Sejo je vodil Andrej Gerenčer, podpredsednik Državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.12 uri.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 4. seje Državnega zbora Republike Slovenije. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Igor Bavčar, Benjamin Henigman do 12. ure, dr. Helena Hren-Vencelj, Miroslav Mozetič, Miroslav Luci, Ivo Hvalica, dr. Franc Zagožen, Jurij Malovrh in Štefan Klinc. Se mu opravičujem. Je priden in je prišel.
Najprej bomo ugotovili navzočnost. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Ugotavljam, daje zbor sklepčen in lahko odloča. Na sejo sem vabil predstavnike Vlade Republike Slovenije in prisrčen pozdrav gospodom ministrom in državnim sekretarjem. Današnje nadaljevanje bomo pričeli z obravnavo predlogov zakona iz gospodarskega paketa in sicer 6. točko - to je predlogom zakonov o zagotovitvi sredstev za potrebe Republike Slovenije v obdobju začasnega financiranja v letu 1997 ter nato po dnevnem redu dalje.
Najprej dajem predlog, da prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA - NA PREDLOG ZAKONA O ZAGOTOVITVI SREDSTEV ZA POTREBE REPUBLIKE SLOVENIJE V OBDOBJU ZAČASNEGA FINANCIRANJA V LETU 1997. Najprej bi dal besedo gospodom ministrom. Gospod Marinček - minister za znanost. Prosim.
DR. LOJZE MARINČEK: Gospod predsednik, spoštovane gospe in gospodje poslanci! Se opravičujem, ker sem bil te dni nekaj bolan, tako da nisem bil niti pripravljen, da danes moram govoriti, to se pravi, to je za vas sreča, ker bo govor nekoliko krajši. Stanje v slovenski znanosti, to že čivkajo vrabci na strehi, je obupno, katastrofalno. Zadnji podatek gospoda ministra Gasparija, da je do 13. maja porabljeno 98% vseh sredstev, pove vse. V kolikor ta zakon ne bo sprejet, pomeni, da bo del javnih zavodov moral prenehati delovati. Zakaj je prišlo do tega? Zato, ker je po nekih neverjetnih okoliščinah, ki jih tudi sam ne razumem, nismo dobili dvanajstin ampak osemnajstine državnih? na mesec. To je tudi v povpreki z zakonom, ki jasno določa, da so dvanajstine določene na podlagi porabljenih sredstev prejšnjega leta premosorazmerne, pravi zakon, vendar če dobivaš osemnajstino, je tukaj, jasno, nekaj strašno narobe. Ne bi govoril o vseh posledicah takega nerazumnega financiranja za znanost v dobi, ko prehajamo v informacijsko družbo, v dobi, ko prehajamo v postindustrijsko družbo, v dobi, ko je tako imenovane prislovnično pridne slovenske roke zamenjala pamet, ideje, in v dobi, ko recimo druge države, ki so v krizi, dajejo za znanost več kot za druge panoge v proračunu.
Sedaj prihaja na obisk evropski komisar za gospodarstvo in za informatiko in prvo, kar je rekel: "Slovenci, vi dajete mnogo premalo za znanost, če hočete enkrat stopiti enakovredno v družbo evropskih narodov."
Vi poznate politiko našega ministrstva. Tega sem že večkrat razgrnil. Naša politika je zelo ekonomična, vendar mora biti predvsem pregledno finančno stanje. Na žalost vam povem eno neverjetno zadevo. Naše ministrstvo je v računalniškem smislu eno najslabših ministrstev. To smo podedovali, in šele s 1.1.1999 bo ministrstvo tako organizirano, da če boš pritisnil na gumb, boš videl, kam je šel zadnji tolar iz tega ministrstva. To je bila moja prva zahteva, ki sem jo navedel.
Druga je bila, da sem glede na to, da se Slovenija približuje Evropski uniji - če je to komu prav ali ne, tako verjetno bo; znano je, da smo Slovenci razumni narod - zato sem predlagal ustanovitev področja za narodno in kulturno dediščino, ki bo skrbela za utrditev in uveljavitev slovenske entitete, ki bo še kako potrebna v družbi s tako različnimi narodi. Poleg tega sem tudi predlagal, da bi se del znanstvene sfere zaradi predvidenega financiranja, da bi bilo plačano tako kot v šolstvu, vendar po drugi strani bo ministrstvo zahtevalo večjo kvaliteto, več dela tudi v tej sferi in v tem smislu ne bo nobenega prizanašanja. Navsezadnje raziskovalci, ki niso kos raziskovalnemu delu, gredo lahko učit na gimnazije. V Evropi je veliko gimnazijskih profesorjev, ki imajo doktorske naslove.
Jaz ne bi naprej več kaj dosti razpredal, povedal bi samo še - ko obiskujem inštitute, naš zelo ugledni inštitut, recimo, ko sem bil zadnjič, Jožef Štefan in moram reči, da je tista njihova oprema stara že 15 let, drugje po svetu jo menjajo vsakih 5 let. In še druge stvari so pri nas, ki so v primerjavi z Evropo v zelo žalostnem stanju.
Gospodje poslanci, ta sredstva niso noben dodatek. Ta sredstva so dolg slovenske družbe znanosti. Toliko, da se ta stvar zakrpa, da se ohrani raziskovalna mreža, in potem se bomo pa o drugih stvareh pozneje pogovarjali. Jasno so vse ustavljene investicije in tako naprej. Situacija je obupna. Gospodje poslanci, vlada je bila toliko pametna, da je ugodila našim zahtevam, da se obdržimo nad vodo, sedaj pa je v vaših rokah presoja, ali potrebujemo Slovenci znanje in znanost ali pa se zapremo v alpske doline in začnemo lepo avtarktično življenje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod minister. Želi še kateri od gospodov ministrov besedo? Minister za promet in zveze gospod Bergauer.
MAG. ANTON BERGAUER: Spoštovani predsednik, cenjene gospe in gospodje poslanci! Pred nami je dokument, s katerim bomo začasno reševali financiranje v naši državi, in to so tudi dodatna sredstva za financiranje v našem ministrstvu, to je promet in zveze, in tukaj bi posebej izpostavil to, kar ste dobili tudi v gradivih: za 3,5 milijarde tolarjev dodatnih sredstev, ki smo jih uskladili z ministrom za finance in tudi na vladi. Gre za sredstva 1,5 milijarde jamstev, ki so potrebna zaradi nezmožnosti najetja kreditov za financiranje tekočega poslovanja v okviru železnice, in nadaljnjega 1,5 milijarde vnovčitve jamstev oziroma tolarskih terjatev, ki jih imajo iz naslova že zapadlih kreditov na področju železniške infrastrukture.
Ravno tako je v tem znesku 450 milijonov potrebnih dodatnih finančnih sredstvih, govorimo približno o pol milijarde. Gre za financiranje "madžarke", kot ji rečemo mi. Vsi vemo, da je že bil podpisan meddržavni sporazum z Madžarsko o gradnji železnice, se pravi direktna povezava med luko Koper in Madžarsko, in v programu oziroma sporazumu, ki je bil podpisan med Slovenijo in Madžarsko, moramo v letošnjem letu pričeti gradnjo tega manjkajočega odseka železnice proti madžarski meji na Hoduš in vse aktivnosti tečejo tako, da bi lahko s temi deli v decembru ali novembru mesecu pričeli. Vse ostale aktivnosti so sedaj usklajene z občinami, ki so, in potrebujemo ta del finančnih sredstev, in na to bi posebej opozoril. Bi pa še dodatno opozoril na sprejetje tega dokumenta, ki nam omogoča financiranje. Ravno na področju prometne infrastrukture so zadeve izredno pereče. Mi imamo v tem času odprtih... kar nekaj gradbišč je, katera bi morali nadaljevati. In seveda v okviru začasnega financiranja smo že zelo visoko ta sredstva - so že zelo visoko porabljena tako, da v času sezone seveda, če ne bo pravočasno ta dokument sprejet, se bodo ta dela začela ustavljati in bo sezona izgubljena. Je pa niz pritiskov s strani vseh, kako bi rekel, udeležencev, to je na eni strani podjetij, ki bi rada naloge nadaljevala, kakor tudi, seveda na drugi strani, s strani lokalnih skupnosti, ki pričakujejo, da bomo dela nadaljevali, in nimajo kaj dosti posluha za to, da pač mi na državnem nivoju nismo sprejeli našega proračuna. Zato bi želel seveda poudariti, da imamo nekako v vidu tudi to, da je sedaj pričetek oziroma je že kar v polnem zamahu gradbena sezona in da bi nas tudi tole nesprejetje proračuna oziroma začasnega financiranja, kar precej onemogočilo pri izvajanju zastavljenih nalog. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod minister. Želi še kdo besedo? Gospod minister za kulturo Jožef Školč.
JOŽEF ŠKOLČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Vlada predlaga znotraj Ministrstva za kulturo dodatna sredstva za dva namena, za katera menim, da ni potrebno, da jih na široko predstavljam. En namen je za financiranje projektov, ki so povezani z Evropskim mesecem kulture, ki se je uradno začel včeraj zvečer, dejansko pa prireditve iz naslova EMK tečejo že od konca meseca aprila, in mesec kulture bo trajal slaba dva meseca. Računam pa, da bo imel pozitivne posledice za sfero kulture tudi v prihodnje. Velja povedati, da je bil sklep o tem, da Slovenija za to kandidira, sprejet v vladi že pred mnogimi leti, in da gre za neko obvezo, ki bi sicer bila v proračunu, če bi proračun bil sprejet v normalnem, oziroma bom rekel, v predvidenem roku.
Zelo podobna je situacija s postavko "vračanja cerkve Sv. Jožefa"; tudi tukaj je vlada sprejela sklep, ni pa, glede na to, da ni proračuna, bilo mogoče zagotoviti sredstev. In bi oba ta dva projekta, ker gresta v realizacijo oziroma h koncu, pomenila popolno ohromitev druge dejavnosti na področju kulture, zato sta v tem predlogu.
Vse druge ideje, ki jih pač imate oziroma imajo ustvarjalci v kulturi okoli tega področja, pa je mogoče in smiselno reševati samo v okviru razprave o proračunu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod minister. Želi še kdo besedo, prosim, od gospodov ministrov? (Ne želi.) Potem predlagam, da spregovori predstavnik Odbora za finance in monetarno politiko, kot matičnega delovnega telesa. In prosim gospoda Kopača.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala lepa. Tudi jaz bom poskušal biti čim krajši, navsezadnje so vsakdanje težave opisali že gospodje ministri. Odbor za finance vam je predložil dokaj obsežno poročilo, iz katerega povzemam samo nekaj stavkov.
Predlog zakona smo obravnavali dvakrat, in na prvi seji smo se predvsem ukvarjali s pripombami Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, ki nas je opozarjal na to, da gre za nesistemsko rešitev v odnosu na znane in doslej uveljavljene postopke pri sprejemanju proračuna oziroma akta, ki opredeljuje javno porabo v državi. Skratka, da gre za neko zelo specifično novoto. Pri tem smo bili seznanjeni in mislim, da je na nek način bilo z razumevanjem sprejeto tudi to, da obstoječe specifične in nevzdržne razmere v začasnem financiranju neizbežno povzročajo onemogočanje izvajanja temeljnih državnih funkcij oziroma tistih nalog, ki so neobhodne za zagotavljanje socialne države, opredeljene v 2. členu ustave. To posebej omenjam zaradi tega, ker so pač tudi pripombe sekretariata imele pomisleke v zvezi z ustavnostjo tega predloga zakona. Na tej prvi seji 24. aprila nismo uspeli do konca, 23. aprila nismo uspeli do konca razrešiti teh dilem, zato smo takrat predlagali, da vlada samam, glede na konkretne pripombe sekretariata k posameznim členom, pripravi ustrezne amandmaje. Drugič, da pripravi dodatno obrazložitev k temu predlogu zakona, kjer bo pokazala tudi, kakšen naj bi proračun v tem primeru zgledal naprej, torej proračun za leto 1997, da se prikaže delež celotne javne porabe, da se prikaže predviden obseg letošnjega državnega proračuna in pa, da naj nas dodatno seznani z informacijo o posledicah ob morebitnem ne sprejetju tega predloga zakona. Vse to smo v precej izdatni količini, kar se papirja tiče, tudi dobili naknadno in predlagali smo, da naj vlada prouči ali ne bi predloga zakona kazalo dopolniti z določbo, ki bi že letos, torej v tem zakonu ta hip s kvotami omejila zadolževanje javnega sektorja, kar je bila načelna opredelitev, torej da se gre v bodoče v kvote v papirju z naslovom Strategija opravljanja zunanjega dolga, ki ga je sprejela vlada letos. In pa predlagali smo, da naj vlada prouči ali ne bi tega predloga zakona dopolnili z določbo, ki bi dovoljevala odprodajo terjatev in lastniških deležev pridobljenih v postopkih prisilnih poravnav, stečajev in likvidacij zaradi zniževanja obsega javnega dolga, kajti problem s temi terjatvami in lastninskimi deleži je, oziroma problem pri ravnanju z njimi je v tem, da prav učinkovitega opravljanja ni, da torej to predstavlja neko neaktivirano premoženje Republike Slovenije, po drugi strani pa imamo potrebe po zniževanju obsega javnega dolga.
Vlada je na vse to odgovorila, predlagala nekaj amandmajev, ki jih imate v pregledu, torej amandmaje k 1., 2., 3., 5., 8. in 10. členu predloženega zakona. Z vsemi amandmaji se je odbor strinjal, je pa te vladne amandmaje dopolnil z dvema svojima, ki so sledili pripombam Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, in lahko rečem, da sklop amandmajev vlade in amandmajev odbora, predstavlja odgovor na čisto vse konkretne pripombe oziroma pomisleke Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve; na načelne pomisleke pa pač seveda v obliki amandmajev nismo mogli odgovoriti.
Predlagam torej v imenu odbora, da predlog zakona skupaj z amandmaji, ki jih odbor podpira, in pa z lastnimi amandmaji odbora sprejmete, da bi lahko težave, predhodno že navedene, v praksi čimprej odpravili z objavo v Uradnem listu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Kopač. Dajem besedo predstavniku Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, če želi? (Ne želi.) Dajem besedo predstavnikom poslanskih skupin. Kdo želi besedo? Gospod Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa za besedo. Dober dan vsem skupaj! Mislim, da predlog zakona o začasnem financiranju ni v skladu s slovensko ustavo in ni v skladu s principom razvoja Republike Slovenije. Konec koncev, vlada je imela dovolj časa, da bi pripravila kompleten proračun, in če je dala predlog začasnega financiranja, bi ravno tako z malo več truda lahko izdelala kompletni način financiranja za Republiko Slovenijo.
Mislim, da že same utemeljitve, ki jih je recimo gospod Gaspari navajal v svojem govoru, ko pravi, da se z navedenim zakonom proračunsko financiranje ureja v okviru določb drugega odstavka 148. člena slovenske ustave, ni v skladu s 148. členom ustave, kajti 2. člen, ki govori o proračunu oziroma drugi odstavek 148. člena, ki govori o proračunu, pravi takole: "če proračun ni sprejet do prvega dne, ko ga je potrebno začeti izvrševati, se upravičenci, ki se financirajo iz proračuna, začasno financirajo po prejšnjem proračunu." To pomeni, da slovenska ustava in naš pravni red ne dovoljuje in ne predvideva nobenih začasnih zakonov o začasnem financiranju. To me spominja na Kraljevino Jugoslavijo, ko je kralj Aleksander v glavnem vsako leto podpisal financiranje po dvanajstinah. Vendar, mi smo se odločili za drugačen sistem, in mislim - držimo se tega sistema!
Tako, da predlagam, da vlada umakne ta predlog začasnega financiranja iz procedure, pripravi kompleksno gradivo za celoten proračun, in ga predloži Državnemu zboru. Mislim, da bi vlada to že lahko storila. Mislim, da napor, ki ga je vložila v ta zakon, če je izvajala oziroma če je ta predlog pripravljala tako, kot je treba, ni bil dosti manjši, kot bi bil napor za vložitev kompletnega proračuna. Zagotovo pa bi se z vložitvijo kompletnega proračuna izognili takim debatam, kot so zdaj tukaj in ki bodo še sledile, zagotovo.
Štiri opozicijske stranke smo celo napisale nek skupen predlog opozicijskih strank v Državnem zboru. In smo napisali, da v kolikor vlada ne bo umaknila predloga iz procedure, predlagamo, da v smislu teh predloženih stališč Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve Državnega zbora Republike Slovenije, ponovno prouči ustavnost in vsebinsko ustreznost svojega predloga.
Mislim, da tukaj je vlada pripeljala Državni zbor do tega, da so skoraj da obvezni določeni zapleti, ki nikakor ne gredo ne v kredibilnost slovenske vlade, ne v to, da bi podpirali tezo, da slovenska vlada skrbi za razvoj slovenske države in za razvoj ne samo slovenskega gospodarstva, ampak na splošno vsega v Sloveniji.
Sodim, še enkrat, da bi bilo potrebno, da vlada umakne iz procedure ta predlog, ga nadomesti s predlogom proračuna in mislim, da v 10 dneh lahko razpravljamo o kompletnem proračunu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala,gospod Jelinčič. Besedo ima gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Spoštovani gospod podpredsednik, kolegice in kolegi! V Združeni listi soglašamo, da je za državo neodgovorno, da konec maja nima proračuna, po katerem bi se lahko financirala. Soglašamo, da je izjemno težko vsem uporabnikom proračuna, pa tudi ministrom - trije so danes namesto na vladi, pred Državnem zborom povedali svoje probleme in tudi kritiko do načina financiranja, da rešujejo probleme, za katere so odgovorni, in da v takih razmerah je izvajanje politike posameznih ministrstev težko. Soglašamo, da so v najslabšem položaju uporabniki proračuna, ki ne krivi ne dolžni, ker ta država proračuna nima, morajo ustavljati financiranje mnogih dejavnosti, ki so vitalnega pomena za dejavnost države. Prav gotovo ne gre samo za področje znanosti, čeprav je znanost temeljno, ena od tistih temeljnih, ki je tudi zaradi nesprejema novega proračuna gotovo zelo prizadeta. Danes smo slišali gospoda ministra, da ne samo zaradi tega, ampak tudi zato, ker doslej ni dobivala dvanajstin, ampak osemnajstine, kar bi bilo sicer fino in prav, da se v okviru vlade dogovorijo, ne pa, da to zvemo mi. Skratka problemi, ker država proračuna nima, so izjemno veliki. Hkrati pa v poslanski skupini menimo, da je vlada doslej naredila relativno malo, da bi te probleme rešila na ustrezen način. Predlog, kot je predložen, po vseh dopolnilnih informacijah, ki jih je dala vlada, nas ne prepričuje, niti da je skladen z ustavo, niti da je skladen s poslovnikom Državnega zbora. Za drugo je najbrž nesporno; kar zadeva prvega, pa po našem prepričanju več ali manj naše mnenje tudi. K temu nas je posebej potrdilo tudi pismo predsednika Ustavnega sodišča Državnemu zboru z dne 25. aprila 1997, v katerem pač Ustavno sodišče sporoča, da bo sodelovalo v postopku določanja sredstev proračuna kot inštitucija, ki samostojno predlaga višino svojega proračuna, ko bo proračunski postopek začet, do takrat pa misli, da mora za vse veljati princip začasnega financiranja tako, kot je določen v ustavi. Takšno pismo Ustavnega sodišča je mogoče prej šteti v močan argument opozorilu, da sistem financiranja ni ustrezen in mene čudi, da nekatere poslanke in poslanci, pa tudi stranke, ki so sicer zelo skrbne, na taka opozorila v tem primeru, ko gre za njihov politični interes, preprosto takšno pismo bleskirajo. Mislim pa, da ob teh formalnih stvareh ostajajo še nekatera dejstva, na katera kaže opozoriti. Mi imamo ta proračun zdaj v Državnem zboru že mesec dni. Včeraj je točno mesec dni minil. 15. aprila smo ga dobili. Če je še lahko bilo opravičilo, da se je bilo treba mesec pred tem posluževati takšnih poti in ne biti sposoben pripraviti proračun ali osnutek proračuna za letošnje leto, potem je mesec kasneje razlogov in opravičil toliko manj. V tem mesecu pa smo dobili le opozorilo vlade, ki ga je včeraj tukaj sporočil tudi finančni minister, da vlada v kratkem času ni sposobna uskladiti pogledov med ministri, torej tudi v naslednjem mesecu dni, odkar je bil zakon o začasnem financiranju predložen, to ni bila sposobna storiti; nobene konkretne obljube, do kdaj bo sposobna storiti, ni, so pa opozorila, kako dolgo teče postopek sprejemanja proračuna v Državnem zboru. Mislim, da to dodatno kaže na neodgovornost do tega kako naj se proračun sprejema.
Kar zadeva pa sam položaj, v katerega bo prišel Državni zbor, bi rad rekel naslednje. Gotovo je, da po takšnem postopku kontrola nad sprejemanjem in izvajanjem proračuna v Državnem zboru ni mogoča.
Drugo. Tako kot je proračun pripravljen, upam predpostaviti, da bo zavestno ali nehote, ne upam trditi ali bo eno ali drugo, prišlo do tega, da bomo državni proračun za letošnje leto morda sprejemali koncem leta, morda pa sploh ne, ker bo vladna koalicija in vlada tam nekje v jeseni ugotovila in nas prepričevala, da pravzaprav za tri mesece sprejemati proračun vendar nima nobenega smisla, ker je že leto mimo in da dajmo raje resno sprejemati proračun za leto 1998. S tem drugim delom se strinjamo in da bo pravzaprav minilo eno proračunsko leto, v katerem proračuna ne bo, v katerem bo sprejet začasen ali pa zakon o začasnem financiranju zelo na trhlih ustavnih nogah in proti principom poslovnika in v katerem se bo vsako razvidno financiranje, vsaka možnost kontrole nad financiranjem za Državni zbor onemogočila. To je ta velik prispevek, ki ga bo nova vladna koalicija dala ta trenutek sprejemanju proračuna. Financiranje in proračun pa najbrž vsi veste je eden od temeljev tudi demokracije, ker gre za financiranje države in pravice, ki jih na tem temelju država ima in ena od podlag za razvidnost in za položaj parlamenta, pa tudi opozicije v parlamentu.
To so zelo slabe, nesprejemljive predpostavke, na katerih začenjamo na tem temeljnem aktu delati in to so tudi razlogi, zaradi katerih poslanska skupina Združene liste, zavedajoč se sicer problemov, s katerimi se srečujejo porabniki proračuna meni, da je pristop, ki si ga je vlada izbrala skrajno neodgovoren in nekorekten. Odgovori in razlogi so, vemo, da bi bilo financiranje s strani vlade neustavno, zato najrajši neustavno odločitev sprejme Državni zbor, moram reči, to se nam je že večkrat zgodilo, da smo s strani vlade bili postavljeni v položaj - če ne boste sprejeli bodo posledice za državljane - mi pa nismo sposobni in pripravljeni sami se zagotoviti, da takih posledic ne bi bilo. Mi želimo na to zelo, zelo jasno opozoriti, žal nam je, da je takšna situacija, ampak pri takšnem sprejemanju proračuna mi s svojimi konkretnimi predlogi in stališči enostavno - razen z ugotovitvijo, da je neustrezen - ne želimo sodelovati. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Potrč. Besedo ima gospod Rejc, poslanska skupina SKD.
IZIDOR REJC: Spoštovani gospod predsednik, gospe in gospodje, ministri! Slovenski krščanski demokrati smo že vložili v proceduro Državnega zbora predlog sklepa, s katerim predlagamo, da se zakon o zagotovitvi sredstev za začasno financiranje proračuna ne sprejme. To dokazujemo in seveda utemeljujemo s tem, kar sta pred mano povedala oba gospoda, kolega poslanca, z neskladnostjo s 148. členom ustave in drugimi opozorili, ki smo jih prejeli. Menimo, da je ta zgodba o proračunu bolj resna, kot jo imamo sedaj v tem proceduralnem delu. Namreč vladanje je gotovo odgovorno delo, vladanje je tudi predvidevanje, vlada je tudi sočasno in seveda za reševanje in predvidevanje problemov, ki nastopajo, in ki se prebližujejo, tako kot v podjetjih. Tako, da iz te strani je gotovo z naše SKD očitek, da se vlada ne zaveda - prvič, da je treba delati po ustavnih določilih; drugič, pa da obstoja zakon, ki točno določa kako se proračun sprejema oziroma rebalans, z rebalansom dopolnjuje. Ker s tem predlogom zakona rešuje vlada praktično leto 1997 je jasno, da se vlada v tem primeru gre pač postopek, v katerem se ne meni kaj pravijo ustave in kako je to določilo, čeprav kličejo na pomoč tudi tisto določilo ustave, v katerem je govora o tem, da je treba zagotoviti pravno in socialno varnost. Vendar v tem primeru socialna varnost do neke mere, pravna varnost pa gotovo da tudi ne. Vsi ti dokumenti, ki so, in ker smo tudi dobili pač obrazložitev, kaj pomeni v tem trenutku stanje v Sloveniji, v naši državi, in ker je to, čim so dokumenti prišli, ki osvetljujejo situacijo, gospodarsko in nasploh, potem bom pač par besed tudi povzel na ta račun.
Menim, da je vsakršno razmišljanje o tem, kako se financira država kot veliko podjetje, da je prav, da se tudi posveti v vse strukture oziroma se malo pove, kako in kaj tudi sami predvidevajo razvoj in gibanje trendov, da ne govorim tudi, kako se loteva država oziroma vlada problematike, ki jo je ne malo. Jaz razumem, da prihajajo in prihajate ministri in pripovedujete tako rekoč mat pozicijo v svojih področjih. Samo ne morem si zamisliti, kot je bilo povedano, da ni pričakovati, da bi vlada lahko pripravila predlog proračuna za tekoče leto; bilo je časa veliko. Konec koncev je ta čas zdaj, ko ga doživljamo in mesece nazaj, najlažji čas, v katerem se proračun lahko sprejme. Vsi bi bili voljni, vsi bi najbrž tudi dali svoj prispevek in vsi nekako tudi dobrovoljno sodelovali. Ker je pa to vse na silo, seveda se pa tu pojavi odpor, ki nam je na voljo.
Gre za to, da je bil lansko leto proračun, vemo, v kateri številki sprejet in seveda tudi potem dopolnjen, in da tista polovica, ki lahko rešuje problematiko financiranja potreb države, ne zadostuje. To je gotovo res, vendar je res tudi to, da, kot pravim, bi morali to prej vedeti in prej pripraviti na ustrezen način, kot se to spodobi. Vidimo, da po eni strani se trudimo za to, da pridemo v Evropo, po drugi strani se sklicujemo na ustavo, po tretji strani pa seveda delamo tako, da prihajamo v časovne stiske in ob koncu leta bomo ugotovili, da je prav, da nekako pripravimo memorandum in seveda vsa izhodišča do leta 2001, ker poglejmo dlje, da ne bomo gledali sedaj pod noge, kot se temu po domače reče.
Meni se postavlja osnovno vprašanje. Iz podatkov, ki so na voljo, se vidi, da s predlogom zakona vlada rešuje določena kritična področja, financiranje ministrstev, potem seveda te razvojne koncepte, od cestnega, železniškega in seveda tudi problematiko te pokojninske blagajne in drugih blagajn. Skratka, prišlo je v situacijo, v kateri seveda je potrebne nekaj narediti, sicer bo, kot se temu reče po domače zgrmelo.
Vendar vse to je v nasprotju z izhodišči, ki so bila pred leti nazaj sprejeta in prehajamo v obdobje, v katerem bodo odhodki, kot se vidi pri 48%. Se pravi, na višji ravni, kot je bilo v preteklem letu. Sedaj, kako se bomo lotili koncepta urejevanja in vzdrževanje javne porabe ne vem, in kdaj se bo to začelo. Nikakor ne pristajam na to, da recimo Zavod za makro ekonomske analize in razvoj, v bistvu vse to cilja na razvojni trend gospodarstva med 4 in 5%. Stanje je drugačno. Zadnje analize, zadnji pregledi kažejo na povsem neznatno rast v gospodarstvu, na stalne iste probleme, ki so, na komajšnjo zadrževanje nivoja izvoza, na vzdrževanje nivoja uvoza, ki seveda je višje od izvoza in seveda s tem tudi uvažamo ne inflacijo, ampak zagotavljamo seveda tistim deželam, od kod uvažamo delovna mesta. Govora je tudi veliko o brezposelnosti, o stopnji brezposelnosti, ki nikamor seveda in se ne vidi nobene rešitve. Govora je o tem, da je potrebno poudariti predvsem rast produktivnosti in seveda za produktivnost, ki naj bi bila 3,5% na leto, naj se seveda vključujejo plače z 1,2%-nim zaostajanjem. Vendar tista rast 4 do 5%, kot pravim, je lahko nastavek, je lahko izračun, ki seveda potem prenese dokaj ugodne procente javne porabe bruto domačem proizvodu, vendar ta zadeva, kot pravim, realno tako ne teče in realna slika je povsem druga. Jaz lahko marsikaj napišem, vendar ne boste verjeli in tako tudi v tem ... napiše marsikaj in seveda tudi jim ne bomo verjeli, ker je pa resnica nekje povsem drugje. In to je tisto, mi se vendar ne moremo sedaj lepiti na neke institute, ki nam nekaj napovedujejo in nam dobro prerokujejo, po isti strani pa vmes med vrsticami jamrajo, ker da to ni, ono ni itn. In kot je govora o tem oziroma kot vemo, da smo sedaj pred celovitim paketom, ki ga naj bi sprejeli, ta paket pa je spet tisti ki, o katerem je ravno lahko brati v tem spremnem gradivu, ki spremlja ta zakon. Se pravi, gremo se sanacijsko politiko namesto razvojne politike. V bistvu sanirano in se bomo odločali še naprej za saniranje tega, onega in tretjega, ne pa za neke razvojne preskoke, kot je to ravnokar gospod minister za znanost in tehnologijo tukaj poskušal slikovito povedati, kje smo in kaj smo.
Sedaj pa naj samo to povem, da o tem, kako in kaj minister gleda in kako ministri gledajo to mislim, da se lahko in morajo pogovoriti predvsem na vladi. Tam je mesto in prostor, kjer se stvari uredijo in primerno prerazdelijo. Tu pa najbrž, da če povejo, bomo vzeli resno, če pa ne bomo lahko rekli, se ne znate med seboj pogovoriti oziroma so eni močnejši kot drugi.
V tem pregledu stanja slovenskega gospodarstva, ki gotovo je na preizkusu. Menim, da je na eni strani želja našega ministrstva in vlade, da nekako poskuša obvladovati finančne tokove z inputom in autputom, po drugi strani pa se zelo malo ukvarjajo s temi drugimi blagajnami in predvsem z velikim številom skladov, ki kot vemo, slišimo in beremo in so podatki na voljo, da že posedujejo kapital bank. Skratka, ta celoviti pregled nad javno porabo je samo skozi proračun dosti premalo. Delalo se bo tako, da bomo mogoče proračun kot čista postavka, ki jo bomo vodili skozi zakonodajo in parlament nekako kazali v trendih, ki se bodo izboljševali, po drugi strani pa bodo še druge oblike poseganja in uveljavljanja in potovanja tako imenovanega vzporednega financiranja, ki ga pa noben ne bo zajel in nekako prikazal v realni luči.
Menim, da je osnovna napaka v tem, da se ne moremo posloviti od tega, da je ta velika javna poraba stalno med 46 in 48% in da so tiste napovedi za leto 2001 okrog 43% javne porabe v bruto domačem proizvodu ob pogojih 3,7% rasti produktivnosti, zaostajanja plač in tudi ob pogojih, da bomo bolj napadali tržišča, gotovo tudi manj uvažali, pa gotovo, da bomo morali preskočiti tehnološki zaostanek, ki pa - vprašam od kje in na kakšen način. Dokler se bo ta spoštovani gospod TOM debelil in ostajal pri svojih tolikih procentih in inflacija med 8 in 9 z januarjem in februarjem in prejšnjim mesecem, so izgledi še za mnogo višjo rast kot sicer smo jo sedaj imeli dve leti med 8 in 9, potem se ne bo nič zgodilo. Vsi tujci, ki prihajajo povedo zelo enostavno. Vi morate imeti razvojni trend razvojno naravnan med 4 in 5%, s tem, da se gotovo zaposlitveni del začne šele pri 2,5% rasti. Če je rast 1 ali 2% še ni zaposlitvenega deleža in v tem primeru je tudi razumljivo jamranje tega zmara, ki pravi, da se tu nič ne premakne, stara se prebivalstvo, postajamo stari in bo problem, kako se bodo pokojnine in tako naprej urejevale.
Jasno je, da je to trend, ki ga vsi zaznavamo in ki v teh analizah, ki so tu zraven samo kot preblisk, kot pregled kaj bi bilo dobro. Jasno je, ko pride vlada s predlogom proračuna in predlogom obremenitev, kar seveda nosijo tudi zakoni, ki so za tem zakonom, jasno, da gospodarstvo ne bo zadovoljno in tega preskoka ne bo izvršilo. Gotovo je res, da je stanje kapitala, stanje na področju ponudbe kapitala zelo slabo in gotovo je, da nam vsi rečejo: "Vi inflacije ne uvažate, vi inflacijo sami doma proizvajate." Konec koncev bo pa tudi to nastalo, kar se vidi že iz ocen, kakšno je stanje pri saniranih bankah in sploh pri bankah in ko tujci prihajajo s temi bankami sem, se prilagodijo naši situaciji in gotovo tu ne bo nobenega premika. Denar bo drag in ta denar v nobenem primeru ne bo na voljo zato, da bi se podjetja spravila v dirko, kot se temu reče, in v tehnološki napredek. Ni pričakovati, da bo država s tem, da bo rekla: "Žal se še vedno nadaljuje sanacijska politika", po isti plati pa reče vlada: "Preiti bi morali v razvojni trend, v razvojno politiko", tega seveda ni in na osnovi tega je gotovo pred nami mirno stanje, zadovoljstvo nad tem, kar je, parlament bo tako sprejel, razmerje sil je pač tako in gre mikromalno naprej, Evropa nas bo sprejela take, kot smo, mi bomo pa že potem videli, kako in kaj. Skratka, iz vsega tega je moč veliko razbrati, da na vladi ni kakšne posebne volje, kakšne posebne intenzitete, da bi se ustvarila primerna klima za hitrejši razvoj gospodarstva; klima na vseh področjih, ker le ta pogojuje, kot zdaj pogojuje toplo vreme tudi rast, zato bi morala tudi splošna gospodarska klima vsebovati te elemente, ki bi nagnali naše gospodarstvo naprej v dir.
Nekaj besed o tem, kaj se pripravlja v okviru tega gospodarskega paketa. Žal smo že ugotovili, da je ta gospodarski paket, ki je že bil v proceduri na posameznih komisijah in odborih, vseboval zelo temeljni premik ali temeljno prestopanje na področje nekega našega urejenega pravnega reda. Številni zakoni, ki so tu ponujeni in kot del gospodarskega paketa, kot se temu reče, so taki, ki pomenijo posebno noviteto. Tu je govora tudi pri sprejemanju tega zakona oziroma pri predlogu tega zakona je Sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve povedal, da je tu prava novost pristopa k načinu reševanja problematike proračuna in pokrivanje potrebnih sredstev za normalno funkcioniranje države. Tako, da tudi drugi zakoni so kar tako, mimo pravnega reda, mimo nekega ustaljenega reda, ki smo ga nekako naredili, tako da se vprašam, s kakšnimi pogledi se - na kakšen način, da s takimi pogledi prihaja vlada v parlament in seveda tu preizkuša, ali bo šlo ali ne bo šlo. Tu je gotovo treba vedeti, da je naša strategija ali pa strategija razvoja gospodarstva takorekoč sama sebi prepuščena. Če je govora o tem, da je glavni boj na področju naše konkurenčnosti, potem gotovo se tu najprej pogleda, s kakšnimi stroški se ukvarjajo v podjetjih, po drugi strani pa, kakšne so obremenitve s strani države. In v tej smeri smo gotovo na nivoju, na katerem država oziroma vlada nič ne popušča, podjetja pa so prepuščena sama sebi. Vsa ta dogovarjanja, vsi komentarji, ki prihajajo s strani evropskih strokovnjakov, predvsem nas opozarjajo v smeri, da nas ne najdejo med tistimi dinamičnimi deželami, ki so in ki seveda so na prvih seznamih, da prihajamo v zadnji del seznama. Nam je jasno, da s tem, ko bomo mi napisali v določena izhodišča trende štiri do pet procentov, in vse ostale, ki bi bilo dobro, da bi se zgodili, predvsem pa pod ceno denarja in tako naprej, da bi se nekako vsi ujeli, da bo to gotovo premalo. Resnica in vsakdan zahteva in se odseva v tem, da se nič ne dogodi. To se pravi, na področju sposobnosti gospodarstva se praktično nič ne naredi, razen kar se sami trudijo; da ne govorim, da se pa v teh predvidenih postopkih za približevanje Evropi kaže tudi ena velika sla po tem, da se pa nekateri stroški, notranji stroški predvsem v državi oziroma na področju energentov predvideva, da bi se bistveno povišali, kar bi gotovo pomenilo spet dodatno inflacijo in dodatno povečevanje stroškov našega gospodarstva.
Eden od problemov, ki je in ki vedno izstopa, pa morda ne sodi toliko v gospodarstvo, je ravno problem nerazrešenega vprašanja številnih invalidov. Naša država je država, ki ima gotovo, žal, tudi to populacijo zelo številno. Žal pa se ne glede na to, da je Urad za invalide, ti problemi skrajno slabo rešujejo in ne rešujejo na nivoju države, ampak na nivoju posameznih skupin. S tem, da najdemo ene skupine, ki so morda uspešne, druge so pa morda zelo neuspešne in nekako čisto v drugi plati in čisto neopažene in mislim, da je to tudi eno od bistvenih in temeljnih stvari.
Če govorimo o državi, o socialno-tržnem gospodarstvu, ki naj bi v naši državi bilo, potem je gotovo res, da bi se moral evidentirati in videti ta problem invalidov in problem, ki je gotovo vsem na očeh in ki ga nekako odrivamo ali pa nekako poskušamo samo določene zakone malo približati in nekako poskušati reševati, čeprav kakor pravim, ker je meni to področje razmeroma zelo znano, ugotavljam, da in urad in sama vlada zelo slabo posluša in ne posluša problemov.
Torej, če bodo ti trendi taki, kot so nakazani oziroma taki kot jih dejansko doživljamo, potem gotovo kakšnega posebnega premika ne bo. Ker imamo pred seboj proračunsko razpravo, ker imamo pred seboj zakon, ki naj začasno rešuje problem primanjkljaja oziroma manjka sredstev v proračunu in tudi problem, ki pomeni tudi zadolževanje in obseg zadolževanja države in v tem primeru vlade, ki tej državi vlada, potem je tu gotovo tudi tema, o kateri bi se morali bolj temeljito pogovoriti.
Žal ugotavljam, da ta zadeva ne bo šla širše kot samo to, da so nekateri ministri na kratko povedali svoje probleme, svojo stisko, ki jih čaka po eni strani, po drugi strani pa nismo našli nobenega posebnega odgovora kaj bo s proračunom v tekočem letu oziroma da se tudi ugotoviti, da se z morebitnim sprejetjem tega zakona tudi pokrije vse tisto, kar je potrebno za življenje v tekočem 1997 letu. Menim, da je tak pristop vlade neodgovoren. To predvsem velja za prvega ministra, predsednika vlade, ki to vlado vodi, in menim, da tak način ni dostojen države, ki je mlada, ki se trudi, da bi uredila svoj pravni red, ki se trudi, da bi ustvarila primerne pogoje za gospodarjenje in za normalno, celovito, socialno in siceršnjo življenje. Skratka, poslanci Slovenskih krščanskih demokratov smo proti temu, da se na tak način to zadevo urejuje, ker menimo, da je bilo dovolj časa, dovolj prilik, dovolj možnosti in da vlada ni pokazala nobene druge volje, samo to, da se v okviru paketa, ki je pač prišel v okviru časovne stiske, ki jo čutimo vsi, ki sodelujemo v posameznih delovnih telesih in tu v parlamentu, poskuša na hitro nekaj napraviti in seveda rešiti ta problem, ki pa gotovo je v nasprotju z ustavnimi določili. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Rejc. Besedo ima poslanska skupina DeSUS, gospod Kebrič.
IVAN KEBRIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice, kolegi in ostali prisotni! Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije podpira predloženi predlog vlade, to je predlog zakona o zagotovitvi sredstev za potrebe Republike Slovenije v obdobju začasnega financiranja v letu 1997 in tu smo tudi za hitri postopek.
Zavedamo se namreč potrebe tega zakona in za to prehodno obdobje, to je do sprejema proračuna, saj se zavedamo tudi dolžnosti in (pod narekovaji) "zasluge", beri krivde, tega Državnega zbora, da smo šele konec februarja izvolili vlado, ki je tako lahko začela resno delati na vseh zadevah. In tozadevno tudi apeliramo in zahtevamo, da vlada pospeši delo na proračunu in da ga čimprej predloži Državnemu zboru v obravnavo in sprejem.
Naj povemo, da je to začasno sprejetje tega financiranja improvizacija, ki pa jo narekuje življenje in naše potrebe, in zavedati se moramo odgovornosti, če tega ne bomo sprejeli, kako bodo določene kategorije našega življenja, naših državljanov s tem hudo, hudo prizadete.
Iz navedenega logično sledi, da bo naša odločitev taka, da bomo glasovali za sprejem tega predloga zakona po hitrem postopku. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Kebrič. V imenu poslanske skupine LDS ima besedo gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Poskušal bom biti precej krajši kot eden od mojih predgovornikov. Rad bi povedal samo to. Verjetno se vam zdi samo po sebi umevno, da poslanska skupina LDS podpira ta predlog zakona in da bo seveda glasovala za njega. Rad pa bi povedal samo nekaj poudarkov zakaj, kajti zdi se mi, da se v tej razpravi nekatere stvari vse preveč zamegljujejo.
Najprej o načelnih pomislekih v zvezi s tem zakonom, ali je skladen z ustavo ali ni. Mislim, da je to sicer z upoštevanjem konkretnih pripomb Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve v obliki amandmajev že odpravljeno. Pa vendar. Po vsebini je ta zakon oziroma ta predlog zakona sprememba zakona o izvrševanju proračuna, z izjemo 2. člena. 2. člen pa je po svoji vsebini nekaj takega, kar sicer Državni zbor sprejema mnogokrat, dostikrat tudi v nasprotju z mnenjem vlade. In to je zakon o zagotovitvi sredstev za to in to. Na tej seji Državnega zbora smo zavrnili, zaradi vsebinskih razlogov, ne zaradi formalnih, predlog zakona o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic letošnje zime. Bil je predlagan po hitrem postopku, kasneje je bil zavrnjen v prvi obravnavi. 2. člen, ki opredeljuje posamezne namene oziroma ki s konkretnimi številkami pove, za katere namene se bo v obdobju začasnega financiranja zagotovilo neka dodatna sredstva, ki so večja kot tista po dvanajstinah, je po svoji vsebini natančno to. In res gre za nekoliko čuden zakon po svoji formi, po svoji vsebini pa je nekaj, kar je povsem primerljivo z ustaljeno parlamentarno prakso. Res pa je, da po vsebini združuje dvoje različnih zakonov. Torej, 2. člen je nekaj, kar bi lahko rekli, da je en zakon, zakon o zagotovitvi sredstev za to in to, vsi ostali členi pa so zakon o spremembi zakona o izvrševanju proračuna. Zato mislim, da so načelni pomisleki po vsebinski plati neupravičeni.
Drugič. Vsi ali pa mnogi, ki so te pomisleke pred tem govorniškim odrom imeli, so govorili o tem, da ta čas ni nič posebnega, da bi lahko imeli proračun za leto 1997 in navsezadnje formalno bi ga res lahko imeli. Formalno bi ga lahko prejšnja vlada do 1. oktobra lanskega leta celo predlagala, kasneje pa tega res ni bilo mogoče. Pri tem, ko govorim, da ni bilo mogoče, pa moram povedati še to. Lansko leto je bilo volilno leto. Ne pomeni samo to, da od volitev dalje nismo imeli vlade, ki bi sploh lahko - teoretično lahko vložila predlog proračuna, kajti po poslovniku državnega zbora samo vlada lahko predlaga predlog proračuna, ampak je res tudi to, da so vse poslanske skupine, ki so danes v parlamentu, ene bolj, ene manj - mislim, da je naša še največja izjema - v lanskem letu predlagale različne zakone in amandmaje na nekatere druge zakone, s katerimi se je zagotavljal zelo velik dodatni obseg določenih pravic. Bilo je volilno leto in marsikdo od predlagateljev si je mislil - verjetno - da bo s tovrstnimi dodatnimi pravicami godil določenemu krogu ljudi, potencialnih volivcev in to se je počelo po mojem osebnem mnenju, v prekomernih količinah in prav to je tisti razlog, ki je privedel do potrebe za nek tak zakon ta hip, kajti, če bi posamezne namene financirali strogo po dvanajstinah, bi ne potrebovali tega predloga zakona, vendar nekatere zadeve oziroma pravice, ki so bile lansko leto uzakonjene, so iztožljive. Zato predstavljajo tako imenovano fiksno obveznost proračuna in dvanajstine za stvari, ki jih je treba financirati po postavkah iz lanskega leta, so sčasoma vsaj tiste, ki ne predstavljajo fiksne obveznosti, ampak financiranje nekih programov, o čemer je govoril npr. minister Marinček, sčasoma torej niso več dvanajstine, ampak so dvajsetine, tridesetine, petdesetine proračunske postavke iz lanskega leta in tega je ZUP, ki se stalno širi iz meseca v mesec, pač ni več mogoče zapreti drugače kot na zakonit način in to je to. Zato menim, da vsakdo - če govorim o starih poslancih - ki govori o tem, da bi lahko imeli že nov predlog proračuna in da ta predlog zakona sploh ne potrebujemo, ima prav samo, kar se tiče rokov. Nima pa prav po vsebini, kajti mislim, da mora vsakdo prevzeti del odgovornosti za to, kar se je v nerazumnih merah v lanskem letu dogajalo v tej dvorani z dodajanjem in širjenjem nekaterih pravic, ki torej ta trenutek predstavljajo tako imenovano fiksno porabo in torej onemogočajo funkcioniranje tako imenovanih dvanajstin.
Menim, da je predlog zakona povsem sprejemljiv. Lahko bi morda ugotovil, čeprav me bo kdo verjetno potegnil za besedo, da to dokazuje tudi to, da nihče ni vložil nobenega amandmaja na samo vsebino zakona z izjemo naju dveh s poslancem gospodom Trofenikom enega amandmaja, še manj, da bi kdo, torej če govorim o vsebini zakona, ki je primerljiv z zakonom o spremembi zakona o izvrševanju proračuna še manj, torej tam pa ni bilo nobenega amandmaja, na tisti del zakona, ki po svoji vsebini predstavlja "zakon o zagotovitvi sredstev za to in ono".
Zato mi na koncu ne ostane drugega kot, da sam v svojem imenu in v imenu poslanske skupine ugotovim, da pač pride čas, ko tovrstni načelni pomisleki ne morejo iti v nedogled in se je treba odločiti. Odločiti o tem ali bo neka stvar še funkcionirala, ali ne bo. Ta odločitev je pred nami in mi smo njene posledice pripravljeni brez zadržkov prevzeti na svoje rame. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Kopač. Besedo ima gospod Vili Trofenik, poslanska skupina SLS.
VILI TROFENIK: Hvala za besedo. Spoštovani zbor! V poslanski skupini Slovenske ljudske stranke ocenjujemo, da glede na objektivne razmere na področju financiranja javnih potreb, ko je ogroženo izvajanje vitalnih funkcij države, nujno potrebno zakonsko urediti financiranje javnih potreb do sprejetja proračuna za letošnje leto.
V tem trenutku je brezplodno razpravljati o razlogih, ki so povzročili trenutno stanje, dejstvo je namreč, da institut začasnega financiranja, ki je normalno sam po sebi restriktiven, ni uporaben za naše razmere, tako z vidika doseženega nivoja proračunskih stroškov, zlasti na področju socialnih transferjev, in stroškov plač v primerjavi z lanskim proračunom, kakor tudi z vidika novih proračunskih obveznosti, uvedenih z novo zakonodajo med lanskim letom. Po zagotovilih predlagatelja finančne kvantifikacije obsegajo le najnujnejše proračunske obveznosti. Zato skozi predloženi zakon oziroma njegovo prilogo ni možno ocenjevati njegove naravnanosti.
V poslanski skupini Slovenske ljudske stranke menimo, da bi bilo z vidika pomembnosti potrebno uvrstiti med proračunske odhodke še kakšno nujno nalogo, zlasti na področju investicij, šolstva, infrastrukture, demografija, dodatna sredstva za potrebe financiranja občin in še kaj. Vendar se povedanemu zaradi omejenih proračunskih možnosti in negativnih posledic, ki bi jih povzročilo povečanje proračunske porabe oziroma proračunskega primanjkljaja, v tem trenutku odpovedujemo.
V poslanski skupini Slovenske ljudske stranke seveda pričakujemo, da bo predlagatelj odprte proračunske dileme razrešil s predlogom proračuna za leto 1997. Vprašanje ustavnosti oziroma eventuelne neustavnosti je vsekakor resno, vendar razpravljanje o tej temi ne rešuje situacije, zlasti ne na krajši rok, v kateri smo se znašli. Razlogi za navedeno situacijo so seveda predmet posebne debate in verjetno ustrezne sistemske rešitve, ki bi v bodoče preprečevala ponovitev te situacije.
Zavedajoč se resnosti položaja in odgovornosti bomo v poslanski skupini Slovenske ljudske stranke podprli predloženi zakon o zagotovitvi sredstev za potrebe Republike Slovenije v obdobju začasnega financiranja, v pričakovanju, da bo vlada v najkrajšem možnem času predložila predlog proračuna za leto 1997.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. S tem smo izčrpali besede vodij poslanskih skupin. Dajem besedo poslankam in poslancem, ki so se prijavili. Gospod Feri Horvat, prosim.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani predstavniki vlade in ostali prisotni! Najprej bi rad rekel, da se mi je kar milo storilo na začetku, ko so ministri tukaj apelirali na našo vest, da ja sprejmemo predloge za to, da zagotovimo tista minimalna sredstva, ki so potrebna za njihove resorje. Kar tako, malo se mi je zdela ena prispodoba, kot da imajo klobuk v roki in prosijo oziroma pravijo, da je treba ja nekaj več zagotoviti. Rad bi povedal in njim in pa tudi vsem vam, da se zelo strinjam, da imajo vsaj tisti, ki so se oglasili, pa tudi nekateri drugi, daleč premalo denarja za potrebe, ki so na tistih področjih, ki jih pokrivajo, celo še več, rad bi spomnil na to, da smo se tako naša poslanska skupina kot posamezni poslanci v zadnjih letih, že v prejšnjem mandatu, konkretno zavzemali tukaj in z razpravami in z amandmaji, zato, da bi se za te namene zagotovilo več sredstev, predvsem za področje znanosti, kjer so se sredstva realno zmanjševala, tako za področje infrastrukture, predvsem za modernizacijo cest, poleg gradnje avtocest, in podobno, vendar tisti, ki so bili najbolj vplivni že v prejšnji vladi, so pač povzročili, da so zadeve šle tako, kot so šle in da je situacija taka, kot je. Tako, da vam moram povedati, dragi ministri, da ni dovolj tukaj zdaj apelirati na nas, ki smo tukaj v sorazmerno majhnem številu, ampak da je predvsem treba biti bolj glasen v vladi, v kateri sedite, in ki je najbolj odgovorna in ima največji vpliv za to, kako se stvari odvijajo. Tudi je najbolj odgovorna za to, da imamo ta predlog tega nekega proračunskega "by pasa" pred sabo in ki komajda omogoča, zato, da se bo dalo preživeti.
Jaz se ne bi spuščal v pravne argumente, ki so bili tukaj že omenjeni, ampak bi rad si postavil vprašanje, v kakšni meri ta predlog, ki je pred nami, daje kolikor toliko približno ustrezen odgovor sploh na gospodarsko situacijo in na trende, ki so v tem gospodarstvu, da ne bi imeli iluzije, da tudi, če bo to uspela koalicija izglasovati, da smo s tem spet za, ne vem, morda do konca leta ali do jeseni lahko imamo mir in da lahko normalno delamo. Meni je žal, da moram ugotoviti to, da že ta pogled po tej dvorani, ko je poslancev skoraj manj kot pa predstavnikov vlade, ob tako pomembni temi in v tako resni situaciji, že to je dovolj zgovorno. In, žal, ne vliva minimalnega optimizma, poleg teh predlogov, ki jih imamo na mizi. Meni je še posebej žal, da ni naših kolegov iz največje opozicijske stranke, kolegov Socialdemokratov, posebno še, ko so imeli včeraj toliko povedati in tako glasno in s takim pompom, kako so pomembni kot opozicija, vendar so ocenili, da je bolj pomembno, kot se tukaj ukvarjati s takimi zadevami, kot so včeraj popoldne mediji poročali, so se umaknili nekam na neznano lokacijo na Štajersko. Rekli so, da zaradi tega, kar je bilo tukaj sprejeto, danes zjutraj pa smo izvedeli, da so že tako in tako imeli prej planirano, da gredo na tisto lokacijo včeraj popoldne, ampak o tem naj sodijo drugi in volivci sami pri sebi.
Dejstvo je, da se gospodarske razmere, če pogledamo najnovejše podatke, kar naprej slabšajo na najbolj vitalnih segmentih. Gibanje proizvodnje nazaduje naprej, izvoz peša naprej. To je logično, ker je to med seboj povezano, zaposlenost ne raste, brezposelnost se kar naprej še povečuje in če k temu dodamo še katastrofalno slabe finančne izide poslovanja v gospodarstvu v lanskem letu, ko so se neto izgube povečale 4 krat, potem smo lahko več kot zaskrbljeni in potem se tudi ne smemo čuditi, če dobivamo vse več opozoril iz tujine iz strokovnih krogov, od OECD, od strokovnih služb Evropske unije in od drugih, ki so zaskrbljeni ob tem, ko so prej sorazmerno pozitivno ocenjevali našo gospodarsko situacijo in naše možnosti za vstop v Evropsko unijo.
V zvezi z izvozom je karakterističen še en podatek, ki sem ga zadnje čase nekajkrat slišal. Namreč, da ob teh, na splošno slabi finančni rezultati v gospodarstvu izkazujejo predvsem dobre rezultate tiste regije, ki imajo dosti uvoznikov, npr. ljubljanska regija. Lahko si mislimo, kakšne posledice bo to imelo vnaprej v razlikah v razvitosti med našimi regijami. Pa tudi če vzamemo z rezervo kritične ocene inštitutov in tudi drugih glede gospodarskih gibanj, je še posebej zaskrbljujoče to, ko sama vladna služba ZMAR ali UMAR v svojem materialu, ki smo ga dobili kot prilogo tudi k temu materialu, k temu zakonu, ko daje izhodišča za memorandum za ekonomsko politiko za prihodnja leta, daje opozorila, kot je upočasnitev prestrukturiranja, pomanjkanje koordinacije, govori sicer pri tem o časovni koordinaciji, vendar k temu moramo dodati tudi pomanjkanje koordinacije med resorji vlade, med Banko Slovenije in vlado. Nesprejemljivo se mi zdi, da to pogovarjanje kot slišimo poteka precej pozno preko medijev, namesto da bi bilo več tega delovnega direktnega usklajevanja. Posebej zaskrbljujoče je opozorilo Zavoda za makroekonomske analize, da se vse bolj odmikamo od tiste optimistične projekcije strategije gospodarskega razvoja - spomnimo se, da je postavila dva razvojna scenarija za slovensko gospodarstvo, pesimističnega in optimističnega. Torej, odmikamo se vse bolj od optimističnega in se bližamo tistemu pesimističnemu. Zato trdim, da je to, kar se ponuja s tem zakonom, z gospodarskega vidika, nezadostno in da naprej nadaljuje logiko, ki je že bila prisotna, žal, tudi v zadnjih dveh proračunih, že v prejšnjem mandatu. Namreč, bolj sanacijska in preživetvena logika, namesto razvojne logike.
Naprej se povečuje tudi s tem predlogom delež sredstev za klasične funkcije države zato, da država preživi, da inštitucije preživijo in naprej naraščajo, in uradništvo, vse manj denarja pa ostaja tudi za namene, o katerih so uvodoma govorili ministri, in za nekatere druge namene, o katerih ni bilo govora v uvodu, kot je skladnejši regionalni razvoj, kjer dajemo premalo v primerjavi z drugimi državami v Evropi, za spodbujanje malega gospodarstva, ker se več dela verbalno kot pa s konkretnimi ukrepi za katere bi morala biti tudi sredstva; za spodbujanje storitev turizma. Spomnil bi na to, da se je v lanskoletnem proračunu prepolovilo sredstva za pospeševanje turizma v primerjavi s predhodnim letom, in to je štart za letošnje leto. Za tehnološki razvoj in podobno.
Tudi povezano s tem, seveda tudi kasnimo s prilagajanjem tako ekonomske politike kot predvsem gospodarske strukture za Evropsko unijo in si s tem slabšamo možnosti za vstop v unijo.
Naj dodam še to, da s takim predlogom, kot ga imamo pred seboj, tudi v naprej slabšamo možnosti za pritegnitev večjih sredstev iz tujine, predvsem iz Evropske unije. Znano je dejstvo, da v zadnjem obdobju, zlasti v tem letu, pa tudi že v lanskem letu slabo koristimo sredstva FARA, smo med državami z najnižjim procentom koriščenja, trdim, da precej zaradi slabe organiziranosti doma. Tako na državni ravni kot na lokalni in predvsem na regionalni ravni. V prihodnje bo to še bolj pomembno, ker bo na razpolago več sredstev in predvsem več sredstev za razvoj in za investicije, za prilagajanje gospodarske strukture, kmetijstva in razvoja podeželja in tudi za druge namene, vendar s takim pristopom kot ga ponuja sedaj vlada, ni možnosti, da bi lahko tudi sredstva, ki bodo na razpolago, koristili.
Zato bi končal s tem, da razumem, da je treba nekaj narediti, da naj ta izhod v sili vlada koalicija, ki ima največjo odgovornost za stanje v državi, da naj to sprejme, če pa lahko damo kakšen dober nasvet v interesu normalnega funkcioniranja države in da se ti negativni trendi ne bi nadaljevali, potem pa tudi zelo iskreno in dobronamerno priporočam, ne samo finančnemu ministru, ker vem, da to ni samo od njega odvisno in njegove ekipe, ampak vladi kot celoti, da čimprej predloži temu Državnemu zboru predlog proračuna, ne samo za letos, ampak res tudi za letošnje leto in celovit program ukrepov ekonomske in razvojne politike za prihodnja leta, da se lahko resno o tej temi pogovarjamo. Zato je skrajni čas, če hočemo karkoli še razpravljati in narediti na liniji vključevanja v Evropsko unijo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Horvat. Besedo imate poslanci in poslanke. Kdo želi besedo? Gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Rad bi opozoril na dve ali tri stvari. Pa ne v prepričanju in pričakovanju, da bodo kaj spremenili, ampak zaradi svojega pogleda v kolikor se da argumentiran.
Kolega Kopač nam je poskušal povedati v imenu poslanske skupine LDS, da so naknadna pojasnila odvrnila dvom o ustavnosti. Naj glede ustavnosti povem naslednje - da bom tudi tu dosleden. Vsak od nas ima pravico do svojega prepričanja in nikomur ne zamerim, če bo imel eno ali drugo prepričanje, samo svojega povem. Ampak poskušal naj bi s tem povedati, ker je rekel, da je to pač svojevrsten zakon, ki sicer v vsebini v glavnem pomeni dopolnjevanje zakona o izvrševanju proračuna v enem delu, predvsem v 2. členu pa pomeni zakon o zagotovitvi sredstev za določene namene.
Rad bi povedal, da za mene je to silno raztegnjena razlaga, ker v tem primeru je pač proračun zakon o zagotovitvi sredstev za določene namene v določenem letu. To res proračun tudi je. Na ta način tolmačiti 2. člen in mu razlagati ustavno, se mi zdi malo prehudo. In mislim, da dileme na tej točki ostajajo. Jaz ne trdim, da imamo vse rešitve dobro postavljene, ampak reči, da smo našli najboljšo, pa po mojem ni utemeljena. Posebej iz tega razloga, ko nam hkrati gospod Kopač potem na nek način očita, zakaj nismo vlagali amandmajev, da bi naredili zakon boljši. Tudi tega, vsaj kar nas zadeva kot poslansko skupino, ko smo rekli, da takšen zakon se dopolnjevati ne da. Njegovi temeljni problemi ostajajo in to je razlog, zakaj nismo vlagali amandmajev. S tem v zvezi pa ob materialnih problemih, ki jih tudi mi priznavamo, želimo opozoriti, in tu bi posebej rad opozoril tudi na razpravo gospoda Trofenika v imenu Slovenske ljudske stranke, ki je rekel, treba je nekaj narediti. Res je. Ampak na kaj želimo mi opozoriti - da če bomo vedno postavljali Državni zbor v situacijo, ta teden se nam to dogaja drugič, da je treba nekaj narediti, ker pred tem vlada ni ravnala, in da če ne bomo naredili, da bodo gospodarske, finančne, politične in mednarodne posledice, in da zato ni važno, po kakšni poti bomo naredili, ampak da pač narejeno mora biti, potem bo taka politika vlade gotovo peljala daleč od ustavnosti in daleč od pravne države. In to je vredno tudi na tej točki opozoriti, ker je preveč primerov, po katerih je vlada samo v dveh mesecih in pol, kolikor vlada, in to tudi z Ljudsko stranko, ki je znala še preden je bila v vladi zelo opozarjati na to, da niso dobre bližnjice, da je treba stvari premisliti in spoštovati pravni red, da se je znašla v pasti, ko enostavno tudi sama tako ravna. Če ne bomo kmalu s tem prenehali, to ne more biti dobro za delo vlade, za odnose vlada-parlament, pa tudi za pravno državo ne, posebej recimo, če nam vlada kot prvi in najmočnejši argument, zakaj v svoji dodatni obrazložitvi, zakaj enostavno ni mogoče drugače ravnati kot z začasnim financiranjem, v tretjem odstavku svojega pisma 14.5. sporoči, da Državni zbor praktično v drugi polovici leta 1996 zaradi priprav na volitve ni deloval. Recimo, da je to res. Samo, kakšen je to izgovor za vlado? Razen, da bi zraven napisali, tudi vlada ni delovala in zato ni do 1. oktobra, kot bi morala, predložila predloga proračuna za leto 1997. Napišite še to, pa se podpišite vlada spodaj, ne pa, da govoriti o tem, da razlog, ker proračun ni bil pravočasno vložen, je v nedelovanju Državnega zbora. Tudi če bi bilo to res, je to neiskreno, to enostavno ni točno. Nimate korajže napisati, da vlada v oktobru lani ni bila sposobna, pripravljena, tudi zaradi volitev ja, ampak potem povejte, ne pa reči, da je Državni zbor kriv, ker ni v prejšnjem mandatu deloval, da predlog proračuna ni bil vložen. In če bi bil vložen, mi pa vsi vemo, da je bil pripravljen. Saj smo ga imeli v rokah. Saj smo ga imeli v rokah, in bi rekel, strokovne službe v Ministrstvu za finance so ga pripravile in bi ga bilo možno tudi takoj v oktobru ali pa novembru vložiti, in bi ga bilo možno vložiti tudi takoj po tem, ko je bila vlada sestavljena, samo uskladitve ni bilo, pa jaz tudi to razumem, ker ni enostavno. Samo ne se potem zgovarjati na nekaj, pa reči, saj mi nismo nič krivi, nismo morali nič drugega narediti. To pač enostavno ni res, da ne govorim o tem, bi rekel, je rahlo neokusno, da se netočno navajajo stvari v tej obrazložitvi, ko se hkrati govori o tem, da je vlada dolžna spoštovati zakone in to je točno in je res in tudi hkrati pove, da je nujno potrebno - to piše tudi v zakonu o izvrševanju proračuna, če hočete, vam ga grem brati, kaj vse je potrebno tudi v primeru, če je nek zakon že v času, ko je proračun sprejet, uvaja nove obveznosti, ga mora vlada izpolnjevati. Tukaj potem pa v tej obrazložitvi piše, kaj vse ne bo možno financirati. Enostavno to ni res. Res pa je, da na žalost ne bo možno financirati tistih vitalnih funkcij, to je programov, ker tega ni. To je pa točno, ampak mnoge druge stvari vključno s tem, ko se poskuša reči, da pač ne bo mogoče neke proslave financirati ali pa financirati poslanskih plač poslancev, ki jim je pretekel mandat, to je pa malo neokusno, da minister s tem prihaja, in bi rekel, tukaj poskuša prepričevati poslance, da so to razlogi, zakaj je potrebno zato glasovati. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo od poslancev in poslank! Gospod minister Gaspari.
MAG. MITJA GASPARI: Gospod podpredsednik, gospe in gospodje! Odgovoril bi samo na nekaj kritik, ki so bile danes izrečene in za katere osebno menim, da niso točne.
Prvič. Ni točno in v nobenem zakonu ta trenutek ne piše, da se državni proračun v času začasnega financiranja financira po dvanajstinah. Boste morali pač povedati v katerem členu to piše.
Drugič. Glede na to, da je bilo v lanskem letu sprejeto nekaj zakonov v Državnem zboru, ki so določali porabo, ki je daleč nad dvanajstinami, takrat ni bilo govora o dvanajstinah ampak o normalni porabi, so to najmanj trije zakoni v lanskem letu oziroma eden, ki je začel v lanskem letu v polni meri veljati. Gre za znižanje prispevnih stopenj za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki hkrati zahteva, da se sistem izvaja v nespremenjenem obsegu, kar pomeni povečanje transferov iz državnega proračuna v pokojninsko blagajno, ki raste v letošnjem letu, glede na lansko leto za 50%, realno seveda. Te podatke imate in jih lahko pogledate primerjalno kaj je bil izdatek v prvem polletju lanskega leta in kaj je izdatek v prvem polletju letošnjega leta. Imate enako primerjavo za izdatke za otroško varstvo v prvem polletju lanskega leta in v prvem polletju letošnjega leta. Tukaj ne gre za mnenja, ampak gre za številke. Imate podatek o tem, koliko je treba plačati v prvem polletju lanskega leta za žrtve vojnega nasilja in koliko v prvem polletju letošnjega leta. Če seštejete te številke, je nemogoče, da bi lahko izdatki, ki niso v teh kategorijah, bili financirani po dvanajstinah. Nemogoče, neizvedljivo, glede na globalni obseg državnega proračuna v letu 1996, ki je bil nekaj manj kot 600 milijard tolarjev. Če je polovica od 600 milijard 300 milijard in če v tem trenutku moramo dati za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v prvem polletju 58 milijard, in če moramo dati za druga dva namena toliko milijard koliko ste lahko opazili v gradivih, ki smo vam jih priložili, je nemogoče, da bi ostali nameni rasli v skladu, niti nekateri z dvanajstino, ki pa jo noben zakon direktno več ne navaja po tistem, ko so bile določene spremembe v zakonu o javnem financiranju pred leti. Torej, ne govori se o dvanajstinah. Tisto, kar je vlada upoštevala v uredbi za leto 1997, je bilo, kar je tudi zapisano v obrazložitvi te uredbe, da globalni izdatki ne morejo biti večji kot je polovica lanskega proračuna, in to je bilo s 320 milijardami tolarjev doseženo, pri čemer smo upoštevali ustrezen ali kvotni delež tistih izdatkov, ki so bili z zakoni sprejeti v drugem polletju in kot je rekel gospod Potrč, jih je treba obvezno vključiti v izvajanje državnega proračuna in njegova izplačila.
Torej je to objektiven problem in bi ga v nobenem primeru ne mogli rešiti v začasnem financiranju drugače, kot predlagamo. In vlada je smatrala, da se taka rešitev ne more izpeljati s spremembo uredbe o začasnem financiranju, ampak samo z zakonom. Če ne bi bilo takih povečanj izdatkov, kot so bili sprejeti ob lanskem polletju, bi začasno financiranje na podlagi uredbe, glede na zneske, ki so bili izdani v prvem polletju lanskega leta, lahko funkcioniralo do junija. Nisem omenil plač, ki ta trenutek rastejo v javnem sektorju 40% realno. Te plače niso s takim tempom rasle pred sklenitvijo socialnega sporazuma oziroma kolektivne pogodbe za negospodarstvo v lanskem letu, v prvem polletju. Torej, to je četrti izdatek, ki je definitivno zmanjšal prostor za vse tiste izdatke, ki nimajo posebne zakonske osnove oziroma ki jim posebni zakon ne daje te pravice, da se njihovi izdatki odvijajo, ne glede na obol državnega proračuna. In to je pač tista posebnost slovenskega državnega proračuna, kjer lahko v času izvajanja državnega proračuna sprejemamo zakone s takšnimi ali drugačnimi materialnimi posledicami, ki jih mora država vključiti v državni proračun, brez da bi povečevala državni primanjkljaj. Tako piše v zakonu o izvrševanju proračuna, ki velja. In to so objektivni razlogi, ki jih lahko seveda nekdo razume, nekdo jih ne razume, ampak vlada, niti ministrstvo za finance, ko sredstev na postavki zmanjka, ne more več izplačevati uporabniku nikakršnega dodatnega izdatka oziroma mu ne more dovoliti sklepanja pogodb, ki bodo obremenjevala to postavko. In žal se je zgodilo, da je nekaj ministrstev in nekaj pomembnih postavk v takem položaju ta trenutek. Gospod Marinšek je zelo jasno povedal, da to velja za vse zavode na področju znanstveno-raziskovalnega dela. Zakaj? Ker se prilagajanje normativa za plačilo storitev, ki vsebuje tudi deloma plače zaposlenih v tem sektorju, ni spreminjalo od, mislim, da nekje sredi leta 1995, in je ta zaostanek bil, kakršen je bil, in je v tem primeru seveda obseg sredstev, ki jih država plačuje, ne za osebne dohodke, ampak za plačilo storitev, ki pa vsebujejo v strukturi teh plačil storitev tudi del plač. Seveda se je zgodilo tisto, kar se je v tem primeru zgodilo, ob izdatkih, ki sem jih prej omenil, ki so nastali s posebnimi zakonskimi akti in ki so vplivali na - v strukturi izvajanja državnega proračuna lahko opazite, kakšen delež je teh izdatkov v letošnjem letu in ga primerjate z lanskim letom, in boste videli, da tisto, kar govorim, žal tudi empirično drži.
Zato so seveda možnosti zelo omejene. Ali da Državni zbor, če bi tako odločil, tega ne sprejme, kar je možno, čeprav upam, da se to ne bo zgodilo, in da v tem primeru seveda v začetku junija ustavljamo tiste izdatke, ki sem jih že omenil, in jaz nisem omenjal poslancev in pa nekaterih drugih stvari, da bi parlament strašil, kot pravi gospod Potrč, ampak ker je to dejstvo - ker je to dejstvo! Tudi dodatno zaposlovanje v Državnem zboru bi prišlo pod ta režim. To je dejstvo, to ni grožnja, ker sredstev na postavki ne bo. In ko govorimo o ustavnosti v tem primeru seveda se tudi hkrati v skladu z uredbami Ustavnega sodišča, ki je nekaj o tem povedalo, v obrazložitvah k svoji odločitvi, je tudi povedalo, da je neustavno ne izvajati obveznosti, ki izhajajo iz sprejetih aktov, v tem primeru seveda bi bilo neustavno ne izvajat obveznosti, ki jih imamo recimo na področju znanstveno raziskovalnih inštitucij, na področju prevzetih obveznosti, ki so že bile prevzete v lanskem letu, recimo, na področju prometa in zvez in še kje.
Država žal nima te prednosti v tem trenutku in to je pomanjkljivost začasnega financiranja v Republiki Sloveniji, če želite primerjave, da bi lahko zaustavila plačila plač recimo. To kar ima ameriška država možnost, ko se zgodi nesprejem pravočasno, pravočasnega proračuna. Te možnosti slovenska država oziroma vlada nima. Nima možnosti zaustaviti drugih izdatkov, ki so povezani s plačami in socialnimi transferji, ker jim to zakon preprečuje oziroma ne dovoljuje. To se pravi, da država in proračun Republike Slovenije ne glede na njegovo značilnost ali je to začasno financiranje ali pa redni državni proračun, so nekateri izdatki fiksni in neprilagodljivi na stvarne spremembe v narodnem gospodarstvu, ki se pač dogajajo ne glede na to kako je bil zakon napisan, ko je bil zakon sprejet, in to velja za celotno področje socialnih transferjev, to velja za celotno pokojninsko področje in to velja za celotno področje plač. Ali bo to v razpravi o državnem proračunu zdaj za 1997/98 doživelo drugačen odmev kot do sedaj, ko bomo o tem razpravljali, bo pač pokazala razprava, ali pa bo veljalo enako načelo, ki je pripeljalo do tega, da nam plače rastejo v javnem sektorju za 14%, socialni transferji pa za 25% realno, bomo videli ko bomo o tem razpravljali. Upam, da bo do takrat nekatere diskusije z današnjega dne intonirane tako, da bo to moč storiti, da bo moč te prilagoditve znotraj Državnega proračuna narediti na tak način, da ne bo na koncu žrtev stabilnost oziroma tisto kar nekateri radi rečejo, razvojna naravnanost državnih financ. Ta trenutek se razvojna naravnanost državnih financ izgublja v plačah, socialnih transferjih in še nekaterih drugih postavkah državnega proračuna in je ni opazit na tistih sigmentih, ki naj bi imela razvojno usmeritev. Težko je verjetno definirati kaj je sicer razvojna usmeritev direktno, ampak predpostavljamo, da so to investicije in tisti linearni posegi v gospodarstvo, ki omogočajo boljšo konkurenčno sposobnost večini gospodarskih subjektov, ne pa indvidualno s subvencijami oziroma transferji. Ampak tudi to bo verjetno diskusija o državnem proračuna 1997 in 1998, ki bo verjetno, upajmo, vsaj to pot, vsebinska. Enako velja za investicije, ne samo v državni upravi, ampak tudi sicer, ker po zakonih, ki so sprejeti, bi morali biti investicij v državnem proračunu saj za nekih 30% realno več kot jih je ta trenutek po sprejeti zakonodaji, ki je šla skozi vlado in skozi parlament. Torej, osebno in upam, da v imenu vlade trdim, da je ta rešitev, ki je predlagana s posebnim zakonom najmanj sporna od vseh, ki bi lahko v tem primeru bile sprejete, razen te, da se ne sprejme nič in da se pač v skladu z možnostmi začasnega financiranja odvija to začasno financiranja do konca junija, po koncu junija pa upajmo, da bomo lahko razpravljali o kakšnem drugem aktu, ki bi urejal to področje, to je reden proračun.
Ministrstvo za finance ima pripravljen proračun za leto 1997, ki pa žal še ni usklajen. Ta državni proračun je ta trenutek po izračunih Ministrstva za finance možno znižati iz 900 milijard, kolikor je bilo predlogov, ki so bili dani s strani ministrstev, na 760 milijard. Če želimo normalen proračun in normalno izvajanje državnih financ, bi se to moralo znižat še za nadaljnjih približno 20 do 25 milijard. V tem primeru bi dosegli približno 1% deficit državnega proračuna, ki je vsaj za Ministrstvo za finance oziroma z našega stališča zgornja meja možnega prilagajanja v deficitarnem financiranju. V naslednjem tednu bodo tekla usklajevanja o teh številkah in če bodo ta usklajevanja prinesla rezultat, potem je lahko v najkrajšem možnem času ta predlog proračuna pred vami v Državnem zboru. Še enkrat pa opozarjam, da brez izrazite spremembe politike na področju plač, na področju socialnih transferjev, ki se bo odmaknila od linearnega dejanja transferjev in začela iskati socialne skupine, ki tako pomoč potrebujejo in investicijski programi in projekti, ki bodo v Sloveniji enkrat povedali, kaj je prva prioriteta in kaj je druga prioriteta v nekem obdobju in da ni vse hkrati enako prednostno, brez tega znotraj vlade in v Državnem zboru državnega proračuna za 1997. in 1998. leto ne bomo dobili ne glede na to, ali se nekdo sklicuje na formalni postopek ali ne, ker ga vsebinsko ne bomo mogli dobiti. To ni samo stvar sposobnosti vlade o tej zadevi, ampak bo to, žal, moral biti širši konsenz o tem, ali je dinamika določenih izdatkov in potreb v državi usklajena z možnostmi, ali s temi možnostmi ni usklajena. Kdaj se bo začela pokojninska reforma, je popolnoma odprto in ta trenutek, kot veste, je delež izdatkov za pokojninsko blagajno, da deluje normalno, kot sem prej omenil, 3,8%, v naslednjem letu bo pod najboljšimi pogoji približno 4,5% bruto domačega proizvoda. Če to koga ne zanima, je seveda možno, je pa stvarni objektivni problem, ki zmanjšuje obseg vseh drugih porab, ki se mu pa programi uporabnikov ne prilagajajo, ker na to ne pristajajo, na tako vrsto redistribucije znotraj državnega proračuna. In ker je ta vlada začela delovati s 1. marcem in ker so ne samo stari, ampak tudi novi ministri, bili v vlogi, da določijo politiko, ki ne bo veljala samo eno leto, ampak upajmo, v mandatu celotne vlade, je ta čas, ki je bil porabljen zato, da bi se te politike jasno definirale in tudi ekonomsko uokvirile, tisti, ki onemogoča, da bi v ta parlament prišli že z pripravljenim proračunom za leto 1997. Prav tako je bilo tudi v predvolilnih in volilnih razpravah jasno rečeno in celo predlagano, da se sprejema ta proračun 1997 in 1998 skupaj. Upam, da ni kdo mislil, da se lahko tak paket dveh državnih proračunov sprejme dva meseca po formiranju vlade. Mislim, da bi bilo nekorektno - tisti, ki govorijo, da bi lahko prejšnja vlada že predlagala proračun pred volitvami. Mislim, da je nekorektno do vlade, ki prihaja, ne glede na to, kakšna vlada bi se po volitvah oziroma se po volitvah formira. To, žal, ni praksa v drugih parlamentarnih demokracijah, da odhajajoča vlada predlaga državne proračune za prihajajoče vlade, ker to ni normalno, sicer bi bila ena vlada, ki bi ostajala neskončno oziroma ista vlada. Torej je bilo nemogoče pripraviti državni proračun za leto 1998, bi pa opozoril hkrati tudi poslance Državnega zbora, da je bilo ob sprejemanju ukrepov za zniževanje prispevnih stopenj v lanskem letu in prenosu dela tega z teh stroškov v državni proračun, rečeno, da se morajo zavarovati vsi mehanizmi, da tudi ne glede na začasno financiranje leta 1997 - to je eden od sklepov Državnega zbora - da bo ta sistem v praksi deloval. Torej je očitno tudi Državni zbor v mesecu juniju, ko je o tem razpravljal, menil, da ni pričakovati v začetku leta sprejetja državnega proračuna za leto 1997, čeprav se ni vedelo, da bo sestavljanje vlade trajalo do konca februarja.
Kot sem omenil, ta trenutek ima Ministrstvo za finance pripravljen državni proračun, v naslednjem tednu bodo tekla usklajevanja, Ministrstvo za finance pa ne more reči, ali se bodo usklajevanja končala uspešno ali ne, ker je to stvar vlade. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod minister. Želi še kdo besedo? Gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Ob problemih, ki objektivno obstojajo in vas ne bom moril z posameznostjo, bi človek samo to pričakoval, da bo finančni minister v imenu vlade prišel pomagati prepričevati ljudi, poslance tudi opozicije, da skupno rešujemo probleme, ne pa da zelo arogantno govori pol resnice in pravzaprav s tem jezi in postavlja vse v položaj, da naj pač koalicija, če je tako, potem tudi odloči. Škoda je, ker na pol stvari, ki jih je gospod Gaspari rekel, bi se dalo odgovarjati, samo nima smisla, ker preprosto na ta način do konca razprave ne bomo pripeljali.
To bi pa rad rekel, ker sem pričakoval, da bi vsaj skupaj ugotovili, da nima smisla prelagati odgovornosti enega na drugega in moje opozorilo je samo bilo v kakšnem smislu ta vlada, druga, tretja, prelaga odgovornost na stari državni zbor. To je neumnost. In kdor si to privošči, jezi namesto da bi pomagal urediti. To je gospod Gaspari poskusil sedaj še enkrat narediti, namesto da bi popravil. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Kolegice in kolegi poslanci! Dobili smo dopis poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov, ki na podlagi 185. člena poslovnika Državnega zbora predlagajo, da se po zaključku prve faze postopka znotraj hitrega postopka sprejme naslednji sklep: "Zakon o zagotovitvi sredstev za potrebe Republike Slovenije v obdobju začasnega financiranja v letu 1997 hitri postopek, se ne sprejme."
Zaradi tega moramo, predno gremo na drugo obravnavo glasovati o predlogu matičnega delovnega telesa, to je Odbora za finance in monetarno politiko. Ta sklep, ki ga imate pred seboj, glasi: "Predlog zakona je primerna podlaga za nadaljnjo obravnavo znotraj hitrega postopka." Želi kdo razpravljati o tem? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.) Glasujemo torej o sklepu matičnega delovnega telesa, ki pravi: "Predlog zakona je primerna podlaga za nadaljnjo obravnavo znotraj hitrega postopka."
Kdo je za takšen predlog? (47 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Prehajamo na drugo obravnavo. Državnemu zboru predlagam, da skladno z zadnjo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo besedo? (Nihče.) Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za takšen predlog sklepa? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep soglasno sprejet.
Prehajamo na obravnavo amandmajev. Dobili ste pregled amandmajev z datumom 12.5.1997.
Prehajamo k 1. členu in amandmaju Vlade Republike Slovenije, podpira ga matično delovno telo. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. S tem je spremenjen 1. člen.
Prehajamo k 2. členu, amandma na amandma vlade številka 1; predlaga ga Odbor za finance in monetarno politiko, podpira ga tudi vlada. Drugi - predlog vlade, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je prvi amandma sprejet.
Prehajamo na glasovanje o drugem amandmaju. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Proceduralno, gospod Jelinčič, prosim.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa. Prosil bi predsedujočega, da zaradi tega, da bo tematika bolj pregledna - zdaj tako zelo na hitro sprejemamo vse amandmaje - da se držimo istega načina dela, kot smo ga imeli v prejšnjem mandatu, da vsak amandma predsedujoči prebere.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Pregled amandmajev ste dobili na mizo. Kot sem obveščen, ni bila praksa v prejšnjem mandatu, gospod Jelinčič, če pa želite, mene to tudi - dobro, da bo res kot ta hiša demokracije bi naj bila, dajem predlog gospoda Jelinčiča na glasovanje - kdo je za to, da beremo vse amandmaje. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (31 poslancev.) Je kdo proti? (10 poslancev.)
Ugotavljam, da bomo torej brali vse amandmaje.
Na glasovanje dajem še 2. člen v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (Malo pozornosti, prosim!) Še enkrat moram ponoviti, prosim. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.) Kdo je za celotni 2. člen?
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 2. člen sprejet.
Glede na izglasovan sklep, prosim malo pozornosti, da bomo lahko normalno nadaljevali. Tudi sam nimam namena, da bi prehitro peljal zadevo, kot je morda bila mišljena pripomba gospoda Jelinčiča.
K 3. členu, v drugem odstavku se črta besedilo "in v skladu z zakonom o izvrševanju proračuna". Predlagatelj je Vlada Republike Slovenije, matično delovno telo podpira. Želi kdo besedo? (Nihče.) Ugotavljamo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o 3. členu v celoti. Ugotavljamo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za 3. člen? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 3. člen sprejet.
Prehajamo k 6. členu. Doda se novi drugi in tretji odstavek, ki se glasita: "Ne glede na določbo prejšnjega odstavka skupaj prevzete obveznosti Direkcije Republike Slovenije za ceste, iz naslova plačil storitev ne smejo presegati 50% sredstev določenih v proračunu za leto 1996 za ta namen. Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, lahko Vlada Republike Slovenije v obdobju začasnega financiranja razporedi sredstva na nove proračunske postavke, če je to potrebno zaradi izvedbe nujnih investicijskih, vzdrževalnih in obnovitvenih del na magistralnih in regionalnih cestah ter v objektih za vzgojo in izobraževanje." Predlagatelj je Odbor za finance in monetarno politiko, podpira ga tudi vlada. Dajem predlog amandmaja v razpravo. Kdo želi besedo? (Nihče.) Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma k 6. členu sprejet.
Dajem na glasovanje 6. člen v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za celotni člen? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 6. člen sprejet.
Novi 6.a člen. Za 6. členom se doda novi 6.a člen, ki se glasi: "Zaradi pridobivanja sredstev, ki se namenijo za vplačilni sklad iz 10. člena zakona o zamenjavi obveznic Republike Slovenije, za obveznice Agencije Republike Slovenije za sanacijo bank in hranilnic, Uradni list RS, št. 55/95, lahko ministrstvo, pristojno za finance odprodaja terjatve Republike Slovenije ter delnice in deleže v gospodarskih družbah, ki niso javna podjetja in v katerih je Republika Slovenija manjšinski delničar oziroma družbenik. Odprodaja terjatev in kapitalski vlog iz prejšnjega odstavka se izvrši po postopku zbiranja ponudb. Plačilo terjatev, delnic in deležev je možno le v denarju." Predlagatelj mag. Janez Kopač in Vili Trofenik. Vlada ga ne podpira. Dajem v razpravo ta amandma. Kdo želi besedo? Mogoče vlada? (Ne želijo.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na ugotovitev sklepčnosti. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, daje amandma sprejet.
Prehajamo na 8. člen - amandma se glasi: V drugem odstavku se za besedo "naslova" doda beseda "domačih". Predlagatelj Odbor za finance in monetarno politiko. Vlada mu ne nasprotuje. Želi kdo besedo?
Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? ( Nihče.)
Ugotavljam, daje amandma sprejet.
Glasujemo o celotnem 8. členu. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? ( Nihče.)
Ugotavljam, daje 8. člen sprejet.
K 10. členu. Člen se spremeni tako, da se glasi: "Sredstva razporejena v obdobju začasnega financirajo se vključijo v proračun Republike Slovenije za leto 1997". Predlagatelj Vlada RS, matično delovno telo podpira amandma. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? ( Nihče.)
Ugotavljam, daje amandma sprejet.
Končali smo amandmaje. V razpravo dajem preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo besedo?
Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in dajem na glasovanje preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? ( Nihče.)
Ugotavljam, daso preostali členi sprejeti.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih in razpravljati moramo tudi še o naslovu zakona. Želi kdo razpravljati o naslovu zakona? Ker ne želi nihče razpravljati, prehajamo na glasovanje. Najprej ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Sprejeti so bili nekateri amandmaji. Ker smo v tretji obravnavi, želi kdo razpravljati oziroma vložiti amandmaje pooblaščenih predlagateljev? Ker ne želi nihče, potem lahko preidemo na glasovanje o samem zakonu. Sprašujem Sekretariat za pravosodje in zakonodajo, če je treba še kaj dopolniti, kaj spremeniti? (Ne.) Hvala.
Potem glasujemo o zakonu v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog zakona sprejet.
Sprašujem oziroma obveščen sem, da je dodatni sklep poslanske skupine SLS umaknjen. Je umaknjen. Hvala.
S tem zaključujemo to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O DAVKU NA IZPLAČANE PLAČE, HITRI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval Odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora o predlogu zakona. Gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Odbor za finance in monetarno politiko je predlog tega zakona obravnaval šele po obravnavi predloga zakona o posebnem davku od cestnih motornih vozil, ki ga ni podprl. Zato ni podprl niti tega predloga zakona, ker je pač v svoji odločitvi želel biti konsistenten sam s seboj. In torej, ker zakon, ki bi uvedel novo dajatev in nadomestil izpad prihodkov iz naslova tega zakona, ni bil podprt, potem seveda posledično tudi ta, ki bi razbremenil sicer delodajalce, pa znižal proračunske prihodke, ni dobil podpre. Zato bi bilo morda sicer tudi za sam Državni zbor primerneje obravnavati oba predloga zakonov v obrnjenem vrstnem redu, čeprav vem, da sta na dnevni red seveda uvrščena tako, kot sta. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Prosim, vodje poslanskih skupin. Gospod Anderlič, poslanska skupina LDS.
ANTON ANDERLIČ: Glede na poročilo predsednika Odbora za finance in monetarno politiko in glede na to, da naslednja točka ni pripravljena pa je vendarle ta dva zakona potrebno imeti v paketu, predlagam, da prekinemo to točko in tudi naslednjo ter preidemo na druge točke in to obravnavamo v prihodnjem tednu v nadaljevanju seje. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? Gospod Potrč, poslanska skupina Združene liste.
MIRAN POTRČ: Gospod Anderlič, vprašamo je bilo, če želi kdo besedo in jaz sem se javil. ...(Govorenje v dvorani - se ne sliši.)... Ja, saj vem, mi je jasno zakaj.
Najprej bom govoril o točki, ki je na dnevnem redu. Jaz mislim, da je prav, da zakon, ki je na dnevnem redu, obravnavamo. Matična delovna telesa so se do mnogih vprašanj, ki so v gospodarskem paketu, samo formalno opredelila. Eden od razlogov, da so se samo formalno opredelila, je bil tudi ta, ker sem včeraj rekel, da bi bilo pametno najprej vsa delovna telesa imeti, takšen dogovor je bil opravljen, kasneje je bil spremenjen. Mi se danes lahko zopet zmenimo, da spreminjamo točke dnevnega reda. Predlagam, da gremo po vrsti, če pa ne, dajte nam, prosim, gospod predsedujoči in vodstvo Državnega zbora, povedati, po kakem vrstnem redu bomo delali, da se lahko sproti pripravljamo in tega ne spreminjajmo vsak moment. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Potrč, šli smo po vrsti dnevnega reda, ki smo ga sprejeli na začetku zasedanja. Prosim, še naprej poslanske skupine. Še kdo? Gospod Kacin.
JELKO KACIN: Gospod predsednik, kolegice in kolegi! Jaz pričakujem, da bo vlada uspela povedati kaj pravzaprav pričakuje. Mislim, da taka situacija kot jo imamo sedaj, ko nerodno opazujemo drug drugega in gledamo kaj se bo zgodilo, ni ravno produktivna. Zato pozivam predstavnika vlade, da opravi svoje poslanstvo in nam omogoči nadaljnje delo.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še poslanske skupine, poslanci? (Nihče.)
Gospod minister, prosim za besedo.
MAG. MITJA GASPARI: Hvala lepa gospod podpredsednik. Mi ne nasprotujemo ob preložitvi, namreč menimo, da sta oba zakona povezana, kar je bilo povedano že tudi ob predložitvi obeh zakonov v Državnih bor. Nekaj o težavah Državnega proračuna smo govorili pred slabo uro in mislim, da bi bilo neodgovorno sprejemati zakone brez vedenja o njihovi povezavi. Vlada je pripravljena na odboru nadaljevati usklajevanje obeh zakonov, da bi lahko Odbor za finance sprejel ustrezno stališče, in če bo to naslednji teden, se bo pač to zgodilo naslednji teden. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Še kdo? Če nihče, potem se moramo odločiti, da danes te in naslednje točke ne obravnavamo in da se zmenimo, kdaj nadaljujemo s sejo. Menim, da bi bilo dobro v torej popoldne ali, če odbori, lahko že dopoldne končajo, da lahko potem začnemo ob 10. uri dopoldne.
Najprej dajem na glasovanje predlog poslanca gospoda Anderliča, da danes ne obravnavamo teh dveh točk ter da za danes prekinemo delo, in pa istočasno, da nadaljujemo delo v torek ob 10. uri. Ugotovimo sklepčnost! (43 prisotnih.) Očitno nekateri niso glasovali, bomo še enkrat ponovili. Poslanke in poslanci, prosim. Odločamo se o prekinitvi ali pa o nadaljevanju. Ugotovimo sklepčnost! (43 prisotnih.) Čez 10 minut.
Poslanec Tomažič me opozarja, da ni glasoval, pa mogoče še kdo? Še enkrat bomo glasovali. Lepo prosim, bodimo resni. Ugotavljamo sklepčnost! (44 prisotnih.)
Za 10 minut prekinjam zasedanje. Nadaljujemo ob 12.30 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 12.21 uri in se je nadaljevala ob 12.33 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke, kolegi poslanci! Prosim, da zasedete svoja mesta. Ugotovimo sklepčnost! Gospod Peterle, ugotavljamo slepčnost. Hvala. (50 prisotnih.)
Torej predlagam še enkrat sklep, da za danes končamo. Nadaljujemo v torek, ob 10.00 uri. Želim vam prijeten vikend! Dajem pa besedo gospodu Kacinu, ki je zaprosil kot predsednik Odbora za mednarodne odnose. Pardon, se opravičujem! Moramo izglasovati predlog najprej, seveda. Se opravičujem, gospod Kacin.
Predlog, da končamo z delom in nadaljujemo v torek ob 10.00 uri.
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Besedo ima gospod Kacin.
JELKO KACIN: Članico in člane Odbora za mednarodne odnose prosim, da v roku naslednjih 10 minut opravimo hitro sejo odbora z eno samo točko dnevnega reda, za katero se zelo mudi. Hvala lepa. (V salonu!)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Zaključujem zasedanje.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 16. MAJA 1997 OB 12.35 URI.)