Sejo je vodil Miroslav Luci, podpredsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 14.33 uri.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, pričenjam nadaljevanje 11. seje državnega zbora Republike Slovenije.
Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Rafael Kužnik, dr. Jože Možgan, Feri Horvat, Peter Hrastelj, Janez Podobnik, dr. Helena Hren-Vencelj, Miroslav Mozetič, Eda Okretič-Salmič, Jelko Kacin, Peter Petrovič, Roman Jakič do 16.00 ure, Jurij Malovrh za pričetek seje, Jožef Jerovšek, Ivo Hvalica od 18.00 ure dalje, Janez Mežan od 18.00 dalje, Miran Jerič, Anton Partljič od 19.30 ure dalje ter Borut Pahor.
Prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani. Spoštovani kolegi poslanci in poslanke, prosim za mir v dvorani. Ugotovimo prisotnost! Prisotnih je 59 poslank in poslancev; zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na sejo so povabljeni tudi predstavniki vlade, ki jih prav prisrčno pozdravljam.
Današnje nadaljevanje 11 seje bomo pričeli z obravnavo prekinjene 7. točke dnevnega reda, to je predloga zakona o varnosti in zdravju pri delu; zatem bo zbor prešel na obravnavo 8. točke, to je predloga zakona o delovnih razmerjih, ter nato na obravnavo preostalih točk po dnevnem redu dalje.
Gospod Ivo Hvalica, proceduralno. Izvoli, kolega!
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Spoštovane kolegice in kolegi! Verjetno se spomnite programa dela državnega zbora - to so tisti kvadratki, ki so lepo pobarvani - in če si osvežite spomin in to pogledate, boste videli, da za ta teden ni predvidena seja državnega zbora, pač pa seje delovnih teles. Ampak jaz sem dobil zadnji tedenski pregled sej delovnih teles in se sprašujem, kaj počnemo. Glejte, jutri in pojutrišnjem je ob isti uri vsak dan po sedem sej delovnih teles - sedem! - v program, ki ste ga sprintali zjutraj, dodajte še odbor, ki ga vodi gospa Majda Zbačnik (da ne naštevam celega dolgega imena). Ob optimalni predpostavki, da bo v državnem zboru 70 do 75 poslancev, kar veste, da je zelo redko, niti teoretične možnosti ni, da bi bile te seje sklepčne. Torej, kaj počnemo? Ali smo normalni?! To je stvar za osnovno šolo, gospoda žlahtna! 7 sej sreda 10.3., 7 sej četrtek 11.3. vse ob 8.30 uri oziroma 9.00 uri. To se pravi farbati same sebe. Pozivam vodstvo državnega zbora k treznosti in k reduciranju tega programa. Vsaj tri seje, vsaj tri seje morajo odpasti, če hočemo imeti štiri seje delovnih teles.
Ker sem že tu, ne morem kaj, da se ne bi spotaknil tudi ob tiste kurnike, ki so jih namestili tam zadaj. Mogoče je to v zvezi z bodočo stavko prašičerejcev pred parlamentom, kakorkoli že. To ni izdelek mizarske stroke, to je izdelek grobega tesarstva. To je najbolj grob izdelek tesarstva v gradbeništvu. Lepo vas prosim! Prosim vodstvo državnega zbora, da to zadevo ustrezno okranclja, da se ne bi sramovali, torej pred tujci, ki naj bi morali v to gledati. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Ivo Hvalica.
Delno se lahko strinjam z razpravljanjem oziroma s proceduralnimi predlogi oziroma proceduralno razpravo gospoda Iva Hvalice. Vendar je to bolj razprava za kolegij in za predsednika državnega zbora. Pa tudi za predsedstvo oziroma za predsednike delovnih teles in komisij. Delo odborov in komisij je podrejeno delu državnega zbora. Za danes imamo pripravljene materiale in mislim, da lahko pričnemo sejo. Kar se tiče te zadeve, je pa verjetno začasnega porekla oziroma še ne v dokončni izdelavi. Verjetno še čaka dokončno izdelavo; je pa za aktivnost, mednarodno aktivnost državnega zbora, o čemer ste tudi pisno obveščeni oziroma imate dopise v svojih mapah.
Prehajamo na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O VARNOSTI IN ZDRAVJU PRI DELU.
Seja je bila prekinjena pri odločanju o amandmajih. Spoštovane kolegice poslanke in poslanci! Dialogi se prenehajo in se lahko opravijo v preddverju. Če želimo kaj opraviti, je potrebno... Gospod Zmago Jelinčič, prosim! Zasedite prostore! Smo pri pregledu amandmajev, ki jih imate na mizi. Zakon o varnosti in zdravju pri delu, druga obravnava. Datirano z datumom 26.2.1999. Razprava k 1. členu je bila končana. Prehajamo na odločanje. Odločanje o amandmaju k 1. členu, ki ga podaja poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (22 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 1 k 1. členu ni sprejet.
Procedura bo malo daljša, odločati moramo še o celem prvem členu. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za celotni 1. člen? (35 poslancev.) Je kdo proti? (10 poslancev.)
Ugotavljam, da je 1. člen sprejet.
Odpiram razpravo k 2. členu in amandmaju, ki ga podaja poslanska skupina socialdemokratske stranke Slovenije. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (18 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma k 2. členu ni sprejet.
Sedaj odločamo še o 2. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za 2. člen v celoti? (37 poslancev.) Je kdo proti? (11 poslancev.)
Ugotavljam, da je 2. člen v celoti sprejet.
Odpiram razpravo k 3. členu in amandmaju k 3. členu, ki ga podaja poslanska skupina slovenskih krščanskih demokratov. Oprostite, imamo še drugi amandma poslanske skupine LDS, SLS in DeSUS in tretji amandma, ki ga podaja poslanska skupina socialdemokratske stranke. Odpiram razpravo o vseh treh amandmajih. Ker ne želi nihče razpravljati, prehajamo na odločanje k amandmaju pod številko 1. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (18 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 1 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 3. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 3? (22 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 3 ni sprejet.
Sedaj moramo odločati še o 3. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je celotni 3. člen sprejet.
Odpiram razpravo. Prehajamo k 4. členu, odprta je razprava, in amandmaju k 4. členu. Poslanska skupina slovenskih krščanskih demokratov ga predlaga. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (17 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma k 4. členu ni sprejet.
Odločamo še o 4. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 4. člen v celoti sprejet.
Prehajamo k 5. členu in amandmaju k 5. členu poslanske skupine LDS, SLS in DeSUS. Odpiram razpravo o amandmaju k 5. členu. Želi kdo razpravljati? (Nihče.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma k 5. členu sprejet.
Odločamo še o 5. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 5. člen v celoti sprejet.
Prehajamo k 7. členu in amandmaju poslanske skupine slovenskih krščanskih demokratov. Odpiram razpravo. Ni razprave.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 7. členu? (19 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma k 7. členu ni sprejet.
Odločamo še o 7. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za 7. člen v celoti? (39 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je 7. člen v celoti sprejet.
Prehajamo k 9. členu in amandmaju k 9. členu, ki ga predlaga poslanska skupina slovenskih krščanskih demokratov. Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (25 poslancev.) Je kdo proti? (22 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma k 9. členu sprejet.
Sedaj odločamo še o 9. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (57 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 9. člen sprejet.
Prehajamo k 11. členu in amandmaju k 11. členu, predlagatelja amandmaja sta odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko in poslanska skupina SKD. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (60 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma k 11. členu sprejet.
Prehajamo na odločanje še o celotnem 11. členu. Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 11. člen v celoti sprejet.
Prehajamo k 12. členu in amandmaju k 12. členu, to je amandma poslanskih skupin SLS, LDS, DeSUS. Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 12. členu? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljamo, da je amandma k 12. členu sprejet.
Še o 12. členu v celoti odločamo. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je 12. člen v celoti sprejet.
Prehajamo k 14. členu in štirim amandmajem. Prvi amandma, poslanska skupina slovenskih krščanskih demokratov, drugi amandma, odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko, tretji amandma, poslanska skupina slovenskih krščanskih demokratov in pa četrti amandma, ki pa ni vložen v skladu s poslovnikom in o njem ne moremo glasovati. Torej odločamo samo o treh amandmajih. Želi kdo razpravljati? Še to, če je sprejet drugi amandma, je amandma pod točko 3, se torej ne glasuje, je ta brezpredmeten. Ne želi nihče razpravljati? Odločamo o prvem amandmaju k 14. členu. Ugotovimo prisotnost! (39 prisotnih.) Še enkrat. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 14. členu? (50 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 k 14. členu sprejet.
Prehajamo na odločanje k drugemu amandmaju k 14. členu. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Obrazložitev glasu? Izvolite. Zdaj bomo dokončali glasovanje, če imate proceduralno, obrazložitev glasu pa je možna. Med glasovanjem ni možno proceduralno.
BENJAMIN HENIGMAN: Prav. Spoštovani! Glasoval bom proti temu amandmaju. Pa ne zato, ker se ne bi strinjal z vsebino, ampak ker sem zamudil proceduralno.
Tretji amandma ni identičen temu amandmaju. Mislim, da bi bilo korektno, da bi glasovali tudi o tretjem amandmaju, ker govori o ekonomsko-socialnem svetu in o ministru, pristojnem za varnost. Drugi amandma pa govori o nekoliko drugačni vsebini. Mislim, da je tisti, ki je pripravljal gradivo za sejo, naredil proceduralno napako. Zato mi ne preostane nič drugega, da glasujem proti drugem amandmaju in podprem tretji amandma. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Obrazložitev glasu, kolegica Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep pozdrav. Glasovala bom za, in sicer iz razloga, ker izdelava o varnosti mora biti kompleksno pripravljena. Vsebovati mora elemente tehničnega zdravstvenega varstva in vključevati sodelovanje specialista medicine dela, prometa in športa. Samo na tak način lahko delodajalec zagotavlja varnost in zdravje pri delu. Nadaljnje delo strokovnih delavcev in specialistov medicine dela, prometa in športa je brezpredmetno in strokovno oporečno, če se izvaja brez te ocene.
Zato mora pravno podlago za pripravo tega izdati tudi minister za zdravstvo. Ta dolžnost delodajalcev je opredeljena tudi v konvenciji številka 161 pri 5. (Op.: se ne razume popolnoma.) členu prve alinee. Zato bom glasovala za.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegici Zbačnikovi. Prehajamo na odločanje o 2. členu. Ugotavljamo prisotnost! Odločamo o amandmaju pod številko 2 k 14. členu. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (48 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet.
O tretjem ne odločamo. O četrtem prav tako, ker ni v skladu s poslovnikom.
Odločamo o celotnem 14. členu. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 14. člen v celoti sprejet.
Prehajamo k 16. členu, k razpravi in dvema amandmajema. Amandma pod številko 1, poslanska skupina socialdemokratske stranke in drugi amandma, amandma odbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko. Če je sprejet amandma pod številko 1 je glasovanje o amandmaju pod številko 2 brezpredmetno. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (21 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 1 ni sprejet.
Tako prehajamo na odločanje še o drugem amandmaju, to je amandma odbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet.
Preostane nam še odločanje o 16. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 16. člen v celoti sprejet.
Prehajamo na razpravo k 17. členu in razpravi k 17. členu. Želi kdo razpravljati? Samo en amandma je, amandma poslanske skupine socialdemokratske stranke. (Nihče.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (14 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma k 17. členu ni sprejet.
Odločamo o 17. členu še v celoti. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 17. člen v celoti sprejet.
Prehajamo k 18. členu in štirim amandmajem. Amandma pod številko 1, poslanska skupina združene liste socialdemokratov, amandma pod številko 2, poslanska skupina SLS, SDS, DeSUS, amandma pod številko 3, poslanska skupina slovenskih krščanskih demokratov in amandma številka 4, poslanska skupina slovenskih krščanskih demokratov. Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? Če nihče, prehajamo na odločanje. Odločamo o amandmaju pod številko 1. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 18. členu? (23 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 1 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 3. Obrazložitev glasu, gospod Demšar. Izvoli!
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni! Jaz bi prosil, da bi pri tem členu posebej mislili na tiste manjše podjetnike, obrtnike, ki bodo, glede na to, če bi ne sprejeli tega, morali najemati in plačevati drage usluge, ker sami ne bi mogli zagotavljati in ne bi bili sami pristojni za zagotavljanje in opravljanje nalog v zvezi z varnostjo pri delu. Zato bi vas prosil, če pravimo, da bomo imeli in podpirali podjetništvo, da tu pomagamo malim podjetnikom na tak način, da jim znižamo stroške, in njihova uspešnost bo zato lahko tudi večja. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Torej, obrazložitev glasu "za".
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 3. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 3? (20 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 3 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 4. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 4? (17 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 4 ni sprejet.
Odločamo še o 18. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 18. člen v celoti? (35 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 18. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 19. člen in amandma k 19. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (42 prisotnih.) Spoštovani kolegi poslanci, malo bomo upočasnili tempo, vi se pa prijavljajte! Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 19. členu? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 k 19. členu sprejet.
Odločamo še o 19. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za 19. člen v celoti? (34 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 19. člen v celoti sprejet.
Prehajamo k 20. členu in štirim amandmajem. Amandma pod številko 1, poslanska skupina slovenskih krščanskih demokratov, amandma pod številko 2, skupina poslancev s prvopodpisano Majdo Ano Zbačnik. Ta ni s poslovniškim redom vložen in zato o njem ne bomo razpravljali, o 2. točki ne bomo razpravljali. Potem je amandma pod številko 3, to je amandma poslanske skupine socialdemokratske stranke. Če je ta sprejet, je glasovanje o amandmaju pod točko 4 brezpredmetno, pod točko 4 je pa amandma poslanska skupine LDS, slovenske ljudske stranke in DeSUS-a. Če je pa sprejet amandma pod številko 1, pa je vse nadaljnje glasovanje brezpredmetno. Najprej torej odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? (Ne želi nihče.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (14 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 1 ni sprejet.
O amandmaju pod številko 2 ne bomo odločali.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 3. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 3? (19 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 3 ni sprejet.
Glasujemo še o amandmaju pod številko 4. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 4? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 4 sprejet.
Sedaj odločamo še o celotnem 20. členu. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (33 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je 20. člen v celoti sprejet.
Že v petek je bila izražena želja oziroma izglasovano, da se o 22. členu razpravlja, kljub temu, da na ta člen ni amandmaja. Gospod Kelemina, želiš razpravljati ali ne? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje oziroma o tem ne odločamo, kajne? Dobro, odločamo posebej o amadmaju oziroma o 22. členu. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za 22. člen? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je tudi 22. člen sprejet.
Prehajamo k 23. členu in amandmaju poslanske skupine LDS, slovenske ljudske stranke in DeSUS-a. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 23. členu? (37 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma k 23. členu sprejet.
Odločamo še o 23. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Spoštovani kolegi, niti ene ure dela še nimamo za sabo. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za 23. člen v celoti? (48 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 23. člen v celoti sprejet.
Prehajamo na razpravo o 24. členu in amandmaju, ki ga je vložila poslanska skupina slovenske ljudske stranke, LDS in DeSUS. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 24. členu? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Odločamo še o 24. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma k 27. členu sprejet.
Prehajamo na odločanje o 27. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 27. člen v celoti? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 27. člen v celoti sprejet.
Prehajamo na razpravo o 28. členu.
Torej 27. člen smo sprejeli, medtem smo pa preskočili 26. člen, v katerem je bila izražena želja, da se opravi razprava, kljub temu, da ni amandmaja. Je sicer že mimo. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje k 26. členu. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za 26. člen? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 26. člen sprejet.
25. člen z amandmajem smo že sprejeli. Prehajamo k 28. členu in razpravi, prav tako o štirih amandmajih. Prvi amandma je poslanske skupine slovenskih krščanskih demokratov, drugi amandma poslanske skupine SLS, LDS, DeSUS, tretji amandma poslanske skupine slovenskih krščanskih demokratov in četrti amandma poslanske skupine združene liste socialdemokratov. Če je sprejet prvi amandma, je glasovanje o amandmaju pod točko 2 brezpredmetno. Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? Gospod Demšar, gospod Kontič.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala za besedo. Bojim se, glede na to, da so tu štirje amandmaji, ki se razlikujejo med seboj, in so tu različne poslanske skupine predložile razne predloge. Vendar bi vas hotel opozoriti, da smo krščanski demokrati sledili smernicam Sveta Evrope in v tem našem predlogu za amandma k 28. členu, za prvi odstavek, povzemamo samo to, kar pravi smernica Sveta Evrope s številko 391, ki pravi takole: "Delodajalci se morajo obvezno posvetovati z delavci ali njihovimi predstavniki ter jim omogočiti, da sodelujejo v obravnavi vseh vprašanj, ki so v zvezi z zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu." Mogoče se boste spomnili, da smo velikokrat rekli, ali je naša zakonodaja, ki je v predlogih zakonov, in pa členi, ali so v skladu z evropsko zakonodajo. Tu imamo ravno en tak primer in zato želimo, da smo na tem področju tudi pri tem zakonu, pri zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu usklajeni z evropskimi smernicami, smernicami Sveta Evrope. Zato vam priporočam, da če boste glasovali za prvi naš amandma, boste glasovali samo tako, kot pravijo v Evropi s svojimi smernicami. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Demšar. Kolega Kontič, izvoli.
BOJAN KONTIČ: Lep pozdrav vsem prisotnim. 28. člen, zadnji odstavek, četrti odstavek govori o tem, da se mora delodajalec posvetovati s svetom delavcev o ukrepih, ki lahko vplivajo na varnost in zdravje dela, o izbiri strokovnega delavca iz 18. člena in pooblaščenega zdravnika iz 20. člena tega zakona, o izjavi o varnosti ter obveščanju delavcev.
V poslanski skupini združene liste z amandmajem predlagamo, da se ta oblika, se pravi ne posvetovanje, ne skupno posvetovanje, ampak ta oblika spremeni v soodločanje, ki je prav tako zapisano kot skupno posvetovanje v zakonu o soupravljanju delavcev pri upravljanju.
S tem želimo dodatno zavezati delodajalca, da se pri vseh prej naštetih ukrepih vključuje v razreševanje teh ukrepov tudi svet delavcev kot njihov predstavnik. Pomembno je predvsem to, da soodločanje ima na koncu sprejeto soglasje, se pravi soglasje je posledica soodločanja, in to soglasje je obvezujoče; če ga delavec oziroma delodajalec ne upošteva v kasnejši fazi, seveda lahko sledi pravica zadržanja odločitve delodajalca, kar je v moči sveta delavcev. Če pa govorimo o skupnem posvetovanju, kar je v četrtem odstavku sedaj predvideno, pa ta zadeva v bistvu ni obligatorna. Obvezen je postopek, se pravi, obvezno se mora posvetovati z delavci, predstavniki delavcev, s predstavniki zaposlenih. Ni pa nujno, da sprejmejo na koncu soglasje oziroma soglasja sploh ni. Ampak ni niti nujno, da se na koncu sporazumejo o tej zadevi. Dolžni so izpeljati zgolj skupno posvetovanje.
Zato menimo v poslanski skupini združene liste, da bi bilo smiselno naš amandma pod točko 4 sprejeti. S tem pa poskrbeti za to, da delodajalec in zaposleni oziroma delavec skupno rešujeta zadeve s področja varstva pri delu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Kontič. Nihče ni prijavljen za razpravo. Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Najprej odločamo o amandmaju pod številko 1.
Kdo je za amandma pod številko 1? (20 poslancev.) Je kdo proti? (21 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko. Prosim? Izvoli. Proceduralno. Dajmo malo hitreje! Dajmo, dajmo!
BOGOMIR ZAMERNIK: Prosim za ponovitev glasovanja, ker nisem glasoval. Ali je zadosti hitro?
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Dovolj hitro. Odločamo o tem, ali ponovno glasujemo. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za to, da ponovimo glasovanje? (51 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da bomo glasovanje o amandmaju pod številko 1 k 28. členu ponovili, kar ravnokar tudi počnemo. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (22 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 1 ni sprejet.
Odločamo o amandmaju pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (42 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod števiko 2 sprejet.
Odločamo o amandmaju pod številko 3. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 3? (14 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 3 ni sprejet.
Odločamo še o amandmaju pod številko 4. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (20 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 4 ni sprejet.
Odločamo še o 28. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za 28. člen v celoti? (38 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 28. člen v celoti sprejet.
Prehajamo k 31. členu in amandmaju poslanske skupine socialdemokratske stranke Slovenije. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Odločamo o amandmaju k 31. členu. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (21 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma k 31. členu ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o 31. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (35 prisotnih.) Bomo malo upočasnili tempo. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 31. člen v celoti? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 31. člen v celoti sprejet.
Prehajamo k 34. členu. Odpiram razpravo k 34. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) DeSUS in LDS. Tiskarski škrat, DLS, tega ni. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 34. členu? (31 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma k 34. členu sprejet.
Odločamo še o 34. členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (46 poslancev.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 34. člen v celoti sprejet.
Prehajamo k 36. členu in amandmaju poslanske skupine Socialdemokratske stranke. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 poslancev.)
Kdo je za? (18 poslancev.) Kdo je proti? (18 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Sedaj glasujemo še o 36. členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 36. člen v celoti? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 36. člen v celoti sprejet.
Prehajamo k 37. členu in amandmaju poslanske skupine SLS, LDS-a in DeSUS-a. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 37. členu? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma k 37. členu sprejet.
Odločamo še o 37. členu v celoti! Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 37. člen v celoti? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 37. člen v celoti sprejet.
Prehajamo k 41. členu in razpravi k amandmaju k 41. členu. To je amandma poslanske skupine slovenskih krščanskih demokratov. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (21 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma k 41. členu ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o 41. členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (30 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 41. člen v celoti sprejet.
Prehajamo k 42. členu. K temu sta bila vložena prvi in drugi amandma. Prvi ni vložen v skladu s poslovnikom državnega zbora. Potem imamo še amandma pod številko dva, potem imamo amandma pod številko 3, predlagateljica poslanska skupina združene liste. O številki 3 ne bomo glasovali, umik. Štiri, to je amandma poslanske skupine združene liste, umik. Peti amandma, predlagateljica poslanska skupina slovenskih krščanskih demokratov. Ni umika.
Odpiram razpravo k drugemu in petemu amandmaju pod številko dva in pet, o katerih lahko razpravljamo in odločamo. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! Odločamo o amandmaju pod številko 2. (50 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 5. Tako je. Člen je v celoti spremenjen in zato tudi odločanje o 5 amandmaju ni potrebno. O njem ne bomo odločali. Člen smo spremenili in o tem členu niti ne odločamo.
Prehajamo k 45. členu in razpravi, z dvema amandmajema. Amandma pod številko 1, poslanska skupina LDS, SLS DeSUS. Če je sprejet ta, je drugi amandma, ki ga predlaga odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko, brezpredmeten. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Ponavljamo ugotavljanje prisotnosti v dvorani. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1. sprejet.
Potem o amandmaju pod številko 2 ni potrebno glasovati. Glasujemo še o 45. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! Obrazložitev glasu, ampak zdaj pa je verjetno prepozno, ker smo že šli skozi amandmaje. K celotnemu členu, kolega Demšar? Izvolite, imate pravico obrazložiti svoj glas k 45. členu.
VINCENCIJ DEMŠAR: Jaz bom povedal, da sem vodil takrat ta odbor in da smo o tem, ravno o tem členu imeli precej precej razprave. Menim, da je ta drugi amandma bil toliko boljši in da glede na to, da je bil prvi zdaj sprejet in da je po tej proceduri brezpredmetno glasovanje o drugem, mislim, da ni dobro, da je v taki obliki ta amandma tudi sedaj sprejet, zato seveda bom glasoval proti.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa za obrazložitev glasu. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za 45. člen v celoti? (42 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je 45. člen v celoti sprejet.
Prehajamo k 48. členu, odpiram razpravo, in amandmaju poslanske skupine slovenskih krščanskih demokratov. Ker se nihče ne prijavlja k razpravi, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 48. členu? (10 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma k 48. členu ni sprejet.
Prehajamo še na odločanje k 48. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 48. člen v celoti? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 48. člen v celoti sprejet.
Prehajamo k 56. členu in štirim amandmajem. Prvi je amandma poslanske skupine slovenskih krščanskih demokratov, drugi je amandma poslanske skupine socialdemokatske stranke, tretji je amandma poslanskih skupin slovenske ljudske stranke, LDS-a, DeSUSa- in četrti je amandma poslanske skupine slovenskih krščanskih demokratov. Odpiram razpravo. Amandmaji se med seboj ne izključujejo, zato bomo o vseh odločali. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 1 k 56. členu. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (20 poslancev.) Je kdo proti? (20 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (18 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 2 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 3. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 3? (33 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 3 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 4. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 4 k 56. členu? (17 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 4 ni sprejet.
Odločamo še o 56. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (32 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je 56. člen v celoti sprejet.
Prehajamo k 58. členu in amandmaju k 58. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 58. členu? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma k 58. členu sprejet.
Glasujemo še o 58. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (34 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 58. člen v celoti sprejet.
Prehajamo k 61. členu, h kateremu sta vložena dva amandmaja. Prvi amandma predlagajo poslanske skupine LDS, SLS in DeSUS, drugi amandma pa na žalost ni vložen v skladu s poslovnikom, zato o njem ne razpravljamo in ne odločamo. Razpravljamo in odločamo torej samo o prvem amandmaju. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (36 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 k 61. členu sprejet. Odločamo o 61. členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! Črtan je, zato v celoti ni potrebno niti glasovati. Hvala lepa za opozorilo.
Prehajamo k 64. členu in amandmaju k 64. členu poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem in odločamo. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (18 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma k 64. členu ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o 64. členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (31 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 64. člen v celoti sprejet.
Prehajamo k 66. členu in amandmaju k 66. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje o amandmaju k 66. členu. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 66. členu? (32 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Odločamo o 66. členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Nekoliko prehitro. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za 66. člen v celoti? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 66. člen v celoti sprejet.
Sedaj prehajamo še na obravnavo preostalih členov, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Zato dajem na glasovanje preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Kolegi poslanci, poslanke, izkažimo prisotnost s pritiskom na tipko. Ugotovimo prisotnost !(55 prisotnih.)
Kdo je za preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da so preostali členi, h katerim niso bili vloženi amandmaji, sprejeti.
Tako smo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih. Razpravljati in glasovati pa moramo še o naslovu zakona. Želi kdo razpravljati o naslovu zakona? (Nihče.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (51 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslancev.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Imamo še predloge sklepov, o katerih moramo glasovati. Varianta 1. Glasujemo o predlogu sklepa: "Predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi vlada Republike Slovenije." Želi kdo razpravljati oziroma o tem ni potrebno razpravljati, ampak le odločanje. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Zaključujem to točko dnevnega reda, kar precej skoncentriranosti je bilo potrebno na obeh straneh.
Prehajamo na 8. TOČKO DNEVNEGA REDA - PRVA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Izvolite, gospa Belopavlovič, državna sekretarka.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Hvala lepa. Spoštovani poslanci, spoštovane poslanke! Projekt nove individualne delavnopravne zakonodaje, ki je pred vami, se je pripravljal relativno dolgo in pa temeljito. Dejstvo je namreč, da je poleg korporativne zakonodaje, torej zakona o gospodarskih družbah, ki ureja statusna in lastninska razmerja, zakon o delovnih razmerjih drugi temeljni zakon, ki ureja področje dela oziroma odnose med delom in kapitalom, konkretno odnose med delavci in delodajalci.
Predlog novega zakona o delovnih razmerjih je bil pripravljen v okviru strokovne delovne skupine, v kateri so poleg našega ministrstva sodelovali tudi predstavniki delovnega in socialnega sodišča, univerze v Ljubljani, univerze v Mariboru, inštituta za delo pri pravni fakulteti, pa tudi strokovnjaki, ki smo jih dobili v okviru projekta Phare iz tujine.
Zakon je vlada poslala državnemu zboru v obravnavo že oktobra leta 1997, žal pa njegova obravnava do danes ni bila možna; vmes je namreč tekel še zakonodajni postopek obravnave predloga zakona o spremembah in dopolnitvah veljavnega zakona, in sicer v zvezi s podaljšanjem porodniškega dopusta.
Delovno besedilo predloga zakona je bilo že pred obravnavo na vladi predstavljeno socialnim partnerjem, obravnavano na več skupnih sestankih, formalno pa je gradivo obravnaval ekonomsko-socialni svet julija leta 1997.
Če dovolite, bi mogoče predstavila nekaj izhodišč, ki so bila upoštevana pri pripravi predloga zakona, in se nam zdijo dokaj pomembna.
Prvo je dosledna izpeljava ureditve delovnega razmerja kot pogodbnega razmerja ob zakonski ureditvi minimalnih in vsem zagotovljenih pravic in obveznosti iz tega razmerja.
Drugo je vzpostavitev načela enotnosti urejanja delovnih razmerij za vse zaposlene v Sloveniji, ne glede na statusno in lastninsko obliko delodajalca, pri katerem delajo.
Potem, vzpostavitev odnosa med delovnim in civilnim pravom; zagotavljanje učinkovitejšega pravnega varstva tudi z vključevanjem večjih možnosti inšpekcijskega nadzora; in, pomembno, vključitev vseh zahtev direktiv Evropske unije, ki se nanašajo na delovno pravo in zagotavljanje enakopravnosti moških in žensk v zaposlitvenem razmerju.
Če gremo zelo na hitro skozi zakon, ima predlog zakona devet poglavij. Prvo vsebuje splošne določbe, drugo ureja vsa vprašanja, ki se nanašajo na pogodbo o zaposlitvi, od njene sklenitve do prenehanja, in ta del je pravzaprav sistemsko tudi najbolj različen oziroma se najbolj razlikuje od sedaj veljavne zakonodaje. Tretje poglavje so zakonsko določene minimalne pravice, obveznosti in odgovornosti, ki so sestavina tega pogodbenega razmerja, za vse zaposlene v delovnem razmerju. V četrtem poglavju pa se posebej zagotavlja varstvo posebnih kategorij delavcev v delovnem razmerju.
V zvezi z delom, ki se nanaša na pravice in obveznosti, so si stališča socialnih partnerjev najbolj nasprotujoča, kar je po svoje tudi razumljivo, saj gre prav tu za obseg in vrste obveznosti, ki jih bodo v bodoče morali izpolnjevati delodajalci. Pri tem je treba poudariti, da so posamezne rešitve, v primerjavi z veljavnimi, v nekaterih primerih ugodnejše za delavce, v nekaterih pa za delodajalce.
Uveljavljanje in varstvo pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja se ureja v petem poglavju. V šestem pa so vsebovane določbe o delovanju in varstvu sindikalnih zaupnikov. Sedmo poglavje je namenjeno ureditvi nekaterih posebnih institutov, kot so opravljanje dela v tujini, delo otrok, mlajših od 15 let, dijakov in študentov ter vajencev, ter variantno tudi posebnosti zaposlitve pomorščakov. Zadnji poglavji sta namenjeni kazenskim določbam in prehodnim in končnim določbam.
Na pobudo sindikatov je bila opravljena ponovna obravnava predloga zakona s socialnimi partnerji, po tem, ko je bil zakon že dan v obravnavo parlamentu, in sicer na dveh skupnih sestankih: junija in septembra lani. Sklicalo jih je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Na teh sestankih je bil ponovno odprt dialog med socialnimi partnerji in obravnavana so bila predvsem nekatera temeljna vprašanja, ki povzročajo največ pomislekov in pripomb s strani socialnih partnerjev.
To so problematika opredelitve manjšega delodajalca in uveljavitev posebnosti delovnopravnega statusa zaposlenih pri manjših delodajalcih; urejanje zadev v kolektivnih pogodbah oziroma splošnih aktih; razmejitve vloge sindikata in sveta delavcev; določitev roka, v katerem je delodajalec dolžan izročiti delavcu pisno pogodbo; vprašanja razporejanja oziroma ponudb spremenjene pogodbe o zaposlitvi z možnostjo odpovedi pogodbe s strani delodajalca; vključitev poravnalnega postopka v sistem pravnega varstva, in sicer kot obvezen poizkus sodne poravnave.
Ocenjujemo, da je razprava med socialnimi partnerji že odprla nekatere možnosti in izhodišča za lažje oblikovanje usklajenih rešitev. Na nekaterih področjih je tudi nakazala na nerazumevanje novih rešitev, kar je možno razrešiti le z manjšimi spremembami v zakonskem besedilu, da se stvari pravzaprav jasneje zapišejo in da ne bodo nerazumljive.
Opozorila bi še na dejstvo, da je v zakonu nekaj predlogov podanih v variantnem besedilu. Te variantne rešitve niso predlagane zaradi strokovnih dilem, ampak predvsem zaradi možnih različnih interesnih pogledov na rešitve, glede na prag minimalnega varstva zaposlenih in na drugi strani minimalnih pravic, ki naj bi jih ta zakon za zaposlene uveljavil. Glede na to, da je bila 3. novembra lani na zahtevo poslancev odbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko že izvedena javna predstavitev mnenj k predlogu tega zakona, na kateri so bila predstavljena tako strokovna razmišljanja in pogledi o rešitvah, kot tudi različne interesne zahteve socialnih partnerjev, so bili s tem predočeni po našem mnenju tudi argumenti za in proti posameznim rešitvam oziroma argumenti za lažje odločanje o variantnih rešitvah oziroma o njihovi utemeljenosti ali ustreznosti.
Na koncu bi rada opozorila še na nekaj. Usklajevanje zakonodaje o delu ter uveljavljanje enakih možnosti za moške in ženske sta v okviru področja zaposlovanja in socialne zadeve pomembni nalogi, ki sta v procesu vključevanja Slovenije v Evropsko unijo neposredno v dokumentu Partnerstvo za pristop, opredeljeni kot nalogi srednjeročnega obdobja. Zakon o delovnih razmerjih v tem kontekstu pomeni temeljni zakonski vir, s katerim se ustrezno vključujejo zahteve obvezujočih dokumentov Evropske unije, torej direktiv s področja delovnega prava in področja zagotavljanja enakopravnosti, ne glede na spol, v našo domačo zakonodajo.
Upoštevaje, da se zakon sprejema po rednem postopku in da sam sprejem zakona še ne pomeni izpolnitev zahtev, ki jih na tem področju postavlja Evropska unija pred nas, ampak da je treba še določeno obdobje za dejansko uveljavitev teh zakonskih rešitev, predlagamo, da se zakon čimprej sprejme. Zahtevo oziroma potrebe po čimprejšnjem sprejemu, mislim, da je potrdila tudi že prej omenjena javna obravnava k predlogu zakona. Jaz se lahko s strani vlade zavežem, da ko bo zakon šel skozi prvo obravnavo, bomo pohiteli, da zakon pripravimo za drugo branje.
V zvezi s posameznimi sklepi, ki ste jih dobili na mizo, bi prosila, če bi se lahko potem ob posameznih sklepih oziroma glasovanju sklepov še vključila s strani vlade, ker pisnega stališča vlade na te posamezne sklepe nimate, bi pa imeli določene komentarje na nekatere zadeve. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa Nataši Belopavlovič, državni skretarki. Predlog zakona je obravnaval tudi odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko kot matično delovno telo. Želi predsednica oziroma podpredsednik odbora dati poročilo? Izvoli, kolega Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa za besedo. Poročilo je res kar precej dolgo, ker je precej stališč. Vendar mislim, da je prav, da ta stališča predstavim, glede na to, da je kar na več sejah odbor to obravnaval. Obravnaval je to 28. januarja, potem pa še 3. in pa 4. februarja kot prvo obravnavo. Odbor je imel na razpolago mnenje sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, mnenje državnega sveta, komisije državnega zbora za politiko enakih možnosti, potem pa so bile še pripombe zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, pripombe gospodarske zbornice Slovenije, pripombe združenja izobraževalnih institucij Slovenije, nadalje združenja delodajalcev Ogista in pa obrtne zbornice.
Na zahtevo četrtine poslancev tega odbora je bila tudi že v novembru lanskega leta sklicana javna predstavitev mnenj k predlogu zakona o delovnih razmerjih. Na osnovi teh mnenj je naša strokovna služba pripravila za odbor sklepe in pa stališča, ki smo jih potem imeli za pomoč pri sami obravnavi. Splošno obravnavo smo opravili 28. januarja, potem pa smo šli po točkah. Pri splošni obravnavi je bila iz ministrstva podana obrazložitev samega zakona, kjer je bilo poudarjeno, da bi na ta način s sistemskim zakonom o delovnih razmerjih celovito uredili minimalne pravice in pa obveznosti glede tega. Predlagatelj je pri pripravi zakona upošteval vse mednarodne akte, ki smo jih doslej že ratificirali, in pa seveda tudi tiste akte, za katere je postopek ratifikacije v teku, vendar pa ne samo te stvari, upoštevane so bile tudi direktive in pa priporočila Evropske unije.
Najpomembnejše vodilo predlagatelja pri pripravi zakona je bilo načelo enotnosti delovnih razmerij, kar pomeni uporabo tega zakona v treh različnih situacijah, in sicer, ko gre za delavce v delovnem razmerju pri domačih delodajalcih, pa gredo ti delavci na delo v tujino; drugič, ko gre za zaposlene pri tujih delodajalcih, katerih sedež je v naši državi in delavci delajo na ozemlju naše države, tretjič, gre za detaširanje delavcev tujih delodajalcev oziroma ko tuji delavec pošlje, delodajalec pošlje svojega delavca na delo v Slovenijo.
Člani odbora smo se seznanili tudi z mnenjem sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, ki v svojem mnenju ni imel pripomb, kar se tiče vidika skladnosti z ustavo in pravnim sistemom. Imel pa je vrsto pripomb načelne in konkretne narave in seveda tudi nekaj redakcijskih pripomb.
Kot sem že omenil, smo bili seznanjeni z mnenjem državnega sveta, komisije sveta za družbene dejavnosti, ki jih je predstavila gospa Vekoslava Kraševec tudi na sami seji, ustno, in pa seveda tudi predsednica državnega zbora za politiko enakih možnosti, gospa Darinka Mravljak, ki je predstavila stališča tega odbora in jih na kratko tudi povzela v poročilu.
Po opravljeni razpravi je odbor menil, da je predlog zakona o delovnih razmerjih primeren za prvo obravnavo v našem državnem zboru in zato sklenil predlagati, da na osnovi našega poslovnika sprejmemo sklep: Predloga zakona o delovnih razmerjih za prvo obravnavo je primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo. Vlada Republike Slovenije naj pripravi predlog zakona za drugo obravnavo v skladu z naslednjimi stališči.
Ne zdi se mi smiselno, da bi vsa ta stališča prebiral. Verjamem, da ste jih dobili. Na nekatera stališča bi pa vendarle opozoril, izpuščam pa tisti del, kjer je govora ali se varianta upošteva ali ne, zato ker bi morali potem sproti slediti zakonu. Vseh teh stališč, ki smo jih sprejeli na odboru, je 36. Prvo stališče, ki se nam zdi najbolj pomembno, je, da naj vlada upošteva in preuči pripombe sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve. Nadalje, naj prav tako preuči in upošteva pripombe komisije državnega sveta. V sam zakon naj se vgradijo inštituti, ki bi v večji meri napotili delodajalce in delojemalce k izvensodnemu reševanju sporov v okviru arbitražnih postopkov in postopkov pomirjanj. Nadalje naj predlagatelj preuči in se natančno opredeli, kaj se šteje v delovni čas. Mislim, da je to zelo pomembno: obvezni delovni čas, opredeli pojme izmensko delo, turnus, popoldansko delo, deljen delovni čas, nočno delo, nadurno delo in natančno definira še naslednje pojme: plača, osnovna plača, poslovodne osebe, delodajalec, delojemalec, delo, delovno mesto, izpodbijanost, ničnost in pa neveljavnost pravnega posla.
Petič. Predlagatelj naj v zakon vključi tudi pravice do regresa za letni dopust, do odpravnine ob odhodu v pokoj, do povračila stroškov za topli obrok med delom in do povračila stroškov za prevoz na delo in iz dela.
Šestič. Predlagatelj naj preuči možnost, da se v zakon uvedejo določbe, naj se delovnopravni institut prerazporejanja delavcev in dopusti tudi spreminjanje in dopolnjevanje pogodbe o zaposlitvi.
Potem naj se opredeli pojem malega delodajalca, saj dopolnilna kriterija po zakonu o gospodarskih družbah poleg števila zaposlenih ne zadoščata.
Pri 45. členu predloga zakona naj predlagatelj prouči smisel, ali niso pogoji, pod katerimi se lahko sklepajo pogodbe za delovni čas, preširoko postavljeni in omogočajo, da se prehodne pogodbe za nedoločen čas praktično ne bi več sklepale.
Predlagatelj naj zaradi poenostavitve in učinkovitosti postopka uredi pri 62. členu predloga zakona, v kolikor zadeva materijo, ki jo ureja zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji.
Pri 75. členu naj bi predlagatelj zakona v tretjem odstavku upošteval varianto; v četrtem odstavku pa naj se opredeli in dopolni odstavek tako, da v primerih iz krivdnih razlogov na strani delavca, pa najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga.
Glede programa razreševanja presežnih delavcev se zastavlja vprašanje objektivnosti kriterijev za določitev presežnih delavcev, saj predlog zakona predvideva sočasen sprejem kriterijev in seznama presežnih delavcev. Zato naj predlagatelj prouči možnost, da se kriteriji sprejemajo neodvisno in pred seznamom presežnih delavcev.
Predlagatelj naj prouči možnost preprečevanja zlorabe delodajalcev pri obveznosti do izplačila odpravnine v zvezi s pogojem, da je delavec zaposlen najmanj dve leti pri delodajalcu.
Pri 89. členu predloga zakona naj se upošteva varianta, namreč sprememba, "najkasneje v šestih mesecih".
Pri 19. točki je posebej poudarjeno glede uravnovesenja pravice in dolžnosti delodajalca in delojemalca.
Pri 21. stališču je stališče odbora, da naj predlagatelj prouči možnost, da se imenovanemu ali voljenemu sindikalnemu zaupniku varstvo poveča še za eno leto po prenehanju mandata.
V 96. členu - gre za 22. stališče - naj se varianta upošteva z dopolnilom, da predlagatelj oceni, ali ne bi bilo primerneje namesto odškodnine v višini najmanj ene in največ dvanajst mesečnih plač predvideti ugotavljanje odškodnine po načelih civilnega prava ali pa odškodninskega prava.
Pri 23. stališču odbor predlaga predlagatelju, naj prouči in uskladi predloge, ki se nanašajo na pravice delavcev do odsotnosti z dela zaradi bolezenskih razlogov in do nadomestila za ta čas.
Pri 29. stališču (ne bom vseh bral, upam, da imate te stvari pred sabo, ker poudarjam samo bistvene stvari) naj predlagatelj prouči možnost, da se v 148. členu predloga zakona disciplinske sankcije opredelijo v zakonu; pogodbe o zaposlitvi pa disciplinskih sankcij ne smejo določati.
Pri 32. stališču naj predlagatelj natančno prouči in ustrezneje uredi 199. člen predloga zakona, saj ta prehodna določba odpira možnosti dodatnega načina prenehanja pogodbe o zaposlitvi.
Potem omenjamo še v 34. in pa 36. točki direktive evropske gospodarske skupnosti in pa evropske skupnosti. Na koncu smo sprejeli še dodaten sklep: "Vlada Republike Slovenije naj pri pripravi predloga zakona za drugo obravnavo zagotovi skladnost rešitev predlogov zakonov in predlogov sprememb za dopolnitev zakonov iz delavno socialnega področja." To bi bila na kratko povzeta stališča, jaz pa vseh nisem bral, ker je res tekst sorazmerno dolg. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa poročevalcu odbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko, ki je matično delovno telo. Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Potem prehajamo na predstavnike poslanskih skupin. Ali imate vi proceduralno? Ja, sta že dva prijavljena, torej kot tretja boste vi, ker ste se dva pisno prijavila. Prvi ima besedo v imenu poslanske skupine slovenskih krščanskih demokratov, gospod Vincencij Demšar. Potem je pa gospod Potrč.
VINCENCIJ DEMŠAR: Naša poslanska skupina je prepričana, da je to eden izredno pomembnih zakonov, ki jih je treba sprejeti, in poleg zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju eden najbolj pomembnih zakonov pri nas, kar se tiče našega notranjega urejanja in naših domačih razmer.
Glede na to, da vidimo, da je na tem področju nastala precejšnja samovolja, zlasti samovolja delodajalcev, smo mnenja, da je nujno treba te stvari urediti in predvsem zaščititi pravice delojemalcev. Mi menimo, da je predvsem treba tudi v tem zakonu poskrbeti za rešitev vprašanja mladih. Naš poudarek je na mladih, posebej boste sami vedeli, kakšne probleme imajo mladi, preden lahko opravijo pripravništvo. Tisti, ki pride iz šole, in mora opraviti pripravništvo, je sedaj prava umetnost, da lahko prideš do tega, da končaš pripravništvo.
V zvezi s tem bi opozorili tudi na to, da v naš prostor prihajajo in igrajo vedno večjo vlogo tuja podjetja, tuje firme. Menimo, da bi morali na tem področju poskrbeti tudi za tiste, ki jih ta podjetja toliko ne zanimajo. Torej zdaj zgleda v naši državi tako, da se bomo zanimali samo še za zdrave, krepke, izkušene, nenoseče in pa primerno stare. Tisti, kot sem že omenil, mladi, kot pripravniki še niso zanimivi, tisti, ki pa smo stari čez 45 let, pa smo tako problematični, če ostanemo brez službe. Mislim, da bi ravno v tem pogledu, ko je tako postavljeno tržno gospodarstvo, da bi skozi ta zakon potem videli, ne samo, da je naša država pravna, ampak da vidimo tudi skozi ta zakon, da je naša država socialna država.
Nadalje. Menimo, da je treba zelo jasno razmejiti razmerja med delodajalci in delojemalci. Zaradi tega, da se ve, kakšne so obveznosti in kakšne so pravice. Pri tem bi zlasti poudarili, o čemer tudi sredstva javnega obveščanja pišejo, diskriminacija do žensk, možnost zaposlitve žensk, zlasti pa tudi to, problematičnost, da nekateri, sicer ne preveč javno, bolj na tiho postavljajo pogoj, če bo ženska pristala na to, da ne bo zanosila v nekem določenem roku, potem dobi zaposlitev, sicer pa ne. Zato se je nam zdi, da bi inšpekcija dela morala tudi bolj temeljito poseči v same razmere.
Ko smo danes imeli v naši poslanski skupini predstavitev poročila varuha človekovih pravic, žal, ne za lansko leto, ampak za leto 1997, smo izvedeli tudi to, da na delovno socialnih sodiščih traja 2 leti, predno se postopek sploh začne. Tudi za primere, ko je delavec uveljavil svojo pravico, ki mu jo je delodajalec vzel in ga je odpustil od dela in je dokazal delavec, da ima prav, je procedura trajala reci in piši 11 let. Ampak sedaj, ko je enkrat ta delavec uveljavil svojo pravico, pa delodajalec enostavno ne upošteva sklepa oziroma odločbe sodišča.
Zato menimo, da je treba tudi na tem področju veliko še narediti, predvsem pa zaščititi delavce. Saj končno, kaj pa je naloga države, poleg bistvenih ostalih stvari, da ščiti svoje državljane pred krivicami ali jim pomaga priti do njihove pravice. Pri posameznih stališčih pa bi se želel potem še v svojem imenu kaj več oglasiti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolegu Demšarju, ki je govoril v imenu poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov. Naslednji razpravljavec oziroma predstavnik združene liste socialdemokratov, Miran Potrč. Izvoli.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Tudi za nas je urejanje delovnih razmerij eno od najpomembnejših področij za veliko večino državljank in državljanov. Za oceno predlaganega zakona, njegovih temeljnih ciljev in možnih posledic se nam zdi prav najprej spregovoriti nekaj o uveljavljanju pravic iz delovnih razmerij v neposredni praksi. Samo tako bo razvidno, katerim vprašanjem bi predlagani zakon moral posvetiti potrebno pozornost.
Najprej velja poudariti, da je v Sloveniji že nekaj let približno 126.000 registriranih brezposelnih oseb. Obseg brezposelnosti v zadnjih letih se ne zmanjšuje in nekatere napovedi predvidevajo nespremenjen obseg brezposelnosti še kar dolga leta. Za ta pomemben del aktivne populacije zakon o delovnih razmerjih ne bo veljal oziroma bo veljal le toliko, kolikor skozi mehanizme sklepanja delovnega razmerja lajša ali otežuje novo zaposlitev. Pri tem pa je prav poudariti, da se v zadnjih letih vse več zaposlitev sklepa za določen čas. Po podatkih zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije se je v letu 1998 od 55.448 na novo zaposlenih oseb s posredovanjem zavoda kar 80% zaposlilo za določen čas. To je nesprejemljivo veliko. To kaže na dejstvo, da že veljavni zakon, predvsem pa njegovo zelo široko tolmačenje, omogoča, da se velika večina novih delovnih razmerij sklepa za določen čas, z bistveno omejenimi pravicami v primerjavi z delovnim razmerjem za nedoločen čas.
Položaj zaposlenih, ne glede na to, kako je bilo delovno razmerje sklenjeno, je zelo pogosto težak, da ne rečem tudi brezpraven. Na to kažejo mnogi delovni spori, še bolj pa vse večja nepripravljenost in strah, da mnogi sploh pristopijo k uveljavljanju svojih pravic, saj se tako ravnanje zelo pogosto konča s tem, da se jim izroči delovna knjižica in jim preneha delavno razmerja. Na delovnih in socialnih sodiščih je več kot 24.400 nerešenih individualnih delovnih sporov. Medtem ko se je pripad novih delovnih sporov v lanskem letu občutno zmanjšal za 34,2%, se je zmanjšalo tudi število rešenih zadev, od 10.122 na 7.917, zaradi česar se število nerešenih sporov ni zmanjšalo, temveč se je celo povečalo za 1,1%. Le na višjem delovnem in socialnem sodišču se je v lanskem letu za več kot 8% povečalo število rešenih delovnih sporov in zato tudi zmanjšalo število nerešenih zadev za 4% ali za 100, od 2.535 na 2.433 nerešenih zadev.
Povprečno trajajo delovni spori 3 in več let, bolj zapleteni pa tudi po 5 let in več. Pravna varnost je tako pod vsako mejo znosnega in že postavlja pod vprašaj opredelitev Slovenije kot pravne države. Tudi varuh človekovih pravic najresneje opozarja na izpostavljenost posameznikov šikanoznemu ravnanju in na njihovo nemoč, da se temu zoperstavijo.
To je, na žalost, slika "pravne države", ampak pravne države v narekovajih, na področju delovnih razmerij. Toda tem, že alarmantnim, pojavom se ne posveča dovolj pozornosti. Skupine ljudi, ki na ta način postajajo marginalizirane, so vse večje. Toda vladajoče skupine in tudi politične stranke na oblasti še vedno ustvarjajo družbeno vzdušje, da so si za tak položaj ti posamezniki in skupine praviloma krivi same. Zato pogosto te skupine in posamezniki ne uživajo javne pozornosti in družbene podpore. Ravno obratno, kaj kmalu tudi v javnosti prevlada logika, da so taki pojavi pač normalni v uveljavljanju tržnega gospodarstva, da se tudi na področju dela mora uveljaviti trg in konkurenca, da je treba zmanjševati prevelik obseg delavčevih pravic iz preteklosti in podobno. V takem vzdušju se potem vsak nov predlog ocenjuje predvsem po tem, ali v zadostni meri prispeva k uveljavljanju tržnih načel in zmanjševanju pravic, pozablja pa se, da je teh pravic tako ali tako vedno manj oziroma v glavnem ostajajo na papirju.
Upam, da bomo tudi nekaj tega razumeli in imeli v vidu, ko se bomo odločali o novem predlogu zakona. Zakon sam je brez dvoma treba sprejeti. Čeprav socialni partnerji niso soglasni z vsemi predlaganimi rešitvami, je ta zakon nastajal ob njihovem intenzivnejšem sodelovanju kot večina drugih zakonov. Zakon je dovolj dolgo, celo predolgo tudi že na klopeh državnega zbora. Pristojno matično delovno telo je ob zakonu pripravilo odmevno in kvalitetno javno predstavitev mnenj. Na tej podlagi je v matičnem delovnem telesu opravljena kvalitetna in temeljita razprava, predlaganih pa je tudi precej stališč, ki naj bi jih predlagatelj upošteval pri pripravi zakona za drugo obravnavo. Zato menimo, da je zakon v prvi obravnavi možno podpreti in da je treba ob tem sprejeti še predlagana stališča matičnega delovnega telesa. Pričakujemo pa, da bo državni zbor pozoren tudi še do drugih, dodatnih predlogov in stališč, ki jih predlagamo poslanske skupine ter poslanke in poslanci, med njimi tudi naša poslanska skupina. Če bodo ta dodatna stališča sprejeta in če jih bo predlagatelj upošteval, verjamemo, da bodo lahko odpravljene še vedno obstoječe nejasnosti in slabosti zakona.
Združena lista socialnih demokratov predlaganemu zakonu ne oporeka dovolj temeljite in skrbne priprave. Ne oporeka mu nujnosti sprejema, strokovnosti in v mnogočem tudi evropsko primerljivih rešitev. Kljub temu pa meni, da zakon v preveliki meri upošteva zgolj dosedanjo normativno ureditev, ki jo je res treba v mnogočem spremeniti, v premajhni meri pa dejanske razmere, ki so bistveno drugačne in zelo neugodne za položaj delavca. Zato tudi v primerih, ko dokaj korektno ureja nekatere pravne institute in razmerja, ne upošteva, da se je pri nas že razvila drugačna praksa masovnega kršenja delavčevih pravic in v zakon ne vgrajuje potrebnih mehanizmov in varovalk, ki bi zagotavljale njegovo izvajanje v želeni meri. Zato se bojimo, da bo izvajanje zakona enostransko, predvsem v škodo delavcev in da bo, namesto da bi odpravilo sedanje brezpravje, prispevalo še k nadaljnjemu zmanjševanju pravic iz delovnega razmerja. Tako bojazen utemeljuje sedanja praksa, predvsem pa tudi naslednje skupine ali pa naslednje predlagane rešitve.
Prvič. Zakon izjemno odpira možnosti za sklenitev delovnega razmerja za določen čas. Če se sedanje relativno restriktivne določbe veljavnega zakona glede možnosti sklepanja delovnega razmerja za določen čas niso spoštovale in se v je v zadnjem letu s posredovanjem zavodov sklenilo več kot 80% delovnih razmerij za določen čas, potem ni neupravičena naša bojazen, da se bodo ob zelo ohlapnih določbah, ki omogočajo zelo široko tolmačenje pogojev, v katerih je mogoče delovno razmerje sklepati za določen čas, v bodoče delovna razmerja praktično sklepala samo še za določen čas in le izjemoma za nedoločen čas. Kaj to pomeni za pravice delavcev, najbrž ni treba posebej poudariti. Take posledice zakona bi bile tudi v nasprotju z evropsko prakso, ki delovnemu razmerju za nedoločen čas daje polno veljavo in prioriteto.
Drugič. Zakon je premalo jasen, razdelan in restriktiven tudi pri prenehanju delovnega razmerja. Razlogi prenehanja delovnega razmerja, tako poslovni, osebni kot krivdni, so določeni tako, da delodajalec lahko kadarkoli odpove delovno razmerje. Če je količkaj iznajdljiv, mu delovno razmerje lahko odpove tako, da delavcu čimbolj zmanjša pravice od odpovedi, ki mu jih sicer teoretično nudi zakon. Postopki, ki morajo biti izpeljani pri delodajalcu pred oziroma ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi, niso natančno določeni. To zmanjšuje pravno varnost delavcev, otežuje uveljavljanje nekaterih njegovih pravic, recimo, da se mu predhodno nudi ustrezno drugo delo oziroma zagotovi izobraževanje, s katerim bi dobil potrebne sposobnosti za opravljanje dela, kar te določbe zakona dela v veliki meri samo načelne, za prakso pa neživljenjske in neuresničljive.
Pravice sindikata so predvidene le v primeru izredne, ne pa tudi redne odpovedi. Za neuresničitev predvidenih pravic niso izrecno predvidene potrebne zakonske sankcije. Recimo, nezakonitost odpovedi in nadaljnji obstoj delovnega razmerja, brez teh sankcij pa se te pravice sindikata ne bodo uveljavljale. Predlagani odpovedni roki so sicer sprejemljivi, vendar ne bodo igrali v bodoče nobene vloge, če se bodo delovna razmerja sklepala praviloma za določen čas. Odpovednih rokov ne bo, ker bodo delavna razmerja pretekla s potekom časa, za katerega je bilo pogodbeno razmerje sklenjeno.
V takem primeru bodo tudi določbe o odpravnini ostale le na papirju in jih v praksi ne bo. Čeprav v razlogih za sprejem zakona vlada poudarja, da je v delovnih razmerjih delojemalec vedno šibkejša stran in da ga zato zakon mora varovati, cilj zakona ni tudi pravno varstvo delavcev, določbe poglavja o pravnem varstvu pa so izjemno splošne in skope. Predvideno je celo, čeprav res le v varianti, da tudi sodišče v primeru nezakonite odpovedi lahko odloči le o odškodnini, ne pa tudi o ponovni vzpostavitvi delovnega razmerja, ki zakonito ni prenehalo.
Tretjič. Mnoge od navedenih pa tudi druge pravice iz delovnega razmerja je po predlogu zakona mogoče še zmanjšati na podlagi kolektivnih pogodb ali posebej pri malih delodajalcih. Pri tem je predlagatelj za male delodajalce predlagal vse, ki imajo do 50 zaposlenih. Glede na ugotovitve varuha človekovih pravic o ravnanjih teh malih delodajalcev, si lahko predstavljamo, kakšno bi bilo v primeru takih rešitev varovanje pravic delavcev.
Četrtič. Čeprav je ob predlogu zakona sicer predlagano načelo, da se pravice iz delovnega razmerja določajo z zakonom in da se s kolektivnimi pogodbami ali pogodbami o zaposlitvi pravice iz zakona ne morejo zmanjševati, je recimo pri disciplinskih sankcijah predvideno, da naj bi se te lahko širile ali širše zapisale kot v zakonu celo v pogodbi o zaposlitvi. Vemo in tudi vlada to priznava, da je delojemalec vedno šibkejša stran. V času sklepanja pogodbe o zaposlitvi pa je praviloma v celoti podrejen, saj mu je temeljni cilj, da delovno razmerje sklene in bo za to pristal na vsakršne pogoje. To so nekatere najbolj kritične določbe, saj v uvodu ne kaže opozarjati na vse.
V Združeni listi socialnih demokratov pričakujemo in zahtevamo, da se te nesprejemljive določbe ali spremenijo ali da vlada pred sprejemom zakona poda, ne le kakšne prijazne izjave, temveč realna zagotovila, da se navedene določbe zakona ne bodo mogle uveljavljati na način, kakor se mi bojimo, da se v praksi bodo uveljavljale.
Kot naslednje je naše trdno prepričanje, da bi pred reformo skoraj celotnega delovnega in socialnega področja morali v vladi, pa tudi v državnem zboru, celovito oceniti posledice teh reform za položaj posameznega delavca kot prejemnika določenih socialnih pravic. Tako pa ločeno obravnavamo posamezne predloge, jih sprejemamo vsakega zase in nimamo točne predstave, kako se bodo sprejeti ukrepi odrazili na položaj delavca. Mislimo predvsem na reformo sistema zavarovanja za primer brezposelnosti, ki je že izvedena. Vlada sicer obljublja tudi novo, to smo slišali pri obravnavi pokojninske reforme, vendar zaenkrat še tega nimamo. Mislimo na pokojninsko reformo, ki jo obravnavamo hkrati. Mislimo na reformo zdravstvenega varstva, ki na tiho poteka vsak dan, saj se stalno oži obseg pravic zavarovancev in povečujejo se dajatve iz prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Mislimo na reformo socialnega področja, na katerem se že zaradi zaostajanja zajamčene plače za rastjo inflacije in življenjskih stroškov pravice iz leta v leto zmanjšujejo. Ob sprejemanju zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti smo opozarjali, da je cilj zakona predvsem v zmanjševanju pravic. Vlada je trdila drugače, državni zbor je drugače sprejel potem preko vladne večine tudi odločitve. Na žalost pa se mnoge naše napovedi uresničujejo.
Zaradi obveze javljanja oziroma dosegljivosti na domu, na kar smo posebej opozarjali, je bilo v letu 1998 črtanih iz evidence že 4.835 prijavljenih, kar je za 28,5% več kot preteklo leto in ena četrtina vseh brezposelnih, ki so bili v tem letu črtani iz evidence. Kaj boste zdaj rekli, gospodje poslanci in vlada, ki so rekli, da iz tega ne bo nobenega problema in da je prav, da se take določbe sprejmejo. Sredstva za nadomestila za brezposelnost se bistveno zmanjšujejo in če se bodo v bodoče sklepala le delovna razmerja za določen čas, jih res ne bomo več potrebovali, saj ne bo noben delavec izpolnil pogoja potrebne zaposlitve, da bi pravico do namestila sploh dobil. Toda vse to bodo samo statistični rezultati zakona, ki ga je ta državni zbor sprejel, dejansko pa bodo problemi brezposelnosti ostajali enaki.
Drugo vprašanje. Kakšni bodo ob predvidevanjih, da se še desetletje dejanska brezposelnost ne bo bistveno znižala - to pa so uradne napovedi vlade, ne moje strašenje - kakšni bodo v tem primeru učinki pokojninske reforme, ki pomeni bistveno povečanje starosti kot pogoja za odhod v pokoj. Pokojninska blagajna bo morda res prihranila sredstva, toda kaj bo z mladimi, ki ne bodo dobili zaposlitve in ki po veljavni zakonodaji, kot prvi iskalci zaposlitve, nimajo nobenih materialnih pravic iz brezposelnosti. Ali bodo za njih morali skrbeti starši ali pa se bodo zaradi tega povečevala sredstva socialne pomoči? Da o družbeni škodi, ki bo povzročena zaradi tega, ker se mladi ne bodo pravočasno vključili v delo, ne govorimo. Kakšen vpliv bo na zahtevo po daljši delovni dobi in daljši dobi za računanje povprečja pokojnine imela praksa sklepanja delovnih razmerij, predvsem za določen čas, ki bo imela brez dvoma za posledico manj delovnih let, ob enaki starosti, kot do sedaj. To bo nesporno pomenilo še dodatno zmanjševanje pravic iz pokojninskega zavarovanja, ob katerih se sedaj ne govori, in to poleg tistih, ki jih že itak dovolj rigorozno predvideva sama reforma pokojninskega sistema.
Takih medsebojnih zvez, različnih segmentov delovne pokojninske socialne zakonodaje bi se dalo našteti še več. Parcialni pristop, ki ga uveljavlja vlada za to ni sprejemljiv in v tem pogledu ni niti najmanj evropski. Evropske države namreč ocenijo medsebojni vpliv in skupni učinek predlaganih reform, tako za položaj upravičencev kakor tudi za obveznosti države. Zato tudi zahtevamo, da to stori tudi naša vlada. Brez ocene skupnih učinkov vsaj vseh bistvenih predlaganih reform ni mogoče oceniti tudi njihovih parcialnih efektov in glasovati zanje.
Naj zaključim. Zakon o delovnih razmerjih ni eden najslabše pripravljenih. Potreben je in tudi mi se zavedamo njegovega pomena in vpliva, kljub temu pa se ob njem pojavlja mnogo strokovnih in političnih vprašanj, pomislekov in dilem. Pričakujemo, da jih bo vlada in predvsem, da jih bodo poslanci koalicijskih strank pripravljeni oceniti in ne le vzeti naše razpravljanje in opozorila kot nepotrebno nagajanje, ker ne bodo pripravljeni, da se s problematiko gobje seznanijo in vanjo poglobijo. Če pa bo pripravljenosti dovolj, so na podlagi številnih opozoril, ki jih je dalo matično delovno telo in tudi še dodatnih predlogov možnosti, da se sprejmemo stališča, na podlagi kateregakoli bo zakon lahko pripravljen tako, da se bomo v praksi, ne samo na papirju, približali varovanjem delavcev, kakršnega pozna evropska zakonodaja in praksa. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolegu Potrču. V imenu poslanske skupine Socialdemokratske stranke bo govorila Majda Kregelj-Zbačnik. Izvoli kolegica.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Še enkrat lep pozdrav. Tudi naša poslanska skupina socialdemokratov meni, da tega zakon ne potrebujemo in da bi ga že prej potrebovali, kajti sedaj veljavni zakon ni več konsistenten z obstoječo pravno in ekonomsko ureditvijo. Tudi ob javni predstavitvi mnenj, ki smo jo organizirali na odboru, se je pokazalo, kako pomembne in zelo kvalitetne pomembne pravne institucije so imele pripombe, da je treba ob tem skleniti še marsikaj drugega. Kajti, to je samo en od segmentov delovnopravne zakonodaje. Ob tem, če hočemo, da bomo to lahko v praksi zaživelo, je treba vzporedno ustvariti tudi pogoje v nekaterih drugih zakonih, ki zadevajo področje delovnopravne zakonodaje. Na primer, novelo zakona o prisilni poravnavi, stečaju, likvidaciji; zakon o pravnem postopku; spremembe zakona o delovnih in socialnih sodiščih; spremembe zakona o stavkah; o delovnih in socialnih sodiščih; o kolektivnih pogodbah; spremembah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju; novelo zakona o javnih uslužbencih in še bi lahko naštevala.
Naj opozorim tudi iz lastnih izkušenj s področja zdravstva predvsem na pravice do odsotnosti z dela z nadomestilom plače za dneve iz 141. člena tega zakona, da se delavcu ne sme odvzeti ali omejiti, ker bi v tem primeru šlo za diskriminacijo delavcev, ki opravljajo dela, kjer delovni proces poteka nepretrgano. Lahko se omeji oziroma posebej določi le način koriščenja te pravice, to je koriščenje prostega dneva na drugi dan, saj bi v nasprotnem primeru to pomenilo, da za delavce, ki delajo v izmenah, praznikov sploh ni, saj ali dejansko morajo delati ali po razporedu ta dan ne delajo in niso opravičeni do nadomestila. Zaradi nedorečenosti zakona v zvezi z določanjem oziroma razporejanjem delovnega časa ni precizirano izmensko delo, je velika možnost, da bo v prihodnje prihajalo do vse večjih zlorab, kar se tiče razporejanja delovnega časa. Delodajalec ima vse možnosti, da praktično ukine plačano odsotnost na dan državnih praznikov oziroma dela prostih dni za vse delavce, saj lahko delovni dan, na primer sredo, na dan praznika predstavi na soboto in še vedno izpolnjuje vse zahteve in omejitve, ki mu jih nalagajo določila tega zakona.
Problem je v tem, da ta zakon nikjer ne opredeljuje, kaj je normalna razporeditev delovnega časa in kaj izmensko delo in kateri dnevi v tednu so praviloma delovni dnevi: vsi razen nedelje ali vsi razen sobote in nedelje. Zato tudi ni opredeljeno, ali pripada delavcu pravica do odsotnosti dela z nadomestilom plače tudi, če pade praznik na nedeljo, pa je nedelja za delavca običajen delovni dan, recimo v zdravstvu, gostinstvu pa še bi lahko naštevala. V praksi rešujemo problem praznikov oziroma dela na ta dan tudi z višino dodatkov za delovne dneve, ko ostali delavci dobijo nadomestilo plače - na primer v Nemčiji - ki so bistveno večji kot dodatki za nedeljsko delo, nedeljski dodatek 50%, praznični 150%. To je posledica tega, da delavec, ki dela na dan praznika in ne dobi nadomestila plače, dejansko opravi večje število delovnih ur v istem mesecu v primerjavi z ostalimi delavci. V bistvu opravlja nadurno delo.
In še bi rada opozorila na nekaj stvari iz predloga zakona, in sicer v tem členu je zakon o delovnih razmerjih z vidika zaščite delavcev izrazito nedorečen. Med cilji zakona je namreč navedeno, da je eden pomembnih varstvo delavcev v delovnem razmerju. V zakonu pa ni izdelanih mehanizmov, ki bi bili dejansko garant za to, da so interesi delavcev zavarovani. Zato naj se določi kot cilj tudi pravno varstvo delavca v funkciji preprečevanja kršitev delavcev. Izključno na strani delavca bo po novem skrb za zaščito njegovih interesov. Uveljavljanje in varstvo pravic, obveznosti in odgovornosti delovnega razmerja je prepuščeno zgolj interesu delavca in njegovi odločitvi, da na kršitev s strani delodajalca sam reagira, če meni, da je bila kršena kakšna njegova pravica. V novih razmerah bo šlo za dvostransko pogodbeno razmerje med delodajalcem in delavcem, pri čemer bo seveda delavec šibkejša stran v tem razmerju in je iluzorno pričakovati, da bo delavec znal, mogel in sam zmogel brez ustrezne strokovne pravne pomoči uveljaviti pravice, ki jih bo imel po zakonu o kolektivni pogodbi in pogodbi o zaposlitvi. Delavčev položaj je v sedanjih spremenjenih družbenoekonomskih in političnih razmerah kljub vsemu negotov, predvsem zaradi vedno bolj številnih kršitev delovnih razmer s strani delodajalca. Samo v zadnjih treh letih je na področju varstva pravic delavcev zaključenih v obravnavi okoli 2000 zadev. Več kot očitna in v širši javnosti večkrat izražena je potreba, da naj zakonodajalec prav s sprejemom novega zakona o delovnih razmerjih bistveno zaostri odgovornost delodajalcev, tako za spoštovanje delovno pravne zakonodaje same kakor tudi, ko gre za spoštovanje in udejanjanje odločitev sodišč v delovnih sporih.
Dalje. Velika pomanjkljivost je tudi v tem, da ni predvidenega posebnega predsodnega odločanja oziroma postopka umirjanja poravnave v vseh vrst delovnih sporov, kar vse bi bilo treba urediti v novem zakonu kot procesno predpostavko za sodno varstvo. To bi namreč zmanjšalo število zaostankov, število pritožb na sodiščih, obenem pa bi tudi dvignilo zaupanje ljudi v sedanje institucije. To bi se lahko tudi uredilo v posebnem zakonu. Poseben državni organ bi moral imeti pomembno vlogo tudi pri preprečevanju nastajanja bodočih sodnih sporov. To naj določi predhodno obvezno posvetovanje delavca in delodajalca, ustrezno opredeli pristop v postopkih poravnave sporov iz delovnih razmerij, kar vse bi zmanjšalo število zadev, ki se rešujejo na sodiščih, neprimerno bi bilo cenejše in hitrejše, zlasti pa bi tudi dvignilo zaupanje v pravno državo. Mirnemu reševanju delovnih sporov namreč sedanja pravna ureditev ni posvetila zadosti pozornosti. Potrebna bi bila tudi brezplačna pravna pomoč v primerih, ko se izve za kršitev s strani delodajalca, ko je treba preprečiti nadaljnje kršitve ali zahtevati posredovanje inšpekcije dela.
Potem bi še opozorila s stališča delovnopravne zakonodaje in zagotavljanja enakopravnega položaja delavcev ter njihovih pravic v delovnem razmerju; določanje razlik oziroma razlikovanje na večje in manjše delodajalce ni utemeljeno. Morebiten drugačen status, davki, krediti, se naj uredijo v drugih predpisih. Namreč, iz sedanje prakse in ugotovitev kršitev se lahko zaključi, da so prav manjši delodajalci najpogostejši kršitelji delovnih razmerij delavcev.
Potem je treba določiti obveznost delodajalca, da je dolžan sklenjeno pogodbo o zaposlitvi izročiti v roku osmih dni ali nek termin, in poslati za to posebej določenemu organu, ki bi moral izvajati vsebinski kot tudi pravno formalni nadzor nad sklenjenimi pogodbami o zaposlitvi. Morebitne pomanjkljivosti in nezakonita določila pa bi morale pogodbene stranke na zahtevo tega organa v določenem roku odpraviti, sicer bi sledile določene sankcije.
Potem naj opozorim tudi na to, da dosedanje izkušnje v praksi kažejo na dejstvo, da gre za problem, ki ima za posledice hude kršitve, kajti pri upravnih enotah sedaj evidentirajo samo pogodbe o zaposlitvah, ki jih sklepajo, in največ samo to, brez zahteve, da mora biti pogodba o zaposlitvi usklajena z zakonom in kolektivno pogodbo. Delavci velikokrat niti ne vedo, da imajo v svojih pogodbah o zaposlitvi določbe, ki so v nasprotju z veljavno zakonodajo. Taka stanja lahko trajajo tudi več let in ko se ugotovi nezakonitost, je največkrat delovni spor edini način, da se zadeva uredi. Poleg tega pa se tudi utrjuje mišljenje, da se splača kršiti zakon, še posebej, če ustreznega nadzora v zvezi s temi ni. Glede na to, da so d.d.-ji, d.o.o.-ji v večini in teh pogodb o zaposlitvah ne kontrolira sistematično noben državni organ, bi predlagani nadzor prav gotovo pomenil velik prispevek k odpravi nezakonitih določb v pogodbah o zaposlitvi in bi že vnaprej prispeval, da ne bo prihajalo tolikokrat po nepotrebnem do sodnih sporov. S tem bi zopet povrnili večje spoštovanje delovnopravni zakonodaji.
Potem naj še opozorim, da naj se pravice in obveznosti delodajalcev v 196., 197. in 198. členu sankcionirajo. V praksi so namreč znani primeri, ko je delodajalec spraševal kandidata o osebnih zadevah, ki z objavo ali pogodbo o delu niso imele nobene povezave.
Potem bi opozorila še na določeno obveznost kandidata, da predloži delodajalcu dokazila o bolezni ali drugih okoliščinah. Ta dikcija omogoča delodajalcu vpogled v podatke, ki so zaupne narave. Ocenjujem, da je zdravniško spričevalo, ki ga delavec predloži na osnovi zdravniškega pregleda za delo, povsem dovolj.
Tudi med sestavinami pogodbe je treba narediti nekaj popravkov. Da ne bom predolga, se bom potem še kasneje oglašala.
Natančno je treba ločiti pojem plače, bruto plače, tako da se ga konkretno definira, s čimer bi odpadli problemi v zvezi z oblikovanjem zahtevkov iz naslova neizplačanih plač.
Skratka, s tem ko bi te popravke upoštevali oziroma če bi sprejeli sklepe in stališča odbora, ki smo jih predlagali, bi potem tudi nekje ljudem vrnili zaupanje v pravno varstvo in v spoštovanje veljavne zakonodaje. Kajti prav učinkovito urejena delovna razmerja so največkrat najboljša izkaznica za demokracijo.
Zato bo naša poslanska skupina ta predlog s sklepi, stališči ter predlogi odbora, ki smo jih predlagali, tudi podprla, in upa, da bo vlada za drugo obravnavo to upoštevala. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegici Majdi Kregelj-Zbačnik, ki je govorila v imenu Socialdemokratske stranke. Naslednji razpravljalec bo v imenu Slovenske ljudske stranke Brenčič Stanislav. Izvoli!
STANISLAV BRENČIČ: Hvala lepa. Spoštovani! V poslanski skupini Slovenske ljudske stranke po intenzivnem preučevanju tega predloga lahko le ugotavljamo, da predlog zakona kot celota dobro operacionalizira odnos med pogodbenima partnerjema; to je med delojemalcem in delodajalcem, saj po eni strani varuje delojemalca pred pretiranimi enosmernimi interesi in skozi to zlorabo delodajalca. Po drugi strani pa upošteva tudi realna dejstva, s katerim se v novih ekonomsko tržnih razmerah srečuje več ali manj vsak delodajalec.
Zakon bi smel biti v določenih segmentih naravnan nekoliko bolj v zaščito in dobro delojemalca, vendar pa je z druge strani, žal, treba jemati v ozir tudi realnost za sedaj še vedno mnogo večje povpraševanje, kot pa je ponudba delovne sile na trgu. Po konceptualno in vsebinsko spremenjenem zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za čas brezposelnosti, torej glede na vsebino predloženega zakona o preprečevanju dela na črno, ta je v proceduri prvega branja, je treba predvsem za dobro delojemalcev ta zakon čimprej sprejeti. Najmanj sočasno s sprejemom in uveljavitvijo tega zakona pa mora biti uveljavljen tudi zakon o varnosti in zdravju pri delu, katerega v drugem branju smo malo prej sprejeli.
V poslanski skupini Slovenske ljudske stranke podpiramo predlog zakona kot dobro in primerno podlago za pripravo teksta za drugo obravnavo ter tudi podpiramo sprejeta stališča na matičnem delovnem telesu, ki so kot neke vrste kompromis med željami delojemalcev in delodajalcev lahko dobra podlaga za kvalitetnejši zakon, ki bo pripravljen v drugem branju.
Posebej pa želimo poudariti, določena dejstva, ki bi jih bilo dobro upoštevati v nadaljnji pripravi zakona. Zakon naj bi skozi svojo vsebino močneje sledil trendu zaposlovanja za nedoločen čas in skozi to morda tudi stimulativno obravnaval delodajalca, ki sklepa pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Delodajalec, ki zaposluje nove delavce, bi moral prosta delovna mesta obvezno objaviti tudi v uradnih prostorih republiškega zavoda za zaposlovanje, če hočemo udejanjiti zakon o zaposlovanju in zavarovanju v vsebini, kot smo ga sprejeli. Nadomestilo plače za čas iskanja nove zaposlitve bi smelo biti časovno nekoliko večje, kot pa to predlaga predlog zakona.
Predlagatelj naj bi še dodatno preučil možnost uvedbe mehanizmov za preprečevanje diskriminacijskega odnosa delodajalca pri zaposlovanju mlajših žena in deklet oziroma pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi pod takimi ali drugačnimi pogoji. Dobro bi bilo vgraditi varovalni mehanizem, ki bi preprečeval, da delodajalec zaradi obveznosti do izplačila odpravnine delavcu le-tega ne bi odpustil tik predno je za to izpolnjen časovni pogoj.
V poglavju posebnega varstva bi bilo treba delodajalca močneje zavezati, lahko to tudi skozi stimulativne ukrepe, da dodeli starejšemu delavcu - in predvsem nad 55 let - dela, ki so fizično manj zahtevna, seveda, v kolikor jih v svoji dejavnosti ima.
V poglavju varstva pravic bi bilo treba zagotoviti delojemalcu brezplačno sodno varstvo, to se pravi varstvo po uradni dolžnosti in to predvsem v primerih izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca, ki odpove pogodbo delodajalcu zaradi neizplačevanja plač. Delavec, ki bo prisiljen iz teh vzrokov odpovedati pogodbo, prav gotovo ni zmožen plačati sodne izterjave pravic, ki mu za opravljeno delo gredo tako iz zakona kakor tudi iz pogodbe o zaposlitvi. Prav tako menimo, da bi bilo dobro v tem zakonu izpostaviti institut predporavnave nesoglasij in sporov med delojemalcem in delodajalcem, povezanih s pogodbo o zaposlitvi. To pristojnost bi prav gotovo lahko prevzelo tudi republiško pravobranilstvo. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Brenčič. Še katera od poslanskih skupin? (Ne.) Potem dajem besedo poslankam in poslancem. Ker gre za pomemben zakon, predlog zakona o delovnih razmerjih, kot predsedujoči ne bom omejeval tistih, ki ste se pismeno prijavili. Naslednji so omejeni na 5 minut. Kot prvi razpravljavec v svojem imenu je Bojan Kontič, naslednji Vladimir Čeligoj, Branko Kelemina, Samo Bevk in Vincencij Demšar. Upam, da poslanci ne boste izkoristili tega, kar sem pravkar povedal.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa. Zadovoljen sem, da je predlog zakona o delovnih razmerjih vsaj v nekaj točkah usklajen med socialnimi partnerji. Torej, da je zakon potreben, da je čas, da se sprejme in da se spremeni nekaj, ali bolj rečeno kar precej vsebinskih določb v pripravi za drugo branje. Zavedam se, da je ministrstvo oziroma vlada pri sprejemanju tega zakona v zagati, kako uskladiti interese delodajalcev in delojemalcev. Povsem normalno je, da se sindikati zavzemajo za širitev pravic zaposlenih, delodajalci pa večini ugodnostim tudi tistim, ki so že navedeni v tem zakonu - nasprotujejo. Na primer iz spremljanja razprave okoli tega zakona mi je izrazito ostalo v spominu nasprotovanje predstavnikov Gospodarske zbornice Slovenije v nekaj primerih. Ko smo govorili oziroma ko smo obravnavali člen zakona, ki govori o tem, da se 42-urni delovnik zmanjša na 40 ur, je takoj sledila pripomba s strani delodajalcev, da to v bistvu pomeni 37,5 ur delovnika. Se pravi, če odštejemo odmor med delom, ki je namenjen malici, potem delavci že sedaj delajo pod 40 ur, kar mislim, da je v bistvu nesmiselna pripomba in ji ne bi smeli slediti pri pripravi zakona v drugi obravnavi.
Potem, ko smo govorili o minimalnem številu dopustov, sedaj je 18 dni, zdaj po novem 20 dni, je takoj bila izražena bojazen, da se ne bo dvignil le minimalni dopust, ampak da se bo vsem skupinam dodalo po 2 dni. Še danes se spomnim, na kakšen odpor je naletel moj predlog sprememb zakona, ki je imel namen zagotoviti delavcem v državnih organih enako izhodišče kot vsem drugim zaposlenim, torej 18 dni, in takrat je bilo našteto oziroma navedeno, da je to potuha nedelavnim. Sam mislim, da z istimi besedami operirajo tudi sedanjem, ko oporekajo dopust v višini 20 dni kot izhodišče.
Potem izobraževanje v interesu delavcev ne more iti na breme delodajalca, je trditev predstavnikov delodajalcev. Če pogledamo spremembe v preurejenih podjetjih, ugotovimo, da je ena od bistvenih sprememb prav priprava na delo. Od usposabljanja zaposlenih se preusmerja k izobraževanju. Enostavna dela v uspešnih podjetjih se spreminjajo v večrazsežnostna dela. Torej je trend v zmanjševanju enostavnih del, kar ima posledico potrebo po izobraženih delavcih. Slej ko prej se izkaže, da je izobraževanje, ki sicer ni ozko usmerjeno, specializirano v interesu delodajalcev, ravno tako kot delavcev.
V fazi splošne razprave dajemo stališča. Več kot jih sprejmemo in več kot jih upoštevajo za drugo branje, manj bo seveda amandmajev. Zakon o delovnih razmerjih predvideva oziroma predpisuje pogodbeno urejanje razmer med delodajalci in delojemalci. Zakon mora pri tem zaščititi šibkejšo stran, to je v tem primeru delavec.
Vse univerzalne in neodtuljive pravice delavcev bi bilo treba zapisati v tem zakonu. Sedaj veljavni zakon je napotoval na urejanje pravic in obveznosti s kolektivno pogodbo. Predlog pa predvideva, da naj bodo kolektivne pogodbe v novi pravni ureditvi izraz proste volje strank kolektivne pogodbe oziroma kolektivnih pogajanj. Mnogokrat slišimo, da so pravice, ki jih želimo urediti v zakonu, že zapisane v kolektivnih pogodbah in zato tega ni smiselno zapisovati v zakon. Toda, če se sklicujemo na izkušnje v tujini, so v kolektivnih pogajanjih doseženi kolektivni sporazumi, ki vsebujejo posamezne pravice. Pogosto se dogaja, da so te pravice dostopne le za članice in člane sindikatov, ki te sporazume sklenejo z delodajalcem. Če se te sestavine sporazuma pokažejo kot dobre, jih zakonodajalec vpelje v zakonske norme, ki imajo splošno veljavo. Zato imamo tudi mi sedaj možnost, da v postopku sprejemanja zakona o delovnih razmerjih to storimo podobno kot v tujini. Še nekaj poudarkov, za katere mislim, da so v tem zakonu zelo pomembni.
Sklepanje pogodb za določen čas - kar je bilo tudi že omenjeno - v skupnem trajanju neprekinjeno največ 3 leta. Tu so seveda posledično dve možnosti: pogodba za nedoločen čas, po tem obdobju 3 let in druga - meni veliko bližja in ki bo velikokrat uporabljena - to je prekinitev pogodbe, ko se ta izteče in zaposlitev novega delavca. To je še posebej verjetno pri enostavnih delih, ko je doba priučitve kratka in na hitro priučimo delavca, da lahko to delo opravlja in jih lahko z lahkoto menjamo po vrstnem redu. Poleg tega nas opozarjajo, da se veliko delovnih razmerij za določen čas sklepa tako, da se zavestno onemogoča uresničevanje nekaterih pravic in zaposlitve iz delovnega razmerja. Delovna razmerja se prekinjajo pred prazniki, tako da delavcem ni treba plačati nadomestila plač za čas državnih praznikov. Delovna razmerja se sklepajo za čas, ko delavec še nima pravice do rednega letnega dopusta, tako da tega plačanega dopusta tudi ne more izkoristiti. Verjetno je res, da se omejitev postavi, vendar je vprašanje, koliko in kako. To mislimo o teh 3 letih. Verjetno je potrebno nekaj tu narediti. Vprašanje pa je, če so ta 3 leta smiselna.
Predvideti ostro in ustrezno sankcioniranje kršitev zakona. Imamo nedopustno in škodljivo veliko kršitev delovnopravne zakonodaje. Postopki - v mislih imam predvsem sodne, dolgo trajajo in to delodajalci dodatno opogumlja in jih hkrati spodbuja, da za ceno večjega dobička kršijo določbe zakonodaje in tudi na račun humanizacije dela, ki bi morala biti v vsaki organizaciji robni pogoj pri oblikovanju dela, povečujejo gospodarnost. So primeri ravnanj delodajalcev, ki nedvomno kažejo na to, da zavestno kršijo predpise prav zato, ker vsaj za čas, ko trajajo postopki, ne čutijo posledic svojega nezakonitega ravnanja, delavci pa ta čas ostajajo brez pravic.
Tudi novela zakona o inšpekciji dela po mnenju varuha človekovih pravic ni dosegla želenih učinkov, bodisi zato, ker je premalo inšpektorjev, ker postopki potekajo prepočasi ali ker se inšpektorji ne poslužujejo izrekanja najostrejših ukrepov. Varuh človekovih pravic posebej poudarja samovoljo zasebnikov, malih delodajalcev, posebej pri prenehanju delovnega razmerja brez vsakih pravic. Pri tem se zastavlja tudi vprašanje, kdo so mali delodajalci. Tu je ministrstvo konstruktivno pristopilo k določanju pogojev in menim, da je številka, ki je sedaj predvidena, prava - ki je predvidena v stališčih, ne v osnovnem tekstu zakona.
V pogodbi o zaposlitvi za določen čas bo potrebna še ena alinea, ki bo vsebovala voljene in imenovane funkcionarje na državnem nivoju, ki je sedaj izpuščena.
Razlogi za redno odpoved. Posebno sporna je določba, ki omogoča, da se odpove pogodba, če delavec zaradi svojega vedenja - in to je navedeno še naprej - ni sposoben izvrševati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. To je eden od tako imenovanih osebnih razlogov. Postavlja se vprašanje, kakšno je to vedenje. Tako nedefinirano, kot je sedaj, lahko pomeni redno odpoved, ki ima v ozadju kakršenkoli razlog oziroma vzrok.
Pomembno je poudariti tudi to, kar bo še velikokrat omenjeno: kolektivne pogodbe urejajo zadeve ugodneje, kot jih ureja ta zakon. Ta zakon mora biti minimum pravic, ki so zapisane.
Diskriminacija. Ne glede na prepoved diskriminacije imajo veliko ovir pri sklepanju delovnega razmerja mlade delavke, pri katerih se upravičeno pričakuje, da se bodo v kratkem času odločile za nosečnost in rojstvo otroka. Zahteva se brez datuma izpolnjena sporazumna odpoved, ki jo delodajalec uporabi, ko mu to odgovarja. Ena izmed rešitev je ta, ki jo omenja gospa sekretarka, to je deponiranje izjave pri uradni osebi; zajeti pa moramo vse primere, ne le nosečnost, kajti delodajalec lahko, kot sem že omenil, podpisano sporazumno prekinitev uporabi kadarkoli, ko mu to ustreza.
Razmisliti je o tem, da se disciplinski postopek jasno definira, vključno s kaznimi, ki naj bodo postopne. S tem se sicer omogoči pogostejše kaznovanje, ima pa to tudi dobro lastnost, ki pretehta: delavec ima možnost, da na podlagi jasne kaznovalne politike ni takoj resen kandidat za prenehanje delovnega razmerja. Torej, zakonodaja naj še naprej ohranja ureditev sistema disciplinske odgovornosti. Kot sem že dejal, to omogoči uporabo blažjih sankcij zoper kršilce delovnih obveznosti in delovne discipline, kot je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Dobro bi bilo, da se vlada s socialnimi partnerji sestane in doseže sporazum pred drugo obravnavo. Povsem jasno mi je, da na vseh točkah ne bo sporazuma, ker realno to ni mogoče; bi bilo pa, seveda, zaželeno, da so stališča vseh vpetih v pogajanje približana na največjo možno mero, se pravi, da so razhajanja čim manjša. To bo lažje, če bo predlagatelj upošteval večino predlaganih stališč, ki jih imamo priložene v tekstu k tej točki.
Veliko je stališč, ki bistveno izboljšujejo materijo zakona, zato predlagam, da pred glasovanjem o stališčih resno razmislimo. Obenem večina govori o proučitvi in predlaga rešitve. Stvar vlade oziroma ministrstva pa je, ali bo to upoštevalo v drugem branju ali ne. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Kontič. Naslednji prijavljeni razpravljalec je Vladimir Čeligoj, pripravi pa naj se Branko Kelemina.
VLADIMIR ČELIGOJ: Hvala lepa. Spoštovani zbor! Eden od osnovnih ciljev zakona o delovnih razmerjih naj bi bil varstvo delavcev v delovnem razmerju. Predlog zakona pa je pomanjkljiv prav v smeri varovanja interesov oziroma zagotavljanja pravic delavcev, saj ne vsebuje nikakršnih mehanizmov, ki bi bili dejansko garant temu. Tako bi moral biti eden od ciljev zakona o delovnih razmerjih tudi pravno varstvo delavcev v smeri preprečevanja kršitev pravic delavcev. Po novem zakonu je predvidena skrb za zaščito pravic delacev izključno na strani delavca. Uveljavljanje varstva pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja je prepuščeno zgolj interesom delavca in njegovi odločitvi, da na kršitev zakona o delovnih razmerjih s strani delodajalca sam reagira. V dvostranskem pogodbenem razmerju med delodajalcem in delavcem bo po novem delavec vsekakor šibkejša stran v razmerju in iluzorno je pričakovati, da bo delavec znal, mogel in zmogel sam brez ustrezne strokovne pravne pomoči uveljaviti pravice iz predlaganega zakona kolektivne pogodbe in pogodbe o zaposlitvi.
Dejstvo je, da je delavčev položaj v sedanjih družbenoekonomskih in političnih razmerah precej negotov, predvsem zaradi vedno bolj številnih kršitev delovnih razmerij s strani delodajalca. Da je temu tako, kaže podatek, da so v zadnjih treh letih evidentni številni primeri kršitev pravic delavcev na področju varstva pravic, ki jih je obravnaval družbeni pravobranilec Republike Slovenije. Več kot očitna in širši javnosti večkrat izražena je potreba, da naj zakonodajalec s sprejemom novega zakona o delovnih razmerjih bistveno zaostri odgovornost delodajalcev, tako za spoštovanje delovno pravne zakonodaje same kakor tudi, ko gre za spoštovanje in udejanjanje odločitev sodišč v delovnih sporih. Velika pomanjkljivost zakona o delovnih razmerjih je v tem, da ni predvidenega posebnega predsodnega odločanja oziroma postopka poravnave vseh vrst delovnih sporov, kar bi bilo treba urediti v predlaganem zakonu z izvajanjem le-te po posebnem državnem organu.
Morda bi tozadevna pooblastila na podlagi 20-letnih izkušenj družbenega pravobranilca to delo bilo lahko zaupano sedanji instituciji družbenega pravobranilca. Ta bi kot poseben državni organ lahko imel vlogo pri preprečevanju nastajanja bodočih sodnih sporov v fazi vložitve zahteve v smislu prvega odstavka 177. člena zakona o delovnih razmerjih z določitvijo predhodnega in obveznega posvetovanja delavca in delodajalca pri predlaganem državnem organu, pri čemer bi moralo biti dano zakonsko pooblastilo pri ugotavljanju kršitev zakona o delovnih razmerjih, da se lahko posreduje pri delodajalcu oziroma da vloži zahtevo za odpravo kršitev ter zahteva od delodajalca, da izpolni svojo zakonsko obveznost do delavca. Ustrezno opredeljen pristop v zakonu o delovnih razmerjih v postopkih poravnave sporov iz delovnih razmerij pri predlaganem državnem organu bi zagotovo bistveno zmanjšal število zadev sodišč; in kar ni nepomembno, takšen pristop k reševanju delovnih sporov bi bil neprimerno cenejši ter seveda neprimerno hitrejši, kar vse bi zaupanje v pravno državo samo še utrdilo. Mirnemu reševanju delovnih sporov namreč sedanja pravna ureditev ni posvetila zadostne pozornosti. V smeri preprečevanja oziroma zmanjšanja številnih delovnih sporov in krepitvi boljšega in ustvarjalnega delovnega ozračja bi bilo prav, da bi zakon o delovnih razmerjih opredelil, da pravno pomoč v primerih, ko izve za kršitev v predlaganem zakonu s strani delodajalca ali delavca, ko je treba preprečiti nadaljnje kršitve ali zahtevati posredovanje drugih pristojnih organov za doslednost uporabe oziroma izvajanja veljavne zakonodaje. V zakonu o delovnih razmerjih bi kazalo opredeliti predlagani državni organ kot organ pri uveljavljanju in varstvu pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnih razmerij s pristojnostmi, ki bi omogočale učinkovito posredovanje v sporih iz delovnih razmerjih, v postopkih pomirjanja oziroma poravnave v izogib sprožitve sodnega spora. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Besedo dajem gospodu Branku Kelemini. Pripravi naj se Samo Bevk.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa, spoštovani podpredsednik. Državni zbor, predstavniki vlade! No, jaz se tudi strinjam s tem, da je pač delovno pravo pomemben segment urejanja odnosov med delavci, delodajalci in tudi državo in da je to pomemben tudi dokument, ki ga bomo mi sprejeli tukaj v državnem zboru. Vendar moram na začetku tudi povedati, da izključno govorim v svojem lastnem imenu, da ne bo kdo kakšnih drugih neumnosti slučajno povzel iz tega. Torej, v svojem lastnem imenu govorim, vendar se mi zdi vsa ta oziroma pač predvajanja oziroma razprava nekaterih posameznikov nekako pretirano boječa. Kajti, imam občutek, ko to poslušam, ravno tako, kot da bi se s sprejemom tega zakona zdaj v tej državi popolnoma vse porušilo in kot da do zdaj nismo imeli te zakonodaje in kot da v tej državi ne vlada noben sistem oziroma nobena zakonodaja, kot da ne velja. To seveda ni res.
Sam sem trdno prepričan, da imamo v prvi vrsti ustavo, imamo tudi celo vrsto zakonov, ki tudi urejajo določene zadeve iz delovnopravnega področja, ogromno pa na osnovi nove zakonodaje; poudarjam - mislim, dajem veliko težo na nove odnose, to pa so na kolektivne pogodbe, za katerimi mislim, da bodo stali sindikati. Tisti sindikati, ki jih dejansko v nekem evropskem prostoru tudi naša Slovenija potrebuje. Če bomo vsi razmišljali o tem, da naši sindikati nimajo nobene moči v tej državi, in jim bomo to moč tudi odvzemali, mogoče tudi s takimi razpravami, kot so bile danes, potem sindikati dejansko ne bodo nikdar močni in ne bodo prevzeli tiste vloge, ki jo imajo v nekaterih drugih razvitih evropskih državah. Mislim, da je to zelo pomembna ugotovitev in da jo moramo upoštevati. Jaz zaupam našim sindikatom, ker vem, da bodo v bodočnosti vedno močnejši in da bodo znali - kar je predvsem pomembno - v teh prizadevanjih zaščititi delavca, se pravilno pogajati in da bodo od delodajalcev in od države zahtevali take pravice, ki bodo primerljive s pravicami v svetu in v Evropi.
Menim pa tudi, da od uveljavitve tega zakona ne bomo brez pogodb o delovnih razmerjih. Mislim, da bodo ostali tudi obrazci, tako kot so dosedaj, in da bo tudi tam dosti natančno opredeljeno vse tisto, mogoče še bolj podrobno, kar v tem samem zakonu ni oziroma kar bo povzeto tudi iz kolektivnih pogodb.
Mogoče bi se dotaknil posameznih postavk v predlogu zakona. Tu bi mogoče tudi mimogrede omenil tuja podjetja, ki so prisotna v naši državi. Opozoril bom na problem, in sicer bom povedal, da inšpekcija, kolikor je pač meni znano in pogovarjal sem se celo s posameznimi odgovornimi, ne izvaja kontrole v posameznih družbah s pretežno tujimi delodajalci iz tujine - to pa velikokrat zaradi direktive z vrha. Ne boste verjeli, ampak to je resno dejstvo, da pride, kadar hoče, nek delovni inšpektor pregledati določeno dokumentacijo v nekem podjetju, pa pride direktiva z vrha, da tega ne sme storiti, da naj se umakne. To je prisotno. In te stvari je treba upoštevati v tem zakonu, da bi se izognili takim zadevam, in inšekciji dati tista pooblastila, ki ji gredo, da bodo lahko nemoteno kontrolirale tako tuje delodajalce kot tudi naše.
No, rad bi obrazložil tudi povsem svoje osebne poglede na zaostrene pogoje zaposlovanja, tako v naši državi kot tudi v Evropi in v svetu, predvsem v razvitem delu sveta. Tu je treba upoštevati ceno na enoto proizvoda. Mislim, da to vsi poznate in vsi se morate zavedati - pa ne, da sedaj jaz zagovarjam interese delodajalcev - ampak dejstvo je, da cena na enoto proizvoda ne prenese več tiste solidarnosti, kot smo jo bili deležni mogoče v prejšnjem sistemu. Ne prenese. Sam sem bil namreč tudi pretežni del svojega življenja delodajalec - mislim, da sem bil dober delodajalec, ker so me delavci spoštovali in so me imeli radi, ker sem za njih naredil vse, kar sem pač lahko, in nisem izkoriščal vseh teh slabosti, ki jih je delovna zakonodaja, tudi prejšnja oziroma obstoječa, dopuščala. Ker je jasno, da vsak zakon, pa tudi sedaj veljavni zakon o delovnih razmerjih, je dopuščal določene zlorabe. To se sedaj tudi z novim zakonom verjetno ne bo preprečeno, čeprav bi morali to upoštevati v tem novem zakonu in poskušati to čim bolj omejiti in tudi na nek način preprečiti.
Zelo pomembna je postavka oziroma razprava o zaposlovanju za določen čas, kar ste, večina, tudi vsi tukaj danes omenjali. Sam kot nekdanji delodajalec lahko rečem, da so ti razlogi za zaposlovanje za določen čas velikokrat zelo objektivni. Seveda so pa tudi velikokrat nepravični oziroma gre za izkoriščanje slabega sistema, slabega zakona. Samo poglejte. Ni bistvu v tem, da delodajalci včasih objektivno raje zaposlujejo za določen čas. Če bi bile razmere v našem gospodarstvu drugačne, bolj stabilne, če bi mi imeli dejansko vse tisto, kar bi morali na področju gospodarstva izvajati, da bi imeli uspešne tehnologije, napreden razvoj in vse te stvari in da bi zaposlovali delovno silo, da bi bila ekspazija tako rekoč na področju gospodarstva, potem vseh teh problemov prav gotovo ne bi bilo. Konkurenca zaposlovanja je danes velika in tudi v prihodnosti, po moji oceni, ne bo bistveno manjša.
Konkretno bom razložil - mislim, da se boste strinjali s tem - kako naj nek delodajalec prevzame nek posel ali se začne z neko dejavnostjo ukvarjati zaradi nestabilnosti trga, kakršnega imamo v naši državi, kako naj on sedaj za nedoločen čas zaposli večje število delavcev. Skoraj nemogoče, ker se mu lahko vsak trenutek zgodi, ker tudi pogodbe, saj veste. Če nima nekega visokega tehnološkega razvoja, če nima res zagotovljene proizvodnje, posebno, če se bolj ukvarja z nekimi storitvenimi dejavnostmi ali s kakšnimi manjšimi posli, ne ve dejansko, kaj se bo zgodilo čez pol leta. Tako lahko z 5, 10 delavci ostane enostavno brez dela. Kako naj on sedaj za nedoločen čas? Seveda lahko gre s podjetjem v stečaj, ampak to verjetno tudi ni najbolj elegantna rešitev, da se bo sedaj s stečaji poskušal nekako izogniti zaposlitvi delavcev.
Torej, v nekaterih primerih popolnoma razumem stisko delodajalcev - predvsem pravim zato, ker sem tudi sam med njimi bil - in vem, da ni tako enostavno planirati in zaposlovati za nedoločen čas. Sem pa za to, da se to poskuša res čim bolj tudi s tem zakonom omejiti in da bi mogoče res poskušali čim bolj nekako zavezati delodajalce, da bi res zaposlovali za nedoločen čas. Da pa je izkoriščanje veliko, pa tudi priznam in marsikdo, ker se pač gibljem v takih krogih, mi delodajalci tudi sami povedo, predvsem manjši s petimi, desetimi in tudi s petdesetimi zaposlenimi, ko imajo velikokrat tudi sezonska dela, mi pravijo, dokler bo meni zakonodaja omogočala, da bom lahko na nek način tako rekoč kršil zakonodajo in bom lahko za določen čas zaposloval, bom to počel. To bom počel, pa ga dam za tri mesece na zavod in ga potem spet zaposlim in tako naprej. To se pravi, da delodajalci resnično zelo močno izkoriščajo pomanjkljivo zakonodajo. Rezultat vsega tega je, da imamo veliko zaposlovanj za določen čas.
Ena pomembna postavka, ki je v zakonu opredeljena, je izplačevanje plač. Pomembno je, da je opisano, kako in kaj se izplačuje, kajti logično je in poznamo, da prihaja danes do velikih zamud pri izplačevanju plač. To so res težki problemi, seveda so objektivni razlogi in velikokrat tudi subjektivni. Tiste objektivne bolj odobravam, čeprav tudi to ni pošteno, ampak tisto, ko nekdo zavlačuje in noče dati delojemalcem plače zato, da svoje lastne koristi vleče, je pa popolnoma neopravičeno in prav, da je v zakonu tako opredeljeno.
Ena od postavk, ki me zanima, in bi vlado prosil, da mi na nek način odgovori na to vprašanje. Menim, da bi morala biti v tem osnovnem zakonu o delovnih razmerjih nekako zajeta vsa delovna zakonodaja. Saj se ukvarjam s temi stvarmi, ampak trenutno res ne vem, kako so urejene določene zadeve glede individualnih pogodb. Prosil bi, da se pove, ali je to čisto posebej urejeno in kako da v tem zakonu ni prostora, niti besede o tem namenjeno. Glede na zakonodajo v drugih državah so te stvari v osnovnih zakonih opredeljene in iz njih izhaja naslednja ugotovitev, da kolektivne oziroma individualne pogodbe nekako temeljijo na teh osnovnih zakonih, kot je pri nas, recimo, zakon o delovnih razmerjih, na kolektivnih pogodbah in ostalih. Individualne pogodbe ne bi smele vsebovati manj pravic, kot jih vsebujejo osnovni zakoni, kvečjemu vsebujejo lahko le več pravic. Zanima me, zakaj ni tukaj nič o tem napisano, ali to ne sodi sem, ali je to čisto posebej.
Moram povedati, ker imam primere in poznam, da delodajalci pri individualnih pogodbah od svojih zaposlenih zahtevajo nemogoče stvari. Celo take postavke so notri, kjer piše, da se delavec v individualni pogodbi odpoveduje obsežnejšemu političnemu delu. Ne vem zdaj, ali je to v skladu z ustavo? Ali je to v skladu z ustavo? Meni se zdi, da ne. Nekaj takega se v individualni pogodbi ne bi smelo - po mojem mišljenju - pojaviti. Prav tako, recimo, v individualnih pogodbah piše, da po potrebi morajo brezplačno delati izven rednega delovnega časa. Po potrebi podjetja. To se pravi, da lahko neko podjetje - saj vem, da imajo individualci visoke plače, imajo različne ugodnosti, odvisno od individualne pogodbe - ampak, kar tako po potrebi brezplačno izven rednega delovnega časa delati, kolikor se pač nek vodja uprave izmisli, ne vem, če je to najbolj pravično. Sam take pogodbe ne bi podpisal. Napisal bi, da sem pripravljen delati v mejah neke objektivne možnosti in seveda potem tudi plačila tega, brezplačno delati izven rednega delovnega časa pa ne. Poleg tega, da imajo v svojih pogodbah velikokrat napisano, da je je njihov delovni čas 42 ur - individualci. To imajo velikokrat napisano v svojih pogodbah. Torej, po zakonu vemo, da je 40 iz normalnih pogodb oziroma kolektivih pogodb, dočim individualci že imajo 42, to je že 8 ur več na mesec, plus še take dodatne postavke. No, tukaj upam, da mi boste odgovorili, poskušali malo razložiti to.
Naslednja postavka, ki mi ni najbolj jasna, je konkurenčna klavzula. V tem zakonu je predlog, da naj bi pogodba med delavcem in delodajalcem v primeru, recimo, če delodajalec odpove delo - primer povem: delodajalec odpove delo delavcu, da ima pač ta pravico, ne vem, v roku dveh let ali kako dolgo že, če velja konkurenčna klavzula, če se pač sklicujeta nanjo, prek pogodbe seveda, 50%, da lahko dobi plačano ali pa je varianta ena tretjina. Poglejte, če sem jaz zaposlen, pa me delodajalec prek konkurenčne klavzule odpusti, pa potem od mene zahteva, da se ne ukvarjam z nobeno dejavnostjo in da mi bo zato eno leto ali pa dve leti plačeval, mi dajal plačo; jaz pod 50% ne bi pristal nikdar na to. Če nekdo nekoga odpusti, pa zahteva konkurenčno klavzulo, mu mora dati 100%-no plačo, po moje. Zakaj bi pa jaz zdaj moral za 50%-no dve leti živeti? Tega si ne bi dovolil in prosim tudi, da mi tukaj odgovorite, kako ste si to zamislili: ali boste popravili; ker gre tukaj za interese delavcev. Tukaj pa gre za interese delavcev ker potem lahko tudi na osnovi tega zakona, če bo tako sprejeto, v pogodbi o zaposlitvi piše in potem delavec mora za 50% ali pa celo za eno tretjino biti doma dve leti. Mislim, da to ni sprejemljivo.
Ena pomembna stvar, ne vem, če je že bila omenjena danes ali ne, tukaj bi mogoče tudi odgovor predstavnika vlade. Poglejte, pogodbe o delovnih razmerjih za obrtnike in majhne podjetnike se nekako zdaj evidentirajo na ustreznih upravnih organih, kar je pač neke vrste kontrole, da so ta delovna razmerja sklenjena itn. iz različnih razlogov, dočim ne vem, na kakšen način je izvršena evidenca pri vseh ostalih, kot so npr. podjetja. Po moji oceni bi bilo prav, da bi neki upravni organi vodili evidenco o vseh zaposlitvah na nekem mestu, enotno za vse zaposlene. Potem bi imeli tudi pregled nad vsemi temi pogodbami, seveda, to je danes računalniško možno vse urediti, da bi na neki način bila neka banka podatkov, kjer bi bilo možno te stvari nekoliko bolj kontrolirati.
No, nekako se tudi ne strinjam s tisto določbo, ki govori o tem, da v roku 30 dni mora delodajalec skleniti pogodbo - če sem prav razumel, ne vem, prosil bi odgovor - potem ko je nekoga zaposlil. Mislim, da bo tukaj prišlo, ravno pri taki stvari bo prišlo, do zlorab. Delavec bi moral podpisati pogodbo prej, preden nastopi delo. Če ne, bom zaposlil 10 delavcev, pa bom rekel, saj bom sklenil to delovno razmerje, ko bo prišel k meni inšpektor, bom sklenil, v roku 30 dni bom sklenil, v skladu z zakonom. Mislim, da to se ne sme zgoditi in da je delovno razmerje treba skleniti, potem pa lahko nastopiš z delom. Treba je opraviti zdravniški pregled, treba je opraviti vse ostale dejavnosti, saj mislim, da poznate te stvari, če ste zaposlovali kdaj ljudi ali pa vsaj bili zaposleni, da je treba druge stvari prej storiti, če hočeš, da sploh veš, če lahko nekdo neko delo odpravlja.
Na koncu bi samo še mogoče poudaril to, da je pomembna pripomba, da bi bilo poleg tega zakona o delovnih razmerjih treba sprejeti tudi nekatere druge zakone, kot je seveda zakon o kolektivnih pogodbah, potem zelo pomembno je seveda, da se sprejme zakon o prepovedi dela na črno, tako kot je bilo tudi že danes omenjeno, pa še tudi nekatero drugo zakonodajo. Kajti, če ne bomo imeli tega nekako usklajenega in skupaj hkrati sprejetega, potem bo zelo težko izvajati tudi ta zakon takrat, kadar bo pač stopil v veljavo.
No, mislim, da je neko varstvo delavcev v končni fazi pa potem tudi zagotovljeno z možnostjo pritožbe na delovna sodišča, tako da v globalu gledano, mislim, da sam predlog tega zakona ni tako slab in da bo z upoštevanjem vseh stališč, tako delovnih teles kot tudi posameznih poslanskih skupin in pa potem tudi na koncu, če želite, z amandmaji v končni fazi sprejet ustrezen zakon. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala, gospod Kelemina. Besedo dajem gospodu Samu Bevku, pripravi naj se Vincencij Demšar.
SAMO BEVK: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani zbor! Na podlagi 17. člena zakona o trgovini je minister za ekonomske odnose in razvoj, dr. Marjan Senjur, izdal zelo liberalno oziroma zelo liberalni pravilnik o obratovalnem času prodajaln. Na podlagi tega pravilnika so posamezne trgovske organizacije v državi sprejele zelo neugodne urnike in naletele na oster protest sindikata delavcev trgovine Slovenije, pri Zvezi svobodnih sindikatov.
Delodajalci v mnogih primerih niso upoštevali pravic delavk in delavcev do dnevnega tedenskega in letnega počitka. V mnogih poslovalnicah je seštevek skupnega števila ur odpiralnega časa večji, kot je dovoljeno skupno število tedenske delovne obveznosti. Mnogokje vodstva prisiljujejo delavke v deljen delovni čas s posledico 10 do 12-urne odsotnosti z doma. Kar je posebej za matere z otroki, posebej z majhnimi otroki nevzdržno. Prav tako delavci v letu 1998 v nekaterih podjetjih niso mogli izkoristiti povprečno 15 dni rednega letnega dopusta. Prav tako so primeri, da morajo zaradi krčenja delovne sile ter zaradi liberalnega pravilnika o obratovalnem času delavke svoje delo opravljati izven delovnega časa, brez plačila nadur. Skratka, nabralo se je toliko kršitev, da je treba za drugo obravnavo nujno proučiti posledice številnih podzakonskih aktov, ki se tako ali drugače tičejo tudi predloga zakona o delovnih razmerjih. V tem primeru 4., 5., 6., 7. in 8. poglavja zakona, ki govorijo o delovnem času, nočnem delu, odmoru in počitku, ter odstopanju od zagotovljenih pravic in o letnem dopustu.
Naj v zvezi s tem omenim tudi evropsko socialno listino, katere ratifikacijo imamo na tokratni seji državnega zbora. Še posebej izpostavljam 2. člen, ki govori o pravici do pravičnih pogojev dela. V 1. točki je med drugim zapisano, da se določi razumno trajanje delovnega in tedenskega delovnega časa, pri čemer naj bi se delovni teden postopoma skrajševal do ravni, ki jo dopuščajo povečanje storilnosti in drugi dejavniki. V 3. točki, da se določi najmanj 4-tedenski plačani letni dopust in v 5. točki, da se zagotovi tedenski počitek, ki je, če je mogoče, na dan, ki je po tradiciji ali običajih v posamezni državi ali območju primeren kot dan počitka.
Predlagatelj je sicer v uvodu zakona zapisal, da je pri njegovi pripravi ustrezno upošteval mednarodne dokumente. Med njimi tudi evropsko socialno listino. Zato je potrebno paziti na to, da bi potem s podzakonskimi akti ne razvednotili oziroma omejevali pravice zaposlenih delavk in delavcev. Hvala lepa.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa za besedo in lepo pozdravljeni! Če nekako bolj pavšalno ocenjujem, se bojim, da ta naša popoldanska razprava teče nekoliko bolj v prazno, da smo premalo pripravljeni drug drugega poslušati. Res, da smo šele pri prvi obravnavi in da smo nekateri te stvari že dvakrat pretresali, eno je bil odbor za delo in družino, drugo pa je bila javna razprava. Ravno, kar se tiče javne razprave, za katero menim, da je bila zelo kvalitetna, se sprašujem in želim tudi od ministrstva izvedeti, v koliko so predvideli, da pripombe, ki so jih imeli razni sindikati, razna združenja, sodišča, pravna fakulteta, koliko so pripombe teh take narave, da jih predlagatelj zakona vidi, da jih bo upošteval za drugo obravnavo. Sam bi iz te javne obravnave, ker ti nimajo prilike sedaj te stvari povedati tu, bi nekatere stvari povzel kot vprašljive, nekatere stvari pa bi tudi sam postavil pod vprašaj.
Ne glede na to, kje bom začel, se mi zdi ena najbolj problematičnih stvari v tej zakonodaji v tistem delu, da bi lahko delodajalec iz nekih osebnih razlogov dal odpoved svojemu delavcu. Recimo, da bom konkreten, gre v 33. členu tega predlaganega zakona, pravi tako, da se je delavec dolžan vzdrževati vseh ravnanj, pa da povzamem bistvo na koncu, ki bi lahko škodovala interesu delodajalca. Torej ta stvar je po moje tako na široko odprta, da delodajalec lahko oceni, da bi to lahko njemu škodovalo in bi bil to že razlog za disciplinski postopek ali celo še kaj hujšega.
Potem se mi zdi, da je tu notri precej takih stvari, ki bi jih bilo treba precej drugače postaviti. Zlasti se mi zdi, da bi zakonodaja bolj morala upoštevati delavce kot pa delodajalce. Jaz verjamem, da je, smo rekli, da bomo imeli tržno gospodarstvo in tu nekateri govorniki so že zagovarjali bolj pravice delodajalcev, vendar neko splošno načelo velja, da je treba ščititi šibkejšega, in v tem zakonu je sigurno delojemalec šibkejši član take pogodbe. Da je delojemalec šibkejši član, je podatek, ki je bil danes že tu omenjen, na javni obravnavi... (Nemir v dvorani.) Torej, jaz se opravičujem...
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke in kolegi poslanci, prosim za mir v dvorani, da lahko razpravljalec pove svoje misli. Izvolite, gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa za tako spodbudo, vendar se boste spomnili, da skoraj vsakokrat, ko sem tu, povem, da je red red, in mislim, da je prav, da je red tudi ob obravnavi takega zakona; saj smo pravzaprav zakonodajalci, in če mi ne bomo znali vzdrževati nekega reda, kdo ga bo potem? Mislim, da smo s tem lahko tudi slabo ogledalo drugim. Jaz tudi ne zahtevam, da me je treba poslušati, da so moje misli tako modre, da bi jih morali vsi poslušati, ampak kar se reda spodobi, pa mislim, da bi bilo prav.
Ko precej pogosto prihajajo v poslansko pisarno ljudje s problemi ravno okoli zaposlovanja, pravic, ki jih imajo, oziroma nepravnosti, ki obstaja, bi povedal, da je ravno - ne vem, v kakšni funkciji je bila gospa Marta Klampfer iz višjega delovnega in socialnega sodišča - torej ona je povedala, da se sodni spori, ki so bili vloženi 1990. leta, rešujejo 1998. leta. Iz tega vidimo, kako so delavci pravzaprav dejansko brezpravni. Meni povedo stranke, kako ravno zaradi tega, ker - tako kot sem prej omenil - zaradi majhnih stvari izgubijo službo; seveda, da se bo pa šel pravdat na sodišče in da bo dobil pravdo, je pa seveda ... mogoče bodo to dosegli njihovi otroci, sami so pa pravzaprav v nezmožnosti, da bi to dosegli.
V samem zakonu je govora tudi o pravici do odmora. Gospod Kelemina je omenil, da imamo tudi že sedaj red, zakonodajo, ki ureja, ampak jaz vam bom povedal samo na splošno, ker so me prosili, da naj tega ja ne povem, da se ne bi našla kakšna možna identifikacija in bi ta izgubil službo. Že sedaj, po sedanji zakonodaji se ne držijo več, da je tisti polurni odmor vštet v delovni čas, ampak delajo že osem ur in pol. Torej, to niso redki primeri. Jaz pa zaradi tega, ker se nekateri bojijo sankcij, o konkretnih primerih ne bom govoril. Ampak verjamem, da niso samo tisti primeri, ki pridejo do mene.
Dalje bi omenil pravico do prostega dneva. Kdor je bil na javni obravnavi, ve, da se je oglasil predstavnik krščanskih adventistov, ki je omenil, kako njim pripada pravica do proste sobote, ker praznujejo soboto in da so to imeli urejeno že 1955. leta z zvezno zakonodajo. Italijani so temu sledili ravno tako za adventiste pred dobrimi 10 leti in pred 6 leti tudi v Španiji.
Nadalje bi omenil, da verjamem, da zdaj, ko je tržno gospodarstvo, da delavec, ki je trgovec, včasih smo temu rekli komi, danes ta terminologija več na obstaja, ampak mislim, da ta izraz označuje človeka, ki bo šel delat v vsakem primeru, tudi če bo delal v nedeljo cel dan, zato ker pač tisti delodajalec, trgovec, ki je lastnik trgovine, bo rekel, taki so pogoji. Če nočeš delati, pa lahko odideš in bo drugi namesto tebe prišel. Zato mislim, da bi ravno pravico do prostega dneva oziroma do nedelje morali omogočiti, da bi tisti, ki praznujemo to nedeljo, imeli tudi to pravico ne glede na to, kakšno delo opravljamo. Spomnim se starejšega moža, ki je povedal, da je kot delavec v rudniku v Ameriki pred slabimi 100 leti delal 93 dni zapored in je povedal, da je bil popolnoma izčrpan. Torej to je bil tisti klasični kapitalizem, ko so izkoriščali ljudi. Mislim, da bi sedaj tudi iz tega vidika morali nedeljo vključiti v to zakonodajo in jo tudi upoštevati.
Kar se tiče ostale zakonodaje, smo bili opozorjeni že tudi danes na to. Gospod Kelemina je spraševal, kje so določbe za individualno sklepanje takih pogodb o zaposlitvi. Vi ste se verjetno spomnili, tudi gospa sekretarka se bo spomnila, ko je bilo govora o tem, kaj vključujejo drugi zakoni in koliko bi moral ta zakon, tako kot se menda temu "kunštno" v pravni terminologiji reče "lex generalis", da bi moral vključevati vse tiste stvari, ki so sedaj tudi v drugi zakonih. Tak je, recimo, zakon o obligacijskih razmerjih in zakon, ki smo ga že mi obravnavali, za primer brezposelnosti, napoveduje se tudi zakon o delu na črno ali kot se bo že temu zakonu reklo. Mislim, da bi se morale te stvari, to so nam pravniki govorili na javni predstavitvi, to ni moja lastna pogruntavščina, in če so pravniki nas na to opozorili, potem menim, da bi bilo prav, da bi moral biti ta zakon o delovnih razmerjih res tisti generalni zakon, ki bi te stvari vključeval.
Na koncu bi omenil posebnost, za katero verjamem, da boste mnogi rekli, saj je to pravzaprav nepotrebno. Poznam prvega invalida zaradi računalnika. Mislim, da delavci, ki delajo na računalnikih, bi morali biti posebej zaščiteni. Verjamem pa, da delodajalci, tisti, ki imajo računalniška podjetja, jaz poznam takih podjetij veliko in pri njih je računalnik tisto osnovno sredstvo in če hoče, naj dela, ali pa lahko rečejo, da bo kdo drug prišel. Uradno vem, mu je priznano, da je postal invalid, gre za oči, seveda, postal je invalid zaradi uporabe računalnika. Zdi se mi, da bi to stvar morali posebej opredeliti in zato se mi zdi, da bi vprašanje računalnikov bolj bilo primerno za vključitev v ta zakon kot pa v 91. paragrafu, ko ste vključili, da je razlog za odpoved s strani delavca tudi, če delodajalec ničesar ne ukrene, da delavec ne bi postal žrtev spolnega nadlegovanja. Torej, če smo v ta zakon o delovnih razmerjih vključili tudi spolno nadlegovanje, jaz očitno nisem na tekočem, kaj vse se po podjetjih dela, ampak me preseneča, da je zakonodajalec celo potrebo videl, da to vključi notri, potem, če je to lahko notri, potem bi lepo prosil, imejte - zdaj ne vem, koliko je ljudi zaradi spolnega nadlegovanja postalo že invalidov, ampak zaradi računalnika pa vam ga lahko z imenom in priimkom povem, kdo je to in tudi njegov naslov. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Demšar. S tem smo končali vse prijavljene razpravljavce, sedaj pa prehajamo na razprave tistih, ki se niso prijavili in je njigova razprava omejena na 5 minut. Kot prva gospa Majda Zbačnik.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Še enkrat lep pozdrav! Rada bi še nekaj dodala k stališču odbora, ki je bilo sprejeto, in sicer 23. stališču: "Predlagatelj naj prouči in uskladi predloge, ki se nanašajo na pravice delavcev do odsotnosti z dela zaradi bolezenskih razlogov in nadomestila za ta čas - člen 90, 110, 140, 142 - z ministrstvom za zdravstvo oziroma zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter obenem opredelitev in preverjanje rešitve v državah Evropske unije." Naj samo na kratko povem, kako je z zdravstvenim absentizmom v Evropi, kjer so različne pravne ureditve. Razlike med državami so posledica različnih opredelitev področja zdravstvenega oziroma socialnega zavarovanja, sistem opredelitve o pojmu zdravstveni absentizem je pa namreč obenem tudi kazalec zdravstvenega stanja aktivne populacije, lahko pa tudi kazalec obsega začasne nesposobnosti delavcev za delo v okviru zdravstvenega zavarovanja, socialnega zavarovanja, zavarovanja začasne zaposlenosti in zavarovanja zaradi invalidnosti. Pri nas določa zakonodaja, da je delavec upravičeno zadržan z dela zaradi bolezenskih razlogov, če začasno ni sposoben opravljati svojega dela in je to pravica iz dela. Različna so zavarovanja oziroma kriterij do tega tveganja, področja, kamor to uvrščajo, to začasno zadržanost, in opredelitve, kdo zagotavlja v tem času delavcu socialno varnost. V glavnem pa so tudi na področju ureditve absentizma razlike med državami z "bismarkovim" vzorcem zdravstvenega zavarovanja in državami z nacionalno zdravstveno službo oziroma državnim socialnim zavarovanjem. V državah s sistemom zdravstvenega zavarovanja je zdravstveni absentizem eno izmed področij tveganj, za katera mora biti zavarovanec zavarovan. Zato so v teh sistemih pristopili k urejanju boljše socialne varnosti v času začasne zadržanosti z dela zaradi bolezni drugače kot v sistemih socialnega zavarovanja oziroma v državah socialne blaginje. V državah s socialno-zdravstvenim zavarovanjem in nacionalno zdravstveno službo, na primer v skandinavskih državah, štejejo v zdravstveni absentizem tudi odsotnost z dela zaradi porodniškega dopusta. V drugih državah ni jasne meje med začasno in trajno zadržanostjo z dela zaradi bolezni oziroma poškodb in se mešajo pravice zdravstvenega in invalidskega zavarovanja. Zaradi tako različnega pojmovanja zdravstvenega absentizma so tudi različni pristopi pri njegovem urejanju. V državah socialne blaginje je to ena izmed socialnih pravic, ki jo zagotavljata zaposlenim delodajalec in država iz proračunskih sredstev v obliki nadomestila plače, po preteku določene dobe takšne zadržanosti z dela pa v obliki socialne pomoči, če delavec nima lastnih sredstev za preživljanje. To socialno pomoč mu zagotavlja država iz sredstev proračuna in v tem primeru sploh ne gre več za začasno zadržanost z dela zaradi bolezni, za absentizem.
Ob primerjavi ureditve področja zdravstvenega absentizma po posameznih državah ne moremo mimo ugotovitve, kakšni so tudi drugi ukrepi za njegovo obvladovanje. Med ukrepe za obvladovanje zdravstvenega absentizma sodijo: ekonomska, socialna politika, skrb za delovno okolje, za varstvo pri delu, preventiva za aktivno populacijo, motivacija delavcev in še bi lahko naštevala. Vse to so ukrepi, za katere je pristojna država in posamezni delodajalec. V državah Evropske unije, s katerimi se Slovenija rada primerja, so na področju varstva pri delu predvsem obveznosti delodajalcev jasno opredeljene in tudi spoštovane. V nasprotnem primeru so lahko delodajalci kaznovani oziroma nosijo posledice svojega nespoštovanja. Prav spoštovanje ukrepov varstva pri delu pa je eden izmed pomembnih dejavnikov, ki vpliva tudi na zdravstveni absentizem.
Ker mi je čas potekel, končam, bom pa kasneje še prikazala analizo bolezenskih stanj v letu 1997. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegici Zbačnikovi. Naslednji razpravljalec oziroma razpravljalka je Darinka Mravljak.
DARINKA MRAVLJAK: Spoštovani! Osnovno izhodišče predloga zakona je, da se zakonsko zagotovijo minimalne pravice, ki izhajajo iz delovnega razmerja. Med te pravice nedvomno sodi tudi enaka obravnava in enake možnosti žensk in moških oziroma prepoved diskriminacije na trgu delovne sile.
Ženske se na trgu delovne sile srečujejo z marsikatero stopnjo diskriminacije, ali s podpisovanjem bianco odpovedi zaposlitve v primeru zanositve, kot je bilo že tudi omenjeno, kot tudi celo izjave o nevključevanju v sindikat. Prepoved diskriminacije v zvezi z zaposlovanjem glede na spol je vsebovana že v številnih mednarodnih dokumentih; k sreči nas zavezujejo direktive Evropske unije, ker ne verjamem, da bi drugače ta segment sploh bil zajet v predlogu zakona.
Ti zavezujoči dokumenti, ki jih predlog zakona v večini povzema, so deklaracija o odpravi diskriminacije žensk, konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, direktiva Evropske unije o prejemanju enakega plačila za moške in ženske, direktiva Evropske unije o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk glede dostopa do zaposlitve, poklicnega usposabljanja ter delovnih pogojev, direktiva o uvedbi ukrepov za uveljavljanje izboljšav varnosti in zdravja pri delu za noseče delavke in delavke, ki so pred nedavnim rodile, direktiva o dokaznem bremenu v primeru diskriminacije na podlagi spola.
V delovnem pravu je potrebno enakopravnost pri zaposlovanju in v delovnem razmerju posebej izpostaviti. Tako se splošna prepoved diskriminacije ne nanaša zgolj na delavca, temveč tudi na iskalca zaposlitve, torej na kandidata, ki se prijavlja na objavljeno prosto delovno mesto. V zvezi s tem je dokazno breme, da gre za diskriminatorno ravnanje, na strani delodajalca. Prav tako je v besedilu izrecno opredeljena prepoved spolnega nadlegovanja na delovnem mestu in prepoved diskriminacije v smislu enakega plačila za enako delo, enake zahtevnosti. Da je to zajeto v predlogu zakona, je torej zasluga direktive, ki jo lahko citiram: "ES 7980".
Kljub temu pa bi bilo po mojem mnenju potrebno izrecno opredeliti enakost in enake možnosti žensk in moških, lažje usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti ter varovanje nosečnosti in starševstva v smislu varovanja nosečih žensk in zagotavljanja posebnih pravic staršem. Ker je predviden poseben zakon, ki bo urejal to področje, bi moral zakon o delovnih razmerjih po mojem mnenju opredeliti samo načelne pravice. V celoti se strinjam s stališči, ki jih je sprejela komisija za politiko enakih možnosti in jih je matično delovno telo v celoti podprlo in so v poročilu od 34. do 36. točke. Predlog zakona o delovnih razmerjih je pomembna in nujna vsebina. Smiselno bi po mojem mnenju bilo, da se sprejema hkrati s predlogom zakona o starševstvu in družinskih prejemkih, ker sta nekako povezana.
Predlog zakona bom vsekakor podprla in upam, da bo vlada čimprej pripravila drugo branja in vključila vsa stališča matičnega delovnega odbora.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospe Darinki Mravljak. Gospa Majda Zbačnik še želi razpravljati. Izvoli.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Še enkrat bi rada nekaj dopolnila glede zdravstvenega absentizma, ker mi je prej zmanjkalo časa.
Iz leta 1997, podatki o vzrokih za izostalost od dela zaradi bolezni, ki pa so v bistvu enaki kot leta 1995. Namreč bolniški stalež v letu 1997 je znašal v Sloveniji za polni delovni čas 4,97%, za skrajšani delovni čas 0,14%, kar je na nivoju v preteklih letih. Kot poseben zdravstveni problem iz teh podatkov izstopa problematika poškodb pri delu in izven dela. Področje poškodb pri odrasli populaciji je v smislu preprečevanja, posebej pa v smislu hitre rehabilitacije in vračanja na delovna mesta povsem zanemarjeno. V ta namen pričakujemo določene pobude, predvsem s strani zavoda za zdravstveno zavarovanje in pokojninsko zavarovanje, ki bi morala biti posebej zainteresirana za zmanjšanje stroškov iz tega naslova.
Kot drugi zdravstveni problem izstopajo tako vsa leta bolezni mišično-kostnega sistema. Podrobnejša analiza pokaže, da je stanje na področju bolezni mišično-kostnega sistema zadnjih 7 let ves čas enako, da ostaja pogostost primerov bolniškega staleža in dolžina trajanja odsotnosti z dela nespremenjena. Obenem so to tudi bolezni, ki povzročajo v 70% trajno zmanjšanje delovne zmožnosti. V Sloveniji je od leta 1990 vsako leto 2000 novih invalidov tretje kategorije zaradi bolezni gibal. To pa so ljudje, ki so vedno znova v bolniškem staležu. Tudi na tem področju bi morali organizirati ciljano preventivo in predvsem razvijati hitro rehabilitacijo, predvsem poklicno rehabilitacijo, in urejenih delovnih mest, za kar bi morali biti v prvi vrsti zainteresirani delodajalci. Analiza je ponovno pokazala, da dvojne ali pa celo trojne obremenitve delavk povzročajo, da so bistveno več odsotne z dela zaradi bolezni kot moški. Tudi na tem področju bi z dolgoročnimi sistemski ukrepi verjetno lahko dosegli optimalizacijo stanja, ki ga predpisujejo v razvitih državah. Glede odsotnosti z dela zaradi nege družinskega člana, predvsem predšolskih otrok, ugotavljamo, da je pri delavkah v zadnjih osmih letih opazen trend upadanja odhajanja v bolniški stalež. Zaostrovanje kriterijev za odobritev bolniškega staleža v državi, ki se ji je v zadnjih letih število živo rojenih otrok praktično razpolovilo, pa je povsem neusklajeno z izvajanjem družinske politike. Starejši delavci in delavke so pogosto in dlje bolni kot mladi delavci, vseeno pa podatki kažejo, da je to treba upoštevati pri planiranju pokojninske reforme. Bolniška odsotnost z dela, daljša od 365 dni, je bila v naši državi v letu 1997 kar za 30% manjša kot leto prej. Še vedno pa je bilo v letu 1997 zaradi bolniškega staleža izgubljenih 13,7% vseh koledarskih dni in približno ravno tako velik del stroškov, namenjenih za izplačila nadomestila za odsotnost z dela, ki z zakonom ni predvidena. Analiza trajanja bolniškega staleža je pokazala, da je kratkih odsotnosti z dela največ in da bi verjetno uvedba dni odsotnosti z dela brez potrdila zdravnika bistveno razbremenila službo osnovne zdravstvene dejavnosti. Vseeno so dolge bolniške še vedno glavno breme za plačnika. Iz analiz bolniškega staleža po gospodarskih dejavnostih pa prihaja nekaj podatkov, ki jih je treba tudi proučiti, na primer tobačna je ena največjih obolenj, največ je obolevnosti je v tobačni tovarni.
To so v glavnem kratki prikazi bolniškega staleža, ki so daljši od 365 dni. Odsotnosti z dela zaradi nege družinskega člana so največje v skupini otrok, mlajših od 7 let, to je 70%, najmanj nege pa potrebujejo mladi med 15 in 19 letom starosti. Starši pa jemljejo bolniški stalež predvsem zaradi nege, in sicer bolezni dihal. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolegica Zbačnikova. Gospa Belopavlovič, izvolite.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Hvala lepa. Jaz se ne bom navezovala na splošno razpravo, ki so jo imeli posamezni poslanci v imenu poslanskih skupin in ki so bile večinoma pravzaprav bolj načelne narave in so bile v nekem smislu ocena stanja, širšega stanja na celotnem, širokem področju, delavnopravnem področju in pa seveda tudi ocena pravnega varstva in posegajo nekoliko, na nekaterih delih nekoliko tudi čez samo materijo zakona, ki ga danes obravnavamo. Mislim pa, da je treba odgovoriti na nekaj vprašanj, ki so bila postavljena.
Prvo. Gospod Kelemina se je kar v nekaj točkah obrnil na predstavnike vlade, in sicer, prvič v smislu, kako oziroma kaj z individualnimi pogodbami. Moram reči, da pojma individualnih pogodb kot takih pravzaprav niti ne uporabljamo. Vsaka pogodba o zaposlitvi je individualna pogodba, ker je individualni akt, sklenjen med zaposlenim, torej med delavcem in med njegovim delodajalcem. Verjetno pa je mislil tako imenovane bodisi menedžerske pogodbe oziroma pogodbe, ki se nekako v praksi res s tem nazivom opredeljujejo in ki jih imamo urejene v 56. členu. Pri čemer bi rada izrecno poudarila, da je pravzaprav možno, in govorijo o pogodbah o zaposlitvi s poslovodnimi osebami, torej s tisto kategorijo delavcev, za katere iz zakona posredno izhaja, da ni nujno, da sklepajo pogodbo o zaposlitvi, ampak zakon nekako dopušča dve možnosti: da poslovodne osebe sklepajo pogodbe civilnega prava, se pravi obligacijske pogodbe o poslovodenju, lahko pa sklenejo pogodbe o zaposlitvi; v tem primeru pa zakon dopušča možnost, da se nekatere stvari za te delavce kljub temu ne upoštevajo; gre za to, da ni nujno, da veljajo vse omejitve v zvezi z delovnim časom, s počitkom, z odmori, s plačilom, glede disciplinske odgovornosti, glede prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, pa tudi pogoji in omejitve sklepanja za določen čas so lahko drugačne. To se pravi, ni nujno, da gre za pogodbo, ki traja samo tri leta, lahko, na primer, traja določen čas, tudi štiri leta, če se s pogodbo o zaposlitvi s poslovodnim delavcem delodajalec tako dogovori. Mislimo, da gre za neko posebno kategorijo delavcev, ki jih pravzaprav s tem zakonom ni potrebno tako globoko ščititi kot ostale delavce, zaradi tega, ker so bolj usposobljeni in svoje zahteve ali pa svoje pravice tudi nekoliko drugače ali pa lažje zastopajo; kar vidimo tudi že sedaj, ko gledamo, da sklepajo te posebne pogodbe, ki že sedaj odstopajo od klasičnih pogodb o zaposlitvi.
Drugo vprašanje se je nanašalo na konkurenčno klavzulo in pa vprašanje, ki je bilo v bistvu povezano s tem, kaj v primeru, da delodajalec delavca odpusti in bo le-ta pravzaprav ostal samo na polovici plače. Dejstvo je, da se konkurenčna klavzula lahko uveljavlja takrat, ko gre za prenehanje delovnega razmerja s strani delavca; torej, če delavec po svoji volji ali pa krivdi zapusti delodajalca, potem delodajalec lahko to konkurenčno klavzulo uveljavlja, pri čemer je pa delavcu del izgubljenega zaslužka dolžan povrniti. Torej, delavec se bo zaposlil nekje drugje, delovno razmerje je prekinil sam, ker je to želel ali pa po svoji krivdi, ne more se zaposliti res vsem svojim sposobnostim primerno zato, ker ga veže konkurenčna klavzula, in tisto razliko plače, ki bi jo sicer imel, ker bi pač delal na delovnem mestu, ki bi mu bolj ustrezalo oziroma kjer bi lahko vse svoje sposobnosti, zveze, zmožnosti in tako dalje uporabil, tisto razliko med plačo, ki bi jo imel, če ne bi bilo te konkurenčne klavzule, in tisto, ki jo ima, mu delodajalec vrne pravzaprav v obliki te odškodnine oziroma v obliki te polovice plače. Če delodajalec delavca odpusti, potem delavec lahko gre, kamor želi, potem ga konkurenčna klavzula ne veže. Tako, da tista bojazen, na katero ste opozorili, pravzaprav ne pride v poštev. Delodajalec ne more uveljavljati konkurenčne klavzule v primeru, da je on odpustil konkretno delavca.
Vprašanje evidence pogodb o zaposlitvi oziroma registracija pogodb o zaposlitvi, vseh pogodb, sklenjenih med delavci in delodajalci. Jaz moram tu opozoriti, da imamo mi prek 650 tisoč zaposlenih, govorim zelo okvirno, to pomeni, da bi moral nekdo nadzorovati in registrirati prek 650 tisoč pogodb. Torej pogodbe za vse, ki delajo bodisi v javnem bodisi zasebnem sektorju, pri takih ali drugačnih delodajalcih. Take rešitve ali take zakonodaje v svetu nikjer ne poznajo. Moram reči ne smo v Evropi, tudi v svetu ne. Mi smo bili nekoliko izjemni, ker smo to želeli narediti, kadar je šlo za pogodbe zaposlenih pri obrtnikih, zato, ker smo mi ta zasebni sektor in zasebne delodajalce v preteklosti bistveno drugače tretirali kot javni sektor. Želeli smo jih tudi skozi to imeti pod nazdorom. Še nekaj bi rekla. Pod nadzorom ne samo zaradi tega, da bi ščitili delavce, ampak predvsem zato, ker obrtniki niso mogli zaposlovati neomejeno, ampak so bile tudi omejitve. Lahko so imeli na primer samo 10 delavcev v nekem določenem obdobju zaposlenih. Bil je nadzor nad tem in registracija teh pogodb o zaposlitvi ratio te registracije čisto drugačen. Ne zato, da bi se registrirale, zato da bi nekdo gledal. Saj praktično ste sami ugotavljali, da nihče ni gledal, kakšne so te pogodbe, ali so dobre ali niso, ali so mogoče celo v kakšnih delih problematične. Predvsem so jih registrirali zato, da so videli, koliko zaposluje kak obrtnik. Mislim, da bi naredili zelo velik problem, če bi želeli pravzaprav generalno presojo vseh pogodb o zaposlitvi za vse zaposlene, z vsemi delodajalci.
Glede roka za sklenitev pogodbe o zaposlitvi in tega, kdaj mora tudi delavec dobiti to pisno, pravzaprav pogodbo v roke, teh 30 dni. Jaz se strinjam. Na to je bilo opozorjeno nekajkrat z različnih strani. Tudi na odboru matičnega delovnega telesa smo se o teh stvareh pogovarjali. Ta rok bomo skrajšali oziroma lahko napišemo tudi, da praktično ob začetku dela mora delavec tudi dobiti pogodbo o zaposlitvi v roko. To se pravi, možno je reči v 7 dneh, možno je reči tudi takoj, če bi se tako odločili, glede na razpravo.
Glede sočasnosti sprejemanja vse spremljajoče ali ostale zakonodaje. Našteli ste vrsto zakonov. Tudi o tem problemu smo se pravzaprav kar nekaj pogovarjali oziroma o teh zadevah smo se kar nekaj pogovarjali na matičnem delovnem telesu. Vemo, da je treba te zakone med seboj uskladiti, harmonizirati. Vemo, da je precej pomembno, da je čim manjši zamik med sprejemom posameznih zakonov. Mislim, da prav sočasno sprejemanje zakonov bi lahko sprejemanje nekaterih zakonov upočasnilo. Samo primer. Danes ste imeli zakon o varnosti in zdravju pri delu v drugi obravnavi in mislim, da bi bilo škoda, da ta zakon sedaj čaka, da bo prišel tudi zakon delovnih razmerjih v drugo obravnavo, pa da se potem te stvari šele takrat dajo naprej. Sigurno pa je - to ste lahko videli tudi iz programa dela vlade - da se nekako v obdobju do konca tega leta oziroma v prvi polovici naslednjega leta tudi planira ves sprejem ali dokončna priprava celotne delovne zakonodaje tudi na drugih vidikih.
Gospod Bevk je opozarjal na problem, ki mislim, da ga je treba ločiti. Pravilnik o obratovalnem času je povezal z delovnim časom. Gre pravzaprav za druge institute. Obratovalni čas je tisti, ki je namenjen dejavnosti, ki je namenjen uporabnikom, strankam, medtem pa ko je v okviru tega obratovalnega časa treba zagotoviti delovni čas delavcev, hkrati pa vse tiste pravice, ki jih zakonodaja določa. Zdaj, če te stvari delodajalci drugače urejajo, kot jih že ureja veljavna ali jih bo veljavna zakonodaja, gre dejansko za kršitev veljavnih predpisov. To se pravi, da je obratovalni čas kot čas nekaj drugega kot sam delovni čas.
Kar se tiče evropske socialne listine in tega, kar smo uvodoma napisali, da smo upoštevali direktive Evropske unije, ko smo pisali ta zakon, moram reči, da smo jih glede delovnega časa, glede dopustov, glede počitkov. Glede delovnega časa je maksimalna omejitev po direktivi 48 ur. Vi veste, da mi pravimo, da je 40 ur poln delovni čas, medtem ko pa je 8 ur maksimalno dovoljeno tisto, kar se v obliki nadur lahko še dela v okviru enega tedna. Tako, da je ta omejitev upoštevana, tako kot to določa evropska zakonodaja.
Glede dopusta pravi Evropska unija v direktivi štiri tedne, mi pravimo 20 dni, kar se pokriva s štirimi tedni glede na to, da se v čas dopusta ne štejejo niti sobote.
Glede vprašanja gospoda Demšarja, kako bomo upoštevali vsa stališča in mnenja in sploh stališča, ki so bila dana v okviru javne predstavitve mnenj, bomo seveda skozi to še enkrat šli in smo že šli. Že uvodoma sem povedala, da smo se s socialnimi partnerji srečevali tudi potem, ko smo sam zakon že dali v proceduro in smo določene stvari dorekli še naknadno in usklajevanja na to temo potekajo in bodo potekala še tudi v prihodnje.
Glede drugih strokovnih institucij moram povedati še enkrat, da smo določene stvari preverjali. Niso pa te institucije, ki so se pojavile zadnjič na javni predstavitvi mnenj, bile izločene, ko se je sam zakon pripravljal. Moram reči, da so bili ljudje, ki so bili takrat prisotni, tudi ob pripravi zakona prisotni. Res pa je, da so posamezniki z nekoliko zamude dali svoje pripombe ali sugestije. Vsekakor smo zainteresirani, da vse, kar se strokovno da v ta zakon vnesti in pomaga k izvedbi zakona ali pri tem, da bo zakon v praksi lahko boljše zaživel, da vnesemo v okviru do druge faze.
Še na nekaj bi opozorila, kar se mi zdi pomembno iz vaše razprave, gospod Demšar. Gre za vprašanje kodifikacije, kaj gre v ta zakon, kaj pa je materija druge zakonodaje. Mi take kodifikacije, kot jo ponekod poznajo, nimamo, zato se celotno področje delovnega prava ureja posebej tudi še z zakonom o kolektivnih pogodbah, ki bo kmalu prišel na klopi, ker je v parlamentu za drugo branje že pripravljen. Tudi z zakonom o varnosti in zdravju pri delu, z zakonom o preprečevanju dela na črno. Skratka so segmenti, ki so med seboj povezani, res pa niso vsi vpeti v en zakon. Sklicujemo se na določena pravila obligacijskega prava. To razmejitev smo poskušali dosti natančno narediti glede uporabe določenih civilnih institutov v tem zakonu. Povedala bi pa še nekaj. So stvari, ki jih urejamo tudi še s posameznimi, na primer pravilniki. Izpostavili ste zaščito delavcev, ki delajo z računalniki. Izpostavili ste pravzaprav en problem oziroma eno področje, ki ga nimamo urejenega do zdaj in ki ga bomo morali urediti. Na tem področju ima Evropa direktivo o varstvu delavcev, ki delajo z ekrani. In mi pripravljamo pravilnik o varstvu pri delu, na področju varstva pri delu o delu, mislim dejansko o delu teh delavcev, ki delajo z ekrani, med drugim seveda tudi za računalniki. Gre za vrsto predpisov, ki niso samo nujno zakonski predpisi, tudi izvršilni predpisi, torej tudi pravilniki. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospa državna sekretarka. Gospod Kelemina želi razpravljati. Verjetno je to replika?
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. No, jaz se zahvaljujem odgovore predstavnici vlade, gospe Belopavlovičevi. No, sicer bi pa takole pač povedal. Zdaj nekaj stvari upam, da boste res upoštevali, tisto, kar smo opozorili in kar je nekako umestno oziroma bo tudi možno nekako za drugo obravnavo pripraviti. Recimo glede tega, individualnih pogodb, saj imate prav, po eni strani res, da so to bolj usposobljeni delavci in tako, po drugi strani pa spet, veste, se dogajajo stvari, določeni delodajalci ali pa celo uprave kot take si izberejo neko število ljudi, ki jih po individualni pogodbi plačujejo in jih že danes izsiljujejo. Jih že izsiljujejo in tako da jaz mislim, da tole, kar je v predlogu zakona zapisano, kako se lahko te stvari urejajo, je nekoliko premalo. Moralo bi vsaj biti zapisano, da se morajo upoštevati vsaj te določbe osnovnega zakona, ne smejo se dejansko kršiti pravice po osnovnem zakonu. Nekaj takega bi bilo treba zapisati, ker jaz poznam primere, posebno tako kot sem omenil, če nekdo napiše v pogodbo notri, da se pač delavec odpoveduje oziroma je prepovedano neko obsežnejše politično delovanje, da je to zelo nekam čudna formulacija. Tako da mogoče bi bilo možno oziroma potrebno res malo te stvari doreči, kajti glede na obrazložitve, ki sem jih prebral, tuja zakonodaja mislim, da nekaj takega tudi ima opredeljenega.
No, zdajle druge stvari, mogoče, upam, da boste res upoštevali in da potem ne bo potrebno amandmirati. Edino, kar me nekoliko moti, poglejte, meni se močno zdi, v kolikor pač vi smatrate, da nekih enotnih evidenc ne bi smeli oziroma ni možno vpeljati. Jaz sem trdno prepričan, da je kontrola nad takimi pogodbami o delovnih razmerjih zelo vprašljiva tudi pri d.o.o.-jih in vseh ostalih podjetjih, ki imajo manjše število zaposlenih. Navadno tam niso delavci nekako organizirani v sindikatu, ki bi ščitil njihove pravice, in so res prepuščeni neki samovolji delodajalca; mogoče jim delodajalec celo obljubi ali pa jim da celo pogodbo v podpis, v bistvu jih pa ni prijavil. To se dogaja, take primere poznam, da delodajalec potem zadržuje pogodbo za določen čas in je tako rekoč ne registrira oziroma delavcu ne da socialnega zavarovanja. Mislim, da gre za določeno vrsto diskriminacije do obrtnikov. Seveda vemo, da so obrtnike in podjetnike v prejšnjem sistemu drugače obravnavali, tudi zaničevali, če lahko tako rečem, danes pa vse temelji na lastnini, in bi morali biti pred zakonom vsi popolnoma enaki, kot piše tudi v ustavi. Ne vem, prav bi bilo, da bi se te stvari primerno uredile tudi s tem zakonom, da bi bili resnično pred zakonom enaki. Hvala lepa.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Imam dodatno vprašanje za državno sekretarko, gospo Belopavlovičevo, v zvezi s plačilom dela v nedeljo, ob praznikih oziroma v prostih dneh. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Repliko ima tudi gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Ker smo pri prvi obravnavi, se mi zdi zelo pomembno, če bi uspeli rešiti vprašanje tistih invalidov, ki še niso šteti kot invalidi, vendar ne zmorejo običajnega dela kot ostali. V mislih imam tudi ljudi, kot so starši mladih ljudi, ki se obračajo name, kako pomagati ljudem, ki so končali posebno šolo, če poenostavljeno rečem, so sedaj stari čez 20 let in ko se javi na razpis, jasno, tako hitro ne more reagirati, tako hitro kot ostali delavci, in na tak način vsakokrat izpade. Vesel bi bil, ko bi bil tu poslanski kolega, gospod dr. Možgan, ki bi gotovo vprašal tudi v zvezi z invalidi, kako bodo te zadeve rešene v tej zakonodaji. Torej, postavljam vprašanje in pobudo, da bi tisti ljudje, ki niso tako hitri v mišljenju ali v rokah - ne vem, kako bi to opredelil - kot so običajno zdravi ljudje, vendar ne spadajo med tiste prave invalide, na kakšen način bi uredili zakonodajo, kje bo to urejeno, da le-ti ne bi izpadli. Ker sedaj, ko se javijo na razpis, povsod padejo, kot temu rečemo, skozi. Zanima me, ali je možno, da bi to vključili v to zakonodajo. Vem, da poznamo nek termin invalidska podjetja. Ampak, ali bo to kakšen poseben zakon? Ali bo to tukaj obravnavano? Moja želja bi bila. Jaz ne sprašujem zaradi drugega kot zaradi tega, da se bi to uredilo, kjerkoli bi že bilo. Samo rešiti problem teh mladih ljudi, ki se ne morejo zaposliti in so sedaj na bremenu staršev. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Dve vprašanji. Gospa Belopavlovič, državna sekretarka, mogoče kratka odgovora.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: V zvezi s plačilom za delo na praznični dan oziroma vi ste rekli z nadomestilom. Dejstvo je, tisti, ki dela na praznični dan ali na dela prost dan ali v nedeljo, ima pravico do plačila in dodatka. Torej do plače in dodatka, ne do nadomestila. Ker on dela in torej ima za to plačilo. Dodatki so sedaj zaenkrat urejeni v kolektivnih pogodbah. V splošni kolektivni pogodbi je dodatek 50%. Moram pa reči, da v panožnih kolektivnih pogodbah so pa ponekod ti dodatki tudi višji in ponekod dosegajo tudi 100%. To se pravi, plačo plus dodatek na plačo. Višina dodatka je seveda odvisna od kolektivne pogodbe, ne more biti pa nižja od 50%, ker to zagotavljata tako kolektivna pogodba za gospodarske kot za negospodarske dejavnosti. Če nekdo ne dela, pa gre za praznik, ko bi moral delati, takrat pa on dobi nadomestilo plače. Ta dva instituta, kdaj nadomestilo, kdaj plača je treba imeti pred očmi, in če je plača in delaš na dan, ko bi moral sicer biti prost, imaš pravico do dodatka. Možno pa seveda je razpravljati, ali se višine, te minimalne višine dodatka vnesejo tudi v sam predlog zakona oziroma v zakon ali jih prepuščamo še naprej kolektivnim pogodbam, tako kot do sedaj. Ta del razprave pa se da tudi še voditi, kaj v zakon oziroma kaj pustiti kolektivnim pogodbam.
Gospodu Demšarju bom precej težko odgovorila. Mi sedaj nekako ločimo tiste osebe, ki že imajo nek priznan status, in če imajo status invalida, jih nekako poskušamo zaposlovalsko reševati tudi prek različnih institutov, ki jih imamo v zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. To se pravi krajši delovni čas, rehabilitacija, preusposabljanje, potem prerazporeditev, kolikor so pač že delali na nekem delovnem mestu. Če gre za kategorizirane invalide, imamo zakon o usposabljanju in zaposlovanju invalidov, ki daje določene možnosti oziroma določene pravice tem osebam. Samo kot sem jaz razumela, vi ste govorili pravzaprav o tistih, ki niti kategorizirani v nekem smislu niso. Tu pa resnično tažava nekako obstaja, kako vključevati te. Razen z nekimi posebnimi ukrepi aktivne politike zaposlovanja, s posebnimi programi tega do sedaj ne rešujemo. Verjetno bo treba tukaj še nekaj več narediti, ampak verjetno prek teh programov. Status ti daje neko določeno pravico. Brez tega statusa pravzaprav je nekoliko težje, vsaj do sedaj.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa državni sekretarki. Ker se nihče več ne javlja... Izvolite, gospa Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Jaz bi državni sekretarki samo prebrala to tabelo. Medicinske sestre z Golnika so mi poslale izračun. Namreč delavec, ki dela na praznik po zakonu o praznikih, ko je to dela prosti dan, sedaj nima pravice do koriščenja prostega dneva v naslednjem tednu, saj nima presežka ur in tukaj so izračuni, ob koncu meseca ima enako število ur kot prosti delavec, čeprav je delal en dan več. Izplačan mu je pa praznični dodatek, ki je enak, praznični dodatek je 130%, medtem ko pa je nadomestilo plače za nedeljo, za tistega, ki je doma, je pa 100%. In potem so mi dale še tudi druge izračune, iz katerih se jasno vidi, da je potem tukaj kršena enakost pred ustavo, ker en zakon izključuje drugega oziroma tukaj bo treba pač uskladiti v tej novi zakonodaji. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gre za specifično vprašanje. Želite odgovoriti? (Želi.)
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Če je bil praznik, tisti, ki ima pravico za praznik, za dela prost dan, da rečem ob prazniku ostati doma, je dobil 100%-no nadomestilo plače. Tisti, ki je delal, je dobil pa pravzaprav plačo v višini 100% in dodatek v višini 50%, kar seveda, dalo bi se razpravljati, ali je ta dodatek v redu ali ne. On je dobil pravzaprav 50% več kot tisti, ki je bil doma, to je dejstvo, ampak veljavna zakonodaja pravzaprav je takšna. Dejstvo je tudi nekaj, da je, kar se tiče prostega dneva, prosti dan ima delavec pravico pravzaprav vzeti, kadar dela na svoj dan tedenskega počitka, torej, če dela v nedeljo, ko je prosti dan, potem mu delodajalec mora zagotoviti v naslednjem tednu en dan nadomestila, to se pravi en dan tedenskega počitka. Če pa dela na praznik, ko sicer bi bil delovni dan, je pa situacija drugačna, v tem primeru pa tudi zakonodaja veljavna ne omogoča delavcu nadomeščanja, ker praznik je namenjen praznovanju, obeležju nekega konkretnega dneva, ne počitku kot takemu. Tedenski počitek je nekaj drugega, tako da te stvari je treba ločiti. Res pa se da seveda razpravljati o višini dodatka, ali je dovolj 50% dodatka ali je prav, da je ta dodatek višji in jaz sem že rekla, po nekaterih panogah s panožnimi kolektivnimi pogodbami je tudi višji kot 50%, tako da ponekod imajo delavci dejansko 100%-en dodatek in pa 100%-no plačo, kar pomeni, da dobijo za tisti dan 200 procentov.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Zgleda, da so odgovori zadovoljili. Ja, če ne gre za specifiko, če se tiče zakona, izvolite, gospa Zbačnikova, ampak ne v specifiko iti.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Gospa Belopavlovičeva, jaz imam repliko, bom vam dostavila fotokopiran dokument medicinskih sester z Golnika, kjer so podatki drugačni, kot ste jih vi prikazali. Hvala lepa. Vam dostavim.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Nadaljujemo. Želi še kdo razpravljati? (Ne želi.) Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem splošno razpravo in prehajamo na sklepe in stališča, ki jih je dalo matično delovno telo in predlaga zboru, da jih sprejmemo. Tega je malo več, imate jih v poročilu, datumsko 18.1.1999, 28.1.1999, "Poročilo o predlogu zakona o delovnih razmerjih, prva obravnava." Potem pa imamo še pregled dopolnjevalnih in spreminjevalnih predlogov stališč in predlog dodatnega sklepa k predlogu zakona o delovnih razmerjih, prva obravnava, datum 9.3.1999. Nekatere stvari se dopolnjujejo in vas bomo skušali sproti obveščati o tem. Odpiram razpravo o predlogu sklepov in stališč. Pisnih prijav ni, in ker pisnih prijav ni, so razprave omejene na pet minut. Torej razprave ni. Potem zaključujem to razpravo. Ali ima kdo kaj proti, da o vseh stališčih glasujemo skupaj. To so stališča, ki jih imate. Govorim o stališčih matičnega delovnega telesa, o predlogu 28.1.1999, "Poročilo o predlogu zakona o delovnih razmerjih". Gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala. Predlagam, da o četrtem in petem stališču po vrsti ne glasujemo v paketu. Za vse druge nimam zadržkov. To pa zaradi tega, ker se s tema dvema stališčema ne strinjam in če bo omogočena razprava, bom tudi razpravljal, zakaj ne.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Razprava, gospod Kopač, je končana. Vi predlagate, da se glasuje skupaj, razen 4. in 5. točke, o čemer bi glasovali separatno. Hvala lepa. Potem prehajamo na odločanje o stališčih.
Najprej glasujemo o prvem sklepu. Predlog zakona o delovnih razmerjih, prva obravnava, je primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo. Proceduralno.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Predlagam vam enostavno to, da poveste celemu državnemu zboru, na podlagi katerega člena poslovnika ste zadostili želji enega poslanca. Ali bi isto naredili tudi mojem primeru? Torej, moja želja je pa naslednja, da glasujemo o vseh skupaj. Zdaj bomo pa videli, kako boste odločili med liberalnim Kopačem in socialnim demokratom Hvalico. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Hvalica. To je predlog gospoda Kopača, o katerem bomo seveda glasovali. Ampak najprej moramo glasovati o prvem sklepu, da je predlog zakona o delovnih razmerjih, prva obravnava, primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo. Nato prehajamo na glasovanje o stališčih. Moj predlog je bil, da glasujemo v paketu. Gospod Kopač se strinja, razen za tega. Njegov predlog bom dal na glasovanje. Če bo dobil večinsko podporo, bomo pač tako opravili. Ravno tako bi to storili v vašem primeru, spoštovani kolega Ivo.
Prehajamo na odločanje o sklepu: Predlog zakona o delovnih razmerjih, prva obravnava, je primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za sklep? (60 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljamo, da je sklep pod številko 1 sprejet.
Sedaj dajem na glasovanje predlog gospoda Kopača, da o 4. in 5. točki glasujemo ločeno. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za predlog gospoda Kopača? (33 poslancev.) Je kdo proti? (16 poslancev.)
Ugotavljamo, da je sklep sprejet.
Tako bomo glasovali o stališčih v paketu, razen 4. in 5. stališča, o katerem bomo glasovali ločeno. Taka je želja državnega zbora. Najprej glasujemo o stališčih v celoti, razen 4. in 5. točke. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za? (59 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so stališča matičnega delovnega telesa sprejeta, razen 4. in 5. točke.
Sedaj dajem na glasovanje, upam, da vsaj to lahko v paketu, 4. in 5. Gospod Kopač je želel posebej o vsakem, torej bomo glasovali o 4. točki posebej, o 5. točki posebej. Obrazložitev glasu, gospod Potrč. Razpravo smo, na žalost, končali, gospod Potrč. Izvolite, proceduralno.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Ne bom obrazložil glas, ampak razprava je zaključena s splošno razpravo. O stališčih sploh še nismo razpravljali. Prosim? Ne, nismo razpravljali in jaz povem naprej, če bo, se bom pri vsakem stališču javljal, ker mi komaj začnemo diskusijo o dodatnih predlogih stališč. Pa ne bodite, no, smešni, lepo vas prosim! Razen tega razprave o dodatnih predlogih stališč sploh še ni bilo in gospa državna sekretarka je rekla, da bo marsikaj pojasnila in bomo o tem razpravljali. Ne mi reči, da je razprave konec! Ja, še začeli je nismo!
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Ja, verjetno bomo morali pogledati stenogram, ampak zadeva je bila taka, gospod Potrč. Jaz sem pozival poslance, če želi kdo razpravljati.
MIRAN POTRČ: Ja, potem jaz proceduralno prosim in vprašam, da se ugotovi, ali smo zaključili vso razpravo in gremo samo k dodatnim stališčem, ne vem, 40, glasovati. Ljudje, poslušajte, nekaj vam bom rekel. Ko smo razpravljali, vas tričetrt ni bilo notri. Tisti, ki ste bili notri, ste iz koalicije v glavnem klepetali. Ena figa vas zanima, kaj je z delovnimi razmerji. Zdaj bi pa radi še glasovali brez razprave. Tako enostavno ne gre, dragi gospodje! ...(Nemir v dvorani.)...
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Prosim malo miru! Gospod Potrč, kaj proceduralno predlagate?
MIRAN POTRČ: Jaz predlagam, da omogočite državnemu zboru, da o dodatnih stališčih vodi razpravo in da si pojasnimo, zakaj je kdo za, zakaj je kdo proti, pa bomo glasovali. To predlagam.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Če dovolite, kolegi poslanci, malo miru! Kar veliko dela je že za vami. Proceduralni predlog gospoda Potrč je bil, da se o stališčih...
MIRAN POTRČ: Ne, poglejte, jaz bi rad samo še nekaj pojasnil. Od 9.3. imamo predloge stališč matičnega delovnega telesa, 51 jih je. Zdaj mi vi povejte, ali ima smisel o 51 stališčih sproti skupaj splošno razpravljati in potem na koncu, ko ne bomo vedeli, kdo je o kakem stališču razpravljal, glasovati. Saj nismo nikoli tako delali! Saj smo vedno, kadar je šlo za dopolnilna stališča, imeli priložnost, da smo šli k prvemu, pa se je kdo javil pa je rekel, imam določen pogled, ki ga je povedal; če ga ni imel, smo pa glasovali. In smo šli od ena pa do petdeset. Nemogoče je o vseh teh stališčih skupaj razpravljati! Kaj takega se še ni nikoli dogajalo; vedno smo razpravljali o vsakem stališču sproti, imeli priložnost povedati, potem pa glasovati. Ravno tako kot o amandmajih; saj tudi pri amandmajih vedno tako delamo, saj ne razpravljamo o amandmajih kot celoti, ampak pri vsakem členu posebej. Popolnoma ničesar, kar ni običajno, ni z moje strani predlagano, in vas sploh ne razumem, razen da imate dovolj in da nočete razpravljati, to je pa druga stvar.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Če dovolite, to je bilo proceduralno in replik na proceduralno ni. Proceduralni predlog, da upoštevamo dopolnjevalne in spreminjevalne predloge, o katerih se razpravlja in glasuje. (Posredovanje poslanca iz klopi.) Zato govorimo, če dovolite, gospod Bajc - kolega Bajc, prosim, da se umirite! O stališčih odbora smo razpravo zaključili, zato o tem glasujemo. O dopolnjevalnih stališčih pa se bomo pogovarjali.
Gremo h glasovanju o točki 4 stališč matičnega delovnega telesa. Gospod Bajc, sedaj bo pa opomin! Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za stališče pod številko 4? (29 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da je stališče številka 4 sprejeto.
Prehajamo na odločanje o stališču številka 5. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (29 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da je tudi stališče številka 5 sprejeto; tako so stališča v celoti sprejeta. Prehajamo na pregled dopolnjevalnih in spremljevalnih predlogov, stališč in predloga dodatnega sklepa k predlogu zakona o delovnih razmerjih. Tu bomo glasovali o vsaki točki posebej.
Prehajamo k dopoljenjevalnem spremljevalnem predlogu številka 1. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Izvolite.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Jaz bi res predlagateljico, gospo Zbačnikovo, prosil, če lahko pojasni, kaj to pomeni. Jaz namreč se strinjam s pluralnim sindikalnim organiziranjem. Samo zakon te tematike, kolikor jaz vem, ne obravnava. Saj normalno govori o sindikatih. Tako kot so organizirani in ne o čemerkoli drugem. Tako enostavno ne razumem, v čem bi bil ta predlog stališč, gospa Zbačnikova pod 1. Ne razumem.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Potrč. Gospa Zbačnikova ali želite odgovoriti?
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Da. V več členih je določena pristojnost le reprezentativnega sindikata, kar je v nasprotju s pluralnim načelom in z zakonom o reprezentativnih sindikatih. Ta določa pristojnosti reprezentativnih sindikatov le pri podpisu kolektivnih pogodb in podjetniških pogodb. Uvodna obrazložitev o delovanju sindikatov ne ustreza kasneje predlaganim določbam zakona.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Dobro. Hvala lepa. Gospa Belopavlovič, izvolite.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Jaz bi samo razložila, zakaj imamo mi pomisleke v zvezi s tem stališčem. Dejstvo je, da imamo reprezentativnost na različnih nivojih in tudi v podjetju imamo reprezentativne sindikate. Reprezentativnost na nivoju podjetja je dejansko nekaj drugega, kot tista, o kateri se govori v zvezi s kolektivno pogodbo, na primer na neki višji ali splošni ravni.
Če imamo zakon o reprezentativnosti sindikatov, po katerem tudi delodajalec v podjetju po nekih kriterijih ve, kdo so tisti, ki so reprezentativni predstavniki delavcev v njegovem podjetju, lahko jih je več, ni nujno, da samo eden, potem je verjetno prav, da so to tisti, s katerimi se kvalificirano pogovarja in tisti, s katerimi ima pravzaprav razpravo, tudi ko gre za nivo podjetja oziroma ko gre za področje urejanja pravic in obveznosti v podjetju.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospe državni sekretarki. Nihče več ne želi razpravljati. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za dopolnjevalni predlog pod številko 1? (15 poslancev.) Je kdo proti? (41 poslancev.)
Ugotavljam, da dopolnjevalni predlog številka 1 ni sprejet.
V razpravo dajem dopolnjevalni predlog pod številko 2. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Prijavite se prosim pravočasno. Izvolite, gospa kolegica.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Obrazložitev. Predlagatelj daje pomemben poudarek podrejenosti delavca do delodajalcev v pogodbenem razmerju. Te podrejenosti ne sme biti. Pogodbeno razmerje zavezuje obe strani k spoštovanju pogodbenih določb. Podrejenost delavcev v katerikoli organizaciji ne pomeni podrejenosti do delavca, pač pa podrejenost po hierarhični strukturi, s tem, da ima vodja delovnih operacij tudi povečano odgovornost glede na svojo funkcijo.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Sam sicer upam, da predlagatelj pri sprejemu tega stališča stališča ne bi narobe razumel. Ampak bojim se, da se lahko narobe razume. Ker cel problem obravnavanja med delodajalci in delojemalci je v vseh pogojih in v vseh podatkih ta, da odnos dejansko ni enakopraven. Nekdo sprejema na delo, drugi prihaja in prosi za delo. Normalno pa je, da ko so sprejete obveznosti, so te obveznosti takšne, da jih mora izpolnjevati delodajalec in delojemalec. In če je v drugem smislu mišljeno, potem to sprejemam. Če pa je v prvem smislu mišljeno, bi bolj morali izenačiti položaj delodajalca in delojemalca, potem mislim, da ni pametno za takšno stališče glasovati, ker obratno, mi poudarjamo, da je še sedaj v marsikaterem elementu položaj delojemalca podrejen in da bo težko uveljavil pravice, ki jih sicer ima in mu jih zakon daje. Tako da bo odnos med delavcem in delodajalcem obravnavan kot enakopraven, moram reči, preprosto mi ni jasno, da ne bi kdorkoli razumel, da mislimo, da ima v tem predlogu za prvo obravnavo delodajalec podrejen položaj. Če je to tako razumljeno, potem za tako stališče ne morem glasovati, ker mislim, da to preprosto ni točno. Ampak obratno.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje o dopolnjevalnem oziroma spreminjevalnem predlogu pod številka 2. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za dopolnjevalni predlog pod številko 2? (17 poslancev.) Je kdo proti? (41 poslancev.)
Ugotavljam, da dopolnjevalni predlog pod številko 2 ni sprejet.
V razpravo dajem dopolnjevalni predlog pod številko 3. Želi kdo razpravljati? Tu je še opomba. Vsebina pod točko 3 je že zajeta v stališčih odbora. Točka 7, tako da o tem ni potrebno posebej glasovati, ker je v stališčih odbora to zajeto.
Prehajamo k 4. točki. Vsebina pod 4. točko pa je zajeta v stališčih odbora pod 4. točko. Tako da tudi o tem ni potrebno glasovati.
Številka 5. Odpiram razpravo o tem dopolnjevalnem predlogu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (31 poslancev.) Je kdo proti? (19 poslancev.)
Ugotavljam, da je dopolnjevalni predlog številka 5 sprejet.
Prehajamo na razpravo oziroma v razpravo dajem dopolnjevalni predlog pod številko 6. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (? prisotnih.)
Kdo je za? (23 poslancev.) Je kdo proti? (23 poslancev.)
Ugotavljam, da dopolnjevalni predlog ni sprejet.
Prehajamo na dopolnjevalni predlog pod številko 7? Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Oprostite, gospod Kontič.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa. V tem 7. predlogu stališča predlagamo v združeni listi, da se v zakonu določi, katere so delavčeve neodtujljive pravice, ki so zagotovljene z zakonom, in na njegovi osnovi tudi iztožljive, ter se jim delavci ne morejo v naprej odpovedati. V praksi se srečujemo s prepričanjem, da je možno pravice, ki so določene v zakonu, tudi sporazumno znižati. Take pojave srečujemo predvsem v tistih obdobjih, ko so v posameznih podjetjih težave v poslovanju. V takih podjetjih pogosto delodajalci pritiskajo na delavce, da se odrečejo posameznim pravicam, ker bo sicer prišlo do stečaja podjetja in bodo zato izgubili delo. Ker ni mogoče pristati na politiko reševanja podjetij predvsem na račun delavcev, je treba v zakonu jasno zapisati tiste pravice, ki se jim delavci ne morejo odreči.
Če je kdo gledal včeraj nacionalno televizijo, je lahko videl, kako so probleme stroškov dela reševali v moji občini, to se pravi v Gorenju, ko so dejansko plače znižali za 20%, niso dosegale niti kolektivne pogodbe. Ampak to je bilo sporazumno in zaradi tega so delavci tudi zadržali delovna mesta. Običajno pa se v praksi dogaja ravno obratno, da pristanejo tudi na znižanje pravic, na koncu pa ostanejo celo brez delovnega mesta. Zato menim, da bi bilo to stališče vredno podpreti. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Kontič. Želi še kdo razpravljati? Ne želi. Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za dopolnjevalno stališče pod številko 7? (24 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da dopolnjevalno stališče pod številko 7 ni sprejeto.
Številka 8. Tu je opomba. To je že delno zajeto v stališčih odbora. Če je samo delno, potem o tem glasujemo. (Spraševanje iz klopi. Se ne razume.) Številka 8 v stališčih odbora številka 11. Ker je delno, bomo o tem glasovali oziroma če želite, gospa državna sekretarka, kratko pojasnilo.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Mislim, da je to pravzaprav že zapisano v zakonu, in sicer v drugem odstavku 7. člena, pri čemer pa so določene izjeme potem v tretjem odstavku. Zato mislim, da tega stališča ne kaže podpreti, ker se praktično zagotavlja, da tisto, kar je v kolektivnih pogodbah, je lahko samo na višjem nivoju, če zakon - in zakon v tretjem odstavku na določenih mestih pravzaprav dopušča neko izjemo; če bi se, seveda, potem tako dogovorili delavci in delodajalci, pa zelo v omejenem smislu.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Če pravilno razumem, je to že zajeto v zakonu in o tem ni potrebno glasovati; če pa je samo delno, pa moramo glasovati. Zato raje glasujmo o tem, pa se to lahko uporabi pri drugem branju. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za dopolnjevalno stališče pod številko 8? (30 poslancev.) Je kdo proti? (23 poslancev.)
Ugotavljam, da je dopolnjevalno stališče pod številko 8 sprejeto.
Prehajamo na dopolnjevalno stališče pod številko 9. Odpiram razpravo. Gospod Potrč, izvolite.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Mogoče bo gospa sekretarka rekla, da v zakonu, razen izjemoma morda, ko gre za disciplinske kršitve, pa morda še kdaj, takšnih predvidevanj sploh ni in da stališče niti ni nujno potrebno. Vendar bi opozoril na to, da je temelj tega zakona pravzaprav sklenitev pogodbe o zaposlitvi in da se v pogodbi o zaposlitvi stvari medsebojno urejajo, razen tistega, kar je že urejeno v zakonu, in razen tistega, kar je že urejeno v kolektivni pogodbi. Želja našega stališča je samo v tem, da ne bi akti, ki jih enostransko sprejema delodajalec, bili obvezujoči za delavca in enostavno ne bi mogel o njih razpravljati in se o njih pogovarjati, ko sklepa pogodbo o zaposlitvi. Mislim, da značaju pogodbe o zaposlitvi kot dvostranskemu aktu to enostavno ne bi odgovarjalo. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospa Belopavlovič.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Jaz bi mogoče samo povedala, da je to ena od tistih točk, o kateri smo se s sindikati oziroma s socialnimi partnerji pogovarjali tudi po tem, ko smo zakon že dali v obravnavo, in se dogovorili, da bi to veljalo samo takrat, da se lahko z aktom nekaj uredi in to pravzaprav nad zakonom, samo takrat, ko v podjetju ni sindikata. To se pravi, ko pravzaprav ni možnosti za sklepanje kolektivne pogodbe.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Ker ni želje po dodatnem razpravljanju, prehajamo na odločanje o točki 9 dopolnjevalnih stališč. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (23 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da dopolnjevalno stališče številka 9 ni sprejeto.
Prehajamo na dopolnjevalno stališče številka 10. Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? Kolega Kontič.
BOJAN KONTIČ: Hvala. Kot obrazložitev k temu našemu stališču.
V delovnem odnosu je nedvomno močnejša stran delodajalec, kot smo danes že nekajkrat ugotovili. Zato je potrebno tudi z višino sankcij doseči, da se bodo spoštovali predpisi, ki urejajo položaj zaposlenih, pa tudi spoštovanje že pravnomočnih sodb ali sklepov inšpekcije dela, ki se danes v praksi pogosto kršijo tudi zaradi nizkih rizikov za delodajalce.
V svoji uvodni razpravi sem že navedel, da se delodajalci pač odločajo, kaj je za njih koristneje oziroma ugodneje. Če se bodo zavedali kazni oziroma sankcij, bo mogoče to pripomoglo k temu, da bo kršitev manj oziroma da bodo redkejše. Nizke kazni oziroma malo sankcij dejansko delodajalca spodbuja h kršitvi zakonodaje.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Nihče se več ne javlja. Gospa Belopavlovič, izvolite.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Če sprejmete to stališče, ga je dejansko mogoče udejanjiti samo prek kazenskih sankcij oziroma višine teh sankcij v tem zakonu, ker je pravzaprav stvar širša in gre iz okvira tega zakona. Moram pa povedati nekaj. Mi imamo sankcij najmanj milijon in tam, kjer govorimo tudi o mandatkah, te mandatke niso majhne in sekretariat za zakonodajne zadeve državnega zbora je opozarjal pravzaprav na višino sankcij z drugega vidika, da gre za relativno dosti visoke sankcije, tako da najmanj milijon, ko gledate 196. člen.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Izvoli, kolega Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani zbor! Jaz tega 10. stališča ne razumem tako kot gospa Belopavlovičeva glede kazenskih sankcij. Jaz mislim, da je to stališče dovolj splošno in široko in da vpliva na to, da predlagatelj zakona upošteva prakso oziroma upošteva dejstva, ki so v tej naši slovenski preljubi državi. Da so kršene pravice zaposlenih v primeru, ko te pravice celo iščejo pred delovnim in socialnim sodiščem, kaj šele samo v posameznih podjetjih. Seveda govorim za čisto namerno izigravanje delavnopravne zakonodaje. Če bomo sprejeli zakon, s katerim ne bomo niti malo začeli reševati tega problema, potem mislim, da ne bomo sprejeli dobrega zakona. Ravno danes smo imeli v poslanski skupini razgovor z varuhom človekovih pravic, gospodom Bizjakom, ki za leto 1997 opozarja na te probleme, da se kršitev delavnopravne zakonodaje prične pred ustreznim sodiščem praviloma najprej v roku dveh let po tistem, ko je delavec izgubil delovno mesto. Se pravi, dve leti traja, da se prične postopek. Če bo to stališče zagotovilo premaknitev z mrtve točke, potem mislim, da smo dosegli svoj namen.
Menim, da to ni povezano samo s tistim, kar ste govorili, na kazenski del oziroma na zadnje določbe tega zakona. Zato bom to stališče podprl.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Nihče ni prijavljen. Prehajamo na odločanje o stališču 10 oziroma dopolnilnem predlogu pod številko 10. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (27 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da ni sprejeto.
Prehajamo na dodatno stališče pod številko 11. Odpiram razpravo. Gospod Potrč. Samo Bevk se bo odločil kasneje, če bo.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Glede na dosedanja glasovanja, ki so zopet čisto koalicijsko opozicijska, bi rad povedal, da točka 11 stališč ni zrasla na našem zelniku. To je pripomba in opozorilo, ki so ga dala sodišča združenega dela oziroma delovna in socialna sodišča.
Opozarjajo, da enostavno brez jasnih določb zakona ne bo oziroma bo verjetno veliko več sporov in nejasnosti pri reševanju odpovedi na delovnih in socialnih sodiščih.
Jaz vas prosim, da si pogledate 95. člen in pogledate, ali se vam zdi, da so glede redne odpovedi stvari res dovolj jasne ali tako splošno napisane, da se ne da razbrati, kaj se želi. Predvideni so trije poslovni, osebni in krivdni razlogi za odpoved. Napisani so tako, da lahko delodajalec izbere skorajda po prosti presoji kateregakoli želi. Potem pa pravi drugi odstavek: "Delodajalec mora v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega ali osebnega razloga... "tisti, ki kaj pravo zastopite poslušajte" ...preveriti, ali je možno zaposliti delavca pod spremenjenimi pogoji in na drugih delih oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati oziroma prekvalificirati za drugo delo".
Vsako vprašanje, vsaka odločitev posebej je vprašanje ocene dejanskih razmer, ali je bilo mogoče ali ne delavca drugje zaposliti in ali ga je bilo mogoče dokvalificiati. Kdo in kako bo to ugotavljal? Delovna in socialna sodišča v vsakem konkretnem delovnem sporu. Nekdo bo rekel, jaz mislim, da bi me, če bi me poslali za 14 dni na tečaj, da bi bilo neko drugo delovno mesto, kjer bi me lahko zaposlili in jaz ugovarjam utemeljenosti odpovednega razloga. To se bo sedaj moralo dolga, dolga leta vleči po sodišču in ugotavljati, ali je to utemeljen razlog ali ne. Bojim se, da smo v tem delu z določbami zakona zelo, zelo nejasni in povzročamo zmedo. Na to so nas sodniki opozorili delovnih in socialnih sodišč.
Mi smo pač to opozorilo povzeli in ga pripravili v predlogu stališč. Jaz pričakujem, da boste razumeli, da bi bilo prav, da se zaradi varovanja nekih normalnih odnosov iz tega zakona in možnosti dela sodišč enostavno sprejme in se to stališče in te stvari v zakonu precizirajo. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Potrč. Gospa Belopavlovič želi podati odgovor.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Želela bi opozoriti na nekaj členov, kjer je ta postopek določen.
69. člen, postopek pred odpovedjo zaradi krivde na strani delodajalca. 70. člen, ki govori o vlogi sindikata ali pa delavskega predstavnika. 71. člen, nasprotovanje odpovedi, 72. člen, obličnost pravzaprav in pa vsebina odpovedi in pa 73. člen govori o vročitvi. To se pravi, kar nekaj členov je, ki govore o tem postopku. Govorijo o tem, da je potrebno poprejšnje opominjanje tega delavca, preden pride do tega. Določeni so roki, določena je vključitev sindikata tudi takrat, ko gre za prekvalifikacijo, dokvalifikacijo. Mislim, da maksimalno, kar se je dalo za zakon narediti, smo v ta okvir, postopek vključili in tudi zapisali.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Replika, gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Spoštovane kolegice in kolegi! 69., 70., 71. člen govorijo o nekaterih elementih postopka. Ampak o tem konkretno, kar sem jaz v zvezi z drugim odstavkom 75. člena govoril, ne govorita. Ne govorita o tem, kako se bo realizirala obveznost, ki jo ima delodajalec, da ponudi drugo delo ali pa ponudi doizobraževanje in dokvalifikacijo, o tem ne govorita. Nekatere postopkovne možnosti so predvidene, jaz samo povem, da je naša ocena utemeljena na podlagi mnenja delovnih in socialnih sodišč, da je v tem delu zakonodaja zelo zelo neprecizna in da omogoča delodajalcem, bi rekel, relativno proste roke in nejasne spore, ki jih bo potem moralo reševati sodišče. Če to želite, v redu. To, kar govori 69. člen, je samo prejšnje opozorilo, kar govori 70. člen, so roki in pravica, da mora sindikat, ja, vem, pred redno ali izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi mora delodajalec delavcu omogočiti razgovor. Povejte mi, kaj to pomeni, da mu mora omogočiti razgovor. Se pravi, mora ga sprejeti in narediti uradni zaznamek, da je bil pri njem opravljen razgovor. To je konec. To se vam zdi, da je velika opredelitev v postopku, ki zagotavlja varovanje. To je samo ena določba, ki bo pomenila, da bo formalno neka obveznost izpolnjena, pravica pa v ničemer ne bo varovana. Na to pač želimo opozoriti. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Ni več odgovora, ni več vprašanja, prehajamo na odločanje o dopolnjevalnem predlogu pod številko 11. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za dopolnilo pod točko 11? (24 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da tudi 11. dopolnilo ni sprejeto.
V razpravo dajem dopolnilo pod številko 12. Želi kdo razpravljati? Gospod Bevk, izvoli.
SAMO BEVK: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani zbor! V združeni listi socialnih demokratov predlagamo in menimo, da bi bilo potrebno v zakonu opredeliti, da se vse odločitve delodajalca o uresničevanju posameznih pravic, obveznosti in odgovornosti delavca slednjemu vročijo v obliki pisnega sklepa. Potrebno bi bilo torej predpisati vsaj osnovna pravila pisnega urejanja vseh zadev, ki se nanašajo na uresničevanje pravic zaposlenih, s čimer bi se izognili kasnejšim različnim interpretacijam ob morebitnih sporih, zaposlenim pa bi omogočili tudi možnost za utemeljene ugovore. Ugovorov, da bo preveč administriranja in da mnogi delodajalci nimajo ustreznih služb, ni mogoče sprejeti, saj gre za pomembne pravice zaposlenih ljudi, združenja delodajalcev pa lahko manjšim delodajalcem tudi ustrezno pomagajo in nudijo pravno pomoč.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Ker ni več želje po razpravi, jo zaključujem.
Prehajamo na odločanje... Gospod Potrč, jaz sem vprašal, če želi kdo besedo in predstavnik vlade se ni javil; jaz ga ne morem pozvati.
MIRAN POTRČ: Se opravičujem, ampak bi tu le prosil...
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Moramo pa le vedeti, kdo vodi sejo! Izvolite, proceduralno imate.
MIRAN POTRČ: Ne, jaz bi prosil, če se lahko o tem predlogu izjasni vlada. Po mojem mnenju, če ne bo zagotovljeno, da se o vsaki odločitvi da pisni sklep, potem enostavno ni možnosti pritožbe. Potem zastonj govorimo o tem, da v zakonu varujemo pravice zaposlenih - na kaj? Na ustno odločitev? Zato bi res rad, da vlada pove, ker sedaj vidim glasovanje - če vlada ne reče "da", potem pač glasujete proti, in zato bi rad opredelitev vlade. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod Potrč proceduralno želi, da se vlada opredeli do tega predloga. Prosim, gospa Belopavlovič, izvolite.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Večina tega je v pisni obliki že tako v samem zakonu pravzaprav zahtevana; ko govorimo o dopustu, ko govorimo o plači, ko govorimo o konkurenčni prepovedi, ko govorimo o vrsti pravic v sami pogodbi o zaposlitvi. Moram reči, da sama dikcija "vse odločitve delodajalca o uresničevanju" je tako široka, da si težko predstavljam, kaj vse je pod to dikcijo mišljeno. Razporejanje - če gre za razporeditev, če gre za delovni čas - te stvari morajo tudi biti pisne; če gre za nadurno delo, ravno tako. Mislim pa, da je pomembno, da je pisno, da je sklep, oblika je pa pravzaprav drugo. Verjetno tudi ne želite, da je to sklep, ampak da je to v pisni obliki. Večina tega v pisni obliki že dejansko obstoja skozi sam zakon. Zato se jaz tudi nisem oglašala. Res pa je, da sama zahteva "vse odločitve o uresničevanju posamičnih pravic" je tako široka, da se na trenutek človek vpraša, kaj vse je pod tem mišljemo. Mislimo, da večina tega že v pisni obliki dejansko mora biti in da to zakon že vsebuje.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Replika, gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Pri malih delodajalcih so izrecno predvidene izjeme. Nekaj o tem je kolega Bevk govoril, da je možno tam stvari tudi urediti. V zakonu so v posameznih primerih te izjeme lahko tudi opravičljive. Samo, gospa Belopavlovič, najbrž se bomo v primerih, ko nam boste potem rekli, v tem in tem konkretnem primeru je izjema možna, tudi na tem sporazumeli. V principu pa se mi zdi, da ta usmeritev, tudi če so nekatere stvari že sedaj določene, ne more v ničemer škoditi. V ničemer škoditi.
To podkrepljuje vaše lastno usmeritev, da je treba za urejanje posamičnih pravic dati papir, neko pismo, sporočilo, sklep, kakorkoli. Saj drugače se ne ve, kakšna je njegova obveznost.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod Kopač, replika.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Zmotilo me je to, kar je rekel gospod Potrč o malih delodajalcih.
Mali delodajalci so po črki zakona, spreminjevalna stališča so bila tudi že sprejeta. Prej je bilo do 20 zaposlenih, sedaj mislim, da je po teh spreminjevalnih stališčih do 18 zaposlenih.
Vročeno v obliki pisnega sklepa pomeni, vročeno s povratnico, mora podpisati prejem. Ena Mura ima 6000 zaposlenih. Mislim, da je nekaj takega. To pomeni, da bi morali vsakemu vsako stvar, vsako obvestilo, ki ga sedaj lahko dobi celo v obliki internega biltena ali letakov in podobnega, vročiti. To so strahotni stroški. Jaz ne vem, če je to tako, da on podpiše. Jaz ne vem, če ste to zares mislili. Če bi predlagali, da mora biti izročeno v pisni obliki, je to nekaj. Če pa pomeni vročeno v obliki sklepa, je pa to čisto nekaj drugega.
Jaz seveda nasprotujem takemu stališču.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospodu Kopaču. Replika, gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Najprej gospodu Kopaču samo to pojasnilo. Mali delodajalci so do sedaj predvideni do 50, dogovor, ampak delovni dogovor na matičnem delovnem telesu je bil, da bi se to število bistveno zmanjšalo. Praviloma 10, ampak dogovor je bil, nikjer ni v tej smeri o številki konkretnega sklepa. Če gre za nerazumevanje v tej smeri, potem pa jaz preoblikujem besedilo tako:
V zakonu naj se določi, da morajo biti vse odločitve delodajalcev v uresničevanju posameznih pravic, obveznosti in odgovornosti delavca slednjemu vročene v pisni obliki. Tako kot ste predlagali gospod Kopač. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Ni več želje po razpravi. Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. O dopolnjevalnem predlogu pod številko 12. Ugotavljamo prisotnost! Obrazložitev glasu je eventualno lahko, drugo ne more biti pri glasovanju.
JOŽEF KOŠIR: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Mislim, da bi o tej zadevi, ko se sedaj pogovarjamo, je navidezno vse lepo in prav in tudi dejansko v proizvodnih procesih se delavci obveščajo v pisni obliki, v nobenem primeru pa se v pisni obliki ne posreduje do slehernega posameznika, ker je to nemogoče.
Mi ne moremo sedaj sprejeti nekega zakona, ki bo dejansko proces motil v taki obliki, da se ne bo mogel odviti. V četrtek, sredo, ko se izdelujejo plani so delavci obveščeni v skupni pisni obliki, ne posamezni. Tudi vse ostale oblike so v proizvodnem procesu, jasne in so napisane. Vsak delavec tudi dobi v procesu jasno napisano, kaj mora delati, v pisni obliki ni z nalogom. Delovni dan je opisan v pogodbi, kakose odvija. Te premestitve, ki pa so ponekod v procesih trikrat, štirikrat na delovni dan, da bi to delali v pisni obliki, to ne gre, potem ne moremo to speljati. Mislim pa, če bomo šli tako daleč, potem bomo imeli toliko papirja, da v bistvu ne bomo dosegli vsebine tistega, kar bi radi s tem sklepom dosegli. Posamezna skupina, ki je zaposlena na tem delovnem mestu s pogodbo, se jasno ve, katera dela 3 ali 4 ali 5 ali 2 mora znati opravljati in kako se te stvari odvijajo po procesu. To je osnova po pogodbi. Potem se dela po nalogih. Drugih stvari pa se ne more počenjati, ker so ostali časi, ko so z dvigom materiala in vsega ostalega posredovani v organizacijo proizvodnje v procesu. Zato pisnih posredovanj do posameznika jaz nikakor ne bom podprl.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Kolega Košir, kako boste glasovali torej? Ne boste podprli tega. Prehajamo na odločanje, če nima nihče drug obrazložitve glasu. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za dopolnjevali predlog pod številko 12? (26 poslancev. (31 poslancev.)
Ugotavljam, da dopolnjevalni predlog pod števiko 12 ni sprejet.
Prehajamo na dopolnjevalni predlog pod številko 13? Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Potem prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za 13 točko dopoljevalnih predlogov? (20 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da tudi 13. točka doponjevalnih predlogov ni sprejeta.
V razpravo dajem dopolnjevalni predlog pod številko 14. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za točko 14 dopolnjevalnih predlogov? (20 poslancev.) Kdo je proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da tudi to dopolnilo ni sprejeto.
V razpravo dajem dopolnjevalni predlog pod številko 15. Želi kdo razpravljati? Kolega Kontič, pa še nekdo je.
BOJAN KONTIČ: Tudi pod številko 15 je stališče, ki ga predlaga poslanska skupina združene liste. V 22. členu zakona naj opredeli predlagatelj tudi ostale diskriminacije. Na primer diskriminacijo glede na starost, narodnost, raso in podobno, ne le diskriminacijo glede na spol. V praksi se namreč pojavljajo različne oblike diskriminacije. Čeprav je gotovo najpogostejša oblika diskriminacije glede na spol, bi bilo v zakonu potrebno urediti prepoved tudi drugih možnih diskriminacij, vsaj glede osnovnih človekovih pravic, saj se v zadnjem času pojavlja izrazita diskriminacija pri zaposlovanju glede na starost. Saj so na primer brezposelni, ki so starejši kot 45 let, praktično nezaposljivi, ne glede na njihove sposobnosti.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Kontič. Gospa Belopavlovič, želi odgovoriti.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Vse to, o čemer je gospod Kontič govoril, je pravzaprav zapisano v 6. členu. Generalna prepoved diskriminacije je v 6. členu in govori, da delodajalec ne sme iskalca zaposlitve diskriminirati glede na raso, barvo kože, spol, starost, zdravstveno stanje, invalidnost, versko, politično, drugo prepričanje, članstvo v sindikatu, nacionalno, socialno poreklo, družinski status, premoženjsko stanje, spolno usmerjenost ali pa drugih osebnih okoliščin. Generalno je vse to povedano že v 6. členu. Posebej je izpostavljeno v 22. členu glede na spol zaradi izrecnih zahtev direktive Evropske unije, kjer hočejo, da je pravzaprav ta prepoved diskriminacije izrecno napisana. Zaradi tega jo praktično najdemo v 22. členu, pa potem še na dveh, treh mestih. Izrecna prepoved diskriminacije glede na spol, generalna je pa v 6. členu.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospa državna sekretarka. Ni več želje za razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za dopolnjevalni predlog pod številko 15? (31 poslancev.) Je kdo proti? (21 poslancev.)
Ugotavljam, da je dopolnjevalni predlog pod številko 15 sprejet.
Prosim, gospod Jakič.
ROMAN JAKIČ: Če pustite, da kolegi vidijo, pod številko 33 sem pozabil glasovati proti, zato bi prosil, če ponovite. Številka 33.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Dobro, dobro. Predlog kolega Jakiča, da ponovimo glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za to, da ponovimo glasovanje? (48 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da bomo glasovanje ponovili o dopolnjevalnem predlogu pod številko 15.
Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za dopolnjevalni predlog pod številko 15? (30 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da je sprejet.
Odpiram razpravo o dopolnjevalnem predlogu pod številko 16. Kdo želi razpravljati? (Nihče.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Drugič ugotavljamo prisotnost! Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (24 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da 16. dopolnjevalni predlog ni sprejet.
V razpravo dajem dopolnjevalni predlog pod številko 17. Odpiram razpravo. Ni želje po razpravi. Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (21 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da dopolnjevalni predlog pod številko 17 ni sprejet.
Odpiram razpravo o dopolnjevalnem predlogu pod številko 18. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (23 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da dopolnjevalni predlog pod številko 18 ni sprejet.
V razpravo dajem dopolnjevalni predlog pod številko 19. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! Gospa Belopavlovič, izvolite.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Zdaj mislim, da bi bilo le treba po vsebini pogledati, kdaj je možno skleniti delovno razmerje za določen čas. Možno ga je skleniti pravzaprav tudi za zelo specialna dela, za neko projektno delo, kjer je vprašanje, če lahko generalno rečemo, da ni mogoče dogovoriti konkurenčne klavzule, ker gre za tako zelo zelo kratko delo. Lahko gre za leto, lahko gre za dve ali tri leta. Dejstvo pa je, da v teh treh letih lahko nekdo pridobi zelo specialno znanje, specialne zveze in možnosti in je vprašanje, če ne bi njegov prehod v neko konkurenčno dejavnost pomenil škode za delodajalca. Mislim, da bi se mogoče dalo tu razmišljati. Sama s strani predlagatelja, saj ko smo bili na to opozorjeni, da mogoče bi rekli, če gre za res zelo kratke pogodbe o zaposlitvi, na primer do 6 mesecev ali pa če gre za določena dela, ki niso tako zahtevna, čeprav sami vemo, da konkurenčna klavzula pravzaprav pride v poštev, kadar gre za zahtevnejša dela ali pa za tista, ki sploh lahko to pomenijo v nadaljevanju.
Mislim, da kaže razmisliti. Ta omejitev treh let je lahko relativno dolga oziroma lahko povzroči tudi škodo delodajalcu, če rečemo, da konkurenčna klavzula v tem primeru ni mogoča.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa državni sekretarki. Izvolite. Replika, gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Mi smo v zvezi s to določbo želeli pač opozoriti na to, da prvič; menimo, da so pogoji in način sklepanja delovnega razmerja za določen čas postavljeni zelo na široko, zelo ohlapno. Razen tega pa menimo, da v tem okviru takšnega sklepanja delovnih pogodb za določen čas še možnost omejevati delojemalca s konkurenčno klavzulo, ni najbolj utemeljena. Res pa je, da je 45. člen po predlogu vlade napisan po našem mnenju zelo široko. Naša ocena pač je, da takšen kot je, odpira praktično možnosti sklepanja za določen čas in nič drugega. Mi smo to uvodoma povedali, vladi se ni zdelo vredno o tem karkoli reči. Jaz pač štejem, da vlada v tem delu ni odgovorila na naša opozorila. Ali bo zato naša podpora takšnemu zakonu dana ali ne, bomo kasneje razmišljali.
Najlažje je na nekatera vprašanja dati odgovor, ker se ti zdi, da je odgovor pametno dati. Ker pa gre za zelo resne probleme - mi smo na nekaj od teh problemov zelo resno opozorili - eden od teh je bilo sklepanje pogodb za določen čas - enostavno ni nikakršnega odgovora. Povejte nam, gospa Belopavlovič, da ni res to, kar smo trdili, da so zavodi za zaposlovanje povedali, da je že zdaj v zadnjem letu bilo sklenjenih 80% pogodb za določen čas, ni to pri zelo restriktivni zakonodaji! Kaj delajo inšpektorji za delo? Kaj delajo? Mižijo! Ali je to naša usmeritev? Ali je mnenje vlade in ministrstva, da bomo v bodoče imeli samo še pogodbe za določen čas?
V zvezi z 8. marcem, dnevom žena, je bilo cel kup opozoril, da je to posebej povezano z ženskami. Mi smo imeli na javni predstavitvi mnenj, nič ni izmišljeno! Kdor je bil, je vedel, da so republiški inšpektorji trdili, da se praviloma sklepajo pogodbe za določen čas tako, da se sklepajo pred novim letom, pred prazniki, zato da ni treba praznikov plačati, in posledica tega je, da ima prekinjeno delovno razmerje, posledica tega je, da se mu skrajšujejo leta službe v enem letu, ker ima vseskozi tedenski ali pa štirinajstdnevni zamik, preden je na novo sprejet, da ne dobi nikjer z nizko plačo novega kredita... Vam se zdi to v redu, ni vredno komentirati. Koalicija bo zato glasovala proti taki usmeritvi. Saj to je v redu, samo ne mi govoriti, da je to pametna usmeritev in da je to evropska usmeritev delovnih razmerij - ni! Evropska usmeritev so delovna razmerja za nedoločen čas. V tem okviru potem zraven predlagati še, da naj se konkurenčna klavzula predvidi, se nam enostavno ne zdi pametno. Naš edini predlog je, da se o tem v pripravi zakona za naslednjo obravnavo res še nekoliko bolj temeljito razmisli in da do delovnih razmerij nimamo - glede na probleme, ki so v praksi - pristopa, ki izhaja izključno z vidika večje racionalnosti delodajalca; problemov, ki na trgu dela so, ampak da malo ščiti tudi zaposlene. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospa Belopavlovičeva želi odgovoriti. Gospod Demšar ima repliko.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Mislim, da moram odgovoriti. Ne gre za to, da bi mi pred problematiko delovnih razmerij za določen čas in sklepanjem mižali - niti približno ne gre za to - in da ne bi želeli tega komentirati. Samo, ta zadeva ima dve plati. Mislim, prvič, da je teh razmerij dejansko več tudi zato, ker je veljavna zakonodaja dokaj trda v zvezi z odpovedjo delovnega razmerja. To je eno. Drugič, ni nobenih omejitev; sedanja delovna zakonodaja res dopušča, da se pogodbe za določen čas tudi verižijo in da se verižijo praktično iz leta v leto ali pa iz nekaj mesecev v mesece. To se s tem zaknom odpravlja. Tako da, prvič: se omejuje ta pogodba na tri leta, da teh pogodb več kot toliko tudi verižiti ni mogoče; drugič, so določene možnosti, tudi ko gre za odpoved pogodbe v nekaterih primerih. Moram reči, da so tu stališča socialnih partnerjev zelo, zelo nasprotna ali diametralno nasprotna. Ko govorijo predstavniki malih delodajalcev o zaposlovanju in o fleksibilnosti zaposlovanja, razmišljajo predvsem o možnostih sklepanja delovnih razmerij za določen čas. Vi vidite, da v tem zakonu je to izjema in ne pravilo. Ne želimo niti približno iz tega narediti pravilo. Imamo pa seveda sedanjo situacijo tako, da je boljše, da se nekdo tudi za določen čas zaposli kot pa, da ne dobi dela niti na taki niti na drugi podlagi.
Moram reči, da omejujemo to delo, kolikor ga pač omejujejo tudi drugod po Evropi, in mislim, da tu nismo nič bolj specifični ali nič drugačni od druge zakonodaje na tem področju. Če pa govorimo o konkurenčni klavzuli, bi vas rada pa še na nekaj opozorila.
Mi smo prej rekli, tudi te tako imenovane menedžerske pogodbe oziroma pogodbe s poslovodnimi delavci se lahko sklepajo za določen čas. Za 3 leta ali za 4 leta. Tam reči, da ni mogoče konkurenčne klavzule predpisati oziroma dogovoriti, zato ker je pogodba za določen čas, mislim, da nima nobenega smisla. Ravno tam jih je treba in ravno to so tisti profili, tista delovna mesta, kjer konkurenčna klavzula sploh pride v poštev. Pri ostalih delavcih pride zelo redkokdaj.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Replika, gospod Potrč. Se opravičujem. Gospod Demšar ima repliko še prej.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hotel bi samo reči, kako koristna je bila javna razprava o tem zakonu. Ker ne da bi nas ravno na to problematiko, ki je sedaj tu omenjena pri tem stališču, nas niso opozarjali sindikati. Če sem prav zapisal ime: gospod Hanžič iz Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje. Torej strokovno usposobljena oseba, ki ni politično gledala na to, ampak verjamem, da gleda kot strokovnjak in on je opozoril na vprašljivost tega zaposlovanja za določen čas. Sam sem si celo zapisal, da je omenjal celo primere novo leto in 1. maj. Da je 5 dni vmes in je zadosti, da je prekinitev zaradi petih dni.
Zato mislim, da je ta pripomba, ki jo tu dajejo poslanci združene liste, je gotovo zelo na mestu. Ni tu politike, tu je stroka nas je na to opozorila. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospodu Demšarju. Replika, gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Gospa Belopavlovič! Razumem, da ne morete vsemu slediti in nič ne mislim, da ste to zlonamerno naredila. Poglejte. Dajte naše stališče do konca prebrati in pridite povedat, da ste narobe ravnala, ko ste rekla, da ne velja za poslovodne. Mi smo izrecno napisali v prvem odstavku 36. člena naj se doda, da konkurenčne klavzule ni mogoče določiti v pogodbi za določen čas, razen, če gre za poslovodne delavce. Tako da to smo tudi mi predvideli in se v tem delu strinjamo z vami. Samo tako povem, saj vem, da zaradi tega vem, da ne morete vsemu slediti. Zaradi tega, ker se včasih poskušajo stvari zelo poenostavljati.
To, kar ste rekla v zvezi z odpovedjo, pa samo potrjuje naše trditve. Cel problem je v tem, da želijo ta moment delodajalci imeti delovno razmerje čimbolj fleksibilno. Ja, saj, čimbolj fleksibilno: ali na ta način, da ga bodo sklepali za določen čas, ali pa na ta način, da bodo poslovni, osebni in krivdni razlogi določeni tako na splošno - kar mi trdimo, da so - popolnoma na splošno določeni, da bo mogoče vsak čas pogodbo odpovedati. In če se bodo delovna razmerja sklepala za zelo kratek čas, potem poudarjam še enkrat, tudi določbe o odpovednem roku in odpravnini nimajo nobene faktične vrednosti. So napisane v zakonu in so čisto v redu, jaz nič ne govorim, da niso napisane v redu, ampak, če bodo delovna razmerja praviloma sklepana za določen čas, nimajo nobene dejanske vrednosti. In na to mi opozarjamo, pa ne zato, ker bi mislili, da je kakšna hudobija na strani ministrstva za delo, ampak problemi so takšni. In reči, da se vi tega zavedate, to je v redu, samo ne mi zameriti, praksa kaže, da so ravnanja drugačna. Ker če nas zavodi za zaposlovanje opozorijo na te primere, potem je meni premalo, če rečete vi, mi se tega zavedamo, ali pa, če minister za delo, ko pride takšna konkretna opredelitev, reče, jaz sem zgrožen, da se v naši državi to dogaja in to je treba takoj spremeniti. Ja, kdo je za to zadolžen? Najbrž ne tisti, ki je vprašanje postavil.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Potrč. Izvoli, kolega Košir.
JOŽEF KOŠIR: Hvala lepa. Verjetno govorimo o dveh točkah: 19. in 20. 19. - tu govorimo o konkurenčni klavzuli, tudi poudarjamo notri začasno oziroma zaposlovanje za določen čas, 20. pa je izrecno zaposlovanje za določen čas. Mislim, da bi bilo zelo pomembno, da v tem zakonu dejansko, ko ga bomo do konca sprejemali, vnesemo vse elemente fleksibilnega zaposlovanja in probleme, ki jih imamo danes v podjetjih. V podjetjih danes ne zaposlujejo ljudi, ker imajo določeno jedro, s katerim proizvaja določeno proizvodnjo, zaposlujejo za določen čas, 10, 15, 20% v določenih terminskih rokah. Zdaj: pogledati moramo, ali bomo mi sposobni zakon tako sprejeti, da bo ta proizvodna celota, to podjetje sposobno ta produkt ustvariti z zakonom, tako da bo tudi delavec, ki bo zaposlen, da bo delal tako in tako, ali bomo naredili tako, da ga bo moral zaposliti za 4 leta, potem bo pa namesto - ko ima 200 zaposlenih - 10% dal zraven, toliko ur je manj in bo enostavno šel na skrajševanje delovnega česa, kar je ena možnost, drugo pa, počasi v izgubo.
To so tiste stvari, v katerih so podjetja tudi v preteklosti prepočasi parirala in tudi pri izkoristku - ker vse se začne pri proizvodnji, pri stroških in proizvodnem delovnem času. Če ne bomo te elemente notri jasno opredelili in tudi rekli, pa s tem zaščitili tisto delo, ki ga še imamo. Ali pa bomo šli v to, da se bomo pogovarjali o vseh pravicah in bo na koncu prišlo do tega, da bomo tisto, kar imamo danes zdravo, tudi lahko negativo potegnili. Mislim, da tukaj, ko se pogovarjamo okoli konkurenčne klavzule, tu mislim, da je pa škoda, pogovarjati, se. Tisti, ki bo sklenil pogodbo, če bo delal v nekem podjetju, eno leto, dve, tri in se zavedal, da je to produkt, ali bo delal v projektni grupi oziroma tehnologija, ki bi jo rabil, bi lahko kam drugam prenesel, bom pač vedel, da bom takrat tukaj več, ko bom pogodbo podpisal, imel sklenjeno. Mislim, da bi okoli tega morali pustiti podjetjem možnost, da imajo tudi to možnost, da se za posamezne projektne grupe, ki so lahko danes v Ljubljani, jutri tu, prenašajo se pa lahko tehnološke informacije, da jih je treba zapreti, tako da ne gredo ven. Zato mislim, da je točka 19 za mene ... Ne vidim sploh razloga, da bi jo podprl, ravno iz teh razlogov, ki sem jih povedal. Mislim, kar se pa tiče - še ponovno ponavljam - zaposlovanja za 3 leta, če bomo uspeli, danes je zaposlovanje za 6 mesecev, 3 mesece, 2 meseca. Tako se pogovarjajo ljudje, ki vodijo podjetja, mi pa moramo pogledati, kako se bomo znotraj organizirali, da bomo lahko te kadre, ki se na tak način zaposlujejo, zaposlovali v določenem krogu, v regiji. To je pa stvar, ki pa potem pride na regijo, pa na državo potem oziroma na občino. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Košir. Ni želje po nadaljnji razpravi, tako nam ostane le še odločanje o 19. dopolnjevalnem predlogu. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za 19. dopolnjevalni predlog? (27 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da 19. dopolnjevalni predlog ni sprejet. Mislim, da smo bili danes dovolj pridni in dovolj skoncentrirani. Seja traja do 20. ure, razprava se pri 20. točki lahko zavleče tudi do 5 do 10 minut. Prekinjam to točko dnevnega reda in današnji del seje. Jutri začenjamo ob 14.30 z isto točko dnevnega reda, z obravnavo 20. dopolnjevalnega predloga, torej z razpravo in odločanjem. Hvala lepa. Lahko noč!
(SEJA JE BILA PREKINJENA V TOREK, 9. MARCA 1999 OB 19.56 URI.)