Sejo je vodila Eda Okretič-Salmič, podpredsednica zbora. Seja se je pričela ob 14.11 uri.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjamo nadaljevanje 7. seje Državnega zbora Republike Slovenije.
Obveščena sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Miroslav Luci, Franc Jazbec, dr. Franc Žnidaršič, dr. Helena Hren-Vencelj, Jože Jerovšek, Jože Avšič, Peter Petrovič, Boris Sovič, Leon Gostiša od 16.00 ure dalje, Jože Zimšek, Vili Trofenik do 15.00 ure, Josip Bajc za pričetek seje.
Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani! (61 prisotnih.) Ugotavljam, da je navzočih torej 61 poslank in poslancev, zbor je sklepčen in lahko nadaljujemo z delom.
Na sejo so bili vabljeni tudi predstavniki vlade in vse prav lepo pozdravljam! Prosim, gospod Kebrič, imate proceduralno?
IVAN KEBRIČ: Hvala, gospa podpredsednica. Spoštovane kolegice in kolegi! Z ozirom da bomo nadaljevali po dnevnem redu in ker je 32. točka predlog spremembe pokojninsko-invalidske zakonodaje in ker še do danes nimamo mnenja vlade, predlagam proceduralno, da umestimo to točko na konec našega dnevnega reda, da bo vlada, če ima oziroma ko ima v četrtek svojo redno sejo, lahko dala ustrezno stališče do mojega predloga. Menim, da je to tako pomemben zakon, ki nas vse tangira, ene prej, druge kasneje, da je toliko pomembno, da bi morali dobiti za prvo razpravo tudi mnenje in stališče vlade. Upam, da se z mojim predlogom strinjate. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Kebrič. Na glasovanje dajem predlog gospoda Kebriča, da se 32. točka prenese na zadnjo točko dnevnega reda. Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (57 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Današnje nadaljevanje 7. seje bomo pričeli z obravnavo 22. točke dnevnega reda, to je predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojnih invalidih. Za tem bomo prešli na obravnavo 27. točke, to je predloga zakona o osebni izkaznici in na obravnavo 29. točke, to je predlog zakona o centralnem registru prebivalstva ter nato po dnevnem redu dalje. Kot smo že bili obveščeni bo zbor dela danes do 18.00 ure, jutri v sredo 19. in četrtek, 20. novembra, od 10.00 ure do 18.00 ure v petek pa od 10.00 ure do 14.00 ure.
Jutrišnje popoldansko zasedanje bo zbor pričel z obravnavo 43. točke dnevnega reda, to je z volitvami in imenovanji, za tem bo prešel na obravnavo 42. točke, to je spremembe poročila o gospodarskih družbah ali zavodih za katere v skladu s 1. odstavkom 20. člena zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo velja prepoved poslovanja z državo, javnimi podjetji, javnimi zavodi ter bomo nato prešli na obravnavo 36. točke, to je poročilo o delu varuha človekovih pravic za leto 1995 in 1996.
Ali kdo temu predlogu nasprotuje? Če ne, bi še povedala to, da bo 44. točko, to so vprašanja in pobude poslank in poslancev, zbor obravnaval v petek 21. novembra ob 10.00 uri.
Prehajamo na 22. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VOJNIH INVALIDIH, skrajšani postopek. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Prosim predstavnika vlade, gospoda Stuška, imate besedo.
JANKO STUŠEK: Spoštovana podpredsednica! Poslanke in poslanci!
Rad bi spoštovani zbor samo opozoril na redakcijsko pripombo, ki je žal nastala pri materialih, ki jih je že vlada poslala, se pa nanaša oziroma evidentno je, da gre za čisto redakcijo. Rad bi opozoril pri 7. členu na ta amandma, ki ga predlaga vlada in ki ga tudi matični odbor podpira. Redakcija je v tem, da se črta 123. člen, ta tekst je pravzaprav "lapsus", ker iz vsebine, kot je bilo obrazloženo, kako je do tega nastalo, je pri delovnih materialih ostal ta 23. člen notri. Drugače pa se v celoti nanaša na 7. člen predlagane novele zakona, kar pomeni, da bi bilo besedilo v sledečem tekstu:
V 1. odstavku se v oklepaju za številko Uradnega lista 63/95 doda besedica "in" in številka "19/79". Ponavljam, gre za izključno redakcijsko vprašanje. Če pogledate zakon, boste to videli in zato to opozarjam.
Rad bi tudi opozoril, da vlada na amandma matičnega odbora k 2. členu pri drugi točki, vztraja pri svojem stališču in ne podpira sklepa in predloga amandmaja, ki ga je predlagalo matično telo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA SALMIČ-OKRETIČ: Hvala gospod Stušek. Predlog zakona je obravnaval tudi odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko, kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenja odbora o predlogu zakona.
Gospod Demšar ima besedo.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj! Poročilo Odbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko bo krajše narave. Čeprav smo mi to obravnavali na dveh sejah našega odbora. Na eni redni in eni izredni. Ko smo na redni seji obravnavali to poročilo, se je pokazalo, da je potrebno, da pridobimo še mnenje komisije državnega zbora Republike Slovenije za vprašanje invalidov. Ko smo to pridobili in predhodno še opravili splošno razpravo, smo obravnavali nekaj amandmajev, ki jih je dala vlada, nekaj amandmajev smo imeli sami. In na koncu smo sprejeli sklep, da Odbor Državnega zbora Republike Slovenije za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko, predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojnih invalidih, obravnava in sprejme skupaj z amandmaji, ki jih odbor podpira, in posebej z amandmaji odbora po skrajšanem postopku. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala gospod Demšar. Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Da.) V imenu poslanske skupine Združene liste, gospod Kontič.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa. Lepo pozdravljeni! Na vprašanja oziroma pomanjkljivosti, ki se sedaj urejajo s tem zakonom, je poslanska skupina Združene liste socialnih demokratov opozarjala že pri sprejemanju tega zakona.
Dejansko se sedaj odpravlja neskladje z ustavo, ki jo je ugotovilo ustavno sodišče, in v kateri je bilo ugotovljeno, da je odmerna osnova določena na napačnem podatku. V poslanski skupini ZLSD podpiramo vložene amandmaje, ki jih je vložil Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko na podlagi mnenja Komisije Državnega zbora za vprašanje invalidov, ki je bilo zainteresirano delovno telo.
Še pomembnejši podatek za nas pa je, da je predlog usklajen s predstavniki zainteresiranih invalidov. V poslanski skupini Združene liste socialnih demokratov torej podpiramo predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojnih invalidih, vključno z amandmaji odbora, in seveda sprejem po skrajšanem postopku. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospod Kontič. Želi še kdo od predstavnikov poslanskih skupin besedo? (Da.) Gospa Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep pozdrav vsem skupaj! Torej, naša poslanska skupina podpira ta predlog, saj predlagane spremembe in dopolnitve zakona temeljijo na odločbi ustavnega sodišča. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: V redu. Hvala lepa. Še katera poslanska skupina? Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisno se k razpravi ni nihče prijavil, zato omejujem razprave naslednjih poslancev na pet minut. Želi še kdo razpravljati? Ugotavljam, da nihče. Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujemo in prehajamo na naslednje: torej zboru predlagam, da skladno z zadnjo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za predlog? (54 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na obravnavo 2. člena in amandmajev k temu členu. Kdo želi besedo? Pregled vloženih amandmajev imate na mizah in sicer z dne 18. novembra. Ugotavljam, da ni razpravljavcev. Zato prehajamo na glasovanje.
Na glasovanje dajem prvi amandma k 2. členu. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za predlagani amandma? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma k 2. členu. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.) Proceduralno gospod! (Ne.)
Kdo je za? (28 poslancev.) Je kdo proti? (20 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo še o členu v celoti in sicer o 2. členu. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za 2. člen? (40 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je 2. člen sprejet.
Prehajamo na obravnavo 3. člena in amandma k temu členu. Predlagatelj je Vlada Republike Slovenije in Komisija za vprašanja invalidov. Matično delovno telo ne podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem amandma k 3. členu. Ugotavljamo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (19 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem še člen v celoti. Ugotavljamo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (34 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
V razpravo dajem 7. člen in amandma k 7. členu s tem popravkom, in sicer: v prvem odstavku se v oklepaju za številko Uradnega lista 63/95 doda besedica "in" in številki "19/97." To je pravilen tekst brez tistega 123. člena. Kdo želi besedo? (Nihče.) Na glasovanje dajem amandma k temu 7. členu. Ugotavljamo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem še 7. člen v celoti. Ugotavljamo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za 7. člen v celoti? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
V razpravo dajem 9. člen in dva amandmaja k temu členu. Predlagatelj prvega je Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko, in sicer prvi je amandma na amandma vlade in drugi amandma, katerega predlagatelj je Vlada Republike Slovenije in Komisija za vprašanja invalidov. Kdo želi razpravljati? Ugotavljam, da ni razpravljavcev, zato dajem na glasovanje prvi amandma na amandma Vlade Republike Slovenije, in sicer k 9. členu. Ugotavljamo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma k 9. členu. Ugotavljamo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Tudi ta amandma je sprejet.
Na glasovanjem še 9. člen v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za 9. člen? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 9. člen sprejet.
V razpravo dajem amandma k 10. členu. Predlagatelj je Vlada Republike Slovenije in Komisija za vprašanja invalidov. Matično delovno telo ga podpira. Kdo želi razpravljati? Razpravljavcev ni. Na glasovanje dajem amandma k 10. členu. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Tudi ta amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem še 10. člen v celoti. Ugotavljamo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za 10. člen v celoti? (34 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Tudi ta člen je sprejet.
Prehajamo na obravnavo preostalih členov, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Kdo želi besedo? (Nihče.) Na glasovanje dajem zato preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih in glasovati moramo še o naslovu zakona. Ali želi še kdo razpravljati o naslovu zakona. Ker nihče ne želi razpravljati, prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem naslov zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je naslov zakona v celoti sprejet.
Izglasovali smo zakon po členih in naslov zakona. Odpiram razpravo o zakonskem predlogu v celoti. Kdo želi tu besedo? Moram še povedati, da smo v tretji obravnavi. Prosim, gospod Stušek, državni sekretar.
JANKO STUŠEK: Spoštovane poslanke in poslanci! Vlada bo vložila amandma na 2. člen, četrti odstavek, vendar za to bi rabili najmanj 15 minut. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Predlagam, da prekinemo to točko dnevnega reda in nadaljujemo s 27. točko dnevnega reda.
Prehajamo na 27. TOČKO DNEVNEGA REDA - TRETJA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O OSEBNI IZKAZNICI. Predlog zakona je za tretjo obravnavo pripravila Vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Besedo ima gospod Slavko Debelak.
MAG. SLAVKO DEBELAK: Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovana predsedujoča! Dovolite, da vam zelo na kratko povem, v bistvu kaj smo spremenili v razmerju od drugega do tretjega branja zakona o osebni izkaznici, s katerim zaključujemo tako imenovano družino javnih listin v Sloveniji.
Edina sprememba, o kateri bo verjetno tekla v nadaljevanju tudi beseda, je ta, da je vlada predlagala amandma k 6. členu, kjer smo v bistvu določili na podlagi standardov, ki jih za nas predpisuje Evropa, in pa tudi policijsko sodelovanje, da se obrazci osebnih izkaznic tiskajo v slovenskem in angleškem jeziku. To zaradi tega, ker so bolj primerljivi in bolj prezentni ter razumljivi za vse varnostne organe, kajti osebna izkaznica je v prvi vrsti identifikacijski dokument. Na območjih, kjer živita italijanska oziroma madžarska narodna skupnost, pa tudi v italijanščini oziroma v madžarščini.
Kaj to pomeni? Mi smo s tem amandmajem nedvomno povedali, da se na območjih, kjer živita italijanska in madžarska narodna skupnost, obrazci osebnih izkaznic tiskajo v dvojezičnem oziroma v tem primeru v trojezični kombinaciji, ne pa tudi osebna izkaznica kot takšna. S tem smo ohranili nivo, ki je sedaj veljaven, in s tem smo seveda tudi ohranili zahtevo, ki jo je državni zbor sprejel v drugem branju oziroma ob priliki drugega branja, da se nivo zaščite manjšine ne zmanjšuje in da se ohrani tisto, kar je bilo obljubljeno ob osamosvajanju, da v bistvu manjšinsko zaščito pustimo na nivoju, ki je bila do takrat uveljavljena.
Predlagamo, da takšen amandma, ki ga je vlada predlaga k 6. členu, sprejmete. Ocenjujemo, da je polno recipročen, tako v razmerju do Italije kot tudi v razmerju do Madžarske. Namreč, prejšnji teden je bil naš minister Bandelj na Madžarskem, kjer se je sestal z madžarskim kolegom, notranjim ministrom, ki mu je povedal, da tudi oni sprejemajo novo družino potnih in identifikacijskih dokumentov. V osebni izkaznici bodo za porabske Slovence prav tako na obrazcu teksti v slovenskem oziroma madžarskem jeziku, kar pomeni, da se bo obrazec izdal dvojezično, ne bo se pa izdajala osebna izkaznica dvojezično.
Hvala za vašo pozornost in predlagam, da zakon sprejmemo, ker smo nekje tudi zavezani v razmerju do Evrope, da osebni dokument, osebno izkaznico čimprej uparimo z evropskimi standardi in da pridemo v Evropo z novim osebnim dokumentom.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Proceduralno? Gospod Jelinčič je imel še prej besedo.
DAVORIN TERČON: V imenu poslanske skupine LDS predlagam, da se ta točka premakne na konec dnevnega reda, da jo obravnavamo na koncu.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Na glasovanje dajem ta predlog gospoda Terčona. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za predlagani predlog? (33 poslancev.) Je kdo proti? (19 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Točko obravnavamo kot zadnjo točko dnevnega reda. Hvala.
Prehajamo na 29. TOČKO DNEVNEGA REDA - NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O CENTRALNEM REGISTRU PREBIVALSTVA. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval tudi Odbor za znanost in tehnologijo kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora o predlogu zakona. Tudi tu ne želi nihče predstaviti mnenja. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.)
Prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih členih predloga zakona. Zboru predlagam, da skladno z zadnjo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi s tem v zvezi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za ta predlog? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na obravnavo amandmaja, in sicer v razpravo dajem amandma Vlade Republike Slovenije, ki ga matično delovno telo podpira k 5. členu in 5. člen hkrati. Želi kdo besedo? Ugotavljam, da ni razpravljavcev. Zato dajem amandma na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! Se opravičujem, prehitro sem stisnila, pa če še enkrat ponovimo sklepčnost. Ugotavljamo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 5. členu? (35 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma k 5. členu sprejet.
Na glasovanje dajem 5. člen v celoti. Ugotavljamo sklepčnost! Prosila bi, če ugotovimo sklepčnost, tu nekdo ne pritisne. Ali jaz prehitro? Ponovno ugotavljamo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za 5. člen v celoti? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 5. člen sprejet.
V razpravo dajem amandma k 11. členu. Predlagatelj je Vlada Republike Slovenije, matično delovno telo ga podpira. Ugotavljam, da ni razpravljalcev, zato dajem na glasovanje amandma k 11. členu. Ugotavljamo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je sprejeto.
Na glasovanje dajem še 11. člen v celoti. Ugotavljamo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 11. člen v celoti? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sprejeto.
V razpravo dajem amandma k 13. členu. Predlagatelj je Odbor za znanost in tehnologijo in 13. člen v celoti. Želi kdo razpravljati? (Nihče.) Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za predlagani amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem še 13. člen v celoti. Ugotavljamo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 13. člen v celoti? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je sprejeto.
V razpravo dajem amandma k 23. členu in 23. člen. Predlagatelj je Vlada Republike Slovenije. Matično delovno telo ga podpira. Ugotavljam, da razpravljavcev ni. Zato dajem na glasovanje amandma k 23. členu. Ugotavljamo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za predlagani amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. Člen je v celoti spremenjen, zato ni potrebno, da o njem glasujemo.
V razpravo dajem še dva amandmaja. Amandma k 24. členu, in sicer prvi je amandma na amandma vlade. Drugi je amandma Vlade Republike Slovenije. Kdo želi razpravljati? Ugotavljam, da ni razpravljavcev. Zato dajem, prvi amandma na amandma vlade na glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma na amandma k 24. členu? (37 poslancev.)
Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. Torej amandma na amandma vlade je sprejet.
Na glasovanje dajem še amandma k 24. členu. Ugotavljamo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (33 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. Člen je v celoti spremenjen, zato ni potrebno, da o njem glasujemo.
V razpravo dajem še 29. člen, in sicer: prvi je amandma na amandma vlade k 29. členu. Predlagatelj je Odbor za znanost in tehnologijo. In pa amandma, katerega je predlagatelj Vlada Republike Slovenije, matično delovno telo ga podpira. Ker ne želi nihče razpravljati, dajem amandma na amandma vlade k 29. členu, na glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost!
(57 prisotnih.)
Kdo je za amandma na amandma vlade k 29. členu? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma sprejet.
Na glasovanje dajem še amandma k 29. členu, drugi amandma. Ugotavljamo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je tudi ta amandma sprejet.
Na glasovanje dajem še 29. člen v celoti. Ugotavljamo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je tudi ta člen sprejet.
Prehajamo še na obravnavo preostalih členov, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Kdo želi besedo? Ker nihče ne želi besede, dajem na glasovanje preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotavljamo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih in glasovati moramo še o naslovu zakonu. Ali želi še kdo razpravljati o naslovu zakona? Ker nihče ne želi razpravljati, prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotavljamo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona v celoti? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
V razpravo dajem tudi naslednji predlog, in sicer: "Predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi Vlada Republike Slovenije." Ker ni razpravljavcev, zaključujemo razpravo in dajem predlagani sklep na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
S tem zaključujemo to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 30. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O VARNOSTI IN ZDRAVJU PRI DELU - prva obravnava. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Prosim gospo Belopavlovič, državno sekretarko.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Spoštovani! Rada bi podala nekaj poudarkov v zvezi zakonom, ki je danes prvič na dnevnem redu in v obravnavi, in v zvezi s problematiko, ki je, mislim, da v tem sklicu poslanci še niste obravnavali.
Veljavni zakon o varstvu pri delu je bil sprejet leta 1974, spremenjen leta 1986, vendar pa so ostala vsa temeljna načela, na katerih ta zakon sloni, nespremenjena. Zakon, ki velja, ureja tehnično organizacijski del varstva pri delu, medtem ko vsa ostala vprašanja, povezana z zagotavljanjem zdravja pri delu, prepušča zdravstveni zakonodaji. Zakon ureja tudi področje inšpekcije pri delu, ki pa je bila posebej urejena leta 1994, tako da je bil ta del zakona razveljavljen.
Spremenjene družbeno-ekonomske razmere, zlasti procesi lastninjenja, razpad velikih sistemov, nastanek množice malih in srednjih in tudi srednje velikih delodajalcev, tehnološki in organizacijski napredek, vse to je narekovalo drugačno pravno in organizacijsko ureditev področja varnosti in zdravja pri delu. Tudi mednarodna skupnost je v zadnjih dvajsetih letih namenila temu področju veliko pozornost. Predvsem je sprejela vrsto mednarodnih instrumentov in v zvezi s tem bi omenila predvsem dve najpomembnejši konvenciji: Konvencijo mednarodne organizacije dela, številka 155, o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri delu, in Konvencijo 161 o organiziranem izvajanju zdravstvenega varstva pri delu.
Uskladitev naše zakonodaje s temi konvencijami je prav gotovo nujna. Proces uskladitve naše zakonodaje z zakonodajo Evropske unije pa je ravno tako področje varnosti in zdravja pri delu posebej izpostavljeno. Odstranitev administrativnih ovir ter zagotovitev prostega pretoka blaga, storitev in oseb, kot elementov notranjega trga Evropske unije, je naloga nove zakonodaje tudi na področju varnosti in zdravja pri delu.
Če na kratko povzamem samo nekaj bistvenih rešitev iz predlaganega zakona. Temeljna nosilca varnosti pri delu sta delodajalec in delavec. Organizirano opravljanje nalog varnosti in zdravja pri delu si delodajalec lahko zagotovi z lastnimi strokovnjaki ali z zunanjimi službami, strokovnimi delavci in pooblaščenimi zdravniki. Poglavitne obveznosti delodajalca, za dosego varnosti in zdravja delavcev, so: ugotovitev in preprečevanje nevarnosti pri delu, seznanjanja delavcev z nevarnostmi, zagotavljanje sredstev za osebno varstvo, usposabljanje delavcev za varno delo, obveščanje in posvetovanje z delavci o vprašanjih, ki se na to področje nanašajo.
Delavec je odgovoren za lastno varnost ter za varnost drugih oseb, ki bi bile lahko ogrožene z njegovim delom, in pri tem je prvenstvena dolžnost delavca, da se ravna po navodilih, ki mu jih delodajalec daje, da uporablja osebna varovalna sredstva ter da se usposablja za varno delo.
Predlog zakona prinaša tudi nekaj statusnih določb oziroma določb statusne narave, ki zadevajo pogoje za opravljanje nalog strokovnega delavca in pooblaščenega zdravnika. Predpisuje se obveznost ustanovitve odbora za varnost in zdravja pri delu, kot oblike delavske participacije ob obravnavanju tistih vprašanj, ki zadevajo varnost in zdravje pri delu, in sicer pri večjih delodajalcih, torej pri tistih, ki zaposlujejo več kot 250 delavcev ali pri tistih, ki opravljajo dejavnost, pri kateri so večje nevarnosti za poškodbe in zdravstvene okvare.
Predlog zakona podrobneje določa naloge urada za varnost in zdravja pri delu, ki je bil kot organ v sestavi ministrstva za delo, ustanovljen na podlagi zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev. Urad je zasnovan kot osrednja institucija za obe področji, in sicer za tehnično varstvo in zdravje pri delu, po vzoru podobnih institucij v državah članicah Evropske unije zlasti pa tudi po vzoru OSHA v Združenih državah Amerike.
Predlog zakona uvaja tudi posebno posvetovalno telo vlade za to področje. Sestava tega organa bi bila tri partitna in s svojim delovanjem bi pokrival tako varnost, kot tudi zdravje pri delu. Med najpomembnejše naloge tega organa, torej sveta za varnost in zdravja pri delu, bi sodila obravnava nacionalnega programa, ki bi ga sprejemal državni zbor na predlog Vlade Republike Slovenije.
Predlog zakona definira tudi dejavnost na področju varnosti in zdravja pri delu. Del te dejavnosti sodi v okvir javne službe, pri čemer zaenkrat puščamo odprto vprašanje organiziranosti javne službe, to je ali ustanoviti javni zavod ali se bo javna služba na tem področju opravljala na podlagi koncesije. Za nadzor nad izvajanjem zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, pa so v predlogu zakona pristojni inšpekcija za delo in zdravstvena inšpekcija.
Toliko mogoče na hitro in čim bolj na kratko v zvezi s samim predlogom zakona. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA SALMIČ-OKRETIČ: Hvala gospa Belopavlovičeva.
Predlog zakona je obravnaval tudi odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko, kot matično delovno telo. Prosim za mnenje, gospa Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep pozdrav! Odbor Državnega zbora Republike Slovenije za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko, je na 19. seji, 15.10.1997, obravnaval predlog, prva obravnava. Ob tem smo imeli tudi mnenje Državnega sveta Republike Slovenije, stališča Ekonomsko socialnega sveta in stališče Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.
Uvodno obrazložitev je že podala predstavnica ministrstva. Kjer je bil predlog zakona v predlaganem besedilu pripravljen že leta 1994, ga bo na katerih mestih potrebno uskladiti s smernicami Evropske unije. Smernice 391 Evropske unije namreč zavezuje državne podpisnice oziroma države članice, da uskladijo zakonodajo, ki bo omogočala enakopravno udeležbo na notranjem trgu s tem, da bo odstranjevala administrativne ovire.
Predlog zakona v temeljnih načeli prinaša delitev odgovornosti za varno in zdravo delo, med delodajalce in delavca. Zakon uvaja tudi nov organ, in sicer odbor za varnost in zdravje pri delu ter določa naloge in sestavo tega odbora. Predvidevamo tudi ustanovitev urada za varnost in zdravje pri delu, kot osrednje strokovne institucije na tem področju, s tem, da pomeni sintezo obeh teh področij, tako tehničnega, kot zdravstvenega varstva.
Novost je tudi ustanovitev sveta za varnost in zdravje pri delu, ki je posvetovalni organ Vlade Republike Slovenije. Mnenje Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve je bilo članom posredovano ustno, ni bilo konkretnih pripomb. Mnenje Državnega sveta Republike Slovenije je članom odbora podal državni svetnik, prof. dr. Janko Sušnik. Poudaril je, da državni svet podpira, da se predlog zakona obravnava čim prej. Nadalje podpira ustanovitev sveta za varnost in zdravje pri delu. Vsekakor pa zastopa stališče, da manjka vrhunska strokovna institucija, ki raziskuje, uči in vzgaja ter koordinira delo na tem področju.
Državni svet je na predlog zakona sprejel nekaj konkretnih pripomb, ki so bile posredovane vsem članom odbora. V razpravi so člani spraševali, kakšne so naloge urada za varnost in zdravja pri delu. Nadalje, ali je predlog zakona usklajen z osvojitvami Evropske unije, in kako se bo zakon izvajal glede na to, da imamo zelo veliko zakonov, ki se ne izvajajo. Postavljeno je bilo tudi vprašanje izvajanja strokovnega nadzora, odnosa med preventivnim in kurativnim delom ter vloge in pomena strokovne zbornice.
Na podlagi opravljene razprave, so člani odbora sklenili, da Državnemu zboru Republike Slovenije predlagajo v skladu s 185. členom poslovnika sprejem naslednje sklepe in stališča.
Prvo. Predlog zakona o varnosti in zdravju pri delu, prva obravnava, je primerna podlaga za pripravo predlog besedila za drugo obravnavo.
Drugič. Predlagatelj naj pri pripravi predloga besedila za drugo obravnavo, upošteva mnenje Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, upošteva mnenje Državnega sveta Republike Slovenije in upošteva stališča ekonomsko socialnega sveta ter možnost, da se ustanovi vrhunska strokovna institucija na področju varstva in zdravja pri delu po vzoru drugih evropskih držav. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala gospa Zbačnikova. Želi še besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Ja, gospod Kontič v imenu Združene liste.
BOJAN KONTIČ: V Združeni listi socialnih demokratov predlagani zakon podpiramo in pozdravljamo odločitev, da je končno ta zakon prišel v proceduro. Glede na to, da je zakon uvrščen v proceduro, menimo, da je tudi strokovno nesoglasje med zdravstvom in tehnično varnostjo preseženo. Poslanska skupina podpira stališče odbora, v katerem so predlagane spremembe za drugo obravnavo, in to tiste korekcije zakona, ki bodo upoštevale pripombe Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, pripombe Državnega sveta in še posebej ekonomsko socialnega sveta, v katerem so se socialni partnerji dogovorili za okvirno vsebino tega zakona.
V poslanski skupini Združene liste socialnih demokratov ocenjujemo ta zakon kot posebno pomemben zakon zaradi tega, ker v zadnjih nekaj letih ugotavljamo, da se je v večini podjetij varstvo pri delu zanemarilo. Delavci so mnogokrat prisiljeni delati v nemogočih pogojih brez ocenjene varnosti okolja, v katerem delajo, in seveda priprav, s katerimi delajo, kar povečuje invalidnostne rizike, in mnogi bodo zaradi tega morali v predčasne invalidske upokojitve. S tem se povečuje nesprejemljiv položaj teh delavcev, ki so žrtve takšnih razmer na delu in obenem tudi posledično velika družbena škoda, ko se invalidsko upokojujejo ljudje, ki bi lahko delali še vrsto let.
Razlogi za tako stanje na tem področju so številni, tako od popolnoma nove in nesprejemljive morale in odnosa novih delodajalcev, če ne rečem kar kapitalistov do zaposlenih. Razlogi so seveda tudi simbolične kazni, ki podjetja mnogokrat celo stimulirajo, da zanemarjajo varstvo pri delu, in s tem povzročajo invalide pri delu. Manjša je namreč kazen kot strošek za upoštevanje varnosti pri delu.
Poslanska skupina Združene liste torej podpira sprejem tega predlaganega zakona, seveda se bomo pa tvorno vključili v drugem branju tega zakona z amandmaji v primeru, da predlagatelj ne bo upošteval že prej navedenega. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Kontič. Gospa Zbačnikova v imenu SDS.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Hvala. Tudi naša poslanska skupina pozdravlja, da je končno ta zakon prišel v parlament in ga podpira z vsemi prej prebranimi stališči in sklepi. Bomo pa budno pazili, da bo v drugem branju to, kar je bilo predlagano in kar je bilo na odboru sprejeto, tudi upoštevano. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospa Zbačnikova. Je še kateri predstavnik poslanske skupine? Ugotavljam, da ne želi nihče več razpravljati. Dajem besedo poslankam in poslancem. Pisnih prijav ni, zato naslednje razpravljavce omejujem na pet minut. Gospod Lavrinc ima besedo.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala za besedo. K predlogu zakona o varnosti in zdravju pri delu imam dve načelni pripombi.
Direktiva 89/391 EEC zavezuje države članice Evropske zveze, da nacionalno zakonodajo preuredijo tako, da bo z odstranitvijo administrativnih ovir spodbujala tako imenovane male in srednje delodajalce. Ugotavljam, da predlagani zakon v tem pogledu ne sledi tej direktivi, saj je slej ko prej namenjen urejanju varnosti in zdravja pri delu pri delodajalcih, ki zaposlujejo večje število delavcev. Zato predlagam, da predlagatelj zakona do druge obravnave preuči to direktivo in zakon po tem ustrezno pripravi.
Druga ključna točka direktive pa je opredelitev ocene tveganja, ki jo mora izdelati vsak delodajalec in jo sproti prilagajati razmeram v delovnem procesu. Ugotavljam, da v 15. členu predloga zakona med drugimi dokumenti, ki jih mora izdelati delodajalec, pred začetkom delovnega procesa, oceno tveganja sicer predvideva, vendar menim, da zakon v tem pogledu ni usklajen z direktivo in njenim namenom.
Zaradi navedenega predlagam, da predlagatelj do druge obravnave obe moji opombi na nek način vgradi v zakon.
PODPREDSEDNICA EDA SALMIČ-OKRETIČ: Hvala gospod Lavrinc. Ali boste to v pisni obliki predložili?
MAKSIMILJAN LAVRINC: Bom.
PODPREDSEDNICA EDA SALMIČ-OKRETIČ: Hvala. Želi še kdo razpravljati? Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujemo splošno razpravo.
Morda bi samo še to nas zanimalo, če bi stališča od gospoda poslanca Lavrinca dobili na klop ali lahko o njih kar glasujemo? Ravno kar nam jih je posredoval. Torej bomo glasovali. V razpravo dajem stališča oziroma predloge gospoda Lavrinca. Želi kdo razpravljati? (Nihče.) Na glasovanje dajem naslednje pripombe oziroma stališča. Želite pisno? Prekinjamo to točko in prosimo gospoda Lavrinca, da da v pisni obliki. Prekinjamo to točko.
Prehajamo na 31. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O MAMILIH IN PSIHOTROPNIH SNOVEH - prva obravnava. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Prosim, gospa Piškurjeva, državna sekretarka.
DUNJA PIŠKUR-KOSMAČ: Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Danes je pred vami eden od treh zakonov, ki jih bo vlada predložila državnemu zboru, in obravnava problematiko mamil. Med najpomembnejšimi razlogi za sprejem nove zakonodaje na področju mamil je vsekakor velika problematika, ki se pojavlja na tem področju v svetu in tudi v naši državi, in spoštovanje mednarodnih normativov in standardov, ki so opredeljeni v mednarodnih konvencijah, ki jih je tudi podpisala naša država. Vlada Republike Slovenije je leta 1994 sprejela svetovalno vlogo UNDCP, to je internacionalnega programa Združenih narodov za kontrolo mamil pri pripravi vseh treh zakonov, ki jih bo obravnaval državni zbor. Cilj zakona o mamilih in psihotropnih snoveh je natančno določanje pogojev za izdajo uvoznih in izvoznih dovoljenj, podatkov, ki jih mora vsebovati vloga za izdajo uvoznega oziroma izvoznega dovoljenja, ter način in vodenje evidenc o mamilih, ki jih je ministrstvo, pristojno za zdravstvo, dolžno pripraviti in posredovati organom Združenih narodov. Predlog zakona o mamilih in psihotropnih snoveh določa pogoje, pod katerimi sta dovoljena proizvodnja in promet z mamili in psihotropnimi snovmi. V splošnih določbah zakona so podane definicije mamil in psihotropnih snovi ter njihova razvrstitev v tri skupine glede na resnost nevarnosti za zdravje ljudi oziroma posledice, ki jih lahko povzroči njihova zloraba, ter na osnovi kriterija, ali se uporabljajo v medicini ali ne. Zakon opredeljuje definicijo proizvodnje, kamor se šteje gojenje mamil. mišljeno je gojenje rastline kanabis, rastline koke, gojenje opijskega maka, gojenje khata ter pridobivanje opija z zarezovanjem makovih glavic, ter vse postopke, kjer se predvidevajo substance tega zakona, vključno z dokončno izdelavo. In s prometom z mamili je mišljen uvoz, izvoz, tranzit, prodaja in vsak drug način dajanja mamil in psihotropnih snovi v promet. S tem zakonom je določena tudi proizvodnja mamil. Predlog zakona v drugem poglavju določa, kdo lahko proizvaja mamila in psihotropne snovi. To so pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje za izdelavo zdravil, določene s posebnim zakonom, to je z zakonom o zdravilih, ter na podlagi dovoljenja ministra, pristojnega za zdravstvo. V 9. členu je določena izjema, da se opijski mak in kanabis lahko gojita za prehrambene oziroma industrijske namene na podlagi dovoljenja ministra, pristojnega za zdravstvo, s tem da mora gojitelj zasejane površine obvezno prijaviti območni enoti upravnega organa, pristojnega za notranje zadeve, v 30 dneh po setvi ter ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ta zakon ureja tudi promet z mamili, evidenco o mamilih, nadzorstvo, kazenske določbe. Kar je predvsem zelo važno, je ravnanje z zaseženimi in odvzetimi mamili in prehodne in končne določbe. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospa Piškur. Predlog zakona je obravnaval tudi Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko kot matično delovno telo. Gospa Zbačnikova ima spet besedo.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Še enkrat lep pozdrav! Naš odbor je na 19. seji 14.10.1997 obravnaval predlog zakona. Uvodno obrazložitev je že podala predstavnica vlade, gospa dr. Piškurjeva. Povedala je tudi, kaj je cilj tega zakona. Člani odbora so bili tudi seznanjeni z mnenjem Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, ki ni imel bistvenih pripomb, je pa načelno menil, da bi nekatere določbe predloga zakona kazalo dodatno pretehtati in ugotoviti, ali nekatera pooblastila ministrom in drugim upravnim organom ne presegajo okvirov iz drugega odstavka 120. člena ustave.
V razpravi so člani odbora menili, da s tem predlogom zakona ne bomo odpravili narkomanije. Nadalje so menili, da bi bilo potrebno spremeniti naslov zakona in besedo "mamila" nadomestiti z besedo "droge". Za tako pomembno področje, ki predstavlja v naši državi že velik problem, bi bilo po mnenju članov odbora potrebno kazenske določbe občutno povečati.
Na vprašanje članov odbora, ali predloženi zakon ureja tudi preprečevanje uporabe drog, je predstavnica ministrstva odgovorila, da ministrstvo pripravlja poseben zakon, ki bo urejal preprečevanje uporabe drog, zdravljenje odvisnosti, preventivne dejavnosti, terapevtske programe, socialno rehabilitacijo in tako dalje. To področje pri nas zaenkrat še ni urejeno. S tem zakonom, ki se nahaja v vladnem usklajevanju, pa bo področje odvisnosti urejeno celovito.
Na podlagi opravljene razprave so člani odbora sklenili, da državnemu zboru predlagajo, da v skladu s 185. členom poslovnika sprejme naslednje sklepe in stališča:
1. Predlog zakona o mamilih in psihotropnih snoveh, prva obravnava, je ustrezna podlaga za pripravo predloga besedila za drugo obravnavo.
2. Predlagatelj naj pri pripravi predloga besedila za drugo obravnavo upošteva mnenje sekretariata.
3. Predlagatelj naj pri pripravi predloga za drugo obravnavo upošteva naslednja stališča:
V vseh členih predloga zakona besedo kanabis nadomesti z besedo "konoplja", pri vseh rastlinskih vrstah pa naj se poleg slovenskega uporabi tudi polno latinsko ime.
Predlagatelj naj dosledno upošteva strokovno terminologijo v vseh členih zakona.
Prouči naj, da se besedilo 9. člena prenese v 7. člen, tako dopolnjenemu 7. členu pa se doda novo besedilo, ki bi določalo, da bi se navadna konoplja in vrtni mak lahko na podlagi dovoljenja gojila tudi za industrijske in prehrambene namene. Dovoljenje za gojenje izda Ministrstvo za kmetijstvo na podlagi mnenja oziroma ministra, pristojnega za zdravstvo.
Prouči naj možnost, da se v 7. členu opredeli, da izjemoma ni potrebno izpolnjevati pogojev za gojenje vrtnega maka v prehrambene namene na površini do 10 kvadratnih metrov na gospodinjstvo.
Prouči naj možnost, da bi pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo z znanstveno-raziskovalnim delom, lahko v znanstvene namene pridobivale vrtni mak in konopljo, ki vsebuje psihotropne snovi, če pridobijo za to dovoljenje ministra, pristojnega za zdravstvo.
Prouči naj, da se v 33. členu uvedejo dodatne sankcije zoper fizične osebe razpečevalce mamil.
Prouči naj možnost, da se spodnja meja denarne kazni dvigne s30.000 na 50.000 SIT.
Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospa Zbačnikova. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Ugotavljam, da ne želijo besede. Gospa Zbačnikova želi besedo v imenu poslanske skupine SDS.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Hvala. Naša poslanska skupina podpira predlagani predlog s temi dodatnimi sklepi in stališči in dajemo še en dodatni sklep, glede na situacijo, ki je v slovenskem prostoru, glede na tranzicijo mamil in glede na to, kar smo tudi na zadnjem delovnem sestanku razpravljali, da je potrebno čimprej pospešiti sprejem ostalih dveh zakonov, ki sta nujna, da se ta problematika reši, tako na nivoju preventive, kurative in pa sociale. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Besedo želi še gospod Geza Džuban, predstavnik skupine LDS. Aha, kot poslanec! Sprašujem, če imajo še poslanske skupine - samo moment! (Nihče.) Torej, dajem kar besedo. Ker se pisno k razpravi ni prijavil nihče, omejujem razprave bodočih razpravljalcev na pet minut. Imate besedo, gospod Džuban.
GEZA DŽUBAN: Hvala lepa, gospa predsedujoča. Jaz sem eden od poslancev iz prejšnjega sklica državnega zbora, kjer smo kot na zainteresiranem delovnem telesu odboru za kmetijstvo obravnavali tudi ta zakon in smo pripravili stališča, ki so potem povzeta v stališčih matičnega delovnega telesa, o katerem je danes gospa Zbačnikova poročala. To smo storili iz razloga, da je pri prejšnjem poimenovanju bila zmešnjava in se je pogosto zamenjavalo indijsko konopljo in navadno industrijsko konopljo. Zaradi tega smo predlagali te rešitve, kjer se bo natančno vedelo na osnovi strokovnih izhodišč, katera konoplja, ter industrijska, da je dovoljena. O indijski konoplji pa vidite, da ni govora in je prepovedana in zaradi možnosti zlorabe se prepoveduje njena pridelava. Na ta način se potem celotni zakon strokovno obdela in dobimo neka zakonska določila, na osnovi katerih bo možno selekcionirati navadno in indijsko konopljo ter preprečevati pridelovanje sporne indijske in omogočiti pridelovanje navadne industrijske konoplje. Z ozirom na to, kot vidimo v pregledu stališč in sklepov, da vlada podpira tudi te rešitve, katere je posredoval matični odbor, sva s kolegom Gostišo pripravila sklep, ki je rezultat nekih izkušenj, dogovarjanj s tremi ministrstvi, ki v tem preteklem obdobju nikakor niso uspeli pripraviti nekih izhodišč oziroma kriterijev, na osnovi katerih bi se dovolilo pridelovanje konoplje, navadne industrijske konoplje, ki se prideluje že malone v vseh sosednjih deželah, da bi za naslednjo sezono pripravili te pogoje, na osnovi katerih bi bilo pridelovanje možno z ozirom na to, da bomo, izgleda, dobili zakonsko materijo, osnovo, ki bo ta zakon, kjer bo določeno, da je pridelovanje navadne industrijske konoplje dopustno, medtem ko druge, sporne pa to ni možno.
Torej, kot vidite, midva v tem predlogu sklepa predlagava, da je omogočeno v letu 1998 gojenje navadne konoplje v industrijske namene in da se za to konopljo pripravijo kriteriji, pogoji, katere naj bi uskladila vsa tri pristojna ministrstva. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA SALMIČ-OKRETIČ: Hvala, gospod Džuban. Želi še kdo razpravljati od poslancev? (Nihče.) Ker nihče ne želi razpravljati, zaključujemo splošno razpravo. Matično delovno telo predlaga zboru, da sprejme naslednje sklepe in stališča, ki ste jih dobili s poročilom. Predlagam, da razpravljamo o vseh treh sklepih in stališčih skupaj in da tudi glasujemo skupno, če ni drugačnih zahtev. Ali kdo temu nasprotuje? (Nihče.) Odpiram razpravo. Želi kdo besedo? (Nihče.) Prosim, gospod Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa za besedo. Najprej, spoštovana predsedujoča! Tukaj imam papir, na katerem je sedem stališč in predlog dodatnega sklepa in ne vem, ali sedaj razpravljamo samo o prvih treh stališčih.
PODPREDSEDNICA EDA SALMIČ-OKRETIČ: O teh, ki jih je predlagal odbor.
ZMAGO JELINČIČ: Tukaj jih je sedem, kot jih jaz vidim. Ali sedaj samo o prvih treh razpravljamo?
PODPREDSEDNICA EDA SALMIČ-OKRETIČ: Iz poročila, ki ga je predložilo matično delovno telo.
ZMAGO JELINČIČ: A tako. Hvala lepa. Strinjam se, da je predlog zakona o mamilih in psihotropnih snoveh ustrezna podlaga za pripravo besedila za drugo obravnavo, vendar mislim, da je zakon v mnogo segmentih nedodelan. Govori se v glavnem o konoplji (Cannabis sativa variatio indica), ki edina vsebuje dovoljšnjo količino tetrahidro cannabinola, ki lahko deluje psihotropno. Ne govori se o drugih subspecijih te vrste. Poleg tega, se govori samo o papavesommiferumu. To se pravi o vrtnem maku. Pogrešam vsaj omenjene druge oblike rastlinskega življenja, ki ravno tako vsebujejo psihotropne snovi. Vemo, da pri nas rastejo razne vrste gob, recimo, če spustimo vrsto amanita, lahko gremo na clitocibe in pa na psilocibe, ki ravno tako vsebujejo psihotropne snovi. In tega nisem videl v zakonu. Zato predlagam, da bi se v nekaterih segmentih uvedla ena tabela, kjer bi bile navedene razne zadeve.
In pa še nekaj. Svet pozna tako imenovane desingnerske droge. Ta spisek je precej dolg, in o teh drogah ne vemo, v našem zakonu izgleda, kot da slovenska medicina nič ne ve. Sodim, da bi bilo zelo smiselno spisek designerskih drog, kot jih ima recimo evropska farmakopeja oziroma njeni segmenti, uvesti v zakon kot sestavni del zakona. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Ali je to predlog dodatnega stališča? Ja. Ali ga boste pisno predložili? Ne boste. Bo priloga. Želi še kdo besedo? Želi še kdo razpravljati? Morda bi še enkrat povedala. Dobili ste sklepe in stališča, ki jih je podal odbor kot matično delovno telo. Torej, glasovali bomo o vseh treh sklepih. Tretji sklep vsebuje naslednja stališča, o katerih gospod Jelinčič govori, ki so priloga. Prosim, gospa Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Hvala. Sama sem dala še dodatni sklep. Še enkrat bi razložila, zakaj sem dala dodatni sklep. Ker predlog zakona o mamilih in psihotropnih snoveh ureja le pogoje za izdajo uvoznih in izvoznih dovoljenj za mamila in za evidenco. Če pa ne bomo rešili perečega problema narkomanije, kot so ugotovili udeleženci delovnega sestanka odbora za delo, družino, ki smo ga imeli 7.11.1997, je zaskrbljujoče, da je uživanje mamil razširjeno zlasti med mladimi. Starostna meja se znižuje in zato je treba čimprej predložiti predlog zakona, ki bo urejal preprečevanje, preventivo ter zdravljenje in pa tudi samo socialno rehabilitacijo zasvojenih. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIC EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala gospa Zbačnikova. Želi še kdo besedo? (Nihče.) Torej, zaključujem razpravo o predlogu sklepov in stališč.
Prehajamo na glasovanje. Pred nami imamo stališča, ki jih je predložilo matično delovno telo, in dodatno stališče gospoda Jelinčiča. Lahko o tem glasujemo skupaj? Ali kdo temu nasprotuje? Gospod Jelinčič dodatnega stališča v pisni obliki ni predložil. Ali kdo nasprotuje, da o tem kljub temu glasujemo? (Nihče.)
Prekinjam to točko dnevnega reda, ker mora biti vloženo dodatno stališče v pisni obliki, gospod Jelinčič.
Prehajamo na 33. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VOJNIH VETERANIH, prva obravnava. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložil poslanec Stanislav Brenčič. Želi predlagatelj zakona besedo?
Besedo ima gospod Brenčič.
STANISLAV BRENČIČ: Hvala lepa za besedo, gospa podpredsednica. Kolegice in kolegi poslanci! Kaj je pravzaprav razlog, da predlagam Državnemu zboru Republike Slovenije v razpravo in sprejem zakon o spremembi in dopolnitvah obstoječega zakona o vojnih veteranih iz Uradnega lista 63/95? V prvi vrsti predvsem ta, da sprostimo izredno togost kriterijev, ki obravnavajo udeležence priprav in neposrednih aktivnosti pri obrambi Republike Slovenije v vojni za Slovenijo v primerjavi z veterani sedaj že zgodovinskih obdobij. Po vsej verjetnosti izhaja togost zakona o vojnih veteranih do upravičencev, ki so posredno ali neposredno sodelovali v vojni za Slovenijo, iz bojazni po finančnih obveznostih, ki bi po tem zakonu bremenile državni proračun, kar je seveda tudi razumljivo. Niso pa ti razlogi dovolj močni, da bi bili v škodo materialnih in še bolj in predvsem moralnih pravic udeleženk in udeležencev priprav in neposrednih aktivnosti v vojni za prvič samostojno in neodvisno državo Slovenijo. In če ima ta naša mlada država do koga tako moralne kot materialne obveznosti, potem so to prav gotovo tisti, ki so v letih 1990 in 1991 zastavili za to državo vse, tudi svoja mlada življenja. Veljavni zakon ureja bolj kot za to, še povsem živo dejanje, status vojnega veterana za udeležence vojne pred dobrimi petdesetimi leti, čemur pa do neke mere tudi sledi starostna omejitev pri obstoječem zakonu. Sedanji zakon pa predvsem izpušča kategorijo neposrednih izvajalcev nalog manevrske strukture narodne zaščite, brez katere dejavnosti že mnogo pred dnem uspešnega oboroženega odpora proti mnogo močnejšemu agresorju Jugoslovanski ljudski armadi pa si takega odpora ni bilo mogoče predstavljati. Velik del teh pripadnikov manevrske strukture narodne zaščite je kasneje, to se pravi od 26.6.1991 do 18.7.1991 tudi aktivno sodeloval v oboroženem odporu.
Vendar pa ne moremo zaradi povsem različnih nalog v teh dveh obdobjih ta obdobja spraviti na skupni imenovalec desetdnevne vojne. Predvsem moralno je nesprejemljivo, da so ostali brez priznanja vojnega veterana prav tisti posamezniki, ki so v obdobju priprav delovali zoper takratni pravni red, tajno odtujevali in nabavljali, transportirali in na skrivnih mestih hranili orožje, strelivo, druga vojaška materialna tehnična sredstva, izvajali obveščevalne in protiobveščevalne naloge ter izvajali obširne organizacijsko-varnostne priprave za delovanje organov oblasti Republike Slovenije v vojnem stanju.
Iz povedanega sledi, da so bili posamezniki, ki so izvajali naloge manevrske strukture narodne zaščite izpostavljeni nevarnostim pred zajetjem represalijam Jugoslovanske ljudske armade, saj je po dogodkih, kot so bili ukaz o razorožitvi Teritorialne obrambe, selitev Republiškega štaba Teritorialne obrambe in dogodka v Pekrah jasno, da misli Jugoslovanska ljudska armada resno in da odpora ne bo tolerirala.
Večina pripadnikov manevrske teritorialne zaščite je zaradi lastne varnosti opravljala naloge oboroženo, kar je njihove stiske in še predvsem stiske njihovih družin povečevalo. Vse te pripadnike manevrske strukture Narodne zaščite je v to nevarno preizkušnjo samega sebe vodila predvsem ljubezen in pristen odnos do svojega naroda in njegove zgodovinske priložnosti biti svoboden in resnično samostojen. Zato je nepriznavanje statusa vojnega veterana tem pripadnikom neupravičeno in tudi moralno nedopustno.
Uravnotežen status vojnega veterana vojne za Slovenijo z veterani drugih obdobij, ki ga prinaša predlagani zakon, pomeni tudi evropsko naravnanost in primerljivost razreševanja tovrstnih vprašanj, saj so vojni veterani v Evropski uniji naravnost cenjeni državljani, katerim država naklanja in namenja vso pozornost.
Predlagana dopolnitev osnovnega zakona zajema predvsem tiste rešitve, ki jih je v glavnem že v prejšnjem sklicu zboru predložil poslanec dr. Vladimir Topler, in v zelo enaki temi, tematiki so pred vami, drage poslanke in poslanci, ponovno. Odpravlja neenakopraven in neenak položaj veteranov vojne za Slovenijo v primerjavi z ostalimi kategorijami vojnih veteranov, ki jih zakon o vojnih veteranih opredeljuje.
Predlagana rešitev zožuje krog upravičencev glede pridobitve statusa vojnega veterana v obdobju od 17. maja 1990 do 26. oktobra 1991 na tiste, ki so dejansko izvajali opredeljene aktivnosti ob povečanem tveganju za svoje zdravje in življenje, na tiste, ki so se ob pravem času odločili in zavestno sprejeli nase tveganje. Poleg tega pa omogoča, da se vojni veterani v skladu z zakonom združujejo v društva, združenje zveze vojnih veteranov, kar ima tako za posamezne organizacije kot za javni interes njihovega delovanja pozitivne prednosti.
Takšen zakon, kot ga predlagam, prav gotovo prinaša tudi določene finančne posledice. Te so opredeljene na materialne pravice za prejemnika častnega znaka svobode Republike Slovenije in organizatorje manevrske strukture narodne zaščite, ki bi lahko z dokazili utemeljevali status vojnega veterana. Predlagana sprememba bo na novo in v daljšem časovnem obdobju zagotovila materialne in socialne pravice okoli tisoč pripadnikom manevrske strukture narodne zaščite in nekje slabih 2.000 pripadnikom enot, ki so izvajale neposredno organizacijsko operativni nadzor nad umikom bivše JLA iz Slovenije. Prav zato, ker ima zakon določene finančne posledice, predlagam, da državni zbor potem, ko bo zaključil obravnavo predloga zakona in sprejel potrebne sklepe in stališča in ugotovil, da je zakon primerna podlaga za pripravo zakona za drugo obravnavo, da sprejme sklep, s katerim bo zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vojnih veteranih za drugo obravnavo pripravil predlagatelj skupaj z Vlado Republike Slovenije. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Brenčič. Predlog zakona je obravnaval tudi Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko kot matično delovno telo. Prosim gospo Zbačnik, predstavnico, da predstavi mnenje odbora o predlogu zakona.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Še enkrat lep pozdrav! Odbor Državnega zbora Republike Slovenije za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko je že prvič razpravljal o tem predlogu 18.6.1997 in potem drugič, ko smo prejeli mnenje vlade, še 30.10.1997. Uvodno obrazložitev k predlogu je podal že predlagatelj, gospod Brenčič, ki je poudaril, da je veljavni zakon o vojnih veteranih, ki velja od 1.1.1996, nepravičen do zadnje generacije vojnih veteranov, tudi tistih, ki so aktivno sodelovali v vojni za Slovenijo. Pripadniki manevrske strukture narodne zaščite so bili neposredno izpostavljeni nevarnostim. Predlog zakona prinaša tudi sicer neke določene finančne posledice, vendar se le te nanašajo predvsem na pravice, ki izhajajo iz naslova prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije, ne pa organizatorje manevrske strukture. Odbor se je seznanil z mnenjem Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, ki v svojem mnenju nima pripomb z ustavnega in pravnega sistemskega vidika. Ko smo dobili še mnenje vlade, so bili sprejeti naslednji sklepi:
1. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojnih veteranih je primerna podlaga za pripravo besedila za drugo obravnavo.
2. Predlagatelj naj pri pripravi predloga besedila za drugo obravnavo upošteva mnenje Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve.
Člani odbora so podprli vse predloge sklepov, ki jih je predlagala Vlada Republike Slovenije. Odbor pa ni podprl predlogov sklepov in stališč, ki so jih predlagali poslanska skupina DeSUS, poslanec gospod Branko Tomažič in poslanec gospod Miran Potrč. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospa Zbačnik. Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi besede.) Želi besedo predstavnik vlade? Prosim, gospod Stušek.
JANKO STUŠEK: Hvala lepa. Spoštovana predsedujoča, poslanke in poslanci! Vlada je k temu predlogu novele zakona o vojnih veteranih dala obširno mnenje. Bistvo tega mnenja je pravzaprav v tem, da ugotavlja, da v tem času, od začetka veljavnosti temeljnega zakona o vojnih veteranih, od 1.1.1996, se je skozi vse to družbeno dogajanje izkazalo, da je dejansko nekaj kategorij, ki so nakazane v zakonu oziroma v predlogu novele zakona, ki so prizadete v smislu načel, ki jih zakon razrešuje. S tem, da je treba poudariti, da je bil zakon principielen in je zajel izključno vedno samo obdobja, ki so bila deklarirano označena kot obdobja vojne ali agresije.
Prav gotovo, da nam je čas iz leta 1991 tako blizu, da trezno in odgovorno ocenimo, kaj in na kakšen način lahko dopolnimo zakon, ki je posebnega pomena za našo državo. Brez dvoma pa je tudi dejstvo, da se vlada ne strinja z nenormalno širitvijo kategorij, ki naj bi jih v načelu zajemal zakon o vojnih veteranih, predvsem v smislu, da gre za kategorije, ki so izpolnjevale svoje delovne ali druge dolžnosti. Takrat, dobro vemo, da so mnogi pravzaprav resnično že rezultati in referendum pokazali, da smo vsi bili zainteresirani ali pa velika večina za to, da se projekt izpelje do konca, pa vendarle vsi nismo in niso bili takrat v enaki vlogi. Zato se je vlada omejila in predlaga zakonodajalcu oziroma tudi predlagatelju zakona z dopolnilnimi stališči, da se pri drugem branju omeji na tiste kategorije, ki bi jih zakon zajel, jim dal status vojnih veteranov, ki so bile povezane z orožjem, vojaškim materialom in neposredno aktivne v tej zvezi. Ker sicer s širitvijo kategorij na vse, ki so tako ali drugače prispevali, pa so morda res bili spregledani v priznanju tega svojega dela s strani države in družbe, je težko dokazati in reči, da so prav v duhu tega zakona dolžne, da so notri zajete, torej, da jim gre ta status. V mislih imam predvsem tiste mnoge skupine ljudi, ki so z veliko intenzivnostjo in z veliko zavzetostjo, s spoštovanjem do tega dela pač dale svoje, kot so cariniki, komunalci, cestarji, pazniki po zaporih, da ne omenjam mnoge druge, tudi upravni delavci, ki so takrat delali pod posebnimi pogoji in z daljšim časom. Pa vendarle zakon, ki je temeljni zakon za določitev statusa vojnega veterana, določa, da gre status tistemu, ki ga je država pozvala, ki ga je izpostavila oboroženi akciji ali pa posebni nevarnosti, ali ki se je prostovoljno vključil v takšno akcijo, nosil orožje in bil izpostavljen temu. Če se tega principa ne držimo, če tu zgrešimo in postavljamo mnoge druge kategorije še dodatno zraven v okvir tega zakona, potem bomo možno lahko tudi načeli pravi moralni vidik in pa pravo držo, kar veteran v resnici tudi je.
Zato vlada predlaga dopolnitve, torej strinja se z okvirom in z osnovnimi principi, da se razčisti, kdo je prizadet. Strinja se s tem, da so vključeni tudi tisti častniki vojske, jugoslovanske armade, ki so pod nadzorom, sodelovanjem in z vednostjo naših oblasti sodelovali, bili v obveščevalni in protiobveščevalni službi. Strinjamo se s tistim, da so vključeni pripadniki manevrske strukture, ki so sicer že v osnovnem zakonu, pa se, žal, njihovo delo ni nadaljevalo v času agresije, ampak so pred tem mnogo prispevali, da se vključijo, ker so prispevali ravno na področju oboroževanja. Strinja se vlada tudi s tem, da so vključeni v novelo zakona vsi tisti, ki so kot prostovoljci skrivali orožje, vojaški material in se s tem izpostavljali tudi kaznivim dejanjem in drugim pritiskom takrat tveganega projekta. Vendar pa mnogi drugi, ki so zraven omenjeni in zajeti, pa niso bili ob enaki meri, v enakem smislu tega zakona vključeni.
Zato pozivamo v imenu vlade poslance, da sprejmejo dopolnilna stališča in s tem okvirno okrepijo smisel in podlage tega zakona o vojnih veteranih. Hkrati pa tudi predlagamo, da se sprejmejo stališča, ki so se v sedanjem, torej dopolnitve zakona o vojnih veteranih, ki so v sedanjih praksi izvajanja zakona se je izkazala kot pomanjkljiva oziroma jih ni. Da se s tem tudi dopolni, to so v drugem delu mnenja vlade, ker sicer je zakon, takšen kot je, in če ga z amandmaji ne dopolnimo, pravzaprav je nepopolen in v nekaterih točkah tudi neizvedljiv. Če se sprejme in če je mnenje vlade tudi za zakonodajalca sprejemljivo, smo prepričani, da se bo s tem pravzaprav zakon o vojnih veteranih in novela zakona v celoti zaključila, in pravzaprav smiselna vsa obdobja, ki jih je država Slovenija v svoji zgodovini na področju veteranstva imela. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Stušek. Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Gospod Hvalica, v imenu poslanske skupine SDS.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani! Socialdemokrati, podpiramo predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojnih veteranih. Ne bi ponavljal vsega tistega, kar je bilo tu rečeno. Gre predvsem za to, da ta zakon, ta predlog zakona odpravlja neenakopraven in neenak položaj veteranov vojne za Slovenijo v primerjavi z ostalimi kategorijami vojnih veteranov. Torej, s tem bi tudi odpravili diskriminatorno določbo o vojnih veteranih, po kateri veterani dobijo pravico šele s petdesetim letom starosti. Ne nazadnje pa tudi zgolj in samo z urejenim statusom vojnega veterana je mogoče uveljaviti pravice in zakona o vojnih invalidih in zakona o žrtvah vojnega nasilja. Ne strinjam se s predstavnikom vlade, pravkar tu izrečenem, da je vlada proti temu, da se širijo kategorije. Ja. Seveda. Če bi to veljalo tudi za druge kategorije, ker bi pa res lahko kaj porezali. Tu pa ne. Tu gre za našo vojno, za vojno za Slovenijo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospod Hvalica. Še kateri izmed poslanskih skupin? Ugotavljam, da ni več razpravljavcev, zato dajem besedo poslankam in poslancem. K razpravi se pisno ni nihče prijavil, zato omejujem razpravo naslednjih razpravljavcev na pet minut. Gospod Pungartnik.
CIRIL METOD PUNGARTNIK: Spoštovana podpredsednica, spoštovane kolegice in kolegi! Mislim, da včasih to vojno za Slovenijo precej glorificiramo. Jaz bi vlado vprašal samo to: Kako bo ravnala, ali kako je ravnala s tistimi, ki so bili vpoklicani, ker o teh govorimo, pa so s položaja zbežali in jih potem ni bilo več na položajih in jih nihče ni mogel najti? Nisem slišal, da bi bil vsaj eden klican na odgovornost, in zdaj bodo tudi ti ljudje, kot izgleda, veterani. Mislim, da moramo biti pri tej stvari dosti trezni, dosti zadržani in je treba določene stvari, ki so se konkretno dogajale na konkretnih terenih ob konkretnem času, tudi konkretno obravnavati. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Pungartnik. Besedo ima gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa.Spoštovani, ne vem, če sem slišal dobro. Slišal sem, da naj bi to vojno za Slovenijo glorificirali. Gospod Pungartnik, mene je sram, da sem v slovenskem parlamentu slišal to besedo. Ni je besede, ni ga poeta, ni ga literata, ki bi zmogel takšnih lepih besed, kot si je ta vojna, ki je dala slovensko državo, zaslužila. Sram me je, da sem to slišal od nekoga, ki je izvoljen v demokratičnem parlamentu. Hvala lepa.
CIRIL METOD PUNGARTNIK: Hvala, podpredsednica. Tudi mene je sram na koncu koncev, gospod Hvalica, včasih, da ste vi v tem parlamentu. Mene je dobesedno sram, ker mnogokrat rečete stvari, žalite ljudi, žalite tudi to hišo, pa ne enkrat. Nimam nič proti. Ampak moje mnenje in moja izkušnja, konkretna izkušnja je bila pač taka. Tako. In ne vem, zdaj zakaj bi me moralo biti sram, če sem vprašal predstavnika vlade, jaz nisem vprašal vas, kako bomo ravnali v teh primerih. Ker glorificiranje tega je šlo predvsem na to, da nihče do sedaj še ni rekel, kaj je bilo pa tudi narobe pri teh stvareh. In če o neki stvari vemo povedati zmeraj vsi samo najboljše in najboljše pa niti ene kritične besede, potem je tu glorifikacija nečesa, kar se je realno dogajalo v realnem času in realnem prostoru. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA SALMIČ-OKRETIČ: Hvala. Besedo ima gospod Kacin. Samo vprašam. Gospod Kacin ali imate repliko? Repliko ima na prejšnjo vašo razpravo.
JELKO KACIN: Jaz bi rad repliciral samo gospodu Hvalici na njegovo izjavo, ko je rekel, da je tista vojna dala slovensko državo. To preprosto ni res. Naj vas spomnim, gospod Hvalica, da smo imeli plebiscit, na katerem je državni zbor oziroma skupščina dobila mandat, in da smo državo razglasili 25. junija zvečer in da smo imeli slovesnost 26. junija, dan za tem. Res pa je, da je teritorialna obramba in policija potem ubranila to državo, ni pa je naredila.
Razglasitev slovenske države je stvar tega parlamenta in vas prosim, da v tem parlamentu ne odvzemate izvornih pravic temu parlamentu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA SALMIČ-OKRETIČ: Hvala, gospod Kacin. Besedo ima gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Po vrsti najprej.
Gospod Pungartnik, navedite prosim datum, kdaj sem jaz žalil to hišo. Seveda za vas, ki ste pozicijski poslanec in ki zgolj v glavnem pritiskate na gumb tako, kot vam sugerirajo, vi jemljete parlament s tega aspekta, jaz ga pa jemljem kot opozicijski poslanec in institucija opozicijskega poslanca je drugačna. Ampak vi meni povejte, kdaj sem jaz žalil to hišo. Nasprotno, upam si trditi, da sem velikokrat želel, da bi to postal pravi parlament. Ne pa tu soba za sedenje in pritiskanje na gumb, seveda. Toliko.
Vi mi povejte tudi, kdaj sem vas užalil in bi obenem prosil, če poveste tudi, ali ste kdaj bil v kakšnem drugem parlamentu, ali ste kdaj poslušal debato med pozicijskimi in opozicijskimi poslanci, recimo v parlamentih zahodne demokracije, kako to zgleda, pri čemer odmišljam tudi fizične spopade, ki se tam dogajajo, ne tako poredko. Povejte, kdaj sem jaz tu izven parlamentarnega okvira kaj žalil!
Sedaj pa gospod Kacin. To je nekaj neverjetnega. Moram povedati nekaj, da gospod Kacin je prišel sem ves razjarjen zato, ker sem mu prej pomolil pod nos eno beležko, ki si jo je privolil brez pooblastila, je šel do nekega veleposlanika, o tem bo govora jutri. On je zato prišel gor. Sedaj pa konkreten odgovor na trditve gospoda Kacina. Ja, plebiscit je postavil temelje tej državi, ampak če ne bi bilo junijske vojne in je ne bi obranil - ne nazadnje ste vi to govorili! Ali ste vi požrli zdaj svoje besede, ki ste nam jih govorili z ekrana junija 1991 ali kaj?! Jasno, zdaj ste v drugačni službi! Zdaj ste v liberalni drži in vi morate vse zanikati, kar je bilo prej. Ja, bog vam pomagaj, gospod Kacin! Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Hvalica. Želi še kdo? Gospod Kacin ima besedo.
JELKO KACIN: Hvala lepa, gospa predsednica. Jaz bi samo rad povedal, da vztrajam pri prejšnji izjavi, dasiravno jaz nisem bil takrat član parlamenta in sem opravljal drugo funkcijo v Vladi Republike Slovenije. Ampak vseeno, vse tisto, kar so izvršni organi takratne slovenske republike storili na podlagi mandata, ki so ga dobili v tej dvorani, je bilo mogoče samo zato, ker nam je ta parlament to naložil. Zato vam še enkrat polagam na srce, da prosim, ne potvarjajte zgodovine! In da prosim, ne razpravljati o tem, zakaj sem šel to povedat sem gor! Zaradi zgodovinskih dejstev. In zato prosim še enkrat, izvirnih pravic, ki jih ustava daje temu parlamentu, tudi Ivo Hvalica, četudi je vodja poslanske skupine SDS, nima pravice odtujevati, zaradi zgodovinskih dejstev in zaradi ustavne podlage! Hvala lepa.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Gospod Kacin, ne govoriti zdaj o izvirnih in neizvirnih in ne vem kakšnih stvareh! Zdaj se vlečete pač ven, ker ste ga tu polomili. Jaz tudi vztrajam pri tistem, kar sem rekel, in ponavljam še enkrat, da je vojna za Slovenijo pač ubranila tisto, kar je, pa ne parlament, sklenil, pač pa kar so ljudje na plebiscitu 23. decembra 1990 odločili! Ne vem, za kaj se greste tu! Še enkrat ponavljam, da je to vaša reakcija na tisto polomijo, ki ste jo opravili v preteklih dneh in o kateri ste nas tako, mimogrede - in to ne z vašim podpisom, ampak z zapisom uslužbenke oddelka za mednarodne odnose - obvestili poslance - post festum, da bi imeli mandat. Zdaj se pa hočete tu malo ven vleči - v tem je stvar! Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Gospod Hvalica, to ni tema te točke dnevnega reda in ste zlorabili govornico. Gospod Brenčič ima besedo.
STANISLAV BRENČIČ: Hvala lepa. Ne kot predlagatelj, ampak kot poslanec bi pa želel reči sledeče. Če je bil kaj enkraten dogodek v zgodovini slovenskega naroda in resnično moralni dogodek, potem je prav gotovo ta zadnja vojna. In ker prihajam iz okolja, v katerem smo dali dve mladi življenji za to državo v tej vojni, bi vas prosil, kolegi poslanci in poslanke, da je škoda, da bi se o tej temi v bistvu prepirali. Če lahko sprejmete mojo gesto tudi kot poslanca, bi bil zelo vesel, ker je to tema, na kateri bi se morali kvečjemu združevati, ne pa obdelovati pred to govornico. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Brenčič. Gospod Pungartnik želi besedo.
CIRIL METOD PUNGARTNIK: Hvala. Spoštovane kolegice in kolegi! Zelo jasno sem povedal v začetku, zakaj sem prišel za oder. Še enkrat poudarjam, da v tej tako imenovani osvobodilni vojni ali vojni za Slovenijo, če jo tako imenujemo, ni bilo vse samo zlato. Če bi marsikatero stvar pogledali, bi ugotovili, da je bilo tudi kar precej težav, napak itd. V redu - zmaga, kot pravimo, potem se to pozabi. Ampak zdaj gre pa za nek status. Mi bomo določenim ljudem priznali neko pravico, neko boniteto. Zdaj se pač sprašujem, ali je tu neka stvar, ki jo vsak, ki je bil poklican, absolutno dobi, tudi tisti, ki je mogoče preprosto potem, ko bi se moralo nekaj zgoditi, zbežal ali se ustrašil, pa ga več ni bilo v tej vojni. Nikogar nisem hotel žaliti, da je osamosvojitev, da je tu, da smo dosegli samostojnost, splet vseh mogočih stvari, pa tudi tega, da smo se takrat branili. To je jasno in nihče ni imel proti. Jaz sem tudi nekako bil vpleten v te stvari, ne direktno pozvan, ampak v občini, kjer se je nekaj dogajalo, ampak neka resnica se je dogajala. Ni treba samo glorificirati in zaradi tega, ker sem rekel to, vprašal predstavnika vlade, kako se bo v takem primeru ravnalo, in ker sem uporabil samo izraz glorificiranje, gospod Hvalica, ste me v bistvu napadli, da kaj takega v tem parlamentu itd. Okrog tega, ali ste vi žalili, ali niste žalili je zdaj vprašanje, kaj je za vas žalitev in kaj ne. Izgleda, da če nekdo za to govornico nekaj reče, kar vam ni všeč, je zelo hitro žalitev. Če pa vi rečete za to govornico neke stvari, ki jih slišim od ljudi, da menijo, da je žalitev, pa mislite, da ni. V redu. Ta moment ne bom vaših napadov na nekatere posameznike ali pa sploh tudi na parlament, ker vi ste večkrat napadli večino v tem parlamentu, se pravi, da ste s tem tudi to ustanovo napadli, in to nesramno! Tako. Jaz bi nehal, ker ne mislim z vami polemike "zganjati", želim pa, da mi predstavnik vlade odgovori to, kar sem vprašal, ne pa da se zdaj mimo tistega vprašanja, ki je bilo namenjeno. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Pungartnik. Besedo ima gospod Hvalica, replika, potem pa gospod Stušek.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Zdaj pa dejansko ne vem, kaj bi še več rekel. Napad, če vi to mislite - to je besedni napad, kajne, verjetno - ali ste me videli kdaj s kalašnikovim ali kaj? Ne, po moje ne! Torej, napadel sem večino - ja, seveda, saj pripadam opoziciji, gospod Pungartnik, lepo vas prosim, no! To ni skupščina Socialistične republike Slovenije, pač pa Državni zbor, lepo vas prosim! Normalno je, da večino, ker sem pač, žal, v manjšini. Upam, da boste tudi vi kdaj v manjšini, če boste, pa boste videli, kako boste napadli ali pa ne boste, ali pa boste tako mirno sedeli kot zdaj večino sej državnega zbora; sem in tja se oglasite pač, ko vam kdo kaj reče oziroma ko pridete sem, pa morate reči, da je bila vojna za Slovenijo - da se "glorificira" ali kako ste rekli. Mene je enostavno ta beseda prizadela - ali lahko razumete, da me je prizadela? Vi ste tudi rekli, da ste bili v to vojno nekje vpleteni. Ja, zdaj ne vem, ali niste hoteli sami iti zraven, da ste bili vpleteni? Zdaj ne vem, no. Torej, kakorkoli že, priznam, da sem napadel večino, ker sem v manjšini in je to pač normalno aritmetično razmerje sil. Če pa vi mislite, da moramo mi kot manjšina tukaj biti tiho, pa priznavati, rekel bi, bonitete samo vašemu tovarišu Joklu in podobnim, potem je to druga stvar! Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Hvalica. Besedo ima gospod Stušek.
JANKO STUŠEK: Hvala lepa za besedo. Torej, zakon v načelu nič ne daje tistega, česar kdo ne bi zaslužil ali izpolnil. Tudi, konec koncev, pobeg je bil akt - če je takrat kdo pobegnil in ga ni bilo - akt, ki je bil tako ali drugače že takrat lahko pravno sankcioniran. Kar z drugimi besedami pomeni, status veterana iz obdobja 1991 dobi tisti, ki mu organ, ki je za to pristojen, ali resor za notranje zadeve ali resor za obrambo iz uradne evidence da potrdilo, kakšen čas in koliko časa je v tistem obdobju delal, ob finesah, ki se nanašajo na narodno zaščito in pa manevrsko strukturo. Kar pomeni, da so že takrat poveljujoči bili dolžni na nek način sankcionirati, urediti razmere, če je kdorkoli iz oborožene strukture pobegnil ali ni izpolnjeval svojih dolžnosti. Za tiste neizpolnjevanja dolžnosti zakon ne nagrajuje. Mislim, da polemika v zvezi s tem ni primerna, ker je v načelu zakon zelo precizen. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Želi še kdo besedo? Ugotavljam, da ni več razpravljalcev, zato zaključujem splošno razpravo. Matično delovno telo je predložilo v sprejem državnemu zboru dva sklepa. Poleg tega imate šest dodatnih stališč, ki so v pregledu. Morda samo ta popravek, ta pregled, tu piše dodatni sklepi štiri, kar je napaka. To so dodatna stališča. Dajem v razpravo prvo dodatno stališče iz pregleda, ki ste ga prejeli 18. novembra. Želi kdo razpravljati? (Nihče.) To stališče dajem na glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost! (Glas iz dvorane.) Pod ena piše, dodatni sklep oziroma to je dodatno stališče. Ugotavljamo sklepčnost! Glasujemo o prvem dodatnem stališču. (60 prisotnih.)
Kdo je za? (55 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je šrvo dodatno stališče sprejeto.
V razpravo dajem drugo dodatno stališče. Predlagatelj je Vlada Republike Slovenije, matično delovno telo ga podpira. Ugotavljam, da ni razpravljavcev. To drugo dodatno stališče dajem na glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost! Torej označeno je pod drugi dodatni sklep. Ugotavljamo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je drugo dodatno stališče sprejeto.
V razpravo dajem tretje dodatno stališče. Predlagatelj je gospod Miran Potrč, vlada ga ne podpira in matično delovno telo ga tudi ne podpira. Želi te razpravljati, gospod Potrč?
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Da ne bom pozabil, prosil bom predstavnika vlade za obvestilo, ker jaz v svoji dokumentaciji nimam pregleda, da se je vlada do tega opredelila. Res pa je, da matično delovno telo tega ne podpira.
Jaz bi rad v zvezi z tem predlogom pojasnil, ker gre najbrž tudi za kakšen nesporazum.
Pravica, ki jo imajo vojni veterani, da čas, prebit v okoliščinah za priznanje statusa vojnega veterana, imajo tudi mlajši od 15 let je v 21. členu zakona načelno dana. Vendar so formulacije takšne, da se kot posebna doba šteje trajanje po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Kasneje v 23. členu pa pravi, na podlagi vpisa, da dobi status, v evidenco vojnih veteranov. In tako imamo dva člena, drug z drugim povezana, ki eden drugega onemogočata za uveljavitev. In korektno bi bilo, ali v zakonu reči, da takšne pravice ni ali pa jo uveljaviti. Mi predlagamo, da se uveljavi, in sicer na enak način, kot je to sicer uveljavljeno za žrtve vojnega nasilja, tudi sklicujoč se na tretji odstavek 50. člena Ustave Republike Slovenije, ki zagotavlja vojnim veteranom in žrtvam vojnega nasilja posebno varstvo. Prosim predstavnika vlade, da pojasni, ali sem res mogoče kaj spregledal, negativno stališče vlade, ali je slučajno dano, in tudi, če je možno njegovo mnenje, ali so te ugotovitve, ki sem jih povedal, točne, ker v nasprotnem primeru bo najbrž korektno v nadaljnjih obravnavah reči, da te pravice ni.
Nesmiselno je dajati pravico, ki se je zaradi ne jasnosti zakona ne da realizirati. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Potrč. Želi še kdo razpravljati? Gospod Stušek.
JANKO STUŠEK: Hvala lepa za besedo. Vlada se do tega predloga ni opredelila. Niti pozitivno niti negativno. Dejstvo, ki ga je navedel gospod Potrč, je točno v zakonu o vojnih veteranih, je že dana ta pravica, žal izvedbeno je neuresničljiva. V zvezi s tem so tudi neki vsebinski pomisleki, vendar dejstvo je, da se ta del zakonodaje, ki je zdaj že opredeljen, ne more in se tudi ne izvaja. Pogoj, ki je postavljen, da je na primer dokazilo za status veterana, niso priče, ampak je podlaga v odločbi spisa. Ali pa v proceduri za 1991 podlaga v javni listini organa, ki je za to pristojen, ki je vodil to evidenco, kot sem že prej omenil, notranje zadeve, ali organ za obrambo, torej Ministrstvo za obrambo. Tu, pri teh primerih ni možno izpolniti, ker zakon govori o tem, da je možno pridobiti status, če nekdo že ima odločbo ZPIZA in hkrati tudi govori, da je podlaga za priznanje te dobe vpis v evidenco vojnega veterana. In ZPIZ ne izvaja teh dopolnil
Da se ne bi dvakrat ponavljal, tudi pri četrtem predlogu velja, da se ni opredeljevala do tega konkretnega predloga, čeprav iz splošnih usmeritev vlade lahko rečemo, da podpora ni pričakujoča. Vendar kljub vsemu iz korektnih razlog, se tudi ni opredelila. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Ne želi.
Torej dajem na glasovanje s tem, da se vlada tu ni opredelila. Na glasovanje dajem tretje dodatno stališče. Ugotavljamo sklepčnost! (51 poslancev.)
Kdo je za dodatno stališče? (20 poslancev.) Je kdo proti?
(33 poslancev.)
Ugotavljam, da tretje dodatno stališče ni sprejeto.
V razpravo dajem četrto dodatno stališče. Predlagatelj je gospod Miran Potrč. Vlada se ni opredelila. Matično delovno telo ne podpira. Torej očitno je tu napaka. Želi kdo razpravljati? Gospod Potrč ima besedo.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Običaj je, da kadar se med sorodnimi kategorijami, posebej pa če gre za kategorije, ki so navedene v istem členu ustave, delajo razlike, da se to posebej opredeli in da se za to navedejo razlogi.
Kar zadeva žrtve vojnega nasilja, je državnih zbor, ko je zakon o žrtvah vojnega nasilja sprejemal, sprejel opredelitev, da se renta, ki se priznava žrtvam vojnega nasilja ne vključuje v dohodnino in se od tega dohodnina in drugi davki ne plačajo. Najbrž zaradi nepazljivosti, težko bi rekel, da zavestno, takšna določba ni bila vključena v zakon o vojnih veteranih. Predlog, ki je v tem stališču dan, je, da te pravice na enak način uveljavi. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Potrč. Želi še kdo razpravljati? Ugotavljam, da ni razpravljavcev. Prehajamo na glasovanje. Glasujemo za četrto dodatno stališče. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (20 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da četrto dodatno stališče ni sprejeto.
V razpravo dajem peto dodatno stališče, ki je sicer tu označeno kot prvo dodatno stališče, to je na 3. strani - peto dodatno stališče. Predlagatelj je gospod Tomažič Branko. Vlada in matično delovno telo ga ne podpirata. Kdo želi razpravljati? Ugotavljam, da razpravljavcev ni, zato dajem peto dodatno stališče na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (8 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da peto dodatno stališče ni sprejeto.
Še šesto dodatno stališče pod oznako 2 na 3. strani. V razpravo dajem šesto dodatno stališče. Predlagatelj je poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev. Vlada in matično delovno telo ga ne podpirata. Razpravljavcev ni. Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (13 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da tudi šesto dodatno stališče ni sprejeto.
V razpravo dajem še dva sklepa matičnega delovnega telesa, ki sta razvidna iz poročila matičnega delovnega telesa, in sicer Odbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko. Želi kdo razpravljati? Predlagam, da glasujemo o obeh sklepih skupaj. Ali kdo nasprotuje? (Nihče.) Dajem na glasovanje oba sklepa matičnega delovnega telesa. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (57 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da sta oba sklepa sprejeta.
Še sklep, ki ga predlaga predlagatelj zakona, gospod Stanislav Brenčič, ki ste ga tudi dobili in bi ga kar prebrala (ker ga nimate):
"Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vojnih veteranih pripravi za drugo obravnavo predlagatelj skupaj z Vlado Republike Slovenije."
Želi kdo razpravljati o predlaganem dodatnem sklepu? (Ne želi.) Aha, predstavnik vlade, gospod Stušek.
JANKO STUŠEK: Če dovolite, tu bi glede na dva, ki naj bi bila zadolžena za pripravo zakona, želel, če je možno, od predlagatelja preciznejšo pojasnitev, kaj pomeni "skupaj z vlado", osnovno ali dopolnilno? Ali ostaja kot nosilec priprave zakona predlagatelj zakona ali prevzema to vlada, ki pripravi v njegovem oziroma v imenu skupine ta zakon? Ker sicer bo lahko obstalo na tej iniciativi. No, morda sem malo nedorečen, ampak bi prosil, če se ta predlog lahko pojasni. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Besedo ima gospod Brenčič.
STANISLAV BRENČIČ: No, kljub temu, da je kolega Jože rekel, da naj se ne pulim za delo, bi vseeno predlagal, da je nosilec priprave za drugo branje zdajšnji predlagatelj, vendar predlog pripravi skupaj z vlado. Se pravi, predvsem zato, ker ima zakon finančne posledice, želim predlog pripraviti skupaj s sodelovanjem pristojnega svetovalca ali državnega sekretarja iz ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Po poslovniku je ravno samo tako možno in nič drugače, za pojasnilo, tako kot je gospod Brenčič ravnokar pojasnil: zakon pripravi predlagatelj ob pomoči predstavnikov vlade.
Želi še kdo razpravljati? (Ne.)
Na glasovanje dajem še ta dodatni predlog sklepa. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je tudi dodatni predlog sklepa sprejet.
Zaključujemo to točko dnevnega reda in se vračamo na
22. TOČKO DNEVNEGA REDA - TRETJA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VOJNIH INVALIDIH, SKRAJŠANI POSTOPEK. Prejeli smo, torej vložen je bil amandma vlade k 2. členu. Odpiram razpravo o zakonskem predlogu v celoti. Kdo želi besedo? (Nihče.) Ugotavljam, da ni razpravljavcev.
Prehajamo na obravnavo oziroma v razpravo dajem vloženi amandma k 2. členu, ki ga je vložila vlada. Gospod Mežan ima besedo. Drugih amandmajev ni bilo vloženih. Torej razpravljamo o amandmaju, ki ga je vložila vlada.
JOŽE MOŽGAN: Hvala lepa, gospa predsedujoča. Jaz bi vam rad povedal, da kdor ima kakršno koli izkušnjo z invalidom, ki je kakor koli oviran v svojem normalnem življenjskem delovanju, ve, da si vsak želi trenutno tehnološko najboljši pripomoček za izravnavo svoje hibe. Trenutno najboljši pripomoček je ponavadi izven standardov, ki jih priznava naša zakonodaja oziroma naši predpisi. To se pravi, da si ljudje kupujejo te pripomočke za svoj denar. Če nekdo hoče moderen računalnik z velikim ekranom, če je slabo viden, bo pač dal dva tisoč mark, ker ni nadomestila, ker to ni v standardih predpisano. Če bo nekdo kupil Braillovo vrstico, bo pač dal od petsto do dva tisoč mark, odvisno kakšen stroj si nabavi, ki mu bo pač tisti zlat potem izrazil v angleščini ali nemščini ali v kakšnem drugem jeziku, ki je bolj številčen. V slovenščini ne, ker je to predraga zadeva za programiranje. In to ljudje kupujejo, da si s tem omogočajo svoj start v življenje. Zato jasno, da ne dobivajo nobenih nadomestil. Vlada kljub temu vztraja na socialni diferenciaciji invalidov, pri teh nadstandardnih pripomočkih. Jaz vam povem, ti invalidi so že obremenjeni z velikimi plačili pripomočkov, ker si želijo pač najboljše, kar je trenutno na trgu.
Jaz sem bil na razstavi REHA v Düsseldorfu, pred kratkim, če bi tam videli, kaj je vse tehnika naredila, kakšni pripomočki so možni danes za nabavo, bodisi za gibalno ovirane, bodisi za slepe, bi videli, koliko bodo morali ti ljudje odšteti iz svojih žepov, če si bodo hoteli privoščiti pripomočke, ki jih že omogoča današnja tehnika. Hvala lepa.
Zato sem proti amandmaju vlade in priporočam, da se odločamo na podlagi statusa invalida, in da ima kot invalid pravico do pripomočka, ne pa da ima več ali manj pravice zaradi svojega premoženjskega stanje.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati o vloženem amandmaju? Gospod Stušek ima besedo.
JANKO STUŠEK: Hvala lepa. Kakor se sliši nečloveško, da vlada nasprotuje pri razreševanju vprašanja, ko gre za najbolj elementarne stvari, ki jih rabijo invalidi, tako vojaški kot tudi delovni invalidi, je vendarle tu potrebno vedeti, da ne gre za tiste osnovne pripomočke, ki jih v naši družbi zagotavlja zdravstvo in jih zagotavlja za vse invalide, in za vojaške vojne invalide še posebej. S tem, ko vlada pravi, da se vključuje premoženjsko stanje posameznega invalida, ne pravi in ne zagovarja situacije, da invalid do tega pripomočka nima pravice, pač pa želi ob upoštevanju 50. člena ustave, ob upoštevanju zakonodaje, ki daje dodatne pravice in dodatne možnosti vojaškim vojnim invalidom, da tudi med njimi pokaže in omogoči določeno razliko. Saj na konec koncev vemo, da vsi prejemki, ki jih invalidi dobivajo iz tega naslova, se ne štejejo v dohodek, šteje se v dohodek tisto, kar dobiva iz delovnega in drugega naslova. Invalidnina, dodatek za pomoč in postrežbo ni stvar, ki se določa in ki se upošteva pri tem dohodku ali z drugimi besedami, približno za najhujše kategorije 300 tisoč SIT ni šteto kot dohodek, ki bi ga všteli zraven, če ima ta invalid pravico, oziroma če se bo upošteval njegov socialni status ali ne, njegov premoženjski status ali ne.
Ker se tu začenja dodatni razpon in dodatno elekcioniranje in dodatni pritiski na rešitve, ki jih vsa družba mora na tak ali drugačen način zagotoviti za vse invalide, zato tu vlada vztraja iz načelnega razloga, da se tu socialni položaj, premoženjski položaj invalida pri teh dodatnih, nadstandardnih pripomočkih, ki so mimogrede, ki jih je gospod Možgan navajal, malo višji zneski, da se tudi to upošteva. Zato predlagam, da se amandma sprejme. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Stušek. Želi še gospa Zbačnikova besedo?
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Hvala lepa. Sama se pridružujem dr. Možganu in menim, da invalidnost že sama pri sebi prizadene posameznika in da so vsi ti pripomočki samo dodatek, da bo čim bolj normalno živel. Zato je potrebno, da se te pripomočke omogoča vsem invalidom, zaradi njihove invalidnosti in za večjo samostojnost. Ne pa tukaj upoštevati razmer, v katerih živi. Hvala lepa.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Podpiram vladni amandma. Rad bi povedal to, da smo pravzaprav soglasno sprejeli amandma, ki predvideva, da podzakonski akt o natančnejših kriterijih za določitev višine doplačil za nakup tehničnih pripomočkov napiše pristojni resorni minister. To je v tem hipu minister za delo, družino in socialne zadeve. Točka, ki govori o premoženjskem stanju je samo ena od usmeritev pri pisanju tega podzakonskega akta. Jaz menim, da je to vrstno usmeritev najbolj korektna do invalidov. Natančnejši kriteriji bodo seveda predvidevali, kolikšno je to doplačilo, kakšni morajo biti pogoji, izpolnjeni za to doplačilo. Gre za neke ekstra pripomočke, ki jih drugi invalidi ne dobivajo. Zdi se mi, da je pri tem usmeritev, ki govori o premoženjskem stanju še najbolj korektna od vsega možnega. Kajti sicer se bodo ti natančnejši kriteriji nanašali na vse enako, ne glede na premoženjsko stanje, kar pomeni - verjetno zelo veliko takih primerov, kjer bi bilo premoženjsko stanje zelo ugodno ni. Ampak hipotetično, če bi jih bilo kaj več ali če bi jih bilo veliko, pa tudi tistih nekaj, ki jih je, pomeni, da v skupni vsoti, namenjeni temu namenu, potem vsi toliko manj participirajo pri tej državni pomoči. Zato se mi skratka zdi premoženjsko stanje kot usmeritev pri pisanju podzakonskega akta najbolj umestna. Hvala lepa.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa za besedo. Tudi sam bi se pridružil stališču gospoda Možgana. Res pa je verjetno to, kar je rekel predstavnik vlade, da ni humano, da vlada ne bi tako razmišljala oziroma tega podpirala. Pravzaprav to vemo že dolgo, že vsaj 6 let in če bi vlada predlagala kakšen amandma, da bi kakšni boljši pripomoček za odpravo invalidnosti te vlade naročili, bi ga tudi podprli.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Še kakšen razpravljavec? Ugotavljam, da nihče več ne želi razpravljati. Zaključujem razpravo in dajem na glasovanje amandma k 2. členu. Ugotavljamo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (21 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da predlagani amandma k 2. členu ni sprejet.
Drugih amandmajev ni bilo vloženih. Na podlagi tretjega odstavka 198. člena poslovnika sprašujem Sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, če je zaradi sprejetih amandmajev porušena medsebojna skladnost določb zakona? (Ni.) Prehajamo na glasovanje o zakonu. Na glasovanje dajem še predlog zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (55 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog zakona v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 30. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O VARNOSTI IN ZDRAVJU PRI DELU. Splošna razprava je bila končana. Na klop smo dobili še dodatni stališči k predlogu zakona o varnosti in zdravju pri delu gospoda Maksimiljana Lavrinca in dajem dodatni stališči v razpravo. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da razpravljavcev ni, zato bi prešli na glasovanje. Najprej bi dali na glasovanje sklep matičnega delovnega telesa, ki ga imate v poročilu matičnega delovnega telesa, in sicer pod točko 1, da je predlog zakona o varnosti in zdravju pri delu kot prva obravnava primerna podlaga za pripravo predloga besedila za drugo obravnavo. Ni razpravljavcev. Dajem predlagani sklep na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Na glasovanje dajem prvo dodatno stališče gospoda Lavrinca. Prej je bila opravljena razprava o dodatnih stališčih. Ugotavljamo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za predlagano dodatno prvo stališče? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je prvo dodatno stališče stališče.
Na glasovanje dajem drugo dodatno stališče gospoda Lavrinca. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je tudi to dodatno stališče sprejeto.
V razpravo dajem še stališča matičnega delovnega telesa, ki so v poročilu pod točko 2, pa bi jih kar skupaj predlagali, da o njih razpravljamo in potem tudi glasujemo.
Kdo želi razpravljati? (Nihče.) Na glasovanje dajem predlagana stališča matičnega delovnega telesa pod 2. točko v poročilu matičnega delovnega telesa. Ugotavljamo sklepčnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so stališča sprejeta.
Imamo še dodatni sklep vlade, ki ga imate tudi v poročilu matičnega delovnega telesa. Tudi ta dodatni sklep dajem v razpravo, ki se glasi: "Vlada Republike Slovenije naj do druge obravnave predloga zakona o varnosti in zdravju pri delu pripravi primerjalni pregled ureditve varstva pri delu med državami članicami Evropske skupnosti." Razpravljavcev ni, pa bi kar glasovali. Ugotavljamo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je dodatni sklep sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 31. TOČKO DNEVNEGA REDA. Na klop smo prejeli dodatni predlog stališča k PREDLOGU ZAKONA O MAMILIH IN PSIHOTROPNIH SNOVEH - prva obravnava - gospoda Jelinčiča. Splošno razpravo smo zaključili, zato dajem v razpravo najprej ta predlog dodatnega stališča gospoda Jelinčiča. Ugotavljam, da ni razpravljavcev, še prej bi pa sprejeli prvi sklep matičnega delovnega telesa, in sicer: "Predlog zakona o mamilih in psihotropnih snoveh - prva obravnava je ustrezna podlaga za pripravo predloga besedila za drugo obravnavo." Želi kdo razpravljati o tem sklepu? (Nihče.) Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Na glasovanje dajem še predlog dodatnega stališča gospoda Jelinčiča. Ugotavljamo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je tudi to dodatno stališče sprejeto.
V razpravo dajemo še stališča matičnega delovnega telesa pod točko 2 in 3 iz poročila. Pod točko 3 je v dodatnem poročilu pregled stališč z dne 18.11. - kot priloga. Kdo želi razpravljati? Ali lahko o vseh stališčih skupaj glasujemo? Ne, bomo posebej.
Pod točko 2: Predlagatelj naj pri pripravi predloga besedila za drugo obravnavo upošteva mnenje Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve. Razpravljavcev ni.
Dajem na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagano stališče sprejeto.
Zdaj bi šli pa kar na pregled stališč, ki jih imate. V razpravo dajem prvo stališče, predlagatelj je Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko; vlada podpira, matično delovno telo ravno tako podpira.
Ugotavljam, da ni razpravljalcev, zato prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! Glasujemo za prvo stališče. (56 prisotnih.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je prvo predlagano stališče sprejeto.
V razpravo dajem drugo stališče, predlagatelj je Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko; vlada podpira, matično delovno telo ravno tako. Kdo želi razpravljati? Razpravljavcev ni.
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je drugo stališče sprejeto.
V razpravo dajem tretje stališče. Predlagatelj je Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko; vlada podpira. Kdo želi razpravljati? Razpravljavcev ni. Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost! (55 poslancev.)
Kdo je za tretje predlagano stališče? (39 poslancev.)
Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je stališče sprejeto.
V razpravo dajem četrto predlagano stališče. Predlagatelj je Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko. Vlada podpira. Ugotavljam, da ni razpravljavcev. Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost! (54 poslancev.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo tudi to sprejeli.
V razpravo dajem peto stališče. Predlagatelj je Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko. Vlada podpira. Ugotavljam, da ni razpravljavcev. Prehajamo na glasovanje. Ugotavljam sklepčnost! (53 poslancev.)
Kdo je za predlagano stališče? (52 poslancev.)
Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je peto stališče sprejeto.
V razpravo dajem še šesto stališče. Predlagatelj Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno vprašanje. Vlada in matično delovno telo podpirata. Ugotavljam, da ni razpravljavcev. Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost! (58 poslancev.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo tudi to sprejeli.
V razpravo dajem sedmo stališče. Predlagatelj je Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko. Vlada podpira.
Ugotavljam, da ni razpravljavcev. Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost! (50 poslancev.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je stališče sprejeto.
Končali smo z obravnavo stališč. Imamo še dva predloga dodatnega sklepa. In sicer prvega imate na pregledu pod številko osem, na strani 3. Predlagatelja sta Džuban Geza in Gostiša Leon. Kdo želi razpravljati? Gospod Jelinčič, prosim.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa. Podpiram predlog sklepa, ki sta ga podala kolega poslanca Džuban in Gostiša. Jaz bi celo predlagal, da bi vlada to obravnavala že bistveno prej in da bi v smislu dopisa Ministrstva za zdravstvo z dne 16.6. tega leta, vlada na eni od svojih sej razpravljala tematiko gojenja konoplje v Sloveniji. Zavedati se je treba, da ta tematika traja že kar nekaj časa in mislim, da je kolega Džuban bil že februarja meseca 1996 na nekih sestankih, ko se je to razpravljalo. Od takrat naprej trajajo v slovenskem političnem prostoru razprave o tem, ali naj bi bilo smiselno gojiti konopljo v industrijske namene ali ne, čeprav je znano, da v Evropi konoplja pomeni eno od glavnih industrijskih rastlin. Mislim, da v trenutni gospodarski situaciji, kot je v Sloveniji, s pravimi predpisi, ki jih je Ministrstvo za zdravstvo v okviru že podalo v svojem dopisu vlade, se da to urediti do te mere, da ne bi prihajalo do zlorab, še posebej pa s selektivno izrabo semena, ki potem pri konoplji nima take vsebnosti THC-ja. Zato absolutno podpiram ta sklep in v okviru tega sklepa bi predlagal, da vlada na eni od naslednjih sej obravnava predlog za gojitev konoplje v Republiki Sloveniji v letu 1997 s tem, da bi se ta predlog glasil "Predlog za gojenje konoplje v Republiki Sloveniji" in ne samo za leto 1997, ampak tudi za naprej. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Jelinčič? Ali je to razumeti kot predlog dodatnega sklepa? (Zmago Jelinčič govori iz dvorane - se ne sliši.) Hvala. Torej razprava teče o predlogu dodatnega sklepa, ki ga imate na 3. strani pod številko 8. Želi še kdo razpravljati? Ugotavljam, da ni razpravljavcev. Dajem predlog na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je dodatni predlog sklepa sprejet.
V razpravo dajem še predlog dodatnega sklepa k zakonu, in sicer ste ga prejeli danes, ki ima naslov "Predlog dopolnilnega stališča". To ni dopolnilno stališče, ampak je dodatni sklep gospe Majde Zbačnik. Kdo želi razpravljati o tem dodatnem sklepu? Ugotavljam, da ni razpravljavcev. Ugotavljamo sklepčnost in dajem ta dodatni sklep na glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je sprejeto.
Gospoda Jelinčiča sprašujem, če boste še dodatno vložili? (Boste.) Prekinjamo to točko.
Prehajamo na 34. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O ODPRAVI DOLGOROČNIH REZERVACIJ ZA EKOLOŠKO SANACIJO. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval tudi Odbor za infrastrukturo in okolje kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora o predlogu zakona. Gospod Presečnik ima besedo.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala za besedo. Čisto na kratko. Odbor je predlog podprl in sprejel tri sklepe:
1. točka - Ugotavlja, da je predlog zakona primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo.
2. točka - Odbor je sprejel sedem stališč, ki jih imamo navedenih v poročilu.
3. točka - O predložitvi predloga zakona v drugo obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije; naj Vlada Republike Slovenije predloži podrobnejše poročilo o programih ekoloških sanacij na podlagi katerih so bile podjetjem odobrene dolgoročne rezervacije in o njihovem izvajanju. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala gospod Presečnik. Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Gospod Rejc.
IZIDOR REJC: Hvala lepa gospa podpredsednica. Zakon, bom temu rekel, izgleda precej nedolžen, vendar ni to tako. Ta rezervacija za ekološko sanacijo, ki je bila določena izhajajoč iz zakona o lastninskem preoblikovanju, je nekako presenečenje, vsaj za mene. Preprosto zato, ker nekako nismo v komisiji, ki spremlja delo lastninskega preoblikovanja takega ali podobnega gradiva dobili, in je sedaj pred nami tekst, ki nekako urejuje uredbo, ki je določala, kako posamezna podjetja, ki so šla v lastninski proces, lahko z ozirom na to, da so pozabila ali da niso imela za potrebno, da rešuje neke ekološke probleme, ki so obremenjevali okolje, kot zakon pravi in v tem primeru so imeli možnost, da so zmanjšali družbeni kapital in to ekološko sanacijo opravili.
Ker pa se je gotovo zgodilo to, da v bistvu niso teh sanacij opravili, se je zgodilo pa drugo, da so imeli dosti nižji kapital in na osnovi tega je bilo seveda lastninjenje lažje. Sedaj je nastal problem, kaj s tem. Meni se zdi ta poteza - seveda ima dober namen, ima pa nekako neko prikrito vsebino, iz preprostega razloga, ker se sprašujem, ker zakon v svojih členih obrazlaga, kako se bo ta problem rešil, kako bodo postavljeni roki, v katerih mora ta sanacija biti izvršena; in če ne bo izvršena, je potrebno vplačati ta znesek v državni proračun, ki bo prenesel oziroma bo dokapitaliziral ekološko-razvojni sklad. Jaz se vprašam, kako in kje bodo našli denar, da bodo to vplačali. Seveda, ker ni bilo nobene posebne sankcije v tej uredbi in tudi v zakonu ne, je jasno, da tudi ne verjamem v to, da bo kakšna sankcija, ki bo to zahtevala. Namreč, v tem lastninskem preoblikovanju so se mnoge stvari dogodile in tudi v podjetjih, ki so imela, bom temu rekel, zakasnele operacije ekoloških sanacij, da bi s tem razbremenili pritisk na okolje, pa se seveda vprašam - ta odbor, ki je to obravnaval, je najbrž v dobri veri to zadevo reševal, je pa to čisto tipična tema ali pa tematika komisije za nadzor lastninskega preoblikovanja in privatizacije. S tem seveda ne kličem dodatnega dela na glavo, predvsem komisiji ne, vendar osnovno vprašanje je, kako bo vlada do tega denarja prišla in kako bo to operacijo dosledno izpeljala. Če je bilo tu govora o velikih milijardah, 28 milijardah ali celo več, menim, da ker večina podjetij tega dela ni opravila, da tudi tega denarja ne bodo imeli. Kakor se tudi bere iz poročil oziroma iz uvodnega teksta, ki govori o tem, kako so posamezne vzhodne dežele; od Češke, Poljske, Madžarske in podobno, imele zelo veliko problemov ali pa jih celo niso rešili, kar je razumljivo, ali pa so prenesli na poseben sklad, ki je potem novemu kupcu, tujemu ali kateremukoli seveda omogočal, da je potem to sanacijo izpeljal, seveda, če je to podjetje kupil. Vendar v našem primeru je bolj vprašanje, zakaj se je to zgodilo in seveda kar naenkrat je preostali družbeni kapital, ki ni bil porabljen v določene namene, ostal tu in ga bo treba razrešiti. To je vprašanje tudi gotovo privatizacijske luknje oziroma vseh posledic, ki so izhajale in ki izhajajo iz lastninskega preoblikovanja in pa ovrednotenja. Vemo, da smo imeli vrednotenje na osnovi bilance in na osnovi tržne vrednosti. Ker je pa ta rezervacija pomenila ali pa bila namenjena temu, da se sanira ekološke posledice oziroma sploh problematika okrog podjetja, ki ima tako proizvodnjo, da pritiska na okolje, pa ker ta zadeva ni bila urejena, je tu zakon pred vami, ki govori o tem, kako se bo ta operacija zaključila oziroma kako se bo ta družbena lastnina prenesla, če ni bila operacija izvršena in če sanacija ni bila izvršena, prenesla v določenem času v proračun, seveda v denarju, in od tam v dokapitalizacijo tega ekološko-razvojnega sklada.
Skratka, na videz precej nedolžen zakon, v bistvu pa nosi precej, bom temu rekel, milo rečeno zahrbtno vsebino, ker je bilo vendar lahko vedeti ali pa bi lahko vsakdo vedel, da tega ne bodo opravili in da je bilo to samo eno od izmikov in
zmanjševanje družbene vrednosti, s tem, da se je vedelo, da ta ekologija oziroma ta ekološka sanacija, ne bo izvršena.
Skratka menim, da mora vlada predvsem pomisliti na vse te posledice, predvsem pa na operativno sposobnost vplačila te neizvršene ekološke sanacije, ker kot praven znesek ni tako majhen in Slovenski krščanski demokrati smatramo, da ta zakon navidez izgleda, da je vredu. Po drugi strani pa menim, in smo mnenja, da nosi v sebi predvsem nevarnost nad plačilno in likvidnostno sposobnost podjetij, ki bodo kar naenkrat bili pod pritiskom, da se to izvrši.
Bojim se oziroma tudi skoraj ne verjamem, da se bo ta zakon izpeljal, tako, kot je tu predloženo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati v imenu poslanskih skupin? Gospod Špiletič v imenu SDS.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala lepa za besedo. Res je, da zakon, ki je pred nami, ni niti malo nedolžen, kot je omenil že moj predgovornik. Kajti težak je, vsaj po podatkih, ki so razvidni iz materialov, vsaj šestintrideset milijard slovenskih tolarjev.
Za kaj pri tem zakonu gre? Gre za to, da so na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij vsa podjetja, ki so bila predmet lastninjenja morala izdelati otvoritveno bilanco v skladu s posebno metodologijo, in tako izračunati višino družbenega kapitala, ki je bil predmet lastninskega preoblikovanja. Ta družbeni kapital so podjetja, poleg ostalega, lahko zmanjšala tudi za tako imenovane dolgoročne ekološke sanacije, dolgoročne ekološke rezervacije. Te naj bi služile temu, da naj bi se čimprej opravila tista nujna ekološko sanacijska dela, ki so predpisana v skladu z veljavnimi predpisi, in pa evropskimi normami. Vsaj tako je bilo to obrazloženo v delovni komisiji, ki je pripravljala to metodologijo za izdelavo otvoritvene bilance. Da pa podjetja to možnost oblikovanja dolgoročnih ekoloških rezervacij ne bi zlorabljala, je bilo predvideno, da si morajo pred oblikovanjem le-teh, pridobiti soglasje Ministrstva za okolje in prostor. Iz samega predloga zakona je razvidno, da je Ministrstvo za okolje in prostor doslej izdalo soglasja v višini štiriindvajset milijard slovenskih tolarjev, da pa še vedno čaka na reševanje približno dvanajst milijard slovenskih tolarjev. Torej skupno, če predpostavim, da bo ministrstvo odobrilo vse zahtevke, ki še niso rešene, to znaša šestintrideset milijard slovenskih tolarjev.
V obrazložitvi k temu zakonu pa ni podatkov o tem, katere podjetja so oblikovala te rezervacije, niti ni podatkov o tem, koliko od teh rezervacij so posamezna podjetja koristila. Čudi pa to, da se je metodologija za izdelavo otvoritvene bilance izdelovala leta 1993, in dobro se spomnim, ker sem bil tudi sam član te delovne skupine za izdelavo te metodologije, da je takratni minister Jazbinšek zelo zagovarjal, kako nujno je potrebno oblikovati ekološke rezervacije, kajti ekološka sanacija v določenih podjetjih je izredno nujna. Danes pa imamo tu zakon, ki po štirih letih nekako prisiljuje podjetja, da vendarle v tej smeri nekaj storijo oziroma na področju ekološke sanacije, se očitno ni zgodilo nič. In dolgoročne rezervacije do danes niso imele drugega efekta kot tega, da so si podjetja zmanjšala družbeni kapital, in se na ta način ceneje olastninila. Očitno je torej, da se je inštitut možnosti oblikovanja dolgoročnih ekoloških rezervacij zlorabil, in seveda kot tak prispeval k nastanku tako imenovane "certifikatske luknje", za katero si sedaj vsi prizadevamo, kako jo zapolniti. Zato čudi tudi predlog predlagateljev tega zakona, da naj bi morebiti neizkoriščene ekološke rezervacije bile prečrpane v proračun, od tod pa uporabljene za dokapitalizacijo sklada za ekološko sanacijo. Menimo, da to ni ustrezno, in da bi morali dobiti natančne podatke o tem, katera podjetja so ekološke rezervacije oblikovala, ali jih sploh so kaj porabila in ves neporabljen oziroma nujno potreben del ekoloških rezervacij porabiti za pokritje certifikatske luknje. Vsekakor bi pa s tem podatkom morali razpolagati že prej, preden bomo odločali o zakonu o zaključku lastninjenja, ki v pomembnem delu govori ravno o tem, kako naj se zapolni ta nesrečna certifikatska luknja.
Zato smo v naši poslanski skupini predlagali tudi dva dodatna sklepa, o katerih bomo glasovali. Namen je pa le ta, da se osvetli, kaj se je s temi ekološkimi rezervacijami dogajalo, in če je mogoče, da se jih porabi za delno pokritje certifikatske luknje.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala gospod Špiletič. Želi še katera poslanska skupina?
Ja, gospod Veber ima besedo, v imenu Združene liste.
JANKO VEBER: Hvala za besedo. Tudi v naši poslanski skupini smo razpravljali o tem zakonu in ugotavljamo podobno, kot so že govorili predhodniki, da je pravzaprav izvedba tega zakona zelo malo verjetna ali pa skoraj nemogoča. Zato mislim, da je resnično potrebno dodatna analiza in tudi v naši poslanski skupini predlagamo, da se resneje analizira stanje v teh podjetjih in šele potem na podlagi teh podatkov poskušamo sprejemati zakonodajo, ki bo tako rigorozno posegala v podjetja. Kajti očitno je, da s temi sredstvi vendarle ni vse tako, kot bi si mogoče želeli in kot je bilo napisano na papirjih. Mislim, da so likvidnostne težave podjetij prevelike, da bi lahko šle v te sanacije ali pa da bi celo ta denar namenjale v proračun. In to mislim, da so oziroma smatramo v poslanski skupini, da so dovolj tehtni razlogi za dodatne analize in seveda podpiramo tudi ta stališča, ki so bila že izrečena od predhodnikov. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala gospod Veber. Še kateri predstavnik? Ugotavljam, da ni več razpravljavcev za poslanske skupine. Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisnih prijav ni.
Kot prvi želi besedo gospod Rejc. Razpravo pa omejujem pa 5 minut.
IZIDOR REJC: Hvala, gospa podpredsednica. Ko smo zdaj na glas razmišljali trije, mi dovolite še eno razmišljanje. To je še vedno družbeni kapital, ki je rezerviran in ta naj potuje zdaj v proračun, ki kar naenkrat potem izgubi lastnost ali priimek družbenega kapitala in gre nazaj kot dokapitalizacija ekološko razvojnega sklada. Tu manjka operacija, ki ta družbeni kapital spremeni v nekaj drugega. Brez tega ne bo šlo in menim, da mora predlagatelj tu najti neko varianto. Mi, ki smo v glavnem govorili, smo najbrž tudi tisti, ki delamo na področju lastninskega preoblikovanja tako ali drugače - direktno ali indirektno in se večinoma s tem ukvarjamo. V glavnem, teh toliko milijard, ki bodo ugotovljene na osnovi poročil, na osnovi programa, na osnovi tega vpogleda v to ali verjetno kakšne revizije, ker bo le-ta najbrž prišla do bolj natančne številke, bo morala povedati, koliko je tega in kaj bo s tem zdaj, ko se borimo oziroma ko se "dajemo" okrog te privatizacijske luknje - bom temu tako rekel. Če gre lahko v proračun in se potem dokapitalizira, potem tudi lahko gre v luknjo oziroma tja, kjer se naj pač zadevo uredi glede na certifikate, ki niso dobili svojega kapitala oziroma svojih delnic. Tako da v tem zakonu manjka, če drugega ne, ta operacija in kakorkoli je, jo bo treba vgnezditi oziroma nekako umestiti, ne pa samo sem in tja, pa je problem rešen. Potem zelo preprosto gledamo na take in podobne probleme in tega potem ne delamo in ne bomo delali enako ali enakopravno z vsem drugim družbenim kapitalom, ki je bil predmet lastninskega preoblikovanja. Tako menim, da mora vlada ravno tu dati svojo pozornost in potem ugotoviti, kaj je potrebno, da se ta kapital spremeni iz družbenega v državnega ali kakorkoli. Vendar kot pravim, v določenem členu bodo morali to rešiti. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Rejc. Želi še kdo besedo? (Nihče.) Zaključujem splošno razpravo. Matično delovno telo je predložilo zboru, da sprejme naslednji sklep, ki ga imate, prvi sklep, ki je v poročilu matičnega delovnega telesa in se glasi: "Predlog zakona o odpravi dolgoročnih rezervacij z ekološko sanacijo, prva obravnava, je primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo." Kdo želi razpravljati? (Nihče.) Prvi sklep matičnega delovnega telesa dajem na glasovanje. Besedo Želi predstavnik vlade gospod Slokar. Ali na ta sklep? (Odgovor iz dvorane.) Glasujemo o prvem sklepu.
Ugotavljamo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (30 poslancev.) Je kdo proti? (11 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
V razpravo dajem dodatno stališče, ki je pod 2. točko omenjeno kot sklep poslanca Bogomirja Špiletiča. Torej dodatno stališče, ki ste ga prejeli z dne 14. novembra. To ni sklep, ampak dodatno stališče. (Iz dvorane prošnja, naj se sklep prebere.)
"Predlagatelj naj pri pripravi predloga zakona za drugo obravnavo preuči možnost uporabe še ne izkoriščenih dolgoročnih rezervacij za ekološko sanacijo za pokrivanje tako imenovane certifikatske luknje." Želi kdo razpravljati? (Nihče.) Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (30 poslancev.) Je kdo proti? (10 poslancev.)
Ugotavljam, da je dodatno stališče sprejeto.
V razpravo dajem stališča matičnega delovnega telesa, ki so označena na priloženem gradivu pri poročilu pod 2. točko. Stališč je sedem. Želi kdo razpravljati o vseh stališčih? Predlagam, da tudi glasujemo o vseh stališčih matičnega delovnega telesa skupaj. Ugotavljam, da ni razpravljavcev, zato prehajamo na glasovanje o vseh stališčih matičnega delovnega telesa. Ugotavljamo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so predlagana stališča sprejeta.
V razpravo dajem dodatni sklep, ki ga je predložilo matično delovno telo pod 3. točko pri poročilu. Je potrebno, da to preberemo? (Ne.) Kdo želi razpravljati? (Nihče.) Ugotavljam, da ni razpravljalcev.
Glasujemo o dodatnem sklepu pod številko 3 matičnega delovnega telesa. Ugotovimo sklepčnost! Prosila bi, če še enkrat ponovimo, očitno smo prehitri. Še enkrat ugotovimo sklepčnost! Smo vsi? (55 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je tudi ta dodatni sklep sprejet.
Imamo pa še en dodatni sklep, in sicer gospoda Špiletiča, ki je označen pod številko 1 kot sklep. In sicer se glasi: "Vlada naj do obravnave predloga zakona za drugo obravnavo pripravi spisek podjetij, ki jim je Ministrstvo za okolje in prostor izdalo soglasje za oblikovanje dolgoročnih ekoloških rezervacij in individualne podatke o višini ekoloških rezervacij teh podjetij." To ste prejeli dne 14.11. Kdo želi razpravljati o dodatnem sklepu? (Nihče.) Ugotavljam, da ni razpravljalcev.
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za? (51 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je dodatni sklep sprejet.
S tem zaključujemo to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 35. TOČKO DNEVNEGA REDA - PRVA OBRAVNAVA PREDLOGA SPREMEMB IN DOPOLNITEV POSLOVNIKA DRŽAVNEGA ZBORA. Predlog sprememb in dopolnitev sta v obravnavo zboru predložila poslanca Branko Kelemina in Rudolf Petan. Želi predstavnik predlagateljev besedo? Besedo ima gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Spoštovani vsi skupaj! Kot je v uvodu zapisano, predlagane spremembe poslovnika uveljavljajo pomembnejšo vlogo opozicije.
Tako smo seveda v tistem obdobju takoj po volitvah v naši poslanski skupini ugotavljali, da je dejansko vloga opozicije okrnjena na nek način že v poslovniku, zato smo hoteli te določbe nekoliko bolj natančno formulirati oziroma opoziciji dovoliti, da bi imela nekoliko več pravic pri uveljavljanju svojih interesov in svoje volje. Tako smo med drugim predlagali, da bi sklice delovnih teles praviloma nekdo časovno usklajeval. Ker nismo videli druge rešitve, smo predlagali, da bi to bil generalni sekretar, kajti predvsem od začetka, v prvem obdobju je bilo zelo prisotno dejstvo, da so se seje delovnih teles izredno prekrivale in ni bilo možno zagotoviti sklepčnosti. V sedanjem obdobju, ko imamo nekoliko več časa za sklic delovnih teles, je to stanje mogoče nekoliko drugačno. Ampak ne glede na to, če predsedniki delovnih teles in komisij menijo, da je še ta tema aktualna, bi bilo prav, da se tukaj v splošni razpravi oglasijo in povedo, ali je utemeljen tudi naš predlog, da bi pač nekdo seje teh delovnih teles usklajeval. Menimo, da bi to bilo potrebno. Ali to mora biti resnično generalni sekretar ali kdo drug, je odvisno od splošnega razmišljanja v državnem zboru in od nekega splošnega zaključka, ki bo na osnovi splošne razprave tudi sprejet.
Med drugim smo tudi predlagali, da bi se spremenil 127. člen. V tem členu smo želeli, da bi se vloga opozicije nekoliko povečala, kajti mislimo, da je tukaj prav zaradi tega, ker prav za te institucije bi bil nadzor nad opravljanjem v varnostno-informativnih in obveščevalnih službah in mogoče še v nekaterih drugih, bi bilo potrebno, da te funkcije resnično nadzira tista opozicija, ki ni podprla vlade in ki tako očitno ne sodeluje z vsemi predlogi, ki jih vlada predlaga ne glede na to, da so v opoziciji. Tukaj mislimo, da opozicija, čeprav je seveda ena in druga opozicija - ne glede, kako jo moj kolega imenuje - prava opozicija in ona druga - da bi opozicija imela resnično močnejšo vlogo zaradi tega, ker takrat - mislim, da je to zelo prisotno v našem političnem prostoru. V kolikor opozicija ne bo dosti ostro nastopala proti vsem ukrepom, ki jih uvaja vlada in proti temu - tako se danes kaže na nekaterih področjih - nevzdržnem stanju, v koliko opozicija torej ne bo dosti čvrsto nadzirala vseh teh institucij in opozarjala na pomanjkljivosti, bo dejansko nekoč vlada sama ali pozicija očitala opoziciji, da ni dovolj konstruktivno opozarjala na vse napake in da ni storila vsega, da bi se določene stvari preprečile. To se lahko zgodi. To tudi v velikih primerih obsojajo novinarji, če smo preglasni, rečejo, da se preveč vtikamo v vse stvari ali da neupravičeno kritiziramo, če smo tiho, nas spet kritizirajo, da nismo konstruktivni in da ne vidimo, kaj se dogaja v vladi.
Prav s temi členi menimo - spremembo teh členov menimo, da bi opozicija imela tisto moč in vlogo, ki je po poslovniku in ustavi pripada.
Predlagali smo tudi, da bi se v 228. členu spremenilo, in sicer da bi zaključni račun moral biti predložen in izglasovan tako, kot je predvideno v poslovniku Državnega zbora. Menimo, da je zaključni račun tisti inštrument, na osnovi katerega se tudi pripravlja predlog proračuna za naslednje leto. Če zaključni račun ni izglasovan, to pomeni, da do konca junija, potem vlada na tej osnovi - po moji in po naši oceni - ne more pravilno sestaviti proračuna za naslednje leto. Tukaj bi veljalo tudi vključiti oziroma je vključeno tako ali tako v poslovniku, da mora vlada predložiti proračun do 1. oktobra za naslednje leto in tega vlada, kakor vidimo, dejansko ne dela.
Menimo, da bi morali v poslovnik vključiti te elemente in na nek način vsi skupaj v državnem zboru - ne glede na to, katera opcija je na vladi - prisiliti končno vlado k temu, da bi spoštovala neke zakonske roke oziroma neke roke, ki se jih mora držati. V kolikor se jih ni sposobna držati, enostavno ne more biti na oblasti. To vidimo sedaj, ko čakamo na ta proračun za leto 1997, čeprav bi morali že v tem času sprejeti proračun za leto 1998.
Vprašanje je, če je dejansko - tudi potem v nadaljevanju, kar bo povedal gospod Ribičič - da je naš predlog v nasprotju s poslovnikom, v nasprotju z ustavo, mi mogoče nismo izbrali najboljše variante. Zato dajemo možnost poslancem in vsemu državnemu zboru, da o teh naših predlogih razpravlja in da poišče neke bolj sprejemljive rešitve, ki bi bile v skladu s poslovnikom in v skladu z ustavo.
Nadalje smo tudi predlagali, da se doda nov 302.a člen, s katerim bi poskušali doseči to, da bi najmanj 15 poslancev lahko od Ustavnega sodišča zahtevalo mnenje o ustavnosti predlaganega zakona ali njegovih posameznih členov že v fazi sprejemanja zakona. Vemo, da se je v prejšnjem obdobju večkrat zgodilo, da je dejansko, potem ko je bil zakon sprejet, Ustavno sodišče na osnovi svoje iniciative ali pa Državnega sveta ugotavljalo neustavnost in da je potem bilo potrebno zaradi tega zakone spreminjati. Mi smo pač menili, da bi bilo prav, da bi že neka predčasna kontrola, v kolikor bi poslanci menili, da gre za neko protiustavnost, da bi se predhodno ugotovila, ocenila ta ustavnost oziroma sprejemljivost zakona v soglasju z ustavo, in da ne bi prihajalo potem do sprejemanja nekih netransparentnih oziroma neustavnih zakonov. Seveda, tudi ta postavka, kot je bilo ugotovljeno, je v nasprotju z ustavo - "baje", pač na osnovi poročila, ki ga je dal sekretariat. Tako da tudi tukaj v državnem zboru ne moremo sprejeti take določbe, ki bi bila v nasprotju z ustavo in tudi poslovnikom. Tudi tukaj predlagamo državnemu zboru, da v tej splošni razpravi razpravlja o tem predlogu, razmisli in poda tudi mogoče neka navodila in pripombe, ki bi bile umestne, da bi se ta predlog pripravil v sprejemljivejši obliki.
Torej, na koncu predlagamo Državnemu zboru, da pri prvi obravnavi poda vse pripombe k našemu predlogu sprememb poslovnika Državnega zbora, ki jih bo predlagatelj v največji možni meri upošteval pri oblikovanju vsebine za drugo obravnavo in poskušal sprejeti neke konsistentne spremembe, ki bi bile sprejemljive za vse. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Kelemina. Predlog sprememb in dopolnitev je obravnavala tudi komisija za poslovnik kot matično delovno telo. Želi predstavnik oziroma predsednik komisije podati še mnenje? (Da.) Gospod Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Hvala lepa za besedo. Dva poslanca državnega zbora, gospod Kelemina in gospod Petan, sta v skladu s poslovnikom predlagala spremembe poslovnika, ki jih je obravnavala poslovniška komisija.
Če na kratko povzamem stališča poslovniške komisije, bi rad rekel, da v glavnem v razpravi ni bilo nasprotovanja tem ciljem, ki so zapisani v tem predlogu; zlasti cilju, ki se glasi tako: "S spremembami želimo povečati dejansko odgovornost vlade, povečati vlogo opozicije in zmanjšati možnost sprejemanja neustavnih zakonov." V glavnem ni bilo polemike s temi cilji, ampak je bilo vprašanje, ali so predlagana sredstva, predlagane spremembe tiste, ki bi lahko do teh ciljev vodile.
K prvi rešitvi, po kateri bi generalni sekretar Državnega zbora koordiniral sklice delovnih teles, je bilo nekaj pomislekov v zvezi s tem, ali je to dobro izbrano, ali je generalni sekretar pravi, ali ne bi prihajalo do konfliktov med generalnim sekretarjem na eni strani in poslanci, ki vodijo ta delovna telesa. Vendar moram reči, da to niso bili temeljni ugovori, zaradi katerih komisija na koncu ni podprla teh sprememb. Bolj bistveni so bili ugovori na druge rešitve.
2. člen, ki naj bi okrepil odločilno vlogo opozicije, je po mnenju Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve sporen v tisti točki, ki govori o tem, da bi morala biti večina poslancev iz poslanskih skupin, ki niso podprle izvolitve predsednika vlade ali vlade in ne sodelujejo v vladi. Se pravi, tukaj je opredeljena opozicija glede na to, kakšno je bilo glasovanje pri volitvah predsednika vlade. Sekretariat - po mojem mnenju upravičeno in je dobil tudi podporo na komisiji za opozorilo, da gre tukaj za vprašanje tajnosti volitev, da so te volitve tajne, da tudi s tega vidika ta rešitev ni najboljša.
Kar zadeva 3. člen, je sekretariat opozoril, da po naši ustavi vlada sama odloča o tem, kdaj bo postavila vprašanje zaupnice. Edina možnost, da poslanci, da nekdo izven vlade postavi vprašanje zaupnice, je konstruktivna nezaupnica. Se pravi, je nezaupnica, ki temelji na novem predlogu za predsednika vlade. Se pravi, tukaj vzpostavljati v poslovniku mehanizem, ki bi silil vlado, da mora v nekem trenutku sama postaviti vprašanje zaupnice, je sprto s tem načelom konstruktivne nezaupnice, ki hoče zagotoviti stabilnost, stabilen položaj vlade. Ne rečem, da je taka rešitev popolnoma nemogoča, ampak gotovo je pa nemogoče, da bi s poslovnikom spreminjali ustavno ureditev v ključni točki, ki zagotavlja stabilnost vlade. Zato so pač potrebne ustavne spremembe. Vsa strokovna tolmačenja veljavne ustave, pa tudi dosedanja praksa tega državnega zbora je kazala, da ni možno priti do razrešitve vlade proti njeni volji po drugi poti, kot da se predlaga - tudi če je bila podlaga za to interpelacijo - novega predsednika vlade.
Skratka, v tej točki je predlog, kako izrazito in na prvi pogled protiustaven in je na vsak način jasno, da tega ni mogoče spreminjati s spremembami poslovnika. Zelo podobno glede protiustavnosti velja za 4. člen. Po naši veljavni ustavni ureditvi je možno terjati od ustavnega sodišča, da presoja ustavnost že sprejetih zakonov, seveda razglašenih, objavljenih, tistih, ki so že v veljavi. Tukaj poznamo samo dve izjemi - na podlagi zakona eno izjemo, ki zadeva vprašanja ustavnosti referendumskih vprašanj in neposredno na podlagi ustave, da lahko - ko gre za ratifikacijo mednarodnih sporazumov - ustavno sodišče daje svoje mnenje že poprej, ki je zavezujoče za državni zbor.
Skratka, v direktnem nasprotju z ustavo je predlog, da bi na podlagi poslovnika že v času zakonodajnega postopka lahko terjali mnenje ustavnega sodišča. To je direktno v nasprotju z ustavno rešitvijo.
Glede pripombe, ki sem jo prej omenil o tajnosti glasovanja, sta potem predlagatelja teh poslovniških spremembah, gospoda Kelemina in Petan, predlagala amandma, ki ste ga dobili 1a. člen. In sicer sta v tem amandmaju uporabljala pojem "opozicijska skupna", ne pa več formulacije, ki je v samem predlogu poslovniških sprememb, ki govori o tem, da bi morale večino imeti tiste skupine, ki niso podprle izvolitve predsednika vlade. S tem bi bil ta del pripomb razrešen. Vendar pa opozarjam na to, da je gospod Kelemina v svoji uvodni predstavitvi ponovno govoril o razlikah med eno in drugo opozicijo in govoril o tisti opoziciji, ki ni podprla vlade. Se pravi, s tega vidika pa sprašujem, ali vztraja pri osnovni rešitvi, ki je v predlogu poslovniških sprememb, ali pri rešitvi, ki je razrešila vsaj enega od problemov, na katere ga je opozoril sekretariat in poslovniška komisija.
To so temeljne pripombe, ki so bile rečene: na dveh mestih izrazita protiustavnost, drugod pa druge vrste pripombe. Na podlagi tega smo odločali v komisijo. Odločali smo na podlagi vprašanja, ali so predlagane spremembe primerna podlaga za pripravo predloga sprememb za drugo obravnavo. Za so glasovali trije člani komisije, proti pa devet članov komisije.
S tem ugotavljam, da iz te razprave in iz tega glasovanja izhaja zelo jasno stališče poslovniške komisije, da ta predlog ni primerna podlaga za pripravo spremebe poslovnika Državnega zbora. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa gospod Ribičič. Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? Gospod Baškovič, ima besedo.
MILAN BAŠKOVIČ: Hvala lepa za besedo. Gospod predsednik komisije za poslovnik je naša stališča že predstavil tudi v poročilu komisije. Vidite, da so ta naša stališča povzeta. Tako ne bi ponovno o tem govoril, menimo, da je bilo to naše stališče dovolj jasno predstavljeno in izraženo.
Samo to bi še dodal k temu, da ta materija 2. člena oziroma 3. in 4. člena, kot je predlagana, tudi po svoji naravi ne sodi v poslovnik. To po svoji naravi sodi v ustavo. Eventualna izvedba v zakonu. Samo o tej hiarhiji bi potem lahko po svojem prišle neke izvedbene procesualne določbe, ne pa same rešite. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Baškovič. Besedo dajem predstavnikom poslanskim skupin. Prvi se je prijavil k razpravi gospod Ivo Hvalica v imenu poslanske skupine SDS.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Spoštovani kolegi, pred seboj imamo predlog sprememb in dopolnitev poslovnika; torej pravil igre v tem državnem zboru.
Mislim, da je popolnoma običajno, da se je sprememb in dopolnitev teh pravil lotila opozicija. Seveda opozicija je tu takšna in drugačna. In najmanj, kar čudi, je to, da predsednik poslovnika sam vrhunski pravnik - ne poslovnika, pardon, ampak komisije za poslovnik. Sem vas pač poistovetil s poslovnikom, se pač zgodi, se opravičujem. Razumeli ste pa dobro, kaj sem mislil. Čudi me, da predsednik komisije ne poskuša tega spremeniti, dograditi, vzeti, kar je dobrega. Ne, ampak
a priori zavrača. Vsi, ki smo člani štirih ali petih delovnih teles - jaz sem poslednje - član petih delovnih teles - občutimo, kako je potreben ta 1. člen. Anarhija, ki je letos v državnem zboru, je z aspekta logistike dosegla najnižji možni nivo in dobesedno včasih tečemo z ene seje na drugo. Prvič, tu nismo racionalni, drugič, to gre gotovo na škodo kvalitete in tako dalje in tako dalje. Ne, tudi noče se tega urediti.
Druga zadeva je 2. člen. Glejte, v našem parlamentu je pravzaprav nekaj nepojmljivega. Dve največji opozicijski stranki - glede na volilni rezultat - nimata nobenega mesta v vodenju nadzornih odborov oziroma komisij. To je precedens brez primere. Vprašajte, ko se boste srečali z evropskimi kolegi, pa na primer tudi s Čehi jutri, če je to normalno pa če je to evropsko. Jaz sem zadnjič o tem pripovedoval francoskemu kolegu, Francozu v Evropskem parlamentu in on enostavno tega ni mogel verjeti. Nam se pa zdi to normalno.
Nisem pričakoval - glede na prizadevanje predsednika komisije za poslovnik tudi sicer, ko obravnavamo te stvari - kakšen velik prispevek k temu ali kakšno odobravanje ali kakšno apriorno sprejemanje. Ne. Ampak ni se potrudil niti toliko, da bi opravičil sebe v opoziciji. Ali pa je res, kar pravim že nekaj časa, da ste neka opozicija pod B. Ne vem, drugače si tega ne znam predstavljati. Po drugi strani pa se poskuša danes s poslovnikom določene stvari vnašati v ta poslovnik, kjer res nimajo nobene zveze z obnašanjem v parlamentih širom Evrope. Govorim o parlamentih evropske demokracije, ki imajo parlamentarno demokracijo desetletja in stoletja. Tudi o tem primeru sem govori s tem francoskih poslancem - zadnjič, ko je bila tu delegacije Evropskega parlamenta. Povedal sem mu namreč, da pri nas ni več dovoljeno vzklikniti: replika iz klopi. Za glavo se je prijel. Rekel je, če je to res, rekel sem, glejte, to je res. Prej smo to lahko, sedaj pa s spremembo poslovnika to ni dovoljeno. Kaj hočete, kaj želite, da bomo tu stali mirno in da bomo tako kot Edi Kardelj se naslonili tako, vsi enako uniformo. Kaj želite?
Ne smemo sankcionirati oziroma nočemo niti obvezati nekoga - zadolžiti, da nam bo koordiniral seje delnih teles. Pa bi bila tako zadeva enostavna, ker če bi bil nekdo za to odgovoren, potem, mi verjemite, se ne bi dogajalo, kot se sedaj, ko je ob 10.00 uri štiri ali pet sej hkrati. Ne! Potem bi bila ena seja ob 10.00 uri, ena ob 12.00 uri, ena ob 14.00 uri in ena ob 16.00 uri. Vse bi bile lahko na isti dan, samo ne bi se prekrivale, tako bi lahko bilo. Treba je pustiti zadevo po starem; čim več anarhije, čim več megle. Ne vem, komu to koristi. Jaz ne bom odgovarjal, ker bom rekel tako: nisem v stanju odgovarjati tem pravnim ali tudi, dovolite, psevdopravnim argumentom, ki jih je tu predsednik komisije navedel. Trdim pa nekaj, da poskus opozicije, da bi dopolnila. Mi ne trdimo, da je to edino pravilno, ampak to je en prispevek k urejanju poslovnika. Poslovnik ni katekizem, poslovnik se spreminja, se mora spreminjati. Tako kot vedenje o demokraciji, o postopku, proceduri narašča, tako bi morali hkrati s tem tudi dopolnjevati poslovnik. Poslovnik, ki bi omogočal racionalizacijo, ne pa, ki bi zaviral delo. Tako pa je vaš edini dosežek, dr. ustavnega prava Ciril Ribičič, da ne smemo vprašati za repliko na glas iz klopi. Če je to vse, kar zmorete, potem jaz ne vem, kaj naj rečem. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala gospod Hvalica. Želi besedo še kateri predstavnik poslanske skupine besedo? (Nihče.) Ugotavljam, da ne. Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisno s k razpravi ni prijavil nihče, zato omejujem razprave naslednjih poslancev na 5 minut. Gospod Ribičič ima besedo.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Prvo kar ugotavljam, spoštovani gospod Hvalica, da ste zelo slab poznavalec poslovnika, zlorabljate pravico, ko razlagate mnenje svoje poslanske skupine za napad na predsednika poslovniške komisije. Jaz vam moram reči, da sem bil glede na to, kar je bilo povedano na poslovniški komisiji, do predloga dveh vaših poslanskih kolegov zelo prizanesljiv, izjemno prizanesljiv. Zdaj ne govorim kot predsednik poslovniške komisije, zdaj govorim kot poslanec tega državnega zbora in vam bom povedal zelo direktno.
Ta predlog čisto nič ne prispeva k dograjevanju poslovnika, ampak izraža popolno pravno ignoranco in neznanje - ampak popolno, popolno nepoznavanje ustavne ureditve! Dajte svoje kolege iz Evrope vprašati, kako gledajo na tiste svoje kolege, ki ne zmorejo svojih predlogov oblikovati tako, da bi bili skladni z ustavnim redom! Ki predlagajo take stvari, da na poslovniški komisiji nihče drug, razen tistih, ki so dali predlog, sploh ne more tega podpreti. Moram poleg povedati še naslednje. Ko sem govoril prej o tem predlogu, sem rekel, da so mi blizu, pa da tudi na komisiji ni bilo ugovorov zoper cilje tega predloga. Izrecno sem citiral - vi verjetno takrat tega niste poslušali ali pa ne želite tega slišati - ampak izrecno sem povedal, da taki cilji, kot so krepitev vloge opozicije, krepitev odgovornosti vlade, bolj urejen način dela državnega zbora, so cilji, ki so mi blizu in se z njimi strinjam.
Jaz samo trdim, da vi niste sposobni, niste bili sposobni predlagati teh predlogov niti približno tako, da bi bili pravno sprejemljivi. Seveda je potem na koncu mogoče reči: Pa oblikujte vi to po svoje, povsem drugače! Ja, saj bomo, saj oblikujemo! Na eni naslednjih sej boste imeli predlog, ki sva ga podpisala s kolegom Potrčem okoli imunitete. (Nekdo govori iz klopi!) Naj odgovarjam tudi na take...?
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Jaz bi prosila malo kulturnega obnašanja! Hvala. Prosim, gospod Ribičič, imate besedo.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Hvala lepa. Rad bi pojasnil še tisto okoli replik.
Eden od mojih poslanskih kolegov, kolega Aurelio Juri, opozicijski poslanec, je dal pobudo poslovniški komisiji, da naj priporoči poslancem, da naj ne motijo svojih kolegov takrat, ko govorijo, z vzklikanjem replik in kaj podobnega. Mi smo to pobudo sprejeli kot priporočilo v poslovniški komisiji. Če vi kolegom po Evropi pripovedujete, da smo spremenili poslovnik in prepovedali kaj takšnega, potem jim govorite popolno neresnico. Ničesar nismo prepovedali, nič ni bilo v poslovniku glede tega spremenjenega, samo vodstvu smo dali na voljo naše priporočilo. To priporočilo je bilo tukaj povedano s strani vodstva. Večina kulturnih poslancev se je tega držala, nekaj časa celo vsi, celo gospod Hvalica. Zdaj se tega ne drži in se že vpije, med tem ko jaz govorim. Eno je zmerjanje pa kričanje, pa razburjanje, pa kazanje s prstom, drugo so pa argumenti. Če bi vi kot vodja poslanske skupine odgovorno opravljali svoj posel, bi pred tem, kar sta naredila dva vaša kolega, lahko tudi v dobri veri, zardeli. Stopili bi do njih, pa bi rekli: "Lepo prosim, to umaknita, pa ko bomo imeli predloge, ki bodo skladni z ustavo, ki bodo sprejemljivi, takrat bomo dali pa nove predloge." Namesto tega pa vsiljujete predloge, ki so v nasprotju z ustavo, ki po nepotrebnem zavlačujejo naše delo, potem ko bi jih morali pa predstaviti, pa raje mene napadate, kot pa da bi predstavili in branili svoje predloge.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Repliko ima gospod Hvalica. In gospod Jože Zagožen.
IVO HVALICA: Hvala. Najprej, gospa podpredsednica, protestiram zaradi vaše izjave: "kultura in nekultura". Veste, to je neka druga beseda, neka druga sintagma - v parlamentu medklic ali karkoli, to ni nekultura. To kvečjemu izraža politično nekulturo, če tega ne pozna, ampak to je druga stvar. Gospod Ribičič, če sem bil ironičen, sem bil sarkastičen in ste nam dali lekcijo, kako nimam pojma o pravu. Kaj pa vi? Ne vem, kako naj bi vam rekel, kakšne superlative. Ustavni sodnik - predlagate zamrznitev. Ne, pravnik ustavnega prava, oprostite, predlagate zamrznitev denacionalizacije, ki je bila v nasprotju z ustavo. Kaj pa vi? Ali je to vaše vrhunsko znanje? Odgovorite na to. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Gospod Zagožen ima repliko.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Spoštovana gospa podpredsednica, drage kolegice in kolegi! Po svoji vesti sem moral iti v obrambo mojih kolegov. Mislim, da se v tem državnem zboru ni pogosto dogajalo, da je bil nekdo obtožen popolnega pravnega neznanja, se pravi popolnega pravnega kretenizma, bi lahko malo karikiral. V tem zboru ne sedimo profesorji ustavnega prava, ampak poslanci, ki predlagamo "vse sorte", pametne ali neumne. In mislim, da je prav tako, da je tako tudi demokratično in govoriti o tem, kaj je pravno pravilno, kaj ne, mislim, da celo vrhunski strokovnjak, gospod Ribičič, nima te pravice. Poglejte, gospod Ribičič, vi ste bili velik zagovornik prejšnje realsocialistične ustave, ki jo je ves svet spoznal za neustrezno za današnji čas in vse to ste z znanostjo utemeljevali, tako da tudi to znanje, na katerega se danes sklicujete, je lahko zelo relativno. In mislim, da ima vsakdo pravico povedati svoje mnenje, ne glede na to, koliko je to znanstveno utemeljeno. Ker če bi se šli tako, potem se lahko ta zbor spremeni v neko učenjaško telo, ki bo tukaj modrovalo daleč od volje in interesov ljudi, ki so nas izvolili. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Besedo ima gospod Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Ja. Sem se odločil, raje bom repliciral dr. Zagoženu, kot pa gospodu Hvalici. Imam pravico? Repliko imam na gospoda Zagožna. Hvala lepa.
Gospod Hvalica me je resno žalil, pa stalno poudarjal neke zadeve in druge nazive. Ampak gospod Zagožen, bodimo zdaj objektivni.
O predlogu, ki sta ga dala dva vaša člana, sem zelo korektno vodil sejo komisije, korektno in umirjeno navajal argumente za in proti. Tukaj pred državnim zborom zelo umirjeno in korektno pojasnil stališča komisije in nisem govoril v imenu nobene znanosti, tudi ne iz kakšnega prejšnjega sistema ali pa kaj takšnega, v imenu komisije za poslovnik. Namesto da bi rekli hvala za potrpežljivo obravnavanje zelo spornih predlogov, je gospod Hvalica izkoristil predstavitev, v imenu vas je govoril, gospod Zagožen in je napadel mene, predvsem brez vsakega povoda. Namesto: hvala, me je napadel. In takrat bi se morali vi dvigniti in pokazati svojo moralno držo ter iti gor in reči: "Ne, jaz se pa z gospodom Hvalico ne strinjam". Ker se vi niste dvignili, sem se jaz moral sam braniti.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Ura je 18.00 in predlagam, da zaključimo s to točko dnevnega reda, prekinemo to točko dnevnega reda. Prekinemo 7. sejo in nadaljujemo jutri ob 10.00, in sicer nadaljujemo 14. točko, nato z 31. točko, preidemo na 35. točko k splošni razpravi in nato po dnevnem redu dalje. Hvala lepa in prijeten večer.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 18. NOVEMBRA 1997 OB 18.03 URI.)