Sejo je vodil Andrej Gerenčer, podpredsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 14.10 uri.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Pričenjam nadaljevanje 13. seje državnega zbora Republike Slovenije. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Ciril Pucko, Feri Horvat, Janez Janša, Zoran Lešnik, mag. Marijan Schiffrer, Davorin Terčon, Samo Bevk, Franc Potočnik, Zmago Jelinčič, Darinka Mravljak, Vili Trofenik do 15.00 ure, Jakob Presečnik za pričetek seje, prav tako tudi dr. Franc Zagožen, Stanislav Brenčič do 17.00 ure, Miran Potrč od 16.45 ure dalje, Jelko Kacin od 18.00 ure dalje, Anton Partljič, Jože Lenič, Ciril Metod Pungartnik in Anton Anderlič za pričetek seje.
Prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani! (51 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča. Na sejo sem vabil predstavnike vlade Republike Slovenije in vse prav lepo pozdravljam. Zbor bo današnje nadaljevanje 13. seje državnega zbora pričel z včerajšnjo prekinjeno obravnavo 32. točke dnevnega reda - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gostinstvu. Zatem bo zbor prešel na obravnavo prekinjene 35. točke - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidacij in na prekinjeno obravnavo 36. točke - predlog zakona o zdravniški službi ter nato po dnevnem redu dalje. S tem, da opozarjam poslanke in poslance, da 37. točko danes ne bi obravnavali, ker predlagatelja zakona ni in je zaprošeno, da se točka opravi jutri popoldan.
Prehajamo na 32. TOČKO DNEVNEGA REDA - TRETJA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O GOSTINSTVU, SKRAJŠANI POSTOPEK. Vložen je amandma, in to samo eden od poslanske skupin e Liberalne demokracije Slovenije k 13. členu. Odpiram razpravo. Ne želi nihče razpravljati? V razpravo dajem amandma k 13. členu, ki ste ga dobili na klop. Želi kdo razpravljati? Prosim, gospod Džuban.
GEZA DŽUBAN: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Vložili smo amandma, ki naj bi dejansko "kmečke turizme" zadržal znotraj programov, ki so v osnovi zastavljeni za "kmečke turizme" kot take.
Vse preveč problemov je in tisti, ki se profesionalno ukvarjajo s "kmečkimi turizmi", da prepogosto zaidejo v gostinske dejavnosti, tja kamor bi mi izpustili zadeve, če bi sprejeli člen tak, kot je predložen. S tem amandmajem bi dejansko zadržali "kmečke turizme" znotraj ponudbe, ki jo lahko "kmečki turizmi" znotraj dopolnilnih dejavnosti kmetije peljejo, vodijo in tržijo proizvode, ki jih pridelajo, razen tistih, ki so znotraj pravilnikov tudi dovoljeni izven doma pridelane hrane.
Obrazložitev, da je morda to eden od kriterijev, ki "kmečke turizme" omejuje, jaz osebno ne sprejemam, ker mi je večja omejitev številka 50, ki je v prvem odstavku, kjer govori o 50 sedežih. Neka obrtna zbornica bi dosti bolj reagirala na ta drugi del, kjer širimo dejavnost praktično tako daleč, da se lahko začnemo iti gostinstvo v "kmečkih turizmih".
Drugo je to, kar bi želel reči znotraj obrazložitve glasu, da izhajam iz okolja, kjer je na dveh km2 deset "kmečkih turizmov", ki funkcionirajo tako ali drugače, vendar najslabše tisti, katerim smo dopustili oziroma izigravajo pravilnik in se gredo tudi del gostinstva znotraj "kmečkih turizmov".
In tretje ter zadnje, kar bi želel reči. Če pogledamo čez mejo v Avstrijo, kjer so dopolnilne dejavnosti močno razvite. V našem koncu na drugi strani meje si takšne rešitve slučajno ne bi dovolili in še kako spoštujejo kriterije, ki veljajo za "kmečke turizme". Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Kolegice poslanke, kolegi poslanci. Dobil sem še en amandma, in sicer poslanske skupine Slovenske ljudske stranke, prav tako k 13. členu, ki pravi sledeče: V tretjem odstavku se besedna zveza - pod narekovajem, "po določitvi za gostinstvo pristojnega organa lokalne skupnosti" nadomesti z besedno zvezo "po predhodno pridobljenem mnenju za gostinstvo pristojnega organa lokalne skupnosti." Torej sta oba amandmaja k 13. členu. Najprej bomo glasovali o amandmaju poslanske skupine LDS. Če bo ta sprejet je potem ta drugi brezpredmeten. Želi še kdo razpravljati o tem amandmaju. Prosim, gospod Josip Bajc.
JOSIP BAJC: Kolegice in kolegi. Gospod podpredsednik. Razpravljal bi o predlogu amandmaja poslanske skupine LDS, in sicer da se črta tretji odstavek 13. člena, ki smo ga včeraj v obliki amandmaja kot tretji amandma sprejeli.
Osebno smatram, da črtanje tega zadnjega odstavka, ki omogoča dejansko "kmečkim turizmom" v krajih oziroma območjih, kjer ni razvita gostinska dejavnost, da nudijo ob v drugem odstavku določenih, se pravi, vrsti doma pridelane hrane in pridelane pijače, opravlja kmečki turizem oziroma dodatno nuditi gostom tudi drugo vrsto jedi in kupljene pijače. Osebno smatram, da tak predlog amandmaja ni sprejemljiv iz enega preprostega razloga.
Imamo "kmečke turizme", ki se nahajajo v ravninskih predelih in ker jim nudijo tudi storitve oziroma nastanitve - in s tem se omogoča, da prodaja tudi drugo hrano in drugo pijačo, razen tiste, ki je doma pridelana - imamo pa tudi območja, kjer so "kmečki turizmi", kjer te doma pridelane hrane pa tudi doma pridelane pijače ni mogoče imeti; nimajo pa nastanitev. In zaradi tega mislim, da je nesprejemljivo črtanje tretjega odstavka 13. člena.
Strinjal pa bi se z razmišljanjem gospoda Džubana oziroma kolega Džubana, ko je rekel, da je za njega tudi vprašljivo, ali je tisto merilo, ko smo rekli, da so "kmečki turizmi" samo tisti, pri katerih imajo kmetje, ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom, do 50 oziroma največ 50 restavracijskih sedežev. Tu bi se dalo diskutirati in mogoče bi spremembo te številke tudi sam podprl.
Glede na to, da amandmaja k temu ni, ostaja tako, kot je. In še enkrat. Mislim, da je kolega Džuban tudi rekel, da meril ni, kdaj ni zadostne gostinske ponudbe. Mislim, da je del teh meril že opredeljen v drugem odstavku, ko govorimo, koliko ima lahko restavracijskih sedežev en kmet. In se pravi; če restavracije ni, ki bi imela več sedežev, se pravi, potem ta restavracijska ponudba ni zadostna v tistem okraju. Zato bom glasoval proti amandmaju LDS-a.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še besedo želi gospod Hvalica. Prosim.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Hotel sem se oglasiti že včeraj, ampak mi glas ni dopuščal, ker sem močno prehlajen. Navezal bi se rad na poslanca Bajca, ki je govoril o teh famoznih 50 sedežih. 50, številka 50, to ni kmečka kategorija, to je politična kategorija. Kmetje ponavadi v dvanajsticah - recimo 48 ali pa 60. Ampak, zdaj se pa sprašujem, ali je teh 50 sedežev tudi tistih, ki so tam pod lipo ali pod murvo, tam zunaj; ker kmečki turizmi so to, niso restavracije. Ali so sedeži tudi tiste klopi, ki so notri v vinskih hramih - tako namreč imenujejo vinske kleti na Vipavskem. Kaj so sedeži? To se pravi, ne sprejemamo, ne sprejemajmo neumnosti. Kdo bo? Ali boste določili, kakšen bo tisti sedež? Ali mora biti tapeciran ali kakšen? Ne, ne, ni mimo, še vse je v teku, nič ni mimo, vse se še da. In zaradi tega bi prosil vseeno malo življenjskosti pri tem, zakaj 50 itd. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Avšič.
JOŽE AVŠIČ: Hvala lepa. Lep pozdrav! Torej ta amandma, ki ga je gospod Geza Džuban vložil, je morda na videz malo restriktiven, pa vendar tisti del, kjer je omenil, da manjkajo merila in kriteriji, dejansko drži. Žal še ni prišel na klop en dopolnilni sklep, ki ga predlagam k temu zakonu, ki govori o tem, da bi naložili ministrstvu nalogo, da v najkrajšem možnem času pripravi merila in kriterije za dopolnilne dejavnosti, ne samo za kmetijstvo in turizem, ampak za vse dopolnilne dejavnosti na kmetijstvu, ker vse to zakonsko in normativno v Sloveniji nimamo urejeno. In tu, na tem področju "kmečkih turizmov" ali dopolnilnih dejavnosti na kmetijah vlada neverjetno velika anarhija, vsak od nas bi lahko verjetno veliko stvari naštel.
To, kar je gospod Bajc rekel, da je merilo 50 sedežev, to ni nobeno merilo. V nekem področju je lahko 10 gostiln, ki ima vsaka od tega po 40 sedežev in ker ni nobena s 50, bi potem pomenilo, tako kot ste, gospod Bajc, razlagali, da je pač turistično nerazvito področje, ker nima nobene gostilne s 50 sedeži. To ne drži. To ni noben kriterij. Mi imamo lahko 20 bifejev v vrsti z 10 sedeži, 15, 20, to ni. Meril nimamo, kaj je to gostinsko nerazvito področje in pod tem pojmom, ki ga imamo zdaj v amandmaju, ki smo ga sprejeli v drugem branju, je to tako raztegljiva zadeva, da je enostavno potrebno - po moje - ta drugi del amandmaja črtati in to omejitev v zakonu tudi sprejeti. Kajti vsak tisti, tudi v ravninskem področju, če govorimo, ki ima te možnosti, da ima več kot 50 sedežev in podobno, naj lepo odpre gostilno. Zakaj pa ne bi imel gostilne, pod vsemi pogoji, ki jih ta zakon dovoljuje. Dopolnilne dejavnosti na kmetijah pomenijo poleg osnovne dejavnosti lažje preživetje kmetije. To pa ne pomeni, da lahko zaradi tega neka kmetija konkurira hotelom, gostilnam in podobno. In zato so te omejitve potrebne in zato je treba sprejeti neka pravila in kriterije za vse dopolnilne dejavnosti, ne samo za turizem in gostinstvo. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Bajc želi replicirati.
JOSIP BAJC: Hvala, podpredsednik. Kolega Avšič, jaz se strinjam, potrebno je sprejeti merila, vendar mi smo zakon včeraj dali skozi in zdaj govorimo samo o amandmaju k 13. členu. Strinjam se, da je treba razlikovati tudi med "kmečkimi turizmi" in gostinsko dejavnostjo. Vendar, mislim, da če kdo, bodo lokalne skupnosti lahko ocenile, ali je gostinska ponudba zadostna ali pa nezadostna, ki omogoča oziroma dovoljuje lokalni skupnosti, da nekdo v določenih predelih tudi kaj dodatno ponudi, bom rekel, v okviru kmečkega turizma.
O merilih govoriti v prihodnje, jaz se tudi s tem strinjam, vendar zakon je sedaj v proceduri in mi smo ga pripeljali do tretjega branja in odprt imamo za - enkrat, mislim, da samo 13. člen.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Razprava še gospod Štefan Klinc.
ŠTEFAN KLINC: Spoštovani podpredsednik. Poslanke, poslanci. Mislim si, da je omejevanje kmečkega turizma nesmiselno. Tako kot je bilo včeraj nesmiselno, da smo omejili na 50 sedežev. Ja kako si mislite sedaj, da pride avtobus in še en osebni avto, pa bo rekel, vi pa ne smete noter, ker nimam več kot 50 sedežev.
Drugič. Kaj je sploh kmečki turizem? Kmečki turizem je dopolnilna dejavnost na kmetiji, kot so že rekli v vsem zakonu, da se ti doma zaposlijo družinski člani. Da jim nudimo zaposlitev, ne da bo sedaj ocenjevala občina, ali je tu sedaj pravilno ali je treba, da nekdo še razvija turistično dejavnost, ali ne. Ne. Kmečki turizem je dopolnilna dejavnost na kmetiji, da lahko ta družina malo boljše živi, da lahko doma proda svoje proizvode.
Drugo pa je, kakšna je davčna politika za tiste proizvode, ki jih ta kmečki turizem kupuje in prodaja. To pa je stvar uredbe, davkarije, kako se bo zmenila, koliko se bo davka plačalo. To je pa stvar davčne politike, ki jo moramo narediti takšno, ki bo ustrezala tem "kmečkim turizmom". Jaz se strinjam s tem.
Drugega ne bi rekel, kot še enkrat, kmečki turizem je dopolnilna dejavnost, ki dovoljuje prodajo proizvodov, ki jih kmetija doma pridela, zaposli domače ljudi in to je en dohodek kmetije, ki ga potrebuje za normalno življenje. In mislim, da ni tu institucije, ki bo omejevala "kmečke turizme" in dajala soglasje, ali je potreba ali ni potreba.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Peter Hrastelj.
PETER HRASTELJ: Gospod podpredsednik. Dejal bi, da s tem amandmajem, ki smo ga dobili na mizo, režemo še tisti majčken košček kruha tistim prebivalcem in tisti populaciji v naši državi, ki še vztraja na odmaknjenih krajih v naši domovini.
Na vas, spoštovani kolegi, apeliram; zamislite si nad številom tistih, ki še vztrajajo na teh košeninah. In ko pridemo iz rekreacijskih namenov mimo takih domačij in če dobim za skromnih nekaj tolarjev en kozarček pijače, to ni zaslužek, pač pa je to samo za skromno preživetje tistih, ki tam vztrajajo. Jaz tega amandmaja ne bom podprl.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Džuban. Replika.
GEZA DŽUBAN: Hvala lepa. To, kar nekateri tolmačite oziroma nasprotujete amandmaju, je nepoznavanje razmer in pogojev poslovanja kmečkega turizma ali je pa zavajanje. Ni res, da bi mi s tem omejevali dejavnost kmečkega turizma, ki jo dajemo v kategorijo dopolnilnih dejavnosti. Vse lahko proda po primerni ceni, tudi tisto, česar sam ne pridela, če se v tistem okolju ne prideluje; vsi Slovenci pijemo vino, Gorenjci ga ne pridelajo, pa ga bodo še naprej prodajali. Imamo pa dve obliki kmečkega turizma, to je stacionarni in izletniški. V stacionarnem delu že sedanji drugi odstavek dela izjeme in omogoča vse to, o čemer govorite, zaradi česar naj bi ne bil potreben amandma na tretji odstavek. Ker pravi: "Gostom lahko nudi le jedi iz domačega okolja in doma pridelane in predelane pijače, razen če tem gostom nudi tudi nastanitev". V tem primeru so že dovoljene izjeme.
Predstavnik vlade je včeraj jasno rekel, da je za tretji odstavek težko izdelati kriterije, kar pomeni, da bomo iz dobrih kmečkih turizmov znotraj ponudbe, ki jo omogoča prvi del tega člena, naredili slabe gostilne. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Čebulj.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Kratka replika gospodu Džubanu.
Deloma bi se s tem amandmajem strinjal, ker gre nekje v kontekstu, kot je bil nek včerajšnji amandma, ki ga potem nismo izglasovali. Toda pri vsem tem bi se nekaj vprašal - seveda, za njega ne morem glasovati.
Ljudje, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in katerih čas približevanja Evropski uniji je že prišel - gospod Geza, dobro veste, da se v odboru za kmetijstvo soočamo s to problematiko - da si ti ljudje verjetno ne želijo, da bi ob tem odpirali še dodatno dejavnost kot mogoče tudi kmečki turizem. Ljudje s tega območja so pretežno iz demografsko ogroženih krajev, z območij, kjer je nemogoče preživeti samo od kmetijske dejavnosti. Če je tu morda bojazen izkoriščanja, česar je danes v naši državi veliko - delo na črno, siva ekonomija - mislim, da prav na tem področju pa ne moremo še tistega pravega slovenskega kmeta, ki živi na območjih, kamor marsikdo od nas prihaja samo kot turist in uživa ob pogledih in občuduje naravo, ne predstavljamo si pa, kako je mogoče na takem območju normalno preživeti. Takemu človeku in takemu kmetu dajmo omogočiti, da bo izkoristil tudi del našega nereda, če tako rečem, da lahko tudi preživi, kljub temu da dela na črno. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Tomažič.
BRANKO TOMAŽIČ: Hvala za besedo. Spoštovani zbor! Gospod podpredsednik, zaradi različnih pogledov in mnenj okrog 13. člena bo poslanska skupina popravila svoj amandma k 13. členu, zato prosim, da bi prekinili to točko dnevnega reda. Če pa to ne bi bilo možno, bomo pa vzeli eno uro odmora. Tako da predlagam, da prekinemo to točko dnevnega reda.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Torej na predlog poslanske skupine Slovenske ljudske stranke prekinjam 32. točko. Prosim skupino, da pripravi amandmaja.
Prehajamo na 35. TOČKO DNEVNEGA REDA - TRETJA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PRISILNI PORAVNAVI, STEČAJU IN LIKVIDACIJI. Gre za uskladitveni amandma, ki ga mora pripraviti vlada. Na podlagi ugotovitve sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, da je zaradi sprejetih amandmajev porušena medsebojna skladnost določb tega zakona, je vlada predložila uskladitveni amandma. Želi besedo predstavnik vlade? Gradivo imate na klopi. Gospod minister, želite besedo? Prosim, gospod minister Marušič.
TOMAŽ MARUŠIČ: Predsedujoči, hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci! Spričo včerajšnje razprave v državnem zboru, novela zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, vlada predlaga, naj se 9. člen črta, ker je v celoti neusklajen s preostalim tekstom že omenjenega zakona. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod minister. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) O vsebini in uskladitvenem amandmaju ni možna razprava, zato dajem na glasovanje uskladitveni amandma vlade Republike Slovenije k 9. členu. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Kolegi poslanci, tam zadaj, prosim, da se prijavite. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za uskladitveni amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je uskladitveni amandma sprejet.
Na glasovanje dajem zakonski predlog v celoti. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za predlagani zakon v celoti? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 36. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O ZDRAVNIŠKI SLUŽBI. Smo v razpravi poslanskih skupin. Kdo želi besedo? Ker ne želi nihče besede, prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih členih predloga zakona. Preden preidemo na razpravo poslank in poslancev, državnemu zboru predlagam, da odloči, da bi te razprave bile največ 5 minut, ampak upam, da ne bo več. Dobro. Zboru predlagam, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji.
Želi s tem v zvezi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.) Bomo še enkrat ponovili. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na razpravo o členih in amandmajih, ki so vloženi. Pregled je z datumom 11.5., razen dveh amandmajev poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije, ki ste jih verjetno dobili na klop. In sicer 32. člen in 48. člen bomo opozorili, ko pridemo do tja.
Torej smo pri 4. členu. Amandmaje je vložila poslanska skupina Slovenske ljudske stranke. Želi kdo razpravljati o tem amandmaju in členu? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (27 poslancev.) Je kdo proti? (9 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 4. člen. Ugotovimo prisotnost! (38 poslancev.) Več nas je v dvorani. Ugotovimo prisotnost! (50 poslancev.)
Kdo je za 4. člen? (32 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 4. člen sprejet.
Smo pri 12. členu in amandmaju, prvega je vložil Jože Možgan, prosim, drugega poslanska skupina SDS. Dr. Možgan prosim.
JOŽE MOŽGAN: Spoštovani gospod predsedujoči. Spoštovane kolegice in kolegi in vsi ostali.
12. člen, 14. člen, 35. člen in 81. člen, kjer sem v dveh členih predlagatelj dopolnil sam, v naslednjih dveh pa seveda s skupino poslancev obravnava temo strokovne usposobljenosti zdravnika splošne medicine oziroma družinske medicine za samostojno delo.
Mi smo se dolga leta borili za zvišanje strokovne ravni in ugleda splošnega oziroma družinskega zdravnika in cela moja generacija je stermela, da bi to tudi ostalo, kar smo doslej dosegli. V 12. členu zato predlagamo, da bi za samostojno delo zdravnika splošne medicine in družinske medicine lahko bil usposobljen le zdravnik, ki je opravil specializacijo iz splošne oziroma družinske medicine.
Vsi ostali členi so seveda, kjer sem prvopodpisani oziroma predlagatelj, so vsebinsko povezani s tem. 35. in 81. člen imata še dva amandmaja, to je pa zato, ker smo bili različni podpisniki in zato upoštevajte le prvi amandma, ker je potem drugi brezpredmeten.
V obrazložitvi ste videli, da smo izvzeli vse tiste kolege, ki so že prestari, da bi zadostili pogoju specializacije iz splošne medicine. To se pravi, tisti kolegi, ki imajo licenco do 1.1.2000 pač tega pogoja ne bodo mogli izpolniti. Vsi po 1.1.2000 imajo 7 let časa, da to izpolnijo in v tem času pa seveda lahko opravljajo tudi samostojno delo kot sekundarij.
Mislim, da je prav tako; da zahtevamo visoko strokovno usposobljenost našega slovenskega splošnega oziroma družinskega zdravnika. Veste, neki visoko sedanji zdravstveni profesor v Sloveniji je pred leti zapisal, da smo zdravniki na terenu negativna selekcija medicine. Nas je takrat zelo zabolelo. S tem predlogom zakona bi res šli nazaj, ko smo le dosegli, da imamo svojo katedro za družinsko medicino, ko smo dosegli veliko število specializacij v splošni medicini je še okoli 180 starejših kolegov, ki tega nimajo in tega pogoja ne bodo izpolnili. Rad bi povedal, da bo tudi za naše prebivalstvo prav, da se tako odločimo, ker tudi v Evropi v skladu z bodočimi zahtevami in usklajevanji z evropsko zakonodajo se bomo morali uskladiti na visokem strokovnem nivoju te naše panoge.
Bojim se, da je v ozadju zopet bojazen v zvezi z denarjem za plačevanje specializacij, ker sem slišal, da bodo vse specializacije v medicini počasi prešle na proračun države. Da specializacij ne bodo več plačevali zavodi v prvi fazi - ne za druge specializacije, za kirurgijo in druge stroke - med tem ko za splošno medicino je to zelo velika skupina, okoli 800 zdravnikov, in se bojim, da je nekdo videl ta strošek v ozadju. Vendar ne vem, kaj je tukaj vzrok za tako stališče, da bi bil za splošnega oziroma družinskega zdravnika pa že sposoben vsakdo, ki konča takoj fakulteto in sekundariat.
Zato vam toplo priporočam, kolegice in kolegi poslanci, ni to moja muha, jaz sem svoj strokovni vek odslužil in imam te pogoje, ampak res zaradi prebivalstva Slovenije; naj ima tega svojega splošnega oziroma družinskega zdravnika na visoki strokovni ravni. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, kolega Možgan. Še gospa Ana Kregelj-Zbačnik.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lepo pozdravljeni! Rada bi samo dopolnila kolega dr. Možgana, da bo jasno.
Namreč, tako njegova poslanska skupina kot naša poslanska skupina smo naknadno vložili nekaj amandmajev na te člene, in sicer z obrazložitvijo, ki jo je dr. Možgan že navedel.
Družinska medicina postaja tudi v Evropi vedno bolj pomembna in tudi Evropska unija priporoča, da imajo tudi pri nas zdravniki sedem specializacij iz družinske medicine. Naš zdravstveni svet pri vladi, ki je največji strokovni organ, je že leta 1997 to potrdil in priznal specializacijo iz družinske medicine kot nadgradnjo splošne medicine. Pri nas je sedaj v javni zdravstveni mreži nekaj čez 800 zdravnikov splošne medicine in okoli 380 jih še nima končane specializacije; nekaj pa jih že ima oziroma bodo leta 2007 stari že okoli 50 let in bodo imeli tudi že licenco, ki se podeljuje vsakih sedem let. Za te zdravnike, ki bodo ostali takrat, ko bo pogoj in obveza, da je specializacija obveza družinskega zdravnika, kar je prav, kajti družinski zdravnik obsega vso družinsko problematiko in potrebuje dodatno znanje. Zato je prav, da stremimo za znanjem in da damo čim večji strokovni suport zdravniku, da bo tudi bolnik v družini bolje oskrbovan. Vendar za kolege, ki bodo tedaj stari že okoli 50 let in ki bodo imeli za sabo že bogate delovne izkušnje, pa tudi strokovno izpopolnjevanje - kajti vemo, da razen zdravnikov nima noben drug profil tako strogih pogojev za izobraževanje. Mi se moramo stalno dodatno izobraževati in vsakih sedem let potrjevati licenco. Za to, da ponovno dobimo licenco, pa so potrebna določena izobraževanja, članki, sodelovanja. Se pravi, zdravniki imamo to zelo strogo zajeto v naši strokovni organizaciji, v zbornici, ki potem podeljuje licence na podlagi pisnih dokazov. Za te zdravnike, ki pa bodo tedaj toliko stari in bodo imeli toliko izkušenj, pa ni pošteno, da jih praktično pred upokojitvijo silimo v specializacijo, saj so že s svojim delom dobili dovolj izkušenj.
Za te zdravnike smo dodatno vložili prvi amandma dr. Možgana in skupine. Nato pa je dr. Možgan in njegova skupina naknadno po preračunavanjih ta amandma izboljšala oziroma zavarovala to skupino, tako da sta ta dva amandmaja, ljudske stranke in socialdemokratov, nekje identična. Zato vam prepuščam, ali se boste odločili za prvega ali za drugega; pri obeh boste naredili prav. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Torej, če bo amandma slovenske ljudske stranke sprejet, bo drugi brezpredmeten. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
S tem je drugi amandma brezpredmeten.
Na glasovanje dajem 12. člen. Ugotovimo prisotnost! Je bilo prehitro? Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 12. člen? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 12. člen sprejet.
Smo pri 14. členu, imamo dva amandmaja, prvi je vladin, ki ga matično delovno telo podpira, in drugi Jožeta Možgana in seveda še tretji poslanske skupine Socialdemokratske stranke. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Ker je ta amandma sprejet, je amandma pod točko 3 brezpredmeten.
Na glasovanje dajem 14. člen. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 14. člen? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo 14. člen sprejeli.
Smo pri 16. členu, imamo amandma vlade Republike Slovenije. Želi kdo o njem razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 16. člen. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 16. člen? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 31. členu, imamo amandma vlade Republike Slovenije, ki ga matično delovno telo podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 31. člen. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za člen? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 31. člen sprejet.
Spoštovane kolegice in kolegi v okviru prireditev ob 9. maju dneva Evrope so srednješolci imeli danes parlamentarno razpravo pod naslovom "Ali imamo mladi boljšo prihodnost v Evropski uniji?" V imenu državnega zbora jih prav prisrčno pozdravljam.
Smo pri 32. členu. Je amandma vlade, ki ga imate v pregledu in pa amandmaju liberalne demokracije Slovenije, ki ste ga dobili na klop. Želi kdo razpravljati o vloženih amandmajih? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Opozarjam, če bo amandma vlade sprejet, je drugi brezpredmeten. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za vladni amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma vlade sprejet. Člen se črta.
Smo pri 33. členu in amandmaju vlade. Matično delovno telo ga podpira. Želi kdo razpravljati o njem? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 33. člen. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Ponovili bomo glasovanje o prisotnosti! Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 33. člen? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 35. členu. Imamo dva amandmaja. Prvega je vložila skupina poslancev, prvopodpisani je Jože Možgan in prav tako drugi, ki ga je vložil samo gospod Možgan. Če bo prvi sprejet, je drugi brezpredmeten. Želi kdo razpravljati o amandmaju? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet, drugi je brezpredmeten.
Na glasovanje dajem 35. člen. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za člen? (48 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo 35. člen sprejeli.
Smo pri 37. členu. Imamo amandma vlade, ki ga matično delovno telo podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 37. člen. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 37. člen? (35 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo 37. člen, sprejeli.
Smo pri 38. členu in dveh amandmajih, prvega vlaga odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko, vlada ga podpira. Drugega vlaga vlada, ki ga matično delovno podpira. Torej vzajemno podpiranje. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.) Gre za amandma na amandma vlade.
Kdo je za amandma na amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 2. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Nekaj nam manjka do sklepčnosti. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 38. člen. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 38. člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo 38. člen sprejeli.
Smo pri 40. členu. Imamo amandma na amandma vlade, ki ga matično delovno telo podpira, in amandma vlade, ki ga prav tako matično delovno telo podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma na amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 2. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 40. člen. Ugotavljamo prisotnost! (42 prisotnih.) Več nas je v dvorani. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 40. člen? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo 40. člen sprejeli.
Smo pri 41. členu in amandmaju vlade, ki ga matično delovno telo podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Kolegi poslanci! Težko je delati v drugi obravnavi, če se ne prijavljamo. Več nas je v dvorani. Prosim za malo pozornosti. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli, s tem smo črtali člen.
Smo pri 42. členu in amandmaja poslanske skupine Slovenske ljudske stranke. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem 42. člen. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 42. člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo 42. člen sprejeli.
Smo pri 44. členu in imamo tri amandmaje. Prvega je vložila vlada, drugega odbor in tretjega vlada. Matično delovno telo podpira vse tri. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o drugem amandmaju na amandma. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju številka 3. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 3? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 44. člen. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 44. člen? (36 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo 44. člen sprejeli.
Smo pri amandmaju na amandma za novi 47.a člen in pri amandmaju za novi 47.a člen; oba vlaga vlada, matično delovno telo oba podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma na amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma sprejet.
Glasovali bomo o amandmaju za novi 47.a člen. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (33 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet; s tem smo tudi dobili novi 47.a člen.
Amandma za nov naslov poglavja je vložila poslanska skupina Slovenske ljudske stranke. Želi kdo razpravljati o njem? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Ponovno ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za novi naslov poglavja? (37 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Imamo amandma za novi 47.a člen, ki ga je vložila poslanska skupina Slovenske ljudske stranke. Želi kdo o njem razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (34 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma za novi člen sprejet.
Imamo amandma k 48. členu, to je na posebnem listku, ga imate na mizi, poslanske skupine LDS. Želi kdo o njem razpravljati? Gospa Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Pozdravljeni! Rada bi samo opozorila predlagatelje, da je to zajeto že v 50. členu zakona in vam ga preberem: "Zdravnik lahko odkloni zdravniški poseg, če sodi, da ni v skladu z njegovo vestjo in če ne gre za nujno zdravniško pomoč. O svojem ugovoru vesti mora bolnika pravočasno obvestiti in ga napotiti k drugemu usposobljenemu zdravniku, če pa je zaposlen, mora o zavrnitvi posega obvestiti svojega delodajalca." Tako menim, da je ta amandma nepotreben, ker je to že zajeto v 50. členu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Predlagatelji predlagajo umik. Hvala. Smo pri 49. členu. Imamo amandma vlade, ki ga matično delovno telo podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 49. člen. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 49. člen? (31 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 49. člen sprejet.
Smo pri 57. členu, imamo amandma vlade, ki ga matično delovno telo podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Kolegi poslanci! Nekaj več nas je v dvorani! Ugotovimo prisotnost! Doktorji na svoja mesta. (50 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem 57. člen. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 57. člen? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo 57. člen sprejeli.
Smo pri 60. členu. Amandma vlade. Matično delovno telo ga podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 60. člen. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 60. člen? (34 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Člen 60 smo sprejeli.
Smo pri 62. členu. Amandma vlade. Matično delovno telo ga podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma smo sprejeli.
Na glasovanje dajem 62. člen. Ugotovimo prisotnost! (45 poslancev.) Nekdo je pozabil pritisniti na tipko. Ugotovimo prisotnost! (49 poslancev.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo 62. člen sprejeli.
Smo pri 64. členu. Amandma vlade, ki ga matično delovno telo podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet in s tem smo tudi črtali 64. člen.
Smo pri 65. členu. Amandma vlade, ki ga matično delovno telo podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet in tudi člen smo črtali.
Smo pri 66. členu. Amandma vlade. Matično delovno telo ga podpira. Želi kdo razpravljati? Prosim, gospod Kontič.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa spoštovani. Najprej ta zanimivost. Ta zakon obravnavamo in sprejemamo amandmaje danes, ko je svetovni dan medicinskih sester. Ravno s tem poglavjem, ki pa ga sedaj uvajamo ponovno v zakon, pa jih glede plačne politike postavljamo v zdravstvu v drugi plan, podobno kot vse ostale zaposlene v zdravstvu razen zdravnikov.
Oglašam se, ker v bistvu nasprotujem temu amandmaju zaradi številnih razlogov. Naj navedem le nekatere. Po daljših razpravah ob zakonu v prvi obravnavi, ki je potekala v državnem zboru po znameniti stavki zdravnikov, se je državni zbor odločil, da je iz zakona o zdravnikih, kot se je ta takrat imenoval, izločil poglavje o plačah zdravnikov.
Številna pogajanja so očitno kasneje pripeljala do kompromisa, ki ga vlada predlaga tudi v tem amandmaju in z njim ponovno poskuša uzakoniti poseben status zdravnikov v zdravstvu, in jih s tem še bolj opredeljuje kot nosilce zdravstvene dejavnosti. Sam menim, da je taka rešitev problematična, saj po nepotrebnem vzpostavlja nekakšno posebno mesto zdravnikov za izvajanje zdravstvene dejavnosti in s tem na nek način ponižuje vse ostale zaposlene v zdravstvu, ki s svojim delom tudi prispevajo k dobremu delu zdravstva. Gre za številne zaposlene zelo različnih poklicev, ki tudi delajo v zdravstvu. Taka rešitev je skrajno problematična tudi zato, ker ruši enotni sistem plačne politike, ki naj bi ga vzpostavili v celotnem javnem sektorju. Težko verjamem, da se državni sekretar, ki pripravlja zakon o javnih uslužbencih, strinja s predlagano rešitvijo, ker je nasprotna temu, kar vseskozi javno izjavlja. Če pa se s tem strinja, kot je bilo povedano na matičnem odboru, se že vnaprej odreka možnosti, da v tej državi vsaj približno poenotimo sistem plač v javnem sektorju, saj bomo pred dilemo ne samo glede posameznih vej oblasti in različnih plačnih sistemov v njih, ampak tudi pred dilemo različnih plačnih sistemov za posamezne elitne poklice v javnem sektorju. Iz obrazložitve amandmaja se jasno vidi, da se bo za zdravnike dogovarjala ločena masa sredstev za plače znotraj zdravstvene dejavnosti, s čimer bo tako razvidna cena zdravnikovega dela; da bi bila razvidna tudi v enotnem plačnem sistemu, in zato ni potrebno rušiti celotnega koncepta plačne politike v javnem sektorju samo zaradi enega poklica.
Pri tem ne želim ocenjevati, ali so plače zdravnikov dovolj visoke glede na delo, ki ga opravljajo, to v tem primeru ni bistvenega pomena. Če predlagano rešitev ocenjujemo tudi s stališča pooblastil, ki jih s tem zakonom prenašamo na zdravniško zbornico v 69. členu, ko prenašamo na stanovsko združenje zdravnikov izjemno velika pooblastila za odločanje o stvareh, ki imajo usodne posledice v zdravstvu, lahko ugotovimo, da bo tudi odločitev o tem amandmaju imela pomembne posledice za bodoče delovanje zdravstva. Dnevno lahko spremljamo javne polemike, kako in kam v perspektivi z našim zdravstvom, pa tudi različne raziskave javnega mnenja, ki kažejo občutljivost ljudi na razmere v zdravstvu. Tečejo številne polemike o podeljevanju koncesij v osnovnem zdravstvu in nekateri upravičeno ugotavljajo - sam sem to ugotovitev podal že pred časom na eni od sej odbora za zdravstvo, delo, družino in socialne zadeve - da postaja zdravniška zbornica nekakšna agencija za privatizacijo zdravstva prek pozivov svojim članom za vlaganje prošenj za podelitev koncesij, s čimer se po mojem mnenju ogroža dosedaj dobro delo zdravstvenih domov v številnih občinah.
O tem bo verjetno tekla beseda tudi pri sprejemanju nacionalnega programa zdravstvenega varstva na eni prihodnjih sej. Zato menim, da bi s sprejetjem tega amandmaja tudi nekako opredelili naš odnos do dogajanja v zdravstvu v bodočnosti.
Zaradi vsega tega bom glasoval proti temu vloženemu amandmaju. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Kontič. Gospa Zbačnikova želi besedo.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep pozdrav! Kolegu bi rada pojasnila, da je to zakon o zdravniški službi, kjer se posebej ureja in dela transparentno plačilo oziroma finančni del, ki zajema zdravstveno zavarovanje. Takrat je na seji našega odbora dr. Bitenc, predsednik zdravniške zbornice, jasno povedal, da so se usklajevali tudi z državnim sekretarjem, prof. Trpinom, glede zakona o javnih uslužbencih, in da je bilo rečeno, da ta zakon o zdravnikih nikjer ne prihaja v nasprotje. Če vam preberem magnetogram, pravi: "S tem besedilom smo dejansko dosegli samo, da postane masa denarja, ki je namenjena za zdravniške plače znotraj finančnega načrta zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, posebno stroškovno mesto in se tako tudi vodi." Dosedaj se skupaj vodi masa denarja za plače vseh zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev, s tem besedilom pa dejansko delamo transparentnost javnih stroškov zdravstvenih zavarovancev za naše delo. S tem zakonom ne prizadenemo - obratno, želimo, da se te stvari uredijo. Mi želimo, da tudi sestre s svojim zakonom uspejo doseči to, kar jim pripada, in zdravniška zbornica, Fides in vsa ostala zdravniška združenja podpiramo in jim pomagamo, da bodo tudi same prišle do pogodbe oziroma do ustreznega plačila. Je pa res, da je zdravnik osnovni nosilec dejavnosti in zato, predvsem zato, da se ta sredstva jasno, kot sem že prej prebrala iz magnetograma, postavijo, kaj se plačuje za ene, kaj za druge, da se postavi transparentno in jasno, želimo, da se te stvari tudi uredijo. In prav tako tudi želimo in pomagamo sestram, da bodo pravilno ovrednotene in plačane, saj vemo, da je v zdravstvu le team zdravstveni tisti, ki lahko zagotovi kvalitetno zdravstvo in namen, ki ga imamo, saj vsi delamo v korist bolnika.
Zato vas še enkrat prosim, da tukaj ne gre za nobeno zavajanje, ne gre za noben specialni poklic, ampak gre samo za jasno postavitev meje oziroma sredstev znotraj zavarovalniškega sistema, ki se plačuje v zdravstvu, nič drugega. In s tem ne žalimo sester, danes je njihov dan in čestitam ter jim želim tudi veliko uspeha in zahvale, kajti le team zdravnika in sestre ter ostalega zdravstvenega in paramedicinskega kadra je tisti, ki bo lahko še naprej zagotavljal v slovenskem prostoru kvalitetno zdravstvo in vam priporočam, da ta amandma podprete.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Mag. Žnidaršič.
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ: Hvala, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Pri tej zadevi je vendarle treba reči, da je to, kar je rekla gospa Kregelj Majda Zbačnik lahko marsikdo razume takole, da je potrebno v zdravstvenem denarju izvzeti toliko, kolikor bi radi imeli zdravniki, kar ostane, je pa za vse druge. Torej sam ne razumem tega tako. Mislim, če smo opredelili zdravniško delo kot centralno na področju zdravstvenega varstva, kot kreatorja zdravstvenega dela in seveda kot tistega, ki nosi največ odgovornosti za rezultat tega početja, potem je seveda prav, da se to delo tudi posebej ovrednoti, višje od podobno izobraženih profilov, ampak tako, da se za tisti del pridobi dodatna sredstva. Tako jaz razumem. Ne tako, da se vzame drugim zdravstvenim delavcem ali da plače drugih zdravstvenih delavcev zaradi tega, da bi zdravniki dobili upravičeno nagrado, počasneje povečujejo ali pa kasneje usklajujejo z inflacijo ali podražitvami.
Tako da mislim, da je seveda potrebno razumeti zdravniški zakon, pa tudi ta člen o nagrajevanju tako, da je treba področje urediti, vendar ne na škodo ostalih, ki spadajo v zdravniške teame, kajti zdravniško delo je teamsko delo in sam si ne predstavljam dobrega dela v svoji ambulanti brez zadovoljne, tudi primerno nagrajene medicinske sestre, ki le takrat in na ta način, da jo spoštujemo in cenimo kot nepogrešljivega strokovnjaka v ekipi dobi. Če je zadeva tako mišljena, potem seveda je ta amandma za podpreti. Če pa je mišljeno tako, da se poskrbi za zdravnike, kar ostane, pa za vse druge, potem je tak pogled po mojem trdnem prepričanju napačen.
Istočasno bi seveda to, kot gospa Majda Zbačnik-Kregelj čestital medicinskim sestram Slovenije za njihov velikanski prispevek pri napredku zdravstvenega varstva. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospa Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Rada bi kolegu dr. Žnidaršiču in ostalim pojasnila, če ste me napačno razumeli. Sama menim, da potrebujemo pravilno ovrednotenje dela, ampak, da je potrebno jasno postaviti, rabiti sredstva, ampak mi zdravniki, sem parkrat ponovila, podpiramo in bomo podpirali sestre, da bodo pravilno ovrednotene in se bomo borili vsi za pravo ovrednotenje dela, ki je tako pomembno in dragoceno in da bomo vsi kot team dobro in pošteno plačani. To ni mišljeno, da bo iz tiste vreče - ta torta razdeljena, pač tako kot bo razdeljena. Ampak se bomo borili za pravilno vrednotenje in se pogajali z zavarovalnico oziroma s plačniki za tako plačilo, ki nam pripada. In se še enkrat opravičujem, če ste me razumeli, da bomo pač večji kolač odrezali zdravniki, manjšega pa ostali. Ne. Mi se bomo vsi borili in danes imamo tukaj zakon o zdravniški službi, drugič bomo imeli pač drugega in se bomo borili za pravilno vrednotenje in podpiramo in le vemo da le kvaliteten team, ki je pa tudi dobro, pošteno plačan, zadovoljen, je lahko tudi dober team za pacienta in lahko tudi pacientu največ nudi.
Tako da se še enkrat opravičujem, če ste me napačno razumeli. Ne, tako kot je kolega rekel, vsi se bomo trudili in pomagali, da bomo pravilno ovrednoteni in pravilno tudi finančno plačani. Ne pa da bomo na škodo nekoga drugega mi zdravniki odrezali večji kolač. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Kontič še.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa. Repliciram kolegici Zbačnikovi.
Poglejte. Ta namen je že dober. Vendar jaz se bojim, da če bi zdravniki imeli ta namen, bi že tistega leta, ko ste organizirali stavko in se borili za višino svojih dohodkov oziroma plač, v to isto stavko zraven vključili tudi drugo osebje v zdravstvu, ki je prav tako bilo ob tistem trenutku, in je za razliko od vas še danes na slabih plačah in bi jih takrat vključili zraven in se borili tudi za njihove pravice. Tako ste jih pa takrat izvzeli iz tega in jih danes ponovno izvzemate iz tega konteksta. Se pravi uvrščate samo zdravnike v ta zakon in jih posebej opredeljujete. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospa Zbačnikova, potem pa podpredsednik Luci.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Spoštovani kolega, mi jih nismo izključili. One so bile z nami solidarne in so nas podpirale. Vendar vemo, da sama kot zdravnik lahko urejam področje zdravnika. Ne morem urejati še področje sester in zato se mi zdi prav, da je znotraj zdravstva nastalo več panožnih oziroma strokovnih sindikatov in združenj, na zunaj smo pa zdravstveni delavci enotni.
Samo, jaz lahko pišem in lahko predlagam spremembe za zdravniško službo. Kajti sama sem zdravnik. Sestra najbolj ve, kaj je potrebno, kje je potrebno popraviti in ona pripravi to svojo, pripravijo sestre lahko svoje pogodbe, kolektivne pogodbe, ki pa jih seveda v kontekstu vsega zdravstva potem uskladimo, in pač kot sem rekla je treba na zunaj tudi teamsko nastopati. Samo pri stavki so bile sestre z nami solidarne, prav tako kot smo bili pri sestrskih stavkah mi zdravniki solidarni in smo jih podpirali. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Podpredsednik Luci. Da slišimo, kaj bo rekel zdravnik.
MIROSLAV LUCI: Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci! Ustavili smo se komaj pri 66. členu - govorimo o zakonu o zdravniški službi. Problem, ki ga je načel gospod Kontič, obstaja, je in bo ostal; ni zajet v tem zakonu in ga bo treba zajeti v neki drugi zakonodaji. Kajti sicer bi morali začeti od 1. člena naprej. Mislim, da je ta diskusija potrebna, ki se vrši, vendar na nekem drugem mestu in v nekem drugem času. Čas je mimo; čas, ko smo bili vsi zdravstveni delavci in v bistvu trpeli usodo zdravstva, če tako rečem, in obdržali nivo evropskega zdravstva ob "balkanskih" plačah. Zdravstvo in zdravniki so si v tem obdobju to krepko skušali izboljšati, in sicer z vsemi drugimi delavci, ki so delali v teh teamih. Tako apeliram tudi na medicinske sestre, ki jim obenem čestitam ob našem dnevu, in na vse druge, ki delajo v zdravstvu, saj to niso samo medicinske sestre, to so inženirji, to so vsi, ki delajo, da se tudi na nek način poskušajo organizirati. Tokrat pa gre za organiziranje stanovskega, zdravniškega, ali kakorkoli že, kroga, ki se po tolikih letih, 40 letih, želi priboriti do svojega zakona, po sveh mučnih zadevah.
Zato še enkrat, treba je o tem razmišljati, kolega Kontič, vendar v sklopu nekega drugega zakona, ker tokrat govorimo o zakonu o zdravniški službi, in samo spremembe v 66. členu ne bodo ničesar rešile. Samo toliko. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Še gospod Potrč. Se opravičujem! Še nekaj rok je dvignjenih in bomo dali vsem besedo.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Kar zadeva mene osebno, bi prosil, da se me razume, da diskusija ne teče o tem, ali so zdravniki ustrezno nagrajeni in plačani ali ne. Jaz upam, da se je njihov položaj v zadnjem času nekoliko izboljšal. Daleč od tega bi pa želel trditi, da so plačani dobro ali pa preveč, in o tem sploh ni razprava. Mislim pa, da je kljub vsemu prav ob tem problemu o samem zakonu razpravljati dovolj korektno. V tem delu pa moram reči, da sem prepričan, da razlage, ki se o zakonu dajejo, niso točne, ali pa jaz ne znam brati besedila. Ker besedilo, tako kot je napisano, izhaja iz obsega sredstev, ki bodo določena za delo v zdravstvu, in ki jih določa zavarovalnica oziroma mi s prispevno stopnjo - in to je fiksen obseg. V okviru tega fiksnega obsega se posebej določajo sredstva za plačilo zdravnikov. Ta sredstva potem predstavljajo, kot piše zakon, osnovo za zdravniško tarifo, ki je osnova za vrednotenje dela, in od tu naprej je važen samo še obseg, ne samo, ampak predvsem obseg opravljenega dela in manjši del mora biti posebej dogovorjen tudi za delovno uspešnost. V tem delu jaz razumem, da je stvar pač tako določena: obseg je fiksen, določa se obseg ali pa plačilo zdravnikovega dela, vse ostalo je pa kaj, so pa drugi, so materialni stroški, so vsi drugi, ki še v zdravstvu delajo in konec koncev je obseg. In če pride prek obsega, veste, da zdravniki največkrat poveste, v kakšnem težkem položaju ste v primarnem zdravstvu, pa v bolnišnicah, kot se reče zdaj, pa je obseg prekoračen, pa kaj naj. Kot zdravnik vem, da moram nuditi uslugo zaradi tega, ker je prišel bolan človek. Zavarovalnica mi pa noče plačati, ker je rekla, saj je tisti obseg že presežen. In v tem delu je torej problem tudi samega obsega in tega, kaj se bo potem po obsegu koristilo ali se ne bo koristilo. Tako da problem ni tako enostaven in zato se mi zdi, da bi bilo lepo, če bi bilo tako kot gospa Zbačnikova trdi, bojim se pa, da je napisano drugače. In to je tisto, kar je prav opozoriti, tudi iz razloga, ker pač jaz trdim, da na področju zdravstva nimamo jasne politike. Nimamo jasne politike, to sem rekel, ko smo govorili o programu, nacionalnem, zdravstvenega varstva, delajo in vodijo vsak po svoje, vse skupaj pa na koncu gre na račun, koga, bolnika oziroma zavarovanca in tu so največji premiki narejeni.
Zato se mi zdi prav na to opozoriti in bi bilo meni veliko ljubše, če bi se dalo problem jasno videti, posebej zato, ker je res, da kadar govorimo o položaju posameznih skupin v okviru zdravstva, so te skupine tudi na različen način organizirane, imajo svoje sindikate in se tudi na različen način pogovarjajo z vlado. In v tem delu je možno reči to, kar pravi gospa Zbačnikova, eno so zdravniki, drugo so sestre, tretje je naslednje osebje. Ampak seveda, ko govorimo o zakonu, pa ni nujno, da to razliko delamo, pri zakonu, ker mi pa smo poslanci državnega zbora, ne pa zdravniki ali pa medicinske sestre, moramo pa celoto videti. In v tej celoti je seveda razumljivo glede na vpliv, ki ga imate zdravniki, glede na organiziranost, glede na to, da tudi ministrstvo in vlada sta razumljivo morala popustiti pod temi pritiski, da se bo položaj za vas uredil, za sestre in ostale pa morda, če boste res pomagali v večji meri kot doslej ta položaj urejati. Ta zakon ga pa ne ureja. In ne si tu delati iluzije, da ga ureja. Ne, za druge ga ne ureja. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Merlo.
ALEKSANDER MERLO: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice, kolegi, predstavniki vlade! Zelo na kratko. Jaz ne bi polemiziral z gospodom Kontičem, ki mislim, da je dobronamerno dal to opazko, kaj pa s sestrami. Jaz mislim, da je medicina danes v takih vodah, da nam nudi lahko že, da rečem skoraj že vse, kar si človek poželi, razen še nesmtrnosti, še ne doživimo. Koraki so veliki, stroški pa tudi. Jaz se bojim, da v naslednjih letih, to, kar nam že danes medicina nudi, ne bomo mogli toliko čisto vse pokrivati s tem, da rečem, denarjem, ki ga zbiramo, nekje bo treba postaviti neko mejo, do kje bomo šli. Tega se vedno izogibamo, pa gotovo se bomo izogibali verjetno v letošnjem letu in naslednjem, ko bodo volitve pred vrati. Težko bo povedati volivcem, da jim bomo kakšno stvar vzeli in podobno. Jaz bi dal vse priznanje medicinskim sestram in še drugim, ki delajo v zdravstvu. Niso samo medicinske sestre in tehniki, ampak jih je še kar precej od inženirjev do podobnih, tudi do vrhunskih strokovnjakov, ki so na tem področju, pa so tudi slabo plačani.
Jaz bi vzel ta predlog zakona o zdravniški službi kot nekaj začetnega v neke spremembe, ki jih bomo morali v naslednjih letih narediti na področju zdravstvenega varstva. Bojim se pa, da bomo brez konsenza vseh strank kaj radikalnega težko naredili. Mislim, da se bo verjetno v naslednjem mandatu, ker čas hitro beži, tega ne zmogli, ampak enkrat se skupaj usesti in narediti nek plan, da rečem, konkretnega zdravstvenega varstva, recimo, za naslednjih 10 do 15 let. Upam, da se bomo tega lotili tako nujno in radikalno, kot smo se lotili pokojninske reforme. Bojim se pa, da ne bi na koncu vse razvodenelo.
Tako da začnimo razmišljati, da je to neki predlog zakona, ki naj bi bil uvod v neko spremembo. S tem, da jaz kot zdravnik absolutno dajem vse priznanje gotovo medicinskim sestram, ki so nosilke, v bistvu baza dela v ustanovah. Največkrat se dogaja, da gre dober glas neke hiše dostikrat ven prav na račun tega srednjega in višjega medicinskega kadra, ki je pa vedno nekje potisnjen nazaj in vso čast in slavo največkrat pobere dejansko zdravnik. Čeprav v bolnišnicah gotovo ne pozabimo, da je delo vedno teamsko. Mene je v začetku motilo, da smo kot zdravniki gledali samo na ta zakon kot na zdravniški zakon, drugo nas pa ne briga. Mogoče je izpadlo res na startu s tem našim sindikatom morda nekoliko egoistično. Mislim pa, da je zdaj na dejanju tudi zdravništvo in sindikat Fides, da nekje podobno pelje zadeve tudi za ostale zdravstvene kadre. Mislim, da je to naša tako moralna kot vsestranska obveza. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še gospa Zbačnikova in potem bomo počasi zaključili razpravo o tem členu. Smo pa tudi v poglavju govorili o vseh teh zadevah.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Razumem gospoda Potrča, da je to tudi moja skrb. Namreč ves čas se zavzemam, da so tudi sestre in ostali paramedicinski kadri bolje plačani. Vendar ta zakon ne more urejati druge problematike, ker je zakon o zdravniški službi. In prav je, da začnemo urejati stvari, kot je kolega Merlo rekel, specifično glede na profil. Hkrati se pa tudi sestre sedaj borijo in jih podpiramo in jim bomo pomagali, da si bode tudi one izborile večji kos pogače, kajti denar se izbori v zavarovalnicah z dobrimi programi. In to je tisto, kjer lahko zajamemo več sredstev tako za zdravnike kot za ostale zdravstvene delavce. Nič ni zabetonirano. Programi so tisti, ki prinesejo nova sredstva in tudi drugačno razporeditev.
Tukaj se začne kvaliteta in tudi ovrednotenje dela vseh zdravstvenih delavcev, pa ne samo zdravstvenih delavcev, tudi ostalih, vseh ostalih, da bi jih prevzelo. In prav je, da enkrat začnemo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Še Luci, potem Gasparini. Prav je, zdravniki, povejte, da si bomo razjasnili, da ne bo narobe, ko bomo glasovali.
MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Bila je postavljena teza, da gre za spremembe.
V zdravstvu gre za bistvene spremembe že nekaj let, in to je ena od sprememb. Namreč, zdravnik se pojavi kot nosilec zdravstvene dejavnosti; nanj so vezane storitve, v katere je všteto tudi delo medicinskih sester, srednjih, višjih, in drugega kadra. To je sprememba. Če je to v celoti pozitivno, dobro vzeto ali ne, je drugo vprašanje. To bomo videli, ker bo treba reševati v sklopu in bi diskusija gotovo šla veliko dlje, in potrebnih bo še veliko diskusij, kakšno zdravstvo si želimo in kje je mesto vseh drugih v izvajanju zdravstvene dejavnosti, poleg zdravnikov. Smo pred bistvenim preokretom in tudi ta zakon pomeni bistveni preokret. Zdravnik postaja nosilec, ki izvaja storitve, ki so ovrednotene, in te storitve so ovrednotene tudi z delom srednjega in višjega medicinskega ter drugega vzporednega kadra, ampak v to gremo. Pri tem se moramo vprašati nekaj drugega: ali je organiziranost zdravstva, kot si ga predstavljamo sedaj, primerno. To je pa verjetno razprava za nek drugi zakon, ki je pred nami, o katerem pa bomo verjetno veliko diskutirali. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še gospod Gasparini, ki pa se besedi odpoveduje. Gospod Možgan, prosim.
JOŽE MOŽGAN: Spoštovani predsedujoči in vsi ostali! Seveda, gospod Kontič je dobro mislil za vse zdravstvene delavce. Pozabil pa je, da uvajamo v zadnjem času po novi zakonodaji tudi zasebništvo v zdravstvu. Rekel je, saj lahko vse uredimo z zakonom o javnih uslužbencih. Kaj bo pa delal ta zakon s tistimi zdravniki, ki bodo delali v zasebnem sektorju v javni zdravstveni mreži, kaj bo delal s tistimi fizioterapevti, medicinskimi sestrami in tako naprej? Tudi to je treba imeti pred očmi. Sam sem v zadnjem letu užil obilo blagorov sodobne medicine, za katere ne bi rad, da bi jih vi uživali, in moram reči, da sem presenečen nad zdravstvenimi delavci vseh profilov, da tako zagnano in tako dobro delajo za tak denar. Tako zdravstveno varstvo, kot ga ima slovenska država, s tako postavko denarja na glavo prebivalca, je odlično zdravstveno varstvo, ki sem ga občutil na lastni koži. Zato se tudi javno zahvaljujem še posebej vsem medicinskim sestram, ki so skrbele tudi zame, in jim čestitam ob današnjem prazniku dneva medicinskih sester. Vsaj zase lahko trdim, da bom vedno podpiral njihova hotenja in stremljenja za pravično nagrajevanje v materialnem smislu njihovega dela v teamu, v ekipi z zdravnikom. Hvala lepa!
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, dr. Možgan. Želi še kdo besedo? Zaključujem razpravo.
Spoštovane kolegice in kolegi, vesel sem, da smo slišali toliko lepih besed o medicinskih sestrah. Mislim, da je tako prav, in jim tudi v imenu predsedstva in vseh poslancev želimo prijeten praznik in izrekamo zahvalo za njihovo požrtvovalno delo!
Kolegice in kolegi, ker smo dobili ta amandma v paketu s strani vlade, torej za novo poglavje, potem za novi 66.a, b), c) in d) člen predlagam, da glasujemo o vseh amandmajih enkrat, saj smo jih dobili v paketu. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne nasprotuje.) Potem bom dal na glasovanje v paketu. Ugotovimo prisotnost! Gre za amandma k 66. členu. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (33 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da smo sprejeli amandmaje k 66. členu.
Smo pri 69. členu, imamo amandma vlade, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (41 prisotnih.) Poslanci, prosim, prijavite svojo prisotnost! Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem 69. člen. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 69. člen? (32 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo 69. člen sprejeli.
Smo pri 75. členu, imamo amandma odbora, ki ga vlada podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet in da je člen tudi spremenjen.
Smo pri 76. členu, imamo amandma odbora, vlada ga podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem 76. člen. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 76. člen? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Smo pri 77. členu, imamo dva amandmaja, prvega vlaga odbor, vlada ga podpira, drugega pa vlaga vlada. V kolikor bo prvi sprejet, je drugi brezpredmeten. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajam na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Tako smo spremenili tudi člen v celoti.
Smo pri 78. členu, predlagatelj je odbor. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet in tudi spremenjen člen.
Smo pri 79. členu, amandma odbora, to je prvi in drugi amandma vlade, medsebojno drug drugega podpirata. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 2. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 79. člen. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 79. člen? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo 79. člen sprejeli.
Smo pri 80. členu, imamo amandma vlade, ki ga matično delovno telo podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (33 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet in da je tudi bedilo v celoti spremenjeno.
Smo pri 81. členu. Imamo amandma skupine poslancev s prvopodpisanim Jožetom Možganom in drugi amandma, ki ga je predlagal gospod Jože Možgan. Če bo prvi sprejet, je drugi brezpredmeten. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanjem dajem 81. člen. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 81. člen? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 84. členu in amandmaju vlade. Matično delovno telo ga podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 84. člen. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Smo pri 86. členu, imamo dva amandmaja. Oba je predložila vlada, matično delovno telo ju podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (35 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 2. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 86. člen. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za člen? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo 86. člen sprejeli.
Imamo amandma za novi 87.a člen, ki ga predlaga vlada Republike Slovenije; matično delovno telo ga podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri 88. členu in amandmaju vlade, ki ga matično delovno telo podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 88. člen. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za 88. člen? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo 88. člen sprejeli.
Prehajamo na razpravo o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Kdo želi besedo? (Nihče.) Zaključujem razpravo. Na glasovanje dajem preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih, razpravljati in glasovati moramo še o naslovu zakona. Ali želi kdo razpravljati o naslovu zakona? Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (36 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
V razpravo dajem še predlog sklepa: "Predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi vlada Republike Slovenije." Želi kdo s tem v zvezi razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Navedeni predlog sklepa dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Kolegice in kolegi! Imamo še dodatni sklep odbora, ki ga moramo malo popraviti. Torej jaz bi ga takole, bi naj se glasil: "Državni zbor Republike Slovenije predlaga - ne nalaga vladi, ampak predlaga vladi Republike Slovenije - da do predložitve predloga zakona o zdravniški službi v tretjo obravnavi pripravi analizo organizacije zdravstvene službe v Sloveniji glede starostne strukture zdravnikov, ki opravljajo dežurno službo." Sprašujem, če se strinjate predstavniki odbora s tem popravkom? Se. V redu. Dajem dodatni sklep na glasovanje. V razpravo še najprej, če kdo želi. (Ne želi.) Prehajam na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za dodatni sklep? (35 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je tudi dodatni sklep sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 38. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O ZAŠČITI ŽIVALI. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije po pooblastilu zbora po končani prvi obravnavi. Predlagatelja zakona sta bila Zmago Jelinčič in Polonca Dobrajc, ki se je sopredlagateljstvu odpovedala. Zato sprašujem, ali želi predstavnik vlade besedo? Torej sta še vedno predlagatelja tega zakona. Zdaj je ostal samo Zmago Jelinčič, ki ga pa ni tukaj, zato sprašujem vlado, ali želi besedo. Gospod minister, Ciril Smrkolj.
CIRIL SMRKOLJ: Spoštovane gospe poslanke, gospodje poslanci, en lep dober dan želim! Kot veste, je državni zbor Republike Slovenije na svoji 28. seji pred skoraj 4 leti opravil prvo branje obravnavanega zakona o zaščiti živali, ki sta ga takrat vložila gospa Polonca Dobrajc in pa gospod Zmago Jelinčič. Državni zbor je sprejel predlagano besedilo kot primerno podlago za pripravo zakona za drugo branje, upoštevajoč stališča in dopolnitve sekretariata državnega zbora za zakonodajo in pravne zadeve. Vlada Republike Slovenije je predlog zakona glede na prvo obravnavo notranje prestrukturirala in ga vsebinsko dopolnila z najnovejšimi spoznanji raziskovalne znanosti, dopolnila definicijo osnovnih pojmov, v zakon vključila področje poizkusov in posegov na živalih v izobraževalne namene in uredila skrb za zapuščene živali.
Vsebina zakona o zaščiti živali v drugi obravnavi govori predvsem o odgovornosti ljudi za zaščito živali, zaščita življenja, zdravja in dobrega počutja živali, pravila za dobro ravnanje z živalmi; kaj se šteje za mučenje živali in katera ravnanja in poseg na živalih so prepovedani; pogoje, ki jih je treba za zaščito živali zagotoviti pri reji, prevozu, usmrtitvi, zakolu, pri izvajanju določenih posegov in poizkusih na živalih; postopek, pravice in obveznosti v primerih, ko gre za zapuščene živali; pogoje za društva, ki na področju zaščite živali delujejo v javnem interesu, opredelitev nalog strokovnega sveta za zaščito živali, nadzorstvo nad izvajanjem tega zakona in pa tudi kazenske sankcije za kršitelje določb zakona o zaščiti živali.
Zakon o zaščiti živali je vključen v državni program za prevzem pravnega reda Evropske skupnosti in sicer poglavje kmetijstva, področje A1 - veterinarstvo. In predlog zakona o zaščiti živali je tudi v skladu z določbami 70., 71. in 79. člena evropskega sporazuma o pridružitvi. Predlog zakona je usklajen s predpisi s področja Evropske unije, ki se nanaša na zaščito živali pri transportu, zakolu, reji, poskusih v znanstveno-raziskovalne namene, minimalne standarde za valilne kokoši, teleta in prašiče.
Glede sprememb predloga o zaščiti živali v prvi obravnavi je po novem predlogu za drugo obravnavo zaščita živali dolžnost vseh pravnih in fizičnih oseb, ki so v kakršnem koli odnosu do živali, zlasti pa skrbnikov živali, ki jih zakon v 2. členu našteva. V 5. členu je opredeljen pomen posameznih izrazov: skrbnik živali, rejne živali, trpljenje, preizkusi na živalih, prevoz živali, zavetišče. Za kaznivo dejanje, mučenja gre takrat, ko je to dejanje storjeno naklepno in zaradi tega nastanejo posledice, kot so poškodba, dalj časa trajajoče trpljenje, nepotrebna in neprimerna usmrtitev živali. V predlogu zakona so urejeni preizkusi na živalih v izobraževalne namene, skrb za zapuščene živali je vsebovana v posebnem poglavju od 27. do 33. člena. Predlog je, da je zagotovitev zavetišč lokalna zadeva javnega pomena. Zakon tudi omogoča, da več občin skupaj zagotovi zavetišče. Odpravljeno je podvajanje z uredbo o zavarovanju ogroženih vrst. Dorečene so kazenske določbe in pa, kot sem že rekel, zakon predvideva etnično komisijo in strokovni svet za zaščito živali.
Jaz bi rad povedal, da je bilo v okviru razprave in priprave tega zakona za drugo branje opravljeno veliko število posvetovanj, razgovorov, da smo v zadnjem obdobju tudi prejeli kot vlada Republike Slovenije veliko število amandmajev, nekaj še v roku obravnave na odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, nekaj pa tik pred sejo državnega zbora in obravnavo te točke. Mi smo te predloge amandmajev tudi ustrezno obravnavali in kot vlada tudi pripravili ustrezna stališča o podpori in tudi nepodpori nekaterih amandmajev.
Mi ocenjujemo, da je predlog zakona primeren za drugo obravnavo. Pričakujem, da ga bo državni zbor podprl. Rad bi pa tudi opozoril, da je tudi časovno izredno pomembno, da ta zakon v letošnjem letu spravimo pod streho, kajti v skladu tudi z zahtevami Evropske unije, v kolikor ne bomo imeli ustreznega zakona o zaščiti živali, se nam lahko v letu 2000 zgodi, da ne bo možen transport rejnih in tudi drugih živali v smeri Evropske unije.
Državnemu zboru predlagam, da to gradivo obravnava in da ga sprejeme ter da v predlog za tretjo obravnavo.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod minister. Kolegice in kolegi, dovolite, da med nami pozdravim gospo Leo Evo Müller, svetovalno direktorico v svetovni zvezi za varstvo živali, ki je tukaj med nami in se ji zahvaljujem za vse napore, ki jih je vlagala na tem področju.
Predlog zakona je obravnaval tudi odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora o predlogu zakona. Prosim, gospod Džuban, namestnik predsednika.
GEZA DŽUBAN: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Odbor državnega zbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je kar nekajkrat sestal v zvezi s tem zakonom. Imamo opravka z zakonom, ki je izjemno strokovne vsebine. Verjetno je tudi to razlog, da je veliko amandmajev na drugo obravnavo tega zakona.
Odbor je obravnaval prispele amandmaje. Podprl je en amandma, zavrnil je sedem amandmajev. Seznanil se z umikom treh vladnih amandmajev in enega je umaknil sam. Na osnovi vsega tega in tudi amandmajev, ki so prispeli s strani poslanske skupine liberalne demokracije, je oblikoval svoje amandmaje, ki jih imate v pregledu. Liberalna demokracija Slovenije je najavila umik amandmajev, ki bodo predstavljeni vodstvu državnega zbora. Ni pa uspel obravnavati amandmajev poslanske skupine Socialdemokratske stranke, ki so bili vloženi menda včeraj. Amandmaji so v pregledu. Težko je obrazložiti kaj in kako s katerimi. Sproti bomo verjetno morali slediti, predvsem pa predlagamo, da podprete amandmaje odbora za kmetijstvo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Poslanske skupine. Džuban v imenu poslanske skupine LDS. Najavljen je še gospod Rupar, poslanska skupina SDS.
GEZA DŽUBAN: V informaciji odbora smo rekli, da poslanska skupina najavlja umik nekaterih amandmajev, ker je njihova vsebina povzeta v odborovih oziroma zato, ker so sprejeti nekateri amandmaji odbora in nekateri naši niso več potrebni.
Zaradi tega, ker jih je več v pisni obliki, predlagamo umik teh amandmajev.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Ko bomo obravnavali, bomo tudi rekli k vsakemu zraven. Gospod Rupar v imenu poslanske skupine Socialdemokratske stranke.
PAVEL RUPAR: Spoštovani gospod predsedujoči! Kolegice in kolegi!
Poslanska skupina Socialdemokratske stranke izraža veselje, ker je končno ta zakon doživel drugo obravnavo. Pa ne zaradi vsebine samega predloga zakona, ker je po naših ocenah zelo slab, pač pa zato, ker je zakon končno doživel obravnavo.
Slovenija je žal ena redkih držav, če ne že zadnja v srednji in zahodni Evropi, če se tja smemo že prišteti, ki nima zakona o zaščiti živali. Tako je v naši državi žal ta del žive narave, ki ima poleg človeka še edini razvit živčni sistem za bolečine, še vedno nezaščiten. V Sloveniji smo žal ravno zaradi tega priča tudi grozljivim postopkom, ki se dogajajo živalim. Zakon sam zajema niz področij, od varovanja do, kot je že gospod minister dobro opisal, drugih segmentov, ki ščitijo predvsem živali. Žal pa v samem zakonu ugotavljamo prevelike vplive različnih lobijev, prevelike vplive političnih interesov in posameznih strank, predvsem pa nas moti izredno veliko število amandmajev, ki so vloženi na zakon, za katerega celo trdimo, da je vložen s strani ljudi, ki niso niti najmanj pooblaščeni za to, da vlagajo take zakone.
Sam osebno, pa zdaj govorim v imenu poslanske skupine, ostro obsojam tudi predlagatelje, ki jih niti ni v dvorani, čeprav bi človek oziroma vsi pričakovali, da bi svoje predloge zagovarjali, kar pomeni po drugi strani, da je zakon vložen na silo, da je zakon slabo pripravljen ter da je pripravljen in vložen samo zato, da se na njem pridobivajo posamezni politični predznaki oziroma, da se dobivajo volilni glasovi, da pa je tako predlagateljema kot pa tudi tistim, ki so kakorkoli vplivali na vlogo, najmanj mar tistih živali, za katere naj bi zakon bil vložen in bil tudi njim v zaščito.
V poslanski skupini smo poleg, kot sem že omenil, prevelikemu številu amandmajev, vložili tudi svoje. Predvsem se nam zdi pomembno, da vlagamo amandmaje pri mučenju, pri transportu, pri zaščiti, pri poizkusih, predvsem pa pri zavetiščih, ki naj bi v prihodnosti služili živalim, ki so prepuščene samim sebi ali so bolne ali kakorkoli drugače. V tem področju spreminjamo bistvo. Namreč, predlagamo dvoje vrst zavetišč. To povem že sedaj, čeprav bom o tme govoril še kasneje, dvoje zavetišč, in sicer na lokalnem nivoju in centralna ali osrednja zavetišča. Lokalno zavetišče naj bi s koncesijami oddajali veterinarjem ali tistim, ki so zainteresirani za to in naj bi bila manjša zavetišča predvsem za pse in mačke in naj ne bi presegala števila 5 mačk oziroma 10 psov. Služila bi kot prehodno zavetišče, iz katerega naj bi kasneje tisti, ki bodo dobili koncesijo za veterinarske službe ali podobno, skrbeli, da se iz teh zbirnih zavetišč lokalnega pomena te živali kasneje pod nadzorom oziroma strokovno transportirajo v centralna oziroma osrednja zavetišča. To se nam zdi pomembno zato, da ne bo tako, kot je sedaj v zakonu, potrebno v vsaki občini imeti svoje zavetišče, da bi vsaka občina morala namenjati za to svoj denar, pač pa skrbimo s tem za najdene živali, za zapuščene živali in jih seveda potem prepuščamo v oskrbo osrednjim zavetiščem, za katere pa naj skrbi država. To se nam zdi zelo pomembno, ker prepuščati tako pomembno zadevo izključno in samo lokalni skupnosti, se nam zdi nekoliko preobremenjujoče in seveda tu vidimo primernost financiranja ravno iz financ pristojnih ministrstev oziroma državnega proračuna. Glede števila, celo 94 amandmajev, ki so vloženi, če sem pravilno preštel, na 35 vsebinskih členov, torej trikrat več amandmajev, kot je členov, predlagamo celo, da bi razmislili in glasovali kasneje, če bo do tega prišlo, o možnosti, da se ta zakon vrne v prvo branje, seveda pa takoj, poudarjam, da se bomo s posebnim sklepom, ki naj bi ga sprejel državni zbor, tudi odločali o uvrstitvi točke v naslednje branje takoj na naslednji seji. To zato, da bomo končno v Sloveniji, končno v Sloveniji dobili zakon o zaščiti živali. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Rupar. Želi še katera poslanska skupina? Prosim.
JANKO VEBER: Hvala za besedo in lep pozdrav vsem! Tudi v poslanski skupini Združene liste socialnih demokratov ugotavljamo, da zakon o zaščiti živali je gotovo tisti, ki manjka v Sloveniji, kajti le veliko število živali je prepuščenih na nemilost usodi, ki jih doleti bodisi iz malomarnosti pa tudi včasih iz naklepnih dejanj. Pri analizi členov, ki jih je resnično manj, kot je nastalo pozneje v obravnavi amandmajev, smo posvetili večjo pozornost predvsem temu, da se poskuša natančneje opredeliti odgovornost do ravnanja z živalmi. Še posebej pa opozarjamo tudi na to, da se poskuša upoštevati tudi amsterdamski protokol, ki je rimsko konvencijo dopolnil tako, da je rejnim živalim sedaj priznan status čutečih bitij. Vsa naša dopolnila, ki so dana k temu zakonu, so dana z namenom, da poskušamo v čim večji možni meri upoštevati status čutečih bitij. Več glede teh dopolnil bi povedal ob sami razpravi. Sicer pa se nam tudi kot poslanski skupini pojavlja dilema glede na število amandmajev, ali nadaljevati postopek ali ne. Mislim pa, da bi se o tem odločali šele potem, ko bomo ugotovili, kakšna dopolnila bodo sprejeta k temu zakonu, in če bo tudi mnenje predlagatelja oziroma vlade, da zakon še vedno izpolnjuje in daje tisto svoje poslanstvo pri zaščiti živali. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Veber. Želi še katera poslanska skupina besedo? (Ne želi.)
Smo v drugi obravnavi predloga zakona.
Zboru predlagam, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo besedo s tem v zvezi? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost!
Proceduralno želi gospod Rupar. Se opravičujem! Smo v fazi glasovanja, gospod Rupar. Ugotovili bomo prisotnost, pa boste potem dobili besedo.
Ugotovimo prisotnost! (...prisotnih.) Naslednje ugotavljanje prisotnosti je ob 16.34 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 16.23 uri in se je nadaljevala ob 16.35 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke, kolegi poslanci! Tretjič ugotavljamo prisotnost v dvorani! (60 prisotnih.)
Zbor je sklepčen. Takoj glasujemo o sklepu, ki sem ga predlagal. Torej ga še enkrat ponovim.
Skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika razpravljamo in glasujemo o vseh členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji.
Kdo je za? (55 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na razpravo o členih in amandmajih k posameznemu členu. Imate pregled z datumom 12.5.1999. Smo pri 4. členu. Imamo dva amandmaja. Prvega vlaga poslanska skupina Socialdemokratske stranke Slovenije in drugega Združena lista. Če bo prvi sprejet, potem je amandma pod številko 2 brezpredmeten. Želi kdo razpravljati? Prosim, gospod Veber.
JANKO VEBER: Hvala lepa za besedo. Amandma k 4. členu je v sklopu tiste teme, ki sem jo predstavil v imenu poslanske skupine. Gre za to, da 4. člen govori o mučenju živali. Ugotavljamo, da v prvi alinei govori predlog zakona o mučenju živali, ki je storjeno naklepno, ni pa upoštevano mučenje živali, ki nastaja iz malomarnosti. V praksi ali vsakdanjem življenju pa ugotavljamo, da je veliko več primerov mučenja živali iz malomarnosti kot iz naklepnih dejanj.
Predlagamo amandma, da se k prvi alinei doda še beseda "ali iz malomarnosti". S tem mislim, da bi dejansko bila dosežena ta dikcija oziroma bi bil izpolnjen v celoti uvodni stavek k temu členu, ko govori o mučenju živali. Gotovo mučenje živali nastaja tudi iz malomarnosti in zato predlagam, da če ne bo sprejet amandma pod številko 1, da potrdite amandma pod številko 2. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo? Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! Gospod Zoran Kovač, direktor veterinarske uprave Republike Slovenije bo obrazložil stališče vlade.
ZORAN KOVAČ: Hvala lepa. Spoštovani poslanci in spoštovane poslanke! Pri teh amandmajih bi rad posebej izpostavil to, da je v kazenskem zakoniku, v 432. členu, posebej določeno, kaj je mučenje, kar pomeni, da smo se pri pripravi zakona držali tudi tega dela. Vse ostalo, to so nenaklepna dejanja, malomarnosti in brezbrižnosti so prekrški, ki pa jih ta zakon posebej opredeljuje v 64. in 45. členu in jih tudi iz tega naslova kaznuje. Če se amandma v tem kontekstu sprejme, to pomeni, da to ni več prekršek, temveč kaznivo dejanje. To pomeni, da potem inšpektorji tudi izgubijo možnost kaznovati posameznike oziroma tudi podjetja kot kršitelje, in je potrebno vse postopke peljati prek sodišča. Zato vlada ne podpira teh amandmajev in predlagamo, da tudi poslanci ne podprete teh dveh amandmajev. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Rupar.
PAVEL RUPAR: Hvala lepa za besedo, spoštovani predsedujoči. "Storjeno naklepno" je že izraz nekega dejanja. Če nekdo živali nekaj naklepno stori, je to seveda kaznivo dejanje po 342. členu kazenskega zakonika. Ampak po našem mnenju je trpljenje in mučenje živali vse, tudi drugo. Recimo, malomarnost, zapuščena žival, nenasitena, nenapojena žival. Lahko je to iz pozabljivosti, ni treba, da nekdo naklepno stori živali, da trpi; to lahko stori iz kdo ve katerega vzroka. Vendar je to vse mučenje živali. Zato se nam zdi izraz "storjeno naklepno" kot najvišja, najhujša oblika, če hočete, tudi zločina, ki je storjen nad živaljo. Po našem mnenju je pravilno, da se ti dve besedi črtata in da se za mučenje uporablja vse, kar povzroča trpljenje živali. Samo za to gre, za nič drugega. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo? Če ne, zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (17 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Glasujemo o amandmaju pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (23 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da tudi ta amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem 4. člen. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za 4. člen? (37 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 4. člen sprejet.
Smo pri 5. členu. Imamo 14 amandmajev, s tem, da so umiki za tretjega, osmega, devetega, dvanajstega. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1, ki ga vlaga odbor? (40 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Amandma pod številko 2. Vlaga ga vlada, matično delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! Še enkrat bomo ugotovili prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju pod številko 4 poslanske skupine SDS. Ugotavljamo prisotnost! Gospod Rupar bo obrazložil svoj glas.
PAVEL RUPAR: Hvala za besedo. V 10. točki za besedo "hiranja" vstavljamo besedo "tehnopatije", kar je nov pojem pri izrazoslovju za mučenje živali. Prosil bi, da ga glede na to, da ne povzroča nobene škode, vendarle podprete. Morda bi se nekoliko vrnil k že sprejetima, morda prepozno, prejšnjima dvema točkama. Torej, da so poizkusne živali, da niso to rejne živali, smo se odločili. Odločili smo se v 6. točki, da nevarne živali niso okuženi psi in mačke in necepljeni psi in stekli psi.
Oprostite poslanci in poslanke! Ali vi veste, o čem glasujemo. Jaz ne vem, ali slepo verjamemo tistemu, kar piše tukaj notri, vlada podpira, vlada ne podpira. Ampak prej ste sprejeli, oprostite, da okuženi psi in mačke niso nevarne živali!
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Rupar! Ta amandma je bil umaknjen. Pod številko 3 je bil umaknjen.
PAVEL RUPAR: Oprostite gospod predsedujoči! V drugem predlogu 6. točka, 5. člen smo sprejeli, da se črta besedilo: "potepuški psi in mačke v okuženem območju, necepljeni psi..."
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: To je res.
PAVEL RUPAR: "... na območju, ki je okuženo ali ogroženo zaradi stekline, in živali, za katere se sumi, da so obolele za steklino..." Niso to nevarne živali?
Oprostite! Jaz ne vem, ali vi veste, kaj delate? Morda bi prosil, če res preštudirate to zadevo ali da prekinemo, da vemo, za kaj se gre.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Bomo počasi šli, da ne bo kaj narobe. Gospod Kovač je želel besedo. Gospod Kovač se opravičujem. Razprava je končana o vseh amandmajih. Gre samo za obrazložitev glasu. Se opravičujem.
Smo pri amandmaju pod številko 4 poslanske skupine SDS. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 4? Prosim za mir v dvorani. (20 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Smo pri amandmaju pod številko 5 poslanske skupine SDS. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Kolegi, prosim za malo pozornosti, imamo veliko amandmajev in bo težko delati, če ne boste pozorni. Ugotavljamo prisotnost! Glasujemo, gospod Rupar, lepo prosim! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 5? (20 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Pod točko 6, poslanska skupina SDS. Obrazložitev glasu, gospod Rupar.
PAVEL RUPAR: Spoštovani gospod predsedujoči! Jaz vas prosim, če lahko pri sprejemanju tako pomembnih stvari sejo vodite nekoliko počasneje. Preden sem se lahko vrnil, na vprašanje še nekaterih kolegov, do svojih klopi, ste zaključili prejšnje glasovanje, kjer sem sicer še hotel obrazložiti glas pod tem členom v 12. točki. Zdaj je žal že prepozno. Veste, definicija transporta je bila tam in transport ni samo nakladanje, prevoz pa razkladanje, vmes se dogaja z živalmi veliko stvari. Jaz bi prosil, če mislite tako hiteti, bomo v imenu poslanske skupine zahtevali dve uri pavze. Pa ne grozim s tem, ampak prosim lepo, ker ne moremo slediti, niti razlagati, niti sodelovati. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Rupar, jaz sem dal v razpravo prej člen in vse amandmaje.
PAVEL RUPAR: Se pa opravičujem, ker sem izkoristil priložnost, sem prišel obrazložiti glas. Torej v 13. točki bi za zrakoplov radi uvrstili še kletke in zabojnike, ki so tudi transportna sredstva, da obrazložim glas in bom seveda to podprl. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Svoj glas bo obrazložil gospod Čebulj.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi! Glede na to, da je bilo danes vloženih še veliko amandmajev, ki jih ni obravnavalo matično delovno telo, in glede na to, da ministrstvo in seveda suport ministra Smrkolja ne daje nekih odgovorov, ali sami amandmaji ustrezajo ali ne ustrezajo - verjamem, da se je težko v tem momentu odločati - bi jaz predlagal, da prekinemo s to točko dnevnega reda. Matično delovno telo naj te amandmaje obravnava in vključno z vlado da določena mnenja. Mislim, da so sami amandmaji dokaj smiselni in bi jih bilo pametno upoštevati in seveda tudi izglasovati. Glede na to, da ni usklajeno, se dogaja to, kar se dogaja. To je del mojega proceduralnega predloga, če upoštevate, gospod minister, da prekinemo in da matično delovno telo, ponavljam, obravnava in na osnovi tega, ko bo možno, na 15. redni seji, da se sam zakon dokončno obravnava in tudi sprejme. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Dajem na glasovanje proceduralni predlog gospoda Čebulja, da prekinemo s to točko dnevnega reda in da se o amandmajih še enkrat opredeli odbor za kmetijstvo in prehrano. Ugotovimo prisotnost! Prosim za mir v dvorani! Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za predlog gospoda Čebulja? (19 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog ni sprejet.
Obljubljam, gospodje, da bom počasi šel od točke do točke, tako da bomo lahko sodelovali.
Smo pri amandmaju pod številko 6. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (17 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Smo pri amandmaju pod številko 7 poslanske skupine Socialdemokratske stranke. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (20 poslancev.) Je kdo proti? (21 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma 8 in 9 sta umaknjena. Smo pri amandmaju pod številko 10. Proceduralno, gospod Hvalica. Prosim.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Glejte, mi sprejemamo zakon, ki se ne tiče ljudi, pač pa živali. Zdaj nenadoma ugotavljamo v tem državnem zboru, da je tudi odnos do živali političen. Poglejte, to je pa nekaj novega! Ali je sploh to mogoče, da če predlaga neka druga opcija nekaj, ni sprejemljivo. Ali smo mi, kar se tiče odnosa do živali, omejeni, ali kaj? Poglejte, kaj počnete, ljudje božji! In ravno zaradi tega predlagam ponovno, ne zaradi drugega, gospod predsedujoči, nujno je, da se odbor opredeli do tega, ker drugače boste vi avtomatično zavračali. Minister, ma kaj je naš odnos do živali političen? .. Tebe ni nihče nič vprašal, razen, če se nimaš za ... Ne, ne, nisem rekel tebi. Rekel sem tvojemu kolegu tam zadaj, razen, če ne spadaš v zakon, ampak to je druga stvar. (Smeh v klopeh.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice in kolegi, ne se
žaliti, lepo prosim. Mirno bomo to speljali.
IVO HVALICA: Ne, ne, milo za drago. Milo za drago. Glejte, dejansko, minister, ta zadeva ni kar tako. Ta zadeva se je totalno tu spolitizirala. Gre vendar za zadevo, ki se tiče nekega civilizacijskega odnosa. Odnos do živali je stvar kulture. Ali ti, minister, zdaj sprejemaš to, da pač ta stran, ki je predlagala zdaj te amandmaje, nima odnosa do varstva živali, ali kaj? Jaz tega ne morem razumeti. Zato predlagam še enkrat, dejansko, zdaj pa zares. Ali ocenite, ali ti oceniš, predsedujoči, in te prosim, da me razumeš, ni to uperjeno proti tebi, da je nehigienično, da sprejemamo na tak način oziroma zavračamo amandmaje. Ali pa si jaz vzamem to pravico, čeprav se nisem posvetoval, da bom vzel ne dve uri, pač pa tri ure odmora, ker o tem moramo nekaj reči. Enostavno moramo ugotoviti pravzaprav, ali je tu odnos do ljudi ali je odnos do živali že, ker se nekateri smejete. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Ivo Hvalica. O proceduralnem predlogu ni razprave, kolegice in kolegi. Gospoda poslanca sem razumel, da predlaga prekinitev točke dnevnega reda. Gospod Hvalica, boste podali proceduralni predlog? Gospod Hvalica ima besedo, ker ni proceduralno predlagal.
IVO HVALICA: Ne, predsedujoči, jaz sem tebi samemu predlagal - pa me mogoče nisi dobro razumel - ker je propadel proceduralni predlog, da ti oceniš, ali ima smisel na takšen način sprejemati oziroma zavračati amandmaje. Moram še to povedati: zakon, ki je doživel toliko amandmajev, je slabo koncipiran. Če bi bil to nek normalen zakonski predlog, bi imel tudi normalno število amandmajev, ki mu pritičejo. Tako se pa stvar komplicira. Zato apeliram na tvojo vest, gospod predsedujoči, da ti oceniš, ali ima smisel sedaj v tem spolitiziranem vzdušju, ko gre za povsem normalne amandmaje, ki pa se zavračajo v razmerju 30:20, nadaljevati. Jaz bi rad to tehnologijo, ta postopek sedaj na tej točki prekinil. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Kolegice in kolegi, v izogib temu, da bi danes delo prekinili, ker bo poslanska skupina gotovo zahtevala odmor... (Nemir v dvorani.) Prosim za mir v dvorani! Jaz nimam pristojnosti, da prekinem to točko dnevnega reda, ampak kljub temu; ker smo slišali dodatno obrazložitev in za mene tudi dovolj korektno obrazložitev, dajem proceduralni predlog, da točko prekinemo in nadaljujemo z ostalimi točkami dnevnega reda, da bi lahko danes še kaj opravili.
Navedeni proceduralni predlog dajem na glasovanje, s tem da se do amandmajev opredeli matično delovno telo. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za navedeni proceduralni predlog? (20 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da proceduralni predlog ni sprejet.
Gospod Kramberger želi proceduralno. Prosim. (Posredovanje poslancev iz klopi.) Kolegice in kolegi, razpravo o amandmajih smo zaključili, razen če bo podan kakšen predlog, da bi razpravo ponovno odprli. Prosim, gospod Kramberger.
JANEZ KRAMBERGER: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Ob tem zapletu bi želel povedati naslednje.
Kolega Ivo Hvalica je dejal, da politično odločamo o teh vprašanjih. Poglejte, mi smo tovrstno tematiko obravnavali na odboru za kmetijstvo trikrat. Takrat smo ničkoliko časa porabili tudi za takšne amandmaje, ki ste jih sedaj kolegi iz poslanske skupine socialdemokratov vložili. Takrat so predstavniki vlade to zadevo korektno tolmačili. Razpolagamo tudi z mnenjem svetovnega združenja za zaščito živali, katerega predstavnica je tudi danes tu prisotna. To svetovno združenje je ocenilo zakon za primeren. V samem zakonu se tudi predvidevajo izvedbeni predpisi. Ti amandmaji, ki jih predlagate, o katerih pravkar odločamo, so tema za izvedbene predpise - to zadevo je treba ločiti - koliko spremljevalcev bo spremljalo nek kamion ali vlaku ali živali. To so te stvari in tema izvedbenih predpisov.
Zato prosim, da te stvari ločimo in ne zavlačujemo. Jaz bi predlagal kot proceduralno, da obravnavamo amandmaje naprej in tiste amandmaje, o katerih ni mnenja vlade, da predstavniki vlade in predstavniki ministrstva tukaj za govornico obrazložijo in se na osnovi tega lahko mi odločimo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Proceduralni predlog je, da dovolimo predstavnikom ministrstva, da vse obrazložijo ob posameznem amandmaju, ko bomo o njem odločali, tudi poslancem. Ponovno odpiramo razpravo o posameznih amandmajih. Predlog dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za predlog? (42 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Smo pri amandmaju številka 10. Želi kdo o njem razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? Če bo ta sprejet je 11. amandma brezpredmeten, kot imate v zapisu.
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
O 11. amandmaju ne bomo glasovali.
Smo pri amandmaju pod številko 13. Želi kdo o njem razpravljati? Gospod Rupar, prosim. Pod 13. To je amandma odbora za kmetijstvo in gozdarstvo. Ne želite. Hvala. Želi kdo drug? (Ne.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju pod številko 14. Poslanska skupina DeSUS, matično delovno telo ga ne podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (14 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem 5. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 5. člen? (26 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je 6. člen sprejet.
Smo pri 7. členu. Imamo tri amandmaje. Najprej poslanske skupine združene liste, matično delovno telo ga ne podpira; prav tako amandma pod številko 2 poslanske skupine združene liste, prav tako ne podpira. Tretji amandma je poslanske skupine SDS. Razprava je o vseh treh amandmajih. Kdo želi besedo? Gospod Veber, prosim.
JANKO VEBER: Hvala za besedo. Amandmaji k 7. členu, ki smo jih vložili s strani Združene liste socialnih demokratov bolj precizirajo, kakšne pogoje naj bi izpolnjevali tisti, ki se ukvarjajo s skrbništvom oziroma tisti, ki je v vlogi skrbnika živali. Seveda se tukaj zopet lahko odpre razprava, ali gre tukaj za podzakonski akt oziroma izvedbeni akt zakona ali to vse skupaj lahko zapišemo že kar takoj v zakon. Po našem mnenju seveda je veliko bolj obvezujoče, če to piše v zakonu in se natančno opredeli, kateri so tisti minimalni pogoji, da so izpolnjene zahteve, ki jih sicer navaja sam zakon bistveno bolj ohlapno oziroma široko.
Tukaj so te zahteve zelo konkretizirane in seveda s tem veliko nejasnosti, ki lahko nastanejo ob tem ali pa ob zamudi in pa predvsem pri zamudi priprave podzakonskih aktov, seveda ne prihaja v vmesnem obdobju do težav pri tem, kako si kdo razlaga urejanje pogojev za živali. Tudi drugi amandma govori o tem, ali pa govori predvsem o tem, kar sem poskušal tudi že v uvodu obrazložiti v imenu poslanske skupine, ko smo ugotovili oziroma ugotavljamo, da je amsterdamski protokol rimsko konvencijo dopolnil s tem, da so seveda dobile živali status čutečih bitij. Če govorimo o čutečih bitjih, je seveda potem tudi temu primerno potrebno prilagoditi oziroma jasno navesti, kaj je tisto, kar moramo tudi z zakonom zagotoviti, da se izpolnijo ti pogoji tega mednarodnega določila. Zato menim, da sta ta dva amandmaja vendarle smiselna in seveda predlagam, da jih zbor tudi podpre. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Veber. Samo še toliko. Gospod Rupar mi je sporočil, da umika amandma pod številko tri. Besedo dajem gospodu Krambergerju.
JANEZ KRAMBERGER: Hvala, gospod podpredsednik. V teh dveh amandmajih se nedvomno kaže skrb za urejanje teh problemov, ampak poglejte, na tak način jih ne moremo reševati. Kolega Veber je govoril o amsterdamskem protokolu. Seveda, amsterdamski protokol bo tudi vsebovan v podzakonskih predpisih. Mi ne moremo tukaj, poglejte, čisto konkretno navajamo 8 ur dnevne svetlobe, vsaj 30 kvadratnih metrov gibalne površine. V prvem amandmaju k 7. členu se govori o zagotavljanju, torej neovirano ležanje in vstajanje. Seveda, saj to je vse logično, ampak tega mi ne moremo pisati v zakon, potem moramo to za vsako živalsko vrsto. Na odboru sem rekel, če se spomnite, pinč rabi čisto drugačne pogoje kot ena doga ali pa doberman. Tega vsega mi ne moremo "tiščati" v zakon. Predlagam, da smo proti temu amandmaju.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Doktor Jože Zagožen. Se odpoveduje, hvala. Še kdo? Gospod Kovač, prosim. Prosim za mir v dvorani!
ZORAN KOVAČ: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Spoštovane poslanke in poslanci, dejansko bi še enkrat opozoril na besede, ki jih je povedal tudi gospod Kramberger in pa na 39. in 40. člen tega zakona. 40. člen pravi v prvi alinei, da bo minister za kmetijstvo izdal v soglasju z ostalimi ministri, ki se jih področja dotikajo, pravilnike, s katerimi bo določil pogoje za bivanje in rejo rejnih in hišnih živali, živali v živalskih vrtovih in prodajalnah, na razstavah in tekmovanjih. Določil bo posebej tehnične, tehnološke ter veterinarsko- sanitarne pogoje za oskrbo teh živali, za nego teh živali, posebej bo določil tudi nadzor nad živalmi ter natančnejše pogoje za izdajo dovoljenj za rejo živali ter o vsebini in načinu vodenja teh evidenc. Posebej bo določil pogoje in način prevoza živali, posebej bo določil pogoje za rejo, šolanje in ravnanje z nevarnimi psi. Posebej bo določil tudi pogoje za preprečevanje poškodb in bolečin prosto živečih živali, do katerih lahko pride pri opravljanju kmetijskih in gozdarskih del. Še niz drugih predpisov bo, ki bodo natančno tehnično opredelili določbe in definicije tega zakona.
Tehnični predpisi s področja zaščite živali so predmet nenehnih sprememb in novih dognanj, ki se dogajajo na področju spoznanj, kako in na kakšen način žival čuti in trpi. Če bi zapisali določene določbe v zakon, pomeni, da bi morali vsako noviteto peljati skozi proceduro parlamenta. Menimo, da to ni potrebno in da lahko dosti hitreje implementiramo to spreminjajočo se materijo na način, da jo opredelimo v podzakonskemu aktu in temu primerno tudi zagotovimo živalim ustrezno zaščito. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod direktor. Še kdo? Replika, gospod Veber, potem pa gospod Klinc še razprava.
JANKO VEBER: Jaz bi imel samo repliko na izvajanje gospoda Krambergerja. Ne gre za to, da s tem določilom napišemo ekzaktno toliko površin, toliko ur. Govorimo vsaj o minimalnih pogojih. Pred vsakim pogojem je besedica "vsaj" in s tem se seveda poskušajo zagotoviti minimalni pogoji. Seveda, če je pa to neka večja žival, pomeni, da je to potem tudi v podzakonskem aktu opredeljena večja površina. Ampak govorimo o minimalnih pogojih. Tista primerjava ni bila ravno najbolj korektna in na to opozarjam.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Klinc.
ŠTEFAN KLINC: Spoštovane poslanke in poslanci! Jaz bi rekel, da nas dosti dela že veliko let v azilu in za zaščito živali. Jaz bi gospoda Vebra vprašal, naj mi pove, koliko družin v Sloveniji stanuje z več člani v stanovanju, ki nima 30 kvadratnih metrov! Rekli smo, da je za človeka potrebnih 12 kvadratnih metrov stanovanja. Povejte mi, kam bodo dali v Mariboru pse in mačke, ki nimajo 30 kvadratnih metrov stanovanjske površine, ali pa v Ljubljani, ki nimajo tekališč, pa se nekako znajdejo, pa gredo z ljubljenčki na sprehode in podobno. Ampak da bi pa z zakonom določili 30 kvadratnih metrov, ja kaj bomo pa potem za ljudi naredili?!
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Veber bo podal odgovor v obliki replike. (Nemir v dvorani.) Prosim za mir v dvorani!
JANKO VEBER: Replika gospodu Klincu. Ravno za to gre: ne more nekdo, ki ima majhno stanovanje, pa tudi če je ljubitelj živali, imeti v svojem stanovanju živali, ker ne izpolnjuje pogojev. To je smisel tega zakona. Vprašanje, ki ste ga postavili, je gotovo zelo, zelo prisotno v vsakdanjiku. Nekdo, ki ima res majhno površino in si žival želi in si jo nabavi, s tem poslabša pogoje tako za sebe kot za samo žival. Tu gre resnično za to, da se to omeji.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Rupar. Kolegice in kolegi, prosim, strpno poslušajmo drug drugega. Podajajo se argumenti, o katerih bomo glasovali, in ni potrebe, da se razburjamo.
PAVEL RUPAR: Spoštovani predsedujoči, kolegice in kolegi! Saj bodo hitro utihnili. Mene tak posmeh čudi in me pravzaprav izredno žalosti, ker vas enostavno ne razumem.
Poglejte, tu piše "gibalne površine 30 metrov". Gospod Klinc, sram naj vas bo, ker to primerjate s stanovanji ljudi! Ali imajo ljudje gibalno površino, lepo vas prosim, ali imajo stanovanja?! Ali vi za vaše krave stanovanje zidate? Ali imate vi za psa stanovanje?! Tu gre za gibalno površino, da se pes razmiga; samo za to gre, nič drugega. Take vaše pripombe so popolnoma neumestne. Tisti, ki se temu smejete, da tu nekdo napiše, da pes teče na 30 kvadratnih metrih, da se razgiba - saj to je čista sramota! Zamislite se, no!
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (9 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Glasujemo o amandmaju pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (14 poslancev.) Je kdo proti? (11 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
(Posredovanje poslancev iz klopi.) Je bilo prehitro? Gospod Bajc. Prosim za mir v dvorani!
JOSIP BAJC: Gospod predsedujoči, se opravičujem! Ker ste zbrisali listo glasovanja in sem hotel pri tem glasovati, pa nisem glasoval. Zato prosim, da glasovanje ponovimo.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dobro. Dajem na glasovanje predlog gospoda Bajca, da ponovimo glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za predlog gospoda Bajca? (38 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Ponavljamo glasovanje o drugem amandmaju. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za drugi amandma? (15 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem 7. člen. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 7. člen? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 7. člen sprejet.
Smo pri 8. členu in amandmaju poslanske skupine DeSUS. Matično delovno telo ga ne podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (13 poslancev.) Je kdo proti? (23 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem 8. člen. Ugotavljamo prisotnost! (37 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost počasi! Še enega čakamo, ki prihaja v dvorano. Lahko malo hitreje stopi. (54 prisotnih.)
Kdo je za 8. člen? (33 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 14. členu in amandma odbora, ki je redakcijske narave, vlada ga podpira. Želi kdo razpravljati? 12. je umaknjen, sem že povedal. V začetku sem povedal in bom še enkrat ponovil. 12 je umaknjen. LDS je dal pisno in to sem vam tudi povedal kolegi. Potem bom še enkrat.
Smo pri 14. členu in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 14. člen. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 14. člen? (36 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 14. člen sprejet. Smo pri 15. členu. Imamo amandma poslanske skupine LDS. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 15. člen. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 15. člen? (31 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo 15. člen sprejeli.
Pri 16. členu imamo 8 amandmajev, s tem, da je drugi umaknjen, poslanske skupine LDS. Želi kdo razpravljati? Prosim, gospod Veber.
JANKO VEBER: Hvala. To mislim, da je zadnji amandma, ki ga vlagamo k temu zakonu. Opozarjamo pa na to pri tem amandmaju, da vendarle mejni prehodi za prevoz živali morajo biti ustrezno opremljeni in seveda tudi postaje, pristanišča in javna letališča, da se izvedejo vsi ustrezni ukrepi, ki jih pač živali potrebujejo takrat, ko se nahajajo na takšnih lokacijah. Velikokrat se dogaja, da se za izgovor, da se to na mejnih prehodih ne zagotovi, uporablja majhnost Slovenije oziroma čas prevoza po našem ozemlju. Tudi zaradi tega ni potrebno imeti vse ustrezne opreme, naprav in seveda tudi prostorov, ki bi zagotavljale ustrezno oskrbo z živalmi, da ne bi prihajalo do dodatnih poškodb ali celo pogina.
Pri razpravi na odboru seveda se je pojavila dilema, da je seveda nekako nesmiselno, da se tudi navaja samo cestni mejni prehod Dolga vas. Ko smo pripravljali ta amandma, smo se zavedali, da je najbolj obremenjena prometna smer za prevoz živali ravno skozi mejni prehod Dolga vas. Seveda smo hoteli na to še posebej opozoriti. Vendar iz razprave, tudi na samem odboru, seveda se nam zdi zelo smiselno, da se ta naziv umakne iz predloga amandmaja. Zato tudi predlaga poslanska skupina, da se ta zadnji stavek v drugem odstavku amandmaja črta, tako da vlagam tudi amandma na amandma k že vloženemu amandmaju.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa.
JANKO VEBER: S tem mislim, da je dejansko zadoščeno vsem tem pogojem, kajti gre za to, da govorimo o mejnih prehodih za prevoz živali. Na to bi rad pač opozoril zaradi tega, ker se je na odboru razlagalo, da bi pač ta sprejem tega amandmaja pomenil, da bi morali imeti vsi mejni prehodi ustrezne naprave za oskrbo živali. Govorimo o mejnih prehodih za prevoz živali, torej izključno samo o teh. Kateri pa bodo v državi za prevoz živali, pa jih bo država določila v skladu s svojo prometno politiko.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo? Minister Smrkolj.
CIRIL SMRKOLJ: Hvala lepa, predsedujoči. Gospe poslanke in gospodje poslanci! Rad bi povedal, da vlada tega amandmaja ne podpira, pa tudi matično delovno telo ga ne podpira, in to iz povsem jasnega razloga. Če pogledate 16. člen, govori o prevozu živali in pravi: "Postaja, pristanišče, javno letališče in mejni prehodi morajo izpolnjevati predpisane pogoje za nakladanje, razkladanje, prekladanje pošiljk živali..." in tako naprej. V 40. členu jasno govorimo, da minister izda v soglasju s pristojnimi ministrstvi pogoje tudi za način prevoza, nakladanja in razkladanja živali. Rad bi pa tudi povedal, gospe poslanke in gospodje poslanci, da imamo že tudi sedaj predpisane te pogoje v skladu z zakonom o veterini. Zato takšno detajlno razčlenjevanje v amandmaju ni na mestu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Rupar.
PAVEL RUPAR: Spoštovani predsedujoči, kolegice in kolegi! Mi bomo podprli prvi amandma, zato ker se nam ne zdi prav nič narobe, če je to tako detajlno omenjeno in opisano v zakonu. Žal se v praksi to, kar ste povedali, gospod minister, še daleč ne izvaja. Pri nas vse živali, ki prihajajo tako na mejne prehode kot v transportu, doživljajo verjetno največje travme - no, "travme" ne morem reči, ker teh živali ne dosegajo v svoji biti, pač pa izredne napore. Če ta zadeva ostane, potem moram reči, da s tem zadostimo vsem tistim željam, ki so bile v dosedanjih amandmajih nekako odbite.
Če bo ta amandma sprejet, pa tudi če ne bo sprejet, napovedujem umik tretjega, četrtega in petega amandmaja k 16. členu. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Rupar. Želi še kdo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Najprej bomo glasovali o amandmaju na amandma, ki ga je vložila poslanska skupina združene liste. Ta pravi, da se v amandmaju, ki ga je vložila ta poslanska skupina, črta drugi stavek, ki se glasi: "Cestni mejni prehod Dolga vas mora imeti tudi bokse za počitek, veterinarsko oskrbo in karanteno za živali." Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma na amandma? (14 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma na amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 1. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (17 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Gospod Rupar, proceduralno.
PAVEL RUPAR: Se opravičujem! Prosil bi za ponovitev glasovanja, ker sem pritisnil na napačno tipko. Bi pa vseeno rad še nekaj povedal. Sprejeli smo amandma na amandma...
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Nismo.
PAVEL RUPAR: Prej, nismo sprejeli? Torej, nismo ga sprejeli in smo rekli, da bo ta stavek ostal v amandmaju. Veste, to smo naredili, potem pa amandmaja nismo sprejeli. Ali je to logično? To je logično?!
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Predlagate, da ponovimo glasovanje, gospod Rupar? Gospod Rupar je želel, da ponovimo glasovanje. Predlog bom dal na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za to, da ponovimo glasovanje? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Ponovili bomo glasovanje o amandmaju pod številko 1. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (16 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Proceduralno, gospod dr. Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Oglašam se na podlagi določbe poslovnika, ki govori o tem, da lahko poslanci opozorimo na kršitev poslovnika. Na enem od zadnjih sestankov kolegija predsednika državnega zbora smo se dogovorili za restriktivno uporabo tistih določb, ki zadevajo ponavljanje glasovanja. Ponavljanje glasovanja je možno samo v primerih, ko nekdo ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja. Jaz verjamem, da kdo v širšem smislu lahko razume, da je potek glasovanja tudi to, če pritiska na napačno tipko, se mi tudi zdi, da se to lahko kdaj komu zgodi prvi dan, ko pride v ta parlament. Da pa ne bi po poteku več kot dveh let mandata nekdo vedel, da se pritiska na sivo tipko, ne pa na črno ali pa na rdečo, ki sploh ni tipka, ampak je lučka, to se mi pa ne zdi sprejemljivo. Zaradi tega opozarjam, da je ponovno prišlo do kršitve poslovnika in to v tem primeru tudi v nasprotju s tem, kar je bilo dogovorjeno na kolegiju predsednika. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, dr. Ribičič. Kolegice in kolegi poslanci, tudi jaz vas prosim, da ponovitev glasovanja zahtevamo v skladu s poslovnikom. Jaz vodim sejo, samo vi pa prihajate sem gor neke zahteve postavljati. (Nemir v dvorani!)
Napovedan je umik amandmajev pod 3, 4 in 5, gospod Rupar? Samo trenutek. Gospod Rupar, ne umikate amandmajev pod 3, 4, 5? (Rupar iz dvorane!) Dobro. Torej smo pri amandmaju pod številko 3. Je umaknjen, dvojka je umaknjena, se opravičujem. Smo pri amandmaju pod številko 3 poslanske skupine SDS. Ugotovimo prisotnost! Gospod Rupar je rekel, da bo napovedan umik, če bo sprejet amandma pod številko 1. Prosim.
PAVEL RUPAR: Samo, da razložim, zakaj umik, tako ali drugače. Poglejte, če bi bil v 5. členu sprejet amandma k točki 6, ne, pardon, k 5. členu amandma, prvi odstavek, pod 5, ki definira, kaj je transport, potem bi bilo smiselno vse tisto nakladanje, razkladanje nadomestiti z besedo transport. Ker pa ta amandma ni sprejet, je pa to brezpredmetno, zato umikam. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Torej 3, 4, 5 umikate, gospod Rupar? Hvala.
Smo pri amandmaju pod številko 6 poslanske skupine LDS. Vlada ga ne podpira, podpira ga matično delovno telo. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (17 poslancev.) Je kdo proti? (18 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Smo pri amandmaju pod številko 7 poslanske skupine LDS. Ugotavljamo prisotnost! (44 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (15 poslancev.) Je kdo proti? Očitno danes imate nekateri... Ugotavljamo prisotnost in glasovali bomo o amandmaju pod številko 7. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 7? (19 poslancev.) Je kdo proti? (20 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 8 poslanske skupine SDS. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 8? (9 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem 16. člen. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za 16. člen? Gospod Jakič! (30 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 17. členu in imamo šest amandmajev. Drugi je umaknjen, tretji je umaknjen, šesti je umaknjen. Želi kdo razpravljati? Direktor Kovač, potem še minister.
ZORAN KOVAČ: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Spoštovane poslanke in poslanci!
Vlada amandmaja, ki je vložen pod to točko, ne podpira. Predvsem s tem razlogom, ker se pravzaprav vsi transporti živali, ki se opravljajo v Republiki Sloveniji, opravijo pod nadzorstvo veterinarske službe. Že na podlagi zakona o veterinarstvu, ker za vsak transport, ki poteka iz ene občine oziroma, ki je predmet prodaje, odobri pristojni delavec veterinarskega zavoda Slovenije oziroma tisti koncesionar, ki izdaja zdravstveno spričevalo. To pomeni, da je to že zavzeto v zakonu o veterinarstvu in bi bilo tukaj podvajanje v tem kontekstu tega amandmaja.
Zato predlagamo, da ga ne podprete. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Se odpovedujete? Hvala. Gospod Džuban.
GEZA DŽUBAN: Napoved umika pod točko 6 ni točen, ker se amandma pod številko 4 nanaša na amandma na amandma, ki je pod točko 5.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dobro. Smo razčistili. Še kdo? Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (10 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Drugi je umaknjen. Amandma pod številko 3 je amandma odbora. Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (31 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Amandma pod številko 4 je amandma na amandma. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma na amandma je sprejet.
Amandma pod številko 5. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (21 poslancev.) Je kdo proti? (13 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Pod 6 je napovedan umik in glasujemo o 17. členu. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Je premalo. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 17. člen? (34 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 17. člen sprejet.
Smo pri 20. členu. Imamo dva amandmaja, oba vlaga poslanska skupina SDS. Želi kdo razpravljati? Gospod direktor Kovač.
ZORAN KOVAČ: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Spoštovani poslanci in poslanke. Vlada amandmaja pod številko 1 in pod številko 2 ne podpira. Razlogi so v tem, da imamo velikokrat reje, kjer opravljamo kolektivne posege, kot so rezanje parkljev oziroma odstranjevanje rogov in ne govorimo o tretmaju posameznih živali, pač pa o skupini živali. Vemo vsi skupaj, da so prosto rejne živali, ki jim je potrebno odstraniti tiste elemente, s katerimi lahko poškodujejo druga drugo, zato bi bilo to vrstno sprejetje amandmaja neustrezno in neprimerno, ker bi na ta način pravzaprav izpostavljali posamezne kategorije živali, ki pa se s tem orodjem ne rodijo. Hvala lepa.
PAVEL RUPAR: Hvala lepa. Torej, čemu sta bila namenjena amandmaja, jaz mislim, da je jasno iz samega predloga. Gre za množična mučenja živali. Množična zato, ker pač živijo v skupinah, tako kot ste povedali, gospod sekretar, in seveda zato, da se zavoljo večje količine prireje, večje količine mesa, več denarja na koncu, posegi opravljajo na celotnih farmah, rejah, skupinah, jatah itn. Ne dopuščamo v tem primeru, da žival poškoduje žival, recimo tako, kot ste omenili, in da zmanjšamo število cele jate trpečih živali na tiste posamezne, ki se med sabo "sklofajo", čisto po domače povem. Torej gre predvsem zato, ker smo hoteli število trpečih živali zmanjšati na tiste, ki se med sabo po naravni poti ali nagonu ali kakorkoli poškodujejo, to je vse.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Še kdo? Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (13 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Glasujemo o amandmaju pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (42 poslancev.) Gospodje poslanci, kaj, če bi prišli v svoje poslanske klopi, da bi lahko glasovali. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (16 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem 20. člen. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 20. člen? (29 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 20. člen sprejet.
Smo pri 21. členu, imamo štiri amandmaje odbora, poslanske skupine SDS, potem spet odbora in pa poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? Gospod Rupar, prosim. Daje prednost gospodu direktorju. Prosim, gospod Kovač.
ZORAN KOVAČ: Hvala lepa, gospod predsedujoči in za dano prednost.
Poudaril bi predvsem to, da vlada podpira amandmaje odbora. Ne podpira pa oba amandmaja, ki sta bila vložena prek poslanske skupine Socialdemokratske stranke. Zakaj ne?
Zaradi tega, ker v četrtem odstavku, če bi črtali besedilo "ali se za poskuse, pri katerih se uporabljajo sredstva za hromljenje mišic in se izvajajo brez anestezije" bi trčili v problem. Ker ravno v četrti alinei so našteti tisti poizkusi, za katere se ne sme izdati dovoljenja, obenem tudi, če bi dodali nov sedmi odstavek bi na ta način tudi pobili 4. točko oziroma četrti odstavek tega istega člena, kjer točno pravi, da se dovoljenja ne sme izdati za poizkuse, ki so etično nesprejemljivi oziroma za cilje kot je preizkušnje bojnih sredstev, kozmetičnih preparatov, tobačnih ali alkoholnih izdelkov oziroma pri tistih, kjer se uporabljajo sredstva za hromljenje mišic in se izvajajo brez anestezije. Sredstva za hromljenje mišic pomeni to, da žival pri polni zavesti neha dihati. Se pravi, da se zaduši, vendar čuti vse okoli sebe. In bi sprejetje tega amandmaja bi ravno to dejavnost nam nalagalo, da bi morali izdati tudi za tovrstne poizkuse dovoljenja. Menim, da je dikcija, ki je vložena boljša.
Zakaj podpiramo amandmaje odbora, je predvsem za to, ker pesticide uporabljamo tudi za zatiranje določenih škodljivcev, tistega dela hrane, ki jo zauživamo tudi ljudje. V kolikor ne bi vedeli kateri pesticidi so škodljivi za nas oziroma tisti, ki bi se prenašali tudi nadalje lahko v prehrambeno verigo, in če ne bi mogli na tem področju tudi izvajati poizkusov, bi pravzaprav ogrožali samega sebe. Pri izbiri tveganja seveda odločamo tako na ta način, kakor je povsem normalno, da zaščitimo naprej samega sebe, ter na to dalje v poizkusih tudi opredelimo, da morajo biti ti opravljeni tako, da je žival omamljena oziroma, da ne čuti bolečine. Pri določenih poizkusih se žal ni mogoče izogniti, predvsem zaradi dejstva, da jih opravljamo tudi za zdravila, ki jih potem uporabljamo sami.
V kolikor bi prišlo v promet zdravilo, ki ni preizkušeno, in ki lahko povzroči določene posledice, naj si bodi to na plodu ali tudi na nas samih, mislim, da bi bilo povsem nesprejemljivo, tako za države, v katerih živimo, kot tudi za nas same. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa gospod direktor. Gospod Rupar.
PAVEL RUPAR: Spoštovani predsedujoči! Kolegice in kolegi! Tako drugi kot kasneje četrti amandma sta namenjena zopet proti povzročanju bolečin in trpljenja živali. Dovoljenje, ki se izdaja za poizkuse, ja, dobro. Mi se strinjamo, dovoljenje. Kaj pa v nasprotnem primeru, če prepovedujemo take poizkuse, recimo na živalih, če ne uporabljamo sredstev za hromljenje mišic, ter brez anestezije. Torej smisel teh dveh amandmajev je sploh preprečiti poizkuse brez teh oziroma na take načine. Kakršnekoli poizkusi. Verjamem, da boste rekli, da v nasprotju. Ampak gre za to, da se z ukinitvijo oziroma s črtanjem besedila, da je dovoljenje lahko, torej, da je potrebno izdati dovoljenje tudi zato. S tem absolutno taki poizkusi anulirajo. Torej jih ni. V četrtem smo napisali, da se doda nov sedmi odstavek, "dovoljenje se ne sme izdati za poskuse", ne sme! Torej, se ne sme! V bistvu se prepoveduje tisto, kar menimo, da je neznosno oziroma nesprejemljivo - to pa so obremenitve živali, hromljenje mišic, smrtne doze strupa LD-50 in tako naprej. Zato se niti dovoljenja ne bi smelo izdati, kaj šele, da bi dopuščali kakršnokoli drugo možnost. Zato sta predlagana ta dva amandmaja.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Ravno od poslanca Bajca je manjkal glas. Ponovno ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.)
Sejo bomo nadaljevali minuto pred 18.00 uro s tretjim ugotavljanjem prisotnosti.
(Seja je bila prekinjena ob 17.49 uri in se je nadaljevala ob 18.01 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke, kolegi poslanci! Tretjič ugotavljamo sklepčnost v dvorani! Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.) Na glasovanje dajem prvi amandma k 21. členu.
Kdo je za? (46 prisotnih.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (15 poslancev.) Je kdo proti? (22 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 3. Ugotovimo prisotnost! (55 poslancev.)
Kdo je za amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 4. Ugotovimo prisotnost! (50 poslancev.)
Kdo je za amandma pod številko 4? (14 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem 21. člen. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 21. člen? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 23. členu, imamo en amandma. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 23. člen. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 23. člen? (28 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo 23. člen sprejeli.
Smo pri 26. členu, imamo tri amandmaje, vsi trije so od odbora za kmetijstvo. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o amandmaju pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju pod številko 3. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 26. člen. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 26. člen? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo 26. člen sprejeli.
Amandma k naslovu tretjega poglavja je umaknjen, kot je bilo napovedano.
Smo pri 27. členu, kjer je umaknjen prvi amandma; drugega vlaga odbor, tretjega poslanska skupina SDS, četrtega in petega vlada, šestega poslanska skupina SDS, sedmi je umaknjen, osmega, devetega in desetega vlaga SDS. Odpiram razpravo o vseh amandmajih k temu členu. Gospod Rupar, prosim.
PAVEL RUPAR: Hvala lepa, spoštovani predsedujoči. Kolegice in kolegi! Smo pri 27. členu poglavja, ki govori o zavetiščih. Oblika tega poglavja, kakršna je, tudi za nas in za tiste, ki so želeli te amandmaje uveljaviti in jih še želijo, ni sprejemljiva. Zaradi tega je vloženih tudi toliko amandmajev na prvotno besedilo. Napovedujem pa spremembe, ki so bistvenega pomena, vsaj po našem mnenju, za zavetišča v prihodnje.
Namreč, že v teh amandmajih lahko zasledite, da želimo uveljaviti dvoje vrst zavetišč: tako imenovana lokalna zavetišča in centralno zavetišče za živali. Naj razložim, zakaj je tako, ker te priložnosti, žal, do sedaj nisem imel.
Dosedanje besedilo pozna samo zavetišča, ki so lokalnega pomena in za katera naj tudi finančno ali kakorkoli drugače ustanoviteljem oziroma lastnikom zagotovi delovanje, finančna sredstva in pogoje občina, torej lokalna skupnost. Tu pa se pojavlja vprašanje, koliko teh zavetišč bomo imeli v prihodnosti. Če s tem poglavjem dajemo možnost lokalnim skupnostim za ustanovitev zavetišč, potem se lahko zgodi, da bodo kar naenkrat imele vse občine svoja zavetišča, če bodo videle tak interes. Seveda, zakon dopušča tudi združevanje več občin in izkazovanje njihovega interesa po enem zavetišču. Pa se zopet postavi vprašanje, če imamo eno zavetišče v neki bodoči regiji, kako iz neke bolj oddaljene občine, recimo, pripeljati oziroma oskrbeti zapuščeno žival in jo namestiti v zavetišča hitro, ker ne more biti dan ali dva brez hrane. Zato smo prišli do spoznanja, da bi bilo zelo primerno, da bi tako, kot imajo sedaj veterinarji, v prihodnosti tistim, ki so zainteresirani, predvsem tu mislim na ljubitelje živali in tiste, ki jim ni vseeno, kaj se z zapuščenimi živalmi dela, dopustili možnost, da v sodelovanju z lokalno skupnostjo in s pooblastili in z vsemi pripadajočimi, tudi koncesijami, če želite, ustanovijo tako imenovana zbirna zavetišča. Ta zbirna zavetišča pa so primerna in priporočljiva po našem mnenju za vsako občino, kjer delujejo veterinarji.
Gre za to, da prijavljena, izgubljena žival takoj dobi, še isti dan, ko je opažena, zavetišče. To zavetišče je seveda v lokalnem smislu manjšega obsega. Gre morda za oskrbo petih šestih živalih. V kasnejših členih in dopolnitvah (predvsem opozarjam že zdaj na 27.a člen) pa je seveda to lokalno zavetišče prehodnega pomena in mora v treh dneh dostaviti oziroma poskrbeti, da žival prepeljemo v osrednje ali centralno zavetišče, ki pa naj bi bilo regijskega pomena. To regijsko oziroma centralno zavetišče pa je v pristojnosti, oskrbi in pa tudi v finančnih postavkah v pristojnosti ministrstva oziroma države. S tem smo dali odgovornost tako lokalnim skupnostim kot tudi državi. V predlaganem besedilu države ni in nalaga vso skrb za zapuščene živali lokalnim skupnostim.
Želel bi, da razumete, da centralno oziroma to osrednje regijsko zavetišče prevzema vlogo tistega dela odgovornosti do živali in tudi do lastnikov, ki jih zdaj opredeljuje lokalno zavetišče. Torej raztegujemo to zadevo. Po mnenju strokovnjakov je stvar zelo posrečena. Ne glede na to, da tudi pri tem zakonu prevladuje zgolj politično prepričanje, čeprav živali tega ne poznajo, bi vseeno prosil, da razmislite o teh zadevah in seveda o amandmajih, ki še sledijo, k realizaciji tega in ga podprete predvsem vi. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Kovač, direktor veterinarske uprave.
ZORAN KOVAČ: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Spoštovane poslanke in poslanci! Dejstvo je, da je bila podana zelo obširna razprava o smotrnosti oziroma o pomembnosti zavetišč. Mi se s tem absolutno strinjamo, vendar bi rad poudaril dikcijo 27. člena, ki pravi, da je zavetišče lokalna zadeva javnega pomena. To pomeni, da moramo reševati problem tam, kjer je tudi nastal. Zakon v svojih temeljnih določbah nalaga to dolžnost vsem lastnikom, poudarjam še enkrat, lastnikom živali in ne kompletni Republiki Sloveniji. Zakaj nastane zapuščena ali izgubljena žival? Zaradi tega, ker lastnik zanjo ne skrbi več in ne zaradi tega, ker bi žival kot takšna že nastala zapuščena. Torej moramo problem reševati pri lastniku in seveda zaradi tega je tudi usmeritev, da je to zadeva lokalnega pomena. Lokalnega zaradi tega, ker je povsem drugačna kategorija finančnih sredstev v občini Ljubljana, kakor je kategorija finančnih sredstev v eni izmed izredno majhnih občin v naši državi. Dejstvo je tudi to, da lahko lokalna samoupravna skupnost obremeni lastnike živali s posebnim odlokom, da posebej namenjajo sredstva za vzdrževanje zavetišča kot takega. Zaradi tega smo tudi mnenja, da bi bilo dobro v pregledu amandmajev podpreti amandmaje odbora. Se pravi, da bi podprli amandma pod številko 2, da ne bi podprli amandmaja pod številko 3, da bi podprli amandma pod številko 5 in da ne bi podprli amandmaja pod številko 6, 7, 8, 9 in 10. Pripravljeni smo še obširneje razložiti to našo usmeritev, zakaj, na kakšen način smo se odločili za ta nivo.
Posebej bi poudaril tudi to, da zakon določa najmanj 8 dni tistega roka, v katerem ima lastnik pravico žival zahtevati nazaj. V kolikor sprejmemo določila, da imamo prehodna in centralna zavetišča, pa pravzaprav izgubljamo to možnost, da bi lahko lastnik zahteval žival v 8 dneh, ker pravzaprav se preseli iz enega objekta v drug objekt. Vemo pa vsi skupaj, da je najbolj stresno oziroma tudi lahko ocenimo, najbolj nevarno za živali je ravno nakladanje, prekladanje in razkladanje. To je tisti del v procesu transporta, ki je najbolj neprimeren oziroma najbolj občutljiv za živali. Sam transport kot tak, ko so živali naložene na transportnem sredstvu ni tako nevaren oziroma ni tako na določen način stres vzbujajoč, kakor je samo nakladanje in prekladanje. Pri zavetišču kot takem pa bi rad povedal tudi to, da je zavetišče namenjeno predvsem tistim živalim, ki trenutno nimajo lastnika oziroma da se živali vrnejo nazaj ali k prvotnemu lastniku oziroma da se najde za njih nov lastnik. Zavetišče ni namenjeno temu, da bi živali v njem živele do konca življenja, pač pa, da se jim v času, ko nimajo lastnika, poiskal nov lastnik in da bi lahko zopet bilo zagotovljeno temeljno načelo tega zakona, da za živali skrbijo njihovi lastniki. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Rupar še.
PAVEL RUPAR: Hvala, spoštovani predsedujoči. Kolegice in kolegi! Gospod direktor, jaz se s tem seveda ne strinjam, sicer imam zelo malo upanja, da bi uspel s tem predlogom, ampak kljub vsemu. Zakaj lokalnega pomena? Ne razumem, zakaj bi morali še za izgubljene pse skrbeti župani. Zakaj? Tega resnično ne razumem. Zakaj podpiramo predloge vlade, pa podpiramo predloge odbora, zato, da bomo na koncu za izgubljene pse pa mačke skrbeli župani. Oprostite, meni je to nelogično. Prevzemite finančno oskrbo v svoje roke! Naj daje država denar za azile, za zatočišča. Zakaj lokalne skupnosti? Oprostite, ne vidim nobenega smisla, celo obratno, vidim zelo velik smisel, da bi država s financami podprla take zadeve, takrat bodo zatočišča v Sloveniji. Če bomo pa čakali na lokalne skupnosti... Oprostite! En azil oziroma ne azil, ampak bolj zatočišče ima vrsto, vrsto objektov, to ni samo en ograjen prostor za žival, tam je tudi veterinarska oskrba, karantene, so razni objekti. Sedaj naj to vsaka občina po tem zakonu sama dela. Če bo združevala interes z drugimi občinami, pa to ni več lokalnega pomena, ampak regionalnega pomena, po moje, ali, ker jih nimamo, državnega pomena. Mi smo opredeli to zadevo z amandmaji tako, da v tistem prehodnem zavetišču žival ostane tri dni.
Povejte mi. Jaz imam to v svojem amandmaju, kasneje v enem členu 27.a, če bo sprejet, tri dni. Res ste rekli, da izredno žival trpi pri nakladanju in razkladanju. Ampak prej niste povedali te vaše zaskrbljenosti nad stresom živali, ko je bil amandma o transportu. Tam je bilo to definirano. Meni je to zelo, zelo žal. Ampak vrnem se nazaj na tridnevno bivanje živali v predlogu začasnega oziroma prehodnega zavetišča.
Kaj bo, če dobi lastnik zavetišča prijavo, da je žival nekje dokaj nevarna ob 17.00 uri sredi zime? Kam bo peljal to žival tisti, ki je odgovoren zanjo? Recimo, da imamo regijsko zavetišče ali pa neko osrednje po moji dikciji zavetišče v Ljubljani. Povejte mi, kaj bo pristojni z Jesenic s to živaljo naredil? Ali jo bo peljal v Ljubljano sredi zime ob 17.00 uri? Komu jo bo oddal, če bo združenje več občin reklo, da je v Ljubljani zavetišče? Povejte, kaj bo s to živaljo? Kdaj doživi večji stres? Ali, da jo pustimo, da jo mrcvarijo, da jo pustimo nekje nepreskrbljeno ali kakorkoli. S to mojo tezo zagotavljate v vsaki občini nekaj teh ograd, teh boksov za te izgubljene živali, ki imajo možnost, da se v ekstremnih primerih tam oskrbijo in da se potem naslednji dan peljejo, ko je možnost v osrednje zavetišče. Tam pa ostanejo 8 dni, da jih najde lastnik. Torej lastniki jih ne bodo po tem mojem predlogu iskali v tistem prehodnem zavetišču, pač pa v osrednjem, centralnem zavetišču za živali, 8 dni in potem tudi predlog v 60 dneh. Ne v 30 dneh, kot predlaga zakon. V 60 dneh se potem tudi usmrti, če se lastniki ne oglasijo.
Vse ostaja. Gre samo za en prehod, da se, prvič, razbremenijo občine, lokalne skupnosti. Drugič, da se vendarle zagotovi takojšnja oskrba za žival, torej tisti trenutek, ko se opazi, da je izgubljena, da je ne mučimo. V primeru transporta naslednji ali katerikoli drugi dan v neko drugo zavetišče in s tem izgubljeni živali povzročamo veliko lepše tisto obdobje, ko je brez lastnika, ko ni oskrbljena. Samo za to gre.
Mislim, da je predlog dober. Govori o prenosu stroškov na vlado oziroma na državo. Razbremenjuje občine in še enkrat poudarjam, da je to potrebno sprejeti. Saj delamo s tem zakonom vsi za živali, ne delamo za nas.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Zaključujem razpravo. Gospod Klinc.
ŠTEFAN KLINC: Če dovolite, gospod Rupar, bi vam povedal. Pridite v Maribor in poglejte. To, kar ste vi rekli, to imamo pri nas. Občina Maribor ima zavetišče, ima dva uslužbenca, ima dva avtomobila. In od Koroške pa do Prekmurja in tudi iz Celja, če nekdo kliče, da se je izgubil pes ali mačka, se sede uslužbenec v avto, gre ponj in ga pripelje v zavetišče. Drugi dan ga strokovnjak oziroma veterinar pregleda, če je zdrav, čaka se toliko dni in potem ga lastnik dobi nazaj, brazplačno, ali pa se ga odstopi drugemu, ki želi žival vzeti. To je zavetišče, ki je začasnega značaja, kjer lahko vsak dobi žival in jo lahko vsak tam odda. Že vnaprej povem, mariborska občina za to daje letno okrog 4 milijone, vse ostale občine okoli Maribora pa dajejo, na primer, Hoče-Slivnica da 320 tisoč. Na tak način je rešen problem izgubljenih živali. Pa tudi ostale občine prispevajo, tako da imamo zavetišče, mislim, vzorno urejeno. Želim, da napravite tudi drugod po Sloveniji približno enaka zavetišča in boste videli, da ne bo problema s tem predlogom, ki ga je podal direktor VURS-a v potrditev. Če bomo vse to potrdili, bodo vse stvari rešene.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prosim, prosim!
PAVEL RUPAR: Spoštovani! Repliciram gospodu Klincu. Saj ravno to govorim! Po besedah, ki jih slišimo o mariborskem zavetišču - saj to je azil. Tam živali živijo življenje, ki ni vredno pasjega življenja. To jaz slišim; toliko o mariborskem zavetišču, ne, azilu. Ravno to vam govorim: Maribor je mestna občina. Tam že obstaja, če bi bilo dobro, centralno oziroma regionalno zavetišče. Ravno to govorim, da je napak razumeti vsebino tega zakona tako, da ima potem lahko še vsaka občina tak azil. To zakon dopušča. Z mojim predlogom pa sicer začasno zavetišče ima, ostale občine, torej občine v krogu Maribora, na primer, pa imajo mariborsko zavetišče. Ravno to sem govoril, saj s tem se jaz strinjam. Tako nisva na drugih valovnih dolžinah; gre samo za to, da boste vi še v Osilnici morda, če boste želeli, imeli pooblaščeno osebo, ki bo skrbela tisti trenutek za tiste živali, ki se po Osilnici podijo. Samo za to gre in to je predlog tega. Upam, da sedaj razumete. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Gasparini.
MARIO GASPARINI: Hvala lepa. Bom zelo kratek. Gospod Rupar, roko na srce - saj gre za to, kdo bo plačal zavetišče. Če se vi na kranjskem območju ne morete zmeniti, potem pojdite v Maribor ali pa pridite na Obalo! Mi smo se združili, mi smo uredili in tudi plačamo, vse tri občine prispevajo zavetišču in ni tega problema. Recite iskreno, hočemo, da ta država plača še to. Lahko imamo centralno v Ljubljani, lahko jo imamo, pa ne vem, zakaj. Zakaj bi ga imeli? Mi v Izoli sigurno ne... (Nerazumljivo!)... To je isti problem, ki smo ga imeli na odboru, no!
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Čebulj. Izgleda, da je gorenjska zadeva na tapeti.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa. Spoštovani kolegi! Glede na to, da amandma, katerega sem vložil z več podpisanimi poslanci, je šele 33. člen, ampak kljub temu se zdajle diskusija nanaša tudi na ta amandma. Enako sem jaz isto zagovarjal, da kot izviren prihodek dobi država, tako kot je rekel gospod Kovač, pristojnost je pa to v lokalni skupnosti. To ne more biti. Če država dobi izviren prihodek, potem mora tudi država ali ministrstvo ali državni proračun dati nekaj sredstev nazaj v lokalne skupnosti, da lahko vzdržujejo zavetišča. No, to bo 33. člen amandmaja, ki sem ga vložil, pa se bom takrat še priglasil in bolj natančno razložil, kako je to možno prek ministrstva za kmetijstvo. Seveda, če bo tudi tukaj notri danes politična volja. Prepričan sem, da tudi v tem, ne samo, da samo župani zastopate lokalne skupnosti, ampak tudi ostali poslanci ste verjetno voljeni v lokalnih skupnostih, pa povejte županom in občanom, da ste to preložili na breme lokalnih skupnosti, izviren prihodek pa pripada državi. Mislim, da je to skregano z logiko, če ne še celo z ustavo. Hvala lepa.
PAVEL RUPAR: Alora, gospod Gasparini. Točno to, je to. Točno to je. Ne vem, zakaj Maribor plačuje 4 milijone. Ali veste, zakaj ne bi? Zato, ker jih lahko nameni ljudem, drugam. To ni stalen vir prihodka, to ni stalen vir prihodka, stalen vir prihodka je tam notri v državni blagajni. To si mi želimo, pa Gorenjci gor ali pa dol. Zamislite si, zakaj pa ne. Pa dobro, poglejte, mi bomo, če bomo gradili ta zavetišča... Kdo je v Mariboru gradil zavetišče? Mariborčani sami. Ja, zakaj, saj imamo vendarle skupno blagajno, država naj to, saj nam ona predpise polaga na mizo, ljudje moji. Vi pa tisti denar, ki je v lokalni skupnosti, namenite cestam ali pa kam drugam. Jaz se strinjam za to, ampak poglejte, vse, kar boste naprej videli, od dovoljenj, do koncesije, vse to pa podeljuje upravna enota. Tukaj notri imate to napisano. O vsem odloča upravna enota, o lokacijskem... Kaj ne, gospa, lepo vas prosim! O lokacijski dokumentaciji, o gradbenem dovoljenju za azil, vse odloča država. Država bo točno predpisala za vsak azil, vsako zavetišče, da mora imeti, ne vem kaj, deponijo za pasje iztrebke, da mora imeti kuhinjo, da mora imeti vse to. To narekuje državna uprava. Gradili pa delali pa plačevali boste pa na občinah. Ja, lepo vas prosim, pa naj to zadevo sprejme država v svoje roke, boste videli, kako hitro bodo premislili, koliko zavetišč, pa kje in kaj. Jaz se strinjam, imejmo regionalne, centralne, naj to država organizira, ne vsaka občina za sebe. To je predrago, ne vem, zakaj.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Replika, gospod Jagodnik.
JOŽEF JAGODNIK: Hvala lepa za besedo. Jaz sem seveda vedno za, če je potrebno kakšen strošek iz lokalne skupnosti prenesti na državo. Ker pa je govor o konkretni zadevi, bi pa rekel tole. V Mariboru res gre vse rakovo pot, ampak za pasje življenje smo res znali poskrbeti. Motite se, gospod Rupar, ko ste nam rekli, vsaj tako sem vas razumel, morda sem vas pa narobe slišal, da živali živijo tam pasje življenje. V Mariboru smo, recimo temu tako, s prostovoljnimi prispevki in z agilnostjo ljudi, ki so se zavzeli za ta problem, zgradili to zavetišče. Nato je prišlo do nekega dogovora, po katerem občine, ki so okoli Maribora, plačujejo določen znesek. Sprejeli smo celo svoj odlok, ki velja in ki so ga okoliške občine tudi prevzele. Možno je, gospod Rupar, da odrejate občini, recimo Kopru, način življenja, ampak pustite pa, da način pasjega življenja v Mariboru urejajo Mariborčani. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Replika, gospod Tomažič.
BRANKO TOMAŽIČ: Hvala za besedo. Spoštovani zbor, jaz se s kolegom Ruparjem ne strinjam, da bi bilo to v pristojnosti države, ker izgleda, da bi morala država bolj skrbeti za pse ali za zavetišča in azile kot za vrtce in šole. Najbrž ta blagajna ne bo sposobna vsega financirati. Če se bi kolegi socialdemokrati tako borili za družinske prejemke ali za zakon o starševstvu, bi bilo najbrž čisto drugače. Ne vem, kaj je v tem parlamentu, da nam je tako pomembno to pasje življenje. Res pa je, da so v Mariboru, ko sem študiral, ljudje rajši sprehajali pse kot otroke. To je pa tudi res. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Replika, gospod Rupar. Replicirate gospodu Jagodniku.
PAVEL RUPAR: Gospod Jagodnik, napak ste razumeli. Mariborsko zavetišče je grajeno predvsem za pse. Predvsem za pse in jaz ne vem, če tisti psi živijo ptičje življenje. Ste me napak razumeli.
Pa še replika kolegu. Ja, ta država ne skrbi za šole. Vprašajte kolege župane! V vsaki investiciji za vsakršno vzdrževanje ta država da 30%, če da. Zelo zelo pretehta, če da. Tudi za to skrbijo občine, ja, kolega. Je pa seveda treba prebrati kakšen zakon.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Replika, gospod Čebulj. Replika bo namenjena gospodu Tomažiču, če prav razumem.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa. Gospod Trofenik, ja, točno, Gorenjci se borimo v imenu občin. Gospod Trofenik, vi ste tudi župan. Zelo resno bom in to bi veljalo tudi gospodu Trofeniku kot predsedniku odbora za lokalno samoupravo. To je že prvi poizkus, kako občinam nalagati in prepuščati nastale stroške. To je prvi poizkus, to je že en zakon, ko se govori jasno, na osnovi zakona o lokalni samoupravi je točno zapisano, da je to tudi pristojnost lokalne skupnosti, izviren prihodek pa obdrži ministrstvo za kmetijstvo oziroma vlada, državni proračun.
Če se bo to nadaljevalo - to je prvi tak zakon - drugi, tretji in četrti, na koncu bomo dobili samo pristojnosti in tudi stroške, država oziroma državni proračun pa bo ostal nedotakljiv.
Pri cepljenju psov ostaja 2.150 tolarjev, ki gredo v državni proračun. 3.650 tolarjev je na našem področju pod Krvavcem, da ne bom rekel na crkljanskem, ker Cerkljansko sta brata Podobnik. Cerklje kot občina. To se nanaša na stroške, ki nastanejo pri veterinarju. Ostalo dobi državni proračun. Iz teh sredstev, katerega imam tudi predlog 33. člena amandmaja, ki jasno razdeljuje, kako naj sredstva namenjajo za ureditev zavetišč, pridobitev zavetišč in tudi vzdrževanje zavetišč. Jaz mislim, da je to edino realno, da nekaj dobijo lokalne skupnosti, kar bo osnova za nemoteno pridobitev zavetišč in tudi nemoteno delovanje zavetišč.
Bodite prepričani, če sredstev lokalne skupnosti ne bodo dobile, ne bodo občine hotele v to nič investirati. Bodite prepričani. Eden od prvih bom sigurno jaz, ki se bom temu uprl. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (36 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Tri in štiri sta brezpredmetna.
Smo pri amandmaju pod številko 5. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju pod številko 6. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (13 poslancev.) Je kdo proti? (21 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Smo pri amandmaju pod številko 8. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (9 poslancev.) Je kdo proti? (21 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Smo pri amandmaju pod številko 9. Ugotavljamo prisotnost! (40 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 9? (13 poslancev.) Je kdo proti? (18 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Smo pri amandmaju pod številko 10. Ugotovimo prisotnost! Obrazložitev glasu, gospod Rupar.
PAVEL RUPAR: Spoštovani! 9. amandma ni bil sprejet, zato je 10. brezpredmeten, torej ga umikam. Ampak bojim se, da boste vse naslednje, ki jih iz protesta umikam - da boste z njimi povzročili namesto zavetišča pobijanje živali, ker bo za vsakega v lokalni skupnosti ceneje porabiti "patron" za psa, kot pa ga peljati v zavetišče. V marsikateri občini boste to povzročali; to je posledica politične evforije.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Torej, 10. amandma je umaknjen.
Na glasovanje dajem 27. člen. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 27. člen? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo 27. člen sprejeli.
Amandma za novi 27.a člen je umaknjen.
Smo pri 28. členu. Prvi, drugi, tretji in šesti amandma so umaknjeni. Odpiram razpravo o ostalih predlaganih amandmajih, ker ni razprave, jo zaključujem.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Gospodje, en glas manjka! Prehitro je bilo? Dobro. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 4? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju pod številko 5. Ugotovimo prisotnost!
Obrazložitev glasu, gospod Čebulj.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa. Amandma, katerega sem vložil z več podpisanimi poslanci - in mislim, da so podpisale vse stranke - se nanaša na lokalne skupnosti.
Gre za vodenje registrov psov, ki jih je dolžan koncesionar vsako leto enkrat posredovati lokalni skupnosti. Mislim, da se bo s tem vsakdo strinjal, ker se dogaja v tistih občinah, ki že imajo odloke o zaščiti živali oziroma psov, se dogaja, da teh podatkov veterinarji oziroma koncesionarji nočejo oddati. Ni možno voditi enostavne evidence oziroma po odloku zaračunavati tistim, ki imajo pse, da nek dohodek tudi pride v lokalno skupnost, ki se bo potem namenjal tudi za zavetišče. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 5? (21 poslancev.) Je kdo proti? (17 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 28. člen. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 28. člen? (37 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 29. členu, prvi in drugi amandma sta umaknjena. V razpravo dajem amandmaje pod številko 3., 4. in 5. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 3? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 4. Ugotavljamo prisotnost! (44 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost! Kolegi pritisnite na tipke. (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (32 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 5. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (33 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 29. člen. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 29. člen sprejet.
Smo pri 30. členu. Umaknjena so amandmaji pod številkami dva, tri, štiri in šest.
Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Vsi ostali so brezpredmetni, ker je člen v celoti spremenjen.
Prehajamo na 31. člen. Imamo amandma odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Imamo amandma za 31.a člen. Je umik? Obrazložitev glasu. Gospod Rupar bo obrazložil svoj glas.
PAVEL RUPAR: Spoštovani predsedujoči! Jaz sem govoril o amandmajih, tiste sem iz protesta umaknil, to je pa predlog za novi 31.a člen: "zapuščenim...". Ja, ta "in" je tukaj nepotreben, je preveč. "Zapuščenim eksotičnim živalim ali nemočni divjadi preskrbi pomoč in namestitev najbližji živalski vrt." To je ta amandma in prosim, če ga podprete. Gre za to, da zatočišča nimajo navadno, ne vem, terarijev, akvarijev itn. No, za akvarij je težko, ker zapuščeno ribo je zelo težko dobiti, ampak kljub vsemu gre za ptice, gre za živali, predvsem pa za divjad in je prav, da se ta potem namesti v živalski vrt, kjer pa imajo pogoje. Prosim za podporo.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Kolegice in kolegi, amandma se glasi: "Zapuščenim eksotičnim živalim itn." Zaključujem razpravo. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (25 poslancev.) Je kdo proti? (16 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri 32. členu, prvi amandma je umaknjen, prav tako tretji. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Na glasovanje dajem amandma pod številko 4. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 32. člen. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za 32. člen? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 32. člen sprejet.
Smo pri 33. členu in dveh amandmajih, tretji amandma pa je umaknjen. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Gospod Čebulj, prosim, vi ste prvopodpisani pri svojem amandmaju.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Že pri moji prejšnji razpravi sem mislil, da se bo gospod direktor Kovač oglasil, vendar se ni, zato moram zadevo obnoviti.
Resno predlagam, da se sprejme amandma, ki je vložen s podpisom večih poslancev vseh strank. Amandma, ki ga je vložila vlada, ne omogoča. Zato bi kar na kratko obrazložil, kaj omogoča amandma, ki ga predlagamo podpisani poslanci.
Lokalne skupnosti bi prispevale 20% za izgradnjo zavetišč, 70% bi namenili iz državnega proračuna, ostala sredstva... (Ha, gospod Lavrinc!...) (Predsedujoči: Prosim za mir v dvorani!) bi se dobila iz donatorstva. Medtem ko vlada oziroma ministrstvo za kmetijstvo predlaga, da financira samo 50% zavetišča, toda za samo vzdrževanje zavetišča ministrstvo za kmetijstvo ne namenja ničesar. Zato predlagam, da amandmaje sprejmete, predvsem pa polagam na srce županom, ki v izogib temu, da je amandma sprejet, lahko normalno zavetišča na območju občin oziroma lokalnih skupnosti začnejo delovati. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Tomažič.
BRANKO TOMAŽIČ: Hvala za besedo. Spoštovani zbor! Ne strinjam se ne z amandmajem prvopodpisanega gospoda Čebulja, niti z amandmajem, ki ga je pripravil odbor, ker menim, da ni v pristojnosti države, da bo gradila zavetišča. Zdi se mi nesmotrno, da bi država dala 50% sredstev za gradnjo zavetišč, se pravi za pesjake, za vrtce in za šole bo pa dala samo 30%. Zato temu ostro nasprotujem in pozivam poslance, da ne podprejo teh dveh amandmajev. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Veber.
JANKO VEBER: Najprej bom imel razpravo, čeprav bi imel najraje repliko na izvajanje gospoda Tomažiča, ker mislim, da je bila zadeva res neumestna.
Sam predlog zakona je v osnovni vsebini nalagal lokalni skupnosti, da je to obvezna lokalna javna služba, brez da bi predpisal oziroma predvidel tudi ustrezen način financiranja te lokalne javne službe. Amandma, ki je predlagan s strani skupine poslancev s prvopodpisanim Francem Čebuljem, dejansko rešuje ta problem, ki ni bil rešen v samem osnovnem predlogu zakona. Poleg tega mi je nekako nerazumljivo, da se vlada odloča, da iz proračuna Republike Slovenije, recimo, za delovanje zavetišča se sicer strinja, da če gre za društvo, ki deluje v javnem interesu, to sofinancira, če gre pa za lokalno skupnost pa očitno misli, da to ni pomembno. Mislim, da je to zelo nekorektno.
Resnično ta amandma, ki ga je podpisala skupina poslancev, rešuje problem financiranja, kajti v nasprotnem primeru je ta zakon resnično neizvedljiv. Na to je bilo tudi opozorjeno s strani službe za lokalno samoupravo, torej gre tudi za vladno institucijo, ki je na ta problem opozorila. Zato seveda predlagam, da o tem amandmaju zelo resno razmislimo in ga tudi izglasujemo, kajti gre tudi za podporo vladi oziroma tistega dela, ki skrbi za delovanje lokalnih skupnosti.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod minister.
CIRIL SMRKOLJ: Gospe poslanke, gospodje poslanci, seveda smo pri ponovno občutljivi zadevi, to je financiranje. Toda jaz bi rad opozoril na nekaj dejstev. Občina je dolžna skrbeti za javni red in mir. Občina tudi za to pridobiva del sredstev iz dohodnine. Tukaj ima občina tudi po nekaterih členih zakona o lokalni samoupravi možnost, da predpiše določene dajatve. Res je predlog tega amandmaja k 33. členu, da bi občina zagotavljala 20%, proračun Republike Slovenije 70%, 10% pa iz drugih virov, pravzaprav nelogičen. Ker potem bi bilo res tisto prvo, kar je gospod Rupar predlagal, bolj umestno; pač zavetišča postavi država, skrbi za njih in seveda lokalna skupnost bo imela izredno slabo urejene te zadeve.
Ker verjemite mi, da država težko in tudi slabo regulira tiste potrebe javnega pomena na lokalnem nivoju. Zato mislim, da je ta amandma, ki ga je pripravil in sprejel odbor, ko mi zagotavljamo 50% maksimalno od gradbene vrednosti zavetišč, sprejemljiv in zato bi predlagal zelo resno, poslanke in poslanci, da ne podprete prvega amandmaja in da podprete drugi amandma odbora. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Čebulj, replika.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa. Gospod minister, tu vsi dobro vemo, da pristojnost lokalne skupnosti je to, da uredi zavetišča. Toda, ko boste vi meni povedali, kje v zakonu o financiranju občin, ko smo sprejemali, piše, da dobimo zagotovljena sredstva oziroma da je v izračunu, da lokalne skupnosti zagotavljajo tudi za ta del, to ne drži. To je tudi predstavnica ministrstva za lokalno skupnost jasno tudi povedala. Pristojnost ja, toda izviren prihodek je pa pač državni proračun in tukaj je nesmiselno. Jaz sem tudi potem k 39. členu vložil amandma - bom kar zdajle naprej pač obrazložil - ki se sooblikuje z lokalno skupnostjo, cena cepljenja psov, od katere se del sredstev takoj namenja v lokalno skupnost, ki potem iz tega vira sofinancira izgradnjo zavetišč in tudi vzdrževanje. In če to ni logično za vas, potem sem v dvomih, če bodo ta zavetišča na osnovi problemov, s katerimi se nekatere občine bistveno bolj srečujemo s to problematiko kot pa, gospod minister, ste vi s tem seznanjeni. Na področju Krvavca - če vam je znano, verjetno gospodu Kovaču, zavodu za veterino, mora to biti poznano - kaj se je zgodilo na področju Krvavca, kjer smo neki zatočiščarji že na tem področju psov, ki se med tednom spomni oče ali mati, da sinček več ne mara psa, pa ga izpusti na Krvavec. In kaj se je zgodilo? Trakulja se je pojavila pri govedi itd. Ne bi zdaj to zgodbo, ker bi jo morali vi poznati, tukaj na široko razlagal, ampak to je problem, katerega bomo mi reševali drugim občinam, gospod minister, ne samo na področju občine Cerkelj. In to je ključni problem, ker bodite prepričani, da tiste občine, ki bodo morale reševati pasje probleme z drugimi občinami, jih ne boste nikdar rešili na ta način, če ta amandma ne bo sprejet. In sredstva boste morali namensko namenjati, na osnovi tega nas boste pa lahko potem držali, da bomo lahko izvajali ta zakon, tako kot bo tudi podlaga za to.
Če pa tega amandmaja ne bo sprejetega, gospod minister, danes vam zagarantiram, da na področju občine Cerklje ne bomo mi urejali tega problema, ampak ga boste naprej morali vi sami urejati. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Tomažič, replika.
BRANKO TOMAŽIČ: Hvala za besedo. Spoštovani zbor! Po teh dveh diskusijah bomo zgleda rejci gospodarskih živali poimenovali naše hleve ali naše centre, kjer imamo rejo gospodarskih živali, v zavetišče za rejo gospodarskih živali in bo država plačala 50%-no investicijo. Ja, poglejte, spoštovani kolegi, to je nenormalno in nemogoče, no. Psi, mačke so luksus ali standard, res pa tudi, da varujejo gospodarske objekte ali hišo stanovanjsko, vendar je to v skrbi lastnika, po drugi strani pa lokalne skupnosti, ne pa države. Ker drugače bomo tisti, ki imamo doma rejo gospodarskih živali, tudi upravičeni in predlagali zakon, da bo država podpirala investicijo 50%-no. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Kolegice in kolegi! Imamo samo še ta člen. Predlagal bi, da to izglasujemo in da končamo to točko dnevnega reda, lepo prosim.
Dve repliki bosta kratki, to je gospod Veber in gospod Čebulj. Prosim za mir v dvorani.
JANKO VEBER: Gre za točko financiranja, zato vprašanje, če bomo danes uspeli dokončati ta člen. Imam repliko na gospoda Tomažiča, ki pravi, da se bodo še ostale farme tudi vključevale v sofinaciranje. To je že druga, neprimerna primerjava pri tem zakonu in zato sem se tudi odločil, da na to opozorim.
Resnično ta primerjava ni umestna. Bi opozoril na dejstvo, da vendarle ministrstvo za kmetijstvo omogoča sofinaciranje tudi takim ustanovam, kot jih je omenjal gospod Tomažič. Na podlagi razpisov. Žal seveda ugotavljajo računske inšpekcije, da so ti razpisi izredno slabo izpeljani in da prihaja tudi do nepravilnosti. Tako da se dogaja tudi to; ne da dobijo 70%, kot predlaga skupina poslancev, ampak tudi po 100% nepovratnih sredstev in zadeva je popolnoma regularna. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Replika, gospod Čebulj. Bomo nehali, bomo nehali. Samo še to repliko, prosim.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa. Gospod Tomažič, kolega Branko poglej.
39. člen amandmaja sem zaradi tega vložil in govori sledeče: "Način oblikovanja cene cepljenja proti steklini v zavetišču za živali, v katero sta vključeni tudi lokalne skupnosti in svet za zaščito živali." To je 39. člen - ko minister izda uredbo in naj sooblikuje ceno z lokalno skupnostjo in naj bo cena primerna. Ne več 3.650, naj bo 6.000 ali 7.000. Ampak ta del sredstev naj dobi lokalna skupnost nazaj. Popolnoma se strinjam, preveč problemov imamo v kmetijstvu in lokalne skupnost dobro vidimo, kje je potrebno sugvencionirati to kmetijstvo. Popolnoma se strinja, da res ne bomo sedaj še za pse skrbeli. Najmanj pa lokalne skupnosti, ki ni v pristojnosti občin. Kmetijstvo ni v pristojnosti občini, po zakonu. Odgovorna je ministrstvo za kmetijstvo, vlada in tudi izvirne prihodke dobila. Naj jih nameni nekaj lokalni skupnosti in bo zadeva lahko rešena tako, kot je ta amandma vložen. Nekje smo tudi privezani na sam zakon, ker bomo morali sodelovati pri tem razreševanju problema. Lahko vam zatrdim, da nekatere občine imajo probleme. Mogoče se nekateri smejete, ker jih nimate teh problemov. Ker se ne soočate s to problematiko. Ampak to je dokaj dosti resna zadeva. Vaške skupnosti, agrarne skupnosti, te velike planine in plantaže, to so problemi. Nastajajo bolezni, pogini in tako dalje.
Ne more lokalna skupnost to celotno odgovornost prevzemati. Nelogično in vprašanje, če je ustavno. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in dajem na glasovanje ta dva amandmaja. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Če bo ta sprejet, je drugi brezpredmeten. Kdo je za amandma?(19 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! (42 prisotnih.)
Kolegice in kolegi, prekinjam sejo državnega zbora. Dovolite, da podam obvestilo. Jutri bomo nadaljevali s to točko dnevnega reda, se pravi, 38. točko, ki smo jo danes prekinili; nato bom prešli na obravnavo prekinjene 32. točke dnevnega reda, predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gostinstvu; potem na 23. točko dnevnega reda, to je obravnava predloga zakona o odpisu odloženih davkov in prispevkov; nato na 37. točko, nato na 39. točko in po dnevnem redu dalje. Menim, da bi lahko jutri končali delo državnega zbora.
(SEJA JE BILA PREKINJENA DNE 12.5.1999 OB 19.07 URI.)