Sejo je vodila Eda Okretič-Salmič, podpredsednica zbora. Seja se je pričela ob 10.12 uri.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 7. seje Državnega zbora Republike Slovenije.
Obveščena sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Miroslav Mozetič, Ivan Kebrič, Jakob Presečnik, dr. Jože Zagožen, Franc Jazbec, dr. Miroslav Luci, Benjamin Henigman, Borut Pahor, Boris Sovič - od 12.00 ure dalje. Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani! Ugotavljamo prisotnost v dvorani! Ugotavljam, da je navzočih 63 poslank in poslancev, zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na sejo so bili vabljeni tudi predstavniki Vlade Republike Slovenije in vse prav lepo pozdravljam!
Današnje nadaljevanje 7. seje bomo pričeli z včeraj prekinjeno obravnavo 24. točke dnevnega reda, to je predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi. Nato bomo prešli na prav tako včeraj prekinjeno obravnavo 23. točke, to je predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o žrtvah vojnega nasilja in na obravnavo 25. točke dnevnega reda, to je predloga nacionalnega programa statističnih raziskovanj ter zatem po dnevnem redu dalje.
Proceduralno, gospod Moge in gospod Potočnik.
RUDOLF MOGE: Predsedujoča, hvala lepa za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci! Predlagam, da bi po končani točki, ki je bila predlagana, obravnavali 40. točko, to je predlog soglasja k statutu Kulturniške zbornice Slovenije.
Svoj predlog utemeljujem s tem, da je nujno, da se ta zbornica ustanovi; materiali se že nekaj časa potikajo po državnem zboru. Z ustanovitvijo te Kulturniške zbornice bi, prvič; lahko pričeli z izgradnjo nacionalnega programa, drugič; sodelovala bi v proračunu, tretjič; republiške priznavalnine bi se dale potem izvesti tako kot zakon predvideva in četrtič; kar niti najmanj ne, jutrišnji državni praznik je v enem delu tudi posvečen kulturi in če bi to sprejeli, bi tudi prispevali k svečanejšemu delu tega državnega praznika. Zato bi vas lepo prosil, če bi ta predlog podprli.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Predlog gospoda Mogeta dajem na glasovanje, torej, da se 40. točka premakne po 24. točki dnevnega reda. Ugotovimo sklepčnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlagani predlog sprejet. Hvala.
Gospod Potočnik še proceduralno.
FRANC POTOČNIK: Spoštovane dame in gospodje! Predlagam, da po včeraj prekinjenih, po zaključku včeraj prekinjenih dveh točkah in po 40. točki dnevnega reda preidemo na 28. točko dnevnega reda, to je predlog Vlade Republike Slovenije za umik iz zakonodajnega postopka predloga zakona o kmetijsko-gozdarskih zbornicah. Zakaj? Novi predlog zakona o kmetijsko-gozdarskih zbornicah je na predhodnem sklicu 8. seje državnega zbora in če to točko želimo obravnavati na 8. seji državnega zbora, mora prihodnji teden matično delovno telo zasedati in jo obravnavati. Če v toku današnjega dneva ne sprejmemo umika te 28. točke, potem seveda seje na to temo prihodnji teden ne morem sklicati in na 8. seji te točke ne moremo obravnavati. Zato predlagam, da po teh treh točkah, ki bi jih končali, preidemo na 28. točko dnevnega reda.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Tudi ta predlog dajem na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (17 poslancev.)
Ugotavljam, da je tudi ta predlog sprejet.
Nadaljujemo s sejo. Ja, proceduralno, gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Spoštovani! Jaz bi glede na nekatere zaplete, ki so se zgodili v tem obdobju včeraj in danes, predlagal državnemu zboru, da bi točko 24. preložili na naslednji teden. Mislim, da ta zakonodaja o lokalni samoupravi je vredna še nekega razmisleka in mi moramo še neke stvari pripraviti in se uskladiti in tega nismo uspeli in bi prosil, da to točko prestavimo na drugi teden, ker je v bistvu vseeno zdaj, če se to obravnava in sprejme rešitev ta teden ali se pa sprejme naslednji teden. Mislim, da se v sedmih dneh ne more nič pomembnega zgoditi. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Tudi predlog gospoda Kelemine dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za? (14 poslancev.) Je kdo proti? (42 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog ni sprejet.
Nadaljujemo sejo. Poslanska skupina SDS je včeraj zahtevala odmor zaradi posvetovanja v poslanski skupini. Želi gospod Čebulj v zvezi z drugo obravnavo predloga zakona o lokalni samoupravi besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na 24. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGO OBRAVNAVOPREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O LOKALNI SAMOUPRAVI - SKRAJŠANI POSTOPEK.
Zboru predlagam, da skladno z zadnjo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (28 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na obravnavo členov in amandmajev, ki ste jih prejeli dne 29.10. Dva sta bila vložena kasneje, včeraj, 30.10. in ju imate na dodatnih listih. V razpravo dajem 1. člen in amandma k 1. členu, ki ga je predložila Vlada Republike Slovenije. Matično delovno telo ga podpira. Ker ni razpravljavcev, prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost!
(50 prisotnih.)
Kdo je za? (56 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Člen v celoti dajemo še na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani člen sprejet.
V razpravo dajem 2. člen in amandma k 2. členu. Ker ni razpravljalcev, ugotovimo sklepčnost! Glasujemo o amandmaju k 2. členu. (56 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. Člen je v celoti spremenjen in ni potrebno glasovanje.
V razpravo dajem 3. člen in amandma k 3. členu. Ni razpravljalcev. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma k 3. členu sprejet.
Glasujemo še za člen v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je tudi ta člen sprejet.
V razpravo dajem 4. člen in amandma k temu členu. Razpravljalcev ni. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem še člen v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je tudi ta člen sprejet.
V razpravo dajem 5. člen in amandma k 5. členu. Ker ni razpravljalcev, ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (55 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 5. člen v celoti oziroma najprej v razpravo. Ugotavljamo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
V razpravo dajem 12. člen in amandma k temu členu oziroma k temu členu sta vložena še dva amandmaja. Amandma na amandma vlade k 12. členu s prvopodpisanim Samom Bevkom in amandma na amandma skupine poslancev tudi s prvopodpisanim Samom Bevkom.
Na amandma k 12. členu s prvopodpisanim Rudolfom Petanom. Želi kdo razpravljati? Gospod Petan.
RUDOLF PETAN: Spoštovana podpredsednica, spoštovane kolegice in kolegi!
Tu sicer na videz gre samo za spremembo besede "neposredno" in pa "lahko". V bistvu, ko sem pripravljal tole, podpiram ta amandma na amandma skupine poslancev s prvopodpisanim gospodom Samom Bevkom. Amandma pa sem vložil zato, ker nekatere občine, predvsem neke srednje velikosti, ki imajo relativno dobro zasedeno občinsko upravo in profesionalnega župana, da nimajo tajnika. Teh občin je kar nekaj in za tem amandmajem, da ne bi kdo razumel, da občina mora imeti tajnika, sem dal to spremembo, da delo, ki se glasi: "Predstojnik občinske uprave je župan", se pravi isto kot pri prejšnjem. "Delo občinske uprave pa lahko vodi tajnik občine, ki ga imenuje in razrešuje župan".
Namen tega je, da ne bi sedaj vsilili v občinah, kjer nimajo tajnika, kjer to tudi opravlja ustrezna služba ali župan sam, da jim ne bi vsilili, da morajo imeti tajnika, da ga lahko imajo, če to želijo. O tem bo pa verjetno najbolj kompetentno odločil župan, ki ima tako ali tako take pristojnosti; če pa želijo tajnika, ga bodo pač imeli. To je bil smisel tega, tako da ne okrnim. Ni okrnjen smisel tega, da tajnika imenuje in razrešuje župan, lahko ga pa ima, če ga želi, če ga pa ne želi, ga pa nima. Za to je bila dodana ta besedica. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Želi še kdo? Gospod Juri.
AURELIO JURI: Hvala! Jaz bi na razpravo gospoda Petana reagiral v tem smislu - razumem dobronamernost tega amandmaja na amandma skupine poslancev, pa vendarle ne smemo mimo strokovnosti, ki jo pri vodenju občinske uprave z zakonom moramo določiti. Gre za to, da pri vodenju občinske uprave je posel dokaj zahteven, strokovno opredeljen in seveda tako diskrecijo prepustiti županu, ki je lahko tudi strokovno upravno usposobljen ali pa tudi ni, s tem pa bi tako pravico dobil, da imenuje ali pa ne in po svoji volji seveda tudi določil okvire strokovnosti dela občinske uprave, pa naj občinska uprava šteje morda samo enega ali dva zaposlena, seveda tega ne bi bilo z naše strani resno dopustiti. Zato jaz temu amandmaju nasprotujem. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Juri. Še kdo želi razpravljati? Gospod Sovič? Gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala za besedo, pa uspešen dan želim nam vsem skupaj. Glede na to, da imamo že zdaj nekaj majhnih občin in da bomo, vsaj tako upam, tudi dobili še nekaj občin in ne vidim razloga, zakaj bi na tak način morala potem vsaka občina imeti tajnika. Torej kako se vodi, če govorimo o strokovnosti, kar je gospod Juri omenil, tu vi, mi, imamo zakone, imamo uredbe, kakšno je poslovanje, pravilnike itn., zato jaz mislim, da za to bi že poskrbeli. Na ta način pa mi res hočemo širiti administracijo. Če se neka občina odloči, da ne bo imela tajnika, zdaj ne razumem in bi želel, da bi mi odgovorili, ali na osnovi tega zakona oziroma tega predloga bi občina morala imeti tajnika. Če temu ni tako, bi bilo dobro, da se danes to pove in da bo potem tudi pri obrazložitvi, ko bo to objavljeno, povedano, da tajnika ni nujno, da ga ima vsaka občina. Zato bi želel, da se danes tu pove, da bomo potem vedeli tudi odgovoriti ljudem, ko bodo to spraševali. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Demšar. Gospod Sovič ima besedo.
BORIS SOVIČ: Cenjene dame, spoštovani! Prisrčen pozdrav najprej! Tema, ki jo zdaj obravnavamo, ima seveda več aspektov in jaz mislim, da je koristno, da se jih zavedamo. En aspekt je pač vprašanje, ki je bilo zdaj nazadnje načeto, ali naj pravzaprav vsaka občina ima tajnika ali ne in seveda, tu so možne različne interpretacije in različni pogledi. Drugo je pa vprašanje, kdo naj tega tajnika pravzaprav imenuje. Ali je to župan ali je to občinski svet. Kot vidite, se nekateri kolegi zavzemajo za to, da bi, to je tudi vsebina amandmaja, da bi na neki način to opravljal župan in to utemeljujejo seveda z zelo logičnem izhodiščem, da je zelo smiselno, če gre za tesno povezavo med županom in tajnikom, če je seveda ta ekipa čimbolj kompaktna, ker to lahko prispeva tudi k uspešnemu delu v občini in tako gledanje gotovo ima svoj temelj v mnogih izkušnjah, ki jih v slovenskih občinah imamo. Obstaja pa tudi še drug pogled, da je smiselno v občinskih upravah zagotoviti čim večjo strokovnost dela in če lahko to tudi tako imenujem, tudi ustrezno strokovno kontinuiteto. So izkušnje tudi iz drugih držav, ki govorijo o tem, da je tudi ob menjavah županov mnogokrat smiselno ohranjati strokovne ekipe v občinah, ker pač poznajo delo na posameznih področjih, in prevelika vezava tajnika na župana z vidika imenovanja seveda ni najboljša rešitev v tej smeri. Zato mislim, da rešitev, ki je zdaj v zakonu, ki jo je vlada na nek način predlagala, torej v teh predlogih za spremembe zakona, da bi to imenovanje opravil mestni oziroma občinski svet, bolj odraža to željo, da bi uprava bila čim bolj strokovna, čim bolj zastavljena na dolgi rok in na ta način seveda čimbolj v korist vseh občanov in občank neke občine.
Tako, da dovolite, da pač povem, da bom se zelo zavzel za to, da bi se rešitev, ki jo je... (Nemir v dvorani.)
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Lepo prosim, če prisluhnemo razpravljalcu!
BORIS SOVIČ: Hvala lepa za prijazno podporo in pozornost. Zato bi se zelo zavzel, da bi rešitev, ki jo je vlada predlagala v tem zakonu, tudi ostala, torej da bi tajnika izvolil mestni svet oziroma občinski svet.
Hkrati pa tudi mislim, da če bi zdaj šli v razpravo o tem, ali to imenuje župan ali ne, bi vendarle s tem posegali v ta občutljiva razmerja, ki v občinah so med župani in občinskim svetom, in jaz mislim, da to pa le zahteva potem eno širšo obravnavo in ne bi več opravičevalo tega skrajšanega postopka, ki ga pravzaprav tukaj imamo.
Tako, da, skratka, jaz bi bil za to, da tega vprašanja pri tej točki ne obravnavamo, da ne podpremo teh amandmajev, čeprav mi je to zelo težko reči, ker so tudi moji kolegi spoštovani sopodpisniki teh amandmajev, ampak da to preprosto obravnavamo, ko bi se celovito pogovarjali o vzpostavljanju drugačnih razmerij na nivoju občine. Lepa hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Gospod Čebulj ima še besedo, gospod Rupar in potem gospod Trofenik.
FRANC ČEBULJ: Hvala, gospa podpredsednica. Spoštovani kolegi in kolegice! Amandma, katerega je vložil gospod Bevk in naša poslanska skupina, s prvopodpisanim Rudijem, podpiram.
Poglejte, jaz se strinjam z gospodom Jurijem, ki je govoril tudi o strokovnosti teh tajnikov. Zakaj moramo tukaj v zakonu opredeljevati, da mora biti prav za to mesto prav ta tajnik? Lahko je tukaj višji upravni delavec, lahko je tudi, tako kot je rekel gospod Vincencij, poslanec iz Škofje Loke, lahko je tudi, glede na manjše občine, lahko tudi honorarec - skratka, ker se pripravlja tudi nov zakon o financiranju občin, ker bo v bistvu proračun integralnega pomena. In jaz mislim, da bo vsak župan in tudi občinski svet, ker seveda naj ne bi tukaj on odločal o tajniku same občinske uprave, skrbel za sredstva, da bodo najbolj racionalno porabljena. Jaz se tukaj strinjam s tistimi predstavniki oziroma poslanci, ki svoje občine vidijo kot večje občine, da je tukaj dejansko potreben tajnik; toda, manjše občine, majhne občine bodo s tistimi sredstvi, ki jih bodo od države dobile, skrbele za to, da bo čim bolj racionalno porabljen in za namen tistega, pač tudi občani tiste občine, ki je sam proračun za to sprejet, tudi tam kaj investirali.
Mislim, da sem bil dovolj jasen in bi prosil res vse poslance, predvsem župane, ki ta aspekt problemov manjših in večjih občin razumejo, ker da je notri - je lahko ali ni lahko. Vemo, da je lahko, če bomo pa, jasno, definirali, potem morajo pa tudi manjše občine, glede na razna - recimo Računsko sodišče, ki tudi pregleduje te akte, če se tega zakona ne držiš, si v bistvu kršil zakon, skratka, pa tudi odloke. Mislim, da tisti župani, ki smo imeli Računsko sodišče v hiši, točno vemo, kaj je, če ne spoštuješ tudi zakona, ki je v državnem zboru sprejet. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Čebulj. Gospod Juri želi repliko.
AURELIO JURI: S kolegom Čebuljem nisva v nasprotju. Sam je omenil, da je to lahko višji upravni delavec, da ni nujno zaposlen; pa s tem, da imamo določeno, da vodi upravo neposredno tajnik občine, tega ne izključujemo. To je lahko višji upravni delavec, to je lahko nezaposlen, torej honorarec. Pomembno je, da funkcija obstaja in da za to funkcijo obstaja odgovornost in strokovnost. Tako, da manevrski prostor imenovanja seveda takega profila, ki nosi to odgovornost, je odprt in ne bo bremenil nič več kot že sedaj bremeni naše proračune. Odvisno je od naše organiziranosti, ampak nedvomno pa tak delavec, tak profil mora imeti ustrezno strokovno izobrazbo.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Naslednji ima besedo gospod Rupar. Replika? Replika, gospod Čebulj.
FRANC ČEBULJ: Mislim, gospod Juri, da dejansko nisva bila na relaciji. Jaz se s to dikcijo vašega odgovora popolnoma strinjam. Zavedam se, da je potrebno imeti strokovno usposobljeno službo v občinski upravi, ni pa nujno, da je to tajnik. To zagovarjam. Zaradi tega smo vložili amandma, ki bi govoril: "je lahko to tudi tajnik, lahko je pa upravni delavec to", kar, skratka, stane manj kot pa tajnik občine. To sem hotel povedati. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Besedo ima gospod Rupar.
PAVEL RUPAR: Gospa predsedujoča, kolegice in kolegi, repliciram pravzaprav gospodu Soviču. Ne morem se strinjati, da so edino občinski sveti tisti, ki so pristojni za zagotavljanje strokovnosti tajnikov, župani pa ne. Namreč prihaja do nekih nasprotij. Zakone pišemo zato, ker prihajamo do konfliktov in takrat, ko prihajamo do konfliktov, se ozremo na zakon, ki naj bi ta nesoglasja odpravljal in ti zakoni so v tem smislu tudi pisani. Vas pa samo vprašam, kaj se zgodi, če župan predlaga tajnika za razrešitev, občinski svet pa se s tem ne strinja. Kaj v tej situaciji storiti? Torej občinski svet namenoma ne bo razrešil tajnika, ki predpostavljam, da dela zelo slabo, ki dela proti volji ljudi in tudi župana, župan je pa tisti, ki je odgovoren za izvajanje tako proračuna kot drugih aktov. Kaj zdaj storiti v tem primeru? Torej zato predlagam, da vse te zakone, posebej za lokalno samoupravo in vse te zapisane člene, morate vedno jemati s strani maksimalnih konfliktov med enim organom in drugim. Zato absolutno zagovarjam, da je prvemu, kateremu je tajnik odgovoren, to je župan. Onadva sta povezana. Seveda podpiram amandmaje, da jih imenuje in razrešuje župan. To pravico županom mora ta parlament dati, sicer bo prišlo do še večjih nesoglasij, kot v Sloveniji po nekaterih občinah že so. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Rupar. Besedo ima gospod Trofenik.
VILI TROFENIK: Hvala za besedo. Ker sem osebno tudi podpisnik enega izmed amandmajev, ampak kljub temu bi pozval vse predlagatelje amandmajev na ta člen, da jih umaknemo iz preprostega razloga, ker gre za občutljivo temo, katero bi bilo potrebno rešiti oziroma problem v nadaljnjih spremembah zakona o lokalni samoupravi, ki pa bodo morali v normalno proceduro. Jaz plediram celo, da bi v nadaljnjih spremembah zaostrili izobrazben pogoj za tajnika in sem prepričan, da normalna občina ne more eksistirati brez da je tajnik diplomiran pravnik. Vse tiste zadeve, ki so okrog tega, bi predlagal, da prepustimo. Zakon tako ali tako bomo morali dopolniti pred volitvami. Do volitev, lokalnih, prihodnje leto pa bo malokaterega tajnika kdo kje menjal po takšnem ali drugačnem zakonu. Zato pozivam kolege, ki smo podpisali, pa tudi drugega predlagatelja, da amandmaje umaknemo, podpremo amandma vlade in na koncu z ustreznim sklepom zavežemo predlagatelja, da ta problem reši v nadaljnjih predvidenih spremembah zakona o lokalni samoupravi.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Trofenik. Besedo ima gospod minister Grafenauer.
MAG. BOŽO GRAFENAUER: Hvala lepa. Občine so del sicer enotnega sistema javne uprave in na področju javne uprave veljajo določena pravila, predvsem tudi takrat, ko se odloča o pravicah in obveznostih državljanov. Eno od teh pravil je, da v upravnem postopku odločajo upravni organi in drugo pravilo je, da na drugi stopnji ne more odločati isti organ in ista oseba in s tem amandmajem pravzaprav mi odpravljamo to nejasnost, ki je do zdaj bila v zakonu, tako da pravzaprav pri tajniku gre za del občinske uprave, del organa občinske uprave in ne razumeti tako, da ustvarjamo nekaj novega. Nobene občine trenutno ni v Sloveniji, ki ne bi imela zaposlenih v občinski upravi.
Bi pa zdaj samo, če lahko še komentiram. Mi v tem trenutku, bi rekel se še nismo odločili, da bi predlagali tudi izobrazbene pogoje, vendar mislim, da v teh spremembah, ki bodo prišle v tem mesecu novembru v obravnavo, to so tiste, bi rekel sistemske spremembe, ki zahtevajo tudi obravnavo v občinah, ker to zahteva zakon o lokalni samoupravi, v tistih spremembah mislimo predlagati izobrazbene pogoje za tajnika, to je za tistega, ki vodi upravo. Zakaj? Ker po zakonu o splošnem upravnem postopku lahko v upravnih stvareh odloča oseba, ki ima najmanj višjo izobrazbo in preizkus znanja iz ZUP-a. Sicer so vse te odločitve izpodbojne. Če si mi na eni strani prizadevamo, da se prenesejo nekatere pristojnosti iz države na občine, tega ne bomo dosegli, če formalno-pravno ne bo zadoščeno pogojem za odločanje v upravnih stvareh. Mislim, da to kar kompetentno bi lahko ugotovil, ker je področje upravnega postopka, kjer sem pravzaprav bil in sem še habilitiran, tudi tako, da to so čisto formalni pogoji.
Glede drugega. Mi imamo sedaj v zakonu tako, da tajnika imenuje občinski svet na predlog župana. V amandmaju se predlaga, da tajnika imenuje in razrešuje župan. Ta rešitev je sicer možna, vendar jaz mislim, da gre za poseg v pristojnost občinskega sveta in to za takšen poseg, ki ne pomeni, samo manj pomembne spremembe. Zaradi tega vlada v tem trenutku nasprotuje oziroma ne podpira takšnih rešitev, ker se s tem, ko bomo predlagali drugačen položaj župana, vendar je že jasno, vsaj moje stališče, da je potrebno izpeljati sistem, da bo župan vodil občinski svet, se potem morajo razčistiti nekatera druga razmerja.
Morda oziroma lahko bo prišlo tudi do tega predloga, vendar v tem trenutku, v tem kontekstu, mislim da to ne bi bilo ustrezno in bi tak sistem zakona, kot ga imamo, rušilo. Ne podpiramo takega amandmaja na naš amandma. Predlagam kljub vsemu, da podprete naše rešitve. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala gospod minister. Repliko ima gospod Čebulj.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa! Poglejte, gospod minister. Župani so voljeni direktno. Svetniki občinskega sveta so voljeni po propocionalnem sistemu. Sedaj naenkrat lahko nastane, da ta proporci, ki daje možnost nekim političnim mišljenji, ki jih v stranki postavijo na prvo, drugo in tako nadaljnja mesta, lahko tudi nič, ni nobenega, ampak župan pa je kljub temu izvoljen. Lahko so nule in ni svetnikov, ni tega sveta in naenkrat vi razlagate, da je ta občinski svet lahko višja inštanca določanja del, kot tajnika, ki vodi občinsko upravo. Mislim, da to ni logično. Župan bo tisti verjetno, ki bo postavil človeka, ki bo smatral ali dela dobro ali ne dela dobro in ga bo postavil in razreševal.
Jaz se s to obrazložitvijo ne strinjam. Predlagam, da se ti amandmaji, sprejmemo tiste, ki smo jih vložili s Samotom Bevkom in tudi s popravkom gospoda Rudija Petana. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Besedo ima gospod Bevk.
SAMO BEVK: Hvala za besedo gospa podpredsednica. Če kakšno problematiko poznajo poslanci državnega zbora je prav gotovo to problematika lokalne samouprave in delovanja ter ustroja slovenski občin.
Zelo veliko je županov v tem parlamentu, zelo veliko je tudi članov občinskega sveta in ni slučajno, da so se pod amandma, ki sem ga predlagal, podpisali iz vseh političnih strank, ki so zastopane v državnem zboru.
Glede na številne zaplete, na relaciji med županom in občinskim svetom, smo predlagali, da bi se izognili enemu od potencialnih zapletov, ki nastanejo in nastajajo v praksi v slovenskih občinah in tako dali pravico županu, ki je neposredno izvoljen, na neposrednih volitvah, da tudi sam odloča o imenovanju in razreševanju tajnika. Za to menim, da lahko podpremo moj amandma. Prav tako pa tudi osebno nimam nič proti amandmaju Rudolfa Petana in drugih sopodpisnikov. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala gospod Bevk. Besedo ima gospod Pungartnik.
CIRIL METOD PUNGARTNIK: Hvala lepa, podpredsednica. Spoštovane kolegice, kolegi! Jaz gledam pri tej stvari predvsem dve stvari. Eno je dejstvo, da po naši zakonodaji je občina samoupravna lokalna skupnost - samoupravna! In druga stvar je tudi z zakonodajo, da je župan, ki je neposredno izvoljen - neposredno! - je predstojnik občinske uprave. Iz teh dveh ključnih točk vendarle izhajam na to, da je treba, da podpremo amandma, ki ga je dal gospod prvopodpisani Samo Bevk, seveda z modifikacijo, ki jo je dal prvopodpisani Rudolf Petan.
In zakaj? Če bo država lokalni samoupravni skupnosti predpisovala tudi njeno notranjo organizacijo, potem to ni več samoupravna lokalna skupnost! Razmere po občinah so izredno, izredno različne, od ene občine ob Kolpi, Osilnice, ki ima 400 prebivalcev, od teh pa jih 40 ne živi tam, pa do občine Ljubljana. Se pravi, struktura neke uprave bo izredno različna. In mislim, da moramo občinam prepustiti, da v svoj statut zapišejo: tajnik je, tajnik ni; lahko je tudi en upravni delavec, ki pač opravlja to in to. In če je župan neposredno izvoljen, potem ne more biti analogija, kot je pri vladi, da ministre imenuje parlament. Zakaj ne? Ker preden se izvoli predsednik vlade, je koalicija, saj drugače ne more biti izvoljen, ki zagotavlja večino. V občinah pa je situacija izredno različna. Župan je neposredno izvoljen, pa pride do tega, da pravzaprav pri občinskem svetu pa tista stranka, ki je župana predlagala, nima večine, ampak je v manjšini, vendar pa je župan bil neposredno izvoljen, je odgovoren, je predstojnik občinske uprave! Nima pa pravice imenovati tistega, ki bo opravljal posel, ker občinski tajnik, občinski uslužbenci opravljajo posel po njegovem pooblastilu - odgovornost nosi župan, materialno in moralno, za delo teh ljudi!
Zato vas prosim, dajte to razumeti, ne čakajmo še eno leto pa ne vem koliko, dajmo to stvar izpeljati! Župan naj ima pravico imenovati tajnika, občine pa naj imajo pravico v statutih imeti zapisano, kdo opravlja tajniške posle, in pač v aktu o sistemizaciji, kakšno kvalifikacijo mora ta človek imeti. Ker jaz se z ministrom žal ne morem strinjati, da gre za enotni sistem javne uprave; ne more biti enoten, lahko je nekaj, ampak pri tej stvari gre za samoupravno lokalno skupnost! Prosim! Hvala.
FRANC POTOČNIK: Spoštovani! Jaz vem, da je na tem področju treba narediti red, tudi gospod minister je napovedal sistemske spremembe. Mene pa v tem trenutku zanima eno načelno vprašanje, pa bi prosil Sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, če mi na to vprašanje lahko odgovori.
Do sedaj je v občinah tajnike imenoval občinski svet. Ali je to prav, da lahko te iste tajnike sedaj razreši, če to sprejmemo, župan? Brez mnenja oziroma brez odločanja občinskega sveta. Za naprej se jaz strinjam, da je treba stvari urediti, samo v tej situaciji ali je to pravno prav ali ne. Prosim za ta odgovor, da ga dobim prej, predno bomo o tem odločali.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Besedo ima gospod Petan.
RUDOLF PETAN: Hvala. Spoštovani! Nisem pričakoval, da bo ta moj amandma, ki v bistvu samo dopolnjuje tega skupine poslancev s prvopodpisanim gospodom Bevkom, da bo posegel v to delikatno področje med župani in svetom. To ni bil moj namen. Moj namen je bil toliko, kot sem že prej obrazložil, da se občine kot samoupravne skupnosti lahko preko organov ali je to župan ali svet, nekako sami odločijo kakšne organe bodo imeli. Ker namreč zame je nekaj pomembno. Mi veliko govorimo, v zadnjem času še posebej o tej naši stopnji lokalne samouprave, ki jo imamo in pa o decentralizaciji. Decentralizacija ni, če mi tu sprejmemo en kup predpisov in uvedemo še drugo ali tretjo stopnjo lokalne ali državne uprave in potem rečemo, sedaj se bodo pa te decentralizacijski procesi prenesli navzdol. To ni res! Zame je tudi decentralizacija to, da lahko občina kot je moj spoštovani predgovornik lepo povedal, kot neka temeljna samoupravna skupnost lahko tudi sama kaj odloči. Če namreč z državnega nivoja vse predpišemo, moraš imeti to, moraš ono, potem ne vidim več, o čemer bi lahko še v občini vodili neko lokalno samoupravo, če je vse predpisano in zato se mi zdi pomembno, da ne predpišemo vsega, da določene stvari prepustimo občinam. Jaz ne bom zahajal v to, kdo bo sedaj tisti ali bo župan tisti, ki bo to odločal ali bo svet ali bodo oboji skupaj, to bom prepustil vam kolegom, ki ste iz županskih klopi, pa tudi iz sveta, v to jaz ne bi zahajal. Meni gre samo za to, da ne bi vse iz državnega nivoja predpisali in da tudi prepustimo lokalnemu nivoju ali županom ali svetu, da tudi še o čem odločijo.
Jaz sem prepričan, ravno ta razprava tudi, da bi morali določiti izobrazbo tajnikov, jaz se do neke mere to strinjam. Vendar se to nekako zahaja v tisti naš včerajšnji zakon, ko smo govorili o tistih upravnih delavcih. Verjetno se boste spomnili na to, verjetno moramo tudi tem kadrom dati določeno verifikacijo. Danes smo ravno prišli do tega in se strinjam, da verjetno v občini mora biti nekdo ali je tam zaposlen ali pogodbeno, ki ima tudi izpit o zakonu o upravnem postopku. To mi je popolnoma jasno, vendar ne predpisati, da pa mora biti to ravno ta funkcija in da mora biti profesionalna funkcija v občini. Prepustimo to tem lokalnim skupnostim, da same odločajo, ker drugače to ni lokalna samouprava, drugače je to zopet tista mešanica državne uprave, pa lokalne samouprave. Iz tega aspekta gledam sam in zato sem tudi to predlagal in menim, da če je res neka pripravljenost za decentralizacijo, potem moramo, vsaj jaz si predstavljam to tako, da je smisel te decentralizacije, da pustimo določenim nivojem, zdaj je vseeno, na katerih so, da tudi sami kaj odločijo. Seveda se pa strinjam, da pa v celotnem kontekstu pa mora biti to ujeto v neko zakonodajo, da občina ne posluje protizakonito, zato imamo Računske sodišče, druge organe tudi, ki nadzirajo. Tam pa mora biti vse urejeno tako kot je treba. Kako si bodo pa to uredili, da bodo poslovali v okviru zakona, pa prepustimo, za božjo voljo, saj so vendar pametni župani, pa tudi svet je kolikor toliko primeren, da to uredi. Ne vsega predpisovati. To je bil moj namen tega. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Petan. Besedo ima gospod Malovrh.
JURIJ MALOVRH: Gospa podpredsednica, hvala lepa za besedo. Jaz bom ta amandma podprl, tako od gospoda Petana, ki dopolnjuje amandma gospoda Bevka. Župan je izvoljen z najmanj 50% plus 1 glas in volivci so mu dali možnost, da sam kreira občinsko politiko, seveda ob podpori občinskega sveta in torej logično, naravno in razumno je, da izbere svojega prvega sodelavca, na katerega se lahko ob vsakem trenutku zanese in če mu ta sodelavec ne dela tako, kot je potrebno odnosno kot je zamišljeno, je tudi naravno, da ga tudi sam razrešuje. Ne pa, da se pere kakršnokoli perilo pred občinskim svetom. Še bolj nenaravno pa je, če župan ne pripada poziciji v občinskem svetu, ampak opoziciji in mu potem pozicija imenuje tajnika, s katerim pa je potem v večnem konfliktu. Jaz verjamem ministru za lokalno samoupravo, da bo predlagal zakon o spremembi lokalne samouprave, vendar, kaj pa če ta zakon v naslednjem letu ne bo zagledal luč sveta, pa smo le naredili korak naprej, kako razrešiti enega od problemov, ki danes nastajajo v občinskih svetih. Povsem se pa strinjamo v tistem o izobrazbi, o ZUP-u, pa o vsem ostalem, kar bi tajnik kot prva inštanca tudi moral imeti. Prav zaradi tega tudi apeliram na vse vas, da podprete tadva amandmaja. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Naslednji razpravljavec je gospod Demšar. Torej še enkrat opozarjam, da so vsi trije amandmaji samostojni, ki so vloženi in da se tudi med seboj izključujejo. Torej ne gre za nikakršni amandma na amandma s prvopredlaganimi v skupini, torej to so trije samostojni amandmaji k danemu členu. No, najprej bomo glasovali o amandmaju gospoda Sama Bevka, naslednji bo amandma gospoda Rudolfa Petana in tretji amandma, o katerem bomo glasovali, je pa amandma Vlade Republike Slovenije. In še enkrat poudarjam, vsi se med sabo tudi izključujejo. Gospod Demšar ima besedo.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala za besedo. Torej, jaz, ko sem zdajle tole poslušaj, kaj bo prvo, tudi jaz si ne predstavljam, da bi bil predlog gospoda Petana prvi, ampak če je taka odločitev, glede na oddaljenost stvari - prav.
Jaz bi predlagal, da bi predlog gospoda Petana oblikovali tako, da bi pisalo "Predstojnik občinske uprave je župan, delo občinske uprave pa lahko vodi tajnik občine". To, da ga imenuje in razrešuje župan, bi pa črtal.
Svojo utemeljitev imam v tem, ker vem, da prihaja včasih do precejšnjih nasprotij med župani in med občinskimi sveti in bi bil župan na ta način prisiljen - recimo temu malo trdo - dolžan sodelovati s svetniki, ali so strankarski ali pa nestrankarski. V tem pogledu vidim, da bi bilo boljše, ker mislim, da če župan ima že tako svoja pooblastila, in na ta način bi mu dali še dodatna pooblastila. Temu pa ne bi mogel reči svojo pritrdilnost; mislim, da je prav, da se tudi na lokalnem nivoju upošteva, glede na to, da so župani včasih drugačne barve, kot pa so svetniki v večini, zato mislim, da je ta formulacija, da ga imenuje in razrešuje župan - preveč daje pooblastil.
Odgovora, ki sem ga pa želel prej, ko sem spraševal, pa žal še vedno nisem dobil, na vprašanje ali glede na te formulacije bi občina morala imeti tajnika ali ne. Upam, da bom, preden bomo glasovali, dobil odgovor, če ne, se bom še enkrat prijavil k besedi.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Demšar. Vaš predlog je amandma na amandma gospoda Petana in ga morate v pisni obliki predložiti pred glasovanjem. Besedo ima gospod Baškovič.
MILAN BAŠKOVIČ: Prej je bilo neko vprašanje naslovljeno direktno na mene. Bi pa rad o tem in še o nekaterih drugih malenkostih nekaj spregovoril.
Namreč, mi imamo zdaj pred sabo zakon, ki gre po skrajšanem postopku, se pravi, da lahko uvaja po poslovniku samo manj zahtevne spremembe in ne more posegati, vsaj po praksi izvajanja poslovnika, v nekatere osnovne rešitve sistemske narave.
No, to okrog imenovanja tajnika, potem pristojnosti sveta, župana in tako naprej, je že na robu takega sistemskega vprašanja. In če bi šli v velike odmike, gotovo presega, po moji oceni, to izhodišče, ki ga poslovnik za skrajšani postopek postavlja.
Bilo je vprašanje sedaj, če bi tajnik oziroma če bi bila taka rešitev, da se namesto občinskega sveta, ki je sedaj pristojen po sedanjem zakonu, da ga imenuje, tajnika, namreč občinski svet na predlog župana - to je obstoječa rešitev. Če bi zdaj vzeli občinskemu svetu to pristojnost in prenesli na župana, ali to zdaj posega tudi v položaj samega tajnika in kako je potem. Ali ga je mogoče razrešiti zdaj po županovi liniji ne da bi svet pri tem imel besedo? Tajnik, tako kot ga zakon postavlja, je najvišji uslužbenec, ki ima delovno razmerje za nedoločen čas. To se pravi, da po zakonu nima nekega statusa funkcionarja z mandatno dobo, na primer 5 let ali 8 let in tako naprej, ki ima potem poseben način varovanja, prenehanja in podobno.
Če pa so nekatere občine to uredile drugače, so ravnale seveda po svoje. Menda je kakšen tak primer, vsaj tako sem slišal, vendar bi potem morale svoje statute prilagajati. On je predstojnik uprave in ima delovno razmerje. Župan je pa funkcionar in ima tudi omejeno mandatno dobo.
Tudi če bi prišlo do spremembe organa, ki ga imenuje ali ki sodeluje pri imenovanju, to samo po sebi, vsaj po naši oceni, direktno ne more vplivati na položaj tajnika. On je tu. In samo če bi ga čez čas hoteli razrešiti, bi ravnali po novih pravilih. Tako, da to samo po sebi direktno takoj ne vpliva na njegov položaj. Seveda bi pa nov župan lahko potem to svojo pristojnost uporabil, to pa je realna možnost, ampak vsi uradniki, vsi uslužbenci s tem statusom se pač morajo podrediti zakonski ureditvi, če bi taka bila.
Mislim pa, da tako velika sprememba, da bi sedaj odvzeli kompetenco občinskemu svetu povsem in predali županu, pomeni pravzaprav situacijo, ki sega v sam sistem. Ob tem bi pa rad še to poudaril, da ta amandma, prvopodpisani je gospod Rudolf Petan, ki potem postavlja celo pravilo, da gre za razliko od vladnega predloga za fakultativno funkcijo tajnika, se pravi lahko ga imajo ali pa ne, to je sicer možno, sedaj je tudi tako bilo. Ampak potem pa še, da ga župan imenuje in razrešuje, je to dodatno oddaljevanje, vendar bi morali reči, da če bi bil ta amandma sprejet, bi terjal tudi velike popravke v ostalih določbah predloženega zakona. Ni samo drugi odstavek 12. člena, ki govori o tajniku, ki ga postavlja kot institut in status, ampak potem imamo tretji odstavek istega člena, peti odstavek istega člena. V naslednjem, 49.c členu, v 2. odstavku v 3. in 4. kjer se izpeljujejo te določbe tako, da je vsepovsod predpostavka, da tajnik je, ker pravi: tajnik odloča o tem in tem, tajnik naredi to in to, to odloča zopet tajnik. Se pravi tajnik te institucije, ki je potem v teh ostalih določbah postavljena kot obvezna in kot institut, ki je v vseh občinah enako postavljen.
Če bi to sprejeli, samo opozarjam sedaj, potem bi morali v naslednji obravnavi vse te povezave popraviti. In že amandma, če bi bil pazljiv v tem smislu, bi moral vse te stvari posledično sam postaviti, da se tam stvari postavijo eventualno, fakultativno ali pa celo črtajo in se dajo potem, ko se da drugače urediti. To je posledica tega dostavka lahko. Na to opozarjam še zraven. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala gospod Baškovič. Razpravljati želijo še gospod Čebulj, gospod Juri, gospod Moge. Gospod Čebulj ne, gospod Jurij ima besedo.
AURELIO JURI: Dovolite, v 5 minutah se bom vključil v razpravo.
Jaz visoko cenim oceno gospoda Baškoviča. Pa vendar bi tu le spomnil, da v drugi noveli zakona, če se ne motim, je tudi tajnik občinske uprave dobil status občinskega funkcionarja, da že v osnovni dikciji je opredeljeno, da je tajnik občinske uprave imenovan s strani občinskega sveta, to pomeni ob vsakem mandatu, občinski svet že ob sedanji ureditvi ga imenuje za občinskega tajnika, da pri tem v kolikor do takega imenovanja ne pride, mu pravice iz delovnega razmerja ne prenehajo in kot zaposlen v občinski upravi in najvišji zaposlen v občinski upravi, ohrani ustrezno mesto, ampak ne v vlogi tajnika občine.
Mislim, da že sedanja ureditev to postavlja.
Drugo. Jaz zagovarjam nek določen krovni normativni instrumentarij pred tem, da postavimo in zaščitimo pravico občank in občanov do kvalitete storitev, ki jih je občina dolžna zagotavljati.
Naj povem, morda tisti, ki poznajo tudi druge sorodne sisteme razvitejših ureditev v Evropi, da zakon celo določa, da župan ima in mora imeti svoj izvršilni odbor in celo določa število članov, glede na velikost občine, ki jih ta odbor mora imeti, zato da se ne prepusti županu in njegovi lastni presoji in volji opravljanje teh nalog. To imamo v Franciji, Italiji, Nemčiji. V tem okviru je tudi postavljen kot obvezni profil tudi vodja, načelnik, predstojnik ali tajnik občinske uprave, ki pa ni važno, kakšna je. Ali šteje 2 zaposlena ali 200 ali pa še več. No, to so te krovne ureditve, ki jih razviti evropski sistemi poznajo. Vprašanje seveda tega amandmaja, s prvopodpisanim gospodom Bevkom, pa v tem trenutku razrešuje pomembno zadevo, prav zaradi tega, ker ne posega v celovitost zakona, le ugotavlja in prenaša na župana, ki je tisti, ki nosi individualno odgovornost pri vodenju občinske uprave, medtem ko poznamo pa še kolektivno odgovornost občinskega sveta, in pri tem se ta konflikt razrešuje. To, kar je že nekdo rekel, da župan odgovarja za kvaliteto storitev, ki jih ta občinska uprava mora opravljati in zagotavljati. Zato seveda nosi tudi z njo svojo glavo, ki na naslednjih volitvah lahko pade, če mu občinski svet, ker imamo tako urejen sistem, občinski svet mu ne zagotavlja opore, ker je izvoljen po drugem sistemu, seveda ga hoče rušiti. To se danes dogaja.
Mislim, da je obrazložitev jasna, celo župan zato, da bi opravljal kvalitetno delo, bi imenoval novega človeka, tega danes ne more storiti, če ne najde ustrezne večine v občinskem svetu in to se lahko vleče do konca mandata in on zaradi te zadeve jutri pade. Zato jaz amandma skupine poslancev s kolegom Bevkom podpiram. Mislim, da gre za pomembno spremembo, ampak je tista, ki si jo morda najbolj želimo in pričakujemo v tem trenutku, ne glede na to, da vztrajam tudi pri predlogu sklepa, ki sem ga včeraj predlagal, da se pozove vlado, da v času in na način, ki bo zagotovil spremembe pred novimi lokalnimi volitvami, predlaga tiste še ostale pričakovane spremembe. Hvala.
PAVEL RUPAR: Spoštovanemu gospodu Baškoviču. Mislim, ni replika, ker se strinjam, vi ste podali pravno tolmačenje tega, ampak jaz se ravno tega zelo bojim, ker je pravno zdaj gledano dejansko tako, kot je gospod Baškovič povedal: To pa je narobe. Kaj se zgodi v primeru, ko župan predlaga tajnika, pa ga občinski svet noče potrditi? Kje imate rešitev za tako nastalo situacijo? Recimo, tak primer imamo na Gorenjskem v Kranju. Ko je župan predlagal tajnika, pa ga občinski svet v treh letih ni potrdil.
Ali je potem lahko občinska uprava brez tajnika, če imamo pa vendarle veliko nalog napisanih, ki jih mora tajnik opravljati? Jaz se tega zelo bojim. Ne bi rad videl, da je zakon oziroma člen napisan mlačno, da ne vemo zdaj ali bo ali ne bo. Ali bo zdaj usklajena volja? Še enkrat poudarjam: izhajamo iz take situacije, ki se nam zdi najbolj nemogoča, takrat bomo dobili rešitev. Seveda bi tudi predlagal, če ne zaupate županom oziroma če ta člen ne zaupa županom, potem naj bo pa to stvar občinskega sveta, ne pa malo mešano, malo biti župan, pa malo biti svet. Če tega ni, potem nimamo nič. Če ni druge rešitve, potem pa dajte drugo skrajnost upoštevati, pa spreminjajte člene zakona naprej tako, da bo vse v redu. To, kar je zdaj, pa ni sprejemljivo.
Jaz osebno bom podprl kateregakoli izmed obeh amandmajev, ker se mi zdi to edino pametno in edino logično in predvsem življenjsko. Upoštevajte življenjskost, tisto, ki se na terenu dogaja, ne teoretizirati in se ne izmišljati nekih stvari. Poglejte na teren, pa poberite tisto, kar je v praksi in kar se v življenju dogaja, pa boste naredili čudovit zakon. To pa ni v redu. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Rupar. Besedo ima gospod minister.
MAG. BOŽO GRAFENAUER: Če dovolite samo dve stvari. Rok uskladitev je potekel konec julija in moram vam povedati, da je vlada pravočasno pripravila to besedilo sprememb in dopolnitev. Komisija je razpravljala tudi pravočasno, vendar je bilo takrat ocenjeno ravno zaradi tega, ker je bila odprtih vrsta vprašanj, ki so sistemske narave, da je potrebno to pripraviti v okviru skrajšanega postopka. Sam sem razumel, da smo se na komisiji dogovorili in da sem komisijo prepričal, da je poslovnik državnega zbora in naše predpise potrebno spoštovati. Tu se popolnoma strinjam z gospodom Baškovičem, da v primeru odvzema pristojnosti enemu organu, v primeru, da ta "odvzem" (pod narekovaji) pomeni, da lahko župani takoj uporabijo to določilo, pomeni najmanj, kar je, nevarnost ustavnih sporov, ki lahko uspejo zaradi tega, ker nismo šli po postopku, kot je predviden za sistemske spremembe.
Drugo pa bi rekel gospodu Ruparju. Zdaj je retorično vprašanje, da se pri nas ta vprašanja prepogosto pojavljajo in mene nekako včasih zanima: kaj pa če župani imenujejo tajnika? Tak način razmišljanja pravo ne more razrešiti. To retorično vprašanje tudi tam obstaja. Zato bi jaz kljub vsemu rekel in vam predlagal, da v imenu spoštovanja veljavne zakonodaje ne gremo zdaj na tak način v te spremembe. Če mogoče obstaja to nezaupanje, mi smo imeli pred enim tednom predstavitev novih predlogov sprememb in dopolnitev.
Zagotavljam vam, da bo vlada v mesecu novembru vložila tiste sistemske spremembe, ki jih je cela vrsta in ki so po mojem mnenju nekatere bistveno bolj pomembne kot v tem trenutku, v času delovanja teh občinskih svetov, posegati z odvzemanjem pristojnosti, tudi pri imenovanju župana. Je pa res, da v primeru, da se lahko tudi nekako "gentlemensko" dogovorimo, da teh predlogov vlada ne bo vložila v novembru, še zmeraj je odprta pot tudi posameznim poslancem, da vložijo. Vendar bi kljub vsemu apeliral, da ne posegamo in da ne gremo na tem občutljivem področju zopet v nekaj, kar nam, po mojem, mnenju skrajšani postopek ne dovoljuje. Čeprav je pravno možna tudi tista rešitev in bomo mi o tem razpravljali in bo verjetno vlada tudi takšno rešitev vložila, vendar v redni zakonodajni postopek, ki pri takšnih spremembah pomeni, da bodo te spremembe obravnavale tudi občine v skladu s 94. členom zakona o lokalni samoupravi. Moram pa reči, da spremembe, ki jih bomo vložili, so nekatere dosti bolj pomembne kot te; seveda te bodo takrat tudi notri. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod minister Grafenauer. Besedo ima gospod Moge.
RUDOLF MOGE: Predsedujoča, najlepša hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci! To vprašanje ima dve dimenziji: prva je strokovna dimenzija, druga je pa politična. Po strokovni dimenziji se mi zdi, da ima gospod minister prav in bom tudi njegovo varianto podprl. Po politični dimenziji je pa ob tej uri županov tukajle treba povedati naslednje, da ta debata tukaj in tudi vloženi amandmaji in kdo se je pod kaj podpisal, kažejo na to, da sta funkcija poslanca in funkcija župana odvisni. Ta amandma kaže na to, da če bo amandma izglasovan, potem velja zagotovo, da bo, vsaj kar se imenovanja tajnika tiče, imel župan neprimerno manj dela, kot ga ima, drugič se mu tudi pristojnosti povečajo in bo tudi imel večjo pristojnost, torej bi imel tudi večji ugled. In zdaj zaenkrat ob tem pultu župan najprej to predlaga, potem, ko pride, bo pa te dobrobiti tega amandmaja tam lahko izkoristil.
Prav zaradi tega je skupina poslancev danes na zakon o poslancih vložila amandma, da bi bile ločene te funkcije, torej nezdružljivi - funkcija opravljanja župana in funkcija opravljanja poslanca v državnem zboru.
Mislim pa, da je tudi gospod minister pravilno rekel, da tole ni edina bitka, ki nas čaka, ampak da prava bitka pri lokalni samoupravi pride šele v naslednji rundi. Vsekakor bom sam poskušal gospoda ministra podpreti. Jasen pa je tale dokaz tudi s podpisi, pa s tukajšnjimi nastopi, da ti dve funkciji nista neodvisni.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Moge. Besedo imajo še: gospod Pungartnik, gospod Petan, gospod Zimšek. Gospod Pungartnik ima besedo.
CIRIL METOD PUNGARTNIK: Hvala. Spoštovani kolegi, kolegice! Že prej sem jasno rekel, da je nekaj narobe v tem zakonu - če se predlaga: Predstojnik občinske uprave je župan! Ali me razumete? Torej je predstojnik in župan predlaga nekoga in občinski svet ga ne potrdi. Recimo, da občinski svet potrdi nekega tajnika, ki je naredil en kup napak, ki je naredil en kup neumnosti, župan predlaga, da se ga razreši, vendar tajnika se ne razreši. Župan pa je odgovorna oseba. Tukaj ne gre za župana, da smo mi tukaj notri prišli, pa eni so še župani, eni niso. Gre za eno čisto situacijo. Iz moje konkretne prakse. Predlagal sem človeka z vso strokovno izobrazbo, z upravnim izpitom, s popolnoma vso strokovno delovno repotacijo. Brez besed, ne da bi eden rekel, ne, zaradi tega in tega, brez besed je glasovanje propadlo. Jaz sem bil presenečen, ker to že tudi kulturno ni na koncu koncev, če enega, mu rečeš, zaradi tega in tega, ampak hočem reči, da v praksi se to lahko dogaja in je popolnoma skregano z zakonom.
Gospod Baškovič in minister pravita, da gre zdaj za neko globoko sistemsko vprašanje. Saj ni res! Mi sprejemamo tukaj v tem parlamentu, vidim, veliko pomembnih zakonov, ki so mnogo bolj, ali je okrog tega tajnika, po hitrem, po skrajšanem postopku in ne vem kakšnih še postopkih, saj tričetrt stvari sprejemamo po takem postopku, tukaj se pa sam zakon zapleta. Sam zakon trdi, da je predstojnik občinske uprave župan, ki pa nima pravice, ali razumete, imenovati svojega prvega sodelavca. Pa to je butalstvo, nič drugega. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Pungartnik. Besedo ima gospod Petan.
RUDOLF PETAN: Hvala, gospa podpredsednica. Spoštovani kolegi! Vedno odkrivamo nove poglede na to, kar je navsezadnje prav. Spoštujem mnenje vseh, bi pa povedal, da to, kar sem slišal od gospoda Baškoviča, spoštujem njegovo mnenje, vendar me je pa to nekako prepričalo, da je ta zakon pa mogoče, mogoče pravim, ampak to vzamem na pol za šalo, napol za res, nekoliko neživljenjski, če nam sedaj, ko bi pa želeli gledati iz življenjske plati to, kar se dogaja na terenu, bi pa imeli en kup težav. Iz tega zornega kota sem pač to dejal. Me pa zaskrbljuje to, ko se okrog tajnika pogovarjamo, ali da ali ne, da mora biti obvezen in potem, ko se še celo o izobrazbi pogovarjamo, da mogoče nehote ta predlog, osnovni predlog je favoriziran na nekoliko večje občine in omejuje delo tistih manjših.
Zakaj? Prej smo prišli do tega, zakaj bi moral biti tajnik, zato, da lahko opravlja po pravniški plati stvari na prvi stopnji. Manjše občine so to uredile tako, da so za to ali pogodbeno ali za posamezne primere pridobile za to strokovno usposobljene ljudi, odvetnike ali kakorkoli drugače. To jim je uspelo rešiti.
Na to me spominja, kar sem že enkrat omenil, da če res občinam vse predpisujemo, potem predpisujemo tudi administriranje na nivoju lokalne samouprave, na kar sem želel opozoriti in to me nekako moti. Moti me pa tudi utemeljevanje, da če spreminjamo zakon, pa če potem iz življenja povemo primere, kako bi se jih dalo rešiti, da rečemo, ne to pa ne bo, zato ker zakon tako govori. Saj zakon pa ravno zato spreminjamo, da bi primere, ki jih imamo v življenju, lažje reševali. Nikjer ne piše, da tisti, ki zakon piše in pripravlja, tudi če je bil nekoliko širše, da vidi vse vidike. Zato pa nas je tu 90 in prihajamo iz različnih okolij, kjer imamo različne probleme, da opozorimo ravno na te stvari.
Poleg tega, če mi obvezno predpišemo tajnika, z obvezno izobrazbo potem bi vas spomnil na to, da bo zelo težko za te manjše občine, pa ni treba, da so manjši kraji, lahko so tudi malo večji kraji, dobiti človeka s tako izobrazbo, ki bo pripravljen biti tajnik občine. Bomo pa imeli take ljudi, ki so v tistem kraju in bodo pripravljeni za določeno delo pogodbeno tudi to delo opraviti, vsekakor kvalificirano. Zaradi tega sem jaz na to opozoril, da ne predpišemo vsega. Se pa strinjam, da ta zakon marsikaj spremeni, to je dejstvo in da naletimo na določene probleme, ravno to pa je smisel, da to rešimo iz življenja. Se pravi iz terena, od koder izhajamo, verjetno imajo kolegi župani o tem veliko izkušenj, s kakšnimi težavami se srečujejo in jaz spoštujem to njihov mnenje.
Kot sem prej dejal, se pa jaz ne bi opredeljeval med župani ali svetniki. Jaz želim opozoriti, da ne bi preveč administriranja predpisali tudi županom, ker to pomeni tudi obvezno zaposlovanje ljudi v administraciji. Jaz menim, da lokalna samoupravna skupnost mora tudi nekaj sama odločati in se odločiti o tem, ali bo to organizirala tako ali tako. Drugače to ni več lokalna samouprava, ampak je to dirigirana državna uprava ali diktat državne uprave, kar pa menim, da je ravno v neskladju z zakonom o lokalni samoupravi in tudi smisel tega, kako naj si ljudje svoje življenje urejajo tam, kjer živijo. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala gospod Petan. Menim, da bi bilo prav, da počasi zaključimo razpravo. So pa še razpravljavci, in sicer gospod Zimšek, gospod Čebulj, gospod Kopač.
JOŽEF ZIMŠEK: Spoštovana podpredsednica! Spoštovane poslanke, poslanci!
Nekaj besed okoli tega problema želim tudi sam izgovoriti.
Predvsem bi rekel sledeče, da je ta zadeva o lokalni samoupravi, zakon o lokalnih skupnostih, povzročila v preteklosti veliko problemov. Zato sam menim, da je potrebno to problematiko temeljito urediti, da bi seveda občine zelo kvalitetno lahko delale, da ne bi prišlo do sporov, da ne bi prišlo do konfliktnih situacij.
Veliko tega, kako bi morale občine delati, je povedal že Aurelio Juri. Sam bi dodal še to, da občine, kot so želeli nekateri pokazati, niso zaradi županov, niti niso zaradi tajnikov, tudi ne zaradi občinskih svetov, temveč so zato, da bi nudile kvalitetno življenje v teh lokalnih skupnostih občanom. Zato morajo biti vse te strokovne službe predvsem servis tem občanom. Menim, da je kvalitetno delo občine odvisno zelo od uigranosti župana in tajnika; vendar menim, da mora biti tajnik odgovoren županu. Verjetno se vsi spomnite, kako so delali pred sprejemom zakona o lokalnih skupnostih v občinah; takrat smo imeli izvršni svet in so bile pristojnosti nekoliko drugače razdeljene. No, danes župan kreira strategijo razvoja in jo svet sprejema ali zavrže, to se pravi, ne kreira te strategije. Strokovne službe pripravljajo na osnovi te strategije gradiva, ki jih potem svet sprejema, za ta gradiva so odgovorne županu in so odgovorne tajniku. Če ni tu povezave župan-tajnik, ki vodi konkretna dela in ne vodi strategije, potem lahko pride do dvojnosti v razmišljanju v občini; to dvojnost poznamo in to seveda moramo preprečiti. Kvalitetno delo župana - mislim, da je dosti županov tu prisotnih, bili so neposredno izvoljeni - je odvisno od dela uprave, od vodenja uprave in zato menim, še enkrat, da morata biti tajnik in župan uigrana in da mora biti tajnik odgovoren županu. Kaj bi bilo, če bi recimo tako uigran team želeli razbiti, ker občinski svet ima tudi možnost, da sam razreši tajnika - bi bilo pa lahko vprašanje v drugi smeri. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Zimšek. Besedo ima gospod Čebulj.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Kratko repliko gospodu Mogetu in vprašanje gospodu ministru Grafenauerju.
Zdaj ne vem, ali je gospod Moge resno to mislil, da naj bi se predlagal zakon in tudi, skratka, po njegovem mnenju tudi sprejeli, da župani ne bi imeli možnosti več biti poslanci. Francoski državni parlament ima 70% županov. Zdaj, če je on s tem resno mislil, bi mu rekel naslednje. Leta 1994, ko je bil sprejet zakon in on v tem parlamentu tudi poslanec, je bil sprejet zakon tak, kot smo ga imeli leta 1995, s popravkom. Mislim pa, da župani, ki življenjske predloge tudi predlagamo v sam zakon in tudi v ta zakon, ko se vsakodnevno srečujemo s problemi, kakšen naj bi bil ta zakon, pa mislim, da to mnenje gospoda Mogeta ni najbolj na mestu.
Gospod Grafenauer se je tudi vprašal, kaj bi bilo, če župani ne bi predlagali tajnikov občinskim svetom. Jaz bom dal takoj odgovor. Če bo sprejet ta predlog, ki ga je predlagal gospod Grafenauer oziroma vlada, sem prepričan, da bomo župani še v nadaljevanju kršili zakon, ker ne bomo predlagali tajnikov na način, da bi ga potrjevali občinski sveti. Tako se zdaj v manjših občinah v tej državi tudi obnašamo, župani pač. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Besedo ima še gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Morda je nekoliko nenavadno in tvegam nekoliko posmeha, ko se k razpravi k temu priglašam še jaz, ko se vendar s tem problemom sicer v vsakodnevnem življenju popolnoma nič ne ukvarjam. Vendar se mi zdi pomembno povedati, kako je nastal ta člen, o katerega spremembi se zdaj pogovarjamo.
V prejšnjem parlamentu sta se pri sprejemanju zakona srečala dva koncepta. En koncept je bil bolj nagnjen k neposrednim volitvam župana in k temu, da je hierarhija odgovornosti v občini relativno jasna in ima na vrhu župana. Na drugi strani je bil koncept posrednih volitev župana, ki je dajal večjo vlogo občinskemu svetu. Med tema dvema konceptoma, ki je imel zagovornike približno pol na pol v bivšem parlamentu, so se delali kompromisi. Eden od teh kompromisov je bil tudi ta, da tajnika predlaga župan, potrdi pa ga občinski svet.
Prepričan sem, da je ta dvojnost konceptov, ki je bila uzakonjena, slaba za vsakodnevno delovanje občin. Zato se seveda nagibam k temu, da se parlament odloči za čim bolj dosledno izvedbo enega od dveh konceptov. Ker se mi zdi, da je v vsakdanjem življenju stvar vseeno šla bolj v smer koncepta, ki sem ga omenil kot prvega, torej neposredne volitve županov in neka piramida odgovornosti županov na vrhu, se mi zdi, da bi bilo prav, da bi rešitve v zakonu prilagodili temu konceptu.
S tem želim povedati, da podpiram amandma skupine poslancev, s prvopodpisanim gospodom Bevkom. Želim pa povedati tudi to, da se mi zdi korektno upoštevati pripombe Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve.
Pot, kako jih upoštevati, pa se mi zdi naslednja. Predlagam parlamentu, da se tako tudi odloči.
Če sprejmemo amandma skupine poslancev s prvopodpisanim gospodom Samom Bevkom, potem je treba v času med drugo in tretjo, ker amandma k prehodnim določbam, torej k 18. členu, je amandmiran, napisati nov amandma, ki bo povedal, da se ta rešitev, ki jo predlaga skupina poslancev z gospodom Bevkom na čelu, uveljavi šele po preteku mandata sedanjim tajnikom.
To pa zaradi tega, ker bi sicer zares tvegali oceno neustavnosti, ker gre za trenutno veljavne mandate. Tovrstne rešitve, ki se nanašajo na nekoga, ki je tekoče v funkciji, se vedno uzakonijo za čas po izteku te funkcije. Zdi se mi, da je sedaj, v pozni jeseni leta 1997 zelo primerno sprejeti tako rešitev, kajti ko bo stvar tik pred zdajci, lahko postane spet bolj čustveno problematična in povezana s konkretnimi imeni.
Podpiram predlog gospoda Bevka oziroma skupine poslancev in predlagam to dopolnitev med drugo in tretjo obravnavo. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala gospod Kopač. Razpravljati želi gospod Terčon in gospod Bevk. Želita oba!
DAVORIN TERČON: Kot so mnogi razpravljavci pred mano že povedali, se meni zdi popolnoma logična rešitev, da če je župan tisti, ki vodi občinsko upravo in je odgovoren za delo občinske uprave, da tudi sam imenuje in predlaga oziroma razrešuje tajnika.
Problem vidim v tem in mislim, da bi morala iti ta sprememba v kontekstu tega, da tajnik v tem primeru, če bi ga sam župan imenoval in razreševal, naj ne bi bil več funkcionar občinske uprave. Mislim, da bi ta sprememba morala iti skupaj s spremembo statusa tajnika občinske uprave. Zato se mi zdi na mestu predlog, ki ga je prej podal gospod Trofenik, da bi o tej spremembi odločali v predlogu o novih spremembah zakona o lokalni samoupravi.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Besedo dajem še gospodu Bevku. Se odpoveduje? (Da.) Ugotavljam, da ni več razpravljavcev in bi dala naslednje pojasnilo.
Pred sabo imamo tri samostojne amandmaje. Najprej bi glasovali za amandma s prvopodpisanim gospodom Samom Bevkom, naslednji bi bil amandma s prvopodpisanim Rudolfom Petanom, na katerega je vložen še amandma na amandma, gospoda Demšarja, kar je bilo tudi v razpravi, in naslednji amandma, o katerem bi glasovali, bi bil amandma Vlade Republike Slovenije.
Vsi se med seboj izključujejo. Ko bo prvi amandma sprejet, se vsi ostali brezpredmetni. Dajem na glasovanje prvi amandma s prvopodpisanim Samom Bevkom. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (10 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma k 12. členu prvopodpisanega Sama Bevka sprejet.
Na glasovanje dajem še v celoti 12. člen. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 12. člen sprejet.
V razpravo dajem 13. člen in amandma k 13. členu. Ugotavljam, da ni razpravljavcev. Glasujemo o amandmaju k 13. členu. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma k 13. členu sprejet.
Dajem na glasovanje 13. člen v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani člen sprejet.
V razpravo dajem še 18. člen in k temu členu amandma. Razpravljavcev ni. Ugotovimo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je ta amandma k 18. členu sprejet.
Na glasovanje dajem še 18. člen v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 18. člen sprejet.
Prehajamo na obravnavo preostalih členov, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Kdo želi besedo? Ker ne želi nihče besede, dajem na glasovanje še preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (55 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih.
Glasovati moramo še o naslovu zakona. Ali želi kdo razpravljati o naslovu zakona? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem še naslov zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za? (53 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je naslov zakona v celoti sprejet.
Zaključujem drugo obravnavo in prehajamo na tretjo obravnavo. Izglasovali smo... Torej, predlagate prekinitev zaradi vložitve amandmaja? Torej, prekinjamo to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 40. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA SOGLASJA K STATUTU KULTURNIŠKE ZBORNICE SLOVENIJE. Predlog je v soglasje zboru predložil upravni odbor Kulturniške zbornice Slovenije. Želi njegov predstavnik besedo? (Ne želi.)
Predlog za soglasje je obravnaval tudi Odbor za kulturo, šolstvo in šport kot matično delovno telo. Želi poročevalec besedo? Gospod Mežan ima besedo.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa, spoštovana gospa podpredsednica. Kolegice in kolegi! Odbor za kulturo, šolstvo in šport je na svoji 9. seji, 21.10., kot matično delovno telo obravnaval statut Kulturniške zbornice Slovenije, ki ga je dne 14.10. istega leta sprejel upravni odbor Kulturniške zbornice Slovenije.
Odbor k statutu ni imel pripomb, zato predlaga državnemu zboru, da sprejme odlok o soglasju k statutu Kulturniške zbornice Slovenije. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Želi še besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Besedo dajem še poslankam in poslancem. V pisni obliki se ni nihče prijavil, zato razpravo omejujemo na pet minut. Tudi tu ni razpravljalcev. Je? Oprostite! Besedo ima gospod Čeligoj.
VLADIMIR ČELIGOJ: Hvala lepa. Spoštovani! V zvezi z ustanavljanjem Kulturniške zbornice Slovenije bi želel zastaviti Ministrstvu za kulturo vprašanje glede razmerja med dosedanjo funkcijo in pristojnostjo Zveze kulturnih organizacij Slovenije, ki se je preoblikovala v Sklad za ljubiteljsko kulturo, in pa razmerjem do bodoče Kulturniške zbornice Slovenije. Glede na to, da bo bodoča Kulturniška zbornica Slovenije vključevala tako amaterska kulturna društva oziroma združenja kot profesionalne kulturne ustvarjalce, me zanima, kaj bo ostalo v domeni Sklada za ljubiteljsko kulturo in kaj bo prišlo v pristojnost Kulturniške zbornice Slovenije. Kulturniška zbornica pomeni novo institucije z izključno centralizirano pristojnostjo. Vpliva kulturnikov s periferije v bistvu ga ne bo, v kolikor pa bo, bo ta komaj znaten in občasen. Zato predlagam, da je sestava organov Kulturniške zbornice Slovenije regijsko zastopana. S tem bo dana možnost, da bo Kulturniška zbornica zbornica kulturnih ustvarjalcev celotne Slovenije. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Želi še kdo razpravljati? Gospod Moge.
RUDOLF MOGE: Predsedujoča, hvala lepa za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci! Mi tukaj dajemo soglasje da ali ne, lahko pa seveda ministrstvo razloži določene reči, ki se z uvedbo Kulturniške zbornice zgodijo.
Ko smo na odboru te reči obravnavali, smo to obravnavali trikrat, ker je bilo nekaj nedoslednosti v samih členih in so bili v nasprotju z obstoječo zakonodajo. Ta predlog, ki ga imate zdaj tukajle, je pa usklajen. Glede vsebin, ki jih je imel kolega pred mano, bi pa rad povedal, da v 3. členu glede sestave zbornice povem, da zbornico sestavljajo poklicna oziroma strokovna društva, združenja, ki imajo v svojem statutu ali pravilih določeno kot pogoj za članstvo poklicno usposobljenost za opravljanje kulturne dejavnosti, kar pomeni, da ta društva, če pogledate malo tudi obrazložitev, so se združila, zajemajo in pokrivajo celotno področje Slovenije, medtem ko pa Zveza kulturnih organizacij oziroma Sklad ostajajo na istem področju, kot so bili, in se glede na pristojnosti, ki jih imajo prvi in drugi, te pristojnosti ne križajo. V 8. členu, recimo, če pogledate, tega statuta, so navedene dejavnosti zbornice. Poteka pa financiranje in organizacija na obeh nivojih tako, kot je to z zakonodajo opredeljeno. Kolikor jaz vem, ta zakonodaja med seboj ni v navzkrižju. Mi bomo samo to, kar so v skladu z zakonom delavci poklicni na področju kulture uredili, mi samo tole potrdimo in s tem, ko to stvar potrdimo, naredimo to, da bodo oni lahko z današnjem dnem potem začeli delovati kot Kulturniška zbornica Slovenije.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Moge. Gospod Demšar ima besedo.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala za besedo. Jaz sem že na Odboru za kulturo, šolstvo in šport imel pomisleke glede 3. člena. 3. člen pove to, da amaterska društva, recimo temu amaterska društva, ki so pa lahko tudi profesionalna, nimajo potem tu svojega mesta. Mogoče bom res malce govoril iz čisto svojega zornega kota, ampak Muzejsko društvo Škofja Loka, ki mislim, da postaja pravzaprav neka akademija za celo kulturno dogajanje tega prostora, po tem statutu, kot ga zdaj tu sprejemamo, ne bo moglo biti član take zbornice. Ustanovitev zbornice ima sigurno svoj smisel, od organiziranosti, pa tudi do financ. Na ta način bodo izključena vsa društva, ki niso profesionalna. Ker je tak 3. člen, mojega glasu k temu statutu žal ne more biti, ker menim, da je vrstoadruštev, ki res da niso profesionalno organizirana ali pa nimajo profesionalnega tajnika, na tak način ne bodo mogla biti zraven. Mislim, da je to neka diskriminacija do takih društev, ki imajo usposobljene ljudi, tudi ljudi iz tiste stroke, vendar niso tam kot strokovne organizacije organizirane. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Demšar. Moram povedati, da k statutu daje Državni zbor soglasje, zdaj v tem trenutku pa ne moremo nikakršnih sprememb delati. Želi še kdo razpravljati? Ker ne želi nihče razpravljati, prehajamo na glasovanje. Matično delovno telo je predlagalo zboru, da sprejme naslednji predlog: "Državni zbor daje soglasje k statutu Kulturniške zbornice Slovenije z dne 14.10.1997." Ugotovimo sklepčnost! (42 prisotnih.) Še enkrat ugotavljamo sklepčnost! (43 prisotnih.) Nadaljujemo čez 10 minut.
(Seja je bila prekinjena ob 12.01 uri in se je nadaljevala ob 12.14 uri.)
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Prosim kolege in kolegice, če zasedejo svoja mesta in nadaljujemo s sejo državnega zbora. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.) Ugotavljam, da smo sklepčni in lahko nadaljujemo z delom.
Na glasovanje dajem odlok, in sicer: "Državni zbor daje soglasje k statutu Kulturniške zbornice Slovenije." Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 23. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ŽRTVAH VOJNEGA NASILJA. Zaključena je bila splošna razprava in nadaljujemo z drugo obravnavo. Poslanska skupina, SDS je zahtevala odmor za posvetovanje v poslanski skupini. Želi predstavnik pojasnilo? Da, gospa Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep pozdrav! Želeli smo odložitev zaradi odločitve glede na amandma vlade, in sicer... Ali lahko tudi sedaj izkoristim že, da povem, da smo vložili amandma na amandma in zakaj smo ga vložili? Lahko. Glede na odločbo Ustavnega sodišča, kot sem že včeraj povedala, ki je naložilo zakonodajalcu, da bo moral neustavnost odpraviti z ustrezno ureditvijo, in sicer če gre za priznanje posebne pokojninske dobe v zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, če pa gre za posebne pravice v okviru posebnega varstva žrtev vojnega nasilja, pa v zakonu o žrtvah vojnega nasilja. Glede na to smo se potem odločili, da podpremo amandma vlade k 1. členu zakona. Ker menimo, da je treba mobilizirancem popraviti tudi storjene krivice, smo predlagali amandma na amandma vlade in s tem bi zagotovili pač priznanje posebnih pravic v obliki mesečne rente. Ali lahko tudi razložim naš amandma na amandma? (Da.)
Amandma na amandma k 1. členu se glasi, s tem se tudi 16. člen spremeni in dopolni, tako da se glasi: "Doživljenjska mesečna renta je oblika delnega materialnega zadoščenja žrtvi vojnega nasilja iz 2. člena in iz 4. člena tega zakona, ki se valorizira tako kot pokojnine in znaša za vsak mesec nasilja za taboriščnike-zapornike po 300 tolarjev, za izgnanca in interniranca po 200 tolarjev, za delovnega deportiranca, prisilnega mobiliziranca in pobeglega pred "izonom" pa po 120 tolarjev. Upravičenec od dnevne rente ne plačuje davka od dohodnine."
Doda se novi 16. a člen, ki se glasi: "Prisilni mobiliziranec, ki je zaradi nepriznavanja obdobij zavarovanja od 6.4.1941 do 15.5.1945 po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljavnih pred 31.3.1992, ostal zavarovan tudi po času, ko bi z upoštevanjem teh obdobij dosegel polno pokojninsko dobo in njegova skupna zavarovalna doba z upoštevanjem navedenih obdobij presega polno pokojninsko dobo, ima pravico do odškodnine. Odškodnina znaša toliko, kolikor bi znašala povečana pokojnina upravičencu za 1% za vsako dopolnjeno leto nepriznane zavarovalne dobe iz prejšnjega odstavka, ki presega polno pokojninsko dobo in se valorizira tako kot pokojnine.
O pravici in višini odškodnine za nepriznano zavarovalno dobo v obdobju od 6.4.1941 do 15.5.1945 odloči na zahtevo upravičenca Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po pogojih in višini po tem členu. Zavod denarno rento izplačuje mesečno. Za polni mesec šteje več kot 15 dni priznane zavarovalne dobe nad polno pokojninsko dobo."
Obrazložitev. Amandma povzema rešitve, kot jih je predlagala vlada in poslanec gospod Miran Potrč, hkrati pa določa, da prisilnim mobilizirancem pripada bonifikacija oziroma odškodnina za povzročeno nasilje okupatorja.
Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospa Zbačnikova. Želi še kdo? Se opravičujem.
Prehajamo na drugo obravnavo, in sicer v razpravo dajem 1.člen in amandmaje k 1. členu, in sicer amandma poslanske skupine Socialdemokratske stranke, ki ga je ravnokar obrazložila gospa Zbačnikova, potem je drugi amandma na amandma vlade k 1. členu in amandma vlade pod številko 2 na priloženem listu ter tretji amandma k 1. členu poslanske skupine SDS.
Gospod Potrč želi besedo.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Amandma naše poslanske skupine izhaja iz predpostavke, da je zakon vložen zaradi uskladitve z odločbo ustavnega sodišča.
Odločba ustavnega sodišča terja, da se popravi krivica, ki je bila storjena prisilnim mobilizirancem zaradi tega, ker so jim prejšnji predpisi odvzeli delovno dobo, ki so jo z delom, ne pa kot udeleženci vojske, ustvarili v času med 6. aprilom 1941 in 9. majem 1945.
Ta delovna doba je bila kasneje priznana, po letu 1992, vendar ustavno sodišče ugotavlja, da v primerih, kjer so morali zaradi tega, da bi dosegli polno delovno dobo, delati, več od takšnega priznanja, po domače rečeno, ni imel nič in bi zaradi tega v primerih, da so delali 40 oziroma ženske 35 let in imajo sedaj pravico do priznanja tiste dobe, morali dobiti neko odškodnino.
Mi menimo, da je prav, da se to zagotovi, menimo pa, da je prav, da se tudi jasno pove, da gre v tem primeru res za odškodnino ne pa za rento. Renta je nadomestilo, ki ga zakon o žrtvah vojnega nasilja daje za prisilni ukrep, ki je bil posameznim kategorijam-žrtvam vojnega nasilja prizadejan, in mislimo, da ne bi kazalo to rento, kot nadomestilo za prisilni ukrep, mešati s popolnoma drugim pojmom, to je z nepriznanjem delovne dobe v času med aprilom 1941 in majem 1945. Zato je osnovni smisel našega amandmaja, da povsod, kjer se govori o renti, pravimo, da gre za odškodnino, in to v prvem, drugem in tretjem odstavku 1. člena vladnega predloga tudi nadomeščamo.
Predlagam, da ta naš amandma podprete. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala gospod Potrč. Želi še kdo razpravljati? Proceduralno? Gospod Petrovič.
PETER PETROVIČ: Hvala za besedo!
Dovolite, da ob razmišljanju in študiju o teh amandmajih na amandmaje vlade in samih amandmajev dobim pojasnilo, ker sicer se ne bi mogel pravilno opredeljevati. Gospa Zbačnikova je tukaj razlagala vsebino in tekst amandmaja k 1. členu in ga navaja kot amandma na amandma vlade. Torej po mojem premisleku in poznavanju je to amandma, ne pa amandma na amandma. Je to tako prav? Hvala lepa za pojasnilo.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Torej poslanska skupina je vložila amandma, ne amandma na amandma vlade. Ker ni razpravljavcev, zaključujemo razpravo in dajem na glasovanje najprej amandma poslanske skupine Socialdemokratske stranke, ki ga je obrazložila gospa Zbačnikova. Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (15 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Ugotavljam, da predlagani amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma pod zaporedno številko 1 na priloženem listu k 1. členu, in sicer s prvopodpisanim gospodom Miranom Potrčem, ki je amandma na amandma vlade. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da predlagani amandma na amandma vlade je sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma, ki ga predlaga Vlada Republike Slovenije. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Tretji amandma je v tem primeru brezpredmeten.
Torej člen je v celoti spremenjen in ni potrebno o njem glasovati.
V razpravo dajem 2. člen in amandmaja k 2. členu. Prvega je vložila Vlada Republike Slovenije. Če je sprejet ta amandma, je glasovanje o amandmaju pod točko 2 brezpredmetno, ki ga je vložila poslanska skupina Socialdemokratske stranke. Želi kdo razpravljati?
Ugotavljam, da ni razpravljavcev. Ugotovimo sklepčnost za glasovanje o prvem amandmaju k 2. členu, ki ga je vložila vlada! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (34 poslancev.) Je kdo proti? ( Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasovanje o amandmaju pod številko dva je brezpredmetno.
V razpravo dajem še 3. člen. Želi kdo besedo? (Ne.) Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je tudi 3. člen sprejet.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih in glasovati moramo še o naslovu zakona. Želi kdo razpravljati o naslovu zakona? (Ne.)
Ker ne želi nihče razpravljati, prehajamo na glasovanje. In sicer, na glasovanje dajem naslov zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (53 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet v celoti.
Prehajamo na tretjo obravnavo. Izglasovali smo zakon po členih in naslov zakona. Odpiram razpravo o zakonskem predlogu v celoti. Želi kdo besedo? Želi kdo vložiti amandma? Ker ne želi nihče, zaključujem tudi to razpravo.
Ugotavljam, da nimamo nobenega amandmaja in dajem na glasovanje zakon v celoti. Še pozivam Sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, če ima pripombe. Gospoda Baškoviča pozivam. (Nima pripomb.)
Torej prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je tudi to sprejeto.
Torej s tem zaključujemo to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 28. TOČKO DNEVNEGA REDA - NA OBRAVNAVO PREDLOGA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA UMIK IZ ZAKONODAJNEGA POSTOPKA PREDLOGA ZAKONA O KMETIJSKO GOZDARSKIH ZBORNICAH - druga obravnava Vlada Republike Slovenije je z dopisom z dne 8. oktobra 1997 predlagala državnemu zboru, da iz zakonodajnega postopka umakne predlog zakona o kmetijsko gozdarskih zbornicah, druga obravnava.
Proceduralno, gospod Bevk.
SAMO BEVK: Hvala za besedo. Predlagam, da - ker smo dobili na mizo amandma v zvezi s prejšnjo točko dnevnega reda poslanskih skupin Slovenske ljudske stranke in LDS, predlagam, da se to zdaj opravi, pred to razpravo.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Predlog je bil, da se nadaljuje po naslednjem dnevnem redu, in sicer, da je naslednja 28. točka, tako kot smo začeli, potem bomo pa s tistim, kar smo dobili, naprej. Zjutraj je bilo izglasovano, da nadaljujemo tako naprej.
Prosim predstavnika vlade, če želi besedo! (Ne želi.) Želi besedo poročevalec Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisno se k razpravi ni prijavil nihče, zato omejujem razpravo naslednjih razpravljalcev na pet minut. Tudi tu ugotavljamo, da ni razpravljalcev.
Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog vlade za umik predloga zakona o kmetijskogozdarskih zbornicah iz zakonodajnega postopka. Ugotovimo sklepčnost! Še enkrat ponovimo sklepčnost! Ugotovimo sklepčnost! Smo? (48 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (16 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog vlade za umik navedenega predloga zakona iz zakonodajnega postopka sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 24. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O LOKALNI SAMOUPRAVI. Vložena sta bila dva amandmaja in sklep. Torej en amandma je vložen k 5. členu, ki ga predlaga gospod Branko Kelemina in dajem ta amandma k 5. členu v razpravo. Želi kdo besedo? Gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Se opravičujem, da nisem v prvi oziroma v drugi obravnavi uspel vložiti nekaterih amandmajev, ki sem jih pripravil, tako da so mi v bistvu propadli. Ta je pa še ostal in sem pač izkoristil možnost in sem ga vložil v tretjo obravnavo. In sicer v 19.d členu pač predlagam, da se črta odstavek oziroma stavek, ki se glasi, da se ožji del občine ne sme zadolževati. Jaz bi vas pač prosil, da mi ta amandma podprete v tem delu, zaradi tega, ker če se krajevne skupnosti kot take ne bodo smele več zadolževati, potem mi v krajevni skupnosti več ne bomo mogli nič delati. To vam jaz čisto lepo povem zato, ker sem pač predsednik krajevne skupnosti in vem, s kakšnimi sredstvi se mi tam srečujemo in kaj mi lahko delamo. Krvavi pot ljudje potijo in vse, kar se dela, od cest do vzdrževanja, do zimske službe, za vse te stvari dejansko morajo ljudje ogromno svojih sredstev vložiti, vozite pa se vsi po tistih cestah, vsi. Kolikor bodo krajani morali graditi ceste v krajevni skupnosti, potem bomo mi tam rampe morali postaviti, če bo to šlo tako naprej, in se nihče več ne bo tam vozil. Mi bomo postavili svojo tablo in bomo zahtevali plačilo cestnine. V krajevni skupnosti delati brez zadolžitev ne moremo. In tudi nimamo časa čakati, ker preveč hitro čas gre in smo prestari že, da bomo čakali 30 ali 50 let na to, da si bomo eno ubogo cesto asfaltirali nekje, da bomo dobili neko dotacijo, od miloščine občine ali pa potem v končni fazi države. Jaz na tak način v krajevni skupnosti ne morem delati. Še vse do zdaj zadolžitve, ki smo jih vzeli v krajevni skupnosti, upam, da so plačali. Če kateri ni plačal, naj pove. Jaz mislim, da je to nevzdržno.
Poleg tega bom pa povedal še tole. Po zakonu o lokalni samoupravi ali zakonu o financiranju občin, ne vem, mislim da financiranju občin, piše, da se občine lahko zadolžujejo samo v višini 5% za infrastrukturne objekte. Če se ne motim, tako piše. Občina se dejansko za to zadolži, vse ostale zadolžitve, ki se pa zgodijo v krajevnih skupnostih, ki jih ima večja občina 10 ali pa 20 ali pa 30, je pa dejansko še dodatno najmanj 10% ali pa tudi 15% na tista sredstva, ki se občina že zadolži za svojih 5%. Si lahko predstavljate, kakšna zavora bo to, da se dejansko s tistimi 5%, ki jih ima občina, svoje programe, čeprav bi morala seveda skrbeti tudi za celoto in za svoje krajevne skupnosti, ampak v glavnem občina in župan za svoje programe skrbi, krajevne skupnosti pa za svoje. Žal je tako, žal imamo tako delitev te naše oblasti v naši državi. Mi v krajevni skupnosti, jaz sem vam povedal zdajle, na osnovi tega, 5%-ne zadolžitve v občinah, ne bomo nič mogli narediti in jaz sem dolžan, jaz zagovarjam vedno mojim ljudem po vseh krajevnih skupnostih, ne samo v svoji, pa v občini in tudi vsepovsod, kjer pridem, krajevne skupnosti morajo dobiti več sredstev, ampak jaz sem dolžan tu, če se to ne bo upoštevalo, dejansko jim še to možnost vzamemo, in jaz sem dolžan to vložiti, da jim vsaj pokažem, da državni zbor dejansko noče, da se v krajevni skupnosti še sploh kaj naredi.
K 19.d členu prav tako predlagam, da se to doda. Da se finančni načrt iz prejšnjega odstavka pripravi in sprejme svet ožjega dela občine, tako kot je bilo sedaj predlagano, na podlagi programa dela ožjega dela občine. Jaz si ne predstavljam, čeprav je bilo sedaj tukaj rečeno in je minister sam izrekel besede, da je sedaj s tem zakonom rešeno financiranje krajevnih skupnosti. Samo mi povejte, kje? V kateri postavki je to napisano. Kako? To ni nikjer napisano. Naprej še predlagam, višina finančnih sredstev, ki pripada ožjemu delu občine, ne sme biti manjša, kot pripada v primerljivih za posamezne naloge občine. To je to, kar jaz v svoji krajevni skupnosti moram zagovarjati. Kot odgovoren za to, da se nekaj v krajevni skupnosti naredi. Kajti občina kot taka, jaz ne morem tam, ne glede na to, da sem tudi član občinskega sveta, ne morem prepričati občinskega sveta, da je potrebno v krajevni skupnosti te in te stvari narediti, in občina kot taka oziroma župan da predlog razporeditve proračuna in če on meni da na enega prebivalca samo 500 tolarjev za infrastrukturo, jaz pač s 500 tolarji moram napraviti. Kaj bom jaz s 500 tolarji na enega prebivalca v krajevni skupnosti naredil, to vi meni povejte. Nič ne morem narediti! Nič! Še tajnice ne morem plačati, ki mi dela 4 ure. Še to ne! Če bi pa bilo upoštevano to, kar sem jaz predlagal, da dejansko po tistih merilih, kot jih dobi občina, finančna sredstva - če imam jaz 35 kilometrov krajevnih cest za urediti v krajevni skupnosti, potem naj tista sredstva, ki jih država nameni občini, dobim jaz, da bo lahko te ceste vzdrževal, asfaltiral in tudi zimsko službo opravljal.
Župani sedaj pravijo, če to sprejmete v 19.d členu, kar jaz predlagam, da bodo krajevne skupnosti raztrgale občine. Če jih bodo na ta način raztrgale in če je naša zakonodaja tako narejena, da jih lahko s tem raztrgajo, potem pa naj jih raztrgajo. Jaz predlagam, da to sprejmete, kolikor ne boste, jaz sem svojo poslanstvo upravičil. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Kelemina. Želi še kdo razpravljati? Ugotavljam, da ni razpravljavcev.
Na glasovanje dajem amandma k 5. členu. Ugotavljamo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (8 poslancev.) Je kdo proti? (38 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
V razpravo dajem še amandma poslanskih skupin LDS, SLS in De-SUS k 18. členu. Želi kdo besedo? Tega ste tudi ravnokar prejeli. Ugotavljam, da ni razpravljavcev.
Na glasovanje dajem amandma k 18. členu. Ugotavljamo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na podlagi tretjega odstavka 198. člena poslovnika sprašujem Sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, če je zaradi sprejetih amandmajev porušena medsebojna skladnost določb zakona? (Ni.) Prehajamo na glasovanje o zakonu. Na glasovanje dajem še predloga zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog zakona v celoti sprejet.
Vložen je bil tudi sklep, in sicer poslanske skupine Združene liste, ki ste ga prejeli dne 29.10. Želi kdo besedo? (Ne.) Dajem naslednji sklep na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep izglasovan.
S tem zaključujemo to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 25. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG NACIONALNEGA PROGRAMA STATISTIČNIH RAZISKOVANJ - tretja obravnava. Predlog nacionalnega programa je za tretjo obravnavo pripravila Vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog nacionalnega programa je obravnaval tudi Odbor za znanost, tehnologijo in razvoj kot matično delovno telo. Želi besedo poročevalec odbora? Gospod Žnidaršič.
FRANC ŽNIDARŠIČ: Hvala lepa. Spoštovani! Na podlagi 136. in 138. in drugega odstavka 196. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije daje Odbor za znanost in tehnologijo naslednje poročilo k predlogu nacionalnega programa statističnih raziskovanj, tretja obravnava.
Odbor državnega zbora je kot matično delovno telo obravnaval predlog nacionalnega programa statističnih raziskovanj, ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije v tretjo obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije dne 15.4.1996, in po krajši razpravi sprejel sklep, da podpre oba amandmaja vlade k nacionalnemu programu statističnih raziskovanj in predlaga državnemu zboru, da predlog nacionalnega programa statističnih raziskovanj obravnava v tretji obravnavi in ga sprejme skupaj z amandmajem Vlade Republike Slovenije, ki ju odbor podpira.
Pri tem je treba povedati, da je ta predlog nacionalnega programa statističnih raziskovanj v proceduri že nekaj let, in da je osnova za zakonito spremljanje določene statistike v naši državi, zato je bilo nujno, da se je zadeva končno pripeljala v tretje branje, in zato predlagamo sprejem. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Žnidaršič. Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Gospa Hren.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala, gospa podpredsednica. Spoštovani! Za odbor sem pripravila nekaj amandmajev, vendar pa sem morala te amandmaje umakniti, zato, ker tisti deli nacionalnega programa statističnih raziskovanj niso bili amandmirani, ker je to tretje branje. Pa bi vseeno rada povedala, za kaj gre.
Gre za pripombe oziroma dopolnila in spremembe v poglavju ZS/15 - Statistika dela, ki so v Poročevalcu na strani 44. In predlagali smo pri točki 15.11.A, da se doda v koloni "Vsebina" še tekst, ki ste ga že dobili v preteklosti. In sicer gre za mesečno poročilo o tujcih, ki dobivajo zaposlitev pri nas. Tega namreč ni bilo, ni bilo opredeljeno, z utemeljitvijo, da kolikor gre za zaposlovanja na delovnih mestih, za katera nimamo ustrezno usposobljenih kadrov, se lahko ta podatek direktno uporablja pri načrtovanju izobraževanja, in najbolj verjetno je, da gre za zaposlovanje v gradbeništvu. In vzrok za zaposlovanje tujcev na tem področju pa ni pomanjkanje delavcev, ki so slovenski državljani, ampak za nepripravljenost sprejemanja tega dela, kar je pa spet lahko koristen podatek Uradu za delo. In po oceni je v Sloveniji med mladimi v starosti od 16 do 26 let približno 18.000 takih, ki nimajo poklica in so tudi brezposelni; in če je med njimi vsaj polovica moških, potem pomanjkanja kadrov pri teh delih ni. To je bila ena pripomba oziroma dodatek.
Drugi dodatek je bil pa kot ZS/15.12, kjer je pa edini hranitelj družine, kjer se seveda upoštevajo različne vsebine, ki smo jih tudi navedli, in pa podatek je včasih vodilo - to je pa pojasnitev, Ministrstvo za obrambo, zaradi olajšav pri služenju vojaškega roka; danes je pa mogoče te podatke uporabiti tudi v izogib odpuščanja delavcev s tem statusom in tudi za pridobitev drugih olajšav, ki izhajajo iz naslova socialnega varstva.
Podatek o iskalcih zaposlitve, ki so edini hranitelj ali bi bili, če bi zaposlitev dobili, bi moral biti statistično obdelan in javnosti prikazan mesečno.
Tretji naš dodatek je pa statistika socialnega varstva, kjer bi dodali še pod ZS/20.09 - koristniki dodatka za nego invalidnega otroka. Dodatek za nego invalidnega otroka je nova kategorija in zato bi bilo prav tako potrebno spremljanje finančne pomoči oziroma je smiselno, da se to spremlja, in seveda je možno, da se ta podatek vodi tudi v kakšnem drugem poglavju.
In končno smo imeli dodatek oziroma dopolnilo k statistiki družinskih prejemkov in varstva materinstva, zaradi vodenja demografske politike in pa spremljanja stanja na področju družinske politike.
Ostala dopolnila in spremembe se nanašajo na raziskovanja, ki jih izvaja Inštitut za varovanje zdravja, kjer smo predlagali, da se doda v statistiki bolnišnične, zdravstvene dejavnosti, ki je v Poročevalcu na strani 84, oznaka oziroma naslov: Prijava oploditve zunaj materinega telesa, z namenom, da bi se spremljaja in vrednotila ta dejavnost, z namenom, da ocenimo problem neplodnosti parov.
Predlagali smo nekaj premestitev, na primer statistiko tuberkuloznih bolnikov. Ta bi namreč po vseh teh kriterijih, ki so navedeni v sklopu, kaj se tukaj zbira, spadala v področje epidemiologije oziroma usklajevanje epidemioloških ukrepov pod točko statistika nalezljivih bolezni.
Končno imamo še v posebnem poglavju JVZ3.15 in JVZ15.6 statistiko s področja laboratorijske dejavnosti, ki jo je treba ločiti, ker laboratorijska dejavnost obsega zelo številne stvari.
Kot sem rekla, ni bilo mogoče amandmirati teh stvari in smo potem amandmaje umaknili. Me pa veseli izjava gospe iz Urada za statistiko, da kljub temu, da teh naših pripomb ni mogoče vključiti v sedanji predlog statističnih raziskovanj, ker v drugem branju ni bilo amandmirano, da bodo te podatke upoštevali pri programih, torej pri letnih programih dela, ki so dejansko bolj napredni, kot je zakon o spremljanju teh podatkov in so nekateri delno že vključeni. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospa Hren-Vencljeva. Želi še kdo razpravljati? Ugotavljam, da ni razpravljavcev. Prehajamo na odločanje o posameznih amandmajih.
Pred nami imamo dva amandmaja, ki ju je predlagala Vlada Republike Slovenije k posameznim delom. Torej v razpravo dajem prvi amandma. Ugotavljam, da nihče ne želi razpravljati. Ugotovimo sklepčnost! Še enkrat ugotovimo sklepčnost!
Dobimo se čez 10 minut. Torej nadaljujemo čez 10 minut.
(Seja je bila prekinjena ob 13.00 uri in se je nadaljevala ob 13.06 uri.)
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Pozivam vodje poslanskih skupin, da poskrbijo za svoje člane, poslanke in poslance. In sekretarje tudi, da pozovejo vse poslanske skupine, da zasedemo svoja mesta. Še prihajajo. Bolj živo. Gremo danes domov. Premalo nas je. Še enkrat. Lepo prosim vsi, ki ste še v svojih pisarnah, da pridete in zasedete svoja mesta v parlamentu.
Ugotavljamo prisotnost! Ampak sedaj res vsi pritisnite na gumb! Še kdo prihaja? Ampak, da tako zamujate, pa res ni kulturno. Nekulturno je, da zamujate.
Poslanke smo vse tukaj. Gospod Potrč, vas pričakujemo. Sedaj smo vsi. Ste vsi pritisnili? Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Nadaljujemo delo. Glasovati moramo o amandmaju, prvem amandmaju, ki ga je predlagala Vlada Republike Slovenije. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem drugi amandma, ki ga je tudi vložila Vlada Republike Slovenije. Ugotavljam, da ni razpravljavcev in dajem na glasovanje drugi amandma. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na podlagi tretjega odstavka 198. člena poslovnika sprašujem Sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, če je zaradi sprejetih amandmajev porušena medsebojna skladnost določb zakona, oziroma določb programa, se opravičujem! (Ni.)
Zato prehajamo na glasovanje o zakonu, torej na glasovanje o predlogu nacionalnega programa v celoti. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ni razpravljalcev.
Prehajamo na glasovanje o predlogu nacionalnega programa v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani nacionalni program v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 26. TOČKO DNEVNEGA REDA - TRETJA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O VINU IN DRUGIH PROIZVODIH IZ GROZDJA IN VINA. Predlog zakona je za tretjo obravnavo pripravila Vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Gospod minister Smrkolj.
CIRIL SMRKOLJ: Gospe poslanke, gospodje poslanci! Pred vami je po dolgotrajnem postopku sprejemanja, ki se je pričel pravzaprav leta 1994, tretja obravnava zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina. Obdobje od začetka same priprave zakona pa do danes je bilo izredno dinamično ter polno sprememb. Slovenija je podpisala sporazum o pridruženem članstvu EU, Slovenija je postala članica Svetovne trgovinske organizacije; v njenem okviru je bil sprejet sporazum o varstvu intelektualne lastnine; v Sloveniji se po dolgoletni stagnaciji povečuje obnova vinogradov, zato je tudi predlog zakona doživel vrsto sprememb.
Cilji zakona so jasni: usmerjena pridelava grozdja in vina v večjo kakovost, kot si jo želimo. Ker še nimamo novega zakona o vinu, so zastale priprave posebnega sporazuma o medsebojnem varovanju geografskega porekla vin in žganih pijač, ki je sestavni del sporazuma o pridružitvenem članstvu z Evropsko unijo, saj v veljavnem zakonu o vinu ne izpolnjujemo vseh zahtev Evropske unije.
S tem, ko bo sprejet predlagani zakon, bo na zakonskem nivoju dosežena usklajenost s predpisi Evropske unije in mednarodnim sporazumom o varstvu intelektualne lastnine. S popolno uskladitvijo s temi mednarodnimi akti so za izvajanje zakona v izdelavi številni podzakonski akti, ki so predvideni v 42. členu predloga zakona in za katere je rok za izdajo leto dni po uveljavitvi zakona. Pomembnejši podzakonski akti so zlasti: o vinogradniškem katastru in registru pridelave grozdja in vina, veljavni predpisani tehnološki postopki in enološka sredstva. Zaradi dosege cilja, to je čimboljše kakovosti slovenskega vina, je treba določiti natančnejše pogoje, ki jih morajo izpolnjevati pooblaščene organizacije za oceno vina, poskuševalci in inšpektorji, nov, obširnejši seznam geografskih oznak za vina, ki ga potrebujemo zaradi označevanja vina z geografskim poreklom, kar bo zagotovilo varstvo geografskih imen z namenom zaščite pridelovalcev in potrošnikov. Izredno obsežno področje, ki ga ta zakon obravnava na področju grozdja in vina. V okviru razprav smo na vladi upoštevali večinsko mnenje pridelovalcev posameznih območij, različnost interesov pri imenovanju pa kaže tudi vrsta amandmajev k 15. členu predloga zakona. Vsi ti amandmaji, ki pa so bili vloženi, so v svoji večini redakcijske narave, zato predlagamo, da sprejmete zakon skupaj s tistimi amandmaji, ki jih predlaga vlada, in tistimi, ki jih vlada podpira. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod minister. Predlog zakona je obravnaval tudi Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot matično delovno telo. Želi besedo poročevalec odbora? Gospod Potočnik.
FRANC POTOČNIK: Spoštovane dame in gospodje! Predlog zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina je v parlamentarni razpravi, kot je povedal že gospod minister, od leta 1994. Ta zakon je bil deležen velike pozornosti tako strokovne kot tudi ljubiteljske javnosti. Organiziranih je bilo več javnih razprav, pa tudi na odboru so bile razprave dolge in poglobljene v vseh treh obravnavah. V tretji obravnavi je Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sprejel naslednji sklep:
"Odbor Državnega zbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da opravi tretjo obravnavo predloga zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina in ga sprejme skupaj z amandmaji odbora in amandmaji Vlade Republike Slovenije, ki jih odbor podpira. Odbor podpira vse amandmaje Vlade Republike Slovenije, razen amandmaja k 34. členu." Ko bomo prišli do tega člena, bomo razložili, zakaj, in seveda vlaga tudi nekaj svojih amandmajev, ki so zgolj redakcijske narave. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Potočnik. Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisno se k razpravi ni prijavil nihče, zato razprave omejujem na 5 minut. Ker ni razpravljavcev, prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih amandmajih.
V razpravo dajem amandma k 4. členu, in sicer ga je vložila Vlada Republike Slovenije. Matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne.) Amandma k 4. členu dajem na glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem amandmaje k 8. členu. Prvi amandma, ki ga je vložila Vlada Republike Slovenije, in tretji amandma, katerega predlagatelj je Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Drugi je pa brezpredmeten, ker je napačno vložen. Ni razpravljavcev. Torej kar dajem na glasovanje. Gospod Potočnik, proceduralno.
FRANC POTOČNIK: Zdaj, k 4. členu smo sprejeli amandma, ki spreminja en odstavek. O členu v celoti...
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Tretja obravnava je to že. Torej, na glasovanje dajem prvi amandma k 8. členu. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem še tretji amandma k 8. členu. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je ta amandma sprejet.
V razpravo dajem amandmaje k 10. členu, in sicer prvega, ki ga je vložila Vlada Republike Slovenije, drugega ravno tako Vlada Republike Slovenije in tretjega tudi. Ugotavljam, da ni razpravljalcev. Na glasovanje dajem prvi amandma. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma. Ugotovimo sklepčnost! (54 poslancev.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je tudi ta amandma sprejet.
In še tretji amandma dajem na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je tudi ta amandma sprejet.
V razpravo dajem amandma k 12. členu, ki ga je vložil Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ni razpravljavcev. Prehajamo na glasovanje.
Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je tudi ta amandma sprejet.
V razpravo dajem dva amandmaja k 15. členu, in sicer prvi je amandma na amandma vlade s prvopodpisanim gospodom Tomažičem, in drugi, ki ga je vložila Vlada Republike Slovenije. Se opravičujem, je še en amandma na amandma vlade, ki ga je vložila poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti. Četrti amandma na amandma vlade je predlagal Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Peti je amandma, ki ga predlaga Vlada Republike Slovenije, in šesti amandma je vložila skupina poslancev s prvopodpisanim gospodom Puckom. Torej imamo šest amandmajev.
Razpravljati želi gospod Branko Tomažič. Prosim.
BRANKO TOMAŽIČ: Hvala za besedo. Spoštovani zbor! Prosim, da bi podprli amandma skupine poslancev, kjer se "Primorje" nadomesti z besedo "Primorska", ker menimo, da dežela ni samo Primorje ali primorska Istra, ampak tudi del Krasa, Brd in Vipave. Zato vas prosim za podporo.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Za razliko, da ne bo Gorenjske danes, bo poslanska skupina Socialdemokratov podprla amandma kolega Branka.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Čebulj. Še kdo? Gospod Peterle ima besedo.
ALOJZ PETERLE: Spoštovani! Jaz bom podprl tudi ta amandma. Tukaj pa zdaj govorim malo z geografskega ozira. Zdaj Vipavska dolina spada k Primorski, ne spada pa k Primorju in bi bilo prav, da se držimo tukaj pravih terminov, da ne bomo prišli v težave terminološke narave.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Gospa Pozsonceva želi razpravljati.
MARIA POZSONEC: Hvala lepa. Spoštovani! Tudi jaz vas prosim za podporo pri svojem amandmaju, in sicer opozorila bi vas na to, da Prekmurske gorice, to ni geografsko območje. Sploh takega imena ni, ime pa je Lendavske gorice in Goričko. In zakaj sem vložila amandma? Zato, ker vino iz Lendavskih goric slovi po izredni kvaliteti, vendar nima tržne vrednosti, saj nima znamke. Klima, zemlja in strokovnost zagotavljajo dobro kvaliteto pridelanega vina, ker pa nima geografskega porekla, ni konkurenčno na trgu.
Vinogradniki so izredno zainteresirani za omenjeno spremembo, kar je bilo v osnovnem zakonu tako, v drugem branju je bilo spremenjeno, o čemer priča tudi to, da 400 vinogradnikov je to podprlo in vas je prosilo za podporo. In na ta način bi pridobili vino z geografskim poreklom. Za to pa je potreben vinorodni okoliš. Če lahko pomagamo proizvajalcem, zakaj ne bi to naredili, posebno če ta sprememba ne stane nič. Torej to nima nobene denarne posledice. Hvala lepa.
GEZA DŽUBAN: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Podprl bom amandma glede okolišev pod 5. točko, ki je vladni amandma in je tisti, ki govori o Prekmurskih goricah. Prekmurje je geografski pojem in vsi vinogradi v Prekmurju predstavljajo Prekmurske gorice.
Glede različnih razmišljanj o tem pojmu so bili razgovori na strokovnih nivojih in tudi drugače in v nekem obdobju so bili usklajeni tako daleč, da je tudi Vlada Republike Slovenije prišla do poimenovanja prekmurskih goric, vseh prekmurskih goric z imenom Prekmurske gorice.
Pojma Lendavske gorice in Goričko ne zavzemata vseh goric, ki so v Prekmurju. Zaradi tega nista najprimernejša in je primernejši amandma vlade, ki imenuje vse prekmurske vinograde s Prekmurskimi goricami. Torej podpiram amandma pod 5. točko in nobenih sprememb pod 3. in 6. točko, ker je to najprimernejša rešitev in pokriva vse prekmurske vinograde. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Ugotavljam, da ni razpravljavcev. A, še!
Gospod Vesenjak, prosim.
ALOJZ VESENJAK: Hvala za besedo. Želim, da se podpre amandma pod številko 4, da se bolj poudari Ptuj z vinorodno okolico in tradicijo.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Prehajamo na glasovanje.
In sicer glasujemo za prvi amandma na amandma vlade. Ugotovimo sklepčnost? (56 prisotnih.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma. Ugotovimo sklepčnost? (48 prisotnih.)
Gospod Demšar, zakaj želite? Med glasovanjem ne morete!
Kdo je za? (34 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem tretji amandma na amandma vlade. Obrazložitev glasu, gospa Pozsončeva.
MARIA POZSONEC: Spoštovani! Rada bi obrazložila svoj glas. Glasovala bom za tale amandma, ker Prekmurske gorice niso geografsko področje, Lendavske gorice so geografsko področje in Goričko, še enkrat ponavljam. In da ni bilo nič dogovorjeno, to kaže tudi, da imamo 400 podpisov za podporo temu amandmaju. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Ugotovimo sklepčnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (29 poslancev.) Je kdo proti? (23 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma na amandma vlade pod številko 4. Ugotovimo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem peti amandma. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je tudi ta amandma sprejet.
Amandma pod številko 6 je brezpredmeten.
V razpravo dajem amandma k 26. členu, ki ga je predložila Vlada Republike Slovenije. Kdo želi razpravljati o amandmaju k 26. členu? Ni razpravljalcev. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem dva amandmaja k 34. členu; prvega je vložila Vlada Republike Slovenije, drugega pa Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Gospod Potočnik.
FRANC POTOČNIK: Hvala. Spoštovane dame in gospodje! To je edini amandma, kjer se vlada in odbor nista strinjala. In sicer v 34. členu, ta člen pa govori o tem, koliko lahko kdo vozi neoriginalno polnjenega vina na prevozno sredstvo. V drugi obravnavi smo pač sprejeli amandma, da tistih 20 litrov ne velja za proizvajalca na poti od njegovih, od vinogradov oziroma vinske kleti do stalnega bivališča. In sicer v originalu oziroma 34. člen se glasi takole: "Največja količina neoriginalno polnjenega vina, ki se lahko prevaža brez ustreznih listin, ne sme presegati 20 litrov na prevozno sredstvo, razen pri prevozu lastnega pridelka vina iz lastne kleti do stalnega prebivališča proizvajalca." No, vlada je pa potem dodala oziroma ta zadnji del, ki govori o lastnem pridelku, "ta določba ne velja za prevoz lastnega vina iz lastne kleti do stalnega prebivališča pridelovalca". To bi bilo enako kot prej. Novo je pa to, "kar dokazuje z osebnim dokumentom", to ni sporno, "z izpiskom iz zemljiške knjige in zemljiškega katastra". Vi veste, da so to listine, ki jih trikrat, štirikrat preložiš, pa se vse zbriše oziroma raztrga in da to ni potrebno, da bi vsak kmet ali pa proizvajalec imel vedno s seboj, in tudi, če ga policija ustavi, ga tako ali tako ne bo na mestu mandatno kaznovala. Nekdo, če bo v dvomih, da to ni njegov pridelek, bo že tako moral iti k sodniku za prekrške, kjer pa bo s temi listinami moral to dokazovati. Zato mislim, da je ta dikcija, ki je pač v 34. členu napisana, zadostna in zato tudi osebno nasprotujem temu amandmaju vlade. Tudi na odboru je bil ta amandma vlade soglasno zavrnjen. Torej predlagam, da prvega amandmaja k 34. členu tega zakona ne sprejmemo.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje o prvem amandmaju. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (10 poslancev.) Je kdo proti? (38 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem amandma k 41. členu. Ugotavljam, da ni razpravljavcev in zato dajem na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem tri amandmaje k 42. členu. Prvega, predlaga Vlada Republike Slovenije, drugega Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in tretjega predlaga tudi Vlada Republike Slovenije. Želi kdo razpravljati? (Nihče.) Prehajamo na glasovanje. Glasujemo o prvem amandmaju. Ugotavljamo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma na amandma vlade. Ugotavljamo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem tretji amandma. Ugotovimo sklepčnost! Lepo prosim, če še enkrat ugotovimo sklepčnost! Ugotavljamo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem amandma k 43. členu. Vložila ga je Vlada Republike Slovenije. Ni razpravljavcev, prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem tri amandmaje k 44. členu. Prvega je vložila vlada, drugega tudi in tretjega tudi. Razpravljavcev ni. Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma. Ugotavljamo sklepčnost! Ugotovimo sklepčnost! Še enkrat lepo prosim, če ugotovimo sklepčnost! Ali sem jaz prehitra ali vi prepočasni. Smo? (48 prisotnih.)
Kdo je za? (27 poslancev.) Je kdo proti? (15 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem še tretji amandma. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem tri amandmaje k 47. členu. Vse tri je vložila Vlada Republike Slovenije. Razpravljalcev ni in prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost, in sicer za prvi amandma. Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem še tretji amandma. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je tudi ta amandma sprejet.
V razpravo dajem amandma, ki ga je vložila Vlada Republike Slovenije k 48. členu. Tudi tu ni razpravljalcev.
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem dva amandmaja k 49. členu. Prosim, proceduralno, gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Mislim, da delate proceduralne napake, ker ko izglasujemo amandma, ne daste potem člena na glasovanje.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Tretja obravnava je to.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Se opravičujem.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Lepo prosim, če nadaljujemo. Torej v razpravo dajem dva amandmaja. Prvega je vložila Vlada Republike Slovenije in drugega ravno tako. Ugotavljam, da ni razpravljavcev. Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je tudi ta amandma sprejet.
V razpravo dajem še amandma k 52. členu. Tudi tu ni razpravljavcev. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na podlagi tretjega odstavka 198. člena poslovnika sprašujem Sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, če je zaradi sprejetih amandmajev porušena medsebojna skladnost določb zakona. Ni.
Prehajamo na glasovanje o zakonu. Ni razprave. Torej na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Gospod Potrč, proceduralno.
MIRAN POTRČ: Spoštovane kolegice in kolegi! Jaz se opravičujem, da bom pol minute izrabil vas čas, vendar mislim, da sem dolžan dati vam eno obvestilo. V imenu poslanskih skupin Združene liste, Socialdemokratske stranke in Slovenskih krščanskih demokratov smo Miran Potrč, Ivo Hvalica in Ivan Božič dali pri predsedniku državnega zbora pobudo v zvezi z delom državnega zbora. Ta pobuda se glasi: "Na podlagi 32. člena poslovnika Državnega zbora dajemo pobudo za takojšen sklic kolegija, ki naj obravnava spremembe v načinu vodenja državnega zbora potem, ko je predsednik državnega zbora, gospod Janez Podobnik, sprejel kandidaturo za predsedniške volitve. Namen naše pobude je, zagotoviti redno funkcioniranje državnega zbora v času predvolilne kampanje. Ker pričakujemo, da bo kolegij morda tudi že danes sklican, se nam je zdelo prav, da vam damo to obvestilo. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Obvestilo o delu v naslednjem tednu ste dobili vsi poslanci na mize, zato ni potrebno, da to prebiramo. Besedo dajem gospodu predsedniku Podobniku.
JANEZ PODOBNIK: Spoštovana gospa podpredsednica, kolegi in kolegice! Dobil sem pobudo za sklic kolegija. Kolegij bo sklican v torek dopoldne. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Zaključujem današnje zasedanje in se vidimo v torek, 11.11.1997 ob 10.00 uri.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 30. OKTOBRA 1997 OB 13.55 URI.)