Sejo je vodil Miroslav Luci, podpredsednik zbora. Seja se je pričela ob 10.09 uri.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovane poslanke, kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjamo nadaljevanje 10. seje državnega zbora Republike Slovenije. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Rudolf Moge, Štefan Klinc, dr. Helena Hren-Vencelj, Jurij Malovrh, Leon Gostiša, Jože Možgan, Lojze Peterle, Benjamin Henigman za pričetek seje, Josip Bajc, Peter Hrastelj za pričetek seje, Jožef Košir - ampak je tukaj, ga vidimo, torej ne - Mirko Kaplja za pričetek seje, Jelko Kacin za pričetek seje, Richard Beuermann za pričetek seje in Zmago Jelinčič za pričetek seje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem povabil predstavnike vlade Republike Slovenije. Prisrčno pozdravljeni. Današnje nadaljevanje 10. seje bomo pričeli z obravnavo včeraj prekinjene 12. točke dnevnega reda, to je predloga zakona o poroštvu Republike Slovenije za najetje posojil za izgradnjo termoelektrarne Trbovlje 3 - druga obravnava. Nato bo zbor prešel na obravnavo 41. točke dnevnega reda, to je predloga zakona o kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, druga obravnava. Nato po dnevnem redu dalje, od 7. točke dalje, s tem, da 8. točka verjetno še ne bo pripravljena.
Smo pri včeraj prekinjeni 12. TOČKI DNEVNEGA REDA. Besedo ima poslanska skupina slovenskih krščanskih demokratov, ki je včeraj vzela eno uro in pol pavze. Želi predstavnik besedo? Gospod Demšar, izvolite.
VINCENCIJ DEMŠAR: Torej mi smo se včeraj posvetovali o tem, kaj se v tisti situaciji naredi glede amandmaja in pa potem glasovanja o samem členu. Zaenkrat žal kaj več ne morem reči in zato predlagamo, da nadaljujemo sejo.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Prosim, mir v dvorani! Hvala lepa, gospod Demšar. Torej smo pri 12. točki in predlogu sklepa, ki se glasi: "Predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi predlagatelj." Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (35 poslancev.) Je kdo proti? (9 poslancev.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet. Proceduralno, gospod Potrč. Prosim.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Glede na čas, v katerem obravnavamo ta zakon, bi predlagal, da državni zbor sprejme še naslednji sklep:
"Državni zbor Republike Slovenije bo tretjo obravnavo predloga zakona za zagotavljanje sredstev za sofinanciranje izgradnje in o poroštvu Republike Slovenije za najetje posojil za izgradnjo Termoelektrarne Trbovlje 3, EPA-1594, opravil skladno z drugim odstavkom 194. člena poslovnika državnega zbora." Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Potrč. Torej imamo še en sklep in ta sklep, ki ga je predlagatelj prebral - mislim, da ga ni potrebno še enkrat brati - dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Spoštovani kolegi poslanci, veliko dela moramo danes opraviti, zato prosim, da smo prisotni tudi takrat, ko pritiskamo na tipke. Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.) Ponovimo glasovanje. Ponavljamo glasovanje, nato sledi... (Ugovor poslanca iz klopi.) Spoštovani kolegi, jaz bi res prosil, ker vas je prisotnih več - zato predlagam deset minut odmora in prosim vodje poslanskih skupin, da se organizirate in res zagotovite sklepčnost. (Posredovanje poslanca iz klopi.) Ne morem. Kasneje. Seja ni sklepčna, kolega Zimšek, oprosti.
(Seja je bila prekinjena ob 10.15 uri in se je nadaljevala ob 10.25 uri.)
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci! Nadaljujemo 10. sejo državnega zbora Republike Slovenije in to PREKINJENO 12. TOČKODNEVNEGA REDA. V obravnavi je predlog za obravnavo zakona po drugem odstavku 127. (?) člena poslovnika državnega zbora, ki ga je dal predlagatelj. Najprej ugotovimo prisotnost v dvorani! (54 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko nadaljuje delo. Slišali smo dodatni sklep predlagatelja. Ker je bil vmes odmor, dovolite, da ga preberem: Državni zbor Republike Slovenije bo tretjo obravnavo predloga zakona za zagotavljanje sredstev za sofinanciranje izgradnje in o poroštvu Republike Slovenije za najetje posojil za izgradnjo Termoelektrarne 3, EPA 1594, opravil skladno z drugim odstavkom 194. člena poslovnika državnega zbora. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (18 poslancev.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Spoštovani kolegi poslanci, poslanke! S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Proceduralno, gospod Čebulj.
FRANC ČEBULJ: Dober dan! Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Včeraj ob začetku zasedanja je bilo jasno povedano, da bomo obravnavali po vrstnem redu, najprej to točko in nato zakon o kmetijsko-gozdarski zbornici. Ampak danes je prišlo do ponovne spremembe - in zaradi tega predlagam - in seveda nato zakon o lokalni samoupravi - proceduralni predlog, za katerega bi prosil, da gre na glasovanje, da se takoj zdaj uvrsti na dnevni red 40.a točka, to je predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi in nato preidemo na obravnavo zakona o kmetijsko-gozdarski zbornici. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala kolegu Čebulju za proceduralni predlog, ki pa na žalost zaenkrat ne more biti dan na glasovanje, kajti prišlo je do dodatnih sprememb, dodatnega predloga za razpis referenduma, o katerem razpravljajo v zakonodaji in pri predsedniku, ki bi zahteval prekinitev seje. Zato predlagam, da gremo po vrstnem redu naprej. Proceduralno, gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Gospod predsedujoči, jaz se strinjam z mojim kolegom Francem Čebuljem, ker to, kar ste vi povedali kot razlog, zakaj tega ne boste dali na glasovanje, ne drži. Namreč jaz sem v časopisu prebral, da je državni zbor pobudo, katero ste omenili ravnokar, zavrnil, sklicujoč se na mnenje sekretariata za zakonodajo državnega zbora. In prosim, povejte poslancem, ali je informacija, ki smo jo v časopisu prebrali, pravilna, kajti v tem primeru je povsem utemeljen predlog mojega kolega poslanca Čebulja. V nasprotnem primeru pa ne vem, kaj sploh še poslanci smemo vedeti, kaj se dogaja v tem državnem zboru. Resnično prosim za obširno pojasnilo in potrditev tega, ali je vest, ki smo jo prebrali v časopisu, pravilna, korektna ali ne, kajti v tem primeru, poudarjam, ste dolžni dati predlog Čebulja na glasovanje.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Špiletič. To, kar ste dejali, če je čista resnica, torej do včerajšnjega dneva, po končani včerajšnji seji je prišel dodaten predlog - po informacijah, ki jih imam - dopolnjen predlog s podpisi, katerega pravkar proučujejo. Če se bo dalo, bo to na dnevnem redu. Če hočete pa definitivno še o tem odločati, potem moramo vzeti 10 minut pavze, da pridobimo dodatno mnenje sekretariata za pravne zadeve. Nov proceduralni predlog gospoda Čebulja. Izvoli.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa. No, glede na to, kar je rekel kolega Špiletič, dejansko v tej hiši niti za uro naprej ne veš, kaj boš obravnaval. Zato predlagam, glede na to, da sem predlagal, da gre 40.a točka dnevnega reda in nato kmetijsko-gozdarska zbornica, samo to, da gre takoj v obravnavo 40.a točka dnevnega reda, ostalo pa prepuščam vaši odločitvi. Hvala lepa. Kotproceduralni predlog, prosim, da gre na glasovanje.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovani kolegi poslanci! Da ne bo zapletov, predlagam v tem primeru pred tem glasovanjem, preden bom dal to na glasovanje, 10 minut pavze, da skoordiniramo zadevo. Jaz o tej informaciji sem obveščen, je nimam, bom pregledal in kasneje lahko, torej čez 10 minut, ob 10.45 uri lahko dam na glasovanje ta predlog, kolikor je v skladu z zakonodajo. 10 minut pavze, nadaljujemo ob 10.45, ko bom, kolikor bo pripravljen, ta predlog dal tudi na glasovanje. Nadaljujemo ob 10.45 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 10.32 uri in se je nadaljevala ob 10.46 uri.)
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Kolegice poslanke, kolegi poslanci, zamujamo 2 minuti. Prosim, da pridejo še tisti v dvorano, da zagotovimo sklepčnost in nadaljujemo. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.) Zbor je sklepčen in nadaljuje delo. V zvezi s proceduralnim predlogom gospoda Čebulja prosim predsednika državnega zbora, da da pojasnilo glede nove pobude, referendumske pobude, ki je bila vložena včeraj popoldne. Prosim, gospod predsednik Janez Podobnik.
JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, spoštovani kolega podpredsednik! Po poslovniku se o proceduralnem predlogu takoj glasuje. Ker pa je sama procedura povezana s točko dnevnega reda, o kateri bi glasovali, da bi namreč danes takoj pričeli obravnavo sprememb zakona o lokalni samoupravi, tretja obravnava, bi rad povedal naslednje. Samo trenutek.
23. septembra je bila vložena pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma. V skladu z zakonom sem to pobudo tudi posredoval tako resorju za notranje zadeve kot tudi sekretariatu državnega zbora za zakonodajo in pravne zadeve. Na podlagi mnenja sekretariata sem ugotovil, da na podlagi tako vložene pobude ni mogoče določiti roka za zbiranje podpisov v podporo zahteve za predhodni zakonodajni referendum. Šlo je za nekatera pomembna vsebinska vprašanja. Hkrati je tudi glede na potek prekinjene 10. seje in te točke razvidno, da se je tretja obravnava tega zakona že pričela. Toda zaradi korektnosti bi rad spoštovane kolegice in kolege obvestil, da sem včeraj prejel nov dopis s strani državljank in državljanov oziroma istega prvopodpisanega. Prejel sem pobudo volivcev za vložitev zahteve za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi. V tej pobudi predlagatelj to pobudo popravlja tako, da bo, kot pravi, zadoščeno tudi nekaterim vsebinskim vprašanjem, ki so bila zapisana v mnenju sekretariata.
Zato bi, spoštovane kolegice in kolegi, predlagal - sam sem takoj s to pobudo tudi seznanil sekretariat državnega zbora. Mislim, da bodo ob 14.30 vsi pogoji, da bi državni zbor lahko to točko nadaljeval. Torej moj predlog je, da bi državni zbor začel obravnavati to točko ob 14.30 uri, ne pa takoj sedaj. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod predsednik. Torej proceduralni predlog gospoda predsednika, če sem ga pravilno povzel, je, da začnemo to točko ob 14.30 uri. Gospod Čebulj ima proceduralno. Vendar moramo verjetno prej glasovati o proceduralnem predlogu gospoda predsednika.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Glede na nova dejstva, ki so nastala, umikam svoj proceduralni predlog, pri čemer bi pa vseeno sprejeli sklep, da sekretariat za zakonodajo do 14.30 ure pripravi svoje mnenje in da gre takoj ta točka dnevnega reda oziroma zakon o spremembi zakona o lokalni samoupravi na dnevni red. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Mislim, da je to zajeto že v proceduralnem predlogu gospoda predsednika, ki predlaga, da to točko začnemo ob 14.30 uri.
Na glasovanje dajem predlog predsednika državnega zbora, da državni zbor začne obravnavati po pridobitvi mnenja sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve ob 14.30 uri. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je proceduralni predlog sprejet.
Tako nadaljujemo z že prej najavljenim dnevnim redom in prehajamo na 41. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O KMETIJSKO GOZDARSKI ZBORNICI SLOVENIJE - DRUGA OBRAVNAVA. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Gospod minister Smrkolj, izvolite.
CIRIL SMRKOLJ: Dober dan, gospe poslanke, gospodje poslanci! V tem trenutku je verjetno veliko naključje, vendar v Cankarjevem domu se odvija 50. jubilenji kongres evropskega kmetijstva in mi v državnem zboru razpravljamo o izredno pomembni vsebini, to je o predlogu zakona o kmetijsko-gozdarski zbornici v drugem branju. Jaz bi rad poudaril, da smo seveda v okviru ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravili predlog v letu 1997, da ga je državni zbor obravnaval prvič na svoji 8. seji marca letos in na tej obravnavi tudi sprejel določene sklepe in stališča. Mi smo pri pripravi zakona za drugo branje upoštevali stališča in nekatere sklepe državnega zbora, državnega sveta Republike Slovenije, odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano državnega zbora, komisije za kmetijstvo in gozdarstvo pri državnem svetu ter jih poskušali ustrezno upoštevati pri pripravi zakona za drugo branje. Ponovno smo proučili predlog, ki naj bi imel kot osnove območne kmetijske zbornice in na nivoju Slovenije krovno zbornico, ki naj bi združevala in usmerjala to delo. Ugotovili smo, da takšna organiziranost ne bi bila racionalna in učinkovita in tudi ne bi dosegla svojega namena.
Pri tem smo upoštevali izkušnje nekaterih drugih zbornic, tako doma kot v tujini. Svetovali so nam, da za naše razmere ni racionalno in ni ustrezno imeti več območnih zbornic kot pravnih oseb, predvsem zaradi tega, ker je Slovenija majhna država in je neustrezno primerjati način zborničnega sistema z zbornicami v tujini. Upoštevali smo stališča nekaterih poslancev in matičnega delovnega telesa ter povečali cenzus za obvezno članstvo s 16.800 na 20.000 tolarjev katastrskega dohodka, kar pomeni, da se je tudi ustrezno povečal cenzus površine zemljišč z 1,26 na 1,5 hektarja za obvezno članstvo v zbornici. Tukaj bi rad povedal, da je v osnovi v večini evropskih kmetijskih zbornic osnova 1 hektar kmetijske površine ali dva hektarja gozda kot osnova za članstvo. Upoštevali smo tudi stališča oziroma sklepe matičnega delovnega telesa, da je obvezno članstvo v zbornici za lastnika kmetije in še za tiste, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na kmetiji, to pomeni, da živijo izključno od kmetijstva. Prav tako smo upoštevali stališča, da naj bi prve volitve razpisa vodil začasni upravni odbor. Volitve naj bi predpisala vlada Republike Slovenije. Priprave nanje in pa vlogo komisije pa naj bi imel iniciativni odbor, ki bi ga imenovala vlada.
Ponovno smo proučili predlagane rešitve glede prenosa ustanoviteljskih pravic nad kmetijskimi zavodi na zbornico. V kmetijskih zavodih je v tem trenutku kmetijska svetovalna služba, služba za kontrolo in selekcijo proizvodnosti v živinoreji. Te službe - moram poudariti - so tudi v drugih evropskih državah pri kmetijskih zbornicah kot javnopravnih združenjih ali pri ustreznih združenjih kmetov, saj so na ta način neposredno pod nadzorom uporabnikov storitev teh služb.
Javna pooblastila, ki bi jih dobila zbornica, bodo določena tudi v nekaterih drugih materialnih zakonih in ne samo v tem, ki je - moram poudariti - predvsem organizacijski. Upoštevali smo tudi vse konkretne pripombe sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve državnega zbora in dopolnili oziroma spremenili posamezne člene. Glede na večletne priprave zakona o kmetijsko-gozdarski zbornici, podrobne razprave v državnem zboru in v drugih telesih prosimo, gospodje poslanci, gospe poslanke, da predlagani zakon podprete in da tudi v Sloveniji dobimo institucijo, ki bo povezovala slovensko kmetijstvo, gozdarstvo, kot je podobno v drugih evropskih državah. In da dobimo tudi institucijo, ki bo lahko sodelovala v pogajanjih za vstop slovenskega kmetijstva v Evropsko unijo.
Zaključne besede predsednika kongresa "CEA-e" danes so bile, da so zbornice, stanovske organizacije kmetov pomembni lobisti in odločilni v pogajanjih za uveljavljanje zahtev kmetijstva v okviru skupne evropske politike. Zato bi resno, gospe poslanke in poslanci, prosil, da v okviru današnje razprave poskušamo ustvariti pogoje, da sprejmete predlagano drugo branje in da gre predlagani zakon v tretje branje že na 11. seji državnega zbora. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala, gospod minister. Dovolite, da v tem vmesnem času izrazim pozdrav v imenu vseh poslancev, ki ste tukaj v dvorani. Torej, želel bi pozdraviti predsednika zunanjepolitičnega odbora finskega parlamenta Markusa Aaltonena, ki je na dvodnevnem obisku v naši državi in je trenutno na galeriji. Lep pozdrav! (Aplavz.)
V programu njegovega obiska je vrsta zanimivih razgovorov v državnem zboru, srečal pa se bo tudi s predstavniki vlade. Nadaljujemo - predlog zakona je obravnaval odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot matično delovno telo. (Glas iz dvorane.) Proceduralnov zvezi s čim? To so poročila vseh organov. Prosim, gospod Zoran Lešnik ima proceduralni predlog.
ZORAN LEŠNIK: Gospod podpredsednik, prej je bilo malo pospešena, nameraval sem se že pred gospodom ministrom proceduralno prijaviti, ampak ker je že bil on tu, jaz...
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Izvolite, proceduralno.
ZORAN LEŠNIK: Kolegice in kolegi! Poslanska skupina DeSUS podpira ustanovitev kmetijsko-gozdarske zbornice, in to takšne, ki bo v korist kmetijstva, gozdarstva, ljudi, ki delajo v teh panogah, in v korist države. Veseli bomo, ko bo takšna zbornica ustanovljena in začela delati. Ker pa ta predlog zakona tega ne jamči, v imenu poslanske skupine predlagam, da predlog zakona vrnemo v prvo obravnavo.
Poglejte, tu imam predlog zakona o kmetijsko-gozdarski zbornici, ki je natipkan; tu imam pregled vloženih amandmajev, ki so bili vloženi doslej, in tu imam mnenje k predlogu zakona o kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, in sicer mnenje sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve. Samo, če ste ta gradiva dobro pogledali, je iz tega razvidno, da je zakon napisan na 19 straneh in da je sestavljen iz 46 členov. Amandmaji so pa napisani kar na 22 straneh in jih je do danes 85. Tudi mnenje k predlogu zakona o kmetijsko-gozdarski zbornici je natipkano na 6 straneh.
Menim, da je to zadosten razlog za mnenje, da zakon ni pripravljen tako, da bi lahko danes o njem odločali v drugem branju. Zato naša poslanska skupina predlaga, da zakon vrnemo v prvo obravnavo. (Tu je pa pisni predlog.) Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Lešnik.
ZORAN LEŠNIK: Samo to bi še rekel: upam, da danes na ta predlog ne bo takšne reakcije, kot je bila 5. marca letos, ko smo imeli zakon v prvem branju.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Torej, iz tega povzamemo samo proceduralni predlog, ki je po drugem odstavku 188. člena možen, torej poslanska skupina lahko predlaga, da se zakon vrne v prvo obravnavo. Vendar bomo o tem glasovali potem, ko dobimo poročilo matičnega delovnega telesa in sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, torej mnenje tega organa.
Evidentirali smo vašo pobudo, predlog, prej pa dajem besedo predstavniku, poročevalcu odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Prosim, gospod Potočnik. Gospod Potočnik je predsednik tega odbora.
FRANC POTOČNIK: Spoštovane dame in gospodje, lepo pozdravljeni! Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je zakon o kmetijsko-gozdarski zbornici v drugi obravnavi obravnaval na treh sejah oziroma na eni seji in dveh nadaljevanjih. To pomeni, da je bila razprava zelo obširna in tako obširno je tudi poročilo, ki ste ga pisno prejeli in potem še dodatno poročilo. Jaz tega poročila ne bom bral.
Bi pa opozoril na nekaj osnovnih dilem, ki so se v razpravi v odboru pojavljale. Mislim, da so bile štiri tiste, o katerih je potrebno spregovoriti in tudi opozoriti na stališče odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Prva dilema, ki se je pojavljala, je dilema obvezno ali prostovoljno članstvo. Odbor je po daljši razpravi tudi na osnovi odločbe ustavnega sodišča v zvezi z gospodarsko zbornico Slovenije podprl obvezno članstvo, ki je po odločbi in obrazložitvi ustavnega sodišča pogoj za reprezentativnost zbornice in za pridobitev javnih pooblastil. Torej, odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano podpira obvezno članstvo.
Druga dilema je bila, kdo so ti obvezni člani kmetijsko-gozdarske zbornice. V predlogu zakona je, da so vsi tisti lastniki katerih katastrskih dohodek presega 16 tisoč 800 tolarjev. Kar pomeni v povprečju 1,26 hektarja kmetijskih in gozdnih zemljišč. Jasno je, da po različnih katastrskih okrajih so številke različne. Odbor je podprl amandma skupine poslancev, da se ta prag poviša na 20 tisoč tolarjev katastrskega dohodka v lanskem letu. Kar pomeni v povprečju 1,5 hektarja. Moram reči, da smo se pri zakonu o kmetijsko-gozdarski zbornici precej opirali na avstrijske izkušnje. Tam je pogoj za obvezno članstvo 1 hektar kmetijskih zemljišč in gozdov. Zakaj najbolj na avstrijske razmere? Zato, ker smo jim najbolj podobni po strukturi, imamo še bolj razdrobljeno, in na nek način tudi iz zgodovinskih razlogov.
Tretje vprašanje je vprašanje organiziranosti kmetijsko- gozdarske zbornice. Odbor podpira zbornico kot eno pravno osebo z območnimi enotami.
Četrta dilema, ki ni bila dokončno razrešena in mislim, da jo bo potrebno razrešiti v razpravi ob tretji obravnavi zakona o kmetijsko-gozdarski zbornici, je status strokovnih služb v kmetijstvu in gozdarstvu, ki sedaj na nek način ni popolnoma urejen. Svetovalno službo rešujemo v zakonu o kmetijskih zemljiščih; ne spada tja, ampak smo ji na nek način status morali dati. Gozdarsko službo rešujemo v zakonu o gozdovih. Je pa tu še selekcijska, kontrolna, pa še nekatere druge službe, ki delujejo v okviru kmetijskih ali pa živinorejskih zavodov, pa so tako rekoč med nebom in zemljo, niso na trdnih tleh. Ocenjujemo, da je to možno rešiti z zakonom o kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. To je 45. člen, na katerega je vloženih tudi več amandmajev. Prav gotovo bo člen ostal odprt in bomo potem lahko do tretje obravnave oziroma v okviru tretje obravnave te dileme dokončno razčistili in potem tudi postavili te službe in te zavode v položaj, kjer bo jasen ustanovitelj in tudi odgovornost služb in zavodov.
No, na koncu naj povem, da je odbor državnega zbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano podprl predlog zakona o kmetijsko-gozdarski zbornici, druga obravnava, in predlaga državnemu zboru, da ga sprejme, skupaj z amandmaji, ki jih je podal odbor oziroma ki jih odbor podpira; so pa trije ali štirje amandmaji, o katerih bi se potem, ko bi do njih prišli, konkretno pogovorili, kjer se tudi stališča vlade in odbora razlikujejo. Res pa je tudi to, da so amandmaji bili vlagani, kljub temu, da je zakon že zelo dolgo v proceduri, še praktično zadnji dan; včeraj so še nekateri poslanci oziroma skupine poslancev vložili amandmaje, do katerih pa se odbor ni opredelil. Seveda pa bo o teh amandmajih podal v razpravi svoje mnenje predstavnik vlade oziroma ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo ni prehrano. Torej, odbor podpira zakon o kmetijsko-gozdarski zbornici in amandmaje, ki jih je sam vložil. Pa seveda tiste, ki so razvidni iz poročila, tudi podpira. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa predsedniku odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, gospodu Potočniku.
Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.)
Potem prehajamo na proceduralni predlog poslanske skupine DeSUS, ki predlaga, da se o predlogu zakona ponovno opravi prva obravnava. Želi kdo besedo? Poslanska skupina LDS, gospod Anderlič.
ANTON ANDERLIČ: Pred odločanjem o tem sklepu potrebujemo 20 minut odmora za poslansko skupino LDS. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Poslanska skupina LDS potrebuje 20 minut odmora za posvetovanje. Torej sejo nadaljujemo ob 11.35 uri. Ob 11.35 uri. Vodje poslanskih skupin poskrbite, da bomo sklepčni!
(Seja je bila prekinjena ob 11.13 uri in se je nadaljevala ob 11.42 uri.)
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Nadaljujemo 10. sejo državnega zbora Republike Slovenije. Smo pri 41. točki dnevnega reda. Poslanska skupina Liberalne demokracije je želela 20 minut odmora. Smo ga že nekoliko podaljšali. jprej ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.) Zbor je sklepčen in nadaljujemo delo. Želi predstavnik Liberalne demokracije besedo po vzetem odmoru? (Ne.) Ali želi kdo od poslanske skupine besedo v zvezi s predlaganim sklepom? (Ne.) Torej imamo proceduralni predlog poslanske skupine DeSUS: V skladu z drugim odstavkom 188. člena poslovnika državnega zbora predlagamo, da se predlog zakona o kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije - druga obravnava, vrne v prvo obravnavo oziroma, da se o predlogu zakona ponovno opravi prva obravnava.
Prehajamo na odločanje o tem predlogu, torej predlog, da se vrne v prvo obravnavo. Ugotavljamo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za predlagani predlog? (18 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da proceduralni predlog poslanske skupine DeSuS ni sprejet.
Tako prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih členih predloga zakona. Zboru predlagam, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi s tem v zvezi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za ta predlog? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo sedaj na obravnavo posameznih členov. Prehajamo k 1. členu. Pregled vloženih amandmajev imate v sklopu vsi na mizah. Datirani so 29.9.1998. Prehajamo k 1. členu in dvema amandmajema, ki sta vložena. Prvi amandma predlaga poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov in tudi drugi amandma predlaga poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov. Vlada obeh predlogov ne podpira. Matično delovno telo ne podpira. Želi kdo besedo? Izvolite. Kolega Božič ima besedo.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Tudi že v prejšnji vladi smo bili nosilci zakona o kmetijsko gozdarski zbornici, naša poslanska skupina. Tudi danes mislimo, da je prav, da se ustanovi. Smo pa proti taki centralizaciji, kot je napisana v tem zakonu, in proti samo enemu sedežu v Ljubljani.
Vložili smo osem amandmajev in noben ni bil sprejet. Pač tako gledate na te naše pripombe, vlada in tudi odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Normalno da bomo naše amandmaje podprli. Mislimo in že prejšnji teden oziroma 16.9.1998 sem dostikrat povedal za to govornico, da vsega se ne da voditi samo z enega mesta. Takrat sem govoril o obnovi Posočja. In da bo samo ministrstvo za okolje in prostor vodilo obnovo Posočja, ne bo šlo in ne gre. Tako bo tudi s to kmetijsko-gozdarsko zbornico. Prevelika centralizacija nam ni všeč. Vložili smo amandmaje, noben ni bil sprejet. Mi jih bomo sicer podpirali, normalno, da jih bomo, vi razmislite. Ko bo treba kaj popravljati, mi smo to pravočasno povedali. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Božič. Želi še kdo razpravljati? Gospod Geza Džuban, nato gospod Veber.
GEZA DŽUBAN: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Dejansko imamo pred seboj predlog zakona in amandmaje. Če bi bili sprejeti, bi predlagali nek povsem drugi koncept zakona. Temu konceptu se očita, da pretirano centralizira zbornico in da iz enega mesta vodi področje cele Slovenije, ki je za moje pojme zelo majhna in ima majhno število prebivalcev in malo tudi tistih, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo.
Za mene tudi ta koncept, čeprav ima centralno zbornico oziroma eno zbornico s sedežem v Ljubljani, ni centraliziran, če pogledamo 12. člen. 12. člen govori o območnih enotah, za katere nam v tem trenutku še ni jasno, koliko jih bo, ker je člen, ki govori o območnih enotah, amandmiran. Ampak, če izhajamo iz predloga zakona, jih je 9 in te območne enote imajo, če pogledate 12. člen, svet, predsednika in podpredsednike in vodjo območne enote. Nimajo pa tistega, kar bi z neko zbornico dobili, od direktorja, tajnice in celo infrastrukturo, ki gre k temu zraven, kot ponavadi rečemo, fikus pisarno, mobitel, avtomobil in tako dalje. Nekaj tega bo območna enota tudi imela. Odvisno je od prehodnih določb in 45. člena, kako se bodo organizirale strokovne službe, ki bodo predvsem v območnih enotah. Ali bodo območne enote pridobile z zakonom, z dogovorom ali s koncesijo ali s kakršnokoli drugo pogodbo - število strokovnih delavcev je v območnih enotah lahko tudi v posamezni nekaj deset. Kar pomeni, da to ne bo neka centralna oblika zbornice. Res pa je, da ne bo 9 ali 12 zbornic po Sloveniji, za katere jaz ocenjujem, da niso potrebne. Tudi zaradi tega, ker bi ta drugi koncept verjetno stal 50 ali 100 milijonov več.
Mi z rešitvami, ki so v predlogih in v amandmajih, rinemo v financiranje v drugi smeri, da bi člane zbornice obremenili čim manj, služb bi imeli pa čim več. Kar pomeni, da bo pritisk v financiranju v neki drugi smeri, katerega si pa verjetno tudi ne želimo. Jaz bom glasoval proti temu amandmaju, in ta posledično - odvisno od tega, kako bo izglasovan - ali izniči nekatere naslednje ali pa spreminja koncept. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Džubanu. Kolega Veber, izvoli.
JANKO VEBER: Hvala za besedo in lep pozdrav vsem. Resnično gre pri tem 1. členu za koncept zbornice, za katero pa lahko z zagotovostjo rečemo, da kljub vsemu ni dorečena do te mere, da bi resnično lahko stekla normalna razprava o organiziranju kmetijsko-gozdarske zbornice.
Odprto je vprašanje tako tudi samega organiziranja kmetov, kajti nimamo urejenega niti statusa kmeta, kaj šele, da bi poskušali zagovarjati interese kmetijstva. Poleg tega mislim, da je izredno težko govoriti o tem, da bo ta zbornica zastopala tudi interese gozdarjev. Iz tega gradiva in iz vseh členov, ki so napisani, nikakor ne izhaja, da bi ta zbornica zagovarjala tudi interese gozdarstva. Gre za praktično zelo nedorečen zakon, ki se poskuša vsiliti v slovenske razmere in primerjati z razmerami v enem delu sosednje Avstrije. Ne gre za celotno Avstrijo, gre za del Avstrije, ki ima na nek način organizirano zbornico, ki se poskuša organizirati tudi v Sloveniji. Pa vendarle. Slovenija kljub temu, da je majhna, je izredno raznolika, in to specifičnost Slovenije je možno dejansko v največji meri upoštevati samo z bolj aktivnim vključevanjem posameznih območij v delovanje katerekoli ustanove v Sloveniji. Zato je ta rešitev močne kmetijske zbornice tista, ki bi tudi po mojem mnenju in tudi po mnenju poslanske skupine združene liste pripomogla k temu, da se ta raznolikost Slovenije upošteva pri tako masovni organizaciji, kot se pač predlaga. Seveda bomo tudi podprli ta amandma. Če bo ta amandma podprt, pomeni spremembo koncepta, hkrati pa seveda vse te procedure, ki so še pred nami, omogočajo upoštevanje vseh teh sprememb. Dejstvo je tudi, da v prvi obravnavi mnogi sklepi, ki so bili izglasovani, niso upoštevani, tako da je večina sklepov bila zavrnjenih z razlagami, dokaj tudi splošnimi razlagami, nejasnimi. Seveda tudi to nas vodi k temu, da bi sprejem tega amandmaja omogočil nadaljnjo kvalitetno razpravo o oblikovanju kmetijsko-gozdarske zbornice.
Tudi po sami, po drugi vsebini, ko vključuje ostale ustanove, zavode v to zbornico, v veliki meri odstopa od siceršnjega organiziranja zbornic v Sloveniji. Tudi tukaj težko najdemo nit s siceršnjim organiziranjem zbornic v Sloveniji in tudi to je eden od dodatnih argumentov, da ne kaže hiteti s takšno organiziranostjo in jo seveda pripeljati v fazo izvedbe. Kajti gotovo se bodo v samem poslovanju zopet pokazale težave zaradi preobsežnega programa in zaradi preobsežnih institucij, ki bodo vključene v to zbornico. To lahko samo škodi, ne pa koristi, tako razvoju kmetijstva in seveda tudi gozdarstva kot tudi samemu vključevanju v Evropsko unijo. Za to predlagatelj pravi, da je zbornica odločilna, da bo sodelovala v pogajanjih pri zastopanju interesov kmetov. Dejstvo je, da ta oblika organiziranosti dejansko ne bo omogočila zastopanja interesa kmetov, ampak bo zastopala neke svoje lastne interese, ki bodo zaprti v krog te zbornice. Tudi zaradi tega lahko pričakujemo neučinkovitost tudi pri pogajanjih do Evropske unije. Vsa ta odprta vprašanja so tista, ki me, in tudi vse ostale v poslanski skupini, vodijo v to, da bomo podprli ta amandma slovenskih krščanskih demokratov. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Veber. Besedo želi gospod Potočnik. Ali beseda ali replika, bo sam povedal.
FRANC POTOČNIK: Ja, to bo replika. Jaz tega amandmaja krščanskih demokratov ne bom podprl, zato ker ocenjujem, da je zbornica kot ena pravna oseba z območnimi enotami lahko učinkovitejša.
Kar se pa tiče zbornice v Avstriji. V Avstriji je zbornica organizirana v vseh deželah, v deželni zbornici, in imajo tudi drugačen status kot naše območne zbornice. Tudi niso vse zbornice povsem enako organizirane, to drži. Je pa res, da v Avstriji zvezne dežele vodijo tudi svojo kmetijsko politiko. En del kmetijske politike se vodi enotno za državo na državni ravni, drugi del pa zvezne dežele po svoje krojijo in seveda imajo te zvezne dežele tudi svoje proračune, v okviru katerih so tudi proračuni za kmetijstvo pa tudi financiranje območnih oziroma deželnih kmetijsko-gozdarskih zbornic.
Pri nas v Sloveniji tega pač zaenkrat nimamo. Imamo enoten proračun za celo državo, vodimo enotno politiko s specifikami za posamezna pridelovalna območja, in zato mora tudi zbornica kot takšna na nek način peljati enotno politiko v slovenskem kmetijskem prostoru. Seveda pa se bodo specifike, ki so po posameznih območjih, lahko odražale in se tudi reševale prek svetov v območnih kmetijsko-gozdarskih zbornicah oziroma v območnih enotah kmetijsko-gozdarske zbornice.
Torej, jaz bom glasoval proti temu amandmaju slovenskih krščanskih demokratov.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Potočniku. Ker ni nihče prijavljen in dodatno ne želi besede, prehajamo na odločanje.
Najprej k amandmaju pod številko 1 k 1. členu. Ugotovimo prisotnost!
Gospod Demšar želi obrazložitev glasu - to je možno.
VINCENCIJ DEMŠAR: Razumljivo je, glede na to, da je to naš amandma, da bom glasoval za amandma. Pri tem pa to utemeljujem še z naslednjim.
Mi smo že dobili nekaj glede bodočih slovenskih pokrajin in vemo, da se tam zavzemamo za decentralizacijo naše uprave. Stvari so še v nastajanju, vendar govorimo o tem, da bomo decentralizirali aparat, ki ga imamo. S tem pa tisti, ki nasprotujejo takemu amandmaju, očitno želijo še vedno držati čim več stvari v centrali, ne glede na to, da bi neka območnost bila, vendar ne zadosti samostojna.
Zato se mi zdi, da lahko tudi že s takim amandmajem in s takim načinom nekaj pripomoremo k decentralizaciji naše države. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Obrazložitev glasu želi podati tudi kolega Čebulj.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa. Spoštovani kolegi in kolegice! Naša poslanska skupina ne nasprotuje ustanovitvi kmetijsko-gozdarske zbornice, saj bo prevzemala za pospeševanje kmetijstva tudi ostale institucije. Seveda bo amandma, ki ga je vložila krščanska demokracija, podprla tudi naša poslanska skupina.
Enako se strinjam tudi z obrazložitvijo gospoda Demšarja, da sama zbornica, ki naj bi bila ustanovljena, ki bi vodila centralizem, in da smo za tem vsi, da decentraliziramo našo državo, je razmišljanje, ki mu nasprotujejo, diši po nadaljnjem centralizmu, skratka, bolj diši po nekem političnem projektu, ne pa projektu za ljudi oziroma kmete na podeželju oziroma tiste, ki se bodo s kmetijstvo in gozdarstvom ukvarjali. Ta inštitucija bo kot kmetijsko-gozdarska zbornica bolj sama sebi namen oziroma bo kot inštitucija nekega birokratskega namena, ki bo namenjen sam sebi. Zaradi tega bomo v poslanski skupini SDS podprli amandma Krščanskih demokratov.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Čebulju. Naslednji je. Ali je replika ali razprava? Bo povedal. Obrazložitev glasu, Feri Horvat.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, minister in sodelavci. Tudi jaz bom podprl ta amandma.
Dejstvo je, če primerjamo in prav je da primerjamo zbornični sistem v celoti, kmetijsko-gozdarsko zbornico kljub temu, da ima ta panoga določeno specifiko, moramo primerjati tudi z gospodarsko zbornico in tudi z obrtnimi zbornicami. V obeh zbornicah, v gospodarski in obrtni so območne zbornice in danes, ko nimamo ustanovljenih pokrajin oziroma organiziranih regij, so pravzaprav zbornice edine ustanove, ki nekako povezujejo občine, gospodarske subjekte, kar je zelo pomembno pri razvoju in oblikovanju gospodarske politike na lokalni in predvsem na regionalni ravni. Trend gre tudi v Evropi v tej smeri, da delujejo regionalne zbornice. Zato mislim, da bi bilo prav, da bi ta amandma sprejeli. To pa ne onemogoča, da potem regionalne zbornice v vprašanja, ki so nacionalnega pomena, ko gre za nacionalno politiko na področju kmetijstva in gozdarstva, da potem oblikujejo skupna stališča v odnosu do vlade in do drugih institucij.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Horvatu. Obrazložitev glasu ima tudi gospod Franc Zagožen.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Spoštovani zbor! Jaz bom glasoval proti temu amandmaju, ker do te mere spreminja koncept zbornice oziroma uvaja več zbornic. Celoten sistem postal bi žal nefunkcionalen. Ne gre za to, da bi z eno zbornico in območnimi enotami in območnimi sveti poskušali z centralizacijo. Sama ustanovitev zbornice pomeni decentralizacijo uvajanja subsidiarnosti, principa subsidiarnosti, ker se na zbornico prenašajo mnoge naloge, ki jih lahko zbornica opravlja bolje, kot bi sicer mogla opravljati izvršna oblast, ki bi bila dolžna, da jih opravlja če ni zbornic.
Gre za to, da dobijo s tako zbornico vsi, celotno kmetijstvo, vsi kmetje v Sloveniji, vse regije, vse zainteresirane enotno predstavništvo, ki je sogovornik drugim strukturam, sogovornik vladi, lahko sogovornik tudi državnemu zboru, sogovornik drugim zbornicam ali korporacijam in podobno. Mislim, da gre za bistveno nerazumevanje, vsepovsod, ne samo v Avstriji, tudi v Nemčiji, tudi v drugih deželah srednje Evrope, ki vstopajo v Evropsko unijo v tem prvem paketu, so se tega principa zelo držali in pravzaprav to izhaja tudi iz obrazložitve ustavnega sodišča, več enakovrednih zbornic, ker, gospod Horvat, v gospodarski zbornici je kljub temu neka hierarhija in sogovornik vladi je državna gospodarska zbornica, ne neposredno območne. Tu pa se ponuja koncept, ko bi dobili 7 ali 8 enakovrednih pravnih subjektov in v tem primeru seveda za isti namen ni mogoče ustanavljati toliko enakovrednih pravnih subjektov, ker bi v tem primeru padel sam koncept javno-pravnega zastopanja, ker samo en tak subjekt lahko zagotovi enakovredno obravnavanje in enakovredno zastopanje interesov vseh pripadnikov te zbornice. Zato gre torej in za nobeno centralizacijo. Območne enote bodo svojo vlogo odigrale, tisto, ki jo na območni ravni morajo odigrati, zato jih tudi nujno potrebujemo, vendar pa v tem konceptu kot je tukajle, kot je v predlogu zakona. S sprejemom teh amandmajev, mislim, da bi, ne samo naredili nefunkcionalni zbornični sistem v kmetijstvu, ampak celo ustavno sporen. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Zagožen. Gospod Boris Sovič in gospod Zimšek, obrazložitev glasu. Držimo se tega termina.
BORIS SOVIČ: Hvala lepa. Cenjene dame, spoštovani! V mnogih razpravah v Sloveniji je zelo pogosto v ospredju regionalizem in mislim, da pravzaprav ni med nami prav zelo velikih razlik o podpori regionalizmu kot takšnem. Govorim o načelni ravni. No, zdaj pa imamo zelo konkretno raven, zelo konkreten primer in mislim, da je dobra priložnost, da pokažemo pravzaprav svoj praktični odnos do regionalizma pri amandmaju, o katerem bomo ravnokar odločali.
Ta predlog, ki so ga predlagali slovenski krščanski demokrati na nek način govori o strukturi, ki bi upoštevala tako regionalizem, kot tudi funkcionalnost, že skozi to, da so v nadaljnjih amandmajih tudi zelo jasno predvidene pristojnosti tako območnih zbornic, kot slovenske zbornice. Celo izrecno je rečeno, da so območne zbornice pristojne samo za vprašanja, ki so povezana z območjem, ki ga pokrivajo, za vsa vprašanja, ki so pravzaprav širšega značaja, ki se nanašajo na celotno državo, tako vsaj govori amandma Slovenskih krščanskih demokratov, pa je pristojna seveda celotna zbornica. Torej ni nevarnosti, da bi se lahko dogajalo to, kar bi kdo mogoče mislil, da bi s tem prihajalo do prepletanja, do prekrivanja, do konkuriranja, do nasprotovanja itn. Je pa seveda nevarnost, da če se to ne zgodi, da bomo dobili eno močno centralno organizacijo, ki bo mogoče v mnogo manjši meri seveda prisluhnila potrebam posameznih območij. Če nam torej je do regionalizma in vsaj verbalno je skoraj vsem v tej državi za to, potem je dobra priložnost, da danes in tukaj s podporo amandmaju, o katerem govorimo, to tudi dokažemo. Zato bom seveda glasoval za to, da bi sprejeli amandma, ki so ga predlagali Slovenski krščanski demokrati. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, koleg Sovič. Kolega Zimšek.
JOŽEF ZIMŠEK: Spoštovane gospe, gospodje! Jaz sam seveda ne bom ta amandma podprl. Vendar, če govorimo o centralizmu oziroma, če govorimo o decentralizaciji, potem je treba razmišljati nekoliko kvalitetneje. Zato bi sam razmišljal v tej smeri, da če govorimo o vodstvu takšne zbornice, potem razmišljajmo, da bi takšno vodstvo oziroma takšna zbornica bila na tistem območju Slovenije, kjer je potrebna oziroma kjer je največ kmetijstva. Zato predlagam, če želimo zmanjšati koncentracijo vseh teh funkcij v Ljubljani, da bi se takšna zbornica eventuelno ustanovila v vzhodni Sloveniji, kjer je kmetijstvo prioritetno - in to v Murski Soboti. Na ta način bi verjetno to centralizacijo začeli razbijati, po drugi strani bi pa kmetijstvu dali na območju, ki ima prioriteto, odgovornost in tudi možnosti za še hitrejši razvoj. Mislim pa, da z izgradnjo cest, sodobne infrastrukture, te razdalje ne bodo več takšne, da bi onemogočale normalno poslovanje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Zimšku. Moramo izglasovati, potem boste imeli proceduralni predlog. Obrazložitev glasu - še kdo? Če ne, glasujemo o amandmajih k 1. členu. Obrazložitve glasu ni več.
Prehajamo na odločanje. Odločamo o amandmaju številka 1 k 1. členu. Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (28 poslancev.) Je kdo proti?(31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 1 ni sprejet.
Ker amandma pod številko 1 ni bil sprejet, je amandma pod številko 2 brezpredmeten.
Glasujemo še o 1. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za 1. člen v celoti? (37 poslancev.) Je kdo proti? (17 poslancev.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Gospod Čebulj, sedaj imate možnost za proceduralnipredlog.(Ne želite.)
Prehajamo k 2. členu in amandmaju. Tudi v zapisku imate - če amandma pod številko 1 ni bil sprejet, je ta brezpredmeten.
Torej odločali bomo o amandmaju pod številko 2. Predlagatelj Zoran Lešnik, matično delovno telo in vlada ne podpirata tega predloga. Besedo želi gospod Lešnik. Odpiram razpravo.
ZORAN LEŠNIK: Gospod podpredsednik! Kolegice in kolegi. Zaradi formalnosti. Amandma podpiram. Ampak bom utemeljil zakaj. Podpiram ga tudi zato, ker sem že pri prvem branju na to opozoril. Ker sem predlagal amandma, da ga pa odbor ni sprejel, se pa jaz nič ne čudim. Saj tam so bili predstavniki taki, da so to vse zavrnili. Saj so vse zavrnili, kar se je predlagalo. V glavnem vse zavrnili v odboru.
Kolega Zimšek je sicer o tem že nekaj govoril. Zakaj menim, da bi s statutom to določili? Jaz bom zelo pošteno povedal in se boste mogoče nekateri smejali. Jaz sem s tem predlogom in s tem amandmajem mislil, da delam uslugo predlagatelju, Slovenski ljudski stranki. Slovenska ljudska stranka je v predvolilnem obdobju - no, no, predlagatelj vemo, kdo je - Slovenska ljudska stranka je v predvolilnem obdobju na široko govorila, kako je treba stvari decentralizirati, kako je treba ministrstva iz Ljubljane prinesti ven in tako naprej. V enem primeru je celo uspela, da je ministrstvo, da je sedež ministrstva v Mariboru. Moram vam povedati. Ne zaradi tega, ker sem 6 kilometrov od Maribora, da imam kaj proti Mariboru. Mislim, da ministrstvo ne sodi v Maribor, zato ker je neposredno vezano na vlado, ker je vendarle vladni sistem. Zbornica pa je popolnoma samostojna organizacija. Če pa z zbornico mislimo nadomestiti ministrstvo za kmetijstvo in likvidirati ministrstvo, potem je situacija drugačna. Če mi kdo to pove, potem bom takoj rekel, da umikam ta predlog.
Drugače pa mislim, ne samo v Murski Soboti v Spodnjem Kašlju je lahko sedež in če je interes koga, da bi decentralizirali stvari, da bi manj razvitim področjem, da bi tistim kmetijsko-gozdarskim področjem kaj pomagali, potem imamo sedaj res idealno priložnost, da ne fiksiramo v zakonu sedeža v Ljubljani, ampak pustimo odprto. Naj se to množično članstvo, ki bo v zbornici 200 tisoč članov, odločilo o tem, kje bi oni želeli imeti. Še enkrat! Amandma bom podprl.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Lešniku. Razpravo ima gospod Sovič in gospod Špiletič.
BORIS SOVIČ: Jaz bi vljudno prosil za pojasnilo predstavnika vlade, pa tudi matičnega delovnega telesa, kje so konceptualni razlogi. Verjetno so premislili, zakaj so tako zapisali, da nasprotujejo temu predlogu poslanskega kolega Lešnika. Zbornica naj bi sama s svojim statutom odločala o svojem sedežu. So to kakšni konceptualni razlogi, ki izhajajo iz vključevanja v Evropsko zvezo? So to kakšni konceptualni razlogi, ki izhajajo iz nekih vsebinskih vprašanj povezani s kmetijstvom? Ali je kaj drugega v ospredju? Gotovo so, verjetno neki razlogi, zakaj sta in vlada in odbor tako enotnega mnenja, da ne podpirata te zamisli. Zamisli, ki je tako preprosta, da se mi zdi zelo logična. Naj zbornica sama vsaj o tem odloča, če že vse drugo želi predlagatelj in koalicija na nek način določiti. Vsaj to pravico jim dajmo, da bodo vsaj odločali o tem, kje bodo imeli svoj sedež. Naj se sami zmenijo, naj se sami odločijo, naj sami ocenijo, kje bi bilo pravzaprav najbolj smiselno. Ali mora res vse država predpisati? Ali mora res vse vlada, koalicija in trgovanje med posameznimi partnerji odločiti? Jaz mislim, da bi bilo zelo dobro, če slišimo kateri so res ti vsebinski, konceptualni, evropski in ostali razlogi, ki govorijo o tem, da mora sedež te zbornice biti v Ljubljani. Potem se bomo pa lažje odločili. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Sovič. Gospod Špiletič se odpoveduje razpravi. Želi še kdo razpravljati? V kolikor ne in ne želi, prehajamo na odločanje. Minister, ste dvignili roko? Ja, potem pa prosim. Ker je postavljeno vprašanje direktno ministru.
CIRIL SMRKOLJ: Hvala lepa. Jaz se zahvaljujem za vprašanje in je treba tudi pravilno, da pojasnimo to stališče. Poglejte, zbornica in delovanje zbornice seveda je sigurno vezano na določeno infrastrukturo takšno in drugačno, ki v tem trenutku je predvsem v centru. Se pa popolnoma strinjam tudi s predlogom, če bi rekel, da se tudi članstvo odloča, ker članstvo bo moralo v končni fazi tudi oceniti, kaj takšna odločitev pomeni in kakšne stroške bi pomenilo, če bi po predlogu Zgornjega Kašlja se odločili, da ima zbornico v Zgornjem Kašlju. Da se razumemo, zato so bili tukaj elementarni vzroki predvsem v navezavi na mnoge druge institucije, ki na žalost so v centru, in je nujno to permanentno, dnevno sodelovale z aktivno vlogo zbornice pri opravljanju naloge, ki izhajajo iz naslova zakona.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod minister. Gospod Veber želi razpravljati ali ima repliko, bo povedal sam.
JANKO VEBER: Želel bi samo mogoče opozoriti na to, pa dobiti odgovor na to, kje pa naj bi bil v Ljubljani potem sedež te ustanove. Vemo tudi, da so stroški za oblikovanje neke službe v Ljubljani bistveno večji kot na periferiji in seveda je tudi najbrž da pomembno in ključno pri odločanju, ali naj statut določi, ker bodo poskušali člani najbrž da poiskati najbolj racionalno odločitev, ali pa predpišemo nekaj in jih potem postavimo v izredno neugoden položaj, ko bodo morali zagotovi recimo znatna sredstva za prostore in za delovanje te institucije v Ljubljani.
Mislim pa, da so težave že na samem ministrstvu za kmetijstvo, ki je že samo podnajemnik v prostorih, nima lastnih prostorov, tako da mogoče bi bilo res pred tem odločanjem lepo slišati, kje pa je ta lokacija. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Veber. Zoran Lešnik.
ZORAN LEŠNIK: Hvala lepa. Vsak seveda brani svoje stališče, vendar razlaga gospoda ministra je nesprejemljiva. Ni utemeljena, je na trhlih nogah. Poslušajte, ponovno pravim, če je ministrstvo za drobno gospodarstvo in turizem lahko v Mariboru, ki ni tako turistično razvit kot marsikateri drugi slovenski kraj, je verjetno nek vzrok, da je do tega sedeža v Mariboru prišlo. Če bomo usposabljali nove prostore za zbornico v Ljubljani, bo to bistveno dražje kot v Spodnjem Kašlju. In če je vprašanje potovanja na seje, še zlasti, ker smo zdaj s 1. členom, ki smo ga zavrnili, amandma območnih zbornic v smislu pravne osebe ne bo, ampak bodo samo neke enote, kot je iz nadaljnjega teksta razvidno, brez nekih pravic, na koncu koncev je pa treba tudi nekaj. V vseh dosedanjih razpravah nam je bilo zagotovljeno, da bo neki skromni aparat, direktor, tajnica, ne vem, neki generalni sekretar še itn., in tu mislim, da ni nobenega problema, da ne bi bilo to nekje tudi lahko izven Ljubljane.
Saj mogoče se bo pa članstvo odločilo za Ljubljano, jaz samo predlagam, da ne bi z zakonom določili sedeža, ampak da je članstvo s statutom... Ja, pa imamo kako zaupanje v to članstvo? Nobenega zaupanja nimamo! Tam pa ne boste imeli več DeSUS-a pa združene liste pa ne vem koga - tam jih boste pa lahko prepričali, da bo sedež, recimo, v Ljubljani. Vendar omogočimo jim, da se bodo lahko samostojno odločali. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Lešniku. Gospod minister želi podati odgovor. Izvolite, gospod minister Smrkolj.
CIRIL SMRKOLJ: Gospe poslanke, gospodje poslanci! Jaz bi rad samo še pojasnil; nisem šel v detajle pojasnjevanja, zakaj takšna odločitev.
Poglejte, če se boste odločili, da v kmetijsko-gozdarsko zbornico prenesemo službo za pospeševanje kmetijstva, službo za kontrolo in selekcijo v živinoreji, vam moram povedati, da te inštitucije v tem trenutku so v Ljubljani, imajo svoje prostore, imajo svoje sisteme, tudi informacijske; da recimo na kmetijskem inštitutu že dela močna skupina na teh nalogah, da je bilo investirano v vso to infrastrukturo. Zato je bil ta osnovni predlog takšen.
Jaz sem pa resno poudaril, v primeru, če bo sprejeta odločitev, da je sedež kjerkoli, bo gotovo prišlo v okviru članstva do resnega pretresa, kot so bili v nekaterih razpravah - ali Zgornji Kašelj ali v Ljubljani. Jaz mislim, da tudi ta druga odločitev pomeni večje zagonske stroške za začetek delovanja zbornice.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod minister. Gospod Sovič.
BORIS SOVIČ: Hvala lepa. Jaz mislim, da odgovor, ki smo ga dobili od ministra, ki je korektno predstavil svoje stališče in tudi zelo natančno v prvem odgovoru pojasnil okoliščine, ki se bodo ob zbornici pojavile. Oboje govori o tem, da je smiselno podpreti amandma gospoda Lešnika. Prvič zato, ker s tem ne prejudiciramo ničesar, in drugič zato, ker zbornici omogočimo, da bo lahko sama analizirala razmere, ki so, zbrala ponudbe o potencialnih lokacijah in se potem odločila za tisto varianto, ki je za zbornico samo najugodnejša. S tega vidika se mi zdi, da je predlog gospoda Lešnika, ki je zelo preprost predlog, tudi najboljši in v interesu vseh. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Soviču. Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 2 k 2. členu. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (22 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Sedaj glasujemo še o 2. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za 2. člen v celoti? (32 poslancev.) Je kdo proti? (11 poslancev.)
Ugotavljam, da je 2. člen v celoti sprejet.
Prehajamo na razpravo o 3. členu in treh amandmajih. Prvega predlaga vlada Republike Slovenije, drugega Socialdemokratska stranka in tretjega poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov. Odpiram razpravo. Ker se nihče ne prijavlja, zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! Odločamo o amandmaju pod številko 1, vlade Republike Slovenije, matično delovno telo podpira. (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (31 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1, sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 2. Ugotavljamo prisotnost! Vlada ta amandma podpira. (54 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2, sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 3. Vlada in matično delovno telo amandmaja ne podpirata. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 3? (27 poslancev.) Je kdo proti? (22 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 3, sprejet.
Proceduralno ima gospod Kangler, izvolite.
FRANC KANGLER: Spoštovani predsedujoči! Moram priznati, da nisem utegnil glasovati, da sem se samo prijavil in nisem mogel svoje odločitve potrditi. Zato prosim, da ponovite in vsi tisti, ki dvomite v to, prosim, če vzamete kasneje izpisek in to lahko preverite.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Ta glas sicer ne bi bil odločilen, ampak praksa je taka, da bomo glasovali o predlogu, da se ponovno glasuje. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za ponovitev glasovanja? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sprejeto.
Prehajamo na ponovno glasovanje o amandmaju pod številko 3. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 3? (25 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 3, ni sprejet.
Sedaj odločamo o 3. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 3. člen v celoti? (30 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je 3. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 4. člen, na katerega so vloženi štirje amandmaji. Torej razprava je odprta za 4. člen in štiri amandmaje. Razpravljati ne želi nihče, zato zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Odločamo o amandmaju pod številko 1 odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, vlada amandma podpira. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljamo, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (18 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 2 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 3. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 3? (35 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljamo, da je amandma pod številko 3 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 4. Ugotovimo prisotnost! (50 poslancev.)
Kdo je za amandma pod številko 4? (23 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljamo, da amandma pod številko 4 ni sprejet.
Prehajamo še na odločanje o 4. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 4. člen v celoti? (31 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je 4. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 5. člen. Amandma k 5. členu je brezpredmeten, zato prehajamo na odločanje za novi 5.a člen in amandmajem pod številko 1. Se opravičujemo! K 5. členu je amandma gospoda Avšiča, ki ga v pregledu ni; imate ga posebej na klopeh. Želi kdo razpravljati? Gospod Avšič.
JOŽE AVŠIČ: Spoštovani predsedujoči, kolegice in kolegi! Amandma k temu členu je namenjen bolj podrobni določitvi območnih enot gospodarske zbornice. Prvotno smo podpisniki tega amandmaja imeli v mislih podoben amandma, kot ga je vložila poslanska skupina krščanskih demokratov, in sicer smo predvidevali in predlagali, da bi bile to območne zbornice. Vendar smo tudi sami ugotovili naknadno, da bi bil v tem primeru zakon popolnoma nekonsistenten in zaradi tega tak amandma ni bil vložen.
Menimo pa, da bi bilo dobro, da v tem členu ob definiciji, da bo imela gospodarska zbornica tudi svoje območne enote, tudi opredelimo, kje bodo sedeži teh območnih enot. Predvsem iz dveh razlogov. Prvi, najpomembnejši razlog je prav gotovo ta, da smo ob prvem branju z veliko večino glasov sprejeli dodatni sklep k zakonu v prvi obravnavi, po katerem naj bi bili sedeži območnih enot locirani tam, kjer so sedanji sedeži kmetijskih zavodov ali pa gozdarskih zavodov. Kljub temu, da je gospod minister povedal, da so bili v večini sklepi in stališča državnega zbora v prvi obravnavi upoštevani za drugo obravnavo, pa ravno ta dopolnilni sklep ni bil v ničemer upoštevan.
Razlog več, da je ta amandma upravičen, mi potrjuje tudi razprava okoli določitve sedeža gospodarske zbornice. Obstajajo vsi argumenti; potem, ko smo določili sedež gospodarske zbornice, ostajajo povsem isti argumenti, da se določijo v samem zakonu tudi sedeži območnih enot.
Skušal bi obrazložiti še amandma k 6. členu, ki je ozko povezan s tem petim, v kolikor bo sprejet. Ta...
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Kolega Avšič, razprava je odprta o 5. členu, pa bi kasneje morda.
JOŽE AVŠIČ: Se opravičujem! Predlagam seveda, da bi ta amandma podprli v drugi obravnavi. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Kolega Čebulj, izvoli.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa. Spoštovani kolegi in kolegice! Naša poslanska skupina bo ta amandma podprla. Toda glede na amandma k 1. členu, kateremu gospod Zimšek tukaj ni dal podpore, samemu členu oziroma amandmaju, ga zdaj sprašujem, glede na ta amandma, ki so ga podpisali poslanci večih strank, ali vztraja na tem ali umika, ker je to navsezadnje logična povezava samega amandmaja s 1. členom, ki pač ni bil sprejet. Tukaj se zavzema za območne zbornice, dočim tam je nasprotoval 1. členu samega amandmaja. Gospod Zimšek preberite točno in boste videl. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolega Čebulj. Vendar gre za vsebinsko povsem dve drugi stvari. Tukaj gre za območne enote, tam pa gre za sedeže območne kmetijsko gozdarske zbornice. Gospod Zimšek želi besedo. Ali je to replika ali je razprava?
JOŽEF ZIMŠEK: Drugače se ne bi oglasil, ampak ker sem bil izzvan. Jaz ta člen podpiram, ker sem podpisnik. Drugače, če bi me gospod Čebulj prej poslušal. Jaz sem rekel, da bi bilo smotrno razmišljati, da bi bil sedež tam, kjer je največ te dejavnosti. Ko sem predlagal, sem dal primer Mursko. Lahko bi dal tudi primer Koper ali Krško ali kaj podobnega. Če govorimo o centralizaciji in decentralizaciji, potem je na tak način treba razmišljati. Vsaj sam na tak način premišljam.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati o amandmaju k 5. členu? (Nihče.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (34 poslancev.) Je kdo proti? (20 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Sedaj moramo glasovati še o 5. členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (35 prisotnih.) Ponavljamo ugotavljanje prisotnosti in odločanje o 5. členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 5. člen v celoti? (44 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je 5. člen v celoti sprejet.
Prehajamo na razpravo. Tudi ta amandma za novi 5.a člen, kot vidimo, je brezpredmeten, ker ni bil sprejet amandma pod številko 1 k 1. členu.
Prehajamo na razpravo k 6. členu in amandmajih k 6. členu. V pregledu imate štiri. Eden je posebej vložen, torej predstavljen, na mizi ga imate z datumom 29.9.1998, številka 41, skupina poslancev s prvopodpisanim Jožetom Avšičem. Želi kdo razpravljati? Gospod Geza Džuban, gospod Avšič, gospod Kopač in gospod minister.
GEZA DŽUBAN: Hvala lepa. V prvem odstavku 6. člena imamo dve različni rešitvi. Pomembno je, da pretehtamo, katero podpreti, ker če eno, potem drugo ne moremo. Kolega Avšič natančneje definira kako določati območja enot, območja območnih enot in njihove izpostave. Vendar, če sprejmemo ta amandma, potem spremenimo celotni prvi odstavek in sta brezpredmetna prvi in drugi v pregledu. Vendar se mi zdi, da sta pomembni tudi rešitvi v prvem ali drugem amandmaju 6. člena kolega Kopača ali odbora za kmetijstvo, ker govorita o vlogi javnih pooblastil. Za mene je način, torej drugi, odbora za kmetijstvo, tisti, ki na neki način zadovoljivo rešuje, ki sicer izvzema javna pooblastila, pač pa definira način izvajanja javnih pooblastil.
In da ne bom posebej obrazlagal glasu pri odločanju, jaz bom podprl drugega, seveda, če ne bomo sprejeli rešitve kolega Avšiča v tem dodatnem amandmaju, ki je prišel naknadno, ker če sprejmemo tega, potem o drugih dveh v 6. členu ne moremo glasovati. Torej jaz bom podprl v pregledu drugega, ostali bi v tem primeru ne smeli biti izglasovani. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Džuban. Kolega Avšič.
JOŽE AVŠIČ: Hvala za besedo. Torej glede na to, da je bil k 5. členu amandma sprejet, ki natančneje določa sedeže območnih enot, mislim, da je nujno sprejeti tudi dopolnilo k 6. členu, ki pa določa, da statut zbornice opredeli območje te območne enote. Sicer bo ostala zadeva v nekem smislu odprta, kajti sedaj so sedeži določeni, potrebno je pa podrobneje opredeliti območje posamezne območne enote, kar bi naj storil statut. To je sprememba, ki je predlagana. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Besedo ima gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Jaz svoj konkretni amandma k temu členu umikam, ker mislim, da amandma odbora problematiko zadovoljivo rešuje. Pač pa bi rad povedal, da ne bom podprl amandmaja odbora pod številko 3, ki zbornični prispevek spreminja v članarino. Vem, da je na odboru... Pardon, ki članarino spreminja v zbornični prispevek. Vem, da je na odboru za kmetijstvo o tem tekla daljša razprava in da se je potem pač odločilo za zbornični prispevek in ne za članarino. Jaz osebno sem mnenja, da bi bilo prav, da ostane članarina, kajti kadarkoli bomo iskali primerljivost z drugimi zbornicami, se mi zdi, da bi jo kazalo iskati v vseh detajlih. Tudi članarina je tisto, kar se kot prispevek članov imenuje v gospodarski zbornici, v obrtni zbornici itn. In če se recimo sklicujemo ali pa, če se bomo kdaj želeli sklicevati na odločbo ustavnega sodišča v zvezi z obveznim članstvom, je potem seveda prav, da je ta zbornica identična drugim, in če je identična, potem seveda tudi tisto, kar morajo člani plačevati, naj bi imelo identično ime. Mislim si sicer, da to ni strahotno velikega pomena in da je vsebina pomembnejša od imena. Ampak vseeno se mi zdi, da bi bilo prav, da ostane članarina.
Kar pa se tiče amandmaja gospoda Avšiča, bi pa rad rekel to, da gospod Avšič nekoliko površno - pravzaprav niti ni vedel, verjetno, ampak je prepisal osnovni tekst, pa je samo dodal območje območne enote - kar je že prav, ampak s tem, ko je prepisal osnovni tekst, je prepisal tudi to, da statut določa javna pooblastila, kar piše v osnovnem zakonu in je celo odbor za kmetijstvo črtal. Jaz pa sploh to predlagam, ker je absolutno nesprejemljivo. S tem, ko je sicer poskušal urediti en delček tega teksta prvega odstavka, je pa navlekel v ta svoj amandma, ne da bi se zavedal, nekaj, kar niti ni želel, ampak je absolutno problematično. Zato s tega vidika jaz tega amandmaja ne morem podpreti, razen če ga ne bi popravil. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Kopaču. Besedo želi tudi gospod minister - se odpoveduje. Gospod Kopač umika svoj amandma, amandma pod številko 1 v vašem pregledu. Želi kdo razpravljati? Gospod Avšič.
JOŽE AVŠIČ: Hvala. Sicer je res malo zapleta, ampak jaz mislim - predlagam vsaj, da se podpre moj amandma, ker bi moral v tistem delu zaradi območja biti podprt, in da v tretjem branju popravimo to, kar je zdaj napačno. Ker dejansko, če bo amandma podprt, dopušča možnost popravka v tretjem branju. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Samo trenutek, da pogledamo, če se da to v tem trenutku rešiti. Besedo želi še predsednik odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Gospod Potočnik, izvoli.
FRANC POTOČNIK: Spoštovani! Jaz predlagam, da podpremo amandma odbora, ki ga tudi vlada podpira, in da če je potrebno kaj v tretjem branju oziroma v tretji obravnavi popraviti, ne pa da zdaj nekaj na pol popravljamo. Člen bo odprt in se potem - jaz predlagam, gospod Avšič, da to umakne.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Gospod Potočnik, da umaknejo... Kaj ste rekli?
FRANC POTOČNIK: Predlagam, da podpremo amandma pod številko 2, kar pomeni, da je člen za tretjo obravnavo odprt, in da potem gospod Avšič umakne svoj amandma, pa če bo potrebno, se nekaj konsistentnega pripravi v tretji obravnavi.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Seveda, gospod Avšič mora najprej umakniti, ker je njegov amandma prvi amandma, ker je najbolj oddaljen od vseh drugih. Ali pa spremeniti. Gospod Avšič, prosim, da zaradi magnetograma...
JOŽE AVŠIČ: Dopolnjujem oziroma spreminjam amandma, tako da se glasi: v prvem odstavku 6. člena se spremeni tako, da se glasi: "Podrobnejšo notranjo organizacijo območja območnih enot." Je v redu? O.K., strinjam se - umikam ga; ga bomo pripravili kasneje.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Gospod Avšič umika prvi amandma, ki je bil uvrščen kot prvi na glasovanje. Gospod Kopač umika amandma, ki ga imate v pregledu pod številko 1.
Prehajamo na odločanje o amandmaju v vašem zapisu pod številko 2. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2, sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 3. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 3? (23 poslancev.) Je kdo proti? (21 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 3, sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 4 odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 4? (35 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 4, sprejet.
Odločamo o členu 6. v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (29 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je 6. člen v celoti sprejet.
Odpiram razpravo k 7. členu in dvema amandmajema oziroma samo enemu. Kajti drugi je brezpredmeten, ker ni bil sprejet amandma pod številko 1 k 1. členu. Torej k amandmaju odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vlada ta amandma podpira. Odpiram razpravo. Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 k 7. členu sprejet.
Prehajamo na odločanje o 7. členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 7. člen v celoti? (37 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je 7. člen v celoti sprejet.
Prehajamo na razpravo k 8. členu in trem amandmajem. Odpiram razpravo. Gospod Božič, gospod Lešnik.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa. Kolegice in kolegi. 10. septembra sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve je dal dodatno mnenje k predlogu zakona o kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, predvsem na amandma Socialdemokratske stranke k 8. členu, in govori predvsem za osebe s statusom kmeta. Pa moram prav prebrati, da ne bi slučajno kaj narobe razumljeno: "Ob tem pa je potrebno opozoriti, da zakon o kmetijskih zemljiščih (Uradni list Republike Slovenije številka 59/96), v 22. členu status kmeta sicer definira, vendar izključno za potrebe tega zakona. Zato bi bilo potrebno pojem kmeta jasno opredeliti z dopolnitvijo določbe v smislu natančnejšega definiranja kroga oseb, ki naj bi jih predlagani zakon o kmetijsko-gozdarski zbornici štel za kmete." Naprej ne bomo bral.
Javil sem se k temu zaradi tega, ker tudi v obrazložitvi k zakonu na strani 37 z dne 28. maja letošnjega leta, piše: "Predlagatelj vztraja pri tem, da je članstvo v zbornici za fizične in pravne osebe iz 9. in 10. člena predloga zakona obvezno. Glede primerljivosti z Evropo pa je že povedano, da ima večina evropskih držav cenzus za obvezno članstvo en hektar kmetijskih ali gozdnih zemljišč, predlagani KD v predlogu zakona pa pomeni v povprečju 1,26 hektarja." K besedi sem se javil zaradi tega, ker se je tudi ob uporabi zakona o popotresni obnovi v Posočju dogodilo, da nekateri ljudje niso mogli uveljaviti pravice, da so kmetje, za popravilo svojih hiš in hlevov, ker so pač v službi, ampak imajo živino in obdelujejo kmetijo tako kot je na oddaji na televizijski oddaji "Pro in kontra" en kmet rekel: "Že 1000 let je naša hiša in nikoli nismo rekli, da nismo kmetje". Zato mislim, da bi vlada morala na to mnenje sekretariata tudi odgovoriti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Besedo želi gospod Zoran Lešnik. Izvoli.
ZORAN LEŠNIK: Hvala lepa. Povsem razumljivo, če predlagaš, moraš za tem stati, moraš utemeljiti. Če je utemeljitev preslaba, bom pač zdaj povedal, prvič, da bom seveda za amandma glasoval. Pa iz enega preprostega razloga. V tej dvorani sem dostikrat slišal, kakšna diktatura je bila v prejšnjem režimu. Kaj je obvezno članstvo? To je za mene diktatura. To je vendarle z zakonom predpisano, da jaz moram biti. Jaz imam status kmeta, po katastru izpolnjujem itn., te stvari in bi bil recimo član, ampak meni nekdo predpisuje, da moram biti član. Zaradi tega predlagam, da bi tisto, kar je v oklepaju, ker to je še pa tako, čeprav malo recimo te stvari poznam, ampak tako manj vidno, obvezno članstvo. Drugače je sicer stavek, prvi, lepo napisan, vendar, če ne bi v oklepaju bilo obvezno članstvo, bi potem bil ta člen absolutno sprejemljiv. Ker pa je zapisano v oklepaju "v nadaljevanju besedila obvezno članstvo", pa smatram, da je bilo potrebno vložiti amandma. Zraven tega moram reči, da sem tudi v prvem branju na to opozoril.
Iz zakona izhaja in še enkrat poudarjam, neko totalno nezaupanje do tega dela prebivalstva, do kmečkega prebivalstva zato, skratka nobenega zaupanja, ker se vse jim predpisuje. Tam mora biti sedež, obvezno morate biti člani itn. Mislim, da je to slabo. Zato predlagam, da se vendarle besedo "obvezno članstvo" izpusti in po možnosti podprete amandma, ki sem ga predlagal.
Še enkrat poudarjam, če bo zbornica dobro delala, bodo ljudje v zbornico drveli, ker bodo od tega imeli koristi. Če pa bo to takšna zbornica, kot si jo nekateri želite, potem je pa seveda edina rešitev obvezno članstvo. Govoriti o tistem, da zato mora biti obvezno, ker bo pač zastopala vse sloje in ne vem kaj vse, mislim vse lastnike zemlje lahko zastopa zbornica in vsi sloji, ne glede na to, ali je to zasebni sektor, torej kmetje ali tako imenovani polproletarci, kot smo jih včasih imenovali, bodo postali člani, če bo zbornica dobro delala. Tu bi bila zbornica na preizkušnji. Zdaj, ker je pa obvezno članstvo, pa bo zbornica delala ravno tisto, kar bo tisti peščici in ozkemu krogu samoupravljalcev, ki bodo v teh odborih, pasalo.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Lešniku. Želi še kdo razpravljati? Ker so še prijavljeni k razpravi, le-te še ne zaključujem. Razprava o 8. členu je še vedno odprta. Zaključujem dopoldanski del seje.
Sejo bomo nadaljevali ob 14.30 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 13.03 uri in se je nadaljevala ob 14.40 uri.)
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovane kolegice in kolegi poslanci! Nadaljujemo s sejo in kot običajno ugotovimo sklepčnost v dvorani. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko nadaljuje z delom. V skladu z dopoldan izglasovanim sklepom, prehajamo na nadaljevanje prekinjene 40.a točke dnevnega reda skladno z izglasovanim sklepom na dopoldanskem delu seje. To je na tretjo obravnavo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi.
Prehajamo na 40.A TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O LOKALNI SAMOUPRAVI. Predlog zakona je v tretjo obravnavo pripravila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Gospod minister izvolite. Mag. Grafenauer, minister za lokalno samoupravo.
MAG. BOŽO GRAFENAUER: Hvala lepa. Spoštovani gospod podpredsednik, spoštovane poslanke in poslanci.
Dovolite, da podam samo kratko kronologijo dogodkov. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi je vlada Republike Slovenije predlagala državnemu zboru v prvo branje v začetku decembra lansko leto. V skladu z zakonskimi določili je nato državni zbor poslal zakonsko besedilo v mnenje občinam. Po pridobitvi teh mnenj je državni zbor opravil prvo branje zakona, dne 14. in 15. maja. V skladu s stališči državnega zbora, sprejetimi na tej seji, je vlada v mesecu juniju pripravila besedilo zakona za drugo obravnavo, ki je bila nato v državnem zboru opravljena 10. julija. Na osnovi sklepa državnega zbora, da vlada pripravi besedilo zakona za tretjo obravnavo, je vlada takoj nato že na seji 16. julija določila besedilo zakona za tretjo obravnavo, predlagala pa je tudi amandmaje k zakonu.
Zakon je bil v tretji obravnavi konec meseca julija, ko je tudi prišlo do zahteve za izvedbo predhodnega zakonodajnega referenduma. Ugotavljam, da je komisija za lokalno samoupravo podprla amandmaje, ki jih je k predlogu zakona za tretje branje vložila Vlada Republike Slovenije in so predvsem uskladitvene narave. Oblikovala in sprejela pa je tudi svoje amandmaje, s katerimi se strinja tudi vlada in v katerih je upoštevano mnenje sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve. Še enkrat bi vas želel opozoriti na nekatere pomembnejše rešitve, ki jih vsebuje zakon.
Ureja postopek prenosa posameznih nalog iz državne pristojnosti v izvajanje občinam. Opredeljuje pristojnosti mestnih občin, ki se nanašajo na razvoj mest in določa rok, v katerem je potrebno s tem uskladiti posamezne zakone. Vsebuje evropsko primerljive rešitve glede medsebojno povezanosti in soodvisnosti med občinskim svetom in županom. Ureja oblike neposrednega sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini. Vsebuje določila, ki zagotavljajo izvedbo razdelitve premoženja med novo nastalimi občinami. Jasneje opredeljuje državno nadzorstvo nad zakonitostjo delovanja občinskih organov. Vsebuje določila o plačah občinskih funkcionarjev z ustrezno višino in razmeri. Naštel sem samo najpomembnejše rešitve.
Posebej želim poudariti, da je komisija za lokalno samoupravo obravnavala vse amandmaje in je podprla amandmaje vlade, vložila pa tudi svoje amandmaje, s katerimi vlada soglaša. Predlagam, da v tretji obravnavi podprete predlagano besedilo zakona in vložene amandmaje komisije za lokalno samoupravo in vlado. Želel sem samo na kratko podati kronologijo. Če bo potrebno, lahko predstavim vladna stališča pri posameznih amandmajih. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod minister. Vseeno posluh v dvorani, dialoge reševati zunaj! Predlog zakona je obravnavala komisija za lokalno samoupravo kot matično delovno telo. Gospod predsednik komisije, Vili Trofenik, želite besedo? Izvolite.
VILI TROFENIK: Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj! Komisija državnega zbora za lokalno samoupravo je obravnavala predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi, ki ga je v tretje branje predlagala vlada Republike Slovenije na svoji 7. in 8. izredni seji 23. julija 1998 in 27. julija 1998. Komisija je bila seznanjena s pravnim mnenjem sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, ki ugotavlja, da je predlagatelj ustrezno vključil v predlog zakona vse amandmaje, sprejete v drugi obravnavi zakona. Komisija državnega zbora za lokalno samoupravo je bila tudi obveščena o stališčih državnega sveta v zvezi s predloženim zakonom.
Na predlog mnenja sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve in v soglasju s službo za lokalno samoupravo je komisija oblikovala in sprejela amandmaje k 15., 16., 31., 39., 41. in 42. členu predloženega zakona. Komisija je podprla tudi amandmaje vlade k 14.a členu ter 31. in 35. členu zakona. Drugih vloženih amandmajev komisija ni podprla. Komisija se je sestala še na 8. izredni seji izključno zaradi tega, ker do 7. seje niso bili vloženi oziroma so po zaključku 7. seje komisije bili vloženi še dodatni amandmaji, tako da se je opredelila tudi do tistih amandmajev in nobenega iz predloženih amandmajev ni podprla, razen navedenega. Ker so podrobnosti zapisane v obeh poročilih komisije, je komisija sprejela naslednji sklep: "Komisija predlaga državnemu zboru, da predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi, tretja obravnava, sprejme skupaj z amandmaji vlade Republike Slovenije in z amandmaji komisije za lokalno samoupravo k predlogu zakona." Komisija nadalje predlaga, prvič: "Državni zbor poziva vlado Republike Slovenije, da v šestih mesecih po uveljavitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi pripravi predloge sprememb ustreznih zakonov za prenos nalog iz državne pristojnosti v pristojnosti mestnih občin in občin, na podlagi kriterijev in pogojev, določenih z zakoni v skladi s stališči vlade." In drugič: "Državni zbor priporoča vladi Republike Slovenije, da do 31. marca 1999 pripravi predlog akta, s katerim bo državni zbor v skladu s 15.a členom zakona o lokalni samoupravi ugotovil, katera naselja v Republiki Sloveniji že imajo status mesta, v skladu s predpisi, veljavnimi v času podelitve tega statusa." Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod predsednik Vili Trofenik. Želi predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve besedo? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisno se k razpravi ni prijavil nihče, zato razpravo ostalih poslancev, ki se niso pisno prijavili, omejujem na 5 minut. Želi kdo od poslancev razpravljati? (Ne želi.) Eden od poslancev, ki je malo zamudil, sprašuje, kaj sploh delamo. Najavili smo, da ima proceduralni predloggospod Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Spoštovani gospod podpredsednik, če vi mene žalite, v redu, to lahko delate. Jaz sem res zamudil, ampak jaz sprašujem predsednika državnega zbora, kako da ta trenutek delamo zakon o lokalni samoupravi? Sklep državnega zbora - kdaj?
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Zjutraj.
MIROSLAV MOZETIČ: Kaj pa s to pobudo z 200 podpisi? Ne, ne, saj mene ne zanima vsebina, mene zanima procedura, procedura me zanima. Jaz poznam mnenje sekretariata. Pa tudi sami priznavajo, da niso sigurni v njega. Jaz tudi dvomim, da je povsem pravo. Ampak na tak način, kakršnega ste se, gospodje, lotili v tem državnem zboru, se delati enostavno ne da. Jaz bom dejansko - ne ta trenutek - ampak bom zahteval pred končnim glasovanjem - že zdaj povem - odmor, da se bomo v poslanski skupini dogovorili, kaj bomo delali. Kako naj delamo v tem parlamentu?! Kako? Prideš enostavno - jaz sem imel druge obveznosti - prideš sem in ugotoviš, da se dela povsem nekaj drugega od tistega, kar je bilo rečeno, da se bo delalo. In to naj bi bil parlament, gospod podpredsednik!
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Mozetič. Proceduralnega predloga torej ni. Zjutraj je bil sprejet sklep, izglasovan, kakorkoli že, da se popoldne nadaljuje 40.a točka, če ni v neskladju z zakonodajo in s pravnimi zadevami. Zato nadaljujemo zdaj to točko. Poslanci so bili obveščeni.
Torej, proceduralnega predloga ni bilo. Besedo imajo poslanke in poslanci. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Od sedaj naprej tudi ni možno več vlagati amandmajev.
Prehajamo na amandma k 7. členu. Namreč, 5. člena, kot vidite, ni možno amandmirati, ker ni bil amandmiran v drugi obravnavi predloga zakona.
Zato prehajamo k 7. členu. V pregledu ga ni, je pa vložen in ga imate na mizah. To je predlog poslanske skupine Socialdemokratske stranke Slovenije - 40.a signatura, datirano 28.9.1998. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Dajem na glasovanje amandma k 7. členu. Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.) Spoštovani kolegi poslanci, prisotnih nas je veliko več. Ponavljamo ugotavljanje prisotnosti v dvorani. (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 7. členu? (51 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.) Ugotavljam, da je amandma poslanske skupine Socialdemokratske stranke k 7. členu sprejet.
Prehajamo na razpravo za novi 14.a člen, ki ga imate v zbirki amandmajev. Predlagatelj je vlada Republike Slovenije, matično delovno telo ga podpira. Odpiram razpravo o tem amandmaju. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost v dvorani! (56 prisotnih.)
Kdo je za novi 14.a člen? (41 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma za novi 14.a člen sprejet.
V razpravo dajem amandma k 15. členu. To je amandma komisije za lokalno samoupravo. Vlada podpira ta predlog. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 15. členu? (46 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 k 15. členu sprejet.
V razpravo dajem amandma k 16. členu. Oprostite, k 16. členu ni možno vlagati amandmaja, ker člen ni bil amandmiran v drugi obravnavi. Torej prvi amandma odpade, odpade tudi drugi amandma. Tako prehajamo na odločanje k 17. členu. Predlagatelj je poslanska skupina Socialdemokratske stranke, vlada ga ne podpira, matično delovno telo ga ne podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 17. členu? (17 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 1 k 17. členu ni sprejet.
V razpravo dajem 19. člen oziroma tri amandmaje k 19. členu. Prvi amandma vlaga skupina poslancev, prvopodpisani Peter Petrovič. Vlada in matično delovno telo ga ne podpirata. Drugi amandma vlaga Zmago Jelinčič, vlada in matično delovno telo ga ne podpirata. Tretji amandma je poslanske skupine SKD, vlada in matično delovno telo ga ne podpirata. Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? Gospod Peter Petrovič izvoli.
PETER PETROVIČ: Gospod podpredsednik! Kolegice in kolegi. Hvala za besedo. Glede na to, da predlog amandmaja, ki sem ga kot prvopodpisani sedaj prišel razlagat, ne podpirata vlada, niti matično delovno telo, da pa je bilo o njem in o tej temi veliko razprav že v zadnjem času, kaže, da gre za zelo pomembno oziroma politično vprašanje.
Moje insistiranje je na nek način odveč, nepotrebno. Tudi razlage, ki bi jih lahko imel, bom preskočil, jih ne bom imel. Dosedanja praksa v tej hiši nesporno dokazuje upravičenost mojega predloga. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Petroviču. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Najprej o amandmaju pod številko 1. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (20 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 1, ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 2. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Ponavljamo ugotavljanje prisotnosti. Prosim za koncentracijo. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (19 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 2 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 3. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 3? (28 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 3 sprejet.
Proceduralno gospod Zimšek.
JOŽEF ZIMŠEK:Se opravičujem. Bi prosil, če se glasovanje ponovi, sem prehitro pritisnil. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Proceduralni predlog, da se ponovi glasovanje. Kot običajno bomo o tem glasovali. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za ponovitev? (51 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da bomo glasovanje ponovili.
Še enkrat glasujemo o amandmaju pod številko 3. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 3? (33 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 3 sprejet.
Prehajamo k 31. členu in trem amandmajem oziroma dva amandmaja sta. Oprostite, trije amandmaji. Najprej amandma komisije za lokalno samoupravo, ki ga vlada podpira, nato amandma vlade Republike Slovenije, ki ga matično delovno telo podpira, in nato amandma poslanske skupine Socialdemokratske stranke. Odpiram razpravo. Nihče ne želi razpravljati.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (35 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju vlade pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma vlade? (37 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet; ker je sprejet, je amandma poslanske skupine SDS brezpredmeten.
Prehajamo k 32. členu. Odpiram razpravo o 32. členu. Oprostite, ni možno vlagati amandmajev, ker člen ni bil amandmiran v drugi obravnavi zakona. Zato o tem ne moremo več odločati.
Prehajamo k 35. členu in k dvema amandmajema. Prvega predlaga poslanska skupina Združene liste socialnih demokratov, drugega pa predlaga vlada Republike Slovenije. Amandmaja pod številko 1 matično delovno telo ne podpira. Amandma vlade Republike Slovenije matično delovno telo podpira. Odpiram razpravo. Ker ne želi nihče razpravljati, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (8 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 1 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (42 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet.
Prehajamo k 37. členu in k dvema amandmajema. Prvi amandma je skupine poslancev, prvopodpisani Peter Petrovič. Vlada in matično delovno telo ga ne podpirata. Drugi amandma je vložila poslanska skupina Socialdemokratske stranke. Vlada in matično delovno telo ga ne podpirata. Odpiram razpravo. Ker ne želi nihče razpravljati, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (15 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 1 ni sprejet.
Sedaj prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (17 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 2 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje oziroma na razpravo k 38. členu in enemu amandmaju. To je amandma vlade Republike Slovenije. Matično delovno telo ga podpira. Vlada umika ta predlog. Torej o tem ne glasujemo.
Prehajamo k 39. členu, torej k razpravi o 39. členu. To je amandma poslanske skupine Socialdemokratske stranke. Vlada in matično delovno telo ga ne podpirata. Želi kdo razpravljati? Oprostite, tu sta še dva amandmaja, to je amandma komisije za lokalno samoupravo in tretji amandma, amandma poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov. Vlada podpira drugi amandma, to je amandma komisije za lokalno samoupravo. Prvega in tretjega vlada in matično delovno telo ne podpirata. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Najprej amandma pod številko 1. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (15 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 1 ni sprejet.
Prehajamo na amandma pod številko 2. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (39 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet.
Ker je ta sprejet, je amandma pod številko 3 brezpredmeten.
Prehajamo na razpravo in odločanje k 40. členu in amandmaju poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov. K temu členu ni možno vlagati amandmajev, ker ni bil amandmiran v drugi obravnavi.
Prehajamo k 41. členu, k razpravi, in štirim amandmajem. Prvi amandma predlaga komisija za lokalno samoupravo, vlada ga podpira. Drugi amandma predlaga poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov, vlada in matično delovno telo ga ne podpirata. Tretji amandma predlaga poslanska skupina Socialdemokratske stranke, matično delovno telo in vlada ga ne podpirata. Četrti amandma predlaga poslanska skupina Združene liste socialnih demokratov, napovedan umik amandmaja. Ali to še drži? Četrti amandma je umaknjen. Odločamo o treh amandmajih. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 2. Ugotavljamo prisotnost! Oprostite! Amandma je brezpredmeten. Amandma pod številko 1 je sprejet, zato je drugi brezpredmeten.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 3. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 3? (21 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 3 ni sprejet.
Amandma pod številko 4 je umaknjen, kot smo že ugotovili.
Zato prehajamo k 42. členu in amandmaju komisije za lokalno samoupravo. Vlada omenjeni amandma podpira. Odpiram razpravo. Ne želi nihče razpravljati.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 42. členu pod številko 1? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 2. To je amandma poslanske skupine Liberalne demokracije, ki ga matično delovno telo ne podpira. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (16 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 2 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 3, ki ga predlaga skupina poslancev s prvopodpisanim Samom Bevkom. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (13 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo k 44. členu in dvema amandmajema. Oba amandmaja predlaga poslanska skupina Socialdemokratske stranke Slovenije. Prvega matično delovno telo in vlada ne podpirata, o drugem nimamo mnenja. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (17 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 1 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (17 poslancev.) Je kdo proti? (38 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 2 ni bil sprejet.
Na podlagi tretjega odstavka 198. člena poslovnika sprašujem sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, če je zaradi sprejetih amandmajev porušena medsebojna skladnost določb zakona? (Ni.) Zato prehajamo na glasovanje o zakonu. Glasujemo o zakonskem predlogu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za zakonski predlog v celoti? (42 poslancev.) Je kdo proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
V poročilu matičnega delovnega telesa imamo še dva dodatna sklepa. Komisija predlaga državnemu zboru, da sprejme še naslednja sklepa. Prvi sklep: "Državni zbor poziva vlado Republike Slovenije, da v šestih mesecih po uveljavitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi pripravi predloge sprememb ustreznih zakonov za prenos nalog iz državnega pristojnosti v pristojnost mestnih občin in občin na podlagi kriterijev in pogojev, določenih z zakoni in v skladu s stališči vlade." Drugi sklep: "Državni zbor priporoča vladi Republike Slovenije, da do 31. marca 1999 pripravi predlog akta, s katerim bo državni zbor v skladu s 15.a členom zakona o lokalni samoupravi ugotovil, katera naselja v Republiki Sloveniji že imajo status mesta v skladu s predpisi, veljavnimi v času podelitve tega statusa." Želi kdo razpravljati o teh sklepih? Gospod Bevk.
SAMO BEVK: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani zbor! Imam predlog za spremembo drugega sklepa. Namreč kot se spominjate pri zakonu o ustanavljanju občin smo imeli celo vrsto amandmajev za nove mestne občine, kot na primer Brežice, Piran, Idrija, Škofja Loka, Slovenska Bistrica itd. Ker so bili vsi ti amandmaji neuspešni, sem pripravil amandma k 42. členu zakona, ki smo ga pravkar sprejeli, vendar ta amandma ni bil sprejet. Ta amandma je predvideval, da bi z zakonom v enem letu uredili pristojnosti mest v Republiki Sloveniji. Vendar glede na pripombe sekretariata za zakonodajo, in to upravičene pripombe, ta zadeva ni spadala v pristojnost tega zakona. Zato predlagam, da bi se ta 2. člen oziroma ta drugi sklep glasil tako. Na koncu zapisanega besedila v gradivu bi namesto pike postavili vejico in sklep bi se zaključil takole: "poleg tega pa naj predlog akta uredi tudi njihove pristojnosti". Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Imamo dva sklepa in sicer komisije za lokalno samoupravo in dodatni sklep, ki ga predlaga amandma k drugemu sklepu, predlagatelj gospod Samo Bevk. Najprej bomo glasovali o prvem sklepu, nato o amandmaju gospoda Bevka in nato o drugem sklepu. Želi še kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! Glasujemo o sklepu pod številko 1. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za sklep pod številko 1 komisije za lokalno samoupravo? (36 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je sklep pod številko 1 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k drugemu sklepu, ki se glasi. (torej je isto kot sklep pod številko 2, s tem, da se nadaljuje): "Poleg tega pa naj predlog akta uredi tudi njihove pristojnosti".
Kdo je za ta amandma? Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma gospoda Sama Bevka? (30 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma na sklep sprejet.
Sedaj dajem tako dopolnjeni drugi sklep, ki se glasi, če želite ga preberem, sicer ni treba in gremo kar na odločanje? Ker nihče ne nasprotuje, prehajamo na odločanje o drugem sklepu tako dopolnjenem z amandmajem. Ugotavljamo prisotnost! (41 prisotnih.) Gospodje poslanci, poslanke! Po drugem glasovanju je 10 minut odmora. Ugotavljamo prisotnost! Veliko dela je še pred nami. (44 prisotnih.) Odrejam 10 minut odmora. Nadaljujemo ob 15.35 uri. Vodje poslanski skupin prosim, da zagotovijo ob 15.35 uri tudi sklepčnost.
(Seja je bila prekinjena ob 15.24 uri in se je nadaljevala ob 15.39 uri.)
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci! Prosim, da zasedemo svoja mesta. Nadaljujemo z 10. sejo Državnega zbora Republike Slovenije.
Smo pri 40.a točki, spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi in tik pred odločanjem o drugem sklepu komisije za lokalno samoupravo.
Najprej ugotovimo prisotnost. Poslanci zadaj, prosim, da prenehate z diskusijami! Ugotovimo prisotnost! Poslanci, ne bomo nadaljevali prej, dokler ne prenehate z dialogi. Ugotovimo prisotnost! (57 poslank in poslancev.)
Kdo je torej za drugi sklep komisije za lokalno samoupravo? (39 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je tudi drugi amandmirani sklep sprejet.
S tem zaključujem 40.a točko dnevnega reda.
Proceduralnoželi gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Opravičujem se, ker nerad motim delo državnega zbora, vendar me je tudi vodstvo državnega zbora zaprosilo, da prenesem zaprosilo guvernerja, da bi, če se le da - mislim, da bi to lahko naredili v dveh, treh minutah - obravnavali 31. točko dnevnega reda - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o članstvu Republike Slovenije v mednarodnem denarnem skladu. To je zakon, ki smo ga že julija meseca prav na hitro uvrstili na sejo zbora, ker je pač AMF precej pritiskal, da bi se Slovenija vključila v tako imenovane posojilne sheme, ker je njena valuta konvertibilna in ima AMF tudi potrebe po tem. Zdaj je tu delegacija AMF-a, ta redna letna misija, ki vsako leto pride; obiskala je tudi parlament. Prosili so, če bi se dalo, da bi ta zakon čimprej spravili z dnevnega reda. Je pa absolutno neproblematičen; obstaja tudi en sam redakcijski amandma nanj - in to je vse.
Zato bi prosil, če lahko preskočimo na 31. točko dnevnega reda. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Imamo torej proceduralni predlog poslanca, gospoda Kopača, da preskočimo na 31. točko dnevnega reda. Po njegovih navedba in po materialu izgleda, da gre za redakcijsko spremembo samo v naslovu zakona. Ta predlog moram dati na glasovanje - to je amandma samo za naslov zakona. Ta proceduralni predlog dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za proceduralni predlog? (39 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je proceduralni predlog sprejet.
Proceduralni predlog ima tudi gospod Ivo Hvalica. Izvoli, kolega Ivo.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Jaz imam proceduralni predlog, da ugotovimo, da proceduralno ugotovimo, da počenjamo neumnosti. Obrazložitev. Poglejte, prvič, kršimo poslovnik, kar tako, čeprav smo se dogovorili, kakšen bo vrstni red. In drugič, meni se zdi to, kar je rekel gospod Kopač, neokusno. To je mimo grede nek zakon o mednarodnem denarnem skladu, to je kar tako z levo roko, zadeva desetih minut. Ja, pa kaj smo v planskem gospodarstvu, ali kaj? Kaj so to prejšnji časi, ko je to bilo nekaj levega? Poglejte, gospa Marika, tiskovno konferenco lahko imate zunaj. Torej zame je to nepojmljivo, res. To, kar sem slišal kot obrazložitev, je silno neresno in pravzaprav samo po sebi deklasira to hišo. Mednarodni denarni sklad, to je zadeve 10 minut, kar tako. Ja, pa kje smo za božjo voljo? Jaz razumem, da se obnašate tako, saj sem videl tudi zjutraj, kako je šla zadeva s TET 3 skozi, ampak tako očitno zaničujoče, ponižujoče govoriti o zakonu, ki govori o članstvu v mednarodnem skladu, je, mislim, preseglo vse meje. Jaz protestiram in prosim, da ugotovimo, da je to, kar počenjamo, neumnost. To je moj predlog.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Proceduralni predlog, mislim, da ni umesten, da bi ga dali na glasovanje. Imate kako drugače? Torej tega predloga vsekakor ne bom dal na glasovanje. Glede prejšnjega proceduralnega predloga pa samo toliko, 65. člen - posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem vrstnem redu, med sejo državni zbor lahko spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda. Vsebinsko se pa ne bi spuščal. Imamo torej en proceduralni predlog. Ne vem, če lahko dam še drugi proceduralni predlog. Izvolite, gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Jaz imam seveda ves material tu in ko je bilo to predlagano, sem potegnil 31. točko, kjer je poročilo odbora za finance in monetarno politiko, ki ga je podpisal gospod mag. Kopač. V tem poročilu so tudi neke obveznosti; ne samo, da bomo postali člani, ampak so tudi obveznosti za nazaj. Iz tega jaz čisto ničesar ne morem videti, koliko to stane. Pri tem smo pa vsakokrat rekli, da je treba pri zadevah, ki so finančne narave, povedati, koliko je kakšna stvar stala. Med drugim bom prebral tudi to, kjer pravi - bom na koncu povedal, za kaj gre.
"Državni zbor Republike Slovenije je v letu 1993 sprejel zakon o članstvu Republike Slovenije v mednarodnem denarnem skladu. S tem zakonom je v 7. členu določeno, da se sredstva za vplačilo kvote in za odplačilo zaostankov v obveznostih do mednarodnega denarnega sklada...," torej piše "za odplačilo zaostankov v obveznostih do mednarodnega denarnega sklada - MDS piše.
Kaj to pomeni? Jaz proceduralno predlagam, da tega tako ne obravnavamo, dokler nimamo tu številk, kakšna je ta vsota odplačila zaostankov v obveznosti. Torej, ne piše - zdaj predpostavljam, da je kot vplačilo kvote tu mišljena članarina, ampak kakšni so pa zaostanki v obveznostih in katerih obveznostih? Ali je to, da bomo za nazaj plačali članarino? To pa iz tega ni jasno. Pa tudi slovnično je to nerodno povedano - "zaostanki v obveznosti".
Zato jaz proceduralno predlagam, da tega, dokler nimamo jasno navedeno, koliko to finančno pomeni, ne obravnavamo. Torej, to je moj proceduralni predlog.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gre za vsebinsko razpravo. Zbor je sicer izglasoval proceduralni predlog, prvi, da se ta zakon obravnava oziroma da se amandma obravnava.
Proceduralni predlogima tudi gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Gospod predsedujoči, poglejte, danes se v državnem zboru dela tako, kot da dnevnega reda sploh ne bi imeli. Preskakujemo z ene točke na drugo, na začetek, na konec dnevnega reda. Ni mogoče niti gradiva izpod mize vzeti, kaj šele da bi lahko prebral v Poročevalcu in se ustrezno pripravil za glasovanje.
Če boste nadaljevali s točko, kot je bilo izglasovano po proceduralnem predlogu gospoda Kopača, zahtevam v imenu poslanske skupine polurni odmor, da se lahko posvetujemo, kako bomo glasovali pri tej točki.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod Kopač. Preden dam pol ure odmora poslanski skupini Socialdemokratske stranke... Gospod Kopač, ali želite besedo, sicer nadaljujemo pri zbornicah? Iz besed poslanca Špiletiča je bilo razvidno, če bomo nadaljevali v tem smislu, torej da prehajamo na to točko dnevnega reda, da zahteva pol ure odmora. Gospod Kopač, ali imate kaj k temu dodati? Proceduralno.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala. Meni je na nek način žal, čeprav je za to zaprosil. Ni v mojem osebnem interesu, zaprosil nas je pač guverner dr. Arhar. Zdi se mi pa res neokusno, da ta zakon, ki je bil predebatiran na odboru za finance - gospod Špiletič je bil zraven, gospod Demšar pa tako in tako ne ve, za kaj gre.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Gospod Kopač, to ni proceduralno.
MAG. JANEZ KOPAČ: Zaostale obveznosti so iz leta 1991 do 1993. Da se je zdaj iz tega naredil nek "show."
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Gospod Kopač, to ni "show", to je državni zbor.
MAG. JANEZ KOPAČ: Jaz sem šel prej do predstavnikov različnih strank in sem rekel: "Ali se strinjate, da to hitro spravimo skozi. Nisem šel sicer k Socialdemokratom, šel sem pa k vsem drugim in vsi so rekli: "Smo za." Zato sem računal, da ne bodo ljudje nagajali. Zdaj se je začelo nagajanje, proceduralni sklep je bil sicer sprejet, zato ga je možno spremeniti samo s proceduralnim sklepom. Če boste, predsedujoči, vi dali na glasovanje proceduralni sklep, da se to prestavi na drugo leto, bomo pa glasovali o tem, sicer pa ne vem, kako razrešiti ta proceduralni zaplet. Zaradi mene pa ta zakon obravnavamo zdaj ali pa drugo leto. Saj se smeši država ne jaz. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala, gospod Kopač. Torej gospod Kopač vztraja na svojem proceduralnem predlogu, jaz pa odobravam poslanski skupini Socialdemokratske stranke pol ure odmora, da se pripravi na to točko dnevnega reda. Nadaljujemo ob 16.25 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 15.53 uri in se je nadaljevala ob 16.30 uri.)
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci! Nadaljujemo z 10. sejo državnega zbora. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.) Zbor je sklepčen in nadaljuje z delom. Poslanska skupina Socialdemokratske stranke je vzela pol ure odmora. Želi predstavnik besedo? Gospod Špiletič izvoli.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. V odmoru smo podrobneje uspeli prebrati ta predlog zakona, ki ga je predlagalo v sprejem državnemu zboru ministrstvo za finance, na pobudo banke Slovenije.
Iz tega izhaja, iz same obrazložitve, ki je bila podana tudi na odboru matičnega delovnega telesa, izhaja, da naj bi bil Sloveniji priznan poseben status države oziroma naj bi Slovenija bila uvrščena v višji rang držav. Torej naj bi sodelovala v tako imenovanih "Operational Budget", kot je tu zapisano v angleščini, in iz tega naj bi izhajala tudi neka obveza, da na slovenski strani zagotovimo večjo fleksibilnost vključevanja oziroma plačevanja kvote v sodelovanju, ko je ta "Operational Budget" vključen v pomoč drugim državam.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Prosim mir v dvorani. Dialogi zunaj!
BOGOMIR ŠPILETIČ: Vendar pa se nam ob tem zastavlja nekaj vprašanj. Kajti iz te obrazložitve, kot sem jo na kratko podal ravnokar, ne izhaja sprememba zakona, kot je predlagana, in sicer sprememba glasi takole "sredstva za plačilo kvote zagotovi banka Slovenije. Sredstva za plačilo vseh drugih obveznosti do sklada iz naslova dodeljenih posebnih pravic črpanja, pa se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije". Tudi iz obrazložitve potem izhaja, da vsa ta sredstva, ki izhajajo iz do sedaj veljavnega zakona naj ne bi bila več zagotovljena v proračunu, temveč se delijo del prevzame banka Slovenije, del pa proračun Republike Slovenije.
Vendar bi jaz rad tukaj poudaril naslednje. Lansko leto ob sprejemanju proračuna za leto 1997 sem opozoril na določila zakona o banki Slovenije, kjer je določeno, da se sredstva oziroma presežek prihodkov nad odhodki odvedejo v proračun. Temu je guverner nasprotoval. V obrazložitvi k temu zakonu ste pa zapisali, da se bo za ta del sredstev, ki jih bo po tem spremenjenem zakonu prevzela banka Slovenije, skompenziral ravno s temi presežki prihodkov nad odhodki. Tako, da sedaj postavljam vladni strani vprašanje. Ali sem torej imel lansko leto prav in predlagal, da bi se moram presežek prihodkov nad odhodki odvesti v proračun in na ta način tudi pripomoči k pokrivanju proračunskega primanjkljaja, ali kar ste tudi posredno priznali v obrazložitvi, ko ste zapisali, da naj bi se ustrezen delež zmanjšal presežek prihodkov nad odhodki banke Slovenije. Torej priznavate, da se bo ta del skompenziral. Drugače, če hočete povedati ta zakon pomeni zmanjševanje proračuna in potihem neko kompenziranje s presežki prihodkov nad odhodki v banki Slovenije. To je pa velik, velik korak proč od jasnega in preglednega financiranja javne porabe in tudi proč od ustavne norme, da so proračunske obveznosti zajete v proračunu Republike Slovenije, ne pa po tihem skompenzirane v presežku prihodkov nad odhodki banke Slovenije. To je eno.
Drugo vprašanje pa se nanaša na finančne posledice. Namreč obrazložitev o finančnih posledicah je kar obširna, vendar jasnega in preglednega podatka o tem, koliko bo iz tega naslova obremenjen proračun v letu 1998 oziroma eventualno tudi v letu 1999 ali tudi kasneje, ni razvidno. Prav tako pa ni jasno ločeno, koliko obveznosti točno se ta hip nanaša na alocirane obveznosti črpanje SDR, ki smo jih prevzeli od bivše SFRJ, skratka odgovore na te podatke bi lepo prosili, da bi lahko kvalificirano sodelovali pri odločanju. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Špiletič, za že predhodna vprašanja, na katera se bodo pripravili predstavniki ministrstva za finance. Sicer pa smo pri 31. TOČKI, kot je bila izglasovana, to je pri PREDLOGU ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ČLANSTVU REPUBLIKE SLOVENIJE V MEDNARODNEM DENARNEM SKLADU, hitri postopek. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Izvolite, želi. Gospa Meta Bole, državna podsekretarka v ministrstvu za finance.
META BOLE: Jaz bi skušala na kratko samo obrazložiti razloge za sprejem tega zakona z malo, morda razširjeno ali dodatno obrazloženo dikcijo, ki je bila predložena zakona. Torej Republika Slovenija je postala članica mednarodnega denarnega sklada na podlagi zakona o članstvu Republike Slovenije v tej instituciji. Sprejet je bil v januarju leta 1993. Na podlagi tega zakona je prevzela tudi obveznosti, ki jih je bilo potrebno plačati iz naslova obveznosti bivše Jugoslavije do denarnega sklada. Te obveznosti so iz naslova kreditov znašale približno 25 milijonov SDR in iz naslova terjatev SDR tudi v okviru, okoli 25,4 milijona SDR. SDR je obračunska valuta v mednarodnem denarnem skladu, izračunava se na podlagi petih valut, trenutna vrednost je pa približno 1,3 v primerjavi z dolarjem, to se pravi se za eno tretjino dolarske vrednosti mora povečati pač ta znesek. Republika Slovenija je znesek 25,5 milijonov dolarjev iz naslova kredita, ki je bil dodeljen bivši Jugoslavije, to je vse delež 16,39, kot veste je bil ta odstotek ravno definiran na mednarodnem denarnem skladu. Torej, to je že poravnala. Iz naslova obveznosti do SDR pa ni potrebno plačevati glavnice, pač pa plačuje Republika Slovenija samo 2 milijona obresti na leto.
Vse to so določbe statuta, h katerim je Republika Slovenija pristopila in zaradi katerih je dolžna te obveznosti izpolnjevati.
Torej, v tem trenutku ima Slovenija za približno 150 milijonov SDR kvote. Glede na gospodarske kriterije je Slovenija, ker spada že med razvitejše države, bila vključena v tako imenovani "Operational Budget", to je nekakšen operacijski proračun, ki ga MDS uporablja za podporo drugih držav članic, če imajo plačilno bilančne težave. Glede na to, da se kvota do MDS plačuje vedno eno četrtino v konvertibilni valuti, preostali delež pa v domači valuti, ki je na podlagi zadolžnic banke Slovenije oziroma centralne banke do MDS-a, je potrebno, če se aktivira ta kvota, čez to četrtino oziroma čez tako imenovano rezervno tranšo, je potrebno to zadolžnico aktivirati. Glede na to, da je Slovenija z vključitvijo v tako imenovani "Operational Budget" bila dolžna, ker je na to tudi pristala s tem, ko je postala članica in je potrdila, da se strinja z določili statuta MDS, je bila dolžna aktivirati te zadolžnice. Zato je smiselno, da se 7. člen zakona o včlanitvi v MDS popravi tako, da se kvote ne vplačuje več iz proračuna, pač pa da to neposredno plačuje centralna banka; s tem se proračun razbremenjuje in s tem proračun ni dodatno obremenjen. Ta rezervna tranša pa predstavlja del deviznih rezerv in nima nobene direktne povezave z razliko med prihodki in odhodki v končnem obračunu centralne banke.
To bi bila na kratko obrazložitev, zakaj je potrebno 7. člen zakona o članstvu Republike Slovenije v mednarodnem denarnem skladu korigirati tako, da se sredstva za vplačilo kvote zagotavljajo iz sredstev banke Slovenije, torej se razbremenjuje proračun, zaostanke in ostale obveznosti iz naslovov, ki sem jih že prej omenila, pa se še nadalje zagotavlja iz proračuna Republike Slovenije.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa Meti Bole, državni podsekretarki ministrstva za finance. Predlog zakona je obravnaval tudi odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Želi predstavnik odbora besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Besedo imajo torej predstavniki poslanskih skupin. Kdo želi besedo? (Ne želi nihče.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisno se k razpravi ni prijavil nihče, kar pomeni, da je nadaljnja razprava omejena na pet minut. Kot prvi pa že dalj časa drži roko pokonci Jože Zagožen. Izvoli, kolega Zagožen. Naslednji bo gospod Špiletič.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Drage kolegice in kolegi! Očitno gre za strokovno, zahtevno finančno materijo, ki jo do potankosti poznajo samo specialisti s tega področja in je tudi v tem državnem zboru zelo težko o njej na široko razpravljati. Kolikor sem uspel razumeti zakon in pa obrazložitve, naj bi bil v tem primeru poslovni interes banke Slovenije ta, da naj vskoči namesto države v ta posel in sprašujem, kakšna so sedaj pravna razmerja glede obveznosti do MDS, ker to ni več država kot takšna, ali je še vedno. In kako bo glede pristojnosti in odgovornosti ter odločanja, kajti banka Slovenije je samostojen subjekt. Če bi lahko na to vprašanje nekoliko bolj podrobno odgovorili. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala gospodu Zagožnu. Naslednji razpravljavec je gospod Bogo Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala. Gospod predsedujoči, moram reči, da sem pozorno poslušal, vendar zaradi hrupa v dvorani sem malo slišal, tako da vas prosim, da ravnate v skladu s poslovnikom in zagotovite primerne pogoje.
Drugo - še vedno imam vprašanje za gospo Boletovo, in sicer večkrat je omenila - gre za razbremenjevanje proračuna. Menim, da je to golo zavajanje. Po zakonu o banki Slovenije ji pripada del presežkov prihodkov nad odhodki v proračunu Republike Slovenije. Če je temu tako, potem s tem, ko boste umetno prevalili del obveznosti na banko Slovenije, na ta način znižali presežek prihodkov nad odhodki pri banki, ne boste nič storili z vidika proračunske obremenitve. Drugo pa je, če boste ravnali tako kot v preteklem letu in še leto poprej, ko je Banka Slovenije sicer izkazovala relativno visok presežek prihodkov nad odhodki, pa ta nikdar ni bil odveden v proračun, kot to določa zakon o Banki Slovenije - še enkrat poudarjam - tako da prosim, tukaj ne zavajati, da razbremenjujete proračun.
Drugič, res bi rad natančne podatke, pa bom še bolj natančen - na današnji dan ali na nek presek, ki ga imate - koliko bo obremenjen letošnji proračun po tej vaši projekciji in koliko sredstev bo skompenziranih iz naslova presežka prihodkov nad odhodki pri Banki Slovenije. Skratka, dajte nam podatek, koliko milijonov dolarjev bo iz tega naslova Republika Slovenija ali iz proračuna ali iz Banke Slovenije dolžna poravnati Mednarodnemu Ddnarnemu skladu. Vsaj ta dva podatka, bi lepo prosil, da nam posredujete, ker obrazložitev - še enkrat poudarjam - finančnih in drugih posledic je relativno obširna, vendar iz nje se tega podatka ne da natančno razbrati, tako da vas prosim za natančno informacijo.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala kolegu Špiletiču. Razpravljavcev ni več, zastavljenih je nekaj vprašanj. Želi predstavnica? Gospa Bole, izvolite. Če se da nekoliko glasneje, dvorani prosim za mir.
META BOLE: Jaz bi skušala na kratko, jedrnato odgovoriti na omenjeni dve vprašanji.
1. Razmerje med centralno banko in Mednarodnim denarnim skladom. Članica v Mednarodnem denarnem skladu je jasno Republika Slovenija. Vendar, kot je bilo ob včlanitvi Republike Slovenije določeno, jo centralna banka zastopa v Mednarodnem denarnem skladu in je tudi fiskalni agent. To je bilo z dokumenti o včlanitvi določeno. To je dejstvo, da je tako razmerje tudi v drugih državah. Tako, da dejansko centralna banka v tem primeru predstavlja državo v Mednarodnem denarnem skladu in je tudi njen fiskalni agent. Tako, da tukaj ni kakšnih posebnih drugih razmerij. Tu gre dejansko za državo, ki nastopa v tej najpomembnejši finančni ustanovi. Morda bi skušala ponovno na drugo vprašanje nekoliko bolj podrobno odgovoriti. Rezervna tranša, torej četrtina, ki se vplača v devizah, je del deviznih rezerv in zaradi tega ne predstavlja nobene povezave med razliko med prihodki in odhodki centralne banke v odnosu do države. Prav tako z vključevanjem teh zneskov, zadolžnic, ki so v centralni banki, proračun ni obremenjen, bil pa bi obremenjen, če ne bi centralna banka tega prevzela. Tako, da to sta dve ločeni zadevi in bi težko rekli, da se to na kakršenkoli način povezuje z razliko med prihodki in odhodki centralne banke. Ponovno.
Če bi bil ta delež potrebno plačati, bi ga bilo potrebno vključiti v proračun. Bil pa ni vključen v proračun, ker se predvideva, da bi to centralna banka pokrila. Glede na to, da je v materialu, ki spremlja zakon, napisano, da je bila država že pozvana na sodelovanje v "Operational Budget", tako kot smo prej omenili, pa do tega še ni prišlo. Lahko samo to najnovejšo informacijo podam, da je država sedaj že bila pozvana in detajle o funkcioniranju tega "Operational Budget" bi vam lahko bolj podrobno obrazložili predstavniki centralne banke, kako ta postopek poteka, ker je centralna banka kot fiskalni agent vključena v neposredno komuniciranje z mednarodnim denarnim skladom na tem področju. Mislim, da je do tega vpoklica že prišlo. Te detajle pa predlagam, da jih poda predstavnik centralne banke. Vpoklicana je bila za 33 milijonov SDR-ov. V tem trenutku je predstavnik tukaj in vam lahko detajlne številke posreduje.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Na žalost moram ugotoviti, da je poročevalec vlade določen, torej gospa Meta Bole, in brez najave oziroma predloga, da govori tudi predstavnik banke, ne morem dati temu besede. Gospod Ivo Hvalica želi razpravljati.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod podpredsednik. No, pa smo tam. To je bila zadeva, ki naj bi trajala 5 minut, prek katere naj bi šli tako by the way, z levo roko naj bi stresli glasovanje prosto po predsedniku odbora za finance, ampak jaz tu ne razumem nič. Jaz sicer nisem finančni strokovnjak, ampak jaz želim, zahtevam, da mi nekdo to jasno razvidno artikulirno to obrazloži. Tu se pa zavija v nek strokovni celofan, uporabljajo se celo termini, ki jih nisem vajen. Mi imamo banko Slovenije, tu slišim centralna banka itd. Ne nazadnje mislim, da je to tako pomembna zadeva, da bi lahko bil ob vsem spoštovanju tudi gospe tu minister za finance. Govoriti tu, če vas zanimajo detajli itd. Nas zanima vse. Nas zanima predvsem politična inplikacija zadeve in hočemo biti pred odločanjem s tem seznanjeni. Očitno niste pripravljeni na to točko. To ugotavljam, če me pa lahko demantirate, pridite sem, jasno artikulirajte zadeve kot stojijo, ali pa kaj hočete in povejte, kje je belo, kje je črno, kje je kaj vmes in kaj od nas pričakujete. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Ivo Hvalica. Gospod Kopač želi besedo. Izvoli.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Mislim, da je bilo sicer relativno jasno povedano, ampak vseeno, morda z drugimi besedami.
Banka Slovenije, zdaj je, mi smo se včlanili leta 1993 v Mednarodni denarni sklad. S tem smo prevzeli določene obveznosti. Te obveznosti so tako rekoč letna članarina, ki se pač vplačuje v obliki povečanja kvote SDR oziroma tega, posledično obresti. Tako kot se včlaniš v neko mednarodno organizacijo in pač vsako leto moraš plačati članarino. To je bilo sprejeto z zakonom leta 1993. Ta članarina se vsako leto tudi plača, plačala se je iz proračuna - ker pa je Slovenija zdaj in to je bilo enkrat letno. Ker pa je bila zdaj Slovenija pozvana o tako imenovani "Operational Budget", kjer je pa treba odreagirati hitreje, proračun ima enoletni cikel, je pa seveda neprimerno, da se stvar zagotavlja v proračunu, tako da pač čaka recimo celo leto, zato ker je treba odreagirati hitreje in zato je vlada predlagala, da se ta znesek zagotovi iz akontacije nakazila banke Slovenije v državni proračun, ki bi tako ali tako prišel, pa ga pač že poprej odrežejo in prenakažejo tja. Torej ga ne nakaže tja minister Gaspari, ampak ga nakaže tja guverner Arhar. To je vse. Na ta način se že zagotavljajo sredstva, na primer za kovanje kovancev, v kolikor so pač še v obtoku. Tudi te je po zakonu dolžno plačevati, tokovanje, ministrstvo za finance oziroma vlada Republike Slovenje, ta denar pa zlaga že zdaj banka Slovenije in zato ustrezno zniža transfer iz presežka prihodkov nad odhodki v državni proračun. Ta presežek je res različna leta različen. Enkrat je večji, enkrat je manjši. Za letos je bil napovedan celo minus, čeprav mislim, da ga na koncu leta ne bo, ampak bo precej kar spodoben plus. Res pa je, da banka Slovenije predlaga državnemu zboru, ki pa potem to potrdi ali pa ne, do zdaj vedno je, da se del presežka prenakaže v rezerve Banke Slovenije, del presežka, ki ne gre v rezerve, pa se prenakaže v državni proračun, seveda zmanjšano za tisto, kar je na primer že bilo založeno za kovanje kovancev. Zdaj pa v tem primeru bi bilo pa še zmanjšano za to obveznost -članarino tako rekoč v Mednarodnem denarnem skladu in to je vse.
Ker pa obstoječi 7. člen tega zakona ne omogoča, da bi minister Gaspari kar pooblastil guvernerja Arharja ali pa vlada Republike Slovenije pooblastila banko Slovenije, da to v njenem imenu naredi; je pač za to bila potrebna sprememba zakona. Saj, če bi 1993. leta bolj natančno pisali zakon, bi to že zdaj ne bil noben problem. Tako, da gre zgolj za formalnost, ki jo je treba spremeniti zato, da bi se ne očitalo kakšne kršitve.
To je vsa zgodba tega zakona in res ne razumem, zakaj se okrog njega postavlja toliko vprašanj. To ni nov zakon o članstvu ali nečlanstvu ali čem podobnem, to je pač samo zakon oziroma samo sprememba člena, ki govori o tem, kako se izvaja obveznost. Obveznost pa je tu, hočemo ali nočemo; včlanili smo se v Mednarodni denarni sklad, celo zadovoljni smo s tem, in te obveznosti moramo pač plačevati. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Repliko ima gospod Jože Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Imamo samo eno vprašanje, in sicer, v obrazložitvi med ostalim piše, da bo v primeru sprejetja predloga zakona potrebno spremeniti tudi sklep o načinu vodenja poslov in poravnavanja obveznosti, ki izhajajo iz članstva Slovenije v Mednarodnem denarnem skladu. Zanima me, kakšna bo vsebina teh sprememb, kaj to pomeni konkretno.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Zagožnu. Želi državna podsekretarka odgovoriti? Aha, še več je vprašanj, pa bi mogoče odgovorili na vsa skupaj. Gospod Špiletič, gospod Demšar.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. No, jaz odgovora na drugo vprašanje, in sicer podatka o tem, koliko obveznosti bo bremenilo proračun in koliko banko Slovenije iz predlaganega zakona, nisem dobil. Gospa je rekla, da je tu predstavnik banke Slovenije in da on lahko pove. Gospod predsedujoči, vi niste dali niti na glasovanje, da bi predstavnik banke Slovenije lahko dal pojasnila. Zato predlagam, da zagotovite gospe Boletovi, da se lahko posvetuje pred tem, preden bo prišla za govornico, da bo lahko podala kvalificirane odgovore; kajti sama je dejala, da če nas detajli zanimajo, da jih ona ne pozna. Ravno v detajlih je ponavadi hudič, gospa Boletova, zato se pozanimajte pa pridite sem.
Kar se pa tiče razprave gospoda Kopača, bi jaz tako rekel, da če je zgolj tehnika in nič drugega, potem jaz ne vidim razloga za sprejem tega zakona. Kajti res je po 4. členu zakona o članstvu Republike Slovenije v Mednarodnem denarnem skladu banka Slovenije fiskalni agent za Republiko Slovenijo. 5. člen pa pravi takole: "Banka Slovenije izvršuje za Republiko Slovenijo vse transakcije v zvezi z udeležbo Republike Slovenije v oddelku za posebne pravice črpanja v skladu." Torej, če gre zgolj za tehniko plačila, bo to pač lahko naredila banka Slovenije že po tem določilu zakona o članstvu Republike Slovenije v MDS. Kako se bo pa to skompenziralo s presežkom prihodkov nad odhodki, je seveda druga stvar. Vendar, če bi ostal ta člen v veljavi in ne bi prišlo do te spremembe, bi še vedno bilo potrebno vsa sredstva zagotoviti v proračunu Republike Slovenije. S to spremembo pa ne več. Temveč samo del in zato gre, da umetno zmanjšujemo proračunski primanjkljaj in delamo javne finance še bolj meglene, kot so do sedaj.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Zanima me ali se je gospod Demšar prijavil k repliki ali k razpravi? Imate repliko ali razpravo? Repliko ima gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Mislim, da gre za eno smešno sprenevedanje. Banka, ki opravlja tehnične posle pri nakazovanju sredstev, je za Republiko Slovenijo, banka Slovenije. Če bi ministrstvo za finance svoj članski prispevek nakazalo, če to ne bi pisalo v zakonu, bi teoretično lahko ministrstvo za finance svoj članski prispevek nakazalo prek Nove Ljubljanske banke, Kreditne banke Maribor, Poštne banke - katerekoli. Ampak to nakazuje preko banke Slovenije. To govori 4. člen. Zato to, kje se knjiži odhodek nima nobene veze s tistim, kdo opravi transakcijo. Transakcijo opravi banka Slovenije. To je eno.
Drugo. Gospod Zagožen je sicer vprašal predstavnike vlade, da bo treba spremeniti sklep o načinu tega nakazila. Treba bo reči, da sedaj ministrstvo za finance ne pošlje tega članskega prispevka banki Slovenije, ki ga prenakaže na mednarodni denarni sklad, ampak bo to banka Slovenije na poziv nakazala. To je vse. Naj o tem govorijo predstavniki vlade. Drugače je v zvezi s tem, kar je rekel gospod Špiletič pomembno po moje samo še to. O zameglenosti je govoril. Ta določba ne pomeni nobene večje ali manjše zameglenosti. Pomembno je, ali v proračunu uporabljamo bruto ali neto princip. Gospod Špiletič bo vedel, da se agencija za plačilni promet, bivši SDK, vedno upirala, da bi uporabljali v proračunu bruto princip. To bi pomenilo, da je treba vso provizijo, ki jo proračun plačuje ali jo je plačeval SDK, sedaj pa jo agenciji za plačilni promet, knjižil kot strošek. Še poprej bi moral prihodke iz davkov knjižiti v polni višini, kot prihodek. Ta provizija se zapleni in se v proračunu izkazuje zmeraj neto znesek. Pri kovanju kovancev, kar je podoben primer kot ta, o katerem sedaj govorimo, mislim, da se uporablja bruto princip. Splošnega načela ni. Nov predlog zakona o proračunu, ki nam je bil predstavljen, sistemski zakon, ki naj bi nadomeščal zakon o financiranju javne porabe, ki nam je bil predstavljen na odboru za finance, kjer je bil gospod Špiletič zraven, pa govori o tem, da se kot splošno načelo uporablja bruto princip. To pomeni, da vnaprej ni nobenega suma, da bi kakorkoli prišlo do zameglevanja, čeprav ne gre za zameglevanje. Lahko bi prihajalo do statističnih majhnih odstopanj pri fiskalnih agregatih v primeru, ali se uporablja bruto ali neto princip.
Vse to so tehnična vprašanja, s katerimi mislim, da pa nima nobenega smisla obremenjevati zbora ob tej točki in res ne vidim, ali pa res ne vem, ali ne gre bolj za željo po diskusiji, ki bi čim dlje trajala. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Kopač. Replika, gospod Jože Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Če je to res, kar je pravkar povedal gospod Kopač, potem zakona preprosto ne rabimo, če je vse v tehniki. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Zagožen. Razpravo ima gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala za besedo. V zboru se vedno trudim, da ne bi bil žaljivi in tudi zato ne bom repliciral žalitvam, ki sem jih danes tu slišal. Osnovno vprašanje, ki sem ga pa imel, pa tudi doslej še ni bilo pojasnjeno. Torej mene zanima, zakaj je potrebno odplačilo zaostankov, zakaj je potrebno, pa zakaj je sploh do teh zaostankov prišlo in to do koga. Zdaj, če članstvo je bilo sprejeto 1993. leta in verjamem, da če bi bilo to poročilo odbora za finance jasno napisano, potem mojega vprašanja tu tudi ne bi bilo, ker pravi vplačilo kvote. Zdaj jaz verjamem, da pomeni vplačilo članski prispevek ali pa članarine. Zakaj tak jezik, da se ja ne bi zadosti slovensko dobro razumelo.
Ampak moje vprašanje predstavnici vlade pa je, zakaj je prišlo do zaostankov in kolikšni so ti zaostanki.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Demšar. Nekaj vprašanj je bilo. Gospod Kopač ima repliko.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala. Izkoristil bom institut replike zato, da bom odgovoril na nekaj, kar je bilo vprašanje v zvezi s poročilom odbora. V poročilu odbora zelo jasno piše, gospod Demšar, državni zbor je v letu 1993 sprejel zakon o članstvu in s tem zakonom iz leta 1993 je v 7. členu določeno, da se sredstva za vplačilo kvote in za odplačilo zaostankov zagotovijo v breme proračuna Republike Slovenije, 1993. leta. Kot veste, je Slovenija postala samostojna 1991 in ni bila takrat članica Mednarodnega denarnega sklada, si je pa zelo prizadevala, da bi, smo se takrat zelo prizadevali, da bi nasledili članski sedež v Mednarodnem denarnem skladu in uspeli in to je bila velika zmaga slovenske oblasti takrat ali pa Republike Slovenije, da nam je Mednarodni denarni sklad priznal nasledstvo od Jugoslavije in smo postali člani. In zato smo v sporazumu, s katerim se je pa to ugotovili, so pa rekli, mi ocenjujemo, da je 16,39% bivšega članskega deleža Jugoslavije last Republike Slovenije in da je zato tudi Republika Slovenija dolžna odplačati 16,39% obveznosti, ki bi jih morala plačati bivša republika, bivša SFRJ. To je bila prva sukcesija, ki se je zgodila Republiki Sloveniji in smo jo z velikim navdušenjem in zadovoljstvom uzakonili leta 1993 v tem zakonu, in to so ti zaostanki.
Vse to vam je povedala gospa Bole v svojem nastopnem govoru - mislim, ne s temi besedami, ampak vsaj povedala. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Proceduralno? Replika na izvajanje gospoda Kopača, gospod Zmago Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa. No, izvajanje gospoda Kopača je nekje na sredini med resnico in med tistim, kar naj bi bilo.
Treba se je zavedati, da smo mi priznali 16,39% deleža. Zavedati se je treba, da gospod Mejak z gospodom Wattsom navkljub vsem silnim razgovorom ni uspel določiti takega razmerja. Mislim, da je v tem primeru sploh vprašljivo, kakšen bo ta naš delež, če sploh bo kakšen delež. Lahko se zgodi, da bomo Slovenci morali plačati bistveno večji delež v določene sklade, na koncu koncev nam pa ne bodo priznali ničesar iz tiste košarice ostalega denarja, ki je pač še ostal.
Tako, da mislim, da je o tej zadevi treba malo bolj premisliti. Strinjam se z opozicijskimi kolegi, ki opozarjajo na določene stvari.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod Kopač ima repliko na izvajanje gospoda Jelinčiča.
MAG. JANEZ KOPAČ: Stvar postaja nekoliko smešna. Gospod Jelinčič, v Mednarodnem denarnem skladu je sukcesija za nas zaključena; to sploh ni več vprašanje. Sir Arthur Watts se pogovarja o drugih stvareh, ki še niso zaključene. Seveda, bivša Jugoslavija oziroma sedanja Jugoslavija ni nič srečna nad tem, da smo mi nasledili sedež v Mednarodnem denarnem skladu, pa v Svetovni banki, pa v Pariškem klubu, se zmenili za sukcesijo, pa še marsikje. Ampak vse to smo počeli sami in te mednarodne inštitucije so priznale Republiki Sloveniji - so, skratka, z Republiko Slovenijo sukcesijske zadeve uredile. Nekatere druge stvari - pa ne v mednarodnih organizacijah, sploh pa ne v mednarodnih finančnih organizacijah - pa še niso urejene v zvezi z delitvijo skupnega premoženja. O tistem se pogovarja gospod Mejak in o tistem se pogovarja gospod Watts. Mednarodni denarni sklad je bil rešen, kar se sukcesije tiče, 1993. leta. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Kopač. Ker ne želi nihče razpravljati, moramo dati besedo državni podsekretarki. Gospa Bole, nekaj vprašanj je bilo zastavljenih. Želite dati odgovor? Izvolite.
META BOLE: V zvezi s številkami bi hotela dati natančno informacijo. Mednarodni denarni sklad je za tako imenovani "Operational Budget" predlagal, da Slovenija se vključi z 29 milijoni 875 tisoč, to je nekaj manj, ko je bilo najavljeno in kot je tudi v obrazložitvi napisano. Od tega, kot smo že prej omenili, je približno 12,9 milijonov že vplačano kot del devizne kvote pri Mednarodnem denarnem skladu. Banka Slovenije pa naj bi zagotovila še dodatnih 17 milijonov SDR. Kar pomeni, da se za to zmanjša delež v zadolžnici banke Slovenije do Mednarodnega denarnega sklada in ki bi po tem zmanjšanem znesku 17 milijonov znašal 27 milijard tolarjev, približno. To se pravi, 12 milijonov se poveča za 17, tako da se dobi celoten znesek, ki sodeljuje v "Operational Budgetu" to je 29,875 in se za teh 17 milijonov znesek zadolžnice zmanjša in tako znaša v tem trenutku približno 27 milijard tolarjev.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa državni podsekretarki. Gospod Špiletič ima repliko.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Jaz bi vendarle še vprašal gospo državno podsekretarko. Glede na obrazložitev k zakonu, kjer je zapisano naslednje. Bom citiral: "Poslovnemu rezultatu banke Slovenije se naj bi tudi v prihodnje še odrazila neto obveznost Slovenije iz naslova dodeljenih SDR in sicer v tem smislu, da naj bi se za ustrezen delež zmanjšal presežek prihodkov nad odhodki banke Slovenije". Kaj se bo zgodilo v trenutku, ko banka Slovenije ne bo imela takega presežka? Ali ko bo banka Slovenije imela minus? Kot je napovedal na enem od odborov sam guverner banke Slovenije. V tem primeru predpostavljam, da bo na podlagi zakona sprejel. (Opozorilni znak za konec.)
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Se opravičujem, imate še 3 minute.
BOGOMIR ŠPILETIČ: To obveznost proračun. Ali ima prav ali nimam? To je eno vprašanje.
Drugo pa. Sam gospod Kopač je rekel, da gre tukaj za tehnična vprašanja ali obravnavanje proračuna po bruto ali neto principu in do sedaj ga obravnavamo po bruto principu. Mislim, da je to korektno. Menim, da je korektno, da ga obravnavamo po bruto principu. Tako in drugače gospod Kopač seveda, jaz sem tudi ob obravnavi proračuna za leto 1997 poprosil strokovne delavce ministrstva za finance, da najprej obrazložijo principe, po katerih je proračun sestavljen. Trikrat sem bi za to govornico, tega odgovora nisem dobil. Zato oprostite, če sem zmoti, vendar predpostavljal sem, da velja bruto princip. Ta zakon, ki ga sedaj sprejemamo, pomeni odmik od bruto principa na neto princip, zato da bomo zmanjšali proračunski primanjkljaj za znesek - koliko milijard, nisem slišal, ker je še vedno hrup v dvorani - kljub vljudnim odgovorom gospe Boletove, vendar je govorila, če sem prav slišal okoli 27 milijard slovenskih tolarjev. To je igra in to je zameglevanje javnih financ. Še enkrat trdim! Glede na 5. člen zakona o članstvu Republike Slovenije v Mednarodnem denarnem skladu, kjer piše. Ponavljam. "Banka Slovenije izvršuje za Republiko Slovenijo vse trasakcije v zvezi z udeležbo Republike Slovenije v oddelku za posebne pravice črpanja v skladu", ni nobene potrebe, da zakonsko opredelimo neko igranje oziroma prevaljevanje ene obveznosti iz proračuna na banko Slovenije in tako umetno ustvarjanje lepega oziroma nizkega proračunskega primanjkljaja 0,8 ali koliko ste si že zadali cilj. Očitno bo treba še kakšen zakon popraviti, ne samo tega.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala, gospod Špiletič. Razpravljati nihče več ne želi, zato zaključujem razpravo. Prehajamo na obravnavo posameznih členov. V razpravo dajem 1. člen, h kateremu ni bil vložen noben amandma. Želi kdo besedo? (Ne.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 1. člen? (38 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 1. člen sprejet.
V razpravo dajem 2. člen. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Zato prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 2. člen? (34 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je tudi 2. člen sprejet.
V razpravo dajem naslov in amandma za naslov. Želi kdo razpravljati? (Nihče.) Torej na glasovanje dajem amandma: Naslov zakona se spremeni v celoti, tako da se glasi: "Zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o članstvu Republike Slovenije v Mednarodnem denarnem skladu." Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na tretjo obravnavo. Vložen ni noben amandma. Prav tako ni bil sprejet. Želi kdo besedo? Sicer dajem zakon v celoti na glasovanje. Želi še prej kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Prehajamo torej na glasovanje predloga zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za zakon v celoti? (33 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog zakona v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 41. TOČKO DNEVNEGA REDA, ki je bila v dopoldanskem času prekinjena. Torej prehajamo na drugo obravnavo predloga zakona o kmetijsko-gozdarski zbornici slovenije. Smo pri drugi obravnavi, pri razpravi o členih in amandmajih. Amandmaje imate na mizi. Končali smo pri 8. oziroma odprli smo razpravo k 8. členu in trem amandmajem k temu členu. Prijavljena sta še dva razpravljavca, gospod Pungartnik in gospod Veber. Gospod Pungartnik, izvolite. Proceduralno? (Ne.)
CIRIL METOD PUNGARTNIK: Hvala, podpredsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Jaz bi predvsem spregovoril o drugem predlogu poslanske skupine socialdemokratov. Seveda ga bom podprl. Zakaj? Iz zelo preprostega razloga, ker vendarle nekje jasno postavlja mejo, kdo mora biti obvezen član in kdo neobvezen član, v smislu, kot je prej govoril minister za kmetijstvo, ki je na koncu svojega nastopnega govora rekel (navajam): "zaključne besede predsednika kongresa CEA danes so bile, da so zbornice stanovske organizacije kmetov, pomembni lobisti" in tako naprej. Torej, zbornice so stanovske organizacije kmetov. Odkar sem v tem državnem zboru, meni ni več jasno, kaj pomeni beseda kmet. Želim, da bi dejansko to razčistili. Ali je kmet vsak, ki ima nekaj zemlje, ali je kmet tisti, katerega družina pretežen del sredstev za preživljanje ustvarja iz kmetijstva, iz zemlje, skratka, dela na zemlji oziroma s kmetijsko dejavnostjo, kakršnokoli. Jaz sem večkrat tudi na odboru jasno povedal, kot tudi v naši skupini, da za tako prisiljevanje, da je neko imetje posameznika določeno na ta način, osnova za njegovo združevanje v neko zbornico, za moje pojme je pač nezdružljivo z mojimi pojmovanji o tem, kaj naj bo zbornica in kaj naj bo članstvo. Zame je potem to vprašanje, če so res člani. Ker v naslednjem členu tam piše, da je pogoj za to, da je nekdo član, to in to. To ni pogoj, ker ponavadi je pogoj, če se nekdo v nekaj sam prostovoljno vključi, pa ima društvo neka pravila ali ima neka organizacija neka pravila. Tukaj pa ne postavlja organizacija teh pravil, pač pa država s svojo prisilo.
Drugič, tudi tega ne vem, kar sem tudi večkrat poudaril, da osebno nisem prepričan, da je to za kmetijstvo, gledano v prihodnost, dobro. Namreč, v tej zbornici bo približno štirikrat več ljudi, tistih, katerih življenje ni odvisno od kmetijske dejavnosti, in menim, da bodo v nadaljnjem procesu, ki je prav gotovo pred nami, predvsem v smislu, da se tistim, ki živijo od kmetijstva, površine povečujejo, da bodo ti, ki bodo v zbornici, pa ne bo od tega odvisno njihovo življenje, zaviralni faktor temu, da bi kmetje, dejanski kmetje prišli v čim krajšem času do večjih površin, kar pa ne bo možno drugače kot na ta način, da bomo počasi diferencirali, verjetno, davčne stopnje za tiste, ki od tega živijo, kot pa tiste, ki imajo tu v mnogih primerih bolj ali manj za hobi. Je pa to v redu tudi za nas, da se zemlja obdeluje. Ampak oboje pod enakimi pogoji basati v neko zbornico, samo zato, da bomo imeli namesto 30, 40 tisoč članov 150, 160 tisoč, se mi zdi neprimerno. Mislim, da tudi, če smo vsaj jaz sem v taki stranki, kjer pravimo, da smo do neke mere svobodnjaki, potem ne vem, če lahko pristajam na to, da bom z neko prisilo vse ljudi tudi tiste, ki ne živijo od tega, tiščal v to zbornico. Pa čeprav želim temu kmetijstvu in predvsem kmetom vse najboljše. Ampak prav zato smatram, da ni prav, da bo v zbornici 3-krat več nekmetov, kot pa kmetov. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Besedo ima gospod Veber. Pripravi se gospod Potočnik.
JANKO VEBER: Hvala za besedo. Jaz bi samo nekako izpostavil eno od zelo jasnih dejstev, da ste pravzaprav v predhodnih členih izglasovali zbornični prispevek in ne članarine. V tem členu pa želimo postaviti obvezno članstvo. Gre za jasno razvidno dvoličnost, ko je potrebno nekomu razložiti, zakaj mora to plačati, se mu poskuša razložiti, da gre za neke vrste prispevek. Ko pa poskušamo nekoga vključevati notri, pa ga v to prisiljujemo z obveznim članstvom. Torej to dokazuje, da gre dejansko za igro, manipulacijo, tako z lastniki zemljišč, fizičnimi osebami, kot tudi s kmetijskimi podjetji. Dejstvo je, da bi gotovo, če bi bil interes se kmetijska podjetja gotovo začela združevati v svoje združenje in s tem tudi zaščito svojih interesov. Veliko težje sicer je to doseči pri fizičnih osebah. Predvsem pri tistih, ki imajo manjša zemljišča, kot pri tistih, ki dejansko živijo od zemlje. Vendar dejstvo je, da ker status kmeta v Sloveniji ni dorečen, tudi ta postopek ne poteka med tistimi, ki dejansko imajo večje površine v lasti ali zakupu in živijo od kmetijstva, kot družina.
Mislim, da bi bila izredno lepa priložnost, če se v tem 8. členu dejansko sprejme amandma, ki ga predlaga gospod Lešnik, da članstvo v kmetijski zbornici za fizične in pravne osebe ni obvezno. Kajti še vedno trdim to, kar sem nekako poudarjal tudi v dosedanjih razpravah na to temo, da ni izkazan javni interes, zaradi katerega bi bila ta zbornica ustanovljena. Tukaj je priložnost, da se dejansko izkaže javni interes s prostovoljnim včlanjevanjem v to zbornico, in mislim, da je s tem izredno velik problem razrešen. Kajti dejstvo, če nekoga prisiljujemo v to združevanje, pomeni med drugim tudi to, da ga prav gotovo poskušamo tudi disciplinirati. Torej ne gre za zaščito njegovih interesov kot člana, ampak za discipliniranje teh članov z ukrepi in politiko, ki jo bo ta kmetijsko-gozdarska zbornica izvajala.
Med drugim to potrjuje tudi samo dejstvo in priložnost, ki sem jo imel ob pogovoru z delegacijo, s predstavniki Finske, ki so v teh dneh v Sloveniji. Naj povem, da v Finski ne poznajo zborničnega združevanja in tudi pri vključevanju v Evropsko unijo niso ustanavljali zbornice, ampak so se kmetje sami zaradi zaščite svojih interesov združili in izredno agresivno nastopili tako proti državi kot tudi se vključevali v pogajanja za vključevanje v Evropsko unijo zaradi zaščite svojih interesov. Torej je nastalo združenje povsem samostojno in res zaradi interesov, ki jih čutijo sami, ne pa zaradi nekega tretjega razloga, ki se poskuša nekomu vsiliti. Še vedno trdim, da gre dejansko za discipliniranje fizičnih in pravnih oseb in da je tukaj pri tem členu izredno lepa priložnost, da definitivno ugotovimo javni interes kmetov v Sloveniji, da se vključijo v to zbornico in tudi kaj pričakujejo od te zbornice. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala kolegu Vebru. Gospod Potočnik, pripravi naj se gospod Čebulj.
FRANC POTOČNIK: Spoštovane gospe in gospodje! Ne bom polemiziral s predhodniki, čeprav me ima, da bi, ampak bi želel ostati na nivoju. Rekel bi tako - veliko se je govorilo o odločbi ustavnega sodišča v zvezi z zakonom o gospodarski zbornici Slovenije in tudi na osnovi odločitve ustavnega sodišča so bile v javnosti interpretirane netočnosti, ali namerno ali pa posamezniki. Seveda, naprej obrazložitve ustavnega sodišča niso prebrali, zato mi dovolite, da bom nekaj točk te obrazložitve tu prebral. To bo trajalo malo dlje kot sicer ponavadi govorim, ampak mislim, da je to potrebno, da se javnosti jasno pove in da se tudi z javnostjo ne manipulira, kot to počno nekateri.
Res je, ustavno sodišče je odločilo tako: "Zakon o gospodarski zbornici Slovenije je v neskladju z ustavo". Svojo obrazložitev je podalo v 37 točkah. In sicer 35. točka pravi: "Ker je 20. člen zakona o gospodarski zbornici Slovenije le prenesel pooblastilo za določanje članarine na zbornico, ne da bi opredelil kriterije za določitev njene višine in zagotovil potrebni nadzor nad izvrševanjem tega pooblastila, je v nasprotju z ustavo."
V obrazložitvah v 15., 16., 22., 23., 27., 29. in 35. točki pa ustavno sodišče argumentira, zakaj je obvezno članstvo v gospodarski zbornici in v nekaterih drugih zbornicah potrebno." Ustavno sodišče je nekatere oblike obveznega članstva že izvzelo iz dometa 42. člena ustave pri presoji obveznega članstva." Potem navaja nekatere zbornice, recimo o zdravniški zbornici: Ustavno sodišče je izhajalo iz nalog zbornice, ker zbornica po zakonu izvršuje javno kontrolo nad zdravniško prakso, obvezno združevanje vanjo ne pomeni omejevanja svobode združevanja iz 42. člena ustave."
"V odločbi, o kateri je presojalo dopustnost obveznega članstva v socialni zbornici, je svoje stališče iz prve odločbe precizirano izhajalo iz razlike med javnopravnimi in zasebnopravnimi oblikami združevanja. Ker socialna zbornica ni zasebnopravno združenje, ki lahko temelji le na prostovoljnih in svobodnih dejavnostih njenih članov, ampak institucija javnega prava, ki je ustanovljena z zakonom, ki izvršuje javna pooblastila, te zbornice ni mogoče uvrščati med združenja, ki jih ima v mislih drugi odstavek 42. člena ustave." "Tudi pri zbornici nosilcev zasebnega varovanja po zakonu o zasebnem varovanjem in obveznem organiziranju službe varovanja, so bili razlogi, odločilni za izključitev uporabljivosti 42. člena, podobni kot v prvih dveh primerih. Ustavno sodišče je ugotovilo, da je sporna zbornica oseba javnega prava, da je ustanovljena z zakonom, da ima javna pooblastila, v katerih odloča o pravicah in obveznostih posameznika ali pravne osebe, ki želi opravljati ali opravlja dejavnost zasebnega varovanja in te naloge izvršuje v javnem interesu." To je bila 15. točka obrazložitve.
16. točka: "Drugače kot pri združenjih, ki jih varuje 42. člen ustave, pri vseh omenjenih oblikah zborničnega povezovanja ni šlo za uresničevanje zasebnih interesov članov, zaradi katerih bi se posamezniki prostovoljno povezali. Zbornica je bila ustanovljena z javnopravnim aktom in predvsem zaradi izvrševanja določenih nalog v javnem interesu. Tak je tudi položaj po zakonu o gospodarski zbornici Slovenije. Gospodarska zbornica je bila torej ustanovljena zaradi opravljanja določenih nalog v javnem interesu." To je del 17. točke obrazložitve." Financira se s članskim prispevkom, ki ima zaradi obveznega članstva v zbornici naravo javne dajatve. Članstvo v zbornici gospodarskih subjektov ne ovira, da bi se ne mogli vključiti v prostovoljne oblike povezovanja. Obvezno članstvo v njej zato ne posega v pravico prizadetih oseb, da se svobodno združujejo, ki je na splošno zagotovljena v drugem odstavku 42. člena ustave, za gospodarske subjekte pa izhaja tudi iz določbe prvega odstavka 74. člena ustave, da je gospodarska pobuda svobodna."
22. točka obrazložitve: "Z zakonom opredeljeni položaj gospodarske zbornice Slovenije in z njim povezano obvezno članstvo ter plačilo članarine izhaja iz pravnosistemske ureditve, v kateri si država zagotovi reprezentativno telo, na katerega se obrne za strokovno mnenje in svetovanje v postopkih normativnega urejanja gospodarskega sistema in ki mu kot predstavniku celotnega gospodarstva prepusti pospeševalne in spodbujevalne funkcije." Tudi pri zakonu o kmetijsko-gozdarskih zbornicah je v nalogah navedena, seveda za področje kmetijstva in gozdarstva, podobna dejavnost, kot je v zakonu o gospodarski zbornici Slovenije. "Za opravljanje teh funkcij, nalog je potreben njen trajni značaj, za objektivnost njenega dela pa možnost spremljanja vseh gospodarskih subjektov, katerih delovanje vpliva na ekonomski in gospodarski položaj države. Predpisano obvezno zbornično članstvo in z njim povezana obveznost plačevanja članarine (prispevka) zagotavlja neodvisnost in strokovno izvajanje nalog takega zbornice. Obvezno članstvo je podlaga za ugotavljanje in spremljanje skupnih interesov gospodarskih subjektov in pripravo podlag za sprotno in ustrezno ukrepanje države." Pri gospodarski zbornici Slovenije za gospodarstvo kot takšno, pri kmetijsko-gozdarski zbornici za področje kmetijstva, gozdarstva pa ribištva. "Skupni interesi gospodarskih subjektov niso identični seštevkom posameznih interesov članov ali njihovih skupin, pač pa so plod medsebojnega usklajevanja, ki ga zbornica izvaja prek zborničnih mehanizmov. Brez obveznega članstva bi grozila nevarnost, da bi se članski krog zmanjšal, zbornica pa bi izgubila transparentnost pri spremljanju gospodarskega življenja v državi. Iz tega izhaja bistvena razlika med zbornicami z obveznim članstvom in gospodarskimi ter strokovnimi združenji, katerih naloge so v varovanju posameznih in skupinskih interesov. Prek obveznega članstva je zagotovljena verodostojnost dela zbornice ter njena strokovnost in objektivnost, kar je bistvo zbornične neodvisnosti. Prenos javnih pooblastil na zbornico ni v nasprotju s temeljno funkcijo zbornice in njeno neodvisnostjo."
27. točka obrazložitve - ker se nekatere stvari vsebinsko ponavljajo, ne bom vseh bral: "Doslej je bilo že ugotovljeno, da je obvezno članstvo in s tem tudi dolžnost plačevanja prispevka primeren, nujen in sorazmeren poseg v ustavno pravico prizadetih subjektov, če si država želi zagotoviti reprezentativnega predstavnika gospodarstva." Seveda, če si želi zagotoviti reprezentativnega predstavnika kmetijstva, gozdarstva in ribištva, je potem tudi analogno članstvo v kmetijsko-gozdarski zbornici za te, ki se ukvarjajo s temi dejavnostmi, obvezno." Za dosego tega cilja pa obvezno članstvo ni zadosten, ampak le potreben pogoj."
Lahko bi še več teh točk obrazložitve prebral, ampak mislim, da - dobro, kogar je to zanimalo in je resno pristopil k stvari, si je tako ali tako sam to pogledal; kogar pa ne zanima, pa bi ga verjetno tudi težko s tem, če še nadaljnje točke obrazložitve berem, prepričal.
Skratka, iz obrazložitve o ustavnosti oziroma neustavnosti zakona o gospodarski zbornici Slovenije in analogno iz tega izhajajoč o kmetijsko-gozdarski zbornici je jasno, da je obvezno članstvo pogoj za ustrezno delovanje oziroma uspešno delovanje kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Potočniku. Gospod Čebulj, imate repliko? (Da.) Potem so za repliko prijavljeni še gospod Veber, gospod Lešnik in gospod Pungartnik.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovani kolegi in kolegice! Samo kratka replika ali pa tudi še del razprave.
Da, da, jaz se popolnoma strinjam, in tudi naša poslanska skupina, da gotovo zbornice ne morejo funkcionirati, če ne bo obveznega članstva; in to meni tudi ustavno sodišče. Je pa v tem dopisu, iz katerega ste prebrali tisto, kar "tangira" to, da nas prepričujete, da bi, skratka, ne glasovali za Lešnikov amandma - ampak kljub temu naša poslanska skupina ne bo glasovala za ta amandma, ker smo mnenja, da dejansko zbornice ne morejo funkcionirati - pa seveda tistega ne preberete, da pa je vprašanje ustavnosti.
Mi smo jasno izrazili tudi potrebo po nekem krovnem zakonu o zborničnem sistemu v celi državi; potem bi se določena specifična področja s temi podakti urejala in bi ta sistem funkcioniral. Tako pa imamo kup zakonov, kup zbornic in splošno zmešnjavo, ko že ne bomo vedeli, kdo sploh v katero od teh zbornic pripada. Tukaj se je večkrat pojavlja tudi dilema o članstvu v kmetijsko-gozdarski zbornici, ali je lahko tudi obrtnik član te zbornice. Bili smo mnenja, da. Bilo je tudi že omenjeno, zdravniška zbornica. Kmet, jaz mislim, da ne more biti član zdravniške zbornice ali obrtnik. To je popolnoma logično. Ampak za nas je bilo logično, da je tudi obrtnik lahko član neke druge zbornice. To ni usklajeno.
Na podlagi tega smo mi vložili amandma, da naj bi se v sam zakon vneslo, da naj bi bil pogoj status kmeta. Temu je vlada oporekala, da ni jasno definirano, kaj pomeni ta status kmeta in iz katerega zakona naj bi izhajala opredelitev "status kmeta". Predlagali smo, da se vzame iz določila 22. člena zakona o kmetijskih zemljiščih, kar naj bi bila osnova tudi za zakon o kmetijsko-gozdarski zbornici. Opredeljevalo naj bi se, da je lahko član kmetijske oziroma kmetijsko-gozdarske zbornice tisti s statusom kmeta. Jaz se tudi strinjam s tem večnim vprašanjem. Stanovska organizacija, ali ne vemo, kakšna, kot je razpravljal gospod Pungartnik. Jaz mislim, da kmetijsko-gozdarska zbornica mora biti zbornica kmetov in gozdarjev. Ne vsega tistega, kar je v tem zakonu navedeno. Meni je zelo žal, da se dejansko sam zakon, tako kot je bil tudi predlog, ne vrne nazaj v prvo obravnavo. To se ni zgodilo. Glede na to, če ne bo sprejet amandma, ki smo ga mi predlagali - dobro vemo, da sam sistem zakona potem v mnogih zadevah spreminja in bo potrebno mnogo dela - se bomo na osnovi tega odločili, kako bomo glasovali za drugo obravnavo tega zakona. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Repliko ima gospod Veber, nato gospod Lešnik, nato gospod Pungartnik.
JANKO VEBER: Hvala lepa. Repliko imam gospodu Potočniku. V uvodnem izvajanju oziroma njegove uvodne besede so bile, da želi ostati na nivoju in ne oporekati tistim, ki so govorili pred njim. Sprašujem ga: Kakšen nivo želi ohranjati, kaj je to nivo, o katerem govori? Drugo pa je dejstvo, da je kmetijsko- gozdarska zbornica kot taka ta hip dejansko potrebna zaradi tega, da se reši status kmetijskih zavodov, ki so navedeni v 45. členu. Vse ostalo je nekako izmišljanje tega, da kmetje potrebujejo zbornico in da je to dobro za vključevanje v Evropsko unijo. Vsi ostali razlogi dejansko niso izpolnjeni. Tudi obvezna članarina ni nikoli problem in je povsem logična, če izkažejo tisti, ki želijo to zbornico, da se želijo združevati v tako organiziranost in da gotovo ne morejo poslovati, če nimajo tudi rednih prihodkov, ki se gotovo ustvarjajo tudi s samo članarino.
Ne oporekam razlagi ustavnega sodišča. Oporekam pa temu, da ni izkazanega javnega interesa, na podlagi katerega bi do te organiziranosti sploh prišlo. Če bi se, tako kot sem že na začetku povedal, kmetijska podjetja in fizične osebe oziroma kmetje sami odločili za to, da organizirajo zbornico, potem seveda ne bi bila sporna tudi članarina oziroma obvezno članstvo. Tukaj gre pa za povsem druge postopke, na glavo obrnjen postopek, ki pa gotovo postavlja pod vprašaj smotrnosti ali pa pravice nekoga, da nekoga prisilimo v neko dejanje. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Veber. Gospod Lešnik, replika, nato gospod Pungartnik, gospod Demšar.
ZORAN LEŠNIK: Hvala, gospod podpredsednik. Kolegice in kolegi! Repliciram predsedniku odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, iz preprostega razloga, ker je iz stališč ustavnega sodišča prebral tisto, kar pač njemu najbolj "paše". Ob tem postavljam vprašanje: Ali se te ugotovitve ustavnega sodišča nanašajo na kmetijsko-gozdarsko zbornico ali se nanašajo na obstoječo in že dolgo veljavno gospodarsko zbornico ali še na katero drugo zbornico. Ali je sploh v tem stališču govora kaj o kmetijsko-gozdarski zbornici, ki je združenje predvsem fizičnih oseb, ne pa pravnih? Predvsem fizičnih, čeprav tudi majhen odstotek bo pravnih, dokler še bo, ker dolgo teh pravnih oseb, ki bi bile članice te zbornice, več ne bo po moji oceni. Zato mislim, da je težko uporabljati neke ugotovitve ustavnega sodišča za nekaj, kar šele komaj zakonsko skušamo urejati. In še ena stvar. Ne bom pozabil na to sklicevanje na ustavno sodišče, ko bomo razpravljali o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, kjer je pa stališče ustavnega sodišča zelo jasno. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala, gospod Lešnik. Gospod Pungartnik. Pripravi naj se gospod Demšar.
CIRIL METOD PUNGARTNIK: Hvala, gospod podpredsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Gospod Potočnik, ne vem, ali me niste razumeli ali kaj ali pa se vaše izvajanje ni name nanašalo, ker jaz sem uvodoma povedal, da podpiram drugi amandma, to je amandma socialdemokratske stranke, ki zelo jasno precizira, da je obvezno članstvo fizičnih oseb, predvsem torej tistih, ki imajo status kmeta. Status kmeta je jasno opredeljena zadeva z zakonom. Nekdo, ki hoče ta status dobiti, mora izpolnjevati določene pogoje in osnova teh pogojev je, da dokaže, da je velik del njegovih sredstev za preživljanje odvisen od te dejavnosti. To je osnova pri tem ugotavljanju. Povedal sem tudi to, da so bile zaključne besede, kot je rekel minister, tega predsednika kongresa CEA, da so zbornice stanovske organizacije kmetov. Prav s tem, če bomo to "osvojili", bo zbornica resnično zagovornik in izkazovalec interesov tistih, ki so življenjsko odvisni od kmetijstva. V nasprotnem primeru bo pa v zbornici štirikrat več tistih, ki niso odvisni od dela na kmetiji, in potem bodo interesi teh prevladali nad onimi. Če pa hočemo doseči to, kar moramo doseči v naslednjih letih, da bo vendarle kmetijski sklad in kmetijsko ministrstvo začelo sprejemati določene ukrepe, da se bodo kmetije, tiste perspektivne, povečevale, da bodo postopoma, mogoča v desetih, dvajsetih letih vendarle sposobne v večji meri prenesti bremena, ki verjetno že vplivajo, s strani CEFTE in bodo še bolj s strani Evropske skupnosti, potem je jasno, da bomo prišli v konflikt. Ker interes nekoga, ki ima dva hektarja zemlje zaradi, da tako rečem, nekega luksuza, ali pa ima en hektar dobre njive, pa ni to njegova ne vem kakšna bistvena potreba, je drugačen interes kot pa kmetov interes, ki ima, ne vem, tri hektarje obdelovalne zemlje, pa bi jo imel rad jutri pet, šest.
V tem je moje osnovno izhodišče. Ostali pa, če vidijo interes v kmetijski zbornici, prosim, naj se pa vključijo. Jaz nisem govoril o tem, da sem proti obveznemu članstvu, ampak s tem bi bila neka identiteta dana tudi z ostalimi gospodarskimi zbornicami. Ker obrtnik je zato član, ker ima obrt in od tega živi, ne vem, ali pa nek poslovnež. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Še kar nekaj replik je, ampak jaz bi dal vseeno besedo gospodu ministru, kar bo mogoče zmanjšalo število replik. Gospod minister, mogoče bo zadeva lažja. Sicer pa nadaljujemo potem z replikami, kot so po vrsti.
CIRIL SMRKOLJ: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Poglejte, če smo razpravljali in glasovali o 1. členu, smo jasno povedali, kateri so cilji, zaradi katerih se ustanavlja zbornica, in sicer: varovanje in zastopanje interesov kmetijstva, gozdarstva in ribištva, svetovanje posameznikom in pravnim osebam, ki opravljajo kmetijsko, gozdarsko in ribiško dejavnost, pospeševanje gospodarnega in okolju prijaznega razvoja kmetovanja, gozdarstva in ribištva.
Če smem, gospe poslanke in gospodje poslanci, povedati, da je tukaj kar nekaj nerazumevanja, ki pa enostavno izhaja iz tega, da smo se pri konceptu zakona o kmetijsko-gozdarski zbornici pogovarjali, da so člani kmetijsko-gozdarske zbornice lastniki kmetijskih zemljišč in gozdov; poudarjam - lastniki kmetijskih zemljišč in gozdov. V okviru razprav smo se tudi resno pogovarjali o tem, kateri lastniki. Tisti, ki naj bi imeli nad 1,26 hektarja kmetijskih zemljišč oziroma v zadnjem predlogu pol ha oziroma 2 ha gozda. Moram poudariti, da z instrumentom statusa kmeta postavite stvari popolnoma na glavo - to moram poudariti - ker točno vem, da imajo status kmeta lastniki kmetijskih zemljišč, ki imajo 0,3 ha vinograda, sadovnjaka ali ne vem česa, in pa tudi taki, ki imajo veliko kmetijo. Res moram poudariti, da je treba iti v tej razpravi v tisti osnovni element, da člani zbornice postanejo fizične osebe, lastniki kmetijskih zemljišč in gozdov in pravne osebe, tudi lastniki kmetijskih zemljišč in gozdov. To je osnova in zaradi tega bi vas res opozoril, da ta diskusija v tem trenutku ni v smeri nekaterih členov, ki ste jih v okviru razprav že sprejeli.
Rad bi tudi poudaril, gospod Pungartnik, če dovolite - v jutranjem uvodu sem jasno poudaril, da so prisotni na kongresu "CEA" predstavniki zbornic, interesnih združenj - ogromno jih je - sindikatov, drugih zvez - kmečkih, nisem jih našteval, ne pa zbornic interesnih združenj kmetov, da se razumemo. Ni bilo te povezave, ampak sem našteval interesna združenja samo v kontekstu interesnih združenj zbornice kot zbornice in pa zadružno organiziranost kot zadružno organiziranost, ker je velika masa različnih instrumentov. Tako bi resno opozoril na to, da ne želimo z zakonom o kmetijsko-gozdarski zbornici reševati samo statusa zavodov. Želimo ga pa - moram poudariti - tudi v okviru tega urediti in urediti tudi nadzor nad delovanjem kmetijske svetovalne službe in službe za kontrolo in selekcijo v živinoreji, kajti v tem trenutku ta služba nadzora, razen s strani ministrstva, nima. Bi pa s predlogom, kot je v samem zakonu, pridobila nadzor na območnem nivoju in na državnem nivoju in tudi na lokalnem nivoju v primeru ustanovitve tudi izpostav zbornice na nivoju ali področju upravnih enot, ali tudi možno, na področju občin. Zaradi tega tudi takšen predlog. Vendar bi skozi volilni sistem nadzor izvajali člani zbornice, še enkrat poudarjam, ne samo kmetje, tudi nekmetje, ki so lastniki kmetijskih zemljišč ali gozdov.
Tako, da bi v tem smislu rad pojasnil ta mali nesporazum, ki je. Zbornica bo gotovo morala delati v interesu vseh članov zbornice in gotovo bodo skozi volilni, demokratični sistem prišli tako kmetje kot nekmetje v organe zbornice in bodo na območnem nivoju in na državnem nivoju zastopali svoje interese, do politike, do drugih interesov, ki bodo poskušali njihove pravice omejevati ali posegati v pridobljene pravice in tako naprej. Zaradi tega vas tudi opozarjam, da smo v Sloveniji, kar se tiče tradicije, izredno na repu in da večina evropskih držav ima oblike, ki so različne; ni povsod zbornica. Jaz moram poudariti, bil sem na Danskem, ki je razvijala izredno demokratičen sistem, in ne poznajo zbornice. Vendar so organizacije, združenje kmetov, združenje družinskih kmetov - to so njihovi polkmetje - z izredno veliko tradicijo stoletne organiziranosti, veliko tradicijo organiziranosti zadružnega sistema. Politika je dolžna in prisiljena v vsakem primeru upoštevati te interese, ki se na nivoju države združujejo v nacionalnem kmetijskem svetu; in minister, recimo konkretno, mi je izjavil, ne odhaja v Bruselj brez konsenza te skupine in ne odhaja v Bruselj brez verifikacije stališč tako v vladi in potem v odboru za kmetijstvo, v parlamentu in tako naprej.
Jaz bi res poudaril eno zadevo: poskušajmo malo preiti prek nekaterih stališč in vzpostaviti pogoje, da čimprej ustanovimo to zbornico, da tudi z inštrumentom, da zbornica s statutom ureja nekatera področja, damo možnost, da pravzaprav člani - in to bi bila pomembna odločitev tega parlamenta - da člani zbornice pravzaprav v večjem delu regulirajo stvari; bo prihajalo do napak, bodo potrebne korekcije, verjemite da, vendar tak sistem je v tem trenutku nujno potreben. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu ministru. Še kar nekaj je prijavljenih replik. Ura je 18.00 in nekaj čez, zato, spoštovane kolegice in kolegi, prekinjam to točko dnevnega reda, prekinjam sejo. Nadaljujemo jutri ob 10.00 uri z izredno sejo; po sprejetju dnevnega reda so na vrsti poslanska vprašanja in pobude.
Hvala lepa za strpnost!
(SEJA JE BILA PREKINJENA DNE 30.9.1998 OB 18.01 URI.)