Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 14.05 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 9. seje državnega zbora Republike Slovenije.
Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Jože Avšič, Jože Možgan, dr. Jože Zagožen, Stanislav Brenčič, dr. Ciril Ribičič, Anton Delak, Borut Pahor, Ivan Kebrič, Roberto Battelli, Eda Okretič-Salmič, mag. Marijan Schiffrer od 16. ure dalje, Pavel Rupar, Miroslav Mozetič, Samo Bevk od 17. ure dalje, Roman Jakič, Branko Janc, Franc Potočnik od 15. ure dalje, Janez Kramberger do 15. ure in Branko Tomažič do 15. ure.
Kolegice in kolegi! Ugotavljamo prisotnost v dvorani! (47 prisotnih.)
Ugotavljam, da je državni zbor sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem vabil predstavnike vlade Republike Slovenije in jih lepo pozdravljam!
Današnje nadaljevanje 9. seje državnega zbora bomo pričeli z obravnavo prekinjene 41. točke dnevnega reda - predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Potem zbor preide na obravnavo 17. točke - predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji, nato na obravnavo 25. točke - predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju občin in na obravnavo 42. točke - predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o posebnem prometnem davku od posebnih iger na srečo ter po dnevnem redu dalje.
Prehajamo torej na prekinjeno 41. TOČKO DNEVNEGA REDA - NA PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZAPOSLOVANJU IN ZAVAROVANJU ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI. Pred prekinitvijo te točke je gospod Špiletič predlagal proceduralni predlog - prosim da poslušate - da se zaradi novih momentov o vprašanjih, povezanih s to točko dnevnega reda, in vloženih amandmajih predlaga, da se ponovno sestane matično delovno telo in o teh vprašanjih odloča. Ko smo dali ta predlog na glasovanje, državni zbor ni bil več sklepčen in torej s tem proceduralnim predlogom nadaljujemo to točko dnevnega reda.
Na glasovanje dajem proceduralni predlog gospoda Špiletiča, da se matično delovno telo ponovno sestane. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) V državnem zboru je več kot 50 poslank in poslancev.
Sejo nadaljujemo čez 10 minut. Ob 14.20 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 14.09 uri in se je nadaljevala ob 14.20 uri.) PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Ugotavljam, da je državni zbor sklepčen in lahko odloča.
Na glasovanje dajem proceduralni sklep, da se ponovno sestane matično delovno telo na predlog gospoda Špiletiča. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za proceduralni predlog? (27 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog, da se ponovno sestane matično delovno telo, ni bil sprejet.
V razpravo dajem tri amandmaje k 1. členu. Prvega predlaga odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko. Vlada ga ne podpira. Drugega; predlagatelj je isti. Vlada podpira. Tretji amandma; matično telo se ni opredelilo, predlagatelj pa je napovedal umik. Želi kdo besedo? Ali poslanska skupina Združene liste socialnih demokratov vztraja pri amandmaju?
Prosim, gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa gospod predsednik. Vprašanje je utemeljeno. Odgovor bo dan, glede na to, kakšna bo odločitev k amandmaju pod številko dva. Če bo dan, bomo umaknili, v nasprotnem primeru ne.
Drugič. Ker ste me že vprašali, naj povem, da se bo še nekajkrat dogodilo, da bo umik ali ne, našega amandmaja odvisen od tega, kakšna bo eventualno sprejeta odločitev na predlog matičnega delovnega odbora. V nekaterih primerih bo šlo celo za primere, kjer bo naš amandma uvrščen na prejšnji vrstni red in takrat bomo prosili, da se vrstni red glasovanja po amandmajih zamenja, da bi se lahko...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ja, gospod Potrč. Zato sem vprašal, ker vaš amandma predlaga črtanje drugega odstavka in po naši praksi bi imel prednost in bi se najprej o njem opredelili.
MIRAN POTRČ: Potem bi prosil, da najprej glasujemo o amandmaju pod točko 2.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Amandma pod točko 2 govori o tem, da se spremeni prvi odstavek novega 4.b člena.
MIRAN POTRČ: Gospod predsednik! Ja, ampak vrstni red glasovanja se je po odločitvi zbora lahko tudi zamenja in to jaz predlagam.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali kdo nasprotuje, da se najprej glasuje o amandmaju pod točko 2? Predsedujoči je tisti, ki pač oceni, kateri amandma je bolj oddaljen. Po oceni predsedujočega bi bil sicer bolj oddaljen tretji amandma od drugega. Ali kdo nasprotuje, da najprej glasujemo o amandmaju pod točko 2? (Ne nasprotuje.) Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Razpravo zaključujem.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 2? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 2 sprejet.
Amandma pod točko 3 je umaknjen. S tem pa je postal amandma pod točko 1... Samo trenutek.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 1. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (13 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 1 ni sprejet.
Na glasovanje dajem 1. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za 1. člen v celoti? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 1. člen sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 2. členu in amandmajih k 2. členu. Vloženih je pet amandmajev. Prvega vlaga vlada, matično delovno telo ga podpira. Drugi amandma predlaga odbor, vlada ga podpira. Tretji amandma predlaga vlada, odbor ga podpira. Četrtega predlaga vlada, odbor ga podpira. Peti amandma predlaga vlada, odbor ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem prvi amandma k 2. členu. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 1 sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 3, ker gre za povezavo z amandmajem pod točko 2; če je amandma pod točko 3 sprejet, je potem amandma pod točko 2 brezpredmeten. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 3? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet; s tem je amandma pod točko 2 brezpredmeten.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 4. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (29 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 2. člen v celoti, kajti 6. amandma govori o novem 6.a členu. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za 2. člen? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 2. člen sprejet.
Na glasovanje dajem amandma za nov 6.a člen. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je nov 6.a člen sprejet.
V razpravo dajem amandma k 3. členu, ki je vložen s strani Vlade Republike Slovenije; matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 3. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 3. člen? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 3. člen sprejet.
V razpravo dajem 4. člen in amandmaje, ki so vloženi, do vključno 6, 7 in 8 pa predlagata nov 16.a oziroma nov 4.a člen. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Po vrstnem redu, kot so predlagani.
Na glasovanje dajem prvi amandma k 4. členu. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je prvi amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma pod točko 2. k 4. členu. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 2. sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 3. Predlagatelj je vlada Republike Slovenije, matično delovno podpira. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 4. Predlagatelj je vlada Republike Slovenije, matično delovno telo podpira. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod 4. točko sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 5. Predlagatelj vlada Republike Slovenije, matično delovno podpira. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod 5. točko sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 6. Predlagatelj vlada Republike Slovenije, matično delovno telo podpira. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 4. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! O amandmaju pod točko 7. in 8. bomo glasovali po izglasovanem 4. členu. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za nov 4. člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je nov 4. člen sprejet.
Prehajamo na odločanje o novem 16.a členu. Pod točko 7 na strani 6. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (34 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je nov 16.a člen sprejet.
Sedaj za nov 4.a člen je vložen amandma pod točko 8. Želi kdo besed? (Ne želi.) Prosim gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi. S tem amandmajem vlada predlaga, da se črtata tretja in peta alinea prvega odstavka 17. člena veljavnega zakona.
V tretji alinei tega zakona piše, da so pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti po tem zakonu tudi pravica do priprave za zaposlitev, in pod peto alineo piše, da so pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti po tem zakonu tudi pravice delavcev, katerih delo postane nepotrebno.
Celotna, tako sem jaz do sedaj razumel, vsebina 17. člena naj bi urejala pravice iz zavarovanja. Vlada nas prepričuje, da v bistvu povečuje s predlaganimi spremembami in dopolnitvami zakona pravice iz zaposlovanja, s tem, da če bi bilo to res, bi se to dalo podpreti, ampak bojim se, da ni res. Povečuje predvsem aktivne oblike, s katerimi želi povečati možnosti, da bi brezposelni dobili ustrezno zaposlitev, ne pa, da bi uporabljali neke pasivne oblike nadomestila in podobno. Jaz sicer trdim, da je to samo pogojno res ali pa v manjši meri res, kar trdi vlada. Toda ne glede na to, če bi vlada to res želela, potem moram reči, da ne vem, zakaj je treba črtati ti dve pravici, če istočasno nista nadomeščeni z nečim drugim.
Vlada trdi, da je uvedla na novo program aktivne politike zaposlovanja, ki mora biti pripravljena za slehernega brezposelnega, da je povečala aktivnosti na področju izobraževanja brezposelnih oseb, ki naj pripomorejo in pripeljejo do tega, da bo kvalifikacijska struktura brezposelnih bolj usklajena z dejanskimi potrebami za zaposlitev, ki jih imajo v podjetjih, da bi bilo mogoče več ljudi zaposliti, da se bo povečalo število zaposlenih, javna dela in podobno. Skratka, gre za nekatere nove pravice iz zavarovanja, ki bi jih bilo po mojem pametno posebej v tem zakonu poudariti. Vlada tega ni naredila ali pa tega ni naredila vsaj ne v tistem členu, ki globalno opredeljuje sistem pravic iz zavarovanja. Zaradi tega se nam zdi neutemeljeno, da se dve pravici, ki jih je doslej zakon dajal, črtata, ne da se kakorkoli nadomestijo pravice, ki so baje po predlogu vlade na novo opredeljene. V okvir priprave na zaposlitev je mogoče šteti tudi nove aktivnosti na področju izobraževanja delavcev. V okvir priprave na zaposlitev je mogoče šteti tudi povečanje aktivnosti za javna dela, saj je del javnih del namenjen tudi izobraževanju, ne pa opravljanju samo določene aktivnosti iz javnih del in podobno.
Mislim, da takšen predlog, kot ga tukaj daje v tem členu vlada, ne kaže podpreti, ker je konec koncev tudi v direktnem nasprotju s cilji zakona, ki jih sama proklamira. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospod Potrč. Prosim, državna sekretarka, gospa Kovačeva.
MAG. ZDENKA KOVAČ: Spoštovani zbor! Če bi resnično bilo tako, kot trdi gospod Potrč, bi se seveda jaz deloma oziroma v celoti s tem strinjala, vendar seveda to ni res. Mi smo namreč s sprejetim amandmajem k 4. členu, s predlaganim amandmajem k 27. členu in s predlaganim amandmajem k 29. členu ne le povzeli to pravico v drugi obliki - samo spremenili smo pravzaprav naziv in govorimo o izobraževanju in usposabljanju - temveč smo to pravico, ki je bila doslej namenjena le brezposelnim osebam, namenili z amandmajem k 29. členu tudi vsem trajno presežnim delavcem oziroma v določenih primerih, ko invalidne osebe ne morejo postati trajno presežni delavci, lahko prav z novimi oblikami, ki jih uvajamo s tem zakonom, omogočimo tudi njim prekvalifikacijo, dokvalifikacijo, vse tisto, kar je seveda potrebno, da na aktiven način razrešimo njihov status. Res je, da smo pod poglavjem, predlagamo črtanje zato, ker gre za zastarel izraz in zato, ker ne povzema vseh sodobnih oblik in pristopov. Če boste dobro pogledali amandma k 27. členu in k 29. členu, boste videli, da je celotna zadeva v bistvu tam povzeta. S tem, ko pa z že sprejetim amandmajem k 4. členu uvajamo pravico do vključitve v enega od programov aktivne politike zaposlovanja kot temeljno pravico, pa mislimo, da je seveda zadeva v celoti pokrita. Še več. Tako kot je gospod Potrč dejal, tudi v programih javnih del uvajamo pravico do dodatnega usposabljanja, kajti vemo, da samo delo, ne da bi brezposelni dobili tudi možnost do dodatnega usposabljanja, ne povečuje njihove konkurenčnosti na trgu dela. Zato mislimo, da smo z vsemi temi kombinacijami ukrepov seveda absolutno zadostili osnovnemu cilju tega zakona in se zato seveda z argumenti gospoda Potrča žal ne moremo strinjati.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospa državna sekretarka. Gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Dejstvo, da se z dopolnitvami k 4., 27. in 29. členu uvajajo določene aktivne politike, to je točno. Jaz nisem govoril, da to ni res, obratno. Rekel sem, da če bi bilo oziroma ker je to deloma res, zakaj potem iz pravic iz zavarovanja te stvari črtati. Moram reči, da se tu pojavlja samo eno vprašanje, ki je za mene zelo principialno.
Ali pravice iz zavarovanja vključujejo tudi aktivno politiko zaposlovanja, ki jo izvaja država ali ne? Če jo, potem morajo biti tukaj vključene. Ne vem, zakaj ste jih črtali. Ker tako bo potem ostala logika taka, kot jo želite tudi danes prikazovati. Iz zaposlovanja, pravice kot iz zavarovanja zaposlovalne pravice zmanjšujemo. Država pa postaja širokogrudna in deli nekaj drugega. Ampak pravite ne, kot pravico iz zavarovanja, ampak zaradi dobre volje, ki jo aktualna vlada ima. Jaz mislim, da je to "narobe". Jaz mislim, da je tudi aktivna politika zaposlovanja sestavni del, ne samo dobre volje ali slabe volje vlade, da jo vodi ali ne, ampak tudi sestavni del obveznosti, ki jo ta vlada ima, na podlagi prispevkov oziroma obveznosti, ki se plačujejo na podlagi pravic iz zavarovanja. Tu je ta nesporazum. Jaz verjamem, da se zdi komu zelo nepomemben, mislim pa, da ni nepomemben in je narobe, če bomo tako stvar sprejeli. Meni je pa razumljivo, da bi vlada želela, da se sprejme, ker potem bo državni zbor iz zakona aktivne politike izločil, vlada bo pa rekla, ne, ne, mi jih izvajamo, ki pa niso sestavni del odnosa do pravic iz zavarovanja, ampak posebej jih vlada opredeljuje in potem tudi ne bo odbor za delo nikoli dobil programa aktivne politike, ampak bodo najprej dobili novinarji. Potem bomo morali mesec dni poslušati, kaj vse bo v tem programu. Niti odbor za delo pa z njim ne bo seznanjen in ta moment, kljub temu, da sem pred mesecem dni na to opozoril, jaz še danes tega programa od vlade nisem dobil.
Mislim, da stvari niso čisto nedolžne in niso samo formalne, ampak zadevajo tudi v vsebino in v odnos vlade do aktivne politike zaposlovanja, na podlagi pravice iz zavarovanja, ne pa dobre volje vlade. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospod Potrč. Besedo želi državna sekretarka gospa Kovačeva.
MAG. ZDENKA KOVAČ: Spoštovani zbor! Še enkrat! Že prej sem dejala, da gre v bistvu samo za spremembo naziva. Za isto pravico pod drugimi členi, kamor sistemsko bolj sodijo. Tu uvajamo nove sodobne izraze, takšne, kot jih danes uporablja Evropska unija oziroma kot jih uporablja Evropska komisija, ko daje smernice državam. Da pa resno mislimo s to zadevo, naj vam samo pokažem, lahko si tam potem pogledate - nismo vam ga pošiljali, ker to do sedaj ni bila praksa - program izobraževanja 5 tisoč brezposelnih oseb, ki bo že v letošnjem letu stekel. Tukaj imam pred seboj program aktivne politike zaposlovanja, ki za 2-krat povečuje obseg vključevanje v tako imenovane po starem ali v sedanjem sistemu utemeljitve pripravo na zaposlitev in tako naprej.
Absolutno vztrajamo pri svojih rešitvah, ker mislimo, da so te usklajene s sodobnimi evropskimi izrazi in jih tako tudi mi peljemo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospa državna sekretarka. Gospod Špiletič želi besedo.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Gospa državna sekretarka je ravnokar povedala, da vlada vztraja pri rešitvah aktivne politike zaposlovanja. Jaz bi pa rad vedel, kakšne so te rešitve aktivne politike zaposlovanja. Jaz bi pa rad vedel, kakšne so te rešitve aktivne politike zaposlovanja. Meni čisto nič ne pomaga, če vlada vztraja na aktivni politiki zaposlovanja, če ne vem, kaj v tisti knjigi, ki jo je tu v roki držala, piše. Jaz sem že zadnjič povedal, saj opozicija ni sodelovala pri pisanju te knjige. Jaz sem na zadnjem zasedanju prosil, da se mi da pojasnilo; odgovor je bil, vse piše v tej knjigi, jo boste dobili. Žal, jaz te knjige vse do danes še nisem dobil. Zavrnjen je bil proceduralni predlog, da se s tem seznani matično delovno telo oziroma da se vsaj poslanci s tem seznanimo, ki smo v tem delovnem telesu, pa nimamo te pravice. Sedaj pa tu slišim, da je argument za neko črtanje oziroma spremembe sedanjega zakona neka politika oziroma nek program aktivne politike zaposlovanja. Oprostite, seznanite nas z vsebino tega programa aktivne politike zaposlovanja! Prosim za nekoliko bolj jasen odgovor, ki je bil ta, ki smo ga prejeli doslej. Sicer se bomo pa zatekli k proceduralnim zapletom; samo ne zopet reči, da je opozicija kriva za to, da razprava ne teče v pravo smer!
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Špiletič. Na vaše vprašanje bo odgovoril gospod minister. Gospod Potrč pa se tudi želi oglasiti.
MAG. ANTON ROP: Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Rad bi samo opozoril na to, kar je predsednica matičnega odbora zadnjič tukaj povedala. Napovedala je sklic odbora, in sicer v začetku julija, če sem prav razumel, kjer naj bi ta program obravnavali. Smo se tudi dogovorili, da boste vsi člani to dobili.
Nima pa to neposredne zveze z zakonsko ureditvijo. Pri tem členu se pogovarjamo o tistem, ali je aktivna politika zaposlovanja pravica tudi iz zavarovanja, kot je rekel Potrč, ali je to temeljna pravica ali ne. Tisto, kar smo poskušali tukaj dopovedati, je odgovor "da" - je pravica, ni odvisna od dobre volje, ni odvisna od tega, kar tukaj piše. V tem se struktura določi, kako se planira izvajanje aktivne politike, kar je pristojnost vlade. Vendar mi trdimo, da je to pravica in jo bomo tudi tako zagotavljali.
Tisto, kar smo pa s tem amandmajem želeli, pa je, da bi se zastareli izrazi nadomestili z drugimi oblikami. Samo to želimo, pa v tem kontekstu niti ni to tako zelo pomembno. Je pa pomembno temeljno vprašanje, ki ga je postavil gospod Potrč: ali bo to pravica ali ne bo. Bo pravica in to pravica vsakega brezposelnega, kar doslej ni bil primer, in to vsi dobro veste.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Rop. Gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Gospod minister, spoštovane kolegice in kolegi! Poglejte, če bomo ti dve alinei črtali, bo v 17. členu ostalo naslednje besedilo: "Pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti po tem zakonu so denarno nadomestilo", ki ni aktivna politika, "denarna pomoč", ki ni aktivna politika, "povračilo prevoznih in selitvenih stroškov", ki ni aktivna politika, "in pravica do zdravstvenega varstva in pravica do pokojninskega in invalidskega zavarovanja", ki ni aktivna politika. In v čem nimam prav, bi rad izvedel in slišal. To je tisto, kar mene skrbi, zakaj ni recimo neke jasne opredelitve, da je iz zavarovanja tudi aktivna politika obveznost vlade in države. Jaz ne bom govoril o nobenih zlih namenih, ampak ponesrečeno je bilo, da smo se na ta način lotili pisanja zakona, ki zdaj s spremembami in dopolnitvami, z velikim formaliziranjem, ker karkoli smo postavili na odboru, veste, da je bilo veliko razprav in so nas predstavniki vlade gladko zavračali, da nimamo pojma in pravzaprav želimo samo nagajati, kar ni res, to se mi zdi slabo.
Glede programa pa, jaz bi toplo priporočal vladi, da glede programa zaposlovanja le več kot mesece dni staro zahtevo poslancev šteje tudi kot dobronamerno, ker sicer se bo, bi rekel, znašla sama v težkem položaju. Mogoče bi pa poslanci pomagali kaj k temu, da bi se tudi politika vlade v javnosti drugače predstavljala, kot se doslej. Anketa, ki jo je samo ministrstvo za delo naredilo, najbrž vladi glede njene aktivne politike zaposlovanja kaj hudo visokih ocen ne daje. Vi veste, da je Delo o tem objavilo 20.6.1998 članek in iz ankete, ki je bila opravljena, je pač tako, da je kot zelo uspešno ocenilo politiko in ukrepe vlade za zmanjšanje brezposelnosti samo 0,9% anketiranih in kot precej uspešno samo 2,4%, vsa ostala vprašanja ali korektno postavljena ali ne, ne vem, so bila v zvezi s tem, da je srednje neuspešna, precej neuspešna in zelo neuspešna in tu je bilo pa nekaj malega manj kot 90% odgovorov. Se pravi, državljanke in državljani politiko odpravljanja težav in zmanjševanja brezposelnosti ne štejejo za uspešno, čemur se najbrž ni čuditi, saj se število brezposelnih sicer trenutno za nekaj zmanjšuje, ampak zdaj bodo prišli dijaki iz šol, vprašanje je, kaj bo pokazala julijska anketa in napovedi, da se bo do konca leta število brezposelnih bistveno zmanjšalo, se mi nekateri bojimo, da se bo bistveno zmanjšalo prav zaradi tega zakona, samo ne zato, ker se bo število zaposlenih povečalo, ampak zato, ker se bodo povečale obveznosti brezposelnih in jih bo možno črtati iz evidence, to pa najbrž ni naš cilj. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Potrč. Gospod minister želi besedo. Prosim.
MAG. ANTON ROP: Če dovolite, bi samo komentiral, kar je bilo tukaj povedano. Anketa je dejansko pokazala to, da z obstoječo politiko zaposlovanja, pa tudi s sistemom, državljani niso zadovoljni, zato pa se toliko trudimo, da bi zakon spremenili, zato pa se toliko trudimo, da bi neuspešno politiko zaposlovanja, ki je bila oblikovana tudi na tem ministrstvu, spremenili, spremenili tako, da bi bila bolj učinkovita, da bi bila evropska in da bi bila moderna. Ravno spremembe tega zakona nam to omogočajo. Morda pa nekateri ne želijo, da bi imeli učinkovito politiko zaposlovanja, da bi lahko točno take stvari tukaj govorili, kot smo jih slišali. In še to. Zdajle pri sebi nimam naslednje ankete, ki so jo prav tako pri Delu izvedli in je natančna analiza vseh ukrepov, ki jih mi predlagamo s spremembami tega zakona in boste videli, da državljani globoko podpirajo večino ukrepov na področju aktivne politike zaposlovanja in večino novosti, ki jih uvajamo. Je pa seveda res, da bodo ti ukrepi učinkovali, da bodo dali rezultate, potrebujemo tudi spremembo sistema in zato se danes tukaj borimo, da bi lahko imeli bolj uspešno politiko zaposlovanja.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ker ni več razprave, dajem na glasovanje amandma, da se za četrtim členom doda nov 4.a člen, ki se glasi: "Črtata se tretja in peta alinea prvega odstavka 17. člena." Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (29 poslancev.) Je kdo proti? (19 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma za novi 4.a člen sprejet.
V razpravo dajem 5. člen in dopolnila, ki so bila vložena. Vloženih je kar lepo število dopolnil, in sicer 14, dovolite, da jih ne berem. Ali želi kdo razpravljati? Prosim, gospod Kontič, gospod Potrč, gospod Pukšič.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa. Jaz upam, da vsi, ki bomo danes nastopali s tehtnimi pomisleki oziroma argumenti in zagovarjali amandmaje, ne bomo vsi povprek obdolženi, da zaviramo aktivno politiko zaposlovanja na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Pri 5. členu je vloženih kar nekaj amandmajev tudi s strani Združene liste. Če se ustavim pri amandmaju številka 6, ta pravi, da bi v prvem odstavku novega 17.c člena besede "vsak delovni dan za tri ure" zamenjali z besedami "trikrat tedensko po dve uri". Jaz se še dobro spominjam razprave in dialoga med ministrom Ropom in mojim poslanskim kolegom Potrčem o tem, koliko časa naj bodo brezposelni dosegljivi na dogovorjenem naslovu. Takrat sem imel občutek, da je ta točka za ministrstvo najpomembnejša v tem zakonu in tudi sam sem se vključil v razpravo z željo, da dosežemo neko vmesno rešitev. Imel sem vtis, da bo vlada glede na razpravo takrat v državnem zboru predlagala primernejšo varianto. Po sedanjih ugotovitvah so naredili le toliko, da so ugodili zahtevi, podani v razpravi in zmanjšali prisotnost za eno uro, se pravi na tri ure. Že takrat sem malo v šali, malo za res predlagal, da glede na to, da zavod oziroma ministrstvo, vlada želijo imeti brezposelne na dosegu rok oziroma na dogovorjenem naslovu, da jim enostavno nabavijo mobilne telefone, pa jih bodo lahko v vsakem trenutku poklicali, ampak to bolj za šalo. Moja poslanska skupina je vložila ta amandma, s katerim je omilila zakonsko določbo in obenem po naši oceni določila še tisto sprejemljivo višino. Predlagatelj sprememb zakona se rad sklicuje pri tem zakonu na tuje izkušnje, vendar le v delu, ki mu seveda odgovarja. Če se ne motim, je ravno glede rezidenčne prisotnosti v Nemčiji ta rezidenčna prisotnost urejena tako, da je brezposelna oseba dosegljiva uradu za delo vsak dan. To je res. Vendar v času, ki je običajen za dostavo pošte. Glede na to, da je precej zadev rešenih v skladu z nemško zakonodajo, bi bilo verjetno potrebno razmisliti, če je tudi ta varianta sprejemljiva. Vendar je seveda pogoj, če bo kateri od amandmajev sprejet in s tem možna oblika oziroma amandma tudi v tretjem branju. Po mnenju vlade bi skrajšanje časa rezidenčne prisotnosti negativno vplivalo na težnjo po čimprejšnji zaposlitvi. Moje mnenje pri tem in mojih kolegov je ravno obratno. Brezposelni bi morali določen čas na dan obvezno iskati zaposlitev in ne sedeti na domačem ali drugje dogovorjenem naslovu. Obenem se seveda zavedam, da predlagatelj želi z rezidenčno prisotnostjo preprečiti tudi del zaposlovanja na črno. Vendar predlagam, da te ukrepe izvajamo predvsem na strani delodajalcev in ne toliko na strani delojemalcev, čeprav se tudi to ne izključuje. Pri tem bi si dovolil postaviti naslednje vprašanje. Koliko je teh primerov, ko iskana oseba ni bila dosegljiva, zavod pa je imel možnost za njeno zaposlitev v tistem trenutku, kasneje, ko je to osebo našel, pa te zaposlitve ni bilo več možno izpeljati. Poleg tega, po podatkih, ki jih imam, iz naslova brezposelnosti pridobiva sredstva približno 40.000 brezposelnih. Seveda ostali, če so upravičeni do tega, dobivajo pomoč, vendar ne iz prej navedenega naslova. Teh je približno po naši oceni dve tretjini in rezidenčna prisotnost bo veljala tudi za njih, čeprav iz tega naslova ne prejemajo nič, torej zgolj obveznost. Tu bi res prosil za odgovor ministra. Naslednji amandma je na 17.d člen pod številko 8. Tu pa je dilema pri ustrezni in primerni zaposlitvi.
Brezposelna oseba, na primer, ni dobila ustrezne zaposlitve in je morala sprejeti primerno zaposlitev. V prvem branju, v prvi obravnavi je bilo zapisano 24 mesecev, sedaj je 18. Torej, še bolj zaostreno, in sicer na podlagi razprave v državnem zboru. Osebno mislim, da gre za nesporazum in da namen razprave ni bil krajšanje časa, ampak odprava 24 mesecev. Predlagatelj jih je odpravil tako, da je 24 mesecev spremenil v 18 in s tem še dodatno zaostril zadevo. Smisel je namreč v tem, če brezposelni torej ne dobi ustrezne zaposlitve in sprejme primerno zaposlitev, v roku 18 mesecev pa ponovno postane brezposelen, se mu ponudi ustrezna zaposlitev pred sprejemom primerne zaposlitve, vendarle znotraj teh 18 mesecev. Če teh 18 mesecev črtamo, kot predlaga naš amandma, se brezposelni osebi tudi po tem, ko je sprejela primerno zaposlitev in ponovno postala brezposelna, ne glede na čas, vedno najprej ponudi ustrezna zaposlitev pred nastopom primerne zaposlitve; če to ni možno (to je zapisano v nadaljevanju tega člena), se lahko po polovici časa, v katerem je upravičena do denarnega nadomestila, ponudi zaposlitev, ki je bila primerna, preden je ponovno postala brezposelna oseba.
Jaz osebno še enkrat mislim, da je tu pri krajšanju s 24 na 18 mesecev prišlo do nesporazuma oziroma da je ministrstvo razpravo, ki je bila tu v državnem zboru glede teh omejitev, napačno razumelo oziroma napačno tolmačilo.
Res bi pa prosil za odgovor na vprašanje, ki sem ga prej zastavil, koliko je primerov, ko iskana oseba ni bila dosegljiva, zavod pa je imel možnost za njeno zaposlitev - če ti podatki obstojajo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Predlagam, da se najprej oglasijo poslanci, potem bo pa predstavnik vlade odgovoril. Gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Sami ste povedali, da je k temu členu vloženih 14 amandmajev, zato bo razprava - ker gre tu za vsebinsko različna vprašanja - dovolj težavna. Ampak tako pač je nujno treba to opraviti. Jaz si bom k nekaterim vprašanjem dovolil svojo razpravo, najbrž bo pa treba pri neposrednem glasovanju nekatere stvari ponoviti, ker se bojim, da bomo vmes izgubili nit, glede na to, da gre za toliko vprašanj.
Jaz bi najprej rad povedal, da smo tudi zaradi amandmajev k temu členu zadnjič v poslanski skupini zahtevali odmor in se tudi v odmoru opredeljevali do vsebine predlaganih amandmajev. Pri tem gre predvsem tudi za novo vložene amandmaje poslanske skupine Socialdemokratske stranke Slovenije. Mi njihove amandmaje razumemo kot željo, da se restriktivnost zakona na neki točki, to je na točki primerne in na točki ustrezne zaposlitve, zmanjša. V tem smislu te predloge izrecno podpiramo.
Rad bi pa povedal, da bi prosil, če je možno, kolege iz Socialdemokratske stranke, pa tudi predsednika državnega zbora, da tudi tokrat upošteva, da bi bilo treba najprej glasovati o amandmaju pod številko 7, ki se nanaša na 17.d člen. Ker namreč samo v primeru, če bo v 17.d členu črtana pravica, da po polovici časa ali po 4 mesecih ima delavec pravico dobiti namesto ustrezne zaposlitve tudi primerno zaposlitev, potem bo smotrno črtati tudi tretjo alineo 17.a člena, ki je pod prvo pripombo oziroma pod prvim amandmajem s strani Socialdemokratske stranke vložena.
Če se nam zgodi, da bomo pod ena sprejeli amandma, pod sedem pa ne, potem bomo črtali dodatno eno celo pravico. In tisti, ki po polovici časa sploh ne bo imel pravice do primerne zaposlitve, bo tudi nehal biti zavarovanec. Jaz bi na to posebej opozarjal in prosil, da to naredimo, ker drugače enostavno ne ve, kako glasovati in verjamem, da je osnovni smisel bil dan v tej smeri.
Drugo. Jaz osebno bi kolege in Socialdemokratske stranke poprosil in jim predlagal, da razmislijo, ali je amandma pod 3. točko smiseln. Gre namreč za vprašanje prisotnosti v Republiki Sloveniji. Za kaj gre? Če imamo mi v zakonu predvideno bolj ali manj strogo obveznost rezidenčne... Prosim? Slovenka nacionalna, se opravičujem.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Slovenska nacionalna stranka je vložila amandma.
MIRAN POTRČ: Se opravičujem! Se opravičujem še enkrat! Slovenski nacionalni stranki predlagam, da o tem razmisli. Ker imamo že v zakonu predvideno obvezno rezidenčno prisotnost in tisti, ki ni prisoten ali vsak dan toliko ur, ali dvakrat na teden, ali trikrat na teden toliko ur, tisti enostavno te pravice nima. Vedno se da na ta način ugotavljati, ali nekdo je ali ni prisoten v državi in če ni, potem to pravico izgubi.
Pa recimo, da je to manj pomembno od naslednjega. Poglejte, v 4. točki nam De-Sus oziroma ne vem, kakšen je v tem primeru vrstni red. De-Sus, potem Liberalna demokracija Slovenije in Slovenska ljudska stranka predlaga nov amandma, ki pravi "zavod zagotavlja pravico brezposelnim osebam iz prejšnjega odstavka enako obdobje, kot izplačujejo delodajalci nadomestilo plače med začasno zadržanostjo z dela zaradi bolezni ali poškodbe po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Po izteku tega časa se nadomestilo v višini zadnjega izplačanega denarnega prejemka po tem zakonu zagotavlja iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja". Kaj je tu smiselnost amandmaja, ki ga na dveh točkah predlagajo poslanci De-SUSa, LDS in Slovenske ljudske stranke?
Da bi se v primeru bolezni prekinila pravica do prejemanja nadomestila in da bi se nadaljevala kasneje. V principu bi človek rekel, da je to celo sprejemljiv predlog, saj se na nek način čas nadomestila povečuje. Vendar je hkrati tudi drug predlog. Da v tem primeru dobi obveznost plačevanja nadomestila zavod za zdravstveno zavarovanje. Ne da bi kolegi iz vladajoče koalicije povedali, kaj to zares pomeni. Jaz pa trdim, da to mora pomeniti, da se obstoječa sredstva na področju zavoda za zdravstveno zavarovanje morajo zmanjšati. Drugače najbrž ni mogoče. Ne verjamem, da to nima tudi konkretnih in faktičnih posledic na pravice iz zdravstvenega zavarovanja, razen, če bodo predstavniki treh vladajočih strank rekli, da je zdravstvo tako slabo organizirano, da so tako velike rezerve in da enostavno je tam prostora kolikor hočete. Jaz se pa bojim, da te stvari niso domišljene in da takšen predlog navidezno zgleda v korist, pomeni pa, da iz enega žepa dajemo v drugega oziroma obratno, da iz praznega žepa dajemo v drug prazen žep. Pravice bodo pa na ta račun postavljene pod vprašaj ali zmanjšane. Samo spomnite se, kako smo pri spremembah zakona o zdravstvenem zavarovanju prišli naenkrat do zmanjšanja pravic. Vlada nam je trdila, vse bo ostalo enako, kasneje se je ugotovilo, da v bistvu je cilj vlade s spremenjenim zakonom zmanjšati pravice iz dopolnilnega zavarovanja oziroma pravice postaviti na drugačen način in povečati prispevke za dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Zato prosim, da se ta 4. točka zelo zelo temeljito preuči. Mi ji v osnovi nasprotujemo.
Kar zadeva ostale amandmaje, ki smo jih mi vložili, jih je že razložil naš poslanski kolega Bojan Kontič in ta moment o njih posebej ne bi govoril, se bom pa takrat, ko bomo konkretno o nekaterih teh amandmajih odločali, še enkrat oglasil. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Potrč. Vsekakor bo potrebna pozornost pri glasovanju, ker se bodo nekateri amandmaji med seboj izključevali oziroma gre za zelo, torej povezano. Če bo sprejet amandma pod točko 5, bo amandma pod točko 6 brezpredmeten itn. Besedo želi gospod Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa za besedo. Prav lep pozdrav poslankam in poslancem ter ostalim prisotnim! Jaz bi rekel takole. Ta člen je eden izmed bistvenih pri spremembi zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in če je to res, kar je rekel minister, da se s tem ne bi krčile pravice brezposelnim, da se s to spremembo zakona ne bi zmanjševala denarna nadomestila, da se s tem ne bi skrivale številke brezposelnih itd. in da bi s tem pripeljali zakonodajo v obliki moderne evropske zakonodaje. Če je temu tako, je seveda treba upoštevati amandmaje Socialdemokratske stranke Slovenije, ki jih je dala k temu členu. Eden od pomembnih oziroma najpomembnejših teh amandmajev k temu členu je k 17.c členu. Poglejte, v 17.c členu sedanjega predloga spremembe zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti piše: bom prebral amandma zaradi tega, da bo dovolj prezentno - "Brezposelna oseba je na razpolago za zaposlitev, če je dosegljiva zavodu vsak delovni dan 3 ure dnevno itd." Poglejte, bistvo, kvalitetnejše bistvo, kvalitetnejši premik pri tem doseže naš amandma k 17.c členu, ki pravi takole: "Brezposelna oseba je na razpolago za zaposlitev, če se javlja zavodu ob določenih terminih." Poglejte, če je namen iskanja in pomagati brezposelnim, da omogočajo in da se jim omogoči aktivno sodelovanje pri iskanju zaposlitve, kar je njihova dolžnost in pravica, karkoli, pravica, ker na koncu, na koncu dneva je potrebno ta dan tudi preživeti. Preživeti pa seveda navsezadnje s kruhom in vodo vsak dan ne gre oziroma brez kruha niti slučajno. Zato se mi zdi to tudi evropsko primerljivo, tudi smiselno, če se z Evropo tako radi primerjamo, če se javlja zavodu ob določenih terminih in tako dalje. Ostalo ni toliko pomembno. Če minister tu resno misli, bi lahko seveda dal tudi podporo temu amandmaju, kar bi imelo bistveni pomen na spremembo tega zakona. K 17.a členu piše, da zavarovanec ohrani pravico do denarnega nadomestila, če je na razpolago za zaposlitev. Če je na razpolago za zaposlitev, mi k 17.a členu predlagamo, primerno zaposlitev, naj bi zavarovanec bil dolžan sprejeti šele po preteku... Oziroma mi v novem 17.a členu predlagano, da se v drugem odstavku ta tretja alinea črta, in sicer zato, ker ne bi zavarovanec izgubil te pravice za denarno nadomestitev, ki mu po zakonu tako ali tako pripada, vsaj za to obdobje nadomestila, ki mu po zakonu pripada. Naslednje, k 17.d členu ter k 17.g členu pa so redakcijske narave amandmaji, ki so povezani s 17.a in s 17.c členom. Zato bi res predlagal, da te amandmaje tudi sprejmemo in omogočimo, tako kot pravi minister, pripeljati tudi ta zakon evropsko primerljivo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospod Pukšič. Besedo želi gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav! Mislim, da je bilo danes tu že povedano, da bistvo stvari je sedaj okoli tega 5. člena in pa seveda ti členi od a do h kot 17. člen. Moja pripomba bo šla v tisti smeri, kot je bila že ob prvi obravnavi, ko sem izpostavil vprašanje, da mora čakati doma oziroma na nekem naslovu in to tri ure dnevno. Pri tem verjamem, da država mora za to skrbeti, da se red naredi, da denarja tudi ni preobilica. Ampak zdaj, ko je moj predhodnik govoril, je imel tudi neke predloge in vmes sem slišal pripombe, da tisti čas dela na črno. Jaz mislim, da je tu stvar problema, ki ga je treba zagrabiti. Zakaj pa ne poiščemo tistih, ki zaposlujejo na črno? Ali ni možno? Torej tisti, ki ga bomo zdaj silili, da bo doma tri ure čakal, se bojimo, da bo delal nekje na črno in nekaj zaslužil. Poglejmo, kdo ima na črno zaposlene ljudi, pa bomo kasirali še od tistega in na ta način bomo naredili red. Tega pa nočemo. Te ocene, koliko je pri nas, ne vem, ali se to imenuje siva ali črna ekonomija, ali je to ena četrtina ali je to ena tretjina... Koliko je tistih, ki ne plačujejo prispevkov za svoje delavce, to jaz predpostavljam, da ministrstvo za finance bi moralo nekaj o tem vedeti. Ampak zakaj iščemo stvari drugod, ne pa tam, kjer je glavni problem? Problem je črne zaposlitve, da nekdo dela brez tega, da bi njegov delodajalec plačal davke in da je plačan na roke. Mi te stvari poznamo, kako tečejo. Inšpekcijske službe pa svojega ne naredijo. Jaz vidim, ko kakšno stvar hočem v svojem domačem kraju, Škofji Loki, doseči preko kakšnih inšpekcij in nemogoče je to, da se bi inšpektorji med sabo povezali in usklajeno delali. Zdaj je vsak inšpektor vezan na svojega ministra in je neodvisen od kogarkoli. Občinska oblast nima nič pri tem, upravna enota tudi nič pri tem in tako stvari tečejo naprej. Jaz nisem vložil konkretnih amandmajev k tem, ampak mogoče se bo kaj prijelo v tej smeri, da bo večja pozornost usmerjeno na to, koliko imamo dela na črno, kakorkoli ga imenujemo.
Drug problem pa je v 17. členu, drugi odstavek, kjer pravi, če si brezposeln, si se dolžan eno uro in pol voziti daleč na delo. Saj to pa niso tako majhne razdalje. Tisti, ki bi imeli mladež do 15 let, je upravičen, da je samo eno uro oddaljen, ampak ta ura in pol ni tako malo. Predpostavljam, da bo iz Jesenic hodil v Zagorje v službo. Ne vem, ali ste pri tem tudi konkretno preračunali, kaj bi realizacija tega pomenila, ali bomo nekaj sprejeli, potem bomo pa ugotovili, da smo naredili napako.
V glavnem bi pa hotel reči to, ko kakšna opozicijska stranka predlaga kakšno spremembo zakona, je vsakokrat odgovor, "mi bomo pa to celovito rešili". Tu v tem primeru pa gre za neke popravke zakona o delovnih razmerjih, tam, kjer bi se pa morali lotiti bistva stvari, pa tega ne dobimo v obravnavo. Ko bi bil zakon o delovnih razmerjih, bi potem o teh stvareh, po moje, tudi drugače lahko razpravljali. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Demšar. Besedo želi državna sekretarka, gospa Kovačeva.
MAG. ZDENKA KOVAČ: Spoštovani poslanci! Kar veliko je bilo tukaj rečenega, zato upam, da bom lahko na vse to tudi kolikor toliko ustrezno in argumentirano odgovorila. Šla bom kar po vrsti k predlogom posameznih amandmajev.
Najprej naj se podrobneje posvetim amandmaju pod točko 3, ki ga predlaga Slovenska nacionalna stranka. Moram povedati, da takšno predlagano ureditev dejansko poznajo vse druge evropske države v svojih zakonodajah. Govori namreč o tem, če gre za zaposlitev tujca, potem ima ta tujec pravico do denarnega nadomestila samo v primeru, če prebiva v državi; če pa v državi ne prebiva v času brezposelnosti, potem te pravice ne more uveljaviti. Zato vlada ta predlagani amandma podpira.
Četrta točka - iskati moramo povezavo te točke tudi z vsemi ostalimi določili teh predlaganih sprememb zakona. Namreč, če govorimo na eni strani o tem, da brezposelna oseba mora biti na razpolago za zaposlitev, vemo pa, da v času, ko je nekdo dalj časa v bolniškem staležu, ni na razpolago, ne more biti na razpolago za zaposlitev, je to eden od logičnih nasledkov takšnega določila. Zato se nam zdi takšen predlog v vladi smiseln. Drugi argument, ki je lahko temu predlaganemu amandmaju v podporo, je v tem, da vsi zaposleni, pa tudi brezposelni, plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje; v primeru, ko je nekdo upravičen do denarnega nadomestila ali denarne pomoči, to plačuje zavod za zaposlovanje, kar pomeni, da ima prav takšne pravice, kot bi jih imel, če bi bil zaposlen. Zdaj, ali je to prelaganje sredstev na druga bremena, bi rekla, da je to predvsem čiščenje sistema in je prelaganje bremena tja, kamor pač sodi, to je seveda v sklop zdravstvenega zavarovanja. Zato v vladi ta predlog prav tako podpiramo. Ocenjujemo tudi, da se bo skozi takšen predlagan amandma zresnil tudi odnos zdravniških služb do tega, kako se obnašajo oziroma kako zagotavljajo strokovno pomoč tudi brezposelnim osebam, ko se na njih obračajo po pomoč.
Potem imamo 5. in 6. točko, ki ju lahko pravzaprav komentiram skupno. Ko zahtevamo rezidenčno prisotnost, ne govorimo le o potrebni prisotnosti takrat, ko gre za zaposlitev, ampak tudi takrat, ko pričakujemo od brezposelne osebe vključitev v programe aktivne politike zaposlovanja. In ker je bilo tukaj izraženo vprašanje, kakšni problemi na tam področju obstajajo, naj vam postrežem samo z nekaterimi podatki.
Vse več imamo v zadnjem obdobju pojavov, ko se povabi na razgovore ali na ponujeno delovno mesto ali zaradi vključitve v katerega od programov aktivne politike zaposlovanja po 100, 200 ljudi. Skoraj praksa postaja, da se jih od tega javi približno 50 in približno 10 se jih potem odzove na tisto ponujeno delovno mesto. Ravno včeraj sem imela zopet razgovor z enim od 100 delodajalcev, ki mi je povedal, da so trije potem resnično sprejeli. Ko so pa sprejeli, sta pa dva prišla delat. Takšna je pač situacija trenutno na trgu dela. Potreb je vse več, zavod komaj 50% trenutnih potreb uspe pokrivati z napotovanjem brezposelnih, in to tudi zato, ker se preprosto ne javljajo.
Mislimo, da 3 ure ni predolg čas, da so ljudje na razpolago, še posebej ob dejstvu, da če aktivno iščejo zaposlitev, kar je bilo tukaj tudi že rečeno, je samo po sebi razumljivo, da lahko zavodu sporočijo, da bodo v določenih dneh in kje bodo iskali aktivno zaposlitev in na kakšen način in so takrat oproščeni čakanja na domu. Glede povezave tega instrumenta s preprečevanjem dela na črno in tega, da moramo zagrabiti tudi tistega, ki po oceni kolega poslanca povzroča, to se pravi delodajalcev. Naj povemo, da je hkrati s tem zakonom že v lanskem letu bil pripravljen tudi zakon o premagovanju dela na črno in tudi program, ki ga v letošnjem letu že poskusno izvajamo. Več kot tisoč akcij, ki so bile nekatere tudi kar medijsko odmevne, smo izvedli. Ni res, da inšpektorji ne sodelujejo. Nacionalna koordinacija vseh inšpektorskih služb obstaja in koordinirano se izvajajo akcije na različnih področjih. Mislim, da so dokaj uspešne, lahko seveda tudi postrežemo kdaj kasneje s konkretnimi rezultati teh akcij. Zakon sam, ki ga prav tako nameravamo v jesenskem obdobju predložiti parlamentu, bo seveda še dodatno omogočil, da bomo lahko ustrezno reagirali tudi na strani delodajalcev, vendar pa, če želimo celoten sistem seveda postaviti bolj transparenten, potem moramo zagotavljati ustrezne instrumente tudi v tem zakonu. Zato obeh teh predlaganih amandmajev ne podpiramo.
Naj dam še dodaten argument oziroma dodatno pojasnilo k predlaganemu amandmaju pod točko 8. To obdobje je bilo iz 24 mesecev skrajšano na 18 mesecev, na predlog in po sklepu državnega zbora v prvem branju. Ocenjujemo, da je seveda smiselno, z enim argumentom, da seveda ne moremo ugotavljati po sedmih ali osmih letih ali ne vem koliko letih, kaj je pravzaprav bila primerna zaposlitev in ustrezna zaposlitev v določenem obdobju, saj se poklici, kot vemo vsi dobro, izjemno naglo spreminjajo na trgu dela, spreminjajo se tudi potrebna znanja in je zelo težko pravzaprav ugotoviti, kaj je primerna zaposlitev in ustrezna. Najbolj se to seveda da ugotoviti z zaposlitvenim načrtom, kjer se ugotavljajo sposobnosti in znanja posameznika.
Tudi v 9. točki, kjer Združena lista predlaga pisne prijave na ustrezno zaposlitev po polovici časa, do denarnega nadomestila, pa na primerno zaposlitev, te točke ne podpiramo. Argument je pa v tem, da po štirih mesecih brezposelnosti, ob tem, da ljudje ostajajo doma, obstajajo strokovne analize, postajajo posledice takšne brezposelnosti mnogo težje kot pa, če človek začasno sprejme primerno zaposlitev. Seveda je to dodaten argument, da je smiselno motivirati ljudi tudi z zakonskimi določili, da čimprej iščejo tudi primerne oblike zaposlitve. Toliko morda k tem predlaganim amandmajem. Iz teh razlogov ne moremo nobenega od predlaganih amandmajev podpreti, razen seveda predlaganega amandmaja treh poslanskih skupin, ki se nanaša na prenos v zdravstveno zavarovanje in pa predlaganega amandmaja Slovenske nacionalne stranke o upravičenosti do denarnega nadomestila v primeru tujcev.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospa državna sekretarka. Replika, gospod Kontič.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa. Jaz se zahvaljujem za odgovor, čeprav se seveda s tem ne strinjam. V vladi, mislim, da je v vladi bil sprejet pravilnik o kriterijih za ugotavljanje izgube pravice do denarnega nadomestila oziroma denarne pomoči med brezposelnostjo, ki je dejansko omogočal že zdaj ministrstvu oziroma zavodu, da je konkretno vodil postopke v določenih primerih in v 3. členu je bilo tudi že v tem pravilniku zapisano to, kar se zdaj poskuša pač zapisati v zakonu, da zavod lahko zavarovancu določi, da se javlja kadarkoli v času uradnih ur zavoda in mu določi, da mora biti zaradi tega zavodu dosegljiv vsak delovni dan. Se pravi, to se je že zdaj lahko izvajalo v praksi, skladno s tem pravilnikom. Res je tudi, da je glede tega bil sklep ustavnega sodišča, glede pobude za oceno ustavnosti in zakonitosti ravno tega člena. Ustavno sodišče je določilo, da se 3. člen zadrži oziroma izvrševanje 3. člena v tistem odstavku naprej v nadaljevanju, kjer je zapisano, "in mu določi, da mora biti zaradi tega zavodu dosegljiv vsak delovni dan". Se pravi, da je bil ta pravilnik v neskladju z zakonom. Ampak tisti prvi del, kjer pa piše, "zavod lahko zavarovancu določi, da se javlja kadarkoli v času uradnih ur zavoda", ta pa je bil izvedljiv v praksi. Zato me toliko bolj čudi, da je bilo teh primerov toliko, kot ste jih našteli. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Kontič. Želi še kdo besedo? Gospod Demšar, gospod Potrč.
VINCENCIJ DEMŠAR: V marsičem bi se lahko z gospo, ki je tu odgovarjala, strinjal. Primere, ki jih je navajala, kako ljudje ne pridejo delat, ko so pozvani na delo, sem tudi jaz že na začetku tega mandata tu konkretno našteval. Tu se z vami popolnoma strinjam; kdor noče priti delat, ko se mu najde, ne vem, ali je pojem primerno ali ustrezno delo, pa ne pride delat, jaz sem za to, da se mu tisti hip prekine možnost, da dobiva še naprej karkoli, ali je to denarno nadomestilo ali kakršnakoli finančna državna pomoč. Ampak s tem načinom, ko vi predlagate, da bo tri ure moral biti doma, mi spodbujamo nedelavnost. Jaz verjamem, tudi poznam ljudi, ko nekdo enkrat daljše obdobje ne dela, človek postane na nek način - jaz se opravičujem, če ni to pravi izraz - malce delovno invaliden; nima več tistega veselja in to je, po moje, tudi psihološki problem pri brezposelnosti. Ampak zakaj bi nekoga držali? Naj hodi okoli, naj išče službo! Če bo pa na črno delal, bomo pa tistega delodajalca našli, da bo plačal za njega prispevke, ta bo pa tudi evidentno zaposlen in ga ni treba potem nič več voditi kot brezposelnega. Jaz mislim, da red rešuje marsikaj. Zato sem toliko proti temu, da bo tri ure čakal. Zdaj ne vem, recimo, če je polkmet, ali bo potem od 7.00 do 10.00 čakal doma, potem bo pa lahko šel tisto hosto čistit, recimo polomijo, ki je nastala pred letom in pol po naših gozdovih, zlasti na Gorenjskem, ko je bilo ogromno škode. Vidite, to je spodbujanje k nedelavnosti - taka oblika čakanja.
Zato jaz ne bom rekel, da je treba to enostavno črtati, ampak treba je najti drug način. Tu mislim, da niste bili zadosti domiselni, da bi to stvar izpeljali k čim večjemu spodbujanju za delo.
Drugače pa, gospa, se jaz z vami strinjam. Jaz bi vam lahko iz našega gorenjskega konca naštel primere, ravno take, kot ste jih vi navedli, da ne pridejo delat, pa je šlo tu za velike desetine ljudi.
Kar se pa tiče tega, ko ste rekli, da je letos le neko poskusno premagovanje dela na črno, neko poskusno leto - zakaj ne zagrabimo stvari bolj zares? Zakaj bi bilo neko poskusno leto, kako se bo to sedaj obneslo? Tisti, ki ne pride, ko se ga pokliče, pa ko se mu priskrbi primerna služba, tisti recimo, ki ste jih vi navajali - jaz sem tudi že zavodu za zaposlovanje na Gorenjskem takrat, ko so mi povedali konkretne primere, predlagal, pa zakaj jih še ujčkate?! Ampak ne bodimo pa krivični do tistih, ki do dela dejansko ne morejo.
Če obstaja neka nacionalna koordinacija inšpekcij, hvala bogu! Jaz bi pa rad, da bi lahko bila tudi na kakšnem nižjem nivoju kakšna taka koordinacija, da bi se človek lahko tudi na nižjem nivoju, regijskem ali pa občinskem - mislim v tistem smislu, kot so bile prej stare občine oziroma sedaj upravne enote - da bi se tam lahko obrnil na določeno osebo, ki bi potem stvari koordinirala. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Demšar. Replika, gospod Potrč. Imate razpravo, gospod Jelinčič? Imate repliko? Prosim.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Jaz bi samo pojasnil tistim, ki govorijo, da amandma, ki ga je vložila Slovenska nacionalna stranka, ne ustreza. Namreč, konvencija mednarodne organizacije dela, št. 168, v svojem 20. členu določa, da se tisti upravičeni osebi, ki ni na ozemlju države članice, pravice, do katerih je ta oseba drugače upravičena odvzamejo, zavrnejo, zmanjšajo ali odložijo. In te določbe so v svojo notranjo pravno ureditev vključile skoraj vse evropske države. Rečem skoraj vse zato, ker ne vem, morda je kakšna, ki tega še ni storila. Slovenija še ni. V Sloveniji so za primer brezposelnosti obvezno zavarovani vsi delavci v delovnem razmerju. Vsem delavcem gredo tudi pravice iz naslova brezposelnosti, pri čemer pa se njihovo financiranje zagotavlja pretežno iz proračunskih sredstev, kar pomeni, da zavarovanec ne plačuje polne zavarovalne premije.
Drugi razlog za vezanje izplačevanja denarnega nadomestila na prebivališču Slovenije pa je tudi v tem, da z brezposelnimi osebami, ki nimajo stalnega bivališča v Sloveniji, ni mogoče načrtovati in pa izvajati vključevanja v ukrepe aktivne politike zaposlovanja, niti niso za njih ustrezne določbe, ki se nanašajo na rezidenčno prisotnost. Iz navedenih razlogov jaz mislim, da brezposelne osebe, ki ne bivajo na ozemlju Republike Slovenije, ne morejo imeti pravice do denarnega nadomestila za tisti čas, ko niso v Sloveniji. Me tudi veseli, da je vlada podprla ta amandma.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospod Jelinčič. Razpravljati želi gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Glede podpore ali nepodpore vlade posameznim amandmajem se jaz opredelitvam vlade ne čudim, ker ima jasen kriterij. Vse, kar pomeni zmanjšanje pravic, podpira in vse, kar postavlja pod vprašaj, ali so nekatere pravice še sprejemljive ali ne, tisto pač zavrača. To je pač splošen pristop, ki ga ima vlada pri tem zakonu, kar zadeva pravice. Ali je to res ali ne? Veste, lahko pride sem minister Rop in še stokrat reče, da to ni res, ko to glede pravic je res 100%. Doba, do katere ima pravico prejemati posameznik nadomestilo, je približno prepolovljena. Pravim približno. In če želite, gremo lahko potem od posameznega primera do posameznega primera, s tem da je dodatno potrebno tudi več let za enako dobo. Lahko rečemo, da je pravica do prejemanja nadomestila recimo na eni tretjini sedanjih pravic, ki jih daje zakon. Res je, da se na ta račun za šest mesecev podaljšuje pravica dobivati denarno pomoč. Vendar, denarna pomoč je odvisna od socialnega cenzusa in je drugačna, kot je povezana samo s pravico do denarnega nadomestila.
Tretje. Višina samega denarnega nadomestila je malo povečana glede na minimum, glede na maksimum je znižana. Ne bom rekel, da smo temu ugovarjali, ampak to je tudi zmanjšanje pravice za določen obseg. Kar zadeva pa ostalih obvez, je treba povedati, da je rezidenčna prisotnost nova obveznost, ki jo do sedaj v taki obliki enostavno ni bilo, da so dane nekatere nove določbe o tem, kaj je primerna, kaj je ustrezna zaposlitev in pod kakšnimi pogoji. In še, in še bi lahko našteval. Zato mi ne govoriti o tem, da pravice v tem delu niso zmanjšanje. So zmanjšane.
Drugi del, ki govori o aktivni politiki zaposlovanja in vlada je z svojimi amandmaji rekla, da aktivna politika zaposlovanja ni v tistem delu, kot so pravice na podlagi iz zavarovanja, ker je iz 17. člena te pravice črtala. V tem delu so nekateri poizkusi pravice poudariti aktivne politike. Koliko bodo uspešni, koliko ne, najbrž vsak od nas želi, da bi bili uspešni. Ker gotovo je osnovni problem zaposlovanja zaposlovati ljudi, ne pa dajati nadomestila. Ampak v tem smislu si bo treba pač še želeti, da bi to bilo res. Nekatera ravnanja vlade do sedaj nas v to ne prepričujejo.
In sedaj nekaj mnenj k tem stališčem vlade, za katere sem rekel, da me ne čudi, da so takšna, kot so. Gospa Kovačeva menim, menim, da je bila nekorektna, ko je v zvezi z amandmajem tri govorila o tujcih. Amandma pod 3. točko gospoda Zmaga Jelinčiča ne govori o tujcih, ampak govori o zavarovancih, ne glede na to, ali so ti zavarovanci državljani Republike Slovenije ali tujci. Zato sem jaz rekel, da je vprašanje rezidenčne prisotnosti tisto, kar ta problem na enak način rešuje. Zaradi tega, ker je možno preko ugotavljanja rezidenčne prisotnosti za naše državljane in za tujce ugotavljati ali eventualno začasno prebivajo kjer drugje. V tem smislu sklicevanje na tujce enostavno pomeni zavajanje tistega, ki zakona ne pozna. Sicer je pa neresnično in pričakujem, da nam vlada daje točne informacije, ne pa da nas zavaja, hote ali nehote.
Drugo. Kar zadeva amandma pod 4. točko, to je izplačevanje iz zavoda za zdravstveno zavarovanje. Jaz bi res prosil, da če že, kar recimo, da niso mogli, poslanci vladajoče koalicije niso povedali, kaj to matematično in finančno pomeni, da nam vlada to pove. Jaz mislim, da je neodgovorno od vlade, da pravi: kar zadeva resor dela, je to krasno. In jaz verjamem, da je krasno. Kar zadeva pa resor zdravstva, se pa nas ta moment, ker govorimo v imenu resorja dela, to nič ne tiče. Ne! Ker govorijo v imenu vlade. In mene zanima tudi, kaj bo to pomenilo za resor dela, ker imamo eno vlado, v kateri sta oba resorja. In to v tem primeru pomeni, po 30 dneh v primeru bolezni se nadomestilo ne izplačuje iz sredstev zaposlovanja, ampak iz sredstev zdravstvenega varstva. Morda je to prav. Jaz še enkrat to rečem. Morda je to prav, samo potem, drage gospe in gospodje, ne priti z novim predlogom, ki bo na področju zdravstva pomenil novo zmanjševanje pravic, ker boste rekli, saj ste vendar vedeli, kaj ste sprejemali pri zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Vi ste del nadomestila dali na zdravstveno zavarovanje in kaj se zdaj čudite, če zmanjka sredstev. Ne bi se prvič zgodilo, da bi takšna ravnanja vlade bila, zato bi jaz enostavno rad imel podatke o tem, kaj to pomeni in kakšne bodo eventualne posledice, pa če več ne, vsaj ustno zagotovilo vlade, da nobenih posledic za pravice na področju zdravstvenega zavarovanja ne bo, čeprav vemo vsi, kaj se takšnim zagotovilom, bi rekel, da verjeti ali ne. Ampak dobro, vsaj dana so.
Poglejte, v zvezi z rezidenčno prisotnostjo. Mene pri vseh teh vprašanjih in tudi utemeljitvah, ki jih daje vlada, moti nekaj in razmišljal sem že, da bi v nekaterih konkretnih primerih, ki so bili medijsko razvpiti, zahteval, da se nam dajo podatki konkretni podatki. Namreč, vsak dan sproti dobimo podatke. Takrat, kadar je to potrebno, sto se jih je prijavilo, trije so bili pripravljeni sprejeti, dva sta potem zares ali pa eden je zares prišel. Ali pa, na tem in tem koncu se išče toliko in toliko, sploh ni bilo mogoče dobiti ustreznih iskalcev zaposlitve. Jaz ne govorim o tem, da posamični takšni primeri niso objektivni. Najbrž so, vsaj na zunanji videz so, samo jaz bi rad, da bi nam enkrat dala vlada ali pa zavod na tej podlagi konkretne podatke. Prvič, kakšni so bili pogoji tistega, ki je zaposlitev iskal. Ker če so bili pogoji takšni, da mora biti star med 18 in 25 let ali pa točno 25 let in pol, ali pa, da ne sme biti ženska ali pa še kaj takšnega, potem je sigurno, da se je krog iz možnih sprejemnikov zaposlitve bistveno zmanjšal. Če so bili pogoji takšni, da so pomenili samo nočno delo, pa se iz tega opravi neka razprava, je to spet posebno vprašanje, ki je bilo v primeru IMV Novo mesto oziroma Revoza opredeljeno. Če takšen noče plačati ali pa ne more plačati nadomestila oziroma prevoznih stroškov, je to najbrž spet en nov pogoj, pa je prav, da vemo, da bi potem nekdo od plače, kakršnakoli je, ali je ali ni, po kolektivni pogodbi moral si še prevozne stroške odbijati in kaj mu to ob recimo uri ali uri in pol oddaljenosti zares pomeni. Mislim, da bi kazalo potem tudi res povedati, kakšna je konkretno v tem okviru struktura nezaposlenih in, ali ustreza tem zahtevam, ki so jih dali, koliko jih je bilo nepripravljeno se potem tudi za takšno ustrezno delo usposobiti.
Zakaj vse to govorim? Zgleda zelo tečno, ampak govorim iz tega, ker se na podlagi podatkov, ki nam jih plasira ob takih primerih vlada, ustvarja vtis, da so vsi brezposelni lenuhi, ki nočejo sprejeti delo. To je pa do teh ljudi skrajno krivično, teh ljudi je 125.000, med njimi jih je že 40%, ki dolgo časa iščejo zaposlitev. Za njih ni vlada nič rekla, da niso bili pripravljeni sprejeti neke primerne zaposlitve. Vlada sama ugotavlja, da večina ljudi, ki so starejši kot 40 ali pa 45 let, postajajo trajno brezposelni, ker je le izjema, da bi jih bili pripravljeni na novo zaposliti in podobno. In takšni konkretni primeri, ki so dani tako od 100 samo 2 ali pa 3, so skrajno neodgovorni.
Ob tem problemu brezposelnosti, ki ga v Sloveniji imamo, dragi gospe in gospodje z vlade je to skrajno neodgovorno, ker kaže na to, da je osnovni problem, da se brezposelni nočejo zaposliti. Tudi to je problem. Samo mnogo večji problem je, da ni delovnih mest. Ker če bi toliko in toliko delovnih mest bilo, potem bi najbrž ne bilo vprašanje stalnega povečevanja tudi števila zaposlenih. Mi pa vemo, da se število zaposlenih ne povečuje. Zato prosim, bodimo previdni tudi s strani vlade, kadar enostavno takšne predloge oziroma takšne odgovore na nekatere predloge daje.
In zdaj zadnje, čeprav je kolega Kontič o tem govoril. Nekorektno bo, če bo še naprej ostalo stališče, da vlada ne podpira amandmaja k 17.d členu. Torej vprašanje teh 18 mesecev, to je bilo dogovorjeno stališče, dogovorjeno stališče tudi na odboru, da se ne bodo zaostrovali pogoji. Mi smo potem šli pogoje zaostorvat. Če že, potem lepo prosim, naj se jasno ve, da to ni naredil niti odbor, jaz upam da ne, z mnenjem vsaj opozicije ne, še manj pa z amandmaji združene liste, ker se boste potem kasneje zagovarjali: "saj ste to sami predlagali". Ni res, to ni bilo predlagano in zaradi tega se mi zdi, da je sprejemanje takšnega predloga nekorektno in bi vsaj od vlade pričakoval, ki je bila takrat pripravljena reči, da se ti pogoji omilijo, da se ta amandma pod 8. točko sprejme.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Potrču. Nekaj replik. Gospod Jelinčič je prvi. Gospod minister bo takoj dobil besedo. Gospa Zbačnikova.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Jaz se v določeni meri strinjam s tem, kar je povedal gospod Potrč, vendar se pa nikakor ne strinjam z vsem, kar je povedal. Mislim, da ni pametno, da kar po dolgem in počez zganjamo nekakšno kvazi socialo, ko vemo, da recimo okoli 50% brezposelnih noče sprejeti dela in noče delati zaradi tega, ker se mu bolj izplača dobiti za nedelo 35.000 mesečne pristojbine, ali kako bi temu rekel, kot pa delati za 45.000 tolarjev. Mislim, da je to bistveno, kar je treba preprečiti. Tudi moj amandma, ki ga gospod Potrč ne odobrava, pravzaprav samo preprečuje tisto, kar se zdaj dogaja, da nekdo pošlje s pooblastilom nekega človeka, da dvigne denar, ki ga dobiva za nezaposlenost, medtem ko on dela v tujini. Teh primerov sploh ni tako malo. Teh primerov je ogromno in tukaj odtekajo Sloveniji ogromna sredstva. In vse evropske države, skoraj vse, Slovenije ni med njimi, imajo to že zdavnaj urejeno in še dosti huje. Še enkrat bom poudaril, da je mednarodna organizacija dela sprejela določene deklaracije in konvencije na tem področju, ki to urejujejo na tak način, kot je to že tudi v teh amandmajih predvideno.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Besedo želi gospod minister, potem pa replika... Repliko ima. Gospod Potrč ima repliko, prosim.
MIRAN POTRČ: Kolega Jelinčič, hvala lepa za prijaznost, tudi jaz ne bom grob. To vprašanje tudi rešuje vprašanje rezidenčne prisotnosti, ampak pustimo to. Rešuje ga in doslej ni bilo rešeno.
Drugo. Bi te pa lepo prosil, če lahko poslušaš in mi daš en odgovor. Od kod ti podatek, da 50% brezposelnih noče delati? Zelo bom hvaležen, če bom odgovor na to dobil. Pričakujem, da ga bo dala tudi vlada, ki je enako, ne s procenti, ampak sicer v principu trdi, ker sicer tako na pamet priti in reči od 125.000 jih 62.500 noče delati, gospod Jelinčič, je pa malo preveč demagogije in malo preveč poceni. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Preden bom dal besedo gospodu Jelinčiču, bi rad povedal, da me je gospa Zbačnikova neformalno opozorila, da je tukaj klima zelo soparna in neprijetna za delo. Vemo, da se nam to dogaja vsako poletje, poskušali pa bomo čez noč vendarle vsaj nekoliko izboljšati pogoje dela. Prosil pa bi vas za potrpežljivost, da bi danes lahko normalno dokončali v teh neprijetnih pogojih.
Replika, gospod Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Gospod Potrč, podatki so aproksimacija, ki je nastala iz pogovorov in iz dobljenih podatkov s posameznih borz dela, kot se temu reče. Povem vam, kaj se dogaja - da ogromno ljudi, ki bi zato, da obdrži status, se prikaže tudi na borzi dela kot nesposoben za določeno delo, zato da ga borza odkloni, še vedno pa obdrži tisti denar, ki ga dobiva. Kot vam pravim, to je aproksimacija, ki pa, se bojim, da gre še čez 50%; jaz sem rekel približno 50%.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod minister, kadar so replike, praviloma poslanci dobijo besedo, potem pa bomo dali besedo gospodu ministru. Torej mislim, da je bil sedaj prvi za repliko gospod Pukšič, potem gospod Kontič in gospod Potrč.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa za besedo. Repliciram gospodu Jelinčiču.
Protestiram - ne samo repliciram, ampak protestiram, da se tako govori o brezposelnih, da tako govorite o tistih, ki dejansko nimajo niti za kruh in niti za vodo. Protestiram, da tako govorite o ljudeh, kjer sta oba od staršev brez služb, pa imajo enega ali dva otroka. Protestiram v imenu tistih, ki nimajo ne za stanovanje, ki jim odklapljajo elektriko in ki jim zapirajo vodo. Resnično žalostno, da se to sliši iz tega parlamenta, na pamet, čez nos, čez vrat, ne vem čez kaj - 50% brezposelnih se ne javlja na delo! Ne poznam niti enega takšnega primera, pa prihajam iz podravske regije, kjer je brezposelnost okrog 26% po statistiki; naj me minister popravi, če je kaj drugače. Prihajam iz občine, v kateri je brezposelnost pri vrhu v Republiki Sloveniji.
Preko 400 ljudi si želi jutri zaposlitev v naši občini! Ne bo problema z nobenim, ki je danes brezposeln. Trudijo se, delamo vse, kar se da, da izkoriščamo možnost, ki nam jo daje ta zakonodaja o zaposlovanju. V takšni občini, kot je naša, imamo preko že več kot leto dni od 10 do 12 preko javnih del - tudi s tem je nekaj organizacije, tudi s tem je nekaj dela, pa vendar izkoriščamo to možnost. Ne zaradi tega, ker se nam zdi, da je to edino pravilno, ampak zaradi tega, da na ta način vsaj peščici pomagamo. Med njimi tudi takšni mamici, ki ima doma dva otroka, ki ima moža brezposelnega in pri 35-ih letih zelo, zelo bolanega, da ne bom kaj drugega rekel. Skratka, to se mi zdi demagogija, nizkotnost, neprimerno, kako lahko sploh govorite o takšnih zadevah! Sem pa tudi eden izmed tistih zagovornikov in sem takoj za to, da se primeri, ki se res pojavljajo, ki bi odklonili delo, ki je primerno, ki za sabo ne potegne več negativnih kot pozitivnih zadev, da se torej takšne zadeve tudi sankcionirajo. Ne pa tega govoriti na pamet, ko 400 delavk - včasih je bilo 400, danes so tik pred stečajem delavk Delte, že 2 leti po kolektivni pogodbi ne dobivajo, pa kolektivna pogodba vemo koliko jim prinaša. Pa minister pošlje revizijo notri in tako dalje, pa se zopet nič ne zgodi.
V glavnem tisti, ki obvladujejo, da ne bom rekel česa, pač naprej obvladujejo. Meni se zdi drug problem. Bolj problematično je, da zadeve ne uredimo, da se država ni te problematike o brezposelnosti lotila bolj povezano z lokalno skupnostjo. Mislim, da bi bil marsikateri problem rešljiv, bistveno lažji, bistveno drugačen, če bi lokalna skupnost s tolikimi sredstvi, kot jih ima država na teh računih, razpolagala skupaj z lokalno skupnostjo in skupaj z lokalno skupnostjo iskala rešitve. Bistveno drugače bi bilo in minister o tem je vredno razmisliti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prosim. Gospod Jelinčič po vrsti. Replika, gospod Kontič.
BOJAN KONTIČ: Hvala. Repliciram gospodu Jelinčiču. Žal se je to razmišljanje že kar usidralo v razmišljanje tudi javnosti. In to ravno na ta način, kot se dogaja tu, kar je rekel gospod Jelinčič, ko pravi, 50% ljudi noče delati, 50% ljudi je lenuhov, ne da bi tu lahko našteli te primere. Jaz vam povem, ko razpišejo določeno delovno mesto in ko se potem pozanimaš - jaz predlagam, da tudi vi kdaj to počnete, pa čeprav niste brezposelni in upam, da tudi ne boste - pokličete na ta razpis, vam bodo odgovorili zelo čudno. Najprej vas bodo vprašali, koliko ste stari. Če boste povedali, da ste starejši kot 40 let, boste dobili odgovor, da ste rahlo prestari in da je vprašanje, če bi vas zaposlili. Res, če ne bodo imeli mlajših, potem mogoče, drugače pa v vsakem primeru ne. Ravno to razmišljanje, ki se je tudi sedaj v javnosti prijelo. Najprej plasiraš izjavo, da je polovica brezposelnih lenuhov in to širiš, širiš s pomočjo tudi javnih medijev, potem narediš javnomnejsko raziskavo, kjer ugotoviš, da se je to prijelo v javnosti in na podlagi te javnomnenjske raziskave potem zaostriš zakon, ki predpisuje določene pravice in tudi obveznosti brezposelnosti.
Ravno zaradi tega sem gospodu Jelinčiču repliciral, da ne govorimo za tem govorniškim odrom tako na pamet in ne mečemo številk oziroma procente, tako kot komu ustreza, ko o tej zadevi razpravlja.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika gospod Potrč. Hvala lepa. Gospod Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa. Za gospoda Pukšiča vedno bolj dvomim, da je narejen po božji podobi, kot je enkrat rekel. Ampak obema z gospodom Kontičem, pa tole.
Zakaj moramo potem uvažati delovno silo, če imamo v Sloveniji preko 120 tisoč nezaposlenih? In ker ste rekli, za en primer naj vam povem. Vam bom povedal primer Revoza. Za nočno izmeno so potrebovali 500 delavcev. Kljub okoli 3 tisoč prijavljenih na novomeškem uradu za brezposelne, jih niso dobili na tistem koncu v 3 mesecih, da bi zapolnili to izmeno. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegice in kolegi! Sedaj so nove replike. Predlagam, da to razpravo počasi zaključimo, glede odnosa do brezposelnih. Gospod Kontič in gospod Pukšič replika.
BOJAN KONTIČ: Replika gospodu Jelinčiču in s tem tudi odgovor in hkrati z vprašanjem tudi odgovarjam.
Gospod Jelinčič, ste kdaj slišali za strukturno brezposelnost?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Pukšič replika. O strukturni brezposelnosti je tudi govora v enem od sklepov državnega zbora, ko smo razpravljali o gospodarski situaciji v Sloveniji. Gospod Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa. Če bo kdo kdaj rekel, da je kdo po hudičevi podobi in da je še tega v cerkvi našel, bom vedel za koga gre.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Predlagam, da dobi besedo še gospod minister.
MAG. ANTON ROP: Če dovolite, bi samo komentiral tiste navedbe gospoda Potrča, ki govorijo o tem, kam vlada cilja s tem zakonom, kaj si predstavlja in kaj želi. To seveda ne drži in mislim, da je dokaj nekorektno. Jaz bi rad zelo jasno tukaj povedal, nikoli in nikdar vlada ni trdila, da so vsi brezposelni lenuhi, ki nočejo prijeti dela. Tega mi ne trdimo in trdimo, da je med brezposelnimi zelo zelo veliko takšnih, ki zelo težko najdejo delo, ki so strukturno brezposelni, to pomeni, da nimajo pravih kvalifikacij, da nimajo prave izobrazbe in da je treba v njih zelo veliko vložiti, jim pomagati, socialna država jim mora pomagati zato, da bi si lahko potem sami pomagali in nastopili na trgu dela. Tisto, kar bi rad povedal, je, ni črno-bele slike, ni. So taki, ki nujno potrebujejo pomoč, ki jim jo moramo ponuditi, so pa seveda tudi taki, ki se na razno razne načine izogibajo temu, da bi sprejeli delo. Imamo tudi konkretne primere in jaz tudi predlagam, da ko bodo ukrepi aktivne politike zaposlovanja obravnavani na matičnem odboru, da tam obravnavamo konkretne primere, da ne bomo na pamet govorili. Imamo poročilo iz Žalca, imamo poročila iz Revoza, imamo poročilo, če hočete, iz "Ininija" iz Ljubljane in iz konkretih primerov, konkretna podjetja, s konkretnimi poročili, o konkretnih brezposelnih osebah, da ne bomo na pamet govorili. Ne trdim pa generalno tega, kar je morda bilo tukaj ali pa se želi reči, da vlada trdi. Nasprotno, mi trdimo, da je to eden ključnih slovenskih problemov, eden evropskih problemov, ki ga moramo reševati in ga moramo znati reševati. Seveda v tem kontekstu bi rad poudaril, da ni res, da je zakon samo restriktiven in da samo jemljemo pravice ali pa, da samo želimo. Ne trdim, da to ni v vsakem primeru in vedno res in da zakon tudi ni restriktiven. Je v določenih primerih in tukaj se strinjam z vami, vendar zakon odpira možnost in ima cilj, da vse brezposelne vključimo v eno od oblik aktivne politike zaposlovanja. Mi smo pristopili k novi definiciji aktivne politike in k novi definiciji javnih del, ker želimo tiste, ki gredo v javna dela, nagraditi s plačo po kolektivni pogodbi. Mi podaljšujemo, kot ste sami rekli, čas prejemanja denarne pomoči, ki se veže seveda na socialni kriterij, na socialni cenzus. Meni se seveda zdi to smiselno. Tistim, ki imajo najnižja denarna nadomestila, in to ste tudi povedali, dvigujemo denarna nadomestila in dvigujemo minimalno denarno nadomestilo. Tisto, kar ni bilo povedano, mi dvigujemo tudi cenzus za štipendije, širimo krog tistih, ki bodo lahko dobili štipendije in jim bomo omogočili študij. Mi omogočamo tudi posojila za študente in želimo čim širšemu krogu mladih ljudi omogočati izobraževanje, šolo in možnost, da se bodo izobrazili in da ne bodo strukturno brezposelni, kot se tukaj govori. Na to se veže tudi poseben program in nova opredelitev izobraževanja in danes je bilo povedano, da bomo že letos začeli iz 5.000 do 6.000 novih mest v šolah, kjer bomo mladim ljudem dali nove možnosti, da se izobrazijo in aktivno nastopijo v tej družbi. Ne pa, da so doma, da so strukturno brezposelni in čakajo brez vsake možnosti. Zato tudi, kar se tiče rezidenčne prisotnosti, je treba zaradi korektnosti povedati, da mi v tistem členu zelo jasno pravimo, da rezidenčna prisotnost takrat, ko se išče delo, takrat ko si vključen v program aktivne politike zaposlovanja, seveda ni potrebna in je popolnoma jasno, da ni potrebno. Toliko na kratko nekaj pojasnil.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod minister. Replika, gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa gospodu ministru. Jaz se strinjam z njim. Težko bi pričakoval, da bi minister za delo kaj takega izrazil, da je vlada kdajkoli rekla, da je pol brezposelnih takšnih, ki nočejo sprejeti dela ali pa da so lenuhi. Res tega ni rekla. Ampak konkretni odgovori na konkretna vprašanja dajejo takšen vtis. Ko se ob primeru rezidenčne prisotnosti pove, da je temeljni primer te rezidenčne prisotnosti v tem, da se od stotih samo dva prijavita, potem pač to pomeni. Take stvari se stalno znova od ministrstva lansirajo v javnost. Na to sem tudi grobo, priznam, želel opozoriti.
Kar zadeva potrebo po rezidenčni prisotnosti, pa gospod minister, nekaj. Če sem narobe prebral zakon in če je ta rezidentna prisotnost vezana samo na čas, ko dobiva pravico do nadomestila, se opravičujem. Samo bojim se, da to ni res, kar ste rekli in da je to spet eden od tistih primerov, ko želite lepše prikazati vsebino zakona, kot je v resnici. Mi smo namreč rekli, da se nam zdi rezidentčna prisotnost v času, ko nekdo ima pravico do nadomestila od zavoda še smiselna. Ampak v času, ko nima teh pravic, je pa vprašanje, če je smiselna, ne glede na to, da ste nam ves čas vi in vaši sodelavci govorili, da je potrebna tudi v tistem času, ker dobiva pa recimo pravico do zdravstvenega zavarovanja in jo naj recimo izgubi, če vsak dan tri ure ni na licu mesta dosegljiv po telefonu. V tem delu pa jaz res mislim, da je ta rezidenčna prisotnost pretirana in pomeni in bo pomenila dodatno možnost zavoda, da tudi na zelo poenostavljen birokratski način zmanjšuje, seveda vizualno zmanjšuje, število brezposelnih v Sloveniji, problemi pa bodo ostali.
Povem še enkrat. Če gre za to, da je ta rezidenčna prisotnost vezana samo na čas, ko dobivajo nadomestilo, dajte nam povedati kje, da bomo prav prebrali, mislim da ni. V tem delu bi se dalo celo soglašati z vami in smo tudi na razpravi v odboru soglašali, da bi to še bilo sprejemljivo, samo to ni res. Ta rezidenčna prisotnost je vezana na kompleten čas, ko je brezposeln, ker sicer se mu lahko status brezposelnih ukine.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Potrč. Pojasnilo gospoda ministra. Prosim.
MAG. ANTON ROP: V zvezi z rezidenčno prisotnostjo bi samo to povedal. Strinjam se s tem, kar je povedal gospod Potrč. Rezidenčna prisotnost ni vezana samo na čas sprejemanja denarnega nadomestila, ampak na čas, ko je oseba brezposelna. Kaj pomeni, da je oseba brezposelna? To pomeni, da želi delati, da išče delo in da je sposobna za delo. To pomeni, da je seveda pripravljena iskati delo, se pripravljena vključevati v programe aktivne politike zaposlovanja in biti na voljo zavodu. Za to gre pri tem, za pojem in definicije brezposelne osebe. Je pa tudi res, da v tem času brezposelna oseba prejema denarno pomoč ali denarni dodatek in je deležna tudi drugih ugodnosti, kar je normalno in je pravilno, seveda zdravstvenega zavarovanja, pa tudi pokojninskega po minimalnih osnovah. Tudi takrat si lahko brezposelna oseba plačuje minimalne prispevke v pokojninsko blagajno; zdi se mi, da to zdaj trenutno znaša 9.000 tolarjev. To so te pravice, ampak pri vsem gre za to, da mi tukaj rečemo: brezposelne osebe so tiste, ki jih mi obravnavamo na zavodu. Če imamo neko osebo, ki ni brezposelna, potem nima smisla, da jo obravnavamo na zavodu. S tem se verjetno strinjate. Se pa jaz z vami strinjam, da ta obveznost ni vezana samo na denarno nadomestilo, ampak na status brezposelne osebe kot takšne.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali lahko preidemo na odločanje? Prosim, gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Gospod minister, saj midva oba veva, da si marsikaj pojasnjujeva zaradi publike in javnosti, ne pa ker oba ne bi vedela.
Ampak, poglejte, cela diskusija o tem, je samo, kaj pomeni biti na razpolago zavodu - to, kar ste vi na koncu rekli. Mi pač mislimo, da je biti vsak dan tri ure na razpolago zavodu v primerih, ko nekdo nima pravice dobivati tudi nadomestila, ampak ima samo neko drugo pravico, nepotrebno in je preveč. Mi nismo nikoli rekli, da naj ne bi neka omejitev ali pa neka obveznost tudi v tej smeri bila; konkretno smo predlagali trikrat tedensko. Nam se enostavno zdi, da je vsak dan tri ure preveč za tisti čas, ko ne prejema nadomestila.
Kaj pomeni biti aktivno vključen v program, bomo pa videli. Jaz bi v najboljšem primeru želel, da bi bili zavodi sposobni za 125.000 brezposelnih narediti res ustrezne programe, pa oba veva, da to res ni mogoče. Za del tega bodo lahko programi res ustvarjalni, v dogovoru z brezposelnim, po nekem pametnem iskanju rešitev, nekaj jih bo pa zelo formalnih in formalističnih, ker je 125.000 grozna reč, da bi lahko individualno vsakega obravnavali. Morda se bo kasneje to število realno ocenjenih povečevalo, ampak v celoti ne.
Zato ne gre za to, ali smo za neko obveznost tudi v tej smeri do zavoda ali ne, ampak za to, da želite, po našem prepričanju, pretirano to obveznost postaviti, posebej - še enkrat povem - v času, ko ne dobiva nadomestila od zavoda.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kolegice in kolegi, prosim za pozornost. Če bomo šli na odločanje, bomo opozorili, kdaj se amandmaji izključujejo oziroma so brezpredmetni. Tako, kot so zapisani, so po nekem logičnem redu; torej, amandma pač črta določeno alineo in bomo tako tudi glasovali. Vedno bom pa tudi prebral, če je kakšen amandma povezan s katerim od vseh štirinajstih, ki so predlagani.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 1 k 5. členu. Predlagatelj je poslanska skupina SDS. Če bo ta amandma sprejet, potem bo glasovanje o amandmaju pod točko 2 brezpredmetno. Še to bi rad poudaril, gospod Potrč je prej v svoji razpravi omenjal povezavo s 7. amandmajem, seveda pa ta amandma črta. Dosedanja praksa je bila, da amandmaji, ki nekaj črtajo oziroma nekaj umikajo, imajo prednost. Zato njegovo opozorilo sprejmite in tako tudi glasujte, ker sta vsebinsko povezana. Ker amandma pod točko 1 črta tretjo alineo, mislim, da je logično, da najprej glasujemo o tem amandmaju. Prosim, gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Gospod predsednik! Če je mogoče, jaz pa trdim, da je mogoče, prosim in predlagam, da najprej o sedmem amandmaju glasujemo. Še enkrat povem. Mi imamo v tem državnem zboru različne interese in to se zelo jasno vidi. Jaz se ne bi nič čudil, če bi bil amandma pod 1. točko sprejet, eventualno tudi ob podpori vlade in vladajoče koalicije, amandma pod 7. točko pa ne. V tem primeru bi amandmaji Socialdemokratske stranke dosegli nasprotni efekt. Poslabšali bi, ne pa poboljšali situacije, kar niso želeli. Ali neko izjavo, če že ne more biti tak vrstni red, ne vem koga, da bo glasovanje drugačno. Glasovanje k amandmaju pod 17.a člen je logično samo, če je pri 17.b členu tudi odločitev sprejeta. Sicer moram glasovati proti svojemu prepričanju, ker se bom bal, da bo eventualno nekdo k 17.a členu amandma izglasoval.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Potrč! Sam sem tudi podobno govoril. Sedmi amandma govori o 17.d členu, prvi pa o 18.a členu. Gre pa za njuno vsebinsko povezanost. To je govoril gospod Potrč. Gospod Potrč! Ali vztrajate, da damo v skladu s 189. členom, kajti poslovnik to omogoča, ta vaš predlog, da najprej glasujemo o amandmaju pod 7. točko, na glasovanje. Prosim.
Na glasovanje dajem proceduralni predlog, da državni zbor najprej odloči o amandmaju pod 7. točko. Samo trenutek. Sklep, da se razpravlja. Predzadnji odstavek 189. člena govori, da ta sklep ne more biti sprejet, če temu nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih poslancev. Ugotavljamo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za predlog gospoda Potrča, da najprej odločamo o amandmaju pod 7. točko? (41 poslancev.) Je kdo proti? (15 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog gospoda Potrča sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod 7. točko. Predlagatelj poslanska skupina Socialdemokratov. Ugotavljamo prisotnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (24 poslanec.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod 7. točko ni bil sprejet.
Prosim? Gospod Čebulj.
FRANC ČEBULJ: Prosil bi, če ponovite glasovanje oziroma ponovimo, ker mislim, da prehitro izklapljate in vklapljate glasovalni mehanizem.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Se opravičujem! Na predlog gospoda Čebulja predlagam, da ponovimo glasovanje o amandmaju pod točko 7. Ugotavljamo prisotnost! (63 poslancev.)
Kdo je za to, da ponovimo glasovanje? (58 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod 7. točko. Ugotavljamo prisotnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (25 poslancev.) Je kdo proti? (40 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod 7. točko. ni bil sprejet.
To pomeni, da lahko gremo na glasovanje po vrstnem redu.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 1. Predlagatelj poslanska skupina Socialdemokratov. Prej sem že povedal, da... Boste umaknili amandma? (Ne umikate.) Če je ta amandma sprejet, je amandma pod točko 2. brezpredmeten. Ugotavljamo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (18 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Predlagateljica je poslanska skupina združene liste. Vlada in matično delovno telo ga podpirata. Ugotavljamo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 2? (47 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 2. sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 3. Predlagateljica je poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke. V razpravi je vlada ta amandma podprla.
Ugotovimo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 3 sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 4. Predlagateljice so poslanske skupine DeSUS, LDS, SLS. Vlada je v razpravi ta amandma podprla. Ugotovimo sklepčnost! Svoj glas bo obrazložil gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Jaz bom glasoval proti. Rad bi samo to povedal, da odgovora, kaj to zares pomeni za zdravstveno zavarovanje, nisem dobil in tudi nobenega zagotovila ne, da to ne bo pomenilo naslednje faze, ko bo zopet vlada prišla sem in rekla, da smo denar porabili za nekaj drugega in na področju zdravstva je treba pravice zmanjševati, tako kot se zdaj že dolgo časa zmanjšujejo. Zato mislim, da je tako ravnanje neodgovorno. Mi ne moremo od te vlade pričakovati, da bo minister delal samo za svoj resor, ker mora odgovarjati vlada za celoto. To je pa točen primer, kjer rešujemo en resor vis-á-vis ali pa nasproti drugemu. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ugotovimo sklepčnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 4? (41 poslancev.) Je kdo proti? (22 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 5. Predlagateljica je poslanska skupina socialdemokratov. Ugotovimo sklepčnost! V razpravi vlada tega amandmaja ni podprla. (64 poslancev.)
Kdo je za ta amandma? Prekasno, gospod Pukšič. (23 poslancev.) Je kdo proti? (39 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 5 ni bil potrjen. Na glasovanje dajem amandma pod točko 6. Svoj glas bo obrazložil gospod Pukšič pod točko 6. Proceduralni predlog. Prosim.
FRANC PUKŠIČ: Predsednik, jaz se opravičujem. Jaz sem želel pri prejšnjem amandmaju obrazložitev glasu, ker sem držal roko gor in sem dal na glasovanje in me niste videli. Tudi nisem glasoval. Dve napaki sta. Prvič nisem imel možnosti obrazložitve, drugič pa nisem glasoval. Prosim odločite, kaj boste naredili. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Predlog gospoda Pukšiča, da ponovimo o amandmaju pod točko 5. Ugotovimo sklepčnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za ponovitev? (49 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Ponovili bomo o amandmaju pod številko 5.
Ali boste obrazložili svoj glas? Prosim, gospod Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa. Jaz se zahvaljujem za korektnost. Prej pri obrazložitvi sem predvsem govoril o tem amandmaju. In seveda, amandma bom podprl. Daje bistveno boljšo kvaliteto kot pa vladni predlog. Res pa je, da se seveda takšna zakonodaja uporablja v Evropi. Vem, da je podobno kot v tem amandmaju zadeva rešena tudi v Nemčiji in tako, kot sem že prej rekel, brezposelna oseba je na razpolago za zaposlitev, če se javlja zavodu ob določenem terminu, zavod pa mora o terminu pisno obvestiti brezposelno osebo najmanj 12 ur vnaprej na naslovu prebivališča ali na naslovu, za katerega se dogovori brezposelna oseba z zavodom. Torej po tem obvestilu pa se oseba, jasno, mora, torej javiti tam, kot so se dogovorili. In bistveno bolj evropsko kot pa tisto, kar imamo sedaj v zakonu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem amandma pod 5. točko. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod 5. točko? (21 poslancev.) Je kdo proti? (40 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod 5. točko ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod 6. točko, predlagateljica je Združena lista socialnih demokratov. Vlada in matično delovno telo tega amandmaja ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (11 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni bil podprt.
Na glasovanje dajem amandma pod 8. točko. Predlagateljica je poslanska skupina Združene liste socialnih demokratov. Vlada in matično delovno telo tega amandmaja ne podpirata. Svoj glas bo obrazložil gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Jaz sem, samo da povem, ampak nismo hoteli sitnariti, ker sem pisal ta amandma, pri prejšnjem pozabil glasovati, ampak ne bi bilo dobljeno. Jaz upam, da še lahko dopolnim amandma, ker še ni glasovanja, ali ne? Ker predlagam, da se naš amandma spremeni tako, da se glasi: V zadnjem odstavku 17.d člena se besede "v 18-ih mesecih" nadomestijo z besedami "v 24-ih mesecih". S tem vračam na prvotni predlog, ki ga je imela vlada, da vsaj ne bo kdorkoli rekel, da je zaradi mnenja matičnega delovnega telesa poslabšan položaj brezposelnih. Seveda pričakujem, da če že vlada ni toliko korektna, da bi podprla amandma, ki smo ga mi vložili, bo vsaj rekla, ja, to je res naš prvotni predlog in to smo pripravljeni sprejeti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod minister, žal ne bo možna beseda, ker smo že pri glasovanju. To je ta problem našega poslovnika, da lahko samo poslanci obrazložijo svoj glas. 193. člen pa govori naslednje: "Predlagatelj amandmaja ga lahko umakne ali spremeni do začetka glasovanja o amandmajih k členu, h kateremu je bil predlagan amandma." Torej, gospod Potrč, žal ne bomo mogli odločati o vašem dopolnilu, ampak o amandmaju, ki ga je vložila poslanska skupina. Proceduralno, gospod Hvalica. Oprostite, smo glasovali, da bom dosleden, med glasovanjem ni proceduralnega predloga. Takoj, ko bomo odločili. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo podpira amandma pod 8. točko? (16 poslancev.) Je kdo proti? (39 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil podprt. Proceduralni predlog, gospod Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Gospod predsednik, marsikaj se je že zgodilo v tej dvorani, da bi pa minister dajal znak, kako se glasuje, to pa ne gre. Vas lepo prosim, da gospoda ministra opozorite, da je to državni zbor. Jaz si na vladi ne bi upal, sicer bi mi tudi ne pustili nekaj takega narediti, to je neokusno, spoštovani gospod minister. Meni je žal, da moram tebe opozoriti, to se tu ne dela. To sicer poznamo, to je Kopačeva "finta", stalna, ampak da si pa minister dovoli, da poslancem kaže, to je nepojmljivo. Poglejte, to je nehigienično in vas prosim, da bi zadevo uredili tako, kot je treba, da ministra opozorite z opominom, da se to tu ne dela. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Hvalica. Kot vam je zelo dobro znano, poslovnik ne govori o tem, da predsedujoči opominja predstavnike vlade. Ampak vaše besede so bile izrečene in predlagam, da nadaljujemo.
Dajem na glasovanje amandma pod... (Ugovor iz klopi.)... Saj sem rekel, gospod Hvalica je izrekel besede, ki smo jih vsi slišali, tudi gospod minister jih je slišal.
Smo pri glasovanju o amandmaju pod točko 9, predlog poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov. Vlada in matično delovno telo tega nista podprla. Po vsebini je ta amandma povezan s točko 10, in če bo sprejet, je amandma pod točko 10 brezpredmeten. Ugotovimo prisotnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 9? (14 poslancev.) Je kdo proti? (38 poslancev.)
Ugotavljam, da ta predlog ni bil podprt.
Zato prehajamo na amandma pod točko 10. Predlagateljica je poslanska skupina socialdemokratov. Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (22 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni bil sprejet.
Smo pri 11. amandmaju, ki ga predlaga poslanska skupina Združene liste socialnih demokratov. Delovno telo in vlada ga podpirata. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 12, ki ga predlaga matični odbor in ga vlada podpira. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je bil ta amandma potrjen.
Na glasovanje dajem predzadnji amandma, to je amandma k temu členu poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov. Vlada in matično delovno telo ga ne podpirata. Gospod Potrč bo obrazložil svoj glas.
MIRAN POTRČ: Glasoval bom za ta amandma, ki je po svojem bistvu tudi vsebinsko ne najpomembnejši. Povedal bi pa rad, da se oglašam k temu, da bom glasoval za, ker je to pač eden od tistih primerov, v katerih poslanska skupina Združene liste socialnih demokratov daje dodatna pooblastila vladi. In vlada in vladajoča koalicija misli, da tega ni treba sprejeti. Gre enostavno za to, da gospodje, ki so v matičnem delovnem telesu spremljali razpravo, so samo zato, ker je bilo preveč amandmajev združene liste, menili, da jih je bilo treba čimveč zavrniti. In to je bilo v tem primeru. Drugače pa, če boste pregledali natančno besedilo 17.h člena, boste ugotovili, da je kompletno besedilo enako, s tem, da se dodatno daje pooblastilo vladi, da predvidi tudi, kateri so stroški, ki se priznavajo za aktivno iskanje zaposlitve iz prejšnjega člena. V tem primeru pa se je vlada strinjala, da določeni primeri, kjer se stroški priznavajo tudi za aktivno iskanje zaposlitve, so potrebni. Mislim, da je koristno, da tako pooblastilo vladi damo. Zato bom za to glasoval. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replik ni. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo podpira amandma pod točko 13? (31 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da je bil amandma pod točko 13 sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 14. Predlagateljica je vlada Republike Slovenije. Ugotovimo prisotnost. Samo trenutek. (Glasovi iz ozadja.) S tem, ko smo sprejeli amandma pod točko 13, je amandma pod točko 14 brezpredmeten. Vlada bo prišla s tem amandmajem lahko v tretjem branju. Na glasovanje dajem 5. člen v celoti. Ugotovimo sklepčnost! Ali kdo nasprotuje moji ugotovitvi? Nihče ni tukaj nasprotoval. Prehajamo na odločanje o 5. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za 5. člen v celoti? (43 poslancev.) Je kdo proti? (11 poslancev.)
Ugotavljam, da je 5. člen sprejet.
Prehajamo na 7. člen in dva amandmaja. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem. Prehajam na odločanje. Prvi amandma poslanske skupine Združene liste vlada podpira, prav tako tudi delovno telo. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 1? (34 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Amandma pod točko 2. Predlagateljica je poslanska skupina Združene liste. Vlada in matično telo ga podpirata. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 7. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (58 poslancev.)
Kdo je za 7. člen? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 8. členu in treh dopolnilih. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Prvi amandma je vložila poslanska skupina Združene liste, vlada in matično telo ga podpirata. Ugotovimo prisotnost. Se opravičujem. Moja napaka. Ugotovimo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 1 k 8. členu? (56 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Predlagateljica je poslanska skupina združene liste. Vlada ga ne podpira, matično delovno telo ga podpira. Svoj glas bo obrazložil gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Jaz bom podprl oba amandmaja in bi rad povedal, ker enostavno ni mogoče se dovolj pravočasno vedno javljati k razpravi, pa ni gospod predsedujoči nič kriv v tem primeru, ampak preveč je vprašanj in preden človek obrne vse liste papirja, kdaj pa kdaj tudi zamudi in to se je meni zdaj zgodilo. Ampak poglejte, pri 19.a členu sta vlada in matično delovno telo podprla naš amandma, kjer smo hoteli precizirati primer, v katerem na podlagi ugotovitve inšpektorja za delo, da je šlo za nekorektno, da rečem prekinitev delovnega razmerja, obstaja možnost, da takšen delavec uveljavi nadomestilo. Zdaj imamo pa potem dva odstavka, ki pravzaprav po našem prepričanju dajeta ponovno takšne pogoje, ki bodo smisel tega dejstva zmanjšali. Namreč, zdaj imamo prvi odstavek 19.a člena napisan tako: "Zavarovanec lahko uveljavi pravico do denarnega nadomestila, če prekine oziroma razveže delovno razmerje v primeru, ko inšpektor za delo na njegov predlog predhodno ugotovi, da mu delodajalec najmanj tri ali več mesecev zaporedoma ni izplačal plače iz pogodbe o zaposlitvi" in naprej. Skratka plače ni dobil tri mesece. Potem naprej pa piše: "Prekinitev delovnega razmerja iz predhodnega odstavka, torej tudi po ugotovitvi inšpektorja, je mogoča le v primeru, ko ni mogoče izvesti postopka za ugotavljanje trajnega ali začasnega prenehanja potreb po delavcih po predpisih o delovnih razmerjih." Moram reči, tega pa ne razumemo več, ker to potem izniči tisto, za kar smo se skupaj dogovorili, da delavec tri mesece ni dobival plače in da lahko prekine delo in dobi tudi nadomestilo. Ker če se po treh mesecih, ko se ne izplačujejo plače ali pa v primeru, da se najmanj, kakor je zdaj določba, v času zadnjega, najmanj tri ali več mesecev zadnjega leta ne izplačujejo plače, potem mora še izvesti postopek za ugotavljanje trajnega ali začasnega prenehanja potreb, ki traja potem zopet nekaj mesecev. Potem je ta določba izničena in jaz res ne razumem, kaj želite. Jaz mislim, da če smo rekli, da nekdo ne dobiva plače, potem je pač prav. In če to inšpektor ugotovi, da ima pravico iti na zavod, če se je tako odločil, ker najbrž v takšnem kolektivu pač, kjer ima delodajalca, ki mu plače ne izplačuje, ni pripravljen delati. Zaradi tega jaz mislim, da je normalno in prav, da se črta drugi odstavek 19.a člena in ta amandma tudi podpiram. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Potrč je korektno ugotovil, da je pač lahko samo izkoristil možnost obrazložitve glasu, tako da pač sedaj bomo glasovali. Smo v drugem branju. Svoj glas bo obrazložil gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. V obrazložitvi glasu ne smem polemizirati, ampak vseeno bi rad rekel, da se načeloma strinjam z gospodom Potrčem. Vendar pa vse to velja samo v primeru resnično nelikvidnih firm. V primeru likvidnih firm, kjer pa uprava noče izplačevati plač, in tudi taki primeri so, pa seveda ta argument ne drži. Zato je tam potrebno izvesti postopek. Torej mora delovni inšpektor naložiti odpravo nepravilnosti, ne da gre stvar avtomatično na zavod ali da problem avtomatično preide na zavod za zaposlovanje. Zato bi morda bilo sicer primerno v členu še bolj poudariti, ampak takega amandmaja ni zaenkrat, razliko procedure v enem primeru, pa v drugem primeru. Ampak če se pa enostavno črta samo drugi odstavek, pa imamo problem odprt.
Zato jaz tega amandmaja ne bom podprl. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. To je drugo branje. Predlagam, če je karkoli nejasnega, da se uredi v tretjem branju. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Na glasovanje dajem amandma pod 2. točko.
Kdo je za? (29 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod 2. točko sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 3. Vlada ne podpira, matični odbor ne podpira. Ugotavljamo prisotnost! Svoj glas bo obrazložil gospod Tomažič.
HERMAN TOMAŽIČ: Se opravičujem. Prej sem se zapletel s kolegom v pogovor, pa nisem glasoval prav. Ali lahko ponovimo glasovanje?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega poslanec, sedaj mene spravljate v neroden položaj. Prej se je gospod Pukšič javil, med tem, ko sedaj smo pa že prišli k naslednjemu amandmaju in sedaj, če smo korektni, vam vašega predloga ne morem dati na glasovanje. Hvala lepa.
Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 3? (20 poslancev.) Je kdo proti? (38 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Sprejeli smo torej amandma pod točko 1. in 2.
Na glasovanje dajem 8. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za 8. člen? (51 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je 8. člen sprejet.
K 10. členu imamo vloženo eno dopolnilo poslanske skupine združene liste. Vlada in matično delovno telo ga podpirata. Ker ni razprave, prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (50 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 10. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za 10. člen? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
K 11. členu imamo vloženih več dopolnil, in sicer pet. Prosim, gospod Kontič.
BOJAN KONTIČ: Hvala. No, dejansko smo zdaj pri najpomembnejšemu členu spremembe zakona, ki najbolj odločno posega v pravice brezposelnih in bistveno krajša čas trajanja pravice do denarnega nadomestila. To je amandma pod številko 1, ki ga je vložila moja poslanska skupina, ki predlaga črtanje tega 11. člena; s tem ohranimo člen v prvotnem zakonu, se pravi v tem, ki je zdaj veljaven.
Ta predlagana sprememba neposredno ne vpliva na zmanjšanje brezposelnih, bo pa na račun krajšanja časa trajanja pravice do denarnega nadomestila veliko privarčevanih sredstev - to je dejstvo. Seveda se zavedam, da sredstva, ki se zberejo s sistemom zavarovanja za primer brezposelnosti, ne zadoščajo, ampak odgovornost nosi tudi, ali bolje rečeno, predvsem država, ki je od leta 1993 dalje zaradi pritiska Gospodarske zbornice Slovenije zmanjševala prispevne stopnje, ki so bile še leta 1993 2,35% na strani delodajalcev in 2,35% na strani delojemalcev. Danes pa znašajo na strani delodajalcev 0,06 in na strani delojemalcev 0,14 - to je skupaj 0,2. V tej količini zbrana sredstva zadoščajo za le nekaj odstotkov vseh virov, potrebnih za izplačevanje denarnih nadomestil. Primanjkljaj se sedaj pokriva iz proračuna, pokriva ga torej država. V tem je torej bistvo težnje po zmanjševanju pravic brezposelnih. Najprej zmanjšaš prispevno stopnjo, s tem dejansko razbremeniš gospodarstvo, s tem ugodiš gospodarstvu, brezposelne pa potem, kot smo že prej govorili, razglasiš za tiste, ki ne želijo delati ali pa ki želijo biti na zavodu za zaposlovanje in obenem delati na črno; ustvariš javno mnenje, ki ti dejansko ustreza, in na podlagi tega zaostriš kriterije in s tem tudi čas trajanja prejemanja nadomestila.
Pri tej zadevi se pa sprašujem, kaj pa pomeni to, da smo oziroma so mnogi v preteklosti plačevali prispevke, seveda prepričani v tej smeri, da nam oziroma jim to nudi varnost v primeru brezposelnosti. Jaz mislim, da je tu to bistvo problema in da je ravno ta člen najpomembnejši v tem zakonu. Poslankam in poslancem, kolegicam in kolegom predlagam, da 11. člen spremenimo. Najboljša rešitev je ta, ki jo predlaga združena lista, se pravi, da se člen črta. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa za besedo. Ja, gospod Kontič, boljša rešitev kot črtanje 11. člena je amandma k 11. členu, ki smo ga mi vložili. Ta bi nekatere zadeve nekoliko popravil. Ker če se črta, potem pomeni, da ostane 11. člen, ki je sedaj v veljavi - mislim 25. člen, ki je v veljavi.
Seveda je 25. člen, ki je sedaj v veljavi, bistveno boljši kot pa amandma k 25. členu, torej to, kar se spreminja v spremembi zakona.
Glejte, ali si znamo predstavljati, da mlade družine nimajo za sabo že nekaj let ali običajno ne nekaj let zaposlitve. To pomeni, če pogledamo na te mlade družine, je takšen predlog spremembe 25. člena, pravica do denarnega nadomestila, skrajno skregano in skrajno proti predvsem mladim družinam. Glejte, tri mesece nadomestila za zavarovanje od enega do pet let, to je resnično od enega do pet let, torej že neka delovna doba do pet let. In zato dobivaš samo tri mesece nadomestila. Naš amandma pravi, da je tri mesece nadomestila za zavarovanje, če je nekdo bil od devet do dvanajst mesecev. Poglejte, prvotni 25. člen zakona pa pravi: tri mesece, če je bil zavarovanec zavarovan najmanj devet mesecev nepretrgano ali dvanajst mesecev s presledki v zadnjih osemnajstih mesecih. Ne morete reči, da s tem amandmajem skačemo iz pravice, ki je veljala do sedaj. Z amandmajem k 11. členu, ki pa je, torej s tem vladnim pa seveda je res, da se dogaja prav to, da je nekdo plačeval in nekdo živel v veri, da če se mu kaj takšnega zgodi, torej brezposelnost in je zaposlen toliko in toliko časa, da bo pač to nadomestilo tudi prejemal. Zdaj pa mislim, da s tem celo vplivamo retroaktivno na pridobljene pravice nazaj, torej za tiste, ki se jim zgodi brezposelnost. Naslednja primerjava. Šest mesecev za zavarovanje od 5 do 15 let. Marsikateri od nas je tu notri, ki še nima 15 let delovne dobe. Prejšnji vladni predlog je bil šest mesecev, če je bil zavarovanec zavarovan najmanj trideset mesecev, to je dve leti in pol nepretrgano ali petdeset mesecev v zadnjih petih letih. Naslednje, mi predlagamo šest mesecev za zavarovanje, torej če je bil nekdo zavarovan od dvanajst do šestnajst mesecev, torej od enega leta do šestnajst mesecev. Potem predlagamo osem mesecev za zavarovanje od šestnajst do dvajset mesecev in deset mesecev za zavarovanje od dvajset do štiriindvajset mesecev. To pomeni dvanajst mesecev za zavarovanje nad štiriindvajset mesecev, pomeni, če je nekdo delal dve leti, da po tem letu dni ima pravico iz tega naslova. Veliko mladih, veliko teh, ki se zaposlujejo, so zaposleni prav za nek določen čas. In prav iz tega naslova določenega časa mislim, da je ta 11. člen popolnoma neprimeren in bi bilo resnično najbolje, da sprejmemo amandma Socialdemokratske stranke Slovenije k temu 11. členu. Glejte, pomembno je za tiste ljudi, ki vzdržujejo družinske člane in ki zaradi tega seveda potrebujejo določeno stopnjo materialne varnosti, tako kot sem že prej rekel, za mlade družine. Vladni predlog pa seveda zagotavlja brezposelnim osebam, ki vzdržujejo mlade družine, le za dobo treh oziroma šest mesecev prejemanje denarnega nadomestila. Torej že, ampak v glavnem več ne za mlade družine, ker je tam pri vladnem predlogu prek pet oziroma devet mesecev potem prek 15 let delovne dobe. Ena ali druga rešitev je boljša kot pa vladna. Ali ta, da se člen črta, še boljša pa je, da se sprejme amandma k 11. členu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Pukšič. Replika, gospod Kontič.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa. Ja, res je in se opravičujem poslancem Socialdemokratske stranke, res je ugodnejši vaš amandma, ki še dodatno širi pravice brezposelnih v primerjavi z zakonom, ki je sedaj v veljavi. Bil sem površen, ko sem zadevo gledal in se resnično opravičujem. Predlagal bi pa obenem, če je možno, gospod predsednik, da se tudi pri tem 11. členu glasuje tako, da se najprej glasuje o tretjem amandmaju in potem po vrsti naprej, če je to seveda možno.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo želi državna sekretarka, gospa Kovačeva.
MAG. ZDENKA KOVAČ: Spoštovani poslanci! Želela bi samo obrazložiti, da smo pri tej predlagani rešitvi časa trajanja denarnega nadomestila in seveda zavarovalne dobe, ki je pogoj za uveljavljanje takšnega denarnega nadomestila, poskušali slediti vsem modernim evropskim rešitvam in lahko vam tukaj seveda povem samo nekaj iztočnic. Recimo podobno rešitev, kot jo imamo mi, jo ima Avstrija, jo je uvedla v letošnjem letu oziroma ob koncu lanskega leta Nemčija, podobno rešitev ima Nizozemska, podobno rešitev ima Švedska, medtem ko imajo recimo Velika Britanija in Irska sicer drugačno ureditev, kjer imajo vsi enako višino denarnega nadomestila, tako da seveda v tem smislu lahko rečemo, da je naš predlog absolutno usklajen s sodobnimi evropskimi rešitvami. Tudi evropska komisija v zadnjih smernicah opozarja, da naj države naredijo takšne programe zaposlovanja, ki bodo preusmerili pravzaprav pozornost od pasivnih pravic k aktivnim pravicam. Zato seveda resnično deloma zaostrujemo, bom rekla glede na sedanjo rešitev, pasivno pravico, vendar pa seveda zato uvajamo večino teh novih aktivnih oblik, kar je usklajeno tudi s smernicami Evropske unije. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Razpravljati želi še gospod Potrč, potem pa gospod Lavrinc. Ali imate repliko? Gospod Potrč, prosim. Gospod Pukšič, replika? Replika, potem imate pa vi prvi besedo. Prosim.
FRANC PUKŠIČ: Gospa sekretarka! Da je to usklajeno z državami Evropske unije, pravzaprav ni čisto točno ali pa vsaj v Nemčiji ni tako, kot je ta vaš predlog. Nemčija ima te zadeve drugače urejene. Predvsem ima poudarek za mlajše in mlade družine, to pa je tudi v tem našem amandmaju.
Od 3 do 12 mesecev prejemanja denarnega nadomestila je za tiste, ki so bili zaposleni od 9 do 24 mesecev. Za koga pa je potem to pisano? To pa res ni pisano za tiste, ki so tako rekoč v zrelejših letih, ki so tako rekoč tisti v najbolj aktivnem delu, ampak to je resnično za tiste najmlajše, torej za prvozaposlene in tiste, ki si še komaj dom, družino ustvarjajo.
Ampak poslušajte. Dajte no razumeti, strela jasna. Malo je pa treba tudi na to pogledati! Pred nekaj dnevi smo pa govorili ali pa se je govorilo tu, kako število Slovencev upada, kako ni enega, kako ni drugega. Ko so krščanski demokrati predlagali zakon o porodnem dopustu, ste govorili, da boste prišli z novo zakonodajo o družinski politiki in nekaterih drugih finančnih zadevah in tako dalje. Pa od vsega tega nič. Konkretno pri tem zakonu pač lahko naredimo to. Jaz upam, da ste razumeli. Od 9 do 24 mesecev zaposleni in v glavnem so to zaposleni mladi in v glavnem so zaposleni za določen čas. Tako ali drugače in ta nek način le obstaja, tisti minimalni kamen sigurnosti, da bo od 3 do 12 mesecev lahko prejemal tudi neko denarno nadomestilo v tem času, pa seveda zopet iskal, zopet se boril, da pride do zaposlitve. Tudi v prejšnjem zakonu ni bilo tako slabo urejeno, tako kot sedaj to delate. To pa, minister, ne verjamem, da ima ta člen nekaj tiste pozitivne energije v sebi. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Pukšič. Besedo ima gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Po obsegu pravic in posledicah za nezaposlene, predvsem pa za tiste, ki jih na žalost ni tako malo, ki so sedaj še zaposleni, pa jih bodo nove rešitve in ekonomska politika pripeljali v brezposelnost. To je gotovo najtežja odločitev. In zato po mojem o njej kaže in je vredno nekaj besed spregovoriti.
Prvo, kar bi rad posebej poudaril, je dejstvo, da smo mi sedanji obseg pravic, ki ga vključuje 25. člen zakona, to je čas trajanja pravice do denarnega nadomestila, mislim da sprejeli v letu 1991. Od leta 1991 do danes razen v krajših obdobjih se število brezposelnih v naši državi na žalost, poudarjam, na žalost ni zmanjševalo. Ni se zmanjšalo kljub vsem politikam, kljub vsem obljubam, kljub vsem pozitivnim ocenam, ki jih dajemo naši gospodarskih politiki in našim rezultatom. To se pravi, da imamo resen problem brezposelnosti in uradno vlada in uradno zavod za zaposlovanje in uradno strokovnjaki, ki spremljajo problematiko zaposlovanja, priznavajo, da je v tem okviru že najmanj 40% trajno nezaposljivih oziroma takih, ki so zelo, zelo težko zaposljivi, med njimi vsi, ki so nad 40, 45 let starosti, in mnogi, na žalost tudi mladi, zaradi neustrezne izobrazbe ali kakšnega drugega razloga. V takih primerih in takih pogojih nobena država ne gre v zmanjševanje pravic, nobena ne gre! V takih primerih se pravice ohranijo ali povečujejo. Ker sicer v takih primerih zmanjševanje pravic pomeni, da veš, da ga ne boš mogel zaposliti, si mu pa zmanjšal pravico. Mislim, da je to nesprejemljivo. Jaz bi rad na to res odgovor vlade, kako je mogoče v tem primeru zmanjševati pravice. Mislim, da z vidika socialne listine, tudi evropske, z vidika politik, ki jih vodijo države, je to nesprejemljiva rešitev. Nobenega opravičila ni za to, čeprav bodo lepe besede povedane.
Drugo. Zakaj ni nobenega opravičila za to, da najprej odgovorim na tisti odgovor, ki bo dan. Namreč, saj mi želimo in uvajamo aktivno politiko. Rekel sem, da je nekaj tega res, z mnogimi rezervami. Vendar, gospe in gospodje iz vlade, če bi zaupali svoji aktivni politiki, potem ne bi bilo treba zmanjševati pravic - zakaj bi pa potem morali zmanjševati pravice? Potem bi vsi želeli, da se uveljavi ta aktivna politika in da ni treba nobenih nadomestil plačevati, saj potem bo prek aktivne politike zagotovljena zaposlenost, in potem bodo prihranjena nadomestila. Najbrž pa ne bo nihče zameril, da se bo najprej potrudil vsak zavod, da bo iskal zaposlitev tistemu, ki dobiva nadomestilo, ne pa tistemu, ki ga ne dobiva. Potem ne bo nobenega problema ohraniti sedanji obseg. Jaz pa trdim, da razen lepih besed ni takšnega zaupanja v lastno politiko, ki se proklamira; in da je zato sicer treba govoriti, da bo dan največji in edini poudarek aktivni politiki, in hkrati zmanjševati pravice. Zato je zelo malo verjeti, da bo ta aktivna politika dala takšne rezultate, kot o njih zdaj govorite. Zato jaz trdim, da bo več dal zakon v tistem delu, ki omogoča zavodom, da zaradi različnih oblik črtajo ljudi iz evidence nezaposlenih, in da se bo dalo po letu ali dveh narediti analizo in prikazati, nimamo več 125.000, ampak toliko in toliko manj brezposelnih, vendar ne zato, ker smo jih zaposliti, ampak ker jih je iz mnogih razlogov, v skladu z zakonom - ne bom rekel, da ne - ampak takšnim, kot bo zdaj sprejet, zavod imel pravico črtati iz evidence; dejansko zaposleni ne bodo, izgubili se bodo iz vseh evidenc in nihče več ne bo na noben ustrezen način za njih skrbel.
Zato jaz mislim, da so prizadevanja, da naj se obseg pravic zmanjša, strokovno neutemeljena, in mislim, da jih ne bi smeli sprejeti.
Kar zadeva sklicevanje na rešitve v Evropi, jaz bi najprej rad povedal, da nikjer, kjer gre za socialne pravice, nihče ne zahteva od naše države, da moramo biti na minimumu tistega, kar je drugje dogovorjeno. Če uspemo, imamo lahko tudi več pravic. In zato ne bomo preganjani in kaznovani. In zato je sklicevanje na Evropo tu pač tako. Je možno, ni pa noben formalen razlog.
In drugo. Najbrž je zelo neustrezno, kadar se vlada na Evropo sklicuje samo, kadar ji ustreza, ne pa tudi, kadar ji ne ustreza. In vi veste boljše od mene, ker ste res imeli priliko in dolžnost delati samo to in evropsko zakonodajo preštudirati, tudi nemško, da se pri nekaterih stvareh glede obsega pravic nanje sklicujete, v nekaterih drugih primerih, kjer daje nemška zakonodaja več pravic brezposelnim, pa jih ne uvajate. Recimo, v Nemčiji ima pravico do brezposelnosti za določen čas tudi tisti, ki se sam odloči, da bo odpovedal delovno razmerje. Je res? Je res. Pa mi tega ne predvidevamo in pravimo, da bi bilo to nekaj nemogočega. Ker tvoje pa vendar noče delati, ne more potem dobiti pravice. Samo Nemčija mu pravice daje, ker je določen čas plačeval prispevek za zaposlitev oziroma za brezposelnost. Nemčija nekomu, ki odkloni ustrezno zaposlitev, samo zmanjša za določen čas nekatere pravice, mu jih pa ne vzame. Mi mu jih v našem zakonu jemljemo, je možno. Samo ne se, gospe in gospodje, sklicevati na Evropo, kadar vam ustreza, in biti proti Evropi, kadar bi eventuelno lahko bilo pravic več. Takšne razlage pač niso do konca korektne. Lahko jih daste nekomu, ki čisto ničesar ne ve, samo pošteno jih pa ni mogoče na ta način razlagati.
Na koncu naj rečem to: Mi smo predvideli dve rešitvi, od katerih prva pomeni, da se ohranijo sedanje pravice. Podprli bomo tudi več pravic, vendar dvomimo, da je to realno. Upam pa, da bo predsednik dal po takem vrstnem redu stvari na glasovanje. Mi smo realno pričakovali, da bi bilo mogoče ohraniti te pravice, saj smo imeli diskusije v odboru, smo dali tudi amandma pod dva, ki je nekje vmes in nekaj malega pristaja na zmanjševanje pravic, ne pa v takšnem obsegu, kot je dala vlada, kot je predlagala vlada. Mi se zavedamo, da je ta amandma slab, vendar v primeru ali nekaj ali nič se nam zdi še zmeraj boljše nekaj kot nič, samo zato, da ostajaš principialen.
In nazadnje, še enkrat poudarjam tisto, kar sem rekel prej v razpravi. Obseg pravic se na tej točki drastično zmanjšuje. Drastično zmanjšuje, ker je seveda treba primerjati, ne samo dejsto, ali ima nekdo pravico do nadomestila 12 mesecev ali 18 oziroma 24 mesecev, kar zdaj postaja izjema res samo za ljudi nad 50 oziroma 55 let starosti. Ampak je treba gledati tudi, kdaj takšno pravico pridobiš. In za primer, recimo prej je 3 mesece pridobil vsak, ki je imel najmanj 9 mesecev zaposlitve. Ampak hkrati je 6 mesecev dobil tisti, ki je imel najmanj 30 mesecev zaposlitve, zdaj mora imeti najmanj 5 let in to do petnajst let. Se pravi, pogoj se mu je tu petkrat zaostril, od tri na petnajst let, zato da bi 6 mesecev pridobival nadomestilo. Prej je dobil nadomestilo nekdo 12 mesecev, če je bil zaposlen 10 let. Zdaj mora biti zaposlen nad 25 let. Dva in polkrat se mu je kriterij zaostril. Zato, gospe in gospodje, ne reči, da gre tu za blage popravke, tu gre za radikalno zmanjšanje pravic, in to zaključujem s tistim, kar sem uvodoma rekel: V času, ko se brezposelnost ne zmanjšuje, in v času, ko vlada hkrati predlaga aktivno politiko, pa ji ne verjame, zato mora tudi bistveno obseg pravic zmanjšati.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima gospod Lavrinc.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala za besedo. V nekem delu moram pritrditi oziroma se strinjam z govorcema pred menoj, sicer, ker bodo te besede prišle iz ust člana liberalne demokracije, torej iz vladne stranke, bodo milejše oziroma bodo izzvenele bolj kot vprašanje. Popolnoma se strinjam, da se naša zakonodaja na nek način približuje evropski, to bom vedno za, ampak seveda ne tako fragmentarno, torej ne tako po koščkih. Na eni strani ta zakon naj bi bil tak, kot so recimo primerljivi evropski zakoni in ob tej priliki zato sprašujem, kaj pa drugi zakoni, zakoni, ki dajejo druge pravice. Namreč, jaz sem zelo malo hodil po svetu, vendar vem, da ko so recimo zapirali rudnike v južnem delu Nizozemske, so ljudje masovno ostajali doma, ostajali so brez posla, vendar moram reči, celo nekaj sem jih takšnih obiskal, lačen oziroma v takih hudih življenjskih stiskah ni bil nihče. Mene zanima, če imamo, torej, če je sistem socialnega varstva takšen, da prenese tako radikalno odločitev, potem bom rekel, se lahko odločim za to. Zato, ker pa o tem nisem prepričan, bom podprl drugi amandma, ker se mi vseeno zdi nekoliko bolj normalen oziroma v mejah nekih možnosti in bi seveda na ta način tudi omogočil, da se do tretjega branja tudi te dileme, ki se mi ta hip postavljajo, razčistijo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima državna sekretarka, gospa Kovačeva.
MAG. ZDENKA KOVAČ: Spoštovani poslanci! Seveda se boste odločili pač po svojem prepričanju, vendar mi dovolite, da vendarle poskušam odgovoriti in dodati še nekatera dodatna pojasnila k nekaterim argumentom ali neargumentom, ki so bili tu izrečeni. Najprej glede dolgotrajno brezposelnih v Sloveniji, ki bi naj jih po novi ureditvi pravzaprav prikrajševali za denarna nadomestila. Moram povedati, žal, da kljub temu, da imamo sedaj takšno ureditev, kot jo imamo, je določen del prebivalstva brezposelen, in kar precejšen del, kot je gospod Potrč dejal, prehaja v vrsto dolgotrajnih brezposelnih. Ti nimajo več pravice do denarnega nadomestila, ampak imajo ali pravico do denarne pomoči ali pravico do denarnega dodatka in seveda vseh tistih drugih socialnovarstvenih pravic, ki jim pač gredo po različnih drugih zakonih, kot so otroški dodatki, različne subvencije, pri stanovanjih ali v vrtcih ali kjerkoli se pač že pojavljajo. Vemo, da je teh pravic seveda veliko. Imajo tudi pravico do znižanega vplačevanja prostovoljnega prispevka za pokojninsko zavarovanje itn. Kar nekaj je tega. Tako da to, da bi s, bom rekla, krajšanjem časa prejemanja denarnega nadomestila kaj večali ali oteževali status dolgotrajno brezposelnih, seveda ne drži. V tem je tudi, da ni možno poboljšati na ta način, da bi samo pasivne oblike denarnih pomoči jim zagotavljali, kajti človek, ki je enkrat dolgotrajno brezposeln, mu žal ni vrnitev zelo lahka, bom rekla, v redno zaposlitev, ampak je potrebno s posebnimi prijemi, s posebnimi oblikami, ki jih pa seveda s tem zakonom uvajamo, omogočiti, da se najprej profesionalno in osebnostno rehabilitira in potem seveda lahko znova postane zanimiv za delodajalca. Uvajamo seveda tudi prispevke, subvencioniranje prispevkov delodajalcem ravno za tiste skupine brezposelnih, ki bi lahko potencialno postajale hitreje dolgotrajno brezposelne, kar doslej ni bila praksa. No, glede posebnih ureditev, kar je bilo tu rečeno, tudi v Sloveniji, vedno, kadar je šlo za zapiranje rudnikov ali podobnih projektov, imamo seveda s posebno zakonodajo urejeno pravice drugače in jaz mislim, da morda celo pretirano v pasivno smer. Samo spomnimo se zapiranja nekaj rudnikov v Zasavju ali pa še kje drugje, kjer smo pravzaprav kar pri 31. ali 35. letih na veliko upokojevali mlade rudarje. Ne vem, če je bila to ravno prava politika, je pa res, da je v tistem trenutku bila takšna izglasovana. Tako, da vsa ta posebna področja, recimo tudi v primeru železarstva in drugih, so posebej urejena s posebnimi zakoni.
Glede evropskih rešitev, še enkrat povem. Tudi Nemčija, ki je sedaj skrajšala obdobje prejemanja na 12 mesecev, edino za starejše od 45 let uvaja posebno možnost podaljšanja, pa morda ne zato - tukaj je bilo veliko usmeritev na področje sociale, češ, evropska socialna listina - ravno zaradi aktivne socialne politike je potreben ta preobrat v miselnosti. Težko je sedaj napovedati, ali bomo resnično lahko za vse v zelo kratkem času zagotovili vključitev v program aktivne politike zaposlovanja, vendar naša usmeritev je zelo jasna in to seveda želimo in bomo tudi vse naredili, da bo do tega prišlo.
Glede usmeritev evropske komisije - res, to imate, gospod Potrč, prav. Res nič ne zahtevajo od katerekoli države, da moramo pasivne pravice krajšati. Vendar so zaradi posledic dolgotrajne brezposelnosti dali usmeritev vsem svojim državam, da pasiven pristop preusmerijo v aktiven pristop; vse te države so morale v skladu z luksemburškim sporazumom v zelo kratkem času pripraviti posebne akcijske plane, podobne, v marsičem primerljive z našimi, kako bodo v naslednjih letih pasivne oblike spremenili v aktivne, ravno zato, da bi tudi na ta način prispevali k zmanjševanju brezposelnosti. V tem smislu sem želela prej poudariti, da se mi poskušamo približati. Pa tudi zato, ker je tako moje osebno prepričanje kot tudi prepričanje strokovnih delavcev, ki delamo na tem področju, da je edino aktiven pristop tisti pravi, da edino na ta način lahko brezposelnemu resnično pomagamo.
Morda še odgovor glede podaljševanja denarnega nadomestila za edine hranilce družine. Verjemite mi, da to področje ravno ne sodi v področje urejanja zavarovanja za primer brezposelnosti. Ampak je to področje potrebno urediti in je že urejeno v zakonu o socialnem varstvu, o družinski politiki in tako naprej. Ne more pa to postati sestavni del zavarovanja za primer brezposelnosti, ker to dejansko ni. Zato tudi temu amandmaju nasprotujemo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Lavrinc, replika, gospod Potrč in gospod Pukšič.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala za besedo. Gospa državna sekretarka, jaz sem veliko premalo obveščen ali pa veliko premalo vem, da bi lahko z vami na nekem strokovnem nivoju debatiral. Ampak črv dvoma mi še vedno ostaja; bom povedal, zakaj.
Poudarili ste, da se prav zaradi tega, ker je neka permanentna nezaposlenost, državam na nek način priporoča, naj bi forsirale več aktivnih oblik zaposlovanja in manj pasivnih. Zakaj mi ostaja dvom?
Jaz iskreno dvomim, da so naši kolegi poslanci, ki so šli na zavod za zaposlovanje, to počeli zaradi tega, ker bi sem jim ne dalo delati. Resnično jaz sem prepričan, da so bili ljudje v težkih preizkušnjah, stiskah, tudi deležni posmehovanj in sramote, sramotenja. Torej tukaj ne gre samo za to, da nekdo noče, ampak preprosto ne more. Zato mislim, da pri teh stvareh je treba vzeti vse skupaj. Jaz bom iskreno povedano hvaležen, če mi boste povedali. Recimo na nekaj primerih, jaz dovolim, da na mojem primeru izračunate. Kaj to pomeni, če bi se jutri znašel med nezaposlenimi? Torej, kaj ena taka družina dobi? Samo pavšalno odgovoriti, torej pripada to nadomestilo, drugo nadomestilo, to se mi ne zdi korektno. Če ne vidiš neke konkretne številke... Primer, 20 tisoč na glavo družinskega člana, to je bore malo. Potem mora biti še kaj verjetno, da ti ljudje sploh lahko kaj drugega, razen vode in kruha, imajo tisti mesec. Zato bi prosil, če se da, ko bomo recimo v tretjem branju te stvari sprejemali, nekaj več povedati tudi o tem. Ne samo zame, ne samo za našo poslansko skupino, ampak za vse, ki jih to zanima. Teh pa ni tako malo, na žalost.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Ni bilo ugovora, da se v primeru, ko gre za probleme trajanja zaposlenosti praviloma pravice ne zmanjšujejo. Jaz tudi nisem pričakoval, da bo takšen ugovor, ker je to dejstvo.
Drugo. Gospa Kovačeva, jaz se z vami strinjam, da tiste, ki so že več kot 24 mesecev na zavodu in težko ali trajno zaposlili, ta zakon ne rešuje, več ali manj pravic. To je res. Ampak ne vem, zakaj je treba tistim, ki prihajajo na zavod, zmanjševati pravice, ker tiste bi bilo pa mogoče ob tej aktivni politiki najbrž prej in na ustrezen način zaposliti, če bi res temu verjeli, da bo tako. Vi ste pa korektno povedali, da obljub ne morete dati. Saj tudi jaz ne pričakujem, da bi lahko bile dane obljube za slehernega. Samo cel koncept je bil postavljen tako, češ, kaj se jezite in nasprotujete konceptu zakona, ko vendar želimo samo dobro. Ni res! Vi pravice tako drastično zmanjšujete, da vam moramo povedati, da vam tudi v tistem dobrem, to pa je aktivna politika, ki jo vsi podpiramo, ne verjamemo! Ne verjamemo, da bo dala take rezultate, ker če bi verjeli, potem ni razloga, zakaj te pravice tako drastično zmanjševati.
Kar zadeva višine pravic sicer in problemov, ki so na tem področju, pa najkrajše samo naslednje. Saj ni nič novega in to tudi znanost in to tudi ministrstvo priznava, da v Sloveniji revščina obstoja in da je tistih, ki so na pragu revščine, vedno več in da zneski, ki se danes dajejo v krogu socialnih pravic, mislim, da je približno 19 tisoč na odraslo osebo in približno 12 tisoč na otroka, najbrž niso taki, da bi bili kaj posebej zavidljivi. Pomenijo res skrajnost eksistence, če se računa, da nekdo mora plačati stanovanje in podobne reči. Najbrž vemo, da podatki kažejo, da je 55 tisoč že neto, že plača, ki jo dobiva nekdo povprečno v peti skupini po kolektivni pogodbi. Če imata dva takšno plačo, ne pokrivata minimalnih življenjskih stroškov za tričlansko družino. Vse to so podatki, ki jih poznamo in zaradi tega kar tako govoriti, da je možno problem reševati izključno s povečanjem aktivne politike in da bistveno zmanjšanje pravic ne bo boleče, enostavno ni res.
Najbrž je treba povedati še nekaj. Jaz bi prosil, če mi lahko daste podatke, ker se vseh natančno ta moment ne spomnim. Samo po mojem spominu daje Slovenija za politiko zaposlovanja bistveno manjši delež sredstev v bruto družbenem proizvodu, kot večina teh istih primerljivih držav, za katere pravimo, da je prav, da bomo pravice zmanjšali. Mislim, da je v Sloveniji ta delež približno 0,5%, drugje pa tudi do 2 in več odstotka. Jaz verjamem, da so problemi, samo najenostavnejša rešitev je, zmanjšati pravice. Ta vlada to dela na vseh področjih. Na vseh področjih! Ko zdaj eno področje posamično vzameš, rečeš, dobro. Ampak ko potem na koncu vse sešteješ, potem ugotoviš, da so se mnoge pravice, ki so bile na področju sociale tudi pretirane, pa tudi neracionalne, mnoge, ne bom rekel, ampak zdaj izključno šle samo v zmanjševanje obsega, zmanjševanje pogojev, zmanjševanje možnosti in podobno in mislim, da takšna usmeritev ni dobra in ne se čuditi, če na njo opozarjamo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospa Kovačeva, državna sekretarka. Replika, gospod Pukšič. Boste počakali, prosim. Repliko na gospo. Prosim.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa. Gospa Kovačeva, sprememba zakona, ne vem, če je bila, po podatkih ki jih imam, iz 24. marca 1997 leta. Zdaj pa bi res prosil, ali imate kakšne novejše podatke, ali je bila po 24. marcu 1997 še dodatno spremenjena zakonodaja. Če pa ta sprememba zakonodaje iz 24. marca 1997 velja, da je omejitev na 12 mesecev, vendar za zavarovanje nad 24 mesecev zaposlitve. Zato ne reči, da naš amandma ni v skladu s tem, o čemer sem govoril. Sigurno pa ni vladni amandma v prid tej zakonodaji oziroma tej evropski zakonodaji, na katero ste se sklicevali, ker pač ni naravnan v tej smeri: tri mesece, tam od enega leta navzgor oziroma šest mesecev nad 5 let delovne dobe.
In še nekaj. Ministrstvu za delo, družino in socialo bi priporočal, pa niste edini odgovorni v tej državi in edini odgovorni, kako rešiti proračunski primanjkljaj, kako rešiti slovensko gospodarstvo in tako dalje. Če pa mislite in mislite to reševati na plečih socialno najbolj ogroženih, pa se motite, ker v svetu še nobena država ni reševala vseh nakopičenih težav in problemov, ki jih v naši državi seveda ne primanjkuje, na sociali. S tem verjetno dvigujete več revolta, s tem dvigujete samo več nezadovoljstva, s tem dvigujete več strahu, trepeta in ne vem česa vsega še. Skratka, ni prav in neprepričljivi ste potem tudi s kakšnimi drugimi predlogi, za katere menimo, da so dobronamerni. Ne morete biti prepričljivi, ker na tej točki nimate prav in vztrajate pri svojem. Ta vladni predlog je bistveno slabši, kot sem že prej rekel, kot je bil prejšnji. Zavedajte se, da je možna rast gospodarstva in pozitivne energije le v tem, če bomo tudi na tem področju kaj naredili. Tako kot je prej rekel gospod Lavrinc, ali se kdaj kdo vpraša, kako z 20.000 oziroma kaj sploh z 20.000 narediti? 20.000 tolarjev! Ali se sploh tega zavedate?! Verjetno malokdo od nas tu. Če pa je že temu tako, potem pa tudi ne vidim razloga, zakaj bi po prenehanju mandata poslanci prejemali, ne glede na delovno dobo, 12 mesecev nadomestilo. Ne, tudi tega potem ne! Če že režete, potem pa dajmo tudi to rezati! Spoštovani kolegi poslanci, potem pa tudi s spremembo tega zakona, če mislite tako! Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Sedaj pa ima besedo gospa državna sekretarka.
MAG. ZDENKA KOVAČ: Spoštovani poslanci! Jaz absolutno razumem tudi nekatere argumente, ki so bili tu podani. Vendar pa morda samo še nekaj dejstev.
Če boste pogledali predlog besedila zakona za prvo branje in analizo, ki zelo nazorno kaže, kaj se pravzaprav dogaja s prejemniki denarnih nadomestil, potem boste verjetno videli še drugo resnico, ki je ne ugotavljamo samo pri nas, ampak tudi v - bom zopet rekla - v državah OECD, ker od tam prihajajo tudi primerljive analize. Namreč, analiza o tem, kdaj pravzaprav ljudje masovno začnejo iskati zaposlitev in prehajati tudi potem v zaposlitev. Krivulje, ki so bile narejene pri nas na podlagi večletnih analiz, so nedvomno zelo, zelo signifikantne. Večina ljudi začne aktivno iskati, resnično aktivno iskati zaposlitev šele tik pred iztekom denarnega nadomestila. Največji odliv v zaposlitve iz denarnih nadomestil je takoj po prenehanju denarnega nadomestila. To boste lahko iz pogovorov, ki jih vsak dan doživljate, tudi verjetno potrdili ali pa ne boste želeli. Vztrajanje v brezposelnosti, ki pa velikokrat pomeni potem tudi dejansko socialno past, ker ko po 12 mesecih, po 14 mesecih, po 20 mesecih človek ponovno začne iskati zaposlitev, nenadoma ugotovi, da je izgubil socialne kontakte, da je veliko težje, težje se vrača in išče delodajalca itn. Potem dejansko sam sebe nekako fiktivno oziroma bom rekla vara, ko se čuti varnega takrat, ko prejema denarno nadomestilo. Prav imate, seveda osnovna varnost mora biti, ampak v bistvu osnovna varnost traja tudi nek določen čas, potem je seveda osnovna varnost zagotovljena skozi socialni kriterij za tiste, ki to resnično potrebujejo. Vemo, da bomo denarno pomoč podaljšali, vemo tudi, da je številko prejemnikov denarnega dodatka v Sloveniji enormno, približno 37.000 brezposelnih in tem moramo seveda v prvi vrsti pomagati. Če bomo dopustili dejstvo, da ljudje maksimalno časovno izkoriščajo pravico do denarnega nadomestilo, ker jih je, nenazadnje, gospod Potrč, oba veva, zelo težko kontrolirati v tistem prvem obdobju, ko so še aktivni in bomo večino sredstev namenili za to, potem bo zelo zelo težko zagotavljati sredstva za vso tisto množico, ki pa resnično potrebuje pomoč. V tem je naš argument in če boste pogledali to tabelo oziroma to analizo, te grafe, boste lahko zelo nazorno videli, kaj je z dejstvi na tem področju. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Gospa Kovačeva, po moji razlagi, na žalost dejstvo, ki ste ga navedli in ki je točno, pomeni samo nekaj, da si zaposlitev poiščejo sami, ne pa, da jim pri tem kakršnokoli večjo pomoč nudijo zavodi, zato si jo tudi poiščejo šele proti koncu časa, ko prejemajo nadomestilo. Ta aktivna politika, o kateri vi govorite, naj bi pripomogla k temu, da imajo to večjo vlogo zavodi. Zavodi lahko ponudijo, če imajo ustrezno zaposlitev, tudi po treh mesecih, pa tudi po štirih, pa tudi po šestih in ni treba čakati na zadnja dva ali pa tri mesece, preden nadomestilo mine. Sedanje določbe v zakonu omogočajo, da se vsakemu, ki tega ne bo izrabil, pravica vzame. Zato še enkrat povem, ni razloga za zmanjšanje te pravice tako drastično, kot ste jo vi zmanjšali. Ni razloga. In še to. Veste, jaz sem prej, dobro, vse se enostavno ne da hkrati povedati, ob tem, kaj te pravice pomenijo, pozabil povedati še nekaj, da se je v tem času od leta 1991 do zdaj, odnos med povprečno plačo in zajamčeno plačo, ki je osnova za nadomestilo, bistveno zmanjšal. Leta 1991 je bil še preko 40%, danes je pod 25% in da se je tudi na ta račun obseg pravice spet prepolovil. Kolikor hočete je mogoče konkretnih primerov povedati, na podlagi katerih se kaže, da se res obseg pravic po tem zakonu bistveno zmanjšuje, ob dejstvu, da problem brezposelnosti ostaja na žalost takšen, kot je.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Potrč. Gospa sekretarka. Predlagam, da se posedemo, da bomo odločali.
MAG.ZDENKA KOVAČ: Samo še tokrat, potem pa resnično ne bom več težila. Glejte. Res je, gospod Potrč, da morda te številke, da si ljudje šele masovno potem poiščejo zaposlitev, kažejo na to, da zavod ni dovolj aktiven. Tega se tudi vsi mi zavedamo in zato tudi delamo resno na prestrukturiranju samih storitev zavoda. Vendar pa tudi do sedaj zavod vendarle ni bil tako neuspešen, kot na videz zadeve kažejo. Mi moramo vedeti, da letno išče zaposlitev približno 200 tisoč ljudi. Če hočemo držati brezposelnost na tem nivoju, moramo približno 70 tisočim ljudem zagotoviti zaposlitev. In to se tudi zgodi. Od tega približno 55 tisoč zaposlitev posreduje zavod za zaposlovanje, ostali si najdejo zaposlitev sami. Od teh 55 tisoč zaposlitev je približno 25 tisoč zaposlitev povezanih s predhodno vključitvijo v programe aktivne politike zaposlovanja. Zato si upamo napovedati, da če bomo obseg programov povečali, bo tudi odliv v zaposlitve večji. Ker gre za preprosto odpravljanje strukturne brezposelnosti. In s tem, ko bomo povečali možnosti aktivnega tudi posredovanja zaposlitve in uvajamo tu zasebne posredovalnice in vse ostale, ki jih bomo vključili v sistem zaposlovanja, bomo tudi preprečili to, kar ste rekli. Da bo v bistvu večji del ljudi že prej usmerjan in ne bo dopuščeno, da bi čakal do izteka denarnega nadomestila. Vendar pa, če denarno nadomestilo zagotavlja neko lažno socialno varnost na dolgi rok, me ne morete prepričati, da je človek manj aktiven, ker se čuti socialno varnega. Tudi če je to lažna socialna varnost. Zato je potrebno nekaj narediti tudi na tem področju in zato mi predlagamo takšno rešitev. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika gospod Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Glejte, gospa državna sekretarka. Jaz se sicer strinjam, da je zavod za zaposlovanje nekaj naredil. Strinjam se pa tudi z vašo ugotovitvijo, da je naredil bistveno premalo. Ne vem sicer, kaj bo prispevalo k temu, ko je bil spremenjen 1. člen, da se preimenuje Republiški zavod za zaposlovanje v Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Ne verjamem, da bo to prispevalo h kakšnim novim delovnim mestom.
Strinjam se z vami, da je potrebno glede obsega programov še veliko narediti. Hkrati se pa sprašujem, kaj pa šolstvo. Kaj pa šolski sistem? Ali to ni usklajeno? Ali se to ne da, da se bi tudi na ta način nekatere zadeve uredile. Po eni strani izobražujemo za nekaj, zelo hitro za tem pa moramo prestrukturirati. Ali pomanjkanje določenega kadra na posameznih področjih... Ne vem, eden od poslancev mi je rekel, da na nekem področju bi potrebovali v tem trenutku 50 šivilj in da tega niti slučajno ne morejo dobiti. Po drugi strani pa jih imate na Ptuju 300 in jih lahko... Ampak seveda, premostiti iz Ptuja v Ljubljano ali pa še na drugo stran verjetno ne gre. Gre pa verjetno kaj drugega. V izobraževalnem programu je treba, kaj narediti in očitno te zadeve niso dovolj usklajene. Jaz upam, da boste s predstavitvijo ali pa pri predstavitvi hitrejšega zaposlovanja ali iskanja aktivne politike zaposlovanja zraven vključili tudi bistveno bolj lokalno skupnost, o čemer sem že govoril. Mislim, da je to nujno potrebno. Res pa je, da ste imeli nekatere oblike zaposlovanja, ki jih opuščate, ki pa negativno vplivajo na to mlado populacijo. Tako kot je bilo, jaz sem že pri šolstvu povedal. Glejte, obvezna praksa po končani srednji šoli je obvezno delo, pripravniška doba tako rekoč, ampak to se jim ne omogoča. S tistim omogočanjem, ko ste to obvezno delo subvencionirali, smo lahko tudi pomagali tej mladi generaciji. Danes pa, ker je to ukinjeno oziroma pred delodajalca postavljeno, da ga mora potem za nedoločen čas zaposliti, pa ste ta način aktivnega zaposlovanja, mladega postaviti na delovno mesto, pa seveda onemogočili. Tu je bilo kar nekaj napak narejenih oziroma nekaj dobrih rešitev in mislim, da je danes to sedma sprememba tega zakona, minister, če se ne motim, pa s temi amandmaji na amandma, s spremembami členov izgubljamo v bistvu bistvo vsebine in prihajamo v to, kar smo pač prišli.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali lahko preidemo na odločanje? Prosim, dr. Vencljova. Imate repliko.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Jaz bi replicirala gospe Kovačevi, ko je rekla, da ni potrebno samohranilcev ščititi 24 mesecev s tem, da bi dobivali denarno nadomestilo za brezposelnost, češ da je to urejeno v drugi zakonodaji. V tem državnem zboru smo že kar nekajkrat slišali, kaj vse je urejeno ali pa bo urejeno v drugi zakonodaji sistemsko, dolgoročno in tako dalje. Skratka, mislim da je to zelo ozko gledanje. Bi pa vprašala gospo Kovačevo, koliko je takih primerov, ko je edini zaposleni v družini z otroki izgubil službo in ali to res predstavlja za proračun tak velik problem, da to enostavno z levo roko črtate?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Prosim, gospa Kovačeva.
MAG. ZDENKA KOVAČ: Glejte, ne gre tukaj za problem proračuna. Dejstvo je, da je seveda v celotni družbi število samohranilcev kar precejšnje, in to tudi med brezposelnimi. Ampak ne gre za problem proračuna.
Gre za sistemski pristop, ali rešujemo problem samohranilstva z denarnimi nadomestili za brezposelnost ali jih pa rešujemo z različnimi drugimi dodatki, ki jih seveda lahko dobijo, od povečanih otroških dodatkov, do subvencij v vrtcih in vsega tistega, kar je seveda z drugo zakonodajo urejeno. Samo za to gre in zato smo mi proti temu amandmaju, ne pa zato, ker bi imeli karkoli proti samohranilcem. To mi lahko verjamete, ker sem tudi sama samohranilka. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Preden bomo prešli na odločanje, ponovno je bil predlog, da se najprej odloča o amandmaju pod točko 3. Torej to ne bo moj predlog. Če bodo poslanci vztrajali, ker jaz bi bil rad dosleden in bi amandmaje, ki črtajo nek člen, dal najprej na glasovanje. Ker pa gospod vztraja pri tem, bom pa dal na glasovanje predlog poslanca Kontiča, da državni zbor najprej odloča o amandmaju pod točko 3. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za ta proceduralni predlog gospoda Kontiča, da najprej odločamo o amandmaju pod točko 3? (25 poslancev.) Je kdo proti? (21 poslancev.)
Ugotavljam, da je ta predlog sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 3. Predlagatelj je poslanska skupina Socialdemokratov. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (24 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko ni bil potrjen.
Prehajamo na amandma pod točko 1, člen se črta. Predlagatelj poslanska skupina Združene liste, vlada in matično delovno telo ga ne podpirata. Če bo ta amandma sprejet, potem je glasovanje o amandmaju pod točko 2 brezpredmetno. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 1? (14 poslancev.) Sem bil prehiter? Prosim, da sledite. Jaz sem kljub temu, da je tukaj slaba klima, zelo v formi. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 1? (17 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 1 ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Predlagatelj poslanska skupina Združene liste, vlada in matično telo ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (25 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 2 ni bil sprejet.
Gospod Ivo Hvalica ima proceduralni predlog.
IVO HVALICA: Gospod predsednik, lahko dokažem z izpiskom, da nisem utegnil glasovati. Sicer je pa tudi ta klima, ampak prava klima, mislim ta, takšna v tej dvorani, gospod predsednik, da vas prosim, ali da naročite nekomu, da razbije dve okni, tako da pride malo zraka notri ali pa, da nekaj uredite, ker to je nepojmljivo. Zunaj je dež, sorazmerno hladno, tu je pa 27 stopinj.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Hvalica. Jaz sem prej že povedal, da prosim za razumevanje.
IVO HVALICA: Ja, vi ste prosili, ampak jaz tega ne morem razumeti, ker poglejte, fizikalni zakoni so tu jasni, če naredimo odprtino, bo mrzel zrak udrl notri in to silno enostavno.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Imate prav, gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Ali hočete, da naročimo dva mulca, da prideta s fračo sem, če ne znajo delavci državnega zbora to urediti? Torej, predvsem lahko dokažem z izpiskom, nisem utegnil glasovati. Zato sem prišel sem, sem samo izkoristil priložnost, da tudi to rečem. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Hvalica ni potrebno dokazovati. ¸predlog gospoda Hvalice, ne glede frače, ampak glede ponovitve glasovanja dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za to, da ponovimo glasovanje o amandmaju pod točko 2? (53 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Samo trenutek. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo podpira amandma pod točko 2? (23 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod 2. točko ni bil potrjen.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 4. Predlagatelj poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov. Vlada ne podpira, matično delovno telo podpira. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (22 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 4. ni bil potrjen.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 5. Predlagatelj Vlada Republike Slovenije, matično delovno telo podpira. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Ker je bil ta amandma sprejet, dajem na glasovanje 11. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 11. člen v celoti? (38 poslancev.) Je kdo proti? (11 poslancev.)
Ugotavljam, da je 11. člen sprejet.
Prehajamo na 12. člen in k vloženemu dopolnilu s strani poslanske skupine Združene liste. Matično delovno telo podpira, vlada podpira. Ugotavljam, da ni razprave. Prehajamo na odločanje o amandmaju k 12. členu. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 12. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 12. člen v celoti? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na odločanje o 15. členu in trem dopolnilom. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 1. Predlagatelj odbor, vlada ne podpira. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 1? (15 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 1 ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Predlagatelj je odbor, vlada podpira. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 2? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 2 sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 3. Predlagatelj je vlada, matično delovno telo podpira. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.) Kdo je za ta amandma? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 3 sprejet.
Na glasovanje dajem 15. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 15. člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na odločanje o 16. členu in vloženim štirim dopolnilom. Želi kdo besedo? Gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. 16. člen oziroma 32. člen zakona ureja primere, ko zavarovancu preneha pravica do denarnega nadomestila. S predlogom sprememb in dopolnitev zakona se ti primeri glede na dosedanje rešitve bistveno razširjajo. V mnogih primerih se razširjajo tudi utemeljeno in ni razloga temu ugovarjati. Vendar ima 32. člen po naši presoji primere, kjer gre za objektivna dejstva, in najbrž ni nobenega razloga, da bi morali kaj spremeniti, in za primere, kjer mora nekdo ugotavljati, ali je šlo za objektivno dejstvo ali ne. Tako recimo piše, "zavarovancu preneha pravica do denarnega nadomestila, če sklene pogodbo o zaposlitvi", pogodba o zaposlitvi je sklenjena ali ni sklenjena, "postane samozaposlena oseba, izpolni pogoje za upokojitev...", da ne bom našteval naprej. To so vse dejstva. In hkrati primeri, ko pravi, "odkloni neplačano začasno delo, odkloni vključitev v program..." in podobno, pri čemer ta zakon določa določene pogoje, v katerih in pod katerimi je tako obveznost treba sprejeti. Naš predlog je, da pred tema dvema alineama napišemo, "brez upravičenih razlogov odkloni". Da bi dali opozorilo, da mora razloge tukaj zavod ugotavljati, da mora navesti te razloge, ko takšne pravice ne da, da se o tem izda odločba, da je možno po normalnem upravnem postopku zoper tako odločbo ugovarjati in podobno. Enostavno ne razumemo - ne razumemo! - da vlada temu ugovarja. Ne razumemo! Na odboru je bilo rečeno, da se to samo po sebi razume. Ja, če se samo po sebi razume, potem dajmo vendar napisati! Sicer pa ne vem, zakaj bi ugovarjali temu, da je tudi zavod dolžan ta dejstva ugotavljati; in če niso ugotovljeni krivdni razlogi na strani tistega, potem enostavno to ne more šteti za podlago, na podlagi katere se pravica do nadomestila odvzame. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Zimšek želi besedo? Ne želite besede.
Prehajamo na odločanje. Smo pri 16. členu in štirih dopolnilih. Prvega predlaga poslanska skupina Združene liste; vlada ga ne podpira, matično delovno telo pa ga podpira. Ugotovimo prisotnost! Prosim, gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Priznam, da sem siten. Ampak, javno sprašujem. Ali vlada vztraja pri tem svojem stališču, da tega predloga ne podpira, ne glede na to, ali mi bo razložila ali ne. Ampak vsaj da vem, ali vztraja, ker moram reči, da res ne vidim razloga, zakaj bi vztrajala, ampak mogoče sem toliko neumen, da tega vis-a-vis pameti vlade ne morem zastopiti. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Potrč je držal roko, ko sem predlagal glasovanje. Jaz sem gledal predstavnike vlade in niso izrazili interesa, da odgovorijo. Ali kdo nasprotuje, da spregovorijo predstavniki vlade? Prosim, gospa državna sekretarka.
MAG. ZDENKA KOVAČ: Glejte, gospod Potrč. Samo želela sem odgovoriti. Vsi upravičeni razlogi pravzaprav obstajajo v drugih določbah tega zakona, kjer se govori o tem, kdaj oseba neupravičeno odkloni zaposlitev ali je ne odkloni. In tudi postopki, kako se to ugotavlja, seveda so deloma predpisani v tem zakonu, deloma se pa seveda upoštevajo predpisi iz splošnega upravnega postopka. Zato mislim, da so zadeve čisto pojasnjene in se tudi lahko konsistentno rešujejo. Upravičeni razlogi so samo tisti, ki tudi sicer obstajajo kot upravičeni, ko gre za odklanjanje rednih oblik zaposlitve ali vključitve v aktivno politiko zaposlovanja. Zato mislimo da ni potrebno nobenega dodatnega vnašanja v ta člen brez upravičenih razlogov.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Gospod Potrč, dobili ste odgovor. Proceduralno. Ali lahko najprej glasujemo? Proceduralni predlog imate. Prosim, gospod Špiletič, proceduralni predlog.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Glede na to, da je še 3 ali pa 4 minute do konca te seje, bi rad eno informacijo. In sicer, danes tik pred začetkom seje smo dobili na mizo obvestilo o nadaljevanju 9. seje državnega zbora. Jaz moram reči, da na začetku seje nisem mogel proceduralno opozoriti na zadeve, ker enostavno nisem utegnil tega niti prebrati. Zdaj sem pa le v teh urah prišel do konca tega vašega dopisa. Gospod predsednik, tukaj zdaj ne vem, ali mislite resno, ali se vam je zapisalo, ali je to že plod včerajšnjega usklajevanja na koaliciji. Zdaj eno in drugo, ampak jaz mislim, da ste vendarle zavezani k dogovorom tega državnega zbora. Prvič, predvideli ste nadaljevanje dela državnega zbora naslednji torek, ko je čas predviden za delo v poslanskih skupinah. Ne vem, ali dosedanji ustaljeni dogovor, na katerega se v nadaljevanju sklicujete glede tega, ni več zavezujoč ali je to stvar vaše presoje. Tudi ne vem, zakaj moramo biti poslanci kaznovani, ker moramo glede na opravljeno delo, sejo podaljševati tudi po 18.00 uri. Ne vem, ali zaključujete to, da smo doslej zelo slabo delali, ali koga hočete s tem kaznovati, kaj hočete s tem izsiliti? Tretjič. Sklicujete se na ustaljen dogovor, da pa tisto, kar 30. ne bo v podaljšanih urah narejeno, da bo prenešeno na naslednjo redno sejo. Ne vem, na kateri ustaljeni dogovor se sklicujete. Jaz vem le za en takšen dogovor in le za eno sejo, ne pa da bi to postala stalna praksa. Jaz proti takšnemu načinu dela protestiram, ker ni mogoče sprejeti take igre izsiljevanja, kot jo tukaj peljete, še najmanj pa v takih razmerah, kot so danes tukaj, resnično odpirate ta vrata, tam odpirate druga vrata, poslanci sedimo tukaj na prepihu. Oprostite, tudi to je del vaše kulture, kako cenite poslance.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ja, gospod Špiletič, seveda, nekoliko ste me presenetili. Namreč to ni bilo proceduralno v zvezi z glasovanjem. Če smo korektni, ne bi smeli, izkoristili ste. Jaz bom seveda zdaj prekinil, ampak bi bilo korektno, da izglasujemo, potem bi se pa lahko o teh stvareh dogovorili. Ali kdo nasprotuje, da glasujemo še o teh štirih amandmajih?
Na glasovanje torej dajem amandma k 16. členu pod številko 1. Potem bom pa pojasnil vsa vprašanja, ki mi jih je dal gospod Špiletič. Ugotovimo prisotnost! (46 poslancev.)
Kdo je za ta amandma? (15 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 1 ni bil sprejet.
Amandma pod točko 2 je vložila vlada Republike Slovenije, matično delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 2? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 2 sprejet.
Amandma pod točko 3, predlagatelj odbor, vlada podpira. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 3 sprejet.
Amandma pod točko 4, predlagatelj je napovedal umik, poslanska skupina SKD. Vztrajate pri amandmaju? To je amandma pod točko 4, matično delovno telo, piše, je neopredeljeno. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 4? (11 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem samo še 16. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za 16. člen? (30 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 16. člen sprejet.
Samo nekaj odgovorov, preden dam odgovor gospodu Špiletiču, sedaj se nadaljuje seja v velikem salonu odbora za mednarodne odnose.
Najprej sem vam dolžan opravičilo, če ste kakorkoli razumeli mojo nekulturo, da smo danes delali v takih pogojih. Vsi smo v takih pogojih. Ko me je gospa Zbačnikova opozorila, sem prosil za potrpežljivost, poskušali bomo do jutri urediti, kar je v tehničnih možnostih, da bodo pogoji dela boljši. To je prvo.
Drugo. S svojo odločitvijo nisem želel nobenega kaznovati. Na zadnji seji kolegija ste mi člani kolegija dali ta mandat, da najdem rešitev in predlagal sem rešitev, kot sem jo predlagal. Že takrat je bila predlagana tudi ena, ta, ki sem jo danes predlagal, o vprašanju, do kdaj bo delal državni zbor prihodnji prihodnji torek, se bomo dogovorili. Vsekakor se bomo dogovorili. Zame je ključno vprašanje, kako nadaljevati 10. redno sejo ob dejstvu, da imamo samo še tri delovne dni za dokončanje 9. redne seje. To se strinjam. Sam vidim možnost, da sprejmemo dogovor, da pač te točke prestavimo na 10. redno sejo. Če boste nasprotovali, bomo našli drugo rešitev. O vseh teh odprtih vprašanjih se lahko še dogovorimo, do takrat pa načelno velja, da zbor zaseda v torek 30. junija od 10.00 do 13.00 ure in popoldan od 14.00 dalje do dogovora. Vse ostalo se bomo dogovorili na delovnem srečanju. Hvala za danes. Jutri nadaljujemo s to točko dnevnega reda do konca in nato preidemo na 17. točko dnevnega reda, to je sprememba zakona o denacionalizaciji. Hvala za danes. Takoj, ko končamo s to točko, preidemo na spremembe zakona o denacionalizaciji. Normalno, do 18.00 ure.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 23. JUNIJA 1998 OB 18.03 URI.)