Sejo je vodil Andrej Gerenčer, podpredsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.08 uri.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospode in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 13. seje državnega zbora Republike Slovenije. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Jože Možgan, Ciril Pucko, Feri Horvat, Janez Janša, Zoran Lešnik, mag. Marijan Schiffrer, Davorin Terčon, Samo Bevk, Darinka Mravljak, Bogomir Špiletič, Peter Petrovič, Rudolf Petan, Jože Lenič, Geza Džuban, Franc Pukšič, Miroslav Luci, Aurelio Juri, Jurij Malovrh, Polonca Dobrajc, Alojz Peterle, Pavel Rupar do 11.00 ure, Jožef Zimšek, dr. Ciril Ribičič, Zmago Jelinčič, Rafael Kužnik, Josip Bajc, Mario Gasparini, Jožef Špindler od 11.00 ure dalje, Aleksander Merlo za pričetek seje, Maria Pozsonec od 10.30 do 12.30 ure. Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani! Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča. Na sejo sem vabil predstavnike vlade Republike Slovenije ter vse prav lepo pozdravljam.
Današnje nadaljevanje 13. seje bomo pričeli z obravnavo prekinjene 40. točke dnevnega reda - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojnih veteranih. Zatem bo zbor prešel na obravnavo prekinjene 23. točke, to je predloga zakona o odpisu odloženih davkov in prispevkov in na obravnavo 42. točke dnevnega reda, to je predloga resolucije o imigracijski politiki Republike Slovenije ter nato po dnevnem redu dalje. Kolegice in kolegi! Danes bomo končali to 13. sejo, točk, ki jih ne bomo končali, bomo prenesli na 14. sejo ali pa katero od prihodnjih sej.
Smo pri razpravi o amandmaju poslanske skupine Socialdemokratske stranke. Se opravičujem, smo pri 40. TOČKI DNEVNEGA REDA in razpravi o amandmajih in govorili smo o amandmaju poslanske skupine Socialdemokratske stranke Slovenije. To je amandma za novi 10.a člen. K temu je vložen amandma, ki ste ga danes dobili na klop, amandma na amandma, prav tako poslanske skupine Socialdemokratske stranke. Prosim, kdo želi razpravljati? Gospa Zbačnikova, prosim. Kot sem obveščen, amandmaja niste dobili na klop, pa ga bo gospa Zbačnikova prav gotovo hotela predstaviti. Prosim.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep pozdrav. Že včeraj sem povedala, da želimo, da se vsi vojni veterani obravnavajo tako organizacijsko kot finančno po enakih kriterijih in da stremimo za celovit zakon. To je včeraj potrdila tudi vlada in tudi ostali razpravljavci, kjer pa je bilo izpostavljeno vprašanje oziroma problem, da bi s tem našim amandmajem izključili deset (nerazumljivo) generalov, smo mi na to opozorilo pripravili amandma na amandma, s katerim pa ti ostanejo in tako potem rešimo ta politični problem in zagotovimo to, kar sem uvodoma rekla, da bi se vse vojne veterane obravnavalo enako, tako organizacijsko kot finančno.
Ta amandma se bo sedaj razdelil in sicer, da ga preberem. Amandma na amandma poslanske skupine za novi 10.a člen, besedilo prvega stavka amandmaja poslanske skupine SDS. Za novi 10.a člen se spremeni tako, da se glasi: "Doda se novi 34.a člen, ki se glasi: S predlaganim amandmajem se ohranja dosedanje besedilo 34. člena osnovnega zakona o vojnih veteranih in se namesto tega vsebinski del besedila amandmaja za novi 10.a člen vključi v novi 34.a člen osnovnega zakona". S tem ta pomislek, ki je bil včeraj dan, odpade. Sedaj ni razlogov, da ga podpremo, kajti tako omogočamo kot sem že rekla, da se vojni veterani obravnavajo po enakem ključu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Repliko ima od včeraj, gospod Kacin, potem gospod Potrč. Replika, gospod Kacin.
JELKO KACIN: Hvala lepa za besedo, gospod predsedujoči. Žal kolega Ruparja ta hip ni v dvorani. Moja replika je šla na njegovo razpravo. Pa tudi besedila kompromisnega amandmaja, ki ga je sedaj predstavila kolegica Zbačnikova, še ni na klopeh. Tisto, kar sem jaz hotel odgovoriti gospodu Ruparju v zvezi s posledicami tega novega amandmaja, ki se nanaša na teh 12 še živečih narodnih herojev, je pravzaprav dilema, kaj podpreti in kaj ne. Gospod Delak je povedal, da je edini še živeči udeleženec NOB, ki je hkrati tudi poslanec v državnem zboru. Zato se bom jaz opredelil tako kot se bo udeležil udeleženec NOB med nami, ki je najbolj neposredno prizadet in ima tudi najbolj oseben odnos do tega vprašanja.
Tisto, kar sem hotel priporočiti, gospodu Ruparju, je, da v kolikor danes ne rešimo tega vprašanja, to vprašanje narodnih herojev načne na naslednji proslavi, ki jo imajo na Ljubelju vsako leto, on je tam redno slavnostni govorec, je veliko nekdanjih taboriščnikov, ki so kopali ta tunel, in verjetno bi bil tam primeren prostor, da se odmeri odziv tiste generacije na morebitno črtanje, kot on pravi, določenih ugodnosti in privilegijev. Če pa taboriščniki niso pravi, potem bi predlagal, da se mi dogovorimo in bi prosil kolege iz Združene liste socialnih demokratov, da nagovorijo svojega župana v Radovljici, gospoda Janka Sebastjana-Stuška, ki je bil tudi odgovoren za veterane v vladi, da gospodu Ruparju omogoči, da bi nastopil na naslednji slovesnosti ob osvoboditvi Begunj. Tudi tam bi bil primeren trenutek, da se o tem pogovorimo in ugotovimo, kaj je generacija, ki je preživela 2. svetovno vojno, misli o morebitnem črtanju tega dela zakona, ki govori o 12 še živečih narodnih herojih. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Razprava, gospod Potrč. Gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Bil sem poslanec, ki sem včeraj opozoril na to, kaj bi kompleten predlog amandmaja, ki so ga vložili social demokrati, dejansko pomenil. In tudi rekel, da bom verjel v iskrenost drugačnega predloga, če bo dana sprememba. Takšno spremembo, kot je gospa Zbačnikova predlagala, potrjuje, da ne želijo več črtati iz veljavnega zakona položaj narodnih herojev in prvoborcev, ampak spreminjajo samo sistem financiranja.
Kar zadeva političnega vprašanja je za mene stvar urejena. In v političnem smislu jaz takšen predlog lahko absolutno podprem zaradi tega, ker nikoli nisem bil mnenja, da ni treba financirati veteranskih organizacij takšne, s temi funkcijami, kot so tu napisane in takšne kot jih bo konkretna, bi rekel, na podlagi podelitve teh, pomena posebnega interesa pač nekdo opredelil. Jaz osebno lahko za ta predlog glasujem, bi pa opozoril samo še na naslednje, kar pa nima zveze s politično diskusijo ampak s pravno. Če bomo to naredili, bomo v istem zakonu imeli dva člena, ki govorita o isti vsebini z malo različno stvarjo. Ker bo 1. člen ostal, ki bo govoril o financiranju in zraven bo 34.a člen, ki bo govoril o financiranju. Pravno pa seveda to ni smotrno in ni pametno. Ampak ker gre za politično diskusijo morda lahko ta problem kasneje tudi v tretji obravnavi rešujemo. Zdelo bi se mi slabo, da bi zaradi tega, ker iščemo nek kompromis in da se med seboj ne bi kregali, bi rekel, na koncu imeli pa zakon, ki pa pravno ne vzdrži. In če bi bilo sprejeto tako, kot je sedaj v 10. in kasneje še v 34.a, po mojem pravno ne bi vzdržalo. Bi bil pa hvaležen, če bi nam o svojem mnenju lahko povedala tudi vlada in sekretariat za zakonodajo. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospa Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Še enkrat lep pozdrav. Tudi sama sem mislila vprašati sekretariat. Menim pa, da glede na to, da želimo, da se stvari uredijo v čim bolj urejenem zakonu, da se bodo potem tudi bolj transparentno in lažje - tudi za vlado in proračun - da bo to bolj pošteno in po normah, po katerem zakone pripravljamo in tudi po opozorilih evropske unije to danes podpremo. In če sekretariat meni oziroma bo potrebno popravek narediti v tretjem branju, naredimo popravek v tretjem branju. Ampak resnično. Tukaj smo sedaj naredili to, kar sem tudi včeraj govorila in danes govorim in ker je prav, da se pač poenoti financiranje in organizacija.
Če je pa pravno, bi pa prosila sekretariat ali pa če v tretjem branju potem popravimo. Ampak s tem pokažemo, da resnično želimo pač se lotiti sistemskih oziroma zakonov, ki bodo jasni, transparentni in tudi za vse enako obravnavani. In s tem bomo naredili najboljši prispevek za pravni red te dežele. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Ciril Pungartnik.
CIRIL METOD PUNGARTNIK: Spoštovani podpredsednik, spoštovane kolegice, kolegi! Jaz žal ne bom podprl tega. Nemogoče je izenačevati časa druge svetovne vojne in takratnih dogajanj s časom in dogajanjem leta 1991. Vojna 1941-1945 je bila povsem nekaj drugega, kot je bila sedanja, tako po trajanju kot po svojem značaju. V 2. svetovni vojni dva oborožena nasprotnika nista sebe gledala, pa se prepričevala, ampak sta strahotno streljala in na koncu koncev tudi pobijala. Vsebina, določena za Slovence v 2. svetovni vojni, je bila izbris naroda, kompleten izbris. Lahko ostaneš kot individuum, ampak ne kot Slovenec. Jugoslovanska armada 1991, če to smatramo za napad, pa ni imela nobenega interesa, niti prikazati kakršenkoli izbris slovenskega naroda. To sta dve povsem različni stvari, povsem različni obdobji. Mi ni jasno, zakaj ne bi mogle obstajati dve organizaciji, zveza borcev, ki je produkt 2. svetovne vojne in zveza veteranov, ki je produkt dogajanj leta 1991. Mi ni jasno. Drugič, tudi generaciji, ki se ju vključuje, sta povsem različni. Zveza borcev, danes je težko najti nekoga, ki je izpod 70 let. Veteranska organizacija, ki je nastala z osamosvojitveno vojno, ima drugo generacijo, to so mlajši ljudje, večinoma mlajši.
Torej jaz tega ne bom podprl, ker ne čas, v katerem se je kaj dogajalo, ne način dogajanja še zdaleč nista bila enaka. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospa Zbačnikova. Ja, ja, saj sem zapisal, vsi trije boste prišli na vrsto.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Spoštovani kolega! Nisem se želela oglašati, vendar vam moram nekaj povedati. Mi smo imeli v vojni za Slovenijo posebno milost, bi rekla. Namreč ta vojna je bila kratka in ni kvaliteta vojne v številu žrtev. Poglejte, kaj se dogaja danes pred nami na Balkanu, kakšno etnično čiščenje. Kaj bi se dogodilo z nami? Slovenije ne bi bilo več, slovenskega jezika, slovenskega naroda ne bi bilo več, če ne bi imeli tako modre organizacije, modrega vodstva in tudi posebnega žegna, da smo mi lahko vojno zaključili v 10 dneh. Samo, število žrtev in trajanje vojne pa ni merilo. Merilo je to, kaj smo mi uspeli doseči in kaj bi nam sledilo. Namreč, vsak dan znova vidimo v vsem tem času, odkar smo samostojni, kaj se dogaja pred pragom Slovenije, kaj se je dogajalo na Hrvaškem, v Bosni, kaj se dogaja sedaj na Kosovu, in kaj se bo še dogajalo. Zato menim, da taka primerjava absolutno ne vzdrži in da je treba ovrednotiti tudi zlasti tiste, ki so v 10 dneh izpostavili svoja življenja. Vendar ponovno rečem, da smo imeli posebno srečo, da smo pač izšli iz te vojne po desetih dneh s tako malo žrtvami. Zato mislim, da ni pošteno, da to dajemo v drugi razred, saj bi se ta vojna lahko končala še huje, kot se je končala druga svetovna vojna, saj tem zadevam na Balkanu ne vidimo konca.
Zato prosim, da začnemo razmišljati celovito in tudi evropsko, in podpremo, da se ovrednoti vse vojne veterane, ki so zaslužni, kajti življenje je samo eno in svoje življenje lahko samo enkrat daš na razpolago. Zato prosim, podprite, da bomo celovito rešili in med sabo ne bomo razdvajali vojnih veteranov ene ali druge vojne. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Replika, gospod Zamernik, potem gospod Čebulj.
BOGOMIR ZAMERNIK: Hvala lepa. Vsem lep pozdrav! Najbrž veste, da sem jaz sin partizana, zato imam zelo spoštljiv odnos do tega obdobja. Vendar pa bi želel izenačitev za vse, tudi za tiste, ki so se udeležili borbe kot Maistrovi borci.
V ponedeljek - naključje! - smo šli z delegacijo predsednika državnega zbora, za kar sem mu zelo hvaležen, obiskat enega redkih še živečih Maistrovih borcev, ki sedaj praznuje 100 let in živi v naših krajih. Niti statusa vojnega veterana nima! To mu sedaj, sicer zato, ker je tako visoka delegacija prišla k njemu, pospešeno urejajo, vendar tega statusa do danes ni imel. Ali je to enakost? Pa je to Maistrov borec. Tako, da samo to želimo: enakost, ne samo za tisih 12, do katerih vse spoštovanje, če si ga, seveda, zaslužijo, tega jaz ne bom sodil - moj oče je imel poseben odnos do teh ljudi, čeprav je bil tudi partizan - vendar mi želimo samo enak odnos do vseh, tudi do Maistrovih borcev in tudi tistih, ki so bili v vojni za Slovenijo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Čebulj.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Imam dve repliki, na izvajanje gospoda Pungartnika in včerajšnje izvajanje gospoda Delaka, ker ne vem, ali je v evidenci ali ne.
Gospod Pungartnik, mislim, da je zadeva, ki ste jo na ta način plasirali, le malo prehuda. Mogoče bi bilo prav, gospod Pungartnik, da bi tiste matere in žene, katerih sinovi so padli za Slovenijo leta 1991, vprašali, kakšno mnenje imajo one. Vojna je vojna. Okupator, jugoslovanski okupator, ki je vodil in še vodi genocid nad drugimi narodi v bivši Jugoslaviji, tako na Hrvaškem, v Bosni, danes na Kosovu, pa tudi nad svojim narodom je to počenjal - in vi ocenjujete, da to ni bil agresor! Gospod Pungartnik, oprostite, kaj dejansko razmišljate, da so oni prišli kot ljubiteljska dejavnost v Slovenijo? Mislim, tu je pa mera res polna!
Gospod Delak! Vi ste včeraj rekel, kdo so ti svobodni partizani. Vi ste rekli, da ste bil partizan in da ste partizan, da ste edini tukaj notri. Ali niste šel vi svobodno takrat v OF in hrabro nasproti vsej mašineriji, tisti, ki je bila takrat na slovenskem. Veste kaj gospod Delak, svobodni partizani obstojajo in to tisti, ki so se leta 1945 borili že za samostojno Slovenijo. Ampak ne vem, če ste bili takrat prisoten. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prosim kolegi poslanci, jaz bi prosil, da pri tem amandmaju ne odpiramo nekih novih tem, ki smo jih že stokrat rekli v tem parlamentu, in da so naše razprave na nivoju, ki morajo biti v državnem zboru. Repliko ima gospod Pungartnik. Verjetno želi pojasniti svojo razpravo, potem pa še gospod Delak.
CIRIL METOD PUNGARTNIK: Hvala za besedo. Repliciral bi gospe Zbačnikovi v tem, ko je rekla, v tem smislu, češ, če pa ne bi prišlo do tega, mi ne bi imeli več svojega jezika, ne bi imeli več to, ne bi imeli več tisto.
Mi smo bili najslabše, kar zadeva z jezikom v stari Avstriji in potem tudi v stari Jugoslaviji. Saj na konec koncev toliko sem pa vendarle star, da se spomnim medvojnega in povojnega življenja. Še po vojni tam do 1950 leta smo imeli na železniških postajah napiše v cirilici in v latinici, marsikakšna spričevala in diplome. V predvojni Jugoslaviji je bilo mnogo, mnogo stvari uredb, odredb v cirilici. Pa pravimo, da je bila takratna domovina taka, kot smo si jo želeli ali ne vem kakšna.
Kar zadeva kulturnega dejstva in postavitve naroda v enem polnem svojem dihanju, kdaj pa smo to dosegli. Praktično smo to dosegli po 2. svetovni vojni. In o tem, da bi pa, če ne bi do tega prišlo, mi nič več tukaj ne govorili slovensko, to je čista neumnost. Drugo je pa tukaj, ko pravi gospod Čebulj. Češ, da jaz pravim, da jugoslovanska armada ni bila agresor. Jugoslovanska armada je agresijo naredila, vendar pa ne s ciljem fizičnega uničenja oziroma uničenja Slovencev kot naroda, to pa prav gotovo ne.
Drugič pa. Govoriti o tem, da so resnične primerjave dogajanj med 2. svetovno vojno in leta 1991, oprostite, bil sem takrat toliko velik in star, da sem videl to dogajanje, tudi vpričo mene pobijanja, in bil sem zelo blizu in zelo na tekočem z vsemi dogajanji o veliki bitki na Medvedjeku, ki jo imamo zapisano v našem leksikonu. In bi bilo prav, da enkrat take velike bitke seciramo do podrobnosti in da se enkrat seznanimo z resnico. Če bi pri tej veliki bitki ta agresor naredil tisto, kar so delali agresorji med vojno, od tistih fantov, ki so bili na Medvedjeku, lepo se martinčkali in sončili tam po travniku, ne vem, če bi bil kateri živ. Ampak ta agresor je streljal po hosti, uničil toliko hoste, pa niti enega od teh fantov ustrelil. Bili pa so mrtvi šoferji in tisti tam, res jih je ta agresor sesul. Ampak zakaj jim tisti, ki je tam naredil barikado, ni rekel, vi ne morete tukaj južne kuhati, vi morate iti stran. Zakaj niso takrat izselili par hiš tam okrog, ampak so izpostavili te ljudi. Ampak ta agresor ni orožja uporabil, tistega, ki ga je imel tam, še zdaleč ne. In govoriti o tem, da je bil v 2. svetovni vojni napad Mussollinija, Hitlerja, Hortija na nas in razdelitve enak kot je bil napad jugoslovanske armade, če napad vzamem pogojno, 1991. leta, da je to primerljivo, to enostavno primerljivo ni. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice in kolegi! Še enkrat opozarjam na 70. člen poslovnika, ki govori o replikah. Ne bom ga prebiral, ker ga vsi poznate, v drugem odstavku in prosim, držimo se tega, ker ne bom dal replik, da bi zdaj polemiziral o nekih zadevah, ki niso vezane. Jasno pravi poslovnik, če poslanec zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo in tega se bom držal. Repliko ima gospod Delak, potem gospa Zbačnikova in še Jerovšek je dvignil roko.
ANTON DELAK: Hvala lepa. Spoštovani državni zbor! Da po pravici povem, nisem se mislil oglasiti. Ker pa gospod Čebulj nekaj govori o moji partizanščini, moram gospodu Čebulju povedati naslednje. Bil sem partizanski oficir in še nadaljujem, Titov oficir, na to sem izredno ponosen. Vi seveda na to ne morete biti, ker ste bili takrat še otrok ali pa vas sploh še nikjer ni bilo.
Zdaj pa seveda nekaj o tem zakonu. Jaz sem pravzaprav vesel, da so socialdemokrati natančno povedali, kako pravzaprav hočejo urejevati te zadeve. Saj današnji predlog, da se potegne nazaj tisto o narodnih herojih, natančno pove, kaj so hoteli narediti. Natančno o tem govori. In sem prav vesel, da je slovenska javnost izvedela, kaj socialdemokrati pravzaprav hočejo.
Zdaj pa še tri, štiri besede o svobodnih partizanih. Ljudje božji, ali veste, koliko je teh svobodnih partizanov v Sloveniji, 100 jih ni, 100 jih sigurno ni. To so pravzaprav strankarski partizani, to so partizani Socialdemokratske stranke, ne pa svobodni partizani. Ne vem, v čem naj bi bili oni svobodni partizani, ostali partizani pa nismo v nekem smislu svobodni, ne vem. Ampak, kakor hoče imeti ta stranka seveda svoj sindikat, je pač pogruntala, da hoče imeti tudi svoje partizane. Kar naj jih ima, kar naj se sestajajo, kar naj proslavljajo, vsa čast jim! Ampak več kot 100 jih ni. To govori o tem, kako je ta organizacija močna in kaj pravzaprav to pomeni.
Pa še eno stvar. Na stranska vrata seveda se oziroma govori se o enakopravnem obravnavanju vseh, ampak na stranska vrata se hoče nekoga drugega privleči v financiranje. Povedal sem včeraj, koga. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Replika, gospa Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Najprej repliko gospodu Pungartniku. Gospod Pungartnik! Za obstoj nekega naroda so potrebna tri osnovna sidra, ki so zgodovinsko dokazana, to je jezik, kultura in vera. In jezik je eden od tistih, ki je pogoj, da narod obstane in nesamostojen, svobodni narod ima možnosti, da preživi. Zato je to dokaz tudi Balkan tudi Kosovo. Zakaj se dogaja vojna na Kosovu? Zakaj? Zato, zaradi zemlje, ampak tudi njim niso dovolili, gospod mladi kolega, da bi imeli lahko svoj jezik in svojo avtonomijo. Vemo, da edino ta tri sidra so garancije za obstoj nekega naroda.
Gospodu Delaku! Če bi bila vaša teza prava, da smo mi hoteli to, kar vi trdite, doseči z našim amandmajem, potem danes ne bi mi vložili, potem ko smo bili opozorjeni, dodatni amandma s katerim dokažemo, da želimo samo to, da se vsi vojni veterani, vseh vojn za Slovenijo enakovredno, po enakem ključu obravnavajo in financirajo. To je norma, ki jo potrebujemo, če želimo v Evropo.
Mislim, da je čas, da presežemo vse te sume, in tudi, da s tem presežemo, da se bodo vojni veterani različnih vojn med seboj sprli. Tako lahko počasi zakorakamo kot narod, ki smo 2- milijonski narod tako majhni in medsebojne spore poravnamo in pridemo lahko kot evropski narod in konkuriramo za kvaliteto v tem evropskem prostoru. Mislim, da je čas, da presežemo te naše medsebojne obtožbe, sumničenja. In to je tudi danes dokaz, da smo mi želeli po tem, ko smo bili opozorjeni prav to popraviti z našim amandmajem.
Prosim, da ne širite neresnic. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Replika, gospod Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi!
Želel bi protestirati proti načinu, s katerim je gospod Pungartnik minimaliziral borce, ki so se borili v vojni za Slovenijo. To ni bil le napad na te borce. To je bil napad na vse partizane iz 2. svetovne vojne in je bil napad na še tiste tri živeče Majstrove borce in hkrati je bila to hvalnica jugoslovanski vojski in hvalnica Miloševičevi vojski, ki je že bila takrat Miloševičeva vojska.
Žal mi je, da tudi gospod Kacin v tem primeru ni protestiral in ni pripravljen protestirati. Iz vrst Liberalne demokracije prihajajo take hvalnice in tako relativiziranje. Bil sem že priča na enem odboru, podobnim tezam, kako se je takratna slovenska vojska razbežala, čeprav bi morala čakati na Medvedjaku. Le smejte se! To je zelo grda, perfidna propaganda Miloševičeve vojske.
V imenu vseh tistih...
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Jerovšek! Nismo sedaj o Miloševiču...
JOŽEF JEROVŠEK: Proti takemu načinu branjenja. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Replika, gospod Partljič. Gospodje poslanci! Lepo prosim! Bom prekinil vsako tako razpravo, ki se bo oddaljevala od amandmaja za novi 10.a člen.
ANTON PARTLJIČ: Jaz sem upal, da so za nami ti načini diskusije. Imeli smo jih nekaj v prejšnji sestavi in tudi v tej. V zvezi z zakonom o krivicah, v zvezi s prazniki, v zvezi z našo zgodovino. Mislim sem, da je državni zbor, da je ta način razprave za nami. Jaz se strinjam, da moramo te teme vedno znova imeti pred seboj na mizi, se jih zavedati in tudi pogovarjati.
Vendar te približnosti, o katerih danes tu govorimo, in ta čustven naboj in diskvalifikacije človeka, ki je toliko star, da je slučajno to dal skozi in sedaj pripoveduje, kaj je videl. Ta čustven naboj in strast se mi zdi, da ne sodi v državni zbor. Mi smo se dogovorili, da je to stvar zgodovinarjev. Vi pa tu dajete take ocene, bodisi o zgodovini, bodisi o slovenskem narodu, bodisi o slovenskem jeziku, kot da ste kakšni strokovnjaki za to, za boga svetega. Mi vendar imamo zgodovinarje, ki stvari postavljajo na svoja mesta. Čas bo prinesel nove stvari. Teh približnosti pa se mi zdi, da kadarkoli se politika na ta način vmešava, je po mojem mnenju slabo.
Če mi dovolite bi v odgovor povedal nekaterim naslednje. Jaz spoštujem pravzaprav sleherno stvar, ki je bila tu povedana. Vsaka je tudi po svoje resnična, samo ta čustveno prizadevanje pa vendarle presega vse meje. Če bi bil slovenski jezik, dragi moji, ogrožen tako zelo, da ga danes več ne bi govorili, če se ne bi leta 1991 zgodilo, kar se je, in hvala bogu, da se je; in so bili pravi ljudje na pravem mestu, eni bolj izpostavljeni, eni manj. Tudi, če se nam očita dostikrat kot neka rezerviranost, so tudi med nami ljudje, ki so stvari vodili. Tudi sam sem bil in v Šentilju in na Tratah, sredi dogodkov. Nek moj sorodnik je bil tudi ranjen pa nimam od tega jaz nič. Samo pove, da nismo stali ob strani in hvala lepa, kajti vsak mrtev je mrtev in je enkraten in ne more biti več ponovljen, pa je domobranec, pa je partizan, pa je v tej vojni bil ali pa je fant, ki je bil v tanku in ga je mati poslala v JLA v upanju, da se bo vrnil srečen in dozorel domov. In vsaka kaplja krvi je človeška kri in vsak solza je človeška solza.
Cankar je ne vem kdaj napisal, leta 1910, pravi: "Pa zopet nam govorite, da nas ne bo več, da bo slovenski jezik izginil v germanskem morju, da gredo Germani", pravi, ta burka o slovenskem jeziku, da je ogrožen, je stara že 1000 let, sem to nekoč že tu povedal. Slovenski jezik bi kljub temu govorili, gotovo pa ne bi živeli kakor sedaj, ne bi bili svobodni in kaj vemo, kaj bi se v zadnji konsekvenci dogajalo. Vprašanje je, kako skrbimo za slovenski jezik, ko gremo v Evropo. To me veliko bolj skrbi.
Sedaj sem bil na neki konferenci, kjer so simbolično vse države, ki so članice VAU, imajo kabine, tudi takšne, ki imajo enak status kot mi, imajo kabino - Slovaška, Češka. Če bi tam zraven pisalo slovenska, ker bi zraven Slovakov pisalo, bi vsi vprašali, kaj je to. In ko vprašam, zakaj ni slovenščine, se grem pritožiti, pravijo, da ni slovenskega denarja. To je treba plačati. Slovenci se niste za to zavzeli. Vlada, saj ne obtožujem vas, to je stvar vlade. Ampak drži, se strinjam, kritiziram svoje. Samo hočem vam reči, skrbnost slovenski jezil niso te patetične izjave. Gospa Zbačnikova, jaz spoštujem vaše stvari ampak na te stvari se vi ne spoznate, pa kakorkoli vam sedaj rečem. Priznavam vašo skrb, ampak jezik je veliko bolj kompliciran.
Kot veste sem se ukvarjal z gledališčem. So igrali na Štajerskem v Limbošu sredi okupacije slovensko igro v enem skednju in so si jo šepetali, da so lahko slovensko govorili. Da bi pa sedaj mi dovolili leta 1991, ko smo že imeli skupščino, da bi bil slovenski jezik izbrisan, na ta način nas ni treba strašiti kar naprej. Potem tudi nismo vredni, da sploh smo, če bi se tako ravnali do svojega jezika.
Poslušajte. Mi se moramo navaditi, gospod Zamernik, zdelo se mi je lepo, da ste opozorili na španske borce, pardon, tudi bi lahko, mislil sem seveda maistrove. Pa bi si drznil reči, da je v Mariboru na nek način bilo res šele v zadnjem času, mi vemo, kaj je socializem delal oziroma komunistična ideologija z maistrovimi borci, so po svoje rehabilitirani, dobili so tudi mestna priznanja. Se mi zdi prav. Na vse moramo misliti, ki so kdaj za Slovenijo kaj naredili in jim odmeriti delež. Vsak je po svoje dragocen. Dokler pa bomo mi, ko hočemo svoje stvari uveljaviti, diskvalificirali drug drugega, diskvalificirali cele dele zgodovine, dali človeku, ki je bil v partizanih in je tvegal življenje, dokler bomo tako govorili, ne vem, kam bomo prišli. Se govori o partizanih, ki so bili orodje OF. Najvažnejša štajerska heroja sta bila kmeta, enega gospod Jerovšek dobro pozna, Šarš, ki ga je komunistična partija vedno gonila, pa se je boril v partizanih. Ne jemati, ko nekomu drugemu hočemo, nečemo gledati. In to niso iste stvari, so v različnih pogojih in primerjati Slovence z Albanci, in da gre tam za isto stvar, kot je šlo leta 1991, oprostite, je popolno nepoznavanje.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Partljič, prosim, zaključite.
ANTON PARTLJIČ: Mi navsezadnje nimamo nobene kosovske bitke. Tam gre za popolnoma druge stvari, čeprav so isti akterji.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice in kolegi, prosil bi vas, da prenehamo s to razpravo in z replikami in se vrnemo k našemu osnovnemu delu, to je 10.a členu in amandmaju, ki je k temu vložen. Gospod Peterle je še želel replicirati. Prosim vas, gospodje poslanci!
ALOJZ PETERLE: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Najprej sem želel pravzaprav v imenu poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov predlagati polurni odmor, da bi se vodje poslanskih skupin pomenili, ali je mogoče priti do odločitve, da bi vnaprej tako ne debatirali, ker nas ta način in besede, ki so bile izrečene, ne vodijo nikamor. Jaz ne bom govoril o zgodovini, govoril bom o načinu, ki se je tu zopet uveljavil, in ne bom se udeleževal razprav, katera vojna je bila bolj prava, katera bolj grozna, kateri so bolj zaslužni, in tako naprej. Debato, ki se tu začenja, bi bilo treba opraviti pri neki drugi točki dnevnega reda. Nedvomno je v zvezi z našo preteklostjo veliko vprašanj, vendar predlagam, da jih na tak način, kot je prej gospod Pungartnik naredil, ne odpiramo, ker bomo prišli v novo afero. Glejte, komaj smo približno uredili Holmec oziroma še ni urejen, ker je sedaj poročilo Gričarjeve komisije dalo nove elemente, ki bodo morali doživeti tudi političen epilog, že tu gospod Pungartnik dobesedno grozi; on pravi: "Bomo secirali bitko na Medvedjeku! Pa bomo resnico povedali!" Kje ste bili, gospod Pungartnik, do sedaj?! Enako se je Holmec začel. Zdaj bomo pa resnico povedali, najprej porcija, potem pa naprej; pa je prišlo do tega, da se je moral tisti - pa ne tisti, ker tistega ni več - nekdo opravičiti tistim, ki so porcijo doživeli, in zadeva še ni zaključena. Desetletja se ni smelo o Rogu govoriti; govoriti se ni smelo, svečka ni smela biti prižgana za desettisoč in več ljudi tam! Vi boste pa secirali bitko za osamosvojitev! Secirali jo boste! Oprostite, ne grozite! Dovolj je bilo groženj v nedemokratičnem času, v demokraciji se to ne spodobi!
Gospodje, če se govori o herojih - koliko herojev so našli tisti, ki so heroje in privilegije formalno postavljali med prekomorskimi borci? Koliko je herojev, Primorcev? Koliko herojev je od Tigra? Samo nekaj vprašanj postavljam, pa bomo kmalu prišli do bistvenih zadev, kakor so se stvari urejale. Ne grem v debato o zgodovini, ampak če jo odpirate, svetujem, da jo zaključimo in da po tej poti ne gremo naprej. Dajmo se o teh stvareh ob drugi točki pogovarjati!
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Kolegice in kolegi, zaključujem polemike in razprave o tem členu. Gospod Pungartnik, o zgodovini ne bomo več govorili; če imate repliko, prosim, pridite gor - pravzaprav prosim, gospod Pungartnik, da se odpoveste repliki.
CIRIL METOD PUNGARTNIK: Hvala za besedo. Ko sem prišel sem, sem samo utemeljil, zakaj ne bom podprl tega amandmaja.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dobro, hvala.
CIRIL METOD PUNGARTNIK: Ne.
Gospod Peterle! Mnogokrat in mnogokrat sem slišal, da gre vam samo za resnico in resnico in še enkrat resnico. Zato je prav, da si enkrat to resnico natočimo. Nobene grožnje. Samo, če prebereš v leksikonu Slovenije, da je bila tu poleg, tam na Štajerskem, druga največja bitka za osamosvojitev, jaz sem bil pa tam zelo obveščen in nekajkrat zraven, potem se sprašujem, kakšne bitke smo vodili. Pa ne glede, kako me boste zdaj obsojali. Nikogar, nikomur nič ne grozim. Ampak vi osebno ste vedno postavljali, da je pač resnica tista, ki naj bo nad vsem. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Kolegice in kolegi, prehajamo na odločanje o amandmaju na amandma poslanske skupine Socialdemokratske stranke. Dr. Jože Zagožen. Lepo prosim, o zgodovini ne bi govorili. Mislim, da smo stvari razčistili. Gospod Peterle nas je vse skupaj poklical, da nehamo s temi razpravi. No, prosim, gospod dr. Jože Zagožen, ker še ni imel replike. Ampak res, o amandmaju! O zgodovini ne, ker vam bom vzel besedo.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Ne se bati, ne bom govoril o zgodovini, samo popravil bi rad neki podatek. Bilo je tu rečeno, da je svobodnih partizanov nekaj okrog 100 in v tonu, da to ni omembe vredna številka. Dejansko je partizanov nekaj čez 100, simpatizerjev okrog 200. Ja, ampak med temi je 18% prvoborcev, tako da mi teh stvari ne moremo razlikovati po količini. Kakovostne stvari se ne merijo s količinskimi stvarmi in zato menim, da je zadnji čas, da se vse veteranske organizacije enakopravno obravnavajo, kot je to po celem svetu, ne da ima tista, ki je izvedla revolucijo, poseben status dosmrtno. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod dr. Jože Zagožen. To je bila replika, ki je bila pojasnitev. Prehajamo torej na glasovanje o amandmaju na amandma poslanske skupine SDS, ga preberem: "Besedilo prvega stavka amandmaja poslanske skupine SDS za novi 10.a člen se spremeni tako, da se glasi: Doda se novi 34.a člen, ki se glasi. Obrazložitev. S predlaganim amandmajem se ohranja dosedanje besedilo 34. člena osnovnega zakona o vojnih veteranih in se namesto tega vsebinski del besedila amandmaja za novi 10.a člen vključi novi 34.a člen osnovnega zakona." Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma na amandma? (24 poslancev.) Je kdo proti? (22 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma sprejet.
Dajem na glasovanje amandma za novi 10.a člen, prav tako te poslanske skupine, ki ga imate na mizi. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (18 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
S tem je brezpredmeten tudi amandma na amandma. Gospod Čebulj, proceduralno?
FRANC ČEBULJ: Gospod podpredsednik, prosil bi, če lahko ponovimo glasovanje, ker sem se zmotil.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Na glasovanje dajem predlog gospoda Čebulja, da ponovimo glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (39 prisotnih.) Bomo še enkrat ponovili. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za to, da ponovimo glasovanje? (33 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je sprejet sklep, da ponovimo glasovanje.
Na glasovanje dajem amandma za novi 10.a člen poslanske skupine SDS. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (22 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na razpravo o dveh amandmajih in sicer za novi 10.b člen. Vložila ga je vlada Republike Slovenije in je v pregledu in drugega, ki ga je vložila poslanska skupina SDS, ki ste ga dobili na klop. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma vlade? (32 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma poslanske skupine SDS. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Eden je premalo. Ponovimo glasovanje o prisotnosti! (44 prisotnih.) Prosim vodje poslanskih skupin, da organizirate delo, da lahko danes tu nekaj naredimo. Tretje glasovanje je ob 11.05.
(Seja je bila prekinjena ob 10.56 uri in se je nadaljevala ob 11.06 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice in kolegi poslanci, tretjič ugotavljamo prisotnost za glasovanje o amandmaju za novi 10.b člen. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Odločamo o amandmaju za 10.b člen vlade Republike Slovenije. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma vlade? (Posredovanje poslancev iz klopi.) Glasujemo o amandmaju za novi 10.b člen. O tem smo že glasovali? Se opravičujem! Proceduralno, gospa Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Imam proceduralni predlog. Ker naš amandma za novi 10.a člen ni bil sprejet, bomo pripravili nov amandma. Zato prosim, da to točko prekinemo, da bomo lahko pripravili nov amandma in ga razmnožili. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegica Zbačnikova, žal, tega ne moremo narediti, ker smo že v fazi glasovanja o vašem amandmaju; razprava je bila zaključena in ni več možno dopolnjevati. Prosim.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Smo pred glasovanjem o našem amandmaju za novi 10.b člen. Tega bomo sedaj spremenili, glede na to, da naš amandma za novi 10.a člen ni bil sprejet. Zato prosim, da se točko prekine, da pripravimo amandma na amandma.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Če preberem 193. člen našega poslovnika, pravi: "Predlagatelj amandmaja le-tega lahko umakne ali spremeni do začetka glasovanja o amandmajih k členu, h kateremu je bil predlagan amandma." Mi pa smo že začeli z glasovanjem o amandmaju. Namreč, začeli smo prej, ko ni bilo sklepčnosti, ko smo morali za deset minut prekiniti.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Vi ste ponovno dali na glasovanje vladni amandma za novi 10.b člen, o katerem smo že glasovali. Sama sem pa dvignila roko za proceduralni predlog, in sem prosila, da se pred - o našem amandmaju za novi 10.b člen še nismo glasovali, vi pa ste dali ponovno na glasovanje in pri tem ugotovili, da je bil amandma vlade za novi 10.b člen že sprejet. Glasovanja o našem amandmaju pa še niste napovedali, zato sem proceduralno prosila, da se počaka, ker bomo pripravili nov amandma za novi 10.b člen, za kar potrebujemo čas za razmnožitev le-tega. Zato prosim, da se točko prekine, da lahko amandma pripravimo in ga vložimo.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dr. Zbačnikova, moram ponoviti... Kaj je narobe? Torej, mi smo že glasovali o vladnem amandmaju za novi 10.b člen. Potem smo glasovali o sklepčnosti za vaš amandma, torej SDS-a, pa nismo bili sklepčni, dvakrat. Potem smo dali deset minut odmora in ko smo tretjič ugotavljali prisotnost, smo bili sklepčni. Sedaj smo v fazi glasovanja o vašem amandmaju. Vi pa lahko predlagate prekinitev te točke, ko bomo to izglasovali, saj glasovanja še sledijo. Smo v fazi glasovanja. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma poslanske skupine SDS za novi 10.b člen? (17 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje in v razpravo dajem preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Kdo želi besedo? Ker ne želi nihče besede, dajem na glasovanje preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih. Razpravljati in glasovati pa moramo še o naslovu zakona. Ali želi kdo razpravljati o naslovu zakona? (Ne želi.) Zato zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (49 prisotnih.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
V razpravo dajem še naslednji predlog sklepa: "Predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi predlagatelj predloga zakona, poslanec Stanislav Brenčič." Želi v tej zvezi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in dajem navedeni predlog sklepa na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 23. TOČKO DNEVNEGA REDA, ki smo jo prekinilim, to je PREDLOG ZAKONA O ODPISU ODLOŽENIH DAVKOV IN PRISPEVKOV in sicer smo v okviru HITREGA POSTOPKA. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina poslancev, s prvopodpisanim Brankom Jancem. Kot vemo, je zbor prvo obravnavo zakona opravil na 12. seji, drugo in tretjo pa smo pripravili za to 13. sejo. Proceduralno, gospod Potrč, prosim.
MIRAN POTRČ: Jaz bi samo vprašal in hkrati dal svoje mnenje. Mi smo dobili tudi amandma za nov 1.a člen. Ta amandma po mojem ni vložen v skladu s poslovnikom, ker gre za popolnoma enako vsebino in k 1.a členu, ki v drugi obravnavi ni bila sprejeta. Ne vem, kaj je razlog, da ste nam ga razmnožili in dali? Jaz prosil za pojasnilo.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Ugotovili smo, to sem tudi želel povedati. V naglici je bil razmnožen in je res brezpredmeten. Hvala.
Imamo pregled vloženih amandmajev, ki ste ga dobili z datumom 13.5.1999, tretja obravnava.
K 1. členu amandma poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov. Želi kdo razpravljati o njem? Gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Jaz bi rad tokrat povsem na kratko pojasnil, v čem je smisel tega amandmaja.
Do konca leta 1993, kjer je šlo za relativno težko situacijo v izplačevanju plač, se je v mnogih ali v nekaterih podjetjih dogajalo, da so namesto plač izplačevali bone. To ne bone, priznam, v skladu s predpisi, ampak zaradi tega, da bi enostavno ljudje preživeli, ker so sicer dobivali bistveno manj, kot bi bile minimalne plače in da bi podjetje na nek način lahko poslovalo, je bilo takrat to na tiho dogovorjeno z vodstvom podjetja, s sindikati in podobno. Zdaj po tolikih letih je davčna uprava formalno korektno - pravim formalno korektno ugotovila, ker je bilo to zavedeno v knjigah podjetij, da je bilo izplačano nekaj, na kar niso bili izplačani davki in prispevki. Tisti, ki so prejemali te bone, zaposleni, od tega nimajo pravice niti do plače, niti do pokojninskega, niti podobnega zavarovanja, ker enostavno to ni nikjer evidentirano. Obstoja pa res formalna efiktivna obveznost do davkarije, do davčne uprave, do Zpiz-a in do zavoda za zdravstveno zavarovanje, za stvari, ki so bile kot bon izplačane. Če bo do teh terjatev prišlo, bodo ta podjetja morala za 7 in 8 let nazaj nekaj izplačati, država bo dobila ta denar, ampak s tem prizadeti, tisti, ki so dobili bone, ne bodo dobili nobenih pravic, zaradi tega, ker ni dobil plače. Eden od osnovnih principov je, da plačaš prispevke, vsaj za pokojninsko zavarovanje, če ti potem ta osnova gre tudi v plačo.
Jaz mislim, ker gre za res neke razmere, ki so bile v tistem času težke - ne bom rekel nenormalne - ampak težke, da gre za terjatev, ki je v nekih posebnih okoliščinah nastala; ker gre za primere, v katerih se ne bi realizirali cilji, ki jih sicer imajo - plačevanje prispevkov, tudi za delojemalce, za delavce - in tukaj ne gre za nobeno oškodovanje države v tem smislu, da nekaj ne bi bilo izplačano, kar bi moralo biti, ker se je šele zdaj ta terjatev odkrila; da bi podprli ta amandma. Kajti mislim, da ne bo v skladu s tem zakonom nobene posebne škode povzročil, bo pa, tako kot so rešitve zdaj sprejete, stalno sproti se ocenjevalo; ali se jo odpiše, ali se deloma odpiše, ali se kompenzira, ali se uveljavi lastniški deleže. Prosil bi, da ga podprete. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (17 poslancev.) Je kdo proti? (16 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Imamo amandma za točko k 1.a členu, skupine poslancev, prvopodpisanega Branka Kelemina. Prosim.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo, spoštovani podpredsednik. Državni zbor! Zdajle, tu smo poslanci vložili še nekaj amandmajev, k 1.a členu, k 1.b členu in 1.c členu. Če bi dovolili, gospod predsedujoči, bi prosil, da se naredi manjša korekcija pri 1.c členu. Namreč, naredili smo manjšo napako v tretjem odstavku 1.c člena. Besedilo tretjega odstavka se ne bi smelo tako glasiti, temveč besedilo zadnjega odstavka. Zato prosim, če se lahko to kar takoj popravi, saj gre za manjšo napako.
Če pa poskušam to obrazložiti, pa naslednje. Glede na vse pripombe, ki smo jih dobili tako z ene strani, se pravi od vseh tistih, ki so prizadeti s tem zakonom, se pravi, ki so bili pod skladom, potem ko dobiš pripombe vseh tistih drugih podjetij, ki niso bili v skladu, pa so v enakih težavah, potem so tu podjetniki in obrtniki, ki ravno tako izhajajo iz tega obdobja, imajo tudi obveznosti, ki jih morajo plačati; se pravi, terjatve obstajajo, pa sploh niso dobili v tistem obdobju plačanih računov - še danes so izstavljeni računi, ki niso bili plačani. Se pravi, podjetniki in obrtniki so prav tako prizadeti. Sedaj jih s tem zakonom sicer ne bomo rešili, vendar so ravno tako izrazili nezadovoljstvo, da se na tak način odpisujejo davki. Potem je včeraj padel amandma s strani ljudske stranke predlagan glede kmetov. Poskušali smo pripraviti uskladitveni amandma, da bi salamonsko poskušali zadevo rešiti. Kaj mislite poslanci o tem, boste sami povedali z glasovanjem.
V glavnem; problemov v zvezi z odpisi davkov je ogromno. Mislim, da to ni zadnji primer, ko se bomo srečali s to zadevo, in bo potrebno še v nekem prehodnem obdobju, če ne bo možno teh stvari izterjati, dodatno sprejeti kako novo zakonodajo ali pa kot zakon o odpisu davkov, da čisto zajamemo vse tiste, ki so bili dejansko prizadeti, ker drugače teh problemov v državi ne bo mogoče rešiti. Presojo pa prepuščam vsakemu poslancu, naj se sam odloči, kot ve in zna. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Kelemina. Želi še kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (27 poslancev.) Je kdo proti? (15 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju k 1.b členu skupine poslancev s prvopodpisanim Brankom Kelemino. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (24 poslancev.) Je kdo proti? (18 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju k 1.c členu. Kot je gospod Branko Kelemina že povedal, v tretjem odstavku se popravi besedilo in se glasi takole: besedilo zadnjega odstavka se spremeni, in potem v nadaljevanju ostane nespremenjeno. Če bo ta amandma sprejet, bo amandma pod številko 2 brezpredmeten. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (18 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Glasujemo o amandmaju pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (24 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet.
K 2. členu je vložen amandma poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov. Želi kdo razpravljati? Gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. To je samo formalna uskladitev zakona s sprejetim amandmajem k 1. členu. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (33 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Odločati moramo še o amandmaju k naslovu, ki ga predlaga skupina poslancev s prvopodpisanim Brankom Kleminom. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (14 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Končali smo glasovanje o amandmajih. Na podlagi tretjega odstavka 198. člena poslovnika sprašujem sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, če je zaradi sprejetih amandmajev porušena medsebojni skladnost določb zakona? Prosim. Gospa Bitenc.
TINA BITENC-PENGOV: Gospod podpredsednik! Spoštovani zbor!
Zaradi glasovanja v tretji obravnavi vloženih amandmajev, ker ni bil sprejet amandma k 1.c členu, s prvopodpisanim poslancem Kelemino, je nastopila neusklajenost zakona. Tudi naslov zakona ni usklajen z dejansko vsebino. Zato menim, da bi bilo potrebno pripraviti uskladitvene amandmaje.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Pozivam predlagatelje, da pripravijo uskladitvene amandmaje. Samo eden je. Da se amandma pripravi in da bi še danes lahko o tem odločali.
Prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 42. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA RESOLUCIJE O IMIGRACIJSKI POLITIKI REPUBLIKE SLOVENIJE. Predlog resolucije je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog resolucije je obravnaval odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje o predlogu resolucije. (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisnih prijav ni, razprave so omejene na 5 minut. Želi kdo razpravljati? Ker ne želi nihče, se opravičujem. Gospod Veber.
JANKO VEBER: Hvala za besedo in lep pozdrav vsem. Mislim, da vendarle ni povsem korektno, če resolucijo sprejmemo brez razprave. Želel bi pa seveda vendarle opozoriti na nekatera dejstva, ki so zapisana v tej resoluciji in jih nekako postaviti v vlogo dejstev, ki se pa v praksi pri nas odvijajo. Gre za to, da smo že pri večkratnih točkah, ki so se nanašale na izgradnjo ali pa tudi na sam nacionalni program izgradnje železniškega omrežja, opozarjali, da to zaostaja za ostalimi področji in večkrat smo tudi opozorili, da je to razmerje bilo v primerjavi s cestami leta 1995 8:1 v korist cest, no, danes je to razmerje že 30:1 v korist cest. V resoluciji, govorimo pod točko 5, vidiki prometa... Se opravičujem.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Nič hudega. Torej ne želi nihče razpravljati, potem zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje o amandmajih, ki jih je sprejel odbor za notranjo politiko in pravosodje. Imamo amandma k poglavju 4, to je prvi amandma imigracijske politike. Želi kdo o njem razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma? (20 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je prvi amandma sprejet.
Smo pri amandmaju številka 2 k poglavju 5. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (39 prisotnih.) Ponovili bomo glasovanje o sklepčnosti. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za drugi amandma? (25 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri tretjem amandmaju. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.) Pa ni bilo prehitro. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Prosim vodje poslanskih skupin, da zagotovijo prisotnost. Ni bilo hitro. Naslednje glasovanje je ob 11.43 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 11.32 uri in se je nadaljevala ob 11.44 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke, kolegi poslanci!
Glasujemo tretjič o tretjem amandmaju k 5. poglavju. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za tretji amandma? (30 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je tretji amandma sprejet.
Smo pri četrtem amandmaju prav tako k 5. poglavju. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem predlog resolucije o imigracijski politiki Republike Slovenije v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je resolucija o emigracijski politiki Republike Slovenije sprejeta.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 43. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG RESOLUCIJE O PROMETNI POLITIKI REPUBLIKE SLOVENIJE, PRVA OBRAVNAVA. Predlog resolucije je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Prosim, državni sekretar.
MAG. IGOR ZAJEC: Spoštovane poslanke in poslanci! Res je že dolgo časa od takrat, ko smo želeli, da bi bila ta resolucija prometne politike na dnevnem redu, zato mi dovolite, bom poskušal biti čim krajši. Vendar mislim, da je treba poudariti nekaj dejstev, zato da bi si osvežili spomin s ciljem, da bi danes to prvo branje opravili in da bi se pripravili za drugo in tretje branje.
Prometna politika je najširši okvir in temeljna usmeritev za doseganje trajnostno uravnoteženega razvoja in funkcioniranja prometa. Pričujoči dokument nadgrajuje obstoječo in planirano prometno infrastrukturo, in sicer kot sestavino gospodarskega, socialnega, prostorskega in okoljevarstvenega razvoja Slovenije.
Pri prometni politiki se pojavljata dva med seboj delujoča elementa, in sicer: številni nosilci prometa in zahteva po mobilnosti. Ta medsebojni vpliv se odraža na sleče načine: na eni strani težnja po gospodarski učinkovitosti družbe in na drugi strani zahteve in potrebe po zaščiti narave in s tem populacije. Pri vsem pa ne moremo mimo dejstva, da je prometna politika stvar, ki se tiče praktično vsakega državljana, ki se hoče peljati, želi prepeljati blago in je zaradi tega prometa kakorkoli prizadet. Zagotavljanje ravnotežja med temi medsebojnimi vplivi je glavni cilj prometne politike. Predvsem zaradi tega smo se na ministrstvu za promet in zveze odločili za pripravo tega dokumenta. Ne nazadnje je promet glavna prioriteta tudi v okviru Evropske skupnosti.
Dokument, ki ga predlagamo, je nastajal dalj časa. Vse aktivnosti v zvezi s pripravo dokumenta izhajajo iz potrebe po obvladovanju prometnih tokov, katere nadalje izhaja iz potrebe po smotrni oddaje prostore in naravnih virov. Značilnost dosedanjih stratežkih dokumentov, ki jih resolucija o prometni politiki dopolnjuje, je v tem, da ureja tako imenovani infrastrukturni del prometne politike, kajti le-te pa ne dajejo osnov za obvladovanje prometnih tokov, in ravno to je narekovalo pripravo tega posebnega dokumenta, ki ga predstavljamo danes.
Za tem dokumentom stoji obsežno delo navedenih strokovnjakov, ki rezultira obsežne študije po posameznih prometnih podsistemih in sintezno gradivo, ki obravnava vse vidike prometne politike, in sicer: gospodarski in socialni, prometnovarnostni, prometnookoljski, prometnosistemski in mednarodni vidik. Takšna vsebinska zasnova je skladna tudi s smernicami in akcijami programa Evropske unije na področju prometa. V fazi priprav so bila proučena tudi obsežna gradiva na temo prometna politika mednarodnih asociacij drugih držav in institucij. Uspelo nam je, da smo v okviru Phare programa pridobili k sodelovanju tudi posebnega svetovalca za prometno politiko.
Po usklajevanju, ki smo ga opravili, ko je bil dokument pripravljen znotraj ministrstva za promet, je bila resolucija predložena v obravnavo ostalim resorjem v usklajevanje. Na podlagi povratnih informacij smo usklajen predlog dokumenta posredovali v sprejem na vlado Republike Slovenije. Predhodno sta gradivo obravnavala tudi odbor vlade Republike Slovenije za gospodarstvo in odbor vlade za zakonodajo. Po naknadnem usklajevanju sta oba odbora dala soglasje, nakar je osnutek resolucije po obravnavi na seji vlade, dne 18.12.1997, bil posredovan v državni zbor. Dokument oziroma njegov predlog je objavljen v Poročevalcu številka 6 z dne 21.1.1998.
V naslednji fazi je dokument obravnaval na svoji 23. seji odbor državnega zbora za infrastrukturo. Zaradi pomembnosti in aktualnosti je odbor predhodno, 10. februarja, organiziral javno predstavitev mnenj v tej stavbi, ki se je je udeležilo prek 80 strokovnjakov, ki so se s svojimi prispevki opredeljevali do predloženega dokumenta v smislu zasledovanja zastavljenih ciljev. Javna predstavitev je dokazala, da gre pri pripravi resolucije za pomembne globalne odločitve na nacionalni ravni in da so pričakovanja usmerjena v konkretizirane ukrepe. Odbor je na podlagi teh usmeritev ter mnenja pristojnih sprejel sklep, da se predlog posreduje v obravnavo, ki jo obravnavamo danes v državnemu zboru.
Žal je minilo že celo leto, odkar je naše resorno ministrstvo predložilo dokument v sprejem. Zavedamo se, da je med tem prišlo do sprememb v našem prometnem sistemu in da je bila nekoliko modificirana tudi strategija. Za nas je pomembno to, da so te spremembe in strategije skladne s pričakovanji dokumenta in da se pri tem nismo motili. Nenazadnje je bil čas racionalno izkoriščen, saj smo na podlagi usklajevanj in pripomb prišli do zelo pomembnih spoznanj. Zato bomo vaše pripombe v največji meri upoštevali in jih uskladili do naslednjega branja.
Dovolite mi, da povem še nekaj dejstev, ki sem jih pripravil za današnjo razpravo.
Prometno politiko je treba pojmovati kot najširši strateški in opredelitveni okvir in temeljito usmeriti za doseganje trajnostnega in uravnoteženega razvoja. Osnovni cilj prometne politike je reševanje prometnih potreb, tako da bodo v čim večji meri zagotovljeni interesi in potrebe sedanjih in prihodnjih generacij ter da bo narodnogospodarstveno učinkovit in smotrn, in sicer; ob čim manjših obremenitvah okolja, prostora in ljudi. V tem dokumentu so navedena izhodišča, usmeritve, ukrepi za doseganje ciljev. Dokument je okvir za dinamičen sistem ukrepov, ki jih je zasnoval tako, da jih bo sproti prilagajal novim dosežkom znanosti, predvsem na področju delovanja, kakovosti, varnosti prometnega sistema, spremembam ekonomskih in političnih pogojev ter družbenosocialnih vrednot.
Glede na navedeni globalni pomen prometne politike pri njenem oblikovanju niso bile prezrte usmeritve in priporočila za razvoj prometa in prometne infrastrukture, strnjene v prometni politiki Evropske skupnosti, ki jo predstavljajo politika in pobude na treh temeljnih področjih, in sicer: izboljšanje kakovosti z razvojem povezanih in konkurenčnih prometnih sistemov na podlagi sodobnih tehnologij, kar prispeva tudi k okoljskim ciljem in ciljem prometne varnosti. Izboljšanje delovanja notranjega trga za povečanje učinkovitosti izbire in uporabniku prijazne ponudbe prevoznih sredstev, ob hkratnem razvoju socialnih standardov. In tretje; širjenje zunanjega obsega z izboljševanjem prometnih povezav s tretjimi državami in povpraševanjem dostopa izvajalcev iz Evropske unije do drugih prometnih trgov, kar je omenjeno v akcijskem programu za poletno politiko leta 1995-2000.
Glede na izkušnje v svetu je ugotovljeno, da je uspešna prometna politika sestavljena iz posameznih uspelih projektov. Tudi zaradi tega prometna politika ne zagotavlja vnaprejšnje popolnosti in dovršenosti, ampak je vsa pozornost namenjena vzpostavljanju mehanizmov, odzivnosti na spremembe v zunanjem okolju. Temelji na izkušnjah držav, ki že dolga leta uveljavljajo prometno politiko. Poleg navedenih je uspeh prometne politike mogoče zagotoviti le z uspešnim sodelovanjem vseh dejavnih subjektov prometnega in globalnega razvoja Slovenije, predvsem pa celotne javnosti, pri čemer se je treba zavedati, da je v uspeh vključeno tudi morebitno odrekanje.
Še nekaj dejstev, nekaterih, ki se tičejo oziroma se nanašajo na temeljne nosilce, in sicer na železniški promet, cestni, letalski in pomorski promet. Naloga slovenskega prometnega sistema je namreč zelo interesantna. Z različnimi sredstvi moramo vsak dan prepeljati prek 2 milijona potnikov, od tega 371.000 z javnimi prevoznimi sredstvi, ki gredo na delo, v šolo, po nakupih in drugih opravkih. Poleg tega 72.000 ton različnega blaga. Da se lahko poveže toliko ljudi med sabo, je potreben celovit prometni sistem, ki se odvija danes po okoli 12.000 km cest s sodobnimi vozišči, 2.001 km železniških prog, po pomorskih in zračnih poteh in nenazadnje v intermodalnih centrih, ki še niso dokončno postavljeni, v Kopru, Ljubljani in Mariboru. Potrebe po teh prometnih uslugah naraščajo iz dneva v dan, posledice pa se odražajo - to vsi lahko..., smo vsi tega deležni - preobremenjenost, neuravnoteženost v prometnem sistemu. Pri pripravi tako pomembnega dokumenta, kot je resolucija o prometni politiki, je bilo treba najprej izhajati iz obstoječega stanja, pričakovanih trendov glede prometnih tokov.
Izgledi, na kratko: iz prometnosistemskega vidika je postavljenih več scenarijev. Če nič ne naredimo, kažejo na to, da se bodo prometni tokovi v prihodnjih letih, kot horizontalno leto 2005, povečali, in sicer: blagovni tokovi se bodo povečali za 2,5-krat na račun cestnega prometa, naraščal bo delež mednarodnega in tranzitnega prometa. Motorizacija bo dosegla današnjo stopnjo oziroma raven razvitih držav, v kolikor že nismo več ali manj dosegli. Potniški promet se bo povečal za 1,4-krat, pri čemer se bo delež javnega potniškega prometa še zmanjševal, kar je definitivno ena izmed glavnih nalog prometne resolucije, prometne politike, da se ta trend obrne. Obseg letalskega prometa se bo povečal, problem pa bodo prometna vozlišča, takoimenovane prestopne točke. Ta porast prometnih tokov je logična posledica povezanosti prometnega sistema v širši sistem, ki vključuje tako prizadevanje znotraj, kakor tudi zunaj države. Tako je možno na področju gospodarskega vidika pričakovati tudi negativne posledice vstopa v Evropsko unijo zaradi svobodne konkurence med prevozniki, odprave subvencij, ukinitev kabotaže in drugih posledičnih učinkov - tako domačega kakor tujega transportnega trga. Na področju vidika prometne varnosti se v cestnem prometu sicer predvideva zmanjšanje števila prometnih nesreč kot posledica izboljšanja infrastrukture, tako cestne kot tudi železniške. Poseben problem pa predstavlja obremenitev okolja s hrupom in emisijami kot posledica povečanja prometa.
Zanimivo je, da so prometne politike drugih evropskih držav in tudi prometna politika Evropske unije sama močno usmerjena v varovanje okolja. Prav zaradi tega smo v fazi priprave našega dokumenta namenili vso pozornost temu vprašanju saj predstavlja enega od štirih obravnavanih vidikov. In še kot cilje za zaključek. Gre za vprašanje naraščanja prometa in s tem nastajanje oljskih grl ter zastojev, vprašanje prometne varnosti, vpliva prometa na okolje in ne nazadnje vprašanje vključevanja Slovenije v Evropsko unijo z vidika transporta.
Po definiranju teh ključnih vprašanj so izpeljani področni cilji, in sicer v odpravo zastojev, zmanjšanja števila prometnih nesreč, zmanjšanja emisij in racionalna raba prostora in nevtralizacija in odpravljanje negativnih posledic deregulacije in liberalizacije prometa na vseh področjih v podsistemih prometne dejavnosti.
V nadaljnjem koraku so ti področni cilji služili za določitev izvedbenih ciljev. Vse to je podlaga za akcijski program, ki predvideva prek 100 ukrepov z definiranimi roki, nosilci priprav in za izvajanje ukrepov. Toliko, če dovolite gospe in gospodje za uvod, mislim pa, da bomo lahko skozi razpravo razčistili še marsikatero vprašanje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala gospod državni sekretar. Predlog resolucije je obravnaval tudi odbor za infrastrukturo in okolje kot matično delovno telo. Prosim predsednika, gospoda Presečnika, da poda poročilo.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za besedo gospod podpredsednik, kolegice in kolegi. Odbor za infrastrukturo in okolje je predlog resolucije obravnaval na 23. seji maja lanskega leta. Zaradi pomembnosti in aktualnosti vsebine, kot je že povedal gospod državni sekretar, je odbor organiziral javno predstavitev mnenj udeležencev; predvsem strokovnjakov s področja prometa, transporta, logistike, urbanističnega načrtovanja in graditve prometne infrastrukture je bilo nekaj čez osemdeset, referatov petindvajset, od tega osemnajst s pisnimi prispevki.
Osnovni namen javne predstavitve je bil pridobiti odgovore, ali predloženi dokument sledi ciljem reševanja prometnih potreb sedanjih in prihodnji generaciji, tako da bo prometni sistem narodnogospodarsko čim bolj učinkovit in smotrn ob čim manjših obremenitvah okolja, prostora in ljudi.
Na tej javni predstavitvi so bile podane tudi številne pripombe in predlogi, ki jih imamo naštete v poročilu na straneh 2, 3 in 4 in jih mislim, da zaradi tudi pomanjkanja časa in glede na to, da imamo vsi seveda ta poročila, če dovolite jih tudi ne bi bral. So pa vsa, seveda, aktualna in smo tudi na odboru kasneje predlagali, da predlagatelj pri pripravi predloga za drugo obravnavo o njih razmisli in jih eventualno upošteva.
Torej javna predstavitev mnenj je po mnenju udeležencev dokazala, da gre pri obravnavi resolucije o prometni politiki za pomembne globalne odločitve na nacionalni ravni in na drugi strani za pričakovanje čim bolj konkretiziranih ukrepov, da bi bil prometni sistem kot celota narodnogospodarsko čimbolj učinkovit. V tem smislu dokument lahko služi kot primerna osnova za nadaljnjo strokovno razdelavo in s tem za dodelavo strateških ciljev in strateških ukrepov. Odbor je ob koncu predlagal oziroma predlaga državnemu zboru tri sklepe, ki jih imamo na strani 6. Prvi je ta, da predlaga državnemu zboru, da v skladu z 229. členom poslovnika državnega zbora predlog o resoluciji o prometni politiki Slovenije obravnava v dveh fazah. Drugič, da državni zbor Republike Slovenije ugotavlja, da predlog resolucije o prometni politiki Slovenije predstavlja primerno podlago za pripravo predloga resolucije za drugo obravnavo. In pa tretjič je sprejel oziroma predlaga stališče in predloge, ki so navedeni v točkah 1 do 7. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod predsednik. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Imam dve prijavi naših poslancev. Prehajam na besedo poslank in poslancev. Prvi se je prijavil gospod Veber - to je ta točka zdaj; in pa gospod Hvalica. Že prej ste se prijavili.
JANKO VEBER: Hvala za besedo. Čeprav mislim, da bi lahko tisti magnetogram prepisali v uvodu. No, v glavnem hočem opozoriti, da vendarle nekatera dejstva kažejo na to, da se srečujemo z odstopanjem od predlagane resolucije v praksi, predvsem na področju razmerja pri dinamiki izgradnje cestnega omrežja in seveda izgradnje železniškega omrežja. Ponovil bi samo ta razmerja. Leto 1995 8:1 v korist cest, danes je to razmerje 30:1 v korist cest. Zasledimo pa v resoluciji seveda tekst, ki daje velik pomen in opozarja pravzaprav na problematiko železniškega podsistema kot sistema prometa in v katerem se opisuje, da se železniški prevoz odvija na relativno kratkih razdaljah, ki so značilne za Slovenije že zaradi zemljepisnih danosti, zato v tovornem prometu ne more konkurirati cestnemu, v potniškem pa zelo težko. Enako se potem ugotavlja nekako tudi za ostale usmeritve.
In seveda kot zaključek tega je: povezovanje slovenskih železnic s širšim evropskim prevoznim trgom in njegovim razvojem, v skladu s smernicami Evropske unije je za Republiko Slovenijo vitalnega pomena. To je zaključek in seveda želim opozoriti na to, da v kolikor se ne bo razvil železniški sistem, ga ne bo možno vključiti tudi v sistem Evropske unije; kar pa lahko posledično pomeni, ker ne more preživeti, to se ugotavlja v teh ugotovitvah, enostavno slovenskim trgom in na slovenskem prostoru železnice enostavno niso konkurenčne in ne morejo preživeti samo v Sloveniji. In seveda lahko sklepamo po tej dinamiki izgradnje železnic, da bo v perspektivi, če se bo ta trend nadaljeval in če bo na koncu koncev tudi ta program odstopal od predlagane resolucije, seveda prišlo do velikih težav na področju železnice. Pa tudi sicer okoljevarstveni vidik, ki je predviden in tudi nekako racionalizacija vseh prometnih tokov, ki so predvideni v tej resoluciji - mislim, da se zelo dobro odražajo tudi v reviji oziroma brošuri, ki smo jo dobili ob tej priložnosti, kjer se v tabeli prikaže razvoj potniškega prometa. Ugotavljamo, da se cestni osebni promet povečuje iz leta v leto, seveda je pa tudi zelo razvidno, da se cestni javni promet iz leta v leto zmanjšuje; zmanjšuje se železniški promet; no, zračni pa je nekoliko v porastu. Torej tudi tukaj seveda je opaziti, da imamo očitno neorganizirano javno mrežo oziroma javni cestni promet in tudi ostali železniški promet. Očitno se v Sloveniji težko odločamo za javna prevozna sredstva in očitno se raje peljemo z osebnimi prevoznimi sredstvi.
Ta trend je možno spremeniti, v kolikor se bo pristopilo tako, kot v resoluciji tudi piše: bolj organizirano k usklajenemu prometu v vseh teh javnih tokovih. S tem se tudi zagotavlja nek usklajen razvoj in racionalni razvoj prometa v Sloveniji.
Zakrbljujoče je to dejstvo, ki nam bo prav gotovo kmalu izbilo na plano - naslednje. Da izgradnja avtocest pomeni povečanje tovornega prometa in da tudi ob neizgradnji železniškega omrežja ne bo možno realizirati tudi teh ciljev resolucije, ki govorijo o tem, da se tranzitni cestni tovorni promet v čim večji možni meri preusmeri na tisti prometni podsistem, ki je ekološko in energetsko sprejemljivejši. To je zagotovo tranzitni tovorni promet na železnici. Žal te resolucije na tej točki očitno ne bo možno izvajati.
Imam še en pomislek pri sami točki 7.1.3 na strani 46, Poročevalca. Gre za poglavje idintifikacija ključnih vprašanj in opredelitev ciljev. Mislim, da druga alinea v tej točki 7.1.3 govori o preusmeritvi potniškega prometa na podjetja javnega prometa in druga alinea govori o tem, da je to možno izvesti z izboljšanjem kolesarske infrastrukture.
Obe: prva alinea govori o tem, da je to možno za izboljšanje ponudbe javnega potniškega prometa in zadnja alinea govori, da je to možno s sodelovanje avtobusnih in železniških prevoznikov pri vzpostavljanju sistema mestnih in primestnih linij. Nekako mi ne gre v kontekst izgradnje kolesarske infrastrukture. Če bi govorili o rikšah ali kaj podobnega, bi bilo to bolj logično. Pri izgradnji infrastrukture mi je nekoliko manj. Zato opozarjam na to. Hvala.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Resolucija o prometni politiki Slovenije - dan po veliki tragediji, ki se je zgodila včeraj. Nihče nič o tem ne reče. Kako je to mogoče? Človek bere te suhoparne ugotovitve iz resolucije. Človek bere na strani 42 Poročevalca, postavka 53 - prometna varnost, železniški podsistem in pravi: "V zadnjih 15 letih je ugotovljeno, da so najpogostejši vzroki železniških nesreč nivojska križanja cest z železniško progo." Potem piše še o drugih stvareh, potem pa se zapiše nič manj kot to, stran 45 - "Trendi razvoja in pričakovane razmere." Jaz tega ne razumem dobro, mislim, da se je tu nekomu zalomila slovenščina. Pravi: "Ali bomo zagotovili ustrezno stanje prog in vozil, zmanjšali število nivojskih križanj železnice in ceste ter s tem zadržali trend upadanja izrednih dogodkov in višine škode." Mi hočemo z ukrepi zadržati trend upadanja. Mislim, da kdor je to pisal, je bil nekje drugje. Ampak to je samo ilustracija tega, kakšen odnos ima že do pisane besede, ki bi to urejevala.
Ko sem včeraj poslušal direktorja železnic v Odmevih, nisem mogel verjeti svojim ušesom, da imamo nekaj sto - ne vem koliko, si nisem zapomnil, bila je ena napaka, voditelj oddaje je povedal na en način, direktor drugače - v glavnem gre v stotine križanj, nivojskih križanj železnice s cesto, kjer ni niti zapornic. To so države tretjega sveta, ki nimajo zapornic. To je nekaj nepojemljivega. Pa sem se vprašali tudi v to, da je za včerajšnjo nesrečo verjetno nekdo kriv v samem vrhu. Jaz na tem mestu moram - vest me sili k temu - moram pozvati prometnega ministra k odstopu, k nepreklicnemu odstopu. Torej prometni minister Anton Bergauer, po možnosti pa tudi mag. Igor Zajec in še kdo drug, naj odstopijo s tega položaja, naj dajo mesto drugim, ki ne bodo samo predlagali resolucij, ampak ki bodo tudi nekaj naredili. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Besedo dajem gospe Zbačnikovi.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Pozdravljeni. Tudi sama bi se rada navezala na varnost v cestnem prometu, in sicer kot poslanka in tudi kot zdravnica.
Namreč, lahko govorim tudi iz svojega kraja. Na Škofljici je ugasnilo tudi nekaj otroških življenj, preden se je uredil prehod čez železniške tire. Še vedno pa so pri nas nova naselja, kjer so številne mlade družine in kjer je na eni strani avtobusna postaja, na drugi strani trgovina, gostišče in niti ne pridemo do prehoda, do zebre, kaj šele do semaforja, ob tem pa je veliko mladih otrok, ki dan na dan hodijo v šolo skoraj 10, 20 minut daleč. Res smo sedaj v novi občini uredili financiranje malega avtobusa, ki vozi, vendar je nadaljnjo financiranje vprašljivo in vprašanje, če ne bo jutri ukinjeno. To je eno vprašanje.
Dalje. Opozorilo je to tudi na včerajšnji dan. Namreč, vsi vemo, kako dragoceno je vsako življenje, zlasti otroško življenje in otrok je vedno manj in za te je treba poskrbeti.
Druga skrb pa, na katero bi rada opozorila, pa so kolesarske proge. Namreč, tudi v tej resoluciji je kolesarski promet sicer omenjen, vendar bi moral vsaj - kot piše v poročilu - v večjih mestih predstavljati vidnejši ključ za rešitev prometnih zagat. Menim, da je res treba tudi zato ustvariti pač potrebne pogoje, in sicer kolesarske proge, kolesarske steze, kolesarske pasove, posebno semaforizacijo, zgostitev mreže in druge organizacijske in finančne ukrepe, da se bo ta nacionalna mreža lahko vzpostavila.
Naj preberem samo nekaj o prometnih navadah slovencev, o katerem je pisal Finec Vili Štampej leta 1997, ko je pripravljal magistersko nalogo "Dejavniki, ki vplivajo na namen uporabe različnih oblik prevoza pri Slovencih."
Iz dokaj obsežne raziskave razberemo, da so Slovenci zaskrbljeni za okolje in so se sicer pripravljeni odreči vožnji za avtomobilom v prid okolja, vendar so hkrati veliki uporabniki avtomobilov. Vendar na izbor prevoznih sredstev pri Slovencih vplivajo zlasti: varnost, cesta in hitrost. Podatki kažejo, da bi potencialni uporabniki javnega prevoza in koles le-te uporabljali pogosteje, če bi bili lažje uporabljivi v primerjavi z avtomobilom.
In dalje. Skoraj 2/3 anketirancev redno dela ali študira izven svojega kraja, povprečna razdalja 17 km, polovica le-teh pa prebiva največ do 8 km daleč, hkrati pa ima doma kolo. Če bi bile urejene kolesarske proge, je krajše razdalje mogoče prevoziti s kolesom. Po mestih je kolesarjenje najhitrejše in dostopnejše kot vožnja z avtomobilom, vendar tudi nevarnejše zaradi pomanjkanja kolesarskih poti. Sicer pa avtor študije ugotavlja, da so razmere za kolesarjenje v Sloveniji skoraj da idealne zaradi ravnine in možnosti kolesarjenja skoraj vse leto, le ustrezne in urejene kolesarske steze manjkajo, zlasti izven večih mest.
Dalje pravi, da je pri načrtovanju prometa treba dajati prednost javnemu prevozu in kolesarjenju. Parkiranje v mestnih središčih bi moralo biti omejeno in drago, parkirne hiše naj bi se gradile na obrobju mest, hkrati z izboljševanjem javnih prevozov do središč mesta. In vsekakor je treba ljudi bolj seznaniti z vplivi prometa na okolje, na možnosti, ki jih imajo na razpolago, da te vplive vsaj omejijo, če že ne preprečijo.
In za konec, ker se mi čas izteka, bi dala kot pobudo, da je treba pospešiti aktivnosti pri nastajanju nacionalnega programa, gradnjo kolesarskega omrežja in zagotavljati pogoje za njihovo uresničevanje. Nesporno so velike narodnogospodarske koristi gradnje kolesarskega omrežja, ki jih je težko neposredno izračunati, vendar so veliki ekološki, prometni, zdravstveni in socialni in drugi učinki med osveščeno populacijo v Evropi in vedno bolj tudi pri nas. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospa Zbačnikova. Gospod Ciril Pungartnik.
CIRIL METOD PUNGARTNIK: Spoštovani podpredsednik, spoštovane kolegice in kolegi! Mogoče bom v svojem nastopu tudi malo zloben.
Prvič, resolucijo podpiram, prav gotovo jo podpiram, ker naj bi vendarle prišlo do določenega reda in vedenja približno kako se bomo v prihodnje ravnali. Samo tudi že do sedaj so nam nekateri ljudje, ki so resolucijo sestavljali, obljubljali, da nek red je. Vendar, odkar sem prebral zadnjo številko Dolenjskega lista, v to sploh ne verjamem več. Namreč, Trebanjcem že vrsto let dopovedujejo, da ni denarja za regionalno cesto prvega reda, po kateri je promet Trebnje-Mirna, 4.200 vozil, toliko tovornjakov in tako dalje; na tem odseku so trije mostovi z obremenitvijo skupne teže 15 ton. Ko sem s tega mesta vprašal, kako naj pripeljejo v tovarne, Trimo in tako dalje - tu je več tovarn - surovine, ki jih vozijo iz Nemčije, Francije in tako naprej in kjer je neto teža blaga 20 ton, še do danes nisem dobil odgovora. Del ceste Mirna-Trebnje, gospodje, bi morali videti! Videti bi jo morali - na razdalji približno kilometer je praktično skoraj neprevozna! Toda v zadnji številki Dolenjskega lista pa preberem: "Odločno proti asfaltiranju Gorjancev... Strokovno argumentiranemu na nasprotju asfaltiranju gorjanske ceste, se je predstavnica...," in tako naprej, "uprla z argumentom, ki je bil na nizki ravni, in sicer: če ne bomo asfaltirali, boste pa vi vzdrževali, ker je vzdrževanje neasfaltirane ceste dražje." Drugič: "Vodstvo novomeške občine še toliko manj razume vnemo države, da hoče na vsak način zapraviti ogromno denarja za asfaltiranje več kot 20 kilometrov ceste po Gorjancih." In še naprej: "Novomeški župan je zagotovil, da do asfaltiranja te ceste nikakor ne more priti brez pristanka občine." Tako politiko imamo mi v tej državi, ko o neki cesti, kjer naj bi šlo, recimo, 10, 20 avtomobilov na dan, imamo denarja, tako da se sedaj borijo, da ne bo asfalta, ker ga nekdo hoče vriniti na silo; na cesti, ki ima pa tak promet, pa že leta in leta moledujemo, opozarjamo, prosimo, pa se stvari premikajo resnično počasi. Če ni projektov, pa pripeljite nekaj samokolnic asfalta, pa tisto pokrpajte, ker je katastrofa!
Pa tudi tega ne morem razumeti, recimo, na magistralni cesti Ljubljana-Zagreb, kongres delu od Medvejeka navzdol, so kar neki ponori, bi skoraj rekel, udarne luknje, kjer bi bilo potrebnih samo nekaj samokolnic asfalta. Dnevno gre tam 12.000 avtomobilov, pa te prometne politike tudi to ne briga, da bi tam to malo posanirali. Hvala. Podpiram prometno politiko, samo dvomim, če jo bomo res izvajali.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Pungartnik. Želi še kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem splošno razpravo.
V razpravo dajem prvi sklep matičnega delovnega telesa, ki se glasi: "Predlog resolucije o prometni politiki Slovenije, prva obravnava, je primerna podlaga za pripravo predloga resolucije za drugo obravnavo". Želi kdo besedo? (Nihče.) Predlog sklepa dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za predlog sklepa? (42 poslancev. ) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Prehajamo na razpravo o stališčih, ki jih je pripravilo matično delovno telo in so zapisani v poročilu delovnega telesa. Želi kdo besedo? O njih je govoril predsednik odbora. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje.
Na glasovanje dajem predlog stališč. Ugotavljamo prisotnost! (42 prisotnih.) Kolegi! Več nas je v dvorani. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za predlagana stališča? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da so predlagana stališča sprejeta.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 45. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKLJUČNEGA RAČUNA O PRORAČUNU REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 1995. Predlog zaključnega računa proračuna Republike Slovenije za leto 1995 je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Prosim. Gospa državna sekretarka, Marija Janc.
MARIJA JANC: Hvala lepa za besedo. Zaključni račun proračuna za leto 1995 je ministrstvo za finance pripravilo na osnovi določb 26. člena zakona o financiranju javne porabe. Zaključni račun sestavljata finance prihodkov in odhodkov ter račun financiranja. Iz bilance prihodkov in odhodkov je razvidno, da je bilo v letu 1995 realiziranih slabih 523 milijard prihodkov in dobrih 507 milijard odhodkov.
Proračunski presežek je takrat znašal dobrih 22 milijard, kar je bilo tudi za 13 milijard več, kot je bilo v začetku planirano. Izračuna financiranja je razvidno, da je bilo zadolževanje proračuna realizirano v višini dobrih 19 milijard tolarjev, kar je bilo takrat za dobrih 6 milijard manj, kot je bilo planirano s sprejetim proračunom. Rezultat proračunskega presežka v taki višini, kot sem jo povedala, in manjšega zadolževanja pa je pomenil tudi za skoraj 8 milijard znižanje sredstev na računih proračuna v primerjavi s planiranjem.
Zaključni račun proračuna za leto 1995 je bil poslan v revidiranje računskemu sodišču. Računsko sodišče je opravilo revizijo ter sestavilo poročilo, ki je predloženo tudi v obravnavo. Za računovodske izkaze je računsko sodišče izreklo pozitivno mnenje, za določena dejanja v sklopu izvrševanja proračuna pa mnenje s pridržkom. Ob tem naj povem, da je ministrstvo za finance z aktivnostmi, ki jih izvaja z uvedbo novih postopkov pri izvrševanju in evidentiranju poslovnih dogodkov navedene nepravilnosti tudi odpravila. Ob tem naj navedem vsaj nekaj teh postopkov. Državnemu zboru je bil že predložen in tudi sprejet zakon o proračunih v prvi obravnavi. Sprejet je zakon o računovodstvu, ki bo začel veljati s 1.1. prihodnjega leta, ki se bo začel uporabljati s 1.1. prihodnjega leta. Pripravljena in objavljena je nova ekonomska klasifikacija javnofinančnih prihodkov in javnofinančnih odhodkov in na osnovi uporaba posebnega sklica na številko v instrumentih plačilnega prometa, nadzorovana tudi poraba javnofinančnih prihodkov in odhodkov. Za leto 2000 pripravljamo nov način priprave proračuna. S poskusno uvedbo takoimenovane funkcionalne klasifikacije in nenazadnje za letošnje leto že velja enoten kontni načrt, tako za proračun, kot proračunske uporabnike in lokalne skupnosti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospa državna sekretarka. Predlog zaključnega računa je obravnaval tudi odbor za nadzor proračuna in drugih javnih financ kot matično delovno telo. Želi predstavnik odbora predstaviti mnenje? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Dajem besedo poslankam in poslancem. Pisnih prijav nimam, razprava je na 5 minut. Kdo želi razpravljati? Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem splošno razpravo in prehajamo na glasovanje.
Matično delovno telo predlaga zboru, da sprejme naslednji sklep: "Državni zbor Republike Slovenije sprejema zaključni račun proračuna Republike Slovenije za leto 1995." Odpiram razpravo o predlogu tega sklepa. Kdo želi besedo? Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem predlagani sklep. Ugotovimo prisotnost! (41 prisotnih.) To je premalo. Drugič ugotovimo prisotnost! (Medklic poslanca iz klopi.) Ne bo vam uspelo! (Smeh.) Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Je bilo prehitro? (Da.) Očitno je zadnji delovni dan, ko vsi nekako počasi reagirate. Bomo počasi drugič ugotovili prisotnost. Ugotovimo prisotnost! Tretjič bomo ugotavljali prisotnost ob 12.40 uri.
Kolegice in kolegi poslanci, samo še nekaj glasovanj moramo opraviti in bi lahko opravili vse točke te seje. Zato vas prosim, pridite, da to izglasujemo.
(Seja je bila prekinjena ob 12.30 uri in se je nadaljevala ob 12.40 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Tretjič glasujemo o predlaganem sklepu, da podpremo zaključni račun za leto 1995. Ugotovimo prisotnost! Namenoma malo bolj počasi, da ne bi bil kdo oškodovan, ker je pač tretje glasovanje. To je huda izkušnja, veste. (48 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Sklep je sprejet. Sedaj, če kdo želi resnično, da ponovimo glasovanje? Prosim, gospod. Je v redu? Hvala.
V zvezi s tem zaključnim računom je odbor za nadzor proračuna in drugih javnih financ vložil dodatni predlog sklepa, ki se glasi: "Državni zbor Republike Slovenije predlaga ministrstvu za finance in računskemu sodišču Republike Slovenije, da zagotovita, da bo zaključni račun proračuna Republike Slovenije za posamezno preteklo leto pripravljen in revidiran do obravnave predloga državnega proračuna za naslednje leto. Tako določilo naj se vnese tudi za predvidene spremembe zakona o računskem sodišču." Želi o predlaganem dodatnem sklepu kdo razpravljati? (Ne želi.) Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in dajem predlagani dodatni sklep na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani dodatni sklep sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na točko 46. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA OBVESTILA OKRAJNEGA SODIŠČA V LJUBLJANI V ZVEZI Z VLOŽENIM OBTOŽNIM PREDLOGOM ZOPER POSLANCA DRŽAVNEGA ZBORA. Obvestilo v zvezi z vloženim obtožnim predlogom zoper poslanca državnega zbora Janeza Janšo je v obravnavo zboru predložilo okrajno sodišče v Ljubljani. Obvestilo je obravnavala mandatno-imunitetna komisija, ki je zboru pisno poročala. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Na podlagi drugega odstavka 38. člena poslovnika državni zbor o vzpostavitvi ali odvzemu poslanske imunitete odloča brez razprave in brez obrazložitve poslanskih glasov. Na glasovanje dajem torej naslednji sklep: "Državni zbor Republike Slovenije na podlagi tretjega odstavka 83. člena ustave Republike Slovenije ter tretjega odstavka 22. člena zakona o poslancih v zvezi z obvestilom okrajnega sodišča v Ljubljani, upravna številka 1K-442/98, z dne 1.3.1999, v zvezi z vloženim obtožnim predlogom zoper poslanca gospoda Janeza Janšo zaradi suma storitve kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe, po prvem odstavku 133. člena kazenskega zakonika ter kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 224. člena kazenskega zakonika ne prizna imunitete poslancu državnega zbora Republike Slovenije gospodu Janezu Janši in dovoli vodenje kazenskega postopka." Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Vračamo se na 23. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O NAČINU PORAČUNAVANJA ALI ODPISA ODLOŽENIH DAVKOV IN PRISPEVKOV. Predlagatelji zakona so vložili uskladitveni amandma, ki se glasi: Na podlagi tretjega odstavka 198. člena poslovnika državnega zbora Republike Slovenije predlagamo amandma za medsebojno uskladitev določb v predlogu zakona o načinu poračunavanja ali odpisa odloženih davkov in prispevkov, ki se glasi: na koncu besedila 1.a člena se za besedo "Slovenije" dodasta besedi "ali odpišejo"; v prvem odstavku 1.b člena se za besedo "delež" doda besedilo "za odpis obveznosti ali za odpis zamudnih obresti"; v drugem odstavku 1.b člena se za besedo "delež" doda besedilo "za odpis obveznosti ali za odpis zamudnih obresti"; v drugem odstavku 1.c člena se za besedo "delež" črta besedilo "ki so prihodek zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije".
Želijo besedo predstavniki predlagateljev? (Ne želijo.) Želijo besedo predstavniki vlade? (Ne želijo.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? Gospa Bitenčeva.
TINA BITENC-PENGOV: Gospod podpredsednik, spoštovani zbor! K uskladitvenim amandmajem sekretariat z vidika pravnotehnične obdelave besedila zakona nima pripomb. Pač pa že na tem mestu opozarja, da bi bilo potrebno v končni redakciji prilagoditi naslov, ker gre zgolj za redakcijsko nedoslednost, ki se je zgodila med procesiranjem teh besedil, ko bi se pravzaprav naslov zakona moral glasiti: zakon o načinu poravnavanja - ne pa poračunavanja - ali odpisu odloženih davkov in prispevkov. Mislim, da bi tako drobnarijo, ki je skladna tudi z zakonskim besedilom, lahko opravili v končni redakciji.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Dovolite samo trenutek, da ne bo pri sprejemu tega kaj narobe. (Posvetovanje v vodstvu.)
Kolegice in kolegi, prekinjamo to točko dnevnega reda, ker je očitno nekaj narobe in da ne bi bil zakon po naši krivdi napačno sprejet.
Prehajamo na 47.A TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA SKLEPA O NEZDRUŽLJIVOSTI OPRAVLJANJA JAVNE FUNKCIJE S PRIDOBITNO DEJAVNOSTJO POSLANCEV DRŽAVNEGA ZBORA PAVLA RUPARJA IN ALEKSANDRA MERLA.
Komisija po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo je v skladu z 18. členom zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo zbor obvestila o svoji oceni, da sta poslanca Pavel Rupar in Aleksander Merlo opravljala pridobitno dejavnost v nasprotju s tem zakonom in zakonom o poslancih.
O obvestilu je razpravljala komisija državnega zbora, ki je zboru pisno poročala. Želi besedo poročevalec komisije? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Gospod Roberto Battelli želi proceduralno.
ROBERTO BATTELLI: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Spoštovane kolegice in kolegi. 33 poslancev vseh poslanskih skupin predlagamo proceduralno, da se v skladu z drugim odstavkom 73. člena poslovnika državnega zbora razprava in odločanje o tej točki preložita do dokončne odločitve ustavnega sodišča o pobudi Aleksandra Merla za presojo skladnosti 12. in 13. člena zakona o poslancih z ustavo. Tu prilagam našo pobudo z utemeljitvijo in vsemi podpisi.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Ali želi kdo o predlaganem sklepu razpravljati pred glasovanjem. Razprava bo potekala skladno s petim odstavkom 64. člena poslovnika državnega zbora, in sicer lahko svoje stališče predstavijo predstavniki poslanskih skupin, razprava poslancev pa ni mogoča. Želi kdo od poslanskih skupin razpravljati? To je proceduralni predlog, ki ga ne razmnožujemo, če pa kdo želi, ga pa lahko dobi. Dobro. Ker ne želi nihče razpravljati od poslanskih skupin, zaključujem razpravo in dajem predlagani proceduralni sklep na glasovanje. In sicer, še enkrat preberem: "V skladu z drugim odstavkom 73. člena poslovnika državnega zbora predlagamo, da se razprava in odločanje o točki 47.a dnevnega reda 13. seje preloži do dokončne odločitve ustavnega sodišča o pobudi Aleksandra Merla za presojo skladnosti v zakonu o poslancih." Torej naš predlog je, da se preloži na eno izmed naslednjih sej. Kot predlagatelj, pojasnilo. Prosim.
ROBERTO BATTELLI: Hvala lepa. Rekel sem bil, da so poslanci vseh poslanskih skupin podpisali ta predlog, to pa ni res in se kolegom iz Združene liste socialnih demokratov zato opravičujem.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prehajamo na odločanje o tem sklepu. Ugotovimo prisotnost! Na eno izmed naslednjih sej, po odločitvi ustavnega sodišča. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (39 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Vračamo se na prekinjeno 23. TOČKO DNEVNEGA REDA. Predsednik odbora za nadzor proračuna pravi, da je vse v redu in lahko o teh uskladitvenih amandmajih glasujemo. Ugotovimo prisotnost! Prosim še malo pozornosti. Ugotovimo prisotnost! Glasujemo o paketu, kjer so povezani vsi uskladitveni amandmaji. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za uskladitvene amandmaje? (31 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da so ti amandmaji sprejeti.
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.) Prosim novinarje in pa ostale, da nas pustite malo pri miru, da opravimo svoje delo. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (26 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Prosim? Proceduralno, gospod Čebulj. Prosim za mir v dvorani!
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa. Prosil bi, da ponovimo glasovanje, mislim, da se je tudi kolega Rupar zmotil.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Ne, ne, za sebe lahko samo, gospod Čebulj.
FRANC ČEBULJ: Ja, verjetno sem zaradi tega gor prišel, da sem pač povedal, da sem se zmotil.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dobro. Dajem predlog, da ponovimo glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za takšen predlog? (28 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da bomo ponovili glasovanje o predlogu, da se zakon v celoti potrdi.
Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (23 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da zakon ni sprejet.
S tem zaključujem to... Prosim? Proceduralno?
JOŽEF JAGODNIK: Gospod predsedujoči, opravičujem se zaradi glasnosti in vsega drugega. Iskreno povem, da sem se zmotil in bi prosil, da ponovimo glasovanje.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dobro. Dajem predlog poslanca Jagodnika, da ponovimo glasovanje, na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta predlog? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Ponovili bomo še enkrat glasovanje o zakonskem predlogu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (25 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da zakon ni sprejet.
Zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 22.A TOČKO DNEVNEGA REDA. Ugotavljam, da točka ni pripravljena, ker se matično delovno telo ni opredelilo, zato predlagam na podlagi drugega odstavka 73. člena poslovnika, da točko prenesemo na eno izmed naslednjih sej. Razprava je dovoljena predstavnikom poslanskih skupin. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Dajem predlog na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! Kolegi, samo še malo potrpljenja. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za takšen predlog? (34 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na 22.B TOČKO DNEVNEGA REDA - RAZPRAVA O ODGOVORU VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE NA POSLANSKO VPRAŠANJE POSLANCA FRANCA PUKŠIČA V ZVEZI S SANACIJO IN POSKUSOM PRODAJE TAMA MARIBOR. Poslanec Franc Pukšič je vložil sklepe, do katerih se je opredelilo matično delovno telo in odpiram razpravo o teh sklepih. Proceduralno, gospod Branko Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. Spoštovani podpredsednik, cenjeni državni zbor! V imenu poslanske skupine bi prosil, če bi dali proceduralni sklep na glasovanje, predlagatelja namreč ni tukaj in mislim, da tudi glede na čas bi se ta razprava zavlekla in bi danes težko prišli do zaključkov. Predlagam, da to točko preložimo na naslednjo sejo državnega zbora. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Proceduralni predlog poslanske skupine Socialdemokratske stranke dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! Želi kdo od predstavnikov poslanskih skupin razpravljati? (Ne želi.) Glasujemo. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za predlog, da prenesemo to točko dnevnega reda na naslednjo sejo? (26 poslancev.) Je kdo proti? (20 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Zaključujem 13. zasedanje državnega zbora Republike Slovenije.
Obveščam vas, da je 14. seja sklicana za torek. Hvala in želim prijeten vikend.
(Seja je bila zaključena 14. maja 1999 ob 13.00 uri.)