Sejo je vodil Andrej Gerenčer, podpredsednik Državnega zbora. Seja se je začela ob 10.10 uri.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice in kolegi poslanci! Prosim, zasedite svoja mesta, da bomo začeli z nadaljevanjem. Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 6. seje Državnega zbora Republike Slovenije. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Alojz Peterle, Jožef Košir, Maksimiljan Lavrinc in Ciril Pucko do 11. ure. Prosim, da ugotovimo sklepčnost v dvorani. (63 prisotnih.) Tako je zbor sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem povabil predstavnike Vlade Republike Slovenije ter vse lepo pozdravljam.
Današnje nadaljevanje 6. seje bomo pričeli z obravnavo 39. točke dnevnega reda - volitve in imenovanja, zatem bomo prešli na obravnavo prekinjene 40. točke dnevnega reda - vprašanja in pobude poslank in poslancev. V okviru te točke bomo opravili tudi razpravo o odgovorih vlade na poslansko vprašanje poslanca Ferija Horvata in 10-ih sopodpisnikov v zvezi s politiko skladnejšega regionalnega razvoja Slovenije.
Nato bomo prešli na obravnavo o uskladitvenem amandmaju k 23. točki dnevnega reda - predlogu zakona o odškodnini svojcem padlih v vojni za Slovenijo in trajnim invalidom vojne za Slovenijo ter potem na obravnavo 25. točke dnevnega reda - predloga zakon o spremembah zakona o delavcih v državnih organih ter po dnevnem redu dalje.
Kot sem včeraj napovedal, bomo današnje zasedanje zaključili ob 14. uri.
Proceduralno, gospod Zmago Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Lep pozdrav vsem skupaj. Opravičil bi se poslanskemu kolegu gospodu Tonetu Anderliču za mojo včerajšnjo izjavo, ki ni bila na mestu. (Aplavz.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Torej, v parlamentu se marsikaj spreminja.
Prehajamo na 39. TOČKO DNEVNEGA REDA - VOLITVE IN IMENOVANJA. K tej točki sem povabil predlagatelje oziroma njihove predstavnike in jih lepo pozdravljam. Predloge posameznih predlagateljev ter predloge in mnenja Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve ste prejeli. Zbor bo pod to točko dnevnega reda obravnaval predloge Sodnega sveta, in sicer 12 predlogov odlokov o izvolitvi v sodniško funkcijo, ter predloge Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, in sicer naslednje predloge odlokov: o razrešitvi člana in imenovanje članice Nadzornega odbora RTV Slovenija, o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi Komisije Državnega zbora Republike Slovenije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi Komisije Državnega zbora Republike Slovenije za nadzor lastninskega preoblikovanja in privatizacije, o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi Odbora Državnega zbora Republike Slovenije za gospodarstvo, o spremembi odloka o sestavi iz izvolitvi Odbora Državnega zbora Republike Slovenije za finance in monetarno politiko, o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi Odbora Državnega zbora Republike Slovenije za znanost in tehnologijo, o imenovanju članov Nadzornega odbora Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi Mandatno-imunitetne komisije Državnega zbora Republike Slovenije, o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi Komisije Državnega zbora Republike Slovenije za peticije, o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi Komisije Državnega zbora Republike Slovenije za vprašanja invalidov, o spremembi in dopolnitvi odloka o sestavi in izvolitvi Komisije Državnega zbora Republike Slovenije za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb, o spremembi in dopolnitvi odloka o sestavi in izvolitvi Odbora Državnega zbora Republike Slovenije za nadzor proračuna in drugih javnih financ in o razrešitvi sodnika porotnika Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani. Potem, predlog guvernerja Banke Slovenije, in sicer za imenovanje viceguvernerja Banke Slovenije.
Gradivo ste prejeli s sklicem ter na klop dne 22. in 23. julija 1997.
Prehajamo na obravnavo in sklepanje o posameznih predlogih.
Prvo. Predlogi Sodnega sveta o izvolitvi v sodniško funkcijo. Sodni svet predlaga, da Državni zbor izvoli v sodniško funkcijo na naslednja sodniška mesta: gospo Ireno Šik Zabukovec na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Piranu, gospo Majo Baškovič na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Brežicah, gospo Katarino Marolt Kuret na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Grosupljem, gospoda Aleksandra Karakaša na sodniško mesto okrajnega sodnika na Okrajnem sodišču v Mariboru, gospoda Vedrana Brkana na sodniško mesto okrajnega sodnika na Okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici, gospo Nevenko Đebi na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Mariboru, gospoda Pavla Dolenca na sodniško mesto vrhovnega sodnika na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije, gospo Meri Mikac na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Kopru, gospo Marijo Breznik na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Krškem, gospoda Zvonimirja Aranðelovića na sodniško mesto okrajnega sodnika na Okrajnem sodišču v Slovenj Gradcu, gospo Maro Moravek na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Celju in gospo Marjano Topolovec Dolinšek na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Celju. Želi predstavnik Sodnega sveta besedo? (Ne.) Predloge je obravnavala Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve in zboru predložila poročila ter predloge odlokov. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne.) Želi predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve besedo? (Ne.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisnih prijav k razpravi nimamo. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in prehajam na glasovanje o posameznih predlogih.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Irene Šik Zabukovec na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Piranu. Ugotovimo sklepčnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Maje Baškovič na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Brežicah. Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Katarine Marolt Kuret na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Grosupljem. Ugotovimo sklepčnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za? (56 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospoda Aleksandra Karakaša na sodniško mesto okrajnega sodnika na Okrajnem sodišču v Mariboru. Ugotovimo sklepčnost! (66 poslancev.)
Kdo je za? (51 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.) Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospoda Vedrana Brkana na sodniško mesto okrajnega sodnika na Okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici. Ugotovimo sklepčnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Nevenke Đebi na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Mariboru. Ugotavljamo sklepčnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospoda Pavla Dolenca na sodniško mesto vrhovnega sodnika na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Ugotavljamo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Meri Mikac na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Kopru. Ugotovimo sklepčnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za? (53 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Marije Breznik na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Krškem. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospoda Zvonimirja Aranðelovića, na sodniško mesto okrajnega sodnika na Okrajnem sodišču v Slovenj Gradcu. Ugotovimo sklepčnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (9 poslancev.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Mare Moravek na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Celju. Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Marjane Topolovec Dolinšek na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Celju. Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (51 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na odločanje o razrešitvi člana in imenovanje članice Nadzornega odbora RTV Slovenije. Predlog odloka je v obravnavo zboru predložila Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Dajem besedo poslankam in poslancem. Želi kdo besedo? Pisnih prijav tudi nismo dobili. Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog odloka o razrešitvi člana in imenovanju članice Nadzornega odbora RTV Slovenija. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na odločanje o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Predlog odloka je v obravnavo zboru predložila Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Čeprav je to čista formalnost, bom povedal, da bom glasoval za svojo razrešitev v KVIAZ-u. Iz KVIAZ-a sem odstopil iz protesta, iz protesta zaradi ravnanja KVIAZ-a, ko je bilo nam treba popolnoma logično in upravičeno dati mesto nadzora nad proračunom. To je bila moja protestna gesta. Seveda pa ta protest z moje strani in s strani moje, naše poslanske skupine še ni končan. Mi bomo zaradi tega še nadalje selektivno obstruirali, da bi spomnili javnost od časa do časa na to, kar se je takrat zgodilo. Torej, danes me razrešite, sicer pa formalno od tistega dne nisem več šel na sejo KVIAZ-a. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? (Ne.) Ugotovimo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (49 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na odločanje o predlogu odloka o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi Komisije za nadzor lastninskega preoblikovanja in privatizacije. Predlog odloka je obravnavala naša komisija. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisnih prijav nimam. Želi kdo besedo? (Ne.) Zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog odloka o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi Komisije za nadzor lastninskega preoblikovanja in privatizacije. Ugotovimo sklepčnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na odločanje o predlogu odloka o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi Odbora za gospodarstvo. Prav tako je to obravnavala komisija in predlagala zboru svojo odločitev. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisnih prijav nimam. Želi kdo besedo? Ker ne želi nihče razpravljati, razpravo zaključujem in dajem na glasovanje predlog odloka o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi Odbora za gospodarstvo. Ugotovimo sklepčnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (52 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na odločanje o predlogu odloka o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi Odbora za finance in monetarno politiko. Predlog je obravnavala in zboru predložila Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Želi poročevalec besedo? (Ne želi.) Želi predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve besedo? (Ne želi.) Želijo predstavniki poslanskih skupin besedo? (Ne želijo.) Dajem besedo poslankam in poslancem. Pisnih prijav nimam. Želi kdo besedo? Ker ne želi nihče razpravljati, razpravo zaključujem in dajem na glasovanje predlog odloka o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi Odbora za finance in monetarno politiko. Ugotovimo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (53 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na odločanje o predlogu odloka o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi Odbora za znanost in tehnologijo. Predlog odloka je v obravnavo zboru predložila Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve besedo? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisnih prijav nimam. Želi kdo besedo? (Nihče.) Ker ne želi nihče razpravljati, razpravo zaključujem in dajem na glasovaje predlog odloka o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi Odbora za znanost in tehnologijo. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (49 poslancev.) Je kdo proti?
(Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na odločanje o imenovanju članov Nadzornega odbora Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Predlog odloka je v obravnavo predložila Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Želi besedo poročevalec? (Ne.) Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne.) Pisnih prijav nimam. Želi kdo besedo od poslank in poslancev? Gospod Veber.
JANKO VEBER: Hvala. Želel bi obvestiti oziroma opozoriti Državni zbor na dejstvo, da mora Nadzorni odbor Sklada stavbnih zemljišč vsako leto posredovati Državnemu zboru poročilo. To se prav gotovo ni zgodilo za leto 1995 niti ne za leto 1996, verjetno pa tudi poročila od same ustanovitve naprej Državni zbor od Nadzornega odbora ni imel na razpolago. Če danes izvolimo nov Nadzorni odbor, ta prav gotovo ne bo prevzel odgovornosti za ta leta nazaj in s tem prevzamemo odgovornost na sebe. Mislim, da nam to ni niti potrebno niti ne smemo tega prevzeti, zato predlagam, da Nadzornega odbora ne potrdimo, dokler ne dobimo poročil za leti 1995 in 1996 od obstoječega Nadzornega odbora. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Veber, gre za Nadzorni odbor Sklada kmetijskih zemljišč, to sem mislil, ne stanovanjskega sklada oziroma stavbnih zemljišč.
JANKO VEBER: Sigurno gre za Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov oziroma Nadzorni odbor tega sklada, podobno je pa v svojem poročilu napisal tudi Nadzorni odbor Sklada stavbnih zemljišč, ki ni hotel prevzeti odgovornosti za obdobje, ko ni bil imenovan, torej za obdobje za nazaj, ko ni bil Nadzorni odbor Sklada stavbnih zemljišč potrjen. To je že v poročilu enega od nadzornih odborov, na novo imenovanega, ki ni hotel prevzeti odgovornosti za nazaj, tako da tukaj pa je neka identiteta z obema skladoma.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi kdo besedo? Gospod Presečnik.
JAKOB PRESEČNIK: Da bodo besede gospoda Vebra korektno zapisane - Nadzornega odbora Stavbnih zemljišč ni, ampak mislim, da je mislil Nadzorni odbor Stanovanjskega sklada Republike Slovenije.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Mi pa zdaj odločamo o kmetijskem skladu. Želi še kdo besedo? (Ne.) Zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog odloka o imenovanju članov Nadzornega odbora Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Ugotavljamo sklepčnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (17 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na odločanje o predlogu odloka o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi Mandatno-imunitetne komisije. Predlog odloka je v obravnavo zboru predložila Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Želi poročevalec besedo? (Ne.) Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisnih prijav nimam. Želi kdo besedo? (Nihče.) Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog odloka o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi Mandatno-imunitetne komisije. Ugotovimo sklepčnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za? (61 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na odločanje o predlogu odloka o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi Komisije za peticije. Predlog odloka je v obravnavo zboru predložila Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Želi besedo predstavnik komisije? (Ne želi.) Predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Dajem besedo poslankam in poslancem? Pisnih prijav nimam. Želi kdo besedo? (Nihče.) Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog odloka o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi Komisije za peticije. Ugotavljamo sklepčnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (55 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na odločanje o odloku o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi Komisije za vprašanja invalidov. Prav tako smo ta predlog dobili s strani Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Želi predstavnik komisije besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisnih prijav nimam. Želi kdo razpravljati? (Nihče.) Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog odloka o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi Komisije za vprašanja invalidov. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (56 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na odločanje o predlogu odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o sestavi in izvolitvi Komisije za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb. Predlog odloka je v obravnavo predložila zboru Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Želi poročevalec besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Dajem besedo poslankam in poslancem. Pisnih prijav nimam. Želi kdo besedo? (Nihče.) Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o sestavi in izvolitvi Komisije za nadzor na delom varnostnih in obveščevalnih služb. Ugotavljamo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na odločanje o odloku o spremembi in dopolnitvi odloka o sestavi in izvolitvi Odbora za nadzor proračuna in drugih javnih financ. Predlogk odloka je v obravnavo zboru predložila Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve besedo? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Dajem besedo poslankam in poslancem. Pisnih prijav nimam. Želi kdo besedo? (Ne.) Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog odloka o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi Odbora za nadzor proračuna in drugih javnih financ. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na odločanje o predlogu odloka o razrešitvi sodnika porotnika Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani. Predlog odloka o razrešitvi gospoda Borisa Sladiča s funkcije sodnika porotnika Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani je v obravnavo zboru predložila Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve besedo? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Dajem besedo poslankam in poslancem. Pisnih prijav nimam. Želi kdo besedo? Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog odloka o razrešitvi gospoda Borisa Sladiča s funkcije sodnika porotnika Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani. Ugotovimo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
Prehajamo na odločanje o predlogu guvernerja Banke Slovenije za imenovanje viceguvernerja Banke Slovenije. Guverner Banke Slovenije je Državnemu zboru predložil predlog za imenovanje magistra Janeza Košaka za viceguvernerja Banke Slovenije za dobo šestih let. Želi predlagatelj besedo? (Ne želi.) Predlog je obravnavala Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve in zboru predložila poročilo ter predlog odloka. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve besedo? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Dajem besedo poslankam in poslancem. Prosim, gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala lepa. Spoštovani! Jaz dela magistra Košaka v vsej celoti ne poznam. Poznam pa dobro njegov odnos do protizakonitih odlivov kapitala v tujino, ki jih v preteklosti ni bilo malo. Namreč, v vseh obravnavah poročil o ugotovitvah revidiranja lastninskega preoblikovanja nekdanje SDK je imel izrazito negativen odnos do tega, da bi do nezakonitih odlivov kapitala iz Slovenije sploh prihajalo. Pri tem avtomatsko ni upošteval dejstva, da so ti odlivi ugotovljeni v revizijskih poročilih, ki so javna listina, in da ugotovitve teh poročil držijo, dokler jih nasprotna stranka ne ovrže na sodišču.
Drugo njegovo stališče, ki je bilo tudi na vseh sestankih jasno in nedvoumno, pa je bilo, da je bil proti kakršnikoli spremembi zakonodaje, ki bi to protizakonito odlivanje kapitala preprečevala, in da je bil proti kakršnikoli spremembi zakonodaje, ki bi omogočala revidiranje podružnic domačih podjetij v tujini, kar bi omogočalo osvetliti tudi to plat medalje oziroma kar bi omogočalo ugotavljati, koliko je pa sploh bilo odlitega kapitala v tujino. Zato ne morem zaupati temu, kar piše v obrazložitvi k njegovemu imenovanju, in sicer ne morem verjeti, da bo uspešno prispeval k poslovanju Banke Slovenije, še manj pa, da bo zagovarjal interese Slovenije v pogajanjih z Londonskim klubom pri ureditvi starega deviznega dolga in pa pri urejanju dolga v okviru Pariškega kluba. Zato bom glasoval proti, pozivam pa tudi druge, da ne glasujejo za.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? Dr. Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Imam samo proceduralno. Poslanke in poslanci! Če želimo kakovostno odločati, moramo na takšne ugovore dobiti proti odgovor predlagateljev, potem bomo lažje odločali.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Besedo dajem gospodu guvernerju Banke Slovenije, dr. Arharju.
DR. FRANCE ARHAR: Hvala, gospod predsednik. Dame in gospodje! Dovolite mi, da samo na kratko pojasnim vprašanje oziroma odgovor na vprašanje, ki ga je dal gospod Špiletič, oziroma točneje povedano, na mnenje. Poslanci prejšnjega sklica Državnega zbora se najverjetneje spominjate debate v tem parlamentu, ki je bila povezana v zvezi s spremembo zakona o deviznem poslovanju s tujino, predvsem pa vprašanja, kakšne kompetence ima Centralna banka pri spremljanju kapitalskih transferjev s tujino. Ves čas je Slovenija imela ustrezno zakonodajo, tudi bivša država Jugoslavija je imela ustrezno zakonodajo, in kompetence Centralne banke v tej zvezi so bile vedno jasne. Mi smo pri novelaciji te zakonodaje zelo jasno poudarili, kateri podatki se lahko posredujejo širši javnosti, kateri se posredujejo za konkretne subjekte in kje so omejitve pri posredovanju teh podatkov. Nikdar ni bila Banka Slovenije, in tudi ne v osebi kolega viceguvernerja mag. Košaka, proti kakršnemukoli ugotavljanju kaznivih dejanj v zvezi s tovrstnimi transferji. Vedno smo tudi povedali naslednje. Če govorimo o naših entitetah v tujini, o različnih oblikah podjetij v tujini, da so to na eni strani entitete, ki so v lasti slovenskih podjetij, na drugi strani pa so to tuje pravne osebe, kajti po mednarodnem privatnem pravu so to tuje pravne osebe, tako, kot so entitete tujih lastnikov v Sloveniji slovenske pravne osebe. Zato za njihovo kontrolo poslovanja na kraju samem velja domicilna zakonodaja.
Skratka, hočem reči tudi to, v povezavi z drugo navedbo, kar zadeva pogajanja v Londonskem klubu. Namreč, pogajanja v Londonskem klubu, kot ve en del parlamenta, in mislim tudi slovenska javnost, so bila uspešno končana. Tako da Slovenija je prva bivša republika v bivši državi, ki je uspešno končala dejansko ta pogajanja. Lahko bi rekel, da je to prvi in zaenkrat edini prispevek k razreševanju problemov z bivšo državo in tujimi upniki. Tako da nadaljevanja teh pogajanj ni. Pogajanja v okviru Pariškega kluba vodi vlada, vodi Ministrstvo za finance, tudi ta je vodila, Centralna banka je dala svoj prispevek po strokovni plati k tem pogajanjem. Pri pogajanjih z Londonskim klubom sem bil ves čas prisoten tudi sam.
Predlagal bi, če so konkretne kritike in konkretne zamerke proti viceguvernerju Košaku v zvezi z njegovimi osebnimi stališči, potem bi prosil, da se te specificirajo. Če so pa konkretne zamerke proti delu Centralne banke, njenega sveta, bi pa tudi prosil, da se te evidentirajo in da jih potem obravnavamo po proceduri, ki velja za delovanje Centralne banke. Mislim, da je na isti seji Državnega zbora tudi poročilo za delovanje Centralne banke v lanskem letu, skupaj s finančnim načrtom in z bilanco za lansko leto. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod guverner. Gospod Špiletič, replika.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Spoštovani! V celoti stojim za mnenjem, ki sem ga podal v zvezi z delom gospoda mag. Janeza Košaka. Temelji pa na tem, kar sem si zapomnil, ker sem bil pač prisoten na vseh obravnavah Rejčeve komisije. Ne bi želel, da se moje trditve kakorkoli obračajo, tako in drugače. Predlagam naslednje, da preložimo glasovanje o imenovanju viceguvernerja Banke Slovenije na eno od prihodnjih sej. Do takrat bomo imeli možnost pridobiti pisna dokazila oziroma magnetograme z delovnih teles in pa sej Državnega zbora, da bodo vsi poslanci lahko imeli vpogled v to gradivo in da bodo lahko presodili, kdo ima v teh dveh stališčih prav. Je pa tudi dejstvo, če gospod guverner omenja že, kako uspešno je bilo pogajanje s Pariškim klubom. Za mene ni bilo tako uspešno, ker smo od nealociranega dolga bivše Jugoslavije namesto 16,5% plačali skoraj še enkrat več. Tudi o tem se da razpravljati.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? Gospod guverner.
DR. FRANCE ARHAR: Hvala. Ne bi želel tukaj komentirati preteklih dogodkov, tistih, ki so bili sprejeti v obliki zakona, ocenjevati uspešnosti in neuspešnosti. To je ocenjeval pretekli Državni zbor, če govorimo o Londonskem klubu. Še enkrat pa bi rad poudaril, če je bilo v različnih delovnih telesih tega parlamenta kakorkoli izrečeno s strani gospoda Košaka karkoli, kar ni kredibilno, kar vnaša nezaupanje, potem za to ne vem. Vem pa za vse tisto, kar so bila uradna stališča in so uradna stališča Banke Slovenije in njenega sveta. Tako, da bi kljub vsemu prosil Državni zbor, ta parlament, če lahko razpravljate in odločate o predlogu, ki je tukaj pred vami, kajti imenovani viceguverner je tudi član Sveta banke. In, kot veste, v Svetu banke je 11 članov, trenutno jih ima samo 10, ker že skoraj leto dni ni enajstega člana, in za vsako odločitev je potrebna absolutna večina. Nikdar pa seveda se mi ne umikamo kakršnimkoli obrazložitvam in dodatnemu soočenju, če je potrebno. In seveda, v tem primeru bi predlagal, da na tako soočenje pride tudi predlagani kandidat gospod Košak. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Špiletič, tudi bi vas vprašal, ali je vaš predlog predlog poslanske skupine, da odložimo. Prosim, izvolite. Namreč po 73. členu poslovnika - poznate.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Gospod predsedujoči, v imenu poslanske skupine predlagam, da daste moj proceduralni predlog na glasovanje.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dobro. Dajem predlog gospoda Špiletiča... Še preden bom dal na glasovanje, naj se o tem predlogu izjasnijo vodje poslanskih skupin, če želijo, da se imenovanje viceguvernerja Narodne banke Slovenije odloži na eno izmed naslednjih sej. To je predlog poslanske skupine Socialdemokratske stranke. Želijo predstavniki poslanskih skupin besedo? (Ne želijo.) Prehajamo na glasovanje o predlogu gospoda Špiletiča in poslanske skupine, da se predlog imenovanja odloži na eno izmed naslednjih sej. Ugotovimo sklepčnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za predlog? (16 poslancev.) Je kdo proti? (42 poslancev.)
Predlog ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o predlogu guvernerja Banke Slovenije za imenovanje viceguvernerja Banke Slovenije. Želi še kdo besedo? (Ne.) Prehajamo na glasovanje o predlogu odloka o imenovanju magistra Janeza Košaka za viceguvernerja Banke Slovenije za dobo šestih let. Ugotovimo sklepčnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (45 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
S tem zaključujem to točko. Izvolite, proceduralno.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Mislim, da sem prepozno pritisnil tipko pri glasovanju, zato prosim, če lahko ponovimo glasovanje.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prav. Predlagam Državnemu zboru, da glasujemo o tem, da ponovimo glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za predlog gospoda Špiletiča, da ponovimo glasovanje? (50 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog gospoda Špiletiča sprejet.
Prehajamo na glasovanje o predlogu odloka o imenovanju magistra Janeza Košaka za viceguvernerja Banke Slovenije za dobo šestih let. Ugotovimo sklepčnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za predlog odloka? (47 poslancev.) Je kdo proti? (10 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na NADALJEVANJE 40. TOČKE DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA IN POBUDE POSLANK IN POSLANCEV. Pozdravljam predstavnike vlade, ministre, državne sekretarje in vse navzoče. Poslanska vprašanja oziroma pobude bodo po vrsti postavili poslanci, ki tega niso storili na nadaljevanju seje, dne 4. julija 1997, in sicer prvi Samo Bevk, Združena lista socialnih demokratov. Gospod Bevk, izvolite.
SAMO BEVK: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Spoštovani zbor! Dajem naslednjo poslansko pobudo. V Sloveniji je trenutno okrog 3.000 potapljačev, katerih število iz leta v leto narašča. Žal, s to rastjo raste tudi število potapljaških nesreč, med katerimi je vedno več tistih s smrtnih izidom. Tako je edinstveno Divje jezero pri Idriji v dveh letih terjalo že tri žrtve. Še posebej pretresljivo je, da je v sifonu Divjega jezera izginil vrhunski potapljač Benjamin Gorkič, član specialne enote slovenske policije. Za reševanje oziroma iskanje vseh ponesrečenih so bili angažirani najboljši svetovni profesionalni jamski potapljači iz Francije, Švice in Italije, s temi akcijami pa so bili povezani enormno visoki stroški. Pri nas v Sloveniji nimamo urejenega statusa profesionalnih potapljačev, le-ti so tudi izjemno slabo opremljeni.
Zato v zvezi s tem dajem Vladi Republike Slovenije naslednjo pobudo: Da uredi status profesionalnih potapljačev, da sprejme pravilnike in predpise za profesionalno potapljanje, da prizna terapijo s hiperbaričnim kisikom kot zdravstveno dejavnost, da uredi kritje stroškov terapije s hiperbaričnim kisikom, da ustanovi center za usposabljanje profesionalnih potapljačev in inštruktorjev ter na podlagi zgoraj realiziranih predlogov dokončno razišče skrivnosti globine svetovno znanega Divjega jezera pri Idriji.
Poleg prostorskih pogojev je treba zagotoviti ustrezno potapljaško opremo za izvajanje tehničnih potopov, modernizirati ostalo opremo in urediti vse, da se nakupi ustrezna oprema za tehnično potapljanje. Šele s prihodom tujih reševalnih ekip smo v Sloveniji spoznali, kako zahtevno je globinsko jamsko potapljanje in kako slabo smo v Sloveniji opremljeni, usposobljeni in organizirani. Uresničitev teh predlogov bi morala biti še posebej v interesu Ministrstva za obrambo in Ministrstva za notranje zadeve.
Naj na koncu opozorim, da je z obstoječo opremo in usposobljenostjo globinska meja v Sloveniji med 40 in 60 metri. V Ljubljani pa, v posmeh stroki in varnosti, obstaja klub 100, med katerimi je že kar nekaj pokojnih potapljačev. Tako usposobljeni potapljači, kot sem predlagal, bodo lahko koristno sodelovali pri varnostnih, obrambnih in reševalnih akcijah, pri izobraževalnem, raziskovalnem in znanstvenem delu pa tudi v gradbeništvu in industriji.
Poleg tega postavljam še poslansko vprašanje, ki je neposredno povezano z mojo prejšnjo pobudo. To je vprašanje Ministrstvu za zdravstvo oziroma Zdravstvenemu svetu Republike Slovenije, kaj je z vlogo profesorja dr. Igorja Mekjaviča iz Inštituta za barotehnologijo z dne 24. julija 1995 za priznanje dekompresijske terapije v barokomori kot priznane zdravstvene dejavnosti. Dekompresijska terapija je nujna pri vseh globinskih potopih in sestavni del vsakega resnega globinskega potopa ter nujna pri potapljaških nesrečah. Prof.dr. Igor Mekjavič, ki je vrhunski strokovnjak na tem področju, je na lastne stroške v tujini kupil in pripeljal barokomoro v Ljubljano. S pomočjo Ministrstva za znanost in tehnologijo je usposobil laboratorij za baromedicino na Fiziološkem inštitutu Medicinske fakultete. Obstoj laboratorija za baromedicino je trenutno ogrožen predvsem zaradi pomanjkanja finančne podpore in nerazumevanja za baromedicino s strani Ministrstva za zdravstvo. Sprašujem ministrstvo in Vlado Republike Slovenije, kaj bo storila v omenjenem primeru in omogočila vrhunskemu strokovnjaku s področja medicine normalne pogoje dela v domovini. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi kdo besedo? Gospod državni sekretar Žnidarič.
MAG. BORIS ŽNIDARIČ: Hvala. Gospod predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci! Poslanec gospod Bevk je opozoril na resen problem, s katerim se srečujemo na področju zaščite in reševanja. Z njim se moram v celoti strinjati in se strinjamo. Naj povem še to, da se srečujemo tudi z neurejenimi pravili potopa in potapljanja in z veliko nedisciplino in z nekaterimi osebnimi tekmovalnimi nagibi posameznih, sicer urejenih, organiziranih športnih potapljačev. Skratka, problem je poleg tega, kar je gospod poslanec navedel, nekoliko širše narave in na Ministrstvu za obrambo sprejemamo to pobudo, ki jo je poslanec dal in jo bomo proučili. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Besedo dajem gospodu Juriju Malovrhu.
Kolegi poslanci in poslanke, nekako smo dogovorjeni za 3 minute, ampak malo bomo - kakšno minuto - tolerirali, ampak prosim, da se tega držimo.
JURIJ MALOVRH: Hvala, gospod predsedujoči. Moje poslansko vprašanje je že mogoče malce izgubilo tudi ost, glede na to, da se nanaša na Železarno Štore in je tu pred nami zakonodaja in tudi Slovenske železarne so že podvzele določene ukrepe. Vendar bi vseeno rad izpostavil nekaj vprašanj, ki so še vedno aktualna. Za kratko zgodovino bi povedal, da je 10 let nazaj Železarna Štore imela 3.700 zaposlenih, leta 1997 še samo 1.200. Število zaposlenih se je v Slovenskih železarnah zmanjšalo za približno 5.000, od tega v Železarni Štore za 2.400 ali blizu 50% vseh zaposlenih v Slovenskih železarnah. To govorim zaradi tega, ker je imela Občina Šentjur največjo tovarno v sosednji občini, to se pravi v Štorah. V času njenega razcveta je bilo tu 1.200 delavcev, sedaj pa jih je še 400 in "krah" za Štore pomeni tudi katastrofo za našo občino in za celotno Kozjansko. Sprašujem naslednje: Ali vlada od leta 1991, ko je prevzela Slovenske železarne, res ni imela uspešnega managementa, ki bi znal najti programe v Slovenskih železarnah, ki si ne bi konkurirali, ampak je iskala rešitve samo v zmanjšanju števila zaposlenih, čeprav je vrednost dela v toni jekla samo 8%?
Drugo: Ali vlada razmišlja o vlaganju v Železarno Štore? Izdelana sta dva programa posodobitve, in sicer eden z vložkom približno 8 milijonov mark. Ta bi povečala proizvodnjo na prag rentabilnosti, kajti že zdaj je proizvodnja na zaposlenega približno 115.000 mark. In drugo, na 17 milijonov mark, tako bi pa se povečala proizvodnja na približno 198.000 mark na zaposlenega, kar je že nekako povprečje v svetovni proizvodnji.
Če teh vlaganj ne bi bilo, ali vlada razmišlja o prodaji Železarne Štore tujemu kupcu iz Švedske, ki se je že večkrat za nakup zanimal? Tu bi proizvajal nerjavno jeklo in ne bi konkuriral Metalu Ravne ali pa drugim proizvajalcem v sklopu Slovenskih železarn.
Kot četrto, pričakujemo pravično razdelitev dolgov, kajti na območju Železarne Štore se je ustanovila nova firma in po ločitvi od Metala Ravne pričakujemo na našem področju pravično razdelitev dolgov, kajti vodstvo, komerciala in pa računovodstvo je v Ravnah in bi se lahko na ta način vsa izguba prevalila na ramena Železarne Štore. Gospod predsedujoči, ali lahko še?
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Lahko še.
JURIJ MALOVRH: In potem, kako bo vlada ukrepala proti bankam, ki so se sanirale na račun železarn, tu mislim predvsem na celjsko, gorenjsko in pa koroško? Tu bi citiral doktorja Vodopivca, ki je odgovoril na vprašanje novinarja približno tako: "Vsa podjetja v sistemu Slovenskih železarn imajo od 6% do 8% bančnih oziroma finančnih stroškov, dolgoročni pričakovani dobiček iz te proizvodnje pa je od 4% do 6% prihodka, ne vrednosti kapitala." Poudarjam, na svetu gotovo ni podobnega primera kot pri nas, to je, da bi država sanirala banke in na obveznice dala 8%-ne obresti v devizah, nato pa bi se banke iz teh podjetij umaknile. Najmanj, kar bi država in vodstvo Slovenskih železarn ob sprejetju tega zakona morale narediti, je, da bi ta dobiček, ki ga banke dobivajo na račun obveznic za sanacijo, vlagali v železarnah kot dokapitalizacijo in ne kot posojilo.
Drugo vprašanje se potem nanaša na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Slovenske železarne so ustanovile invalidsko podjetje Ekoterm Jesenice, kjer so zaposleni tudi delavci iz Štor. Ta d.o.o. od februarja dalje ne izplačuje plač niti ni prijavila delavcev na Zavod za zaposlovanje, tako da so delavci brez kakršnihkoli prejemkov in tudi pravic. Ker so Slovenske železarne v lasti vlade, sprašujem, kako je mogoče postopati z invalidi v pravni in socialni državi na tako izigravajoč način. Tu imam tudi zraven potrdilo in pa seveda jok matere, ki nima denarja, da bi dala hčerki za malico, ki hodi v 3. letnik srednje šole.
Potem drugo vprašanje, ki se ravno tako nanaša na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, je to, da je ministrstvo poslalo občinam dopis, v katerem ukinja sofinanciranje javnih del. Sprašujem ministrstvo, kako bodo centri za socialno delo, ki sodijo v to ministrstvo, opravljali pomoč starejšim, onemoglim občanom, zlasti še tam, kjer ni domov za ostarele. V naši občini je takšnih vedno okrog 120. To so večinoma mali ljudje, onemogli, zapuščeni, kmetje ter delavci z majhnimi pokojninami.
In nazadnje še ena ugotovitev. Ta velja pa predvsem Ljubljančanom. Mesec evropske kulture v Ljubljani je odmeval tudi na Kozjanskem. Toliko, kot je to stalo, s tem bi se lahko sanirala Železarna Štore. Prireditve v Ljubljani so bile slabo obiskane, pa tudi izvajalci so se pritoževali tu in tam nad slabo organizacijo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi kdo odgovoriti? Gospa državna sekretarka Belopavlovičeva.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Hvala lepa. Glede tistih dveh vprašanj, ki sta bili naslovljeni na Ministrstvo za delo, bi rada odgovorila sledeče.
Glede konkretnega primera invalidskega podjetja, v katerem ne prihaja do izplačevanja plač, moram reči, da bomo zadevo posredovali naprej pristojni inšpekciji za delo, da bo pogledala, kaj se v podjetju dogaja, in bomo posredovali potem ugotovitve te inšpekcije in te ukrepe, ki jih lahko inšpektor izda, v pisni obliki.
V zvezi s tem, da teh delavcev podjetje ni prijavilo na Zavod za zaposlovanje, pa moram povedati sledeče. Dokler so delavci v delovnem razmerju, niso brezposelni in jih ni mogoče prijaviti na Zavod za zaposlovanje. Mi v bodoči zakonodaji, v spremembah zakona o zaposlovanju in v novem zakonu o delovnih razmerjih omogočamo sicer način, da se v teh primerih, ko pač delodajalci ne izpolnjujejo svojih obveznosti, lahko to delovno razmerje razveže s strani delavcev in potem imajo tudi posledično vse pravice na Zavodu za zaposlovanje.
V zvezi z drugim vprašanjem, ki se pa nanaša na ukinjanje javnih del. Moram reči, da se javna dela ne ukinjajo. Res pa je, da se začasno ne razpisujejo neka nova javna dela oziroma novi projekti. Dokler nimamo sprejetega proračuna za letošnje leto, toliko časa novih razpisov ne moremo posredovati naprej. Tečejo pa vsa tista javna dela, vsi tisti projekti, ki so pač časovno bili opredeljeni in katerim se rok še ni iztekel. Vsi tisti projekti pa tečejo še naprej. Mi upamo in imamo tudi namen, ko bodo proračunska sredstva za to zagotovljena v okviru javnih del, spodbujati tudi vsa ta, ki tečejo prek centrov za socialno delo. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Proceduralno, prosim, Peter Lešnik.
PETER LEŠNIK: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Sprašujem vas, če je pri 40. točki dnevnega reda Državnega zbora, vprašanja in pobude poslancev, tudi potrebna sklepčnost Državnega zbora in prosim, da takoj preverite sklepčnost, da vidimo, če nas je več kot 25. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Zbor veljavno odloča, ko smo sklepčni. Prav, bomo preverili sklepčnost. Ugotavljamo sklepčnost! (43 prisotnih.) Bomo še enkrat ponovili. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.) Zbor lahko nadaljuje. Proceduralno, doktor Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! V poslovniku piše, da vprašanje in pobuda ne sme trajati več kot tri minute, tako da ne vidim nobene poslovniške osnove za to, da predsedujoči poziva, da lahko govorijo poslanci tudi dalj. Seveda je vprašanje kulture in je prav, da predsedujoči pusti vsakemu, da zaključi misel, da zaključi stavek, ki ga je začel, ampak pozivati poslance, da lahko govorijo več kot tri minute, je izrecna kršitev poslovnika. In moj proceduralni predlog ni nič drugega, kot da se poslovnik spoštuje, ker ima pač določen smisel. Poslancu ustreza govoriti dalj časa, ampak seveda potem pride na vrsto manj vprašanj, skratka, nek smisel je za to, da je ta poslovnik takšen, kakršen je. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Doktor Ribičič, jaz sem pozval in opozoril na tri minute in sem rekel, da pač prosim, da se tega držimo, ne bom pa prekinjal, če ne bo končal. Prav. Nadaljujemo. Gospod Bevk.
SAMO BEVK: Hvala lepa za besedo. V mojem nastopu sem postavil tudi poslansko vprašanje Ministrstvu za zdravstvo, pa sem pričakoval, gospod predsedujoči, da boste dali tudi besedo predstavniku tega ministrstva. Če ga ni tukaj, bi prosil, da bi glede mojega poslanskega vprašanja v zvezi s priznanjem hiperbarične terapije in vlogo profesorja doktorja Igorja Mekjaviča dobil informacijo vsaj pisno.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Besedo dajem gospodu državnemu sekretarju, ki želi odgovoriti še na vprašanje gospoda Malovrha. Prosim.
DR. BORIS ŠUŠTAR: Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Samo na kratko glede Slovenskih železarn in problematike v Štorah. Predvsem na prvo vprašanje, kako misli država vključiti banke v sanacijo Slovenskih železarn. Moramo povedati, da je s tem, ko je izdala država obveznice, ki pokrivajo izgubo Slovenskih železarn, in s tem nekako sanirala banke, vsekakor rešila en problem, ostal je drug problem, to so Slovenske železarne. Kot veste, se pripravlja in tu v parlamentu bo paket železarskih zakonov, ki je po teži izredno velik in v bistvu namenja tudi precejšnja sredstva sanaciji Slovenskih železarn. Torej, vlada je z vso resnostjo proučila problem Slovenskih železarn in ga tudi dala v proceduro. Torej je morda trditev, da so se sanirale samo banke, morda prvi del zgodbe, drugi del zgodbe je ta, da se pripravlja paket, ki je težak in ki sanira Slovenske železarne.
Kar se tiče samih Štor, je dejstvo, da je poslovanje na lokaciji Štore izredno kritično. Tu so bile razne variante, vi ste predstavili dve varianti. Kot vam je znano, je že pač ustanovljeno tudi podjetje Jeklo Štore, in za to podjetje, za začetek poslovanja, je že odobren kredit v višini 600 milijonov tolarjev v Ministrstvu za gospodarske dejavnosti. Uprava in poslovodna ekipa Jeklo Štore že intenzivno pripravlja poslovni načrt s poudarkom na obdelavi trga, investicij in dviga produktivnosti. Dejstvo je, da se kljub temu pri Slovenskih železarnah izhaja iz koncernskega pristopa, je poseben poudarek tudi tistim delom, kjer je socialni in drugi efekt izredno pereč. Seveda je tu, Štore so pač posebna problematika zaradi združitve, vendar menimo, da bo del tega paketa tudi ustrezno usmerjen v razrešitev problema Štor, predvsem v smislu nadaljevanja poslovanja, dvigovanja produktivnosti in zagotavljanja trgov. Torej, ta razprava vas bo še čakala, vendar v tem kontekstu pač kot koncern sam deluje in država, ki pripravlja te zakone, vsekakor ima v vidiku tudi rešitev tega problema, ki se pa že operativno rešuje. Koncern je pač, kot sem rekel, zagotovil določena sredstva za nadaljevanje tudi na tej lokaciji, ker je tudi strateškega pomena. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Ste zadovoljni, gospod Malovrh? Hvala lepa. Pozivam predstavnike Ministrstva za zdravstvo, če so prisotni, za odgovor na vprašanje gospoda Bevka. Ker ni, izgleda, nikogar, pričakujemo pismen odgovor za gospoda Bevka. Besedo dajem Branku Kelemini.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Spoštovani! Za danes sem sicer pripravil dve vprašanji, ampak, da ne bom kršil poslovnika, ker je že predsednik na to opozoril, bi eno vprašanje prekategoriziral v pismeno, če lahko, in sicer Ministrstvu za delo. Upam, da ga tudi vi tukaj imate, in da boste lahko prisostvovali. Kolikor nimate, ga bom dal. Bi pa postavil vprašanje Ministrstvu za pravosodje in sicer takole. V občini Sevnica, verjetno še tudi kje drugje po Sloveniji, že več mesecev, mislim, da okrog 8, nimamo sodnika za prekrške. Ker so po odločbi Ustavnega sodišča ustavljene vse aktivnosti v zvezi z volitvami novih sodnikov za prekrške, tudi v prihodnosti ni možno pričakovati hitre rešitve in objave razpisa na prosta delovna mesta.
Zaradi takega stanja se zaostanki v postopkih še povečujejo. Vedno več prekrškov pa bo zastaralo. Prav zaradi nastalih sporov, nesoglasij in nerešitev nastale situacije dajemo potuho vsem kršiteljem, da se na tak način izmaknejo kaznovanju. Poleg tega pa država na ta način izgublja tudi prepotrebna finančna sredstva, državljanom kaže svojo nemoč, svetu pa kažemo neučinkovit in neurejen pravni sistem.
Vprašanje: Sprašujem Ministrstvo za pravosodje, kako rešuje nastalo pravno praznino, kako bo začasno in kako trajno pristopilo k primerni rešitvi zadeve in kdaj bo zadeva ustrezno rešena.
To vprašanje sem postavil javno zato, da tudi poslance v Državnem zboru seznanim s situacijo, kakršna vlada v našem pravnem sistemu v Sloveniji. O tem sem že tudi tukaj nekaj govoril. Zadeva je skrajno resna, mogoče se niti tega ne zavedamo, ne samo na tem področju, ampak tudi na drugih področjih. Kjerkoli smo bili zdajle na terenu, tudi z Odborom za gospodarstvo, so prav problemi nespoštovanja oziroma neizvajanja sodne prakse tisti, ki dejansko povzročajo, da ta pravni sistem ne funkcionira tako, kot bi mogel. O tem mogoče ob drugi priliki, celo mogoče bi bilo treba pred tem Državnim zborom odpreti širšo razpravo v zvezi s tem vprašanjem.
Jaz sem se sicer z gospodom ministrom že o tem pogovarjal. Ampak ne glede na to, ker sem pač hotel, da ste seznanjeni tudi drugi s situacijo in da boste mogoče v bodoče začeli razmišljati malo o tej zadevi, bi prosil, da gospod minister to še enkrat javno obrazloži.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod minister, vaša je beseda.
TOMAŽ MARUŠIČ: Hvala lepa. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Poslancu gospodu Kelemini se zahvaljujem za postavljeno vprašanje. Moram odgovoriti, da ima povsem prav, da obstajajo določena območja v Sloveniji, kjer ni sodnika za prekrške in kjer dejansko obstaja določena anarhija oziroma anarhija takih, kako bi rekel, storilcev teh prekrškov in stvari gotovo niso v redu, tega se država zaveda.
Prav zaradi tega smo sprejemali v aprilu novelo zakona o prekrških, ki naj bi bil predhodni zakon, do sprejema celotne sistemske zakonodaje o prekrških. Vendar kljub temu sodniki iz Senata za prekrške v Ljubljani niso bili zadovoljni s personalnimi rešitvami, ki jih je ta novela zakona o prekrških vnesla. Gre za enostavno vprašanje: Kdo bo imenoval sodnika za prekrške? Ali Sodni svet sodnikov za prekrške ali Sodni svet pri Vrhovnem sodišču v Ljubljani.
Skratka, gre zgolj za statusno vprašanje, gre zgolj za to, da po mnenju nekaterih članov Senata za prekrške je Sodni svet vendar tisti, ki je pristojen za imenovanje sodnikov za prekrške. In zaradi tega se je celotna procedura imenovanja sodnikov za prekrške zaustavila. In prav s tem v zvezi, ker se Ministrstvo za pravosodje zaveda te praznine, ker se zaveda, da je imenovanje sodnikov za prekrške zlasti na tistih območjih, ki sem jih ravnokar omenil, na primer Semič, Črnomelj, Novo Mesto, Dravograd in tako dalje, ker je to nujno. Drugi teden, in tu vas lepo prosim vas, vse za podporo, bomo sprejemali ponovno novelo zakona o prekrških, v kateri bomo samo to določili, da sodnike za prekrške namesto Sodnega sveta sodnikov za prekrške, kot smo ga ustanovili in kot naj bi bilo logično, bo odslej volil Sodni svet pri Vrhovnem sodišču v Ljubljani. To smo vnesli v to novelo samo zato, da rešimo to krizo, na katero nas je upravičeno opozoril poslanec Kelemina.
Glede storilnosti, ki se tudi tu navaja, sodnikov za prekrške moram povedati, da ne more pravosodno ministrstvo vam ponuditi ravno najbolj perspektivnih in dobrih podatkov. Samo pri Senatu za prekrške v Ljubljani je na dan 1. julij 1997 8978 zaostalih zadev. Pri tem imamo sodnike, ki imajo samo 143 zaostalih zadev, kar je več ali manj normalno za obratovanje, mislim za reševanje v teh postopkih, na drugi strani pa imamo sodnike, ki imajo celo 955 ali 800 zaostalih zadev. Namreč mislim, da pri 19 sodnikih, kolikor jih deluje v Senatu za prekrške v Ljubljani, da je dovolj močno, število sodnikov zadostno, da bi se lahko opravljalo to delo bolj tekoče, kot se. Hvala lepa.
BORUT PAHOR: Hvala lepa. Rad bi postavil poslansko vprašanje predsedniku Vlade Republike Slovenije, gospodu dr. Janezu Drnovšku.
Spoštovani gospod predsednik! V zvezi z dogovorom, ki ste ga v imenu Republike Slovenije dne 23. julija podpisali z rimskokatoliškim škofijstvom in se v javnosti in v Državnem zboru okrog tega pojavljajo različne razlage, vas prosim, da nam odgovorite na tri vprašanja.
Ali ste v imenu države Slovenije sprejeli obveznost, da se Rimskokatoliški cerkvi vrne vse premoženje, kakor je zahtevala v svojih vlogah za denacionalizacijo? Kakšna je glede na različne razlage vaša razlaga vsebine in pomena tega dogovora? In končno, ali lahko od vas pričakujemo, da bo vlada, ki ji predsedujete, zagotovila, da se bodo tudi postopki, v katerih je upravičenec Rimskokatoliška cerkev, vodili dosledno in skladno z zakonom, ne pa mimo njega, na podlagi nekih posebnih dogovorov?
Združena lista socialnih demokratov postavlja ta vprašanja v prepričanju, da je predsednik Vlade presegel svoja pooblastila. Ko smo poslanci v Državnem zboru, na podlagi ocene spornega dogovora, trdili, da nimate pooblastila, da bi v imenu države odločali o zemlji in gozdovih, ki so v upravljanju Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, in da ne morete, v nasprotju z zakonom o denacionalizaciji, sprejemati obveznosti in odločitve glede upravičenosti zahtevkov in načina njihovega reševanja, je minister za pravosodje, gospod Marušič, v Državnem zboru pojasnil, da pomeni dogovor le izjavo Ljubljanske nadškofije, da je pripravljena sprejeti odlog izdaje denacionalizacijskih odločb do 31.10., in da država Slovenija ni mogla s tem dogovorom prevzeti nobenih obveznosti konkretnega reševanja teh zahtevkov Rimskokatoliške cerkve. Ker gre, gospod predsednik, za pomembna vprašanja in ker mora tudi predsednik vlade spoštovati zakon, imamo od vas pravico izvedeti, kakšna je vaša razlaga vsebine, zato pričakujemo, da boste nanje odgovorili, saj gre za vprašanja, ki so povezana s premoženjem velike vrednosti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Bo kdo odgovoril? Predsednika ni tukaj. Besedo dajem dr. Majdi Kregelj-Zbačnik.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep pozdrav! Prvo vprašanje. V imenu izgnancev internirancev sprašujem, kdaj bo pripravljen predlog zakona o skladu za poplačilo vojne škode za drugo branje, saj je Državni zbor prvo obravnavo opravil že 19. julija 1995 in sprejel sklep, da se odločanje in sklepanje o predlogu zakona v drugi obravnavi opravi takrat, ko bosta sprejeta zakon o žrtvah vojnega nasilja in zakon o popravi krivic. Oba sta bila že sprejeta, in sicer zakon o žrtvah vojnega nasilja je bil sprejet oktobra 1995 (Uradni list, št. 63/95) in zakon o popravi krivic na seji 11. oktobra 1996 (Uradni list, št. 59/96). Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj je z dopisom z dne 13.12.1996 Službo za peticije Državnega zbora obvestilo, da je že pripravilo osnutek predloga zakona o skladu za poplačilo vojne odškodnine za drugo branje, pri tem pa upoštevalo stališča in pripombe Državnega zbora. Predlog je bil predviden za obravnavo na medresorski komisiji za poravnavo vojne škode in Vladi Republike Slovenije do konca 1996. Zanima me, zakaj ministrstvo tega do danes še ni storilo.
Drugo vprašanje. Ali je vlada seznanjena z dejstvom, da centri za socialno delo še do danes niso izdali odločb o upravičenosti in višini do otroškega dodatka? Razlog naj bi bil pomanjkanje denarja za pisemske znamke. Sprašujem, kaj in kdaj bo vlada ukrepala za odpravo tega problema.
Še tretje vprašanje. Ali so pristojni organi seznanjeni z dejstvom, da v vse več podjetjih, pa tudi v nekaterih državnih institucijah, ob zaposlitvi žensk zahtevajo podpis izjave, da se v treh ali več letih ne bodo odločile za materinstvo, v nasprotnem primeru pa jim avtomatsko preneha delovno razmerje. Ker to pomeni grobo kršenje ustavnih pravic, sprašujem, ali in kako so pristojni organi v teh primerih ukrepali. Naj navedem samo primer, Kapitalski sklad Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje v Sloveniji. Prosim za ustni in pisni odgovor. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Minister, dr. Senjur.
DR. MARJAN SENJUR: Hvala lepa za besedo in za vprašanje. Rad bi rekel samo tole, da je zakon o skladu pripravljen za drugo branje, je pa v usklajevanju, ker je treba v njem določiti na podlagi zahteve Državnega zbora višino odškodnine, in to višino odškodnine sedaj usklajujemo medresorsko znotraj ministrstev. Tako, da v tej fazi pričakujem, da bi takoj po dopustih septembra zakon poslali v Državni zbor v drugo branje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospa državna sekretarka Belopavlovičeva.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Glede izdaje odločb o dodelitvi otroškega dodatka moram reči, da je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve izdalo pisno navodilo vsem centrom, da morajo to narediti, to že pred časom, in da večina centrov je te odločbe izdala. Res pa je nekaj centrov, ki tega niso naredili, v bistvu tudi niso sledili temu navodilu, in proti tem centrom se bo ustrezno ukrepalo. Zbirajo se podatki, kje, v katerih območjih oziroma kateri centri so to bili.
Glede drugega vprašanja, ki se nanaša na sklepanje delovnih razmerij in pravzaprav nek pogoj, ki ga, moram reči, v narekovaju pogoj, ki ga delodajalci zahtevajo od žensk, ki sklepajo delovna razmerja, to se pravi, da nekaj časa ne bodo odšle na porodniški dopust, moram reči, da v vseh tistih primerih, ko se izve seveda za kakršenkoli tak pogoj oziroma kadar gre za te primere ali pa za neke pisne izjave, so te pisne izjave seveda nične. Delodajalec tega od bodoče delavke ne sme zahtevati. Inšpekcija lahko ukrepa oziroma tudi taka izjava ne bi imela na prihodnji status te delavke nobenega vpliva. Res pa je nekaj, da se te stvari, tudi mi dobivamo te informacije, v praksi dogajajo. Jim je pa zelo težko slediti, zaradi tega, ker velikokrat tudi prizadete osebe, to se pravi tudi tiste ženske, ki se jim to zgodi, izjave inšpektorju oziroma uradnim organom o tem nočejo dati oziroma si ne upajo dati. Kadar se za to izve, se ustrezno ukrepa. Saj pravim, še enkrat pa tudi vsem, ki so se na inšpekcijo obrnili, smo povedali, da izjave, ki bi jih v tem smislu podpisali ali pa dali ustno, nimajo nobene teže in da delodajalci pri takih izjavah ne morejo niti vztrajati niti zavezovati delavk, da bi bile zaradi tega kakršnekoli sankcije.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospa Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Rada bi še dodatno vprašala, ali ste ukrepali v tem primeru Kapitalskega sklada, koliko je teh prijav in kako ste ukrepali.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prosim.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Jaz moram žal reči, da primera Kapitalskega sklada osebno ne poznam. Morali bi se pozanimati na inšpekciji za delo, ali so bili na to opozorjeni. Če so bili, so sigurno šli v nadzor oziroma so se poglobili v zadevo. Kolikor pa ne, pač za to opozorilo hvala lepa in bomo pogledali, kaj je na stvari.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prosim.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Hvala. Poslala vam bom pisni dokument, ki ga imam in prosila bom tudi za pisni odgovor. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Miroslav Luci nas je obvestil, da je dal pisno vprašanje, ne bo podal ustnega vprašanja. Besedo dajem gospodu Janezu Mežanu.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Poslanke in poslanci, gospodje ministri in predstavniki vlade, lepo pozdravljeni! Moje prvo vprašanje je namenjeno Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ker pa sem nanj že dobil pisni odgovor, ga seveda ne bom več postavljal. Za ta odgovor se jim najlepše zahvaljujem.
Drugo vprašanje, ali bolje pobudo, pa postavljam vladi in jo prosim za komentar, lahko tudi Telekomu, ki je pred kratkim odobrila zvišanje cene telefonskega impulza in cene telefonske naročnine. Prosim za komentar na naslednjo misel. Živimo v času, ko se cene telefonskih storitev v svetu zaradi vse hujše konkurence in razvoja novih tehnologij naglo znižujejo. =Očitno ni dovolj, da plačujemo izredno visoko ceno za telefonski priključek, ki je kar nekajkrat višja kot drugje v Evropi. Očitno tudi ni dovolj, da plačujemo mobilne telefone nekajkrat dražje kot drugod po svetu. Uporabnike pa bremeni še 20% davek na tovrstne storitve. Ne nazadnje, s to podražitvijo so očitno prizadeti študenti, dijaki in celo osnovnošolci, ki uporabljajo Internet. Menda je Slovenija po njihovi zaslugi pri uporabi Interneta že presegla celo nekatere članice Evropske zveze.
Odgovor verjetno bo, da je ta podražitev usklajevanje z Evropo, vendar pa je potrebno ponazoriti in povedati še tale podatek. V Nemčiji stane telefonski priključek 150 DEM, pri nas več kot 100 tisoč tolarjev v večjih krajih, v manjših je ta še bistveno večji. Nemški državljan zasluži za ta telefonski priključek v treh dneh, naš v dveh in več mesecih in tako naprej. Po mojem mnenju je takšna podražitev in predvsem takšna utemeljitev pri vključevanju v Evropo gotovo neevropska, zato bi prosil za javni komentar. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prosim predstavnike Ministrstva za promet in zveze. Bo dan pisni odgovor, ker ni predstavnikov ministrstva tukaj.
Besedo dajem gospodu Rudolfu Petanu.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Lahko smo prebrali in tudi dogodki že kažejo, da si je Državna založba Slovenije pridobila ali priborila in to verjetno kar administrativno, monopol pri izdaji učbenikov za osnovne šole. Sedaj se dogaja to, da morajo osnovne šole enostavno umakniti vse učbenike, ki jih je izdala Mladinska knjiga. Sedaj po informacijah pa se tiskajo učbeniki z enako vsebino pri Državni založbi Slovenije. Po vsej verjetnosti so tudi ravnatelji osnovnih šol dobili nalogo, da vse te učbenike, ki so delovali v okviru fonda posojanja - tako, da so starši plačevali samo obrabnino, približno je tak učbenik trajal tri leta - iz teh fondov morajo sedaj osnovne šole umakniti vse učbenike, ki jih je tiskala Mladinska knjiga. In sedaj čakajo, da jih bo natisnila Državna založba Slovenije kot monopolist. Kaj to pomeni, mislim, da posebej ni potrebno poudarjati, da so to dodatni stroški, tako za šole kot za starše, in pa da je to neka kaprica. Jaz ne vem, ali je to prišlo od ministrstva ali je to vlada tudi potrdila. Dejstvo pa je, da se to na terenu dogaja in da si pač določeni ravnatelji belijo glave, kaj narediti, ali to neumnost nekako izvajati ali pa parirati kako drugače.
Sprašujem Ministrstvo za šolstvo ali Vlado, da mi potrdi, če je to res, ali to ravnatelji mogoče delajo na lastno pest. In če je res, zakaj si v tem času, ko so učbeniki tako in tako zelo dragi, lahko to privoščimo, da zaradi določene kaprice moramo zamenjavati učbenike, samo zaradi tega, da jih bo tiskala druga založba, izdala druga založba. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Petan. Dr. Strel, državni sekretar za šolstvo in šport.
DR. JANKO STREL: Spoštovane poslanke in poslanci! Uporabo učbenikov sprejema strokovni svet za vzgojo in izobraževanje, glede monopolista pa seveda moram povedati, da tukaj se je ta situacija že precej spremenila in da o monopolni vlogi ne moremo več govoriti. Natančnejše informacije bomo oddali pa v pisni obliki.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Besedo dajem gospodu Francu Pukšiču. Ga ni. Prosim pokličite ga! Sicer pa Pavel Rupar.
PAVEL RUPAR: Spoštovane kolegice in kolegi! Spoštovani predstavniki Vlade! Najprej bi rad, prosim, če ne odštevate časa, ker bom nekaj rekel samo v zvezi s poslovnikom Državnega zbora.
Rad bi opozoril na 27. člen, glede na to, da nekateri kolegi danes niso dobili svojih odgovorov. Opozoril bi na drugi odstavek tega člena, ki pravi: Na ustno poslansko vprašanje mora vlada ali minister odgovoriti na isti seji, na kateri je bilo vprašanje postavljeno. Če tega ne more storiti, mora to takoj obrazložiti. Jaz bi prosil, glede na to, da poslovnik velja, da je sprejet, da se podajo tudi odgovori na vprašanja, ker sedaj je nekaj poslancev ostalo brez njih. Sedaj bom pa tudi jaz postavil poslanska vprašanja.
Najprej bi se rad obrnil na predsednika Vladne službe za zakonodajo gospoda Lojzeta Janka. In sicer me zanima, kakšne ukrepe je uvedel zoper Pavleta Sveteta v zvezi z njegovim popolnoma zgrešenim mnenjem v zvezi z dogajanji v tem krajšem obdobju v Tržiču, predvsem pa z njegovimi izjavami zoper Ustavno sodišče in pa žalitvijo ustavnih sodnikov. Pred tem pa bi rad omenil, da je poslanska skupina Socialdemokratske stranke zahtevala tudi pismen odgovor in pa ukrepe, pa žal do danes nismo dobili še nobenega vprašanja.
Druga vprašanja se nanašajo na podjetje Litostroj, in sicer so namenjena gospodu Metodu Dragonji, in sicer: V javnosti in v koncernu Litostroj so bile dane informacije o dokončni prodaji Litostroja švicarskemu koncernu ABB. Prosim vlado oziroma pristojnega ministra, da jasno in kratko odgovori na vprašanja. Ali je podpisana pogodba o prodaji koncerna Litostoj švicarskemu podjetju ABB in kdo jo je podpisal? Torej, želim ime, priimek ter položaj in v čigavem imenu. Vlada RS bo morala po sedanjih poslovnikih dati tudi soglasje k prodaji. Ali je pri tem dobila sklepe skupščine koncerna Litostroj in kako so bili pri tem zaščiteni deleži manjših delničarjev? Glede na velikost in pomembnost koncerna Litostroj naj vlada predstavi vse elemente pogodbe, vključno z morebitnimi zavezami o gradnji domačih energetskih objektov. Ali je v tem primeru vlada zagotovila morebitni novi firmi ABB Litostroj tudi status domačega ponudnika z 10% priznanimi kot morebitno višjo, ceno tako, kot je zagotovljeno v zakonu o javnih naročilih? Zanima me tudi, koliko je bilo v zadnjih devetih, desetih mesecih plasmajev bank, skladov in drugih prelivov v Litostroj. Zanima me, koliko je bilo vseh dezinvestiranj v Litostroj s prodajo opreme in objektov v času od 30.9 do 25.7. Še to vprašanje. Ali bo res ostalo v preostalem delu Litostroja v jeseni le še 550 delavcev? Zanimajo me reakcije iz sindikatov, ob tako velikih presežkih, ki sledijo v jeseni. Zanima me tudi, kako je pri gospodu Dragonji odreagiral Sindikat kovinske in elektro industrije. Prosim za odgovore, vsaj za prve tri takoj, za ostale pa lahko tudi pismeno. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prosim državni sekretar.
DR. BORIS ŠUŠTAR: Kar se tiče prodaje Litostroja švicarsko-švedskemu koncernu ABB, prodaja še ni izvršena, podpisa ni še nobenega, tako da bo o tej zadevi vlada še razpravljala in se odločala.
Kar se tiče zadeve glede ostalih tehničnih stvari, lahko damo pismeno natančne podatke. Glede ostalih projektov, ki se ponujajo v tem sklopu oziroma ki so vezani na ta projekt, bo tudi predlog podan vladi in vlada se bo o tem seveda v določenem času odločila.
Kar se tiče samih reakcij glede delavcev in sindikatov itn., vam bomo tudi podali odgovor pismeno. Morda sem še kaj drugega pozabil glede tega. Mislim, da je pripravljen za vlado predlog razrešitve problema Litostroj. Dejstvo je, da je v teh pogajanjih, ki so bila, sodeloval predvsem tudi lastnik, to je sklad, sedanja slovenska razvojna družba in v tem kontekstu je potrebno ocenjevati tudi zaščito malih delničarjev, se pravi, stvar lastnika in ostalih je, da skrbijo za interese tudi malih delničarjev.
Če sem morda še kaj spustil, vam lahko tudi dodatno odgovorim, vem pa, da je bilo veliko vprašanj, tako da si jih nisem čisto vse zapomnil, sem pa pripravljen na vsa odgovoriti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prosim naprej, odgovor.
TONE DOLČIČ: Tone Dolčič, Služba vlade za zakonodajo. V zvezi z zahtevo poslanske skupine Socialdemokratske stranke, za katero menimo, da ima v bistvu značaj poslanske pobude, moram povedati, da jo bo obravnavala vlada na, verjetno, na prihodnji seji in bo poslanska skupina o tem tudi pisno obveščena. Pripomnil bi pa to, da v zvezi z ravnanjem namestnika direktorja Pavleta Sveteta ne gre za kakršnokoli samovoljno in nestrokovno mnenje, ampak gre v bistvu za stališče službe kot take. Dejstvo pa je, da v posameznih zadevah se tudi državni organi lahko v stališčih ali pa celo v pravni presoji razlikujejo. Na to naletimo mnogokrat in verjetno v vsakem primeru ne moremo zahtevati, če se neko mnenje oceni, da je neustrezno, da bomo zaradi tega nekoga poklicali na odgovornost ali pa razrešili. Ker če bi to recimo veljalo v pravosodju, potem bi redkokateri okrajni ali okrožni sodnik lahko še opravljal svojo funkcijo. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Rupar.
PAVEL RUPAR: Tak odgovor v zvezi s Pavletom Svetetom daje občutek, da niti znotraj vladne Službe za zakonodajo niste usklajeni, ker podano je bilo tudi javno mnenje gospoda Janka, da je šlo pri tem v bistvu za solistični nastop gospoda Sveteta in da bo znotraj urada pač podano drugo mnenje. Zdaj vi pravite pa ravno nasprotno, da je to mnenje celotnega urada za zakonodajo, kar mi pa sploh niti malo ni všeč. Ker so pa tako huda nasprotja, bi bilo pravzaprav pa v temu primeru pa še kaj bistveno več ukrepov treba kot pa samo razrešitev Pavleta Sveteta. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Besedo dajem gospodu Pukšiču.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa. Jaz sem imel poslansko vprašanje za Ministrstvo za šolstvo in en del odgovora na postavljeno vprašanje sem sicer dobil pisno, vendar vprašanje se je nanašalo na zakon o investicijah v šolstvu iz leta 1993, tako potem 1994, 1995, 1996. Odgovor je bil samo okrog investicij, ni pa odgovora o porabljenih sredstvih za učbenike učenja tujih jezikov, malice in računalniško opremo. In glede na to, da smo to problematiko torej že omenili na Odboru za šolstvo in šport, še do danes ni poročila v Državnem zboru za leto 1995, pa tudi ne za leto 1996. Upam, da bomo to razrešili v Odboru za šolstvo in šport, od ministrstva pa bi prosil, če bi lahko dobil torej samo številčno, ne poročila, ampak samo številke o postavkah, ki so zapisane v zakonu od leta 1994 do leta 1996. To pa predvsem zaradi tega, ker mi volilke in volilci sploh o poslanskih vprašanjih postavljajo veliko vprašanj, veliko kličejo, telefonirajo zaradi tega, ker je bilo v časopisju kar nekaj, torej verjetno, natolcevanja, dokler nimamo drugačne informacije, da je bilo kar nekaj teh sredstev porabljenih. Torej, da jih Ministrstvo za šolstvo pravzaprav ni dobilo in da so bila namenjena za neke druge programe. Torej, to bi prosil, da mi na to poslansko vprašanje v pisni obliki odgovorijo, seveda v popolnosti.
Drugo, na zadnji seji ob poslanskih vprašanjih sem gospodu Marjanu Podobniku poslal pisno vprašanje, pa še do danes nisem dobil odgovora. Prosil bi, če, gospod podpredsednik Vlade, lahko dobim pisni odgovor na tisto, kar sem vam poslal. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Boste dobili, pravi gospod podpredsednik. Gospod državni sekretar, boste tudi vi odgovorili pismeno? Hvala. Besedo dajem gospodu Bogomirju Špiletiču.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala lepa. V zvezi z vse večjim naraščanjem javnega dolga sprašujem Vlado oziroma Agencijo za sanacijo bank in hranilnic, ali je Nova Ljubljanska banka uredila odnose iz naslova kupljenih Jugoslovanskih dolgov od Saftija tako, da ta iz tega naslova morebiti ne bo dvakrat poplačan. Sprašujem tudi za višino kupljenih dolgov, ki jih je Nova Ljubljanska banka sploh odkupila od Saftija.
Drugo. Sprašujem oziroma prosim, da Vlada oziroma Agencija za sanacijo bank in hranilnic posreduje natančne podatke o tem, za koliko je bil povečan javni dolg iz naslova sanacije Nove Ljubljanske banke in Nove kreditne banke Maribor.
Tretjič. Sprašujem, ali je res, da nemški kupec Tobačne tovarne terja od Sklada Republike Slovenije za razvoj oziroma sedaj že od Slovenske razvojne družbe, da mu ta povrne znesek utajenih davkov v višini približno 1 milijarde slovenskih tolarjev, svoj zahtevek pa naj bi tuji kupec utemeljeval s tem, da gre za skrite izgube v času nakupa Tobačne tovarne. Kolikor je meni znano, je do utaje teh davkov prišlo potem, ko je bila Tobačna tovarna tujcu že prodana. Iz poročila Sklada Republike Slovenije za razvoj za leto 1994 in 1995 pa je razvidno, da je sklad v resnici že več kot pol milijarde sredstev vrgel na rezervacije in da je v tej smeri nekaj res in bi prosil resnično natančno pojasnilo.
V nadaljevanju pa Vlado Republike Slovenije oziroma pristojna ministrstva še sprašujem, kaj je storila za odpravo škode po divjadi, ki je čedalje večja. To je še posebej aktualno v občini Kočevje, ker je več kot 80% površin zagozdenih. In pa, ali je Vlada oziroma pristojna ministrstva že obravnavala vlogo podjetja Mercator, v zvezi s povračilom škode po divjadi in kakšne sklepe je sprejela.
In pa še zadnje vprašanje. Prosim, da mi Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo oziroma Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov pojasni, zakaj še ni sklenilo koncesij v skladu s 17. členom zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, ki napotuje na sklenitev koncesij za 20-letno obdobje. Žal, teh še ni, sklad pa na podlagi ustnih odgovorov zahteva, da mu posamezna gozdna gospodarstva plačujejo neke vrste rento. Konkretno, za Kočevsko občino je to znašalo v preteklih 3 letih prek 600 milijonov slovenskih tolarjev brez pravne podlage oziroma na podlagi nekega "gentlemen's agreementa". Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Prosim, državni sekretar za finance.
ANDREJ SIMONIČ: Glede prvih dveh vprašanj v zvezi z Novo Ljubljansko banko in Agencijo za sanacijo bank gre za podrobna vprašanja, zato bomo pripravili pisni odgovor, ustno ne moremo tako na hitro odgovoriti. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kakšen odgovor dolgujemo. Prosim, državni sekretar za kmetijstvo.
FRANC BUT: Hvala. Kar se tiče vprašanja gospoda Špiletiča v zvezi s skladom, tukaj bomo pripravili pisni odgovor skupaj s skladom in ga tudi poslali v čim krajšem času. Kar se tiče ocene škode po divjadi, o tem smo dobili tudi ustrezen dopis in zadeva je v obravnavanju. V kratkem bo obravnavana na vladi in bo tudi sprejet ustrezen sklep.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Prosim. Gospodu Špiletiču dolgujemo odgovor še na vprašanje v zvezi s Tobačno tovarno in davki, ki se tam pojavljajo. Torej, če ni danes nikogar,ki bi dal odgovor, pričakujemo pisni odgovor vlade, kot pravi poslovnik. Prosim.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Gospod predsednik. V 17. členu piše, da mora predstavnik vlade odgovoriti takoj, če pa to ne more, naj vsaj pove, da ne more odgovoriti in mora odgovor podati najkasneje tri dni pred prvo naslednjo sejo. Tako, da ne vem, zakaj tu danes niso predstavniki vlade, ko pa se je vendar cel teden že vedelo, da imamo poslanska vprašanja in odgovore.
Drugič. Tam vidim, da sedi tudi še nekdo iz Ministrstva za finance oziroma dosedanja v.d. generalne direktorice Davčne uprave Republike Slovenije, morda je njej kaj znano. Sicer pa generalno, kar se tiče gospoda Remsa, upam, da bom dobil bolj natančne podatke, kot pa jih vsak novinar ima v zvezi s podatki, ki se nanašajo na dolg v zvezi z Novo Ljubljansko banko in pa novo Kreditno banko Maribor.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prosim.
MILOJKA KOLAR: Hvala za besedo. Ker je verjetno gospod Špiletič mislil mene, prvič naj povem, da od 1. julija nisem več v.d. direktorica Davčne uprave. To je kot prvo. Kot drugo, dobro veste, da je že Agencija, ker je takrat pristojnost za davke in prispevke za pravne osebe opravljala Agencija za plačilni promet, že Agencija v bistvu Tobačni tovarni za ugotovljene neplačane davke, predvsem gre tukaj za prometni davek, dala odložno plačilo. Tobačna tovarna v skladu s tem reprogramom oziroma obročnim odplačevanjem v 60-ih obrokih to odplačuje. Jaz pa, kar je vsaj z vidika moje pristojnosti in financ, nimam informacije, da bi tuji partner resno zahteval, seveda to pa sedaj od Razvojne družbe, ki je bil prodajalec takrat tega družbenega kapitala, povračilo oziroma neko nadomestilo za ta del plačanih davkov, z razlogom, češ, da bi takrat bil verjetno ta delež lahko kupljen po nižji ceni. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: To informacijo mi je dal dosedanji direktor Sklada Republike Slovenije za razvoj. Vendar prosil bi za pisno informacijo na moje tretje vprašanje.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dobro. Hvala. Prosim, gospod državni sekretar.
GOSPOD___________: Kar se tiče informacije o skladu in o sami transakciji, bomo tudi pač zadevo pregledali, pa posredovali pismeno.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dobro. Hvala lepa. Lahko gremo naprej. Doktor Jože Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Spoštovane kolegice in kolegi! Vprašanje vladi. Vlada je za potrebe Pravne fakultete v Ljubljani plačala za zgradbo tiskarne Ljudska pravica 1,620 milijarde tolarjev. Na javni razpis za prodajo stavbe se je javil samo en ponudnik, in sicer Center za gospodarsko svetovanje. Ta je 6. oktobra 1995 kupil stavbo tiskarne za 13 milijonov 300.000 nemških mark, preračunano. Vlada je 7 mesecev po nakupu, julija 1996, sprejela sklep, da bo stavbo kupila od Centra za gospodarsko svetovanje za potrebe Pravne fakultete. Omenjena kupnina 1,620 milijonov tolarjev predstavlja 18 milijonov nemških mark. Razlika med kupninama je 4,7 milijona nemških mark in ta je šla v žep Centra za gospodarsko svetovanje. Ta razlika je toliko kot 12 solidnih stanovanjskih hiš. Zakaj se Pravna fakulteta oziroma vlada ni sama javila na javni razpis in prihranila ogromne vsote denarja? Zakaj je vlada plačala 35% več za stavbo kot pa center? Zakaj je vlada pristala na tako visoko ceno, čeprav je po izjavi dekana Pravne fakultete vnaprej vedela, za koliko je prej stavbo kupil Center za gospodarsko svetovanje? Zakaj je vlada plačala celotno kupnino centru, čeprav center še vedno ni plačal 1,5 milijona mark kupnine tiskarni v stečaju? Zakaj je vlada od sklenitve pogodbe do plačila, to je skoraj eno leto, plačevala centru obresti? Po kako visoki obrestni meri in od kolikšnega zneska? Zakaj je vlada podpisala pogodbo o nakupu in plačevala obresti, če ni imela zagotovljenega proračunskega vira za plačilo kupnine? Prosim za pisni odgovor. Ali še lahko?
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Še imate, ja.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: In še vprašanje Ministrstvu za obrambo. Ali se pri nakupih opreme in oborožitve v tujini v praksi upošteva, da imajo slovenska podjetja v enaki vrednosti možnost izvoza blaga v državo, iz katere je bila nabavljena oborožitev in oprema? Če se to dogaja, ali se dogaja v celoti? Kako se za to izbira podjetja? Ali lahko dobimo seznam teh podjetij z navedbo držav in vrednosti blaga ter časa dobave? Kdaj bom dobil odgovore na poslanska vprašanja, ki sem jih zastavil ministrstvu že 30. maja tega leta? Zakaj Ministrstvo za obrambo oziroma vlada ne posreduje Odboru za obrambo pisnih poročil o nabavah in o kompatibilnosti vojaške opreme in o nesreči pri streljanju, kljub temu, da je to bila zahteva izredne seje Državnega zbora 15. junija 1997 in da je bil takšen sklep Odbora za obrambo? Nasprotujem temu, da bi na ta vprašanja odgovarjal državni sekretar Boris Žnidarič, dokler se v državnem zboru ne razčistijo vprašanja v zvezi z nakupom policijskega čolna.
Zato prosim za pisni odgovor. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Torej po našem poslovniku, dr. Zagožen, bi, ker stevprašanja ustno postavili, lahko tudi vlada ustno odgovorila. Ampak, če ni odgovora, predlagam, da se potem da odgovor gospodu poslancu pisno, kot je tudi sam zahteval.
Gremo naprej. Še zadnje, gospod Mirko Zamernik.
BOGOMIR ZAMERNIK: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Lep pozdrav vsem, ki še vztrajate. Upam, da mi to ne boste šteli v fond treh minut, kajti danes smo dobili veliko obljub o pisnih odgovorih, pa bi rad povedal svojo izkušnjo s 5. seje oziroma glede poslanskega vprašanja s 5. seje Državnega zbora. Takrat sem vprašal določene stvari v zvezi z Zavodom za gluhe iz Velenja in takrat mi je bilo obljubljeno, da dobim odgovore pismeno. Potem teh pisnih odgovorov ni bilo. Po urgenci pri vodstvu Državnega zbora sem dobil del odgovora, za kar se zahvaljujem, s strani Ministrstva za šolstvo, vendar se je del vprašanja nanašal tudi na Ministrstvo za zdravstvo. Od tam odgovora še vedno ni. Tako, da upajmo, da bomo imeli na današnji 6. seji več sreče s tem.
Sedaj pa k bistvu. Torej, postavljam vprašanje gospodu podpredsedniku Vlade, spoštovanemu Marjanu Podobniku, ki je pred nedavnim za to govornico trdil, da je Slovenska ljudska stranka tista, ki je v slovenski politični prostor vnesla poštenje kot, kako ste se že izrazili, kot politično kategorijo. Pa vas v tem kontekstu sprašujem, ali ste pristali na to, ker je Vlada baje po štirikratni obravnavi dala soglasje Skladu za razvoj za prodajo podjetju Autocomerce, Kompas magistrata, za njim restavracijo Magistrat, hotel Austrotel, hotel Medno za obveznice za dobo plačila 10 let. Autocomerce je plačal kar z obveznicami, ki jih je izdal sam. Cena je bila okrog 20 milijonov DEM, čeprav bi tržna cena, če bi se prodajalo po delih, bila okrog 30 milijonov DEM. Kako je lahko bil pogajalec s strani Autocomerca gospod Uroš Korže, bivši direktor Sklada za razvoj? Ali ne gre za zlorabo položaja? Autocomercu sta prodajala deleže v podjetjih za obveznice tudi Odškodninski in Pokojninski sklad. Eden od pogajalcev s strani skladov se je nato celo zaposlil v Autocomercu na odgovornem mestu. Ali je prodaja za obveznice, ki jih izda samo, podjetje splošna praksa, ali je pri delu državnih skladov, ali pa je dana takšna možnost samo podjetju Autocomerce, ki vemo, kdo ga vodi?
Torej, sprašujem, ali je Vlada to obravnavala in če ste se s tem gospod spoštovani podpredsednik Vlade strinjali?
Naslednje vprašanje. Prosil bi za točen seznam stavb in zemljišč s parcelnimi številkami, pri katerih je Sklad za razvoj pričel z njihovo prodajo tujcem.
In pa zadnje, kratko vprašanje. Sprašujem Ministrstvo za finance, zakaj ne da soglasja za pričetek postopka k nekaterim, npr. cestnim investicijam, ki so bile začete že v preteklih letih, kajti na ta način bo zamujena gradbena sezona. Mogoče je pa to način varčevanja? Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Podobnik.
MARJAN PODOBNIK: Spoštovani! Res je, vlada je večkrat obravnavala vprašanje prodaje v tem delu Kompasa. Osebno sem dvakrat zavrnil, da bi vlada dala soglasje na ta postopek. Osebno sem bil pobudnik, da dokler niso imenovani novi organi nove Slovenske razvojne družbe, ki opravlja zdaj naloge namesto Sklada za razvoj, ni možno izpeljati nobene prodaje brez soglasja vlade. Potem, ko je bila dvakrat stvar zavrnjena in se je stvar vlekla več tednov in ko smo poiskali vse informacije, ki so nam bile dosegljive, in smo bili med drugim seznanjeni tudi z informacijo, da v primeru, da se bo zgolj zavlačevalo in preprečevalo, da bi prišlo do tega postopka, lahko pride do zelo velikih negativnih gospodarskih posledic - odstop kupca itd. in ob dejstvu, da z vsemi informacijami, ki smo jih dobili, nismo uspeli ugotoviti, da obstajajo razlogi, da ne bi vlada mogla dati tega soglasja, nismo več nasprotovali temu postopku. Če se bo pokazalo, da je šlo za zavajanje, bo v tem primeru odgovornost ministra za gospodarske dejavnosti in Sklada za razvoj in odgovornih v tem skladu, ki so jamčili za to, da so stvari zakonsko korektne. Tu bi rad posebej izpostavil prepričanje, da bodo novi organi nove Slovenske razvojne družbe imeli veliko zelo zahtevnih primerov, ki jih bodo morali obravnavati brez dvoma z drugačnim pristopom, kot je to počel Sklad za razvoj z dosedanjim vodstvom.
Prepričan sem, da bo tudi Komisija za preprečevanje oškodovanja državnega in družbenega premoženja, ki jo prav zdaj oblikuje slovenska vlada, imela veliko zelo zahtevnih nalog, tudi z obravnavo številnih vprašanj, ki so bila danes postavljena med poslanskimi pobudami in vprašanji. Upam, da bo v primerih, ki so vezani na Slovensko razvojno družbo, prišlo do takega odnosa vseh odgovornih, vseh, ki imajo kakršnekoli formalne pristojnosti, da bodo sposobni pretrgati s tistimi vezmi, ki jih v tem trenutku onemogočajo, da bi se v svojih potezah obnašali z narodnogospodarskega vidika korektno in sprejemljivo. Osebno lahko zagotavljam, da bom na sejah vlade, dokler bo vlada še morala potrjevati - predvidoma s 15. avgustom naj bi bila oblikovana tako uprava kot nadzorni svet; nadzorni svet nove Razvojne družbe je bil že oblikovan, uprava pa do konca avgusta - do takrat bo vlada še morala obravnavati ta vprašanja in upam, da se nobena od teh spornih zadev ne bo več obravnavala. Trdno pa verjamem, da bodo novi organi Slovenske razvojne družbe z večjo mero občutljivosti obravnavali ta vprašanja. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Še odgovor. Izvolite, gospa Kolarjeva.
MILOJKA KOLAR: Hvala. Odgovor na drugi del vprašanja bo zelo kratek. V skladu z zakonom o izvrševanju proračuna je Ministrstvo za finance dolžno dajati soglasja k vsem pogodbam, ki presegajo 15 milijonov tolarjev. Glede na dejstvo, da proračuna nimamo, da tudi investicije še niso potrjene, Ministrstvo za finance takih soglasij ne more dajati, je pa res, da na tista soglasja in na tiste investicije, ki so bile začete v preteklem letu ali v preteklih letih, v skladu s temi določbami, se pač te investicije nadaljujejo. Gre predvsem za investicije, ki se razporedijo na več let in katere je tudi po proračunu možno prenesti v naslednjo leto.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Zamernik.
BOGOMIR ZAMERNIK: Obema se iskreno zahvaljujem za odgovor, predvsem podpredsedniku vlade, kajti mogoče, glede na to, kar ste povedali, le še ni vse izgubljeno. Vendar se pa zelo močno bojim. Preveč je bilo zadev v naši državi, na katere ste ravno vi najbolj glasno opozarjali in so se potem nekako z raznimi pravnimi mnenji po načelu le petica da me sloveče, toliko človek velja, kot plača in tako naprej, dobila mnenja, ki so zadevo postavila tako, da je bilo zadovoljeno zakonski črki. Vendar tu sprašujem predvsem o moralni postavki.
Na odgovor gospe sekretarke pa sedaj, ker mi je tako odgovorila, sprašujem Ministrstvo za promet in zveze, zakaj, za božjo voljo, ne nadaljujete postopkov, se pravi javnega razpisa pri tej cesti, ki nam jo je poplava uničila že leta 1990. Zakaj se zadeva ne pelje naprej? Šest let se vleče ta investicija, pa očitno je tudi ta vlada ne bo mogla pripeljati do konca. Lepo prosim sedaj odgovor. Pismenega, sem prej povedal, imam slabo upanje, da dobim. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Predstavnik Ministrstva za promet in zveze.
GOSPOD _____________: Na žalost je gospod državni sekretar, gospod Žarko Pregelj, nujno odsoten, vam pa zagotavljam, da boste dobili odgovor v naslednjem tednu, v četrtek. Osebno prevzemam to odgovornost.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospa Maria Pozsonec. Gospa je bila že zadnjič najavljena. Imamo še dve vprašanji. Vincencij Demšar, če želi postaviti vprašanje, in pa gospod Ivan Božič, ki sta bila tudi odsotna. Prosim pripravita se. Izvolite.
MARIA POZSONEC: Hvala lepa. Vsem lep pozdrav! Opozorila bi na dejstvo, da je od 1. januarja 1996 grobo kršen zakon o RTV, in sicer v členu, kjer je jasno izražena volja takratnega Državnega zbora, da za informiranje madžarske narodnosti v lastnem jeziku zagotavlja dnevno pol ure oddaje na TV. Nikogar od odgovornih ne skrbi preveč, da za to ni zagotovljenih prostorskih in tehničnih pogojev, da ni zagotovljenih frekvenc in da ne moremo razpisati delovnih mest, ker stalno pravijo, da ni denarja. Pozivam vodstvo RTV in odgovorne v vladi, da nemudoma pristopijo k reševanju tega problema, kajti mislim, da ne gre za pretirano razkošje glede na to, da imamo trenutno le pol ure oddaje na teden.
Drugič. Ponovno in dobesedno brez upanja za izboljšanje bi opozorila na težak položaj kmetijcev, posebno na področju živinoreje. Tržnih redov pri nakupu ni, cena žive živine ni bila nikdar tako nizka kot sedaj. Menim, da ni dovolj kontrole pri uvozu živine. Odkupna cena je nizka, maloprodajna cena je visoka in tako trgovci zaslužijo z žulji kmetov in še v nekaterih krajih niti ne odkupujejo pitane živine. Položaj kmetov je brezizhoden tudi zato, ker ni urejeno pokojninsko zavarovanje, cenzus za štipendijo kmečkih otrok je previsok, torej bi bilo potrebno ta položaj reševati takoj, nemudoma.
Prav tako bi opozorila na nevzdržno stanje v sodstvu v Lendavi. Lendava je tako rekoč ostala brez sodnikov. Pozvala bi Ministrstvo za pravosodje, da v interesu pravne države rešuje nastalo situacijo urgentno.
In še to, da Vlada RS že nekaj let zamuja z reševanjem položaja v zvezi z mejnim prehodom Dolga vas. Na drugi strani meje je zraslo moderno poslopje, kamor je bilo vloženih kar milijarda forintov iz PHARE programa. Na naši, slovenski strani pa se kar naprej nekaj krpa. Vlada še vizije nima, kako bi rešili razmere na platoju v Dolgi vasi. Mislim, da zaradi varnosti ljudi in prometa za malomarnost več ni časa in prostora. Servis skupnih služb vlade je dokazal, da ni kos nalogi, zato predlagam, da o položaju na mejnem prehodu razpravlja vlada. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod minister Marušič želi besedo, potem gospod državni sekretar za kmetijstvo.
TOMAŽ MARUŠIČ: Hvala. Spoštovane poslanke, poslanci! Ministrstvo za pravosodje je seznanjeno s perečimi kadrovskimi problemi okrajnega sodišča v Lendavi. Problem je v tem, ker pravosodje nima madžarsko govorečih sodnikov. To sodišče posluje v dvojezičnosti. Sodne razprave potekajo tudi v madžarščini, se pravi, sodnik mora odlično obvladati madžarski jezik. No, ravno to je bil razlog, da je skupina prekmurskih poslancev s prvopodpisnim poslancem gospodom Ferijem Horvatom vložila predlog novele zakona o sodniški službi. Za kaj gre? V Prekmurju so strokovni sodelavci, sodni strokovni sodelavci, ki absolutno obvladajo madžarski jezik, vendar po opravljenem državnem izpitu nimajo še potrebne prakse za delo, torej za pridobitev službe naziva sodnika.
Ravno zaradi tega je bila tu predlagana novela zakona, ki pa po mnenju Vlade rešuje le neko določeno predhodno obdobje. Zaradi tega je Vlada mnenja, naj bi se vgradila ta novela zakona v prehodne odločbe za določen termin, za določeno obdobje, časovno obdobje trajanja, ker v nasprotnem primeru, če bi se to vgradilo kot sistemska rešitev, potem bi nedvomno rušila sistemsko ureditev izvolitve sodnikov. To se pravi, skozi to novelo, gospa poslanka Pozsonceva, se bo skušal rešiti kadrovski problem okrajnega sodišča v Lendavi. Za sedaj hodi v Lendavo opravljat nujna preiskovalna dejanja predsednica okrožnega sodišča v Murski Soboti, vendar to ne predstavlja rešitve. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala gospod minister. Gospod državni sekretar.
GOSPOD ______________: Hvala lepa. V ministrstvu se seveda zelo resno zavedamo težav, ki se v kmetijstvu kot celoti pojavljajo zadnja leta, še posebej na področju govedoreje. In v zvezi s tem smo tudi takoj, ko smo nastopili svojo funkcijo na ministrstvu, tudi začeli reševati te probleme in smo pravzaprav v letošnjem letu že namenili okoli 560 milijonov tolarjev v smislu reševanja težav pri odkupu goveje živine. Ocenjujemo, da so v bistvu ukrepi, ki smo jih sprejeli, dali sorazmerno pozitivne rezultate. Mi jih tudi še sproti izboljšujemo, tako, da ocenjujemo, da v roku meseca dni ali še prej bo večina težav na področju trenutnega odkupa živine rešena.
Seveda pa je to vprašanje v temeljih povezano z vprašanjem bodoče kmetijske politike. In tukaj nameravamo, oziroma tudi bomo skladno z novim programom, naredili, po naši oceni, nekaj bistvenih korakov naprej. Da bomo vzpodbudili nujno potrebne strukturne spremembe v kmetijstvu, ki jih pravzaprav že nekaj let pričakujemo, pa se še vendarle niso dogodile. Skladno z predlogom novega proračuna in posebej še proračuna prihodnjega leta smo pripravili popolno spremembo v okviru spodbujanja kmetijstva, tako da v celoti spodbujanje kmetijstva usmerjamo v pet temeljnih skupin.In sicer v tako imenovani sistem kompenzacijski plačil. Drugič, v tako imenovani sistem strukturnih ukrepov, to pomeni v investicijah, na področju investicij. Tretjič, v sistem direktnih plačil na področjih, ki so demografsko ogrožena, ki jih lahko označimo kot področje s težjimi pogoji za kmetovanje. In naslednjič, v podpore, v direktne podpore mladim kmetom. In petič, v direktne podpore za sonaravno kmetovanje. In ocenjujemo, da bomo z vsemi temi ukrepi naredili zelo pozitiven korak naprej, da se bomo približali ukrepom, ki veljajo v Evropski uniji, in da bomo po naši oceni in po pričakovanjih tudi spodbudili nujno potrebne strukturne spremembe. Toliko. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Še okrog prehoda Redič oziroma Dolga vas? Bo prišel pismen odgovor. Prosim, gospod podpredsednik.
MARJAN PODOBNIK: Hvala lepa. Jaz bi rad na kratko rekel o problemu, o katerem je govorila gospa Pozsonec, v zvezi s televizijo, s programom, za madžarski program. Lahko povem, ker je stvar povezana s proračunskim usklajevanjem, da si med drugim prizadevamo najti neko rešitev, ki bi omogočila tudi pokritje dela škode, ki ga je utrpela Slovenska nacionalna televizija ob napadu, ob agresiji leta 1991, in prav nepokritje te škode je pripeljalo to nacionalno radio-televizijo v situacijo, zaradi katere se očitno tudi taki problemi težje rešujejo. Jaz upam, da bo, če bomo uspeli najti tu ustrezno rešitev glede te škode, da se bodo tudi te stvari uspešneje razreševale. Sicer bi pa dal samo eno misel, takoj po teh poslanskih vprašanjih in pobudah. Nadaljujemo usklajevanja o proračunu in jaz mislim, da pomemben del teh zadev, ki so bile vezane tudi na predhodno vprašanje, vprašanje demografije kmetijstva itn., torej pomemben del teh vprašanj se bo razreševal, če bomo kljub hudim omejitvam vendarle uspeli najti tisto prioriteto, ki bo zagotavljala, da se bodo tudi zaradi zaščitnih razlogov in, bom rekel, narodnoohranitvenih razlogov vendarle našla ustrezna sredstva. Brez dvoma se pa vlada zaveda resnosti problematike, tako v Prekmurju kot seveda v drugih delih Slovenije. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Besedo ima gospod Vincencij Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa. Lep pozdrav! Moje vprašanje je zelo kratko in pa tudi jasno. Ker se vozim pogosto mimo Visokega, tako imenovanega Tavčarjevega dvorca, vidim, da se tam nič ne spreminja, nič se ne dela, čeprav je bila lansko leto septembra podpisana pogodba za ureditev tega dvorca med štirimi občinami, naslednicami prejšnje občine Škofja Loka, in pa vlado. Zato je moje pobožno vprašanje, ali so zagotovljena sredstva, se po proračunu predvidevajo sredstva, ker tega proračuna pač nisem videl, ali so zagotovljena sredstva, da se bo že letos začelo tam kaj delati. Ali mi mogoče lahko odgovorijo, kdaj bo ta dvorec v taki obliki urejen, da bo lahko začel služiti temu namenu, za kar je podpisana pogodba? Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod državni sekretar, dr. Strel.
DR. JANKO STREL: Razreševanje omenjene investicije je odvisno od proračuna, zaradi tega bo potrebno počakati, da bo proračun sprejet in v tisti situaciji se bo videlo, ali je možno s temi deli pričeti ali jih je potrebno še odložiti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa. Moje vprašanje je bilo, ali so predvidena, nisem vprašal, ali so zagotovljena. In sem vprašal, ali se predvidevajo. Torej, mislim, da je razlika v tem, ker vem, da proračuna še ni in bi želel vedeti, če to že kje piše ali ne. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod državni sekretar.
DR. JANKO STREL: Povsem normalno, da je narejenih več variant. V eni izmed teh so tudi sredstva za to investicijo predvidena.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Ivan Božič, kot zadnji.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa. Kolegice in kolegi! Spoštovani člani vlade! Imam dve zelo kratki vprašanji. Prvo vprašanje je namenjeno danes podpredsedniku in tudi predsedniku Državnega zbora. Ali boste izpolnili naša pričakovanja, da se bomo res ravnali po poslovniku? Maja meseca sem zastavil dve poslanski vprašanji in na njiju še nisem dobil odgovora. 27. člen poslovnika je jasen. Pričakujem vaš odgovor, ali bomo dobili odgovore na vprašanja ali ne.
Drugo vprašanje pa je namenjeno ministru za okolje in prostor. Kako in kdaj bomo uredili stanje na terenu s katastrom? Tu v Državnem zboru sprejemamo zakone, ki jih ne bomo mogli izvajati, če katastra ne bomo uredili. Drugo pa, s sedanjim delom geodetskih uprav tega ne bomo (?) uredili sto let. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, kolega poslanec Ivan Božič. Na vse, na kar danes ni bilo odgovorjeno, mora vlada v skladu s poslovnikom odgovoriti. Opozorili bomo tudi vlado na tista vprašanja, na katera nam dolguje odgovore, in to bova s predsednikom Državnega zbora prav gotovo tudi v teh dneh naredila. Predstavnik Ministrstva za okolje in prostor? (Ga ni.) Velja isto. Po 27. členu poslovnika poslanec dobi odgovor, kot piše, tri dni pred naslednjo sejo Državnega zbora.
S tem zaključujem prvi del te točke dnevnega reda. Drugi del pa je razprava o odgovoru Vlade Republike Slovenije. In sicer v skladu z drugim odstavkom 29. člena poslovnika Državnega zbora je poslanec Feri Horvat skupaj z desetimi sopodpisniki zahteval razpravo o odgovoru vlade na njegovo poslansko vprašanje v zvezi s politiko skladnejšega regionalnega razvoja Slovenije. Prehajamo torej na razpravo o odgovoru vlade, ki ga je na nadaljevanju 6. seje dne 4. julija podal državni sekretar Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj dr. Edo Pirkmajer. Dajem besedo predstavniku predlagatelja zahteve. Gospod Horvat.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani podpredsednik, ministri, predstavniki vlade, predstavniki medijev, kolegice in kolegi! Razlike v stopnji razvitosti posameznih območij oziroma regij v geografskem smislu so kljub majhnosti države prevelike in se še naprej povečujejo. To ilustrira podatek za lansko leto, ko je na primer v osrednji ljubljanski regiji, na katero odpade četrtina prebivalstva Slovenije, bilo kar 42% gospodarskih družb, ki so ustvarile tudi okrog 42% vseh prihodkov. Ta proces koncentracije, ki je deloma tudi posledica centralizacije, se še naprej nadaljuje.
Na problem je opozorila strategija gospodarskega razvoja Slovenije že v letu 1994 in dovolite, da preberem kratek citat iz te strategije: "Ohranjanje osnovnih značilnosti poselitve in kulturne krajine ter ustvarjanje približno enakih pogojev za življenje in delo na vseh območjih ostaja eden od osnovnih strateških ciljev Slovenije. Gospodarski razvoj namreč mora biti trajno obstojen, in tako z vidika okolja kot socialnega vidika." Zato avtorji strategije, in posebej me veseli, da je danes prisoten tudi eden glavnih avtorjev, danes kot minister za ekonomske odnose in razvoj v slovenski vladi dr. Senjur, ugotavljajo, da Slovenija potrebuje posebno regionalno politiko, ki bo celovita, koordinirana s sektorskimi politikami in usklajena z usmeritvami in standardi Evropske unije. Tudi to je bilo zapisano v strategiji leta 1994.
Žal, Slovenija kljub temu še nima ustreznega sistema in celovite regionalne politike. Zakon o demografsko ogroženih območjih iz leta 1990 ni dal pričakovanih učinkov. Slovenija po višini deleža regionalnih spodbud močno zaostaja za primerljivimi državami in se v zadnjih letih ta delež celo zmanjšuje v odnosu do bruto domačega proizvoda oziroma tudi v okviru proračuna, in sicer od 0,23% bruto domačega proizvoda v letu 1991 na okrog 0,10% v letu 1996. Portugalska daje za te namene 0,40% bruto domačega proizvoda, Grčija 0,49%, Irska celo 0,60%. Na premajhno zavzetost vlade za sistemsko ureditev spodbujanja skladnejšega regionalnega razvoja kaže tudi dejstvo, da je bil zakon o regionalnem razvoju pripravljen že v letu 1994 in dan v obravnavo Državnemu zboru, vendar še vedno ni sprejet. Minilo je že tudi eno leto od prve obravnave in predloga za drugo obravnavo še vedno ni v Državnem zboru. Vlada še vedno ni pripravila in sprejela strategije regionalnega razvoja.
Sistematična in intenzivnejša skrb države za regionalni razvoj je pomemben del priprav na članstvo v Evropski uniji in del predpristopne strategije. Vendar tudi v tem delu kasnimo. Zato ni slučajno, da na potrebo po ustrezni strategiji in ustrezni organiziranosti vse pogosteje opozarjajo predstavniki Komisije Evropske unije in celo pogojujejo dodelitev sredstev za spodbujanje regionalnega razvoja z ureditvijo tega področja. Na regionalni razvoj neugodno vplivajo tudi pomanjkljivosti in počasnost pri dogradnji sistema lokalne samouprave in reorganizaciji uprave, zlasti kasnitev z vzpostavljanjem pokrajin. Regijska neorganiziranost je velika ovira za bolje organizirano spodbujanje gospodarskega razvoja in za medregijsko, zlasti čezmejno in mednarodno gospodarsko sodelovanje. Zaradi povedanega in upoštevajoč odgovor, ki ga je na moje vprašanje dala vlada, je potrebno, da Državni zbor po tej današnji razpravi sprejme sklep, s katerim zaveže in spodbudi Vlado Republike Slovenije za hitrejše in učinkovitejše sprejemanje ali predlaganje ukrepov za zagotovitev skladnejšega regionalnega razvoja. Predlog sklepa sem predložil, dobili ste ga na mizo, zato upam, da ne boste jezni, da ga ne bom niti bral niti komentiral. Predlagam, da ga podprete skupaj z dopolnili, ki sta jih dala kolega Pukšič in pa kolega Kramberger. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi kdo besedo? Gospod minister dr. Senjur.
DR. MARJAN SENJUR: Spoštovani poslanci, spoštovani predsednik! Dovolite mi, da rečem par besed o tej temi, zaradi tega, ker nisem mogel biti prisoten, ko je bil posredovan naš odgovor na vprašanje o regionalni problematiki.
Ne bi se spuščal v to, ali je pri nas potrebno imeti regionalno politiko ali ne, ker mislim, da je to sprejeto. Bi pa naredil en kratek pregled problematike z nakazilom, v katero smer razmišljamo, ampak vsako temo bi samo zelo kratko omenil.
Mi imamo zakon o spodbujanju razvoja demografsko ogroženih območij v Republiki Sloveniji, ki smo ga sprejeli leta 1990. Mi danes vemo, da ta zakon več ne ustreza in bo potrebno pripraviti drugega. Sedaj, če pogledam, kaj mi imamo trenutno v Sloveniji in iz tega izhajamo pri razpravi. Pri samem zakonu je cilj, češ da ne spodbujamo razvoja geografsko ogroženih območij, to danes tudi več ne ustreza. Mi bomo morali razširiti naš pogled na regionalno problematiko. Moč je govoriti o skladnejšem regionalnem razvoju in pa moč je vključiti tudi ideje o koheziji, se pravi neke strnjenosti naše družbe, da ne bodo regionalne razlike povzročale razcepljenosti v naši družbi. Mislim, da bi bil to lahko eden izmed ciljev.
Kar se tiče načel vodenja regionalne politike. V sedanjem zakonu jih praktično ni, lahko pa bi mi sledili načelom, ki jih tudi Evropska unija uporablja, kjer je glavni poudarek na tem, da je potrebno, da mora biti pristop načrtovan in da mora imeti lokalna skupnost pomembno vlogo. In da iz tega potem tudi izhajajo vse akcije. Če pogledamo, npr. Evropska unija, od vseh denarjev, ki jih daje za ta namen, 90% sredstev daje na podlagi pobud, ki prihajajo iz regij. Mislim, da bi nekaj podobnega kot oni morali imeti tudi v Sloveniji. Se pravi, da osnovna je pobuda, ki prihaja iz lokalnih, regionalnih skupnosti in nato potem prihaja državna podpora in spodbuda.
Potem, v zakonu o demografsko ogroženih območjih ni ničesar, ni koncepta regij. Jaz mislim, da je to pomanjkljivost. Ne vem, če bomo mi to lahko popravili v zelo kratkem času, ampak za vodenje regionalne politike bi mi rabili regionalizacijo Slovenije. Sedaj pa je tukaj vprašanje, kako. Regije bi morale biti dovolj majhne, da bi zajele specifičnost regij in da bi bile do določene mere homogene, da bi lahko vodili regionalno politiko znotraj njih. Sedaj glede na to bi verjetno bilo pri nas ustrezno, da bi imeli od 20 do 25 regij. Če bi bile pa pokrajine, o katerih je bilo tudi že govora, manjše, da bi jih bilo okoli 10, potem bi bilo po tej logiki verjetno, da bo znotraj neke pokrajine mogoče celo več regij, kar se tiče regionalnega razvoja. Ampak, to je vprašanje razprave.
Potem zakon, o katerem govorimo, določa območja, ki se štejejo za demografsko ogrožena na podlagi uredbe. Mi smo letos predstavili novo uredbo za razdobje 1997 do 1999, in sicer na podlagi podatkov po naseljih. In sicer je tako, da imamo demografsko ogrožena območja, demografsko ogrožena obmejna območja in gorska višinska območja. Tudi to ni več ustrezno, ker je preozko in bi bilo mogoče v skladu z navodili Evropske unije treba upoštevati gospodarska področja, ki so v gospodarskem zaostajanju, potem gospodarska območja, kjer imamo težave z industrijo, morebiti tudi območja, kjer so težave s posebnostjo teh pokrajin in pa območja, tudi demografsko ogrožena območja. Tako, da imamo razne možnosti, ki se pojavljajo, kar se tiče samih območij.
Evropska unija na primer daje za območja, ki gospodarsko zaostajajo, približno 70% svojih sredstev, ki jih dajo za regionalni razvoj. O nečem takem bi lahko tudi pri nas razmišljali. Kar se tiče kriterijev, po katerih določamo demografsko ogrožena območja, imamo mi izključni kriterij, demografski kriterij, kar je tudi nezadostno, tudi nekatere proteste smo že dobili na ta račun. Gotovo bo treba ob novih razmišljanjih upoštevati tudi ekonomsko nerazvitost ali pa manj razvitost, kar pomeni, da bomo upoštevali tudi kriterij dohodka in pa kriterij brezposelnosti.
Kar se tiče instrumetov, s katerimi Slovenija obravnava regionalno problematiko, je treba reči, da je to zelo ozko, da imamo predvidena samo neka sredstva iz proračuna in pa davčne olajšave, ki jih pa več ne uporabljamo. Do tukaj je treba razširiti tudi instrumente regionalne politike, eden od takih gotovo so lahko tudi industrijske cone, o katerih je nekaj govora v zadnjem času v Državnem zboru.
Pomembno vprašanje tudi je, kakšne institucije naj bi imeli za regionalno politiko. Ta hip je tako, da imamo v republiki republiški upravni organ, ki ima 3 zaposlene in pa drugi zakon ne predvideva drugih institucij za vzpodbujanje razvoja.
Leta 1996 je bil ustanovljen Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja in to je sedaj pravzaprav neka naša institucija, ki bi jo morebiti kazalo uporabiti. Za razpravo je; ali bi v Sloveniji ustanovili regionalne razvojne agencije. Eno na republiški ravni, druge še kje na nižjih ravneh. Zopet je problem, da ne bi s tem ustanovili nekih novih institucij, pomeni, da bi morali razmišljati o regionalnih razvojnih institucijah, tako da bi jih priključili ali pa uporabljali neke obstoječe institucije, ki že obstajajo, da naj ne bi novih institucij ustanavljali.
Potem, naslednje vprašanje, ki je odprto, je vprašanje sredstev. Sedaj gre za investicije za lokalno infrastrukturo okoli 1 milijarda SIT, iz proračuna, na leto. To leto je Sklad za regionalni razvoj razpisal približno milijardo sredstev tudi za ta namen, tako da letos dajemo, bomo dali, okoli 2 milijardi sredstev za ta namen. To je relativno malo, to smo že ugotovili. Tako bo prihodnje leto tukaj še dodatni problem, ker se zdaj Sklad za regionalni razvoj napaja iz kupnin, te kupnine bodo ugasnile že prihodnje leto in bo treba potem dodatna sredstva predvideti tudi za napajanje Sklada za regionalni razvoj.
Omenil bi še tole, da bo pri tej problematiki ves čas treba upoštevati mednarodni vidik, posebej ko gre za obmejna območja, in pa da se usposobimo, da bomo tudi mi imeli institucije in pa zakonodajo, ki nam bo omogočila, da bomo lahko koristili sredstva, ki jih nudi Evropska unija za ta namen. Kajti Evropska unija vse več sredstev daje gospodarstvu skozi instrumente regionalne politike. Pomeni, da se moramo mi za to usposobiti, da bomo lahko ta sredstva tudi skozi regionalne instrumente poslali v gospodarstvo.
Vlada je res julija 1994 določila besedilo predloga zakona o spodbujanju regionalnega razvoja in ga poslala v prvo obravnavo. Leta 1996 je bila ta prva obravnava zakona opravljena in takrat so bile tudi dane pripombe in usmeritev, v katero smer naj pripravimo besedilo za drugo obravnavo. Mi smo zdaj v tej fazi, da to pripravljamo in to razpravo bi radi uporabili tudi za to, da bi slišali pripombe poslancev in poslank Državnega zbora v zvezi z nadaljnjim delom pri pripravi zakona za drugo obravnavo v tem Državnem zboru. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod minister, hvala lepa. Besedo dajem predstavnikom poslanskih skupin, do pet minut. Gospod Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa za besedo. Jaz se bom osvežil.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Izvolite. Po poslovniku, vas še to opozorim, preden gospod Pukšič pripravi to mašinerijo, poslanci ne morejo razpravljati, ampak samo predstavniki poslanskih skupin. Gospod Pukšič, izvolite.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa za besedo. Jaz sicer upam, da gospodje poslanci vsaj malo vidite to sliko prek grafoskopa, kjer se vidi naša preljuba domovina, v kateri ta rdeča črta prikazuje 10-kilometrski obmejni pas, zeleno, potem rdeče, rumene in te packe, da tako rečem, tu notri pa označujejo demografsko ogrožena področja. Packe sem seveda predvsem mislil zato, ker govorimo o demografiji, o ogroženosti v tej naši prelepi Sloveniji, skratka, tega je očitno malo preveč ali pa bo seveda potrebno v naslednjem obdobju, v naslednjih letih nekaj več narediti za ta področja. Če bi seveda pogledal zakon, ki je začel to urejati, v zakonu je kar nekaj členov, ki seveda govorijo o tem, da bi se na teh področjih dalo in moralo sofinancirati pri določenih programih, pa vendar, na žalost, temu le ni bilo tako. In čisto konkreten primer, recimo, v zakonu piše tudi, da je to sofinanciranje z ukrepi na področju osnovnega šolstva, izobraževanja kadrov, štipendijske politike, kulture in tako dalje. Če se danes vprašamo, koliko denarja je v ta demografsko ogrožena področja namenjenega, bomo verjetno zaprepadeni. Tudi ukrep investicij v osnovno šolstvo na demografsko ogroženih področjih naj bi seveda potekal tudi po tem zakonu, kjer je govora, da bi na demografsko ogroženih področjih do 30% sofinancirala država, v tem pasu, 10-kilometrskem, pa tudi do 50%. In če bi seveda to dodali pri investicijskem denarju, torej investicijskem denarju za izgradnjo osnovnošolskega prostora, potem bi prišli do tega, kar sem pred približno dvema mesecema želel, da bi na demografsko ogroženih področjih država več sofinancirala kot 50%. Saj, kot se spomnite, z eno navadno matematiko se je dalo izračunati, da bodo občine pri takšnih investicijah vlagale tam približno 10 let oziroma delale še kaj drugega oziroma najemale kredite na nekih drugih področjih. No, če smo to sliko torej pogledali, se da videti tudi demografsko ogrožena območja, nekako razdeljena po Gorenjski, Obalno-kraški, osrednje slovenski, Goriški, Savinjski, Podravju, Krško itd. in na koncu seveda kompletna Slovenija. Iz tega je razvidno, da je torej prek 60% področja, torej tistega, ki smo ga prej pogledali, na demografsko ogroženem področju in da na teh 60% ozemlja živi okrog 28% prebivalstva vse Republike Slovenije. Tudi to je verjetno podatek, ki pove, da je življenje na demografsko ogroženem področju toliko težje, toliko dražje in da bo na tem področju v naslednjih letih, jaz pričakujem že s tem proračunom, čeprav kasni, se dalo kaj narediti.
Pred mano je gospod Feri Horvat sicer povedal, da so, sredstva v višini, ki so bila za demografijo od leta 1991, torej od 0,23% bruto domačega proizvoda, to je bilo 865 milijonov tolarjev, v letu 1992 že padla iz 0,23% na 0,14% in tako dalje, potem v letu 1993 0,13%. Danes pa je seveda pod 0,1% bruto domačega proizvoda, in če primerjamo absolutno številko iz leta 1990, 800 pa nekaj milijonov, z letom 1996, torej z lanskim letom, milijarda 131 milijonov, je to več kot katastrofa, torej kako malo je teh sredstev na teh področjih. V zakonu seveda piše, tako kot sem že prej omenil, več postavk. Seveda glavne postavke so infrastrukturni objekti, torej infrastruktura, kot so ceste, vodovodi itd.. Če vemo, da je bilo leta 1994 1.300 vlog, leta 1995 blizu 500 vlog in leta 1996 prek 400 vlog. No, in če bi samo še...
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Pukšič, prosim, da zaključite počasi.
FRANC PUKŠIČ: Če bi samo višino zahtevkov, torej da zaključim s tem. Poglejte, predračunska vrednost v letu 1994 je bila prek 6,4 milijard, zaprošenih sredstev 2,2 milijard. 1995 predračun 10 milijard, 500 vlog, 4,1 milijarde. Lansko leto 11 milijard, zaprošena sredstva 4,4 milijarde.
Če bi zaključil s tistim, kar je rekel in kaj imamo v sklepih, da bi šli nekje na 0,23% bruto domačega produkta, predlagam in upam, da boste, spoštovane poslanke in poslanci, pri letošnjem proračunu, ko ga bomo sprejemali, če ga pač bomo letos sprejemali, dali na tem področju, na tem sektorju vsaj 4 milijarde tolarjev. To je kot se zaprošena sredstva že pojavljajo nekaj časa, kar pa pomeni, da bo toliko in toliko investicijskega denarja posameznih občin in občanov vključenega v to.
Predsedujoči, samo še zadnji stavek. Pri predlogu sklepov bi samo dopolnilo predloga sklepa, ki sem ga predlagal. Predlagal bi, da bi izglasovali takšen sklep. Predlagam davčno olajšavo pri napovedi dohodnine za celotne izdatke za infrastrukturne storitve, ki presegajo običajne izdatke za infrastrukturne storitve v urbanih naseljih. To je sicer pri zakonu o dohodnini, ampak samo če gre prek samoprispevka. Takšne akcije pa velikokrat ne gredo, ampak gredo prek pogodb občin in krajevnih skupnosti. Prosil bi, da bi to tudi izglasovali, ker na ta način bi bila to podlaga, da se pri dohodnini spremeni zakon. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo od predstavnikov poslanskih skupin? Gospod Veber.
JANKO VEBER: Hvala za besedo. Skladnejši regionalni razvoj prav gotovo mora biti skrb te države, kajti dejstvo je, da se ravno na področjih, ki so najslabše razvita, pojavljajo ali pa odražajo razmere v gospodarstvu v najhujši obliki, ravno na teh območjih. Najlažje je zapreti gospodarski obrat v nekem oddaljenem kraju, kjer je že tako ali tako oziroma ker je ta obrat povezan z bistveno večjimi stroški poslovanja, kot je to v nekem razvitem centru. Seveda pa to povzroči še nadaljnje propadanje tega območja, in to se zelo hitro odrazi v zaraščanju, izseljevanju, praznjenju podeželja, in pozneje ugotovimo, da pravzaprav nimamo več nosilcev oziroma nimamo več ljudi, ki bi prevzeli programe in razvili to podeželje na nivo, ki mislim, da bi moral biti v ponos tudi Sloveniji.
Zato je današnja razprava pomembna zaradi tega, da poskušamo, čeprav je že ta proračun nekje, vsaj upajmo, v zaključni fazi, opozoriti na dejstva, da z dosedanjimi ukrepi, ki so bili predvideni za razvoj teh območij, nikakor ni bilo možno doseči hitrejšega razvoja. In če se spomnimo samo ustanovitev novih občin, ki jih je nastalo praktično več kot enkrat več v Sloveniji, sredstva za razvoj demografsko ogroženih območij pa so ostala na istem nivoju. Ta sredstva so se razdelila potem praktično skoraj med vse občine in lahko ugotavljamo, da je v nekaterih občinah oziroma da je po teh občinah tudi slabo bil izbran kriterij za delitev teh sredstev. Kajti ne morem si predstavljati, da lahko neka občina z desetimi milijoni v petih letih reši infrastrukturo, druga dobi 20, pa teh problemov ne bo rešila v 30-ih letih. To je tisto, na kar mislim, moramo biti pozorni pri oblikovanju kriterijev za delitev sredstev na teh območjih.
Tudi sicer Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje podeželja ne daje tistih rezultatov na teh območjih, iz enostavnega razloga, kajti ni gospodarskega subjekta, ki bi lahko najemal kredit in seveda tudi uspešno vračal te obveznosti. Zato je nujno preiti na sprejemanje zakona, ki je bil obljubljen in najavljen, in mislim, da bi danes morali pravzaprav slišati bolj konkreten datum, kdaj bo prišel v obravnavo zakon o spodbujanju skladnejšega regionalnega razvoja. Mislim, da se je čas za uvrstitev tega zakona na dnevni red praktično že iztekel in v tem seveda tudi vidimo nekako uskladitev teh pomanjkljivosti, ki jih danes ugotavljamo pri Skladu za regionalni razvoj.
Pa tudi sicer, v razpravah, ki smo jih imeli v Odboru za kmetijstvo, ugotavljamo, da CRPOV ima, program CRPOV ima zadosti širok pojem, zelo široko je zastavljen, ima minimalna sredstva in pojavljala se je v bistvu dilema, kdo pa naj bo sploh nosilec skladnejšega regionalnega razvoja. Ali naj bo to Ministrstvo za ekonomske odnose ali naj bo to Ministrstvo za kmetijstvo ali Ministrstvo za gospodarstvo. Skratka, cela vrsta neusklajenosti se je pojavila že v sami razpravi. In mislim, da bi tudi morali od vlade dobiti jasen odgovor, kdo bo odgovoren za razvoj tega območja, ne pa da se vedno znova sprašujemo, katero ministrstvo je bolj pristojno. In mislim, da tudi zaradi te neusklajenosti prihaja do neučinkovitega reševanja problema razvoja podeželja.
Še poseben problem, ki bi ga omenil, je tudi ta, da se denacionalizacija odraža tudi pri razvoju teh območij.
Če pogledamo poslovanje oziroma spremljamo poslovanje Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, ugotovimo, da se ta s sredstvi napaja ravno največ iz teh območij, kar pomeni neposreden odliv sredstev iz teh območij v ta sklad. Iz tega sklada seveda pa pozneje nazaj ne priteka ali pa priteka za dejavnosti in v dejavnosti, ki nikakor ne pomenijo skladnejšega razvoja, ampak ohranjanje nekega mirovanja ali nekega vzdrževanja gozdnih cest, kaj več pa v bistvu že ni doseženo s tem denarjem.
Torej, denacionalizacija posega tudi na ta območja in sklad ima tukaj zelo, zelo pomembno vlogo in zneski, ki se pri tem skladu pojavljajo, so tako visoki, da bi s pravilno razporeditvijo lahko dosegli tudi s temi sredstvi hitrejši razvoj teh območij.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Janez Kramberger.
JANEZ KRAMBERGER: Spoštovane kolegice, kolegi, cenjeni predstavniki vlade! Bom nekoliko krajši, ker je gospod minister že povzel, torej povedal, kako bo zakon o skladnejšem regionalnem razvoju, torej, kaj bo vseboval.
Želel bi povedati naslednje, da smo v občini Lenart naredili študijo glede problematike razvoja, zaostajanja Slovenskih goric, predvsem v luči sedanjega zakona, vzpodbujanja razvoja demografsko ogroženih območij. S to študijo, katera zavzema ne samo našo občino Lenart, tudi ostale, Gornjo Radgono, Ljutomer, Ptuj in še nekatere druge, je seznanjena tudi vlada in moram reči, da so nekako pozitivno ocenili to študijo. Jaz bi seveda poleg tega, kar je povedal gospod minister in tudi gospod Feri Horvat, dodal samo še sklep, torej en dodaten sklep, v katerem bi do sprejema novega zakona o spodbujanju regionalnega razvoja podaljšali dosedanjo uredbo prehodnega obdobja 1994-1996, katera določa ta demografsko ogrožena področja. To se pravi, da ne bi bili ti kriteriji, ki nekako postavljajo, predvsem Slovenske Gorice in tudi druga območja, območja Bele Krajine in še nekatera druga področja, protislovno, torej da so ta območja spodbujena, katera dejansko imajo, katera dejansko do tega niso upravičena. Torej, gleda se samo demografske kriterije. Gospod minister pa je dejal, da bo v naslednjem, torej v tem predlaganem zakonu, da se bodo upoštevali tudi drugi kriteriji, kot so dohodkovni, zaposlitveni, infrastrukturni delež, študirajoči delež, torej izobrazbena struktura in vse ostalo.
Torej, prosim, spoštovane kolegice in kolegi, da bi v okviru teh sklepov, v katerih je predlagatelj gospod Feri Horvat, da bi tudi to našo dodatno alineo, katero smo predlagali, da bi tudi to izglasovali. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še katera poslanska skupina? (Ne želi.)
Zaključujem razpravo in prehajam na glasovanje o predlogu sklepa, ki ga je predlagala skupina poslancev, predlagateljev zahteve. Dobili ste ga na mizo z datumom 25.7., gospoda Ferija Horvata, prav tako z istim dnem tudi Janeza Krambergerja in pa Franca Pukšiča.
Predlagam seveda, da glasujemo o vseh sklepih kot o celoti, da ne bomo posebej glasovali. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zbor predlagani sklep sprejel.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda in se predstavnikom vlade, gospodom ministrom lepo zahvaljujem za sodelovanje in podane odgovore.
Prehajamo na 23. TOČKO DNEVNEGA REDA - NA PREDLOG ZAKONA O ODŠKODNINI SVOJCEM PADLIH V VOJNI ZA SLOVENIJO IN TRAJNIM INVALIDOM VOJNE ZA SLOVENIJO - hitri postopek. Prehajamo na odločanje o uskladitvenih amandmajih. Prejeli ste uskladitveni amandma Vlade Republike Slovenije in uskladitveni amandma predlagateljev zakona. Preden gremo na odločanje, vas želim še opozoriti, da v skladu s 198. členom poslovnika in razlago Komisije za poslovnik z dne 25. aprila 1995 o vsebini uskladitve amandmajev ni možna razprava. Predlagatelj uskladitvenega amandmaja lahko le dodatno obrazloži svoje uskladitvene amandmaje, pred glasovanjem pa lahko vsak poslanec, ki to želi, obrazloži svoj glas. Zbor bo najprej glasoval skladno z določbo 3. odstavka člena 198. poslovnika o uskladitvenem amandmaju, ki ga je predlagal predlagatelj zakona, nato pa o uskladitvenem amandmaju, ki ga je predlagala Vlada. Želi predstavnik predlagatelja zakona in uskladitvenega amandmaja besedo? Prosim, gospod Janša.
JANEZ JANŠA: Po našem mnenju v pravnem smislu v zakonu, tako kot je bil izglasovan na koncu tretjega branja, ni bilo takih neskladij, zaradi katerih bi moral ta postopek odločanja čakati. Ampak, ker je potem Vlada vložila uskladitveni amandma, ki ne da kaj usklajuje, ampak ponovno ponavlja predloge, ki jih je Vlada dajala od prvega branja naprej, se pravi, veže uresničevanje pravice svojcev padlih v vojni za Slovenijo na nek zakon, ki ga še nimamo, čeprav je bilo to zavrnjeno in potem ponovno zavrnjeno tudi v tretjem branju, smo tudi mi predlagali uskladitvene amandmaje, ki posegajo v vsebino zakona in ostale člene zakona usklajujejo s tem, kar je bilo sprejeto v 1. členu zakona, ki je nosilni člen, ki določa, kaj skušamo s tem zakonom doseči, se pravi, sam namen tega zakona.
Pri tem smo upoštevali tudi pripombe, ki so bile dane v tej razpravi, in kot osnovo za izračun teh nadomestil ne predlagamo nobene konkretne številke, ampak predlagamo, da je osnova za odmero odškodnine odstotek najvišje dejansko izplačane pokojnine z vsemi dodatki. Tako, da odpadejo tiste pripombe, ki so bile dane, da je ta številka previsoka. Tukaj je to vezano na najvišjo dejansko izplačano pokojnino. Od te osnove se potem odmerjajo odškodnine. Prav tako predlagamo, glede na pripombe, ki so bile dane, da ta odškodnina pripada otrokom do zaključka šolanja, vendar ne dlje kot do dopolnjenega 27. leta starosti. S tem predlogom pa je upoštevana tudi druga največkrat ponavljana pripomba, ki je bila dana v razpravi.
S temi uskladitvenimi amandmaji, tako kot so predlagani, bi našli tako nekako srednjo varianto med osnovnim predlogom naše poslanske skupine, ki je predlagatelj zakona in ki ima namen, da se ta zakon začne uresničevati takoj, da se ne čaka še naslednjih nekaj let, da bo sprejet nek drugi zakon, ki bo to pravico omogočil, in seveda med predlogom vlade, ki za del teh odškodnin predlaga, da ne postanejo operativne oziroma dejansko pridobljene pravice z dnem uveljavitve tega zakona, ampak šele takrat, ko bo sprejet nek zakon o odškodninah. Mislim, da bi bila to najboljša možna rešitev v tem času. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo obrazložiti svoj glas? Pardon, gospa državna sekretarka. Se opravičujem, potem vas bomo, potem. Najprej bomo o tem glasovali. Želi kdo obrazložiti svoj glas? Gospod Kopač, gospod Pukšič.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Glasoval bom proti uskladitvenemu amandmaju k 2. členu, zato, ker to po svoji vsebini ni uskladitveni amandma. Pa tudi, če bi bil, se z njegovo vsebino seveda ne strinjam. Zakaj, sem razlagal že prej. Moram pa reči, tukaj bi res rad, čeprav se nikoli ne oglašam na proceduralne teme, povedal neke vrste svoj protest proti temu, kar se počne tukaj pod formo uskladitvenih amandmajev. Na to sem opozoril predsedujočega oziroma njegovega pomočnika že pred obravnavo te točke dnevnega reda, vendar, žal, brez uspeha. Jaz mislim, da o tem sploh glasovati ne bi smeli. Zakaj? Če pa že bomo, bom glasoval proti in bom povedal, zakaj. Prvič, to so uskladitveni amandmaji k nekemu zakonu, ki sploh ni na dnevnem redu. Nanašajo se na nek zakon, ki niti, ga sploh niso poimenovali niti predlagatelji v prvotnem predlogu niti niso kasneje, kasneje je bil naslov spremenjen z amandmajem vlade in seveda se ti amandmaji ne nanašajo niti na tisti zakon. Skratka gre za nekaj, kar sploh ne obstaja.
Drugič. Uskladitveni amandma, kot je tukaj predstavljen, po moje to ni uskladitveni amandma. Pravi, postavlja take pogoje, da vam s polno odgovornostjo povem ali pa lahko zatrdim, da po mojem poznavanju predpisov seveda vsi ti amandmaji, povezani med seboj, na čelu s tem k 2. členu, o katerem bomo najprej glasovali, pomenijo, da nihče od teh, na katere naj bi se zakon nanašal, ne bo dobil nič. To pa zaradi tega, ker so členi tako napisani - jaz ne vem, ali vede ali nevede, površno, ampak prefinjeno površno - da kumulirajo nekatere pogoje, ki jih nihče za nazaj ne more izpolniti. Nihče za nazaj ne more biti sočasno pripadnik teritorialne obrambe in policije v letu 1991, ker v letu 1991 ni bilo policije in ker nihče, tudi, če bi takrat policija bila, ni bil sočasno v službi v obeh institucijah. Nihče, kateremu je priznan status vojaškega vojnega invalida, ni trajni invalid po vsebini amandmaja, uskladitvenega amandmaja k 2. členu. Nihče v tej državi. Zato skratka ne more dobiti.
Če gledamo naprej, pri 3. členu imate bistroumne nesmisle, po katerih je odmerna osnova postavljena na neko kategorijo, ki je sploh ni in je nihče, tudi s še tako dobro voljo, ne more tolmačiti. Skratka, odmerna osnova je nič. In zato, če že predlagatelji z vsebino uskladitvenih amandmajev želijo komu kaj dati in predstavljajo to kot svojo iskreno željo, je treba ugotoviti, da enega samega upravičenca za karkoli, kar tukaj piše, v tej državi ni, ker ga ne more biti po dikciji tega zakona oziroma teh uskladitvenih amandmajev.
Sicer pa menim, da je vsebina teh amandmajev tudi svojevrstno posiljevanje procedure. Uskladitveni amandma oziroma tako imenovana četrta obravnava je namenjena odpravi medsebojnih neskladnosti zato, da bi nek zakon sploh lahko bil operativen. Vsebina teh uskladitvenih amandmajev je seveda pisanje novega besedila zakona, in to ne takega, kot je bil prvotno predlagan, ampak čisto drugačnega, po vsebini drugačnega.
Poleg tega to pomeni pisanje zakona v četrti obravnavi na novo. Mislim, da si tega ta parlament ne sme privoščiti, kajti to bi bil precedens, ki bi lahko pomenil, da lahko pozabimo vse člene poslovnika, ki govorijo o tem, kaj se počne v prvi obravnavi, drugi obravnavi, v tretji obravnavi in ob morebitni uskladitvi neskladnih določb, če pač lahko nekdo kar tako v četrti obravnavi v obliki kvazi uskladitve napiše besedilo zakona na novo in pri tem ne prepisuje niti svojih predlogov iz prve obravnave znotraj hitrega postopka.
Menim, skratka, da je poleg vseh teh razlogov in seveda razlogov, ki sem jih že obrazložil pri samih obravnavah amandmajev v drugi obravnavi, vsebina tega uskladitvenega amandmaja absolutno nesprejemljiva - po mojem mnenju sicer sploh ne bi smeli o njem glasovati, ampak če bomo že o njem glasovali. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Hvala. Predsedujoči, če sem prav razumel, je obrazložitev glasu k amandmaju številka 2 ali k vsem amandmajem?
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: V celoti.
FRANC PUKŠIČ: V celoti. Seveda bom glasoval za amandma k številki 2 k 2. členu, predvsem zaradi tega, ker si težko predstavljam, da nekdo, ki je za to Slovenijo dal največ, to so pa bili pripadniki - in takrat, če ni bila policija, pa milica in če ni bila organizirana Teritorialna obramba, pa tisti, ki so v ta namen delali in izgubili karkoli že in postali invalidi, torej so za to državo celo nekateri seveda izgubili življenja, dali največ, kar je na tem svetu pod tem milim bogom sploh možno.
In drugo, seveda, kdo je največ izgubil? Upam, da nam je vsem jasno, da če otrok izgubi očeta, da je to največ, ali seveda mater, da kaj lahko izgubi. Če je otrok izgubil očeta, zato ker je dal oče življenje za domovino, je največ, kar je otrok lahko izgubil. Če je seveda izgubil zakonskega partnerja, če je žena ostala brez moža, zato ker je on dal življenje za domovino, je to verjetno največ, kar se lahko zgodi. In kot eden staršev, če se postavim v to pozicijo, ko izgubiš otroka v kakršnihkoli letih, ampak ko starši pokopljejo svojega otroka, je to nekaj najhujšega, je to največja bolečina za starša, kar se lahko zgodi. Da so pa seveda vse ostale, torej nadomestila ali kakorkoli že, samo blažev žegen na obliž za rane, ki so nastale.
Amandma k 3. členu pa seveda je zopet eden od tistih, ki je po vseh prejšnjih razpravah, mislim da, sprejemljiv, ker je bilo največ rečeno prav okrog štipendij in je vneseno v amandmaju do 27. leta, zato bom seveda te amandmaje podprl. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo obrazložiti glas? Gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani! Nenavadna bo moja obrazložitev glasovanja k amandmaju k 2. členu. Tu piše v drugi alinei otroci.
Včeraj po koncu Državnega zbora ob 18.00 uri sem stopil na Šubičevo. Torej, skozi glavni vhod na prosto po 10 urah tu in tam sta me čakali dve materi vdovi z dvema otrokoma, eni je ime Petruška, druga je Jerneja, ena je iz Kamnika, druga je iz Brežic, in sta mi veselo pomahali, sta me vprašali, kaj je novega z zakonom. Gospod Lenič, ki je sedel s kolegi tam in me je imel priliko videti, kako sem potem ti dve vdovi, gospe z otroki povabil in potiho sta si želeli tudi sladoled, poleg tega, da sta se odžejali. Vaša hčerka, gospod Kopač, sigurno nima teh problemov, ti otroci si očitno ne morejo vsak dan zaželeti sladoleda, očitno ne morejo. Jaz sem zaslutil to, kako je nekaj, kar pač ni vsak dan. Ne, ne. Bil je gospod Lenič, bili ste vi in bil je Roberto Battelli. Torej, če vam to kaj pomeni, potem vam lahko kaj pomeni. Če vam nič ne pomeni, vam ne morem pomagati. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo? Gospod Janša.
JANEZ JANŠA: Glasoval bom seveda za te amandmaje, ki so ravno toliko v skladu s proceduro kot vladni amandmaji. Vlada namreč v svojih uskladitvenih amandmajih predlaga tisto, kar smo včeraj z glasovanjem v tretjem branju zavrnili. Ponovno predlaga enako. Mi ne predlagamo enako, ampak predlagamo kompromis. V tem primeru je tukaj vsebinska razlika, proceduralno pa je to popolnoma vseeno. To, da piše, da so upravičenci do odškodnine pripadniki TO in policije, to ne pomeni, da je moral biti eden takrat hkrati pripadnik TO in policije, ampak da so upravičenci tako pripadniki Teritorialne obrambe kot policije. Nisem prepričan, ali se ime iz milice v policijo preimenovalo nekaj dni pred vojno ali nekaj dni po vojni, vem, da oznake so zamenjali pred vojno. Tudi to ni noben problem in zaradi tega je ta zakon v vsakem primeru uresničljiv. Če pa kdo hoče iskati razloge za to, da bo lahko proti v vejici ali pa v nekem nazivu, potem pa lahko to išče ves dan.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo? (Nihče.) Preden pridemo na glasovanje, vas moram opozoriti, če bo izglasovan amandma predlagatelja, potem ne bomo razpravljali o amandmaju vlade. Gospod Anderlič, prosim.
ANTON ANDERLIČ: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi! Če sem prav razumel, se uskladitveni amandmaji pod narekovajem, ki jih predlaga predlagatelj, sploh ne nanašajo na ta zakon, in bi prosil, da bi v tem smislu tudi spoštovali proceduro. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Baškovič, sprašujem vas! Prosim.
MILAN BAŠKOVIČ: Če se gleda formalno, kako je naslovljen, potem ta očitek drži, ker pravi k predlogu zakona o odškodnini svojcem in tako naprej. Namreč tega naslova ni. Naslov je sedaj drugačen. Govori o posebnih pravicah in tako naprej. Ali je to pomota, ali je to hotena ali nehotena, ampak dejansko to stoji. Zame je to formalna napaka. Ne vem, če bi zaradi tega lahko diskvalificirali, ampak to je vaša odločitev. Pri vsebini pa se ve, za kaj gre. Ne spreminja pa tudi naslova. To je zopet tisti širši okvir. Tu je veliko zadreg.
Glede samega zakona pač vidim, da piše drug naslov, kot je pa dejansko že bil sprejet v drugi obravnavi. To je dejstvo. Kaj boste storili, ne vem, ampak po vsebini se pa ve, za kaj gre. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Torej vsebinsko ni narobe, malo formalno v bistvu napaka pri spremembi, ker smo spremenili tudi naslov zakona. Gospod Janša želi. Gospod Janša se opravičujem, proceduralno.
JANEZ JANŠA: Zakon je bil vložen pod tem naslovom, zakon z drugačnim naslovom še ni bil sprejet, mi vlagamo uskladitvene amandmaje k zakonu, kakršen je bil vložen. Če bo na koncu izglasovan drug naslov, bo pač drug naslov veljal.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Torej uskladitveni amandmaji se vlagajo na tekst iz tretjega branja. In ta je že malce spremenjen. Želi še kdo proceduralno kako vprašanje? Če ne, še enkrat opozarjam, če bo izglasovan ta amandma predlagatelja, da potem ne bomo obravnavali amandmaja Vlade. Prehajamo na glasovanje. Glasuje se o vseh amandmajih skupaj. Torej uskladitveni kot celota. Ugotavljamo sklepčnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za uskladitveni amandma predlagateljev? (22 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da uskladitveni amandma ni sprejet.
Ker ta amandma ni bil sprejet, prehajamo na odločanje o uskladitvenem amandmaju, ki ga je predložila Vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik Vlade besedo? Gospa državna sekretarka.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Hvala lepa. Mislim, da zakon dejansko potrebuje uskladitvene amandmaje, take ali drugačne, zato da bo konsistenten. Mi smo pač predlagali dva amandmaja k 1. in 5. členu, in sicer zaradi tega, ker 2., 3., 4., 6., 8. člen so tisti, ki govorijo o različnih pravicah, v bistvu treh različnih pravicah, o rentah, o odškodninah, o štipendijah in drugih pravicah, ki gredo otrokom padlih. Medtem pa obstoječi 1. člen, ki je bil v tretji obravnavi sprejet, govori samo o eni pravici, to je o odškodnini kot neki generalni pravici. Enako je težava s 5. členom. Namreč, treba je vedeti za ostale pravice, kje se bodo zagotavljala sredstva, to se pravi za rente in za štipendije. Za to se bodo morala sredstva zagotavljati v proračunu, medtem pa ko za odškodnine, pa sami veste, da je v postopku poseben zakon o odškodninskem skladu, ki se bo financiral pač iz drugih virov, delno pa verjetno tudi iz proračuna. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi kdo obrazložiti svoj glas? Gospod Janša.
JANEZ JANŠA: Jaz bom glasoval proti tem amandmajem, ker Vlada ponovno, kljub temu, da je bilo doslej vseskozi odločeno drugače, spet veže izplačilo odškodnin na nek zakon, ki ga še ni. V drugi alinei piše, so posebne pravice iz prejšnjega odstavka, se štejejo odškodnina po posebnem zakonu, ki ureja poplačilo vojne odškodnine. Tega zakona še ni. To sem povedal že desetkrat in očitno to nič ne zaleže. V primeru, da bo besedilo takšno, kakršno je sedaj, ki je okleščeno, bom rekel, ne zasluži imena, ki ga nosi v naslovu, tudi ne v naslovu, ki je bil izglasovan v tretjem branju, dopolnjeno še s tem amandmajem, je ta zakon v veliki meri invaliden, pomaknjen v smislu realizacije v nek prihodnji čas in v tem primeru predstavlja podaljšanje sramote za to državo, za vlado, ki je predlagala takšne amandmaje, in za vse vladne stranke, ki so takšne amandmaje podprle.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Petan.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo. Torej jaz bom glasoval proti temu, zato, ker imam občutek in težko, edino z glasovanjem se bo to dalo popraviti ta moj občutek, da smo za to vlado, ki je te amandmaje pripravila, da je bilo nekaj sramotnega biti v vojni za osamosvojitev leta 1991 in da je boljše, kot da se o tem sploh ne pogovarjamo in pa da tisti, ki so v vojni bili in ki so dejansko dali tudi življenje in pa njihovi svojci, ki so ostali, ali življenjski partnerji ali pa otroci, da so nekaj ne bodisiga treba, ko jih je potrebno odriniti čimbolj na stran, čim manj o njih govoriti, kot da jih ni. Še številke skoraj niso, ker tudi vlada številk nima, pravi, koliko je teh ljudi. In zato bom glasoval proti, ker me je kar malo sram, da v tem primeru, pravim, da živim v takšni državi, ki ima takšen odnos do teh ljudi, ki so pripravljeni za državo žrtvovati tudi sebe. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala lepa. Glasoval bom za ta uskladitveni amandma, iz več razlogov. Prvi je ta, da ta uskladitveni amandma dela zakon operativen, če pa bi bila poprejšnja odločitev sprejeta drugače, torej ne bi glasovali o tem amandmaju, potem bi seveda sprejeli zakon, ki nikomur ne bi dal nič, pa ne zaradi stvari, ki so bile že izrečene v razpravi, ampak zaradi tega, ker bi bil zakon invaliden zaradi odmerne osnove, ki bi bila določena tako, da je njeno tolmačenje, odmerna osnova je lahko samo nič. Nič drugega. Ob še tako dobri volji pravnikov, ki bi zakon tolmačili.
Drug vzrok, zaradi katerega bom pa glasoval za ta uskladitveni amandma, pa je, da popravlja besedilo zakona po tretji obravnavi, ki je bilo sprejeto na podlagi amandmaja Socialdemokratske stranke, ki je bil protipredlog sprejetemu amandmaju vlade v drugi obravnavi, iz ene malenkosti, ki pa je vseeno zanimiva za kontekst obravnave tega zakona, pa bi jo rad na kratko povedal. To je v okviru obrazložitve, zakaj bom glasoval za ta amandma.
Ko smo dobili predse predlog zakona, je ta govoril o vojni za Slovenijo. Potem je vlada naredila amandmaje, ki so govorili, ki so uporabljali zakonsko čistejšo dikcijo, prepisano iz zakona iz leta 1991 o agresiji na Republiko Slovenijo leta 1991. Na matičnem odboru so predstavniki predlagateljev bili zelo žolčni na Vlado, da je uporabila to dikcijo, saj vendar ne gre za običajno agresijo, ampak gre za vojno za Slovenijo. Nato je vlada umaknila svoj amandma k 1. členu, vložen v drugi obravnavi, in ga nadomestila z novim, kjer popravlja samo ta izraz in je pisalo "vojna za Slovenijo". In ta amandma je bil sprejet v drugi obravnavi. Potem pa je v tretji obravnavi Socialdemokratska stranka prinesla nov amandma k 1. členu, ki ga zdaj s tem uskladitvenim amandmajem popravljamo, in je uvedla nazaj izraz "agresija na Republiko Slovenijo leta 1991". Iz tega ven sem razbral, da je pravzaprav kontekst obravnave tega zakona bil pravzaprav samo mešanje političnih strasti in vzpodbujanje čustev, ki ne koristijo reševanju tega problema, h kateremu pa sedaj seveda prispeva predlog zakona, kakršen bo, če bo sprejet ta uskladitveni amandma. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo obrazložiti glas? Gospod Franci Rokavec.
FRANCI ROKAVEC: Hvala, gospod podpredsednik in pa spoštovane poslanke in poslanci! Glasoval bom za zakon, ki govori o posebnih pravicah svojcem padlih in pa invalidom vojne za Slovenijo. Namreč ta zakon govori na podlagi amandmajev vlade, daje poseben tretma tudi vsem žrtvam in pa svojcem žrtev vojne za Slovenijo, kakor tudi invalidom vojne za Slovenijo, se pravi postavlja vojno za Slovenijo v poseben položaj. Glasoval bom tudi zato za ta zakon, ker pač sem prepričan, da če bi sprejeli prvoten zakon, bi s tem, če bi - ja, amandma - ker če bi sprejeli prvoten predlog zakona, bi s tem sigurno povzročili izsiljevanje vseh ostalih upravičencev iz naslovov prejšnjih vojn pri zakonu, ki je v proceduri o vojni odškodnini. Zato sem prepričan, da bomo lahko na podlagi tudi te razprave kvalitetno dodelali in pa sprejeli kvaliteten zakon o vojni odškodnini in s tem tudi priznali, tudi v tem zakonu poseben položaj, tudi primerjalno z udeleženci ostalih vojn, položaj udeležencev zadnje vojne za Slovenijo. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani! Glasoval bom seveda proti amandmaju, ker je to navsezadnje nekaj začasnega. 25. junij 1991, to bo pa stalnica, to bo zgodovina tega naroda. Seveda nekaterim pa ni pri srcu. O, kar poglejte si zapise takrat, poglejte si, poglejte si, kaj je počela ZSMS. Poglejte si, kako so nekateri stisnili rep med noge takrat. To je obče znano in tu tega ne bom ponavljal, ampak ponavljam še enkrat, 25. junij 1991 bo ostal nek datum, ki ga bodo tudi zanamci spoštljivo praznovali, ne tako, na takšen način, kot se sedaj sramežljivo spoštuje. Mogoče bomo nekoč, takrat, ko bomo peli himno ob tem datumu, tudi držali roko na srčni strani, tako kot spoštljivo delajo prebivalci Združenih držav Amerike. Na vsak način, glasoval bom proti temu amandmaju, ki delno razvrednoti ta boj za Slovenijo. Toda boj za Slovenijo, osamosvojitev Slovenije, to je dosežek tega naroda v tem tisočletju in to bo ostalo večno. Ta zakon bomo pa spremenili, dostojno spremenili, takrat ko se bodo razmere in razmerje sil spremenilo. Takrat. ko bo manj medsebojnih uslug, takrat, ko bomo prišlo do neke, še vedno verjamem, organske koalicije, takrat bomo ta zakon spremenili, začasno bomo imeli ta tako okleščen zakon. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Če ni več razprav, obrazložitev glasu, potem prehajamo na glasovanje.
Opozarjam, če amandma ne bo sprejet, bomo potem glasovali o neusklajenem zakonu, ki ga imamo v tretjem branju. Ugotovimo sklepčnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (19 poslancev.)
Ugotavljam, da je uskladitveni amandma sprejet.
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (72 prisotni.)
Kdo je za zakon v celoti? (67 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Spoštovane kolegice in kolegi! Ura se približuje k 14.00 uri, dovolite nekaj obvestil.
Torej, prekinjam 6. sejo Državnega zbora, ostalo nam je 11. točk dnevnega reda, obravnavali jih bomo v mesecu septembru. Pravočasno boste obveščeni, kdaj bo ta seja. Prej bo seja kolegija predsednika Državnega zbora, ki bo odločal, kdaj bo ta seja.
V torek ob 10.00 uri začenjamo 12. izredno sejo Državnega zbora.
Zaključujem današnje zasedanje.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 25. JULIJA 1997 OB 13.39 URI.)