Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 14.11 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 18. seje državnega zbora. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: dr. Franc Zagožen, za pričetek seje Andrej Fabjan, Bojan Kontič, dr. Ciril Ribičič, Maria Pozsonec, od 17. ure dalje Peter Hrastelj, Darinka Mravljak, dr. Jože Zagožen, Jožef Jagodnik, Jelko Kacin, Anton Delak, Andrej Gerenčer, od 17. ure dalje Ivan Božič, Borut Pahor in od 17. ure dalje Franci Rokavec.
Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani. Ugotavljamo torej navzočnost v dvorani! (61 poslancev in poslank.) Zbor je sklepčen in lahko odloča. Na sejo so povabljeni tudi predstavniki vlade Republike Slovenije. Prisotna državna sekretarja lepo pozdravljam.
Današnje nadaljevanje 18. seje bomo pričeli z obravnavo 15. točke dnevnega reda, to je predloga zakona o računskem sodišču. Zatem bo zbor prešel na obravnavo 16. točke, to je predloga zaključnega računa proračuna Republike Slovenije za leto 1996, ter nato sledi obravnava preostalih točk po dnevnem redu dalje. Danes državni zbor zaseda do 18. ure.
Prehajamo torej na 15. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PRVO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O RAČUNSKEM SODIŠČU. Smo že v okviru splošne razprave, ki je odprta. Edini od poslancev še, ki je bil prijavljen, je poslanec Kelemina. Želite besedo? Pisno prijavljen.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. Spoštovani predsednik, spoštovani vsi skupaj! Pred nami je seveda ta novi predlog zakona o računskem sodišču. Zdajle, marsikaj je bilo seveda že v tej razpravi povedanega. Upam, da se ne bom preveč ponavljal, kljub temu bi rad podal neke svoje poglede na to obravnavo te tematike, ki je danes pred nami.
Kot so že vsi ostali predgovorniki in pa tudi kot je obrazloženo v samem uvodu, je jasno, da smo nekako vsi, ki hočemo sodelovati pri sprejemu tega zakona, prišli do spoznanja, da so spremembe zakona o računskem sodišču nujne in da je nekako le najden tukaj nekakšen konsenz z vsemi prizadetimi, da je potrebno te zadeve tudi v najkrajšem času urediti. Seveda je vprašanje zdajle, kako urediti. Jaz pač pričakujem, da razmišljamo o tem, da urediti na bolje, ne na slabše.
Prav gotovo je bilo v ta predlog vloženega, kar veliko dela. Moram priznati, da glede na to, da poznam prejšnji zakon in tudi poslovnik o računskem sodišču, da je ta bistveno bolj obsežen. Čeprav sedaj s tem obsegom ni rečeno, da je tudi toliko bolj kvaliteten. So prav gotovo določene rešitve dobre, je pa tudi nekaj stvari, ki bi jih bilo potrebno urediti po moji oceni drugače, in na te bi rad danes tukaj tudi opozoril.
Vedno se vprašamo ob obravnavi take tematike, kakšno računsko sodišče mi dejansko hočemo v naši državi oziroma mogoče je boljše vprašanje: Kakšno računsko sodišče Slovenci v tem trenutku potrebujemo? Menim, da potrebujemo učinkovito, odgovorno, najvišjo revizijsko institucijo in ne potrebujemo mogoče neke cunje, v katero bi si vsi brisali čevlje. Potrebujemo neko res učinkovito revizijsko institucijo zato, da zavarujemo nekako svoje interese in da damo temu računskemu sodišču najširša pooblastila, s katerimi bo lahko potem tudi dovolj učinkovito in dovolj samostojno.
Mogoče bi poskušal nekoliko po samem zakonu se sprehoditi, po predlogu zakona. Takoj v začetku bi začel in podal nekaj svojih pripomb. Tukaj je največja dilema in polemika tudi o tem, ali ena večjih, kakšna sestava naj bi bila računskega sodišča. Ali je dovolj, da imamo samo tri člane računskega sodišča, ali jih je potrebno več? Predlog sedaj predvideva tri člane. Mislim, da bo okoli tega vprašanja še potrebno najti nek konsenz. Bilo bi pa prav, da bi poskušali že v tezah za drugo obravnavo razmišljati o tem oziroma dodatno poskušati proučiti to področje in ugotoviti, ali je ta predlog treh članov nekako sorazmeren oziroma v skladu s spoznanji delovanja računskega sodišča v nekaterih evropskih državah. Predvsem v državah Evropske skupnosti. Mogoče se sedaj tukaj v to ne bom toliko vtikal oziroma predlagam, da se ta zadeva do druge obravnave še prouči.
Tu je takoj naslednja tema, na katero imam tudi svoj pogled. Mandatna doba se mi zdi kot postavka mandatna doba članov računskega sodišča, kjer se govori, kdo ima pravico predlagati kandidate za računsko sodišče - tu je predlagana razmejitev med predsednikom države, potem nekaj med predsednikom državnega zbora in tako naprej, kar se mi zdi malo neresna zadeva. Predlagal bi, da se to predlagateljstvo določi samo enemu; ne bomo imeli sedaj po dve ali več institucij, pa pri predsedniku države bo nekdo imel neko službo, ki bo izvajala neke razpise, pa iskala te ljudi, enako službo bomo imeli pri državnem zboru, ki bo zopet iskala neke revizorje ali kakorkoli se bodo že imenovali. Tako da mislim, da bi bilo treba to zadevo poenotiti. Seveda se pa zavzemam, če lahko sugeriram, da bi si vse te pristojnosti nekako vzel državni zbor, to pa zaradi tega, ker mislim, da je najvišja revizijska institucija, nekako podaljšana roka nadzora parlamenta in ne, po mojem mnenju, toliko predsednika države, in da dejansko poročila, ki jih revizijska hiša daje, koristijo največ državljanom, pa tudi parlamentu kot takemu, da lahko nadzira izvršno oblast. Zato bi predlagal, v kolikor bo to možno upoštevati pri drugi obravnavi, da se ta kompetenca podeli državnemu zboru.
Naslednja tema, o kateri bi bilo mogoče tudi treba nekaj reči oziroma bi jo bilo treba bolj natančno opredeliti, vsaj po moji oceni, glede predčasne razrešitve članov računskega sodišča. Mislim, da so te stvari oziroma te določbe nekoliko premalo dorečene. Če tu preberem samo tisto 4. točko, v kateri je opredeljeno tako, da na zahtevo za predčasno razrešitev, ki jo vloži delovno telo državnega zbora, pristojno za obravnavanje predlogov za imenovanje in razrešitve (v nadaljevanju: kadrovska komisija) - dobro, saj to je ena določba, ampak nikjer pa ne piše in ni opredeljeno, zaradi kakšnih odgovornosti ali nedela ali pomanjkljivosti se nekdo lahko razreši. Mislim, da bi bilo treba te stvari bolj natančno opredeliti oziroma tudi najprej opredeliti pristojnosti, naloge vsakega revizorja oziroma institucije in vsakega posameznika, kot potem tudi odgovornost glede razrešitve oziroma možnosti za razrešitev.
Naslednja zadeva, ki bi jo bilo mogoče treba bolj podrobno razmisliti, je postavka, ki govori o izdajanju certifikatov za revizorske nazive. Tukaj je opredeljeno nekako, da bi računsko sodišče izdajalo potrdila, certifikate o nazivu državni revizor in nazivu preizkušeni državni revizor. Ne bom sedaj govoril, da računsko sodišče kot neka institucija z nekim potencialom, nekim znanjem ne bi bila sposobna izdati takega potrdila, certifikata, ampak kljub temu se mi zdi nekoliko neokusno, če tako rečem, da neka institucija sama sebi tako rekoč podeljuje neki certifikat za naziv državnega revizorja, ki bo v tem institutu potem tudi delal. Prosim? Saj ga berem. Saj sem prebral, brez skrbi. Moja pripomba je, da bi to lahko neka oziroma bi morala biti neka druga institucija, ki bi bila pooblaščena, da bi izdajala ta potrdila o nazivu državni revizor.
Vi, gospod Kopač, pa boste lahko tukaj povedali svoje mnenje, če boste hoteli. Ne bom imel popolnoma nič proti in bi prosil, da pustite, da povem svoje pripombe, ki jih mislim.
Naslednja tema, o kateri bi hotel spregovoriti kakšno besedo, bi bila mogoče o določanju revizij oziroma programu, ki si ga naredi računsko sodišče za izvajanje posameznih revizij. Tukaj je predvideno, da bi računsko sodišče izvajalo revizije na osnovi svojega programa, ki bi ga sprejelo. Roki za to niso podani. Mislim, da bi bilo prav, da bi bilo v tem zakonu to določeno. Tudi na priporočila državnega zbora, da naj bi upoštevalo predloge državnega zbora, vlade, ministrstev in organov lokalnih skupnosti kakor tudi pobude drugih subjektov.
Že prej sem povedal, da v večini evropskih držav pa tudi pri nas mora biti računsko sodišče tista institucija, ki nekako daje podporo državnemu zboru. Državni zbor bi moral imeti to pravico, da bi na predlog državnega zbora revizijska hiša morala izvršiti določene revizije. Mislim, da to ni prevelika obremenitev oziroma preveliko usmerjanje dela računskega sodišča. Ampak, da si mora državni zbor nekako vzeti to pravico, da bi lahko, v kolikor ugotavlja, da je na določenih področjih potrebno izvesti revizijo, da to predlaga najvišji revizijski hiši.
Potem je tukaj tudi vpisano oziroma je zapisano, katere institucije oziroma katere revidirance pa naj računsko sodišče pregleda vsako leto. V prejšnjem zakonu je bilo to na neki instituciji oziroma za nekaj revidirancev napisano. Medtem ko se je sedaj v tem zakonu to celo zmanjšalo. Seveda se tukaj postavlja veliko vprašanje, kolikokrat in kdaj seveda opraviti neko revizijo v neki instituciji oziroma v nekem državnem organu oziroma tistem, ki pač uporablja oziroma troši državna sredstva. Tako da me zanima pravzaprav in bi postavil mogoče celo vprašanje, zakaj so zdajle iz tega izvzeti skladi. Mogoče bi bilo potrebno nekatere sklade še dopisati, ki bi jih bilo potrebno vsako leto revidirati. In pa tudi seveda napisati roke, do kdaj morajo te revizije biti opravljene in kdaj poročila dostavljena v državni zbor.
Potem naslednja nekoliko obširnejša tema, na katero imam pripombo, je pa seveda revizijsko poročilo. Jaz imam občutek, da je v teh določbah, ki so opisane v 28. členu, veliko nepotrebnih stvari. Nekako vse skupaj poizkušano predstaviti tako, kot da se s to birokracijo in s politikanstvom in vsemi temi, ki kršijo zakone, hoče delati nekako v rokavicah. Jaz sem na začetku povedal, da si pač prizadevam za to, da bi imeli čimbolj učinkovito in pa res kompetentno institucijo, revizijsko hišo. Ta 28. člen prav gotovo tega ne omogoča. Tukaj bi bilo potrebno po mojem bolj natančno opredeliti, kot sem povedal, tudi roke za reševanje teh problemov. Predvsem pa, recimo, absolutno se ne morem strinjati s tem, da recimo, kot piše tukaj v enem členu, razkritje v predlogu revizijskega poročila lahko predsednik računskega sodišča označi kot strokovno oporečno. Jaz mislim, da se to ne sme zgoditi, da vsi revizorji, zapriseženi, morajo biti toliko strokovni, da ne morejo izdati nekega strokovno oporečnega poročila. Tukaj je treba tudi z notranjo kontrolo v samem računskem sodišču poskrbeti za to, da se nekaj takega ne more zgoditi. Zato bi seveda predlagal, da se to enostavno iz tega črta ali pa opredeli na neki drugi način.
Potem naslednja zadeva je tukaj prav gotovo, o kateri bi bilo potrebno reči, ko predsednik računskega sodišča, recimo tukaj piše, ko predsednik računskega sodišča podpiše revizijsko poročilo, se ga vroči, in tudi točno napiše, komu, revidirancu, potem organu, za katerega predsednik računskega sodišča sodi, da jih je treba uvrstiti v revizijskih razkritjih, in dejansko nobenega drugega. Jaz mislim, da to ni dovolj natančno opredeljeno, da računsko sodišče mora poslati oziroma obvestiti vlado, prav gotovo, ker gre za izvrševanja kontrole proračuna. Potem prav gotovo je potrebno odboru za nadzor proračuna, potrebno bi bilo poslati tako poročilo tudi notranji kontroli institucije, katero so redividirali, kajti kolikor mi je znano, vsaka institucija ima tudi neko notranjo kontrolo. Če je seveda storjen kak večji prekršek, bi bilo potrebno obvestiti tudi organe za, oziroma dostaviti to poročilo tudi organom za prekrške in tudi, če gre za kaznivo dejanje, tudi sodnim organom oziroma tožilcem.
Tako da mislim, da bi bilo potrebno te stvari bolj natančno opredeliti. Sploh se pa ne morem strinjati s tem, da predsednik računskega sodišča lahko odloči, da se revizijsko poročilo ne izda. Mislim, da nekaj takega, taka določba ne sodi v ta zakon. Nikjer v svetu, vsaj kolikor je meni znano, take pristojnosti predsednik računskega sodišča nima nikjer in revizijsko poročilo mora biti izdano in tudi mora biti obravnavano nekje.
No to, da je pa poročilo lahko zaupno, s tem se strinjam, seveda. Državljani imajo pravico biti obveščeni o odločitvah računskega sodišča prek medijev. Če pa gre za zaupne dokumente, pa prav gotovo v tistih določbah je umestno tako, kot je seveda tukaj določeno.
No potem tudi pri razrešitvah, prej. No, zdajle recimo, naslednja taka malo obširnejša tema je prav gotovo odpravljanje razkritih nepravilnosti. Tudi tukaj sem jaz mnenja, da gre za neke stvari, ki so mogoče po nepotrebnem napisane. Te roke, ki so tukaj opredeljeni, bi bilo po moji oceni absolutno potrebno skrajašti in nekatere dikcije, kot pravim, celo mogoče črtati, nekatere pa prav gotovo razjasniti. Samo če pogledamo tukaj v šesti točki, ko pravi, če so razkrite nepravilnosti velikega pomena. Zdajle, kaj je to velik pomen, to je pa seveda drugo vprašanje. In če računsko sodišče sodi, da v poročilu ni izkazano zadovoljivo opravljeno razkritje nepravilnosti o tem, s posebnim pismom obvesti odbor za proračunski nadzor itn. Mislim, da to, te stvari so pomanjkljive in da je treba tukaj natančno opredeliti kdo, natančno opredeliti, kakšne so te nepravilnosti, ki so odkrite, in da ni nedvoumno določeno, kako dejansko v teh primerih tudi ukrepati. Tukaj je tudi ena formulacija nepravilnosti majhnega pomena in tako naprej. Mislim, da so te določbe preveč skope in bi jih bilo prav v drugi obravnavi bolj natančno opredeliti.
Tukaj bi bilo prav gotovo določiti tudi vse tiste elemente, ki so mogoče v prvem zakonu celo boljše opredeljeni, oziroma v veljavnem zakonu. Nobena beseda ni spregovorjena o tem, če gre za okoriščanje, za osebno okoriščanje s temi javnimi sredstvi, potem če gre za kršitev zakonodaje, negospodarnost in tako naprej. Tako, da mislim, da bi bilo treba te stvari bolj natančno določiti.
Potem je razrešitev organov. Naslednja, po moje pomembna določba je razrešitev odgovorne osebe. Poglejte, tukaj je spet, kot jaz ugotavljam, da si birokracija dovoli vse, da se pač z njimi dela v rokavicah, vsi ostali državljani pa so prav gotovo v neenakopravnem položaju. Za njih veljajo bistveno bolj stroge sankcije in bolj natančno opredeljene kršitve za vsako malenkost.
Mislim, da bi bilo tukaj potrebno spremeniti določene zadeve. Če samo na prvo točko opozorim, ko piše, da če so razkrite nepravilnosti velikega pomena, to se pravi zelo pomembne, velikega pomena, in če računsko sodišče, tukaj piše, "sodi, da v odzivnem poročilu ni izkazano zadovoljivo opravljeno razkritje nepravilnosti, potem lahko..." Jaz mislim, da bi namesto besede "sodi" moralo biti "ugotovi", torej, če računsko sodišče ugotovi. Nima kaj soditi, oni lahko samo ugotovijo, da neke stvari niso zadovoljivo odpravljene in da takrat seveda predlagajo določene sankcije.
Je pa še več takih majhnih besed, ki bi jih bilo potrebno po moji oceni odpraviti, ki so nepotrebne, premalo strogo postavljene, ampak to bomo lahko tudi z amandmaji potem v drugi obravnavi rešili. Hočem opozoriti na določene zadeve, da bi bile pravočasno rešene, kolikor bo to možno.
Tudi pri kazenskih določbam menim, da so, kot sem že povedal, so zelo mile, če tako rečem. Poglejte, če navedem samo en primer, zakon o varstvu potrošnikov, kjer nek prodajalec, če ima slučajno v svoji vitrini - če povem povsem banalno - dva kilograma kosti, ki nimajo deklaracije, plača kazen 3 milijone tolarjev, najmanj 3 milijone tolarjev kazni, vrednost tistih kosti je pa mogoče 200 tolarjev. To je banalen primer, kako se, recimo, nekoga v proizvodnji, podjetnika, obrtnika, na vsak način poskuša s takim ukrepom spraviti na boben, če je potrebno, dočim pri državnih uslužbencih, pri politikih, pri odgovornih za javna finančna sredstva pa v bistvu ni nikakršnih individualnih kazni oziroma dovolj visokih. Zato bi predlagal, da bi se tu te kazni povečale vsaj na 1 milijon, pa tudi dodale še nekatere druge nepravilnosti za kaznovanje, kot sem že povedal, okoriščanje z javnimi sredstvi, kršitev zakonodaje, pa tudi negospodarnost. Bilo pa bi treba izreči tudi kazen, ne samo tistemu neposredno odgovornemu - dejansko tu sedaj tudi ni razvidno, kdo je tista odgovorna oseba, ali je to računovodja ali je to vodja oddelka ali je to minister ali je to v končni fazi celo predsednik vlade. Mislim, da bi bilo treba to opredeliti, in če je možno, tudi organ ali pa tisto institucijo kaznovati, ne samo posameznike oziroma odgovorne osebe.
No, tudi pri naslednji postavki, kaznivo dejanje odgovorne osebe, mislim, da bi bilo treba dodati neke določbe, in sicer, po moji oceni, bi bilo treba dodati, če odkrite nepravilnosti vsebujejo elemente kaznivega dejanja, je treba tudi v tem smislu ustrezno ukrepati.
No, mogoče bi imel samo še naslednje pripombe pri tem predlogu zakona oziroma bi vprašal, ali so pri določbah, ki govorijo o pravicah do plače in drugih pravicah članov računskega sodišča, ali so te stvari medsebojno usklajene, kajti, namreč, tu v eni določbi piše (točka 4 ali četrti odstavek, kakorkoli že vzamemo), "namestnik predsednika računskega sodišča ima pravico do plače v višini 80% plače predsednika računskega sodišča". Potem pa imamo v 37. členu, recimo, kjer piše, "vrhovni državni revizor ima pravico do plače, ki je določena za sodnika ustavnega sodišča." Ne vem, kako je to medsebojno razmejeno, da ne bo nazadnje prišlo do nekih nesorazmerij. Bilo bi prav, da se te stvari proučijo in da se ugotovi, če so te določbe pravilno postavljene, oziroma če niso pravilno postavljene, da se ustrezno popravijo.
Tudi pri 39. členu mislim, da bi bilo potrebno bolj natančno določiti, ko govori o povečanju za dodatek, o nekem dodatku za računske sodnike oziroma revizorje. Pravi, da je določen splošen akt računskega sodišča. Mislim, da bi bilo potrebno bolj natančno določiti, kakšna je ta višina in za kakšne stimulacije oziroma dodatke gre.
Na koncu mogoče bi samo še pri uveljavitvi tega zakona predlagal. Tam, kjer je določeno, da v 2 letih po uveljavitvi tega zakona izda računsko sodišče skupaj s slovenskim institutom za revizijo prve standarde iz 3. točke prvega odstavka 24. člena tega zakona, da bi ta rok skrajšali na 1 leto. Mislim, da v 1 letu bi se dalo te stvari ustrezno urediti.
To bi bile moje pripombe. Upam, da ne glede na to, da jih nisem podal v pisni obliki, da jih bo predlagatelj poskušal upoštevati pri obravnavi predloga za drugo obravnavo. V kolikor pa ne, bomo prisiljeni amandmirati toliko bolj obsežno predlog zakona o računskem sodišču. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Kelemina, za splošno razpravo. Iz stenograma, ko smo prekinili, je bilo razvidno, da je bil kolega Kelemina tudi edini, ki je bil pisno prijavljen. Ali želi besedo predstavnik predlagateljev ali eventualno predstavnik vlade? Prosim, gospod Feri Horvat, prvopodpisani predlagatelj.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, predstavnice in predstavniki vlade, namestnica predsednika računskega sodišča!
Najprej bi se želel, čeprav mislim, da še ni konec te razprave, pa vendarle bi se želel zahvaliti za izrečeno podporo v dosedanji razpravi konceptu zakona in tudi vsem pripombam in predlogom, ki so bili dani. Upam si reči, v svojem imenu, ker ne morem govoriti v imenu vseh 6 podpisnikov, da bom predlagal tudi sopodpisnikom, da večino teh pripomb tudi upoštevamo pri pripravi predloga za drugo obravnavo. Seveda razen tistih, ki so v nasprotju z zastavljenim konceptom tega zakona.
Kajti prepričan sem, da koncept je pravilen. Da je to potrdila tudi javna predstavitev mnenj. Torej zelo širok avditorij strokovnjakov s tega področja. Ne samo poslanci in predstavniki sedanjega računskega sodišča, ampak tudi drugi neodvisni strokovnjaki, od pravnikov, bivših ustavnih sodnikov, ministrov, ki so sodelovali tudi pri pisanju sedanjega zakona o računskem sodišču, in pa seveda strokovnjakov s področja revizije. Ob tem mi dovolite, da posebej opozorim na nekaj vprašanj, ki so bila izpostavljena v razpravi in ki bodo predmet naše skupne obravnave, tako podpisnikov predloga, članov odbora za nadzor proračuna kot matičnega delovnega telesa in seveda potem tudi vseh poslancev pri obravnavi predloga za drugo obravnavo.
Odprta vprašanja, ki so se pojavila tudi sedaj v razpravi, o katerih smo dosti debate vodili že tudi na odboru in pa v okviru kroga podpisnikov zakona, so predvsem naslednja: Vprašanje števila članov računskega sodišča. Še vedno ostajam pri prepričanju, da dosedanje število 9 članov je preveliko in da ga je potrebno zmanjšati. Mi smo v razpravi vodili debato predvsem o dveh variantah, 5 ali potem 3, kot je predlagano v samem besedilu predloga zakona. Pripombe, ki so bile dane doslej, jih bomo proučili in se potem odločili za rešitev, ki se nam bo zdela primerna za drugo obravnavo, vendar ob tem moram, gospe in gospodje, opozoriti predvsem na tole. Tudi primeri zelo uglednih vrhovnih revizijskih ustanov, ki so bili tukaj tudi navedeni kot dobri primeri, imajo rešitve, v katerih je manj članov računskih sodišč, če se imenujejo računska sodišča ali pa če se imenujejo vrhovne revizijske ustanove. V Avstriji je to samo predsednik in potem vodje posameznih oddelkov posameznih področij, kot so tukaj predlagani vrhovni državni revizorji. To so bili dosedanji člani računskega sodišča. V Veliki Britaniji je to tudi samo eden, ki ga imenuje suverenka, kraljica, je v tesni zvezi s parlamentom, kot je točno ugotovil zadnjič v imenu poslanske skupine SDS kolega Janša, vendar nimajo nekega velikega kolektivnega organa, imajo senate, ampak to samo 3 člane senata, predsednik oziroma vrhovni revizor, tisti odgovorni funkcionar, ki pokriva določeno področje, in še en od funkcionarjev, ki je najbližje področju, ki je revidirano. Torej učinkovitost vrhovne revizijske ustanove gotovo ni odvisna od števila kolektivnega člana, ki vodi to ustanovo. V našem primeru se je to pokazalo kot ne dovolj učinkovito in predvsem komplicirani postopki z dvojnimi senati, mali senat in veliki senat. Tuje svetovalne ustanove so vse po vrsti svetovale, da je treba te postopke senatnih obravnav revizijskih poročil poenostaviti.
Drugo, kar je bila tukaj tudi beseda glede samih poročil. Jaz se strinjam, da morda vnaša taka rešitev, da se za neke primere revizij pripravijo poročila, ki se pošljejo naprej, za nekatere ne, da je ta določila treba spremeniti. Najprej tako, da tega ne more opravljati sam predsednik računskega sodišča, da je to treba storiti na kolegijskem organu oziroma na senatu. In drugo, da nam mednarodna strokovna organizacija Sigma predlaga v svojem poročilu - če si ga pogledate, z datumom 15.10. preteklega leta - ko izrecno predlaga, da je število poročil, ki jih pošilja računsko sodišče parlamentu, treba zmanjšati, glede na problematičnost, glede na zahtevnost, glede na kršitve, glede na neupoštevanje priporočil računskega sodišča. Kajti tako velikega števila poročil, kot jih sedaj dobivamo, enostavno ni možno obravnavati in je tudi vprašanje, če je racionalno, da nas zasipajo s poročili, ki jih potem ni možno obravnavati; ali pa, recimo, v primerih, ko se tekom razčiščevalnih sestankov in postopka revizije pri revidirani osebi odpravijo pomanjkljivosti, takrat je vprašanje, ali so potrebna debela in velika poročila. Nimam pa nič proti temu, da ostanemo na tem, da se za vsako revizijo, tudi če so na koncu odpravljene pomanjkljivosti, poročilo pripravi, vendar na drug način, da se odloča o tem na senatu in da se vendarle vidi, kaj je smiselno pošiljati naprej, česa pa ne; to pa ne pomeni, da ne bi vsa poročila, do zadnjega, bila javna in dostopna vsem, ki so zanja zainteresirani.
Naslednje, kar se tiče avtonomnosti računskega sodišča, predvsem povezano s programom dela. Mislim, da moramo ostati pri avtonomnosti ustanove, da je pa prav, da se zagotovi večji vpliv državnega zbora pri pripravi programa računskega sodišča. Sedaj, na kakšen način to zagotoviti, ali natančneje opisati tudi postopke, koliko predlogov lahko da parlament, ki se potem upoštevajo, ali kakšna bo ta formulacija, to bomo morali videti v pripravi zakona za drugo obravnavo, v osnovi pa mislim, da je ta pripomba na mestu.
Dalje, vprašanje, ali dajati računskemu sodišču tudi funkcijo vključevanja v proces odločanja o nekaterih zadevah v izvršni oblasti in v zakonodajni oblasti. Naveden je bil primer, recimo, da v Avstriji predsednik računskega sodišča tudi sopodpisuje kreditne pogodbe za kredite, najete v tujini. Za nas taka rešitev ne bi bila primerna, iz dveh razlogov. Prvi, načelni razlog: ne bi bilo dobro, po mojem mnenju, da bi vrhovnega državnega revizorja vlekli v odločitve, ki so jih dolžni sprejemati bodisi izvršni organi, oblast ali pa parlament, ker s tem dejansko pokrivajo nekatere odločitve, ki jih pa pozneje oni pravzaprav morajo revidirati. Primer Avstrije, ki sem ga navedel, z nami ni primerljiv, ker imamo napisano v ustavi, da lahko zadolževanje v tujini poteka samo na osnovi zakona, ki ga sprejema državni zbor, in pa, seveda, v zakonu o izvrševanju proračuna državni zbor tudi določi letni zgornji limit za zadolževanje.
Glede imenovanja oziroma predlaganja članov računskega sodišča osebno soglašam s predlogi, ki so bili dani, da ta dvojnost, da bi nekoga predlagal predsednik države, druge pa predsednik računskega sodišča, najbrž res ni najprimernejša, in bom predlagal tudi kolegom sopodpisnikom, da to spremenimo, da se postavi enotna rešitev za predlaganje vseh članov računskega sodišča.
Samo še nekaj - ne bi komentiral drugih zadev, s katerimi tudi soglašam - vprašanje v zvezi s prehodnimi in končnimi določbami, ki je bilo izpostavljeno že v začetnem delu razprave zadnjič in deloma tudi danes. Ponovno bi spomnil na to, da se v bistvu status sedanjih članov računskega sodišča s sedanjimi predlaganimi rešitvami ne spreminja, čeprav se jim daje drug naziv, ampak s tem se ne črta naziv član računskega sodišča. On je bil imenovan in vsakemu teče mandat do izteka, od imenovanja pa do devetletne dobe, kot jo ima. Seveda se mu pa dodaja pa drugi dodatni naziv, vrhovni državni revizor, ki poudarja predvsem strokovno funkcijo in odgovornost za posamezno področje dela. Seveda, to je povezano tudi z načinom dela, predvsem s poenostavitvijo senatnega odločanja o poročilih, ob revizijskih poročilih. To je pa, gospe in gospodje, potrebno narediti. Kajti, če tega ne naredimo, potem se način dela računskega sodišča ne more spremeniti, ne more se povečati njegova učinkovitost in skrajšati postopki priprave in obravnave revizijskih poročil. In potem nismo nič naredili, potem bi bilo isto, kot če bi ostali pri sedanjem zakonu, pa rekli, takrat šele, ko se mandat izteče sedanjim članom računskega sodišča, takrat se gre spreminjati zakon. Seveda, to pa ne bi bilo primerno in v nasprotju z interesi za povečanje učinkovitosti nadzora nad javnimi financami.
Da ne govorim o praktičnih problemih. Da imamo člane računskega sodišča z različnimi mandatnimi dobami. Eni, ki sem jim izteče mandat leta 2003, enemu 2004 in najnovejši članici sodišča šele leta 2007. In vrnem se, in s tem bi tudi končal, na to, da je tudi tako po lastnih izkušnjah kot tudi po priporočilu Evropske unije, v zadnjem poročilu komisije in v partnerstvu za pristop, sprememba zakona o računskem sodišču navedena kot ena prioritetnih kratkoročnih nalog za povečanje nadzora nad javnimi financami. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Feri Horvat. Replika, kolega Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Poglejte, jaz mislim, da gre dejansko oziroma menim in prepričan sem, da gre za izredno pomembno urejanje zadev v tej državi in da je zelo odvisno oziroma veliko odvisno od tega, kakšno, s kakšno določbo in kakšne pravice in dolžnosti bomo seveda naložili najvišji revizijski instituciji v tej državi. Tudi nadaljnje učinkovito uporabljanje, seveda trošenje državnih sredstev. In je res potrebno temeljito, vsaj tiste določbe doreči, ki nekako v zaključni fazi odpravljajo te nepravilnosti, ki se prav gotovo - to lahko ugotovimo - pri nas dogajajo, in da je to, kar računsko sodišče do danes ugotovi in da tudi v javnost, mogoče res le en majhen delček vseh nepravilnosti, ki se v tej državi zgodijo. Birokracija in politikanti so zaščiteni neverjetno. To moramo ugotoviti in dejansko obstajajo tako rekoč dvojna merila za navadne državljane, se pravi vse, ki nekako živijo izven politike, izven tega birokratskega stroja, in za to drugo srenjo, če tako rečem, za privilegirance na področju birokracije.
Nikjer nimamo nobenih pogajanj z drugimi prekrški ali nepravilnostmi, ki se zgodijo z drugimi državljani. Če jaz naredim prekršek, takoj odgovarjam, in če sem vedel za zakon ali če nisem vedel, plačati in konec. Tukaj pa imamo razčiščevalne sestanke in usklajevanja in svetovalne funkcije in ne vem, cela vrsta samih zadev oziroma postopkov. Temu rečem jaz delanje v rokavicah. Te stvari morajo biti dorečene in se ne strinjam veliko s tem, da število poročil bi moralo biti manjše. Mislim, da bi moralo biti število poročil večje, da bi morali v tem prehodnem obdobju, v katerem Slovenija je, bistveno več kontrol izvrševati, bistveno več nadzora izvršiti. Se pa strinjam s tem, da v kolikor bi bila ta poročila pozitivna, da ni nekih ugotovljenih nepravilnosti, da se ne obremenjujejo institucije, določeni organi, ki izvajajo to kontrolo, ampak da se naredi kratek povzetek ali celo v nekem pregledu skupaj, da se ugotovi, ta in ta poročila so bila ugodna oziroma brez vseh pripomb in dejansko ni potrebno potem organov s tem obremenjevati.
Kajti največji problem je s tem, kar je tudi sam kolega Feri Horvat priznal, da z uresničevanjem poročil računskega sodišča. Poročila so se, vemo, kako uresničevala. Mogoče bi rad enkrat podatke dobil o tem, koliko je res bilo v skladu z obstoječim zakonom o računskem sodišču izrečenih res nekih konkretnih kazni v tej birokraciji in tej administraciji, ki v tej državi vlada. Te podatke bi rad enkrat dobil in videl, koliko je dejansko kdo plačal oziroma koliko so jih odstavili, koliko jih je bilo razrešenih in tako naprej. Nobenega. Niti enega. Upam si to trditi.
Zato trdim, da dejansko ni volje niti v tem državnem zboru. Sedaj se mi zdi, da tudi oblast pa itak, kdor je na oblasti si želi, da bi bila čim manj kontrolirana in da bi čim lažje svojo politiko izvajala. Absolutno mislim, da v tej državi obstajajo dvojni kriteriji, za navadne državljane in kriteriji za funkcioniranje in delovanje birokratske države, kakršno jaz ocenjujem, da jo mi v naši državi imamo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Žnidaršič želi besedo.
FRANC ŽNIDARŠIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Sam sem kot sopodpisnik tega zakona seveda dolžan podpreti zakon. Podprl pa ga bom tudi predvsem iz naslednjih razlogov.
Prvič. V pripravi zakona so bile uporabljene evropske rešitve. Drugič. Pri pripravi zakona je sodelovalo šest poslanskih skupin in mislim, da je državnozborsko usklajen. In tretjič, javna predstavitev mnenj je pokazala, da je vendarle predlog zakona naravnan v skrajšanje določenih postopkov in lažji nadzor javnih financ. Ne nazadnje je eventualne pomanjkljivosti in neskladja tega predloga mogoče v nadaljnjem postopku odpraviti z amandmaji in stališči, ki jih bo sprejel ta državni zbor in mislim, da je prav, da dobimo zakon, ki bo lažje nadziral javne finance, saj smo iz obstoječega nadzora javnih financ prek odbora za proračun videli, da obstoječi zakon računskemu sodišču tega v celoti ne omogoča, kakršen je. In bo vendarle nadaljnje delo računskega sodišča lažje, državni zbor bo imel boljšo podlago za oceno nepravilnosti, ki se na področju javnih financ dogajajo. Upam pa tudi, da bo nov pristop omogočil konsekvence, o katerih je govoril gospod Kelemina in za katere se tudi sam zavzemam, da bi do njih prišlo takrat, kadar je očitno šlo za zlorabo pooblastil, položaja in seveda nesmotrno porabo javnega denarja. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Ali želi še kdo besedo? Ne želi v okviru splošne razprave, jo zaključujem. Prehajamo na razpravo o predlaganih sklepih in stališčih.
Najprej dajem v razpravo prvi sklep matičnega delovnega telesa, ki se glasi: "Predlog zakona o računskem sodišču je primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo." Predlog tega sklepa dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! Ko bomo odločali o tem sklepu, pa imamo še dve dodatni stališči. Eno predlaga Feri Horvat, eno pa matično delovno telo. Obe stališči bom dal tudi v razpravo. Stališče Ferija Horvata se glasi: "Predlagatelji naj pri pripravi predloga zakona o računskem sodišču za drugo obravnavo proučijo in smiselno, v skladu s konceptom zakona, upoštevajo mnenje vlade Republike Slovenije o predlogu zakona o računskem sodišču, prva obravnava." In pa dodatno stališče delovnega telesa, ki se glasi: "Predlagatelji naj pri pripravi predloga zakona o računskem sodišču za drugo obravnavo proučijo in smiselno, v skladu s konceptom zakona, upoštevajo pripombe in mnenja sekretariata ter pripombe poslanca Aurelia Jurija." Najprej pa glasujemo o sklepu, ki se glasi, da je zakon primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za takšen predlagani sklep? (39 poslancev.) Kdo je proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
V razpravo dajem dodatni stališči. Obe sem tudi prebral. Najprej dajem na glasovanje dodatno stališče Ferija Horvata. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je dodatno stališče sprejeto.
In še stališče, ki ga je pripravilo matično delovno telo. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (27 poslancev.) Kdo je proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da je tudi to stališče sprejeto.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 16. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 1996. Državni zbor je z obravnavo te točke dnevnega reda pričel na 17. seji, pri čemer je bila zaključena razprava predstavnikov poslanskih skupin. Pisnih prijav za razpravo poslank in poslancev nismo prejeli. Ali želi kdo besedo? Želi, gospod Rejc, prosim.
IZIDOR REJC: Spoštovani gospod predsednik, gospe in gospodje! Ne gre za to, da bi nekako bili za to, da se zaključni račun za leto 1996 potrdi, vendar je pa res to neka neresnost. Vsako podjetje, ki bi v štirih letih skoraj, v treh letih in pol prineslo zaključni račun v potrditev, bi bilo že zdavnaj zbrisano iz registra. Gre za to, da smo že zdavnaj sprejeli zakon o računovodstvu. Že zdavnaj smo ugotovili in ugotavljali, da je potreben enoten pristop po ministrstvih in podobno. Že zdavnaj vemo, da mora biti tukaj malo večji red. Iz tega izhajajoč menim, da bi tudi računovodstva iz posameznih ministrstev in tudi finančnega ministrstva bila in morala biti kos za to, da se zaključni račun napravi. To je gotovo tudi zadnji zaključni račun, ki ima nekako bilanco v medsebojnem razmerju, torej zadnji zaključni račun, potem bomo pa vedno bili priča proračunu oziroma zaključnemu računu države, ki ima negativno bilanco. Vendar menim, da je to treba podpreti, lepo pa ni, da se leto 1996 še vedno valja pod našimi nogami, ker to je bilo volilno leto, mi pa ta hip odhajamo iz parlamenta. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Rejc. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem splošno razpravo.
Prehajamo na razpravo o predlaganem sklepu matičnega delovnega telesa, ki se glasi:
"Državni zbor Republike Slovenije sprejema zaključni račun proračuna Republike Slovenije za leto 1996."
Ali želi kdo razpravljati o tem sklepu? (Ne želi.)
Ta sklep dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Prosil bi vodje poslanskih skupin in sekretarje - to velja za vse poslanske skupine, razen največje, ki je tako rekoč soglasno prisotna - da... (Oglašanje iz klopi.) Tudi vaša bi lahko bila še bolj prisotna. Čeprav je pa res, poslanska skupina SKD je zelo številna danes. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.)
Sejo bomo nadaljevali čez deset minut, ob 15.20 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 15.10 uri in se je nadaljevala ob 15.22 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ugotavljamo prisotnost, da bomo glasovali o predlogu sklepa: "Državni zbor Republike Slovenije sprejema zaključni račun proračuna Republike Slovenije za leto 1996." Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (45 poslancev.) Je kdo proti? (10 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 17. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA SPREMEMBE PRAVILNIKA O MERILIH IN POGOJIH ZA UPORABO SREDSTEV FUNDACIJE ZA FINANCIRANJE ŠPORTNIH ORGANIZACIJ V REPUBLIKI SLOVENIJI. Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji je v soglasju zboru posredovala spremembe pravilnika fundacije. Ali želi besedo predstavnik fundacije? (Ne želi.)
Spremembe je obravnavala komisija za nadzor lastninskega preoblikovanja in privatizacije kot matično delovno telo. Zboru je tudi predložila predlog odloka o soglasju. Ali želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki vlade? (Ne želijo.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisnih prijav ni bilo. Ker ni razprave, jo zaključujem in dajem na glasovanje predlog odloka o soglasju k spremembam pravilnika o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (49 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na RATIFIKACIJE MEDNARODNIH POGODB. Najprej je 18. TOČKA DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE CIPER O ODPRAVI VIZUMOV. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za mednarodne odnose. Ali želi besedo poročevalec odbora? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki sekretariata? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Ker ne želi nihče več razpravljati in ker k predlogu zakona do začetka obravnave ni bil predložen noben amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika državnega zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti.
Navedeni predlog sklepa ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev.
Na glasovanje dajem predlagani sklep. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (49 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (36 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Predlagani zakon je v celoti sprejet.
S tem je zaključena ta točka dnevnega reda.
Prehajamo na 19. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO ALBANIJO O VZAJEMNEM SPODBUJANJU IN ZAŠČITI VLAGANJ. Želi razpravljati predstavnik vlade? (Ne.) Predstavnik odbora za mednarodne odnose? (Ne.) Predstavnik sekretariata? (Ne.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne.) Poslanke in poslanci? (Ne.) Na glasovanje dajem proceduralni predlog sklepa, da bomo glasovali le o predlogu zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (41 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Sklep je sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za predlagani zakona v celoti? (32 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Zakon je sprejet.
Zaključena je 19. točka dnevnega reda.
Prehajamo na 20. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN BELGIJSKO-LUXEMBURŠKO EKONOMSKO UNIJO O MEDSEBOJNEM POSPEŠEVANJU IN ZAŠČITI NALOŽB. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne.) Odbora za mednarodne odnose? (Ne.) Poslanske skupine? (Ne.) Poslanke in poslanci? (Ne.)
Na glasovanje dajem predlog sklepa, da bomo glasovali le o predlogu zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (39 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Sklep je sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za zakon v celoti? (42 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Predlog zakona je v celoti sprejet.
S tem je zaključena ta točka dnevnega reda.
Prehajamo na 21. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE BOLGARIJE O PONOVNEM SPREJEMU OSEB. Ali želi kdo od poslovniško določenih razpravljavcev besedo? Nihče. Na glasovanje dajem predlog sklepa, da bomo glasovali le o predlogu zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (50 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Sklep je sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za predlagani zakon v celoti? (42 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Zakon je v celoti sprejet.
S tem je zaključena ta točka dnevnega reda.
Prehajamo na 22. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO UKRAJINE O SODELOVANJU V KULTURI, IZOBRAŽEVANJU IN ZNANOSTI. Želi kdo besed? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem predlog sklepa, da bomo glasovali le o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za predlagani zakon v celoti? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 23. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBILKE SLOVENIJE IN VLADO KRALJEVINE NORVEŠKE O MEDNARODNEM CESTNEM PREVOZU. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem predlog sklep, da bomo glasovali le o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (45 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za predlagani zakon v celoti? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 24. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE LATVIJE O MEDNARODNEM CESTNEM PREVOZU IN DODATNEGA PROTOKOLA K SPORAZUMU MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE LATVIJE O MEDNARODNEM CESTNEM PREVOZU. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem predlog sklepa, da bomo glasovali le o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (48 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za predlagani zakon? (42 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 25. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN HELENSKO REPUBLIKO O MEDNARODNEM CESTNEM PREVOZU POTNIKOV IN BLAGA. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem predlog sklepa, da bo državni zbor glasoval le o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za predlagani zakon? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je zakon v celoti sprejet.
S tem je točka dnevnega reda zaključena.
Prehajamo na 26. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O TRGOVINSKEM IN GOSPODARSKEM SODELOVANJU MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO KRALJEVINE TAJSKE. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem predlog sklepa, da bo državni zbor glasoval le o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za predlagani zakon? (43 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem je točka dnevnega reda zaključena.
Prehajamo na 27. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O SODELOVANJU MED MINISTRSTVOM ZA OBRAMBO REPUBLIKE SLOVENIJE IN MINISTRSTVOM ZA OBRAMBO DRŽAVE IZRAEL. Ali želi kdo besedo? Gremo po vrsti. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik odbora za mednarodne odnose? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? V imenu poslanske skupine socialdemokratov, Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegice in kolegi! Simptomatično, simptomatično! Pred seboj imamo predlog zakona o ratifikaciji Sporazuma o sodelovanju med Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije in Ministrstvom za obrambo Države Izrael - ne vidim ministra, vidim državnega podsekretarja - podcenjevanje državnega zbora. To je vendar sporazum, o katerem je bilo še pa še govora! Seveda, sedaj, ko je nabavljeno orožje, ko je... Kje pa si? Ga ni. Ja, on je v zraku. Potem ko je bivši minister opravil vse nakupe, sedaj pa prihaja do sporazuma. To je tisti sporazum, ki je bil prej tajni sporazum, ki ga ni bilo. Mislim, da bi morali ob tej priložnosti vsaj parlamentu natočiti čistega vina in povedati, kaj in kako je s tem. Torej, neizmerno me čudi, da se predstavnik vlade ali pa, še bolj konkretno, predstavnik ministrstva za obrambo ni oglasil k temu. To pravzaprav potrjuje to, da je vse tisto, o čemer smo govorili takrat, ko je bil to še nek tajni sporazum, ki ni bil sporazum, nekaj privatnega ali ne vem, kako bi temu rekel; skratka, da je bilo to, da je to držalo, sicer bi imeli lahko priložnost, da bi to tu pojasnili in bi post festum nekatere naše stvari demantirali. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še katera od poslanskih skupin besedo? Prehajamo na razpravo poslank in poslancev. Pisnih prijav ni bilo. Petminutna razprava - Rudolf Petan.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani, najprej bom povedal, da bom glasoval za podporo temu sporazumu. Glasoval bom za. Ta sporazum, ki je bil objavljen v Poročevalcu, nosi datum 23.11.1998. Danes smo že leta 2000. Predhodnik tega sporazuma, ki je bil tajen, ki ga sicerpo nekaterih predstavah ni bilo ali pa so se ga nekateri odpovedali, pa je že star 5 let. Podpisi pod tem sporazumom so bili na nivoju, kako bi rekel, tretjem nivoju predstavnikov države. Podpisani so bili predstojniki varnostno-obveščevalnih služb obeh držav. Po drugi strani pa je potrebno tudi omeniti, da takratni minister, po njegovih izjavah namreč, se je temu sporazumu odpovedal in sploh ni vedel, da je tak sporazum obstajal. Po drugi strani je tudi izjavil, da sploh ni vedel, da so kateri predstavniki iz njegovega resorja potovali v državo, s katero se je ta sporazum sklenil.
Seveda, takrat smo vprašali, kakšen predstojnik nekega ministrstva ali oddelka pa je lahko nekdo, ki se mu lahko njegovi sodelavci sprehajajo po Mediteranu, konkretno v tujih državah. Kako je to urejeno potem s potnimi nalogi, da o povračilu potnih stroškov in o dnevnicah sploh ne govorimo. In kako to, da lahko tako pomemben sporazum podpiše nek uradni iz tretje hierarhične linije, če ni to kar celo četrta. Ampak to navsezadnje niti ni tako pomembno, bolj pomembna je vsebina tega. Namreč, sporazum je bil, pa ga ni bilo. Tisti predstojniki, ki bi morali biti najbolj poklicani za to, so se tega sporazuma kar naenkrat odpovedali takrat, ko je zadeva prišla v javnost. Dejstvo pa je, da se je vsebina pa izvajala. Zaradi tega sporazuma je bilo vzpostavljeno sodelovanje z državo Izrael in seveda do neke mere je ta sporazum opravičeval nakupe opreme, ki jo je opravila slovenska država v Izraelu. Tako smo kupili havbice, ki so bile že na samem začetku oporečne. Ne govorim, da je havbica, lahko je bilo krivo tudi polnjenje, kar tudi je bilo, ker je bilo 20 let staro. O tem, verjetno ni treba razpravljati. Na osnovi tega sporazuma smo kupili minomete, od katerih je odstopala barva, ki so bili presignirani, ki so se poškodovali ob streljanju na našem terenu. To se pravi, da kompenzatorji niso bili pravi, ali to ni pomembno, kateri del ni bil pravi. Dejstvo je, da niso bili pravilno nabavljeni.
Tu sem lahko damo navsezadnje tudi posredno nakupe sicer sodobne opreme, pilatuse, ki so bili predelani v Izraelu in zaradi tega bodo verjetno ali so že tudi težave s samo garancijo in s samim vzdrževanjem. Na osnovi tega sporazuma so bila nakupljena sredstva zvez in verjetno še kaj. Porabljenega je bilo ogromno denarja. Marsikdaj, ne trdim da vse, marsikdaj tudi brez pravega nadzora in navsezadnje to ugotavlja tudi računsko sodišče. To ni moja izmišljotina. Ta zadeva z računskim sodiščem se nahaja v dveh odborih in noben še ni prišel do kraja, ker tudi vlada ni posredovala tistih podatkov, ki bi jih morala posredovati.
Naslednje dejstvo je to, da nismo dobili tisto opremo maksimalno, ki bi slovensko vojsko lahko naredila sicer majhno, vendar sodobno oboroženo silo. Dejstvo je, da smo dobili slabo, staro, zastarelo opremo, marsikdaj tudi neprimerno. Vsak izraz, ki ga uporabim lahko tudi utemeljim, vendar, žal, ne bo časa. Lahko ga potrdim kadarkoli in tudi z določenimi dejstvi. Dejstvo je, da smo kupovali opremo v državi, ki ni članica Nata in verjetno, verjetno, je s te bila povzročena tudi škoda. Ne navsezadnje je tu tudi kakšen predstavnik držav članice Nata nam tudi povedal. O tem tudi obstaja zabeležka. Narejena je bila ogromna škoda, tako slovenski vojski - takoj zaključim - kot celotni državi.
Dejstvo je, da je predhodnik tega sporazuma bil tajni, kajti takih sporazumov nimamo. Na koncu bi še rekel: ta sporazum je 5 let prišle prepozno. Če bi prišel 5 let prej, verjetno ne bi bilo tiste smrtne nesreče pri Počku in še drugih podobnih težav. Res je, da je sporazum tak, kot je, za podpreti in ga bom tudi podprl, vendar pa z grenkim priokusom. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo k odločanju. Najprej bomo glasovali o predlogu sklepa: "Državni zbor glasujem le o predlogu zakona v celoti." Ugotavljamo prisotnost! Ta sklep dajem na glasovanje. (54 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za predlagani zakon v celoti? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog zakona brez glasu proti, sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 28. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI DVOSTRANSKEGA SPORAZUMA O PLAČILU DOLŽNIŠKIH OBVEZNOSTI IZ DELEŽA ZUNANJEGA DOLGA, KI GA JE REPUBLIKA SLOVENIJA PREVZELA KOT ENA OD DRŽAV NASLEDNIC NEKDANJE SOCIALISTIČNE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE - SFRJ, NIZOZEMSKIH UPNIKOM. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Na glasovanje dajem predlog sklepa, da bo državni zbor glasoval le o predlogu zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (48 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Sklep je sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za zakon v celoti? (34 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Zakon je sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Smo pri 29. TOČKI DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O SODELOVANJU NA PODROČJU OBRAMBE MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN PORTUGALSKO REPUBLIKO. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Na glasovanje dajem predlog sklepa, da bo državni zbor glasoval le o predlogu zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (37 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Sklep je sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za zakon? (38 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Zakon je v celoti sprejet.
S tem je zaključena ta točka dnevnega reda.
Prehajamo na TOČKO 30 DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED MINISTRSTVOM ZA OBRAMBO REPUBLIKE SLOVENIJE IN MINISTRSTVOM ZA LJUDSKO OBRAMBO REPUBLIKE POLJSKE O SODELOVANJU NA OBRAMBNEM PODROČJU. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Na glasovanje dajem najprej predlog sklepa, da bo državni zbor glasoval le o predlogu zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (44 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Predlagani sklep je sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za zakon v celoti? (46 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Zakon je sprejet.
Točka dnevnega reda je izčrpana.
Smo pri TOČKI 31 DNEVNEGA REDA, TO JE OBRAVNAVNA PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O SODELOVANJU MED MINISTRSTVOM ZA OBRAMBO REPUBLIKE SLOVENIJE IN MINISTRSTVOM ZA OBRAMBO REPUBLIKE BOLGARIJE. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Na glasovanje dajem predlog sklepa, da bomo glasovali le o predlogu zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (42 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Sklep je sprejet.
Glasujemo o zakonu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za zakon? (46 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Predlog zakona je sprejet.
S tem je zaključena ta točka dnevnega reda.
S tem smo zaključili glasovanje o točkah dnevnega reda, ki obravnavajo mednarodne sporazume.
Prehajamo na 32. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SOGLASJU REPUBLIKE SLOVENIJE DARSU, DELNIŠKI DRUŽBI, ZA NAJETJE KREDITA AUTOVIE VENETE ZA GRADNJO 2. IN 3. ETAPE AVTOCESTNEGA ODSEKA VIPAVA-RAZDRTO S.P.A., HITRI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? Kot predstavnik vlade od tukaj prisotnih lahko nastopi mag. Janez Božič, predsednik uprave Darsa. Prosim, mag. Božič.
MAG. JANEZ BOŽIČ: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Z italijanskim zakonom številka 19 z dne 9.1.1991 je Republika Italija dodelila denarna sredstva deželi Furlanija - Julijska krajina, ki so namenjena za povezavo avtocestnih odsekov Republike Italije z avtocestnimi odseki Republike Slovenije. Z deželnim zakonom Furlanije - Julijske krajine številka 34 z dne 22.8.1991 je bila družba Autovie Venete, Trst pooblaščena, da sklene pogodbo o dodelitvi sredstev Republiki Sloveniji. Vlada Republike Slovenije je s sklepom v septembru 1995 pooblastila društvo za avtoceste, da lahko prične dogovarjanje s pooblaščeno družbo Autovie Venete o pogojih in načinu izvedbe zakona 19. Dars d. d. je v skladu s pooblastilom z Autovie Venete uskladil in parafiral naslednje dokumente, in sicer prvo, posojilno pogodbo v višini 92 milijard 504 milijone italijanskih lir oziroma 57 milijonov dolarjev, pogodbo o tehničnem sodelovanju in pa sporazum o ustanovitvi in delovanju tehničnega odbora. Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Italije je dne 1.12.1998 poslalo verbalno noto, s katero je potrdilo višino in pogoje kredita in soglašalo s tem, da se sredstva tega posojila namenijo za izgradnjo 2. in 3. etape avtocestnega odseka Vipava-Razdrto. V skladu z letnim programom dela Dars za leto 1998 smo se v letu 1998 pričele priprave za gradnjo 3. etape avtocestnega odseka Vipava-Razdrto in v skladu s programom dela Dars za leto 1999 so se v letu 1999 pričele priprave za gradnjo 2. etape avtocestnega odseka Vipava-Razdrto. V Uradnem listu Republike Slovenije 71/99 z dne 3.9.1999 je bila objavljena tudi uredba o lokacijskem načrtu za primorski krak avtoceste na odseku hitre ceste Razdrto-Vipava. Predračunska vrednost avtocestnega odseka Vipava-Razdrto, torej tretja etapa Vipava-Podnanos, znaša 2 milijardi 772 milijonov 500 tisoč SIT, od tega bo milijarda 259 milijonov SIT zagotovljenih iz lastnih sredstev in milijarda 512 milijonov SIT oziroma 9 milijonov dolarjev zagotovljenih iz sredstev italijanskega kredita, ki je predmet tega zakona o soglasju. Predračunska vrednost druge etape avtocestnega odseka Vipava-Razdrto, druga etapa Rebernice, znaša 27 milijard 640 milijonov SIT, od tega bo zagotovljenih iz lastnih sredstev 10 milijard 336 milijonov SIT, iz sredstev italijanskega kredita, ki je predmet tega zakona o soglasju, v višini 8 milijard SIT oziroma 48 milijonov ameriških dolarjev in iz finančnih kreditov v višini 9 milijard 240 milijonov SIT oziroma 55 milijonov dolarjev.
Zakon o soglasju in zakon o poroštvu najetih finančnih kreditov je državni zbor že sprejel in sta objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 31/99. Skladno s tretjim odstavkom 5. člena zakona o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji mora Dars za najetje srednjeročnih in dolgoročnih posojil predhodno dobiti soglasje državnega zbora Republike Slovenije s posebnim zakonom. S predvidenim kreditom v skupnem znesku 92 milijard 504 milijone italijanskih lir oziroma 57 milijonov dolarjev bodo v skladu z letnim programom dela Dars za leto 1998 in programom dela Dars za leto 1999 zagotovljeni vsi potrebni viri za gradnjo oziroma za izgradnjo druge in tretje etape avtocestnega odseka Vipava-Razdrto.
Po sprejetju zakona o soglasju bo Dars lahko podpisal posojilno pogodbo z družbo Autovie Venete, Trst v višini, kot je bilo rečeno, 92 milijard 504 milijone italijanskih lir, pod naslednjimi pogoji: kredit je brezobresten; kredit se bo odplačeval v 15 enakih letnih obrokih, prvi obrok pa bo zapadel dve leti po zakonu o začetku obratovanja avtocestnega odseka Vipava-Razdrto; drugi obrok bo treba plačati prvo leto po zapadlosti prvega in vsak naslednji obrok po zapadlosti prejšnjega.
Postopke za dodelitev izvajalskih del, izbiro izvajalcev del, bo DARS, d.d., torej kreditojemalec, razpisala na podlagi odprtih mednarodnih razpisov pod enakimi pogoji za vse ponudnike držav članic Evropske unije in Republike Slovenije, v skladu z načeli, ki so izražena v direktivah Evropske unije na področju oddaje izvajalskih del za javne objekte. Kot pogoj za brezobrestnost samega kredita, v skladu z obojestranskimi interesi, zagotoviti uporabnikom čim boljšo uporabo avtocestnih odsekov v Republiki Italiji in Republiki Sloveniji ter zaradi vzpostavitve čim boljše povezave obeh avtocestnih sistemov, se pogodbeni stranki Autovie Venete in Dars s to pogodbo obvezujeta, skleniti pogodbo o tehničnem sodelovanju v roku 30 dni po uveljavitvi te pogodbe. S to pogodbo o tehničnem sodelovanju se bosta Dars in Autovie Venete zavezali opremiti slovenske avtocestne odseke in avtocestne odseke v Furlaniji-Julijski krajini z napravami za pobiranje cestnine, katerih tehnologija bo zagotovila možnost plačila cestnine z enako plačilno kartico v Italiji in Sloveniji.
Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci, prosim, da se ta zakon sprejme, kajti s tem bo dana zelena luč za nadaljevanje gradnje v Vipavski dolini. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala mag. Božiču, ki je kot predstavnik vlade predstavil vsebino zakona.
Predlog zakona je obravnaval odbor za infrastrukturo in okolje kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora. Besedo ima kolega Presečnik.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za besedo. Kolegice in kolegi! Odbor je predlog navedenega zakona obravnaval na svoji 60. seji, 18. januarja letošnjega leta.
Torej v razpravi okoli tega zakona člani odbora niso oporekali namenu kredita. Zastavilo se je več vprašanj v zvezi z utemeljenostjo določbe v posameznih alineah glede sočasnih sklenitev posebnih pogodb o tehničnem sodelovanju, ki jih morata pogodbeni stranki dogovoriti v postopku po najemu kreditov oziroma po podpisu ustrezne kreditne pogodbe.
Odbor je pripravil posamezne amandmaje k posameznim členom in na koncu tudi sprejel sklep: "Odbor državnega zbora Republike Slovenije za infrastrukturo in okolje predlaga državnemu zboru, da predlog zakona o soglasju Republike Slovenije za najetje kredita Autovie Venete za gradnjo druge in tretje etape avtocestnega odseka Vipava-Razdrto obravnava po hitrem postopku in ga skupaj z amandmajema odbora sprejme." Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Presečnik. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Besedo dajem predstavnikom poslanskih skupin. Če ni sedaj razprav, jo pričakujem pri besedi poslank in poslancev. Ali želi kdo besedo? Kolega Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Pri tej točki dnevnega reda in naslednji, ki je matarializacija tega zakona o poroštvu, je treba ugotoviti nekaj, kar je nedvoumno.
Obžalovati je treba, da je prišlo tako pozno do sprejema tega zakona. Republika Slovenija je silila vse mogoče aranžmaje in najemala kredite po vseh možnih ugodnih in neugodnih pogojih. Tu, ko gre za brezobrestni kredit, pa tega ni znala realizirati. Ta predlog oziroma ta finančna sredstva je Italija s svojim zakonom o obmejnih območjih in kasneje še z deželnim zakonom pravzaprav dodelila že 10 let od tega, ko samostojne Slovenije ni bilo. Človek ne more verjeti, da je pot tega zakona tako dolgo trajala.
Ne vem, koga bi pri tem obtožil, obsoditi se ne da nobenega. Treba je kvečjemu obžalovati - ne zaradi tega, ker imamo tudi pregovor "boljše pozno kot nikoli", ampak, ker je bil kredit v italijanskem zakonu, mislim, da je številka 19, o obmejnih območjih; oni imajo bolj enostavne številke, nimajo teh epa in tako dalje, da se zlomiš jezik in tako dalje. Številka 19 je bila namreč določena nominalnost, vrednost tega kredita v lirah. Tako na oko, če danes izračunam, je ta kredit vreden še polovico, če je polovico. To se pravi, polovico tega realnega zneska, ne nominialnega, nominalni ostaja, smo pač s tem, da smo toliko časa vlekli to zadevo, zapravili in s tem, jasno, povzročili tudi veliko zakasnitev izgradnje osimske avtoceste, kot so jo imenovali na obeh strani meje, po Vipavski dolini. Ta, jasno, ne bo zgrajena niti po prvem niti po drugem programu Darsa, ki je bil tukaj požegnan, ampak bolj po realističnih terminih, ki smo jih nekateri, pa poglejte magnetograme, pet, šest, sedem let od tega tu pripovedovali, to bo zgrajeno enkrat 2005, če bo, ali pa 2006 je bolj realno. Tako približno bo sovpadalo z vstopom v Evropsko unijo, zgolj slučajno ali pa ne. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Hvalica. Zboru predlagam, da v skladu z drugo alineo 189. člena poslovnika po končani razpravi in glasovanju o amandmajih, členih, h katerim so bili vloženi amandmaji, razpravlja in glasuje skupaj o preostalih členih, h katerim niso bili. Torej, predlagani sklep ne bo sprejet, če bi mu nasprotovala najmanj ena tretjina navzočih poslancev. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.) Kdo je za predlog sklepa, da bomo glasovali o tistih amandmajih, členih, skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji?
Kdo je za? (47 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Prehajamo na razpravo o posameznih členih in vloženih amandmajih. Imamo amandmaja delovnega telesa k 1. in 2. členu. Odpiram razpravo o členu 1 in amandmaju matičnega delovnega telesa, ki je pripravljeno v skladu z mnenjem sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve državnega zbora. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Amandma k 1. členu dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (34 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. 1. člen smo v celoti spremenili.
Odpiram razpravo k 2. členu in amandmaju delovnega telesa. Tudi ta amandma je v bistvu dopolnjen in spremenjen k 2. členu v skladu z mnenjem sekretariata.
Ker ni razprave, dajem amandma k 2. členu na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (32 poslancev.) Kdo je proti? (5 poslancev.)
Amandma je sprejet, 2. člen smo v celoti spremenili.
V razpravo dajem preostala dva člena, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Preostala člena dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (44 prisotnih.) Prehitro je bilo. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za preostala člena? (44 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Člena sta sprejeta.
Ali želi kdo razpravljati o naslovu zakona? (Ne želi.) Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za naslov? (38 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Naslov zakona je sprejet.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ugotavljam, da sta bila k predlogu zakona v drugi obravnavi sprejeta amandmaja k 1. in 2. členu. Ali želite k tema dvema členoma kvalificirani predlagatelji vložiti amandma? Želite? Prosim, gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Zdaj sem šele opazil, mi kot poslanska skupina smo vložili amandma k 2. členu zakona o poroštvu, gre za pomoto, pomoto pri pisanju naslovov, ne vem kako se je zgodila. Ampak hoteli smo vložiti amandma k 2. členu zakona o soglasju za najetje kredita in se po vsebini seveda ta amandma, ki smo ga vložili k naslednji točki, mislim k zakonu, ki ga bomo obravnavali pri naslednji točki dnevnega reda, v resnici nanaša na ta zakon.
Zato bi želel s podpisom ta hip že vloženi amandma k predlogu zakona o poroštvu Republike Slovenije k 2. členu tega predloga zakona prekvalificirati v amandma poslanske skupine LDS k predlogu zakona o soglasju za najetje kredita k 2. členu tega predloga zakona. Amandma se torej glasi: V 2. členu se doda nov odstavek, ki se glasi: "DARS d.d. lahko najame kredit iz 1. člena tega zakona le pod pogojem, da je v času najetja kredita zagotovljen predvideni nivo zneska od cestnin v skladu s programom dela DARS za tekoče leto in pod pogojem, da je za zemljišča na avtocestni trasi, za katero črpa kredit DARS d.d. oproščen plačevanja zneska za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč v višini 70 odstotkov." To je identičen tekst, kakršen je že bil sprejet na predlog odbora, v obliki amandmaja odbora k zadnjemu zakonu o soglasju za najetje kredita, ki smo ga v tem državnem zboru obravnavali. Naj pa bi zagotavljal, da se bo realiziral ta kredit v skladu s planirano dinamiko in planiranimi finančnimi aranžmaji, kot so bili v času obravnave nacionalnega programa izgradnje avtocest. Ta amandma, ki ga je pri prejšnjem zakonu o soglasju - šlo je takrat za najetje kredita za traso preko Trojan - je državni zbor sprejel na podlagi slabih izkušenj, ko je med sprejetjem nacionalnega programa in predlogom zakona o soglasju za najetje kredita vlada spremenila pogoje, pod katerimi je realizacija tega projekta predvidena.
Zato skratka prosim, če lahko naš predsednik poslanskega kluba naredil nemudoma... Torej v pol minuti; skratka, če se samo prekvalificira ta že vloženi amandma k naslednjemu predlogu zakona pod 33. točko k 2. členu tega predloga zakona v okviru hitrega postopka, ker je zdaj, 2. člen, hvala bogu, bil amandmiran v drugi obravnavi, pa se to lahko naredi. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi še kdo od kvalificiranih predlagateljev vložiti amandma? Ugotavljam, da bo poslanska skupina Liberalne demokracije Slovenije vložila amandma k 2. členu, ki je bil amandmiran. Seveda bi tudi predlagal, da poslanska skupina pogleda, kakšen je bil sprejeti amandma in kako zgleda člen, da ne bo prišlo do nomotehničnih težav pri samem oblikovanju, tako da bi jaz zdaj prekinil to točko dnevnega reda. V tem času bo poslanska skupina vložila amandma. Prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 33. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O POROŠTVU REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OBVEZNOSTI IZ KREDITA, KI GA NAJAME DARS, DELNIŠKA DRUŽBA, PRI AUTOVIE VENETE ZA GRADNJO 2. IN 3. ETAPE AVTOCESTNEGA ODSEKA VIPAVA-RAZDRTO. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želite.) Predlog zakona je obravnaval odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora. Ali želi poročevalec odbora za finance in monetarno politiko dati poročilo? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Besedo dajem predstavnikom poslanskih skupin. Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisnih prijav nismo prejeli. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem splošno razpravo. Prehajamo na drugo obravnavo, to je na razpravo in odločanje o posameznih členih predloga zakona. Zboru predlagam, da skladno s poslovniško določbo razpravlja in glasuje skupaj o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji.
Ta sklep dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Prehajamo na obravnavo o posameznih členov in amandmajev.
V razpravo dajem 1. člen in amandma delovnega telesa; predlagatelj amandmaja je odbor za finance in monetarno politiko. Predlog amandmaja je pripravljen v skladu s pripombo sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.)
Amandma k 1. členu dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 1. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 1. člen? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo k 2. členu in amandmaju odbora - matičnega delovnega telesa, ki sledi pripombi sekretariata. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Amandma k 2. členu dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma odbora? (37 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 2. člen. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 2. člen? (27 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je 2. člen sprejet.
V razpravo dajem preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Preostale člene dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za preostale člene? (35 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da so bili preostali členi sprejeti.
Ali želi kdo besedo o naslovu zakona? (Ne želi.)
Naslov zakona dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Nekoliko hitro je bilo. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (41 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Prehajamo na tretjo obravnavo predlog zakona. Ugotavljam, da sta bila k predlogu zakona v drugi obravnavi sprejeta amandmaja k 1. in 2. členu. Ali želite k tema dvema členoma kvalificirani predlagatelji vložiti amandma? Tokrat ne želite. Ali želi kdo razpravljati o zakonskem predlogu v celoti? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem. Pred tem sprašujem, ali bi bile lahko zaradi sprejetih amandmajev porušene medsebojne skladnosti določb zakona? (Ni bila.)
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za zakon v celoti? (46 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da smo sprejeli zakon v celoti.
S tem zaključujem 33. točko dnevnega reda.
Prehajamo na PREKINJENO 32. TOČKO DNEVNEGA REDA. V okviru tretje obravnave smo. Ugotavljam, da je poslanska skupina Liberalne demokracije Slovenije vložila amandma k 2. členu. Amandma ste prejeli na klop. Amandma je spremenjen v tem, da gre za amandma k zakonu o soglasju Republike Slovenije in potem se nadaljuje vsebina zakona. Amandma se glasi: "V 2. členu se doda nov odstavek, ki se glasi - Darsa, delniška družba lahko najame kredit iz 1. člena tega zakona le pod pogojem, da je: prvič v času najetja kredita zagotovljen predviden nivo zneskov od cestnin v skladu s programom Darsa delniška družba, za tekoče leto;
drugič: za zemljišča na avtocestni trasi, za katero črpa kredit Dars, delniška družba, oproščen plačevanja zneska za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč v višini 70%". To je tudi edini vloženi amandma k temu zakonu. V razpravo dajem amandma. Proceduralni predlog, gospod Potočnik.
FRANC POTOČNIK: Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke prosi za 15 minut odmora, da bomo pripravili amandma na amandma v tretji obravnavi.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke. Kolega Potočnik! Ali je možen dogovor, da bi poslanska skupina Slovenske ljudske stranke pripravila amandma na amandma? V tem času pa bi državni zbor pričel z obravnavo predloga zakona o telekomunikacijah. Mogoče.
Prekinjam, ponovno prekinjam 32. točko dnevnega reda.
Prehajamo na 34. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O TELEKOMUNIKACIJAH, HITRI POSTOPEK.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina poslancev, s prvopodpisanim poslancem Mirkom Zamernikom. Ali želi predstavnik predlagateljev predloga zakona besedo? (Želi.) Besedo ima gospod Mirko Zamernik.
BOGOMIR ZAMERNIK: Hvala lepa, gospod predsednik. Davnega 5.11.1998 je bilo na 34. seji obravnavano besedilo zakona, ki je pred vami, zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o telekomunikacijah. Da je nekaj na tem področju resnično hudo narobe, če že drugega ne, govorijo protesti - žal zaenkrat neuspešni - vseh, ki te telekomunikacije uporabljamo, to pa smo praktično vsi. Z zadnjimi podražitvami in pa z izenačenjem cene impulza so bili uporabniki internetnih storitev še toliko bolj hendikepirani, saj se je ta cena sedaj bistveno dvignila. Mi smo s tem predlogom, ki je bil, kot sem že rekel, vložen leta 1998, želeli vsaj za silo te zadeve popraviti.
In da na hitro preletim skozi zakon, kaj smo želeli s tem spremeniti. Želeli smo spremembe in dopolnitve pojmov, ki sledijo tehnološkim spremembam na tem področju. Želeli smo izločiti mobilno telefonijo. Mi vemo, kako dragi so bili mobilni telefoni, dokler stvar ni dobila konkurence. Spomnite se, da je še pred nekaj leti mobilni telefon bil praktično nedostopen za večji del prebivalstva. Danes ima mobilni telefon skorajda že vsak. To je prinesla konkurenca.
Žal na področju klasične telefonije te konkurence ni in tudi to smo želeli - se pravi, doseči prekinitev monopola na področju telekomunikacij. Predlagali smo tudi povečanje varnosti prenosa podatkov oziroma varovanja prenosa podatkov, ukinili prepoved povratnega klica in pa zaščiti delovanje Arnesa. Arnes vemo, da je omrežje, ki ga uporabljajo predvsem znanstvene in raziskovalne institucije in tudi šole.
Takrat na seji odbora, ki sem jo prej omenil, 34. seja, 5.11., je bil sklep, da odbor ne more obravnavati tega zakona tako dolgo, dokler ne dobimo mnenja vlade in pa mnenja sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve.
Mnenje sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve smo dobili - skoraj, da je neverjetno, ampak šele 12.1.2000. Se pravi, dobro leto, dobri dve leti po vložitvi zakona. V tem mnenju pa se seveda sekretariat s predlaganimi rešitvami ne strinja in jim oporeka. Zanimivo je pa mogoče to, da je eden od glavnih pomislekov to, ker smo v našem predlogu zakona določili tudi nekatere roke in datume, da nam sekretariat oporeka to, da bi bilo treba datume popraviti. Jasno, če ni bilo prej dve leti mnenja sekretariata in je zadeva stala, da bo potrebno nekatere, vsaj datume, spremeniti. Kajti dejstvo je, da so se v tem dveletnem obdobju stvari na tem področju nekoliko spremenile. Kot veste, SIOL se je izločil iz Telekoma, kot smo predlagali, in tudi nekatere druge spremembe so se že pojavile. Tako da bo v nadaljnjih obravnavah treba predlog zakona spremeniti.
Vlada Republike Slovenije se s predlogom zakona seveda ni strinjala. Argument vlade je bil, da vlada pripravlja celovit sistemski zakon, ki ne more biti v takem obsegu, kot je naš, in da bo ta zakon vložen v februarju letošnjega leta. Če bi ta zadeva bila približno predstavljena tako, kot je bila s strani vlade pred dvema letoma, bi človek temu lahko celo verjel. Tako kot sem verjel takrat, ko smo prvič sprejemali zakon o telekomunikacijah in kjer smo v posebnem sklepu, ta državni zbor je zavezal vlado, da bo rešila prekomerna vlaganja posameznikov in pa lokalnih skupnosti s privatizacijo Telekoma. Kljub takratnemu sklepu tega državnega zbora, še mnogim posredovanjem na odboru za infrastrukturo, stoprocentnim obljubam vlade, da se bo ta zadeva uredila, vemo koliko občin - ne vem, ali se obračajo samo na našo poslansko skupino, verjetno se obračajo tudi drugam - je bombandiranih dnevno s to problematiko. Pa vendarle je samo kolega Jakič vložil nek zakon, ki pa zadeve niti približno ne rešuje. Rešuje tisto, kar se itak da že na sodišču spodbijati.
Tako temu argumente vlade že takrat nisem mogel verjeti. Da sem imel še kako prav, da se je ponovila zgodba izpred dveh let, so pa pokazali zadnji dogodki, ko je samo ena poslanska skupina vložila nov zakon o telekomunikacijah. Kakšne kupčije so tukaj zadaj, ne vem. Ampak očitno, da bo tudi tisti zakon, ki je za tem na vrsti, potil krvavi pot, če tako rečem. Upam pa, da ga ne bo doletela usoda našega predloga zakona, ki je moral čakati dve leti na vrsto. Ampak, če je že dosegel to, da so se vendarle tudi še kje drugje spomnili, da bo treba nekaj na tem področju storiti, je bil mogoče že namen dosežen.
Strinjam se, da je nekatere stvari zaradi povedanega potrebno v tem zakonu spremeniti, vendar pa menimo v imenu predlagateljev, da je zakon primerna podlaga za nadaljnjo obravnavo in prosim, če ga podprete. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Zamernik, ki je nastopil kot prvopodpisani skupine poslancev predlagateljev predloga zakona.
Predlog zakona je obravnaval odbor za infrastrukturo in okolje kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora. Besedo ima predsednik Jakob Presečnik.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za besedo. Kolegice in kolegi, odbor je predlog navedenih sprememb zakona obravnaval najprej na svoji 34. seji 5.11.1998, nato še na 60. seji 21. januarja letošnjega leta. Torej poročilo s te seje odbora imamo predstavljeno. Tukaj bi rad samo poudaril, da so v razpravi člani odbora menili, da je delovanje javnih telekomunikacijskih storitev sproščanje prenosa podatkov, ukinjanje monopola na področju javnih telekomunikacij ter ureditev upravljanja tržnih telekomunikacijskih storitev nujna, da pa je smiselno problematiko obravnavati celovito. Zato so člani odbora menili, da je smotrno predlog zakona skupine poslancev s prvopodpisanim Mirkom Zamernikom iz postopka sprejemanja umakniti in omogočiti celovito razpravo ob obravnavi predloga zakona o telekomunikacijah, ki ga pripravlja poslanci iz vlada Republike Slovenije.
Nekateri člani so izrazili tudi kritiko glede negativnega odnosa vlade Republike Slovenije do predlogov zakonov, ki jih vlagajo poslanci iz poslanskih opozicijskih strank.
Ob koncu splošne razprave k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o telekomunikacijah je odbor državnega zbora za infrastrukturo in okolje sprejel naslednji sklep: "Odbor državnega zbora za infrastrukturo in okolje podpira obravnavo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o telekomunikacijah po hitrem postopku."
V nadaljevanju seje odbora ni bil sprejet predlog sklepa, da je predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o telekomunikacijah primeren za nadaljnjo obravnavo v okviru hitrega postopka, zato je odbor sprejel sklep: "Odbor državnega zbora za infrastrukturo in okolje predlaga državnemu zboru Republike Slovenije, da predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o telekomunikacijah ne sprejeme." Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolegu Presečniku. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pismenih prijav ni bilo, zato so razprave omejene na pet minut. Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem splošno razpravo.
V razpravo oziroma na glasovanje dajem predlog matičnega delovnega telesa, ki se glasi:
"Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o telekomunikacijah se ne sprejme."
To je sklep matičnega delovnega telesa, ki ga dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za predlog sklepa, da se predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o telekomunikacijah ne sprejme? (31 poslancev.) Je kdo proti? (14 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet. S tem je zaključen zakonodajni postopek in tudi ta točka dnevnega reda.
Prehajamo na 35. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O GOSPODARSKI ZBORNICI SLOVENIJE. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložil poslanec Feri Horvat. Ali želi predlagatelj predloga zakona besedo? (Želi.) Besedo ima kolega Feri Horvat.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, gospe in gospodje! Ustavno sodišče Republike Slovenije je 11.6.1998 v oceni ustavnosti zakona o gospodarski zbornici Slovenije na osnovi več predlagateljev odločilo. Prvič, zakon o gospodarski zbornici Slovenije je v neskladju z ustavo, in drugič, ugotovljeno neskladje z ustavo je državni zbor dolžan odpraviti v roku enega leta od dneva objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Ta objava se je zgodila 3.7.1998, tako da sedaj že dejansko precej kasnimo pri izvedbi tega, kar je zaukazalo oziroma naročilo ustavno sodišče državnemu zboru.
Predlog zakona je bil vložen, kot vidite iz gradiva, 21.10.1998, glede na odločbo ustavnega sodišča in kasnitev, ki sem jo že omenil, in predvsem zaradi ustreznejšega delovanja gospodarske zbornice Slovenije v skladu z ustavo je potrebno spremembo tega zakona čimprej sprejeti.
Predlagan je skrajšani postopek, kar utemeljuje sama odločba ustavnega sodišča. Temu stališču oziroma predlogu novele zakona po skrajšanem postopku je pritegnila tudi vlada Republike Slovenije v svojem mnenju z dne 28.6.1999. To mnenje imate v gradivu. Vlada je to storila kljub temu, da je kasneje tudi sama predložila nov zakon o gospodarski zbornici Slovenije. Vendar smo skupaj ocenili, da če hočemo sorazmerno hitro ob že omenjeni kasnitvi novelo sprejeti, da je potem primerneje sprejeti ta zakon o spremembah in dopolnitvah zakona gospodarske zbornice, ob upoštevanju - to poudarjam že kar uvodoma - amandmajev vlade, ki so identični oziroma skladni tudi s predlogom, ki ga je tudi vlada predložila, in odgovarjajo na pripombe in ugotovitve ustavnega sodišča.
Tisto, kar je bistveno v odločbi ustavnega sodišča in kar je tudi izhodišče za predlog tega zakona, je dejstvo, da ustavno sodišče ne izpodbija obveznega članstva in plačila članarine za članstvo v gospodarski zbornici, temveč ugotavlja predvsem dve pravni praznini.
Prvič. Pomanjkanje določb, ki bi zagotavljale tako usklajevanje in oblikovanje stališč v organih zbornice, da bi bila le-ta reprezentativen odraz interesov gospodarstva, kar je eden temeljnih razlogov za obvezno članstvo.
Drugič. Pomanjkanje določb o financiranju, predvsem pomanjkanje meril oziroma kriterijev za določitev obvezne oziroma pavšalne članarine, skladno z reprezentativno vlogo in s tem povezan nadzor nad finančnim poslovanjem gospodarske zbornice Slovenije.
Še več. Ustavno sodišče je v razmeroma dolgi in temeljiti obrazložitvi, zlasti v točkah 22, 23 in 24 navedlo vrsto argumentov v prid ohranitvi javnopravnega modela zbornice z obveznim članstvom. Predvsem tisti, ki ste podrobneje prebrali to obrazložitev, ste lahko videli, da v tej obrazložitvi ustavno sodišče poudarja potrebo po sprejemanju stališč in interesov in usklajevanja stališč in interesov v zvezi z gospodarskim sistemom in gospodarsko politiko v celotnem gospodarstvu, zato je potrebna reprezentativnost, ne le posamezne interesne skupine oziroma njihov seštevek, potrebno je usklajevanje različnih interesov in stališč in pa poudarja pomen javnih pooblastil, ki jih ima zbornica, ki jih dobiva od države in kar je eden glavnih razlogov tudi za obvezno članstvo, kajti to so javna pooblastila, ki jih izvaja zbornica za vse gospodarske subjekte.
Če iz teh izhodišč preidem na nekatere poglavitne spremembe, ki jih predlagam s tem predlogom zakona, bi se omejil na ta dva sklopa, ki ima nanje ustavno sodišče glavne pripombe.
Najprej je ta tako imenovani organizacijski del, kako organizirati proces usklajevanja stališč v zbornici, da bo dejansko reprezentativna. Tukaj gre za spremembo členov od 8 do 15e, ki se nanašajo na organizacijo in delovanje organov gospodarske zbornice. Pomembno je omeniti predvsem 8. člen, ki pomeni krepitev decentralizacije sistema gospodarske zbornice in seveda na usklajevanje oziroma oblikovanje stališč zborničnega sistema na več ravneh, na nacionalni ravni, v organih združenj, ki pomenijo branžno organiziranost, na ravni regionalnih zbornic, območne zbornice in pa v drugih oblikah združevanja, ki ga podrobneje določi statut gospodarske zbornice, kot so podjetniki in pa posamezne skupine gospodarskih subjektov.
9. člen opredeljuje organe gospodarske zbornice in potem v nadaljevanju so sestava in pristojnosti teh organov gospodarske zbornice natančneje opredeljeni. Pomembno je omeniti združenja, ki pomenijo organiziranost po dejavnostih. Tukaj naj poudarim v zvezi z enim od amandmajev, ki je diskutabilen, namreč organiziranje malih podjetnikov in srednjih podjetnikov, da se v ta panožna združenja vključujejo vsi, tako mali kot veliki podjetniki. In drugo, 15.b člen, regijske zbornice oziroma območne zbornice, kjer je tudi natančneje opredeljeno področje dela in pa njihove pristojnosti.
Iz 15.c člena izhaja, da se s temi členi, ne samo natančneje opredeljujejo pristojnosti branžnih združenj in pa regijskih zbornic ter drugih oblik združevanja, ampak da se jim dejansko dajejo dosti večje pristojnosti, kot je to predvideval sedanji zakon, vključno tudi z možnostjo mednarodnega sodelovanja.
In končno, pomemben v tem poglavju je 15.e člen, ki sledi dejansko odločbi in obrazložitvi ustavnega sodišča, predvsem v točkah 22 do 28, to je, kako poteka usklajevanje stališč v zborničnem sistemu. Govori o kvalificirani večini, v primeru pa seveda, da pride do preglasovanja, možnost, da se z mnenjem manjšine tudi seznani javnost in pristojni organi, vlada in državni zbor ter druge.
Potem je drugo poglavje, drugi del, na katero se nanaša odločba ustavnega sodišča. To je preprosto rečeno finančni del. Tukaj gre za člene od 20 naprej. In sicer 20. člen opredeljuje vire sredstev za financiranje gospodarske zbornice, to je članarina, namenska sredstva, plačila za storitve in pa drugi viri. In potem je v členih, ki sledijo, podrobneje razdelen ta posamezni vir in kriteriji zanj, tako kot je bila to tudi zahteva ustavnega sodišča. Seveda potem seveda sledi še člen 20c, ki govori o nadzoru. Glede na to, da je članarina obvezna, je tudi normalno, da je vsaj nad tistim delom virov gospodarske zbornice, ki izhaja iz obvezne članarine, da je tudi nadzor. V predlogu zakona je predviden nadzor, ki ga opravlja pooblaščena revizijska hiša, v nadaljevanju razprave je potem prišlo tudi do amandmaja, da naj bi to opravilo tudi računsko sodišče. Tu moram kar takoj opozoriti, da je to seveda tudi povezano z zakonom o računskem sodišču. Možno je eno, seveda, in drugo.
K temu naj dodam še to, da je na ta predlog zakona, poleg sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, ki je dal zelo obširno in temeljito mnenje, dala svoje mnenje tudi vlada. Dala je vrsto amandmajev, skoraj na vse člene. Kot predlagatelj se s temi amandmaji strinjam. Glede na pripombe in mnenje sekretariata, smo potem v sodelovanju sekretariat, predlagatelji in vlada poskušali potem še pripraviti in smo pripravili amandmaje, ki jih je sprejel tudi odbor za gospodarstvo, kot amandmaje na amandmaje vlade. Z njimi se kot predlagatelj strinjam in predlagam, da po splošni razpravi in potem v konkretni obravnavi amandmajev podprete oziroma sprejmete tako amandmaje vlade, kot tudi amandmaje odbora za gospodarstvo kot matičnega delovnega telesa, na amandmaje vlade.
Izrazil pa bom rezervo do treh amandmajev, ki so vloženi. Enega je vložila poslanska skupina slovenske ljudske stranke oziroma kolega Brenčič, enega kolegi krščanski demokrati in pa enega socialdemokratska stranka. Ampak se bom oglasil potem, ko bo konkretna razprava, in povedal, zakaj mislim, da ne bi bilo dobro sprejeti predlaganih amandmajev. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Horvat. Predlog zakona je obravnaval odbor za gospodarstvo kot matično delovno telo. Ali želi poročevalec predstaviti mnenje odbora? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? Besedo želi gospod Brenčič, v imenu poslanske skupine slovenske ljudske stranke.
STANISLAV BRENČIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, spoštovani predlagatelj zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarski zbornici! No, ni mogoče zanikati tega, da je ta zakon, ta novela zakona nastala glede na zahtevo ustavnega sodišča, glede na določbe odločbe ustavnega sodišča. Nas nekoliko zanima v bistvu tudi dejstvo, zakaj je sploh ustavno sodišče reagiralo, zakaj je ta odločba nastala. Ne moremo mimo dejstva, da vzrok iščemo predvsem v tem, da gospodarska zbornica s svojo organiziranostjo in notranjo strukturo, navsezadnje s predsednikom na čelu, enostavno ne sledi spremembam, ki se dogajajo v slovenskem gospodarstvu. Dejstvo je, da je s porušitvijo določenih velikih sistemov in prestrukturiranjem velikih podjetij nastalo veliko malih in srednjih podjetij, ki iščejo tudi svoj interes in svojo pristnost v soočanju z velikimi sistemi in velikimi podjetji, predvsem v smislu uravnoteženja interesov z velikimi podjetji, seveda uravnoteženje, ki se tiče sprejemanja odločitev, v katerih vidijo zaščito svojih interesov. Da je temu tako, govori kar cela vrsta podatkov, ki jih bom tudi - vsaj nekaj njih - predstavil.
Prek 90% slovenskega gospodarstva predstavljajo mala in srednja podjetja. To so podjetja, ki jih opredeljuje 51. člen zakona o gospodarskih družbah. Njihova udeležba v posameznih strokovnih interesnih združenjih pa predstavlja zgolj 13%. V 110-članski skupščini gospodarske zbornice je le 13 članov malih podjetij. V upravnem odboru so od 31 članov strokovne javnosti žal samo trije člani malih podjetij. Ne moremo mimo dejstva in ugotovitev, da je novo zaposlovanje prisotno zgolj v malih in srednjih podjetjih, medtem ko je v velikih podjetjih in velikih sistemih zaposlovanje tako rekoč nazadovalo in še nazaduje. Zaradi tako nenormalne upravne strukture prihaja v praksi celo do tega, da v bistvu znotraj sistema članstva v gospodarski zbornici nastajajo nasprotja med velikimi podjetji in malimi podjetji, da se tako rekoč mala podjetja v določenih segmentih znotraj same zbornice celo onemogoča.
Na osnovi zahtev odločbe ustavnega sodišča je seveda želel predlagatelj tega zakona v sozvočju z gospodarsko zbornico oziroma vodstvom gospodarske zbornice tudi nekako slediti zahtevam. Žal lahko ugotovim, da je bil v svojem predlogu vse preveč ali premalo dorečen glede na zahtevo ali vsebino, ki jo podaja odločba ustavnega sodišča. Zato v poslanski skupini Slovenske ljudske stranke v celoti podpiramo amandmaje vlade, ki tako rekoč mnogo bolje, bolj kvalitetno, bolj vsebinsko sledijo odločbi.
Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke je z amandmajema, ki jih je povzel odbor kot svoja in tudi izglasoval k 2. členu, nanašata se na 15.a in 15.b člen, predvsem želela odpraviti ali vsaj do neke mere odpraviti marginalizacijo vloge malega gospodarstva in podjetništva, ter mu z opredelitvijo z zakonom skozi združenje podjetnikov Slovenije omogočiti večji vpliv skozi zbornične organe.
Kar ugotavljamo v praksi, je dejstvo, da zagovarjamo na deklarativni ravni dosti močno vzpon in razvoj malega gospodarstva oziroma srednjega in malega podjetništva, drugo pa je izvajanje te podpore tudi dejansko v praksi in navsezadnje v zbornici.
Zagovornik transparentnosti in uravnoteženosti interesov znotraj vsega članstva, to je seveda obvezno in v poslanski skupini Slovenske ljudske stranke ga v celoti podpiramo, bi, gleda na velike strukturne spremembe, ki jih je beležiti v slovenskem gospodarstvu, moralo biti v prvi vrsti vodstvo zbornice. Mi ugotavljamo, da žal temu ni tako. Želeli pa bi seveda to spremeniti.
Zaradi določenih pomislekov sekretariata, glede na pravno sistemski vidik naših amandmajev, ki jih je povzel odbor in glede na to, da so ti amandmaji tako rekoč izpostavljali možnost, da se čim prej vsebina, ki jo mi v teh amandmajih želimo doseči, uredi v krovnem, novem zakonu o gospodarski zbornici, naša poslanska skupina ne bo več teh dveh amandmajev podprla, da se lahko zadeva spelje takoj v krovni zakon naprej.
Prav tako soglašamo z dejstvom, da je potrebno sistem financiranja gospodarske zbornice krepko spremeniti. Glejte, sedanji sistem je naslednji. Območna ali regijska gospodarska zbornica Ljubljane zagotavlja 43% vseh sredstev za življenje gospodarske zbornice. Nazaj v območno zbornico se vrača samo 3%. S temi sredstvi je skoraj nemogoče izvajati dejavnost, ki naj bo dominantna tem regijskim zbornicam. Zato je tudi amandma, ki ga je predlagala poslanska skupina krščanskih demokratov, dobil podporo v odboru za gospodarstvo. Po posvetovanju z ministrstvom za gospodarske dejavnosti kakšno trenutno situacijo lahko povzroči tako korenito spremenjen sistem financiranja, smo prišli do dejstev, da je treba v novem zakonu sistem financiranja enostavno prilagoditi novemu ustroju organiziranosti zbornice. Zato tega amandmaja zdaj ne bomo podprli, ker praktično privede do nekega konfuznega stanja, ki pa ni v interesu ne enega ali drugega segmenta gospodarstva ali subjektov gospodarstva znotraj zbornice.
Iz vsega tega povedano bomo v poslanski skupini Slovenske ljudske stranke pisno zahtevali od predsednika državnega zbora, ker ta je tisti, ki je po poslovniku dolžan uvrstiti določen zakon na dnevni red, da nov zakon o gospodarski zbornici, ki ga je vlada že sprejela, ta je EPA 639/2 uvrsti na 20. redno sejo državnega zbora. Seveda pri vsebini tega zakona bomo vsekakor želeli uveljaviti to, kar tudi "gro" članstva v gospodarski zbornici pričakuje. Enostavno, napraviti moramo institucijo gospodarske zbornice, ki bo primerljiva ali kolikor toliko primerljivo z nacionalnimi gospodarskimi zbornicami pri članicah Evropske unije. To bi bilo vse. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Brenčič, ki je podal stališče poslanske skupine Slovenske ljudske stranke. Želi še kdo v imenu poslanskih skupin. Kolega Henigman, stališče poslanske skupine SKD.
BENJAMIN HENIGMAN: Hvala, gospod predsednik. Spoštovani! Z zakonom o gospodarski zbornici se srečujemo že drugič v letu dni. Prvi zakon je bil vložen s strani poslancev SKD in je seveda nekoliko drugače oziroma bistveno drugače predvidel funkcioniranje ali delovanje gospodarske zbornice ali gospodarskih zbornic v Sloveniji. Žal, so vladna večina in tudi nekateri drugi poslanci ta koncept prostovoljnega članstva in panožnega povezovanja gospodarstva za interese velikih, srednjih in malih podjetij v tem državnem zboru zavrnili. Krščanski demokrati ne odstopamo od stališča, kaj je dobro za slovensko gospodarstvo in predvsem se opiramo na ankete in potrebe slovenskega gospodarstva, kakšno gospodarsko združenje oziroma kakšno zbornico želijo imeti, se pravi, prostovoljno, ki pokriva interese celotnega gospodarstva, in sicer na način, da se vsak gospodarski subjekt opredeli za tisto združenje oziroma za tisto zbornico, od katere ima tudi koristi. Se pravi, da gospodarska zbornica deluje v interesu gospodarskih družb na osnovi tržnega principa. Tisto, kar ponudi, tudi dobi plačano. Zakon, s katerim se srečujemo danes, je seveda samo popravek starega zakona o gospodarskih zbornicah, katerega rok, glede na odločbo ustavnega sodišča, pa je potekel že 3. julija 1999. Se pravi, zamujamo s spremembami, ki jih je zahtevalo ustavno sodišče, kar ni prvič v državnem zboru, zamujamo pa seveda na račun vlade Republike Slovenije, ker sama ni pripravila ustreznega zakonskega teksta in so to pripravili poslanci oziroma gospodarska zbornica sama in je vložila preko poslancev v proceduro.
Danes smo slišali tudi to, da je ta zakon samo prehoden zakon in da se pripravlja nov vladni predlog. Zato v tem trenutku izražam v imenu poslanske skupine sploh pomislek, zakaj se potem, ko smo zamudili rok, sploh s tem zakonom ukvarjamo, če bo prišel nov koncept ustanavljanja oziroma reorganizacije gospodarske zbornice.
Ne glede na vse to, krščanski demokrati tega zakona ne bomo podprli. Smo pa ali pa tudi zato tega zakona ne bomo podprli, ker se s konceptom, ki ga želi slovensko gospodarstvo, poenotimo oziroma slovensko gospodarstvo želi tržni pristop, želi prostovoljno članstvo, tega pa ta zakon ne omogoča. Ne glede na vse povedano, pa smo k posameznim členom, ki so v proceduri, predlagali tudi nekaj amandmajev. Gre za amandmaje, ki dajejo večjo težo malim in srednjim podjetjem, kar se odraža v 11. členu tega zakona, kjer smo predvideli, da se obvezna članarina, žal obvezna v dveh tretjinah, namenja za regijske zbornice oziroma združenja na regijski ravni, se pravi, ena tretjina ostane zvezi oziroma centralni gospodarski zbornici, dve tretjini naj se razdelita regionalnim zbornicam za enakopravnejši odnos.
V 15.a členu naj se da večja vloga združenju podjetnikov Slovenije. To je pa tisto združenje, ki zastopa 90% vsega slovenskega gospodarstva - vsaj tako je bilo povedano in na odboru za gospodarstvo tega nihče ni zanikal, niti s strani gospodarske zbornice niti s strani predlagateljev - nima pa besede pri odločanju. Se pravi, približno 10% velikih slovenskih podjetij odloča o gospodarski politiki oziroma o vseh strateških odločitvah gospodarske zbornice. To stvar bi želeli vsaj toliko popraviti, da bi združenje podjetnikov Slovenije pripeljali v ta zakon in da bi to združenje imelo tudi svojo težo pri odločanju.
Glede samega sprejemanja zakona oziroma tega, kako bo glasovanje potekalo, se bomo do posameznih členov še opredeljevali in povedali svoje stališče.
Glede 4. člena zakona, ki govori o tem, da naj bi gospodarska zbornica (to je 20.b člen sprememb) suvereno, samostojno odločala o višini članarine, pa se z zadnjim odstavkom 20.b člena ne strinjamo, kjer bi, mislim, da približno 20% ta članarina varirala; menimo, da je to treba v samem zakonu jasno določiti in ne prepustiti tega, če že sprejemamo zakon, posebnemu statutu gospodarske zbornice. Rešitev s statutom smo imeli že do sedaj, pa jo je ustavno sodišče kot neustrezno in zakonsko nepokrito tudi zavrnilo. Zato menimo, naj se to uredi v zakonu in da se možnosti variranja članarine ne dovoli. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Henigman. Stališče poslanske skupine socialdemokratov predstavlja Branko Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. Spoštovani vsi skupaj! Tudi naša poslanska skupina, socialdemokratska stranka, se nekako pridružuje kritiki in ugotovitvam, da je ta predlog zakona poslan v državni zbor z zamudo, kar je seveda tako rekoč skoraj običaj v našem zakonodajnem procesu. No, kot svojo pripombo k negativnim ugotovitvam, ki so bile že podane s strani drugih poslanskih skupin, bi dodali to, da ugotavljamo, da je gospodarska zbornica tudi, žal, po naših ugotovitvah razmeroma spolitiziran organ in da dejansko ukrepa samo takrat, kadar pač čutijo neko tudi politično energijo, ki jo je treba nekako sprožiti, medtem ko velikokrat, v veliko primerih, ko bi bilo treba ukrepati, kot je, recimo, pri sprejemanju proračuna in pri marsikaterem drugem dogodku, pa dajo neke načelne pripombe, potem pa vse skupaj ostane na neki načelni ravni in se ne zgodi popolnoma nič. Kadar pa pač nekdo, ki sicer včasih zgublja spomin, ugotovi, da je potrebno kritizirati vlado, potem pa seveda se vlada kritizira in pa tudi njena gospodarska politika, drugače pa ne.
No, glede tega obveznega članstva. Tudi mi imamo pomisleke glede tega, da je v bistvu obvezno članstvo sicer po eni strani izredno pozitiven element, če seveda bi gospodarska zbornica izvajala svoje storitve oziroma izvajala svoje poslanstvo za korist vseh članov zbornice. Na osnovi anket in pa tudi potreb je ugotovljeno, da veliko, veliko podjetij se enostavno ne najde v gospodarski zbornici in ji gospodarska zbornica kot taka ne nudi nobenih uslug in so seveda logično proti temu, da morajo plačevati obvezno članarino, če od tega ni nobene koristi. Upamo, da bo seveda tudi v nadaljevanju, ko bo prišlo do celovite spremembe zakona o gospodarskih zbornicah do sprememb in da bo dejansko bolj prišlo do izraza tisto, kar je že velikokrat tudi sama gospodarska zbornica povedala, da bo večino svojih prihodkov poskušala pridobivati na trgu s svojimi storitvami. Če bo to uresničeno, bo seveda en velik cilj dosežen.
Bi pa hotel posebej v imenu poslanske skupine obrazložiti pripombo na en amandma, ki smo ga tudi sami vložili. Gre za problem tako imenovanega, če tako rečem, dvojnega plačevanja članarine. Veliko subjektov je, ali pa vsaj nekaj jih poznamo, ki dejansko morajo zdajle na osnovi nedorečene zakonodaje plačevati celo dvojno članarino, enkrat gospodarski zbornici kot taki, drugič pa še panožni, svoji panožni zbornici. Tako da mi predlagamo, da bi v okviru te zakonodaje ta problem rešili na tak način, da bi te panožne zbornice, ki seveda na osnovi zakona morajo biti združene oziroma biti pod pokroviteljstvom gospodarske zbornice, to članarino, ki jo plačujejo udeleženci, da se pravično razdeli, in sicer tako bi pripadala ena tretjina zbrane članarine panožni zbornici, ostalo pa seveda gospodarski zbornici. Mislimo, da je to upravičeno, nekorektno pa je, da morajo določeni subjekti plačevati danes dvojno članarino.
Jaz upam, da boste ta amandma podprli tudi ostali. Naša poslanska skupina bo pa glede ostalih amandmajev in pa členov ravnala v skladu s svojimi odločitvami in tudi odločitvami posameznih poslancev. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Kelemina. Izčrpali samo razpravo poslanskih skupin. Sedaj se bo odvila razprava poslancev in poslank. Pisne prijave pa ni bilo. Ali želi kdo 5-minutno razpravo? Kolega Rejc, kolega Demšar, kolega Lešnik.
IZIDOR REJC: Hvala. Spoštovani gospod predsednik! Spoštovane gospe in gospodje.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarski zbornici je v postopku. Kakorkoli že, moram reči, da se soočamo z veliko neracionalizacijo našega dela. Povedano je bilo, da ta zakon oziroma ta sprememba pomeni prilagajanje oziroma prilagoditev zahtevi ustavnega sodišča, tistemu, kar je bilo oporečeno glede na organizacijsko strukturo gospodarstva v Sloveniji.
Mi vemo, da smo imeli že pred tem, dosti prej zakon, ki naj bi celovito urejal, predvsem pa naj bi upošteval mnenje oziroma zahteve ustavnega sodišča in tudi zahtevo gospodarstva. Le-tega ste seveda zavrnili in sedaj se ukvarjamo s tem novim zakonom oziroma s spremembo in dopolnitvijo zakona, ki pa ni nič kaj posebnega. Je samo to, da se uvede pregled, organizacija, zakonita organizacija in tudi nadzorni organi. Malo moteče je to, da tudi vlada predlaga eno osebo v nadzorni odbor in podobno.
Kakorkoli obračam, ne morem biti zadovoljen s tem, ker menim, da gospodarska zbornica Slovenije v tem sestavu in v taki organizacijski obliki ne opravlja tiste funkcije, ki bi jo morala. Taka sprememba in dopolnitev, naj ponazorim, mi pomeni samo prenašanje hladne limonade k naslonjaču. Torej nič več in teh sprememb ne bom podprl. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Rejc. 5 minutna razprava, kolega Demšar. Za njim Zoran Lešnik.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala za besedo in lepo pozdravljeni. Oglašam se pri tej točki, glede na to, da sem v poslanski pisarni imel več kot 10 manjših podjetnikov, ki so mi potožili, da so dolžni plačevati članarino, od tega pa nimajo popolnoma nič.
Koliko pomeni taka članarina za enega podjetnika? Ravno v nedeljo mi je eden rekel, da plača 60.000 na leto. To pomeni, ta je pri najnižji številki. Tu se vprašam. Če govorimo o tem, da bomo ravnali po tržnem sistemu, kar ponudiš, če nekdo kupi, prav, če pa ne kupi, pa zato ne boš nič dobil plačano, je res to, kar je bilo prej povedano, da je to nek ostanek nekega sistema, ki živi naprej, neupravičen in na račun drugih. Če bi jaz samo povedal številko, koliko na primer iz našega konca plačajo ljudje tej gospodarski zbornici, od česar nimajo popolnoma nič, ampak res nimajo nič, razen to, da so mnogi na nek način stavkali in niso hoteli plačevati in seveda je potem bilo njim zaseženo na razne načine imetje ali so na kakršenkoli drug način izterjali od njih to članarino. Seveda se jezijo ti podjetniki na davkarijo, seveda pa davkarija pri tem ni nič kriva, ker samo izvaja, kar je njena naloga.
Zdaj, malce težko razumem. En majhen podjetnik mora svoje plačati, ne glede na to, ali ima od tega kaj ali ne, medtem ko država vlada, lahko si privošči, da ustavno sodišče izda odločbo, da je treba stvari uskladiti, država pa nič. Kje je logika, da nekdo je takoj "štrafan", takoj ga najdejo, medtem ko si lahko drugi privoščijo to, da sploh ne reagirajo.
Zdaj seveda sem tu v tem uvodnem delu tega zakona prebiral in med drugim pravi, zdaj ne vem, to je neko parafriziranje teksta, ki ga je izdalo ustavno sodišče, ampak pravi takole: Preko obveznega članstva je zagotovljena verodostojnost dela zbornice ter njeni strokovnosti, objektivnosti itn. Kako je sedaj na ta način zagotovljena verodostojnost in pa strokovnost? Recimo formulacija, ki pravi, da je obvezno članstvo podlaga za ugotavljanje in spremljanje skupnih interesov gospodarskih subjektov in priprava podlag. Ljudje božje, jaz se bojim, da je to nek način pokrivanje nečesa, do česar ta gospodarska zbornica zasigurno ni upravičena! Bom dal primerjavo. Poglejte, saj smo bili pri kmetijsko-gozdarski zbornici pripravljeni pa na drug način. Rekli smo, da je potrebno imeti takšno višino katastrskega dohodka. Če ne dosežeš 20.000, pa nisi član in ne boš imel pravice. Pri tem pa še vlečemo in vlečemo to zgodbo naprej. Jaz upam, da bomo, če bo, jaz bom tudi proti temu glasoval, ampak upam, da bomo enkrat prišli do tega in da bo tudi to ukinjeno in da bo dejansko interesno združenje podjetnikov, ki bodo imeli interes ščititi svoje interese, in prav je, da tako, kot so bila včasih razna združenja, da ne posežem predaleč v zgodovino, verjamem, da bodo tudi v prihodnosti, ampak ne pa na tak način ljudi prisiljevati v neko združenje. Če govorimo, da si v nekaj prisiljen, potem zagotovo to tudi ni v skladu z našo ustavo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Demšar. Razprava, Zoran Lešnik.
ZORAN LEŠNIK: Sem proti obveznemu članstvu. Prepričan sem, da je obvezno članstvo potuha nekomu, v tem primeru voljenim in zaposlenim, konkretno v zbornici, gospodarski zbornici, poudarjam.
Obvezno članstvo je na koncu koncev tudi proti ustavno, čeprav ustavno sodišče dovoljuje nekatere izjeme. Sicer pa iz svojih življenjskih izkušenj, tako kot je malo prej povedal kolega Demšar, vem, da še nobena prisila ni rodila dobrih rezultatov. Tako ali drugače je rodila odpor. Ne nazadnje zbornica se zavzema za razbremenitev gospodarstva. Z obveznim članstvom pa predpisujemo tudi obvezno članarino in s to članarino zbornica kar pošteno obremenjuje gospodarstvo. Prepričan sem, da se bo gospodarstvo vključevalo v zbornico, če bo videlo določene koristi. Te pa bodo nesporno, če bo članstvo prostovoljno in bodo voljeni in zaposleni delali tako, da bodo rezultati za gospodarstvo privlačni. Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarski zbornici prav zaradi povedanega ne bom podprl. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Lešnik. Slabi dve minutki je bilo. Želi še kdo besedo? Predlagatelj zakona, gospod Horvat.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, dovolite mi nekaj besed še ob koncu. Kljub temu, da pravite nekateri, da ne boste tega zakona podprli, mislim, da je to slabša izbira med slabimi, če mislite, da ta ni dobra. Ostati pri zakoni iz leta 1990, kar je dejansko nevzdržno, da tako dolgo ni bil spremenjen, je pa res najslabša rešitev. In ni točno tisto, kar je kolega Brenčič rekel, da se zbornica ni nič spremenila znotraj svoje organiziranosti. Zakonodajalec in vlada nista svojega naredila. Zbornica se je znotraj spremenila, ker po statutu zbornice je organiziranost že bistveno drugačna, kot pa v zakonu piše, prav v tem smislu, kot je tu tudi predlagano, tako panožna združenja, tako območne zbornice, večja decentralizacija in tako dalje. To je eno - da si nalijemo čistega vina in da govorimo resnico, ne pa na pamet.
Drugič. Ne oporekam temu, da je legitimna ta razprava glede obveznega članstva ali ne, vendar je ta razprava sedaj, moram žal reči, brezpredmetna. Tu gre za zakon po skrajšanem postopku, za urejanje tistega, kar nalaga temu državnemu zboru ustavno sodišče. Vendar pa, ker je le bilo zelo kategorično rečeno s strani nekaj diskutantov - zelo oster napad na obvezno članstvo, potem bi vam, spoštovani kolegi, najprej priporočil, da si malo bolj pogledate, kako so stvari po svetu urejene, pa tudi kaj preberete, da ne bi preveč na pamet govorili. Ne moremo reči, da je ostanek bivšega sistema zbornični sistem, ki je podoben ali pa skoraj enak, kot je v Avstriji, pa kot je v Nemčiji, pa kot je v Italiji, pa kot je v Franciji in še bi lahko našteval - javnopravni model zbornic z obveznim članstvom v večini članic Evropske unije, pri naših glavnih partnericah. Kot pravim, pa s tem ne oporekam, da je ta razprava lahko legitimna, vendar takrat, ko bomo razpravljali o novem zakonu, in sem za to, da pride čim prej na tapeto, vendar mislim, da ni realno, da bi lahko ob vseh drugih nalogah še letos, v tem mandatu sprejeli novi zakon v treh obravnavah. Zato se vračam na to, da je bolje sprejeti tak zakon.
Če hočemo, da bo gospodarstvo organizirano kot del civilne družbe in bo imelo večji vpliv v tej državi - in nima dovolj močnega - potem je tak model organiziranosti primernejši. Ali mislite, da je bolje, da se bodo posamezne politične stranke polastile posameznih delov gospodarstva in indirektno potem upravljale z njim, da bo to boljša rešitev? Slabša bo, če bo taka.
To, kar kolega Demšar pravi, da je povzeto po odločbi ustavnega sodišča - sam sem si jo zelo natančno prebral in je zelo točno povzeta dikcija glede strokovnosti, verodostojnosti, pa tudi cene - čim več gospodarskih subjektov je združenih, tem večja je lahko moč zbornice, tem cenejša je praviloma zbornica in tem večjo verodostojnost in reprezentativnost ima. To je dejstvo, in to pravi in ugotavlja samo ustavno sodišče.
Vprašanje pripomb na članarino - tudi sam jih slišim od posameznih podjetnikov, od majhnih do velikih. O tem se da debatirati, vendar seveda tega ne more sedaj reči zakonodajalec, ki postavlja okvirni sistem, temveč je to potem stvar uveljavitve volje in interesov znotraj zborničnega sistema. In za to gre pri tem zakonu in to je tudi naloga, ki izhaja iz odločbe ustavnega sodišča. Vendar moramo pri tem še eno zadevo povedati - da je dostikrat odvisno od tega, koliko ima posamezni podjetnik, mali ali veliki, od zbornice tudi od njega samega, ne samo od zborničnega aparata, koliko zna koristiti to, kar zbornica nudi. Slučajno vem, da je naša zbornica med tistimi, ki zelo veliko nudijo, tako gospodarska kot obrtna. Upam, da bo jutri taka tudi kmetijska. In še en argument. Mi potrebujemo na področju gospodarstva en konsistenten sistem, en enoten model. Tak ali drugačen. In če smo se pri obrtni odločili, tak model, je normalno, da ima gospodarska ima enak model, je normalno, da je tudi kmetijska tak model, kot je bil sprejet. Ne spuščam se pa v podrobnosti posamezne rešitve, kdo vse je član in podobno.
In s tem bi zaključil in bi predlagal, da glede na to, da je že kolega Brenčič napovedal, da dveh amandmajev ne bodo podprli v zvezi s posebnim statusom za male podjetnike, ker dejansko rešitev ni v tem. Jaz sem tudi osebno za to, da se vloga malih in srednjih podjetnikov v zborničnem sistemu bolj uveljavi. Vendar tega se ne da samo z zakonom predpisati oziroma zagotoviti. Podatki, ki so bili tukaj navedeni, koliko so vključeni mali podjetniki v posamezne dele zbornice, niso točni. Jaz imam tukaj podatke o vključenosti v združenja in je ta podatek tak, da je pri malih podjetnikih res procent 22, pri srednjih 25, pri velikih 40. Res je, da tu zgleda nesorazmerje, če to primerjamo s številom. Vendar če primerjamo z ekonomskimi kriteriji, kot je bruto domači proizvod, da ne govorimo o izvozu, potem je kar tu približno nekje blizu realnega. Ampak kljub temu sem za to, da bi vključitev malih in srednjih bila večja in bi bil za to, da bi na koncu sprejeli še en dodaten sklep, da se predlaga zbornici, da dejansko zagotovi večjo vključenost malih in srednjih podjetnikov v posamezne oblike združevanja. Moram pa povedati, da v nekaterih združenjih so mali podjetniki, glede na specifiko dejavnosti, celo v pretežni večini, tudi po številu. In pa še to. V območnih zbornicah pravijo, da so odbori podjetnikov številčno celo močnejši, kot so upravni odbori območnih zbornic. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Horvat. Replika, kolega Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Gospod Horvat replicam vam. Postavil bi najprej eno osnovno vprašanje, ki naj ne zveni popopulistično. Koliko bi ostalo še članov, če bi jih povprašali, ali želijo še ostati člani zbornice? Če je zbornica tako prepričana v svoj prav, potem naredite to. Pošljite jim, pa boste dobili odgovor. Zanima me, kakšen bo odgovor. In potem, ko boste enkrat rekli, poglejte, 95 procentov, pa ni treba 95, če boste dobili 70 procentov sedanjega članstva, da želijo še naprej biti člani, pa bom rekel, ja saj, pa je verjetno potem res prav, da ostaja to tako.
Gospod Horvat, kot predlagatelj ste omenili, da če to zavrnemo, je to najslabša rešitev. Vi sami veste, da podjetnike zlasti moti pri vsej tej zgodbi obvezno članstvo. Zakaj ste se temu izognili? Vi bi kot predlagatelj lahko dali pobudo za neko rešitev. Tako kot sem prej omenjal, sem samo eno rešitev povedal: glede na dohodek si član, če imaš nižji dohodek, pa nisi član. To je recimo ena od rešitev. Lahko jih je verjetno še veliko več. Nisem s tega področja doma.
Kolikor vem, vi ste pri gospodarski zbornici bili toliko časa zraven, da stvari sigurno boljše razumete kot jaz. To vam priznam. Ampak na drugi strani pa ti ljudje, ki skoraj vsak ponedeljek, ko imam poslansko pisarno ali je to v Žireh ali je to v Železnikih ali Loki ali Gorenji vasi, pridejo in povedo: "Sedaj so mi zopet sedli na tisti del premoženja, rubili so mi, ker nisem plačeval." To bi rekel prvič.
Lahko ima, tako kot vi pravite, da imajo Avstrijci, Nemci, Italijani in še naprej ste jih naštevali, večina v Evropski uniji. Seveda verjamem. Ampak mene zanima, kaj imajo od tega. Dvomim, če imaš od nečesa nekaj, povedal bom, da sem član morda 10-ih raznih takih skupin in plačujem članarino. Pa niti ne tako majhno ponekod. Ampak jaz imam tam interes biti in jo zato plačujem, da sem zraven, da vem, kaj se dogaja, in da lahko vplivam. Pa nisem nič prisiljen.
Ko se sprašujete, ali to prepustimo strankam. Gospod Horvat! Mogoče bo malce hitro rečeno, ampak mislim, da je ta stvar bila prepuščena enim, ki so tu zraven in tu vedrijo še drugim. Kar se tiče plačevanja članarine, ste rekli, to je uveljavitev in volja znotraj zborničnega sistema. Seveda. Ampak, če si v manjšini. Že kar vem, kako bomo tukaj sprejemali na tej seji zakone in kako na naslednji. Ker sem v opoziciji, vem, da kakšnega velikega efekta ne bo, kar bom jaz predlagal in kar bom omenjal. Ista zgodba je tam. Večina prevlada in tisti nimajo nič besede.
Moj očitek ni v tej smeri zaradi plačevanja članarine kot take. Ampak moj očitek je zato, ker od tega ne dobijo nič. Dajte mi povedati, kaj dobi tisti manjši podjetnik od tega, če je član! Vsaj to povejte.
Na koncu. Res bi zbornici priporočal, naredite anketo, koliko jih bi še plačevalo članarino, če bi bilo prostovoljno. Potem boste videli, kje ste z vašim predlogom. Ali ste se s pravega konca stvari lotili ali bi se ga morali drugje. Če se bi lotili s tega vidika, da bi bili tudi rešili vprašanje tega članstva, bi sigurno danes bila velika večina za to, da se tak zakon sprejme oziroma taka sprememba podpre. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Dve repliki na vašo rapliko. Najprej je kolega Feri Horvat, za njim kolega Potrč.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani kolega Demšar! Najprej odgovor na to vprašanje, zakaj mi predlagamo drugačno članstvo ali drugačen koncept. To preprosto ni možno, ker moj predlog izhaja samo iz tega, kar je reklo ustavno sodišče, in ureja samo ta dva segmenta, kako izboljšati organiziranost in usklajevanje stališč v okviru gospodarske zbornice. In pa drugo, kako izboljšati financiranje, da se upraviči obvezna članarina. To je ena zadeva. Takrat, ko bo pa odprta generalna debata o novem zakonu o zbornici ali pa novela zakona o zbornici, takrat pa lahko potem vso paleto damo na mizo pa se o njej pogovarjamo. Zdaj je premalo časa in bi tudi bilo neracionalno, da bi človek čas trošil za to zadevo čeprav nič ne oporekam tej legitimnosti te razprave. Osebno sem pa globoko prepričan, da je za naše razmere, še posebno v tem času vstopanja v Unijo, potrebno imeti močne in učinkovite zbornice, vse tri, ki jih imamo. Dostikrat, ko upravičeno tukaj kritiziramo vlado, posamezna ministrstva itd., je to še dodaten argument, da bi potrebovali bolj učinkovite in sposobne zbornice.
Drugo vprašanje, kar se članarine tiče. Jaz ne zagovarjam sedanje višine članarine v nobeni zbornici, da je prava; verjamem, da je prej visoka kot pa nizka, ampak ponavljam pa to, da pa to, ko so posamezni podjetniki nezadovoljni s tem, kar dobijo, da je krivda na obeh straneh, in pri zbornicah in pa tudi pri njih, koliko koristijo. Eni vem, da zelo dobro koristijo.
In odgovor na tretje vprašanje - in nisem tukaj odvetnik zbornice - kaj nudi. Dosti tega poznam, kar nudi, vprašanje pa je, koliko to znajo podjetniki izkoristiti. Gotovo ima Gospodarska zbornica Slovenije enega najboljših informacijskih tržnih sistemov, ki si ga radi ogledujejo tudi iz tujine. Vprašanje, kdo ga zna uporabiti in koliko ga uporabi. Da ima dobro svetovalno službo, pravno in tudi na drugih področjih, da ima dosti dobro razvito izobraževanje in podobno, tudi nekatere druge zadeve. Da sodeluje v pogajalskih skupinah z Evropsko unijo in tam zastopa interese, verjamem, slovenskega gospodarstva. Dobro, da bi morda včasih lahko bila še bolj glasna v odnosu do vlade, čeprav dostikrat se predsednik vlade ali pa tudi ministri jezijo, če je zbornica glasna, ampak pravim, morala bi biti še bolj glasna, še bolj vplivna, tako kot so zbornice tudi v drugih državah, kjer imajo urejeno celo tako, da ne morejo sprejemati določenih ukrepov vlade ali parlamenti, ne da dobijo tudi mnenje zbornice. Jaz bi nekaj takega recimo uvedel, ko bomo govorili o novem zakonu o zbornicah in podobno. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika, kolega Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Na kratko bom povedal dve skupini razlogov, zaradi katerih tudi sam menim, da kakorkoli je upravičeno postavljati kot odprto vprašanje, da ali ne obvezno članstvo, je nekaj tudi sprenevedanja, da to postavljamo prav zdaj ob gospodarski zbornici.
Najprej, gre za prilagoditev ustavni odločbi. Ta ustavna odločba je jasno rekla, da zakon o gospodarski zbornici Slovenije ni v nasprotju z ustavo zato, ker ima obvezno članstvo, ampak zato, ker nima dovolj jasnih zagotovil, da bi stališča, oblikovana v organih zbornice, bila vedno reprezentativni odraz interesov gospodarstva, in ker primanjkujejo kriteriji za članarino. To poskuša ta zakon urediti, ob tem da pravi ustavno sodišče, da bi sicer brez obveznega članstva lahko grozila nevarnost, da bi se članski krog zmanjšal, zbornica pa bi izgubila transparentnost pri spremljanju gospodarskega življenja v državi. In da je prav to, kar naj bi imela gospodarska zbornica Slovenije, jasen odnos do sistemskih rešitev, do problemov gospodarjenja, in izražala skupne interese večine gospodarstva, terja, da je članstvo obvezno, da pa se mora odločanje oblikovati na res dovolj reprezentativen način.
Drugič. Tudi sam dobivam opozorila, da je vprašanje obveznega članstva, moram reči, bolj kot samo pri gospodarski zbornici Slovenije, bolj pri obrtni zbornici Slovenije, bolj pri kmetijski zbornici vprašanje in da mnogi temu oporekajo. Mislim reči, zelo na hitro, problem obveznega članstva je enoznačen in smo lahko samo za ali proti, in ni res - to je zahtevno vprašanje. Vendar, kje smo malo dvolični - da to postavljamo sedaj pri gospodarski zbornici Slovenije, ko smo pri obrtni zbornici to sprejeli; ko smo pred kratkim vodili zelo, zelo načelne in resne diskusije, ali je ob bistveno širšem krogu, ki zadeva celo nekaj arov zemljišč, obvezno članstvo sprejemljivo pri kmetijsko-gozdarski zbornici, ko imamo druge zbornice, kot so zdravniška, odvetniška, da jih ne naštevam naprej, kjer je povsod, kar jaz vem, predvideno obvezno članstvo, ker opravljajo te zbornice tudi nekaj funkcij iz okvira javnega interesa in imajo nekatera javna pooblastila. In sedaj postaviti to vprašanje samo in izključno na način, kot je postavljeno pri gospodarski zbornici, in to od poslank in poslancev, ki so, bi rekel, zelo kratek čas nazaj vehementno zagovarjali popolnoma drugačno stališče pri nekem drugem političnem interesu, se mi zdi rahlo sprenevedavo, in to je za mene tudi razlog, da se sedaj ne morem odločiti za to, da bi spremenil stališče in temeljno opredelitev, ki velja pri gospodarski zbornici glede članstva.
Povem pa še enkrat, soglašam, da bo najbrž prav to vprašanje načelno odpreti. Ampak takrat biti pripravljen, imeti podobno stališče pri podobnih vprašanjih. Ne pa od istih poslank in poslancev tako zelo različno, ker gre za en ali drug politični interes. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Potrč. Repliko ima gospod Demšar. Gospod Henigman. Prej je napisan gospod Demšar, ampak kar izvolite, kolega Henigman. Je pa to replika?
BENJAMIN HENIGMAN: Mislim, da se je zmotil. Hvala. Spoštovani! Repliciram gospodu Horvatu kot predlagatelju zakona, in sicer v tistem delu, ko se pogovarjamo o tem, da imamo sedaj na mizi ta zakon in ne moremo drugače.
Spoštovani! Vsi vi, vse poslanske skupine ste brez razprave zavrnili predlog zakona o gospodarskih zbornicah, ki smo ga vložili krščanski demokrati in je prišel na vrsto lani, če ne že predlani, o prostovoljnem članstvu, o več zbornicah po panožnem principu. Vsi ste zavrnili ta koncept. Ta koncept je bil predlagan v času odločbe ustavnega sodišča oziroma v tistem enoletnem času, ko bi lahko kako drugače te stvari pogledali.
Da dopolnim še gospoda Demšarja, ki je očitno zgrešil. Mi smo izhajali takrat pri tem predlogu iz ankete iz leta 1994, ki jo je pripravila vlada Republike Slovenije oziroma takratno ministrstvo za gospodarstvo. Ta anketa je pri približno 2.900 pravnih osebah ugotovila sledeče. Če malo poenostavim - anketa je bila narejena na osnovi malih, srednjih in velikih podjetij - da se od 75% do 95% ali več odstotkov družb ne strinja, z obveznim članstvom in ne strinja predvsem ne z obveznim članstvom, ampak z zakonsko opredelitvijo, da morajo biti člani gospodarske zbornice. Ko se je pa postavilo vprašanje drugače, koliko teh gospodarskih družb, posameznikov in podobno bi pristopilo v panožno oziroma gospodarsko zbornico, branžno, ki bi jo sami ustanovili, je bil rezultat sledeč. Da bi več kot polovica se strinjala z ustanovitvijo posebnih zbornic, v katerih bi imeli sami besedo in možnost odločanja, kaj od gospodarske zbornice, panožne želijo. Se pravi, ni res, da bi podjetja ne bila organizirana in da ne bi plačevala prispevka. Moti jih obvezno plačevanje prispevka po zakonu in nemožnost vplivanja na odločitve gospodarske zbornice.
To je pokazala ta anketa in ta anketa se je ponovila za mala podjetja v okviru gospodarskega združenja tudi čez nekaj let in podatki so bili identični. Ne želim govoriti politično, da gospodarska zbornica v ničemer ni dobra in da ničesar dobrega ne stori. Vendar to, kar je govoril gospod Horvat glede informacijskega tržnega sistema, glede dobre pravne službe, glede pogajalske skupine z Evropsko unijo, predvsem prvo dvoje, je stvar, ki se lahko trži. In vsak, ki je zainteresiran, bo to plačal, če je to tako dobro. Dvomim pa, da so dobra pogajalska stališča za Evropsko unijo, vsaj glede zakonov, ki jih sprejemamo, in da so dobra stališča gospodarske zbornice do, recimo, sprejetih proračunov, predvsem zadnjega. Pri tako velikem zadolževanju, pri tako velikem povečevanju davkov, prispevkov in vsega ostalega je kaj malo konkretnega in oprijemljivega prišlo s strani gospodarske zbornice. Tisto, kar so govorili neodvisni ekonomisti, ekonomisti blizu LDS, blizu SDS, blizu SKD, predvsem pa makro ekonomisti, ki želijo gospodarstvu dobro.
Opazk GZS praktično ni bilo, kar so pa bile, pa so bile v smislu, bo že nekako. Očitno so se nekje drugje dogovorili za nekaj drugega. In to nekaj drugega, sem čedalje bolj prepričan, da je ta novela k temu staremu zakonu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Henigmanu. Repliko ima kolega Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Prej je bilo rečeno, da smo lahko dvolični, da gre za politični interes. Gospod Potrč, jaz sem rekel to: "Mi s tem sedaj gremo nazaj." Poglejte, gospodarska zbornica ima obvezno članstvo napisano. Pri kmetijsko-gozdarski zbornici smo šli naprej. Smo rekli ne, ni obvezen vsakdo, ki ima za ped zemlje, ampak je nek kriterij, 20.000 na leto katastrskega dohodka moraš imeti na leto, potem si lahko član in imaš tudi vse pravice, ki so s tem v zvezi. Ampak vidite, tu pa tiste male podjetnike tiščimo, da morajo to plačevati. Zato bom gospodu Henigmanu rekel, nič nisem jaz zgrešil, jaz sem rekel, pošljimo podjetnikom vprašanje, ali bi bili še člani. Jaz nisem za anketo, ampak na osnovi tistega denarja, kolikor ste ga zbrali. Meni je eden v nedeljo rekel, da 600 tisoč sem že plačal v desetih letih, od tega pa čisto nič dobil. Za tistih 600 tisoč mu pošljite vprašalnik pa še kuverto notri, da bo odgovoril na vprašanje, ali bo želel biti član ali ne, pa bomo videli, kakšna je slika.
Zdaj tu glede političnega interesa. Gospod Potrč, kakšen je moj politični interes zdaj, da bom jaz v neko smer govoril, če mi konkretni ljudje povedo, kako se jim godi. Jaz ljudi niti nisem vprašal, verjetno niso bili vsi člani SKD. Verjetno ne. Ampak prišli so. Pa so mi rekli, poglej, kakšna je to lumparija, ko so mi to zaplenili, so mi na to sedli in podobne stvari. Ni to, ne morem jaz govoriti o političnem interesu, razen v kolikor sem tu v funkciji kot politik. To pa drži. Drugače, drugače pa tu, jaz razumem te ljudi, ko od nekaj nima nič, mora pa plačevati. Zato mi ne reči, da sem dvoličen ali pa da gre tu za nek poseben političen interes. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Demšarju. Replika gospoda Ferija Horvata, nato pa gospoda Potrča.
FRANC (FERI) HORVAT): Hvala za besedo. Ne bom se več kaj dosti oglašal. Vendar pri nekaterih stvareh enostavno ne morem, da ne bi odreagiral. Jaz seveda zavračam tole, kar pravi kolega Henigman, da bi to bilo, ne vem, podpiranje ne vem česa. Nobenega drugega privatnega pa ne kakšnega drugega interesa nimam pri tem, kot to, da odločbo ustavnega sodišča spoštujemo in da sprejmemo to novelo. Kajti drugače bo ostalo stanje odprto, kar je slabše, kot pa če te novele ne bi sprejeli. To je dejstvo.
Drugo, kar se članarine tiče, to kar pravi kolega Demšar. Glejte, bodimo malo bolj objektivni, pa si poglejmo malo podrobneje in besedilo zakona pa še kakšen drug papir, da ne bi preveč na pamet govorili, pa tudi malo demagogijo zganjali. Člen 20.b predvideva, da je osnova za izračun članarine za pravne osebe amortizacija plus vkalkulirane plače, za fizične osebe, samostojne podjetnike, je to dobiček. Skupščina gospodarske zbornice določi letno odmero članarine, tudi najvišji znesek za vse in pa lahko pavšal določi za male podjetnike in pa lahko tudi sprejme oprostitve, se pravi, dana je široka možnost, da ta članarina ni previsoka. Jaz verjamem, da je danes previsoka, ampak ni možno tega urediti zdaj s tem zakonom na boljši način.
In še drugo. Prepričan sem, da bi prostovoljno članstvo - in če bi bilo, bi približno veljalo to, iz te ankete, ki jo je citiral kolega Henigman, pa da bi polovica gospodarskih subjektov bila član zbornice - da bi taka zbornica bila manj vplivna v državi in da bi bila gotovo dražja, kar je osnovno pravilo, čim manj subjektov je, in to je tudi eden od argumentov ustavnega sodišča, ko v obrazložitvi zagovarja obvezno članstvo.
In pa še to, veste take ankete je treba tudi z rezervo vzeti. Kajti, če bi naredili anketo in vprašali slovenske davkoplačevalce, prebivalke in prebivalce in pa podjetja, ali ste za to, da so davki tako visoki, kot so, ali da jih je treba znižati za 30 procentov, verjemite, da bi jih zelo velik procent rekel, da jih je treba zmanjšati za 30 procentov, ali pa še več.
PREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Replika, gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Gospod Demšar, najprej bi vas le rad, dovolite mi, popravil. V zakonu o kmetijsko-gozdarski zbornici smo določili, ne da so nad določenim zneskom posestniki, lastniki, zakupnik in podobno lahko člani, ampak da morajo biti člani. Določili smo obvezno članstvo, in to najbrž vsi vemo. Jaz nisem nobenemu očital, da ima politični interes, ker ga imamo vsi, jaz temu nič ne ugovarjam. Jaz sem samo rekel, da je mnogokrat preveč očiten in da v tem primeru isti ljudje, ki ste v nekem primeru zelo vehementno zagovarjali obvezno članstvo, tudi iz političnega interesa, zdaj iz drugačnega pač zagovarjate drugačen princip. In dokler diskusija ne bo imela za mene približno enakega predznaka, tako dolgo jaz mislim, da o prvem kriteriju, ko gre samo za uskladitev z odločbo ustavnega sodišča, se mi zdi predlog takšen, kot je pripravljen, dovolj korekten. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Ni več replik, ni prijavljenih za razpravo, zaključujem splošno razpravo.
Prehajamo na drugo obravnavo, to je na razpravo in odločanje o posameznih členih predloga zakona. Pregled amandmajev imate na mizi pod številko 35, datirano z datumom 7.2.2000. Zboru pa predlagam, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika po končani razpravi in glasovanju o amandmajih in členih, h katerim so bili vloženi amandmaji, razpravlja in glasuje skupaj o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Predlagani sklep ne bo sprejet, če bo mu bo nasprotovala najmanj ena tretjina navzočih poslancev. Ugotovimo prisotnost! (40 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.)
Ura je 17.50, 10 minut bi morali čakati za tretje odločanje, zato za danes prekinjam sejo. Nadaljujemo jutri ob 10.00 uri, in sicer s prekinjeno 32. točko dnevnega reda. Opraviti moramo še tretjo obravnavo. Nato z danes prekinjeno 35. točko dnevnega reda, nato pa s 36. točko dnevnega reda in po vrstnem redu dalje. Hvala lepa in lahko noč.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 15. FEBRUARJA 2000 OB 17.50 URI.)