Sejo je vodil Andrej Gerenčer, podpredsednik Državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.16 uri.
PREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje. Pričenjam nadaljevanje 7. seje Državnega zbora Republike Slovenije. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanci in poslanke: Franc Jazbec, Janez Mežan, Feri Horvat in Janko Veber. In seveda poslanci poslanskih skupin, ki so napovedali obstrukcije.
Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani!(53 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča. Na sejo sem vabil predstavnike Vlade Republike Slovenije, in vse lepo pozdravljam!
Na današnjem nadaljevanju 7. seje državnega zbora bomo obravnavali eno točko dnevnega reda - to je vprašanja in pobude poslank in poslancev. Vendar vas opozarjam, ker ima poslanska skupina DeSUS proceduralni predlog, da tudi po tej točki ostanemo dvorani, da bomo prisluhnili njihovemu proceduralnemu predlogu.
Prehajamo na 44. TOČKO DNEVNEGA REDA - TO JE NA VPRAŠANJA IN POBUDE POSLANK IN POSLANCEV. Današnje seje so se opravičili naslednji ministri: minister za okolje in prostor dr. Pavel Gantar, minister za notranje zadeve gospod Mirko Bandelj do 11.00 ure, minister za finance gospod Mitja Gaspari. Namesto njih so na seji prisotni državni sekretarji teh ministrstev.
V poslovniškem roku enega dne pred sejo zbora smo prejeli prijave poslanskih vprašanj in pobud. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj in pobud sem določil v skladu z zadnjim odstavkom 23. člena poslovnika, tako da prva tri vprašanja oziroma pobude postavijo poslanci opozicije, nato pa po vrsti poslanci iz raznih poslanskih skupin, po vrstnem redu prijave. Poslanke in poslance opozarjam, da mora biti poslansko vprašanje kratko in postavljeno tako, da je njegova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru bom moral poslanca opozoriti in ga pozvati, da vprašanje ustrezno izpopolni. Ustno zastavljeno vprašanje oziroma pobuda ne sme trajati več kot 3 minute, ministrov odgovor praviloma 10 minut. Dopolnilno vprašanje poslanca ne sme trajati več kot 2 minuti. Na predlog Poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov bo prvi postavil poslansko vprašanje gospod Borut Pahor. Gre za zamenjavo.
BORUT PAHOR: Hvala. Poslansko vprašanje sem postavil pred več kot mesecem dni, veliko prej, preden so se na Koroškem izkristalizirale zahteve, ki sem jih, kot rečeno, v začetku oktobra napovedal. Ko je leta 1994 spor z Italijo dosegel neko dinamiko glede vrnitve optantskega premoženja, smo že najavljali, da bo popuščanje neupravičenim italijanskim zahtevam prej ko slej vzbudilo apetite nacionalističnih krogov v sosednji Avstriji, čemur smo sedaj priča. Čeprav Slovenija italijanskim zahtevam ni ugodila v njihovi osnovni surovi obliki, torej vrnitvi nepremičnin v naravi, je s sprejetjem španskega predloga pokazala, da je za ceno naglega vstopanja v Evropsko unijo pripravljena izpolniti diskriminatorne pogoje. Na to ugotovitev so sedaj sedli koroški nacionalistični krogi in v zadnjih izjavah uradno potrdili njihova pričakovanja, da bo uradna avstrijska stran v dvostranskih odnosih s Slovenijo, pogojevala njeno podporo pri vključevanju v Evropsko unijo z izpolnjevanjem zahtev, predvsem vračila premoženja, ki je ključno in priznanja staro-avstrijske manjšine.
To vprašanje in pobudo dajem v želji, da bi se ohranili prijateljski odnosi med Slovenijo in Avstrijo, ki pa morajo zasnovati svoje odnose tudi na njihovi pravni urejenosti. Zato predlagam, da se uveljavi slovensko nasledstvo avstrijske državne pogodbe iz leta 1955, ki izrecno določa, da Jugoslavija, torej Slovenija kot njena pravna naslednica, ni dolžna dajati kakršnekoli odškodnine za zaplenjeno premoženje avstrijskih državljanov, ampak je to dolžnost Avstrije.
V tem smislu sprašujem Vlado Republike Slovenije, zakaj je po letu 1993 opustila prizadevanje za slovensko nasledstvo avstrijske državne pogodbe in katera so morda eventualna odprta vprašanja, ki naj bi to, sicer samoumevno diplomatsko akcijo, preprečevala? Vladi Republike Slovenije dajem torej pobudo, da na ustrezen diplomatski način, torej z noto pri Vladi Ruske federacije kot depozitarja avstrijske državne pogodbe, prevzame sukcesijo te pogodbe in da na ta najbolj eleganten, glede dvostranskih odnosov povsem nekonflikten način, prepreči, da bi se neupravičena pričakovanja nekaterih krogov v sosednji Koroški, dvignila do te ravni, ko jih bo preprosto nemogoče obvladati. To pa bi, če spomnimo na razvoj odnosov in zaostritev med Slovenijo in sosednjo Italijo glede optantskega premoženja, pripeljalo na to, da bi ta spor postal prestižen, v tem smislu pa tudi težko rešljiv. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod minister, dr. Frlec.
DR. BORIS FRLEC: Gospod predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci! Uradno stališče Republike Slovenije glede nasledstva avstrijske državne pogodbe je bilo doslej zastopano na naslednji način: Odgovor je bil dan maja v letošnjem letu in sicer glasi takole: "Pomen in veljavnost avstrijske državne pogodbe sta za Slovenijo nesporna. Avstrijska državna pogodba iz leta 1955 je konstitutivni in najvišji pravni akt Avstrije, ki določa njene obveznosti do držav pripadnic in opredeljuje njen status. Stališče Slovenije je, da članstva oziroma pristopa Slovenije k avstrijski državni pogodbi ni mogoče enačiti z novim pristopom k avstrijski državni pogodbi. Gre za eno od posledic razpada države članice, to je Socialistična federativna republika Jugoslavija, ki je podpisnica. Pri tem lahko države in njeni nasledniki prevzamejo pravice in dolžnosti, izhajajoče iz pogodbe, ki se nanašajo na njihovo ozemlje. Republika Slovenija kot nasledstvena država Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki je pogodbenica avstrijske državne pogodbe, pristopi v smislu sukcesije oziroma uveljavljene sukcesije s presumpcijo kontinuitete, ki jo predstavlja Slovenija kot matična država slovenske manjšine v Republiki Avstriji, kot edina naslednica SFRJ, ki ima mejo z Avstrijo."
Republika Slovenija, spoštovane poslanke in poslanci, to stališče v dvostranskih pogovorih dosledno zastopa. To pomeni, da trditev, da je Republika Slovenija po letu 1993 opustila prizadevanja za nasledstvo avstrijske državne pogodbe, ni točna. To naše stališče je bilo ponavljano v vseh bilateralnih stikih, ki jih od takrat pa do danes ni bilo malo. Verjetno ni primerno, da jih po vrsti naštevam, vendar je ob vsaki priliki, ko je prišlo do uradnih stikov med predstavniki Zvezne republike Avstrije in nami, avstrijska državna pogodba bila omenjena kot predmet oziroma predmet pogovora in kot tisti dokument, ki slovenski manjšini v Avstriji v njenem 7. členu zagotavlja pravice, ki niso v celoti izvrševane. V 23. členu tudi ureja vprašanje odškodnin za zaseženo premoženje po drugi svetovni vojni.
To dalje tudi pomeni, da je avstrijska državna pogodba po mnenju držav podpisnic še vedno veljaven akt, čeprav Republika Avstrija sodi, da je posebej z njeno včlanitvijo v Evropsko zvezo ta akt zdavnaj presežen in obsoleten. Mi tega ne mislimo in glede nasledstva obstojata dva različna stališča:
Avstrijsko stališče do nasledstva Slovenije avstrijske državne pogodbe je odklonilno, ker je zavzela Avstrija načelno stališče, da v primeru razpada države, glede nasledstva mednarodnih pogodb za države naslednice velja načelo "clean slate " ali "tabula rasa". To načelo predpostavlja, da naj mednarodne pogodbe države prednice ne bi veljale naprej za države naslednice, temveč je njihova nadaljnja veljavnost odvisna od dogovora pogodbenih strank.
Za morebitno nasledstvo glede tako imenovanih zaprtih večstranskih mednarodnih pogodb, torej pogodb, katerih krog pogodbenic je omejen, v ta krog spada tudi avstrijska državna pogodba, pa se sklicuje na potrebo po konsenzu dotedanjih pogodbenic. Ker je nekdanja SFRJ razpadla, po avstrijskem stališču torej nima nobena od njenih naslednic pravice do avtomatskega nasledstva.
To stališče je v popolni opreki s tistim, ki ga mi danes lahko tudi s pomočjo mednarodnih pravilnikov in držav podpisnic potrdimo. Slovenija je polnopravni naslednik bivše države in kot taka upravičena deponirati svoje nasledstvo pri depozitariju avstrijske državne pogodbe, to je Ruska federacija.
Akt deponiranja pa pomeni politično dejanje, ki tako ali drugače vpliva na odnose s sosednjo Avstrijo. O tem bi morali doseči konsenz, celotni politični konsenz in analizirati vse posledice, ki iz takega deponiranja izhajajo. Mi smo po diplomatskih poteh to možnost preverili in ta možnost obstaja. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa gospod minister. Gospod Pahor ima dodatno vprašanje. Prosim.
BORUT PAHOR: Poslansko pobudo za to, da vlada stori ta korak, sem dal poznavajoč ocene slovenske vlade od leta 1992 naprej, da to vprašanje, ki se je sicer odpiralo in dajalo na diplomatsko mizo vseskozi, vendarle ne velja zaključiti s tem aktom deponiranja, ker bi to utegnilo pri sosednji Republiki Avstriji, ki je vselej podpirala Slovensko osamosvojitev, vzbuditi politična negodovanja. Jaz mislim, da je dozorel čas, da vsled okoliščin, ki smo jih priča, discipliniramo neupravičene koroške ambicije, ki bodo slej ko prej postale sestavni del uradnih avstrijskih ambicij tudi tako, da naredimo samo tisto, kar je naša pravica in kar je naša možnost in to je, da storimo korak deponiranja sukcesije z naše strani pri depozitariju, to je pri Vladi Republike Slovenije.
Predlagam in pozivam vlado, da stori ne samo ta pogumen, ampak tudi ta razumen korak. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod minister prosim.
DR. BORIS FRLEC: Spoštovane poslanke in poslanci! Morda nisem bil dovolj jasen in v teh pogledih v parlamentarnem plenomu tudi ne morem biti popolnoma jasen.
Posledice deponiranja našega podpisa k avstrijski državni pogodbi so take, da bi jih morali najprej analizirati in ob njih doseči konsenz. Predlog poslanca Pahorja je seveda jasen, predlagam politično konzultacijo v parlamentu. Z avstrijskimi predstavniki se bomo v naslednjem mesecu še večkrat srečali, uradno tudi sredi januarja, ko je najavljeno srečanje obeh zunanjih ministrov. S tem pa seveda ne želim reči, da bi morali Avstrijo konzultirati o tem, ostale konzultacije sopdpisniki pa smo medtem že opravili. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Kolegice in kolegi poslanci! Dovolite mi, da preberem vrstni red, kako se bo odgovarjalo na vprašanja, ker so na ekranu tudi poslanci, ki danes niso prisotni: drugi bo gospod Boris Sovič, potem Miran Potrč, Ciril Pucko se odpoveduje, prav tako tudi Jože Lenič, potem Peter Hrastelj, Maria Pozsonec, Darinka Mravljak, Samo Bevk, dr. Ribičič in Bojan Kontič.
Besedo ima gospod Sovič.
BORIS SOVIČ: Cenjene dame, spoštovani predstavniki vlade, spoštovani kolegi! Najprej bi rad ugotovil, da vlada ni izpolnila zagotovila, ki ga je dala, ko sem nazadnje postavljal poslansko vprašanje - gospod minister brez resorja in podpredsednik vlade Podobnik je bil prisoten - da bo pismeno pojasnila, kakšno je stanje na področju izvajanja sklepov, ki jih je vlada sprejela na seji lansko leto v Mariboru. Do sedaj tega gradiva nisem dobil. Ne vem, ali ga je kdo od spoštovanih kolegov v državnem zboru dobil in mislim, da ni korektno, da vlada ne izpolnjuje obljub, ki jih daje, zlasti če to še posebej izpostavlja sicer.
Vladi Republike Slovenije pa zastavljam naslednje vprašanje. Zakaj je Vlada Republike Slovenije kljub nasprotovanju 11. nacionalnih invalidskih organizacij, ki objektivno zastopajo interese 117 tisoč invalidov, imenovala Luja Šproharja za direktorja Urada Vlade Republike Slovenije za invalide? Kakšne razloge je imela Vlada Republike Slovenije pri tem imenovanju, da se je izognila predhodnemu posvetovanju z nacionalnimi invalidskimi organizacijami, čeprav jo k temu zavezuje več dokumentov Organizacije združenih narodov s področja invalidov? Navajam samo resolucijo, št. 3447 - 12. točka: "Države članice so se dolžne posvetovati z invalidskimi organizacijami o vseh stvareh, ki se nanašajo na pravice invalidov." Ali so tri koalicijske vladne stranke soglašale z imenovanjem Luja Šproharja in kje so ključni vzroki, da za direktorja ni bila imenovana mag. Julka Lepičnik-Vodopivec, ki je bila sprva imenovana za namestnico direktorja, zatem za vršilko dolžnosti, sedaj ponovno za pomočnika, čeprav izpolnjuje vse strokovne pogoje in se je že izkazala pri vodenju urada z visokim znanjem, umirjenim delovanjem in stvarnim reševanjem objektivnih nasprotij med potrebami invalidov ter interesi in možnostmi države? Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Sovič. Kdo bo, prosim, odgovoril? Dr. Pavel Gantar - minister za okolje in prostor. Prosim.
DR. PAVEL GANTAR: Gospod podpredsednik, spoštovane poslanke in poslanci! V zvezi z vprašanjem o imenovanju gospoda Luja Šproherja bomo poslali pisni odgovor, ker generalnega sekretarja, ki je za to pristojen, v tem trenutku ni v dvorani.
Kar pa zadeva vprašanje z Mariborom; bilo je več obiskov v Mariboru in boste dobili seveda tudi pisni odgovor. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Besedo ima gospod Miran Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospoda ministra za pravosodje, gospoda Marušiča sprašujem, kdaj bo v skladu z zakonom prenehal mandat generalnemu državnemu tožilcu?
1. točka prvega odstavka, 39. člena zakona o državnem tožilstvu namreč določa, da državnemu tožilcu preneha funkcija z upokojitvijo, vendar najkasneje, ko dopolni sedemdeset let starosti. Po naši evidenci bo gospod generalni državni tožilec to starost dopolnil nekaj mesecev prej, kot bi mu potekel sicer redni mandat. Ministra sprašujemo, ali bo v tem primeru ravnal v skladu z rokom imenovanja, ali v skladu s starostjo? To sprašujemo tudi iz razloga, ker je naše prepričanje, da je gospod minister za pravosodje, gospod Marušič, kršil zakon pri zadnjih imenovanjih na mesta višjih državnih tožilcev. Po 23. členu zakona, kakor je bil razpis za višje državne tožilce opravljen, bi namreč lahko bil imenovan namesto višjega državnega tožilca le nekdo, ki je že opravljal tožilsko funkcijo v okviru organa, katerega mesto se je razpisovalo. Ta člen namreč govori samo o napredovanju. Ko pa gre za imenovanja višjih tožilcev, pa bilo potrebno uporabiti 14. do 22. člen zakona o državnem tožilstvu, in v tem primeru, bi se lahko prijavili tudi drugi. To razlikovanje pa je pomembno iz razloga, ker v prvem primeru, ko gre samo za napredovanje, lahko obstoja različno mnenje personalne komisije in tožilca, ko je bila predlaga toka za imenovanje. V drugem primeru, ko gre za novo imenovanje, pa je obvezno mnenje personalne komisije o izpolnjevanju pogojev.
Zaradi tega nas zanima, ali je gospod minister pisno seznanil vlado, da je bil razpis opravljen le po 23. členu, ne pa tudi po 19. členu zakona o državnem tožilstvu; da predlagana kandidatka še ni bila imenovana na funkcijo višjega državnega tožilca, in zaradi tega pravno vprašljivo, ali jo je proti volji personalne komisije, kljub insistiranju generalnega državnega tožilstva, sploh mogoče imenovati na mesto višje državne tožilke?
Na koncu. Gospod predsedujoči, gospe poslanke in poslanci! V imenu kolega gospoda Boruta Pahorja in sebe v skladu s prvim odstavkom 29. člena poslovnika Državnega zbora predlagam, da se razprava o odgovoru vlade v zvezi z organiziranim kriminalom, opravi na naslednji seji državnega zbora. Meniva, da gre za tako pomembno vprašanje, da bi o njem po dopolnilnem mnenju, ki ga od vlade pričakujeva, bilo smotrno opraviti posebno razpravo. Hvala.
PREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Potrč, gospod minister Marušič.
TOMAŽ MARUŠIČ: Hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Odgovarjam na vprašanje poslanca državnega zbora, gospoda Potrča, in sicer najprej, kako bo z razrešitvijo generalnega državnega tožilca, gospoda Drobniča.
Generalni državni tožilec, gospod Drobnič, bo razrešen takrat, ko bodo podani zakonski pogoji. Se pravi, koncem tistega leta, ko bo dopolnil 70 let. Kolikor sem informiran, bo 70. leto dopolnil v prihodnjem letu, se pravi, koncem prihodnjega leta. Tako veleva zakon. Kdaj mu pa preneha mandat - to po vsej verjetnosti kasneje.
No, glede drugega vprašanja, imenovanje vodij tožilstev, odgovarjam tako, da je bil postopek povsem korekten, v skladu z zakonom o državnih tožilcih.
Glede posamezne uporabe materialnega zakona in procedure, ki jo navaja gospod Drobnič -v kolikor bo prišlo do pritožb, do upravnega spora, do uporabe pravnih sredstev, bo pač pristojen organ o tej stvari odločal. V imenu vlade zatrjujem, da je bil postopek povsem korekten in v skladu z zakonom. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Potrč, dodatno vprašanje.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Ker je bilo postavljenih nekaj podrobnih vprašanj, za katere razumem, da si jih gospod minister ni mogel zapomniti, bi ga lepo prosil, če mu lahko preko stenograma damo ta vprašanja, pa da potem nanje pisno odgovori, ker so bila zelo konkretna, posebej tudi, da si zelo jasno prebere prvo točko prvega odstavka 39. člena zakona o državnem tožilstvu v zvezi z razrešitvijo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gremo naprej. Besedo dajem gospodu Petru Hrastelju. Gospod Hrastelj, se opravičujem, samo trenutek! Proceduralno moram dati na glasovanje predlog poslanca, gospoda Potrča, da opravimo v skladu s poslovnikom, člen 29, na eni izmed naslednjih sej razpravo o vprašanju, ki ga je postavil gospod Pahor.
Dajem predlog gospoda Potrča na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! Predstavnikom vlade se opravičujem! Danes je v malo okrnjeni sestavi ta državni zbor in moramo zagotoviti sklepčnost. Še enkrat bomo ponovili. Ugotavljamo sklepčnost! (47 prisotnih.) Predlog poslanca gospoda Potrča dajem na glasovanje.
Kdo je za to, da se opravi razprava o vprašanju, ki ga je postavil gospod Pahor, na eni izmed naslednjih sej? (31 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Besedo dajem gospodu Hrastelju.
PETER HRASTELJ: Spoštovani predsedujoči! Postavljam vprašanje Ministrstvu za lokalno samoupravo, vendar mislim, da bo prišel odgovor z Ministrstva za finance. V letih 1991, 1992 se je kar nekaj občin v Republiki Sloveniji zadolžilo za izdajo občinskih obveznic. Sprašujem, koliko je tako zadolženih občin in katere so in za kakšne vsote so se zadolžile? Rad bi imel poimenski seznam.
Drugič, ali je že katera občina takšno zadolženost tudi poplačala?
Naslednje vprašanje - že vse od osamosvojitve oziroma od dne, ko je JLA zapustila naše ozemlje, nekdanje vojaško zdravilišče Rimske Toplice sameva in drastično propada. Sprašujem vlado, kaj je bilo do sedaj narejenega za ponovno oživitev zdravilišča? Ker je letos še vedno zaprto, nastaja neprecenljiva škoda. Nezadovoljstvo vsled tega med krajani Rimskih Toplic narašča in je tik pred vreliščem, zato prosim za konkreten odgovor. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prosim, minister za lokalno samoupravo, mag. Grafenauer.
MAG. BOŽO GRAFENAUER: Hvala lepa. Kot je gospod poslanec že sam ugotovil, bo seveda točne podatke lahko dalo samo ministrstvo za finance. Mi smo se dogovorili in je bilo njegovo vprašanje takoj posredovano. Meni so povedali, da žal do tega trenutka niso uspeli vseh podatkov pripraviti, ker gre za precej materiala, ki ga morajo pogledati in bi radi, da so ti podatki eksaktnejši, še posebej, ker zahtevate tudi poimenski pregled občin s konkretnimi zadolžitvami, izdajami obveznic in tako dalje. Tako, da vas prosim, če lahko razumete, da bo vlada, ministrstvo za finance ta odgovor posredovalo v najkrajšem času.
Bi se pa želel ob tej priliki na to vprašanje navezati. Ugotavljam, da obstaja na področju lokalne samouprave problem, ki se je izkazal zdaj pri tem vprašanju, da v državi nimamo enega organa, ki bi imel kompleten pregled nad delovanjem v občinah. Kako so se občine zadolževale, ima pregled ministrstvo za finance. Kateri projekti na področju varstva okolja se izvajajo v občini, ima zopet drugo ministrstvo. Kako je z, ne vem, obrambo in zaščito, ima tretje ministrstvo. Moram reči, da smo v zadnjem času precej obiskali nekaj sosednjih držav in ugotovili, da imajo vse te države na področju lokalne samouprave center, kjer se zbirajo vsi podatki za vsako samoupravno lokalno skupnost. Moram reči, da tudi mi v tem trenutku v službi za lokalno samoupravo predlagamo konkretne sklepe, konkretne projekte, ki bodo omogočili, da bomo dobili v državi na enem mestu podatke o vsaki občini, o dogajanju v vsaki občini. Samo, da ugotovim en primer, nikjer v državi na enoten koncentriran način ne zbiramo podatkov o predpisih, ki se sprejemajo v občinah. Te podatke zbiramo po resorjih, kar pomeni, ne vem, po 15 linijah.
Gospoda poslanca pa prosim, da glede na konkretno vprašanje razume, da je pač dejansko potrebno zbrati veliko podatkov in je zagotovilo ministrstva za finance, da vam bodo odgovor pisno posredovali v najkrajšem času. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod minister. Je gospod Hrastelj zadovoljen? (Da.) Hvala.
Besedo dajem gospe Marii Pozsonec.
MARIA POZSONEC: Hvala lepa. Spoštovani! Imela bi nekaj poslanskih pobud in eno poslansko vprašanje.
Ministrstvu za kulturo dajem pobudo, da za ustanovitev oddelka za narodnostno kulturo, kjer bi na enem mestu obravnavali vso problematiko v zvezi z narodnostno kulturo, ker gre za zelo razvejano področje, od ohranitve narodnostne kulturne dediščine, pa do žive narodnostne kulture, do inštitucionalne kulture, do narodnostnih običajev in ljudske kulture. Menim, da bi bilo na ta način delo bolj pregledno, uspešnejše in bolj načrtovano.
Zaradi varnosti v cestnem prometu dajem pobudo, da se prične z opravljanjem tehničnih pregledov tovornjakov na mejnem prehodu Dolga vas ter v Lendavi, da na naših cestah ne bodo vozili potencialni povzročitelji nesreč in smrti.
Prav tako sprašujem vladne službe in druge odgovorne, kdaj bodo poskrbeli za varnost mejnih prehodov v Prekmurju? Mejni prehod Dolga vas je namreč sramota evropske razsežnosti. Šest let že zastonj opozarjamo, rotimo, prosimo, kilometrske kolone tovornjakov pa ostajajo še naprej.
Mejni prehod Pinca je predviden za mednarodni prehod, vendar se nihče ne potrudi, da bi za večjo varnost poskrbel tako, da ob cesti preko strnjenih naselij bi gradili pločnike. To je zahteva tamkajšnjih prebivalcev.
Na mejnem prehodu Prosenjakovci ni asfaltiranih 1000 metrov ceste. Kljub temu, da smo bili obveščeni, da je vlada namenila 40 milijonov za odprtje mejnega prehoda; to je bilo poleti. Tja so postavili edino kontejner, zelo skromno, saj še odgovorni niso poskrbeli za svoje delavce, carinike in policaje, ki opravljajo delo na dežju in snegu, saj ni narejeno niti podstrešje, da bi lahko na suhem pregledovali dokumente. Torej, kdaj bodo delovne razmere na mejnem prehodu Prosenjakovci evropske in kulturne?
Prav tako bi zdaj kot poslansko pobudo posredovala željo ljudi, mejni prehod Prosenjakovci naj bo mednarodni mejni prehod.
In še eno poslansko vprašanje, na to bi pa prosila takojšen odgovor vlade, ker sem to poslansko vprašanje tudi najavila. Zanima me zaposlovanje v letu 1997 v posameznih ministrstvih, ter kako mislijo to opravičevati pred davkoplačevalci. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Kdo bo, prosim, odgovoril na to vprašanje? Gospod podpredsednik, Marjan Podobnik.
MARJAN PODOBNIK: Spoštovani predsedujoči, poslanke in poslanci! Gospe Pozsonec bi na kratko odgovoril o temi, ki je zelo izpostavljena v zadnjem obdobju in upravičeno so seveda ljudje občutljivi na ta segment. Moram pa reči, da se relativno nekorektno predstavlja, morda smo krivi tudi sami, ker premalo jasno objavljamo te podatke. Velika večina zaposlitev, ki je bila tudi v času te vlade izpeljana, izvira iz prejšnjega obdobja, ko gre za vprašanje pripravnikov, štipendistov vlade in drugih že odobrenih zaposlitev, ki so preprosto se samo izvedle po tem, ali v vmesnem obdobju ali pa potem, ko je bila imenovana nova vlada. Nove zaposlitve v tem mandatu so bile odobrene le izjemoma. Za najožje sodelavce novih ministrov je bilo na podlagi sklepa vlade na enem od prvih zasedanj zaposleno 34 delavcev, tudi vsa druga soglasja za nove zaposlitve oziroma zaposlitve, ki bi povečale obseg sredstev za plače, je vladna kadrovska komisija skrbno pretehtala in izdala sklepe 41 novih zaposlitev. Med temi je na primer 8 vrhunskih športnikov, ki jih je zaposlila Carinska uprava Republike Slovenije in 6, ki jih je zaposlilo ministrstvo za obrambo v skladu s sporazumom o zaposlovanju vrhunskih športnikov in trenerjev.
Komisija za kadrovske in administrativne zadeve je predloge za nove zaposlitve praviloma zavračala, večje zahteve pa je posredovala vladi v presojo. Tako seveda moram danes povedati, da ostaja popolnoma odprto in nerešeno vprašanje na nekaterih ministrstvih, kot je ministrstvo za notranje zadeve, kjer je bilo vprašanje kadetov pač letnika, ki konča študij. V okviru direkcije za ceste, gre za vprašanje 118 ljudi, ki po zakonu, po veljavni zakonodaji je potrebno narediti prenos iz ene institucije na drugo institucijo, Davčna uprava Republike Slovenije prav tako mora še izpeljati skladno s sprejeto zakonodajo prenos delavcev iz Agencije za plačilni promet na davčno upravo in še nekaj je takih velikih sklopov. Vendar te stvari so odprte prav zato, ker smo zelo rigorozno zaustavili zaposlovanje na tej vladni ravni. Torej za razliko ob občutka, da se je prav na vladni ravni veliko zaposlovalo, ti podatki kažejo, da seveda vlada s sklepi, ta vlada, sklepi te vlade in te kadrovske komisije - je malo zaposlovala. Jaz lahko povem tudi primer, da smo bili celo javno deležni kritike, ko na primer v Mariboru, se spomnim, ker smo popolnoma zaustavili zaposlovanje v nekem obdobju, tudi nadomestne zaposlitve na kadrovski komisiji, je na primer pri izdajanju vozniških dovoljenj prišlo do zastoja, ker ni bilo nadomestne zaposlitve, nekje v mariborskem okrožju. In dobivali smo apele, naj za božjo volje te stvari speljemo. In potem smo, ko je šlo za nadomestne stvari, izpeljevali. Pri nadomestnih zaposlitvah se je pa včasih seveda ustvaril vtis, da gre za nove zaposlitve v tem mandatu, če je nekdo šel v pokoj v preteklosti, v času med obema vladama, ali pa v prejšnji vladi, in se je potem nadomestno zaposlitev odobrilo v času mandata te vlade.
Rad bi opozoril še na par zadev. Slovenijo čakajo nekatere zahtevne naloge, povezane z vključevanjem z Evropsko unijo, in tu bomo morali najti, celo nimamo zadosti takih ustreznih strokovnjakov, najti ustrezne strokovnjake na različnih področjih in jih seveda tudi ustrezno, jim zagotoviti ustrezni status zaposlitev in možnost uspešnega dela. Slovenija je postala nestalna članica Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov. Tu ne bo nobenih posebnih novih zaposlitev, vendar nekaj malega bo treba tudi tu postoriti za to obdobje. Borba proti organiziranemu kriminalu in korupciji, bo brez dvoma zahtevala, če bomo res imeli željo, da smo učinkoviti in uspešni, na kar gre tudi vprašanje dveh poslancev Združene liste, bo potrebno omogočiti, po eni strani večjo koordinacijo med Ministrstvom za notranje zadeve in Minstrstvom za finance, Ministrstvom za pravosodje. Ampak tu preprosto ugotavljamo, da v primerjavi s kriminalci so službe, ki se borijo proti kriminalu neustrezno opremljene, premalo kadrovsko kvalitetno zasedene in nimajo statusa, ki bi zagotavljal, da v času, ko Slovenija postaja to križišče in torej vse bolj zanimivo za ta organiziran kriminal, da bi se proti temu resno uprli. In jaz mislim, da bo morala Slovenija s polno odgovornostjo reči: "Toliko in toliko zadev, toliko ljudi, toliko tehničnih sredstev rabimo na Ministrstvu za notranje zadeve, na financah, glede davčne službe, inšpektorjev, kontrolorjev itn., toliko na pravosodju - glede tožilcev itn."
In še eno področje. Izvajanje zadev, ki so vezane na upravne enote, na primer izvajanje tako imenovanih vojnih zakonov, izvajanje zakona o denacionalizaciji in nekaterih drugih zakonov, trpi tudi zato, ker vsaj na nekaterih upravnih enotah nimajo ustrezno teh stvari pokritih, tudi kadrovsko. Vendar, kot sem rekel - mi smo tu zelo selektivno zaposlovali, čaka pa nas skupna odgovornost - jaz pričakujem tukaj tudi jasno stališče državnega zbora, kako bomo zagotovili delovanje pravne države tudi s tem, da se bodo zakoni izvajali brez ustreznega kadrovskega pokritja. To pa ne bo mogoče.
Zato bi z zaključkom samo še to. Čaka nas reforma državne uprave, zahtevna reforma, ki je v teku skladno tudi z zahtevo Agende 2000. Jaz sem osebno trdno prepričan, da je najdražja nekvalitetna državna uprava in zato moramo tudi danes - po mojem ne smemo govoriti pavšalno - imamo veliko dobrih delavcev, prizadevnih; pa veliko tudi drugačnih, slabih, neprizadevnih in tudi veliko slabe organiziranosti. Vlada bo šla tukaj v smeri kvalitete, da bo zagotovila tako gospodarstvu, kot vsem občanom, kvalitetne usluge. Novela zakona o delavcih v državni upravi, ki je tukaj v državnem zboru, in upam, da bo čim prej sprejeta, pa bo prvič tudi omogočila, da bodo tisti, ki jih neka institucija ne rabi, da jih bo dala na Zavod za zaposlovanje in zaposlila tiste, ki jih rabi, glede na potrebe v nekem obdobju. Hvala lepa.
DARINKA MRAVLJAK: Spoštovani! Imam vprašanje za predsednika vlade. Ker pa ga ni tukaj, mu bom poslala pisno vprašanje, in sicer predsednika vlade, dr. Janeza Drnovška sprašujem, zakaj že ob prvotni sestavi vlade ni vodstva ministrskega resorja podelil nobeni ženski?
Drugič; zakaj sposobnih žensk ni upošteval ob nadaljnjih spremembah vlade ob odstopu zunanjega ministra in ob širitvi vlade? Kajti delež žensk v vladah držav članic Sveta Evrope je v nekaterih precej visok, v drugih manj. Brez žensk ministric so samo Ciper, Madžarska, Moldavija, Ukrajina in Slovenija. Ostale države imajo ministrice. Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, ki jo je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov z resolucijo št. 34/180, z dne 18. decembra 1979, v 7. členu določa, da bodo države pogodbenice sprejele vse primerne ukrepe za odpravo diskriminacije žensk v političnem in javnem življenju države, predvsem pa morajo ženskam pod enakimi pogoji kot moškim, zagotoviti pravico:
a) da volijo na vseh volitvah in javnih referendumih in so voljena v vsa telesa, ki se volijo z javnimi volitvami;
b) da sodelujejo pri izvajanju in oblikovanju vladne politike in da zavzemajo javne položaje ter opravljajo vse javne funkcije na vseh ravneh oblasti;
c) da sodelujejo pri delu nevladnih organizacij in društev, ki se ukvarjajo z javnim in političnim življenjem v državi.
Naša država določbam a) in c) zadostuje, ne upošteva oziroma krši pa določbo pod b) točko, ki govori o sodelovanju žensk pri oblikovanju in izvajanju vladne politike. Trdim, da sposobnih žensk v Sloveniji ne primanjkuje, saj je delež študentk na fakultetah, ki dajejo podlago za politično udejstvovanje, kot so ekonomska, pravna in Fakulteta za družbene vede, precej večji kot moških študentov. Tako npr. diplomira na ekonomski fakulteti 75,7% žensk, na pravni v Ljubljani 64,7%, v Mariboru kar 79,7 in to v šolskem letu 1994/95 in se potem vidi, da je ta delež študentk precej večji in nenazadnje, ženske pravice so človekove pravice, pa če verjamete ali ne. Krepitev moči žensk in njihovo polno in enakopravno sodelovanje na vseh družbenih področjih, vključno s sodelovanjem v procesu odločanja in dostop do oblasti, sta ključnega pomena za doseganje enakosti razvoja in miru, o čemer govori tudi Pekinška deklaracija septembra 1995. Z nobenim odgovorom ne moremo biti zadovoljni, saj dejstva sama kažejo na stanje v vladi, ki je sestavljena zgolj iz moških. Vem, dragi kolegi poslanci, da se vam verjetno zdi to razpravljanje odveč, vendar vseskozi se pogovarjamo o prilagajanju z državami Evropske unije in ta ni le v zakonodajnem prilagajanju, ampak tudi v prilagajanju evropski zavesti, da se morajo politična vprašanja reševati v dialogu med obema spoloma.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Kot sem razumel, bo šlo vprašanje pismeno predsedniku vlade. Besedo dajem gospodu Bevku.
SAMO BEVK: Hvala za besedo gospod podpredsednik. Spoštovani! Postavil bom tri vprašanja oziroma pobude.
Sprašujem vlado, kaj je z vpisom rudarskega mesta Idrija, matičnega Krasa in fužinarskih planin v Bohinju na poskusno listo svetovne kulturne dediščine pri Unescu?
Vlada je konec leta 1994 sprejela sklep, da na poskusno listo svetovne kulturne dediščine pri Unescu predlaga ta tri območja. Žal se v vseh teh treh letih ni veliko naredilo. Prosim, da ministrstvo za kulturo in ministrstvo za zunanje zadeve, v okviru katerega deluje nacionalna komisija Unesco za Slovenijo, natančno poročata o do sedaj opravljenem delu in o terminskem planu za dokončanje projekta.
Prav tako predlagam, da obe ministrstvi v proračunu za leto 1998 zagotovita za ta projekt ustrezna sredstva. Ministrstvu za kulturo pa predlagam, da čimprej skliče vse tri ekspertne skupine, ki sedaj ne delujejo. Zaradi pomena tega projekta pa predlagam tudi, da se na nivoju Vlade Republike Slovenije imenuje posebnega koordinatorja.
Drugič; sprašujem vlado, zakaj ni dokončala sanacije ilegalnega odlagališča radioaktivnih odpadkov v Zavratcu in dogradila vodovoda v Zavratcu. Leta 1961 so bili v največji tajnosti v opuščenih italijanskih kavernah v vasi Zavratec v občini Idrija odloženi nevarni radioaktivni odpadki. Končno so se po 35 letih, 1996. leta, pričela pripravljalna dela za sanacijo odlagališča. Začela se je celo izgradnja vodovoda v vasi Zavratec, kot odškodnina za psihološko in dejansko degradacijo okolja. Žal so dela na enem in drugem projektu v letu 1997 v celoti zastala.
Ponovno opozarjam Vlado Republike Slovenije in še posebej ministrstvo za okolje, da zagotovi agenciji za radioaktivne odpadke, ki je zadolžena za sanacijo odlagališča ustrezna dodatna sredstva v višini 51 milijonov tolarjev in da zagotovi sredstva za dokončanje vodovoda. Zaradi hitrejšega reševanja tega problema, predlagam tudi, da Vlada Republike Slovenije sprejme uredbo o javni službi skladiščenja nizkih in srednjih radioaktivnih odpadkov v prehodnem republiškem skladišču v Brinju in končno, da Vlada Republike Slovenije tudi resno preuči možnost sežiga radioaktivnih odpadkov iz Zavratca v Avstriji.
Tretjič. Sprašujem vlado v zvezi s petim sklepom, ki ga je državni zbor sprejel na 6. seji državnega zbora 11. septembra. Ta sklep se glasi:"Državni zbor Republike Slovenije na podlagi 270. člena poslovnika zahteva, da mu Vlada Republike Slovenije na 7. seji poroča o izvrševanju resolucije o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah in s tem povezanimi nalogami države in drugih dejavnikov Republike Slovenije". Zato sprašujem, zakaj v skladu s sklepom državnega zbora ni posredovala poročila. Drugič; zakaj še ni ustanovljeno posebno posvetovalno telo pri vladi in sklad za gospodarsko sodelovanje s slovenskimi avtohtonimi manjšinami?
Naj opozorim, da smo na dveh obiskih državnozborske komisije v Trstu in Celovcu bili priča velikemu razočaranju, ki ga ima matična država do naših manjšin. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Kdo bo, prosim, odgovoril? Državni sekretar, magister Radovan Tavzes. Ali boste vi? Se opravičujem. Državni sekretar iz kulture.
SILVESTER GABERŠČEK: Spoštovani gospod predsedujoči, poslanke in poslanci! Odgovoril bi na prvo vprašanje gospoda Sama Bevka. Medvladni odbor za varstvo svetovne kulturne in naravne dediščine je leta 1992 v Santa Feeju sprejel dopolnitev delovnih smernic za izvajanje Unescove konvencije o svetovni kulturni in naravni dediščini in to v delu, ki zadeva opis območij kulturne krajine kot integralne dediščinske kategorije na seznam svetovne kulturne in naravne dediščine. Glede na to je ministrstvo za kulturo leta 1995 začelo z aktivnostmi za vpis na poskusno listo svetovne dediščine pri Unescu. Aktivnosti so bile leta 1996 formalizirane z imenovanjem treh komisij. Prvo za kulturno krajino Krasa, drugo kulturno krajino Idrije in tretjo kulturno krajino fužinskih planin v Bohinju. Naloga komisije: pripraviti strokovne predloge za vpis na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine. Koordinacija komisij je bila naložena Upravi Republike Slovenije za kulturno dediščino, pri operativnem delu pa ste se pokazali dve pomanjkljivosti. Prva; glede na spremembe funkcij članov komisije je treba spremeniti njihovo sestavo in ministrstvo za kulturo bo do konca tega leta pripravilo nove predloge. In druga pomanjkljivost - po proračunu ministrstva za kulturo doslej ni bilo zagotovljenih potrebnih finančnih sredstev za delovanje teh komisij.
Glede na spremenjeno metodologijo za vpis na seznam kulturne dediščine bo treba vključiti v to delo vsekakor tudi druga ministrstva, predvsem pa ministrstvo za okolje in prostor. Mislim, da v naslednjem letu lahko računamo, da bo delo komisij steklo, kajti najpomembnejši del pri vpisu na seznam, Unescov seznam, je prav predstavitveni del. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Tavzes, državni sekretar za okolje in prostor.
DR. RADOVAN TAVZES: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Na drugo vprašanje gospoda poslanca, gospoda Bevka bi rad odgovoril in sicer na kratko na ta način. Radioaktivni odpadki v Zavratcu so se tudi s pomočjo razumevanja lokalne skupnosti nekako uspešno reševali v prvi fazi in bila je urejena neka ureditev tistih odpadkov in pa prepakiranje na način, ki omogoča, da se začne druga faza, to je odvoz teh odpadkov radioaktivnih iz tega začasnega bunkerja v začasno skladišče, predvidoma v Brinju v občini Dol. To je v skladišču, začasnem skladišču, kjer se shranjujejo taki odpadki, ki ne izhajajo iz jedrskega ciklusa. Res, da je treba za to drugo fazo urediti še nekaj vprašanj, med temi jih je nekaj gospod Bevk naštel; gre za ureditev javne službe, gre za izvajalca javne službe, gre nenazadnje tudi za odnos med tistimi, ki so onesnaževalci, torej tistimi, ki posedujejo odpadke in jih v to začasno skladišče odlagajo.
Jaz bi se še enkrat tu javno zahvalil lokalni skupnosti za razumevanje pri tej prvi fazi. Res, da smo v okviru tega razumevanja bili tudi v okviru proračunskih sredstev nekoliko bolj benevolentni pri infrastrukturi oziroma pri pomoči izgradnje lokalne infrastrukture, kot pa je to sicer v navadi, do drugih občin. Vendar moram povedati, da je v letošnjem proračunu bilo rezervirano in že odobreno reda velikosti 20 milijonov sredstev za dokončanje tega vodovoda, ki pa seveda ne morejo biti realizirani, dokler rednega proračuna v letu 1997 ne bo ta državni zbor sprejel.
Z lokalno skupnostjo smo se tudi dogovorili, da gre v letu 1998 približno ista vsota 20 milijonov za to, da se dokonča Zavratec, kar se tiče te vodovodne infrastrukture. Nekoliko smo zadevo tudi razširili, iz občine Idrije tudi v občino Logatec. Jaz upam, da bo ta projekt uspešno zaključen, predvidoma koncem leta 1998. Je pa, kot rečeno, malo odvisno tudi od sprejetja letošnjega proračuna, torej od vas, gospodje poslanci, in pa seveda od razumevanja tudi za ta projekt v proračunskem letu 1998 oziroma ob sprejemanju dokumenta, ki bo realiziral ta proračun za leto 1998.
Bilo je navedenih še nekaj vprašanj. Gospodu poslancu Bevku bomo tudi pismeno odgovorili. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod državni sekretar. Dodatno vprašanje, gospod Bevk.
SAMO BEVK: Hvala lepa za odgovor. Vprašal bi pa še nekaj. Zanima me, kako je s sredstvi za delovanje Agencije za radioaktivne odpadke. Kajti, če bo predlog iz leta 1997, ki ga seveda moramo še sprejeti, in če bo samo indeksiran tudi v letu 1998, potem tudi v letu 1998 s temi sredstvi ne bo mogoče dokončati sanacije odlagališča v Zavratcu.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prosim, državni sekretar, gospod Tavzes.
DR. RADOVAN TAVZES: Hvala lepa. Kar se tiče sredstev agencije, vezano na ta projekt, jih je bilo v letu 1997 dovolj za to, da smo zaključili to prvo fazo. Strinjam se z gospodom poslancem, da v letu 1998, ko bo treba tudi nekoliko preurediti začasno skladiščenje oziroma skladišče v Brinju, v občini Dol, bo treba pridobiti dodatna sredstva, za katera pa ni nujno, da so vezana samo na konto agencije, ampak tudi na neke druge zadeve, to je na sredstva, ki so vezana na izvajanje javne službe, skladiščenja oziroma odstranjevanja radioaktivnih odpadkov. Upam, da bodo sredstva zadoščala, da bomo v letu 1998 sode, ki so v Zavratcu v tem trenutku začasno shranjeni v bunkerju, tudi odpeljali v skladišče v Brinju. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Upam, da je gospod Bevk zadovoljen z odgovorom. Besedo dajem dr. Cirilu Ribičiču. Joj, se opravičujem! Gospa državna sekretarka Logarjeva še želi, izvolite.
MIHAELA LOGAR: Hvala lepa. Dolgujem še odgovor na vprašanje o izvajanju resolucije o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah in s tem povezanimi nalogami državnih in drugih organov Republike Slovenije. Med temi dejavnostmi so navedene predvsem podpora dejavnosti kulturnim, izobraževalnim, športnim, raziskovalnim, gospodarskim, drugim ustanovam in medijem.
Ta podpora naj bi se izvrševala na različne načine in pristojnosti različnih ministrstev. Za kordinacijo celotnega delovanja bi se ustanovilo posebno kordinacijsko telo, za gospodarska vzpodbujanja pa poseben sklad. Na vse navedeno in citirano v resoluciji je potreben kot odgovor na ta sklep, najprej podati, da zaradi vseh znanih razlogov ni bilo mogoče izpeljati določenih aktivnosti na tem področju. V zadnjem času potekajo zelo aktivni razgovori, ki se koordinirajo s strani Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Potekali so razgovori na različnih ministrstvih in drugih državnih ustanovah, ki so izrazile svojo načelno podporo h konkretnemu izvajanju resolucije. Potrebno je ustvariti popolno sliko. Pokrivanje določenih področij, kot tudi s strani zamejskih Slovencev predlagane konkretne akcije določenim akterjem na slovenski strani. Glede finančne situacije in finančne pomoči je nemogoče obiti problem nesprejetja proračuna za leto 1997.
Ustanovitev sklada za gospodarsko sodelovanje s slovenskimi manjšinami, ki ga predvideva četrto poglavje resolucije, je v veliki meri odvisna od sprejetja proračuna in seveda tudi od amandmajev. Sama ustanovitev je v pristojnosti oziroma koordinacij več ministrstev - gospodarstvo, ekonomski odnosi, delo in še vrsta drugih in v tej smeri je potrebno potrditi konkretno delovanje, v smeri konkretnih usklajevalnih pogojev.
Glede zamejskega tiska se poudarja problem financiranja tako s strani Italije kot strani Avstrije. Velik problem, veste, da je tudi zaostajanje financiranja s strani obeh držav. Slovenija je po svojih zmožnostih redno zagotavljala finančna sredstva in bo tudi v letu 1997 zagotovila večino sredstev za nemoteno poslovanje časnikov. Problem nekaterih se rešuje ravno v tem času. Novi lastnik Primorskega dnevnika - Zadruga pripravlja sanacijski racionalizacijski program. Naš tednik je pripravljen obrazložiti in racionalizirati sredstva in tudi se pripravljajo plani prioritet za financiranje. Potekajo intenzivni pogovori predstavnikov Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu s predstavniki zamejskega tiska. Pričakovati je sodelovanje na tem področju, kot tudi na finančnem področju, ki je v tem primeru najbolj pereč.
Potrebno je zagotoviti sodelovanje vseh prizadetih institucij slovenske države, da pripomoremo k uresničevanju resolucije, ne samo Urada za Slovence po svetu.
Glede poročanja oziroma ustanovitve posvetovalnega telesa pri Vladi Republike Slovenije, kot tudi sklada za gospodarsko sodelovanje, se Vlada Republike Slovenije strinja o potrebi takšnega telesa, tako kot sklada. Vendar je potrebno v postopku ustanovitve opraviti določene pogovore med pristojnimi ministrstvi in določiti pristojnosti in obveznosti posameznih področij. Taki razgovori potekajo in se bodo tudi nadaljevali, upam, uspešno. Glede same ustanovitve sklada pa je že opozoril predstavnike slovenskih zamejcev, da se tudi z njihove strani pričakujejo konkretni prograi, ne samo predlogi, kako naj bi to zgledalo.
Zakon o finančni podpori Republike Slovenije manjšinskim organizacijam je v proceduri na ministrstvu in kot vemo, se je v prejšnjem sklicu parlamenta z njim seznanila tudi delovna skupina za Sslovence v zamejstvu in po svetu. Sklep o ugotovitvi lastništva nepremičnin je že bil posredovan predstavnikom zamejskih Slovencev v Italiji, ki so se zavezali, da nam bodo dostavili. Ideja o direktnem financiranju je nekoliko v nasprotju z idejo, ki jo zagovarja Urad za Slovence po svetu, ker urad podpira idejo o enotnem financiranju, kar omogoča boljši pregled nad porabo proračunskih sredstev kot tudi lažjo določitev prioritet financiranja. V bistvu je pa to, da je v veliki meri vključeno sodelovanje zamejskih Slovencev samih in njihovo usklajevanje, kar se mi zdi izredno prioritetno. Vlada na izvajanju resolucije aktivno deluje. K sodelovanju smo pridobili in povabili predstavnike manjšine, ki tudi aktivno sodelujejo. Je pa tako, da so želje velike, možnosti pa ne tako velike, tako da se zdaj iščemo v okviru tega - med željami in med možnostmi. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Bevk, dodatno vprašanje.
SAMO BEVK: Hvala za odgovor. Bi pa prosil tudi, da nam bi posredovali pismeni odgovor. Povedal bi tole - v vseh intenzivnih stikih, ki smo jih imeli s predstavniki manjšin, moram povedati, da se predstavniki ne strinjajo z dopolnjenim predlogom vlade v zvezi s sredstvi, ki so namenjena za delovanje Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Amandma naše komisije je bil v višini 490 milijonov, vlada pa je v svojih razmišljanjih ugotovila, da lahko tej tematiki nameni samo 110 milijonov tolarjev, to je približno 20% od tistih minimalnih sredstev, ki bi bila potrebna za normalno delovanje vseh institucij, ki jih imajo manjšine v zamejstvu. Zato bi prosil, da vlada pri proračunski debati za proračun za leto 1997 upošteva amandma komisije. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Besedo dajem dr. Ribičiču.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Hvala. Spoštovani! Imam dve poslanski vprašanji oziroma vprašanje iz dveh delov za gospoda Mirka Bandlja, ministra za notranje zadeve. Pri prvem vprašanju je povod pravzaprav izjava podpredsednika vlade, gospoda Podobnika, ki je rekel takole tukaj pred tem mikrofonom: "Z zakonom o državnih uslužbencih se bo omogočilo, da se bo nadštevilne na tistih področjih, kjer jih ne potrebujemo, dejansko postavilo, dalo na Zavod, da se bo pa zaposlilo tiste, ki se jih bo rabilo." Gre za precej grobo izjavo, ki naj pokaže, kaj je bil motiv spremembe zakona o državnih uslužbencih. Mimogrede povedano, ta zakon je bil že sprejet 29. oktobra, se pravi, da to, kar je danes rekel podpredsednik vlade, da nas prosi, da ga sprejmemo, najbrž izraža to, da deluje državni zbor veliko bolj učinkovito, kot bi vlada to pričakovala. Ampak tisto, na kar želim opozoriti, je, da je gospod Bandelj v tem postopku dajal drugačne obrazložitve. Nikakor ne tako grobe. Govoril je o večji učinkovitosti, o večji racionalizaciji, o boljšem delu državne uprave in o potrebnih notranjih prerazporeditvah. Zato ga sprašujem, ali nas je želel s temi obrazložitvami zavesti, sprašujem ga torej, ali nas je hotel pripeljati žejne čez vodo, da bi sprejeli zakon, ki ima pravzaprav drugačen motiv, motiv, o katerem v imenu vlade govori podpredsednik vlade.
Drugi del vprašanja se nanaša na preštevilne državne sekretarje. Ti rastejo kot gobe po dežju, odkar je nastala nova vladna koalicija, pa že prej je bilo na tem področju kar veliko hitrih sprememb.
Mislim, da če zdaj seštejemo ministre in državne sekretarje, bomo vsak čas pri številki članov državnega zbora, poslancev državnega zbora. Ko sem to vprašanje zastavil dr. Drnovšku, je odgovoril, da se proučujejo izkušnje o primerljivih državah Evropske zveze. Moje vprašanje gospodu Bandlju je, kako daleč so te proučitve. Kaj misli o argumentu, da je število državnih sekretarjev preseglo vsako razumno mejo? Preden končam, naj rečem samo še to, da sta ti dve vprašanji povezani. Namreč, če se bo pri reformi državne uprave in pri racionalizaciji gradilo samo na tistih spremembah, ki bodo na plečih državnih uslužbencev, ne pa pri racionalizaciji državnih funkcionarjev, potem bo ta stvar zelo enostranska. V naprej se zahvaljujem za odgovore gospodu Bandlju. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Besedo ima minister, gospod Mirko Bandelj.
MIRKO BANDELJ: Spoštovani! Jaz seveda ne bom komentiral izjave podpredsednika vlade, ker je tudi ne poznam. Lahko ponovno povem, kaj je bil namen zakona, ki je bil dejansko uveljavljen. Zakon prinaša tri instrumente, če lahko tako rečem. Najprej je instrumentarij ugotavljanja morebitnih tehnoloških presežkov v posameznih delih organizacije, ki se ji reče državna uprava. Drugo je instrumentarij omogočanja prenehanja delovnega razmerja delavcem, ki po strokovnih ali delovnih navadah, če lahko tako rečem, ne ustrezajo več opravljanju nalog, ki so jim naložene. Tretji instrumentarij je pa instrumentarij stimulativnega nagrajevanja tistih delavcev, ki dejansko nosijo in bodo nosili večje breme nalog te države. Ob tem zakon omogoča zelo enostavno prerazporejanje delavcev med ministrstvi, med delovnimi mesti in tudi dodatno dodeljevanje nalog na istem delovnem mestu. S tega vidika daje instrumente za racionalizacijo v državni upravi. Daje instrumente za iskanje nadaljnjih notranjih rezerv in seveda daje tudi možnosti nadomeščanja slabših delavcev z boljšimi.
Mislim, da je na ta način, ne glede na dejstvo, da je slovenska administracija izdeno majhna, da tudi Agenda 2000 govori o tem, da je osebja v upravi premalo in da je treba v upravo, ki je pogoj za trden temelj nadaljnjega vključevanja v Evropo, še vlagati. Kot sem tudi ob sprejemanju zakona posebej poudaril, zaradi omejenih zmožnosti, zaradi velikosti bruto domačega proizvoda seveda vlada nima namena za funkcioniranje države bolj obremenjevati davkoplačevalcev, zato išče notranje rezerve. Jaz mislim, da prav gotovo bo eden od efektov tega zakona tudi, da se bodo kateri od delavcev znašli na Zavodu za zaposlovanje. Kot seveda velja za režim znotraj gospodarstva.
Kar se tiče drugega vprašanja, glede državnih sekretarjev. Deloma je to tudi povezano s tem zakonom. Namreč, ena od novosti, ki jo je prinesel ta zakon, je tudi možnost ministrov, da ob nastopu funkcije oblikujejo svoj kabinet, kjer se zahtevajo nekoliko drugačni pogoji za sklenitev razmerja, vendar zato tudi delavci, ki sklenejo delovno razmere in pridejo z minstrom, tudi z njim odidejo. Mislim, da bo na ta način tudi v bodoče nekoliko ublažen - po mojem upravičen pritisk - tudi na število državnih sekretarjev. Kajti rekel bom to. Čeprav je število državnih sekretarjev res veliko in ni primerljivo z nobeno evropsko državo, moram povedati, da vsi ti ljudje krepko in trdo delajo. Torej, ni problem v delovnih mestih oziroma v številu delovnih mest, ampak v statusu, ki ga imajo. Ta status pa je z zakonom vendarle definiran tudi kot v nekem smislu politični, kar kaže konec koncev to, da so odgovorni za izvajanje politike na določenem področju znotraj ministrstva, in v tem, da morajo novemu ministrstvu ponuditi odstop. Jaz sem prepričan, tudi eden od ukrepov tako imenovanega varčevalnega programa predvideva spremembo zakona o organizaciji ministrstev in vlade v smeri racionalnejše organizacije. Tudi ta zakon v notranjem ministrstvu pripravljamo in jaz sem prepričan, da bomo ta vprašanja na strokoven način v bodoče ustrezneje razrešili. Prepričan sem tudi, da bo v naslednjem mandatu število državnih sekretarjev manjše. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod podpredsednik vlade želi še besedo.
MARJAN PODOBNIK: Hvala lepa. Jaz bi želel samo na kratko še dopolniti oziroma ker je bil na moje izvajanje pač tudi del vprašanja oziroma stališča dr. Ribičiča.
Kar se tiče samega zakona, se opravičujem - res je. Dejstvo pa je, da je v pripravi tudi celovita zakonodaja s tega področja. Sedanja novela pa rešuje del problemov in zato smo jo tudi izpeljali po hitrem postopku. To je zelo pomembno, da je bila po hitrem postopku tudi sprejeta. Verjamem, da bomo lahko dosegli učinke, ki jih pričakujemo. Zato je treba tu povedati zelo odkrito, ker bodo verjetno z izvajanjem tega zakona dodatni pritiski, da se kogarkoli kje odpušča. Če bomo želeli opraviti naloge, ki jih ima ta vlada in tudi uprava na mnogih področjih, bo treba nekatere tudi odpuščati, manj kvalitetne in tiste, ki niso tako pomembni na nekem področju, da bomo lahko zaposlili druge, kvalitetne, predvsem pa primerne kadre za konkretne nove naloge, ki zdaj prihajajo, o katerih sem tudi prej govoril.
Rad bi še eno stvar omenil, glede vladne kadrovske politike na tem področju. Vlada je prav zaradi tega, da bi res zaustavili ta trend zaposlovanja - mimogrede, o velikosti slovenske uprave so tudi nekoliko različna mnenja, dejstvo pa je, da je Agenda 2000 zelo jasno povedala nekatere stvari. Vlada je 30. oktobra 1997 sprejela sklep, da prepoveduje vsako dodatno zaposlovanje v vseh izvajalskih organizacijah, kompletno, v šolstvu, zdravstvu, kulturi, znanosti, kmetijstvu, na vseh področjih. Kakršnokoli dodatno zaposlovanje bo šlo na rovaš zdaj zaposlenih in z odgovornostjo predstojnikov in ministrov. Gre za zelo rigorozen ukrep, v katerega smo šli zavestno, ker ocenjujemo, da je prav zaradi sklopa varčevalnih ukrepov in zato, da bomo res dosegli tudi rezultate, bilo potrebno tu rigorozen ukrep tudi potegniti. Morda bo kje potrebno tudi spreminjati določene kriterije, da se bo s sedanjim številom zaposlenih zagotavljalo, da se bodo naloge v teh izvajalskih organizacijah konkretno lahko izvajale. Pripravljamo tudi naslednji korak, da bo vlada, ki nosi odgovornost za vse to delovanje, dobila tudi pristojnosti. Namreč, v nekaterih od teh institucij zdaj stvari tečejo tako, da vlada sicer lahko predlaga na tak ali drugačen način, odločitve pa niso v njenih rokah.
V zadnjem času pa - glede državnih sekretarjev - sta bila imenovana tudi državni sekretar za regionalni razvoj in državni sekretar v ministrstvu za zunanje zadeve.
Glede regionalnega razvoja je to naša naloga, sem prepričan, tudi potreba zaradi primerljivosti z Evropsko unijo, pa tudi zaradi zagotavljanja enakomernega regionalnega razvoja v Sloveniji in zato, da dobi to področje ustrezen status.
Glede zunanjih zadev pa je prav vključitev Slovenije za nestalno članico Organizacije združenih narodov, Varnostnega sveta, nas postavila pred nove naloge in tudi s to statusno kadrovsko okrepitvijo verjamem, da se bodo te naloge lahko uspešneje in učinkoviteje razreševale. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Dr. Ribičič, dodatno vprašanje.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Po poslovniku imam jaz pravico, da si izberem, koga kaj vprašam, ali vlado ali ministra. Jaz sem vprašal ministra, se zahvaljujem za oba odgovora, tudi za tistega, ki ga nisem vprašal. Gospodu Bandlju bom dal zdaj to izjavo, ki je ne pozna, podpredsednika Marjana Podobnika, tukaj za tem mikrofonom je bila dana 29.10. in mu bom dal stenogram. Oba bom držal za besedo za tisto, kar sta rekla, zlasti gospoda Bandlja glede racionalizacije števila državnih sekretarjev. Dodatno vprašanje je pa zelo enostavno. Koliko je državnih sekretarjev ta trenutek v Sloveniji?
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa. Spoštovani! Moje vprašanje bo zelo lokalno obarvano in seveda iz tega sledi, da bo namenjeno ministru za lokalno samoupravo. Tri leta je, odkar so se občine preoblikovale po novem zakonu in takrat se je občina Velenje razdelila na tri nove občine, mestno občino Velenje, občino Šoštanj in občino Šmartno ob Paki. V tem procesu je mestna občina Velenje pridobila oziroma se je k njej priključila tudi krajevna skupnost Vinska gora. Tokrat ne bom govoril o teritorialni pristojnosti upravne enote, ker to tudi ni rešeno, čeprav je bilo to vprašanje takrat postavljeno ministru za notranje zadeve, pa je bilo takrat rečeno, da se bo preučilo in jaz upam, da se preučuje. Želel bi pa glede Vinske gore vprašati ministra za lokalno samoupravo, kaj lahko mestna občina Velenje stori, da bo občina Žalec izvedla premoženjsko in delitveno bilanco za področje Vinske gore. Mestna občina Velenje je namreč izvedla to premoženjsko in pa potem delitveno bilanco med tremi novo nastalimi občinami, nikakor pa ne uspejo tega storiti z občino Žalec za področje krajevne skupnosti Vinska gora. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Kontič. Besedo ima minister, magister Grafenauer.
MAG. BOŽO GRAFENAUER: Hvala lepa. Zelo kratko in direktno. V primeru, da bi bila pripravljenost upoštevati zakonske predpise, bi se občine med sabo že dogovorile. Se pravi, ob primerni kooperativnosti je to vprašanje takoj rešeno. Ker pa na žalost v Sloveniji v celi vrsti občin še ni sprejetih delitvenih bilanc, pa tudi tam, kjer so sprejete, se zapleta pri izvedbi, boste vi v roku 14 dni dobili na mizo zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi, ki bo to vprašanje reševal na takšen način, da bodo občine v nekem smislu prisiljene, da sklenejo delitveno bilanco. V primeru, da to ne bo, bo obvezna arbitraža in v primeru, da to ne bo, bo obvezna odločitev upravnega sodišča. V tem trenutku lahko svetujem samo, da so v občinah kooperativni, ker jim zakon ne preprečuje, da se ne bi dogovorili. Je pa res, da zakon nima instrumentarija, ki bi jih pa prisilil, da pridejo v delitveni bilanci do konca. To pa, kot pravim, v 14-ih dnevih bo zakon za prvo branje pripravljen in upam, da boste z rešitvami zadovoljni. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa gospod minister. Ste zadovoljni? Hvala. S tem smo izčrpali prijavljene na vprašanja in pobude. Zaključujem to točko dnevnega reda in se zahvaljujem predstavnikom vlade za korektno sodelovanje. Prosim poslance, da še ostanete.
Kolegice poslanke, kolegi poslanci, nadaljujemo s sejo državnega zbora. Gospod Ivan Kebrič želi proceduralno postaviti vprašanje. Gospod Kebrič! Gospod Pucko, ali proceduralno? Samo trenutek, gospod Kebrič, poslanci zahtevajo, da ugotovimo sklepčnost.
IVAN KEBRIČ: Hvala za besedo, je pa proceduralno.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Samo trenutek. Gospod Kebrič, poslanci želijo, da ugotovimo sklepčnost. Poslanci, prosim pridite v dvorano! Ugotavljam, da je prisotnih samo 40 poslank in poslancev. Spoštovane kolegice in kolegi, jaz sem obljubil gospodu Ivanu Kebriču, da mu bom dal besedo, ampak sva se dogovorila, da ne bo to v začetku seje, da ne bo celotna vlada poslušala naših zahtev in naših zadev. Lepo prosim, še enkrat bi prosil, da vodje vseh treh poslanskih skupin zagotovimo sklepčnost poslancev. Sicer pa lahko poslušamo gospoda Kebriča. Prosim. Ne bo predolgo.
IVAN KEBRIČ: Hvala za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi. Zadeva je lahko zelo kratka. Včeraj je bil kršen poslovnik iz dveh razlogov oziroma v dveh primerih. Jaz sem prosil za besedo proceduralno, pa predsedujoča in njen svetovalec sploh nista reagirala na mojo prošnjo. Drugič, je bilo kršeno to, da je predsedujoča enostavno sama vrnila matičnemu delovnemu telesu, o čemer nima pravice, saj je prva med enakimi, in bi morala po poslovniku dati ta predlog, da se vrne oziroma če se naj vrne matičnemu telesu, na glasovanje. Ker o tem nismo glasovali, ta njen predlog ne more biti sklep in ni veljaven. Na drugi strani, nam je preostalo praktično samo glasovanje o štirih stališčih, ki jih je podala vlada in o petem, kot predlogu, ki je bil, ali je predlog ustrezen oziroma da gre v 2. branje s temi stališči in pripombami, ki so bile dane. Če mi ne verjamete na besedo, imate vso pravico, pa vam že povem, kje boste zelo kratko našli utemeljitev, argumente za moje izvajanje. To je 184. člen zadnji odstavek, zelo kratko, pa tudi drugi odstavek je pomemben, 185. člena, drugi odstavek. Če še kdo želi, potem je to še potrebno pogledati 179. člen, drugi odstavek.
Zato jaz predlagam, če bi bili sklepčni, bi lahko z glasovanjem zelo kratko zaključili to 32. točko, pri kateri je bil kršen poslovnik, in ne vem, kaj praktično sedaj. Sklepa, da se vrne matičnemu delovnemu telesu, nimamo. To se pravi, da lahko o zadevi razpravljamo na seji, ki je bila prekinjena oziroma ko se bo nadaljevala. Če pa želi kdo še kakšno pojasnilo, sem ga rade volje pripravljen dati. Poglejte si pa samo te tri odstavke in boste videli utemeljenost in upravičenost mojega izvajanja.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Kebrič. Dolžan sem, da povem oziroma tolmačim tudi to, kar se je včeraj dogajalo.
Državni zbor je na včerajšnji seji v zvezi s prvo obravnavo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju na predlog... Prosim, proceduralno, gospod Pucko.
CIRIL PUCKO: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Prosim vas, da ugotovite, če je zbor sklepčen in ga v nasprotnem primeru razpustite. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Ugotovimo sklepčnost! Ugotovimo sklepčnost! Ugotovimo sklepčnost! (41 prisotnih.) Prosim, nikamor ne gremo! Po našem poslovniku ponovimo glasovanje še enkrat. Prosim malo resnosti! Ugotovimo sklepčnost! Počakamo še gospo Darjo - je že! (42 prisotnih.)
Odrejam deset minut odmora! Nadaljujemo pet minut do dvanajste ure.
(Seja je bila prekinjena ob 11.46 uri in se je nadaljevala ob ... uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke, kolegi poslanci! Nadaljujemo s sejo. Ugotovimo sklepčnost! (43 prisotnih.)
Ugotavljamo sklepčnost še enkrat! (45 prisotnih.)
Ugotavljam, da nismo sklepčni. Prosim še za nekaj informacij. Predlagam, da KVIAZ ugotovi, kdo ni bil upravičeno odsoten na tej seji in potem po seji ukrepa. Drugič, seja se bo nadaljevala po dogovoru kolegija predsednika državnega zbora in boste pravočasno obveščeni, kdaj bo nadaljevanje 7. redne seje. Ostala nam je še 18. točka - zakon o zaključku lastninjenja in privatizacije pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe in prekinjena 32. točka - predlog zakona o spremembah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Izredna seja, kot ste dobili vabilo, bo v torek ob 14.00 uri. Člane komisije za lastninjenje opozarjam, da je v ponedeljek ob 14.00 uri sklicana seja. S tem zaključujem današnje zasedanje in želim prijeten vikend.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 21. NOVEMBRA 1997 OB 12.00 URI.)