Sejo je vodil Andrej Gerenčer, podpredsednik Državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.45 uri.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Spoštovane poslanke in poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 4. seje Državnega zbora Republike Slovenije. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Igor Bavčar, Jelko Kacin, Rafael Kužnik, Peter Lešnik, Miroslav Luci, Miroslav Mozetič, Alojz Peterle, Janez Mežan do 11. ure, Roman Jakič do 12., je že tukaj, Janez Kramberger do 13. ure. Poleg tega so nekateri poslanci še na razgovoru oziroma srečanju z gospo Fischerjevo, predsednico Evropskega parlamenta, ki se nam bodo priključili, čim bo končan razgovor oziroma sprejem.
Prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani. Ugotovimo sklepčnost! (65 prisotnih.)
Ugotavljam, da je zbor sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem vabil predstavnike Vlade Republike Slovenije ter vse lepo pozdravljam.
Današnje nadaljevanje bomo pričeli z obravnavo prekinjene 8. TOČKE DNEVNEGA REDA - PREDLOGA ZAKONA O POSEBNEM DAVKU O CESTNIH MOTORNIH VOZIL. Zatem bomo prešli na obravnavo prekinjene 7. točke - predloga zakona o spremembah zakona o davku na izplačane plače in nato na 12.a točko - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o inšpekciji dela ter naprej po dnevnem redu.
Mi smo končali včeraj zasedanje pri glasovanju o amandmajih. Izglasovali smo prvi amandma, ki ga je dala poslanska skupina LDS k 5. členu.
Prehajamo na glasovanje o drugem amandmaju k 5. členu. Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.)Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko dva k 5. členu sprejet.
Prehajamo na amandmaje k 7. členu. Vloženi so amandmaji skupine LDS. Ti, ki so bili včeraj vloženi, so umaknjeni in so danes novi amandmaji in ravno tako amandma na amandma gospoda Soviča. Ker še niso razmnoženi, bi bilo smiselno, da jih predlagatelji predstavijo in da potem o njih odločamo. Želi predlagatelj, predstavnik LDS, besedo? (Ne.)
Gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Glede na včerajšnjo razpravo gospoda Soviča in tudi nekaterih drugih v zvezi s pravilnim zapisom formule v prvem odstavku 7. člena, smo preko noči poskrbeli za dobesedni prevod iz avstrijskega zakona, ta dobesedni prevod vključili kot novi prvi odstavek 7. člena, samo da so številke seveda drugačne kot v Avstriji, vsekakor bolj blage kot v Avstriji, ampak za vsebinsko spremembo ne gre. Gre za redakcijsko spremembo, ki se sedaj glasi takole - prvi odstavek 7. člena naj bi se sedaj glasil takole: "Posebni davek se plačuje po stopnji 2%, pomnoženo s povprečno porabo goriva v litrih na 100 km, zmanjšana za 5 litrov oziroma 4 litre pri dieselskih vozilih. Če je povprečna poraba manjša kot 5 litrov oziroma pri dieselskih vozilih 4 litre, je davčna stopnja 0%." Pomembno pa je v nadaljevanju tega amandmaja k 7. členu, predlagamo oziroma smo spremenili tekst, tako da se sedaj ne sklicuje neposredno na smernico Evropske unije v zvezi s povprečno porabo, pač pa jo vsebuje samo v obrazložitvi. Kar se tega dela tiče, se sedaj amandma glasi: "Povprečna poraba iz prejšnjih odstavkov se ugotavlja po predpisih o homologaciji, ki jih določi minister, pristojen za finance, na predlog Urada Republike Slovenije za standardizacijo in naravoslovje." Splošna usmeritev za izračun povprečne porabe se sedaj glasi: "Če se povprečna poraba ne ugotavlja na način, določen po prejšnjem odstavku tega člena, se povprečna poraba goriva izračuna tako, da se pri izračunu upošteva povprečna poraba na 100 km pri hitrosti 90 km/h in pri prometu v mestu, povečana za 10% ob upoštevanju enakih znižanj kot v prejšnjem, torej prvem odstavku." Gre za odgovor na diskusijo gospoda Soviča o razlikah med navodili oziroma priporočili Združenih narodov in smernico Evropske unije. Gospod Sovič me je obvestil, da bo vložil na to amandma na amandma, ki bo spremenil besedilo tega, tako da se bo glasilo: "povečana za 10% pri bencinskih motorjih in za 12,5% pri dieselskih motorjih", vse ostalo naj bi ostalo enako. V imenu predlagatelja se s takim amandmajem na amandma strinjam.
Predvideli smo pa tudi drugačno vrsto sankcije v primeru, da proizvajalec vozil ne bo želel dostaviti podatkov o povprečni porabi. Ta se sedaj glasi tako: "Če se povprečna poraba ne da ugotoviti na način, kot je določen v prejšnjih odstavkih, se za povprečno porabo šteje moč motorja v kilovatih, pomnoženo z 0,2 - kar je vsekakor v vsakem primeru kateregakoli avtomobila precej več kot povprečna poraba, zmanjšana za 5 oziroma 4 litre, kot je določeno v prvem odstavku 7. člena."
Pomembno je še to, vsebinsko novo, da v prvem odstavku 7. člena ni več predvidene zgornje omejitve pri vozilih z večjo porabo dražjega cenovnega razreda, kar prav tako upošteva včeraj vložene, vendar še ne obravnavane amandmaje gospoda Soviča oziroma Poslanske skupine Združene liste. Po pregledu različnih tipov vozil smo ugotovili, da je tovrstnih vozil, ki bi presegla zgornjo stopnjo 16%, izredno malo in da vsa sodijo v zares visok cenovni razred in se nam ni zdelo več smiselno postavljati zgornje omejitve pri tovrstnih vozilih.
To je amandma k 7. členu in če mi dovolite samo, da čisto na kratko predstavim samo še amandma k 9. členu. Gospod Možgan je včeraj predlagal amandma, ki je bil potem tudi sprejet in upošteva možnost oziroma predpisuje oprostitev tega davka za nakup avtomobilov, kadar so kupci invalidi kot fizične osebe. Ta amandma je bil na matičnem odboru podprt in na Državnem zboru sprejet, vendar pa ni bil konsistentno izpeljan v samem besedilu zakona, ker se lahko zgodi, da bo uvoznik avtomobila kupil ta avto, ne bo pa vedel, da je končni kupec invalid. Zato je treba torej tehnično urediti postopek refundacije zakona in skratka to tehnikalijo, tehnično uskladitev zakona, da bi bil izvedljiv tudi v imenu te oprostitve, predlagamo z amandmajem k 9. členu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Sovič.
BORIS SOVIČ: Cenjene dame, spoštovani! Jaz sem zelo vesel, da je prišlo do tega, da so upoštevane pripombe, ki smo jih ves čas že dajali. Pravzaprav bi cela procedura sprejemanja zakona lahko bila hitrejša, če bi se to že prej zgodilo in če bi amandmaji, ki so te stvari definirali, bili sprejeti. Gre za to, da je zelo smiselna rešitev, da podzakonski akt definira porabo, poleg ostalega tudi zato, ker je to predmet spreminjanja. Letos junija bo v Ženevi ponovno sestanek komisije, ki se s temi vprašanji ukvarja in predvideva se, da bodo nekatere te standarde spremenili in to se dogaja ves čas, zato bi bilo smiselno, da se taka materija iz zakona izloči, da ne bi bilo potrebno zakon vsake pol leta pravzaprav spreminjati.
Drugo, mislim, da je nesmiselno, da odpade ta omejitev na 16%, ker so bili tudi naši izračuni takšni, zato smo ves čas na tem vztrajali, da ne kaže, bi rekel, uvajati olajšav v zgornjem cenovnem delu vozil, medtem ko pa je zelo ozka selekcija v spodnjem cenovnem razredu. Prav tako je smiselna opredelitev, da se pač definira, kaj bi v primeru, če bi izračunani davek bil manjši od 0. Naš predlog, ki ga dodajamo, je ta, da bi upoštevaje specifiko diesel vozil, in gospod Kopač je to že omenil, pač upoštevali, da je večja razlika pri meritvah po metodi OZN in po metodi Evropske unije pri diesel vozilih kot pri bencinskih vozilih.
Rad bi pa povedal to, da ne bi pravzaprav bilo dvoma o stališču Poslanske skupine Združene liste. Mi smo v procesu sprejemanja tega zakona zelo jasno na začetku povedali, da nam koncept tega zakona ni blizu, da mislimo, da to ni smiseln način in da kaže poenotiti celotno zakonodajo in celotno, če hočete tudi davčne, obremenitve pri vozililh. Seveda, večina v parlamentu je bila drugačnega mnenja, koalicija je ta tekst izglasovala. Zato je bil naš napor vložen pač v to, da bi reševali zakonski tekst v tistem kontekstu, da ne bi pravzaprav prihajalo v zakonu do tehničnih nesmislov ali pa da ne bi zakon imel, bi rekel posledic, ki so daleč čez tiste, ki jih je kdorkoli pričakoval. Seveda naše osnovno mnenje še vedno ostaja, ta zakon ni smiseln, ta rešitev ni primerna, vendar v zakonodajnem procesu smo vlagali amandmaje, ki so izboljševali ta tekst, zato da ne bi prihajalo še do večje zmede na tržišču. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Odpiram razpravo. Želi kdo besedo? Gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi, predvsem pa poslanci koalicijskih strank! Ob tem, kar je povedal gospod Sovič in kar je bistvo, bi dodal samo še nekaj. Spomnite se, da je do priznanja s strani vlade in gospoda Kopača v imenu koalicije, da je zakon neprecizno in nestrokovno napisan, moralo priti šele potem, ko ni bilo mogoče izglasovati včeraj sprejeti zakon. Tako je nekoristno delati in prosim, vsaj kadar so dobri nameni, in so nekdo drugi dokazali, da je nekaj strokovno slabo, potem si vzemite pol ure časa in o tem premislite, ne pa zato, ker imate večino, zagotoviti, da bo na vsak način sprejeto, pa če tudi je neumnost. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Še kdo? Če ne, prehajamo na glasovanje.
Najprej bomo glasovali o amandmaju na amandma gospoda Soviča, naj ga preberem. V drugem odstavku se besede "povečano za 10%" nadomesti z besedami "povečano za 10% pri bencinskih oziroma 12,5% pri dizelskih vozilih". Ugotovimo sklepčnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za amandma na amandma? (50 poslancev.)Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma sprejet.
Dajem na glasovanje preostali del amandmaja, ki ni bil dopolnjen, Liberalna demokracija Slovenije. Imate ga upam na mizi, ga bom prebral. Amandma k 7. členu. Prvi in drugi odstavek se nadomestita z novimi štirimi odstavki, ki se glasijo: "Posebni davek se plačuje po stopnji 2%, pomnoženo s povprečno porabo goriva v litrih na 100 km, zmanjšano za 5 litrov oziroma 4 litre pri dizelskih vozilih. Če je povprečna poraba manjša od 5 litrov oziroma pri dizelskih vozilih 4 litre, je davčna stopnja 0%. Če se povprečna uporaba ne ugotavlja na način, določen k povprečnemu stavku tega člena, se povprečna poraba goriva izračuna tako, da se pri izračunu upošteva povprečna poraba na 100 km pri hitrosti 90 km/h in pri prometu v mestih povečana za 10% pri bencinskih oziroma 12,5 pri dizelskih vozilih, ob upoštevanju enakih znižanj kot v prejšnjem odstavku. Povprečna poraba iz prejšnjih odstavkov se ugotavlja po predpisih o homologaciji, ki jih določi minister, pristojen za finance na predlog Urada Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje. Če se povprečna poraba ne da ugotoviti na način, ko je določeno v prejšnjem odstavku, se za povprečno porabo šteje moč motorja v kilovatih, pomnoženo z 0,2. Sedanji tretji in četrti odstavek postaneta novi peti in šesti odstavek." Ugotovimo sklepčnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.)Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k amandmaju liberalne demokracije na 9. člen. Ga preberem? V 9. členu se za prvim odstavkom dodasta nova stavka, ki se glasita: "Oprostitev plačila posebnega davka po drugi alinei 5. člena se nanaša na 14. točko 18. člena zakona o prometnem davku in oprostitev plačila po tretji alinei 5. člena tega zakona se uveljavlja v obliki povračila plačanega posebnega davka, ki ga upravičenec uveljavlja pri pristojnem davčnem organu, če ne gre za uvoz za končno potrošnjo. Zahtevek za povračilo mora vsebovati dokumente, ki so potrebni za uveljavljanje oprostitve plačila carine in prometnega davka oziroma dokumente, s katerimi se uveljavlja pravica do otroškega dodatka, družbena pomoč otrokom." Dosedanji drugi odstavek postane novi tretji stavek. Obrazložitev:
Zaradi sprejetja amandmaja k 5. členu je potrebno opredeliti tudi popravek uveljavitve oprostitve preko povračila plačanega posebnega davka, ki je po vsebini trošarina, in sicer za primere, ko ne gre za uvoz za končno potrošnjo. Povračilo uveljavlja upravičenec na podlagi istih dokumentov, s katerim uveljavlja osnove oprostitve oziroma olajšave pri carinskem in davčnem področju ter na področju družbene pomoči otrokom.
Amandma dajem v razpravo. Kdo želi besedo? (Nihče.) Ugotovimo sklepčnost! (69 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
S tem smo izčrpali amandmaje. Glasovali bomo o zakonu kot celoti. Ali ima sekretariat kakšne pomisleke - Sekretariat za zakonodajo? (Nima.) Besedo ima gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani! Ko sem včeraj gospo Milojko Kolar poslušal v "Odmevih", sem se odločil, da danes specialno za ta zakon, potem pa še za enega, prekinemo obstrukcijo. Treba je parirati tistim neumnostim, tisti balkanski mentaliteti, ki se je včeraj izražala skozi ekran TV Slovenija.
Torej, znižali smo carine zaradi tega, ker to zahteva pridružitveni sporazum, ampak hkrati po starem jugoslovanskem modelu pa zvišamo davek, da ne bi izgubili teh dohodkov. Vsaj tiho bi bili! Vsaj tiho! Evropa se vam smeje! To se pravi, da ste pred Evropo javno pokazali, da jo hočete okrog prinesti. Kakšno beneficijo pa naj sicer imamo od tega?! Mi, kot kupci avtomobilov, mi, ki zastopamo državljanje, ki kupujejo avtomobile! In potem vaše razlaganje - avtomobil kot status. Veste, zdaj se spomnim nečesa. V preteklosti sem bil v okviru mednarodne tehnične pomoči v inozemstvu in takrat je bilo dovoljeno, imeli smo dolg spisek, enako kot diplomacija, da smo lahko uvozili vse brez carine, razen avtomobila - bog ne daj! Mótor, mótor, veste, so rekli! Mótor, mótor - mótor so naglasili cariniki na meji. To je bilo nekaj, kar balkanska duša, mentaliteta, ni nikdar razumela. To je teklo samo in tega oni niso razumeli. To je bilo nekaj več. To je bilo nekaj nepojmljivega za njih. Mótor, avtomobil, to je bilo vedno izključeno. In zdaj podobno na nek način počenjate tudi vi.
Obžalujem, da so se nekateri poslanci ulovili v zanko in da so minuciozno začeli elaborirati neke amandmaje in dobesedno - ja, ja, vas, gospod Sovič, mislim - delati nove formule, navajati to, drugo, tretje... Ni princip v tem. Zakon je zgrešen v osnovnem kontekstu. To je zgrešen zakon. To ni evropski zakon. To je jugoslovanski zakon. To je pa Državni zbor Republike Slovenije. Nehajmo s temi balkanskimi fintami. Lepo vas prosim, ne imejte za norca Evropo. Tudi skozi to se izraža naša neevropskost. Gre za izrazit zakon, s katerim pravzaprav hočete izničiti beneficijo, ki nam jo daje pridružitveni sporazum k Evropski uniji. Ali boste tako počeli tudi, če bomo člani Evropske unije? Ne, ne boste smeli. To ni dovoljeno. To ni evropsko, to ni evropska kategorija. Pozivam poslance k razumu, da glasujejo proti temu neevropskemu zakonu. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Besedo ima gospod Lavrinc.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Predsedujoči, hvala za besedo. Kaj ti ostane, če ti ponudijo izbiro med slabo in še slabšo rešitvijo? Ob majhnem korenjčku, ki ga vlada ponuja gospodarstvu v obliki znižanja davka na izplačane plače, je treba sprejeti tudi gorjačo v obliki posebnega davka na cestna vozila. Zakaj na ta dva zakona gledam tako? Zato, ker bo učinek, dosežen z znižanjem davka po predlogu, kakršnega je dala v parlament vlada, po njeni izjavi pravzaprav približno milijardo 600 tolarjev. Če se ob tem spomnimo, da so samo tekstilci, konfekcionarji in pa usnjarji v lanskem letu obračunali 7,7 milijarde saldirane izgube, potem vemo, da so težave veliko večje, kot smo jim, recimo, ob tem zakonu namenili pozornost. Ostajata še vedno primež dragega denarja in precenjenega tolarja, torej vse te težave, ki jim ne dajo, da bi se razvili v normalno delujoče gospodarstvo.
Zakaj bom, kljub temu da tako mislim, oba zakona podprl? Zato, ker star pregovor pravi, da v sili še hudič muhe žre.
Nekaj bi povedal o tem zakonu, kako je nastajal. Vladi in vsem, ki so ga pripravljali, naj bo v poduk, da se tako zakonov ne pripravlja, še manj pa pripelje v parlament. Milo rečeno je nastajal ponesrečeno, pridružujem se vsem kritikam, izrečenim ob njegovi razpravi tukaj za tem govorniškim odrom, predvsem z željo, da bi tako v tem Državnem zboru ne delali več. Na mnogo vprašanj nismo dobili nobenega odgovora, na mnogo vprašanj pa tako pomanjkljive, da jih preprosto ni mogoče kupiti. Recimo, na vprašanja, zakaj ne vinjete, zakaj ne davka na premoženja, zakaj ne dražjega bencina in tako naprej. Veliko je teh stvari, o katerih bi se dalo razpravljati. Vendar kot rečeno, zakon sam moram podpreti zaradi tega, ker vem, da je vezan na tistega pozneje, čeprav nisem prepričan, torej, da sem storil ravno dobro, saj bi se dalo, tako kot smo tukaj razpravljali, k stvari pristopiti tudi drugače.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Besedo ima dr. Jože Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Spoštovani gospod podpredsednik, drage kolegice poslanke in poslanci! Na svoji mizi sem našel cel debel šop predlogov amandmajev, v katerih poslanke in poslanci predlagajo različne izjeme, omejitve, olajšave in podobno. Moram reči, da sem sam v načelu proti predogu zakona, kot je predložen. Niti vsebina, niti obrazložitev, niti včerajšnji nastop gospe sekretarke me ni prepričal v to, da bi podprl takšen zakon. Namreč, v obrazložitvi je rečeno, da se s tem predlogom zakona motivira nabava vozil z manjšo porabo in se to argumentira kot skrb za varstvo okolja. Mislim, da gre za ceneno zavajanje ljudi, zato ker je bilo na drugih mestih neštetokrat jasno rečeno, da gre za dodaten vir polnjenja proračuna. Torej, ne gre za ekološki davek. Torej, če bi že hoteli k takšni stvari resno prestopiti, naj bi uvedli premoženjski davek na vozila, ki bi se plačeval ob vsakoletni registraciji vozil. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Besedo ima gospod Petan.
RUDOLF PETAN: Hvala, gospod podpredsednik! Spoštovane kolegice in kolegi! Kljub temu da smo včeraj imeli obstrukcijo, poslanci Socialdemokratske stranke smo vseeno poslušali in vemo, kaj se je dogajalo v tej dvorani. Trdim namreč, da je ta zakon pač popolnoma zgrešen in edino, kar je zgrešeno, je vsaj to, da je bilo priznano, da gre samo za fiskalne učinke, edino to lahko štejemo za dobro, če je sploh lahko kaj dobrega. Pri vsej tej razpravi je pa kljub temu treba priznati, da so nekateri prav imeli, da kljub vsemu, če gre za fiskalne učinke ni tako enostaven in da pride tudi do določenih tehničnih problemov - in na to je opozoril gospod Sovič. Vendar, konec koncev, kaj pomaga, če je že zakon v osnovi zgrešen in se potem prepiramo pa za neko izvedbo nečesa, kar je tako ali tako mimo vsega.
Namreč, gospod Sovič je res ugotovil, da gre tudi tu za različne standarde, gre predvsem za avtomobile, ki prihajajo s tistega področja, kjer niso uporabljali DIN standardov in imajo drugačne načine ugotavljanja tako porabe kot tudi moči. In ker smo že ta zakon pripeljali tako daleč, da se že uporabljajo kilovati, to se pravi moč, je to bistveno. Navsezadnje, zakaj sem rekel, da je pač zakon popolnoma zgrešen. Če ekologije ne priznavamo, pa kljub temu rečemo, da je to ekološki zakon, namreč davki bodo samo za nove avtomobile - sedaj se pa vprašam, kaj pa stare "kripe", ki se vozijo po Sloveniji, ki so ekološko resnično vprašljive in tudi varnostno vprašljive in tudi brez registracij. Tako, da to tako ali tako zgreši svoj namen.
In če smo že zakon pripeljali tako daleč, da uporabljamo razne formule, ki so pa upravičene, to moram priznati, kako bomo prišli do tistega skupnega imenovalca, ki je osnova za davek. Bilo bi bolj enostavno, če bi določili nek pavšal ali kakorkoli, pa kljub temu lahko v različnih razredih. In glede na to, za kaj služi - to se pravi za fiskalni namen, za proračun, za polnjenje proračuna - so vse tiste formule resnično nepotrebne. In to je samo dokaz več, kako bi lahko zakon, ki bi bil - če je že potreben, ampak to naj pove vladajoča koalicija, če ga že hočejo imeti za polnjenje proračuna - kako se ga da do absurda v rokokojevskem stilu pripraviti do nemogočih razmer, ko uporabljamo - in je treba tudi ponoči delati in ugotavljati, kako bomo različne standarde uskladili, ker avtomobile imamo iz različnih področij sveta, kjer uporabljajo različne prijeme za ugotavljanje teh tehničnih lastnosti. In že zaradi tega menim, da je prekompliciran, poleg tega pa popolnoma seka mimo. Zato, ker s starimi avtomobili se bo lahko še naprej trgovalo, kar je prav, vendar ne bo nobenih obdavčitev za nove avtomobile, ki so pa ekološko resnično okolju bolj prijazni, in bi celo morali tako reči, da bi morali omogočiti, da bi ljudje nekako prešli z energetsko potratnih starih avtomobilov na energetsko in ekološko bolj prijazne, da bi za nove avtomobile mogoče celo kakšne olajšave imeli. Ampak to vzemite kot prispodobo, s katero hočem povedati, zakaj je zakon udaril mimo. Starim, potratnim, ekološko vprašljivim, tehnično vprašljivim - se ne bo nič zgodilo, za nove, ki pa so bolj prijazni okolju in tudi manj potratni, pa bo nek dodatni davek. In zaradi tega ta zakon nekako ni sprejemljiv. In zakaj sem tudi rekel, da je udaril popolnoma mimo svojega namena, in zato zagotovo tudi ne bom za njega glasoval. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Špiletič - gre za obrazložitev glasu.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. No, Državni zbor je sprejel zakon o zagotovitvi sredstev v obdobju začasnega financiranja in normalno, da je vlada potem morala nekako zapolniti vrzel, ki bo pač nastala s sprejemom omenjenega zakona. Zato vlada sicer pravi, da ta zakon predlaga, vendar ne tako kot ga je doslej, da bi zasledovala zgolj fisikalni vidik, temveč da bo posredno tudi izboljševala okolje. Mislim, da je moj predgovornik dovolj jasno povedal, da to nikakor ni cilj in ne more biti cilj tega zakona, temveč da prevladuje zgolj fisikalni vidik. S tega govorniškega odra sem že zaprosil vlado, da bi vendarle poslancem postregla s podatkom o tem, koliko odstotkov znaša javna poraba v celotnem družbenem proizvodu v Sloveniji in da seveda prišteje k temu še vse sklade, ki trenutno niso vključeni v številko, s katero se rado operira v tem prostoru. Žal do danes tega nismo dobili.
Kar se pa tiče zelo zakomplicirane formule, ki je dodana temu zakonu, bi pa dejal naslednje. Človek bi pričakoval, da bi vlada postregla tudi s formulo, kako bi zmanjšala javno porabo in kako bi kompenzirala izpad dohodka oziroma potrebe, ki jih skuša pokriti s tem zakonom, ne pa, da skuša 4 milijarde enostavno nadoknaditi z novimi zakoni. Zato bom glasoval proti.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Ugotavljam, da smo izčrpali. Gospod Sovič.
BORIS SOVIČ: Cenjene dame, spoštovani! Tudi sam bi želel obrazložiti svoj glas. Rad bi povedal to, da je ta zakon nastajal na način, za katerega mislim, da bi bilo smiselno povedati, da ni dober in vsaj ta nauk bi kazalo iz tega zgodbe potegniti, da bi se za naprej morali zadeve lotevati drugače. Mislim, da gre tukaj predvsem za nauk, ki bi ga vlada morala iz tega potegniti. Mislim, da je treba enkrat presekati s tem, kar ves čas poudarjamo, pa se nekako ne respektira, nikdar se ne sprejemajo v tem državnem zboru zakoni, ki jih vlada predlaga in ki nimajo natančno navedeno, ali so kompatibilni z regulativo v evropski zvezi in da nimajo natančno prikazanih razmer tudi v drugih državah. In tretje, kar mora vsak zakon imeti. Zakon mora imeti tudi neko svojo strokovno podlago in utemeljitev. Ta zakon pravzaprav ni imel ničesar od tega trojega in mislim, da bi ta državni zbor moral za naprej že pri dodeljevanju gradiv v obravnavo posameznim delovnim telesom preprečiti, da bi takšne stvari sploh šle v zakonodajno proceduro.
Pri sami obravnavi tega zakona smo zelo jasno povedali, da mislimo, da ta zakon ni dobra rešitev, smo mu tudi nasprotovali in ko je šlo včeraj za glasovanje o stališču matičnega odbora, ki je ravno tako bil mnenja, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo - moram reči, da so nam zelo manjkali glasovi iz desnega dela te dvorane. Če bi ti glasovi včeraj bili prisotni, bi mogoče danes ne razpravljali več o tem zakonu.
Rad bi povedal, da ta zakon po našem mnenju in po mojem mnenju prinaša nekaj neželenih posledic in teh se je treba zavedati. Predvsem bo vsaj za nekaj časa zavrl obnovo avtoparka. Mi smo pa včeraj slišali, vsaj tisti, ki so v dvorani bili, ki niso bili kje drugje, da je v Sloveniji precej starih vozil, da je v Sloveniji precej vozil, ki nimajo katalizatorja in da je v Sloveniji tudi precej vozil, ki imajo katalizator, pa so prevozila že več kot 60 do 70 tisoč kilometrov in vemo, da takšno vozilo, kljub temu da katalizator ima, bi moralo že počasi zamenjati katalizator. Vse to kaže, da imamo zaradi tega precejšnje ekološke obremenitve in tudi varnostne rizike, ki so zaradi tega večji. Ta zakon gotovo ne bo spodbujal obnove avtoparka, ampak bo kvečjemu prispeval k temu, da se bo ta obnova za nekaj časa zavrla. Ta zakon in sama procedura in najava tega zakona je na nek način prispevala k temu, da tisti, ki so zmogli v kratkem času zbrati dovolj denarja, so seveda avtopark zamenjali, so si kupili sedaj med tem časom že nove avtomobile, tisti ki tega niso zmogli, bodo pa sedaj morali kupovati rabljene avtomobile. Ta zakon je na nek način tudi s tem pospešil kroženje ali pa povečal atraktivnost rabljenih avtomobilov, ker se zakon na njih ne nanaša.
Mislim, da je bilo potrebno na to opozoriti tudi zaradi tega, ker je realna nevarnost, da bomo jutri in pojutrišnjem soočeni z novimi podobnimi zakonskimi predlogi, ker bo pač potrebno krpati proračunsko luknjo ali krpati posledice, ki so nastale zaradi prevelikih obljub koalicije na posameznih področju. Nekaj takšnih obljub že vidimo in pravzaprav že tudi doživljamo, ko so nekatere cene že kar nad evropskimi zaradi koalicijskih obljub - in seveda zaradi tega je potrebno zelo jasno povedati, da ne moremo pristajati na tak način sprejemanja te zakonodaje.
Mi smo v sami proceduri tega zakona pač poskušali tekst izboljševati, potem ko smo ugotovili, da koalicija bo po svoji odločenosti izrabila do konca in ta zakon sprejela. Ta zakon sedaj ima nekaj popravkov, ki niso več tako nekompatibilni s prakso v Evropi, kot so bili na začetku. Tudi formula, ki je, moram reči, da mislim, da ni komplicirana. Vsak, ki ima osnovnošolsko znanje matematike, jo bo zmogel, nenazadnje tudi v avstrijskem zakonu je takšna formula. Skratka, zakon sedaj pač te nekatere težave odpravlja, še vedno pa poudarjam, da mislim, da ni to smiseln način, ni res, kar se pojavlja včasih, da bi ta zakon pomenil, da se tisti dragi avtomobili le naprej obdavčijo. Obratno je res. Ta zakon bo marsikomu onemogočil, tudi tistim z nižjimi prihodki, da bi lahko sploh kupili avto, ki je za marsikoga pač realna potreba. Skratka, rad bi povedal, da bom zaradi tega glasoval proti temu zakonu. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Besedo ima gospod Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Hvala predsedujoči. Ja, tudi sam bi pač povedal, zakaj bom proti temu zakonu. Niso nas prepričali argumenti, ker če bi bili argumenti, potem bi bili prepričljivi še na Odboru za finance. In že takrat smo se na matičnem odboru odločili proti temu zakonu. Seveda je bilo v Državnem zboru ta odločitev sprejeta drugače.
Rad bi pa povedal to. Ta zakon je izključno naperjen predvsem proti socialno šibkim, torej proti kategoriji prebivalstva, ki ima najmanj, proti kategoriji prebivalstva, ki ima tistih 30.000 ali 35.000 tolarjev neto osebnega dohodka na mesec. Se pravi tistih, ki skupaj po treh, štirih ali petih mesecih zavlačevanja izplačevanja teh nizkih, mizernih osebnih dohodkov, ki niso človeka vredne in s tem se ne da ne preživeti, kaj še kaj drugega. Res pa je, da takšni, kakršni smo Slovenci, smo pa marljivi, delavni in skrbni, znamo tolar šestkrat obrniti preden ga damo ven. Še bolj tisti, ki ga težko zasluži. Res je tudi to, da je na lahko dobljeno, velikokrat tudi na lahko zapravljeno ali izgubljeno. Vendar, prav zaradi te kategorije, ki bo ta zakon dodatno obdavčil, dodatno obremenil, bom glasoval proti. Bi pa bil za zakon, ki bi obdavčil od 1,8 recimo, ali pa od 2-litrskih motorjev navzgor. Tisto nizko, kar je spodaj, pa pustimo pri miru oziroma dajmo v nasprotni smeri delovati - spodbujamo, da bomo ta zastareli avtopark, ki ga v Sloveniji imamo, počasi zamenjali, dajmo to spodbujati z racionalnejšo porabo goriva, skratka za boljši vozni park, kar pa ne jemati za luksuz, ampak v prvi vrsti za varnost in življenja ljudi. Samo poglejmo, kje smo na evropski lestvici izgubljenih življenj na naših cestah, prvič seveda zaradi stanja cestnega zanemarjanja, takšno kot je, drugič pa zaradi voznega parka in tretjič zaradi kategorije, torej števila socialno ogroženih ljudi, ki pa navsezadnje, če hočete, tudi za tistih 30.000 tolarjev nekam nekje morajo priti na delovno mesto, da vsaj to, pa če tudi z mesečnimi zamudami, pač nekako dobijo in preživijo.
Zato bom glasoval seveda proti takemu zakonu in predlagam vladi, da se resno usede in končno pripravi konstruktiven zakon, ki bo prinesel nekaj pozitivnih elementov, predvsem za državljanke in državljane naše republike. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Besedo ima gospod Čebulj.
FRANC ČEBULJ: Hvala, gospod podpredsednik. Spoštovani kolegi in kolegice, spoštovani iz vlade. Očitno je vladna koalicija "pogruntala" neko novo metodo približevanju k Evropski uniji. To se pravi, da ta zakon ne pomeni, da bo skratka možnost iz teh evropskih držav na kupe avtomobilov uvoziti, ki bodo rabljeni avtomobili. Mogoče je to nova strategija vlade in vladne koalicije in na osnovi take stratgije, kot jo ima vladna koalicija in tudi vlada, pač ne morem glasovati za ta zakon.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Ne želi. Potem dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (69 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog zakona sprejet.
S tem zaključujemo to točko dnevnega reda. Gospod Sovič, samo še trenutek, gospod Sovič je predlagal sklep, dogovor in bo njegov predlog preoblikovan kot pobuda Vladi Republike Slovenije in ga bo sam tudi potem predložil. Prosim.
BORIS SOVIČ: Cenjene dame, spoštovani! Ta zakon, kot smo v sklepni fazi videli, sicer ne govori o ekoloških razsežnostih problema, ki je pravzaprav vzrok za obdavčenje, ampak mislim, da je vseeno korektno, da se pove, da če že zdaj uvajamo tretji način obdavčitve avtomobilov - poleg tega temeljnega davka, poleg te takse, ki smo jo lani uvedli na obremenjevanje okolja, še ta zakon, ki smo ga danes prejeli, ta davek - mislimo, da bi bilo potrebno zadolžiti vlado, da poskrbi za to, da bi v tej državi se začelo resno delati na reciklaži avtomobilov. Če pogledate naše gozdove, boste videli, da je v njih, vsaj po nekaterih ocenah, med 50.000 in 100.000 odvrženih avtomobilov. Mnogi med njimi imajo še akumulator in olje v sebi in s tem predstavljajo resno nevarnost za okolje.
Predlog, ki ga imam, je, da bi zahtevali od vlade, da pri pripravi proračuna pri Ministrstvu za okolje in prostor predvidi tudi proračunsko postavko za reciklažo starih vozil. Na ta način bi vlada poskrbela, tako kot je to tudi v mnogih drugih državah, da bi reciklaža vozil, odstranjevanje in reciklaža se začela tudi v Sloveniji. To bi bil na neki način tudi realen prispevek k varovanju okolja, zmanjševanju nevarnosti, ki temu okolju grozijo in na neki način tudi naš prispevek k temu. Zato vljudno predlagam, da ta dodaten sklep sprejmete. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: To gre za pobudo, ki jo bomo posredovali Vladi Republike Slovenije oziroma gospod Sovič, oblikovali jo boste kot pobudo Vladi Republike Slovenije, ker mi vlado ne moremo zavezati s sklepom. Hvala.
Prehajamo na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O DAVKU NA IZPLAČANE PLAČE, HITRI POSTOPEK. Smo pri tretji obravnavi. Želi kdo besedo? Gospod Henigman, prosim.
BENJAMIN HENIGMAN: Lep pozdrav! Poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov je ob tretji obravnavi vložila amandma na davčno lestvico, ki bolj kot predlog vlade razbremenjuje delovno intenzivne panoge in ukinja davek do 115.000 tolarjev in nekoliko bolj obdavčuje višje davčne razrede, če lahko tako rečem, od 160 oziroma 500.000 tolarjev naprej. Hkrati pa celo nekoliko nižje obdavčuje te plače nad 750.000 tolarjev in uvaja dodatni razred nad milijon, kar je bila že razprava včeraj.
Predlagam, da ta amandma, ki pomeni pomoč delavno intenzivnemu gospodarstvu in znižanje davkov v tistih podjetjih, ki so predvsem izvozno naravnana in ki se borijo za trge v Evropi, podprete. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi kdo besedo? Ne želi. Ugotavljamo sklepčnost za glasovanje o amandmaju! (62 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (27 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavlajm, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na glasovanje o zakonu v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za zakon? (65 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog zakona sprejet.
S tem zaključujemo to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 12.A TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O INŠPEKCIJI DELA, tretja obravnava. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Imamo amandma Vlade republike Slovenije k 12. členu in amandma poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov. Oba amandmaja imate na mizah. Želi kdo razpravljati o amandmajih? Gospod Potrč, prosim.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Še enkrat opozarjam, da bomo v škripcih, v kakršnih smo sprejemali amandma, ki ga predlaga vlada in ki je po opozorili sekretariata v nasprotju s tem. Amandma, ki ga predlaga Poslanska skupina Združene liste in ki le bistveno popravlja ta amandma, je ravno tako nesistemski, zavedam se. Vendar je velika časovna razlika, če sprejmete naš ali pa amandma, ki ga je dala vlada. Vlada enostavno ne želi in noče - noče, samo to je razlog - priti preden bo sprejet nov zakon o delovnih razmerjih, pa ga garantirano ne bo prej kot v letu dni, tudi s spremembo uskladitve enega člena sedanjega zakona o delovnih razmerjih. Ali je to tako zelo hudo. Mislim, da res ne. Prosim, dajmo vsaj zmanjšati časovni razkorak med nesistemkostjo in dajmo ta amandma sprejeti. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Torej, gre za amandma na amandma Poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov. Najprej bomo o njem glasovali. Ga preberem. Besedilo "do uveljavitve novega" se nadomesti z besedilom "do sprememb" ter za 12. člen. Jasno? Razumljivo? Dobro. Ugotavljamo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma na amandma? (33 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma sprejet.
Še amandma vlade. Dobili ste ga na mizo včeraj. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotavljamo sklepčnost! (51 poslancev.)
Kdo je za amandma? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na glasovanje o zakonu. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (54 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog zakona sprejet.
S tem zaključujemo to točko dnevnega reda.
Predlagam, da preidemo na 29. TOČKO DNEVNEGA REDA, prekinjeno, ki smo jo že obravnavali, in sicer PREDLOG ZAKONA O PREVZEMIH, druga obravnava. Najprej bomo šli na amandmaje, ki smo jih prejeli. Dobili ste jih z datumom 13. maj - novo besedilo. Preden bomo glasovali o amandmajih, vseeno predlagam zboru, da skladno z zadnjo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Dovolite, da ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (51 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Torej prehajamo na amandmaje. Še enkrat poudarjam, z datumom 13. maj - novo besedilo.
K 1. členu, amandma številka 1 je umaknjen.
Gremo k drugemu amandmaju. Predlaga ga Odbor za gospodarstvo kot matično delovno telo, Vlada Republike Slovenije mu ne nasprotuje. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Predlagam, da glasujemo o tem amandmaju. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prosim, gospod Bajc.
JOSIP BAJC: Opravičujem se, vendar ne vem, kako glasovati. Amandmaje imamo, ki smo jih dobili - pregled amandmajev z dne 13. maja in z dne 14. maja. Konkretno na gradivo iz 14. maja je verjetno to, o čemer je predsedujoči oziroma gospod podpredsednik govoril. Pri gradivu s 13. maja imamo pa konkretno to odločitev, da je umaknjen na seji odbora 8.5. Dodatno smo pa dobili z dne 19. maja amandmaje Slovenske nacionalne stranke in predlagam vodstvu oziroma podpredsedniku, da reče, katero gradivo naj imamo poslanci pred seboj, ko se bomo opredeljevali o amandmajih. Hvala. Ali se bomo od 19. maja od Slovenske nacionalne stranke opredeljevali ali ne?
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Bomo obravnavali. Ali smo razjasnili? (Da.) Torej, gradivo s 13. maja, z veliko piše: novo besedilo in amandmaje Slovenske nacionalne stranke z datumom 19. maj. Ali lahko glasujemo o 1. členu kot celoti? Ugotavljamo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (57 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 1. člen sprejet.
Prehajamo k 2. členu. Najprej Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke, potem imamo še amandma vlade, ki ga matično delovno telo podpira. Ali želi kdo besedo? (Ne.) Prehajamo na glasovanje o amandmaju Slovenske nacionalne stranke. Ugotavljamo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (10 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo k drugemu amandmaju. Ugotavljamo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o 2. členu kot celoti. Ugotavljamo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 2. člen sprejet.
Imamo amandma za novi 2.a člen - Vlada Republike Slovenije oziroma Odbor za gospodarstvo. Na njega je dala vlada amandma na amandma. Torej glasujemo o amandmaju na amandma Vlade Republike Slovenije za novi 2.a člen. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ugotavljamo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma sprejet.
Glasujemo o amandmaju vlade pod številko 2. Želi kdo besedo? Ugotavljamo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 3. členu je umaknjen amandma Vlade Republike Slovenije, k 4. členu prav tako umaknjen amandma in amandma vlade imamo za novi 4.a člen. Želi kdo besedo? (Ne.) Ugotavljamo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 5. členu je umaknjen amandma Vlade Republike Slovenije, pod številko 1. Pod številko 2 je pa amandma prav tako Vlade Republike Slovenije. Amandma je pod številko 3 v oklepaju. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o 5. členu kot celoti. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 5. člen sprejet.
Prehajamo na amandmaje k 6. členu. Imamo dva amandmaja. Enega od odbora, na katerega je amandma na amandma Vlade Republike Slovenije in pod številko 2 je predlagatelj Vlada Republike Slovenije, matično delovno telo pa ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (61 prisotnih.) Glasujemo za amandma na amandma.
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju pod številko 2. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 6. člen. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 6. člen sprejet.
Prehajamo na amandmaje k 7. členu. Imamo amandma Vlade Republike Slovenije, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o 7. členu kot celoti. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 7. člen sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju k 9. členu. Predlagatelj je Vlada Republike Slovenije, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o 9. členu kot celoti. Ugotovimo sklepčnost! (54 poslancev.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 9. člen sprejet.
Prehajamo k amandmaju na 10. člen. Predlagatelj je Vlada Republike Slovenije, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o celotnem členu. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo k 13. členu, predlagatelj amandmaja je Vlada Republike Slovenije. Predlaga, da se člen črta. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Dajem na glasovanje amandma. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k 15. členu. Predlagatelj je Odbor za gospodarstvo, vlada ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost? (53 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o 15. členu kot celoti. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo 15. člen sprejeli.
Prehajamo k 16. členu. Imamo en amandma, predlagatelj je Vlada Republike Slovenije, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o 16. členu kot celoti. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 16. člen sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju k 18. členu. Predlaga ga Vlada Republike Slovenije, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o 18. členu kot celoti. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 18. člen sprejet.
Prehajamo na glasovanje o 21. členu. Imamo en amandma Vlade Republike Slovenije, ki ga podpira matično delovno telo. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (44 prisotnih.) Ponavljamo, ugotavljamo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 21. člen. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo 21. člen sprejeli.
Prehajamo na 22. člen. En amandma Vlade Republike Slovenije, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o celotnem členu 22. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na glasovanje o celotnem členu. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen 22 sprejet.
Prehajamo na 23. člen. Imamo en amandma Vlade Republike Slovenije, podpira ga matično delovno telo. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o celotnem 23. členu. Ugotovimo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Prehajamo k 24. členu. Predlagatelj je Vlada Republike Slovenije, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o členu 24 kot celoti. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen 24 sprejet.
Prehajamo na 25. člen. Predlagatelj je Vlada Republike Slovenije, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o celotnem 25. členu. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 25. člen sprejet.
Prehajamo k 29. členu, predlagatelj je Vlada Republike Slovenije, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 29. člen. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 29. člen sprejet.
Prehajamo k členu 31, predlagatelj je Vlada Republike Slovenije, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 31. člen. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju Slovenske nacionalne stranke k naslovu 5. poglavja, ki naj se glasi: "Dejanja uprave iz skupščine v obrambi pred prevzemniki". Želi kdo besedo? Gospod Jelinčič, prosim.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa. No, čeprav kaj dosti ne mislim tukaj razlagati, bi vendarle povedal, da se mi na splošno zdi tole sprejemanje tega zakona nekako čudno. Konec koncev, mi smo dali predlog za spremembo naslova 5. poglavja in zakaj smo dali ta predlog.
Dejstvo je, da najbolj pomembna stvar pri tej novi ureditvi, recimo, kar teh delničarjev in delničarstva v bistvu ni upoštevano, da lahko pride do možnosti sovražnega sprejema ali pa, mislim podjetja, mislim pa, da je lahko tudi tako razmišljanje dovolj utemeljeno, da morda nekaterim ni do tega, da bi Slovenci dobili v roke delnice slovenskih podjetij, ampak da je koalicija ali pa vsaj pol koalicije za to, da se Slovenija po možnosti čim ceneje razproda, da se da v roke tujcem in da se potem vse skupaj pokloni Evropi zato, da nas bi vendarle vzela pod svoje okrilje.
Mislim pa tudi, bi tukaj protestiral proti načinu vodenja Državnega zbora. Mi smo imeli danes predsednico Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, gospe Leni Fischer in smo bili na teh pogovorih. Ravno v tem času se je razpravljalo tudi o amandmajih, ki jih je vložila naša stranka ali pa morda se tudi je razpravljalo o teh amandmajih, tako da ne bi mogel človek razložiti česa. Zanimivo je, da predstavnikov Liberalne demokracije ni bilo na teh pogovorih, ampak so sedeli tukaj notri in v bloku glasovali za odločitve, ki jih je pač pripravila vlada oziroma koalicija.
Naši amandmaji so obrazloženi na sploh dovolj podrobno v tistih papirjih, ki ste jih dobili, vendar jih večina verjetno niste niti prebrali. Mislim, da ti naši amandmaji dejansko ščitijo slovenskega delničarja, če bomo seveda imeli slovenskega delničarja, če ne bomo šli po tisti poti, ki jo nekaj gospodov v LDS-u zelo intenzivno zagovarja, da bi Slovenci bili samo kakšni priveski Evropske gospodarske skupnosti.
Mislim, da je smiselno, da se podpre tako sprememba naziva, mislim tudi, da je smiselno podpreti tudi ostale amandmaje Slovenske nacionalne stranke, čeprav dvomim, da bodo podprti. In če ti amandmaji ne bodo podprti, bo naša stranka razmislila o tem, da bomo vložili zakon o spremembi tega zakona, ki pa bo pripeljal notri tudi to, da slovenski delničarji morajo imeti prednost pred ostalimi in da moramo zavarovati slovenska podjetja pred sovražnimi prevzemi od strani tujcev. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Za besedo je zaprosil državni sekretar, dr. Pirkmajer. Prosim.
DR. EDO PIRKMAJER: Gospod predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci! Vlada nasprotuje amandmajem, ki jih je vložila Slovenska nacionalna stranka. In dovolite mi, da nekoliko obširneje razložim vsaj razloge, ki se nanašajo na 35. člen.
Zakon, besedilo, kot ga je predlagala Slovenska nacionalna stranka, bi namreč pripeljalo do popolne neusklajenosti z zakonom o gospodarskih družbah. Res je, da omejuje, da dovoljuje dejanja uprave, ki bi bila usmerjena v nasprotovanje sovražnim prevzemom, vendar dovolite, da pojasnim tudi sam pojem "sovražnega prevzema".
Sovražni prevzem se nanaša na - beseda "sovražni" se nanaša na odnos prevzemnika proti sedanji veljavni upravi. Sovražni prevzem nikakor ni nekaj, kar bi bilo z narodnogospodarskega stališča škodljivo, ampak je lahko v nekaterih primerih tudi zelo koristno. Če se namreč družba vodi na način, ki ne zagotavlja optimalnega izkoriščanja resursov, lahko prevzemniki prevzamejo podjetje in seveda tudi zamenjajo upravo te družbe. V tem je stvar sovražna. Nikakor pa ne gre tolmačiti to tako, kot bi se dalo razumeti tudi iz stališča, ki je bilo predstavljeno tukaj, da je sovražni prevzem nekaj, kar je na sploh škodljivo, da je to nekaj, kjer gre vedno za prevzem vpliva tujih vlagateljev.
Druga stvar, ki bi jo povedal glede na predlagane amandmaje k temu členu oziroma poglavju - poglavje pa je sestavljeno iz enega samega člena, veljajo pa tudi še za druge člene, h katerim je Slovenska nacionalna stranka prav tako predlagala svoje amandmaje. Predvsem velja: imamo enotni trg kapitala in na tem enotnem trgu kapitala tuji vlagatelji nimajo drugačnega položaja z izjemo takrat, kadar gre za znana določila o potrebnih depozitih, ki jih je zahtevala Banka Slovenije. Vse raziskave, ki so bile do zdaj izvedene, kažejo na to, da prisotnost tujega kapitala pri nas z narodnogospodarskega stališča daje pozitvne rezultate. Raziskave tudi kažejo na relativno uspešnejše poslovanje podjetij, v katerih je tuji kapital vložen. Lahko smo slišali tudi mnenje gospodarstvenikov prav ob razpravah za tesnejše povezovanje z evropskimi integracijami, da je treba odpreti poti, tudi tujemu kapitalu k nam, ga vpreči v naša podjetja, če dovolite, pri tem se zdi kot najpomembnejše seveda, kakšna je dodana vrednost pri tej zadevi.
Kot sem povedal že uvodoma, pa predlog, ki ga je predstavil gospod Jelinčič, odpira tudi povsem nove stvari in je v nasprotju z duhom zakona o gospodarskih družbah. Izredna skupščina naj bi namreč po njegovem lahko ustanovila sklad lastnih delnic v neomejenem obsegu - zakon o gospodarskih družbah daje pogoje, kdaj se to lahko ustanovi in to največ do 10%. Potem nadalje, da mora uprava odkupljene delnice prodati zaposlenim, članom uprave ali članom nadzornega sveta in da mu celo daje za to kredit. Vsako kupovanje delnic s strani družbe same predstavlja angažiranje sredstev te družbe in pri tem gre za zadevo, ki je povsem brez potrebe, ekonomsko gledano, sicer pa tudi v nasprotju z duhom zakona o gospodarskih družbah, ki ga je ta državni zbor sprejel oziroma je bil sprejet v samostojni Sloveniji.
Prav tako je določilo, ki je v nasprotju z drugimi določili zakona o gospodarskih družbah, da lahko uprava daje svojim zaposlenim družbenikom ali delničarjem ter članom uprave in članom nadzornega sveta dolgoročna posojila. Zopet torej na račun likvidnosti podjetja samega. Iz teh in drugih razlogov vlada temu amandmaju in ostalim amandmajem, ki jih je vložila Slovenska ljudska stranka, nasprotuje in na to temo se ne bi več oglasil, razen, če bom posebej izzvan. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod sekretar. Replika, gospod Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Gospod državni sekretar, saj ravno zaradi tega vlagamo amandmaje, ker želimo spremeniti nekatere stvari v zakonu in je logično, da so potem ti amandmaji v nasprotju z duhom zakona, kajti, če bi bili v skladu z zakonom, potem jih ne bi niti vlagali. To je vendar logično.
Ko govorimo o sovražnih prevzemih, že beseda "sovražni prevzem" jasno pove, za kakšen gospodarski akt oziroma za kakšno gospodarsko dejanje gre. Sovražni prevzem je samo sovražni prevzem, ni prijateljskega sovražnega prevzema in sovražnega sovražnega prevzema. Dejstvo je, da mi poskušamo tukaj nekaj delnic obdržati v slovenskih rokah, in po možnosti čim več v slovenskih rokah. In da bi bilo potrebno ustvariti domači trg delnic, ne pa, da bi se dogajalo tako, navkljub temu da nekateri govorijo, da je z narodnogospodarskega stališča dobro, da prehaja to v tuje roke - ni res! Najboljša slovenska podjetja počasi prehajajo v tuje roke. Celo LEK, po mojih podatkih, je okrog 30% že v tujih rokah! In kam bo šel dobiček iz teh tovarn? Zagotovo ne v slovensko infrastrukturo, v slovensko narodno gospodarstvo, v širjenje in jačanje slovenskega dobrega življenja, ampak bo šel čez mejo. Ali želimo narediti takšno državo, kot je Madžarska, kjer so ravno na enak način z zelo podobnim zakonom dosegli to, da je potem vse skupaj razprodano?! Madžarska je na tleh! Če je komu do tega, da bo Slovenija na tleh, zagotovo ni Slovenski nacionalni stranki. Zaradi tega smo vložili amandmaje. Prepričan pa sem, da seveda ne bodo sprejeti, tako kot pač ni sprejeto nič. Vlada se je odločila, da bo naredila določene zadeve, da bodo določene stvari sprejeli, in ne glede na posledice.
Mi bomo pač pokazali, da se bodo začele posledice kazati, potem bomo pa vložili zakon o spremembi zakona. Takrat pa upam, da vas bodo dejstva z gospodarskega področja prepričala, da smo imeli prav, in da boste vsaj takrat glasovali za tisti zakon. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod dr. Jože Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Spoštovani gospod podpredsednik, spoštovane kolegice in kolegi! Mislim, da sem dolžan v zvezi s tem dati pojasnilo. Amandmaji, ki jih je predložila Slovenska nacionalna stranka, so malo kozmetično popravljeni tekst, ki ga je predložil dr. Gojko Stanič v imenu Inštituta za delničarstvo, in smo ga člani Odbora za gospodarstvo imeli na voljo. In po naši oceni in analizi smo ugotovili, da ni ustrezno, da bi sodil v ta tekst zakona. Večina teh predlogov se nanaša na vprašanje notranjega upravljanja malih delničarjev.
Odbor s tem v zvezi predlaga dodatni sklep na koncu, ker sodimo, da bi to vprašanje bilo pretežno treba rešiti v posebnem, drugem zakonu. Tako da mislimo, da bi ti predlogi predstavljali nekonsistentno rešitev. Predvsem pa moram reči, da ni točno, kar je gospod Jelinčič dal razumeti, kot da če ne bomo podprli njegovih amandmajev, ne bo interes o zaščiti slovenske lastnine zagotovljen. Že sam zakon ta interes zagotavlja - kdor je stvar bral - in mislim, da moramo biti korektni do Državnega zbora, da mu damo točno informacijo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo besedo o tem amandmaju? Če ne, prehajamo na glasovanje o amandmaju Slovenske nacionalne stranke. Ugotovimo sklepčnost! Torej gre za naslov zakona k 5. poglavju. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (8 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na 35. člen. Amandma je dala Slovenska nacionalna stranka. Želi besedo predlagatelj? (Ne želi.) Želijo besedo ostale poslanke in poslanci? (Nihče.) Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (10 poslancev.) Je kdo proti? (23 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na člen 36. Imamo dva amandmaja. Prvega je vložila Vlada Republike Slovenije, drugega pa odbor za gospodarstvo kot matično delovno telo. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko ena sprejet.
Glasujemo o amandmaju dva. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 36. člen. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.)
Ugotavljam, da je člen v celoti sprejet.
Se opravičujem, nismo glasovali proti. Ampak, da bo vse po proceduri, se opravičujemo, glasujemo še enkrat o celotnem 36. členu. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo k 47. členu. Imamo amandma vlade, podpira ga matično delovno telo. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 37. člen. Ugotavljamo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljamo, da je člen sprejet.
Prehajamo k 38. členu. Imamo amandmaja vlade. Podpira ga tudi matično delovno telo. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotavljamo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 38. člen. Ugotavljamo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen 38. sprejet.
Prehajamo na 39. člen. Imamo amandma vlade, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotavljamo sklepčnost! (44 prisotnih.) Ponavljamo. Ugotavljamo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 39. člen. Ugotavljamo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za celotni člen? (40 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na 42. člen. Amandma Vlade Republike Slovenije, podpira ga matično delovno telo. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotavljamo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 42. člen. Ugotavljamo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na 43. člen. Amandma pod številko 1 je vložila Vlada Republike Slovenije, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? Ugotavljamo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na glasovanje o celotnem 43. členu. Ugotavljamo sklepčnost (53 poslancev.)
Kdo je za celotni člen? (44 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo k 47. členu. Imamo amandma vlade. Podpira ga matično delovno telo. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje celotni člen 47. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen 47 sprejet.
Prehajamo na 48. člen. Imamo amandma na amandma Vlade Republike Slovenije - na amandma Odbora za gospodarstvo. Želi kdo besedo? Pod številko 2 imamo amandma Vlade Republike Slovenije. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma sprejet.
Pod 2 glasujemo o amandmaju vlade. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem celotni člen 48 na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen 48 sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju k členu 51. Vložila ga je vlada, podpira ga matično delovno telo. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 51. člen. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen 51 sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju k členu 55. Imamo samo en amandma, predlagatelja Vlade Republike Slovenije. Podpira ga matično delovno telo. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 55. člen. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Prehajamo k 56. členu. Imamo amandma vlade, podpira ga matično delovno telo. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o členu kot celoti. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Imamo amandma Slovenske nacionalne stranke na 12. poglavje, ki predlaga, da se v celoti črta. Želi besedo predlagatelj? (Ne želi.) Kdo drugi? (Tudi ne.) Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (4 poslanci.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma k členu 59 je umaknjen.
Prehajamo na člen 63, amandma na amandma Vlade Republike Slovenije, predlaga ga odbor. Potem je pa še amandma Vlade Republike Slovenije. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma sprejet.
Glasujemo še o drugem amandmaju. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je tudi drugi amandma sprejet.
Dajem na glasovanje celotni člen 63. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen 63 sprejet.
Prehajamo na 64. člen, imamo amandma vlade, ki ga podpira matično delovno telo. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o celotnem členu 64. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 64. člen sprejet.
Prehajamo na 65. člen. Predlagatelj je vlada. Podpira ga matično delovno telo. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotavljamo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o celotnemu členu 65. Ugotavljamo sklepčnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljamo, da je amandma sprejet.
Prehajamo k 15. poglavju. Odbor predlaga, da se črta celotno 15. poglavje. Vlada nasprotuje temu amandmaju. Želi kdo besedo? Gospod dr. Pirkmajer, državni sekretar.
DR. EDO PIRKMAJER: Gospod podpredsednik, lepa hvala za besedo. Gre za sklop pomembnih določil, ki so povzeta v 15. poglavju. Čeprav ni na meni, da tolmačim stališča nasprotne stranke, mi dovolite, da to kljub vsemu storim. Mnenje odbora je bilo, da to poglavje sodi bolj v zakon o gospodarskih družbah kot pa v zakon o prevzemih. S tem stališčem se moram strinjati tudi sam in se vlada tega zaveda. Vendar gre za zelo pomembna določila, ki urejajo položaj manjšinskih delničarjev v gospodarskih družbah in je naša zakonodaja brez teh določil nepopolna. Ta določila so res da mogoče nekoliko na silo prenešena na zakon o prevzemih in če jih boste podprli, bodo veljala za delniške družbe, za katere zakon o prevzemih velja. To se pravi za tiste, s katerimi delnicami trguje na trgih vrednostnih papirjev, pa tudi za vse privatizacijske delnice oziroma za družbe, ki so se preoblikovale v skladu s predpisi o lastninskem preoblikovanju in so torej zelo pomembna in bi med tem časom lahko ob amandmaju oziroma ob dopolnilih, ki bodo pripravljena za zakon o gospodarskih družbah, povzeli ta določila tudi v zakon o gospodarskih družbah.
Za kaj pa vsebinsko gre? Gre za to, da lahko manjšinski delničarji predlagajo pri sodišču, tudi če skupščina delničarjev temu nasprotuje, da se v podjetju, v družbi uvede posebna revizija, s katero se pregleda delovanje prave in se ugotovi, če ni morebiti pri poslovanju ali pa pri ustanovitvi prišlo do nepravilnosti pri evidentiranju posameznih transakcij, ki bi lahko vodile v podcenjenost kapitala teh družb.
Druga stvar, to je v 15.1 poglavju, drugo dopolnilo, ki gre pa na poglavje 15.2, gre pa za to, če bi se v družbi, in to je zlasti v tistih družbah, v katerih so lastniki matične družbe - večje družbe, prišlo do skrivanja dobička z namenom, da se dobiček prikaže v matični, v družbi - materi, ne pa v družbi-hčeri in se na ta način oškoduje manjšinske delničarje, ki morda v družbi-materi niso zastopani. S tem v zvezi smo pripravili in oblikovali člene, za katere matični odbor, Odbor za gospodarstvo sodi, da naj bi se izpustili.
Moram reči, da v razpravi, ki je bila o zakonu o prevzemih izredno kvalitetna v Odboru za gospodarstvo zoper rešitve, ki jih ta zakon predlaga, ni bilo vsebinskih pripomb in prosim predsednika, če me bo o tem potrdil oziroma korigiral, vendar je bilo mnenje, da gre za materijo, ki bolj sodi drugam, ne pa v ta zakon in so si morda želeli poslanci tudi vzeti čas, da o zadevi še enkrat premislijo. Upam, da so lahko to do zdaj storili in prosim, da bi podprli besedilo zakona, tako kot ga je pripravila vlada, in ne sprejeli amandmaja, ki ga je predlagal Odbor za gospodarstvo. Lepa hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod sekretar. Dr. Jože Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani gospod podpredsednik! Na Odboru za gospodarstvo smo porabili kar nekaj časa za diskusijo o tem vprašanju. Gospod državni sekretar je točno povedal, da o vsebini teh členov nismo razpravljali. Nasprotno, menimo, da je vsebina, ki opredeljuje posebno revizijo zaradi preveritve ustanovitvenih postopkov ter vodenja posameznih poslov družbe, kot taka nujno potrebna in tudi na samo vsebino členov nismo imeli bistvenih pripomb. Menimo, da je to potrebno zakonsko urediti, vendar je odbor ta svoj amandma sprejel na podlagi pripombe Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, ki opozarja, da je to poglavje predlagatelj vnesel v besedilo predloga zakona popolnoma na novo.
Namreč, v prvi obravnavi tega ni bilo v obravnavi in vrh tega tudi brez obrazložitve. Sodili so tudi, da nekatere stvari s pravnega stališča niso docela jasne in bi jih bilo potrebno še dodatno proučiti. Zato je odbor predlagatelju predlagal, da v tretji obravnavi z amandmaji v besedilu zakona to poglavje ponovno vključi, v kolikor bi po njegovem mnenju njegovo vsebino bilo potrebno urediti prav v tem zakonu. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod predsednik. Želi še kdo besedo? (Nihče.) Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (20 poslancev.) Je kdo proti? (43 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na amandmaje k členu 79. Prvega je vložila poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke. Želi kdo besedo? (Ne.) Predlagatelj? (Ne.) Drugi amandma pa je vložila Vlada Republike Slovenije. Želi kdo k temu? (Nihče.) Zaključujem razpravo. Ugotavljamo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma Slovenske nacionalne stranke? (5 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Glasujemo o amandmaju vlade. Ugotavlajmo sklepčnost! (45 prisotnih.) Ponavljamo glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 75. člen. Ugotavljamo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za celotni člen? (46 poslancev.) Je kdo proti?(1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen 75 sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju k členu 80. Predlagatelj je vlada. Predlaga se, da se ta člen črta. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotavljamo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (33 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k členu 81. Imamo amandma pod številko 1., Slovenske nacionalne stranke. Želi predlagatelj?
Potem drugi, amandma Vlade Republike Slovenije, podpira ga matično delovno telo. Želi tu kdo besedo? (Ne želi.) Ugotavljamo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma Slovenske nacionalne stranke? (9 poslancev.) Je kdo proti? (20 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Glasujemo o amandmaju vlade. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje celotni člen 81. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na glasovanje k členu 82, amandma. Predlagatelj Vlada Republike Slovenije in enako besedilo je tudi dala Slovenska nacionalna stranka. Želi kdo besedo? (Nihče.) Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.) Glasujemo o obeh amandmajih skupaj.
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da sta amandmaja sprejeta. Se pravi črtamo 82. člen.
Amandma pod številko 1 k členu 83 je umaknjen.
Pod številko 2 je amandma odbora, vlada ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje celotni člen 83. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Slovenska nacionalna stranka je dala amandma za novi člen 84.a. Želi besedo predlagatelj? (Ne želi.) Dajem na glasovanje amandma Slovenske nacionalne stranke za novi 84.a člen. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (9 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na glasovanje o dveh amandmajih k členu 85. Prvega predlaga vlada, odbor ga podpira. Drugega predlaga odbor, vlada ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.) Glasujemo za prvi amandma vlade.
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o drugem amandmaju. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da sta oba amandmaja sprejeta.
Dajem na glasovanje 85. člen v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 85. člen sprejet.
Prehajamo na 86. člen. Imamo amandma vlade. Podpira ga matično delovno telo. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (39 prisotnih.) Ponavljamo glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje 86. člen v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 86. člen sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju k 87. členu. Predlagatelj je Vlada Republike Slovenije. Matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje 87. člen v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 87. člen sprejet.
Prehajamo na 88. člen. Predlagatelj amandmaja je Vlada Republike Slovenije. Matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o 88. členu v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (48 poslancev.)
Kdo je za? (30 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 88. člen sprejet.
Imamo amandma na 88. člen, torej, da se doda novi 88.a člen, ki ga predlaga odbor. Vlada ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.)Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k 89. členu. Imamo en amandma odbora. Vlada ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.)Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 89. člen. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (50 poslancev.)Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 89. člen sprejet.
Amandma k 90. členu je umaknjen. In s tem smo končali z amandmaji.
Prehajamo na glasovanje k členom, h katerim niso bili vloženi amandmaji. (Ne želi.)
Dajem na glasovanje ostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.)Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Glasujemo o naslovu zakona. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za? (54 poslancev.)Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je naslov sprejet.
Imamo predlog sklepa. Predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi Vlada Republike Slovenije in o tem glasujemo. Ugotovimo sklepčnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (54 poslancev.)Je kdo proti? (1 poslanec.)
Odbor za gospodarstvo kot matično delovno telo predlaga sklep; tretjo obravnavo predloga zakona o prevzemih se opravi v skladu z drugim odstavkom 194. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije. Želi kdo o tem razpravljati? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za? (56 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Imamo še dva dodatna sklepa, prav tako našega odbora za gospodarstvo. Želi kdo razpravljati o teh dodatnih sklepih? O prvem sklepu. (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je prvi sklep sprejet.
Želi kdo besedo na razpravo na drugi dodatni sklep? (Ne želi nihče.) Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je tudi ta drugi sklep sprejet.
S tem zaključujemo to točko dnevnega reda in tudi dopoldansko zasedanje. Popoldan bomo začeli torej ob 14.30 uri z dopolnitvijo zakona o Državnem svetu, skrajšani postopek in potem nadaljujemo.
Imamo še eno obvestilo, samo trenutek. Odbor za gospodarstvo. Predsednik, doktor Jože Zagožen sporoča: "Sporočamo, da je drugo zasedanje 9. seje Odbora za gospodarstvo danes, 21.5.1997 ob 18. uri v sobi 212/2 oziroma 15 minut po končanem zasedanju Državnega zbora."
(Seja je bila prekinjena ob 13.02 uri in se je nadaljevala ob 14.41 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke, kolegi poslanci! Nadaljujemo 4. redno sejo Državnega zbora. Ugotovimo sklepčnost! (41 prisotnih.) Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Ugotavljam, da smo sklepčni in zbor lahko nadaljuje s svojim delom.
Obveščen sem, da se je opravičil gospod Vili Trofenik od 15. ure naprej.
Kolegice in kolegi! Prehajamo na 21. TOČKO DNEVNEGA REDA - NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O DOPOLNITVAH ZAKONA O DRŽAVNEM SVETU - skrajšan postopek. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložil Državni svet republike Slovenije. Med nami pozdravljam podpredsednika Državnega sveta gospoda Štefančiča. Želi predstavnik Državnega sveta besedo?
Prosim.
MARCEL ŠTEFANČIČ: Hvala lepa za besedo. Spoštovani gospod podpredsednik, spoštovane gospe poslanke in gospodje poslanci! Dovolite mi, da morda samo z nekaj opazkami pospremim to željo po noveli zakona o Državnem svetu, ki ga ponujamo v skrajšani postopek.
Trije členi so. Prvi je pravzaprav člen spodobnosti - če bi mu človek lahko preprosto rekel; 2. člen praktičnosti in 3. člen, ki terminsko veljavnost postavlja za 1. in 2. člen. Zakaj pravim "spodobnost" o 1. členu? Ker preprosto gre zato, da želimo, da bi Državni svet bil izenačen z ostalimi uporabniki proračuna, da bi tako, kakršna je sicer praksa že sedaj, da Državni zbor določi sredstva za funkcioniranje Državnega sveta na osnovi predloga Državnega svet in to uveljavljeno v proračunu Republike Slovenije.
Pravim, ta praksa teče sedaj že peto leto in bi kazalo zadevo samo še zakonsko določiti, tako kot velja to za ostale uporabnike proračuna. 2. člen - gre za praktičnost. Torej želimo, da bi podaljšali prehodnost učinka iz 46. člena zakona o Državnem svetu. Namreč, ta člen v prehodnih določbah, torej napisan, utemeljuje neposredne volitve za predstavnike lokalnih interesov v Državni svet. V pojasnilu k temu prehodnemu členu piše med drugim, da naj se zato uporabi ta postopek volitev, ker še ni izoblikovana lokalna samouprava v skladu z ustavo in niso instituirane druge lokalne skupnosti. Verjetno misli tukaj zakonodajalec na pokrajine. Pravim, to je citat iz teh navodil iz prehodnih določb.
Državni svet ugotavlja, tako tudi Ustavno sodišče z odločbo, da obstoječa organizacija občin tudi še sedaj ni ustrezno izoblikovana in tudi ne povsem v skladu z ustavo. Pa tudi sicer po izjavah vladne službe lahko pričakujemo organizacijo dodatnih 52, 65, 24 novih občin, morda šele v začetku naslednjega leta. Na sestanku županov v Gorici 22. aprila se je nekako tudi tako govorilo, pa tudi sicer smo brali prav danes v Delu, da začetek postopka k oblikovanju novih občin tudi še ni stekel in se ta postopek šele pripravlja. Skratka, še veliko dogajanj pred to dokončno izoblikovanostjo obeh stopenj lokalne samouprave, kajti tudi zakon o pokrajinah je še v zametkih in tudi po izjavljanju ministra za lokalno samoupravo ne kaže, da bi se to lahko zgodilo kaj od tega v letošnjem letu. Torej, do jeseni, ko naj bi bile volitve v Državni svet, nikakor ne kaže, da bi bili izoblikovani torej vsi predstavniški organi, ki bi lahko formirali elektorje za posredne volitve. Zato je po vsebinski in formalni plati dovolj utemeljitev, da bi začasnost iz 66. člena zakona v Državnem svetu podaljšali do jesenskih volitev. Ker seveda ne gre za formalnopravne novosti, ne pri 1., ne pri 2. členu, smo bili mnenja, in ker čas teče dovolj hitro, smo tudi predlagali zato skrajšan postopek.
Tukaj gre za vsebinsko spremembo, ki bi utegnila izsiliti neko daljšo obravnavo, kot jo lahko ali kot jo je moč sicer izvesti v skrajšanem postopku. In če bi taka rešitev, ali podaljševala postopke ali celo onemogočila, da bi izvedli volitve v Državni svet, tako kakor predlagamo - to se pravi, ne s posrednimi volitvami. Seveda, ta amandma nas najbolj ne navdušuje, ampak, kot sem povedal, samo s tega vidika - ne iz drugega, vsebinskega vidika - ampak samo s tega vidika, da ne bi zaradi novosti vsebine, pa to šlo potem v drug formalni postopek, ki bi terja drugačen čas, ker bi lahko stvar potem tudi razpotegnil morda čez novembrski čas. Toliko v zvezi z našim predlogom za novelizacijo zakona o Državnem svetu.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Predlog zakona je obravnaval tudi Odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora o predlogu zakona. (Ne želi.) Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Dajem besedo poslankam in poslancem. Kdo želi besedo? (Nihče.)
Preden bomo šli na glasovanje o posameznih členih, prosim, da pozorno poslušate tekst, ki ga bom prebral.
"Ustava Republike Slovenije v tretjem odstavku 96. člena določa, da organizacijo Državnega sveta ureja zakon. Ker ni navedena posebna večina, se zakon sprejema z večino opredeljenih glasov.
V prvem odstavku 98. člena pa ustava Republike Slovenije določa, da volitve v Državni svet ureja zakon, ki ga sprejme Državni zbor z dvotretjinsko večino vseh poslancev. Zakonodajalec je sprejel zakon o Državnem svetu, v katerem je uredil tako vsebino, ki izhaja iz 96. člena ustave Republike Slovenije, kot iz 98. člena ustave Republike Slovenije. S predlogom sprememb in dopolnitev zakona o Državnem svetu se v 1. členu ureja organizacijski del Državnega sveta, in se zato ta določba sprejema z navadno večino. 2. člen pa ureja volitve v Državni svet, zato se ta določba sprejme z dvotretjinsko večino vseh poslancev. O zakonu kot celoti bomo glasovali enotno. Če bo za zakon glasovalo vsaj 60 poslancev, bo zakon v celoti sprejet. Če pa bo za zakon glasovala le navadna večina, pomeni, da določba o volitvah ni bila sprejeta in se bo v končni redakciji črtala iz zakona.
Prehajamo na obravnavo posameznih členov. V razpravo dajem 1. člen. Želi kdo besedo? Ne želi nihče? Dajemo na glasovanje spremembo z navadno večino. Ugotovimo sklepčnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za? (20 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da člen ni sprejet.
V razpravo dajem 2. člen in amandma Socialdemokratske stranke, ki ste ga prejeli 24.4. na klop. Gospod Petan želi besedo.
RUDOLF PETAN: Hvala, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Torej bistvo našega amandmaja je v tem, da se člane Državnega sveta, predstavnike lokalnih interesov na volitvah volijo volivci v volilnih enotah na neposrednih volitvah s tajnim glasovanjem. Volitve se izvedejo po dvokrožnem večinskem volilnem sistemu. Kadar s tem zakonom ni določeno drugače, se za izvedbo volitev smiselno uporabi določila zakona o volitvah predsednika države, za izvedbo volilne kampanje za volitve predstavnikov lokalnih interesov pa določila zakona o volilni kampanji, ki veljajo za volitve predstavnike države. Torej mislim, da je ta predlog, ki smo ga mi dali, dvokrožni večinski volilni sistem, nam dobro znan, namreč po tem sistemu so se volili tudi župani v letu 1994 in to je sistem, ki ga vsi dobro poznamo in je tudi enostaven in razumljiv in ga volivci od vseh volilnih sistemov, ki jih imamo: mešanih, proporcionalnih, enokrožnih, dvokrožnih, tudi najbolje poznajo in so tudi najbolj razumljivi. Zato smo se tudi odločili in smo predlagali, da bi se tudi predstavnike lokalnih interesov v državni svet volilo po tem sistemu, kajti pri prejšnjih volitvah lahko povem, da za enoto, v kateri sem tudi sam, še en teden ni bilo jasno, ali je zmagal ali ta ali drugi.Kaj se je vse tam dogajalo, je že druga zadeva, ali je bila kontrola v redu ali ne. Vendar ljudje niso vedeli, ker so eno stvar volili po enem sistemu, druge so volili po drugem sistemu in nikoli se ne da obrazložiti ali gre to tako, ker je vsak primer zase unikaten.
Pri dvokrožnem volilnem sistemu pa je zadeva popolnoma jasna.Volivci to obvladajo, navsezadnje če smo izvolili toliko županov v Sloveniji, potem mislim, da bi tudi za lokalne interese znali izvoliti 22 svetnikov v svet in tako menim, da je to tisti sistem, ki je nam znan in zato tudi najlažje izvedljiv. Tudi verodostojnost teh ljudi, ki so izvoljeni je največja, kajti potrebno je dobiti v drugem krogu vsaj 50% in še en glas in še nekaj več.
Zato predlagamo v Socialdemokratski stranki, da se ta amandma pač osvoji, ker je pač Slovencem najbolj poznan. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Petan. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje o amandmaju poslanske skupine Socialdemokratske stranke. Ugotovimo sklepčnost! (69 prisotnih.) Ta amandma se sprejema z večino vseh poslancev.
Kdo je za? (25 poslancev.) Je kdo proti? (42 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem 2. člen. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! Tudi ta se sprejema z večino vseh poslancev. (63 prisotnih.)
Kdo je za? (19 poslancev.) Je kdo proti? (38 poslancev.)
Ugotavljam, da ta 2. člen ni sprejet.
Prehajamo na glasovanje o 3. členu. Ker dva člena nista bila sprejeta, ugotavljamo, da je na podlagi razlage poslovniške komisije zakonodajni postopek predlog zakona o Državnem svetu končan.
Ali kdo temu ugovarja? (Nihče.) Zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 16. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O NEZDRUŽLJIVOSTI OPRAVLJANJA JAVNE FUNKCIJE S PRIDOBITNO DEJAVNOSTJO. To je bila prekinjena točka. Sestalo se je matično delovno telo. Prosim poročevalca, če želi besedo? (Ne želi.)
Matično delovno telo predlaga; predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo, prva obravnava je primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo. In drugič. Predlog zakona za drugo obravnavo pripravi predlagatelj in pri tem upošteva naslednje stališče. Predlagatelj naj pri pripravi zakona za drugo obravnavo upošteva pripombe sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve.
Potem imamo še dopolnjevalna stališča skupine poslancev s prvopodpisanim Cirilom Puckom. Dobili ste ga na mizo z dnem 16.5. Želi kdo razpravljati o tem?
Gospod Hvalica. Prosim.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani! Izražam zadovoljstvo k dodatnemu poročilu, ki ga je komisija po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo - to je potrebno prav prebrati, ker je dolgo - torej pripravlja z dne 13. maja. Bi pa malo pokomentiral to stališče. Predlagatelj naj pri pripravi zakona za drugo obravnavo upošteva pripombe Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve.
Poglejmo kaj pravi sekretariat. Torej, ko govori o sankcioniranju pravi, naravi in vsebini zakona bi sicer bolj kot kazensko pravne sankcije ustrezale politične sankcije. Kakšne so pa te, posebno v naši parlamentarni demokraciji? Kaj naj nekoga nabijemo na križ pred Državnim zborom, da bo opljuvan ali pa naj ga za nagrado pošljemo v Barcelono ali kam? Kakšne so to politične sankcije? Komu se je že kdaj kaj zgodilo? Kaj to je? Rad bi vedel, kaj to je? Kakšne so te politične sankcije? Naj iz poslanca napravimo ministra, naj iz ministra zopet naredimo poslanca ali kaj. Kakšna so te politične sankcije? Torej, rad bi slišal, če mi lahko pove sekretariat, če mi naštejete politične sankcije. Seveda ne bi rad slišal tukaj, da bi komu dajali ukor ali kaj podobnega, ker to ne bi bilo resno.
Pa še nekaj je zelo zanimivega tukaj. Na koncu druge točke, če obrnete to mnenje, zgornji odstavek pravi; ko govori o višini kazni, omenja tudi, da so največje predpisane kazni za posameznika 120 tisoč tolarjev, višjo denarno kazen tam znaša pa celo do 6 milijonov tolarjev, pa se je mogoče predpisati le za prekrške, ki pomenijo hujše kršitve predpisov o varstvu naravnih bogastev oziroma varstvu človekovega okolja, predpisov o davkih, predpisov s področja financ ter predpisov s področja gospodarstva. Nakar zaključi: "Menimo, da kršitve določb obravnavanega zakona ni mogoče uvrstiti med navedene vrste kršitev." Ja, ta je pa dobra! To je pa dobro! Pa kdo je to napisal?! Kako je prišlo do tega? To se pravi, funkcionar mora biti tu privilegiran. To ni kršitev zakona, če on ne prijavi svojega premoženja. Mi, ki moramo biti za vzor ljudem! Pa kako je mogoče, da se prikrade takšna zadeva v tako mnenje?! Opozoril bi res sekretariat na politično higieno, ker to je nevzdržno, da je to napisano. Res, da je napisano bilo že lansko leto, ampak obravnavamo šele sedaj in jaz sem to prebral.
Sicer pa se zahvaljujem tudi skupini poslancev, ki predlagajo dopolnjevalne predloge stališč, in mislim, da jih bo predlagatelj upošteval. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Hvalica. Želi še kdo besedo? Gospod Baškovič.
MILAN BAŠKOVIČ: Hvala za besedo. Ne bi želel debatirati o teh stvareh, ampak ker sem bil izzvan, moram nekaj pojasniti.
Že na prejšnji seji, ko smo obravnavali ta predmet, sem pojasnil, zakaj imamo pomisleke proti tako formuliranim sankcijam, kot so v tem vašem predlogu. In takrat smo te stvari, se mi zdi, razumeli, razčistili, in je potem tudi tisto stališče, ki je bilo predlagano s strani poslanca Hvalice - namreč, da se upošteva pripombe Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, razen v kolikor zadevajo sankcije, smo takrat to, mislim, razumeli. Kasneje odbor tega dela ni sprejel, da se glede sankcij ne upošteva naša pripomba. No, ne bi šel tako daleč nazaj. Takrat sem tudi ilustriral, zakaj je ta sankcijski člen pohabljen in neuresničljiv, tako kot je napisan.
To, kar je pa gospod Hvalica zdaj bral iz našega mnenja, pa bi moral pojasniti, da gre tu za iztrgane citate, ki dajejo popolnoma drugačen smisel našemu mnenju. Poglejte, najprem bom šel v to, za kar ste se najbolj čudili, zakaj to pišemo, glede višine kazni in kako je po zakonu o prekrških - o tem smo že včeraj govorili - kako sistemski zakon o prekrških postavlja kazni, ki se lahko v posameznih zakonih urejajo. V tem zakonu o prekrških, ki še velja, je pa v postopku sprememba, ki bo nekoliko to korigirala, ampak do takrat velja, je najvišja zgornja meja denarne kazni za posameznika - tu gre za posameznika, naj bo kakršenkoli že - je 120.000 tolarjev za prekršek, to je normalna meja. Vidite, v tem vašem 4. členu piše denarna kazen od 500.000 tolarjev do 5 milijonov tolarjev, zato vas moram na to opozoriti, ker presega sistemsko mejo dopustne kazni. Zaenkrat je ta 120.000. Iz tega izhaja ta naša pripomba, če jo pogledate, v tem zadnjem odstavku. Kje pa je možna višja denarna kazen? Je pa možna do 6 milijonov, ampak zakon o prekrških za 25. člen, o njem smo tudi včeraj govorili - ampak brez posluha - pa določa izjeme, kdaj pa je ta kazen višja od 120.000 tolarjev. Mislim, kdaj je lahko višje predpisana in to so pa ti izjemni primeri, ki jih zakon tako našteva, kot smo mi napisali, prepisali smo iz zakona. Gre za hujše kršitve predpisov o varstvu naravnih bogastev, človekovega okolja, predpisov o davkih s področja financ in predpisov s področja gospodarstva. To je točna dikcija zakona o prekrških in samo na teh področjih je možno s posameznimi zakoni te prekrške predpisati iznad meje 120.000, ampak do 6 milijonov tolarjev in tudi bodoči zakon, ki je v pripravi, bo, kot kaže, te izjeme ponovno uveljavljal. Se pravi na drugih področjih, normalnih, da tako rečemo, naj bo to javni red, naj bo to karkoli, tudi prekrški take vrste ne morejo biti sankcionirani iz tega naslova. Samo to pove ta naš zadnji odstavek. Ne vem, zakaj bi se prav temu čudili in od kje mi črpamo take informacije. To je iz zakona, ki ga je ta parlament sprejel in velja.
Kar zadeva pa navedbo pod točko 2, o naravi in vsebini bi sicer bolj kot kazenskopravne sankcije ustrezale politične sankcije. Poslanec ni prebral nadaljevanja, tu je vejica in to je samo naša ugotovitev, ker je bilo izhodišče tudi pri sprejemanju veljavnega zakona. Takrat, ko je bil veljavni zakon sprejeman, se zavestno ni šlo v sankcije te vrste, ampak je to ostalo pri tem, da je to moralno-politična odgovornost, to pa ni moj problem, kako jo stranke in poslanske skupine potem izvajajo. Samo na to smo opozorili, naj sodišče, ki je veljavni zakon imel. Potem gremo pa naprej. Če pa gremo sedaj na sankcije te vrste denarne kazni, smo pa opozorili, zakaj je stvar problematična; ni izdelana, ne ve se, kdo je, kako se kaznuje posamezna kršitev, kateri so tisti dejanski, ki imajo znake prekrškov, kjer so kar našteti členi - niti se ne ve, ali je to kot prekršek ali je to kot kaznivo dejanje, se pravi, da se kar kaznuje. Mislim, to je pa tisto, o čemer smo že zadnjič veliko govorili, da je nedopustna taka norma v zakonu. Mora biti čista in samo za to gre. Če je prekršek, naj se pove, da je to prekršek, kateri prekršek je to in kdo in kako se kaznuje. Ker po členu 3, na primer, smo že zadnjič govorili o tem - je prepovedano sprejemanje daril, ampak vse do vseh potomstev, do vnukov - vsi so v tem krogu, ki ne smejo sprejemati daril v krogu poslancev. Tako kot je tukaj napisano, so vse kršitve; tudi mladoletni otroci, vnuki, sorodniki, vsi bi bili potem kaznovani ob tako napisanem členu. Zato pozivamo na to, da je tukaj potrebno biti natančen.
Nismo rekli, da smo absolutno proti temu, ampak naj se pove, za kaj gre: ali gre za prekrške ali gre za kazniva dejanja. Pri kaznivih dejanjih imamo tako že urejeno, podkupovanje; tudi poslanec je lahko podkupljiv in je lahko kaznovan po kazenskem zakonu za podkupovanje, drugo pa je, da sprejema samo darila in tako naprej, kar pa so stvari tega zakona o nezdružljivosti itn. Tu je treba marsikaj razčiščevati in narediti vprašanje, kaj so, do kje so, kdo je lahko odgovoren itn. Samo za te stvari gre, nič drugega v teh naših pripombah. In če je odbor ugotovil, da so pripombe ena, dva, tri, štiri in pet utemeljene, skupaj s točko dve in da naj to upoštevajo. Samo to, nič več. No, samo to sem hotel pojasniti gospodu Hvalici, ker je nekatere stvari po mojem pomanjkljivo interpretiral in tudi ni razumel. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Replika gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani! Seveda sem prebral, gospod Baškovič, tudi odvisen stavek, ampak jaz se čudim prvemu delu stavka, trdilnemu. Poglejte, naravi in vsebini zakona bi sicer bolj kot kazenskopravne sankcije ustrezale politične sankcije, kar je bilo izhodišče tudi pri sprejemanju veljavnega zakona. Vi govorite o prejšnjem zakonu, jaz pa govorim, da je potrebno spremeniti, da je potrebno uvesti sankcije.
Sedaj vam pa preberem enega izmed amandmajev, ki smo ga imeli pri zakonu o vinu. Poglejte. Tudi tukaj je višja kazen - pa nismo mi predlagatelj zakona - zagrožena, in sicer z denarno kaznijo od 300 do 500 tisoč tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba ali posameznik, ki je storil prekršek v zvezi s samostojno opravljanje dejavnosti. Na primer, če prevaža več kot 20 litrov neoriginalno polnega vina brez predpisanih listin. Vidite? Torej, tudi tukaj je preseženo 120 tisoč, pa če odmislimo vse ostalo. Torej, jaz se še naprej čudim, da vi menite in tukaj je bila moja poanta, da bi bolj ustrezale politične sankcije. In vas prosim, če tukaj, ker rad bi vedel, kaj to je. Kaj to je politična sankcija? Ali je to napredovanje, ali je to nazadovanje, ali je to prepoved kandidiranja v naslednjem mandatu? Povejte. To bi rad vedel. Izkoriščam samo to priložnost. Toliko, ker z ostalim sem, kot sem rekel, zadovoljen - tako z dodatnim poročilom komisije kot tudi s skupino poslancev, ki predlagajo dodatna stališča. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Baškovič.
MILAN BAŠKOVIČ: Hvala lepa. Samo še eno pojasnilo bi rad dal. Namreč to, kot argument pri zakonu o vinu - ja, pa saj smo zadnjič na dolgo in široko obravnavali! Gre za različne stvari. To, kar ste citirali: gre za pravno osebo in posameznika, ki opravlja gospodarsko dejavnost - to je podjetnik! Za te veljajo določen krog sankcij, to smo razčiščevali. Potem je pa še poseben člen takoj za tem, ki pa govori o občanu - državljanu, ki ima pa čisto drugo sankcijo v okviru tega, kar je zakon o prekrških dopuščal in dopušča.
Ne vem, zakaj argumente tako obračamo. Prvi pa drugi primer; prvi s tem ni primerljiv, drugi pa je, je pa normalen. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika, gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Gospod Baškovič. Aja, to je podjetnik, kajne - kaj pa poslanec? Ali je to nek individuum torej, ki ne odgovarja nobenemu? Ali nismo tudi mi neke vrste politični podjetniki? Kaj pa je minister? Ja, kaj je pa to?! Lepo vas prosim! Vi podcenjujete zdaj ta institut, ko delate to razliko. Kako je to mogoče? Tega ne razumem. Torej vi postavljate poslanca, funkcionarja, vis-a-vis neke normalne fizične osebe. Oprostite, imamo nek drug status! Poslanca, ministra, pa še kakšnega drugega funkcionarja želijo podkupiti; neko branjevko tam na trgu verjetno ne. Torej, tu je neka razlika.
In da zaključim to polemiko vsaj s svoje strani. Glejte, v državi, kjer je morala na stopnji, kakršna pač je, v državi, ki še ni pravna, moralna država, je edino - pozabil sem denarnico, da bi jo pokazal - ampak je edino denarnica tisto, kar lahko nekoga res udari. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo? (Nihče.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (63 prisotnih.) Glasujemo za prvi sklep komisije, datum 13.5.
Kdo je za? (61 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je prvi sklep sprejet.
Drugi sklep. Ugotovimo sklepčnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za? (56 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je tudi ta sklep sprejet.
Glasujemo o predlogu skupine poslancev. Ugotovimo sklepčnost! Predlagam, da glasujemo v celoti za vseh pet predlogov, ampak o tem moramo najprej glasovati. Ugotovimo sklepčnost! Ali nihče ne ugovarja, da glasujemo o vseh petih? Lahko menim, da smo enotni, da glasujemo o vseh petih? (Da.) Hvala lepa. Ugotovimo sklepčnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za? (60 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da so tudi ti predlogi skupine poslancev sprejeti.
S tem zaključujemo to točko dnevnega reda.
Spoštovane kolegice in kolegi! Ostali sta nam dve točki in sicer točka 11 - predlog zakona o Slovenski razvojni družbi in program o prestrukturiranju podjetij, hitri postopek. Nimamo še poročila. In pa enajsta alinea 38. točke dnevnega reda, to je pri volitvah in imenovanjih. Imamo dve možnosti: da po 73. členu poslovnika našega državnega zbora to prenesemo na 5. redno sejo ali da počakamo in jutri dopoldan dobimo poročilo odbora. Menim, da bi bilo racionalno, da prenesemo na 5. redno sejo. Prosim, želi kdo o tem razpravljati? Dajem na glasovanje, da se 11. točka prenese na naslednjo 5. redno sejo Državnega zbora. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (55 prisotnih.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet, 11. točko torej prenašamo na naslednje 5. zasedanje.
Prav tako predlagam, da enajsto alineo iz točke 38 prenesemo tudi na naslednjo sejo. Ugotovimo sklepčnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (9 poslancev.)
Ugotavljamo, da je tudi ta predlog sprejet.
Spoštovane kolegice in kolegi poslanci! Dogovori o izredni seji Državnega zbora še potekajo, zato predlagam, da se jutri dobimo ob 13. uri in začnemo z novo 5. sejo, če ne bi prišlo do izredne seje. Gospod doktor Zagožen, prosim. Če bo pa kakšno drugo sporočilo, bomo vas pa obvestili.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Če bomo zdaj zaključili sejo, potem predlagam, da ni seje Odbora za gospodarstvo petnajst čez šesto uro, ampak je lahko čez petnajst minut.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Anderlič, prosim. Prosim, še ostanite na svojih mestih.
ANTON ANDERLIČ: Prepričan sem, da je Državni zbor že v precejšnji zamudi s svojim delom in da lahko ob 10.00 uri jutri začne 5. sejo in če bo izredna seja, prekinemo 5. redno sejo in nadaljujemo potem, ko bomo končali izredno sejo. Pa prosim, če date to na glasovanje. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Ja. Besedo ima gospod Podobnik, predsednik Državnega zbora.
JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice in kolegi! Predlagam, da bi jutri Državni zbor ob 10.00 uri pričeli s 5. redno sejo Državnega zbora. Ob 10.00 uri dopoldne.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Torej, jutri ob 10.00 uri nadaljujemo oziroma začenjamo 5. redno sejo. Gospod Hvalica. Malo miru prosim! Gospod Hvalica želi besedo. Prosim še trenutek, da bomo sejo lahko pripeljali do konca!
IVO HVALICA: Hvala lepa za besedo. Namreč, oprostite, ampak nisem razumel, da je seja zaključena - to je bil predlog predsednika Državnega zbora, spoštovani kolegi! Dajmo tem igram narediti konec! Dajmo reči: jutri je izredna seja, ker je potekel že več kot en teden, odkar smo se dogovorili, in potem nadaljujemo pač z naslednjo, 5. sejo. Ne vem, zakaj ne bi opravili izredne seje. Izredna seja je vendar imela ta namen - gospod Anderlič, velja tudi za vas, bodite malo disciplinirani, pa usedite se na klop!
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prosim!
IVO HVALICA: Ne vem, zakaj hočete poriniti izredno sejo Državnega zbora za začetek 5. seje. Pa saj vendar... Ali veste, kdaj je bila predlagana? Lepo vas prosim, malo demokracije! Saj ni treba veliko, ampak vsaj toliko, da je spoštovana tista elementarna procedura. Torej lepo prosim, da se sedaj tukaj dogovorimo, ker očitno je to edini prostor, kjer se lahko dogovorimo, če se niso mogli dogovoriti ne s predsedniki, ne s pobudami, ne na kolegiju, kdaj bo izredna seja, ki je bila predlagana pred približno mesecem dni. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod predsednik. Poslanke in poslanci, prosim še malo potrpljenja!
JANEZ PODOBNIK: Kolegice in kolegi, se opravičujem! Še enkrat: jutri ob 10.00 dopoldne se prične 5. redna seja Državnega zbora. V skladu tudi z dogovorom oziroma po pogovoru z včerajšnjega kolegija, bo danes ob 18.15 sklican sestanek predsednikov vseh parlamentarnih strank, na katerem bi se poskušali dogovoriti - ker je bil tudi predlog za preložitev izredne seje - skupaj, kdaj bo izredna seja Državnega zbora. Obstaja možnost, da bo ta izredna seja tudi že jutri popoldne. Zaupajte torej tudi predsednikom vaših strank, vsekakor pa boste poslanci pravočasno obveščeni, kdaj se bo pričela izredna seja Državnega zbora. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Torej, jutri ob 10.00 uri je 5. seja. Hvala lepa! Zaključujem sejo.
(Seja je bila končana 21. maja 1997 ob 15.27 uri.)