Sejo je vodil Andrej Gerenčer, podpredsednik Državnega zbora. Seja se je pričela ob 14.09 uri.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Spoštovani gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 4. seje Državnega zbora Republike Slovenije. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Janez Per, dr. Franc Zagožen, dr. Janez Zagožen, Marjan Schiffrer, Maria Pozsonec, Jože Zimšek, Ivan Božič, Roberto Battelli in Ciril Pucko. Trenutno pa sta tudi odsotna gospod Alojz Peterle in Miroslav Luci, ki se nam bosta pridružila čez nekaj časa. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Ugotavljam, da je zbor sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem vabil predstavnike Državnega sveta in predstavnike Vlade Republike Slovenije ter vse lepo pozdravljam.
Današnje nadaljevanje bomo pričeli z obravnavo 22. točke dnevnega reda, to je predloga dopolnitve poslovnika Državnega zbora. Zatem bomo prišli na obravnavo 25. točke, to je predloga zakona o javnih cestah ter nato po dnevnem redu dalje, s tem, da vas moram obvestiti, da smo dobili zaprosilo gospe Marie Pozsonec, ki nas prosi, da 27. točke danes ne bi obravnavali, in da bi jo jutri, ko bo tudi gospa prisotna oziroma celo drugi teden, 6. ali 7. maja, ker je gospa odsotna in tudi gospod Battelli in gre za pomembna vprašanja, ki zadevajo tudi narodnosti in mislim, da jim to lahko ugodimo.
Predlagam, da gremo na 22. TOČKO DNEVNEGA REDA. Prosim, gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Gospod predsedujoči! Pravkar sem slišal, da je ena izmed naših kolegic zaprosila, da bi se ena točka obravnavala kasneje, ker nje ni tukaj. Ja za božjo voljo, če to postane praksa, potem bomo kar naprej odlagali neke točke. Tudi meni paše kdaj, da ne bi razpravljali o čem, ko ne bom tukaj, ampak se zlomim, da sem tukaj, kadar me zanima nekaj, kadar moram biti zraven, kadar sokreiram ali poskušam sokreirati eno zadevo. Torej, nimam nič proti, ampak rekel bi, dajmo vseeno to odločiti, tako kot se sicer odloča, z glasovanjem v Državnem zboru, da te točke dnevnega reda danes ne bomo obravnavali. Gre zgolj zato, da imamo, da ostanemo na nekem redu, na neki logistiki, ki je do sedaj kolikor toliko držala, ne pa, da se bo vsak zmislil, danes ne bomo tega, jutri ne bomo drugega. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Strinjam se, da bi bilo slabo, če bi to uvedli kot stalno prakso, da bi nekdo umikal točke dnevnega reda, ko ga ne bo na seji. Vendar moramo razumeti, da gre za posebne, spoštovanje pravic narodnostnih skupnosti; o tem govori poslovnik v svojem 178. členu, ki pravi takole v tretjem odstavku: "Kadar predlog zakona ureja tudi pravice narodnih skupnosti, lahko glede teh določb poda poročilo neposredno Državnemu zboru Komisija za narodni skupnosti." In ker je gospa Pozsončeva tudi predsednica komisije mislim, da bi bilo dobro, da je prisotna, ko bomo to obravnavali. Ampak vseeno, jaz predlagam, da to točko potem danes ne bi obravnavali in dajem v razpravo glasovanje, če se s tem strinjate in da današnje točke ne bi obravnavali. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdor je za to, da ta teden ne obravnavamo te točke dnevnega reda, naj prosim glasuje. (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da danes o tem ne razpravljamo.
Gremo na 22. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG SPREMEMBE POSLOVNIKA je predložila Komisija Državnega zbora za poslovnik. Je prva obravnava. Želi poročevalec komisije besedo? Prosim, dr. Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: S kolego Gostiša sva bila v angleškem parlamentu pred nekaj dnevi. Tam sploh nimajo prostora, sploh nimajo miz za papirje. Smo vprašali, kje pa imate papirje, pa so rekli, da v delovnih telesih. Ampak, to je stvar bodočih sprememb poslovnika. Tisto, kar sem dolžan povedati je podpora temu, kar je predlagala Komisija za poslovnik. Gre za zelo obrobno vprašanje in sicer, za vprašanje ali in do kdaj je možno umakniti podpis, ko gre za razpis referenduma. Kot veste, po naši ustavi lahko zahteva razpis referenduma in Državni zbor ga je dolžan razpisati, če to zahteva najmanj tretjina poslancev. Imeli smo že konkreten primer, kjer je bilo to sporno in je prihajalo naknadno do umikanja podpisov. Po daljši obravnavi v posebni strokovni skupini, ki jo je vodil dr. Kavčič in kjer so proučili zelo različne možnosti je prevladalo stališče, da je umik podpisa sicer mogoč, vendar pa samo do določenega trenutka in da moramo s poslovnikom ta trenutek čimbolj natančno določiti. Stališča o tem, da umik podpisa sploh ne bi bil mogoč, temu so nasprotovali nekateri z argumentom, da gre vendarle za zelo pomembno stvar, ki ima za posledico tudi velike stroške, razpis referenduma, zato bi neposredno potem, ko nekdo da podpis, bi se lahko tudi še premislil, vendar ne potem, ko je stvar uvrščena na dnevni red.
Predlog spremembe poslovnika ima namreč samo naslednjo vsebino. Podpis je možno umakniti toliko časa, dokler zahteva tridesetih poslancev za razpis referenduma ni uvrščena na dnevni red Državnega zbora. Kaj je namen takšne rešitve? Namen takšne rešitve je varovati predlagatelja, ki je zbral 30 ali več podpisov, da je v trenutku, ko stvar pride na dnevni red izpolnil ustavni pogoj, najmanj 30. podpisov. Če bi dovolil poznejše umikanje podpisov, bi to seveda pomenilo, da je ogrožena njegova pravica, ko je zbral zadostno število podpisov. To seveda v praksi ne bo pomenilo, da nihče ne bo mogel umakniti podpisa. Podpis bo še vedno lahko umaknil. Samo to ne bo imelo več te posledice, da bi stvar šla z dnevnega reda, da bi lahko nekdo predlagatelju očital, da ni zbral zadostnega števila podpisov. To je majhna dopolnitev, zato tudi gre po skrajšanem postopku. Dolžan sem v imenu Komisije za poslovnik povedati, da je komisija kot matično delovno telo podprla to rešitev in predlagam, da jo v tem skrajšanem postopku tudi Državni zbor sprejme. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Želi kdo besedo? Prosim, gospod Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa za besedo. Drage kolegice in kolegi! To zadevo podpiram. To ni sporno. Spodbudilo me je k temu, da pridem gor, to kar je kolega Ribičič rekel, da v angleškem parlamentu in še kakšnem drugem - to vem, ker sem jih nekaj obiskal - ni prostora za papirje. Glede na to, kar se je začelo dogajati zadnje čase kako dobivamo papirje od vlade, od danes do jutri, se bojim, da mi sploh ne rabimo teh papirjev, niti tukaj, niti na odborih. Ker če dobim papir danes, in ga moram jutri pregledati, in potem o njem razpravljati, potem je vseeno, če ga vlada pri sebi zadrži, da niti prstnih odtisov ne pustim na tistem papirju, tako da nimam nobene odgovornosti.
Ali pa drugi primer, ki se je tudi danes zgodil na Odboru za notranjo politiko, da je odbor spremenjen v redakcijsko komisijo vlade. Da je treba zakon redakcijsko in ne vem kako popraviti in da to dela Odbor za notranjo politiko. Mi se sploh ne ukvarjamo s tistim, kar je dolžnost tega parlamenta, pač pa se ukvarjamo s popravki, in ne bom rekel, da je ta vlada boljša oziroma slabša od prejšnje, saj ni bila prejšnja nič boljša - ampak v tem trenutku se dejansko te stvari dogajajo in če bo šlo tako naprej, potem ne rabimo ne poslovnika, ne papirjev, ampak samo tako kot pravijo, da je bilo nekoč, da pridemo sem in da pritisnemo na sivo tipko, tako kot bo prvi minister tukaj predlagal. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo besedo, prosim? (Nihče.) Zaključujem splošno razpravo. Preden preidemo na glasovanje vas želim opozoriti, da je v skladu s 94. členom ustave Republike Slovenije sprejeta odločitev v zvezi s predlogom spremembe poslovnika, če zanjo glasujeta dve tretjine navzočih poslancev. Prosim poslance, da prijavijo svojo udeležbo, ker je od tega odvisna dvotretjinska večina.
Prehajamo v drugo obravnavo v skrajšanem postopku. Zboru predlagam, ker nismo dobili amandmajev, da v skladu z zadnjo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh členih skupaj. Ugotovimo sklepčnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (63 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet, saj je več kot dvotretjinska večina navzočih.
Ker k členom ni bil vložen noben amandma in skladno s petim sklepom dajem v razpravo vse člene poslovnika. Želi kdo besedo o poslovniku v celoti? Ne želi nihče. Potem dajem na glasovanje vse člene skupaj. Torej spet velja, da glasuje lahko samo tisti, ki bo prijavil prisotnost. Ugotovimo prisotnost! (68 prisotnih.)
Kdo je za? (66 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so vsi členi predloga poslovnika sprejeti.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih, glasovati pa moramo še o naslovu. Ali želi kdo razpravljati o naslovu? Ker ne želi več nihče razpravljati, prehajamo na glasovanje. Dajem na glasovanje naslov v celoti. Ugotavljamo sklepčnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za? Pomota. Še enkrat bomo ponovili. Prisotnost, prosim! (67 prisotnih.)
Kdo je za? (66 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je naslov v celoti sprejet.
Ker ni bil sprejet noben amandma, prehajamo na glasovanje o predlogu sprememb poslovnika v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za predlog sprememb poslovnika? (68 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog spremembe poslovnika v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Hvala lepa.
Prehajamo na 25. TOČKO DNEVNEGA REDA - TRETJA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O JAVNIH CESTAH. Predlog je za tretjo obravnavo pripravila Vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Državni sekretar, gospod Pregelj. Prosim.
ŽARKO PREGELJ: Hvala za besedo, gospod predsedujoči. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Dovolite mi, da spregovorim par uvodnih besed o zakonu, ki je po dolgoletni proceduri končno prišel do tiste zadnje, tretje obravnave v Državnem zboru in upam, da tudi do konca postopka za sprejem. Gre za izredno pomemben zakon s stališča javnih cest, saj bomo s sprejetjem tega zakona lahko normativno uredili celo vrsto problemov, ki jih sedanja zakonodaja predvsem zaradi svoje zastarelosti ne ureja več. Gre za zakon, ki bo predvsem skupaj s podzakonskimi akti, ki mu bodo sledili, lahko omogočil ustrezno gospodarjenje z našim infrastrukturnim bogastvom, kar ceste nedvomno so.
S sprejemom tega zakona bi lahko že v preteklosti rešili marsikateri problem, marsikatero zagato. Žal se je kljub prizadevanjem - tisti, ki smo v prejšnjem mandatu želeli ta zakon spraviti v Uradni list, nekako ni šlo, nismo uspeli in je sedaj pred vami, da to delo dokončate.
Rešitve v zakonu, v posameznih členih so več ali manj usklajene tako s strani stroke kot tudi s strani pravne službe oziroma zakonodaje. Določena določila so sicer še nedodelana v smislu novih potreb, ki so se s sprejemi drugih podobnih zakonov tekom dolgoletne procedure ponovno pojavile. Tako gre za predvsem določeno neskladje z zakonom o lokalni samoupravi, predvsem za pristojnost občinskih inšpekcij, ki jih žal ta zakon ni uspel urediti. Zaradi spoštovanja določil poslovnika se v tretjo obravnavo ni dalo vgraditi dodatnih amandmajev. Tako, da bo verjetno kmalu po sprejetju tega zakona potrebna že novela. Mogoče se zdi nekoliko čudno, toda žal, dejstva so taka. Od kar je bil ta zakon dan v proceduro, so pretekla že skorajda tri leta.
Na podlagi teh rešitev, ki jih je Odbor za infrastrukturo in okolje tudi v tem mandatu podprl menim, da je možno sprejeti kljub vsemu kvaliteten zakon. Glede na to, da smo že celo vrsto podzakonskih aktov v veliki meri pripravili, lahko zagotovim, da bo vsaj najnujnejši del podzakonskih aktov tudi pravočasno pripravljen, saj prvi, to je tisti o kategorizaciji cest, bo sledil že mesec dni po uveljavitvi tega zakona v Uradnem listu. Določene probleme, kot sem že omenil, bomo poskušali reševati z novelo zakona v nekem sprejemljivem času, vsekakor pa bo potrebno določila in pristojnosti občinskih inšpekcij, predvsem s stališča sankcioniranja njihovih odredb nekako uskladiti tudi z zakonom o lokalni samoupravi in zakonom o prekrških. Gre za določena nesorazmerja, ki bodo mogoče kasneje pojasnjena na konkretnih problemih. V prejšnjem sklicu je bilo tudi nekje sprejeto stališče, naj bi vlada vzporedno pripravila tudi odlok o občinskih cestah. To bi bil nekakšen vzorčni odlok, ki bi enotno uredil gospodarjenje z občinskimi cestami. Vlada je sicer začela pripravljati tak predlog, ni pa prišla do konca, ker je bil prej konec mandata. Mi bomo to delo nadaljevali in v kratkem pripravili tudi ta vzorčni odlok, ki bo nekako služil posameznim občinam za pripravo lastnih odlokov. Upam, da bo ta zakon danes opravil svojo proceduro pred zborom, in da ga bomo lahko v roku približno meseca dni imeli objavljenega in s tem tudi uveljavljenega in da bi se s tem končno odprla zelena luč za pripravo nujno potrebnih podzakonskih aktov, ki bodo marsikatere standardne normativne uskladili s standardi Evropske unije. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa gospod sekretar. Besedo dajem predsedniku Odbora za infrastrukturo in okolje, gospodu Jakobu Presečniku.
JAKOB PRESEČNIK: Gospod podpredsednik, kolegice in kolegi. Torej, že gospod sekretar je podrobno obrazložil namen sprejema zakona in pa nekatere podrobnosti v zvezi s tem. Odbor za infrastrukturo je za tretje branje pripravil zakon, torej pregledal vse vložene amandmaje in pa v obširni razpravi in oblikovanju dodatnih novih amandmajev sprejel sklep, da Odbor za infrastrukturo in okolje predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da predlog zakona o javnih cestah skupaj s podprtimi amandmaji vlade, podprtimi amandmaji odbora preteklega sklica in predlaganimi novimi amandmaji, sprejme. Iz razlogov, ki jih je navedel že gospod državni sekretar, je pa odbor sprejel sklep, da Državnemu zboru predlaga v sprejem dodatni sklep. In sicer z naslednjo vsebino: "Državni zbor Republike Slovenije poziva Vlado Republike Slovenije, da čimprej pripravi ustrezen predlog sprememb in dopolnitev zakona o javnih cestah, v katerem bodo predstavljene rešitve v zvezi z razmejitvijo pristojnosti med državo in lokalno skupnostjo tako, da bodo med seboj usklajene z novelo zakona o lokalni samoupravi, zakona o upravi, zakona o prekrških in z vsebino drugih področnih zakonov, ki obravnavajo pravice in obveznosti lokalnih skupnosti. V predlaganih spremembah in dopolnitvah naj se v posebnem poglavju razdelajo specifične naloge lokalnih skupnosti pri gospodarjenju z lokalnimi cestami, vključno z inšpekcijskim nadzorom, pogoji za uskladitev evidenc cest, pogoji za pridobivanje zemljišč ter pogoji za vodenje upravnih postopkov, ki so predmet tega zakona." Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod predsednik. Želi predstavnik Sekretariata za zakonodajo besedo? Prosim, gospod Baškovič.
MILAN BAŠKOVIČ: Hvala lepa. Jaz se oglašam samo zaradi nekega problema, ki sta ga sicer tu že danes oba predgovornika v nekaj besedah omenila, vendar bi ga že s svoje strani nekoliko ilustriral. Namreč, mi se često srečujemo s pojavi, ko se poskuša prehitevati z nekim sektorskim zakonom sistemske rešitve in potem prihaja do medsebojne kolizije, do nekonsistentnosti, do problemov, kako sploh izvajati take zakone, ki se izločajo od neke osnove in niso potem izdelani tako, da bi upoštevali celotni pravni red. Oglašam se zato, ker gre tudi za en primer v tem zakonu, vendar sta tukaj že predlagatelj sam in odbor pokazala pot iz te zagate. V samem postopku obravnave tega zakona, ki je bil dolgotrajen, se je glede na poslovnik Državnega zbora pokazala težava, kako preiti iz druge faze v tretjo fazo, v primerih, ko se je v tem času marsikaj spremenilo oziroma se ni spremenilo to, kar je bilo pričakovano, na nekaterih področjih, ki spremljajo take ureditve. Potem se pokaže, da ker v drugi obravnavi ni bilo amandmajev k nekaterim bistvenim določbam, ni mogoče tega v tretji obravnavi potem nadoknaditi in ostane stvar taka kot je bila, čeprav terja drugačne rešitve.
V tem primeru je šlo za sklop problematike, ki se nanaša na razmejitev med državno funkcijo in lokalno samoupravo - to je bilo že rečeno - glede organizacije uprave v občini in v državi, glede pristojnosti in prenašanja inšpekcijskih pooblastil iz države na občino in potem zakon o prekrških, ki stoji zadaj, kar vse seveda ni uspelo v tem času izpeljati. Tako da je v tem zakonu v nekaterih rešitvah tudi v tem poročilu odbora jasno pokazana nesistemska rešitev glede inšpekcijskega nadzora. Ostala je takšna rešitev, kot je bila v drugi obravnavi, čeprav se ne sklada s sistemom in po mojem mišljenju tudi ne bo v praksi izvedljiva taka ureditev v teh točkah. Zato samo opozarjam, da je treba podpreti ta dodatni sklep, da se takoj začne pripravljati uskladitev tega zakona v teh točkah s sistemsko zakonodajo oziroma da se tudi tam najde potem rešitve, ki bodo te probleme razrešile.
Sicer pa tudi glede samega postopka in poslovnika bi kazalo v bodoče posvetiti pozornost tudi takim situacijam, ko ne gre samo za nekonsistetnost znotraj nekega zakona, ampak za nekonsistentnost s paralelnimi sistemskimi zakoni, ki so hkrati v postopku. V tem primeru poslovnik pač tega ni dopustil in bo treba v bodoče tudi to stvar analizirati. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisno se k razpravi nihče ni prijavil. Želi kdo razpravljati? (Nihče.)
Ker ne želi nihče več razpravljati, prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih amandmajih. V razpravo dajem amandma k 1. členu. Predlagatelj je Odbor za infrastrukturo in okolje kot matično delovno telo. Amandma podpira tudi vlada. Kdo želi besedo? Pregled amandmajev ste dobili z datumom 10.4.1997. Imate to pred seboj? (Imajo.) Torej, 1. člen. Razprave ni. Ugotavljamo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za sprejem amandmaja? (57 delegatov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k amandmaju k 3. členu; imamo dva amandmaja, na prvi odstavek in na drugi odstavek. Prvi odstavek; predlagatelj je matično delovno telo; Odbor za infrastrukturo in okolje, vlada ga podpira. Predlagatelj drugega amandmaja je prav tako matično delovno telo in vlada ga podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Ugotavljamo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (56 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je prvi amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma. Ugotavljamo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je tudi drugi amandma sprejet.
Prehajamo k amandmaju k 4. členu. Predlagatelj je Odbor za infrastrukturo in okolje kot matično delovno telo, vlada ga podpira. Dajem amandma v razpravo. Kdo želi besedo? (Nihče.) Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (59 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Amandma k 6. členu, predlaga ga matično delovno telo, Odbor za infrastrukturo in okolje. Vlada se ni izjasnila o tem amandmaju. Dajem amandma v razpravo. Želi kdo besedo? Če ne, prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (63 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k amandmaju k 14. členu. Predlagatelj je matično delovno telo, Odbor za infrastrukturo in okolje, vlada ga podpira. Dajem amandma v razpravo. In drugi amandma, prav tako k temu členu, predlagatelj matično delovno telo, vlada mu ne nasprotuje. Želi kdo razpravljati? (Nihče.)
Dajem na glasovanje prvi amandma. Ugotavljamo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (55 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je prvi amandma sprejet.
Prehajamo k drugemu amandmaju. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (61 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je tudi ta amandma sprejet.
Prehajamo k amandmaju k 16. členu. Predlagatelj je Odbor za infrastrukturo in okolje kot matično delovno telo. Vlada ga podpira. Želi kdo besedo? (Nihče.)
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (54 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na amandma k 19. členu. Predlagatelj je Odbor za infrastrukturo in okolje kot matično delovno telo. Vlada se ni izjasnila o tem amandmaju. Amandma dajem v razpravo. Kdo želi besedo? (Nihče.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju k 24. členu. Predlagatelj je Odbor za infrastrukturo in okolje kot matično delovno telo. Vlada mu ne nasprotuje. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Ja, še drugi amandma k 24. členu. Podpira ga tudi vlada, predlagatelj je Odbor za infrastrukturo kot matično delovno telo. To je na strani 4 pod dvojko. Želi kdo besedo? (Nihče.)
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za? (54 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Imamo amandma za novi 24.a člen, splošna načela. Predlagatelj je vlada, podpira ga pa tudi Odbor za infrastrukturo in okolje kot matično delovno telo. Želi kdo besedo? (Nihče.)
Potem prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za? (51 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Gremo k amandmaju k 29. členu. Gre za besedilo drugega odstavka. Predlagatelj je Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor kot matično delovno telo. Odbor zdajšnjega sklica ga ne podpira. V istem smislu podpira svojega pod številko 3. Namreč pod tem členom imamo tri amandmaje. Torej prvega sedanje matično delovno telo ne podpira in tudi ne vlada. Želi kdo besedo? No, pa bomo še drugega povedali. Predlagatelj je vlada, odbor ga ne podpira, ker prav tako podpira svojega pod točko 3. In pod točko 3 je predlagatelj Odbor za infrastrukturo in okolje kot matično delovno telo, vlada se o njem ni izjasnila. Glasujemo o vsakem posebej.
Torej prvega, matično delovno telo v sedanjem sklicu ne podpira, ga pa podpira prejšnje in vlada ga tudi ne podpira. Ugotovimo sklepčnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (7 poslancev.) Je kdo proti? (41 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 1 ni sprejet.
Amandma pod točko 2. Da še enkrat ponovimo, predlaga ga vlada, odbor ga ne podpira, podpira svojega pod točko 3. Ugotovimo sklepčnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za? (10 poslancev.) Je kdo proti? (47 poslancev.)
Ugotavljam, da tudi ta ni sprejet.
Prehajamo na amandma pod številko 3. Predlagatelj je Odbor za infrastrukturo in okolje kot naše matično delovno telo. Vlada se ni izjasnila. Ugotovimo sklepčnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k dvema amandmajema, k 31. členu. Prvega predlaga Odbor za infrastrukturo in okolje kot matično delovno telo, vlada ga podpira. Želi kdo besedo o tem amandmaju? (Ne želi.) Drugi je, prav tako predlagatelj odbor, vlada ga podpira. Želi kdo besedo pri tem drugem? (Nihče.)
Prehajamo na glasovanje. Glasujemo o prvem amandmaju. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod ena sprejet.
Amandma pod točko dva. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je tudi ta amandma sprejet.
Prehajamo k amandmaju k 39. členu. Predlagatelj vlada, podpira ga odbor kot matično delovno telo. Želi kdo besedo? (Nihče.)
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k amandmaju k 43. členu. Imamo amandma ena, ki je amandma na amandma vlade; gre za kolesarske steze in pločnike. Predlagatelj je Odbor za infrastrukturo in ga odbor sedajšnjega sklica ne podpira. Prav tako ga ne podpira vlada. Pod dva: je predlagatelj vlada, odbor podpira obe točki amandmaja. Dajem v razpravo najprej oba amandmaja. Želi kdo besedo? (Nihče.)
Prehajamo na glasovanje. Torej glasujemo o amandmaju, ki ga sedanji odbor ne podpira, tudi vlada ga ne podpira. Ugotovimo sklepčnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (9 poslancev.) Je kdo proti? (42 poslancev.)
Ugotavljam, da ni sprejet.
Pod točko 2. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (32 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k členu 46 in amandmaju. Predlagatelj je Odbor za infrastrukturo in okolje, naše matično delovno telo. Vlada ga podpira. Želi kdo besedo? (Nihče.) Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost. (63 prisotnih.)
Kdo je za predlagani amandma? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k členu 51. Predlagatelj amandmaja je odbor za infrastrukturo kot matično delovno telo, vlada ga podpira. Želi kdo besedo? (Nihče.) Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (53 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na glasovanje o zakonskem predlogu v celoti. Sprašujem sekretariat, če je potrebno zakon medsebojno usklajevati, glede amandmajev? Prosim, gospod Baškovič.
MILAN BAŠKOVIČ: Hvala lepa. Potem, ko so bili sprejeti amandmaji iz pregleda, ki je bil pred nami, ugotavljamo, da je prišlo do nekonsistentnosti med 24. členom, ki je popravljen z amandmaji in pa določbe 83. člena, ki je ostala nespremenjena, kot je v zakonskem predlogu predlagana. Namreč, v tem 24. členu so se z amandmaji uredili odnosi med parlamentom, vlado in ministrom drugače, kot je bilo v prvotnem konceptu, medtem, ko člen 83 ostaja še zmeraj na ravni funkcije ministra, pristojnega za promet, ki naj bi tam urejal del problematike glede letnega plana razvoja vzdrževanja državnih cest. To je zdaj stvar vlade in je potrebno potem člen 83 prilagoditi oziroma obratno, najti ravnotežje in skladnost med obema členoma. To je tudi že v tem pregledu amandmajev nekako bilo nakazano, na strani 3 spodaj. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Kot smo slišali obrazložitev, predlagam, da prekinemo to točko dnevnega reda. Pozivamo vlado, da pripravi uskladitvene amandmaje.
Prehajamo na 26. TOČKO DNEVNEGA REDA - TRETJA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O ODGOVORNOSTI PRAVNIH OSEB ZA KAZNIVA DEJANJA. Predlog zakona je za tretjo obravnavo pripravila Vlada Republike Slovenije potem, ko v drugi obravnavi predloga zakona niso bili sprejeti členi, ki niso bili amandmirani ter naslov zakona. Glede navedenega je na predlog Odbora za notranjo politiko in pravosodje Komisija za poslovnik sprejela razlago, ki ste jo prejeli. Razlaga se glasi: "Če po drugi obravnavi predlog zakona ne vsebuje bistvenih elementov predloga zakona iz prvega odstavka 175. člena poslovnika, to je naslova zakona in vseh ali nekaterih členov, ki so nujni za neločljivo pravno celoto predloga zakona, le-te pa ni moč ponovno vključiti v tretji obravnavi, ker k njim ni bil v drugi obravnavi sprejet noben amandma, to obravnava 196. in 197. člen poslovnika, predsednik Državnega zbora ugotovi, da predlog zakona ni bil sprejet in da je zakonodajni postopek končan."
Sprašujem oziroma pravijo, če je poslanec na podlagi prvega odstavka 70. člena poslovnika ugovarja ugotovitvi predsednika Državnega zbora, Državni zbor odloči brez razprave in brez obrazložitve glasu.
Na podlagi te razlage ugotavljam, da zakonodajni postopek o predlogu zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja - tretja obravnava - je končan. Sprašujem, ali kdo tej ugotovitvi ugovarja? (Nihče.) Ker ne, zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 28. TOČKO DNEVNEGA REDA - PRVA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O IZVRŠBI IN ZAVAROVANJU. Predlog je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Gospod minister, beseda je vaša.
TOMAŽ MARUŠIČ: Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Pred vami je v prvem branju zakon o izvršbi in zavarovanju. Gre za enega izmed ključnih zakonov, ki ni samo pomemben v meddržavljanskih razmerjih med upnikom in dolžnikom, ampak bistven za vse odnose, tožniško-upniške odnose v našem gospodarstvu. Znano je, da imajo s področja izvršbe iz zavarovanja naša sodišča več kot 60.000 spisov v zaostanku. Znano je tudi to, da dolžnik, ko prejme sklep o izvršbi sodišča ugovarja samo to, da ni nič dolžan in stvar se obravnava v pravdnem postopku, posledica tega so nerazrešena upniško-dolžniška razmerja, posledica tega so zaostanki na sodišču. Tudi v odnosu med državljani nastajajo določene težave, ki se kažejo predvsem v prisilni izterjavi dolgov...
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod minister, če dovolite, da opozorim poslance, da prisluhnejo besedi gospoda ministra. Gospodje poslanci, prosim, prisluhnite besedi! Hvala lepa. Gospod minister, prosim.
TOMAŽ MARUŠIČ: Da nadaljujem, tudi v razmerju med državljani nastajajo - tu prihaja do težav, ki se včasih tudi izrodijo v kazniva dejanja. Nastajajo posebne agencije za izterjavo dolgov, ki zahtevajo tudi do 50% višine izterjanega dolga.
Namen zakona, ki je pred vami, je v tem, da vse te probleme, vse te težave, ki daleč presegajo civilizirane odnose med državljani, da to uredi. Zakon o izvršbi in zavarovanju, ki ga imate pred seboj, vgrajuje v sistem izvršbe predvsem to, da se zahteva od dolžnika, ki ugovarja sklepu o dovolitvi izvršbe - sodnemu sklepu, poudarjam - da svojo vlogo obrazloži in da jo dokumentira. V kolikor tega ne stori, sodišče tedaj njegovo vlogo zavrže.
Druga posebnost tega zakona je v tem, da istočasno, ko je vložen predlog za dovolitev izvršbe, sodišče po uradni dolžnosti zarubi sredstva, ki so predmet te izvršbe, na dolžnikovem računu ali pa premoženje dolžnika do določene vrednosti. Kot nadaljnja posledica je tako imenovana razodetna izjava, včasih pravijo tudi prisega, s katero je dolžnik dolžan povedati sodniku, kje povsod se nahaja, njegovo premoženje, kolikšna je vrednost tega premoženja. In v kolikor dolžnik tega ne stori, ga prizadenejo sankcije v vidiku denarnih kazni.
Naslednja posebnost je v tem, da se rigorozno izvaja tako imenovana žepna rubež, da so dolžni vsi državni organi in inštitucije dajati sodišču podatke o dolžnikovem premoženju. Poleg tega daje zakon tudi možnost, da sodišče dodeli koncesije specializiranim podjetjem, ki nato opravljajo prodajo zarubljenih predmetov. Poenostavlja se postopek prisilne dražbe nepremičnin, poostrijo se odredbe zaradi zavarovanja še nedospelih terjatev in tako dalje.
Skratka, vlada je skušala ta zakon predlagati pristojnim odborom, naj se sprejme po hitrem postopku, zaradi nujnosti, vendar odbori s tem niso soglašali, ker gre za sistemski zakon. Tako je ta zakon sedaj pred vami v prvem branju in bi prosil tukajšnji državni zbor, poslanke in poslance, naj ga tako kot je predstavljen, podprejo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod minister. Predlog zakona je obravnaval tudi Odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora o predlogu zakona. Imamo poročevalca iz odbora? Očitno ne. Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Potem dajem besedo poslankam in poslancem. Kdo želi besedo? Gospod Peterle, prosim.
ALOJZ PETERLE: Spoštovani gospod predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci, gospod minister! Jaz sem prebral obrazložitev k temu zakonu. Iz nje sem razbral, da gre tam za nek pristop primerjalne narave, ki govori, čemu oziroma komu je ta zakon najbolj podoben. Nisem pa iz tega razbral natančnega sledenja zadnjemu odstavku 20. člena poslovnika o delu vlade, kjer pravi, da mora predlagatelj posebej obrazložiti skladnost posameznega zakona iz drugega splošnega akta z uredbami in smernicami Evropske skupnosti ter na podlagi teh smernic sprejetih nacionalnih predpisov in z drugimi predpisi Evropske skupnosti. Ker mi ni natančno jasno, kaj pomeni to, da je ta zakon še najbližji avstrijskemu, bi rad eksplicitno stališče vlade oziroma gospoda ministra, ali je zakon usklajen s smernicami Evropske zveze.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prosim, naprej. Gospod minister, prosim.
TOMAŽ MARUŠIČ: Spoštovani! Zakon tako kot je predstavljen, je usklajen s predpisi Evropske skupnosti. Je zelo soroden avstrijskemu izvršilnemu postopniku. Navajam tudi to, da v določenih primerih se lahko izrečena kazen, ko se ne izplača, lahko spremeni tudi v zapor. Vendar poudarjam, da ne gre tu za tako imenovan dolžniški zapor, ampak samo spremembo denarne kazni v zapor, tako kot jo poznamo sedaj pri zakonodaji o prekrških, na primer. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Ste zadovoljni, gospod Peterle? V redu. Hvala. Gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Spoštovani! Jaz se sicer nisem oglasil kot predstavnik poslanske skupine, ampak ker me je generalna sekretarka opozorila na nekaj, bom sedaj povedal.
Torej, mi smo predlagali predlog stališča do zakona z dne 10. julija 1996. Sedaj ugotavljamo, da je pravzaprav v predlogu stališč Odbora za notranjo politiko z dne 15.4.1997 ta naš predlog stališča vključen pod točko 5 in zato lahko smatrate ta naš predlog za brezpredmeten. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Hvalica. Želi še kdo besedo? Prosim, gospod Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani! Zakon o izvršbi v celoti podpiram. Mislim, da je nujen za spremembo plačilne discipline in za normalno gospodarsko dejavnost v Republiki Sloveniji in ga je potrebno čimprej tudi sprejeti.
K 8. točki predloga stališč in sklepov, ki govori v zvezi z ugovorom zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, pa smo v poslanski skupini pripravili dopolnjevalno stališče. In hočem vas opozoriti, da to dopolnjevalno stališče sodi pod 8.a) recimo točko, in sicer v tem smislu, da naj bi vlada za drugo obravnavo o predlogu zakona o izvršbi in zavarovanju uredila ugovor zoper sklep o izvršbi v izterjavo denarne terjatve, se pravi tam, ko gre za posojila finančne, zgolj finančne narave tako, da je ugovor utemeljen s položitvijo varščine tistega, ki osporava, v 100% višini, ali pa s predložitvijo originalnega potrdila o poravnavi terjatve, po domače povedano, z računom. In mislim, da je to stališče tisto, ki bo omogočilo bistveno boljšo finančno disciplino oziroma izvršbe pri poslih finančne narave.
Zavedamo se, da je to stališče dokaj strogo, vendar menimo, da je samo na taki osnovi možno zakon o izvršbi tudi bolje uresničevati oziroma da bodo dolžniki zelo premislili, če ne bodo svojih terjatev oziroma svojih dolgov tudi plačali. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod minister, morda želite besedo na ta predlog? Prosim.
TOMAŽ MARUŠIČ: Hvala lepa. Spoštovani! Glede vložitve varščine pri samem ugovoru - ta varščina v naših razmišljanjih glede priprave zakona za drugo branje ni prisotna, ker gre tukaj le za ustavno pravico do pritožbe. Toda, absolutno ena vezna vložitev varščine istočasno z vložitvijo predloga za odložitev izvršbe. Namreč, verjetno je povsem pravilno, da ko vložiš ugovor, ta ugovor mora biti dokumentiran, mora biti dokument obrazložen, če tega ni, potem se ta ugovor zavrne. Če pa je obrazložen in dokumentiran, potem seveda sledi tukaj pravdni postopek. Zdaj pa, če Državni zbor smatra, da je treba istočasno z ugovorom tudi plačati varščino, tu ni nič prepovedanega, samo po vsej verjetnosti to plačilo varščine ne bi zdržalo ustavne presoje. Bi pa vgradili varščino istočasno z vložitvijo predloga o odložitvi izvršbe. Ne vem, če sem odgovoril. Ni v redu. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Mozetič. Hvala, gospod minister.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala za besedo. Kolegice in kolegi! Jaz mislim, da v bistvu nismo dosti narazen, tako da... Pa tudi ne vem, če je varščina ravno ustavno sporna, ker jo zakon o izvršilnem postopku pozna v precej primerih, zlasti pri zavarovanju še ne pravnomočne terjatve. Ampak tukaj je itak postavljeno kot stališče Državnega zbora, da vlada pač v tem primeru bodisi išče rešitev v smeri varščine, bodisi pa v predložitvi, bom rekel originalno oziroma takega potrdila o poravnavi terjatve, da je nesporno. Tako, da ta zadeva, ki se poveže z 8. točko in če jo Državni zbor sprejme in bi bilo prav, da bi jo sprejel, bi bila samo v podporo tistih prizadevanj, da se iz izvršilnega postopka, zlasti tukaj gre za primer tako imenovane izvršbe na podlagi verodostojne listine. Iz prakse vem, da se je ta zadeva zelo zlorabljala. Pač, ti predlogi na podlagi verodostojne listine so bili vlagani, ugovori pa prazni. In pa postopki so potem se enostavno zalagali na sodnih policah in ni prišlo nikoli do reševanja. Tako da v to smer, vsaj mislim, da večina, tudi drugih stališč je takih, da bo vlada tukaj morala zelo resno razmišljati in zelo korajžna biti in potem gotovo tudi parlament, ko bo zakon obravnaval v drugem branju. Zelo korajžno iti v te rešitve in v take rešitve tudi z varščinami in tudi, bom rekel z višjimi sodnimi taksami in s podobnimi zadevami in tudi zahtevo za predložitev vseh dokazil, tako da je ugovor v popolnosti tudi podprt z vsemi dokazi, ker sicer se bo še naprej lahko izvršilni postopek, izvršbo zlorabljalo. Zlasti zaradi tega, kot je tudi minister povedal, ker je zadev zelo veliko, ker jih je veliko v zaostanku in ker vsak ugovor, ki ustavi v neki fazi postopek, potem traja, po izkušnjah nekako do dve leti, da pride spet na vrsto. Tako da iz tega vidika, jaz mislim, da to stališče, ki smo ga predlagali ni sporno, predvsem pa ni zato sporno, ker je kot stališče, ki naj ga vlada prouči in naj, in če resno misli s tem, kar je minister prej povedal, potem mora dejansko zagristi v to področje, ker... Treba se je zavedati, tukaj ne gre samo za izterjavo dolgov med podjetji, gre za izterjavo dolgov med zasebniki, gre še za vrsto drugih sodnih odločb, ki se tičejo tudi najemnih prostorov, poslovnih prostorov, stanovanj in podobnih zadev. Tako da zadeve posegajo v različna področja, da ne bo pozneje potem - tudi to si treba zavedati - da se ne bi pozneje ustrašili, ko bo prihajalo do takih stvari in z nekimi zanimivimi zgodbami poskušali prikazovati, da je država postala zelo groba do svojih državljanov.
Morda bi vlada celo razmišljala - tega si ne upam predlagati, ker bo morda prehudo - da bi izvršbo naredila približno tako kot izterjuje obveznosti od državljanov. Davke - da bi preprosto pobere denar, državljan se lahko pritoži, vendar pritožba ne zadrži izvršitve. To je malo prehudo, vendar država je v resnici za svoje terjatve nasproti državljanom dobro poskrbela, mora pa sedaj poskrbeti tudi vsaj za fer in dovolj racionalen in hiter postopek, da bo vsak, ki nekaj terja od nekoga, tudi učinkovito izterjal. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Mozetič. Želi še kdo besedo? Prosim. (Nihče.) Potem zaključujem splošno razpravo.
Imamo stališča in sklepe, ki jih predlaga matično delovno telo, vendar predlagam, da najprej glasujemo o predlogu, ki ga je podal gospod Henigman kot dopolnitev stališčem, ki smo jih dobili od matičnega delovnega telesa.
Najprej bomo izglasovali prvi sklep matičnega delovnega telesa, ki pravi: "Predlog zakona o izvršbi in zavarovanju prva obravnava je primerna podlaga za pripravo zakona za drugo obravnavo." To bomo najprej izglasovali. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (55 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je prvi sklep sprejet.
Na glasovanje dajem predlog dopolnilnega stališča gospoda Henigmana. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (27 poslancev.) Je kdo proti? (20 poslancev.)
Ugotavljam, da je stališče sprejeto.
Sedaj predlagam, da vsa stališča, ki jih imate pred seboj, o njih glasujemo skupaj, da ne bi posebej glasovali. Gre za 16. točk in mislim, da lahko skupaj glasujemo. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za predlog stališč? (56 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo stališča in sklepe sprejeli.
Imamo še dva dodatna sklepa. Matično delovno telo nam je posredovalo dva dodatna sklepa, ki sta na strani 3. Želi kdo o njih razpravljati? (Nihče.)
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za oba sklepa? Glasovali bomo o vsakem posebej.
Najprej glasujemo o prvem sklepu, ki glasi: "Predlagatelj naj do druge obravnave pripravi analizo izvajanja zakonov o izvršilnem postopku v praksi z navedbo najpogostejših problemov, ki ovirajo v učinkovito izvržbo." Glasujemo najprej o tem sklepu. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je to sprejeto.
Na glasovanje dajem drugi sklep: "Predlagatelj naj do druge obravnave preuči predlog zakona z vidika usklajenosti zakonodaje Evropske unije." Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (56 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je tudi ta sklep izglasovan.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Spoštovani! Mi bi morali zdaj obravnavati 29. točko dnevnega reda, to je predlog zakona o prevzemih. Pravkar so nas obvestili, da je minister v Ameriki, državni sekretar pa je bil odpeljan v bolnico in zato nimamo predlagatelja oziroma nimamo zastopnika vlade, ki bi to obrazložil. Zato predlagam, da gremo naprej.
Prehajamo na 30. TOČKO DNEVNEGA REDA - PRVA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O DAVKU NA DODANO VREDNOST. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Prosim. Državna sekretarka, gospa Milojka Kolar.
MILOJKA KOLAR: Hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci! Pred vami sta dva zelo pomembna predloga zakonov, ki pomenita bistveno novost v naši davčni ureditvi. To je predlog zakona o davku na dodano vrednost in predlog zakona o akcizah. Žal so pač okoliščine hotele, da sta ta dva predloga že od lanskega junija in torej danes naj bi seveda doživela to prvo splošno obravnavo. Naj na kratko orišem dele in postopke davčne reforme, ki jih je Slovenija po svoji osamosvojitvi opravila. Kot veste, se je prvi del davčne reforme začel že leta 1990, ko smo uvedli dva zelo pomembna davka, davek od dobička pravnih oseb in pa davek na dohodnino oziroma dohodninski davek, ki je pomenil velik korak naprej in predstavlja integralno obdavčitev dohodkov fizičnih oseb, se pravi vseh nas, državljanov Republike Slovenije kot davčnih zavezancev.
Reforma se je seveda nadaljevala tudi z novim zakonom o prometnem davku, ki je začel veljati 1. februarja leta 1992 in je seveda povzel osnovne elemente in rešitve iz dotedanjega zakona o prometnem davku iz bivše SFRJ. Prav ta davek kot posredni davek bomo sedaj zamenjali z davkom na dodano vrednost in z akcizami, ker ravno na tem področju posredne obdavčitve nismo usklajeni s smernicami Evropske zveze, v katero se seveda želimo vključiti. In ne samo zaradi tega, temveč tudi zato, da bi našemu gospodarstvu zagotovili ne samo konkurenčne, temveč mogoče v tem delu celo nekoliko boljše pogoje za nastop njihovih proizvodov na evropskem kot tudi svetovnem trgu. Kajti tudi davčni sistem in davčna zakonodaja sta eden od tistih pomembnih elementov, ki gospodarskim subjektom dajeta pogoje, osnovni sistem za vključevanje v evropske in svetovne trge.
Ni pa samo to osnovni razlog, zakaj uvajamo oziroma bomo uvedli davek na dodano vrednost in akcize. Poleg že navedene zadeve, da je ta davek kot pogoj tudi za polnopravno članstvo, ima ta davek na dodano vrednost in akcize najmanj še tri zelo pomembne vsebinske razloge, ki nas navajajo na to, da je potrebno uvesti ta davek.
Prvi pomembni vsebinski razlog je vsekakor finančni učinek tega davka. Vse države, tako države Evropske zveze kot tudi vse države bivše centralne in vzhodne Evrope, ga imajo že uvedenega, torej izjema je, če omenimo seveda še Hrvaško, kjer veste, da so ga v bistvu že dvakrat preložili. No, izjema je recimo tudi Švica, ki so ga uvedli šele leta 1995, medtem ko vse ostale države imajo uveden ta davek že večje ali manjše število let.
In razlog, ta finančni učinek, izplen, ki ga ta davek daje, je vsekakor pomemben tudi za nas, kajti dejstvo je, da je potrebno prestrukturirati naše finančne prihodke v proračun in sicer v večji delež, v večjo korist prihodkov iz naslova posrednih davkov, in zmanjševati delež neposrednih davkov v celotni strukturi prihodkov proračuna. In prav ta davek bi tudi doprinesel k temu, kajti povprečen procent udeležbe tega davka v bruto družbenem proizvodu v državah Evropske zveze je nekako tam med 16 in 17%. Torej s tem našim predlogom, z enotno stopnjo 20%, bi nekako prišli, tako vsaj kažejo izračuni, tudi do te udeležbe v višini 16,4%.
Drugi razlog za uvedbo tega davka je vsekakor njegova nevtralnost. To pa pomeni, da z uvedbo tega davka ne diskriminiramo niti davčnih zavezancev, niti proizvajalcev. Ta nevtralnost pomeni namreč to, da neuvedba tega davka ne vpliva na poslovne odločitve kupcev o tem, katero blago bodo kupovali, niti na poslovne odločitve proizvajalcev o tem, katero blago bodo proizvajali. To je zelo pomembno povedati, kajti tako kot ena osnovnih podmen davčnega sistema je prav ta nevtralnost. Davek namreč ne sme postavljati v neenakopraven položaj davčnih zavezancev.
Tretji pomemben učinek oziroma razlog za uvedbo tega davka je tudi učinkovitost pobiranja. Ta učinkovitost bo seveda zagotovljena na makro nivoju. Namreč omogočena bo spremljava pretoka blaga in storitev, se pravi tako pri uvozu, na inputu v državo, kot tudi seveda vsi tokovi pri izvozu.
Zakon je pripravljen v skladu z vsemi smernicami Evropske zveze, tako da je v tem delu v celoti prilagojen in usklajen tem zahtevam.
Iz dolgotrajne razprave po interesnih skupinah, na odborih, potem z individualnimi zainteresiranimi skupinami, ki so potekale skoraj v celem preteklem letu, se je pač izkristaliziralo nekaj osnovnih vsebinskih pripomb, ki jih bomo seveda v pripravi za drugo branje skušali proučiti in maksimalno upoštevati, v skladu na vse ostale pogoje, in v tem smislu pripraviti oba predloga zakona za drugo branje.
Torej razlog, zakaj predlog zakona predlaga eno stopnjo v višini 20%, je bil seveda vsebinskega izvora. Zavedati se pač žal moramo, da s podpisom pridružitvenega sporazuma z Evropsko unijo bomo v prehodnem obdobju v skladu z listami in tem INTERIM sporazumom zniževali carinske dajatve in v sklopu celotnega obdobja bo slovenski proračun slovenske države iz tega naslova izgubil približno 60 milijard tolarjev. Za lani naj povemo, da je ta izpad bil že okrog 13 milijard, za letos se prav tako računa na tem delu izpada carinskih uvoznih dajatev med 12 in 13 milijardami. Seveda je pač treba tudi ta manjko oziroma izpad prihodkov iz tega naslova nekje nadomestiti.
Drugi, vsekakor tudi vsebinski razlog, je pokojninska reforma, tudi eden dosti zahteven vsebinski zalogaj, ki nas čaka verjetno zelo v kratkem. In tudi v tem delu bo nastal dodaten izpad prihodkov na strani virov, se pravi proračuna.
To so bili glavni, torej vsebinski razlogi, zakaj ena stopnja, zakaj stopnja 20%. No, prednost ene stopnje je tudi za davčne zavezance kot tudi za davčno upravo, namreč ta stopnja seveda omogoča poenostavljeno pobiranje, tudi nekoliko manjše administriranje. Kot veste, se je iz razprave izkristaliziralo in tudi predlog matičnega odbora je, da se pripravi predlog zakona o dodani vrednosti za drugo branje z dvema stopnjama, ki jih smernice Evropske zveze dovoljujejo, in sicer z eno splošno stopnjo, in sicer z eno znižano stopnjo. Treba je povedati, da pa seveda ta znižana stopnja je v skladu s smernico rezervirana za zelo ozek krog proizvodov, predvsem se to nanaša in ta nižja stopnja velja za hrano, časopise, knjige in še nekaj je teh zadev. Ta predlog zakona je tako, kot je v smernici zahtevano in kot je tudi za davčne zavezance najbolje napisana in povzema koncept potrošne oblike prometnega davka, izračunanega po kreditni metodi, ki seveda omogoča tako, da davčni zavezanci ne glede na to, ali so kapitalsko intenzivni, ali delovno intenzivni, imajo enak obračun, so enako tretirani na trgu, ker vse ostale metode, tako kot je v predlogih zapisano, imajo eno ali več slabosti. Potrebno je omeniti še, da je predlog zakona napisan tudi po načelu destinacije oziroma namembnosti kraja, kar z drugimi besedami pomeni, da je obdavčen uvoz oziroma so obdavčene blago in storitve na teritoriju, kjer so proizvodi porabljeni oziroma storitve opravljene. In mogoče za uvod na koncu samo še to in nenazadnje, kar mislim, da je za naše gospodarstvo zelo pomembno, je treba omeniti tudi izvoz. Namreč, izvoz je oproščen tega davka, kar pomeni, da bodo naši izvozniki ob izvozu lahko od države refundirali oziroma zahtevali povračilo celotnega davka, ki je bil plačan v vseh predhodnih fazah. To bo pomenilo po izračunih kar nekaj procentov znižanja proizvodnih stroškov našega gospodarstva in seveda upamo, da bo to doprineslo tudi k večji konkurenčnosti. Toliko za uvod. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospa sekretarka. Predlog zakona je obravnaval tudi Odbor za finance in monetarno politiko, kot matično delovno telo. Prosim predsednika, gospoda Kopača.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Odbor je predlog zakona obravnaval tudi v dveh delih in bil seveda soočen s takorekoč celo goro pripomb in naj jih na kratko samo preletim. Najprej pripombe Gospodarske zbornice Slovenije, Združenja za turizem in gostinstvo, Združenja za tisk, Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev, Obrtne zbornice, Združenja proizvajalcev zdravil, Zavoda za zdravstveno zavarovanje, Kompasa MTS, SGP Primorje, Tobačna, Geoplin, Komisija Državnega sveta za gospodarstvo, in tako naprej in tako naprej. Nekaj teh pripomb je bilo... Te pripombe smo lahko razvrstili v pripombe pravno tehnične narave, ali pa terminološke narave, potem v pripombe v zvezi z datumom uveljavitve in načinom uveljavitve, torej v zvezi s prehodnimi roki v trenutku uveljavitve. Potem pripombe v zvezi z višino davčne stopnje seveda. Potem pripombe v zvezi z izjemami in seveda dodatnimi predlogi ter splošne pripombe. Nobena od pripomb, res nobena ni šla proti zakonu kot takemu. Skratka, nihče ni predlagal, da se ta predlog zakona ne sprejme, da bi o njem niti ne razpravljali, da bi se zavrnil v prvi obravnavi ali karkoli podobnega, tega ni bilo. Bila pa so seveda precej, včasih med seboj tudi različna stališča. No, na koncu smo na odboru prišli do stališč, ki jih imate v poročilu odbora, enajst jih je po vrsti in ta stališča poizkušajo odgovoriti oziroma so relativno splošna - čeprav ob precej pozornem branju tudi niso tako zelo splošna - vsa ta stališča poizkušajo zajeti pripombe vseh, ki so v javni razpravi sodelovali. Treba je pri tem vedeti, da so predstavniki Ministrstva za finance imeli, po številu ne vem točno ta hip, na odboru nam je bilo predstavljeno, mislim da preko 30 srečanj z različnimi zainteresiranimi podjetji oziroma grupacijami, kjer so pač analizirali ta predlog zakona. Iz predloga zakona v prvi obravnavi, takega kot je v tem hipu in časa, v katerem ga obravnavamo, je nedvoumno razvidno, da predlog zakona o davku na dodano vrednost s 1.1.1998 ne more biti uveljavljen. Prevedene smernice Evropske unije in razne pripombe iz javne obravnave so dale nedvoumno, skratka podlago za nedvoumno stališče, da je treba predlog zakonskega besedila terminološko uskladiti. Vse razprave v zvezi z višino davčnih stopenj so poudarile potrebo po uvedbi najmanj, mislim večih davčnih stopenj, pri čemer pa se je treba zavedati, da pravila Evropske skupnosti predvidevajo največ, poleg splošne stopnje, samo še znižano stopnjo, ne pa celo vrsto različnih stopenj, kot smo sedaj poznali v sistemu prometnega davka in da se torej domišljije pri tem ne moremo privoščiti. Treba je reči tudi, kar bo sicer grenka resnica za nekatere, da so izjeme, ki so možne, torej, ki bi jih lahko obdavčevali po znižanih stopnjah oziroma po znižani stopnji, so v smernicah Evropske skupnosti nedvoumno naštete. Skratka pri tem prostora za domišljijo in za različne interesno obarvane predloge ni veliko.
Odbor se je odločil in to soglasno, da predlaga Državnemu zboru stališče, po katerem naj ta predlagatelje zaveže, da v drugi obravnavi pri določitvi stopenj izhaja iz dveh stopenj, torej ne iz ene, tako kot je predlogu zakona, torej splošne in nižje stopnje. Za višino posameznih stopenj pa smo na odboru menili, da imamo premalo količinskih kazalnikov, kaj kaj pomeni, kajti treba se je zavedati, da vsak odstotek v višini obdavčitve z davka na dodano vrednost predstavlja izjemno velike zneske oziroma v primerjavi z bruto domačim proizvodom.
Splošna usmeritev je - ne ena, ampak dve stopnji, splošna in ena nižja stopnja.
Veliko je bilo pripomb s strani Obrtne zbornice in pa tudi drugih v zvezi s problemi plačane realizacije in fakturirane realizacije. Predlog zakona predvideva, da se bi davek v bodoče obračunaval od fakturirane realizacije, pri čemer pa ne moremo mimo stanja, kakršno je v naši državi, kjer je precej realizacije neplačane. Na ta način bi posamezne davčne zavezance lahko spravili tudi v zelo težak položaj. Predlagali smo, da bi se za male davčne zavezance predvidelo obračunavanje davka po plačani realizaciji. To je četrto od 11. stališč odbora.
Prav tako smo se soočili s predlogi za povišanje meje, pri kateri naj bi se posameznim zavezancem pustila možnost, da obračunavajo davek, tako kot tisti, ki ga nedvoumno morajo, ali pa ne, če želijo. Pri tem je spet treba vedeti, da ta višina včasih pomeni, mislim, če rečete meja je pri 2 milijonih tolarjev realizacije letno, ali pa meja je pri 3 milijonih tolarjev, je treba vedeti, da milijon tolarjev sicer ne pomeni nič, pomeni lahko tudi 10 ali celo 20% vseh davčnih zavezancev v tej državi. Zato se tudi pri tem nismo nedvoumno opredelili o meji, pri kateri neha veljati sistem, torej spodnji meji, pri kateri navzdol neha veljati sistem obdavčitve s tem davkom obvezne obdavčitve, ampak smo to prepustili v razmišljanje vladi z sledečim stališčem. "Predlagatelj naj prouči višino mejnega zneska za registracijo davčnih zavezancev v skladu s smernicami Evropske unije na tem področju, vendar tako, da ne bo prišlo do bistvenega zmanjšanja davčne osnove zaradi zmanjšanja števila davčnih zavezancev."
Pri oprostitvah mislim, da je bilo v javni obravnavi precej nerazumevanja glede na številne predloge po dodatnih oprostitvah. Ti številni predlogi so se pojavili celo tukaj v obliki dodatnih stališč s strani posameznih poslancev. Oprostitev v sistemu davka na dodano vrednost ne pomeni nujno, da je tisti, ki je oproščen, v boljšem položaju. Lahko pomeni, da je v slabšem. Pri sistemu prometnega davka pa pomeni, da kdor je oproščen, je v boljšem položaju.
Ker so posamezni predlagatelji predlagali kdo vse naj bo oproščen davka na dodano vrednost in je iz tistih predlogov ven razvidno, vsaj po mnenju odbora lahko rečem, da vsi predlogi niso bili dovolj proučeni. Pri nekaterih je nedvoumno, ali pa precej očitno prišlo do tega, da predlagatelji sami niso bili natančno seznanjeni s posledicami svojih predlogov.
Mi smo predlagali Državnemu zboru stališče pod številko 6: "Pri določanju oprostitev naj predlagatelj izhaja iz oprostitev, ki so predvidene v smernici Evropske unije.
Predlagatelj naj posebej prouči vprašanje obdavčitve o prostih carinskih prodajalnah in natančneje definira osebe javnega prava." Pri tem menim, da je korektno posebej opozoriti na problem prostih carinskih prodajaln, ki pa ni samo problem tega zakona ampak je problem dogovarjanj z Evropsko skupnostjo. Torej, vedeti je treba, da so prostocarinske prodajalne ta hip izključene iz sistema prometnega davka, da tukaj ni predvideno, da bi bile izključene iz sistema davka na dodano vrednost, da to pomeni precejšno dodatno ekonomsko obremenitev, in da vsaj po mnenju odbora uredi to in pa rok uveljavitve nove ureditve v zvezi s tem ni najbolj domišljeno narejen in bi ga zato kazalo do druge obravnave ponovno proučiti.
Sedmo: "Predlagatelj naj nepriznavanju odbitka vstopnega davka za osebne avtomobile in reprezentanco prouči z vidika opredelitve, v katerem primeru so navedene dobave štejejo za končno potrošnjo pri zavezancu, kot tudi v skladu s smernicami Evropske unije." Pri tem je treba povedati, da so smernice Evropske unije tukaj precej jasne in da so v tem predlogu zakona, v našem predlogu zakona, ki ga je pripravila Vlada Republike Slovenije so odbitki vstopnega davka za osebne avtomobile bolj restriktivno narejeni, kot v primeru smernic Evropske unije in da je tukaj potrebno najti neki kompromis, kajti to vseeno ima učinek ne samo na posamezne končne potrošnike, kot občane ampak tudi na podjetja, ki se ukvarjajo z dejavnostjo posebej odvisno od osebnih avtomobilov.
Osmo stališče je v zvezi z evidencami. Odbor je bil mnenja, da so evidence predvidene v tem predlogu zakona pretirano zapletene, na to so nas opozorile pripombe tudi zveze računovodij, finančnikov in revizorjev in tako naprej, predlagali smo skratka poenostavitve.
Deveto stališče govori o rokih in sugerira podaljšanje rokov za vračilo davka. Pardon, skrajšanje rokov za vračilo davka, vendar sugerira časovni okvir, ki bo davčnim organom še omogočal preveritev upravičenosti zahtevka za vračilo davka. Ssedanja predlagana ureditev je posebej problematična v primeru tistih davčnih zavezancev, ki obračunavajo davek ob nakupu banderojev, to so te tako imenovane davčne znamke.
Deseto stališče sugerira bolj restriktivne določbe, kazenske določbe in sugerira njihovo vezavo na premosorazmernost z višino utajenega davka.
Enajsto stališče govori o rokih uveljavitve novega zakona glede na stanje, ki sem ga že prej omenil, v zvezi s plačano oziroma neplačano realizacijo in tako naprej in tako naprej.
Skratka, teh enajst stališč po mnenju odbora povzema bistvo vseh pripomb iz zelo dolgotrajne in obsežne javne obravnave. Ker so bile te pripombe zelo številne, nekatere zelo konkretne, nekatere zelo splošne, so seveda tudi predlogi stališč Državnega zbora, kot jih je oblikoval odbor, ne pretirano natančna. Enostavno je bilo iz te množice pripomb nemogoče se opredeliti že v fazi prve obravnave konkretno, za to ja, za to ne, in tako naprej. Nekatere pripombe so bile zelo amandmajske oziroma predstavljene v zelo amandmajski obliki. Menili smo, da je prva obravnava primerna priložnost, da se na vse te pripombe, zelo konkretne tudi iz dolgotrajne javne obravnave, vnese v predlog zakona, vendar po premisleku, ki ga omogoča čas med prvo in drugo obravnavo. In, še enkrat poudarjam, prepričan sem, da teh 11 predlogov stališč odbora predlagatelja k temu usmerja.
Kar pa se tiče dodatnih, konkretnih, nekaterih zelo konkretnih predlogov stališč, ki so prišla na klopi šele naknadno, po seji matičnega delovnega telesa, pa pač je treba povedati, da se matično delovno telo z njimi ni moglo vnaprej seznanjati ali pa za njih vnaprej ni vedelo. Po drugi strani je treba poudariti, da je ta predlog zakona že zelo, zelo dolgo v obravnavi in bi lahko vsi predlagatelji svoja stališča poslali, ali pa svoje predloge poslali že pred obravnavo na matičnem delovnem telesu. Lahko pa rečem le to, da glede na razpravo na odboru, tako zelo konkretna stališča, kot so nekatera od naknadno vloženih s strani posameznih poslancev, niso v duhu stališč, kot jih je predlagal odbor, ki torej ni želel iti v pretirane konkretnosti pri tem.
Predlagam skratka, da sprejmete teh 11 predlogov stališč odbora in seveda predlog zakona v prvi obravnavi. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo? (Ne želi.) Potem dajem besedo predstavnikom poslanskih skupin. Imamo dve prijavi. Najprej Zmago Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa za besedo. Pa dober večer pravzaprav! Jaz sodim, da davek, ki je pred nami, pač moramo imeti, tako kot vsa ostala Evropa. Vendar pa poleg tega, da je cela vrsta pripomb že prišla iz vseh tistih združenj, ki jih je navedel gospod Kopač, mislim, da bi jih bilo treba morda dosti bolj podrobno upoštevati in pa vklopiti v tale zakon. Mislim, da že enotna stopnja 20% ne ustreza. Enostavno ne gre enačiti vseh zadev po dolgem in počez in jih v bistvu deliti na tiste, na katere se plača 20% davek, in pa na tiste, na katere se ne plača nič. Sodim, da marsikakšen segment, ki je danes naštet v tistih - v osmem poglavju, ki govori o davčnih oprostitvah, bi lahko sodil v nižjo stopnjo tega davka. Zagotovo bi pa v te davčne oprostitve sodilo kar nekaj zadev, ki jih pa danes ni tukaj notri navedenih. Pa če se samo na nekatere spomnim. Recimo 35. člen - če govorim kar konkretno o členih - pravi, da davek na dodano vrednost se ne plačuje na celo vrsto zadev. Obenem pa ni tukaj notri, naštet je recimo primer, če posameznik proda državni ustanovi, muzeju, galeriji ali kaj podobnega, umetnino ali umetniško zbirko, ki je v njegovi lasti več kot 2 leti, tega notri ni. Do zdaj je to v slovenskem zakonu bilo. To se pravi, da bomo raje stimulirali, da se bodo umetnine prodajale čez mejo, ker drugače bodo tukaj tistemu prodajalcu vzeli še 20% od prodajne vrednosti.
Potem, če govorimo o točki 7 v 35. členu, ki govori, da se ne plačuje davka od kulturnih prireditev, ki jih prirejajo osebe javnega prava, se pa sprašujem, če sem notri sodijo tudi vsi tisti koncerti hrvaških pevcev, ki tudi zdaj z zakonom določeno ne bodo plačevali nobenega davka. Mislim, da to tudi ni prav. Poleg tega 11. točka 35. člena, ki govori, da se ne plačuje davek od dobav blaga in storitev, ki jih opravljajo politične, sindikalne, verske, filozofske, človekoljubne, dobrodelne in podobne organizacije in ustanove v prid svojim članom kot povračilo za članarino, ki je določena v skladu s pravili itn. To se pravi, da bo lahko neka politična stranka določila izredno visoko članarino in bodo potem svojim kolegom uvažali, ne vem kaj, goveda iz Argentine ali pa cel vagon čipov iz Koreje ali pa ne vem kaj.
Če gremo k 36. členu - govori se v točki 3 pod c) - da se ne plačuje davka tudi od storitev v zvezi z bankovci in kovanci, ki so zakonito plačilno sredstvo, razen z numizmatičnimi primerki. Zavedati se je treba, da so vsi bankovci in kovanci tudi numiznatično sredstvo in po svetu se bankovci in kovanci prodajajo, tudi tisti obtočni, po določeni ceni, ki nosi prodajalcem kar precejšen zaslužek. Numizmatični primerki, ki so pa navedeni v tej točki c), so pa povezani s tem, da gre to za bankovce in kovance, ki so zakonito plačilno sredstvo, kjer je pa lahko posamezni kos numizmatična izredna vrednost, pravzaprav samo v izjemnih primerih, ki ga pa tako ali tako nihče ne prodaja v trgovini, ampak ga proda zbiralec zbiralcu ali pa muzeji kupijo zadevo direktno od zbiralcev. To se pravi tudi tukaj je nedodelano.
Potem v 37. členu pogrešam, da se davek na dodano vrednost bo moral še vedno plačevati recimo od diabetičnih proizvodov. Diabetiki v Sloveniji so že danes dosti udarjeni po žepu, ker morajo plačevati diabetične proizvode po bistveno višji ceni kot je to za normalne proizvode, če vzamemo samo prehrambene proizvode, tukaj insulin in podobno, insulin depo in to lahko izvzamemo. In vendar tega nikjer ni notri, nikakor pa ne moremo recimo diabetičnih proizvodov dati pod alineo, ki govori, da so to zdravila za osebno uporabo, prinesena oziroma prejeta iz tujine. Večina diabetičnih proizvodov tako ali tako je iz tujine, vendar mislim, da bi to moralo biti našteto. Poleg tega tudi v 37. členu recimo ni navedenih zbirk umetniških del, ki jih iz tujine prinesejo Slovenci v Slovenijo. Z vsakim umetniškim delom, z vsako umetnino, z vsako umetniško zbirko, ki pride iz tujine v Slovenijo, v našo državo se krepi kulturna identiteta slovenskega naroda. Se bogati država. In tukaj tega ni naštetega.
Mislim, to je zgolj nekaj kratkih premislekov, ki morda so tukaj malo prezgodnji in bo potrebno počakati, da pride v prvo obravnavo in da se potem v prvi obravnavi napišejo konkretni amandmaji, v kolikor vlada ne bo upoštevala teh pripomb. In, kot mi je poznano delo vlade, vlada tega seveda ne bo upoštevala.
Morda bi pa samo za konec prosil za eno pojasnilo meni. Rad bi prosil gospo Kolarjevo, če mi pojasni, kako sprejem tega davka ne bo vplival na plasma naših izdelkov v Evropi. To sem slišal in sem si zabeležil, ker ta stavek mi pač ni jasen. Bi pač prosil pojasnilo. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Jelinčič. V imenu poslanske skupine ima besedo gospod Feri Horvat.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, predstavnice in predstavniki vlade! Najprej bi želel reči, da v poslanski skupini podpiramo ta predlog zakona, sočasno z obžalovanjem, da z njim tako kasnimo, kar je seveda greh vlade, pa deloma tudi Državnega zbora, seveda v prejšnji sestavi, ker je že nekaj časa, kot je rekel kolega Kopač predlog zakona v proceduri. Ta zakon dejansko pomeni nujno evropeizacijo davčnega sistema in nujno prilagajanje Evropski uniji pa seveda tudi vsem drugim državam, predvsem tistim, ki so naši glavni partnerji in s katerimi imamo sporazume o prosti trgovini in s katerimi bomo take sporazume še imeli. In predvsem pomeni oziroma bo pomenil, ko bo uveljavljen, ustreznejšo, enakopravnejšo obdavčitev vseh subjektov in prepričan sem, da ob učinkovitem delovanju davčne službe bo tudi zagotovil boljše pobiranje davkov, kot ga danes država zagotavlja.
Kar se vsebine tiče, v glavnem podpiramo stališča, ki jih predlaga matični odbor, smo tudi tisti, ki smo bili v prejšnjem mandatu imeli možnost že sodelovati v oblikovanju teh stališč že takrat, v poletnih razpravah. In mislim, da je prav, da so dokaj prožno, dokaj široko oblikovana ta stališča, čeprav jim kdo lahko očita, da so presplošna. Kajti, gre za tako strokovno zahtevno materijo in tako zelo različne pripombe in pa seveda tudi, kar je razumljivo, interesno obarvane pripombe številnih institucij, da bi bilo v tej fazi, v prvi obravnavi nemogoče, če ne bi hoteli narediti napak ali neumnosti celo, kar konkretno presekati zadeve in kar zavezati direktno vlado, kako naj pri posameznih pripombah ravna oziroma kakšen predlog naj pripravi za drugo obravnavo. Ne bi se spuščal v te številne pripombe, ampak bi se samo ustavil pri nekaterih najpomembnejših. Mi se tudi zavzemamo za to, da se že za drugo obravnavo vgradi vsaj dve stopnji za neko prehodno obdobje, če ne več, poleg splošne, ki bi morala biti nižja, kot je predlagana sedanja, nižja stopnja predvsem za izdelke, kot so prehrambeni, zdravila, zdravstveni pripomočki in preparati, nekateri izdelki za otroke in podobno - ne bi jih našteval dalje, ampak bi jih nekako skupno označil kot izdelke in storitve, ki imajo posebej pomemben socialni pomen. In pa seveda upoštevati tudi moramo makroekonomski efekt uvajanja tega davka. To bo gotovo pritisk na inflacijo in najbrž ne bi tudi mogli prenesti nekega večjega inflacijskega udara, če bi zdaj enormno v primerjavi s sedanjimi prometnimi davki povečali ta davek. O tem nas učijo tudi izkušnje drugih držav, ki so dosti pred nami uvajale davek na dodano vrednost.
Zato, da imamo nižjo stopnjo za te izdelke, govorijo tudi predlogi za izjeme, ki jih imamo na mizi in ki smo jih slišali, in ki se bodo verjetno še pojavljali, predvsem pri obravnavi predloga zakona za drugo obravnavo. Jaz mislim, da bi pri teh izjemah morali biti restriktivni, če nočemo sami zaiti v težave, kajti ustvarjanje izjem, zlasti v tako velikem obsegu, in nenatančno opredeljene, bi imelo za posledico to, da bi na koncu morali tisti, ki bi pa morali plačevati davek na dodano vrednost, bi morali plačevati toliko višje ali pa visoke stopnje in pa seveda imeli bi neenake pogoje gospodarjenja, in za naše gospodarstvo in tudi primerjano naše gospodarstvo z gospodarstvi v Evropski uniji in tudi drugje.
Tako, da bi se tukaj tudi zavzel za to, da bi morali pri pripravi predloga za drugo obravnavo čimbolj upoštevati že omenjene smernice Evropske unije.
Zelo pomembno je tudi vprašanje plačane realizacije. Res, da nekateri prigovarjajo temu, da bi uvajanje plačane namesto fakturirane realizacije kot osnove lahko pomenilo potuho za del gospodarstva, vendar v situaciji, ko je dejansko plačilna disciplina še zelo nedisciplina, zelo velika, in da velik del odgovornosti za to plačilno disciplino ne nosijo gospodarski subjekti, ampak država, predvsem vlada, bi bilo nekorektno zdaj iti mimo tega in to popolnoma ne upoštevati, da država ne bi delila tudi nekako usode tega stanja, za katerega je tudi odgovorna. Zato bi vsaj v prehodnem obdobju bilo treba verjetno tudi uporabiti plačano realizacijo.
Pomembno je tudi stališče, ki govori o tem, da naj vlada pripravi take rešitve za drugo obravnavo, ki bodo pomenile čimvečjo poenostavitev administriranja, kajti administriranje vemo, da po eni strani zelo poveča stroške poslovanja in po drugi strani tudi zmanjša učinkovitost nadzora. V tej zvezi je zelo pomembno, da bi vlada pripravila podzakonske akte čimprej, zelo zgodaj; mislim, da je pol leta pred uveljavitvijo zakona, to je sredi prihodnjega leta, da je najbrž prepozno in da bi bilo dobro, če bi imeli te podzakonske akte že ob sprejemu zakona ali pa vsaj v obliki predloga ali osnutka, kajti priprave bodo zelo zahtevne za to, da bi učinkovito uveljavili potem izvajanje zakona. Zelo koristno bi tudi bilo in zato podpiramo tudi predlog dodatnega sklepa, da bi vlada pripravila simulacijo posledic tega davka, kar bo pomembno tako za gospodarstvo kot za državo in pa seveda potem tudi za samo zagotovitev učinkovitega izvajanja. In naj končam s tem, da bi bilo dobro, da vlada čimprej pripravi predlog zakona za drugo obravnavo. Glede na tako številne pripombe bo to zelo zahtevno delo, vendar če mi ne bomo tega predloga imeli tukaj v Državnem zboru, če ne pred počitnicami, vsaj takoj po počitnicah v mesecu septembru, potem dvomim, da so tudi šanse, da bi ga sprejeli do konca leta. In če ga ne bi sprejeli do konca leta, se pravi, da ga tudi verjetno ne bi mogli uveljaviti s 1.1.1999, kar je že itak dejansko zelo pozno oziroma skorajda prepozno. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Horvat. Je še katera poslanska skupina? Gospod Rejc.
IZIDOR REJC: Gospod podpredsednik, gospe in gospodje. Tudi v naši poslanski skupini smo se posvetili temu zakonu o davku na dodano vrednost, spomnimo se in v bistvu ga podpiramo in smo za to, da se v postopku čimbolje obdela, dodela in seveda pomeni kvaliteten preskok v zajemanju te obveznosti in pravilnem obdavčevanju, seveda po možnostih in sposobnostih in seveda po rezultatih. Gre pa predvsem tu za vprašanje, ki je gotovo temeljno, to se pravi, da ne sme vlada pri tem, ko ta zakon spremlja in ko ga seveda nadomešča za druge vrste, bi rekel pobiranja davščin, da v bistvu ne napravi to, da bi se gospodarstvo, bi rekel napravilo nekonkurenčno. To je gotovo temeljno, naše sporočilo, da smatramo, da je treba v vsakem oziru paziti na to, da napravimo to našo gospodarstvo čimbolj konkurenčno, kar pomeni, in tudi na odboru smo se o tem pogovarjali in tudi so določeni sklepi v tej smeri, predvsem v smeri dveh stopenj, ker se ve, da je pri tem, ko je malo dodane vrednosti, ali pa zelo malo dodane vrednosti, ali pa premalo v naši ekonomiji, da je potrebno potem to stopnjo ali pa te stopnje postaviti na višjo raven, da se seveda davki poberejo. Vendar menim, da je tudi ena od bistvenih stvari, da za drugo obravnavo, kar je bilo tudi povedano, je pa to malo drugače, kot je zdaj moj gospod kolega Feri povedal. Namreč, do druge obravnave je gotovo treba pripraviti tudi simulacijo, se pravi pregled vpliva tega načina obdavčevanja, davka na dodano vrednost, po posameznih dejavnostih, tako da se malo vidi, kaj koga čaka. Ker iz hitrih, bi rekel pogledov v posledice se lahko ve, da utegne, kar so nekateri kolegi že pred mano povedani, da utegne biti to tudi pritisk na obratna sredstva, se pravi na vnaprejšnje plačevanje. In seveda, država bo pač kupone pobrala, se pravi, davke na dodano vrednost pobrala. Podjetja oziroma pravni subjekti bodo pa na račun tega seveda imeli vezana sredstva ali pa recimo bodo se trudili, da bodo potem prišli do teh davkov nazaj. Se pravi, to preigravanje nam je zelo bistveno in menim, da se je treba temu posvetiti, to so tudi predlagatelji, ko so to predstavljali povedali, da bodo te teste napravili. Predvsem je važno, da se te posamezne tipične dejavnosti pregleda in ugotovi in simulira, kot se temu reče ali pa preigra in ugotovi, kaj to pomeni. Smo tudi proti temu, da bi bila kakšna prevelika administracija, ker menim, da je to lahko zelo velika obremenitev in zelo veliko dodatno, tudi seveda v tem primeru delo, ki v nobenem primeru ne bi smelo biti cilj tega novega davčnega sistema. Res je, da v glavnem Evropa ta davčni sistem pozna, res je tudi, da recimo Amerika tega ne pozna, vendar mi prihajamo do rokov in menim, da je prav, da se ta zakon sprejme po zaporedju in seveda ob tem, da bomo vse te pripombe, ki smo jih že dali ali pa, ki so jih že številni ljudje oziroma tisti, ki so sodelovali, dali, da bi jih predlagatelj upošteval, pa da imamo, bi rekel bolj temeljni pregled. Mi namreč tudi vemo, da smo imeli že nekaj vrst predstavitev in predavanj s strani raznih dežel, v katerem so tudi povedali, kakšni so problemi s tem davkom, da ni tako enostavno in da seveda je ta šola ali pa ta način uveljavitve in seveda tega davka na dodano vrednost, je en proces, ki terja en določen čas. Menim pa, da je bilo v vladi dovolj časa in da so se temu primerno potrudili in da bodo upoštevali za drugo obravnavo vse to, kar smo povedali in seveda tudi predlagali in kar je tudi predstavil gospod predsednik Odbora za finance. V glavnem podpiramo. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Rejc. Besedo ima gospod Vili Trofenik.
VILI TROFENIK: Hvala za besedo. Spoštovani zbor! Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke podpira predloženi predlog zakona o davku na dodano vrednost in stališča matičnega delovnega telesa. Smatramo, da je material primerna podlaga za nadaljnjo obravnavo. V poslanski skupini se posebej zavzemamo, da je potrebno v nadaljnji pripravi zakona iskati rešitve v smislu diferencirane davčne stopnje, to je, da je poleg splošne davčne stopnje potrebno predvideti tudi znižano davčno stopnjo kot je že bilo danes nekajkrat poudarjeno z razpravljavci pred mano. Poleg tega smatramo, da je potrebno odgovorno preučiti in predvideti ustrezne rešitve v prehodnem obdobju ob uveljavitvi zakona. V poslanski skupini smo mnenja, da na izredno zahteven projekt uvedbe zakona na dodano vrednost, da tega ne bo možno uveljaviti pred 1.1.1999.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Še katera poslanska skupina želi besedo? Predstavniki? Če ne želi, dajem besedo poslankam in poslancem. Imamo dve prijavi. Najprej gospod Franc Potočnik.
FRANC POTOČNIK: Spoštovane dame in gospodje! Kmetijstvo je pomembna gospodarska panoga, pa ne samo zaradi pridelave hrane in samooskrbe z njo, je tudi funkcija ohranjanja kulturne krajine in ohranjanja poseljenosti naše države in našega podeželja. Sprememba davčnega sistema bo lahko oziroma bi lahko odločilno vplivala na položaj kmetijstva, gozdarstva in prehrane, namreč večja obdavčitev hrane, pa tudi večja obdavčitev repromateriala in investicij kot je to sedaj, je v predloga zakona predvidena. Zato je Odbor Državnega zbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlog zakona o davku na dodano vrednost obravnaval kot zainteresirano delovno telo in pripravil svojih pet sklepov, ki ste jih dobili pisno na klop, in jih je odbor tudi soglasno sprejel. Po poslovniku pa zainteresirano delovno telo ne more svojega mnenja predložiti Državnemu zboru neposredno. Matično delovno telo ga tudi ni obravnavalo oziroma se o njem ni opredelilo, ker so pač seje obeh odborov potekale sočasno.
Zato sem te sklepe kot poslanec povzel in predlagam, da jih Državni zbor potrdi oziroma sprejme kot dodatna stališča in sklepe. Nekateri člani Odbora za finance sicer pravijo, da so predlogi sklepov preveč obvezujoči za vlado. Sam menim, da temu ni tako. Zaradi korektnosti do članov našega odbora jih tudi nisem spreminjal, lahko pa jih seveda tudi dopolnimo, če bo takšna volja oziroma če bodo posamezniki predlagali amandmaje. Menim pa, da se bo mogoče pokazalo tudi to, da bi se Odbor za finance še enkrat sestal in jih potem vključil v svoje sklepe, ker, kot sem kasneje ugotovil, se nekatera stališča delno prekrivajo.
Naj preletim teh pet dodatnih stališč:
Prvič: Vlada naj pripravi do druge obravnave predloga zakona o davku na dodano vrednost celovit pregled vplivov določil zakona na nadaljnji razvoj kmetijstva oziroma na dohodkovni položaj kmetijstva, predvsem pri pridelavi hrane. (Naj povem, da ima 18 od 23 držav članic OECD-ja za hrano znižano davčno stopnjo.)
Drugi predlog sklepa: Predlagana enotna davčna stopnja ni sprejemljiva, zato naj predlagatelj predvidi znižano stopnjo davkov oziroma več stopenj za posamezne specifične proizvode, posebno za osnovno hrano in repromaterial v kmetijstvu in gozdarstvu ter promet z nepremičninami v kmetijstvu in gozdarstvu. Pavšalni znesek, ki določa zavezanca za davek na dodano vrednost v višini 2 milijonov tolarjev je po mnenju odbora prenizek. Ocenjujemo, da bi ta znesek moral biti višji, pri čemer bi dosegli poenostavitev poslovanja, izognili pa bi se tudi dodatnim stroškom na kmetijah; vemo, kakšna je posestna struktura v Sloveniji, in da je seveda temu potrebno tudi delno prilagoditi zakon.
Davek na dodano vrednost naj bi se plačeval po plačani realizaciji.
In pa peti sklep: Predlagatelj zakona naj na ustrezen način prouči oprostitev plačila davka na dodano vrednost pri prenosu lastništva kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetij. Gre za to, da je, kot sem že prej omenil, posestna struktura v Sloveniji zelo neugodna; majhne kmetije so, parcele so razdrobljene, in da je sorazmerno ali pa malo prometa s kmetijskimi zemljišči in tako seveda tudi tako zaželjene koncentracije ni. Visoka davčna stopnja na ta promet pa bi seveda še bolj zavrla ta nujen proces.
Na koncu naj še enkrat rečem, če bo potrebno, bi predlagal, da se matično delovno telo sestane in da se opredeli do teh predlogov sklepa Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki sem jih pač zaradi procedure podal v lastnem imenu. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Potočnik. Besedo ima Boris Sovič.
BORIS SOVIČ: Cenjene dame, spoštovani! Nesporno je uvedba davka na dodano vrednost pomemben prispevek k prilagoditvi naše davčne ureditve evropski. V pripravo samega zakona je bil očitno vložen precejšen napor, vendar pa nekatere rešitve ustvarjajo vtis nedodelanosti, neusklajenosti, netransparentnosti, kar seveda bo potrebno pripraviti v drugi obravnavi. Jaz bi opozoril samo na nekaj vprašanj. Mislim, da je nujno, da bi predlagatelj natančneje elaboriral finančne učinke predlaganega zakona. Sedaj so ti finančni učinki elaborirani samo približno na osnovi formule, da vsaka odstotna točka davčne stopnje prinese neto prispevek približno pol procenta GDP-ja. V zakon, katerega razsežnosti presegajo eno devetino bruto domačega proizvoda, je to seveda naravnost presenetljivo grobo. In drugo, mislim, da bi predlagatelj moral podrobneje elaborirati izbor višine davčne stopnje. Jaz mislim, da netransparentnost tega predloga zakona izvira tudi iz dejstva, da ni predstavljena analiza občutljivosti finančnih učinkov na višino davčne stopnje. Izbor same višine 20% pa je utemeljen praktično samo v enem stavku. In če vemo, da je to zanesljivo ena od najpomembnejših številk, ki jih bomo morali Slovenci in Slovenke poznati v prihodnosti, potem bi seveda že pričakovali, da bi utemeljitve s tega vidika bile natančnejše.
In tretje, jaz mislim, da je nujno, vesel sem, da je v razpravi to bilo danes tudi že poudarjeno na matičnem odboru, razmišljati o več stopnjah. V osnovnem predlogu je predlagatelj govoril o eni stopnji. Vidimo, da se zdaj pojavljajo predlogi za dve. Jaz mislim, da je poleg tega nujno potrebno proučiti tudi opcijo ničelne stopnje. So države, kar nekaj jih je v Evropski zvezi, ki takšno ničelno stopnjo poznajo. Jaz mislim, da bi bilo nujno takšno ničelno stopnjo uvesti za osnovne življenjske potrebščine, prehrano, zdravila, otroška oblačila, pripomočke za invalide in ostarele, knjige, časopise in telekomunikacije. Poleg tega pa mislim, da bi morale biti tudi znižane stopnje, ki bi morale veljati za ogrevalno energijo in javni transport, za stanovanjske prostore in vstopnice za kulturne prireditve. Enotna davčna stopnja je bila v obrazložitvi utemeljena praktično samo z administrativno zahtevnostjo, torej z davčno administracijo, z dragostjo za davčne zavezance in podobnim. To seveda po moji presoji kaže na popolnoma finančen pristop k zakonu. Mislim pa, da davčna zakonodaja ne more slediti samo finančnim ciljem, ampak mora upoštevati tudi širše družbene cilje, med njimi dostopnost osnovnih življenjskih potrebščin. Tudi to je razlog, da se večina držav odloča za znižane stopnje. Skratka, ta zakon, ki sicer izhaja iz očitno finančnih vidikov in mnoge države se seveda odločajo enako, mora upoštevati tudi posledice izvajanja tega zakona na posameznih področjih. Če tega ni, potem seveda lahko pride do tega, da bi posledice na posameznih področjih oziroma finančne konsekvence teh posledic bile mogoče celo večje, kot so sami prilivi na račun tega zakona. Zato mora predlagatelj preučiti razmere, ki bodo na posameznih področjih nastale z uveljavitvijo tega davka in pripraviti predloge ukrepov za sanacijo razmer. Če vzamem za primer samo elektrogospodarstvo, potem je očitno, da bi rešitev iz 24. člena, ki predvideva nastanek obveznosti plačila z izstavitvijo računa oziroma z opravljeno storitvijo, dramatično poslabšala likvidnostni položaj elektrogospodarskih podjetij. Prve ocene kažejo, da bi se razmerja med proizvodnjo, prenosom in distribucijo bistveno spremenila, zlasti pa bi se dramatično poslabšal položaj rudarstva. Že to je razlog, da bi sama priprava takšnega zakona morala absolutno inkorporirati zelo natančne ocene na posameznih področjih, na posameznih gospodarskih in socialnih področjih v izogib seveda negativnim posledicam, ki so lahko primerljive s finančnimi razsežnostmi samega tega zakona.
Nekatera določila zakona tudi niso, vsaj po mnenju nekaterih, v celoti konsistentna, tak primer sta 29. in 48. člen, zato bi bilo seveda potrebno zakon pripraviti v preglednejši in skladnejši obliki. Zelo se mi pa zdi pomembno poudariti to, kar je bilo tudi rečeno v stališčih matičnega odbora, da mora predlagatelj zagotoviti, da bo moč skupaj s predlogom zakona obravnavati tudi vse podzakonske akte. To je preveč pomemben zakon, preveč globoko bo posegal na posamezna področja, da bi si lahko dovolili sprejem takšnega zakona, ne da bi v celoti poznali seveda celotno izvedbeno plat tega zakona. Hkrati je jasno, vsaj to ugotavlja tudi predlagatelj, vsaj na Odboru za gospodarstvo je bilo tako rečeno, da je potrebno preučiti možnost in sploh primernost sedanje hitrosti prehoda in uveljavitve tega zakona. Očitno je, da bo ta zakon začel veljati kasneje, kot je bilo sprva predvideno, in to je pravzaprav tudi uvodoma bilo poudarjeno. Mislim, da gre za enega od najpomembnejših korakov na področju davčne zakonodaje v Republiki Sloveniji in to je razlog, da mora biti ta korak pripravljen zelo temeljito, da morajo biti preučene posledice na vseh področjih, kjer se to seveda da oceniti. Seveda pa morajo biti same rešitve iz zakona, torej tudi izbor višine davčne stopnje, dovolj dobro in podrobno utemeljene, ker gre končno za spremembe, ki bodo vplivale na naše življenje in bivanje v prihodnosti. Lepa hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Kdo še želi besedo? Izčrpali smo prijave. Gospod Petan. Izvolite, gospod Petan.
RUDOLF PETAN: Spoštovani zbor! Res je, da davčna reforma, uvedba davka na dodano vrednost, je kategorija, ki jo Evropa pozna in verjetno bomo tudi mi morali v to zagristi. Vendar pa moramo upoštevati določena dejstva. Moji predhodniki so že nekaj o tem povedali, jaz bi opozoril še na določeno specifiko.
Gre za to, da vsak davek, kakršenkoli je, ne smemo gledati samo s finančnega vidika. To ni samo finančna kategorija oziroma proračunska kategorija. Navsezadnje davki so za to, da se polni proračunska blagajna - to je jasno. Treba je gledati še z drugega zornega kota, kar je mogoče še bolj pomembno. Navsezadnje, davek je tudi razvojna kategorija. Vemo, da marsikatere države ravno z davki urejajo razvoj. Namreč, če hočemo neko panogo, ki je v takšnem, recimo v slabšem položaju, ali če izdelkov določene panoge na trgu ni, potem to tako uredimo najbolj enostavno in to nekatere države delajo, da se zmanjšajo davčne stopnje. To ni nič novega, to svet uporablja. Res je, da na drugi strani Atlantika nekoliko več, kot pri nas. To je tudi treba upoštevati.
Vsak davek je tudi socialna kategorija in tudi preko tega moramo gledati na davke. Vsekakor se strinjam s tem, kar so predhodniki povedali, da bo potrebno verjetno vsaj v prvi stopnji uporabiti diferenciran pristop k prometnemu davku. Jaz bi samo na hitro preletel ta dodatna stališča, ki smo jih Socialdemokrati predlagali.
Namreč, ne moremo reči, da bi imeli sedaj za zdravila enotno stopnjo, takšno, kot bomo imeli, ne vem, za eno kilo železa, če hočete, ker tudi sedaj so zdravila imela poseben status in navsezadnje tudi posebno stopnjo za otroke, se pravi za izdelke, ki jih ta kategorija, se pravi otroci uporabljajo. To se pravi otroška konfekcija, otroška hrana, otroški rekviziti in pa podobno. Navsezadnje, ko sem dejal je pomembno tudi socialna kategorija. Ni vseeno za katero socialno kategorijo je kilogram kruha, ali za visok razred ali pa kilogram kruha za tisti nizki razred, ker to pomeni bistveno obremenitev proračuna in na to moramo tudi gledati, ne samo na strogi finančni vidik: 20% udarimo, potem bomo pa videli, kaj bo. Tisti, ki imajo pa zajamčene plače, pa ki jim je to osnovni artikel, ki ga je treba vsak dan imeti, je to nekaj čisto drugega.
Kar se pa tiče te plačane ali pa fakturirane realizacije, kot smo tudi danes govorili, pa mislim, da se v določeni meri strinjam. Vendar je pa ravno ta plačana realizacija tista, ki omogoča, da se celi tovornjaki določene alkoholne pijače vozijo po Sloveniji in se nekontrolirano uhaja mimo davkov. Navsezadnje to ni smešno in ravno tisti, ki bi morali davke pobirati, bi morali vedeti, da se to dogaja; če pa ne vedo, je pa to hudo žalostno.
In še nekaj, to pa velja za splošno. Jaz sem sicer rekel, da ta zakon bomo verjetno tako ali drugače morali sprejeti. Gre za datum veljavnosti, od kdaj bi naj veljal. Gre za to, da sistem davka na dodano vrednost je možno vpeljati in da sistem deluje tako, kot je zamišljen, samo v dobrem finančnem nadzoru. Ne trditi, da je v Sloveniji dober finančni nadzor, ker mislim, da še finančnega nadzora ni; takšen kot je, je nikakršen! Že prej je eden od mojih predgovornikov povedal, da je določena plačilna nedisciplina. Jaz se strinjam, da je. To, kar sem prej povedal, je samo kot drug pogled na to. Preden bomo določili datum, ko bomo pač sprejeli, od kdaj bo ta davek na dodano vrednost veljal, bomo verjetno morali rešiti tudi določene elemente finančnega nadzora. Ali takega, da bo veljal za vse, ali takega, da bo sploh veljal, ali pa kakršnegakoli drugega. Ta sistem deluje samo v dobrem finančnem nadzoru, drugače je to huda težava. Se pa strinjam, da bo to treba nekako spraviti pod streho. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Petan. Prosim, naprej. Gospod Tomažič.
BRANKO TOMAŽIČ: Hvala za besedo. Spoštovani zbor! V mojem predlogu dodatnih stališč k predlogu zakona o davku na dodano vrednost imam redakcijski popravek. Tako, da bi se glasil pod 1. točko: "Vlada Republike Slovenije naj predvidi" - predlagam, da "Vlada Republike Slovenije naj prouči v drugi obravnavi predlog zakona o davku na dodano vrednost, oprostitev davka na dodano vrednost za zdravila, ki so že po zdajšnji zakonodaji oproščena davka".
Pod 2. točko: "Vlada Republike Slovenije naj za drugo obravnavo predloga zakona o davku na dodano vrednost prouči manjšo davčno stopnjo za otroško konfekcijo, otroško hrano in otroške rekvizite."
Pod 3. točko: "Vlada Republike Slovenije naj pripravi predlog zakona o davku na dodano vrednost za drugo obravnavo, prouči stališča gospodarskih subjektov, ki so svoja stališča predlagali ali predložili matičnemu delovnemu telesu."
Zakon načeloma podpiram in mislim, da tudi v tem segmentu podpiram vse svoje predgovornike. V glavnem pa tudi sam dajem pripombo v tem smislu, da mora biti davek na dodano vrednost od plačane realizacije in nikakor ne od fakturirane. Ko bo pa pri nas finančna disciplina, bom tudi sam lahko podprl, tudi na fakturirano realizacijo naj bi se zakon nanašal. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Tomažič. Prosim, naprej. Kdo želi besedo? Gospod Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala za besedo. Drage kolegice, spoštovani kolegi! Jaz podpiram vse te sklepe, stališča, predvsem podpiram tiste razprave, ki so govorile o tem, da bi morali to stvar zelo temeljito in zelo, bom rekel, dosledno pogledati in proučiti, zlasti tudi to, kar je tukaj napisano, da bi bila nujna ta simulacija učinkov. Ker na žalost določene izkušenje pri naši davčni politiki in sprejemanju določenih davčnih zakonov so nekoliko slabe oziroma vlada te stvari precej na nek način z levo roko opravlja.
Druga stvar. Hotel sem povedati samo dve stvari, ki mi niso čisto jasne in mi kažejo na nekaj, da se tudi tukaj izhaja predvsem iz čisto fiskalnega namena tega zakona. Recimo, zakaj je tukaj v obrazložitvi, to, kar je povzela komisija oziroma Odbor za finance in monetarno politiko, predpostavljam, ker sem prej slišal tudi državno sekretarko, ki je hkrati tudi direktorica davčne službe, kar je zelo zanimivo. Njena obrazložitev, zakaj 20%. Mislim, da to kaže na to, da bi lahko bilo tudi 25% oziroma da bo 30%. Piše, da je 20% zato, ker se bodo zmanjšale carinske dajatve in se bodo še naprej zmanjševale, če bomo šli v Evropsko unijo, da se ukinja določen davek na plače, da se znižujejo prispevne stopnje itn., ker se poizkuša omogočiti gospodarstvu, da bi lahko zadihalo. Po drugi strani pa gospodarstvu in vsem drugim lepo z zviševanjem te davčne stopnje, tega davka na dodano vrednost, praktično stiskamo vrvico okrog vratu. Mene začudi predvsem to, jaz ne vem, zakaj 20%, zakaj ne 25%, ne poznam razlogov, ampak razlogi, ki so tukaj navedeni, so po moje zelo čudni, izključno fiskalni in me ne bo začudilo, ko bo prišel predlog, da je treba 25% zato, ker smo še neki drugi davek znižali oziroma zato, ker država potrebuje bistveno več iz različnih razlogov. Potem je stvar, ki mislim, da ni točna, kolikor se še spominjam, res, da se zadnje čase ne ukvarjam s temi stvarmi, ampak včasih sem se malo ukvarjal. Vem, da pri izvozu, ker gospodarstvo, proizvajalci niso plačevali prometnega davka, ker so kupovali blago za reprodukcijo in tudi blago, ki je šlo v izvoz, se ni štelo, da je to prodaja, da je to promet v tem smislu, da bi se plačal prometni davek. Zato ne vem, od kod trditev, da predloženi zakon predvideva bistveno novost na področju izvoza blaga in storitev, ker ne bo ta izvoz obremenjen z davkom na dodano vrednost. Možno, da je to novost, glede na to, kako je to urejeno v Avstriji ali pa v Nemčiji, ker ne poznam. Ni pa to novost na naš sistem, ker tega davka ni in zato tudi ne drži, da bo to znižanje stroškov. Izvoznik, ki dela, bo moral plačati davek, potem pa bo tako kot lepo piše, v določenem roku dobil ta denar nazaj. To pa pomeni v prvi vrsti takrat, ko bo to proizvajal, ko bo to delal, bo potreboval določena sredstva, obratna sredstva, finančna sredstva, ko bo kupil repromaterial, bo moral plačati davek, ko bo pa blago izvozil, bo pa zahteval povračilo. Vsaj tako jaz ta odstavek razumem. Tako da so določene stvari, ki kažejo, da so vsa tista opozorila in priporočila, ki so bila tukaj izrečena, naj vlada malo bolj trezno k tem stvarem pristopa, povsem na mestu in se jaz tem priporočilom samo pridružujem. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Kdo želi še razpravljati? (Nihče.) Gospa državna sekretarka, eno vprašanje je bilo tudi vam naslovljeno.
MILOJKA KOLAR: Hvala za besedo. Poskušala bom odgovoriti vsaj na tista osnovna vprašanja, ki deloma, vsaj po naši oceni, izhajajo tudi verjetno iz delnega nerazumevanja samega koncepta davka na dodano vrednost.
Če začnem pri prvem razpravljavcu, gospodu Jelinčiču, in mu skušam na kratko odgovoriti, ne da bi se spuščala v posamezno obrazložitev in dikcije členov, ki so bili navedeni v razpravi glede oprostitev in drugih zadev. Na splošno je koncept davka na dodano vrednost zasnovan na tem, da je davčni zavezanec za davek na dodano vrednost vsaka fizična ali pravna oseba, ki opravlja obdavčljivo dejavnost, se pravi komercialno dejavnost, da z njo zasluži, da ustvarja profit v 12 mesecih in ustvari letni bruto promet 2 milijona. Iz te definicije izhaja, kdo je davčni zavezanec. Se pravi, ne glede na to, ali je to fizična ali pravna oseba. Pogoji so, da opravlja obdavčljivo dejavnost v obdobju 12 mesecev in da je letni bruto promet 2 milijona.
Nadalje, če ponazorim s praktičnim primerom glede tega, kdo opravlja to obdavčljivo dejavnost. To ni vezano na sam status fizične ali pravne osebe, temveč je obdavčitev vezana na komercialno dejavnost. Se pravi, če imamo šolo, ki ima koncesijo in opravlja 8-letni šoloobvezni program in se ne plačujejo takoimenovani stroški šolanja, potem ta dejavnost ne bo obdavčena, četudi opravlja to dejavnost oseba javnega prava. Če pa ta šola opravlja kakršnokoli dejavnost, se pravi, da zaračunava šolnino ali kakršnekoli druge zadeve, se pravi opravlja obdavčljivo pridobitno dejavnost, pa bo za ta del dejavnosti morala zagotavljati ločene evidence, obračune in bo za ta del dejavnosti zavezanka davka na dodano vrednost. Mislim, da je to delni odgovor tudi v primeru, ko so bile že omenjene te numizmatične zadeve. Če gre za storitev za komercialno dejavnost, potem je ta dejavnost v skladu s smernico obdavčena. Če pa gre za nek denar, ki je v bistvu javno plačilno sredstvo, pa to seveda ni obdavčeno. Toliko na splošno.
Glede izvoznikov pa bi se navezala, ker so bili omenjeni v razpravi pri gospodu Jelinčiču in zdaj tudi na koncu pri gospodu Mozetiču, glede razjasnitve, da izvozniki pridobijo na svojem stroškovnem elementu in na konkurenčnosti. Zakaj? Sedanji sistem prometnega davka obdavčuje tudi opremo, potrošni material in storitve tudi pri izvozu, tega v tem bodočem sistemu ne bo. Ob izvozu bo vsak izvoznik za izvoženo blago in storitev v celoti v 8 dneh dobili od države povrnjeni celotni znesek davka na dodano vrednost, ki je bil plačan v predhodnih fazah reprodukcijske verige. V tem je ta pridobitev v primerjavi s sedanjim sistemom prometnega davka pri pravnih osebah. Izračuni kažejo, če nadaljujem z drugim delom odgovora, ker je nekako izvenelo, da je v bistvu predlagatelj stopnjo 20% predlagal ali pa postavil malce "na pamet". Zelo podrobna študija po sektorskih tabelah in po sektorjih gospodarstva je bila narejena po zaključnih računih slovenskega gospodarstva za leto 1993 in 1994. Del te študije je tudi priložen oziroma je bil objavljen v Poročevalcu. Res pa je, da ni bil izdan natančnejši pregled, zlasti tudi zaradi tega, ker se zdaj pripravlja in bo nekako 15. maja končana enako podrobna študija, ki seveda tudi govori, kakšen bo učinek tega davka na posamezne gospodarske sektorje, od kmetijstva, gradbeništva, storitev in podobno, po zaključnem računu slovenskega gospodarstva za leto 1995. To je povzel tudi sklep matičnega odbora in za drugo obravnavo zakona, ko bomo seveda prišli s predlogom s splošno nižjo stopnjo, bodo seveda priloženi ti sektorski detajljni izračuni. Da se ne bom vračala, dejansko bi s stopnjo 20% po zaključnih računih za leto 1993, ker zdaj je obdobje že odmaknjeno od takrat, ko smo mi zakon pripravljali, in je kazalo, da bi ta stopnja 20 skupaj z akcizami prinesla v globalu 16,4% GDP-ja, se pravi bruto nacionalnega proizvoda. Vis-a-vis izpadel. Žal pač moram reči zaradi tega, ker se večrat pojavlja v diskusiji, lahko pa se tudi iz literature ugotovi, da imajo davčni zakoni prvenstveno povsod v svetu namen, prvič, prerazporeditve družbenega proizvoda za financiranje javne porabe in pa seveda s tega vidika za zagotavljanje prihodkov proračuna. In tisti drugi del, ki je bil v današnji razpravi večkrat poudarjen, žal davčni zakoni primarnega značaja, pospeševanja investicij ali kakršnihkoli drugih dodatnih učinkov ne morejo imeti. To je žal osnovna naloga tudi povsod po svetu. Tu pa seveda lahko en del stimuliranja v določenem delu z seveda manjšimi efekti vnese v to zadevo tudi še kakšen tak element. Kot je rečeno, mi bomo seveda za drugo branje upoštevali to nižjo stopnjo, ker je bila prehrana večkrat omenjena in mi smo se zavedali tega problema. Vemo, da je danes tam stopnja prometnega davka 5%, vemo, da je dodatna olajšava po plačani realizaciji, naj pa omenim, da na tem mestu ima ta koncept plačila po plačani realizaciji, ki ga imamo mi za drugo obravnavo, tako kot smernica dovoljuje, in jo bomo upoštevali predvsem za te manjše davčne zavezance. Ima pa tudi slabo stran. Slabo stran v tem smislu, da nekdo lahko sam regulira plačilne pogoje in se odloča, kdaj bo državi nakazal ta davek. Tukaj bomo upoštevali to, kar je recimo znano tudi svetu in se predvsem za te manjše davčne zavezance, ki bodo omogočali tudi ta sistem plačevanja, vplačane seveda na eni in na drugi strani, se pravi pri vhodnem davku in pri izhodnem davku. No, in še nazadnje naj omenim, da ničelna stopnja v skladu s šesto smernico evropske zveze, ta smernica ničelne stopnje več ne pozna. Ničelna stopnja namreč pomeni, da dejansko tisti zavezanci, ki imajo ničelno stopnjo, lahko od države davek samo refundirajo in vsi davčni zavezanci, ki so s tem davčnim zavezancem v poslovnih odnosih, v nadaljnji verigi morajo seveda absorbirati, toliko višjo stopnjo davka. Tako bi z drugimi besedami pomenilo, če bi seveda kljub temu, da smernica tega nekako ne dovoljuje več, morali reči, da pa imamo splošno stopnjo davka, recimo, ne več 20, ampak recimo 30 oziroma kolikor bi ti izračuni pokazali. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Mozetič, potem pa gospod Jelinčič.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa za besedo. Drage kolegice, spoštovani kolegi! Jaz se gospe državni sekretarki opravičujem, če sem bil morda tako razumljen, da je davčna stopnja določena po skavtsko, vendar jaz kot nestrokovnjak s tega področja berem predvsem stvari Odbora za finance in monetarno politiko, ker vsi drugi so predebeli. Tukaj pa lepo piše, da predlog zakona predvideva 20%-no davčno stopnjo, ker bo davek na dodano vrednost moral nadomestiti predvidene izpade prihodkov v proračunsko blagajno zaradi ukinitve davka na plače kot začasnega davka do uvedbe davka na dodano vrednost. Zaradi izpada proračunskih prihodkov iz naslova carinskih dajatev v letu 1997 se bodo zaradi pridruženega članstva EU ti prihodki znižali za 24 do 25 milijard tolarjev, kot tudi zaradi znižanja prispevne stopnje za prispevke za socialno varnost in predvidene izgube iz naslova prispevkov pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Po oceni predlagatelja - predlagatelj je pa vlada - potrebnih proračunskih prihodkov zaradi zagotavljanja konkurenčnosti gospodarstva ni mogoče nadomestiti z njegovo dodatno obremenitvijo. Z zadnjim stavkom se strinjam, ostalo sem pa prebral. Torej jaz sem tukaj prebral, da je razlog za 20%-no davčno stopnjo to, kar tukaj piše, tako da se nisem jaz tega izmislil. Zdaj, če ni to točno povzeto po stališčih vlade, se vladi opravičujem, vendar pač naš odbor za finance in monetarno politiko je tako v svojem poročilu zapisal. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa. Gospa državna sekretarka je rekla, da bodo dobili izvozniki povrnitev celotnega vplačanega davka na dodano vrednost od vseh izvajalcev, ki so recimo delali na določenem proizvodu do končnega proizvoda, ki se ga recimo izvozi. Ali to pomeni, da bodo recimo mali obrtniki, vzemimo avtomobilsko industrijo, mali obrtniki bodo plačevali 20%-ni davek na vse, kar bodo naredili? Firma Revoz kot izvoznik, bo pa dobila nazaj ves denar, ki so ga mali obrtniki vplačali v državno blagajno in seveda po politični liniji bo tista firma stimulirana, tako sem jaz to razumel in tako tudi jaz razumem tisto, kar piše v zakonu.
Mi lahko tukaj rečemo, ne, ni tako prav, razumete narobe. Ampak, jaz sodim, zakoni morajo biti napisani tako, da so jasni in da ne dovoljuje dvojnih ali pa trojnih razlag. V tem primeru imamo tukaj kar nekaj variant, verjetno so še kakšne, ki so morda bolj pravilne, ampak tako se je to razumelo. Poleg tega pa, tudi pri teh numizmatičnih zadevah... Kako se bo pa določilo, kdaj je določen bankovec zgolj plačilno sredstvo in kdaj je numizmatičen kos? Mislim, da je to zelo težko. Konec koncev, nikoli se to ne da določiti, ker tukaj gre za precio afekcionis v veliko primerih še posebej takrat, kadar je to še vedno veljavno plačilno sredstvo. In vendar vi tukaj notri pišete. Jaz mislim, da bo treba še marsikaj popraviti pri tem.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Sovič, ima besedo.
BORIS SOVIČ: Cenjene dame, spoštovani! Prej je bila omenjena tudi ta dilema, kakšni so cilji te davčne zakonodaje. Omenjeno je bilo, da se seveda v vseh državah ali pa večini, tako je bilo nekako rečeno, cilji pač ti, da se zbere denar, ki ga država potrebuje. Zelo grobo rečeno. Seveda, človek ne more zanikati tega dejstva, da so ti fiskalni razlogi seveda glavni razlog, zaradi katerega država pripravlja takšne zakonodaje. Vendar, meni ni znano, da bi katerakoli država z davčno zakonodajo dosegala to, da bi se siceršnje politike, ki jih neka država ima na drugih področjih, s tem na neki način rušile. Če ima država neko začrtano energetsko strategijo, ki spodbuja obnovljive vire, ki spodbuja učinkovito rabo energije, tako kot vse energetske strategije tega sveta, potem je jasno, da tudi davčna zakonodaja, ki sicer želi polniti proračun, tega ne bo delala na ta način, da bi na nek način onemogočala izvajanje ostalih ciljev, onemogočala učinkovito rabo energije, recimo obnovljive vire energije in tako naprej. Gre za to, da ta davčna zakonodaja mora respektirati množico sektorskih strategij, če hočete, množico opredelitev, ki jih ima ta država na posameznih področjih. Jaz mislim, da v mnogih elementih je ta zakonodaja takšna, da poskuša respektirati te cilje. Predlogi, ki smo jih pač dajali, pa poskušajo to zaostriti do te mere, da bi bila kompatibilnost ciljev čim večja. Nemogoče je, da bi davčna zakonodaja pomenila rušenje ciljev na posameznih področjih.
In drugo, kar se ničelne stopnje tiče, jaz še vedno mislim, da bi kazalo to zelo resno pretehtati. Jaz razumem, da so sedanje smernice Evropske unije drugačne, ampak zato so mnoge države, in pregled, ki je bil temu zakonu dodan, to nazorno kaže, imele neka prehodna obdobja, nek razvoj, nek proces, s katerim se je pravzaprav tudi ta zakonodaja spreminjala, spreminjale so se stopnje, spreminjalo se je število stopenj. Jaz mislim, da je tudi pri nas treba zelo resno pretehtati to, kar sem prej rekel, to ničelno opcijo, ničelno stopnjo za osnovne življenjske potrebščine, torej hrano, zdravila, otroška oblačila, pripomočke za invalide in ostarele, knjige, časopise in telekomunikacije. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospa sekretarka, prosim.
MILOJKA KOLAR: Hvala. Zelo na kratko. Davek na dodano vrednost se pobira v vsaki fazi prometa. Če jaz prodajam, izdam prodajno fakturo, ki bo sestavljena iz dela, koliko je moje dodane vrednosti in za razliko od dodane vrednosti, ki jo je plačal že moj dobavitelj, jaz državi doplačam samo razliko tega davka. To v pojasnilo.
Gospoda Jelinčiča bi pa povabila, ker izgleda, da do zdaj ni bilo priložnosti, na Ministrstvo za finance, da mu detajljno obrazložimo po tem in tudi po vprašanju tistega ostalega dela. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Torej, prijazno vabilo velja, Zmago! Prosim, želi še kdo besedo? (Nihče.) Imamo en problem. Namreč, poslanci niste dobili pregleda vseh teh pripomb in malce težko je glasovati, preden to dobite na mizo.
Predlagam, da se vrnemo nazaj na CESTE, to je 25. TOČKA, ker smo od vlade dobili usklajen amandma k predlogu zakona o javnih cestah. Upam, da ste ga dobili na mizo. Pozivam vlado, da nam amandma obrazloži. Gospod sekretar? (Ne želi.)
Odpiram razpravo - pardon, o tem ni razprave, ker gre za amandma na amandma. Ugotavljamo prisotnost za amandma k 83. členu, prvi odstavek zakona o javnih cestah. Ugotovimo sklepčnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (56 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Imamo še dodatni sklep. Najboljše, da ga preberem v celoti: "Državni zbor Republike Slovenije poziva Vlado Republike Slovenije, da čimprej pripravi ustrezen predlog sprememb in dopolnitev zakona o javnih cestah, v katerem bodo postavljene rešitve v zvezi z razmejitvijo pristojnosti med državo in lokalno skupnostjo tako, da bodo med seboj usklajene z novelo zakona o lokalni samoupravi, zakona o upravi, zakona o prekrških in z vsebino drugih področnih zakonov, ki obravnavajo pravice in obveznosti lokalnih skupnosti.
V predlaganih spremembah in dopolnitvah naj se v posebnem poglavju razdelajo specifične naloge lokalnih skupnosti pri gospodarjenju z lokalnimi cestami, vključno z inšpekcijskim nadzorom, pogoji za uskladitev evidenc cest, pogoji za pridobivanje zemljišč ter pogoji za vodenje upravnih postopkov, ki so predmet tega zakona."
Želi kdo razpravljati o tem dodatnem sklepu? Če ne želi, predlagam, da o njem glasujemo. Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (59 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je tudi ta dodatni sklep sprejet.
Sedaj glasujemo o zakonu kot celoti. Želi še kdo razpravljati? (Ne.) Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (62 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujemo to točko dnevnega reda in ker smo rekli, da bomo počakali, da bomo dobili na mizo vse te pripombe, ki so bile usklajene, predlagam, da gremo na trošarine.
Prehajamo na 31. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O TROŠARINAH. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval tudi Odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje matičnega delovnega telesa.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Gre za predlog zakona, ki je zamišljen kot dvojček k predlogu zakona o davku na dodano vrednost, čeprav za to ni nobene potrebe. Iz stališč tudi izhaja, sicer ne zelo nedvoumno, usmeritev, da naj bi ta predlog zakona bil morda uveljavljen prej kot predlog zakona o davku na dodano vrednost, za kar seveda obstajajo ob obstoječem sistemu prometnega davka vse možnosti. Predlog zakona predvideva nov sistem trošarin, usklajen s smernicami Evropske unije. Trošarine se, kot verjetno poznate že iz obstoječega sistema, pri prometnem davku plačujejo od alkoholnih pijač, od nafte in naftnih derivatov oziroma v glavnem od bencina in od tobačnih izdelkov. V predlogu zakona so predvideni za nekatere izdelke bistveno višji zneski trošarin, kar velja predvsem za tobačne izdelke. Za uveljavitev predloga zakona je sicer predvideno neko prehodno obdobje, vendar po mnenju odbora in opozorilu tobačnih proizvajalcev in posameznih uvoznikov je bil odbor mnenja, da bi bilo primerno rok uskladitve, torej obdobje usklajevanja - gre za peto od predlaganih stališč - predvideti oziroma nekoliko primerno podaljšati. Kaj je primerno podaljšanje, je težko reči v tem hipu. Predlog zakona predvideva polno uveljavitev z letom 2001, medtem ko posamezni zainteresirani predlagatelji stališč so predlagali na primer leto 2006, kar je verjetno res manj kot primerno. Verjetno pa bo treba glede na to, da predlog zakona obravnavamo šele sedaj, da je bil predložen parlamentu že sredi lanskega leta, vseeno te roke nekoliko podaljšati. Stališča odbora so v nekaterih primerih zelo podobna stališčem v zvezi s predlogom zakona o davku na dodano vrednost. Menili smo, da so predvidene evidence pretirane, da bi bile lahko bolj poenostavljene, da je treba obvezno uskladiti terminologijo s smernicami Evropske unije in navsezadnje tudi s samim predlogom zakona o davku na dodano vrednost. Za vsa podzakonska pooblastila za podzakonske akte, ki jih ima vlada v predlogu zakona, menimo, da bi morali biti osnovni kriteriji za izkoristek teh pooblastil vseeno zapisani že v samem predlogu zakona, predlagani zneski trošarin so nominalni in niso več primerni in jih je po mnenju odbora treba spremeniti, sploh pa, če se bosta pri zakonu o davku na dodano vrednost uvedli splošna in znižana stopnja, imata svoj, če že ne neposredni, pa posredni vpliv tudi na višino predlaganih trošarin v tem zakonu. Četrto od predlaganih stališč sugerira to vladi pri pripravi predloga zakona za drugo obravnavo. Potem smo predvideli še nekaj redakcijskih popravkov, kot je na primer, da naj se iz zakona izloči predvideno označevanje alkoholnih pijač, ker je to že predvideno v predlogu zakona o vinu in izdelkih iz vina, ki je na tej seji Državnega zbora. Tudi tukaj smo opozorili vlado, tako kot je izhajalo iz javne obravnave, na problem uveljavitve tega zakona v praksi, pri čemer so glavni problem neizterjane terjatve oziroma plačilna nedisciplina. Skratka, stališča, kakršna imate pred seboj, predlagam, da podprete. Predlagam, da podprete tudi predlog zakona v prvi obravnavi. Naknadno kakšnih posebnih stališč ali pripomb nismo dobivali, z izjemo dokaj alarmantnih opozoril o stanju v prostih carinskih prodajalnah, ki se ga v teh stališčih kot odbor takrat nismo posebej dotikali. Opozorim pa naj na to, da je četrto od predlaganih stališč v obrazložitvi, kar izhaja navsezadnje tudi iz samega poročila, povezano s tem problemom. Torej stališče pod številko 4 - vlada naj določi nove zneske trošarin glede na zadnje znane podatke o cenah trošarinskih izdelkov, ekonomsko politiko na področju energentov ter na stopnjo davka na dodano vrednost. To stališče je glede na razpravo na odboru, na podlagi katere je nastalo, opozarjalo tudi na problem morebiti pretiranega zneska predvidenih trošarin v prostih carinskih prodajalnah, vendar pa spet tako, kot sem omenil že prej pri davku na dodano vrednost, ni preveč konkretno usmerjeno, ampak pač predstavlja neko usmeritev za razmišljanje in morebitno amandmajsko oblikovanje. Skratka, pušča odprt prostor za morebitne drugačne rešitve v drugi obravnavi. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo? (Ne želi.) Potem dajem besedo vodjem poslanskih skupin oziroma predstavnikom poslanskih skupin. Kdo želi besedo? Gospod Sovič.
BORIS SOVIČ: Cenjene dame, spoštovani! Tudi pri tem zakonu gre za enega od zelo pomembnih zakonov, ki bo dramatično vplival na razmerja med posameznimi cenami in bo seveda spet pomenil precejšen prispevek k sredstvom za proračun. Že prej sem omenil, da je zelo pomembno, da zakonodaja, ki se pripravlja na davčnem področju, rešpektira na nek način strateške danosti, ki jih je ta država že definirala na posameznih področjih; recimo za področje energetike se je ta država na nek način opredelila za to, da bo respektirala cilje, ki so prepoznavni tudi sicer v svetu, torej cilje, ki so znani pod pojmom trajnostni razvoj, pod katerim razumemo poudarek na obnovljivih virih energije, poudarek na učinkoviti rabi energije, na manjšem deležu fosilnih goriv in tako naprej. In če je to tako, potem seveda mora tudi izvedbena zakonodaja na posameznih področjih, davčna zakonodaja tukaj ne more biti izjema, to na nek način rešpektirati.
Zato je naš temeljni predlog ta, da bi moral predlagatelj natančno utemeljiti predlagane trošarine in posebej razčleniti skladnost posamezne trošarine in razmerij med naftnimi derivati z energetsko strategijo oziroma resolucijo o strategiji, ki jo je ta državni zbor sprejel lani januarja. Predlagatelj bi moral posebej prikazati in utemeljiti razlike med sedanjimi cenami in razmerji in novimi, če bi seveda nastala. Predlagatelj je sicer zelo skop oziroma nenatančen pri obrazložitvi posameznih trošarin, navaja le, ali te trošarine dosegajo zneske oziroma minimalne stopnje, ki so predpisane v Evropski zvezi. Pri primerjavah z drugimi državami pa ni upoštevana različna velikost davka na dodano vrednost, temveč je ta vrednost le tabelirana.
Predlagatelj nikjer, in to se nam zdi bistveno, ne obravnava in ne utemeljuje, niti pojasnjuje nastalih sprememb v cenah posameznih derivatov in razmerij med njimi. Zato mislimo, da bi bilo nujno, da bi predlagatelj tudi za naftne derivate, na primer, predvidel nekajletno prehodno obdobje. Mislimo, da se to pomanjkanje notranje skladnosti zakona, zlasti pa uravnoteženosti pristopa, kaže v formulaciji, kot je v 80. členu. V uvodni obrazložitvi predlagatelj ugotavlja, da bi enkratna prilagoditev višine obdavčitve cigaret imela negativne posledice na področju gibanja cen - možno - in zaradi tega tudi predlaga dvoletno prehodno obdobje, torej stopnje 44,22%, 50% in 57%. Naravnost presenetljivo pa je, da predlagatelj istega argumenta ne upošteva na področju naftnih derivatov, ki imajo seveda neprimerljivo višji in večji vpliv na, če hočete, cenovna gibanja kot cigarete. Spomnimo se, da recimo povišanje naftnih derivatov za približno 10% pomeni skoraj 1% vpliv na inflacijo, pri cigaretih je to zanesljivo nekajkrat manj. Še bolj presenetljivo je, da predlagatelj ne predstavi izračunov občutljivosti prodaj in s tem proračunskih prilivov na višino trošarin. Očitno je, da gre tukaj seveda za popolnoma različne pristope v istem zakonskem besedilu. Torej, cigareti se tretirajo na en način, naftni derivati na drug, z racionalnimi argumenti se to ne da pojasniti, obstajajo kakšni drugi, ampak ti so vedno predmet kakšne druge obravnave, ne te. Zato mislimo, da bi predlagatelj pri določitvi višine trošarin za posamezne vrste naftnih derivatov moral upoštevati ne le finančne vidike, temveč seveda tudi sprejeto energetsko strategijo. Izhodišče bi moralo biti, da se cene naftnih derivatov - zlasti pa cenovna razmerja med njimi - naj ne bi bistveno spremenila z dnem uveljavitve zakona. Višina trošarin naj se tik pred uveljavitvijo nove zakonodaje preračuna, glede na sprejeto stopnjo davka na dodano vrednost, tako da se ohrani višina davčne obremenitve, ki je veljala po starem sistemu obdavčevanja. Tako obračunane trošarine naj se korigirajo le zaradi vzpostavljanja cenovnih razmer med energenti, ki bodo upoštevala energetsko strategijo te države. Obstaja še vrsta drugih pripomb in predlogov, te smo tudi zapisali, jih dali ustreznemu odboru, žal jih matični odbor ni dobil ali upošteval, ne vem. Med pomembnejšimi pripombami bi omenjal to, da bi v tretjem odstavku 60. člena bilo potrebno, bodisi ga spremeniti bodisi ga kar črtati, ker sedanja dikcija predstavlja velike trošarinske zavezance v neenakopraven položaj. Potem, v 66. členu, tu predlagatelj definira, da je lahko Vlada Republike Slovenije v skladu z ekonomsko politiko in energetsko strategijo zmanjša ali poveča trošarino. Pardon, sedaj piše tako, da lahko Vlada Republike Slovenije v skladu z ekonomsko politiko zmanjša ali poveča trošarino. Naš predlog je, da bi poleg ekonomske politike bilo potrebno upoštevati tudi energetsko strategijo, ki ima vendarle daljši časovni okvir in širši horizont. Na ta način bi bilo možno zagotoviti spoštovanje načel trajnostnega razvoja. Žal ugotavljam, da recimo v stališčih matičnega odbora, ravno v tem 4. stališču, ki je bilo prej citirano celo izrecno piše, da naj se novi zneski trošarin določijo glede na zadnje podatke o cenah trošarinskih izdelkov. To je v redu. Potem pa piše: "ekonomsko politiko na področju energentov ter na stopnjo davka na dodano vrednost." Veste, to je ravno eden od naših problemov, ravno na področju energetike, da se upoštevajo samo ekonomski vidiki, običajno celo samo cenovni vidiki. Tudi to je eden od razlogov, zakaj je potrebno v ta državni zbor prihajati z novimi in novimi zakoni v garancijah pri posameznih energetskih objektih. Četrto stališče bi naj bi bilo korektno, če bi upoštevalo danosti na osnovi trajnostnega razvoja in bi moralo upoštevati vsaj še ekološko politiko in tudi politiko stabilne oskrbe države z energijo in politiko učinkovite rabe energije. Seveda bi bilo nujno, da bi predlagatelj plačilne roke, ki so definirani v 84. členu podaljšal in to vsaj še za tri mesece. Kot smo že rekli prej pri davku na dodano vrednost, je absolutno nujno, da bi predlagatelj že za drugo obravnavo, in jaz sem vesel, da je tudi matični odbor v tem smislu razpravljal, pripravil izvedbene predpise. Tudi ta zakonodaja je tako pomembna, tako obsežna in tako globoko bo posegla pravzaprav v poslovno sfero v Republiki Sloveniji, da je zato nujno, da je izvedbena zakonodaja znana že ob sprejemanju, torej, da so izvedbeni predpisi znani že pri sprejemanju zakona, tako da je možno realneje oceniti celoto sprememb in se na njih tudi seveda ustrezno pripraviti. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Sovič. Želi razpravljati še kdo od poslanskih skupin? Gospod Hvalica, prosim. Lahko tudi, če ni več poslanskih skupin, lahko tudi kot poslanci. Prosim.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Spoštovani! Rad bi se obregnil ob poročilo Odbora za finance, ki na četrti strani pri stališčih, in sicer 7. točka stališč pravi: "Iz zakona naj se izloči predvideno označevanje alkoholnih pijač - v oklepaju - ker je to že predvideno v predlogu zakona o vinu in izdelkih vina." Jaz sem tu za to govornico že velikokrat povedal, da vino ni alkoholna pijača in zdaj pa, če pogledate zakon o vinu, boste videli, da tu govori o označevanju vina, ne pa alkoholnih pijač. Eno je vino, drugo so pa alkoholne pijače. Jaz vem, da sicer v Ljubljani ni vinorodno območje, ampak takih napak ne bi smeli delati, torej to stališče pod številko 7 je treba, ali ustrezno korigirati ali ga umakniti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Besedo imajo poslanke in poslanci. Gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Gospod Sovič je sicer zelo korektno opozoril na svoje predloge dodatnih stališč, ki so se nanašali predvsem na strategijo učinkovite rabe za energijo. Ti predlogi so prišli naknadno, zato jih matični odbor žal ni mogel obravnavati, ko je obravnaval ta predlog zakona. Predvsem bi pa rad poudaril to, da govorjenje o ekonomski politiki in govorjenje o politiki učinkovite rabe energije ni nekaj različnega ali pa vsaj ni nujno nekaj različnega. Učinkovita raba energije je ekonomiziranje z energijo. Pri tem ne bi rad poudarjal morebitne igre besed, da skratka ekonomska politika je tudi politika ekonomiziranja z energijo in obratno. Nedvomno pa seveda ekonomska politika kot najbolj širok splošen pojem zajema tudi posamezne politike na različnih področjih, na primer lahko rečem del energetske politike. Zato hočem poudariti, da so predlogi stališč matičnega delovnega telesa po mojem osebnem mnenju, vsaj kar se tiče pripomb, vezanih na strategijo učinkovite rabe energije oziroma energetsko strategijo, bolj ali manj soglasni s temi naknadno predlaganimi stališči oziroma nikakor ne izključujejo možnosti njihovega, morda celo amandmajsko oblikovanega upoštevanja v drugi obravnavi. Tako je tudi sugerirano v predlogih stališč gospoda Soviča. Na nek način pa se mi zdi vprašljivo, vendar to je stvar osebne presoje, ali je v prvi obravnavi primerno govoriti, da se mora v tem in tem členu ta in ta stavek nanašati prav na to in to strategijo, ki je bila sprejeta takrat in takrat. Menim, da to ni primerno za prvo obravnavo, nikakor ni seveda na odmet pri pripravah zakona za drugo obravnavo, menim pa, da tako natančno v take usmeritve enostavno ni treba iti v tem hipu, nikakor pa niso stvari izključene za naprej ali pa na nek način izgubljene. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Sovič.
BORIS SOVIČ: Cenjene dame, spoštovani! Seveda ni možno zanikati te razsežnosti ekonomske politike, pa vendarle se mi zdi formulacija, kot je bila zapisana, in o tem sem govoril, seveda manj spretna. Mislim, da bi se jo dalo boljše formulirati. Ekonomska politika na področju energentov pač na nek način navaja samo na en aspekt energetike, so pa še drugi. Strinjam se seveda, da lahko tudi razumevanje besede ekonomika pač nam razlaga tudi še kakšne druge pojme, pa vendarle, ko rečemo ekonomska politika, si redko predstavljamo, da je to tudi obrambna politika, ampak rečemo ekonomska politika in politika na področju obrambe ali pa znanstvena politika. Tudi tam ne govorimo posebej o ekonomiji, čeprav je res, da je ekonomska politika skoraj uničila slovensko znanstveno politiko.
Zato menim, da je boljše ta 4. člen preformulirati, pa mogoče izpustiti besedo "ekonomsko" in reči "politiko na področju energentov". Tudi to je ena od opcij. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Potočnik.
FRANC POTOČNIK: Tole sedmo stališče je res nerodno napisano. Zakon, na katerega se sklicuje, je zakon o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina. Seveda o teh drugih proizvodih v tem zakonu govori, kako so označeni, in o vinu. Recimo, tukaj govori "tudi drugi proizvodi", med drugim so "vinska žganja", vemo pa, da imamo razna druga žganja, o katerih pa v tem zakonu ne govorimo. Jaz sicer ne vem, kaj je odbor mislil s tem, ko je predlagal to stališče, ampak mislim, da bi ga bilo najprimernejše umakniti.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prosim, naprej. Želi še kdo besedo? Gospa sekretarka ima besedo.
MILOJKA KOLAR: Hvala. Zelo na kratko glede omenjenih pripomb v diskusiji. Glede na časovni razpon je bil zakon o davku na dodano vrednost pripravljen v letu 1994, in na podatkih, do katerih smo imeli takrat dostop, se pravi na podatkih leta 1994. Strategija in energetska politika pa, kot je bilo že povedano, sta bili sprejeti januarja 1995. Naj to ne zveni kot opravičilo, zakaj v obstoječa predloga zakona nismo mogli tega vključiti, ker se ve, da je bil kar precejšnji časovni zamik. Mi smo pripravili oba zakona na podlagi podatkov, ki so bili takrat na razpolago, kasneje pa je prišla ta strategija in vse te pripombe, ki so bile podane, glede akontiranja trošerin velikih trošerinskih zavezancev, glede upoštevanja te strategije, razmerja cen, so povzeta v stališčih matičnega odbora pod točkami 3, 4 in pa 6. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prosim, gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Proceduralno, ni pa v zvezi s to točko dnevnega reda. Na mizo dobivamo tudi material za točke, ki so bile umaknjene iz dnevnega reda. Ker to lahko moti potek seje, bi prosil vodstvo Državnega zbora, da tega ne počne. To gradivo naj pošljejo v pisarne, če je treba na mizo, ne pa sem, ker že tako ali tako imamo preveč papirja. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Pomotoma je prišlo na mizo od Sekretariata za zakonodajo mnenje o predlogu zakona o lastninskem preoblikovanju pravnih oseb. Mi se res opravičujemo in kot vidite sami, danes imamo težave pri tem delu. Želimo pa, da poslanci dobite na mizo tisto, o čemer bomo danes glasovali. Res se opravičujem za to, da ste dobili na mizo.
Želi še kdo razpravljati? Besedo ima Boris Sovič.
BORIS SOVIČ: Cenjene dame, spoštovani gospodje! Rad bi vas obvestil o tem, da nameravam vložiti te pripombe, ki sem jih prej pravzaprav predstavil. Zato vljudno prosim, da to upoštevate pri nadaljnjem poteku te seje. Gre pa za pripombe in stališča, ki jih je tudi Odbor za gospodarstvo, ki je zainteresirano delovno telo, žal danes predsednika ni tukaj, na nek način sprejel in zato mi dopustite to možnost, da to tudi vložim. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Prekinjamo to točko dnevnega reda in se vračamo nazaj na 30. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O DAVKU NA DODANO VREDNOST. Dobili ste na mizo pregled spreminjevalnih in dopolnjevanih predlogov h predlogu zakona o davku na dodano vrednost, prva obravnava. Imate vsi gradivo? (Da.)
Najprej bomo obravnavali poročilo odbora. Imamo 11 predlogov in najprej dva sklepa. O prvem bomo najprej glasovali. Naj preberem prvi sklep: "Predlog zakona o davku na dodano vrednost, prva obravnava, je primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo." Predlagam, da najprej o tem sklepu glasujemo. Ugotovimo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za ta sklep? (52 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je prvi sklep sprejet.
Gremo k drugemu sklepu. Sprašujem, da ne bo kakšne pomote, ali glasujemo o vseh stališčih naenkrat, ali pa o vsakemu posameznemu Odbora za finance? Lahko glasujemo skupaj? Ker potem gremo na glasovanje o dopolnjevanih predlogih. Prav. Glasujemo skupaj. Drugi sklep: "Predlog zakona za drugo obravnavo pripravi Vlada Republike Slovenije in pri tem upošteva naslednja stališča: od 1 do 11". Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta stališča? (59 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 11 stališč odbora sprejetih.
Prehajamo na glasovanje o spremenjevalnih in dopolnjevanih predlogih, ki so jih podali poslanci oziroma poslanske skupine. Vsakega posebej preberem, da ne bo kake pomote.
Prvi predlog, ki ga je vložil predlagatelj Franc Potočnik: "Pavšalni znesek, ki določa zavezancu za davek na dodano vrednost v višini 2 milijona tolarjev, je prenizek. Ta davek bi moral biti višji, s čimer bi dosegli poenostavitev poslovanja, izognili bi se pa dodatnim stroškom na kmetijah." Želi kdo o tem razpravljati?
Gospod Kopač pa daje amandma k temu stališču in pravi: K predlogu dodatnih stališč in sklepov, ki jih predlaga Franc Potočnik, se 2. točka spremeni tako, da se glasi: "Predlagana enotna davčna stopnja ni sprejemljiva, zato naj predlagatelj preuči uvedbo znižane stopnje davka oziroma več stopenj za posamezne specifične proizvode, posebno pa za osnovno hrano in repromaterial v kmetijstvu in gozdarstvu ter promet z nepremičninami kmetijstva."
Mislim, da gre za drugi sklep. Torej, prvi je v redu, tako kot sem ga prebral. To je drugi sklep. Torej, še enkrat naj ponovim. Gre za to, da meni gospod Potočnik, da je vrednost v višini 2 milijona SIT prenizka in da so pač težave v kmetijstvu in tudi še kje drugje. Dajem ta predlog na glasovanje. (Glasovi iz ozadja.) Prosim? Gospa Kolarjeva ima besedo.
MILOJKA KOLAR: Ta dopolnilni predlog v tej obliki in v tem tekstu, kot ga je predlagal gospod Potočnik, ni sprejemljiv in bom povedala, zakaj. Zajet je v predlogu sklepov odbora pod 5. točko, kjer se predlaga, da predlagatelj prouči višino mejnega zneska, ki določa davčnega zavezanca. Mi bomo to proučili in bomo mejni znesek glede na zadnje finančne podatke, kdo je zavezanec, kdo ni zavezanec za davek na dodano vrednost, ustrezno korigirali. Ne moremo pa delati distinkcije, da bo ta mejni znesek veljal za eno panogo 2 milijona, za drugo panogo recimo pa 5 milijonov. Torej, smo torej proti temu dopolnilnemu predlogu in menimo oziroma ugotavljamo, da je ta zajet pod 5. točko odbora, kjer velja ta ugotovitev, da se ta mejni znesek preuči za vse. Se pravi, da bo enak položaj za vse davčne zavezance. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Horvat ima besedo.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Predlagam, da danes končamo delo, ker v pol ure itak ne bomo končali glasovanja pri tej zelo pomembni točki in predvsem, da damo možnost koaliciji, da se med sabo uskladi in pripravi usklajene predloge.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za ponujeno pomoč poslancu Feriju Horvatu. Vendar jaz menim, da za to ni nobene potrebe, saj navsezadnje vsak s polno zavestjo predlagana neko določeno stališče. Jaz osebno seveda tudi nisem naklonjen temu dopolnjevalnemu predlogu, vendar menim, če bo pač izglasovan, da bo sicer nekoliko v nasprotju z že izglasovanim stališčem matičnega delovnega telesa, pri čemer se bo morala potem, seveda če bo izglasovan, vlada do druge obravnave opredeliti, ali v skladu s tem ali v skladu z onim, ki je že bil sprejet. Zato menim, da prav v zvezi s tem konkretnim predlogom ne bo nobene katastrofe, ne pri eni, ne pri drugi odločitvi. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Hvalica ima besedo.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani kolegi! Podpiram predlog gospoda Horvata, pa ne samo zaradi tega, ker se tu sicer smeši koalicija pred opozicijo, ker prihaja tako neusklajeno, ampak tudi preprosto zaradi tega, ker imamo ob 18. uri predavanje profesor Bernarda. Že prej se je zgodilo, da je bilo v velikem salonu prisotnih samo osem poslancev, od tega šest iz opozicije in dva iz pozicije. Zaradi tega, da omogočimo, da se tudi ostali poslanci udeležijo predavanja, predlagam, da prekinemo. Non-stop smo že na sejah, non-stop od 9. ure zjutraj, niti predaha ni bilo za kosilo, torej predlagam, da zdaj prekinemo in ob 18. uri se zberemo v mali dvorani tu na Šubičevi, poslušamo predavanje profesorja Bernarda in nadaljujemo jutri. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala gospod Hvalica. Na glasovanje dajem predlog, da danes prekinemo sejo in da naše strokovne službe pripravijo čistopis teh predlogov in potem jutri nadaljujemo. Prosim, da najprej glasujemo o tem, da danes prekinemo sejo in potem pa še eno obvestilo. Ugotavljamo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da danes prekinemo sejo.
Še obvestilo. Spoštovani kolegi in kolegice, ob 18.00 uri je v mali dvorani predavanje dr. Bernarda, znanega profesorja, in je prav, da se ga udeležimo vsi skupaj in na ta način pokažemo zrelost do tega gospoda, ki je prišel v našo deželo. Hvala. Jutri ob 14.00 uri nadaljujemo.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 6. MAJA 1997 OB 17.31 URI.)