Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 14.05 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 15. seje državnega zbora Republike Slovenije. Obveščen sem, da so zadržani in se te seje, nadaljevanja seje, ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Jože Možgan, Eda Okretič-Salmič, Ciril Pucko, Peter Petrovič, Miroslav Mozetič, Ivo Hvalica do 16.30 ure, Roman Jakič, Jožef Košir, Jurij Malovrh, Jakob Presečnik za pričetek seje, Benjamin Henigman od 16.00 ure dalje, Jelko Kacin od 17.00 ure dalje, Richard Beuermann do 15.30 ure. Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani! Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na to sejo sem povabil predstavnike vlade Republike Slovenije in predstavnika državnega sveta Republike Slovenije in vse lepo pozdravljam.
Prosil bi vas za pozornost glede napovedi vrstnega reda točk, ki jih bo danes v nadaljevanju državni zbor obravnaval. Ob prekinitvi seje državnega zbora v petek in predlaganem nadaljevanju, kot je bilo sporočeno s strani podpredsednika, bom sam predlagal eno samo spremembo. Namreč zaradi dejstva, da mora biti zakon o prometnem davku od motornih vozil uveljavljen s 1. julijem, je potem glede na naše poslovniške določbe možna njegova objava v uradnem listu 30. junija, pod pogojem, da je sprejet danes. Zato bo moj predlog, da bi državni zbor pričel s to točko dnevnega reda, vse ostale točke pa bi obravnaval tako, kot je bilo napovedano. Če bo kdo temu predlogu nasprotoval, se bomo pa do tega predloga opredelili z glasovanjem. Moj predlog je naslednji:
Da bi državni zbor pričel z obravnavo 11. točke dnevnega reda - predloga zakona o prometnem davku od motornih vozil. Zatem preide na obravnavo prekinjene 5.a točke dnevnega reda - predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah v državni zbor. Pri tej točki imamo samo še za dokončati razpravo o dodatnem sklepu in se do njega opredeliti z glasovanjem. Nato bi prešli na obravnavo 4. točke - ponovno odločanje o zakonu o spremembi in dopolnitvi zakona o zadrugah. Nato na obravnavo 4.a točke - predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o jamstvenem skladu. Nato 5. točka - ponovno odločanje o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. Nato pa na obravnavo 10.a točke in po dnevnem redu dalje. 10.a točka se glasi: predlog zakona o ratifikaciji sporazuma med vlado Republike Slovenije in vlado Japonske o ureditvi nealociranih obveznosti iz dolgov nekdanje socialistične federativne Republike Jugoslavije do Japonske.
Ali kdo nasprotuje takemu predlogu? Gospod Peterle.
ALOJZ PETERLE: Gospod predsednik! Spoštovane poslanke in poslanci! Poslanska skupina SKD-ja ne more podpreti takega zaporedja današnjega dela. Menimo, da je potrebno končati prekinjeno točko 5.a. Mislim, da lahko pridemo zelo hitro do konca, če predlagatelji umaknejo sklep, ki nima pravega smisla, potem ko je bila zakonodajna procedura končana.
Glede argumenta, kaj se mudi, bi rad povedal naslednje. Volilni zakon, ki ste ga podrli, je bil v proceduri od leta 1995. Se pravi, da je med nami skoraj 4 leta. Referendum je bil v začetku leta 1996. Se pravi, je zadeva stara 3 leta. Ustavno sodišče je sporočilo svojo odločitev glede izida referendumov oktobra lansko leto, kar pomeni, da smo več kot pol leta tudi vedeli za to. Da je potreben DDV, je sklenila že Demosova vlada leta 1992. Da sprejemamo manjkajočo zakonodajo na rokohitrski način, po zaslugi strašnih zamud te vlade, ni problem tega parlamenta, ampak je problem vlade. Če je samo danes še tisti dan, ko se lahko prav odločamo oziroma sploh odločamo o tem, potem moram reči, nehajte s politiko časovne stiske in povejte, kaj bomo morali jutri, da boste reševali kožo, ne bomo pa nikoli vedeli, kako se bodo lahko firme pripravile na DDV, če bodo zadeve tako tekle.
Torej predlagamo, da končamo razpravo, ker so ljudje še prijavljeni pod točko 5.a, in gremo potem na zakon, ki naj bi bil danes sprejet v skrajnem roku. Ta zakon je prišel v parlament v tem mesecu, ne pa v letu 1995 kot volilni zakon, in predlagam, da imamo le nek odnos tudi do časovnega zaporedja, kot so bile stvari vložene.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Peterle. Ker kolega Peterle nasprotuje mojemu predlogu glede obravnavanih točk v današnjem nadaljevanju seje, dajem svoj predlog na glasovanje.
Na glasovanje dajem predlog, da državni zbor prične z obravnavo 11. točke dnevnega reda, to je s predlogom zakona o prometnem davku od motornih vozil, zatem pa takoj preide na obravnavo prekinjene 5.a točke, to je predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah v državni zbor ter nato po dnevnem redu dalje, kot sem v uvodu že napovedal. Svoj navedeni proceduralni predlog dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (68 prisotnih.)
Kdo podpira moj predlog? (45 poslancev.) Je kdo proti? (20 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Preden preidemo na 11. točko dnevnega reda, bi vas rad še obvestil, da bo državni zbor danes in jutri zasedal do 19.00 ure, predpraznični dan, to je v četrtek, 24.6.1999, pa do 16.00 ure, pri čemer bo opoldanski odmor tega dne izjemoma trajal od 13.00 do 14.00 ure.
Prehajamo na 11. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O PROMETNEM DAVKU OD MOTORNIH VOZIL, HITRI POSTOPEK. Predlog tega zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Prosim predstavnika vlade, da predstavi predlog zakona. Državna sekretarka, gospa Milojka Kolar.
MILOJKA KOLAR: Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem spoštovanim poslankam in poslancem! Zelo na kratko bom podala vsebino predloga zakona o prometnem davku od motornih vozil.
Z uvedbo davka na dodano vrednost se celoten promet blaga, se pravi tudi promet motornih vozil, obdavči z enotno, in sicer 19% stopnjo davka na dodano vrednost. Po sedaj veljavnem sistemu prometnega davka so avtomobili nad 1.800 kubičnih centimetrov prostornine motorja obdavčeni z 32% stopnjo prometnega davka, avtomobili pod 1.800 kubičnih centimetrov prostornine motorja pa s stopnjo 20%. V obeh primerih pomeni, da se stopnja obdavčitve znižuje; pri velikih, močnejših avtomobilih, z 32% na 19%, pri nižjih, z manjšo prostornino, pa z 20% na 19%.
Hkrati je treba poudariti, da se v Sloveniji že od leta 1996 znižujejo carinske stopnje od uvoza osebnih avtomobilov, ki so uvoženi iz držav Evropske skupnosti. Tako so se carinske dajatve z enotne stopnje 27% v teh treh letih znižale na 11%. Za tiste, ki pa imajo uvoz zaradi izvoza, se pravi, ki izvažajo repro dele, pa se ta carinska 11% stopnja še zniža za 50%. V vsem tem času v Sloveniji nismo sprejeli nobene tako imenovane nadomestne obdavčitve oziroma nečesa, kar bi nadomestilo zniževanje obremenitev, kar se carin tiče, in sedaj tudi z uveljavitvijo davka na dodano vrednost tudi s tem davkom.
Zato vlada predlaga in se ji zdi smiselno, da nekako nadomesti to zniževanje stopenj s posebnim prometnim davkom, in sicer tako, da uveljavlja oziroma določa te zneske po posamezni moči oziroma po prostornini motorja. Glede na to, da v Sloveniji prodamo in registriramo v povprečju na leto med 60 in 70.000 vozili - za ilustracijo naj povem, da je bilo v preteklem letu v Sloveniji prodanih in registriranih 67.500 vozil in v letošnjem letu do 11. junija že nekaj manj kot 40.000 oziroma točno 39.500 vozil - se nam zdi, da bi bilo primerno, da to nadomestitev oziroma to zniževanje tako v carinskih dajatvah kot tudi z uveljavitvijo davka na dodano vrednost nadomestimo s tem posebnim prometnim davkom. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospa državna sekretarka. Predlog zakona je obravnaval odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora o predlogu zakona.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Odbor je obravnaval predlog zakona na dveh sejah oziroma na seji z enim nadaljevanjem in predlagal po daljši razpravi ključno dopolnilo, in to je dopolnilo k 6. členu, ki predvideva, da bi bila poslej davčna osnova vrednost vozila in ne prostornina motorja v posameznem vozilu. Na odboru smo bili mnenja, da je vrednost primernejša davčna osnova, ker vse razlike med posameznimi motornimi vozili, ki jih delovna prostornina motorja ne more izraziti, bolj primerno izrazi.
Predvideli smo tudi stopnjo, ne nominalnih zneskov, kot predlaga vlada, ampak stopnjo v odvisnosti od vrednosti. Stopnja je progresivna in sega po predlogu odbora od 1% za avtomobile, ki so vredni manj kot milijon tolarjev, do 13% za avtomobile, ki so vredni več kot 6 milijonov tolarjev.
Odbor je predlagal še nekaj drugih amandmajev, ki pa so razvidni iz poročila odbora, in podprl amandmaja, dva od štirih amandmajev poslancev Rejca in Henigmana. Ni pa podprl amandmaja poslanske skupine SDS k 5. členu in ni podprl amandmaja poslancev Rejca in Henigmana k 3. členu in v povezavi s tem k 1. členu, ki pomeni ta poseg v drug zakon, v zakon o davku na dodano vrednost, brez seveda ustrezne izpeljave tehnike tega posega. Sicer pa odbor za predlagani predlog zakona skupaj s svojimi amandmaji in amandmaji, ki jih podpira, sugerira zboru, da ga sprejme. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala mag. Kopaču. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin imajo besedo. Prvi se je k razpravi prijavil gospod Feri Horvat, v imenu poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov, za njim gospod Henigman.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovane predstavnice in predstavniki vlade, predstavniki medijev! Čeprav je običajno, da koalicija ne podpira oziroma opozicija ne podpira novih obdavčitev ali nadomestnih obdavčitev, smo v naši poslanski skupini mnenja, da ne bomo nasprotovali temu zakonu, seveda pod pogojem, da bodo sprejeti tudi amandmaji, ki so predlagani, in to iz naslednjih razlogov. Izkušnje kažejo, da znižanje uvoznih ali davčnih dajatev na avtomobile niso ali pa vsaj v celoti niso vplivale na znižanje prodajnih cen, torej niso šle v korist kupcev avtomobilov. Ker s tem zmanjšanjem, kot smo slišali, z uvedbo davka na dodano vrednost, zmanjšanjem starega prometnega davka, pride do velikega izpada v proračunu, vlada bo seveda morala to luknjo zapolniti. To je sicer stvar vlade oziroma predvsem koalicije, vendar tudi nam v opoziciji ni vseeno, na kakšen način bo zapolnjevala luknjo v prihodkih proračuna. To je razlog, da ne bomo nasprotovali temu zakonu.
Če bi namesto tega davka povečali druge davke, bi imelo to znatno bolj neugodne posledice. Zlasti socialne za ljudi, za državljanke in državljane z nižjimi osebnimi dohodki. In lahko bi imelo tudi neugodne posledice za konkurenčnost gospodarstva, če bi se povečali tisti davki, ki bremenijo podjetja oziroma delodajalce. Zdi se nam ta predlog zakona izbira manjšega zla pri obdavčitvi oziroma pri polnjenju državne blagajne. Menimo, da progresivna obdavčitev, ki bo za eno ali drugo lestvico, upam, sprejeta, da tudi delno kompenzira pomanjkljivosti pri pobiranju davkov. Dejstvo je, da je znano, da se velik del kupne moči oziroma prihodkov državljanov preliva namesto v naložbe, v nakup dragih avtomobilov. To ugotavljajo tudi tujci. Končno iz primerjave k obrazložitvi predloga zakona vidimo, da imajo podobne davke, gotovo ne slučajno, tudi druge države, ki so uvedle davek na dodano vrednost.
K vsebini imamo dve bistveni pripombi, in to najprej k sami osnovi. Tudi mi podpiramo, da je osnova za obdavčitev vrednost in ne delovna prostornina. Menimo, da bo na ta način zagotovljen enakomernejši prehod v progresijo in je ta rešitev tudi bolj socialna, če hočete. Višje bodo obdavčeni dražji avtomobili. Dejstvo je, da delovna prostornina s skokovitimi porasti po posamezni kubaturi tega ne zagotavlja. Pa tudi drugi pomisleki so upravičeni. Tehnološki razvoj, varnost, ki je večja pri avtomobilih z večjo delovno prostornino, in tudi ekološke izboljšave govorijo tudi proti takemu načinu obdavčevanja. Še nekaj. Vozila z nižjo delovno prostornino so lahko z dodatno, tudi luksuzno opremo dražja, kot so vozila z višjo delovno prostornino. Zaradi tega smo za to, da je osnova vrednost avtomobila in zato podpiramo tudi amandma kolega Brenčiča.
Drugič, oprostitve. Pri oprostitvah smo tudi sami predlagali že na odboru za finance amandma, da se v točki 6 med oprostitve, poleg terenskih motornih vozil za potrebe slovenske vojske in policije, dodajo tudi intervencijska vozila, ki se nabavljajo za potrebe civilne zaščite, gasilske in druge reševalne službe. Ta predlog amandmaja je odbor za finance tudi sprejel, s tem da je dodal še drugi odstavek, da vlada natančneje opredeli razvrstitev vozil v to kategorijo; vidimo, da imajo podobne rešitve tudi druge države. V primeru, da bo ta amandma pod točko 6 sprejet, bom umaknil v bistvu identični amandma, ki sem ga vložil in ki je pod točko 7 v pregledu amandmajev.
Ob koncu naj še povem, da bomo podprli tudi druga dopolnila, druge amandmaje, ki imajo socialni značaj, ko gre za predloge za nakup avtomobilov za družine z več otroki in za zdravstveno prizadete osebe oziroma invalidne osebe. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Horvatu. V imenu poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov, gospod Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Lep pozdrav, spoštovani! Poslanska skupina slovenskih krščanskih demokratov zakona, kot ga je predlagala vlada Republike Slovenije, ne podpira, kar smo jasno povedali tudi že na odboru za finance, kjer pa, žal, naš predlog sklepa, da se zakon zavrne, ni bil sprejet.
Prav tako imamo veliko pomislekov do tega, da se tak zakon sprejema po hitrem postopku, ker ne vidimo nobenega razloga, v skladu z našim poslovnikom, da je to izjemna potreba države, naravna katastrofa, nesreča, vojne razmere ali kaj podobnega.
Za nas je davek na dodano vrednost kot nov način obdavčitve v celoti davek, ki je evropski in ki nadomešča dosedanje prometne davke. Zato bi moral biti sistemski, veljati za celoto in le v redkih primerih bi lahko sprejemali drugačne načine obdavčitve tam, kjer davek na dodano vrednost tega ne omogoča, storitve, zavarovalniške storitve in podobno, kar imamo tudi že v proceduri. Menimo, da zakon o davku na promet motornih vozil ni takšne narave. Pa vendar, ker je zakon v proceduri in ker si ne domišljamo, da lahko poslanska skupina SKD v celoti zagotovi s svojimi 9 poslanci, da se zakon ne sprejme, ker nimamo te moči, smo vložili kar nekaj predlogov amandmajev, ki bi ta zakon naredili bolj človeškega, bolj po meri naših ljudi, naših družin, predvsem pa tistih, ki imajo v tej državi socialne, ekonomske in druge ovire in težave. Se pravi invalidi družine z več otroki itd. Moram ob tem poudariti, da dosedanja zakonodaja je tem kategorijam, družinam z več otroki (3 + več) in tudi invalidom, priznavala možnost nakupa avtomobilov po znižani 5 % stopnji, namesto veljavne 32%, oziroma 20% stopnji. DDV tega ne omogoča. Bil je zavrnjen predlog, da bi prav ti kupovali avtomobile na tri leta in pod pogoji, ki so veljali prej, po znižani stopnji 8%.
Moram reči, da zakon o motornih vozilih vlada predlaga v časovni stiski, potem ko je kar nekaj mesecev zagotavljala, da po uvedbi DDV-ja ne misli dodatno obdavčevati motornih vozil. To je izjavil minister Gaspari, to so izjavljali tudi predstavniki ministrstva za finance in očitno Slovenci ne zaupajo lastni vladi, ker so v zadnjih nekaj mesecih pospešeno nabavljali motorna vozila. Očitno zaradi tega, ker so se bali sprememb. Spremembe na slabše, za nakup, pa so seveda tu. V ničemer nimamo nič proti temu, da se v Sloveniji obdavči luksuz oziroma dragi avtomobili. To so tisti avtomobili, kjer je vrednost velika. To so avtomobili, ki imajo veliko kubaturo oziroma veliko moč. Za nas so to avtomobili višjega cenovnega razreda in vlada se ni lotila tega vprašanja. Vlada se je lotila vprašanja polnjenja državnega proračuna od vseh. Vemo pa, da najmanjši kupec, ki jih je pa največ, bo največ prispeval v proračun. Tukaj gre za veliko vprašanje: Zakaj sprejemati zakon, ki pomeni polnjenje proračunske luknje, na račun vseh davkoplačevalcev, katerim bi morali pomagati na način, da če se jim nič ne daje, se jim vsaj dodatno nič ne jemlje? Ta zakon dobesedno jemlje nižjim kategorijam, z manjšimi dohodki in s številčno družino možnost nakupa novejšega, sodobnejšega avtomobila.
Ob tem bi omenil varčevalni paket vlade, ki je bil z velikim, pompoznim medijskim poudarjanjem predlagan v proceduro takoj po nastopu te vlade spomladi leta 1997. Škoda, da ni tukaj ministra Gasparija, ker me zanima - in tudi poslansko skupino - kaj je od tega pompoznega varčevalnega paketa ostalo. Vemo, da imamo velike težave pri proračunu, pri primanjkljaju. Vemo pa, da je bil takrat takšen oziroma podoben zakon za ekološko takso že vložen v državni zbor. To je samo slaba repriza tega zakona.
Kakorkoli, poslanska skupina je vložila kar nekaj amandmajev, in sicer k 3. členu zakona, s katerim želimo, da ta zakon oziroma da izrabimo možnost sprejemanja tega zakona, da opozorimo na krivico, ki se je zgodila pri davku na dodano vrednost, in ljudem invalidom, ki imajo moten gibalni, motorični in duševni potencial, omogočimo nakup avtomobila po znižani stopnji, sedaj 8% stopnji; enako velja za družine z več otroki. Zavedamo se, da je to nesistemski pristop, vendar če zakon že imamo, je prav, da parlament o tem resno in verodostojno odloči. Pomembno je tudi to, da zakon ne bi veljal za te kategorije kot tak, samostojno, zato smo predlagali tudi podoben amandma, ki govori o olajšavah v 5. členu, da tega davka ne plačujejo ravno te kategorije.
Podpiramo amandma, ki ga je vložil gospod Brenčič, ki je, kakršenkoli že je, bolj pravičen do kupcev novih avtomobilov, da nas ne ločuje na kubaturo oziroma moč, ampak da nas ločuje po sredstvih, ki jih posameznik namerava odšteti za nakup avtomobila. Zato se nam zdi smiselno, da se podpre amandma, ki obdavčuje glede na vrednost, je pravičnejši do vseh in je tudi z davčnega vidika boljši.
Pripombo imamo tudi na naslov zakona. Zdi se nam oziroma smo prepričani, da v tem trenutku ne moremo sprejemati zakona, ki bi imel v naslovu naziv "prometni zakon". Zato smo predlagali amandma k naslovu, da če že sprejemamo tak zakon, potem naj se napiše, da je to dodatni zakon na motorna vozila. Mislim, da je bil tak predlog v odboru za finance tudi sprejet oziroma odbor za finance ima nekoliko spremenjen amandma k samemu naslovu.
Za konec bi rad poudaril, da se v Sloveniji širi demagogija, da bodo avtomobili po 1.7. cenejši. Za povprečnega kupca to ne drži, ker se bo poleg davka na dodano vrednost v osnovo vštevala tudi carina, in ko vse skupaj seštejemo, ugotovimo, da prejšnja 20% obdavčitev, 19% obdavčitev z dodatno carino pomeni dražje avtomobile že v startu glede na samo zakonodajo. Sedaj pa vlada dodaja še dodatni davek, od 1 pa do ne vem koliko odstotkov bo sprejeto, 13, 15, 10. Tako da širiti take govorice oziroma tako prodajati davek na dodano vrednost v medijih, kot da je najcenejši in najboljši, glede na obstoječo zakonodajo z vidika motornih vozil, ne drži.
Še enkrat pa poudarjam, nič ne bi imeli proti, če bi vlada predlagala zakon, s katerim bi obdavčila drage luksuzne avtomobile. To je pa res, da se bodo ti brez posega v zakon bistveno pocenili, ker se bo davčna stopnja 32 zamenjala z davčno stopnjo 19 plus carina. Vlada bi morala razmišljati predvsem o tej kategoriji, če ji ne bi šlo samo za polnjenje državnega proračuna. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. V imenu poslanske skupine Slovenske ljudske stranke, gospod Brenčič.
STANISLAV BRENČIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! V poslanski skupini Slovenske ljudske stranke se zavedamo dejstva, da davek na dodano vrednost, ki stopa vsak čas v veljavo, ne prinaša v državno blagajno tistega, kar je do sedaj v bistvu prinašal prometni davek, ki je bil za področje prometa z motornimi vozili nekaj specifičnega. Zavedamo se tudi dejstva, da avtomobil predstavlja našim ljudem posebno vrednost in so se zato zanj pripravljeni tudi tako rekoč zadolžiti globoko, prek tega, kar jim zmožnost dovoljuje, zato je pač pri tem artiklu treba biti nekoliko bolj občutljiv.
Sedanji prometni davek je bil v bistvu davek, ki je bil odmerjen od vrednosti vozila, s tem, da pa je imel dvostopenjsko delitev na odmerni procent, kar je bilo z ene strani gledano neživljenjsko. Do recimo določenega kubika ali prostornine motorja je bil 20%, takoj od tam naprej pa strahovit skok na 32%, kar je nekako bilo neživljenjsko. Vlada je seveda s tem, da bi nadoknadila ta izpad, ki ga navsezadnje samo 19%-na stopnja DDV ne bo zadovoljila, predlagala, da bi seveda v tem posebnem davku se odmerjal dodatni odmerek od prostornine. Glede na to, da pa prostornina pri današnji ponudbi na avtomobilskem trgu ni nič več pravi pokazatelj in so s tem, ko je odmera od prostornine, navsezadnje prizadeti prav tisti kupci, ki nekako so v stanju kupovati nekoliko cenejše avtomobile, kljub temu, da so še vedno dovolj kvalitetni. Enostavno bi z uvedbo davka od prostornine bili v bistvu avtomobili, ki ponujajo visok luksuz in s tem tudi veliko nabavno ceno, tako rekoč cenejši.
Smatramo, da je posebni davek glede na vse posledice, ki jih povečan promet oziroma nakup motornih vozil povzroča, tako v javni infrastrukturi kot tudi v okolju, upravičen in da je potrebno navsezadnje ta davek odmerjati tudi od premožnejšega oziroma od tistega, ki si nudi veliko večji luksuz, v državno blagajno v večji meri. Zato sem jaz tudi predlagal, da bi odbor za finance povzel moj predlog in sem zadovoljen, da je tako rekoč odbor skoraj v celoti potrdil predlog, da se odmerja ta posebni davek od vrednosti vozila. Seveda s tem, da je odmerna stopnja v nižjih vrednostih manjša in se rahlo progresivno dviga proti vrednosti navzgor.
Davek se naj ne bi všteval v odmero, ta posebni davek ponovno v odmero za DDV. Osnova za odmero tega davka je odmerna osnova za DDV in zato je nekako nelogično, da ga ponovno vključimo v to odmero. Poleg tega je po novem sistemu davka na dodano vrednost v osnovo za odmero DDV všteta tudi carina. V tem primeru bi carino dvakrat obračunavali, tako v DDV-ju kot še enkrat potem v tem posebnem davku, če ga bi ponovno šteli v odmerno osnovo.
Prav je, da se iz tega posebnega davka nekatere kategorije izvzamejo. Mi vsekakor podpiramo, da je uveljavljena olajšava za velike družine, s tem, da smatramo, da je bolj pravično in bolj pregledno, da na sprejet amandma odbora, ki ga je predlagal gospod Henigman, tudi predhodno sprejmemo amandma na ta amandma gospoda Kopača, ki to olajšavo veliko bolj precizira oziroma jo doreče. Prav tako je prav, da so izpuščena iz obremenitve tega davka tudi intervencijska vozila in navsezadnje tudi vozila, ki so namenjena za prevoz invalidov.
V vsakem primeru naša poslanska skupina zakon podpira. Tudi želimo, da bo čim prej sprejet in podprli bomo tudi vse amandmaje, ki jih je podprl odbor za finance in tudi amandma na amandma k že sprejetemu amandmaju gospoda Henigmana, kot sem že povedal. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Brenčič. V imenu poslanske skupine socialdemokratov gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Poslanska skupina socialdemokratov obžaluje ali obsoja vlado, da tega zakona ni pripravila že prej in da nas sedaj spravlja v časovno stisko in skuša pod to krinko časovne stiske uzakoniti nekaj, kar že večkrat doslej ministrstvu za finance oziroma vladi Republike Slovenije ni uspelo. To pomeni, povečati davek na osebne avtomobile. Vsaj tako izhaja iz preglednic in iz izračunov, ki jih lahko kaj hitro naredimo, in to so nenazadnje poudarjali tudi moji kolegi, ki so govorili malo prej izza te govornice.
Ko smo se pogovarjali na kolegiju predsednika državnega zbora o tem, ali uvrstiti ta zakon na dnevni red te redne seje državnega zbora ali ne, je minister Gaspari dejal naslednje: "Zakon je nujen, kajti potrebno je nadomestiti tisti izpad davka, ki bo nastal z uvedbo davka na dodano vrednost, in s tem tudi nižjih stopenj na vozila, predvsem z višjo delovno prostornino motorja, kar pa je nesprejemljivo". Takemu njegovemu stališču nismo prigovarjali. Vendar sedaj, ko zakon ponovno beremo in podrobneje pogledamo njegovo vsebino, je mogoče razbrati, da njegove besede niso bile resnične. Kajti, če bi državni zbor sprejel 6. člen zakona, tako kot ga je predlagala vlada, bi to pomenilo favoriziranje enih avtomobilov, enih znamk avtomobilov na račun drugih. Skratka, nekateri avtomobili bi se bistveno bistveno več pocenili kot nekateri in to, menimo, da je nesprejemljivo.
Za odgovorno odločanje bi morala vlada tudi na podlagi amandmaja, ki ga je sprejel matični odbor, predložiti poslancem preglednico, kaj pomeni sedanja obdavčitev, kaj bi prinesla obdavčitev, kot je to predlagala vlada, kaj pomeni obdavčitev, kot je to predlagal odbor za finance in monetarno politiko. Potem bi se lahko poslanci prepričali v resničnost navedb gospoda ministra Gasparija, da zakon, o katerem sedaj razpravljamo, ne pomeni resnično nič drugega kot to, da se z njim skuša nadomestiti izpad priliva v državni proračun zaradi uvedbe davka na dodano vrednost in s tem nižjega obdavčenja predvsem avtomobilov z višjo delovno prostornino. Žal tega poslancem do sedaj s strani vlade nihče še ni postregel. V imenu poslanske skupine že sedaj apeliram na vlado, da to stori še pred odločanjem. Če bo potrebno, bom za to pojasnilo zaprosil tudi kasneje, ko bom tu nastopil kot poslanec.
Poslanska skupina je predložila tudi amandma, ki zagotavlja nižje obdavčenja invalidom, ki zagotavlja nižje obdavčenja avtomobilov ob nakupu za družine z več otroki. Skratka, amandma, ki ima v sebi tudi socialno noto. Podprla bo amandmaje s podobno vsebino. Vendar pa pred tem, preden dobimo primerjalne podatke o obdavčitvi pred in po morebitnem sprejemu tega zakona, poslanska skupina ne more kar tako zakona podpreti. Poudarjam, da se zavedamo dejstva, da bi nesprejem zakona pomenil veliko znižanje davkov, predvsem za vozila z veliko delovno prostornino motorja. Vendar dileme, ki so bile že nakazane, dilema, da ta zakon pomeni v bistvu višje obdavčenje tistih avtomobilov z nižjo delovno prostornino in nižje obdavčenje tistih avtomobilov z višjo delovno prostornino, pa vendarle zahtevajo od vlade jasna zagotovila, kaj dejansko sprejem tega zakona pomeni. Kaj pomeni sprejem vladnega predloga ali kaj pomeni sprejem tistega, kar je predlagal matični odbor. Šele potem se je o zakonu kot takem, mogoče odločati. Zato dokler tega ne dobimo, poslanska skupina socialdemokratov ne more izraziti podpore temu zakonu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Špiletič. Predvidevam, da ste tako zahtevo oziroma pričakovanje že izrazili na seji delovnega telesa, ko je obravnavalo to točko. V imenu poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke, gospod Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Razumem vlado, ki hoče s tem zakonom zapolniti precejšnjo luknjo v državnem proračunu, ki je pravzaprav iz dneva v dan večja. Razumem tudi intencije nekaterih poslancev liberalne demokracije, ki poskušajo še tiste majhne luknje, kjer bi se dalo za ljudi, za potrošnike kaj prihraniti, da bi zapolnili še tiste luknje, in zato tudi nekateri zelo čudni amandmaji. Ne razumem pa vlade, zakaj je ta zakon vložila tako pozno. Časa je bilo dovolj in vendar dobivamo tukaj zakon po hitrem postopku, da ga čez noč sprejmemo, tik pred, bi rekel, tistim odločilnim datumom, ko se bo začel izvajati davek na dodano vrednost. Morda je tudi namen vlade takšen, da čimprej požegnamo vse skupaj in čim manj razmišljamo o tem.
Zagotovo je pa kar nekaj pripomb, ki jih je treba povedati na ta zakon, za katerega sicer sem prepričan, da bo sprejet. Najprej bi se spustil k amandmaju k 3. členu, ko skupina poslancev, s prvopodpisanim gospodom Kopačem, pravi, "da davek se plačuje tudi od prometa rabljenih motornih vozil iz prejšnjega odstavka in drugih rabljenih motornih vozil, za katera je obvezna registracija, če od njihovega prometa ni bil obračunan davek na dodano vrednost". Mislim, da je to popolnoma nesprejemljivo. Konec koncev, če so ljudje pohiteli in kupili določene avtomobile v nekem času ali pa tudi, če so jih kupili v času, ko sploh še nihče ni razmišljal o davku na dodano vrednost, bomo morali zdaj ob prodaji tistega starega avtomobila plačati še davek na dodano vrednost, in sicer glede na osnovno ceno novega avtomobila. Mislim, da je to popolnoma nesprejemljivo in temu lahko mirno rečemo tatvina, državna tatvina, ki bo udarila po žepu ravno tistega, ki že tako ali tako ima malo.
Zagotovo je treba povedati tudi nekaj k amandmaju k 6. členu oziroma o amandmaju na amandma odbora k 6. členu, ki ga je ravno vložila skupina poslancev s prvopodpisanim gospodom Kopačem, ki pravi: "Davek na promet rabljenih motornih vozil in drugih motornih vozil iz drugega odstavka 3. člena se plača po stopnji 5% od nakupne cene, če ta cena ustreza prometni vrednosti. Če nakupna cena ne ustreza prometni vrednosti, je davčna osnova prometna vrednost teh motornih vozil, ki jo ugotovi davčni organ v kraju sedeža oziroma stalnega prebivališča davčnega zavezanca." To pomeni, da bo davčna uprava ugotavljala, koliko je vreden avto, in ne bo ugotavljala tržne vrednosti, dejanske tržne vrednosti, pač pa prometno vrednost, za katero bo vedno lahko rekla, prometna vrednost nekega avtomobila je toliko in toliko, čeprav je tržna vrednost, ker je, recimo, ta avto bil karamboliran, razbit, uporabljan dolgo časa, bistveno manjša. Tudi tu, mislim, da gre za dezavuiranje in zavajanje tako ljudi kot tudi poslancev.
V zvezi s 6. členom se ne strinjam z amandmajem odbora za finance in monetarno politiko, kajti govori se o nakupni vrednosti novega motornega vozila, namesto tistega, kar je po mojem mnenju bolje, da je to vezano na delovno prostornino motornega vozila. Kajti delovne prostornine kamionov, avtobusov in podobnih vozil, ki se uporabljajo v komercialne namene, so bistveno višje. Mislim pa, da je tu predlagatelj tega amandmaja pozabil, da so v prometu udeleženi tudi kamioni in druga vozila, in je razmišljal zgolj o osebnih motornih vozilih. Mislim, da je tu tisto, kar je narobe, zato menim, da je tista osnovna oblika, da se obračuna davek glede na kubaturo oziroma delovno prostornino, bolj smiselna.
Še eno pripombo imam - zopet amandma skupine poslancev s prvopodpisanim gospodom Kopačem, ki pravi: "Obveznost za davek iz drugega odstavka 3. člena nastane v trenutku nakupa oziroma pridobitve. Zavezanec za davek iz drugega odstavka 3. člena mora nastanek davčne obveznosti prijaviti davčnemu organu v kraju sedeža ali stalnega prebivališča v 15 dneh od dneva nakupa oziroma pridobitve." Zakaj imamo potem davčno kontrolo in davčne uprave? Verjetno zato, da vodijo tudi kakšne statistike, kaj kdo kupi, in prodajalci morajo obveščati davčno upravo o prodaji določenih zadev. Sedaj pa, če tisti, ki je neko zadevo kupil, ne bo pravi trenutek pritekel na davčno upravo in se izpovedal ter zraven povedal še tudi, kakšno ima številko čevljev, ga bomo pa kar lepo udarili po glavi. Mislim, da je to zopet eden od amandmajev, ki pravzaprav kaže, da slovenska država poskuša vedno bolj in bolj kontrolirati potrošnika in pritisniti državljana čim bolj v kot ter ga čim bolj olupiti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Jelinčiču. Prehajamo na razpravo poslank in poslancev. Pismeno je prijavljena gospa dr. Helena Hren-Vencelj; razprave ostalih razpravljalcev bodo v okviru poslovniške določbe.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Lep pozdrav! Med razlogi za sprejem zakona vlada navaja dodano vrednost v 19% davka na dodano vrednost in da se bo s tem od prvotne, od sedaj veljavnih 20% davek zmanjšal na 19% oziroma od 32% na 19%. Če nekoliko preračunate, pa naj bo to za najnižji prostorninski razred, ki ga večina Slovencev kupuje, da ne govorimo o tistih 5%, ki si lahko kupijo tudi 4.500 kubičen voz ali kaj podobnega. Večina jih kupuje le avtomobile med 1350 in 1900 kubičnih centimetrov delovne prostornine. Po predlogu vlade naj bi bil davek, prometni davek med 15% in 50%.
Glede na sedaj veljavno zakonodajo v bistvu to pomeni samo 1% vrednosti avtomobila manj. Avtomobil 1350 kubikov danes stane 1.200.000 in nekaj čez. Kar pomeni 1% je 12.000 tolarjev. Država bo dobila 15.000 tolarjev z novim davkom. Če vzamemo do 1600 kubičnih, vrednost avtomobila okoli 1.800.000, pomeni to 18.000 tolarjev, država bo dobila 30.000 tolarjev z novim davkom, oziroma 1950, ti avtomobili so od 2.500.000 do 2.700.000, se pravi 25.000 do 27.000 tolarjev. V vseh primerih gre za povišanje cene ravno teh razredov kubature, ki jih Slovenci največ kupujejo. Kajti avtomobil ni luksuz. Vlada se mora tega zavedati, da je avto potreba.
Ugovarjam temu davku predvsem s stališča družinske politike, ki jo je vlada, ki smo jo sprejeli v parlamentu, ki smo jo začrtali 1993. leta, kjer se je država obvezala, da bo posebno skrb namenila družinam z več otroki. Večkrat je že bilo danes poudarjeno, da prav za družine z več otroki, da tem namenjamo najmanjšo skrb. Da se ne zavedamo, da je najbolj pomemben steber pokojninske reforme družina z veliko otroki, kajti ti bodo prinesli nove plačevalce v pokojninsko reformo.
Vlada je s predlogom tega zakona - kljub temu, da smo ob sprejemanju davka na dodano vrednost opozarjali, da bo prišlo do manjka v državni blagajni - torej s tem je vlada povzročila veliko, nesmotrno trošenje denarja. Kdorkoli je sedaj imel denar in se je kakorkoli lahko "zapufal", je kupil nov avto. Popolnoma jasno. Pa ne samo avto, tudi cel kup drugih stvari je bilo potrošenih, pogosto tudi zelo nesmotrno, ravno zaradi tega, ker se je o tem toliko govorilo in ker je bilo toliko reklame, kaj vse bo dražje. In verjetno resnično tudi bo dražje. Da smo namesto, da bi varčevali, potrošili cel kup denarja, pokupili vse avtomobile v zalogah, pri vseh uvoznikih, celo testne avtomobile in podobno, mislim, da je to bila slaba usluga, ko po eni strani želimo, da bi vendar Slovenci poskušali čim več varčevati. Kljub temu, da imajo nekateri relativno nizke dohodke. Vendar pa po svoji zmožnosti, da naj bi se bolj racionalno obnašali. S tem smo dosegli ravno nasprotni učinek.
Na vsak način, poudarjam še enkrat, pri davku na dodano vrednost smo želeli, da bi družine z več kot 3 otroki, tremi in več otroki imele olajšave, pa nismo prišli skozi. Zdaj je nekaj podobnega zopet vloženo in podprli bomo Brenčičev predlog, na vsak način. Tudi se ne zmenimo za to, da družine s 3 ali več otroki, ki se že zdaj vozijo v avtomobilih, ki so registrirani za prevoz 4 oseb, dejansko kršijo predpise in verjetno bo to še vnaprej. Skratka mislim, da tako kot je, je davek v bistvu predvsem breme za tisto najbolj široko populacijo Slovencev, ki si pravzaprav avto kupi, ne zaradi luksuza, ampak iz potrebe, torej s tem, da lahko si ureja vsakdanje življenje. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, dr. Vencelj. Razprava je odprta. Predstavniki vlade, želite besedo? Želi še kdo besedo? Gospod Špiletič, gospod Peterle.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Ponovil bom svojo trditev, ki sem jo že prej podal, ko sem govoril v imenu poslanske skupine, in sicer, da je v tem zakonu storjeno tisto, kar je bilo s strani vlade poskušamo že večkrat, pa zaradi takšnih ali drugačnih pritiskov lobijev potem ni zagledalo luči sveta. S tem zakonom vlada ne ohranja dosedanjega obdavčevanja avtomobilov, temveč zagotavlja dodatni proračunski vir. In predstavniki vlade lahko to mojo tezo ali ovržejo ali ne. Vendar jaz apeliram, da pridejo s podatki na dan. Naj nam predložijo simulacijo, kakšna je bila obdavčitev avtomobilov pred uvedbo davka na dodano vrednost, kaj pomeni obdavčitev po vladnem predlogu in kaj pomeni obdavčitev po predlogu, kot to predlaga matično delovno telo. Šele, ko dobimo te primerjave, se bomo lahko verododstojno odločali za ali proti temu zakonu. Zato pozivam predstavnike vlade, da to storijo čimprej, kajti brez tega žal ne bo mogoče odločati.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Peterle.
ALOJZ PETERLE: Hvala, gospod predsednik. Jaz bi rad slišal od predstavnika oziroma predstavnice vlade, zakaj šele sedaj in kaj še pride. Kako to, da je vlada odkrila to luknjo šele junija in nas zaposlila s to časovno stisko in rad bi nedvoumen odgovor: Ali je tega rokohitrstva konec ali nas čaka kakšna nočna seja do 1. julija?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Peterle. Prosim predstavnike vlade za odgovor. Gospa Kolar, državna sekretarka. Upam, da ne boste rekli, da nas čakajo nočne seje.
MILOJKA KOLAR: Ne, nobene nočne seje. Najprej bom odgovorila gospodu Špiletiču.
Vladni predlog, tako kot je objavljen v Poročevalcu, prinaša finančni efekt ob predpostavki za prodana in registrirana vozila v letu 1998, to je nekaj vozil manj kot 67.500, 3 milijarde finančnega izplena. To je toliko, kolikor pomeni izpad oziroma nadomestitev znižanja stopenj 32-19, 20-19. Z amandmaji predlagani predlog pa prinaša nekoliko višji finančni učinek, in sicer ob istih predpostavkah, ki sem jih navedla maloprej, bazirajo pa na podatkih za leto 1998, 4,9 milijarde tolarjev. Pa še tretji podatek: v letu 1998 je bilo skupaj zbranih prometnih davkov od treh kategorij prometa, od prometa, obdavčenega po 32% stopnji 3 milijarde, obdavčenega prometa, se pravi, teh nižjih avtomobilov, pod 1.800 kubičnih centimetrov prostornine motorja, 16,6 milijarde tolarjev, in od prometa 5% prometnega davka od prometa rabljenih motornih vozil med fizičnimi osebami pa 2,7 milijarde.
Še odgovor gospodu Peterletu: nobenih nočnih sej. Naj povem, ministrstvo za finance je cel paket zakonov, tako prometni davek na zavarovalne storitve, od iger na srečo, kot ta prometni davek na avtomobile in na promet nepremičnin kot skupen paket ob nadomestitvi z uvedbo DDV v bistvu pripravilo že decembra, in cel paket, razen omenjenega predloga zakona, ki ste ga sedaj dobili po hitrem postopku, tudi decembra poslalo že v parlament. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Špiletič, replika.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Tokrat bi rad nedvoumno ugotovil, da je minister, ko je na kolegiju predlagal uvrstitev tega zakona na dnevni red 15. redne seje, milo rečeno, zavajal. Njegove izjave so bile - mogoče jih je preveriti tudi na magnetogramu - "...s tem zakonom skušamo zgolj nadomestiti tisto, kar je bilo prej obdavčeno v sistemu prometnega davka, z novim sistemom obdavčevanja. Nobenega dodatnega obdavčevanja ne bo". Skratka, v časovni stiski nam tokrat skušate podtakniti tisto, česar vam doslej ni uspelo, sedaj pa z izgovorom, da je to potrebno še danes sprejeti, skušate za državni proračun zagotoviti še dodatni vir. Moram reči, da takšno ravnanje vlade, milo rečeno, ni korektno. Ni korektno tudi zato, ker če ima vlada do državnega zbora če ima minister do kolegija predsednika državnega zbora, tak odnos, da si upa zavajati in trdi eno, dejansko pa pride v državni zbor s povsem drugo vsebino zakona, ki pomeni pod pritiskom časovne stiske zagotoviti dodatni denar za potrebe proračuna, potem je to daleč od nekega demokratičnega ravnanja oziroma tudi demokratičnega odnosa med vlado in proračunom. Skratka tisto, kar je že večkrat bilo poskušano, sedaj v imenu DDV in te strašne časovne stiske, moramo dobesedno sprejeti. Gospa državna sekretarka, korektno bi bilo tudi, da poslanci dobimo na mizo predlog, kot ste si to sprva zamislili v ministrstvu. Zakaj ne poveste, koliko je v državni proračun prinašal predlog, kot ste ga vi zapisali v prvotnem predlogu, in ne predlog, ki izhaja iz amandmaja matičnega delovnega telesa. Ni konca, ni kraja dodatnega obdavčenja. Ni konca in ni kraja zavajanja. Ni konca in ni kraja tudi suportiranja s strani vodstva državnega zbora takšnega ravnanja vlade. Tokrat zaslužita pa kritiko tako vlada kot tudi vodstvo oziroma predsednik državnega zbora, v tem primeru.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospa Kolarjeva.
MILOJKA KOLAR: Se opravičujem, vendar je bilo očitno nerazumevanje pri interpretaciji številk. Sem povedala, da na dejanskih podatkih o prodanih avtomobilih za preteklo leto in po vrednosti, ki so veljale za preteklo leto, je izplen tega predloga zakona, kot ga je predlagala vlada, med 2.5 in 3 milijardami. Tiste številke, ki sem jih pa na koncu povedala, ko govorijo o letnih prihodkih obdavčevanja vsega prometa avtomobilov, tako novih kot starih, v lanskem letu, ko sem omenjala znesek 22 milijard in ko sem ga razčlenila, koliko milijard je priteklo iz stopnje 20, koliko milijard iz stopnje 32 in koliko milijard iz stopnje 5. Potrebno je gledati, da bo z uvedbo davka na dodano vrednost prenehala obdavčitev s prometnim davkom in je potrebno gledati celokupen efekt tega prometa. Zaradi tega ni nobeno zavajanje, ko sem rekla in trdim, številke dokazujejo, da je dejansko efekt med 2.5 in 3 milijardami samo nadomestitev zniževanja stopenj iz prehoda iz prometnega davka na davek na dodano vrednost, če pustimo ob strani carinske dajatve, vključevanja, nevključevanja, znižanje stopenj carinskih dajatev. Ker bi morali, če podrobneje pogledamo, iz teh treh, strukture prometnega davka, ki je skupaj bilo pobrano v višini 22 milijard, pridemo do enakega efekta, da je približno 2,5 milijard tistega efekta med zniževanjem stopenj, po sedanjem in po bodočem sistemu.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali je razloženo? Gospod Špiletič, proceduralno.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Imam proceduralni predlog, in sicer da to točko začasno prekinemo, dokler nam vlada ne posreduje pisne informacije o simulacijah, kaj prinaša in kakšna je bila obdavčitev v sistemu prometnega davka, kakšna je obremenitev po predlogu vlade in po predlogu matičnega telesa, in sicer za avtomobile po kategorijah, kot to predlaga vlada v svojem 6. členu. Se pravi, da dobimo informacijo, kakšno je obdavčenje do 900 kubičnih centimetrov, prometni davek, vlada, matično delovno telo, od 901 do 1350, prometni davek, vlada, matično delovno telo. Na ta način si bomo lahko ustvarili sliko, kolikšna je dejansko prava obremenitev vozil pred in po. Na pamet odločanje oziroma pavšalne ocene, žal, ne dajejo dovolj podlag za to, da bi odgovorno odločali o tako pomembni zadevi.
Prosim, da daste moj proceduralni predlog na glasovanje.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Iz razprav predstavnikov poslanskih skupin sem razumel, da je velika večina nastopajočih podpirala predlog delovnega telesa. Ne glede na to, dajem proceduralni predlog gospoda Špiletiča na glasovanje, da se ta točka prekine. V tem času pa vlada pripravi finančne izračune obeh variant: variant vladnega predloga in variante predloga amandmaja matičnega delovnega telesa. Mislim, da gre za 6. člen zakona. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo podpira proceduralni predlog gospoda Špiletiča? (19 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog ni dobil večinske podpore poslank in poslancev.
Predlagam, da v razpravi, če je kakšno vprašanje, razčistimo. Ali imate drug proceduralni predlog? Sedaj je razprava, ni glasovanje. Poudarjam, da je razprava. Prosim, gospod Špiletič, proceduralni predlog.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Glede na to, da nam tudi tokrat skuša vlada podtakniti višje obdavčenje od tistega, ki ga uradno zagovarja, glede na to, da se je večina odločila, da vladi teh podatkov ni potrebno predložiti poslancem, predvsem poslancem opozicije, kajti poslanci pozicije, predpostavljam, ste s temi podatki seznanjeni in vi lahko odločate po svoji vesti ali tako, kot ste se dogovorili v poslanskih skupinah; to je, seveda, odvisno od vseh vas. Naša poslanska skupina, žal, teh podatkov nima, zato v nadaljevanju obravnave tega zakona niti pri odločanju o tem zakonu ne želi oziroma ne more sodelovati. Najavljam torej obstrukcijo pri tej točki.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Špiletiču. Poslanska skupina socialdemokratov je torej v skladu s poslovnikom najavila obstrukcijo pri nadaljevanju 11. točke dnevnega reda.
Sprašujem kolegice in kolege, ali še kdo želi razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem splošno razpravo in prehajamo na drugo obravnavo, to je na razpravo in odločanje o posameznih členih predloga zakona.
Zboru najprej predlagam, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Tak predlog sklepa ne bi bil sprejet, če bi mu nasprotovala najmanj ena tretjina navzočih poslancev. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo podpira navedeni proceduralni predlog? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo predlog sprejeli.
V razpravo dajem 1. člen in dva dopolnila k 1. členu; govori o besedilu 1. člena. Prvi amandma predlagata Benjamin Henigman in Izidor Rejc, delovno telo ga ne podpira. Če bo ta amandma sprejet, bo amandma pod točko 2 brezpredmeten, le-tega pa predlaga skupina poslancev s prvopodpisanim mag. Janezom Kopačem. Stališče delovnega telesa oziroma vlade k tem amandmajem ni razvidno. Ali želi kdo besedo? Gospa Kolarjeva.
MILOJKA KOLAR: Vlada tega predloga amandmaja ne podpira, ker posega v sistemski zakon o davku na dodano vrednost in določa obdavčevanje avtomobilov z znižano 8% stopnjo, kar je sicer tudi v nasprotju s 6. direktivo Evropske unije.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospa Kolarjeva, govorili ste o prvem amandmaju? (Da.) Vlada torej ne podpira amandmaja pod točko 1. Želi še kdo besedo? Gospod Rejc, prosim.
IZIDOR REJC: Spoštovani gospod predsednik! To, kar je sedaj gospa sekretarka povedala, gospa Kolarjeva, je ravno tisto, kar mi želimo izluščili iz tega fižolovega stroka. Namreč, verjamem, da v smernicah Evropske unije tega ni, ampak mi dobivamo nov davek, to je tisto. To je v bistvu naslov, ki dejansko pove, kaj je res. Ko bo pa to prišlo v Evropo, bodo pa rekli: "Kaj se pa vi greste, davek na dodano vrednost je vendar eden, vse ostalo je pa že drugo in tretje." Skratka, ta amandma točno pove, kaj to je. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Vsebina teh dveh amandmajev je povezana tudi z naslovom zakona. V zaključku pregleda je tudi razvidno, da imamo dva predloga za naslov zakona, ki sta povezana s tema dvema amandmajema. Gospod Henigman, prosim.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani! Naj vam povsem po domače razložim ta amandma. Ta amandma uvaja 3. člen, ki govori o tem, da imajo invalidi in družine s tremi ali več otroki, tako kot je bilo do sedaj, možnost znižanja davčne stopnje že v DDV-ju. Do sedaj je veljala 5% davčna stopnja, državni zbor pa je sprejel zakon o davku na dodano vrednost, kjer velja 19%-na davčna stopnja. Mi s tem uvodnim amandmajem želimo to davčno stopnjo spustiti na nižjo stopnjo DDV-ja, torej na nižji prag, na 8%. Še vedno bo to slabše, kot je bilo prej. Se pravi, kdor se strinja s tem in podpira, da imajo te kategorije približno enake možnosti glede davčne olajšave, bo podprl ta prvi amandma k 1. členu in bo seveda podprl tudi amandma, naš amandma k 3. členu, ki govori o znižani 8%-ni davčni stopnji. Odbor za finance se je pa strinjal za predlog k 5. členu oziroma amandmaju, da se ne plača dodatni davek od motornih vozil. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo torej na odločanje. Na glasovanje dajem amandma k 1. členu pod 1. točko. Predlagatelja st gospod Henigman in gospod Izidor Rejc. Vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo podpira prvi amandma k 1. členu? (15 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod 1. točko ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. predlagatelj je skupina poslancev, prvopodpisani gospod Kopač. Svoj glas bo obrazložil gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Rad bi, ker sem se pozabil prej prijaviti pri razpravi, bom v obliki obrazložitve povedal samo to, kar se mi zdi korektno. Seveda bom glasoval "za", saj sem ga sam vložil, skupaj s kolegom Brenčičem. Je pa povezan z amandmajem k 3. členu in še k nekaterim drugim členom, ki uvajajo obdavčevanje prometa rabljenih vozil. Kasneje v 6. členu s kolegom Brenčičem predlagava 5%-no stopnjo, tako, kot je bila v sistemu zakona o prometnem davku oziroma je še danes. Namreč davek na dodano vrednost ne obdavčuje prometa rabljenih vozil, ni davka. Torej tisti, ki bo v tem primeru za ta amandma naju dveh z Brenčičem, bo potem tudi verjetno "za", mislim, bi bilo smiselno, da je "za" amandma na promet rabljenih vozil. To je neke vrste uvod v tisto. Toliko, da pojasnim, za kaj se gre. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Torej gospod Kopač podpira amandma pod 2. točko. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo podpira amandma pod 2. točko? (26 poslancev.) Je kdo proti? (19 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod 2. točko sprejet.
Na glasovanje dajem 1. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 1. člen? (36 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je 1. člen sprejet.
Prehajamo k razpravi o amandmaju in 2. členu. K temu členu imamo vložen samo en amandma, predlagatelj je skupina poslancev, prvopodpisani gospod Kopač. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem ta amandma na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 2. členu? (34 poslancev.) Je kdo proti? (12 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 2. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 2. člen v celoti? (22 poslancev.) Je kdo proti? (9 poslancev.)
Ugotavljam, da je 2. člen sprejet.
Prehajamo k 3. členu, h kateremu sta vložena dva amandmaja. Prvega predlagata kolega poslanca Benjamin Henigman in Izidor Rejc. Delovno telo ga ne podpira. Amandma pod 2. točko - predlagatelj skupina poslancev, prvopodpisani Janez Kopač. Stališče delovnega telesa, vlade ni razvidno. V pregledu je opomba zapisana, da če ni sprejet amandma pod 2. točko, so amandmaji k 4. in amandma na amandma k 6., 7. in 9. členu ter za novi 15.a člen, brezpredmetni. Kdo želi besedo? (Nihče.) Razpravo zaključujem.
Dajem na glasovanje amandma pod 1. točko - predlagatelja sta gospod Benjamin Henigman in Izidor Rejc. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (20 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod 1. točko ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod 2. točko - predlagatelj skupina poslancev, prvopodpisani gospod Kopač. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (25 poslancev.) Je kdo proti? (21 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod 2. točko ni bil sprejet. Je bil sprejet.
Na glasovanje dajem 3. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 3. člen v celoti? (27 poslancev.) Je kdo proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da je 3. člen sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 4. členu. Predlagatelj je skupina poslancev, prvopodpisani mag. Kopač. Amandma je povezan s pravkar izglasovanim amandmajem k 3. členu. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem amandma k 4. členu. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 4. členu? (34 poslancev.) Je kdo proti? (9 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 4. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 4. člen v celoti? (30 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je 4. člen sprejet.
Smo pri 5. členu in vrsti amandmajev. Vloženih je 9 amandmajev. Prvega predlaga poslanska skupina socialdemokratov, delovno telo ga ne podpira. Drugi amandma, ki je amandma na amandma, predlaga skupina poslancev, s prvopodpisanim gospodom Kopačem. Tretji amandma predlagata poslanca Benjamin Henigman, Izidor Rejc. Odbor ga podpira. Četrti amandma predlaga skupina poslancev s prvopodpisanim mag. Kopačem. Peti amandma predlagata poslanca Benjamin Henigman in Izidor Rejc. Odbor ga podpira. Šesti amandma predlaga odbor za finance in monetarno politiko. Če je ta amandma sprejet, je sedmi amandma brezpredmeten. Tega predlaga gospod Feri Horvat. Mislim, da je že napovedal umik, če bo sprejet šesti amandma. Osmi amandma predlaga odbor za finance in monetarno politiko. Če je ta sprejet, je podobno kot prej amandma Ferija Horvata brezpredmeten. Stališč vlade v pregledu ni. Ali želi kdo besedo? Gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Ne glede na to, da je tu veliko amandmajev, mislim, da vseeno ne bo prav dosti diskusije. Člen govori o oprostitvah.
Skupaj s kolegom Brenčičem sem vložil dva amandmaja na amandma poslancev Rejca in Henigmana. Onadva sta namreč predlagala, da oprostitev velja za vozila, ki so nabavljena za prevoz družin, ki imajo tri ali več otrok, in za vozila za prevoz invalidov. To sta verjetno pomotoma napisala tako, da to velja zelo na sploh. To je neka ideja.
Če bi bila ta dva amandmaja sprejeta, bi to pomenilo, da lahko nekdo, ki je član družine, kjer so trije otroci, vsak dan kupi avto brez davka. To pa ni isto, kot je sedaj v režimu prometnega davka, ampak je čisto nekaj drugega. Da bi to bilo tehnično izpeljano tako, kot je bilo do sedaj, sva s kolegom Brenčičem dala amandma na amandma obeh poslancev. V resnici, če bi bili sprejeti ti amandmaji na amandmaje in amandmaji sami, se doseže pravzaprav nekaj zelo podobnega, ne bom rekel istega, ampak zelo podobnega, kot predlaga poslanska skupina socialdemokratske stranke. Njihovega amandmaja pa sicer odbor ni podprl, medtem ko je podprl amandmaja poslancev Rejca in Henigmana.
Odbor za finance je predlagal še oprostitev za gasilska vozila. To pa je pravzaprav vse, kar je predlaganega ob tej točki. Zato predlagam, da ne podprete amandmaja poslanske skupine socialdemokratov, ker se na tehnično ali operativno brezhiben način to isto doseže z amandmajema Rejca in Henigmana, skupaj z amandmaji na amandma. Ob vsem drugem pa tako ali tako ni nobene razlike med posameznimi strankami ali poslanci. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Kopač. Ker ni več razprave, prehajamo na odločanje. Smo torej pri 5. členu.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 1, ki ga predlaga poslanska skupina socialdemokratov. Tega amandmaja delovno telo ne podpira. Ugotovimo prisotnost! Ugotavljamo prisotnost, gospod Ribičič! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 1? (9 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem amandma na amandma pod točko 2, ki ga predlaga skupina poslancev s prvopodpisanim gospodom Kopačem. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 2? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma sprejet.
Sedaj dajem na glasovanje amandma pod točko 3, to je matični amandma, ki ga predlagata gospod Henigman in gospod Rejc. Delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 3 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju na amandma pod točko 4 (matični amandma je pod točko 5), ki ga predlaga skupina poslancev s prvopodpisanim gospodom Kopačem. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma na amandma pod točko 4? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 5, ki ga predlagata Benjamin Henigman in Izidor Rejc in ga delovno telo podpira. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 5? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 6, ki ga predlaga odbor. Če bo ta amandma sprejet, bo amandma pod točko 7 brezpredmeten. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 6? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na amandma pod 8. točko. To je amandma odbora. Če je ta sprejet, je amandma pod 9. točko brezpredmeten. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod 8. točko? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da ja amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 5. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 5. člen? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 6. členu. V pregledu na 9. točki vas prosim, da pod besedo "opombe" veljajo amandmaji k 6. členu. Pod točko 1 je amandma na amandma odbora k 6. členu, skupina poslancev, Janez Kopač prvopodpisani. Pod 2. točko je matični oziroma osnovni amandma. Predlagatelj je odbor za finance in monetarno politiko. To je tudi vse k temu členu. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem najprej na glasovanje amandma na amandma odbora k 6. členu. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma na amandma odbora? (29 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma odbora sprejet.
Na glasovanje dajem amandma odbora, to je amandma pod 2.točko. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Ponovili bomo ugotavljanje prisotnosti. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod 2. točko? (34 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Člen je v celoti spremenjen.
Smo pri 7. členu in enemu samemu amandmaju, ki ga predlaga skupina poslancev. Prvopodpisani je Janez Kopač. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje ta amandma. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 7. členu? (30 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 7. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 7. člen? (26 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo 7. člen sprejeli.
Smo pri 9. členu in amandmaju skupine poslancev, gospod Kopač je prvopodpisani. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 9. členu? (36 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 9. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 9. člen v celoti? (30 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 12. členu in amandmaju odbora za finance in monetarno politiko. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Vlada? Prosim, gospa državna sekretarka Kolarjeva.
MILOJKA KOLAR: Hvala za besedo. Vlada nasprotuje predlogu amandmaja k 12. členu, da se ta posebni prometni davek ne všteva v davčno osnovo, za obračun davka na dodano vrednost, iz dveh vsebinskih razlogov.
Prvič. Ker je v nasprotju s sistemom in z našim davkom na dodano vrednost in ker je tudi v nasprotju s sistemom, ki ga določa v 11. členu šesta smernica Evropske zveze, kjer piše natančno in eksplicitno, da se vse dajatve, takse, pristojbine, vsi drugi odvisni stroški, razen davka na dodano vrednost, vštevajo v osnovo za davek na dodano vrednost.
Drugi vsebinski razlog. Na prvi pogled se verjetno zdi, da se s tem znižuje davčna osnova, se pa v bistvu doseže ravno nasprotno. Zakaj? Po tem zakonu je davčni zavezanec uvoznik in proizvajalec motornih vozil. Kaj se bo zgodilo? Če se ta davek ne všteva v osnovo, bo seveda on svojo prodajno ceno na fakturi izkazal brez tega posebnega prometnega davka, krat 19% je izdal prodajno fakturo in bo to njegov vstopni davek. Ko ga bo uvozil, ko bo blago prešlo čez carinsko črto, bo on na to nabavno ceno plačal 19% in bo to njegov vstopni davek oziroma odbitni davek pri njegovem obračunu davka na dodano vrednost. Ko bo izstavil fakturo končnemu kupcu, se pravi Francelju ali Jožetu, bo seveda on moral svojo davčno osnovo, ker je to promet, obračunati vse svoje odvisne stroške, vse dajatve tudi ta davek in na to pribiti 19%. Na to bo predstavljal njegov izstopni davek ali obveznost za davek do države. Odbil bo samo tistih 19% na nižjo osnovo, ki jo bo plačal ob uvozu.
To pomeni, da se bo davek kumuliral v verigi davčnih zavezancev in se doseže ravno kontra efekt ali kontra način, kakor je predlagan ta amandma. To sta dva vsebinska razloga, zaradi katerih mu vlada nasprotuje.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospa Kolarjeva. Besedo ima gospod Brenčič.
STANISLAV BRENČIČ: Hvala lepa. Z gospo državno sekretarko se toliko strinja, da je davek v celoti nekako nekonsistenten z DDV. Zato se tudi imenuje poseben davek, če mu lahko rečemo. Dejstvo je, da se ta davek odmerja od davčne osnove za DDV. To se pravi, vanj je všteta tudi carina itn. Samo logistiko, samo tehnologijo boste pač določili, kako se bo ta davek odmerjal, da se bo prav odmerjal. Mislim, da ni fer, da mi ta davek v bistvu vračamo nazaj v osnovo, ker smo ga od osnove odmerili, sedaj ga bomo pa nazaj prištevali v osnovo za odmero, še enkrat potem 19 %. Predlagam, da podprete ta amandma odbora. Logistiko bo pač vlada določila.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Kopač. Za njim gospod Kebrič.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Ne glede na to, da je to amandma odbora in da seveda ponavadi besno podpiramo amandmaje odbora, bi pa vseeno rekel, da se mi zdi pomemben ta razmislek, na katerega je opozorila gospa Kolarjeva. Predlog, da se to ne všteva v osnovo za DDV, je prišel, kolikor sem razbral, iz krogov uvoznikov avtomobilov. Vendar, ne vem, nisem prepričan, nisem se pogovarjal z njimi, zdi pa se mi, da nihče ni bil pozoren na to, na kar je opozorila gospa Kolar, da bo to pravzaprav povečalo davčno obveznost. Zato se sam sprašujem, ali ne bi bilo bolje celo črtati sploh 12. člen v celoti. Torej ne sprejeti amandmaja odbora, niti osnovnega člena, pa bi to bilo primerneje za tehniko - gospod Brenčič je rekel: "Tehniko boste pa že sami določili" - Kkt pa, če nam eksplicitno piše, da se to ne všteva v osnovo za DDV. Zato mislim, da bi kazalo tu, niti ne sprejeti 12. člena nasploh. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Torej vložen imamo samo en amandma. Besedo ima gospod Kebrič. Za njim gospod Henigman.
IVAN KEBRIČ: Hvala gospod predsednik. Obrazložil bom samo svoj glas. Glasoval bom za ta amandma, ker se mi ne zdi logično, da plačujemo davek na davek. Sem za to, kot je tudi drugače običaj v mednarodnih in drugih pogodbah, da se davki seštevajo, ne pa da se plačuje davek na davek. Zato bom, še enkrat povem, glasoval za ta amandma. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospod Kebrič. Besedo ima gospod Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani. Podprl bom ta amandma, ker vsaj določa, da ne bo osnova večja in da bo ta davek povečeval osnovo. Če pozorno poslušamo predstavnike vlade, gospo Kolarjevo, pa tudi razpravo na odboru za gospodarstvo, potem se sploh sprašujem, kako bo vse skupaj potekalo.
Najenostavnejše bi bilo tisto, kar smo že predlagali, da tega davka ni, da tega zakona ni. Se pa bojim, da če pustimo to, kar je predlagal gospod Kopač, da se člen črta, nismo storili ničesar, ker bo vprašanje še vedno ostalo. Če pa sprejmemo amandma na ta člen in člen, bomo vsaj eksplicitno določili, da se ne podvajajo stvari. Pred nami je pa še tretja obravnava. Mogoče bi se tudi v tretji obravnavi dalo, čeprav nimam velikega upanja, tudi kaj popraviti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. V tretji obravnavi se lahko kaj popravi, če je sprejet amandma v drugi obravnavi. Na splošno? Želi še kdo besedo? Gospod Feri Horvat.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Jaz bi tudi podprl amandma in ne prepustil tega vladi, ne bi kar tako črtal tega 12. člena, da ne bi vlada ravnala, kar normalno dela, bolj sebi v prid, da več denarja nabere v blagajno države. Ampak opozoril bi na amandma, ki je bil sprejet in ki na novo določa osnovo za ta davek. To je amandma pod številko ena, ki pravi: "Člen se spremeni tako, da se glasi: Osnova za davek je prodajna cena posameznega novega motornega vozila, ki ne vključuje tega davka in davka na dodano vrednost, pri uvozu pa vrednost, določena v 22. členu zakona o davku na dodano vrednost." Tako po moje dejansko ni potreben ta člen, ker je tu natančno določeno, kaj je osnova za ta davek in kaj je osnova za DDV. Se pravi, da ni nevarnosti seštevanja oziroma davka na davek.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Feri Horvat je govoril o sprejetem amandmaju k 6. členu. Kolegice in kolegi, take dileme naj bi razrešilo delovno telo. Ali želi še kdo besedo? Gospod Henigman, prosim.
BENJAMIN HENIGMAN: Se opravičujem, ker dvakrat za isto temo, vendar jaz 12. člena ne razumem tako, kot je obrazlagal gospod Feri Horvat. Jaz razumem 6. člen oziroma določbe za lestvico, ki velja za obdavčitev. 12. člen pa govori na splošno za zakon oziroma za kompleten davek. Zato je bolje, da sprejmemo ta amandma in spremenimo 12. člen in je bolje, da dvakrat eno in isto ponovimo, če je slučajno enako, kot pa, da pustimo stvar odprto. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ker ni več razprave, jo zaključujem in dajem na glasovanje amandma odbora k 12. členu. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 12. členu? (32 poslancev.) Je kdo proti? (17 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet in člen v celoti spremenjen.
Smo pri 13. členu in amandmaju poslanske skupine socialdemokratov. Delovno telo tega amandmaja ne podpira. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Na glasovanje dajem amandma k 13. členu. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 13. členu? (15 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem 13. člen. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Drugič ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 13. člen? (33 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 13. člen sprejet.
Smo pri amandmaju za novi 15.a člen. Imamo dva amandmaja. Prvi je amandma odbora, drugi je amandma skupine poslancev s prvopodpisanim gospodom Kopačem. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem prvi amandma za novi 15.a člen, ki ga predlaga odbor za finance. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (31 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2 za novi 15.a člen, ki ga predlaga skupina poslancev s prvopodpisanim gospodom Kopačem. Ugotovim prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 2? (32 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 2 sprejet. Z izglasovanima amandmajema smo uvedli dva nova dodatna člena.
Prehajamo k amandmaju k 16. členu, ki ga predlaga skupina poslancev s prvopodpisanim gospodom Kopačem: "Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije." Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 16. členu? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet, in 16. člen je v celoti spremenjen.
Razpravljali in glasovali smo o tistih členih, h katerim so bili vloženi amandmaji, razpravljati in glasovati moramo še o členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem preostale člene. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za preostale člene? (44 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Prehajamo na razpravo in glasovanje o naslovu zakona. Vložena sta dva amandmaja. Prvega predlaga skupina poslancev: Naslov se spremeni tako, da se glasi "Zakon o davkih na motorna vozila". Če bo sprejet ta amandma, bo amandma pod točko 2, ki se glasi "Predlog zakona o dodatnem davku od motornih vozil", predlagateljev Benjanima Henigmana in Izidorja Rejca, brezpredmeten. Amandma pod točko 2 nima podpore delovnega telesa. Ali želi kdo besedo o naslovu zakona in obeh amandmajih? (Ne želi.) Razpravo zaključujem.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 1 k naslovu zakona. Ugotovimo prisotnost! Svoj glas bo obrazložil gospod Henigman.
BENJANIM HENIGMAN: Spoštovani! Ne da bi se hotel hvaliti, ampak menim, da je amandma pod številko 2, ki sva ga vložila z Rejcem, boljši, ker govori o dodatnem davku. Davek od motornih vozil je pa že DDV, zato ne vem, zakaj bi spreminjali nekaj, kar smo bolje povedali - žal je to dodatni davek in tega dejstva ne moremo spreminjati. Prvi amandma je pa zavajajoč, ker bi potem lahko menili, da do sedaj ni nobenih davkov na motorna vozila, vemo pa, da so. Zato vas pozivam, da podprete, vsaj simbolično, drugi amandma, da bo vsaj ta stvar v tem zakonu čista, ker je vse ostalo popolna zmeda. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 1 k naslovu zakona? (20 poslancev.) Je kdo proti? (20 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 1 ni sprejet.
Gospod Partljič ima proceduralni predlog.
ANTON PARTLJIČ: Ali bi lahko, prosim, ponovili glasovanje, ker sem prepozno pritisnil na tipko, kar bo razvidno, sem pa zelo želel.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Partljič predlaga, da bi ponovili glasovanje o amandmaju pod točko 1. Gospod Partljič je bil v dvorani, torej ne drži ta razlog, da bi ravno prišel skozi vrata.
Njegov predlog dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za to, da ponovimo glasovanje o tem amandmaju? (38 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog za ponovitev glasovanja sprejet.
Zato dajem ponovno na glasovanje amandma pod točko 1 k naslovu zakona, ki se glasi "Zakon o davkih na motorna vozila". Predlagatelj je skupina poslancev s prvopodpisanim gospodom Kopačem. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma k naslovu zakona? (23 poslancev.) Je kdo proti? (20 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 1 sprejet. S tem je postal amandma pod točko 2 brezpredmeten. S tem smo v celoti spremenili naslov zakona.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ugotavljam, da so bili k predlogu zakona v drugi obravnavi sprejeti amandmaji k več kot petim členom. Ali želite k tem členom kvalificirani predlagatelji vložiti amandma? Prosim, da to storite. Gospod Henigman želi vložiti amandma. Proceduralni predlog? Gospod Henigman. Ali želi še kdo vložiti amandma?
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani! Poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov bo vložila nekatere amandmaje tam, kjer je to možno, da so bili členi amandmirani. Prosimo za 30 minutni odmor. Razen, če se kako drugače odločimo. Rabili bomo najmanj pol ure, da ponovimo amandmaje. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Odrejam pol ure odmora. Če bi še kdo drug od kvalificiranih predlagateljev vložil amandmaje naj to stori in jih čim prej vloži, da jih bomo lahko razmnožili poslankam in poslancem.
Sejo nadaljujemo ob 16.30 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 16.00 uri in se je nadaljevala ob 16.38 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Predlagam, da državni zbor nadaljuje s sejo. Ugotavljamo prisotnost! (40 prisotnih.) Prehitro. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.) Državni zbor je sklepčen in lahko odloča. Ali želi predstavnik poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov besedo? Prosim, gospod Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Najprej hvala, ker ste nekoliko dlje počakali, glede na to, da je bilo potrebno nekaj več časa, da smo dodali k amandmajem k 3. členu tudi ustrezno dikcijo, ki je manjkala v drugi obravnavi.
Rad bi poudaril, da smo ponovno vložili amandma na znižano stopnjo davka za invalide in družine z več otroki k 3. členu. Se pravi, namesto 19%, 8%, s tem, da smo tudi dodali dikcijo iz 5. člena, ki govori, kdo je do tega upravičen z vsemi omejitvami in možnostjo odtujitve vozil v roku 3 leta oziroma če je prej, s plačilom zamudnih obresti.
Vložili smo amandma k 6. členu k drugemu odstavku. Upam, da je to drugi odstavek, ker je bila razprava oziroma sprejemanje amandmajev je bilo relativno komplicirano, kjer davčno stopnjo za rabljena vozila iz 5% znižujemo na 1%. S tem bi vam rad povedal, da s tem še vedno zadostimo davčnemu postopku oziroma stroškom, ki nastajajo, eventualnim stroškom, ki nastajajo. Seveda pa s tem bistveno za 5-krat zmanjšamo vrednost davka, ki je predviden s strani vlade za rabljena vozila.
Kot sem že poudaril, ni smiselno obdavčevati rabljenih vozil, ker vsa rabljena vozila so praktično že enkrat bila izpostavljena davku na dodano vrednost kot nova vozila. K naslovu vlagamo amandma, tako kot je bilo predlagano prejšnjič. Menimo, da je prav, da se napiše, da je to dodatni davek. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospod Henigman. Amandmaji, ki so vloženi, so tudi v razmnoževanju. Prosil bi predstavnike poslanske skupine LDS, da predstavijo dva amandmaja, ki sta bila vložena. Sedaj je predstavnik poslanske skupine obrazložil svoje stališče zaradi odmora.
Prehajamo po proceduri v tretjo obravnavo. Preden bomo razpravljali o posameznih amandmajih, sprašujem, ali želi kdo razpravljati o zakonskem predlogu v celoti. (Ne želi.) Torej bomo razpravljali in bomo prešli na razpravo o vloženih amandmajih.
Kratek pregled vloženih amandmajev. K 3. členu - predlagatelj amandmaja poslanska skupina SKD. K 5. členu - amandma poslanske skupine LDS. V novi 2. točki se za besedami "novega osebnega" dodasta besedi "ali kombi". K 6. členu - amandma poslanske skupine SKD. Stopnja "5 %" se nadomesti s stopnjo "1 %". K 12. členu - amandma poslanska skupina LDS. Člen se črta; in amandma k naslovu zakona - poslanska skupina SKD. Amandmaji poslanske skupine SKD so v razmnoževanju.
Ali je potrebno, da jih razložimo, preden odločamo o njih? Ni potrebno? Odločamo o zelo pomembnih zadevah. Ali sekretariat ima razmnožene amandmaje? Spoštovane kolegice in kolegi, sem prepričan, da bo v petih minutah že razdeljeno in bi predlagal, da bi vendarle pred odločanjem tudi o amandmaju k drugemu odstavku 3. člena dobili ta amandma razmnožen. Je zelo obsežen. V veliki meri se pa ponavlja z amandmajem, ki je bil že vložen v drugi obravnavi, je pa še nekaj dodano.
Spoštovani kolegi, preden dobimo razmnoženi amandma poslanske skupine SKD, ali kdo nasprotuje, da bi ponovno odprli splošno razpravo in v tem okviru bi lahko predstavniki poslanske skupine LDS obrazložili vaše amandmaje, pa bi ta čas porabili za to? Ne nasprotujete? (Ne.) Torej ponovno odpiram splošno razpravo v okviru zakona o zakonskem predlogu v celoti. Ali želi v tem okviru predstavnik poslanske skupine LDS na kratko obrazložiti oba vložena amandmaja? Prosim, gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala. Razumem sicer, da tu zdaj nastopam bolj zato, da zapolnim čas, ampak vseeno, k 5. členu smo dali en kratek amandma, da se doda za besedico "osebnih" "ter kombi" - dve besedici "ter kombi". Gre za tekst, da za družine s tremo in več otroci, ki kupujejo osebna vozila, je predvidena oprostitev, za tiste, ki pa kupujejo kombi vozila - obstajajo tudi konkretni primeri, ker pač ljudje morajo kupiti kombi, ker imajo toliko otrok - pa ta oprostitev ne velja. Ta oprostitev pa velja pri vozilih za invalide in bi prišlo - mislim, je malo smešno, da pri eni oprostitvi v tem istem 5. členu piše "od osebnih in kombi", pri drugi pa samo "od osebnih". Razlog za to pa je, da sta oba teksta, ki sta bila prej amandma na amandma - če se spomnite, s prvopodpisanim menoj - prepisana iz obstoječega zakona o prometnem davku.
Obstoječi zakon o prometnem davku je pa nastal januarja 1992. Takrat je pa amandma s 5%-nim prometnim davkom dal - če se spomnite, nekoč je bil poslanec, Janko Deželak. On je dal takrat ta amandma in je bil sprejet, vendar ga ni zapisal do konca premišljeno, ker je bilo to zelo na hitro med samo sejo takratne skupščine, in je ta napaka - recimo ji napaka - ostala ves čas do sedaj in sedaj bi se samo prekopirala še v ta davek, pa je Maks Lavrinc to opazil, tako da smo sedaj dali še amandma, da se tudi pri družinah s tremi in več otroki napiše še "ter kombi vozil". No, to je bolj, recimo temu, redakcija.
Amandma k 12. členu: predlagamo, ta člen se črta - je pa diskusija potekla že prej. Je sicer zelo zapleteno, ampak velja to, kar je rekla gospa Kolarjeva: pomembno je, kaj se odšteva kot odbitni davek. Zgodilo bi se, da če se to ne bi vštevalo v osnovo za DDV, bi se skupna davčna obremenitev povečala, tega si pa nihče ne želi. Res je, da je gospod Brenčič, ko je predlagal odboru za finance amandma k 6. členu, ki govori o vrednosti kot osnovi - kar je bilo tudi sprejeto - izhajal iz predpostavke, da bo ta vrednost kot osnova manjša in je zato nastavil take stopnje, kot jih je. Če bi že vnaprej vedel, da recimo 12. člena ne bo, potem bi verjetno malo drugače zastavil tisto lestvico. Res pa je, da pa ima vlada v 13. členu pooblastilo, da zniža davčno obremenitev do 50%, kar lahko naredi iz kateregakoli razloga; eden od razlogov je tudi ta - recimo ji - računska napaka, ki se je zgodila nehote. Zato menim, da je prav, da 12. člen črtamo. Upam, da bo vlada, gospa Kolarjeva, del pooblastila iz 13. člena uporabila za sanacijo tega nesporazuma. Res pa je, da bi bil v resnici ta nesporazum še večji nesporazum, če bi 12. člen ostal, kakršen je, in bi se torej skupna davčna obremenitev povečala. Tako da bi naredili nekaj, česar sploh nismo želeli, ko smo amandmaje oblikovali. Nekateri se bojijo, da bo zaradi tega državni svet bolj kritičen do tega predloga zakona; sam osebno se prav nič ne bojim, da bo zaradi tega bolj kritičen, kritičen bo tako ali tako. Ena od poslanskih skupin bo zagotovo predlagala veto; kaj bo državni svet rekel, ne vem, vendar teoretična možnost za veto vedno obstaja.
Zato predlagam, da podprete amandma, da se 12. člen črta, ker bi sicer povzročili nekaj, česar nismo želeli s sedaj že sprejetim amandmajem k 12. členu v drugi obravnavi. Hvala za besedo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Kopač. Samo kratko opombo. Poslanske skupine niso predlagatelji veta, interesna skupina ali svetniška skupina v državnem svetu. Ali želi besedo predstavnica vlade? (Ne.) Ali želi še kdo besedo v okviru splošne razprav o vloženih amandmajih in o zakonu v celoti? (Ne.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Da.) Prosim, gospa Bitenčeva.
TINA BITENC PENGOV: Gospod predsednik! Spoštovani zbor! Želela bi samo ponoviti observacijo, ki smo jo dali v zvezi s podobno oblikovanim amandmajem na seji delovnega telesa. In sicer, da se s tem dela intervenca enega zakona v drug zakon, čemur sekretariat iz načelnih razlogov vedno sistemsko nasprotuje, čeravno je zlasti glede rezveljavitvenih določb na koncu zakona to pravilo že prebito. Tukaj gre pravzaprav za materialno urejanje, kar je v sistemskem pogledu, pravno sistemskem pogledu pravzaprav sporno. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospa Bitenčeva je govorila o vsebini amandmaja, v drugem odstavku 3. člena, ki ga predlaga poslanska skupina SKD. Gospod Božič.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa predsednik. Amandma, ki ga je vložila poslanska skupina s prvopodpisanim Kopačem; torek kakorkoli ga obračam in berem, ga razumem tako, da bo po obračunu davka na dodano vrednost vrednost tega avtomobila še večja, kot je bila do sedaj. Če se bo prometni davek vključil k osnovni ceni in na to obračunal davek na dodano vrednost, bo ta vrednost večja.
Rekel bom tako: sploh ne morem več stvari razumeti. Govorili smo, da sprejmemo zakon o davku na dodano vrednost, ki začne veljati 1. julija 1999. Imeli bomo enoten davek, da bo vsak vedel, za kaj gre. En obrtnik mi je rekel: "Dobro je, sedaj bom imel namesto 16 različnih prometnih davkov eno stopnjo in ni treba več računati." Torej vsi smo to tako razumeli. Naenkrat se je ugotovilo, da od malo dražjih avtomobilov država ne bo dobila toliko, kolikor bi morala oziroma ne morala, kot je dobivala do sedaj. V zadnje, ko je bil tu minister za finance, je rekel: "To razliko bi radi dobili." Ampak to ne bo samo ta razlika. Tak amandma pomeni, da bo obračun tega davka večji, kot je bil do sedaj. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Kopač želi besedo. Gospod Kopač ne želi besede. Besedo ima gospa Kolarjeva.
MILOJKA KOLAR: Hvala za besedo. Mogoče je res paradoks to vsebinsko razumeti, kar smo že pri obravnavanju in sprejetju zakona o davku na dodano vrednost povedali: dejansko biti oproščen v davku na dodano vrednost, pomeni v bistvu akomulacijo in v bistvu to razliko, da tisti, ki je naslednji v verigi, plača vso razliko, ki jo moj predhodnik ali moj dobavitelj ni plačal. V tem je res paradoks davka na dodano vrednost, ki se v zelo konkretnem primeru izraža v tem predlogu oziroma v amandmaju na 12. člen, ki ste ga sprejeli, ki je črtal ta posebni oziroma prometni davek na motorna vozila pri uvoznikih in pri proizvajalcih iz davčne osnove oziroma iz osnove za obračun davka na dodano vrednost.
Če se črta ta davek iz osnove, bo to pomenilo, da uvoznik XY ne bo pri uvozu, ko bo opravil enotno carinsko listino in obračun, ko mu bo carina izdala račun za ta uvožen avto, ne bo imel v osnovi ta posebni prometni davek, če ostane sprejeti amandma, tako kot je bil v drugi obravnavi. Seveda bo na to nabavno vrednost in transportne stroške obračunan DDV brez tega davka. Vendar, kaj se bo naredilo v naslednjih korakih, ko bo ta uvoznik prodal avto naprej - običajno fizični osebi, ker če prodaja nekemu drugemu zavezancu, ki je tudi zavezan za davek na dodano vrednost, se v obeh primerih seveda uporablja enaka stopnja, enaka osnova in je enkrat izstopni, enkrat vstopni davek. Vendar gre za problem naslednjega v prometu, ko ta uvoznik proda ta avto fizični osebi - nam, državljanom kot končnemu potrošniku. Mi pa seveda nismo zavezanci za davek na dodano vrednost, mi seveda tega davka ne moremo prevaliti na nekoga, ki bo od nas to kupil oziroma bo v naslednji verigi, in bo ta uvoznik seveda moral nam, ko bo zaračunal in kalkuliral prodajno ceno za ta isti avto, vračunati: nabavno vrednost, ki jo je plačal pri uvozu, potem vse komisijske agencijske stroške, odvisne stroške in tudi ta davek. Tako bo dobil osnovo in na to osnovo obračunal 19 %. Seveda bomo mi kot končni potrošniki, kot kupci, plačali vso razliko v tej razliki davka, ko jo pri uvozu uvoznik ni vkalkuliral v osnovo, ko pa je nam zaračunal in ko smo mi kupovali, pa je seveda, glede na sistem, to v osnovo zaračunal.
V tem je ta, če hočete, absurd v sistemu davka na dodano vrednost, da seveda vsak naslednji, ki je v verigi, če je nekdo oproščen ali ima eno nižjo priznano osnovo, plačamo mi kot končni potrošniki.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa za pojasnilo gospe Kolarjevi. Besedo ima gospod Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Ali splošno?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Splošno še, ja.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani. To je pa že cirkus ali burka, da se tukaj prepričujemo nekaj, česar ne razumemo. Ne razumemo. Sprejemamo zakon in ne razumemo, kako bo to delovalo v praksi, gospa Kolarjeva. Jaz ne razumem in si upam trditi, da večina vseh tistih, ki smo notri - pa oprostite mi - mislim, da tega ne razumemo. Gospodarstvo, kupci, pa naj to sprovajajo ali pa davčna uprava. Vso srečo vam želim po 1.7.1999, kar se tega tiče.
Prej je gospod Horvat omenil 6. člen in v bistvu, kaj je osnova za davek. Bom prebral. Da je to prodajna cena - tako smo sprejeli v drugi obravnavi, če se ne motim - da je prodajna cena posameznega novega motornega vozila, ki ne vključuje tega davka in davka na dodano vrednost, pri uvozu pa vrednost določena v 22. členu zakona o davku na dodano vrednost. Ne vem, kaj ta 22. člen, zaupam, da je v redu. Se pravi, ta davek, osnova za obračun tega davka je neto prodajna cena plus carina in s tem 12. členom smo v bistvu hoteli povedati - in trdim, da je bolje, da ga sprejmemo, da ne upoštevamo tega davka kot dodatno obremenitev davkoplačevalcev. Kako boste vi to tehnično speljali, mene tukaj trenutno ne zanima. Važno je, da sprejmemo odločitev, da se to ne všteva v osnovo. In če sprejmemo tako dikcijo, sem prepričan, da boste z uredbo oziroma z navodilom to stvar znali rešiti, sem prepričan. Če bomo pa napisali, da se všteva v DDV, potem seveda, ker vam - žal - ne morem v celoti zaupati, se pa bojim, da bo davčna osnova večja; na koncu plača pa vedno končni porabnik. Kupec, končni kupec plača razliko, to je pa državljan, ki avto kupi. Pa dosti o tem.
Rad bi podprl amandma k 5. členu, da se dodaja še kombije - mislim, da je to smiselno, ker je to problem, s katerim se davkarija srečuje že sedaj in kjer je prišlo do nekaterih nejasnosti tolmačenja zakonov. Cangoo - recimo - je tak problem, ki naj bi bil tovorno vozilo, pa je osebno vozilo ali pa kombinirano vozilo in s tem popravljam tudi amandma, predsednik, k 3. členu, da se doda "novega, osebnega ali kombi vozila s 5 ali več sedeži". Upam, da je to dovolj, ker s tem se v bistvu ena in druga zadeva pokriva, da se ista dikcija uporablja v 5. kot v 3. členu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Torej, gospod Henigman, vlagate amandma? (Poslnec Henigman: Amandma. Popravek Amandmaja.) Popravek vašega amandmaja? Lepo prosim, če to tudi naredite v pisni obliki, da bomo lahko to sedaj pri obravnavi jasno upoštevali. Sedaj se tudi razdeljujejo vaši trije amandmaji in poslanske skupine SKD. Če ni več splošne razprave, predlagam, da jo zaključimo in se potem pri posameznih amandmajih opredelimo. Zaključujem splošno razpravo in prehajamo na odločanje o posameznih amandmajih.
K 3. členu je amandma k drugemu odstavku vložila poslanska skupine SKD in svoj pisni amandma je tudi dopolnila z naslednjo spremembo - v prvi alinei piše: "Prevoz družin, ki imajo tri ali več otrok, in sicer od enega novega osebnega ali kombi vozila." To spremembo je sedaj vložila poslanska skupina. Ali želi kdo besedo o amandmaju k 2. členu? Predstavnica sekretariata, gospa Bitenčeva, je že povedala stališče glede sistemske narave amandmaja, ki posega v drug zakon.
Ker ni več razprave - prosim za pozornost! - glasujemo o amandmaju k 3. členu poslanske skupine SKD. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (22 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 5. členu, ki ga predlaga poslanska skupina LDS in se glasi: V novi 2. točki se za besedami "novega osebnega" doda besedi "ali kombi". Ali želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (53 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Poslanska skupina SKD predlaga amandma k drugemu odstavku 6. člena: stopnjo 5% se nadomesti s stopnjo 1%. Ali želi kdo besedo? Gospod Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: S tem ohranimo obdavčitev rabljenih vozil, česar se ni vlada izmislila oziroma smo morali dodati na odboru za finance. To kaže na to, kako je vlada pripravljala ta zakon. S tem ko bi dodali 1% namesto 5%, v bistvu zadržimo tiste operativne stroške, tudi obdavčimo trgovanje z rabljenimi vozili, ne vplivamo pa na socialno stanje družin, ki bodo očitno morale kupovati stare avtomobile. Mislim, da je s tem ta zadeva utemeljena. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želi besedo kdo od poslancev? (Ne želi.) Razpravo zaključujem.
Na glasovanje dajem amandma k drugemu odstavku 6. člena poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo podpira amandma? (27 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Gospod Gasparini ima proceduralni predlog.
MARIO GASPARINI: Hvala lepa predsednik. Oprostite, ampak nisem glasoval, sem bil tukaj prisoten in bi prosil, če ponovimo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovani kolegi! Z glasovanjem boste odločili, ali bomo ponovili glasovanje. To je isti primer kot prej gospoda Partljiča. Predlog gospoda Gasparinija dajem na glasovanje, da se ponovi glasovanje o tem členu. Ni obrazložitve glasu pri proceduralnem predlogu. Ugotavljamo prisotnost! Prosim vas za pozornost. Če ste v dvorani, glasujte, ne, da razmišljate o drugih stvareh. (53 prisotnih.)
Kdo je za ponovitev glasovanje o tem predlogu? (37 poslancev.) Je kdo proti? (12 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog za ponovitev glasovanja sprejet z večino glasov vseh poslank in poslancev.
Ponovno dajem na glasovanje amandma poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov, da se v drugem odstavku 6. člena stopnja 5% nadomesti s stopnjo 1%. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (22 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem amandma k. Proceduralni predlog, gospod Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Javljam se v skladu s poslovniško določbo, da lahko vsak poslanec opozori na kršitev poslovnika takoj, ko se to po njegovem mnenju zgodi.
Ta zadeva o ponovnem glasovanju, ko iz koalicije toliko časa predlagajo ponovno glasovanje, dokler ni sprejeto tisto, kar mislijo, da ustreza njihovim interesom, ima že dolgo zgodovino. Zaradi tega eni sindikati zbirajo podpise in protestirajo, zaradi tega smo imeli nekaj pobud in posebno razpravo na kolegiju predsednika državnega zbora.
Rad bi vas še enkrat opozoril in to ni težko razumeti - če kdo hoče razumeti - da je možno ponavljati glasovanje po veljavnem poslovniku zaradi tega, ker poslanec ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida. Z ugotovitvijo izida tukaj ni bilo nič spornega. Predsedujoči je ugotovil, koliko je glasov za in koliko jih je proti in je bil amandma sprejet.
Kar se tiče poteka glasovanja. Potek glasovanja ni to, kako poteka razmišljanje ali spremljanje državnega zbora v glavi posameznega poslanca. Poslanci smo dolžni tukaj sodelovati. Takrat, ko imamo možnost, takrat glasujemo. Če nekoga ni v dvorani ali če je dvorani in ne spremlja tega ali če ne glasuje, to ni nič narobe s potekom glasovanja, ampak je narobe samo z njegovim ravnanjem. In njegovega ravnanja poslovnik ne more pokriti. Če pa mislite, da lahko pokrije, potem pa prosim, spremenite poslovnik. To je absolutna kršitev poslovnika in z navadnim glasovanjem in z navadno večino se poslovnik ne da spreminjati, pa ste ga s pomočjo predsedujočega tukaj ponovno spremenili, kljub temu da smo dobili obljubo na kolegiju predsednika državnega zbora, da se to ne bo več dogajalo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Se strinjam z vami, gospod Ribičič. Poslanke in poslanci, ko ste glasovali o ponovitvi glasovanja, bi se pa morali odločiti. Jaz sem glasoval proti ponovitvi glasovanja - v tem primeru. Isti primer je bil tudi pri gospodu Partljiču. Spoštovane kolegice in kolegi, dosedanja praksa je bila, da je bil to razlog, da smo ponovno glasovali in vas prosim, da imamo toliko moči, da zavrnemo ponovno glasovanje. To je edino korekten poslovniški način. Edino korekten! Zavrnimo ponovno glasovanje in zadeva bo končana.
Prehajamo na 12. člen -predlog amandmaja k 12. členu vlaga poslanska skupina LDS. Amandma se glasi: "Člen se črta." Prosim? Proceduralno, prosim.
ALOJZ PETERLE: V imenu poslanske skupine SKD prosim za pol ure odmora za posvet, ker se moramo posvetovati, kako ob tej ponovni kršitvi poslovnika v bodoče ravnati oziroma kako sodelovati pri tej seji.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: To ni razlog za odmor, gospod Peterle. Zaradi kršitve poslovnika do sedaj ni bila jemana pavza poslanskih skupin. Če pa želite - pred odločanjem o tem amandmaju lahko dobite odmor.
Pred odločanjem o 12. členu, na predlog poslanske skupine, za 30 minut prekinjamo sejo. Nadaljujemo ob 17.45.
(Seja je bila prekinjena ob 17.15 uri in se je nadaljevala ob 17.47 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegice in kolegi, nadaljujemo s sejo. Prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.) Državni zbor je sklepčen in lahko odloča. Smo torej pri odločanju o amandmaju k 12. členu. Ali želi predstavnik poslanske skupine SKD besedo? Prosim, gospod Peterle ima besedo.
ALOJZ PETERLE: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Mi se ne igramo, ko zahtevamo pavzo ob primeru, ko se očitno krši 93. člen poslovnika in ker smo menili, da gre za kršitev, kar bomo zdajle tudi dokazal, smo vzeli to pavzo, da bi ravnali pripravljeno in argumentirano.
93. člen našega poslovnika, ki določa način našega dela, govori takole, citiram: "Če poslanec ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, se glasovanje lahko ponovi. Ugovor se lahko poda le neposredno po objavi izida glasovanja." Poglejte, poslanec Gasparini ni ugovarjal ne poteku, ne ugotovitvi glasovanja. On je ugotovil samo, da ni glasoval. Gospe in gospodje, to je povsem jasna kršitev 93. člena in če se je to zgodilo drugič ali tretjič, prosim, ne po logiki: če je eden kradel, lahko krade še naslednji. To ne more biti... In če v tem parlamentu, če tukaj trik postaja praksa, gospe in gospodje, potem ni čudno, kakšne so javnomnenjske raziskave o tej hiši. To ne more biti na trik, naša poslanska skupina ne pristaja! In prosim, gospod predsednik, vi niste imeli pravice - žal moram tudi vam to reči - dati na glasovanje nečesa, kar nima podlage v našem poslovniku. Vi ne morete dati na glasovanje stvari, ki nima formalne podlage za to. Če se pa daje tako stvar na glasovanje, se da lahko pa katerokoli in bo večina, kakršna je, izglasovala, kar ji bo "pasalo". Zato prosim, da se ugotovi, da smo ravnali v nasprotju s poslovnikom in da tisto naslednje - se pravi, drugo glasovanje - ne more biti veljavno. Če ne, bomo šli v druge procedure na to temo, ker želimo, da se dostojanstvo te hiše varuje, najprej s prvega mesta, potem pa z vsemi podpredsedniki te hiše.
Še nekaj bi rad rekel. Pojdite, gospe in gospodje, poslanke in poslanci, pojdite pogledati, kaj se je zgodilo potem, ko je eden od poslancev pozabil glasovati in nas zaposlil zdajle z eno uro dodatnega dela. So se pojavili novi prsti na tipkah, se je pojavil drugačen rezultat. Eden, ki je glasoval, ki je to pot glasoval, ne bi mogel spremeniti rezultata. Zgodilo se je čisto nekaj drugega. Zgodil se je pač še en trik. Torej, mi krščanski demokrati ne želimo temu služiti, niti asistirati in bomo razmislili, ali obstruiramo ali pa bomo dosegli, da se pravilnik upošteva.
In končam - gospod predsednik, poslanke in poslanci. Prosim, da se v imenu poslanske skupine ugotovi, da je bilo ono glasovanje neveljavno, da ni imelo podlage v poslovniku in gremo po tem naprej. Če ne, damo druge proceduralne predloge.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Peterle. Predvsem prosim, da ne dvigujete glasu, ker ni nobene potrebe za to. Kolega Peterle! Vi ste prvi dvignil glas, ampak predlagam, da se korektno o tej stvari pogovorimo.
Prvič. Poslanska skupina po poslovniku nima formalnih razlogov, da če ona meni, da je prišlo do kršitve poslovnika, da zahteva odmor. To ni v poslovniku. V tem smislu ste izrabili to poslovniško določbo. Odmor je bil dan pred odločanjem o amandmaju k 12. členu. O tem stališču vaša poslanska skupina ni rekla ničesar. Toda rad bi povedal še naslednje.
Ob zapletu, ki se je zgodil dva meseca nazaj, ko je predvsem dr. Ribičič oponiral moji potezi, ko sem dal na ponovno glasovanje predlog za glasovanje poslanca, ki v tistem trenutku ni bil v dvorani in je vstopil v dvorano ob glasovanju, smo se tudi dogovorili na kolegiju in podpredsedniki, da so to primeri, ki jih ne bomo več upoštevali, če poslanec ni prisoten v dvorani, kadar se glasuje. Dosedanja praksa tega mandata in prejšnjega, imam zelo, zelo dober spomin. Vedno, kadar je poslanec bil v klopi in ni glasoval in je izrazil željo, da bo glasoval, mu je bil vedno z večino poslank in poslancev mu je bilo to omogočeno. Prosim, da mi to korektno priznate.
Če boste ocenili, da se tukaj izrablja, imamo mi sami večino in vemo sami; z večino tak predlog zavrniti in ne bo ponovnega glasovanja. Očitno pa je to možno, da se ponovno izrablja oziroma interpretira poslovnik - sam sem se že obrnil na komisijo za poslovnik in predlagal, da poskuša s poslovniškim tolmačenjem rešiti to zadevo. Vem, da to ni enostavno. Ponovno s tega mesta predlagam, da tudi komisija za poslovnik poskuša pomagati pri taki situaciji. Toda o tej zadevi je odločil državni zbor - z večino. Ravnal sem korektno v skladu z dosedanjo prakso, to mi morate priznati. Apeliral sem tudi, da se odločimo z glasovanjem. Res pa je, da smo sedaj že pri odločanju o amandmaju k 12. členu. Tako da sedaj ne odločamo več o glasovanju, ki je bilo k prejšnjemu amandmaju. Ob ponovnem glasovanju je večina poslank in poslancev vloženi amandma zavrnila in lahko samo ugotovim, da ta amandma ni bil sprejet.
Ali želi še kdo razpravljati o amandmaju k 12. členu? Predlagam amandma poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije, ki se glasi: "Člen se črta". Obrazložitev: "Z navedenim amandmajem se črta določba, po kateri se prometni davek ne vključuje v osnovo za DDV. Ta rešitev je v nasprotju z osnovnim konceptom DDV, po katerem mora biti v osnovi vse, kar predstavlja plačilo za določeno transakcijo, sicer prihaja do nabiranja DDV." Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem amandma poslanske skupine LDS, amandma k 12. členu na glasovanje - "Člen se črta". Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (21 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Vložen imamo tudi amandma poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov k naslovu zakona. Amandma se glasi: Naslov se spremeni tako, da se glasi: "Zakon o dodatnih davkih na motorna vozila". Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem.
Amandma k naslovu zakona dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (14 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma k naslovu zakona ni sprejet.
Končali smo z glasovanjem o amandmajih. Na podlagi tretjega odstavka 198. člena poslovnika sprašujem sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, ali je zaradi sprejetih amandmajev porušena medsebojna skladnost določb zakona? (Ni.) Zato prehajamo na glasovanje o zakonu v celoti. Svoj glas bo obrazložil gospod Peterle.
ALOJZ PETERLE: Spoštovani! Naša poslanska skupina ne bo podprla nobenega zakona, do katerega se je prišlo s pomočjo trikov - o enem amandmaju se je glasovalo na tak način, in mi tega zakona ne želimo podpreti v takih pogojih parlamentarnega dela. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še kdo obrazložiti svoj glas? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem zakonski predlog v celoti. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za zakon v celoti? (35 poslancev.) Je kdo proti? (12 poslancev.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 5.A TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VOLITVAH V DRŽAVNI ZBOR. Državni zbor se je o tem predlogu zakona že opredelil, v razpravi pa je vsebina oziroma predlog dodatnega sklepa s strani poslanskega kluba Liberalne demokracije Slovenije, ki se glasi: "Na podlagi 173. člena poslovnika državnega zbora predlagamo, da zbor sprejme naslednji sklep: Državni zbor naj v najkrajšem možnem času v skladu s 124. členom poslovnika državnega zbora ustanovi posebno delovno telo komisije za ustavne spremembe in volilni sistem, ki bo ob sodelovanju s strokovnjaki za področje volilnih sistemov in ob konsenzu parlamentarnih strank pripravilo besedilo predloga zakona o volitvah v državni zbor in predloga zakona o določitvi volilnih enot in okrajev ali okrajev za volitve poslancev v državni zbor." Ali želi še kdo razpravljati k predlogu dodatnega sklepa, ki ga predlaga poslanski klub Liberalne demokracije Slovenije? Gospod Janša.
JANEZ JANŠA: Spoštovani gospod predsednik, kolegice in kolegi. Predlagam predlagatelju tega sklepa, se pravi poslanski skupini liberalne demokracije, da ta sklep umakne. Na ta način bomo pridobili čas in tudi ne bomo razpravljali o zadevi, ki je poslovniško sporna. Mi bi tukaj z navadno večino sprejemali nek sklep, da se ustanovi neka skupina, ki bo delala na pripravi nečesa, kar je že pripravljeno in je že v proceduri. Naslednji zakon o volitvah v državni zbor je že v proceduri, vložen je bil že pred tremi leti - praktično. Če bo sreča mila, bo kmalu zbrano dovolj podpisov za izredno sejo, na kateri bomo obravnavali ta zakon. Mislim, da nima smisla, da sedaj zgubljamo čas in diskutiramo o nekem sklepu, ki bo mrtvorojeno dete. Tako da v korist prihranka časa temu državnemu zboru, predlagam, da liberalna demokracija ta sklep umakne.
Če bo slučajno izglasovano in če se bo to vseeno ustanovilo, naša poslanska skupina v tem dodatnem delovnem telesu ali skupini ne bo sodelovala, ker bo šlo to samo za nek prozoren manever za pridobivanja časa, ki ga pa ni.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Janša. Ali želi besedo predstavnik poslanske skupine LDS? (Ne želi.) Bil je predan predlog, da umaknete... Če ni več razprave, zaključujem... Torej, zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog dodatnega sklepa, ki se glasi: - predlog sklepa pa je bil prebran. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za dodatni sklep, kot ga predlaga poslanska skupina LDS? (33 poslancev.) Je kdo proti? (18 poslancev.)
Ugotavljam, da je dodatni sklep sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - PONOVNO ODLOČANJE O ZAKONU O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ZAKONA O ZADRUGAH. Državni svet je na 35. seji, dne 27. maja 1999 sklenil, da na podlagi tretje alinee prvega odstavka 97. člena ustave zahteva od državnega zbora, da ponovno odloča o zakonu o spremembi in dopolnitvi zakona o zadrugah. Ali želi predstavnik državnega sveta obrazložiti zahtevo sveta? Ja želi. Prosim.
MAG. IGOR BLAŽINA: Gospod predsednik, hvala za besedo. Spoštovane poslanke. Spoštovani poslanci. Sem Igor Blažina, član državnega sveta, ki je sprejel "zakon" na zakon o spremembah zakona o zadrugah. Sprašujem se, kako prepričati cenjeno občinstvo o tem, da ne bi še enkrat glasoval o tem zakonu...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegice in kolegi! Prosim za mir v dvorani! Besedo ima državni svetnik Blažina. Prosim za mir v dvorani, kolegice in kolegi!
MAG. IGOR BLAŽINA: ...Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci! Po zakonu, ki ga je matično delovno telo - torej komisija za gospodarstvo še enkrat obravnavala in do katerega se je tudi vlada izrekla, da je ta zakon zanjo sprejemljiv.
Zakaj je državni svet sprejel veto? V prvi vrsti ga je sprejel zaradi tega, ker smo ocenili, da ne dosega tistega osnovnega namena, zaradi katerega je bil poslan v proceduro. Nadalje zaradi tega, ker predpisuje neživljenjske zahteve; ker menimo, da je za zadruge škodljiv in ker menimo, da je tudi konec koncev diskriminatoren. Zakaj menimo, da ga je državni zbor sprejel? Prepričani smo, da ga je sprejel z najboljšim namenom, da mu je bila mogoče zaradi hitrega postopka problematika pomanjkljivo in neobjektivno predstavljena in zaradi tega, verjamem, da boste danes še enkrat presodili, ali je smiselno potrditi tak zakon v predlaganem besedilu.
Zakaj smo menili, da je ta zakon diskriminatoren? Ta zakon namreč predpisuje zadrugam, da morajo imeti obvezno prisotnega notarja na svojih občnih zborih, vendar samo za zadruge, ki imajo več kot 10 članov. Predstavljajte si, da bi tako izjemo naredili tudi za d.o.o., delniške družbe in druge pravne osebe. Torej ta zakon predpisuje prisotnost obveznega notarja samo za zadruge, ki imajo od 10 članov in več. Teh izjem pri ostalih pravnih osebah ni. Ta zakon tudi nadalje zahteva od zadrug več, kar zahteva od drugih pravnih oseb, tako društev kot gospodarskih interesnih združenj. Mnogi od vas ste bili člani ali ste še člani tudi ostalih zadrug, ne samo kmetijskih, torej tudi stanovanjskih in obrtnih.
Ta zakon deluje tudi za vse ostale zadruge in če ste tudi sami člani teh zadrug, boste morali ob sprejetju takega zakona poskrbeti tudi za obvezno prisotnost notarjev v stanovanjskih in obrtnih zadrugah. Če se določena skupina ljudi v zadrugi, ali je to stanovanjska ali kmetijska, ne strinja, lahko znova in znova zahteva občne zbore in znova in znova je potrebna prisotnost notarja na takih občnih zborih. Strošek notarja konec koncev ni zanemarljiv in ker osnovna naloga zadrug ni dobičkonosnost, ne moremo mimo tega, da bi taki stroški predstavljali tudi določeno težavo. Vzemite za primer stanovanjsko zadrugo. Že danes zakon o notariatu v 69. členu dovoljuje zadrugam, da same naročijo prisotnost notarja. Sedaj s tem zakonom jim pa to predpisuje in od njih zahteva.
Neživljenjske zahteve, ki pred zadruge postavlja ta zakon, so pa sledeče. Od notarja zahteva, da opozarja na nepravilnosti in pomanjkljivosti. Ne poznam notarja, ki bi si upal opozarjati na nepravilnosti in pomanjkljivosti. Notar v skladu z zakonom opozarja izključno na nezakonitost in ničnost; torej postavlja notarja v položaj, katerega mu zakon o notariatu ne predpisuje. Tudi, če notar opozori na nekaj, občni zbor zadruge tega ni dolžan upoštevati in tukaj bi potrebovali neko določilo, da če že pride do tega in se potem sproži postopek na ničnost, da določen zakon predpisuje hitrost ukrepov, ki so potrebni za izvedbo in ugotavljanje ničnosti, tako kot predpisuje ZGD - torej zakon o gospodarskih družbah v 362. členu za delniške družbe in v 456. členu za d.o.o. Tudi za razpis za direktorja, katerega ta zakon predpisuje, ki je pred vami, je treba vedeti, da zadrugam ni nujno, da imajo direktorja. Torej predpisuje nekaj, za kar ni potrebno, da to ima. Pravico, da sami dajo razpis, že sedaj imajo, po novem pa bi morali imeti to obvezo. Osnovni namen samega zakona, kot je bilo razbrati iz namena predlagatelja, je ta, da bi prisotnost notarja zagotovila učinkovito varstvo zakonitosti. Kot pa nam je znano, notar bo samo zapisal voljo udeležencev občnega zbora in opozarjal na ničnost in nezakonitost. Torej, osnovni namen zakona s tem ni dosežen.
Zakon o zadrugah, ki je bil sprejet leta 1992 in katerega osnovni namen je bil, da kmetje sami odločajo o svoji usodi in posledično tudi ostali člani zadrug - tako kot je bilo to pred mnogo leti - so sedaj pred tem, da bodo dobili zakon, ki jim bo predpisoval obveznost prisotnost notarja. Nekdo v državnem svetu je rekel: "Ali so kmetje tako neuki, da jih je treba zaščititi pred njimi samimi?" Menimo, da se s takim zakonom vsiljuje članom zadrug ne samo kmetom, ampak tudi ostalim nekaj, kar lahko po svoji lastni volji se odločijo sami, da pokličejo notarja, ne ta, da se jim to predpisuje.
Če zaključim. Sprašujem se, zakaj se podpira zakon, ki po naši oceni in po oceni zadružne zveze, ki pokriva prek 30000 članov zadrug v Sloveniji in ki nasprotuje takemu zakonu - zakaj potem podpirati in forsirati zakon, ki uzakonja diskriminacijo? Zakaj delati izjeme med malimi zadrugami in zakaj delati izjeme med zadrugami, ki imajo več kot 10 članov? Tukaj ne moremo mimo dejstva, da je prvopodpisani predlagatelj tudi sam bil član male zadruge, ki ima 3 člane. Vsiljuje se nam razmišljanje, da se želi s takim zakonom otežiti delo konkurenci.
Naslednja zadeva. Kot sem rekel, zakon članom zadrug - tudi stanovanjskih - škodi in postavlja te zadruge v neenakopraven položaj vis-á-vis ostalih pravnih oseb in velike zadruge proti malim zadrugam, kar je v nasprotju z združevanjem. Torej zadruga, ki bo imela 9 članov in predno bo k njej pristopil 10 član, bo rekla. "Ustanovimo raje še eno z 9 člani, da se bomo izognili stroškom notarja na skupščini."
Zakon o zadrugah iz leta 1992 je res star 7 let in res potrebuje spremembe, vendar ne take, kot so predlagane v tej obliki. Samo 13 vrstic vsebuje predlagani zakon in zadružna zveza pripravlja spremembe, ki jih bo dala v proceduro, da se tukaj sprejmejo, in verjamem, da bo tudi predlagane namene iz tega zakona vnesla v nov zakon. Vendar v drugačni, bolj dorečeni obliki.
Zato predlagam, da zakona o spremembi zakona v predlaganem besedilu ne podprete, ker pričakujemo, da bo v kratkem sprožen postopek za nov zakon, z vsemi tistimi spremembami, ki so se pokazale kot potrebne v tem sedemletnem obdobju, kar je bilo tudi s predlagatelji zakona dogovorjeno, vendar se potem to ni uresničilo. Zaradi tega apeliram na to, da se tega zakona - še enkrat - ne potrdi. Hvala za pozornost. Skušal sem biti čim bolj plastičen, odločitev pa je, seveda, v vaših rokah. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa predstavniku državnega sveta. Iz gradiva, ki sem ga sam prejel, je razvidno, da je državni svet za poročevalca pri tej točki določil državnega svetnika Petra Vriska, kar je prav tako zapisano tudi v sklepu, da je državni svet določil državnega svetnika Petra Vriska. Stališče državnega sveta je podal svetnik, gospod Igor Blažina, v prepričanju, da je imel pooblastilo državnega sveta za spremembo, o kateri sam kot predsednik nisem bil obveščen.
Ali želi besedo predlagatelj zakona? Gospod Tomažič.
BRANKO TOMAŽIČ: Hvala za besedo. Spoštovani zbor! Namen sprejetja zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o zadrugah je izključno zavarovati interese članov zadruge, kajti kmetje oziroma člani zadrug so velikokrat nemočni ravno zaradi neseznanjenosti o svojih pravicah in o kršitvah zakonov s strani uprav in direktorjev zadrug. Notar bo nekako ublažil odnos vodstva zadrug do članov zadrug, in sicer v smeri opozarjanja v primeru kršitev zakona o zadrugah. Predlagatelji smo pri najpomembnejših odločitvah občnega zbora hoteli članom zadruge zagotoviti pravno varnost: z institutom notarja nam je deloma uspelo. Notar, prisoten na občnem zboru, bo lahko opozarjal na nepravilnosti ter sklepe potrjeval v obliki notarskega zapisa, v skladu z zakonom o notariatu. Notar je obvezno prisoten na občnem zboru zadruge le v treh primerih: pri spreminjanju in sprejemanju zadružnih pravil, pri sprejemanju oziroma ob potrditvi revizijskega poročila in tretjič, pri volitvah v organe zadruge.
Največji argument, s katerim je bil v državnem svetu izglasovan veto na zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o zadrugah, so bili visoki stroški, ki naj bi jih povzročila prisotnost notarja na občnih zborih zadrug. Številke, ki so jih navajali, so vsekakor pretirane po sedaj veljavni notarski tarifi. Vsekakor pa se bomo zavzemali, da bi notarska zbornica Slovenije v soglasju z ministrom za pravosodje oblikovala posebno notarsko tarifo za zadruge, ki bi bila nižja od obstoječe tarife za kapitalske družbe.
Določbe 1. člena se uporabljajo za zadruge, ki imajo več kot 10 članov. To se pravi; tiste zadruge, v katerih so se po zakonu o zadrugah (14. člen) formulirali organi upravljanja. Glede določbe, ki govori o izvolitvi direktorja na podlagi javnega razpisa - določba ni nesprejemljiva, kot nekateri menijo; vsi vemo, da je direktor le fakultativni organ zadruge; se pravi, določene zadruge ga imajo, druge ga nimajo. V primeru, če se odločijo za institut direktorja, se izvede javni razpis in se na tej podlagi izvoli direktorja.
V nekaterih evropskih deželah je registrsko sodišče tisto, ki predpisuje vsaki dve leti revizijo glede poslovanja in tudi sprejemanja aktov ali sklepov, če so sprejeti po zadružnih pravilih. Ta sprememba vsekakor ne ustreza direktorjem zadrug ali skupinam kmetov, ki jih onemogoča, da bi zadrugo ali njeno premoženje izkoriščali za uveljavljanje lastnih interesov.
Ne nazadnje moram povedati, da je velika škoda za zadružništvo na Slovenskem, da zakon o zadrugah že v nastanku ni predvideno kakšno nepristransko nadkontrolo, ki bi blažila kršitev zakona. Zato predlagam, da bi zakon o zadrugah ponovno podprli.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Tomažiču, ki je bil predlagatelj zakona. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Zahtevo je obravnaval odbor za gospodarstvo kot matično delovno telo. Prosim poročevalca odbora, da predstavi mnenje. Predstavnik odbora ne želi predstaviti mnenje odbora. Prejeli ste ga v gradivu z dne 3. junija in tudi sklep odbora je zapisan v tem gradivu. Odbor predlaga, da se zakon sprejme.
Prehajamo na glasovanje. Ob tem vas želim opozoriti, da mora pri ponovnem odločanju, v skladu z drugim odstavkom 21. člena ustave Republike Slovenije za sprejem navedenega zakona glasovati večina poslancev zbora. To se pravi 46 ali več. Ugotavljamo prisotnost!
Svoj glas bo obrazložil gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Vem, da se ne bo zgodilo prvič, da kot poslanec in tudi predstavnik opozicije, pač ne bom podprl v četrti obravnavi, ob suspenzivnem vetu državnega sveta zakon, ki je bil predlagan.
Moram reči, da tokrat mi je v dvomu, kaj je prav, to storiti toliko lažje. Res ne vem, kje je in kaj je pametna rešitev. Včeraj smo dobili od zadružne zveze Slovenije pismo, v katerem na dovolj širok način, na hitro prebrano, tudi argumentirano - jaz pa priznam, da nisem šel raziskovati vsega - prosi poslance, da naj zakona ne podpremo. Pravi, da bomo s tem naredili zadružni zvezi in zadrugam veliko škodo. Upam, da ta stvar ni popolnoma izmišljena. Argumenti so podobni, kot jih navaja državni svet za suspenzivni veto. Moram reč, da bom tokrat toliko lažje zato, glasoval proti zakonu oziroma ga ne bom podprl.
Bojim se pa, da je to res še eden od tistih primerov, kjer smo mi lahko ob dobri želji, ampak ne da bi poznali vsebino, sprejemali samo zato, ker je nekaj predlagala koalicija - zelo na hitro rešitev, ki bodo na konec koncev še v škodo tistim, v imenu katerih je bilo nekaj predlagano. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospod Potrč. Svoj glas bo obrazložil gospod Rokavec.
FRANCI ROKAVEC: Hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci. Zakon o spremembi zakona o zadrugah bom podrl, predvsem iz navedenega: namreč, bil sem tudi en mandat predsednik zadruge in vem, da bi bilo zelo koristno, da imajo člani zadruge tudi eno dodatno pravno oziroma verodostojno pomoč pri odločanju, kadar se gre za statusne spremembe zakona, potrjevanje revizijskega poročila ali pa volitev vodstvenih organov zadruge. Zato tudi vse ostale pozivam, da podprete zakon.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Svoj glas bo obrazložil gospod Lešnik.
ZORAN LEŠNIK: Hvala lepa. Podprl bom veto iz preprostega razloga, ker ne bi želel, da povzročamo še ene nove stroške. Če bi se zavedali, da smo nedolgo tega ali ste nedolgo tega - ker nisem bil prisoten - sprejeli zakon o kmetijsko-gozdarski zbornici, ki bo v svojem sestavu imela tudi močno pravno službo, da bo lahko zastopala interese vseh pridelovalcev, potem verjetno ni potrebno, da je na takih sestankih ali občnih zborih prisoten tudi notar. Ampak je lahko prisoten pravnik zbornice, saj je na koncu koncev tudi zadruga in njeni člani so obvezni člani kmetijsko-gozdarske zbornice. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Svoj glas bo obrazložil gospod Potočnik.
FRANC POTOČNIK: Spoštovani! Ponovno bom glasoval za zakon. Menim, da je potrebno tudi v zadružništvu narediti red.
Marsikje gre marsikaj narobe. Kar se stroškov tiče. Vsaka demokracija nekaj stane. Kar me je še posebej prepričalo v to, da ponovno glasujem za ta zakon. Poglejte. Na zadnjem občnem zboru zadružne zveze so sprejeli tudi to spremembo zadružnih pravil zadružne zveze. Bom počasi prebral: "Članica mora sporočiti zvezi predloge za izvolitev direktorja in predlog za odpoklic direktorja pred iztekom mandata". So pa proti javnemu razpisu za direktorja. "Na zahtevo članice ali na lastno pobudo lahko zveza sporoči članici svoje mnenje o posameznih predlogih". Zadruge so samostojne pravne osebe in mislim, da tak člen statuta je nesprejemljiv in pravno ne vzdrži. Ker se tudi take stvari dogajajo, bom ponovno glasoval za zakon o zadrugah.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Kopač bo obrazložil svoj glas in gospod Trofenik za njim.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. S tem zakonom se poprej, ko je bil še v proceduri prvič, nisem popolnoma nič ukvarjal. Moram reči, da se z njegovo intencijo, napisan je res malo nerodno, ta 19.a člen, zelo strinjam.
Zadružna pravila, to je isto kot družbeniška pogodba. Če nekdo ustanovi družbo z omejeno odgovornostjo ali delniško družbo, mora pri spreminjanju statuta, če gre za delniško družbo, oziroma družbeniške pogodbe, če gre za družbo z omejeno odgovornostjo, to pa tudi če sta družbenika samo dva ali trije ali deset ali sto, narediti v obliki notarskega zapisa. To je samo po sebi umevno. Sam sem bil na kar nekaj skupščinah, kjer je prisotnost notarja še kako prav prišla. To pa zaradi tega, ker tisti, ki vodi skupščino, in tudi če je verziran pravnik - v zadrugah takih v glavnem verjetno ni - naredi marsikatero napako. Notar je tam kot nevtralna oseba, ki opozarja na to, kaj je zakonito in kaj ne. On se ne meša v odločitve. On samo opozarja, tako kot naš sekretariat za zakonodajo, to gre, to ne gre. Kakšna je vsebina odločitve, je pa stvar družbenikov oziroma v tem primeru zadružnikov.
Zato se meni zdi samo po sebi umevno, da mora tam notar biti. Res pa je, da je prav, da je tam prisoten, ko se spreminjajo zadružna pravila. To je isto kot družbeniška pogodba v primeru družbe z omejeno odgovornostjo. Mislim pa, da je nesmiselno, da je zraven, ko se sprejema oziroma potrdi revizijsko poročilo. Tam nima kaj početi, čeprav zdaj tudi to notri piše in če človek se strinja, mislim zdaj se pač ne da z amandmajem popravljati zakona. Ampak po mojem osebnem mnenju je predlog zakona dober in se mi zdi prav, da je notar prisoten. Bi pa svetoval v primeru - jaz bom seveda glasoval za zakon - pri ponovnem glasovanju, če pa slučajno ne bi bil sprejet, pa predlagam predlagateljem, da ga ponovno vložijo, pa morda, če ga bodo vložili, brez tega, da mora biti prisoten notar tudi tam, kjer se potrdi revizijsko poročilo. Če pa bo sprejet, pa ob naslednji spremembi, če bo do nje kdaj prišlo, da se to črta. Ampak recimo, da je to bolj redakcijska pripomba, čeprav bo seveda potem takih skupščin, kjer bo prisoten notar, v resnici več, to ni čisto zanemarljivo. Ampak, da ne zapletam. Jaz bom pri ponovnem glasovanju za zakon in zdi se mi, da je intencija zakona s tole manjšo pomanjkljivostjo pravzaprav nekaj, kar je samo po sebi umevno. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Svoj glas bo obrazložil gospod Trofenik.
VILI TROFENIK: Hvala za besedo. Verjetno je presenečenje, da se oglašam z obrazložitvijo glasu pri tej temi, vendar moram povedati, da bom zakon ponovno podprl, ne zato, ker ga je vložil moj poslanski kolega, zato, ker sem razočaran nad argumenti in obrazložitvijo predstavnika državnega sveta in ker iz lastnega okolja vem, kakšne škode nastajajo oziroma so nastajale na občnih zborih zadrug in koliko premoženja je bilo zapravljenega v škodo članov zadrug ravno zaradi odsotnosti najmanjšega pravnega standarda. Govoriti o nepotrebnih stroških, stroških zaradi notarja, se mi zdi, milo rečeno, sprenevedanje, zlasti, če bi to primerjali z izgubljenim ali zapravljenim premoženjem v nekaterih velikih zadrugah, povsod po širni Sloveniji. Mislim, da kaže to stališče zadružne zveze in vodstev zadrug na temeljni problem odtujenosti teh institucij članstvu zadrug, zato bom v interesu članstva, najširšega, zadrug podprl še enkrat ta zakon. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za zakon? (45 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da zakon ni sprejet.
Zahvaljujem se državnemu svetniku, gospodu Blažini, in s tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 4.A TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O JAMSTVENEM SKLADU, HITRI POSTOPEK. Predlog tega zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? Državna sekretarka, gospa Kamnarjeva, prosim.
MAG. HELENA KAMNAR: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o jamstvenem skladu je pred vami na podlagi sklepa, ki ga je državni zbor sprejel ob sprejemanju zakona o stečaju, prisilni poravnavi in likvidaciji. Ugotovljeno je bilo, da s spremembo tega zakona prihaja do pravne praznine in delavci, katerih delodajalci prihajajo v stečaj, likvidacijo ali prisilno poravnavo, nimajo več pravice do odpravnine. Da bi to pravno praznino odpravili, prihajamo s spremembo in dopolnitvijo zakona in to pravno praznino odpravljamo. Ker je pa približno istočasno matično delovno telo, ki je obravnavalo zakon o starševstvu in družinskih prejemkih, sprejelo tudi sklep, da se v čim krajšem času, predvsem pa do drugega branja tega zakona v parlamentu reši tudi vprašanje preživnin, smo povezali obe nalogi in rešili tudi vprašanje preživninskega sklada v tem zakonu. Zato v bistvu vnašamo v zakon novo poglavje, ki določa pravico otrok, katerim preživninski zavezanci ne plačujejo preživnin, do nadomestila preživnine, ki naj bi jo začasno izplačeval preživninski sklad, potem pa ta svoj dolg skupaj s pripadajočimi stroški postopkov izterjave in obrestmi izterjal od preživninskih dolžnikov.
Zakon določa, kdo so upravičenci do nadomestila preživnine, in pri tem postavlja starostni pogoj, omejitev postavlja na 18 let starosti, postavlja pogoj državljanstva oziroma stalnega prebivališča otroka v državi, določa pogoj, da obstaja izvršilni naslov, torej sodba, s katero je preživnina določena, ali pa dogovor pri centru za socialno delo. Določa pa tudi dohodkovni pogoj. Na ta način smo želeli v prvem koraku zajeti predvsem tisti del populacije, za katerega ocenjujemo, da bi bil iz razloga neplačevanja preživninskih obveznosti lahko socialno v manj ugodnem položaju.
Zakon določa nadalje tudi višino nadomestila preživnine. Pri tem diferencirano postavlja tri skupine otrok, mlajše, srednje starosti in starejše. Pri določanju te višine pa ima za podlago minimalne življenjske stroške otroka, ugotovljene po posebni metodologiji, pri čemer predpostavlja, da sta oba starša dolžna otroka preživljati v približno enakem deležu. Določa tudi postopke in dokumentacijo, s katero se pravica lahko uveljavi, in postopke za izterjavo preživnin.
To je na kratko vsebina zakona. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa državni sekretarki magistri Kamnarjevi za predstavitev vsebine zakona. Zakon je obravnaval odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko kot matično delovno telo. Ali želi poročevalec besedo? (Želi.) Besedo ima predsednica odbora.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep večer. Samo malo potrpljenja prosim.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegi prosim, da nekako bolj mirno komunicirate med seboj.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Naš odbor je ta predlog obravnaval na svoji 51. seji, 17.6.1999. Uvodno predstavitev je dala že državna sekretarka. Člani odbora so se tudi seznanili z mnenjem sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, ki k predlogu zakona ni imel pripomb ustavne narave...
Kolegi, ali lahko malo tišje, prosim! Gospod predsednik.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovani kolegi, tudi jaz imam to željo. Očitno še vedno komentirate glasovanje o prejšnjem odložilnem vetu, ampak to je že preteklost. Pred nami je nov zakon.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Ki je zelo pomemben.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Tako je.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Člani odbora so se seznanili z mnenjem sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, ki k predlogu zakona ni imel pripomb ustavne narave, s pravno sistemskega vidika pa je opozoril na vprašanje umeščenosti problematike preživninskega sklada v okvir predloga zakona o jamstvenem skladu. Predstavnica sekretariata je nato podala vrsto pripomb pravno, sistemske in redakcijske narave, in sicer na konkretne pripombe, na 7., 10., 13., 17., 19., 20. in 22. člen predloga zakona. V razpravi so člani odbora predlog zakona podprli iz razlogov, ki jih je uvodoma predstavil minister za delo, družino in socialne zadeve. Člani odbora so menili, da predlog zakona zapolnjuje vrzel, ki je nastala v zvezi z zakonom o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, in uresničuje sklep državnega zbora Republike Slovenije.
Pobude za čim hitrejše reševanje problematike neizplačevanja preživnin za matere oziroma očete, ki sami skrbijo za otroke in ne morejo pridobiti ustrezne preživnine, pa so prihajali tako s strani poslanskih skupin kakor tudi s strani članov odbora ob obravnavanju problematike starševstva in družinskih prejemkov. O sistemski rešitvi, s katero se predlog zakona dopolnjuje s preživninskim skladom, so nekateri člani odbora menili, da je o tem možno razpravljati. Vsekakor bi bilo boljše to problematiko reševati v okviru družinske politike in v skladu z resolucijo o družinski politiki. Take parcialne rešitve, ki so predlagane, kažejo samo na dejstvo, da vlada nima oblikovane strategije in je zato tudi ne izvaja.
Glede na to, da je problematika aktualna in da ustanovitev novega sklada ni smiselna, je tudi dolgotrajna, so nekateri člani menili, da bi se z ustreznimi amandmaji v skladu s pripombami sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve predlog zakona lahko dopolnil, izboljšal. S tem bi se tudi problem plačevanja preživnin pričel reševati.
Člani odbora so postavili tudi vrsto konkretnih vprašanj, ki so se nanašala na starost otroka oziroma mladostnikov, ki so upravičeni do nadomestila preživnine, višino nadomestil preživnine, na način izterjave, na operativno organiziranost sklada, ki se bo imenoval jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije, ter finančni načrt in program dela s številom zaposlenih, ki bodo delali za preživninski sklad, ter na usklajenost z zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Konkretno vprašanje se nanaša tudi na to, ali preživnine kot take ne sodijo z načinom določanja in izterjave v ministrstvo za pravosodje.
Na postavljena vprašanja so podali odgovore predstavniki vlade. Po opravljeni splošni razpravi so se člani odbora opredelili do vloženih amandmajev. Nekaj amandmajev so podprli in oblikovali veliko svojih amandmajev glede na pripombe sekretariata, skupaj z dogovorom vlade. Pred seboj imate tudi vse amandmaje.
Na koncu so tudi sprejeli sklep: "Odbor državnega zbora Republike Slovenije za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko podpira predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o jamstvenem skladu Republike Slovenije in predlaga državnemu zboru, da ga obravnava in skupaj z amandmajem, ki ga odbor podpira, in amandmaji odbora sprejme po hitrem postopku". Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospa Zbačnikova. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? Gospod Demšar, gospod Potrč, gospa Zbačnikova.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa za besedo in lepo pozdravljeni! Naša poslanska skupina podpira ta zakon. Seveda pa ima ob tem zakonu mnogo pomislekov. Vendar gleda na koristi in na stanje, ki je dejansko zlasti pri materah, ki imajo otroke in ne morejo izterjati preživnine. Tu nas moti več stvari.
Prva je ta, da je to bilo do sedaj v glavnem področje pravosodja in sedaj to prehaja na drugo ministrstvo, zelo obsežno ministrstvo za delo. To pomeni, da bo to ministrstvo še bolj obremenjeno, medtem ko bi pravzaprav ministrstvo za sodstvo moralo poskrbeti, da bi se sodne odločbe tudi dejansko izvajale. V bistvu pomeni to neko priznanje, da naše službe ne delajo zadosti, recimo temu redoljubno in eksaktno in zato sedaj ustanavljamo še en sklad, prek katerega se bo poskušalo zagotoviti, da dokler časa ni izterjena preživnina, da bo za to poskrbela država. Seveda imamo tu mnogo pomislekov, kako bodo tudi operativno tekle te stvari, zlasti glede na informacijo, da so tu za to nastavljeni štirje ljudje, ki naj bi to opravljali, in ali bodo sedaj s koncesijami to lahko opravljale službe, ki bodo tako koncesijo dobile. Glede na to, da naj bi bilo takih primerov v Sloveniji 8.000 na leto, pomeni, da bi te službe, če so sedaj tu štirje ali celo samo trije, na vsakega pride praktično 2.000 zadev in se sprašujemo, kako bo operativno v bodoče lahko tekla ta izterjava. To, da je pa država tu garant, da bodo ta sredstva dobili tisti, ki so upravičeni do preživnine, pa mislim, da je prav.
Drugi pomislek je ta, zakaj je treba to stvar sedaj združevati, jamstveni sklad, ki je eno področje, in pa na drugi strani ta preživninski sklad. Ali sta to res dve stvari, ki tako skupaj slišita? Po našem mnenju bi se to moralo reševati na drug način in treba bi bilo tu imeti neko, res neko enotno, pa dolgoročno politiko glede družine, kar je bilo že velikokrat obljubljeno, vendar take zakonodaje, ki bi družino kot celoto obravnavala, žal še doslej nismo prišli.
Glede tega, da poznamo vsi stiske takih družin, pa, kot sem rekel, naša poslanska skupina podpira ta zakon. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Demšarju, ki je predstavil stališče SKD. Za poslansko skupino združene liste bo predstavil stališče gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi! V poslanski skupini združene liste predlog zakona podpiramo, podpiramo tudi sprejem zakona po hitrem postopku, saj menimo, da je vsebina tega zakona povezana z vprašanji, ki bi jih bilo nujno urediti čimprej. Prvo takšnih vprašanj je rešitev odpravnine oziroma pravice do izplačila odpravnine, dokler ne bo uveljavljen zakon o delovnih razmerjih. Ker smo bili skupaj s Socialdemokratsko stranko Slovenije predlagatelji posebnega sklepa državnega zbora, da naj se to vprašanje uredi, preden bomo ponovno odločali o zakonu o prisilni poravnavi in stečaju, smo zadovoljni, da je rešitev prišla in da bomo lahko ta problem rešili. Podobno in enako velja, kar zadeva nas, za vprašanje reševanja preživnin za tiste matere ali očete, ki jim drugi zakonec preživnine ne plačuje in zato ali nimajo pravnomočnega pravnega naslova, se pravi sporazuma pred centrom za socialno delo, sodbe ali začasne odredbe, ali pa eventualno to imajo, pa ne morejo prek izvršbe zagotoviti, da bi se jim zagotovljena preživnina za njihove otroke tudi izplačala.
Predlog, da bi se problem enega od staršev pričel reševati, smo prvič dali vladi že 27. februarja 1998 prek poslanske pobude. Res je, da dolgo časa na to vlada ni reagirala in ni odgovorila, zato smo 18. maja ponovno dali pobudo, da bi vlada to storila; poleg tega je tudi na naše opozorilo, kot je predsednica odbora povedala, odbor državnega zbora sprejel sklep, da naj se to vendar naredi. Bili bi nedosledni do sebe, če ne bi bili veseli, da je vlada to končno naredila, kljub stalno prisotnim pomislekom, ki so, da moramo zato, kar vlada kasni z reševanjem določenih problemov, kasneje te probleme sprejemati ali pa reševati po hitrem postopku.
Ob podpori temu zakonu in tudi hitremu postopku pa moramo reči, da tudi mi ne mislimo, da je idealen, da ne bi lahko kakšne stvari reševal tudi bolje in drugače. Zato smo vložili tudi nekaj amandmajev, nekaj pa jih je oblikovalo tudi matično delovno telo. Menimo in upamo, da bo sprejet naš predlog, da je naslov za izplačilo preživnine s strani države ali pa delne preživnine s strani države ne samo pravnomočna sodba ali pa sporazum pred centrom za socialno delo, ampak tudi začasna odredba v postopku za ugotavljanje preživnine, kar je odbor podprl. Mi smo s tem želeli dati možnost, da tudi v primerih, kjer bi se eventualno pravnomočna sodba iz mnogih razlogov vlekla, ima možnost mati oziroma oče dobiti dovolj pravočasno izterjano preživnino.
Mi smo nadalje predlagali, da bi bilo pametno, da bi se obveznost države za plačilo delne preživnine zagotavljala tudi v primerih, ko je otrok star več kot 18 let, to je do dopolnjenega 26. leta starosti, seveda pod enakimi pogoji, da se šola, kot to velja za pravico do otroškega dodatka. Na žalost matično delovno telo tega predloga ni podprlo. Upam, da ga boste podprle poslanke in poslanci, zaradi tega, ker prav gotovo ne more biti v tem primeru materialni ali finančni razlog edini, ki naj bi zagotovil, da se taka pravica tudi starejšim otrokom zagotovi. Z veseljem smo na matičnem delovnem telesu in bomo tudi na državnem zboru podprli predlog matičnega delovnega telesa, da se nekoliko zviša ta delna preživnina, ki jo bo začasno do izterjave plačevala država in sicer za po 2000 tolarjev, od 8000 na 10000 in od 9000 na 11000 za otroke do 6. leta oziroma od 6. leta do 14. leta starosti. Želimo, da bi ta zakon čimprej začel dajati efekte in upamo, da bodo ti efekti pozitivni. Če ne, bomo takrat, ko bomo videli, kje so eventualne njegove slabosti, predlagali dopolnitve.
Moram reči, da bi ob tem, ker smo dobili tudi pismo gospe Alenke Viceljo, akademske kiparke, ki ga je poslala predsedniku državnega zbora in v katerem priporoča poslancem, da takega, kot pravi sama, ponižujočega zakona za matere in otroke ne sprejmemo, bi rad javno povedal: Razumem sprejem tega zakona nekoliko drugače, kot ga razume gospa državljanka. Gre namreč za to, da ga jaz razumem na način, da s sprejemom tega zakona osnovna preživninska obveznost zakonca v celoti ostaja. Ostaja tudi obveznost sodišča, da v skladu z zakonom o družinskih razmerjih in zakonski zvezi glede na premoženjsko stanje staršev, enega in drugega, določa višino preživnine, ki je, hvala bogu, lahko tudi bistveno višja od te, ki je kot najnižja možna določena v tem zakonu.
Računam s tem, da ima vsak od zakoncev, ki dobiva preživnino, pravico in možnost, da vodi redne postopke, da do nje prek sodišča ali pa prek sporazuma pride in da jo tudi izterja prek izvršbe, če je zakonec ne plačuje. Zaradi tega določbe tega zakona v ničemer v te pravice in obveznosti ne posegajo. Posegajo in dajejo določene pravice materam oziroma očetom, kadar drugi zakonec ali pa starš ne plačuje preživnine državi, da začasno, tudi ko še ni pravnomočnega naslova ali ko ga ni mogoče izterjati, plačuje določeno višino preživnine. To pa ne pomeni, da bi naj zdaj v naprej bilo rečeno, da se daje potuha očetom ali podobnim, da ne bodo morali višje preživnine plačevati, niti da bo zdaj samo ta višina tista, ki jo bo kakorkoli, otrok oziroma mati morala dobiti. Če bi razumel tako, potem bi res lahko s tem zakonom delali več škode kot koristi. Ker razumem pa, da vse te medsebojne obveznosti ostajajo in da država samo pomaga materam v tistem času, ko iz raznih razlogov - ali zaradi tega, ker eden od staršev finančno ni sposoben, ali ker se skriva ali ker je odpotoval ali ker ga ni mogoče najti in enostavno ni mogoče izterjati te višine preživnine - da je le dobro, da tudi država začasno pomaga in da s tem pomagamo materam in otrokom, ne pa, da bi sprejemali nekaj, kar za matere in otroke ne bi bilo dobro.
Če kakorkoli razumem napačno, potem bom hvaležen, da mi bodo tudi predstavniki ministrstva ali pa sekretariata to pojasnili. Moram pa reči, da kolikor sem zakon prebral, menim, da imam prav in da moje ocene niso napačne. In to je tudi razlog, zakaj zakon podpiram, v pričakovanju, da je boljše sprejeti rešitve, ki niso idealne, kot nobene, ker se s tem problemom že predolgo časa ukvarjamo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Potrč. V imenu poslanske skupine socialdemokratov stališče predstavlja gospa Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Še enkrat lep večer. Tudi naša poslanska skupina socialdemokratov podpira predlog spremembe zakona o jamstvenem skladu, in sicer iz razlogov, da je potrebno zapolniti eventualno pravno praznino, ki bi nastala pri odplačevanju odpravnin delavcev, ki so ostali brez dela zaradi insolventnosti delodajalcev. Vsekakor tudi mi podpiramo ustanovitev preživninskega sklada, saj smo eni tistih, ki stalno opozarjamo in tudi na odboru smo sprejeli sklep skupaj z ostalimi poslanci, da je treba čimprej to urediti v posebnem predpisu oziroma v posebnem zakonu. Vendar imamo nekaj vprašanj, na katera so opozorili že kolegi pred mano in smo jih postavili tudi na odboru. Namreč, po poslovniku, po 201. členu ni pač podanih pogojev za hitri postopek. To je eno.
Drugič. Ali je res potrebno bilo ta preživninski sklad nekje prilepiti jamstvenemu skladu, ki ima čisto drugačno nalogo? Ali to res ne spada bolj na ministrstvo za pravosodje? Vsekakor pa mislim, da glede na ažurnost dela na ministrstvu za delo bo verjetno tukaj hitreje in bolje učinkovalo, zato tudi mi to podpiramo.
Dalje, imamo tudi pripombe glede na starost otroka, kajti po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih smo starši dolžni skrbeti za otroka do končanega šolanja. Prav tako smo dolžni tudi skrbeti po svojih možnostih, seveda s pomočjo države, tudi za otroka, ki ni sposoben nikoli skrbeti zase. Zato smo tudi mi mislili, tako kot je združena lista že vložila, predlagati 26. leto in ga podpiramo in menimo, da je treba to podpreti. Namreč na odboru je bilo razloženo s strani vlade, da države v Evropi to urejajo zelo različno. Nekatere do 15., druge do 18. leta, nekatere celo nižjo starost. Vendar menim, da je potrebno upoštevati tudi našo specifiko. Mi sami vemo, kakšna situacija je v našem slovenskem prostoru. Vemo, da tudi že revščina trka na vrata naših družin, če beremo knjigo gospoda Hanžka? in še druge statistike, ki se pojavljajo sedaj tudi v dnevnem časopisju. Po drugi strani nam je tudi vlada obljubila, da se rešuje potem za otroke oziroma mladostnike, ki so starejši od 18. let, prek štipendiranja. Vendar vemo, da celovito štipendiranje tudi pri nas še ni urejeno. Tako smo tudi na odboru imeli predlog zakona o štipendiranju, kjer se je jasno pokazalo, da je to sicer delno urejeno prek državnih štipendij, delno prek Zoisovih štipendij, vendar vse to pada. Sicer skupni znesek je višji, vendar na račun povišanja stroškov, samo število štipendistov pa pada. Nimamo kreditiranja, vse to bo, ko bo. Vendar v tej prehodni fazi se status naših otrok, mladostnikov, znižuje. Po drugi strani pa vemo, da je potrebno stimulirati mlade k izobraževanju. Kajti le izobražen narod bo lahko konkuriral v Evropi s svojo kvaliteto in nes kvantiteto.
Zato menimo, da je potrebno podpreti višjo starost, kajti to je obveza staršev, to je obveza enega od tistih, ki ne živi z otrokom, vendar pomaga temu otroku, ki je že tako prizadet. Kajti otrok rabi za celovit razvoj tako figuro očeta kot mater in mu pomagajmo vsaj denarno, da lahko nekje uresniči, izpolni svoje potrebe in nekje se pač lahko tudi uveljavi. Res je, da imamo veliko socialnih korektivov. Res je, da smo nekoliko dvignili spodnjo mejo socialnih dajatev, zlasti pri otrocih socialno šibkejših družin, na račun vas, spoštovani kolegice in kolegi poslanci. Vendar menim, da v tej fazi je potrebno, tako kot je odbor predlagal sprejem amandmaja za dvig preživnine, pa tudi, kot je združena lista predlagala in kot tudi mi, socialdemokrati menimo, in še nekateri od vas, da je potrebno tudi zagotoviti višjo preživnino za čas študija. To se pravi, če v enem zakonu smo starši obvezani, da skrbimo do konca šolanja, potem naj se to uskladi, zlasti v tej prehodni fazi, ko sistemsko štipendiranje še ni urejeno. Mi podpiramo vse te rešitve in prosim vas, kolegi poslanci, da tudi podprete amandmaje odbora in to, kar sem dodatno povedala. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospa Zbačnikova. Stališče poslanske skupine Slovenske ljudske stranke namerava predstaviti gospod Brenčič. Dobrih pet minut časa imate.
STANISLAV BRENČIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegice in kolegi! Dejstvo je, da je temeljna vsebina, ki jo v bistvu ta sprememba predloga zakona o jamstvenem skladu prinaša, vključitev, lahko temu rečemo, preživninskega sklada v dejavnost tega sklada. V poslanski skupini smo bili nekaj časa v dilemi. Bili smo mnenja, da bi to problematično področje nekako reševal neke vrste krovni zakon o družinski politiki. No, glede na dejstvo, da pa ima jamstveni sklad vso potrebno kadrovsko in drugačno infrastrukturo vzpostavljeno, smo se odločili, da je to najkrajša in bolj uspešna pot, da se enostavno preživninski sklad umesti v jamstveni sklad. Ne moremo mimo dejstva, da prevzema odgovornost očeta - predvsem očeta, lahko tudi drugega starša - v tem primeru država. Vendar pa je treba to razumeti kot nujno potrebno omogočenje dodatnih sredstev, kot preživnino tistemu staršu, ki, žal, mora sam za otroka skrbeti. Zato smo tudi mnenja, da predolga doba vstopanja države kot preživninskega skrbnika ni smiselna. Podpiramo do 18. leta, se pravi, do polne starosti, smo pa mnenja, da je bolje v tem primeru višino nadomestila dvigniti navzgor, ker je osnovni predlog - vsaj tako smo razmišljali - prenizek. Zato tudi podpiramo vloženi amandma oziroma amandma odbora, ki ta cenzus nekoliko dviga. V vsakem primeru bo poslanska skupina ljudske stranke zakon z amandmaji, potrjenimi na matičnem odboru, podprla. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Brenčiču. Ali želi še katera od poslanskih skupin besedo? Dve minuti, gospod Gasparini, v imenu poslanske skupine LDS (ena minuta).
MARIO GASPARINI: Hvala lepa. Morda bo ena minuta in pol. No, poslanska skupina LDS bo podprla ta zakon. Dilema, ki je bila v zvezi s tem zakonom, je samo v tem, ali zvišati starost, se pravi tako, kot je v predlogu zakona o družinskih prejemkih, ki govori 26 let, ali pa zvišati to, kar bi se dalo. Sam sem bil tudi med tistimi, tako kot združena lista, ki je podprla predlog, da se zviša do 26. leta starosti, vendar je pozneje prišlo do tega, da se zviša osnova, tako da bom svoj amandma umaknil. Razlog je pa v tem, da tisti otroci, ki so mlajši, potrebujejo verjetno kakšen tolar več kot tisti, ki imajo 18, 20 ali 25 let. Tako da bomo podprli torej do 18. leta starosti, s tem da podpiramo tudi zvišanje preživnine. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Gasparini. Bili ste točni. Preden zaključim sejo, mi dovolite kratko obvestilo, da bomo jutri zaradi določb zakona o računskem sodišču, ki pravi, da je potrebno, da državni zbor v 30 dneh, odkar predsednik države predlaga kandidate za računsko sodišče, tudi odloča, bomo pričeli ob 10.00 uri dopoldne s 33. točko dnevnega reda, s predlogom predsednika Republike Slovenije za imenovanje člana računskega sodišča; takoj po tej točki bomo prešli na sedanjo točko, torej na predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o jamstvenem skladu; nato bomo glasovali o odložilnem vetu na zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, ter bomo šli nato na točko 10, to je sporazum med vlado Republike Slovenije in vlado Japonske, in nato na točko 11.a, predlog zakona o carinski službi, in po dnevnem redu dalje.
Hvala vam za aktivno udeležbo in lahko noč!
(SEJA JE BILA PREKINJENA 22. JUNIJA 1999 OB 19.00 URI.)