Sejo je vodil Miroslav Luci, podpredsednik Državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.09 uri.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 6. seje Državnega zbora Republike Slovenije.
Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Vincencij Demšar, Jožef Košir, Ivan Božič, Eda Okretič-Salmič, Alojz Vesenjak, Leon Gostiša, Darinka Mravljak, Andrej Gerenčer, Jože Avšič od 10.30 ure naprej, mag. Marijan Šifrer, Polonca Dobrajc, Ciril Pucko, Anton Delak.
Prosim poslanke in poslance, da gredo na svoja mesta. Ugotovili bomo prisotnost v dvorani. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča!
Na sejo sem vabil predstavnike Vlade Republike Slovenije, prisrčno pozdravljeni ministri, državni sekretarji in vsi predstavniki vlade.
Današnje nadaljevanje 6. seje zbora bomo pričeli, kot je bilo napovedano, zobravnavo 40. točke dnevnega reda - to so vprašanja in pobude poslank in poslancev, za tem bomo prešli na tretjo obravnavo, včeraj prekinjene 24. točke, to je predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije in na obravnavo 21. točke to je predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev ter nato po dnevnem redu dalje.
Opozoril bi, da točki 19. in 23. še nista pripravljeni, zato jih tako zbor danes ne bo mogel obravnavati. Okvirno lahko podam oziroma vas obveščam, da bo zbor prihodnji teden nadaljeval sejo v torek 8. in sredo 9. julija 1997 od 14.30 ure do 18.00 ure. V četrtek 10. julija od 10.00 ure do 18.00 ure ter v petek 11. julija 1997 od 10.00 ure do 14.00 ure.
V torek bo kolegij Predsednika Državnega zbora in takrat bo tudi definitivni urnik nadaljnih sej, vsekakor pa bo seja v torek 8. julija 1997 ob 14.30 uri, vprašanje je samo to ali bo redna ali bo izredna seja.
Predlagam, da Državni zbor zaseda do 13.00 ure. Ali ima kdo drugačen predlog? Izgleda, da ne, tako ob 13.00 uri današnjo sejo končujemo.
Prehajamo na 40. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA IN POBUDE POSLANK IN POSLANCEV. V poslovniškem roku enega dne pred sejo zbora smo prejeli pisne prijave poslanskih vprašanj in pobud. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj in pobud sem določil v skladu z zadnjim odstavkom 23. člena poslovnika tako, da prva tri vprašanja oziroma pobude postavijo poslanci opozicije, nato pa po vrsti poslanci iz raznih poslanskih skupin po vrstnem redu prijave. Poslanke in poslance opozarjam, da mora biti poslansko vprašanje kratko postavljeno, tako da je njegova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru bom moral poslanca opozoriti in ga pozvati, da vprašanje ustrezno izpopolni. Ustno zastavljeno vprašanje oziroma pobuda ne sme trajati več kot 3 minute. Ministrov odgovor praviloma ne sme trajati več kot 10 minut, ampak verjetno bomo tu odstopali. Dopolnilno vprašanje poslanca ne sme trajati več kot 2 minuti. Poslanke in poslance bi prosil, da se vseeno držimo reda, skrajšali smo rok današnje seje, zato pa poskušajmo biti res disciplinirani, tako bo seja potekala normalno.
Imamo zaenkrat zaznanih 38 vprašanj poslank in poslancev, zato bomo morali kar ekspeditivno delati. Prvi bo poslansko vprašanje postavil poslanec Zmago Jelinčič. Gospod Jelinčič, izvolite.
ZMAGO JELINČIČ: Dober dan in hvala lepa. Najprej bi postavil poslansko vprašanje Ministrstvu za zunanje zadeve, ali je izdelalo finančno poročilo o službovanju bivšega veleposlanika Republike Slovenije v državi Vatikan, gospoda Štefana Faleža. Poznana izvajanja, da je gospod Falež delal brez plačila in zastonj samo za dobrobit Slovenije, po drugi strani so pa nesporna dejstva, da je zaračunaval za svojo rezidenco mesečno več kot 10 milijonov lir. Poleg tega je njegova plača znašala 7 milijonov 900.000 lir. Poleg tega tudi ni hotel vrniti, ko je zapustil svoje delovno mesto, službenega avtomobila in mobitela, obenem pa je svoje stanovanje uporabljal kot rezidenco Republike Slovenije in tudi svoje hotele za to, da je v njih prirejal sprejeme in seveda izstavljal sam sebi račune. Želim odgovor na vprašanje. In še drugo vprašanje, ki ga postavljam Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj, namreč nepodpisan sporazum o premoženjskih razmerjih med Hrvaško in Slovenijo povzroča slovenskim podjetjem pri upravljanju s premoženjem na Hrvaškem veliko gospodarsko škodo, in sicer "Zakon o zabrani, raspolaganja i preuzimanja sredstava odreðenih pravnih osoba na teritoriju Republike Hrvatske" namreč onemogoča slovenskim pravnim osebam razpolaganje s premoženjem na Hrvaškem in s tem njihovo normalno poslovanje. Podpis sporazuma bi v veliki meri to normaliziral in sprašujem, kdaj bo do podpisa prišlo. Obenem pa sprašujem tudi gospo Vojko Ravbar oziroma ministrstvo, kako je mogoče, da je Republika Slovenija navkljub tako imenovanim "dobrim odnosom" s Hrvaško in navkljub temu, da naj bi podpisali sporazum o prosti trgovini, dovolila, da Hrvaška tako grobo poseže v naše gospodarske odnose in na področju zdravil izda pravzaprav prepoved uvoza. Naštel bi samo še nekaj podjetij, ki so najbolj prizadeta pri teh stvareh: predvsem Cimos Koper, Kolpa d.d. Metlika, Kovinoplastika Lož, Kraš, Planika, Peko, Budučnost, Pivovarna Union, Buzet, Javor, Jušiči, Inles in še posebej, če vzamemo primer nacionalizacije, Pekove tovarne Budućnost v Ludbregu, odvzem prostorov Preskrbe Sežana, umetni stečaj nad podjetjem Agroprevoza Tolmin v Zagrebu.
Še tretje vprašanje za Ministrstvo za zunanje zadeve. V današnjem Večeru je objavljen članek, v katerem je evidentno objavljeno, da je ameriška revija Business Week Slovenijo zbrisala iz zemljevida Evrope in po uspešnih hrvaških lobiranjih Slovenijo priključila Hrvaški in jo kot državo Hrvaško predstavila v tem tako pomembnem časopisu. Vsaj mislil sem, da je časopis pomemben, kajti s tem, da je to objavil, kaže, da bolj podlega trenutnim hrvaškim lobiranjem kot pa slovenskim interesom oziroma interesom javnosti in pa obveščanja. Sprašujem ministrstvo, ali bo dalo kakšen protest in kaj bo naredilo, da se v svetu podobne zadeve ne bodo več dogajale. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Zmagu Jelinčiču iz Slovenske nacionalne stranke. Je več vprašanj. Kdo bo odgovoril prvi. Gospod Thaler, minister za zunanje zadeve. Prosim, izvolite.
ZORAN THALER: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Spoštovane poslanke in poslanci, zahvaljujem se za dve vprašanji gospoda poslanca Jelinčiča. Dejstvo je, da bi predvsem na prvo precej lažje odgovoril, če bi vedel zanj vnaprej, ker zahteva konkretne številke, podatke o poslovanju enega od veleposlaništev. To bomo tudi pripravili, se pravi pisni odgovor, v katerem bo prikazana potrošnja javnih sredstev za to konkretno veleposlaništvo. Dejstvo je, da so veleposlaništva vedno pod stalnim in občasnim nadzorom, tudi službe računskega sodišča so nekatera veleposlaništva pregledala ne vem, če točno tudi tega, to bomo preverili in odgovorili pisno.
Glede vprašanja o ameriški reviji, ki naj ne bi poznala Slovenije, verjetno to predvsem govori o problemih kvalitete takega časopisa, je pa seveda res, da naša veleposlaništva v državah kjer se kaj takega zgodi, s prijaznim pisemcem zaprosijo popravek oziroma dajo konkretne podatke, ki za Slovenijo veljajo in tako bo naše veleposlanišvo v Washingtonu storilo tudi v tem primeru. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu ministru. Izvolite. Naslednji odgovor bo dal dr. Pirkmajer, državni sekretar.
DR. EDO PIRKMAJER: Skušal bom podati odgovor na prvo polovico drugega dela vprašanja, ki se nanaša na premoženjsko pravne odnose z republiko Hrvaško.
Te bo uredil sporazum, ki je pripravljen za parafiranje in podpis, vendar do podpisa tega sporazuma ni prišlo, ker se obe strani še nista sporazumeli o datumu za ta podpis. Kljub temu je bilo nekaj sestankov med predstavniki odgovornih inštitucij obeh strani, z naše strani je bilo to Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, konkretno jaz, s hrvaške strani je bil pa zadnji sestanek z direktorjem Fonda za privatizacijo, to je bil gospod Penič. V sodelovanju z posameznimi podjetji smo šli skozi primere in našli oziroma nakazali tudi rešitev in v nekaterih primerih, med njimi so tudi primeri, ki jih je omenil gospod poslanec Jelinčič, je bilo dogovorjeno, da se tudi sestanejo posebne skupine.
Te stvai tečejo, vse skupaj pa zavisi seveda tudi od formalnega podpisa sporazuma, ki bo omogočal, da se zadeve tudi formalno uredijo.
Kar zadeva drugi del vprašanja v odnosih s Hrvaško v zvezi z zdravili bo odgovor podal moj kolega, državni sekretar za trg, gospod Anton Grabeljšek. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa državnemu sekretarju. Izvolite.
ANTON GRABELJŠEK: Hvala lepa. Aktivnosti pri usklajevanju sporazuma za prosto trgovino z Republiko Hrvaško so v polnem teku in obstajajo zelo intenzivni pogovori in usklajevanja. Kar se pa tiče hrvaškega ukrepa zdravil, pa na ministrstvu ta ukrep resno preučujemo in tudi možnosti, kaj lahko naša država sklene. Kompleksen odgovor bo pa podan v pismeni obliki. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod Jelinčič želi postaviti dodatno vprašanje. Na razpolago ima 2 minuti.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa. Upam, da bo Ministrstvo za zunanje zadeve podalo zelo podroben opis tega finančnega poslovanja, kajti ne bi rad doživel, da bi se izgubilo oziroma izginili podatki, kako je bilo v decembru 1996 porabljenega okrog 89 milijonov lir in s tem, da je obisk gospoda Kučana v Vatikanu stal 11 milijonov, razsvetlitev Trga sv. Petra okrog 6 milijonov in pa sprejem gospoda Kučana okrog 10 milijonov lir s tem, da je gospod Falež to zadevo dvakrat zaračunal oziroma dodatno še enkrat zaračunal že plačano.
Kar se tiče pa MEOR-ja, pa bi prosil, da v odgovoru dobim tudi, kakšni bodo slovenski protiukrepi, če sploh bodo kakšni. Konec koncev, gospa Ravbarjeva je govorila 2 dni pred tem ukrepom, kako se sporazum bliža podpisu, kako je sporazum izredno dober, kako je krasno dogovorjeno vse na obeh straneh, potem nas pa preseneti taka zadeva. No, moram povedati, da nekatere nas to ni presenetilo, kaj od Hrvatov je treba to pač pričakovati in upam, da se bodo slovenska ministrstva naučila takega delovanja sosednje države. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Dodatnega odgovora verjetno ne bo. Preden gremo na drugo poslansko vprašanje, pozdravljam med nami še podpredsednika vlade, gospoda Marjana Podobnika. Besedo predajam drugemu vprašanju, torej gospod Feri Horvat, Združena lista socialnih demokratov.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani podpredsednik vlade, ministri, predstavniki vlade ter drugi prisotni. Razlike v razvitosti posameznih območij v Sloveniji so prevelike in se še naprej povečujejo. To kažejo ekonomski, socialni kazalci in predvsem podatki o brezposelnosti. Na ta problem opozarja tudi strategija gospodarskega razvoja Slovenije in predlaga vzpostavitev sistema in ukrepov ekonomske in razvojne politike za pospeševanje skladnejšega regionalnega razvoja. Vendar v praksi se kaj dosti od takrat ni zgodilo, ko je bila ta strategija sprejeta. Dosedanji sistem z zakonom o demografsko ogroženih območjih ni dal zadovoljivih rezultatov. Slovenija vlaga znatno manjša sredstva v skladnejši regionalni razvoj kot druge primerljive države v Evropi, le okrog 0,10% bruto domačega proizvoda, v drugih državah znaša ta procent tudi do 0,50 ali celo več. Zapostavljenost politike skladnejšega regionalnega razvoja je v neskladju s politiko Evropske unije, ki poleg kmetijstva zagotavlja največji delež svojega proračuna za skladnejši regionalni razvoj.
To je tudi sestavni del strategije prilagajanja Evropski uniji, za pospeševanje skladnejšega regionalnega razvoja je tudi možno pridobiti sredstva unije, vendar je pogoj za to ustrezen sistem, predvsem zakon, in ustrezna organiziranost. Ni slučajno, da komisija Evropske unije v svojih pripombah in priporočilih Sloveniji predlaga ustrezno, seveda skladno z evropskimi standardi, organizirano za regionalni razvoj. Predvsem bi bilo potrebno boljše usklajevanje posameznih politik in sredstev, kot na primer kmetijska, razvoj podeželja, razvoj podjetnišva, skladnejši regionalni razvoj, skrb za nova delovna mesta in podobno.
Slovenija za ta področja še vedno nima celovite in zlasti usklajene politike. Zato sprašujem vlado, kaj bo ukrenila za zagotovitev skladnejšega regionalnega razvoja Slovenije.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolegu poslancu Feriju Horvatu. Državni sekretar dr. Pirkmajer bo podal odgovor.
DR. EDO PIRKMAJER: Na vprašanje poslanca gospoda Horvata želim v imenu Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, ministra osebno, odgovoriti naslednje.
Republika Slovenija že od leta 1971 dalje sistemsko usmerja regionalni razvoj ob upoštevanju koncepta policentričnega razvoja Slovenije. Do leta 1990 je bil dan poudarek predvsem podpori gospodarsko manj razvitih območij, to je takratnih občin, po letu 1990 s sprejetjem zakona o spodbujanju razvoja demografsko ogroženih območij pa razvoju geografsko zaokroženih območij, ki v razvoju znatno zaostajajo in so demografsko ogrožena, poleg tega pa še gorsko višinskih območij z obmejnimi naravnimi dejavniki za kmetijstvo.
Presojo zakonske ureditve spodbujanja razvoja demografsko ogroženih območij v okviru celotnega sistema državnega razvojnega intervencionizma ter pripravo novega zakona, ki bi oblikoval osnove za koordinarano in s tem tudi učinkovitejše usmerjanje državnih razvojnih spodbud, so predlagala delovna telesa Državnega zbora in Državnega sveta v letu 1993. Predlog zakona o spodbujanju regionalnega razvoja je vlada predložila Državnemu zboru julija 1994, od tedaj dalje so se dogajale in zgodile mnoge sistemske spremembe, ki so pomembno spremenile posamezne izhodišča, ki so bila upoštevana pri pripravi tega zakona.
Obravnava predloga zakona je potekala postopoma, najprej sta predlog obravnavala Odbor za gospodarstvo in Odbor za znanost tehnologijo in razvoj. Tedaj je bila tudi opravljena javna predstavitev predloga zakona. Organizirana je bila 1. februarja 1995, podprla je predvsem konceptualna vprašanja ter hkrati poudarila pomen predloženega zakona za učinkovitejše vodenje politike regionalnega razvoja v Sloveniji. Osnovni, temeljni razlogi za izdajo zakona ostajajo seveda nespremenjeni. Slovenija, ki je majhna država, je še toliko bolj zainteresirana za uravnotežen razvoj v celotnem prostoru. To je izpostavila tudi vlada v strategiji gospodarskega razvoja Slovenije. V tej strategiji je regionalnemu razvoju posvetila posebno poglavje. Obravnavanje le demografsko ogroženih območij izven okvira celovite regionalne politike ne more biti uspešno, če se upadanje razvojne moči in stagnacije kažejo tudi v drugih okoljih, kjer gre prav tako za enostranske, ne dovolj trdne gospodarske strukture, za pomanjkanje znanja in podjetniške misli, za zastarelo in pomanjkljivo gospodarsko in družbeno infrastrukturo in podobno. Neupoštevanje povezav in razvojne soodvisnosti specifičnih pojavov in enot v širšem prostoru potvarja dejansko sliko razvojnih problemov in razvojnih možnosti nekega okolja.
Regionalna razvojna politika v klasičnih pristopih, in ti so v Sloveniji še vedno prevladajoči, postavlja pod osnovni razvojni problem pomanjkanje kapitala in kvalificirane delovne sile. V tem tradicionalnem klasičnem pristopu predstavlja regionalna politika predvsem instrument za zaščito slabše razvitih regij pred konkurenco, domačo in tujo, s tem, da podjetjem na teh območjih z raznimi subvencijami zmanjšuje proizvodne stroške. To pa ta podjetja potiska v vedno večjo odvisnost od državne pomoči in zaradi tega tak pristop ni smiseln. V Evropi se je uveljavil drug, sodoben pristop in daje v Evropski uniji velike rezultate in v tem poudarjajo predvsem take oblike državnih razvojnih spodbud, ki so naravnane v celovit razvoj posameznih območij in s katerimi se na teh območjih odpravlja pomanjkanje podjetniške iniciative, inovacij, specifičnega znanja ter podpira medregionalne in mednarodne povezave z izgradnjo nove in posodobljene infrastrukture.
Problematika regionalnega razvoja je tesno povezana tudi s predpriključitveno strategijo Slovenije, zato je bil delovni osnutek zakona, ki je pripravljen za drugo obravnavo, v okviru delovnih razgovorov predstavljen predstavnikom Evropske komisije v Ljubljani letos februarja. Ob tem je bilo izpostavljeno, da je zaradi dolgotrajnega zakonodajnega postopka morda na mestu razmislek o prednostnem pristopu k pripravi nacionalne strategije regionalnega razvoja. Ta naj bi podala osnovne smernice oblikovanja in vodenja regionalne politike v Sloveniji. Pripravo tovrstne strategije v svojih stališčih ob prvi obravnavi predloga zakona je predvidel tudi Državni zbor. Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj je zato ob pomoči programa PHARE pričelo pripravljati pripravo navedene strategije in to delo bo predvidoma zaključeno v začetku prihodnjega leta.
Osnovni cilj predloga zakona za drugo obravnavo seveda ostaja nespremenjen in pomeni vzpostavljanje koordinacije med posameznimi resorji in institucijami z namenom usklajenega in s tem smotrnejšega usmerjanja različnih vrst in oblik državnih spodbud z oblikovanjem skupnega regionalnega imenovalca za njihovo uveljavljanje in dodeljevanje s ciljem spodbujanja uravnoteženega regionalnega razvoja v Sloveniji. Pri tem strategija izhaja iz naslednjih načel. Koncentracija sredstev na območjih s posebnimi razvojnimi problemi na območju s posebnim statusom, drugič partnerstva, ki zajema tesno sodelovanje in koordinacijo med državnimi in lokalnimi oblastmi, načrtovanja, to pomeni regionalnih razvojnih spodbud v okviru državnega proračuna in končno dodatno iz sredstev državnih razvojnih spodbud. Ta sredstva naj ne nadomeščajo ampak dopolnjujejo lastna sredstva občin in gospodarskih subjektov v občinah.
Zakon, kot je sedaj zastavljen, bo določil Svet za regionalni razvoj kot koordinativno telo, preko katerega se bo omogočilo sodelovanje lokalnih predstavnikov pri obravnavi celovitih regionalnih razvojnih programov. Novost je razdelava oblike decentraliziranega oblikovanja in vodenja regionalne politike, ki jo predstavlja institut regionalnih razvojnih agencij. Predlog zakona bo treba prav s tega vidika še uskladiti s predvidenimi spremembami, povezanimi z vzpostavitvijo vmesne pokrajinske ravni lokalne samouprave. Prav tako bomo v skladu z ugotovitvami analize predloženih kriterijev in kazalcev poenostavili opredeljevanje posameznih tipov območij s posebnimi razvojnimi problemi in zagotovili objektivnost določanja na podlagi uradnih statističnih podatkov, posebej zbranih za ta namen. Lepa hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa doktorju Pirkmajerju, državnemu sekretarju Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj. Dodatno vprašanje ima Feri Horvat.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala lepa. Najprej se želim državnemu sekretarju doktorju Pirkmajerju zahvaliti za temeljit odgovor. Prav ta odgovor potrjuje veliko utemeljenost tega vprašanja, vendar hkrati z vrsto odprtih vprašanj, ki jih je še treba razčistiti in doreči, predvsem vladi pa nekaterim tudi v parlamentu, opozarja na to, da ne bi smelo ostati samo pri tem odgovoru, če hočemo, da se tudi v praksi kaj zgodi in da se učinkovitost sistema pospeševanja skladnejšega regionalnega razvoja izboljša. Zato v skladu z drugim odstavkom 29. člena poslovnika Državnega zbora v imenu skupine enajstih poslancev iz vseh poslanskih skupin v tem državnem zboru predlagam, da opravimo razpravo o tej zadevi in da potem na koncu sprejmemo tudi ustrezna stališča in sklepe, ki zavežejo vlado, kaj v prihodnje narediti.
Glede na časovno stisko predlagam, da te razprave ne opravimo danes, ampak v nadaljevanju te seje, kar je tudi v skladu s citiranim drugim odstavkom 29. člena poslovnika. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Torej poslanec Feri Horvat v imenu 10 podpisanih poslancev predlaga, da se razprava o tej tematiki opravi še na tej seji v naslednjem tednu. Točen datum te razprave bi določili na kolegiju predsednika Državnega zbora. Tako nadaljujemo z poslanskimi vprašanji. Poslanec Miroslav Mozetič, SKD. Mozetič, izvolite.
MIROSLAV MOZETIČ: Gospod podpredsednik hvala lepa, tudi za to, da ste popravili in pravilno naglasili drugič moj priimek.
Moj poslanski kolega je na 4. seji Državnega zbora 8. maja vprašal finančnega ministra, kdaj bo urejeno, kdaj se bo novogoriška banka ponovno osamosvojila, kar pomeni, da se razdelita Nova Kreditna banka Maribor in pa novogoriška banka.
Odgovor na tisti seji državnega sekretarja, ne ministra, je bil: minister za finance trenutno daje tiskovno izjavo in predlagam, da damo na to vprašanje pisni odgovor do naslednje seje. Pisnega odgovora ni bilo niti do takrat naslednje seje, ki je bila 22. maja, niti do še ene naslednje seje, ki je bila 26. junija, in niti ne do današnje seje. Zato sprašujem finančnega ministra, kdaj bo dal ta odogovor in prosim, da ta odgovor da danes. Podpredsednik vlade je pa v tistih dneh izjavljal, da je ta zadeva že urejena in da zagotavlja, da bo novogoriška banka postala samostojna banka in zato tudi sprašujem podpredsednika vlade, če je njegovo stališče bilo usklajeno in če je to res ali je izjavljal pač samo to, da so Primorci, ker je bilo na Primorskem, z veseljem to njegovo izjavo poslušali. Prosim, da mi finančni minister in gospod podpredsednik vlade odgovorita na ta vprašanja.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Mozetiču in opravičilo istočasno. Gospod podpredsednik vlade Marjan Podobnik, izvolite.
MARJAN PODOBNIK: Hvala lepa. V vladi smo se resno pogovarjali o vprašanju v delu, ki je v pristojnosti vlade, o vprašanju tudi prihodnjega razvoja bančnega sistema v Sloveniji. Izjava, ki sem jo dal tudi v Novi Gorici, je temeljila na teh pogovorih.
Goriška banka bo skladno s temi dogovori po predlogu vladnih predstavnikov postala ponovno samostojna banka, s predlogom, da se ustrezno poveže v ustrezne bančne skupine oziroma da se na drug način doseže povezovanje v slovenskem bančništvu, ki pa seveda ne more temeljiti na nekih nekoliko neživljenjskih pristopih, kot smo jim bili priča v času povezovanja teh dveh bank. Mi smo trdno prepričani, da bo tudi ta pristop pripomogel k uspešnemu razvoju slovenskih bank v prihodnje.
Vi veste, da je prišlo do zaključka sanacije dveh slovenskih bank, formalno pristojnost ima v končni fazi Banka Slovenije. S strani vlade pa bo prišel predlog, da se imenujejo trije upravni odbori, torej za Novo Ljubljansko banko, Novo kreditno banko Maribor in goriško banko. Možno pa je, da bo formalni postopek tak, da se bosta po zaključku sanacije morala najprej imenovati upravna odbora bank, ki sta izšla iz sanacije, vendar s priporočilom vlade, da se oblikujejo v tem smislu tri banke. Tudi na osnovi pogovorov in dogovorov s predstavniki Agencije za sanacijo bank in hranilnic in Banke Slovenije pričakujemo, da bo prišlo do take rešitve. Lahko povem še oceno, da je to rešitev, ki je pozitivna in v korist tako komintentom in razvoju bančništva na Štajerskem kot razvoju bančništva na Primorskem in obenem prepričanje, da bo na tak ali drugačen način tudi v prihodnje prihajalo do povezovanja slovenskih bank v večje bančne skupine. Na kakšen način se bo izpeljal postopek, pa še ni v celoti dogovorjeno. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod podpredsednik vlade. S strani finančnega ministrstva mogoče? Dodatno vprašanje ima kolega Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. Jaz se podpredsedniku vlade zahvaljujem za odgovor. Na žalost finančnega ministra ni, kar kaže tudi na to, poglejte, mi imamo po poslovniku, da sprašujemo vlado, po ustavi je vlada predsednik in ministri. Ministrov, vsaka jim čast tistim in zahvala, ki so prišli, vendar ni. Včeraj smo tudi slišali, da državni sekretarji niso vlada. To je rekel državni sekretar, ki je strokovnjak zdaj za te zadeve znotraj vladnih služb. Tako da ne vem, s kom se pogovarjamo in tukaj nastane drugi strah, nastane strah, da enostavno ni nikakršne odgovornosti, kar smo tudi že prebrali, da vlada praktično in ministri, nihče nikomur za svoja mnenja in stališča ne odgovarja. Vendar še enkrat, podpredsedniku hvala. Vendar stvar je v tem, da podobne odgovore smo mi že dostikrat slišali in tudi ljudje v bankah so dostikrat slišali, da se dogovarja, pogovarja, da se pripravlja, da je tik pred koncem, vendar tistega konca, tiste rešitve pa ni in tukaj je tudi vprašanje, kdaj se bo zgodilo. Ali je to samo "čehlanje" ušes, primorskih ušes, bom rekel, ali pa novogoriških ušes, ker to radi slišijo in jih na ta način pač tolažimo, saj bo, saj bo. Vendar vprašanje je, kdaj.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod podpredsednik vlade, želi dodatno dati odgovor?
MARJAN PODOBNIK: Najkasneje v 14 dneh bodo predlagani upravni odbori teh bank, ki so izšle iz sanacije. Predlagali bomo upravne odbore vseh treh bank. Jaz trdno verjamem, da bo tudi Banka Slovenije upoštevala to voljo, ki izhaja iz dogovora na vladi, in bodo potrdili oblikovanje treh bank, torej ljubljanske, mariborske in goriške banke. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Prehajamo na četrto poslansko vprašanje. Gospod Leon Gostiša, Slovenska ljudska stranka, izvolite.
LEON GOSTIŠA: Hvala lepa za besedo. Spoštovani kolegi in kolegice, predstavniki vlade! Dajem poslansko pobudo Vladi Republike Slovenije, ki se glasi:
V prehodnih določbah zakona o telekomunikacijah, sprejetega na 5. seji Državnega zbora Republike Slovenije, je Telekomu Slovenije zagotovljeno, da je, citiram, "do 31.12.2000 izključni izvajalec javne govorne telefonije in teleksa iz prvega odstavka 4. člena ter gradnje in opravljanja javnega telekomunikacijskega omrežja". Ter naprej, da je, spet citiram, "javno podjetje dolžno poslovati v skladu z nacionalnim programom iz 3. člena tega zakona, ki ga Vlada Republike Slovenije predloži v sprejem Državnemu zboru Republike Slovenije v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega zakona".
Pobuda je sledeča: V takem položaju, ko zakon omogoča Telekomu monopolni položaj, se zdi povsem absurdno, da je Telekom Slovenije eden največjih domačih oglaševalcev, ki preko vsakih razumnih mej predstavlja svoje storitve v različnih medijih in drugih oblikah komuniciranja z javnostjo. Vladi Republike Slovenije dajem pobudo, da v okviru nacionalnega razvoja telekomunikacij predvidi tudi obseg in način oglaševanja Telekoma Slovenije do uvedbe liberalizacije tržišča telekomunikacij.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Odgovor, prosim.
DR. MIRO ROZMAN: Hvala lepa. Sprejemamo pobudo poslanca, ki je postavil to vprašanje, vendar pa je nekako ne moremo realizirati v tej obliki, kot je on predlagal.
Namreč, v skladu s 3. členom zakona o telekomunikacijah, ki opredeljuje, da se z nacionalnim programom določa dolgoročni razvoj telekomunikacijskega omrežja in storitev, vlaganje v javno TK omrežje in uporaba ekonomsko upravičenih tehnologij za pokrivanje podeželskih in manj razvitih območij z javnimi TK storitvami, menimo, da nacionalni program razvoja telekomunikacij ne more določati obsega in načina oglaševanja in sponzoriranja Telekom Slovenije. Telekom Slovenije je namreč izključni izvajalec javne govorne telefonije in teleksa iz prvega odstavka 4. člena ter gradnje in opravljanja javnega TK omrežja, za ostale storitve pa torej nastopa enakopravno na trgu, kar zahteva tudi aktivno politiko Telekoma na področju marketinga.
Zaradi tega predlagamo, da se večji del sredstev, ki se danes uporablja predvsem za sponzoriranje in marketing, preusmeri v raziskave trga, ki bodo omogočile oblikovanje marketinške matrike, gostote priključkov in števila storitev, ki jih potrebujejo uporabniki, kar bo tudi pripomoglo k učinkovitemu poslovanju Telekoma tudi po liberalizaciji tržišča telekomunikacijskih storitev. Politiko porabe sredstev za oglaševanja pa bo nadziral lastnik Telekoma Slovenije preko nadzornih organov podjetja.
Jaz mislim, da bi bilo neprimerno to delati preko nacionalnega programa. Mislim pa, da je drugače pobuda pozitivna in bomo skušali preko nadzornih organov usmerjati ta sredstva predvsem v tržne raziskave, ki pomenijo dokaj trdno delo pri iskanju potencialnih naročnikov in ugotavljanju, kakšne storitve ti naročniki potrebujejo. Ker šele potem, ko smo mi raziskali potrebe po teh storitvah, lahko omrežje zgradi in zagotovi te storitve in šele nato je smiselno oglaševati in reklamirati. Dokler nimamo tega zgrajenega, je to nesmiselno. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa doktor Rozmanu za odgovor na pobudo. Je kolega Gostiša zadovoljen? Prehajamo na peto vprašanje oziroma pobudo. Zoran Lešnik, DeSUS.
ZORAN LEŠNIK: Spoštovani podpredsednik, kolegice in kolegi. Najprej vprašanje, koliko lahko zdaj, jaz sem napovedal, da bom postavil dve vprašanji.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Imate časa tri minute, za dve vprašanji tri.
ZORAN LEŠNIK: Dobro, bom. Poslansko vprašanje Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Ujme ne prizanašajo kmetijstvu in gozdarstvu. Žled v gozdovih, pozeba, suša, toča so na posameznih območjih Slovenije že tudi letos povzročili precej škode. Proti nekaterim ujmam ni obrambe, proti toči pa je. Le-ta se je od skromnih začetkov pred tremi desetletji razvila v sodobno radarsko obrambo z raketami visokega dosega in uporabo letal.
Čeprav so mnenja o uspešnosti obrambe različna, prevladuje splošno mnenje, to pa ni mnenje Meteorološkega zavoda, da je bila obramba uspešna, če le ni odpovedal človek. Toda kot kaže, je sorazmerno dobro organizirana obramba proti toči v odmiranju. Ker letos menda še ni bila izstreljena nobena raketa, protitočna raketa, da ne bi kdo mislil raketa naše vojske, je toča na posameznih območjih predvsem na Goričkem, Slovenskih Goricah pa tudi v osrednji Sloveniji že klestila po trti, sadnem drevju in poljščinah.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sprašujem, kakšna je usoda obrambe proti toči in s čim jo bomo nadomestili, če bomo to, ki jo imamo, ukinili. In še to, kako daleč so dogovori, ali morda celo izvajanja v zvezi z našimi sosedi Italijani, ki naj bi, kot je slišati, organizirali obrambo proti toči z letalom tudi pri nas ali pa opravljali nekatere letalske raziskave v zvezi s točo.
Poslansko vprašanje Ministrstvu za notranje zadeve. Kdaj bo policija zagotovila varnost krajanom, ki živijo ob regionalnih in magistralnih cestah ali le-te uporabljajo kot udeleženci v prometu, pred brezobzirnimi motoristi, ki so posamezne odseke magistralnih in regionalnih cest spremenili v dirkališča? Konkretno. Tako kot številni občani ob magistralni cesti Maribor-Šentilj v dolžini približno 12 kilometrov, ker do meje se zgleda ne peljejo, se tudi sam čutim ogroženega. To vse od takrat, ko so to cesto začeli uporabljati za svoje izživljanje lastniki močnih motorjev, ki tudi skozi gosto naseljene kraje drvijo po vizualni oceni s hitrostjo 150 ali celo več km/uro. To se dogaja vsak dan, od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Kljub temu, da so se krajani že večkrat pritožili, tudi sam sem o primeru obvestil načelnika uprave za notranje zadeve v Mariboru, ni čutiti izboljšanja. Namesto ukrepanja se policija izgovarja na nemoč, slabo opremljenost itd., seveda je pa to lahko le del resnice. Je pa resnica v hitrosti, ker pravijo, da jih ne morejo ujeti v radar. Potem verjetno že tako drvijo. Ministrstvu se zahvaljujem za odgovor, še zlasti, če bodo odgovoru sledili tudi ukrepi, ki bodo onemogočili brezobzirne motoriste. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa prosim še za pisni odgovor, ki sem ga pisno postavil v zvezi z biološko predelavo hrane. Ministrstvo za finance pa seveda tudi za čimprejšnji odgovor na tri zastavljena vprašanja. Hvala lepa, gospod podpredsednik, se opravičujem.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Torej na prvo vprašanje, obramba pred točo, bo odgovoril minister za kmetijstvo, gospod Smrkolj.
CIRIL SMRKOLJ: Dober dan, gospe poslanke in poslanci! Glede vprašanja, ki ga je postavil gospod Zoran Lešnik, kako bo letos v Sloveniji oziroma zakaj ne deluje letos v Sloveniji obramba proti toči, bi rad pojasnil naslednje. Kot je vsem znano, je sistem obrambe proti toči v zadnjih letih deloval neučinkovito in izredno velik problem se je pojavil tudi z dobavo kvalitetnih raket za izvajanje te obrambe. Vlada Republike Slovenije je na 5. seji dne 27. marca o tem razpravljala in tudi o teh vprašanjih sprejela sklep, da se v letošnjem letu obramba proti toči z raketami ne izvaja, glede na to, da je kvaliteta teh raket izredno vprašljiva. In drugo, kar se je pojavilo kot zelo resno vprašanje, da je izvajanje obrambe proti toči, glede na vse gostejši letalski promet v slovenskem prostoru skoraj nemogoče.
Je pa vlada na tej isti seji sprejela sklep, da se dodatno proučujejo možnosti tudi obrambe proti toči s talnimi generatorji in tudi možnost izvajanja obrambe proti toči z letali, da se to ponovno preuči.
Vlada je predvsem v okviru razprave tudi sprejela sklep, da se ponovno prične pogovarjati o novem sistemu, ki pa ne bi bil klasični sistem obrambe proti toči, ampak da se poskuša predvsem trajne posevke ali trajne nasade zavarovati proti toči z mrežami in pa tudi, da se poskuša speljati sistem zavarovanja trajnih posevkov pri zavarovalnicah. Zakon, ki je v parlamentarni proceduri glede sanacije škod po ujmah, tudi predvideva, da bi se v Sloveniji vzpostavil sistem zavarovanja posevkov, tako kot je v večini dežel Evrope. Samo še nekaj dežel uporablja obrambo proti toči s talnimi generatorji in delno z avioni, klasična obramba, kot smo jo mi imeli z raketami, pa se v Evropi ne uporablja več.
Mi bomo seveda tudi v okviru proračuna pričeli spodbujati predvsem to zavarovanje in tudi v okviru proračuna zagotavljali del sredstev za nabavo mrež, ki predvsem pri trajnih nasadih občutno zavarujejo pridelek proti škodi, ki jo povzroča toča. Hvala lepa.
Glede drugega gospod Lešnik, pisno vprašanje smo vam že poslali glede biološke prehrane, verjetno vam je znano posvetovalna služba je pripravila navodila za ekološko predelavo hrane se pa tudi intezivno peljejo priprave za izdajo predpisov, normativov in organiziranje kontrolne mreže, ki je tudi nujna, da se taka ekološka predelava hrane pojavi na trgu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu ministru, na drugo vprašanje bo odgovoril minister Mirko Bandelj.
MIRKO BANDELJ: Spoštovani! Gospod poslanec gospod Lešnik je pravzaprav v svojem vprašanju že tudi pokazal, kje je srž problema.
Dejstvo je, da je zakonodaja s področja varnosti v cestnem prometu izredno zastarela, deli se na več zakonov, poleg tega so to zakoni še iz bivše države, stari skoraj 20 let in seveda neprilagojeni za sodobne cestne razmere. Razmere, v katerih so ceste pravzaprav v nič kaj zavidljivem stanju, da ne rečem še kaj slabšega in tudi neprilagojene sodobnim prevoznim sredstvom, tako avtomobilskim, avtomobilom, ki jih je v tej državi zmeraj več in to dobrih, kvalitetnih, dragih avtomobilov kot tudi motorjev.
Ne glede na to, policija vendarle reagira tam, kjer lahko reagira in kolikor ima za to pooblastil. Zaenkrat je žal v veliki meri nemočna, tako kar se tiče samih pooblastil, kot tudi kar zadeva tehničnih sredstev za pregon in preprečevanje tovrstnih dejanj.
Kar se tiče tehničnih sredstev, si jaz zelo težko upam povedati, da bo kaj kmalu bolje; nasprotno, sredstva, ki so namenjena delovanju policije, delovanju notranjega ministrstva so iz leta v leto manjša. Seveda mislim, da bi kazalo imeti tudi to pred očmi takrat, ko se govori o dragi, razsipni in ne vem kakšni državi. Kajti to so na koncu realni problemi te države in njene učinkovitosti.
Kar se pa tiče samih pooblastil, pa lahko zagotovim, in seveda računam tukaj na podporo Državnega zbora, naslednji teden bo iz vlade predvidoma šel v Državni zbor v tretje branje zakon o varnosti v cestnem prometu, ki bo policistom dal ustrezna pooblastila, da bodo lahko preprečevali tovrstna dejanja.
Jaz sicer vem, da gospoda poslanca nisem čisto zadovoljil, ampak to je največ, kar v tem trenutku lahko povem. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu ministru za notranje zadeve. Gospod Lešnik, ste zadovoljni? (Govori iz klopi.) Z odgovori mislim, z odgovori. Hvala lepa.
Prehajamo na naslednje vprašanje oziroma pobudo. Franc Čebulj, Socialdemokratska stranka.
FRANC ČEBULJ: Hvala, gospod podpredsednik. En lep dober dan vsem skupaj! Vlado Republike Slovenije sprašujem naslednje:
Kdaj namerava Vlada Republike Slovenije Državnemu zboru Republike Slovenije predložiti predlog državnega proračuna za leto 1997? Kdaj pa predlog zaključnega računa državnega proračuna za leto 1996?
215. člen poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije določa, da mora Vlada Republike Slovenije predložiti predlog proračuna najkasneje do 1. oktobra tekočega leta, kar pomeni, da Vlada Republike Slovenije s tem zamuja že več kot 9 mesecev. 226. člen poslovnika pa določa, da mora Vlada Republike Slovenije predlog zaključnega računa proračuna predložiti najkasneje za junijsko sejo Državnega zbora Republike Slovenije.
Ponovno pa sprašujem in zahtevam pisni odgovor ministra za kmetijstvo, gospoda Cirila Smrkolja, ali je že v skladu z ministrom za finance in ministrom, pristojnim za reformo lokalne samouprave, kar sem predlagal v začetku mandata kot predlog, da občine prejmejo zagotovljena sredstva za pospeševanje kmetijstva in gozdarstva. Tudi Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo je ta predlog, ki sem ga posredoval, soglasno sprejel. In bi prosil danes tukaj ustni odgovor in tudi seveda pisni, prav tako tudi odgovor gospoda podpredsednika vlade na moje prvo vprašanje, ker gospoda ministra Gasparija ni tukaj. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Čebulj. Kdo bo podal odgovor? Gospod podpredsednik vlade, Marjan Podobnik. Izvolite.
MARJAN PODOBNIK: Spoštovani! V zvezi s pripravo proračuna lahko povem, da je njegova priprava v zelo intenzivni, verjamem, da se približuje zaključni fazi in da bo v nekaj tednih tudi v Državnem zboru. Rad bi poudaril to, da prav v zadnjem obdobju so prav vprašanja, ki so povezana z zaščitno ureditvijo, spremembo ustave in nekatera druga vprašanja, zavrla aktivnosti na tem področju, tudi ključnih predstavnikov vladnih strank, ki so se angažirali na teh drugih področjih. Verjamem, da bo po začetku, torej, da bo proračun za leto 1998 možno dejansko predlagati in tudi obravnavati skladno z veljavno zakonodajo in poslovnikom. Kar se pa tiče proračuna za leto 1997, pa so bile nekatere objektivne okoliščine, ki so njegovo pravočasno predložitev pač oteževale. Jaz upam, da bo tudi s konstruktivnim pristopom tudi v Državnem zboru pri nekaterih drugih vprašanjih omogočeno, da se bomo lahko v zadostni meri posvetili, še posebno ko gre za pripravo proračuna za leto 1998, ki bo pomenil tudi pripravo nekaterih sistemskih rešitev in pomembnih sistemskih sprememb, ki jih seveda proračun za leto 1997 zaradi tega zamika v večjem delu še ne bo mogel upoštevati. Točnega datuma pa, žal, danes ne morem povedati. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Gospod minister za kmetijstvo.
CIRIL SMRKOLJ: Glede drugega dela vprašanja bi rad rekel naslednje. Nisem točno informiran, da bi Odbor Državnega zbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano to stališče sprejel glede financiranja kmetijstva in gozdarstva v okviru sredstev državnega proračuna. Povedati pa moram, da naše ministrstvo ima v zasnovah proračuna za leto 1997 postavko, ki naj bi zagotavljala ustrezna razmerja sredstev, in upam, da bo v okviru razprave o proračunu tudi ta postavka sprejeta. Na ta način bi seveda tudi želeli, da naše ministrstvo oziroma vlada ustrezno usmerja sredstva, ki jih občine tudi namenjajo za ta del, ker velikokrat ugotavljamo, da so ta sredstva, ki jih občine namenjajo, izredno učinkovita, ugotavlja se pa tudi, da v nekaterih primerih niso koristna. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu ministru Smrkolju. Dodatno vprašanje, gospod Čebulj.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa še enkrat za besedo. Gospoda ministra, gospoda Cirila, Smrkolja bi vseeno spomnil na pobudo, ki sem jo sprožil na prvem zasedanju, ko smo poslanci pobude in vprašanja zastavljali vam, spoštovani iz vlade. Takrat ste, gospod Smrkolj, rekli, da boste vnesli v proračun za leto 1998 posebno postavko, ki jo boste utemeljili tudi s kompletno analizo stanj v občinah na področju kmetijstva, ki bi bila osnova za kriterij za razdelitev teh sredstev za namenska sredstva v proračune občin. Danes to drugače trdite.
Zato bi vas še enkrat pozval, da tudi tako, kot ste obljubili, tudi dejansko v državni proračun za leto 1998 tudi ta sredstva namenite občinam. Ker se ne strinjam, da občine nepravilno plasirajo sredstva za pospeševanje ali subvencioniranje v kmetijstvu. Mislim, da imamo občine bistveno boljši pregled nad potrebami v kmetijstvu kot pa ministrstvo, kot centralno vodenje iz Ljubljane. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Dodatna pobuda. Gospod minister Smrkolj bo dal še dodatni odgovor oziroma obrazložitev.
CIRIL SMRKOLJ: Še enkrat bi rad pojasnil, da tukaj gre dobesedno za nerazumevanje tistega, kar sem rekel. Jaz sem rekel, da naše ministrstvo jasno v predlogu proračuna za leto 1997, tudi 1998, postavko uvaja, pri njej vztraja, da bomo seveda v okviru tega tudi kriterije pripravili.
Drugo, kar sem rekel, ne to, da občine ne - v velikem delu občine kvalitetno usmerjajo ta sredstva, za nekatere primere pa ugotavljamo, da niso v skladu s politiko, strukturno, tudi cenovno, da nedefinirano usmerjana sredstva povzročajo probleme med občinami samimi, ker tudi ta sredstva vplivajo na cenovno politiko v tistem območju. Zato sem rekel, da bomo te kriterije pripravili in tudi usmerjali. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod minister. Tako je to vprašanje končano. Državna sekretarka iz Ministrstva za finance, Marija Janc.
MARIJA JANC: Spoštovani gospod poslanec, dolžni smo še odgovor glede zaključnega računa za leto 1996.
Zaključni račun je pripravljen, pred približno mesecem dni je bil poslan v mnenje Računskemu sodišču. Takoj po pridobitvi tega mnenja bo poslan v vladno proceduro in v Državni zbor. Za julijsko sejo pa to ne bo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospa Janc. Prehajamo na sedmo vprašanje. Gospod Davorin Terčon, Liberalna demokracija Slovenije.
DAVORIN TERČON: Spoštovani, ker se moja pobuda nanaša na isto vprašanje, o katerem je danes že tekla razprava, to je na razdružitev nove KBM, se ustni razpravi odpovedujem. Moja pobuda, da se vlada javno opredeli do tega vprašanja, pa naj ostane kot pisna. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Terčonu. Prehajamo na osmo vprašanje. Marie Pozsonec ni tukaj, ga bomo preskočili. Gremo na deveto vprašanje - gospa Helena Hren-Vencelj, izvolite.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Lep pozdrav vsem! Gospod državni sekretar Zajec iz Ministrstva za promet in zveze mi je dal pisni odgovor na moje prejšnje vprašanje na 5. seji in se mu lepo zahvaljujem. Odgovor je pravzaprav to, kar bi moralo Ministrstvo za šolstvo in šport napraviti. Ni mi pa odgovoril na vprašanje, kako je poskrbljeno za varnost slovenskih voznikov tovornjakov, ki vozijo po cestah nekdanje Sovjetske zveze in držav bivše Jugoslavije in za ta odgovor bi ga pa še prosila.
Imam pa novo vprašanje za Ministrstvo za promet in zveze oziroma gospoda državnega sekretarja, na katerega bo pa verjetno lahko takoj odgovoril. Sprašujem, kdaj bo obnovljena magistralna cesta M10, in sicer odsek 300 in 301, to je smer Ljubljana - Postojna oziroma zakaj to ni že urejeno. Petindvajset let je preteklo od dokončanja odseka avtoceste Vrhnika - Postojna in 14 let od izgradnje na relaciji Brezovica - Vrhnika in pri iskanju soglasij za pridobivanje zemljišč za gradnjo avtoceste so bila ta dobljena tudi na osnovi obljube, da bo v nekaj letih obnovljena magistralna cesta M10, ki je prav zaradi prevoza težkega prevoza na barjanskem terenu utrpela veliko škodo. To je eno vprašanje. Ta stvar se je zaostrila še posebej v zadnjem času, ko se je pravzaprav praktično podrl most, ki je bil zgrajen kot nadomestni most čez Podlipščico, ko je avtocesta prerezala prejšnji most in je zdaj onemogočen dostop kmetom na svoja kmetijska zemljišča in to tistim kmetom, ki so takrat zemljo dali za gradnjo avtoceste. In pa, to je pa povezano z DARS-om, ker je kamnolom, ki ga imamo v naši občini, kamnolom Verd, ki je državnega pomena, in ga občina niti ne more zato zapreti, ta kamnolom obremenjuje s tovorom 200 in več tovornjakov lokalne ceste, ki jih mora občina sama vzdrževati, pri tem pa DARS ne dovoli priključka na avtocesto, po kateri bi se lahko odvil promet s tem tovorom na sever ali na jug, kamor se ta material dovaža za gradnjo ceste v smer sever in jug.
Prosim, če mi gospod državni sekretar pove, kdaj bo torej ta cesta M10, predvsem odsek 300 in pa 301, dokončno sanirana. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala kolegici doktor Hren-Vencljevi. Gospod državni sekretar, Žare Pregelj iz Ministrstva za promet in zveze.
ŽARKO PREGELJ: Spoštovani! Dovolite, da vas najprej lepo pozdravim. Poskušal bom podati na ravnokar postavljeno vprašanje odgovor. Seveda odgovor je težko popolnoma določen, kajti tudi ta odsek, če sem prav razumel, gre za staro magistralko med Brezovico in Vrhniko, za tiste dele, ki še niso obnovljeni. Tudi ta odsek je pač predmet proračunske razprave oziroma uvrstitve v letošnji proračun. Glede na sorazmerno skromna sredstva, bo verjetno težko vse postoriti že v tem letu. Imamo pa predvideno sanacijo tega odseka, en del mogoče tudi že na podlagi interventnega zakona, pač tisti del, ki se bo lahko strokovno pokril iz teh sredstev, se pravi del, ki se nanaša zgolj na preplastitev.
Glede problematike kamnoloma in priključka na avtocesto vam žal zdaj ne morem direktno odgovoriti, zakaj to ni bilo narejeno. Negativni odgovor DARS-a je bil seveda razumljiv, kajti gre za določene prometne zakonitosti, ki so pač na tem področju takšne, kakršne so. Običajno se avtocesta ne navezuje na kamnolom. Mislim, da je tukaj razumljivo. Seveda pa glede na velikost tega kamnoloma in na obremenitev lokalne ceste, popolnoma razumem vašo pobudo in bomo poskušali to problematiko proučiti in vam potem detajljno odgovoriti. Za samo sanacijo te magistralke, kakor tudi za celotno problematiko Brezovice, gre za dodaten peš prehod čez avtocesto, smo seznanjeni in jo rešujemo. Upamo, da v kolikor bodo sredstva zadoščala, bomo že letos nekaj naredili. Zakaj omenjam problematiko sredstev? Zato, ker kot kaže bo težko v letošnjem letu zaradi pozno sprejetega proračuna zagotoviti sredstva, ki se bodo lahko aktivirala za rekonstrukcije. Ta cesta je potrebna določene rekonstrukcije, ne da se večino problemov rešiti zgolj s preplastitvijo, tako da je pač v letošnjem letu to objektivni problem. Je pa problem v reševanju, to vam pa lahko zagotovim. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod državni sekretar. Odgovor bo dodal tudi minister za promet in zveze, gospod Bergauer.
MAG. ANTON BERGAUER: Spoštovani predsedujoči, cenjene poslanke in poslanci! Še del odgovora, ki je bil prvotno postavljen, to je varnost voznikov in tovora na prometnicah, ki peljejo proti vzhodu in v te države. Moram reči, da tečejo tu večje aktivnosti, mednarodne aktivnosti. Mi smo v prejšnjem tednu bili na tretji panevropski konferenci v Helsinkih, kjer je bila sprejeta tako imenovana helsinška deklaracija, v kateri so določeni cilji in ukrepi tudi za dosego teh ciljev, med njimi tudi uresničevanja varnosti na teh poteh. Ker je na tem področju prihajalo v preteklosti do večjih težav, tako da tu so določeni mednarodni ukrepi, ki bodo izboljšali to varnost, tako voznikov kakor tovora. Seveda je pa izredno pomembno, na kar je tudi v teh dokumentih opozorjeno, gre za same prevoznike. Namreč prevozniki na tako dolga potovanja ne morejo pošiljati samo enega šoferja, kot se to mnogokrat dogaja z neprimernimi vozili, ampak je potrebno tudi na tem področju narediti tako, da tudi s tega stališča opozarjamo na prevoznike, da morajo biti tudi prav organizirani. Seveda je pa to precej zavest po tem dokumentu, da morajo te države imeti na avtocestah ustrezna parkirna mesta in seveda tudi ustrezno opremo teh parkirnih mest. Seveda mi sami, ki pa se podajamo na te poti, pa moramo tudi biti ustrezno, tako moštveno v vozilih, kakor tudi tehnično, opremljeni. Na tem se precej dela in mislim, da se bodo ta stanja tudi v bodoče izboljšala, ker so bili postavljeni dokaj jasni cilji in ukrepi, ki jih moramo v vseh državah spoštovati. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod minister. Prehajamo na deseto poslansko vprašanje. Peter Lešnik, Slovenska nacionalna stranka.
PETER LEŠNIK: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice, kolegi, predstavniki vlade, lep dober dan vam želim! Ustno poslansko vprašanje pa naslavljam na ministra za zdravstvo Republike Slovenije, gospoda dr. Marjana Jereba, v zvezi z intervjujem v "Dnevniku" in "Večeru" z dne 14. junija, stran 5, rubrika "V žarišču".
Na začetku intervjuja ste napovedali, da se bo moralo zdravstvo bolj organizirano spoprijeti s predolgimi čakalnimi dobami. Odgovorili ste pa naslednje: "Kratkoročno pomeni problem denar, ki ga je potrebno investirati v ozka grla. Drug problem pa je naval pacientov na storitve v bolnišnicah, kar je treba preusmeriti v osnovno varstvo. Večjo težo je torej potrebno dati osnovnemu zdravstvenemu varstvu."
Sprašujem gospoda ministra, ali je res samo denar kriv za predolge čakalne dobe? Ali ni problem tudi kje drugje, na primer v bolnišnicah? Iz vašega intervjuja ne vidim nikakršnih zagotovil, da se bodo nesprejemljive in nerazumno predolge čakalne dobe skrajšale. Gospod minister, vi ste krivdo enostavno prenesli na paciente in denar. Pacientov pa to seveda ne zanima, pacientov tudi ne zanima neorganziranost zaposlenih v specialističnih ambulantah; preprosto zahtevajo in želijo od zdravstvenega varstva več socialne pravičnosti. Tukaj so vloge namreč popolnoma zamenjane. Stvari je pa treba diametralno postaviti, tako da v primeru bolezni predolge čakalne dobe - od 4, 12, 20 mesecev in več - ne bodo njihov, temveč vaš problem.
Od vas, gospod minister, želim pisni odgovor, sedak ša istni odgovor, kaj je bilo v Ministrstvu za zdravstvo konkretnega narejeno za odpravo teh predolgih čakalnih dob.
Isto vprašanje sem vam že postavil na "hearingu" za ministra in menim, da po štirih mesecih je bilo dovolj časa, da se na tem področju kaj stori. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Petru Lešniku. Odgovor bo verjetno ostal pisni, ker gospoda ministra za zdravstvo oziroma državnega sekretarja ne vidim. Torej, Peter Lešnik bo dobil pisni odgovor s strani ministrstva.
Prehajamo na enajsto vprašanje. Gospod Peter Lešnik z mojo interpretacijo ni zadovoljen. Izvolite, gospod Peter Lešnik.
PETER LEŠNIK: Predsedujoči, sprašujem vas, zakaj ministra za zdravstvo ni na seji? Mislim, da so predolge čakalne dobe pomembna zadeva za prebivalce naše republike.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Gospod poslanec, jaz vam tega odgovora na žalost ne morem dati, bo pa...
PETER LEŠNIK: Jaz, v glavnem, ne sprejemam te rešitve, da gospoda ministra ni tukaj. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Vsekakor bo ministrstvo poskrbelo, da boste dobili pisni odgovor.
Prehajamo na enajsto poslansko vprašanje. Gospod Bojan Kontič, Združena lista socialnih demokratov.
BOJAN KONTIČ: Spoštovani! Lepo pozdravljeni! Vlada Republike Slovenije je na seji 20.2.1997 določila besedilo predloga odloka o določitvi razmerja med povprečno starostno pokojnino za polno pokojninsko dobo in povprečno plačo za leto 1997. Odlok je obravnavalo matično delovno telo in na glasovanju ni dobil potrebne podpore in verjetno je ravno zaradi tega razloga tudi izginil iz procedure. Skladno z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, katerega sprejetje je takrat povzročilo odhod Združene liste iz vlade, mora Državni zbor v začetku vsakega koledarskega leta določiti razmerje med povprečno starostno pokojnino za polno pokojninsko dobo in povprečno plačo. Zanima me torej usoda tega odloka. To vprašanje je moj kolega poslanec Miran Potrč postavil tudi na seji matičnega delovnega telesa, vendar tudi tam nismo dobili odgovora.
Obenem sprašujem Vlado Republike Slovenije, kako je končala moja pisna pobuda o izravnavi izplačil dnevnic v gospodarstvu in negospodarstvu.
Dajem še eno pobudo Vladi Republike Slovenije, da pripravi shematski pregled vseh ministrstev, ki naj vključuje poleg ministra še državne sekretarje in podsekretarje z njihovimi področji delovanja. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. To bi tudi mi potrebovali, da bi lahko predstavnike ministrstev tudi pozdravili tukaj. Sedaj pa smo včasih v zagati. Generalnega sekretarja vlade pozivamo, da nam do prihodnje seje priskrbi tudi nove sekretarje, da jih lahko tudi napovemo, ko dajejo odgovore. Vprašanje je postavljeno. Izvolite.
MIRO BERGER: Miro Berger, državni sekretar Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Odlok dejansko ni bil sprejet, kar pomeni, da velja zatečeno razmerje, bi pa odlok lahko bil sprejet, vendar zaenkrat postopek ni dokončan. Lahko tudi pisno obrazložitev damo kasneje. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Dodatno? Kolega Bojan Kontič bo postavil dodatno vprašanje.
BOJAN KONTIČ: Hvala. Jaz bi prosil samo za odgovor, ali je ta odlok še v proceduri ali je umaknjen s procedure?
MIRO BERGER: Odlok je praktično umaknil Državni zbor, tako da je umaknjen s procedure. Se opravičujem, ne umaknil iz procedure, ampak ni šel na sejo.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Prehajamo na dvanajsto poslansko vprašanje. Gospod Vladimir Čeligoj, Socialdemokratska stranka.
VLADIMIR ČELIGOJ: Hvala lepa. Svoje poslansko vprašanje namenjam Ministrstvu za zdravstvo, ne glede na to, da ni nobenega njihovega predstavnika tu. V slovenskih perifernih področjih, gre predvsem za občine, ki so oddaljene od večjih urbanih središč, se že daljše obdobje pojavlja vprašanje kadrov na področju zdravstva in zobozdravstva. Prihajam iz občine Ilirska Bistrica, ki ima osem zobozdravnikov. Od teh osmih bo pet zobozdravnikov odšlo prej kot v petih letih, to pomeni v krajšem času, kot traja študijsko obdobje na fakulteti, v penzijo. Za ta poklic trenutno študira le en študent. Ministrstvo za zdravstvo sprašujem, kakšna je njihova kadrovska politika glede zaposlovanja kadrov na področju zdravstva in zobozdravstva za periferna področja, kot je tudi npr. Ilirska Bistrica.
Gospod minister, ali ne bi kazalo številčno zmanjšati vpisa študentov, ki prihajajo iz favoriziranih ljubljanskih srednjih šol, ter povečati vpisa študentov iz srednjih šol perifernih področij ter na ta način zagotoviti prepotrebne zdravstvene kadre. S tem bi dobili domače strokovnjake, ki bi službovali v svojim domačih krajih, saj je dobro poznano dejstvo, da zdravnik ali zobozdravnik rajši brezposeln v Ljubljani, kot da ima službo na periferiji. Hkrati pa bi prekinili dolgoletno prakso uvoza kadrov iz drugih držav. Hvala lepa. Pričakujem od ministrstva pisni odgovor.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Poslanec želi pisni odgovor. Potem državni sekretarki Dunji Piškur-Kosmač ni potrebno dajati odgovora, v kolikor ne želi.
Prehajamo na trinajsto vprašanje, kolega Franci Rokavec, poslanec Slovenske ljudske stranke.
FRANCI ROKAVEC: Spoštovani! Podajam poslansko pobudo Ministrstvu za notranje zadeve, in sicer v zvezi s problematiko plačevanja oziroma neplačevanja najemnin za uporabo prostorov upravnih enot.
S 1.1.1995 je država Slovenija v skladu z zakonom o državni upravi ustanovila upravne enote na sedežih tedanjih občin. Navedeni zakon določa, da za uporabo poslovnih prostorov, ki jih potrebujejo upravne enote za svoje delo, državi ni potrebno plačevati najemnin občinam kot lastniku navedenih prostorov. V obdobju dveh let in pol se je zvrstila vrsta protestov in pritožb s strani prizadetih občin, saj tako stanje dolgoročno nujno vodi v funkcijo staranja objektov oziroma morajo občine za kvalitetno vzdrževanje objektov iskati denarne vire iz drugih naslovov, za katere pa jasno vemo, da jih je že tako in tako premalo. Jasno pa je tudi, da je država Slovenija za izpostave ministrstev to vprašanje do občin že uredila, zato bi bil skrajni čas, da Vlada Republike Slovenije oziroma pristojno Ministrstvo za notranje zadeve tudi to problematiko ustrezno reši. Zato predlagam spremembo zakona o državni upravi, ki bo rešila problematiko plačila najemnin za uporabo prostorov upravnih enot do lastnikov, se pravi občin. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Francu Rokavcu in opravičilo za majhno motnjo med njegovim nastopom. Izvolite, gospod Mirko Bandelj, minister za notranje zadeve.
MIRKO BANDELJ: Jaz sicer razumem pobudo, vendar moram reči, da čas ni zrel, da bi jo lahko sprejeli. Res je, Državni zbor je storil, to se danes lahko že definitivno reče, pred časom napako, ko je sprejel tak zakon z rešitvijo, ki ni, kot pravim jaz, niti gnili kompromis. Res je tudi, da je to zakonsko določbo presojalo Ustavno sodišče in jo potrdilo takšno, kot je. S tem seveda problem ni razrešen. Vendar že zaradi same odločbe Ustavnega sodišča, še bolj pa iz ločenih mnenj sodnikov k tej odločbi, izhaja, da bi pravzaprav država morala takrat, ko je to delala, sorazmerni del prostorov podržaviti in zagotoviti državi, da lahko funkcionira v svojih prostorih tam, kjer funkcionira. Tako je pa sprejela rešitev, po kateri je pač dala prejšnjo družbeno lastnino na teh stavbah in opremi občinam, hkrati pa občinam naložila, da to opremo in te prostore prepustijo državni upravi, da v njej funkcionira zgolj s plačilom sorazmernega dela stroškov. To je zakon, ki pravno velja. Na osnovi tega se tudi delajo proračuni. Kolikor poznam izkušnje zadnjih let, je celo za to plačevanje v proračunu bilo premalo denarja; tudi proračun za letošnje leto ne bo tukaj kaj bistveno novega prinesel. Tudi to je eno od tistih vprašanj, o katerih se izplača razmisliti tudi takrat, ko se govori o dragi in razsipni državi. Te stvari so neurejene, vendar, kot rečeno, proračunske zmožnosti ne omogočajo tega, da bi to vprašanje uredili drugače, kot seveda tudi mislim, da politična klima ni prava, da bi lahko popravljali napako izpred nekaj let in ponovno nacionalizirani sorazmerni del stavb. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod Franci Rokavec, ste zadovoljni? Želi dodatno postaviti vprašanje.
FRANCI ROKAVEC: Z navedenim odgovorom pač ne morem biti zadovoljen iz naslednjega razloga. Ve se, da s sprejemom zakona o lokalni samoupravi je funkcija države oziroma lokalnih skupnosti ločena. Jaz se strinjam, da pač ni primeren čas, da bi reševali to področje, ampak v tem primeru je jasno, da mora občina oziroma tiste občine, na katerih sedežih so upravne enote, žrtvovati del določenih sredstev za to, da bo tudi funkcioniral del državne uprave. Mislim, da to ni sprejemljivo in bi bilo primerno razmišljati, da bi to vprašanje primerno uredili. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Vprašanje je dopolnjeno.
Gremo na štirinajsto vprašanje oziroma pobudo. Gospoda Jelka Kacina ni tukaj.
Petnajsto vprašanje ima gospod Henigman Benjamin, izvolite.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani! Vlado Republike Slovenije, Banko Slovenije in Agencijo za sanacijo bank sprašujem.
Že pred časom, se pravi spomladi 1996, in ponovno pred kratkim se je v sredstvih javnega obveščanja pojavila novica o izplačilu odpravnine neki osebi, zaposleni v Novi Ljubljanski banki, d.d., v višini okoli 500.000 DEM, v času, ko je bila ta banka v sanaciji.
Predstavnike Vlade Republike Slovenije, natančneje pa dr. Drnovška in ministra za finance ter Banko Slovenije in Agencijo za sanacijo bank in hranilnic oziroma odgovorne predstavnike teh inštitucij prosim, da pojasnijo naslednje.
Prvič, kako je sploh možno, da je do takega izplačila, ki presega vse ekonomske meje in moralne norme, prišlo.
Drugič, ali je bil začet postopek in morebiti že ugotovljena materialna in moralna odgovornost pristojnih odgovornih oseb, ki so odobrile navedeno transakcijo.
Po možnosti prosim za takojšnje ustno pojasnilo in natančnejši pisni odgovor.
Drugo vprašanje, ki je bilo pa danes nekako že izpostavljeno, vendar sem ga dolžan podati. V poslanski pisarni v Ribnici me je obiskala upokojenka, ki je izpostavila svoj osebni problem, ki pa je hkrati tudi problem širšega kroga starejših občanov. Gre za vprašanje čakalnih vrst pri specialističnih ambulantah in pri samoplačniških ambulantah. Vlado Republike Slovenije in Ministrstvo za zdravstvo sprašujem, kakšne predloge in rešitve imate pripravljene in kdaj jih boste pričeli izvajati za zmanjšanje čakalnih vrst v specialističnih ambulantah in sploh v zdravstvu, posebno pri nujnih zdravstvenih pregledih in kdaj in kako boste sistemsko in za vse državljane davkoplačevalcev Republike Slovenije enakopravno uredili vprašanje zdravstvenega varstva tudi v okviru samoplačniških ambulant in njihovo dostopnost tudi za socialno šibkejšo večino državljanov. Vprašanje se postavlja glede na to, da je bilo občanki povedano, da čaka lahko eno leto na pregled, v primeru, če pa bo plačala 8.000 tolarjev, pa lahko pride na vrsto v naslednjih 7 dneh. Navedena oseba pa ima 21.500 tolarjev pokojnine.
Še tretje vprašanje. Gospod Stanko Gruden iz Zlatega repa je nesrečni primer, katerega je lansko leto ranil medved. Navedeni gospod sprašuje oziroma mene sprašuje, jaz pa vas, na kakšen način in kako ima država sistemsko urejeno reševanje navedenih stvari v smislu odškodnine. Vprašanje postavljam vladi oziroma Ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo, saj pravi, kako je sistemsko oziroma če je rešeno vprašanje odškodnin za navedene nesrečne slučaje. Hvala lepa. Bi bil zadovoljen s pisnim odgovorom.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. To so bila vprašanja, poslanec želi pisne odgovore. Prosim? Torej na prvo vprašanje želi ustni odgovor ali pa vsaj pojasnilo. Po poslovniku sicer tega ni, ampak mogoče gospa Dunja Kosmač. Izvolite, gospa državna sekretarka.
DUNJA PIŠKUR-KOSMAČ: Mislim, da sem jaz prišla za govornico za drugo vprašanje, kar se tiče čakalnih dob v zdravstvu in samoplačniških ambulant. Tako kot povsod po svetu imamo tudi pri nas čakalne dobe, ki pa ne smejo biti po pravilih Zavoda za zdravstveno zavarovanje daljše kot eno leto. V okviru pogajanj z Zavodom za zdravstveno zavarovanje on odkupi program, kar pomeni, da je vsak dan lahko opravljenih določeno število storitev in tisti, ki čakajo, so vpisani v knjigo čakajočih. To pomeni, da vrstni red ne sme biti kršen. V kolikor pa nekdo zahteva, da je prej obravnavan, lahko to storitev opravi v samoplačniški ambulanti, ki mora biti opravljena izven rednega delovnega časa, v kateri zdravstveni zavod posluje. Mi smo že večkrat tudi v Državnem zboru obravnavali zakonitost samoplačniških ambulant. Glede na to, da se z uvedbo samoplačniških ambulant ni zmanjšala čakalna doba, je minister za zdravstvo, proučuje zdaj možnost, da bi samoplačniške ambulante ukinili in dejansko prepustili čakajoče samo na vrstni red, ki ga dobi ob vpisu, ko se javi na specialistični pregled. Čakalnih dob ni pri splošnem zdravniku in ravno tako se ne čaka za urgentne primere.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Poslanca bi vseeno opozoril, da na ustna vprašanja dobi ustne odogovore in je pač ministrstvo odloči, ali bo dalo tudi pisni odgovor, za pisna vprašanja pa dobi pisne odgovore. Gospod Simonič, Ministrstvo za finance, državni sekretar.
ANDREJ SIMONIČ: Hvala lepa. Spoštovane poslanke in poslanci! Na prvo ustno vprašanje v tem trenutku ne moremo dati konkretnih odgovorov. Gre za vprašanje, ki ga je treba številčno in vsebinsko preveriti, zato bomo pripravili v okviru pristojnosti, ki jih ima Ministrstvo za finance, pismen odgovor. Toliko, hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod podpredsednik vlade želi odgovoriti.
MARJAN PODOBNIK: Hvala. Jaz bi v prvem delu vendarle delno dopolnil gospoda sekretarja. Brez dvoma boste pismeno dobili odgovor s številčnimi podatki, sicer bi pa rad povedal, da sem osebno sprožil postopek ugotavljanja odgovornosti za omenjeno odpravnino in seveda morebitna odgovornost posameznih nosilcev pooblastil v omenjeni banki bo upoštevana tudi ob imenovanju novih uprav slovenskih bank. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Prehajamo na naslednje vprašanje oziroma pobudo. Kolega Boris Sovič Združena lista socialnih demokratov.
BORIS SOVIČ: Cenjene dame spoštovani! Razmere v Mariboru se v zadnjem obdobju slabšajo, to kaže vrsta kazalcev.
Prvič. Povečujejo se izgube, zmanjšuje se industrijska proizvodnja, v zadnjem času celo za 8%, povečuje se brezposelnost, samo v zadnjem letu, torej april lansko leto, april letošnje leto se je število dela aktivnega prebivalstva znižalo za 2,2%, število brezposelnih pa povečalo za 3,8%. Veča se celo število stečajev malih podjetij in, bi rekel, nelekvidnost je še kar naprej rastoča.
Sprašujem Vlado Republike Slovenije, na kak način vlada izvaja sklepe, ki so bili v lanskem letu sprejeti na seji, ki je bila v Mariboru. Zanima me, kdo je v vladi koordinator za vprašanje izvajanja sklepov, ki se nanašajo na tisto sejo vlade in ostale seje, ki so sprejemale sklepe, povezane z Mariborom. Vljudno bi prosil za natančno fazno poročilo o izvajanju posameznih nalog in o tem, kdo so pravzaprav nosilci izvajanja teh nalog. Skratka, vljudno bi prosil za poročilo o tem, kaj je vlada do sedaj naredila in katere so njene ključne usmeritve, da bi se razmere v tem mestu vendarle začele spreminjati. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod podpredsednik vlade, Marjan Podobnik.
MARJAN PODOBNIK: Jaz lahko v zvezi z vprašanjem glede Maribora povem samo ugotovitev, da je v občutljivem predvolilnem času prišlo do znamenite seje v Mariboru, ki jo vsestransko pozdravljamo, vključno s sklepi, ki so bili tam sprejeti in pričakujem, da so bili vsi sklepi narejeni pri polni zavesti in prepričanju, da so izvedljivi. Zagotavljam lahko, da bo vlada naredila, kar je v naši moči, da se bodo sklepi tudi izvršili. Osebno pa lahko povem samo, da lahko trdno stojim za tistimi stvarmi, ki smo jih postavili, uskladili in uskladili tudi z realnimi zmožnostmi. V okviru tega so tudi številni sklepi, ki so vezani na mariborski bazen, mariborsko gospodarstvo, sanacijo izredno zahtevnih gospodarskih in socialnih problemov. Mislim, da številni projekti, ki so predvideni v letošnjem in prihodnjem proračunu, so vezani tudi na to področje in posredno ali neposredno so številni od teh vezani tudi na sklepe s te seje. Sicer pa moram reči, da nisem na tej seji niti sodeloval niti ne vem, ali je bil kdo imenovan takrat za koordinatorja. Zato bi morda lahko to povedal kateri od ministrov, ki so tudi v tem trenutku, glede na to, da je brez dvoma ambicija in verjamem, da je bil res namen, da se vsi ti sklepi tudi izvršijo. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Dodatno vprašanje? Še en odgovor bomo dobili. Minister za promet in zveze, gospod Bergauer.
MAG. ANTON BERGAUER: Spoštovani! Jaz bi dal tisti del odgovora, ki se nanaša na Ministrstvo za promet in zveze. Tam so bili določeni sklepi. Nekateri poslanci, ki ste s tega področja, vidite, da se nekateri od teh sklepov realizirajo, seveda predvsem ta obvoznica v Maribor M-10, ki se širi in bo, tako je pogodba podpisana, končana do konca letošnjega leta. Sicer bi radi, da bi to bilo za občinski praznik mesta Maribor, ampak če bo v letošnjem letu, mislim, da bo velik uspeh.
Tudi pričetek gradnje zahodne obvoznice oziroma vzhodne, moram reči, to je Slivnici, ta del se tudi izvaja, to lahko vidite, je pa potrebno nekaj več reči glede zahodne obvoznice. No, pred tem bi še rekel to, da je verbanjski plato tudi v izvajanju. Mi sedaj preučujemo možnost, da bi, ker smo delili to v dve etapi, ena etapa je prvi del do Kamnice, potem je pa od tega transformatorja pa do garaž, mi to vemo, kje to je, ker smo Mariborčani. Preučujemo to možnost, da bi tudi to etapo morda v letošnjem letu zaradi stroškov, ki bi s tem nastali, deponije zemljin, ki se tam odvažajo... Če bo možno v proračunu zagotoviti ta sredstva skupaj z mestom Maribor, potem bomo ta drugi del letos naredili, drugače pa tako, kot je planirano, do Kamnice, kar se tiče verbanjskega platoja.
Kar se pa tiče same zahodne obvoznice, pa moram seveda povedati to, da je v lanskem letu bil imenovan projektni svet in da je tudi v tem projektnem svetu potem se na osnovi predobremenitev, so se ta začasni priključek in ostale zadeve naredile. Seveda te predobremenitve plačujemo v letošnjem letu, to je nekje v višini 250 oziroma 280 milijonov. Ostala sredstva v tem trenutku za nadaljevanje v letošnjem letu ni predvideno, tečejo pa seveda vse aktivnosti. V pripravi je sedaj tudi novi projektni svet, ki ga bom verjetno danes ali pa v ponedeljek, najkasneje, potrdil, tako da bo lahko nadaljeval z delom pri pridobivanju manjkajoče dokumentacije. Če nam v letošnjem letu uspe tudi rešiti ustavni spor, ki ga je en lastnik zemljišča, kjer bi se moral narediti ta podvoz pod železnico, sprožil, v kolikor bo tudi to rešeno, to rešuje mestna občina Maribor, sem prepričan, da bomo v prihodnjem letu lahko s temi aktivnostmi nadaljevali. Letos je pa precej dela na sami dokumentaciji za ta del in s tem se nadaljuje in mislim, da bo tukaj mesto Maribor tudi s tem zadovoljno, da vsaj z dokumenti v letošnjem letu pripravimo tako daleč, da bi lahko prihodnje leto nadaljevali z deli na zahodni obvoznici. Ostalo pa vidimo, da teče, kar se tiče prometne infrastrukture.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod minister.
Odgovoril bo še gospod Marko Slokar, državni sekretar iz Ministrstva za okolje in prostor.
MARKO SLOKAR: Spoštovani predsedujoči, spoštovani poslanci! Kar se tiče 5. sklepa vlade, lahko zatrdim, da Ministrstvo za okolje in prostor zelo aktivno sodeluje pri izvajanju tega 5. sklepa, ki pravi, da sicer Ministrstvo za okolje in prostor deklarativno sodeluje pri reševanju nekaterih okoljevarstvenih komunalnih problemov in da se to ne odraža v financiranju projektov iz pregleda, ki smo ga natančno naredili. Od leta 1991 naprej imamo jasen spisek investicij v komunalno infrastrukturo na področju Maribora, ki ga bomo tudi pisno predstavili. Naj na kratko omenim, da smo od leta 1991 v področje Maribora na področju komunalne infrastrukture vlagali znatna sredstva tako v sanacijo skozi program varstva zraka v Mariboru, plinifikacija, rekonstrukcija kotlarn, izgradnja desnoobrežnega kolektorja v Mariboru, primarni vodovod Rače, sanacija deponije Pobrežje, sanacija mestnega plinskega omrežja v Mariboru, izgradnja vročevoda, potem nadaljnje sanacije deponije Pobrežje, obnova mestne plinske mreže v Mariboru, primarni vodovod na Dravskem polju, nadaljevanje sanacije in izgradnje kanalizacije Miklavža, kanalizacije Brezje, sanacija deponije Pobrežje v zadnji fazi in še drugih investicij, ki jih ne bom tukaj našteval.
Poleg tega smo v okviru sofinanciranja okolju prijaznih tehnologih v Mestni občini Maribor v obdobju od 1992 do 1994 vlagali tudi določena sredstva v podjetja, tako Vestin Maribor, rekonstrukcija čistilne naprave za odpadne vode, Cestno podjetje Maribor. Tu so vse navedene številke. Torej, ne gre za nikakršno deklarativno ampak za čisto konkretno sodelovanje.
Lahko bi rekel, da v zdajšnjem času zelo aktivno sodelujemo z Mestno občino Maribor predvsem na področju pomoči pri izgradnji centralne čistilne naprave Maribora in pa tudi zelo aktivno smo vključeni v delo na projektu Cegor, to je na projektu regionalnega reševanja problema ravnanja z odpadki. Prav v zadnjem času, to je sestanek, ki smo ga imeli v Mariboru 16.6., je pač začrtal naše nadaljnje sodelovanje in to zelo konkretno sodelovanje na projektih. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu državnemu sekretarju. Še en odgovor. Izvolite, prosim.
ZDENKA KOVAČ: Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci, Zdenka Pover, državna sekretarka v Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.
Glede na to, da se je kar dobršen del sklepov z mariborske vladne seje nanašal tudi na aktivnosti, povezane z ministrstvom za delo, bi želela seveda danes zelo na kratko predstaviti, kaj se je z realizacijo teh sklepov dogajalo. Pripravili pa smo tudi zelo podroben pisni odgovor, ki bo posredovan naknadno. V letu 1996 je bil zasnovan vladni projekt pomoči podjetjem v večjih težavah, s ciljem ohranjanja zdravih jeder oziroma pomoči pri prezaposlovanju presežnih delavcev, da ne bi prišli v večjem številu v odprto brezposelnost. Kar pet podjetij je bilo s tem sklepom vlade vključenih v ta projekt, pet mariborskih podjetij. Glede na to, da je sicer bila zelo težavna zaposlitvena situacija v Mariboru in da smo ugotavljali, da je prezaposlovanje seveda zelo zahtevno in komplicirano, ker ni pravih zaposlitvenih iniciativ, je bilo takrat z Mestno občino Maribor in tudi z drugimi partnerji dogovorjeno, da se zasnuje tako imenovano lokalno razvojno partnerstvo, o katerem je danes govoril že gospod iz Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, ki začne snovati aktivno regionalni razvojni projekt. Takrat smo s strani župana Mestne občine Maribor dobili zaprosilo za sofinanciranje teh aktivnosti v smislu finančne podpore strokovnjakom, ki so pomagali pripravljati ta projekt. Ministrstvo za delo in Ministrstvo za gospodarske dejavnosti sta se v te aktivnosti vključila in zagotovila približno 70% potrebnih sredstev za podporo mladim strokovnjakom in seveda projektnemu svetu, ki bi pripravil globalni razvojni koncept za Maribor. Konec meseca februarja 1997 smo ta koncept prejeli, vendar smo žal ugotovili, da ni dodelan do takšne mere, da bi bil zrel za vlado, zato smo ga poslali v medresorsko usklajevanje in različna ministrstva so potem podala pismene pripombe na projekt in tudi navodila, kako naj se projekt dopolni. Žal, od takrat dalje mi operacionalizacije projekta še nismo prejeli, zato seveda še vedno čakamo, da bo projektni svet v Mariboru s tem dodelanim globalnim konceptom prišel na vlado.
No, ne glede na to, pa so bili določeni sklepi sprejeti in to čisto konkretni. In sicer, ustanovitev Izobraževalnega centra za prekvalifikacijo brezposelnih v Pekrah. Na podlagi tega sklepa smo ponovno zahtevali od projektnega sveta za Maribor predlog operacionalizacije tega projekta, da bi se lahko vključili v njegovo sofinanciranje, vendar do današnjega dne še tega projekta nismo prejeli.
Nadaljnji sklep je bil sprejet, da se v projekt kadrovske prenove podjetij in razreševanja presežkov vključi še dodatno število podjetij, vendar je žal zaradi pomanjkanja sredstev lansko leto vlada sprejela sklep, da do znanih parametrov financiranja v letu 1997 se novih podjetij ne vključuje. Pravkar pa pripravljamo dopolnjen koncept in bo po sprejemu proračuna za leto 1997 ponovno vključeno nekaj najobčutljivejših podjetij, mislim, da tudi najmanj dve iz Maribora, ponovno v ta projekt.
No, bil je sprejet tudi sklep, da se spremenijo in dopolnijo akti za realizacijo ukrepov aktivne politike zaposlovanja v Mariboru. Moram reči, da je Območna enota republiškega zavoda za zaposlovanje že ob koncu lanskega leta v sodelovanju z drugimi partnerji, Gospodarsko zbornico, Obrtno zbornico in nekaterimi župani v regiji Maribor, pripravila projekt, aktivne politike zaposlovanja v Mariboru, vendar je žal zahteval 3 milijarde dodatnih sredstev, kar pomeni, da ga bo možno uresničevati šele s sprejemom proračuna za leto 1997, če bo seveda potrjen.
To so ti sklepi, ki so se nanašali direktno na naše ministrstvo. Želela bi pa reči to, da ne glede na te sklepe, vendarle poteka v Mariboru v sodelovanju s programom PHARE in Ministrstva za delo razvoj sklada za razvoj človeških potencialov oziroma neke vrste sklad za izobraževanje odraslih, ki naj bi prinesel tisto prepotrebno znanje in novo energijo v mariborsko regijo zato, da bi prišli postopno do nove vizije razvoja te regije. Relativno uspešno ocenjujemo tudi izvajanje projekta kadrovske prenove in razreševanja presežkov v petih podjetjih mariborske regije, saj smo ravno po zadnji analizi ugotovili, da je bilo ohranjenih skozi ta projekt 82% vseh delovnih mest, ki so bila lansko leto ob tem času izjemno ogrožena.
Zelo pozitivno so se na ta projekt odzvala sama podjetja, predvsem govorimo o družbah MPP, ki so nastale iz kompleksa TAM in so ohranile več kot polovico delovnih mest. Zelo uspešno poteka projekt sanacije Palome, predvsem seveda ta kadrovski vidik sanacije, za katerega smo znotraj ministrstva zadolženi, malce več težav je pri družbi MTT, vendar tudi tu v zadnjem času se stvari začenjajo obračati na bolje. Najbolj uspešno pa ocenjujemo izvajanje projekta sanacije v mariborski Livarni.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospe državni sekretarki. Še en odgovor bo podal državni sekretar za šolstvo.
DR. JANKO STREL: Spoštovani poslanci in poslanke! Tudi v Ministrstvu za šolstvo in šport smo na področju Maribora zelo aktivni in lahko povem, da gre za enega najtežjih finančnih zalogajev našega ministrstva.
To je področje, na katerega se vključujemo, so vrtci, osnovne šole, srednje šole, univerza in šport. Na področju vrtcev potekajo v tem času dokaj intenzivni razgovori in usklajevanja o razreševanju problematike, ki je vsekakor zelo zahtevna. Prisotni smo pri različnih investicijah, tako od univerze, univerzitetne stavbe, športne dvorane, srednje tekstilne šole, živilske šole, osnovne šole Bojana Iliha, Kamnice, Limbuša, skratka gre tudi za kar nekaj projektov, ki so tudi v pripravi.
Želel bi izpostaviti, da je naša aktivnost vsekakor v veliki meri omejena s proračunskimi možnostmi, ki jih dejansko imamo na razpolago, skratka z vso pozornostjo obravnavamo to področje. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Imamo še en odgovor, gospod Valter Reščič, Ministrstvo za finance.
VALTER REŠČIČ: Hvala, predsedujoči. Spoštovane poslanke in poslanci! Podal bi kratek odgovor glede na vprašanji številka 8 in 9, vezana na proste carinske cone, in sicer bi podal postopek, ki je v teku za razreševanje tega vprašanja. 21. in 25. oktobra 1996 je bil opravljen obisk misije Mednarodne banke za obnovo in razvoj v Sloveniji in tudi v Mariboru. Naknadno je v mesecu februarju, 29. in 21. v Washingtonu z mednarodnimi finančnimi inštitucijami bil obravnavan ta projekt in tudi kot ena od prioritet v naslednjem srednjeročnem obdobju je bilo določeno pospeševanje razvoja mariborske regije kot projekt, ki ga podpirajo te finančne inštitucije. 26. februarja je bil v Mariboru tudi opravljen razgovor v zvezi z izvajanjem carinskega zakona na področju prostih carinskih con. To je zdaj osnovna aktivnost, ki je v teku, tako da je bil 22. maja 1997 v okviru Ministrstva za finance sestanek z zainteresiranimi strankami, se pravi poslanci, občinami, zbornico, ustreznimi ministrstvi, carinsko upravo, kjer je bil opravljen pogovor o odprtih tehničnih in vsebinskih problemih pri izvajanju sedanjega carinskega zakona na področju prostih carinskih con, ki so tudi v glavnem razlog za vztrajanje na novem in celovitem zakonu o prostih carinskih conah in prostih conah. Glavni sklepi tega sestanka so, da Ministrstvo za finance pristopi k pripravi dopolnil uredbe o prostih carinskih conah, kot je bilo to ugotovljeno na sestanku, carinska uprava pa dopolni svoja pojasnila.
Vsaka od zainteresiranih strani, torej mest Koper, Maribor, Ministrstvo za finance in Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj poskuša pridobiti čim več gradiv v zvezi s tako imenovanim ekonomskimi conami. Predstavniki zainteresiranih strani se naslednjič sestanejo v drugi polovici julija 1997, da pregledajo realizacijo sprejetih sklepov ter proučijo ureditve področja ekonomskih con v ustreznem zakonu. Ta sestanek poteka med današnjo sejo in to pomeni, da v tem delu se tudi sklepi torej realizirajo. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Z odgovori smo končali. Gospod Sovič pa želi še dodatno.
BORIS SOVIČ: Cenjene dame, spoštovani! Najlepše se zahvaljujem predstavnikom posameznih ministrstev in podpredsedniku za te odgovore. Ker sem vprašanja naslovil na vlado, bi vljudno prosil, če bi lahko vlada posredovala celovit odgovor, ki bi se nanašal na vse resorje, tudi tiste, ki jih zdaj nismo slišali. Lepa hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Problematika je res aktualna in upamo lahko, da se bo vlada tako ukvarjala tudi s kakšnimi drugimi področji, ki imajo tudi veliko problematiko.
Sedemnajsto vprašanje, gospod Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani kolegi, spoštovani predstavniki vlade! Me veseli, da ste danes v kar precejšnjem številu. Enkrat bi bilo pa dobro, če bi prišel na takšen dan tudi ministrski predsednik; že dolgo ga pozivam, pa verjetno bom dočakal, mandat je še dolg.
Vlado sprašujem naslednje. Zunanji minister, Zoran Thaler, je v javnosti zagovarjal tezo, da se Slovenija ne sme vključiti v varnostno politične in gospodarske povezave, ki bi jo oddaljile od zahodne Evrope in jo enostransko vezale na države nekdanje Jugoslavije. To stališče je zagovarjal tudi glede nevključevanja v pobudo o sodelovanju v jugovzhodni Evropi, SECI (ali SEKI), ki so jo inicirale Združene države Amerike. Čeprav so uradni predstavniki ZDA jasno poudarili, da bi takšno sodelovanje Slovenije bilo zelo koristno za ureditev razmer v tem delu Evrope in so tudi v neposrednih stikih z zunanjim ministrom opozorili na dejstvo, da bo to nenazadnje dokazalo tudi dejansko zrelost Slovenije za vključitev v NATO, vodja slovenske diplomacije navzven ni pokazal večjega zanimanja za tak korak. 26. junija letos, pred tednom dni, je slovenska javnost izvedela, da naj bi Slovenija že 3 mesece prej, to je 27. marca 1997, obvestila predsedujočega v "SEKI" ali "SECI" kot hočete, o pristopu Slovenije k tej organizaciji. Le dva dni zatem so predstavniki zunanjega ministrstva in vlade podali nasprotujoče se izjave o dejanskem statusu Slovenije v tej organizaciji. Zdaj se moram za trenutek ustaviti. Zanimivo je to, da je ravno 27. marca letos bilo letno srečanje slovenske diplomacije s poslanci Državnega zbora. Nihče ni črhnil o tem besede, ko sem potem jaz na koncu vprašal doktor Petriča, kaj je s "SECI", se je kar izmotaval. Odgovoril je pravzaprav Franco Juri, doktor Petrič je pa rekel naslednje. Upam, da bom to uspel v 3 minutah.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Še 20 sekund je.
IVO HVALICA: Še 20 sekund? Potem mi ne uspe. Skratka, se je izmotaval. Danes je dr. Rupelj, ki je bil kandidat za veleposlanika v ZDA, imenoval "SECI" balkansko organizacijo. Kakorkoli, Državni zbor ni bil nikoli uradno obveščen o tej potezi zunanjega ministra, čeprav bi moral v skladu z 59. členom zakona o zunanjih zadevah za tako odločitev zunanji minister pridobiti soglasje Odbora Državnega zbora za mednarodne odnose. Kot poslancu Državnega zbora mi do danes ni jasno, v kakšni institucionalni obliki je Slovenija povezana s to organizacijo, zato pozivam vlado, da pojasni svoje razloge za kršitev zakona o zunanjih zadevah in seznani Državni zbor o dejanskem statusu Slovenije v "SECI" in z obvestilom, če je, če obstaja, ki ga je poslala 27. marca letos predsedujočemu v "SECI". Hvala lepa za odgovor, tukaj in sedaj.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Vprašanje je bilo sicer prekoračeno za 16 sekund. Odgovoril bo gospod minister za zunanje zadeve, gospod Thaler.
ZORAN THALER: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Poslanke in poslanci, spoštovani gospod poslanec Hvalica! Ni skrivnost, da je vprašanje sodelovanje s "SECI-jem" ali v "SECI-ju" zelo politizirano v Sloveniji, da so mnenja o tem različna, nekateri so izrazito proti, drugi menijo, da bi bilo treba sodelovati zato, da bi zagotovili nekatere druge interese itn. Tega se seveda zaveda tudi vlada, ki je obravnavala in obravnava to vprašanje s posebno občutljivostjo. Ne vem sicer, od kod citirate moje domnevne izjave, ki ste jih navedli v začetku. Dejstvo je, da se sam zavzemam za to, da Slovenija krepi svoj položaj v Srednji Evropi kot srednjeevropska država, ki je delno tudi sredozemska, da si zagotovi mesto v evroatlantskih strukturah, da pa tudi po svojih močeh prispeva k temu, da se položaj v najbolj nemirnem delu Evrope stabilizira in popravi.
Glede dejstev okrog SECI-ja mi dovolite, da citiram izjavo za javnost, ki jo je vlada objavila 27. marca letos. Očitno je bil to četrtek in na seji vlade so bile takrat sprejete nekatere odločitve, o katerih je isti dan vlada javnost seznanila z običajno izjavo za javnost, ki jo je povzela STA in mnogi drugi mediji.
Vlada Republike Slovenije je na današnji seji sprejela sklep o imenovanju predstavnika Republike Slovenije, gospoda Matjaža Kovačiča, državnega podsekretarja v Ministrstvu za zunanje zadeve, v programski odbor pobude za sodelovanje v jugovzhodni Evropi - SECI. Z imenovanjem gospoda Kovačiča za predstavnika Republike Slovenije v programskem odboru SECI Slovenija izpričuje interes za sodelovanje v projektih SECI katerih namen je podpora iskanju rešitev za gospodarska in ekološka vprašanja, ki zadevajo medsebojno sodelovanje držav na območju jugovzhodne Evrope. S sodelovanjem v projektih SECI si bo Slovenija prizadevala v skladu s svojimi interesi prispevati k naporom razvitih držav, predvsem ZDA in Evropske unije, za pospešitev hitrejšega gospodarskega razvoja regij jugovzhodno od Slovenije. SECI ne predvideva nikakršne višje stopnje institucionalnega sodelovanja držav, ki so se pozitivno odzvale na to pobudo. Programski odbor SECI bo skrbel le za identifikacijo interesov posameznih držav, za sodelovanje v konkretnih razvojnih projektih in deloval kot katalizator pri ustvarjanju pogojev za uresničitev sprejetih projektov v sodelovanju z Evropsko ekonomsko komisijo, Evropsko unijo, srednjeevropsko pobudo, Svetovno banko, Mednarodnim denarnim skladom, posameznimi zainteresiranimi državami in zasebnim sektorjem.
O tem dejstvu, da je vlada sprejela sklep o imenovanju predstavnika v programski odbor SECI, sem potem 2. aprila seznanil koordinatorja SECI-ja, dr. Buska, s kratkim pismom, v katerem sem mu čestital za to, da je koordinator, ocenil, da bodo njegove izkušnje in sposobnosti pripomogle, da bo to delo uspešno opravljeno in ga informiral o tem, da je vlada obravnavala naše sodelovanje in sprejela sklep, da imenuje imenovanega predstavnika, gospoda Kovačiča, v programski odbor SECI. To je vse. Vlada torej ni odločala o članstvu v SECI, pač pa je odločila, da imenuje človeka v tistem odboru, ki razpravlja o določenih projektih, da jih bo lahko tam spremljal in pri tistih projektih, ki so zanimivi za Slovenijo, sodelujemo. Tu mislim predvsem na projekte, ki se tičejo pospešitve oziroma preseganja ozkih grl na mejnih prehodih; v našem primeru gre tu za izrazit problem Dolge vasi. Ker je Madžarska partner v tem projektu, bi bilo nerazumno, če bi se odrekli vnaprej potencialnim, kar velikim sredstvom zato, da se dodatno modernizira ta mejni prehod. Gre tudi za nekatere ekološke projekte. Vlada pri tem ostaja, politično Slovenija ni članica SECI, zanima pa nas sodelovanje v konkretnih projektih. Mislim, da je v sedanji situaciji v Sloveniji in tudi tako različnih mnenjih o tem vprašanju, najboljša sredinska politika.
Glede na to, da ni šlo za članstvo, vstopanje v neko organizacijo, ne gre za kakršnokoli kršitev zakona, ker tisti člen govori o včlanitvah oziroma o sklepanju mednarodnih sporazumov, v tem primeru pa ne gre za to. Najlepša hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu ministru. Gospod Ivo bo dodal.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani gospod minister! Kot član odbora za mednarodne odnose sem danes zvedel nekaj novega in me zanima, zakaj ste zaobšli Odbor za mednarodne odnose. Ali se vam res po izkušnjah, ki jih imate v tem parlamentu, ni zdelo potrebno, da o tem obvestite omenjeni odbor. Kako je to mogoče, izgleda, da je vaše podcenjevanje Odbora za mednarodne odnose, ki ste mu sami predsedovali torej, da se to še nadaljuje in to vam gladko povem, da bo to točka v interpelaciji zoper vas.
Nekaj drugega me zanima. Kako je mogoče, da ste se takrat 27. marca izogibali na letnem srečanju, ki smo ga imeli tu v dvorani, s takšnim pojasnilom. Ne nazadnje me pa zanima, kako vaš član, član vladajujoče stranke, kandidat za veleposlanika v Združenih dražavah Amerike, to imenuje zametek nove balkanske organizacije. Ni mi pa tudi jasno to, ko ločujete, ni član politične asociacije ali ne vem, kako ste rekli, je član programskega odbora, torej vse skupaj silno neprepričljivo. Jaz mislim, da je to zopet ena izmed, če že ne napak, da je to en "gas" vaše zunanje politike. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Minister bo dodatno odgovoril oziroma pojasnil.
ZORAN THALER: Hvala lepa. V pričakovanju nisem slišal dodatnih vprašanj, pač pa določene obtožbe in stališča. Žal nismo slišali stališča spoštovanega gospoda poslanca, ali je on za to, da smo član SECI ali ne. Tudi to bi bilo ob tako vehementnem zagovarjanju in obtoževanju pomembno slišati.
Drugo, kar se mi zdi zanimivo, je to, da v času, ko je bil včeraj usklajen medstrankarski sporazum o sodelovanju parlamentarnih strank pri vstopanju v Evropsko unijo o tem, da glede tega združimo nacionalne moči, moči v tem parlamentu, dosežemo uvrstitev Slovenije v Evropsko unijo, da se še kar naprej grozi z interpelacijo in podobno. To je seveda izrazito proti duhu takega sporazuma, ki naj bi bil danes popoldne podpisan in moram to enostavno konstatirati.
Vlada dela javno, tudi ob tej točki je delala javno, delala je v okviru svojih pristojnosti in to je tudi odgovor na ostala vprašanja. Moje sodelovanje z mednarodnim odborom mi pomeni veliko, veliko energije in moči temu posvečam, zato si ne dovolim pavšalnih obtožb, da tega ne počnem. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Proceduralno ima besedo gospod Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani gospod podpredsednik, protestiram zoper način. Povedal sem vam, kje sem postavil ministru vprašanje, prosil sem vas, če lahko to vprašanje postavim - vi ste na sugestijo generalne sekretarke, kot običajno, mi to preprečili. Torej prosim, če lahko ponovim ministru zelo jasno vprašanje, ki sem mu ga postavil, na katerega mi ni odgovoril niti sedaj v repliki. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Če se hočemo držati poslovnika, in to mora veljati tudi za vas, gospod Hvalica, zelo mi je žal, imeli ste možnost za dodatno vprašanje in bilo je odgovorjeno, pismeno pa je podano tukaj.
Gospe in gospodje, končali smo približno slabo polovico vprašanj. Ker vidim tu še predstavnike invalidskih organizacij, ki čakajo, da bi nadaljevali s 24. točko, že lahko povem, da te točke ne bo. Zato bi predlagal, da naj ne, razen če jih zanimajo druga vprašanja in odgovori - predvidevam, da 24. točke, torej zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije danes ne bo.
Prehajamo na osemnajsto vprašanje oziroma pobudo. Poslanec Branko Tomažič.
BRANKO TOMAŽIČ: Hvala za besedo. Spoštovani zbor! Ali Vlada Republike Slovenije zagotavlja sredstva za odpravo posledic spomladanske pozebe, ki je prizadela Primorsko in druge dele Slovenije, dodajam, in za ostale škode, ki jih je utrpelo slovensko kmetijstvo v letošnjem letu?
Smo v letih, ko narava ne prizanaša kmetijstvu, morda smo v času "sedem suhih let" ali "sedem suhih krav". V zadnjih letih so naravne ujme močno prizadele slovenskega kmeta, mu zmanjšale ali celo uničile pridelek. Zaradi nastalih škod in drugih problemov postaja kmetijstvo nerentabilno. Prizadete usmerjene kmetije so brez prihodka in možnosti za golo preživetje. Kapitala zmanjkuje tudi za razširjeno reprodukcijo in investicije, kar negativno vpliva na razvoj kmetijstva in ohranjanja obdelovalne krajine ter poseljenosti podeželja.
Letošnjo zimo je slovenske gozdove prizadel žled, Primorsko zmrzal, spomladi pa je nastopila močna pozeba, ki je prizadela Primorsko in druge dele Slovenije, Štajersko, Prekmurje pesti suša in toča. Škode je veliko in po zadnjih podatkih je slovensko kmetijstvo ponovno močno prizadeto, prav tako življenje na kmetijah.
Ocena škode je zbrana. Zato sprašujem, ali je Vlada Republike Slovenije predvidela sredstva za odpravo posledic in pomoč pri zagotavljanju preživetja kmetov, ki so utrpeli nastale škode v celem slovenskem prostoru. Predlagam, da vlada upošteva priporočila občin in kmetijskih strokovnjakov, ki so predlagali ukrepe za odpravo nastale škode.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Minister za kmetijstvo, gospod Smrkolj, izvolite.
CIRIL SMRKOLJ: Lepo pozdravljeni. Zagotovo je to, kar poudarja gospod Tomažič, da je letošnje leto sila neugodno, kar se tiče naravnih ujm, tako za kmetijstvo, gozdarstvo kot tudi za nekatere infrastrukturne zadeve, ki so s temi ujmami bile prizadete. Seveda je Vlada Republike Slovenije že na svoji seji to informacijo obravnavala, tudi naše ministrstvo je skupaj s svetovalno službo pripravilo način ocenjevanja škod, tako za spomladansko pozebo kot tudi za sušo, ki se je pojavila predvsem v Prekmurju.
Občinske komisije so dobile ustrezna navodila in v skladu s temi navodili je del ocen že pripravljen, del še ne. Povedati je treba, da smo tudi glede škode po žledu, ki je bila izredno intenzivna, nekatere ukrepe pripravili, tako so se finančno zagotavljala sredstva za sanacijo dela škod po žledu, Zavod za gozdove Slovenije je pripravil tudi ustrezen sanacijski načrt sanacije škod po žledu. V okviru proračuna se tudi predvidevajo ustrezna sredstva, tako za pokrivanje dela nastalih škod v gozdovih za sanacijo v letu 1997 in v letu 1998. Ravno tako se predvidevajo sredstva za pokrivanje škod, ki so nastale po pomladanski pozebi in seveda temu ustrezno se glede pomladanske pozebe pripravljajo kompletne informacije, kako tudi individualno reševati nekaterega pridelovalca. Nekaterega, ker ugotavlja se, da je glede na to, da so pridelovalci v svojem delu vključeni v več kultur, je izredno malo tistih, kjer je popoln izpad pridelka kot celote.
Glede suše se te ocene dokončno pripravljajo. Mi bomo na eni od naslednjih sej vlade pripravili tudi dokončno poročilo, ki ga bo pripravila pristojna republiška komisija, in temu ustrezno pripravili ukrepe za sanacijo. Je pa resen problem, da so te škode izredno visoke. Ocenjuje se, recimo, da je škode v gozdovih v višini 6 milijard, da je škoda po pozebi ocenjena v višini 8 milijard tolarjev izpada dohodka in da je škoda po suši, iz občin, od katerih smo že prejeli te informacije, izpad dohodka ocenjen že do sedaj v višini 2 milijardi 400 milijonov.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod minister. Dodatnega vprašanja ni.
Prehajamo na dvajseto vprašanje. Kolega poslanec Aurelio Juri.
AURELIO JURI: Hvala, gospod podpredsednik. Vprašanje naslavljam predsedniku, ki ga pa žal ni, in podpredsedniku vlade, v zvezi s pripravami na pričetek gradnje zadnjega in ključnega odseka avtoceste do Kopra. Obema, pa tudi kolegicam in kolegom, se seveda opravičujem, če znova, morda malce tečno sprašujem vlado, kako te zadeve stojijo oziroma kaj je moč pričakovati iz naslova dinamike priprav na začetek gradnje in gradnje same.
Na dosedanja vprašanja namreč nisem prejel nobenih jasnih, čitljivih, dokončnih odgovorov, pri čemer naj mi podpredsednik ne zameri, če ga mimo grede spomnim, da se tudi poslovniških določil v zvezi z odgovorom, ki ga mora vlada na postavljeno vprašanje poslanca dati najkasneje 3 dni pred prvo naslednjo sejo - gre za prvi odstavek 27. člena poslovnika - ni držal. Vprašanje sem vložil na 4. seji zbora, prva naslednja oziroma 5. seja je že mimo, 6. je v toku in odgovora nisem še prejel. Verjamem, da obstaja cela vrsta drugih prioritet za našo državo, toda tudi te malenkosti ne kaže zanemariti. Nekateri že pozivajo, to se je dalo razbrati iz tiska, k protestni zapori cestne na Črnem kalu in drugim oblikam državljanske nepokorščine. Tudi na našem koncu, govorim za Obalo, ki nikoli ni bil pretirano dovzeten za tovrstne oblike izražanja negodovanja in to v konici, kot predlagatelji pišejo, turistične sezone.
Predsednika vlade pa sprašujem, seveda mu bo to preneseno, ali bo vlada ugotovila, kdo in zakaj nosi odgovornost za neizvajanje nalog iz nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji oziroma za zamude, do katerih prihaja pri pripravi dokumentacij za pričetek gradnje odseka Klanec-Srmin. Ne malo začuden sem bil nad izjavo mojega someščana, državnega sekretarja za ceste v Primorskih novicah, češ, da mu je žal, da toliko dobrih ljudi tako slabo dela. V mislih je imel na desetine strokovnjakov in revizorjev, ki so delali v minulih letih na varianti poteka trase ter določili tako imenovano VD-14, tisto, ki smo jo v Kopru tudi sprejeli kot najprimernejšo. To mi daje slutiti, da se z gradivom, ki ga je stroka po zahtevnem delu pripravila, nekdo morda tudi malce neodgovorno še poigrava. Upam, da ne tiči v tem razlog zamud in da so moje zle slutnje neutemeljene. Ustnega odgovora ne zahtevam, pričakujem pa pisnega, po možnosti najkasneje 3 dni pred naslednjo 7. sejo zbora. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Prehajamo na 21. vprašanje. Ja, izvolite. Gospod minister Bergauer. Izvolite.
MAG. ANTON BERGAUER: Spoštovani! Dolžni smo dati odgovor. 17. seja vlade, 12. junija 1997, je podala na 11 straneh poročilo o proučitvi dodatnih variant izgradnje avtoceste na tem odseku. Tisto poročilo je bilo dano oziroma če ni bilo zadovoljivo, je drugo vprašanje, bodo kolegi iz Ministrstva za okolje in prostor povedali. Podal pa bi nekaj odgovorov okrog ostalih zadev, ki se nanašajo na Ministrstvo za promet in zveze.
Nedvomno je glavni razlog za zamude pri pripravi lokacijskega načrta izredno težavno usklajevanje poteka avtoceste preko kraškega roba, to je preko Črnega Kala. Najtežji problem predstavlja odločitev o izboru poteka avtoceste po dolini Rižane ali izven te doline oziroma poteka avtoceste mimo večjega kraja, to so Dekani, kakor tudi sama priključitev na obalno cesto. Z izborom variant v koridorju VD-14 so se navidezno sicer rešile najtežje dileme v prostorskem poteku, vendar je bilo kasneje ugotovljeno, da se je bistveno povečala investicijska vrednost te ceste, tega odseka avtoceste, to je iz predvidenih 16 milijard slovenskih tolarjev iz nacionalnega programa na približno 32 milijard slovenskih tolarjev, kot je bila potem izračunana predvidena vrednost. Na podlagi teh dejstev sta prejšnji minister in državni sekretar zahtevala pravno preveritev z namenom poiskati čim boljšo varianto. Na podlagi nekaterih informacij in dejstev lahko ugotovimo, da je zamuda pri pripravi lokacijskega načrta nastala v letu 1996 ravno zaradi teh dodatnih preverjanj, ki pa žal niso dale željenih uspehov, predvsem mislim jaz osebno na cenejše variante.
Glede na sedanjo intenzivnost priprave lokacijskega načrta se lahko nadejamo, da bosta javna obravnava in nato nadaljevanje priprave tega dokumenta zaključeni še v tem letu, pri tem pa je žal potrebno razrešiti problem izredno povečane investicijske vrednosti, saj je sedaj že popolnoma jasno, da predvidenega obsega gradnje avtoceste iz nacionalnega programa na osi vzhod - zahod ne bo mogoče uresničiti do konca leta 2000, ker bodo očitno potrebna vsaj še dve do tri leta. Razumljivo je, da se bo s tem zavlekla tudi izgradnja avtoceste od Klanca do Sermina, saj na podlagi sedanjih finančnih tokov iz javnih sredstev ne bo možno zagotavljati bistveno več sredstev, kot jih predvideva dosedanji sanacijski oziroma nacionalni program. V izogib nastale večje narodnogospodarske škode bomo predlagali etapno izgradnjo tega odseka, tako da bo imela absolutno prednost etapa med Dekani in priključkom za Kastelec.
Za uspešno izgradnjo te etape pa je nujno potrebno čim bolj optimizirati potek velikega viadukta pri Črnem Kalu, saj je očitna rešitev tega problema tudi ključ rešitve celotnega odseka med Klancem in Serminom.
Trdno sem prepričan, da bosta obe odgovorni ministrstvi in vlada v celoti uspeli nadoknaditi zamujeno v lanskem letu, sicer v času mandata prejšnje vlade, mislim pa, da sedanjih, tako ministrstva, kakor tudi strokovnih oziroma sekretarjev ni možno dolžiti za nastale zamike. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod minister. Še dodatno vprašanje, Aurelio Juri.
AURELIO JURI: Bom bistveno krajši in bi prosil seveda, da ta odgovor dobim tudi v pisni obliki. Če se ne motim, izjava je bila, da do konca leta 2000 ni moč pričakovati izgradnje tega odseka. Podan je bil podatek tudi nadaljnjih dveh, treh let. To pomeni, da naj bi cesta prispela v Koper leta 2003. Če temu ni tako, bi prosil odgovor.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod državni sekretar.
ŽARKO PREGELJ: Spoštovani! Dovolite mi, da čisto na kratko pojasnim nekaj tehtnih dejstev.
Prvo dejstvo je, da je do zamude pri pripravi lokacijske dokumentacije res prišlo zaradi dodatnih proučevanj v lanskem letu, v času prejšnje vlade. Žal moram direktno reči, da so bila ta proučevanja speljana v napačno smer, ker je nekdo zahteval, da se uporabi drugačna rešitev, to je gradnja tretjega pasu, ne pa samostojne avtoceste, kar je strokovno napačno, kajti gre za eno samo cesto, eno samo cestno povezavo, in v primeru kakršnekoli nesreče ostane celotna Obala s pristaniščem vred odrezana od ostale države.
Drugič. Celoten program se žal mora zamakniti, ker zaenkrat v sedanjem obdobju ni javnih sredstev, ki bi jih lahko prelivali v dražjo gradnjo avtocest. Do dražje gradnje je žal prišlo zaradi detajlnejše proučitve prostorskih potekov, drugačnih zahtev varstva okolja, in večkrat, žal, tudi zahtev lokalnih skupnosti. Nekaj teh povišanih cen bomo lahko znižali, večine pa ne. Zato je daljša gradnja nujna. Ker se bo raztegnila gradnja celotnega sistema, se raztegne tudi gradnja tega odseka med Klancem in Serminom.
V odgovoru jasno poudarjamo, da bomo zgradili do leta 2000 najnujnejši del, to je med Črnim Kalom in Dekani, to je prehod kraškega roba z viaduktom vred. V ta namen je treba poceniti viadukt in ga spraviti na neko normalno raven ter ga tudi narediti prometno sprejemljivega. Tukaj je stroka, žal, tavala v temi, to lahko rečem, ker zaenkrat takega projekta, ki bi bil pripravljen, da gre jutri v izgradnjo, še ni. Zato je bilo moje opozorilo, da sem obžaloval, da stroka ni vsega naredila, ker ni spoštovala dokončno zakonodaje. Politikom bi morala ponuditi vsaj dve enakovredni rešitvi, ki bi jih lahko izbirali, kajti ta druga rešitev je pa tudi pogojena z odločitvami lokalne skupnosti, poteka po naravni poti, kjer poteka sedanja magistralna cesta. Več govoriti o tem so detajli. Zavedati se moramo, da bo potrebno nacionalni program spremeniti v tem smislu, da se ga bo dlje delalo, kajti sicer naše javne finance takega pritiska kreditiranja ne bodo zdržale, imamo lahko čez 3 do 4 leta kolaps javnih financ, ceste pa nezgrajene. Zaradi tega je daljša gradnja nujna, hkrati bo pa potrebno pristopiti do racionalizacije pri najdražjih odsekih, to so Trojane, ljubljanska vzhodna obvoznica, mariborska vzhodna obvoznica in, žal, tudi Črni Kal in, žal, tudi Rebrnice. Dejstva so taka, glavna napaka je bila pa narejena lansko leto, to lahko že zdaj zagotovim. Želim vas še informirati, da je tudi Računsko sodišče že pripravilo predhodna poročila in čakamo samo uradno odločitev, da tudi določene postopke speljemo. Poleg tega posebna komisija pri ministrstvu preučuje vzroke za nekatere podražitve in bilo je ugotovljeno, da so bila določena ravnanja tudi uprave DARS-a, do neke mere ravnanja nevestnega gospodarja. Toda analize bomo še dobili. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Zdaj je dodaten odgovor. Prehajamo na enaindvajseto vprašanje. Gospod Janez Janša. Boste počakali toliko? Imamo še proceduralno.
PETER LEŠNIK: Hvala, gospod podpredsednik. Jaz mislim z ozirom na proceduro, da bi predsedujoči Državnega zbora moral dati na glasovanje sklepčnost, prisotnost. Mislim, da nas ni dovolj, da lahko nadaljujemo sejo Državnega zbora.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Peter Lešnik. Imate vso pravico, da preverimo sklepčnost, zato bi pozval poslance in poslanke iz predverja, da zavzamejo svoja mesta, kajti ugotavljali bomo sklepčnost. Tu je skoraj polovica vlade in primerno je, da so poslanci v dvorani. Ugotovimo sklepčnost! (44 prisotnih.) Ponovili bomo glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! Prišlo je do pomote, ponovimo glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.) Državni zbor lahko nadaljuje z delom. Poslansko vprašanje ima gospod Janez Janša.
JANEZ JANŠA: Spoštovani gospod podpredsednik, spoštovani ministri, žal ne tudi ministrice, kolegi in kolegi! Vlada Republike Slovenije je 27. novembra 1996, torej dobra dva tedna po lanskoletnih parlamentarnih volitvah spejela uredbo o spremembi uredbe o določitvi oseb in objektov, ki jih varujejo organi za notranje zadeve.
S to spremembo uredbe je podaljšala rok, do katerega organi za notranje zadeve varujejo nekatere osebe, s sedanjih šest mesecev na dvanajst mesecev, in to tudi po prenehanju njihovega mandata.
Vlado Republike Slovenije sprašujem, zakaj je podaljšala ta rok, zakaj je podaljšala ta rok ravno dva tedna po volitvah in s čim utemeljuje ta ukrep, ki je v nasprotju s prakso v državah članicah Evropske zveze. Na televiziji smo lahko nedavno videli, kako sta tako predsednik britanske kot predsednik francoske vlade isti dan, ko sta opravila primopredajo vladnih poslov, domov odšla z lastnimi osebnimi avtomobili brez varnostnikov. V obeh primerih gre za neprimerno večji in bogatejši državi. Ukrepi varovanja v slovenski praksi vključujejo visoke stroške varnostnikov in avtomobilov in nobene potrebe ni, da se denar davkoplačevalcev troši tudi za varovanje bivših funkcionarjev.
Sprašujem, s čim vlada utemeljuje dejstvo, da sploh ostaja uredba, po kateri se varujejo tudi bivši funkcionarji in s čim utemeljuje dejstvo, da je bil ta rok takoj po volitvah podaljšan iz šestih na dvanajst mesecev.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Predstavnik vlade, minister za notranje zadeve, Mirko Bandelj.
MIRKO BANDELJ: Varovanje funkcionarjev je v različnih državah različno urejeno, pri tem pa seveda povsod izhaja iz varnostne situacije.
Razlogi, zakaj se varujejo bivši funkcionarji, so isti kot so bili tudi pred leti, ko je tudi gospod Janša bil še minister. Seveda tudi ne drži to, da v Veliki Britaniji ne bi varovali Majorja, da ne bi varovali sedanjega premiera, nasprotno, varovanje je precej bolj strogo in mnogo bolj operativno in mnogo več ljudi sodeljuje v tem varovanju.
Tudi sicer je običaj ali pa sploh praksa v državah parlamentarne demokracije Združenih držav proti Evropi, da se bivše funkcionarje varuje še določen čas po prenehanju funkcije, kajti v času, ko so bili na funkciji, so opravljali delo in se seveda tudi seznanjali z nekaterimi podatki, z nekaterimi varnostnimi in drugimi interesi države, ki jih seveda kaže varovati tudi potem, ko taka oseba ni več v funkciji, ki jo je opravljala. Je pa res, da je potrebno varnostno situacijo sproti spremljati. Jaz lahko obljubim v imenu notranjega ministrstva, da bomo varnostno situacijo v državi spremljali in tudi to uredbo prilagajali dejanskim razmeram. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala gospodu ministru. Gospod Janša bo dopolnil vprašanje.
JANEZ JANŠA: Ugotavljam, da gospod minister ni odgovoril na vprašanje. Jaz sem vprašal, s čim vlada utemeljuje dejstvo, da je sploh napisano v uredbi, da se varuje tudi bivše funkcionarje. To je prvo vprašanje. Drugo vprašanje pa je, s čim utemeljuje poslabšanje varnostne situacije teh oseb 2 tedna po volitvah, ko se je rok 6 mesecev podaljšal na 1 leto. Tudi ne drži, da bi bila enaka praksa še iz časov, ko sem bil tudi jaz minister. Naslednji dan, ko nisem bil več minister, nisem imel ne varnostnikov ne avtomobilov, niti mi ni kdo tega ponudil, niti nisem tega zahteval in to se mi zdi normalno.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala. Ali bo tudi dodatni odgovor? (Ne.) Prehajamo na 22. vprašanje. Gospod Božič. (Ga ni.) Prehajamo na 23. vprašanje. Janko Veber, Združena lista socialnih demokratov.
JANKO VEBER: Hvala za besedo. Spoštovani! Naslavljam dve vprašanji, in sicer prvo na vlado, ki je vezano na promet s stavbnimi zemljišči, ki so prešla na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov brezplačno na podlagi zakona. Mnoga ta zemljišča pa se nahajajo znotraj planskih območij, ki jih imamo predvidene v občinah za pozidavo. V tistem obdobju, ko so ta zemljišča prihajala na sklad, niso bili še vsi prostorski akti sprejeti, danes pa nam grozi, da bomo morali ta zemljišča odkupovati od sklada. Ne vem, kakšen smisel ima, da Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov razpolaga tudi s stavbnimi zemljišči. Zato sprašujem, ali bo ta sklad prodajal tudi stavbna zemljišča.
Drugo vprašanje naslavljam na Ministrstvo za kmetijstvo. Opozoril bi na dejstvo, da dve največji podjetji, ki se ukvarjata s kmetijstvom v tem območju, zahajata v velike težave, prvič, zaradi tega, ker imajo zelo dobro razvito tehnologijo oziroma proizvodnjo mleka, vemo pa, da nastajajo viški na tem področju, po drugi strani nastajajo izredno velike obveznosti do sklada zaradi najemnin teh zemljišč. Mene zanima, ali na ministrstvu razmišljajo o programih, ki bi bili izvedljivi na kraškem območju in bi jih lahko tudi ta podjetja prevzela. Zanima me tudi problem pri zakupnikih kmetijskih zemljišč, ki se dnevno srečujejo s problemom divjadi, zaraščanja in odnosov, ki jih potem morajo reševati z lovci in tudi s skladom, ker so nekako neurejeni ti pogodbeni odnosi. Razmere, v katerih ti zakupniki delajo, so izredno težke. Dnevno prihajajo dopisi na občine in pravega odgovora jim ne moremo posredovati, kajti to je nekako izven naše pristojnosti. Želel bi, da bi ministrstvo zavzelo neko stališče do te problematike, izpeljalo to koordinacijo in pomagalo tem ljudem, ki delajo v izredno težkih razmerah, da ohranjajo kulturno krajino in seveda s tem tudi svojo eksistenco. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala. Gospod minister za kmetijstvo.
CIRIL SMRKOLJ: Ponovno lepo pozdravljeni! Glede drugega dela vprašanja bi najprej odgovoril, in sicer bi povedal naslednje. Problematika najema zemljišč, ki so v upravljanju Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov na Kočevskem, je znana. Ve se, da je na tem območju, ki je sicer izredno težavno, tudi za pridelavo težko območje, 1.150 zakupnih pogodb in da je v najemu 3.150 hektarjev kmetijskih zemljišč in gozdov. Zanimivo je, da ti zakupniki, predvsem fizične osebe redno plačujejo najemnino, ki znaša približno v povprečju 45 mark na hektar letno Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov. Da pa ta navedena podjetja niti nekatera ne želijo podpisati pogodbe, drugo pa ne plačuje in ne nastajajo stroški iz naslova, bom jasno povedal, poudarjam še enkrat, ne nastajajo stroški iz naslova plačila najemnin Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov pri teh podjetjih. Je pa drugo, kar si gospod poslanec lepo opozoril v svojem delu izvajanja, da je pač ekonomika kmetovanja tista, ki sili verjetno ta podjetja v tak pristop, v nedisciplino,ne izvajanje in tudi nepodpis pogodb. To pa je seveda tisti drugi del, ki ga bomo morali enkrat resno obravnavati tudi v Državnem zboru, ko bo vlada verjetno prišla z oceno stanja v nekaterih regijah, kjer je kmetijska problematika zaraščanja takšna, da stanje vpliva škodljivo na nadaljnji razvoj regije, stanje vpliva škodljivo tudi na populacijo. Demografija v teh območjih se izredno slabša. Tam bi morali nekako iskati tudi rešitve za reševanje stanja v teh podjetjih kot je Kočevska Reka in Mercator - kmetijsko gospodarsko podjetje Kočevje.
Glede prvega vprašanja pa naslednje. Stavbna zemljišča so seveda bila prenesena na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov in v skladu s pravilnikom o prometu z nepremičninami, s katerimi gospodari Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, pravilnik, ki ga je potrdila vlada oziroma dala nanj soglasje, je promet možen, in sicer samo na osnovi javne licitacije se lahko pridobijo oziroma kupijo, odprodajo ta zemljišča. Ni pa možno tisto, kar bi nekateri želeli in zato tudi zakonske osnove ni, da bi bil neplačan prenos teh zemljišč na občini. Seveda, to je v tem trenutku problem. Vem, da je problem, ker se občine počutijo prizadete. Neplačano so prenesli vse skupaj na sklad, v tem trenutku pa ni pravne osnove, na osnovi katere bi sklad lahko te nepremičnine prenesel v last občin brezplačno. Možna je edino zamenjava zemljišč ali odkup. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospod minister. Gospod Janko Veber. Dodatno vprašanje.
JANKO VEBER: Gre za komentar in za vprašanje. Tak pavšalen odgovor seveda poznam tudi sam in smo jih dobili že veliko. Seveda nikakor ne morem biti zadovoljen s takšnim odgovorom. Mislim, da so razmere izredno problematične in je potrebno pristopiti bolj konkretno.
Glede te prodaje zemljišč, da to ni možno prenesti na občino, ne vem. To po mojem mnenju ne drži in tudi sprašujem vlado, kako pa naj občina izvaja potem svojo politiko, če mora odkupiti zemljišča, da izgradi blok za socialna stanovanja, da zagotovi zemljišče za šolo, da zagotovi zemljišča za vrtce in to moram kupiti od Sklada, od države mora kupiti to zemljišče. Mislim, da je to smešno.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Dodatnega odgovora ne bo.
Prehajamo na 24. vprašanje - Franc Jazbec, Socialnodemokratska stranka.
FRANC JAZBEC: Spoštovani! Moje vprašanje vladi se nanaša na problematiko železarstva v Sloveniji. Ob dejstvu, da je vlada včeraj temeljito obravnavala problematiko slovenskih železarn, sprašujem vlado, kakšna je usoda štorskega dela Metala? In drugič. V primeru, da se štorski Metal zapre, kako komentira socialni problem tisoč na novo brezposelnih. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospod Jazbec. Izvolite.
ALOJZIJ KOVŠE: Državni sekretar za energetiko. Pozdravljeni! Moram opravičiti ministra Dragonjo, ki zaradi drugih neodložljivih obveznosti žal ne more biti tukaj. Kot je poslanec gospod Jazbec že rekel, je včeraj vlada obravnavala to problematiko, in sicer obravnavala je poročilo o poslovanju slovenskih železarn, potem rebalans načrta poslovanja, predvsem pa se je vsebinsko ustavila pri treh zakonih, in sicer je obravnavala predlog zakona o delni privatizaciji slovenskih železarn, potem predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o jamstvu Republike Slovenije za kredite za trajno obratna sredstva slovenskih železarn, potem predlog zakona o spremembah zakona o jamstvu Republike Slovenije za obveznice,izdane zaradi sanacije Slovenskih železarn, in predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prevzemu določenih obveznosti podjetij, ki so družbeni kapital prenesla na Sklad Republike Slovenije za razvoj, in določene obveznosti Slovenskih železarn. Prav tako je obravnavala sanacijo Slovenskih železarn v celem obdobju leta 1997 do leta 2002 z določeno simulacijo finančnih učinkov sprejetih ukrepov.
Vse te zadeve vlada predlaga, da bi se sprejemale v parlamentu po hitrem postopku. V sklopu teh ureditev sta tudi konkretna odgovora, glede na te posamezne družbe v Štorah in v Ravnah in tako naprej.
Samo toliko, kratko pojasnilo, ostalo boste pa v kratkem tako obravnavali tukaj. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod Jazbec želi dodatno vprašanje.
FRANC JAZBEC: Gospod državni sekretar je odgovoril na tisto, kar se je dalo prebrati v dnevnem časopisju. Vprašanje je bilo, mislim, dosti direktno: kakšna je usoda štorskega Metala, ker to se je včeraj na vladi odločilo. Zato bi želel konkreten odgovor. Če ga ni tukaj, lepo prosim za pisnega. Mislim pa, da je dosti dobro znan. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Dodatnega odgovora ni. Besedo ima Jože Jerovšek. Pravilno ste ugotovili, ura je res 13.00. Ker smo se na začetku odločili, da bo - žal mi je, ker je precej obsežen del vlade tukaj, ministrov, da ne moremo nadaljevati. Če je bila beseda dana, naj še gospod Jerovšek spregovori, potem bomo pa končali.
JOŽEF JEROVŠEK: Spoštovani! Vlado Republike Slovenije sprašujem naslednje. V reviji "Mag" številka 24 je bil 11. junija 1997 objavljen članek novinarja Jožeta Biščaka z naslovom "Past za majorja K." V zvezi s tem postavljam naslednja vprašanja:
Ali so tajni sodelavci policije res nekdanji kriminalci, ki so bili pravnomočno obsojeni in ki so za opravljena dela zdaj deležni posebnih ugodnosti pri zdravstvenem, pokojninskem, invalidskem in drugem varstvu?
Drugič. Ali je objavljena fotokopija izjave, ki jo mora podpisati tajni sodelavec, avtentična?
Tretje vprašanje, ali je policija res aretirala majorja slovenske vojske, ne da bi o tem obvestila pristojne na Ministrstvu za obrambo? Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod Debelak, državni sekretar iz Ministrstva za notranje zadeve.
MAG. SLAVKO DEBELAK: Hvala lepa gospod precedujoči! Spoštovani gospod poslanec na vaše vprašanje bomo izčrpno odgovorili pisno, ker gre za zelo subtilno problematiko in bi seveda kakršno koli govorjenje mogoče samo škodovalo celotni zadevi.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Ker smo na začetku seje dejali do 13.00 ure in ni bilo nobenih drugačnih predlogov, zaključujem današnjo sejo. Poslanska vprašanja pa bomo obravnavali po vrstnem redu v nadaljevanju te seje.
Zaključujem današnjo sejo, predstavnikom vlade se zahvaljujem za podane odgovore in seveda za prisotnost v dvorani. Hvala lepa.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 4. JULIJA 1997 OB 13.05 URI.)