Sejo je vodila Eda Okretič-Salmič, podpredsednica. Seja se je pričela ob 10.08 uri.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 10. seje državnega zbora Republike Slovenije. Obveščena sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Rudolf Moge, Miroslav Luci, Štefan Klinc, Jožef Špindler, Janez Kramberger, Jurij Malovrh, Janez Mežan, Borut Pahor, Jože Avšič, Peter Hrastelj, Vladimir Čeligoj, Franc Jazbec, Maria Pozsonec, Andrej Gerenčer, Herman Tomažič, Roman Jakič, Tone Partljič, za pričetek seje Bojan Kontič od 12.00 ure dalje, Vili Trofenik, Darinka Mravljak, Rudolf Petan, Franc Potočnik in Zmago Jelinčič. Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani! (56 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na sejo smo vabili predstavnike vlade Republike Slovenije in vsi prav lepo pozdravljeni. Današnje nadaljevanje 10. seje bomo pričeli z obravnavo včeraj prekinjene 38. točke dnevnega reda, to je predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti - tretja obravnava. Potem bo zbor pričel in obravnaval 12. točko, to je predloga zakona o poroštvu Republike Slovenije za najetje posojil za izgradnjo termoelektrarne Trbovlje III, druga obravnava, 41. točko, to je predloga zakona o kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, druga obravnava itd.
Prehajamo na NADALJEVANJE 38. TOČKE DNEVNEGA REDA, TO JE NA TRETJO OBRAVNAVO, IN SICER PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZAPOSLOVANJU IN ZAVAROVANJU ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI. Včeraj smo prekinili točko pri sprejemanju amandmajev, in sicer danes dajem v obravnavo amandma oziroma dva amandmaja k 11. členu. Kdo želi besedo? Predlagatelj prvega je poslanska skupina Socialdemokratske stranke Slovenije, vlada in matično delovno telo ga podpirata. Predlagatelj drugega je vlada Republike Slovenije in matično delovno telo ga podpira.
Ugotavljam, da ni razpravljavcev in dajem predlagana amandmaja na glasovanje. Glasujemo o prvem amandmaju. Ugotavljamo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo amandma izglasovali.
Na glasovanje dajem še drugi amandma. Ugotavljamo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo amandma izglasovali.
V razpravo dajem amandma k 12. členu. Predlagatelj je poslanska skupina Združene liste socialnih demokratov, vlada in matično delovno telo ga ne podpirata. Kdo želi besedo? Gospa Zbačnikova ima besedo. Lepo prosim, če prisluhnemo gospe Zbačnikovi.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep pozdrav! Še enkrat imam nekaj pripomb, kot smo imeli že pripombe na odboru in kot je imel pripombo sekratariat.
Ali ni vsebovana rešitev v drugem odstavku tega člena, ki je oblikovana kot dodatni pogoj za pridobitev pravice do denarnega nadomestila in s tem predlagatelj vzpostavi razmerje med to rešitvijo in splošnimi pogoji za pridobitev denarnega nadomestila, povzročila, prvič, nejasnosti pri izvedbi zakona; in drugič, ali bodoči upravičenci izgubijo svojo pravico, če tega dodatnega pogoja ne izvršijo v očitno prekluzivnih rokih za uveljavljanje svojih pravic iz zavarovanja v primeru brezposelnosti, ob tem, da se upošteva novi odstavek.
Še enkrat sprašujem vlado in prosim za pojasnilo, tudi glede na opozorila sekretariata in na opozorila, ki so bila že dana na odboru. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala gospe Zbačnikovi. Želi še kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na glasovanje o amandmaju k 12. členu. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (16 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil izglasovan.
V razpravo dajem dva amandmaja k 15. členu. Prvega predlaga poslanska skupina Združene liste, vlada in matično delovno telo ga ne podpirata. Drugega predlaga poslanska skupina Socialdemokratske stranke, ki ga vlada in matično delovno telo ravno tako ne podpirata. Kdo želi besedo? Prosim, besedo ima gospod Kontič.
BOJAN KONTIČ: Hvala. Spoštovana gospa podpredsednica, spoštovane gospe in gospodje poslanci, predstavniki vlade! Smo pri členu, ki v bistvu najbolj temeljito posega v pravice brezposelnih, seveda s to spremembo zakona o zavarovanju za primer brezposelnosti. Tu imamo dva amandmaja. Moram priznati, da je amandma Socialdemokratske stranke celo ugodnejši, boljši od amandmaja Združene liste socialnih demokratov. Zato je verjetno potrebno - o tem se bo gospa podpredsednica odločila - ker je tudi bolj odmaknjen in je verjetno potrebno o njem najprej glasovati, pa potem o amandmaju Združene liste socialnih demokratov.
Kljub vsemu bi rad povedal to, da ko poslušam te razprave, ki jih v bistvu danes skorajda pri tem zakonu ni, in ko spremljam aktivnosti vlade na tem področju, dobivam občutek, da je v naši državi najbolje, če se upokojiš, ko vsaj delno izpolnjuješ pogoje za upokojitev in da postaneš brezposelen danes, kajti jutri bodo zadeve že hujše, se pravi, restriktivnejše.
Če pogledam ta amandma, ki smo ga vložili v Združeni listi socialnih demokratov in pravi, da se šteje 1 mesec za vsako dopolnjeno leto zavarovanja do 10. leta zavarovanja in potem pol meseca za vsako dopolnjeno leto nad 10 let zavarovanja in seveda to varovalko za starejše nad 50 let, bi dejal, da kljub vsemu ne veliko, ampak malo pa le prispeva k temu, da se nadomestilo podaljša, sprejemanje nadomestila, na primer od enega do pet let, do pet mesecev, sedaj je predvideno tri mesece s to spremembo; od 5 do 15 let je predvidenih 6 mesecev prejemanja nadomestila, po našem predlogu bi bilo to od 5 do 12,5 meseca. Od 9 mesecev za zavarovanje od 15 do 25 let, mi predlagamo 12,5 do 17,5 meseca. Od 12 mesecev za zavarovanje nad 25 let mi predlagamo 17,5 meseca in potem 0,5 meseca na leto in seveda to, kar sem že prej povedal.
Predlagam, da podpremo amandma socialdemokratske stranke, ki je ugodnejši od amandmaja združene liste socialnih demokratov. V primeru, da pa ta amandma ne bo sprejet, pa predlagam, da sprejmemo neko vmesno rešitev med obema, med predlogom, ki ga je podala vlada kot predlagatelj, in med amandmajem, ki ga vlaga socialdemokratska stranka, to je amandma Združene liste socialnih demokratov in če smo za neko vmesno rešitev, potem je ta amandma tudi pravi. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. No, jaz bi samo vprašala, če kdo nasprotuje temu predlogu, da obrnemo vrstni red glasovanja, to pomeni, da najprej bi glasovali o amandmaju poslanske skupine socialdemokratske stranke in potem pa o amandmaju poslanske skupine združene liste. Torej očitno so ugovori in se s tem ne strinjajo, torej predlagamo, da glasujemo najprej o prvem amandmaju. Razpravo želite? Prosim, se opravičujem. Besedo ima gospod Pukšič. Se opravičujem, nisem videla, da želite razpravljati.
FRANC PUKŠIČ: Jaz sem želel razpravo po glasovanju, pa ko ste rekli, da boste spremenili vrstni red, potem pač sedaj, sicer pa je k 15. členu tako ali tako vseeno, ali minuto prej ali minuto kasneje.
Poglejte, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovana gospa podpredsednica!
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Jaz bi prosila, če se v dvorani nekoliko umirimo, tisti, ki želite kakorkoli razpravljati, o čemerkoli, lepo prosim, če stopite v preddverje dvorane. Prosim, gospod Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa. Jaz mislim, da je danes razprava o dopolnitvah zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, ta tretja obravnava in seveda sprejemanje amandmajev v tretji obravnavi eden izmed zelo pomembnih zakonov, spremembe zakona, zgleda da manj atraktiven, je pa seveda zelo pomemben prav za teh 130.000, 140.000 brezposelnih oseb, ki jih trenutno imamo v državi, kar je seveda občutno preveč in je odraz očitno vladajoče politike. Drugo pa, zelo pomemben še za tiste, ki so prav na robu tega ali še bodo imeli, torej zaposlitev ali ne. Predvsem so zadeve precej alarmantne tam, kjer ostaneta oba starša z malimi otroci in seveda tudi na zimski čas, skratka, brez zaposlitve.
Zato je odločitev o tem amandmaju, spoštovane poslanke in poslanci, zelo pomembna in ni je za vzeti tako čez palec, ampak dajte resno razmisliti in seveda ta amandma podpreti. Gre za pravico do denarnega nadomestila, ki bi lahko trajalo, torej 3 mesece za zavarovanje od 9 do 12 mesecev, denarno nadomestilo 6 mesecev za tiste, ki so torej bili zaposleni od 12 do 16 mesecev, 8 mesecev denarnega nadomestila za zavarovanje od 16 do 20 mesecev. 10 mesecev za zavarovanje od 20 do 24 mesecev, 12 mesecev za zavarovanje nad 24 mesecev, 18 mesecev za zavarovanje od 15 do 20 let ter 24 mesecev za zavarovanje nad 20 let.
Poglejte, zakaj je pravzaprav zelo pomembna postavka 12 let za zavarovanje nad 24 mesecev. Veliko mladih dobiva takoimenovane začasne zaposlitve za določen čas in nekako v 12 mesecih z nekaterimi drugimi spremembami členov tega zakona se bo mogoče le izkazala alternativa, da se zopet poišče služba. Naš predlagani amandma upošteva rešitve, ki so uveljavljene v nekaterih zahodnoevropskih državah, in dejstvo, da predlagana novela zakona bistveno zaostruje pogoje za prejemanje denarnih nadomestil. Tako predlagana rešitev zagotavlja večini brezposelnih oseb, da vsaj 12 mesecev prejemajo denarno nadomestilo. To je še posebej pomembno za tiste osebe, ki vzdržujejo družinske člane, in ki zaradi tega potrebujejo določeno stopnjo materialne varnosti, na primer tudi za mlade družine.
Vladni predlog pa zagotavlja brezposelnim osebam, ki vzdržujejo mlade družine, le za dobo 3 oziroma 6 mesecev. Mislim, da je vladni predlog nesprejemljiv in bi s sprejetjem tega amandmaja nekako pomagali prebroditi tisto najhujše obdobje. Vemo, da je šok, ko nekdo izgubi delovno mesto, ko ostane brezposeln. Sploh je to šok, če so to mlade družine, v večji meri pa seveda so, ker nimajo ne enih ali drugih materialnih pogojev, že tako ali tako neurejenih. Namreč, dobro vemo, da je reševanje stanovanjske politike v naši državi na žalost predvsem za mlade družine popolnoma zamrlo. Odprto je samo za tiste, ki imajo velike vsote denarja, saj vemo, da je kvadratni meter stanovanjske površine tam od 2 do 3 tisoč nemških mark.
Zato predlagam, da amandma k 15. členu Socialdemokratske stranke podprete. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Pukšič. Želi še kdo besedo? (Ne.) Prehajamo na glasovanje. Najprej glasujemo o drugem amandmaju, če je ta sprejet, je potem naslednji amandma, o katerem bomo glasovali - o amandmaju Združene liste - brezpredmeten. Najprej glasujemo o drugem amandmaju poslanske skupine Socialdemokratske stranke, ker je bolj oddaljen kot prvi. Ugotavljamo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (24 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni izglasovan.
Na glasovanje dajem še drugi amandma, amandma pod številko 1 poslanske skupine združene liste. Obrazložitev glasu, gospod Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Ker prejšnji amandma ni bil podprt, bi predlagal, da bi vsaj ta amandma, ki ga predlaga združena lista, podprli. Ni tako dober za brezposelne osebe, kot je bil naš, pa vendar je bistveno boljši, kot je vladni amandma. Vsaj tu poskušajmo doseči skupni dogovor in enkrat reči tudi za brezposelne oziroma še za tiste, ki bodo jutri, pojutrišnjem brez, da to popravimo. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Pukšič. Gospod Ribičič želi obrazložiti svoj glas.
DR. CIRIL RIBIČIČ: No, redko se dogaja, da so vsi socialdemokrati tega zbora enotni, zato je vredno obrazložiti glas in opozoriti na to, da je bistvo tega amandmaja, da se vsaj bistveno ne poslabša položaj zaposlenih in če bo to zavrnjeno, bo pomenilo, da stranke, ki v svojem programu posebej govorijo o teh vprašanjih, da njihove pripombe niste upoštevali. Zato bi vas še enkrat pozval, da premislite in po premisleku podprete ta amandma. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Preidimo na glasovanje! Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za? (30 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da smo amandma izglasovali.
Prosim, gospod Rokavec ima besedo.
FRANCI ROKAVEC: Lep pozdrav! Prosil bi, če bi se lahko ponovilo glasovanje, ker sem se zmotil.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Torej, kdo je za to, da ponovimo glasovanje o tem amandmaju? Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ponovitev glasovanja? (43 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da ponovno glasujemo o amandmaju, ki ga je predlagala poslanska skupina združene liste. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (29 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil izglasovan.
V razpravo dajem amandma k 16. členu, ki ga predlaga poslanska skupina Socialdemokratske stranke. V razpravi je amandma k 16. členu. Ugotavljam, da ni razpravljalcev.
Preidimo na glasovanje o tem amandmaju. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (23 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil izglasovan.
V razpravo dajem amandma k 19. členu. Prosim, gospa Zbačnikova ima besedo. Predlagatelj je vlada Republike Slovenije, matično delovno telo ga podpira.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Jaz bi rada, preden gremo k temu amandmaju, samo ponovno prosila vlado za tolmačenje 17.b člena.
Namreč, sprašujem vlado, kako je lahko predlagala amandma, ki ni pravno usklajen z 9. točko 15. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Nadomestilo za čas bolezni je namreč pravica, ki zaposlenim sledi iz dela. S tem, ko namerava vlada dodatno obremeniti zdravstveno blagajno ob ohranjanju iste prispevne stopnje, se bo moral namreč zmanjšati obseg pravic za druge zavarovance, ki jih zagotavlja obvezno zdravstveno zavarovanje, namreč za otroke, nosečnice, kmete, delavce, upokojence.
Kaj torej misli vlada doseči s tem, ko prelaga bremena iz enega meseca na drugo in to zopet bodo nosili zavarovanci in tisti, ki jim gredo vse te pravice iz obveznega zavarovanje ob tem, da sem seznanjena, da se vse obremenitve, ki jih socialni resor prelaga na zdravstvo, sprejmejo v vladi s sklepom, da se ne bo dvignila prispevna stopnja za zdravstvo. In kaj to pomeni, naj še enkrat povem. Zmanjšanje pravice za otroke, delavce, kmete, upokojence. Zato me zanima in bi zato prosila še enkrat, ali je možno, da se to pravno pogleda, ker to ni zaenkrat usklajeno s to vašo spremembo v predlaganem zakonu. Ali je to, to se pravi, da se pravno oceno usklajenost amandmaja 17. člena z veljavnim zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, saj ta predlog zakona v tem členu istočasno ne razveljavlja določil 15. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju. Zato ponovno opozarjam, kaj to pomeni.
In drugo, tudi sprašujem, kajti po novem predlogu naj bi odrejali bolezensko odsotnost zdravniki, ki bi jih po tem določilu določil minister za delo. To se pravi, da bodo posebni zdravniki s svojimi odločbami posegali v finance tretjega plačnika. Sprašujem še enkrat vlado za pojasnilo, kako misli to rešiti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Prosim za pojasnilo predstavnico vlade. Besedo ima gospa Zdenka Kovač, državna sekretarka.
MAG. ZDENKA KOVAČ: Lepo pozdravljeni! Dovolite mi, da vam podam kratko pojasnilo k temu, kar je kot problem izpostavila kolegica poslanka, in sicer glede prenosa določenih obveznosti za plačevanje denarnih nadomestil v času, ko brezposelne osebe iz zdravstvenih razlogov niso sposobne sprejeti dela na zdravstveno zavarovalnico.
Najprej naj pojasnim, kaj nas je k temu vodilo. Če dobro pogledate konsistentnost določb in tudi definicijo brezposelne osebe, v kateri govorimo o tem, da je brezposelna oseba takrat, ko seveda je sposobna sprejeti zaposlitev, iz tega seveda jasno izhaja, da ne more biti brezposelna oseba takrat, ko gre za dalj časa trajajočo odsotnost oziroma nesposobnost sprejemanja zaposlitve iz zdravstvenih razlogov. To je torej bil prvi razlog, ki nas je vodil k temu, da smo seveda potem iskali rešitev, ki je analogna, kot je v času sklepanja delovnega razmerja. Namreč zavedati se moramo, da je v času, ko so ljudje prijavljeni v skladu za zavarovanje za primer brezposelnosti, potrebno njihov položaj seveda maksimalno izenačiti s položajem delavca, ki je bil v delovnem razmerju. In seveda zaradi tega je nujno potrebno, da tudi v primeru, ko gre za zavarovanje za primer brezposelnosti in ko brezposelna oseba ni sposobna sprejeti zaposlitve iz zdravstvenih razlogov, upoštevamo enako določilo kot to velja v zakonu o delovnih razmerjih. Da pa zdravstvena zavarovalnica ne bo spoštovala tega določila, to seveda ne drži. Kajti, če samo potegnem analogijo, s tem, da recimo republiški zavod za zaposlovanje kot matična institucija na področju zaposlovanja, v 10 različnih zakonih dobiva nove obveznosti in jih vse, ki so zakonsko opredeljene, mora spoštovati, tudi to isto velja za zdravstveno zavarovalnico.
Še eno zadevo bi poudarila. Rečeno je bilo, da zdravstvena zavarovalnica za to nima denarja in da bodo druge pravice kršene. Zavod za zaposlovanje v času prejemanja denarnega nadomestila in v času prejemanja denarne pomoči za vse zavarovance plačuje prispevek za zdravstveno zavarovanje, tako kot delodajalec. Zato tudi v tem zakonu predlagamo, da enako kot delodajalec tudi ravna v času, ko skrbi za brezposelene osebe. To pomeni, da bo po sedanji delovno pravni zakonodaji do 30 dni poravnaval stroške sam, če bo šlo pa za bolezensko odsotnost, ki je daljša od 30 dni bo za tako brezposelno osebo, ker jo bo izločil iz evidence aktivnih, začasno izločil iz evidence aktivnih iskalcev zaposlitve, ker tudi ne morejo biti, zrefundiral ta sredstva od zdravstvene zavarovalnice. Podobno kot to delajo drugi delodajalci.
V tem je cel princip, ki smo ga v tem zakonu določili. Mi smo zadeve tudi preverjali in mislimo, da je zadeva dosti konsistentno izpeljana. Opozorila bi pa tudi na to, da seveda je tudi vlada to zadevo obravnavala in je potrdila predlog, ki ga je predlagalo ministrstvo, tako da mislimo, da zadeva absolutno ni sporna tudi z vidika drugih ministrstev. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Gospa Zbačnikova ima besedo.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Na žalost se z vami gospa državna sekretarka ne morem strinjati.
Po vseh teh preverjanjih, namreč nadomestilo plače je pravica delavca iz delovnega razmerja in mu nadomešča plačo v času, ko ne more delati zaradi različnih razlogov. Pogoj torej je, da bi v primeru, da ne bi prišlo do odsotnosti z dela, delavec opravlja konkretno delo. Nadomestilo za primer brezposelnosti, pa ni take narave. Ne gre za aktivni status in nadomestilo zagotavlja brezposelni osebi socialno varnost v primeru, ko nima dela. Zato mislim, da je nesprejemljiva zamenjava enega nadomestila z drugim nadomestilom. Tako bi se lahko zgodilo, da bi prejemnica nadomestila za porodniški dopust, ki zboli ali prejemnik pokojnine v času bolezni zamenjal eno dajatev z drugim. Tukaj pa gre sedaj za 800 milijard.
In če samo pogledamo, kako je to v evropskih državah. Pri nas zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju določa, da imajo status zavarovanca, brezposelne osebe, ki prejemajo nadomestilo plače pri zavodu za zaposlovanje. 48. člen istega zakona pa določa, da plačuje prispevek za pravice do zdravstvenih storitev, povračilo potnih stroškov, pogrebnino in posmrtnino zavod za zaposlovanje. Med naštetimi pravicami ni nadomestila plače, ker to ni pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in se zanjo torej ne plačuje prispevek. Kar pomeni, da na to pravico brezposelne osebe niso bile zavarovane. Enako določbo vsebuje tudi zakon o prispevkih za socialno varnost. Ob pregledu ureditve zakonodaje v nekaterih evropskih deželah Evropske unije lahko ugotovimo, da nekatere države kot pogoj za ureditev statusa brezposelne osebe zahtevajo, da je ob prijavi v zavarovanje oseba sposobna za delo, to je Portugalska, Irska, Belgija, Grčija. Medtem ko druge tega pogoja ne postavljajo, Francija, Luksemburg, Španija, Anglija; oziroma nekatere urejajo obveznost sporočanja podatkov v primeru bolezni, Nemčija, Nizozemska. Nikjer pa ne poznajo, da bi v času brezposelnosti posebej plačevali čas odsotnosti za bolezen.
Zato menim, da moje opozorilo ni brezpredmetno, da gre za pravno neurejeno zakonodajo, in bojim se, da bo ob tem, ko je v socialnem resorju v vladi sprejet sklep, da se prispevna stopnja ne bo dvignila, teh 800 milijard šlo na račun nekoga drugega. To se pravi, na račun otrok, delavcev, kmetov, upokojencev. Nekje je treba denar dobiti, ob tem, da se prispevna stopnja ne bo dvignila.
Zato še enkrat opozarjam s tega mesta, v tem državnem zboru smo sprejeli že veliko neustrezne zakonodaje, in upoštevajmo zakone, ustavo in dvignimo tudi ugled tega parlamenta. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospa Majda Zbačnik. Besedo ima še gospod Miran Potrč, nato pa predstavnica vlade.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Za dva sklopa vprašanj gre. Eden je, ali bo na podlagi zakonodaje takšna pravica sploh mogoča, in drugo je materialno vprašanje. Jaz bi ta moment rekel nekaj stavkov samo o drugem.
Poglejte, mi smo pred slabega pol leta sprejemali spremembe in dopolnitve zakona o zdravstvenem varstvu. Sprejeli smo jih na podlagi amandmajev, ki so bili na hitro pripravljeni, in takrat z zelo bežnim opozorilom ministrstva, da bo to lahko imelo morda tudi kakšen vpliv na obseg premije za prostovoljno zdravstveno zavarovanje, vendar da se ne bo zgodilo nič hudega. Od takrat naprej so bile premije dvakrat povečane. Ugotavlja se, da prostovoljno zavarovanje s temi premijami ne more pokrivati potreb in da bodo premije najbrž do konca leta povečane še enkrat. Poleg tega je v zakonu zapisano, in takrat nam je bilo rečeno, da bodo v bodoče premije odvisne tudi od rizičnosti posameznih skupin zavarovancev in da bodo tisti, ki so bolj rizični, plačevali več. Zdaj najbrž vemo, zelo poenostavljeno, rizični so gotovo, jaz kot laik govorim bolani, in rizični so gotovo tudi starejši. Pri enih in pri drugih so najbrž materialni problemi, razen kjer gre res za relativno visoke dohodke, bolj izraženi, ker je veliko drugih potreb, ki jih mora tak človek zaradi starosti ali zaradi bolezni pokrivati. Na hitro so bile sprejete stvari, problemi so resni.
Drugo. Zdravstvena zavarovalnica ima izgubo in ta moment posluje z izgubo in tudi razmišlja o tem, da bo prav zato, ker je izguba, stalno znova spreminjala listo zdravil, ki jih dobiš brezplačno, in listo zdravil, ki jih dobiš proti plačilu; da jih bo spreminjala zato, da bi bilo manj zdravil na račun zavoda in več za osebno plačilo. To ponovno prizadeva bolane ljudi, ki so v težjem položaju.
Govori se o tem, da imamo dober pravilnik, ki zagotavlja ustrezne cene zdravil v naši državi. Tako minister za zdravstvo kot direktor zdravstvene zavarovalnice se čudita - jaz zdaj malo karikiram, ampak ne veliko - zakaj ta pravilnik ne deluje, saj ga vendar imamo! Da pa so hkrati, čeprav bi morali imeti uvožena zdravila pri nas nižje cene kot v primerljivih državah, pri nas cene višje; in zdaj to minister ugotovi in zavod ugotavlja in pravi, da to ni lepo. Ampak to je premalo, če ni lepo! Ker tisti, ki potrebuje tako zdravilo, ga mora višje plačevati. Tu so trije primeri, zdaj imamo četrtega. Naj me nihče ne prepričuje, da to ne bo imelo vpliva, če bo moral zavod za zdravstveno varstvo plačevati, da ne bo imelo vpliva na obseg zdravstvenega varstva, na plačila, ki so možna.
Jaz mislim, da formalno, na žalost, se res ne da narediti več nič, zaradi tega, ker tukaj pač amandmaja ni. Zato bi jaz prosil predstavnike vlade, da nam vsaj tu zelo kategorično zatrdijo, da to vsaj v nekaj naslednjih mesecih, če ne v letu in več, ne bo razlog, zaradi katerega se bo kdo skliceval, da obstojajo problemi v financiranju zdravstvene blagajne, in da je zato dodatno treba nekaj pravice iz zdravstvenega varstva zmanjševati. Bojim se, da sicer kljub izjavi se bo to zgodilo, pa vsaj tako izjavo bi zelo kategorično od vlade rad slišal. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Potrč. Predlagam, da dam besedo še gospodu Mozetiču.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. Ja, to je bilo pa lepo, da ste mi dali, ker je v bistvu skoraj neke vrste replika na državno sekretarko oziroma predstavnico vlade.
Mislim, da je logika, ki jo zasleduje vlada, vsaj kakor jo jaz razumem iz tega, kar je bilo razloženo, nekam čudna. Dejansko, ker gre pri brezposelnosti iz zavoda za zaposlovanje, pač ki to oziroma ta zavod, ki to plačuje in ko bo pozval nekoga, ki je brezposeln, da gre nekaj delati, bo ta šel k zdravniku. In ko bo šel k zdravniku, bo pač recimo ugotovljeno, da je zbolel in po enem mesecu bo iz blagajne brezposelnosti šel na zdravstveno blagajno. Jaz, ta logika se mi zdi nekoliko nenavadna. Je pa za eno blagajno zanimiva, ker pač prenese breme na drugo.
In še druga stvar je. Poglejte, saj, mislim da je to praviloma in po zakonu najbrž bi tako tudi moralo biti, nihče ne postane brezposeln, zato ker je zbolel, ker to ni razlog za to, da izgubi službo in gre potem na blagajno za brezposelnega. Če je to tako, potem ne more iz te blagajne priti na drugo, ker tudi tisti, ki prvič išče zaposlitev, če ni zdrav, ne more dobiti službe. Kar pomeni, da to ni razlog, da bi postal brezposeln, in mislim, da je ta logika, ki jo zasleduje vlada, res nenavadna. Ker to pomeni ali pa kaže na to, da pri nas postajajo ljudje brezposelni, zato ker niso zdravstveno sposobni opravljati svojega dela, ne pa zato, ker dela ni. In ta logika se mi zdi res nenavadna. Dejstvo pa je, da bo prihajalo pa do tega, kar je kolega Potrč govoril, da bo enostavno ena blagajna prenesla svojo obvezo na drugo blagajno, na zdravstveno blagajno in verjetno, računajoč, da pri tej blagajni je pa večja možnost, da se bodo, bodisi prispevki dvigali, bodisi prostovoljno zavarovanje, ker se obvezno manjša in prenaša na prostovoljno zavarovanje in na tak način reševalo problem brezposelnosti.
Mislim, da ta logika ne vzdrži, ta logika ne vzdrži. Je pač en način, kako se poskuša reševati en problem, vendar mislim, da je ta način povsem napačen.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Mozetič. Sedaj pa vabim predstavnico vlade, državno sekretarko, gospod Zdenko Kovač, da da pojasnila.
MAG. ZDENKA KOVAČ: Hvala za besedo. Mislimo seveda, da logika vzdrži. V času, ko je delavec zaposlen, se zavaruje za različne rizike. Zavaruje se za primer brezposelnosti in po tem zakonu bo seveda zavarovan za tisti čas, ko bo postal brezposeln in bo sposoben iskati zaposlitev in jo tudi sprejeti, ko jo bo dobil. Hkrati se v času, ko je zaposlen, seveda zavaruje tudi za rizik zaradi bolezni. In seveda tako kot v času, ko je zaposlen, v času, ko je nekdo prek 30 dni nesposoben za delo, prevzame ta rizik zdravstvena zavarovalnica, ga bo morala seveda prevzeti tudi v primeru, ko v času brezposelnosti ne bo sposoben sprejeti dela. Glede na to, da tudi zavod za zaposlovanje, kot sem že prej poudarila, v času, ko je delavec brezposeln in aktivno išče delo, prevzema oziroma vplačuje v zdravstveno zavarovalnico enak prispevek kot delodajalec za čas nezmožnosti, torej zavarovanja, je dosedanja ureditev bila nekonsistentna in zato jo seveda s tem zakonom uvajamo.
In seveda, gospod Potrč, jaz ne vem, kaj se bo zgodilo, kot predstavnica vlade, vse na zdravstvenem zavarovanju. Vsekakor pa lahko zagotovim, da zato, ker bodo ti ljudje prešli in bodo koristili samo tiste pravice, za katere so sedaj vplačevali, se zdravstvena stopnja ne bo povečala; lahko pa, da bo seveda tisoč drugih razlogov. Tako, da ne bi želela, da ko boste kdaj govorili o povečanju kakršnekoli stopnje, zvalili krivdo na te. Ker ti so doslej tudi že vplačevali, vendar niso koristili, kar pomeni, da je bil sedaj nekonsistenten sistem. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala gospe Kovač. Želi še kdo besedo? (Ne želi.)
Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje o amandmaju k 19. členu. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo amandma izglasovali.
V razpravo dajem... Proceduralno,gospod Potrč. Oh, se opravičujem! Gospod Ribičič ima besedo.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Nič hudega. Ravno o tem bom govoril, kako se poslanci motijo.
Gospod Rokavec se je - da najprej to povem, da sem se jaz takoj, ko sem dobil izpisek glasovanja, oglasil, se pravi, takoj, ko sem lahko. Po veljavnem poslovniku lahko ugovarja in zahteva ponovitev glasovanja nekdo, ki ugovarja ali poteku ali ugotovitvi izida glasovanja. Se pravi, ni res, da mu ni treba obrazložiti - mora obrazložiti! Zahteva predsedujoče je bila upravičena, pa je obrazložil, da se je zmotil. Se pravi, da hoče drugače glasovati, kot je glasoval.
Zdaj ne bom govoril o političnih vidikih nekoga, ki pride sem pa reče, da se je pomotoma odločil za to, da podpre pravice brezposelnih. Ampak govorim o tem, da se ni zmotil. Dokaz je pač izpisek; bil je proti pri prvem glasovanju in bil je proti pri drugem glasovanju. Se pravi, da smo imeli neresnično podlago za to ponovno glasovanje.
Moj proceduralni predlog je, da prosim gospo predsedujočo, da opozori poslance, da spoštujejo poslovnik in da ne predlagajo tukaj stvari na podlagi neresničnih podatkov. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Ribičič. Tudi sama v tem smislu, kot je predlagal gospod Ribičič, opozarjam vse poslance, naj se držijo poslovnika in naj ne izkoriščajo položaja.
Smo pri razpravi o amandmajih k 20. členu. Prvega je predlagala poslanska skupina združene liste, drugega pa vlada Republike Slovenije. Prvega vlada in matično delovno telo ne podpirata, drugi amandma pa matično delovno telo podpira. Gospod Potrč ima besedo.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Predlagani amandma k 20. členu je primer, pri katerem predlagatelji želimo samo to, da bi bilo besedilo zakona jasno. Ne predlagamo nobene vsebinske spremembe. Tudi predstavniki vlade nam zagotavljajo, da sigurno bo tako v praksi, kot mi predlagamo.
Zakaj gre? V sedmi in osmi alinei, če zakon obravnava primere v katerih zavarovancu preneha pravica do denarnega nadomestila. Najbrž vsi soglašamo, da so ti primeri pomembni in da ni vseeno, kaj je v zakonu zapisano, kdaj ti pravica do denarnega nadomestila, ki bo tako ali tako skrajšana in podobno preneha. V sedmi in osmi alinei sta dva primera, v katerih piše.
1. Odkloni neplačano začasno delo v primerih višje sile, poplava, potres in podobno.
2. Odkloni vključitev v program aktivne politike zaposlovanja.
Soglašamo, da če odkloni je gotovo razlog, da se mu vzame nadomestilo, ker bi se moral v tako delo vključiti. Edino o čemer smo razpravljali, je bilo, da bi bilo prav napisati, če odkloni brez upravičenih razlogov. Predstavniki vlade zatrjujejo, da sigurno bodo predstavniki zavoda vedno ugotavljali ali so razlogi upravičeni ali ne. Če bodo upravičeni, potem to ne bodo šteli. Mi pa pravimo. Kaj če se bo kakšen zmotil in tega ne bo upošteval. Ali ni vendar boljše imeti jasno zakonsko določbo. O tem smo dvakrat razpravljali na matičnem delovnem telesu in samo zato, ker gre za jasnejšo določbo, nismo dobili podpore. Reči moram res, da tega ne razumem, in to je razlog, zakaj malo več teh stvari razlagam, da boste videli, kako so bili zavrnjeni nekateri amandmaji, samo iz razloga, ker se je tako odločila koalicija. Ne dajmo pri takih stvareh, ker gre za ljudi, take stvari počenjati. Tu ni nobenih materialnih dodatnih pravic. Vsi trdijo, da bo nesporno tako. Samo eni pravijo, da je prav, da se napiše, da bo tako, drugi pa, da se taka pravica tudi, če ne bo napisana, daje uslužbencem zavoda.
Jaz prosim, da ta amandma podprete. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala gospod Potrč. Želi še kdo besedo? Ugotavljam, da ni razpravljavcev. Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje. Glasujemo o prvem amandmaju. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (27 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma. Predlagatelj je Vlada Republike Slovenije. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem dva amandmaja k 21. členu. Želi kdo besedo? Ni razpravljavcev. Prehajamo na glasovanje. Prvega predlaga poslanska skupina združene liste, vlada in matično delovno telo ga ne podpirata, drugega pa poslanska skupina Socialdemokratske stranke, ravno tako ga vlada in matično delovno telo ne podpirata. Glasujemo o prvem amandmaju. Ugotavljamo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (17 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni izglasovan.
Glasujmo o drugem amandmaju. Ugotavljamo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (21 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni izglasovan.
V razpravo dajem amandma k 22. členu. Predlagatelj je vlada Republike Slovenije, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne.) Prehajamo na glasovanje. Glasujmo o amandmaju k 22. členu. Ugotavljamo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo amandma izglasovali.
V razpravo dajem amandma k 23. členu. Predlagatelj je vlada Republike Slovenije, matično delovno telo ga podpira. Ugotavljam, da ni razpravljavcev. Prehajamo na glasovanje o amandmaju k 23. členu. Ugotavljamo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo amandma izglasovali.
V razpravo dajem amandma k 25. členu. Predlagatelj je poslanska skupina Socialdemokratske stranke, vlada in matično delovno telo ga ne podpirata. Gospod Pukšič želi besedo.
FRANC PUKŠIČ: Hvala za besedo. Spoštovana gospa podpredsednica, poslanke in poslanci! Zopet sem za nekaj konkretnega za to govornico. Vedno, ko imam argumente, stopim sem, nikoli brez njih, in tako bo tudi tokrat, vendar malokdaj se argumenti upoštevajo. Upam, da jih boste tokrat, ko jih bom tudi podkrepil s konkretnimi številkami, razlika pa bo tam za enih 10, 11 jurjev, starih seveda jurjev, tisočakov v žep brezposelnega ali pa ne. To pa bo vaša odločitev, pa skoraj ne morem verjeti, da bi se kdo odločil, da ti brezposelni kakšnih 10 tisočakov tolarjev ne bi dobili več, ker to za večino nas seveda ni kakšen večji izdatek. V tem primeru pa gre za preživeti celi mesec, nahraniti lačna usta, kupiti knjige in torbe za brezplačno osnovnošolstvo, plačati malico, prevoze itd.
Poglejte, v amandmaju k 25. členu predlagamo, da bi v drugem odstavku 35. člena besedilo zajamčene plače nadomestili z novim besedilom minimalne plače. Če bi to naredili, bi s tem amandmajem zvišali prag, do katerega je brezposelna oseba še opravičena do prejemanja denarne pomoči, iz dosedanjih 80% minimalne plače, tako bi se ta prag s tem dvignil. S tem bodo zagotovili brezposelnim osebam po prenehanju pravice do prejemanja denarnega nadomestila in v času prejemanju denarne pomoči minimalni eksistenčni minimum, pa res minimalni eksistenčni minimum. Če pogledamo na statistične podatke iz 20. maja letošnjega leta, je zajamčena plača, seveda govorim v bruto zneskih, 37.045, minimalna plača 64.666 in povprečna plača junij 1998 156.251. Seveda, to so bruto. Če na hitro skalkuliramo oziroma izračunamo, da je približno 40% dajatev od tega in še teh 80%, bi povečali torej prejemek tam iz 16 nekje na 26 ali 27 tisočakov, to je za tistih 10 ali 11 tisočakov več, kot pa če ostane tako, torej brez te spremembe. Zato predlagam, da amandma podprete, tako da bomo zamenjali zajamčeno z minimalno plačo. Verjamem, da toliko posluha za to najbolj ogroženo populacijo prebivalstva v Republiki Sloveniji pa bi že morali imeti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Pukšič. Želi še kdo besedo? Prosim, državna sekretarka, Zdenka Kovač ima besedo.
MAG. ZDENKA KOVAČ: Hvala za besedo, predsedujoča. Poglejte! Spoštovani kolegi, že v drugem branju smo opozarjali, zakaj ne moremo pristajati na spremembo tega termina, namreč celoten sistem, ki ga peljemo v tem zakonu, je naravnan na osnovo zajamčeno plačo. Tudi izpeljan je tako, da je stimulativen za aktiven pristop in destimulativen za pasiven pristop. Zato bi takšna menjava terminov popolnoma porušila konsistentnost tega zakona. Mislimo pa, da so tudi višine in zagotavljam vam, da so višine, ki so zagotovljene za prejemnike denarne pomoči, poleg tega pa glede na to, da tudi podaljšujemo čas sprejemanja denarne pomoči, tolikšne, da osnovno preživetje, ki nam ga tukaj poslanci ene od poslanskih skupin očitajo, je zagotovljeno.
Predlagamo, da podprete vladni amandma, ker bi sicer celotni sistem, za katerega se tukaj zavzemamo bil porušen. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Repliko ima gospod Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Repliciram državni sekretarki, ker strinjam se sicer z eno njeno ugotovitvijo, da je konsistentnost zakonodaje porušena. Vendar konsistentnost ne te zakonodaje, o kateri danes govorimo, ampak, spoštovana gospa državna sekretarka, konsistentnost zakonodaje o delovnih razmerjih je pa res porušena, ko nekateri dobivajo 200.000 mesečno po pogodbi poleg dohodka iz naslova pokojnin. Ta konsistentnost v zakonodaji je porušena. To je priznal tudi minister. Celo smo pričakovali, da bo toliko korekten, da bo zaradi te porušene konsistentnosti v zakonodaji celo odstopil, pa tega ni naredil.
Verjamem pa, da ministru Ropu za porušenje konsistentnosti v zakonodaji, če se spremeni zajamčena plača na minimalno plačo, ne bo nihče predlagal, ker s tem se konsistentnost zakonodaje ne bi porušila, ampak dogodilo bi se pač nekaj, da bi bila ta nadomestila za 10.000 tolarjev mesečno višja. Preživeti z 200.000 po pogodbi, zraven pokojnine, ki mu pripada, pa verjetno ni bistveno manjša od te vsote.
In še to. Dobiti naprej izplačano, je popolnoma nekaj drugega kot pa preživljati dvo, tri, štiričlansko družino, šoloobvezne otroke s 16, 17 tisočaki. Takšnih ljudi pa seveda imate v Slovenskih Goricah, Halozah, na Goričkem, Kozjanskem in še kje veliko. Dajte, bodimo resni in ne govoriti o pozkušenosti konsistentnosti.
Zato še enkrat poslanke in poslanci.
Predlagam, da se s tem ne bo niti porušil proračun, niti konsistentno zakonodajo. Ampak 2. člen ustave, ki piše, da smo pravna in socialna država - bomo v tistem drugem delu, kjer piše, da smo socialna država, dodali nekaj oprejemljivega in poskušali ta del ustave, 2. člen ustave vsaj nekako počasi začeti spoštovati. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala gospod Pukšič. Želi še kdo besedo? Ugotavljam, da ne. Prehajamo na glasovanje o tem amandmaju k 25. členu. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (24 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
V razpravo dajem dva amandmaja k 26. členu. Prvega predlaga vlada Republike Slovenije, matično delovno telo ga podpira. Drugega predlaga poslanska skupina Socialdemokratske stranke, vlada in matično delovno telo ga ne podpirata. Želi kdo besedo? (Nihče.) Prehajamo na glasovanje. Glasujemo o prvem amandmaju. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (20 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
V razpravo dajem amandma k 30. členu. Predlagatelj je vlada Republike Slovenije, matično delovno telo ga podpira. Ugotavljam, da ni razpravljavcev. Glasujemo o tem amandmaju. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (49 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem dva amandmaja k 32. členu. Prvega predlaga odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko. Vlada ga podpira. Drugega predlaga vlada, matično delovno telo ga podpira. Odpiram razpravo. Nihče ne želi razpravljati. Glasujemo o prvem amandmaju. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo amandma izglasovali.
Glasujemo o drugem amandmaju. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo amandma izglasovali.
V razpravo dajem amandma k 34. členu, ki ga predlaga vlada Republike Slovenije in ga matično delovno telo podpira. Ugotavljam, da ni razpravljalcev.
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! ( 47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo amandma izglasovali.
V razpravo dajem amandma k 35. členu. Predlagatelj je poslanska skupina Slovenske ljudske stranke, poslanska skupina Liberalne demokracije in poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev. Ugotavljam, da ni razpravljalcev.
Prehajamo na glasovanje o tem amandmaju. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma izglasovan.
V razpravo dajem amandma k 42. členu. Predlagatelj je poslanska skupina Slovenske ljudske stranke, Liberalne demokracije Slovenije in poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev. Ugotavljam, da ni razpravljalcev.
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma izglasovan.
V razpravo dajem amandma k 47. členu, ki ga predlaga vlada in ga matično delovno telo podpira. Razpravljati ne želi nihče.
Glasujemo o tem amandmaju. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem še zadnji amandma k 59. členu. Predlagatelj je vlada Republike Slovenije, matično delovno telo ga podpira. Razpravljalcev ni.
Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo amandma izglasovali.
Gospod Potrč želi besedo.
MIRAN POTRČ: Hvala, gospa predsedujoča. Spoštovane kolegice in kolegi! Kdor je dovolj natančno spremljal potek razprave in odločanja, je opazil, da je bilo matično delovno telo na svoji seji 16.9.98 opozorjeno tudi na vprašanje skladnosti ali neskladnosti predlaganega 61. člena v zvezi z možnostjo, da bi nekatera tolmačenja 61. člena posegla tudi v retroaktivno uporabo zakona. Zaradi tega je sprejel tudi sklep, da naprosi sekretariat, da to stvar še enkrat prouči. Sekretariat je proučil in nas je včeraj, 24.9., s svojim poročilom obvestil, da bi eventualna normativna nejasnost lahko obstajala. Ne trdi, da obstaja niti da ne, ampak da bi bilo možno na različne načine stvari razlagati.
Gre za pomembno stvar, ker gre za vprašanje, kdaj in pod kakšnimi pogoji se bo delavcem, ki jim preneha iz operativnih razlogov delovno razmerje in imajo 5 let do upokojitve, lahko zagotovila ta pravica po veljavnem zakonu ali ne. Da bi se to odpravilo, sem tudi v sodelovanju s predstavniki vlade ugotovil, in tudi sekretariata, da bi bila veliko čistejša in nesporna formulacija, ki pa vsebine ne spreminja, če bi v četrtem odstavku 61. člena namesto dela, kjer piše "v času 6 mesecev pred uveljavitvijo tega zakona", preprosto napisali "do uveljavitve tega zakona", da ne bi bilo spora. Tista odločba, ki je ostala dokončna do uveljavitve, se upošteva, tista, ki pa kasneje, pa ne pride v poštev. Formalno je možno ta zaplet rešiti in v korist jasnosti zakona najti rešitev, če državni zbor soglaša, da se za nekaj minut prekine seja in da se ponovno sestane matično delovno telo, ki pripravi takšen amandma, ker to še lahko stori, kasneje pa nadaljujemo, o tem glasujemo in pridemo tudi do končne odločitve o tem zakonu.
Ker so bila vprašanja, bi pri tem rad povedal, da naša poslanska skupina nima nobenega namena zavlačevati sprejema tega zakona in bo pri odločanju do konca o zakonu absolutno sodelovala. Gre samo za to, da se neka nejasnost, ki pa ni nepomembna, odkloni. Prosil bi, da predsednica in ministrstvo s tem soglaša in da tudi državni zbor potrdi, da se za 5 ali 10 minut, da se sestanemo, lahko dobimo in nato nadaljujemo sejo. To je pa besedilo.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Torej na podlagi sklepa matičnega ... prosim, gospa Zbačnik. Predsednica odbora ima besedo.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Še enkrat lep pozdrav! Popolnoma se strinjam z gospodom Potrčem. Na odboru je bil sprejet sklep, sekretariat je dal ponovno mnenje in tudi na odboru je predstavnica vlade, gospa državna sekretarka, poudarila, da bosta vlada in ministrstvo ta člen in odstavek do obravnave predloga zakona na seji državnega zbora še enkrat proučila in pripravila obrazložitev. Tega namreč nismo prejeli, zato mislim, da je ta pobuda najboljša in predlagam, da za 10 minut prekinemo sejo, se dobimo na izredni seji v prostoru kot običajno, da oblikujemo amandma in potem mnenje vlade in nadaljujemo sejo do konca te točke. Hvala.
MAG. ZDENKA KOVAČ: Hvala za besedo. Spoštovani! Res je, da smo se na zadnji seji odbora zavezali, da bomo podali še dodatno obrazložitev na današnji seji in smo jo tudi pripravili k 61. členu, ker so se resnično pojavljale že v času razprave dileme, ali gre tukaj za retrogradnost ali ne gre za retrogradnost ali je določba jasna ali nejasna. Ponovno želim poudariti, da smo po preučitvi tega četrtega odstavka prišli do zaključka, ki ga tudi tukaj podajam, da gre izključno za to, da poskušamo in zagotovimo ljudem, ki so v času do uveljavitve te zakonodaje postali trajni presežni delavci z dokončno odločbo o prenehanju delovnega razmerja, zagotovimo pravice v skladu s predpisi, ki so urejeni v do sedaj veljavni zakonodaji.
Vsekakor je bila naša intencija zelo jasna in tudi ni v nasprotju s tem, kar predlagata gospod Potrč in gospa predsednica odbora. Mi sicer mislimo, še vedno, da je določba dovolj jasna, da je ni možno drugače tolmačiti. Vendar pa, če je iz proceduralnih razlogov to smotrno in če razprava in predlog sprejemanja odbora res ne bo trajala več kot 10 minut, temu predlogu gospoda Potrča in gospe predsednice odbora ne nasprotujemo.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Ni razprave. Na podlagi sklepa odbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko in na podlagi mnenja sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, ter na predlog gospoda Potrča, predlagam zboru, da o tej zadevi odloči, da se sestane matično delovno telo in v zvezi s tem vprašanjem tudi da pojasnilo oziroma odgovor.
Ker je 10 minut odmora premalo, predlagam najmanj 30 minut odmora. Predlog dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (53 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Nadaljujemo ob 12.00 uri.
Prosim, gospa Zbačnikova ima sporočilo.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Člane odbora prosim, da se takoj dobimo v veliki dvorani, ker bomo v 10 minutah naredili, kar smo obljubili. Na Tomšičevi v veliki dvorani.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala.
(Seja je bila prekinjena ob 11.26 uri in se je nadaljevala ob 12.31 uri.)
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Nadaljujemo s prekinjeno 10. sejo državnega zbora. Ugotovimo prisotnost v dvorani! (40 prisotnih.) Ponovno ugotovimo prisotnost! Pozivam poslance, da pridejo v dvorano in najavijo prisotnost. Prosim kolegice in kolege, da se udeležijo seje, ki smo jo ravnokar pričeli, in ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.)
Nadaljujemo čez deset minut, torej ob 12.45 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 12.34 uri in se je nadaljevala ob 12.43 uri.)
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Poslanci, lepo prosim, če zasedete svoja mesta in nadaljujemo s prekinjeno 10. sejo. Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani! Ali smo vsi? Še malo. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.) Ugotavljam, da je zbor sklepčen in lahko nadaljuje z delom.
Smo pri 38. točki dnevnega reda, to je pri tretji obravnavi predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Zaključili smo z glasovanjem o amandmajih in prekinili sejo zaradi uskladitve. Prosim predsednico odbora, gospo Majdo Zbačnik, da poda poročilo.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Sedaj pa že lep popoldanski pozdrav! Moram v izogib in v pohvalo odboru, ki se je hitro sestal in v petih minutah končal svoje delo, obrazložiti, da nismo mi krivi za tako zamudo. Namreč, mi smo končali vse v 10 minutah, vendar je potreben potem čas za tehnično pripravo, za razmnožitev in pa za sklepčnost.
Dodatno poročilo. Odbor se je seznanil z drugim dodatnim mnenjem sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve. V razpravi je svoje mnenje k navedenim članom podala predstavnica vlade Republike Slovenije, državna sekretarka ministrstva za delo, družino in socialo. Po krajši razpravi so člani odbora enoglasno z 12 glasovi za in 0 proti sprejeli naslednji amandma, ki ste ga prejeli na mizo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospa Zbačnik. V razpravo torej dajem amandma k 61. členu, ki ga imate v poročilu, ki ste ga tudi prejeli na klop. Kdo želi besedo? Ugotavljam, da ni razpravljavcev, zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje o tem amandmaju. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (58 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma k 61. členu sprejet.
Na podlagi tretjega odstavka 198. člena poslovnika sprašujem sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, če je zaradi sprejetih amandmajev porušena medsebojna skladnost določb zakona? (Ni.) Prehajamo na glasovanje o zakonu. Torej glasovanje o zakonskem predlogu v celoti. Želite? Obrazložitev glasu? Saj nismo še zaključili razprave. Samo trenutek. Prehajamo na glasovanje o predlogu zakona v celoti. Obrazložitev glasu, gospod Kontič.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa gospa podpredsednica. Spoštovane poslanke in poslanci. Predstavniki vlade. Dovolite mi, da obrazložim svoj glas pred glasovanjem o zakonu.
Vlada v predlaganemu zakonu ponuja v glavnem restrektivni pristop do pravic brezposelnih in zelo malo novih stimulativnih ukrepov, ki bi povečali zaposlenost. Taki predlogi so sicer pričakovani po vseh dosedanjih aktivnostih vlade, s katerimi želi prikazati, da so brezposelni neiniciativni in da se izogibaju delu; da mnogokrat celo protizakonito koristijo pravice brezposelnih; da so pravice brezposelnih ogromne in neprimerljive z drugimi državami; da so sredstva, namenjena brezposelnih, previsoka in jih proračun ne zdrži; da se ob brezposelnosti uporablja socialna demagogija in podobno. Take trditve vlade pa ne upoštevajo dejstev, da je brezposelnost problem tudi drugih razvitih držav; da razvite države reševanju brezposelnosti namenjajo bistveno večji delež bruto družbenega proizvoda - celo 2 do 4-krat - da je prišlo na trgu dela do bistvenih sprememb, v katerih so postale določene skupine brezposelnih praktično nezaposlive (v mislih imam invalide in starejše od 40 let), da je država že sedaj razpolagala z vrsto možnih ukrepov, s katerimi bi lahko preprečila zlorabe pravic iz brezposelnosti, a jih ni dovolj dosledno uporabljala. Zato se postavlja vprašanje, ali več restrikcij tudi pomeni večji red na tem področju.
Kakorkoli, vlada v predlogu ne ponuja rešitev, ki bi ob istočasni spremembi delovnega časa, na primer skrajšanje na 5 minut, 30 ur tedensko, kar sprejemajo v velikem številu razvitih držav, ki imajo podobne probleme, kot so naši. Lahko bi pomenile neko upanje na znižanje števila brezposelnih. Tako pa vlada meni, da bo s programi izobraževanja brezposelnih in javnimi deli dosegla željene cilje in to z relativno enakimi, rekel bi, premajhnimi sredstvi. Glede na podatke o ponudbi na trgu dela, kjer se povprašuje predvsem po nekvalificiranih delavcih in glede na stanje, da je struktura brezposelnih v nekaterih centrih izobrazbeno ugodnejša, od povprečne izobrazbene strukture zaposlenih, bi o takih načrtih vlade lahko resno dvomili. Poseg v višino pravic brezposelnih je tako velik, da bi si ga težko privoščila katerakoli vlada v Evropi, še posebno v teh časih, ko prvič spremljamo organiziranje brezposelnih v Evropi, ki več ne pristajajo na popolno socialno izrinjenost. To lahko ugotavljamo, ko se dosedanje pravice praktično več kot razpolavljajo, tako glede obdobja možne uporabe nadomestila za brezposelnost, kot tudi glede obdobja, v katerem se ugotavlja osnova nadomestila; ko se odpravlja možnost ponovnega koriščenja nadomestila, glede na polno delovno dobo, v primeru ponovne brezposelnosti; ko se bistveno in nerazumno zaostrujejo dolžnosti brezposelnih glede na razpolaganje s svojim časom, obenem pa se jim nalaga aktivnost pri iskanju zaposlitve in tako dalje.
Poseg v višino pravic je prevelik, tudi če upoštevamo, da se nekoliko omilijo pogoji za starejše brezposelne, da se podaljšuje čas možnega prejemanja denarne pomoči ali se izboljšujejo pogoji za javna dela in izobraževanje brezposelnih.
Postavlja se tudi vprašanje, kako bo slovenska vlada pred komitejem izvedencev opravičila spremembe pravic brezposelnim, ob napovedovanju znižanja tudi drugih socialnih pravic, ko je v oktobru 1997 predsednik vlade podpisal evropsko socialno listino, ki opredeljuje med drugim obveznost države, da se bo trudila za izboljšanje socialne varnosti. Čeprav ni jasnega odgovora komiteja izvedencev, ali znižanje posameznega od standardov socialne varnosti pomeni kršitev listine, saj se ocenjuje skupno splošno izboljšanje socialne varnosti, je težko, da bo do splošnega izboljšanja prišlo ob vseh napovedanih reformah socialne države. Realno je torej reči, da je predsednik vlade podpisal evropsko socialno listino s figo v žepu.
Pred enim letom, konec oktobra 1997, je predstavnik vlade obljubil, da bo vlada takoj sprožila postopke za ratifikacijo konvencije mednarodne organizacije dela, številka 168, ki je naša država še ni ratificirala. Vlada pa se v predvidenih spremembah zakona nanjo vseskozi sklicuje. Do danes v državni zbor še nismo prejeli predloga za ratifikacijo te konvencije. Vlada je v spremembah zakona dosegla bistveno skrajšanje časa prejemanja nadomestila za čas brezposelnosti in se pri tem sklicuje na strokovnost predlaganega ukrepa. Ravno ta predlog ukrepa je skregan s strokovnimi izhodišči, po katerih je priporočljivo čas prejemanja nadomestila skrajševati v času frikcijske brezposelnosti, ko je na trgu dovolj delovnih mest in je interes vseh, da se brezposelni čimprej vključijo v delo. Obratna pa so strokovna priporočila za obdobje strukturne, tehnološke in ciklične brezposelnosti, ko na trgu ni dovolj dela in se zato priporoča celo podaljševanje časa upravičenosti do denarnega nadomestila za brezposelnost, s čimer se preprečuje socialna izločenost brezposelnih in možnost aktivnega dela z brezposelnimi.
V Združeni listi socialnih demokratov se seveda nismo strinjali s predlogi vlade, ki so za nas v glavnem nesprejemljivi. Zato smo storili vse, da prisilimo vlado k temu, da pristane na redno obravnavo zakona, ki nam omogoča tudi strokovno konfrontacijo različnih stališč. Po pogajanjih s predstavniki vlade smo uspeli uveljaviti nekatere izboljšave zakona. Čeprav se v zadnjem času v javnosti ustvarja vtis, da so nujne korenite spremembe pravic v zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, je potrebno ugotoviti, da že sedanja zakonska ureditev omogoča uresničitev večine predlaganih ciljev, ki jih vlada želi doseči s predlaganimi spremembami. Zato lahko ugotovimo, da se pod pretvezo uvajanja nekakšnih aktivnih politik, ki bodo brezposelne vračale na delo, želijo doseči predvsem fiskalni učinki, ki naj bi znižali potrebna proračunska sredstva za reševanje brezposelnosti. Ugotoviti je potrebno tudi, da dosedanji rezultati izvajanja aktivne politike zaposlovanja, ki jo vlada izvaja v nekakšnih strokovnih projektih, ne dajejo ustreznih rezultatov, saj se brezposelnost ponovno povečuje, pa čeprav samo postopoma.
Zato bi bilo korektno, če bi vlada pač priznala, da se je odločila jemati pravice raznim skupinam socialno ogroženih, da bi sebi zagotovila dovolj kolača za koalicijsko trgovino in fevdalizacijo naše države. Sklicevanje na priporočila različnih monetarnih institucij to samo potrjuje. Zato moram jasno povedati, da Združena lista socialnih demokratov ne bo nikdar pristala na take spremembe zakonodaje, ki jemljejo pravice tistim skupinam, ki so že itak najbolj prizadete. V stranki Združene liste socialnih demokratov smo prepričani, da bo reforma socialne države, če bo potekala po vzorcu obravnave tega zakona, povzročila številne probleme in nepotrebne socialne napetosti. Največjo ceno bo plačalo ravno delavstvo, ki je že do sedaj - to je obrazložitev glasu - ki je že do sedaj izgubilo največ ekonomske moči in političnega vpliva od vseh skupin prebivalstva v Sloveniji. Za ureditev razmer ni dovolj le tako imenovana evropska zakonodaja, ki jo mnogi razumejo samo kot zakonodajo znižanih pravic, ampak predvsem delujoča pravna država in nebirokratski odnos do ogroženih družbenih skupin. Zato bom glasoval proti temu zakonu in že danes v združeni listi napovedujemo, da ga bomo v bodočnosti tudi spremenili, seveda, ko bomo lahko dovolj vplivali na vodenje vladne politike. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Gospod Pukšič želi obrazložiti glas, potem gospa Zbačnikova.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa za besedo. Spoštovana gospa podpredsednica, poslanke in poslanci! Pri sprejemanju sprememb zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti v tretji obravnavi se je izkazalo, na kar sem opozarjal tako pri obravnavi posameznih amandmajev, najprej v splošni razpravi oziroma v drugem branju in sedaj pri tretjem branju, da naša država nekako ne upošteva in ne spoštuje 2. člena ustave, 2. člen ustave, ki pravi, da smo pravna in socialna država. Žal mi je, da se veliko prav teh sprememb v tem zakonu nekako lomi na hrbtih tistih skupin, ki so tako ali tako v državi že najbolj prizadete. Odstop od restrikcije za brezposelne se mi zdi v spremembi zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti enostavno prevelik. Mislim, da bi bilo potrebno več narediti na drugem področju, to pa je, dati možnost zaposlitve. Predvsem tu in na tem področju je bistveno premalo narejenega in preveč prav na področju teh najbolj prizadetih kategorij. Samo spomnimo se, ko smo opozarjali na posamezne branže delavk in delavcev v posameznih panogah, s kakšnimi osebnimi dohodki se morajo nekako prebijati skozi mesec, dva ali tri, pri čemer seveda niti sredstev, niti plače po kolektivnih pogodbah ne dobivajo. Da so delavci, delavke v tej naši državi tako nezaščiteni, je seveda odgovornost in krivda na vladajoči koaliciji. Socialdemokrati, sam osebno se seveda s stanjem ,takšnim, kot je v državi, ne strinjam. Jemanje še tistih majhnih, tistih pravic, ki jih tako prizadete državljanke in državljani imajo, je milo rečeno nedopustno. Milo rečeno nedopustno tudi iz tega naslova, ko smo zadnjih 4 ali 5 dni govorili o primerih, ki so bili jasno povedani, kjer se je izkazalo, da na najvišjih državnih nivojih, najvišjih organih v državi, zavestno kršijo zakonodajo. Potem se človek vpraša: Za koga boga milega ta državni zbor sprejema zakonodajo? Za tistih 140 tisoč brezposelnih, za tistih 250 tisoč, ki živijo tako rekoč na robu revščine. Kaj pa za tisto vladajočo elito, ki tako rekoč na dnevnem redu dnevno krši sprejeto veljavno zakonodajo. Jaz verjamem, da bodo tudi te strukture prebivalcev, ki so danes na robu, spoznale, kdo je tisti, ki bi želel spoštovati 2. člen ustave Republike Slovenije, da smo predvsem v prvi vrsti pravna država. Če smo pravna, potem bi tudi bili socialna država.
Zato mojega glasa k takemu zakonu ne boste dobili. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala gospod Pukšič. Gospa Zbačnikova bo obrazložila svoj glas.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Še enkrat lep pozdrav, kot sem že na začetku rekla. Ta predlog zakona sicer ima nekaj pozitivnih ukrepov, in sicer v smislu aktivne politike in reševanja brezposelnih oseb. Vendar prinaša velikokrat in dostikrat tudi neutemeljene zaostritve na področju pravic brezposelnih, ki bi imele smisel, če bi sedaj imeli že na voljo nova delovna mesta. Pogostokrat pa ponujamo samo javna dela.
Prinaša tudi veliko omejitev, kajti brez dogovora socialnih partnerjev ne bo možno imeti zakonov, ki bodo resnično naravnani globalno, ampak bodo naravnani le k zmanjševanju izdatkov iz proračuna. Še zlasti pa me skrbi 17.b člen, ker še vedno mislim, da ni pravno usklajen z 9. točko 15. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Kajti v tem primeru, ko je sprejet tudi na vladi sklep, da socialni resor prelaga lahko določene stvari na zdravstvo le v primeru, da se ne dvigne prispevna stopnja za zdravstvo, to pomeni, da se bodo morale krčiti pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in to zopet na račun najbolj rizičnih skupin, zlasti otrok, kmetov, upokojencev.
Kljub temu da ta zakon predlaga nekaj pozitivnih ukrepov, ga ne morem podpreti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Gospod Kopač. Gospod Demšar imate prednost. Gospod Kopač bo prej obrazložil svoj glas.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala lepa za besedo. Menim, da je potrebno vseeno reči nekaj besed o tem zakonu, o katerem je sedaj nenadoma rečenih toliko stvari, kot da se ne bi mesece in mesece usklajevali tudi s socialnimi partnerji o vsebini tega zakona.
Bistvena kvaliteta tega zakona je aktivna politika zaposlovanja. Premik od pasivne na aktivno. To je sprememba načina razmišljanja. To je dejansko novost, ki jo uvajajo tudi vse evropske države. Spomnim se, ko je bila tukaj razprava o premierskem programu sedanjega predsednika vlade, ko je na primer gospod Pahor citiral zelo konstruktivno različne poudarke iz programa Tonya Blaira, predvsem tudi na področju politike zaposlovanja, se mi zdi potrebno povedati, da to je pa zdaj to - to je ta program ali pa tovrsten program. To je program, ki bo, prvič, omogočil mnogo več aktivnih oblik zaposlovanja, drugič, stimuliral aktivno politiko zaposlovanja pri posameznih brezposelnih, tretjič, ne jemal posameznih pravic, ampak celo podaljšal obdobje prejemanja denarne pomoči - tega nihče ne poudari. Za resnične socialne probleme je v tem zakonu bolje poskrbljeno od določb obstoječe zakonodaje.
Zdi se mi potrebno povedati tudi to, glede na to, kar je govoril gospod Pukšič. Ta zakon - saj ne vem, ali smem polemizirati ali ne - ampak ta zakon ne govori o zaposlenih z nizkimi plačami, ta zakon govori o brezposelnih. Ta zakon bo poskušal uvesti tudi red pri fiktivnem vzdrževanju statusa brezposelnih - ne govorim samo o zelo znanih zlorabah, o katerih je velikokrat govora, ko pač nekdo dela na črno, pa prejema nadomestilo; se pač poroča, da je takih primerov veliko, ne znam pa oceniti, koliko - ampak tudi druge. Na primer ta, ki je povsem legalna, po obstoječi zakonodaji, da se enostavno prijaviš na zavodu, sam plačuješ prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki je seveda malenkosten, in živiš od rente ali česarkoli drugega, ali pa od drugih skritih dohodkov, ali pa od dohodkov iz tujine, ki jih naša zakonodaja pač ne obdavčuje. Vse tovrstne anomalije iz obstoječega sistema ta zakon poskuša prekiniti in vse napore usmerja v aktivno politiko zaposlovanja. Ni res, da se jemlje populaciji brezposelnih. Če gledate skrajševanje časa prejemanja nadomestila za brezposelne, je to že res, ta čas se skrajšuje, ampak v globalu - to se bo videlo pa tudi skozi proračun, ne vem, ali se bo izravnalo do tolarja natančno - se bo pa samo denar od sedanje pasivne politike financiranja brezposelnih preusmeril v aktivno politiko zaposlovanja. Zakon je usmerjen v to, da bo več ljudi zaposlenih in da bo manj brezposelnih - fiktivno ali pa resnično.
Zato težko razumem vse te kritike, ki temu zakonu očitajo, da predvsem jemlje neke pravice. Ta zakon spreminja način razmišljanja in poseganja države v to problematiko in, po mojem mnenju, seveda, v zelo, zelo pozitivni smeri. Morda se bo kje zgodila v kakšnem konkretnem primeru kakšna stiska zaradi tega zakona, nič ne rečem. Ampak če bomo gledali to po marginalnih primerih, če bomo gledali primere, ki so, ne vem, slučajno je ta in ta posameznik tako zelo oddaljen, ima zelo oddaljeno bivališče in podobno, če bomo po tem ocenjevali ta zakon, seveda ne bomo daleč prišli. Treba je računati, da imamo ta hip populacijo 120.000, 130.000 ljudi, ki se štejejo za brezposelne in na vse te se nanaša ta zakon.
No, in še eno se mi pa zdi, to pa za konec, zanimivo povedati. Ta zakon, na primer, predvideva tudi, da se pri prejemnikih denarne pomoči, ne nadomestila za brezposelne, ampak pri prejemnikih denarne pomoči, začne upoštevati tudi premoženjsko stanje. Sedaj se je pač večkrat dogajalo, da so posamezni prejemniki bili zelo zelo dobro situirani. Ta zakon to prakso poskuša prekiniti. Zanimivo pa je, kdo je vložil amandma da se to črta, ki ni bil sprejet. To je bila socialdemokratska stranka. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Še gospod Demšar obrazložitev glasu.
VINCENCIJ DEMŠAR: Meni je žal, da bom moral glasovati proti temu zakonu. Zakaj bom glasoval proti? Ker drugače mislim, da je stvar usmerjena v pravo smer, vendar dokler bomo v okviru socialnih transferjev imeli toliko priviligiranih ljudi, na drugi strani, pa 120.000, 130.000 brezposelnih in sem že enkrat zelo jasno povedal, da biti brezposeln je zame tako kot biti hudo bolan. Sedaj bomo najprej udarili po teh ljudeh, ne pa tam, kjer imajo ljudje privilegije. Koliko je ljudi pri nas, ki imajo take socialne privilegije, ne vem, ali je to 40 ali je to 75.000, na vsak način številka ni tako majhna. Sam sem bil zadnjič priča enemu takemu dogodku, kako je v enem zdravilišču, ker je eden član tega in tega, imel 25% popusta. Torej, če je to tako, potem so ljudje, ki imajo privilegije, brezposelnim bomo pa sedaj stisnili denarnice. Za tak način nisem, sem pa za to, tudi to, kar je bilo povedano, da so nekateri restriktivno brezposelni. To verjamem, tudi take ljudi poznam, ampak najprej dajmo začeti tam, kjer ljudje dobivajo, ki imajo že višek, pa njim se še daje. Zato na ta način, mislim, da nismo prav začeli. Ko bi pa začeli pri tistem privilegiranem delu, potem bi bil pa tudi za ta način, kot je bil tu predlagan. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Demšar. Gospod Hvalica bo tudi obrazložil svoj glas.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Obrazložil bom svoj glas in vsaj toliko polemiziral kot so tudi drugi oziroma kot ste dopustili drugim, da polemizirajo, mislim na gospoda Kopača. Z obžalovanjem moram reči, da bom glasoval proti temu zakonu, pri čemer bom ponovil samo tisto, kar sem že velikokrat rekel. Tudi pri tem zakonu, ki bi moral biti, recimo temu, izrazito, pa čeprav iz tistega aspekta, kar jaz soglašam, kar je gospod Kopač rekel, naravnan torej aktivno, zakaj je tudi pri tem zakonu absolutno nemogoče, da bi tisti, ki so najbolj poklicani za socialo, ne smeli opravičiti niti ene same svoje zamisli, enega samega svojega amandmaja. Zakaj? Ne vem. Ali ste uvedli novo kategorijo - ne vem, imenujmo jo "liberalna sociala" ali pa "socialni liberalizem". Ne vem. Kakorkoli že, ta zakon bi lahko bil z dopolnili socialne komponente v tem parlamentu sorazmerno dober zakon, tako bo pa invalidni zakon. Jaz bom glasoval proti.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Preidimo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za predlagani zakon v celoti? (38 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Glede na to, da je bilo v tem tednu opravljenega kar veliko dela, in v teh dneh tudi, in da se približujemo 14.00 uri, prekinjam 10. sejo državnega zbora in vas obveščam, da nadaljujemo v torek, 29. septembra ob 14.00 uri.
Vabim pa člane kolegija, da se tikaj udeležimo sklicane seje kolegija, v sobi 217.
Hvala in prijeten vikend!
(SEJA JE BILA PREKINJENA DNE 25.9.1998 OB 13.14 URI.)