Sejo sta vodila Janez Podobnik, predsednik državnega zbora in Andrej Gerenčer, podpredsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 11.41 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam 21. sejo državnega zbora Republike Slovenije, ki sem jo sklical na podlagi 49. člena poslovnika državnega zbora.
Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanci: Ivan Kebrič, Roberto Battelli, za popoldanski del seje Ivo Hvalica, za pričetek seje Franc Kangler, je že med nami, Jožef Jagodnik, od 16.30 ure dalje Bojan Kontič in Vili Trofenik. Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani. Ugotovimo prisotnost! (76 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča. Na sejo sem povabil tudi predstavnike vlade Republike Slovenije, ki opravlja tekoče posle, in jih lepo pozdravljam.
Preden preidemo na določitev dnevnega reda te seje, pa bomo opravili tudi postopek sprejemanja zapisnikov 16. in 17. seje ter 42. in 43. izredne seje državnega zbora. Ti zapisniki so na vpogled v računalniški mreži. Ali kdo zahteva spremembo ali dopolnitev oziroma ima kakšno drugo pripombo k zapisnikom? (Nima.)
Prehajamo na potrditev, na sprejem zapisnikov. Ker k zapisniku 16. seje državnega zbora Republike Slovenije ni pripomb, prehajamo na odločanje o sprejemu zapisnika. Ugotovimo prisotnost! (72 prisotnih.)
Kdo je za sprejem zapisnika 16. seje? (53 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo zapisnik 16. seje sprejeli.
Ker k zapisniku 17. seje državnega zbora ni pripomb, prehajamo na odločanje o sprejemu zapisnika. Ugotovimo prisotnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za sprejem zapisnika 17. seje? (59 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je zapisnik 17. seje državnega zbora sprejet.
Ker k zapisniku 42. izredne seje državnega zbora ni pripomb, prehajamo na odločanje o sprejemu zapisnika. Ugotovimo prisotnost! (73 prisotnih.)
Kdo je za sprejem zapisnika? (52 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je zapisnik 42. izredne seje državnega zbora sprejet.
Ker k zapisniku 43. izredne seje državnega zbora ni pripomb, prehajamo na odločanje o sprejemu zapisnika. Ugotovimo prisotnost! (74 prisotnih.)
Kdo je za predlagani zapisnik? (62 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zapisnik 43. izredne seje državnega zbora sprejet.
Prehajamo na določitev dnevnega reda 21. seje državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli s sklicem z dne 6. aprila 2000. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena poslovnika državnega zbora. To pa pomeni, da bomo najprej odločali o predlogih za umik. Pred predlogom za umik ima proceduralni predlog kolega Peterle. Prosim.
ALOJZ PETERLE: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Svoje proceduralno vprašanje oziroma predlog bom začel z ugotovitvijo, da je zakonodajna veja oblasti kot ključna veja demokratične oblasti normalno delujoča, da pa ni tako z izvršilno oblastjo, ki je padla v tej hiši pred nedavnim. In moje vprašanje se nanaša na 1. točko dnevnega reda. Namreč, zanima me, po vsem tem, kar smo slišali včeraj in danes, kdo bo odgovarjal na vprašanja, ki jih postavljamo poslanci predsedniku vlade. Predsednik vlade je sporočil vodstvu državnega zbora, da ga k tej točki dnevnega reda ne bo. Jaz sem dobil informacijo, da bo pa v tem času potekalo zopet neko kosilo na Brdu, ki ga daje predsednik vlade. Očitno ga zanimajo druge tekoče zadeve kot te, ki morajo potekati v tej hiši. In tukaj gre zopet za vprašanje, kakšen je status te hiše, celo sedaj, ko je vlada padla, da parlament ne zasluži niti tega, da bi pod tekočimi zadevami predsednik vlade čutil dolžnost, politično, da pride sem in da odgovarja na vprašanja.
In sprašujem namreč to zaradi tega, ker bi rad vedel, na koga se bomo obračali. Doslej je veljal za podpredsednika vlade gospod Marjan Podobnik. Obveščeni pa smo bili, da bo po pooblastilu predsednika vlade, ki nima časa za parlament, opravljal te posle poslej gospod minister Tone Rop. Torej mene zanima, od kje ta nova poljubnost. Namreč LDS tudi ko pada raste. Zdaj ima predsednika vlade in tudi podpredsednika vlade.
Torej, mene ne zanimajo zdaj jutranje ali kosilne ali večerne frakcije, čeprav bi bilo tisto kosilo boljše, da se prekvalificira v večerjo in da ima predsednik čas za državni zbor. Vendar bi rad vprašal, ali bo sploh kdo od nam znanih podpredsednikov vlade prišel, glede na poskus začetka današnje seje vlade, ko je bila napetost taka, da javno sprašujem, ali je bil kdo od podpredsednikov poškodovan v poskusu začetka seje vlade. Zanima me, ali bo kdo od teh ljudi sploh prišel sem, ker imamo za vlado resna vprašanja.
Torej, želim odgovor, kdo in na kakšni podlagi bo danes govoril kot prvi v imenu vlade.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Peterle. Ko bo sprejet dnevni red, se bomo dogovarjali o posameznih točkah in takrat boste tudi dobili odgovor na vaše vprašanje.
Prvi predlog za umik, kolega Jelinčič, drugi predlog kolega Potrč. Prosim. Po poslovniku lahko da proceduralni odgovor samo predsedujoči, jaz pa sem mu ga poskušal dati. Kolega Jelinčič, predlog za umik. Prosim, kolega Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Spoštovani gospod predsednik, kolegice in kolegi, predstavniki vlade, kolikor vas je tu, lepo pozdravljeni! Imam predlog, da se iz procedure umakne 45. točka, in sicer predlog zakona o spremembah in dopolnitvah carinskega zakona v prvi obravnavi (EPA 1063-II).
Namreč, v proceduro je bil vložen zakon o spremembah in dopolnitvah carinskega zakona (EPA 1050), ki ga je vložil naš preminuli kolega Peter Lešnik. Državni zbor je odvzel mandat oziroma ugotovil, da je mandat prenehal gospodu Petru Lešniku takrat oziroma kasneje, kot je kolega poslanec Rafael Kužnik prevzel ta zakon. Zato v skladu z obstoječimi predpisi in veljavnim pravnim redom v Republiki Sloveniji mora biti v obravnavi zakon, ki ga je vložil kolega Peter Lešnik, ne pa ta zakon, ki sem ga vložil jaz. Gre za zlorabo poslovnika, kajti zavedati se je treba, da mandat poslancu pade šele takrat, ko to ugotovi državni zbor. Smrt kolega Petra Lešnika je nas ravno tako presenetila kot vse ostale, in zaradi tega ni fer, da se na tak način - in ne samo, da ni fer, ni pravno legalno - da se na tak način iz procedure meče zakon, ki ga je vložil Peter Lešnik, samo zato, ker nekaterim v vladi to konvenira.
Mislim, da je v neskladju z našimi pravnimi akti, obenem pa mislim, da je treba ta, sedaj prestavljeni zakon, umakniti iz procedure, dokler komisija za poslovnik ne ugotovi, kako ravnati v tem primeru. Komisija za poslovnik bo obravnavala ta primer na svoji naslednji seji, ki bo v nekaj dneh, in moram povedati, da je mnenje komisije že sedaj tako, da zakon ne more biti uvrščen pred nek drug zakon, ker so tudi v tem primeru vse pravne poti pravilno speljane. Skratka, danes bi moral biti na tej seji obravnavan zakon o spremembah in dopolnitvah carinskega zakona, EPA 1050, nikakor pa ne predlog zakona o spremembah in dopolnitvah carinskega zakona, EPA 1063. Zaradi tega predlagam državnemu zboru, da iz procedure umakne 45. točko dnevnega reda. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Sedaj odločamo, ne iz procedure ampak z dnevnega reda. Torej, odločamo o umiku z dnevnega reda. Kolega Jelinčič predlaga, da se z današnje seje umakne 45. točka dnevnega reda - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah carinskega zakona. O nekaterih vprašanjih, o katerih je tukaj govoril kolega Jelinčič, smo se že dvakrat pogovarjali tudi na seji kolegija. Prav tako pa sem sam predlagal komisiji za poslovnik, da o tem vprašanju zavzame stališče v obliki razlage poslovnika o tem vprašanju. Komisija za poslovnik pa tega vprašanja še ni obravnavala. Torej sprašujem, ali želi o predlogu kolega Jelinčiča besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? Magister Kopač. MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Odbor za finance je bil ravno tako soočen s tem predlogom, da naj tega sploh ne obravnavamo. Tega predloga nismo upoštevali. Treba je vedeti, da je kolega Jelinčič vložil več zakonov, oziroma da je poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke s podpisi različnih ljudi vložila več zakonov o spremembi carinskega zakona. Vsak od teh zakonov oziroma od teh predlogov zakonov ima po navadi en člen ali dva. Odbor je ocenil, da gre za poskus, kako čim dlje odložiti obravnavo vladnega predloga zakona o spremembah carinskega zakona, ki predvideva zaprtje prostocarinskih prodajaln.
Ker nismo bili ali se nismo čutili niti poklicane niti dolžne odločati o proceduralnih vprašanjih, o katerih naj bi odločala komisija za poslovnik, smo pač predlog zakona obravnavali povsem resno. Nanj sta dala mnenje sekretariat za zakonodajo in vlada. Oba, moram reči, da izjemoma silno obširno in utemeljeno. V vseh točkah, tako mnenja sekretariata kot mnenja vlade, je bila velika ali bom rekel, več kot zadostna podlaga za to, da se je odbor odločil, da državnemu zboru predlaga, da predloga zakona ne sprejme. Skratka, mi smo ga obravnavali in predlagali državnemu zboru, da ga obravnava in ga zavrne. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? Stališče poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke, Zmago Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa. V začetku najprej najostreje protestiram proti izvajanju gospoda Kopača, ki je pravzaprav tukaj s tega mesta zlorabil pravzaprav svojo pravico in v bistvu nekako aludiral na to, da manjše politične stranke oziroma Slovenska nacionalna stranka ne bi smela vlagati raznih zakonov, ne samo v eni obliki, ampak v več zakonih in tako naprej. Gospod Kopač, jaz nisem za to, da bi liberalna demokracija tudi to določala, kaj smemo in česa ne smemo. Mislim, da vendarle navkljub nekaterim vašim poizkusom, da se izognete demokraciji v Sloveniji, da enostavno ne smemo dovoliti tega. Mislim, da vsaka politična opcija, tudi, če je majhna, ima pravico do svojega demokratičnega razmišljanja in vlaganja zakonov, ne pa, da takoj v začetku rečete, ja, so se spomnili, pa so kar nekaj zakonov vložili, vsak z drugim podpisom itn. Tudi liberalna demokracija je na ta način vlagala zakone. Če ste na vladi, ste pač na vladi, vendar to vam ne daje pravice kratiti demokracije drugim strankam. Mislim, da je zelo zelo nefer, da na tak način posredujete tukaj gor in konec koncev obrazlagate že, kaj je odbor sklepal o zakonu, ki še vedno ni ali uvrščen ali zavrnjen z dnevnega reda. Mislim, da je zelo zelo nefer. Nujno je potrebno držati se demokratične procedure, ne glede na to, kdo je na vladi. V zadnjem času izgleda, da Slovenija vedno bolj teži k Miloševićevim sistemom in načinom razmišljanja. Konec koncev, dva dni nazaj so v skupščini Zvezne republike Jugoslavije začeli obravnavati zakon o spremembi volilnega sistema, da bodo vrgli večinski sistem in prešli na proporcionalni večinski sistem - a tukaj pri nas bomo pa uveljavljali enovladje in enako razmišljanje, kot je bilo pred časom?
Spoštovane kolegice in kolegi! Mislim, da sem dovolj povedal. Morda preveč emotivno, vendar tako pač ne gre. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Jelinčič. Predlagam, da z normalnim tonom nadaljujemo razpravo. Sedaj imate možnost druge poslanske skupine, da poveste svoje stališče. Stališče poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije, mag. Kopač, nato dr. Ribičič, stališče Združene liste socialnih demokratov.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Prej sem govoril v imenu odbora, ne v imenu stranke, in sem povedal, da je odbor obravnaval ta predlog zakona čisto resno, utemeljeno in pač predlagal, da se zavrne. Poprej je obravnaval tudi predlog zakona, ki ga je vložil preminuli kolega Lešnik, tudi tistega smo čisto resno obravnavali in predlagali državnemu zboru, da ga zavrne. Zato mislim, da so tovrstni očitki povsem neutemeljeni. Odbor, govoril sem v imenu odbora, je upošteval proceduro parlamenta in ni rekel, tega zakona ne bomo obravnavali zato, ker ga je vložil nekdo iz poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke ali pa kaj podobnega. Ne, obravnavali smo ga, se utemeljeno pogovarjali o nesprejemljivosti njegove vsebine in predlagali, da se zavrne. In slišati je bilo celo očitek, da bi odbor tega ne smel obravnavati, dokler ni uvrščeno na dnevni red državnega zbora. Poslovnik pa nas zavezuje, da najmanj 7 dni pred sklicem seje zbora obravnavamo nek predlog zakona v prvi obravnavi, in to smo storili. Zato je seveda izkoriščanje te govornice za pljuvanje po nekem delovnem telesu, ki je povsem korektno opravilo svoje delo, povsem nesprejemljivo.
Če pa govorim v imenu stranke, potem pa lahko rečem samo to: predlog zakona naj bo uvrščen na dnevni red, takrat bo o njegovi vsebini gospod Jelinčič povedal, kar meni in poskušal prepričati parlament, parlament bo pa o njegovi vsebini odločil, ne pa o tem kdo je ta predlog zakona vložil. Pogovarjali se bomo o vsebini. Tokrat se pogovarjamo o dnevnem redu. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Stališče poslanske skupine do predloga za umik predstavlja dr. Ribičič. To je poslanska skupina Združene liste socialnih demokratov.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Še enkrat bi povedal, da poslovniška komisija tega vprašanja ni obravnavala. Je pa obravnavala vprašanje zlorabe pravic; tudi o tem ne morem govoriti, ker ni na dnevnem redu. Samo rad bi tisto, kar je v zvezi s tem, povedal. O zlorabi pravic, kadar nekdo vlaga nek zakon, ne zato, da bi bil sprejet, ampak zato, da bi odlagal sprejem kakšnega drugega zakona, je po teoriji možno govoriti samo, če gre za večkratno ponavljanje enakih predlogov. Se pravi, kar zadeva predlog gospoda Lešnika, nikakor s tega vidika ni sporen, ker je prvi v tej verigi. Tako, da s tega vidika ni sporen in mi kot poslanska skupina podpiramo predlog zakona, ki ga je vložil gospod Lešnik, ker menimo, da v takem primeru, ki se je seveda prvič zgodil in upam, da se bo čim manjkrat zgodil, ko je umrl eden od naših kolegov, je potrebno dati tisti čas, preden se ugotovi, da je smrt nastopila, je potrebno dati čas, da nekdo drug prevzame njegov zakon in da se to, kar je on vložil za časa življenja, da se to nadaljuje. Mislim, da je v takih izjemnih primerih pač potrebno na takšen način ravnati. In poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke je prav to storila. V času, preden je bilo ugotovljeno, da je umrl, je dodala poseben podpis, zaradi tega da tudi formalno imamo predlagatelja pred seboj in zaradi tega bomo ta predlog podprli. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi besedo še katera od poslanskih skupin? (Ne želi.) Ali želi predlagatelj umika dodatno obrazložiti svoj predlog? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem predlog za umik 45. točke dnevnega reda 21. redne seje - to je predlog zakona o spremembah in dopolnitvah carinskega zakona.
Ugotovimo prisotnost! (72 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.) Ugotavljam, da je predlog za umik te točke z dnevnega reda sprejet.
Predlog za umik ima gospod Potrč, nato gospod dr. Jože Zagožen.
MIRAN POTRČ: Hvala. Spoštovani gospod predsednik, poslanke in poslanci! Združena lista socialnih demokratov predlaga, da se z današnje seje umakne 30. točka dnevnega reda, to je predlog zakona o prenosu premoženja bivših družbenopolitičnih organizacij med sredstva lokalnih skupnosti in zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - hitri postopek.
Vprašanje premoženja bivših družbenopolitičnih organizacij je urejeno v 34. členu veljavnega zakona, ki je začel veljati v novembru 1994. Sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve je v svojem mnenju opozoril, da je potrebno vprašanje premoženja političnih strank, pravnih naslednic nekdanjih družbenopolitičnih organizacij, urejati v skladu s tem zakonom in zagotoviti, da se izvrši, tudi če je treba prisilni prenos in prisilna izvedba zakona tako, kot je bil veljavno sprejet in zato ni mogoče tega vprašanja na novo v zakonu urejati. Da bi se ugotovilo dejansko stanje, je državni zbor na predlog predlagatelja zakona na svoji prejšnji seji sklenil, da bi bilo koristno za vsebinsko obravnavo zakona pridobiti mnenje vlade Republike Slovenije o vprašanju premoženja. Tega mnenja vlada še ni dala.
Ugotavljamo tudi, da bi urejanje vprašanj z datumom 8. marec 1990, kar je predlog zakona, lahko pomenilo retroaktivno uporabo zakona in nasprotje s 155. členom ustave. Poleg tega gre za sejo, na kateri v stanju, v kakršnem smo, menimo, da je treba dajati prioriteto zakonom, ki so res povezani z vključevanjem Slovenije v EU. Vse to so razlogi, zaradi katerih menimo, da ni pogojev, da bi se ta zakon na današnji seji obravnaval in predlagamo, da se s seje umakne. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Potrč. Kolega Potrč torej predlaga, da se z današnje redne seje umakne točka 30, predlog zakona o prenosu premoženja bivših družbenopolitičnih organizacij med sredstva lokalnih skupnosti in zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, hitri postopek. Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa, to je komisija za nadzor lastninskega preoblikovanja in privatizacije? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata? Predstavnik vlade? Predstavniki poslanskih skupin? V imenu poslanske skupine socialdemokratov Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. To je neverjetno, da poslanska skupina združene liste predlaga nekaj podobnega. Zakon je v proceduri že iz prejšnjega mandata. Mislim, da je moralna dolžnost tega parlamenta, da ob izteku tega mandata končno sprejme ta zakon. Jaz razumem, da partija še živi. Jaz razumem tudi da partija hoče obdržati svoje premoženje. Ampak prav tako morate vi razumeti tudi nas, da hočemo, da se to premoženje razdeli, in sicer na zelo civilen način. Gre vendar za to, da se to razdeli med sredstva, kot piše v predlogu zakona, lokalnih skupnosti in zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Mi nismo rekli, da se to razdeli med SDS, SKD in SLS. Ne. Torej, nerazumljivo je, skoraj bi rekel, umazano je predlagati, da se umakne takšen zakon, potem ko sem čakal približno pet let.
Naša poslanska skupina je slej ko prej za to, da to ostane. Žal pa na žalost ugotavljamo naslednje: da kljub sklepu državnega zbora, ki je dal vladi tri tedne, rok je pa potekel 6. aprila, od vlade v odstopu nismo dobili ustreznih podatkov, ki smo jih zahtevali. Pri sebi sicer nimam tega sklepa, vendar mislim, da je to dovolj sveže, da se vsi tega spominjamo. Očitno vladi tudi ni do tega, da bi te stvari razčistila, in to je precej, bi rekel, nenavadno. Kakorkoli že, ta vlada ni bila samo komunistična, tudi ni bila samo liberalna, ampak je bila tudi s participacijo Slovenske ljudske stranke. In pozivam ministra za pravosodje v odstopu, da med to sejo izpolni sklep, veljavni sklep državnega zbora, da dobimo ustrezne podatke in da zakon končno obravnavamo in sprejmemo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Hvalica. Stališče poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov, Vincencij Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa. Lepo pozdravljene kolegice in kolegi in tudi tisti člani vlade, ki ste se danes udeležili te seje!
Krščanski demokrati zagotovo ne bomo podprli predloga, s katerim bi umaknili zakon o prenosu premoženja bivših družbenopolitičnih organizacij med sredstva lokalnih skupnosti. Med nami poslanci so celo ljudje, ki niso bili v nobeni taki organizaciji, pa so vendarle tudi bili med graditelji takih domov. In mislim, da če se spomnimo na neko parolo pred leti - mladim je to bolj ostalo v spominu, tudi meni - "Delu čast in oblast", torej, če delu čast in oblast, potem je tudi prav da na tiste, ki so delali, na tiste naj se tudi prenese. Zato mislim, da je prav, da ne da to gre v neko privatno nekega podjetnika ali v neko posamezno skupino, ampak najbolj pošteno, da to dobijo res lokalne skupnosti, ker ljudje se pa vendar čutijo povezani s svojo lokalno skupnostjo in bodo potem tudi za sigurno s tem dobro gospodarili.
To sklicevanje na zakon iz 1994. leta pa mislim, da ni na mestu in je samo škoda, da že deset let te stvari tako tečejo. Nekateri seveda imajo od tega lepe dohodke. Zato razumem, zakaj tako tu predlagajo. Mislim pa, da je prav, da imajo dohodek od tega vsi in zato krščanski demokrati takega predloga, kot ga tu predlaga v imenu poslanske skupine združene liste gospod Potrč, ne bomo podprli in smo za tak predlog, kot tu piše, za hitri postopek. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še katera od poslanskih skupin besedo? (Ne želi.) Ali želi predlagatelj umika dodatno obrazložiti svoj predlog? (Ne želi.) Želi? Gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Vsi argumenti, ki sem jih povedal za predlog za umik, veljajo od momenta, ko je zakon vložen. Argumentirati, da bi moral biti prej ali kasneje, je mogoče, samo predlagatelji zakona so pač prvič in drugič čakali, da je to kot izrazito političen zakon prišel v obravnavo tik pred volitvami. To je dejstvo. Jaz pač prosim, da upoštevate vsebinske argumente, ne pa, bi rekel, politične, ki so bili tukaj izza te govornice povedani. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Na glasovanje dajem predlog, da se z današnjega dnevnega reda 21. redne seje umakne 30. točka dnevnega reda - predlog zakona o prenosu premoženja bivših družbenopolitičnih organizacij med sredstva lokalnih skupnosti in zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - hitri postopek. Ugotavljamo prisotnost! (76 prisotnih.)
Kdo je za predlagani umik? (37 poslancev.) Kdo je proti? (39 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog ni bil sprejet.
Predlog za umik ima dr. Jože Zagožen. Nato gospod Josip Bajc.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Spoštovani gospod predsednik! Glede na to, da je po ustavi vlada pristojna obravnavati samo tekoče zadeve, in glede na to, da gre po naši oceni pri treh zakonih, ki jih je vlada predlagala, tudi za vsebinska, konceptualna vprašanja, predlagam, da se umaknejo z dnevnega reda točke 9, 10 in pa 32.
Pri 9. točki gre za predlog zakona o medijih. Tukaj je nastalo več odprtih vprašanj in je dan predlog, da se opravi tudi javna obravnava mnenj med prvo in drugo obravnavo. Pri volilnem zakonu pa smo vpeljali prakso, da se naj javna obravnava mnenj opravi pred prvo obravnavo in menimo, da bi tudi v tem primeru lahko in morali postopati enako. Pri zakonu o zapiranju rudnika Trbovlje - Hrastnik, ekološki sanaciji termoelektrarne Trbovlje II in spodbujanju razvojnega prestrukturiranja zasavske regije v drugi obravnavi gre za to, da je odbor za gospodarstvo predlagal, da se z amandmajem črta celotno četrto poglavje in gre za važna konceptualna in politična vprašanja. In v tem primeru, če bi vlada hotela s svojim amandmajem reagirati na amandmaje poslancev, bi ti amandmaji bili vsebinske narave in bi po razlagi pravne službe imeli enak tratma kot zakon, ki ima vsebinsko, konceptualno naravo.
Pri 32. točki gre za zakon o referendumu in ljudski iniciativi - hitri postopek. Tudi tukaj je predlagatelj vlada in v tem primeru je komisija za politični sistem državnega sveta v svojem stališču ugotovila, da so nekatere rešitve protiustavne. Zato predlagam, da na tokratni seji ne obravnavamo teh vprašanj, kjer je vlada predlagateljica in kjer gre za bistvene konceptualne in vsebinske pripombe in razlike in vlada v statusu, kakršnem je, ni v stanju tudi ustavno, da bi se do teh vsebinskih stvari opredeljevala. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, dr. Jože Zagožen. Predlagam, da se po vrsti odločamo. Dr. Jože Zagožen predlaga torej tri umike. Najprej se odločamo o predlogu, da se z današnje redne seje umakne 9. točka dnevnega reda, predlog zakona o medijih - prva obravnava. Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa, odbora za kulturo, šolstvo in šport? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? Predstavnik vlade? Ali želite besedo pred... Ja, državna sekretarka, gospa Majda Širca.
MAJDA ŠIRCA: Hvala lepa. Opozorila bi, da zakon o medijih je bil poslan v prvo obravnavo maja 1999. leta in da v tem času, skoraj enoletnem času tako rekoč ni meseca, ko nas ne bi v Bruslju opozorili na to, da zakon ni doživel še niti prvega preverjanja v državnem zboru in da tudi se zmeraj bolj oddaljujejo od tiste obljube, ki jih je vlada dala v procesu približevanja Evropi. Vsekakor menim, da so možnosti za javno diskusijo oziroma za preverjanje zakona, predloga zakona še možne, ampak z zaustavitvijo in s preložitvijo na naslednjo ali katerokoli drugo sejo državnega zbora bi dejansko močno močno morali odgovarjati Evropi. Zato predlagam, da zakon ostane oziroma vlada se zavzema za to, da ostane v obravnavi.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? Stališče poslanske skupine Liberalnega demokracije Slovenije, Anton Anderlič.
ANTON ANDERLIČ: Bil bi naiven, če ne bi pričakoval takih predlogov, in seveda verjamem, da gospod Zagožen ni upošteval pri tem, ko je razlagal predloge za umik, tistega, kar je njihov predsednik stranke - ker ne verjamem, da se je kaj veliko posvetoval z njimi - na evropskem kolegiju neštetokrat zagotavljal in tudi obstaja sporazum o sprejemanju evropske zakonodaje, ne glede na različne telovadbe in prevrate, ki se dogajajo v tej državi. In če je komu do tega, da imamo nekaj državotvornosti tudi v tem obdobju, ko vlada opravlja samo tekoče posle in da državni zbor sprejema tiste stvari in dela tiste stvari, ki jih lahko skladno z ustavo, skladno s poslovnikom, zakonom o vladi itn., je potem zagotovo zakon o medijih tista stvar, ki je absolutno na liniji dogovorov med predsedniki parlamentarnih strank. Zelo neprepričljivo deluje gospod Zagožen, ko tukaj poskuša vse nekaj zamešati, od medijev do Trbovelj do ne vem še česa, in to pod neko krinko, češ, to niso tekoči posli, to bi lahko povzročilo ne vem kaj itn.
Poglejte, izgubili smo kar nekaj mesecev tudi zaradi nekaterih zakonov, ki so bili v proceduri, recimo s področja urejanja, ki ga bi naj urejal zakon o medijih. Gospod Zagožen, tudi z vašo pomočjo se je to dogajalo, kar je seveda legitimno in razumem, da je bilo potrebno vse narediti, da se tej vladi zmanjša kredibilnost pri tistih stvareh, za katere tako ali tako sami mislite, da jih je treba storiti.
Če mislite, da je državotvorno to, da je treba na eni strani onemogočiti, da ta država neke stvari dela, ki jih je s konsenzom tako rekoč sprejela, vse politične stranke, resda SNS v enem delu ne sodeluje in ni podpisala dogovora o pridruževanju Evropski uniji, ampak to ne zmanjšuje tega, da ste pa vi to storili, pa da smo mi storili in ostali, druge stranke, in da z verbalnim zaklinjanjem nad tem, kako ste za to pot in kako je treba kaj narediti za to, da bomo bližje Evropi, na drugi strani pa izkoristiti čisto vsako priložnost, da potegnete zavoro in ne omogočite, da tisto, kar je vlada nesporno naredila, preden je prišlo do izglasovanja nezaupnice, da tudi državni zbor do konca pripelje oziroma opravi vsaj tisto delo, ki ga lahko opravi v tem mandatu, če bo tega mandata prej konec, kot bi se normalno iztekel. To, seveda, je nerazumljivo in težko razložite, da to delate zaradi državotvornih nagibov, zaradi nagibov, ki vas vodijo k temu, da ohranite dostojanstvo, ohranite nedotakljivost sredstev, ki bi jih tako rekoč ta koalicija, ki sedaj, izgleda, da ni koalicija, pa vendarle v tem delu zastopa vlado in zakone, ki so na dnevnem redu, tista koalicija, ki je pač takrat, ko je to imela na dnevnem redu, tudi podprla. To ne zmanjšuje vaše želje in ambicij, da bi delovali državotvorno, in vam zagotavljam, da je vaša vloga in vaš prispevek k temu, da sprejmemo zakon, ki je evropsko naravnan in ki vsebuje vse evropske direktive in tako naprej, da ta zakon podprete; bolje, da ga podprete prej - gospod Hvalica je zadnjič tu razlagal, da smo vsi enaki - podprite državotvorne stvari, podprite stvari, ki so usmerjene v Evropo, ne pa da zavirate. In to bi pričakoval od take državotvorne stranke, kot ste vi. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi še katera od poslanskih skupin besedo? (Ne želi.) Ali želi predlagatelj umika dodatno obrazložiti svoj predlog? Prosim, dr. Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Spoštovani gospod predsednik, prej sem tu povedal, da je bila na ustavni komisiji vpeljana praksa, da se javna obravnava opravi pred prvo obravnavo. V tem primeru je bil sklep odbora, da se opravi javna obravnava mnenj, in na ustavni komisiji je bil gospod Anderlič najbolj vnet zagovornik tega, da se javna obravnava opravi pred prvo obravnavo, tokrat pa je govoril ravno nasprotno. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem predlog kolega dr. Jožeta Zagožna, da se z dnevnega reda 21. redne seje umakne 9. točka dnevnega reda, predlog zakona o medijih, prva obravnava. Ugotavljamo prisotnost! (73 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (24 poslancev.) Kdo je proti? (37 poslancev.)
Predlog za umik 9. točke ni bil sprejet.
Isti kolega, torej dr. Jože Zagožen, predlaga, da se z dnevnega reda današnje redne seje umakne 10. točka dnevnega reda, to je predlog zakona o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje-Hrastnik, ekološki sanaciji termoelektrarne Trbovlje II in spodbujanju razvojnega prestrukturiranja Zasavske regije, druga obravnava. Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? Je ista oseba v tem primeru. (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? Predstavnik vlade? Državni sekretar, dr. Golob, ima besedo.
DR. ROBERT GOLOB: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Vlada se na žalost oziroma predstavnik vlade se ne more strinjati z obrazložitvijo dr. Zagožna iz dveh razlogov. Proceduralnih in vsebinskih. Proceduralno gledano je vlada na svoji zadnji redni seji, 6.4., ko je bila v popolni sestavi, ne v odstopu, že sprejela tako stališča k amandmajem matičnega telesa kakor dodatne amandmaje. In nadaljnjih amandmajev nima več namena vlagati. S tega vidika pa nam umik zakona, zaradi tega, ker vlada ni operativno sposobna, čisto nič ne pomaga.
Z vsebinskega vidika. Jaz mislim, da tukaj je dilema zelo jasna. Celo socialdemokratska stranka je bila tista, ki je zagovarjala, da se rudnik čim prej zapre, da se termoelektrarna čim prej zapre. Oni sami sedaj zavlačujejo odločitev o zapiranju termoelektrarne in rudnika. Ja, jaz se tukaj sprašujem, zdaj kakšen je vaš interes. Ali da res termoelektrarna obratuje še nadaljnjih 15 let?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Rupar, prosim za mir v dvorani. Prosim za mir v dvorani. Državni sekretar bo samo predstavil stališča vlade pri tej točki. Prosim za mir.
DR. ROBERT GOLOB: A smem naprej?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim.
DR. ROBERT GOLOB: Poglejte, zakaj je zakon potrebno čim prej sprejeti. Zakon je treba čim prej sprejeti zato, da lahko k zapiranju rudnika čim prej pristopimo. Ko bo enkrat trg z električno energijo odprt, 15. aprila, do tokrat, to je prihodnje leto, je treba pa sprejeti odločitev, kaj se bo z določenimi proizvodnimi objekti dogajalo. Ta odločitev mora biti sprejeta prej. Če zakona ni, potem se ta elektrarna ne bo zapirala, ker je ne moremo zapirati. To pomeni, da bo obratovala dalje. To pomeni, da bomo investirali v ekološko napravo in to pomeni, da bo cena električne energije v Sloveniji dražja. Zato obrazlagam, zakaj je nesmiselno, da se ta zakon v tem trenutku umika. Povsem neproduktivno. In to je stališče vlade. In to, ki ga je potrdilo na zadnji svoji redni seji.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? Stališče poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov, Miran Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Poslanska skupina združene liste nasprotuje predlogu za umik tega zakona z dnevnega reda. Problematika zapiranja rudnika, problematika obratovanja termoelektrarne Trbovlje II je v obravnavi v tem državnem zboru od leta 1996. Res, da z različnimi predlogi, vendar vedno v cilju, da se uredi vprašanje nadaljnjega obratovanja rudnika, elektrarne in razrešijo tudi vprašanja, kadrovska, ekološka in razvojna revirjev. Gre skratka za ljudi in za interese te države.
Vsi dosedanji predlogi so bili pripravljeni in obravnavani v državnem zboru. Glede vsakega od teh predlogov je imela, resda na žalost, mnogokrat tudi različna stališča tudi sama vlada. Sedaj je pripravljen nov predlog za reševanje te problematike in skrajno neodgovorno bi bilo, če bi vprašanja tega zakona ne obravnavali.
Gospodje iz socialdemokracije so pri obravnavanju prvotnega zakona, ko je šlo za izgradnjo termoelektrarne Trbovlje-III, odhajali v revirje in obljubljali, da je to najboljša rešitev. Ko je bilo treba zakon sprejeti, so še z drugimi kolegi zahtevali razpis referenduma. Ko je bilo obravnavano vprašanje prvotnega predloga zakona, kako ga urediti, so bili mnenja, da je treba posebno vprašanje postaviti ceni, hitrejšemu zapiranju in reševanju razvojnih vprašanj. Sedaj, ko je vlada prišla s predlogom, da se zapiranje pospeši, da se ne vlaga v ekološko sanacijo, ampak tudi prej zagotovi zaprtje rudnika in termoelektrarne, rešuje pa problematika revirjev in njihov razvojni problem, so rekli, da to ponovno ni v redu in da je treba ta zakon odložiti.
Skratka, gre za res res veliko dvoličnost. Jaz mislim, da je skrajni čas, da po petih letih državni zbor še v tem mandatu ta zakon obravnava, da se pokažejo barve strank in jasna stališča. Jaz upam, da bo ta zakon sprejet, ne pa, da ga bomo danes odložili z dnevnega reda. Zato temu predlogu nasprotujemo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Stališče poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke, Zmago Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa. Predlog zakona o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje-Hrastnik in ekološki sanaciji termoelektrarne Trbovlje-II ter spodbujanju razvojnega prestrukturiranja zasavske regije je eden od pomembnejših zakonov, ne zgolj za to regijo, ampak tudi za Slovenijo.
V naši stranki smo prepričani, da zakon mora ostati v obravnavi in se te zadeve morajo urediti. Odlagaje in odrivanje iz procedure ne bo prineslo nobene pozitivne koristi za državo, še manj oziroma škodo pa bo prineslo za ljudi v Zasavski regiji. Zasavska regija je bila vedno odmaknjena od dogajanj v Sloveniji, vedno so jih odrinjali nekam na stran in na njih pozabljali. Zato mislim, da jim bomo s tem zakonom povrnili samo tisto, kar smo tem ljudem dolžni, nič drugega. Zato bo Slovenska nacionalna stranka glasovala proti temu, da bi se zakon umaknil iz procedure. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Stališče poslanske skupine socialdemokratov bo predstavil Pavel Rupar.
PAVEL RUPAR: Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegice in kolegi! Najprej v imenu poslanske skupine socialdemokratov protestiram zoper sekretarja, gospoda Goloba. Ne glede na to, da ste res študiran človek, pa verjetno mnogo pametnejši od marsikoga ali pa, recimo, razgledan, ampak na tej točki ste doživeli popoln poraz. Protestiram, ker vi v svojem imenu, gospod Golob, tudi če se mi smejete v glavo, za kar tudi nimate pravice, nimate nikogar učiti, kakšno taktiko naj ima, kdaj mu paše kakšna zadeva - veste, tu notri je politika; vaša naloga tu je, da v imenu vlade strokovno obrazložite, zakaj ste zoper kakšno stvar in zakaj ne, nikakor pa nimate nobene pravice, da učite, kdo lahko zavlačuje, kdo kdaj lahko vlaga, kdo je lahko za kakšno stvar ali kdo je lahko proti. Če bi mogel, pa če bi imel to pravico, bi vam izrekel ukor - škoda.
Interesi države, oprostite, gospod Potrč, niso zapiranje teh ustanov. Interesi države...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Rupar, ni polemike, samo obrazložitev glasu.
PAVEL RUPAR: Vem, saj samo omenjam gospoda Potrča, tako, zelo v oklepajih...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Brez oklepajev!
PAVEL RUPAR: Interes te države je po mnenju socialdemokratov regionalni razvoj Slovenije, cele Slovenije. Ne pomnim v tem državnem zboru, odkar sem, da bi kdorkoli dal kakršnokoli pobudo o financiranju zapiranja, ne vem, bombažnih predilnic in tkalnic, zapiranja kovinskih industrij in ne vem česa še. Ta zakon je bil po našem mnenju vložen zgolj in samo zato, da se bodo prek tega prale velike vsote denarja za financiranje komunistične partije, ki ima svoj sedež in svoje leglo ravno v revirjih. In to je edini in edini - še enkrat rečem - edina zadeva, ki je utemeljena z vaše strani.
Zatorej, še enkrat, predlagamo strogi umik te točke z dnevnega reda do trenutka, ko bodo vse pokrajine v Sloveniji s katerokoli zakonsko podlago upravičene do teh blazno velikih denarjev, zato da se razlike ne bodo delale, predvsem pa zato, da se prepreči namen komunistične partije prek tega zakona. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kolega Rupar, uporabljali ste imena političnih organizacij, ki jih ni v Sloveniji in prosim, da preprosto ne nadaljujemo s takim načinom razprave. S tem žalite svoje poslanske kolege, ki po proceduri vam ne morejo odgovoriti. Tokrat bi si pa vi zaslužili ukor. Proceduralno? Gospod Potrč, proceduralno.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod predsednik, jaz vas prosim, da v podobnih primerih reagirate takoj in uporabite svoje pravice. Gre za skrajno žaljiv, nekorekten odnos poslanca socialdemokratske stranke, ki najprej zlorabi pravico, da polemizira, in drugič, žali s te govornice, vi pa poslušate v miru do konca. Mislim, da se tako seje ne smejo voditi in prosim, uporabljajte korektno pooblastila, ki jih imate. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. To bom tudi storil. Napovedal sem, da če bo kolega Rupar nadaljeval s tako razpravo, bo po poslovniku dobil, situacija, ki jo pač poslovnik določa. Želi še kdo besedo od poslanskih skupin? Gospod Peterle, stališče poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov.
ALOJZ PETERLE: Hvala za besedo, gospod predsednik. Poslanke in poslanci! Res ne bi želel, da bi bil ta državni zbor izkoriščen za predvolilno kampanjo LDS-a, kar se očitno dogaja s tem, da se skuša postaviti ta zakon na dnevni red potem, ko je leta tekla o tem razprava, in potem, ko je v začetku lanskega leta na referendumu predlog vlade oziroma tistih, ki so ga zastopali, kajti SLS je zastopala drugačen pogled na razvoj v tem območju, torej takrat je Drnovšek padel oziroma na referendumu je propadel projekt z 80:20. Vidite, takrat bi morala vlada odstopiti oziroma vsaj predsednik vlade. Takrat je bil čas, ko smo rešili stotine milijonov Slovencem, posebej pa gospodinjam in seveda takrat ni nihče odšel. Rad bi povedal pošteno, da je ta zakon boljši kot prejšnja dva, vendar še vedno ne sledi temu, o čemer je tukaj tekla razprava, da ne moremo s takim zakonom, ki sedaj hitreje ureja vprašanje zapiranja, ne moremo s takim zakonom privilegirati ene od slovenskih regij zato, ker je pač na neki strani v tej hiši taka politična volja.
Zato menimo, ne samo, da so zadeve tudi, bi rekel, formalne narave, da je ta zakon, četudi je boljši, je sedaj seveda močno v nasprotju s tem, kar je bilo v prvem branju, bi že po tej plati lahko spodbijali zadeve, ampak menimo, da ponuja še tako neustrezne oziroma nesprejemljive rešitve z vidika regionalnega razvoja, za kar imamo posebno zakonodajo, posebne možnosti in ne smemo privilegirati ene regije pred drugimi. Želimo, da se rešujejo tudi razvojna vprašanja Zasavja preko zakonov, ki so temu namenjeni. Torej, mi podpiramo umik tega zakona in seveda podpiramo oziroma ne podpiramo, da državni zbor na tak način podpira volilno kampanjo LDS-a.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kolegice in kolegi! Zakon je v proceduro vložila vlada, je bila predlagateljica v drugi obravnavi. Gospod Anderlič, stališče poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije. Stališče poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije predstavlja mag. Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Poslanska skupina LDS nasprotuje umiku tega predloga zakona z dnevnega reda. Posebej mi je v veselje, da ob tej temi v imenu poslanske skupine govorim danes jaz, ki sem bil dolgo kritik vladnega pristopa k reševanju tega problema. Vendar v prvi obravnavi tega zakona, ki se je tudi vlekla zelo dolgo, je sprejel na moj predlog državni zbor vrsto spreminjevalnih stališč, ki so bila zelo restriktivna do poprejšnjega vladnega pristopa k obravnavi te tematike. Ta spreminjevalna stališča so bila v predlogu zakona dosledno upoštevana. Zato je res sprenevedanje, če kdo reče, da je obravnava tega predloga zakona, da jo je treba preložiti ali zaradi tega, ker bi vlada več ne mogla dajati amandmajev, kar sicer tako ali tako ni res, ampak ji niti ni treba, ker je predlog zakona pripravljen v skladu s stališči, sprejetimi v državnem zboru v prvi obravnavi, ali pa zato, ker sedaj ni pravi čas. Državni sekretar gospod Golob je opozoril na to, da se nam s tem zakonom mudi, ne zaradi Zasavja, ampak zaradi slovenskega elektroenergetskega sistema v celoti. Energetski zakon, ki smo ga sprejeli v tem parlamentu lansko leto, precej soglasno, je predvidel roke za določitev nasedlih investicij. Ti roki tečejo. Hočete nočete. Razen če bi sprejeli spremembo energetskega zakona, kar pa ne moremo več zaradi tega, ker je vzela na znanje nov energetski zakon in roke določene v njem Evropska unija. Zato ta zakon seveda potrebujem. Potrebujemo ga v poglavjih, ki se tičejo zapiranja rudnika.
Če menite, da je treba poglavje števila štiri - razvojno prestrukturiranje regije - črtati iz tega zakona, čemur mi seveda nasprotujemo, ker je sedaj pripravljen v skladu s stališči državnega zbora v prvi obravnavi, potem pač to povejte v obliki amandmaja pri sami obravnavi, če pa do obravnave niti ne pride, tega niti ne boste mogli povedati. Zato skratka menimo, da prelaganje obravnave zakona ni na noben način rešitev kakršnega koli problema, nasprotno, pomeni zapletanje, pa ne samo za Zasavje, za državo v celoti, in zato menimo, da se je pač s tem problemom treba spopasti; potem pa naj prevladujejo argumenti, protiargumenti, na koncu pa glasovanje. Zakon pa rabimo predvsem v poglavjih 1, 2, 3, 5 in tako naprej, osebno pa menim, da tudi poglavje 4. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi predlagatelj umika dodatno obrazložiti svoj predlog? (Želi.) Dr. Jože Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Da ne bo nesporazuma, mi ne predlagamo tega umika zaradi vsebine, ampak zaradi metodološko postopkovnih razlogov. Gre za to, da je 4. poglavje take narave, da odpira mnoga konceptualna razhajanja in različne poglede, in v situaciji, ko lahko vlada kot predlagatelj opravlja samo tekoče posle, menimo, da v tem času ni primerno tega zakona obravnavati.
Na odboru za gospodarstvo nismo imeli nobene pripombe na prva tri poglavja, se pravi, samo zapiranje, ki vključuje tudi socialno komponento, ki vključuje tudi ustrezno prezaposlovanje in podobno. Smo pa imeli pripombe na 4. poglavje, kjer je govor o skladnem regionalnem razvoju, ker menimo, da bi se to poglavje moralo razreševati enako kot za vse ostale regije v Sloveniji in v skladu z zakonom o skladnejšem regionalnem razvoju. Samo to so ti razlogi.
Na koncu še to, da je to upravičeno, je dokazal tudi sam nastop gospoda državnega sekretarja, ki je tu dajal tudi politične ocene, čeprav je vlada v fazi, ko lahko opravlja samo tekoče zadeve. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem predlog, da se z dnevnega reda današnje redne seje umakne 10. točka dnevnega reda, predlog zakona o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje-Hrastnik. Ugotovimo prisotnost! /Posredovanje iz klopi./ Po poslovniku pri tej točki dnevnega reda pri obravnavi dnevnega reda ni obrazložitve glasu. (74 prisotnih.)
Kdo je za predlog, da se umakne 10. točka z dnevnega reda? (25 poslancev.) Je kdo proti? (44 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog za umik te točke ni bil sprejet.
Dr. Jože Zagožen predlaga, da se z današnje redne seje umakne 32. točka dnevnega reda, to je predlog zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, hitri postopek. Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Na glasovanje dajem predlog, da se umakne z dnevnega reda 32. točka dnevnega reda, to je predlog zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, hitri postopek. Ugotavljamo prisotnost! (69 prisotnih.)
Kdo je za predlagani predlog, da se umakne ta točka z dnevnega reda? (32 poslancev.) Kdo je proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog za umik te točke z dnevnega reda ni bil sprejet.
Proceduralni predlog Zmago Jelinčič. (Ne želi.)
Ugotavljam, da predlog, da se ta točka umakne z dnevnega reda, ni bil sprejet. Kolega Bajc ima predlog za umik.
JOSIP BAJC: Gospod predsednik, kolegice in kolegi, predstavniki vlade. Predstavnik poslanske skupine Slovenske ljudske stranke je na 20. seji državnega zbora predlagal, da se tretja obravnava predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi, hitri postopek, preloži na eno od prihodnjih sej oziroma prihodnjo sejo, iz razlogov, ker so v drugi obravnavi bili sprejeti amandmaji, ki bistveno posegajo v vsebino veljavnega zakona. Takrat je bilo tudi predlagano, da se do zakona opredeli komisija za lokalno samoupravo in vlada oziroma do sprejetih amandmajev. Ker ne stališča vlade, ne komisije za lokalno samoupravo do današnje seje, ko sprejemamo predlog dnevnega reda, nismo prejeli, predlagam, da se ta točka dnevnega reda umakne z 21. seje državnega zbora.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kolega Bajc torej predlaga, da se umakne 27. točka dnevnega reda, predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi, hitri postopek. Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega. telesa? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik vlade (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Na glasovanje dajem predlog, da se z današnje, z dnevnega reda današnje seje umakne... Želite besedo v imenu poslanske skupine, kot predlagatelj predloga za umik. Samo trenutek. Predlagam, da smo korektni, ko sem vprašal, ali želi besedo predstavnik vlade, v tem primeru bi nastopil predstavnik predlagatelja zakona. Tako, da bi dal besedo kolegu Tomažiču, če želi besedo. (Želite.) Prosim. Kolega Tomažič je predlagatelj tega zakona.
HERMAN TOMAŽIČ: Hvala za besedo. Po mojem seveda ni nobenega racionalnega razloga, zato da bi tole umikali. Razne morda to, da so si nekateri zaplezali v zadevi in da je pač treba zadevo urediti, kar se seveda da v tretji obravnavi to popraviti pri nekaterih predlogih, predvsem pri tistih, kjer se poslanci posebej zdajle prešerno smejijo. Zato mislim, da glede na to tudi, da je sklicana seja komisije za lokalno samoupravo za sredo, kjer bo ta točka dnevnega reda, mislim, da ni nobenega pravega racionalnega razloga, da se to umika. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi predlagatelj umika dodatno obrazložiti svoj predlog? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem predlog, da se umakne iz dnevnega reda 27. točka dnevnega reda, predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi, hitri postopek. Ugotovimo prisotnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za predlagani umik? (42 poslancev.) Je kdo proti? (23 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog za umik te točke iz dnevnega reda sprejet.
Sprašujem kolegice in kolege, ali je še kakšen predlog za umik? (Ni.) Prehajamo na razširitve. Ali je kakšen predlog za razširitev? Kolega Bevk, kolega Rokavec, kolega Merlo in kolega Jelinčič. Vsi ste naenkrat dvignili roko in je potreben nek vrstni red.
SAMO BEVK: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani zbor! Imam predlog, da dnevni red razširimo s predlogom zakona o dopolnitvi zakona o vodah, obenem pa predlagam tudi, da bi zaradi proceduralnih razlogov predlog obravnavali po hitrem postopku. Tukaj je pisni predlog. Predlog zakona o dopolnitvi zakona o vodah je bil uvrščen na predhodni sklic 21. seje državnega zbora, ki je bil obravnavan na seji kolegija predsednika državnega zbora dne 15. marca 2000. Iz meni nerazumljivih razlogov pa ga v predlogu dnevnega reda za 21. sejo nisem več našel. Ministrstvo za okolje in prostor mi je zaradi vladnega predloga zakona o vodah, ki sistemsko ureja to področje, predlagalo, da iz parlamentarne procedure umaknem svoj predlog, ki ga je sopodpisalo še 14 kolegov, članov kluba primorskih poslancev. Do danes so svoj podpis umaknili le trije poslanci, zato sem se odločil, da predloga ne umaknem iz parlamentarne procedure. Na obravnavo v državnem zboru Republike Slovenije čakam že skoraj dve leti, kar je nedopustno zavlačevanje.
Menim tudi, da tako obsežen sistemski zakon, kot je vladni zakon predloga, kot je vladni predlog zakona o vodah, ne moremo sprejeti niti do rednih, kaj šele do predčasnih volitev. V mojem primeru pa gre za manj zahtevno spremembo zakona in še to po hitrem postopku. Zavedam se tudi, da nimamo še mnenja matičnega odbora za infrastrukturo in okolje, je pa ta točka predvidena na dnevnem redu matičnega odbora v torek prihodnji teden, se pravi med samim zasedanjem zbora.
Prav tako tudi nekatere druge točke, ki so na dnevnem redu sklica za 21. sejo še nimajo vseh potrebnih elementov, kot na primer predlog zakona o organizaciji in financiranju znanstvene in raziskovalne razvojne dejavnosti. Tega zakona ni bilo niti na predhodnem sklicu in je bil na dnevni red uvrščen naknadno na pobudo ministra dr. Marinčka. Vsebina spremembe zakona je splošno koristna, saj gre za zavarovanje vodnih virov in preskrbo ljudi s pitno vodo. Dosedanja praksa je namreč pokazala, da v Sloveniji nimamo nobenega večja vodozbirnega območja na ozemlju več občin, ki bi bilo ustrezno zaščiteno s posameznimi občinskim predpisi, kaj šele, da bi bili ti med seboj tudi vsebinsko usklajeni.
Cilj zakona je zagotoviti možnost zavarovanja zalog vodnih virov, ki ležijo na ozemlju več občin, s posebnim vladnim odlokom. Najbolj jasen pa bo namen zakona, če njegovo spremembo, ki se nanaša na drugi odstavek 60. člena, kar preberem - citiram: "Območje vodovarstvenega pasu za zaščito vodnih virov, ki ležijo na območju več občin oziroma katerih vpliv sega na območje več občin, določi z odlokom vlada Republike Slovenije". Omenjeni predlog zakona je nastal na podlagi temeljne študije priznanih slovenskih hidrogeologov, mag. Jožeta Janeža, dr. Jožeta Čarja in dr. Petra Habiča, z naslovom "Vodno bogastvo visokega Krasa". To je ta študija, tako da si jo lahko od daleč tudi pogledate. Hvala lepa gospod predsednik.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Bevk. Eno vprašanje - zame je ključno vprašanje. Kateri so bili razlogi, ki so nastali po sklicu te redne seje, na podlagi katerih predlagate, da se seja razširi s to točko dnevnega reda?
SAMO BEVK: Vsako odlašanje iz ene na drugo sejo oziroma to se sedaj pojavlja že dve leti, je nedopustno in ni v interesu države. Kajti vodni viri se zaradi neustreznih zaščitnih ukrepov iz dneva v dan slabšajo in mislim, da je to razlog, ki je nastal v tem obdobju.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Proceduralni predlog, kolega Beuermann. Ali ste sploh slišali, kaj je govoril gospod Bevk? Če klepetate, ne morete slišati.
RICHARD BEUERMANN: Hvala, za besedo, gospod predsednik. Torej ravno to, kar ste sedaj ugotovil. Jaz nisem slišal tam, sem pač v zadnji vrsti, nisem slišal niti stavka. Mi je prav žal. Tako, da bi res prosil, da pač zagotovite, da tudi v zadnji klopi poslanci lahko slišimo govornike. Sicer se je zelo težko odločati. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Beuermann. V celoti se strinjam z vami. To je tudi vaša pravica, da vendarle se slišimo med seboj. Ampak danes vsi tako glasno komentirate in razpravljate. Prosim, da se poskušamo umiriti, da bomo lahko normalno pač odločali o predlogih, ki so bili podani.
Kolega Bevk predlaga v imenu skupine predlagateljev, da se dnevni red te seje razširi z zadevo - predlog za spremembo postopka za sprejem zakona o dopolnitvah zakona o vodah, EPA-558/II. Istočasno ista skupina poslancev predlaga oziroma skrajšani postopek spreminja v hitri postopek. Če tega ne bi storila, potem sploh ni možna razprava o tem, ali bomo danes odločali o razširitvi dnevnega reda. Kajti o skrajšanem postopku matično delovno telo še ni odločalo. Kolega Bevka bi samo še enkrat prosil, ker prej je bil tak nemir, če poskušate utemeljiti razloge, ki so nastali po sklicu te seje. Prosim!
SAMO BEVK: Razlogi za sprejem tega zakona so v tem, ker je zaščita vodnih virov na ozemlju naše države zelo neurejeno področje in z vsakim odlašanjem - od vložitve tega zakona je minilo že skoraj dve leti - z vsakim odlašanjem se stanje slabša, in mislim, da je tudi v obdobju od ene do druge seje dovolj razlogov, da se ta zakon uvrsti na dnevni red.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Govoriva nekoliko eden mimo drugega. Torej, sprašujem, ali želi besedo predstavnik matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Na glasovanje dajem predlog kolega Bevka, da se današnji dnevni red... Ali kdo nasprotuje oceni predsedujočega, da se odloča o tej točki dnevnega reda za razširitev? Kolega Kopač, prosim.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Proti temu zakonu, ki ga je vložil gospod Bevk, nimam nič. Vendar se sedaj zmenimo, ali bomo spoštovali poslovnik ali ne. Razlogi niso nastali po sklicu, to je evidentno. Tudi sam imam na zalogi nekaj zakonov, za katere bi rad, da se obravnavajo na tej seji ali pa da se jih vsaj uvrsti, tudi če se potem vse skupaj prej izteče. Zato je naloga vas, kot predsednika, da daste stvar na glasovanje ali je pa sploh ne daste; sam menim, da je sploh ne bi smeli dati. Sicer pa bo večina sprejela to, pa bo sprejela ono, pa tu se bo javilo še nekaj ljudi, ki bodo še nekaj predlagali, in bo vsaka enako utemeljena, kot je ta. Mislim, da enostavno ne smete dati tega na glasovanje, to je moje mnenje, no.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Na glasovanje dajem predlog svoje razlage - mislim, da je to edini korekten način; sam sem ocenil, da obstojajo poslovniški razlogi, da so nastali razlogi po sklicu seje, zato dajem na glasovanje svojo razlago. Če boste podprli mojo razlago, bomo nadaljevali proceduro, sicer se bo pa ustavila.
Torej, na glasovanje dajem razlago poslovnika, ki jo na seji tolmači predsedujoči, da so bili poslovniški razlogi, da državni zbor odloča o razširitvi dnevnega reda glede na zakon, ki ga je predlagal kolega Bevk. Ugotovimo prisotnost! (68 prisotnih.)
Kdo podpira poslovniško razlago, kot sem jo sam predlagal? (28 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da moja razlaga ni bila sprejeta oziroma podprta; to pa pomeni, da o tej točki dnevnega reda, ki jo je predlagal kolega Bevk, državni zbor ne bo odločal kot o razširitvi.
Ker je še kar nekaj predlogov za razširitve, ker imamo tudi predloge za hitre postopke, predlagam, da se sedaj seja prekine in jo nadaljujemo ob 14.30 uri. Takoj, ko bo sprejet dnevni red, državni zbor preide na 1. točko dnevnega reda, poslanska vprašanja in pobude.
(Seja je bila prekinjena ob 13.02 uri in se je nadaljevala ob 14.37 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovani kolegice in kolegi. Nadaljujemo s sprejemanjem dnevnega reda 21. redne seje. Dodatno so se opravičili za nadaljevanje 21. seje, Benjamin Henigman za ves dan, Alojz Peterle popoldanski del in Eda Okretič-Salmič za ves dan. Ugotavljamo prisotnost! Ugotavljamo prisotnost! (63 poslancev in poslank.) Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Smo pri odločanju o razširitvah. Besedo želi kolega Rokavec.
FRANCI ROKAVEC: Hvala za besedo. Gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci. Predlagam, da se dnevni red 21. redne seje državnega zbora razširi s točko dnevnega reda, spremembe in dopolnitve zakona o trošarinah. Namreč, besedilo zakona konkretizira namero državnega zbora ob sprejetju novele zakona v juliju mesecu leta 1999. Dejstvo je, da je tolmačenje vladne službe za zakonodajo, da je državni zbor določil vmesno obdobje v letih 2002 do 2005 za male proizvajalce žganja, namesto prehodnega obdobja, kot je bila namera zakonodajalca. Posledica oziroma razlog, ki ga utemeljujem za dodatno točko tega pa je, da je carinska uprava prav v dneh, ko je bil sklican državni zbor, začela izvajati zakon o trošarinah oziroma tudi sprejete novele. Vsled navedenega obstaja utemeljen razlog, da državni zbor na seji obravnava predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o trošarinah. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Rokavec, v kakšnem postopku je ta zakon sprejemanja.
FRANCI ROKAVEC: Hitri postopek.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Torej poslanski kolega Rokavec predlaga, da bi dnevni red današnje redne seje razširili s točko, ki se imenuje spremembe in dopolnitve zakona o trošarinah, hitri postopek. Razloge, ki so nastali po sklicu naše redne seje, sem sedaj iz nastopa kolega Rokavca razbral, da se je izvajanje zakona v praksi pričelo po sklicu te redne seje in takrat so tudi nastali argumenti, da se je poslanski kolega odločil in je vložil spremembo zakona.
Ali kdo od poslanskih kolegov nasprotuje moji odločitvi, da bi državni zbor odločal o razširitvi dnevnega reda, s to točko dnevnega reda? Kolega Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Jaz vas ne razumem več, predsednik. Če so razlogi za ta predlog zakona, ki ga niti še nismo videli. Mislim, ne vem, morda je bil vložen danes ali kdaj, ne vem. Jaz ga še nisem videl. Kako naj sploh vemo? Ali je sploh vložen, še to vprašam.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Zakon je vložen včeraj.
MAG. JANEZ KOPAČ: To je popolnoma neresno. Razlogi niso nastali po sklicu. Zakon je bil sprejet zdavnaj. Zakon o spremembi zakona, na predlog gospoda Rokavca. Če je gospod Rokavec v njem kaj narobe napisal, bi se to lahko ugotovilo skozi obravnavo takrat na seji zbora. Zato moram ugotoviti, da je v primeru, da boste to sploh dali na glasovanje, po mojem mnenju to zloraba poslovnika. Razlogi niso nastali po sklicu. In še enkrat pravim, če bo šel tale na dnevni red, mi jih imamo na zalogi cel kup, zakon o mladinskem svetu je bil ravno vložen, mislim da danes, pa marsikateri zakon je bil vložen, prejšnji teden ali pa en let nazaj, pa še vedno ni prišel na obravnavo. Razlogi za obravnavo po sklicu pa seveda so lahko privlečeni iz petnih žil taki in drugačni. Zato menim, da je ali pa pozivam vas, da je teh širitev zadosti, kandidatov je - stoji jih cela vrsta, mislim jih je ogromno, jih stoji v vrsti in predlagam, da s tem prekinete. Če ljudje nimajo stvari, ki so res nastale po sklicu, tu, in ne vem, da bi v zadnjih sedmih dneh nastala kakšna velika katastrofa, kakšna velika nesreča naravna ali kaj drugega, kar bi zahtevalo obravnavo, potem predlagam, da s tem prekinemo. Skratka, jaz nasprotujem temu, da daste to na glasovanje.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Spoštovani kolegi! Ključno zame je vprašanje, ali so nastali razlogi za širitev po sklicu te seje. Sklic te seje je bil dan pred enim tednom. Ponovno prosim kolega Rokavca, da jasno in nedvoumno pove, kateri so razlogi, ki so nastali po sklicu te seje.
FRANCI ROKAVEC: Hvala za besedo, gospod predsednik. Namreč, po sklicu seje so dobivali trošarinski zavezanci obvestila, da prijavijo proizvedeno proizvodnjo žganja v letu 1999 v skladu s polno trošarinsko stopnjo. To je pa drugače, kot je bila namera zakonodajalca ob sprejetju novele zakona v juliju mesecu. In je izvajalec, se pravi carinska uprava sledila temu na podlagi tolmačenja vladne službe za zakonodajo, ker so bile mogoče nekatere dikcije ne najbolje jasno opredeljene v noveli zakona. Zato sem prepričan, da so nastali razlogi po sklicu te seje. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Torej ugotavljam, da je kolega Rokavec zakon vložil v proceduro včeraj, danes pa je nadomestil besedilo predloga zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o trošarinah v celoti. V tekstu so tudi obrazloženi razlogi za hitri postopek. Kolega Kopač, vi vztrajate pri vašem stališču? Pravkar je kolega Rokavec razlagal, da so nastali po sklicu. Jaz predlagam, da se odločimo na enak način kot prej. Na glasovanje bom dal svojo razlago poslovnika, da so nastali razlogi za razširitev dnevnega reda točke, kot jo predlaga poslanski kolega Rokavec, to je spremembe in dopolnitve zakona o trošarinah po sklicu seje. Če bo ta razlaga sprejeta, potem so formalne možnosti, da državni zbor odloča o širitvi, sicer ne bo odločal. Ugotavljamo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo podpira razlago poslovnika, kot sem jo sam sedaj podal in govori o tem, da so v tem primeru obstajali poslovniški razlogi za razširitev dnevnega reda, ki so nastali po sklicu te redne seje? Kdo je za tako razlago poslovnika, ki sem jo sam podal? (32 poslancev.) Kdo je proti? (29 poslancev.)
Večina državnega zbora je podprla razlago poslovnika, kot sem jo sam interpretiral, kot predsedujoči.
Zato sedaj lahko nadaljujemo s postopkom za razširitev dnevnega reda. Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa. V tem primeru je to mag. Janez Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala, za besedo. Nisem predstavnik matičnega delovnega telesa, ker nisem dobil dodelitve. Dodelitev pa podpišete vi. Vi tega niste podpisali. Zakon je bil vložen tik pred zdajci. In to, kar ste sedaj naredili, je bilo zelo nekorektno. Gospod predsednik, morda je to zadnja seja v tem mandatu, ampak iz tega delate čisti kaos. Poslovnik velja tudi za zadnjo sejo državnega zbora v nekem mandatu. Odločno proti temu protestiram. Ko bodo vsi drugi predlagali vse, kar mislijo še vložiti na dnevni red, bom še jaz predlagal to - to že sedaj napovem - da razširimo dnevni red z vsemi predlogi zakonov, ki so bili vloženi v proceduro in niso bili zadržani, in da se vsi obravnavajo na tej seji državnega zbora. Ker to, kar vi počnete, je pravzaprav napoved tega. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kolega Kopač, to ni bilo stališče predsednika delovnega telesa. Jaz sem sam dal tudi po poslovniku, mislim, da korektno na glasovanje tolmačenje poslovnika. In državni zbor se je odločil. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavnik vlade? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Ali želi predlagatelj širitve dodatno obrazložiti svoj predlog? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem predlog, da se današnji dnevni red razširi s predlogom točke, ki se imenuje, ki se glasi: Spremembe in dopolnitve zakona o trošarinah - hitri postopek. Predlagatelj je kolega Franci Rokavec. Ugotavljamo pristonost! (61 prisotnih.)
Kdo je za predlagano širitev? (28 poslancev.) Kdo je proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog za razširitev ni bil sprejet.
Proceduralni predlog, kolega Rupar.
PAVEL RUPAR: Gospod predsednik! Kolegice in kolegi! Jaz bi prosil za ponovitev glasovanja. Moja krivda je sigurno, da sem prišel prepozno, ampak v momentu, ko ste vi zaključili, pa nisem bil več registriran. Prosim!
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Rupar, razlog, ki ste ga navedli, pa ni razlog za ponovitev glasovanja.
PAVEL RUPAR: Jaz se opravičujem. Jaz sem prišel še pravi čas, ampak ste vi malenkost prej zaključili glasovanje. /Smeh v dvorani./
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Vašega predloga, kolega Rupar, ne bom dal na glasovanje. Proceduralni predlog, kolega Kangler.
FRANC KANGLER: Hvala za besedo. Prosil bi, da ponovimo glasovanje, ker sem se dejansko zmotil, ko sem glasoval, pa boste lahko v tem glasovanju preverili, da bom drugače glasoval, kot sem prej glasoval. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Predlog poslanskega kolega Kanglerja, da se ponovi glasovanje, dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za to, da ponovimo glasovanje? (42 poslancev.) Je kdo proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Ponovno dajem na glasovanje predlog, da se dnevni red današnje seje razširi s točko dnevnega reda, ki se glasi: spremembe in dopolnitve zakona o trošarinah, hitri postopek. Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za predlagano širitev? (30 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog za razširitev ni bil sprejet.
Je še kakšen predlog za širitev? Kolega Merlo, nato kolega Jelinčič.
ALEKSANDER MERLO: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi ter predstavniki vlade! V skladu s 64. členom poslovnika državnega zbora Republike Slovenije predlagam razširitev dnevnega reda 21. redne seje državnega zbora Republike Slovenije s predlogom zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (EPA-681).
Skupina 22 poslancev iz poslanske skupine LDS, SLS, združene liste, SDS, SKD, DeSUS, je 14.1.1999 državnemu zboru predložila predlog zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo. Za ta korak smo se odločili, ker neplodni pari čakajo na sprejem omenjenega zakona že šest let, saj od leta 1994 velja prepoved dela s tkivom darovalcev in darovalk, plodno obdobje pa je pri človeku omejeno. Pričakovati bi bilo, da bodo stisko teh ljudi razumeli tudi ostali poslanci in predlog podprli, a se je sprejemanje predloga zakona zapletlo. Zdaj imamo v proceduri že nekaj časa predlog zakona v drugi obravnavi, ki je usklajen z vsemi strokovnimi pripombami ministrstva za zdravstvo. Zdravstveni svet ima menda še nekaj pripomb, ki nam sicer niso bile posredovane, vendar se pripombe lahko kasneje upoštevajo v obliki amandmajev. Najprej pa je treba zakon obravnavati, da bi amandmaje lahko oblikovali.
Poslovnik državnega zbora ne omogoča uvrstitve predloga zakona v drugi obravnavi na sejo brez poprejšnje obravnave na matičnem odboru. Gospa Majda Kregelj-Zbačnik je kot predsednica matičnega delovnega telesa s proceduralnim manevrom pri oblikovanju dnevnega reda odbora in z manevri pri vodenju le-tega poskrbela, da predlog zakona ne bi mogel biti uvrščen na dnevni red 21. redne seje državnega zbora, ki je morda zadnja v tem mandatu.
Kot predlagatelja me žalosti, da je predlog zakona o postopkih umetne oploditve in ravnanju s človeškimi zarodki postal dnevno politično blago in da so na trgovanje pristali tudi nekateri posamezniki, zaradi tega pa bodo prikrajšani tisti, ki zakon najbolj potrebujejo. Ker se s takimi dejanji posamezniku dela nepopravljiva škoda, saj biološka ura prizadetih neusmiljeno hiti, mora državni zbor čim prej opraviti drugo obravnavo tega predloga zakona. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Merlo. Predlog zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, druga obravnava, je bil dne 15. aprila uvrščen na predhodni sklic 21. seje državnega zbora, ki se pričenja danes. Ko smo pripravljali sklic te seje, smo ugotovili, da delovno telo še ni obravnavalo tega predloga zakona in v skladu s poslovnikom tega zakona ni bilo mogoče uvrstiti na to redno sejo državnega zbora. To je poslovniška določba, ki jo pač žal - ne vidim druge poti, kot da ugotovimo, da ni poslovniških pogojev, da odločamo. Če kdo od poslancev meni, da sem napačno tolmačil poslovnik, prosim da se oglasi. Sem napačno tolmačil poslovnik? Na ta način ni možna razprava. Bil je samo predlog poslanskega kolega za razširitev točke dnevnega reda. Sam sem ugotovil, da ni pogojev. Kolega Jelinčič predlaga razširitev dnevnega reda. Ali protestirate? Prosim, kolega Terčon.
DAVORIN TERČON: Gospod predsednik jaz mislim, da so enaki pogoji, kot so bili prej pri pobudi k predlogu gospoda Rokavca in zato predlagam proceduralno, da daste tolmačenje ponovno na glasovanje.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: To bom storil. Razlika pa je v tem, da zakona, ki sta bila prej predlagana, sta oba v hitrem postopku. In je formalna poslovniška možnost, da se državni zbor odloča o širitvi, če so nastali razlogi po sklicu seje. Zakon, ki pa je sedaj v proceduri, pa je v drugi obravnavi. In tu je razlika. In jaz, če vztrajate na tem, bom dal torej na glasovanje, svojo razlago poslovnika, da, žal, za predlog zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo pač ni poslovniških pogojev, da se to točko razširi na tej izredni seji. To svojo razlago dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo podpira poslovniško razlago kot sem jo pravkar podal? (33 poslancev.) Kdo je proti? (19 poslancev.)
Večina v državnem zboru je podprla razlago, kot sem jo tukaj podal. Tako, da ne nadaljujemo s postopkom širitve. Predlog za širitev ima kolega Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa gospod predsednik. V skladu s 64. členom poslovnika državnega zbora predlagam državnemu zboru, da kot razširitev na to sejo uvrsti tudi zakon o letalstvu EPA 372-II, druga obravnava. Odbor za infrastrukturo in okolje je dne 6.4. obravnaval vložene amandmaje vlade in jih tudi sprejel ter o tem napisal poročilo. Razlogi, ki so me pa navajali k temu, da uvrstimo ta zakon na to sejo, pa so, da so se začeli, da so se začele hrvaške oblasti pogovarjati in dogovarjati z evropskimi in svetovnimi letalskimi oblastmi o tem, da bi enostavno prevzeli kontrolo zračnega prostora tudi, skratka tudi slovenskega zračnega prostora. Zaradi tega sodim, da so razlogi tako pomembni, da zakon moramo obravnavati in ga čimprej sprejeti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kolega Jelinčič predlaga, da današnjo redno sejo razširimo s točko dnevnega reda, ki se glasi: "Predlog zakona o letalstvu, druga obravnava." Večkrat že je bila ta točka dnevnega reda uvrščena na predhodni sklic, mislim da 20. in 21. seje državnega zbora. Ker matično delovno telo ga ni obravnavalo, seveda ni bilo poslovniških pogojev, ni zaključilo obravnave, ni bilo poslovniških pogojev, da bi državni zbor uvrstil, da bi sam kot predsednik uvrstil to točko na redno sejo državnega zbora. Poslovniški razlogi so enaki kot za zakon, ki ga je predlagal kolega Merlo. Ali ugovarjate moji razlagi poslovnika? Kolega Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Gospod predsednik, gre za izredno pomembno zadevo in jaz se čudim, kako da ne sprevidite, da gre za izredno, za državno izredno pomembno zadevo. Zato nasprotujem vaši razlagi poslovnika in prosim oziroma v skladu s poslovniškimi določili zahtevam, da ponovno glasujemo o vašem predlogu.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Torej ponovili bomo isto proceduro. Svojo razlago poslovnika, da za predlog zakona o letalstvu, druga obravnava, niso izpolnjeni poslovniški razlogi za širitev dnevnega reda, dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo podpira poslovniški razlago, ki sem jo o tem vprašanju pravkar podal? Kdo je za mojo razlago? (28 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Glede na izid glasovanja ugotavljam, da državni zbor ni podprl razlage poslovnika, kot sem jo pravkar podal, zato bomo pač šli sedaj po postopku kot je določen za širitve dnevnega reda. Proceduralno ima kolega Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala. Predsednik, danes vam ne gre najbolje od rok tole vodenje. Poglejte, jaz sem sicer glasoval zdaj proti vaši poslovniški razlagi in veste zakaj. Zato, ker ste rekli, da ni bila končana obravnava, druga obravnava na matičnem delovnem telesu in da je to bil razlog, da ni bil uvrščen na dnevni red. Glasoval sem proti temu, zato ker to ni res. Res pa je, da sploh ne smemo odločati o uvrstitvi na dnevni red zato, ker razlog ni nastal po sklicu. Če bi to dali na glasovanje, bi pa dobil podporo za svojo proceduralno razlago. Ampak ob tem pa želim povedati sledeče in mislim, da sploh ne smete dati na glasovanje tega, da se razširi dnevni red s tem predlogom zakona, čeprav ga jaz osebno zelo podpiram in zelo podpiram stališča gospoda Jelinčiča, v tem primeru. Bom pa povedal, zakaj je vse to sploh nastalo - zaradi vaše nekorektnosti. Ko se je sestavljal predhodni sklic, ste nanj uvrstili marsikaj, ko pa ste delali sklic, ste pa imeli različna merila, za različne predloge zakonov. Bom navedel štiri primere: Predlog zakona o javnih naročilih je obravnaval odbor, ki ga vodim, in nismo zaključili obravnave in je uvrščen na dnevni red. Jaz sem zadovoljen, da je uvrščen na dnevni red. Predlog zakona o revidiranju - nismo zaključili obravnave na mojem odboru in ga niste uvrstili na dnevni red s to utemeljitvijo, da ni bila zaključena razprava na odboru. Predlog zakona o upravnih taksah, ki je v interesu ministra Smrkolja - ni bila zaključena obravnava na mojem odboru, pa ste ga uvrstili na dnevni red, je že gor, ker o umikih ne glasujemo več. Predlog zakona o letalstvu - je matični odbor prišel celo do 41. člena in ima celo vrsto amandmajev, poročilo - ne delno poročilo, ampak poročilo - je bilo predloženo državnemu zboru, pa ga niste uvrstili na dnevni red, češ, da obravnava na matičnem delovnem telesu ni bila zaključena.
Hočem samo povedati to, da sedaj ga ne moremo uvrstiti na dnevni red, ker to bi bilo v nasprotju s poslovnikom. Ampak, da pa sploh prihaja do teh zapletov, je pa krivda vaša, ker na dnevni red dajete tiste stvari, ki so v interesu posameznikov iz vaše stranke, nekaterih stvari, ki pa niso v interesu, pa ne dajete. Če že govorimo o prednostnem uvrščanju na dnevni red tistih zakonov, ki so povezani s tako imenovano evropsko zakonodajo, potem je to čisti blef. Ker gor gredo eni zakoni, za katere, ki to nekaterim paše, eni pa ne gredo, oboji so pa iz paketa evropske zakonodaje. To sem želel povedati pod proceduralno.
Mislim pa - še enkrat pravim - ne glede na to, da bi zelo rad, da bi obravnavali predlog zakona o letalstvu, da tega, žal, ne morete niti dati na glasovanje za razširitev.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa kolega Kopač. Torej, ko smo določali dnevni red te seje, smo se zelo podrobno na kolegiju o vseh teh vprašanjih pogovarjali. Jaz bi rad povedal, da ni možno vse metati v isti koš. Na primer, predlog zakona o javnih naročilih - tretja obravnava - ima poslovniški sklep državnega zbora, da ga bomo obravnavali po drugem odstavku 194. člena poslovnika. Sedem dni, ko ga poslanci prejmejo, so pogoj, da ga obravnavamo na seji državnega zbora in ne glede na to, ali je do takrat obravnavan na delovnem telesu. Tako smo ravnali.
Omenili ste, mislim, da zakon o upravnih taksah. To je zakon, ki je po skrajšanem postopku. Do njega se je opredelilo delovno telo. In so poslovniški pogoji samo do skrajšanega postopka, saj to je poslovniška določba.
Povejte mi, kje sem kršil poslovnik? Pri kateri točki dnevnega reda? Dejstvo pa je, da predlog zakona o letalstvu je bil že vsaj dvakrat, če ne trikrat, predlagan na predhodnih sklicih. Žal, ga delovno telo ni pripravilo in ni bilo poslovniških pogojev, da ga uvrstimo na dnevni red. Ampak, danes ste mojo razlago preglasovali.
Kolega Jelinčič, ali umikate svoj predlog? Kolega Jelinčič, ali umikate svoje predlog, da se danes razširi dnevni red s to točko - s tem bi najbolj korektno rešili ta zaplet.
ZMAGO JELINČIČ: Gospod predsednik, predloga ne umikam in ne pristajam na tako prisilo, ki jo izvajajo določeni poslanci. Odločil se je državni zbor. Glasovali smo, odločili smo, in zdaj je samo še odločanje o tem, ali ga damo na to sejo ali ga ne damo, in ne odstopam od svoje zahteve.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa, to je odbor za infrastrukturo in okolje? Kolega Jerič, podpredsednik odbora.
MIRAN JERIČ: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci! Matično delovno telo, odbor za infrastrukturo in okolje je na svoji redni seji 6.4.2000 pričel z obravnavo zakona o letalstvu. Ta zakon ima kar dolgo parlamentarno proceduro. Vlada ga je v mesecu avgustu lanskega leta vložila v parlamentarno proceduro. Mnenje sekretariata smo dobili tik pred zdajci, nekaj dni pred sejo odbora, vlada pa je vložila v drugo obravnavo zakona kar precejšnje število amandmajev.
Glede na to, da smo mnenje sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve dobili po - vmes se je zgodila še javna predstavitev mnenj glede zakona o letalstvu in smo mnenje sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve dobili tik pred samo sejo odbora za infrastrukturo in okolje, ni bilo možno drugače peljati procedure, kot da strokovne službe odbora za infrastrukturo in okolje s pomočjo predstavnikov ministrstva za promet in zveze pripravijo uskladitvene amandmaje na zakon o letalstvu.
Na tej redni seji odbora za infrastrukturo in okolje smo pričeli z obravnavo zakona o letalstvu, prišli do 41. člena, pripravili korektno poročilo o opravljenem delu odbora za infrastrukturo in okolje in, seveda, zaključili s sklepom, da bomo sejo nadaljevali - s tem je bil po našem mnenju izpolnjen pogoj, da se lahko točka uvrsti na redno sejo, ki se danes pričenja - in na koncu je bil izglasovan sklep, da s točko nadaljujemo v prvem možnem terminu, se pravi, na naslednji seji odbora za infrastrukturo in okolje. Sklep članov odbora za infrastrukturo in okolje je bil, da se naj točko uvrsti na dnevni red redne seje državnega zbora in da nadaljujemo od 41. člena naprej, ko bodo strokovne službe skupaj z vlado, sekretariatom za zakonodajo in pravne zadeve uskladili oziroma pripravili uskladitvene amandmaje za sejo odbora za infrastrukturo in okolje. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala za pojasnilo, kolega Jerič. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Ali želi predlagatelj širitve dodatno obrazložiti svoj predlog? (Ne želi.) Na glasovanje dajem predlog za razširitev dnevnega reda s predlogom zakona o letalstvu, druga obravnava. Ugotavljamo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za predlagano razširitev? (43 poslancev.) Kdo je proti? (9 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog za razširitev sprejet. Državni zbor bo navedeno točko obravnaval kot 10.a točko dnevnega reda.
Ali je še kakšen predlog za širitev? Kolega Jakič.
ROMAN JAKIČ: Spoštovani predsednik, spoštovani kolegice, spoštovani kolegi. Glede na to, da je danes seveda dan za širitve dnevnega reda, zavedajoč se dejstva, da je mogoče seveda to zadnja seja, imam, s skupino poslancev sem vložil predlog zakona o skladu z vsemi členi zakona o poslancih in pa člena poslovnika, predlog zakona o mladinskih svetih in sicer ga na podlagi 201. člena poslovnika državnega zbora Republike Slovenije predlagam, da predlog zakona državni zbor obravnava po hitrem postopku, vsaj kakor, saj gre seveda za izredne potrebe.
Naj na kratko obrazložim predlog zakona o mladinskih svetih. Kot vsi veste je seveda po preoblikovanju ZSMS, kot organizacije, ki je pod svojim okriljem združevala interesne dejavnosti otrok in mladine v politično stranko, je takrat v slovenskem prostoru nastala potreba po novi krovni organizaciji, ki bi seveda razdrobljenemu združevanju mladih dala možnost organiziranega vpliva na področjih, na katerih delujejo. Na podlagi teh ugotovitev je 25. aprila 1990. leta 17 mladinskih organizacij in organizacij, ki izvajajo dejavnost za otroke in mladino, ustanovilo mladinski svet Slovenije z namenom, učinkovitega zastopanja skupnih interesov nasproti družbenim institucijam.
S predlaganim zakonom, ki pa je zdaj v proceduri, pa v bistvu, in to je, zakaj je nastopil razlog za, nastopil razlog za pred sklicem. Namreč, predlagamo, da se zakon sprejme po hitrem postopku zato, ker se je mladinski svet Slovenije znašel v kritičnem položaju, saj je prišlo do blokade finančnih sredstev na njegovem žiro računu, kar je posledica neurejenega pravnega statusa. Naj obrazložim. Takrat ko smo ustavljali mladinski svet Slovenije s predstavniki vseh podmladkov plus seveda drugih društev, je bilo ugotovljeno, da seveda ta organizacija ne more biti ustanovljena niti po zakonu o političnih strankah, kaj še, niti po zakonu o društvih. In smo seveda pričakovali od, pričakovali smo seveda od vlade Republike Slovenije, da bo podobno kot je to naredila s statusom študentov oziroma v študentski organizaciji, podoben predlog dala v proceduro.
Zaman smo čakali, med tem časom je seveda prišlo do odvzema žiro računa in mislimo, da je seveda potrebna hitra rešitev nastalega položaja, saj mladinski svet Slovenije trenutno izvaja nacionalno pomemben program razvoja lokalnih mladinskih struktur, ki jih ni mogoče prekiniti. Istočasno pa, kot sami veste, je tudi v proračunu Republike Slovenije za letošnje leto zagotovljena, so zagotovljena sredstva za njihovo delovanje. V imenu seveda predlagateljev prosim, da seveda razširite dnevni red s predlogom zakona o mladinskem svetu, zakon pa je bil skladno z določili vložen v proceduro. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Jakič. Ugotovljeno je bilo, da je bil predlog zakona o mladinskih svetih, hitri postopek, vložen danes ob 12.15 uri. Iz vaše razprave nisem točno razumel, kateri so bili razlogi, na podlagi katerih utemeljujete širitev dnevnega reda, ki so nastali po sklicu seje. Ali lahko to podrobno utemeljite?
ROMAN JAKIČ: Hvala še enkrat za besedo. Obrazložitev je pod točko 4 na 3. strani samega predloga zakona o mladinskih svetih, kjer je zapisano, da se je mladinski svet znašel v kritičnem položaju, saj je prišlo do blokade finančnih sredstev na njegovem žiro računu, kar je posledica neurejenega pravnega statusa. Potrebna bo hitra rešitev nastalega položaja, ker mladinski svet Slovenije trenutno izvaja nacionalno pomemben program razvoja lokalnih mladinskih struktur, ki jih ni mogoče prekiniti. Istočasno pa seveda moram povedati, da je mladinski svet Slovenije skladno z vsemi konvencijami vpet tudi v mednarodne projekte, ki jih vodi tako Evropska unija kot Svet Evrope. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prosim za pozornost! Torej iz obrazložitve kolega Jakiča je razvidno, da je zaradi blokade žiro računa institucija, o kateri je govoril, da so pač razlogi za uvrstitev te točke na našo redno sejo nastali po sklicu redne seje. Žal nisem bil obveščen, da bo predlagana ta širitev in seveda se ne morem pripraviti, jaz sem tukaj na tem mestu dobil vaš predlog. Sprašujem, ali kdo od poslanskih kolegov nasprotuje moji razlagi poslovnika, da so pogoji, da se odpre razprava o širitvi? Kolega Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala. Protestiram proti temu. Razlogi seveda niso nastali po sklicu in ponovno poskušate zlorabiti poslovnik. Ta organizacija je bila že zdavnaj izbrisana iz registra, ta zdavnaj ni tako zdavnaj, ampak je dva, tri tedne, sklic je pa prišel pred 7 dnevi. In vas lepo prosim, da nehate zganjati to burko, tega predloga sploh ne morete dati na glasovanje. Lepo prosim, da se ta smešnica konča.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. V tem primeru bom sledil predlogu kolega Kopača in sam menim, da ni pogojev, da se širi danes s to točko dnevni red te seje. Prehajamo na odločanje. Proceduralno ugovarja kolega Jakič.
ROMAN JAKIČ: Se opravičujem, gospod predsednik, ampak jaz proceduralno ugovarjam. Podobno, kot je seveda teh ugovorov danes bilo veliko. V resnici je danes tako kaotično stanje v tem državnem zboru, da govorimo eni mimo drugega, interpretacije poslovnika so pa različne.
Jaz moram reč, da že od sobote naprej imam slab občutek glede tega, da se bolj ali manj daje na glasovanje interpretacija med poslance, kljub vsem določilom. Jaz se bojim trenutka in dneva, če se bo seveda taka praksa nadaljevala v tem državnem zboru, da bomo kdaj izglasovali tudi kaj, kar je protiustavnega, tako kot smo. Namreč, jaz se bojim seveda, da bomo z interpretacijo zakonodaje, ustave, poslovnika v tem državnem zboru lahko prišli do tako kočljive situacije, da se bo večina opredeljenih poslank in poslancev, na primer - zelo banaliziram zgodbo - odločila za uvedbo smrtne kazni v tej državi in bo seveda to pokrito s tem, da je državni zbor o tem glasoval.
Ampak proceduralno, glede na to, da ste tudi vsem drugim dali možnost, da se pomerijo in seveda na začetku že šli v tej smeri, predlagam oziroma oporekam vaši interpretaciji, da ste pa mene pa izbrali in me ruknili, in prisluhnili kolegu Kopaču, da seveda opravite, tako kot za vse ostale, glasovanje. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Na glasovanje dajem svojo razlago poslovnika, da v primeru razširitve, kot jo predlaga kolega Jakič, niso izpolnjeni poslovniški razlogi, ki naj bi nastali po sklicu te redne seje. Ugotavljamo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za razlago poslovnika, kot sem jo pravkar podal? (39 poslancev.) Kdo je proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je bila ta razlaga sprejeta.
Prehajamo na odločanje o predlogu za sprejem zakonov po hitrem postopku. Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo poslanske skupine? (Ne želijo.) Na glasovanje dajem torej predlog, da se zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu sprejema po hitrem postopku. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (41 poslancev.) Kdo je proti? (5 poslancev.)
Predlog je sprejet.
Skupina poslancev, s prvopodpisanim Ivom Hvalico, je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o zagotavljanju vidnosti in slišnosti programov RTV-Slovenija in lokalnih nekomercialnih programov na območjih, kjer živi slovenska narodna manjšina. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Želi besedo predstavnik predlagateljev? (Ne želi.) Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje, da se predlog zakona o zagotavljanju vidnosti in slišnosti programa RTV Slovenija in lokalnih nekomercialnih programov na območjih, kjer živi slovenska narodna manjšina, sprejme po hitrem postopku. Ugotovimo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (34 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Vlada Republike Slovenije je zboru predložila predlog zakona o referendumu in ljudski iniciativi in zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.)
Na glasovanje dajem predlog, da se predlog zakona o referendumu in ljudski iniciativi sprejme po hitrem postopku. Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (36 poslancev.) Je kdo proti? (23 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o organizaciji in financiranju znanstvene in raziskovalno-razvojne dejavnosti. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.)
Na glasovanje dajem predlog, da se predlog zakona o organizaciji in financiranju znanstvene in raziskovalno-razvojne dejavnosti sprejema po hitrem postopku. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (30 poslancev.) Je kdo proti? (11 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o izjemnem znižanju davčne obveznosti in zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo podpira sprejem predloga zakona po hitrem postopku. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Torej, matično delovno telo ni obravnavalo tega zakona in ni odločalo o podpori hitremu postopku. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? Kolega Jelinčič in kolega Potrč.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. V primeru, če matično delovno telo ni odločalo o tem, ali gre zakon v obravnavo po hitrem ali po normalnem postopku, pomeni, da ne moremo glasovati o tem, da bi šel po hitrem postopku, in lahko zakon gre v proceduro zgolj in samo po normalnem postopku. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Poslovnik je treba prebrati. Kolega Potrč, stališče poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Poslanska skupina izrecno podpira, da se predlog zakona o izjemnem znižanju davčne obveznosti uvrsti na to sejo in na tej seji sprejme po hitrem postopku.
Rad bi vas spomnil, da gre za to, da bi na podlagi navedenega zakona bilo mogoče že v letošnjem letu oprostiti davčne obveznosti zaposlene državljane, ki imajo najnižjo ali pa izjemno nizke prejemke in ne bi rabili plačevati dohodnine oziroma bi jo dobili povrnjeno. Mi smo v poslanski skupini sicer predlagali, da se tudi sistemsko ta vprašanja uredijo v zakonu o dohodnini, vendar so vlada in socialni partnerji našli rešitev v tem predlogu za izjemno znižanje in mislim, da bi v tem primeru, ne glede na različne poglede politične do drugih vprašanj, morali imeti toliko občutka do teh ljudi z najnižjimi prejemki in jim zagotoviti, da se zakon sprejme. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Potrč. Želi še katera od poslanskih skupin besedo? (Ne želi.) Na glasovanje dajem predlog, da se zakon o izjemnem znižanju davčne obveznosti sprejema po hitrem postopku. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (41 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Skupina poslancev s prvopodpisanim Jožetom Avšičem je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Ali želi predstavnik predlagateljev predloga zakona besedo? (Ne želi.) Poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavnik vlade? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Na glasovanje dajem predlog, da se zakon o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save sprejema po hitrem postopku. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (37 poslancev.) Kdo je proti? (15 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogih za sprejem zakonov po skrajšanem postopku. Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o inšpekciji dela. Zbora predlaga, da ga sprejme po skrajšanem postopku. Matično delovno telo s predlogom predlagatelja za sprejem predloga zakona po skrajšanem postopku soglaša. Zakon sodi v sklop tako imenovanega EU paketa. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata. (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Na glasovanje dajem predlog za sprejem predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o inšpekciji dela po skrajšanem postopku. Navedeni predlog ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj ena tretjina navzočih poslancev. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (43 poslancev.) Je kdo proti? (10 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju. Zboru predlaga, da ga sprejme po skrajšanem postopku. Matično delovno telo s predlogom predlagatelja za sprejem predloga zakona po skrajšanem postopku soglaša. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Poslanske skupine? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem predlog za sprejem zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju po skrajšanem postopku. Predlog ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj ena tretjina navzočih poslancev. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (40 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vrtcih. Zboru predlaga, da ga sprejme po skrajšanem postopku. Matično delovno telo s predlogom predlagatelja za sprejem predloga zakona po skrajšanem postopku soglaša. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želi.) Na glasovanje dajem torej predlog, da se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vrtcih sprejme po skrajšanem postopku. Predlog ne bo sprejet, če mu nasprotuje najmanj ena tretjina navzočnih poslancev. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnih taksah. Zboru predlaga, da ga sprejme po skrajšanem postopku. Matično delovno telo s predlogom predlagatelja za sprejem zakona po skrajšanem postopku soglaša. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem predlog za sprejem predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnih taksah po skrajšanem postopku. Predlog ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj ena tretjina navzočih poslancev. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (39 poslancev.) Je kdo proti? (19 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o političnih strankah. Zboru predlaga, da ga sprejme po skrajšanem postopku. Matično delovno telo s predlogom predlagatelja za sprejem predloga zakona po skrajšanem postopku soglaša. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Sekretariat? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.)
Na glasovanje dajem predlog, da se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o političnih strankah sprejema po skrajšanem postopku. Velja, da predlog ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (42 poslancev.) Kdo je proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog za skrajšani postopek sprejet.
Državni svet Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložil predlog zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o kmetijskih zemljiščih. Zboru predlaga, da ga sprejme po skrajšanem postopku. Matično delovno telo s predlogom predlagatelja za sprejem predloga zakona po skrajšanem postopku soglaša. Ali želi besedo predstavnik državnega sveta? (Ne želi.) Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki vlade? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Da.) Kolega Džuban, stališče poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije.
GEZA DŽUBAN: Hvala lepa, gospod predsednik. Poslanska skupina liberalne demokracije ne bo podprla skrajšanega postopka niti pozneje zakona, v kolikor bi šel v proceduri naprej. Razlogi so naslednji in so trije.
Postopki prometa s kmetijskimi zemljišči so že po sedanjem zakonu dovolj komplicirani in pogosto onemogočajo sam promet s kmetijskimi zemljišči.
Drugič. Opozorilo sekretariata je v tej smeri, da že sedanji zakon nastavlja neko hierarhijo, prioriteto, prednostni red 1 do 7, ki govori o tem, kdo ima prvi, drugi, tretji in naslednji prednostno pravico do nakupa kmetijskih zemljišč. Ta zakon postavlja eno novo hierarhijo, da moraš sosede posebej obvestiti, da se lahko prijavijo, takrat, ko prvi, drugi, tretji itn. Morda sploh ne vedo, da je zemljišče v prodaji. Kar pomeni, da zakonsko določeni prednostni red s tem rušimo in dajemo nekomu neko novo prednostno pravico.
In tretjič. Na konkretnih primerih: mi imamo v Sloveniji zemljišča izjemno razdrobljena in je pogosto veliko lastnikov najemnih parcel. Poskušajte si predstavljati, da je na parceli lastništvo desetih ali dvajsetih solastnikov, kjer mora vsak lastnik posebej soseda obvestiti, in da je teh sosedov dvajset. Če to pomnožimo, dobimo 400 pošt, ki jih moramo poslati na različne konce tistega okolja države oziroma celo v tujino in dokumentirati, da so ti bili dejansko obveščeni, da se predmetno zemljišče prodajo, in dokler ne ugotovimo zahtevanega, praktično promet sploh ni mogoč. In s tem zakonom lahko v mnogih primerih onemogočimo promet sploh s predmetnim kmetijskim zemljiščem.
Ne podpiramo ne skrajšanega postopka in pozneje, v kolikor bo - ta državni zbor morda ne - obravnavan zakon v proceduri, ga ne bomo podprli. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Džuban. Želi še katera od poslanskih skupin besedo? Franc Potočnik, stališče poslanske skupine Slovenske ljudske stranke.
FRANC POTOČNIK: V Slovenski ljudski stranki bomo kljub nekaterim pomislekom, ki so bili že izrečeni, podprli, da gre zakon po skrajšanem postopku...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Nekoliko glasneje, prosim.
FRANC POTOČNIK: ...Da gre zakon v proceduro po skrajšanem postopku.
Namen predlagatelja zakona je ta, da bi postavili v prometu s kmetijskimi zemljišči več reda. Res je, da so stvari dokaj natančno opredeljene v zakonu o kmetijskih zemljiščih, ki v enem od členov jasno opredeljuje, kdo ima predkupno pravico in, seveda, opredeljuje tudi, da mora biti kmetijsko zemljišče ali gozd oziroma da mora tisti, ki prodaja kmetijsko zemljišče ali gozd, to tudi javno objaviti. Ponudba običajno visi na oglasni deski upravne enote in možne so številne malverzacije s tem v zvezi. Sam poznam primere, ko je že drugi dan z oglasne deske ta ponudba padla in potencialni kupci za to niso vedeli; tisti, ki je bil sam obveščen, pa je potem lahko uveljavljal predkupno pravico. Seveda, samo sprememba tega člena - gre samo za spremembo enega člena - nič ne spreminja vrstnega reda tistih, ki imajo predkupno pravico; bodisi da gre za predkupno pravico za nakup teh zemljišč ali pa je enak postopek pri zakupu teh zemljišč. Predkupno pravico imajo kmetje sosedje, ki so na tretjem mestu. Potem so kmetje, ki sicer niso sosedje, pa so v neki neposredni bližini, imajo svojo kmetijo. Mogoče bi v sami proceduri dejansko lahko ta člen spremenili, tako da bi upravna enota opravila to delo, kajti upravna enota ve, kateri so tisti, ki imajo ta status, da imajo lahko predkupno pravico. Vsak posameznik sicer ve za lastnike, ki mejijo na njegovo zemljišče, vprašanje pa je, če ve za status, recimo, zaščitene kmetije in tako naprej.
Mislim, da je namen predlagatelja dober in zato bomo podprli, da gre to po skrajšanem postopku.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še katera od poslanskih skupin besedo? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem predlog za sprejem zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o kmetijskih zemljiščih po skrajšanem postopku. Predlog ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj ena tretjina navzočih poslancev. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za predlog za sprejem tega zakona po skrajšanem postopku? (29 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog ni bil sprejet in zato se navedeni predlog zakona umakne z dnevnega reda te seje.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o upravnih taksah. Zboru predlaga, da ga sprejme po skrajšanem postopku. Matično delovno telo s predlogom predlagatelja za sprejem predloga zakona po skrajšanem postopku soglaša. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Da.) Stališče poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov, Vincencij Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala za besedo. Krščanski demokrati smo bili že takrat, ko smo sprejeli ta zakon, odločno proti takemu načinu in pa taki podražitvi, kot je bila takrat z zakonom potem tudi sprejeta. Zato tudi tokrat ne spreminjamo mnenja in menimo, da na tak način tovrstne problematike ne moremo reševati. Zato tudi nasprotujemo skrajšanemu postopku in predlagamo, da tudi ostali razmislite o umesnosti takega ravnanja s tem zakonom, kot je sedaj tu predlagan. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Demšar. Želi še kateri od poslanskih skupin besedo? Mag. Kopač, stališče poslanske skupine LDS.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Poslanska skupina LDS podpira obravnavo tega predloga zakona po skrajšanem postopku in mislim, da je glede na to, kar je rekel gospod Demšar, vseeno je treba povedati pomen obravnave tega zakona na tej seji po skrajšanem postopku. Ko se je delal zakon o upravnih taksah, se je, resnici na ljubo, na ministrstvu za kmetijstvo, ko so pisali tisti del zakona, ki se nanaša na takse pri živinorejcih, naredilo nekaj napak. Šlo je za običajne napake: beseda "kunci" je bila zamenjana z besedo "junci", na primer. In zdaj morajo lastniki kuncev plačevati take takse, kot bi jih morali, če bi bili lastniki juncev. Potem pri nekih decimalnih vejicah je prišlo do prestavitve, itn. Skratka, gre za res tipične napake pri pisanju.
Ne morem zagovarjati vlade oziroma ministrstva za kmetijstvo zaradi te površnosti; ampak, zgodilo se pač je. Seveda je treba zdaj to popraviti. Popraviti se pa da samo s spremembo zakona. Ne moreš tega drugače razlagati. In ker prihaja v vsakdanjem življenju do situacij, kjer pravzaprav so nekatere takse zaradi pomote pri pisanju zakona take, da se nekaterim sploh ne splača več opravljati dotične dejavnosti, je to treba enostavno popraviti. Mislil sem, da bo toliko razuma prevladalo tudi na tej, morda zadnji seji v tem mandatu tega parlamenta, in da bo to tako rekoč spremenjeno z levo roko brez kakršnihkoli razprav. Glede na to, kar je povedal gospod Demšar, se mi je zdelo potrebno kar v imenu poslanske skupine povedati, za kaj gre, in ne glede na to, da plačniki teh taks - skratka, za katero stranko so zanimivi, mislimo, da je enostavno treba ta problem urediti in zato, seveda, pozivam vse, da podprete skrajšani postopek, ker če bi ne bil podprt, potem se bo ta problem, ki je res nastal zaradi napake, vlekel še dolge mesece. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Stališče poslanske skupine Slovenske ljudske stranke, Franci Rokavec.
FRANCI ROKAVEC: Slovenska ljudska stranka bo podprla spremembo zakona o upravnih taksah; ampak tudi zaradi tega, ker pač ni bilo možno že v koaliciji doseči pred ponovnim odločanjem v državnem zboru tudi do močnejšega koalicijskega partnerja, da bi pač ta zakon - normalno, ker so se dogodile napake v proceduri in pa sprejemanju zakona - lahko tudi z manj bolečimi postopki odpravili te anomalije. Zato bo Slovenska ljudska stranka tudi podprla spremembe zakona.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem predlog, da se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o upravnih taksah sprejme po skrajšanem postopku. Predlog ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj ena tretjina navzočih poslancev. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (41 poslancev.) Je kdo proti? (11 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog za skrajšani postopek sprejet.
Državni svet Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložil predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami. Zboru predlaga, da ga sprejme po skrajšanem postopku. Matično delovno telo s predlogom predlagatelja za spremembo predloga zakona po skrajšanem postopku soglaša. Ali želi besedo predstavnik državnega sveta? Državni svetnik, Jože Ilc? (Ne želi.) Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Da.) Gospa Zbačnikova, prosim.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep pozdrav vsem skupaj! Naš odbor je zjutraj obravnaval ta predlog in člani odbora so z 8 glasovi za in z nobenim proti soglašali z obravnavo predloga zakona o spremembah zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami po skrajšanem postopku.
Naj samo na kratko obrazložil, zakaj smo bili tako enotni. Namreč, podpiramo skrajšani postopek zato, ker se vlada že nekaj časa ne odziva v zvezi s problematiko izvajanja zakona, kljub temu, da je bil ta že večkrat predstavljen oziroma predmet obravnave na našem odboru in smo imeli tudi že izredno sejo na pobudo poslanske skupine socialdemokratov in potem tudi kasneje kot redno točko uvrščeno in smo zaprosili vlado za mnenje, vendar do danes ga nismo dobili. Danes pa se vlada celo ni udeležila te seje, in sicer, kjer smo obravnavali predlog te spremembe zakona, ki ga je v državni zbor predložil državni svet z namenom, da razrešimo navedene izvedbene težave, in je ta predlog zakona tudi že uvrščen na 21. sejo na predlog našega odbora in sklepa, ki je bila dan. To je prvi razlog.
Drugi razlog pa je tudi ta, da smo želeli - da ne samo iz formalnih razlogov - podpreti, da se ta predlog zakona odpre in obravnava na državnem zboru in tako omogoči, da se vlada aktivno vključi v reševanje te problematike. Namreč, vlada Republike Slovenije je edina pristojna za izvajanje zakona in na njegovi podlagi sprejetih podzakonskih aktov in posledičnih pristojnosti ukrepati, po potrebi predlagati ustrezne odločitve, spremembe ali pa ustavno presojo. Podobnega mnenja je tudi sekretariat, ki je zapisal v svojem poročilu. Zato menimo, da je potrebno pač vlado aktivno vključiti v državnem zboru, da se bo ugotovilo, kako je sedaj z izvajanjem, ker pač na odbor ne pridejo ne s pisnimi in ne z ustnimi pojasnili.
Še to bi rada opozorila, da v dolgotrajnem sprejemanju rednega postopka, ki je trajal skoraj dve leti na našem odboru, ni bil v obravnavi 28. člen, tudi ni bilo pripomb od nikogar iz vladnih resornih ministrstev, prav tako tudi ne iz sekretariata, kjer je bilo mnenje, da to področje ni sporno. Tudi ni opravičila, da vlada danes ni bila prisotna na našem odboru oziroma niti ni poslala pisne obrazložitve, kajti menimo, da je to tako pomembna stvar, da ne glede na to, če menijo, da gre samo za opravljanje tekočih zadev vlade, je to tudi ena od teh, ki jo je treba urediti; kar je jasno razvidno tudi iz stališča vlade, ki je bilo poslano včeraj v državni zbor. Zato predlagam, da, gospe in gospodje poslanci in poslanke podprete ta skrajšani postopek in omogočite, da se v državnem zboru odpre in pa aktivno vključi vlada. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospa Zbačnikova. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavnik vlade? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Da.) Stališče poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov, dr. Helena Hren-Venceljeva.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala. Spoštovani! Težko se je odločati o skrajšanem postopku pri zakonu, kjer si ena in druga veja oblasti, to se pravi: izvršna in pa sodna veja oblasti nista v soglasju. Namreč, zakon smo sprejeli decembra meseca in sedaj gre za popravek tega zakona, kajti pokazalo se je, da pri izvajanju zakonskih določil, da ena in druga veja oblasti druga drugi nasprotujeta. Ko smo obravnavali zakon v prejšnjem postopku, nam je predstavnik policije pojasnil, kaj spada pod prekršek in kaj pod druge vrste prestopkov. In to, kar se obravnava v tem zakonu, naj bi bili prekrški. Tudi danes je bilo na odboru pojasnjeno s strani predstavnika policije, da je sodna veja oblasti nasprotovala oziroma razveljavila primere, ko je policija prijavljala prekrške, ker so ugotavljali, da niso primarno pristojni za to, da obravnavajo, da policija prijavlja prekrške, pač pa zdravstveni inšpektorat. Zdravstveni inšpektorat pa je, torej kot roka ministrstva za zdravstvo, v pismeni obliki izjavil, da oni niso pristojni za obravnavo teh prekrškov.
Skratka, stvari niso dorečene. Vlada se ni izjasnila, kako in kaj. Ker pa podzakonski akti na zakon, ki je prišel v veljavno v začetku januarja, in imajo rok tri in šest mesecev, niso pripravljeni, se je zelo težko odločiti, kdo ima prav oziroma kako naj se zakonska materija v praksi izvaja.
Menimo, da bi bilo treba zakon podpreti, torej podpreti skrajšani postopek, in to bomo poslanci krščanskih demokratov tudi napravili. Kaže pa se očitno, da si ena in druga veja oblasti nista komplementarni, ampak se njuni mnenji razlikujeta, in zato bi bilo treba, da vlada pove, kako misli zakon izvajati, kajti ob obravnavi zakona niso nasprotovali določbam, ki naj se sedaj popravljajo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem predlog, da se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami sprejme po skrajšanem postopku. Predlog ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj ena tretjina navzočih poslancev. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (47 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog za skrajšani postopek sprejet.
Državni zbor je ob zaključku 44. izredne seje, 11. aprila 2000, sklenil, da se predlog zakona o volitvah poslank in poslancev, prva obravnava, preloži na 21. redno sejo. Navedeni predlog zakona bo na sejo uvrščen kot 1.a točka dnevnega reda, zbor pa bo obravnavo predloga zakona opravil, ko bo s strani matičnega delovnega telesa pripravljen - za torek, 18. aprila je tudi sklicana javna predstavitev mnenj, v sredo zvečer pa je sklicana matična komisija. Državni zbor bo predvidoma to točko obravnaval v četrtek, 20.4.2000.
Zbor bo v zvezi z 48. točko dnevnega reda, to je volitvami in imenovanji, obravnaval predloge, ki mu jih je predložila komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, kot tudi zadeve, ki mu bodo predložene tekom te seje.
S sklicem seje z dne 6.4.2000, in z dopisom z dne 11. aprila 2000 ste bili obveščeni, da lahko kvalificirani predlagatelji na podlagi razlage komisije za poslovnik k drugemu odstavku 194. člena poslovnika državnega zbora, k 4., 5., 28. in 29. točki vlagajo amandmaje do začetka obravnave predloga nacionalnega programa oziroma predlogov zakonov na seji državnega zbora.
Prehajamo na glasovanje o predlogu dnevnega reda v celoti.
Za današnjo sejo tako predlagam dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem in s sprejetimi dopolnitvami in spremembami. Tekom sprejemanja dnevnega reda je državni zbor odločil, da s te seje umakne dve točki dnevnega reda, to je točko 27 - predlog zakona o lokalni samoupravi, hitri postopek; in pa točko 45, to je predlog zakona o spremembah in dopolnitvah carinskega zakona, prva obravnava. Prav tako pa je državni zbor z večinsko odločitvijo razširil dnevni red te seje s točko zakon o letalstvu, druga obravnava. Na glasovanje dajem predlagani dnevni red. Ugotavljamo prisotnost! Prav tako pa točka 40, to je predlog zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o kmetijskih zemljiščih, skrajšani postopek. Ko le-ta ni bil sprejet, ta točka tudi ni uvrščena na to redno sejo. (64 prisotnih.)
Kdo je za predlagani dnevni red v celoti? (49 poslancev.) Kdo je proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlagani dnevni red 21. seje državnega zbora sprejet.
Kot je dogovorjeno, bo državni zbor danes, v popoldanskem času, nadaljeval in tudi opravil 1. točko dnevnega reda, to so vprašanja in pobude poslank in poslancev. Državni zbor bo v torek 18.4. ob 15. uri nagovorila predsednica evropskega parlamenta gospa Nicolle Fontain, ob 16. uri pa bo v teh prostorih tudi javna predstavitev mnenj ob zakonu o volitvah poslancev in poslank v državni zbor, tako da v torek 18.4. državni zbor ne bo zasedal.
Prehajamo na 1. točko dnevnega reda, to je vprašanja in pobude poslank in poslancev. Proceduralni predlog ima kolega Jelinčič. Danes zvečer ste tudi povabljeni ob mednarodnem dnevu knjige za otroke in svetovnem dnevu knjige na srečanje v prostore spodnje dvorane na kulturno srečanje.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Jaz imam proceduralni predlog, in sicer iz tega razloga, ker jutri ne bosta prisotni na zasedanju dve poslanski skupini. To se pravi, poslanska skupina krščanskih demokratov in poslanska skupina slovenske ljudske stranke zaradi združitvenega kongresa, predlagam, da jutri ne delamo. Hvala lepa. In prosim, če daste na glasovanje ta predlog.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prehajamo torej NA 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO SO VPRAŠANJE IN POBUD POSLANK IN POSLANCEV. V poslovniškem roku, enega dne pred sejo, smo prejeli pisne prijave poslanskih vprašanj in pobud.
Vrstni red je določen v skladu z zadnjim odstavkom 23. člena poslovnika tako, da prva tri vprašanja oziroma pobude postavijo poslanci opozicije, nato pa po vrsti poslanci iz različnih poslanskih skupin po vrstnem redu prijave. Prvo poslansko vprašanje postavlja kolega Rudolf Petan. Pripravi naj se Feri Horvat.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani! Postavljam sledeče poslansko vprašanje, naslovil sem ga sicer na vlado, ampak če mi bo kdo odgovoril tudi iz ministrstva za zunanje zadeve, bo tudi verjetno šlo.
Zasedanje Severoatlantskega sveta, ki je bilo sklicano za 13. aprila, to je danes, v Bruslju, je bilo preloženo na 8. maj. Na njem bi morali sodelovati, seveda, tudi naša ministra za zunanje zadeve in pa za obrambo. Namen prisotnosti vabljenih s slovenske strani pa je preučitev akcijskega načrta za članstvo Slovenije v Natu. Naj samo spomnim, da poleg Slovenije je v tej čakalnici za drugi krog širitve še 8 držav, ki so že opredeljene. Naše zunanje ministrstvo je objavilo, da je preložitev na zahtevo Bruslja ali na pobudo Bruslja, na sedežu Nata pa so sporočili, da je preložitev na pobudo slovenske strani. Zaradi izredne pomembnosti srečanja je ta informacijski pingpong malo nerazumljiv.
V primeru, da slovenski zunanji minister o tem res ne ve ničesar - mislim na preložitev na zahtevo s slovenske strani - se postavlja logično vprašanje, kdo vodi zunanje ministrstvo ali kdo dela v zakulisju mimo ministra; vse to je ob predpostavki, da je informacija s sedeža Nata točna. Sam osebno pa ne dvomim v verodostojnost in pa točnost informacije, ki smo jo dobili s sedeža Nata v Bruslju.
Pri tem je potrebno poudariti, da smo pri vključevanju v Nato napravili že kar nekaj, vsekakor pa preveč, strateških in taktičnih napak. Dovolite mi, da vas spomnim samo na nekaj. Naslonili smo se na napačno državo, ki naj bi nam pomagala pri vključevanju v prvi krog širitve, kupovanje nekonkurenčnega orožja v državi, nečlanici Nata. Navsezadnje tudi podpora resoluciji brez atomskega orožja, kjer smo bili celo iniciatorji, ni bila verjetno tista prava. Seveda se pa pri tem zastavlja vprašanje, ali je vse skupaj slučaj ali pa poteze vleče nekdo iz ozemlja, iz podzemlja. Temu se včasih reče tudi politično podzemlje.
Prosim za tolmačenje omenjenega zapleta zaradi prestavitve srečanja: na čigavo pobudo je bilo srečanje prestavljeno in kakšne so lahko posledice preložitve srečanja? Zakaj ravno 8. maj, medtem ko pri gospodu Ferchoignu vemo, da je bil datum 15. maj. Kaj bo 8. maja ali 7., kar mogoče mi ne vemo; zakaj ravno 8. maj? Seveda, to sprašujem v primeru, če je bila pobuda s slovenske strani. To vprašanje ima seveda tudi podlago v tem, ker kot sem že prej omenil, tudi obisk gospoda Ferchoigna je bil predstavljen, medtem ko smo pa prej lahko slišali, da pa predsednica evropskega parlamenta bo pa kljub temu obiskala Slovenijo, ne glede na te dogodke, ki so se pač v Sloveniji pripetili. In zato bi prosil odgovor na to vprašanje, ker je res malo čudno. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Petan. Odgovoril bo državni sekretar, dr. Petrič.
DR. ERNEST PETRIČ: Spoštovani gospod predsednik! Poslanke in poslanci! Čisto kratek bom. Najprej bi dejal, da ne bi ničesar dodajal k izjavam za javnost, ki jih je izdalo ministrstvo za zunanje zadeve v zadnjih dneh v zvezi s to zadevo.
Drugič. Dejal bi, da je ministrstvo ravnalo v skladu z informacijami, ki jih je dobila misija Republike Slovenije pri Natu v Bruslju od odgovornih funkcionarjev zveze Nato. Temu primerno in v skladu s temi obvestili je naše ministrstvo ravnalo.
Tretje. Seveda nobenih razlogov ne vidim - in zato na to tudi ne bom reagiral - za kakršno koli govorjenje o delovanju podzemlja ali podobnih zadevah, ki so bile tu izrečene, ker se mi zdi, da so najmanj neutemeljene in - po moji vednosti - brez vsake osnove. Odgovor nanje lahko poslanec išče kje drugje, ne v ministrstvu za zunanje zadeve.
Naslednje. Datum 8. maj je bil določen v dogovoru s sogovorniki v Natu. Za obe strani je sprejemljiv in vse priprave potekajo normalno. In zadnje. Ocenjujemo, da preložitev tega sestanka za naše vključevanje v Nato ne bo imela nobenih negativnih posledic.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala državnemu sekretarju. Dopolnilno vprašanje, kolega Petan.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo. Torej, zahvaljujem se gospodu državnemu sekretarju. Vendar pa zadeva kljub vsemu ni tako enostavna in tako pregledna, transparentna in pa mogoče črno-bela. Kajti ta pingpong pomeni, da naše državne institucija pravijo, da v Natu lažejo. Razen, če smo zopet dobili napačno informacijo. Kajti v Natu so rekli, da je bila pobuda s slovenske strani. Jaz se strinjam in tudi razumem, če naše institucije pravijo, da je to bilo drugače. Vendar v tem kontekstu to pomeni, če verjamem našim - nisem se opredelil, komu verjamem, tako da nobenega ne postavljam na kakšno laž. Vendar, če se postavim na stališče, da verjamem tem informacijam z ministrstva za zunanje zadeve, potem v Natu lažejo. Nekdo sedaj ne govori resnice ali pa nam nečesa ne pove. Mogoče bi morali še kakšno drugo informacijo dobiti, ki jo sicer nismo dobili, mogoče ne bi bilo dobro, da bi jo dobili. Vendar nekaj ne gre skupaj! Zaradi tega se mi zdi to vprašanje toliko bolj pomembno. Nisem pa... Ne vem, jaz sem navedel v svojem vprašanju, da ne dvomim v resničnost in verodostojnost tistega, kar so vam sporočili iz Bruslja. Pod to predpostavko se mi zdi to vprašanje toliko bolj pomembno. Če je gospod državni sekretar hotel posredno to povedati, da v Bruslju lažejo, potem verjetno sprejmem to razlago. Če je pa kaj drugega, bi bilo pa prav, da bi slišali še kako informacijo, ki je še nismo slišali, na osnovi česar bi lahko sklepali, da pa zadeve res niso tako enostavne. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Predlagal bi, da bi take formulacije in ugotovitve, kot so bile izrečene na koncu, izrekali z veliko mero odgovornosti. Utemeljitev oziroma misel, ki jo je povedal kolega Petan, je zelo drzna.
Poslansko vprašanje postavlja kolega Feri Horvat.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane gospe in gospodje! Postavljam tri vprašanja in dajem eno pobudo. Upam, da vsa vprašanja ne presegajo sedanjih pristojnosti vlade v sedanjem statusu in da ne bodo težki odgovori nanje.
Prvič, vprašanje v zvezi s podzakonskimi akti na osnovi zakona za skladnejši regionalni razvoj. Vemo, da je ta zakon v tem parlamentu dolgo nastajal, da smo poslanke in poslanci, kot vse državljanke in državljani, ki živijo na manj razvitih območjih, veliko pričakovali od tega zakona. Žal moramo ugotoviti, da vlada in MEOR že več kot tri mesece kasnita pri sprejemanju podzakonskih aktov in drugih ukrepov, zato da bi lahko zakon zaživel oziroma dajal rezultate. Kot sem obveščen, so razlog za to težave pri medresorskem usklajevanju, vendar mislim, da to ni opravičilo. Na problem opozarja tudi evropska komisija, od tega je tudi odvisno pravočasno koriščenje in obseg ter učinkovitost koriščenja sredstev Evropske unije. Predvsem pa na problem opozarja dejstvo, da so razlike med razvitostjo regij še naprej prevelike in da se ne zmanjšujejo, ampak obratno; se povečujejo, kot to kažejo tudi zadnja gradiva vladnega urada za makroekonomske raziskave in razvoj - mislim na poročilo o regionalnih vidikih razvoja iz meseca marca. Med drugim to poročilo kaže, da se je, na primer, bruto dodana vrednost v regiji Pomurje - statistični regiji Pomurje, da sem natančen - zmanjšala od leta 1992 od 74% na 51% državnega povprečja; vemo pa, da je povprečje države v odnosu na Evropsko unijo pri bruto domačem proizvodu prek 70%.
Druga vprašanja se nanašajo na delovanje Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Sprašujem, kdaj bo ta agencija pridobila status po standardih EU? Koliko ljudi je že zaposlenih in koliko in kdaj bodo zaposleni v tej agenciji? Ali bo agencija skrbela samo za izplačila finančnih sredstev Evropske unije ali bo tudi opravljala naloge razdeljevanja intervencij iz državnega proračuna za to področje? In pa: ali je pristojno ministrstvo v obljubljenem roku do 31. marca komisiji Evropske unije posredovalo dodatne informacije k načrtu razvoja podeželja, kot je to komisija zaprosila na 2. zasedanju pridružitvenega odbora 23. marca v Bruslju?
Tretjič - in s tem bom končal. Razveseljivo je, da je na pobudo službe vlade za evropske zadeve vlada namenila znatna sredstva za prekomejno sodelovanje z Republiko Hrvaško. Zanima me ali so ti projekti in ta aktivnost usklajeni z agencijo za regionalni razvoj.
In končno pobuda Vladi Republike Slovenije, da najde rešitev za oprostitev plačila DDV-ja na donacije Evropske unije za namenske programe Phar, čezmejno sodelovanje, ISP in drugo, kar je pogoj za namensko in učinkovito uporabo teh sredstev, namenjenih pripravam za Evropsko unijo. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Prosim predstavnika vlade.
RADO KLANČAR: Hvala lepa za besedo. Spoštovane poslanke, poslanci. Res je, da pri podzakonskih aktih, glede na zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, se nekoliko zamuja. Sicer ne tri mesece, ampak dva meseca, ker mislim, da vsi podzakonski akti naj bi bili po samem zakonu sprejeti do 13. februarja. Vendar ne glede na to moram pač poudariti, da ministrstvo za ekonomske odnose ima pripravljenih šest podzakonskih aktov; in sicer tri podzakonske akte, ki se pač nanašajo na sprejemanje same vlade, to je, sklep o formiranju sveta za sveta za strukturno politiko; pod drugič, uredba o določitvi razvojno omejevanih območjih. In seveda kot tretjič, uredba o regionalnih spodbudah. Potem so pa še trije podzakonski akti, ki so sicer v pristojnosti ministrstva oziroma ministra. To pa je podzakonski akt o formiranju agencije za regionalni razvoj, kot drugi predpis o formiranju regionalnih razvojnih agencij in seveda ti podzakonski akti so bili že nekako v - bom tako rekel - strokovnem usklajevanju. Mislim, da ta strokovna usklajevanja tečejo že od sredine meseca januarja, kjer smo pač vse te zadeve usklajevali na različnih nivojih. Mislim, da kar se tiče podzakonskih aktov, ki so nekako v pristojnosti ministra, so nekako potrebni še nekaj tehničnih izboljšav in lahko ocenjujem, da bi šli, morda, lahko naslednji teden že v neko objavo. Nekoliko bolj zapletena situacija pa je pri podzakonskih aktih, ki jih sprejema vlada.
Moram poudariti, da neko medresorsko usklajevanje traja že več kot en mesec. In seveda vse te pripombe, ki prihajajo iz pristojnih ministrstev, so se marsikdaj nekako v nasprotju ena z drugo. In seveda potem, ko poskušamo to zadevo z vladno proceduro uskladiti, enostavno ne pridemo do usklajevanja.
Moram reči, da smo imeli pač vse te podzakonske akte, ki so v pristojnosti vlade, že dvakrat na sejah odborov, vendar pač dalje kot do tega, da so bili pač uvrščeni na dnevni red, do samega sprejemanja oziroma odločanja ni prišlo.
Tako da bi še nekoliko povezal, kaj pomeni to glede na regionalno politiko, ki se nanaša na leto 2000. Moram poudariti to, da v samem zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja je 28. člen, ki govori, da v prehodnem letu, to je v letu 2000, se lahko upoštevajo določene opredelitve iz samega zakona o spodbujanju razvoja na demografsko ogroženih območji. Tako je konkretno naše ministrstvo iz tega zakona pač tudi že izvršilo en javni natečaj, ki se pač nanaša na sofinanciranje lokalne infrastrukture. Vendar glede na to, da pač določen podzakonski akti še niso sprejeti, pa sledi še drugi razpis, to je o regionalnih spodbudah, ki pa seveda, preden te uredbe niso sprejete, enostavno tega javnega natečaja ministrstvo kot tako ne more izvesti.
Še stališča do Evropske unije in seveda glede na sprejemanje teh podzakonskih aktov. Vse te podzakonske akte smo imeli tudi že v obravnavi na 21. delovni skupini, ki je pristojna za področje regionalne politike oziroma strukturnih skladov, kjer so pač kot celoto vsi člani te 21. skupine, kjer jih je prek 40, ocenili kot ugodno, seveda pa, kot sem že prej poudaril, pa se vsa zadeva v tem trenutku nekoliko zatika pri medresorskem usklajevanju. Jaz ocenjujem, da bo morda tudi to poslansko vprašanje nekoliko spodbudilo, da bomo nekako prišli do nekega konsenza in seveda v tistih točkah, ki so nekako predvsem konceptualno ločena - nekateri želijo določene zadeve, kar se tiče pristojnosti, širiti, drugi skrajševati - seveda uskladiti in potem tudi sprejeli na sami vladi.
Morda še vprašanje, kar se tiče usklajevanja programov med agencijo za regionalni razvoj in SVEZ-om. Mislim, da ti programi morajo biti, preden gredo nekako v končno sklepanje, usklajeni. Ker mislim, da je agencija tista, ki poskuša nekako te programe pripraviti, seveda pa je tisti glavni, ki se dogovarja z Evropsko unijo, pa SVEZ oziroma za sredstva, ki pač prihajajo iz Evropske unije, tako da mislim, da predhodno, da do odločitev, da se pač določenemu območju daje določena sredstva, mora biti strokovna in tudi druga usklajenost. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa državnemu sekretarju, gospodu Klančarju. Naslednji bo postavil vprašanje gospod Izidor Rejc. Se opravičujem, na drugo vprašanje bo še minister Smrkolj odgovoril.
CIRIL SMRKOLJ: Lep pozdrav. En lep dober dan želim, gospe poslanke in gospodje poslanci! Na ta drugi del vprašanja, ki ga je postavil poslanec gospod Feri Horvat glede agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, kjer so podvprašanja pravzaprav, kdaj bo agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja pridobila status v skladu s standardi Evropske unije. Dokončni status v skladu s programom prevzema pravnega reda je treba urediti do 31.12.2002. V letošnjem letu pa smo dolžni za izvajanje programa Sapard, in v tem delu tudi plačilnega dela agencije, dolžni do 30.9.2000 pridobiti ustrezno akreditacijo pri vladi Republike Slovenije v skladu z nadzorom ministrstva za finance in pa seveda to akreditacijo tudi potrditi v Bruslju.
Drugo, kar se tiče tega, kakšna bo povezava agencije Republike Slovenije za regionalni razvoj z drugimi agencijami. Tu je treba vedeti, da so v monitoring komiteju agencije za regionalni razvoj vključeni tudi vsi predstavniki agencij s področja delovanja strukturnih skladov in v skladu s sklepom vlade Republike Slovenije za izpolnjevanje nalog, kar se tiče evropskega kmetijskega, garancijskega in usmerjevalnega sklada in pa finančnih instrumentov v ribištvu je za to zadolžena agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki bo seveda v izvajanju nalog koordinirala in obveščala agencijo za regionalni razvoj.
Tretje podvprašanje je, koliko ljudi je zaposlenih v agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja in kakšen sta predvideni obseg in dinamika zaposlovanja. Mi smo v tem trenutku prerazporedili šestnajst delavcev ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da delajo na agenciji za kmetijske trge. V postopkih so redni postopki prerazporejanja še dodatno šestih delavcev. Ravno tako je opravljen razpis, objavljen v Delu, za 46 novih delovnih mest v okviru agencije za kmetijske trge. Tako, da naj bi v letošnjem letu agencija za kmetijske trge zaposlila skupno 70 ljudi, predvsem v sektorju za podeželje, nekaj v sektorju za kmetijske trge - to so neposredna plačila - in pa v delu finančnega sektorju, splošnega sektorju in pa v sektorju za informacijske sisteme. Seveda je pa predvidena dinamika potem v letu 2001 in 2002, tako da bi po našem predlogu agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja leta 2002 - koncem leta - zaposlovala približno 160 delavcev.
Kar se tiče vprašanja, ali bo agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja skrbela za izplačilo finančnih sredstev EU-ja ali pa bo opravljala tudi naloge razdeljevanja denarja na podlagi sprejete uredbe o uvedbi finančnih interesov ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnjo hrane za leto 2000 in pa finančnih intervencij za celostno urejanje podeželja za leto 2000, je naloga v letošnjem letu opredeljena tako, da bo agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja izvajala postopke predpristopne pomoči SAPARD, prek agencije pa bodo tekli tudi vsi postopki za izvajanje uredbe o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnja hrane za leto 2000, ravno tako za del podeželja.
In pa še to zadnje vprašanje, ali je naše ministrstvo do 31. marca letošnjega leta komisiji posredovalo dodatno informacije o načinu priprave programa SAPARD. Tukaj moram povedati, da je naše ministrstvo dopolnitve k programu pripravljalo in je dolžno za obdobje 2000-2006 do 17.4. v skladu z dogovorom s predstavniki komisije ta program poslati v Bruselj. To je v ponedeljek.
SAŠO PEČE: Spoštovani! Vprašanje se nanaša na odnos Slovenije do tujih držav, in sicer v odnosu in smislu do našega zastopanja naših lastnih interesov navzven.
Vse pogostokrat se dogaja, da Slovenija ne zna ali pa noče - bojim se, da je to drugo - uveljavljati interesov za svoje državljane v tujini, ker se vse preveč bojimo, kaj bodo drugi o nas negativnega kjerkoli zapisali oziroma dejali in kje nam bo to škodilo.
Konkretno se vprašanje nanaša na uporabo avstrijskih vinjet - mislim, da je bilo to vprašanje sproženo pred časom v občini Šentilj, in sicer v tistih krajih, kjer se uporabniki avstrijskih avtocest, slovenski uporabniki, vsakodnevno vozijo na manjših relacijah.
Dajem pobudo in s tem v zvezi vprašanje, da se slovenska vlada nekako dogovori oziroma odločno zahteva, da vinjete ne plačujejo tisti, ki se v notranjost Avstrije vozijo do 50 kilometrov; gre za dnevne migracije, recimo, delavcev ali pa študentov, torej tistih uporabnikov, ki so nekako praviloma izhajali iz tistega nižjega sloja oziroma iz sloja, ki še ni dovolj dobro preskrbljen.
Če taka zadeva ne uspe, predlagam, da slovenska vlada, taka, kot bi morala biti, torej pokončna, uvede recipročne ukrepe za tujce, ne samo na cestninskih postajah, ampak z enako mero in v enaki obliki, kot to počno drugi nam.
V upanju, da boste to sprejeli dobronamerno, lep pozdrav predstavnikom vlade, ki jih je danes več, kot je nas poslancev. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala za pobudo, kolega Peče. Besedo dajem gospodu Branku Tomažiču.
BRANKO TOMAŽIČ: Hvala za besedo. Spoštovani zbor! Zadnjič sem spraševal vlado, ministrstvo za promet in zveze, kdaj se bo nadaljevala gradnja hitre ceste med Logom in Vipavo. Pričakoval sem pismeni odgovor, ki ga nisem dobil. Zato ponovno ministrstvo za promet in zveze sprašujem, kdaj se bo nadaljevala gradnja hitre ceste med Logom in Vipavo.
Parlament je sprejel tudi sistem plačil tega odseka ali celega odseka med Logom in Razdrtim. Zato ministra sprašujem, zakaj se na tem odseku nič ne dogaja, niti odkupi ne tečejo. Znano pa nam je, da smo postavili v tem parlamentu rok, da se ta del odseka hitre ceste odpre oktobra.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Minister za promet in zveze, mag. Bergauer.
MAG. ANTON BERGAUER: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Spoštovane poslanke in poslanci! V roku enega tedna bomo posredovali gospodu poslancu pismeni odgovor. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, minister Bergauer. Naslednje vprašanje postavlja Maria Pozsonec.
MARIA POZSONEC: Lep pozdrav! Hvala lepa. Jaz imam nekaj vprašanj. Vprašala bi vlado na podlagi zakona o davčnem postopku, v koliko primerih je bil urejen odpis dolgov in obresti iz zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja prekmurskih kmetov.
Drugič. O problemih meje na Muri ni treba na široko govoriti, saj je materija vsem dobro znana. Razen določitve meje je najbolj akutno vprašanje gradnja nasipa na Muri. Vsaka zamuda ima lahko hude posledice za vasi ob Muri, za Hotizo, za Kot, Kapco in Gaberje.
Prosim za natančen odgovor, kdaj se začne gradnja nasipa. Dalje. Kdo in s čigavim dovoljenjem odnaša za gradnjo rezervirano zemljo? Kdaj se začne rekonstrukcija M-10 pri Hotizi?
Tretjič. Že dolgo je znano, da je potok Ledava eden od zelo onesnaženih potokov. Zelo pogost je pogin rib. Krivcev za onesnaževanje praviloma ne najdemo. Ker je to mejna reka z Republiko Madžarsko, smo prejšnji teden dobili prvo noto na to temo. Kako bo država rešila ta problem? Pripomnim naj še, da potok Ledava za nas pomeni toliko, kot kakšna večja reka za drugo okolje.
Četrtič. Ustavno sodišče je glede volitev narodnostnega poslanca imelo le pripombo na sestavitev volilnega imenika narodnosti. Kako bo sestavljen volilni imenik narodnosti za naslednje volitve?
Petič. Priznanja vozniškega izpita za tujce, ki imajo stalno bivališče v Republiki Sloveniji, so velik problem. Večina je zaradi neobveščenosti rok, predviden za priznanje, zamudila. Težave so sedaj zelo hude. Ti ljudje so večinoma brez službe, torej nimajo tistih potrebnih 100 tisočakov za ponovni izpit. Pa tudi iz vsebinskega razloga je, po mojem, ponovni izpit vprašljiv. S tem bi diskvalificirali prometno varnost v deželi, iz katere prihajajo ti tujci, ki smo jim mi dali tu stalno bivališče.
Imam še eno pobudo. Sklad kmetijskih zemljišč Slovenije naj prenese brezplačno lastništvo na občine v naslednjih primerih: 1. stavbena zemljišča, za katere ni potrebno plačati spremembe namembnosti, 2. zemljišča v industrijski in obrtni coni; 3. zemljišča v romskem naselju. Pobuda je po mojem mnenju upravičena, saj je zemljišče mnogokrat edino bogastvo občin. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa gospa Maria Pozsonec. Najprej minister Gantar iz okolja.
DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa gospod podpredsednik. Spoštovana poslanka, spoštovani poslanke in poslanci. Kar zadeva obnovo in sanacijo visokovodnega nasipa Kot-Hotiza lahko povemo, da je tisti del visokovodnega nasipa Kot-Hotiza, ki je znotraj slovenskih katastrskih meja - poudarjam slovenskih katastrskih meja - v glavnem že obnovljen, da sicer za ostali del pa se pridobivajo ustrezna soglasja in dovoljenja. Predvsem vsa stvar poteka znotraj slovensko-hrvaške komisije in podkomisije za Muro.
Pred časom so bila že usklajena vodnogospodarska izhodišča, kar zadeva višino vode, ker je zelo pomembno, da sanacija nasipov na eni ali drugi strani, ne bi povzročale poplavne varnosti, na drugi strani. Pričakujemo dovoljenja v najkrajšem času in gradnjo še v pomladanskem času, se pravi zdaj, pri čemer smo mi hrvaški strani tudi sporočili, da če ne bo ustreznih soglasij, si pridržujemo pravico, da ukrepamo predčasno, če bi monitoring reke Mure narekoval hitre akcije na naši strani.
V tem trenutku spremljamo stanje reke Mure tudi gorvodno, v zgornjem porečju Mure. V tem trenutku je seveda Mura v normalnem stanju, zna pa se zgoditi predvsem v zgodnjih poletnih mesecih, ob neugodnih hidrometereoloških razmerah zaradi toplenja snega v višje ležečih predelih v Avstriji, da pride lahko do problemov. Vsekakor bomo te probleme odpravili in preprečili. V tem trenutku in tudi za naprej poplavna varnost tako kot v preteklih letih ni ogrožena.
Naslednja stvar, ki se veže na problematiko onesnaženja reke Ledave.Poznamo nekaj dejstev. Največjo obremenitev predstavljajo neočiščene odpadne komunalne fekalne vode vzdolž celotnega toka reke Ledave. Sedanja komunalna čistilna naprava v Murski Soboti deluje sicer dobro, njeno obratovanje je v skladu s predpisanimi normami, vendar so njene kapacitete 22 tisoč populacijskih enot premajhne. Presežki znašajo približno 40 procentov in ti seveda odtekajo v Ledavo in onesnažujejo sam vodotok. Vsakršni novi priključki, brez razširitev obstoječe čistilne naprave, pomenijo dodatne obremenitve z odpadnimi vodami, ki niso čiščene. Svoje prispeva tudi kmetijska dejavnost in drugi dejavniki na tem področju, ki so lahko usodni za izgubo samočistilne sposobnosti vodotoka, kjer nastopi pogin rib in vse ostale negativne posledice, ki jih poznamo. Kritična so seveda obdobja predvsem takoj po nevihtah, z izpiranjem nesnage in nakopičenih usedlin, ter topla obdobja z nizko vsebnostjo raztopljenega kisika v vodi.
Zdaj pa še, bi rekel, lepši del zgodbe. Po sedanjih veljavnih predpisih je terminski plan potrebne kanalizacije in razširitve čistilne naprave za Mursko Soboto na 45 tisoč poplacijskih enot, je rok do konca leta 2004, in izgradnja čistilne naprave z enako kapaciteto 45 tisoč poplacijskih enot za Lendavo, za Lendavo pa do konca leta 2001. Rad bi tudi povedal, da je Lendava v programu ISPA fonda in da je v dokumentacija v zabojih, če smem tako reči, že odpeljana v Bruselj. Pričakujemo sodelovanje občine, države, Leka in ISPA fonda in realizacijo projekta v rokih. Mi ukrepamo, seveda poskušamo iskati tudi krivce za neposredne povzročitve pogina rib, vedno nismo uspešni, sodelujemo pa v preprečevanju onesnaženosti Ledave tudi z madžarskimi oblastmi. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod minister. Prosim, izvolite, gospod državni sekretar.
DR. ANTON SVETLIN: /Svetlin s kmetijskega ministrstva./ Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci ter spoštovana gospa Pozsončeva! Ker mi ta problematika ni zadosti poznana, bomo posredovali pismeni odgovor.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Prosim, Slavko Debelak, državni sekretar, gre za vozniška dovoljenja.
MAG. SLAVKO DEBELAK: Dober večer oziroma dober dan! Odgovor - vozniška dovoljenja tujcev. Gospa Maria, pravila so takšna, veljajo tako v Sloveniji kot v Evropi, vzhodni, zahodni, v državah Evropske zveze: vsak tujec, ki živi dalj časa v Republiki Sloveniji oziroma v gostujoči državi, mora opraviti tako imenovano prevedbo vozniškega dovoljenja pod pogoji vzajemnosti. To velja tudi v Sloveniji, in to je v zakonu o varstvu cestnega prometa, ki je začel veljati 1.5.1998. 1.5.1999 so vsi tisti tujci, ki imajo v Sloveniji bodisi začasno oziroma stalno bivanje, bili dolžni to zamenjavo opraviti. Tisti, ki te zamenjave niso opravili, so podvrženi kavtelom, ki so sorazmerno stroge, in tu se z vami strinjam. To pomeni, da morajo bodisi v svoji državi oziroma v gostujoči državi ponovno opraviti vozniški izpit in s tem pridobijo pravico do izdaje vozniškega dovoljenja. To ni slovenski novuum, to je, bi rekel, evropsko pravilo. Res je, da je nekaj oseb to spregledalo, vendar pravo je takšno, da ga je treba spoštovati in tukaj nekih izjem ne moremo delati.
Drugo vprašanje - volilni imeniki pripadnikov madžarske in italijanske narodne skupnosti. Res je, ustavno sodišče je ugotovilo, da je 22. člen zakona o evidenci volilne pravice, ki govori o manjšinskih zadevah oziroma o volitvah pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti, v neskladju z ustavo, ker ne določa meril, ki se morajo upoštevati ob ugotavljanju upravičencev do teh volitev. Ustavno sodišče je naložilo pristojnemu organu, to je ministrstvu za notranje zadeve, ki že skupaj z republiško volilno komisijo pripravlja dodatek k temu oziroma opredeljuje ta merila. Čas, moram reči, se počasi že izteka, kajti ustavno sodišče je naložilo to dejavnost do prvih naslednjih rednih volitev v državni zbor oziroma v organe lokalne skupnosti. Sam srčno upam, da bo ta zakon pravočasno pripravljen in da bodo tudi ta merila določena.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala državnemu sekretarju. Prosim, naprej. Državni sekretar Reščič.
VALTER REŠČIČ: Na prvo vprašanje bi odgovoril gospe Pozsonec. V tem trenutku razpolagamo s podatki, ki se nanašajo na leto 1999, in je iz naslova zdravstvenega zavarovanja na podlagi sklepov zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije bil odpisan dolg šestim zavezancem v skupnem znesku 934.000 tolarjev. Koliko od tega oziroma se nanaša na prekmurske kmete, pa v tem trenutku ne vem. Za podrobnejše podatke o tem bi se morali obrniti na zavod za zdravstveno zavarovanje. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Mislim, da smo vse odgovorili. /Pozsonec iz dvorane./ Cesta, točno. Minister Bergauer. Lepa bela cesta, Kapca-Hotiza, ali ne?
MAG. ANTON BERGAUER: Hvala lepa. Če sem prav razumel, je to bivša cesta M10, sedaj G, med Kapco in Hotizo. Mi jo imamo v proračunu in direkcija pripravlja ustrezno dokumentacijo in tudi s tem seveda v tem letu, ki je predvideno, bodo tudi ta dela narejena. Čisto točno kdaj bodo, pa vam lahko pisno posredujemo, ker v tem trenutku moram to na cesti oziroma na direkciji za ceste povprašati, kje so z dokumentacijo oziroma pripravo.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še dodatno vprašanje, gospa Maria.
MARIA POZSONEC: Hvala lepa. Lepo vas prosim, da čimprej vprašate, ker tam več ni ceste in dnevno, ne vem, koliko kamionov gre mimo.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Čebulj. Se opravičujem, Vladimir Čeligoj. Ne? Čebulj, prav, Čeligoj še pride.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi, čeprav nas ni veliko, predvsem pa lep pozdrav ministrom in seveda državnim sekretarjem, predstavnikom vlade. Zastavil bom tri vprašanja.
Prvo vprašanje sledi ministru Bergauerju oziroma ministrstvu za promet in zveze. Sprašujem naslednje: Ali ste na ministrstvu za promet in zveze kaj proučili, da bo potrebno in je potrebno - da bi lokalnim skupnostim oziroma občinam namenili nekaj dodatnih oziroma interventnih sredstev za dokaj poškodovane lokalne in občinske ceste? Letošnja zima, ne samo to, da je poškodovala znatno obilneje te ceste, mnogo je bilo tudi več izdatkov oziroma stroškov pri normalnem izpolnjevanju zimske službe. To vprašanje sem tudi že postavil na odboru za infrastrukturo, toda do danes še nisem dobil odgovora.
Naslednje vprašanje gre ministru Smrkolju. Gospoda Smrkolja sprašujem: Kdaj bodo lokalne skupnosti dobile sredstva za subvencioniranje v kmetijstvu, ki je bilo opravljeno kot javni razpis v letu 1999, to se pravi, lokalne skupnosti še niso dobile sredstev iz tega naslova kot pomoč v kmetijstvu iz leta 1999. Zdaj pa vemo, da gremo že v drugo polovico leta 2000, toda na to ni odgovora.
Tretje vprašanje je pa nenazadnje povezano z ministrstvom za finance in ministrstvom za šolstvo. Kar nekaj občin je v Sloveniji, ki so v letošnjem letu namenile kar nekaj znatnih sredstev za investicije v tako imenovane šolske programe za devetletko, tako učilnic in tudi večnamenskih športnih dvoran. Glede na to, da so občine dobile sklepe ministrstva za šolstvo, da bodo mogoče uvrščene v sam program v letu 2001 ali tudi 2002, občine v skladu z uredbami in zakonom ne morejo pričeti z izgradnjo oziroma danimi investicijami, ki so zajete v letošnjem letu v občinskih proračunih. Če pričnejo z investicijami, bodo na nek način "kaznovane" in teh sredstev, ki naj bi jih namenila država oziroma vlada, ministrstvo za šolstvo in seveda ministrstvo za finance, teh sredstev občina potem ne dobi.
Moje osebno mnenje je in dam tudi pobudo, da bi vlada to proučila in da tiste občine, ki so dejansko več kot 50% sredstev namenile (če mi dovolite, da do konca vprašam, gospod podpredsednik?) ali tudi 100% tako rekoč namenile, da lahko te investicije speljejo, da bi vlada na nek način olajševalno dala ta soglasja tem občinam. Lahko to tudi potrdim in tudi argumentirano dokažem, da so občine, tiste, ki so usklajevale te programe dve leti, naredile pri 500 milijonih najmanj 300 milijonov škode, s tem, da so občine šle z lestvico sofinanciranja preko ministrstva za šolstvo z 20%, prej je bilo 50%, to je 30% minusa, in s tem, da se je uvedel davek na dodano vrednost, je še ostali plus, minusa, in s tem, da so se tudi cene gradbenih storitev povišale.
Na koncu lahko ocenimo, da so občine, lokalne skupnosti še kako finančno na ta način bile prizadete, ker niste imeli posluha v vladi oziroma v teh ministrstvih, in bi eventualno te objekte lahko že imeli zgrajene. Prosil bi ustne odgovore, če ne, pa seveda pismene. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Imamo najprej odgovor iz ministrstva za promet in zveze, prosim, mag. Bergauer. Potem odgovarja ministrstvo za kmetijstvo in nato finance.
MAG. ANTON BERGAUER: Hvala lepa. Res je, bilo je to vprašanje možnega sofinanciranja poškodb lokalnih in občinskih cest po odjugi že postavljeno na odboru za infrastrukturo in okolje. Če se prav spomnim, smo takrat dali odgovor, da glede na našo slovensko zakonodajo, je to pristojnost občin. V tem trenutku nimamo nobene pravne podlage, da bi lahko sofinancirali obnovo in popravila občinskih cest. Seveda smo pred leti imeli določene interventne zakone, ko smo določena sredstva potem občinam sofinancirali za takšne poškodbe, ki so nastale po hudih zimah. V zadnjih treh letih tega ni bilo, zato nimamo nobene zakonske podlage. Je pa, kolikor je meni poznano, to možno prek ministrstva za okolje in prostor, seveda v okviru njihovih možnosti za financiranje občinske infrastrukture, dobiti določena sredstva. Tako bi bilo treba tam pogledati in še potem na nekaterih drugih ministrstvih, kot je ministrstvo za ekonomske odnose, da bi tudi tam pri razpisih, ki jih imajo, morda vključili v kakšen njihov razpis projekte, ki bi obnavljali tudi potem na ta način poškodovane ceste v občinah. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prosim.
DR. ANTON SVETLIN: Spoštovani gospod Čebulj, glede na to, da nimam zadosti podatkov tu in mi ta problematika ni zadosti poznana, vam bomo odgovor posredovali pismeno. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, dr. Svetlin. In še finance, mag. Cvikl Milan.
MAG. MILAN MARTIN CVIKL: Gospod predsedujoči, hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci! Glede vprašanja gospoda poslanca bomo pripravili pismeni odgovor.
Kar je mogoče reči danes, je, da same spremembe zakona o financiranju občin in uvedba soglasja ministrstva za finance je namenjena pravzaprav temu, da so investicijski projekti finančno zaključeni. Mislim, da v tem primeru, če imamo informacije točne, gre v osnovi za vprašanje, ali je mogoče že v letu 2000, glede na to, da v programu projektov, ki se sofinancirajo s strani državnega proračuna, nekaterih teh investicij ni, pridobiti ustrezno soglasje. In tu moram reči, da verjetno, če program investicijsko z viri ni v danem letu zaprt, potem za dano leto tega soglasja ne bo mogoče. Kot je znano, zakon o javnih financah in predvsem predvidene spremembe v uveljavljanju dolgoročnejšega proračuna bo postopoma tudi omogočilo, da bomo za nekaj let naprej vedeli, kaj se naj bi financiralo.
Glede tega konkretnega primera pa, kolikor je razvidno iz dokumentacije, investicija ni finančno pokrita, ker se samo deloma, ne ta del, ki je predviden, pokriva iz sredstev, ki so predvidena v državnem proračunu za leto 2000. Bo pa posredovan še natančen odgovor tudi pismeno. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Dodatno vprašanje, gospod Čebulj.
FRANC ČEBULJ: Na vse tri resorje, katerim sem prej postavil vprašanja, imam še dodatno vprašanje. Od ministra Bergauerja sem pričakoval, da bo dal odgovor, da pripravljajo interventno pomoč občinam, toda kot kaže, iz tega ne bo nič. Ampak kljub temu dam pobudo, da bi nenazadnje tudi na to mislili in dali lokalnim skupnostim, tistim, ki so imele dejansko znatno več stroškov samo z zimsko službo in seveda tudi zdaj z močno poškodovanimi cestami.
Gospod Svetlin, podatek, malo se mi čudno zdi, da vam bi bil na nek način neznan. Vem, da ste res novi na tem področju, toda v letu 1999, zdajle smo že četrti mesec v 2000, ne bi samo pričakoval odgovora, ampak lokalne skupnosti pričakujejo kar denar in bo ta najboljši odgovor. Zato bi dal kar pobudo, da to naredite.
Kar se nanaša na gospoda Cvikla, bi rekel naslednje. Tiste občine, ki sem jih omenjal, vas na nek način ne prosimo v letošnjem letu za sredstva, ampak prosimo vas samo za soglasje, pozitivno mnenje, da lahko začnemo z investicijami. Investicijski, projektni, sami projektni, finančni konstrukti so zaključeni in so tudi bili na javnih razpisih, in tudi potrjeni, sprejeti pozitivno. Gre za to, da so ti investicijski projekti, ki so bili pač predstavljeni preko javnih razpisov, so pokriti. Občine pokrivajo vse v skladu z normativi, ki ste jih vi predpisali. Skratka, več sredstev namenjajo, konkretno bi kar omenil našo občino. Naša občina bistveno več namenja v letošnjem letu za te investicije, kot pa je v samem finančnem projektu tudi prikazano. Mi projekt v letošnjem letu lahko, vrtec, sami zgradimo, tudi večnamensko športno dvorano zgradimo v 70-procentih. To se pravi, da v letu 2001 lahko mi zaključimo z vsemi investicijami. S tem, da vas ne prosimo v letošnjem letu, poudarjam, za sredstva, lahko jih dobimo v letu 2001, lahko v letu 2002, v letu 2003. Popolnoma razumemo tudi situacijo na ministrstvu za šolstvo, ki je pač nastala glede sofinancerskih deležev, ki jih je država dolžna dati. Malo neumno se nam pa zdi, da bi popolnoma kompletne investicije, glede na to, da smo jih v teh petih letih skoraj popolnoma v celoti pokrili, take velike projekte, ki so nenazadnje potrebni in so tudi konkretno, uvajanje v devetletko, pa je dolžna država, da na nek razumen način pomaga in da se te investicije v danem roku tudi izpeljejo. Samo to, nič drugega, gospod Cvikl. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala gospod Čebulj. Mag. Cvikl, državni sekretar.
MAG. MILAN MARTIN CVIKL: Dodatni odgovor. Problem, ki ga imamo tukaj, je po svoje proceduralne narave, ker je zakon o financiranju občine rekel, kdaj lahko ministrstvo za finance izda soglasje. Zato je treba v bistvu pogledati, kaj je v okviru obstoječe zakonodaje mogoče narediti. V tem smislu bomo dali pisni odgovor.
Rad bi pa samo toliko še pomagal glede tistega drugega vprašanja. Vlada je sprejela uredbo glede kmetijstva in ta uredba seveda predvideva, da se v določeni meri tudi zadeve, ki so bile v letu 1999 izvedene, realizirajo. Uredba je bila objavljena, verjetno so zdaj v pripravi postopki in tudi predpostavljam, da bo seveda ustrezen odgovor čez vlado prišel glede kmetijstva. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Besedo dajem gospodu Borutu Pahorju. Pripravi naj se Vincencij Demšar.
BORUT PAHOR: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Gospodu podpredsedniku vlade oziroma ministrstvu za delo zastavljam naslednje vprašanje, in to ne prvič. Gre za boleče vprašanje tistih, ki jih to zadeva; in sicer azbestna proizvodnja v Anhovem. Kot veste, je za posledicami dela z azbestom na območju severne Primorske zbolelo že 600 ljudi, ki so bili tam zaposleni. Trenutno je prijavljenih v verifikacijskem postopku za priznanje poklicnega obolenja nadaljnjih 700 ljudi. Ob upoštevanju dejstva, da se bodo novi bolniki pojavljali vsaj še 20 do 25 let, gre torej za problem, ki zajema pomembno skupino ljudi, ki se čutijo prizadeti.
Sprejem zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju z določili iz 404. člena je posebno prizadel obolele zaradi dela z azbestom, ker jim je bistveno poslabšal kriterije za upokojevanje pod ugodnejšimi pogoji. Prav tako se je pri izvajanju citiranega zakona za obolele izpustilo ali pa se nočejo upoštevati določila 392. člena istega zakona, ki bi jim omogočili upokojevanje po starem zakonu. Iz pisnega tolmačenja ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je razvidno, da pravzaprav sploh ni mogoče izvajati pravic iz tega zakona brez spremembe tega zakona, kar pa po mnenju nekaterih pravnih strokovnjakov ni tako. Zato sprašujem vlado oziroma pristojno ministrstvo, kaj meni storiti za to, da bi se ta situacija, ki jo je mogoče šteti celo za krivično, uredila. Prosim za odgovor pristojnega. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Državni sekretar, gospod Branko Omerzu.
BRANKO OMERZU: Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci! Glede problematike, o kateri je govoril poslanec gospod Borut Pahor, je vlada obravnavala, mislim, da na svoji predzadnji seji ali na eni od zadnjih sej, informacijo posebne komisije in ji tudi naložila, da pripravi predloge za razrešitev nekaterih problemov, ki so vezani predvsem na finančna sredstva. Bolj natančen odgovor bomo pa posredovali pisno. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Vincencij Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Moja vprašanja so kratka, naslovljena pa so na več ministrstev. Upam, da bom v teh nekaj minutah lahko vprašal.
Prvič me zanima, kaj bo ministrstvo za notranje zadeve storilo glede tega, da se širi kriminal. V današnjem časopisu ste lahko brali, kako so privezali na stol 85 let staro žensko. Notica je čisto kratka, ampak predstavljajte si, koliko strahu je prestala ta 85 let stara ženska. Zato sprašujem, kaj boste storili? Tudi nekaj podjetnikov na Gorenjskem je končalo na, bom raje rekel, na grozovit način, da jim obesijo - sveto pismo pravi, da bi kamen obesil, mlinski kamen - betonske klade, da jih potopijo. Sprašujem, kaj boste naredili, da se zajezi ta smer?
Ministrstvo za kulturo sprašujem. Letos je bil spet Loški pasjon. Ogledalo si ga je že več kot 50 tisoč ljudi. Ko smo prosili ponovno za sredstva, je bil odgovor nikalen, medtem ko za film, verjeli ali ne, z naslovom "Jebi ga", žal, moram to tu povedati, za film s takim naslovom, žaljivim naslovom, je pa denar.
Zato sprašujem, kakšna je usmeritev ministrstva za kulturo. Če je taka usmeritev, s takim imenom, potem bog pomagaj, kaj bo s slovenskim narodom.
In tretje vprašanje, ki pa je vezano na ministrstvo za zdravstvo, za okolje. Kaj boste storili glede velikega onesnaževanja zaradi psov, ki so prijetne živali, ampak to, kar se dogaja okoli mest. Jaz bolje poznam Škofjo Loko, pa recimo okolico Kranja, kjer kmetje nočejo več kositi, pa tudi zaradi zdravstva ne smejo več kositi. Kaj boste storili, ker lokalne skupnosti same pa tega ne morejo narediti? Mi smo v Škofji Loki poskušali pred leti s tako imenovanim "pasjim odlokom", ker pa nam je opozicija, predvsem pod vodstvom LDS, krepko nagajala, do takega odloka nismo prišli. Torej, kaj boste naredili?
Pri tem pa sigurno podpiram, če bi ta gospa, o kateri sem prej govoril, imela psa, se ji to verjetno ne bi zgodilo. Zato ne misliti, da sem proti psom, ampak red je treba narediti. Če je to standard, da ima psa, potem je treba za to tudi nekaj plačati. Tako je drugod urejeno, da morajo poskrbeti pred onesnaževanjem. Če lahko povem, da imam, žal bom rabil tak ljudski izraz, kot mi rečejo, vso "poscano" hišo, ker psi hodijo okoli in za vsakim vogalom to naredijo, kar pa po naravni poti naredijo. Ampak zaradi mene ni tak problem. Govorim pa o nevarnosti, ker so tu otroci in pa kmetje ne marajo več v bližini mest kositi. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Državni sekretar, gospod Debelak.
MAG. SLAVKO DEBELAK: Spoštovani gospod poslanec! Res je, če prebirate črne kronike, lahko dnevno ugotovite in vidite, da se v Sloveniji dogajajo tudi takšni delikti, ki so zelo, bi rekel, hudi, storjeni na nek grozovit način. Moram reči, da slovenska policija in tudi slovensko pravosodje dela v intenzivni smeri, da te zločine odkrije, da jih procesuira in da so storilci teh dejanj tudi ustrezno za ta svoja dejanja kaznovani. Tudi sam sem danes prebral kratko vestičko o tej ženici, ki je bila zvezana, maltretirana. Gre za izredno hudo obliko kaznivega dejanja. No, moram pa reči, da za primere, ki ste jih povedali, so pa policisti ugotovili storilce in ti storilci so že v sodnih postopkih. Prepričan sem, da bo sodišče ugotovilo, da so krivi in jih za to tudi ustrezno kaznovalo.
Organiziran kriminal, zlasti pa vse oblike nasilništva so v temeljni prioriteti slovenske policije. Temu posvečamo, moram reči, izredno veliko pozornost in to bomo delali tudi v nadaljevanju. Res pa je, da bi bilo treba mogoče ob obravnavi zakonov, kot so zakon o policiji, zakon o kazenskem postopku in tako naprej, nekoliko bolj prisluhniti tudi tistim zadevam, kjer zahtevamo uporabo posebnih metod in sredstev. Namreč, organiziran kriminal je možno zatirati samo s takšnim orožjem, kakršnega se poslužuje tudi on, to se pravi, da ne bomo prišli v situacijo, da bomo delovali kot pes brez zob. To pomeni tudi intenzivno razmišljanje o dodatnih finančnih sredstvih. Zadeva je ta trenutek taka, da lahko v Sloveniji govorimo, da smo še varna država, da policisti in kriminalisti svoje naloge dobro opravljajo, rezultati uspešnosti odkrivanja so nad evropskim povprečjem. Seveda se pa s tem ne moremo zadovoljiti in vaše opozorilo oziroma vaše vprašanje jemljemo zelo resno je tudi že v strategiji našega bodočega dela.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Minister Pavel Gantar.
DR. PAVEL GANTAR: Spoštovani gospod podpredsednik, spoštovani gospod poslanec Demšar, spoštovane poslanke in poslanci! Problem, ki ga je omenil gospod poslanec Demšar, ni predpisan kot obvezna gospodarska lokalna javna služba. To je natančno določeno v zakonu o varstvu okolja in je popolnoma in celovito v ingerenci občin. Če občina ni sposobna tega urediti, si bo napisala izkaznico o tem sama. Tu država nima nič zraven. Ministrstvo za okolje in prostor ni komunalno podjetje in ne bo pobiralo pasjih iztrebkov po Sloveniji. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Dodatno vprašanje imate? Ministrstvo za kulturo še dolguje en odgovor. Prosim, gospod Gabršček, državni sekretar.
SILVESTER GABRŠČEK: Spoštovane poslanke in poslanci! Odgovorili bomo pismeno v roku enega tedna.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Dodatno vprašanje, gospod ni zadovoljen z odgovori.
VINCENCIJ DEMŠAR: Verjamem, da je gospod državni sekretar tako kulturen, da te besede, tega filma noče ponoviti tu in da bo to raje pismeno napisal in ne govoril. Ampak ministru za okolje in prostor, moje vprašanje ni to, kar ste mi odgovorili. Moje vprašanje je, ali boste to problematiko tudi urejali, gre za ta zakon kot celoto, ne pa za konkretno izvajanje s komunalnimi redarji.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gremo naprej. Gospod Zmago Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Že na prejšnjih poslanskih vprašanjih sem postavil vprašanje premierju, gospodu Drnovšku, o tem, ali so se določene slovenske politične oziroma vodstvene strukture dogovorile o prepustitvi dela slovenskega ozemlja Hrvaški. Odgovorjeno mi je bilo, da ni prišlo do nobenega dogovora, da se nič ni pisalo in nič podpisalo in skratka, da se nič takega ni zgodilo. Dejstva govorijo drugače.
Gre za dva zapisnika, en zapisnik je bil napisan 6.10.1993 in drugi zapisnik je napisan 24.11.1993, ko so se policisti slovenske strani s policisti iz hrvaške strani dogovorili in podpisali, da bodo Slovenci prepustili določene dele slovenskega ozemlja hrvaškim policistom, da bodo lahko s slovenske strani kontrolirali hrvaško ozemlje.
Sprašujem ustrezna ministrstva, najrajši bi vprašal gospoda v.d. mandatarja, gospoda Drnovška, ki ga ni tukaj. Ne vem, koga naj bi vprašal, vendar vseeno prosim za odgovor predstavnike ministrstva za notranje zadeve in pa predstavnike ministrstva za zunanje zadeve. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prosim za odgovor. Državni sekretar, dr. Ernest Petrič.
DR. ERNEST PETRIČ: Spoštovani gospod predsedujoči, gospod poslanec Jelinčič, poslanke in poslanci! Gre seveda za zelo izjemno, delikatno vprašanje. Gospod Jelinčič je citiral dva zapisnika iz leta 1993, če sem si prav zabeležil. Predpostavljam, da razume, da bi težko karkoli več dejal v zvezi z zadevo, ki je stara in je meni ta hip nepoznana, je pa izredno resna, brez da to zadevo preverim. V imenu ministrstva za zunanje zadeve bi lahko samo zagotovil, da bo poslanec dobil pismen odgovor, če sploh je to vprašanje dejansko naslovljeno na naše ministrstvo in če to sploh je pravi naslov za njegovo vprašanje. Ampak ne glede na to, mu lahko zagotovim samo pisni odgovor, ustno pa oba zapisnika ne poznam, ta hip mi nista prezentna in bi težko karkoli več povedal. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Naslednji Franci Rokavec. Dodatno vprašanje imate. Prosim.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa gospod predsedujoči. Odgovor na vprašanje je skop, vendar je razumljivo, da je skop, kajti časovno so zapisniki odmaknjeni in morda so bili tudi narejeni, morda na drugem ministrstvu, v povezavi z drugim ministrstvom, moda celo prikrivani. Zato bi prosil, da mi na to vprašanje ustrezno ministrstvo pisno odgovori, obenem pa k temu odgovoru priloži tudi kopije teh zapisnikov in da se to razdeli tudi vsem ostalim poslancem in poslankam državnega zbora. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Franci Rokavec.
FRANCI ROKAVEC: Hvala za besedo. Gospod predsedujoči, spoštovani poslanke in poslanci, predstavniki vlade. Vprašanje zastavljam ministrstvu za šolstvo in šport.
Na podlagi 92. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je določeno, da vzgojno-izobraževalno in drugo strokovno delo v javnem vrtcu oziroma šoli opravljajo vzgojitelji, pomočniki vzgojiteljev, učitelji, predavatelji višjih šol, svetovalci, delavci, knjižničarji in drugi strokovni delavci, ki z njimi sodelujejo pri izvajanju strokovnih nalog, potrebnih za nemoteno delovanje vrtcev oziroma šol.
52. in pa 54. člen zakona o visokem šolstvu govorita, da so visokošolski sodelavci, visokošolski učitelji, docent, izredni profesor in redni profesor. Visokošolski učitelji na visokih strokovnih šolah oziroma programih so tudi predavatelji in višji predavatelji. Visokošolski sodelavci so asistent, lektor, strokovni svetnik, višji strokovni sodelavec, strokovni sodelavec in učitelj veščin.
Na podlagi navedenih določil, kot zakona o organizaciji financiranja vzgoje in izobraževanja in pa zakona o visokem šolstvu, sprašujem ministrstvo za šolstvo in šport naslednje: Koliko učiteljev je zaposlenih v šolstvu na današnji dan, s tem seveda ne opredeljujem, da mora biti ta odgovor danes, ampak da se posreduje pismeno? Koliko strokovnih delavcev je zaposlenih v vrtcih?
Drugič. Koliko strokovnih delavcev je zaposlenih v osnovnih šolah?
Tretjič. Koliko strokovnih delavcev je zaposlenih v glasbenih šolah?
Četrtič. Koliko strokovnih delavcev je zaposlenih v nižjih in srednjih poklicnih šolah, srednjih tehničnih in srednjih strokovnih šolah in gimnazijah?
Petič. Koliko strokovnih delavcev je zaposlenih v domovih za učence in dijaških domovih?
Šestič. Koliko strokovnih delavcev je zaposlenih v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami?
In sedmič. Koliko visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev je zaposlenih v visokošolskih zavodih? Vprašanje prilagam tudi v pismeni obliki za pomoč. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Menim, da bi počakali na pismeni odgovor, gospod Rokavec, ker verjetno ne more nihče danes dati teh podatkov. Hvala. Vladimir Čeligoj.
VLADIMIR ČELIGOJ: Hvala lepa. Svoje poslansko vprašanje namenjam ministrstvu za finance.
Kurilno olje po zakonu ni obremenjeno s trošarino, medtem ko se za nafto plačuje trošarina 57 tolarjev po litru. Ali je res, da je precej slovenskih uvoznikov nafte uvažalo nafto pod deklaracijo kurilnega olja in s tem prikrajšalo slovensko državo za trošarino v višini 1,5 milijona tolarjev po kamionski cisterni? Kakšni so rezultati jemanja vzorcev, ki jih je jemala carinska služba od meseca decembra 1999 naprej? V Sloveniji nimamo pravilnika, ki bi določal vrsto indikatorja in barvila, ki naj bi se uporabljalo za obarvanje kurilnega olja.
Zanima me, kdaj bo pravilnik sprejet, da se odpravi ta pomanjkljivost in se vzpostavi red pri uvažanju naftnih derivatov? Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Državni sekretar, mag. Cvikl.
MAG. MILAN MARTIN CVIKL: Hvala za besedo. Rad bi samo to povedal, da bomo vseeno na to vprašanje pismeno odgovorili. Ne bi danes, tudi glede na mojo osnovno resorno pristojnost, mogel odgovoriti na vsa ta vprašanja. Tako bomo pismeno odgovorili gospodu poslancu.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Miran Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Predpostavljam lahko, da nam ta vlada danes odgovarja zadnjič, zato bi rad z vprašanjem pokazal, kako je na nekaterih področjih ravnala neodgovorno, kako je ignorirala pravice ljudi, kako se je obnašala do poslancev, kako je kršila institut poslanskih vprašanj.
Moje vztrajanje za zapolnitev certifikatskega primanjkljaja je znano. Predlagal sem zakon. Na vladne zakone sem vlagal amandmaje. Zahteval sem razprave na matičnem delovnem telesu, ponavljal sem poslanska vprašanja. Rezultat je skoraj enak ničli. Za 40 let dela je vrednost certifikatskih delnic pooblaščenih investicijskih družb cca 200.000 tolarjev. Na drugi strani ima sto največjih slovenskih delničarjev od najmanj 32 milijonov ali 150-krat več do največ 652 milijonov ali 3.000-krat večjo vrednost delnic. To je rezultat obnašanja vlade, to je eden od rezultatov lastninjenja, na eni strani revščina, na drugi bogatenje. Na eni strani vlada išče izgovore, da se niti formalno ne pokrije privatizacijska luknja, na drugi strani vlada tolerira, da se tudi s 50% popusti na neomejeno količino delnic omogoča legalno prisvajanje, čemur smo v združeni listi izrecno nasprotovali.
16. novembra 1999 je predsednik vlade na moje vprašanje obljubil skorajšnjo rešitev. Od takrat dalje je vrednost delnic investicijskih družb le še padala. 28.12.1999 sem pisno vprašal vlado, kako ocenjuje projekt prvega pokojninskega sklada in kdaj bo zapolnila obveznosti oziroma izpolnila obveznosti do investicijskih družb. Odgovora ni. 22. februarja 2000 sem ustno vprašal vlado, zakaj nisem dobil odgovora na gornje vprašanje in kdaj bo vlada predložila analizo učinkov lastninjenja. Gospod Marušič je obljubil pisni odgovor ker predstavnika ministrstva za ekonomske odnose in razvoj ni bilo. Odgovora, pisnega, nisem dobil. Vsebinskih vprašanj torej ne pričakujem več.
Toda gospoda Pirkmajerja, ki je za takšno stanje najodgovornejši, le sprašujem. Ali takšno stanje, gospod Pirkmarjer, vsaj malo štejete tudi za neuspeh svojega dela? Ali ob tem, kaj vse ste lažno obljubljali v tem državnem zboru, kdaj vsaj malo zardite ali pa je dejstvo, da ste sam sebi kar dobro postlali, naredilo vaše ravnanje popolnoma neobčutljivo za tegobe malih ljudi? Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Državni sekretar, dr. Pirkmajer.
DR. EDO PIRKMAJER: Hvala lepa. Spoštovani gospod poslanec, poslanke in poslanci. Vprašanje je bilo naslovljeno na vlado, ni bilo naslovljeno na mene. Jaz bom odgovarjal predvsem v svojem imenu, bom pa tudi povedal nekaj stvari, ki zadevajo vlado.
Na vprašanje poslanca gospoda Potrča, kakšno je stanje na področju zapolnjevanja privatizacijskega primanjkljaja, sem tu odgovoril, da je pripravljena oziroma da se pripravlja informacija, ki bo dala odgovore na večino - ne bom rekel na vsa - pripravljena vprašanja. Ta informacija je bila poslana v vladno proceduro. Odbor za gospodarstvo jo je obravnaval pretekli torek. Odbor za državno ureditev jo bo naslednji. Po tempu je predvideno, da bo ta informacija prešla na vlado prihodnji četrtek, s predlogom sklepa, da se posreduje državnemu zboru. V tej informaciji je natančno podano - jaz imam tu koncept te informacije - je podan pregled izdanih in porabljenih certifikatov. Lahko povem, da je bilo izdanih 500 za približno 570 milijard certifikatov, vse v vrednosti 1.1.1993, da je bilo uporabljenih približno 40% za delnice podjetij in približno 60% za vložek v pooblaščene investicijske družbe in da je 8,15% certifikatov ostalo neizrabljenih na računih državljanov. O popustih in neomejenosti popustov, o katerem je gospod Potrč govoril, namreč neomejeno tako zakon o lastninskem preoblikovanju je predvideval pri notranjem odkupu 50%-ni popust, vendar ni bilo omejitve, na kakšno vrednost gre. O tem je bila v tem državnem zboru debata. Kasneje ta stvar ni bila popravljena, v zakonu je pa to določilo in zakon na tej točki ni bil spremenjen, zdaj pa ne velja več.
Kar zadeva privatizacijski primanjkljaj je bilo napravljenih nekaj ukrepov, da bi bila privatizacijska vrzel zapolnjena v celoti. Moram pa reči, da stvar ni odvisna samo od izvršilne veje oblasti, ampak tudi od zakonodajne in da iz drugih razlogov, ki so brez dvoma pomembni, so nekatera zakonska določila pravzaprav takšna, da ni mogoče v celoti izpolniti tistih sklepov, ki jih je vlada tudi sprejela. Konkreten primer, rečem recimo železnice, vlada je z odlokom sprejela, koliko delnic železnice bo dala za privatizacijski primanjkljaj, potem je pa v decembru mesecu bil uveljavljen zakon o železniškem prometu, ki zahteva poseben zakon za kakršnokoli reorganizacijo ali privatizacijo. Vlada je tudi sprejela sklep, da se del iz zavarovalnic da za privatizacijski primanjkljaj. Ta sklep se odraža tudi v zakonu, ki ga je državni zbor sprejel, vendar so procedure, da se te delnice sprostijo, dokaj dolge in je potrebno oceniti celotno količino družbenega kapitala v zavarovalnicah. Tu je brez dvoma res, da gredo stvari počasneje. Dovolim si celo reči, da bistveno počasneje, kot je bilo predvideno. Kot eden izmed tistih, ki so bdeli nad celotnim ali pa bdimo nad celotnim področjem privatizacije, prevzemam tudi svoj del odgovornosti za to stvar, trdim pa, da gre pri tem za bistveno bolj kompleksen problem, da bi se stvar lahko rešila z odgovornostjo ene same osebe. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gremo naprej. Samo Bevk. Ga ni. Nada Skuk. Ni. Janko Veber.
JANKO VEBER: Hvala za besedo in lep pozdrav vsem. Vprašanje bi sicer postavil gospodu Marjanu Podobniku. Nanaša se na problematiko rjavega medveda. Namreč, v zadnjem obdobju je gospod Podobnik zelo pogosto skliceval javne tribune, predvsem na območju Ribnice, kjer je predstavljal sklepe vlade.
Sklep vlade, pod točko 1, ki je bil oblikovan na eni od sej, pa se glasi, da se do 8. aprila 2000 pripravi predlog strategije upravljanja s populacijo rjavega medveda. Pojavljajo pa se, denimo iz zavoda za gozdove Slovenije, ki imajo datum 10.4.2000, vabila na posvetovanje z naslovom "Za človeka in naravo", kjer pravi: "Na posvetovanju želimo predstaviti že oblikovane predloge za strategijo upravljanja z rjavim medvedom v Sloveniji in prispevati dodatne predloge." Torej, rok vlade je bil 8. april, 10. aprila dobimo od zavoda za gozdove povabilo, da nam predstavi oblikovane predloge, torej očitno več predlogov, očitno ne gre za en predlog, ampak gre za več, kljub temu, da je rok 8. april že mimo. Vse skupaj naj bi potekalo v okviru 39. mednarodnega sejma kmetijstva in gozdarstva na Gorenjskem sejmu v Kranju, ki pa bo 18.4.2000.
Zato sprašujem, ker gospoda Podobnika ni tukaj, predstavnike ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo ni prehrano, ali je vlada podaljšala sklep do 18. aprila, da se pripravi predlog strategije upravljanja s populacijo rjavega medveda oziroma kako to, da če tega sklepa ni, zavod očitno teh sklepov ne spoštuje.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Državni sekretar, dr. Svetlin.
DR. ANTON SVETLIN: Spoštovani! Spoštovani gospod Veber, problematika mi žal ni toliko poznana in bomo posredovali pismeni odgovor. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Jožef Jerovšek, ga ni, Jožef Jagodnik je opravičen, dr. Helena Hren-Vencelj, je ni. Branko Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Saj sem 24., kajne?
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: 24. ste, gospod Kelemina, ostali manjkajo.
BRANKO KELEMINA: Aha, pravilno, hvala lepa. Hvala za besedo.
Na 19. seji je državni zbor v drugi obravnavi sprejel predlog zakona o skladu za poplačilo vojne škode oziroma se sedaj imenuje malo drugače. Sprejel je med drugim tudi sklep, da bo državni zbor tretjo obravnavo opravil v skladu z drugim odstavkom 194. člena poslovnika državnega zbora. Žal ni bil sprejet moj predlog sklepa, s katerim sem predlagal, da naj vlada pripravi predlog za tretjo obravnavo in ga pošlje v državni zbor do 1.4.2000. Državni zbor bi pa ta predlog seveda lahko zdajle v tretji obravnavi opravil na tej 21. seji državnega zbora. Kot mi je znano, je vlada pripravila predlog zakona za tretjo obravnavo, vendar ga zaradi zavlačevanja, znanega zavlačevanja, noče, resnično noče predložiti v obravnavo, da bi se potem lahko uresničil tudi sklep državnega zbora v skladu z drugim odstavkom 194. člena poslovnika državnega zbora.
Sprašujem vlado, zakaj noče poslati zakona v državni zbor in kdaj bo to storila. Tudi v mojo poslansko pisarno prihajajo tako rekoč iz tedna v teden ljudje in mi tudi pridejo razlagati, kako je enemu umrl brat, drugemu sestra, tretjemu starši itn. in da v bistvu ni tedna skoraj, da mi ne pride kdo povedat da je tudi v moji volilni enoti kdo umrl. Mislim, da je skrajno neodgovorno in neresno, da vlada, če že ima pripravljen ta predlog zakona, da ga ne pošlje v državni zbor. Prosim odgovor. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Državni sekretar dr. Pirkmajer.
DR. EDO PIRKMAJER: Hvala lepa. Spoštovanemu poslancu bi odgovoril, da je njegova informacija točna. Zakon je pripravljen oziroma besedilo zakona je pripravljeno in bo predloženo državnemu zboru, vendar po konzultacijah s poslanskimi skupinami. Kot veste, je med problemi, ki so nastali ob sprejemanju zakona v drugi obravnavi, med največjimi problemi vprašanje dinamike izplačevanja odškodnin. V drugi obravnavni je bilo sklenjeno, naj bi se vse odškodnine v celoti izplačale v roku 2 ali 3 let, kar pa je z bilančnega stališča za vlado težko sprejemljivo. Vlada je pripravila predlog in je kontaktirala poslanske skupine, ne vseh, v načrtu je tudi vaša poslanska skupina, in če bi potem uspelo najti konsenz o tem, kako se to vprašanje reši, ne bi bilo ovira, da bi bil zakon takoj sprejet. Mi si želimo, da bi zakon bil sprejet, kar se da kmalu, da se končno eno izmed težkih vprašanj preteklosti reši. Vendar na način, kot je bilo predlagano ob drugi obravnavi, žal ne bo mogoče. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Naslednji, Ivan Božič. Ga ni. Aurelio Juri.
AURELIO JURI: Hvala. O kratici GLS ste slišali, ste brali, gre za Globalni logistični servis, ki naj bi nastal s spojitvijo dveh družb, Luke in Intereurope Koper. Projekt je že dalj časa koncipiran, nastajal, bil je imenovan pogajalec s strani vlade, ker je vlada večinski lastnik Luke, minister Rop. Pogajanja so baje bila uspešna, vsaj minister Rop mi je v nekem pogovoru zagotovil, da so stališča usklajena in da bo projekt nastal. Nato pa seveda je vlada, kot sem izvedel, postavila dodatne pogoje in kaže, da je projekt propadel. Sprašujem ministra Ropa, ker pa njega ni, nekoga iz Ministrstva za gospodarstvo:
Kdo je za to odgovoren?
Ali obstaja še kakšna možnost, da se vendarle uresniči projekt, ki je zelo pomemben?
Veste, da bi povečal precej promet skozi Luko Koper, s čimer bi nastale nove možnosti za zaposlitve in za nov prihodek.
Ali obstajajo še kakšne možnosti, da se ta projekt vendarle uresniči?
Če ne bo danes ustnega odgovora, bi prosil, da bo pisni. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod podpredsednik vlade, Marjan Podobnik.
MARJAN PODOBNIK: Spoštovani gospod podpredsednik, poslanke in poslanci! Vesel sem tega vprašanja, predvsem zato, ker se je danes to vprašanje odprlo tudi na seji vlade, kjer je sicer kasneje prišlo do zapleta. Med drugim je bila med točkami tega zapleta tudi ta točka, ki je bila vezana na predlog spremembe stališč vlade do združevanja Luke Koper in Intereurope in oblikovanje Globalnega logističnega centra.
Gospod Aurelio Juri, pravilno ste seznanjeni, da je vlada sprejela zelo jasna, nedvoumna stališča glede tega vprašanja, iz katerih izhaja, da enotno, enotno celotna vlada podpira ustanovitev Globalnega logističnega centra. Zato, ker pa je potrebno ob začetku privatizacije, kar bi dejansko tudi bila ta združitev Luke Koper kot državnega podjetja, zagotoviti tudi zaščito javnega interesa v tistem delu, kjer dejansko gre za javni interes, je vlada potem, ko se je uskladila, soglasno sprejela sklep, da do sprejetja zakona pomorskega zakonika bo omogočil tudi koncesijski način reševanja teh vprašanj, ima država preko vlade tudi v Globalnem logističnem centru zlato delnico.
Jaz obžalujem, da se je zgodilo to, da je minister, mag. Rop, ki je bil v imenu vlade pooblaščen za pogajanja, v teh pogajanjih deloval po sprejetih sklepih vlade v nasprotju s sprejetimi sklepi vlade in seveda predstavniki Luke Koper in Intereurope so se pogovarjali o združitvi na napačnih predpostavkah. Na predpostavkah, ki so bile v nasprotju s sprejetimi sklepi vlade, na predpostavki, da vlada ne stoji za zahtevo, da ima do prej omenjenih pogojev v Globalnem logističnem centru tudi tako imenovano zlato delnico. Danes o tem vprašanju potem nismo razpravljali, iz verjetno nekaterim znanih razlogov.
Še enkrat bi rad poudaril, da vlada enotno podpira ustanovitev Globalnega logističnega centra, da so vsa namigovanja o tem, kdo naj bi temu nasprotoval, popolnoma neutemeljena, da žal nespoštovanje sklepov vlade s strani enega od ministrov, ki je bil s strani vlade pooblaščen za usklajevanje, torej mag. Ropa, je pripeljalo v situacijo, ki pomeni sedaj resen problem, kajti obljubljalo se je nekaj, česar vlada ni sprejela. Kljub vsemu pa ocenjujem, da bomo v prihodnjih tednih ali najkasneje mesecih uspeli najti tako rešitev, ki bo sprejemljiva tako za v tem trenutku državno firmo Luko Koper, po drugi strani za Intereuropo, kakor tudi za vlado oziroma državo, vlado, ki v takih primerih je dolžna tudi ščititi javni interes. Enotna ocena vlade je, da pomeni ustanovitev globalnega logističnega centra zagotovitev možnosti, da se razvojne možnosti, ki jih imajo ta podjetja, s povezovanjem še povečajo, v večji meri izkoristijo, kljub temu, da so bili nekateri pomisleki nekaterih podjetij, ali je to optimalni način. Toda na vladi je bil tak predlog soglasno sprejet in verjamem, da skladno s sprejetimi sklepi vlade bo prišlo tudi do ustanovitve Globalnega logističnega centra. Sam pa sem zaradi zadnjih problemov predlagal, da bi se v čim krajšem času, danes sem predlagal ministru Ropu pred začetkom seje vlade, da bi še v prihodnjih dneh prišlo do srečanja med predsednikom vlade, mag. Ropom kot predstavnikom vlade, ki usklajuje ta vprašanja, vodstvom uprave Luke Koper in Intereurope in sam bi tudi sodeloval na tem pogovoru in prepričan sem, da bi tak pogovor pripomogel k temu, da bi se ti problemi razrešili. Upam in verjamem, da se bo to tudi zgodilo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še državni sekretar, Branko Omerzu.
BRANKO OMERZU: Spoštovani predsedujoči, poslanke in poslanci! Glede na to, da na današnji seji in pod to točko nadomeščam ministra Ropa in v zvezi s tem, da mi ta problematika ni tako znana, bom prenesel vprašanje gospoda Aurelia Jurija ministru Ropu, seveda tudi s predlogom in prepričan sem, da bo tudi kot pooblaščenec vlade na to vprašanje celovito odgovoril.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Dodatno vprašanje, gospod Juri.
AURELIO JURI: Seveda se zahvaljujem. Pričakujem pa tudi odgovor ministra Ropa, za katerega sem prepričan, da se bo morda malce razlikoval od odgovora, ki sem ga prejel s strani gospoda Podobnika. Kajti, gospod Podobnik, sam direktor Luke Koper je obtožil direktno vas kot odgovornega za nastale zaplete. Sam tudi obžalujem, da je prišlo do teh zapletov. Te dni vsi na veliko nekaj obžalujemo, pa vendar bi prosil, da ne le podpiramo projekta, temveč ga omogočimo. Vesel sem vaših zagotovil, da bo prišlo do nekih pogovorov, kajti če bo dejansko ta projekt propadel - zato sem tudi to vprašanje postavil - vemo, kdo je za to odgovoren. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prosim, gospod podpredsednik.
MARJAN PODOBNIK: Gospod Aurelio Juri, odločno protestiram proti vašim namigovanjem. Gre za popolnoma neutemeljene in zlonamerne insinuacije. Obžalujem, da direktor Luke Koper ne pozna osnovnih pravil obnašanja, ki veljajo povsod v demokratičnem svetu, kjer je povsem jasno, da nameščenec spoštuje stališče lastnika; v tem primeru nameščenec ne spoštuje stališč lastnika. Verjamem pa, da ni šlo za nek slab namen, ampak preprosto za napačno informiranje. Če do tega projekta ne bo prišlo, je verjetno res povsem jasno, kje je krivda. Zagotovo ne niti pri podpredsedniku vlade Marjanu Podobniku niti pri njegovih svetovalcih. Način, kako se je mimo sklepov vlade obljubljalo Luki Koper in Intereuropi nekaj, kar ni bilo usklajeno, pa kaže, da v nekaterih strankah tudi glede demokracije rabijo še nekaj osnovnih podukov. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Naslednji je Miroslav Luci.
MIROSLAV LUCI: Hvala lepa za besedo, predsedujoči. Predstavniki vlade, minister, državni sekretarji! Prvo vprašanje postavljam dokaj resno tokrat ministru za promet in zveze. Namreč:
Na kakšen način se določajo rekonstrukcije oziroma obnove in preplastitve državnih cest v Republiki Sloveniji?
Sam kriterije poznam, ampak hočem, da se mi jih napiše, ker bi želeli še pred izvajanjem preveriti določene stvari na terenu. Namreč, ena izmed občin, mestna občina, že dve leti izpada iz teh obnov in modernizacij, in me zanima:
Kje je razlog, ali so to kaki drugi razlogi ali so res tako strokovni razlogi, da do tega ne moremo priti?
Mestne občine namreč ne boste našli niti v eni rekonstrukciji ali adaptaciji v letošnjem letu. Težko bo hoditi ob volitvah okrog in obrazlagati ljudem, zakaj je temu tako, kljub temu, da promet narašča.
Drugo vprašanje je namenjeno Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, na intervencijo številnih upokojencev. Namreč, dobivati so začeli regres in zdi jim, da se jim dela krivica. Namreč tisti, ki dobivajo do 62 tisoč sit mesečne pokojnine, dobijo 57 tisoč sit regresa. Vsi ostali, torej tisti, ki ima približno 62 pa 100, pa 29, torej tudi tisti, ki dobiva 150 in tisti, ki dobiva 200 tisoč. Torej lestvica ni prava in bi bilo verjetno treba vsaj recimo tri razpredelnice narediti, da bi bila razdelitev regresa bolj pravična.
In še tretje vprašanje, Ministrstvu za finance. Vlada Republike Slovenije je s sklepom štev. 361-9/99-2 z dne 31.3.2000 dala soglasje za oddajo prostorov agencije Republike Slovenije za plačilni promet različnim bankam. V točki 3 navedenega sklepa pa je določila, da se oddaja poslovnih prostorov agencije za plačilni promet, podružnice Ptuj in ekspoziture Ormož, preloži za eno od prihodnjih sej vlade. Vlado Republike Slovenije sprašujem:
Zakaj je v primeru agencije za plačilni promet, podružnica Ptuj, naredila izjemo ter v zadevo vključila še davčno upravo Republike Slovenije in tako za te prostore ni dala soglasja za oddajo poslovnih prostorov po javni dražbi?
S takšnim ravnanjem so onemogočena prizadevanja za ustanovitev izpostave bodoče uprave Republike Slovenije za javna plačila in agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve na Ptuju. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Minister Bergauer.
MAG. ANTON BERGAUER: Spoštovani! Na vprašanje, ki ga je postavil gospod Luci, bi odgovoril tako: Mi smo verjetno edino ali pa eno redkih ministrstev v Vladi Republike Slovenije, ki imamo proračun razdelan do vsake, skoraj do vsake ceste, ki jo obnavljamo in na kateri izvajamo rekonstrukcijo. Vse to je predmet obravnave tako v odborih vlade, kot v vladi, kot v odborih parlamenta in v samem parlamentu. In tudi v gradivu, ki je kot priloga k proračunu, so vse državne ceste, ki so predmet rekonstrukcije in obnove, natančno navedene in tudi navedeni zneski, s kakršnimi se bo ta rekonstrukcija izvedla. Res pa je, da je pa teh potreb po obnovi in rekonstrukciji mnogo več, kot pa je razpoložljivih sredstev. Zaradi tega imamo v okviru zakona tudi določene kriterije, na osnovi katerih direkcija za ceste potem pripravi predlog za proračun in tudi potrjevanje tega proračuna v državnem zboru. Seveda je še marsikatera cesta potrebna obnove in tudi preživi vse te kriterije, ampak enostavno ni dovolj sredstev, da bi čisto vse, ki so tega potrebne, prišle v proračun. Zato v marsikateri občini izpade, ali pa cesta, ki pelje skozi določeno občino, izpade iz tekočega letnega proračuna in pride pač v naslednjih letih.
Jaz poznam težave na Ptuju, sam sem si jih tudi ogledal in bomo poskušali za naslednji proračun tisto, kar je potrebno, tudi v tej občini vključiti v proračun naslednjega leta. Je pa seveda izredno težko sedaj v posamezno občino odgovarjati, zakaj ta cesta ni, zakaj ona ni. Mi smo dejansko pri pripravi proračuna vse to obravnavali tudi tukaj v parlamentu, še bolj detajlno pa v odborih, predvsem v odboru za infrastrukturo in okolje. Zato se seveda ne čudim vprašanju, ampak ne moremo pa dati odgovora, zakaj ni. Enostavno je bilo premalo sredstev, da bi lahko vse ceste prišle notri.
Sem pa prepričan - pred kratkim sva si z gospodom županom, poslancem Lucijem ogledala te ceste v območju Ptuja - in sem trdno prepričan, da so potrebne, ampak bodo, upam, če bo tako se odločilo, prišle v proračun v naslednjem letu. V letošnjem letu bomo seveda poskušali v okviru direkcije narediti tisto, kar je v okviru sredstev za vzdrževanje možno narediti. Rekonstrukcija in pa obnove so pa seveda natančno določene in teh dodatno ne moremo vključevati, čeravno so potrebne. Bomo pa poskušali, kot sem povedal, čim več vključiti v naslednji proračun, oziroma tisti, ki bo pač proračun pripravljal. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Ivan Božič! Se opravičujem, gospod Cvikl bo še odgovarjal, ker tu je bilo neko finančno vprašanje. Se opravičujem!
MAG. MILAN MARTIN CVIKL: Hvala za besedo. Gospodu poslancu Luciju bi rad odgovoril, da je ministrstvo za finance že posredovalo gradivo vladi, ki vključuje tudi enako odločitev glede Ptuja in Ormoža, in predvidevam, da bo to na prihodnji seji vlade sprejeto. Tako, da kot je po razpisniku, tako bosta tudi Ormož in Ptuj enako obravnavana. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Luci, dodatno vprašanje.
MIROSLAV LUCI: Jaz upam, da je zabeleženo tisto vprašanje tudi glede pokojnin. Jaz bi vztrajal pri tem, da se poskuša še najti varianta, ker nihče ni odgovoril, da bi bili vsaj trije kriteriji pri razdeljevanju teh regresov.
Gospodu ministru za promet pa tako. Jaz vem in poznam, kaj je v programu, kaj je v proračunu. Sem si dobro pogledal. Zakaj že dve leti enih cest ni? Jaz se ne strinjam s spoštovanjem kriterijev, če hočem tako povedati. Adaptirajo, rekonstruirajo in preplastujejo se ceste, katerih, po kriterijih, ki sem si jih pridobil, nikakor niso še za preplastitev in za obnovo. Tiste, ki so pa potrebne, se pa ne izvajajo. Ne nasprotujem temu, kar je odločeno, dobro v vladi, v odboru in parlamentu. Ampak mislim, da sam postopek in sami kriteriji niso spoštovani.
Vem, kaj je to zlizano vozišče, kaj so to bankine. Ampak to se ne upošteva. Tako se nekatere ceste pri določenih mejah, določenih občinah nehajo, ko je tabla druge občine, se neha, kljub temu, da je slabša cesta naprej. Imam občutek, da se ceste obnavljajo ne po strokovnih kriterijih, ampak po političnih. Ne mi zameriti. To se dogaja zadnje dve, tri leta. Po intervencijah in po vprašanjih inženirjem, ki to delajo, in tistim, ki to nadzirajo, so tudi povedali, da se včasih tega ne morejo držati, ampak se držijo nekih drugih kriterijev. Skratka, žogica je vrnjena tako, minister reče, "pogovorite se z inženirji in s tistimi", ti pa govorijo, "odloča se nekje drugje". Skratka, jaz se v tem ne strinjam.
Jaz samo še enkrat postavljam vprašanja, da mi pismeno odgovorite:
Po kakšnih kriterijih, kateri so kriteriji za preplastitve in podobne zadeve?
Imam jih, hočem jih samo preveriti. Potem bi z neko neodvisno skupino strokovnjakov, še preden se to dela, poskušal ugotoviti, če se res to upošteva. Želim kriterije in da bi z neko neodvisno skupino to preverili. Torej želim v čim krajšem času kriterije, po katerih se to dela. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Minister Bergauer bo odgovoril še na to vprašanje.
MAG. ANTON BERGAUER: Hvala lepa. Gospodu Luciju bi seveda moral tole odgovoriti tako, da seveda odklanjam namigovanje, da je po kakršnihkoli drugačnih kriterijih kot strokovnih predlagana za preplastitev, obnovo, rekonstrukcijo katerakoli cesta. Marsikateri predlog, ki ga je strokovna služba pripravila in ga dala v usklajevanje, tako v medresorsko usklajevanje na komisijah vlade, kakor komisijah parlamenta - dobro poznate, da se tudi potem v samem parlamentu oziroma v odboru za infrastrukturo in okolje pride do določenih zahtev po spremembah v okviru istih sredstev. Seveda v takem primeru lahko kdo potem oporeka, ampak jaz mislim, da kljub temu je v vsakem primeru strokovna presoja za vsak cestni odsek državne ceste, ki je obnovljen, rekonstruiran po natančno določenih kriterijih. Te kriterije vam bomo dostavili, tako da se lahko primerja.
Če pa pogledamo, kaj se po naši državi dogaja, lahko zatrdim, da se na celotnem področju Slovenije v čim večji možni meri poskušajo enakomerno obnavljati ceste, tako da ne bi bilo kje dobiti občutka, da je katero področje tudi zapostavljeno. Mi imamo za to natančne statistične podatke, kjer lahko v vsakem trenutku pokažemo za sleherno občino in za statistično regijo, koliko je na katero območje bilo v letih od 1995, 1996, predvsem pa v zadnjem obdobju, kot je bilo rečeno, v zadnjih treh letih, namenjenih sredstev. Ti podatki so in jih tudi lahko vsakdo vidi in bo ugotovil, da ni bistvenih razlik niti med občinami niti med regijami. Tako da osnovno načelo, ki sem ga prvi dan, ko sem prišel v ministrstvo, zahteval od strokovnih služb, da mora biti enakomerna razporeditev potrebnih sredstev za obnovo cest po celotni državi. Tega se tudi držimo in podatki, ki jih imamo - so na razpolago in se lahko v vsakem trenutku preverijo in tudi dobijo - to dokazujejo. Tako bi resnično rad, da se ne operira s tem, da bi bil kateri kraj ali območje privilegirano, drugo pa zapostavljeno. To enostavno ne drži, kriteriji obstajajo, te vam bomo tudi dostavili. Je pa res, da nekatera območja so v preteklosti dobila manj in ker sedaj imajo približno enak procent vloženih sredstev kot tista, ki so prej dobivala, potem morda ima kdo občutek, da se na katero območje daje več. Nič več se ne daje, ampak približno enako na vsa območja. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Omerzu, državni sekretar.
BRANKO OMERZU: Še en del odgovora je ostal, in sicer regres. Kriteriji, ki upoštevajo tudi socialni vidik oziroma višino pokojnine, so v pristojnosti organov zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, to je upravnega odbora in skupščine, vendar bo ministrstvo tudi pismeno odgovorilo poslancu v zvezi s tem. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Ivan Božič.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Ponavadi, kadar pridem na vrsto, je res dvorana grozno prazna, že tri leta je vedno enako. Ampak vseeno vsa čast predstavnikom vlade, ki ste tu. Imam tri vprašanja.
Prvo je namenjeno Ministrstvu za notranje zadeve: Kdaj bom dobil rezultate kontrole prometa?
Drugo je namenjeno Ministrstvu za okolje in prostor, to je bolj milo vprašanje: Ali in kdaj se bomo kaj pogovarjali o spremembi zakona o odpravi posledic potresa in razvoju v Posočju?
Obljuba je bila in na današnji seji, ki smo jo začeli, ta zakon še ni v postopku, se pravi, letos ga ne bo.
Tretje vprašanje pa je Ministrstvu za zdravstvo. Rad bi, da mi razčistite nekaj misli, nekaj pa da mi pravzaprav podate pismeno. Govorim pa o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno.
Prejšnji teden so bolni delavci sklicali delni zbor v Anhovem. Na ta zbor sva bila prvič povabljena tudi dva poslanca, in sicer gospod Ivo Hvalica in tudi sam sem sodeloval. Slišal sem hude in grde stvari. Ali si kdo predstavlja, da mož in žena čakata na upokojitev, bolna zaradi azbestoze, imata po dva ali po tri otroke, ki ne vedo, kdo bo zanje skrbel? Po azbestozi se samo še umre, to je žalostna ugotovitev. In vendar teh ljudi niste reševali ali pa, bom rekel malo omiljeno, prepočasi jih rešujete. Bilo je zbranih 48 ljudi, ki so vsi na seznamu pregledov, kjer jim je bila že dokazana azbestoza, le upokojitve še ni.
Kako da se to tako počasi ugodi?
Pri tem moram opozoriti na odgovor, ki ste ga dali - dala ga je vlada - 23. decembra 1998 gospodu kolegu poslancu Janezu Janši, kjer je na prvi strani napisala (citiram): "Prosilec mora biti delavec gospodarske družbe, ki je na dan uveljavitve ZPPPAI v proizvodnji uporabljal azbest." In na drugi strani: "Pogoj, ki je potreben za uveljavitev pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji, je, da mora biti prosilec zaposlen v gospodarski družbi, ki je na dan uveljavitve tega zakona..." in tako naprej. To ni res! Mi smo sprejeli zakon, ki je bil objavljen v Uradnem listu 8. maja 1998, številka 35, stran 2494. V 1. členu, ki je spremenjen, piše - samo ta stavek končam: "in zagotovi socialna varnost delavcev" dodajo besede "ter zdravstvena in socialna varnost prebivalcev", besede "do ukinitve proizvodnje" pa se črtajo.
Zakaj v Ministrstvu za zdravstvo ne napišete navodil in kriterijev po tem 1. členu?
Takrat sem govoril za to govornico, da tisti prebivalec Anhovega, ki je živel in delal ob zidu anhovske tovarne Salonit, ki je uporabljala salonit, in je prihajal prek zida, ni nič kriv, da je ta azbest vdihaval. Sprejeli smo zakon, v 1. členu piše, vi pa v obrazložitvi napišete, "samo tisti, ki je delal v proizvodnji azbesta". Ni pošteno. Napišite prosim nove kriterije. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Najprej vprašanje Ministrstvu za notranje zadeve. Državni sekretar mag. Debelak.
MAG. SLAVKO DEBELAK: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Gospod poslanec Božič, obljuba dela dolg. Povedali smo, da vam bomo to analizo, zlasti z vidika učinkovitosti in pa korelacije s kršitvami, sankcijami poslali. Pred 14 dnevi je policija naredila letno poročilo, ta trenutek pripravljajo vaš odgovor in jaz se bom osebno zavzel, da bo to najkasneje v 14 dnevih dostavljeno v državni zbor na vaš naslov.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Okolje. Minister dr. Gantar.
DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovane poslanke in poslanci, gospod poslanec Božič! Včeraj je svet za razvoj Posočja obravnaval tudi vprašanje sprememb in dopolnitev zakona o popotresni obnovi in razvoju Posočja. Res je, amandmaji, ki zadevajo razvojne vidike Posočja, so bili že pred časom pripravljeni in tudi sprejeti na svetu. Vendar se je oblikovalo vmes stališče, včeraj tudi potrdilo, da je smiselno ta zakon dopolniti še z nečim drugim, namreč z dopolnitvami, ki pravzaprav zaključujejo sanacijo. Kot veste, bo letos sanacija zaključena. Ostalo pa bo še nekaj objektov, ki so prazni ali pa lastniki niso tu itn. in podobne zadeve, ki jih bo treba v teku let še postopoma, brez potrebne naglice urediti in zaključiti. Vse te zadeve, se pravi tudi neke vrste dopolnitve zakona, ki bo zaključil sanacijo ali uredil obveznosti, nadaljnja dela, bo treba pripraviti. Te člene, ta element zakona bomo pripravili v mesecu aprilu, v mesecu maju bo zakon z enimi in drugimi amandmaji pripravljen za obravnavo v državnem zboru.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. In še Ministrstvo za zdravstvo, minister dr. Jereb.
DR. MARJAN JEREB: Gospod predsednik, gospe poslanke in poslanci, hvala lepa za besedo. Gospodu poslancu Božiču bi jaz odgovoril, da ministrstvo za zdravstvo je bilo zadolženo za strokovni del teh preiskav. Torej, mi smo določili komisijo strokovnjakov, ki je ugotavljala, kdo od prizadetih ima azbestozo in kdo je nima. Te preiskave še tečejo. To ne gre tako hitro, na žalost, ker so pač komplicirane zdravniške preiskave. Medtem, ko kriterijev, kdo naj bi dobil odškodnino, pa nismo mi določali. Jaz obljubljam, da bom poizvedel, kdo je to določil in bo dobil poslanec pismen odgovor. Vem pa, da to ni bilo ministrstvo za zdravstvo. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Dodatno vprašanje, Ivan Božič.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Na žalost nas poslancev in vseh vas, ki ste člani vlade, najbrž ni toliko, kot jih je bilo bolnih zaradi azbestoze na zboru v Anhovem 10. aprila letos. Ni nas sedaj v dvorani toliko. Ali veste, kako se počuti poslanec, ko ga mati vpraša: Kdo bo skrbel za mojega otroka, niti upokojiti me nočete, pa imam dokazano azbestozo? Ko boste to odgovorili, veste, potem bom nehal prihajati za ta govorniški oder.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Majda Kregelj-Zbačnik! (Je ni.) Mag. Marijan Schiffrer! (Ga ni.) Franc Pukšič!
FRANC PUKŠIČ: Podpredsednik, hvala lepa. Prav lep pozdrav še temu številu, ki nas je ostalo! Zadnja tri leta ali pa celo več, bom rekel, je bilo kar nekajkrat slišati izza te govornice, od kompetentnih ljudi, da bo zakon o plačah v državni upravi sedaj sedaj pripravljen in nared. Kolikor vem, je pravzaprav ta zakon pripravljen, pa menda ni bil nekako usklajen v koaliciji. Zanima me:
Ali je tako daleč, da ga vlada lahko predloži?
Vprašanje se zelo resno postavlja zato, ker so zopet na vidiku štrajki in jaz celo sem prepričan, da celo upravičeni štrajki, sploh učiteljev. Sliši se tudi o zdravnikih, ker seveda želijo te primerjave narediti okoli plač s sodniki.
Včeraj pa smo na odboru za nadzor proračuna slišali od proračunske kontrole, da sodniki ne upoštevajo zakonskih normativov in sklepov ter priporočil iz nadzora, iz proračunske kontrole za izplačevanje nadur na dežurstvo. Zato me zanima:
Kje je ta zakon? Kako daleč je? Kdaj bo zagledal luč, ali v vladi oziroma kasneje v parlamentu?
Vprašanje je namenjeno predstavniku vlade. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Minister, gospod Marušič.
TOMAŽ MARUŠIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovane poslanke, poslanci! Na to vprašanje bi morali dejansko odgovarjati predstavniki pravosodnih ustanov, se pravi sodnega sveta, generalnega državnega tožilstva in pa senata za prekrške. Gre za vprašanje dežurstev ali bolje rečeno, pripravljenosti, torej bivanja doma v pripravljenosti na eventualne intervencije na kraju samem. No, seveda ti trije organi, ki sem jih ravnokar navedel, vsak je po svoje si obračunal to dežurstvo, eni 10% od plače, drugi 30%, skratka stvari so bile neenotno urejene, ker ni zadevnega predpisa, velja še vedno predpis izvršnega sveta iz leta 1991. Na te napake je opozorilo tudi računsko sodišče vse tri ustanove, prišlo je tudi do izplačil, glede katerih šteje računsko sodišče, da so bila nezakonita. No, stvar je bila registrirana nekje pred enim letom, evidentirana, moramo pa to stvar rešiti z novelo zakona o sodniški službi, tako da se enkrat za vselej to vprašanje uredi. Namreč višino te pripravljenosti na domu je določil sodni svet in pa državno tožilstvo. Po mnenju računskega sodišča je to sporno. Zdaj bi težko dal tu avtoritativno mnenje, ker stvar je še vedno v postopku. Računsko sodišče šteje, da gre za nezakonita izplačila. Toliko. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Pukšič, dodatno vprašanje.
FRANC PUKŠIČ: No, o sodstvu smo že marsikaj slišali tudi iz poročil Evropske skupnosti, kako ažurno in temeljito delajo, pa seveda tudi o pojavu, ki se je dogodil leta 1994 s spremembo kazenskega zakonika in zakona o kazenskem postopku o oškodovanju družbenega premoženja. Sedaj seveda še slišimo to, da pač se ne držijo zakonsko določenega izplačevanja nadur za dežurstvo. Pa nisem želel dobiti na to odgovora. Moje vprašanje je:
Kako daleč je zakon o plačah v državni upravi?
Ker če bo zakon o plačah v državni upravi, bo seveda šel čez celotno državno upravo, ker bo zajel tudi sodstvo itd., skratka, bo tu v kompletu zadeve uredil. In me zanima, kako daleč je s to zadevo.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi kdo odgovoriti? Državni sekretar, gospod Debelak.
MAG. SLAVKO DEBELAK: Gospod Pukšič, verjetno mislite na zakon o javnih uslužbencih, v katerem bi naj bilo urejeno tudi plačilno področje. Problem je, moram reči, zelo intenziven in vlada o njem razpravlja, tekst se je usklajeval koalicijsko že kar precej časa. Predlagam, da na to vaše vprašanje odgovorimo pismeno, da dobite celovit odgovor.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Pavel Rupar - ga ni, Bogomir Špiletič - ga ni, dr. Jože Zagožen - se odpoveduje - a, imate! Dr. Jože Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Glede na to, da je danes verjetno zadnja seja, kjer vlada odgovarja na vprašanja, bi vprašal, kdaj bom dobil odgovore na tista številna vprašanja, na katera ste odgovore obljubili v pismeni obliki, pa jih ni bilo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Najbrž odgovora niste pričakovali ta trenutek. Še Mirko Zamernik - ga ni.
S tem smo izčrpali vprašanja, ki so bila najavljena. Zaključujem to točko dnevnega reda. Predstavnikom vlade, pa četudi smo zadnjikrat skupaj, se zahvaljujem za podane odgovore.
Kolegice poslanke in kolegi poslanci, jutri nadaljujemo ob 10.00 uri s točko 3, 4 in 6 ter nato po dnevnem redu dalje. Za danes sejo prekinjam.
(SEJA JE BILA PREKINJENA DNE 13.4.2000 OB 18.05 URI.)