Sejo so vodili: Janez Podobnik, predsednik Državnega zbora, dr. Helena Hren-Vencelj, podpredsednica Državnega zbora in Borut Pahor, podpredsednik Državnega zbora. Seja se je pričela 25. marca 1997 ob 10.14 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam 3. sejo Državnega zbora. Prosil bi poslanke in poslance, da se umirijo, zasedejo svoja mesta, da pričnemo z delom.
3. sejo Državnega zbora sem sklical na podlagi prvega odstavka 49. člena poslovnika Državnega zbora. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Andrej Gerenčer, Josip Bajc, dr. Franc Zagožen, dr. Miroslav Luci, gospod Miroslav Mozetič, dr. Ciril Ribičič, Anton Delak in Vincencij Demšar. Prosim, da ugotovimo sklepčnost v dvorani! (68 prisotnih.)
Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem vabil predstavnike Vlade Republike Slovenije in jih lepo pozdravljam.
Preden preidemo na določitev dnevnega reda, bo zbor obravnaval poročilo o določitvi kandidatov, ki v skladu s 14. členom zakona o poslancih opravljajo funkcijo poslanca, na mesto poslancev, ki so prevzeli funkcijo v Vladi.
Republiška volilna komisija je zboru posredovala ugotovitve, o pridobitvi mandatov poslancev Državnega zbora. Ugotovitve je obravnavala Mandatno-imunitetna komisija, ki je zboru tudi pisno poročala. Želi poročevalec komisije besedo? Gospod Pucko, prosim.
CIRIL PUCKO: Hvala lepa. Spoštovani predsednik, kolegice in kolegi, dober dan, predstavniki vlade! Ob tej priliki bi voščil vsem materam in ženam ob današnjem prazniku.
Mandatno-imunitetna komisija je na 3. seji, dne 19. marca 1997, obravnavala obvestili Republiške volilne komisije o ugotovitvi, kateri kandidati bi bili izvoljeni, če ne bi bili izvoljeni poslanci: Marjan Podobnik, Metod Dragonja, Ciril Smrkolj, Jožef Školč, Slavko Gaber, Zoran Thaler in Anton Bergauer, ki so nastopili funkcijo v vladi. Iz obvestil Republiške volilne komisije je razvidno, da bi bili, če ne bi bili izvoljeni poslanci, ki začasno ne morejo opravljati funkcije poslanca, izvoljeni naslednji kandidati, ki še nimajo mandata: na mesto Marjana Podobnika - Leon Gostiša, na mesto Metoda Dragonje - Jože Lenič, na mesto Cirila Smrkolja - Franc But, na mesto Jožefa Školča - Mirko Kaplja, na mesto Slavka Gabra - Roman Jakič, na mesto Zorana Thalerja - Maksimilijan Lavrinc in na mesto Antona Bergauerja - Štefan Klinc.
Navedeni kandidati so pisno izrazili soglasje, da so pripravljeni opravljati funkcijo poslanca. Komisija se je ob tem tudi seznanila z dopisi predstavnika list, Liberalne Demokracije Slovenije Gregorja Golobiča, predstavnika liste Slovenske ljudske stranke v 4. volilni enoti Matjaža Kočarja, predstavnika liste Slovenske ljudske stranke v 7. volilni enoti Franca Kranjca in predstavnika liste Slovenske ljudske stranke v 3. volilni enoti Janeza Koželja. Iz teh dopisov je razvidno, da se odpovedujejo pravici do pritožbe. Glede na navedeno ugotovitev je komisija soglasno sklenila predlagati Državnemu zboru na podlagi 14. člena zakona o poslancih naslednji sklep: "V času, dokler izvoljeni poslanci, ki so prevzeli funkcije o vladi v skladu s prvim odstavkom 14. člena zakona o poslancih ne morejo opravljati funkcije poslanca, opravljajo to funkcijo v skladu z določbo drugega odstavka 14. člena navedenega zakona od današnjega dne:
a) na mesto Metoda Dragonje - Jože Lenič, rojen 28.6.1965, stanujoč Krakovska 10.a, Domžale;
b) na mesto Cirila Smrkolja - Franc But, rojen 12.10.1962, stanujoč Nemška vas 32, Ribnica;
c) na mesto Jožefa Školjča - Mirko Kaplja, rojen 30.12.1943, stanujoč Trg na stavbah 2, Litija;
č) na mesto Slavka Gabra - Roman Jakič, rojen 1.5.1967, stanujoč Neubergerjeva 25, Ljubljana;
d) na mesto Zorana Thalerja - Maksimiljan Lavrinc, rojen 8.12.1948, stanujoč Pot na Poljane 4.a, Kamnik;
e) na mesto Antona Bergauerja - Štefan Klinc, rojen 23.12.1935, stanujoč Bohova 29, Hoče;
f) na mesto Marjana Podobnika - Leon Gostiša, rojen 31.3.1961, stanujoč Blatna Brezovica 62, Vrhnika. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Zahvaljujem se poročevalcu oziroma predsedniku komisije. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Kdo želi besedo? Ker nihče ne želi več razpravljati, razpravo zaključujem in prehajamo na glasovanje.
Na glasovanje dajem naslednji predlog sklepa; v času, dokler izvoljeni poslanci, ki so prevzeli funkcije v Vladi, v skladu s prvim odstavkom 14. člena zakona o poslancih ne morejo opravljati funkcije poslanca, opravljajo to funkcijo v skladu z določbo drugega odstavka 14. člena navedenega zakona od današnjega dne in potem naprej poslanci, kot to izhaja iz poročila Mandatno-imunitetne komisije. Ugotovimo sklepčnost! (72 prisotnih.)
Kdo je za? (69 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Vabim nove poslance, da se nam pridružijo in zasedejo svoja mesta v klopeh. (Aplavz.)
Čestitam poslancem in jim želim uspešno delo. Vidim nekatere znane obraze iz prejšnjega mandata in nekatere nove obraze.
V zvezi s priporočilom Komisije za poslovnik, z dne 13. maja 1996, predlagam zboru, da sprejme še naslednji predlog sklepa. Do morebitnih sprememb v sestavi delovnih teles opravljajo poslanci, ki jim je potrjen mandat, funkcijo članov v vseh delovnih telesih, kateri člani, podpredsedniki ali predsedniki so bili poslanci, ki jim je prenehal mandat. Želi s tem v zvezi kdo besedo? Preberem še enkrat sklep?
Do morebitnih sprememb v sestavi delovnih teles opravljajo poslanci, ki jim je potrjen mandat, funkcijo članov v vseh delovnih telesih, katerih člani, podpredsedniki ali predsedniki so bili poslanci, ki jim je prenehal mandat. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo prisotnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za? (63 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Prehajamo NA SPREJEM ZAPISNIKOV 1. IN 2. SEJE TER 1., 2. IN 3. IZREDNE SEJE DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE. Zapisniki so na vpogled v računalniški mreži. Ali kdo zahteva spremembo ali dopolnitev oziroma ima kakšno drugo pripombo k zapisnikoma? (Ne.)
Ker na zapisnik 1. seje Državnega zbora ni pripomb, prehajamo na odločanje o sprejemu zapisnika. Ugotovimo prisotnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za? (66 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zapisnik 1. seje Državnega zbora sprejet.
Ker na zapisnik 2. seje Državnega zbora Republike Slovenije ni pripomb, prehajamo na odločanje o sprejemu zapisnika. Ugotovimo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za? (69 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je zapisnik 2. seje Državnega zbora sprejet.
Ker na zapisnik 1. izredne seje Državnega zbora Republike Slovenije ni pripomb, prehajamo na odločanje o sprejemu zapisnika. Ugotavljamo sklepčnost! (72 prisotnih.)
Kdo je za? (70 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zapisnik 1. izredne seje Državnega zbora Republike Slovenije sprejet.
Ker na zapisnik 2. izredne seje Državnega zbora ni pripomb, prehajamo na odločanje o sprejemu zapisnika. Ugotavljamo sklepčnost! (78 prisotnih.)
Kdo je za? (70 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je zapisnik 2. izredne seje Državnega zbora sprejet.
Ker na zapisnik 3. izredne seje Državnega zbora Republike Slovenije ni pripomb, prehajamo na odločanje o sprejemu zapisnika. Ugotavljamo sklepčnost! (73 prisotnih.)
Kdo je za zapisnik 3. izredne seje? (69 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zapisnik 3. izredne seje Državnega zbora sprejet.
Prehajamo na DOLOČITEV DNEVNEGA REDA 3.SEJE DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE. Predlog dnevnega reda ste prejeli s sklicem, dne 18.3.1997. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena poslovnika Državnega zbora, ki določa, da Državni zbor najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in v zvezi s predlagano razširitvijo, po potrebi, skrajšajo roki iz 52. člena tega poslovnika, ter nazadnje, o predlogih za hitri in skrajšani postopek.
Najprej smo pri umikih. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda današnje seje nismo prejeli. Želi s tem v zvezi kdo besedo? (Ne želi.)
Smo pri razširitvah. Prehajamo na predloge za širitve dnevnega reda. Vlada Republike Slovenije predlaga, da zbor razširi dnevni red seje z obravnavo predloga zakona o začasni določitvi osnove za določanje plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja ter predlaga, da ga zbor sprejme po hitrem postopku. Predlog zakona ste prejeli z dopisom, dne 21.3.1997. Želi predstavnik vlade besedo? Prosim, gospod mag. Tone Rop.
MAG. ANTON ROP: Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Predlog zakona o začasni določitvi osnove za določanje plač in drugih prejemkov, je vlada predložila z namenom, da zagotovi pravno osnovo za izplačila plač in drugih prejemkov zaposlenih, ki so v veljavnih predpisih vezani na podatek o povprečni plači v gospodarstvu Republike Slovenije. Do konca lanskega leta so se posamezne dejavnosti razporejale v skladu z enotno klasifikacijo dejavnosti, ki je omogočala grupiranje podatkov za gospodarstvo in negospodarstvo. S prehodom na standardno klasifikacijo dejavnosti pa tako grupiranje podatkov ni več možno, zato od 1. januarja letos ne razpolagamo več s podatkom o povprečni plači v gospodarstvu. Z zakonom je predlagana enotna osnova za vse plače in prejemke, ki so se doslej izplačevali na podlagi podatka o plači zaposlenih v gospodarstvu ne glede na to ali je šlo za povprečno plačo v mesecu ali v preteklem tromesečju. Nova osnova je podatek o povprečni plači v gospodarstvu za zadnje tromesečje lanskega leta, to je povprečna plača za obdobje oktober - december 1996, ki znaša 127.748 tolarjev. Zakon je začasne narave kot izhaja že iz samega naslova. Veljal naj bi do sprememb zakonov in kolektivnih pogodb. Vlada je že sprejela sklep, da se razgovori oziroma pogajanja o določitvi osnov za izplačila tako imenovanih drugih prejemkov, kot so regres za letni dopust, jubilejne nagrade, odpravnine in solidarnostne pomoči po kolektivni pogodbi za negospodarstvo, s sindikati negospodarstva začnejo takoj. Predlagani zakon je treba sprejeti po hitrem postopku, saj so od njega odvisna že izplačila plač in drugih prejemkov za mesec marec 1997. Če zakona ne bo, so zlasti izplačila plač in prejemkov iz javnih sredstev praktično nemogoča, saj je za njihov izračun izplačila potrebna veljavna pravna podlaga. Zato predlagamo, da se zakon uvrsti na dnevni red in sprejme po hitrem postopku. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Gospod Zmago Jelinčič ima besedo v imenu poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke.
ZMAGO JELINČIČ: Lep dober dan vsem skupaj! Predlog tega zakona je bil poslan v Državni zbor, kot smo slišali, 21. marca. V skladu s poslovnikom Državnega zbora je do danes prekratek rok, da bi pravzaprav smeli na to sejo Državnega zbora umestiti ta zakon, zato čisto enostavno sodim, da predsednik Državnega zbora ne sme dati na glasovanje predloga, da glasujemo o sprejetju tega zakona in uvrstitvi na dnevni red.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Želi še kdo od poslanskih skupin besedo? Jaz bi reporterje prosil, da omogočijo, da bodo poslanci lahko normalno šli v svoje klopi. Ne želi nobena poslanska skupine več besedo? (Ne.) Želi predlagatelj dodatno obrazložiti svoj predlog? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem predlog za razširitev dnevnega reda z navedenim predlogom zakona. Ugotovimo sklepčnost! (73 prisotnih!)
Kdo je za? (69 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog za razširitev dnevnega reda sprejet.
Zbor bo navedeni predlog zakona obravnaval kot 3.a točko dnevnega reda. Na glasovanje dajem tudi predlog, da se navedeni zakon sprejme po hitrem postopku. Ugotavljamo sklepčnost! (73 prisotnih.)
Kdo je za? (65 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog za sprejem navedenega zakona po hitrem postopku sprejet.
Poslanski skupini Združene liste Socialnih demokratov in Slovenske nacionalne stranke predlagata, da zbor razširi dnevni red seje z obravnavo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji, ki ga je v obravnavo zboru predložila skupina poslancev s prvopodpisanim Igorjem Bavčarjem, in sicer po hitrem postopku.
oslanski skupini tudi predlagata, da v primeru, če zbor navedene širitve ne bi sprejel, da se dnevni red razširi z novo točko dnevnega reda: predlog Ustavnemu sodišču za podaljšanje roka iz 4. točke odločbe Ustavnega sodišča z dne 5.12.1996. Navedeni predlog ste prejeli, z dopisom dne 21.3.1997. Želi besedo predstavnik predlagateljev? Gospod Miran Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Gospod predsednik je korektno pojasnil, da gre hkrati za 2 predloga, o katerih bom skupno podal tudi obrazložitev. Naš prvi predlog je, da se na dnevni red današnje seje uvrsti predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji, ki je vložen po hitrem postopku. Naša ocena in naše mnenje pa je, da bo tudi ob takšni predložitvi zakona prav ocenjevati, ali ga glede na vsa odprta vprašanja res lahko po hitrem postopku sprejemamo ali pa ne bi bilo bolj smotrno, da ga sprejemamo po rednem postopku.
Drugi naš predlog je - če bo Državni zbor ocenil, da uvrstitev tega zakona na današnjo sejo ni potrebna in ni smotrna iz kakršnegakoli razloga, morda tudi iz tega, ker je ta zakon v predhodnem sklicu že za aprilsko sejo, potem predlagamo, da se uvrsti na dnevni red današnje seje posebna točka dnevnega reda, to je predlog Ustavnemu sodišču za podaljšanje roka iz 4. točke odločbe UI-107/96, z dne 5.12.96.
Kar zadeva prvi predlog uvrstitve zakona, bi rad opozoril, da sva vodji poslanskih skupin Združene liste in Slovenske nacionalne stranke že na kolegiju 25. februarja predlagala, da bi ta zakon čimprej prišel na dnevni red. Takrat so kolegi, vodje poslanskih skupin, ocenili, da bi kazalo to sejo v štirih oziroma treh delovnih dneh, kolikor nam je na razpolago, opraviti, ker v petek in v ponedeljek ne bi bilo smotrno, v ponedeljek je pa sploh praznik, delati in da stvari še niso zadosti pripravljene. Midva s kolegom Jelinčičem sva v imenu poslanskih skupin 12. marca predsedniku Državnega zbora poslala dodaten predlog in ocenila, da so glede na to, da so se že začeli zbirati podpisi za zakonodajni referendum gospoda Černača, da so takrat bili že napovedani podpisi za zakonodajni referendum Združene liste in da je takrat že Liberalna demokracija Slovenije imela zbranih po lastnih izjavah 28 podpisov prav tako za zakonodajni referendum. Zato bi bilo smotrno ugotoviti, ali le ne bi čimprej pričeli z obravnavo zakona in kolikšna je pripravljenost poslank in poslancev v Državnem zboru, da se iz vseh teh različnih pogledov najdejo neke temeljne skupne rešitve. Če takšna odločitev, ki se nam zdi smotrna, ne bi bila sprejeta, pa s kolegom Jelinčičem v imenu poslanske skupine Združene liste in Slovenske nacionalne stranke predlagava, da se najmanj uvrsti na dnevni red posebna točka dnevnega reda - predlog Ustavnemu sodišču za podaljšanje roka iz 4. točke ustrezne odločbe. Za kaj gre? Ustavno sodišče je 5.12. sprejelo odločitev, s katero je ugotovilo, da po šestih mesecih, to je od začetka veljavnosti zakona, to je v začetku julija, prenehajo veljati dve pomembni določbi zakona o začasnem delnem zadržanju vračanja premoženja. To je določba, ki se nanaša na prepoved vračanja gozda in zemljišč nad 200 hektarjev in to je določba, ki predvideva, da se morajo v tem času urediti vsa vprašanja tako imenovane ugotovitve državljanstva po 63. členu zakona o denacionalizaciji. V tem času, po sprejemu te odločbe, se do 27. februarja vlada ni konstituirala in najbrž je objektivno dejstvo, da smo dva meseca časa izgubili za to, da bi bilo mogoče tudi v vladi temeljito preučiti to problematiko. To je prvi razlog, zaradi katerega mislimo, da je podaljšanje roka upravičeno.
Drugo. Pričeli so se postopki za zbiranje podpisov za referendum, kar bo pripeljalo do tega, kadarkoli bo ta referendum razpisan, da bo referendum potekel nekaj pred samim rokom veljavnosti teh določb zakona, vendar bo ostalo Državnemu zboru gotovo zelo malo časa, da bi lahko pravočasno sprejel rešitve in zakon.
In tretji, po našem prepričanju najpomembnejši razlog, pa je v dejstvu, da gre za izjemno zahtevno materijo, tako po ustavnopravni, po politični, po materialni in po vseh drugih plateh, glede katere nedvomno med strankami in poslanskimi skupinami v tem državnem zboru ni enotnosti. Če bi namreč enotnost bila, potem bi te rešitve bile lahko že zdavnaj dopolnjene na ta ali drug način in potem tudi ne bi bilo toliko razlik in toliko sporov na tej točki. Če računamo, da tudi danes - jaz upam trditi, tudi po izjavah, ki so jih stranke že dajale pa jih sedaj v uvodu ne bi želel citirati - te razlike obstajajo, potem je iluzorno pričakovati, da bi lahko v zelo kratkem času, in to brez temeljite razprave, sprejeli spremembe in dopolnitve zakona o denacionalizaciji. Zato je najbrž prav, da si Državni zbor ob tako pomembni materiji vzame potreben čas, da v miru ta zakon pripravi, spremeni. Da ga spremeni na način, da ne bi bil ponovno podvržen ustavni presoji ali novim spremembah in dopolnitvam. Mislim, da rok do 10. julija za to ne bo zadoščal. Zato je naš predlog, da se uvrsti na dnevni red vsaj točka, po kateri bi na koncu v imenu Državnega zbora predlagali Ustavnemu sodišču Republike Slovenije, da rok šest mesecev, v 4. točki svoje odločbe U.I.107/95, z dne 5.12.1996, podaljša za nadaljnjih šest mesecev.
Naj vas na koncu opozorim, da v kolikor obstaja takšna politična volja, ta točka dnevnega reda, vsaj s podaljšanjem roka, ne bi smela vzeti posebej časa Državnemu zboru. Naj na koncu povem, da je v svojih ločenih mnenjih k sporni odločbi tudi eden od ustavnih sodnikov opozoril, da bi lahko z dejstvom, da vlada toliko časa ni bila konstituirana, nastopili pogoji, v katerih bi bilo smotrno razmišljati tudi o takšnem podaljšanju roka. Jaz sem pa v imenu Poslanske skupine Združene liste in Slovenske nacionalne stranke navedel še dva dodatna razloga.
Prosim, gospod predsednik, da po vrsti daste v razpravo in glasovanje oba predloga. Iskreno upam, da bo vsaj drugi z veliko večino v Državnem zboru sprejet. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Potrč, samo trenutek počakajte, nisem vas točno razumel glede hitrega postopka, ko ste se v začetku opredelili do tega vprašanja.
MIRAN POTRČ: Gospod predsednik! Ta trenutek nimam formalne pravice predlagati spremembe postopka, ker je zakon po hitrem postopku vložen. Sem pa osebno prepričan in bi v imenu naše poslanske skupine, če bo zakon uvrščen, to tudi storil. Namreč, da se opravi prva obravnava tega zakona, ne pa sprejem zakona po hitrem postopku. To je vse kar sem povedal, formalno pa sedaj tega ne morem storiti.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želi predstavnik vlade? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Prvi se je k besedi prijavil v imenu Liberalne demokracije Slovenije gospod Igor Bavčar.
IGOR BAVČAR: Hvala lepa. Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani predstavniki vlade! Mi podpiramo predlog za uvrstitev zakona na dnevni red in tudi hitri postopek za ta zakon. Vi veste, da je devet poslancev Liberalne demokracije vložilo zakon zaradi tega, da bi s temeljnimi cilji tega zakona zagotovili spoštovanje načel zakonite lastnine, razrešili vprašanje veleposestev in tudi razrešili vprašanja, ki so se pojavila po zakonu o začasnem, delnem zadržanju vračanju premoženja, tako imenovanem moratoriju. Glede na roke, ki nam jih je postavilo Ustavno sodišče, glede na to, da v tem trenutku poteka nekaj iniciativ za referendum o teh vprašanjih, menimo, da mora Državni zbor čimprej začeti z obravnavo teh vprašanj, da ujamemo roke, ki nam jih je Ustavno sodišče postavilo in v tem trenutku tudi ocenjujemo, da je pametno, da zakon uvrstimo na dnevni red po hitrem postopku. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima gospod Božič, v imenu poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov.
IVAN BOŽIČ: Poslanska skupina SKD pa nasprotuje širitvi dnevnega reda z zakoni, ki nasprotujejo določilom četrtega odstavka 64. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije. Posebej pri zakonu o denacionalizaciji poslanska skupina SKD pričakuje, in to od Vlade Republike Slovenije, da v parlament vloži tak zakonski osnutek, ki bo odgovarjal odločbam Ustavnega sodišča in bo skladen z ustavo Republike Slovenije.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi besedo v imenu poslanske skupine Socialdemokratov gospod Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani! Tudi poslanska skupina Socialdemokratske stranke Slovenije je proti razširitvi dnevnega reda s to točko. Sprašujemo se, zakaj vlada ne predlaga ustreznega zakona. Tukaj so stvari nerazumljive. Naj vlada vendar predlaga ustrezni zakon in zadeve uredi tako, da bo čim manj prodajanja te megle. Sedaj eno, zdaj drugo, tretje, sedaj predlog Ustavnemu sodišču, da podaljša oziroma, da prekliče v bistvu svoj sklep. Do kam bomo prišli? Imamo vlado, naj vlada predlaga ustrezni zakon, ki ga bo Državni zbor po normalnem postopku sprejel. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. V imenu poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke gospod Zmago Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Slovenska nacionalna stranka absolutno podpira uvrstitev tega zakona na današnji dnevni red. Zagotovo bi bilo bolje, da bi se o zakonu bolj podrobno pogovarjali in mislim, da je predlog gospoda Potrča smiseln, da bi o zakonu razpravljali na normalnem postopku, kajti marsikaj je potrebno razjasniti tudi v tem predlogu hitrega postopka. Nedvomno je tudi to, da se je tako Slovenska nacionalna stranka kakor tudi Združena lista priključila predlagateljstvu tega zakona v določenem trenutku, ko smo razmišljali, da se lahko zgodi tudi to, da bo zakon umaknjen iz procedure. Predlogi Ustavnega sodišča so, kakršni pač so, vendar je treba kolegom iz dveh poslanskih skupin pač povedati, da Ustavno sodišče ni zakonodajalec. Zakonodajalec je Državni zbor in tega se je treba zavedati. Zato mislim, da je to pravo mesto, ki bo razpravljalo o tem zakonu, in upam, da ga bomo tudi v ustrezni obliki sprejeli.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi predstavnik predlagateljev dodatno obrazložiti svoj predlog? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem predlog za razširitev dnevnega reda s predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji. Proceduralno? Gospod Rejc.
IZIDOR REJC: Gospod predsednik, gospe in gospodje! Naj vas spomnim, da bi morali že na 41. seji Državnega zbora prejšnjega sklica obravnavati 10. poročilo o izvajanju zakona o denacionalizaciji. Na poti je 11. in 12. poročilo in predlagam, da skupaj s to točko dnevnega reda obravnavamo tudi poročilo o izvajanju zakona o denacionalizaciji, ki ga bo poslala vlada v Državni zbor.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Rejc, je pač vaš dodaten predlog za dnevni red, ampak to ni v tej točki, ko odločamo o tem zakonu. Predlagam, da se potem oglasite pri širitvi dnevnega reda in bomo o tem razpravljali.
Na glasovanje dajem predlog za razširitev dnevnega reda s predlogom tega zakona, torej o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji. Ugotovimo sklepčnost! (78 prisotnih.)
Kdo je za predlagano razširitev dnevnega reda? (47 poslancev.) Kdo je proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog za razširitev dnevnega reda s predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji sprejet. Zbor bo navedeni predlog zakona obravnaval kot 3.b točko dnevnega reda.
Na glasovanje dajem predlog, da se navedeni zakon sprejme po hitrem postopku. Ugotovimo sklepčnost! (69 prisotnih.) Gospod Potrč, do sedaj je bila praksa... Proceduralno? Nekako smo že začeli glasovati!
Kdo je za predlog, da se navedeni zakon sprejme po hitrem postopku? (30 poslancev.) Kdo je proti? (46 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog za sprejem navedenega zakona po hitrem postopku ni sprejet, to pa tudi pomeni, da bomo navedeni zakon obravnavali v rednem postopku, in to kot 11.a točko dnevnega reda.
Kar se pa tiče dodatnega sklepa, ki je bil predlagan, pa predlagam, da ga predlagatelji uvrstijo kot dodatni sklep ob obravnavi te točke in ima potem moč sklepa Državnega zbora. Torej glede predloga Ustavnemu sodišču, da se ga obravnava v sklopu 11.a točke dnevnega reda.
Prosim, gospod Potrč, proceduralno je beseda vaša.
MIRAN POTRČ: Se opravičujem, ker sem pozno dvignil roko. Hotel sem pojasniti samo razlog, zakaj bom na ta način glasoval. Po mojem prepričanju, hitri postopek ta trenutek, glede na vložene zahteve za referendum, ni mogoč in ni tako dolgo, dokler podpisi niso zbrani, dokler roki ne potečejo. Mi po hitrem postopku zakona ne bi mogli končati, zato je bilo popolnoma nesmiselno po mojem prepričanju o tem glasovati, ker bi kasneje, ko bi zakon obravnavali, morali to ugotoviti in ga tako ali tako preložiti v eno od kasnejših obravnav. Drugače pa hvala lepa za to pojasnilo, da gre sklepanje v prid te točke.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Jaz sem tudi vaše stališče razumel pri mojem dodatnem vprašanju, da ne boste podprli hitrega postopka.
Gospod Rejc, mislim, da vaš predlog, da bi se sedaj razširilo točko dnevnega reda tudi z obravnavo poročil o izvajanju denacionalizacije, če bi šli na poslovnik, nima pogojev, da je uvrščen na dnevni red. Predlagam pa vam, da se v sklopu 11.a točke dnevnega reda, ko bo razprava o tem zakonu, Državni zbor zaveže s sklepom, da je to točka na aprilski seji Državnega zbora in sam bom kot predsednik tudi to usmeritev upošteval. Hvala.
Napovedano je, da bo predstavnik vlade predlagal razširitev dnevnega reda. Prosim, gospod Bandelj.
MIRKO BANDELJ: Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! V imenu vlade predlagam, da ob izpolnitvi proceduralnih predpostavk za izpeljavo postopka razširite dnevni red tudi z obravnavo predloga zakona o spremembah zakona o vladi in pa zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev.
Gre za zakona, ki sta med seboj povezana in s sprejetjem teh dveh zakonov želi vlada zasledovati več ciljev. Prvi je nesporno ta, da se čimprej imenuje minister za evropske zadeve in pospešijo aktivnosti v zvezi s prilagajanjem Slovenije -slovenske zakonodaje na poti v evropske integracije. Drugo je ustanovitev ministrstva za malo gospodarstvo, s čimer želimo tudi pospešiti na simbolni in seveda tudi na dejanski način to, kar že tudi strategija o razvoju malega gospodarstva, ki je že v parlamentarni proceduri, določa. Zato v imenu vlade predlagam in vas prosim, da z uvrstitvijo teh dveh zakonov na dnevni red omogočite vladi in vladni koaliciji, da v celoti izpelje in izvaja tisto politiko, ki je dogovorjena s koalicijsko pogodbo in ki je konec koncev tudi z imenovanjem vlade v tem parlamentu dobila podporo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Pri tem predlogu vlade bi rad opozoril na dejstvo, ki ga je tudi gospod Bandelj v uvodu že omenil, da je tak predlog razširitve možen samo ob upoštevanju proceduralne določbe oziroma pogojno, če bo sprejet sklep v okviru 1. točke dnevnega reda, potem je možno, da sta ta dva predloga zakona na dnevnem redu in tudi pod tako predpostavko ta predlog vlade dajem v obravnavo, torej pogojno. Predlagam, da se poslanske skupine in sekretariat opredelijo do obeh predlogov, potem bomo pa glasovali o vsakem ločeno, torej o predlogu sprememb zakona o vladi in pa spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev. Želi besedo poročevalec, torej predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? Gospod Baškovič ima besedo.
MILAN BAŠKOVIČ: Hvala lepa! Jaz se glede takih postopkovnih vprašanj pri dnevnem redu načeloma ne oglašam, samo, če sem posebej pozvan ali pa, če čutim nekako po uradni dolžnosti potrebo, da na kaj načelnega vendarle opozorim. Tukaj gre za tak primer. Namreč, mi se moramo držati pravil poslovnika. Če bi se kaj zapletlo, tudi kasneje v vsebinskih rešitvah, se moramo zavedati, da če bi v pravilih postopka grešili, potem lahko Ustavno sodišče ob morebitnem reševanju materialnega spora o neki rešitvi preizkuša tudi pravilnost postopkov. S tega izhodišča čutim potrebo, da na nekaj opozorim. Namreč, gre za načelen prejudic, da bi neko stvar, nič se ne spuščam v vsebino, to je politična zadeva, ampak čisto po strokovni plati, procesualni, da bi neko stvar pogojno uvrščali na dnevni red. Take situacije ne vidim v našem poslovniku oziroma je to nekaj, kar bi bilo neki prejudic za nesluteno število bodočih primerov iz različnih razlogov. Na to posebej opozarjam. Za oba zakona imamo v proceduri dva zakona, istovrstna, ki so jih vložili poslanci, ki so bili v prejšnjem mandatu legitimno predlagatelji. Mi še nismo prišli do točke, ko bi na tem zboru s posebnim sklepom usodo teh zakonov rešili. Torej je tu veljavno vložen do tega trenutka oziroma dokler ne bo drugačne odločitve. Opozarjam, da po 174. členu poslovnika po zadnjem odstavku ne more biti dan v obravnavo predlog zakona, ki ureja enako ali podobno vsebino. Se pravi, da gre za enako temo in mora predsednik Državnega zbora celo zadržati dodelitev predloga v proceduro in to je tudi v tem primeru storjeno. Predlogi vlade niso dodeljeni v proceduro. Niso dodeljeni matičnemu delovnemu telesu, niso dodeljeni in poslani poslancem po 177. členu in 178. členu poslovnika. Se pravi, jih ni, dejansko za nas ne obstojajo. To je eno dejstvo.
Potem imamo pa še določbe poslovnika, ki govorijo, kako se dnevni red formira in razširja. Imamo potem to znano določbo, ki jo pa sicer večkrat kršimo. V predlog dnevnega reda se lahko uvrsti le zadeva, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, določeni s tem poslovnikom. Pogoji, integralno vzamejo pogoje iz vseh delov poslovnika. To je eno izhodišče. 64. člen pravi: "Državni zbor lahko odloča o razširitvi dnevnega reda le, če so razlogi zanjo nastali po sklicu seje in če je bilo poslancem poslano ali izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red." Tukaj smo ugotovili, da to ni bilo mogoče poslati niti dati, ker je stvar zadržana, ni dodeljena. To je dodaten pogoj, ki je bil preizkušen in z novelo poslovnika tudi ponovno utrjen in definiran. To so stvari, na katere opozarjam. Po moji oceni gremo mimo možnosti, ki jo poslovnik daje, in če bi se temu nekako dalo izogniti, z nekim hitrim postopkom, takoj za tem, ali z izredno sejo ali kako drugače, bi bila stvar seveda popolnoma drugačna in korektna. To je samo moje opozorilo po uradni dolžnosti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Baškoviču. Rad bi povedal, da se sam zavedam dilem oziroma možnih pomislekov, ki nastanejo pri tej točki dnevnega reda. Rad bi pa poudaril, da je pravzaprav izjemnost oziroma specifičnost tega dejstva to, da pač sploh sprejemamo ugotovitveni sklep, da je zakonodajni postopek v zvezi s predlogi zakonov iz priloge, ki je sestavni del tega sklepa, končan, kajti ocena nekaterih, tudi pravnih, strokovnjakov je, da je tukaj samoumevnost, da je s tem že samoumevno končan postopek in tako ene od dilem in opozoril, na katere je opozoril gospod Baškovič, potem ne bi bilo več. To je prvo.
Drugo. Vodje poslanskih skupin so prejele vsebino teh dveh zakonov, res pa je, da sem zadržal zakone, kot ste korektno ugotovili. Zavedam se teh vprašanj, ampak gre za neko izjemnost, ki je pogojena s tem sklepom, in Državni zbor se mora do tega opredeliti. Ocenjujem, da je pač situacija taka, da lahko nadaljujemo obravnavo. Seveda boste pa z glasovanjem odločili, kako ocenjujete glede uvrstitve teh dveh predlogov zakonov.
Želijo predstavniki poslanskih skupin besedo? Gospod Potrč ima besedo.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. V imenu poslanske skupine nasprotujem uvrstitvi teh dveh točk na dnevni red. Ne bom na široko razlagal. Sprejemam razlago, ki jo je dal gospod Baškovič. Mislim gospod predsednik, da tega, ne glede na strankarsko pripadnost, vi na dnevni red v odločanje ne bi smeli dati. Ampak, prosim, to je vaša odločitev. Po mojem prepričanju bo šlo za kršitev spoštovanja temeljne procedure. Dva razloga sta že bila navedena, in sicer nekateri zakoni so še v proceduri, in drugi, da bomo odlok sprejemali šele kasneje in pogojne uvrstitve niso simpatične.
Jaz bi povedal še dva dodatna razloga, ki sta lahko pomembna ali ne. Noben razlog ni nastopil od sklica seje za to, da se dodatno uvrsti na dnevni red. Mi smo že ob imenovanju vlade dobili napoved, da se bo vlada spremenila in da bo predlagana sprememba zakona o vladi in zakon o delovnem področju ministrstev. To, da je pač vlada potrebovala nekaj časa, da je z zakonom prišla, in to, da nismo imeli kolegija, na katerem bi se dogovorili o dokončnem sklicu, ni krivda tega državnega zbora in noben dodatni razlog ni nastopil. Drugi razlog, povedal sem ga, malo za šalo malo za res, formalen pa je, na kolegiju, ne vem, ali vam je bilo, gospod predsednik, to prenešeno ali ne, spremembe zaenkrat nisem zaznal, če pa je, mi boste povedali. Če je zakon še vedno takšen, kot je bil vložen in sem ga jaz dobil, bi ga vi morali predlagatelju vrniti. Namreč, ta zakon se sklicuje na člen, ki je napačno prepisan. Jaz mislim, da takšen predlog ni formalno korektno vložen in bi ga morali imeti formalno korektno vloženega, da bi ga sploh smeli dati na dnevni red. Dokler ga ni, ga mi enostavno nimamo in ga tudi na dnevni red ne moremo uvrščati.
Na koncu naj nekaj še rečem. Verjamem, da se zaradi dogovorov v koaliciji mudi, menim pa, da bo vlada lahko tudi brez nominalnega, na novo oblikovanega, posebne funkcije podpredsednika in enega ministra, lahko delovala še en mesec dovolj uspešno in da bi bilo zaradi korektnosti dela Državnega zbora bolj prav, da vlada ta predlog umakne ali da ga vsaj vi ne date na glasovanje, ne glede na to, da je želja, naj se čim prej nekaj naredi. Vsi namreč vemo, da bo kmalu prišlo na dnevni red. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Potrč, vlada je popravila svoj predlog zakona o spremembi zakona o Vladi Republike Slovenije. Zaradi tehnične napake so besedilo tega člena popravili in je vloženo - 21.3.1997.
Gospod Hvalica ima besedo... Se opravičujem, gospod Jelinčič se je prvi oglasil.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa za besedo. Tudi jaz se strinjam s tem, kar je povedal gospod Potrč in kar je pred njim povedal gospod Baškovič. Nedvomno dejstvo je, da je procedura bistvo in temelj demokracije. In če bomo sedaj ob nastopu nove vlade zaradi določenih koristi šli v kršenje procedure, ne vem, kam nas bo ta vlada pripeljala. Sodim, da če se držimo zakona in sprejmemo danes najprej prvi sklep oziroma sklep pod 1. točko, potem vlada mirno lahko vloži oba zakona na naslednjo sejo. S tem ne bodo kršeni nobeni časovni roki in noben zakon, vse bo v skladu z zakonom in tako bi bilo potrebno tudi narediti.
Izjemnost, o kateri je govoril gospod predsednik Državnega zbora, ni opravičilo za sprejemanje nekakšnih prirejenih odločitev, ki so v neskladju in v nasprotju z obstoječimi zakonskimi akti. Mislim, da tega na noben način ne moremo in ne smemo podpreti, če hočemo vztrajati, da v Sloveniji domuje demokratičnost in pravni red. Če tega nočemo, potem bomo delali na vsaki seji drugače in pač na vsaki seji v skladu z določeno izjemnostjo tistega trenutka. Tega si pa ne smemo dovoliti. Zato jaz pozivam predstavnika vlade, da umakne oba predloga s te seje in jih priloži na aprilsko. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Besedo ima predstavnik vlade. Gospod Hvalica, dovolite besedo predstavniku vlade? (Ne dovoli.) Po vrstnem redu, gospod Hvalica ima besedo v imenu poslanske skupine Socialdemokratov.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Tudi ob tem zadnjem primeru bi vas prosil, gospod predsednik, da se držite procedure. Ob vsebinskem delu, ki ga je osvetlil že gospod Baškovič, ne morem mimo proceduralnega dela poslovnika. Skratka, ta predlog zakona, ki ga je dala vlada, nima danes mesta tu, nima mesta v razširitvi dnevnega reda, ne bom ponavljal tistega, kar so povedali že ostali. Pozivam vas gospod predsednik Državnega zbora, da tega sploh ne daste na glasovanje. Spoštujmo vendar proceduro, spoštujmo lasten poslovnik. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Hvalica. Jaz se vam opravičujem, ker sem naredil napako in sem dal pred vami besedo predstavniku vlade. Gospod Banedelj ima sedaj besedo.
MIRKO BANDELJ: Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Glede na nastali zaplet mislim, da res ni produktiven, zato predlagam oziroma v imenu vlade umikam današnji predlog, s tem, da seveda najavljam, da bo vlada pač ponovno ocenila nastalo situacijo in presodila, ali bi predlagala izredno sejo Državnega zbora ali uvrstila to na drug dnevni red. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Zahvaljujem se gospodu Bandlju. To pomeni, da nimamo več predloga za razširitev teh dveh zakonov v obravnavi. Je še kakšen predlog za razširitev v smislu zakonov?
Imam predlog poslanske skupine Socialdemokratov, ki bi ga lahko prebral. Potem bi prebral predlog poslanske skupine Socialdemokratov, ki se ne dotika nove točke dnevnega reda v smislu zakona, ampak na podlagi 244. člena poslovnika Državnega zbora in na podlagi pisnega dogovora predstavnikov poslancev, izvoljenih na istoimenskih listah v Državni zbor na volitvah 1996, z dne 3. decembra 1996, predlagamo, da Državni zbor na prosto podpredsedniško mesto izvoli gospoda Miroslava Lucija iz vrst največje opozicijske stranke Socialdemokratske stranke Slovenije. Nato sledi podpis desetih poslancev, s prvopodpisanim Janezom Janšem. Prav tako imamo tudi soglasje podpisanega doktorja Miroslava Lucija, da soglaša s kandidaturo in v tem gradivu je tudi dogovor predstavnikov poslancev, izvoljenih na istoimenskih listah za Državni zbor Republike Slovenije na volitvah 1996.
Ob tem predlogu pa bi rad prebral še stališče, ki ga je podpisal podpredsednik Državnega zbora: "Spoštovani gospod predsednik, dovolite mi, da po tej poti ponudim odstop z mesta podpredsednika Državnega zbora Republike Slovenije v skladu z dogovorom predstavnikov poslanskih skupin 3. decembra 1996. Pričakujem, da se bo za podoben korak odločila tudi kolegica, doktor Hren-Vencelj, kot predstavnica enako velike opozicijske poslanske skupine ter s tem pripomogla h korektni rešitvi problema. Sporazume je potrebno spoštovati tudi takrat, ko niso v naš prid. To načelo je potrebno dosledno uveljavljati, če hočemo pri ljudeh okrepiti zaupanje v pravni red in spoštovanje pravil igre. Izkoriščam priložnost, da se zahvalim spoštovanim kolegicam in kolegom poslancem za veliko podporo pri izvolitvi na ta položaj. Vam pa, spoštovani gospod predsednik, za dosedanje uspešno sodelovanje, sprejmite moje najboljše želje. Poslanec Borut Pahor, podpredsednik Državnega zbora." Torej imamo predlog razširitve točke dnevnega reda za izvolitev podpredsednika Državnega zbora Republike Slovenije. Želi kdo v imenu predlagatelja dodatno utemeljiti ta predlog? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata?
Preden bom dal besedo poslanskim skupinam, bom sejo prekinil in sklical kolegij ob 11.15 uri v sobi 217 in sejo bomo nadaljevali ob 11.45 uri. Seja je prekinjena do 11.45 ure.
(Seja je bila prekinjena ob 11.14 uri in se je nadaljevala ob 12.06 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Nadaljujemo s sejo. Pred nadaljevanjem ugotavljamo prisotnost. (53 prisotnih.) Ugotavljam, da je Državni zbor sklepčen in lahko nadaljuje z delom.
Sestal se je kolegij predsednika Državnega zbora, na katerem smo predstavniki poslanskih skupin obravnavali nastalo situacijo ob predlogu skupine poslancev za izvolitev podpredsednika Državnega zbora. Moje stališče kot predsednika Državnega zbora je bilo, da bi vprašanje podpredsednikov Državnega zbora uredili soglasno, da bi bila to tudi praksa Državnega zbora za naprej. Predstavniki poslanskih skupin so povedali svoje stališče do tega predloga, vendar ni prišlo do usklajene rešitve. Sam sem pričakoval oziroma dal pobudo, da bi Državni zbor v naslednjih dneh... in tudi sam sem kot predsednik iskal rešitev, da bi se poslanske skupine uskladile in izvolile podpredsednike oziroma podpredsednice Državnega zbora. Ker do tega dogovora ni prišlo, v skladu z dogovorom nadaljujemo proceduro. Pri tej točki k predlogu širitve za izvolitev podpredsednika Državnega zbora smo ostali pri možnosti, da se oglasijo predstavniki poslanskih skupin in bi vprašal, če želi kateri od predstavnikov poslanskih skupin besedo pri tej točki k predlogu za razširitev dnevnega reda 3. seje? (Ne.) Sprašujem, če želi predlagatelj dodatno obrazložiti svoj predlog? Gospod Hvalica, prosim.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani! Gre pravzaprav za eminentno vprašanje. Ali nek dogovor, ki je bil sklenjen med nami, razen s Slovensko nacionalno stranko, velja ali ne? Če danes zanikamo to, potem bo to prejudic, ki bo postal praksa in kaj slabo se lahko piše naši demokraciji. Jaz sem povedal malo prej na kolegiju, da je minila desetina mandata. Tudi če bo ta podpredsednik sedaj izvoljen, ali je to izvolitev samo za devet desetin mandata? Zakaj? Kako si to predstavljate? Kakorkoli že, smo največja opozicijska stranka, podpisali smo dogovor in ne glede na to, da se nekateri proceduralno trudijo in to zelo uspešno, da bi ta zadeva ne prišla na dnevni red, zahtevamo danes, tukaj in sedaj, da se Državni zbor odloči o tem. Danes smo mi na vrsti, jutri bo pa kdo drug. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Torej na glasovanje dajem predlog dodatne točke dnevnega reda z naslovom: predlog za izvolitev podpredsednika Državnega zbora Republike Slovenije. Ugotovimo prisotnost! (73 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog ni bil sprejet.
Je še kakšen predlog za širitev dnevnega reda? Gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Ne glede na to, da obžalujem ta rezultat, ki kaže pravzaprav na marsikaj, bom predlagal tisto, kar sem predlagal že predsedniku Državnega zbora, KVIAZ-u itd.: ustanovitev manjkajočih delavnih teles. Mi kršimo poslovnik. Naš parlament je brez odbora za nadzor proračuna javnih financ. Naš parlament je brez komisije za nadzor varnostno-obveščevalne službe. Pa kako si predstavljate demokracijo? Zakaj govorim tako? Ker so že poizkusi, in na KVIAZ-u in na kolegiju, da se to ne bi sedaj zgodilo, še nekaj časa je treba zavleči. Tudi tu velja isto. Desetina mandata je za nami. Veliko je govorjenja o Evropi, o NATU, pa brez nadzornih institutov ali kaj? Kako si to predstavljate? Poleg tega smo dolžni Slovencem po svetu v skladu s tukaj sprejeto resolucijo v prejšnjem mandatu ustanoviti ustrezno komisijo za Slovence po svetu. Vi veste, s kakšnimi perečimi problemi se ti Slovenci ukvarjajo. Ko so predstavniki naše vlade zunaj, so jih polna usta, kaj delajo za Slovence po svetu, kaj delajo za našo manjšino. Sedaj, ko je treba ustanoviti komisijo - pa nič! Ja, kako lahko to razumem?! Lahko razumem samo tako, da je velik razkorak pri nekaterih med besedami in dejanji.
Torej, predlagal sem že predsedniku Državnega zbora, 11. marca. Nisem dobil do danes odgovora, dobil sem nek generičen odgovor, ki je bil poslan vsem vodjem poslanskih skupin. Predlagam, da ustanovimo, nemudoma, prvič, Odbor za nadzor proračuna in javnih financ, drugič, Komisijo za nadzor varnostno-obveščevalnih služb, in tretjič, Komisijo za Slovence po svetu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Hvalica. Ob spoštovanju poslovnika je treba povedati, da omenjene odloke po poslovniku, torej o ustanovitvi omenjenih dveh odborov oziroma odbora in dveh komisij, predlaga KVIAZ. Kot mi je znano, kot sem se pozanimal, je KVIAZ o tej stvari razpravljal na svoji seji in se potem z večino članov KVIAZ-a odločil, da bo predlagal Državnemu zboru sestavo, torej predsednika in sestavo tega odbora in dveh komisij za naslednjo sejo Državnega zbora. Danes pa ni pogojev, da bi to točko lahko uvrstili na dnevni red, ker ni niti gradiva, in formalni predlagatelj je KVIAZ.
Želi še kdo besedo glede razširitev? (Ne želi.)
Potem prehajamo na odločanje o predlogu za sprejem zakonov po hitrem postopku.
Vlada Republike Slovenije je zboru predložila predlog zakona o poroštvih Republike Slovenije za obveznosti iz pogodb o najetju posojil Mednarodne banke za obnovo in razvoj, in sicer za projekt oživitve naložbene dejavnosti v Sloveniji. Predlagam zboru, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo podpira sprejem zakona po hitrem postopku. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Želi predstavnik vlade dodatno obrazložiti? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem predlog za sprejem navedenega predloga zakona po hitrem postopku. Ugotovimo sklepčnost! (74 prisotnih.)
Kdo je za? (60 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zbor predlog za sprejem navedenega zakona po hitrem postopku sprejel.
Prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogu za sprejem zakona po skrajšanem postopku. Poslanec Miran Potrč in drugi, ki so pristopili kot predlagatelji, so v obravnavo zboru predložili predlog zakona o spremembah zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic in predlagali zboru, da ga sprejme po skrajšanem postopku. Matično delovno telo s predlogom predlagatelja zakona za sprejem predloga zakona po skrajšanem postopku soglaša. Želi predlagatelj zakona besedo? Gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. V svojem imenu in po dogovoru s sopredlagatelji, gospod Jelinčič, točno, prosim, če na opozorilo, ki ga je dal Sekretariat za zakonodajo in v skladu z mnenjem, ki ga je oblikovalo matično delovno telo, čeprav nekoliko drugače, sprejmete predlog za prekvalifikacijo zakona iz skrajšanega v hitri postopek. Vse ostalo je nespremenjeno. Gre namreč za to, da sta sekretariat in vlada opozorila na povezavo 8. z 2. členom zakona. Matično delovno telo - komisija pa meni, da se lahko odprti problemi rešijo v okviru skrajšanega postopka po prvi obravnavi zakona, kar pa dejansko ni mogoče. V okviru skrajšanega ne moremo, da bi pa uspeli to razrešiti, predlagam, da sprejmete to prekvalifikacijo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Potrč, imate pismen predlog sklepa? Seveda se pojavi tukaj vprašanje, pred katerim je vedno Državni zbor, kadar odloča o hitrem postopku, in sicer razlogi za hitri postopek. Enega sam poznam. To je dejstvo, da je rok pretekel za vlaganje zahtevkov na podlagi tega zakona, če se ne motim, že z 18. februarjem ali nekaj podobnega. Ali je to tisti razlog, na podlagi katerega predlagate? To je ta razlog? (Da.) Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne.) Besedo ima gospod Rejc.
IZIDOR REJC: Hvala za besedo, gospod predsednik! Gospe in gospodje! Matično delovno telo, Komisija za nadzor lastninskega preoblikovanja in privatizacijo sicer predlaga skrajšani postopek, vendar smo ugotavljali po proceduri, da ni mogoče omenjenega zakona po skrajšanem postopku tako uskladiti in urediti in je edina varianta, da je to hitri postopek, ker v hitrem postopku, kot so tudi zagotovili Sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve in tudi predstavniki vlade, bodo lahko med sabo uskladili predvsem 8. člen, ki se nanaša na pojem pravne osebe in pogodbe, ki je osnova za agrarno skupnost. S te strani je ta predlog umesten.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Se opravičujem, gospod Rejc, ker vas nisem prej videl. Želi besedo predstavnik Vlade? Gospod Smrkolj, minister za kmetijstvo.
CIRIL SMRKOLJ: Lepo pozdravljeni. Jaz sem seveda vesel te pobude gospoda Potrča in gospoda Rejca. Tudi v okviru Vlade predlagam, da se zakon sprejema po hitrem postopku. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Sprašujem Sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve. (Ne želi besede.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Potem dajem na glasovanje predlog sklepa, da se predlog zakona o spremembah zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic sprejme po hitrem postopku. Ugotavljamo sklepčnost! (69 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (65 poslanca.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo predlog tega sklepa sprejeli in bomo zakon obravnavali po hitrem postopku.
Želi v zvezi z dnevnim redom še kdo besedo? (Ne želi.) Zbor bo točko Volitve in imenovanja obravnaval, ko bo obravnaval naslednje predloge: predloge odlokov za izvolitev v sodniško funkcijo, imamo 20 predlogov, predlog odloka o razrešitvi okrožnega državnega tožilca na Okrožnem državnem tožilstvu v Kopru, in predloge odlokov o imenovanju dveh namestnic in namestnika javnega pravobranilca Republike Slovenije.
Za današnjo sejo tako predlagam dnevni red, kot ste ga sprejeli s sklicem z predlaganimi spremembami, ki so bile že izglasovane. Na glasovanje dajem predlagani dnevni red v celoti. Ugotavljamo sklepčnost! (72 prisotnih.)
Kdo je za predlagani dnevni red? (66 poslanca.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je zbor predlog dnevnega reda 3. seje Državnega zbora sprejel.
Še nekaj obvestil. Upam, da se boste strinjali z menoj. Predlagam, da danes in jutri izjemoma delamo do 19. ure, s tem, da bomo imeli odmor v času od 13.00 ure do 14.30 ure. Zbor bo 16. točko dnevnega reda, to so poslanska vprašanja in pobude obravnaval v sredo, dne 26. marca, to je jutri, od 10.00 do približno 12.00 ure in sejo nato nadaljeval z obravnavo 15. točke dnevnega reda, to je z volitvami in imenovanji. Zbor bo v četrtek, dne 27.3., končal z delom ob 13.00 uri, ko se bo pričel razgovor članov Odbora Državnega zbora za mednarodne odnose in drugih zainteresiranih poslancev z vodji slovenskih diplomatsko konzularnih predstavništev.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVO PREDLOGA SKLEPA DRŽAVNEGA ZBORA O UGOTOVITVI, DA JE ZAKONODAJNI POSTOPEK V ZVEZI S PREDLOGI ZAKONOV, KI SO JIH PREDLAGALI POSLANCI PREJŠNJEGA SKLICA, PA NISO BILI PONOVNO IZVOLJENI, KONČAN. Predlog tega sklepa ste prejeli s seznamom dne 18.3. in je bil usklajen na kolegiju predsednika Državnega zbora. Z dopisom dne 24.3.1997 ste prejeli predlog za širitev seznama z dvema zakonoma. V zvezi s seznamom vas želim opozoriti, da se iz seznama črta predlog zakona o poračunu plačila rednih plačil za obremenjevanje voda, prva obravnava, EPA-16/45, kajti med predlagatelji zakona je tudi Jože Lenič, ki mu je bil danes potrjen poslanski mandat, zato ima ta zakon kvalificiranega predlagatelja in s tem ostane v zakonodajnem postopku.
Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Kdo želi besedo? Gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Po našem pregledu v poslanski skupini je predlog korektno pripravljen. Neobičajno je sicer, da smo občutljivi do obrazložitve, ampak mislim, da kljub temu kaže zadnji stavek obrazložitve ali črtati ali razumeti drugače. Za kaj gre - "seveda pa ni nobene ovire, da teh predlogov ne bi povzeli poslanci tega sklica" in do sem je v redu. Od tu naprej pa piše, "in jih po sprejetju tega sklepa..." Jaz vem in poznam primere, kjer so poslanci tega sklica, ne da bi vedeli, kaj se bo zgodilo, že pred sprejetjem tega sklepa vložili ali pa pristopili k istim zakonom. Če bomo sprejeli tako obrazložitev, bo pomenilo, da bodo morali to še enkrat narediti. Ali je to naša želja, ali naj štejemo, da tam, kjer je bilo opravljeno, pač velja, ne pa zahtevamo formalno od poslancev, da naslednji dan še enkrat vlagajo te zakone. Jaz bi predlagal, da tako mojo razlago sprejmemo in da zato tam, kjer sem rekel, poslanci tega sklica od tukaj naprej pač to obrazložitev ugotovimo zapisniško, da nismo tako razumeli. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Potrč. Ravno v tem je problem, da smo želeli s tem sklepom vzpostaviti stanje, za katerega bi rekli, da je nekako jasno, da je čisto. Sedaj moram povedati, da sem sam razumel to zadnjo besedo, ta zadnji stavek tudi tako, da če želimo povsem čisto situacijo, da bi pravzaprav od danes naprej, od današnjega sklepa naprej, bili vsi poslanci izenačeni in da bi vsi poslanci znova vložili te zakone v zakonodajni postopek, tisti seveda, ki želijo. To se mi zdi edini korekten način, da bomo začeli z neke jasne slike. Poglejte, sicer se nam bo zgodilo, da bomo prišli v neko situacijo, ki ne bo najbolj jasna. Mislim, da ne bo nobene ovire, znano je, imamo tudi vse spise, vaše vloge, in bi lahko poslanci takoj to obnovili in bi začeli od današnjega sklepa naprej. Gre pa za interpretacijo, kajti če bodo stvari nejasne, bo ponovno šlo potem ali do Komisije za poslovnik in tako naprej in tako naprej. To smo želeli torej, da danes poslanci vlagajo, če želijo, v zakonodajni postopek zakone, ki so bili vloženi v prejšnjem sklicu. Gospod Potrč ima repliko, potem pa gospod Jelinčič.
MIRAN POTRČ: Gospod predsednik, stvar ni tako zelo bistvena, da bi zaradi tega, bom rekel, karkoli propadlo. Jaz se oglašam bolj zato, ker trdim, da je stvar poslovniško možna, kar se tiče jasnosti, pa gre samo za dejansko stanje, ne za pravne rešitve. Jaz mislim, da je naša služba sposobna ugotoviti, kje pri zakonih, ki so tukaj navedeni, so že sopodpisani naknadno tudi poslanci tega sklica - to najbrž ni noben problem ugotoviti - in tam bodo zakoni vloženi. Kjer pa tega ni, pač ne bodo vloženi. Formalno je pa to možno, ker vi veste, da je možno vložiti zakon, ki je že v proceduri, dokler je, ponovno, pa potem predsednik reče, da bo počakal tako dolgo, dokler ne bo šel iz procedure. Kdor ga je eventualno ta moment že vložil, pač počaka do današnjega dne, do tega sklepa, da je šel iz procedure, pa se obnovi njegov zakon. Če boste pa menili, da je treba še enkrat vlagati zaradi tega, da bo manj dela za službo pa več za poslance, lahko sklenemo tudi tako. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Jelinčič ima besedo.
ZMAGO JELINČIČ: Gospod predsednik in kolegi! Še eno vprašanje se poraja pri tej zadevi. Recimo, da je zakon, ki ga je vložil poslanec, ki je bil v prejšnjem sklicu in je v zdajšnjem sklicu, recimo v drugi ali v tretji obravnavi; če mora poslanec zdaj ponovno vlagati zakon s svojim podpisom, to pomeni, da prva in druga obravnava iz prejšnjega sklica ne veljata več in je potrebno vse začeti še enkrat. Zato sodim, da je smiselno, da službe poiščejo zakone, pri katerih so poslanci iz prejšnjega in sedanjega sklica vlagatelji zakona in da se potem zadeva nadaljuje. Ker če bomo pristali na to, da morajo poslanci ponovno vlagati, v tem primeru se kompleten postopek začne še enkrat znova.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Jelinčič. O tem vprašanju smo razpravljali tudi na seji kolegija. Ugotovili smo, da sta samo dva taka zakona, ki sta že prešla vsaj prvo fazo obravnave, to sta zakon o turistični taksi in pa zakon o posegih v prostor. Dogovorili smo se, da tudi ta dva zakona pričneta postopek od začetka. Mislim, da sta dva, tista dva zakona, ki sta tukaj zapisana v tem pregledu. Lahko pa sem se zmotil in je še kakšen več. Poudarjam pa, da je bila tudi osnovna želja tega sklepa ta, da pač nekako pričnemo korektno nov zakonodajni postopek. Tudi eden od razlogov, da smo sprejeli tak sklep in da smo lahko te zakone uvrstili na ta spisek, je bil ta, da pač upoštevamo, da ni nihče od poslancev formalno pristopil kot predlagatelj. Če sprejmem vašo razlago, potem vsi tisti zakoni, h katerim ste že napovedali predlagateljstvo v tem mandatu, bi lahko bili na nek način sporni na tem spisku.
Zato predlagam, da sprejmemo sklep, kot je zapisan, in da se potem poslanke in poslanci ponovno odločite za predlagatelje in zakone vložite v zakonodajni postopek. Gospod Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Hvala za besedo. Gospod predsednik! Mislim, da ni zadeva tako preprosta, kot ste razpravljali na kolegiju. Vprašanje so tudi zakoni, ki smo jih podedovali in katere je vložila vlada in so celo v tretji obravnavi. Če bomo sprejeli tak sklep, potem je neenakopraven položaj do zakonodaje, ki jo je predlagala prejšnja vlada, in zakonodaje, ki je v postopkih na osnovi predlogov poslancev. V imenu poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov zato prosim za pol ure odmora, da se opredelimo do tega vprašanja. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Sejo prekinjam. Sejo nadaljujemo ob 14.30 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 12.32 uri in se je nadaljevala ob 14.43 uri.)
PODPREDSEDNICA DR. HELENA HREN-VENCELJ: Pozivam poslance, da bi nadaljevali 3. sejo Državnega zbora. Prosim, če zavzamete svoja mesta.
Spoštovani poslanci in gostje! Na željo večine poslancev bomo končali današnjo sejo ob 18.00 uri, ker imajo nekateri še nekatere druge obveznosti.
Pri 1. točki dnevnega reda smo ostali in najprej moramo ugotoviti sklepčnost. (67 prisotnih.) Torej, sklepčni smo. Besedo pa ima gospod Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani! Poslanska skupina se je odločila, da predlaga, da se pri ugotovitvenem sklepu, ki velja za zakone, ki so v proceduri, kjer pa ni več poslancev prejšnjega sklica, ker niso bili izvoljeni, črta zadnji odstavek obrazložitve. Mislim, da je to predlagal tudi gospod Potrč.
Ocenjujemo, da lahko ta zadnji stavek zamegljuje situacijo oziroma proceduro, po kateri dela Državni zbor. Če eksplicitno ne navedemo tega zadnjega stavka, to še zmeraj ne pomeni, da ni potrebno oziroma da ni možno vlagati zakonov, ker nam jih pač ustava Republike Slovenije kot poslancem to omogoča. V izogib temu, da bi prišlo do podvajanja predlogov oziroma ponovnega vlaganja, tudi tako se lahko to bere, predlagamo, da se zadnji stavek črta. S tem je v bistvu namen tega sklepa dosežen. Hvala.
PODPREDSEDNICA DR. HELENA HREN-VENCELJ: Prosimo gospoda Henigmana, da vloži pisni amandma. Želi še kdo razpravljati na to temo? Poslanska skupina SKD torej predlaga, da se črta zadnji stavek, in sicer: "Seveda pa ni nobene ovire, da teh predlogov ne bi povzeli poslanci tega sklica in jih po sprejetju tega sklepa ponovno vložili v zakonodajni postopek." Želi morda kdo razpravljati? (Ne.)
Potem bi dali stvar na glasovanje. Ponovno ugotovimo sklepčnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za? (51 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem sklep predloga Državnega zbora o ugotovitvi, da je zakonodajni postopek v zvezi s predlogi zakonov, ki so jih predlagali poslanci prejšnjega sklica, pa niso bili ponovno izvoljeni, končan. Ugotavljamo sklepčnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za? (67 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
S tem zaključujemo to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, to je na OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO BOSNO IN HERCEGOVINO O REDNEM ZRAČNEM PROMETU. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne.) Predlog zakona je obravnaval tudi Odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo. Želi besedo poročevalec odbora? (Ne.) Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne.)
Potem je beseda na voljo poslankam in poslancem. Ker ne želi nihče razpravljati in ker k predlogu zakona do začetka obravnave ni bil predložen noben pisni amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika Državnega zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. S tem v zvezi vas želim opozoriti, da navedeni predlog sklepa ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj 1/3 navzočih poslancev. Želi v zvezi s predlaganim sklepom kdo razpravljati? (Ne.)
Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in dajem predlog sklepa na glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za? (63 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za predlog akta v celoti? (67 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog zakona v celoti sprejet.
Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O POROŠTVIH REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OBVEZNOSTI IZ POGODB O NAJETJU POSOJIL MEDNARODNE BANKE ZA OBNOVO IN RAZVOJ ZA PROJEKT OŽIVITVE NALOŽBENE DEJAVNOSTI V SLOVENIJI - hitri postopek. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne.) Predlog zakona je obravnaval Odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora o predlogu zakona.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Odbor predlog zakona podpira. Podpira prav tako tudi hitri postopek. Na sami seji odbora je bila predstavljena zgodovina sprejemanja tega zakona, ki je zaradi tega, ker ni bil tako zelo pomemben, na nek način vedno izpadel iz različnih dnevnih redov. Na koncu se je uvrstil na dnevni red zadnje seje Državnega zbora v prejšnjem sklicu, ki pa se je še pred to točko razpustil. Odbor za finance in monetarno politiko se je samo pozitivno opredelil do poprejšnjega pozitivnega mnenja starega odbora in seveda predlagal tudi Državnemu zboru, da predlog zakona sprejme. Gre pa za sredstva, ki so bila v predhodnih pogajanjih s Svetovno banko že odobrena in so namenjena oživitvi naložbene dejavnosti v Sloveniji. Gre za precej obsežna sredstva in gre po neformalnih zatrdilih Svetovne banke za zadnji kredit pod tako ugodnimi pogoji, ki ga bodo dali naši državi, ker pač že presegamo tisti cenzus bruto domačega proizvoda na prebivalca, do katerega oni sploh še sodelujejo v neki državi.
K predlogu zakona smo predlagali tudi dva redakcijska amandmaja, in sicer k 1. in 2. členu. Odbor predlaga Državnemu zboru, da predlog zakona sprejme skupaj s tema dvema redakcijskima amandmajema. Hvala.
PODPREDSEDNICA DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala gospod Kopač. Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem.
Prosim. Gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Spoštovani! Pred nami je zakon o poroštvih Republike Slovenije za obnovo in razvoj oziroma temeljni namen tega zakona je projekt oživitve naložbene dejavnosti v Sloveniji. Zaradi tega ne bi smeli dovoliti to, kar se je v preteklosti velikokrat dogajalo, da smo relativno dobra in poceni posojila podražili s tem, da so domače banke nekorektno in nekritično nabile visoke pribitke in so tako poceni tuja namenska posojila na koncu postala draga posojila. V tem primeru za 75 milijonov mark, od tega pa kar 65 milijonov pripada Kreditni banki Maribor in pa Novi Ljubljanski banki, ki, vsaj po izjavah vladnih predstavnikov, veljata za sanirani, 10 milijonov mark pa za Celjsko banko d.d., ki pa je že nastala v tržnih razmerah. Menimo, da ni nobenega razloga več, da ne bi tudi domače banke ob tem, ko bo država dala garancijo, zavezala k temu, da ta garancija velja le pod pogojem, če bodo ti krediti dani končnim porabnikom za isto maržo, kot jo zaračunava Mednarodna banka za obnovo in razvoj. Zato predlagamo amandma k 1. členu k tretji alinei, in sicer - nekoliko kasneje, se opravičujem, ga bomo podali pisno - da se podpičje spremeni v piko in pa doda nov stavek, ki se glasi: "Za kredite po tem zakonu pa slovenske banke ne bodo zaračunavale višje marže, kot jo zaračunava Mednarodna banka za obnovo in razvoj." Hvala.
PODPREDSEDNICA DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala. Želi še kdo razpravljati? (Ne.) Zaključujem splošno razpravo in prehajamo k obravnavi členom. Zboru predlagam, da skladno z zadnjo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo sklepčnost! (68 prisotnih.)
Kdo je za? (65 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
V razpravo dajem 1. člen amandmaja in amandma k 1. členu Odbora za finance. Vsebino imate priloženo, v poročilu matičnega delovnega telesa. Čakamo pa še amandma Socialdemokratske stranke, ki ga je gospod Špiletič napovedal. Besedo ima zdaj predstavnik Vlade.
ANDREJ SIMONIČ: Spoštovane poslanke in poslanci! Projekt oživitve gospodarskega razvoja in strategija prestrukturiranja je bila sprejeta že v parlamentu leta 1993. Ta projekt predvideva prestrukturiranje bančnega in realnega sektorja, pri čemer so sredstva iz tega projekta oziroma posojila, o katerih danes govorimo, namenjena prestrukturiranju realnega sektorja, ki je že privatiziran, torej ima prvo soglasje oziroma za zasebna podjetja. Rad bi samo opozoril na vprašanje obrestne mere, ki je seveda eno glavnih vprašanj v tem primeru.
Gre za posojilo svetovne banke, ki se obrestuje po obrestni meri LIBOR+5%, kar je marža svetovne banke. Ta marža v višini 5% se povečuje oziroma zmanjšuje za stroške, tako da je povprečna marža ob upoštevanju teh stroškov 0,23%. Rad bi poudaril, da je ta marža, ki jo obračunava svetovna banka, seveda zelo nizka zato, ker je pogoj za črpanje posojila poroštvo države, o katerem danes govorimo. Ko pa govorimo o maržah poslovnih bank, ki jih bodo seveda morale obračunavati, ko bodo to posojilo naprej plasirale subjektom, ki bodo to posojilo uporabili za razvoj oziroma za investicijsko oživitev, pa je potrebno poudariti, da te marže ne gre enačiti z maržo, ki jo zaračunava svetovna banka. Namreč, ta marža seveda obsega tudi riziko, ki ga banka nosi. V primeru, da prejemnik posojila ne vrne, seveda banka ta riziko nosi sama. Poroštvo, o katerem vi danes sklepate, je namenjeno izključno v primeru, če banka ne bi bila plačevita oziroma če bi bila plačilno nesposobna, kar pa je zanemarljiva možnost. Marža, ki jo zaračunava poslovna banka, je ravno zaradi tega rizika čisto drugačna od marže, ki jo zaračunava Svetovna banka, ki posojilo daje.
Opozarjam pa, da je skorajda nemogoče maržo omejiti z neko absolutno številko, ker je odvisna tudi od rizičnosti subjekta, ki posojilo prejme. Tako da bo ta marža verjetno diferencirana po odločitvi poslovne banke.
Rad bi še poudaril, da ko bo prišlo do izvedbe tega posojila in bo na podlagi določb zakona, o katerem danes govorimo, prišlo do sklepanja pogodb med prejemnikom posojila, poslovno banko in pa porokom, da bomo v tej pogodbi seveda določili neke okvire, v katerih se bodo marže gibale. Že v tem trenutku pa lahko povem, da je sklep organov upravljanja v Celjski banki, da bo marže omejil na približno velikost 2%; pričakujemo, da bodo tudi ostale banke temu sledile. Poudarjam, 2% bo nekje povprečna marža, ki pa bo seveda diferencirana glede na posameznega uporabnika posojila. Ne gre pa enačiti marže, ki jo sprejema Svetovna banka, z maržami, ki jih bodo zaračunavale poslovne banke, zaradi razlike v rizičnosti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala. Želi še kdo besedo? Prosim, gospod Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa. Samo eno vprašanje predstavniku vlade. Kot je meni znano, ko sem dobil podatke, da zaračunava svetovna banka 0,3% maržo, tukajle pa govorimo, da bo marža, ki jo bodo izračunavale naše banke, okrog 2%, slišal sem celo, da bodo 3% marže. Mislim, to je desetkratna razlika, zato bi rad pojasnilo. Ali bodo res samo banke služile na slovenskem gospodarstvu? Ali ne bi bilo morda bolje te marže znižati, banke bi malo manj zaslužile, ampak bi slovensko gospodarstvo lažje dihalo in se hitreje razvijalo!
PODPREDSEDNICA DR. HELENA HREN-VENCELJ: Prosim gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa gospa podpredsednica. Smo v novem sklicu, ne poznamo še ljudi. Pravkar smo imeli predstavnika vlade tukaj, ki se ni predstavil, niti ne vem, kdo je, lahko da je predstavnik vlade, lahko da ni, ne vem. Torej bi prosil tiste, ki tukaj nastopijo, da predstavijo. Vprašal sem tudi nekatere pozicijske poslance, pa ga ne poznajo. Torej velja za tega gospoda, ki je pravkar nastopil, in bi prosil tudi vse ostale, ki pridejo, da povedo koga predstavljajo in kako jim je ime. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala. Besedo ima gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Najprej me moti to, da smo v Sloveniji začeli izumljati besede, ki naj bi olepšale situacijo. Če gospodarstvo nima denarja, da bi plačevalo, pravimo, da je nelikvidno, če banke ne bodo imele denarja, pravijo, da bodo pa neplačevite. Sedaj ne vem, ali bomo potrebovali slovensko - slovenski slovar. Zato bi prosil, da se strokovna terminologija uporablja enotno, ne pa, da se tudi s temi poizkusi zavaja poslance, da bi ja ne sprejeli tisto, kar ni nekomu povšeči.
Drugo. Ne morem sprejeti argumenta predstavnika vlade, ki pravi, da bo marža svetovne banke 0,23%, da bo pa marža domačih bank kar 10 krat višja. Gospod Jelinčič je rekel, praktično 15 krat višja.
Tretjič. Ta zakon naj bi bil pravzaprav sprejet že lansko leto v jeseni. Če te tri banke, ki se pogajajo z Mednarodno banko za obnovo in razvoj, še do danes nimajo za seboj konkretnih primerov in da teh podjetij niso še dokončno ocenile, ali gre za visoka tveganja ali gre za nizka tveganja oziroma če do danes te banke še niso izbrale najboljše naložbe in zaradi tega zahtevajo višjo maržo, potem je resnično laž, da so slovenske banke sanirane in da so sposobne iti v mednarodno konkurenco.
PODPREDSEDNICA DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala. Želi morda gospod državni sekretar iz Ministrstva za finance, Andrej Simonič kaj dodati k temu?
ANDREJ SIMONIČ: Spoštovane poslanke in poslanci! Opravičujem se za prej, ker sem se pozabil predstaviti. Moje ime je Andrej Simonič in ne Simončič, sem pa državni sekretar v Ministrstvu za finance.
Glede obrestnih mer bi samo podal primerjavo z obrestnimi merami v OECD deželah, in sicer v Italiji 5,4%, Španija 5%, Danska 4,9%, Švedska 3,3%, najnižja po podatkih, s katerimi razpolagam, je Belgija z 1,95. Poudaril bi rad samo še enkrat. Ta posojila, ki jih poslovne banke odobravajo svojim komintentom, so do neke mere rizična za banko. Banka bo glede na to rizičnost določila različno obrestno mero. To je vse. Hvala.
PREDSEDNICA DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala, gospod Simonič. Opravičujem se, ker sem vaše ime napačno prebrala. Na dokumentu Vlade Republike Slovenije je namreč napačno zapisano. Želi morda še kdo besedo? Gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Diskusija o višini obrestne marže pri bankah posojilojemalkah tega kredita se je razvila že na seji odbora. Tam smo potem sprejeli tudi nek priporočilni sklep vladi. Najprej je bilo treba razjasniti in je nekaj časa trajalo, da smo si vsi člani odbora razjasnili, da mi kot zakonodajna oblast ne moremo vplivati neposredno na višino te marže. Lahko pa vlada sugerira Svetovni banki, kajti z njo ima stik, da ona poskuša od poslovnih bank v Sloveniji, ki bodo najemale te kredite, doseči neko omejitev. Gospod Špiletič je danes potem amandma preoblikoval v smeri, ki je bolj smiselna, to je, da naj država v bankah, ki so v državni lasti, doseže znižanje te marže. Besedilo tega amandmaja - prebral ga nisem, ampak kolikor sem ga prej poslušal v razpravi - je tako, da pomeni, da bi potem marža teh bank ob tej razliki, ki jo je razložil gospod Simonič, torej one morajo prevzemati riziko, Svetovna banka ga pa ne, s tem amandmajem se pa poskuša izenačevati dve marži, ki sta zaračunani za povsem različne zadeve. Eno je z rizikom, eno je brez rizika. Treba se je zavedati, da banke zaračunavajo marže glede na rizik in če ta rizik obstaja - pri Svetovni banki napram Sloveniji ne obstaja, pri slovenskih bankam napram podjetjem pa obstaja - sta ti dve marži nujno različni. Zato tak amandma pomeni, da nobena banka, pa ne glede na to, ali je v državni lasti, ali je privatna, takega kredita ne bo vzela. To pa zato, ker je prepovedano zaračunati maržo za rizik, ki pa je dejanski. Tak amandma bi vzporedno zahteval samo to, da bi v proračunu zagotovili poseben denar, ki bi ga plačali dotični poslovni banki, čeprav je v državni lasti, da se ji pokrije morebitni izpad kredita, ki ga je dala nekemu podjetju, pa ga to ni vrnilo. Drugače pa si ona sama dela zalogo pri sebi s tem, da zaračunava maržo. Če je to 2% ,kot je omenil gospod Simonič, se mi to zdi, verjemite, zelo malo. Poslovna praksa v Sloveniji kaže, da so marže tudi za manj rizične bančne posle, kot je dajanje kreditov za prestrukturiranje bistveno višje od 2%. Želel bi poudariti samo to. Mi kot zakonodajalec lahko sicer sprejmemo tak amandma, vendar se moramo zavedati, da potem črpanja tega kredita ne bo. Potem je bolje reči, da se ta zakon zavrne in da se torej tega kredita ne najame. To je tudi možno. Navsezadnje ne bi bila nobena tragedija, če bi tega kredita ne dobili, bilo bi pa vsekakor dobro, da bi ga, ker gre za relativno poceni sredstva.
Druga varianta pa je, da samo manj trdo, kot je z amandmajem, tako zavezujočim, kot sem slišal, da je predlog, sugeriramo lastniku, to pa je, neposredni lastnik obeh bank v sanaciji je ta hip Agencija za sanacijo bank, da doseže, da pri oblikovanju poslovne politike teh dveh bank le-ti ,torej ti dve banki, zaračunavata čim nižjo možno maržo. Druge poti pravzaprav ne vidim. Če pa amandma zahteva uskladitev ali pa enako višino obeh marž, potem se je pa treba zavedati, da črpanja tega kredita ne bo, ker tudi državna banka ni tako nespametna, da bi ob takih pogojih sploh bila zainteresirana za črpanje tega kredita. Treba pa se je zavedati tudi to, da si teh treh bank - Celje, Ljubljana, Maribor ni izmislila slovenska oblast, ampak se jih je za svoje partnerice izbrala Svetovna banka. Na njeno poslovno politiko pa mi neposredno seveda ne moremo vplivati. Iz vsega tega sledi, da nasprotujemo amandmaju, ki ga je predlagal gospod Špiletič, in predlagam, da se predlog zakona sprejme v obliki, kot ga je predlagala Vlada. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA DR. HELENA HREN VENCELJ: Hvala, gospod Kopač. Gospod Pukšič želi razpravljati.
FRANC PUKŠIČ: Hvala za besedo. Rečeno je že bilo, da smo o tej zadevi razpravljali na Odboru za finance 13.3.
Rečeno je bilo tudi, da se o tem kreditu, tako je zapisano v Poročevalcu, pogovarja in dogovarja že od lanskega leta, nekje od poletja. Ne takrat in ne sedaj po tem sklepu, ki ga je Odbor za finance sprejel, nismo od vlade slišali, da se je s temi našimi slovenskimi bankami dogovorila in pogovorila in bi imeli konkretne predloge in številke. Torej nič od vsega tega. Seveda je najlepše zadevo sprejeti, potem pa pluti v kalnih vodah. Iz Gospodarske zbornice vidimo, da so recimo obresti Ljubljanske banke v marcu 10%, SKB-ja 9,75%, banke Celje 10,5%. Po drugi strani je iz tega istega poročila razvidno, da je v februarju letošnjega leta bilo število pravnih oseb z blokiranim žiro računom na 5 dni 7.245 ali če govorimo o številu zaposlenih, 90.721. Povprečni znesek blokiranih sredstev je preko 71 milijard. Pa dajmo, no, enkrat v tem parlamentu reči bobu bob. Pa recimo, OK, najamemo ta kredit, damo poroštvo, to je zopet dodatna sanacija bank. V redu, dajmo to podpirati, gospodarstvo pa naj "crkne". Saj nam tako ali tako ni nič do tega, saj nam je čisto vseeno, kako gospodarstvo posluje. Dajmo se zavzeti, dajmo, da bodo obresti bank čim večje, da bodo lahko poslovale. Saj nas ne zanima gospodarstvo. Javno to povejmo. Če pa hočemo resnično pomagati temu gospodarstvu, če pa resnično hočemo, pa dajmo v rezerve državnega proračuna, če bodo izmerili, katero podjetje je izpadlo, da ne bo moglo plačevati tega kredita, ampak večini bomo na ta način pomagali. Pa jaz mislim, da ni tu potrebno velike filozofije. Dovolj je samo, da povemo, kaj bi sploh radi. Poslušajte, dogaja se popolnoma enako. Država Slovenija ima neke sklade in preko teh skladov bi sofinancirala neke zadeve v lokalni skupnosti, ko pridemo in z banko ugotovimo, kakšne so obresti, ugotovimo, da so višje, kot pa, če nam banka da kredit, ker lahko plujejo in določajo svojo obrestno mero točno takšno, kakršno hočejo. Jaz mislim, da je že skrajni čas, da povemo, ali bomo ali ne bomo za to gospodarstvo kaj naredili. Pa naj bo, če imamo v proračunu za vse druge zadeve, pa naj bo potem pač del rezerve tudi za odplačevanje takšnih, ki pač sami ne bodo mogli. Mislim pa, da bodo kriteriji tako nastavljeni, da ravno kredita ne bo mogel dobiti vsak.
Na odboru je bilo rečeno, da je 3% obresti, da je 0,23 marža, no, in potem pridemo na 3,23%, potem pa seveda dodamo slovenske procente zraven, pa smo zopet na 10% in smo tam, kot smo pač bili vedno. Absolutno predlagam in mislim, da je prav, da se pač ta amandma podpre in sprejme. Hvala.
PODPREDSEDNICA DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala, gospod Pukšič. Gospod Špiletič želi ponovno.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Samo na tri stvari v zvezi z razpravo gospoda Kopača bi želel opozoriti. Rekel je, no, saj ne bi bila velika škoda, če teh kreditov ne dobimo, dobro bi pa bilo, če jih. Jaz ne vem zdaj, ali iz vlade prihajajo v ta parlament predlogi, če bo, bo, če ne bo, ne bo. Prosim predstavnika vlade, da pride sem za to govornico in jasno in glasno pove: je potreben ali ni potreben; če ni potreben, potem predlagam, da potegnete zakon nazaj in se ne gremo vsi skupaj te igre.
Naslednje, na kar je opozoril, je to, da morajo s tem v zvezi banke Slovenije prevzemati riziko in da so zato upravičene do višjih marž kot pa banke v tujini. Res je pa tudi nekaj drugega, na kar pa gospod Kopač pozablja, da te tri banke bodo pravzaprav z državno pomočjo prišle do svojega denarja na eni strani, ki ga bodo potem na drugi strani plasirale; ne bodo rabile vsak dan skrbeti, ali bodo od občanov dobile vezane vloge ali bodo, ne vem, od koga drugega dobile neke depozite, na katere bodo plačevale bistveno višjo obrestno mero, kot jo bodo pa v tem primeru. V tem primeru seveda bi bile tudi upravičene do višjih marž na drugi strani, ko bodo kredite dajale. V tem primeru dobijo pa z državno garancijo kredit kot svojo kreditno sposobnost, zaradi tega ni utemeljen razlog, kot ga vi navajate, za višje marže.
In pa še tretje: menim, da vsaka banka mora imeti tudi razvojno politiko, kajti sama si mora na dolgi rok ustvarjati komintente, ki bodo njeni bodoči varčevalci. Če bo zdaj pa vsako razvojno politiko vsake banke država pokrila iz tega parlamenta, potem pa nismo več v tržni ekonomiji, ampak smo tam, kjer smo bili prej.
PODPREDSEDNICA DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala, gospod Špiletič. Gospod Kopač, prosim.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Prijavil sem se k repliki. Gospod Špiletič, ni bilo točno, kar ste navajali. Nisem rekel, da ne bo škoda, če ne dobi Slovenija tega kredita, rekel sem, da ne bo tragedija. Škoda pa seveda bo in to škoda v obliki oportunitetnih stroškov, kajti če gre za prestrukturiranje slovenskega gospodarstva, se računa, da bi iz tega nastala neka potencialna gospodarska korist, ki pa je v tem primeru, če kredita ne bo, pač ne bo. Torej, škoda bo, ni pa tragedija. Marsikateri razvojni perspektivi v tej državi smo se zaradi politično prestižnih bojev, na žalost, morali že odpovedati.
Drugo. Te banke, ponavljam, ne dobijo kredita z državnim jamstvom. To je državno jamstvo napram Svetovni banki. Kot je obrazložil že gospod Simonič, poslovnim bankam v Sloveniji pa nihče ne jamči, da bodo dobile vse, kar bodo posodile, nazaj. Mi se ne pogovarjamo o zakonu o prevzemu poroštva nad krediti, ki jih daje, ne vem, Banka Celje temu in temu podjetju; v tem primeru bi potem seveda Banka Celje bila upravičena do zelo majhne marže, ker bi bilo jamstvo 100%-no, da bo ta kredit vrnjen. V tem primeru gre za jamstvo Svetovni banki, da bo kredit vrnjen s strani Slovenije, poslovne banke pa seveda morajo, tako je v pogodbi oziroma v zakonu napisano, poprej postoriti vse, da to izterjajo in samo, če bi propadla banka Celje, Nova Ljubljanska banka Ljubljana in Nova kreditna banka Maribor, samo v enem od teh treh primerov bi se to poroštvo, o katerem zdaj sklepamo, unovčilo. Predvidevam, da je zelo nerealna možnost, da bi katerakoli od teh treh bank propadla in torej si upam trditi, da obstaja 99%-na verjetnost, da do vnovčitve poroštva, o katerem ta hip razpravljamo, ne bo nikoli prišlo.
In tretje, kar ste rekli. Oni bodo s pomočjo države prišli do dolgoročnega vira. Na nek posreden način je to res. So pač slovenske banke, Slovenija se je pogajala s Svetovno banko o tem, da ji sploh odobri tovrsten kredit, ampak ne Sloveniji kot državi, pač pa nekim poslovnim bankam. Torej imajo srečo v tem primeru ali pa iz vašega konteksta se vidi - imajo srečo, da so pač v Sloveniji, ampak že prej sem omenil, ni država Slovenija izbirala, katere tri banke bodo dobile ta kredit od Svetovne banke. Svetovna banka jih je sama našla. Kolikor vem, so pač imeli pogovore z večimi poslovnimi bankami, pa so se zaradi solidnosti ali pa glede na svoje kriterije odločili za te tri. Tako neposredno te tri banke niso bile izbrane zaradi tega, ker bi jih sugerirala Republika Slovenija, ampak ker si jih je izbrala Svetovna banka sama. Dejstvo pa je naj še enkrat povem - one ne prihajajo s pomočjo države do tega denarja neposredno, ker to ni državno poroštvo za to, da bodo krediti njim vrnjeni, kar sem pa obrazložil že prej. To se mi je zdelo potrebno pojasniti glede na besede, ki ste jih izrekli prej. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala, gospod Kopač. Želi še kdo besedo? Ja, predstavnik vlade, ponovno gospod Simonič.
ANDREJ SIMONIČ: Spoštovane poslanke in poslanci! Samo še nekaj pojasnil bom poizkusil podati. Poglejte, trenutno je LIBOR plus marža Svetovne banke 3,38%. Če na to dodamo še recimo povprečno 2%-no maržo, pridemo do obrestne mere 5,38%, kar je še vedno zelo ugodna obrestna mera. Seveda se v vladi zavedamo, da so obrestne mere v Sloveniji problem; da so previsoke - tako aktivne kot pasivne obrestne mere in tudi ta kredit oziroma ta aranžma, o katerem danes govorimo, je eden od poizkusov k zniževanju splošnih obrestnih mer v Sloveniji. Poudaril bi rad, da tako ugodnih dolgoročnih kreditov v slovenskem prostoru za slovenske subjekte trenutno ni na voljo in da bi sprejem tega zakona o poroštvu omogočil črpanje posojil, ki so bistveno ugodnejša za subjekte, ki jih bodo prejeli, kot jih lahko dobijo trenutno na trgu. Po drugi strani pa je že logično, da so investicijski projekti relativno bolj rizični od povprečnih ostalih posojil, ki so na trgu na voljo in zato je seveda do neke mere utemeljeno, da je tudi marža nekoliko višja, čeprav - poudarjam - je še vedno nižja od marž v tujini, o katerih sem že prej govoril.
Prav tako bi rad še enkrat poudaril; tukaj ne gre za poroštvo oziroma jamstvo banki, ampak gre za poroštvo Svetovni banki, ki bo posojilo dala. Torej obstaja zgolj hipotetična možnost, da bi do tega vnovčenja prišlo samo v primeru stečaja banke, kar pa ni realno, tako da ni smiselno govoriti o neki direktni pomoči države, kajti to posojilo bi konec koncev lahko tudi sama država prejela in ga potem naprej posojala, pa je zaradi vseh ostalih razlogov to preneseno na poslovne banke, v razmerju do Svetovne banke pa se s tem, ko država da poroštvo, ohrani enaka rizičnost za posojilodajalca, to je Svetovna banka. Poudaril bi rad, da so v pravem tržnem gospodarstvu marže svobodne in vsako določanje oziroma vmešavanja s strani države v višino marže poslovnih bank je problematično. To je bil tudi eden od problemov v pogajanjih s Svetovno banko, kjer že takrat ni bilo sprejemljivo, da bi z državnim vmešavanjem določili višino te marže. Hvala.
PODPREDSEDNICA DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala. Želi še kdo razpravljati? Gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: No, običajno je že, da v Sloveniji tisto, kar najprej izgleda poceni, nazadnje postane zelo drago.
Ni dolgo tega, ko sem se pogovarjal z enim od slovenskih direktorjev in povedal mi je zgodbo, kakršno bi mi jo lahko najbrž vsak; da sicer obrestne mere v Sloveniji so še relativno znosne, vendar je banka zaračunala poleg tega še - ne vem, aranžma kredita, še neke stroške, še tretje stroške, četrte stroške in še ne vem kakšne, in je povprečna mera, če je izračunal skupaj z vsemi temi stroški, narasla z relativno znosnih obresti na 12%. Po drugi strani pa je uspel pri nemški komercialni banki dobiti kredit s 5% obrestno mero, in to je navaden komercialni kredit. Mi pa danes na tem mestu govorimo o nekem razvojnem denarju, ki naj bi prišel v to državo po neki nižji obrestni meri, da bi pospeševal razvojne projekte, vendar mi hočemo našim bankam dati zopet to pravico in to možnost, kot so jo imele doslej, da si vzamejo tisto, kar si bodo vedno hotele. Če je pač ta osnovni namen takšen, potem to ni več zakon o dajanju jamstev zaradi pospeševanja realnega sektorja, ampak je to zgolj še kamenček v mozaiku sanacije bank. O tem, da pa ni mogoče na tem mestu danes govoriti o tem, da bi se omejila višina marže poslovnih bank, pa menim, da je povsem neutemeljno. Tisti, ki jamstvo daje, vednar določa tudi pogoje, pod katerimi je jamstvo pripravljen dati. In zadnji čas, menim, da je tu, da začnemo tudi te naše slovenske banke opozarjati na to, da je trg, da je tržno obnašanje tudi za njih nujen pogoj preživetja. To, da pa se v svobodnem tržnem gospodarstvu prosto določajo marže in obrestne mere, gospod Simonič, vemo že dolgo, smo se učili tudi vsi pri skorajda istih profesorjih na fakulteti, samo mi šele to pot v pravo tržno gospodarstvo gradimo s temi zakoni.
PODPREDSEDNICA DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala. Želi morda še kdo besedo? (Ne.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje, na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! Sklepčni smo.
Kdo je za amandma Odbora za finance in monetarno politiko, amandma k 1. členu, ki je redakcijske narave? (72 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma odbora k 1. členu sprejet.
Imamo še amandma poslancev SDS, gospoda Špiletiča in Pukšiča, glasi se pa tako: "Marža slovenskih poslovnih bank za posredovanje kreditov iz tega zakona pa ne sme presegati marže MBOR." Ugotovimo sklepčnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za? (25 poslancev.) Je kdo proti? (38 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem 1. člen v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (13 poslancev.)
Ugotavljam, da je ta člen sprejet.
V razpravo dajem 2. člen predloga zakona, in sicer imamo amandma Odbora za finance in monetarno politiko k tem členu, ki je tudi1 redakcijske narave, in sicer pravi, da se v drugi vrstici beseda "neplačevitosti" nadomesti z besedama "plačilne nesposobnosti". To je napaka v poročilu in bi prosila, da vzamete to na znanje. Plačilne nesposobnosti. Želi kdo besedo? (Nihče.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (73 prisotnih.) Na glasovanje dajem amandma k 2. členu odbora.
Kdo je za? (65 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 2. člen z amandmajem, ki smo ga pravkar sprejeli. Zopet ugotavljamo sklepčnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za? (65 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 2. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem ostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo besedo? (Nihče.) Zato dajem vse preostale člene na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za? (63 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Opravili smo razprave in glasovanja o posameznih členih. Glasovati moramo še o naslovu zakona. Ali želi še kdo razpravljati o naslovu zakona? (Nihče.) Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje.
Na glasovanje dajem naslov zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost (73 prisotnih.)
Kdo je za? (58 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je naslov zakona v celoti sprejet.
Ugotavljam, da sta bila v drugi obravnavi predloga zakona sprejeta amandmaja k 1. in 2. členu.
Želi morda še kdo besedo ali vložiti amandma k navedenima členoma? (Ne.) Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo.
Na glasovanje dajem sprejem zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za? (54 poslancev.) Je kdo proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog zakona sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O PONOVNI VZPOSTAVITVI AGRARNIH SKUPNOSTI TER VRNITVI NJIHOVEGA PREMOŽENJA IN PRAVIC. To je skrajšani postopek, spremenjen v hitri postopek.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložil poslanec Miran Potrč in skupina poslancev, ki so pristopili kot predlagatelji zakona. Želi predstavnik predlagateljev zakona besedo? (Da.) Gospod Potrč, izvolite.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovana gospa podpredsednica! Rad bi uvodoma povedal in priznal, da se niti najmanj ne štejem kot posebnega poznavalca agrarnih skupnosti, da se ne bi ustvarjal vtis, da problematiko izjemno dobro poznam in da lahko iz svojih lastnih izkušenj in poznanj dajem vse možne rešitve in možne odgovore. So me pa predstavniki agrarnih skupnosti Slovenije prepričali, da je prav in pametno tudi za njih reči kako dobro v tem državnem zboru in biti sopodpisnik sprememb in dopolnitev zakona, ki naj bi nekatera vprašanja rešil bolje in bolj njim v korist, kot so bile rešitve doslej. In to je temeljni razlog, zakaj sem med podpisniki zakona tudi bil že v prejšnjem mandatu in, bi rekel, tako tudi ostal v tem mandatu.
Dva temeljna razloga sta, zaradi katerih smo bili poslanci nagovorjeni v imenu agrarnih skupnosti, da spremembe in dopolnitve zakona vložimo. Prvi je bil ta, da je 19. februarja letošnjega leta potekel triletni rok za vložitev zahtevkov za vrnitev premoženja agrarnim skupnostim, v času, ko smo mi septembra zakon vložili, pa v prejšnjem mandatu pač ni prišel v obravnavo, je pa še nekaj mesecev do tega poteka roka bilo.
Predstavniki agrarnih skupnosti so prepričani, da je koristno, da ne rečem nujno, da se podaljša ta rok - naš predlog je za dve leti, kar bi formalno pomenilo 19.2.1999 ali če bomo zakon malo dlje sprejemali, tudi kakšen dan kasneje - iz razloga, ker procedura ustanovitve agrarnih skupnosti in procedura po ustanovitvi vložitve zahtevka le ni tako zelo enostavna. Gre za to, da je treba ugotoviti stare pogodbe, ugotoviti stare odnose, ugotoviti, kdo je še zdaj interesent, da bi sklenili takšno pogodbo pred notarjem, preveriti te stvari in potem na tej podlagi šele vložiti eventuelni zahtevek za premoženje, pri tem pa imeti vse potrebne podatke vpisane v zemljiški knjigi in podobno. To je bila procedura, ki ni bila zelo enostavna in po ocenah agrarne skupnosti je še kar precej vasi v Sloveniji, ki imajo pogoje, da ustanovijo agrarno skupnost oziroma vložijo zahtevek za vrnitev premoženja, pa to v tem roku, ki je že zapadel, niso storile. Njihov zahtevek bi zapadel in tega ne bi mogle ostvariti, zato se nam zdi podaljšanje tega roka za dve leti smotrno.
Vem, da se, bi rekel postavlja vprašanje, ali je pametno, da državni zbor na neki način določa roke in jih vsako leto ali ko potečejo, podaljšuje, ali ne; ampak gre za, po mojem prepričanju, toliko pomembne spremembe v sistemu, kjer je treba vedeti, da se na novo nismo vsi ali pa niso vsi znali dovolj pravočasno prilagoditi. Mislim, da je pametno, da te roke le na nekoliko daljši čas postavimo.
Drugi razlog, ki so ga navajali predstavniki agrarnih skupnosti pa je bil v tem, da se jim ni zdelo smotrno, da bi tisti del "lastništva" ali pa upravičen del članov bivše agrarne skupnosti, ki jih ni več ali pa ni njihovih potomcev in dedičev in bi po sedanji ureditvi pripadal - da rečem - državi v največji meri oziroma Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, kdaj pa kdaj v manjši meri tudi občini, da je to pametna rešitev. Po njihovem prepričanju je ta sklad kmetijskih zemljišč in gozdov relativno daleč, moral bi potem imeti svojega predstavnika v sleherni agrarni skupnosti, ki naj bi potem v imenu sklada oziroma države soodločal. Predstavniki agrarne skupnosti so mnenja, da to ne bi bilo niti produktivno niti možno uspešno realizirati, zato je njihov predlog, da naj bi se tudi v teh primerih v zakonu stvar uredila tako, da bi te deleže pridobili člani agrarnih skupnosti, ki so novo skupnost ustanovili, in naj bi oni s tem gospodarili ali imeli pravico, da to razdelijo tistim, ki jih bodo na novo kot nove člane agrarne skupnosti sprejeli, ker imajo kmetijo na območju te agrarne skupnosti ali pa tam prebivajo. Gre enostavno za to, da se premoženje v čim večji meri vrne vasi, da tisti, ki na vasi živijo, z njim razpolagajo in o njem odločajo, ne pa da ima država z enim, lahko bolj ali manj pomembnim deležem pravic od tega soupravljanja. O tem je tekla razprava že ob sprejemu samega zakona. Prve rešitve so šle v tej smeri, pa za začetek tako niso bile sprejete. Sedaj pa nas tako ministrstvo kot tudi sekretariat za zakonodajo opozarjata, če bi tako rešitev sprejeli, da bi morali še nekaj drugih rešitev ali glede statusa same agrarne skupnosti ali pa glede statusa skupne lastnine v tej agrarni skupnosti urediti in to bi, če bo naša skupna volja takšna, potem poskušali urediti z amandmaji za drugo obravnavo.
Prosim vas in predlagam, da glede na stališča, ki jih je sprejel matični odbor oziroma komisija in ki podpira spremembe in dopolnitve zakona, mi ta zakon v prvi obravnavi v okviru hitrega postopka sprejmemo, sprejmemo hkrati tudi sklep, da bomo v drugi obravnavi delali v enakem besedilu, pooblastite pa predlagatelje, vlado, predstavnike združenja agrarnih skupnosti in predstavnika sekretariata, da se po možnosti tekom jutrišnjega dneva usedemo in vidimo, kako skupno oblikovati amandmaje, ki po vsebini ne bi bili sporni. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala gospod Potrč. Predlog zakona je obravnavala Komisija za nadzor lastninskega preoblikovanja in privatizacije kot matično delovno telo.
Prosim poročevalca gospoda Rejca, da predstavi mnenje komisije o predlogu zakona.
IZIDOR REJC: Spoštovana gospa podpredsednica, gospe in gospodje. Komisija za nadzor lastninskega preoblikovanja in privatizacije je na prvi seji 11. t.m. obravnavala spremembe zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vračanju premoženja in pravic.
Trije podpisniki na podpisnicah so ta zakon oziroma spremembo dali v proceduro in komisija je podprla prej - oziroma v vašem poročilu imate skrajšani postopek, danes pa smo to spremenili. Menim, da je to tudi proceduralno prav, ker le tako omogočamo tisto, kar je sedaj pred menoj gospod Miran Potrč povedal, da se lahko ta zakon tako dopolni, sprememba tako dopolni, da bo lahko uresničljiva v praksi. Člani komisije so se zavedali problemov, na katere so bili opozorjeni s strani Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kljub temu pa smo menili, da je zaradi roka, ki je že potekel in ga je potrebno podaljšati, prav, da v proceduralnem delu v Državnem zboru ta zakon čimprej dopolnimo in ga napravimo sposobnega za izvajanje. Sekretariat nas je opozori in tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da bi bilo potrebno več členov spremeniti in zagotoviti skladnost zakona. Naj vam na kratko povem, da si s podatki, ki smo jih dobili in ki jih imamo na voljo, v tem primeru izvajanje tega zakona nekako že pokriva prek 7.760 hektarjev zemljišč, od tega je kmetijskih zemljišč 2.800 ha in gozdov 3.600 hektarjev in ostalega manj uporabnega zemljišča 1.400 hektarjev, skupaj 7.760. Gre za kar precejšnjo dimenzijo. Povedati vam moram, da je to eden tematskih sklopov in področje, ki sega v srednji vek. Mnogi za to nismo do sedaj vedeli oziroma do pred nekaj let nazaj, sedaj pa, ko imamo priliko spoznavati to zgodovinsko lastnino in te agrarne skupnosti, naj vam povem, da so mnogi slovenski državljani solastniki agrarnih skupnosti tudi v Italiji in Avstriji, tako da ne mislimo, da je to samo pri nas. Skratka, vse se križem kražem prepleta in je neko zgodovinsko izročilo, za katerega je najbrž prav, da ga, kot se spodobi, uredimo.
Menim, da je ravno hitri postopek tisti, ki bo omogočil, skladno s prejšnjim predlogom, da Sekretariat za zakonodajo, predvsem pa predlagatelji, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in tudi agrarne skupnosti, da v okviru tega postopka pripravijo skladne rešitve, ker ravno to je problem. Po skrajšanem postopku bi lahko amandirali samo tisti del, ki je bil v dveh členih načet. Po hitrem postopku pa je dana možnost, da se ta zadeva uredi. Komisija podpira in želi predvsem zaradi rokov in skladnosti, da se čim prej sprejme ta sprememba. Hvala.
PODPREDSEDNICA DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala, gospod Rejc. Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik Vlade, gospod minister Ciril Smrkolj? (Da.)
CIRIL SMRKOLJ: Gospe poslanke in poslanci! V bistvu predlagam in podpiram predlog gospoda Potrča, da bi jutri uskladili nastale probleme, ker 8. člen v taki dikciji resno ne zagotavlja izvajanje predlaganih sprememb zakona o agrarnih skupnosti; 9. člen pa vlada podpira. Bi pa jutri z usklajenim predlogom prišli pred zbor in poskušali po hitrem postopku sprejeti zakon o agrarnih skupnostih. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala. Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo imajo poslanke in poslanci. Gospod Jože Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Spoštovane kolegice in kolegi! Podpiram osnovno idejo o vračanju zemljišč agrarnim skupnostim, vendar v tem konkretnem primeru predlagam, da se razmisli o tem, da bi se postavila neka meja, koliko je tistih oziroma ni tistih pravnih naslednikov, ki ne uveljavljajo vračanje lastninske pravice na nepremičnini. Namreč ponekod pri trških skupnostih so primeri, ko so tista zemljišča popolnoma spremenjena, imajo drug namen, na primer v konkretnem primeru je tam nogometno igrišče ali pa nek prireditveni prostor za turistične prireditve. Teh, ki so se javili, je pa manj, kot pa jih je bilo prej vseh in bi zdaj ena manjša skupina pridobila lastninsko pravico na vseh teh objektih.
Zato mislim, da bi kazalo razmisliti o neki meji, morda 50 ali 75%, da teh mora biti, da se potem lahko ta pogoj izpolni. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala, gospod Zagožen. Morda želi še kdo razpravljati? (Da.) Gospod Henigman, prosim.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani! Podpiram zakon o agrarnih skupnostih, se pravi spremembo zakona. Rad bi pa opozoril na praktičen primer občine Loški Potok, ki je specifičen glede na to, da so ljudje, ki so živeli na tem področju, bili tudi bivši Kočevarji. In s tem, ko so se odselili in ko je prostor zasedlo prebivalstvo z drugih področij republike Slovenije, mogoče tudi iz bivše Jugoslavije, ne bom trdil, da samo iz Slovenije in ki tam živijo že praktično 50 let, po zakonu, kot je bil sprejet do sedaj, jim ne gre nikakršna pravica za uveljavljanje te tako imenovane srenjske zemlje ali pa ustanavljanje agrarnih skupnosti za pridobitev te pravice.
Na komisiji smo o tem razpravljali in smo ugotovili, da dejansko je težko tem neavtohtonim prebivalcem kot takim, kot fizičnim osebam vračati premoženje, ki praktično ni njihovo. Zato bi podprl predlog, da se tisto zemljišče, kjer ni pravnih naslednikov, prenese na lokalno skupnost. Se pravi, da bi se agrarni skupnosti vrnilo toliko, kolikor ji gre po posamezni fizični osebi, razlika pa bi se vračala občinam. S tem bi vas lahko izkoristila ta zaraščena področja za hitrejšo revatirizacijo in za obnovo. Trdim, da je občina ali pa da bo občina boljši lastnik kot bi bil Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ali pa bom rekel Republika Slovenija kot država. To se je v veliko primerih pokazalo, ne nazadnje se je pokazalo, kakšni gospodarji so na lokalnem nivoju tudi z ustanavljanjem manjših občin, ki znajo tolar, vsaj po moji oceni, bolje obrniti, kot pa je to znala širša skupnost, recimo Republika Slovenija.
Zato bi predlagal, da se sprejme amandma k 8. členu, da se ta lastnina - mislim, da je predlagal gospod Čebulj - da se ta lastnina vrne oziroma ne vrne, prepiše, prenese na občine. Razumem, da je problem v proceduri oziroma da je problem pravne narave, zato je Vlada Republike Slovenije oziroma njena predstavnica zagotovila, da bo pri tem postopku aktivno sodelovala. In pričakujem tudi, da bosta Vlada Republike Slovenije in Ministrstvo za kmetijstvo upoštevalo te naše pripombe. Hvala.
PODPREDSEDNICA DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala, gospod Henigman. Želi morda še kdo razpravljati? (Ne.) Če ni več prijavljenih k razpravi, bi prekinili 4. točko dnevnega reda, da bi bil čas za pripravo amandmajev in bi prešli na naslednjo
5. TOČKO DNEVNEGA REDA - TRETJA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O JAVNIH NAROČILIH. Predlog zakona je za tretjo obravnavo pripravila Vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval Odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Želi besedo poročevalec odbora? (Tudi ne.) Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Tudi ne.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Prosim.
JANKO VEBER: Hvala za besedo. Torej, predlagam, da podprete amandma k 53. členu, ker bi se dodali besedi "invalidskim podjetjem". To utemeljujem s tem, ker invalidska podjetja dejansko pripomorejo k temu, da ostala podjetja postanejo tržno bolj sposobna in nikakor ne morem sprejeti razlage, ki je navedena s strani vlade, da se ogroža tržnost podjetij s tem, da se ta status dodeli tudi invalidskim podjetjem. Namreč, praksa dokazuje, da so podjetja zainteresirana za ustanavljanje invalidskih podjetij ravno zaradi tega, da sama postanejo tržno bolj uspešna.
Mislim pa, da skrb za invalide je naša skupna skrb, in menim, da so to dovolj tehtni razlogi, da ta amadnma podpremo in omogočimo invalidskim podjetjem, da poslujejo vsaj brez izgube in s tem omogočijo ostalim tržnim podjetjem uspešno poslovanje. Hvala.
PODPREDSEDNICA DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala, gospod Veber. Želi še kdo besedo? (Nihče.) Ker ne želi nihče več razpravljati, prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih amandmajih.
V razpravo dajem amandma k 2. členu. V prilogi ste dobili pregled amandmajev k predlogu zakona o javnih naročilih z dne 14. marca 1997. K 2. členu predlaga amandma Odbor za notranjo politiko in pravosodje, Vlada Republike Slovenije ga podpira.
Drugi amandma k 2. členu pa je bil umaknjen. Želi kdo besedo? (Ne.) Ker ne želi nihče razpravljati, dajem na glasovanje amandma k 2. členu. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je ta amandma sprejet.
Prehajamo k amandmaju k 3. členu. Predlaga ga Odbor za notranjo politiko in pravosodje. Vlada Republike Slovenije ga podpira. Vsebino tega poznate. Imamo pa še drugi amandma. Predlagatelj je Vlada Republike Slovenije in matično delovno telo ga podpira. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje o obeh amandmajih. Na glasovanje dajem prvi amandma k 3. členu, torej tisti, ki ga je predlagal Odbor za notranjo politiko in pravosodje. Ugotavljam sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma k 3. členu? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o drugemu amandmaju k istemu členu.Ugotavljamo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za predlagani amandma? (48 prisotnih.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je drugi amandma sprejet.
Prehajamo k 4. členu oziroma amandmajem. Prvi amandma je predlagal Odbor za notranjo politiko in pravosodje. Vlada Republike Slovenije ga podpira. Drugi je pa amandma na amandma Vlade pod številko 3. Predlagatelj je Odbor za notranjo politiko in pravosodje in Vlada RS ga podpira. Amandma predlaga Vlada Republike Slovenije in matično delovno telo podpira in vlaga svoj amandma na amandma vlade. Imamo potem še četrti amandma, ki ga predlaga Vlada Republike Slovenije in matično delovno telo ga podpira. Amandma k tretjemu odstavku istega člena. Kdo želi besedo? (Nihče.)
Zato bi glasovali o prvem amandmaju k 4. členu. Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je prvi amandma sprejet.
Drugi je amandma na amandma Vlade. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je drugi amandma sprejet.
Glasujemo o tretjem amandmaju, ki ga je predlagala Vlada Republike Slovenije. Ugotovimo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je tretji amandma prav tako sprejet.
Nazadnje še četrti amandma, ki ga predlaga tudi Vlada Republike Slovenije. Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je ta četrti amandma sprejet.
Prehajamo na obravnavo amandmaja k 13. členu. Predlagala ga je Vlada Republike Slovenije. Matično delovno telo ta amandma podpira. Želi morda kdo besedo? Prosim. Gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Menim, da pri tem amandmaju k 13. členu, da je ta pisan preveč odprto. Namreč, glasi se tako: "Naročnik lahko upoštevaje obseg in vrsto javnega naročila od ponudnikov zahteva finančno zavarovanje za dobro izpolnitev pogodbe. Sedaj ni dolgo tega, kar smo imeli pravzaprav zaplet oziroma še ga imamo, med DARS-om in italijansko družbo za izgradnjo avtocest, ki ni plačala slovenskih podkooperantom tega plačila in je zaradi tega trenutno moral vskočiti DARS oziroma Republika Slovenija s svojim denarjem. Menim, da bi moral zakon bolj natančno določati, kdaj je potrebno zagotoviti tudi garancije za ustrezno izvedbo dela, ki se po tem javnem razpisu pridobiva.
PODPREDSEDNICA DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala. Morda želi še kdo besedo? Predstavnik vlade, potem pa še gospod Henigman. Gospod Engelman želi besedo.
ANDREJ ENGELMAN: Hvala lepa. Rad bi samo opozoril, da s tem amandmajem sploh uvrščamo to zahtevo v zakon; v kolikor ni, ta zahteva sploh izpade. To je prva zadeva.
Druga zadeva pa, ker so javna naročila v bistvu zelo širok spekter nabav, razumemo, da bomo po posebnem pooblastilu, ki je v enem izmed zadnjih členov - mislim, da je 71. ali 72. člen - podobno, kot smo naredili za proračun, potem kot minister za finance podrobnejše predpisali zavarovanje za posamezne zadeve zaradi tega, da bi to ne ostalo neurejeno. Ker pa v nasprotnem primeru, če amandma ni izglasovan, potem tega napotila ni, bi predlagal, da ga vseeno podprete. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala, gospod Engelman. Gospod Henigman - se je odpovedal razpravi. Želi morda še kdo besedo? (Ne.)
Če ne, prehajamo na glasovanje o amandmaju 13. člena. Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (55 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k obravnavi amandmaja k 15. členu. Amandma predlaga Odbor za notranjo politiko in pravosodje, Vlada Republike Slovenije ga podpira. Želi morda kdo besedo? Prosim, gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Mislim, da ta amandma pravzaprav dopušča, da se ga tudi zlorabi, če bo ostal zapisan tako, kot je.
Piše namreč, da samo zaradi ugotovitve, da dokumentacije o javnem naročilu ni hranil skladno z določbo prvega odstavka tega člena, naročnik ni odgovoren za gmotno škodo, ki bi nastala pri ponudnikih, izvajalcih ali dobaviteljih. To pomeni, da je lahko še tako dober poslal ponudbo korektno, v skladu s tem zakonom, pa je naročnik ni primerno čuval, pa bodisi da je pač prišlo do kake zlorabe bodisi pa tudi namerno, ker ničesar ne izključujem, pač nihče ne prevzema odgovornosti iz tega naslova oziroma naročilo bo dobil tisti, ki je pač predviden, če je do tega prišlo namenoma.
PODPREDSEDNICA DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala, gospod Špiletič. Morda še kdo želi besedo? (Nihče.)
Predlagam, da glasujemo o tem amandmaju k 15. členu. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za sprejem amandmaja? (34 poslancev.) Je kdo proti? (16 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Zdaj imamo na vrsti amandma k naslovu drugega poglavja. Predlagatelj je Odbor za notranjo politiko in pravosodje in Vlada Republike Slovenije ga podpira. Želi kdo besedo? (Nihče.) Lahko glasujemo. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za predlagani amandma? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prihajamo k 16. členu in amandmaju na amandma Vlade, ki ga je predlagal Odbor za notranjo politiko in pravosodje in ga Vlada Republike Slovenije podpira. In potem imamo še drugi amandma, ki ga pa predlaga Vlada Republike Slovenije in podpira matično delovno telo. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Lahko o tem glasujemo. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo podpira prvi amandma na amandma Vlade k 16. členu? (48 prisotnih.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je prvi amandma sprejet.
Glasujemo o drugem amandmaju k istemu členu. Ugotavljamo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za drugi amandma? (54 prisotnih.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k obravnavi amandmaja k 17. členu, ki ga je dala tudi Vlada Republike Slovenije in ga matično delovno telo podpira. Kdo želi besedo? (Nihče.) Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo h glasovanju oziroma obravnavi amandmaja k 18. členu pod točko 1. Ta amandma predlaga Vlada Republike Slovenije in matično delovno telo ga podpira. Potem pa imamo drugi amandma k istemu členu, ki ga predlaga Odbor za notranjo politiko in pravosodje. Vlada Republike Slovenije ga podpira, vendar vlaga svoj dopolnjen amandma, in sicer to dopolnilo se glasi, tako kot imate navedeno, torej to dopolnilo predlaga vlada in matično delovno telo se s tem dopolnilom strinja. Morda želi kdo besedo? Ne želi nihče razpravljati? Opozarjam, da če bomo izglasovali prvi amandma, je potem drugi seveda brezpredmeten. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Drugi postane zdaj brezpredmeten.
Potem pa moramo še glasovati o tretjem. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k obravnavi amandmaja k 19. členu. Tega predlaga Vlada Republike Slovenije in ga matično delovno telo podpira. Želi kdo od navzočih razpravljati o tem amandmaju? (Ne želi.)
Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na naslednji amandma k 20. členu, ki ga predlaga Odbor za notranjo politiko in pravosodje in Vlada Republike Slovenije daje podporo temu amandmaju. Želi morda kdo besedo? (Nihče.) Dobro, potem lahko o tem glasujemo. Ugotovimo sklepčnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Naslednji je amandma na amandma Vlade k 22. členu. Ta amandma je pripravil Odbor za notranjo politiko in pravosodje, ga predlaga in Vlada Republike Slovenije ga podpira. Drugi amandma pa daje Vlada Republike Slovenije in matično delovno telo podpira ter vlaga svoj amandma na amandma. Imamo še en amandma k temu členu, ki ga je oblikoval Odbor za notranjo politiko in pravosodje in Vlada Republike Slovenije ga podpira. Želi, prosim, kdo razpravljati k tem amandmajem? (Ne želi.) Zato bi glasovali o prvem amandmaju. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o drugem amandmaju Vlade Republike Slovenije. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
In končno imamo še tretji amandma Odbora za notranjo politiko in pravosodje. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (53 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na vrsti je obravnava amandmaja oziroma dveh amandmajev k 25. členu. Prvega je pripravil Odbor za notranjo politiko in pravosodje in ga Vlada Republike Slovenije podpira. Drugega je pripravila Vlada Republike Slovenije in ga matično delovno telo prav tako podpira. Želi kdo razpravljati o amandmajih k 25. členu? (Nihče.) Lahko glasujemo o njem. Ugotovimo sklepčnost!(58 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma? (49 prisotnih.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Drugi amandma Vlade Republike Slovenije. Ugotavljamo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (49 prisotnih.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je tudi drugi amandma k 25. členu sprejet.
Prehajamo na amandma k 28. členu. Tega je dala Vlada Republike Slovenije in matično delovno telo ga podpira. Želi kdo razpravljati na ta amandma? (Nihče.) Lahko glasujemo. Ugotavljamo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k dvema amandmajema k 32. členu. Prvega je pripravil Odbor za notranjo politiko in pravosodje in Vlada Republike Slovenije ga podpira. Drugi amandma pa je umaknjen in torej o njem ne bomo razpravljali. Želi kdo razpravljati o amandmaju odbora? (Ne želi.) Lahko glasujemo. Ugotavljam prisotnost! (62 poslancev.)
Kdo je za amandma k 32. členu? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na vrsti imamo novi 34.a člen, ki je dodatek k 34. členu. Vsebino tega člena imate napisano. Predlog je pripravil Odbor za notranjo politiko in pravosodje, Vlada Republike Slovenije ga podpira. Želi kdo o tem razpravljati? (Nihče.) Potem pa lahko o tem glasujemo. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k 39. členu in amandmaju na amandma Vlade. Ta amandma na amandma Vlade je pripravil Odbor za notranjo politiko in pravosodje in Vlada Republike Slovenije ga podpira. Potem imamo še spremembo drugega odstavka v istem členu. To spremembo je pripravila oziroma amandma je pripravila Vlada Republike Slovenije in matično delovno telo podpira ta amandma in Vlada vlaga svoj amandma na amandma. K temu členu imamo potem še amandma, ki ga predlaga Odbor za notranjo politiko in pravosodje in podpira Vlada Republike Slovenije, in še drugi amandma, ki ga prav tako predlaga isti odbor in podpira tudi Vlada Republike Slovenije. Želi kdo razpravljati o amandmajih k tem členom? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Drugi amandma Vlade Republike Slovenije - glasujemo o njem. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na tretji amandma k istemu členu Odbora za notranjo politiko in pravosodje. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
In še zadnji amandma Odbora za notranjo politiko in pravosodje. Ugotovimo sklepčnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na vrsti imamo nov 39.a člen, in sicer amandma na amandma Vlade. Pripravil ga je Odbor za notranjo politiko in pravosodje, Vlada Republike Slovenije ga podpira.
Imamo še drugi amandma, ki ga je pripravila Vlada Republike Slovenije, matično delovno telo ga podpira in vlaga svoj amandma na amandma. Želi o tem kdo razpravljati? (Nihče.) Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o drugem amandmaju za nov 39.a člen. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za drugi amandma? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Naslednji je amandma oziroma več amandmajev k 41. členu.
Prvi je amandma poslanske skupine Združene liste. Matično delovno telo ta amandma podpira.
Drugi amandma je amandma na amandma Vlade, ki ga je pripravil Odbor za notranjo politiko in pravosodje, Vlada Republike Slovenije ga podpira.
Tretji amandma, ki ga je pripravila Vlada Republike Slovenije in ga matično delovno telo podpira ter vlaga svoj amandma na amandma. Želi kdo o tem razpravljati? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma? (48 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je prvi amandma sprejet.
Drugi amandma na amandma Vlade. Ugotovimo sklepčnost! 44 prisotnih, kar ni dovolj, zato bomo glasovanje ponovili. Še enkrat prosim, če potrdite svojo navzočnost. Ugotovimo sklepčnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za? (51 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je drugi amandma na amandma Vlade sprejet.
In glasujemo še o tretjem amandmaju Vlade Republike Slovenije. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Imamo v obravnavi amandma k 42. členu. Tega je pripravila Vlada Republike Slovenije in ga matično delovno telo prav tako podpira. Želi kdo o tem razpravljati? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 44. členu je podal svoj amandma Odbor za notranjo politiko in pravosodje in tega podpira Vlada Republike Slovenije. Želi morda kdo o tem razpravljati? (Ni razpravljalcev.) Torej, lahko o tem glasujemo. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 49. členu je pripravil amandma Odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo in Vlada ga podpira. Želi kdo o tem razpravljati? (Ne želi.) Lahko glasujemo. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
No, imamo amandma k 50. členu. Tudi tega je pripravila Vlada Republike Slovenije kot predlagatelj in matično delovno telo ga podpira. Želi o tem kdo razpravljati? (Ne želi.) Potem lahko o njem glasujemo. Ugotovimo sklepčnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za predlagani amandma? (56 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Za 52. členom v predlogu zakona je potem predlagano novo poglavje. Tega je kot amandma na amandma pripravil Odbor za notranjo politiko in pravosodje in Vlada Republike Slovenije ga podpira. To je prvi. Drugi je amandma Vlade Republike Slovenije kot predlagatelja in matično delovno telo ga prav tako podpira in vlaga svoj amandma na amandma. Želi morda kdo o tem besedo? (Nihče.) Potem lahko o obeh amandmajih ločeno glasujemo. Ugotovimo sklepčnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za prvi predlagani amandma? (48 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
In potem še drugi amandma Vlade Republike Slovenije. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za predlagani amandma? (49 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Naslednji amandma je pripravila Vlada Republike Slovenije. In sicer predlaga, da se doda nov 52.a člen. Vsebino tega člena imate v dokumentih. Matično delovno telo predlagani amandma Vlade Republike Slovenije podpira. Morda želi kdo o tem razpravljati? (Nihče.) Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za predlagani amandma Vlade? (48 prisotnih.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
53. člen ima več amandmajev. Prvi je amandma na amandma Vlade, ki ga je oblikoval Odbor za notranjo politiko in pravosodje in ga Vlada Republike Slovenije podpira. Drugi je zopet amandma na amandma, ki ga je pripravila Vlada Republike Slovenije in ga matično delovno telo podpira. Tretji amandma ima več sprememb. Predlaga ga Vlada Republike Slovenije, matično delovno telo ga podpira in vlaga svoj amandma na amandma. Morda bi o tem želel kdo? Pardon, imamo še dva amandmaja, se opravičujem. Naslednjega je pripravila poslanska skupina Združene liste kot predlagatelj, matično delovno telo ne podpira tega amandmaja, Vlada Republike Slovenije mu nasprotuje. In končno imamo še četrto spremembo, ki jo prav tako predlaga poslanska skupina Združene liste, matično delovno telo ne podpira tega amandmaja, stališča Vlade pa nimamo. Morda bi o tem zdaj razpravljali. Prosim. Ja, prosim, gospod Veber.
JANKO VEBER: Še enkrat hvala za besedo. Torej, jaz bi še enkrat opozoril na tisti člen oziroma na amandma k temu 53. členu, ki govori o invalidskih podjetjih. Dejansko je praksa pokazala, da podjetja postajajo uspešnejša, tržnejša, če se oblikuje invalidsko podjetje, ki rešuje problem v teh podjetjih in s tem omogočimo, da invalidska podjetja poslujejo ravno tako lahko uspešno, vsaj toliko, da ne ustvarjajo izgube in s podprtjem tega amandmaja, mislim, da lahko prispevamo k temu. Hvala.
PODPREDSEDNICA DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala, gospod Veber. Želi morda še kdo besedo? Gospod Engelman, predstavnik vlade. Prosim.
ANDREJ ENGELMAN: Hvala lepa. Rad bi spomnil, da je Državni zbor enkrat tak amandma že zavrnil v drugi obravnavi iz preprostega razloga, ker je že tudi na odboru bilo ugotovljeno, da je sicer potrebno invalidskim podjetjem pomagati, da je treba, da imajo poseben status, da pa to ni primerna oblika. S tega razloga se predlaga tretji sklep, ki naj bi se kot dodatni sklepi sprejeli ob tem zakonu, sam Odbor za notranjo politiko in pravosodje, da naj vlada preuči problematiko invalidskih organizacij ter predloži ustrezne rešitve oziroma spremembe in dopolnitve predpisov s tega področja. Sodimo, da je tovrstno reševanje problematike invalidskih podjetij neprimerno in da bi šla direktno kontra intenci tega zakona, to pa je enakomerno, enakopravno nastopanje vseh ponudnikov. Invalidskim podjetjem je treba pomagati, zaradi tega ima tako Državni zbor kot Vlada nekaj instrumentov, ki jih je pač potrebno še dodatno preveriti, ob drugi obravnavi smo jih tudi deloma predstavili, zaradi tega predlagam, da ne podprete tovrstnega amandmaja.
Predlagam, če lahko še izkoristim, da ne podprete tudi drugega, torej amandmaja pod točko. Mislim, da 4 oziroma tudi drugi amandma. Predlaga namreč črtanje 7. točke, kjer sodimo, da bi zmanjšali tisto potrebno fleksibilnost pri oddaji javnih naročil. Mislim tudi, da je bila amandma vložen, še preden so potem prišli dodatni amandmaji vlade na to zadevo. Skratka predlagam, da oba amandmaja ne podprete. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala, gospod Engelman. Morda želi še kdo besedo? (Da.) Gospod Veber.
JANKO VEBER: Torej, podpiram usmeritev vlade, da dejansko poskuša tudi z drugimi mehanizmi reševati invalidska podjetja, vendar dejstvo je, da invalidsko podjetje nikoli ne more postati enakovredno pri kakršnihkoli razpisih ostalim podjetjem. Zato menim, da izpolnjuje vse pogoje, da ga podpremo tudi v tem zakonu, in predlagam, da ta amandma podprete.
PODPREDSEDNICA DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala, gospod Veber. Morda še kdo želi kaj dodati ali pa na novo osvetliti problem?
Če ne, zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma na amandma Vlade Odbora za notranjo politiko in pravosodje? (38 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Drugi amandma na amandma Vlade Republike Slovenije. Ugotovimo sklepčnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Imamo tretji amandma na isti člen, ki ga je pripravila Vlada Republike Slovenije in bi o njem glasovali. Ugotovimo sklepčnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Amandma pod točko 5 je zdaj postal brezpredmeten, pač pa imamo amandma pod točko 4. Ugotovimo sklepčnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za? (19 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Imamo amandma k naslovu šestega poglavja, ki pride za 54. členom. Ta se spremeni na pobudo Vlade Republike Slovenije in matično delovno telo spremembo podpira. Morda želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotavljamo navzočnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za to spremembo? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Naslednji je amandma k 55. členu, in to amandma na amandma Vlade, ki ga je pripravil Odbor za notranjo politiko in pravosodje in ga Vlada Republike Slovenije podpira. Potem imamo pa še spremembo, ki jo predlaga Vlada Republike Slovenije kot predlagatelj, matično delovno telo podpira in vlaga svoj amandma na amandma. O tem bi najprej razpravljali, če želi kdo besedo. (Ne želi.) Potem lahko glasujemo o amandmaju. O prvemu amandmaju k 55. členu. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o drugem amandmaju k 55. členu. Ugotavljamo navzočnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za predlagani amandma? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prihajamo k 56. členu in amandmaju na amandma Vlade, ki ga je podal Odbor za notranjo politiko in pravosodje in ga Vlada Republike Slovenije podpira. In potem imamo k temu členu še drugi amandma, ki ga je pripravila Vlada Republike Slovenije in ga matično delovno telo podpira in hkrati vlaga svoj amandma na amandma. Želi o tem kdo razpravljati? (Ne želi.) Lahko glasujemo. Ugotovimo navzočnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma k 56. členu? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Drugi amandma k 56. členu Vlade Republike Slovenije. Ugotovimo navzočnost! Ponovimo glasovanje, ker niso vsi pritisnili na gumbe. Lahko še enkrat, prosim, ugotovimo sklepčnost. (53 prisotnih.)
Kdo je za? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Ker vidim, da ste že nekoliko utrujeni in potrebujete prezračiti možgane, predlagam, da imamo pet minut pavze. Nadaljujemo ob 17.00 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 16.52 uri in se je nadaljevala ob 17.20 uri.)
PODPREDSEDNICA DR. HELENA HREN-VENCELJ: Lepo prosimo poslanke in poslance, da zasedejo svoje klopi, da bomo lahko nadaljevali z glasovanjem o amandmajih. Premalo nas je. Ponovimo glasovanje oziroma ponovimo navzočnost. Vljudno prosim poslanke in poslance, da pridejo v dvorano. Ugotavljamo sklepčnost oziroma kdo je, prosim, navzoč, naj se oglasi. Ugotovimo sklepčnost! (43 prisotnih.)
Sejo moramo nadaljevati čez deset minut...
Poslance prosim, da se usedejo na svoja mesta, da bomo lahko nadaljevali s sejo. Hvala. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.) Lahko nadaljujemo.
Na vrsti imamo nov amandma 56.a člena, in sicer amandma na amandma Vlade Odbora za notranjo politiko in pravosodje, ki ga Vlada Republike Slovenije podpira. Potem imamo še drugi amandma k istemu členu, ki ga predlaga Vlada Republike Slovenije in matično delovno telo podpira in vlaga svoj amandma na amandma. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma Odbora za notranjo politiko in pravosodje? (52 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je prvi amandma sprejet.
Glasujemo o drugemu amandmaju k temu istemu členu. Ugotavljamo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (52 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 57. členu je predlagala amandma Vlada Republike Slovenije in matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Glasujemo. Ugotovimo navzočnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (58 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
58. člen. Amandma na amandma Vlade - Odbor za notranjo politiko in pravosodje, Vlada Republike Slovenije ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne.) Imamo še drugi amandma k istemu členu, ki ga predlaga Vlada Republike Slovenije in ga podpira matično delovno telo, ki pa hkrati vlaga svoj amandma na amandma. Prosim za razpravo. Je ni. Ugotovimo sklepčnost!(60 prisotnih.) Glasujemo za prvi amandma.
Kdo je za? (60 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljamo, da je amandma sprejet.
Glasujemo o drugemu amandmaju. Ugotovimo navzočnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (56 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Imamo amandma k naslovu 8. poglavja - Revizija, Odbora za notranjo politiko in pravosodje, Vlada Republike Slovenije ga podpira. Želi kdo besedo? (Nihče.) Ugotovimo sklepčnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za? (58 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prvi amandma k 60. členu je umaknjen. Potem pa imamo pod številko 2 drugi amandma Odbora za notranjo politiko in pravosodje, ki ga podpira Vlada Republike Slovenije. Želi kdo o njem razpravljati? (Ne želi.) Ugotovimo navzočnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (56 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
61. člen ima en amandma Vlade Republike Slovenije, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Nihče.) Ugotovimo sklepčnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za? (55 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 63. členu imamo en amandma, ker je drugi amandma umaknjen, torej govorimo samo o prvem. Tega je predlagal Odbor za notranjo politiko in pravosodje, Vlada Republike Slovenije ga podpira. Želi kdo besedo? (Nihče.) Ugotovimo sklepčnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za? (58 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Za nov 63.a člen je pripravil amandma Odbor za notranjo politiko in pravosodje. Drugi amandma je pa umaknjen. Torej razpravljamo o prvem amandmaju. Želi kdo besedo? (Nihče.) Ugotovimo sklepčnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za? (54 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Imamo amandma na 54. člen Odbora za notranjo politiko in pravosodje. Vlada Republike Slovenije ga podpira. Želi kdo besedo? (Nihče.) Lahko o njem glasujemo. Ugotovimo sklepčnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za? (56 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Imamo potem novi 64.a člen, ki ga predlaga Odbor za notranjo politiko in pravosodje in ga Vlada Republike Slovenije podpira. Želi kdo o njem razpravljati? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (63 prisotnost.)
Kdo je za? (57 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 65. členu imamo amandma Odbora za notranjo politiko in pravosodje, ki ga je predlagal, podpira ga Vlada Republike Slovenije. Želi kdo besedo? (Nihče.)
Ugotovimo sklepčnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za? (56 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 66. členu je vložen en amandma Odbora za notranjo politiko in pravosodje in vlada ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne.) Potem lahko o njem glasujemo. Ugotovimo sklepčnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (51 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 69. členu ima amandma Odbor za notranjo politiko in pravosodje, Vlada Republike Slovenije ga podpira. Želi kdo besedo? (Nihče.) Glasujemo. Ugotovimo sklepčnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
71. člen ima več amandmajev, štiri natančneje. Prvi je amandma na amandma Vlade Republike Slovenije, ki ga matično delovno telo podpira; drugi je amandma na amandma vlade, ki ga je pripravil Odbor za notranjo politiko in pravosodje in ga Vlada Republike Slovenije podpira; tretji amandma je pripravila Vlada Republike Slovenije in ga matično delovno telo podpira in vlaga svoj amandma na amandma; in končno imamo še četrti amandma, ki ga je pripravil zopet Odbor za notranjo politiko in pravosodje in ga vlada - oba skupaj sta ga pripravila, se opravičujem!
Morda bi najprej razpravljali. Kdo želi besedo? Gospod Božič, prosim.
IVAN BOŽIČ: Spoštovani! Mi smo danes prejeli od Družbe za državne ceste nekaj pripomb glede tega amandmaja, pa bi želeli malo pojasnila. Namreč, Družba za državne ceste ni nek javni uporabnik, je d.d.o. Kako naj bi za tako podjetje veljale te omejitve, ne pa za nekatera druga podjetja, ki se tudi ukvarjajo z istim programom dela. Predlagatelja oziroma vlado bi prosili za pojasnilo, ker drugače... Mi pripravljamo sicer en amandma, ampak predlagatelja še ni tu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA DR. HELENA HREN VENCELJ: Ima morda vlada oziroma njen predstavnik pojasnilo? Prosim, gospod Engelman.
ANDREJ ENGELMAN: Hvala lepa. Torej, gospod Božič je opozoril na en problem, ki je dejansko problem. Družba za državne ceste, d.o.o. Ljubljana, po 2. členu ni zavezanec za ta zakon, je pa Vlada, bom rekel v funkciji skupščine te družbe. Dejstvo je tudi, bom rekel, čeprav ta družba sicer ni direktno javno podjetje, praktično 59% svojega prihodka dobi posredno iz državnih oziroma javnofinančnih virov, saj dela predvsem za DARS, dela za Direkcijo za ceste in dela za občine. Je pa tu dejansko ta pravni problem, da v prehodnih in končnih določbah v bistvu neko družbo zavežemo, da je zavezanec po tem zakonu, po 2. členu pa v bistvu to ni. Kako temu pomoči?
V bistvu je več načinov. En način je sigurno, da vlada spremeni akt o ustanovitvi, kar bi bilo mogoče še celo najprimernejše v tem trenutku. Moram še to povedati, da je vlada decidirano želela, da je ta družba tudi zavezanec po temu zakonu. Res pa je, da verjetno tudi po napaki našega ministrstva ko na sami seji Vlade nismo tako jasno prezentirali ta problem odnosa med 2. in 71. členom. Vendar je vlada želela, da je ta družba tudi zavezanec po tem zakonu.
Če nadaljujem. Druga možnost je, da je ta amandma potrebno sprejeti. Pot je potem, če sodite, da ni ustrezno, na to vrsto, potem tudi določati, ker je res rahlo neobičajno, zavezanost, da se potem z uskladitvenim amandmajem ta družba iz člena črta in je na vladi, da postori tisto, kar mora, če želi, da je ta družba dejansko zavezanec po tem zakonu; ali spremeni akt o ustanovitvi, kar v bistvu lahko, ker je v njeni pristojnosti, ali predlaga dopolnitve tega zakona v naslednjem razvoju te ureditve, da bo ta družba tudi prešla pod zavezanost. Je pa to problem. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA DR. HELENA HREN VENCELJ: Hvala. Še kdo želi...
ANDREJ ENGELMAN: Če bi pa lahko še enkrat, bi pa želel. Je pa ta amandma v bistvu ključen, ker zaradi poznega sprejemanja zakona, da se v bistvu v tej fazi sprejme, potem pa je možnost, eventualno, da se z uskladitvenim amandmajem potem še dopolni in se eventualno Družba za državne cese črta, če sodite, da je to primerno. Hvala.
PODPREDSEDNICA DR. HELENA HREN-VENCELJ: Prosim, gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Prepričan sem, da smo pozorno poslušali gospoda Engelmana. On je sicer ponavadi mož jasnih besed, ampak tu se mu je zatikalo. Prihajal je v protislovja. Predlagam naslednje - pisno poročilo. To, kar ste rekel "črno na belem", potem ko bomo to videli in kaj predlagate, kaj so lahko eventualne posledice, potem bomo lahko o tem odločali.
Predlagam, da dobimo od vlade pisno to, kar je gospod Engelman pravkar za govornico povedal. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA DR. HELENA HREN-VENCELJ: Gospod Zagožen je želel besedo. Se odpoveduje. Gospod Špiletič, prosim.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Moram reči, da resnično ne vidim razloga, ki bi Družbo za avtoceste izvzemal iz tega zakona, ker potem bomo našli še toliko izjem, da je boljše, da se ne gremo tovrstnih zakonov, za katere ocenjujem, da jih Slovenija, kot vse druge evropske države, še kako nujno potrebuje.
Zakaj sploh gre pri teh gradnjah avtocest oziroma družbi za gradnjo avtocest? Veliko denarja je zbranega ravno v obliki posebnega cestnega tolarja in ta se zbira na poseben podračun proračuna Republike Slovenije. Na podlagi letnega sklepa pa se ta denar uporabi, glede na načrte, v nadaljnjo uporabo Družbi za gradnjo avtocest. Mislim, da nobenega dvoma ni, da ne bi tukaj šlo za davek oziroma za javno porabo in da ta kakorkoli izpade iz obsega tega zakona.
PODPREDSEDNICA DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala. Replika, gospod Presečnik.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala za besedo. Mislim, da se to ne razume točno. Ne gre za program izgradnje avtocest oziroma za finance s tega področja za avtocestni in cestni program, ampak gre za druga sredstva in drugo delovanje Družbe za državne ceste.
PODPREDSEDNICA DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala. Gospod Sovič.
BORIS SOVIČ: Cenjene dame, spoštovani! Mislim, da je moj predpredhodnik spregledal, da gre za Družbo za državne ceste ne za družbo za avtoceste. Jaz bi bil vsekakor za to, da bi ta amandma danes izglasovali, podprl bi ga v takšnem besedilu, kot je pripravljen. Zdi se mi pa neobičajno, da Družba za državne ceste, ki je večinsko v državni lasti, mogoče celo v celoti, da svoje pripombe sporoča samo eni poslanski skupini. Če misli resno in če jo to res žulji, bi verjetno izvolila poskrbeti, da bi vse poslanske skupine seznanila s tem. Sem preveril pri šefu naše poslanske skupine, on pravi, da te pripombe ni dobil. Tako da je to še eden od razlogov več, zaradi katerega bi ta amandma, v taki obliki kot je, pripravljen, tudi podprl. Hvala.
PODPREDSEDNICA DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala. Gospod Baškovič.
MILAN BAŠKOVIČ: Hvala lepa. Rad bi nekoliko pomagal pri izhodu iz te zagate. Namreč, tukaj gre dejansko za to, kar je bilo že nakazano in kar je predstavnik vlade pošteno povedal. Namreč, ob tem zakonu, kakršen pač je, ob tem da v 1. in 2. členu definira subjekte tega zakona, se pravi ravnanje naročnikov. Naročnik je pojem iz 1. člena in 2. člen navaja, kaj je to naročnik - se pravi tisti, ki ima obveznosti po tem zakonu. In tam našteva, kdo je to; osebje javnega prava, javna podjetja, javni zavodi, gospodarski zavodi itn. No, seveda se potem izkaže, da tako imenovana Družba za državne ceste d.o.o., ki ni DARS, ki ni Direkcija, ampak je gospodarska družba po zakonu o gospodarskih družbah, ne spada v te kategorije, ki so v začetku navedene kot izhodišče, kot okvir tega zakona.
Zdaj, da se pa ta pojavi poimensko v prehodnih določbah, v tistem delu, kjer se govori o rokih, kdaj začne zakon učinkoviti za eno kategorijo, kdaj za drugo, kar je sicer smisel amandmaja in ga je najbrž treba definirati tako, poimensko pa navede to družbo, je seveda prišel v nasprotje z opredelitvami, ki jih dal v začetku zakona. Na ta način se pa ne da nekoga notri spraviti v sistem. Treba je, ali to družbo, katere ustanovitelj in upravljavec je vlada, to je status, ki je specifičen, vendar je gospodarska družba, ki nastopa na trgu in posredno dobiva denar od DARS-a, od Direkcije itn., ki tudi iz poračuna oziroma iz teh javnih sredstev pridobivajo denar. Vendar je možno to družbo s spremembo statusa ustanovitvenega akta dejavnosti, ki je zdaj, inženiring oziroma projektiranje, svetovanje, itn., urediti tako, da bo to dobilo javni značaj - ker javni interes je tukaj sigurno upravičen, je upravičen - vendar ga je treba statusno in po dejavnosti spraviti v ta splošni okvir, potem problema ni. In če bo to narejeno, bo notri po splošnem režimu, ne da bi posebej omenjal samo to gospodarsko družbo.
No, hočem reči, da če se ta amandma tako, kot je predložen, sprejme zaradi ostalih, ki so tu našteti, da jih v dve kategoriji spraviš glede začetka uporabe zakona, ki se ne more začeti naslednji dan, ker imamo še vrsto stvari poprej urediti, bi se potem ugotovilo - jaz že zdaj napovedujem - da je ta navedba te družbe v tem prehodnem členu seveda v nasprotju z ostalo vsebino zakona, zlasti pa z 2. členom in 1. členom, pa tudi nekoliko s 4. členom glede pogojev, ki jih ta ne more izpolnjevati, da se z uskladitvenim amandmajem potem ta stvar uredi. No, to je ta stran tega problema. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala, gospod Baškovič. Morda želi še kdo razpravljati? Prosim, gospod Božič.
IVAN BOŽIČ: Ja, predlagam, da bi zadevo odložili danes, si vzeli pol ure odmora. Rekli smo, da bomo delali do šestih, zdaj je še slabih 15 minut, prej bi končali, jutri bi pa pripravili amandma oziroma uskladitev s tem 71. členom z amandmajem. To tako, kakor vlada predlaga, da ni točno to, in mi predlagamo. In jutri ob 10.00 uri bi dobili pisno. Hvala.
PODPREDSEDNICA DR. HELENA HREN-VENCELJ: Mislim, da to ne bo šlo, da je rok za vložitev amandmaja na amandma - na amandma zamujen. Uskladitveni amandma pa lahko pripravimo po obvestilu oziroma po sporočilu Sekretariata za zakonodajo. Prosim? Kdo želi zdaj besedo? Gospod Božič.
IVAN BOŽIČ: No, še enkrat pravim, vzemimo odmor danes in bomo jutri uskladili. Hvala lepa. V imenu poslanske skupine vzamemo.
PODPREDSEDNICA DR. HELENA HREN-VENCELJ: Prekinjamo sejo in nadaljujemo jutri ob 10.00 uri dopoldne. Hvala za pozornost!
(SEJA JE BILA PREKINJENA 25. MARCA 1997 OB 17.46 URI.)