Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 14.07 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 12. seje državnega zbora Republike Slovenije. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Jože Možgan, Rafael Kužnik, dr. Helena Hren-Vencelj, Andrej Fabjan, Franc Potočnik, od 17.30 ure dalje Leon Gostiša, od 17.00 ure dalje Ivan Božič, od 17.00 ure dalje Benjamin Henigman, Vincencij Demšar, Polonca Dobrajc od 15.00 ure dalje, Jožef Špindler, Alojz Peterle, Roman Jakič, za pričetek seje Jože Lenič, od 16.00 ure dalje Samo Bevk, Borut Pahor, za pričetek seje Branko Tomažič, do 16.00 ure dr. Franc Zagožen in za pričetek seje Jože Jagodnik. Gospoda Peterleta vidim med nami. To pomeni, da je bila navedba, da bo danes zadržan, netočna. Ugotavljamo prisotnost v dvorani! (63 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem povabil predstavnike vlade Republike Slovenije in vse lepo pozdravljam.
Današnje nadaljevanje 12. seje državnega zbora bomo pričeli s 1. točko dnevnega reda - vprašanja in pobude poslank in poslancev. Danes bi to točko tudi končali. Če pa bi zbor danes to točko zaključil pred 20.00 uro, bo sejo nadaljeval z obravnavo prekinjene 36. točke dnevnega reda - tretja obravnava hitrega postopka za sprejem predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o družinskih prejemkih. Za tem bo prešel na obravnavo prekinjene 37. točke dnevnega reda - predlog zakona o odpisu odloženih davkov in prispevkov, ter nato po dnevnem redu dalje.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - POSLANSKA VPRAŠANJA IN POBUDE.
Preden damo besedo prvemu poslancu, to je gospodu Feriju Horvatu, mi dovolite še, da vas obvestim, da sem se tudi na podlagi razprave in dejstva, da je državni zbor točno pred tednom dni večinsko odločil, da bo to točko opravil, ko bodo prisotni vsi predstavniki vlade, v skladu s poslovnikom, ali njihovi namestniki, ministri oziroma državni sekretarji, pisno obrnil na predsednika vlade, dr. Drnovška. Prejel sem tudi njegov odgovor: "Spoštovani gospod predsednik, sporočam vam, da se zaradi vnaprej dogovorjene neodložljive obveznosti - obisk ukrajinskega predsednika in pogovor z gospodarstveniki Primorske v Vipavi, ne bom mogel udeležiti obravnave poslanskih vprašanj in pobud, ki so na dnevnem redu na nadaljevanju 12. seje državnega zbora, to je danes 30. marca 1999". Ta dopis predsednika vlade ste tudi vsi poslanci prejeli na klop. Opravičeni pa so naslednji člani vlade: minister za finance - mag. Mitja Gaspari, minister za zunanje zadeve - dr. Boris Frlec, minister za ekonomske odnose in razvoj - dr. Marjan Senjur do 14.45 ure, minister za promet in zveze - mag. Anton Bergauer, minister za šolstvo in šport - dr. Slavko Gaber in minister za turizem in malo gospodarstvo - Janko Razgoršek.
Prejeli smo tudi pooblastilo: dr. Lojze Marinček - minister za znanost in tehnologijo pooblašča docentko dr. Verico Trstenjak - državno sekretarko, da ga zastopa pri 1. točki dnevnega reda.
Prav tako pa tudi ministrstvo za kulturo sporoča, da se zaradi vnaprej dogovorjenih in neodložljivih obveznosti minister Školč ne bo mogel udeležiti te točke, bo pa poslancem na voljo za odgovore predvidoma med 15. in 17. uro. Zato tudi prosijo, da pri uvrščanju poslanskih vprašanj in pobud v obravnavo upoštevate to, do prihoda ministra Školča pa ga bo predstavljal državni sekretar gospod Silvester Gaberšček.
Prvo poslansko vprašanje ima gospod Feri Horvat. Prosim.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, predstavniki vlade, gospe in gospodje! Dejstvo, da smo v lanskem letu imeli v Sloveniji prvič po letu 1995 negativni saldo v tekočem računu plačilne bilance, me je dodatno spodbudilo, da postavim vladi tri vprašanja in da dam tri pobude. Vprašanja:
Prvič. Kakšne ukrepe namerava vlada sprejeti za hitrejši razvoj turizma, za povečanje zaposlitev in zlasti za povečanje deviznega priliva od turizma?
In podvprašanje k temu vprašanju: Kakšna je ocena letošnjih rezultatov tujskega turizma, nočitev in predvsem deviznega priliva glede na stanje na turističnem tržišču in glede na opravljene odmevne tržne promocijske aktivnosti?
In pa še posebej ocena v zvezi z najnovejšim dogajanjem v ZRJ in še posebej na Kosovu, ki eskalira?
Drugič. Ali in kdaj namerava vlada spremeniti oziroma dopolniti resolucijo o strategiji razvoja turizma in program ukrepov za njeno izvajanje?
Ta dokument smo sprejeli tukaj v državnem zboru v letu 1995 na predlog vlade.
Tretjič. Kakšne ukrepe in kdaj namerava vlada sprejeti za hitrejši razvoj turizma na podeželju, vključno z normativno ureditvijo pogojev za opravljanje te dejavnosti, ki lahko prispeva k celostnemu razvoju podeželja?
In pobude: Glede na analizo ekonomskih učinkov in ekonomsko-socialnih posledic zapiranja prostocarinskih prodajaln predlagam vladi Republike Slovenije naslednje:
Prvič. Vlada Republike Slovenije naj ne pristane ...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice in kolegi, predstavniki vlade ne slišijo vprašanj poslanca. Če ne bo miru, ne bo možen odgovor.
FRANC (FERI) HORVAT: Vlada republike Slovenije naj ne pristane na zapiranje prostocarinskih prodajaln na mednarodnih cestnih mejnih prehodih pred polnopravnim članstvom Slovenije v Evropski uniji. Skladna temu je tudi določba, ki smo jo sprejeli ob zadnji obravnavi zakona o spremembah carinskega zakona.
Drugič. Vlada naj vztraja pri procesu postopnega zmanjševanja elementov prostocarinske prodaje proizvodov v prostocarinskih prodajalnah.
Tretjič. Vlada naj v pogajanjih z Evropsko unijo vztraja pri zagotovitvi prehodnega obdobja za obstoj in delovanje prostocarinskih prodajaln.
Analiza Inštituta za ekonomsko raziskovanje iz meseca februarja kaže, da bi do leta 2005, če bi predčasno zaprli te prodajalne, in s predpostavko, da bi takrat postali člani Evropske unije, izgubili 1,6 milijarde nemških mark, prek 1000 delovnih mest in prek 200 milijonov mark deviznega priliva, kar pomeni, da bi plačilna bilanca postala takoj za toliko negativna. Hvala za odgovor in za morebitni sprejem pobude. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Feriju Horvatu. Postavili ste več vprašanj in eno pobudo. Mislim, da se bo prvi oglasil državni sekretar za turizem, gospod Tomaž Zajc, prosim.
TOMAŽ ZAJC: Hvala lepa. Spoštovane poslanke in poslanci! Gospod Horvat! Bom poskusil na kratko odgovoriti na vaša štiri vprašanja.
Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem je namenilo za letošnje leto promociji naše države v tujini 768 milijonov tolarjev.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Nekoliko glasneje, prosim.
TOMAŽ ZAJC: 768 milijonov tolarjev je letošnja številka, namenjena za promocijo naše države v tujini, turistični promociji. V tej številki gre za tisto normalno promocijo - o najnovejši zadevi Kosovo bom pojasnil malo kasneje - ta številka je bila dana, ko o Kosovu še ni bilo govora.
Za zaposlitve v turizmu je pa tako. Naše nove kapacitete, hotelske, gostinske in ostale bodo zahtevale nov kader, in ta nov kadar bo zaposlen, ko bodo kapacitete zgrajene. Zaenkrat v Sloveniji gradimo bore malo - lansko leto sta bila zgrajena dva turistična objekta, da je omembe vredno število postelj. Če gremo na žgočo temo, na temo, ki nas vse zadeva. To je bližnja kriza, ki se nam obeta v turizmu. Kajti prve stornacije odpovedi za velikonočne praznike so že tu. Velika noč, ki prihaja čez teden dni, ima za enkrat osip 30% do 40% od najav, ki so bile iz tujine. Upajmo, da se bo ta številka umirila na tej višini in da ne bo še več.
Problem je, kaj bo v prihodnje. Kajti sezona je tik pred vrati in težava bo v tem, če naša država ne bo takoj, to pomeni čez teden dni, po veliki noči naredila tistih potrebnih korakov, tiste posebne promocije v tujini, da bo našo državo Slovenijo predstavila kot turistično varno destinacijo, destinacijo, v kateri se tujci ne bodo bali, ali pridemo ali ne pridemo. Zato bodo seveda potrebna verjetno še neka dodatna sredstva. Kajti iz 768 milijonov se ta zadeva ne da pokrivati. Zadeva bo še hujša, če se bodo napadi nadaljevali in tako naprej in v tem smislu vidim potem črni scenarij. Hrvati so imeli prejšnji teden v Dubrovniku že nek krizni štab in neko sejo, ki jo je vodil minister za turizem, in so gotovo ukrepe že poskusili doseči. Vendarle upajmo, da se bodo napadi nehali in da bomo normalizirali zadevo do pričetka sezone. Zaenkrat več o tem lahko morda čez teden dni, ko bomo videli, kaj bo sedaj na današnjih pogovorih, ki bodo v Beogradu.
Poudarjam, varna destinacija Slovenije je bistvena točka predstavitve naše države Slovenije v tujini ta trenutek, in to bomo začeli skozi promocijo in skozi center za promocijo Slovenije že drugi teden. Iz predstavništev v Milanu, na Dunaju, v Muenchnu prihajajo zaenkrat nevspodbudne vesti, vendar ne šokantne. Ustavil se je "booking" za sezono. Vendar pada zaenkrat minimalno. Storna so za veliko noč. Še ni čas za preplah. Vendar čez teden dni moramo ukrepati.
Strategija, to je 2. točka. Strategija razvoja turizma iz leta 1995 - tovrstni dokumenti se analizirajo in osvežijo in prevetrijo na vsake 3 do 4 leta. Tudi to smo naredili pred približno mesecem dni na Grimščah in o rezultatih in dejstvih bomo imeli razširjen posvet, na katerem bomo ugotovili, kaj so nova dejstva, kakšni so rezultati. V prvi polovici maja bomo imeli ta posvet širšega obsega. Neke vrste forum.
3. točka - hitrejši razvoj turizma na podeželju. To se nanaša tudi na ministrstvo za kmetijstvo. Torej na vsak način naše ministrstvo podpira razvoj turizma na podeželju in tudi ostale organizacije, konkretno zvezo turističnih kmetij, ki ima že eno leto obstoja in ki deluje v Celju. S tem združenjem turističnih kmetij dobro sodelujemo in smo ga tudi finančno podprli.
Razvoj turizma na podeželju je pa že bil opredeljen v resoluciji o strateških ciljih na področju razvoja turizma v Republiki Sloveniji. Pogoji za opravljanje gostinske in turistične dejavnosti na kmetiji so pa tudi že podrobno opredeljeni v zakonu o gostinstvu in podzakonskih aktih. Imamo eno pravno oviro, to je še neopredeljen status dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, kar moramo še rešiti.
Prostocarinske prodajalne. Mnenje našega ministrstva - mi nismo kompetentni za to, vendar se absolutno strinjamo, da se to naj ne zapre do 1.7. letos, se pravi praktično čez tri mesece; naj se to dela postopoma, naj bo to nekje do takrat gotovo, ko bomo vstopili v Evropsko unijo. Kajti vemo, govorimo o cestnih prehodih, ne o letališčih, ne o pristaniščih, ki so tu izvzeta. Imamo, če imam pravilne podatke, 42 brezcarinskih trgovin na cestnih prehodih, in to potegne za sabo tudi še veliko hujše stvari, okoli 1.200 ali 1.300 zaposlenih in tako naprej. Tudi nekatere ostale članice Evropske unije se tega ne držijo, ne samo Grčija, imamo tudi še druge primere. Od brezcarinskih prodajaln smo dobili v lanskem letu 163 milijonov dolarjev, kar je v markah 269 milijonov mark, in tak izpad bi bil žalosten. Toliko na kratko.
Zdaj morda še nekaj besed o tem, kako je bila do sedaj mišljena turistična košarica priliva in kako jo bodo statistični podatki prikazovali v prihodnje, v letošnjem letu. Statistika pri nas strahovito kasni, ampak, dobro, kar je, je, tu ne moremo dosti vplivati. Mislim pa, da košarica, ki je bila sestavljena vključno do lanskega leta iz petih točk, kar pomeni, klasična turistika, hoteli, igralnice, menjalnice, brezcarinske prodajalne in ostalo, kjer se skriva bencin, gorivo, to v čisti klasični turizem ne gre. Seštevek teh petih kolon je dal skupno lansko leto 1 milijardo 130 milijonov dolarjev. Ta številka letos ne bo ista, kajti drugačen pristop bo do podatkov in verjetno se bo zožilo to na hotelsko dejavnost, mogoče še na igralništvo in tako naprej. Glavne točke so tu hotelska dejavnost in morda še igralništvo. Obe dejavnosti sta se pa procentualno dvignili, medtem ko menjalnice, brezcarinske prodajalne in pa gorivo je pa padlo. Tako, da je skupna številka nekaj nižja.
Prihod tujcev in tako imenovane njihove nočitve in njihovo bivanje pri nas pa je odvisno, žal, od te neprijetne situacije, ki jo imamo. Upam in želim, da bo kmalu končana, da bomo izvlekli sezono kolikor toliko še za silo, vendarle take, kot smo mislili, žal, če smo realni, ne bo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala državnemu sekretarju. Odgovor bo podal tudi minister za evropske zadeve, gospod Igor Bavčar.
IGOR BAVČAR: Hvala lepa. Gospodu poslancu Feriju Horvatu na njegovo pobudo odgovarjam z uvodnim stavkom, da je praktično vse, kar je v uvodu predlagal, predvsem pa 1. in 2. točko, vlada že upoštevala pri odgovorih oziroma pri zelo jasni prezentaciji svojih stališč ob dveh pomembnih sestankih: ob prvi seji pridružitvenega sveta, ki je bila februarja, in prvi seji pridružitvenega odbora, ki je bila 25. marca v Ljubljani.
Vi poznate okoliščine, ki govorijo o tem, da obstaja razlika v interpretaciji 37. člena oziroma skupne izjave k 37. členu interim sporazuma in 94. členu evropskega sporazuma o tem, kako in na kakšen način mora vlada postopati v nadaljevanju z usodo slovenskih prostocarinskih prodajaln na cestnih mejnih prehodih. Vlada je v pripravi stališč za obe seji zastopala naslednje mnenje:
Prvič, da razume skupno izjavo v smislu, da ne sme odpirati novih prostocarinskih prodajaln, ker bi bilo to v izrecnem nasprotju s priporočilom carinske unije; da morajo biti vsi nadaljnji koraki usmerjeni v postopno ukinjanje prostocarinskih prodajaln, in da v času, ko bo Slovenija polnopravna članica, na njenih cestnih mejnih prehodih ne sme biti več prostocarinskih prodajaln. To je popolnoma v skladu s pobudo, ki jo je v 1. točki oblikoval gospod poslanec Feri Horvat. Mi bomo v ta namen s 1. julijem 1999 pričeli s postopnim povečevanjem trošarin ter bomo na ta način pravzaprav postopno ukinjali elemente "duty-free" oziroma prostocarinskih prodajaln v obstoječih trgovinah. Sodimo, da bo taka uvedba trošarin, od tobačnih izdelkov v višini 60% in od alkoholnih pijač 90%, postopoma v bistvu ukinila elemente "duty-free shopov" do našega vstopa. Denar, ki ga bomo iz teh sredstev dobili, pa bomo namenili tudi v oblikovanje jamstvenega sklada za prezaposlitev ljudi v času po vstopu, ko bodo popolnoma izginili elementi prostocarinskih prodajaln na cestnih mejnih prehodih. Rad bi posebej poudaril, da to pomeni tudi, da ne bomo več odpirali novih prostocarinskih prodajaln na cestnih mejnih prehodih z Republiko Hrvaško, kajti priporočilo carinske unije, ki je citirano v skupni izjavi v 94. členu, se pravzaprav nanaša na cestne mejne prehode kot take in ne na tiste, ki so namenjeni oziroma ki mejijo na države članice Evropske unije.
Mi smo o teh stališčih seveda posebej izpostavili tudi študijo, ki je bila narejena na zahtevo vlade, neodvisno študijo ekonomskega inštituta. Mislim, da je ta študija dala dovolj dobre osnove za tako našo odločitev. Pokazala je, da kar 19% prihodkov od turizma v letu 1998 pomenijo prihodki od prostocarinskih prodajaln. Ob tem smo seveda opozorili tudi na obstoječe prostocarinske prodajalne na cestnih mejnih prehodih v Grčiji in pa seveda tudi na enostranske ukrepe s strani Italije pri diferencirani ceni bencina in prepovedi uvoza nekaterih tobačnih izdelkov, kar je skupaj, tudi v skladu z izsledki te študije, povzročilo Sloveniji razmeroma velike negativne ekonomske učinke.
Naj ob koncu povem še to, kot zanimivost, da seveda budno spremljamo tudi stališča držav članic do usode prostocarinskih prodajaln v notranjem potniškem prometu na letališčih in v lukah in da je seveda ob tem treba povedati, da je s stališča politike, enotne politike oziroma principov notranjega trga popolnoma nemogoče ločevati med tema dvema kategorijama prosticarinskih prodajaln in da je tudi, seveda s strani nekaterih držav članic Evropske unije, opaziti, da imajo v odnosu do držav kandidatk in njihovih prostocarinskih prodajaln na cestnih mejnih prehodih drugačno politiko kot do usode lastnih prostocarinskih prodajaln v domačem potniškem prometu.
Naj zaključim, pobuda je upoštevana, kar pa seveda ne pomeni, da v prihodnje sporov okoli interpretacije skupne izjave ne bo. To je predmet nadaljnjih pogajanj in pri tem bomo ocenili tudi tretjo pobudo, ki je oblikovana očitno z namenom, da vlada temu primerno oblikuje tudi svoja pogajalska izhodišča v tistem poglavju, ki pač zadeva carinska vprašanja. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod minister. Dopolnilno vprašanje gospod Feri Horvat. Ne sme trajati več kot 2 minuti.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo. Najprej hvala ministru Bavčarju za odgovor, za sprejem pobude, vključno s tretjo. Če sem prav razumel, jo je dobro razumel. In hvala državnemu sekretarju Zajcu. Nimam tu pri odgovoru v zvezi s turizmom dodatnega vprašanja, ampak imam dodatno pobudo. Namreč, sam je rekel, da so možne oziroma verjetne posledice aktualnega dogajanja na Balkanu, predvsem za turizem, pa verjetno tudi za druga gospodarska področja. Na to opozarjajo tudi nekatere informacije, ki sem jih pred sejo slišal iz nekaterih uglednih turističnih podjetij, od enega najuglednejših slovenskih zdravilišč v zvezi z odpovedmi rezervacij.
Zato predlagam vladi Republike Slovenije, da glede na možne ali verjetno negativne posledice krize v ZRJ, predvsem na področju turizma, vlada oziroma pristojna ministrstva pripravijo program ukrepov, zlasti za povečanje aktivnosti turistične in gospodarske promocije v tujini. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. To je pobuda celotni vladi. Besedo ima namesto gospoda Mozetiča gospod Alojz Peterle. Obvestil bi še, da se je pravočasno opravičil tudi minister za delo, družino in socialne zadeve, mag. Rop. Nadomeščal ga bo gospod Miro Berger, državni sekretar.
ALOJZ PETERLE: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani ministri in predstavniki vlade! Prvo vprašanje gre ministrskemu predsedniku, ki ga, žal, ni tukaj. Se zahvaljujem za opravičilo, ampak vseeno računam na odgovor na vprašanje.
V Dnevniku 6. marca tega leta beremo med drugim glede obiska predsednika vlade na Češkem naslednje: "Drnovšek se je srečal tudi s predsednikom spodnjega doma parlamenta, nekdaj premierom Češke, Vaclavom Klausom. O poročilu Evropske zveze iz lanske jeseni, ki je obe državi ocenilo precej negativno, sta menila, da je po svoje pomenljivo, ker ta bili najslabše ocenjeni najboljši kandidatki, kar naj bi kazalo tudi na željo EU, da upočasni širjenje, smo izvedeli neuradno." Premier Drnovšek pa je bil glede omenjenega poročila zelo korekten na tiskovni konferenci, navajam: "Del kritike je upravičen, del pa pretiran, ker vse ne vzdržijo niti v državah članicah. Kritike sodijo v kontekst upočasnjevanja (širjenja) tudi zaradi težav, ki jih imajo v Evropski uniji", je dejal Drnovšek in napovedal (ponovno citat): "da bomo tudi ustrezno odgovorili, če bo prišlo do bolj tendencioznih kritik." Opozarjam na različnost jezika takrat, ko je vlada dejala, da je poročilo Evropske komisije realistično. Takrat ni rekla, da je bilo tendenciozno. Tukaj pa premier pravi pravzaprav, da je šlo za tendenciozno, če bo še bolj tendenciozno, bomo pa ustrezno odgovorili.
Jaz tukaj opozarjam na različne poudarke oziroma na različne besede v tej zvezi in bi rad predsednika vprašal: Zakaj je do te razlike prišlo?
Seveda bi pa tudi rekel, da se nikakor ne strinjam s tem, da je evropska komisija dala tako poročilo zato, ker bi se bala, da bi najboljši kandidatki, Slovenija in Češka, pritiskali prezgodaj na razširitev Evropske zveze. Mislim, da to mnenje ni primerno.
Potem sprašujem ministra za finance:
Zakaj se je tako drastično spremenil pogled na obračunavanje avtorskih honorarjev pri nekaterih komercialnih radijskih postajah, kot sta to Radio Maks iz Trebnjega in Radio Ptuj?
Nekaj let so obračunavali zadeve v skladu oziroma brez nasprotovanja davčnih uradov, kot so jih. Potem pa je prišlo do nenadne in skorajda brezprizivne spremembe, tudi do arogantnega obnašanja inšpekcijske službe. Rad bi zvedel za pojasnilo, zakaj se je to tako spremenilo.
Tretje vprašanje. Glede na to, da poteka sedmi dan, odkar so se začeli zračni napadi mednarodnih sil na Kosovo oziroma na območju Zvezne republike Jugoslavije, sprašujem vlado: Katere informacije je v skladu s sklepom na izredni seji državnega zbora poslala vodstvu parlamenta, delovnim telesom in predsedniku državnega zbora?
Poznam nekaj delovnih teles, ki niso dobila nič oziroma ne poznam nobenega delovnega telesa, ki bi kakšno informacijo pridobilo. Ker smo zopet v situaciji, ko vlada noče izpolniti sklepov državnega zbora, in ker menimo, da gre še naprej za zelo zapleteno in za nas ne tako enostavno zadevo, bo naša poslanska skupina (to v infomacijo) zahtevala sklic izredne seje delovnega telesa, ki se imenuje odbor za obrambo. Menimo, da je treba te stvari reševati nekoliko drugače. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Peterle. Del odgovora bo podal državni sekretar, dr. Ernest Petrič.
DR. ERNEST PETRIČ: Gospod predsednik, odgovoril bi samo na drugo vprašanje poslanca, gospoda Peterleta.
Vlada nikakor nima namena ne obveščati parlamenta in njegovih teles o razvoju dogodkov in o naših stališčih ter o našem angažiranju v zvezi z obstoječo situacijo na Kosovu in okrog Kosova. Vlada je sama, kolikor vem, ministrstvo za zunanje zadeve je načrtovalo, da bi zahtevali oziroma želeli sklic izredne seje odbora za mednarodne odnose državnega zbora te dni in mu dali ustrezno informacijo o nastalem položaju in ukrepih. Do tega trenutka nismo smatrali za potrebno, potem ko je državni zbor prejšnji petek, če se ne motim, o stvari razpravljal, da bi že do današnjega dne - danes je pa, če se ne motim, torek - prišli z neko informacijo. Vsekakor to načrtujemo in se popolnoma strinjam s poslancem gospodom Peterletom, da je potrebno državni zbor in njegova telesa o zadevi tekoče in izčrpno informirati. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu državnemu sekretarju, dr. Petriču.
Postavljeno je bilo tudi vprašanje s področja financ. Prosim, državna sekretarka.
MARIJA JANC: Hvala lepa. Navedbe, ki so bile izrečene, bomo proučili in boste dobili tudi pisni odgovor.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: To je bila gospa Jančeva, državna sekretarka.
Imate dopolnilno vprašanje, gospod Peterle? Imate, prosim.
ALOJZ PETERLE: Bolj kot vprašanje imam pričakovanje oziroma ne bi rekel, da bo to pobuda. Torej, najmanj, kar je, pričakujem, da bo vlada ravnala v skladu s sklepom, ki je bil sprejet na izredni seji, in da bo obveščala delovna telesa po liniji različnih resorjev o tem, kar se dogaja. Verjemite, da imamo poslanci v poslanskih pisarnah pa tudi na ulici številna vprašanja, na katera nimamo odgovora, pa vemo, da je bila materija obravnavana in bi radi odgovorili ljudem vsaj na tisto, na kar vlada ima odgovor; menim, da na marsikaj nima, ampak pričakujem torej, da bodo - se pravi, v četrtek bo en teden, odkar smo imeli izredno sejo - da bomo vendarle te zadeve dobili in da ne bomo živeli v nevednosti. Sicer se pa za odgovor zahvaljujem.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Peterle. Poslansko vprašanje bo postavil gospod Ivo Hvalica, ki nadomešča Franca Čebulja oziroma je prišlo do zamenjave. Prosim!
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani kolegi, spoštovani ministri - danes se vas je zbralo nekaj več, še vedno občutno manj kot polovica - in spoštovani predsednik vlade v konstantni odsotnosti! Opravičilo, ki ga je napisal predsednik vlade, je pomanjkljivo. Jaz sem namreč član mestnega sveta občine Nova Gorica, ki bi danes morala imeti redno sejo, seja je odložena, preložena zaradi obiska dr. Drnovška. Pomislite! Prestavljena na četrtek. Tu ne piše nič, on se je zdaj sestal s kolektivom LDS, da tako rečem, potem pa ne vem, kaj bo počel v občini Nova Gorica. Tu nič ne piše. In za to sem jaz dobil obvestilo šele v soboto. Torej gre za nekorektnost predsednika vlade. Kar se pa tiče njegove prisotnost, mogoče bi dal mimogrede eno poslansko pobudo, da bi zaradi njegove stalne odsotnosti namestili tam eno njegovo sliko. Tako bi vsaj vizualno bil prisoten, ker on se očitno ne namerava, "projektirno" ne namerava udeleževati poslanskih vprašanj in pobud.
Sicer pa postavljam njemu oziroma vladi Republike Slovenije naslednje vprašanje. Vlado Republike Slovenije sprašujem:
Zakaj je razvodenela besedilo predloga deklaracije v zvezi s položajem slovenske manjšine v Italiji ter z uveljavljanjem njene zaščite, ki ga je komisija državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu v petek 19.3.1999 soglasno sprejela?
Jaz sem bil sam zelo začuden nad tem, pravzaprav nekje nisem razumel vlade, ki bi lahko po eni takšni razpravi v državnem zboru imela razloge za indirektni pritisk na italijansko diplomacijo, na italijansko vlado. Ali je res to težko "kapirati"? Samo pritisk javnega mnenja je lahko nek pritisk, ne pa če gre Franco Juri v Rim in tam govori nekaj. In poglejte, vlada je izpustila to priložnost. To idealno priložnost, da bi tu opravili razpravo, pa tudi, če bi potem spremenili spremenjeno deklaracijo. Torej zdaj pa prosim predstavnika vlade, da mi odgovori konkretno, tako kot tu sprašujem, torej:
Zakaj je razvodenela besedilo deklaracije?
Da ne bo nesporazumov, čeprav je poslansko vprašanje izjemno kratko, sem ga tudi napisal, tako da je to moje vprašanje tudi sicer dokumentirano z mojim podpisom. Hvala lepa. Prosim za odgovor tukaj in sedaj. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Vprašanje je torej glede predloga deklaracije v zvezi s položajem slovenske manjšine v Italiji, glede stališča vlade do te deklaracije. To bo seveda tudi sestavni del te redne seje, ena od točk se prav ukvarja s tem vprašanjem. Prosim, predstavnik vlade, dr. Ernest Petrič, državni sekretar.
DR. ERNEST PETRIČ: Kot predstavnik vlade žal ne bom mogel posebej eksplicitno in konkretno odgovoriti poslancu gospodu Hvalici, kajti to, o čemer je govora, je bilo predmet razprave na državnem zboru v petek. Vlado nikakor niso vodili nameni, da bi izjavo oziroma deklaracijo razvodenela, ampak namen vlade je bil, da bi oblikovali skupaj tak dokument, ki bi bil produktiven, ki bi na eni strani dal ravno tisto, kar je gospod poslanec Hvalica želel in s čimer se v celoti tudi osebno strinjam - da je potreben pritisk, pritisk javnega mnenja, navsezadnje tudi pritisk tudi te hiše, državnega zbora, da pa vendarle mora biti ta pritisk domišljen, tako da ne bi po nepotrebnem pravzaprav rodil tudi kontraproduktivnih rezultatov. Edino to je bil namen vlade in vlada slej ko prej - mislim, da to lahko izjavim - ne stoji na stališču, da taka izjava ali deklaracija ni potrebna, ampak želi samo, da se o tem vendarle še povede kvalificirana obravnava, kajti sam predlog deklaracije je tudi po zelo hitrem postopku prišel na sejo državnega zbora in je nekako v določenem smislu povzročil, če smem tako reči, tudi pri vladi občutek, da je bil postopek izredno hiter in ne dovolj kompleten. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Dopolnilno vprašanje, gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Gospod državni sekretar, gospod Petrič, malo ste se zapletli. Prišli ste v kontradikcijo s tistim, kar ste rekli v uvodu in s koncem.
Glejte, mogoče ste pozabili, da ste vi napisali, da nasprotujete oziroma da ne odobravate predloga te deklaracije (zdaj govorim na pamet, ker tega nimam tu, pač pa imam v klopi). Gre za to, da vi z vašo intervencijo in potem, jasno, z ureditvijo zadeve v parlamentu, z izglasovanjem pozicije - vi ste preprečili razpravo o tem. Ampak, gospod državni sekretar, dragi gospod Petrič, mi imamo neka svoja pravila igre in jaz jih bom uporabil. Še enkrat vam povem, splošnih deklaracij, resolucij imamo dovolj. Slovenska manjšina v Furlaniji-Julijski krajini čaka na globalni zaščitni zakon od, mislim, da je bil to 5. oktober 1954, ko je bil sprejet londonski memorandum. Od tega je 45 let! Zato je treba narediti kvaliteten premik v tej smeri. Vi pa na ponujeno roko državnega zbora niste odgovorili pozitivno v tej smeri. Zato, če ne bom sedaj dobil nekega konkretnega odgovora, bom zadevo v skladu s proceduro peljal naprej. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Naslednje poslansko vprašanje, gospa Maria Pozsonec. (Posredovanje poslanca Hvalice iz klopi.) Gospod Hvalica, odpirate temo, ki je sestavni del dnevnega reda seje državnega zbora.
IVO HVALICA: (Govori iz klopi.) Imam pravico postaviti proceduralno vprašanje, na podlagi 29. člena poslovnika...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospa Maria Pozsonec, prosim, beseda je vaša.
IVO HVALICA: (Govori iz klopi.) Gospod predsednik, ne negirati poslovnika!
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Samo trenutek, gospod Hvalica. Imate proceduralni predlog? (Da.) Prosim!
IVO HVALICA: Jaz sem povedal.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ne!
IVO HVALICA: Seveda, vse, kar je v zvezi s poslovnikom, je procedura. Hvala lepa, končno, gospod predsednik, da ste ugotovili, da imamo poslanci še nekatere pravice. Proceduralna zahteva, ki jo je podpisalo 11 poslancev, pravi: "Skupina poslancev zahteva na podlagi drugega odstavka 29. člena poslovnika državnega zbora, da se v državnem zboru opravi razprava o odgovoru vlade na poslansko vprašanje poslanca Iva Hvalice." Izvolite, gospod predsednik.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. To je seveda v skladu s poslovnikom, je pa silno nenavadno, ker je to redna točka dnevnega reda redne seje, tako da je ta vaša odločitev, mislim da, presedan. Gospa Maria Pozsonec, beseda je vaša. Bom pa seveda dal tudi vaš predlog potem na glasovanje. Prosim. Prosim, postavite vprašanje, gospa Maria Pozsonec.
MARIA POZSONEC: Vsem lep pozdrav! Tudi jaz imam nekaj poslanskih vprašanj in pobud.
Davčni urad Republike Slovenije, izpostava Murska Sobota, sprašujem:
Koliko kmetov ima dolg iz naslova obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov do 500.000, koliko do milijon in koliko več kot milijon tolarjev?
Koliko je teh kmetov v lendavski občini?
Ali je ZPIZ Murska Sobota oziroma DURS Murska Sobota sploh komu odpisala terjatve iz teh naslovov?
Izkazalo se je, da terjatev skoraj ni mogoče odpisati in zdaj sprašujem dotične institucije vlade:
Zakaj ne omilite meril, po katerih se lahko odpiše davčni dolg tudi pri ostarelih kmetih, če to pride z lahkoto v poštev pri raznih podjetjih?
Vem, da to moje vprašanje, ki ga že dolgo časa postavljam, nikogar ne gane, vendar ga bom postavljala do konca svojega mandata oziroma dokler ne boste uredili razmer na tem področju.
In drugič. Prejela sem pisni odgovor ministrstva za delo, družino in socialne zadeve glede delavcev z delovnimi vizami. Za odgovor se zahvaljujem, vendar sem še bolj zaskrbljena kot prej. Iz odgovora je namreč razvidno, da je pri več kot 126.000 brezposelnih še izdanih 34.768 veljavnih delovnih dovoljenj za tuje delavce. Struktura tuje delovne sile je večinoma od 1. do 4. stopnje zahtevnosti. Največ delovnih dovoljenj je izdanih za delavce brez poklica in naprej za zidarje, tesarje, ključavničarje, varilce, največ v gradbeništvu in v kmetijstvu.
Ali ni to ravno tista armada delavcev, katerih imamo tudi mi na zavodu za zaposlovanje največ?
Kaj je s prekvalifikacijo teh ljudi?
Koliko sredstev porabimo za te namene in ali nikogar ne skrbijo ta dejstva?
Dalje sprašujem službo za lokalno samoupravo in državo, saj menim, da so se ti izredno mačehovsko obnašali do novonastalih občin, kajti le-te namreč kar 3 mesece niso vedele, koliko denarja bodo dobile na razpolago, istočasno pa so pridno vabili župane na različne seminarje, katerih kotizacija za udeležbo je bila za moje pojme visoka:
Ali se ne bi dalo teh seminarjev organizirati brez kotizacije?
In še dovolite mi, da še vljudno opozorim državnega sekretarja - takoj končam - gospoda Žarka Preglja na dejstvo, da so se v Prekmurje že vrnile štorklje, kar pomeni, da so vremenske razmere primerne za krpanje cest, kar je on sam obljubil. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospe Marii Pozsonec. Prosim ministre oziroma predstavnike vlade, da si zapomnite - mislim, da so bila štiri vprašanja. Odgovore nanje bomo posredovali, ko bomo opravili razpravo.
Na podlagi prvega odstavka 29. člena poslovnika je poslanska skupina na zahtevo desetih poslancev predlagala, da se opravi razprava o odgovorih vlade na vprašanje, ki ga je postavil poslanec, gospod Ivo Hvalica.
Torej, prehajamo na razpravo o odgovoru vlade na poslansko vprašanje. Predstavnik predlagatelja zahteve ima najprej besedo, če jo želi - prosim, gospod Hvalica - nato lahko spregovori predstavnik vlade in nato poslanske skupine.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Če dobro vidim, imam na razpolago deset minut.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ne, do petnajst minut je na razpolago.
IVO HVALICA: Več kot dovolj, da povem vse, kar me teži, v imenu slovenske manjšine, s katero za razliko od velike večine, ki je tu, živim tako rekoč vsak dan vpet že dolga desetletja. Uradno sem se namreč s to manjšino shajal tudi takrat, ko je matična država Jugoslavija ni hotela niti poznati niti o njej nič slišati; jasno, govorim za tisto polovico manjšine, ki je prišla do besede šele po osamosvojitvi Slovenije, govorim za tisto polovico manjšine, ki je bila tako rekoč 40 let zanikana. Ampak mislim, da pa govorim v imenu vse slovenske manjšine v Italiji.
Da ne bi ponavljal stvari, pa čeprav je treba tu omeniti nekaj logistike, nekaj tehnologije, kako je zadeva potekala. Potem, ko smo na komisiji za Slovence v zamejstvu in po svetu sprejeli soglasno to deklaracijo, in potem, ko smo jo na začetku te seje danes teden uspeli uvrstiti kot 52.b točko dnevnega reda, je bilo rečeno, da bomo to točko opravili v petek, 26. V redu, pa čeprav bi morali imeti posluh za takšne stvari in to takoj opraviti. Ampak, v redu; če je slovenska manjšina čakala od leta 1954, pa še štiri dni lahko počaka, bi človek rekel. Ampak potem je prišel petek, 26., brez da bi kdo koga obvestil, da je vlada to deklaracijo zminirala - zminirala! Beseda mi ni ušla, besedo sem definiral. Ker drugače si ne morem predstavljati kot to, potem ko vlada, ki nam tik pred začetkom seje v petek da na mizo, brez da bi pred tem eventualno obvestila poslanske skupine, komisijo in tako dalje, ko nas postavi pred dejstvo, in sicer, zelo grobo. Ker sedaj pa imam pred seboj tekst mnenja vlade, ki ni mnenje, ker dvomim, če se mnenja pišejo na takšen, definiran način: "Vlada Republike Slovenije ne podpira deklaracije." To ni mnenje! To ni mnenje, spoštovana gospoda, če obvladamo malo slovenskega jezika. Mnenje je bilo nekaj drugega; nekaj, kar bi se eventualno dalo dopolniti, kar bi eventualno, in bi, skozi razpravo, tudi mi akceptirali. Več ljudi več ve in je normalno, da bi ta deklaracija doživela nek "lifting", recimo temu, neke popravke, ki pa bi bili po mojem mnenju zgolj kozmetični. Ampak, ob kaj se je spotaknila vlada? Ko sem iskal, ko sem primerjal ta dva teksta, sem ugotovil pravzaprav, kaj vlada ne sprejema, kar je tu napisano in kar je komisija soglasno izglasovala. Zdaj poglejte, za kako nedolžne stvari gre, nedolžne formulacije.
Deklaracija, ki jo je sprejela komisija, 1. točka se glasi, ker očitno se je ob to vlada spotaknila glede na to, kar je potem napisala: "Republika Slovenija pričakuje, da bo Republika Italija še v tej zakonodajni dobi" - ja, saj nismo rekli drug teden, nismo rekli niti drug mesec, ampak še v tej zakonodajni dobi; za tiste, ki poznajo italijansko politiko, vedo, da je to junij leta 2000 (Je točno, doktor Petrič? V redu.) - torej "še v tej zakonodajni dobi sprejela globalni zaščitni zakon za slovensko manjšino, ki že desetletja čaka na izpolnitev obveznosti, ki jih je Italija sprejela z osimskimi sporazumi." Tisti, ki se bolj natančno ukvarjate s tem, rekel bi bolj sladokusci, veste, da so osimski sporazumi v nekem delu, mislim, da je to 8. člen (mimogrede, osimski sporazumi so knjiga, ki mi je bila skupaj z dokumentacijo odvzeta in je še sedaj v shrambi pri predsedniku državnega zbora, zdaj sem se spomnil), ampak če se ne motim, je to 8. člen, ki povzame londonski memorandum, ki je bil sprejet 5. oktobra 1954. leta. In če mi zahtevamo, postavljamo zahtevo italijanski vladi, da bi sprejela ta globalni zaščitni zakon končno, do konca tega zakonodajnega obdobja, ni to nič hudega. Enkrat je treba postaviti neke limite, enkrat je treba postaviti nek "timing". Ob kaj se je še spotaknila vlada. V 3. točki pravi, deklaracija namreč, izvirni, osnovni tekst komisije: "S sprejetjem zaščitnega zakona bi zaprli pomembno nerešeno vprašanje, ki ni brez vpliva na medsebojne sicer zgledne odnose in sodelovanje na vseh ravneh in številnih področjih." Tu govori o nerešenem vprašanju, hkrati pa v odvisnem stavku govori o zglednih odnosih. To se pravi, smo zadevo že sami maksimalno "speglali", pa če hočete, spolirali. Kaj je tu tako, bi rekel, grobega? Kaj je tu tako nediplomatskega? Glede na to, kar sem jaz poslušal v petek na izredni seji s strani naših ministrov, mislim, da je ta tekst veliko bolj diplomatski od tistega, kar so nam oni tu govorili, v petek za to govornico državnega zbora, o zelo aktualnem in vročem vprašanju. Res ne vem, kaj je bilo tu narobe? Kako je mogoče, da je vlada pač zaradi teh dveh formulacij torej izrekla mnenje, ki ni mnenje, ampak je dobesedno nezaupnica, ker še enkrat pravim, vlada Republike Slovenije ne podpira deklaracije, tako piše tu. In potem jasno formulira sama svojih pet točk. Ker jaz nisem tu zastopnik vlade, ne bom tega bral, to naj kdo drugi prebere.
Opozoril bi še na to, kar je rekel poslanski kolega, gospod Miro Mozetič, ki je čisto upravičeno tisti dan za to govornico rekel, da je bil pravzaprav opravljen en akt, precedens brez primere, ko vlada dobesedno negira parlamentu lastno deklaracijo, lasten tekst. Če bi šlo tu za neko ekstremno bipolarno politično vprašanje, jaz to razumem, ampak jaz moram z zadovoljstvom ugotoviti, da je politika do slovenske manjšine v naši komisiji, ki jo vodi predsednik Schiffrer, zadeva, ki zajema bi rekel, rekel bi kar tako, da je skoraj v popolnosti to delo bazirala na konsenzu. Torej, kako je mogoče potem, da vlada to, na tak način sprejeto deklaracijo s takšnim, bi rekel s tako formulacijo grobo, ostro, nediplomatsko zavrne? Gospod predsednik, samo malo, ali imam še čas?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Do 15 minut lahko predstavnik predlagatelja.
IVO HVALICA: Hvala lepa, ker sem videl, da sem presegel, očitno imam razloge, ker imam kaj povedati. Jaz vem, da nekaterih tudi, sem že velikokrat rekel, ta problematika ne zanima. To je tudi razumljivo, ljudje prihajamo iz različnih okolij, jaz čutim ta problem, bi rekel malo drugače, ker kot veste, izhajam iz tega obmejnega področja. Sam sem bil eden prvih, ki sem peljal odbojkarsko moštvo Kanal nezakonito na tekmo s slovensko manjšino v Italijo in zaradi tega doživel težko politično diskvalifikacijo "Odbojkaškog saveza Jugoslavije", ampak se je splačalo narediti to. Ker če bi vprašali za dovoljenje, bi ga tako ali tako ne dobili; dobila bi ga Crvena zvezda pa Partizan, ne pa odbojkarski klub Kanal, ki je takrat igral v prvi slovenski ligi. To je bilo daljnega leta 1959, 40 let je od tega. Od takrat, kot sem že velikokrat povedal, še bolj intenzivno spremljam življenje slovenske manjšine v Italiji, od takrat spremljam tudi njihov upravičen boj za obstoj, od takrat smo, jasno, doživeli že veliko sprememb v samem mestu, v Gorici (govorim predvsem za Goriško). Hvala bogu, pa smo doživeli manj sprememb v tistih trdnjavah slovenstva, kot so Doberdob, Sovodnje, Števerjan. In zdaj bi mi še to prodali ali kaj? Zato, da bomo lepi v Rimu, ali kaj? Zato, da bo kdo dobil kakšen formalen rimski kompliment - ali zato? Ni vredno! Ni vredno, spoštovana gospoda.
Gospodje v vladi, s tem predlogom vaše deklaracije ste me razočarali in ste razočarali tudi slovensko skupnost v Furlaniji-Julijski krajini. Nekega dne bo treba zelo jasno povedati tudi, kdo je bil avtor tega teksta, da bomo s prstom pokazali, da bo mogoče tudi Primorski dnevnik, vsekakor pa Novi glas ali pa tudi Novi Matajur ali Dom - to so imena zamejskih časopisov - jasno napisal, kdo se je ustrašil rimske gospode. Kaj je res mogoče, da v samostojni državi ne premoremo malo več ponosa? Ali je res to mogoče? Jaz mislim, da Slovenci v zamejstvu zaslužijo večjo pozornost in večjo, rekel bi, participacijo matice pri reševanju njihovih problemov. Premalo je tega angažiranja. Občasno, ko greste na obisk v Rim, na hitro sprejmete - oni mi vedno tudi povedo, da nimajo časa povedati niti svojega mnenja, ker jim že vi poveste vnaprej vse. Ampak to ni način. Gospoda žlahtna v vladi Republike Slovenije, spremeniti boste morali tehnologijo. Verjamem, da je pa težko spremeniti srce. Tega očitno ne zmorete. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo dajem predstavniku vlade. Državni sekretar, dr. Petrič.
DR. ERNEST PETRIČ: Gospod predsednik, kot sem že prej povedal, je vlada potem, ko je bila zelo na kratek rok seznanjena s to deklaracijo, sprejela mnenje. To mnenje je bilo posredovano temu visokemu zboru. V tem vlada Republike pravi, da ne podpira deklaracije, ampak predlaga, da državni zbor Republike Slovenije sprejme posebno izjavo o podpori slovenski narodni manjšini v Italiji.
Zato moram reči, da vsakršna konotacija, ki gre v smer, da vlada ni hotela deklaracije, ni točna. Vlada je hotela prispevati k temu, da bi bila izjava - lahko pa se navsezadnje to tudi imenuje deklaracija, čeprav slovensko ime za deklaracijo je izjava, kolikor vem, in to nič ne spreminja - da bi bila ta taka, da bi dejansko nudila čim več podpore in bi bila instrumentalna, koristna za namen, ki ga očitno delimo. In v tem smislu ponavljam, pobuda za sprejem te deklaracije v vladi ni naletela na noben odpor. Naletela je na pripravljenost, da skupaj pripravimo čim boljši dokument. Sam na seji v petek, prejšnji teden nisem bil navzoč. Moram pa reči, gospod predsednik, da ker je zelo umestno gospod poslanec Hvalica, ki ga izjemno cenim, morda tudi zaradi njegove zavzetosti za slovenske stvari, dal v današnji razpravi nekaj osebnega tona, da z vašim dovoljenjem, gospod predsednik, tudi o tem rečem dve stvari.
Vsi Slovenci smo se dolgo zavzemali in se zavzemamo za to, da bi bil urejen položaj naše manjšine v Italiji. Težko sprejmem, gospod Hvalica - čeprav nisem sedel prejšnji teden na tej seji in so se tu zbrali predstavniki vlade, ki bodo lahko več in kompetentneje reagirali na vaša vprašanja, izvajanja - bi rekel tole.
Vi ste omenjali pomembno zadevo, ki ste jo storili, vaš odhod z odbojkarji na turnejo prek meje. Vsi, ki se resneje ukvarjajo z manjšinsko problematiko in ki še živijo na oni strani meje, vedo, da po osimskem sporazumu, ko smo čakali na to, da bi Italija uresničila svojo obvezo, ki je bazirala na členu 8 osimskega sporazuma in na točki 4 preambule, da sprejeme globalni zaščitni zakon, pa Italija do danes tega ni storila. V tem smislu delim vaše občutke, da navsezadnje desetletja čakamo na izpolnitev te obveznosti, da sem takrat jaz bil tisti, ki je pisal pravna menja in dokumente za slovenske predstavnike, ki so za ta globalni zakon takrat na stopali v italijanskem parlamentu.
Povzetek tega je, da ne bom govoril na pamet, objavljen v dveh študijah. Ena je v slovenščini, ena v italjanščini. Zato moram reči, gospod poslanec Hvalica, ob vsem globokem spoštovanju, ki ga gojim do vas in do vaših kolegov, težko sprejmem nekakšne insinuacije, ki zadevajo, bom rekel, v moje človeško bistvo in tudi v moje vedno izpričano slovenstvo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa predstavniku vlade dr. Petriču. Sedaj lahko nastopijo poslanske skupine do 5 minut. Prvi se je prijav gospod Terčon. Za njim bo nastopil gospod Jelinčič, gospod Bevk, gospod Jerovšek.
DAVORIN TERČON: Hvala, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, predstavniki vlade! Jaz mislim, da ko govorimo o tej deklaraciji, je vseeno potrebno povedati, kako je ta deklaracija nastajala.
Prvi glasovi o potrebnosti sprejema enega dokumenta v našem državnem zboru so prišli iz dela, kolega Hvalica, iz dela zamejcev v Sloveniji. Konkretno, stranka slovenske skupnosti je predlagala sprejem resolucije. Na osnovi teh pobud se je komisija tudi sestala. Moram reči, da je ta deklaracija nastajala zelo na hitro, čeprav smo končno besedilo precej časa usklajevali. Res je, da smo si bili na komisiji enotni in da smo na koncu to deklaracijo, ki smo jo od prvotnega predloga bistveno spremenili - in vi, kolega Hvalica, veste, kakšni so bili tudi drugačni predlogi, vseeno vsi podprli.
Ne bi se spuščal v samo razpravo na komisiji. Tudi vi, gospod Hvalica, ste imeli ene zelo, bi rekel, radikalne predloge. Govorilo se je o negativni recipročnosti, da bi torej Slovenija pokazala svojo pokončno držo tudi s tem, da bi razmišljala o ukinitvi zajamčenega mandata za manjšine v slovenskem parlamentu. Seveda, v tem predlogu ni bilo vztrajanja do konca, ker mislim, da je vsakomur jasno, da bi taka poteza bila zelo zelo negativna in da bi imela tudi negativne posledice. Ko smo sprejeli samo deklaracijo, so se zgodile pomembne stvari. Del zamejcev, kateri predstavniki so sicer na komisiji bili prisotni, in to zamejcev, ki predstavljajo zelo pomemben del zamejcev v Italiji, se je do deklaracije negativno opredelil. Očitno so tudi v vladi dobro premislili, čeprav so bili tudi predstavniki vlade na seji komisije in so predlog besedila v bistvu toliko predrugačili, da ni več podoben prvotnemu besedilu, vsaj njihovo mnenje na to napeljuje. To je resnica.
Vse to so bili razlogi, da sem jaz sam predlagal preložitev te točke na seji državnega zbora. Cilj je bil samo eden, da se v komisiji ponovno usedemo in da ta resna opozorila, ki smo jih dobili, ponovno pretehtamo in po možnosti seveda enotno potem oblikujemo dokument, ki bi resnično pomenil podporo čim prejšnjemu sprejemu in seveda tudi vsebini zakona, zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. To je bil edini namen.
Ne razumem, zakaj je potrebno toliko nasprotovanja temu predlogu, zakaj ste toliko vztrajali za teh nekaj dni, ki nas loči od obravnave točke na državnem zboru, toliko vztrajali, da se to nemudoma sprejme in zakaj ponovno danes vztrajate pri razpravi o tej točki, prej, ko bi se komisija sploh do tega opredelila. Ali je res potrebno, da to danes sprejmemo, ali ne moremo počakati niti dva dni? Jaz vem, da se mudi, ampak sprejemanje zaščitnega zakona se mudi že 30 let. Gospod Hvalica, vi večkrat poudarjate, in danes je bilo tudi poudarjeno, da smo na komisiji dosegli zelo visoko stopnjo enotnega pogleda na manjšinsko problematiko, vendar očitno temu ni tako.
Jaz se bojim samo tega, da bomo tu s temi razpravami v bistvu ne dali podpore sprejemu zaščitnega zakona. Cilj bi pa vsekakor bil, da bi imeli enotno podporo. Pri tem je pomembna ovira tudi to, da so slovenske zamejske organizacije mnogokrat, neodvisno katere politične provinience pač so, mnogokrat zelo neenotne. Dejstvo je, da so tudi neenotne pri samem zavzemanju stališč do oblikovanega zaščitnega zakona za Slovence v Italiji.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. V imenu poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke ima besedo gospod Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Prav lep pozdrav kolegicam in kolegom ter predstavnikom vlade! Dolgo časa je trajalo, da sta se obe polovici slovenske manjšine združili in izdelali skupni predlog reševanja pravzaprav grozljivih problemov na oni strani slovenske meje. Zdaj, ko smo se dogovorili na odboru za manjšine oziroma na komisiji za manjšine, kako bomo reagirali, kako bomo ravnali in pripravili neko deklaracijo, se zgodi to, kar je bilo pravzaprav vedno pričakovati. Slovenska vlada napiše: "Vlada Republike Slovenije ne podpira deklaracije, ampak predlaga...," tralala in tako naprej. Predlaga v svojem običajnem načinu in v svoji običajni maniri neko zvodenelo zadevo, ki nima ne repa ne glave, ki bo predvsem potolažila italijansko politično opcijo, da ne bodo delali česa drugega in da bodo vztrajali na svoji poti čim bolj izničiti slovensko manjšino in jo potisniti nekam v kot.
Evidentno je in nedvomno to, da gre za dve bistveni stvari. Ena stvar je reciprociteta, ki jo imamo pravico zahtevati. Konec koncev, vzemimo primer Hrvatov, ki zahtevajo z zadnjo resolucijo sabora, ne vem, kaj vse od Slovenije. In se sprašujem, ali je slovenska vlada sploh naredila kaj, ali je sploh reagirala. Nič ni reagirala! Pokleknili so, priklonili so se gospodu Tudžmanu in priklanjali se bodo še naprej.
Kar se tiče Italije, sodim, da je nujno potrebno, da sta v tej deklaraciji dve opciji. Prva stvar je zahteva po reciprociteti, zastopanosti slovenske manjšine v italijanskih deželnih ustanovah, kakor tudi v skupnem, bi rekel, v federalnem zastopništvu: v senatu in v parlamentu v Rimu. To je prva stvar. Druga stvar je, da internacionaliziramo spor. Italija dela ves čas proti sklepom Združenih narodov, proti mednarodnim sporazumom, proti mirovni pogodbi, proti osimskim sporazumom in proti ustavi lastne države, to se pravi proti ustavi republike Italije. Slovenska vlada pa kima, se nekako žalostno smehlja in glede v tla kot kmečka nevesta, naredi pa ničesar. Saj bilo bi čudno, če bi slovenska vlada sploh kaj naredila, na tem področju pa še posebej.
Če ni druge variante in če Italija ne pristaja na to, da izpolni svoje dolžnosti, ki jih je podpisala, potem pač nam naj dajo nazaj Furlanijo Julijsko krajino in bomo mi skrbeli za italijansko manjšino v skladu z našimi predpisi, v skladu z našo ustavo, ki je zagotovo boljša in bolj urejena kot katerakoli druga v Evropi. In konec koncev potem zahtevamo še tudi tisto, kar je na Koroškem, in bomo mi skrbeli za manjšino na oni strani, ko že slovenska vlada obljublja tako imenovani neobstoječi nemški manjšini, da bo imela vse pravice na Slovenskem. Mislim, da je sramotno, da slovenska vlada tako ravna s slovenskimi manjšinami na oni strani meja. Če govorimo o Italiji, recimo na oni strani italijanske meje. Mislim, da gre za eno bene.., niti ne bi tako rekel, ampak za neko voluntaristično, ignorantsko politiko slovenske vlade do teh manjšin, ki verjetno niti ne razume, kaj sploh govori, navkljub temu, da je gospod Petrič rekel, da je on pisal študije in tako naprej. Marsikdo je pisal študije, pisal jih je v prejšnjem režimu, v skladu z direktivami prejšnjega režima, bojim pa se, da ti ljudje, ki so takrat pisali študije, niso bili s srcem pri stvari. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. V imenu poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov gospod Bevk.
SAMO BEVK: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani zbor! Poslanska skupina Združene liste socialnih demokratov podpira sprejem posebnega dokumenta oziroma deklaracije v državnem zboru, ki bi s pozitivno konotacijo pripomogel k čimprejšnjemu sprejemu globalnega zaščitnega zakona za našo manjšino v italijanskem parlamentu. Vlada Republike Slovenije ni naredila dobre poteze s predlogom posebne izjave. Normalno bi bilo, da bi vlada oziroma njeni eksperti za zunanjo politiko prišli na matično delovno telo in tam posredovali svoje mnenje do predloga besedila deklaracije in do dodatnega sklepa.
Ker v primeru te deklaracije ne gre samo za vprašanje naše manjšine v Italiji, temveč tudi za zelo občutljivo vprašanje na področju bilateralnih odnosov, predlagam, da se o vprašanju predloga deklaracije v zvezi s položajem slovenske manjšine v Italiji ter z uveljavljanjem njene zaščite sestaneta na skupnem zasedanju tako komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu kot tudi odbor za mednarodne odnose. Na skupni seji naj bi temeljito preučili predlog deklaracije, predvsem z vidika, ali predlagano besedilo omogoča oziroma pospešuje sprejem globalnega zaščitnega zakona za našo manjšino v Italiji ali pa bo besedilo deklaracije, kot je predlagana v prvotnem besedilu, prej ovira na poti zapletene procedure sprejemanja zakona v italijanskem parlamentu.
Sporočilo deklaracije naj vsebuje naša pričakovanja, da naj bo zakon sprejet v tem mandatu italijanskega parlamenta in naj bo oblikovan tako, da bo v čim večji meri zadovoljil pričakovanja slovenske manjšine. Deklaracija naj bo napisana tudi tako, da ne bo negativno vplivala na občutljive odnose med našimi zamejci ter ne bo vnesla ponovnega razdora med obe krovni organizaciji in druge predstavnike slovenske manjšine v Italiji. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. V imenu poslanske skupine socialdemokratov, gospod Jože Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani predstavniki vlade! V socialdemokratski stranki ugotavljamo, da se položaj slovenske manjšine v Republiki Italiji slabša, zato seveda podpiramo sprejem deklaracije o podpori sprejemu zakona o globalni zaščiti slovenske manjšine v Italiji.
Zgodovina izigravanja ustavnih in mednarodnih obveznosti glede varstva slovenske jezikovne manjšine je dolga že več kot 51. let. Hkrati beležimo že 24-letno zamudo pri izpolnitvi 8. člena osimske pogodbe. Ker pa je slovenska manjšina v sestavi italijanske države že od konca 1. svetovne vojne, je ta zamuda še toliko daljša. Zato nas preseneča naivnost, s katero je slovenska vlada skušala zavajati slovensko javnost glede reševanja odprtih vprašanj slovensko-italijanskih odnosov v času zadnjih dveh italijanskih vlad. Takega naivnega obravnavanja in pričakovanja je bil deležen tudi takoimenovani "Masellijev" osnutek zakona o zaščiti slovenske manjšine. Socialdemokratska stranka meni, da je slovenska država v preteklih letih v odnosih z Italijo predvsem popuščala in stalno dajala koncesije, nekatere z daljnosežnimi škodljivimi posledicami za Slovenije, v zameno pa je iztržila bore malo. Zato menimo, da je pobuda, da se v slovenskem parlamentu sprejme deklaracija v zvezi s položajem slovenske manjšine v Italiji primerna poteza in opora slovenski manjšini in hkrati napotilo slovenski diplomaciji, da bo pokazala več iniciative in manj podleganja in priklanjanja v odnosu do italijanske države.
Vemo, da se je nekdanja jugoslovanska država mnogokrat hudo mačehovsko obnašala do slovenskih manjšin v sosednjih državah in da so te države to tudi spretno izkoriščale. Najočitnejši primer tega mačehovstva je podpiranje manjšinskih organizacij po principu ideološke pripadnosti oziroma politične barve, kar je seveda netilo spore znotraj avtohtonih slovenskih manjšin v tujih državah.
Drugi tak primer je bila izselitev obmejnega pasu na Koroškem leta 1949, ko so slovenske ljudi izselili na Kočevsko za osem let in tam z nasiljem pravzaprav pokazali avstrijski strani, da lahko z manjšino dela, kar hoče. Jugoslovanska vlada takrat ni imela moralne pravice očitati neizpolnjevanja manjšinskih pravic. Zaradi tega tudi preseneča, da sedanja slovenska vlada ponovno postopa tako, da ne kaže dovolj trdnosti v podpori zaščite slovenske manjšine. Kako si naj drugače razlagamo medlo mnenje vlade oziroma umik podpore predlogu deklaracije o položaju slovenske manjšine v Italiji. Prav tako je nesprejemljivo izmikanje gospoda Drnovška, da se udeleži poslanskih vprašanj, čeprav je poslanec Ivo Hvalica že prejšnji teden napovedal, da ima vprašanje za predsednika in je lahko slutil to tematiko. Namesto da bi vlada podprla parlament in mu strokovno pomagala, da bi oblikovali čim boljši dokument, ki bi imel tudi primerno mednarodno dimenzijo, je vlada prišla v parlament s predlogom za prestavitev oziroma odlaganje razprave in sprejetje deklaracije.
Ravnanje vlade je nesprejemljivo. Iz menja, ki smo ga dobili na mizo na cvetni petek, je razvidno, da ga je pisala ista roka, kot je pisala osnutek španskega kompromisa. Na tak način se slovenska manjšina ne podpira, ampak se pribija na križ. Zato je to, kar se zgodilo na cvetni petek, bolj veliki petek za slovensko manjšino. Slovenija ima mnogo razlogov za bolj odločno opozarjanje na neizpolnjene obveznosti Italije glede zaščite slovenske manjšine. Najmočnejši argument je seveda pozitivna reciprociteta... (Opozorilni znak za konec.) Če dovolite, da zaključim.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ja, prosim.
JOŽEF JEROVŠEK: Če je mala država Slovenija že ob nastanku v kočljivih mednarodnih razmerah lahko zagotovila in v ustavi zajamčila visoke standarde zaščite avtohtonih manjšin, vključno s političnim zastopstvom v parlamentu, je še toliko bolj čudno, da tega že 50 let ni v stanju storiti velika italijanska država.
V SDS se še naprej zavzemamo za spoštovanje teh visokih standardov in menimo, da je to prava politika, da se vsem manjšinam v Evropi zagotavljajo čim večje manjšinske pravice. Zato tudi s tega mesta zavračam insinuacije gospoda Terčona na račun gospoda Hvalice, da je predlagal negativno reciprociteto. Izrecno imam tudi zapisano, da je to omenil kot provokacijo. S tem argumentom pozitivne reciprocitete bi morala slovenska vlada in diplomacija mnogo bolj pritiskati na italijansko diplomacijo...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Čas se je iztekel, gospod Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK: Samo še en stavek.
V socialdemokratski stranki pričakujemo in zahtevamo, da vlada umakne mnenje, ki ga je poslala v parlament v petek. Če ne bomo vsi složno nastopali, potem se bo zgodilo to, da bo italijanska država sprejela zaščitni zakon takrat, ko bo izumrl poslednji Slovenec. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. V imenu poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov, gospod Peterle.
ALOJZ PETERLE: Hvala lepa za besedo. Spoštovani! To, kar se dogaja na temo našega odnosa do Slovencev v Italiji, je najmanj neprijetno. Mislim, da bi moralo to teči v naši soodgovornosti pri skrbi za Slovence v zamejstvu in po svetu močno drugače. Jaz ne morem začeti tega nastopa v imenu poslanske skupine SKD drugače, kot da izrazim vso podporo temu, kar je že dejal poslanski kolega Miro Mozetič. Najprej govorim proceduralno, potem šele vsebinsko. Glejte, kako se je ta stvar odvila.
Na komisiji, v katere delokrogu je to vprašanje, je potekala razprava ob prisotnosti predstavnika vlade in ob prisotnosti zastopnikov ali predstavnikov slovenske manjšine. Deklaracija je bila sprejeta ob dejstvu, da ni bilo nobenega izrecnega nasprotovanja, kot sem se sam o tej zadevi poučil. Potem se je zgodilo tisto, kar se je na nek način že nekajkrat zgodilo: ko nekdo ne doseže tam, doseže nekje drugje. Ne sprašujem se, kdo, niti kako, ne kdaj, ampak da smo dobili mi v državnem zboru tako rekoč v kavo v petek zjutraj stališče vlade in da smo morali na vrat na nos jadrno umakniti točko dnevnega reda oziroma jo premakniti nekam naprej, zato ker vlada meni drugače, mislim, da res ni dostojno za hišo, ki se imenuje državni zbor Republike Slovenije.
Kako bi se morale, po mojem ali po našem mnenju, te zadeve odviti. Če je imela vlada, pa očitno takrat ni imela tega stališča, torej drugačno stališče, bi ga uveljavljala v okviru komisije, tam je imela svojega zastopnika. Če je kasneje prišla do drugačnega spoznanja, je bila še zmeraj možnost, da to izrazi na tak način, da se oglasi pri obravnavi točke dnevnega reda. Ker ima koalicija večino, kot jo ima, bi lahko mirno, potem ko bi vlada svoje povedala, odločila, da se o tem vendarle glede na nova dejstva, nova spoznanja, nova stališča vlade še enkrat sestane matično delovno telo in po možnosti spremeni izjavo.
Namesto tega pa se je zgodil diktat. Jaz temu ne morem reči drugače. Odločali smo se tako, kot se vsaj opozicija ni želela odločati, sedaj smo pri obravnavi tega vprašanja, ki nedvomno zasluži obravnavo.
Kar se pa stvarne problematike Slovencev v Italiji tiče, pa seveda moram ugotoviti, da železna zavesa pada prepočasi na tej strani in da so Slovenci na nek način še naprej ujetniki preteklosti. Kajti če ne bi bili, bi imeli na nek način podobno zaščito ali južnim Tirolcem ali Valdostancem ali komu drugemu v Italiji, ki je uspel zaščito doseči v skladu s standardi, ki jih navsezadnje zahteva tudi italijanska ustava. Da ne bi šel citirat dokumentov oziroma zavezujočih sporazumov, ki Italijo zavezujejo, da to zadevo legalno uredi. Jaz z obžalovanjem ugotavljam, da je vprašanje zakonske zaščite slovenske manjšine v Italiji postalo oziroma se v vsakem legistaturnem mandatu pojavi kot, tako rekoč, obrobno vprašanje, čeprav je na vsakih volitvah obljubljeno tudi s strani tistih, ki zmagujejo, da se bodo zadeve uredile. Tudi sam sem taka zagotovila že dobil.
Torej jaz mislim, da je več kot nespodbudno dejstvo, da se to vprašanje ne uredi in da se znova in znova vrača na dnevni red. Jaz upam, da bo uspelo slovenski državi tudi z drugačnim zavzemanjem, kakor doslej, in z drugačnim načinom dela oziroma razmerjem med vlado in parlamentom vendar priti do stališč, ki bodo po eni strani usklajena z manjšino, po drugi strani pa zavezujoča za nas same. Torej ne bi si želel, da se kaj takega ponovi. Najmanj seveda, da se ponovi zadeva po tej proceduralni poti, češ, vlada je rekla, sedaj pa tecimo. To ni spodobno.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. V imenu poslanske skupine Slovenske ljudske stranke dr. Franc Zagožen.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Spoštovani zbor. Predlog te deklaracije je dejansko nastal v komisiji, po dolgotrajni razpravi na to temo, v prisotnosti zelo reprezentativnega zastopstva manjšine in tudi ob prisotnosti predstavnikov vlade. Jaz sem sicer pričakoval v državnem zboru razpravo in morda vsaj kakšne redakcijske popravke, ne pa kakšnega korenitejšega posega v vsebino, zato me je stališče vlade dejansko tudi presenetilo. Vendar smo ob tem ocenili, da je verjetno najprimernejša pot, da razčistimo nesporazume, če so še - strinjam se s predsednikom komisije, gospodom Schiffrerjem, da je potrebno, da se predlog deklaracije, mnenje vlade, stališča strank in manjšine ponovno soočijo na komisiji. Zato seveda pričakujem, da bo taka razprava čimprej organizirana, ker menim, da s tem dokumentom ne kaže odlašati.
Dejstvo je, da ni nobenega razloga, da Slovenija ne bi zelo jasno povedala svojih pričakovanj in stališč, in to ne na skrivaj z diplomatsko pošto, ampak javno, tudi mednarodni javnosti, ker gre za mednarodne obveznosti Republike Italije po mednarodnih pogodbah, ki jih ne izpolnjuje. Predvsem gre za zaščitni zakon. Njegov osnutek je tak, da določitev območja zaščite, prenaša na lokalne oblasti. Mednarodne obveznosti po mednarodnih pogodbah pa ima Republika Italija in ne lokalne oblasti. Zato je seveda mogoče razumeti predstavnike manjšine, ki pravijo, da po vseh teh zgodbah, desetletja dolgih poskusih sprejetja nekega zakona, zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji, ne želijo, da bi bil sprejet zakon, ki jim ne bi dal tega, kar jim pripada, Republiki Italiji pa dal možnost, da se v svetu predstavlja kot država, ki je izpolnila vse svoje obveznosti in ima zgledno zaščiteno tudi slovensko manjšino.
Zaradi tega mislim, da morajo biti tu stališča državnega zbora popolnoma jasna. Je pa vsekakor še enkrat razprava v komisiji očitno potrebna, ker bi sicer državni zbor razdvojen morda sprejel z večino nek tekst, kar zagotovo v takem primeru ne bi bilo primerno. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. V imenu poslanske skupine narodnosti, gospod Battelli.
ROBERTO BATTELLI: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Moram priznati, da me je razprava presenetila ne nek način. Jaz sem jo pričakoval ob točki dnevnega reda, ki je bila predvidena, tako da nisem najbolj pripravljen v tem trenutku. Rad bi vendarle povedal nekaj stvari.
Od nekdaj že, tudi ko še nisem bil politik, sem se ukvarjal s človekovimi pravicami in pa pravicami manjšin. Vseskozi sem gojil in gojim izredno tesne in prijateljske stike s predstavniki in pripadniki slovenske, predvsem slovenske manjšine v Italiji, in praktično celo svoje življenje podpiram njihova prizadevanja za to, da se njihov položaj trdno pravno uredi. Podpiram vse tiste rešitve, ki bodo skladne s potrebami vse slovenske manjšine v Italiji. Dostikrat se je zgodilo, da določene zadeve niso bile rešene prav zaradi tega, ker manjšina ni bila enotna pri svojih zahtevah, to seveda tam, kjer obstaja interes, da se pri nekaterih političnih strankah, kjer obstaja interes, da se ta problem ne reši, take situacije seveda so s pridom izkoriščene za to, da se do rešitev ne pride. Sedaj kaže, da je visoka stopnja enotnosti znotraj slovenske narodne skupnosti glede rešitev, ki bi odgovarjale potrebam te manjšine, in to gre vsekakor podpreti.
Jaz mislim, da je ne samo legitimno, ampak tudi prav, da se o tej zadevi tudi naš parlament izjasni z eno izjavo, tako seveda, ki bo pripomogla k temu, da se težave proceduralne in druge narave, ki se zdaj pojavljajo v italijanskem parlamentu, ko je ta osnutek v obravnavi, se pravi, da se ti problemi rešijo in da se ta postopek nadaljuje in da pride do sprejetja enega sprejemljivega, dobrega zaščitnega zakona.
Vendar moram priznati, da glede na izkušnje, ki jih imam do sedaj, so določene zadeve v deklaraciji, ki jih je pripravila komisija, take narave, ki po mojem mnenju ne pripomorejo k temu, da bi italijanski parlament bolje in hitreje obravnaval ta problem. Mnenje vlade je v tem smislu po mojem mnenju mnogo bližje temu cilju. Zato bi podprl pravzaprav predlog, ki ga je dal gospod Bevk, da se sestaneta odbor za mednarodne odnose in komisija za Slovence v zamejstvu in po svetu in se tam najde soglasje o taki izjavi, ki naj bi jo državni zbor z aklamacijo sprejel.
Pazimo, da bi v teh razpravah ne prišlo do točke, ko bi zadeve pripeljali do take nenačelnosti, ki bi pokrila z neko temno senco tisto, kar je v demokratični ureditvi potreba po urejanju tako občutljivega vprašanja znotraj človekovih pravic, kot so pravice narodnih skupnosti. Jaz bi tudi apeliral na to, da se vendarle izognemo temu, da bi narodne skupnosti bile objekt nekega obračunavanja, tako notranjepolitičnega kot tudi celo na bilateralni mednarodni ravni. To ne vliva zaupanja v pravno varnost državljanov, ki so drugih narodnosti, niti ne pripomore k ugledu tega parlamenta in s tem Republike Slovenije. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ugotavljam, da smo izčrpali razpravo predstavnikov poslanskih skupin. Jutri ob 13.00 uri je tudi sklicana seja komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Današnja razprava je lahko tudi uvod v razpravo na tej seji. Po poslovniku ni razprave. Ugotavljam tudi, da nismo prejeli nobenih predlogov sklepov, tako da smo sedaj opravili, v skladu s poslovnikom, razpravo na odgovor vlade o tem vprašanju.
Zadnja razpravljalka, ki je postavila poslansko vprašanje, je bila gospa Maria Pozsonec. Postavila je vprašanje s področja kmetijstva, lokalne samouprave, socialnih vprašanj in cestne problematike. Prosim za odgovore. Prvi se je oglasil minister za lokalno samoupravo, mag. Grafenauer.
MAG. BOŽO GRAFENAUER: Spoštovani gospod predsednik, poslanke in poslanci! Res je, da smo glede izračunov primerne porabe nekoliko kasneje poslali izračune v občine, kot ste v občinah pričakovali. Te izračune pripravlja ministrstvo za finance. Mogoče v opravičilo to, da je začel veljati novi zakon o lokalni samoupravi in je bilo potrebno zbrati nekatere podatke. Res pa je, da smo morali tudi nekatera pravna vprašanja medtem razrešiti. Jaz upam, da so izračuni kljub vsemu še tako hitro prišli, da so lahko bili upoštevani pri sprejemu občinskih proračunov.
Drugo vprašanje, glede seminarjev. Moram reči, da je bilo z mojim prihodom na službo za lokalno samoupravo kar nekaj seminarjev, kjer ni bilo kotizacije. Kadar je organizator služba za lokalno samoupravo, kotizacije ni. Res pa je, da tako na teh kot tudi na drugih področjih je cela vrsta seminarjev, kjer bodisi privatne organizacije bodisi inštituti bodisi fakultete pripravljajo posamezne seminarje, občine pa ocenijo, kdaj bodo te seminarje obiskale, kdaj pa ne. S strani naše službe se trudimo, da tudi takrat, ko v občinah organizirate kakšna strokovna srečanja, pa je potrebno imeti predavanja - mislim, de je bilo to nazadnje v Šoštanju, Šentjurju - da moji sodelavci pridejo tudi izven delovnega časa, tudi v smislu predavateljev, in se nikoli v teh primerih ne plačujejo nobeni stroški. Gre na stroške naše službe in tudi ni posebnih pogodbenih obveznosti.
To boste župani najboljše vedeli,ko naši sodelavci pridejo. Pa tudi drugače, kolikor vem, gospa Pozsončeva, ravno včeraj je bil naš sodelavec, čisto po strokovni liniji, v Hodošu. Jaz mislim, da ste bili zadovoljni.
Seminarjev bo v smislu tržnega principa še kar naprej nekaj, občine se bodo pa morale odločiti, na katere seminarje gredo. Sicer pa velja resnica, da dobri predavatelji imajo polne predavalnice. Kadar bodo občine ocenile, da nek inštitut, neka faktulteta ima dober seminar, se bodo udeležile, sicer pa ne. Jaz pa lahko zagotovim, da si bom v okviru naše službe prizadeval, da bi čim več strokovnih seminarjev pripravili v organizaciji naše službe brez kotizacije.
V prihodnosti imamo pripravljeno naslednje, pripravljamo projekt, v katerem bi seveda s strani naše službe občinam ponudili vse obrazce, ki se v občinah uporabljajo. Pri tem projektu sodeluje kar nekaj slovenskih tajnikov. Predvidevam, da bomo v relativno kratkem času tudi izdali brošuro. Jasno, brezplačno, kot ste dobili kataloge, kot ste dobili zakon, kot ste dobili gradivo za področje arhivov in pa strokovna napotila v zvezi z delovnimi razmerji.
Trenutno v službi pripravljamo, bomo pripravili poseben seminar, to bo organizacija službe. V vseh primerih, kadar smo organizatorji v službi za lokalno samoupravo, to na vabilih piše, sicer pa tisti, ki dela po tržnem principu, mu jaz tega ne morem braniti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospa Jančeva, državna sekretarka v resorju za finance.
MARIJA JANC: Jaz bi rada odgovorila na tista vprašanja, ki so bila namenjena davčni upravi republike Slovenije. Število kmetov z območja davčnega urada Murska Sobota, ki imajo dolg iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja, je naslednje: število dolžnikov do 500.000 tolarjev je skupaj 3.920, število dolžnikov od 500.000 do 1.000.000 tolarjev je skupaj 331, število dolžnikov nad 1.000.000 tolarjev je skupaj 229.
V letu 1998 je bilo na podlagi vlog za odpis dolga iz naslova prispevkov za ZPIZ odpisan dolg 39 kmetom. S spremembo zakonodaje pa je s 1.1.1999 možnost odpisa dana ZPIZ-u. Od ZPIZ-a pa v letu 1999 davčni urad Murska Sobota ni prejel nobene odločbe za odpis dolga iz naslova teh prispevkov. Odgovor oziroma vaše vprašanje bomo posredovali tudi ZPIZ-u. Naš odgovor davkarije pa bosta prejela tudi pismeno.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Državni sekretar Berger.
MIROSLAV BERGER: Odgovoril bi samo na tisti del vprašanja, ki je bil vezan na usposabljanje oziroma izobraževanje brezposelnih oseb. Gospa poslanka Maria Pozsonec je pravilno ugotovila strukturo delovnih viz, ki so bile izdane oziroma so izdane. Res je, da je izredno nizka ta struktura. Ugotovila je tudi, da je približno enaka struktura naših brezposelnih. Skratka, gre za problem brezposelnih z izredno nizko strukturo.
V programu ukrepov aktivne politike zaposlovanja za leto 1999 in usmeritvami za 2000 so posebni poudarki dani ravno programu usposabljanja in izobraževanja. Poslanci se spomnite, da smo eno izmed oblik izobraževanja vpeljali skupno z vami v zakon o spremembah in dopolnitvah, ko gre za štipendiranje izobraževanja brezposelnih oseb. V proračunu za leto 1999 je skupnih sredstev za aktivno politiko zaposlovanja blizu 13 milijard. Od tega je skoraj nekaj čez osem milijard sredstev za programe usposabljanja in programe izobraževanja brezposelnih oseb.
Glede na strukturo menimo, da je to dolgoročna naložba, ki se nam bo delno letos, govorim o usposabljanju, delno pa naslednje leto obrestovala, ko bo gospodarstvo potrebovalo še več usposobljenih kadrov. Ne bi komentiral, zakaj se ne da prezaposliti nekaterih ljudi, ki bi lahko nadomestili tiste z delovnimi vizami. Velikokrat smo se že pogovarjali, so operativni problemi in verjetno bo to številko možno znižati, ne je pa nikoli ukiniti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Poslansko vprašanje bo dal gospod Aleksander Merlo.
ALEKSANDER MERLO: Spoštovani gospod predsednik, spoštovane kolegice, kolegi, predstavniki vlade! Ministru za obrambo postavljam naslednja vprašanja.
Kolikšno je število stanovanj, ki jih ima v upravljanju ministrstvo za obrambo? Koliko teh stanovanj je zasedeno s pripadniki slovenske vojske in uslužbenci ministrstva za obrambo? Koliko stanovanj, ki jih ima v upravljanju ministrstvo za obrambo, je nezasedenih? Koliko je stanovanj, v katerih živijo osebe, ki niso pripadniki slovenske vojske ali zaposleni na ministrstvu za obrambo? Kakšna bo usoda nezasedenih stanovanj ter stanovanj, v katerih živijo osebe, ki niso pripadniki slovenske vojske ali zaposleni na ministrstvu za obrambo? Kakšna je pravna podlaga za opravljanje, dodeljevanje in morebitno odprodajo teh stanovanj?
In še zadnje. Odgovore na ta vprašanja bi rad ločeno tudi za območje občin Postojna, Pivka, Ilirska Bistrica, Vipava, Ajdovščina, kjer so se nahajale večje vojašnice in tovrstna stanovanja na Primorskem. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ministra doktor Demšarja sem videl med nami. Trenutno ga ne vidim. Prosim službo vlade, da zagotovijo prisotnost ministra ali pa njegovega namestnika. Minister mag. Grafenauer.
MAG. BOŽO GRAFENAUER: Hvala lepa, gospod predsednik. Poslanke, poslanci! Glede na vrsto vprašanja, ki ga je dr. Merlo zastavil, jaz mislim, da mora biti poročilo kvantificirano, da iz vsebine vprašanja razumem, da pričakuje pisni odgovor in prosim, če se s tem strinja. Zagotavljam, da se bom tudi sam potrudil, da bo ministrstvo za obrambo v čim krajšem času pripravilo pisni odgovor. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Merlo se strinja. Poslansko vprašanje, gospod Zmago Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Prvo vprašanje ministrstvu za zunanje zadeve. Koliko je gospod Zlobec trošil za reprezentanco v letu 1998, po mesecih? Seveda bi prosil primerjavo z ostalimi DKP-ji.
Drugo vprašanje ministrstvu za finance oziroma ministrstvu za delo. V Tobačni tovarni Ljubljana gospod Ravš Edvard, direktor, dobiva okrog 15.000 do 20.000 nemških mark mesečne plače z izplačilom v Nemčiji, s tem, da ima boniteto stanovanje, audi A6 itn. Petra Urben, direktorica marketinga, okrog 10.000 nemških mark, izplačilo v Nemčiji. Gospod Herzog, direktor, dela po pogodbi 10 dni v mesecu po približno 2.000 nemških mark na dan, plus potni stroški itn. Gospod Tomšič, direktor, med 7.500 in 8.000 nemškimi markami, ravno tako izplačilo v Nemčiji. Gre za zadevo, ki se dogaja, ne samo v tobačni tovarni, ampak tudi v drugih firmah, ki so v rokah tujcev, recimo Avstrija Bank, Credit-Anstalt, Vevče itn. Tukaj je vsaj 20% skritih prilivov iz naslova dohodnin in dobička, seveda v slovenski proračun. Sprašujem, ali sploh kdo pri nas kontrolira te odlive financ v tujino oziroma kdo je tisti, ki je za to zadolžen in zakaj tega ne počne? Mislim, da gre za to, da so vsi ti gospodje davčni obvezniki do naše države. Konec koncev so več kot 6 mesecev v delovnem razmerju v Republiki Sloveniji in vendar ta zadeva odteka. Odtekajo ogromna finančna sredstva in sodim, da je treba nujno zajeziti ta odliv kapitala, zajeziti ta odliv denarja, predvsem pa pokazati tujcem, da je Slovenija vsaj kolikor toliko pravna država. Prosim za odgovore na obe vprašanji. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Državni sekretar, dr. Petrič.
DR. ERNEST PETRIČ: Hvala lepa gospod predsednik, spoštovani gospodje poslanci, gospod poslanec Jelinčič. Odgovarjam samo na vaše prvo vprašanje. Odgovor, ki zahteva eksaktne številke boste dobili pismeno, hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospa Jančeva, državna sekretarka na resorju za finance. Drugi del vprašanja.
MARIJA JANC: Tudi ministrstvo za finance lahko na tako konkretno vprašanje, postavljeno ustno, pripravi pismeni odgovor in zavežemo se, da ga bomo pripravili do naslednje obravnave poslanskih vprašanje. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Jelinčič je prav tako zadovoljen z vašimi odgovori oziroma napovedjo, da bo prejel pisne odgovore. Poslansko vprašanje gospod Delak.
ANTON DELAK: Hvala za besedo. Spoštovani državni zbor, spoštovani predstavniki vlade. Minilo je že kar nekaj časa od zadnjih katastrofalnih poplav. Vlada oziroma pristojna ministrstva pa so prav gotovo že izdelala analizo o nastali škodi in o ukrepih, ki jih je potrebno sprejeti, da v bodoče do takšnih katastrofalnih posledic poplav ne bi več prihajalo. Da se zadeva ne odvija po dinamiki, govori to, da so župani in pa poslanci iz celjske regije že 1.3. tega leta postavili ustrezna vprašanja in da ravno te dni nekateri občinski sveti v tej celjski regiji obravnavajo vprašanja poplav na svojih sejah.
Vprašanja so naslednja. Kolikšna je ocenjena škoda po porečjih posameznih rek oziroma občinah? Koliko državne pomoči je bilo že izplačane po posameznih občinah in kdaj? Koliko odškodnin je bilo izplačanih s strani posameznih zavarovalnic? Ali so izdelani načrti, kako zaščititi naselja in zemljišča pred poplavami? Kakšna sredstva bodo potrebna in kdaj predvidoma se bodo ti načrti realizirali? Ali so bile dane pobude, da se problemi škod obravnavajo tudi na zavarovalnicah, da se pri ljudeh spodbudi zanimanje z raznimi reklamnimi akcijami, da se zavarujejo sami? Ali so pripravljeni zakonski osnutki, ki bi lastnike nepremičnin na poplavnih oziroma izpostavljenih področjih zavezali k njihovemu zavarovanju, kot nam je poznano iz zakonodajnih ureditev sosednjih držav.
Za odgovor se vnaprej zahvaljujem. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar bo odgovoril na vaša vprašanja.
DR. PAVLE GANTAR: Hvala lepa gospod predsednik! Spoštovane poslanke in poslanci. Na ta vprašanja bi odgovoril na kratko, ker bo vlada predvidoma v četrtek obravnavala drugi interventni zakon za leta 1999 in 2000, kjer bodo nekatere stvari, ki so tu vprašanje, zelo na drobno pojasnjene. Med drugim bo seveda tudi realiziran sklep, ki ga je državni zbor takrat sprejel.
Sedaj pa zelo na kratko. Ocena škode po posameznih vodnih območjih je znana. Vendar boste dobili to pisno. Jaz vam bom predstavil dokument in tabelo, ne bi tabele bral pred poslanci, ker je nepregledna. Vse škode, ki se lahko rešijo z intervencijo in nujnimi sanacijami, je na vodah 8 milijard, plus rekonstrukcije 4 milijarde. Če pa vzamemo tudi investicije za povečanje poplavne varnosti, pa je ta program težak 44 milijard tolarjev, kar je program, ki bi tekel v letih, ki prihajajo, najmanj pet do deset let. Škoda na lokalni ravni znaša, verificirano, 20 milijard tolarjev. Državna pomoč je bila izplačana na osnovi prvega interventnega zakona. V tabeli, ki jo imam pred sabo, so navedeni zneski in plačila. Prav tako bo to veljalo za drugi interventni zakon. Torej, izplačane odškodnine s strani zavarovalnic - tega podatka nimamo in ga bomo poskušali dobiti prek združenja zavarovalnic, in na to nimamo vpliva. Izdelani so načrti oziroma ocena poplavne ogroženosti Republike Slovenije na upravi za zaščito in reševanje in tudi ukrepi zavarovanja ob samih poplavah. Sicer pa so načrti poplavne varnosti od kraja do kraja, celo od občine do občine različni; ponekod so razmeroma dobri, ponekod slabi, ponekod se bodo novelirali in izboljšali. V spremembah prostorskega plana Republike Slovenije pa veste, da smo kot obvezno izhodišče navedli tudi poplavno varnost pri gradnji naselij.
V zvezi z zavarovanjem je tekla razprava v Celju z zavarovalnicami. V tem trenutku bodo te stvari urejene v sistemskem zakonu, ki bo interventnemu zakonu tudi sledil razmeroma hitro, v štirinajstih dneh do treh tednov po interventnem zakonu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu ministru. Poslansko vprašanje, gospod Ivan Božič, za njim gospod Samo Bevk.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegice in kolegi, lepo pozdravljeni, tudi vsi člani vlade, ki vas je danes veliko!
Prvo vprašanje imam za ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in ministrstvo za notranje zadeve: registracija starih traktorjev.
Predvsem kmetje v predelih, kjer je malo javnih cest, sprašujejo, kako to, da morajo dvakrat na leto delati tehnični pregled, ko naredijo po javnih cestah samo nekaj kilometrov letno.
Drugič, sprašujejo tudi, ali bo ministrstvo za kmetijstvo kaj poskrbelo, da bi bila nafta za obdelovalne stroje malo cenejša, ne pa tako obremenjena z vsemi dajatvami, kot je za stroje v prometu.
Tretje vprašanje imam za ministrstvo za zunanje zadeve. Kdaj bo odprt mejni prehod Golo Brdo v Goriških Brdih? Ta prehod je zaprt od 25. maja 1995. Prehod je zaprt zaradi manjšega zemeljskega plazu na italijanski strani. Ali ga ne moremo, ne znamo ali nočemo pomagati odstraniti? To vprašanje sem postavil že 27. februarja lanskega leta.
Zadnje vprašanje pa je naslednje. Komisija državnega zbora Republike Slovenije za peticije je predlagala, da ministrstvo za zunanje zadeve v pisni izjavi zagotovi občini Postojna, da je sedanja namestitev tujcev v objektu bivše kasarne v Velikem Otoku začasna in izjemna ter da določi datume izpraznitve objekta.
Sprašujem, kdaj bo ministrstvo za notranje zadeve odgovorilo. Ali bo ministrstvo za notranje zadeve spoštovalo sklepe občinskega sveta občine Postojna in objekte izpraznilo do 31. maja 1999. leta? Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali bo prvi mag. Debelak?
MAG. SLAVKO DEBELAK: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani gospod poslanec! Registracija traktorjev je določena v zakonu o varnosti cestnega prometa, ki je začel veljati lansko leto 1. maja. Seveda so tudi vaši kolegi v teh poslanskih klopeh zahtevali, da se traktorji registrirajo, do zdaj so bili evidentirani in seveda ta pravila so določena z zakonom in jih je težko zdaj opravičevati oziroma urejati drugače. Želel bi pa povedati, da je seveda s traktorji, ki se pretežno uporabljajo v kmetijske namene in pa seveda za razna kmetijska opravila, obdelovanje itn., zelo veliko nesreč. Cilj zakona in pa seveda tudi registracije je bil prav v tem, da se preverijo, ali ustrezajo vsem tehničnim kriterijem in seveda, da se s tem tudi zmanjšajo žrtve oziroma nesreče s traktorji. Odgovor preprost in kratek je, da zadevo ureja zakon. Če bi bilo stvari potrebno urediti drugače, je najprej treba spremeniti zakon.
Kar se tiče objekta, v katerem živijo in pa bivajo tujci, ki jih država zaradi razlogov ne more vrniti v svoje izvorne oziroma v tretje varne države, govoriva seveda in misliva na objekt v Postojni, je bilo že veliko povedanega. Moram reči, da seveda ministrstvo o tem temeljito išče tudi druge variante in pa druge opcije. Jaz bi danes zelo težko povedal, ali bo spoštovalo ali ne odlok občine. Ministrstvo seveda dela po zakonih in po pravni hierarhiji v bistvu ni zavezano, da spoštuje tudi odločitve, ki jih sprejema občinski svet oziroma odloke, kot ste prej povedali. Zelo težko bi odgovoril na zadevo, vem pa, da se pripravlja razgovor novega šefa policije v Postojni in mislim, da bodo v zelo kratkem času najdeni tudi ustrezni odgovori na to vprašanje, ki ste ga postavili.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Smrkolj, minister za kmetijstvo. Hvala državnemu sekretarju, gospodu Debelaku. Kmetijstvo je danes prvič na vrsti, pa naj ima prednost pred zunanjimi zadevami, ki so zelo obremenjene danes.
CIRIL SMRKOLJ: Hvala lepa, gospod predsednik. Gospe poslanke, gospodje poslanci! Jaz bi v tem delu glede pogonskih goriv v kmetijstvu rad odgovoril, da smo se mi pogajali kot ministrstvo ob sprejemanju zakona o trošarini in da smo to problematiko obravnavali na način, da bodo pogonska goriva obremenjena samo s polovično trošarino, 50%-no, tako da bi po hitri analogiji prišlo do tega, da bodo za malo manj kot tretjino cenejša, kot za ostale uporabnike. Na ta način pa bodo primerljiva s cenami, ki so v evropskem prostoru.
In če smem še glede traktorjev. To je seveda vroča tema. Svetovalna služba, na pobudo nekaterih in tudi ob spremembi, ki se napoveduje, zakona o varnosti v cestnem prometu, pripravlja tudi spremembo tega člena. Zato bomo poskušali predlagati državnemu zboru, da bi se traktorji, ki so izključno namenjeni za dela v kmetijstvu in gozdarstvu, obravnavali kot delovni stroji s posebno označbo. Na ta način bi tudi ta problem rešili, ker je zelo resen strošek in pa tudi problem, da ti stroji nad 12 let morajo biti dvakrat letno tehnično pregledani, kar je za oddaljene kmetije, za oddaljena področja izredno problematično, ker se tudi sistem pregleda tehničnega ne prilagaja tej dinamiki. Tako bomo poskušali pripraviti za vlado in seveda potem za državni zbor tudi to spremembo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospod minister. Minister za zunanje zadeve dr. Boris Frlec bo odgovoril na vprašanje glede mejnega prehoda Golo Brdo na Goriških Brdih.
DR. BORIS FRLEC: Spoštovani gospod predsednik! Poslanke in poslanci! Na vprašanje poslanca gospoda Božiča o odprtju mejnega prehoda Golo Brdo naj povem, da je slovensko ministrstvo za zunanje zadeve interveniralo v smeri odprtja tega mejnega prehoda večkrat. Po poteku vsakega odgovora smo znovič intervenirali in lahko vam povem, da je zadnji odgovor, ki je po svoji intonaciji visoko pozitiven, naslednji.
Da bo popravilo ceste v kratkem končano, da pa je treba zgraditi objekt na tem mejnem prehodu. Bojda je stari popolnoma dotrajan in da lahko pričakujemo odprtje tega mejnega prehoda v prvi polovici letošnjega leta. Torej, v prvem polletju. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Dodatno vprašanje, gospod Božič.
IVAN BOŽIČ: Samo še za ministrstvo za notranje zadeve. Res je, da ni bilo treba spoštovati sklepov občine Postojna, pa dvomim v to, ampak komisija za peticije tega našega državnega zbora je to tudi sklenila; da je treba odgovoriti, do kdaj bo Veliki otok spraznjen. Če smo že v tem prostoru, ki mu pravimo parlament, mu je treba včasih tudi natančno in pošteno odgovoriti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Poslansko vprašanje, gospod Samo Bevk. Za njim gospod Čeligoj.
SAMO BEVK: Hvala lepa za besedo gospod predsednik. Spoštovani zbor. Moje pisno poslansko vprašanje ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je očitno rodilo sadove, vsaj na najpomembnejšem delu tega vprašanja, saj je konec minulega tedna ministrstvo izdalo odločbo glede upravljanja zgornjega dela reke Soče.
Zato sedaj sprašujem ministra, gospoda Cirila Smrkolja, kdaj bo uredil oziroma uskladil status Zavoda za ribištvo, Ljubljana z zakonom o raziskovalni dejavnosti in zakonom o sladkovodnem ribištvu. To je od ministrstva zahteval tudi glavni tržni inšpektor, Roman Kladušek, ob inšpekcijskem nadzoru v zavodu.
Zavod je pomembna raziskovalna ustanova, ki pa že vrsto let nima rešenega sistemskega financiranja znanstvenoraziskovalnega dela, zato se je zavod moral samofinancirati z izključno komercialno dejavnostjo, to je, proizvodnjo rib in komercialnim turističnim ribolovom na reki Soči in še na nekaterih drugih atraktivnih vodotokih. Poleg ureditve statusa in uskladitve z zakonodajo je nujno zagotoviti normalno financiranje znanstvenoraziskovalnega dela Zavoda za ribištvo iz Ljubljane iz državnega proračuna. Prosim ministra, gospoda Smrkolja, da odgovori na vprašanje, kako bo po nedavni odločbi, ki je ugodila Ribiški družini, Tolmin in bo povzročila izpad pomembnega dela zavodovih sredstev, uredil financiranje in normalno znanstvenoraziskovalno delo Zavoda za ribištvo.
Da ne bo nesporazuma, naj na koncu povem, da podpiram odločbo ministrstva za kmetijstvo, ki je po dolgih letih vrnilo zgornji del reke Soče ponovno v upravljanje Ribiški družini, Tolmin, in da prav tako zastopam stališče, da naj se Zavod za ribištvo ukvarja prvenstveno z znanstvenoraziskovalnim delom in ne turističnim ribolovom. Zato pa je, ponavljam, potrebno urediti financiranje tega zavoda.
No, in na koncu še vprašanje ministrstvu za šolstvo in šport, ki ga sprašujem o razlogih za neuresničevanje oziroma zamik zakona o najetju posojila pri Skladu Sveta Evrope za socialni razvoj za izvedbo projekta investiranja v šolski prostor in opremo v Republiki Sloveniji. Posojilo Sklada Sveta Evrope je bilo odobreno januarja 1997 za objekte in opremo slovenskih šol, od srednjih do visokih šol. Višina posojila, ki ga je odobril sklad, znaša 62,5 milijona dolarjev. S kreditom pa bi omogočili začetek nekaterih nujnih investicij in pospešili že začete investicije, ki jih ni mogoče dokončati izključno s šolskim tolarjem. Investicije na področju vzgoje in izobraževanja, ki so odprte ali čakajo na to... (Opozorilni znak za konec.) Ali lahko dokončam stavek, prosim?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim, ja.
SAMO BEVK: ... Da se realizirajo, so nujne za obogatitev izobraževalnega procesa in pomenijo naložbo v razvoj naše države.
Prosim ministrstvo za šolstvo in šport za natančen vsebinski, finančni in terminski plan uresničevanja investicij na področju šolstva ter za njihovo stališče do usode tako imenovanega pariškega kredita. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prvo vprašanje se dotika sladkovodnega ribištva. Minister za kmetijstvo, gospod Smrkolj.
CIRIL SMRKOLJ: Gospod predsednik, poslanke in poslanci! Hvala lepa za vprašanje. Rad bi povedal, da se mi skupaj z Zavodom za ribištvo in tudi ministrstvom za znanost in tehnologijo resno ukvarjamo s tem, kako urediti status Zavoda za ribištvo. Ker Zavod za ribištvo nima urejenega statusa, niti lastniška razmerja niso urejena, in naš predlog gre predvsem v smeri, da bi Zavod za ribištvo pridobil status javnega zavoda, v skladu z zakonom o zavodih in temu ustrezno tudi izvajal naloge, ki jih izvaja z jasno opredelitvijo, katere vode v Sloveniji so potrebne za izvajanje teh znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki bi jo zavod opravljal. Tako, da upam, da bomo v letošnjem letu tudi uredili status Zavoda za ribištvo Republike Slovenije.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Doktor Strel, državni sekretar v ministrstvu za šolstvo in šport.
DR. JANKO STREL: Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Zakon o pariškem kreditu, ki je bil sprejet v tem parlamentu, je seveda narekoval tudi prilagoditev ostalih podzakonskih aktov in dinamiko porabe v okviru državnega proračuna v skladu s finančnimi možnostmi za posamezno proračunsko leto. V preteklem letu je bilo iz tega sklada izčrpanih 6,1 milijarda tolarjev, v letošnjem letu je planiranih 8 milijard in 500 milijonov. V ministrstvu že intenzivno pripravljamo program za leto 2000, kjer bomo v skladu s proračunom poskušali opredeliti ustrezno višino sredstev za realizacijo tovrstnega projekta. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Dopolnilno vprašanje, gospod Bevk.
SAMO BEVK: Hvala za besedo. Glede na to, da sem povprašal kar nekaj konkretnih stvari: od terminskih, finančnih do vsebinskih, bi prosil, če nam lahko ministrstvo posreduje tudi kompleten seznam investicij, ki so predlagane v tem programu in njihovo terminsko, finančno ter vsebinsko uresničevanje. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Doktor Strel.
DR. JANKO STREL: Seveda je mogoče posredovati, in tudi to bomo naredili, naš predviden program investicij, kar pa še ne pomeni, da gre za dosledno realizacijo tovrstnega programa, ker se na osnovi zakona realizacija izvaja na osnovi vsakoletnega proračuna.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Poslansko vprašanje ima gospod Čeligoj, za njim Peter Lešnik.
VLADIMIR ČELIGOJ: Hvala lepa. Svoje poslansko vprašanje namenjam ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Slovenske železnice so pred letom 1991 upravljale del železnic tudi v Republiki Hrvaški, in sicer predvsem v Istri in na progi od Šapjana do Reke. V teh delovnih enotah na omenjenem področju so delali tudi železničarji, ki so rezidenti in državljani Slovenije ter so bivali v neposredni bližini slovensko-hrvaške meje. Namreč, gre predvsem za železničarje s pivškega in ilirsko-bistriškega območja. Na zahtevo delavcev Slovenskih železnic d.d. in Sindikata strojevodij Slovenije, so Slovenske železnice 16.11.1998 vložile skladno z 10. členom zakona o ratifikaciji sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško pobudo, da ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve kot pristojno ministrstvo pogodbenice Republike Slovenije prične postopek za sklenitev dogovora z drugo pogodbenico Republiko Hrvaško o določitvi izjeme glede uporabe določb iz 7., 8. in 9. člena citiranega sporazuma.
Bivši delavci, državljani Slovenije, 154 po številu, ki so opravljali dela v takrat istem podjetju, ki je sicer imelo enoto na Hrvaškem, so pri uveljavljanju pravic iz pokojninskega zavarovanja, postavljeni v bistveno slabši in s tem neenakopravni položaj, kot železničarji, ki so delali v istem podjetju v Republiki Sloveniji prejemali praktično enako plačo, pravico pokojninskega zavarovanja pa uveljavljajo po slovenskih predpisih.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve sprašujem, kdaj bo ustrezno rešilo opisani problem 154 železničarjev. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospodu Čeligoju. Odgovorila bo državna sekretarka gospa Belopavlovičeva.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Omenjeni problem je možno rešiti ne s spremembo ali pa iz sporazuma z Republiko Hrvaško, ampak verjetno samo s spremembo zakona o ugotavljanju socialne varnosti državljanov Republike Slovenije, ki prejemajo pravice iz držav drugih republik nekdanje Jugoslavije.
Moram reči, da smo na ministrstvu za delo pripravili spremembo oziroma dopolnitev tega zakona, da pa jo treba še verificirati; namreč, sprememba ne bo reševala samo problema omenjenih železničarjev, ampak v tem primeru tudi vseh ostalih državljanov, ki so v preteklosti plačevali prispevke in pridobili dobo v eni od republik nekdanje Jugoslavije. Glede na pravice, ki so v teh republikah zdaj manjše oziroma glede tudi na valutne oziroma tečajne razlike, so tisti del njihovih pokojnin, ki se odmerijo na podlagi sporazuma - podoben primer bo tudi z Makedonijo - toliko nižji, da je njihova socialna varnost, ker živijo v Republiki Sloveniji, lahko vprašljiva oziroma ni zagotovljena v zadostni meri.
Tako da smo predlog pripravili, seveda ga je pa treba verificirati prek vlade in potem sprejeti v državnem zboru.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Poslansko vprašanje gospod Peter Lešnik.
PETER LEŠNIK: Gospod predsednik, hvala lepa za besedo. Spoštovani kolegice in kolegi. Lep pozdrav namenim tudi predstavnikom vlade in jim namenjam dvoje poslanskih vprašanj. Sprašujem vlado Republike Slovenije, ali bo zaščitila narodnogospodarski interes ter prodala Tam v celoti ali ne po delih, ali pa bo v nasprotnem primeru prevzela odgovornost, da se bo na cesti znašlo 2.000 delavcev podjetja mariborskega projekta Prenove, s čimer bo zapravila 300 milijonov tolarjev denarja davkoplačevalcev, kolikor je bilo v okviru projekta ministrstva za delo, družino in socialne zadeve vloženega za zaposlovanje in izpopolnjevanje delavcev v podjetjih mariborskega programa Prenove ter s tem tudi razvrednotila še zadnji dopustni znesek 10 milijard tolarjev, kot bi bilo mogoče iztržiti za nekdanji Tamov zemljiški in tehnološki koncept.
Vlado Republike Slovenije sprašujem tudi, ali se zaveda, da je odnos Slovenske razvojne družbe, na čelu z gospodom Topičem, do problema Tama močno podcenjevalen, izrazito nestrokoven ter narodnogospodarsko škodljiv.
In drugo vprašanje, sprašujem gospoda dr. Marjana Senjurja, ministra Republike Slovenije za ekonomske odnose in razvoj, kako bo ukrepal oziroma kakšne ukrepe bo predlagal vladi Republike Slovenije za zaščito slovenske tobačne industrije glede na to, da Bosna in Hercegovina grozi Sloveniji s cigaretno vojno.
Ministra sprašujem, ali vam je sploh znano, da tobačna tovarna Sarajevo zahteva od trgovcev ekskluzivno - to je monopolno - pravico do prodaje svojih proizvodov ter obenem zahteva prepoved prodaje slovenskih in hrvaških tobačnih izdelkov. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Peter Lešnik. Prosim predstavnike vlade za odgovore. Minister Senjur bo dal odgovor na zastavljeno vprašanje gospoda Petra Lešnika.
DR. MARJAN SENJUR: Gospa predsedujoča, spoštovani poslanci, poslanke! Žal ne morem nič konkretnega odgovoriti v zvezi s tobačno vojno med Sloveniji in BiH. Prosim gospoda poslanca, da nam omogoči, da ta primer podledamo in potem ustrezno odgovorimo. Če bi bilo to vprašanje v naprej napovedano, bi pripravili ta odgovor. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala ministru za ekonomske odnose in razvoj. Dopolnilno vprašanje, prosim, gospod Peter Lešnik.
PETER LEŠNIK: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Poglejte, bistveno je bilo prvo vprašanje.
V Mariboru imamo z vprašanji kurative Tama in podjetij, ki so razpadla, zelo slabe izkušnje in bi enkrat želeli končen odgovor na to, kaj bo vlada Republike Slovenije v tem smislu storila, predvsem vlada. Kaj bo storila - da bo našla ključ rešitve za nastale probleme? Ker tistega koncepta, da je sicer operacija uspela, pacient je pa umrl, ne rabimo v Mariboru več. Glede na nastale situacije smo imeli v Mariboru že več velikih grandioznih projektov: Maribor jutri, Maribor 2000, zakon o sanaciji Tama, zdaj se pa zopet rešuje Tam. Navsezadnje ga bodo tako rešili, da bo popolnoma razprodan po koščkih. Želim odgovor. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Besedo ima gospa Dobravc-Tatalovič z ministrstva za gospodarske dejavnosti.
IRENA DOBRAVC-TATALOVIČ: Hvala lepa. Spoštovani poslanci in poslanke! V zvezi z vprašanjem bi vam želela dati naslednje pojasnilo v zvezi s celotno proceduro postopanj, ki se odvijajo na tem zelo zahtevnem projektu.
Vlada je na svoji 100. seji, dne 11.3.1999, sprejela priložen sklep, s katerim je ocenila potek dosedanjih aktivnosti pri prodaji Tama. V tem sklepu je podano pooblastilo našemu ministrstvu - ministrstvu za gospodarske dejavnosti, da naprej vodi postopke v zvezi s približevanjem pogodb med vsemi zainteresiranimi pogodbenimi partnerji ter priporočilo predstavnikom Republike Slovenije v upniškem odboru, da podprejo prodajo premoženja v celoti, če pa to ne bo mogoče, pa prodajo po delih, ob zagotovitvi narodnogospodarskih interesov. Tukaj bi želela poudariti, da gre za dve, po vsebini dokaj različni pogodbi. Ena pogodba, pri kateri aktivno sodeluje naše ministrstvo in ki je bila pred nekaj dnevi parafirana s predstavniki ostalih strank - torej z MTI-jem - je pogodba, ki zagotavlja narodnogospodarski interes. Druga pogodba je pogodba, ki se tiče prodaje MPP-jev, pa se tiče predvsem pogajalske skupine v razvojni družbi in predstavnikov lastnikov. Na kratko bi vam želela predstaviti rezime dosedanjih dogodkov v zvezi s to zadevo.
Stečajni upravitelj je s pismom, datiranim z 18.3.1999, ponovno pozval Vlado Republike Slovenije, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti in Slovensko razvojno družbo, da kupijo Tam za 10,5 milijarde do 29.3.1999. Isto opcijo ima MTI Evropa, d.o.o., Maribor. Vlada Republike Slovenije o tem formalno še ni razpravljala oziroma sprejela sklepa, po mnenju ministrstva za gospodarske dejavnosti pa ni realnih možnosti za nakup.
V skladu s sklepi vlade Republike Slovenije so se nadaljevala pogajanja z MTI, Ministrstvom za gospodarske dejavnosti in Slovensko razvojno družbo, d.d. Dne 19.3. je bila usklajena pogodba o prodaji premoženja Tam, Maribor, d.d. v stečaju med MTI Evropa, d.o.o. in našim ministrstvom ter Slovensko razvojno družbo, v kateri so zaščiteni narodnogospodarski interesi, in je bila 25.3. tudi parafirana s strani vseh zainteresiranih pogodbenih strank. Dne 19.3. so tekla tudi pogajanja o sklenitvi pogodbe o odkupu poslovnih deležev petih MPP-jev, in sicer: Vozila, Razvoj, Karoserija, Gonila, Tehnične službe, ki so v lasti Slovenske razvojne družbe, med MPI Evropa in lastnikom. Dogovorjene so bile osnovne pogodbe, ki so sprejemljive za obe strani, seveda pa je treba soglasje obeh strani glede na tekste še usklajevati in je še v nadaljnji pripravi in proceduri.
Po mnenju našega ministrstva je odpoved najemnikom na premoženju Tama Maribor d.d. v stečaju s strani stečajnega upravitelja preuranjena, saj še ni bil objavljen razpis za prodajo premoženja po delih, toda na odločitev stečajnega upravitelja ministrstvo za gospodarske dejavnosti nima vpliva, saj gre za sodno vejo oblasti.
Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je tudi mnenje, da sedaj, ko je pogodba o zaščiti narodnogospodarskih interesov usklajena in parafirana, ni nobene ovire, ki jo je do sedaj večkrat, zlasti v medijih in v javnosti navajal MTI Evropa, da ne kupi premoženja Tam Maribor d.d. v stečaju, ker je na nek način v narodnogospodarskem interesu omejevala pravice razpolaganja s kupljenim premoženjem v stečajnem postopku. Ta razlog je MTI Evropa d.o.o. navajal tudi kot vzrok, da ameriški investitorji niso sprostili sredstev za plačilo are. Nakup MPP-ja s strani MTI Evropa d.o.o. od pretežnega lastnika Slovenske razvojne družbe pa ni direktno vezan na nakup premoženja stečajnega dolžnika, ampak je pogojen z interesom MTI Evropa d.o.o., da kupi MPP-je, da lahko takoj začnejo s proizvodnjo, in interesom Slovenske razvojne družbe, da zagotovi MPP-jem dolgoročen razvoj in obstoj brez prekinitve. Osnovni elementi za sklenitev pogodbe so dogovorjeni, velika verjetnost je, da bo do konca tedna tekst pogodbe v celoti usklajen.
Ne glede na navedeno pa ministrstvo za gospodarske dejavnosti še enkrat poudarja, da po njegovem mnenju podpis te pogodbe ne sme pogojevati plačilo kupnine odnosno are s strani MTI Evropa d.o.o. Če ne bodo plačali are kot ključnega pogoja za sklenitev pogodbe, se ve, kakšna je usoda celovite prodaje MTI-ja. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa gospe Tatalovič. Naslednjega, ki vabim, da postavi poslansko vprašanje, je gospod Andrej Gerenčer.
ANDREJ GERENČER: Hvala za besedo. V lanskem letu, še posebej pa letos, se je socialni položaj naših kmetov zelo zaostril. Znani so bili problemi s prodajo goveje živine, sedaj pa s prodajo prašičev in škode po toči in suši, ki je prizadela zadnje leto velik del Pomurja. Vse navedeno ima posledice pri plačevanju prispevkov za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno varstvo kmetov. Dolg se nenehno veča in tudi negativno vpliva na procent izterjave.
Stanje na dan 31.1.1999 je v Pomurju zastrašujoče. 5.931 zavarovancev dolguje za prispevke pokojninskega in invalidskega zavarovanja 689 milijonov tolarjev, od tega samo obresti znašajo 252 milijonov tolarjev. 2.387 zavarovancev ni plačalo prispevkov za zdravstveno zavarovanje v znesku 75 milijonov. Podobni primeri so prav gotovo tudi v drugih delih Slovenije. Ljudje odjavljajo pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, ker niso zmožni plačila. Posledica teh težav je zakon iz leta 1996, ko je bila ukinjena možnost zavarovanja za manjši obseg pravic. Kaj bo s temi ljudmi, ki niso zavarovani, ko bodo ostareli in postali socialni problemi, tudi v breme države?
Sprašujem ministrstvo za kmetijstvo oziroma vlado, upam, da pozna ta problem - kako ga bomo reševali. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala gospodu Gerenčerju. Pričakujem odgovor predstavnikov vlade. Besedo ima gospod minister, Ciril Smrkolj.
CIRIL SMRKOLJ: Hvala lepa, gospa predsedujoča. Glede vprašanja pa sledeče. Seveda to vprašanje zajema področje treh ministrstev: ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ministrstva za finance pa tudi našega ministrstva. Mi smo se zelo intenzivno pogovarjali predvsem z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, kako reševati ta problem obveznosti za nazaj.
Oblikovan je že predlog, da bi prišli s predlogom interventnega zakona za odpis teh terjatev, ker je nemogoče za nekatere, ki imajo to obveznost do pokojninskega in invalidskega zavarovanja in tudi do zdravstvenega zavarovanja, ker se gre za oba sistema, je nemogoče glede na njihovo starostno in socialno strukturo izterjati te dolgove v enem delu. V nekaterih primerih, pa moram poudariti, se tudi jasno kaže, da so ti dolžniki pri državni blagajni, če tako rečem, v stanju te obveznosti tudi poravnati. Tako da bi prišli po nekem kriteriju v predlogu prišli pred državni zbor z interventnim zakonom. Je pa treba vedeti, da to ni problem samo v Prekmurju; to je problem v slovenskem merilu in te obveznosti so približno 2 in pol milijarde do zdravstvenega zavarovanja in približno 3 milijarde do pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Bi pa reforma pokojninskega sistema v tem delu predloga, kakršen je, za bodoče se te stvari reševale, ker ni več osnova obvezno zavarovanje. Kajti zdaj je tako, da so za zdravstveno zavarovanje vsi lastniki kmetij, ki imajo več kot KD 104.000, obvezni iz naslova zakona to zavarovanje plačevati.
Prepričan sem, da bi reforma uredila en del za naprej; in za nazaj bi bilo treba z interventnim zakonom, ki ga pa skupina že pripravlja. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala ministru Smrkolju. Naslednji, ki bo postavil vprašanje, je gospod Zoran Lešnik.
ZORAN LEŠNIK: Hvala lepa. Vsem v dvorani lep pozdrav! Najprej poslansko vprašanje ministru za pravosodje, gospodu Marušiču. Gospod Hrastelj, ne motiti zdaj.
Sprašujem, ali se v denacionalizacijske postopke uvršča tudi vračanje zemlje in premoženje, ki ni bilo nacionalizirano. Bilo je odkupljeno po takrat veljavni ceni in to po letu 19960. Zemljo in osnovna sredstva je v vsakem primeru ocenil sodno zapriseženi cenilec. Kupoprodajni pogodbi pa je pred realizacijo dal soglasje pristojni organ, javni pravobranilec. Ker vem za kar nekaj primerov, da so občani dobili vrnjeno odkupljeno premoženje, sprašujem vas, gospod minister, ali je to normalno in zakonito in v katerem primeru lahko prodajalec dobi zemljo in objekte vrnjene v denacionalizacijskem postopku.
Poslansko vprašanje ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - Feri Horvat, ne motiti, ker potem bo polovični odgovor - v minulih letih je bilo v Sloveniji kar nekaj primerov, da so si kmetje samovoljno prilastili pravico do obdelave državne zemlje; tiste zemlje, ki ni v denacionalizacijskem postopku in za katero ima sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije in posamezne kmetijske organizacije sklenjene koncesijske pogodbe. Kdaj bo kdo proti takšni samovolji ukrepal in samovoljneže primerno kaznoval? Če takega ukrepa ne bo, bo samovolje in anarhije vedno več. Mislim, da ni treba ugibati, kje so bili ti primeri: na območju mariborskega agrokombinata, ptujskega kombinata Emona in še kje.
Pa še eno vprašanje ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, gospodu Cirilu Smrkolju. Sprašujem naslednje. Slovenski pridelovalci so jeseni lanskega leta in spomladi letos posejali manj ozimin in jarin, kot bi jih naj, kot bi jih bilo normalno potrebno, in morda tudi še kaj načrtujemo. Kaj je osnovni vzrok za to in s katero poljščino bodo izpad nadoknadili? Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Zoran Lešnik. Besedo dajem predstavnikom vlade, kot prvemu, gospodu ministru za pravosodje, Tomažu Marušiču.
TOMAŽ MARUŠIČ: Gospa predsedujoča, hvala lepa. Spoštovane poslanke in poslanci! Odgovarjam na vprašanje - če sem ga pravilno razumel - ali je predmet denacionalizacije tisto premoženje, ki je bilo odstopljeno s pravnim poslom v bivšo družbeno lastnino.
Gre za poseben primer, ki ga ureja 5. člen zakona o denacionalizaciji; in sicer, tisti, ki je odstopil s pravnim poslom premoženje v družbeno lastnino, mora v postopku pred sodiščem, po 5. členu, dokazati, da je to premoženje odstopil pod silo, zvijačo ali pa z zmoto. Se pravi; da je bil prisiljen v upravnem poslu, da so ga prinesli okoli ali pa, da smo prikazali neke dejanske okoliščine, ki so ga zavedle k sklenitvi posla, ki dejansko niso obstojale.
To se pravi, v teh primerih je lahko to predmet denacionalizacije, sicer pa so v 3. členu zakona o denacionalizaciji taksativno našteti vsi primeri, vsi zakoni, na podlagih katerih se lahko premoženje denacionalizira. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa ministru. (Posredovanje poslanca Lešnika iz klopi.) Ne, tako ne morete, gospod Lešnik, dodatnega vprašanja postavljati. Prosim, gospod Lešnik, dodatno vprašanje.
ZORAN LEŠNIK: Samo dodatno vprašanje, kaj pa v primeru, ko je bivši lastnik prosil družbeno organizacijo, da odkupi zemljo?
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Odgovor na dodatno vprašanje bo dal gospod minister Marušič.
TOMAŽ MARUŠIČ: Hvala lepa. To je isti primer. Če uporabim latinski pregovor "volenti non fit iniurja" - če si nekaj želel, hotel dati, potem se ti ni zgodila nobena krivica. Razen, seveda, če ti ni bila krivica storjena v primerih, ki sem jih ravno prej naštel. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa gospodu ministru. Na ostalo vprašanje bo odgovoril minister za kmetijstvo, gospod Ciril Smrkolj.
CIRIL SMRKOLJ: Hvala lepa za vprašanje, gospod Zoran Lešnik. Rad bi povedal sledeče; da je predvsem v lanski jeseni zaradi veliko dežja prišlo do tega, da se je nekaj manj ozimnih žit posejalo kot normalno in v enem delu so informacije, da bodo to poskušali nadoknaditi z jarimi žiti, v drugem delu pa so tudi podatki, da bo letos zaradi tega mogoče nekaj sto hektarjev več posejane sladkorne pese in pa koruze.
Mi v okviru ministrstva seveda to dokaj intenzivno spremljamo in zato bo kar velik problem, kako zagotoviti to podporo pridelavi pese, ki jo načrtujemo, da bo v letošnjem letu sladkorne pese na hektar - ta podpora. In tudi je resna skrb, kako bo v jesenskem delu s presežki koruze, ki se potem pojavlja za trg. Mi bomo z določenimi ukrepi seveda zagotovili, da bodo te količine absolutno vse odkupljene. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod minister Smrkolj. Gospod Lešnik, ste izkoristili možnost dopolnilnega vprašanja. Pri poslanskih vprašanjih se lahko samo enkrat postavlja dopolnilno vprašanje. Naslednji je gospod Franci Rokavec.
FRANCI ROKAVEC: Hvala za besedo, gospa predsedujoča. Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani ministri in predstavniki vlade! Zastavljam poslansko pobudo in dve poslanski vprašanji.
Prvo: poslanska pobuda je namenjena vladi Republiki Slovenije, ministrstvu za finance in ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. S sprejetim zakonom o trošarinah, ki določa tudi pogoje za pridelavo domačih alkoholnih pijač; domače žganje, so bile tudi izpostavljene zakonske regulative na tem področju. Dejstvo je, da to področje v dosedanji zakonski ureditvi ni bilo primerno urejeno. Prav proizvodnja domačega žganja pomeni za marsikatero kmetijo dodatno še kako potreben dohodek za preživetje kot dopolnilno dejavnost na kmetiji. Tej proizvodnji bi dal še večji pomen tudi v dodatni ponudbi na področjih v uvajanju programov CRPOV. Strinjam se, da je potrebno v določenem obdobju tudi področje trošarin prilagoditi evropskim standardom.
Zaradi navedenega pa dajem pobudo vladi Republike Slovenije, ministrstvu za finance, kakor tudi ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da določi in preuči 5-letno prehodno obdobje, tako kot je to storilo tudi pri vinu; namreč, da bi s tem dostopno uvajali tudi stopnjo trošarin, saj bi takojšnja uvedba zakonskih določil imela škodljive posledice za to zvrst dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.
Drugo: imam poslanske vprašanje ministrstvu za kulturo, ministru gospodu Jožefu Školču, predvsem v zvezi z nepravilnostmi pri postopku Sklada ljubiteljskih kulturnih dejavnosti Republike Slovenije v postopku imenovanja vodja izpostave Litija. V postopku imenovanja vodje območne izpostave Sklada ljubiteljskih kulturnih dejavnosti Litija v letu 1998 je prišlo verjetno do kršenja 30. in 31. člena statuta sklada. Prav tako je bil kršen pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v Skladu ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. Obstaja vtis, da je v samem postopku poskušal sklad pravila igre prilagoditi osebi, ki bi bila politično bolj naklonjena politiki sklada, ne glede na to, da je izbrana kandidatka s strani sveta območne izpostave imela bistveno boljše strokovne reference. Posledica teh ravnanj sklada, ki se je za pomoč zatekel tudi k določenim lokalnim političnim krogom, je, da območna izpostava še danes nima vodje izpostave, s tem pa ne more opravljati svojega poslanstva, torej v škodo občanov.
Sprašujem ministra za kulturo, kakšne ukrepe bo prevzel v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi na skladu.
In še ustno vprašanje...
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Gospod Rokavec, čas vam je potekel.
FRANCI ROKAVEC: Prav, potem bom pa pismeno.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Tako.
FRANCI ROKAVEC: Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Prosim predstavnike vlade, da dajo odgovore. Besedo ima državni sekretar gospod Simonič.
ANDREJ SIMONIČ: Hvala lepa. Spoštovane poslanke in poslanci kratko pojasnilo z ministrstva za finance na predlog o obdavčenju lastne kuhe žganja.
Priznana lastna raba v skladu s 45. členom zakona o trošarinah, je usklajena z razpoložljivimi podatki o dejanski porabi žganja, ki kažejo, da v Sloveniji v povprečju popijemo 45 l vina in 3 l žganja na prebivalca oziroma 60 l vina in 4 l žganja na polnoletnega prebivalca. Podatki statistike pa so še celo nekoliko nižji. Priznana lastna raba naj bi v skladu s smernicami Evropske unije vključevala količine kala pri proizvodnji in skladiščenju vina in žganja. Priznana lastna raba je torej določena v skladu s tem, kar sem ravnokar pojasnil, in določa lastno rabo vina na višini 240 l, kar je v bistvu štirikratna količina dejanske porabe na polnoletnega prebivalca, in za žganje na ravni 7 l čistega alkohola ali 17 l žganja, kar je prav tako štirikratna količina dejanske uporabe. Ocena ministrstva za finance je, da je sistem primeren glede na to, kar sem ravnokar pojasnil. Poudaril pa bi rad še, da vino ni obdavčeno po zakonu o trošarinah. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospod Simonič. Na drugo vprašanje bo dal minister za kulturo gospod Jožef Školč.
JOŽEF ŠKOLČ: Hvala lepa. Spoštovani poslanec najprej bi rad rekel, da zakon o skladu govori, da je sklad samostojen v reševanju svojih kadrovskih in drugih zadev in v tem smislu seveda ni direktne ingerenca ministra nad postopki, ki jih sklad v posameznih zadevah pelje. Iz napovedanega vprašanja pa sledi moje vedenje, da je do nepravilnosti pri imenovanju vodje območne izpostave prišlo; ampak na drugačen način, kot je bilo predstavljeno v tem vprašanju.
V postopku imenovanja je bilo več kandidatov, izbrana je bila kandidatka, kateri - in tudi imenovana na to mesto - potem pa se je protikandidatka ali protikandidat pritožil zaradi domnevnih nepravilnosti in je sklad avtonomno to svojo odločitev razveljavil in ponovil razpis. Tako da je v tem trenutku razpis za to mesto ponovljen; ne vem, ali je končan ali ne, ker o tem poročil ne zahtevamo. Prvi kandidat, ki je odprta možnost za pritožbo na delovno in socialno sodišče in dokler ne bo ugotovljena neka kršitev, bi se sam težko strinjal z oceno, ki je pa poslancu dovoljena, da gre za nezakonito ravnanje.
Če se bo tako ravnanje izkazalo, potem lahko vleče svoje konsekvence tudi ministrstvo, sicer pa so postopki, ko gre za delovno pravna razmerja, dosti natančno predpisani in menim, da je zaplet rešljiv znotraj teh procedur. Obstoji še dodaten zaplet, da je potrebno pridobiti soglasje lokalne skupnosti za imenovanjevodje izpostave. Kolikor mi je znano, tudi ta organ, ki bi lahko soglasje v Litiji dal, v tem trenutku ne deluje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa gospodu ministru Školču. Naslednji, ki bo postavil vprašanje in ga vabim za govornico, je gospod Jurij Malovrh.
JURIJ MALOVRH: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Lepo pozdravljeni! Moje vprašanje je zelo kratko in se nanaša na ministrstvo za finance.
Lani, 16.7., je v nesreči umrl mlad mož in oče enoletnega otroka. V letu 1997 je po odločbi davčnega urada v Velenju plačal za 76.749 tolarjev preveč dohodnine. V sklepu davčnega urada piše, da pokojnikova mlada žena in enoletni otrok kot dediča nista upravičena do preveč plačanega zneska.
Sprašujem. Ali si lahko država kar tako prisvoji preveč plačani znesek ali je to samo napaka davčnega urada? Po potrebi dostavim tudi dokumentacijo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala gospodu Malovrhu. Predstavnica vlade, državna sekretarka gospa Marija Janc, bo odgovorila na vprašanje.
MARIJA JANC: Na vprašanje vam lahko odgovorimo samo pisno. Informacijo pa bomo poiskali v davčnem uradu in nam je ni treba posredovati. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala državni sekretarki. Vabim naslednjega kolega, gospoda Franca Čebulja.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Spoštovani kolegi in kolegice, spoštovani ministri, sekretarji; skratka, vsi predstavniki vlade! Imam tri vprašanja.
Prvo vprašanje zastavljam ministru Smrkolju. Na podlagi že dalj časa znane prašičerejske krize in odkupa nekontroliranega uvoženega mesa se samo razreševanje prepočasi opravlja. Zakaj ministrstvo hitreje ne ukrepa, kljub sklepom odbora za kmetijstvo in vlade Republike Slovenije?
Zelo hitro se približuje tudi mlekarska kriza, ki bo bistveno širšega državnega obsega. Ministrstvo je seznanjeno s pogodbenimi odkupljenimi količinami mleka v slovenskih mlekarnah. Ali bo ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo oziroma vlada Republike Slovenije na splošno krizo v kmetijstvu delovala gasilsko, kar pelje v totalno katastrofo oziroma zlom slovenskega kmetijstva?
Gospod minister Smrkolj, glede na vse bolj kritično stanje v kmetijstvu vas pozivam, da z vso resnostjo in odgovornostjo do države Slovenije, predvsem pa do kmetovalcev, ki so edini, ki vzdržujejo slovensko pokrajino, pričnete bolj učinkovito in hitreje razreševati nastale probleme.
Za gospoda ministra Gantarja imam naslednje vprašanje. Lansko leto, 5. novembra, je prizadela našo državo na določenih območjih naravna katastrofa - povodenj. Na Gorenjskem je prizadela kar nekaj občin.
Konkretno sprašujem, zakaj ministrstvo za okolje oziroma odgovorni v resorju za problematiko urejanja rečnih strug ne odpravijo nastalih posledic? Vedno ostaja samo pri obljubah - predvsem na ministrstvu za okolje in prostor in tistih, ki imajo koncesijo, pridobljeno od ministrstva za okolje in prostor. Gre za primer Hidrotehnik Sava-Ljubljanica.
Tretje vprašanje. Vlada Republike Slovenije je predlagala Ustavnemu sodišču v presojo sklep občinskega sveta občine Cerklje za zaračunavanje komunalnega prispevka - po novem se tako tako imenuje.
Kako je ta predlog prišel na vlado na 11. sejo v letošnjem letu, 1999; kdo je bil tisti, ki je dal ta predlog, da vlada predlaga ustavnemu sodišču, da se sam sklep korigira, ali je ustaven ali ni ustaven? Moram povedati, spoštovani kolegi poslanci, da je ustavno sodišče sam sklep, ki ga je vlada predlagala, zadržalo in je realizirano v prid občine Cerklje. Prvi tak predlog je bil že podan leta 1996, zadnji je bil pa ta, ker je bil ponovno seveda noveliran.
Hočem jasen odgovor, katera institucija oziroma kdo je bil tisti minister, ki ga je predlagal? Gospod Borut Šuklje je od zdaj notranji minister in verjetno bi lahko on dal ta odgovor ali pa mogoče gospod Bandelj, ki je bil nekdaj tudi predsednik nadzornega sveta na letališču Brnik, ker menim, da od tam to prihaja. Toda, kako da vlada take zadeve ureja? Ali res nima kaj bolj pomembnega in odločujočega na svojih sejah vlade sklepati in odgovarjati za tisto, kar je dejansko pristojna? Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospodu Čebulju. Vabim predstavnike vlade. Prvi bo dal odgovor gospod minister za kmetijstvo Ciril Smrkolj.
CIRIL SMRKOLJ: Hvala lepa. Ja, res bi se, gospa podpredsednica, če dovolite, moral opravičiti poslancu gospodu Zoranu Lešniku.
Spregledal sem tisti dve vprašanji glede nedovoljenih posegov na kmetijska zemljišča in bom to storil pisno.
Glede vprašanja, ki ga je postavil gospod poslanec Čebulj pa bi povedal, da smo mi v lanskem letu intenzivno spremljali dogajanja na področju prašičereje in tudi z dvema ukrepoma intervenirali predvsem, ko je prišlo do tega, ko je bila ponudba uvoženega svinjskega mesa izredno ugodna in je prišlo do zmanjšanja odkupa slovenskih prašičev. Oba ukrepa sta v tistem trenutku imela pozitiven učinek. Je pa glede na krizo, ki generalno vlada na področju ponudbe prašičev in prašičjega mesa v Evropi in tudi v svetu, prišlo v letošnjem letu tudi do težjih problemov na tem področju.
Mi smo to urejali, če ste spremljali, v okviru vlade Republike Slovenije - prvič: z interventnim odkupom, drugič: pa z nekaterimi predlogi sprememb pogojev za uvoz mesa - ne samo prašičev - v državo Republiko Slovenijo in tudi za pripravo tehničnih normativov, ki jih morajo uvozniki v tem primeru, ko gre za izredno občutljivo prehransko komponento, tudi upoštevati. V okviru pogajanj, ki smo jih vodili s predstavniki prašičerejcev in tudi predstavniki farm, je vlada sprejela določene sklepe, ki tozadevno krizo rešujejo kratkoročno, ravno tako pa imamo iz teh razgovorov obveznosti, da v okviru našega ministrstva pripravimo dolgoročne ukrepe na področju prašičereje, ki bi zagotavljali bolj urejene pogoje za to pomembno kmetijsko panogo.
Kar se tiče mlekarstva in težav na področju prireje in pa predelave mleka, moram povedati, da se v Sloveniji ta letna prireja povečuje z nekje 20%-no rastjo, predvsem zaradi tega, ker rejci vse bolj izkoriščajo ta prehranski potencial in pa tudi genetski potencial, ki ga goveja čreda v Sloveniji ima. Mi se srečujemo s presežki. Presežki mleka so bili v lanskem letu glede na domačo porabo v višini približno 120 milijonov litrov in smo v okviru ukrepov vlade Republike Slovenije v lanskem letu povečali predvsem sredstva za pripravo blaga za prodajo na tuje trge, in sicer smo ukrep podpor iz 5 in 7 povečali: prvič s 7 na 9 in v drugi polovici lanskega leta je ta ukrep podpor bil izravnan približno za višino, ki v evropskih državah je; to je 14 tolarjev za prodajo litra mleka na tuje in do 18 tolarjev za liter mleka v izdelkih - zelo različno od izdelka do izdelka.
Res se nakazujejo na tem delu tudi določeni problemi in naše ministrstvo tudi v razgovorih s predstavniki mlekarjev in rejcev iščejo rešitve, da bi v drugi polovici leta našlo ustrezno izravnavo predvsem podpor, kajti naša ocena je, generalno, da je umno, da v teh trenutkih ne znižujemo prireje mleka, ampak da povečujemo to prirejo tudi v naslednjih letih, kajti ta količina namolženega in predelanega mleka bo tudi osnova za pogajanje glede vprašanja kvot v okviru Evropske unije. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, minister Smrkolj. Gospod minister za okolje in prostor, dr. Pavel Gantar ima besedo.
DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Spoštovane poslanke in poslanci! Prvo vprašanje: res je, da so vode oziroma struge po poplavah bile močno poškodovane, da vse te poškodbe še niso odstranjene, da je bilo veliko dela že narejenega, veliko ga še čaka, se bodo dela lahko nadaljevala ob sprejemu interventnega zakona, ki bo v četrtek na vladi. Lahko bi bil že prej, vendar moram povedati zelo jasno, da je ta interventni zakon za leto 1999 in predvideva 3,7 milijarde tolarjev sredstev za infrastrukturo na državni ravni in za pomoč občinam; da je v tem trenutku zagotovljena predvsem milijarda in pol in da iščemo oziroma bomo poiskali sredstva iz proračuna, da bi lahko zagotovili celotna sredstva. Mislim, da bo to v najkrajšem času storjeno. Potem se bodo dela lahko nadaljevala; dela se že sicer nadaljujejo na up - če smem tako reči - v določenem obsegu in mi računamo, da bomo v pomladansko-poletni sezoni lahko uredili hudournike in reke tako, kot je pač potrebno. Se bodo pa dela na zagotavljanju poplavne varnosti nadaljevala tudi še v letu 2000 in po posebnem programu še pozneje. To je odgovor na vprašanje v zvezi s tem.
Odogovor na drugo vprašanje; kdo je sprožil - če sem pravilno razumel - ocene o presoji ustavnosti komunalnih taks. Je bilo to vprašanje? (Da.) Potem bi lahko rekel, da sedaj ne morem vedeti za konkreten primer, načeloma pa bi to morali biti mi, torej ministrstvo za okolje in prostor. Moram reči zelo jasno, da ministrstvo sproža veliko takšnih ustavnih sporov, da večino teh sporov tudi ministrstvo na nek način dobi, kakšnega včasih tudi izgubi. Moram reči tudi to, ker ocenjujemo, da določen ukrep lokalnih skupnosti ni v skladu z zakonom ali je protiustaven, smo dolžni sprožiti takšen postopek. V nasprotnem primeru bi lahko celo odgovarjali za opustitev dejanja. Seveda pa ustavno sodišče presodi, ali je imelo prav ministrstvo ali tisti, ki smo mu naslovili tožbo. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala gospodu ministru. Prosim! Gospod Čebulj bo postavil dopolnilno vprašanje.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa. No, moral bom obrazložiti še dodatne misli, ker z odgovori nisem zadovoljen.
Najprej ministru Smrkolju. Gospod minister, oprostite, zreli ste za interpelacijo. Takega odgovora, kot ste ga vi dali, kako boste razreševali mlekarsko problematiko, ki je na Gorenjskem izbila sodu dno že pred dvema mesecema, si minister nekega resorja, za katerega je odgovoren v tej državi, ne bi smel dovoliti. Dokler bo ministrstvo za kmetijstvo delovalo dejansko samo na gasilski način, kot sem rekel, lahko vsekakor pričakujemo take odgovore. Toda glede na dejansko problematiko, za katero je minister Smrkolj priznal, da je z njo seznanjen, da je problem v živinoreji oziroma mlekarski pridelavi, ministrstvo za kmetijstvo ni pripravljeno. Zato vas s tega mesta ponovno pozivam; pristopite k zadevi na osnovi določene pripravljene strategije slovenskega kmetijstva in na osnovi tega boste potem lahko na taka vprašanja odgovarjali. Dokler pa boste delali po občutkih, od danes do jutri - ne bom ponavljal - seveda, tako in taki odgovori bodo.
Gospodu ministru Gantarju. Tu gre za to, da podjetje, ki imajo koncesijo kot Hidrotehnik Sava Ljubljanica, niti redna vzdrževalna dela ne izvaja med letom, kaj šele da bi izvrševali sanacije, ki so pač pri takih ujmah, kot je bila 5. novembra, potrebna. (Znak za konec raprave.) Gre za to - ne zato, da niso bila neka sredstva, ki so bila namenjena prek ministrstva za okolje in prostor oziroma ki jih je vlada odobrila oziroma parlament, ki se niso porabila, recimo, za tisto področje - ampak gre za redno vzdrževanje in to je tisto, kar vedno trdim, da bo treba čimprej zakon pripraviti in ga tudi sprejeti, da se take struge, ki jih je sposobna občina vzdrževati, tako kot verjetno tudi druga področja, da jih dobijo tu v pristojnost občine in potem bo bistveno manj problemov.
Tretje, kar se nanaša na ustavno sodišče...
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Gospod Čebulj, jaz bi vas rada opozorila, da vam je čas potekel, da ste imeli možnost postaviti dopolnilno vprašanje.
FRANC ČEBULJ: Čisto na kratko. Glede ustavnega sodišča oziroma sklepa. Tukaj gre za to, da je vlada oporekala občini, ki je znižala na 20% - recimo - za stanovanjsko gradnjo; da je znižala kmetom, da je znižala obrtnikom; da so pa tukaj notri, ni oproščen letališče Brnik - in samo 20% so oproščeni "vikendaši". To je vprašanje, gospod minister Gantar. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Vseeno bi opozorila, da ne komentirate odgovorov predstavnikov vlade, ampak postavljate v tem delu samo lahko še dopolnilno vprašanje. Naslednji, ki bo postavil poslansko vprašanje, torej gospod Jakič je opravičeno odsoten, gospod Branko Tomažič. Prosim, imate besedo.
BRANKO TOMAŽIČ: Hvala za besedo. Spoštovani zbor! Postavil sem še dve pisni poslanski vprašanji, na kateri čakam odgovor, žal pa se stvari na področju zadružništva na Vipavskem nekako zapletajo in zaostrujejo, zato ponovno postavljam poslansko vprašanje v imenu kmetov, ki se name obračajo.
V tej zadrugi ali v zadrugi v Vipavi vodilni možje, po njihovih besedah, ne poslujejo v skladu s črko zakona. Kršijo zakonske določbe in s tem delajo škodo kmetom. Čeprav zakon o zadrugah pravi, da so vsi sklepi občnega zbora, ki predstavljajo kršitev tega istega zakona nični že po samem zakonu o zadrugah, temu v tej zadrugi ni tako. Kmetom ni dana možnost, da bi na pristojni organ znotraj zadruge podali utemeljen predlog za ničnost sklepov, oziroma drugače povedano, pristojni organ noče sprejeti predloga članov zadruge za izredni sklic seje, četudi le-ta ustreza vsem formalnim predpostavkam, določenim v zakonu. Tako se ničnosti teh sklepov znotraj zadruge ne da ugotoviti. Naslednja instanca je sodni postopek. Kmetje so vložili tožbo na pristojno sodišče, ampak odgovora nobenega. Čas pa teče, kmetje tako ne vidijo nobene rešitve, pravijo, da teoriji o pravni državni, demokraciji in varovanju človekovih pravic ne verujejo več. Prosili so me, naj vprašam našo vlado, kako naj rešijo ta problem učinkovito, hitro ter seveda pravično. Na katero ustanovo naj se obrnejo ali katera ustanova v državi je tista, ki poleg zgoraj navedenih institucij skrbi za zakonitost delovanja v zadrugah in njim podobnih ustanovah.
Postavil bi še eno vprašanje, četrtič, trikrat sem že spraševal:
Kolikšno je število službenih stanovanj v lasti slovenske vlade in kdo jih poseduje?
Se pravi, četrtič sprašujem in upam, da bom sedaj dobil odgovor. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Prosim predstavnike vlade. Tudi tokrat bo dal odgovor minister za kmetijstvo, gospod Ciril Smrkolj.
CIRIL SMRKOLJ: Hvala lepa gospodu poslancu za vprašanje. V prvem delu bi rad povedal, da kolikor pride do določenih kršitev ali zakona o kmetijstvu ali zakona o zadružništvu in podobno, so kmetje zadružniki že temu ustrezno ukrepali in prek pristojnih inštitucij, to je sodišč, iščejo svojo pravico. Na žalost vlada tu ne more intervenirati in ni pristojna za ta del.
Drugo, kar se tiče vprašanja službenih stanovanj. Jaz sem slučajno predsednik komisije pri vladi in bomo pripravili ustrezno pisno informacijo v zvezi z vašim vprašanjem. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa ministru za odgovor. Naslednji, ki bo postavil vprašanje, je gospod Benjamin Henigman. Se opravičujem! Besedo dajem še ministru za pravosodje, gospodu Marušiču, ki bo dal odgovor na prej postavljeno vprašanje gospoda Tomažiča.
TOMAŽ MARUŠIČ: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Odgovarjam na poslansko vprašanje gospoda državnega poslanca Tomažiča, ki se nanaša na dolgotrajnost postopka v neki nujni zadevi.
Stvar mi je znana; obravnavali smo jo tudi pri nas kot nadzorstveno pritožbo, vendar imen strank ne bi navajal. Povedal bi le to, da smo intervenirali na okrožnem sodišču v Novi Gorici, da smo intervenirali na okrožnem državnem tožilstvu v Novi Gorici, seveda v okviru pooblastil, ki jih ima ministrstvo za pravosodje, se pravi, pri okrožnem sodišču v obliki nadzorstvene pritožbe, na okrožnem državnem tožilstvu pa samo glede poročila v skladu z 62. členom zakona o tožilstvu. No, odgovor je bil naslednji. Kazenska stvar je še vedno v preiskavi pri preiskovalnem sodniku. Medtem ko pri okrožnem sodišču čaka zadeva na vrstni red po načelu prioritete. Zaradi tega bi predlagal gospodu državnemu poslancu, naj se prizadete stranke obrnejo z vlogo na okrožno sodišče v Novi Gorici in naj zahtevajo, naj se stvar obravnava prednostno po drugem odstavku 152. člena sodnega reda. Sicer pa pričakujem odgovor tudi na nadzorstveno pritožbo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ SALMIČ: Hvala lepa, gospod minister Marušič. Zdaj ima pa besedo gospod Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Hvala za besedo. Spoštovani! Prvo vprašanje postavljam Vladi oziroma Ministrstvu za pravosodje:
Ali je že in katere podzakonske akte je izdalo pristojno ministrstvo za pravosodje in drugi organi, na podlagi veljavnega zakona o izvršbi in zavarovanju, še posebej v zvezi z 299. in 281. členom, imenovanje sodnih izvršiteljev?
In drugič:
Kakšni so dosedanji učinki zakona o izvršbi in zavarovanju, glede na učinkovito delo sodišč v izvršilnih postopkih?
Zanima me primerjava stanja poleti 98 - januar 99, zaščita upnikov, roki za realizacijo odločb z izvršilnim naslovom ter finančna disciplina in ekonomska stabilnost gospodarskih družb, posebej malih in srednjih podjetij ter s.p. Namreč, zakon o izvršbi je začel veljati 15. oktobra 1998, s 1. julijem letos pa naj bi predvidoma pričel učinkovati nov zakon o dodani vrednosti. Ta bo še posebno v prvem polletju od uvedbe povzročil zmanjšano plačilno sposobnost in težave večjega dela malih in srednjih podjetij, s tem pa tudi težje poslovanje celotnega slovenskega gospodarstva. Zakon o izvršbi in zavarovanju naj bi omogočil večjo in hitrejšo izterljivost dolgov, zaščito upnika in posledično boljšo finančno disciplino in likvidnost gospodarstva, s tem tudi večje prilive v državni proračun.
Roki za podzakonske akte so potekli konec januarja, zato me zanima:
Kaj v zvezi s tem je storilo ministrstvo, oziroma kaj je z izjavo gospoda ministra, da potrebujemo nemudoma 120 sodnih izterjevalcev?
In drugo vprašanje, Ministrstvu za promet in zveze. Če je kdo tukaj, bi želel tudi takojšen odgovor:
Kdaj bo dokončno opravljena oziroma zaključena rekonstrukcija Gorenjske ceste v Ribnici M10, v dolžini, ne boste verjeli, 500 m, in regionalna cesta Sodražica-Žlebič, v dolžini, ne boste verjeli, 200 m?
Koliko bodo stala državni proračun direktno ali posredno vsakodnevna dodatna vzdrževanja, oziroma zasilno, ker ni vozišča na katerem se opravljajo dela?
Zakaj je organizacija dela takšna, da kljub večkratnim ugodnim razmeram za gradnjo gradbišče sameva oziroma se zasilno vzpostavi vozišče, dela pa ob vikendih in v popoldanskih urah stojijo?
V zvezi s tem dajem pobudo, da pristojni pospešijo delo z reorganizacijo, uvedbo druge izmene in delom med vikendi in tako v najkrajšem možnem času zaključijo investicij.
V obrazložitev lahko povem, da je že prav sramotno, da so ministrstva oziroma ustrezni izvajalci pričeli z deli tik pred zimo, da že pol leta so "razdrapana" cestišča, da vsake toliko se nekaj stori, da pa ljudje negodujejo in je to prava sramota za davkoplačevalce. Takšen pristop je žalostna slika in dejanski prikaz poteka državnih investicij pred očmi prizadetih in oškodovanih občanov. Mislim, da se vlada Republike Slovenije oziroma posredno organi delajo norca iz ljudi na Dolenjskem. Hvala lepa. Prosim za takojšen odgovor.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ SALMIČ: Hvala.
BENJAMIN HENIGMAN: Imam pa še eno vprašanje, ki ga bom oddal ministrstvu za notranje zadeve pisno.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ SALMIČ: Hvala. Besedo dajem ministru za pravosodje, gospodu Tomažu Marušiču.
TOMAŽ MARUŠIČ: Gospa podpredsednica, hvala za besedo. Odgovarjam na vprašanje državnega poslanca Henigmana, in sicer glede zakona o izvršbi.
Res, zakon o izvršbi je stopil v veljavo v mesecu oktobru. Do konca januarja bi moralo naše ministrstvo pripraviti vse podzakonske akte. Pripravili smo pravilnik o logistiki, se pravi o opremi, ki jo mora imeti sodni izvršitelj, če želi pridobiti licenco in opravljati svojo funkcijo. Poleg tega pa smo pripravili tudi pravilnik o programu za opravljanje strokovnih izpitov za pridobitev licence za izvršitelja. Medtem ko je pravilnik o samem izvajanju izvršbe resnično v zamudi, tu smo zamudili rok, in sicer zaradi tehnične zahtevnosti tega pravilnika, saj gre ne nazadnje za akt, ki ima vsega skupaj 130 členov.
Tudi razpisa o prvih 50 izvršiteljih še nismo objavili. Glede skupnega števila 120 izvršiteljev pa se moramo držati prehodnih določb zakona, ko se začne s 50, številka 120 je pa predvidena številka vseh izvršiteljev potem, ko bo celoten postopek, ko se bo torej začela izvršba izvajati po novem zakonu.
Glede samih spisov v letu 1999: Iz prejšnjega leta skupaj z gospodarskimi izvršbami je bilo prenesenih nekaj več kot 220 tisoč izvršilnih spisov. Izvršbe se vodijo po novem zakonu. Tehnično jih izvajajo sodni izvršitelji. Doslej nimamo nikakršnih signalizacij, da naj bi se pojavile v zvezi z izvajanjem izvršbe po novem zakonu določene težave. Res je to, da imamo določena sodišča v državi, ki zaradi neučinkovitosti tudi sodnih izvršiteljev, je izvršba še vedno rak rana pri teh sodiščih.
To je vse, kar lahko odgovorim v zvezi z zakonom o izvršbi in zavarovanju. Pravilnik pa je pripravljen in bo šel v teh dneh v parafiranje v vladno službo za zakonodajo. Moram povedati, da smo tukaj naleteli na določene probleme, predvsem pravne narave, ko gre za zelo občutljiva postopkovna dejanja, recimo vstop v stanovanje, pregled določenih zaprtih prostorov, nadomestna dejanja, ki jih lahko izvrši nekdo tretji namesto samega dolžnika in tako dalje. Torej stvari, ki so občutljive in kjer moramo predvsem paziti, da ne bi tu nekje prizadeli nekaterih osnovnih državljanskih in človekovih pravic. Zaradi tega smo se tudi nekoliko več pomudili v tem pravilniku, da bi v celoti dajali kavtelo človekovim in državljanskim pravicam. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala ministru Marušiču. Morda predstavnik ministrstva za promet in zveze? Besedo ima minister Anton Bergauer.
MAG. ANTON BERGAUER: Spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke in poslanci! Vprašanje za cesto v Ribnici, Gorenjska cesta - tu je pogodba, podpisana za 60 milijonov slovenskih tolarjev. Trenutno se izvaja kanalizacija, in takoj ko bo ta končana, takoj država pristopi oziroma ministrstvo pristopi k ostalim delom.
Druga cesta, Sodražica-Žlebič - čim bo občina pridobila zemljišča, pričnemo gradnjo. To je kratka informacija, podrobno pa bomo podali še pisno. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, minister Bergauer. Dopolnilno vprašanje bo postavil Benjamin Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Gospod minister, hvala za odgovor. Sicer mi niste ničesar povedali. Gradbišča so bila odprta v lanskem letu in postavke so v proračunu za leto 1998, ki je bil sprejet maja 1998, in v proračunu za leto 1999, ki je bil sprejet pred božičem lani. Vprašanje je v bistvu povezano s tem, zakaj se začne gradnja tik pred zimo, potem pa ljudje skoraj pol leta vozijo po luknjah. Zraven pa nastopajo dodatni stroški za vzdrževanje ceste. Zato bi vas prosil, da mi v najkrajšem času odgovorite:
Kdaj bo cesta zaključena in koliko je dodatnih stroškov?
Kajti cestarji, cestno podjetje, praktično dnevno ali pa vsaj trikrat tedensko popravljajo luknje, in gre na stotine kubikov materiala v nič. Če se tako gospodari z javnimi sredstvi, je to slabo. Boljše bi bilo, da bi zabili tablo novembra "investicija" in končali z investicijo za tisto leto. Ne pa, da ste odprli pas oziroma so odprli pas, razbili asfalt, sedaj je pa vsemu drugemu podobno, samo cesti ne. Mislim, da je občina tukaj svoje storila, glede na to, da je gradbeno dovoljenje pridobljeno. Če pa ni pridobljeno, so pa sredstva nezakonito rabljena.
Kot drugo pa prosim, da bi pobudo, ki sem jo dal v zvezi z dvoizmenskim delom, upoštevali. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Odgovor na dopolnilno vprašanje bo podal gospod minister Bergauer.
MAG. ANTON BERGAUER: Hvala lepa. Dodatno bi odgovoril samo toliko, da bomo pripravili podroben odgovor še v teh dneh in ga boste takoj po veliki noči dobili.
Kar se tiče ceste Sodražica-Žlebič, pa tukaj občina res še ni pridobila zemljišč. Tako, da mora tukaj občina svoje narediti. Bomo pa dali pisni odgovor, da boste tudi lahko pomagali v občini vplivati, da bodo ta zemljišča čimprej pridobljena.
Pobudo, ki ste jo dali o dvoizmenskem delu, pa bomo proučili in predlagali izvajalcem. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa ministru. Vabim gospoda Franca Jazbeca, ki bo postavil vprašanje.
FRANC JAZBEC: Hvala lepa. Spoštovani predstavniki vlade, spoštovani redki kolegi poslanci! Moje vprašanje se nanaša na Ministrstvo za notranje zadeve.
Za danes zvečer napoveduje srbska skupnost v Sloveniji javno zborovanje proti vojaški akciji zveze Nato. Udeleženci naj bi se zbrali pred pravoslavno cerkvijo v Ljubljani in se nato odpravili proti ameriškemu veleposlaništvu. Ministrstvo za notranje zadeve sprašujem:
S kakšnimi argumenti in v kakšnem obsegu je izdalo dovoljenje za organiziranje tega javnega shoda? Nadalje še sprašujem:
Ali je in kako je ministrstvo odgovorilo na prošnjo predstavnikov srbske skupnosti, da bi jim slovenska policija zagotovila pomoč pri organizaciji javnega protesta?
Podatki, ki jih navajam, so pridobljeni iz Slovenske tiskovne agencije. Srbska skupnost je včeraj ob 15.19 najavila ta javni shod, direktor slovenske policije pa je slovensko javnost obvestil ob 20.01, da bo o primeru vlada sklepala šele danes. Sprašujem:
Kako lahko pride do takih nesoglasij? To bi bilo moje prvo vprašanje.
Drugo vprašanje se nanaša na Ministrstvo za gospodarske dejavnosti. Te dni mineva leto, odkar je vlada razpisala odprodajo družbe Jeklo v Železarni Štore. V enem letu ni znan kupec, znana sta samo dva kandidata. Po enem letu ugotavljamo, da bo verjetno družba prej zaključila s poslovanjem zaradi nelikvidnosti kot pa vlada uspela pogoditi odprodajo te družbe. Moje vprašanje je namenjeno tudi temu:
Ali vlada vztraja pri tem, da bo to družbo uničila do konca? Potem naj to naredi čimprej, ker prej ko bo to naredila, prej se bo v tem kraju začelo nekaj dogajati.
Tretje moje vprašanje pa se nanaša na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Po zakonu o skladu je v marcu 1993. leta vse občinsko premoženje, ki ni bilo v planskih dokumentih, prešlo na ta sklad, sklad pa po principu dobrega gospodarja gospodari od prilike takole. Na svojih parcelah je pridobil tudi gospodarska poslopja, ki so v neposredni bližini lokalnih cest in zaradi nevzdrževanja v teh letih propadla do kraja. To se pravi objekti danes ogrožajo javne ceste in mimoidoče, sklad pa modro molči, ne prepusti objektov v lokalno samoupravljanje, sam pa tudi ničesar ne ukrene.
Na vsa tri vprašanja želim odgovor takoj ustno.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Jazbec. Predstavniki vlade imajo besedo. Gospod državni sekretar, Slavko Debelak.
MAG. SLAVKO DEBELAK: Hvala, gospa podpredsednica. Lep pozdrav! Spoštovani poslanec, gospod Jazbec, dovolite odgovor na prvi del vprašanja, ki zadeva javni shod, ki ga prireja oziroma se je verjetno ta trenutek že začel odvijati.
Pravica do javnega zbiranja, združevanja je ustavna kategorija, opredeljena v, zdi se mi, 42. členu ustave in pravi, da je zajamčena vsakomur pod določenimi pogoji in da se lahko omeji izključno, če bi bilo javno zbiranje v nasprotju z interesi države na področju varnosti oziroma javnega reda. Upravna enota Ljubljana je odločila o tem javnem shodu, ne vlada, kajti področje javnega zbiranja, javnega združevanja - v ta kontekst sodi tudi javni shod - sodi v domeno in pristojnost odločanja upravne enote na prvi stopnji, šele na drugi stopnji, če pride do pritožbe, o tem odloča ministrstvo za notranje zadeve kot instančni organ.
Zveza srbskih društev je vlogo za javni shod vložila že 26.3., točno v roku, ki ga določa zakon o javnih shodih, in sicer je to vlogo potem še včeraj dopolnila; ker se bo javni shod odvijal tudi na prometnih površinah, in sicer ob prečkanju ceste, ne na voznih površinah, temveč na pločnikih, je morala dodatno pridobiti tudi soglasje organa, ki odloča o uporabi cestnih površin. Tisto, kar je bilo sporočeno včeraj na televiziji, ne vem, ali je bilo napačno intepretirano oziroma slabo razumljeno - jaz tega sicer nisem slišal - ampak z vso odgovornostjo in še enkrat trdim, da je upravna enota, ki je vlogo prejela pravočasno - zakon o javnih shodih in javnih prireditvah, ponavljam še enkrat, zahteva priglasitev najmanj tri dni pred začetkom javnega shoda - je to vlogo temeljito obravnavala in z ustno obravnavo ugotovila, da je organizator javnega shoda pripravil takšno organizacijo in takšno vsebino, ki ta trenutek ne nasprotuje interesom varnosti oziroma javnega reda, in v tem kontekstu je bila izdana tudi odločba. Ker ste me vprašali, kaj konkretno v tej odločbi piše, gospod Jazbec, dovolite, da vam samo glavne poudarke iz odločbe oziroma iz dovoljenja, ki je bilo izdano, preberem:
"Sklicatelj shoda, predvideva se približno 3.000 udeležencev tega shoda, mora: zagotoviti, da bo javni shod potekal v skladu z napovedanim dnevnim redom ter v času, določenem za njegovo izvedbo (ta čas je med 17.00 in 20.00 uro); zagotoviti red in mir na javnem shodu; zagotoviti, da se na mesto javnega shoda ne bodo prinašali nevarni predmeti, orožje ter druge nevarne snovi oziroma drugo nevarno orodje; da bodo udeleženci v celoti in maksimalno upoštevali navodila policije in vodje shoda; da bo na mestu shoda neoviran promet pešcev, kolesarjev in cestni promet; da se bosta zvočni napravi uporabljali tako, da ne bosta povzročali čezmernega hrupa ter ne bosta presegli kritičnih nivojev tega hrupa, to je 60 decibelov; da se zagotovi rediteljska služba, in sicer 300 rediteljev, ki morajo biti predpisano označeni in ustrezno razporejeni in tako naprej; da je zagotovljena požarna varnost, zdravstvena varnost in da bo organizator shoda takoj po koncu pozval udeležence k mirnemu razhodu; da bo po zaključku shoda prostor vzpostavil v prejšnje stanje in da bo vodja javnega shoda stalno navzoč pri tem shodu in, seveda, po potrebi tudi sodeloval s policijo. Policijska uprava Ljubljana je temeljito pripravljena na ta shod. Gospod Jazbec, zagotavljam vam, da bomo storili vse, in v primeru, da bi ta shod presegel okvire, ki jih določa odločba upravne enote, uporabili tudi tista določila zakona o javnem shodu, ki govorijo, da lahko shod razpustimo oziroma v skrajni situaciji tudi razženemo.
Za konec pa še to, gospod Jazbec. Že včeraj sem, ker sem pričakoval, da bo podobno vprašanje postavljeno v poslanskih klopeh v okviru te točke, poklical kolege na ministrstvo v Avstriji, kjer so imeli tudi te shode in tudi v Italiji in sem jih vprašal, kako so oni te reševali te stvari. Zagotovili so mi, da so bili shodi pri njih prav tako priglašeni po pravu, ki ga ureja njihov zakon o javnem zbiranju in pa javnem nastopanju ter združevanju, ter so storili in ravnali skoraj enako, tako kot mi, to se pravi v okviru njihovega notranjega prava in našega prava.
Preveril sem tudi o shodih...
MAG. SLAVKO DEBELAK: Preveril sem tudi zadeve v drugih državah, v Angliji in samo v dveh državah je prišlo do spontanega shoda, in sicer v Romuniji in v Češki. V teh dveh državah shod ni bil priglašen, ni bil predhodno dobro pripravljen, varnostni vidiki so bili slabši, zato je tudi prišlo do nekaterih incidentov.
Gospod Rupar, govorim izključno in samo o pravnih temeljih, o policijsko varnostnih ukrepih in odgovarjam na vprašanje, ki ga je zastavil gospod Jazbec. Ne morem komentirati vašega vprašanja, ki presega naravo in pa okvir, za katerega sem kompetenten. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa gospodu Debelaku. Naslednja je gospa državna sekretarka, gospa Tatalovič, ki bo dala odgovor na naslednje vprašanje kolega Franca Jazbeca.
IRENA DOBRAVC-TATALOVIČ: Hvala lepa. Spoštovani državni poslanec! Torej glede odprodaje in dolgotrajnega postopka Jekla Štore bi vam želela pojasniti, da gre za izredno zahteven in kompleksen proces, ki je že v zadnji fazi pogajanj. Je tik pred zaključkom pogodbe. Ne gre tukaj samo za finančni aspekt, torej pridobitev čim boljše ekonomske podlage, ampak tudi za ohranitev in razvoj proizvodnih in tehnoloških zmogljivosti ter ohranitev ustreznega števila delovnih mest, vsaj v naslednjem obdobju dveh let. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Mislim, da moramo dobiti odgovor še na tretje zastavljeno vprašanje. Želi predstavnik vlade besedo? Vprašanje je bilo namenjeno Ministrstvu za kmetijstvo oziroma predstavnikom vlade. Ali imate dodatno, dopolnilno vprašanje? Prosim, gospod Jazbec.
FRANC JAZBEC: Hvala lepa. Najprej glede prodaje družbe Jeklo. To zadnje usklajevanje, kot ga je gospa državna sekretarka napovedala, teče že kar dobrih 8 mesecev. V zadnjem stavku ste pa kar vse povedali: "Zagotavljali bomo delovna mesta oziroma, da bo tisti, ki bo to kupil, zagotovil delovna mesta vsaj za naslednje 2 leti, do takrat, ko v kraju zadošča deponija." To je to, kar vam očitajo v bistvu sindikati. Ta odgovor, gospa državna sekretarka, želim tudi pisno.
Kar se pa tiče shoda v Ljubljani. Gospod Debelak, jaz sem spraševal pretežno po tem, meni je znano, da je upravna enota pristojna za izdajo takega dovoljenja, spraševal sem vas pa po tem:
Kako je mogoče, da je srbska skupnost ob 15.19 včeraj objavila in najavila ta shod?
Ministrstvo za notranje zadeve pa je prek agencije, tiskovne agencije ob 20.01 sporočilo: Direktor - slovenske policije Stanislav Veniger je v zvezi s protestnim zborovanjem, ki ga je za jutri v Ljubljani napovedala srbska skupnost v Sloveniji povedal, da bodo na jutrišnji seji obravnavali in določili vse potrebne ukrepe za zagotovitev zakonitega poteka shoda in preprečitev kršitve javnega reda in miru. To gre le za nekaj ur razlike. Naprej je Veniger povedal to: "Vsi ukrepi za zavarovanje ameriškega veleposlaništva bodo sprejeti jutri, policija pa bo izvedla potrebne ukrepe, s katerimi bi preprečila ogrožanje varnosti ljudi oziroma njihovega premoženja," je za Radio Slovenije povedal Veniger. Dodal je, da organizator, ki je dolžan zagotavljati javni red na shodu, tudi zagotavlja, da bo protestni shod potekal mirno. O tem sem vas spraševal:
Kako je možno, da nekaj ur prej najavijo tak shod?
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Jazbec. Odgovor bo dal še državni sekretar, gospod Debelak.
MAG. SLAVKO DEBELAK: Gospod Jazbec, očitno se nisva dobro razumela ali pa sem jaz mogoče preslišal v vašem prvem nastopu, se opravičujem. Vlogo za javni shod je to društvo oziroma ta zveza vložila 26.3.1999. Zakaj so oni to včeraj sporočili, da bo ta javni shod, ne vem. Tisto, kar je govoril gospod Veniger, moram reči, da nisem slišal, verjetno je pa v svojih mislih imel, da se bo odločalo danes. Danes je bila namreč ustna obravnava o tem shodu in moram reči, da na vseh shodih, še zlasti tistih, ki se odvijajo na javnih površinah, cestnih površinah, obvezno pri ustni obravnavi na upravni enoti sodeluje tudi policija. V zakonu o javnih shodih in javnih prireditvah je posebno poglavje, in sicer poglavje o javnem redu, varnosti in pa sodelovanju policije, kajti po zakonu ima tudi policija dolžnosti na javnem shodu, zlasti z vidika zagotavljanja in varovanja javnega reda. Ne vem, zakaj je povedal, da se bo odločalo danes in da bo seveda zadeva benevolentna s strani policije. Jaz seveda stvari nisem razumel tako in s tem namenom. Želel je samo dati zagotovilo, da če do javnega shoda pride, če bo upravna enota odločila pozitivno, bo seveda policija storila vse, da bo ta javni shod dejansko miren in do kršitev javnega reda oziroma nekih drugih ekscesov ne bo prišlo. Zato sem vam pa tudi povedal, kakšne pristojnosti ima policija.
Zagotavljam vam, da bo policija storila vse, da bo preprečila ekscese, v najhujši posledici bo tudi javni shod nasilno razgnala. Samo toliko sem mislil že prej povedati in še enkrat prosim za opravičilo, če se nisva dobro razumela.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvale lepa. Želi še predstavnik vlade besedo? Prosim, besedo ima državna sekretarka, gospa Tatalovič.
IRENA DOBRAVC-TATALOVIČ: Hvala lepa. Spoštovani poslanec, prav je tako, kot ste ugotovili. Res je, da je celoten postopek dolgotrajen. Glede na vsebino in težo celotne procedure, ki v zvezi s prodajo Jekla Štore pač poteka. Še enkrat poudarjam, da so v pogajanjih zavzeti številni aspekti, ne samo delovnopravni aspekt, ampak tudi tehnološki, proizvodni in ekološki. V skladu s tem se dokončna vsebina teh dogajanj in pogajanj ne bo vedela toliko časa, dokler ne bo podpisan kontrakt, pogodba. Pogodba je na koncu pogajanj, torej pričakujemo, da se bo v naslednjem mesecu, v tem mesecu ne, kajti ga je že skoraj konec, to pogajanje odvilo do konca. Ne glede na to pa bomo na našem ministrstvu pripravili natančen pisni odgovor, ki bo zajemal potek celotnih pogajanj in vse aktivnosti v zvezi s tem. Hvala lepa.
FRANC JAZBEC: Hvala lepa. Žal, mi ne ostane drugega, ker če ugotavljam, da na eno vprašanje ni predstavnika vlade, tudi ne morem v bodoče pričakovati od njega odgovora. Predlagam, da prekinemo vsaj za 10 minut in da odgovoren za vprašanje, ki sem ga postavil, pride in na vprašanje odgovori. Drugače je to vprašanje že danes obsojeno na to, da ne bo imelo nikoli odgovora. Kolikor ne, bom teh deset oziroma petnajst minut na proceduralni način izsilil.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Ali lahko, gospod Jazbec, kolikor sem razumela, se je tretje vprašanje nanašalo na predstavnika vlade, in sicer s področja?
FRANC JAZBEC: Predstavnika vlade s področja sklada kmetijskih zemljišč in gozdov.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIC SALMIČ: Minister za kmetijstvo je prisoten, želi besedo. Prosim minister Smrkolj ima besedo.
CIRIL SMRKOLJ: Hvala lepa. Jaz bi seveda vprašal, je mogoče to vprašanje tudi pismeno. Ni. Vprašanje je bilo naslovljeno na sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, sicer pa vprašanje lokalnih cest...
FRANC JAZBEC: (Se ne razume.)
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ SALMIČ: Lahko prosim, gospod Jazbec, jaz bi želela, če še enkrat ponovite to vaše vprašanje. Ali pa če ga imate v pisni obliki, že pripravljenega.
FRANC JAZBEC: Moje vprašanje se je nanašalo na to: Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je v letu 1993 prenašal skladno z zakonom občinsko premoženje na sebe. Med drugim poleg zemljišč tudi nekatere gospodarske objekte, ki stojijo v neposredni bližini lokalnih in drugih cest. Zaradi slabega gospodarjenja v teh petih oziroma šestih letih so objekti v takem stanju, da se sami podirajo. Sklad jih ne obnovi, ne skrbi za njihovo tekoče vzdrževanje, lokalna skupnost pa te pristojnosti nima. Sogovornika na skladu zato ni. Zanima me:
Kako vlada gleda na to in kaj bo vlada ukrenila, če bo zaradi malomarnosti prišlo do, recimo, tudi katastrofe?
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ SALMIČ: Hvala. Besedo dajem gospodu ministru za kmetijstvo.
CIRIL SMRKOLJ: Jaz bi rad pojasnil eno, da verjetno leta 1993 sklad ne; leta 1993 nismo imeli sklada kmetijskih zemljišč in gozdov v Sloveniji. Sigurno ne. Tako, da bi res prosil, da se vprašanje postavi pismeno vladi in bomo mi v okviru vlade Republike Slovenije tudi odgovorili. Sigurno pa ni to bil sklad, glede na datum, kot se navaja.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ SALMIČ: Hvala lepa. Vabim naslednjega kolega, ki bo postavil poslansko vprašanje, Mirana Potrča.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Prvo poslansko vprašanje je namenjeno ministru za notranje zadeve in ministru za pravosodje.
Gospa Ana Koman, predsednica republiškega senata za prekrške, je javnost seznanila, da so sodniki za prekrške od 1. maja lani izrekli ukrep prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja 763 voznikom. Hkrati je gospod Miran Koren, predstavnik za stike z javnostjo na ministrstvu za notranje zadeve, seznanil javnost, da so policisti od začetka veljave novega zakona o varnosti cestnega prometa do 31. decembra lani sodnikom za prekrške zaradi vožnje pod vplivom alkohola predlagali kar 21.175 voznikov, od tega 13.785 za trajen odvzem vozniškega dovoljenja. Pristojna ministra sprašujem:
Ali je gornje podatke mogoče razumeti kot uspeh ali kot neuspeh izvajanja novega zakona o varnosti cestnega prometa?
Če gre za neuspeh - jaz mislim, da gre:
Kaj bo vlada storila, da bi se nesprejemljivo stanje v najkrajšem času popravilo?
In drugo ustno vprašanje gospodu ministru za delo, družino in socialne zadeve. Po podatkih zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije, se je v letu 1998 od 55.448 na novo zaposlenih s posredovanjem zavoda kar 80% zaposlilo za določen čas. Negativne posledice za novo zaposlene so v primerih take zaposlitve mnoge, saj se tem delavcem kratijo nekatere pravice, recimo do plačanih državnih praznikov, do letnega dopusta, do varstva pravic iz dela in podobno. Pristojnega ministra sprašujem:
Ali je pristojna delovna inšpekcija opravila preglede tako sklenjenih delovnih razmerij?
V koliko primerih je zaradi kršitve zakona ukrepala in kakšne ukrepe je izrekla?
Kaj namerava pristojno ministrstvo storiti, da se tako brezpravje delavcev ne bi nadaljevalo? Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa gospodu Potrču. Vabim predstavnike vlade. Kot prvi bo dal odgovor državni sekretar, gospod Slavko Debelak.
MAG. SLAVKO DEBELAK: Hvala. Spoštovani gospod Potrč! Zelo težko je reči, ali gre za uspeh oziroma za neuspeh. Številke, ki ste jih navedli, so korektne. Gre za že izrečene ukrepe prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in število predlogov; verjetno se bo to število nekoliko zmanjšalo, ker se v postopkovni proceduri nekatere zadeve potem procesno in drugače zmanjšujejo, ampak bistveno ne bo odstopalo. Mislim, da gre iz enega vidika za uspeh dela policistov. Seveda pa z vidika duha zakona in v cilju, da vozimo korektno in da upoštevamo vse tiste norme, pa vsekakor za neuspeh. Temeljit odgovor vam bomo pa lahko dali, ko bomo opravili analizo; namreč, delamo analizo tega zakona po slabem letu veljavnosti in bomo na vaše vprašanje takrat tudi lahko temeljito odgovorili in v tem kontekstu verjetno tudi predlagali določene ukrepe z vidika strategije prometne varnosti, cestnoprometne varnosti in verjetno tudi nekatere ukrepe z vidika modifikacije samega zakona, ne v smeri liberalizacije, ampak v smeri, da bi dejansko prometno varnost dvignili na določen nivo in da bi zlasti prometno kulturo slovenskih voznikov, udeležencev v prometu dali na takšen nivo oziroma takšno raven, ki jo tudi tisti pošteni in korektni vozniki - in teh je večina - od nas pričakujejo. Odgovor na vaše vprašanje bo posredovan takoj po opravljeni analizi, mislim pa, da se bo to zgodilo še pred začetkom naslednje seje oziroma do točke poslanska vprašanja.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa državnemu sekretarju. Vabim državnega sekretarja z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, gospoda Miroslava Bergerja.
MIROSLAV BERGER: Poslanec, gospod Potrč, sprašuje glede zaposlitev za določen čas. Res je, številka je prek 50.000 v zadnjem času. Moram pa poudariti to, da se je v zadnjem letu ta številka nekje ustalila; sicer niha, vendar ne pričakujemo bistvenih porastov. Določene nove rešitve so predvidene v zakonu o delovnih razmerjih, ki je v postopku. Koliko bo ta uspešen, ne bi ocenjeval.
Kar se konkretnega vprašanja tiče, posledic zaradi zaposlitve za določen čas, slabih posledic za zaposlene, njihovo izkoriščanje v smislu prekinjanja delovnega razmerja pred prazniki, nekaj dni: Ministrstvo je dobilo prijave, anonimne prijave, tudi inšpekcija. Mi smo že konec lanskega leta opravili nekaj ogledov, izdane so bile odločbe, točnih podatkov, koliko ogledov, kakšni so bili rezultati, nimam, vam pa zagotavljam, da boste dobili te podatke pismeno.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa obema državnima sekretarjema. Korektno sta odgovorila, pisno bom dobil. Prosim samo, če lahko še komentira minister za pravosodje. Namreč, mislim, da v njegovo kompetenco, vsaj formalno, v delokrog spadajo sodniki za prekrške in tudi na te je letelo vprašanje. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Vabim še ministra za pravosodje, da da odgovor na zastavljeno vprašanje. Ali lahko, gospod Potrč, gospod minister kasneje odgovori na vaše zastavljeno vprašanje in nadaljujemo z vprašanji? Lahko. Torej nadaljujemo z vprašanji. Naslednji, ki postavlja poslansko vprašanje, je gospod Davorin Terčon.
DAVORIN TERČON: Moje poslansko vprašanje oziroma poslanska vprašanja so namenjena ministru za kmetijstvo, ki ga sedaj tudi ni tu. Upam, da bo odgovoril na vprašanje. Sicer pa moram povedati, da zaradi vsebine vprašanja in obsega odgovora pričakujem tudi pismeni odgovor.
Konec junija letošnjega leta se izteče rok, do katerega imajo po zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic na novo ustanovljene agrarne skupnosti možnost zahtevati vrnitev premoženja in pravic bivših agrarnih skupnosti. Ne glede na to, da je prekluzivni rok za uveljavljanje pravic po bivših agrarnih skupnostih tik pred iztekom, velik del premoženja bivših agrarnih skupnosti še ni vrnjen. V mnogih primerih sploh ni prišlo do ponovne vzpostavitve agrarnih skupnosti. Kjer pa se le-te ponovno vzpostavljene in vpisane v register, se v večini primerov zapleteni postopki še vlečejo in nič kaj realno ni pričakovati, da se bodo kmalu zaključili. Zaradi navedenega sprašujem ministrstvo oziroma ministra, ki je sedaj prišel v dvorano, za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, naslednje:
Kolikšno je bilo v Sloveniji število bivših agrarnih skupnosti pred uveljavitvijo zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter o vrnitvi njihovega premoženja in pravic?
Koliko agrarnih skupnosti po posameznih upravnih enotah se je ponovno organiziralo in vpisalo v register agrarnih skupnosti?
Koliko je bilo po posameznih upravnih enotah vloženih zahtevkov za vrnitev premoženja oziroma pravic bivših agrarnih skupnosti?
Kolikšno je število pravnomočno izdanih odločb o vrnitvi premoženjskih pravic po posameznih upravnih enotah?
Ali upravni organ v postopku reševanja zahtevkov za vračilo od strank zahteva le dokumente in dokazila, navedena v 9. členu zakona, ali še katera dodatna dokazila? In še:
Kateri so, po mnenju Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano glavni vzroki za tako počasno reševanje zahtevkov na novo ustanovljenih agrarnih skupnosti?
Kot sem že rekel, pričakujem tudi pismen odgovor, ker je vprašanj veliko in tudi veliko podatkov v odgovoru je potrebno našteti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa gospodu Terčonu. Vseeno bi prosila gospoda ministera Smrkolja, da odgovori na zastavljeno vprašanje.
CIRIL SMRKOLJ: Hvala lepa za vprašanje. Vprašanje ni namenjeno samo kmetijskemu ministrstvu, ker je to vprašanje kompleks vprašanj, ki sega v pristojnosti tako drugih ministrstev kot tudi občin. Če se spomnimo, je bila sprejeta sprememba zakona o agrarnih skupnostih, ki tudi daje občinam pravico. Tako da bi na to poskušali v okviru vlade pripraviti pismeni odgovor. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa gospodu Smrkolju. Torej ustnim vprašanjem sledijo tudi ustni odgovori, pismenim pa pismeni odgovori.
Nadaljujemo z vprašanji. Naslednji, ki bo postavil poslansko vprašanje, je gospod Izidor Rejc.
IZIDOR REJC: Spoštovana gospa podpredsednica, gospe in gospodje! Imam tri vprašanja. Na prvo vprašanje mi je že gospod Jazbec, glede vprašanj in odgovorov, nekaj pojasnil oziroma gospod državni sekretar Debelak.
Vendar, ob vsem tem, kar je bilo povedano s strani ministrstva za notranje zadeve, me ta odgovor ni zadovoljil, zaradi tega, ker vemo, kaj piše v ustavi, vemo pa tudi, da je to državno stališče povsem jasno in da smo se v bistvu opredelili za to, da je potreben mir. In če bi ustavili vojno na Kosovu in masaker na Kosovu, bi ta mir bil, se ne bi zgodil Nato in podobno.
Skratka, ta zadeva je v povezavi, vendar to, kar je bilo sinoči povedano od gospoda, ki predstavlja ministrstvo za notranje zadeve, je bilo povedano, tako kot da bi bil shod tabornikov Slovenije. Tako se je slišalo. Morate vedeti, da je lokacija tam zadaj pravoslavne cerkve taka, da je lučaj daleč od ambasad, ameriške. To so stvari, ki so tako povezane oziroma samo obrne se tista množica in smo že skupaj.
Menim, da tu te stvari zelo lahkotno počnemo in morda je danes samo test. Videli bomo, ali bodo pustili vse pri miru. Drugič se lahko še kaj drugega zgodi. Na eni strani vemo, da imamo tudi en kup ljudi, ki so s Kosova, iz tega predela, tu živijo in so naši državljani, pa jim pobijajo ljudi, preganjajo, za svoje sorodnike verjetno še ne vedo ali so še živi ali niso živi, in tako naprej. Skratka, to so stvari, ki so zelo napete; ta lahkotnost kot češ, saj to je tako ali tako vse v redu, vprašajte tega ali onega po svetu - lahko, ampak v našem primeru je neko drugo razmerje, nek drug psihičen naboj, ki je lahko zelo usoden oziroma neobvladljiv. Menim, da je tako enostaven pristop, za moje pojme, neodgovoren.
Potem je še naslednje vprašanje. Mi imamo slovensko razvojno družbo, in danes sem dobil časopis, ki to izdaja, in časopis je tisti, ki je s strani agencije za privatizacijo, prestrukturiranje in za razvoj, se pravi, ki to področje pokriva, in je seznam podjetij, ki so v slovenski razvojni družbi. Glejte, kakšen je seznam! Pa ni to važno, kakšen je seznam; ko sem se sprehodil skozi ta seznam, sem ugotovil, da je grozljivo število manj znanih in pomembnih slovenskih podjetij v slovenski razvojni družbi - 22 v večinski lasti, 39 v manjšinski lasti, 18 terjatev ministrstva za finance, 4 ministrstva za gospodarske dejavnosti, 19 iz tehnološko-razvojnega sklada, 7 agencije za sanacijo bank in hranilnic, 69 "ex lege" po zakonu o lastninskem preoblikovanju, ker so pač oškodovali, in 36 podjetij na osnovi zakona o zaključku lastninjenja. Zdaj si pa mislite, kakšna masa podjetij je... (Opozorilni znak za konec.) Saj bom hitro končal. Kakšna masa podjetij je to in kdo bo to obvladal! Meni ne bo nihče odgovoril ali pa mi ne more odgovoriti, da lahko tam neka ekipa nekaj deset ljudi obvlada tako podjetje, in da bo izhod iz te situacije ali pa da bo slovenska razvojna družba opravila svoje delo - tega zagotovila ni. Zato prosim, da mi ustrezna ministrstva odgovorijo:
Kakšna je strategija in v kolikšnem času se namerava tudi slovenska razvojna družba posloviti od te svoje dejavnosti, ker ne vidim, da bi lahko te probleme rešila?
Še zadnje vprašanje, ker je vezano...
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospod Rejc, čas vam je potekel.
IZIDOR REJC: Bom pa še kasneje prišel.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: V prvem delu, kot sem razumela, skoraj ni bilo vprašanja; komentirali ste odgovor, ki ga je predhodno posredoval gospod Debelak gospodu Jazbecu. V zvezi s slovensko razvojno družbo pa bi morda prosili za odgovor predstavnike vlade. Odgovor bo podala državna sekretarka, gospa Dobravc-Tatalovič.
IRENA DOBRAVC-TATALOVIČ: Hvala lepa. Gospod poslanec Rejc, ta odgovor je res kompleksnejše narave in ga bomo proučili v sodelovanju z ostalimi ministrstvi, katerih dejavnost tudi posega v področje delovanja organizacije in načina dela razvojne družbe, in vam ga bomo posredovali pisno. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa gospe Tatalovič. Vabim naslednjega kolega, ki bo postavil poslansko vprašanje, gospoda Ruparja.
PAVEL RUPAR: Spoštovana predsedujoča, kolegice in kolegi! Postavljam vprašanje gospodu Debelaku vnaprej v zvezi z zborovanjem Srbijancev v Ljubljani.
Zelo sem vznemirjen, zato ker so me cel dan klicali ljudje, ki se čutijo ponižane, ki se čutijo pohojene, dobesedno pohojene, in gre za sramoto, ki je narejena. Pred enim letom je na Trgu revolucije v protest proti zločinom, ki jih Srbijanci počnejo po Balkanu, in tudi tukaj so jih, bilo zborovanje Albancev. Takrat ste jim dali nalogo, da 30 dni prej prijavijo zborovanje. Srbi so to storili v skladu z zakonom o javnih shodih in javnih prireditvah 3 dni prej. Zakaj to govorim? Zato, ker zelo dobro vsi poznate navodila, ki jih dajejo ob zaprositvi javnih shodov upravne enote, in tam piše: "V primeru, da se javna prireditev oziroma javni shod organizira na cesti, tako da je oviran promet motornih vozil, kolesarjev oziroma pešcev, je vlogi potrebno priložiti dovoljenje za zaporo ceste. V tem primeru je potrebno vlogo za dovoljenje javne prireditve podati 30 dni pred prireditvijo. Zraven je treba priložiti vrsto dokumentov, skico trase, dovoljenje za postavitev začasnih objektov, zagotoviti zdravstveno službo, dovoljenje za izobešanje tujih zastav..." Grem stavit, da visijo tam tiste cvekaste. In na koncu pravite: "Upravni organ lahko v posameznem primeru organizatorju naloži izvedbo tudi drugih ukrepov za zagotovitev varnosti udeležencev prireditve, shoda, za varovanje javnega reda in miru, premoženja in življenja ter varnosti udeležencev v prometu." Če ste vse to zahtevali včeraj na ustni obravnavi, je nemogoče, da je danes dovoljenje za shod izdano. Da pa bo izdano, so pa seveda organizatorji vedeli že veliko prej, zato ker so začeli na vsem lepem razglašati to zadevo v medijih.
Žal mi je, da ste se obrnili na avstrijske kolege, gospod Debelak, škoda, da v tem primeru niste vprašali Hrvatov, kaj bi naredili. Zakaj njih? Zato, ker je precejšnja razlika med Slovenijo, Avstrijo in Hrvaško. Žal, bom rekel, smo bili tarče tudi v Sloveniji, tudi tu so bile žrtve, ki so jih naredile iste zločinske roke, ki zdaj vodijo politiko po Kosovu in Balkanu in ki jim danes v podporo zboruje 2.500 in nekaj Slovencev, ker imajo menda po večini slovenska državljanstva. Se opravičujem, samo še minutko še prosim.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Lepo prosim, če postavite vprašanje, gospod Rupar.
PAVEL RUPAR: Bom, gospa, postavil vprašanje. Škoda je, zelo škoda je, da smo Slovenci tako plašni, če je to prav pravilni izraz. Jaz mislim, da smo pozabili, kaj smo, da smo pozabili vse tisto, da "poljubljam ruku gospoði Milošević" in tako naprej, veste, da nas je lahko sram. Sram nas je. Bom še povedal tudi vprašanje, gospa.
Zakaj v skladu s 14. členom upravna enota in ministrstvo ni izdalo negativne odločbe, čeprav ima to možnost. Namreč 14. člen pravi: "Če pristojni organ utemeljeno pričakuje, da je javni shod sklican z namenom ..."
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Gospod Rupar, jaz bi vseeno prosila, če zastavite vprašanje, sicer vas moram prekiniti, ker vam je čas potekel.
PAVEL RUPAR: Bom, gospa. In tako naprej, izda odločbo o prepovedi javnega shoda oziroma prireditve. Mi vemo, kaj na teh shodih počenjajo po vsej Evropi, po celem svetu. Vemo, kaj počenjajo. In 5. člen pravi ...
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Gospod Rupar, ali boste postavili vprašanje? Ker sicer vas prekinem! Prosim.
PAVEL RUPAR: Ja, bom. Mislim, ali lahko?
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Opomin sem vam dala.
PAVEL RUPAR: 5. člen pravi, da se to naredi, kadar shod meri na nasilen potek javnega shoda oziroma javne prireditve, motenje javnega reda in miru, žalitve javne morale in je v nasprotju s humanostjo.
Zakaj se niste "poslužili" tega člena?
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospod Rupar. Vprašanje je bilo postavljeno, hvala lepa, gospod Rupar. Predstavnike vlade vabim. Besedo ima predstavnik vlade, gospod Debelak.
MAG. SLAVKO DEBELAK: Hvala. Gospod poslanec Rupar! Upravna enota je pri odločitvi samostojna. Seveda pa v okviru odločanja mora upoštevati vse strokovne, zakonske in tudi druge podlage in moram reči, da je upravna enota, v to verjamem globoko, presodila vse tiste stvari in pa seveda tudi točke, kritične, na katere vi opozarjate. Res je in korektno ste nekatere člene citirali iz zakona o javnih shodih in javnih prireditvah, edino eno napako ste naredili tam, humanost, o humanosti nikjer ne piše. Verjetno ste mislili nekatere druge zadeve. Presojen je bil tudi ta segment. Z izjavami, z ustno obravnavo, ustavna obravnava, gospod Rupar, je bila danes, so bile, bi rekel, dane garancije organizatorja, da bo shod mirne narave in da bo potekal v bistvu po pravilih, ki jih določa tale zakon in seveda v kontekstu ustavne pravice in tudi mednarodnih konvencij, ki zagotavljajo pravico do javnega zbiranja, združevanja in tudi mirnega protesta. Če bo seveda stvar prišla v drugačne vode in drugačne razsežnosti, je dolžnost policije, da tudi ustrezno ukrepa.
Želel bi še enkrat povedati, slovenska policija in v tem primeru zlasti policijska uprava Ljubljana je temeljito proučila varnostni položaj, varnostno situacijo, govorim o operativnih ukrepih, in se temeljito pripravila na izvedbo tega shoda z vsemi možnimi scenariji. Res je, da se na takšnih shodih, kjer je zelo močno prisotna psihologija množice, lahko zgodi marsikaj. Jaz ne morem trditi in bilo bi neodgovorno reči, da se nič ne bo zgodilo, vendar pa v startu so bile stvari postavljene tako, da vse kaže, da bi bil shod mirne narave in zaradi tega upravna enota ni videla razlogov, da bi ta shod prepovedala oziroma da ne bi dala dovoljenja.
Točna je tudi vaša ugotovitev, da je treba za tiste prireditve, tiste shode, ki se prirejajo na javnih površinah in s tem motijo promet, priglasiti pa bistveno prej, bistveno prej in si hkrati pridobiti tudi druga dovoljenja, tako za zaporo cest, za preusmeritev prometa, za nekatere druge naloge in aktivnosti. Jaz sicer tega shoda, o katerem ste vi govorili, pred enim letom, na katerem so protestirali kosovski Albanci, ne poznam, ampak prepričan sem iz vašega vprašanja, da je šlo za prireditev dobesedno na cestnih površinah in da so bile tam ob, bi rekel, uporabi zakona o javnih shodih in javnih prireditvah prav zaradi tega uporabljene tudi določbe zakona o varnosti v cestnem prometu, ki imajo v dveh, treh točkah v svojem zakonu tudi določbe o prireditvah, ki so organizirane na javnih cestah, in če pride seveda perspektivno do oviranja oziroma motenja prometa ter obveznosti, ki jih mora sklicatelj storiti. Med tem časom, ko sem odgovoril gospodu Jazbecu, sem preveril, shod poteka, moram reči, da do tistega trenutka brez kakršnihkoli ekscesov, brez kakršnihkoli odstopanj od ugotovitev oziroma od scenarija, vsebine, ki jo je dal organizator, in samo upam lahko, da se bo tako tudi zaključil. Vse ostale zadeve seveda so pa bolj politične narave in moram reči, ne sodijo v kontekst mojega odgovora. Hvala.
PAVEL RUPAR: Spoštovani! V vlogi mora biti naveden tudi dnevni red. Tam pa med drugim tudi piše, da "bodo kolone krenile po pločnikih Prešernove čez Gosposvetsko".
Ali to niso površine, ali to niso javne površine?
Ali za to ne velja 30-dnevni rok, tako kot je veljal v mojem primeru, ko smo želeli protestirati za zaščito slovenskih konj, lipicancev, pa sem imel 30-dnevni rok?! Meni so dali 30-dnevni rok za zaščito slovenskega bisera! V tem primeru - tridnevni rok. Zakaj nismo mi Slovenci enakopravni? Poleg tega v tem zakonu tudi piše: "Tuja organizacija ali tujec sme sklicati javni shod..." in tako naprej, "s posebnim dovoljenjem." Zame, oprostite, naslov "srbska zajednica" ni slovenski klub ali karkoli, to ne gre. Vprašal bi, če ne gre v kontekst odgovora gospoda Debelaka, pa nekoga z vlade, kakšno pa je vladno stališče do takega shoda. Kaj pa vlada govori in meni o takem zborovanju, ki vznemirja ljudi, naše državljane? Prosil bi za odgovor, za stališče vlade do tega.
MAG. SLAVKO DEBELAK: Gospod Rupar, po podatkih, ki sem jih pridobil pri upravnih enotah v Republiki Sloveniji, je v Republiki Sloveniji registriranih 13 društev, ki so jih ustanovili državljani Republike Slovenije, pred letom 1991 pa tudi državljani SFRJ, srbske narodnosti - točno ste povedali. Za povezovanje navedenih društev je ustanovljena tudi zveza srbskih društev v Sloveniji, s sedežem v Ljubljani. Moram reči, da tukaj ne gre za tujsko društvo, ampak gre v bistvu za slovensko društvo oziroma za slovensko zvezo, v kateri se je teh 13 društev združilo oziroma povezalo. To je pravni temelj in drugače povedati, kot pa sem povedal, enostavno ne morem.
AURELIO JURI: Hvala. Lep pozdrav! Imam dve vprašanji in en poziv oziroma pobudo.
Prvo vprašanje. V okviru sporazuma o pridružitvenem članstvu Republike Slovenije z Evropsko zvezo lahko zasledimo zanimivo vsebino skupne izjave o vprašanjih transporta. 2. točka v zvezi s sodelovanjem pri razvoju pristanišč se glasi: "Pogodbenice potrjujejo željo spodbujati čezmejno sodelovanje z razvojem pristanišč Koper in Trst, v obliki skupnega vlaganja med oblastmi in subjekti, odgovornimi za ti pristanišči. V tem okviru je treba posvetiti pozornost tudi enotnim carinskim postopkom za tranzit blaga oziroma za tranzit prometa, ki poteka prek teh pristanišč." Glede na to, da je že od 1. februarja sporazum operativen, pristojni ministrstvi, in sicer za promet in zveze in za finance, sprašujem, katere aktivnosti sta pokrenili, da bi prišlo do realizacij navedenega oziroma kaj pripravljata in kdaj je kaj konkretnega pričakovati. Sprašujem tudi, ali sta bili pri tem vodstvi mestne občine Koper in Luke Koper povabljeni k sodelovanju.
Drugo vprašanje je za ministra za lokalno samoupravo mag. Grafenaurja, ki ga lepo pozdravljam, po dolgem času. Sprašujem ali bom prejel odgovor na že zdavnaj postavljeno vprašanje v zvezi z velikostjo ustavno skladne občine. Ve se namreč, po odločbi ustavnega sodišča, kakšna mestna občina Koper ne sme biti, ne ve se pa, kakšna sme biti. Zato ni moč vedeti, ali bo skladna z ustavo in zakonom tudi nova občina, ki jo vlada predlaga na območju mestne občine Koper. Kot sem dejal, ko sem to vprašanje postavil, bom zadovoljen že z odgovorom, da je odgovor nemogoč, ker kriterijev za vrednotenje ustavne primernosti občine po teritorialnem obsegu, številu naselij in notranjih heterogenosti preprosto ni.
Tretje vprašanje oziroma pobuda, poziv. Predsednika vlada dr. Drnovška ter podpredsednika gospoda Marjana Podobnika pozivam, da poskrbita, da se znotraj koalicije odpravijo razlogi, nasprotovanja ratifikacij sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju s Hrvaško, ki ga vlada sama zagovarja in da se zakon o rafitikaciji čim prej posreduje državnemu zboru v sprejem. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ SALMIČ: Hvala lepa gospod Juri. Besedo dajem predstavnikom vlade. Besedo ima državni sekretar gospod Lučovnik. Hvala lepa.
MAG. BRANKO LUČOVNIK: Spoštovani. V zvezi z vlogo Luke Koper v Evropski zvezi je potrebno povedati, da smo že na konferenci severnojadranskih luk, ki je bila leta 1998 v Portorožu, izpostavili našo željo, da bi Luki Koper omogočili enakopravno in svobodno konkurenco z Luko Trst. Pri nastopanju na trgih Evropske skupnosti enakopravna, kajti enakopravna in svobodna konkurenca med lukami je namreč ena od temeljnih načel pristaniške politike Evropske skupnosti.
Ker je Republika Slovenija šele pridružena članica Evropske skupnosti, zanjo trenutno ne veljajo določbe, ki bi omogočale Luki Koper status vstopne luke v dežele Evropske skupnosti. Praktično se to pokaže v tem, da je potrebno za blago, ki prihaja v luko kot tranzit za dežele Evropske skupnosti, opraviti vse postopke pregleda in carinjenje šele na meji z naslovljenimi deželami Evropske skupnosti. To pa torej ni v Luki Koper. Posledica tega je dodatni postanek blaga na meji z deželami Evropske skupnosti, večji stroški transporta, zamuda časa, ko bi naj naslovnik prejel blago in posledično temu zmanjšanje konkurenčnosti Luke Koper.
Dejstvo, da je Evropska skupnost že deklarirala Luko Koper kot vstopno luko v Evropo za nekatere tovore, kot na primer avstrijsko žito in pa južno sadje, daje slutiti, da je spisek takšnega blaga lahko tudi širši. In prav to je cilj, kateremu sledimo. Na omenjeni konferenci severnojadranskih luk so pri obravnavi te tematike funkcionarji Evropske skupnosti bili mnenja, da je problem samo bilateralni - med Slovenijo in Italijo. Na osnovi takšnih izjav smo na sestanku s funkcionarji dežele Julijske pokrajine, ki je bil nekaj mesecev za tem v Trstu, ponovno zahtevali odgovor glede vprašanja, kakšni so zadržki Italije, da skupaj organiziramo Luko Koper, kot vhodno luko v dežele Evropske skupnosti. Dobili smo odgovor, da ni nobenih zadržkov in da bo potrebno organizirati sestanek samo na to temo. To iniciativo smo tudi podali, trenutno pa čakamo na odgovor italijanske strani. Na isto vprašanje, kot je bilo zastavljeno na konferenci, je odgovoril gospod Van den Broek ob svojem obisku v Sloveniji, in sicer negativno.
Kljub negativnemu mnenju pa sodimo, da ni potrebno zadevne aktivnosti enostavno ustaviti, saj italijanska stran ni zavrnila naše ponudbe, nasprotno, pripravljena se je pogajati. Naše vztrajanje, da bi bil Luki Koper podeljen status vstopnih vrat v Evropo, temelji predvsem na velikih prednostnih, ki bi jih Luka Koper s tem aktom pridobila. Pridobitev statusa evropskega pristanišča Luki Koper ne bi dajala nobenih prednosti v primerjavi s Trstom, ampak bi nam omogočala enakopravno in svobodno sodelovanje na trgih Evropske skupnosti. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa gospodu državnemu sekretarju, gospodu Lučovniku. Dopolnilno vprašanje? Gospod Juri. Gospod Juri postavlja dopolnilno vprašanje.
AURELIO JURI: Se opravičujem ministru za lokalno samoupravo, ampak bom dopolnil seveda vprašanje v zvezi s pravkar podanim odgovorom. Jaz se strinjam, sem delno zadovoljen, kar se vloge Luke Koper v procesu vključevanja v Evropsko zvezo tiče, je v redu. Prosil pa bi morda tudi v pisni obliki, da se mi odgovori, ali je v izdelavi, v pripravi nek program, ki bo omogočal realizacijo tistega, kar sem prej prebral. Torej, gre za program čezmejnega sodelovanja dveh pristanišč, Luke Koper in Luke Trst z oblikami skupnega vlaganja, pri čemer je treba identificirati subjekte, ki bodo to počeli in zlasti, kako se urejujejo enotni carinski postopki.
Gre za konkretno vprašanje na nek program, ki jaz domnevam, da je v fazi priprave, danes tudi ne terjam odgovora, upam, da mi bo v pisni obliki čimprej posredovan.
Tukaj sem vprašal, ali sta v pripravi tega programa vodstvi mestne občine Koper, kjer se Luka Koper nahaja, in Luke Koper tudi vključeni v sodelovanje, ker brez njih bo težko pripraviti konkreten in uresničljiv program sodelovanja. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Gospod državni sekretar, gospod Lučovnik, daje še odgovor na dopolnilno vprašanje.
MAG. BRANKO LUČOVNIK: Ker to ni samo moje področje, vem samo to, da se vse te stvari usklajujejo skupaj z občino in z Luko Koper, vendar ni povsem moje področje in vam bomo odgovorili pisno. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Besedo dajem gospodu ministru Grafenauerju, ministru za lokalno samoupravo.
MAG. BOŽO GRAFENAUER: Hvala lepa. V najkrajšem času bomo posredovali pisni odgovor. Gospod poslanec Juri zelo dobro pozna problematiko, ki je ustavnopravne, pa tudi politične narave. Sicer pa velja, da so pogoji za občino izpolnjeni na tistem območju, za katerega tako ugotovi državni zbor in za katero tako presodi ustavno sodišče, ampak mi bomo odgovor dali.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa ministru. Nadaljujemo z vprašanji. Naslednji je na vrsti gospod Branko Kelemina. Prosim, imate besedo. Gospod Maksimiljan Lavrinc, gospod Demšar sta odsotna. Besedo ima gospod Kelemina. Imamo še 12 kolegov in kolegico, ki želijo postaviti vprašanja.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo, spoštovana podpredsednica. Cenjeni državni zbor, predstavniki vlade! Jaz bom na hitro prebral vprašanje, ker imam veliko gradiva, pa ne bom drugače uspel.
Postavljam vprašanje ministrstvu za finance. Seveda bi bilo dobro, če bi bil minister Gaspari, ker ga ni, ne vem, kdo bo odgovoril. Jaz se ukvarjam s temi zadevami in hočem to enkrat razčistiti.
Računsko sodišče Republike Slovenije je v letu 1998 opravilo oziroma bolje rečeno želelo opraviti revizijo poslovanja občine Koper. Tole imam od računskega sodišča, je pravnomočno. Pregled izplačilnih list poklicnim funkcionarjem. V svojem poročilu je zapisalo dobesedno takole: "Revizija ni bila izvršena v načrtovanem obsegu, ker županja ni dovolila revizorjem pregleda izplačilnih list poklicnih funkcionarjev, in sicer za 8 mesecev leta 1996 in 7 mesecev leta 1997."
Ministra sprašujem, kaj je ukrenil v zvezi s poročilom računskega sodišča, kakšne ukrepe je uvedel proti županji Kopra zaradi kršenja ustave Republike Slovenije in zakonov. Imamo tudi zakon o lokalni samoupravi, kjer točno piše, mislim, da velja, je nov zakon o lokalni samoupravi, zdajle ga nimam slučajno tu, tisti zadnji členi, kjer piše, da ima v najslabšem primeru, če nekdo krši tako zakonodajo, kot jo krši občina Koper, pravico, da vlada predlaga državnemu zboru, da razreši župana ali županjo, kdorkoli že je. Se ne izvaja.
Prosim, povejte, zakaj se to ne izvaja. Zakon o računskem sodišču v 35. členu piše, jaz sem to zdajle temeljito preštudiral, ravno tako piše, da je pravna oseba za 300 tisoč kaznovana, če ne izvrši tega, kar naloži oziroma če skriva podatke, odgovorna oseba 120 tisoč.
Zdaj pa prosim, lepo mi povejte, kako to izvajate in kakšne ukrepe ste v zvezi s tem sprejeli? To se mora enkrat nehati! To ni tukaj samo Koper. Tudi leta 1995, ko je bil župan še gospod Juri, v tem poročilu, ki ga je računsko sodišče nazadnje izdalo, se vidi, da ni bilo izvršeno. Ja, pa kaj se to pravi, kakšna je to pravna država? Pa kaj se norca dela ta država iz preprostih ljudi, ki morajo plačevati davke? Tukaj pa eni tako delijo denar brez vsake zakonske podlage. Kako si nekdo upa in drzne in kdo to dejansko dovoli? In še malo, jaz pravim, ta Koper živi še vedno, v totalitarnem režimu. In še malo, razumete, pa bodo hoteli imeti, kot je že bilo rečeno, neko svojo deželo, to je ne dolgo tega govoril gospod Franko Juri tam nekje v Italiji, da bomo mi v Sloveniji ustanovili dežele, potem pa bo seveda prišla še avtonomija in nazadnje še država. Prosim, dajte mi temeljit odgovor v zvezi s tem.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospod Kelemina. Vabim predstavnika vlade, če želi dati odgovor. Prosim predstavnika vlada za odgovor na vprašanje, ki ga je postavil gospod Kelemina. Besedo ima državna sekretarka, gospa Marija Janc.
MARIJA JANC: Kratek odgovor gospodu poslancu. Poročila računskega sodišča resda obravnava vlada, res pa jih obravnava tudi državi zbor. Mislim, da je računsko sodišče pri svojem delu precej samostojno pri izvajanju vseh aktivnosti. Mi bomo to vprašanje posredovali računskemu sodišču in zavežem se, da bomo poskrbeli, da boste dobili tudi odgovor.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Poglejte, kaj piše v 88. členu zakona o lokalni samoupravi (tu imamo tudi ministra, pa naj pove!): "Državni organi nadzorujejo zakonitost dela organov občine. Državni nadzor nad delom organov lokalnih skupnosti izvršujejo vlada in ministrstva." In tako naprej, vse piše, kdo potem te stvari izvaja naprej, na osnovi tistega, kar je dalo računsko sodišče. Izgovarjate se in nočete. Jaz ne bom dovolil, da se teh stvari enkrat ne pripelje do konca.
Zato zahtevam oziroma predlagam, da v skladu z 29. členom poslovnika, prvi odstavek, da se o odgovoru vlade opravi razprava v državnem zboru v roku 48 ur, in sicer predlagam, da na naslednji seji, prihodnji teden v torek ob 14.00 uri.
Prosim, da daste ta proceduralni sklep v razpravo. Te stvari je treba enkrat razčistiti; naj se vlada pripravi in da temeljit odgovor, da to končno razčistimo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospod Kelemina. Gospod Kelemina, ali vas lahko zaprosim, če nam ta predlog predložite v pisni obliki, da bomo potem na koncu to uredili. Hvala lepa.
Naslednji je gospod Jože Jagodnik.
JOŽE JAGODNIK: Hvala lepa za besedo. Ampak res teče že natančno - zdaj se je ura pokazala. Hvala lepa še enkrat.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Ja, ko začnete govoriti, kolegi poslanci.
JOŽE JAGODNIK: Nekaj odgovorov sem že dobil na nameravano vprašanje, ki ga je postavil tudi gospod Peter Lešnik, zato bom skrajšal. Gre, seveda, za Tam, katerega zgodba postaja vsak dan bolj žalostna. Lahko se zgodi, da bo za delavski praznik, 1. maj, zares doživela neslaven epilog.
Vprašanji, ki mi še ostajata, pa sta: kaj pomeni prodaja po delih? Po mojem mnenju izgubo 1.500 preostalih delovnih mest, predvsem pa morebitno ali pa skorajda zanesljivo prevaro zaposlenih, ki se pojavljajo kot upravičenci v stečajni masi. Torej trdim, da gre za prevaro.
Ali vlada razpolaga z dejanskim bonitetnim statusom tistega partnerja, ki se je prijavil kot potencialni kupec, torej MTI? To sta dve vprašanji.
Drug sklop vprašanj se nanaša na dogajanje na slovenskem bančnem trgu. Bom zelo slikovit. Dne 16. marca predsednik vlade izjavi, da "bo minister naredil red". Torej, je bil prej "nered". Za tem minister opravi sestanek z vodilnimi ljudmi iz Nove Ljubljanske banke in Nove Kreditne banke Maribor. Javnost o tem ni bila obveščena. Še pred tem, Nova Kreditna banka Maribor odkupi 21%-ni delež v Dolenjski banki in za tem Nova Ljubljanska banka odkupi, menda 51%-ni delež v tej isti Dolenjski banki. Za prvo dejanje je obstajalo soglasje Banke Slovenije, za drugo ga po mojih podatkih še ni.
Ali je to odgovor slovenskih bank, prva ima v lasti 35% trga, ali kontrolira, druga menda okoli 12% slovenskega bančnega trga. Ali je to odgovor slovenskih bank na bodočo tujo konkurenco? Kaj se pravzaprav dogaja in ali te poteze ne načenjajo zaupanja slovenskih varčevalcev? Končno pa tudi, ali je parlament vreden zaupanja, da mu te informacije vlada, ki je lastnik, v imenu države seveda, lastnik teh bank, tudi zaupa. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Vabim predstavnike vlade. Besedo ima državna sekretarka, gospa Dobravc-Tatalovič.
IRENA DOBRAVC-TATALOVIČ: Spoštovani poslanec gospod Jagodnik! V v zvezi s prvim vašim vprašanjem bi vam želela dati neka dodatna pojasnila o celotnem postopku, ki poteka v zvezi s prodajo premoženja Tam kupcu MTI Evropa d.o.o.
Torej, kot sem že prej povedala, je vlada na svoji 100. seji obravnavala pod strogo zaupno informacijo o dosedanjih aktivnostih in postopkih v zvezi s prodajo premoženja Tam in seveda sprejela stališča in predloge, da naj se podpre prodaja v celoti, če je to mogoče. Če pa ne, pa naj se stori vse potrebno, da se izvede tudi drugi način prodaje, ki je po naši veljavni zakonodaji tudi možen, in sicer prodaja po delih.
Torej, na našem ministrstvu smo imeli številne kontakte, tako z družbo MTI d.o.o., kot tudi z lastnikom te družbe, gospodom Ipnom. Po številnih razgovorih ocenjujemo, to je ocena našega ministrstva in ne še vlade Republike Slovenije, da prodaja v celoti nima najboljše perspektive. Glede na preverjanje bonitete in razgovore s kupcem Tam, menimo, da ne razpolaga z ustreznimi finančnimi aspekti, ki bi lahko omogočili realizacijo tega projekta. K temu nas dodatno prepričuje še stališče, da 10% ara, ki je predpogoj za veljavno sklenitev tega posla, ni plačana. Težave, ki jih ima, jih ima, glede na njegove izjave, v zvezi s svojimi financerji, to so ameriške banke. Že pri sami pridobitvi are, so pokazale na dejstva, da obstajajo veliki vprašaji, veliki dvomi, ali bo do prodaje Tama v celoti prišlo v času, ki ga ima MTI Evropa na razpolago.
Ne glede na navedeno, pa ocenjujemo, in to smo povedali tudi na tiskovni konferenci, ki je bila ob parafiranju te pogodbe, da tudi prodaja Tama po delih ne pomeni nekaj slabega, ne pomeni prevare, ampak utegne biti celo boljša opcija za najemnike ter za družbe, ki v tem sklopu nastopajo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa državni sekretarki. Del odgovora bo posredovala tudi državna sekretarka, gospa Marija Janc.
MARIJA JANC: Odgovor glede dogajanja v bančni sferi, moram reči, da ni to moje delovno področje, zato vam bomo posredovali pismeni odgovor.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Dopolnilno vprašanje postavlja gospod Jagodnik.
JOŽE JAGODNIK: Hvala za to možnost. Jaz mislim, dobro, pričakujem pisni odgovor na drugo vprašanje. Toda pri prvem vprašanju ne glede, da nimam možnosti komentarja, bom vendar le to poskušal vplesti na nek drug način.
Ta ugotovitev, da dvomite v bonitetni potencial firme, ki se je prijavila za nakup, je v mnogočem odločilno vplivala tudi na politiko slovenske razvojne družbe pri celotnem dogajanju glede odkupa. Mislim, da seveda nimate prav, ko trdite, da ne gre za prevaro. Namreč, pričakovanja iz stečajne mase, ko se prodaja podjetje v celoti, so nekaj drugega, kot pričakovanja delavcev za neizplačan del osebnega dohodka, ko gre za primer prodaje po delih. To morate v ministrstvu zanesljivo vedeti, kajti v tem smislu je bil sprejet tudi zakon o garancijah, ki natančno določa bonitetne vrstne rede bank upnic v celotni prodaji Tama. V tem primeru seveda so delavci podpisani absolutno v neenakopravno še slabšem položaju, govorim za tistih 6.000 delavcev, ki so bili odpuščeni od Tama in ki so seveda dobivali ta del neizplačanih osebnih dohodkov, ki imajo priznan ta del neizplačanih osebnih dohodkov. Za to gre pri vsem tem. Hvala lepa.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Prvo vprašanje je namenjeno ministrstvu za zdravstvo. Prosila bi, da mi odgovori, koliko honorarjev in v kakšni višini je prejela delovna skupina za revizijo medicinsko funkcionalnega programa nove pediatrične klinike v letih 1996, 1997 in 1998 ter 1999. Koliko potnih stroškov, honorarjev po pogodbi oziroma avtorskih honorarjev je prejel predsednik te komisije in katera sredstva so bila koriščena v ta namen ter kakšne honorarje bodo prejeli predsednik in člani komisije za oceno potrebnih bolniških postelj za otroke v Sloveniji v naslednjem desetletju? Iz katere proračunske postavke se bo financiralo delo komisije in honorarji oziroma stroški predsednika in članov komisije? To je prvo vprašanje.
Drugo vprašanje. V poslanski pisarni so me obvestili, da se je 5. februarja 1999 popoldan pojavilo v Ljubljani na Tržaški cesti med tovarno Ilirijo in gimnazijo Vič okoli 30 plakatov, velikosti A-3 formata, ki so vabili na satanistični festival z geslom "Ubijte boga!", za 22.2.1999, v Klub K4, Kersnikova 4, Ljubljana. Na plakatih je bil narobe obrnjen simbolično goreči križ in nad njim prav tako goreči napis "Umor boga". Prav tako so se pojavili tudi podobno grafično opremljeni letaki z napisom "Ubijte kristjane!" in drugi, z geslom "Satan hoče tvojo smrt", in nekateri s slovenskim besedilom "Uničenje vsega sveta". Na programski zloženki Kluba K4 za mesec februar pa je pisalo, da bo protagonist večera satanist Benton, ki je s svojimi glasbeniki na poti uničenja sveta in da je geslo "Ubijte kristjane" izpoved njegovega osebnega sovraštva. Naj spomnim, da se je nacistično nasilje v Nemčiji pred drugo svetovno vojno začelo z geslom "Ubijte Jude!" Ali smo sedaj v naši domovini prevzeli kristjani vlogo preganjanih Judov? Ni se še dobro končalo obdobje, ko so bili kristjani tudi formalno drugorazredni državljani. V samostojni Sloveniji pa smo upali, da bomo lahko skupaj z drugimi državljani v medsebojnem spoštovanju gradili pravo demokracijo. Pred izvedbo tega festivala v Klubu K4 so posamezniki o tem z dokaznim materialom obvestili UNZ na Prešernovi 18 in varuha človekovih pravic, vendar se ni nič zgodilo. Po naši ustavi govori 63. člen o prepovedi spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti. Po našem kazenskem zakoniku je to dejanje protiustavno in kaznivo. Vendar so oblasti kljub temu to dovolile.
Postavljam vprašanje. Zakaj MNZ ni ukrepalo v skladu z veljavno zakonodajo in preprečilo, da se krši 63. člen ustave? Kolikšen delež proračunskih sredstev pri financiranju showa gre iz državnega proračuna? Kaj namerava vlada storiti v bodoče, da se prepreči spodbujanje k neenakopravnosti in nestrpnosti, nasilju, zlasti med mladimi? Kaj je storila oziroma kaj bo storilo ob podobnih primerih ministrstvo za šolstvo, da se plakati, zloženke, letaki s sporno vsebino ne bodo pojavljali v bližini šol? Kakšne preventivne ukrepe namerava uporabiti vlada, da Slovenija ne bo postala kulturno in moralno smetišče Evrope? Prosim za ustni odgovor.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa gospe Zbačnik. Predstavniki vlade - besedo ima minister Božo Grafenauer.
MAG. BOŽO GRAFENAUER: Hvala lepa. Dr. Jereb me je zaradi nujne zadržanosti zaprosil, če bi prebral ta odgovor. Verjetno me je izbral, ker ve, da sem še pod intenzivno medicinsko oskrbo, pa upam, da boste razumeli, da je on nujno odsoten.
Predsednik komisije za projekt izgradnje pediatrične klinike je bil do srede leta 1998 prof. dr. Pavle Kornhauser. V letu 1997 in 1998 je imel dve pogodbi o delu in prejel leta 1997 na to pogodbo honorar 300.000 SIT neto, v letu 1998 ravno tako 300.000 SIT neto. Oba zneska sta bila izplačana iz materialnih stroškov ministrstva. V letu 1996 in 1999 prof. dr. Pavle Kornhauser ni na ministrstvu za zdravstvo prejel nobenega honorarja.
Komisija, ki je bila imenovana v začetku tega meseca zaradi priprave potrebnih bolniških kapacitet za naslednje desetletje, je bila šele konstituirana in delo komisije, razen predsednika, ne bo honoriramo. Za honorar predsednika se še nismo dogovorili. Minister Jereb je zagotovil, da bo ta odgovor vam posredovan tudi pisno. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa ministru. Lahko nadaljujemo. Prosim, drugi del odgovora daje gospod Slavko Debelak, državni sekretar.
MAG. SLAVKO DEBELAK: Spoštovana gospa poslanka! Klub K4, Kersnikova ulica v Ljubljani, upravlja študentska organizacija univerze v Ljubljani, kot ste točno povedali, na navedenem naslovu. Status te organizacije ureja zakon o skupnosti študentov, ki določa, da je študentska organizacija, organizacija samostojnega visokošolskega zavoda tudi pravna oseba.
Med zakonsko opredeljenimi nalogami študentskih organizacij, tudi te so opredeljene, so tudi dejavnosti sprejemanja, organiziranja in izvajanja programov interesnih dejavnosti študentov na področju kulture. Zaradi tako opredeljenega statusa ter zaradi 10. člena že večkrat omenjenega zakona o javnih shodih in javnih prireditvah, študentska organizacija univerze v Ljubljani ni dolžna, ponavljam, ni dolžna priglašati javnih prireditev, ki jih organizira v svojih prostorih, v kraju, kjer ima sedež, in v izvrševanju pravic, določenih s statutom. To je prireditev, ki jo organizira v prostorih kluba K4, Kersnikova 4 v Ljubljani, kjer je bila tudi ta prireditev izvedena.
Gospa poslanka, zaradi navedene zakonske ureditve za tovrstne prireditve tudi ni mogoče pred samo prireditvijo ugotavljati, ali je podan utemeljen sum, da je javna prireditev organizirana z namenom, da bi se na njej razvijala po zakonu prepovedana dejavnost, kot je to po zakonu o javnih shodih in javnih prireditvah določeno za vse ostale javne prireditve, ki jih je organizator, tako kot sem danes že večkrat povedal, dolžan priglasiti in zanje zaprositi z odločbo, če se odvijajo na javnem kraju. Za eventualne prekrške ali celo kazniva dejanja, ki bi jih organizator storil ob izvedbi takšne prireditve, pa seveda storilec odgovarja skladno s predpisi o prekrških oziroma po določbah kazenskega zakona Republike Slovenije.
Kar se tiče plakatiranja, spoštovana gospa poslanka, v Ljubljani ureja mestni odlok o plakatiranju, po katerem je dovoljeno nameščanje plakatov, tudi glede vsebine, samo v za to določenih površinah in na podlagi predhodnega dovoljenja pristojnega organa mestne uprave. Nadzor nad tem plakatiranjem in tudi nad vsebinami pa opravlja komunalna inšpekcija mesta Ljubljane.
Za konec še to. Policija je spremljala to prireditev. Namreč, dobila je obvestilo v času prireditve, da je v klubu nastavljena bomba. Ne vem, če ste s tem seznanjeni. Spremljala je to tudi že prej s svojimi taktičnimi ukrepi in pri izvedbi samega programa ni zaznala nobenih znakov niti prekrška niti kaznivega dejanja, seveda ne tistih dejanj, o katerih navajate oziroma so vas obvestili, neke rasne, verske oziroma podobne nestrpnosti, zato tudi ni ukrepala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Gospa Zbačnikova želi postaviti še dopolnilno vprašanje, prosim, imate besedo.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Hvala za del odgovora, ki ga tudi sama vem. Vendar mene zanima, kršen je 63. člen ustave. Ti letaki so ležali po Ljubljani, okoli gimnazije okoli šol, in to deset dni pred pričetkom. Ljudje so vas opozorili oziroma so reagirali, dokazni material so prinesli in mislim, da je taka kršitev 63. člena ustave, ki poziva k nasilju in verski nestrpnosti, mislim, da je dosti velik razlog, da se na tem področju nekaj ukrene. Ali moramo čakati kaznivo dejanje, ali moramo čakati zločin, ali moramo čakati, da se zgodijo nemiri. Sprašujem, zakaj pa v teh primerih, ko je jasno na plakatih, letakih napisano, da se poziva k verski nestrpnosti in ko je jasno v naši ustavi zapisano, da je to kaznivo dejanje, se nič ne zgodi. Sprašujem, če mi na ta del odgovora bolj natančno pojasnite. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa gospe Zbačnikovi. Prosim, odgovor na dopolnilno vprašanje bo dal gospod Slavko Debelak.
MAG. SLAVKO DEBELAK: Stranke so poslale tudi nekaj izvodov teh plakatov na policijsko upravo v Ljubljano, kjer so proučili. Prosim, jaz govorim tako, kot so mi povedali in ugotovili, da je to sicer neka umetniška zadeva in ni elementov nekega sovražnega delovanja oziroma neke nestrpnosti. Obvestili so pa komunalno inšpekcijo Ljubljana ali je K4 zaprosil za plakatiranje oziroma ali so plakati upravičeno nameščeni na lokaciji, ki ste jo omenili, to je bilo zlasti na območju Viča.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa. Spoštovani! Moje prvo vprašanje je namenjeno ministrstvu za zdravstvo in ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.
Domovi za varstvo odraslih so po celi Sloveniji preveč natrpani. Čakalne dobe so dolge. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve sicer vodi aktivnosti na tem področju, v mislih imam predvsem gradnjo teh domov, vendar to ne bo zadostovalo. Delno rešitev oziroma omilitev tega pritiska na domove bi lahko dosegli z negovalnimi bolnišnicami. V njih bi našli svoj prostor starejši, ki bi jih lahko iz bolnišnic, seveda, ko za to izpolnijo pogoje, odpustili in za njihovo oskrbo poskrbeli v teh domovih. V teh primerih ni potrebna stalna prisotnost zdravnika, je pa dobro, da je zdravnik v bližini.
Konkreten primer. V Velenju imamo takšen primer, ko bi lahko te prostore zagotovili v sicer še nedokončanem nadstropju zdravstvenega doma. Zanima me, ali ste o tem v obeh ministrstvih, se pravi v ministrstvu za zdravstvo in v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve seznanjeni in kako boste v tem in v podobnih primerih tudi odreagirali.
Drugo vprašanje je namenjeno ministrstvu za obrambo. Zavedam se, da še ni 100 dni, od kar ste bili imenovani. Vendar bom vprašanje vseeno postavil. Veliko časa je že od takrat, ko so nam hrvaški organi zaplenili kombi, ki je bil namenjen posebnim namenom. Zanima me glede na to, da je v začetku bil prisoten velik optimizem, da bomo ta kombi dobili nazaj, kako daleč smo zdaj s to zadevo. Ali je ta optimizem še prisoten ali pa smo ta kombi povsem odpisali? Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ SALMIČ: Hvala lepa, gospodu Kontiču. Vabim predstavnike vlade. Državni sekretar gospod Berger, bo dal del odgovora.
MIROSLAV BERGER: Odgovoril bom samo na tisto prvo vprašanje, vsaj delno, glede negovalnih oddelkov in problematike domov upokojencev. V nacionalnem programu štarejših, do leta 2005, je predvidena tudi izgradnja domov za upokojence. Tam je predvideno 1.500 v javni mreži ležišč, nekaj prek koncesij in ostalo kot možno na trgu prek privatnih. Strinjamo se, da javna mreža ne bo pokrila vseh potreb. Vendar tudi ni namen, da bi pokrila vse potrebe v takem smislu, da bi vsi varovanci ali pa bodoči varovanci morali biti v domovih za upokojence. Zato razvijamo mrežo in poskušamo zgraditi mrežo za pomoč na domu in ostale programe, kjer bi starejšim zagotovili, zdravim starejšim zagotovili, da bi bivajo v svojem okolju, se bolje počutijo do tistega trenutka, ko je to možno.
Kar se tiče konkretno negovalnih oddelkov, načeloma teorija oziroma politika ravno obratno obrača. Negovalni oddelki v domovih upokojencev so tudi dražji, če samo iz tega aspekta gledam. V negovalnem oddelku niso samo tisti, ki so nebogljeni, če lahko tako rečem, so praktično tudi, vi ste sami rekli, predhodno odpuščeni iz bolnic. Stalna prisotnost zdravnika mora biti in medicinskega osebja.
Domovi za upokojence pa tega osebja nimajo po normativih toliko, kot bi jih morali imeti. V teh domovih, ki jih imamo in ki jih dograjujemo, ne predvidevamo intenzivne nege, če lahko tako rečem, v obliki negovalnih oddelkov. Jasno so pa tisti negovalni kot oddelki, kot jih mi razumemo, pač za nepokretne in tiste, ki sami ne morejo živeti.
Kar se Velenja tiče, konkretnih pobud ni bilo. Sem pa osebno seznanjen s to varianto. Moram reči, da smo mi že lani šli v izbiranje variant prek javnega razpisa, predhodnega. Mi smo si opredelili program domov za starejše glede na, ne na čas ali pa želje, ampak glede na pokritost na terenu. Velenje konkretno v tem programu med prvimi petimi, ki jih bo država zgradila, ni zajeto. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ SALMIČ: Hvala lepa. Minister gospod Franci Demšar ima besedo.
FRANCI DEMŠAR: Spoštovani. V zvezi z vračanjem zaplenjenega kombija vam žal ne morem dati nobenih informacij, niti optimističnih, niti pesimističnih. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ SALMIČ: Hvala lepa gospodu ministru. Vabim naslednjega, ki želi postaviti poslansko vprašanje, gospoda Marijana Schiffrerja.Ugotavljam, da ga ni. Naslednji ima besedo gospod Miroslav Luci.
MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospa predsedujoča. Lep pozdrav poslankam in poslancem, kolikor jih je, in predstavnikom vlade, ministrom.
Moje poslansko vprašanje se tiče lokalne samouprave. Leta 1994 so razpadle bivše družbenopolitične skupnosti, nastale so nove lokalne skupnosti, občine. Takrat je tudi zaživel nov način financiranja občin po principu zagotovljene porabe. Način zagotovljene porabe je zajemal tudi organizacijsko specifičnost občin. Županom ter občinskim svetom je bilo naloženo, poleg ostalega, da dogovorno razdelijo premoženje bivših občin, bivših družbenopolitičnih skupnosti, kar veliki večini občin po Sloveniji ni uspelo. Manjkala so podrobnejša navodila takratnega ministrstva za lokalno samoupravo in vlade. Tudi ni bilo nobenih zakonskih opredelitev, kljub temu da je zakon opredelil občine. Nastalo je veliko zapletov pri funkcioniranju in financiranju številnih vzgojno-izobraževalnih, kulturnih, javnih zavodov ter gospodarskih javnih družb.
Ne da bi rešili to problematiko, torej premoženjsko pravno delitev, so 1998, torej lani, nastale nove občine in predvidena delitev še nerazdeljenega premoženja in ustanoviteljskih pravic. Novela zakona o lokalni samoupravi je zakonsko predvidela ureditev premoženjsko-pravnih zadev v novo nastalih občinah, vendar je ustavno sodišče Republike Slovenije s svojo odločbo zaustavilo izvajanje ravno tistih členov, ki odločajo o ureditvi premoženjsko-pravnih in ustanoviteljskih pravic. Nov zakon o financiranju občin po principu primerne porabe je nekaterim občinam, zlasti mestnim, onemogočil normalno financiranje javnih zavodov in gospodarskih javnih družb, razvojnih institucij, knjižnic, šol za učence s posebnimi potrebami, glasbenih šol, ki so bili ustanovljeni za širše območje tedanjih več deset občin.
Novo nastale občine ne želijo prevzemati finančnih obveznosti. Njihovi občani pa s pridom uporabljajo storitve in dejavnosti teh zavodov - govorim o knjižnicah, gledališčih, razvojnih centrih, kulturnih zavodih. Tudi 5% zvišana dohodnina mestnim občinam ne pokriva teh stroškov.
Vprašanje: Kaj bo vlada Republike Slovenije storila, da se uredijo premoženjsko-pravne zadeve, delitvene bilance med novo nastalimi občinami? Vlada in parlament sta omogočila nastanek novih občin, zato morata poskrbeti tudi za razrešitev premoženjsko-pravnih zadev.
Drugič: Kaj namerava storiti vlada Republike Slovenije, da bo prišlo do zagotavljanja financiranja javnih zavodov s področja kulture, izobraževanja, gospodarske infrastrukture, ki so bili ustanovljeni za širše področje, v našem primeru sedaj za 15 občin, torej za 70.000 prebivalcev, in sedanja sedežna občina ne more več financirati teh ustanov? Ali bo prišlo do ukinjanja teh inštitucij in do pada kulturne in intelektualne zavesti na tem področju ali bo kaj v tem primeru naredila tudi država? Primerna poraba z lastnimi prihodki ne dosega tega, da bi lahko financirali vse te inštitucije, ki so bile ustanovljene za veliko število občin, v našem primeru za 15 občin in za 70.000 prebivalcev. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospod Luci. Besedo ima minister za področje lokalne samouprave, gospod Božo Grafenauer.
MAG. BOŽO GRAFENAUER: Hvala lepa. Poslanec, dr. Luci, je korektno navedel dejstva in potek zakonodaje. Moram ugotoviti, da je v lanskem letu državni zbor po našem mnenju sprejel ustrezno zakonodajo, ki bo omogočala, da bodo tiste občine, ki so nastale lansko leto, da bodo normalno razdelile svoje premoženje in sprejele delitveno bilanco. Na žalost še v nekaterih občinah, ki so nastale leta 1994, ni prišlo do dogovora o delitvi premoženja, čeprav ugotavljam, da v fazi, v zakonodajni proceduri v lanskem letu, je ta zakonodajna procedura tudi pospešila, da je kar v precej občinah prišlo do dogovora o delitvi premoženja.
Zakon izhaja predvsem iz tega, da želi spodbujati sporazumno delitev premoženja. Tisti primeri, ko sporazumne delitve ni, pa ima instrumentarij za, da tako rečem, prisilno delitev. Žal je potem, ko so nekatere ljubljanske občine, ker se štiri oziroma pet let ne morejo dogovoriti za delitev premoženja, sprožile pobudo pri ustavnem sodišču, ustavno sodišče zadržalo izvajanje določenih členov. Še vedno je pa odprta možnost, da se občine v tem času med sabo sporazumejo.
Iz prakse ustavnega sodišča lahko ugotovim, da v takem primeru ustavno sodišče v relativno kratkem času odloči. Takoj ko bo ustavno sodišče odločilo, če bo ugotovilo kakšno morebitno neustavnost zakona, bo seveda vlada takoj reagirala. Drugače pa s stališča mene kot ministra sem vedno pripravljen, če ima to kakšno težo tudi pri vas, še pomagati pri sklenitvi dogovora. Moram reči, da si je poslanec Luci to ves čas prizadeval. Na žalost pa, kadar je več sogovornikov, seveda je dogovor in sporazum sklenjen takrat, ko se vsi strinjajo. Jaz upam, da bo ustavno sodišče predvsem odločilo v zelo kratkem času.
Glede ministrstva za kulturo, ker verjetno nisem kompetenten za odgovor in ne vidim več predstavnika, zakon o financiranju občin je pomenil tudi določene premike na tem področju. Kolikor poznam, se ministrstvo za kulturo intenzivno ukvarja s temi vprašanji, verjetno pozna tudi probleme in bom prenesel ministru Školču, da vam poda ustrezen odgovor na tisti del vprašanja. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa ministru. Nadaljujemo s poslanskimi vprašanji. Še 7 prijavljenih kandidatov. Prvi je na vrsti Janko Veber. Prosim.
JANKO VEBER: Hvala za besedo in lep pozdrav vsem! Vprašanje imam za ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj. Delavci tekstilne tovarne Tekstilana Kočevje so v postopku lastninskega preoblikovanja podjetja v skladu s sprejetim programom lastninskega preoblikovanja v podjetju vložili lastninske certifikate. Agencija Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo je podjetju že izdalo drugo soglasje za vpis lastninskega preoblikovanja v sodni register, vendar do lastninskega preoblikovanja ni prišlo, ker je bil nad podjetjem še pred vpisom lastninskega preoblikovanja uveden stečajni postopek. To se je zgodilo 13.2.1996. V tej zvezi je že pooblaščenec delavcev oziroma vlagateljev certifikatov že 22. maja 1996 zahteval od ministrstva za ekonomske odnose in razvoj vračilo in ponovno preknjiženje vplačanih lastninskih certifikatov nazaj na račun imetnikov. Ministrstvo še do danes ni preknjižilo certifikatov na račune imetnikov, čeprav bi to lahko storilo z enkratnim nalogom agenciji za plačilni promet, nadziranje in informiranje, ki vodi evidenco certifikatnih računov.
Sprašujem ministrstvo: Kje so ti lastninski certifikati? In drugič. Zakaj Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj imetnikom certifikatov ne odgovori? Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Vabim predstavnike vlade. Prosim, minister Gantar ima besedo.
DR. PAVEL GANTAR: Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani poslanec gospod Veber! Minister za ekonomske odnose in razvoj gospod Senjur me je zaprosil, da naj posredujem, če bo vprašanje za njegov resor, ker je dejansko moral nujno oditi. Lahko bi rekel samo to, da smo si vprašanje zapisali in bomo v najkrajšem času posredovali odgovor, za katerega mislim, da ga ne bo težko dobiti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa ministru Pavlu Gantarju. Naslednji, ki ga vabim za govornico, je gospod Rudolf Petan. Gospoda Rudolfa Petana ni med nami. Nadaljujemo. Gospod Franc Pukšič ima besedo. Imate besedo, gospod Pukšič!
FRANC PUKŠIČ: Če mi daste na nulo, bi prosil.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Ja, tako šteje nazaj. 3 minute, odšteva.
FRANC PUKŠIČ: Glede na dogajanja v Mariboru, glede na dogajanja v zvezi z delavci in z MPP, glede na brezposelnost v mariborski regiji, ki je dvakrat večja kot v povprečju v Republiki Sloveniji, in glede na, po mojem, velike nepravilnosti s strani slovenske razvojne družbe pri Smeltu, postavljam naslednja vprašanja:
Koliko denarja je šlo iz poroštev v zadnjih letih za poizkus sanacije Tama v Mariboru? Koliko je bilo danih poroštev? Koliko je bilo vnovčenih poroštev? Koliko poroštev bo vnovčenih zaradi oziroma ob prodaji, in sicer, koliko ob celotni prodaji in koliko ob posamični, torej prodaji po delih?
Kolikšna je tržna vrednost, prvič, nepremičnin, in drugič, Tama kot podjetja in blagovne znamke? Koliko bo država dobila s prodajo Tama? Kaj bo naredila s temi sredstvi? Ali bo odplačala dolgove in poroštva ali bo polnila proračunsko luknjo? Kako bo zagotovila zadostno število kvalitetnih delovnih mest, približno 12.000, na to pa se veže še ostalih 8.000 ali pa več, za kar so se dajala državna sredstva? Ali obstaja zraven "prodaja tama" še kakšen drugi scenarij za Maribor in okolico? Kdo je določil prodajno ceno in dal soglasje k prodajnim pogojem MTI Evropa? Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa gospodu Pukšiču. To je bila kar paleta vprašanj. Prosim predstavnike vlade. Besedo ima državna sekretarka gospa Dobravc-Tatalovič.
IRENA DOBRAVC-TATALOVIČ: Hvala lepa. Spoštovani poslanec Pukšič! Vaša vprašanja so zelo celovita in zato dovolite, da vam na ves sklop tudi pripravimo pisno informacijo.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Gospod Pukšič bo postavil še dopolnilno vprašanje. Prosim, gospod Pukšič, imate besedo.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa. Gospa državna sekretarka, lahko sedete, ker ne bo treba priti nazaj za govornico. Glede na 29. člen poslovnika državnega zbora ima poslanec možnost, da ne prej kot v 48 urah zahteva razpravo v državnem zboru o dobljenih odgovorih na postavljena vprašanja. Uporabljam torej to možnost 29. člena poslovnika državnega zbora.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospod Pukšič. Ravno tako kot gospoda Kelemino bi tudi vas prosila, če postavite vprašanja v pisni obliki.
FRANC PUKŠIČ: Bom. Predsedujoča, ker pa imam še nekaj trenutkov časa, če dovolite, bi postavil še dodatno vprašanje: Ali je gospod Drnovšek, predsednik vlade, prišel v Maribor in se sestal z bančniki predvsem z namenom, da nevtralizira v tistem času pričakovano razkritje zakulisne sanacije bank skozi Tam s strani gospoda Ivana Nerada, odstavljenega direktorja SKB Banke?
Pa še zadnje dodatno vprašanje: Ali je bil celotni manever zavlačevanja in prodaje predvsem zaradi pridobitve proste ekonomske cone in možnosti tako imenovanega tihega lastninjenja prek SRD-ja? Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospod Pukšič. Torej, predlog boste pa pripravili v pisni obliki, kajne? Hvala.
Nadaljujemo. Besedo ima gospod Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Spoštovani predstavniki vlade! Moje vprašanje je namenjeno ministru za šolstvo in šport. Sicer ne vidim... Aha, vidim znano ime. Vprašanje se nanaša na problematiko plačila prevozov šoloobveznih otrok na nevarnih poteh pod štirimi kilometri razdalje.
Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, številka 12/96) v 81. členu opredeljuje financiranje prevozov učencev. Zakon predpisuje, da je plačnik prevozov pod štirimi kilometri, se pravi, na nevarnih poteh, državni proračun, prevoze nad štirimi kilometri pa plača lokalna skupnost. Prevoze pod štirimi kilometri in nad štirimi kilometri na lokalni ravni organizacijsko ureja občina oziroma lokalna skupnost. Občina po izstavljenih fakturah prevoznikov iz priloženih seznamov loči učence, ki se vozijo na nevarnih poteh, in na osnovi teh seznamov pošlje zahtevke za refundacijo nastalih stroškov na ministrstvo za šolstvo in šport.
Občina Slovenska Bistrica je za leto 1998 na podlagi omenjenega zakona poslala na ministrstvo za šolstvo in šport zahtevek za refundacijo prevozov na nevarnih poteh pod štirimi kilometri v višini 22.120.626,00 SIT. Vendar je na osnovi pogodbe o zagotavljanju sredstev za kritje stroškov prevozov na nevarnih poteh za učence osnovnih šol za leto 1998 (številka pogodbe 331... in tako naprej, z dne 24.6.1998) prejela za ta namen le 2.239.000 SIT. V letošnjem letu pa v ta namen še ni dobila nikakršnih sredstev.
Ker ocenjujem, da tudi v primeru drugih občin iz demografsko ogroženih območij vlada ne izpolnjuje svojih zakonskih obveznosti, postaja očitno, da tudi na ta način vlada postavlja v privilegiran položaj tiste lokalne skupnosti, ki imajo otroke v urbanih naseljih. S tem se še zmanjšujejo možnosti takih občin, da svoja skromna proračunska sredstva namenjajo za spodbujanje razvoja občin. Vlado sprašujem, kdaj bo poravnala svoje zakonsko določene obveznosti?
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Besedo ima še državni sekretar, gospod Strel.
DR. JANKO STREL: Gospod poslanec, na postavljeno vprašanje boste sicer dobili natančnejši pisni odgovor. Sicer pa je v zvezi s tem vprašanjem tudi več odprtih vprašanj glede določitve tistih poti, ki so opredeljene kot nevarne. Na teh segmentih se kar nekaj usklajuje tudi s posameznimi občinami, ker je v nekaterih primerih prišlo zgolj do tega, da so se prekvalificirali sicer normalni prevozi v ta rang samo zaradi prenosa obveznosti z enega naslova na drugega. Skratka, dobili boste detajlni odgovor za vašo občino.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Še dopolnilno vprašanje? Prosim, gospod Jerovšek, potem pa bi zaključili s tem vprašanjem. Prosim, gospod Jerovšek, če postavite še dopolnilno vprašanje.
JOŽEF JEROVŠEK: Gospod državni sekretar, seveda pričakujem tudi zaradi občine, iz katere prihajam, pisni odgovor. Vendar ste odgovorili tako, kot da je vlada podpisala pogodbo, se pravi, ko je podpisala to pogodbo, je podpisala tako rekoč mačka v žaklju. Ali za našo vlado in za ministrstvo ne velja rimski pregovor iz rimskega prava: "pacta sunt servada", pogodbe je treba spoštovati? Pogodba je dvopartitna in je podpisana. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Gospod Špiletič, imate besedo proceduralno pa tudi za postavitev poslanskega vprašanja ste na vrsti.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Gospa predsedujoča, rad bi pojasnilo na podlagi 70. člena poslovnika...
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Katerega?
BOGOMIR ŠPILETIČ: Na podlagi 70. člena poslovnika, gre pa za to, da je moj kolega Pukšič predlagal v skladu z 29. členom, da se o poslanskem vprašanju, ki ga je zastavil, opravi razprava. Po poslovniku ste dolžni to pobudo dati na glasovanje, potem pa ni niti razprave, niti obrazložitve glasu. Sprašujem, na podlagi katerega člena poslovnika niste ravnali tako, kot vam ta veleva.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ SALMIČ: Hvala lepa. Na osnovi tega člena poslovnika sem tako ravnala, da bomo opravili glasovanje o danih predlogih gospoda Kelemina, ravno tako gospoda Pukšiča, pričakujemo še odgovor gospoda ministra Marušiča na postavljeno vprašanje gospoda Potrča in bomo to storili po opravljenih poslanskih vprašanjih. 29. člen nič ne opredeljuje, da mora biti to takoj. Opravi se razprava, o tem odloči državni zbor. (Vmesni klic iz klopi.) Ja, saj bo brez razprave. Brez razprave na koncu.
Gospod Marušič, morda bi počakali, pa bomo s poslanskimi vprašanji zaključili, pa boste potem dali odgovor, tako kot sem obljubila. Gospod Špiletič pa prosim, če postavite poslansko vprašanje, ker ste na vrsti. Še trije so; dr. Jože Zagožen in gospod Mirko Zamernik.
BOGOMIR ŠPILETIČ: No, moje poslansko vprašanje je oziroma imam tri poslanska vprašanja, so pa v celoti vezana na dogajanje na nekdaj zaprtem območju Kočevske Reke, Gotenice in vasi Škrilj. In sicer: od trenutka ko je postala država 70% lastnik javnega podjetja Snežnik, Kočevska Reka, se krči obseg dejavnosti v tem podjetju, tako da je čedalje več ogroženih delovnih mest, krči se predvsem dejavnost kmetijstva, zaradi česar prihaja tudi do tega, da se čedalje večji obseg površin zagozduje, kar negativno vpliva na razvoj tega področja.
Zato vlado - prvič - sprašujem: kakšna je njena vloga pri načrtovanju razvoja posestava Snežnik, Kočevska Reka, ki je -kot sem dejal - v 70% lasti države.
Drugič: sprašujem v zvezi z dejavnostjo vadbeno-oskrbnega centra v Gotenici, ki se čedalje bolj širi, zato pa se opuščajo nekatere druge dejavnosti, ki so pomembne za razvoj tega področja. V mislih imam zopet kmetijstvo oziroma živinorejo, ki se jo ukinja ali pa zavira možnost njenega razvoja, če hočete tudi na račun izgradnje - ne vem, hlevov za pse ali ne vem česa še. Skratka, gre za razvijanje neproduktivnih dejavnosti na račun tistih, ki so vitalnega pomena za razvoj tega področja.
Zato sprašujem vlado, kdo je o tem odločal in kako vlada namerava kompenzirati to okrnjeno možnost razvoja na tem območju.
In tretje vprašanje je vezano na prepovedano gibanje civilnih oseb na področju vasi Škrilj. Namreč še vedno je cestna zapora, možnost ozirom nemožnost varuje prehoda slovenska vojska in sprašujem, na podlagi katerega predpisa je prepovedano gibanje na tem področju; kdo ima možnost, da tako veliko področje zapre za gibanje civilnih oseb; in ne nazadnje sprašujem, ali je še potrebno, da so tako velika območja na področju Gotenice in Snežnika oziroma vasi Škrilj zaprta v času, ko se bližamo letu 2000 in po demokratičnih volitvah v Sloveniji. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospod Špiletič. Vabim predstavnike vlade. Besedo ima gospod minister Franci Demšar.
DR. FRANCI DEMŠAR: Spoštovani, to vprašanje zadeva več resorjev. Pisno bomo podali usklajen predlog skupaj z ministrstvom za gospodarstvo, kmetijskim in našim ministrstvom. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Je dopolnilno vprašanje? Razumela sem, da bodo v sklopu vprašanj dala odgovor tudi vsa pristojna ministrstva. Prosim, gospod Špiletič. Vprašanje je bilo naslovljeno vladi.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Eno vprašanje je bilo namenjeno tudi ministrstvu za notranje zadeve: v katerem sklopu deluje vadbeno oskrbni center Gotenica.
Ministra sem poslušal in je dejal, da bo skupen odgovor, ki ga bo pripravilo ministrstvo za obrambo, gospodarstvo in kmetijstvo. Ministrstvo za notranje zadeve v njegovem odgovoru ni vključeno, zato prosim predstavnike, da pojasnijo svoj del.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospod Špiletič. Vabim še predstavnike vlade. Državni sekretar ministrstva za notranje zadeve, gospod Slavko Debelak, ima besedo.
MAG. SLAVKO DEBELAK: Hvala. Gospod Špiletič, seveda, tudi naš del bo vključen v ta skupni odgovor, normalna stvar.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Gospod Jože Zagožen, imate besedo.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Imam eno poslansko vprašanje, in sicer naslednje: meja z Republiko Hrvaško še ni ratificirana. O meji tečejo dogovori, ena od neodločenih točk je tudi Trdinov vrh.
Sprašujem vlado, kakšno je njeno stališče do mnenja predsednika države kot vrhovnega poveljnika vojske, izrečenega na Radiu Slovenija 11. marca tega leta: "... da je sporno, ker ima Slovenija s tem vojake, saj se je država ob osamosvojitvi zavezala, da jih na svojih mejah ne bo imela." Dejal je: "To ni popuščanje pogajalskim izhodiščem, ampak najmanj necivilizirano." Konec navedbe. Vprašanje je aktualno tudi zaradi tega, ker bo Slovenija vse težje kos begunskemu valu in ker Republika Avstrija svojo mejo zaradi istega problema rešuje z vojaškimi enotami. Gre torej za dve različni stališči. V tem primeru me zanima, katero je pravilno oziroma katero velja. Želi bi od vlade odgovor na moje vprašanje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospod Jože Zagožen. Predstavniki vlade, beseda je vaša. Besedo ima minister, gospod Franci Demšar.
DR. FRANCI DEMŠAR: Spoštovani! V zvezi s Trdinovim vrhom bom podali pisni odgovor, kjer bomo natančno opredelil, na osnovi katerih aktov se nahaja Slovenska vojska na Trdinovem vrhu.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Prosim, še dopolnilno vprašanje. Gospod Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Sodim, da vprašanje vojske na Trdinovem vrhu ni samo vprašanje tega, kaj je napisano v aktih, ampak tega, kakšna je politika vlade in sprašujem po politiki vlade, ki jo lahko na tem mestu povedo ministri in prosim za ta odgovor.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Besedo ima gospod Franci Demšar, minister za obrambo.
DR. FRANCI DEMŠAR: Spoštovani! Tudi na na ta del bomo odgovorili pisno.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Torej tudi ta odgovor bo v pisni obliki. Hvala lepa. Naslednji, ki ima besedo, je gospod Mirko Zamernik. Ugotavljam, da ga ni med nami. Vabim pa tudi gospoda Schiffrerja, če želi besedo. (Ne želi.) Prosim še gospoda ministra Marušiča, da da odgovor na postavljeno vprašanje gospoda Potrča, obenem pa prosim kolegice in kolege poslance, da se nam pridružijo v dvorani, kajti potekalo bo glasovanje o predlogu, ki sta ga posredovala gospod Pukšič in gospod Kelemina, in sicer v zvezi z odgovorom vlade, da se opravi razprava v državnem zboru. Gospod minister, imate besedo.
TOMAŽ MARUŠIČ: Hvala za besedo. Državnemu poslancu gospodu Potrču odgovorim pisno, ker teh podatkov s seboj nimam, potem ko bodo ti podatki pripravljeni. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospod minister. Tako smo zaključili z vprašanji, sedaj imamo pa še dva predloga, in sicer, da se opravi razprava v državnem zboru na podlagi prvega odstavka 29. člena poslovnika državnega zbora. Gospod poslanec Branko Kelemina predlaga, da se v državnem zboru opravi razprava o odgovoru vlade na poslansko vprašanje na prvem nadaljevanju 12. redne seje po preteku 48 ur od sprejema proceduralnega sklepa. Torej o tem državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu odloči. Ta predlog poslanca Branka Kelemina dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! Razpravljali bomo o odgovoru vlade, in sicer na tej seji po preteku 48 ur. Torej možno je to v četrtek. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (17 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog ni sprejet.
Na glasovanje dajem tudi predlog kolega poslanca, in sicer Franca Pukšiča, ki na podlagi prvega odstavka 29. člena poslovnika državnega zbora predlaga, da se v državnem zboru opravi razprava o odgovoru vlade na poslansko vprašanje v zvezi s sanacijo in poskusom prodaje Tam Maribor. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (25 poslancev.) Je kdo proti? (19 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Razpravo bomo opravili najkasneje po preteku 48 ur, torej najprej - se opravičujem! - po preteku 48 ur od sprejema tega sklepa.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Predstavnikom vlade se zahvaljujem za podane odgovore in udeležbo.
Prehajamo na 36. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DRUŽINSKIH PREJEMKIH, HITRI POSTOPEK. Smo v tretji obravnavi, v kateri imamo vložen amandma poslanske skupine Socialdemokratske stranke, in sicer amandma k A1. členu, ki ste ga prejeli na klop. Prosim, kdo želi besedo oziroma razpravljati? Besedo ima gospa Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep večer!
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Lepo prosim, če prisluhemo razpravi!
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Rada bi razložila, da naš amandma samo dopolnjuje amandma ljudske stranke, ki je bil že sprejet, in sicer omogoča tistim, ki so na meji revščine in na meji eksistence še nekoliko več sredstev za tisto skupino otrok, ki je zelo majhna in na spodnjem minimumu.
Tako prosim, da to podprete, saj bomo s tem pokazali, da resnično želimo, da se za naše otroke nekaj naredi. To so sredstva, ki ne bodo dodatno obremenila proračuna, to so sredstva, ki se bodo vrnila nazaj za otroke; in sicer potem iz davka na dodano vrednost in iz tistega fonda, za katerega se zmanjša, za tistih 50.000 otrok, za katere bi sedaj poskrbeli, da ta politika ne bi bila samo socialna, ampak tudi minimalna družinska politika, dokler se sistemski zakon o družinskih prejemkih ne bo sprejel.
Zato prosim v imenu otrok, ki so na meji revščine, da to podprete. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Prosim, gospod Kelemina, imate besedo.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. Samo dopolnil bi svojo kolegico z nekimi podatki, in sicer, da smo ugotovili, da bi bilo takih upravičencev približno 7.000. To na osnovi izračuna pomeni, da bi bilo vredno, seveda, če zdaj lahko to ovrednotim, bi ta dodatna postavka bila vredna 200 milijonov tolarjev - po naših izračunih. Ker pa ena polovica približno teh upravičencev pa prejema, seveda zaradi tega, ker so pač v taki nizki oziroma ker nimajo nobenih dohodkov, prejemajo socialno pomoč, pridejo dejansko čez - zato ker dobivajo socialno pomoč - pridejo čez prag 15% in se osipa dejansko teh 7.000 na polovico. Tako da bi jih bilo v bistvu potem samo približno 3.500 upravičenih do tega višjega otroškega dodatka, to bi pa bilo približno nekje, po naših izračunih okrog 100 milijonov tolarjev, če vam bo pri odločitvi to kaj pomagalo kot dodatno obrazložitev. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospod Kelemina. Želi še kdo besedo? Ugotavljam, da ni razpravljavcev in dajem na glasovanje amandma k A1 členu. Še predstavnica vlade, prosim. Besedo ima državna sekretarka, gospa Helena Kamnar.
HELENA KAMNAR: Moram se še enkrat oglasiti v vlogi predstavnika vlade. Tudi mi smo mislili, da je v tem razredu manj upravičencev, vendar po najnovejših ocenah, ki temeljijo na dejanskem stanju upravičencev v tem trenutku, je v tem razredu približno 35.000 otrok; kar bo seveda pomenilo v končni fazi nekoliko večji finančni efekt. Ocenjujemo, da gre za približno 800 milijonov tolarjev do konca letošnjega leta. Skupaj z že izglasovanim amandmajem je teža spremembe tega zakona velika 5 milijard 400 tolarjev.
Na to sem vas dolžna opozoriti zaradi tega, ker sredstva ocenjujemo, da ne bo moč dobiti drugače, kakor z rebalansom proračuna. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa državni sekretarki. Prosim, gospa Zbačnikova želi besedo.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Proceduralno prosim takole, pavza, da izračunamo, ker so naši podatki drugačni. Po naših podatkih je za to najnižjo skupino otrok, ki so na meji eksistence, zelo dosti manj otrok, tako da bi prosila pol ure odmora, da mi preverimo in da potem ponovno se lahko odločimo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Na predlog poslanske skupine SDS odrejam pol ure odmora in ker se danes v bistvu naš delovni čas izteka, prekinjam to točko dnevnega reda. Prekinjam s tem sejo državnega zbora in nadaljujemo jutri ob 10.00 uri s to točko dnevnega reda in nato po dnevnem redu dalje. Vsem želim prijeten večer!
(SEJA JE BILA PREKINJENA DNE 30. MARCA 1999 OB 19.42 URI.)