Sejo je vodil Andrej Gerenčer, podpredsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.07 uri.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje. Pričenjam nadaljevanje 21. seje državnega zbora Republike Slovenije.
Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Franc Potočnik, Janez Kramberger, Majda Kregelj-Zbačnik - je tukaj, Pavel Rupar, Eda Okretič-Salmič, Feri Horvat, Branko Janc, Jože Avšič in Lojze Peterle za začetek seje. Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani! (51 poslank in poslancev je navzočih.)
Tako je zbor sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem vabil predstavnike vlade Republike Slovenije ter vse prav lepo pozdravljam. Današnje nadaljevanje 21. seje bomo zaradi nujnosti pričeli z obravnavo 48. točke dnevnega reda, to je z volitvami in imenovanji. Potem bo zbor prešel na obravnavo 8. točke, to je predloga zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili, ter nato na preostale točke dnevnega reda.
Prehajamo na 48. TOČKO DNEVNEGA REDA, to je VOLITVE IN IMENOVANJA. Zbor bo pod to točko dnevnega reda obravnaval predlog komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, in sicer predlog odloka o spremembi odloka o izvolitvi pridružene delegacije državnega zbora Republike Slovenije v parlamentarni skupščini Nato.
Predlog komisije za volitve in imenovanja ste prejeli. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnica za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Dajem besedo poslankam in poslancem. Pisnih prijav nimam, razprava je omejena na 5 minut. Gospod Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Na vsak načinih, spoštovani kolegice in kolegi, mora imeti delegacija, slovenska delegacija v parlamentarni skupščini Nata svojega predsednika. Vprašanje pa je, kako je prišlo do tega, da sedaj za preostala dva ali pet mesecev mandata volimo novega predsednika in tudi novega člana.
Ob vsem spoštovanju poslanskega kolega Romana Jakiča pa ugotavljam, da do sedaj on o tem nima blage veze. Lahko da je on genij in da bo to fantastično nadoknadil z enim ultra skokom prek, če govorimo o skoku v daljino, prek 9 metrov, lahko da ja, lahko da ja, jaz ne trdim. Ampak vse skupaj je absurdno. Absurdno je bilo že takrat, ko se je na tem mestu, torej namesto mojega poslanskega kolega Janeza Janše, imenovalo gospoda Leniča. Ta je potem gladko pustil vse skupaj in se je šel kapitalista oziroma kapitalski sklad. Sedaj pa nenadoma ugotovimo, očitno, in tudi to ni pošteno, ker je namesto poslanca Leniča nastopila poslanska kolegica gospa Stoparjeva, je ona ravno toliko sposobna v tem času dojeti zadevo parlamentarne skupščine Nata kot poslanski kolega Jakič. Hočem vam povedati, da delamo neumnosti. Neumnosti!
Jaz, moja malenkost, seveda bo ostal še naprej član, čeprav se jaz, recimo, čisto tako, bom rekel, ne razumem najboljše s poslanskim kolegom Jakičem. Verjetno bi se boljše razumel z gospo Stano. No, pa kakorkoli, jaz ostanem član te delegacije, čeprav mi bo šlo malo - kako bi rekel - mi bo vleklo tako ven kisli nasmeh. Se sprašujem, kako lahko človek, ki ne pozna, bom rekel, te pretekle zgodovine le-tega, ki ni bil nikdar član odbora za obrambo, ki ne pozna teh elementarnih dimenzij, ki ne pozna tudi tistega, kar smo mi že govorili v Amsterdamu, v Varšavi itn., v Tirani, kako bo sedaj nenadoma vodil to delegacijo. Jaz se ne bom pustil voditi. Oprostite! Jaz bom v tej delegaciji delal tako kot prej.
Jaz sem hotel s tem mojim nastopom samo... Tam se nekdo smeje, ki bolj malokrat govori tu zadaj za govornico, ampak sedaj, zadnje mesece bi rad s smehom pritegnil pozornost, samo je prepozno. Prepozno, mandat je zadnji, nepreklicno, in za vas ni rešitve.
No, ampak da se vrnem zopet na to zadevo. Jaz bom jasno slej ko prej, jaz sem se ukvarjal s civilno-vojaškimi razmerji. Jasno, še vedno bom isto ponavljal, čeprav so se nekateri čudili, kako lahko ugovarjam profesorju Grizoldu, ko je rekel, da je treba zmanjšati civilni nadzor, parlamentarni nadzor nad oboroženimi silami. To ni rekel nič manj kot na hearingu, in jasno, vsi smo se temu čudili. Nekateri, ki so pa zelo brihtni in ki pišejo dnevnike v nekem časopisu, so se pa zgražali nad tem, kako si nekdo upa enega profesorja itn. No, zgodba bi bila lahko še precej dolga.
Kakorkoli že, s tem aktom, s to izvolitvijo, ne dvomim, da bo kolega Jakič izvoljen brez mojega glasu, zaradi politične higiene, ker si ne dovolim nekaj takega, da bi dal glas nekomu, ki bo šel ta dva meseca zgolj statirat ali pa se bo šel slikat sedaj na seminar, ki bo v Portorožu, zgolj se fotografirati, ker več ne bo mogel narediti. Jaz sem proti takšnim stvarem, jaz sem za dovolj konkretne stvari. Zaradi tega mojega glasu pri tem ne bo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Gospod Lavrinc, predsednik komisije za volitve in imenovanja.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala, gospod podpredsednik, za besedo. Najprej govorim kot poslanec, to je prvo. Drugo, razmišljal sem celo, ali ima smisel karkoli odgovarjati ali ne.
Kakšen je postopek v zvezi z izvolitvami, veste. Očitno nekateri to pozabljajo, takrat, seveda, ko jim to pride prav. Postopek za imenovanje, ko gre za mednarodne delegacije ali pa odbore, ki sodelujejo na mednarodnem področju, je tak, da najprej oblikuje mnenje oziroma predlog odbor za mednarodne odnose, nato na Kviazu o tem razpravljamo, pripravimo odlok. Ta odlok imate danes na mizi. To je prvo. Drugo, po vsebini - gospod Hvalica, že nekajkrat ste tu napadli nekdanjega kolega Leniča, celo veliko neresnic ste tu natvezli, recimo, od tega, da se je prodal za veliko plačo in tako naprej, in se mi zdi to ogabno. Ogabno se mi zdi vedno, kadar se pljuva nekoga, ki ga ni tukaj oziroma se ne more braniti. To je prvo. Poleg tega ste še lagali takrat zraven - Lenič je šel na manjšo plačo, kot jo je imel tukaj, še to mimogrede. /Smeh v dvorani./ No, kar smejte se, ampak številke govorijo, naše so javne, njihove se da pa tudi dobiti.
Naslednje, kar bi rad povedal, po tej vaši logiki nihče, ki bo na novo izvoljen, ne bo sposoben biti član nobenega delovnega telesa. Bodite, no, resni! Stvari so drugačne, ne dela se tako, kot si to vi predstavljate, da mora nekdo biti, kaj vem, vse življenje v parlamentu, zato da bi nekaj znal, zunaj našo državo primerno zastopal in tako naprej. Osebno sem prepričan, da je Roman Jakič dovolj sposoben prebrati tisto, kar ste vi mleli ali pa tvezili, nekateri pa zelo malo celo, še to si upam trditi, po raznih seminarjih in podobno, in da bo povsem dostojno odigral vlogo vodje te delegacije. Nujno pa je, da do tega pridemo, zaradi tega, kot ste sami omenili, imamo v kratkem srečanje, in meni se zdi to nedopustno, da ta državni zbor ni zmožen postaviti vodje neke delegacije. Če pa ste vi osebno užaljeni zaradi tega, ker je to Roman Jakič, ker se ne razumeta in tako naprej, je to druga stvar. Vendar mislim, da smo kot državni zbor to stvar premleli po redni proceduri, imamo jo danes tu v odločanju in bomo tudi o tem glasovali, in je tako prav.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika, gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Moja replika velja, seveda, poslancu Lavrincu.
Kar se tiče OMO, je slej ko prej zame, po mojem trdnem prepričanju, invalidni odbor, ker v njem ne sodelujeta dve stranki oziroma do sedaj dve stranki, sedaj pa ne vem, kako bo. Poleg tega vodi ta odbor človek, ki je fizično napadel drugega poslanca, kar je druga stvar.
Kar se tiče gospoda Leniča, ob vsem spoštovanju njega pa ne morem mimo tega, da je zapustil te poslanske klopi, kar je neevropska kategorija. Ga ni primera v Evropi, da bi nekdo zapustil poslansko klop zato, da bi šel za nekega, po vašem mnenju, "direktorčka", po mojem pa na zelo visok položaj v tem kapitalskem skladu. Kar se pa tiče uporabe besede "ogabno". Oprostite, tu pa nismo v Lutkovnem gledališču. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika, gospod Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Lep pozdrav, spoštovane kolegice in kolegi! Repliciram gospodu Lavrincu. Najprej bi pojasnil, da govori kot poslanec, kajti zelo v redu bi bilo, da bi vedno govoril kot poslanec, kajti ravno zadnji teden se je spustil pod nivo poslanca v nekih javnih polemikah in govoril čisto desete stvari. Na zelo nizek nivo se je spustil. Ja, no, ko ste omenili, da govorite kot poslanec in prav bi bilo, da bi vedno kot poslanec govorili.
Drugo, repliciram na mnenje, da ima Lenič manjšo plačo, kot jo imajo poslanci. Mogoče nominalno, vendar s svoje funkcije bo postal član nadzornih svetov, vsaj petih, šestih pri najbolj pomembnih institucijah, ki članstvo v nadzornih svetih bogato plačujejo. Če sem prav prebral, je že član nadzornega sveta Dela. Prepričan sem, v dveh, treh mesecih bo v petih, šestih nadzornih svetih in še kje drugje, kar bo prinašalo pomembna sredstva.
Potem glede kandidature gospoda Jakiča. Najprej bi se vprašal, ali smo že mi gospo Stoparjevo razrešili s te pozicije. Meni se zdi, da ko smo izvedli zamenjavo poslanca Leniča, smo tudi eno tisto standardno klavzulo sprejeli, da prevzame vse njegove funkcije gospa Stoparjeva. Jaz mislim, da je tu postopkovno nekaj narobe. Gospod Lavrinc bi moral na to opozoriti. Mislim, da danes sploh ni pogojev, da gospoda Jakiča postavljamo na to funkcijo. Drugo pa je glede kandidature gospoda Jakiča. Mislim da ta stran pelje to, kar dela permanentno zadnje leto, da ne gleda na interese države Slovenije, da pravzaprav izrazito forsira tiste rešitve, ki onemogočajo približevanje evroatlantskim institucijam in prav v tej smeri je tudi ta nominacija gospoda Jakiča za to pomembno evropsko institucijo. Poglejte, ko bodo tudi Hrvatje v poziciji, da bodo kandidirali, in prav kmalu bodo, za te institucije, sem prepričan, da bodo kazali video posnetke "hahlanja" gospoda Jakiča tam v Lutkovnem gledališču, ko se je na tako poniževalna vprašanja hrvaškemu predsedniku "hahljal" v prvi vrsti. Ja, ali je to človek...
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Spoštovani kolega Jerovšek, pustimo zdaj to gledališče, smo stokrat o tem slišali. Govorimo o imenovanju, o tem se, prosim, naj vrti beseda. Lepo prosim!
JOŽEF JEROVŠEK: Gospod podpredsednik, nekorektno ravnate, jaz govorim o primernosti kandidata za funkcijo v tej pomembni instituciji.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Samo gospod Jakič ni nastopal v gledališču, kolikor jaz vem in kolikor sem lahko...
JOŽEF JEROVŠEK: V prvi vrsti je nastopal in se hahljal. Sedaj pa ti posnetki.../Smeh./...
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prosim, gospod Jerovšek, nadaljujte.
JOŽEF JEROVŠEK: .../Smeh./... In gospod...
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dobro, da se še jaz malo našalim, smeh je za zdravje, kot je tu danes v redu.
JOŽEF JEROVŠEK: Gospod podpredsednik vem, da ste iz iste stranke, ampak to bi morali...
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Ne gre se za stranko. Prosim nadaljujte!
JOŽEF JEROVŠEK: ... vedeti. In tisto hahljanje je dobesedno sramota za Slovenijo, ker smo užalili hrvaškega predsednika. Poglejte, o zvezi s tem in nenačelnim stališčem vaše poslanske skupine. Predsednik države se je čutil dolžnega, da se je opravičil hrvaškemu predsedniku. To se pravi, sramota je bila, je bilo sramotno. Ni se pa opravičil slovenskim državljanom in tistim, ki so bili tam na tak primitiven način žaljeni. Gospod Jakič, vi bi se morali najprej Hrvatom opravičiti in slovenskim državljanom, šele potem bi lahko kandidirali za kaj tako pomembnega, kot tu kandidirate. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Naslednja replika, gospod Jelinčič, potem Kacin, Kaplja in pa Lavrinc. Kolegi prosim, govorimo o imenovanju, tega se držimo. Replika, pa povejte, kaj imate, izpopolnite.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa gospod predsedujoči. Kolegice in kolegi, jaz bom repliciral na tisto izjavo gospoda Hvalice, ko je rekel, da ni evropska kategorija, da poslanci odhajajo iz poslanskih klopi in zasedajo druge službe.
Morda res ni evropska, čeprav bi to dvomil. Mislim, da je evropska kategorija v demokraciji prav vse, kar si poslanec pač izvoli dovoliti, če rečemo tako. Ampak pri nas je to reševanje eksistence. Kajti glede na to, da smo pa res edina evropska država, ki nima zakona o poslancih, si poslanci pač moramo reševati eksistenco na ta ali oni način. In če komu uspe, da gre v redno službo, je to zgolj reševanje eksistence. Zavedati se je namreč potrebno, da večina poslancev, in če pogledamo kar tiste iz prejšnjih sklicev, so na cesti. Poslanec se zaradi svojega dela zameri levo in desno. Ko pride ven, seveda mu v skladu z najnovejšo reklamo "kdor ne skače, ni Slovenec", mu vsi ostali z zeleno zavistjo, ki jo nosijo na obrazih sedaj, z veseljem to vrnejo in rečejo, "ne, ne boš dobil službe gospod poslanček". Zato ni treba govoriti, gospod Hvalica, o tem, kaj je evropska kategorija in če je iskanje službe oziroma da to ni evropska kategorija, ker nedvomno je. Greh je pa tukaj v državnem zboru, ker nismo izvolili zakona o poslancih. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Kacin, replika.
JELKO KACIN: Hvala, za besedo, gospod predsedujoči. Kolegice in kolegi. Repliciram gospodu Hvalici v tistem delu, ko je rekel, da se on v delegaciji ne bo pustil voditi.
Odbor za mednarodne odnose je na seji, ki se je končala tik pred začetkom te seje, imenoval tudi celo vrsto poslancev, ki se bodo v začetku meseca maja udeležili seminarja v Portorožu, Slovenija ga gosti. Ne samo, da mora delegacija tvorno sodelovati pri pripravi in izvedbi, pa tudi na nek način opravljanju vloge domačina, ko gre za gostiteljstvo te prireditve oziroma tega srečanja, poslanci iz vseh poslanskih skupin bi lahko in bi morali prispevati k temu, da bi ta seminar čim bolj uspel. Zato se mi zdi primerno, da čimprej zaključimo to razpravo in imenujemo celotno delegacijo, vključno z njenim vodjem. Verjamem, da se bo trojica morala, če ne prej, v Portorožu usesti in da bo v interesu državnih interesov tudi tvorno sodelovala.
Ampak rad bi vas vendarle pozval, da ne glede na to, da imamo popoldan izredno sejo, da bodo kmalu volitve, ko gre za nastope na tujem, ko gre za naša prizadevanja, za integracijo proti zahodni Evropi, pa naj si gre za Evropsko unijo ali Nato, ravnate tako, kot to počne Zmago Jelinčič. On ni med podpisniki tistih šefov strank, ki podpirajo naše približevanje v Evropsko unijo in Nato, ampak s svojim ravnanjem vsak dan prispeva k temu, da bi bili čim prej, tako člani Evropske unije, zahodne Evropske unije in zveze Nato.
Ne bi vam rad gospoda Jelinčiča dajal za zgled, ampak rad bi poudaril, da imamo pred seboj izziv, v začetku meseca maja, da se je na ta izziv potrebno pravočasno pripraviti in da je tam dovolj prostora za vse poslanske skupine in za tiste poslance, ki so pripravljeni tam sodelovati. Manj pomembno pa je, ali so še člani odbora za obrambo ali pa ali so kdaj bili člani odbora za obrambo. Pomembno je, da delajo v interesu Slovenije na mednarodnem področju. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika gospod Kaplja. Ne, gospod Kaplja se odpoveduje. Gospod Lavrinc.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala lepa. Sedaj bom pa govoril kot predsednik komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Gospod podpredsednik, prosil bi...
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prosim za mir v dvorani. Replike tu ni, on govori kot poslanec in kot predsednik te komisije, tako sem ga razumel.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Ja. Sedaj govorim kot predsednik komisije in prosim, če mi zagotovite mir, da bom lahko govoril.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prosim, izvolite.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala lepa. Če lahko rečem tistemu, kar je tukaj počel gospod Jerovšek, razprava, potem bom rekel, da je bil v tej razpravi izražen pomislek, ali je bila procedura prava. Procedura je bila prava, za to skrbi naša strokovna služba. To je prvo.
Drugo. Razumem kolege, da ne preberejo vseh gradiv, ki jih dobimo tukaj na mizo, in tudi zadev, o katerih glasujemo, vendar treba je vedeti, da vsakič, ko nekdo odide in ga nadomesti nov poslanec, sprejmemo sklep. Dajte si enkrat en sklep prebrati. Takrat ga z našim sklepom potrdimo kot člana vseh tistih, ne moremo ga pa imenovati, ker je za to predviden postopek. Toliko.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Hvalica, replika.
IVO HVALICA: Hvala lepa gospod podpredsednik. Najprej bi rad ugotovil, da ste dovolili kršitev poslovnika, ker ko ste pozvali predsednika KVIAZ-a, se ni oglasil. Zaradi tega on lahko govori potem samo kot poslanec. V to sem trdno prepričan, sicer pa je lahko razlaga, ampak pustimo to, to je samo mimogrede.
Repliciram gospodu Kacinu, ki si je, in to gospod Kacin, drznil celo reči, ko gre za evropsko oziroma evroatlantske integracije, je potrebno narediti vse itd. Kdo to govori? Tisti, ki je kupoval orožje v Izraelu, kar je bila največja ovira, da nismo vstopili v prvem krogu v Nato. To govori gospod Kacin. Lepa, lepa stvar! Kako je mogoče, da pozabi, kaj je počel? Kdo je kriv za to, da nismo prišli v prvem krogu v Nato? Kdo je bil takrat predsednik odbora za mednarodne odnose in kdo je bil minister, ki je kupoval orožje v Izraelu? Kdo je bil? Lepo vas prosim, gospod Kacin! Namesto da stresate takšne neumnosti, rajši se stisnite v klopi dol, čim nižje, ko se govori o tem, kaj je potrebno vse narediti, da pridemo v evroatlantske integracije. Vi ste za "tadiranom" pravzaprav pogojili to državo. Vse ostalo naj pa raziskuje Moge, ki išče tam, kjer nič ni. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Jerovšek. Replika.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Repliciram gospodu Kacinu. Res je nenavadno, kdo v tem državnem zboru opozarja druge poslance, kako je potrebno delati v interesu Slovenije. Namreč, gospod Kacin se sklicuje na mandat odbora za mednarodne odnose. Vendar bil sem priča, sicer kot opazovalec, ko je ta odbor za mednarodne odnose razpravljal o razmerah Avstrije po prihodu Heiderja in o nasledstvu avstrijske državne pogodbe. Ko je gospod minister Rupel odvzel kompetentnost in legitimnost gospodu Kacinu. Namreč, gospod Rupel je rekel, da bi on rad nastopal...
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Jerovšek! Lepo prosim, ne oddaljite se od teme.
JOŽEF JEROVŠEK: ...pred odborom za mednarodne odnose... Ja, jaz se pa res bojim.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Jerovšek! Govorite stvari iz zaprte seje OMA in lepo prosim, zbirajte besede, da ne bo kakšen problem.
JOŽEF JEROVŠEK: Ne bo problema, ne bo problema. Namreč, gospod Rupel je dejal, da bi rad nastopal pred kompetentnim odborom, ne pa takim, ki je izvrgel opozicijo. S tem je dal jasno nezaupnico gospodu Kacinu. Gospod Kacin dela naprej proti interesom Slovenije, ker se tega ne zaveda, če mu minister daje tako nezaupnico. Ali je vaša izjava v zvezi s Hotizo v interesu Slovenije? Gospod Kacin, tam ste bili prisiljeni takšno izjavo dati, ker vas je hrvaška stran prisilila, ker...
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Jerovšek, ne govorimo o Kacinu, lepo vas prosim! Govorimo o Romanu Jakiču kot kandidatu. Tega se, prosim, držimo pri tej točki, lepo vas prosim! Glejte, imamo že osem, deset replik in še ničesar nismo naredili.
JOŽEF JEROVŠEK: Gospod podpredsednik...
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Pustimo sedaj stvari, ki si jih imate povedati sami med sabo!
JOŽEF JEROVŠEK: Gospod podpredsednik, potem bi odpravili gospoda Kacina, ki ni govoril o gospodu Jakiču. Sedaj pa ste dopustili nastop gospodu Kacinu, zato repliciram na izvajanje gospoda Kacina. Če ste ga polomili v proceduri, si to priznajte, vendar ga sedaj ne lomite naprej.
Gospod Kacin, vi ste tisto izjavo o Hotizi dali gotovo pod pritiskom tega, da ste prej pri gospodu Tomcu, pa ne vem kje, lobirali za neke papirje in ste jih po sorodstvenih zvezah dobili in kazali tu v državnem zboru, sumljive vrednosti. In potem ste zavrgli interes Slovenije in ste pljunili po slovenski državi in ste izboljšali pogajalske pozicije Hrvaške! In to delate kot predsednik odbora za mednarodne odnose in si dovolite tu še svetovati in dajati zglede, kako bi se naj zastopalo interese te države! To je pa preveč. Preveč ste naredili škode v zadnjem obdobju - ne rečem, imate tudi zasluge za to državo, vendar v zadnjih letih delate proti interesom te države. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegi, ne bom več dovolil besed, ki ne bodo govorile o kandidatu, o katerem bomo odločali. Prosim, da se naslednji razpravljalci tega držite, sicer bom vzel besedo. Replika, vemo, kaj je, in tega se, prosim, držimo, da ne bomo sedaj brali, kaj je replika. Replika je v tem, da pojasnimo nek nesporazum, ki ga je predgovornik o nas povedal, in prosim, tega se držimo. Gospod Lavrinc, prosim.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala lepa, predsedujoči. V skladu s 70. členom poslovnika želim govoriti o kršitvi poslovnika. 68. člen poslovnika govori takole: "Govornik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu." Osebno sem prepričan - torej, če vi niste, dajte mojo razlago poslovnika na glasovanje - da so vsi, ki so govorili o gospodu Kacinu, o njegovih izjavah in podobno, kršili dnevni red, ker govorimo o delegaciji, o vodenju delegacije in o kandidatu za vodenje te delegacije, ne pa o čemer si bodi. In sam 68. člen poslovnika razumem tako. Če vi mislite drugače, zahtevam, da daste to na glasovanje.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Lavrinc, malo prej sem to povedal. Imate prav, se strinjam z vami, nimava o tem kaj polemizirati. Imamo še štiri replike, vendar, prosim, kot sem povedal, govorimo o izvolitvi gospoda Jakiča in ne bom dopustil nobene druge razprave. Vse smo si že povedali, tudi mimo poslovnika, in dovolj je tega. Gospod Kacin, želite besedo?
JELKO KACIN: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Najprej bom odgovoril gospodu Hvalici. Razumem, da je on nevodljiv, in ne vem, po nalogu koga se je pravzaprav odločil, da odpira vprašanje trgovine z orožjem. Še enkrat vam povem, gospod Hvalica. Jaz sem v imenu te države pripravljal nakupe orožja. O vsem tem obstoji vsa dokumentacija. Enega dokumenta nisem uničil, nobenega računa nisem ponaredil, nikjer nisem zatajil cen in nobenega gotovinskega poslovanja ni bilo. Če bi radi, da razpravljamo o tem, jaz sem vam na voljo, prinesem nekaj dokumentov, ki sem jih odstopil tudi za to pristojnemu organu tega državnega zbora. Ampak to ni točka razprave.
Drugič pa; spoštovani gospod Jerovšek! Vaša poslanska skupina je po lastni volji odšla iz odbora za mednarodne odnose. Nihče vas ni vrgel. Odkorakali ste ponosno in ste ostali zunaj. Tudi poslanska skupina SKD je po lastni volji odšla iz odbora za mednarodne odnose. Sedaj je ni več, slovenska ljudska stranka ves čas tvorno sodeluje, tako da se je pretekli vikend število strank, ki ne sodelujejo v odboru za mednarodne odnose zmanjšalo samo za 50%. Ena stranka ta hip bojkotira delo, in to je vaša stranka. Ampak to je vaša pravica, to lahko počnete in to vzamemo kot dejstvo. Ampak prosim, ne govorite laži za tem govorniškim odrom. Sami ste odšli, nihče vas ni vrgel iz odbora za mednarodne odnose in to je vaša lastna volja.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Partljič, želite. Replika. Govorimo o predlogu KVIAZ-a za imenovanje.
ANTON PARTLJIČ: Hvala lepa za besedo. Oglasil sem se, da bi pojasnil eno reč, ki sem jo sicer že enkrat tukaj govoril, za katero sem prepričan, da je nesporazum.
Sicer bi pa rad tako rekel. Mislim kolegi, da jih ne bo dosti trdilo drugače; jaz nimam veliko sovražnikov v tem državnem zboru, nikogar od vas pa ne štejem za svojega sovražnika, lahko za političnega nasprotnika. Lahko imam nekoga rajši, enako vi mene. Ampak to, kar se danes dogaja, se mi zdi, da bo vzelo kredibilnost državnemu zboru še v teh zadnjih časih, ko bi morali ohraniti dostojanstvo vsaj te veje zakonodajne oblasti v državi. Ko se je sprožila debata, se je razširila na ljudi. Govorimo o Leniču, govorimo o Kacinu, govorimo o Jakiču. Mi imamo točko, da glasujemo o neki stvari in seveda legitimne pripombe na to. Zakaj širimo in netimo sovraštvo in mešamo stvari, kljub opozorilom, kot drvar greste naprej gospod Jože, potem pa me predsednik opozarja, naj na to več ne reagiram. Zdi se mi to nepravi čas za tak način obnašanja. Mislim, da moramo ohraniti eno dostojanstvo. Če se med seboj sovražite, potrpite s tem za tem odrom in obračunajte kako drugače. Zdi se mi, da naštevanje ljudi; od kot pa ta manira, že prej sem, imam nekaj za pojasniti. Ampak že prej sem se javil pa k besedi, ko tukaj govorite, češ, vi sploh nimate pravice gospod Kacin, da o tem razpravljate, ker ste bili tam zraven. Poglejte, kdo govori! Vsi smo izvoljeni in vsak ima tukaj pravico. Od kod bo sedaj poslanec poslancu se čudil, da je ta sedaj dobil besedo in bi mu jemali pravico do besede. Tako ne bomo lepo zaključili mandata, srečevali se bomo pa še kasneje. To je prvo.
Drugo. Ponavljam - vidim, da ni tu Zmaga Jelinčiča, vas prosim, če morda pri njem preverite. Takrat, ko nismo bili izbrani v Nato, mislim, da je bilo to v juliju ali nekje, v vročem poletju je bilo, je bila tudi prva seja zahodnoevropske unije v Natu in na njej je govoril tedanji generalni sekretar gospod Solana. Pojasnjeval je, kaj se je zgodilo v Madridu in med drugim je rekel - citiram seveda po spominu: "Napaka bi bila, če bi sedaj države, ki niso bile sprejete, iskale krivca med seboj in sprožale notranje spore." Mislil je Romunijo, nas in morda še koga. Odločitev je pravzaprav padla v Ameriki, vsaj dve državi sta imeli enake pogoje, nihče ni našteval Izraela, nihče Kacina ali kogar koli drugega. Posebej nas je opozoril, naj v take gonje doma ne gremo, ker so neproduktivne. To sem hotel priporočati in predlagam, da se Kacina ne izpostavlja ob tej kandidaturi. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa gospod Tone Partljič. Upam, da bo vaš napotek, ki ste ga dali, tudi ostalim poslancem v pomoč. Kolegi, lahko prosim, imam še pet prijavljeni replik. Ali lahko končamo s tem in gremo naprej po dnevnem redu? Lepo prosim, če bi lahko končali brez teh replik. Dobro, potem pa gremo po vrsti. Anderlič - se odpoveduje. Lavrinc, je opravil. Gospod Lavrinc? Se odpoveduje. Odpovedal se je, da. No, jaz razumem, da to pomeni odpoved. Potem se bo pa še prijavil, če bo treba. Samo lepo prosim, če bi tega bilo čim manj.
IVO HVALICA: Hvala lepa gospod podpredsednik. Torej dobili smo novo kategorijo - prelaganje replike. Torej, izumitelj gospod Anderlič. Tudi to sem doživel, no. Moja replika velja gospodu Kacinu, ki - opozarjam gospoda podpredsednika - sploh ni govoril o Romanu Jakiču, ampak je zgolj repliciral meni. Jaz sem vsaj omenil besedo in še enkrat povem ime - Roman Jakič. Govorimo o izvolitvi gospoda Romana Jakiča za šefa pridružene delegacije v parlamentarni skupščini Nata. Korektno? OK. Sedaj pa naprej. Do sedaj je korektno.
Po katerem nalogu, pravi gospod Kacin. Po nobenem nalogu. Po mojem nalogu. Zaradi mojih notranjih vzgibov, ko slišim nekaj takega, gospod Kacin. In potem naprej dokumenti. Kakšni dokumenti? Gospod Kacin, do sedaj ste prinesli tu samo neke papirje, ki se ne morejo imenovati niti "non paperji". Dokumente, prave, fotokopije, sem pa jaz tu kazal takrat, ko je bila interpelacija zoper vas kot obrambnega ministra, skupaj z računom nakupa s kreditno kartico v Izraelu. No, to so pa bili dokumenti, ampak jasno, izglasovana je bila drugačna resnica, pač, resnica je takšna, kot jo nekdo izglasuje. Da smo odkorakali ponosno. Ne spomnim se, da bi korakali, niti nismo imeli okovanih čevljev, vas sem pa enkrat videl, da je malo ropotalo tam po veži, ampak jaz nimam okovanih čevljev, vam garantiram, guma na peti. Torej, odkorakali smo ponosno. Mene je bolj motilo to, da ste vi ostali na čelu tega odbora, odbora za mednarodne odnose, tako ponosno. To mislim, se vam bo še otepalo in se vam je že otepalo ob neimenovanju za veleposlanika v neko državo.
Zdaj me pa še nekaj čudi. Nastopil je tu gospod Partljič in prvi uporabil besedo "sovraštvo". Do takrat jo ni bilo. Ne vem, zakaj je treba generirati zadevo s tako besedo. Prvi jo je uporabil, in to humorist, ki bi moral tu zadevo razgraditi, uporabi dvakrat, trikrat besedo "sovraštvo". To je meni nerazumljivo. Jaz sovraštva nimam, imam pa močne politične nasprotnike. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Jerovšek, želite replicirati?
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Bom repliciral, čeprav bi lahko tudi preložil na nastop po Anderliču, verjetno, ne. Najprej gospodu Kacinu, da smo mi ponosno odkorakali iz odbora za mednarodne odnose. Res smo ponosni in ne želimo sodelovati pri takem, tega državnega zbora nevrednem dejanju. Vendar, gospod Kacin, saj prav dobro veste, da ste nas iztisnili iz odbora zaradi obrambe svojih sebičnih lastnih interesov. To je potrdil tudi minister Rupel. Napravili ste odbor za mednarodne odnose nekompetenten. Mislim, da minister Rupel ima reference, mednarodne, in da lahko pritegnemo temu njegovemu mnenju, ne govori, sigurno ne, na pamet.
Potem pa bi repliciral gospodu Partljiču. Me je presenetila njegova replika, prav tako kot gospoda Hvalica. Mi ni razumljivo, kako lahko govori o sovraštvu, da ga netimo. Ne, mi se zavedamo, da pač moramo opozoriti na to, če je, recimo, to, kar ste vi, gospod Parljič rekli, motena kredibilnost tega državnega zbora. Vi ste omenili, da bo današnje dogajanje vzelo kredibilnost. Jaz, če vas lahko razumem tako, da bo kandidatura gospoda Jakiča vzela kredibilnost državi in temu državnemu zboru, potem se strinjam z vami. Namreč, tudi vi ste se ogradili tu od dogajanja v Lutkovnem gledališču. Tudi vi ste se takrat ogradili in jaz sem prepričan, kajti tam so pa res netili nestrpnost in sovraštvo in delitev Slovencev in so začeli kulturni boj, tako imenovani, v Lutkovnem gledališču, čeprav v stranki stalno govorijo, da drugi delijo Slovence, so jo zavestno delili. Kar pa se tiče sovraštva in neprimernosti, sicer ne bom navedel vsebine, ampak v lastnih poslanskih vrstah se ozrite okoli, kaj je govoril gospod Moge, kaj je govoril gospod Moge na odboru za orožje.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Jerovšek, lepo prosim, vzel vam bom besedo, če boste še enkrat to naredila.
JOŽEF JEROVŠEK: To pa je res blizu sovraštva in mislim, da je stresno, kar je govoril. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Želi še kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem odlok o spremembi odloka o izvolitvi pridružene delegacije državnega zbora Republike Slovenije v parlamentarni skupščini Nato. Ugotovimo sklepčnost! Ugotovimo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za predlani odlok? (48 poslancev.) Je kdo proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 8. TOČKO DNEVNEGA REDA - IN SICER NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O ZDRAVSTVENI USTREZNOSTI ŽIVIL IN IZDELKOV TER SNOVI, KI PRIHAJAJO V STIK Z ŽIVILI. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Prosim, državna sekretarka dr. Piškurjeva.
DUNJA PIŠKUR-KOSMAČ: Hvala za besedo gospod podpredsednik. Spoštovane gospe poslanke, gospodje poslanci.
Državni zbor Republike Slovenije je na 17. seji 24.11.1999 opravil prvo obravnavo tega zakona. Predlagatelj je preučil vse predloge in pripombe državnega zbora Republike Slovenije ter v skladu s tem pripravil besedilo predloga zakona za drugo obravnavo. Pri tem je upošteval mnenje sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve; preučil je pripombe in predloge slovenske veterinarske zveze, veterinarske zbornice, veterinarskega zavoda, fakultete ter društva veterinarjev javne uprave službe Slovenije ter v zvezi s tem predlagal določene spremembe oziroma dopolnitve besedila predloga zakona za drugo obravnavo; uskladil je predlog zakona z direktivami Evropske unije ter v zvezi s tem dopolnil nekatere člene; pripravil je redakcijsko posamezne člene.
Glede na mnenje sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve državnega zbora je predlagatelj umaknil amandmaje k posameznim členom z dne 4.2.2000 in amandmaje na amandmaje z dne 3.3.2000. Predlagatelj, to je vlada Republike Slovenije, je predlagala nove amandmaje k predlogu zakona, in sicer k 1., 2., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 12., 16., 18., 22., 23., 24., 27., 29., 31., 32., 33., 34., 35., 37. in 38. členu zakona, dne 24.3.2000.
Predlagatelj se je opredelil tudi do amandmajev poslanske skupine SKD, z dne 13.3. in 15.3.2000. Vlada Republike Slovenije podpira amandmaje poslanske skupine SKD z dne 15.3.2000 pod 1.a k točki 6, potem k 17. členu in k 19. členu predloga zakona. Vlada Republike Slovenije drugih amandmajev poslanske skupine SKD ne podpira zaradi tega, ker jih je že smiselno povzela v svojih amandmajih.
Glede razprave, ki je v državnem zboru potekala ob obravnavi predloga zakona o zdravilih in medicinskih pripomočkih - hitri postopek - v zvezi s področjem živil za posebne prehranske namene, je predlagatelj zakona dopolnil besedilo 12. člena predloga zakona tako, da je v okviru živil za posebne prehranske namene opredelil tudi živila za posebne zdravstvene namene, in sicer kot živila, katerih uporaba mora biti pod zdravniškim nadzorom. V tem smislu navedeni člen vsebuje tudi pravno podlago za izdajo pravilnika, kot izvršilnega predpisa, ki bo natančneje določil pogoje, ki jih bodo morale izpolnjevati tako živila za posebne prehranske namene kot tudi živila za posebne zdravstvene namene.
Menimo, da bomo s tako predlaganim krovnim zakonom in amandmaji, ki smo jih predlagali za drugo obravnavo, na področju zdravstvene ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili, in podano podlago za izdajo številnih podzakonskih aktov dosegli osnovni cilj oziroma namen tega zakona, in sicer varovanje zdravja ljudi in zaščito interesov potrošnikov. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa gospa državna sekretarka. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Dajem besedo predstavnici odbora za zdravstvo, delo in družino, gospe Ani Kregelj-Zbačnik.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep pozdrav, vsem skupaj. Naš odbor je ta predlog obravnaval 5.4.2000. Prejeli smo pisno mnenje sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, ki ugotavlja, da pri predlogu besedila za drugo obravnavo niso bila sicer v celoti upoštevano sprejeta stališča, ugotavlja pa, da glavnina posegov v besedilo predloga zakona, ki so posebej navedeni tudi v obrazložitvi, presega naravo redakcijskih popravkov in jih je mogoče predlagati z amandmaji.
Predlagali so določene popravke oziroma amandmaje. Potem smo člani odbora po obsežni razpravi in odločanju o vloženih amandmajih tudi nekaj oblikovali in sprejeli naslednje amandmaje, ki jih imate v pregledu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa gospa predsednica. Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Prosim, v imenu poslanske skupine slovenskih krščanskih demokratov, dr. Hren-Vencljeva.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Lep dan želim. No, poglejte. Letos je svetovni dan potrošniških pravic. Ena od pravic je ta, ki jo zajema tudi ta zakon o zdravstveni ustreznosti živil. Namreč, del zakonodaje se nanaša tudi na gensko spremenjena živila in pa na aditive, torej na dodatke v živilih, ki so v Evropski uniji precej strogo regulirana in ki jih je Evropska unija povzela tudi v več direktivah, ki so nekatere dodane pri zakonu, nekatere pa celo manjkajo, ker so novejšega izvora. Predvsem seveda gre za dve živili, dve vrsti živil, ki so dodana v različno hrano - soja (gensko modificirana soja) in pa koruzna moka oziroma koruza, pridobljena z genskim manipuliranjem z bakterijo "bacilus turingenzis". Tako da je v predpisih Evropske unije natančno opredeljeno, da morajo živila, ki vsebujejo tovrstne sestavine, biti tudi označena. Določen je tudi enoodstotni prag, prek katerega ti dodatki ne smejo biti vsebovani v živilih. V svetu pa je vroča debata o tem, ali gensko spremenjena živila oziroma živila, ki vsebujejo gensko spremenjene sestavine, so zdravju kakorkoli nevarna ali pa niso. Torej, strokovnjaki zagovarjajo tezo, da niso, vendar ljudje, kot je razumljivo, ne verjamejo povsem strokovnjakom, da taka živila niso nevarna zdravju. Evropska unija je zato tudi uvedla precej stroge direktive na tem področju, ki jih moramo oziroma ki naj bi jih čim prej sprejeli. S tem je tudi potreba po sprejetju tega zakona toliko večja.
Ker sem vložila nekaj amandmajev, bi vseeno opozorila na termin "gensko spremenjena živila" oziroma "dodatki živilom", ki se mi zdi bolj primeren, kot pa je opredelitev "nova živila". Nova živila v bistvu niso nova, imajo pa dodatke sestavin, ki so pripravljene s pomočjo genskega inženiringa. Zato bomo o tem morda govorili še kasneje. Moj amandma, čeprav je bil prej vložen, je za amandmajem vlade, ki je bil vložen kasneje in naj bi se smatral kot prioriteten. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. V imenu poslanske skupine socialdemokratske stranke bo govorila Ana Kregelj-Zbačnik.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Še enkrat lep pozdrav! Naša poslanska skupina socialdemokratov vsekakor podpira sprejem tega zakona, saj menimo, da tak zakon nujno potrebujemo. Zakon namreč določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati živila in izdelki ter snovi, ki prihajajo tako neposredno kot posredno v stik z živili, da so zdravstveno ustrezna. Vsi dobro vemo, kaj to pomeni, vemo, kaj se dogaja v Evropi v zvezi z boleznijo norih krav, in še nove druge bolezni se pojavljajo, če se ta nadzor ne bo res opravljal striktno v vsaki državi posebej in potem skupaj v Evropski uniji. Ta predlog zakona, ki ga potrebujemo, ureja predvsem zdravstveni nadzor tako nad njihovo proizvodnjo kot nad prometom. Vemo, da je predvsem pomembno, da zaščitimo ljudi pred obolenjem. Vemo, kaj pomeni prevencija, kaj pa pomeni potem, ko enkrat zbolimo, in kakšna katastrofa je to za narod; zmanjša kvaliteto posameznika, zmanjša pa tudi kvaliteto naroda, tako na ekonomskem, socialnem in celostnem področju. Ureja pa tudi promet tako znotraj naše države kot tudi z ostalimi državami v tujini. S tem zakonom bomo tudi naredili korak naprej pri usklajevanju in pa pri privključevanju Evropski uniji. Zato zakon absolutno podpiramo, je potreben in ne samo, da je potreben na papirju, potrebno ga bo tudi res striktno izvajati v življenju. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še katera poslanska skupina besedo? /Ne želi./
Prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih členih predloga zakona. Zboru predlagam, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika po končani razpravi in glasovanju o amandmajih in členih razpravlja skupaj o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Predlagani sklep ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj 1/3 navzočih poslancev.
Ugotovimo sklepčnost! (45 prisotnih.) Sedaj je težko reči, kaj je bilo prepozno: moja dejanja ali vaša dejanja.
Drugič ugotavljamo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na razpravo o posameznih členih in vloženih amandmajih. Razpravo bomo vodili po pregledu, z datumom 12.4.2000. Ali imate pred seboj?
V razpravo dajem 1. člen in amandma k 1. členu, ki ga je vložila vlada. Matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? /Ne želi./ Zaključujem razpravo. Prehajam na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli. Člen je v celoti spremenjen in ne bomo o njem glasovali.
Smo pri 2. členu in amandmaju vlade, ki ga matično delovno telo podpira. Imamo prvega, torej od vlade, drugi je prav tako od vlade. Matično delovno telo ga podpira. Tretji je od kolegice dr. Hren-Venclove. Vlada ga ne podpira. Četrti je od vlade, ki ga matično delovno telo podpira. Peti je od vlade, ki ga matično delovno telo podpira.
Odpiram razpravo o amandmajih k 2. členu. Želi kdo besedo? Prosim, dr. Hren-Venclova.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala. Mislim, da bi bilo bolje uporabiti izraz, ki sem ga v svojem amandmaju predlagala, to je "gensko spremenjena živila", kot pa "nova živila" in pa potem razlagati, kaj so to nova živila in dati v oklepaj gensko spremenjena živila, kajti izraz "gensko spremenjena živila" je uporabljan tudi v evropskih direktivah, nova živila pa bi razumel človek, da so to neke nove vrste živilskih proizvodov, čeprav to niso novi živilski proizvodi, saj gensko spremenjeno sojo in koruzo uživamo v različnih živilih že dolgo časa, torej ne gre za novo vrsto živilskih proizvodov, ampak za dodatke, ki so pripravljeni s pomočjo genskih manipulacij in ki jih je potrebno na pakovanju živil tudi oziroma pri pakovanju, pri pojasnitvi vsebine živila tudi označiti. Zato mislim, da je bolje uporabiti izraz "gensko spremenjena živila". Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma smo sprejeli.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 2. Ugotovimo sklepčnost! (45 prisotnih.) Ugotavljamo sklepčnost drugič! (43 prisotnih.)
Naslednje glasovanje je ob 11.15.
(Seja je bila prekinjena ob 11.04 uri in se je nadaljevala ob 11.15 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Tretjič ugotavljamo sklepčnost za glasovanje o drugem amandmaju k 2. členu. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za drugi amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je drugi amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 3. Ugotovimo sklepčnost! Ja, se opravičujem, je brezpredmeten, ker smo sprejeli drugi amandma. Ja, dvojko smo sprejeli.
Glasujemo o amandmaju pod številko 4. Ugotovimo sklepčnost! Torej glasujemo o amandmaju pod številko 4. Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (51 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma smo sprejeli.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 5. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen 2. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 2. člen? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Člen 2 smo sprejeli.
Smo pri členu 5 in amandmaju odbora, to je amandma na amandma vlade in amandma vlade. Medsebojno se podpirajo. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma na amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma na amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem amandma vlade. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen 5. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 5. člen? (28 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Člen 5 smo sprejeli.
Smo pri 6. členu in amandmajih vlade. Jih je 10, da jih ne berem, imate jih v pregledu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod 1? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 2 poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov. Ugotavljamo sklepčnost! Obrazložitev glasu. Gospa dr. Hren-Venceljeva.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala. Poglejte. Količina onesnaževalcev se navadno izraža z določeno maso onesnaževalca v določeni masi živila in zato ne moremo govoriti o dopustnih količinah ampak lahko govorimo o dovoljenih koncentracijah onesnaževalcev v živilih.
Poleg tega bi še rada rekla k 3. točki 6. člena, da tekst ni dobro definiran, da tudi sicer nestrupene kovine ne smejo biti navzoče v živilih v koncentracijah, ki so večje, kot so dovoljene. Mislim pa, da nima smisla komentirati, če nihče ne posluša. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Kolegice in kolegi prosim za mir v dvorani, ker glasujemo o amandmajih in je koncentracija vseh nas zelo pomembna in potrebna.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 2. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Amandma smo sprejeli.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 3. Ugotovimo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (25 poslancev.) Je kdo proti? (22 poslancev.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 4. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (17 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 5, to je amandma na amandma. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma na amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo amandma na amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 6. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 7. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (26 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 8. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (31 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 9. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Drugič ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 10. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem 6. člen. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 6. člen? (32 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da smo 6. člen sprejeli.
Smo pri 7. členu in amandmaju vlade, ki ga matično delovno telo podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajam na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Člen je spremenjen. Prehajamo k 8. členu in amandmaju vlade, ki ga matično delovno telo podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet in tudi spremenjen člen.
Smo pri 9. členu, amandmaju vlade, ki ga matično delovno telo podpira. Želi kdo razpravljati? Gospa dr. Hren-Vencelj. Potem je še amandma gospe Hrenove.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala. Najprej, umikam amandma v tem členu. Umikam ga pa zato, ker ga je vlada povzela in v drugem stavku uporabila izraz gensko spremenjena živila. Bi pa želela prej komentirati, ker me je gospod podpredsednik ni videl, ko sem hotela obrazložiti glas, da je to, kar smo v 2. členu sprejemali, namreč pojasnitev pojmov, definicije pojmov, to, kar je pripravila vlada, torej nova živila, je to izraz, ki se uporablja za šest različnih kategorij in ena od teh kategorij so tudi gensko spremenjena živila. Zato sem želela, da je v razlagi pojmov, kaj so gensko spremenjena živila, kajti zdaj v 9. členu se ta izraz pojavlja, ni pa v opredelitvi pojmov sedaj, ker ga niste izglasovali, vključen. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa za pojasnilo. Želi še kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje.
Odločamo o amandmaju pod številko 1. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Amandma pod številko 2 je umaknjen - člen je spremenjen.
Smo pri 10. členu in amandmaju vlade, ki ga matično delovno telo podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet in člen spremenjen.
Smo pri amandmaju za novi 10.a člen, ki ga vlaga vlada in ga matično delovno telo podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Se opravičujem, dr. Helena Hren-Vencljeva.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala. No, mislim, da je ta dodatek k temu členu pravzaprav nepotreben, zato ker hitro zamrznjena živila se tako ali tako že uporabljajo in ne vem, zakaj bi posebej bilo to navedeno, kajti če bi navajali hitro zamrznjena živila, bi morali navajati še kakšna druga, recimo, liofilizirana živila in podobno, različne instant zadeve, tako da se meni osebno to zdi nepotrebno in samo, bi rekla, napihuje zakon in bo morda še bolj komplicirano glede izvedbe.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (24 poslancev.) Je kdo proti? (23 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo... Prosim, gospod Jakič, proceduralno.
ROMAN JAKIČ: Spoštovani podpredsednik, opravičujem se, da nisem odreagiral tako hitro - lahko preverite, moje mesto je 33 - glasoval sem za, čeravno sem želel glasovati proti temu amandmaju. Prosim, če ponovimo glasovanje.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Torej, ponovili bomo glasovanje, o čemer moramo tudi glasovati. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za to, da ponovimo glasovanje? (51 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Ponovili bomo glasovanje o amandmaju za novi 10.a člen. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma za novi 10.a člen? (16 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Amandma ni bil sprejet.
Smo pri 12. členu in amandmaju vlade, ki ga matično delovno telo podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma smo sprejeli.
Na glasovanje dajem 12. člen. Ugotovimo sklepčnost! (44 prisotnih.) Nekateri imate neprižgane luči. Drugič ugotavljamo sklepčnost! Ugotavljamo sklepčnost, drugič! (45 prisotnih.) Kolegice in kolegi, tako ne moremo delati. Naslednje glasovanje je ob 11.41.
(Seja je bila prekinjena ob 11.31 uri in se je nadaljevala ob 11.40 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Tretjič ugotavljamo sklepčnost za 12. člen! (60 prisotnih.)
Kdo je za 12. člen? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo člen 12 sprejeli.
Smo pri členu 14. Imamo dva amandmaja gospe dr. Hren-Vencljeve. Prosim!
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Poglejte. Če pogledate prvi odstavek 14. člena, je dikcija tega strašno nejasna in moraš zelo razmisliti, kaj ta člen, kaj ta prvi odstavek sploh hoče povedati. Zato smo pripravili nov tekst, kjer smo rekli, da je prepovedano sliko z znamenji, izrazi in besedilu oglaševati, živilo na način, ki bi potrošnika zavajal glede sestavine lastnosti namenov uporabe ali učinka delovanja živila. Namreč to se nanaša na različna živila, ki se priporočajo kot shujševalne diete ali pa kot dietna živila za posebne medicinske namene, in jih omenja direktiva 396 L 0008 iz leta 1996 oziroma ima še drugo dodatno številko.
K temu pa smo potem predlagali, da se doda še nov odstavek za tem, kjer bi pa rekli, da vsa oglaševalska sporočila, ki nakazujejo kakršnokoli zdravstveno vrednost živila, mora biti zdravstveno utemeljena. To je namreč v skladu s tako imenovanim "Health claim" - namreč v skladu z navedeno direktivo, eno sem navedla, druge ne, je treba, mora proizvajalec, ki oglaša neko živilo kot zdravstveno koristno za človeka, torej če ga uporablja, tudi imeti strokovno referenco, da je temu res tako. Namreč živilo mora - in dokazano - imeti pozitivne učinke na človekovo zdravje v smislu preprečevanja zdravljenja ali ozdravljenja določene bolezni, tako kot je zelo nerazumljivo napisano v prvem odstavku tega člena. In samo v takih primerih, s torej strokovno dokazanim delovanjem živila, potem lahko oziroma mora minister za zdravstvo dati oznako oziroma mora biti živilo označeno z oznako zdravstvene vrednosti živila, kot ga določa sicer 3. člen tega zakona. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospa državna sekretarka, dr. Piškurjeva. DUNJA PIŠKUR-KOSMAČ: Hvala, za besedo. Gospod podpredsednik. Spoštovane gospe poslanke, gospodje poslanci. Predlagatelj ne podpira amandmaja pod točko ena in dve k 14. členu predloga zakona, glede na to, da meni, da so določbe 14. člena predloga zakona v skladu z določbami 6. člena direktive 389 L 0398, ki obravnava označevanje in oglaševanje živil za posebne prehranske namene v smislu preprečevanja zdravljenja ali ozdravljenja bolezni. Določbe tistih direktiv, ki urejajo tovrstno označevanje in oglaševanje za posamezne kategorije oziroma skupine živil za posebne prehranske namene, med njimi tudi specifične direktive, ki obravnavajo živila primerna za shujševalne diete, in direktive, ki obravnavajo živila za posebne prehranske namene, pa bodo povzete v podzakonskem aktu iz 12. člena predloga zakona oziroma predloga amandmaja vlade k temu členu. Zato predlagatelj meni, da je amandma k 14. členu vsebinsko že povzet v predlogu zakona.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospa dr. Hren-Vencljeva.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Gospa državna sekretarka. Jaz samo trdim, da je tako zapisan prvi odstavek nejasen. Mislim, da moramo stremeti tudi, da imamo v zakonih razumljivo slovenščino, ne samo neko, da ne rečem, niti ne strokovne latovščine, ampak neko povezavo besed in glagolov med seboj. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za predlagani amandma? (28 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem amandma pod številko dva. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (20 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da drugi amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem 14. člen. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 14. člen? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo člen 14 smo sprejeli.
Smo pri 16. členu in petih amandmajih. Želi kdo o njih razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (36 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 2. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (24 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 3. Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (24 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 4. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 5. Ugotovimo sklepčnost! (42 prisotnih.) Drugič ugotavljamo sklepčnost. (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem 16. člen. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 16. člen? (33 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo 16. člen sprejeli.
Smo pri 17. členu in amandmaju poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov, ki ga vlada in matično delovno telo podpirata. Želi kdo razpravljati? Dr. Hren-Vencljeva, prosim. Je že v redu.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 17. člen. Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 17. člen? (36 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Smo pri 18. členu in amandmaju vlade, ki ga matično delovno telo podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem 18. člen. Ugotovimo sklepčnost! (43 prisotnih.) Drugič ugotavljamo sklepčnost. (53 prisotnih.)
Kdo je za 18. člen? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo 18. člen sprejeli.
Smo pri 19. členu in amandmaju poslanske skupine SKD, ki ga vlada in matično delovno telo podpirata. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (45 prisotnih.) Drugič ugotavljamo sklepčnost. (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli. Na glasovanje dajem 19. člen. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za 19. člen? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo člen 19 sprejeli.
Smo pri členu 22. Imamo dva amandmaja. Vlada jih vlaga, matično delovno telo jih podpira. Želi kdo razpravljati? Dr. Hren-Vencljeva.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala. 22. člen govori o preizkušanju živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili. Seveda v okviru tega tudi pri izvajanju uradnega zdravstvenega nadzorstva in pa kdo je pristojen. Vendar pa moram vprašati gospo državno sekretarko, zakaj so popravili besedilo iz ministra, pristojnega za veterinarstvo, v predstojnika veterinarske uprave, ki je pa pravzaprav nižja sarža od ministrstva? To je samo del ministrstva in verjetno vse te stvari gredo ven s podpisi ministra, ne s podpisi predstojnika veterinarske uprave. Ker se mi zdi čudno in doslej v zakonodaji seveda smo vedno "ministrstvo pristojno za" navajali.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospa državna sekretarka, prosim!
DUNJA PIŠKUR-KOSMAČ: Hvala, za besedo. Ta zakon smo uskladili z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o veterinarstvu, ki ga je državni zbor sprejel 16.12.1999. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo? Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem amandma pod številko 1. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma smo sprejeli.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 2. Ugotovimo sklepčnost! (43 prisotnih.) Drugič ugotavljamo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma smo sprejeli.
Na glasovanje dajem 22. člen. Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 22. člen? (37 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da smo 22. člen sprejeli.
Smo pri 23. členu, dveh amandmajih vlade. Matično delovno telo ju podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajam na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (44 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! Obrazložitev glasu, dr. Hren-Vencelj.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Poglejte, v prejšnjem amandmaju k 22. členu ste izglasovali, da je veterinarska uprava tista, ki je odgovorna za preizkušanje živil in izdelkov ter izvajanje uradnega zdravstvenega nadzora itn. in imenovanje oziroma pogojev za pridobitev imenovanja za opravljanje preizkušanja. Torej ta določa veterinarska uprava. V tem členu pa daste zopet ministru, pristojnem za veterinarstvo in ministru, pristojnem za kmetijstvo in prehrano. Zdaj, jaz mislim, da je to med seboj v koliziji, pa pojasnite, če ni.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospa državna sekretarka.
DUNJA PIŠKUR-KOSMAČ: Hvala za besedo. V 22. členu gre za nadzor, v tem 23. členu gre pa za predpis, ki zagotavlja usposobljenost referenčnih laboratorijev, in za to je pa pristojen minister.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (39 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 23. člen. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 23. člen? (38 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 23. člen sprejet.
Smo pri 24. členu, amandma vlade, ki ga matično delovno telo podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem 24. člen. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 24. člen? (36 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Smo pri 27. členu in amandmaju vlade, ki ga matično delovno telo podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem 27. člen. Ugotovimo sklepčnost! (39 poslancev.) Drugič ugotavljamo sklepčnost. (52 prisotnih.)
Kdo je za 27. člen? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Smo pri 29. členu, kjer imamo dva amandmaja, ki jih vlaga vlada, matično delovno telo ju podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 2. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 29. člen. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 29. člen? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Smo pri 31. členu in treh amandmajih, ki jih vlaga vlada, matično delovno telo jih podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 2. Ugotovimo sklepčnost! (42 prisotnih.) Drugič ugotavljamo sklepčnost. (51 prisotnih.)
Kdo je za drugi amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 3. Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem 31. člen. Ugotovimo sklepčnost! (44 prisotnih.) Drugič ugotavljamo sklepčnost. (52 prisotnih.)
Kdo je za člen? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo 31. člen sprejeli. Smo pri členu 32 in imamo dva amandmaja vlade. Matično delovno telo ju podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (43 prisotnih.) Drugič ugotavljamo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem amandm pod številko 2. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem člen 32. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za člen 32? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen 32 sprejet.
Smo pri členu 33 in amandmaju vlade. Želi kdo razpravljati? Matično delovno telo ga podpira. (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma je sprejet in člen spremenjen. Smo pri členu 34. Imamo osem amandmajev. Želi kdo o njih razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Na glasovanje dajem amandma pod številko 1. Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 2. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (33 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Amandma pod številko 3. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Smo pri amandmaju številka 4. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju številka 5. Ugotovimo sklepčnost! (44 prisotnih.) Drugič ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 5? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Amandma pod številko 6. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju pod številko 7. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Amandma pod številko 8. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Drugič ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem 34. člen. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (33 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Smo pri 35. členu in treh amandmajih, ki jih vlaga vlada, matično delovno telo jih podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (40 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! Obrazložitev glasu. Se opravičujem. Gospa dr. Hren-Vencelj. Izvolite.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala. Ponavadi imamo v kazenski zakonodaji od-do. Zdaj pa, ko se je spodnja meja črtala že v prvem odstavku 150.000, zdaj v drugem 100.000, pomeni, da je lahko nekdo kaznovan tudi z enim tolarjem ali pa z 250.000 ali pa 150.000. Ne vem, če je to pametno. S tem pravzaprav si rušimo avtoriteto ali kot je nekdo rekel, kako se to razlaga.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dr. Hren-Vencelj, boste glasovala za ali proti? Niste rekla. Proti. Dobro. Hvala. Želi kdo odgovoriti? Gospa državna sekretarka. Se opravičujem, obrazložitev glasu je že, gospa državna sekretarka, ni razprave. Se opravičujem. Torej glasujemo o amandmaju pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 3. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 35. člen. Ugotovimo sklepčnost! (45 prisotnih.) Drugič ugotavljamo sklepčnost. (50 prisotnih.)
Kdo je za 35. člen? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Smo pri 37. členu in amandmaju vlade, ki ga matično delovno telo podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet in člen tudi spremenjen.
Smo pri 38. členu in amandmaju vlade, ki ga matično delovno telo podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (45 prisotnih.) Drugič ugotavljamo sklepčnost. (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 38. člen. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 38. člen? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Tehnika deluje, kajne? Dobro.
Imamo amandma vlade za novi 39.a člen, ki ga matično delovno telo podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma za novi 39.a člen sprejet.
Prehajamo na razpravo o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Kdo želi besedo?
Ker ne želi nihče razpravljati, dajem na glasovanje preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Prehajamo na razpravo o naslovu zakona. Želi kdo razpravljati o naslovu zakona? Ker ne želi nihče razpravljati, prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotovimo sklepčnost! (45 prisotnih.) Drugič ugotavljamo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
V razpravo dajem še naslednji predlog sklepa: "Predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi vlada Republike Slovenije." Želi v tej zvezi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje o tem sklepu. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (34 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Besedo ima državna sekretarka dr. Piškurjeva.
DUNJA PIŠKUR-KOSMAČ: Hvala, za besedo. Predlagam, da se tretja obravnava tega zakona opravi skladno z drugim odstavkom 194. člena Poslovnika državnega zbora. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Dajem predlog na glasovanje. Najprej razpravo, se opravičujem. Želi kdo razpravljati o tem predlogu? (Ne želi.) Dajem predlog na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za predlog? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 9. TOČKO DNEVNEGA REDA - PRVA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O MEDIJIH. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Minister za kulturo, dr. Jožef Školč. Se opravičujem! Jožef Školč, minister za kulturo.
JOŽEF ŠKOLČ: Hvala lepa gospod podpredsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. Predlog zakona o medijih, ki ga predlagamo v prvo obravnavo, spada v sklop tistih zakonov, ki jih je potrebno uskladiti z evropsko zakonodajo in je, kolikor sledim tem razpravam v državnem zboru, eden redkih, za katerega vlada predlaga, da se ga sprejme v običajnem trofaznem postopku. Menim, da je tako prav, iz preprostega razloga, ker ta zakon ureja izjemno občutljivo področje, ne samo znotraj medijev, ampak tudi v razmerjih med mediji in javnostjo, med zainteresiranimi posamezniki itn. Zakon je vlada določila v tekstu, ki ga imate objavljenega v Poročevalcu maja lanskega leta, in ga je tudi poslala v državni zbor, mislim da 11. maja. Od takrat do danes je bilo opravljeno veliko število usklajevanj z najrazličnejšimi zainteresiranimi.
Če dovolite, da naštejem ključne, potem so tu društvo novinarjev, tu je sindikat novinarjev, tu je zainteresirana sekcija na gospodarski zbornici, tu je nenazadnje svet za radiodifuzijo, tu so pripombe javne televizije, tu so pripombe zasebnih televizij, tu so pripombe lokalnih in privatnih radijskih in televizijskih postaj in njihovi interesi so bili marsikdaj diametralno nasprotni. Bila je velika diskusija o pravici do popravka in do odgovora. Bila je velika diskusija o statusu novinarjev. Bile so in so še odprte velike diskusije o omejevanju lastninskih deležev v medijih.
Od lanskega leta pa do letos je bilo, bom rekel, tako rekoč konsenzualno sprejetega več kot 90% tega zakona in zato so stališča sklepov, ki jih je oblikovalo vaše matično delovno telo, tisto, kar omogoča, da bo tekst za drugo branje v marsikateri rešitvi bistveno drugačen. Za to sodelovanje tako odbora za kulturo kot sekretariata državnega zbora za zakonodajo in pravne zadeve se zahvaljujem, ker je prek teh razprav prišlo do izčiščenja marsikaterega problema.
Ravno tako je matični odbor predvidel, da bi po prvi obravnavi šli v dodatno razgrnitev teksta zakona za drugo branje in odprtih dilemah, in znotraj tega, predvidevam, da lahko najdemo rešitev za zaprtje še drugih vprašanj. So pa zadeve, o katerih ne bo mogoče, tako kot to ni bilo mogoče v drugih državah, odločiti drugače kot z glasovanjem, predvsem ko gre za diametralno nasprotna stališča okrog oglaševanja v posameznih terminih, okrog oglaševanja na sploh, okrog omejevanja deležev v teh medijih.
Kakorkoli, ta zakon prinaša v relaciji do zakonodaje s tega področja nekaj novosti in hkrati povzema vsebino teh direktiv. Velja povedati, da ob tem zakonu obstoji še vedno zakon, ki ureja položaj javne RTV, in da so tudi k temu zakonu vložene določene spremembe, in da del vprašanj, ki so se postavljala ob tem zakonu, pravzaprav sodi v razpravo o zakonu o javni RTV Slovenija. Ta zakon je bil po vašem koledarju predviden za mesec maj. Ali bo meseca maja na dnevnem redu seje državnega zbora ali ne, sam ne vem.
Ne vem, če je smiselno, da bi zdaj predstavljal zakon po posameznih sklopih in po teh odprtih dilemah, ker je bilo teh diskusij tudi v državnem zboru kar precej. Tisto, kar bi si seveda na ministrstvu in v vladi želeli je, da se podpre stališča matičnega odbora, če ravno niso, bom rekel, v celoti povzela vseh tistih stališč, ki jih je znotraj teh razprav usklajevalo ministrstvo za kulturo, ker ta stališča na nek način omogočajo, da korektno pripravimo zakon za drugo obravnavo. Zdelo bi se mi smiselno samo opozoriti na neko stvar, ki je ostala vis-ŕ-vis sprejetih stališc odprta, je pa hkrati bila, predvsem s strani javne televizije, pričakovana, da jo bo vlada zagovarjala, da ne bi v tem času omejevali možnosti RTV Slovenija v pridobivanju prihodkov iz naslova reklam. Matični odbor tega ni podprl. Vlada in ministrstvo sta stala na stališču, da ne poznamo dovolj vseh številk o poslovanju javne RTV in da bi ta poseg v prihodke iz naslova reklam in drugih plačanih prispevkov lahko ogrozil dodatno poslovanje RTV. In iz tega vidika to pomeni, za predstavo, štiri milijarde tolarjev približno. Naše stališče je bilo, da se RTV-ju z zakonom ne zaostruje pogojev. To je zadeva, o kateri je bil, mislim, da vložen amandma in je treba na nek način glasovati. Hvala lepa, za pozornost in za dosedanje sodelovanje.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala ministru Jožefu Školču. Predlog zakona je obravnaval odbor za kulturo, šolstvo in šport kot matično delovno telo. Prosim predsednika, da poroča o delu odbora. Janez Mežan!
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Spoštovani predsedujoči, poslanke in poslanci, predstavniki vlade. Lep pozdrav, tudi v mojem imenu. Odbor za kulturo, šolstvo in šport se je na dveh sejah in kar nekaj ur ukvarjal s predlogom zakona o medijih. V splošni razpravi so člani odbora in tudi nekateri drugi vabljeni ugotavljali, da je predlog zakona primerna podlaga za pripravo zakona za drugo obravnavo. V svojih pripombah in predlogih pa so med drugim menili, da se opravi javna predstavitev mnenje o predlogu zakona, kasneje smo izglasovali, da se ta javna predstavitev opravi med prvo in drugo obravnavo oziroma ko predlagatelj že vnese stališča v predlog za drugo obravnavo, da se v zakonu opredeli strokovno znanje, ki je potrebno za opravljanje novinarskega poklica; da se v zakonu zmanjša predlagana količina oglaševanja pri RTV Slovenija; da je del pogodbe med novinarjem in izdajateljem tudi vsebinska zasnova oziroma programska zasnova vsakega medija in da se tako ohrani rešitev, ki je v veljavnem zakonu o javnih glasilih; da se v zakon vključijo določila, ki bodo omogočala novinarjem dajanje mnenj k imenovanju odgovornega urednika; da se v zakonu opredeli, da novinar oziroma avtor prispevka ni v nobenem primeru dolžan razkrivati vira informacij; da se podpre variantni predlog k 100. členu; da je treba v zakonu postaviti jasno razmejitev med javnimi in zasebnimi mediji, predvsem glede na vire financiranja; da se opredeli, komu so mediji odgovorni, ali trgu, državi in tako dalje; da morajo biti v zakonu poleg kulturnih vsebin poudarjene tudi druge vsebine, izobraževalne, socialne in tako dalje; da se izpostavi različnost položaja tiskanih medijev, tiskanih elektronskih medijev in še kaj.
Na koncu, po izčrpni razpravi, je odbor najprej sprejel predlog, da je predlog zakona v prvi obravnavi primerna podlaga za drugo obravnavo, nato pa podprl tudi 28 stališč, ki jih imate zapisane v poročilu. Posebej naj povem, da smo se opredeljevali tudi do posameznih različic k nekaterim členom predloga zakona, in v 25. ter 26. stališču imate tudi zapisano, katere variante oziroma katere različice smo podprli, in v 26., katerih ne.
V imenu odbora predlagam, da podpremo sklep, da je predlog zakona primerna podlaga za drugo obravnavo, in da podpremo tudi stališča, ki jih je odbor podprl na svoji seji. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod predsednik. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Prosim, gospa Nada Skuk, Slovenski krščanski demokrati.
NADA SKUK: Hvala za besedo. Pozdravljeni, kolegi in kolegice ter predstavniki vlade! Podprli bomo tiste rešitve v zakonu, ki bodo zagotavljale pluralnost medijev in omogočale preživetje tudi malim medijem, ker so le-ti tudi tisti, ki prispevajo k pestrosti informacij, in podpirali bomo tiste rešitve, ki bodo zagotavljale neodvisnost medijev in predvsem neodvisnost novinarjev, in pa, seveda, tudi rešitve, ki bodo zagotavljale obstoj nacionalni televiziji, ki jo je ustanovil ta parlament, in ki je dolžna izpolnjevati naloge glede informiranja, vzgoje in izobraževanja in tako naprej; vemo, da take naloge komercialno niso zanimive, zato jim je treba pomagati, da preživijo.
Želeli bi pa tudi, da se upošteva opozorilo sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve in se za drugo obravnavo proučijo rešitve, ki so predvidene v zakonu, in sicer, treba je spoštovati legalitetno načelo za delo upravnih organov in zato je treba proučiti pooblastila za izdajo podzakonskih predpisov, ki so naložena ministrstvu, in izdelati kriterije in merila, na podlagi katerih bo lahko ministrstvo te podzakonske akte izdelalo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Na pripombo iz dvorane, zaenkrat predsedstvo... Se pripomba umika? Torej mi še nimamo obvestila za eno stranko. Dobro. V imenu poslanske skupine Socialdemokratske stranke, gospod Mežan.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Še enkrat lep pozdrav! Naša poslanska skupina bo podprla predlog zakona o medijih v prvi obravnavi, oziroma to, da je predlog zakona primerna podlaga za pripravo zakona za drugo obravnavo, in podprla bo tudi vsa stališča, ki smo jih že sprejeli na odboru.
Predlog zakona je, kot je bilo že rečeno, eden od zakonov iz paketa, ki ga moramo pač uskladiti z ostalo Evropo. Vendar pa je hkrati tudi eden tistih zakonov, ki je bil že, pa verjetno še bo, deležen velike pozornosti, tako s strani tistih, ki se jih bo ta zakon neposredno dotikal, to so pač izdajatelji, novinarji, lastniki medijev itn., in pa seveda tako tistih, ki se jih dotika tako rekoč vsak dan, ko iz različnih medijev, tako elektronskih kot tiskanih, sprejemamo razno razne informacije.
Da je ta zakon eden od pomembnih zakonov, nam seveda priča tudi več kot 50 stališč, ki so bila nekje izoblikovana v tistem predpostopku, preden je bil predlog zakona vložen v proceduro in ki jih je kasneje tudi ministrstvo posredovalo našemu matičnemu odboru. Na odboru smo potem, mislim, da okoli 28 teh stališč tudi vključili v stališča odbora. Še več, odločili smo se tudi, da po prvi obravnavi, torej od tistega trenutka, ko bo vložen predlog zakona v proceduro za drugo obravnavo, tudi organiziramo javno predstavitev mnenj, na kateri bi še enkrat preverili, ali je ta predlog zakona takšen, da bi bil pač primeren za večino tistih, ki jih pač prizadeva.
Navsezadnje pa je predlog zakona pomemben, oziroma da se križajo ob njem tudi različni interesi, nam kažejo tudi različice, ki so zapisane k posameznim členom.
Skratka, po našem mnenju predlog zakona o medijih potrebujemo in pričakujemo, da ga bo vlada kot predlagateljica čim prej pripravila za drugo obravnavo. Na javni predstavitvi mnenj pa se naj izkristalizirajo še kakšna mnenja, ki jih bo morda treba vnesti v sam zakon. Predvsem pa mislim, da bi bilo najpomembneje, da ob tem zakonu pride v ospredje tisto, kar je zapisano v 6. členu tega predloga zakona, ki govori o svobodi izražanja. Pa dovolite, da ga citiram: "Dejavnost medijev temelji na svobodi izražanja, nedotakljivosti in varstvu človekove osebnosti in dostojanstva, na svobodnem pretoku informacij in odprtosti medijev za različna mnenja, prepričanja in za raznolike vsebine, na avtonomnosti urednikov, novinarjev in drugih avtorjev pri ustvarjanju programskih vsebin, v skladu s programskimi zasnovami in profesionalnimi kodeksi, ter na osebni odgovornosti novinarjev oziroma drugih avtorjev prispevkov in urednikov za posledice njihovega dela." Ta člen se mi, seveda, zdi tisti najbistvenejši, ko govorimo o svobodi izražanja in odgovornosti tistih, ki nam vsak dan zagotavljajo vse vrste informacij. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. V imenu poslanske skupine liberalne demokracije bo govoril Rudi Moge.
RUDOLF MOGE: Predsedujoči, hvala lepa za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci! Star latinski izrek pravi, "impensa monumenti supervacua est, memoria nostri dukabit si vita meruimos", ali v prevodu, "stroški za spomenik so odveč, spomin na nas bo trajal, če smo si z delom to zaslužili", v današnjem času pa na splošno rečemo, "spomin na nas bo trajal, če so mediji to zabeležili". In skozi ta očala lahko tudi kot politiki gledamo na ta zakon in skozi ta očala je tudi liberalna demokracija gledala na ta zakon. Vzela ga je z vso resnostjo in iz tiste množice več kot 50 različnih predlogov in dilem, kako naj bi zakon izgledal, smo potem poskušali s pomočjo, takrat še naših koalicijskih partnerjev, to je s Slovensko ljudsko stranko in pa DeSUS-om izoblikovati 24 stališč, na podlagi katerih mislimo, da bi ta zakon bil dober tudi pri tem, ko gremo v Evropo. Te, skrbno pretehtane misli smo prelili v stališča. Izgleda, da je vsa ta stališča, razen dveh, ki sta bili malo popravljeni, odbor sprejel za svoja, zato bo liberalna demokracija podprla sprejem stališč, ki jih je podal odbor, in se mi zdi, da če bodo ti, ki bodo zakon pripravili za drugo obravnavo, ta stališča skrbno prelili v člene zakona, da bo potem tudi tak zakon v drugi obravnavi imel obliko, ki si je v liberalni demokraciji tudi želimo.
Zakonu na pot bi rekel naslednje: da če se le da in če bomo še naprej obstajali, bi želeli, da bi čim prej prišel v proceduro, kajti tudi dobro organizirani mediji, z dobro organizacijo tudi v vodenju in z dobrimi pogramskimi osnovami odsevajo navsezadnje tudi kvaliteto življenja v tej državi. Zato bo liberalna demokracija podprla vsa stališča, ki jih je podal matični odbor, in mislimo, da nam bo lahko na podlagi tega predlagatelj predlagal kvaliteten zakon. S podrobnostmi vas pa tukaj, zaradi tega, ker vem, da ste dobro sami preštudirali vsa ta stališča, pa ne bom utrujal. Hvala lepa, ker ste me poslušali.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Moge. Želi še katera poslanska skupina besedo? (Ne želi.) Dajem besedo poslankam in poslancem. Pisnih prijav nimam, razprava je na pet minut. Kdo želi razpravljati? Prosim, gospod Jagodnik.
JOŽEF JAGODNIK: Hvala, za besedo, gospod predsednik. Podpiram stališča, ki so bila oblikovana pri zakonu, ki ga obravnavamo. Zlasti pa bi poudaril, da je zelo potrebno rešiti avtonomnosti novinarjev, avtonomnost hiš, razmejiti komercialo od nacionalnega interesa, ker mislim, da pelje v pravo pot, zaščititi tako imenovane lokalne, majhne medije, ki v primerjavi s komercialno uspešnejšimi nacionalnimi velikimi hišami nimajo enakovrednih možnosti. Podpiram vsa stališča, ki so bila izoblikovana, mislim, da peljejo k evropskosti načina urejevanja slovenskega medijskega prostora.
Rad bi pa vprašal predlagatelje in tudi vas, predsednik, oziroma nas v državnem zboru. Pogrešam eno stališče, ki je bilo izraženo v tem državnem zboru ne dolgo tega, ko smo obravnavali poročilo o varuhu človekovih pravic. Spomnili se boste, da je bila omenjena ideja, da bi ob razpravi o medijih, o medijskem zakonu, proučili predlagatelji možnosti uvedbe varuha človekovih pravic tudi, kar zadeva javno obveščanje. Takrat je bil ta sklep sprejet, mesec dni je nazaj, niti mesec dni ni minilo. Bi vas prosil, da pojasnite, zakaj to stališče ni prišlo v razpravo in zakaj se ni znašlo na seznamu 28 stališč. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Jagodnik, formalno tega stališča še nihče do sedaj ni vložil, mogoče bo pa še do konca razprave še lahko vloženo. Prosim!
JOŽEF JAGODNIK: Oprostite, gospod podpredsednik. To stališče je bilo formalno vloženo, ko smo razpravljali o ombudsmanu in je bilo tudi izglasovano v tem zboru. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Po poslovniku stališča predlaga matično delovno telo, poslanci pa lahko dopolnimo ta stališča. Mislim, da bo priložnost, da to opravimo, ker delovno telo tega ni storilo. Razprava. Kdo želi še naprej razpravljati? Ker ne želi nihče razpravljati, sprašujem... Se opravičujem, gospod Potrč, prosim.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Jaz bom najprej povedal svoje mnenje k načinu pripravljanja tega zakona. Vem, da bo šlo v prazno, ampak mislim, da je prav, kljub temu, da zaključujemo mandat, to povedati. Reči, da je zakon, ki ima 28 stališč, primerna podlaga za drugo obravnavo, je po mojem, bi rekel, smešno. Jaz tukaj razumem predlagatelje, vlado, da ima takšen interes, čeprav bo morala v bistvu zakon pisati na novo. Ne razumem, da to sprejema državni zbor. Posebej zaradi tega, ker so mnoga od teh stališč vsebinsko zelo pomembna, posebej zato, ker je zakon bil, upravičeno ali ne, pospremljen z mnogimi vprašanji, posebej z vprašanji položaja novinarjev, njihove avtonomnosti, posebej z vprašanjem tudi načina financiranja različnih vrst medijev. In primernost ali neprimernost je rešitev v tem delu. Vse to smo na neki način z razpravami, ki so bile, zakrili in pričakujemo, da bomo rešili z novim tekstom zakona, ki bo šel kasneje, ko bo že pripravljen na podlagi teh 28 stališč, v javno razpravo. Iz te javne razprave - za katere vemo, kaj pomenijo - bomo potem pač v drugi obravnavi, recimo, imeli dober zakon ali pa imeli zelo zelo veliko potrebnih in nujnih amandmajev in na ta način pisali zakon, ki se nam zdi vsem za obveščanje državljanov in konec koncev tudi za razvoj demokracije v Sloveniji zelo zelo pomemben. Jaz ne govorim v želji ali pa v upanju, da bi se kaj spremenilo, ker je ta državni zbor že prevečkrat, sicer res takrat še, ko je koalicija delovala, bil nepripravljen kakršnekoli pametne metode dela upoštevati, in če je enkrat nekaj koalicija sklenila, je pač sklenila, ampak vladna koalicija, razlagajo gospodje iz LDS-a, je pripravila zakon in se potem zmenila, da zakon ni dober in dopolnila s 24 stališči in zdaj mi drugi pa naj rečemo, da je pa potem zakon dober.
Jaz imam skratka resne pomisleke glede takega načina delanja zakona. In vprašal bi rad, dovolj konkretno, ker se govori v šifrah, katera so tista sporna vprašanja, ki so ostala ob pripravljenih stališčih še odprta in bi jih bilo treba usklajevati. Nihče jih ne želi povedati. Prav bi bilo, da bi jih izvedeli. Kolikor vem, so deloma povezana z vprašanjem izdajanja vira informacij, kar ni nepomembno vprašanje, ni nepomembno, okoli tega se veliko zgodb vrši in to je ena od stvari, ki položaj novinarja naredi kvalitetnejši, samostojnejši ali ne, in prav bi bilo, da okoli tega predlagatelj zakona ali pa tudi tisti, ki pravite, da ste stališča pisali, poveste.
In drugo vprašanje, prav tako zelo pomembno, je vprašanje načina financiranja javnega zavoda RTV Slovenija. Ob njihovem mnenju, da zakon, tako kot je predlagan, glede na realne razmere v Sloveniji bistveno omejuje možnost njihovega financiranja tudi iz reklam, ob dejstvu, da to ponekod ali pa povsod v Evropi ni tako urejeno, da ponekod komercialnih televizij ni, da pri nas komercialne televizije ne pokrivajo vsega slovenskega prostora, da so komercialne televizije v svoji dejavnosti drugače usmerjene kot pomemben del programa javnega zavoda RTV, ki mora skrbeti za manjšine v domovini in za slovenske manjšine v tujini, ki mora skrbeti za jezik, ki mora skrbeti za kulturno produkcijo in še marsikaj. Deloma smo to rešili za naprej z najemnino, za nazaj tega problema nismo rešili. Vse tisto, kar se je dogajalo ob osamosvojitveni vojni, je ostalo nepokrito in izguba še vedno traja. Torej, tudi to vprašanje financiranja bi prosil, da se dovolj jasno izpostavi, ker mislim, da ni ustrezno rešeno. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Roman Jakič.
ROMAN JAKIČ: Spoštovani podpredsednik, spoštovane kolegice in spoštovani kolegi! Sam bom podprl ta zakon, ker menim, da je kljub pomislekom, ki jih je povedal predgovornik, zakon kljub vsemu primeren za drugo obravnavo, tudi s sprejetimi dodatnimi sklepi, ki jih je sprejelo, konec koncev, matično delovno telo; res pa je, da je na predlog skupine poslancev s prvopodpisanim kolegom Mogetom, vendar gre seveda za stališča matičnega delovnega telesa, ki je, moram reči, dolgo in zelo detajlno razpravljalo in se odločalo o predlaganem zakonu.
Moram reči, da očitek, da ta zakon ni doživel širše diskusije, ne drži. Namreč, v trenutku, ko je bil ta zakon objavljen, 11. maja 1999, so se v oblikovanje stališč ali pa v oblikovanje samega teksta vključili vsi, tudi novinarji, in mislim, da je novinarski sindikat tudi na tej točki, ki govori o izdajanju vira podatkov, pristal na dikcijo, ki je sedaj zapisana v zakonu, da je novinar ščiten, da je ščiten vir, da pa v posebnih primerih, ki so navedeni, pa ta vir kljub vsemu, če to terja višja sila, mora biti odkrit.
Poleg vsega tega sem tudi sam vložil dopolnjevalni predlog, ki ste ga ravnokar dobili na klopi in bi ga rad tukaj še enkrat javno predstavil. In sicer predlagam, da naj kot poseben finančni vir sklada za medije predlagatelj predpiše takse izdajateljev televizijskih programov od predvajanja oglasov, ki se namenjajo za spodbujanje avdiovizualne produkcije. Kot vidite, v obrazložitvi piše, in to seveda resno menim, da je za razvoj sodobnih medijev bistvenega pomena razvoj avdiovizualne produkcije. V evropskih državah je to pomembna kulturno-gospodarska panoga, v Sloveniji pa na tem področju seveda močno zaostajamo. Proizvodnjo je, po mojem mnenju, nujno spodbuditi tako s proračunskimi sredstvi kot s preusmeritvijo dela zasebnih sredstev iz dobičkonosnih dejavnosti v deficitarni produkcijski sektor. Vprašanje je v tem trenutku prelomno, tako z vidika zaostanka v eni od najperspektivnejših tehnološko razvitih gospodarskih panog kot tudi z vidika ohranjanja nacionalne in kulturne identitete na področju medijev. Sklad za medije pa je inštrument, ki omogoča ustrezne spodbujevalne ukrepe in je kot takšen primerljiv s odobnimi inštrumenti v večini držav Evropske unije.
In ker sem končal z obrazložitvijo svojega dopolnjevalnega predloga seveda sem končal z Evropsko unijo, naj še enkrat spomnim oziroma opozorim kolegice in kolege, da je seveda ta zakon zakon, ki ga od nas terja, ali - jaz nerad govorim, da ga od nas terja, ker mislim, da vse zakone, ki jih sprejemamo in so v harmoniji z evropskim pravnim redom, so zakoni, ki tudi nam koristijo. Ampak ne mine dan, vsaj jaz imam to izkušnjo, v kontaktu z Brusljem, tudi z našo misijo, da ne bi omenili seveda tako bruseljski uradniki, predvsem pa predstavniki slovenske misije v Bruslju, da je seveda zakon o medijih potreben in da seveda Evropska unija pričakuje, da ta zakon spravimo skozi proceduro v parlamentu. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Prosim, gospod Rejc! Potem pa gospod minister.
IZIDOR REJC: Hvala, gospod podpredsednik, za besedo. Spoštovane gospe in spoštovani gospodje! Ni pred mano noben strah ali pa neka zavora, da ne bi ta zakon podprl tudi za drugo obravnavo oziroma v prvi obravnavi in da bi ga pripravili za drugo obravnavo. Vedeti je treba, da so mediji gotovo, kot temu rečemo, največkrat sedma sila ali izjemno pomemben, bi rekel, sopotnik našega življenja in vpliva na našo držo, pamet, bi rekel, razmišljanje, vedenje, znanje, vpliv na mlado generacijo. Delujejo lahko vzgojno ali pa ravno obratno, delujejo na vse strani in na vsa možna, bi rekel, človekova gledanja, tako da so izjemno pomembni. Vendar, ker smo tu pred tem, da sprejemamo evropski zakon oziroma zakon, ki naj bo usklajen z evropsko zakonodajo, menim, da bomo bili pod preveliko preizkušnjo ravno zaradi tega, ker je tam gotovo poudarek naslednji: mi ne gremo, sedaj se ne pripravljamo, da gremo v Ameriko, ampak da gremo v Evropo in mi pa smo informativno nekako zelo pod ameriško, bi rekel, masažo in ameriškim vplivom. Temu se ne bo moč izogniti. To dobro vemo, da Združene države Amerike s svojo močjo, s svojim kapitalom že skrbijo, da se primerno usedejo v našo zavest in v zavest prihajajoče generacije.
Vendar, ko prihajamo v evropsko skupnost, je pa gotovo res, da prihajamo v gospodarsko, politično in tudi kulturno sredino, za katero pravimo, da smo za tja in da smo dejansko del tega že. Gotovo pa je res, da bo potrebno na osnovi tega zakona odpreti možnosti tudi tem evropskim proizvajalcem in evropskim ponudnikom te medijske kulture, pa medijskega vplivanja in da je to ena od glavnih reči.
Glede tega pa, ko so neke pripombe, da bi morda na naši nacionalni televiziji zmanjševali možnost reklamiranja itn., ker smo ravno prej slišali, da je nacionalna televizija tista, ki naj skrbi za, bom temu rekel narodovo zavest, za jezik, za kulturo, za sporočila, zgodovinska, skratka za vse to, kar je nekaj vrednega in kar pomeni oboroževanje mlajših, srednjih in starejših za to, da je življenje čimbolj usklajeno, čim bolj nekje v duhu nekega narodovega telesa. Menim, da je to bolj vprašanje, kako se ta reklama vključuje v sam program. Mene toliko ne moti, mene bolj moti, da se recimo ena reklama v enem večeru štirikrat ali pa šestkrat ponovi. Mislim, to je že mučenje, ker da se recimo neka reklama pojavi šestkrat v enem večeru ali pa celo desetkrat, potem je to seveda že nerviranje in seveda to nikamor ne gre. Se pravi, tudi v sporočilu nekega reklamiranja ali v sporočilu nekega obveščanja prebivalstva o nečem, kaj bi radi, da bi kupili ali se pridružili ali pa bili lastnik nečesa, je najbrž treba dobiti tudi neki bonton, neko merilo, s katerim se to napravi na kulturen način. Tako bi moral reči drugače še, da tudi tisti, ki pripravljajo, te agencije, ki pripravljajo ta reklamna sporočila, morajo tudi vedeti, kaj je pravi pristop ali pa, kaj je butanje v človekov mir, v človekovo gledanje in seveda že tako rekoč nerviranje. Za nacionalko sem prepričan, da je to bolj stvar enega kulturnega vključevanja tega sporočila in takih sporočil, ker ne bi bilo prav, da bi to njim zmanjšali na račun tega, da bodo morali vse narediti, kar bomo zahtevali, drugi bodo pa delali, kar bodo hoteli. Tako da menim, da je treba medijem pustiti določeno svobodno voljo. Razumljivo. Vendar gotovo, ko bo zakon sprejet, bodo morali te stvari prilagoditi, kar pa seveda zavisi predvsem od nivoja programskega pristopa in seveda tistih, ki bodo ta program vodili in seveda ga nam posredovali. Zakon je za sprejeti in menim, da je tudi zdaj ena od bistvenih strani, ker na osnovi tega bomo vsaj priklonili svojo voljo interesom Evropske skupnosti, kar pa menim, da to ni posebno težak problem. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod minister, prosim.
JOŽEF ŠKOLČ: Hvala lepa. Jaz bi dal rad nekaj zelo kratkih pojasnil k tem dovolj tehtnim opombam. Smisel zakona je točno v tem, kar je govoril gospod Rejc, vsaj glede te direktive, ki narekuje spremembo na tem področju. Zahteva se od držav kandidatk, da na neki način zaščitijo evropsko vsebino in seveda se tudi zahteva del regulacije v povezavi z, recimo temu, nasiljem določenih reklam v tem medijskem prostoru.
Zdi se mi smiselno odgovoriti tudi na pripombo gospoda Potrča. Mi smo to isto dilemo tehtali. Povedal sem, da smo 11. maja oddali tekst, ki ga sedaj z dopolnili bistveno spreminjamo. S to oddajo teksta državnemu zboru in hkrati zavezo, da vodimo diskusijo z zainteresiranimi naprej, je prihajalo do uskladitve posameznih členov. Mi smo pravzaprav delali nekaj drugega, da imamo na zalogi tako rekoč napisane člene, ki jih sedaj pokrivajo ta stališča. In ne bi imeli te vrste konsenza za sprejem te zakonodaje v državnem zboru, če ne bi z vsemi, ki sem jih prej našteval - morda velja posebej povedati, da so na del sprememb vplivali eksperti Sveta Evrope, na del sprememb direktorat za medije pri petnajsterici in tudi ne nazadnje konvencija o čezmejni televiziji, ki jo je državni zbor v tem času sprejel. Tako da bi bilo, se strinjam, lažje brati ta zakon, če bi ga predložili v že spremenjenem tekstu. Moram reči, da sem kot človek, ki se mu je zdelo, da je vešč procedure, šel zelo natančno predlagati te sklepe, ki jih je bilo pravzaprav okrog 60 in to pokrivajo. Tako da mislim, da je bila ta diskusija korektna in da je na nek način upoštevala interese vseh vpletenih.
Znotraj tega smo se pa pogovarjali tudi o stvareh, o katerih je govorila v imenu poslanske skupine gospa Skukova. Pluralnost medijev je - vsaj ko gre za kulturne vsebine - nastavljen nov mehanizem, ki omogoča podporo tem vsebinam, kot pri filmskem skladu, da skrajšam, kulturnim, izobraževalnim, dokumentarnim, z nastavkom nekega sklada, ki se napaja iz štirih virov. Četrti vir je ta, ki ga je s svojim amandmajem podprl gospod Jakič. Na ta način mi dejansko lahko pridemo do tega, da imamo del denarja, ki ga namenjamo svobodnim producentom, ki potem lahko sklepajo posle z različnimi televizijami ali pa tudi različnimi televizijami, ki igrajo pomembno vlogo. To je konstrukcija te rešitve.
O položaju novinarjev je bilo veliko izgovorjenega. Imeli smo tudi možnost, ki ni bila podprta, da na koncu pravzaprav novinarji lahko zaprosijo za povračilo prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje na podoben način, kot je to za kulturne delavce. To ni bilo sprejeto, so pa drugi mehanizmi, ki ščitijo to svobodo izražanja, o kateri je govoril gospod Mežan. Ključna stvar, ki jo je ta zakon pred evropskimi navodili pripeljal, je zaščita virov. Zaščita virov gre v tem zakonu tako daleč, da če ne bo spremenjen kazenski zakon, naš domači, ni potrebno v tem trenutku novinarju v nobenem primeru izdati vira svojega informiranja.
Tisto, kar je govoril gospod Jagodnik, moram reči, da mi nismo šli tako daleč, da bi predlagali posebnega varuha za probleme, ki nastajajo v povezavi, predvsem z močjo medijev. To je relevanten problem povsod po svetu. Mi smo se ukvarjali posredno s tem vprašanjem, in sicer po eni strani s to natančno izpeljavo pravice do odgovora in popravka, in po drugi strani seveda s tem, da bi predvsem v elektronskih medijih v celoti uveljavili načelo objektivnosti obveščanja. To je sicer enostavno zapisati, izvesti pa bistveno težje, in če bo ta pobuda padla kot dodaten sklep, se mi zdi vredna premisleka za naslednjo obravnavo.
Financiranje RTV-ja in drugi problemi, o katerih je v zvezi z RTV-jem govoril gospod Potrč, pa kot sem že prej rekel, niso predmet tega zakona, ampak tega posebnega zakona, ki ureja položaj javne televizije. Tako, da me tudi ta diskusija v tem trenutku hrabri, da mi lahko za drugo obravnavo na osnovi teh stališč in sklepov in tudi teh dodatnih, pripravimo tak tekst, ki bo imel bistveno manjše, zmeraj pa verjetno nekaj vprašanj v povezavi z mediji. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod minister.
Želi še kdo razpravljati? (Ne želi.) Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem splošno razpravo. Ali ste kolegice in kolegi pripravljeni še par minut potegniti, da to točko končamo? Hvala lepa.
Torej prehajamo na predlog oziroma razpravo o sklepih in stališčih matičnega delovnega telesa. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prvi sklep je... Prosim? Da. V redu. Najprej dajem v razpravo prvi sklep matičnega delovnega telesa, ki se glasi: "Predlog zakona o medijih - prva obravnava - je primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo." Kdo želi besedo? (Nihče.) Dajem predlagani sklep na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za takšen sklep? (44 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.) Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Prehajamo na razpravo o stališčih, ki jih je pripravilo matično delovno telo in so zapisana v poročilu delovnega telesa, ter dodatnih stališčih, ki ste jih dobili na klop, in sicer Janeza Kopača, Romana Jakiča in pa stališče gospoda Jagodnika, ki bo vsak čas prišlo na mizo oziroma, če dovolite, da ga preberem. K stališčem matičnega delovnega telesa vlagam naslednje dopolnilno stališče: "Predlagatelj naj pri pripravi zakona za drugo obravnavo prouči možnost, da v zakon vključi uvedbo varuha človekovih pravic za področje javnih medijev." Dajem vsa ta stališča v razpravo. Prosim, gospa Skukova.
NADA SKUK: Se opravičujem, kolegice in kolegi, če ste rekli, da pač nadaljujemo! Jaz se želim oglasiti pri dopolnjevalnem predlogu gospoda Janeza Kopača. Mislim, da bi bilo korektno, gospod Kopač, da iz tega dopolnjevalnega predloga naredite tri, ker to so tri čisto različne stvari in mislim, da ni korektno, da se tako stlači tri različne teme v eno in prisili kolege, da o tem glasujemo kot o eni. Jaz mislim, da je prvo stališče: "Predlagatelj naj pri pripravi zakona o medijih..." Drugo stališče je: "Prouči naj možnost radiotelevizije do neomejenega predvajanja glasov..." In tretje stališče je: "Preuči možnost, da zakon ne izključi iz definicije..." Mislim, da bi bilo korektno, da trikrat glasujemo, ne enkrat. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Še kdo? Zaključujem razpravo in dajem na glasovanje najprej dopolnjevalno stališče. Prvo je gospoda Kopača. Želite kaj spremeniti, gospod Kopač? (Ne.) Se prouči. Dobro. Dajem najprej stališče gospoda Kopača na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Drugič ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.)
Samo še obvestilo, prosim. Prekinjam to točko dnevnega reda. Nadaljevali jo bomo jutri po končani izredni seji, torej to 9. točko in potem po dnevnem redu dalje. Danes ob 15.00 uri pričenjamo izredno sejo.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 19. APRILA 2000 OB 13.06 URI.)