Zbirke Državnega zbora RS - dobesedni zapisi sej

DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE
nadaljevanje 10. seje
(29. september 1998)

Sejo je vodil Andrej Gerenčer, podpredsednik.
Seja se je pričela ob 14.07 uri.


PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Spoštovane kolegice poslance, kolegi poslanci! Gospe in gospodje. Pričenjam nadaljevanje 10. seje državnega zbora Republike Slovenije. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje je ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Rudolf Moge, Štefan Klinc, dr. Helena Hren-Vencelj, Jakob Presečnik za pričetek seje, Jurij Malovrh od 17.00 ure dalje, Ivan Božič, Leon Gostiša, Jelko Kacin, Roman Jakič za pričetek seje.
Prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani! (55 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem vabil predstavnike vlade Republike Slovenije, vse prav lepo pozdravljam. Današnje nadaljevanje 10. seje bomo pričeli z obravnavo 12. točke dnevnega reda - predloga zakona o poroštvu Republike Slovenije za najetje posojil za izgradnjo termoelektrarne Trbovlje 3, druga obravnava. Za tem bo zbor prešel na obravnavo 41. točke - predlog zakona o kmetijsko, gozdarski zbornici Slovenije, druga obravnava. 40.a točke - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi, tretja obravnava in nato po dnevnem redu od 7. točke dalje.

Prehajamo na 12. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O POROŠTVU REPUBLIKE SLOVENIJE ZA NAJETJE POSOJIL ZA IZGRADNJO TERMOELEKTRARNE TRBOVLJE 3.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložil poslanec Miran Potrč. Želi predlagatelj predloga zakona besedo? Prosim gospod Potrč.

MIRAN POTRČ: Hvala lepa gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi!
Rad bi v krajšem uvodu k drugi obravnavi zakona poudaril.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice in kolegi, prosim za mir v dvorani, da lahko normalno delamo. Lepo prosim.

MIRAN POTRČ: V krajšem uvodu k predlogu zakona za drugo obravnavo bi rad poudaril, da sem trdno prepričan, da je ta zakon mnogo temeljiteje kot večina podobnih zakonov obravnavan v državnem zboru in tudi v strokovni javnosti. Zakon je bil vložen v ta državni zbor že septembra 1996 leta. Torej pred več kot 2 leti. Takrat po hitrem postopku. Upal bi si trditi, da je malo zakonov, ki so vloženi po hitrem postopku in katerih procedura traja tako dolgo. V aprilu letos smo imeli v državnem zboru prvo obravnavo tega zakona in takrat so se po zakonu izrekle poslanske skupine Socialdemokratske stranke, liberalne demokracije, DeSusa, Slovenskih krščanskih demokratov in Združene liste socialnih demokratov. Vseh teh 5 poslanskih skupin in še mnogi poslanci, ki so razpravljali, smo zakon podprli.
Zakon je takrat podprlo 60 poslancev, nihče ni bil proti. Od prve obravnave do danes je zakon doživel skrbnejšo obravnavo v javnosti in v državnem zboru, kot večina drugih zakonov.
Na zahtevo odbora za finance in predvsem njegovega predsednika je bilo pripravljenih vrsto konkretnih odgovorov na nekatera ekonomska vprašanja, ki so se pojavljala ob zakonu. O zakonu so v državnem zboru razpravljala tri delovna telesa, poleg odbora za finance še odbor za gospodarstvo in odbor za infrastrukturo in okolje. Slednja dva sta zakon podprla. Mnogo je bilo odgovorov, ki so jih dali strokovnjaki, posebej tudi vlada. Trdim torej lahko, da je zakon za razpravo v državnem zboru dobro pripravljen, da so bila postavljena mnoga vprašanja, vendar so za njih pripravljeni tudi ustrezni odgovori; če ne, se lahko dajo tudi še na današnji seji.
Kot predlagatelj zakona zato predlagam, da se zakon v drugi obravnavi podpre in s tem sprejme odločitev državnega zbora, da se daje poroštvo države za najetje posojila za izgradnjo nadomestne enote termoeleketrarne Trbovlje 3, in hkrati sprejme tudi odločitev državnega zbora, da zato, da bi se zagotovila tudi podjetniška rentabilnost, država sodeluje pri financiranju oziroma sofinanciranju izgradnje te elektrarne s 14,5 milijarde tolarjev, kar je v svojih amandmajih predlagala vlada.
Jaz bi na koncu rad poudaril še to, da sem osebno, kot predlagatelj prepričan, da so neutemeljene ocene v javnosti, da gre za politično investicijo. Gre za investicijo, za katero je pripravljenih več tehnoloških, ekonomskih, okoljevarstvenih, razvojnih in socialnih ocen in študij kot za veliko večino drugih investicij. Nobenega dvoma ni, da je ta investicija pripravljena v skladu z resolucijo o strategiji učinkovite rabe in oskrbe Slovenije z energijo, podprta tudi z ustreznimi predhodnimi študijami naših inštitucij, ki se ukvarjajo s programiranjem razvoja energetskega sistema.
Posebej bi rad poudaril, da bo predvidena investicija gotovo pomenila izboljšanje sedanjih razmer in manjši vpliv nove termoelektrarne na okolje kot sedanja termoelektrarna Trbovlje 2, in posebej, da bi drugačna odločitev - to je odločitev za neizgradnjo termoelektrarne Trbovlje 3 - pomenila nujnost, da se takoj pristopi k zapiranju dveh rudnikov, kar bi po oceni študije, ki je bila za zapiranje pripravljena, pomenilo, da bi maksimalno bilo treba zagotoviti v približno istem času s strani države tudi štiri do petkrat več sredstev kot bi bilo potrebno za sam, za sam neposredni vložek države pri tej investiciji. Poleg tega pa je prav povedati, da bi imela neizgradnja termoelektrarne za posledico, da bi bilo v Zasavju, to je predvsem v Trbovljah in Hrastniku, izgubljenih dodatno približno 2.300 delovnih mest, s čimer bi brez nadomestila prišlo v Zasavju že do 50%-ne nezaposlenosti. Vse to so razlogi, zaradi katerih je odločitev za izgradnjo termoelektrarne Trbovlje 3 po mojem prepričanju utemeljena.
Zaradi tega predlagam kolegom poslankam in poslancem, da ne sprejmejo predlog matičnega delovnega telesa in v odločitev o izgradnji ne vrnejo v prvo obravnavo. Vrnitev v prvo obravnavo ni utemeljena, ker odgovori na vsa postavljena vprašanja obstojajo. Odločitev v prvo obravnavo ni utemeljena, ker bi se v takem primeru zavleklo samoodločanje res v neustrezen čas, v katerem ne bi bilo več mogoče racionalno sprejeti niti odločitve za novo izgradnjo, posebej pa bi v tem času bilo nejasno, kaj bo z usodo rudnika Trbovlje-Hrastnik. Če bi se za to ta državni zbor odločil, da ne sprejme danes odločitve, potem sem jaz po razpravi tudi s strokovnjaki v rudniku Trbovlje-Hrastnik in v termoelektrarni prepričan, da bi moral ta državni zbor takoj naložiti vladi, da pripravi neko drugo alternativno rešitev za zapiranje rudnika in predvidi tudi potrebna sredstva za sanacijo, potrebna sredstva za reševanje socialnih vprašanj in potrebna sredstva tudi za razvoj v Trbovljah in Hrastniku ob tej izgubi približno 2.300 delovnih mest.
Najslabša bi bila torej odločitev, da se zakon vrne v prvo obravnavo. Jaz sem za to, da vsak tisti, ki meni, da še nima dovolj informacij, poskuša danes predvsem od vlade, ki je pripravila vse ustrezne študije in dobila potrebne informacije, poprosi, da se dodatne informacije dajo. Rad bi vas pa obvestil, da so tudi v dogovoru z mano iz rudnika Trbovlje-Hrastnik in termoelektrarne bili pripravljeni dodatne informacije dati poslankam in poslancem v vseh poslanskih skupinah. Nekaj razgovorov je tudi v zadnjih dneh bilo in da pravzaprav razlogov za to, da se odločitev danes ne bi sprejela, ni prav nikakršnih.
Predlagam torej, da predlog odbora za finance zavrnemo in da državni zbor podpre predlog zakona v drugi obravnavi skupaj s predloženimi amandmaji. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Potrč. Želi besedo predstavnik odbora za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo? Gospod Kopač, prosim.

MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala lepa. Vsebina razprave na odboru je pravzaprav relativno podrobno povzeta v poročilu z dne 12. maja letos in verjetno ni smiselno, da jo zelo natančno obnavljam, morda samo na kratko. Da je razprava na seji odbora nakazala več sugestij oziroma mnenj. Med drugim, da - ne morem reči, da je to zdaj mnenje odbora, ampak to je bila obrazložitev sklepa odbora ali pa razprava, ki je pripeljala do sklepa odbora. V tej razpravi je bilo poudarjeno, da so z ekonomskega vidika možne boljše alternativne rešitve v zvezi s potrebami energetskega sistema, pri čemer ta ocena ne zajema socialnih posledic morebitne drugačne odločitve, da je močno vprašljiva napoved načrtovalcev o trendih v energetiki čez približno 15 let, kajti take trende je verjetno zelo težko ocenjevati. Da je pomembno pri odločitvi o tej gradnji ekološko vprašanje, ki je verjetno rešljivo z ustrezno drago tehnologijo; da naj bi bila poraba termoelektrarne Trbovlje 3 letno okrog 950.000 ton premoga, za kar pa je potrebnega približno 5.300 ur obratovanja letno, in šele tako obratovanje, tudi zagotovilih načrtovalcev, omogoča rentabilno poslovanje, kjer pa je vprašljivo, koliko je dejansko možno sprejeti letnih obratovalnih ur iz termoelektrarne Trbovlje 3 v elektroenergetski sistem, v primeru, da bo trg z elektriko odprt, da bo možno mednarodno trgovanje in da bo uveljavljena direktiva Evropske unije v zvezi z energetskim trgom v Evropi do časa, ko naj bi termoelektrarna Trbovlje 3 zafunkcionirala.
Postavilo se je vprašanje, kdo bo kril izgubo oziroma kako se bo pokrivala izguba, ki bi jo po definiciji moral proizvajati Rudnik Trbovlje-Hrastnik v letih med 2000 in 2004, ko naj bi zafunkcionirala termoelektrarna Trbovlje 3, ob verjetni predpostavki, da bo po letu 2000 edini ali pa praktično edini odjemalec premoga iz Rudnika Trbovlje-Hrastnik termoelektrarna 2, ki porabi približno 650 do 700.000 ton premoga na leto, kar bistveno podraži cene premoga v relaciji na giga joule proizvedene energije.
Izraženo je bilo mnenje, da se bo problem ukinitve nekaterih rudarskih delovnih mest, vsaj tistih v separaciji, v Rudniku Trbovlje-Hrastnik pojavil že v kratkem, ne glede na gradnjo termoelektrarne Trbovlje 3; da je vprašljivo planiranje potreb po električni energiji v letu 2004 predvideno v investicijskem programu, če po drugi strani upoštevamo sklep vlade, da se bo v letu 2004 zaprla elektroliza B v Kidričevem, s čimer naj bi se sprostilo 100 megatov kapacitet in bila izražena sugestija, da naj bi podaljšali raje življenje obstoječe termoelektrarne toplarne 2 do konca leta 2010, seveda z vgraditvijo odžveplevalne naprave in z drugimi potrebnimi vzdrževalnimi deli, s čimer bi reševali tudi problem delovnih mest v rudniku. Predstavniki vlade in tudi predstavniki investitorja, ki so bili na seji vlade, so na te pomisleke sicer v resnici poskušali odgovoriti, nekatere od teh mnenj ali pomislekov so poskušali tudi v celoti zavrniti. Kljub temu je odbor sprejel predlog sklepa, po katerem predlaga državnemu zboru, da se predlog zakona vrne v prvo obravnavo. Jaz kot predsedujoči sem predlagal, ker se mi je zdelo konsistentno s tem predlaganim sklepom, ki sam po sebi nič ne rešuje, da bi sugerirali tudi, da se predlog zakona, ko pa bi že bil vrnjen v prvo obravnavo, pa tudi ne sprejme. No, za tak sklep sem glasoval sam, drugi pa so bili, ali proti ali vzdržani.
Naknadno, to sicer, s tem še nismo bili seznanjeni, ko smo na odboru o tem razpravljali, je vlada poslala v parlament še dodatne obrazložitve, tudi na pomisleke, izražene na seji odbora, ki jih seveda v imenu odbora ne morem komentirati, ker se odbor do njih ni opredeljeval. Poslala pa je tudi preučitev ali elaborat, ki preučuje smiselnost podaljšanja obstoječe, življenja obstoječe termoelektrarne Trbovlje 2 do leta 2010, iz katerega sicer izhaja, da ekonomsko to ni upravičeno, vendar seveda tudi tega, do tega se odbor na svoji seji ni opredeljeval, ker glede na sprejeto stališče oziroma sprejet sklep to niti ni imelo posebnega smisla.
Torej v imenu odboru lahko rečem samo to, da predlagam, da zbor sprejme sklep, kakršnega je odbor predlagal, drugih sugestij iz odbora ta hip ni. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Kopač. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik vlade? Prosim, gospod minister Metod Dragonja. Potem bomo pa glasovali o sklepu matičnega delovnega telesa.

METOD DRAGONJA: Predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Državni zbor je ob obravnavi predloga zakona o zagotavljanju sredstev za zaprtje rudnikov rjavega premoga, dne 24. decembra 1994 sprejel sklep, s katerim je naložil vladi Republike Slovenije, da pripravi študijo izvedljivosti v zvezi z nadaljnjo usodo termoelektrarne Trbovlje. S to študijo naj bi bili opredeljeni ekonomski, ekološki in drugi vidiki nadaljnjega obratovanja termoelektrarne Trbovlje. Že takrat je državni zbor ocenil, da je nadaljnja usoda rudnikov Trbovlje in Hrastnik vezana na nadaljnje obratovanje termoelektrarne Trbovlje oziroma na možnost porabe premoga kot energetskega goriva za proizvodnjo električne energije.
Navedena študija je bila izdelana v mesecu juliju 1995 in je odgovorila na nekatera ključna vprašanja glede možnosti umestitve termoelektrarne Trbovlje 3 v energetski sistem Slovenije. 3. septembra 1996 je poslanec, gospod Miran Potrč, vložil v zakonodajni postopek predlog zakona o poroštvu Republike Slovenije za najetje posojil za izgradnjo termoelektrarne Trbovlje 3, katerega je v prvem branju obravnaval državni zbor Republike Slovenije, 24. aprila 1997 in ga z veliko večino, po mojih podatkih samo z enim glasom proti, tudi podprl. Na tej osnovi je v pripravi zakona za drugo branje vlada Republike Slovenije oblikovala svoje stališča in amandmaje na zakon in jih dne 17. septembra 1997, to je več kot pred enim letom, predložila v obravnavo državnemu zboru Republike Slovenije.
Od septembra 1997 do septembra 1998 pa je zaradi različnih blokad državni zbor prelagal obravnavo zakona v drugem branju, kar kaže na težje odločitve, hkrati pa je potrebno opozoriti tudi na posledice takega zavlačevanja, predvsem v matičnem delovnem telesu državnega zbora. Poudarjamo, da so od septembra 1997 na razpolago predpisane podlage za delo odborov v skladu z določili poslovnika državnega zbora. Dana so bila tudi številna pojasnila in gradiva ter študije, ki so bile izdelane kot podlaga v postopku sprejemanja odločitve o tej investiciji. Pozitivno so se k predlogu zakona za drugo obravnavo izrekli: komisija državnega sveta za gospodarstvo, dne 28.7.1997; državni svet Republike Slovenije, dne 3.4.1998; odbor državnega zbora za infrastrukturo in okolje, dne 7.5.1998; odbor državnega zbora za gospodarstvo, dne 11.5.1998. Matično delovno telo, odbor za finance in monetarno politiko pa je na seji, dne 8.5. sprejel sklep, naj se zakon vrne v prvo bravnavo.
K navedenemu predlogu sklepa ima vlada Republike Slovenije resne zadržke, katere smo podrobneje pojasnili v dveh gradivih, posredovanih poslancem državnega zbora. To so najprej odgovori na pripombe in mnenja ob obravnavi predloga zakona o poroštvu za izgradnjo TET 3 na odboru za finance in monetarno politiko in še ocena posledic odločitve o neizgradnji nadomestnega objekta TET 3 in skrajni rok sprejetja odločitev o gradnji ali proti njej. Osnovna ugotovitev odbora je, da so poglavitne ekonomske rešitve nezadostno predstavljene, poleg tega pa je naštetih še vrsta pripomb, na katere smo dali pojasnila in odgovore. Želimo jih še dodatno pojasniti.
1. Glede umestitve objekta v elektroenergetski sistem Slovenije. Slovenija ima majhen elektroenergetski sistem z inštalirano močjo okoli 2 tisoč 400 mega vatov in letno porabo energije 10 tisoč 300 giga vatnih ur ob koncu leta 1997. Eden od ciljev, ki je bil realiziran ob osamosvojitvi države v letu 1991, je bil tudi oblikovati lasten sistem vodenja in upravljanja, kar je bilo efektivno in učinkovito realizirano. Specifična pravila, ki veljajo v evropskem elektroenergetskem sistemu in katerega članica je tudi Republika Slovenija, to so tako imenovana UCPTE pravila, zahtevajo, da razpolagajo nacionalni sistemi z zadostnimi rezervnimi kapacitetami za pokrivanje konic v uporabi energije. Te rezervne kapacitete, grobo rečeno, morajo doseči velikost največjega agregata v sistemu. S tem se zagotovi stabilnost obratovanja in zanesljivost oskrbe potrošnikov energije.
Umestnost izgradnje TET 3 je bila proučena v študiji Energetski in ekonomski sistemski vidiki izgradnje TET 3, ki jo je izdelal elektroinstitut Milan Vidmar v letu 1995, ažuriral pa v juniju 1998. V tej študiji sta bila upoštevana dva scenarija bodoče uporabe električne energije iz resolucije o strategiji rabe in oskrbe Slovenije z energijo, ki jo je sprejel državni zbor v januarju 1996.
Za vsak scenarij razvoja porabe sta bili proučeni dve strategiji pokrivanja porabe z naslonitvijo na domače vire in na zemeljski plin. V alternativah za naslonitvijo na domače vire je bila upoštevana izgradnja TET 3 alternativno s 150 megavatom in 200 megavatov ter za sedem različnih režimov obratovanja. Rezultate teh obravnav smo primerjali z alternativami naslonitve na zemeljski plin. Menimo, da je bila obdelava vsestranska in da je dala dovolj širok razpon alternativ za ekonomsko vrednotenje.
Odločitev o strategiji razvoja elektroenergetskega sistema je kompleksen problem, pri katerem interaktivno sodelujeta tako elektroenergetski sistem kakor tudi ustrezna vladna telesa. V tem procesu elektroenergetski sistem zastopa svoje poslovne interese, to je najracionalnejše odločitve z vidika stroškov poslovanja. Vladna telesa pa morajo zagotavljati tudi zaščito interesov družbe kot celote. V tem sklopu je posebej treba omeniti problem socialne odgovornosti, ki je ena od pomembnih komponent odločitve.
V primeru TET 3 je odločitev predlagana na temelju optimizacije stroškov elektroenergetskega sistema in kaže:
1. da so razlike med ovrednotenimi alternativami razvoja elektroenergetskega sistema relativno majhne;
2. da je izgradnja TET 3 dražja alternativa in v obdobju do leta 2020 povzroči za približno 1% povečanja stroškov elektroenergetskega sistema in
3. da z vključitvijo ocenjenih stroškov zapiranja rudnikov in prestrukturiranja regije na nove ekonomske programe predstavlja izgradnja nove termoelektrarne ekonomsko bolj upravičeno alternativo.
Investicijska podpora, predstavljena v amandmajih vlade, predstavlja v tem kontekstu instrument, s katerim lahko elektroenergetski sistem uskladi svoje poslovne interese z interesi družbe kot celote. S to podporo se omogoči, da elektroenergetski sistem dobavlja energijo pod enakimi pogoji, kot bi jo na temelju izključno poslovno naravnane optimatizacije razvoja. Vse to tudi ob upoštevanju dejstva, da država ne subvencionira proizvodnje premoga v domačih rudnikih, niti direktno, niti posredno. Za pocenitvijo stroškov kapitala in svojo finančno udeležbo v projektu pa zagotavlja njegovo konkurenčnost. In to tudi v pogojih odpiranja trga in konkurenco vezano na proces vključevanja Slovenije v Evropsko unijo in postopno liberalizacijo trga električne energije.
Drug pomemben vidik so razvojni vidiki celotnega lektroenergetskega sistema Slovenije. Ta se v svojem proizvodnem delu sooča s tremi temeljnimi problemi, in sicer:
Prvič, s problemom zagotavljanja kvalitete delovanja sistema, kot jih predpisuje povezava v skupno evropsko interkonekcijo. Slovenski elektroenergetski sistem v tem trenutku izpolnjuje samo 45% predpisane višine regulacijske rezerve. Ta problem poskuša elektroenergetski sistem rešiti z obnovo dravskih elektrarn, obnovo in izgradnjo novih enot v okviru soških elektrarn ter z izgradnjo dveh novih plinskih blokov v termoelektrarni Brestanica.
Drugi problem je problem obnove in ekološke sanacije ter nadomeščanja obstoječih elektrarn. To je eden od osnovnih problemov slovenskega elektroenergetskega sistema, saj so obstoječe enote dokaj stare, posameznim enotam pa se tudi dokončno izteka življenjska doba, in ravno takšna enota je obstoječa termoelektrarna Trbovlje.
Tretji vidik je sposobnost servisiranja oziroma oskrbe porabe, ki je posledica kontinuirane rasti porabe električne energije. Tu gre predvsem za problem investicij v razvoj sistema, kjer so razvojne možnosti omejene. Razen nekaj malega hidroenergetskih potencialov, ki so še neizkoriščeni in ki se aktivirajo predvsem z izgradnjo verige hidroelektrarn na reki Savi, postaja Slovenija v vedno večji meri odvisna od oskrbe, vezane na uvoz. Pri tem se lahko odloči za izrabo lastnih energetskih potencialov, za uvoz tehnologij, ki temeljijo na uvozu energetskega goriva ali pa direktno za neposreden uvoz električne energije.
Četreti pomembni vidik je elektroenergetski sistem in njegov gospodarski potencial ob odpiranju trga. Slovenski elektroenergetski sistem postopno vstopa v nov investicijski cikel za obnovo hidroelektrarn na reki Dravi in Soči ter s pristopom k realizaciji projekta hidroelektrarn na spodnji Savi. V ta sklop velja vključiti tudi rekonstrukcijo nuklearne elelektrarne Krško in ekološko sanacijo termoelektrarne Šoštanj. Omejevanje investicijskih vlaganj v izgradnjo novih kapacitet ter prepočasno obnavljanje obstoječih tehnologij so bile v preteklem obdobju omejitve pogojevane z restriktivno cenovno politiko. Posledično so podjetja tehnološko nazadovala, hkrati pa v poslovnem pogledu drsela v pomanjkanje kapitala in zadolženost. Takšno kopičenje problemov se je izpostavilo še toliko bolj izrazito v trenutku, ko so se v Evropski uniji pričeli procesi oblikovanja odprtega trga energije.
Da bi pripravili strokovne osnove, ki bi omogočile celovito dojemati nastalo situacijo, se je v okviru elektroinštituta Milan Vidmar oblikoval projekt priprave strateškega poslovnega načrta. Njegova naloga je, da na temelju verificiranih metodoloških postopkov poveže te tri temeljne razvojne vidike, in sicer, investicijsko dejavnost, ki jo narekujejo tehnološki vidiki delovanja sistema, finančni potencial podjetij in sistema ter cenovno politiko vlade. Na ta način je mogoče postaviti izhodišča za oblikovanje strategije vstopa slovenskega elektroenergetskega sistema v odprt trg energije. Z izgradnjo srednje in spodnjesavske verige bodo izčrpane domače možnosti, preostalo porabo električne energije pa bo potrebno pokrivati iz termoelektrarn in oziroma ali iz uvoza. V tem trenutku je težko presojati, ali bodo količine električne energije v skupnem evropskem trgu zadovoljive, cenovno sprejemljive ter da bodo zagotavljale stabilnost in dolgoročnost oskrbe.
Pomemben vidik v obravnavi vprašanja obnove termoelektrarne Trbovlje je tudi ekološki vidik. Ti vidiki novega objekta so ključni omejitveni faktor pri tovrstnih posegih v prostor. V okviru ocene investicije so bili obdelani tudi ekološki vidiki obratovanja termoelektrarne Trbovlje 3 v vseh navedenih različicah. Kvalitetno in dolgoročno zanesljivo lahko samo nova termoelektrarna Trbovlje razreši problematiko okolskih elementov z izborom tehnologij, ki v maksimalni meri ukinjajo emisijo žvepla, dušikovih oksidov in prašnih delcev. Emisija ogljikovega dioksida, povzročene z novo termoelektrarno bodo ležale v okviru limitov, ki so Sloveniji na voljo po kiotskem protokolu. Ostale ekološke obremenitve bo projekt razreševal v skladu z aktualnimi in predvidenimi ekološkimi standardi in omejitvami.
Spoštovane poslanke in poslanci! To je nekaj okoliščin širše sistemske valuacije tega projekta. Želel pa bi preiti na bistvene elemente, ki vplivajo na samo odločitev o pristopu k realizaciji tega projekta. Obstoječa termoelektrarna Trbovlje je ekološko nesanirana in se mora v letu 2004 v skladu z veljavnimi mednarodnimi kriteriji zapreti. Obstoječa elektrarna je bila projektirana za 100.000 obratovalnih ur, do sedaj pa je že obratovala 160.000 ur. V letošnjem letu mineva 30 let od pričetka obratovanja, do leta 2004 pa bo obratovala že 36 let. Obstoječi objekt je tehnološko zastarel, zato vlaganja v ekološko sanacijo in tehnologijo z namenom podaljšanja obratovanja po letu 2004 niso opravičena. To je detajlneje obdelano v posebni študiji, ki je bila izdelana v mesecu avgustu 1998.
Drugič. Rudnika Trbovlje-Hrastnik trenutno oskrbujeta obstoječo termoelektrarno Trbovlje s 670.000 tonami premoga letno in toplarno Ljubljana v višini 130.000 ton letno. Na dolgoročno porabo v termoelektrarni toplarni Ljubljana ni mogoče računati, tako da bi bila nova termoelektrarna 3 edini porabnik premoga iz teh dveh premogovnikov. Nova TET 3 je upoštevana med objekti, ki bodo pokrivali prognozirano porabo električne energije po izbranem scenariju v nacionalnem energetskem programu, ki ga je ministrstvo za gospodarske dejavnosti posredovalo v vladno obravnavo.
Četrtič. Po pridružitveni strategiji bo tudi v Sloveniji, bomo tudi v Sloveniji morali izpolniti ostre kriterije članic glede samooskrbe in zagotavljanja lastnih virov z električno energijo, rezervnih kapacitet ter njene regulacije, kar omejuje možnost uvoza električne energije s tujine.
In petič. Ekonomski vidik je obdelan z vidika projekta elektroenergetskega sistema, kakor tudi iz narodnogospodarskega vidika celotne države. Z vidika projekta je ugotovljeno, da je prodajna cena odvisna od finančnih pogojev kreditov za izgradnjo, obratovalnih ur in pričakovanega donosa na vložen kapital. Prodajna cena se bo gibala med 12 in 13 pfeningov za kilovatno uro, kar je bistveno bolj konkurenčno od sedanje cene termoelektrarne Trbovlje 2. Z vidika stroškov celotnega elektroenergetskega sistema sta bila postavljena dva scenarija. Po prvem scenariju se zgradi TET 3, ki jo oskrbujemo s premogom iz rudnikov Trbovlje - Hrastnik, po drugem scenariju pa se zgradi elektrarna na plin. Iz primerjave obeh scenarijev izhaja, da sta si scenarija z vidika skupnih stroškov precej podobna. Skupni stroški so za izgradnjo TET 3 sicer nekoliko višji, vendar ne presegajo 1% vseh stroškov cene električne energije sistema. V celotnem obdobju do leta 2020 so za scenarij za izgradnjo TET 3 celotni stroški za približno 150 milijonov mark višji od scenarija za izgradnjo elektrarne na plin.
Pri ocenjevanju ekonomske upravičenosti z vidika države prav tako primerjamo oba prejšnja scenarija, pri čemer pri varianti izgradnje elektrarne na plin upoštevamo tudi stroške zapiranja in prestrukturiranja rudnikov Trbovlje - Hrastnik. Investicijski program izgradnje in nadomestne enote TET 3, ki je bil pripravljen aprila 1998, in ki ga imate na razpolago tudi poslanci v poglavju o ekonomski učinkovitosti investicije, v sklepnem delu prikazuje sledeče ključne posamezne elemente projekta.
Projektna cena električne energije je povprečno 13,5 pfeninga na kilovatno uro, predračunska vrednost 564,8 milijona mark, dinamika financiranja in strukturo virov iz investicijskega elaborata, ekonomska doba trajanja projekta 20 let, stroški obratovanja energetskega goriva in vzdrževanja iz izračuna polne lastne cene, uporabljena je diskontna stopnja 6% in ti elementi kažejo na diskontirano neto sedanjo vrednost projekta v višini 4,7 milijona mark oziroma finančno interno stopnjo donosnosti 6,2%. S tem je projekt ekonomsko utemeljen, prepričani pa smo, da bo njegova tehnična življenjska doba in možnost eksploatacije podaljšana na prek 30 let, in da bodo optimalno uravnoteženi podjetniški, sistemski, elektroenergetski in narodnogospodarski vidiki predlagane naložbe. Predvsem pa bo realizacija tega projekta zagotovila diverzifikacijo virov primarne energije in s tem povečala zanesljivost oskrbe v pogojih povečanja dolgoročnih rizikov glede cene energetskih goriv, ki temeljijo na nafti in zemeljskem plinu.
Zato predlagamo, da državni zbor Republike Slovenije projekt podpre, v okviru obravnave zakona pa tudi amandmaje, ki jih je predložila vlada Republike Slovenije ter da pristopi k drugemu branju zakona. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod minister. Kolegice in kolegi poslanci! Najprej bom dal na glasovanje sklep matičnega delovnega telesa, ki glasi: - dobili ste ga tudi v poročilu - "Predlog zakona o poroštvu Republike Slovenije za najetje posojil za izgradnjo termoelektrarne Trbovlje 3, druga obravnava, se vrne v prvo obravnavo." Želijo predstavniki poslanskih skupin besedo? Gospod Henigman, poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov.

BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani podpredsednik! Kolegice in kolegi. Spoštovani gospod minister.
Poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov bo glasovala za predlog matičnega delovnega odbora, se pravi odbora za finance, da se zakon vrne v prvo branje. Razlogi, ki nas navajajo k temu so več plastni.
Prvič. Zakon, ki je bil predlagan po prvem branju in amandmaji vlade ter obremenitve, finančne obremenitve države, se pravi direktno proračuna, pa tudi sama študija, investicijska študija nas ne prepričujejo, da je projekt dober za razvoj celotne Slovenije. Sprašujemo se in imamo velike pomisleke: Ali je projekt tako, kot je zastavljen dober tudi za samo Zasavje oziroma za to regijo? Imamo vtis, da vlada bistveno odgovornost prenaša na parlament. V trenutku, ko bi morala sama zastaviti vse svoje politično in strokovno znanje. Predvsem strokovno znanje. Vemo pa, da je stroka pri tem projektu zelo razdvojena. Menimo, da je danes od parlamenta odvisno, tudi kakšen je nadaljnji razvoj gospodarski, ekonomski in tudi ekološki ter vsakršni razvoj Slovenije. Zavrnitev tega predloga in ponovno odprtje obravnave v prvem branju, bi nam dalo tudi nekoliko več časa, da pretehtamo vse tiste pozitivne, predvsem pa negativne efekte, ki se kažejo iz tega projekta. Nenazadnje gre za približno milijardo mark bruto težek projekt v cenah. Neposredno pa je ta obremenitev 60 milijard, če odštejemo 10 milijard lastne investicije TET 2, je skoraj to potem 50 milijard. To pa je cena, ki sigurno zahteva bolj natančno preučitev in bolj poglobljeno odločanje tudi v državnem zboru.
Ni slučaj, da se je ta razprava vlekla toliko časa. Očitno ni slučaj, da žal prehajamo zopet pred dobo lokalnih volitev. Vendar pa menim, da je tak projekt kot ta, ne glede na to, ali smo pred lokalnimi ali kakršnimikoli volitvami, zahteva strpno razpravo in iskanje boljših alternativ. Strategija gospodarskega razvoja je tista, ki bi morala biti osnova za sprejetje takih odločitev. Imam občutek in tukaj nas še ni noben prepričal, da vlada sili v ta projekt na pamet. V tem, ko nima boljših alternativ, mogoče tudi zato, da bi vprašanje reševanja socialnih stisk v Zagorju prenesla za desetletje ali dve naprej. Menimo, da je odgovornost parlamenta za vso Slovenijo enaka in tudi odgovornost vlade mora biti do Zasavja in do vse Slovenije enaka. Za tistih 3 tisoč ali mogoče celo manj delovnih mest, bi morala vlada najti boljše rešitev, kot je trpanje ljudi v rudnike, v temo in zapiranje alternativnih možnosti čez nekaj let ali pa desetletje.
Se pravi, to socialno vprašanje mora biti širše. Mislim, da smo se na osnovi projektov prejšnjega mandata pa tudi sedaj v začetku, glede drugih velikih gigantov, tako železarn in Tama, Litostroja, če hočete, tudi nafte, nekaj naučili. Upam, da nas bo to vodilo tudi k boljšim rešitvam pri samem načrtovanju gospodarskega razvoja v Zagorju.
Kar se tiče drugih pomislekov, so seveda energetski pomisleki, energetske bilance v Sloveniji. Vprašanje je, tako kot je matično delovno telo, odbor za finance že imel pomisleke glede potreb po energiji v Sloveniji, glede na to, da je vlada sprejela sklep o zapiranju bloka B v Kidričevem. Vprašanje je tudi obstoja celovitosti železarn v Sloveniji in se pravi, iz tega tudi potrebe po električni energiji, po večjih porabnikih. Nenazadnje pa je tudi vprašanje približevanja Evropski uniji in odprtju trga za energijo. V tržnem gospodarstvu, mislim, da bi moral biti ta projekt še toliko bolj tržno naravnan, kar glede na sedanja izhodišča maksimiziranja pozitivnih momentov, se pravi, bruto družbenega produkta in potreb po energiji, tega pač ne kaže.
Naj se omejim samo še na ekološko vprašanje. Premog, ki ga uporabljamo ali pa, ki naj bi se še naprej uporabljal iz rudnikov v Zasavju, je desetkrat bolj onesnažen oziroma je desetkrat bolj škodljiv, kar se tiče žvepla, in, če se ne motim, dvanajstkrat bolj onesnažuje okolje oziroma povzroča odpadke v smislu pepela. Tudi to je pomislek, pred katerim, mislim, da se ni dovolj proučilo samih drugih alternativ, čeprav je bila o tem velika in tudi poglobljena razprava - to je treba priznati - na odboru za finance. Tudi alternativne možnosti plina so bile odprte, nenazadnje pa ne dovolj izrabljena vodna energija.
Nismo za sprejem zakona, kjer imamo občutek, da gre sedaj za vse ali nič. Se pravi, da parlament spravimo na točko, ko je treba pritisniti tipko in na ta način kar tako z levo roko dati 60 milijard tolarjev denarja, ki pripada vsem davkoplačevalcem v vsej državi, ne pa samo ozko, mogoče, ne bom rekel, reševanje socialne varnosti v Zagorju, ampak očitno tako kot je stvar pripravljena, lobiju okrog termoelektrarne in zasavskih rudnikov. Vlada mora priti z boljšimi rešitvami, argumentirano in mislim, da mora upoštevati stroko v Sloveniji bolj celovito, kot je bilo to predstavljeno sedaj, saj smo nenazadnje v javnih medijih od upoštevanja vrednih strokovnjakov ekonomske in tudi ekološke stroke slišali ravno obratna mnenja, kakor jih predstavlja minister gospod Dragonja, ki pa seveda predstavlja vlado v celoti. Ni nam neznano tudi, da so pomisleki v sami vladni koaliciji oziroma med ministri. Pa ne glede na to, mislim, da je odločitev, pred katero smo, pretežka, da bi jo v tem trenutku sprejemali za toliko let naprej, pod pogoji, kateri so nam dani na mizo. Hvala. Toliko zaenkrat.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Spoštovane kolegice poslanci, kolegi poslanci! Mi smo splošno razpravo opravili v prvi obravnavi. Sedaj razpravljamo samo o predlogu matičnega delovnega telesa, to je, da se predlog zakona vrne v prvo obravnavo. Če bo ta sklep sprejet, bo priložnost za ponovno razpravo. Sicer pa bomo prešli na drugo obravnavo in amandmaje. K besedi se je prijavil doktor Jože Zagožen, poslanska skupina Socialdemokratske stranke. Ni vsebinske, ampak prosim o tem predlogu.

DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa, gospod podpredsednik. V naši poslanski skupini smo skrbno pretehtali to zadevo, prisluhnili smo tudi tako predlagateljem, kot tudi kritikom in naj pri tem omenim odgovor vlade na predlog sklepa odbora za finance. V tem odgovoru je na strani 2 rečeno naslednje, da glede na resolucijo o strategiji rabe in oskrbe Slovenije z energijo in glede na nacionalni energetski program, je ta projekt, o katerem se danes pogovarjamo, suboptimalen, to pomeni, da je podoptimalen. In nadalje pravi vlada, smatramo, da je ta kriterij preozek in da odločitev o izgradnji objekta ali njegovi nadomestitvi s katerokoli drugo alternativo, ki bi imela za posledico ukinitev RTH, zahteva širšo presojo. Upoštevati je treba, da opredelitev za izgradnjo TET 3 ali proti njej povzroča stroške, ki izhajajo iz zadovoljevanja širših družbenih potreb, kar se kaže predvsem v interesu države, da iz strateških in socialnih razlogov ohranja proizvodnjo RTH. Skratka vlada priznava, da projekt ni ekonomičen, da pa ga podpira zaradi socialnih in drugih razlogov.
To nekako, ta argument nekako diši po političnih tovarnah iz preteklosti. Iz teh razlogov in tudi iz drugih, ki jih tokrat ne bom našteval, glede na vaše opozorilo, smo v naši poslanski skupini mnenja, da je v resnici potrebno stvar še bolj pretehtati, kajti sama vlada priznava neekonomičnost tega projekta. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala dr. Zagožen. Besedo dajem gospodu Borisu Soviču, poslanska skupina Združena lista socialnih demokratov.

BORIS SOVIČ: Cenjene dame, spoštovani. Mi smo pred obravnavo in odločanjem o zelo pomembnem sklepu. Sklepu, ki bo odločal o tem, ali bo materija, ki je danes na dnevnem redu, se vrnila v prvo obravnavo ali ne. Mislim, da je smiselno si temeljiteje pogledati, kaj pravzaprav taka ali drugačna odločitev pomeni. Mislim, da je tudi zelo simptomatično dejstvo, da kot smo ravnokar slišali, je ta problematika povezana z mnogimi stališči in še več, s spreminjanjem teh stališč. Prav zanimivo je poslušati predstavnike posameznih poslanskih skupin. Še bolj zanimivo pa je primerjati to, kar so danes povedali za tem, kar so povedali pri prvi obravnavi. Ampak kakorkoli. Ko razmišljamo o tem projektu, mislim, da je treba operirati s korektnimi podatki. Predvsem tudi prisluhniti argumentom, ki so in se do njih opredeliti tako ali drugače. Ampak težko je poslušati zelo obširno utemeljitev ministra za gospodarske dejavnosti in kasneje poslušati v razpravi vprašanja, ki so takšna, kot da tega uvoda sploh ni bilo, ali kot da je tisti, ki je kasneje diskutiral, bil takrat nekje drugje in ni poslušal, kar je bilo govorjeno. Dovolite mi zato, da samo na kratko v treh segmentih poskušam analizirati ta projekt. Ne da bi šel v vsebinsko razpravo.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prosim.

BORIS SOVIČ: Samo, da bi utemeljil, ker so tudi nekateri drugi razpravljavci to možnost imeli.
Če govorimo o energetskih vidikih tega projekta, je treba upoštevati dejstvo, da Slovenija potrebuje energijo kot vsaka druga razvita ekonomija. Upoštevati je potrebno tudi dejstvo, da je v Sloveniji raba električne energije na prebivalca za približno 14% nižja kot v Evropski zvezi. Kljub vsem Talumom, železarnam in vsem ostalim industrijskim in drugim projektom in tovarnam, ki jih v Sloveniji imamo. Torej, govoriti o tem, da bi ukinitev proizvodnje v teh, če se bo kdo za to odločal, dramatično spremenila energetske razmere v Sloveniji tudi v primerjavi z Evropsko zvezo, ni korektno. Zlasti pa ni korektno se ne zavedati dejstva, ki je iz mnogih materialov, ki jih je ministrstvo za gospodarske dejavnosti pripravilo razvidno, da bo Slovenija do leta 2010 morala ustaviti za 350 megavatov kapacitet v elektroenergetskih objektih. Do leta 2023, če ne upoštevam nuklearne elektrarne, še nadaljnjih 800 megavatov.
Spoštovani! Tudi, če se danes nič ne zgodi za rabo električne energije, če bi Slovenija bila edina država v svetu, kjer raba električne energije ne bi rasla. Če pa je v zadnjih poletjih rasla z 2,2% letno, bomo zaradi ustavitve nekaterih obstoječih objektov, ki so na koncu življenjske dobe, morali do leta 2023 nadomestiti približno 1.350 megavatov. Lepo vas vprašam, od kod bo to ta država storila? Nekdo je prej rekel, hidroenergija. Lepo prosim, hidroenergija je v vseh energetskih scenarijih, ki so narejeni, upoštevana že do maksimuma; upoštevana je dogradnja spodnje Soče, upoštevana je obnova zgodnje Drave, upoštevana je izgradnja spodnje Save, upoštevane so projekcije za srednjo Savo, obnova zgornje Save, upoštevana so razmišljanja okoli Mure, čeprav je ocena, da se na Muri kaj dosti ne bo dalo narediti, upoštevane so male hidroelektrarne. Zato vas vprašam, ali mislite prebiti Triglavska jezera, pa tam narediti elektrarne?! Od kod torej še dodatna voda v Sloveniji? Seveda ob tem poudarjam, da je smiselno upoštevati čim večji razvoj malih hidroelektrarn. Mi smo tudi vložili zakon - jaz upam, da bo ta tudi deležen podpore. Ampak v Sloveniji preprosto takšnih hidroenergetskih potencialov znotraj sedanje okoljevarstvene matrike in prostorske matrike ni. Kaj je alternativa? Ali boste gradili nove nuklearne elektrarne v Republiki Sloveniji? Jaz prosim heroja, ki ima takšne namene, da pride ven, pa pove! Ali boste gradili kakšne druge tehnologije, ki v tem trenutku nimajo neke realne izvedljivosti?
Ob vseh strategijah, ki so bile v Evropski zvezi narejene, je slovenska energetska strategija ena od redkih, ki ima relativno nizke stopnje rasti električne energije, in ki je do maksimuma upoštevala tudi vse možne ukrepe po sedaj znanih tehnologijah za področje učinkovite rabe energije. Zato ne zdaj trditi, da če bi malo bolj učinkovito rabili energijo, če bi malo bolj varčevali, bi pa lahko spet kaj prihranili. To je že upoštevano v scenarijih rasti, zato je ta rast relativno nizka. Kljub temu, kot rečeno, je v Sloveniji raba električne energije na prebivalca še vedno nekaj nižja kot v državah Evropske zveze. Primerjamo se z Avstrijo; Slovenija je v podobnem klimatskem pasu kot Avstrija. Res je, da smo mi na sončni strani Alp, ampak lepo vas prosim, tudi mi moramo pozimi greti naša stanovanja! Tudi mi imamo podobne tehnologije kot oni in te potrebujejo energijo. Torej, ni korektno, ni smiselno, seveda, govoriti o tem, da v tej državi obstajajo celo ideje, da bi bilo mogoče električnih kapacitet preveč, če bi se ta projekt zgradil.
Alternativa je uvoz. Seveda, to je možno, ampak, lepo vas prosim, upoštevajte, da veljajo pravila pri uvozu! Nobeden, ki uvaža električno energijo, ne sme s samim uvozom ogrožati drugega. To je temeljni princip Evropske zveze. Ti lahko uvažaš, kolikor hočeš, ampak samo pod pogojem, če si varen, če ne predstavljaš tveganja za Evropsko zvezo. To pa pomeni, da točno toliko megavatov, kot jih uvažaš, moraš imeti doma rezerve, ker če se kaj zgodi kjerkoli, da s tem ne ogrožaš evropskega omrežja. To je temeljni princip evropskega omrežja! Torej, tudi če bi se, dame in gospodje, danes odločili, da bo ta država samo še uvažala električno energijo, moramo graditi kapacitete za rezervo, da bomo lahko izpolnjevali pogoje, ki v Evropski zvezi obstajajo, ali pa dajali denar še naprej za to, da bomo te kapacitete za rezervo zagotavljali v drugih državah. Torej, ne se šaliti okoli teh odločitev! Vsaka odločitev ima neke svoje konsekvence in v nobenem primeru ne moremo sedeti in trditi, bomo že uvažali, bomo že našli vire, pri tem pa ne vemo, od kod bomo uvažali, niti kje bomo te vire našli.
Pred leti je bila velika diskusija o tem, da bi v Sloveniji zaprli jedrsko elektrarno v Krškem in bi električno energijo uvažali iz ene od sosednjih držav. To so, recimo, zahtevala okoljevarstvena gibanja v tej državi. Ko smo analizirali, ali je to mogoče ali ne, smo ugotovili, da ta sosednja država sploh nima dovolj razvitega prenosnega omrežja, ki bi to omogočalo. Ali veste, zakaj nima razvitega tega prenosnega omrežja? Tudi zato, ker so okoljevarstvene organizacije v tej državi proti gradnji daljnovodov; torej te iste, ki so zahtevale zaprtje nuklearne elektrarne, so bile proti temu, da bi se zgradilo prenosno omrežje, ki bi sploh kaj takega omogočalo.
Ekološki razlogi. Ta elektrarna v Trbovljah je sedaj eden od največjih onesnaževalcev v Sloveniji. Ona prispeva približno 24% emisij žveplovega dioksida v Republiki Sloveniji. Sprašujem tiste, ki predlagajo, da bi odločitev o novogradnji zamrznili in bi namesto tega pravzaprav obnovili sedanjo elektrarno z izgradnjo odžveplevalne naprave na sedanji tehnologiji. Ali se jim zdi to smiselno? Ali se jim zdi smiselno graditi odžveplevalno napravo na objektu, ki je že na koncu življenjske dobe? To je nekaj takega kot bi danes kupovali katalizator na odslužen wardburg. To nima nobenega smisla. Potem se je bolje voziti s kolesom ali pa naročiti taksi. Skratka. Ne predlagati rešitve, ki nimajo neke realne možnosti.
In še nekaj je. Noben ne ve, kakšna bo energetska situacija čez 20 ali 30 let. Če vam kdo z veliko gotovostjo to danes trdi, potem mu povejte, da je šaljivec. Ne da se to napovedati. Poglejte samo trende pri cenah nafte iz zadnjega leta. Primerjajte september 1997 in marec 1998. Septembra 1997 je cena nafte bila 21 dolarjev na sodček, marca 1998 je bila cena 11 dolarjev na sodček. Torej 1:2. V roku nekaj mesecev se je cena nafte spremenila in noben ne ve, kako bo to v prihodnje, zato tudi nobeden ne more napovedati kaj se bo jutri dogajalo s tržišči energije. Vsaka pametna država poskuša za to doseči:
1. izkoriščanje realnih lastnih resursev in
2. zagotoviti raznoterost virov, ki ji bo omogočalo, da bo čim manj ranljiva na tveganja, ki jih pač prihodnost prinaša s seboj.
To je poanta tudi slovenske energetske strategije, da poskuša doseči raznoterost virov.
Sedaj je premog v naši elektroenergetski bilanci zastopan s približno 37%. S strategijo, ki je pred nami, ki jo je danes minister za gospodarske dejavnosti tukaj predstavil, se bo delež premoga znižal v Republiki Sloveniji tam nekje za približno 27%. To je tisti realni okvir, ki tudi Republiki Sloveniji zagotavlja, da bo poskušala z raznoterostjo virov tudi v prihodnosti pokrivati svoje potrebe.
Že večkrat se je zgodilo v naši preteklosti, da smo naredili napake, ko smo stavili samo na en vir. Spomnite se v 70-ih letih, takrat so bili vsi prepričani, da je nafta tista, ki lahko reši energetske potrebe. Naftni šok je pokazal, ne samo, da so mnogi v Evropi bili brez avtomobila, ampak je pokazal, da preprosto to ni realnost, na katero lahko računaš. Zato so nekateri takrat stavili na jedrsko energijo. Spomnili se boste, da so v Jugoslaviji govorili o 20 do 30 jedrskih elektrarnah. Kasneje je Sloveniji energetska politika stavila na premog in rezultat je bil, da smo bili ena najbolj onesnaženih držav in še sedaj imamo trikrat več emisij žveplovega dioksida na prebivalca, kot je evropsko povprečje. Danes nekateri z enako vnemo, z enako prepričanostjo v pravilnost svojih napovedi stavijo samo na plin. In pravijo, zakaj graditi v Trbovljah termoelektrarno na premog, če lahko to isto storimo na plin.
Plin je zanesljivo vir prihodnjega tisočletja, čeprav tisti, ki so resni analitiki, govorijo, da je to prehodno obdobje, prehodno obdobje do obdobja obnovljivih virov energije. Vendar danes staviti samo na plin, ni modra odločitev. Tega sicer ne morem podpreti z današnjimi ekonomskimi kazalci. Danes se res govori o tem, da je investicija v plin najboljša. Samo vprašam vas, ali ste prepričani, da bodo tudi jutri takšni ekonomski kazalci. Poglejte, od kod kupujemo plin in povejte, ali so te države zgled politične stabilnosti.
Tudi tukaj bodimo previdni in premislimo, ali je smiselno zaradi dnevnopolitičnih razlogov ogroziti nekatere projekte, ki so pred nami. Upoštevajte tudi, da je zaradi vrste razlogov, če pa želite, pa lahko to tudi kasneje v razpravi podrobneje pojasnim, v Republiki Sloveniji v zadnjih 20 letih izpadla intenzivnejša gradnja energetskih objektov. Torej Republika Slovenija se vsekakor mora odločiti, kaj bo tukaj storila in zato ...

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Sovič, prosim.

BORIS SOVIČ: Se opravičujem... in zato je smiselno ta projekt podpreti, zato je smiselno razpravo nadaljevati, zato je nesprejemljivo zavlačevati iz političnih razlogov in zato bo naša poslanska skupina proti predlogu matičnega odbora, v želji, da bi v kasnejši obravnavi, tudi amandmajev, lahko prišli do zakonskega teksta, ki bo konsistenten, ki bo odražal realne potrebe v prostoru in tudi na nek način nacionalne interese te države. Vljudno vas prosim, da iz dnevnopolitičnih razlogov ne zanemarimo ravno tega, nacionalnih interesov. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prosim mir v dvorani! Besedo dajem dr. Francu Zagožnu, Slovenska ljudska stranka.

DR. FRANC ZAGOŽEN: Spoštovani zbor! Slovenska ljudska stranka bo podprla predlog matičnega delovnega telesa, da se zakon vrne v prvo obravnavo. Mnenja smo, da je treba take investicije, ki imajo ekonomske, socialne in ekološke posledice za cela desetletja naprej, veliko bolj temeljito premisliti. Mislimo, da je slikanje apokalističnih scenarijev, če se sedaj in takoj ne odločimo za to investicijo, demagoška poteza.
Zelo dobro se zavedamo predvsem stiske Zasavja. Predvsem trboveljske občine in občine Zagorje, ki sta v gospodarski krizi. Ta kriza, v kateri sta se regiji znašli v tem času, prvič, ni od včeraj, že kar lep čas traja in dolgo se je pripravljala in mislimo, da ima vzroke prav v tem. Namreč, v tem, da je to regija, kjer se je kopal premog sorazmerno slabe kvalitete. Pred desetletji se je kuril še po vsej Sloveniji. Iz ekoloških, in ekonomskih in drugih razlogov se je poraba pretežno omejila na nekaj energetskih objektov in tudi tu je tako ekonomsko kot ekološko zadeva zelo sporna. Reševati krizo tako, da obnavljamo industrijske proizvodne kapacitete, zaradi kakršnih je regija v krizi, najbrž ni dobra poteza. Gre dejansko za to, če bi bila ta razprava pred štirimi desetletji, najbrž ne bi bilo teh dilem. Sedaj pa je ta čas enostavno minil.
Gre predvsem za to, kako najti pravo rešitev za reševanje gospodarske krize za odpiranje produktivnih delovnih mest v Zasavju in mislim, da v veliko manjši meri za reševanje energetskega problema.
Če bi o tem odločal elektroenergetski sistem Slovenije, se najbrž ne bi odločil za tako investicijo, ampak za drugačen pristop, vsekakor za cenejše in ekološko manj sporne vire energije. Prav gotovo se v tem sistemu morajo zavedati, da v nedogled ne bo mogoče tudi poljubnih cen električne energije prenašati na porabnike ali na proračun. Poglejte, če obstajajo energetski viri, ki lahko dajejo električno energijo za nekaj 10% ceneje, in znašajo potem letni zneski po nekaj milijard tolarjev, potem je seveda neupravičeno govoriti, da je ta investicija zaradi energetskega sistema nujna, še manj pa seveda tudi zaradi reševanja ekonomskih in socialnih problemov regije, ker so v teh alternativah lahko tudi tako veliki prihranki, da je mogoče Zasavju s tem denarjem zagotoviti bistveno kvalitetnejši razvoj. Navsezadnje tudi prebivalci Zasavja najbrž nimajo ambicije, da bi bili tudi v naslednjih desetletjih odvisni predvsem od državnih ukrepov in subvencij, ampak si želijo možnosti za normalen razvoj, za normalno perspektivo, tako kot drugi deli Slovenije. To so dileme, zaradi katerih bomo podprli predlog matičnega delovnega telesa in pričakujemo seveda, da bo v nadaljnji razpravi mogoče najti tako za državo kot za regijo kot tudi za elektroenergetski sistem boljše rešitve, ker zanesljivo tudi obstajajo. To, kar smo zdaj dejansko dobili, je, ali TET 3 ali brez TET 3 druga alternativa podaljšanja delovanja sedanje termoelektrarne, ampak na isti energetski vir, kar je seveda, to verjamem, še slabše od novogradnje, ampak mislim, da sta to dve slabi alternativi. Državni zbor pa ni imel še priložnosti razpravljati o mnogih drugih, med katerimi bi lahko bile tudi bistveno boljše. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, doktor Zagožen. Besedo dajem gospodu Miranu Jeriču, poslanska skupina LDS.

MIRAN JERIČ: Hvala za besedo gospod podpredsednik! Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. Poslanska skupina Liberalne demokracije Slovenije predlog matičnega delovnega telesa, da se zakon o poroštvu Republike Slovenije vrne nazaj v prvo obravnavo, ne bo podprla. To pomeni, da bomo podprli predloženi zakon, skupaj z vloženimi amandmaji, ki jih je na sam zakon vložila vlada Republike Slovenije.
Glede na to, da so moji predhodniki v imenu poslanske skupine zašli tudi na polje splošne razprave, tudi meni dovolite, da v imenu poslanske skupine povem nekaj argumentov, zaradi katerih ne bomo podprli sklepa matičnega delovnega telesa.
Res je, da zakon za drugo obravnavo vsebuje oziroma vlada predlaga investicijsko podporo v višini 150 milijonov mark, kar ni bilo v prvi obravnavi zakona oziroma predloženi zakon tega ne vsebuje. Res je tudi, da v prvi obravnavi, zakon je bil sicer vložen v septembru leta 1996, prva obravnava se je zgodila konec meseca aprila 1997, da so vse poslanske skupine predloženi zakon, poudaril sem, da ni vseboval investicijske podpore, v splošni razpravi podprle in da je bil na koncu tudi sprejet sklep, da je zakon primerna podlaga za drugo obravnavo in da naj zakon za drugo obravnavo skupaj s predlagateljem, to je z gospodom Potrčem, pripravi vlada Republike Slovenije. Od prve obravnave pa do danes se v javnosti oziroma nasploh pojavljajo mnogi dvomi o upravičenosti gradnje objekta, tako iz energetskega, ekološkega in ekonomskega vidika. Dileme se predvsem nanašajo na kakovost pod narekovajem, uporabljenih podatkov, za izdelavo investicijskega programa, ki je bil tudi osnova za vključitev v osnutek nacionalnega programa na področju energetike.
Od predaje investicijskega programa so bila podana številna dodatna strokovna pojasnila in analizirane okoliščine, ki jih vnašajo dileme o upravičenost investicije, kot so predvsem: uvedba skupnega evropskega tržišča električne energije, prag rentabilnosti poslovanja rudnika Trbovlje-Hrastnik, vloga in višina investicijskega podpore, podaljšanje obratovanja obstoječega bloka termoelektrarne 2 in zadostna zaloga premoga v teh dveh rudnikih, v Trbovljah in v Hrastniku, in tudi ekološki vidiki. Mislim, da je strokovne odgovore na te dileme v svoji uvodni predstavitvi stališč k zakonu oziroma vloženim amandmajem podal minister za gospodarske dejavnosti, gospod Dragonja. Zato jaz teh strokovnih odgovorov ne bi podal.
Rad bi se dotaknil samo dveh dilem. Ena je zadostna zaloga premoga. V javnosti krožijo različne govorice, različni podatki o zalogah rjavega premoga v zasavskem bazenu, v rudniku Trbovlje-Hrastnik. Od tega, da zaloge na zadoščajo za obratovanje obstoječe termoelektrarne do leta 2004 kaj šele za obratovanje nadomestnega objekta termoelektrarne 3. Treba je jasno poudariti, da iz strokovnih študij izhaja, da je bilančnih zalog v teh dveh rudnikih 54 milijonov ton; da je odkopnih zalog v teh dveh rudnikih 42 milijonov ton; da je malo manj kot 10 milijonov ton zalog, do katerih se pride brez dodatnih investicijskih vlaganj. Kar pa se tiče investicijskih vlaganj, s katerimi bi se prišli do ostalih zalog, ki se nahajajo v teh dveh rudnikih rjavega premoga, pa je potrebno poudariti, da rudnik rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik letno namenja 10 do 12 milijonov mark investicijskih vlaganj in seveda s temi investicijami se bi potem lahko zagotovila dostopnost, bom rekel, vseh zalog rjavega premoga v premogovniku Trbovlje-Hrastnik.
Kar se tiče ekološkega vidika. Vsaka investicija na področju energetike je tudi ekološka sporna. Vsaka investicija ima pluse in minuse, tudi ta z vidika ekologije ima pluse in minuse. V naši poslanski skupini vidimo več plusov kot minusov. Po našem mnenju je investicija oziroma nadomestni objekt termoelektrarne 3 zasnovan v skladu s sodobnimi okoljevarstvenimi predpisi, pomeni učinkovito zmanjšanje, bom rekel, tako žveplovega dioksida, dušikovega oksida, kot seveda tudi prašnih delcev v Sloveniji. Res pa je, da povečuje zaradi večje porabe oziroma ker v novem nadomestnem objektu bodo pokurjene večje količine premoga, povečuje emisije ogljikovih dioksidov. V strokovnih podlagah, ki so bile pripravljene za oceno smotrnosti izgradnje termoelektrarne 3, je razvidno, da je izgradnja termoelektrarne 3 zgolj s stališča ekonomskih in pa energetskih vidikov supoptimalna, ob upoštevanju samo energetskih in pa ekonomskih vidikov je optimalna varianta izgradnja plinske elektrarne v Zasavju. Odločitev o neizgradnji termoelektrarne 3 bi imela za posledico tudi ukinitev rudnika Trbovlje-Hrastnik, kar pa zahteva po mnenju naše poslanske skupine, to se pravi po mnenju poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije, širšo presojo ter poleg ekonomskih, energetskih, ekoloških vidikov je potrebno upoštevati tudi druge vidike. Eden od pomembnih je regionalni vidik, drugi je vidik zaposlenosti, tretji vidik energetske odvisnosti države in disperzije načinov oskrbe, o tem je govoril predstavnik poslanske skupine združene liste gospod Boris Sovič, in pa proračunski vidik.
Če mi dovolite, če ne bo potrebno, jaz v razpravi potem o posameznih amandmajih teh vidikov ne bi podrobno razčlenjeval, če bo pa potrebno, se bom pa potem pri posameznih amandmajih še enkrat oglasil.
Na podlagi vsega povedanega je po mnenju naše poslanske skupine potrebno zavrniti sklep matičnega delovnega telesa in seveda podpreti zakon v drugi obravnavi, skupaj s predloženimi amandmaji matičnega delovnega telesa. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Jerič. Še beseda predlagateljev zakona. Gospod Potrč.

MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Kot pri mnogih drugih vprašanjih sem jaz prepričan, da tudi tokrat ne gre predvsem za to, ali se bomo strokovno prepričali ali ne, ampak v glavnem za to, kaj kdo od nas politično misli ali ne. Rad bi zato opozoril povsem na kratko na temeljne dileme, ki so bile povedane.
Prvič. Za vsakega, ki to želi, je odločitev danes mogoča. Kdorkoli je menil, da v zadnjih dveh letih ni dobil ustreznih podatkov in argumentov za ali proti, ne govori resnice. Lahko jih je dobil, če jih je želel dobiti, tudi v zadnjem tednu, štirinajstih dneh so bili pripravljeni predstavniki elektrarne, rudnika, predstavniki inštituta Milan Vidmar in podobno obiskati vse poslanske skupine in dati odgovor na katerokoli vprašanje, ker smo vedeli, da odgovorov na strokovna vprašanja na seji državnega zbora enostavno dovolj natančno ni mogoče dati. Trditev, da želite imeti boljše podlage, torej ni resnična, je izgovor - možen, ampak političen izgovor.
Drugič. Odločitev je potrebna. Če se želi nadomestiti termoelektrarna Trbovlje z novim objektom, potem je gradnja takšnega objekta najmanj štiri leta, in to po mnenju vseh strokovnjakov. Če ne bo opravljena koncem leta 2003, sedanja termoelektrarna Trbovlje 2 preneha obratovati. Če želimo še naprej po dveh letih razprav o tem zakonu s tem še odlašati, bomo pač prišli do tega, da bo prišlo do spontane variante, po kateri enostavno nadomestnega objekta ne bo več smotrno in mogoče graditi, da ne govorim o tem, da je gradnja v določenem smislu zelo tesno povezana tudi z obnovo ceste, da je treba tam sprejemati odločitve in podobno.
Trditev, da se ne ve, kaj se bo dogajalo z rudniki oziroma z rudnikom Trbovlje-Hrastnik do leta 2003, je neobjektivna. Poslušajte, dogajalo ali ne dogajalo se bo, neodvisno od tega, ali bo do gradnje prišlo. Če pa bo prišlo do odločitve za gradnjo termoelektrarne Trbovlje 3, se bo vsaj po januarju 2004 vedelo vnaprej, kaj se bo s tem rudnikom dogajalo; drugače je pa treba odločitev o zapiranju čimprej sprejeti, ker so nesmiselna vsaka vlaganja še v obstoječe rudnike, če jih bomo čez dve, tri ali štiri leta zaprli.
Govorite o alternativah. Gospodje, tisti, ki ste o alternativah govorili, veste, da so bile vse alternative preizkušene - vse so bile preizkušene. Tisti, ki trdite, da imamo druge vire - jih nimamo. Voda ni konkurenca, ker se mora ravno tako graditi Sava in Soča. Alternativni viri energije niso konkurenca, ker jih lahko samo v manjšem delu uporabimo v Sloveniji. Plinska je bila preizkušena. Ne vem, kakšne so še. Podaljšanje življenjske dobe je bilo preizkušeno. Alternative so bile preizkušene in samo izgovor je, da se o tem ne želi odločati.
Kar zadeva razvoja Zasavja, bi rad povedal, da gotovo tudi posamezniki v Zasavju imajo pomisleke, ne rečem, da ne. Ampak velika večina je trdno prepričanih, da je to prava odločitev; ker ne verjamejo, da je mogoče v kratkem času zagotoviti mnogo več sredstev državnega proračuna kot v tem primeru, predvsem pa, da je mogoče zagotoviti ustrezne programe.
Pri zapiranju rudnikov Senovo-Kanižarica-Zagorje, gredo stvari v različnih rudnikih različno. Najboljše v Zagorju. Gotovo. Ampak v Zagorju je bila pred približno mesecem odprta obrtna cona, zelo dobro, tudi s tem denarjem, ki bo zagotovila novih 400 delovnih mest. Vendar, kdaj jih bo zagotovila? V bodočnosti? Mi smo pa odločitev o tem, da se bodo rudniki zaprli, sprejeli pred 4 leti. V tem času je mnogo mladih rudarjev šlo v pokoj in danes imajo z relativno solidne pokojnine, ne bom rekel, da ne. In to bi se enako zgodovino v Hrastniku in v Trbovljah. Govoriti o tem, da bi pa imeli sedaj perspektivna nova delovna mesta, pa enostavno ni res, ker jih država ne bo dala. Država lahko zagotovi nekatere pogoje.
Zato spoštovane kolegice in kolegi, odločitev je možna, je potrebna, je ekonomsko, razvojno, energetsko, regionalno, socialno in še kako utemeljena. Jaz si bom drznil reči, ni res, da bo odločitev za elektrarno pomenila politično odločitev. Obratno, kdor danes ne bo želel odločati, se bo odločal izključno iz političnih razlogov, ker ima ali sam nek interes nekega drugega lobija, predvsem pa zato, ker ne želi iz političnih razlogov, tudi zaradi interesov znotraj koalicije in podobno, take odločitve sprejeti. Jaz vas zato prosim, da premislite in da ne podprete še enkrat predloga, ki ga je dalo matično delovno telo. Če kdo, je tokrat matično delovno telo tudi z, da uporabim ta izraz, z vztrajnostjo ali sitnobo ali celo zlorabo svojega položaja predsednika dobilo vse podatke, ki jih je želelo dobiti. Servisirano je bilo z vsem, kar je bilo potrebno, in odločitev bi lahko bila vsebinska sprejeta, ne pa s ponovnim odlaganjem. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala gospod Potrč. Kolegice in kolegi, glasujemo o sklepu, ki se glasi: "Predlog zakona o poroštvu Republike Slovenije za najetje posojil za izgradnjo termoelektrarne Trbovlje 3, druga obravnava, se vrne v prvo obravnavo." Ugotovimo sklepčnost. Obrazložitev glasu gospod Peterle.

ALOJZ PETERLE: Hvala lepa za besedo gospod podpredsednik, spoštovane poslanke in poslanci. Vse kar smo slišali doslej govori za razumen sklep, ki ga je predlagal matični delovni odbor, naj se zadeva vrne v prvo branje. Zadeva nima ekonomske računice, nima ekološke računice, ima očiten politični interes, ni imela alternative resno pripravljene, ima slabo pokrit surovinski vidik, ima slabo pokrit evropski vidik, ki ga pred 10 leti, ko sem prvič sodeloval pri teh razpravah, ni bilo. Takrat ni bilo kiota in nismo bili tik pred evropsko zvezo. Oboje ni upoštevano, kot ni upoštevano mnenje ljudi, kot sta dr. Miha Tomšič, nekdanji minister za energetiko, ali dr. Lojze Sočan, naš predstavnik po znanstveni plati in znan gospodarstvenik z ugledom v Bruslju. Torej stroka se je tukaj povozila. Ne govorim proti temu, da je treba nekaj narediti, ampak ne narediti na tak način. Tukaj manjka temelj in temelj je ekonomika. Tega podatka, da se bo to izplačalo, v stanju, kakršno je v Zasavju, pri tej kvaliteti, pri teh dejstvih v zvezi s samim premogom, se preprosto ne da priti do pozitivnega rezultata. Mene to spominja samo na nekaj, to se pravi politična tovarna, ta čas v imenu dveh strank.
Zame je izredno zanimivo dejstvo, ne samo zanimivo, pomembno, ali pa zaprepaščujoče, da se koalicija ni poenotila glede tega projekta, da ena stranka tega ne podpira. Gospodje, v milijardo mark ne moremo iti tako. Naša vlada je imela razvojno skupino za Zasavje in za Maribor. Drnovšek je pri priči ukinil v prvi vladi oboje. Danes bi imeli lahko alternativne koncepte, imeli bi razvojni program za celoto, ne pa nadaljevanje preteklosti s sumljivimi oziroma škodljivimi posledicami take investicije. Čemur smo priča sedaj, nalašč verjetno tampirano pred volitvami, je spet politika izvršenih dejstev. Samo eno je, kakor je bilo včasih, volili smo lahko samo enega, ni bilo alternative, tudi sedaj ni alternative in povsem mimo ušes gre vprašanje, kaj bi se lahko za polovico takega denarja ali pa za ves ta denar zgodilo. Tukaj nas očiten politični interes dveh strank ali pa celo nekaterih njenih glavnih ljudi tišči v nekaj, zaradi česar ne bo bolela glava samo Posavja oziroma Zasavja, ampak vso Slovenijo.
Nihče ni resno odgovoril, kaj pomeni to z vidika energetskega koncepta ob našem vstopanju v Evropsko zvezo. Jasno pa je naslednje: Kiota še nismo podpisali oziroma ratificirali. Kioto in ta investicija ne gresta skupaj. In brez Kiota ne pridemo v Evropsko zvezo, kot vam je znano. Tukaj je kup neodgovorjenih vprašanj, na katera se še da odgovoriti v prvi obravnavi, čeprav menim, da stvar tudi za prvo obravnavo ni oziroma o takem projektu se ne bi smeli v tej hiši odločati, če želimo skrbeti za osnovne elemente ugleda te hiše.
Govora je bilo o strateški odločitvi. Sam sem za strateške odločitve in če bi me prepričali, da je to za Zasavje in za Slovenijo za dolgoročni energetski koncept, bi rekel, da. Ker vidim tukaj samo politično strategijo, ekonomske pa ne, tega ne morem podpreti. Zame je lahko strateško samo tisto, kar vzdrži osnovno ekonomsko preveritev in tukaj manjka dobesedno temelj, gospe in gospodje, da ne razlagam surovinskega, ekološkega vidika in tako naprej. Ali veste, kaj pomeni surovina v tem primeru? Čedalje globje, čedalje dražje, čedalje slabši surovini. Vi pa računate na boljše ekonomske kazalce v drugi polovici obratovanja. To je nesmisel.
Z vso odgovornostjo povem. Če mi kdo zameri ali ne, tako se preprosto mi ne smemo tukaj odločiti. Alternativnost torej, da ni tukaj alternative, da lahko vlada s tako lahkotnostjo pride pred nas samo z dejstvom, ki se mu reče politična tovarna, in grd bo tisti in političen bo tisti, ki bo glasoval proti temu sklepu. To je preprosto nespodobno. Berite, kaj piše dr. Miha Tomšič, berite, kaj piše dr. Lojze Sočan, berite, kaj meni tudi kdo drug, tudi recimo minister Miha Jazbinšek. Svetujem odločitev v smeri matičnega delovnega telesa. Zakaj ga pa imamo, bi rekel, to telo je hvala bogu imelo podatke in skoraj jim je gospod Potrč obesil greh, ker so imeli vse podatke. Samo z vsemi podatki se lahko odloča, oprostite.
Sam bom podprl predlog tega matičnega delovnega telesa in mislim, da ta hip preprosto nimamo boljše rešitve. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Obrazložitev glasu gospod Izidor Rejc.

IZIDOR REJC: Spoštovani gospod podpredsednik, gospe in gospodje! Na matičnem delovnem telesu, kjer sem tudi sodeloval, smo se veliko ukvarjali tja do poznih ur. Menim, da smo bili zelo zahtevni in tudi tisti, ki smo hoteli imeti podatke, ne samo te, ki so nam bili na voljo, ampak še nekatere druge, iz razpoložljivega gradiva, me niso prepričali gospodje iz vlade in tudi iz vladnih institutov. Ekonomski izračun in vsa ostala dejstva, ki bi zagotovila oziroma bi nekako zagotovila zeleno luč za izgradnjo TE 3, niso bila prepričljiva. Mi smo tudi rekli in zahtevali, da naj dajo dodatna gradiva, dodatna pojasnila, dodatne izračune, dodatne zagotovitve. Jaz osebno nisem nič takega dobil. Imam samo tisto gradivo, ki smo ga prejeli na seji in tisto analizo, ki je bila narejena iz aprila tekočega leta.
Menim, da je to, kar sedaj delamo - podprl bom mnenje oziroma predlog matičnega delovnega telesa - je res tiščanje glave v pesek. Če mi neko energetsko strategijo delamo ali jo zagovarjamo izpred toliko let in jo vlečemo skozi čase, med tem pa se mnoge stvari spremenijo, to bomo še kasneje kaj povedali, potem se ne zavedamo, kje smo, kam hočemo iti. V nobenem primeru in iz vseh podatkov, ki so mi bili na voljo, iz kvalitete tega vira, ki vemo, kakšen je in ki preseneča, ko se operira z zelo natančnimi meritvami in kapacitetami, kar je lahko za nekoga v drugem razredu ali v prvem razredu osnovne šole prepričljivo, vse to meni pomeni, da mi nekam tiščimo. Tiščimo neko strategijo, ki je taka ali drugačna. Slišali smo, da mora biti kup nekih virov, kup energetskih osnov, potem bomo lahko imeli in živeli. Ne bom tega podprl oziroma bom podprl predlog matičnega delovnega telesa, da priskrbi vlada oziroma ministrstvo, ki je pristojno, dodatna gradiva in z odprtimi pristopi dokaže, kje je ta upravičenost. Imamo mnogo ugovorov, tudi pred menoj so jih nekateri povedali, osebno pa sem jih zelo veliko pripravil in jih bomo lahko potem tudi še poslušali, če bo eventualno zadeva dana na dnevni red. Sem za to, da se da v prvo obravnavo. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala gospod Rejc. Obrazložitev glasu gospod Pavle Rupar.

PAVEL RUPAR: Spoštovani predsedujoči! Kolegice in kolegi! Če zelo na kratko in hitro izračunate investicijo v TET 3, potem je v primerjavi z investicijami v bio maso, v mestih, zelo hitro izračunate in dobite, da bi za ta denar, za to energijo nadomestili oziroma z bio maso opremili 60 občin. 60 občin! Zakaj to govorim? Zato ker je lesna industrija v Sloveniji v krizi, v hudi krizi, ker imamo ogromno obnovljivih virov, tako v gozdovih, kot na poljih, pa v ta namen ne delamo nič. Zakaj še to govorim? Tudi zato, ker v srednji Evropi ne najdete države, ki bi v zimskem obdobju porabila toliko električne energije za ogrevanje, kot jo porabi Slovenija. To so dejstva.
Enostavno lahko sklepamo, da je ta investicija zgolj političnega pomena. Pa še nekaj. Ali naj bi se torej termoelektrarna 3 gradila predvsem zato, da bi se ohranila delovna mesta v Zasavju v teh premogovnikih. Jasne in natančne projekcije energetske bilance kljub številnim urgencam, žal, še nismo prejeli. Še danes ne vemo povsem zanesljivo, kaj bi na področju ponudbe električne energije v Sloveniji pomenil izpad TET 3. Na drugi strani pa so prisotne v strokovni in tudi laični javnosti velike kritike tega projekta. Očita se mu, da bi stal veliko več kot omenjenih 600 milijonov mark, s tem, da se očitno prikrivajo tudi izgube, ki bi nastajale kot posledica obratovanja TET 3. Cena te elektrike bi namreč stala 7 pfeningov na kilovatno uro več, kot iz drugih virov (se opravičujem, ker govorim v tuji valuti, ampak za razumevanje pa je morda to dobro). Ta proizvodnja naj bi bila zato vsako leto kar za 70 milijonov mark dražja, v 30 letih - to lahko izračunamo - stane to 2 milijardi mark. Tako bi pa, če preračunate, za ohranitev delovnega mesta enega rudarja potrebovali kar 1,9 milijona mark. Tudi iz programov, iz študije PHARA in IBE študije naj bi izhajalo, da bi bila cena te električne energije od 7 do 10 tolarjev dražja od vsakršne uvožene energije z zahoda.
Če torej danes stane v Sloveniji delovno mesto za enega kvalificiranega delavca približno 100.000 mark, potem bi samo z naložbo v TET 3 lahko ustanovili najmanj 5.000 ekološko nespornih delovnih mest v tem okolju - torej govorim o Zasavju - kar je več kot dvakrat toliko, kolikor je ljudi oziroma kolikor ljudi naj bi izgubilo delo. Če pa računamo še pričakovano izgubo v času obratovanja v omenjeni višini 2 milijona mark, kot so izračunali nekateri, pa bi se lahko ustvarilo še mnogo več delovnih mest, kolikor nam jih je predstavljeno kot ohranitev. Za nova delovna mesta v Zasavju torej ni pogoj TET 3, pač pa bo prej res obratno, da bi s tem denarjem lahko ustvarili še mnogo drugih ekološko nespornih delovnih mest.
Ob prelomu tisočletja niti iz strokovnih niti iz moralnih razlogov ne morem podpreti izgradnje tako imenovanih političnih tovarn. Želim si, da bi ljudje v Zasavju imeli delo, vem, da bi se s tem denarjem lahko marsikaj drugega zgradilo, predvsem pa jim želim, da bi končno zadihali tak zrak, kot ga lahko dihamo v drugih mestih. Smo torej za to, da se ta denar nameni za delovna mesta, za ohranitev delovnih mest, za razvoj Zasavja; skratka, ni prepričljivih strokovnih argumentov za to gradnjo, je pa po mnenju tudi drugih kolegov iz poslanske skupine ta denar potrebno gotovo nameniti Zasavju, vendar v povsem druge ekološko nesporne zadeve. Zato bom seveda glasoval tudi za predlog, ki je predlagan. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Kolegice in kolegi, ne govorimo za ali proti zakonu, govorimo samo o obrazložitvi glasu ob tem sklepu. Zato prosim, da to upoštevate.
Gospod Zamernik, obrazložitev glasu.

BOGOMIR ZAMERNIK: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Glasoval bom za predlog odbora, da se zadeva vrne v prvo obravnavo. Bi pa želel to malce širše obrazložiti. Predgovornik je že govoril o bio masi, o energiji, ki je na zahodu zelo pomembna in ki ji dajejo precejšnjo mero pozornosti tam, kjer so kakšen korak pred nami. Zato sem se iskreno razveselil dopisa, ki sem ga dobil iz tega istega ministrstva, ki danes predlaga zakon o TET 3, se pravi iz ministrstva za gospodarske dejavnosti, da naj naša občina (mimogrede, preko nje se seveda vozi predsednik vlade v Logarsko dolino) razmisli o tej bio masi. Prej smo kurili na premog, premog iz Trbovelj, premog iz Velenja in seveda takrat nikogar ni to nič motilo. Ko pa smo se odločili, da bomo šli na plinofikacijo kraja, smo dobili iz ministrstva, ki sem ga prej omenil, dopis, da naj ponovno razmislimo o naravnih danostih naše občine, naj upoštevamo razvojno vizijo Evropske unije, Kiotsko konvencijo, h kateri je pristopila Slovenija, in slovensko nacionalno razvojno strategijo in razmislimo o lesu kot domačem energentu, ki utrjuje gospodarsko stabilnost občine, denar za ogrevanje pa ostaja doma in tako povečuje kupno moč domačinov, čisti zrak pa je zagotovilo za zdravo življenje prebivalcev kraja in pomemben sestavni del turistične ponudbe. In Luče bi s tem utrdile ugled in pripomogle k izboljšanju energetskih in gospodarskih razmer v Sloveniji. Zdaj pa TET 3. Zato seveda ne morem biti za zakon, zato bom podprl predlog odbora in na koncu bi mogoče še samo misel, ki sem jo slišal v teh dneh, da je triumf demagogov kratkotrajen, posledice so pa lahko večne ali pa v našem primeru vsaj zelo dolgotrajne.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Kelemina bo obrazložil svoj glas.

BRANKO KELEMINA: Hvala lepa, cenjeni podpredsednik, državni zbor, predstavniki vlade. Podprl bom predlog matičnega delovnega telesa, da se vrne obravnava izgradnje termoelektrarne TET 3 v prvo obravnavo. Seveda moram navesti razloge, zakaj sem se tako odločil. V prvi vrsti in na prvem mestu so to ekološka vprašanja. Čeprav nekateri danes ekologijo še tako zagovarjajo, tudi pri nas, so danes na to pozabili, kajti mislim, da je vpliv na okolje že v sedanjih razmerah bil na osnovi rezultatov, s katerimi razpolagamo dovolj uničujoč in da se mora to čimprej ustaviti, tudi v skladu z vsem ostalim, kar je bilo že danes povedano. Kmetijstvo na tem področju je izredno prizadeto, zdravje ljudi je ogroženo in pa seveda tudi samo počutje ljudi ni najbolj prijetno. Kajti prav gotovo si vsi najbolj želimo v tej državi živeti v naravnem, čistem okolju in to tudi imamo po ustavi zagotovLjeno.
Drugi razlog, ki ga jaz postavljam sicer na drugo mesto, je pa prav gotovo enako pomemben ali pa še skoraj bolj, je pa seveda ekonomski razlog. Ne samo to, da so se spremenile razmere financiranja v drugi obravnavi, kar je tako rekoč tudi bistveno spremenilo sam koncept zakona, ampak na osnovi podatkov, s katerimi seveda razpolagamo zaradi visoke cene produkcije premoga, zaradi visoke cene električne energije, ki bo izhajala iz tega objekta. Vemo, da je recimo iz Vrhovega cena električne energije približno 4 tolarje, če se ne motim, iz nuklearke približno 6 tolarjev, tukaj bo pa tako rekoč dvakrat višja cena. Iz tega razloga je absolutno nesprejemljivo. Prav tako je bilo po nekih študijah ugotovljeno, vsaj strokovnjaki so tako zagotavljali, da cena ne bo pokrivala niti lastnih stroškov. Kje so pa tukaj odplačila kreditov, kje so tukaj stroški za razgradnjo, kje so tukaj odškodnine za rento, za zdravje ljudi na tem področju, kje so tukaj stroški za zapiranje rudnikov, ki bodo tako ali tako sledili v nekem obdobju. Torej cela vrsta odprtih vprašanj, na katere dejansko danes nismo dobili odgovora.
Na koncu moram reči samo to, da me čudi, da ni drugih alternativnih programov in da smo dejansko postavljeni minuto pred dvanajsto pred izvršena dejstva, tako rekoč pred zid in da se moramo pred slovensko javnostjo odločiti, kot da odločamo o usodi Slovenije. Mislim, da je to nesprejemljivo in da taki pritiski niso upravičeni. Moram reči da pogrešam dejansko te programe na področju zaposlovanja, kot so že bili omenjeni, prav tako pa programe na področju nadomestnih virov. Seveda lahko nekdo reče, zakaj pa niste vi pripravili teh programov. Lahko rečem samo to, niti nimam kadrovskih, niti finančnih možnosti, da bi pripravil alternativne programe. Te alternativne programe bi moral pripraviti tisti, ki je predlagal tudi ta zakon in tisti, ki ve, kaj se lahko v prihodnosti oziroma kaj naša država v prihodnosti pričakuje in tudi potrebuje. Torej glasoval bom za predlog in upam, da se bom pravilno odločil. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Demšar bo dobil svoj glas.

VINCENCIJ DEMŠAR: Lep pozdrav in pozdrav tudi gospodu podpredsedniku in predstavnikom vlade.
To področje, o katerem se danes pogovarjamo, jaz priznam, da poznam nekaj iz študija geografije, kaj več pa ne. Ampak zakaj se potem oglašam? Zaradi tega, ker imamo na našem področju žal rudnik Žirovski vrh. Zgodba, ki se danes tu ponuja, me spominja na leta po letu 1960, ko smo za vsako ceno hoteli imeti svoj lastni vir energije. Vlagali smo velike denarje, da bomo imeli svojo energijo, svojo atomsko energijo za potrebe, ki smo jih takrat načrtovali. Žal mi je, da sem pozabil nekatere številke. Ampak zanesljivo vem, da mi je direktor rudnika Žirovski vrh, gospod Uršič, povedal, da je energija iz nuklearke dvakrat cenejša, kot tista, ki jo dobimo iz premoga. Zadosti imamo na trgu drugih energij in jaz ne razumem, zakaj sedaj za vsako ceno hočemo s tem premogom, ko vemo, kako se tudi po Evropi zapirajo rudniki, na vsak način sedaj tu nekaj takega delati, za kar se bojim, da se bo čez leta dogajalo to, kar se dogaja z rudnikom Žirovski vrh.
Jaz sem hvaležen ministru Gantarju, ki tu zelo dobro stoji pri zapiranju rudnika Žirovski vrh. Ampak rad bi vas spomnil, letos bo šlo čez 600 milijonov za potrebe, ampak samo letos. Kaj bo to pomenilo, ko bomo sedaj tu investirali, potem pa bomo šli stvari zapirat in ne bodo več primerne ekološko ali kako drugače. Namreč podatek, ki ga je tu povedal tudi predstavnik LDS danes, da se bodo povečale emisije ogljikovih dioksidov. To je povedal. Če bomo hoteli biti kolikor toliko primerljivi z ostalo Evropo, je potrebno vprašanje, ali nas to pelje tja ali v neko zapiranje. Povem samo osnovni podatek. Še enkrat ga ponovim. Če je energija iz nuklearke toliko cenejša od tiste, ki jo dobimo iz premoga, potem ne vidim razloga, da bi morali iti na neko samozadostnost pri teh energijah, ko jo je tako po svetu več kot zadosti.
Poglejte, Hrvatje se enostavno lahko delajo norca iz nas, ker so rekli, saj ne rabimo iz nuklearke, jo bomo pa od drugod uvozili. Oni bi jo sicer nam zaračunali, ampak njihov sistem ni razpadel, ko jim je Slovenija rekla, da jim ne da več električne energije.
Zato iz tega razloga ne morem podpreti želja, ki so bile tu danes izražene, želja, da se uvrsti ta termoelektrarna na proračun te države, ampak bom podprl stališče, ki ga je sprejel matični odbor. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Sovič. Gre za obrazložitev glasu. Prosim, poslanci, še malo potrpljenja.

BORIS SOVIČ: Hvala. Mislim, da je za odločitev pomembno, da upoštevamo korektne podatke. Ta investicija ni, kot bi kdo narobe razumel, vredna milijardo, ampak pol manj. Ne gre za 500 rudarjev, kot bi kdo narobe mislil, ampak za 1500 denarjev in ne gre za povečevanje emisij CO2, ampak za zniževanje teh emisij, kar je skladno z določili protokola iz Kiota. Gre za specifične emisije.
In še nekaj. Če ta objekt obstaja, je tudi uvozna ranljivost Slovenije nižja. To pomeni, tudi če bo Slovenija še nekaj energije uvažala, bo zaradi tega tudi sam uvoz cenejši. Ker če imaš nekaj resursev, si manj odvisen od zahtev, ki ti jih postavljajo pač tisti, ki ti energijo prodajo. Če pa tega nimaš, te lahko izsiljujejo in je zato tudi cena dosti višja. Mislim, da so razlogi za to, ki govorijo o tem, da je smiselno zavrniti sklep matičnega odbora in se zelo temeljito lotiti amandmajev, ki so predloženi, da bi potem lahko prišli do čimbolj kvalitetnega zakona. Zato bom glasoval proti sklepom matičnega odbora. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Brenčič.

STANISLAV BRENČIČ: Hvala lepa. Spoštovani zbor! Le malo časa nazaj so evforično padali dnevni, tedenski, mesečni in tudi letni rekordi na izkopu premoga v teh revirjih. Posledica tega je to, kar danes ti revirji občutijo: težka gospodarska, strukturna in tudi zaposlitvena kriza. Bojim se, da vse evforično nastopanje, ki je bilo danes tu prisotno v prid tega projekta, rojeva za to okolje podaljševanje tega stanja oziroma te krize. Zame je odločitev za ta projekt, vsaj iz ekonomskih in okolnih vidikov, neodgovorno dejanje in poslabšanje ali nadaljevanje krize v tem revirju, v tem okolju. Zato tega ne želim niti Zasavcem in nobenemu okolju v naši državi. Podprl bom sklep matičnega telesa iz naslova, da se pridobi čas za dodatno argumentiranje ali iskanje rešitev, ki bi bilo za to okolje dobrodošle.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Brenčič. Kolegice in kolegi, prehajamo ... Še gospod Hvalica. Upam, da je zadnja obrazložitev glasu.

IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, glasoval bom za predlog matičnega delovnega telesa. Gre za izrazito predvolilni projekt, gospod minister Dragonja. Torej jaz ne razumem, kako lahko vztrajate na popolnoma nekonkurenčnem zasavskem premogu? Jaz tega ne razumem! Pri čemer pa bi pozval tudi gospoda, ki kandidirata ponavadi v revirjih v Zasavju, eden sedi tu, eden pa v predsedniški palači, da pravzaprav pojasnita, kako si upata na takšen način diskriminirati ljudi iz Zasavja. Torej Zasavci...

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Hvalica, ne moreta pojasniti, ker gre za...

IVO HVALICA: Ne, ne, jaz pojasnjujem, kako bom glasoval, ampak utemeljujem to. Zasavci torej lahko požirajo ta strup, Ljubljančanom ni dober, Ljubljančani uvažajo indonezijski premog. Torej to je podcenjevanje lastnih volivcev. Upam, da bodo spregledali. Ne nazadnje se mi vsiljuje še nekaj. Jaz ne odrekam Zasavju tega denarja, davkoplačevalci naj bi s tem projektom dajali od 50 do 100 milijonov DEM mesečno. Mesečno! Ali veste, kaj lahko naredimo s tem denarjem? Koliko štipendij, koliko delovnih mest bi lahko odprli, predvsem pa ne bi ljudi porivali v umazane jaške. Ostal mi je v spominu slučajno slišan radijski program 18. julija 1998. leta, ne, 21. avgusta je bilo to, imam več podatkov tu, kjer je rudar rekel, ta je sedaj ubogi tam v domu onemoglih in pravi: "Namesto da delal na zraku, na soncu, sem moral delati v temi in smradu." To je rekel varovanec doma, ki je hotel postati vrtnar, pa so ga s silo vrgli v luknjo, v rudarsko luknjo. Zato bom glasoval za. Če bi bilo kakšno drugo glasovanje, bi lahko tudi, ne samo ta zakon vrnil v prvo obravnavo, ampak bi glasoval proti temu zakonu. Glasoval pa bom za ta predlog. Danes, ko ves svet dela kogeneracije, danes, ko se vsi obračajo k plinu, danes, ko v Sloveniji še nismo izkoristili naših rek, sigurno ne verige savskih elektrarn, se gremo stvari s premogom, ki ni niti premog, ki je v bistvu nekaj med lignitom in rjavim premogom. Ja, za božjo voljo, kaj bi radi naredili še kakšne železarne? Kaj bi radi naredili še kakšen TAM? Ta država ima dovolj denarja, ampak ne pa toliko, da bi ga vi non-stop zmetali in metali skozi okno. Zato bom glasoval za predlog matičnega delovnega telesa. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Kolegice in kolegi, prehajamo na odločanje. Bomo še dali besedo naši dami, gospa Zbačnikova.

MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Lep pozdrav! Tudi sama bom glasovala za predlog odbora, in sicer zato, ker menim, da nimamo pravice, da tam v Zasavju omogočimo še naprej, da bodo dihali tako slab zrak, saj vemo, kaj pomeni premog s tega področja. Vemo, kakšni so stranski učinki za zdravje, bila tudi narejena zdravstvena študija. Vemo tudi, da - naj zaključim z besedami Cicerona - zdravje je najvišji zakon. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (74 prisotnih.)
Kdo je za predlog matičnega delovnega telesa? (38 poslancev.) Je kdo proti? (38 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog ni sprejet.
Gospod Rupar, proceduralno.

PAVEL RUPAR: Spoštovani, prosil bi za ponovitev, ker sem se zmotil. Prosim.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dobro. Dajem predlog gospoda Ruparja za ponovitev glasovanja na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (74 prisotnih.)
Kdo je za to, da ponovimo glasovanje? (65 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da bomo ponovili glasovanje o sklepu.
Ugotovimo prisotnost! (77 prisotnih.)
Kdo je za predlog matičnega delovnega telesa? (39 poslancev.) Je kdo proti? (42 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog matičnega delovnega telesa ni sprejet.
Prehajamo na obravnavo amandmajev. Zboru predlagam, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo besedo s tem v zvezi? (Ne želi.) Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (35 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
(Vprašanje poslanca iz klopi.) Predlog, da skladno s 189. členom glasujemo o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji - to sem prebral na začetku.
Prehajamo k 1. členu. Prosim za mir v dvorani! Prosim za mir v dvorani, gospod Rupar in gospod Jakič! Utihnita, ker moramo delati danes!
K 1. členu imamo amandma na amandma Vlade Republike Slovenije. Pod 2 imamo amandma vlade. Želi kdo razpravljati o teh amandmajih? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovili smo, da je pod točko 1 amandma vlade. Če bo ta sprejet, bo drugi brezpredmeten. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (21 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet; drugi amandma je brezpredmeten.
Na glasovanje dajem 1. člen. Ugotovimo prisotnost! Samo trenutek, prosim. Ugotovili smo, da je člen v celoti spremenjen, zato o njem ne bomo glasovali.
Samo trenutek, prosim. Da ne bo kaj narobe, bomo dali vseeno 1. člen na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za 1. člen? (34 poslancev.) Je kdo proti? (16 poslancev.)
Ugotavljam, da je 1. člen sprejet.
Imamo amandma za nove 1.a, 1.b in 1.c člene. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Amandma za 1.a člen je predlagala vlada in nato imamo amandma na amandma. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma na amandma pod številko 1? (29 poslancev.) Je kdo proti? (13 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma sprejet.
Imamo amandma za novi 1.a člen. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (31 poslancev.) Je kdo proti? (11 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Imamo amandma za novi 1.b člen. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (31 poslancev.) Je kdo proti? (12 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandmaje za nove 1.a, b in c člene. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (29 poslancev.) Je kdo proti? (10 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k 2. členu. Imamo amandma vlade. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (48 poslancev.)
Kdo je za amandma? (32 poslancev.) Je kdo proti? (11 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 2. člen. Ugotavljam, da je v celoti spremenjen, torej ne bomo o njem glasovali.
Smo pri 3. členu, amandma vlade. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (51 poslancev.)
Kdo je za amandma? (27 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Tudi ta člen je spremenjen, o njem ne bomo glasovali. Smo pri členu 4, predlog, da se člen črta. Želi kdo besedo? Gospod Špiletič.

BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. 4. člen, ki ga vlada predlaga, za katerega vlada predlaga črtanje, se glasi takole: "Vlada Republike Slovenije bo zagotavljala ceno električne energije na pragu javnega podjetja Termoelektrarna Trbovlje d.o.o. v višini, ki mu bo pokrivala tudi lastni delež sredstev za investicijo in odplačilo obveznosti iz najetih posojil." To pomeni, da so predlagatelji zakona, v prvem branju izhajali iz tega, da termoelektrarna ne bo obratovala racionalno in da bo treba oblikovati ceno električne energije tako, da bo skozi stranska vrata prečrpan del sredstev, zato da se bodo lahko minusi pokrili. Sedaj vlada predlaga črtanje. To pomeni, da bo termoelektrarna poslovala z izgubo in da bo vsako leto ta izguba bremenila proračun. Jaz to razumem samo tako in nič drugače. In tukaj, gospod minister, lepo prosim za pojasnila, koliko bo vsako leto proračun Republike Slovenije obremenjen iz tega naslova. Če boste rekli, da ne, bi pa prosil, da daste pisno obrazložitev in z vašim podpisom, da boste v primeru, če se sedaj to uresniči, odstopili, če ne vi, pa še kdo drugi. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod minister.

METOD DRAGONJA: Hvala lepa. Spoštovani! Ta člen oziroma predlog vlade, da se ta člen črta, velja razumeti v tem smislu, da vlada, kar se tiče pristojnosti glede cene električne energije, direktno ne prevzema te obveznosti v tem delu kot regulator trga oziroma regulator cene električne energije. Tukaj vlada upošteva razvoj trga energetike oziroma električne energije in svojo opustitev vloge cenovnega regulatorja na trgu energije in dejstvo, da se bodo ti odnosi urejali pogodbeno znotraj elektroenergetskega sistema, kar je tudi bistvo direktiv Evropske unije na tem področju. Se pravi, da bo vprašanje cene na pragu te elektrarne vezano predvsem na dolgoročne pogodbene odnose, ki jih bo elektrarna morala skleniti znotraj elektroenergetskega sistema s tisto organizacijo, ki bo na nacionalnem nivoju zadolžena za koordiniranje ne samo tekočih reprodukcijskih vprašanj ampak tudi nekaterih drugih dolgoročnih vprašanj. V tem smislu meni vlada, da ta določba ni potrebna oziroma da zaveza vlade Republike Slovenije ni potrebna. To pa ne pomeni, da investitor ne bo v situaciji, da bo to vprašanje moral urediti; vendar ga bo urejeval na drug način, na način, kot se bo urejanje razmer na trgu električne energije urejalo v bodoče.
V podlagah za odločitev, v študijah in v drugih pojasnilih, pa je ta stroškovna cena določena, ta cena na pragu določena, to smo podali v uvodni obrazložitvi. Ob predpostavkah iz investicijskega programa je ta cena na nivoju 13,5 pfenigov za kilovatno uro energije, proizvedene v tej elektrarni. Na mestu je vprašanje, kaj če ta cena ne bo dosežena, kaj če te realizacije termoelektrarna Trbovlje ne bo mogla realizirati iz takšnih ali drugačnih razlogov. To lahko pomeni dejansko izgube v tem podjetju. Te izgube lahko ogrozijo servisiranje obveznosti, lahko ogrozijo tudi servisiranje obveznosti na osnovi tega zakona, in v tem primeru bi se lahko tudi državna poroštva potem aktivirala. Vendar bo potrebno zagotoviti v reguliranju teh vprašanj predvsem prioritetno pokrivanje tistega dela cene električne energije, ki bo zagotavljal financiranje obveznosti; predvideno pa je, da bo v času obratovanja celotna realizacija realizirana na trgu. Ni predvideno subvencioniranje te cene oziroma se elementi cenovne konkurenčnosti energije iz tega objekta zagotavljajo iz tega zakona, to se pravi v času izgradnje z investicijsko podporo temu objektu, ne pa v času njegovega obratovanja.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod minister. Gospod Špiletič, prosim.

BOGOMIR ŠPILETIČ: Gospod minister, jaz sem pazljivo poslušal vaš odgovor, ampak verjemite mi, nisem razumel. Vi ste sicer veliko govorili, povedali niste nič. Če predlagatelji izhajajo iz predpostavke, da je potrebno skozi višjo ceno električne energije zagotoviti dodaten denar, da bo mogoče odplačati ta kredit, to pomeni s črtanjem tega člena prevalitev tega bremena neposredno na proračun. Jaz bi rad neko jamstvo, da se to ne bo zgodilo. Vi, gospod minister, ste rekli, če se pa nekaj ne bi zgodilo, bo pa to to. Če je vlada predlagala črtanje tega člena, potem ga je morala na podlagi nekih dejstev, nekih trdnih argumentov. In te argumente, jaz lepo prosim, če jih obrazložite, če jih predstavite, da bomo lahko glasovali za ali proti temu členu. Lepo prosim, bolj natančno, kot ste to storili doslej, ko ste sicer politično leporečili, vendar odgovora niste podali. Jaz bi pa rad jamstvo, da ta garancija ne bo unovčena v breme proračuna. Samo to, gospod minister in resnično prosim za podrobnejši odgovor.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod minister.

METOD DRAGONJA: Hvala lepa. Poskušal sem biti precizen, ker ta člen nalaga vladi določene pristojnosti, ki jih vlada v bodoče, glede na novo in že v parlamentu predloženo ureditev reguliranja dejavnosti na področju tudi cenovnih pristojnosti, ne bo imela. To je odgovor v tem delu.
V izvedbenem delu pa mislim, da ne moremo poenostavljati situacije tako, da je cena energije na vseh objektih, elektroenergetskih objektih v Republiki Sloveniji že danes ali bo v bodoče enaka. Zaradi različnih tehnoloških, stroškovnih in drugih elementov ima vsak elektroenergetski objekt svojo polno stroškovno ceno na pragu elektrarne. Ta je pri hidroobjektih nižja, kot je pri termoobjektih oziroma je kompozit različnih virov tak, da da neko povprečno "miks" ceno energetskih virov za elektroenergetski sistem Slovenije. Znotraj tega bo potrebno zagotoviti pokrivanje stroškovne cene tudi za to termoelektrarno.
Kar se tiče jamstev, katera izpostavljate, ali bodo poroštva unovčena. Zakon in politika vlade bazirata na tem, da poroštva ne bodo unovčena. To dokazujemo z našim delom v obdobju zadnjih 2 let, ko se poroštva, dana za gradnjo elektroenergetskih objektov, zadnje je bilo unovčeno sredi leta 1996, ne unovčujejo več. Če boste pogledali realizacijo proračuna v tem obdobju, ni uvnovčevanj tovrstnih poroštev v breme proračuna oziroma velja predpostavka, da bo celotna polna stroškovna lastna cena morala biti pokrita na trgu oziroma znotraj tako imenovanih stroškovnih in vrednostih elementov internih odnosov elektroenergetskega sistema. To na koncu koncev jamči vsak minister in tudi jaz osebno, direktno s svojo glavo v tem obdobju, ko sem na tem mestu. Mislim, da te bomo vidike zastopali tudi v bodoče oziroma bodo morali biti vgrajeni v bodočo vladno politiko, kar se tiče izpostavljenosti proračuna in javnih financ za tovrstna poroštva oziroma garancije.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (33 poslancev.) Je kdo proti? (10 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na obravnavo preostalih členov, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo besedo? (Nihče.)
Na glasovanje dajem preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta predlog? (33 poslancev.) Je kdo proti? (11 poslancev.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Opravili smo razprave in glasovanje o posameznih členih. Razpravljati moramo še o naslovu zakona. Imamo tudi amandma vlade, ki ga imate v pregledu. Želi kdo o njem razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (29 poslancev.) Je kdo proti? (14 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma k naslovu zakona sprejet.
Na glasovanje dajem naslov zakona. (Posredovanje gospe Veliščkove.) Je v celoti spremenjen.
Gospod Peterle, proceduralno? Prosim.

ALOJZ PETERLE: Hvala za besedo. V imenu poslanske skupine SKD prosim za uro in pol odmora za posvetovanje.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Saj smo končali, smo glasovali o zakonu. Smo izglasovali - izglasovali smo ga. Samo še sklep imamo... Smo, smo! Samo malo! Trenutek, prosim! Amandma vlade je bil k predlogu zakona o poroštvu Republike Slovenije za najetje posojil za izgradnjo Termoelektrarne Trbovlje 3, druga obravnava, da se naslov zakona spremeni tako, da se glasi: "Predlog zakona za zagotavljanje sredstev za sofinanciranje izgradnje in o poroštvu Republike Slovenije za najetje posojil za izgradnjo Termoelektrarne Trbovlje 3." To je bilo izglasovano, s tem smo spremenili tudi zakon. (Ugovori poslancev iz klopi.) Z amandmajem smo spremenili v celoti naslov zakona. (Ugovori poslancev iz klopi.) V celoti je bil spremenjen, kolegi! Prosim, da to vzamemo... V celoti je bil spremenjen naslov zakona.
Naslov je bil v celoti spremenjen in gremo na predlog sklepa. Predlog sklepa je: "Predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi Vlada Republike Slovenije." (Posredovanje gospe Veliščkove.) "Pripravi predlagatelj," se opravičujem. Prosim, kdo želi proceduralno? Gospod Peterle, vi ste govorili, da ni bil sprejet naslov zakona. Mi smo z amandmajem v celoti spremenili naslov zakona in ga imamo. Želite pred sklepom imeti odmor? Ne vem, zakaj bi zdaj imeli odmor - zato, ker bomo glasovali o tem sklepu, da pripravi predlagatelj za tretjo obravnavo? (Medsebojni pogovor.) Ali boste pripravili amandma za tretje branje? Mislim, da ga ne bomo danes opravili, ker ni možno. Glasovanje smo opravili. Prosim! (Ugovori poslancev iz klopi.)

ALOJZ PETERLE: (Govori iz klopi.) Naš predlog je bil jasen, da imamo pravico do odmora, in prosim, da se to upošteva.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Peterle, prosim, povejte, zakaj potrebujete odmor, še enkrat, prosim. Prosim, pridite pa povejte, pa bomo potem odločali. Gospod Peterle, prosim.

ALOJZ PETERLE: Spoštovani! V skladu s poslovnikom zahtevam 1 uro in pol odmora, da se bo poslanska skupina SKD posvetovala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice in kolegi! Poslanska skupina slovenskih krščanskih demokratov prosi za eno uro in pol odmora. To pomeni, bo 18.00 ura, danes potem končujemo to sejo.

(SEJA JE BILA PREKINJENA 29. SEPTEMBRA 1998 OB 16.32 URI.)




Zadnja sprememba: 10/12/1998
Zbirke Državnega zbora RS - dobesedni zapisi sej