Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.08 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje. Pričenjam nadaljevanje 19. seje državnega zbora. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci, pripravljenih je kar 31 imen: Franc Pukšič, Richard Beuermann od 12.00 ure dalje, Roman Jakič, Pavel Rupar, Maksimilijan Lavrinc, Ivan Kebrič, Benjamin Henigman, dr. Jože Možgan, Rafael Kužnik, Darinka Mravljak, dr. Franc Zagožen, mag. Marijan Schiffrer, Janez Kramberger, Andrej Fabjan, mag. Franc Žnidaršič, Jožef Špindler, Štefan Klinc, Miroslav Luci, Darja Lavtižar-Bebler, Jožef Košir, Janez Janša, Zmago Jelinčič, Janko Veber, Jožef Jerovšek, za pričetek seje Jurij Malovrh, Peter Hrastelj od 12.00 ure dalje, Andrej Gerenčer od 11.15 do 13.00 ure, Josip Bajc od 11.00 ure dalje, Jakob Presečnik od 11.00 ure dalje, Feri Horvat, Bojan Kontič od 11.30 ure dalje. Kaj se dogaja po 11.00 uri, da je toliko opravičenih? Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Zbor bo današnje nadaljevanje 19. seje pričel z obravnavo 41. točke dnevnega reda - predlog predlagateljev za umik predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih glasilih. Za tem bo zbor prešel na včeraj prekinjeno obravnavo 10. točke - predlog zakona o varstvu podzemnih jam, ter nato na obravnavo preostalih točk po dnevnem redu dalje.
Včeraj je bil zbor ob zaključku zasedanja tudi obveščen, da točki 15 in 16 s strani matičnega delovnega telesa še nista pripravljeni za obravnavo na današnjem nadaljevanju seje.
Prehajamo na 41. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA PREDLAGATELJEV ZA UMIK PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O JAVNIH GLASILIH, PRVA OBRAVNAVA, IZ ZAKONODAJNEGA POSTOPKA. Predstavnik predlagateljev navedenega predloga zakona je pri določanju dnevnega reda zbor obvestil, da iz zakonodajnega postopka umika predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih glasilih, prva obravnava. Pisni umik z dne 23. februarja 2000 ste prejeli na klop. Ali želi predstavnik predlagateljev zakona besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki vlade? (Ne želijo.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisnih prijav ni bilo.
Zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog predlagateljev za umik predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih glasilih, prva obravnava, iz zakonodajnega postopka. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za predlog? (48 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog za umik zakona iz zakonodajnega postopka sprejet.
S tem je ta točka dnevnega reda zaključena.
Prehajamo na prekinjeno 10. TOČKO DNEVNEGA REDA - PRVA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O VARSTVU PODZEMNIH JAM. Bila je zaključena splošna razprava - splošna razprava še ni bila zaključena. Ali želi kdo besedo v okviru splošne razprave? (Ne želi.)
Prehajamo na razpravo o predlaganih sklepih in stališčih. Najprej dajem v razpravo prvi sklep matičnega delovnega telesa, ki se glasi: "Predlog zakona o varstvu podzemnih jam - prva obravnava - je primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo." Ta predlog sklepa dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (47 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Prehajamo na razpravo in glasovanje o stališčih, ki jih je pripravilo matično delovno telo, in so zapisani v poročilu delovnega telesa. Kdo želi besedo o stališčih, ki jih predlaga matično delovno telo? Istočasno so v razpravi tudi dodatna stališča, ki so pripela včeraj, ki so bila oblikovana včeraj, in ste jih prejeli pisno oziroma pravkar smo jih sprejeli. Josip Bajc predlaga dodatno stališče, ki se glasi: "Vlada naj pri pripravi predloga zakona o varstvu podzemnih jam za drugo obravnavo prouči možnost, da lokalne skupnosti dajo soglasje in ne le mnenje k podelitvi koncesije."
Vincencij Demšar predlaga dopolnjevalni predlog stališča, ki se glasi: "Predlagatelj naj preuči možnosti evidentiranja podzemnih jam in brezen, za katera se ve ali se bo ugotovilo, da so tudi globišče."
Kolega Tomažič, ali ste vi predlagali dodatno stališče? Prosim!
BRANKO TOMAŽIČ: Hvala, za besedo, predsedujoči. Lahko predlagam še dodatni sklep?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Sedaj je še splošna razprava in do zaključka splošne razprave se lahko predlagajo torej dodatna oziroma dopolnjevalna stališča.
BRANKO TOMAŽIČ: Predlagam dodatni sklep: "Predlagatelj zakona naj pri pripravi zakona za drugo branje povabi k sodelovanju Jamarsko zvezo Slovenije."
Predlagam dve dodatni stališči: "Predlagatelj zakona naj za drugo obravnavo upošteva zahtevo Jamarske zveze Slovenije, da je lastnik katastra jam Jamarska zveza Slovenije." "Predlagatelj zakona naj za drugo branje prouči možnost, da ostane izobraževanje v pristojnosti Jamarske zveze Slovenije." No, prvo stališče naj tudi prouči.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Brez dvoma bi lažje vodili sejo, če bi taka dodatna stališča prejeli vsaj nekaj minut prej. Prosim, gospod Zamernik, želite besedo.
BOGOMIR ZAMERNIK: Hvala lepa. Tudi sam predlagam dodatno stališče, in sicer povsem kratko: "Predlagatelj zakona naj za drugo obravnavo opredeli, kateri podatki niso dosegljivi za javnost." Mislim, da je to izvedljivo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Torej, ali bo še kdo predlagal kakšno dodatno stališče? (Ne bo.) Situacija je naslednja: delovno telo predlaga stališča, ki so v poročilu zapisana, imamo pa tudi še štiri dodatna stališča. Prebral sem že dodatno stališče gospoda Bajca in gospoda Demšarja. Imamo pa še dve dodatni stališči. Stališče Bogomirja Zamernika - predlagatelj zakona naj za drugo obravnavo opredeli, kateri podatki niso dosegljivi za javnost. Stališče Branka Tomažiča - prvič, predlagatelj zakona naj za drugo obravnavo upošteva zahtevo Jamarske zveze Slovenije, da je lastnik katastra jam Jamarska zveza Slovenije, in drugič, predlagatelj zakona naj za drugo branje prouči možnost, da ostane izobraževanje v pristojnosti Jamarske zveze Slovenije.
Želi kdo besedo o teh dodatnih stališčih oziroma razprava je odprta o vseh stališčih in dodatnih stališčih. Kolega Presečnik, prosim.
JAKOB PRESEČNIK: Gospod predsednik, hvala lepa za besedo. Kolegice in kolegi! Sicer ne toliko vsebinsko kot formalno nasprotujem dodatnim stališčem, ki jih je podal poslanski kolega, gospod Branko Tomažič.
Namreč, treba je prebrati tudi stališča matičnega odbora, kjer v zadnji alinei pišemo, da naj predlagatelj v največji meri upošteva stališča oziroma mnenje Jamarske zveze Slovenije. Jamarska zveza Slovenije je dala pripombe oziroma posamezna stališča na zakon in tudi zadnja alinea v stališčih odbora o tem govori. Moram poudariti tudi to, da so bili predstavniki Jamarske zveze Slovenije na seji matičnega delovnega telesa in so se s tem strinjali oziroma sploh tam niso želeli niti besede reči ali da bi imeli kakršnekoli pripombe. To se je pa zgodilo pred dobrimi 14 dnevi. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Gospod minister dr. Gantar želi besedo.
DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! V zvezi s predlaganimi stališči bi želel povedati naslednje mnenje.
Gotovo je stališče poslanca Bajca sprejemljivo; mi bi to proučili oziroma dodatno utemeljili, zakaj mnenje ali soglasje.
Prav tako je možno bolj natančno opredeliti tip varovanih podatkov, kar predlaga v proučitev poslanec Zamernik.
Podpiramo stališče, ki ga je izrekel predsednik odbora za infrastrukturo in okolje, da so stališča poslanca Tomažiča že vsebovana v samih sklepih in so pravzaprav predstavniki jamarske zveze vseskozi sodelovali pri oblikovanju tega zakona. Je pa res, da je znotraj jamarske scene veliko različnih stališč in mi moramo balansirati, ne samo med jamarsko zvezo, ampak tudi gledati, kaj nekatera društva, ki nimajo enakega mnenja z jamarsko zvezo, rečejo in priti do neke splošne, torej skupne točke usklajevanja in prezentiranja v zakonu. Treba je vedeti, da poleg jamarske zveze so še določena stališča, ki niso popolnoma pokrita z jamarsko zvezo. To je treba vedeti in tisti, ki so to sprejemali, to vedo.
Ne podpiramo pa stališča, čeprav je samo preučitev, ki ga je izrekel poslanec Demšar. Namreč, da naj predlagatelj preuči možnost evidentiranja podzemnih jam in brezen, za katera se ve ali se bo ugotovilo, da so tudi grobišča. To materijo ureja zakon o grobiščih. Poleg tega je pa že iz sedanje prakse in tudi na osnovi zakona bo povsem jasno, da kadar jamar naleti na določene stvari ali dogodke iz preteklosti ali kakorkoli, mora obvestiti pristojne organe. Tudi, če naleti, recimo, ali na kosti oziroma grobišča, za katera se domneva, da so iz tega ali drugega vira ali pa, recimo, če naleti, ne vem, na ostanke nekih živali iz preteklosti, vedno mora obveščati in tudi obvešča. In to se registrira. Tako bi ta zadeva pomenila motnjo, ker, kako se pa s tem potem počenja in dela, pa seveda ureja zakon o grobiščih in to je nepotrebno v tem zakonu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi še kdo besedo? Gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala za besedo. Imam pripombo na to, kar je ravnokar povedal minister. Tudi mi smo pogledali, kaj je v zakonu o grobiščih in so nekatere stvari res tam omenjene, ampak v tem pogledu pa se mi zdi, da nič posebej hudega ne nalagamo predlagatelju tega zakona, ko pravimo, preuči možnost evidentiranja. Mislim, da je še veliko takih jam, ki niso niti še evidentirane tudi kot grobišča. Zato mislim, da to ni neka posebno huda obveza, bi pa vendar nam potem tudi povedali v naslednji obravnavi, bi mi pa vendar dobili, kakšno stališče ima vlada do te problematike. Zato mislim, da to ni nekaj bogokletnega tako dodatno stališče tudi sprejeti. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Demšar. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Najprej bomo odločali o dodatnih stališčih, nato pa o vseh stališčih skupaj, po vrstnem redu, kot so bila predlagana. Najprej dajem na glasovanje predlog Josipa Bajca, naj pri pripravi predloga zakona o varstvu podzemnih jam za drugo obravnavo preuči možnost, da lokalne skupnosti dajejo soglasje in ne le mnenje k podelitvi koncesije. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za to dodatno stališče? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je dodatno stališče sprejeto.
Na glasovanje dajem dodatno stališče, ki ga predlaga kolega Demšar: Predlagatelj naj preuči možnosti evidentiranja podzemnih jam in brezen, za katera se ve ali se bo ugotovilo, da so tudi grobišče. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za dodatno stališče? (21 poslancev.) Je kdo proti? (14 poslancev.)
Ugotavljam, da je dodatno stališče sprejeto.
Na glasovanje dajem prvo dodatno stališče Branka Tomažiča: Predlagatelj zakona naj za drugo obravnavo upošteva zahtevo Jamarske zveze Slovenije, da je lastnik katastra jam Jamarska zveza Slovenije. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za dodatno stališče? (24 poslancev.) Je kdo proti? (9 poslancev.)
Ugotavljam, da je dodatno stališče sprejeto.
Drugo dodatno stališče kolega Tomažiča: Predlagatelj zakona naj za drugo branje preuči možnost, da ostane izobraževanje v pristojnosti Jamarske zveze Slovenije. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za dodatno stališče? (24 poslancev.) Je kdo proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da je dodatno stališče sprejeto.
Imamo dodatno stališče kolega Zamernika: Predlagatelj zakona za drugo obravnavo opredeli, kateri podatki niso dosegljivi za javnost. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za dodatno stališče? (39 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je sprejeto.
Sedaj dajem na glasovanje predlog stališč v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za predlog stališč v celoti? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so predlagana stališča v celoti sprejeta.
Imamo še dodatni sklep, ki se glasi: "Predlagatelj zakona naj pri pripravi zakona za drugo branje povabi k sodelovanju Jamarsko zvezo Slovenije". Branko Tomažič. Ugotavljamo prisotnost! Razumel sem, da se je to že zgodilo. Kolega Tomažič je ta dodatni sklep umaknil. Hvala lepa.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 11. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O PREVOZNIH POGODBAH V ŽELEZNIŠKEM PROMETU. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Ali želi besedo predstavnik vlade? Prosim državni sekretar, dr. Hanžel.
DR. SLAVKO HANŽEL: Hvala za besedo gospod predsednik. Spoštovani! Predlog zakona o prevoznih pogodbah v železniškem prometu je bil posredovan državnemu zboru v drugo obravnavo junija lanskega leta. V besedilu, ki je pred vami, so upoštevane vse pripombe tako sekretariata za pravne zadeve državnega zbora kot državnega zbora iz prve obravnave. Ne glede na to, pa je dodanih nekaj amandmajev odbora za infrastrukturo in okolje, ki so nastali predvsem iz razloga, ker je bil kasneje, se pravi, v novembru lanskega leta, uveljavljen zakon o železniškem prometu in je bilo treba torej določila tega zakona o prevoznih pogodbah uskladiti s sedaj že veljavnim zakonom. Prav tako je pa tudi na področju mednarodnih konvencij prišlo do določenih sprememb, ki so sedaj vključene v teh amandmajih. Tako predstavlja sedaj zakon vključno z amandmaji, torej predlog tega zakona za drugo obravnavo, gradivo, ki je usklajeno z dogajanji na tem področju, tako v sklopu naše že veljavne zakonodaje kot tudi zakonodaje Evropske unije. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala državnemu sekretarju. Predlog zakona je obravnaval odbor za infrastrukturo in okolje kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, predsednika odbora, gospoda Presečnika, da predstavi mnenje.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegice in kolegi! Odbor je predlog navedenega zakona oziroma obravnavanega zakona obravnaval na treh sejah v februarju letošnjega leta.
Glede na to, da je bil v vmesnem času sprejet zakon o železniškem prometu, je bilo treba opraviti določene in potrebne korekture, kar je odbor storil v obliki amandmajev, ki jih imamo priložene na vseh straneh, od strani 2 naprej. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? Želite? Gospod Malovrh, stališče poslanske skupine slovenskih krščanskih demokratov.
JURIJ MALOVRH: Hvala lepa za besedo. Naša poslanska skupina bo zakon o prevoznih pogodbah v železniškem prometu podprla, vključno z vsemi amandmaji, s tem da bomo dali po vsej verjetnosti v tretji obravnavi amandma na 45. in 67. člen, kajti še kako je potrebno za državo Slovenijo, da pripravi ta zakon, za katerega je podlaga tako imenovani CIM, potem delno tudi PIM, kot pa sedaj pravijo, pa tudi COTIF in OTIF.
Prevozi v železniškem prometu se sklepajo ne samo območje Slovenije, ampak tudi v mednarodnem prevozu in mora biti zakon usklajen s temi mednarodnimi konvencijami in reglimentacijami, tako kot je povedal že gospod državni sekretar.
No, zakaj govorim o 45. členu? Predvsem zaradi tega, ker so v 45. členu preohlapno opredeljeni izročilni roki, predvsem za žive živali in eventualno tudi za mrliče; v 67. členu pa, kdaj ima pošiljatelj oziroma prejemnik pravico do odškodnine ali pa do delne odškodnine zaradi izgube ali pa poškodbe pošiljke.
Prav je, da te amandmaje v drugem branju podpremo, kajti na ta način bo potem v tretjem branju možno ponovno vlagati amandmaje. Drugo pa je, da pa mora potem vodstvo Slovenskih železnic ali Slovenske železnice, nekatere zadeve urediti tudi v samih tarifah.
No, jaz mislim, da po toliko letih samostojnosti Slovenija že zasluži tudi ta zakon o prevoznih pogodbah v železniškem prometu, da ne velja več nekdanji jugoslovanski zakon. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Malovrh. Bo še katera od poslanskih skupin predstavila stališče? (Ne bo.)
Prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih členih predloga zakona. Kot podlaga pri tem nam bo služil pregled amandmajev, ki je bil pripravljen z dne 16.2. Zboru pa najprej predlagam, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika po končani razpravi in glasovanju o amandmajih in členih razpravlja in glasuje skupaj o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji.
Ta sklep dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! Prosim bi tudi vodje poslanskih skupin in sekretarje, da omogočite, da bo lahko delo normalno potekalo, kajti imam vtis, da bo naša sklepčnost na meji. (44 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost, drugič! (43 prisotnih.)
Državni zbor ni sklepčen. Sejo nadaljujemo čez 10 minut - ob 10.44.
(Seja je bila prekinjena ob 10.34 uri in se je nadaljevala ob 10.46 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za predlog, da bomo o členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji, glasovali skupaj? Kdo je za tak proceduralni predlog? (48 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Prehajamo na razpravo o posameznih členih in vloženih amandmajih. V razpravo dajem amandma za novi 1.a člen. Predlagatelj je odbor za infrastrukturo in okolje. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Amandma za novi 1.a člen dajem na glasovanje. Prosim za mir v dvorani! Ne vem, kaj se danes dogaja, ampak popolnoma... Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma za novi 1.a člen? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Sprejeli smo nov 1.a člen.
Prehajamo k 2. členu in amandmaju odbora. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ta amandma dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 2. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 2. člen? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo k 3. členu in amandmaju odbora, da se člen črta. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ta amandma dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet, člen smo črtali.
Prehajamo k 4. členu in amandmaju odbora. Dajem ga na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 4. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 4. člen? (36 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 5. členu in amandmaju odbora. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 5. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za 5. člen? (44 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 9. členu in amandmaju odbora. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (38 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 9. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 9. člen? (37 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Člen je sprejet.
Smo pri 14. členu in amandmaju odbora. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (34 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 14. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (36 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Člen je sprejet.
Prehajamo k 16. členu in amandmaju vlade. Odbor ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Prehitro. Ugotavljamo prisotnost! Glasujemo o amandmaju vlade k 16. členu. (48 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (42 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 16. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (40 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Člen je sprejet.
Prehajamo k členu 22 in amandmaju odbora. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (40 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za člen? (40 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Člen je sprejet.
Prehajamo k členu 26 in amandmaju vlade. Odbor ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (42 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen 26. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za člen? (42 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Člen 26 smo sprejeli.
Prehajamo k členu 28 in amandmaju odbora. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (39 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost! Glasujemo o členu 28 v celoti. Prosim? (47 prisotnih.)
Kdo je za člen 28 v celoti? (48 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Člen je sprejet.
Smo pri členu 32. Spremeni se podnaslov člena, tako da se glasi: "Tovorni list." Predlagatelj je odbor. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 32. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za člen? (37 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo k 33. členu in amandmaju odbora. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za člen? (38 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo k 35. členu in amandmaju odbora. Ugotavljamo prisotnost! (44 prisotnih.) Prosim za pozornost. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma odbora k 35. členu? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za člen? (42 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 45. členu in amandmaju odbora. Dajem ga na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (44 prisotnih.) Prehitro. Prosim za pozornost. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 45. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (43 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost! Glasujemo o 45. členu. (47 prisotnih.)
Kdo je za člen? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Imamo še tri amandmaje. K 59. členu predlaga amandma odbor. Dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (44 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 59. člen. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za člen? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 68. členu in amandmaju odbora. Le-tega dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 68. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za člen? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Glasujemo o zadnjem amandmaju k temu zakonu, to je o amandmaju številka 71, predlagatelj je odbor.
Navedeni amandma dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Prosim za pozornost! Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.)
Sejo bomo nadaljevali čez deset minut, ob 11.10 uri.
Prosim poslanske skupine, vodje in sekretarje, da zagotovijo udeležbo, da bo lahko državni zbor normalno delal danes do 14.00 ure.
(Seja je bila prekinjena ob 10.58 uri in se je nadaljevala ob 11.09 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Glasovali bomo o amandmaju k 71. členu. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 71. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta člen? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 71. člen sprejet.
V razpravo dajem vse preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Preostale člene dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za preostale člene? (34 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
V razpravo dajem naslov zakona. Ker ni razprave, dajem na glasovanje naslov zakona. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
V razpravo dajem naslednji predlog sklepa: "Predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi vlada Republike Slovenije kot predlagateljica zakona." Želi kdo besedo o tem sklepu? (Ne želi.)
Navedeni sklep dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za tak sklep? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Dodatnih sklepov ni bilo. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 12. TOČKO DNEVNEGA REDA - PRVA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O REVIDIRANJU. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Želi.) Prosim, dr. Plavšakova, državna podsekretarka.
DR. NINA PLAVŠAK: Zakon o revidiranju, ki ga je pripravila vlada, ima namen sistemsko in zaokroženo urediti področje revidiranja in pri tem v primerjavi s sedanjim zakonom bolj jasno določiti pravila, ki zagotavljajo uresničitev temeljnega načela na področju revidiranja, in sicer načelo neodvisnosti revidiranja, in pa jasneje določiti in urediti postopek nadzora nad opravljanjem revizijskih storitev. V ostalem delu, to pomeni, s stališča organa, ki je pristojen za izvajanje tega nadzora in za sprejemanje ustreznih standardov, ostaja ureditev takšna, kot jo poznamo v sedanjem zakonu o revidiranju, in sicer te naloge opravlja slovenski inštitut za revidiranje, ki je organiziran v upravno-organizacijski obliki zavoda. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospe dr. Nini Plavšak. Predlog zakona je obravnaval odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora. (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Pred tem tudi, ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite besede.) Ali želite besedo poslanke in poslanci? Pisnih prijav nismo prejeli. (Ne želite.) Zaključujem splošno razpravo. Prehajamo na odločanje o predlaganih sklepih.
Najprej dajem na glasovanje predlog sklepa, ki ga je predlagalo matično delovno telo. Predlog zakona o revidiranju, prva obravnava, je primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo. Ta predlog sklepa dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.) Glasujemo o predlogu sklepa, da je zakon primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo. Ugotovimo prisotnost! (42 prisotnih.)
Sejo nadaljujemo čez 10 minut, ob 11.24 uri. Prosim za udeležbo poslank in poslancev.
(Seja je bila prekinjena ob 11.14 uri in se je nadaljevala ob 11.27 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: (50 prisotnih.)
Kdo je za predlog sklepa, da je predlog zakona o revidiranju primerna osnova za pripravo besedila za drugo obravnavo? Kdo je za tak predlog sklepa? (40 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Predlog sklepa je sprejet.
V razpravo dajem stališča, ki jih je pripravilo matično delovno telo. Dopolnjevalnih oziroma dodatnih stališč ni bilo. Ni razprave? Stališča dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost! Prvič je bilo prehitro. (46 prisotnih.)
Kdo je za predlog stališč? (40 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo stališča sprejeli brez glasu proti in s tem smo tudi izčrpali razpravo in odločanje o tej točki dnevnega reda, ki jo zaključujem.
Prehajamo na 14. TOČKO DNEVNEGA REDA - TRETJA OBRAVNAVA PREDLOGA NACIONALNEGA PROGRAMA RAZVOJA TELEKOMUNIKACIJ. Predlog...
13. TOČKA DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O PLAČILNEM PROMETU - PRVA OBRAVNAVA. Predlog zakona... Kaj ste pa glasovali, kolega Avšič? Predlog zakona je v obravnavo predložila vlada Republike Slovenije. Predstavnica vlade je dr. Plavšakova. Prosim.
DR. NINA PLAVŠAK: Že v letu 1996 je Banka Slovenije, ki ima po 73. členu zakona o agenciji za plačilni promet itd., pooblastilo, da uredi in omogoči postopen prenos plačilnega prometa na banke, pričela s pripravami. Rezultat teh priprav je, da naj bi sedaj zakon, ki ga je predlagatelj predložil v obravnavo in ki je bil pripravljen v sodelovanju z Banko Slovenije, uredil tudi pravne okvire plačilnega prometa, oziroma če smo pravno dosledni, storitev v plačilnem prometu, ki naj bi jih v bodoče začele prevzemati banke.
Hkrati pa zakon poleg ureditve vsebine razmerij med udeleženci plačilnega prometa ureja tudi postopno preoblikovanje sedanje agencije za plačilni promet v agencijo za javnopravne evidence, ki naj bi obdržala osrednjo funkcijo, ki jo ima s stališča zbiranja agregatnih podatkov, in pa funkcijo zbiranja podatkov iz letnih poročil po 70. členu zakona o gospodarskih družbah.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, dr. Plavšakovi, ki je predstavila vsebino zakona. Predlog glede tega je obravnaval tudi odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Proceduralni predlog, gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa gospod predsednik. V Poročevalcu, kjer je predstavljen predlog zakona o plačilnem prometu, gospa Plavšavakova ni navedena tu kot predstavnica vlade. Tu so navedeni Mitja Gaspari, minister, Milojka Kolar, Andrej Simonič, Igor Umek in Stanko Štrajn. Zanime me, ali se menja sedaj praksa, ker smo že formalisti včasih ali kaj, kako je to, da niti enega izmed teh ni bilo sem za govornico. Ni bilo za govornico, počakajte, da povem do konca.
Želel bi pojasnilo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa kolega Hvalica. Pojasnilo bomo takoj posredovali. Generalna sekretarka vlade nas je obvestila, da bo kot predstavnica vlade Republike Slovenije pri obravnavi predloga zakona o plačilnem prometu, prva obravnava, sodelovala tudi dr. Nina Plavšak, državna podsekretarka v ministrstvu za finance. Besedo ima gospod Kopač. Ali želite besedo? (Ne želite.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? Stališče poslanske skupine socialdemokratov predstavlja Bogomir Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Na začetku bi opozoril na to, da razprave o tem, ali naj plačilni promet še naprej opravlja agencija za plačilni promet v taki ali drugačni organizacijskih obliki kot enotna institucija za področje celotne države ali naj se ta prenese v banke, trajajo že nekaj let.
Koncepta, ki sta burila duhove, sta bila dva. Prvi je koncept, ki je zaobsežen v sedaj pripravljen predlogu zakona. Torej plačilni promet naj opravljajo poslovne banke in nihče drug v državi. Veliko argumentov pa je govorilo in še vedno govori v prid tudi drugi rešitvi, da naj bi plačilni promet na področju cele države opravljala institucija, ki bi prerasla iz sedanje agencije za plačilni promet in bi kot skupna organizacija za plačilni promet, ki bi bila v lastništvu vseh bank, opravljala storitev plačilnega prometa.
Podobno rešitev najdemo tudi v Švici, ki je država gotovo z zelo razvitim bančnim sistemom. Tam so banke ugotovile, da je zelo drago oziroma predrago, da vsaka investira veliko sredstev v, programsko opremo in so se medsebojno dogovorili, da ustanovijo skupno hišo za opravljanje plačilnega prometa in ji to storitev, ki je nedvomno bančna storitev, poverijo v upravljanje in na ta način znižajo stroške bančnega poslovanja.
Glede na dolgoletno prakso in na razvoj plačilnega prometa v agenciji za plačilni promet, še prej pa seveda v SDK, gotovo govorijo v prid temu, da bi bila ta druga rešitev, ki ima svoj vzor tudi v švicarskem modelu, primernejša, kot pa je rešitev, predlagana v zakonu, ki ga sedaj zagovarja vlada. Prepričan sem, da vse tisto, kar vlada v obrazložitvi k predlogu zakona govori kot zelo pomembna dejstva, ki jih bo mogoče rešiti s tem zakonom, v bistvu ne drži ali pa je mogoče doseči že v okviru obstoječega sistema plačilnega prometa v agenciji za plačilni promet.
V obrazložitvi je na primer zapisano, da je ta zakon in prenos plačilnega prometa v banke nujno potreben tudi zato, da bi se lahko plačilni promet razbremenil nekaterih opravil, ki niso več združljiva s tržnim sistemom poslovanja. To je mogoče rešiti na bolj enostaven način. Spremenite zakon o davčnem postopku, spremenite zakon o agenciji za plačilni promet in zadeva bo končana. Naloge, ki jih danes agencija za plačilni promet poleg plačilnega prometa opravlja, so ji naložene z zakonom. Če se te zakonske določbe ukinejo, bo v agenciji za plačilni promet ostala čista storitev plačilnega prometa in v ničemer ne bo opredeljena z drugimi opravili. Tako govoriti, da je ta zakon nujno potreben, da bi se to očiščenje tudi zgodilo, preprosto ni res oziroma tudi prenos v banke ni nujno potreben, da bi se to očiščenje zgodilo.
Drugo. Na odboru je bilo veliko poudarka, da predlagana rešitev pomeni tudi bolj gospodarno opravljanje plačilnega prometa oziroma postopno zniževanje cen plačilnega prometa. Tudi ta argument nikakor ne zdrži. Plačilni promet v Sloveniji je že sedaj, če ga primerjamo s ceno plačilnega prometa v ostalih evropskih državah in tudi z usmeritvami predpisov Evropske unije oziroma s cilji, ki so opredeljeni v teh predpisih, ni nič dražji od evropskega. Oobstaja pa seveda možnost, da bi cena še padla, če bi seveda del nalog, ki bi jih morala opravljati davčna uprava Republike Slovenije, odvzeli iz agencije za plačilni promet in jih prenesli k davčni upravi Republike Slovenije. Na ta način je mogoče današnjo ceno plačilnega prometa še veliko znižati.
Trditi, da bo pa zdaj, ko bo plačilni promet v bankah, cena nižja, pa menim, da je povsem napačno. Gospod Bohnec iz Banke Slovenije je na matičnem delovnem telesu zagovarjal tezo, da bo pa sedaj tako in tako konkurenca med bankami tista, ki bo tiščala ceno plačilnega prometa navzdol. To ne drži, in sicer razlogov je več.
Prvič, v Sloveniji je težko govoriti o konkurenci v bančnem sektorju. Te ni in jo gotovo še dolgo ne bo.
Drugič, vse banke, ki sodelujejo oziroma bodo opravljale v bodoče plačilni promet, bodo zainteresirane za čim višjo ceno plačilnega prometa. In od tu do nekega monopolnega sporazuma, ki je lahko tudi tihi medbančni sporazum, ni več daleč.
In tretje, kar govori v prid moji tezi, je, da v Sloveniji že poslujejo nekatere tuje banke, vendar so se te tuje banke prilagodile višji ceni plačilnega prometa v Sloveniji, niso se pa slovenske banke prilagajale v obratni smeri, torej slovenske banke niso zniževale cen. Tako trditi, da bo samo s tem aktom mogoče kar precej ali pa bistveno znižati ceno plačilnega prometa, menim, da je nekorektno in zavajajoče.
Prav tako je treba omeniti tudi to, da predlagani sistem opravljanja plačilnega prometa pomeni bistveno poslabšanje vloge subjektov, ki sodelujejo v plačilnem prometu. Namreč, zakon v 19. členu napotuje, da v primeru, ko banka stori napako, da so si pravne osebe dolžne poiskati pravico po določilih zakona o obligacijskih razmerjih. V Sloveniji, upoštevaje hitrost ali pa nehitrost dela sodišč, ta čas merimo v letih. Škoda, ki je bila pa povzročena z neizvedeno transakcijo, pa bo učinkovala že prvi, drugi ali pa tretji naslednji dan po neopravljenem plačilu. Skratka, v vmesnem času bo neko podjetje lahko utrpelo hude posledice ali bo celo propadlo zaradi neke neizvedene transakcije, medtem ko bo nekdo še vedno iskal po sodiščih pravico.
Res, da je predlog matičnega delovnega telesa oziroma napotilo vladi, da do drugega branja ponovno prouči te določbe in jih skuša dodelati, vendar je zakon, tako kot je napisan, kaj slabo zagotovilo, da se bo to tudi dejansko zgodilo. Toliko bolj, ker država, vlada, predlagatelji tega zakona še danes ne razpolagajo ali pa nam ne posredujejo podatkov o natančnem časovnem pregledu tega prehoda plačilnega prometa z agencije za plačilni promet v banke.
Gospod Bohnec je nedolgo tega v intervjuju za slovenski radio dejal: "Prenosu plačilnega prometa v banke smo vse bliže in bliže iz dneva v dan, vendar pa o dokončnem datumu ne bi govoril." Opozoril bi, da je bil ta dokončni datum prenosa plačilnega prometa oziroma vsaj posameznih faz že velikokrat preložen in se še vedno prelaga. Korektno bi bilo, da vlada na tem mestu, v prvi obravnavi predloga zakona o plačilnem prometu, pove in predstavi natančen časovni načrt prenosa plačilnega prometa v poslovne banke. Menim, da je to izredno pomembno, kajti v tem vmesnem obdobju se na trgu porajajo stvari, ki nimajo nič skupnega s tržnimi zakonitostmi oziroma s svobodo izbire tiste institucije, pri kateri bo nekdo v bodoče opravljal plačilni promet.
Kaj se dogaja? Če hočejo gospodarski subjekti danes od posamezne banke dobiti kredit, ta banka pogojuje odobritev kredita s prenosom prostih sredstev in opravljenem plačilnega prometa pri njej. Skratka, če je danes v tem segmentu bil plačilni promet lahko povsem nevtralen bančni posel, jutri to ni več. Imamo naenkrat vezano trgovino. Imamo vezano trgovino in prav je, da bi tudi tisti, ki se morajo danes pod silo delovanja slovenskih bank odločati že vnaprej, pri komu bodo opravljali ta plačilni promet ali ne, nalije čistega vina oziroma da dobijo pravočasno in pravilno informacijo o tem, kaj se bo zgodilo in kdaj.
V obrazložitvi zakona je lepo napisano, da je način prehoda plačilnega prometa iz agencije za plačilni promet v medbančno okolje razdeljen v šest faz. Dobro bi bilo, da je pri vsaki od teh faz tudi datum dokončanja oziroma izvedbe posamezne faze. Do sedaj samo veliko govorjenja, veliko nekih vmesnih datumov, ki so bili praviloma vsi podaljšani iz takšnih ali drugačnih razlogov. V glavnem pa razlog tiči v tem, da banke še vedno niso pripravljene na prevzem plačilnega prometa.
Govoriti o tem, da bo s prenosom plačilnega prometa v med-bančno okolje stopnja kvalitete storitev bistveno višja, mislim, da je tudi nekorektno. Jaz mislim, da je modernizacija plačilnega prometa, ki jo je že pred leti začela agencija za plačilni promet, šla v smer, ki danes daje odgovore na vse tisto, kar predlagatelji zagovarjajo kot enega bistvenih, pomembnih pridobitev prenosa plačilnega prometa iz medbančnega, iz agencije za plačilni promet v medbančno okolje. Morda je mogoče določene rešitve še dodelati. Vendar nič revolucionarnega na tem področju tudi banke ne morejo storiti.
Opozoriti seveda velja še na 32. in 33. člen. Namreč ustanavljata se dve novi instituciji in sicer, Uprava Republike Slovenije za javna plačila in Uprava Republike Slovenije za javna plačila. Ne morem si kaj, da se ne vprašam vsaj ob Upravi Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Zakaj je potrebno to institucijo posebej institucionalizirati. Zbiranje, prevzemanje, vodenje in pripravljanje evidenc javnopravnih podatkov, zbiranje podatkov letnih računov kapitalskih družb, vse to je v bistvu državna statistika. Mi že imamo državni urad za statistiko in zakaj teh nalog ne prevzema ta urad. Zakaj nova institucionalizacija Sedaj bomo imeli institucijo, ki bo zbirala podatke iz letnih računovodskih izkazov, naredila obdelavo, potem pa tako in tako te podatke prevzame statistični urad in z njimi dela tisto, kar mu nalagajo predpisi, ki so danes v veljavi. Torej tu menim, da je odprto vprašanje. Zavedam se, ne govorim sedaj v tej smeri, da te naloge niso potrebne, naloge so potrebne, menim, da nova institucija ni potrebna.
Nenazadnje velja omeniti tudi socialno komponento, pa ne zato, ker bi bila najmanj pomembna, vendar, če že iščemo neke strokovne rešitve, je treba videti tudi posledice teh rešitev. Moram priznati, da je bilo v zadnjem času zelo veliko opozoril, da se ob prenosu plačilnega prometa preveč razmišlja zgolj o tehničnih dejavnikih, o ljudeh, ki danes opravljajo plačilni promet, da pa se ne vodi taka skrb, kot bi bilo to primerno za socialno državo.
Opozorila gredo tudi v smeri, da ti dve novi instituciji in še druge rešitve, da bosta nekako poskrbeli za delavce v Ljubljani in okolici, medtem ko vsa periferija ostane pravzaprav nepokrita oziroma delavci ostanejo brez kakršnekoli socialne zaščite. Opozarjajo, da to ni dobro ne samo iz tega vidika, temveč tudi ni dobro za gospodarske subjekte, ki bodo uporabljali storitve, predvsem agencije za javnopravne evidence.
Tako da v tej smeri v naši poslanski skupini seveda vsekakor podpiramo tiste predloge dodatnih stališč, da naj se v zakonu predvidijo rešitve, ki bodo zagotovile opravljanje storitev te agencije vsaj v sedanjih podružnicah agencije za plačilni promet, ki jih je 14 v Sloveniji.
Moram izraziti tudi nek očitek vladi, kajti agencija za plačilni promet je vendarle danes vladna agencija, da tudi v dosedanjem obdobju, ko se je pripravljala reforma plačilnega prometa za delavce, ni bilo storjeno skoraj nič. Sredstva bi zagotavljala, da bi se socialni položaj, predvsem tistih, ki so praktično nezaposljivi v kakršnikoli novi službi, da bi se njihov status rešil na takšen ali drugačen način. Če smo v vsakem letu, vsaj v zadnjih dveh letih, povlekli iz agencije za plačilni promet v proračun na podlagi zakona o izvrševanju proračuna pol oziroma eno milijardo sredstev, menim, da bi ob takih predlogih vlade bilo potrebno računati tudi na to, da je tam toliko in toliko ljudi, ki bodo danes oziroma z datumom prenosa plačilnega prometa iz agencije za plačilni promet v medbančno okolje, ostalo brez kakršnekoli zaposlitve in brez kakršnekoli možnosti, da se ponovno zaposlijo. Tisti, ki jim manjka nekaj let do upokojitve, bodo pač na cesti in bodo postali tudi, zopet v drugi obliki, vendar manj primerni breme države seveda prek socialnih transferjev. Takšno razmišljanje pa menim, da ni bilo pravilno in je še vedno preveč prisotno. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Špiletič. Ali želi še katera od poslanskih skupin predstaviti svoje stališče tega zakona? Stališče poslanske skupine slovenskih krščanskih demokratov predstavlja Izidor Rejc.
IZIDOR REJC: Spoštovani gospod predsednik, gospe in gospodje! Zakon o plačilnem prometu, če ga gledamo s pozicije hitrejšega prilaganja, bom rekel, je tipičen primer, kako govorimo že pet let, pa nič ne naredimo, in še ta je v navadnem postopku, se pravi redni postopek, prva obravnava in seveda bo trajalo še ne vem koliko časa, da ga bomo dobili. Ali drugače povedano, v logiki razmišljanja zadeva sploh ni toliko prepričljiva in toliko nujna, da bi se kar naenkrat zgodilo, ker če bi to bilo, potem bi se moralo zgoditi. Se pa ne zgodi. In to govorjenje o tem, kako bomo plačilni promet prenesli iz te agencije ali pa iz prejšnjega, vemo česa, na banke, ima veliko pasti. Prvič, vsako plačevanje je nekje na robu možnosti, na robu datuma in seveda na robu nekih odgovornosti. Če se ta zadeva ne izvrši popolnoma ekzaktno in seveda, da se ne pojavi skušnjava, recimo v bankah, češ, bi pa še en dan, dva dni malo zadržali, ker je to tako fino, da se malo še denar "vgnede" itn., potem ga bomo poslali pa naprej. Ta zadeva je seveda nevarnost, ki jo bo morala Banka Slovenije oziroma tudi banke popolnoma in absolutno rešiti, in to je ena od osnovnih dilem, bi rekel, tudi vseh tistih, ki so, in to jih je na tisoče in desettisoče in stotisoče tistih, ki bodo plačevali in vse križem kražem, bi rekel, pošiljali denar v določene obveznosti ali pa v določene, bi rekel, sprejemali denar, seveda iz nasprotnega naslova. Gre torej za en dokaz, tipičen dokaz, kako. In jaz pravim takole. Kako se tu nič ne mudi in po petih, štirih, petih letih intenzivnega dela, kako bomo pripravili ta plačilni promet, še vedno nekje ga polagamo tako rekoč v naročje tega volilnega leta, in seveda nič se še ne ve točno, kdaj in kako bo in, ali bo vse zagotovljeno. Če bi tako delali podjetniki, ko se morajo tržno prilagoditi in odzvati itn., potem jih že zdavnaj ne bi bilo. Tretji, peti in deseti dokaz, da v bistvu v bančnem sistemu in v sistemu tem, ki bi moral biti sistem prekrvavitve gospodarstva, se res nobenemu nikamor ne mudi in to je največja ugotovitev in žalost in tudi le to žalost ta zakon tudi v bistvu predstavlja. Skratka, menim, da je to znak nesposobnosti, tako Banke Slovenije kot vseh bank v Sloveniji, da se tako počasi ta zadeva dela, predvsem pa tudi vlade, ki to pripravlja. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Stališče poslanske skupine združene liste socialnih demokratov bo predstavil Miran Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. V naši poslanski skupini ugotavljamo, da plačilni promet v preteklosti in danes poteka normalno, dobro in da posebnih pripomb na to ni bilo. Res, da je opravljanje plačilnega prometa nekoliko dražje, kot je lahko v primerljivih državah, vendar zato, ker se iz tarife za plačilni promet financirajo še nekatere dejavnosti agencije, ki jih bo kasneje treba opravljati na drug način. Tega ne poudarjam uvodoma zato, ker bi bilo sporno, to je nesporno, vendar želim ob tem povedati našo ugotovitev, da si vlada, Banka Slovenije, tudi v dogovoru z bankami, nalaga odgovornost za pripravljene odločitve. Mi jih ne želimo komentirati, niti postavljati pod vprašaj, ker tega ne znamo, ampak želimo povedati, da je prav in treba razmisliti, ali je res nujno iti v spremembe ali ne, in če je taka trdna odločitev - izgleda, da je - potem je treba za izpeljavo sprejeti polno odgovornost, ker gre za izrazito strokovno vprašanje.
Ob tem bi radi poudarili predvsem dvoje. Tudi do nas so prišla mnoga opozorila zaposlenih v sedanji agenciji za plačilni promet, s pričakovanjem, da bo vlada, predvsem pa da bomo poslanke in poslanci v državnem zboru imeli dovolj posluha tudi za njihovo dosedanje delo, dejstvo, da so ga uspešno, korektno opravljali, dejstvo, da smo se mi ali pa se bomo v državnem zboru na podlagi odločitev v vladi in Banki Slovenije odločili za spremembe, in da bi bilo prav, da razmišljamo o tem, kakšen bo njihov bodoč položaj. Ob tem opozarjajo, kar je bilo že tudi rečeno, da bo zelo različen, tudi v posameznih delih Slovenije, in če ne bodo problemi reševani tudi za izpostave, temveč samo za Ljubljano, da bo gotovo problemov veliko. Opozarjajo nas, da na nekaterih področjih, tudi zaposlitev višjega in visokošolskega kadra z določenimi leti ni več tako enostavno. Posebej pa nas opozarjajo, da je veliko srednješolskega kadra, ki opravlja operativno delo, ki bo imel relativno zelo malo možnosti, posebej ob že nekaj letih dela, 40, da ne govorim več, za ponovno zaposlitev. Mislim, da imamo odgovornost, da smo dovolj korektni do teh vprašanj, ker bi težko rekli, da je to klasičen tehnološki višek, saj o tem odločamo v državi.
V tej smeri je naš poslanski kolega Feri Horvat pripravil tudi nekaj predlogov dodatnih stališč in predlogov sklepov. Drug segment, ki ga pri predlogu stališč predlaga, pa je še večja gotovost, da se bo ob prenosu plačilnega prometa na banke ta res odvijal enako hitro, enako odgovorno in brez škode za komitente. Prosim, da o teh tudi predlogih kolega Ferija Horvata, ki so dogovorjeni v poslanski skupini, razmislimo in jih podpremo, ker je, po moje, to ena od podlag, da bi zagotovili potrebne premisleke in dopolnitve, ki jih potrebujemo za izpeljavo tega dokaj velikega projekta.
In zadnje. Jaz pričakujem, da bo vlada tudi na vprašanja, ki bodo še dana, ali pa predstavniki vlade pojasnili, ali je, glede na čas, v katerem odločamo o zakonu v prvi obravnavi, in glede na izpeljavo, ki je predvidena, realno možnost, torej izpeljavo do 31.12.2001 opraviti, ali pa je pač mnenje, da je to zaenkrat začetni termin, kasneje pa se bojo roki izpeljave prestavljali ponovno, tako kot so se v dosedanjih pripravah. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Stališče poslanske skupine? (Ne.) Prehajamo na razpravo poslank in poslancev. Pisnih prijav nisem prejel. Besedo želi gospod Kopač. 5. minutna razprava. Lahko se oglasi tudi predstavnica vlade in odgovori na nekatera vprašanja v razpravah poslanskih skupin.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala, za besedo. Iz razprav predstavnikov poslanskih skupin je bilo morda sklepati, da tega zakona, ali da je ta zakon prišel odločno prepozno ali pa da ga ne potrebujemo. Menim, da je treba pri tem potrebno povedati to, da je sedanja možnost prenosa plačilnega prometa na banke omenjena v enem samem členu v zakonu o agenciji za plačilni promet, kjer je predvideno, da pogoje, pod katerimi se to prenaša na banke, predpišeta soglasno guverner Banke Slovenije in minister za finance. Ta člen ali taka minimalna pravna osnova, je pravzaprav premalo. Premalo, na primer zaradi tega, kar je govoril gospod Špiletič. Gre za to, da je treba v zakonu bolj natančno, bolj zavezujoče, in v tem predlogu to sedaj to ni zadosti dobro narejeno, predvideti odgovornost izvajalca plačilnega prometa do tistega, ki izda nalog za to, da se opravi nek plačilni promet.
Kaj se zgodi, če ta banka tega ne stori? Samo pogoji, ki jih predpišeta guverner Banke Slovenije in minister za finance v nekem internem predpisu, so premalo. Take stvari morajo biti zabeležene v zakonu oziroma sankcionirane na podlagi zakona. No, to je recimo eden od več razlogov, zakaj ta zakon potrebujemo. Res pa je, da je ta zakon prišel morda, ne morda, kar zagotovo, prepozno. Napoved prenosa plačilnega prometa med bančno okolje, se je zgodila že leta 1994 ali 1995. Od takrat dalje so se banke na to pripravljale in prav tako sedanja agencija za plačilni promet. Eni so se pripravljali na to, da se bodo s tem začeli, drugi so se pripravljali na to, da bodo s tem nehali. Ta proces teče sedaj že mnogo let. Zato ga je treba dokončati. V njega je bilo vloženega ogromno truda, ogromno ljudi je spremenilo svoje prioriteto, svojo službo in zato bi bil že skrajni čas, da se ta projekt dokonča. Zato je resnična trditev, da je zakon prišel prepozno.
Zakon v svojih določbah ta prehod, ki se zgodi samo enkrat v zgodovini, izkorišča še za nekatere druge produktivne, po mojem mnenju, dobre stvari. To je na primer ta, da se kompletni javni sektor, kar se tiče plačilnih opravil, združi v tem, o čemer zakon pravi uprava za javna plačila. To se mi zdi velika racionalizacija poslovanja javnega sektorja. Zakon ima, predlog zakona v prvi obravnavi ima kar nekaj pomanjkljivosti, ki jih je treba dodelati v predlogu zakona za drugo obravnavo. Matično delovno telo tudi predlaga spreminjevalna stališča, pri čemer niso samo taka, da naj se preuči, kot je omenil gospod Špiletič, ampak naj se to in to zapiše. Posebej bi rad izpostavil na stališče odbora, s katerim vsaj predstavniki banke Slovenije niso bili preveč zadovoljni. To pa je, da naj bo podatek o številki transakcijskega računa javen. Do sedaj se je namreč mnogokrat dogajalo, da tisti, ki je bil upnik do nekega podjetja, ni mogel izterjati svojega dolga, ker enostavno ni vedel številke transakcijskega računa, posebej v postopkih stečajev, ker podatki niso bili javni. To ni podatek o stanju na računu, ampak podatek o številki računa.
Imam še čisto malo časa in bi rekel samo to, da se mi zdijo dopolnjevalni predlogi, ki so jih vložili posamezni poslanci, o tem pravzaprav še bo razprava, večinoma zelo dobri in sprejemljivi razen treh, o katerih bom več povedal, ko bo razprava o teh predlogih. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Kopaču. Ali želi besedo predstavnica vlade? Prosim, dr. Plavšakova ima besedo.
DR. NINA PLAVŠAK: Samo pojasnilo gospodu Špiletiču. Kar se tiče bank in tega, kako bodo banke izsiljevale, ko bodo opravljale plačilni promet, bi želela opozoriti, da že po sedanji ureditvi po zakonu o agenciji za plačilni promet, agencija vodi evidenčne račune, pri čemer se denarna sredstva na teh računih vklapljajo v bančni depozit oziroma odobreno, ker osrednji del bančnega posla v okviru denarnega posredništva je namreč prav sprejemanje depozitov in iz tega kreditiranje, tako da agencija sama, če smo pravno natančni, že sedaj opravlja zgolj storitve posredništva.
Drugo pojasnilo, kar se tiče zaenkrat po sedanji ureditvi tudi plačilni promet med komitentni iste banke, če so to subjekti, ki imajo žiro račune, poteka prek agencije, če primerjamo to s stališča stroškov, zdaj govorim. Če primerjamo to s plačilnim prometom med drugimi osebami, kadar gre za izvrševanje nalogov med imetniki računov pri isti banki, to opravi banka sama, brez posebnega plačilnega prometa in seveda brez provizije, ker gre za prenos med računi, ki jih ona vodi. Res pa je, da bo potrebno pri pripravi zakona za drugo obravnavo zelo jasno definirati te tako imenovane pravne institute in zelo jasno, ker zakon že opredeli, kaj je to poravnalni sistem medplačilnega prometa in pa kaj je to sistem plačilnega prometa, v narekovajih, ki poteka zgolj med računi komitentov iste banke. In v tem pogledu nedvomno bi moralo biti pač opravljanje storitev plačilnega prometa stroškovno cenejše.
Pa še eno opozorilo, kar se tiče Švice. Švica ima več plačilnih sistemov, govorili ste pa o tem osrednjem sistemu za izvrševanje tako imenovanih velikih plačil, ki poteka po sistemu bruto poravnave v realnem času, prav to je začela vzpostavljati tudi Banka Slovenije na podlagi v preteklem letu sprejetega sklepa o opravljanju bruto poravnav v realnem času, pri katerih bo v bistvu Banka Slovenije opravljala te storitve plačilnega agenta. To sta dve različni stvari, res pa je, da iz besednega zapisa predloga zakona to ni tako jasno razvidno.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospa dr. Plavšakova. Želi še kdo besedo? Gospod Špiletič, replika.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Repliciram gospe Plavšakovi. Gospa Plavšakova, midva si lahko veliko razlagava, kaj je en pojem, kaj je drugi, mislim da kolikor toliko tudi jaz poznam te stvari, vendar ko ste rekli glede izsiljevanja, da me želite opozoriti na to, da je že danes agencija vključevala sredstva zvečer v bančne depozite. Seveda, agencije je danes, zgolj nudi storitev plačilnega prometa, ne opravlja pa nobene bančne funkcije. Ko se dan zaključi, se sredstva vključijo bankam depozitarjem. To je prav gotovo. Vendar, jaz sem opozoril na drugo stvar. Danes, ko pride komitent k banki, podjetje A, podjetje B, podjetje C, ga najprej vprašajo, "kje pa vodiš svoj račun, kje boš v bodoče opravljal plačilni promet? Če boš prišel k meni, boš kredit dobil, če ne, ne", skratka, ta vezana trgovina danes obstaja vis-a-vis bank. Pri plačilnem prometu pa tega odnosa ni bilo, ker je nevtralen ravno iz tega naslova, ker zvečer je stanje na računu agencije za plačilni promet vedno nič in ni tu nobenega interesa po tem, da bi se, ne vem, sredstva zadrževala ali kakorkoli, ker od tega agencija sama nima nič nima.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Špiletiču. Želi še kdo besedo v okviru splošne razprave poslank in poslancev? (Ne želi.) Zaključujem splošno razpravo in prehajamo na razpravo o predlaganih sklepih in stališčih (dopolnjevalne predloge ste prejeli tudi v pregledu dne 24.2.2000).
Najprej dajem v razpravo prvi sklep matičnega delovnega telesa, ki se glasi: "Predlog zakona o plačilnem prometu, prva obravnava, je primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo." Želi o tem sklepu kdo besedo? (Ne želi.) Navedeni sklep dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (39 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost - drugič! (43 prisotnih.)
Državni zbor ni sklepčen, zato bomo sejo nadaljevali čez deset minut. Prosim pa vodje poslanskih skupin, da se zglasijo v sobi 117, da se dogovorimo o nadaljevanju seje.
(Seja je bila prekinjena ob 12.11 uri in se je nadaljevala ob 12.23 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Preden bom predlagal, da se tretjič prijavimo za ugotavljanje sklepčnosti glede glasovanja o sklepu, da je predlog zakona o plačilnem prometu primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo, bi vam rad povedal naslednje: Predlagam, imeli smo kratek delovni pogovor z vodji poslanskih skupin, da se resnično skoncentriramo in danes poskušamo obravnavati še, torej zaključimo točko 13 in točko 14, ker potem pa točki 15 in 16 nista pripravljeni, bi po točki 14 danes sejo državnega lahko predčasno zaključili.
Torej, ugotavljamo prisotnost, tretjič! Glasujemo pa o predlogu matičnega delovnega telesa, da je ta prva obravnava predloga zakona o plačilnem prometu primerna podlaga za pripravo zakona za drugo obravnavo. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za tak sklep? (44 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo sklep sprejeli.
V razpravo dajem predloge stališč matičnega delovnega telesa in tudi vse dopolnjevalne predloge, ki ste jih prejeli včeraj pisno na klop, in še dodatni predlog, ki ga je poslanska skupina slovenske ljudske stranke vložila tudi včeraj na klop, ta pa ni v pregledu: "Državni zbor Republike Slovenije predlaga vladi Republike Slovenije, da v aktu o ustanovitvi agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve zagotovi takšno razpršenost izpostav agencije po posameznih področjih Slovenije, da bodo njene storitve enako dostopne gospodarskim in drugim subjektom."
Že prej je napovedal svoj nastop pri tej točki gospod Kopač. Prosim!
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala, za besedo. Dopolnjevalni predlogi so večih vrst. Nekateri od njih samo dodatno poudarjajo, ali bolj natančno zapišejo stvari, ki so že zajete v stališčih matičnega delovnega telesa. In v tem smislu so, po moje, zelo koristni. Nekateri odpirajo celo nova področja, ki jih je treba urediti, in so prav tako dobrodošla.
Rad pa bi opozoril na tri dopolnjevalne predloge, s katerimi se pa ne strinjam. Četrti dopolnjevalni predlog, ki ga je predložil kolega Feri Horvat, predvideva, ni tisti "naj se preuči", ampak predvideva soglasje vlade k tarifi plačilnega prometa. Prenos plačilnega prometa v medbančno okolje pomeni prenos v tržno okolje. Trg, tržno okolje, kjer bi bilo predvideno soglasje vlade, seveda ni tržno okolje. Zato se mi zdi mnogo primernejši dopolnjevalni predlog na isto temo, ki pa ga je vložil kolega Špiletič, pod številko 3, ki pravi, "predlagatelj naj v zakonu predvidi takšen način oblikovanja cen storitev v plačilnemu prometu, da ne bo prišlo do povišanja cen nad sedanjo ravnijo". Zakon namreč lahko določi elemente cene. Po mojem mnenju, pa bi bilo zelo slabo, če bi določil administrativno določanje cene. Torej, sem proti četrtemu dopolnjevalnemu predlogu.
Sedmi dopolnjevalni predlog, ki ga je prav tako vložil kolega Feri Horvat, predvideva, da naj bi agencija za javnopravne evidence in storitve bila organizirana tako, da bo imela svoje izpostave, tudi izven Ljubljane, na sedanjih podružnicah APP, kar je organiziranost tako, da razpršiš po celem teritorijo države, sama po sebi umevna. Ali pa bo to točno na sedanjih podružnicah APP ali ne, je pa drugo vprašanje. Zato menim, da je mnogo primernejši sklep, predlog sklepa, ki ga je predlagala poslanska skupina SLS, ki predvideva tovrstno razpršenost, ne pa, da se v zakon zapiše, da bo to na sedanjih podružnicah APP, kot predlaga Feri Horvat.
Mislim, da je popolnoma odveč strah, da bi to ne bilo razpršeno po celem teritoriju. Ker če pogledate delokrog te agencije, ona bo zbirala finančne izkaze podjetij tako kot APP to danes dela. Jasno je, da podjetje iz Murske Sobote ne bo šlo na okence skopirati disketo za finančni izkaz v Ljubljano, ampak se bo to počelo še naprej na primer v Murski Soboti. Verjetno bo organiziranost približno podobna današnji, ali pa bo točno taka in mislim, da je nesmiselno predpisovati v zakonu. Zato iz tega razloga, ker je preveč trdo zapisano, nasprotujem sedmemu dopolnjevalnemu predlogu.
Osmi dopolnjevalni predlog, ki ga je vložila poslanska skupina SDS je nekoliko nenavaden. Pravi naj, vlada preuči možnost, da je prevzemnik plačilnega prometa dolžan prevzeti v delovno razmerje za nedoločen čas delavce agencije, to je že prav. To vlada v teh svojih pogojih počne že sedaj. Ampak drugi stavek. Agencija je dolžna pred zaključkom reforme plačilnih sistemov dokupita leta delavcem agencije, mišljeno je vsem delavcem agencije, ki jim do upokojitve manjka 3 leta ali manj. To pomeni, da v nasprotju z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju predpišemo 3 leta krajšo delovno dobo za vse, ki so danes slučajno zaposleni na agenciji za plačilni promet.
Prvič je vprašljiva ustavnost take določbe. Ker ni mišljeno tisti, ki ne morejo dobiti službe ali karkoli, ampak vsi, ki jim še 3 leta manjka, morajo dobiti dokup. Menim, da je prav, da zakon predvideva nek mehak prehod. Da pa predvideva, da se ta prehod zgodi na način, da se vsem, ki jim 3 leta manjka do pokoja, dokupi pokojninska doba, se mi zdi absolutno neprimerno. Kaj pa tisti, ki mu 4 leta manjka do upokojitve, pa ne more najti službe. Ker tam ni delovnega mesta pa je primerna izobrazba ali je celo morda neka višja izobrazba. Skratka nihče ga noče. Kaj bo s takim? Za tega pa ni rešitve.
Predlog, ki ga je predlagal Feri Horvat pod številko 9, naj pri pripravi predloga zakona za drugo obravnavo jasneje opredeli način reševanja prerazporejanja in reševanje problema eventuelnih presežkov delavcev sedanje APP, se mi zdi mnogo boljši kot pa dopolnjevalni predlog številka 8. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospod Špiletič. Morda želi besedo še kdo od kolegov? Prosim! Gospod Kopač, se opravičujem. Gospod Potrč ima besedo.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Rad bi samo dve stvari pojasnil. Mislim, da pojasnjujem prav tudi v imenu kolega Ferija Horvata.
Kar zadeva četrti dopolnjevalni predlog, dopušča dve možnosti. Če bo Kopač ljubezniv, pa bo poslušal, bom lažje pojasnil - ampak ni ljubezniv. Tebi govorim, kolega Kopač. Tebi govorim, pravim, predvsem tebi, ker si rekel, da piše drugače. Namreč, v četrtem dopolnjevalnem predlogu Ferija Horvata sta dve možnosti. Ena, to je oblikovanje cen, in druga je eventuelna kontrola. Sedaj nič ne rečem, da je lahko najboljši ali ne, ampak ni ga mogoče razumeti, da mora biti eno in drugo. In če je eno ali drugo, potem je pravzaprav zelo podoben tistemu predlogu, ki ga je vložil gospod Špiletič.
Kar pa zadeva predloge okoli organiziranosti, v 7. točki, je pa to oklepaj, ki pomeni primeroma, ne pa nujno tako. Poudarja pa, da bi bilo prav, da bi imela agencija za javnopravne evidence in storitve svoje izpostave tudi izven Ljubljane. Mislim, da sta v tem pogledu obe stališči dopolnjevalna in podobna, kot so druga vložena; njihov smisel je ta, da naj se opravljajo javnopravne evidence ne samo v Ljubljani, ampak tudi izven Ljubljane, drugi sklop vprašanj pa zadeva - je različen, kot je rekel kolega Kopač, "mehak prehod" - vprašanje zaposlenih. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Morda želi besedo še kdo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje o dopolnilnih predlogih, ki jih imate v pregledu z dne 24. februarja. Na glasovanje dajem dopolnilni predlog pod zaporedno številko 1. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo predlog sprejeli.
Na glasovanje dajem 2. dopolnjevalni predlog. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je tudi ta predlog sprejet.
Na glasovanje dajem 3. dopolnjevalni predlog. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Na glasovanje dajem četrti dopolnjevalni predlog. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Prosim, da ponovimo. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.)
Nadaljujemo čez 10 minut, ob 12.45 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 12.35 uri in se je nadaljevala ob 12.45 uri.)
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Tretjič ugotavljamo navzočnost v dvorani. Nadaljujemo s prekinjeno sejo državnega zbora. Glasujemo o dopolnjevalnih predlogih k predlogu zakona o plačilnem prometu. Tretjič ugotavljamo prisotnost za glasovanje o četrtem dopolnjevalnem predlogu. (51 prisotnih.)
Kdo je za? (21 poslancev.) Je kdo proti? (18 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Na glasovanje dajem peti dopolnjevalni predlog. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) V dvorani nas je nekoliko več. Drugič ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Na glasovanje dajem šesti dopolnjevalni predlog. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Na glasovanje dajem sedmi dopolnjevalni predlog. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (30 poslancev.) Je kdo proti? (11 poslancev.)
Ugotavljam, da smo predlog sprejeli.
Na glasovanje dajem osmi dopolnjevalni predlog. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (15 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog ni sprejet.
Na glasovanje dajem deveti dopolnjevalni predlog. Ugotavljamo prisotnost! (44 prisotnih.) Več nas je v dvorani. Ponovimo. Drugič ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.)
Nadaljujemo čez 10 minut. Ob 13.00 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 12.48 uri in se je nadaljevala ob 12.59 uri.)
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Nadaljujemo s prekinjeno sejo državnega zbora. Tretjič ugotavljam prisotnost za glasovanje o devetem dopolnjevalnem predlogu k predlogu zakona o plačilnem prometu. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo predlog sprejeli.
Na glasovanje dajem deseti dopolnjevalni predlog. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Na glasovanje dajem predlog stališč matičnega delovnega telesa, in sicer v celoti, kot ga imate v poročilu. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo sprejeli tudi stališča.
V zvezi s tem zakonom imamo tudi nekaj predlogov dodatnih sklepov, ki jih imate v pregledu. Prvega, drugega predlaga gospod Horvat in tretji, ki ga predlaga vodja poslanske skupine dr. Franc Zagožen. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in dajem predlagane dodatne sklepe na glasovanje. Glasujemo o prvem dodatnem sklepu. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je dodatni sklep sprejet.
Na glasovanje dajem drugi dodatni sklep. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Na glasovanje dajem tretji dodatni sklep. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo tudi ta dodatni sklep sprejeli. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 14. TOČKO DNEVNEGA REDA - Prosim? Proceduralni predlog... Prosim, nekoliko bolj kulturno da se vsi skupaj obnašamo v dvorani in primerno. Prosim, besedo ima gospod Zamernik.
BOGOMIR ZAMERNIK: Hvala lepa gospa podpredsednica. Jaz bi prosil, da zaradi bistvene spremembe, ki je nastala s predlogom amandmaja, ki ga predlaga vlada, da naslednjo točko, se pravi 14. točko obravnavamo v torek in da sedaj nadaljujemo s katero od drugih točk. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Predlog, ki ga je podal gospod Zamernik, dajem na glasovanje. Ugotavljam navzočnost! Ugotavljam navzočnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (30 poslancev.) Je kdo proti? (16 poslancev.)
Torej, predlog gospoda Zamernika je sprejet. To točko, 14. točko dnevnega reda, kot si predlagal, naj bi nadaljevali v torek. 15., 16. točka, nista še pripravljeni. Prej smo se sicer dogovorili, da 15. in 16. točke ne bomo opravili.
Smo pri 16.a TOČKI DNEVNEGA REDA - PRVA OBRANAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O REFERENUDMU IN LJUDSKI INICIATIVI. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložil poslanec dr. Jože Zagožen. Želi predlagatelj zakona besedo? Besedo ima predlagatelj zakona, dr. Jože Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Moram iti po gradivo, ker ste preskočili toliko točk, da nisem ta hip pripravljen.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Kaj potrebujete pet minut, gospod dr. Zagožen? Pet minut potrebuje dr. Jože Zagožen. Nadaljujemo torej takoj, ko se gospod dr. Zagožen vrne. Pet minut ima, največ.
(Seja je bila prekinjena ob 13.06 uri in se je nadaljevala ob 13.10 uri.)
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Nadaljujemo prekinjeno sejo državnega zbora. Ugotovimo prisotnost! (39 prisotnih.) Drugič ugotovimo prisotnost! (35 prisotnih.)
Tudi tokrat nismo sklepčni, zato bomo nadaljevali čez deset minut, ob 13.24 uri bomo tretjič ugotavljali prisotnost za nadaljevanje seje državnega zbora.
(Seja je bila prekinjena ob 13.14 uri in se je nadaljevala ob 13.22 uri.)
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Nadaljujemo s prekinjeno sejo državnega zbora. Smo pri 16. točki dnevnega reda, to je pri prvi obravnavi predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Tretjič ugotavljam prisotnost v dvorani! (52 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko nadaljuje. Besedo ima predlagatelj zakona, dr. Jože Zagožen, prosim.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa za besedo. Drage kolegice in kolegi! Pred nami je predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o referendum in ljudski iniciativi. Gre za prvo obravnavo. Zakon, o katerem bomo danes tu razpravljali, govori o tem, da je treba napraviti bistvene spremembe v postopku sprejemanja referenduma o ljudski iniciativi. Zakon je v označevanju ustavnih določb ostal na pol poti. Ustava sicer govori o zakonodajnem referendumu, vendar sedaj veljavni zakon pravi, da zakonodajnega referenduma ni dopuščal, saj je odločitev ljudstva moral uzakoniti državni zbor, kar je povzročalo zaplete in zavlačevanja. Sedaj veljavni zakon ne ureja ustrezno možnosti, da se hkrati glasuje o več med seboj izključujočih vprašanjih. Sedanji zakon tudi ne omogoča glasovanja na referendumu vsem tistim državljanom, ki v Sloveniji nimajo stalnega bivališča, čeprav za tako diskriminacijo v ustavi ni ustrezne podlage.
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o referendumu in ljudski iniciativi dosledno sledi določilom ustave. S sprejetjem tega zakona bo omogočeno uresničevanje načela, zapisanega v 3. členu ustave Republike Slovenije, da ljudstvo svojo oblast izvršuje neposredno in z volitvami; pa tudi 90. člena ustave, ki natančneje opredeljuje to načelo in že v naslovu poudarja, da gre za zakonodajni referendum.
Predlog zakona bo odpravil nepotrebne zaplete, saj bo na referendumsko vprašanje vezani zakon oziroma akt, o katerem se je glasovalo na referendumu, stopil v veljavo takoj po objavi v Uradnem listu. S tem bo odpravljena sedanja dodatna stopnja in z vidika demokratičnih načel precej nelogična rešitev, da mora že sprejeto odločitev ljudstva, ki je po ustavi najvišji suveren, državni zbor na to še dodatno uzakoniti.
Zakon tudi uveljavlja načelo, da se neposredno referendumska sprejeta odločitev ljudstva lahko spremeni samo na osnovi ponovnega referenduma.
S sprejetjem tega zakona bo tudi omogočeno uresničevanje pravice do neposrednega odločanja vsem državljanom. Se pravi, gre za obliko referendumskega odločanja. S predlaganim zakonom oziroma spremembami in dopolnitvami zakona o referendumu in ljudski iniciativi bo prenesen prihranek za državni proračun, saj bo bistveno poenostavil sprejemanje zakonov na osnovi neposrednega izvrševanja oblasti. Gre za referendumsko odločanje državljank in državljanov. Na zakonodajnem referendumu bodo torej volivci odločali o vprašanjih, ki se urejajo z zakonom, ali potrdijo zakon, ki ga je državni zbor že sprejel. Se pravi, gre za resnično zakonodajno moč oziroma zakonodajno vlogo tega referenduma.
Torej, sestavni del zahteve za referendum je tudi predlog zakona, konkretni predlog zakona, s katerim predlagatelji določno opredelijo rešitve, vsebovane v referendumskem vprašanju. Zato bo moral predlog zakona vsebovati vse tiste sestavine, ki jih določa tudi poslovnik državnega zbora. In zahteva, ki takšen akt, se pravi takšen predlog konkretnega zakona ni predložen, je nična, se pravi, se ne more obravnavati na referendumu.
In pomembno je tudi to, da je državni zbor vezan na izid referenduma, in če je bil akt izglasovan, o katerem se je odločalo na referendumu, ga državni zbor pošlje v objavo takoj, ko prejme poročilo o izidu referenduma. Se pravi, gre za direktni učinek samega referendumskega odločanja v zakonski obliki. Dve leti državni zbor ne bi mogel ponoviti referenduma o istem vprašanju. In referendumska odločitev bi se lahko spremenila samo na osnovi ponovnega referenduma. Takšne in podobne rešitve v svetu tudi obstajajo, na primer v Švici, in so dale nekatere pozitivne rezultate.
Moram na koncu reči še to, da sem bil prisoten tudi na delovnem telesu, kjer pa je bilo največ pripomb k formalnem vidiku tega zakona. Namreč v točki rimska 3 so navedene obrazložitve členov, ni pa napisano, da je obrazložitev zakona kot celote. K temu so imeli nekateri člani delovnega telesa pripombe, vendar je tam prisotni predstavnik sekretariata jasno in nedvoumno dejal, da s formalnopravnega vidika, se pravi s proceduralnega, to ni ovira, da se ne bi mogel ta zakon tudi normalno obravnavati. Tako da tisti, ki iz tega formalnega razloga, kot je bilo tam dobiti vtis, niso glasovali za ta zakon, v bistvu niso glasovali zaradi stvari, zaradi katere bi lahko glasovali s strogo formalnega vidika. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa predlagatelju zakona. Predlog zakona je obravnaval odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Besedo ima predsednica odbora, gospa Darja Lavtižar-Bebler. Prosim.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala lepa za besedo. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi! Nameravala sem zelo na kratko podati poročilo o tem predlogu zakona, ampak bi k temu vendarle dodala to, da to, kar je trdil zdaj predlagatelj zakona na koncu, da je predvsem odbor zavrnil ta predlog zakona iz formalnih razlogov, da to seveda ne drži, sploh ne drži v celoti. Odbor je imel pred očmi še posebej mnenje sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, ki je bilo zelo kritično. Med drugim je denimo tudi opozorilo na to, da je 7. člen predlaganega zakona v direktnem nasprotju z ustavo, kar seveda ne moremo oceniti kot zgolj nek formalni zadržek itn. Vsi ste prejeli mnenje sekretariata, sicer pa morda bi bilo prav, da predstavnica sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve tukaj podrobneje obrazloži mnenje sekretariata.
Odbor je dal na glasovanje predlog sklepa, da je ta predlog zakona v prvi obravnavi primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo, vendar pa so za sprejem tega predloga glasovali štirje poslanci, proti pa je glasovalo pet poslancev, članov odbora, in zato odbor predlaga državnemu zboru, da ne sprejme omenjenega predloga zakona. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Prosim, v imenu poslanske skupine gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Jaz bi rad, gospa predsedujoča, najprej vprašal - predsednik vlade je zdaj prišel, tako da je tukaj. No, jaz mislim, da je relativno neodgovorno, da bomo drugič v takem vzdušju obravnavali zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Prvič se je meni kot enemu od predlagateljev to dogajalo pred desetimi meseci in tokrat se tako dogaja drugič. To samo kaže, da v tem državnem zboru mnogokrat nimamo - tudi tisti, ki vodite ta zbor - nobenega odnosa do resnosti problemov, ampak gledamo stvari samo skrajno formalistično. Mislim, da je to nemogoče; to k ugledu in kvaliteti dela tega državnega zbora v nobenem primeru ne more pomagati.
V poslanski skupini združene liste smo namreč prepričani, da je institut referenduma eden od najpomembnejših ustavnopravnih institutov, ki jih imamo, saj pomembno prispeva k uveljavljanju neposredne demokracije. Zato se nam zdi njegovo zakonsko urejanje zelo pomembno, odgovorno, zahtevno, tudi zapleteno, glede na različne možne rešitve, posebej pa je naše prepričanje, da bi ga morali zelo temeljito, tudi primerjalno z drugimi razvitimi demokracijami, obravnavati.
Če je večina tega, kar sem rekel glede pomena instituta referenduma, točno, potem mislim, da lahko brez želje, da smo neobjektivni, povemo, da predlog zakona ni dovolj temeljito in ustrezno pripravljen, da bi si zaslužil svojo obravnavo v državnem zboru.
Predlog zakona nima nobene resne ocene stanja pri izvajanju zakona v državi, čeprav smo po njem predlagali mnogo referendumov, nekatere tudi izvedli, nekatere pripeljali do četrt poti, pa ne izvedli, ker niso bili dovoljeni, imeli v državnem zboru pri delu na podlagi pobud veliko različnih pogledov in stališč, pa tudi praksa in teorija je že nekaj o tem rekla. Brez tega, da se karkoli o tem stanju reče, pripraviti predlog zakona in si dovoliti dva, štiri, šest, osem vrstic za oceno stanja, mislim, da celo, če bi šlo za popolnoma nepomembno dopolnitev kateregakoli drugega zakona, ne bi bilo najbolj ugledno in dovoljeno, če gre pa za spremembo tako pomembnega instituta in za tako radikalne spremembe, kot so predlagane, mislim, da to ne vzdrži.
Zakon nima nobenih mednarodnopravnih primerjav, kar je za ta institut izrecno slabo in bi bile potrebne, preden bi se lahko kvalificirano odločali. Sploh zaradi tega, ker smo bili - vsaj tisti, ki smo iz prejšnjega mandata, ko se je ta zakon o referendumu in ljudski iniciativi sprejemal - prepričani, da pravzaprav sprejemamo dober zakon. Ne bom rekel, da smo bili vsi v vsaki podrobnosti takšnega mnenja, ampak o njem smo resno v treh obravnavah razpravljali, o njem so bili zelo različni pogledi, od ekstenzivnosti do večje omejevalnosti pri urejanju. Ampak o mnogih vprašanjih smo mirno diskutirali. Kasneje se je pokazalo, da najbrž vse rešitve le niso dale pričakovanih učinkov. Takrat smo imeli precej primerjav tudi iz drugih ustavnopravnih ureditev. Saj je prav povedati, da je skupina pravnih ekspertov s pravne in fakultete za družbene vede dala pravne podlage, da je posebna skupina v državnem zboru takrat vložila zakon, sopodpisniki pa smo bili predstavniki vseh poslanskih skupin, ker takrat vlada ni želela, ni zmogla ob drugih obveznostih, da bi bil tak zakon pripravljen.
Tretjič. Problem obrazložitve zakona ni v tem, vsaj kar mene zadeva, in tako tudi razumem pripombo sekretariata, ker so obrazložitve dane k členom. Ampak problem je v tem, da so obrazložitve dane tako, da so prepisana besedila členov. To je problem in to ni obrazložitev. Če v obrazložitvi napišem popolnoma isto ali mogoče malo zamenjam vrstni red besed, kot je v členu napisano, to res ni obrazložitev in je neodgovorno ali nekorekten odnos do državnega zbora in do tako pomembnega instituta.
Sekretariat nas opozarja na nekatera resna vprašanja same vsebine. Ne bom jih ponavljal. Mislim, da dodatno utemeljujejo razloge, zaradi katerih bi se morali za obravnavo tega zakona mnogo kvalitetneje pripraviti, kot je zakon pripravljen sam.
Na koncu naj rečem, da si upam trditi, da imamo v poslanski skupini Združene liste socialnih demokratov pravico biti nekoliko bolj kritični do pripravljenega zakona tudi iz razloga, ker je bil skrajno malomarno obravnavan tudi naš predlog zakona, ki smo ga vložili. Vložili smo ga junija 1977. Potreboval je leto in pol, da je prišel na dnevni red. O njem ni bilo nobene resnejše razprave, nobene resnejše razprave! Gladko ste ga zavrnili. Čeprav bi bilo možno, če bi tudi predlagatelji tega zakona takrat predlagali dopolnitve, za katere smo bili mi odprti in smo rekli, da želimo, da bi, ker je vmes od naše vložitve predloga pa do razprave v državnem zboru bila tudi odločba ustavnega sodišča, da bi tudi odločbo ustavnega sodišča in še kaj drugega vgradili v zakon, pa enostavno take pripravljenosti ni bilo. Pa je bilo več kvalitetnih predlogov, kot je sedaj. Zaradi tega se nam zdi, da imamo moralno še kakšno dodatno pravico zraven reči, da tako pomembnega instituta danes s tako nekvalitetno pripravljenim predlogom enostavno ne kaže obravnavati. In zato bomo mi podprli predlog matičnega delovnega telesa, da se ugotovi, da pripravljeni predlog ni primerna podlaga za odločanje v državnem zboru. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa gospodu Potrču. Morda toliko v pojasnilo - predstavnik vlade, ki je med nami, je gospod Božo Humar, državni podsekretar na ministrstvu za notranje zadeve in je med nami že skoraj, mislim, da je vse dopoldne. Poleg tega bi vas še dopolnila oziroma popravila v tem delu, ko ste dejali, da ste vložili vaš predlog 1977, bilo je 1997. Hvala lepa. Želi predstavnik še katere poslanske skupine? Prosim, v imenu poslanske skupine, dr. Jože Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Naša poslanska skupina bo podprla predlog sprememb in dopolnitev zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Gre točno za to, kar je bilo rečeno, za spremembe in dopolnitve. Ne gre za nov zakon, gre za nekaj sprememb, predvsem zato, da naj bi se hkrati z referendumom odločalo tudi o konkretnem zakonu, ki je sestavni del referendumskega vprašanja. In to z zakonom, z vsemi tistimi sestavinami, ki jih določa tudi poslovnik, in z zakonom, ki bi s tem tudi pričel veljati, se pravi, državni zbor bi ga poslal v objavo.
Menimo tudi, da takšna sprememba ne zahteva tako obširnih analiz, kot je bilo tu o njih rečeno, da je bil zakon ustrezno tudi utemeljen. In tudi magister Miro Cerar, ki je bil prisoten na delovnem telesu, je izrecno poudaril, da s formalnopravnega vidika ni zadržkov, da se o zakonu ne bi odločalo.
Drugo, kar je, poudarjam, da gre za prvo obravnavo, ko je mogoče na osnovi pripomb in predlogov stališč državnega zbora za drugo obravnavo pripraviti ustrezen tekst, če ta tekst, po mnenju nekaterih, še ne zadošča.
In še to. Dejstvo je, čeprav je bilo tudi drugače rečeno, da so bili osnovni razlogi za to, da je predlog sklepa takšen, kot je, predvsem formalne narave, formalistične narave. In tudi danes tukaj nismo slišali vsebinskih ugovorov, ampak predvsem formalne ugovore. Iz tega razloga bo naša poslanska skupina predlog zakona v tej fazi podprla. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Želi predstavnik še katere poslanske skupine besedo? (Ne želi.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisnih prijav nismo prejeli, zato so razprave omejene na pet minut. Ugotavljam, da nihče ne želi razpravljati. Zaključujem splošno razpravo.
Prehajamo na razpravo o predlaganem sklepu matičnega delovnega telesa. Prosim, besedo ima gospod dr. Jože Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Pred odločanjem bi prosil za eno uro odmora za posvet.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Torej razprava je, mislim, da se ni v tem delu čisto nič spremenilo in da ni razloga, da bi dali odmor pred odločanjem. V razpravi je prvi sklep matičnega delovnega telesa, ki se glasi: "Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o referendumu in ljudski iniciativi, prva obravnava, je primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo." Tega predloga pa matično delovno telo ni podprlo. Kdo želi besedo? Ker nihče ne želi razpravljati, dajem predlagani sklep na glasovanje. Preden preidemo h glasovanju, vas želim opozoriti, da bo v skladu s petim odstavkom 90. člena ustave Republike Slovenije navedeni sklep sprejet, če bosta zanj glasovali dve tretjini navzočih poslancev. Ugotovimo prisotnost! Smo v proceduri glasovanja. Ugotovimo prisotnost! (39 prisotnih.) Kolegi in kolegice, veliko več nas je prisotnih v dvorani. Prosim, da najavite vašo prisotnost v dvorani. Drugič ugotavljam prisotnost, sicer bomo tudi tretjič ugotavljali prisotnost! Lepo prosim, če pritisnete, da ugotovimo navzočnost. Ugotovimo prisotnost! (39 prisotnih.) Čez 10 minut, 3 minute pred 14.00 uro nadaljujemo.
(Seja je bila prekinjena ob 13.47 uri in se je nadaljevala ob 13.55 uri.)
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Nadaljujemo prekinjeno sejo državnega zbora. Smo pri 16.a točki dnevnega reda, to je pri prvi obravnavi predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o referendumu in ljudski iniciativi, pri glasovanju o sklepu matičnega delovnega telesa. Matično delovno telo predlaganega sklepa ne podpira.
Tretjič ugotavljamo prisotnost v dvorani! (49 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep matičnega delovnega telesa: "Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o referendumu in ljudski iniciativi, prva obravnava, je primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo." Tega predloga matično delovno telo ni podprlo.
Kdo je torej za? (12 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da predlagani sklep ni sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Nadaljevali bomo v torek, 29. februarja, ob 14.00 uri s točkami dnevnega reda, kot jih imate v prečiščenem besedilu za 19. sejo državnega zbora.
Vsem želim prijeten in lep vikend!
(SEJA JE BILA PREKINJENA 25. FEBRUARJA 2000 OB 13.57 URI.)