Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.08 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje. Pričenjam nadaljevanje 14. seje državnega zbora Republike Slovenije.
Obveščen sem, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Jože Možgan, Zoran Lešnik, Andrej Gerenčer, dr. Helena Hren-Vencelj, Bojan Kontič, Ciril Pucko, dr. Jože Zagožen, Anton Anderlič, Maksimiljan Lavrinc, Miran Jerič, Branko Janc, Roman Jakič, Peter Petrovič od 12.00 ure dalje, dr. Ciril Ribičič, dr. Franc Zagožen, Janez Kramberger, Andrej Fabjan, mag. Janez Kopač, Franc (Feri) Horvat, Stanislav Brenčič od 12.00 ure dalje, Branko Tomažič od 12.00 ure dalje, Jurij Malovrh in Polonca Dobrajc za pričetek seje. Prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani! (48 prisotnih.) Državni zbor je sklepčen in lahko odloča. Sama številka prisotnosti poslank in poslancev napoveduje oziroma vas vabi k prisotnosti v dvorani vse te, ki ste tukaj, sicer bomo danes težko nadaljevali s sklepčnostjo.
Na sejo so povabljeni tudi predstavniki vlade Republike Slovenije in jih lepo pozdravljam. Današnje nadaljevanje 14. seje bomo pričeli z obravnavo včeraj prekinjene 24. točke - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o Jamstvenem skladu Republike Slovenije. Zatem bo zbor prešel na obravnavo 25. točke dnevnega reda - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o socialnem varstvu; nato 28. točke dnevnega reda - to je predloga zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o zadrugah; nato 29. točke dnevnega reda - to je predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij in nato po dnevnem redu dalje. Vse točke od 29. naprej so tudi pripravljene za obravnavo na seji zbora.
Prehajamo na 24. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O JAMSTVENEM SKLADU REPUBLIKE SLOVENIJE, SKRAJŠANI POSTOPEK. Smo v splošni razpravi. Besedo bi dal najprej gospodu Potrču.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Včeraj sem prosil, da odložimo razpravo, da bi opravili nekaj konzultacij, nekaj sem jih uspel opraviti in dobil naslednje informacije, s katerimi tudi sam soglašam.
Prvič. Da bi dobronamerna vložitev in obravnava amandmaja poslanske skupine LDS - poudarjam dobronamerna - poslovniško bila težka ali nemogoča.
Drugič. Da bi bilo najčisteje, če bi potem zakon v tej vsebini sprejeli, če pa vsebinsko soglašamo s tem, da bi bilo pametno v zakonu o jamstvenem skladu urediti tudi vprašanje odpravnine, ki je sedaj izpadla, da bi poprosili oziroma naložili vladi, sugerirali vladi, da takoj po sprejemu tega zakona pride z novimi spremembami. Predlagal bi, da bi državni zbor vsebinsko tak sklep sprejel in na nek način sprejel na znanje tudi to, da bi želel, da se ta sprememba zakona - tudi druga - opravi, predno bi odločali o suspenzivnem vetu, da bi lahko potem rešili problem in potrdili tudi zakon o likvidaciji, stečaju in prisilni poravnavi, ne pa imeli to zmedo.
V tej smeri sem govoril s sekretariatom, vlado, ki bi ji bilo sicer ljubše, če bi se dalo drugače narediti. Mora pa seveda sprejeti naš poslovnik. Govoril sem tudi z gospodom Špiletičem, ker sva o včeraj o tem govorila in poskušal sem informirati poslance LDS, ker k taki rešitvi moram reči, da kakšnega nasprotovanja temu predlogu ni bilo in bi prosil, da ga takega tudi sprejmemo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospodu Potrču. Tudi sam se na kratko posvetoval z nekaterimi pravnimi strokovnjaki sekretariata in bi predvsem plediral, da sprejmemo odločitev, ki bo maksimalno poslovniško korektna. Razumljivo bi bilo, da bi bil problem hitreje rešen, če bi ga lahko rešili z obravnavo in sprejemom vloženega amandmaja, ampak tudi sam se pridružujem usmeritvi, da iz vsebinskih razlogov tega amandmaja le-ta nima pogojev, da bi ga v skladu s poslovnikom danes dali tudi v obravnavo. Tako da amandma, ki ga je predložila poslanska skupina liberalne demokracije Slovenije, zaradi poslovniških določb, ob dejstvu, da gre za skrajšani postopek, nima pogojev, da bi o njem odločal državni zbor. Eno od možnih rešitev, ki je relativno hitro možno izvedljiva, pa je že predlagal tudi kolega Potrč v dodatnem sklepu.
Besedo želi ena od avtoric amandmaja, gospa Beblerjeva.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala lepa, gospod predsednik. V imenu poslanske skupine LDS umikam ta amandma. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Sedaj pa o tem vprašanju ni potrebno več razpravljati.
Smo torej pri splošni razpravi v okviru skrajšanega postopka. Gospod Špiletič želi besedo.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Bom zelo kratek. Moram reči, da glede na to, da sem včeraj sam izpostavil vprašanje, ali je bil predlagani amandma LDS v skladu s poslovnikom ali ne, smo tudi v naši poslanski skupini razmišljali, kako rešiti zagato, in prišli pravzaprav do podobnih ali pa skoraj identičnih rešitev, kot jih je že predlagal predstavnik združene liste. Predlagali smo tudi dodatni sklep, ki vladi nalaga, da do 15. redne seje pripravi nov predlog sprememb in dopolnitev zakona o jamstvenem skladu, seveda po skrajšanem postopku. Na ta način, menim, da v ničemer delavcev ne prikrajšamo, kajti dokler velja veto, zakon v praksi nima učinkov. Moram reči, da bi s sprejemom tega sklepa - in računam na to, da bo vlada tokrat vendarle sklep tudi uresničila in da ga ne bo spregledala, kot je to običajno pri ostalih sklepih - zagotovila, da tisto, kar je včeraj tu gospa Belopavlovičeva poudarjala, tokrat tudi naredila; se pravi, poskrbela za to, da zaščiti pravice delavcev.
Sklepa sta skoraj identična, tako da, gospod predsednik, je vložen že tudi uradno in vam ga izročam. Kako bomo pa glasovali, pa niti ni toliko pomembno.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Špiletič. Vse poslanske skupine poskušajo rešiti zaplet. Želi še kdo besedo v okviru splošne razprave? (Ne želi.) Potem jo zaključujem.
Prehajamo na drugo obravnavo v okviru skrajšanega postopka.
Najprej bi predlagal zboru, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
V razpravo dajem 1. člen in amandma, ki ga predlaga odbor, in se glasi: v 1. členu se v drugi vrstici za besedama "10. členu" doda besedilo "in tretjemu odstavku 24. člena". Ta amandma je redakcijske narave. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Amandma k 1. členu dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 1. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! Prehitro? Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 1. člen? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 1. člen sprejet.
Drugih amandmajev ni bilo vloženo. V razpravo dajem vse preostale člene. Razprave ni, jo zaključujem in dajem na glasovanje preostale člene. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Potrebna bo zelo velika pozornost pri glasovanju oziroma pri prijavljanju sklepčnosti. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za preostale člene? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo preostale člene sprejeli.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih. Razpravljati in glasovati moramo tudi o naslovu zakona. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ugotavljam, da so bili k predlogu zakona, da je bil sprejet samo amandma k 1. členu. Ali želi kdo od kvalificiranih predlagateljev vložiti amandma? (Ne želi.) Želi kdo razpravljati o zakonskem predlogu v celoti? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje zakon v celoti. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za zakon? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
Prehajamo še na dodatne sklepe. Delovno telo predlaga naslednji dodatni sklep: "Vlada Republike Slovenije naj oceni utemeljenost in potrebnost nadaljnjega delovanja Jamstvenega sklada Republike Slovenije v obliki javnega sklada v povezavi s predlogom zakona o javnih skladih." Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ta dodatni sklep dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za ta dodatni sklep? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je dodatni sklep sprejet.
Gospod Potrč predlaga naslednji dodatni sklep: "Državni zbor predlaga vladi Republike Slovenije, da takoj po uveljavitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o jamstvenem skladu predlaga nov predlog dopolnitve istega zakona, v katerem naj uredi pravico delavcev do odpravnine tako, kot jo je že pred spremembo urejal zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. Državni zbor bo tako vloženi zakon obravnaval na svoji prvi naslednji seji, pred odločanjem o odložilnem vetu državnega sveta na zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji." Poslanska skupina Socialdemokratov predlaga smiselno podoben sklep, glasi pa se tako: "Državni zbor Republike Slovenije predlaga vladi Republike Slovenije, da pripravi predlog zakona o dopolnitvi zakona o jamstvenem skladu, skrajšani postopek, do začetka 15. redne seje državnega zbora, z besedilom, s katerim se zapolni zakonsko vrzel, ki bi nastala z uveljavitvijo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, ki ga je državni zbor sprejel na seji dne 12.5.1999."
Ker je gospod Potrč svoj dodatni sklep vložil prej, predlagam, da glasujemo najprej o njegovem predlogu, in če bo le ta sprejet, potem menim, da je predlog poslanske skupine socialdemokratov že izčrpan. Želi kdo besedo? Gospod Bajc želite besedo. Prosim.
JOSIP BAJC: Hvala lepa, predsednik. Sprašujem proceduralno, ali je možno uresničiti tak predlog sklepa, ki ga je dal kolega Potrč. Se pravi, da se pripravi nov zakon. O odložilnem vetu bomo verjetno enkrat drugi teden odločali, predsednik; ne vem, ker nimam pred seboj to v pisni obliki. Sprašujem, ali je možno. Zame je bolj sprejemljiv predlog gospoda Špiletiča, ki govori, da opravimo to obravnavo novega zakona na 15. seji.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Bajc. Možno je, 15. junija imamo - bomo imeli sejo, na katero se lahko uvrsti zakon po skrajšanem postopku, o katerem govori gospod Potrč. Je poslovniško možno. Ker ni več razprave, dajem predlog sklepa gospoda Potrča na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za dodatni sklep gospoda Potrča? (40 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Sklep je brez glasu proti sprejet.
Kot že rečeno, s tem smo tudi intenco dodatnega sklepa socialdemokratov povzeli in s tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na naslednjo točko. To pa je 25. TOČKA DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SOCIALNEM VARSTVU - SKRAJŠANI POSTOPEK - EPA 616 II. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi besedo državna sekretarka, Apohalova? Prosim. Besedo ima državna sekretarka gospa Lidija Apohal.
LIDIJA APOHAL-VUČKOVIĆ: Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci. Spremembo zakona o socialnem varstvu predlagamo predvsem zaradi velikih potreb po storitvah socialnega varstva, ki so zlasti posledica demografskih trendov in so iz dneva v dan večje in jih nedvomno samo s storitvami javnih zavodov in samo s storitvami v okviru javne službe ni možno ustrezno uresničiti. Zakon je konec leta 1992 sicer uvedel pluralnost na to področje, uvedel je tudi posebno poglavje o zasebnem delu, vendar pa je v posameznih zakonskih določbah na žalost ostal nejasen in nedodelan, saj namreč ni jasno opredelil, ali se lahko socialnovarstvene storitve opravljajo tudi izven mreže javne službe in na kakšen način.
S predlaganimi spremembami te nejasnosti odpravljamo. Po predlaganih določbah za nobeno socialno varstveno storitev ne bi bilo več omejeno, da se lahko opravlja le v okviru javne službe, ampak predlagamo širitev mreže možnih izvajalcev storitev na vse, ki bodo izpolnili predpisane tehnične in kadrovske pogoje za izvajanje dejavnosti. Pri tem zakon predlaga razlikovanje za opravljanje teh storitev v okviru javne mreže in izven javne mreže na naslednji način, da je za opravljanje storitev v okviru javne mreže potrebna koncesija, ki se podeli na podlagi javnega razpisa; za opravljanje storitev izven mreže javne službe, pa bi bilo potrebno le dovoljenje, ki bi ga izdalo pristojno ministrstvo in to vsakemu, ki bi izpolnil predpisane kadrovske in tehnične pogoje za izvajanje dejavnosti. Večina zakonskih določb tega predloga je namenjena izpeljavi tega koncepta. Poleg navedenega pa zakon vsebuje še nekaj drugih določb, ki se nanašajo zlasti na večji vpliv ustanovitelja na delovanje javnih zavodov, prav tako tudi na večji vpliv občin na izvajanje storitev na področju socialnega varstva, na možnost predpisovanja oprostitev pri plačilu storitev tudi za zavezance, ne samo za upravičence; in na razširitev kroga ustreznih strokovnih usposobljenosti za opravljanje storitev, kar je prav tako potreba, ki jo zahteva izvedba principa pluralnosti.
Predlagamo, da zakon sprejmete. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa državni sekretarki. Predlog zakona je obravnaval odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko kot matično delovno telo. Prosim predsednico komisije, da poda poročilo.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep pozdrav. Predlog zakona je naš odbor obravnaval na svoji 49. seji, 5.5.1999. Člani odbora so prejeli mnenje sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, ki meni, da je predlog zakona pripravljen v skladu z določbami 175. člena poslovnika državnega zbora in da izpolnjuje pogoje za obravnavo iz prve alinee prvega odstavka 204. člena poslovnika. K posameznim členom pa je imel nekaj pripomb.
Predstavila ga je že državna sekretarka. V razpravi so nekateri člani odbora menili, da spremembe in dopolnitve zakona niso tako nezahtevne, kot jih je obrazložil predlagatelj, kar se kaže tudi v tem, da spreminja kar 17 členov. Strinjali pa so se, da so spremembe nujne in bili so pomisleki glede predlaganega skrajšanega postopka. V nadaljevanju razprave so člani odbora veliko pozornosti namenili vprašanju imenovanja in razrešitve direktorjev zavodov ter vloge ustanovitelja zavoda in pristojnosti ministra za socialno varstvo. Nekateri člani odbora so menili, da vloge občine in župana ter občinskega sveta ne bi smeli izpustiti.
Po opravljeni splošni razpravi so člani odbora v veliki večini ocenili predlagano zakonsko besedilo kot primerno za obravnavo na seji državnega zbora. Odbor je tudi soglašal, da državni zbor predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o socialnem varstvu obravnava po skrajšanem postopku. V nadaljevanju razprave je na besedilo predlaganih članov odbora na podlagi mnenja sekretariata bil sprejet amandma k 1. členu, ki je redakcijske narave; k 5. členu, ki je bistveni, kjer gre za imenovanje direktorjev in vlogo lokalnih skupnosti; k 7. členu, ki je redakcijski, in 16. členu, ki je tudi na pripombe sekretariata. Na koncu je odbor po končani razpravi sprejel sklep: "Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko predlaga državnemu zboru Republike Slovenije, da predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o socialnem varstvu po opravljeni obravnavi sprejme, skupaj z amandmaji odbora po skrajšanem postopku." Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolegica Zbačnikova. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Besedo imajo predstavniki poslanskih skupin. (Ni razprave.) Ali želijo poslanke in poslanci? Gospa Zbačnikova želi besedo. V imenu poslanske skupine? (Da.) V imenu poslanske skupine socialdemokratov, gospa Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Naša poslanska skupina socialdemokratov meni, da sedaj po dopolnjenih amandmajih, predvsem glede imenovanja direktorja in glede vključitve lokalne skupnosti vsekakor ta zakon podpira. Nujno ga potrebujemo. Morda bi bilo res potrebno..., ni najbolj primeren skrajšani postopek. Ker ga potrebujemo in ker imamo hkrati v obravnavi tudi nacionalni program sociale, ga naša poslanska skupina pozdravlja.
Samo na kratko, zakaj ga tako nujno potrebujemo. Nobeno od družbenih dejavnosti v Sloveniji ni v zadnjih letih priča tolikim spremembam kot ravno področje socialnega varstva. Razlogi so po eni strani v spremembi socialnega položaja prebivalcev, v rasti brezposelnosti in s tem povezanimi socialnimi medsebojnimi odnosi. Zakon o socialnem varstvu je v glavnih potezah in v svojem duhu sodoben predpis, ni pa analiziran z zakonom predvidenim ritmom in tudi ne v vseh zakonskih spremembah. Neskladje med potrebami in organiziranjem dejavnosti socialnega varstva se šele v zadnjem času skuša preseči z opredelitvami podzakonskih aktov in intenzivnejšim spremljanjem tako razvoja in potreb prebivalstva. Eden od ključnih problemov je pa še vedno realizacija pluralizacije izvajalcev in storitev v socialnem varstvu. Predlagani zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o socialnem varstvu pa hoče narediti predvsem tu korak naprej, kolikor je pač možno v sklopu skrajšanega postopka sprejemanja zakona v državnem zboru.
In sedaj, potem, ko se je na odboru tudi sprejel ta dodatni amandma, kjer se pač samo v izjemnih primerih pač ministru dodeli možnost oziroma pri odločanju o imenovanju direktorja in priključitvi lokalnih skupnosti, je ta zakon povsem sprejemljiv in ga podpiramo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospa Zbačnikova. Druge poslanske skupine ne bodo nastopale. Kot poslanci in poslanke, gospod Mežan, gospod Špiletič. Vaše razprave bodo 5-minutne, ker se niste pisno prijavili.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Poslanke in poslanci, predstavniki vlade, lep pozdrav tudi v mojem imenu! Ker sem bil slučajno prisoten na odboru, ko se je obravnavala ta sprememba zakona o socialnem varstvu, smo kar nekaj časa namenili tudi razpravi okoli spremembe 5. člena tega zakona. Predlagatelj, torej vlada v tem 5. členu pravi takole: "Če je ustanoviteljica zavoda Republika Slovenije, imenuje in razrešuje direktorja minister, pristojen za socialno varstvo po prehodnem mnenju župana občine, v kateri ima zavod sedež." No, tukaj se seveda pojavljata vsaj dve vprašanji. Razrešuje in imenuje direktorja minister, če pogledamo zavode, ki jih ustanovi država na področju šolstva, recimo gimnazija, tam je zadeva drugačna. Tam je zapisano takole: "Imenuje in razrešuje direktorja svet zavoda s soglasjem ministra po predhodnem mnenju lokalne skupnosti." Prvo vprašanje, ki se tukaj pojavlja, seveda je, zakaj je tukaj tako, na nekem drugem področju pa bistveno bistveno drugače. Najbrž je potrebno reči kaj o tem. Sam se seveda strinjam, da zavodi, ki jih ustanovi država, da ta država tudi bistveno odloča o tem, kdo bo direktor tega zavoda, vendar pa bi bilo najbrž potrebno - vsaj približno tako, kot je zapisano potem v amandmaju odbora -, da to stori svet s soglasjem ministra, čeprav ta zadnji del "po predhodnem mnenju župana, v kateri ima sedež", je pa po mojem spet vprašljiv. V zavodih na področju šolstva, kjer jih ustanovi država, daje mnenje lokalna skupnost, kar pomeni, da daje mnenje svet - svet občine, ne pa župan - torej gre za kar precejšnjo neusklajenost med posameznimi resorji.
Vprašanje seveda je še eno, dobili smo odgovor, da zavode s tega področja lahko ustanavlja tudi lokalna skupnost. Tukaj je pa seveda treba se vprašati, kdo pa tam imenuje in razrešuje direktorja. Ali je to, recimo, tudi tako kot v šolstvu, kjer imenuje in razrešuje direktorja svet, s soglasjem ministra, po predhodnem mnenju lokalne skupnosti oziroma sveta občine.
Tu so vprašanja, o katerih je, po mojem mnenju, treba kaj reči in začeti razmišljati, da bodo na vseh področjih urejena enotno. Najbrž si ne moremo dovoliti nekje tako, drugje drugače. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Mežanu. Besedo ima gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Najprej menim, da je potrebno opozoriti na to, da je zakon v parlamentarni proceduri po skrajšanem postopku, vendar pa sem prepričan, da če bi poslovnik dosledno tolmačili, ta zakon ne izpolnjuje pogojev za skrajšani postopek, ker gre za bistvene spremembe in se spreminja prek 20 členov. Tako da, gospod predsednik, toliko kot opozorilo morda za vaše bodoče ravnanje.
Želim pa razpravljati predvsem o 6. členu tega zakona, kjer je določeno, da minister predpiše pogoje, ki jih mora izpolnjevati vsak, ki želi vstopiti v socialno mrežo. Zapisano je, da izpolnjevanje pogojev nadzira ministrstvo, pristojno za socialno varstvo. Vendar nikjer ne vidim ureditve, kako bo potekal nadzor nad samim izvajanjem javnega dela tistih zavodov, ki bodo dobili koncesijo s strani ministrstva. Eno so namreč pogoji za pridobitev koncesije, drugo je pa izvajanje same socialne aktivnosti. Menim, da ravno pri izvajanju socialne aktivnosti lahko pride tudi do zelo velikih deviacij, do zelo velikega nenamenskega trošenja sredstev, do zelo velikega odstopanja pri kvaliteti storitev, ki pa morajo biti v vseh tistih zavodih, ki opravljajo javno funkcijo, enake ali skoraj enake. Tako da pogrešam način organizacije in izvajanja tega nadzora.
Zato bi vljudno prosil predstavnike ministrstva, da pojasnijo, kako so si zamislili izvajanje tega nadzora, ki je - še enkrat poudarjam - izredno pomemben; in zgolj določitev osnovnih pogojev za pridobitev koncesije tega ne rešuje. To, kar je predvideno v 6. členu, je le delna rešitev, izvajanje je pa povsem odprto, vsaj če berem zakon tako, kot je pred mano. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Špiletiču. Gospod Merlo ima besedo.
ALEKSANDER MERLO: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Menim, da je ta predlog zakona, vključno z amandmaji, dober in z ozirom na to, da ga že lep čas pričakujemo, predvsem pa številni bodoči uporabniki, menim, da velja s tem pohiteti, da je v celoti zadovoljiv in ga velja podpreti in sprejeti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospa sekretarka, želite besedo? (Da.) Prosim.
LIDIJA APOHAL-VUČKOVIĆ: Hvala. Glede vprašanj, ki so se nanašala na imenovanje direktorja, moram povedati, da tudi sedaj ni enotne ureditve; v trenutno veljavnih določbah zakona o socialnem varstvu in v predpisih s področja šolstva tudi sedaj ureditev ni enotna. S predlogom, ki je danes pred vami, postaja bistveno bolj enotna, predvsem z upoštevanjem amandmaja, ki je bil k temu predlagan. Vlada se s tem amandmajem, kot ga je matično odbor predlagal, tudi v celoti strinja.
Glede vprašanja, kdo imenuje direktorja takrat, kadar je ustanovitelj občina, pa velja določba prvega odstavka tega člena, v katerem smo zapisali: direktorja imenuje in razreši ustanovitelj zavoda. Ta določba naj bi veljala za vse druge zavode, ki jih ni ustanovila Republika Slovenija. Samo tam je predviden drugačen postopek imenovanja direktorja, postopek, ki dejansko vključuje več akterjev.
V zvezi s vprašanji nadzora se nedvomno strinjamo, da samo nadzor na začetku, ko se ugotavlja izpolnjevanje pogojev pred začetkom opravljanja dejavnosti, ne bi bil dovolj in 6. člen razrešuje res samo ta začetek. V 60.a členu, to je v 7. členu, s katerim dopolnjujemo zakon s 60.a členom, pa smo predlagali, da določbe, ki sicer v zakonu tudi zdaj so in veljajo za nadzor tistih pravnih subjektov, ki jih sedanji zakon ima in jim omogoča opravljanje dejavnosti, da te določbe veljajo tudi za druge upravne osebe. Tu je določeno, da za ugovor zoper opravljeno storitev - vsak, ki ni zadovoljen z opravljeno storitvijo namreč lahko predlaga nadzor. Nadalje smo zapisali - za strokovni in upravni nadzor. Tisto, ki ga torej ministrstvo vrši v skladu s svojimi pristojnostmi, brez da bi kdo ugovarjal na storitve, torej za vse to veljajo določbe zakona, ki so se prej nanašale samo na javne zavode. Poleg tega pa je v zakonu tudi nekaj določb, ki zagotavljajo ta nadzor oziroma izmikanje možnemu nadzoru v kazenskih sankcijah. Tam je posebej sankcionirano, da se kaznuje za prekršek pravna in fizična oseba, ki opravlja storitve, čeprav ni vpisana v registre, ne izpolnjuje več predpisanih pogojev, onemogoča nadzor itn. V 19. oziroma v 18. in 19. členu je vrsta določb, ki omogočajo, da ministrstvo nadzor izvrši. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replike, gospod Špiletič in gospod Mežan.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Samo prosil bi še za dodatno pojasnilo. Gospa Apohalova, res da je v 60.a členu predvideno, kako se pač ukrepa, če nekdo poda ugovor zoper izvajanje nekvalitetne storitve v okviru izvajanja socialne dejavnosti javne mreže, vendar gotovo vsi tisti, ki so deležni teh storitev, niso niti v stanju podati ugovor; nekateri so, nekateri ne. Zato menim, da je potrebno zaščititi te najbolj prizadete udeležence, ki so deležni državne pomoči. Zato bi morda prosil samo še za dodatno pojasnilo, če lahko poveste, na kakšen način se sestavlja delovni program rednega nadziranja že obstoječih institucij, ki izvajajo socialno delo, in na kakšen način ste predvideli to nadzorstvo v bodoče; kakšna je frekvenca nadzora pri posamezni instituciji, kdo to določa in, ne nazadnje, točno, kdo to izvaja. Ali je to posebna skupina ljudi, je poseben urad? Na ta vprašanja bi še prosil za dodatno pojasnilo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Še gospod Mežan bo repliciral, potem pa bom dal besedo gospe sekretarki.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Direktorja imenuje ustanovitelj zavoda, če je ustanovitelj lokalna skupnost - to je normalno; samo temu, recimo, v šolstvu ni tako. Osnovna šola - ustanovitelj je lokalna skupnost, direktorja ali ravnatelja imenuje svet zavoda s soglasjem ministra po predhodnem mnenju lokalne skupnosti. Torej je to na vsakem področju urejeno drugače.
K 5. členu bi predlagal amandma na amandma - če bo treba, ga bom potem tudi napisal. "Če je ustanoviteljica javnega socialnovarstvenega zavoda Republika Slovenija, imenuje in razrešuje direktorja svet zavoda s soglasjem ministra, pristojnega za socialno varstvo po predhodnem mnenju lokalne skupnosti," namesto župana torej lokalne skupnosti, "v občini," to je tudi izpadlo pomotoma tudi na odboru, v občini, "v kateri ima zavod sedež." Torej, doda se namesto županov "lokalne skupnosti" in še "v občini", in to je vse. Torej, amandma oziroma dopolnilo na 5. člen predlagam ustno, če je pa potrebno, ga lahko pa tudi napišemo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim, če ga čimprej napišete in ga vložite, gospod Mežan - lahko ga napišete tudi ročno. Besedo ima gospa Apohalova.
LIDIJA APOHAL-VUČKOVIĆ: Hvala. Ugovor zoper opravljeno storitev lahko po že sedaj veljavnih določilih zakona ne da samo upravičenec, lahko ga dajo tudi njegovi družinski člani, ker je res lahko veliko takih primerov, kot je gospod Špiletič o njih govoril. To je že sankcionirano v veljavnem zakonu.
Sicer pa strokovni in upravni nadzor poteka na podlagi programa ministrstva. Minister vsako leto s sklepom določi, v katerih zavodih - ker trenutno so pač samo zavodi tisti, ki opravljajo to dejavnost - se bo opravljal strokovni nadzor. S samo izvedbo nadzora pa je izdan podzakonski akt, pravilnik o upravljanju strokovnega in upravnega nadzora, ki določa, da ta nadzor pri vsaki nadzorovani osebi opravljajo tri članske komisije iz liste strokovnjakov, ki jo določi socialna zbornica. Za vsakokratni nadzor v vsaki nadzorovani osebi potem minister s konkretnim sklepom za posamezno pravno osebo določi tri strokovnjake s te liste, ki opravijo strokovni nadzor in dajo ministru poročilo.
Seveda bo treba sedaj na podlagi tako dopolnjenega zakona dopolniti nedvomno tudi pravilnik, ker bo nadzor potrebno opravljati po samem zakonu za vse, ki bodo opravljali dejavnost. Prav gotovo pa tudi listo strokovnjakov, ker verjetno to število strokovnjakov, ki sedaj sestavljajo komisije za strokovni nadzor, verjetno tega nadzora ne bo moglo opraviti.
Pri širših spremembah zakona o socialnem varstvu, ki naj bi sledile sprejemu nacionalnega programa socialnega varstva pa skupaj s tujimi eksperti tudi preučujemo socialne inšpekcije, ki jih imajo ustanovljene v nekaterih drugih državah, ki potem opravljalo tovrsten nadzor in je verjetno zelo možno, da bo prišlo tudi do predloga, da se na podlagi zakona ustanovi posebna inšpekcijska služba tudi za to področje. Hvala.
(Vprašanje iz klopi.) Prosim? Interenca je približno taka, da se je do sedaj v enem letu je opravljalo približno po 20 nadzorov. Torej pri 20-ih javnih zavodih.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Vaši odgovori so bili izčrpni. Želi še kdo razpravljati v okviru splošne razprave? (Da.) Gospod Mežan. Amandma na amandma odbora. Prosim, gospod Mežan.
JANEZ MEŽAN: Pri tem bi še povedal, da amandma, ki ga je vložila naša poslanska skupina, prvopodpisani je Branko Kelemina, umikamo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Zaključujem splošno razpravo. Prehajamo v drugo obravnavo.
Zboru predlagam, da najprej glasujemo o poslovniškem sklepu, da skladno z drugo alineo 198. člena razpravljamo in glasujemo o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za tak sklep? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
V obravnavo dajem 1. člen in amandma, ki ga predlaga odbor. Amandma, ki ga je v imenu poslanske skupine predlagal gospod Kelemina, pa je bil umaknjen. Želi kdo besedo o 1. členu in amandmaju odbora? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje amandma k 1. členu. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 1. členu? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 1. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) To je nemogoče! Pridejo trije v dvorano, pa nas je manj. Prosim, da se prijavljate, kolegi! Ugotovimo prisotnost, drugič! (48 prisotnih.)
Kdo je za 1. člen? (48 prisotnih.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 1. člen soglasno sprejet.
Smo pri 5. členu in amandmaju odbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko. Gospod Mežan pa vlaga amandma na amandma, ki se glasi: V drugem odstavku se beseda "župana" nadomesti z besedo "lokalne skupnosti". Prav tako se amandma na amandma glasi: Za to besedno zvezo pa se doda beseda "občina". Prosim, gospod Mežan, da pojasnite vaš amandma na amandma.
JANEZ MEŽAN: Namesto "po predhodnem mnenju župana", se namesto "župana" doda "pristojni organ lokalne skupnosti". Ta "pristojni organ" sem pozabil. Pristojni organ lokalne skupnosti, za tem se pa doda "v občini", ostalo pa ostane enako. Pristojni organ lokalne skupnosti.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegice in kolegi! Amandma na amandma se glasi, da se v drugem odstavku dikcija spremeni naslednje, da se glasi drugi odstavek tako: "Če je ustanoviteljica javnega socialnovarstvenega zavoda Republika Slovenija, imenuje in razrešuje direktorja svet zavoda s soglasjem ministra, pristojnega za socialno varstvo, po prehodnem mnenju pristojnega organa lokalne skupnosti občine, v kateri ima zavod sedež." Ali želi kdo besedo o 5. členu, amandmaju na amandma in amandmaju? (Ne želi.) Razpravo zaključujem.
Najprej dajem na glasovanje amandma na amandma,ki ga je pravkar predlagal v imenu poslanske skupine socialdemokratov gospod Mežan. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma na amandma k 5. členu? (25 poslancev.) Je kdo proti? (15 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma dobil večinsko podporo.
Na glasovanje dajem amandma k 5. členu, ki ga predlaga odbor. Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.) Premalo se nas je prijavilo. Ponovno ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.)
Sejo bomo nadaljevali čez deset minut, ob 11.05 uri. (Posredovanje poslancev iz klopi.) Kolega Hvalica, ali se zavedate, da s tem kršimo poslovnik? Prehitro je bilo? Predsedujoči je kršil poslovnik, ker je prehitro ugotavljal prisotnost.
Drugič ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 5. členu? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 5. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 5. člen? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 5. člen sprejet.
Smo pri 7. členu in amandmaju odbora. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 7. členu? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma k 7. členu sprejet.
Na glasovanje dajem 7. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Drugič ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za 7. člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 7. člen sprejet.
Smo pri 16. členu in amandmaju odbora. Razprave ni, zato prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 16. členu? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 16. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Drugič ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 16. člen? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 16. člen sprejet.
V razpravo dajem vse preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ker ni razprave, jo zaključujem.
Na glasovanje preostale člene. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za preostale člene? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Razpravljamo o naslovu zakona. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo naslov zakona sprejeli.
Prehajamo v tretjo obravnavo. V drugi obravnavi je v okviru hitrega postopka so bili sprejeti amandmaji k 1., 5., 7. in 16. členu. Ali želi kdo vložiti amandmaje od prisotnih kvalificiranih predlagateljev? (Želi.) Vlada želi vložiti amandmaje. Odpiram razpravo. Prosim, gospa Apohalova.
LIDIJA APOHAL-VUČKOVIĆ: Gospod predsednik! Če se bo zbor strinjal, mislim, da niti ne bi bilo treba vložiti amandmaja, da bi pa bilo zaradi jasnosti amandmaja k 5. členu, ki ste ga sprejeli, verjetno kljub vsemu bo treba nekaj storiti. Tam se namreč sedaj besedilo, ki je sprejeto, glasi: "Mnenje pristojnega organa lokalne skupnosti v občini, v kateri ima zavod sedež." Verjetno je ta v občini popolnoma odveč, ker občina je lokalna skupnost in verjetno bi lahko sekretariat za zakonodajo pooblastili, da v redakciji odpravi to dvojnost. Tako da amandmaja ne bi bilo treba. Če pa bi sekretariat menil, da je to možno samo z amandmajem odpraviti, potem pa mislim, da bi moral nekdo vložiti tak amandma. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: V bistvu gre za pleonazem, saj smo dvakrat povedali isto zadevo. Zakaj se prej nihče ni oglasil, ko smo to sprejemali? Gospod Mežan, če bi vložili amandma pisno in kvalitetno pripravili, ne bi bilo te nerodnosti. Samo trenutek. Gospod Kelemina želi besedo.
BRANKO KELEMINA: Se opravičujem. Spoštovani gospod predsednik! Če se spomnim, sem dobro poslušal in ste vi takrat rekli: "brez v-ja." Samo lokalne skupnosti, občine, v katerih je pač ta. Če se reče "lokalne skupnosti" "občine", mislim, da ni nič narobe, ker je brez "v-ja". Malo drugače se sliši, če je brez "v-ja". Ne vem.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Zanesljivo, gospod Kelemina, sem povedal tako, kot ste vi sedaj rekli: "občine". Samo še vedno se sprašujem, ali je to potrebno.
BRANKO KELEMINA: To ni v skladu, potem bomo pa dali amandma.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prekinjam torej razpravo tretje obravnave v okviru skrajšanega postopka in prosim gospoda Mežana, da vloži amandma ob pomoči poslanske skupine, kot to veleva poslovnik, da bomo kvalitetno sprejeli zakon, da bomo lahko rekli, da smo sprejeli tudi nomotehnično pravilno rešitev.
Prehajamo na 28. TOČKO DNEVNEGA REDA - to je PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ZAKONA O ZADRUGAH, skrajšani postopek, EPA 741-II. Predlog tega zakona je v obravnavo zboru predložila skupina poslancev s prvopodpisanim Brankom Tomažičem. Prosim, da na kratko predstavi vsebino predlaganega zakona.
BRANKO TOMAŽIČ: Hvala za besedo. Spošotvani zbor, predlagatelji zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o zadrugah smo predlagali spremembo zakona, ker ocenjujemo, da je potrebno zagotoviti dodatno varnost zakonitosti pri delovanju, upravljanju in poslovanju zadrug in natančneje določiti delovanje poslovodnih organov zadruge.
Poznano mi je, da v določenih zadrugah prihaja do nepravilnega tolmačenja zakona o zadrugah ali do namernega negativnega tolmačenja zakona o zadrugah. Kršenje prihaja v naslednjih točkah.
Pri sprejemanju zadružnih pravil, ki niso v skladu z zakonom. Sploh se ne opravljajo revizije poslovanja ter poročanje ali tolmačenje na zboru je vprašljivo. Dogajajo se nepravilnosti pri rednih ali pri izrednih volitvah v organe zadruge, skratka, krši se zakon.
Če na kratko rečem, prihaja do zlorab položaja poslovodnih organov, direktorjev ali skupine članov zadruge. Zato smo predlagali spremembo ali dopolnitev zakona o tem, da bi na občnih zborih sodeloval notar, in to samo v treh točkah, ko se spreminjajo zadružna pravila ali dopolnjujejo ali sprejemajo, ko se sprejema ali potrjuje revizijsko poročilo in ko se volijo organi zadruge, ko je izvedba volitev. Ko gledamo mnenje sekretariata za zakonodajo, predlgateljipodpiramo in se strinjamo z amandmaji odbora ter podpiramo amandmaje, ki so usklajeni z zakonom o notariatu. Če na kratko ponovim, cilj zakona je dodatno varstvo zakonitosti pri sprejemanju odločitev občnega zbora zadruge ali njegovega delovanja. V ospredju zakona je spoštovanje načela zakonitosti pri delovanju zadrug, spoštovanje načel zakona o zadrugah ter pravilno tolmačenje zakona o zadrugah na občnem zboru. Že po sedanjem zakonu so vsi sklepi občnega zbora nični, če niso v skladu z zakonom.
Namen zakona je preprečiti kršitve zakona o zadrugah in sprejetje kakršnihkoli nezakonitih aktov na občnem zboru, če ti niso v skladu z zakonom. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Tomažiču. Predlog zakona je predlagal odbor za gospodarstvo kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora. Ne želi predstaviti mnenja odbora. Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik vlade? Minister Smrkolj, prosim.
CIRIL SMRKOLJ: Hvala lepa, gospod predsednik. Dober dan, gospe poslanke in gospodje poslanci! Jaz bi rad v imenu vlade povedal, da vlada predlagano spremembo zakona o zadrugah podpira. Ocenjujemo, da bi s predlagano spremembo dosegli večji red pri izvajanju nekaterih postopkov odločanja v kmetijskih zadrugah.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod minister. Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? V imenu poslanske skupine Slovenske ljudske stranke, gospod Rokavec.
FRANCI ROKAVEC: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke podpira spremembe in dopolnitve zakona o zadrugah, predvsem iz razloga, ker dopolnitve in spremembe prinašajo večjo pravno varnost za odločitve predvsem pri občnih zborih zadruge in tudi večjo pravno varnost pri samem odločanju ter zakonitost pri delovanju zadrug in poslovodnih organov.
Poslanska skupina podpira tudi amandmaje, ki jih je sprejel odbor. Hkrati pa ugotavljamo, da bi bilo verjetno potrebno omogočiti, da se tudi na predlog ene desetine vseh članov občnega zbora ali desetine predstavnikov predstavniškega občnega zbora lahko drugi sklepi potrjujejo tudi v obliki notarskega zapisnika v skladu z zakonom o notariatu. S tem bi omogočili tudi dodatno onemogočanje marsikakšnih zlorab, ki se lahko tudi dogajajo v teku odločanja, ki so pomembna na zborih zadrug. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Rokavec. Želi še katera poslanskih skupin besedo? (Ne želi.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Ni splošne razprave, zato jo zaključujem.
Najprej prosim poslanke in poslance, ki so v preddverju, da se nam pridružijo. Po moji približni oceni trenutno državni zbor ni sklepčen.
Prehajamo v drugo obravnavo. Ker ima sprememba zakona tri člene, vložena sta pa dva amandmaja k dvema členoma, bomo šli kar na razpravo o posameznih amandmajih.
K 1. členu predlaga amandma delovno telo. V razpravo dajem torej 1. člen in amandma k 1. členu. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem.
Na glasovanje dajem amandma k 1. členu. Ugotovimo prisotnost! (37 prisotnih.) Drugič ugotovimo prisotnost! (39 prisotnih.)
Sejo prekinjam za deset minut; nadaljevali bomo ob 11.21 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 11.11 uri in se je nadaljevala ob 11.22 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Tretjič ugotavljamo prisotnost za glasovanje o amandmaju k 1. členu, ki ga predlaga matično delovno telo, to je odbor za gospodarstvo. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 1. členu? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet; člen smo v celoti spremenili.
V razpravo dajem 2. člen, h kateremu ni vloženega amandmaja. Razprave ni.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 2. člen? (34 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo 2. člen sprejeli.
V razpravo dajem amandma k 3. členu in 3. člen: za besedo "veljati" se doda beseda "naslednji". Amandma je redakcijske narave. Ker ni razprave, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 3. členu? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 3. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 3. člen? (36 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 3. člen sprejet.
Glasovati moramo še o naslovu zakona. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo naslov zakona sprejeli.
Prehajamo v tretjo obravnavo. K 1. in 3. členu smo izglasovali amandma, kar pomeni, da sta člena odprta za eventualne amandmaje v tretji obravnavi. Jih želi kdo vložiti? Gospod Rokavec, prosim.
FRANCI ROKAVEC: Hvala za besedo. Kot sem že prej uvodoma napovedal, poslanska skupina vlaga amandma k 1. členu, kjer daje tudi možnost, da se na predlog ene desetine vseh članov občnega zbora ali ene desetine predstavnikov občnega zbora lahko tudi drugi sklepi potrjujejo v obliki notarskega zapisnika v skladu z zakonom o notariatu. S predlaganim amandmajem hočemo članom občnega zbora omogočiti, da se lahko tudi pri drugih odločitvah, ki niso zajete v prvem odstavku 1. člena predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zadrugah, sprejemajo sklepi v obliki notarskega zapisa. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Rokavcu. Gospa Bitenčeva bi želela imeti ta amandma pisno, pa tudi morda poslanke in poslanci, da ne bo kakšnega nesporazuma. Ta amandma bomo dali takoj v razmnoževanje in potem se bomo odločali o njem, ker vendarle gre lahko za pomembne zadeve. Prekinjam tudi to točko dnevnega reda, v okviru tretje obravnave.
Vračamo se na predhodno prekinjeno točko, to je 25. TOČKA DNEVNEGA REDA. V okviru tretje obravnave je poslanska skupina socialdemokratov vložila amandma k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o socialnem varstvu, skrajšani postopek. Amandma se glasi: V drugem odstavku 5. člena se črta beseda "občine". Obrazložitev. Gre za redakcijski amandma. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ta amandma dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Drugih amandmajev ni bilo vloženih. Vprašanje konsistentnosti? Ni nobene dileme. Torej na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o socialnem varstvu? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
So bili vloženi dodatni sklepi? Dodatnih sklepov ni bilo vloženih, zato zaključujem to točko dnevnega reda.
Sprašujem, ali je potrebno pri spremembi zakona o zadrugah razmnožiti amandma? (Ni potrebno.)
Ponovno odpiram PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ZAKONA O ZADRUGAH, SKRAJŠANI POSTOPEK. V okviru tretje obravnave je poslanec Rokavec v imenu poslanske skupine Slovenske ljudske stranke vložil amandma k 1. členu. Amandma se glasi: V prvem odstavku se doda stavek, ki se glasi: "Na predlog ene desetine vseh članov občnega zbora ali ene desetine predstavnikov občnega zbora se lahko tudi drugi sklepi potrjujejo v obliki notarskega zapisnika v skladu z zakonom o notariatu." Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Ta amandma dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Prosim, da ponovno ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (32 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Drugih amandmajev ni bilo vloženih. Vprašanje sekretariatu glede skladnosti. Usklajeno.
Na glasovanje dajem predlog zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o zadrugah v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za zakon? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 29. TOČKO DNEVNEGA REDA - PRVA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O USTANOVITVI OBČIN TER O DOLOČITVI NJIHOVIH OBMOČIJ. Vlada je predlagala zakon po skrajšanem postopku. Matično delovno telo skrajšanega postopka ni podprlo.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Prosim predstavnika vlade, da predstavi vsebino zakona. Besedo ima državni podsekretar, gospod Železnikar.
MILAN ŽELEZNIKAR: Spoštovane poslanke, poslanci! Vlada je predložila državnemu zboru predlog zakona, s katerim bi se na območju občine Koper ustanovila nova občina Dekani. S tem predlogom bi v bistvu razrešili eno od težjih vprašanj, ki se pojavlja že daljše obdobje in v bistvu z ustavno odločbo uskladili predlog zakona o ustanovitvi občin. Pri tem predlogu smo predvsem izhajali iz izhodišča, da gre za območje, ki je evidentno ruralno območje, ki po svoji vsebini ne more spadati v mestno občino.
Moram reči, da je ustavno sodišče v svoji odločbi zelo jasno napisalo v tem delu, da gre za velik del ruralnega območja, ki ne sodi po svoji vsebini v mestno občino. Iz tega razloga seveda nismo vztrajali pri tistem prvotnem predlogu, da se ustanovijo na tem območju tri občine, ker ostala območja, za katere je prav tako bila razprava v tem zboru in izveden tudi referendum na območjih, so takšna, da jih je kljub temu še možno šteti, da so sestavni del mestne občine.
S sprejemom tega zakona bi v bistvu razrešili ta gordijski vozel in zaključili silne razprave glede ustanovitve občine Koper in njene reorganizacije. Mislim, da bi se lahko potem normalno izvedle tudi volitve v te organe. Poleg tega je potrebno poudariti, da so bili opravljeni izračuni glede primerne porabe za to občino. Ugotovljeno je bilo, da bo občina dobivala finančno izravnavo v višini cca 130 milijonov in da bo seveda imela v celoti 100% zagotovljeno primerno porabo. Pri tem pa je potrebno upoštevati, da to seveda ne bodo samo ta sredstva, s katerimi bo občina razpolagala. V pregledu proračunov občin smo videli, da so občinski proračuni za cca 30% višji od primerne porabe. Primerna poraba ne vključuje vseh prihodkov, ki jih ima občina, ampak so določeni prihodki izvzeti. Zato neka bojazen, da ta občina ne bi preživela, skoraj ne more obstajati, ker vemo, da imamo v Sloveniji kar 41 občin, ki ne dosegajo niti 75% primerne porabe. V tem primeru pa bi seveda občina dosegala 100% primerne porabe in še razpolagala s tistimi prihodki, ki se ne štejejo v primerno porabo.
Predlagam, da državni zbor ob preučitvi vseh stališč, predlog vlade potrdi.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa državnemu podsekretarju gospodu Milanu Železniku.
Predlog zakona je obravnavala tudi komisija za lokalno samoupravo kot matično delovno telo. Prosim predsednika komisije, da predstavi mnenje. Gospod Trofenik ima besedo.
VILI TROFENIK: Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni! Jaz se opravičujem, da bom zaradi težav z zdravjem zelo kratek. Povedal bi, da je komisija bila seznanjena s stališči sekretariata in da na podlagi mnenja sekretariata in na podlagi razprave, ki se je razvila v komisiji, komisija ni podprla niti postopka niti zakona kot takega iz enega temeljnega razloga, ker predlagatelj ni spoštoval postopkov, predvidenih z zakonom o postopkih za ustanovitev občin ter o določitvi njihovih območij. Zelo kratko povedano: ni predvidel predhodnega postopka, to je izvedbe referenduma na predvidenih območjih.
Iz tega razloga komisija meni, da predlog zakona ni primeren in predlaga državnemu zboru, da zakona, kot je predložen, ne sprejme. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Trofeniku. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Prehajamo na razpravo poslank in poslancev. Pisnih prijav ni bilo, zato sledi poslovniška določba o petminutnih razpravah. Kdo želi besedo? (Nihče.) Ker nihče ne želi besede, zaključujem splošno razpravo. Matično delovno telo predlaga naslednji sklep: "Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij se ne sprejme." Ali želi kdo besedo? Gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Gospod predsednik, v imenu poslanske skupine bi prosil za 10 minut odmora za posvetovanje pred glasovanjem.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Odločitev bo težka, zato bi... Seveda boste dobili odmor. Sejo prekinjam. Želi še kdo razpravljati o tem sklepu? Kolega Špiletič, predlagam, da opravimo razpravo, vi se boste odločili o odločanju. Ne veste, kako boste glasovali, imate dileme? Zato predlagam, da razpravo opravimo. Gospod Juri ima besedo in gospod Gasparini.
AURELIO JURI: Seveda dilem nimam. Mislim, da je komisija za lokalno samoupravo pravilno ugotovila neustreznost tega zakona iz vsebinskih in tudi iz proceduralnih razlogov, zato bom podprl sklep komisije, ki odpira pot iskanju drugih, bolj ustreznih in sprejemljivih, rešitev. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Aurelio Juri. Besedo ima kolega Gasparini.
MARIO GASPARINI: Hvala lepa, predsednik. Samo na kratko. Jaz bom glasoval za sklep komisije iz razloga, ki bi vam ga zdaj prebral. Pred sabo imam zapisnik sestanka, ki so ga imeli predsedniki svetov krajevnih skupnosti na območju mestne občine Koper in predsedniki teh krajevnih skupnosti, ki obsegajo naselja, ki so predlagana v novo občino Dekani. Sestali so se in so povedali tudi naslednje: "Ne želimo izražati ogorčenosti nad vsem, kar se dogaja okrog mestne občine Koper ter nad razpravami posameznih poslancev v državnem zboru. Tu smo nemočni. Lahko pa povemo, kaj hočemo in kaj pričakujemo. Ponovno nasprotujemo predlogu, da se oblikuje občina Dekani, kar smo občani že dvakrat odločno izrazili na referendumih. Pri tem nas je zlasti vodilo dejstvo, da je naše sedanje življenje odločujoče povezano z mestom. Nenazadnje se v Kopru rodimo, se šolamo, delamo, urejamo vsa potrebna birokratska opravila ter smo z njim povezani tudi, ko se naše življenje zaključi." No, jaz se popolnoma strinjam z njimi in zaradi tega bom podprl sklep matičnega odbora.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Gasparini. Želi še kdo besedo o tem sklepu? (Ne želi.) Razpravo zaključujem, sejo prekinjam za 10 minut zaradi posveta v poslanski skupini socialdemokratov. Nadaljujemo ob 11.51 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 11.41 uri in se je nadaljevala ob 11.52 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Nadaljujemo s sejo. Ugotovimo prisotnost! Prisotnih je 53 poslank in poslancev.
Smo pri odločanju o sklepu matičnega delovnega telesa. Sprašujem predstavnika poslanske skupine socialdemokratov, ali želi besedo? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem sklep, ki se glasi: "Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij se ne sprejme." Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (26 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da sklep matičnega delovnega telesa ni sprejet.
Predlagam, da se ta točka dnevnega reda sedaj prekine, da se delovno telo ponovno sestane in pripravi stališča oziroma potrebno gradivo za nadaljnjo obravnavo te točke dnevnega reda.
Prekinjam 29. točko dnevnega reda.
Prehajamo na 30. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O MORSKEM RIBIŠTVU, SKRAJŠANI POSTOPEK. Predlog tega zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Želi.) Besedo ima minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, gospod Ciril Smrkolj.
CIRIL SMRKOLJ: Hvala lepa, gospod predsednik. Gospe poslanke, gospodje poslanci! Ponovno en lep dober dan želim! Pred vami je predlog zakona o dopolnitvi zakona o morskem ribištvu. Kot je že gospod predsednik državnega zbora poudaril, predlagamo skrajšani postopek, in sicer želimo z zakonom urediti pogoje za morske ribiče s predlogom izenačitve s statusom kmeta, da bi na ta način zagotovili bolj enakovredne pogoje na področju pokojninsko-invalidskega zavarovanja in zdravstvenega zavarovanja morskih ribičev. Ta problematika je izredno pereča. Tudi na tem področju je število ribičev, ki se ukvarjajo z gospodarskim ribolovom, stalno v upadanju in bi sprejem te dopolnitve zakona o morskem ribištvu vsekakor to upadanje zaustavil in zagotavljal eni skupini ribičev, da nadaljuje s to aktivnostjo gospodarskega ribolova. Predlagal bi, da poskušate to spremembo oziroma dopolnitev zakona podpreti in na ta način zagotoviti obstoj, čisto iskreno povem, teh dejavnosti na Obali.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod minister. Predlog zakona je obravnaval odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora o predlogu zakona. Gospod Geza Džuban, prosim.
GEZA DŽUBAN: Hvala lepa, gospod predsednik. Odbor državnega zbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na 31. seji obravnaval predlog zakona o dopolnitvi zakona o morskem ribištvu, ki ga je državnemu zboru predložila vlada Republike Slovenije s predlogom, da ga obravnava in sprejme po skrajšanem postopku. Kot smo slišali, je vlada predlagala v obravnavo in sprejem predlog zakona po skrajšanem postopku, ker gre po njenem mnenju za manj zahtevno dopolnitev zakona o morskem ribištvu, s katero se ureja položaj morskih ribičev na področju pokojninskega, invalidskega ter zdravstvenega zavarovanja. V zvezi s tem je glede na navedeno odbor soglašal z obravnavo predloga zakona po skrajšanem postopku. Na opozorilo sekretariata glede definicije stalnega ribolovnega dovoljenja in pretežnosti dohodka je vlada tudi predložila redakcijski amandma, ki ga je odbor sprejel. V zvezi z razpravo in navedenim je odbor sprejel naslednji sklep: "Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlaga državnemu zboru, da predlog zakona o dopolnitvi zakona o morskem ribištvu obravnava po skrajšanem postopku in ga sprejme skupaj z amandmajem vlade, ki ga odbor podpira. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Džubanu. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Poslanke in poslanci. Gospod Gasparini ima besedo.
MARIO GASPARINI: Hvala lepa, predsednik. Spoštovani kolegi! Gospodarski ribolov v našem morju, ki ga opravlja le 70 ribičev kot ostanek velike ribiške flote, ki je bila predvsem v Izoli oziroma je ničlo število ljudi, ki se poklicno ukvarjajo s to dejavnostjo in iz te dejavnosti tudi poskušajo živeti.
Zakaj se je število ribičev zmanjšalo, in to drastično zmanjšalo? To zmanjševanje se tudi nadaljuje. To je vprašanje, ki si ga postavljam in si ga postavljamo predvsem na Obali. Na to sigurno vpliva morska površina, ki kot vemo, se je zmanjšala. Sigurno vpliva tudi bogastvo rib v našem morju. Vendar, ko se govori z ribiči, ki se poklicno ukvarjajo s tem, potem se dobi drugačen odgovor. Ta neurejen status ribičev, pokojninski in zdravstveni, je marsikaterega že spravil v drug poklic ali pa je prenehal s to dejavnostjo.
Vrsto let ribiči trkajo na vrata, da bi se ta problem rešil. Pred nami je ta sprememba zakona, ki jim pomaga, da urejujejo to zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Nujno bi bilo tudi, da bi se zakonsko uredilo v celoti to morsko ribištvo. Vem tudi, da je že leta in leta v predalu zakon o morskem ribištvu, vendar samo v predalu. Upajmo, da se bo tudi to uredilo.
Rad bi poudaril, da je ribiška panoga v stagnaciji. Sprašujem se, ali ima Republika Slovenija izdelano vizijo razvoja. Do sedaj razen nekakšnih sporazumov med nami in Republiko Hrvaško ni bil nič storjenega na tem področju. Z druge strani smo priča intenzivni marino kolturi, to se pravi gojitvi rib in školjk, ki zožijo na nek način to morsko površino in s tem ribičem zmanjšujejo ulov. Delujejo tudi krajinski parki in to na morju, ki omejujejo tudi ribolov. Vse to vpliva na to panogo, ki se zmanjšuje iz dneva v dan. Ne vem, kam to pelje. V vsakem primeru vas prosim, da podprete ta zakon, ki na nek način odpravlja neurejen status ribičev. Upamo, če ne drugo, da ostanejo še tisti, ki s tem poklicem, ki ni lahek, kjer moraš imeti zares sposobnosti, da ga opravljajo naprej. To ni samo za domačine dobro. Jaz si upam trditi, da je tudi za celotno Republiko Slovenijo to dobro.
Hvala in še enkrat vas prosim, da podprete tisti spremembe.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Gasparini. Ali želi še kdo besedo? Gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Jaz vsebinsko rešitev v zakonu podpiram in nimam pomislekov. Imam pa, ker je prilika in razpravljamo o zakonu, željo dobiti odgovor od predstavnika ministrstva oziroma gospoda ministra. Kdor je bil pozoren, je ugotovil, da spreminjamo zakon o morskem ribištvu, ki je objavljen v Uradnem listu socialistične Republike Slovenije, številka 25/76. Jaz mislim, da je to eden, bi rekel, zelo zelo starih zakonov, ki jih zdaj na enem segmentu popravljamo, vmes notri, jaz ne bi vam želel brati, ampak je precej določb, ki bi se nam zdele smešne, če bi jih danes brali. Zanima me, ali gospod minister razmišlja, da bo tudi ta zakon kdaj uskladil z republiško ustavo in ga prilagodil, ker sicer bodo notri še vedno veljale določbe, ki se jih najbrž niti izvajati ne da. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Potrč. Prosim, gospod minister.
CIRIL SMRKOLJ: Hvala lepa za vprašanje. Gospe poslanke, gospodje poslanci! Jaz bi rad povedal, da seveda mi imamo že pripravljen nov zakon o morskem in tudi sladkovodnem ribištvu. Nekatere uskladitve še tečejo, predvsem zaradi usklajevanja z evropsko zakonodajo, tako da bo sigurno v jesenskem roku ta zakon šel na obravnavo v vlado in v državni zbor.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Hvalica želi besedo.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Mislim, da je bila pripomba gospoda Potrča upravičena. Leta 1999 dopolnjevati zakon iz leta 1976 ali nekaj podobnega, je res nesmisel. Jaz ne vem, kako je lahko vlada sprejela to odločitev. Že zdavnaj bi morali imeti, jasno, nov zakon. To vprašanje, ki ga je postavil gospod Potrč, je več kot umestno, kako se bo izvajal celoten zakon, če so popolnoma spremenjeni, bom rekel, družbeno-ekonomski pogoji, sistem. Nadgrajujemo zakon iz časa prejšnjega sistema. Jaz tega ne razumem. In jaz dejansko mislim, ne glede na potrebo, torej po tej spremembi zakona, ne glede na to, da gre za zanemarljivo, žal, zanemarljivo številko ljudi, ki bodo pogojeni in ki so pogojeni s tem zakonom. Tu berem v poročilu odbora za kmetijstvo, da se je zmanjšalo število ribičev, ki jim je ribolov edini in glavni poklic od 119 na 73. Torej tako rekoč, bi rekel, ni omembe vredna številka. Ampak ne glede na to, zaradi politične in, bi rekel, zakonodajalske higiene ne bi smeli danes dograjevati tega zakona s prejšnjega sistema. Jaz kljub temu, da je ta zakon potreben, kljub temu, da sem slišal argumente, kljub temu, da v to verjamem, kljub temu, da se zgražam nad tem, da smo se na to spomnili šele leta 1999, po osmih letih naše samostojne države, pa mislim, da bi bilo umestno, da se zakon umakne in da vlada čimprej predloži celovit nov zakon, ki bo urejal to področje.
Tu je potrebno še marsikaj drugega poleg tega, kar predlaga sedaj vlada v spremembi tega zakona. Vi veste, ali pa ne, ampak predpostavljam, da večina ve, da imajo ribiči povsod v drugih državah, recimo, posebno obarvano gorivo, ki ima neko drugo ceno, ki ni obdavčeno, tako kot imajo kmetje zeleno plinsko olje, recimo, v Italiji, ki ni obremenjeno z davki, tako imajo tudi ribiči modro plinsko olje, ki je daleč najcenejše. Torej, država si tu na tem segmentu ne jemlje davkov, da lahko pospešuje ta segment gospodarstva. Mislim, da so to tiste stvari, ki bi jih morali tudi pri nas uvesti, tudi glede na to izjemno majhno število ljudi, ki jih to prizadeva.
Predlagam ministru, da ta zakon umakne in da predloži v najkrajšem možnem času, kar je lahko, prepričan sem, pred parlamentarnimi počitnicami, nov zakon - lahko, da je na osnovni podlagi prejšnjega zakona, s tem da se upoštevajo, jasno, te družbenopolitične spremembe, ki so se tu zgodile. Ker krpati takšen zakon, se bomo nenazadnje lahko tudi vprašali, ali je ta zakon - ker to se vedno sprašujemo - v skladu z evropsko zakonodajo. Če bomo mi to spremembo zdaj tu vnesli in jo sprejeli, potem vam že jaz odgovorim: ni v skladu z evropsko zakonodajo. Torej, sami sebe in nam, državnemu zboru, nalagate bremena, ki jih moramo začasno nositi in s tem, jasno, ne opravljamo drugega dela. Zato vam še enkrat predlagam, da zakon umaknete, kar je hkrati tudi moj proceduralni predlog - da se ta zakon umakne z dnevnega reda. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Hvalica. Poslovnik je tu jasen. Vseeno bi prosil, če lahko gospod minister ponovno pojasni.
CIRIL SMRKOLJ: Hvala lepa. Jaz bi se celo strinjal s predlogom gospoda Hvalice. Rad bi pa poudaril, da bo obravnava zakona o morskem ribištvu po programu tekla do konca leta 2000. Vedeti je treba, da tudi to leto, če bo ta status urejen, je izredno pomembno za to skupino, tudi majhno. Z izenačitvijo statusa s statusom kmeta pravzaprav ti ribiči pridobijo možnost, da se iz državnega proračuna zagotavlja polovica prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in s tem si pridobijo tudi drugo možnost, da se lahko zavarujejo tudi na področju zdravstvenega zavarovanja.
Druga zadeva je tudi pogonsko gorivo. Z zakonom o trošarini smo sprejeli tudi določilo, da je pogonsko gorivo za kmetijstvo, in tudi ribištvo v tem primeru, za 50%-no trošarino, ne 100%-no. Na ta način se jim tudi ta pogoj izpolni.
Zato bi jaz predlagal državnemu zboru, da predlagano dopolnitev zakona o morskem ribištvu podpre, z jasno obvezo našega ministrstva, da bomo vse naredili, da zakon o morskem ribištvu pride čimprej v parlamentarno proceduro in da se ta pomemben segment tudi regulira.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod minister. Replika, gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Gospod minister, samo glej, da čimprej... Veš, kaj je čimprej? Čimprej je lahko, odvisno je, kako gledaš na besedo čimprej. Za nekatere je jutri, za nekatere čez en teden, za nekatere čez en mesec, za nekatere pa mogoče čez nekaj let. Jaz sem za tako kompromisno solucijo, ker mislim, da se vlada zaveda, da je treba tu nov zakon, ker je vprašanje sploh aplikacije tega zakona s to spremembo. Jaz sem siguren, da v določilih prejšnjega zakona ni členov, ki danes ne vzdržijo v teh novih odnosih.
Zaradi tega jaz odstopim od svojega predloga in tudi eventualno podprem zakon, če sprejmemo dopolnilni sklep, da vlada predloži nov zakon o ribištvu do konca septembra, do 30. septembra. Če bi sprejeli to, potem ja. Veste, potem bo konec leta in naslednje leto je volilno leto. Jaz dobro vem, da se ne bomo imeli časa, žal, ukvarjati s takimi prepotrebnimi stvarmi. Ker imam še tri minute, sem še nečesa spomnil.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Samo, če je v okviru replike. V okviru replike mora biti.
IVO HVALICA: Sedaj bom malo zlorabil, predsednik.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ne, lepo prosim gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Se nanaša na morje, vam garantiram.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Vi morate replicirati gospodu ministru.
IVO HVALICA: Ampak se nanaša na morje.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim.
IVO HVALICA: Predsednik! Danes je v Portorožu dan slovenskih tajnic. Jaz sem vse naše tajnice videl na delovnih mestih. Ali si ne zaslužijo povabila tja dol? Nasprotno! Mislim, da imamo najboljše tajnice in se čudim, da državni zbor ni omogočil tudi našim tajnicam, vsaj tistim iz naše poslanske skupine, da bi šle v Portorož. Ne lovit ribe, ampak jesti ribe. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Bilo je mejno, drugi del je bil mejni v smislu replike. Imam podatek, da nekatere tajnice, ki so bile zainteresirane tudi iz državnega zbora, so šle v Portorož.
Vaš predlog, gospod Hvalica, da naj predlagatelj umakne zakon iz procedure, od katerega odstopate, pa ni bil v skladu s poslovnikom oziroma samo predlagatelj sam se lahko do druge obravnave odloči in predlaga umik. Iz razprave gospoda ministra je bilo razbrati, da tega ne bo storil. Istočasno pa je tudi vlada v svojem programu dela že vnaprej napovedala, da je mesec september rok, do katerega bo pripravila celovit zakon o morskem ribištvu. Zato mislim, da je to pokrito.
Ali želi še kdo besedo v okviru splošne razprave? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje o amandmajih. Vložena sta dva amandmaja, imamo pa dva člena.
Odpiram razpravo o 1. členu in dveh amandmajih, ki ju predlaga vlada; prvi je redakcijske narave. Ker ne želi nihče razpravljati, razpravo zaključujem.
Na glasovanje dajem prvi amandma k 1. členu, ki ga predlaga vlada. Ugotovimo prisotnost! (39 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! Poslanska skupina SKD se je nekam "vsula". Drugič ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma k 1. členu? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma k 1. členu, ki ga prav tako predlaga vlada. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Nihče ni zapustil dvorane. Drugič ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.)
Kolegice in kolegi, v skladu s poslovnikom bomo sejo nadaljevali ob 12.30 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 12.20 uri in se je nadaljevala ob 12.31 uri.)
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Prosim, da nadaljujemo s prekinjeno sejo državnega zbora. Tretjič ugotavljamo sklepčnost za glasovanje o drugem amandmaju k 1. členu. Smo pri 30. točki dnevnega reda predloga zakona o dopolnitvi zakona o morskem ribištvu. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasovati moramo še o členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo člen izglasovali.
Prehajamo na razpravo 2. člena. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 2. člen? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo člen izglasovali.
Razpravljati in glasovati moramo še o naslovu zakona. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Prehajamo na tretjo obravnavo. Sprašujem, če želi kvalificirani predlagatelj vložiti amandma? (Ne želi.) Na podlagi tretjega odstavka 198. člena poslovnika še sprašujem sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, če je zaradi sprejetih amandmajev porušena medsebojna skladnost določb zakona? (Ni.) Prehajamo na glasovanje o zakonu v celoti. Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Prosim, gospod Gasparini, nato gospod Bajc.
MARIO GASPARINI: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Pri pregledu tega izpiska glasovanja za novo občino Dekani sem ugotovil, da nisem glasoval. Ker sem že prej napovedal, da bom glasoval "za", s tem hočem samo javno povedati, da sem pomotoma, torej pozabil glasovati, ampak da bi glasoval za sklep matičnega odbora.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Torej ugovor o poteku glasovanja se lahko upošteva, in to je bila tudi stalna praksa, takoj po glasovanju. Prosim, gospod Bajc, proceduralno.
JOSIP BAJC: Hvala, gospa podpredsednica. En lep pozdrav še tistim, ki smo danes v tem popoldnevu tu na seji. Glede na to, da je naslednja točka dnevnega reda predlog sprememb in dopolnitev poslovnika državnega zbora, ki mislim, da bo bistveno, vsaj na nekaterih področjih našega dela, vplival, predlagam, glede na to, da smo danes, vsaj v tem delu dneva na meji sklepčnosti in da sta za odločitve, ki bi jih sprejemali pri predlogu sprememb in dopolnitev poslovnika, potrebni dve tretjini prisotnih poslancev, predlagam, da se ta točka dnevnega reda ne opravi danes. Prav tako, iz nekoliko drugačnih razlogov, tudi predlagam, glede na to, da je naslednja točka dnevnega reda predlog zakona o maturi, kar je bilo pa še bolj pomembno, verjetno tudi iz nacionalnega in ne vem kakšnega še interesa, da se tudi ta točka oziroma obravnava te točke dnevnega reda danes ne opravi, ampak v prihodnjem tednu in da nadaljujemo eventualno s 33. točko. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? (Nihče.)
Prehajamo na 33. TOČKO DNEVNEGA REDA - PRVA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O GORSKIH VODNIKIH, prva obravnava. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina poslancev s prvopodpisanim Rudolfom Mogetom. Prosim, gospod Hvalica, proceduralno ste želeli. Ni nihče nasprotoval.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Jaz bi vas prosil, da poveste, po kakšnem dnevnem redu vodite to sejo. Ker če je po dnevnem redu, potem je treba iti po zaporedju. Vmes, med tistim, pred tistimi predlogi zakona, ki jih je, ne vem, kolega Bajc, ja, predlagal za odložitev, so še drugi, ne. Zdaj ne vem, ali ste vi sami določili ta vrstni red, ali vam kdo sugerira, ali je bil takšen vrstni red oziroma takšen nered sprejet na začetku seje. Treba je malo vedeti. Mi dobesedno od točke do točke ne vemo, o čem bomo razpravljali. Zdaj nenadoma pridete na dan z zadevo o gorskih vodnikih. Jaz nimam nič proti temu, da me razumete. Ampak jaz sem bil pripravljen na neko drugo točko. Zdaj me pa zanima, od kje ta vaša odločitev. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Kot ste slišali, je gospod Bajc predlagal, da se 31. točka in 32. točka preneseta. Tudi vprašala sem, če kdo temu predlogu nasprotuje. Nihče ni nasprotoval in smo pri 33. točki dnevnega reda. Smo torej pri 33. točki dnevnega reda in prosim predlagatelja gospoda Mogeta, ki ima besedo.
RUDOLF MOGE: Predsedujoča, hvala lepa za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci! Bom zelo kratek, zaradi tega, ker ta zakon vse poslanske skupine dobro poznajo, saj so ga poslanci vseh poslanskih skupin tega državnega zbora vložili v proceduro. Na kratko naj omenim, da ta zakon omogoča tudi našim ljudem, ki se ukvarjajo z gorništvom, opravljanje poklicne funkcije gorskih vodnikov, kot je to urejeno v vseh drugih državah Evropske skupnosti, vključno z našimi sosedami, to je Avstrijo in Italijo. Po drugi strani bi pa z omogočanjem poklicne dejavnosti opravljanja gorskih vodnikov prenesli v te naše doline, v kraje, ki so bolj demografsko ogroženi, tudi več tujih turistov, s tem verjetno tudi razcvet teh krajev. Zaradi tega se je zdelo predlagateljem iz vseh poslanskih skupin prav, da tak zakon sprejmemo.
Ko bomo sprejeli tak zakon, bomo omogočili verjetno redno zaposlitev najmanj sedemdeset do stotim ljudem, ki trenutno opravljajo neprofesionalno ta poklic.
Za primerjavo z sosednjimi kraji pa lahko povem, da v Avstriji ali v Italiji v tem času v vsaki izmed dežel opravlja ta poklic okoli 1300 ljudi. Sedaj se neredko zgodi, da tuji turisti, ki prihajajo k nam, pripeljejo s seboj svoje profesionalne gorske vodnike, mi pa imamo to tržišče zaprto. Zato bi vas poprosil, da ta majhen zakon po členih, velik pa po vsebini, podprete in omogočite ljudem in ljudem iz krajev, ki sem jih prej omenil, večji razvoj. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Predlog zakona je obravnaval tudi odbor za gospodarstvo kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, če želi besedo! (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisnih prijav nismo prejeli. Zato razpravo omejujem na 5 minut. Ni razpravljalcev. S tem zaključujem splošno razpravo. Matično delovno telo predlaga, da se sprejme naslednji sklep: Predlog zakona o gorskih vodnikih, prva obravnava, je primerna podlaga za drugo obravnavo.
Odpiram razpravo. Razpravljalcev ni. Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje o predlaganem sklepu matičnega delovnega telesa, odbora za gospodarstvo. Ugotavljamo prisotnost! (44 prisotnih.) Morda je bilo malo prehitro, veliko več nas je v dvorani. Ugotavljamo prisotnost!
Nadaljujemo čez 10 minut. Ob 12.53 uri nadaljujemo.
(Seja je bila prekinjena ob 12.43 uri in se je nadaljevala ob 12.53 uri.)
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Nadaljujemo sejo državnega zbora. Tretjič ugotavljamo prisotnost v dvorani oziroma ugotavljamo sklepčnost. Smo pri 33. točki dnevnega reda, to je predlogu zakona o gorskih vodnikih in pri glasovanju o sklepu matičnega delovnega telesa, odbora za gospodarstvo, da je predlog zakona o gorskih vodnikih primerna podlaga za drugo obravnavo. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Prosim, gospod Moge, proceduralno.
RUDOLF MOGE: Hvala lepa za glasovanje. Poprosil bi vas samo še, da bi sprejeli ta proceduralni sklep, ker ni bilo sprejeto nobeno stališče k temu zakonu, da bi na podlagi 185. člena poslovnika, zadnji odstavek, opravili drugo obravnavo še na tej seji.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Ta predlog gospoda Mogeta bi dala na glasovanje, in sicer s tem, da se vlagajo morebitni amandmaji do torka 25. maja 1999 do 14.00 ure, torej vključno torek 25. maja 1999. Morda še v skladu s poslovnikom. Državni zbor torej mora odločiti, da se druga obravnava opravi na isti seji. Ta sklep ne bo sprejet, če mu nasprotuje najmanj tretjina navzočih poslancev, torej v skladu s 185. členom poslovnika. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je proceduralni predlog sprejet.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 34. TOČKO DNEVNEGA REDA - PRVA OBRAVNAVA NACIONALNEGA PROGRAMA SOCIALNEGA VARSTVA DO LETA 2005. Državni nacionalni program je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Proceduralni predlog ima gospod Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Drage kolegice, spoštovani kolegi. Jaz vem, da nihče noče biti grd, da bi predlagal prekinitev današnjega dela. Res so pred nami same zelo resne točke. Pri tej točki ni predstavnika vlade, pri naslednji, 35. točki mislim, da je predstavnik vlade. Da bi govorili tako na hitro o preprečevanju zaposlovanja na črno, da bi torej šli na 36. točko, je izredno zahtevno na tak način.
Predlagam, da podpredsedujoča da na glasovanje predlog sklepa, da za danes prekinemo in nadaljujemo v torek ob uri, ki je določena.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Predlog gospoda Mozetiča dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je proceduralni predlog sprejet.
Prekinjam sejo državnega zbora. 14. sejo bomo nadaljevali v torek, 25. maja 1999 ob 14.00 uri z 41.a točko dnevnega reda, nato nadaljujemo s 3. točko, zatem z 31., 32., 34. in nato po dnevnem redu dalje. Želim prijeten vikend in na svidenje.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 21. MAJA 1999 OB 12.59 URI.)