Sejo je vodil Andrej Gerenčer, podpredsednik Državnega zbora. Seja se je pričela ob 14.13 uri.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 5. seje Državnega zbora Republike Slovenije.
Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Leon Gostiša, Jožef Špindler, Jurij Malovrh, Polonca Dobrajc, Feri Horvat, Branko Tomažič, dr. Franc Zagožen, Peter Hrastelj, Alojz Vesenjak, Anton Partljič, Franc Čebulj, Rudolf Petan od 15.00 ure dalje, Ivan Božič od 18.00 dalje in Benjamin Henigman. Prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani! (47 prisotnih.)
Ugotavljam, da je zbor sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem vabil predstavnike Vlade Republike Slovenije, ter vse lepo pozdravljam.
Današnje nadaljevanje 5. seje zbora bomo pričeli z obravnavo prekinjene 10.a točke dnevnega reda - predlog zakona o Slovenski razvojni družbi in programu prestrukturiranja podjetij. Potem bomo prešli na obravnavo 16. točke, to je predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji in obravnavo 17. točke, to je predlog zakona o zagotovitvi sredstev za delno obnovo uničenih in poškodovanih odsekov magistralnih, regionalnih in lokalnih cest v letu 1997. Zbor bo sejo nadaljeval z obravnavo prekinjene 28. točke, to je predlog zakona o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev ter sejo zaključil s prekinjeno obravnavo 36. točke dnevnega s predlogom odloka o imenovanju Nadzornega odbora Sklada stavbnih zemljišč.
Dobili smo ..(Nerazumljivo).. gozdov Republike Slovenije za katerega KVIAZ predlaga, da se preloži na naslednjo sejo.
Prehajamo na 10.A TOČKO DNEVNEGA REDA - drugo obravnavo znotraj hitrega postopka - PREDLOG ZAKONA O SLOVENSKI RAZVOJNI DRUŽBI IN PROGRAMU PRESTRUKTURIRANJA PODJETIJ. Zboru predlagam, da skladno z zadnjo alineo 189. člena poslovnika razpravlja o vseh tistih členih skupaj h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo sklepčnost! (43 prisotnih.) Prosim, da še enkrat ponovimo glasovanje o prisotnosti! Ugotavljamo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za ta predlog? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmajih. Novo besedilo z datumom 5.6.1997. K 1. členu imamo dva amandmaja. Predlagatelj prvega amandmaja je Liberalno demokratska stranka in Slovenska ljudska stranka. Matično delovno telo ga podpira. Drugi je umaknjen, vložil ga je Odbor za gospodarstvo.
Dajem v razpravo amandma k 1. členu. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Ugotavljamo sklepčnost! (43 prisotnih.) Ugotavljamo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Člen je v celoti spremenjen in o njem ne bomo glasovali, ker smo že.
Prehajamo na amandmaje k 2. členu. Imamo tri amandmaje. Amandma na amandma Vlade Republike Slovenije. Predlagatelj je Odbor za gospodarstvo. Potem je amandma Vlade Republike Slovenije, ki ga matično delovno telo podpira. Pod točko 3 je predlagatelj Horvat Franc, matično delovno telo meni, da je vsebinsko povezava z njegovim amandmajem na amandma. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Ugotavljamo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma na amandma Vlade Republike Slovenije? (53 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na glasovanje o drugem amandmaju. Ugotavljamo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Tretje je potem glasovanje brezpredmetno. Člen smo spremenili v celoti, tako da tudi o njem ne glasujemo.
Prehajamo na amandmaje k 5. členu. Imamo tri amandmaje poslanske skupine LDS in SLS k prvemu. Drugega je dal gospod Boris Sovič in je umaknjen. O tem potem ne bomo glasovali. Tretji je Odbor za gospodarstvo kot matično delovno telo. Želi kdo razpravljati? Gospod Špiletič, prosim.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala lepa. Sedaj se tretji amandma glasi: "Upravljanje in razpolaganje z vrednostnimi papirji in drugimi sredstvi pridobljenimi v procesu lastninskega preoblikovanja... in tako naprej ... in z zakonom o zaključku lastninjenja." Sedaj tega zakona o zaključku lastninjenja, ki je bil mišljen kot paket oziroma kot par, ga nimamo. Sedaj pa ne vemo, kaj bo ta zakon prinesel, tako da to bi bilo neke vrste prejudiciranje rešitev, če bi ta amandma glasil tako kot je sedaj zapisan.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Še za tretjega. Dobro. Smo razčistili. Želi še kdo besedo? Če ne, prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (10 poslancev.) Ugotavljam, da je prvi amandma sprejet.
Drugi amandma je umaknjen.
Glasujemo o tretjem amandmaju. Tudi o tretjem ne glasujemo, ker smo sprejeli prvega.
Dajem na glasovanje celotni 5. člen. Ugotavljamo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za celotni 5. člen? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 5. člen sprejet.
Prehajamo na 6. člen. Imamo dva amandmaja, matično delovno telo jih podpira in pa amandma Odbora za gospodarstvo. Vlada Republike Slovenije amandmaja podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številka 1? (54 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je prvi amandma sprejet.
Glasujemo o drugem amandmaju. Ugotavljamo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o celotnem členu 6. Ugotavljamo sklepčnost! (62 poslancev.)
Kdo je za celotni 6. člen? (59 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 6. člen sprejet.
Prehajamo na 7. člen. Imamo tri amandmaje. In sicer vlade, drugi je Franca Horvata in pa tretjega, Jelinčič Zmaga. Želi kdo razpravljati o amandmajih? Ne želi. Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma? (49 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je prvi amandma sprejet.
Prehajam na glasovanje o drugem amandmaju. Ugotavljamo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (24 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju številka 3. Ugotavljamo sklepčnost! (41 poslancev.) Prosim, da še enkrat ugotovimo sklepčnost! (50 poslancev.)
Kdo je za amandma? (17 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Glasujemo o celotnemu 7. členu. Ugotavljamo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za 7. člen v celoti? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 7. člen sprejet.
Prehajamo k amandmaju k členu 8. Vložil ga je Odbor za gospodarstvo. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotavljamo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 8. člen. Ugotavljamo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 8. člen? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 8. člen sprejet.
Prehajamo na 9. člen. Imamo tri amandmaje. Prvega - amandma na amandma je vložila poslanska skupina Socialdemokratske stranke, drugega Boris Sovič, tretjega Vlada Republike Slovenije. Matično delovno telo ne podpira nobenega. Ugotavljamo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma? (16 poslancev.) Je kdo proti? (23 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Se opravičujem, drugega matično delovno telo podpira, ne podpira ga pa vlada, tega, ki je vložil gospod Boris Sovič. Ugotavljamo sklepčnost! Lahko, prosim.
BORIS SOVIČ: Cenjene dame, spoštovani! Rad bi samo pojasnil zakaj se mi zdi amandma, ki ga predlagam, smiseln in zakaj bom glasoval zanj. Mislim, da je ta zakon tako pomemben, tako v pomembni meri bo na nek način določal pogoje, tudi poslovanja, mnogih slovenskih podjetji, da se mi zdi transparenca v celotnem delovanju te družbe izredno pomembna. Zato bi dejstvo, da bi Državni zbor imenoval nadzorni svet v veliki meri prispevalo k temu. Seveda se koaliciji ni potrebno bati za to, da bi ne mogla uveljaviti svojih predlogov, saj so znana razmerja v Državnem zboru, pa vendarle z vidika transparence, mislim, da bi bil tak predlog smiseln in zato vljudno prosim, da bi ga podprli. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Doktor Jože Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Spoštovane kolegice in kolegi! Menim, da je to eden od ključnih amandmajev tega zakona, ki pravi, da naj člane nadzornega sveta imenuje Državni zbor na predlog vlade. Namreč, v osnutku to ni predvideno. Moje mišljenje je, da tako velike odgovornosti kot se prenaša na Slovensko razvojno družbo, ne more samo vlada prevzeti na svoja ramena. Tudi pri Skladu za razvoj je do sedaj nadzorni svet imenoval parlament in ne samo vlada. S tem zakonom in z drugimi zakoni, se pa na Slovensko razvojno družbo prenašajo in se še bodo prenesle izjemno velike odgovornosti in pristojnosti. V kratkem bomo imeli tukaj na tej mizi zakon o zaključku lastninjenja, kjer se v bistvu predvideva tudi lastninjenje bank, da gre stvar na Slovensko razvojno družbo. Brez nekega nadzora parlamenta, po moji oceni, ta stvar ne more biti. Zato predlagam, da se ta amandma gospoda Soviča podpre. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, doktor Zagožen. Še kdo? Gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Načeloma nasprotujem temu mešanju različnih konceptov. Mi smo sicer res v preteklem mandatu sprejeli vrsto zakonov, ki so, kar se koncepta upravljanja in nadzora tiče, ena zmešnjava. Ampak menim, da bi se morali tega čim bolj izogibati. Zakaj? Nekatere stvari so v pristojnosti parlamenta, nekatere stvari so v pristojnosti izvršne oblasti. Delitev oblasti je načeloma jasna. Razvojna družba je delniška družba v lasti Republike Slovenije, ve se da je to po razmejitvi v skladu z našo zakonodajo in v skladu z našim ustavnim redom. Stvar, za katero skrbi načeloma Vlada Republike Slovenije. Vlada Republike Slovenije mora prevzeti odgovornost in mora seveda imeti tudi pooblastila.
Kar se tiče nadzora, je pa tako. Zakon o Računskem sodišču zelo natančno določa, da Računsko sodišče ima pravico svojega nadzora nad vsem, kar se imenuje proračunski uporabnik, nad vsemi, ki prejemajo proračunska sredstva in nad vsem, kar je v lasti Republike Slovenije oziroma občin. Zato se jaz za neki ekstra nadzor ali pa za težave pri nadzoru ne bojim. Naj pa omenim samo nekaj od tiste zmešnjave. Na primer, Nadzorni odbor Slovenskih železnic, ki se tudi delniška družba imenuje, mislim, da delno Državni zbor, delno vlada. Sklad za zapiranje jedrske elektrarne Krško mislim, da v celoti imenuje in tako upravni odbor, kot nadzorni odbor Državni zbor, kar je čisto izven vsakršne logike. Ustanovili smo dve fondaciji, katerih ustanovitelj je Državni zbor, kar se mi zdi sploh, absoluten nesmisel, v prejšnjem mandatu vse to. Skratka, ves čas se je mešalo te koncepte. Tukaj je predlog, da se jih pomeša ponovno. Jaz sem skratka proti temu, kot sem bil takrat proti temu, čeprav posamezni poslanci seveda enkrat glasujete tako, drugič drugače, ali pa so, da ne bom govoril o zdajšnjem parlamentu, ki na tej podlagi še nima dovolj izkušenj. Menim pa, da bi se morali čimbolj strogo držati te načelne delitve oblasti in kar seveda podrazumeva tudi načelno delitev odgovornosti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Je še kdo? Minister Metod Dragonja.
METOD DRAGONJA: Hvala za besedo. Spoštovani! Na kratko bi želel predstaviti rešitev, ki jo predlaga vlada z amandmajem pod točko 3 na ta člen. Želeli smo prisluhniti tistim opozorilom, ki so bili dani s strani predlagateljev v amandmaje, da je treba zagotoviti tudi nadzor s strani Državnega zbora, vendar bi želel poudariti sledeče - da je nadzorni svet, tako kot je predviden v tem zakonu organ, ki se nekoliko razlikuje od nadzornega odbora, ki je predviden po sedanjem zakonu v Skladu Republike Slovenije za nadzor. Ta nadzorni svet je organ, ki ima funkcije nadzora po zakonu o gospodarskih družbah, vendar predvidevamo, da bo ta organ glede na relativno veliko težo odločitev, ki se bodo sprejemale v Slovenski razvojni družbi delno tudi v tej funkciji, da bo dajal soglasja na nekatere odločitve uprave Slovenske razvojne družbe, predvsem na nekatere večje odločitve, kar se tiče vrednosti. Te določbe bodo precizirane v statutu Slovenske razvojne družbe. Iz tega pa kljub vsemu izhaja, da bi ta organ moral biti relativno operativen, to se pravi, da ne bo izključno samo funkcije nadzora vršil, ampak delno tudi funkcijo, rečem verifikacije in potrjevanja posameznih pomembnejših poslov. Zato je vlada v amandmaju pod točko 3 predlagala kompromis, da se del članov nadzornega sveta imenuje s strani Državnega zbora, del pa s strani vlade. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Navezal bi se na razmišljanje gospoda Kopača, ki je v zvezi z nadzorom povedal, da ima Računsko sodišče pristojnost, da lahko kadarkoli revidira tudi razvojno družbo. To je res, vendar moram reči, da ravno prejšnji teden, ko sem sam predlagal, da bi predstavniki Računskega sodišča prišli in poslancem pojasnili kakšno je dejansko stanje v Skladu Republike Slovenije za razvoj in v katero se ravnokar preobraža Sklad Republike Slovenije, sicer pa so ravno poslanci tudi Liberalne demokracije glasovali proti. Tako da je to bolj navidezen nadzor.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Veber.
JANKO VEBER: Hvala za besedo. Jaz mislim, da se Državni zbor nikakor ne vtika v poslovanje neke družbe, če poskuša imenovati nadzorni odbor. Funkcija Državnega zbora prav gotovo je, da vzpostavi nek nadzor in da pri tem tudi aktivno sodeluje. Mislim, da je vlada - saj tako sem razumel - tudi prisluhnila tem zahtevam. Zato mislim, da je zelo umestno, da Državni zbor vendarle ima možnost, da potrjuje nadzorni odbor in mislim, da je potrebno za to glasovati. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Mislim, da je vseeno treba razjasniti nek nesporazum oziroma nerazumevanje. Mi ne govorimo o nadzornem odboru, ne govorimo o nadzoru poslovanja, govorimo o nadzornem svetu. Nadzorni svet je organ upravljanja. Nadzorni svet imenuje upravo, nadzorni svet določa politiko delovanja delniške družbe. Včasih smo imeli nadzorne odbore v podjetjih. Od leta 1993 imamo zakon o gospodarskih družbah, ta opredeljuje nadzorne svete v skladu z nemškim modelom, ker je ta zakon precejšnji prepis nemškega sistema. Nadzorni svet je, po starem, upravni odbor. Zato je predlog gospoda Soviča, ki pravi: "Državni zbor na predlog vlade imenuje nadzorni svet", meša jasne relacije v hierarhiji. Ta nadzorni svet, čeprav ga bo vlada izbrala in ga predlagala Državnemu zboru, bo odgovarjal Državnemu zboru, in Državni zbor bo še mnogokrat, zaradi politike razvojne družbe v bodoče, tako kot je dosedaj zaradi politike razvojnega sklada, kritiziral vlado. Vlada bo rekla: "Saj ste vi potrdili nadzorni svet". Hierarhija mora biti pri teh stvareh jasna. Zato mislim, da vlada predstavlja, ker se razvojna družba ustanavlja kot delniška družba v lasti Republike Slovenije, z enim samim delničarjem, skupščino delniške družbe. Skupščina delniške družbe mora imenovati nadzorni svet, nadzorni svet mora imenovati upravo. Kakšno je soglasje vlade v primeru imenovanja uprave v prvem mandatu, je tudi posebej zapisano, ker je določena izjema, ki ne moti sistema po zakonu o gospodarskih družbah, in samo na ta način imamo jasno in nedvoumno hierarhijo odnosov in odgovornosti, ne more se pa tega mešati. Kajti, če bi sprejeli to, da Državni zbor imenuje nadzorni svet, pa četudi so to ljudje, ki jih predlaga vlada ali vladajoča koalicija, potem ta nadzorni svet, ve se da zaživi svoje življenje in nikoli ne odgovarja vladi, zmeraj odgovarja državnemu zboru. Odgovarjanje državnemu zboru je pa vedno imaginarno, vsaj iz prakse to lahko zatrdim.
Zato se mi zdi da bo storjena škoda, če se bo v tej hierarhiji odgovornosti zamešalo jasno linijo, ki je predlagana v osnovnem predlogu teksta, vse to pojasnjujem tudi zato, da povem, da tudi vladni predlog amandmaja, ki je želel kot pravi gospod minister iti malo naproti tovrstnim predlogom kakršen je od gospoda Soviča. Tudi ta je zanič, torej tisti bo predvideval štiri člane nadzornega sveta imenovane od vlade, tri pa od državnega zbora na predlog vlade.
Tisti trije se bodo zmeraj lahko sklicevali na imaginarno odgovornost državnemu zboru, čeprav bodo imenovani na predlog vlade. Če ni jasne hierarhije odnosov, še enkrat poudarjam, mislim da je bil moj nastop sicer nedvoumen, potem ni jasne zaveze pri ugotavljanju odgovornosti in pri normalnem funkcioniranju nekega sistema, kakršnega delniška družba z imenom razvojna družba predstavlja. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala! Besedo ima gospod dr. Jože Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Uporabljeni so bili trije termini: hierarhija, delanje škode in... Poglejte - hierarhija - saj je takšna hierarhija, da je državni zbor najvišji v tej hierarhiji.
Saj državni zbor izvoli vlado in mislim, da nezaupanje državnemu zboru v situaciji ko ima vladna koalicija v njem večino ni vredno resnih argumentov ali pa resnega ugovora in ne vem zakaj bi si lahko delala škoda, če bi državni zbor odločal, ali sami sebi ne zaupamo. Stvar je pripeljana do absurda, saj državni zbor vse imenuje sedaj je pa na koncu ta državni zbor vreden nezaupanja, takšna argumentacija ne prenese ene resne strokovne kritike. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala! Gospod Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala za besedo! Drage kolegice, spoštovani kolegi! Z gospodom Kopačem bi se morda dalo celo strinjati, vendar mislim da argumentacija ni prava, vsaj v delu ali pa večinskem delu ni uporabna.
Poglejte to da, če parlament nekoga imenuje potem lahko odgovarja lahko samo parlamentu in nikomur drugemu to ne drži. Najbolj tak primer je primer imenovanja vlade, zraven ministrov na predlog mandatarja, resda v bistvu ministri ne odgovarjajo parlamentu kaj dosti, ampak princip je jasen, da jih lahko pokličemo na odgovornost, kar pomeni, da to ne drži. Potem recimo dajemo soglasje za, mislim da nekatere direktorje. Mislim, da ni dolgo tega, smo dali soglasje za direktorja RTV, pa ne odgovarja Državnemu zboru, pač pa odgovarja svojemu upravnemu organu, tam ne vem, kaj imajo. In podobno je pri imenovanju sodnikov. Tako da argumentacija, da če Državni zbor nekaj imenuje, potem odgovarja izključno Državnemu zboru in so potem možni, bom rekel ugovori, vsi ste odgovorni, ne drži. Tako da jaz bom ta amandma, čeprav je morda iz vidika čiste delitve oblasti, morda nekoliko problematičen, vendar zaenkrat še nismo uspeli to delitev oblasti postaviti na tak nivo, da se bo jasno vedelo, kdo je za kaj, predvsem pa iz vidika, ko govorimo o odgovornosti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo? Gospod Sovič.
BORIS SOVIČ: Cenjene dame, spoštovani! Jaz bi se težko strinjal s tezo, da gre pri tem amandmaju za mešanje v hierarhijo ali pa za netransparenco. Obratno je. Ta amandma na nek način predstavlja kompromis med rešitvijo, ki smo jo imeli prej, da vlada imenuje ta nadzorni svet in med opcijo, da bi samo Državni zbor bil vključen v to proceduro. Predlog amandmaja govori o tem, da na predlog vlade Državni zbor imenuje nadzorni svet. S tem mislim, da sta, bi rekel zastopana oba interesa, po eni strani vlade in njene ingerence, da predlaga ustrezne rešitve in po drugi strani Državni zbor, ki seveda želi imeti, jaz predpostavljam, da se v tem ne motim, aktivno vlogo pri tem podjetju, ki je seveda eno od najpomembnejših v prihodnosti z vidika pač prestrukturiranja podjetij in ostalih stvari. Jaz mislim, da je tudi v korist koaliciji, če rešitve, ki jih na neki način pripravlja in poizkuša izvajati, so takšne, da so čimbolj transparentne, tako da jaz mislim, da so vsi razlogi za to dani, da bi se ta amandma podprl in s tem bi postavili, in parlament in vlado v en aktiven odnos do te razvojne družbe. Jaz bi rad še enkrat povedal, da ta družba bo imela izjemno pomembno vlogo, samo poglejmo si ta zakon, poglejmo si kakšne ingerence se na to družbo prenašajo in s tega vidika mislim, da je v interesu vseh nas, da zagotovimo čim večjo transparenco. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Še enkrat bom ponovil. Če imenuje člane nadzornega sveta Državni zbor in je recimo en član ali pa večina članov nadzornega sveta neoperativnih, slabih, zanič itn. in bi jih bilo treba odpoklicati. Kaj se bo zgodilo? Vlada, ki jih je predlagala, bo predlagala Državnemu zboru, da jih razreši. Čim jih predlaga Državnemu zboru, prvič; je neoperativna, drugič; iz tega vedno nastane političen problem, zato ker ena stran se postavi za enega, druga se postavi za drugega, pri čemer se seveda v teh diskusijah kadrovskih nikoli ne upoštevajo zelo argumenti o strokovnosti, malo se že, ampak drugače pa ne. Zato so skratka ti člani nadzornega sveta, ki bi jih Državni zbor na predlog vlade imenoval, odgovorni Državnemu zboru. Niso neposredno odgovorni vladi. Če bi ta amandma napisali, da jih sicer imenuje Državni zbor na predlog vlade, da jih pa lahko vlada mimogrede, kadarkoli odpokliče, ja, potem bi to še vedno bila neka operativnost in odgovornost vladi. Sicer pa zakon o Vladi Republike Slovenije govori, da vlada v imenu Republike Slovenija opravlja upravljavska pooblastila pri razpolaganju z državnim premoženjem. Razvojna družba d.d. je last Republike Slovenije in vlada po zakonu o vladi mora opravljati upravljavske pristojnosti. Torej po definiciji predstavlja skupščino in če gremo na zakon o gospodarskih družbah, skupščina vedno imenuje nadzorni svet. Delati tovrstno izjemo po moje pomeni narediti iz razvojne družbe, prvič; polpolitično institucijo, ne pa razvojno družbo, ki naj bi delovala operativno, in drugič; onemogočiti učinkovite ukrepe te razvojne družbe ali pa vlade v odnosu do razvojne družbe v primeru, kadar bo to potrebno. Kolikokrat bi že zdaj vlada rada kaj postorila pri vodenju razvojnega sklada, pa ni mogla, zato, ker ni bilo te neposredne zveze, čeprav je imela več, kot bi jo imela po predlogu gospoda Soviča. Seveda so potem mnogi poslanci, politiki na sploh, novinarji in tako naprej, zmerjali vlado. Upravičeno, zato, ker takrat, ko se je to ustanavljalo, ni bila na to pozorna, ker nikoli ni prišla s spremembo zakona, ki bi neposredno odgovornost vladi vzpostavil. Sicer pa neupravičeno. In svarim pred tem, da zdaj ne ponovimo te napake. Gospod Dragonja je sicer predlagal nekaj, kar bi na pol šlo, pa bi še vedno omogočilo to operativnost z razmerjem 4:3. Mislim, da je to slabo, da taki kompromisi niso zdravi. Stvar mora biti čista, skratka, ta hierarhija odnosov mora biti čista. In potem bomo pa tudi mi moralno upravičeni, da bomo vlado kritizirali v primeru, da razvojna družba ne bo svoje funkcije opravljala tako, kot mislimo, da bi jo morala. Če pa bo izglasovan ta amandma, potem seveda lahko vlada vedno reče, vi ste potrdili člane nadzornega sveta, morda bo celo predlagala v zamenjavo koga, ki ne bo sprejeta v Državnem zboru, in bo rekla, dvigujemo roke od tega, s tem mi nimamo nič. To pa bo seveda potem povzročilo eno stanje, kakršnega mislim, da si nihče ne želi. Zato mislim, da sta slaba oba amandmaja, od gospoda Soviča in od vlade. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Mislim, da smo rekli zadosti. Predlagam, da preidemo... Bi še kdo rad besedo? (Nihče.)
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.) Glasujemo o amandmaju številka 2.
Kdo je za? (28 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Če je ta amandma sprejet, ne glasujemo o tretjem amandmaju.
Dajem na glasovanje celotni 9. člen. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da je 9. člen sprejet.
Prehajamo na 10. člen. Imamo en amandma odbora. Predlog je, da se člen črta. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 10. člen črtan.
Prehajamo na 11. člen. Prav tako predlog, da se črta 11. člen; predlog je odbora. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost. (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (48 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
S tem smo črtali 11. člen.
Prehajamo na 12. člen. Imamo amandma poslanske skupine Socialdemokratske stranke. Želi kdo besedo? Prosim, dr. Zagožen. Matično delovno telo podpira ta amandma.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Spoštovane kolegice in kolegi! Tu gre za eno določilo, da naj bi za pravne osebe, ki jih Slovenska razvojna družba ustanovi, da se zanje naj ne bi uporabljale določbe Zakona o gospodarskih družbah, o obveznem denarnem plačilu dnevnic oziroma poslovnih deležev ob ustanovitvi. Mi sicer razumemo, da bi želela biti Slovenska razvojna družba čimbolj fleksibilna, operativna, da bi lahko hitro ustanavljala podjetja, vendar naj bi po tem predlogu v tem primeru zanjo ne veljalo to, da mora vplačati ustrezen kapitalski delež, kot velja za vsakega drugega. Mi smo menili, da naj zakoni za vse veljajo. V Ameriki, če spremljate - tudi predsednik mora se podrediti zakonom. In to je bil edini razlog, da predlagamo, da naj splošna zakonodaja velja za vse, torej tudi za Slovensko razvojno družbo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Torej, še kdo želi besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (24 poslancev.) Je kdo proti?(34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Glasujemo o celotnem 12. členu. Ugotavljamo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za celotni člen? (46 poslancev.) Je kdo proti? (10 poslancev.)
Ugotavljam, da je 12. člen sprejet.
Prehajamo k 13. členu. Imamo amandma poslanske skupine Socialdemokratske stranke. Matično delovno telo ga ne podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (19 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Glasujemo o celotnem 13. členu. Ugotavljamo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za 13. člen? (41 poslancev.) Je kdo proti? (11 poslancev.)
Ugotavljam, da je 13. člen sprejet.
Prehajamo na amandmaje k 14. členu. Imamo jih kar šest, in sicer prvega predlaga dr. Jože Zagožen, matično delovno telo ga podpira, drugega predlaga vlada, matično delovno telo ga podpira, tretjega predlaga Franc (Feri) Horvat, ki ga podpira vlada in matično delovno telo, četrtega predlagata poslanski skupini Liberalne demokracije Slovenije in Slovenske ljudske stranke, matično delovno telo ga podpira, petega predlaga Jelinčič Zmago, matično delovno telo ga ne podpira in šestega predlaga poslanska skupina Liberalna demokracija Slovenije in Slovenske ljudske stranke, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo razpravo? Doktor Jože zagožen, prosim.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Ta amandma sem predlagal izključno iz redakcijskih namenov, preprosto zato, ker je odbor nekako spregledal, kajti v 6. členu smo na predlog vlade danes izglasovali amandma, da Projektni svet ni organ družbe, ampak strokovno posvetovalno telo vlade. To je bila tudi nekako zahteva Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve. V tem primeru je to tudi v skladu s to dikcijo, da ne more iti za navodila Projektnega sveta, ampak bolj za predloge in usmeritve. In tudi danes se je s tem strinjal predstavnik vlade in tudi matično delovno telo. Tako da gre za izključno redakcijsko zadevo in vsi tisti, ki bi a'priori proti glasovali, sem jih opozoril na to.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, doktor Zagožen. Še kdo? Ne. Ugotavljamo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Glasujemo o amandmaju številka 2. Ugotovimo sklepčnost! (53 poslancev.) Kdo je za? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet.
Prehajamo na glasovanje o tretjem amandmaju. Ugotavljamo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 3 sprejet.
Prehajamo na glasovanje o četrtem amandmaju. Ugotavljamo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma številka 4 sprejet.
Prehajamo na glasovanje o petem amandmaju. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (6 poslancev.) Je kdo proti? (39 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Glasujemo o šestem amandmaju. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma pod 6 sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 14. člen. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 14. člen sprejet.
Imamo amandmaje za novi 14.a člen. Dobili ste jih na mizo z datumom 6.6.1997 na posebnem listu, predlagatelj poslanska skupina SDS, s prvopodpisanim Brankom Kelemino, in amandma na ta amandma, ki ga predlaga Odbor za gospodarstvo - to je pa v dodatnem poročilu. Želi kdo besedo? (Ne želi nihče.)
Prehajamo na glasovanje. Najprej bomo glasovali o amandmaju na amandma. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma sprejet.
Glasujemo o amandmaju k 14. členu torej, da se doda novi 14.a člen, poslanske skupine SDS, s prvopodpisanim Brankom Kelemino. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na 15. člen. Imamo amandma vlade, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 15. člen. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 15. člen sprejet.
Prehajamo k 17. členu. Imamo amandma odbora. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotavljamo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (52 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 17. člen. Ugotavljamo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za 17. člen? (56 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 17. člen sprejet.
Prehajamo na 18. člen. Imamo en amandma vlade, podpira ga matično delovno telo. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotavljamo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 18. člen. Ugotavljamo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 18. člen sprejet.
Prehajamo na 19. člen. En amandma odbora. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotavljamo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 19. člen. Ugotavljamo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za celotni 19. člen? (42 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 19. člen sprejet.
Prehajamo na glasovanje za novi 19.a člen. Amandma na amandma Borisa Soviča daje odbor. Pod dva imamo amandma Borisa Soviča, ki ga vlada ne podpira, ampak daje svoj amandma na amandma. Najprej glasujemo pod št. 1, amandma na amandma. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost! (57 poslancev.)
Kdo je za amandma na amandma? (57 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na glasovanje o drugem amandmaju. Ugotavljamo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (22 poslancev.) Je kdo proti? (14 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Ker je novi 19.a člen uveden, o njem ne glasujemo. Prehajamo na 20. člen. Imamo tri, štiri... Se opravičujem. Samo en amandma imamo, in sicer odbora. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotavljamo sklepčnost! (58 poslancev.)
Kdo je za amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje 20. člen. Ugotavljamo sklepčnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za 20. člen? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen 20. sprejet.
K 21. členu pa imamo kar 7. amandmajev, prvi amandma na amandma Odbora za gospodarstvo, ki ga predlagata poslanski skupini LDS in SLS, matično delovno telo ga podpira.
Drugi amandma je predlagatelj poslanska skupina SDS, matično delovno telo se ni opredelilo o tem amandmaju.
Tretji amandma, ki ga predlaga Odbor za gospodarstvo.
Četrti amandma, poslanska skupina SLS.
Peti amandma, Vlade Republike Slovenije, matično delovno telo ga ne podpira, daje svoj amandma.
Šesti amandma, Franca Horvata (Ferija), ki ga matično telo ne podpira, vlada ga pa podpira.
Sedmi amandma, Vlade Republike Slovenije, ki ga matično delovno telo ne podpira.
Želi kdo razpravo o teh sedmih amandmajih? (Ne želi.)
Potem prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma na amandma pod številko 1? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma sprejet. Zato o drugem amandmaju ne glasujemo in glasujemo o amandmaju številka 3! Ugotavljamo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod 3 sprejet.
Ker smo s tem amandmajem spremenili celotni člen, naprej več ne glasujemo. Tudi o členu ne glasujemo, ker je v celoti spremenjen.
Prehajamo na amandmaje za novi 21.a in 21.b člen. Predlagatelj je pod 1. poslanska skupina SNS, matično delovno telo ga ne podpira, prav tako ne vlada in za 21. člen prav tako poslanska skupina, ki pa ga podpirata tako matično delovno telo kot tudi vlada. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje! Ugotavljamo sklepčnost! Sedaj glasujemo o 21.a členu. (56 prisotnih.)
Kdo je za? (15 poslancev.) Je kdo proti? (40 poslancev.)
Ugotavljam, da ta člen ni sprejet.
Glasujemo o 21.b členu. Ugotavljamo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je ta amandma sprejet.
Prehajamo na 22. člen. Imamo 5 amandmajev. Prvega je vložil Franc (Feri) Horvat, matično delovno telo podpira in tudi vlada podpira, drugi je poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke, prav tako podpora obeh, tretji od Franca Horvata, podpora vlade, četrti od Franca Horvata, ki ga ne podpira ne vlada ne matično delovno telo in peti, ki ga predlagata poslanski skupini Liberalne demokracije Slovenije in Slovenske ljudske stranke, matično delovno telo podpira. Želi kdo razpravljati o teh amandmajih? (Ne.) Prehajamo na glasovanje najprej o amandmaju pod številko 1. Ugotavljamo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o amandmaju številka 2. Ugotavljamo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet.
Tretji je brezpredmeten.
Prehajamo k amandmaju pod številko 4. Ugotavljamo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (22 poslancev.) Je kdo proti? (18 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Naslednji je brezpredmeten.
Na glasovanje dajem celotni 22. člen. Ugotavljamo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 22. člen sprejet.
Prehajamo na 23. člen. Imamo 3 amandmaje. Prvega poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije in Slovenske ljudske stranke, matično delovno telo ga podpira, drugega Odbor za gospodarstvo, tretjega Vlada Republike Slovenije. Želi kdo razpravljati o teh amandmajih? (Ne.) Ugotavljamo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za? (51 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o amandmaju številka 2. Ugotavljamo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
O tretjem ne glasujemo, ker smo sprejeli amandma pod številko 1. Na glasovanje dajem celotni 23. člen. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 23. člen sprejet.
Imamo amandma za novi 23.a člen, poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke. Matično delovno telo ga ne podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (12 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na 24. člen. Imamo dva amandmaja; prvega predlaga gospod Miran Potrč, matično delovno telo ga ne podpira; in drugega poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke, ki ga prav tako matično delovno telo ne podpira. Želi kdo razpravljati? Gospod Potrč, prosim.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Po vseh razpravah, ki so bile najprej na Državnem zboru, kasneje v delovnih telesih, izgleda, da je dosežen en velik konsenz in nihče več ne razpravlja o tem zakonu. Ampak dovolite mi, da ta ljubi mir in idilo malo zmotim in vas opozorim na vsebino 24. člena, h kateremu sem dal amandma.
24. člen v osnovi ima idejo, ki bi jo jaz podprl, da se lahko med razvojno družbo in delavci v podjetju, ki se bo prestrukturiralo, sprejme ustrezen sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih, medsebojnem sodelovanju. Jaz mislim, da ideja je v osnovi sprejemljiva. Vendar poglejte, kako je ta ideja realizirana v zakonu.
Pravi, da razvojna družba lahko takšno idejo da; če jo da, jo morajo delavci sprejeti, če je ne sprejmejo, potem ne morejo priti v program prestrukturiranja - to je prva določba.
In druga: če jo da, potem morajo delavci sprejeti, da bodo aktivno podpirali prestrukturiranje, in drugič, da ne bodo z ničemer, to se pravi tudi ne s štrajkom in čem drugim, otežili izvedbe programa, in to je delavska obveza. In kakšna je obveza na strani vlade oziroma družbe? Da bo seznanjala delavce s projektom prestrukturiranja. Se vam zdi, da so to enakopravni pogoji, ki jih sploh smemo v zakonu takšne, kot so predvideni, sprejeti? Jaz se sicer čudim, da je odbor to zavrnil, ne toliko, da je vlada. Jaz pa resno upam, da tega amandmaja, ki predlaga, da se ta 24. člen črta, ne bo zavrnil ta državni zbor. Če ga bo namreč zavrnil, potem bo po mojem prepričanju sprejel diskriminacijo med različnimi podjetji, potem bo sprejel ukinitev nekaterih temeljnih delavskih pravic na podlagi prisile, ki se vrši s strani vlade - ja, smo pripravljeni, če se vi vsem pravicam odpoveste, mi vam pa v zameno dajemo to, da vas bomo obveščali. Ta program pa lahko ravno tako pomeni ukinitev delovnih mest in podobno, ker eden od elementov tega prestrukturiranja je tudi to. In zadnje. Jaz menim, da ta Državni zbor še ni pozabil, da je Slovenija tudi socialna država in da najbrž iz tega razloga takšnega 24. člena ne more sprejeti in zato upam, da bo podprl amandma, da se ta člen črta. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod minister Dragonja.
METOD DRAGONJA: Hvala lepa. V dopolnilo temu, kar je bilo rečeno v nadaljevanju že v prvem odstavku, je natančno opredeljeno, kaj je vsebina tega socialnega sporazuma. Vsebina je ta, da delavci aktivno podprejo cilje prestrukturiranja podjetja in da se vzdržijo dejanj, ki bi onemogočila ali bistveno otežila izvedbo programa, ki bi ga izvedli ob podpori Slovenske razvojne družbe. Iz izkušenj namreč izhaja, da je potrebno zagotoviti ustrezno socialno klimo za izvajanje teh programov in da včasih blokade praktično lahko onemogočijo izvajanje tega programa in celo ogrozijo obstoj podjetja, zato je vlada smatrala, da je, sicer časovno omejeno in sporazumno reguliranje teh omejitev bistven sestavni del aktivnosti prestrukturiranja v podjetjih. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod minister je korektno prebral prvi odstavek, ki sem ga jaz samo krajše opredelil. Ni prebral zadnjega odstavka, ki pravi: "V primeru sklenitve sporazuma je vodstvo podjetja dolžno seznanjati delavce s potekom prestrukturiranja." In samo to, nič več. Samo seznanjati jih je dolžno. In tretje, povedal je nekaj, kar ni res, namreč, da je ta člen mišljen kot sporazum med delavci in med vodstvom podjetja. Ne, gospod minister, na žalost. Ta člen ni mišljen kot sporazum, ker to nikjer ne piše, ampak je mišljen kot diktat vodstva oziroma kot diktat družbe delavcem. Tako je zapisano. Družba bo naredila program prestrukturiranja in delavci, ali ga bodo sprejeli in se zavezali, da ga podpirajo in da ne bodo z ničemer okrnili ali pa otežili njegovo izvedbo. Če ga pa ne sprejmejo, potem pa prestrukturiranja ne bo in to je edina alternativa, ki jo imajo. Ničesar ni v tem, da bi se kakršnokoli pogajanje vršilo ob vsebini eventualnega programa prestrukturiranja med delavci in med družbo in da bi šele, ko do takega sporazuma pride, potem bile tudi medsebojne obveze. Če bi to bilo res, kar ste rekli, potem bi jaz to podprl. Samo tako ne piše in to je diktat, lahko je bila želja vlade takšna, samo potem mora napisati tisto, kar želi, tekst je napisan popolnoma drugače, kot izrecen diktat, če ni spoštovan, potem pač ne bo prestrukturiranja. Če pa bo, pa vi morate to podpirati, mi nimamo pa nobenih obvez, razen, da vas seznanjamo. Hvala. Če boste uspeli prebrati drugače, vam bom hvaležen.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Dr. Jože Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Tale 24. člen je podoben tudi 23. členu, ker gre za prenos posameznih upravičenj. In tam so bile tudi nekatere stvari morda še bolj problematične, kot tu. Vendar, ko je tekla v odboru o tem razprava, je bilo nekako takole diskutirano, da v 24. členu piše, da razvojna družba lahko delavcem predlaga sklenitev takšnega sporazuma, ni pa to obvezno.
Drugo, je bilo mišljenje, da je neka aktivna podpora delavcev v personaciji glede na dosedanje izkušnje dobrodošla. In tretje, nikjer ne piše, da če se sporazum ne sklene, da ne bo takšne sanacije. Strinjam se pa z gospodom Potrčem, da v praksi lahko tudi pride do takšnih primerov, tako da iz enega formalnega vidika v odboru nismo videli potrebe, da bi se ta člen črtal iz teh razlogov. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod minister.
METOD DRAGONJA: Hvala lepa. Da odgovorim na vprašanje gospoda Potrča. Ta člen ima elemente prisile, to vlada ne zanika. Če bi prišlo do out-out situacije, to se pravi, da delavci ne bi želeli skleniti tega dogovora z elementi, ki iz zakona izhajajo, lahko Slovenska razvojna družba pristopi k programu, lahko pa tudi ne. To je pa stvar širše ocene, kakšni so tudi narodno gospodarski vidiki in kakšna je možnost uspeha, da se ta program uspešno izvede, tudi če ni podpore delavcev. Tako, da mislim, da bo tudi razvojna družba lahko po lastni presoji in lahko tudi po konzultacijah, ki jih bo opravila s projektnim svetom, kot s posvetovalnim organom o tem najbolj odgovorno odločila in tudi v taki zaostreni situaciji sprejela odločitev, ki bo pač glede na oceno uspešnosti izvajanja sanacijskega programa v taki situaciji, upam da tudi najbolj optimalna.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo? Gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa gospodu ministru, ki je korektno povedal, kaj v členu piše. Piše to, na kar pač jaz opozarjam. In jaz imam na tako rešitev pomisleke, odbor jih nima, lahko jih tudi moj socialdemokratski kolega Zagožen nima. Vsak ima to pravico, ampak moram reči, da jaz jih imam. Namreč, ker opozorilo na to, da razvojna družba lahko predlaga, nič ne pomeni. Seveda, lahko predlaga. Če ne bo predlagala, potem sporazuma ne bo. Potem tudi tega podrejenega položaja delavcev ne bo. Če pa bo predlagala, bo podrejen položaj delavcev.
In drugo, da ni nujno, da pride do ravnanja razvojne družbe, da pravi "brez sporazuma ni podpisa". Tako je, sporazum mora biti sklenjen predno odloči vlada o programu prestrukturiranja. To zelo jasno piše. Če se bo razvojna družba odločila, da brez sporazuma ne gre v prestrukturiranje, potem ne bo šla, in tudi to je gospod minister jasno povedal. Jaz bi ob tem rekel samo naslednje: ko smo govorili ob načelni razpravi o spremembi zakona, so bila utemeljena opozorila kakšno funkcijo je doslej imel na nek način razvojni sklad, da je bil mešanica državne institucije in podjetja, da kadar je bilo treba, se je skliceval na podjetniško logiko, da mora poslovati z profitom, kadar je bila kakšna druga želja je rekel, da dela po pooblastilu kot podaljšanje roka države. Vemo pa da je praksa zelo pogosto objektivno ali pa po politiki pripeljala do tega, da se je večina sanacij popravljala na način, da so se ali podjetja kot celota prodala ali da se je iz večjega podjetja oblikovala manjša skupina, ki je lahko poslovala, pa so se ostala podjetja prodajala, da je prišel do stečaja in podobno, da pa je bilo malo primerov, kjer bi rekel dovolj skrbi države res za ohranjanje proizvodnje predvsem pa za ohranjanje zaposlitve in podobno bilo.
In jaz se bojim, da ni nemogoče, da bo tako tudi z bodočo razvojno družbo, ki bo ravno tako podjetje in jaz verjamem, da je v primeru, ko bo recimo rečeno, dajmo ohraniti del, da ne bi šlo vse v propad, lahko v tem delu tudi pridobiti zaposlene, da bodo rekli - ja mi smo zainteresirani za ohranitev tega in nas nič ne moti, da se bo izvajal en dovolj trd kdaj pa kdaj tudi nepremišljen program, ki bo pomenil ukinitev toliko in toliko tolikšnega dela proizvodnje, odpuščanje tolikšnega števila delavcev, da bi se en del obstoječe proizvodnje ohranil.
Mi smo mislili, da bi bilo normalno, da če do tega pride, da so neki razgovori tudi o programu, in da če že neki razgovori o programu niso, da so vsaj neke obveze izpolnjevanja tega programa, pa obveze, da se bodo redno izplačevale plače tistim, ki bodo ostali v tem podjetju in pa še kaj napisane, ne pa da je na eni strani, na strani delavcev obveza - tiho moramo biti in veseli, da razvojna družba k nam prišla - in na drugi strani, razvojna družba vam bo sproti povedala kako veliko korist vam dela in tu se konča.
Mislim, da ta medsebojni odnos ni do konca premišljen. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa! Še kdo? Gospod Baškovič.
MILAN BAŠKOVIČ: Hvala lepa! Že samo zato se oglašam, ker smo mi v našem mnenju pokazali na ta problem 24. člena, ampak z nekega drugega vidika, vendarle pa v bistvu, da tudi na to kar je gospod Potrč zagovarja in predlaga.
Namreč mi smo opazili na tole dikcijo 3. odstavka tega člena, ki govori, da mora biti sporazum sklenjen pred in tako naprej... in ta dikcija mora biti sporazum sklenjen s pozicijo vlade je vprašljiva z našega vidika, če to pomeni kot prisilo, da se ta sporazum sklene, ker tudi nasprotuje tistemu osnovnemu principu pogodbenega odnosa in sklepanja pogodbe z neko sporazumno voljo. Namreč, saj najbrž ni tako trdo mišljeno kot je napisano, ker začne ta člen s tem, da razvojna služba lahko delavcem predlaga tak poseben sporazum, pomeni, da je to fakultativna možnost, ki jo razvojna družba uporabi ali pa ne uporabi. Potem so pa seveda elementi, ki so na eni in drugi strani odvisni od tega sporazuma, ki pa je sporazum, ki se sklepa z obeh strani. Vendar ta dikcija, da pa mora biti sporazum sklenjen pred odločitvijo vlade o programu, če je razvojna družba to pot ubrala, se pravi, če je ponudila ta sporazum, to pa pomeni, da druge variante v tem primeru ni. V tem je trdota tega stavka. Se pravi, če se ponudi ta poseben sporazum, ta mora biti sklenjen pred odločitvijo vlade, da se vključi v ta program, in je potem stvar taka kot tu piše. V tem tretjem odstavku ni razumeti možnosti, da je to tudi fakultativno. Namreč, da bi lahko ta pot tudi izostala potem, in to, da je ta sporazum obvezen, če se hoče potem to izvajati. Jaz sem mislil tako, da bi, no, če bi lahko pomagal, najbrž bo težko v tej situaciji v amandmajski obliki, ker ni bilo nekako volje, da ne bi pisali, če je to predlagano, mora biti sklenjeno v tem in tem roku. To je tisto, kar je po moje nehote trdo, da bi enostavno ta odstavek, tretji, ostal kot možnost. Se pravi sporazum iz prvega odstavka 3. člena se sklene pred odločitvijo vlade. Se pravi, če se sklene, se sklene pred tem in je potem stvar tudi časovno izpeljana in čista, ni pa rečeno, da pa ravno mora biti, če se to ponudi. Mislim ta distinkcija bi bila pomembna zaradi razumevanja in tudi pravnega izrazoslovja in posledic. Če bi rekli, sklene se pred odločitvijo vlade, je stvar indeferentna, samo pove, da mora biti to pa narejeno do takrat. Ni pa rečeno, da pa mora po tej poti potem biti izpeljano. No, to je samo moje mišljenje, če bo kaj pomagalo, ne vem. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Doktor Jože Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Da se bomo natančno razumeli. Jaz sem prej povedal, kako je tekla razprava na odboru in zakaj se je odbor tako odločil. Sem pa hkrati povedal, da v praksi je pa možna tudi drugačna rešitev, in v resnici tale predzadnji odstavek govori o tem, da mora biti ta sporazum sklenjen pred odločitvijo vlade. To pa na neki način nakazuje na to, da se lahko ali pa da se utegne praviloma vlada tudi negativno odločiti, v kolikor se tisti prostovoljni sporazum iz prvega odstavka ne sklene, in zaradi tega bom jaz osebno, kot Socialdemokrat podprl črtanje člena, dasiravno se zavedam, da je aktivna podpora delavcev izjemno dobrodošla, nisem pa za prisilo, da se razumemo.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Lahko zaključimo? Lahko. Prehajamo na glasovanje o dveh amandmajih k 24. členu. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (23 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Glasujemo o amandmaju pod številko 2. Ugotavljamo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (16 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Glasujemo o 24. členu kot celoti. Ugotavljamo sklepčnost! (47 poslancev.)
Kdo je za 24. člen? (42 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je 24. člen v celoti sprejet.
Prehajamo k 25. členu. Imamo samo en amandma, ker je gospod Sovič svojega umaknil. Glasujemo o amandmaju vlade pod številko 2. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Ugotavljamo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje 25. člen. Ugotavljamo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za 25. člen? (38 poslancev.) Proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je 25. člen sprejet.
Imamo amandma za novi 28.a člen. Amandma na amandma vlade ki ga vlagata poslanski skupini Liberalne demokracije Slovenije in Slovenska ljudska stranka. Matično delovno telo podpira. In potem amandma vlade, ki ga matično delovno telo podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost! (57 prisotnih.) Pod 1 glasujemo za amandma na amandma.
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o amandmaju pod številka 2. Ugotavljamo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (27 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje celotni... Ker je novi ne glasujemo o tem.
Prehajamo k 30. členu. Imamo samo en amandma in sicer, Odbora za gospodarstvo. Želi kdo besedo? Prosim, dr. Zagožen. Dobro. Hvala. Torej, člen 30. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 30. člen. Ugotavljamo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za 30. člen? (44 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 30. člen sprejet.
Prehajamo k členu 31. Imamo amandma Franca (Ferija) Horvata. Vlada podpira le prvi del amandmaja, ne pa 4. dela četrtega odstavka. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (26 poslancev.) Je kdo proti? (14 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 31. člen. Ugotavljamo sklepčnost! (56 poslancev.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je 31. člen sprejet.
Prehajamo na 32. člen. Amandma vlade, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na glasovanje o celotnem 32. členu. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 32. člen sprejet.
Imamo amandma - torej, kot je zapisano v tem predlogu, imamo sicer amandma za novi 32.a člen, ampak ne bomo o njem glasovali, ker smo glasovali za 19.a člen.
Prehajamo na 34. člen. Imamo tri amandmaje. Prvi je poslanske skupine Socialdemokratske stranke, matično delovno telo ga podpira. Drugi je Janc Branko, LDS - je umaknjen, potem o njemu ne bomo glasovali. Potem je tretji Franca Horvata (Ferija), ki ga matično delovno telo podpira, vlada ne sprejema. Želi kdo razpravljati? Dr. Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Spoštovane kolegice in kolegi! Vsi vemo, da ima ta razvojna družba takšen koncept, da v enem delu, ko gre za projektno financiranje, za projektno naložbo, deluje po principu podjetja, v drugem delu, kjer gre pa za razvojno prestrukturiranje, pa deluje kot državni organ, deluje torej kot oblast. In v tem smislu tudi daje proračunska sredstva, tudi nepovratna proračunska sredstva. In mi ocenjujemo, da je bila tu ena napaka, ena nedoslednost, ker se ni postavila jasna meja. Namreč, možno je, da v to razvojno družbo pride tudi privatni kapital. In tako, kot je stvar zdaj zastavljena, lahko ta privatni kapital preseže 50%. In ni razumljivo, kako bodo potem v takšni družbi, kjer bo privatni kapital imel preko 50%, kako bo v takšni družbi potem ta privatni lobi razdeljeval državni proračunski denar, tudi nepovratna sredstva.
Mislim, da se razumemo, za kaj gre. In zato jaz lepo prosim, da ne glede na to, da je predlagatelj naša stranka, da se nad to zadevo zamislimo, tako kot se je tudi Odbor za gospodarstvo, ki je podprl takšno stališče. Ker mislim, da konceptualno ni konsistentno s samo idejo in da je takšno določilo, ki omejuje ta privatni kapital na pod 50%, nujno potrebno. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod minister.
METOD DRAGONJA: Hvala lepa. O preoblikovanju je Slovenska razvojna družba v 100% lasti države, je pa odprta možnost, da se Slovenska razvojna družba kasneje dokapitalizira tudi z drugim privatnim kapitalom. Vendar tudi mi ocenjujemo, da bo najbrž Slovenska razvojna družba v večinski lasti države, zato temu amandmaju ne nasprotuje.
PODPREDSEDNIK ANTON GERENČER: A ne nasprotuje? Dobro. Zaključujemo razpravo. Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za?(46 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o amandmaju pod številko 3. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (23 poslancev.) Je kdo proti? (17 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Četrti amandma je brezpredmeten. Potem je peti amandma, ki je amandma odbora. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasovali bomo o celotnem 34. členu. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je 34. člen sprejet.
S tem smo amandmaje končali. Prehajamo na obravnavo preostalih členov, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo besedo? Ne želi. Ker nihče ne želi razpravljati, zaključujem razpravo in dajem na glasovanje preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (56 prisotnih.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih, glasovati pa moramo še o naslovu zakona. Ali želi kdo razpravljati o naslovu zakona? Ne želi. Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Prehajamo na tretjo obravnavo. Gospod Potrč, prosim.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Poslanska skupina Združene liste bo vložila amandma k 24. členu. Ker ne bo prepisana enaka vsebina, ampak bo malo preoblikovan tudi v skladu z razpravo, vas prosim, da nam daste vsaj 20 minut časa, da ga pripravimo, potem pa ocenite še zraven, koliko je treba za to, da se razmnoži in razdeli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Potrč, bi bila pavza 20 minut? Moramo s to točko končati.
MIRAN POTRČ: Kdo je pa rekel, da je ne bomo končali? Ja, poslušajte, jaz prosim za nas pavzo 20 minut, da napišemo amandma. Če ste vi pripravljeni odločati o amandmaju, preden ga boste dobili in preden ga boste prebrali, nas ne skrbi, ker mi bomo vedeli, kaj smo vložili. Najbrž je pa treba vsaj še 20 minut zraven, da se bo razmnožilo, pa vam dalo - to je vse.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Proceduralno, gospod Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala za besedo. Jaz predlagam, da se glede na to, da so bili praktično čisto vsi členi spremenjeni in bi se spodobilo, da bi vsaj pri tretjem branju imeli pred sabo zakon, da vemo, kaj sprejemamo, da se pripravi čistopis.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dobro. Bomo samo en sklep izglasovali, potem bomo pa dali pavzo.
Državnemu zboru predlagam, da sprejme naslednji sklep:
Državni zbor bo o predlogu zakona glasoval na podlagi celovitega besedila predloga zakona, ki bo vseboval tudi sprejete amandmaje. Besedilo zakona v celoti pripravi Sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve. Ugotovimo sklepčnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
To točko bomo prekinili. Dajem odmor 20 minut, nadaljujemo ob 16.15 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 15.52 uri in se je nadaljevala ob 16.22 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Spoštovane kolegice in kolegi, nadaljujemo z našo sejo. Ugotovili bomo sklepčnost. Na zboru je prisotnih 54 poslank in poslancev, smo sklepčni in lahko nadaljujemo z delom.
Prehajam na 16. TOČKO DNEVNEGA REDA. Opravili smo prvo obravnavo. Pri prvi obravnavi imajo besedo še vodje poslanskih skupin. To smo tudi opravili. Besedo bodo imeli poslanke in poslanci. Gospod Mozetič, želite besedo? Želel je odmor. Besedo ima Mozetič kot poslanec. Prosim.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik za besedo. Jaz sem takrat bil kot razpravljavec in ker je bila ura že na koncu, sem zahteval nekaj minut odmora, da se pripravim na razpravo. Torej drage kolegice, spoštovani kolegi, jaz bom najprej nekaj stvari spet povedal in bom ponavljal dokler se ne bo izboljšalo stanje v tem Državnem zboru. Poglejte spet v mnenju našega sekretariata piše: Sekretariat meni, da je uvod zakonskega predloga glede na 175. člen poslovnika nepopoln. Formalno namreč manjkajo cilji in načela zakona ter oris drugih posledic. Zakonskemu predlogu niso bile predložene vse določbe zakona, ki se spreminjajo. Novela pomeni vsebinsko kar precejšen poseg v osnovni zakon, bi pričakovali tudi obširnejšo obrazložitev zakonskih določb. Če zdaj gremo gledati poslovnik, bi tega praktično mi, če bi se držali poslovnika, bi ne smeli obravnavati. Tudi, kar zadeva hitrega postopka, kar smo danes pri enem drugem zakonu tudi veliko debatirali, kar zadeva hitrega postopka, ni nikjer obrazloženo, da vladajo kakšne izredne razmere, da bi bilo potrebno ta zakon sprejeti po hitrem postopku. In sekretariat tudi piše: "pravno tehnično je potrebno celotno besedilo zakonskega predloga enotno in pregledno urediti" in potem našteva določene stvari. In če pogledate zakonski tekst, boste videli, da dejansko zadeva nima - da je ogromno čisto takih napak, ki so posledica nemarnega dela. To tudi v poročilu odbora - jaz takrat nisem bil navzoč, ampak saj je vseeno - poročilo odbora tudi vse to ugotavlja, vendar pa na koncu pravi: "v splošni razpravi je bilo podprto stališče, da je nedvomno potrebno pospešiti sprejem predloženega zakonskega akta" čeprav je bilo po drugi strani hkrati ocenjeno, da gre za pomemben sistemski zakon, ki potrebuje sistemsko podrobno obravnavo, ki zahteva tudi določen čas, in bi s tega vidika verjetno veljalo razmisliti o normalni proceduri sprejemanja predloga zakona. Kljub številnim pripombam in vloženim amandmajem, še to: vlada je podobno kot pri vseh zakonih iz tega paketa, potem, ko je vložila zakon čez 14 dni, postala bistveno pametnejša in je vložila amandmaje, ki praktično v celoti spreminjajo svoj prvotni predlog. Vendar pravi, da se je večina navzočih v tem našem odboru strinjala z mnenjem predlagatelja, to pomeni z mnenjem vlade, da je stanje na področju, ki ga ureja zakon, alarmantno, in glede na to, da predstavlja predloženi zakonski akt tudi del gospodarskega paketa zakonov, je smiselno, da se obravnava predlog zakona po hitrem postopku.
No, da ne bo izgledalo čudno, zakaj se jaz spuščam v te proceduralne zadeve in zmeraj opozarjam na to, da je procedura zelo pomembna zadeva, sem si danes prinesel tudi dve knjigi s tega področja; eno staro iz leta 1927 takratnega prof. Pitamica, ampak tega ne bom citiral, da ne bi kdo rekel, da je malo preostro. Kdor pa želi, si jo dobi, pa na strani 70 si bo prebral, kaj pomeni tak način dela. Je pa še ena novejša knjiga, in bom na koncu tudi povedal, kdo je napisal ta odstavek, da ne boste mislili, da je to napisal kakšen sistemu sovražen človek. Glasi pa tako: "O ustavni in pravni državi pa ni mogoče govoriti v tistih državah, kjer zakonitost ni trdno opredeljena, tako z materialnimi določbami kot tudi postopkovnimi garancijami, ampak jim zakonitost rabi samo kot splošna smernica ali pa demokratično geslo, namenjeno zunanjemu svetu. To velja na primer za tako imenovano socialistično zakonitost, ki je bila dolgo časa v veljavi v socialističnih državah. To je bila zakonitost bolj zunanje geslo kot pa resnična garancija za uveljavljanje pravic posameznika. V socialistični zakonitosti je imel vedno prednost interes vladajočega razreda, nominalno delavski razred, v resnici pa državno-partijski aparat. Postopek se je podcenjeval kot nepotrebn formalizem in kot ostanek boržuazne ideologije. V pogojih socialistične zakonitosti so zaradi tega zlahka vodili montirane politične procese, ker po eni strani sodišča niso bila neodvisna, po drugi strani obtoženi niso imeli procesnih garancij. Taka socialistična zakonitost je v bistvu alibi za dejansko nezakonitost.
Vse kar tukaj piše ni sicer pomembno za to, pomembno je predvsem tisto, kjer govori o postopkih in zakonitosti vodenje postopka. Naj vam sedaj še povem, kdo je to napisal, da ne bo kdo mislil kdo je to napisal, to je napisal predsednik Državnega sveta gospod dr. Ivan Kristan.
In to je tisti problem, ki ga bom stalno ponavljal tukaj dokler ne bo, čeprav ugotavljam, da se postopno malo zadeve izboljšujejo - procedura, postopek, tudi zadnjič je en poslanec LDS-a rekel - in jaz mu verjamem, da je resno mislil - da je pač mati demokracije. Dejstvo je da večina lahko sprejme ne kar koli hoče, ampak kar je skladno z ustavo in zakonom - to je eno načelo zakonitosti - vendar po zakonitem postopku, postopku ki se ga določi, in v tem primeru in še kakem drugem to ni bilo spoštovano.
Kar zadeva pa vsebine se bom spustil samo v eno stvar, pa bi res želel, da bi vlada to kljub vsemu malo bolj podrobno obrazložila. Tukaj recimo za večino amandmajev piše, da so redakcijski, ampak redakcijski v takem smislu, da se praktično - kar sem že prej rekel - popravljajo neke napake, čisto take od - da je enostavno zakon bil napisan drugače kot spremembe, kot je bil zakon napisan. Ampak, da so notri take napake, ki kažejo na dejansko malomarnost, ki ji ni mere. Na nek način, kakor da je stvar redakcijske narave, pa recimo amandma, k 3. členu, ki enostavno želim, da se bolj pojasni stvar. V zakonu je bilo napisano "soglasje" tukaj se spreminja v "mnenje". Tako velika razlika ali "soglasje" ali je "mnenje", da je to nujno potrebno, ker sicer ta zakon ne zagotavlja tistega kar je namen zakona. Da naj bi v stečajnih postopkih predvsem upniki bili do take mere zavarovani, da se ne bi z različnimi malverzacijami v stečajnih postopkih, predvsem pa pred stečajnimi postopki, da se ne bi povzročalo, da se namerno povzroča upnikom škoda.
Pozneje če bo potrebno se bom pri enem členu še javil, ki mislim tako. Ampak za začetek mislim, da je to dovolj in kdor misli od kogar koli, da je ne samo v tem prostoru, pač pa tudi zunaj, predvsem pa v vladi, da je procedura zato, da se naj jo sprejema, potem velja tisto pravilo, ki naj bi veljalo v despotskih državah, ki pa ni nujno, da so samo monarhije, lahko so tudi demokracije, da vsakokratna in v kateri koli obliki izražena volja despota velja kot pravo.
To velja tudi za proceduro. Če je procedura določena, se mora po njej delati, in ne more biti podvržena temu ali je to dobro za tistega, ki hoče neko stvar narediti ali ni. Hvala lepa.
PODREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Besedo imate poslanci in poslanke. Kdo želi besedo? Dr. Jože Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Spoštovane kolegice in kolegi! Ne vem, če se dovolj dobro zavedamo, kako pomemben in kako dolgoročno usoden zakon danes sprejemamo. Gre za to - ne bi rad ponavljal tega, kar sem zadnjič tu govoril na dolgo in na široko - da postavljamo neko institucijo, katere temeljna funkcija je interveniranje v gospodarstvu. Če bi bili dosledno tržno usmerjeni, kot poskušajo biti nekateri ob drugih priložnostih, potem bi morali reči, da takšne institucije sploh ne rabimo. To je bilo tudi strokovno mnenje dr. Senjurja, ko še ni bil v vladi, in ki sem vam ga zadnjič tukaj prebral. Vendar tudi mi razumemo, da takšna institucija v času, ko se tranzicija zaključuje, ko bi mnoga podjetja lahko izplavala, če bi imela neko pomoč od zunaj, da je torej takšna institucija v tem trenutku potrebna in mi jo tudi podpiramo, vendar mora biti ta institucija pod ustreznimi mehanizmi nadzora in usmerjanja. Zaradi tega se je tudi v Odboru za gospodarstvo in v razpravi danes videlo, da je imel ta amandma, ki ga je dal gospod Boris Sovič, svojo težo, vendar sedaj vidim, da sta poslanska kluba LDS in Slovenske ljudske stranke predlagala, da naj spet ta nadzorni odbor Slovenske razvojne družbe imenuje vlada, ne pa parlament na predlog vlade. Ponovno bom povedal - ne vem, zakaj takšno nezaupanje parlamenta samega sebi.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Zagožen, mi smo pri stečajnem postopku.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Se opravičujem.
PODREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Zadevo smo rešili. Besedo imajo poslanke in poslanci o spremembi zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. Gospod Jazbec.
FRANC JAZBEC: Hvala. Spoštovani zbor! Socialdemokrati smo vložili amandmaje k temu zakonu k 33. členu. Danes te amandmaje k 33. členu za novi 33.a, 33.b, 33.c in 33.d člen umikamo, hkrati pa vlagamo nov amandma k 19. členu za nov 19.a člen in k 30. členu za nov 30.a člen. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Kdo želi besedo naprej? (Ne želi nihče več.) Zaključujem splošno razpravo. Prehajamo potem na drugo obravnavo. Zboru predlagam, da skladno z zadnjo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na obravnavo amandmajev. Dobili ste ga z datumom 4.6. Prvi je napovedan umik k 1. členu amandma, je že umaknjen. Prehajamo na amandmaje k 2. členu. Imamo dva amandmaja. Prvega predlaga Odbor za notranjo politiko in pravosodje, ki ga - ne piše. In Vlada Republike Slovenije pod točko 2, ki ga matično delovno telo ne podpira. Dajem v razpravo oba amandmaja k 2. členu. Želi kdo besedo? (Nihče.) Zaključujem razpravo, prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je prvi amandma sprejet.
Drugi je brezpredmeten, ker je bil prvi sprejet, zato glasujemo o 2. členu kot celoti. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 2. člen sprejet.
Prehajamo k 3. členu. Imamo amandma vlade, podpira ga tudi matično delovno telo. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k 4. členu. Imamo amandma vlade, ki ga matično delovno telo podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
O členu ne glasujemo, ker smo spremenili celega.
K 5. členu je dan umik. Prehajamo na 6. člen. Imamo amandma vlade. Matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Tudi ta je v celoti urejen. Prehajamo na 8. člen. K 7. členu je bil tudi bil dan umik. Imamo amandma Benjamina Henigmana, ki ga danes ni tukaj. Matično delovno telo ga ne podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (19 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem celotni 8. člen. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za celotni 8. člen? (37 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je 8. člen sprejet.
Prehajamo na 11. člen. Imamo dva amandmaja, enega od Odbora za pravosodje in notranjo politiko in amandma vlade, ki ga matično delovno telo ne podpira. Želi kdo razpravljati o teh dveh amandmajih? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (51 poslancev.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Drugi je potem brezpredmeten in glasujemo o 11. členu v celoti. Ugotovimo sklepčnost. (52 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je 11. člen sprejet.
Imamo amandma za 12.a člen, ki ga je predložil Kužnik Rafael. Matično delovno telo ga ne podpira. Želi predlagatelj besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (16 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na 13. člen. Imamo štiri amandmaje. Prvi je vložen s strani Odbora za notranjo politiko in pravosodje, drugi vlade, ki ga matično delovno telo ne podpira. Predlog amandmaja Kužnik Rafaela, ki ga matično delovno telo ne podpira in prav tako četrti, Kužnik Rafaela, ki ga matično delovno telo ne podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Pod 2 in 3 sta brezpredmetna. Glasujemo o amandmaju pod številko 4. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (11 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Glasujemo o celotnem 13. členu. Ugotavljamo sklepčnost! (45 prisotnih.) Še enkrat ugotavljamo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za 13. člen kot celoto? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 13. člen sprejet.
Prehajamo k 14. členu. Imamo amandma Vlade Republike Slovenije, precej tega je zapisanega. Matično delovno telo podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma vlade? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o celotnem 14. členu. Ugotavljamo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 14. člen? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 14. člen sprejet.
Prehajamo k 15. členu. Imamo dva amandmaja; vlade in pa gospoda Henigmana. Prvega podpira matično delovno telo, drugega pa ne podpira matično delovno telo. Želi kdo besedo? Gospod Izidor Rejc.
IZIDOR REJC: Spoštovani gospod podpredsednik, gospe in gospodje! Drugi amandma, ki ga je vložil kolega Benjamin Henigman se nanaša prav na tisto osrednjo zadevo, ki je bila predmet razprave in seveda žal tudi tega, da ste z dnevnega reda dali spremembe in dopolnitve zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, ki smo ga nekateri predložili. Gre se za to, da se tudi ugotovi tudi odgovornost, kaj se je dogodilo pred stečajem in ta drugi amandma govori ravno o tem. Ker je bilo tudi s strani vlade zagotovljeno, da bodo za vse te stvari zelo skrbno popazili, in da bo ta celoviti pristop vseboval, ne samo to, kar smo mi predlagali, smo pričakovali in sem tudi sam pričakoval kot eden od sopodpisnikov, da se bo kaj takega pojavilo v predloženem zakonu. Tega pa ni in tudi vidim, da tudi matično delovno telo - o vladi ne vem - nasprotuje. Menim, da je bistveno v tem, ko ugotavljamo, kako se stečajni postopki povečujejo in koliko je primerov in vedno več primerov, da se tudi ugotovi, na kakšni osnovi je prišlo do stečaja in da je stečajni upravitelj dolžan napraviti pregled dveh let, poslovnih let, in to dostaviti stečajnemu senatu in pa upniškemu odboru. To je ena od osnov, bi rekel principov. Na osnovi so tudi verjetno marsikatera krona o uspešnem poslovanju marsikateremu sname dol. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Drage kolegice, spoštovani kolegi! Nisem upal, da bom karkoli od začetka kogarkoli ganil, vendar bom pokazal spet na primeru, kako se je ta zakon spremenil. Saj ste ga sprejeli, ampak, mislim kako zadeva ni pravilno nastavljena. Namen predlaganih sprememb in dopolnitev zakonodaje, 4. točka: "okrepiti vlogo upniškega odbora v stečajnih postopkih." Amandma k 3. členu - in to je tudi veljalo v prvem 3. členu, ker je bilo soglasje upnikov. Torej z amandmajem, ki ste ga na predlog vlade k 3. členu sprejeli, ste to spremenili v mnenje. Če še ta vezava, namena zakona in to, kar je zdaj sprejeto, drži, na predlog vlade - ne drži. Ni res, to je nekaj drugega, ampak da ne bom preveč dolgo. Isto je pri tistem amandmaju, ki ni bil sprejet, kolega Henigmana, na 8. člen. 8. člen zakona pravi, da je dolžan ponuditi bistveno nižje procente v odplačilo. Predlog je bil, da se to zviša zato, da bi upniki dejansko pristali recimo na tako finančno izravnavo oziroma poravnavo. Če bo pa dolžnik premalo ponudil, jasno, da ne bodo pristali na tako zadevo, ker do poravnave pa ne pride, če upniki ne izglasujejo, tisti, ki imajo pač večino terjatev.
Zdaj pa k temu amandmaju k 15. členu. Mislim, da je sicer že kolega Rejc povedal, ampak tukaj, zakaj v vsebini dejansko gre. Kdor hoče, da se na neki način tudi s tako določbo v zakonu prepreči, da bi kdor koli poizkušal delati take ali drugačne stečaje ali pa take ali drugačne lumparije, v dveh letih pred uvedbo stečaja, potem mora to podpreti, predvsem pa tisti, ki so jih bila polna usta o udbomafiji in podobnih zadevah. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Gospod Marjan Pogačnik, državni podsekretar.
MARJAN POGAČNIK: Hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci! V zvezi z izvajanjem gospoda Rejca in gospoda Mozetiča, ki se nanaša pravzaprav na pristojnosti stečajnega upravitelja, in da je treba ugotoviti odgovornost za dogajanje pred uvedbo stečajnega postopka. V tej zvezi je treba opozoriti naslednje. Stečajni postopek je postopek, ki je namenjen temu, da se zagotovi enakomerno poplačilo upnikov. V okviru stečajnega postopka ni moč ugotavljati po pravilih stečajnega zakona, kaj se je dogajalo pred uvedbo stečajnega postopka. Za to so drugi instrumenti, kazensko pravni, ki so v domeni organov pregona, organov odkrivanja. Vlada absolutno je za to in podpira, da se odgovornosti ugotovijo, vendar ne v tem sistemskem zakonu, ki ureja sodni stečajni postopek. Zato pač tega amandmaja pod točko 2 ne podpira. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Mozetič, replika.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. Seveda je stvar pregona drugih organov, ne stečajnega upravitelja, niti ne stečajnega sodnika in senata, saj tudi to ne piše. Tukaj piše samo to, da naj pač znotraj stečajnega postopka, ker ko bo zaključen, tega ni več možno ugotavljati, potem je konec. Se pač, ko se začne stečajni postopek, se preveri poslovanje zadnjih dveh let, ugotovijo dejstva in posredujejo ustreznemu organu. Potem pa naj ukrepa tožilstvo, če hoče in če bo videlo, da so kazniva dejanja. Vendar to je to in to se pa lahko dela samo v stečajnem postopku oziroma v tistem času, ko teče stečajni postopek. Ker sicer, ko je zadeva zaključena, ko je stvar končana, ko je premoženje prodano, ko so vse zadeve končane, potem ni več dokazov, potem ni več nič. In določene stvari kažejo na to, da bi bilo to nujno vgraditi.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na glasovanje o amandmajih k 15. členu. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Dajem na glasovanje prvi amandma.
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je prvi amandma sprejet.
Ker je ta amandma sprejet, potem drugi odpade.
Prehajamo k amandmaju gospoda Kužnik Rafaela, ki predlaga novi 15.a člen. Želi besedo predlagatelj? (Ne želi.) Želi besedo kdo drug? (Ne.) Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (20 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na 16. člen, imamo amandma vlade, ki ga matično delovno telo podpira. Želi kdo besedo? (Nihče.) Ugotavljamo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. Dajem na glasovanje celotni 16. člen, se spremeni, se opravičujem. Imamo amandma za novi 16.a člen, ki ga je predložil Rafael Kužnik, matično delovno telo ga ne podpira. Želi besedo predlagatelj? (Ne želi.) Kdo drug? Dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (19 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na 17. člen, kjer imamo tri amandmaje, vse tri je predložil gospod Rafael Kužnik, tretjega podpira matično delovno telo. Želi kdo besedo? (Nihče.) Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost! (51 poslancev.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (19 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet. Glasujemo o amandmaju številka 2. Ugotavljamo sklepčnost! (54 poslancev.)
Kdo je za? (11 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 3. Ugotavljamo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. Dajem na glasovanje 17. člen. Ugotavljamo sklepčnost! (53 poslancev.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je 17. člen sprejet.
Prehajamo na 18. člen, Vlada Republike Slovenije je dala amandma, podpira ga matično delovno telo. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotavljamo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje 18. člen. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 18. člen sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmajih k 19. členu. Prvega je vložil odbor, drugega vlada, ki ga matično delovno telo ne podpira, tretjega Rafael Kužnik, ki ga odbor ne podpira in četrtega prav tako gospod Rafael Kužnik, ki ga odbor ne podpira. Želi kdo besedo? Če ne, prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je prvi amandma sprejet.
Glasovanje o drugem in tretjem amandmaju ni potrebno, ker je prvi to nadomestil. Prehajamo na glasovanje o četrtem amandmaju Rafaela Kužnika. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (22 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 19. člen. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 19. člen sprejet.
Imamo amandma poslanske skupine Socialdemokratske stranke Slovenije za novi 19.a člen. Dobili ste ga 5.6. na posebnem listku. Želi kdo razpravo? Gospod Špiletič, prosim.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala lepa. Predlagani amandma za nov 19.a člen predlagamo iz enega samega razloga. Ta pa je, da v Sloveniji po spremembi ekonomskega sistema zelo hitro raste število podjetij. Ta je mogoče ustanavljati na zelo enostaven način, žal pa nimamo zakonskih ureditev glede umiranja tistih podjetij, ki bodisi niso likvidna ali kako drugače nimajo več razlogov za poslovanje. Moram reči, da je ta pojav star že kar nekaj let in da se iz leta v leto veča, kajti znano je, da so predvsem v preteklosti podjetniki ustanovili dve, tri, štiri podjetja na zalogo, tako da so preko teh podjetij izplačali le enomesečne plače, na podjetju pustili davke in prispevke, začeli poslovati preko podjetja B, potem zopet preko podjetja C in tako naprej, hkrati pa ta podjetja še vedno obstajajo vpisana v sodni register. Vse to pa omogoča tem podjetnikom, ki imajo kakršnekoli špekulativne namene, da še vedno izdajajo instrumente za zavarovanje plačil, kar vnaša veliko finančno nedisciplino. Upniki se za stečaj ne odločajo zato, ker običajno stečajna masa ne zagotavlja pokritja stroškov samega stečaja, država pa tega prav tako doslej ni storila in se prav tako izgovarja, da nima sredstev, da bi zagotovila pokritje stroškov stečaja. Zato menimo, da če hočemo zagotoviti pregledno ekonomijo in zagotoviti finančno disciplino, da moramo zagotoviti, tako kot je to v vseh ostalih razvitih državah, da bodo podjetja nastajala in če ne bodo izpolnjevala pogojev za poslovanje oziroma če ne bodo likvidna, da bodo tudi bila izbrisana iz sodnega registra. Zato predlagamo tovrsten amandma.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Pogačnik. Aha, proceduralno? Se opravičujem! Gospod Jakič Roman.
ROMAN JAKIČ: Se opravičujem, da bom sprožil ali pa rekel nekaj, kar je nenavadno za ta parlament, ampak želel bi opozoriti, pač dolžnost poslanca je, da opozori na nezakonitost. In v tem primeru bi prosil predsedujočega, da gospoda Bogomirja Špiletiča opozori, da krši 10. člen zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, in sicer že drugi odstavek, ki govori za posredno reklamiranje tobaka in tobačnih izdelkov iz prejšnjega odstavka, se pravi odstavek, ki govori o prepovedi neposrednega in posrednega reklamiranja tobačnih izdelkov, se šteje prikazovanje logotipov in drugih znakov za označevanje tobaka in tobačnih izdelkov na predmetih, ki po tem zakonu niso tobačni izdelki. Jaz sem preveril in je seveda oznaka, ki jo gospod Špiletič danes reklamira v Državnem zboru, cigaretna blagovna znamka Merrit, ki se prodaja v "duty free shopih". Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod podsekretar Pogačnik.
MARJAN POGAČNIK: Če dovolite, samo kratek komentar k temu amandmaju. Po vsebini ta amandma v dveh točkah bistveno odstopa od siceršnjih sistemskih rešitev, ki jih stečajni zakon prinaša. In sicer, prvič; da se v primerih, ko gre za blokado žiro računa ali neizplačilo plač, stečajni postopek uvede po uradni dolžnosti. V tej zvezi je povedano tudi - plače delavcev so del stečajne mase, delavci imajo status upnikov, in seveda menimo, da zaradi tega razloga ni potrebno, da se stečajni postopek uvede po uradni dolžnosti.
Druga stvar je še to, da zakon v 2. členu postavlja pogoje za uvedbo stečajnega postopka. To je dalj časa trajajoča insolventnost, ki je seveda popolnoma nekaj drugega kot nelikvidnost, ki je lahko prehodnega značaja. In mislim, iz teh razlogov vlada ne podpira tega amandmaja, ker mislim, da lahko naredi več škode kot koristi. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo? Zaključujem razpravo.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju za 19.a člen. Ugotovimo sklepčnost! Replika? Prosim.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Ja, jaz bi samo tole, bom pa izkoristil vendarle, da pa vodstvo Državnega zbora naj zagotovi tudi spoštovanje zakona in naj ne dopušča kajenja po vseh hodnikih, temveč naj zagotovi prostor, v katerem se bo kadilo, jaz bom pa poskrbel, da v Državnem zboru ne bom reklamiral cigaret.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: V Državnem zboru je določeno, kje se kadi in kje se ne sme kaditi. Če pa kdo to krši, pa prosim, da se discipliniramo.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju k 19.a členu. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (23 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na 21. člen. Predlog gospoda Benjamina Henigmana, da se ta člen črta. Matično delovno telo ga ne podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (12 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Glasujemo o 21. členu v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (34 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 21. člen sprejet.
Imamo amandma za novi 21.a člen, predlagatelj Kužnik Rafael, matično delovno telo ga ne podpira. Želi kdo besedo? Predlagatelj? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (11 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Potem je še predlog gospoda Kužnik Rafaela, da se doda nov 21.b člen, matično delovno telo ne podpira tega amandmaja. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (16 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da tudi ta amandma ni sprejet.
Prehajamo k 23. členu. Imamo amandma vlade, podpira ga matično delovno telo. Želi kdo razpravo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje 23. člen. Se opravičujem, v celoti se je spremenil ta člen, ni potrebno glasovati o njem.
Prehajamo na 24. člen. Imamo amandma vlade, ki ga podpira matično delovno telo. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo k glasovanju. Ugotavljamo sklepčnost! Gospodje poslanci, glasujemo! Ugotavljamo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Gre za cel člen, ni treba glasovati o njem. Prehajamo na 25. člen. Imamo dva amandmaja, in sicer vlade in pa odbora. Amandma vlade matično delovno telo ne podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost1 (49 prisotnih.)
Kdo je za 1. amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je 1. amandma sprejet.
Drugi je brezpredmeten in člen se je s tem tudi spremenil.
Imamo amandma za nov 25.a člen, ki ga je vložil Rafael Kužnik. Matično delovno telo ga podpira. Želi kdo razpravljati? (Nihče.) Ugotavljamo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma za novi 25.a člen sprejet.
Prehajamo na 26. člen. Imamo amandma vlade, ki ga matično delovno telo podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Ugotavljamo sklepčnost za glasovanje. (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet in s tem tudi spremenjeni 26. člen.
Imamo amandma za novi 26.a člen, ki ga je vložil Rafael Kužnik, podpira ga matično delovno telo. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je novi 26.a člen sprejet.
Prehajamo k 27. členu. Imamo amandma Vlade Republike Slovenije, ki ga podpira matično delovno telo pod št. 1. Pod 2 imamo predlog Rafaela Kužnika, ki ga matično delovno telo ne podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotavljamo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za 1. amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Glasujemo o drugem amandmaju. Je pa brezpredmeten, ker je prvi sprejet. Dajem na glasovanje 27. člen kot celoto. Se opravičujem, je v celoti spremenjen, ne bomo o njem glasovali. Torej je v celoti spremenjen.
Prehajamo k 28. členu. Imamo dva amandmaja in sicer poslanske skupine Socialdemokratske stranke, matično delovno telo ga ne podpira, in pa drugega, vlade, ki ga matično delovno telo podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (20 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Glasujemo o amandmaju pod številko dva. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem celotni 28. člen. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je 28. člen sprejet.
Prehajamo k 30. členu. Imamo amandma vlade, ki ga matično delovno telo podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 30. člen. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 30. člen sprejet.
Imamo amandma za novi 30.a člen, Socialdemokratske stranke Slovenije z datumom 4.6., s prvopodpisanim Francem Jazbecem. Želi kdo razpravljati o tem? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (24 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo k 31. členu, amandma vlade, ki ga matično delovno telo podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. Dajem na glasovanje colotni člen 31. Ugotavljamo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen 31. sprejet. K členu 32. imamo amandma vlade, ki ga matično delovno telo podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. Dajem na glasovanje celotni člen 32. Ugotavljamo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen 32. sprejet.
Prehajamo k 33. členu, imamo amandma vlade republike Slovenije, podpira ga matično delovno telo. Želi kdo besedo? Gospod Baškovič, izvolite.
MILAN BAŠKOVIČ: Hvala lepa. Jaz bi rad samo na nekaj opozoril, namreč gre za amandma s katerim naj bi sklad republike Slovenije za razvoj preimenoval v Slovensko razvojno družbeno in to v celem tem členu v obeh odstavkih se to pojavi štirikrat, ta naziv.
Vse je problem kako se obnašati v tem primeru, ko imamo paralelno oba zakona v proceduri in ko se celo zaporedje obrnilo ker je bil ta zakon o razvojni družbi predviden na začetku dnevnega reda, kaže pa da bo spet kasneje, če bo spet kasneje kot pa ta zakon.
In če se to zgodi, seveda čisto pravno normativno ne moremo že predpostavljati ta naziv in to družbo v tem zakonu. Tako da bi bilo verjetno bolj varno, da se v to ne spuščamo, da pustimo tekst kakršen je, ki še obravnava sklad kot institucijo, ki trenutno obstoja in deluje, da ne bi slučajno to je tudi teoretično možnost vendar je - da bi ta zakon bil sprejet, oni pa eventualno ne. Mislim, treba je z temi stvarmi ves čas računati in na nekaj kar še ni sprejeto in veljavno se ne da pisati zakona.
Stvar pa ni problematična tudi če pustimo tako kot je bilo, da teh amandmajev ne sprejemamo, namreč ker je pa v onem zakonu o Slovenski razvojni družbi varovalka v prehodnih določbah, ki pravi, da je Slovenska razvojna družba pravni naslednik sklada in da prevzame vse njegove pravice in obveznosti, ki jih ima iz raznih naslovov. Tako, če je to sprejeto prej ali pa kakor koli že, nič ne moti, ker je to tam rešeno. Posebno če bo on zakon sprejet za tem, kot sedaj kaže, in tudi kasneje ali bosta oba hkrati uveljavljena in nadaljnje je tudi to vprašanje.
Lahko se kaj zaplete z kakšnim vetom ali kaj podobnega, zato bi bilo res bolj varno, da ne spreminjamo teh nazivov. Stvar je taka kot je. V onem zakonu je to pokrito. Če bi pa za vsak slučaj hoteli to še bolj jasno v tem zakonu izpeljati, bi se pa lahko na koncu dodala ena prehodna pojasnjevalna določba, kjer bi rekli, da naloge in tako naprej, obveznosti sklada, določene v 33. členu opravlja sklad dokler, ali pa preidejo na drugi organ, če bi to zakon... in tako naprej. Lahko bi to predvideli, da se to lahko potem prenese na eventualni drugi organ, ampak ni potrebe. Dalo pa bi se, saj pravim, tudi adekvatno nekaj domisliti, da bi ta prehod bil potem tudi nakazan za bodočo situacijo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod podsekretar Pogačnik.
MARJAN POGAČNIK: Vlada umika ta amandma.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Amandma je umaknjen, o njem ne glasujemo. Če gremo naprej, je vse umaknjeno, razen amandmaja k členu 34, ki ga je vložila vlada. Matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
S tem se je tudi člen spremenil in o njem ne bomo več glasovali. Opravili smo razpravo.
Prehajamo na obravnavo preostalih členov, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in dajem na glasovanje preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (54 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih. Glasovati moramo še o naslovu zakona. Ali želi kdo razpravljati o naslovu zakona? Ivan Božič, prosim.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, iz mojih življenjskih izkušenj zadnjih osmih let, ker nismo sprejeli 19.a dopolnila in 30.a. Bil sem na sodiščih, dobili smo tožbe proti firmam, ko so trije gospodje imeli vsak tri firme, bili obsojeni, pa nismo mogli nič dobiti za les, ki so ga prodali, preprodali naprej, ne bom glasoval za naslov tega zakona. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo? Če ne, zaključujem razpravo in na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Izglasovali smo zakon po členih in naslov zakona. Smo v tretji obravnavi. Imamo kakšen amandma, ga kdo želi vložiti? Vlada?
MARJAN POGAČNIK: Napovedujem amandma k 26.a členu, ki je bil sprejet v drugi obravnavi na predlog poslanca, gospoda Kužnika. V bistvu gre za tekst, ki mislim, da ga še ni pred vami, da ne bi potem dvakrat hodil. Skratka gre za omejitev, kdo ne more biti kupec v okviru stečajnega postopka. Vlada predlaga, da se razširi še na člane uprave in nadzornega sveta, ker gre tudi za osebe, ki imajo precejšen vpliv na poslovne odločitve in v zadnjem odstavku, pravzaprav treba je opredeliti postopek, kako se bo to dejstvo, bodisi sorodstva ali tega statusa dokazovalo in vlada predlaga pač, da bi to dokazoval potencialni kupec, bodisi z javno listino, ki bi jo izdal državni organ ali s potrdilom, overjenim pri notarju. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prekinjamo to točko, da dobimo amandmaje na mizo.
Prehajamo na 17. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O ZAGOTOVITVI SREDSTEV ZA DELNO OBNOVO UNIČENIH IN POŠKODOVANIH ODSEKOV MAGISTRALNIH, REGIONALNIH IN LOKALNIH CEST V LETU 1997, HITRI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Državni sekretar, Žare Pregelj, prosim.
ŽARKO PREGELJ: Hvala za besedo, predsedujoči. Dovolite, da vas najprej vse lepo pozdravim in v nekaj besedah predstavim zakon, ki ga predlaga vlada po hitrem postopku. Zakon je interventnega značaja z osnovnim namenom zagotoviti tista dodatna potrebna sredstva za najnujnejše sanacije v zimi poškodovanih cest. Tak zakon je bil že lani sprejet in v okviru lanske sanacije je žal ostalo še kar precej, ocenjujemo, da približno 200 kilometrov huje poškodovanih, preko 500 pa dokaj poškodovanih cestišč, ki jih je potrebno obnoviti, sicer bo nadaljnja škoda, ki bi v primeru, da ostanejo v takšnem stanju kakršnem so, skokovito narasla in v bodočih letih bistveno obremenila redna proračunska sredstva. Zavedati se moramo, da gre za poškodbe, ki so posledice, sicer delovanja slabih zimskih razmer, toda hkrati tudi posledice slabe in nepopolne gradnje v minulih desetletjih. Večinoma gre za ceste, stare preko 20 let in je taka obnova v bistvu potrebna tudi s tega razloga. Seveda so v seznamu, ki ga je direkcija za ceste že pripravila taka cestišča, ki dobesedno bodo v naslednjih mesecih ali pa v naslednjem letu razpadla in bi prišlo do hujših poškodb spodnjih, nosilnih ustrojev teh cest. Sama dilema, zakaj uporabiti tak instrumet v tem obdobju je več ali manj znana, gre pa za obdobje začasnega financiranja, predvsem pa gre za dejstvo, da je vzdrževanje takih cest oziroma obnovo nujno možno izvesti samo v poletnem času. V kolikor bi čakali na proračun, ki žal letos enormno zaostaja in se lotili teh posegov šele v jesenskem času, bi prav gotovo svoje naloge ne opravili. Zavedati se moramo, da gre za posege, ki so v večini primerov preplastitve, to so asfaltiranja in taki posegi se morajo opraviti v obdobju toplega vremena. V kolikor se ne opravijo in se opravijo v slabših vremenskih razmerah, so taki posegi nestrokovni, s tem pa tudi neracionalna poraba javnih sredstev. Na podlagi teh osnovnih ugotovitev, smo se na ministrstvu in potem na vladi odločili, da Državnemu zboru predlagamo interventni zakon. Ta zakon naj bi zagotovil približno 4 milijarde sredstev, ki bodo kasneje prikazana v proračunu. Ta sredstva naj bi se v polovici, to je v višini 2 milijard namenila za najnujnejše obnove na magistralnem in regionalnem, državnem cestnem omrežju, 2 milijardi pa naj bi se namenili občinam za nujne investicije, torej za tiste posege, ki sicer po Zakonu o lokalni samoupravi oziroma o financiranju lokalnih skupnosti, je možno dati z državnega proračuna, jih pa sistemsko žal država ne daje. Dejstvo, da občine ta denar nujno potrebujejo, so znana. In posledice, ki bi jih uspeli sanirati oziroma odpraviti, bodo verjetno ugodne oziroma bomo preprečili nadaljne težave na lokalnem omrežju. Seveda gre pri teh posegih večinoma za sanacijo plazov, torej tistih hudih posegov, ki jih običajna lokalna skupnost z rednimi sredstvi ne more sanirati. Tako naj bi del teh sredstev v višini 300 milijonov tolarjev bil porabljen za sanacijo plazov, torej na tistih področjih oziroma na tistih primerih, ko so ceste na teh plazovih oziroma, ki so bili nekje mogoče tudi povzročeni s samo postavitvijo ceste v preteklosti v tak prostor. Kot sem že omenil, naj bi se ta sredstva prikazala v rednem proračunu, tista iz državnih sredstev na postavkah direkcije republike Slovenije za ceste, tista za lokalne ceste pa na postavki ministrstva za finance v okviru dopolnilnih sredstev občinam.
Skupaj z matičnim odborom je predlagatelj sooblikoval amandmaje tako, da se z vsemi amandmaji, ki so dani na ta zakon, čeprav ima samo 5. členov, je skoraj toliko tudi amandmajev, se vlada strinja, gre pač za usklajevanje določenih dikcij in jaz ne vem še za rešitve, tako da v globalnem pogledu te amandmaji vsebine zakona ne spreminjajo.
Upam, da bo sam zakon sprejemljiv in da ga bo tudi državni zbor na koncu sprejel, kar se tiče pa odsekov, ki bi jih obnovili s pomočjo teh sredstev, bo v rokih kot bodo v zakonih sprejeti, tudi pripravljen spisek teh odsekov, direkcija jih je že pripravila. Že prej sem omenil, da gre za 700 km poškodovanih cest, letos računamo, da bi iz teh sredstev obnovili nadaljnjih 100 do 120 km, odvisno kakšne cene bomo lahko dosegli na razpisih, in da se bo ta spisek najbolj uničenih cest lahko bistveno zmanjšal.
Kar se tiče porabe na občinski ravni imamo tudi pripravljene kriterije, ki so upoštevali obremenitev posameznih lokalnih cest po znanih podatkih. To so podatki predvsem iz javnega transporta, oziroma podatki, ki se dajo nekako oceniti in količniki, ki upoštevajo bogastvo posamezne občine, torej občina, ki dobi več sredstev iz državnega proračuna iz finančne izravnave ima tudi pač možnost dobiti nekaj več sredstev za te nujne investicije, ker to pomeni, da ima sama premalo lastnih sredstev.
O vseh teh odločitvah bo seveda na podlagi rešitev iz zakona odločala vlada, na predlog ministrstva za promet in ministrstva za okolje in prostor, tako da bo ob predlogih, ki so jih že občine poslale, možno v zelo kratkem času po predlogih iz amandmajev in naj bo to približno roku mesecu dni, že priti do razpisov in začeti ta denar uporabljati, oziroma ta zakon bo dejansko osnova, da se bodo lahko nekateri postopki, ki sicer že tečejo, speljali do konca in dela odala in tudi popravila v najbolj primernem času v tekočem letu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala gospod državni sekretar! Predlog zakona je obravnaval tudi Odbor za ifrastrokturo in okolje, kot matično delovno telo. Želi predsednik besedo? Prosim, gospod Presečnik.
JAKOB PRESEČNIK: Gospod podpredsednik, kolegice in kolegi! Ker je gospod Pregelj podrobno obrazložil postopek sprejemanja oziroma obravnave tega predloga zakona na našemu odboru, ga seveda ga tukaj ne bi ponavljal in samo preberem ta sklep. Sklep ki je bil formiran po obravnavni na parih sejah našega odbora in sicer da Odbor za infrastrukturo in okolje državnemu zboru predlaga, da predlog zakona o zagotovitvi sredstev za delo in obnovo uničenih in poškodovanih odsekov magistralnih, regionalnih in lokalnih cest v letu 1997, skupaj s predlaganimi amandmaji in predlaganimi dodatnimi sklepi, obravnava in sprejme po hitrem postopku.
Poleg tega je odbor pripravil predlog dodatnih sklepov za sprejem v Državnem zboru, in sicer, to so predlogi sklepov na strani 6, to je:
Prvič. Državni zbor Republike Slovenije poziva Vlado Republike Slovenije, da v predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 1997 upošteva, posebej obrazloži in predstavi ukrepe za obnovo odsekov magistralnih in regionalnih cest, ki se bodo izvajali s sredstvi po tem zakonu.
Drugič. Državni zbor nadalje poziva Vlado Republiko Slovenije, da mu do 30. oktobra tega leta posreduje poročilo o izvršitvi ukrepov po zakonu o zagotovitvi sredstev za obnovo v zimi 1996-97 uničenih in poškodovanih odsekov magistralnih, regionalnih in lokalnih cest.
In pa tretjič. Državni zbor Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da v izogib interventnim zakonom pripravi ustrezne sistemske rešitve z možnostjo uporabe virov za takojšnjo izvedbo najnujnejših ukrepov, v skladu z določbami zakona o javnih cestah, s tem pa tudi ukrepov v okviru sredstev za zagotovljeno porabo občinam, ko gre za občinske ceste. Ob tem Državni zbor vlado poziva, da pospeši pripravo primerne informacijske baze podatkov tudi za te ceste.
Poleg tega je odbor pripravil tudi nekatere oziroma sprejel tudi nekatere sklepe, s katerimi zaradi vsebinske povezave s predlaganimi amandmaji v okviru poročila k predlogu tega zakona seznanja tudi Državni zbor. Torej, te sklepe imamo napisane na strani 2 poročila. In sicer, štirje sklepi:
Prvič. Odbor za infrastrukturo in okolje predlaga Vladi Republike Slovenije, da pri določitvi meril in kriterijev za opredelitev uničenih in poškodovanih odsekov magistralnih in regionalnih cest, upošteva poleg stopnje poškodovanosti tudi ogroženost prometne varnosti, podatke o prometnih obremenitvah in pomen ceste za javni potniški promet.
Drugič. Odbor za infrastrukturo in okolje poziva Ministrstvo za promet in zveze, da v roku 45 dni posreduje analizo trenutnega stanja cestnega omrežja in strokovna izhodišča, merila in kriterije, ki bodo predstavljali osnovo za pripravo nacionalnega programa vzdrževanja in obnove državnih cest. Ob tem naj bodo predstavljene možne sistemske rešitve in ukrepi za obdobje do končnega oblikovanja in sprejetja tega nacionalnega programa.
Tretjič. Odbor za infrastrukturo in okolje poziva Ministrstvo za okolje in prostor, da mu v roku 30 dni posreduje celovito informacijo o stanju vseh vrst plazov na območju Republike Slovenije.
In četrtič. Odbor za infrastrukturo in okolje priporoča Vladi Republike Slovenije, da ne glede na opredeljene formalne roke v tem zakonu stori vse potrebno, da bi se postopki za zagotovitev pogojev za pričetek izvajanja predvidenih ukrepov na cestnem omrežju in saniranju usadov in plazov pričeli čimprej. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod predsednik. Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Gospod Hvalica, poslanska skupina Socialdemokratske stranke.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani, pred seboj imamo zakon, ki ga bomo, seveda, vsi podprli, ker o tem ne dvomim, razen mogoče koga tu iz Ljubljane, ki stanuje 200 metrov od tu, pa še tisti se občasno vozi po naših cestah, ki so takšne, kakršne so. Jaz bi rad opozoril na nekaj, kar je sicer z amandmajem k 3. členu delno urejeno. Gre za tretji odstavek 3. člena, ki pravi: "Uničene in poškodovane odseke magistralnih in regionalnih cest ter sredstva za njihovo obnovo določi Vlada Republike Slovenije na predlog Ministrstva za promet in zveze." Potem pa pravi v amandmaju, ker, jasno, manjkajo tu kriteriji: "Merila in kriterije za opredelitev uničenih in poškodovanih odsekov magistralnih in regionalnih cest ter za določitev", tu malo šepa stavčna zveza, "določi Vlada Republike Slovenije v roku 15 dni po uveljavitvi tega zakona." Za kaj gre? Ta merila in kriteriji bodo lahko čisto v redu, ampak ne bodo regijsko razporejena. Sem prepričan, da kar se tiče cest, so čisto vse regije več ali manj na istem. Zadnje čase lahko rečem, da sem Slovenijo prekrižaril po dolgem in počez in sem ugotovil, da je povsod isto stanje. Torej, jaz bi za to bolj, ne vem, koliko se da to spremeniti, ker je to zelo relativno, če bodo pokazali neki kriteriji, da gre v neko regijo, v nek predel Slovenije, da mora iti več, bo pač tako, ampak vseeno bi apeliral na državnega sekretarja, ki je bil kot prejšnji predsednik odbora tu silno pravičen in kritičen, da bo tudi tokrat v vlogi državnega sekretarja ta isti in da bodo regije približno dobile glede na to koliko imajo poškodovane ceste. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še vodje poslanskih skupin. Prosim, gospod Jerič, poslanska skupina LDS.
MIRAN JERIČ: Hvala za besedo, gospod predsedujoči. Spoštovane poslanke in poslanci, poslanska skupina Liberalne demokracije Slovenije bo seveda podprla sprejem zakona o zagotovitvi sredstev za delno obnovo uničenih in poškodovanih odsekov magistralnih, regionalnih in pa lokalnih cest v letu 1997. Po našem mnenju bo s tem zakonom ustvarjena tako pravna kot seveda tudi materialna podlaga za sanacijo najnujnejših poškodb tako na magistralnem, regionalnem in seveda na občinskem cestnem omrežju. Poslanska skupina Liberalne demokracije Slovenije bo podprla tudi vseh pet amandmajev, ki jih je predlagal Odbor za infrastrukturo in okolje. To je amandma k samemu naslovu zakona, ker po našem mnenju je naslov zakona potrebno spremeniti, ker s tem bolj eksplicitno poudarimo interventnost tega zakona in pa seveda, da gre za sanacijo poškodb, ki so nastale v zimi v letu 1996/97.
Podprli bomo tudi amandmaje k 2. členu in k 3. členu. K 2. členu predvsem iz razloga, ker se bolj eksplicitno poudari namen porabe 300 milijonov tolarjev, ki naj bi se po tem zakonu uporabil za sanacijo plazov. S tem amandmajem je doseženo to, da se bodo sanirali tisti plazovi, ki ogrožajo, bom rekel varnost prometa na tako imenovanih občinskih cestah. Z amandmajem k 30. členu so bolj jasno opredeljeni kriteriji in merila in pa roki, kdo določi, bom rekel, program sanacij poškodovanih cestnih prometnic in pa seveda v kakšnem roku. Prav tako bomo podprli vse dodatne sklepe Odbora za infrastrukturo in okolje. Hvala za besedo.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Presečnik, poslanska skupina Slovenske ljudske stranke.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala za besedo, kolegice in kolegi. Samo to, da v imenu poslanske skupine sporočim, da bo poslanska skupina Slovenske ljudske stranke podprla ta predlog zakona.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? (Ne želijo.) Gospod Veber, se opravičujem, poslanska skupina Združene liste.
JANKO VEBER: Hvala za besedo. V imenu poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov bi seveda tudi rad povedal, da podpiramo ta zakon. V razpravi, ki je bila v odboru, pa tudi sicer, smo se zavzemali za to, da bi bilo to sistemsko rešeno, da bi dejansko taka sredstva bila vedno na razpolago - kljub temu, da proračun ni sprejet - v tistem momentu, ko jih pač najbolj potrebujemo in da dosežemo tisto racionalnost, na katero je pravzaprav tudi že državni sekretar opozoril. Bi pa rad opozoril še na eno zadevo, katero je mogoče nekoliko manj izpostavil tudi sam sekretar v razpravah, ki smo jih imeli v odboru. Je že prav, da se pri lokalnih cestah razporedi denar glede na prometno obremenitev oziroma gostoto prometa. Žal pa so tudi predeli Slovenije, ki se s prometom niso srečevali zaradi takšnih ali drugačnih razlogov, je pa tam izredno težek tovorni promet. In seveda bi predlagal, da pri teh kriterijih upoštevajo tudi težo vozil, ki peljejo po teh cestah, kajti te povzročajo izredno velike poškodbe, mislim, da celo večje, kot so denimo zaradi gostote prometa. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Dajem besedo poslankam in poslancem. Še poslanska skupina DeSUS. Izvoli. Zoran Lešnik.
ZORAN LEŠNIK: Spoštovani podpredsednik, poslanke in poslanci! Jaz se strinjam s tistim delom predgovornikov, ki pravijo, da je denar potreben, da ga je zmeraj premalo za ceste, zato so ceste takšne, kakršne so, da si nemalokrat ne zaslužijo imena cesta, ampak kaj drugega, sama jama, ali kakorkoli že. In s tega stališča je seveda potrebno ta zakon podpreti. Vendar pa se mi zdi, da bi morali ob tem vendarle nekatere stvari razčistiti. Če vemo, da potrebujemo 4 milijarde, in to okrogli znesek, potem smo nekako do tega zneska morali priti. Prišli smo verjetno na osnovi nekih izračunov, da za ta odsek rabimo toliko, za tisti odsek toliko, za ta plaz toliko, za tisti toliko in tako naprej. Zakaj to ni k temu zraven priloženo. Jaz mislim, da bi vendarle bili bolj čisti računi, če bi to bilo, ker bi poslanci vedeli, kje se bo kaj delalo, ali se bo ta denar, če zdaj rečem pošteno razdelil, ali pa se bo razdelil tudi kje kaj malo pod mizo ali kako drugače, po kakšnih vezah.
Druga stvar, ki jo je pa sicer državni sekretar nekoliko že obrazložil, pa vam moram reči, me moti to. Enkrat odjuga uničuje ceste, drugič zmrzal, kar je sicer resnica, vendar je pa vendarle vprašanje, ali je bila lani točno odjuga tista, ki je to uničila in, ali je letos, ker kaj dosti več kot minus 19 ni bilo, ali je res zmrzal to tako uničila ali pa so že ceste nekaj časa v tako slabem stanju. Veste, tu sta dva različna poročevalca, eden od lani, eden od letos, ampak vsebina tega je pa enaka. Zato mislim, da bi bilo boljše, da si nalijemo čistega vina, pa da tudi Ministrstvo za promet in zveze pride pred nas z enimi takimi čistimi računi, pa pove, to in to bomo popravili, to in to toliko stane, če želimo to popraviti, moramo za to toliko nameniti. Ker proračun še ni sprejet, je razumljivo, da je pač treba ta denar nekako zagotoviti, čeprav je res, da bi tudi po teh dvanajstinah, ker če je lani bilo skorajda 3 milijarde porabljenega, potem bi se pač letos tudi lahko iz tega naslova, tako da bi na tipko stisnil z, bi rekel bolj nekako čisto vestjo, če bi bilo bolj čisto napisano in povedano, zlasti pa, če bi zraven bil razrez, ki pa baje med nekaterimi poslanskimi skupinami baje kroži. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Miroslav Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Za razliko od predgovornika mislim, da ta znesek ni bil na tak način določen, pač pa, da so verjetno ugotovili, koliko denarja bi lahko nekje napraskali na različne načine in so enostavno po skavtsko ali pa po taborniško, kakor hočete, ugotovili, da je to 4 milijarde. Zdaj, če baje kroži, jaz sem prepričan, da kroži, ampak čudim se, da ga nimate tudi vi v DeSUS-u, ker ste vladna stranka, ker ponavadi kroži kaj takega med vladnimi strankami. Tudi zakon je tako napisan. Poglejte, nesmiselno bi bilo govoriti proti temu zakonu ali kakorkoli se sploh oglašati pri tem zakonu, ker je - iz dveh razlogov najmanj. S prvega razloga, ker so vladne stranke rekle, da ga podpirajo, potem je jasno, da je sprejeto - ne vem, zakaj bi opozicijska stranka bila proti temu, da se zagotavlja denar za potrebne stvari in te stvari so potrebne. Mene moti druga stvar. Mislim, da je ta zakon potreben zaradi tega, ker nimamo proračuna. Noben drug razlog ni. Če bi bil proračun in vse to, kar se dogaja, z vsemi temi cestami se ne dogaja zato, ker je samo letos odjuga, pa letos zmrzal, pa ne vem kaj, to je vsako leto in vse te ceste so zanič. Dobro, zdaj bo lahko kdo rekel, kaj govoriš, vaš minister je bil do zdaj, vse to drži. To ne spremeni dejstva, da so ceste zanič, ampak dejstvo je edino to, ki je novo v tem trenutku, da ni proračuna. Če bi bil proračun, bi to vse moralo biti, tako za tista, ki se zagotavlja na državnem nivoju, kot za tista sredstva, ki se zagotavljajo preko finančne izravnave občinam. Samo, ko bo proračun, bo spet isti problem. Za finančno izravnavo bo premalo denarja, zato ne bo šlo dovolj denarja v občine in občine spet ne bodo mogle tega delati, verjetno tudi ne bo dovolj denarja na državnem nivoju, državne ceste popravljati in bo spet isti šmorn kakor je zdaj. To je ena stvar. In zato me zanima, dejansko ta relacija, tudi, ker ostalo govorite, vsi prihodki in odhodki morajo biti v proračunu. Zdaj ne vem, kako je ta zakon vezan na to določbo, tukaj naj povedo finančni strokovnjaki, ki se na to razumejo. Tudi ne vem, kako je ta zadeva vpeta v zakon o začasnem, neustavni zakon o začasnem financiranju. To je v bistvu spet en zakon o začasnem financiranju samo enega segmenta.
Drugo se mi postavlja vprašanje, na kakšen način je možno - mislim, da to sploh ni možno. Poglejte, vsa sredstva - to je zdaj razvidno predvsem iz poročila in amandmaja matičnega delovnega telesa - vsa sredstva se bodo zagotovila iz sredstev, ki se zagotavljajo in zbirajo po zakonu o zagotovitvi namenskih sredstev za gradnjo avtocestnega omrežja - namenskih sredstev! Ja, kolikor se jaz spoznam na pravo, če se nekaj zbira točno za določen namen in je to z zakonom opredeljeno, potem se ne more uporabiti za drug namen. Če ti v vsakdanjem življenju, čeprav je verjetno dostikrat drugače, vendar v vsakdanjem življenju, če dobiš pri banki kredit za točno določen namen, ga moraš uporabiti za tisti namen; če ga ne uporabiš, ti takoj poberejo denar nazaj. Ali pa če je teh sredstev za gradnjo avtocestnega omrežja preveč, če je preveč, potem bi verjetno bilo potrebno, ali pa če bo program drugačen zdaj, spremeniti zakon o zagotovitvi namenskih sredstev za gradnjo avtocestnega omrežja in znižati tisti odstotek, ki se tam predvideva, koliko se teh sredstev nabira. Ampak ne! Izgleda, da bo držalo tisto, kar sem prej prebral iz ene knjige, ki govori o teoriji države in ki opredeljuje, kje je demokracija in kje je ni.
Zanimivo je tudi to, in to pač spet povem pri tem, gre za hitri postopek. Glede na to, da se z državnim sekretarjem poznava iz prejšnjega mandata, sem prepričan, da če bi on bil še naprej v prejšnji funkciji, ta zakon - da bi tako hitro šel skozi proceduro v tem Državnem zboru, ampak dobro, zdaj je na drugi strani; njegova dolžnost je, da to stvar čim hitreje spravi skozi. Ampak spet se je pokazalo to, da je moralo matično delovno telo vrsto amandmajev pripraviti na zakon, ki je bil prinešen v parlament, kar pomeni, da je tudi to pot, tudi pri tem zakonu parlament ena čisto navadna redakcijska komisija, ki vladne slabo pripravljene predloge popravlja, in ker ima pač ta vlada še zmeraj dovolj močno večino, pač lahko to parlament dela. Ampak to ni več parlament. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prosim, besedo imate poslanke in poslanci. Če ni, zaključujem splošno razpravo. Se opravičujem!
MIROSLAV MOZETIČ: Torej jaz nimam dosti velikega upanja, ampak ravno zaradi tega, ker je bil moj prijatelj, kolega, toliko siten v prejšnjem mandatu, ga dejansko sprašujem, kakšno je razmerje do proračuna in pa kakšno je razmerje in ali je možno in ali je prav, da s takim interventnim zakonom spreminjamo zakon o zagotovitvi namenskih sredstev za gradnjo avtocestnega omrežja? Samo pojasnilo bi rad dobil in zagotovilo, da je vse to O.K., da je vse to v redu, in potem bom tudi jaz glasoval, ker je normalno, saj ceste je treba popravljati. Ampak rad bi vedel, pri čem sem oziroma kako te stvari stojijo.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod državni sekretar.
ŽARKO PREGELJ: Spoštovani! Dovolite mi, da poskušam odgovoriti na postavljena vprašanja in šel bi kar po vrsti, kot so bila zastavljena.
Najprej pobuda - mislim, da je neke vrste pobuda gospoda Iva Hvalice, da bi poskrbel, da bodo ta sredstva razdeljena pravično in tudi enakomerno po vseh regijah oziroma po prometnih smereh. Osnova za seznam, ki ga je pripravila Direkcija za ceste, je strokovni upravni organ v sestavi Ministrstva za promet in zveze in ta seznam zaenkrat, ki je, ki že obstaja, saj je v resnici cela knjiga. Vseh teh 700 km je notri napisanih in tudi poslikanih, obstaja izvleček iz tega seznama teh 140 najbolj prizadetih kilometrov in od teh 140 jih bo verjetno vsaj polovica lahko letos obnovljena. Ta seznam je narejen na podlagi ugotovitev cestnih podjetij kot vzdrževalcev tega državnega premoženja, ki so nastale na podlagi točnih strokovnih ocen, ki se delajo na podlagi določenih kriterijev. Ti kriteriji so strokovni. Gre za oceno poškodbe, za oceno obsega poškodbe, globine itd. Od te ocene je potem odvisno, kakšen ukrep se uporabi. Že v okviru rednega vzdrževanja imamo nekaj takih ukrepov, kot so krpanje, manjše površinske prevleke, nova plast, odstranitev, zamenjava neke plasti na manjšem delu; kadar gre za večje dolžine od nekaj 100 m do več kilometrov, govorimo o popravilu oziroma o obnovi. O obnovi govorimo takrat, kadar v celoti zamenjamo eno od osnovnih sestavin ceste, osnovnih plasti, v tem primeru zgolj vozno gornjo plast, se pravi površinsko plast. Včasih je to lahko samo nekaj centimetrov za dosego pravilne drsnosti, kajti v tem primeru gre za zagotavljanje prometne varnosti. V tem primeru, kot jih obravnava ta interventni zakon, je za poškodbe uničenih zgornjih plasti. Žal, pri teh uničenih zgornjih plasteh so običajno, vsaj deloma, že uničene tudi spodnje osnovne konstrukcije, ponekod celo posteljica. V takem primeru je treba opraviti rekonstrukcijo. Za te namene ta sredstva niso namenjena, ker jih ni dovolj in tudi, ker se jih lahko naredi na podlagi proračunske odločitve zbora. Tisto so namreč investicije, za katere je treba pripraviti investicijske programe, opraviti razpis za oddajo del in jih potem izvesti. Za te posege, ki bodo namenjeni iz tega zakona, se oddajo dela večinoma, sicer ravno tako na razpisu, toda gre za manjše vsote, ki se opravijo na določenih površinah in jih je možno opraviti brez posebne gradbene dokumentacije. Gre večinoma za priglasitev del, ker se opravijo izključno v sami trasi obstoječe ceste. Ne gre za nobene širitve, nobenih korenitih posegov, nobena zemeljska dela, ampak izključno obnovitvena dela objekta zato, da lahko nadalje služi svojemu namenu in zato, da se zaustavi nadaljnje propadanje in s tem bistveno večje - trikrat, štirikrat, petkrat večje stroške pri rekonstrukciji.
To je kar se tiče strokovne razporeditve. Seveda se pa zdaj pojavi vprašanje, kaj narediti takrat, kadar imamo stotine kilometrov enako hudo poškodovanih - beri uničenih - cestišč. Takrat je treba uporabiti kriterij, ki se mu reče prometna obremenitev ceste oziroma pomen te ceste. Tista cesta, ki ima večjo prometno obremenitev, ima seveda prednost, kajti z obnovo, z posodobitvijo te ceste naredimo neko dobrobit večjemu številu uporabnikov. Seveda, če ima pa nek kraj edino eno samo državno cesto, ki ga povezuje z ostalimi kraji v državi ali celo s svetom, če lahko tako rečemo, potem ima ta cesta večji pomeni kot je pa njena prometna obremenitev. Žal, moram dati prav gospodu Hvalici, da so v preteklosti take ceste večkrat zaostajale. Enostavno se je reklo, nimate prometa, niste opravičeni, ne dobite denarja, ne bo se pri vas obnovilo, boste počakali ugodne čase. Upam, da bomo uspeli in to bo jasno vidno in na podlagi sklepov matičnega odbora, ki jih bo verjetno zbor podprl, tudi predloženo zboru, kako bomo ta sredstva razporedili. Torej, merila in kriteriji obstajajo, so strokovni, naša naloga bo samo, da bomo iz te kopice uničenih cest izbrali res najbolj poškodovane in najbolj upravičene. To mislimo narediti popolnoma odgovorno, in upam, da bomo uspeli in da pri teh sredstvih ne bo prihajalo do nobenih zlorab. Mislim, da tudi lansko leto ni prišlo, kajti že podatek, da se je naredilo za petino več kilometrov kot se je prvotno načrtovalo, pove dovolj. Koliko se bo letos, je pa, žal odvisno od podatka, ki se mu reče cena asfalta. Asfalt se je zaradi očitnega monopolnega položaja nekaterih subjektov začel nenormalno dvigati. Cena asfalta se je začela dvigovati in bo očitno potreben nek določen sistemski ukrep, da se bo ta cena asfalta na trgu uravnala in da ne bo prihajalo do monopolnega določanja. Žal je pri sedanji organizaciji slovenske gradbene operative tako, da če se nekaj zmenijo trije veliki in še trije malo manjši, to velja. Kako bomo presekali ta problem, bo odvisno, kako bomo gospodarili v naslednjih letih s cestami v tem smislu kot ga danes predstavljamo. Celotna problematika je pa povezana tudi z oddajo del pri gradnji avtocest. Tematika je izredno široka in se je ne da obravnavati v zgolj ozkem segmentu, toda čutil sem dolžnost, da vas opozorim tudi na to dimenzijo. Mi se problema zavedamo in ga tudi rešujemo v prvi vrsti na podlagi novih podzakonskih aktov, ki sledijo zakonu o javnih cestah, ki je stopil to nedeljo v veljavo in v roku, ki je z zakonom določen, bodo ti podzakonski akti pripravljeni. Eden prvih je ravno vzdrževanje in oddaja del za redno vzdrževanje in obnovo. Tako, da osebno menim, da se bo s sistemsko in sistematičo ureditivijo teh problemov tudi to vprašanje lahko uspešno reševalo. Vsekakor, če zaključim odgovor gospodu Hvalici, trudil se bom, da bodo ti odseki regionalno čimbolj enakovredno razporejeni, torej, če gre za enakovredne poškodbe. Če pač neko področje nima takih poškodb, nekaj takih področij je, so zelo redka sicer, mislim, da jih damo lahko na eno samo roko, potem pač teh sredstev ne bodo dobila. Drugače pa vsi, ki so upravičeni in imajo pač možnost, da se jim nekako izboljšajo komunikacijske povezave, imajo pač pravico in mi bomo to upoštevali in tudi naredili tak spisek.
Kar se tiče pa postavitve celotnega zakona v proračun in tukaj bi zdaj želel odgovoriti predvsem gospodu Mozetiču, pa tudi, mislim da gospodu Lešniku. Gre za postavitev tega zakona v sistem javnih financ, se pravi v proračun, v proračunsko leto. Priznam, ta zakon je ministrstvo predlagalo samo zato, ker v okviru zakona o začasnem financiranju tega prvega ni bilo možno reševati in zato, ker proračun še ni sprejet. V kolikor bi bil proračun sprejet, bi te probleme reševali v okviru rednega proračuna, kajti ta spisek, ki sem ga prej omenil, tako in tako obstaja, nastaja stalno, redno vsako leto v okviru izvajanja nalog izrednega proračunskega financiranja. Denar, namenjen za obnovo se giblje od 6 do 8 milijard v vseh inačicah proračuna in predstavlja približno tretjino sredstev, ki jih direkcija naj bi porabila v tem letu. Ostale deleže predstavljajo tretjino redno vzdrževanje, tukaj gre za košnjo trave, pa pluženje snega, kar preostane, naj bi šlo približno v višini 6 milijard za nove investicije in večje rekonstrukcije, kar je pod vprašajem, če bomo morali omejevati sredstva, potem jih bomo tukaj, kajti gre za tisto, kar še ni, nikakor pa ne bomo omejevali na tistem, kar je in je treba redno vzdrževati in imeti v vitalnem stanju. Tako da je vzrok, da smo se odločili predlagati tak zakon, dejansko tak kot žal v tem letu je, ni proračuna. Ker ni proračuna in v okviru začasnega financiranja premalo sredstev, poudariti moram, da je predvidenih za te namene v proračunu 3 milijarde in pol. Za prvo polletje porabljenih je bilo približno, ne, približno, v prvih treh mesecih milijardo 200, kasneje še približno milijarda, enostavno velik del teh sredstev je bil porabljen že lansko leto. Za nova dela, ki jih je treba letos razpisati in oddati, enostavno nismo imeli več proračunske podlage. Tudi v tistih dodatnih 1,6 milijarde za investicije, poudarjam, tisto je bilo za investicije, to so rekonstrukcije, ne obnove, nismo mogli najti neke podlage, da bi lahko ta problem korektno rešili. Poleg tega bi poudaril, da je tisti denar iz začasnega financiranja namenjen izključno za sanacijo predora in za nekaj nujnih projektov, ki niso bili že obravnavani v prejšnjih letih, so pa medtem nastali zaradi pač narave, ki taka je na našem ozemlju, da nam vsake toliko kakšen plaz kje spusti dol, tako da je v bistvu namen tega zakona, kot sem že prej poudaril v uvodu, rešiti gradbeno sezono, kajti mi z vsem denarjem, ki ga bomo dobili jeseni s sprejetjem proračuna, ne bomo mogli nič narediti in bo praktično realizacija izredno slaba, ker se določena dela, kot sem omenil, v slabem vremenu ne smejo delati, sicer se dela nestrokovno s tem pa tudi potratno in se krši zakon o racionalni porabi finančnih sredstev. Tukaj mislim ne na zakon z takim imenom, ampak v bistvu na zakonitost, ki jo nadzoruje računsko sodišče.
Tako, da je ta odločitev jasna v to smo bili primorani. Kar se pa tiče vira, bi pa poudaril, da smo ta vir uporabili za to ker se predvidevajo na postavki za avtoceste, torej namenskih sredstvih iz zakona o bencinskem tolarju, viški priliva zaradi naknadnih podražitev bencinskih derivatov, oziroma naftnih derivatov. Ocenjen je bil ta višek na 4 milijarde in zato smo se odločili za 4 milijarde in te 4 milijarde niso posledica seštevka stroškov, ki jih bomo imeli z obnovitvami, ampak to je tisti kup denarja v okviru katerega se lahko nekaj naredi, ker sedaj v tem trenutku bi bil neporabljen na postavki DARS-a za avtoceste. Avotcestni program bo večino sredstev potreboval jeseni, oziroma lahko sedaj v tem obdobju koristi del kreditov, ki jih ima odobrene in jih tudi lahko uporablja na odsekih, ki so trenutno v gradnji.
Šlo je v bistvu za reševanje določene proračunske stabilnosti in hkrati za reševanje kot sem prej omenil pač narave dela, ki ga ta sektor, ki ga vodim pokriva.
Torej ne gre za nobeno zlorabo zakona o financiranju avtocest, se pravi iz zakona o bencinskem tolarju, gre za nek računski višek, ki v tem trenutku nastaja na državnem, na podračunu za avtoceste in mi bi ga s tem nekako zajeli, dejansko se bodo posledice za proračun čutile šele jeseni. Tako da v resnici bodo vse te zadeve urejene z sprejemom proračuna in tudi v dikciji amandmajev, kot tudi predloga zakona je jasno, da se morajo ta sredstva vključit v skupen seštevek sredstev, ki jih prejme Direkcije republika Slovenija za ceste. Tako da ne gre za nobeno ob proračunsko porabo, vse bo prikazano v proračunu, tako kot tudi lanska sredstva predstavljena na posebni postavki v okviru direkcije za ceste.
Letos bo samo ta razlika, da se bodo na direkciji prikazala samo tista sredstva, ki bodo šla za državne ceste, tisto kar bo šlo pa za občine se bo prikazovalo na postavkah ministrstva za finance iz proračunske izravnave.
Tako, da osebno menim, da je bil ta zakon usklajen z finančnimi strokovnjaki v okviru ministrstva za finance, da bo tudi nekje proračunsko korektno rešen, dan celotnemu nadzoru, ki se v okviru pač tako parlamenta kot tudi računskega sodišča izvaja nad javnimi sredstvi, da pa seveda to ni neka lepa rešitev, ki bi bila primerna za naslednja leta, posebnosti takih situacij ne želim in bi želel, da bomo uspeli v okviru vlade pravočasno pripraviti proračun za naslednje leto in s tem vse te probleme pravočasno reševati.
Upam, da sem bil dovolj izčrpen v pojasnilih, če pa bo treba sem še vedno na voljo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala! Kolegice in kolegi! Gospod Mozetič se opravičujem.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Jaz se že držim tistega navodila, ki vam ga bomo iz poslovniške komisije poslali, da se vmes ne prijavljamo glasno, ampak samo da dvignemo roko. Ampak, ker tega še niste dobili, tako da... Poglejte, zdaj smo - jaz sem pomirjen, tako da bom samo za hec eno stvar. Če bi bil gospod državni sekretar še zmeraj poslanec, tako kot je bil v prejšnjem mandatu, bi zdaj prišel zelo vehementno in zelo z visokim glasom sem gor, pa bi rekel, da je že vse to res, nujno je potrebno, vse je vendar proračun, ustava, in v ustavi lepo piše: vsi prihodki in vsi izdatki morajo biti v proračunu, in to je tudi državni sekretar priznal, da bo jeseni, ko bo - ali pa pozimi ali pa do konca leta, ko bo proračun prišel v parlament, bodo tudi vse te stvari notri urejene. Vendar, ker bo že toliko porabe, bo verjetno takrat ali pa že prej pri kom drugem določena stvar odrezana ali pa bo proračun tako visok in bo takrat spet Državni zbor odgovoren. Zanimivo je bilo pa to, da je zdaj tudi pri svojih razlagah povedal, odkod številka 4 milijarde. Tako, da 4 milijarde ni iz tega, ker bi bilo treba 4 milijarde, ampak potrebnih je verjetno dvakrat več ali pa trikrat več, vendar ugotovilo se je, da se pač nabira, kar sem predpostavljal, na računu iz naslova zakona o zagotovitvi namenskih sredstev za gradnjo avtocestnega omrežja, preveč, recimo "preveč" v navednicah, denarja, in to naj bi bilo 4 milijarde. To je zdaj teh 4 milijarde. Ampak jaz še zmeraj mislim, da - morda je to gospodarno, vendar mislim, da ni zakonito. Če se določena sredstva nabirajo strogo namensko, potem mislim, da bi bilo potrebno spremeniti tisti zakon, ki govori o namenu, ne pa da se uporabljajo iz naslova, ker je to gospodarno, bom rekel protizakonito za druge namene.
Samo to kot opozorilo, sicer pa bom jaz zakon podprl. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Če ne, zaključujem splošno razpravo.
Ker smo dobili na pet členov štiri amandmaje, torej amandmaje k štirim členom, ne bomo glasovali o členih, h katerim bi morali - ni vložen amandma, ampak kar prehajamo na amandmaje. Imate jih v poročilu odbora z datumom 29.5.
Začenjamo z amandmajem na 1. člen. Predlaga ga odbor, vlada ga podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet in s tem tudi 1. člen, ker je v celoti spremenjen.
Prehajamo na 2. člen. Želi kdo razpravljati o njem? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (51 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet in s tem tudi 2. člen.
3. člen. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 3. člen sprejet.
Prehajamo k 4. členu. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma in 4. člen sprejet.
Dajem v razpravo še 5. člen, na katerega ni bil vložen amandma. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Dajem na glasovanje 5. člen. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 5. člen sprejet.
Spreminjamo tudi naslov zakona, ki je prav tako amandmiran. Glasil bi se: "Predlog zakona o zagotovitvi sredstev za obnovo v zimi 1996/97 uničenih in poškodovanih odsekov magistralnih, regionalnih in lokalnih cest". Želi kdo besedo? Prosim, gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala za besedo. Brez skrbi, bom zelo kratek. Jaz sem jasno za zakon, samo formulacija se mi zdi, da ni dobra. Prvo je bilo v letu 1997, zdaj je to v zimi 1996/97. Jaz bom pa povedal, da pri nas se je pa začela zima že sredi oktobra lansko leto, cel november je bil sneg in se bojim, da se bi zgodilo to, kot se mi je v prejšnji funkciji, ko je šlo za elementar, pa so rekli, to pa ni bilo takrat in zato ne dobiš sredstev. Zato bi rad, da bi bil tale pojem razumljen kot zimske razmere in ne koledarsko. Bojim se samo tega, da bi se kdo držal koledarsko zime in potem bi pomenilo, da bi lahko marsikakšen del pri nas, so tudi vasi čez 1.100 metrov visoko, da bi lahko ti kraji izpadli.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Veber.
JANKO VEBER: No, pri naslovu zakona dejansko sploh ne gre za letnico, kdaj so te škode nastajale. Gre za odpravo, po mojem mnenju največjega elementarja v tej državi, to je nesprejetje državnega proračuna in tako bi se tudi dejansko moral glasiti zakon, torej odprava posledic nesprejetja proračuna za leto 1997.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. Saj niti ne gre za naslov. Jaz ne vem, zakaj je tako dolg naslov. Dobro bi bilo, če bi se enkrat o naslovih zakonov pogovarjali, kakšni so naslovi. Ampak jaz ob naslovu opozarjam na 1. člen. In to, kar je kolega Demšar opozoril, je lahko sporno. V 1. členu piše, s tem zakonom se določa način, itd., itd., v zimi 1996-97. Zima je pa samo koledarsko opredeljena, druge zime ni. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo? (Ne.) Potem ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (51 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Prehajamo na tretjo obravnavo. Izglasovali smo zakon po členih in tudi naslov zakona. Imamo kakšen amandma? Želi kdo vložiti kakšen amandma? (Ne želi.)
Na glasovanje potem dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (53 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog zakona sprejet.
S tem zaključujem - se opravičujem! Imamo še predloge odbora. Imamo tri dodatne sklepe, dobili ste jih v poročilu z datumom 29.5. Predlagam, da glasujemo o vseh treh naenkrat. Se strinjate? Prav.
Potem dajem na glasovanje vse tri sklepe, ki smo jih dobili še od odbora z datumom 29.5. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (54 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo tudi dodatne sklepe sprejeli.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
In se vračamo na 16. TOČKO DNEVNEGA REDA. Dobili smo pregled - dobili smo amandma vlade k predlogu zakona o spremembah zakona o stečaju, ki ga je predlagala vlada. Želi kdo besedo? Proceduralno? Prosim.
PAVEL RUPAR: Torej, jaz bi prosil glede na to, da ima naša poslanska skupina ob 19.00 uri druge obveznosti, če bi lahko vzeli 35 minut odmora oziroma prekinili z današnjim zasedanjem. Smo pa tudi že dokaj utrujeni, ker nekateri smo že od 8.00 ure tukaj. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Rupar, ali lahko nekaj prosim? Pet minut rabimo samo, da ta zakon končamo - pet minut samo rabimo!
PAVEL RUPAR: Ali boste potem prekinili?
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Ja, bomo, ja.
PAVEL RUPAR: Potem umikam predlog.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Miroslav Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala za besedo. Prosim, da se v čistopis da predlog sklepa. Predlagam sklep, da se tudi temu zakonu, ker so bili spremenjeni vsi členi in tudi vsebinsko je zakon drugačen od tistega, kar je bilo predloženo. Predlagam, da se pripravi čistopis.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Škoda, da ni bilo predloga, ko smo končali drugo obravnavo. Predlog gospoda Mozetiča dajem na glasovanje. Se strinjate, da to odložimo in da dobimo čistopis in šele takrat odločamo dokončno o tem zakonu - zakon o stečaju? Ugotavljamo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (17 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Gospod Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala. Verjamem, da vladne stranke vse to dobro poznajo, vendar preden bom glasoval o zakonu, ki je v celoti spremenjen, ga hočem še malo preštudirati in zato v imenu poslanske skupine, ki bo ta zakon preštudirala in se posvetovala, prosim za 30 minut odmora.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice in kolegi, glede na željeni čas, predlagam, da danes zaključimo. Nadaljujemo jutri ob 14.00 uri.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 11. JUNIJA 1997 OB 18.28 URI.)