Sejo je vodil Andrej Gerenčer, predsednik zbora. Seja se je pričela ob 10.09 uri.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 10. seje državnega zbora Republike Slovenije. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Rudolf Moge, Štefan Klinc, Ivan Kebrič, Vincencij Demšar, Bojan Kontič, Boris Sovič, Mirko Zamernik, Andrej Fabjan, Miroslav Luci, Franc Kangler, Peter Hrastelj, Franc Čebulj, Vladimir Čeligoj, Rudolf Petan od 13.30 ure dalje - Petan je tukaj - Franc Pukšič, Zmago Jelinčič, Branko Janc, Jože Lenič, Jožef Zimšek, Mirko Kaplja za pričetek seje, Franc Jazbec, Jurij Malovrh, Maria Pozsonec, Ivan Božič od 13. ure dalje, Aleksander Merlo za pričetek seje, Darja Lavtižar-Bebler za pričetek seje in Franc Horvat za pričetek seje. Prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem vabil predstavnike vlade Republike Slovenije ter vse lepo pozdravljam. Današnje nadaljevanje 10. seje bomo pričeli z obravnavo prekinjene 41. točke dnevnega reda ter predloga zakona o kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. Zatem bomo prešli na obravnavo prekinjene 7. točke, to je predloga zakona o spremembah zakona o popravi krivic, nato pa na obravnavo 8. točke ter predloga zakona o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika Republike Slovenije. Na obravnavo 9. točke, to je predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o posebnem prometnem davku od posebnih iger na srečo ter na obravnavo preostalih neopravljenih točk po dnevnem redu dalje.
Smo pri 41. točki dnevnega reda. Včeraj smo končali pri predlogu, da ponovimo glasovanje, ponovno glasovanje o 8. členu. Proceduralno, gospod Hvalica. Prosim.
IVO HVALICA: Gospod podpredsednik, spoštovani kolegi, prosim za spoštovanje poslovnika. Predlagam, da se spoštuje, saj to je nekaj nenavadnega, ampak predlagam, da se spoštuje poslovnik. Ne zahtevam, ker tu ni mogoče več zahtevati. 93. člen poslovnika pravi: "Če poslanec ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, se glasovanje lahko ponovi. Ugovor se lahko poda le neposredno po objavi izida glasovanja." Zdaj pa ugotovite iz magnetograma, kaj se je potem še odvijalo, kako je vodja poslanske skupine SLS zahteval 1 uro odmora in boste ugotovili, da če to naredite, kršite poslovnik. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Obrazložitev včeraj predsedujočega podpredsednika Miroslava Lucija pravi, da so trije naenkrat dvignili roke in je pač najprej dal besedo gospodu dr. Francu Zagožnu, čeprav je bil predlog Džubana, kot smo ga pozneje slišali, da se ponovi glasovanje. Tako je bilo tudi včeraj zaključeno, obrazloženo. Jaz se tega držim. Ugovor je bil v bistvu dan takoj po glasovanju, ampak zgleda se treh rok ni dalo, kdo je zdaj prvi itn. Gospod Potrč, proceduralno.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod predsedujoči, tudi jaz vas prosim, da v zvezi z včerajšnjo zahtevo podaste tolmačenje poslovnika. Namreč 93. člen poslovnika piše, da ima poslanec pravico ugovarjati poteku glasovanja. To je bilo storjeno. Doslej pa se je v zvezi s tem vprašanjem pojavljala različna praksa, v nekaterih primerih tudi praksa, ki je v javnosti bila deležna po mojem mnenju upravičene kritike. Namreč, smisel ponovitve glasovanja je ponovitev in zahteva tistega, ki je nekaj napačno storil iz mnogih razlogov. Dogovorili smo se, da ne zahtevamo pojasnila, zakaj je napačno storil. Lahko je bil nepazljiv, lahko se je zmotil, lahko ga je nekdo drug zmotil pri tem, ampak napačno je storil in prosi, da se mu da možnost, da popravi, ne glede na rezultat. Vendar namen ponavljanja glasovanja ni zagotovitev spoštovanja koalicijskih dogovorov. Najbrž vsi vemo, da ni. Namen ponovitve glasovanja ni govoriti o tem, kaj so ali niso delali tvoji kolegi. Od teh kolegov ima vsak pravico, če ni glasoval, priti in povedati: "Jaz bi prosil, da se mi omogoči glasovanje, ker nisem glasoval." V tem primeru je situacija taka.
Gospod Geza Džuban je rekel: "Prosil bi za ponovitev glasovanja, ker izgleda, da celo dva s kolegom nisva glasovala." Kar zadeva gospoda Džubana, imamo izpisek in iz njega je razvidno, da je gospod Geza Džuban glasoval. Bom še enkrat prebral. Rekel je: "Izgleda, da celo dva s kolegom nisva glasovala." "Nisva glasovala" je prva oseba dvojine ali množine in pomeni tudi gospoda Gezo Džubana. "Izgleda", pa najbrž pomeni njegovo prepričanje ali vsaj mnenje, da on ni glasoval. Jaz samo ugotavljam, da gospod Geza Džuban je glasoval. Če gospod Geza Džuban v trenutku, takoj po po glasovanju, ne ve, ali je glasoval ali ne in prihaja in sporoča, da izgleda, da on ni glasoval, jaz samo opozarjam, da izgleda, tokrat res iz dokumentacije, da gospod Geza Džuban je glasoval. Jaz samo prosim predsedujočega, da pove, kako bomo prakso v tem konkretnem primeru uporabe 93. člena poslovnika nadaljevali. Jaz izrecno ugovarjam, res ugovarjam, da nadaljujemo tako, da vedno, kadar kdorkoli iz koalicije ugotovi, da se ni spoštoval dogovor, zahteva ponovitev glasovanja. Pustimo to, ali sem jaz navdušen ali ne, kako se glasuje. Ampak razumljivo mi je, da če se koalicija dogovori, da glasuje, samo potem razumite, da imam pravico kot opozicija pričakovati, da je dogovor narejen pravočasno, ne pa naknadno. Še nekaj.
Jaz vem, da je to pomemben člen. Vem, da je to srž tudi vprašanja zakona. Res pa je, da moramo vedeti kot poslanci eno stvar. Če ni sprejet noben amandma, v tretji obravnavi 8. člena ni mogoče popravljati. Če pade 8. člen, ga je po dosedanji praksi mogoče v tretji obravnavi popravljati. Gospod Zagožen je včeraj utemeljeno opozoril na resnost 8. člena in na dejstvo, da je 8. člen povezan z bistveno vsebino zakona. Po mojem prepričanju pa ni imel prav, ko je rekel, da potem zakona ni več. Ja, v tretji obravnavi bi se bilo treba do tega izboriti.
Gospod predsedujoči, jaz prosim, da poveste, ali je mogoče upravičeno šteti za ponovitev glasovanja, če predlaga to tisti, ki je glasoval oziroma če predlaga za druge, ki ga za to niso pooblastili. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Potrč. V dosedanji praksi smo vedno, ko je nekdo zahteval ponovitev glasovanja, to tudi dali na glasovanje. Ne vem, zakaj bi zdaj to spreminjali. Res pa je to, če poslanec morda ugotovi, da pri glasovanju ni upošteval tega, kar je želel, se je pač zmotil - in včeraj smo začeli glasovati o tem, spoštovani kolegi poslanci; smo že glasovali in bi včeraj to tudi izglasovali, če bi bili sklepčni. Zato bom dal na glasovanje predlog, da ponovimo glasovanje oziroma to moje tolmačenje bom dal vam v odločitev.
Nadaljujemo sejo. Proceduralno, gospod Špiletič, prosim.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Gospod predsedujoči! Poslušal sem vaš odgovor gospodu Potrču. Rekli ste, da menite, da ima poslanec pravico zahtevati ponovitev glasovanja, če meni, da se je zmotil. V tem primeru se ni zmotil! To je dokazano iz magnetograma in menim, da tega ne morete imeti kot argument za to, da ugodite igri koalicijskih poslancev, ki na ta način izpolnjujejo ali uresničujejo koalicijski dogovor. Menim, da tukaj vaše stališče resnično ni korektno. Menim tudi, da bi bilo v tem primeru korektno, da se, preden se dovoli ponovno glasovanje, sestane komisija za poslovnik in poda splošno mnenje o takšnem ravnanju, kot ga danes skušate tukaj opraviti. Vsi poslanci državnega zbora smo dobili tudi dokaj resno opozorilo glede ravnanja gospoda Rokavca v enem primeru, to pa se je dogajalo že v neštetih drugih primerih, in tukaj roko na srce, predvsem takrat, kadar je nekaj v glasovanju koalicijskih poslancev zaškripalo. To se da dokazati iz magnetogramov. To izigravanje resnično ne sodi nikamor več. Če je bil prejšnji teden predvsem s strani predsednika državnega zbora nekako nakazan napor, da bo od zdaj naprej pa res poskrbel za vse, da bo poslovnik dosledno upoštevan, da bo treba nekaj spremeniti, ugotavljam, da to velja samo takrat, kadar je to nekomu všeč; kadar pa to nekomu ni všeč, gre pa zgodba zopet po starem.
Predlagam, da se pred tem glasovanjem sestane komisija za poslovnik, poda mnenje o tem, ali je možno ponovno glasovati ali ne, in šele potem je možno o tem predlogu glasovati. Prosim, da daste moj proceduralni predlog na glasovanje.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Mislim, da smo po poslovniku korektno ravnali, kot smo do sedaj, spoštovani kolegi poslanci in poslanke. Poslanec je izrazil bojazen, da ni pravilno glasoval, v skladu s svojo voljo, zato mu je predsedujoči dal možnost, da se o tem glasuje. Razlogi se po poslovniku do sedaj niso ugotavljali in se tudi sedaj ne bodo. Dr. Zagožen želi besedo. Ampak ne bi želel, da bi o tem še naprej razpravljali.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Spoštovani zbor! Mislim, da je treba ugotoviti, da je bila včeraj seja prekinjena takrat, ko smo poskušali glasovati o tem, ali se glasovanje ponovi, pa ni bilo sklepčnosti. Zdaj torej dajati neke druge proceduralne predloge je tudi kršitev poslovnika. Praksa je bila vseskozi taka, če je kdo predlagal, da se glasovanje ponovi, je o tem odločil državni zbor; včeraj ni mogel, ker ni bil več sklepčen. Ampak sredi tega je bila seja prekinjena in tam, kjer je bila prekinjena, se mora tudi nadaljevati. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Na seji razlaga poslovnik predsedujoči, kar sem tudi povedal. Po seji pa se lahko sestane komisija za poslovnik in o tem odloči.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! Proceduralno, gospod Špiletič, prosim. Gospod Špiletič, prosim!
BOGOMIR ŠPILETIČ: Gospod predsedujoči, že dalj časa opažam, da takrat, kadar ni po želji, da kdorkoli razpravlja, da takrat predsednik in strokovni sodelavci gledajo predvsem navzdol, tako da ne vidijo rok v dvorani. Zato predlagam, da razširite krog sodelavcev in da bo eden gledal, kdo kdaj roko dvigne. Ampak ni to proceduralno, zaradi katerega sem prišel sem.
Ker po naši oceni v tem primeru zopet grobo kršite določila poslovnika, ne glede na argumente, ki so bili doslej tu navedeni, ne glede tudi na obljube predsednika državnega zbora, da si bo prizadeval, da bo prišlo do jasnejših ukrepov v tej smeri, da bi se določila poslovnika dosledneje upoštevala in tako naprej, prosim, da pred tem glasovanjem odobrite naši poslanski skupini dve uri odmora za posvet o tem, ali bomo mi sploh sodelovali pri tej igri izsiljevanja koalicijskih poslancev. Za posvet v poslanski skupini.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Smo pri glasovanju. Še enkrat bom ponovil. Na seji državnega zbora daje tolmačenje predsedujoči. Sam sem ga dal. Izven seje o tem odloča komisija, ki se bo potem lahko sestala. Še enkrat ponovim. Včeraj smo končali. Sprejeto je bilo, da ponovimo glasovanje, ampak ker nismo bili sklepčni, o tem nismo mogli glasovati. Zato bomo sedaj odločili, da ponovimo glasovanje o tem, če bomo ponovili glasovanje o 8. členu zakona. Ugotovimo sklepčnost! (42 prisotnih.) Prosim, da ugotovimo sklepčnost v dvorani! (41 prisotnih.)
Sejo nadaljujemo čez 10 minut.
(Seja je bila prekinjena ob 10.25 uri in se je nadaljevala ob 10.37 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Nadaljujemo s sejo. Tretjič ugotavljamo prisotnost o glasovanju za glasovanje o ponovnem glasovanju o 8. členu. Ugotavljamo prisotnost! (43 prisotnih.) Zbor ni sklepčen. Rezultate glasovanja bomo predložili KVIAZ-u. Nadaljujemo ob 11.00 uri. Obvestilo gospod Peterle.
ALOJZ PETERLE: Glede na to, kar je predlagal gospod podpredsednik, bi rad povedal naslednje. Danes se godi še ena sramota v tej hiši. Ko se prvič pogovarja biro oziroma oba biroja parlamentarnih delegacij za skupni parlamentarni odbor, imamo zopet značilno situacijo. Tam teče sestanek, na katerem bi morali biti izvoljeni predstavniki, sedeti skupaj s predstavniki evropskega parlamenta, tu teče pa seja. Zato sedi tam sama gospa Beblerjeva, podpredsednik, edini izvoljeni sedi tukaj, jaz sem tudi tukaj. Ne vem, kako se bomo tam domenili. Zato predlagam, da se ta dvojna igra konča in da se vsaj do 12.00 ure vzame čas, da se bomo tam kaj dogovorili, potem gremo pa tukaj naprej. Predlagam, da bi trajal odmor do 12.00 ure, da bo vsaj nekaj uspelo.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Peterle! Meni je žal, do 11.00 ure sem dal predlog. Prosim, opravite to, kar lahko do 11.00 ure opravite. Prosim. Ob 11.00 uri nadaljujemo. Sejo sem že prej prekinil.
(Seja je bila prekinjena ob 10.40 uri in se je nadaljevala ob 11.06 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegi poslanci, nadaljujemo s sejo. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na glasovanje dajem predlog, da ponovimo glasovanje o 8. členu. Ugotovimo prisotnost! (40 prisotnih.) Bomo ponovili glasovanje o sklepčnosti. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.) Na glasovanje dajem predlog, da ponovimo glasovanje o 8. členu.
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Na glasovanje dajem 8. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 8. člen v celoti? (31 poslancev.) Je kdo proti? (16 poslancev.)
Ugotavljam, da je 8. člen sprejet.
Smo pri amandmaju k 9. členu in 9. členu. Imamo devet amandmajev. Na klopi je še amandma, popravek amandmaja Geze Džubana, dobili ste na klop, ki je drugače pod točko 6. Želi kdo besedo? Prosim, gospodo Potočnik.
FRANC POTOČNIK: Spoštovani! 9. člen tega zakona govori o volilni pravici oziroma o volilnih upravičencih. Kolikor je bilo pač do sedaj iz razprave razvidno, obstajata tukaj dve dilemi. Prva dilema je ta, kakšen naj bo cenzus oziroma kako velika naj bo kmetija, ki je zavezana v članstvo. Vlada je predlagala, da je to kmetijsko in gozdno zemljišče, ki ima katastrski dohodek 16.800 tolarjev, kar je približno 1,26 hektarja. Odbor pa predlaga amandma, ki ta cenzus oziroma to mejno velikost kmetije dviga oziroma kataster dviga na 20.000 tolarjev, kar bi pomenilo približno hektar in pol kmetijskih in gozdnih površin. Koliko je potem teh kmetij v Sloveniji, ki bi pač bile kot obvezni člani kmetijsko-gozdarske zbornice, smo slišali zelo veliko različnih številk. Zadnji statistični podatki pravijo, da je v Sloveniji okoli 156.000 kmetijskih gospodarstev in da je 37,5% kmetij manjših od 1 hektarja, kar pomeni, da od teh 156.000 kmetij jih pač 37%, ki so manjše kot 1 hektar, sploh ne pride v poštev, potem pa še 15% kmetij, ki so v velikostnem razredu 1 do 2 hektarja, pa če približno rečemo polovico tega, potem pomeni, da bi 45% kmetij od teh 156.000 sploh ne bile zavezanci za plačilo obveznega članskega deleža v zbornici. Meni se zdi zato ta amandma, ki dviga katastrski dohodek iz 16.800 na 20.000 kot mejno vrednost - to je amandma odbora pod številko 3 - sprejemljiv.
No, tukaj pa potem nastopi še drugo vprašanje, kdo je tisti oziroma katere fizične osebe so tiste, ki so obvezni člani kmetijsko-gozdarske zbornice. Mnenja so različna. Na to kaže tudi to, da je k temu členu vloženih devet amandmajev. Mislim pa, da z nobenim od teh ne bomo povsem natančno rešili tega problema. Tukaj gre za lastnike kmetijskih zemljišč in gozdov, govori se o upokojencih, ki so bili kmetje, in govori se o mladih bodočih kmetih, ki še nimajo zemlje, delajo pa na kmetiji in so pokojninsko in invalidsko zavarovani kot kmetje. Moj predlog je, da so zavezanci za obvezno članstvo vsi tisti lastniki, katerih katastrski dohodek je večji od 20.000. Tukaj eden od amandmajev govori, da ima pač en predstavnik kmetije volilno pravico. Seveda, kako do tega priti, kako določiti, če sta, recimo, dva ali pa trije solastniki kmetije. Recimo, katastrski dohodek neke kmetije je 100.000 tolarjev, mož in žena sta solastnika, imata vsak svojo davčno napoved, in če je vsak lastnik do 50%, vsak dobi dohodnino od 50.000 katastrskega dohodka. Kdo bo zdaj od teh dveh predstavnik kmetije? Če bi pustili tako, kot predlaga amandma gospoda Džubana, da se na domačiji dogovorijo, bo to običajno gospodar in, recimo, ženske oziroma solastnice bodo iz tega izpadle. To je običajna praksa. Vprašanje je tudi, kako bi bilo to sprejemljivo z vidika ustavnosti. Po moje je zadeva najbolj jasna, da je tisti, ki je davčni zavezanec nad 20.000 katastrskega dohodka, je tudi član.
Kako z upokojenci oziroma z upokojenimi kmeti, ker tam piše, "tisti, ki nima naslednika..." in tako naprej. Če je še vedno lastnik kmetijske zemlje in gozdov, plačuje tudi davek od katastrskega dohodka in je potem tudi član; če pa je zemljo predal, potem tega ne plačuje in potem, po moji oceni, ni več član.
Kar se tiče mladih kmetov, pa mislim, da bi jih bilo potrebno vključiti, ne glede na to, ali so lastniki zemljišč ali ne, temveč na osnovi tega, ali so pokojninsko in invalidsko zavarovani kot kmetje. V Sloveniji je okrog 20.000 zavarovancev na tej osnovi. Od tega je mogoče 2, 3.000 mladih kmetov, ki še niso lastniki zemlje. To v samem številu članstva ne bi pomenilo veliko, seveda bi pa veliko pomenilo za razvoj in obstoj slovenskega kmetijstva in za za perspektivo mladih. Nobeden od teh amandmajev tega ne rešuje povsem natančno. Ampak mislim, če bi potem v tretji obravnavi izoblikovali takšen amandma, bi se izognili vsem nesporazumom in subjektivnim določitvam, kdo je tisti, ki predstavlja kmetijo.
Zato bom jaz sam podprl tretji amandma, to je amandma odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki dviguje cenzus katastrskega dohodka na 20.000. Če bomo to sprejeli, je tudi dileme, na katere sem opozoril, možno rešiti v tretji obravnavi. Jasno pa je, da tu govori tudi o 50.000, 100.000. To je stvar dogovora. Ampak jaz sem čisto konkretne številke povedal in mislim, da je ta 20 tisoč primerna številka. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Gospod Džuban.
GEZA DŽUBAN: Hvala lepa. V prvem dopolnilu je hotenje več predlagateljev, da se meja katastrskega dohodka dvigne iz 16 nekoliko višje. Moj predlog iz 16 na 20 tisoč tolarjev je vsebovan tudi v nekaterih drugih predlogih, zato mislim, da ne bo sporna oziroma problematična podpora temu dopolnilu.
Moj amandma, kot je kolega Potočnik rekel, vsebuje še eno predlagano rešitev, kjer bi imeli na volitvah manj volivcev, kot sicer v osnovnem besedilu zakona. Vsi poznamo hotenje v nekaterih področjih, ko želijo ljudje na krajevnih ali državnih volitvah, da volijo za družinske člane. Mi bomo v sistemu zbornice izbirali odvisno od rešitve, koliko območnih enot bo, od 54 naprej predstavnikov v zbornico, za katero ocenjujem, da je manj pomembno ali imamo na volitvah 200 ali 300 tisoč ljudi ali pa te volitve izberejo predstavniki gospodinjstev, družin oziroma, kot sem jaz zapisal, zavezancev za zbornični prispevek in da je teh ljudi na volitvah, recimo v povprečju 3-krat manj. Tudi, če jih je 3-krat manj, mislim, da enako demokratično lahko izberejo predstavnike panoge, v tem primeru kmetijstva, da izvolijo tistih 54 predstavnikov v zbornične organe.
Sistem je enostavnejši, manj zahteven, tudi cenejši, vendar kljub vsemu zagotavlja še demokratičnost, da dobi panoga svoje predstavnike v zbornične organe. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika gospod Potočnik.
FRANC POTOČNIK: Hvala lepa za besedo. Mogoče se boste malo smejali, ampak to je bilo čisto res. Jaz sem bil leta 1986 predsednik enega volilnega odbora. Bili so trije volilni odbori v istem prostoru. Pri istem številu volivcev, ki so bili v istem prostoru in pri istem številu volivcev, ki so prišli v ta prostor, je bila pri moji skrinjici udeležba 37%-na, pri ostalih dveh pa 93%. Namreč, to je bil običaj, da je eden volil za ceno familijo. Tako so pač delali. Kljub temu da je 1986. leta republiška volilna komisija vsem odborom poslala navodilo, da lahko vsak voli samo zase. Kar se pa te zadnje demokratičnosti tiče, je bilo pa 1990. leta, ko je rekel sosed, ja, je rekel, zdaj je pa res demokracija, mi smo se doma zmenili, trije bodo volili za Drnovška, dva pa za Bulca, jaz sem pa tudi tako volil potem za vseh pet. Tako je to določeno v familiji, kdo bo šel volit. Moj predlog sicer ni zdaj v obliki amandmaja, ampak če bi ga v tretji obravnavi, je pa ta, da je jasno določeno, kdo je volilni upravičenec. Hvala lepa. Tukaj je pa tudi še to, bolj čisto je, bolj jasno in tudi dražje ni to, kar jaz predlagam.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Potočnik. Želi še kdo besedo? Dr. Franc Zagožen.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Spoštovani zbor! Jaz bi rad opozoril, da ta prvi amandma, ki ga predlaga gospod Džuban, ni tako nepomemben. Jaz ga sicer razumem, da pač želi stvar toliko poenostaviti, da bi od vsake kmetije šel na volitve samo eden v imenu vseh upravičencev, sicer z enim volilnim glasom, izid volitev najbrž ne bi bil bistveno drugačen, kot če dobijo volilno pravico vsi, ampak gre za volilno pravico. Za volilno pravico gre. En primer bom poskušal navesti. Recimo, družina, kjer sta oče in mati solastnika kmetije, sin ali hčerka pa pokojninsko zavarovan na kmetiji. Vsi trije bi torej naj imeli po osnovnem predlogu zakona volilno pravico, ta amandma bi pa vsem trem dal samo en glas in se morajo dogovoriti, kdo od njih bo to volilno pravico uporabil. Vzemimo, da se ne dogovorijo, lahko pride tudi do spora, kdo bo ta spor reševal. Komu od teh treh, ki so enakopravni ljudje, ta volilna pravica pripada. Se pravi, lahko bi nastali tudi spori, ki so popolnoma nerešljivi. Ampak o samem principu govorim, o volilni pravici. Dejstvo je, da bi v tem primeru brez volilne pravice, tudi če bi določili postopek, kako reševati spore, bi volilno pravico odvzeli predvsem ženskam in mladim. V praksi bi to tako izpadlo. Zato po mojem trdnem prepričanju ta amandma, če bo izglasovan, bo prej ali slej predmet ustavnega spora, ker gre za ustavno sporno poseganje v volilno pravico. Dejstvo je pač, da je v Sloveniji zelo uveljavljena praksa, da sta zakonca solastnika kmetije in torej po lastništvu enakopravna; če ne bosta z zakonom enakopravna tudi pri volilni pravici, bo to grob poseg v to. Dejstvo je tudi, da pogosto mladi kmetje pozno prevzemajo kmetije in v tem primeru bodo tisti najbolj perspektivni izključeni, jim bo prav tako odvzeta volilna pravica. Zato jaz prosim, da ne bi izglasovali amandmaja, ki tako drastično posega v volilno pravico in tudi ne more vzdržati ustavne presoje. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, dr. Zagožen. Gospod Džuban, potem pa dobi besedo državni sekretar. Je to replika, gospod Džuban? Replika, gospod Džuban.
GEZA DŽUBAN: Hvala lepa. Jaz spoštujem vse pomisleke, ki so v tej smeri, da bi, recimo, v nadaljevanju povzročili določene zaplete. Vendar ves čas se mi kot paralela vlečejo volitve na državnem nivoju, takrat ko mi volimo poslance v državni zbor na znani način; istočasno pa spodnji dom, državni svet, volimo po nekem drugem sistemu, kjer si tudi državljani izvolijo svoje predstavnike v državni svet, pa sploh ne gredo na volitve oziroma jih volimo po nekih svojih predstavnikih, ki jih je po številu mnogo manj, kot bi v tem primeru za približno isto število predstavnikov v zbornico volili predstavniki kmetijstva. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Državni sekretar, gospod But. Imate repliko, gospod Zagožen? Se opravičujem, gospod državni sekretar, dr. Zagožen ima repliko.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Žal mi je, ampak ta primerjava, seveda, ne zdrži. Tam je povsem drug volilni sistem, elektorski, in elektorji so voljeni. Tukaj pa ta zadeva ni urejena; potem bi morali z zakonom urediti, kdo od družine bo dobil elektorsko pravico, ker to je v zakonu o volitvah v državni svet urejeno. Recimo, predstavnike delojemalcev volijo pač sindikati in sindikati opravijo volitve elektorjev. Potem, recimo, predstavnike lokalnih interesov, elektorje, volijo občinski sveti, ki so voljeni predstavniki. Tu ne gre za nobeno poseganje v volilno pravico, ampak za elektorski sistem volitev. Medtem ko gre v tem primeru dejansko za poseg v volilno pravico. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Repliko ima še gospod Pungartnik.
CIRIL METOD PUNGARTNIK: Hvala za besedo. Mislim, da je tu malo sprenevedanja, saj je predlog zelo jasen, kdo je član. Član je tisti, ki plačuje več oziroma 20.000 katastrskega dohodka in več. Torej. Kdor je lastnik te zemlje, vpisan v zemljiško knjigo, je jasno tudi član. Če pa je kmetija pisana na ženo in moža, pa dobro, če imata skupaj več kot 40.000, bosta oba člana. Saj to je jasno. Jaz ne vem, zakaj bi sedaj mešali volilno pravico z nečim, kar ni v tem zakonu. V tem zakonu je jasno: obvezno članstvo je, če ima nekdo katastrskega dohodka 20.000 ali več. To je član! Drugo pa je neobvezno članstvo. Vsak je lahko član zbornice. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Bom čisto kratek. Spodbodla me je samo izjava gospoda Zagožna, ki je poskušal demantirati argumentiranje kolege Džubana, ki je dajal primerjavo z državnim svetom. V tem istem zakonu, predlogu zakona o kmetijsko-gozdarski zbornici, je predviden tudi elektorski sistem, in to za pravne osebe. Zato je morda res, da je tekst amandmaja gospoda Džubana v kakšni stvari nerodno napisan. Če imamo lahko za 40% glasovalnih pravic v kmetijsko- gozdarski zbornici predviden elektorski sistem, potem se mi zdi, da reči, da elektorski sistem znotraj družine ni primeren, je neprimerno. Zato menim, da bi sicer bilo dobro pravnotehnično še izboljšati amandma gospoda Džubana, kar je možno do tretje obravnave. Ta protiargument gospoda Zagožna pa po moje ne vzdrži. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika dr. Franc Zagožen.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Mislim, da vzdrži, ker prav za to gre, da za fizične osebe ni vpeljan elektorski sistem. Če bi pa bil, potem bi morali - ampak to bi bil res en unikum, svetovni - najprej z zakonom regulirati, kako bodo v družini volili elektorja. Tega zagotovo nikjer ni. Zato gre za osebno volilno pravico fizične osebe. Rad bi še pojasnil, da ta amandma jasno določa, da ima volilno pravico le ena od teh oseb vsakega zavezanca zborničnega prispevka, ne glede na višino zborničnega prispevka. Torej, zavezanec za zbornični prispevek je kmetija kot enota in zaradi tega je tukajle neskladje. Ponovno pa še poudarjam, mladi kmetje, ki so pokojninsko zavarovani kot kmetje, ne bi imeli volilne pravice po tem amandmaju, ker pač niso lastniki, če še niso lastniki in dokler ne bi bili lastniki, ne bi imeli volilne pravice. Jaz pa poznam seveda kmete, ki niti niso mladi, 50 in več let, 60 let, pa še niso lastniki, ker je lastnik še vedno oče. So pokojninsko zavarovani, skupaj z ženo recimo, pa morda tudi njihov naslednik, hčerka ali sin in vsi ti bi bili izločeni po tej logiki, ker je pač stari oče ali stara mama lastnik kmetije, formalnopravno. Torej gre res za poseganje v volilno pravico do te mere. Jaz ne želim, da se državni zbor blamira na takih stvareh. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Ker ni več replik in razprav, dajem besedo državnemu sekretarju.
MAG. FRANC BUT: Mislim, da je predlagatelj razmišljal predvsem v smeri, ki izhajajo iz stališča, zakaj pravzaprav zbornico, kmetijsko-gozdarsko zbornico potrebujemo oziroma kaj je pravzaprav namen kmetijsko-gozdarske zbornice oziroma drugače povedano, kateri so interesi, ki jih bi po mnenju predlagatelja morala zastopati kmetijsko-gozdarska zbornica. Ti interesi pa niso samo interesi kmetov, niti niso samo interesi lastnikov zemljišč, ampak so interesi različnih ciljnih skupin. To so interesi lastnikov zemljišč, interesi kmetov, interesi tistih, ki so zaposleni na kmetiji, skratka ti interesi seveda praviloma oziroma so lahko med sabo usklajeni ali pa tudi ne. Lahko imamo lep primer dveh lastnikov v isti družini, recimo dveh bratov, od katerih je eden solastnik kmetije in živi v mestu in se ne ukvarja s kmetijo, drugi je lastnik kmetije, ki pa se tudi operativno ob tem ukvarja tudi s kmetijstvom. To pomeni, da v primeru, če bi imel volilno pravico samo eden od njiju, bi seveda se bilo zelo težko dogovoriti, kateri oziroma eden recimo bo lahko zastopal stališče bolj usmerjeno kot lastnika zemljišč, drugi pa kot kmeta, ki kmetuje na nekem zemljišču. Zaradi tega je seveda predlog, ki ga predlagatelj predlaga in ki v celoti povzema prakso kontinentalnih sistemov ureditve zbornic, to pomeni francoske, avstrijske, nemške, da pač imajo volilno pravico tisti, ki pravzaprav naj bi jo imeli tudi na osnovi ciljev, ki jih zbornica želi zastopati oziroma interesov, ki jih zbornica naj bi zastopala, to se pravi tisti, ki so lastniki zemljišč, hkrati pa tudi tisti, ki so zaposleni oziroma zavarovani kot kmetje. Tukaj se tudi lahko zgodi, da obstaja določena skupina ljudi, ki dela na kmetiji, pa niso niti lastniki niti najemniki zemljišč, vendarle pa vse svoje življenje delajo na tej kmetiji in tudi te interese, te skupine ljudi, ki so pa zavarovani kot kmetje, mora zbornica zastopati, če želimo imeti zbornico po sistemu enotne kmetijsko-gozdarske zbornice. V nasprotnem primeru bi morda določena skupina želela imeti kmetijsko-gozdarsko zbornico za zastopanje interesov lastnikov, drugo za zastopanje interesov kmetovalcev, tretjo za zastopanje interesov zaposlenih na kmetiji in podobno. Predlagatelj pa povzema kontinentalno ureditev, kjer se v kmetijsko-gozdarski zbornici zasledujejo različni cilji, kjer se zastopajo različni interesi in ti različni interesi se lahko zastopajo samo v primeru, če so tudi glasovalne pravice razdeljene tako, da imajo različne ciljne skupine in različni interesi možnost zastopanja.
Dodal bi pa samo še to, da predlagatelj podpira amandma odbora državnega zbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki dviguje cenzus oziroma višino katastrskega dohodka na 20.000. To pomeni, da sicer nekoliko odstopamo od primerljivih držav, po katerih smo se zgledovali pri pripravi zakona, ker so povprečno zajeti tisti, ki imajo nad 1 hektar zemljišč, v našem primeru pa bo to prišlo na približno 1,5 hektarja zemljišč. Ampak kljub vsemu ta amandma vlada podpira. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod državni sekretar. Ker ni več razprave, prehajamo na odločanje.
Smo pri 9. členu in amandmaju pod številko 1, katerega vlagatelj je skupina poslancev s prvopodpisanim Gezo Džubanom. Če bo ta sprejet, sta amandmaja pod številko 2 in 3 brezpredmetna. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (25 poslancev.) Je kdo proti? (17 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet; o drugem in tretjem amandmaju ne bomo glasovali.
Smo pri četrtem amandmaju skupine poslancev s prvopodpisanim mag. Janezom Kopačem. Če bo ta sprejet, so amandmaji pod številko 5, 6 in 7 brezpredmetni.
Ker ni razprave, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Prosim, malo pozornosti! Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (13 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Smo pri petem amandmaju odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki ga vlada ne podpira. Če bo ta sprejet, je amandma pod točko 6 brezpredmeten.
Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (3 poslanci.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Šesti amandma je spremenjen, dobili ste ga na mizo. To je amandma gospoda Džubana.
Amandma dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (27 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri sedmem amandmaju. Predlagatelj je odbor. Če bo ta amandma sprejet, to je mimo. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (3 poslanci.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Smo pri amandmaju pod številko osem. Vlagatelj je Zoran Lešnik. Opomba nima povezave. Torej glasujemo o osmem amandmaju. Ugotavljamo prisotnost! Opozarjajo me, da o amandmaju ne bomo glasovali, ker je brezpredmeten.
Smo pri amandmaju pod številko 9 poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov. Vlada in matično delovno telo ga ne podpirata. Je brezpredmeten, ker je po vsebini nepopoln.
Odločali bomo o 9. členu. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 9. člen v celoti? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 9. člen sprejet.
Smo pri 10. členu. Imamo tri amandmaje. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Se opravičujem. Gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Amandma skupine poslancev, kjer sem jaz prvopodpisani, je po mojem mnenju vseeno širši oziroma bolj natančen kot amandma odbora, čeprav se ukvarjata z isto temo. Zato bom seveda govoril v korist tega, ki sem ga vložil jaz.
Člen govori o tem, katere pravne osebe so avtomatično obvezni člani. Jaz predlagam, da se izključijo poleg javnih zavodov, ki so že tako ali tako, tudi po črki zakona, eksplicitno še lokalne skupnosti, organizacije, ustanovljene s posebnim zakonom, ter druge pravne osebe, ki posedujejo manj kot 10 hektarjev kmetijskih površin. Besedica "osebe javnega prava", kar predlaga odbor, se mi zdijo in utegnejo biti v posameznih primerih preozke. Kajti druge organizacije, ne samo tiste, ki so ustanovljene s posebnim zakonom, ampak druge pravne osebe, ki posedujejo manj kot 10 hektarjev kmetijskih površin, pa po dikciji odbora vseeno so obvezni člani, so pa lahko tudi. Na primer, neko podjetje, ki ima čisto slučajno nekaj malega kmetijskih površin v svoji lasti, sporno je, ali neka župnija, ki je tudi pravna oseba, sodi v obvezno članstvo ali ne sodi in tako naprej. Skratka zdi se mi, da bi vse dileme odpravili s tem, da rečemo katerakoli pravna oseba, ki ima manj kot 10 ha, avtomatično izpade iz obveznega članstva. Ker tu ni cenzusa z dohodnino oziroma zneskom dohodnine, zato ga pač predlagam na hektarje. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Dr. Franc Zagožen.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Spoštovani zbor! Meni se ta amandma ne zdi primeren, predvsem pa velja opozorilo, da je tudi napačen. Kmetijske površine so jasno definiran pojem. To so tiste površine, ki se uporabljajo za kmetijsko rabo, medtem ko zavezanci oziroma pripadniki zbornice so določeni po kmetijskih in gozdnih površinah. Če bi bil ta amandma sprejet, bi recimo neka pravna oseba lahko imela 1.000 ha gozdov, pa ne bi bila član zbornice, ker nima 10.000 ha kmetijskih površin. Predlagam, da ta amandma zavrnemo. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Ker ni več razprave, zaključujem razpravo k 10. členu in prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (41 prisotnih.) Ugotovimo sklepčnost! (44 prisotnih.)
Nadaljujemo čez 10 minut.
(Seja je bila prekinjena ob 11.45 uri in se je nadaljevala ob 12.00 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke, kolegi poslanci! Tretjič ugotavljamo prisotnost ob glasovanju o amandmaju k 10. členu pod številko 1. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (14 poslancev.) Je kdo proti? (20 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Smo pri amandmaju pod številko 2. To je amandma odbora, vlada ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Tretji amandma je brezpredmeten.
Na glasovanje dajem 10. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Ponavljamo glasovanje o prisotnosti! (47 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (33 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 10. člen v celoti sprejet.
Amandma k 11. členu je brezpredmeten.
Na glasovanje dajem 11. člen. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.)
Nadaljujemo čez 10 minut.
(Seja je bila prekinjena ob 12.03 uri in se je nadaljevala ob 12.15 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice in kolegi poslanci, tretjič ugotavljamo sklepčnost državnega zbora. Ugotovimo prisotnost! 47 poslank in poslancev; zbor je sklepčen in lahko odloča.
Smo pri glasovanju o 11. členu. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Gospod Ribičič ni glasoval, zato bomo ponovili glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 11. člen? (35 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 11. člen sprejet.
Smo pri 13. členu, kjer imamo štiri amandmaje. Odpiram razpravo. Drugi amandma je vlada umaknila. Ker ni razprave, jo zaključujem.
Prehajamo na odločanje. Odločali bomo o amandmaju pod številko 1. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (33 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Amandma pod številko 3, predlagateljica je vlada, matično delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! Kolegice in kolegi poslanci, lepo prosim, opravimo še teh nekaj glasovanj! Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 3? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Amandma pod številko 4 vlaga odbor, vlada ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 13. člen. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 13. člen? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 13. člen sprejet.
Smo pri 14. členu, imamo dva amandmaja poslanske skupine socialdemokratske stranke in pa amandma odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (30 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo za drugi amandma. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 14. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 14. člen? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo 14. člen sprejeli.
Smo pri 15. členu in amandmaju, ki ga je vložil odbor, vlada ga podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (25 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 15. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 15. člen? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 15. člen sprejet.
Amandma k 16. členu je brezpredmeten. Dajem na glasovanje 16. člen. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 16. člen? (36 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 16. člen sprejet.
Prav tako 20. člen, tudi amandma je brezpredmeten, zato dajem na glasovanje 20. člen. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Prosim, ugotavljamo sklepčnost še enkrat za 20. člen. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 20. člen? (34 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 20. člen sprejet.
Smo pri 22. členu, šest amandmajev. Dajem v razpravo člen in amandmaje k 22. členu. Želi kdo besedo? Prosim, državni sekretar, gospod But.
MAG. FRANC BUT: Hvala. Samo podal bi, da vlada podpira amandma pod številko 2 skupine poslancev s prvopodpisanim gospodom Kopačem, ker menimo, da amandma bolje kot amandmaja odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano rešuje vsebino tega člena.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Ker ni več razprave, prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem amandma pod številko ena k 22. členu. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (13 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Smo pri amandmaju pod številko dva. Če bo ta sprejet, bosta amandmaja pod številko tri in šest brezpredmetna. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Tretji amandma je brezpredmeten.
Smo pri amandmaju številka štiri. Ugotavljamo prisotnost! (44 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 4? (27 poslancev.) Je kdo proti? (9 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju pod številko 5. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (31 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Amandma pod številko 6 je brezpredmeten.
Na glasovanje dajem 22. člen. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Kolegi, več nas je v dvorani. Mislim, da bi bilo korektno, da opravimo še teh nekaj glasovanj.
Nadaljujemo čez 10 minut.
(Seja je bila prekinjena ob 12.26 uri in se je nadaljevala ob 12.39 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke in kolegi poslanci, tretjič glasujemo o 22. členu. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Na glasovanje dajem 22. člen.
Kdo je za? (33 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 22. člen sprejet.
Smo pri 23. členu, kjer imamo štiri amandmaje. V razpravo dajem člen in amandmaje. Kdo želi besedo? (Ne želi nihče.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Se opravičujem, gospod državni sekretar.
MAG. FRANC BUT: Hvala lepa. Predlagatelj meni, da je dvojen način pobiranja članarine nujen, in sicer, tako kot predlagatelj predlaga, na eni strani po katastru za fizične osebe in na drugi strani za pravne osebe na osnovi vkalkuliranih plač in amortizacije. Če bi za vse veljal sistem samo iz naslova katastra, v tem primeru bi pravne osebe, na primer bivša družbena podjetja, sedanja podjetja, ki jim lahko rečemo tudi farme, plačevale enormno visoke zneske. Iz tega naslova vlada ne podpira amandmaja pod številko 1 skupine poslancev s prvopodpisanim gospodom mag. Kopačem, ker meni, da bi v tem primeru prišlo do poenotenja plačila vseh po katastru, kar bi bilo iz prej navedenih razlogov praktično skorajda neizvedljivo oziroma bi bilo zelo nekorektno. Podpira seveda amandma pod številko dva.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Ker ni več razprave, prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost za prvi amandma k 23. členu! Če bo ta sprejet, so amandmaji pod številko dva, tri in štiri brezpredmetni. (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (14 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko dva. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (31 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju pod številko tri. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 3? (28 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o amandmaju pod številko štiri. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (26 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 23. člen. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 23. člen? (30 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 23. člen sprejet.
Smo pri 24. členu in dveh amandmajih. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Amandma pod številko ena, skupina poslancev s prvopodpisanim mag. Janezom Kopačem. Če bo ta amandma sprejet, je amandma pod številko dva brezpredmeten. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (10 poslancev.) Je kdo proti? (21 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko dva. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (24 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 24. člen. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 24. člen? (26 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 24. člen sprejet.
Smo pri 25. členu. Imamo amandma skupine poslancev, prvopodpisani mag. Janez Kopač. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (10 poslancev.) Je kdo proti? (23 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem 25. člen. Ugotovimo prisotnost! (41 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 25. člen? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 25. člen sprejet.
Smo pri 34. členu, amandma odbora za kmetijstvo, vlada ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.) Ja, ponavljali pa ne bomo.
Kdo je za? (19 poslancev.) Je bilo prehitro? Dobro. Zelo mi je žal, ampak to ste hoteli. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 34. člen. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 34. člen? (32 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo 34. člen sprejeli.
Smo pri 35. členu, amandma vlade, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (32 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 35. člen. Ugotovimo prisotnost! (41 prisotnih.) Je bilo prehitro? Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Je bilo prehitro? Ugotovimo prisotnost, drugič! (45 prisotnih.)
Nadaljujemo ob 13.00 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 12.50 uri in se je nadaljevala ob 13.01 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke, kolegi poslanci, tretjič glasujemo o 35. členu. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 35. člen? (32 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je 35. člen sprejet.
Smo pri 38. členu in amandmaju, ki ga je vložil odbor in ga vlada podpira. Člen dajem v razpravo. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Ponovno bomo ugotovili prisotnost. Je bilo prehitro? Bomo pa naredili bolj počasi. Ugotovimo prisotnost, drugič! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 38. člen. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 38. člen? (36 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo 38. člen sprejeli.
Smo pri 39. členu. Prvi amandma je umaknjen, drugi je amandma odbora, ki ga vlada podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 39. člen. Ugotovimo prisotnost! (41 prisotnih.) Drugič ugotovimo prisotnost za 39. člen! (44 prisotnih.)
Odrejam deset minut odmora. Če bi bili malo bolj pozorni, bi lahko danes to opravili.
(Seja je bila prekinjena ob 13.06 uri in se je nadaljevala ob 13.16 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice in kolegi! Tretjič glasujemo o 39. členu. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 39. člen? (36 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 39. člen sprejet.
Smo pri členu 40. Drugi amandma je umaknjen. Imamo samo en amandma, to je odbora. Vlada ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen 40. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost, drugič. (45 prisotnih.) Čez 10 minut nadaljujemo. Po poslovniku moramo vedno trikrat glasovati.
(Seja je bila prekinjena ob 13.20 uri in se je nadaljevala ob 13.30 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČAR: Kolegice in kolegi! Tretjič glasujemo o členu 40. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 40. člen? (36 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 40. člen sprejet.
Smo pri 41. členu. Amandma vlade, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Člen je v celoti spremenjen in o njem ne bomo glasovali.
Prehajamo na 43. člen. Imamo pet amandmajev. Tretji in četrti sta umaknjena. Sprašujem, kaj je z drugim amandmajem! Predlagatelja ni. Odpiram razpravo k temu členu in amandmajem, ki so vloženi. Gospod Džuban.
GEZA DŽUBAN: Hvala lepa. Jaz bom delno poskušal zagovarjati amandma kolega Lešnika, ker sem ga ves čas tudi na nek način podpiral. Takrat, ko je on predlagal, da fizične osebe plačujejo 3% od katastrskega dohodka. Gre za zadevo, da bi zbornica s približno 2% - natančno se ne ve, koliko bo to zneslo - od katastrskega dohodka in ostalimi prispevki zbrala sredstva za svoje financiranje v osnovnem delu, ko bo in če bo zaživela. Perspektivno pa je tudi povsod drugje tako nastavljeno, da bi zbornica morala začeti delno financirati tudi nekatere strokovne službe, ki jih danes še financira država. Na ta način bi z nekoliko večjim prispevkom 3% zbrali nekoliko več sredstev za namene, o katerih govorimo.
Če damo samo eno primerjavo, kaj se lahko zgodi: na najnižji stopnji 20.000 katastrskega dohodka je ta prispevek ali 400 tolarjev na leto ali pri 3% 600 tolarjev na leto. Jaz bom podprl drugi amandma kolega Zorana Lešnika. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Dr. Franc Zagožen želi besedo.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Spoštovani zbor! Pravzaprav je škoda, da ni tukaj predlagatelja tega amandmaja, gospoda Zorana Lešnika, ker imamo v seznamu opombo, da je napovedan umik amandmaja; morda bi bil umaknjen in ne bi bilo treba o njem glasovati. Bom pa utemeljil, zakaj bom proti temu amandmaju.
Postavljamo zbornico srednjeevropskega tipa, smo rekli, in podobno naj bi potem tudi člane obremenili. Osnovni predlog predlagatelja je bil 1%, toliko, kot je v sosednji Avstriji. Tu je že zdaj amandma odbora za 2%, ki je zame sporen. Povsem nesprejemljiv je pa drugi amandma, ki predlaga 3%. Potem je obremenitev zares velika, dokler se ne ve pravzaprav niti to - to bo povsem jasno šele po tretjem branju - kdo bodo člani te zbornice. Osnovni predlog zakona je imel najboljšo rešitev. Imel je pavšal za tiste, ki imajo zelo majhno davčno osnovo, zelo majhen katastrski dohodek, in imel je 1% od katastrskega dohodka za lastnike večjih kmetij. To je natančno tista rešitev, ki je v veljavi v Avstriji.
Če bo zbornica taka, da naj bi zastopala interese vseh, plačevali bodo pa visok prispevek samo tisti, ki bodo po zakonu obvezni člani, tisti, ki jih bo pa zakon izpustil, potem je taka rešitev spet sporna. Spomnite se ponovno odločbe ustavnega sodišča o financiranju gospodarske zbornice, ki je ugotovilo, da je tak način financiranja ustavno sporen, in bomo morali tudi zakon o gospodarski zbornici zaradi tega spreminjati, zbornica sama pa je, seveda, skladna z ustavo. Zato ponovno apeliram na to, da ne sprejemamo spornih rešitev. Če se bo pokazalo, da je tudi 2% prispevek premajhen, bo to ugotovila zbornica in ga bo lahko v skladu s statutom s sklepom povečala. Mislim pa, da je povsem neprimerno iti v tako visoko obremenitev, ker je zelo sporna. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje.
Ugotovimo sklepčnost za amandma pod številko 1! Če bo ta sprejet, je amandma pod številko 2 brezpredmeten. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Ugotavljamo drugič sklepčnost. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (23 poslancev.) Je kdo proti? (19 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Amandma pod številko 2 ni. Potem smo rekli, 3 in 4 je umik. Amandma pod številko 5. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 43. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Drugič ugotavljamo sklepčnost za 43. člen. Ugotovimo prisotnost! (42 prisotnih.) Je bilo prehitro? Se opravičujem. Ugotovimo prisotnost za 43. člen drugič! (44 prisotnih.) Po poslovniku čez 10 minut.
(Seja je bila prekinjena ob 13.37 uri in se je nadaljevala ob 13.46 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČEN: Kolegice poslanke, kolegi poslanci. Tretjič glasujemo o 43. členu. Ugotavljamo sklepčnost! (45 prisotnih.)
Kolegice in kolegi! Za danes končujemo. Dovolite nekaj obvestil. Drugi teden so seje delovnih teles. Prosim, da to upoštevamo pri svojih obveznostih in smo na sejah. O nadaljnjem zasedanju državnega zbora boste pravočasno obveščeni. Vam ki ste danes z menoj bili, vztrajali tu na tej seji, se zahvaljujem in želim prijeten vikend.
(SEJA JE BILA PREKINJENJA 13. NOVEMBRA 1998 OB 13.47 URI.)