Zbirke Državnega zbora RS - dobesedni zapisi sej

DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE
Nadaljevanje 5. seje
(30. maj 1997)


Sejo je vodil Andrej Gerenčer, podpredsednik Državnega zbora.
Seja se je začela ob 10.11 uri.


PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 5. seje Državnega zbora Republike Slovenije. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Peter Hrastelj, Marjan Schiffrer, Janez Kramberger, Franc Kangler, Franc Čebulj, Branko Kelemina, Janez Janša, Ivan Kebrič, Ivan Božič, Andrej Fabjan, Jožef Košir, Vili Trofenik, Vincencij Demšar, Franci Rokavec, Franc Jazbec, Bojan Kontič, Branko Tomažič, Maria Pozsonec, Miroslav Luci, Jurij Malovrh, Franc Potočnik, Eda Okretič-Salmič, Darinka Mravljak, Janko Veber, Franc Pukšič, Tone Partljič, Jože Avšič in Jože Lenič.
Prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani! (37 prisotnih.) Prosim, da še enkrat ponovimo glasovanje o prisotnosti! (41 prisotnih.)
Prosim vodje poslanskih skupin in sekretarje, da zagotovimo sklepčnost, da bi lahko danes normalno delali. Čez 10 minut ugotavljamo ponovno sklepčnost.

(Seja je bila prekinjena ob 10.14 uri in se je nadaljevala ob 10.27 uri.)

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke, kolegi poslanci! Prosim, zasedite svoja mesta. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Ugotavljam, da je zbor sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem vabil predstavnike Vlade Republike Slovenije. Vse lepo pozdravljam!
Današnje nadaljevanje 5. seje bomo pričeli z včeraj prekinjeno 37. točko dnevnega reda - z vprašanji in pobudami poslank in poslancev. Potem bomo prešli na obravnavo prekinjene 25. točke - predloga zakona o pospeševanju turizma ter po dnevnem redu dalje.

Prehajamo na prekinjeno 37. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA IN POBUDE POSLANK IN POSLANCEV. Naslednji je najavil svoje vprašanje oziroma pobudo poslanec Jože Jerovšek. Prosim.

JOŽE JEROVŠEK: Hvala lepa. Spoštovani! Moje vprašanje se nanaša na poizkus sovražnega prevzema podjetja Domel d.d. Železniki s strani družbe Ametek. Družba Domel zaposluje 990 ljudi z letnim obsegom prometa 91 milijonov mark. 84% proizvodnje izvozijo in pokriva 20% evropskega trga elektromotorjev za sesalnike - letna proizvodnja 3 milijone motorjev. Po teh kazalcih se uvršča med najuspešnejša večja slovenska podjetja, ker dvomim, da še pri kakšnem proizvodu obvladujemo 20% evropskega trga. Podjetje se je lastninilo z večinskim notranjim odkupom in je bilo vpisano v register dne 17.12.1996. Skladi in pidi imajo 40% delnic, ostalo pa notranji lastniki, vendar pa firma Domel d.d. še nima konstituiranih legalnih organov opravljanja, skupščina delničarjev še ni bila sklicana, obstaja zgolj začasni nadzorni svet. Takšno stanje so izkoristili nekateri člani ožjega vodstva podjetja. Za njimi, kot izgleda, stojijo nekatere osebe iz nekdanjega vodstva sistema Iskra, ki so se odločili za prodajo oziroma delujejo za prevzem Domela s strani konkurenčne ameriške firme Ametek in to po mnenju večine malih delničarjev in vsega strokovnega kadra, ki vsi nasprotujejo prodaji po znatno podcenjeni vrednosti.
Ker imajo med institucionalnimi lastniki delnic 22,32% delnic pokojninski sklad, odškodninski sklad in sklad za razvoj republike Slovenije in sta prva dva nameravala prodati delnice v tem aranžmaju sprašujem, kako ukrepa vlada.
Seznanjen sem sicer, da je posredoval minister Dragonja in začasno zaustavil to transakcijo s strani skladov, ker tudi on meni, da interesi vseh dosedanjih lastnikov niso zaščiteni, prav tako pa cena ponudbe po njegovem ni realen odraz ekonomskih koristi, ki jih bo deležen prevzemnik.
O tem je obvestil in opozoril tudi predsednika vlade, gospoda Drnovška, med njegovim predzadnjim obiskom v ZDA, ker je tam imel v zvezi s tem predviden sestanek s podpredsednikom družbe Ametek, gospodom Kramerjem.
Sprašujem vlado, kaj je bilo storjenega in kaj se je dogovoril gospod Drnovšek, ker to zanima več kot 1000 delničarjev, ki so vsi proti prevzemu.
V pogodbi o prodaji in nakupu delnic, ki so jo podpisali nekateri člani ožjega kolegija družbe Domel, sta dva člena 8. in 9., ki kažeta na podpis škodljive pogodbe za družbo Domel.
Zato sprašujem, ali je Ministrstvo za notranje zadeve uvedlo preiskavo v zvezi z sumom podpisa škodljive pogodbe.
Izdane so bile namreč poslovne skrivnosti konkurenčni firmi, prav tako pa so se podpisniki obvezali, da brez soglasja Ameteka ne bodo sklepali dolgoročnih pogodb za Domel, kar se že negativno odraža v tekočem poslovanju Domela. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa! Gospod minister Bandelj.

MIRKO BANDELJ: Spoštovana poslanka, poslanke in poslanci! Na drugi del vprašanja lahko odgovorim. Kriminalistična služba Ministrstva za notranje zadeve ne razpolaga s podatkom, oziroma sumom sklenitve škodljive pogodbe. Tudi sicer mislim, da te pogodbe, tega kaznivega dejanja ne bi bilo mogoče storiti, kajti kazenski zakonik veže storitev kaznivega dejanja, sklenitve škodljive pogodbe na upravljanje z družbenimi sredstvi oziroma da je bilo to storjeno na škodo družbenega premoženja ali kapitala.
Podjetje Domel pa je, kot smo tudi slišali, v celoti olastninjeno. Zato pa kriminalistična služba obravnava to problematiko, ki je bila sedaj izpostavljena, kot sum poskusa storitve kaznivega dejanja, zlorabe položaja ali pravic po 244. členu kazenskega zakonika. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala! Še kdo v odgovoru, gospod Jerovšek.

JOŽE JEROVŠEK: Moje vprašanje se nanaša na več resorjev vlade in bi prosil za pismeni odgovor.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dobro, hvala lepa. Besedo ima dr. Ciril Ribičič.

DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Že pred časom me je profesor Jože Beslič, eden od pobudnikov ideje šole v naravi, opozoril na to, da se po njegovem mnenju izkrivlja ta ideja.
Jaz ne vem, koliko je med poslanci ali pa med vašimi sorodniki pa gotovo, tistih, ki so se naučili plavati ali smučati v šoli v naravi in ki so lahko spremljali pozitivne učinke, tako vzgojne kot te rekreacijske in druge, šole v naravi.
Kaj je tisto, kar zaskrbljuje v zadnjem času? Zaskrbljuje to, da ni dovolj sredstev za izvajanje takšnih programov, da potem plačujejo šolo v naravi samo starši in v tem primeru seveda si lahko zagotovijo te vrste rekreacijo in dodatnega pouka in vzgoje samo tisti, ki imajo premožnejše starše. Zaradi tega sprašujem Ministrstvo za šolstvo in šport, ministra dr. Slavka Gabra; morda je tudi srečna okoliščina, da ga tukaj zastopa danes gospod Janko Strel, ker gre tukaj tudi za te vidike, ki so povezani s športom in rekreacijo. Kaj je mogoče storiti, da bi se te deformacije odpravile, da bi šola v naravi zaživela v svoji izvirni obliki oziroma, da bi z drugimi sredstvi na druge načine lahko dosegali v večji meri tiste cilje, tiste ideale, zaradi katerih je do te ideje prišlo. Hvala lepa za odgovor.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Besedo ima državni sekretar dr. Janko Strel.

DR. JANKO STREL: Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci! Šola v naravi, katere pobudnik je bil v 60 letih gospod Jože Beslič in se je kot oblika vzgojno izobraževalne dejavnosti močno razširila, v slovenskih šolah ni bila nikoli del rednega programa šole. S smernicami za delo osnovnih šol Zavoda za šolstvo iz leta 1984, sta bila kot del razširjenega programa vključena tečaj plavanja in tečaj smučanja, kot možna organizacijska oblika za izvedbo pa je bila opredeljena šola v naravi, ki naj bi poleg realizacije teh tečajnih oblik zasledovala tudi druge cilje, povezovanje s poukom življenja v naravi, življenjem v skupnosti in podobno. Šola v naravi se je v slovenskih šolah zaradi svojih pozitivnih učinkov uveljavila in praktično ni osnovne šole, ki ne bi organizirala vsako leto, vsaj za učence enega razreda, mnoge pa organizirajo dve ali pa tudi več šol v naravi z višjimi oblikami dejavnosti. Financiranje šole v naravi do sprejetja zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list št. 12/96), ni bilo nikoli zakonsko urejeno. Odvisno je bilo od posluha in možnosti posameznih občin, ko so sredstva v ta namen oblikovale v svojih proračunih ali pa tudi ne, od sponzorjev, ki so jih pridobile šole, predvsem pa od staršev, ki so praviloma plačevali večji del stroškov. Novi zakon o osnovni šoli v 20. členu opredeljuje šolo v naravi kot razširjeni del programa, zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja pa ureja financiranje šole v naravi v 81. členu, ki določa, da se iz sredstev državnega proračuna zagotavljajo tudi plače oziroma osebni prejemki za delavce, ki izvajajo program šole v naravi, na podlagi 83. člena zakona se iz državnega proračuna zagotavljalo tudi sredstva za stroške šole v naravi učencem, ki ne morejo v celoti plačati prispevka. Ministrstvo torej v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo zagotavlja šolam sredstva za plačilo strokovnega kadra, ki izvaja program šole v naravi ter tečaja plavanja, in sicer za en razred oziroma eno generacijo učencev v šolskem letu. Stroške prehrane in bivanja krijejo starši oziroma jih šole lahko pridobijo tudi iz drugih sredstev. Eden od možnih virov še vedno ostaja občinski proračun, seveda če se občinski svet tako odloči. Vlada Republike Slovenije je leta 1992 z namenom, da bi se čimveč učencev pod čim ugodnejšimi pogoji vključilo v program šole v naravi in primerjalno podobne oblike preživljanja oziroma izobraževanja v naravi, ustanovila Center šolskih in obšolskih dejavnosti, ki ima trenutno 10 domov ter 2 domova v najemu na različnih lokacijah v Sloveniji s strokovno usposobljenimi delavci za vodenje dejavnosti, vezanih na šolo v naravi oziroma druge podobne programe. Starši učencev, ki se vključujejo v šolo v naravi v okviru ŠOD, plačujejo le materialne stroške prehrane in bivanja, kar je trenutno 7.000,00 tolarjev za 5-dnevni program. V prostorskem razvoju Ministrstva za šolstvo in šport je v naslednjih letih načrtovano, da se še obnovi ali posodobi ustrezno število kapacitet, tako da bo mogoče vsem učencem v osnovni in srednji šoli zagotoviti pod enakimi pogoji in sistemsko organizirano in s šolskim procesom povezano šolo v naravi oziroma poletne tedne vsaj enkrat v času šolanja. Ob tem je potrebno izpostaviti, da ne gre samo za vidik financiranja s strani države oziroma z občin, gre tudi za vidik osveščanja. Šola v naravi je obvezna za šolo, ni pa obvezna za slehernega učenca. Torej se prostovoljno odloča. Tukaj pa gre dostikrat za problem predsodkov zlasti pri učenju plavanja, ker mnogokrat nimamo problema z organizacijo, s strokovnim kadrom in tudi z denarjem, gre seveda za to, da nekateri starši iz različnih razlogov otrok ne pustijo v to obliko dejavnosti. Potrebno se je zavedati, da v Sloveniji 50% odraslih občanov ne zna plavati in teh 50% različno odreagira na to, kako otroke usmeri v ta proces. V tem trenutku realiziramo 75-odstoten uspeh učenja plavanja po končani osnovni šoli.
Vidim še en drug problem, ki je bistveno večji, kot je ta finančni, in sicer da postopoma dvigujemo prag osveščenosti in vendarle dosežemo tisto, kar si kot nacija zaslužimo.
Kot naslednje je treba izpostaviti, da beležimo iz leta v leto porast števila učencev, ki se vključujejo v šolo v naravi in mislim, da bo mogoče s tem tempom, zlasti z letošnjim letom, ko tudi iz državnega proračuna za sleherno šolo zagotavljamo sredstva v šoli v naravi, ta proces še pospešiti in povečati. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, dr. Strel. Gospod Ribičič, ste zadovoljni z odgovorom? Prosim.

DR. CIRIL RIBIČIČ: Z odgovorom sem zadovoljen, želel pa bi pisno, če je mogoče, lahko tudi v daljšem času. Mislim, da bi to lahko prispevalo tudi k temu, da se poiščejo kakšne nove ideje, nekaj več o tem, kaj storiti, da bi čim bolj razbremenili starše in da se ne bi dogajalo to, da nekateri iz finančnih razlogov ne morejo obiskovati šole v naravi. Drugače se pa strinjam zlasti s temi pozivi na eni strani državi, na drugi strani pa občinam, ki so tukaj zastopane preko svojih županov, da storijo več, da bo omogočena šola v naravi tudi novim generacijam. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Besedo dajem gospe Kregelj-Zbačnik.

MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep pozdrav vsem skupaj. Temeljna pravica evropske socialne listine je pravica do dela. Nadzor nad uporabo listine v državah podpisnicah je mednaroden. Upravljajo ga štiri evropska nadzorna telesa. Vsake dve leti pa je treba predložiti poročilo o zagotavljanju socialnih in ekonomskih pravic državljanom Svetu Evrope.
Vlado Republike Slovenije sprašujem, kakšno poročilo bo dala Slovenija Svetu Evrope o uresničevanju osnovnih pravic ob naslednjih določilih evropske socialne listine. Prvi del evropske socialne listine, točka 4: Vsi delavci imajo pravico do pravičnega plačila, ki zadošča njim in njihovim družinam za dostojno življenje. Praksa: V mnogih podjetjih so plače tako nizke, da niti dve plači, ki jih prejmeta oba zakonca zaposlena v takem podjetju, ne zadoščata za dostojno življenje. Poleg tega je namera države in delodajalcev, da nivo plač še zniža.
Drugi del, točka 1: V njem se pogodbene stranke zavezujejo, da bodo določile razumno trajanje dnevnega in tedenskega delovnega časa. Praksa: Delavci morajo mnogokrat delati vse sobote in nedelje, ker delodajalci ne znajo organizirati poteka dela. Slaba organizacija dela niso izredne razmere.
Drugi del evropske socialne listine 4. člena, 2. točka: Delavcem prizna le pravico do višjega plačila za nadurno delo. Praksa: Delavci se morajo odpovedati terjatvam do podjetij, med katerimi so tudi plačila za nadure, da so banke voljne dati posojilo za poslovanje podjetja.
Drugi del 16. člena: Da bi zagotovile potrebne pogoje za polni razvoj družine, ki je temeljna enota družbe, se pogodbene stranke zavezujejo, da bodo pospeševale pravno in socialno varstvo družinskega življenja s socialnimi in družinskimi dajatvami, finančnimi ukrepi, spodbujanjem gradnje stanovanj, primernih za potrebe družin, z ugodnimi za mladoporočence in z drugimi ustreznimi ukrepi. Praksa: Sedaj zelo malo sprejetih ukrepov za zagotavljanje teh pravic.
In dodatni protokol k Evropski socialni listini, prvi del, 2. točka: Delavci imajo pravico biti obveščeni in pravico, da se z njimi posvetujejo v okviru podjetja, največkrat pa se na to odgovarja, da bi to moral zagotoviti sindikat. Vendar je sindikat zastopnik samo članstva, država pa se je obvezala, da bo obveščanje zagotovila za vse delavce.
Prosila bi tudi za pisni odgovor. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospa državna sekretarka Nataša Belopavlovič.

NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Hvala. Mogoče bom bolj na hitro odgovorila, zato ker sem slišala, da pričakujete daljši oziroma popolnejši pisni odgovor.
V zvezi s 1. točko glede pravičnega plačila, ki zadošča družinam za dostojno življenje. Moram reči, da pri nas poznamo institut minimalne plače od leta 1995 dalje, to je bil tisti minimalni znesek, za katerega so se socialni partnerji dogovorili, da je ta znesek oziroma da je tisti minimum, ki ga morajo delodajalci plačevati delavcem za polni delovni čas in za opravljanje njihovih normalnih delovnih obveznosti. Se pravi minimalna plača kot kategorija, ki jo tudi druge države poznajo, jo pri nas poznamo na podlagi socialnega sporazuma in se vsako leto v socialnem sporazumu tudi določa. Letos dogovori še niso končani, pogovarja se o znesku 56.000 tolarjev in seveda o eskalaciji potem tudi te plače v naprej.
Glede določenega razumnega trajanja delovnega in tedenskega delovnega časa moram povedati, da imamo omejitev delovnega časa, določeno v zakonu o delovnih razmerjih na 42 ur. Da smo na 40 ur spremenili pravzaprav ta delovni čas s kolektivnima pogodbama, obema, s tisto za gospodarske dejavnosti in s tisto za negospodarske dejavnosti, in da je nadurno delo tudi omejeno na 8 ur tedensko, mesečno in pa potem tudi na 180 ur letno. Skratka, da te omejitve imamo. Imamo pa tudi druge varovalke, ki zagotavljajo delavcem dnevni, tedenski in pa letni počitek.
Glede pravic plačila za nadurno delo je treba povedati, da veljajo tu kolektivne pogodbe, da je nadurno delo pač v okviru teh kolektivnih pogodb nagrajeno oziroma tudi določeno, kakšni so dodatki oziroma kakšno je plačilo, kadar gre za nadurno delo. Glede pravice do pospeševanja pravne, socialne varnosti družinskega življenja s socialnimi in družinskimi dajatvami lahko omenim, da imamo zakon o družinskih prejemkih z vsemi ustreznimi dajatvami, ki iz tega zakona seveda izhajajo. Moram pa povedati tudi, da sigurno eden od pomembnih mehanizmov, ki pri nas je in ni urejen pravzaprav na zelo nizkem nivoju, je pravica do porodniškega dopusta, enoletnega dopusta, ki je plačan pravzaprav v celoti, skratka starši imajo pravico do nadomestila za čas porodniškega dopusta oziroma dopusta za nego in varstvo otrok v 100- odsotnem znesku od osnove, osnova je pa njihova plača.
Glede pravice do obveščenosti in pravice do sodelovanja oziroma posvetovanja v državnih podjetjih, je parlament sprejel pred leti zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju prek svetov delavcev, prek delavskih predstavnikov imajo delavci v skladu s tem zakonom možnosti sodelovanja. Res pa je, da je to fakultativen organ, delodajalci ga morajo priznati, morajo pomagati oziroma ga ne smejo ovirati pri delu. Seveda pa delavci niso zavezani, da ga oblikujejo. Če želijo, ga lahko oblikujejo in v marsikaterih podjetjih so ga in moram reči, da ugotavljamo, da ravno v teh podjetjih je bistveno manj konfliktov kot drugje.
Jaz govorim zdaj seveda, boste rekli, o teoriji oziroma o zakonodaji, vi ste rekli v praksi oziroma o težavah v praksi. Z vidika kršitev seveda poznamo tiste mehanizme, ki so v pravnih državah obstoječi. Mi kontroliramo to zakonodajo prek Inšpekcije za delo, preko Inšpektorata za delo in prek ukrepov, ki jih ima ta inšpektorat. Veste, da te ukrepe poskušamo dopolnjevati in jih tudi zaostrovati. Ravno eden od njih na tem področju oziroma sprememb je bil pred kratkim sprejet v tem državnem zboru. Ko pa gre za kršitve še naprej, potem prihaja do normalne sodne poti, do sodnih postopkov pred delovnimi sodišči. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Miroslav Luci je dal pisno vprašanje, prav tako gospod Janez Mežan. Besedo ima gospod Petan.

RUDOLF PETAN: Hvala, gospod podpredsednik. Spoštovani! V zvezi z izdajo knjige Od Pomurja do Trianona, v kateri avtor trdi, da se jezik Prekmurcev bistveno razlikuje od jezika drugih Slovencev in da so le v sorodu s Slovenci onkraj Mure, to se pravi na naši strani in se pravi z nami, torej, da niso isti narod. To je zame očiten napad na slovensko narodno in državno integriteto. Knjigo je izdal Zavod za kulturo madžarske narodnosti v Lendavi tudi s podporo proračuna Republike Slovenije. Ta knjiga, če je to res, je zame navaden pamflet, ki dokazuje in v knjigi tako piše, da je nepravična in nasilna pridružitev slovenskega Prekmurja Sloveniji in odcepitev od Madžarske in trditev, da so Prekmurje proti volji
prebivalstva nasilno priključili Sloveniji. Takšna knjiga, če je to res, potem je zame pamflet, ker je še nisem uspel prebrati ali dobiti, je bila izdana leta 1996 in predstavljena aprila v Sombateju, izdana s podporo države Republike Slovenije in blati državo Slovenijo. Pridružil bi se misli prof. dr. Vilka Novaka, ki pravi, da je knjigo potrebno umakniti iz prodaje in uvesti pravni postopek proti izdajatelju in tistim, ki so to omogočili. Sprašujem, ker do sedaj nisem zasledil nobenega mnenja in stališča vlade do te knjige in mislim, da ni tako nepomembna, kaj vlada meni o tem in pa kaj meni do tega, zame presedenčnega dejanja. To je eno vprašanje. Drugo, ker včeraj nismo dobili zadovoljivega odgovora; zakaj vlada ni potrdila sporazuma med centralnim stavkovnim odborom železničarjev in pa Ministrstvom za promet in zveze? V teh 7-ih točkah bi želel tudi še odgovor na to vprašanje vlade. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prosim, predstavniki vlade, najprej o knjigi. Minister Bandelj.

MIRKO BANDELJ: Težko je komentirati to vprašanje. Rekel bi, da na žalost vlade nimamo dovolj časa, da bi tudi leposlovno gradivo brali oziroma redkokdaj se nam to zgodi. Vsekakor pa mislim, da je izhajalo iz tega vprašanja toliko čudnih tonov in čudnih idej, da me je kar malo strah postalo. Težko si predstavljam, kam bi prišla demokracija in ta družba, če bi vlada ocenjevala knjige, ki se izdajajo in polemizirala s trditvami v teh knjigah. Če boste želeli natančnejši odgovor, bomo sicer nekoga našli, da to knjigo prebere oziroma da to knjigo najde, da jo mogoče tudi vam da, da jo boste prebrali, vendar kaj več v tem trenutku ne morem povedati. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Vsekakor pričakujemo pisni odgovor vlade. Hvala. Promet in zveze. Gospod državni sekretar Zajec.

JANEZ ZAJEC: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Rad bi povedal, da bistvenih sprememb od sedme ure zvečer ni bilo. Razgovori potekajo. Kar se tiče suspenzov, ste bili že včeraj obveščeni, da so umaknjeni. Razgovori potekajo znotraj slovenskih železnic, vezani na sankcije, ki naj bi bile, vendar bi prosil, če mi daste toliko časa, da bi poizkušal pridobiti najnovejšo informacijo in bi se oglasil, ko bi bil za to primeren čas. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Petan.

RUDOLF PETAN: Hvala. Torej moti me oziroma ni zadovoljiv odgovor na tisto prvo vprašanje o knjigi, in sicer, da se leposlovje tudi v vladi ne čita, to namreč zame ni nikakršno leposlovje. Poleg tega, tule imam fotokopijo iz Večera, ki postaja že verjetno kar največji slovenski dnevnik, in je zadevo lepo opisal in menim, da bi verjetno tudi vlada morala malo pogledati to knjigo, pa si jo nabaviti, pa prebrati, če gre za blatenje države in to ne na tako enostaven način. Poleg tega imam tu tudi časopisni članek čez celo stran: Obtožujem, in verjetno tudi to bi lahko pomenilo, da bi bilo potrebno vsaj imeti svoje stališče.
Kar se pa tiče železničarjev, bi pa rekel, da sem vesel, da pogovori potekajo, tako kot verjetno vsi ostali, tako poslanci kot ostali Slovenci in pa še posebej gospodarstveniki, da se zadeva premakne in tudi s tem se strinjam, da še kasneje dobimo odgovor in pa poročilo, kaj se dogaja. Ker pa se to vleče in nimamo nekih jasnih predstav, kaj se dogaja in kaj se bo iz tega izcimilo, predlagam, da na osnovi 29. člena poslovnika prvi odstavek, da se o tem opravi temeljita razprava in da tudi vlada pripravi svoje gradivo in da ne bi to delali na vrat na nos in pa na pamet, predlagam, da bi se to opravilo v četrtek naslednji teden. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Mislite železnice?

RUDOLF PETAN: To vsekakor, vendar predlagam razpravo na osnovi prvega odstavka 29. člena. Včeraj smo imeli razpravo na osnovi drugega odstavka kot poslanske skupine, danes pa predlagam kot poslanec.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Včeraj smo se dogovorili, da bo razprava o železnici v četrtek. Hvala lepa. Obravnavali bomo, ko dobimo poročilo vlade.
Prehajamo na vprašanje gospoda Pavla Ruparja. Ga ni v dvorani. Besedo dajem gospodu Bogomiru Špiletiču.

BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala lepa. Moje vprašanje bo kratko, in sicer Vlado Republike Slovenije oziroma Agencijo za sanacijo bank in hranilnic sprašujem naslednje.
Prvič. Kdo so člani nadzornega odbora Agencije za sanacijo bank in hranilnic?
Drugič. Koliko so se banke v sanaciji, to sta Nova Ljubljanska banka in pa Nova kreditna banka Maribor, v obdobju sanacije zadolžili v tujini? Pri katerih finančnih institucijah? Kdaj in kdo je odobril zadolževanje?
Prosil bi, da se v odgovoru ne navede zgolj skupni podatek, temveč posamezni podatki in pa prosil bi tudi za pisni odgovor. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi predstavnik vlade odgovoriti? Državni sekretar gospod Simonič.

ANDREJ SIMONIČ: Spoštovane poslanke in poslanci! Ne vem, če bom lahko v celoti odgovoril na vprašanje. Vprašanji sta bila pravzaprav dve, in sicer kdo so člani nadzornega odbora Agencije za sanacijo bank in hranilnic in pa za koliko sta se banki v sanaciji v obdobju sanacije zadolžili.
Glede prvega vprašanja odgovor ni problem in ga bom sedaj poskušal pojasniti. Agencija za sanacijo bank in hranilnic ima svoj svet, ki je organ lastnika, ki odloča o strateških vprašanjih in o strateških odločitvah same agencije. Člani so: mag. Mitja Gaspari, dr. Marjan Senjur, gospod Metod Dragonja, dr. France Arhar in pa Alenka Selak. To so člani Sveta Agencije za sanacijo bank in hranilnic. Agencija ima prav tako upravni odbor, ki odloča o vseh pomembnejših odločitvah agencije. Člani tega upravnega odbora so: Božo Jaševič, Stanislav Valant, Milan Marolt, France Balanč in Jože Užmah. To je torej organ, ki odloča o vseh pomembnejših odločitvah agencije in hkrati tudi predstavlja skupščino bank v sanaciji, torej delničarja bank v sanaciji. Potem pa ima znotraj Agencija za sanacijo bank in hranilnic še nadzorni odbor, ki je pa bolj strokovna skupina, ki nadzoruje delo uprave in o svojem delu poroča upravnemu odboru, ki potem na njihov predlog ali pa sam sprejema odločitve.
Kar se tiče samega upravljanja bank je pa pravno gledano, skupščina, to pomeni organ lastnika, upravni odbor Agencije za sanacijo bank in so potem organi znotraj banke tisti, ki nadalje predstavljajo upravljavske strukture v banki, nadzorni odbor Agencije za sanacijo bank pa ni neposredni organ bank.
Glede drugega dela vprašanja pa smo mi pridobili podatke, vendar so označeni kot poslovna skrivnost, zato jih v tem trenutku ne moremo povedati, na voljo so pri Agenciji za sanacijo bank, kjer jih lahko dobite, v skladu z njihovimi internimi akti, to je statutom. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Špiletič, prosim.

BOGOMIR ŠPILETIČ: Ugotavljam, da še vedno nisem izvedel, kdo so člani nadzornega odbora, predvsem pa kar se tiče poslovne skrivnosti. Jaz mislim, da dokler so banke v sanaciji, so v bistvu to državne banke in gre za potencialni javni dolg. Jaz ne vem, od kdaj so pravzaprav javne finance kar naenkrat v tej državi postale poslovna skrivnost. Veliko potujete po tujini in veste, da celo v državah, kot so ZDA, na semaforjih lahko sredi mesta vsak hip preberete, kakšen je javni dolg države, v Sloveniji so pa ti podatki kar naenkrat poslovna skrivnost. Potem kar naenkrat recimo, da so vse javne finance poslovna skrivnost in potem bo res v tej državi, pač oblast bo lahko trošila, kolikor bo hotela, davkoplačevalci bomo pa vse to plačevali, če nam bo prav ali ne.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Simonič.

ANDREJ SIMONIČ: Kratko pojasnilo. Javne finance seveda niso poslovna skrivnost, ampak banke v sanaciji pa so organizirane v obliki delniške družbe, ne glede na to, da so v sanaciji, prej ko slej tudi v njej ne bodo več in bodo privatizirane, ampak to ne bo vplivalo na dejstvo, da so banke delniške družbe. Zadolževanje delniških družb, torej tudi bank, pa je lahko poslovna skrivnost in je urejeno v skladu s statuti teh delniških družb. To pa ni neposredno povezano z javnimi financami, gre za stanje v sami delniški družbi. Če pa se vprašanje nanaša na javne finance, pa ga treba drugače postaviti, ne pa kot direktno vprašanje o obveznostih oziroma zadolževanju delniške družbe. Rad bi poudaril to distinkcijo, da to niso javne finance, v kolikor gre za zadolževanje delniške družbe. Na področje javnih finance se pa pride kot lastniška naložba države, ki je lahko v okviru svoje pristojnosti kot lastnika, torej izve take podatke, uporabi pa jih lahko v skladu s predpisi o poslovnih skrivnostih, ki so delno tudi v zakonu o gospodarskih družbah jasno opredeljeni. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Besedo dajem dr. Jožetu Zagožnu.

DR. JOŽE ZAGOŽEN: Imam dve vprašanji, vprašanje dvema ministrstvoma.
Prvo. V časopisih je bilo napisano in bivši minister za obrambo je na Odboru za obrambo potrdil, da je bilo v okviru Ministrstva za obrambo izločenih okrog 260 ton zastarelih eksplozivnih snovi - artificij. Gre za snovi, ki jim je potekel rok uporabe. Znano je, da se pri starejših eksplozivnih snoveh zelo poveča nevarnost, da pride do eksplozije zaradi samovžiga, statične elektrike, temperaturnih razlik, razlik vlažnosti prostora, udarcev strel in podobno. Sprašujem, ali je res, da je bilo teh 260 ton proti vsem predpisom prepeljanih na eno mesto in da ni skladiščeno tako, da bi bilo ločeno na več manjših enot? Ali je zaradi tega res močno ogrožen kraj z okrog 3.000 prebivalci, ki ga lahko eksplozije izbrišejo iz zemlje? Kaj bo ukrenjeno s temi eksplozivnimi snovmi in kdaj?
Drugič. Zakaj ne deluje za vojaške potrebe obrat za namensko proizvodnjo, ki je bil zgrajen v okviru javnega podjetja Snežnik kot tako imenovana podružnica Grosuplje? Kaj se tam sedaj dela? Katero podjetje je podružnico kupilo ali jo ima v najemu? Kaj je sploh z namensko proizvodnjo in z njenimi načrti pri Ministrstvu za obrambo?
Tretjič. Ali je res vojaška obveščevalno varnostna služba zbirala podatke o meni kot o civilistu in je na tej osnovi oblikovala dosje, ki je bil na podlagi posebnega ukaza dva meseca pred državnozborskimi volitvami prestavljen na novo lokacijo? Če je to točno, sprašujem, kdo je ukazal zbiranje podatkov o meni, na kakšni osnovi in kje ter kdaj se lahko ta dosje ogledam, ker mi zakon omogoča?
In še vprašanje Ministrstvu za notranje zadeve. Prebivalci okolice Tacna se v moji poslanski pisarni pritožujejo, da jih moti streljanje v bližini policijske šole. Gre menda za skladišče v bližini naselja. Prosim pojasnilo o tem in o ukrepih. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prosim, predstavniki vlade. Minister Bandelj.

MIRKO BANDELJ: Se opravičujem gospodu poslancu, ker ne bo dobil celovitega odgovora, lahko mu obljubim pisni odgovor na vsa vprašanja. Glede prvega bi pa lahko rekel, da vlada ni seznanjena z nobeno informacijo, ki bi potrjevala predpostavke oziroma navedbe, s katerih je vprašanje izhajalo. Celo nasprotno, vlada je seznanjena z informacijo obrambnega ministrstva, da obrambna moč slovenske vojske ni ogrožena, kot rečeno pa celovita informacija bo podana pisno. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Zadovoljen? Besedo dajem Mirku Zamerniku.

MIRKO ZAMERNIK: Lep pozdrav vsem, ki ste še tu. Če bo odgovor tako kvaliteten, kot so bili zdajle nekateri, ga ustno niti ni treba dajati. Bi pa seveda prosil, da se dobi ekzakten pisni odgovor. V dnevnem časopisju smo pred nedavnim lahko prebrali, da so se postopki za postavitev radarjev na Menini planini na pobudo dveh poslancev Slovenske ljudske stranke pri podpredsedniku vlade ustavili. Nekaj dni po tem pa smo v istih medijih lahko zasledili izjavo ministra za obrambo, da je lokacija na Menini planini preveč dragocena, da bi se ji odpovedali in da radar, vsaj eden od dveh tam bo. Prosim za natančno pojasnilo.
In pa naslednje. V ponedeljek sem bil pri medobčinski zvezi gluhih, sekcija staršev gluhih in naglušnih otrok in v njihovem imenu postavljam sledeče vprašanje. Zakaj je poklicno usmerjanje gluhih možno samo v smereh - kovinarska, mizarska, grafična? Večina otrok se usposobi samo za opravljanje teh del, vendar pa zaradi neprimernega šolanja ostanejo nepismeni in neusposobljeni za samostojno življenje. Zaradi tega tudi nadpovprečno inteligentni otroci nimajo možnosti napredovanja. Poleg tega pa status otrok, ki se z okvaro rodijo, ni invalidnost, za razliko od odraslih, ki so sluh izgubili kasneje. Starši teh otrok ne morejo dobiti statusa rejništva za svoje otroke, medtem kot tuja družina tak status lahko dobi. Nekateri starši bi bili pripravljeni pustiti službe in se posvetiti težki, verjetno pa bolj kvalitetni vzgoji svojih otrok, kateri so, upoštevaje počitnice, vikende in praznike, že tako približno 160 dni v letu pri njih. Za odgovore hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Prosim. Državni sekretar, gospod Blaganje.

MAG. DUŠAN BLAGANJE: Hvala lepa. Spoštovani gospod predsedujoči, gospe poslanke, gospodje poslanci! Ker je bil zaprošen pisni odgovor, ga bomo seveda dali. Čisto preliminarno v zvezi z radarji lahko odgovorim. Za enega od obeh radarjev je bil v skladu s predpisi sprožen postopek priprave lokacijskega načrta, ustrezno je bil dopolnjen program priprave prostorskih izvedbenih aktov, ki so v pristojnosti Vlade Republike Slovenije in v zvezi s tem, torej s prometnim radarjem, je Ministrstvo za okolje in prostor odgovorno za pripravo prostorskih izvedbenih aktov prejelo pobudo pristojnega ministra za promet in zveze, da se s postopkom priprave lokacijskega načrta začasno preneha in na tej podlagi je bila priprava tudi začasno ustavljena.
V zvezi z radarjem za obrambne namene pa je položaj drugačen. Ta je v prostorskih planskih aktih predviden, zanj je tekel upravni postopek za izdajo dovoljenja, stranka v postopku je Republika Slovenija, ki jo v tem primeru zastopa Ministrstvo za obrambo, in da bi se ta postopek nehal, mora stranka v postopku sama zahtevati prekinitev upravnega postopka v skladu z zakonom o upravnem postopku. Ali je to bilo do tega trenutka, ko odgovarjam, storjeno, ne vem, v pisnem odgovoru bo pa to natančno pojasnjeno. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod sekretar. Še odgovor na drugo vprašanje. Dr. Strel, državni sekretar.

DR. JANKO STREL: Spoštovane poslanke in poslanci! Glede šolanja otrok z motnjami sluha, in sicer s šolanjem otrok z motnjami v razvoju, je oblikovana posebna mreža šol. Glede možnosti nadaljnjega vključevanja v druge poklice, vam bomo pa pripravili pisno poročilo in tudi o možnostih, ki nastopajo v okviru šolanja skupaj s programi tistih otrok, ki normalno lahko spremljajo takšen pouk.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Zamernik.

MIRKO ZAMERNIK: Zahvaljujem se gospodu Blaganji za delni odgovor, dodatno pa sprašujem, ali je stranka v postopku tudi občina, na katere lokaciji naj bi stal ta radar.
V primeru pritrdilnega odgovora sprašujem, kako je možno, da postopki še potekajo, če pa vemo, kakšne burne reakcije so bile tam na terenu v zvezi s tem, ker se občina ne po svoji kaprici, ampak po prisili ljudi, ki tam živijo, s to postavitvijo radarja ni strinjala?

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Blaganje, državni sekretar.

MAG. DUŠAN BLAGANJE: Domnevam, da se vprašanje nanaša na upravni postopek. V tej zvezi moram pojasniti, da upravni postopki tečejo in potekajo v skladu z zakonom in ne po politični volji tistega, ki je trenutno v tej ali oni veji oblasti. Tu upravni delavci nimajo posebnih možnosti, občina je stranka v postopku pod pogojem, če je lastnica nepremičnin, na katere bi utegnil seči vpliv določenega posega v prostor.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. S tem smo opravili z vsemi prijavami. Imamo predlog. Zahvaljujem se predstavnikom vlade za odgovore in upam, da bomo tako sodelovali tudi v prihodnje.
Kolegice poslanke, kolegi poslanci, glasovati moramo o predlogu Rudija Petana, da razpravo o razmerah v slovenskih železnicah opravimo v četrtek 5. junija. V zvezi s stavko seveda. Ugotovimo prisotnost! Kolegice poslanke, kolegi poslanci, prosim pridite v dvorano! Ugotovimo sklepčnost! (41 prisotnih.) Ugotovimo sklepčnost! (40 prisotnih.) Ugotovimo sklepčnost! Spoštovane poslanke in poslanci, več nas je v dvorani, kot je videti tu na ekranu. Gre za to, da glasujemo o predlogu. Lepo prosim, če še enkrat ugotovimo sklepčnost! Dobro, ker so še nekateri prišli,da bo vse v redu, bomo še enkrat ugotavljali sklepčnost! Čez 10 minut nadaljujemo.

(Seja je bila prekinjena ob 11.19 uri in se je nadaljevala ob 11.29 uri.)

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke, kolegi poslanci, da bi lahko nadaljevali delo, najprej ugotovimo sklepčnost. (48 prisotnih.) Po 29. členu poslovnika, lahko poslanec, ki je postavil poslansko vprašanje, predlaga, da se o odgovoru vlade opravi razprava v Državnem zboru. Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu odloči o tem, ali se razprava opravi ali ne. Gospod Rudi Petan, je dal pobudo - dajem njegov predlog na glasovanje - da opravimo razpravo o razmerah v Slovenskih železnicah (glede stavke), in to v četrtek, 5. junija. Prosim.

IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani! Pred tem moramo ugotoviti, ali bomo začeli spoštovati terminski plan dela Državnega zbora, ki ne predvideva do 17. junija nobenih sej Državnega zbora. Res je da nismo zaključili te seje, ampak, treba se je vprašati, kdaj bomo začeli spoštovati ta terminski plan. Zaradi tega predlagam naslednje: da ob tem, jaz sicer sem za to, da se razprava opravi v četrtek, ampak naj bi to bila izjema. Vodstvo Državnega zbora naj jasno pove, ali se bo držalo terminskega plana, kako bodo potekale seje v prvi polovici junija - redne seje Državnega zbora, da se bomo vedeli ravnati, da bomo sploh vedeli, ali bodo lahko seje delovnih teles potekale v nekih normalnih časovnih razmerah, ker to, kar se sedaj dogaja, ko se sklicujejo odbori ob 8. uri zjutraj in potem se hiti in se nedorečeno prekine ob 10. uri, potem se nadaljuje ob 18. uri, to ne vodi nikamor, to vodi v totalno anarhijo, ki je že zajela to hišo.
Predlagam, da ob tem, ko to izglasujemo, se tudi pove, da je to izjema in da naj Državni zbor najprej pove, če misli nadaljevati z redno sejo Državnega zbora, in kdaj bodo ti dnevi, da bomo vedeli, kdaj bomo lahko delali v delovnih telesih. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Kolegij predsednika Državnega zbora si je že zadal, da bo o tem razpravljal na prvi svoji seji. Mi seje še nismo končali. Imamo še vedno 5. redno sejo in prosim, da to nadaljujemo in jo tudi dokončamo. Nadaljevanje je v torek ob 10.00 uri. Danes pa delamo do 14.00 ure. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.) Se opravičujem. Prosim, da še enkrat ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Dajem na glasovanje predlog poslanca Rudija Petana, da v razmerah v slovenskih železnicah zaradi stavke razpravljamo v četrtek 5. junija.
Kdo je za? (19 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
S tem zaključujemo to točko dnevnega reda. Proceduralno dajem besedo gospodu Hvalici.

IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani! Predlagam predsedujočemu, da da na glasovanje predlog, da se Državni zbor drži sprejetega terminskega plana in da tako drugi teden ne zaseda na plenarnih sejah. Prosim, da daste na glasovanje. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Na glasovanje bom dal ta predlog, gospod Hvalica, ko dobimo predlog kolegija predsednika Državnega zbora, ki je pristojen za to zadevo.

IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Kolegij je zgolj posvetovalni organ. Povejte mi, kje je kolegij v poslovniku Državnega zbora ta, ki o tem odloča. Lepo vas prosim, če mi to poveste, potem pristanem na vašo razlago. Kolegij je zgolj in samo posvetovalni organ predsednika Državnega zbora. Še enkrat vas prosim, da daste na glasovanje predlog, ali Državni zbor sprejema in se bo v bodoče držal sprejetega terminskega plana, to pomeni, da bo zasedal v dnevih, ki so bili predvideni za seje Državnega zbora in v rezervnih terminih, ker danes je že rezervni termin. Ostali termini so predvideni za seje delovnih teles, ki so prav tako delo Državnega zbora, ki se morajo odvijati v nekih normalnih razmerah, pa ne v nekih izjemnih razmerah. Prosim, da daste predlog na glasovanje. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Hvalica, kolegij predsednika je že razpravljal in je zaradi tega, ker imamo toliko zaostanka, tudi predvidel prihodnji sklic 6. seje za četrtek 26. junija. To se pravi, da moramo dokončati to delo, ki ga imamo s 5. sejo.
Predlagam, da gremo po dnevnem redu naprej.

Prehajam na 25. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O POSPEŠEVANJU TURIZMA - PRVA OBRAVNAVA. Vlada je že predstavila predlog zakona. Besedo dajem predstavniku Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, ker je tudi matični odbor že poročal. (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Gospod Henigman.

BENJAMIN HENIGMAN: Hvala za besedo. Spoštovani! Poskušal bom zelo na kratko, ker je zakonska materija taka, da je danes oziroma jutri bo ravno eno leto, ko je bil zakon objavljen v Poročevalcu Državnega zbora in mislim, da je že čas, da Državni zbor vsaj za prvo obravnavo tudi odloča.
Poslanska skupina Krščanskih demokratov v celoti podpira idejo predlagatelja, se pravi vlade oziroma Ministrstva za gospodarske dejavnosti, da se zakon o pospeševanju turizma čimprej sprejme. Podpiramo rešitve, ki so navedene v zakonu, hkrati se pa pridružujemo tudi k poročilu matičnega delovnega telesa Odbora za gospodarstvo. Bistveno se nam zdi, da sistemsko uredimo vprašanje turizma v Republiki Sloveniji tako, kot do sedaj še ni bilo urejeno. Ocenjujemo, da je turizem, ki je ena izmed gospodarskih panog, tisti, ki nam lahko bistveno pomaga k boljšemu, hitrejšemu razvoju tudi ostalih panog, k izboljšanju infrastrukture in je ozko povezano tudi z razvojem v lokalnih skupnostih. Hkrati k tem predlogom stališč in sklepov matičnega delovnega telesa pa predlagamo tudi dva dodatna sklepa, in sicer kot prvo, da naj se v zakonu posebej opredeli lokalna turistična taksa, ki je vir financiranja, in ostane v celoti občinam za zagotavljanje razvojnih in promocijskih aktivnosti v okviru profesionalnih lokalnih turističnih organizacij.
Najprej želimo poudariti, da se definira pojem lokalne turistične takse in se natančno opredeli za drugo obravnavo. Kot vemo, je bil sprejet zakon o igralnicah in ta zakon se ne uresničuje v svojem 74. členu, kjer je predvidena koncesijska dajatev v okviru 48% za porabo v lokalnih skupnostih, se pravi v občinah, vendar se ta sredstva nalagajo v proračunu Republike Slovenije in se ne porabljajo tako, kot bi bilo potrebno oziroma se sploh ne porabljajo. Razlogi so nam poznani, problem je v nesprejeti sistemski zakonodaji lastninjenja igralnic in dokler ta sistemski vir ni zagotovljen, predlagamo, da se v prehodnih določbah natančno opredeli poraba teh sredstev za razvoj turizma v občinah in za razvoj vseh tistih drugih zadev, ki vplivajo na izboljšanje infrastrukture v lokalnih skupnostih. Predlagam, da ta dva dodatna sklepa Državni zbor potrdi in omogoči predlagatelju, da zakon za drugo obravnavo pripravi s stališči Odbora za gospodarstvo in s temi predlogi.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Besedo ima Feri Horvat, poslanska skupina Združene liste.

FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegic in kolegi! Turizem je perspektivna dejavnost, vendar istočasno tudi dejavnost z najmanj izkoriščenimi možnostmi in verjetno je malo dejavnosti, kjer je tako veliko neskladje med deklarativnim izražanjem simpatije do turizma. Če smo pogledali programe strank, so vse stranke, ki so v tem parlamentu, pokazale zelo pozitiven odnos do turizma, to izhaja tudi iz drugih raznih dokumentov, vendar če pa pogledamo praktično politiko vlade, pa vidimo, da je ravnanje prav v nasprotju s tem in zato je seveda predvsem tudi to dejavnost neizkoriščenih možnosti. Mislim, da predvsem v tem, kar se dogaja v našem gospodarstvu in kar nas čaka jutri, tudi v odnosu na prihodnje članstvo v Evropski uniji, da je skrajni čas, že pet po dvanajsti, da se tako na zakonodajnem področju kot tudi v razvojni in ekonomski politiki naredi več, da se možnosti, ki jih imamo v turizmu, bolje izkoristijo. Naj navedem le nekaj razlogov za to.
Turizem lahko bistveno prispeva k hitrejšemu gospodarskemu razvoju, kar je eden glavnih ciljev strategije gospodarskega razvoja Slovenije. Lahko pripomore k skladnejšemu razvoju območij oziroma regij. To je ena od glavnih ekonomskih funkcij turizma, ki jo priznavajo tudi drugje v svetu. Lahko bistveno pripomore k zaposlovanju, vidimo iz praktičnih primerov, da je marsikje prav turizem glavni generator odpiranja novih delovnih mest. Lahko pripomore k hitrejšemu razvoju podeželja, kar je še posebej aktualno pri nas, seveda v povezavi z drugimi dejavnostmi in drugimi politikami. Tu mislim zlasti na kmetijstvo, podjetništvo in podobno.
In pa ne nazadnje, kar postaja tudi pri nas vse bolj aktualno, prispevek turizma k plačilni bilanci. Rad bi spomnil na to, da turizem tudi sedaj z deviznim prilivom pokriva približno dve tretjini trgovinskega primanjkljaja glede na to, da se trgovinski primanjkljaj dramatično povečuje, je vloga oziroma pomen turizma v tem smislu vse večji.
Jeseni lansko leto je bila v Indoneziji svetovna konferenca o turizma, ki sta jo organizirala medparlamentarna unija in svetovna turistična organizacija. Prisotna sva bila tudi kolegica iz prejšnjega mandata Mihaela Logar in jaz in dovolite mi, da štiri glavna sporočila s te konference prenesem.
Prvič, in to je bil sestavni del deklaracije, ki jo je ta konferenca sprejela. Turizem se šteje za vse pomembnejši dejavnik skladnejšega regionalnega razvoja in zaposlovanja v svetu.
Drugič, kar je pomembno, in je pogoj za hitrejši razvoj turizma: zagotovaljanje, povezovanje in sodelovanje zasebnega in javnega sektorja. To je tudi državni sekretar včeraj omenjal in je pri nas problem.
Tretjič, pomembno je povezovanje in sodelovanje dejavnosti in politik na lokalni in regionalni in državni ravni. Države, ki so v turizmu uspele, so uspele z zelo koordinirano politiko in dejavnostjo, tako horizontalno kot vertikalno v vse strukturah.
In četrtič, pomembna je vloga države, in to bolj kot pri kateri koli drugi dejavnosti, vloga vlade, nevladnih organizacij in pa tudi vloga parlamentov.
Evropska unija v svojih priporočilih za razvojno in ekonomsko politiko, tako članic Unije kot tudi pridruženih članic, daje velik poudarek razvoju turizma, zato tudi zagotavlja znaten del sredstev tako v okviru Phare programa kot tudi v okviru strukturnih skladov, v regionalnem pospeševalnem skladu in v drugih skladih unije. Priporoča tudi v odnosu na Slovenijo povezovanje z drugimi politikami, politiko regionalnega razvoja kmetijstva, kar je še posebej aktualno v naši posestni strukturi in neugodnih pogojih za kmetijstvo, zaposlovanja, podjetništva in podobno.
Tako lahko mirno trdimo, da je večji poudarek razvoja turizma pri nas hkrati pomemben sestavni del prilagajanja gospodarske strukture prihodnjemu članstu Unije in tudi pravzaprav eden od pogojev, da se hitreje pripravimo na Unijo.
Zakon je zaradi vsega povedanega več kot potreben pogoj ali pa eden glavnih pogojev za to, da se ta razkorak med lastnostmi turizma in možnostmi in pa dejansko razvitostjo, odpravi.
Mi imamo strategijo v gospodarskem razvoju, ki smo jo tudi obravnavali tukaj v tem državnem zboru, kjer je velik poudarek dan turizmu, vendar praktična izvedba ne poteka.
Podobno velja tudi za strategijo razvoja turizma, ki smo jo sprejeli v tem državnem zboru skupaj s programom, vendar vidimo, da vse te lepe usmeritve ostajajo bolj ali manj na papirju in da kljub temu, da so pomembni rezultati, ampak je to še daleč od tistega, kar bi lahko bilo.
Vprašanje se postavlja, kaj je treba narediti. Prav tu pridemo do te specifike turizma, ki zahteva tak zakon, kot je sedaj pred nami.
Narava dejavnosti turizma je taka, da se ne samo po sebi ne zagotavlja, da bi se možnosti izkoristile in tudi sam trg tega ne more zagotoviti. Trg je nepogrešljiv, ampak ni zadosten pogoj za to, da bi se turizem lahko uspešno razvijal.
To kažejo izkušnje iz naše zgodovine kot tudi izkušnje v tujini. Predvsem glede na veliko število dejavnikov, ki se vključujejo ali ki bi se morali vključevati in gospodarski in negospodarski in zasebni, javni in državni in ne vladni. Zato tudi poslanska skupina združene liste podpira predlog zakona in tudi vse predlagane sklepe matičnega delovnega telesa in mislimo, da se je zakon skoncentriral na dve bistveni vprašanji, to je vprašanje financiranja, tako razvoja, kakovostne ponudbe kot promocije in pa drugo področje, področje organiziranosti, ki je ves čas bila in je še vedno šibka točka našega turizma. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa gospod Horvat. Besedo ima predstavnik poslanske skupine slovenske ljudske stranke gospod Brenčič.

STANISLAV BRENČIČ: Hvala lepa gospod podpredsednik. Spoštovani zbor! Zakon o pospeševanju turizma, ki ga je pripravila in tudi v proceduro Državnem zboru predložila vlada, je perspektivni zakon za razvoj našega gospodarstva in je vsekakor dobrodošel in tudi nujno potreben. Zakaj je nujno potreben? Zato, ker predvsem zaradi velikih naravnih danosti, ki jih ima Slovenija na področju turizma s to gospodarsko panogo tržimo izredno malo in kar je še bolj pomembno, na to gospodarsko panogo navezujemo vse premalo ljudi.
Pospeševanje turizma in s tem bogatenje turistične ponudbe je tudi močna spodbuda in navsezadnje tudi vzvod za razvoj slovenskega podeželja. Z vključitvijo lokalnih turističnih organizacij v skupno nacionalno turistično mrežo omogočamo dodaten vir dohodka podeželju. Tukaj prvenstveno mislim na to, da ima naše podeželje neverjetne možnosti za vključitev predvsem rekreativnega turizma. Mi smo v občini Logatec nedavno predali namenu kolesarsko transferzalo, na katero bi povabili tudi angleškega ambasadorja. Neverjetno, kako se je ta ambasador v pozitivnem pogledu odzval na takšen način turistične ponudbe in zatrdil je eno: "To je turistična ponudba, ki je nekako evropsko primerljiva." Zakaj evropsko primerljiva? Zato, ker je v interesu našega turizma, da skozi turistično gospodarstvo tkemo povezovalne niti z Evropsko skupnostjo. Dejstvo pa je, da bo skupaj z izvajanjem tega zakona, ko bo seveda stopil v veljavo, potrebno še z dodatnimi, bi rekel, sistemskimi zakoni omogočiti nujno potrebna vlaganja v cestno komunalno infrastrukturo in pa seveda tudi v infrastrukturo, ki zagotavlja varnost in čistost našega okolja. Ker sta to dva segmenta, ki sta seveda neobhodno potrebna za razvoj celotne turistične ponudbe. Prav zato poslanska skupina Slovenske ljudske stranke podpira sprejem zakona v prvi obravnavi in seveda tudi poziva vlado, ki je izredno intenzivno in uspešno pripravila to prvo branje, da z vključitvijo stališč, ki jih bo seveda danes potrdil Državni zbor, predvsem stališč, ki jih je v intenzivni obravnavi zakona obravnaval Odbor za gospodarstvo in pa tudi dodatnih stališč poslancev čimprej pripravi zakon za drugo obravnavo. V Državnem zboru bo pa dosti pomembno, da ga uvrstimo tudi na dnevni red, kar bo mogoče hitro. Spoznati moramo, da je gospodarska panoga, ki ji lahko rečemo turizem, za slovensko gospodarstvo resnično lahko perspektivna. In kot tako jo moramo z vso odgovornostjo vzeti. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Brenčič. Besedo ima mag. Žnidaršič, v imenu demokratične stranke upokojencev.

FRANC ŽNIDARŠIČ: Gospod predsednik, hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci! Šele ko je nekdo v pokoju, ima čas za potovanja in zganjanje turizma, pri vsakdanjem delu je tega časa manj in se omejuje le na letni dopust, tako da upokojensko stranko še kako zadeva problem turistične ponudbe v naši državi, ki ima sorazmeroma velike naravne danosti v primerjavi s tako velikimi drugimi deželami. Naša stranka misli, da je zakon prišel v zadnjem trenutku, v zadnjem času, ob škripajočem našem gospodarstvu utegne pomagati podpreti nekaj delovnih mest, za katera smatramo, da je na tem področju vlaganje sorazmeroma manjše in mislimo, da je ideja zakona zagotovo tisto, kar bo to pospešilo.
Mislimo, da je ta zakon potrebno sprejeti z vsemi sklepi, ki jih bo sprejel današnji zbor. Pridružujemo se predlogom in stališčem odbora, ki je to materijo že obravnaval in naša stranka bo zakon v celoti podprla. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Besedo ima Branko Janc, poslanska skupina LDS.

BRANKO JANC: Hvala za besedo. Kolegice in kolegi! Poslanska skupina Liberalna demokracija seveda podpira zakon o pospeševanju turizma istočasno pa tudi ugotavlja, da zakon zamuja v proceduri. Namreč, glede na gospodarsko situacijo v Sloveniji, bi bilo prav, da tudi ob današnjem sprejemanju stališč in sklepov sprejmemo priporočilo, da vlada čim prej pripravi zakon za drugo branje in po možnosti glede na dosežen velik konsenz, vsaj v okviru Odbora za gospodarstvo, združimo drugo in tretjo obravnavo predlaganega zakona.
Mi utemeljujemo tak predlog tudi s tem, da v primeru, če želimo, da zakon pride v funkcijo 1.1.1998, potem je nujno treba pripraviti vse podzakonske akte oziroma vsa organizacijska dejanja, ki so za uveljavitev zakona potrebna.
Liberalna demokracija se strinja s konceptom organizacije pospeševanja turizma, istočasno pa opozarja in to že v Odboru za gospodarstvo, posebej pa še danes polagamo na srce predlagateljem zakona, da v 20. členu v celoti upošteva stališče in sklepe matičnega odbora. Vprašanje pospeševanja turizma ni samo organizacijsko vprašanje, ampak je predvsem vprašanje obsega in namembnosti sredstev, ki naj bi bila za ta namen porabljena. Gre namreč za višino, in to samo iz koncesijske dajatve, od posebnih iger na srečo, 3 milijarde tolarjev, od katerega naj bi 2,2 milijarde namenili za gospodarski razvoj turizma in 800 milijonov za organizacijska vprašanja, funkcioniranja, pospeševanja turizma na lokalni in nacionalni ravni. In če govorimo o 2,2 milijardi tolarjev, potem je namembnost, ki je določena v 20. členu tega zakona, in sicer žičničarstvo, gostinski obrati s prenočitvenimi zmogljivostmi in prenočitvene zmogljivosti na turističnih kmetijah, po našem mnenju preozko zastavljena. V prvi vrsti postavlja v priviligiran položaj del slovenskega turističnega območja, ki pa zajema med 10 do 15% teritorija in postavlja v neenakopraven položaj ostali predel Slovenije, od Primorja, Dolenjske, Štajerske in Prekmurja, ki v večinskem deležu nimajo teh naravnih danosti. Zaradi tega je seveda tudi Odbor za gospodarstvo predlagal, da se razširi namembnost porabe sredstev gospodarskega razvoja turizma v 20. členu, predvsem na turistično infrastrukturo, ki pa naj jo zajema seveda celovito, od komunalne do drugih namenov. Po našem mnenju je sprejetje tega zakona v najkrajšem času z gospodarskega vidika ob vseh rezultatih upadanja industrijske proizvodnje pomembno dejanje, ki bi ga storil ta državni zbor. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še katera poslanska skupina? Prosim, gospod Čebulj, Socialdemokratska stranka.

FRANC ČEBULJ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovani kolegi, kolegice! Kolega Henigman je predlagal že svoje stališče, pa bi ga samo podkrepil, ker sem jih tudi pripravil in ne bi filozofiral. Naša poslanska skupina podpira ta zakon in predlaga še sledeče. Predlagatelj naj pripravi zakon za drugo obravnavo, preuči možnost uvedbe lokalne turistične takse, ki bi jo občina lahko predpisala gospodarskim družbam in podjetnikom, posameznikom, dodal sem še: ki trži na račun turizma. Želel bi, da se to stališče tudi sprejme. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. S tem smo izčrpali razprave predstavnikov poslanskih skupin. Prehajamo na razpravo poslank in poslancev. Prvi se je prijavil gospod Izidor Rejc. Prosim.

IZIDOR REJC: Spoštovani gospod podpredsednik, gospe in gospodje! Zakon o pospeševanju turizma je gotovo izjemno pomemben, predvsem zaradi tega, ker je to področje tudi izjemno pomembna gospodarska panoga. Mi lahko v zvezi s sprejemanjem tega zakona veliko govorimo o specifičnem, se pravi o posameznih drobnih variantah in rešitvah, ki so predvidene v zakonu, kar je seveda prav, ne smemo pa mimo tega, da moramo imeti, nekako bom temu rekel, en splošen odnos, ki mora biti izjemno pozitiven.
Kdor spremlja turizem po svetu, ve, da je turizem prihodnostna gospodarska panoga, vse gre v tej smeri in tudi mi se temu ne bomo mogli izogniti. To namenoma poudarjam, ker nam bo sicer nekaj pomagalo, da bomo to organiziranost, ta mrežni sistem, ki je dobro zamišljen v predlogu zakona, uveljavili, vendar ob tem, da ne bo asistence določenih sredstev, bo ta zadeva spet siromašna in spet prepuščena tisti dobri milijardi, ki se nam vedno nekako prikazuje ob koncu poslovnega leta.
Tu dajem kritiko na vlado, ki bo morala, ker je to dokazljivo, imeti mnogo več razumevanja. Dokazljivo pa je predvsem s tem, ker vemo, da je zakon, ki je govoril o igrah na srečo, že pred dvema letoma in pol točno določil, da se bodo določena posebna sredstva namenila za razvoj turizma, ko bo sprejet zakon o posebnih igrah na srečo in od tedaj naprej, ko bodo seveda te koncesije podeljene. Denar, ki je že prihajal v proračun, se ni namenjal za potrebe pospeševanja turizma, ampak je ostal v obračunskih postavkah in se tam seveda prerazporedil kdove kam. Gre za temeljni odnos vlade in vseh nas do tega problema, ki ga ne bomo razrešili, če ne bomo imeli posluha. Ta posluh pa je gotovo, da to Slovenijo predstavimo, da vedo, kje je in kakšna je.
Danes smo na primer imeli nemško delegacijo, ki se seveda ukvarja z Evropsko skupnostjo, ki je dobesedno rekla, da malo nemških parlamentarcev ve, kje je Ljubljana. Mi bi pa želeli, da bi vsaj parlamentarci vedeli; seveda pa je poleg teh parlamentarcev v Nemčiji še nekaj drugih ljudi. Tako, da bi bilo dobro, da bi o Sloveniji, o Ljubljani, predvsem pa o Sloveniji kot državi mnogo več vedeli po svetu in predvsem v Evropi. Pravim, da je turizem izjemno pomembna gospodarska panoga.
Če bomo to sprejeli kot del našega odnosa do posameznih dejavnosti, potem seveda smo plot podrli. Če je to izjemno pomembno, potem vemo in smo tudi lahko prepričani in seveda bili včeraj tudi priča, ko je državni sekretar, lahko rečem zelo "navdušljivo" govoril o osnovah zakona in o smereh tega zakona in menim, da je to prav. Vsi tisti, ki smo bili deležni podobne predstavitve in še določenih predstavitev določenih drugih sodelavcev, ki delajo na tem področju, na Odboru za gospodarstvo, smo spoznali, da je sedanji pristop mnogo bolj strokoven, da ne bom govoril o profesionalizmu, na višji ravni in gotovo spogledljiv z avstrijskim in evropskim. Torej vzemimo to navdušenost in to dobro voljo in to ekipiranost, ki je usmerjena v prave poteze, in ki se tudi zagotavlja s čimprejšnjim sprejemanjem tega zakona. Pridružujem se vsem tistim in tudi nazadnje kolegu Branku, ki je tudi rekel, da bi bilo dobro, da se ta zakon čimprej sprejme. Zakaj? Zato, ker je sezona tukaj, sezona je celo leto in ne moremo reči, sedajle pa junija do septembra je sezona, potem pa spanje, ker vemo, da je ta zakon tisti, ki pokriva celoletno dogajanje, in da se ne bom spuščal v podrobnosti, to je področje, kjer mi lahko čez celo leto ponudimo premnoge zanimive reči, bodisi domačim gostom, predvsem pa tudi tujim. Ker je bilo prej govora o tem, da je predvsem veliko starejših turistov; moram povedati, da je potrebno gledati tudi na to, da bodo tudi mladi, ker ko bodo mladi postali starejši, bodo že vedeli, kam je treba iti. To mislim, da je bistveno sporočilo, da se tudi mlademu rodu, ne samo pri nas, ampak tudi v tujini, pokaže, kaj je zanimivega pri nas. To kaže na določeno povezavo med turizmom in športom. Šport je pri nas zelo izpostavljena in zelo vidna panoga našega uveljavljanja in zelo velike stvari dosegamo. Menim, da je tu še posebna možnost, ki jo je treba izkoristiti.
Ne bom govoril o možnostih, ki jih nudi v smislu boljšega zaposlovanja. Menim pa nekaj, kot se kaže v tem, da mnogi kraji, mnoga območja, ki imajo izjemne pogoje, se včasih bolj ležerno obnašajo do svojih možnosti, mnogi kraji in mnoga območja, kjer imajo pa manj možnosti, pa se izjemno dinamično odzivajo in iščejo variante in možnosti, da bi pridobili goste. Sedaj bolj govorim o tistih in menim, da je treba tiste pozvati, ki imajo izjemne danosti, ki jim je bilo že takorekoč položeno v zibelko, da lahko v svojem kraju ponujajo neverjetne ugodnosti za vsakršne turiste.
Ko je bil lansko leto naš parlament oziroma gospodarska delegacija v hrvaškem saboru, je bilo bistveno dogovarjanje o gospodarjenju. Presenetilo pa je to, da so nas takoj postregli z izjemno kvalitetnim turističnim materialom. Tako prisrčnim, da človek nese celo domov in doma to obrača, gleda in tako naprej. Skratka, tu so še posebne možnosti, kot je danes ta delegacija, kot vsak dan sprejemamo veliko delegacij v parlamentu, menim, da je treba pripraviti vse mogoče, dobre, prisrčne in kvalitetne materiale, na osnovi katerih se bo vse to razneslo po svetu, nehote, spotoma. Tudi mnogo naših ljudi potuje na vse konce in kraje. Menim, da bi bilo prav, da bi imeli na voljo to dobro gradivo, ki bi res predstavilo to deželo v pravi luči. Velja pa predvsem, ker smo tu v parlamentu, da parlament poskrbi, da se čim bolj vsi ljudje, ki pridejo k nam, spoznajo z našo slovensko turistično ponudbo.
Ena od specifičnih stvari, ki mi vedno pade v oči, ko se vozim po slovenski deželi, je izjemno slaba označenost. Včasih zgleda kot, češ, glavno da ne vedo za nas. Če ne poznaš kraja in vasi, enostavno ne veš, kje si in koliko kilometrov te še čaka. Na tak način gotovo ne bomo pritegnili gostov, ki bi radi šli, pa ne vedo, kam bi šli, kaj je tipično, kaj je tisto posebno. Menim, da je v tem pokrivanju informacij, kje je, kam pelje, kje je ta, ono, tretje, četrto mesto, mesto, naselje, vas in podobno, kaj je zanimivega... Če tega ne bomo označili ob cesti, potem smo zelo nerodni. To je gotovo najbolj poceni.
Kot sem že prej povedal, je bistveno to, da ob vsej tej povedani doronamernosti, dobri volji, bi bilo potrebno, da vlada res pohiti z upoštevanjem stališč in sklepov, ki jih bomo sprejeli, in seveda da da v drugo obravnavo in po možnosti združi drugo in tretjo, da je ta zakon čim prej pod streho. Gotovo je tisti, ki je bistveno posegel v organizacijsko, v sistem financiranja, v sistem zagotavljanja, v sistem informiranja, v sistem oživljanja in umeščanja te izjemno pomembne dejavnosti v naše gospodarstvo.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Rejc. Besedo imajo poslanke in poslanci. Gospod Hvalica.

IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani! Zakonski predlog, ki ga imamo v prvi obravnavi pred seboj, zasluži izjemno pozornost. Tu je prilika, da lahko končno malo drugače pristopimo k neki primerjalni prednosti, kar nedvomno je turizem za našo državo in še prej za našo republiko, ki je pa nismo izkoristili.
Ko govorimo o turizmu, je najprej treba ugotoviti to, da mora priti država, ki hoče razvijati tujski turizem, ko govorimo o turizmu mislimo predvsem oziroma tri četrtine na ta del, ker je ta tisti, ki prinaša največ dohodka. Torej, ko govorimo o tem turizmu, potem jasno ne moremo mimo tega, da se ne zavemo, koliko je neka država, neka pokrajina, neka regija umeščena v podzavesti ljudi, potencialnega turističnega potrošnika.
Če govorimo o Sloveniji, moramo priznati, odkar se je osamosvojila, da je v turistični ponudbi na tujih trgih sorazmerno zmedeno predstavljena. Kdor je bil pozoren in je poslušal dobre in slabe kritike sejmov, kjer smo nastopali kot turistična dežela, mi bo pritrdil. Mi se ukvarjamo z elementarno zadevo, najprej moramo povedati ljudem, kje je Slovenija, pa če nam je to všeč ali ne. Mi pogosto namreč tega ne znamo enostavno povedati.
Kolega Rejc je prej rekel, da nemški parlamentarci ne vedo, kje je Slovenija. Poglejte, tudi v Bruslju ne vedo, kje je Slovenija. Letalske vozovnice, ki nam jih pošiljajo kot parlamentarcem za odhod na simpozije, kongrese, ki jih organizira Nato, nam pošiljajo na način, ki kaže na to, da ne vedo, kje je Slovenija. Ker če ti pošljejo letalsko karto, ki te iz Ljubljane preko Dunaja ali preko Münchna pošlje v Rim, pomeni, da ne vedo. Obstaja namreč neka elementarna napaka, zakaj nas pogosto zamenjujejo tudi s Slovaško. Da nas zamenjujejo s Slovaško, o tem ni nobenega razloga. Meni je poštar iz neke manjše pošte povedal, da tedensko desetine pisemskih pošiljk odnese na domove, ki prihajajo iz Južne Amerike, iz Združenih držav Amerike, ki imajo dodaten žig Bratislava. Prej je to romalo na Slovaško, potem je pa prišlo v Slovenijo. Mi smo si sami krivi tudi za to. Mi non-stop to našo slovensko državo, ne smem reči državice, ker enkrat sem bil zato kregan, ker sem uporabil pomanjševalnico, mi non-stop to našo malo slovensko državo umeščamo tja nekam ob Dunaj. To ni prava navezava. To ni prava relacija. Je lahko v kulturnem smislu, je lahko v diplomatskem, je lahko v zgodovinskem, ampak mi moramo Slovenijo umeščati na Jadran, jo vezati na Benetke. Benetke so kraj, ki jih poznajo vsi na tem svetu. Slovenija je 100 kilometrov od Benetk, to je prava definicija. Vsi bodo vedeli, kje je to, 100 kilometrov od Benetk. Za Benetke vedo tako Japonci kot Peruanci. Pojdite v Benetke, samo en dan in boste to ugotovili, da vsi vedo. Slovenijo je treba promovirati predvsem kot mediteransko državo, pa čeprav ima samo teh skromnih manj kot 40 kilometrov obale. To je predvsem mediteranska država, če je komu všeč ali ne. Navsezadnje govorimo, da smo na sončni strani Alp in tudi veliko slabega vremena nam te Alpe zadržijo, torej smo le, bi rekel, mediteranska, značilna mediteranska država, saj vplivi morja segajo precej globoko tudi v notranjost Slovenije. Govorim o trti, govorim o južnem sadju itd. in ne nazadnje, če vam je všeč ali ne, tudi o temperamentu ljudi. Torej rekel bi, da moramo spremeniti našo strategijo umeščanja Slovenije kot geografskega pojma v podzavest in kasneje v zavest potencialnih kupcev, potrošnikov našega turizma. Govorim o tujih potrošnikih, na katere predvsem mislimo, ko govorimo o turističnem prihodku in tudi o turističnem modelu. Poglejte, v ciljih in načelih zakona je navedenih nekaj alinei, najbolj me zanima o varovanju okolja, varovanje okolja v globalnem oziroma v mikropoimovanju, to varovanje okolja je pri nas silno zanemarjeno.
Turizem je sestavljen iz veliko drobnih stvari. Poenostavljeno povedano, tudi počivališče ob cesti ali avtocesti je ogledalo našega turizma.
Mogoče celo ne tako majhno, kot si včasih predstavljamo, da ne govorimo o sanitarijah, tu je veliko sorazmerno drobnih stvari, ki bi se dale urejati brez velikih besed, pa se tu nič ne naredi.
Stranišča v lokalih ob naši avtocesti so ogabna, mislim da smo si v tem edini. Pa ne gre samo za ljudi, ki to uporabljajo, ne gre za tiste, ki so jih sprojektirali, ki pojma nimajo, da JUS standardi, JUS - Jugoslovanski standardi o 90 cm širokem WC so že zdavnaj preživeli.
To je za balkanske potrebe, kjer pač to delaš tako, da to delaš, kot se tam dela, ne pa v normalnem svetu. Stranišče, ki je tako ozko ni neuporabno samo zaradi elementarne funkcije, je neuporabno tudi zaradi tega, ker ga čistilka enostavno ne more očistiti, ker se v njem ne more obrniti in zaradi tega ga ne očisti, zaradi tega zabriše samo malo vode. Zakaj ne bi spregovoril o teh zelo važnih detajlih, ki ne vem zakaj, da se jih sramujemo in nočemo govoriti. Ne, to so neizpodbitna dejstva. Tu se predvsem razlikujemo od modela, ki ga zakon navaja in mi je všeč, da je navedel, pač obe državi, ki imata najbolj razvit turizem, to je Avstrijo in Italijo, o tem nihče ne dvomi.
Ampak zanimivo je tudi to, da sta ti dve državi naši dve sosednji državi, da je to isti prostor, navsezadnje tudi ista srednjeevropska kultura, če govorimo o severni Italiji in odmislimo malo jug, in o Avstriji.
Zakaj potem takšna razlika? Zakaj? Mi se velikokrat ponašamo, da Slovenci preberejo več knjig, kot recimo Avstrijci, absolutno pa trdim in vem tudi, da več kot Italijani. Ampak kaj to pomaga, če tega ne znamo izraziti na WC.
Ja oprostite, oprostite, knjiga zaradi knjige nima nikakršnega smisla. Ima smisel, če to potem v življenju uporabiš.
Kot se zdi ta zadeva banalna, verjemiti mi, da je še kako važna. Jaz grem v lokal in najprej grem tja, kamor gre tudi cesar peš in če tam najdem zatečeno stanje takšno, kakršno ni za moj nos, v tem lokalu sigurno ne jem, ker če je to tako na WC-ju, je to isto tudi v kuhinji. Paralela je silno enostavna, ne more biti drugače. Gre za to, ali imaš smisel za to, da je normalno čisto nekaj ali pa ne.
Skratka, hotel sem uporabiti to priliko, da bi opozoril na te stvari, ki so še kako važne, kot vse velike stvari, so tudi tu drobne stvari, navidezno drobne stvari, ki še kako pogojujejo turizem. Če bodo tisti, ki, bi rekel, verjamem, da so z veliko dobre volje predlagali ta predlog zakona, razmišljali tudi o teh stvareh, razmišljali tudi o tem, kako bi vplivali na projektante, da bi začeli adekvatno evropsko, turistično sodobno projektirati turistične in spremljajoče sanitarne objekte, potem sem prepričan, glede na to, da smo rekli, da kulturo imamo, da naravne danosti imamo, avtoceste gradimo, torej, če bomo pa še na področju higiene sanitarij uredili te stvari, verjemite mi, da bo to en velik korak naprej. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Besedo ima doktor Jože Zagožen.

DR. JOŽE ZAGOŽEN: Spoštovani gospod podpredsednik, drage kolegice in kolegi! Ne bi želel na tem mestu kakorkoli ponavljati tistega, kar sem povedal že kot predsednik odbora. Moram tudi reči, da je bilo na odboru z veliko stopnjo soglasnosti diskutirano o teh vprašanjih in je večina tega, kar sem hotel povedati, tudi že v stališčih odbora. Bi pa vendarle na tem mestu opozoril na dve, tri stvari. Poglejte, naslov zakona je "Zakon o pospeševanju turizma". To ni zakon o turizmu. To pomeni, da turizem seveda ni državni organ, ki bi ga lahko z nekim zakonom kakorkoli uredili, ampak s tem zakonom mi ustvarjamo pogoje, da se bo turizem na Slovenskem pospeševal kot pomembna gospodarska panoga. Tu imamo v bistvu opravka z enim sestavljenim poslovnim sistemom, če bi lahko tako strokovno rekel, kjer so elementi sistema hoteli, gostišča, športni, rekreacijski objekti, žičničarji, turistične kmetije, muzeji, kino dvorane, kulturne ustanove in seveda potem občine s svojo skrbjo za čistočo, ceste, razsvetljavo in predvsem smo tu ljudje s svojim odnosom, s svojim nasmehom. Skratka, vse to skupaj predstavlja ta turizem in v resnici je problem, ki se postavlja pred nas, kako vse te elemente smotrno povezati, ciljno usmeriti, motivirati, dati ustrezne pogoje in tudi, kakšna je tu vloga države, da bo te pogoje vzpostavila. Mislim, da so to tista vprašanja, ki bi jih morali v tem zakonu še posebej poudariti in gre predvsem za to, da vsi tisti, ki imajo koristi od turizma, bi morali k turizmu tudi prispevati. Dostikrat se pa zgodi, da neki gostilničar ali pa nek lastnik športnega objekta želi imeti goste, želi nekaj imeti od tega, ne želi pa se vključiti v sistemska prizadevanja za razvoj turizma. V tem smislu bi kazalo podpreti tiste predloge, ki pravijo, da bi se naj turistična taksa delila, en del neposredno v tisti kraj, kjer se ta turistični dogodek zgodi, drugi del pa potem za infrastrukturo na tisti ravni, kjer ta infrastruktura nastaja, na primer ali je to na občini ali pa mogoče še višje. Se pravi, postavlja se vprašanje, kakšno turistično oblast bomo imeli na Slovenskem in kakšna bo ta relacija med društveno organiziranostjo oziroma vlogo v društveni dejavnosti in pa med turističnimi organizacijami, ki bi morale biti kot enakopravna partnerja, in to, kar je danes na področju turizma, je po oceni nekaterih preveč zbirokratizirano in bi se v resnici moralo bolj vpeti v interese ljudi. Predvsem pa je potrebno odpraviti monopole. Nekje po Sloveniji se že pojavljajo ideje o povezavi, zapiranjih tudi vzporedno s procesi lastninjenja, tako da bi ta zakon moral te monopolne situacije izločiti in v resnici zmotivirati vse ljudi v tej isti smeri. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa dr. Zagožen. Besedo ima gospod Zoran Lešnik.

ZORAN LEŠNIK: Spoštovani podpredsednik, kolegice in kolegi! Morda bom malo nasprotujoč, pa ne bom polemiziral z dr. Zagožnom. Glede na to, da je naslov tega zakona zakon o pospeševanju turizma, mislim, da to ni samo vprašanje pospeševanja ponudbe, ampak zame, če gledam s kmečkega stališča, ko smo govorili o pospeševanju kmetijstva, o preusmerjenju kmetij, je to zelo širok pojem. Zato bi rad kratko in jedrnato, da vas ne bi zadrževal, rekel naslednje. V nekaterih evropskih deželah, zlasti pri naših sosedih, so na primer pred 30 leti zelo načrtno in seveda s pomembnimi sredstvi podpirali razvoj kmečkega turizma in tako so imeli posamezna območja, kjer je bila najmanj vsaka četrta kmetija turistično usmerjena. Seveda tudi pri nas nismo držali povsem križem rok, ampak prizadevanja vendarle niso obrodila tiste sadove, kot smo si vsi skupaj želeli. Na posameznih območjih, na primer na Koroškem, v zgornji Savinjski dolini, na škofjeloškem območju so si kar pošteno zavihali rokave in želeli čim več narediti, vendar uspeh zdaleč ni bil takšen, kot smo vsi skupaj pričakovali. Poudarjam, število registriranih turističnih kmetij - pri tem mislim tudi na vinotoče, ne samo na tiste, ki nudijo celovito ponudbo, od hrane, prenočišča in tako naprej - pravzaprav ne narašča, ampak bi lahko rekel, da stagnira. Ko se človek pogovarja z ljudmi, pravijo, da sta dva osnovna vzroka. Prvič, prestrogi predpisi, ki določajo, kako mora biti ta turistična kmetija urejena, in drugič, neugodni pogoji financiranja, pri tem mislim na kredite.
Menim, da je nemogoče zagovarjati poenostavitve in tega tudi ne bom naredil. Sem pa tudi proti pretiravanju. Zagovarjam pa to, kar je rekel kolega Hvalica, da en red mora biti, tako da človek potem tudi z užitkom je, na tistem turističnem področju, tistem turističnem kraju, kamor se je namenil.
Predlagal bi, ker smo sedaj v prvem branju, da bi za drugo branje predlagatelj nekoliko bolj, kot je sedaj določeno v 20. členu, poudaril materialno plat razvoja turizma, predvsem kmečkega turizma. Z urejanjem turističnih kmetij pod ugodnimi pogoji ne bi povečali samo turistične ponudbe na našem podeželju, ampak bi omogočili številnim slovenskim kmetijam, dodatni vir dohodka, kot je to predvideno v strategiji slovenskega kmetijstva. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa! Gospa Lavtižar-Bebler.

DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala gospod podpredsednik! Spoštovani zbor, sama prihajam iz Kranjske Gore, se pravi iz turističnega kraja, za katerega ne dvomim, da bo tudi po tem novem zakonu dobil status turističnega območja.
Ampak berem tukaj v trendih, ki jih je predlagatelj zelo prijazno tudi nanizal, ki veljajo v razvitem turističnem svetu, in tukaj je posebej izpostavljeno, da zaradi vedno večje konkurence na turističnem trgu in čedalje večje prepletenosti celotnega gospodarstva s turizmom, se pojavljajo rešitve, po katerih vse profitne družbe sodelujejo pri ustvarjanju skupnih programov in aktivnosti in pri pokrivanju stroškov.
Se pravi tukaj, poudarek je na tem, da se razviti turistični svet usmerja v prepletenost, v sodelovanje. Potem je še en odstavek, ki pa govori o tem, da se hkrati razviti turistični svet opredeljuje za deregulacijo. To je vse lepo, krasno in prav, jaz to podpiram, ampak se bojim, da pri nas razmere še niso take, da smo že v tej situaciji, ko bi mi z vsemi štirimi podpirali deregulacijo na tem področju.
Predstavljam si, da mora ta zakon tudi vgraditi neke spodbujevalce k temu, da bo na nek način tudi zavezal dejavnike turizma na nekem območju.
Če jaz pogledam kar situacijo v Kranjski Gori, doslej se tam niso uspeli "spraviti skupaj", kot se reče grdo. Ne žičničarji, ne hotelirji pa tudi občina ne, da bi recimo uskladili načrtovanje na tem področju. Potem se ti zgodi, da sredi najlepše turistične vasi ali turističnega naselja naletiš na nekega posameznika, ki na zanemarjenem dvorišču zbira staro železo ali pa greš po eni od najlepših turističnih vasi, pa so tam kar tri ali pa štiri hiše, ki imajo tako fasado, da misliš, da si zašel v Bosno.
Hočem reči, jaz podpiram intenco tudi ostalih kolegov, ki se zavzemate za to, da bi čim več te turistične takse oziroma kar vsa lokalna turistična taksa ostala v kraju, kjer se pač pobira, v tistem turističnem kraju, kjer se vse to odvija.
Zavzemam se tudi za to, da bi velik del denarja od prihodka tistih, ki se ukvarjajo z igro na srečo, ostal tudi v teh občinah. Mislim pa, da mora ta zakon potem po drugi plati zavezati občino in tamkajšnje dejavnike, da morajo ta denar uporabiti tudi strogo namensko za stvari, ki koristijo razvoju turizma, ne pa morebiti za zvišanje plač občinskih uradnikov in morebiti za dodatno zaposlovanje uradnikov na občini.
Vem, da je to zakon o pospeševanje turizma, ampak mislim, da bi morali na nek način tudi druge dejavnike, ki ne sodijo v strogo turistično ponudbo nekako pritegniti, da bi se bili bolje pripravljeni povezovati z dejavniki turizma.
Recimo predstavljam si, da planinska zveza oziroma planinsko društvo mora biti zainteresirano za zelo tvorno sodelovanje s turističnim društvom oziroma turistično zvezo, kajti saj so vsi med seboj v končni fazi trdno povezani.
Tako da bi se jaz zavzemala za to, da bi se čim večji del dohodka, ki se ustvari v kraju turizma, namenil tudi za razvoj turizma v teh krajih, ampak da bi vendarle imeli neke bolj stroge usmeritve, na kakšen način in za katere namene se mora potem tak denar tudi uporabiti. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Gospod Džuban.

GEZA DŽUBAN: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Štirje poslanci smo vložili dva dodatna sklepa k predlogu zakona o pospeševanju turizma. Ocenjujem, da naši predlogi povzemajo delno nekatere predloge sklepov, ki so jih vložili kolegi, recimo Henigman. Potem vidimo v predlogih Odbora za gospodarstvo tudi neke dodatne predloge, ki obravnavajo področje v zakonu, ki zadeva turistično takso.
Področje izpostavljamo v tem delu, in sicer, koriščenje turistične takse, tudi v smislu, kot je opozarjala kolegica Beblerjeva, da bi se natančneje lociralo, kje se naj turistična taksa koristi in kolikšen delež se koristi v tistem delu, kjer se zbere in potem en del, približno tretjina, da se koristi za oživljanje in razvoj turizma tudi na drugih lokacijah iz teh sredstev.
Ta zakon nekoliko bolj natančno že ureja, v katere namene se naj ta turistična taksa koristi. Mi smo pa poskušali potem v izogib nekaterim nesmislom in nepravilnostim, ki se dogajajo v določenih okoljih, to takso na nek način locirati, tako da bi se dejansko koristila v namene, za katere je zbrana.
Drugi del ureja oprostitve, in sicer v tistem delu, ki govori o oprostitvi plačila turistične takse, tako da bodo oproščena plačila tudi društva in organizacije, ki organizirajo, taborjenja in kolonije.
Vi veste, da je bil že lansko leto s strani nekaterih poslancev podan predlog sprememb zakona o turistični taksi. Ta zakon dokaj dobro povzema področje urejanja tudi na področju turistične takse in da smo že v tisti spremembi zakona predlagali, da bi uredili nekatere zadeve, o katerih danes govorim, potem da bi opredelili nadzorni sistem nad pobiranjem turistične takse in predvsem sankcije, ki zavežejo ene in druge, ki so obvezni in zadolženi za pobiranje.
Mislim, da ta zakon v svojem poglavju turistične takse te zadeve dokaj dobro ureja. Mi smo zadeve, če bodo ti dodatni sklepi sprejeti, nekoliko precizirali. Upam, da bo z ozirom na razpoloženje in tudi diskusije, predloge, ki jih imamo v materialih, tudi stališče vlade, sprejeti, in da bomo rešili nekatero področje, ki do sedaj ni bilo urejeno. Ko bo ta zakon sprejet, bo prenehal veljati, kot vemo oziroma kot smo informirani zakon o turistični taksi. Tisti, ki smo predlagatelji sprememb zakona o turistični taksi, upajmo, da bomo imeli srečo, da bomo tisti zakon v kratkem pripeljali do konca in da bo že urejal ta področja do časa, ko bo stopil v veljavo ta novi zakon o pospeševanju turizma in da bomo tudi to področje, to poglavje turistične takse, ki je v tem trenutku dokaj neurejeno, na neki način uredili. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? Gospod Bevk.

SAMO BEVK: Hvala za besedo. Spoštovani zbor! Rad bi opozoril samo na eno pomembno področje v okviru turizma. Menim, da bi morali še pred sprejetjem tega zakona v parlamentu, namreč zakon je komaj v prvi obravnavi, nujno v državnem proračunu povečati sredstva za promocijo Slovenije, tako na turističnem kot tudi na drugih področjih. Kot župan pa lahko rečem tudi to, da ne samo na državnem nivoju, tudi v okviru lokalnih skupnosti v občinah, na področju tako imenovane zagotovljene porabe, nimamo sistemskih virov za promocijo naših znamenitosti in naše turistične ponudbe v občinah, v slovenskih krajih, mestih, na podeželju itd. Naj omenim samo dva pomembna dosežka na področju kulturne dediščine, ki bi jo lahko izkoristili v ta namen, pa država Slovenija in tudi občine, nimajo sistemsko zagotovljenih sredstev za njuno promocijo. Omenil bi izjemno, v svetovnem merilu pomembno arheološko odkritje v Divjih babah na Cerkljanskem, v dolini Idrijce, ko so arheologi pred več kot letom dni izkopali in našli neandertalčevo piščal kot najstarejše, več kot 40.000 let staro človeško glasbilo, pa se na primer TV Slovenija niti zganila ni, da bi posnela dokumentarno oddajo o tej zadevi, o kateri pišejo vsi svetovni časopisi in poročajo revije itd. Ali pa to, da je mestni muzej Idrija aprila letošnjega leta v švicarski Lozani prejel nagrado kot najboljši tehniški muzej na stari celini v letu 1997. Žal ne na državnem in ne na občinskem nivoju nimamo sredstev, ki bi bila sistemska sredstva in s katerimi bi lahko te stvari promovirali v svetu. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi besedo še kdo od poslank in poslancev? Gospod Jakič.

ROMAN JAKIČ: Hvala za besedo. Jaz bom zelo kratek. Spoštovani! Jaz bi pri tem prvem branju opozoril na problematiko pospeševanja mladinskega turizma. Jaz se veselim, da se je ta razprava začela v tem državnem zboru, kljub temu, da je besedilo vlada določila že 18.4. lansko leto. Želel bi povedati, da če je cilj pospeševanja turizma, kar je zapisano v tem zakonu, pridobiti določene trge oziroma skupine potrošnikov s pomočjo različnih promotivnih dejavnosti in če je za uspešno prodajo turistične ponudbe potrebno pri njenem oblikovanju izhajati iz navad in potreb ter pričakovanj potrošnikov turistov in ob dejstvu, da po nekaterih informacijah je letno teh mladih popotnikov tam okoli 80 milijonov, predlagam predlagatelju, da za drugo obravnavo upošteva predloge zagovornikov mladinskega turizma. Dejstvo je, da mladinski turizem v Sloveniji ni tako razvit, če upoštevamo to, da celo Ljubljana, ki je prestolnica, nima nekega konkretnega "jouth hostla", kamor bi mladi počitnikarji lahko prišli na počitnice. Predlagam, da se predlogi upoštevajo, in da se seveda v drugi obravnavi kaj napiše tudi na temo pospeševanja mladinskega turizma. Mislim, da je to za promocijo Slovenije izrednega pomena, ker tudi statistični podatki pravijo, da mladi, ki v svoji mladosti pač preko tega mladinskega turizma obiščejo državo, se ponavadi, tudi ko so starejši, in ko imajo denarnice malo težje, tudi vrnejo v to državo. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Gospod državni sekretar. (Ne.) Prosim. Po tako bogati razpravi je prav, da tudi damo še besedo državnemu sekretarju.

PETER VESENJAK: Zahvaljujem se za besedo ob koncu razprave. Želel bi samo poudariti, da bomo kot predlagatelji stališča, ki so bila podana s strani odbora in tudi nekatera še poudarjena s strani posameznih poslanskih skupin in posameznih poslancev v pripravi za drugo obravnavo upoštevali. Bi pa si upal predlagati v razmislek pri sprejemu sklepov ob obravnavi tega zakona, da bi glede na pozitivno voljo, ki sem jo lahko zasledil pri vseh poslanskih skupinah in poslancih o sprejemu tega zakona, Državni zbor že danes mogoče izkazal voljo na način, ki je možen po poslovniku, da bi drugo in tretjo obravnavo združili in zakon tudi čimprej uvrstili v to drugo in tretjo fazo. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo želi besedo? (Ne želi.) Zaključujem splošno razpravo. Matično delovno telo predlaga zboru stališča, ki ste jih prejeli ob poročilu z datumom 11.4. Odpiram razpravo o predlogu teh sklepov in stališč. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Potem prehajamo na glasovanje, in sicer o prvem sklepu, ki se glasi: "Predlog zakona o pospeševanju turizma, prva obravnava, je primerna osnova za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo." Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je prvi predlog sprejet.
Ker ni bilo pripomb na stališča odbora od 1 do 11, predlagam, da glasujemo o vseh naenkrat. Ugotovimo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo sprejeli tudi stališča od 1 do 11.
Imamo še dodatna stališča. Najprej bomo glasovali o predlogu dodatnih sklepov, ki so jih predložili Stanislav Brenčič, Janez Per, Peter Petrovič, Geza Džuban, z datumom 29. maj. Dobili ste jih na posebnem listu. Gre za dva predloga. Jih preberemo? (Ne.) Predlagam, da glasujemo o obeh naenkrat. Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da sta ta dva predloga dodatno sprejeta.
Imamo prvo stališče gospoda Henigmana in pa dodatno stališče gospoda Franc Čebulja, ki se prekrivata in če izglasujemo gospoda Henigmana, potem je tudi Čebulju zadoščeno in se v bistvu ne glasuje.
Ugotovimo sklepčnost za glasovanje o prvem predlogu gospoda Henigmana. Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je prvi predlog sklepa sprejet.
O stališču gospoda Čebulja ni potrebno glasovati, ker je že tu povzet in gremo na glasovanje o drugem predlogu gospoda Henigmana. (44 prisotnih.) Ponavljamo še enkrat ugotavljanje sklepčnosti! (48 prisotnih.)
Kdo je za predlog sklepa? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je tudi ta sklep sprejet.
Glasovali bomo še o dodatnem sklepu odbora. Na 7. strani, če imate pred seboj. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za ta dodatni sklep? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je dodatni sklep sprejet.
S tem zaključujemo to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 26. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O PRIZNANJU REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KAKOVOST. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Prosim, državna sekretarka dr. Verica Trstenjak.

DR. VERICA TRSTENJAK: Spoštovani predsedstvo, spoštovane poslanke in poslanci! Zakon, ki ga je vlada predložila v obravnavo, je v drugi obravnavi. Gre za zakon, ki uvaja državno priznanje za kakovost in s tem zakonom naj bi uvedli priznanje, ki bo spodbujalo pravne osebe in državne organe k sodobnemu in celovitemu doseganju kakovosti ter k izvajanju sodobnega procesa poslovanja.
Zakon predlaga vlada kot nekako nujen zakon. Priporočamo tudi, da ga v naslednji obravnavi prednostno obravnavate, saj gre za zakon, ki niti strokovno, niti politično ni sporen, menimo pa, da je to ukrep, ki bi v veliki meri res spodbujal k večjemu doseganju kakovosti.
Naj omenim še to, da je bil zakon v prvi obravnavi sprejet že leta 1995, tako ima že zelo dolgo proceduro, je pa zelo kratek in enostaven zakon.
Samo še mnenje o amandmajih. Vloženi so bili trije amandmaji, in sicer vlada podpira amandma matičnega odbora glede mandatov članov odbora za priznanje, tako da se zagotavlja kontinuiteta dela v odboru. Nadalje, vlada podpira tudi amandma Janeza Kopača glede števila zaposlenih v teh subjektih, ki lahko dobijo nagrado, in sicer se povečuje število zaposlenih v pravnih osebah oziroma tudi v državnih organih, ki lahko dobijo to priznanje.
Poslanec Kopač je predlagal tudi amandma, s katerim bi spremenili naziv nagrade, tako da bi se glasila nagrada za poslovno odličnost. Vlada temu ne nasprotuje, vendar pa menimo, da je ustrezneje, da ostane priznanje takšno, kot ga je predlagala vlada in tako je tudi mnenje matičnega odbora.
Torej predlagam, da zakon sprejmete skupaj z amandmaji, ki jih podpira vlada in ki jih podpira tudi matični odbor.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa državna sekretarka! Predlog zakona je obravnaval tudi odbor za znanost in tehnologijo kot matično delovno telo, prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora o predlogu, če želi seveda. Prosim, gospod Boris Sovič.

BORIS SOVIČ: Cenjene dame, spoštovani! Naš odbor je ta tekst predlagal, obravnaval, predlaga, da ga Državni zbor sprejme.
Potrdili smo tudi amandma iz prejšnjega sklica tega državnega zbora, amandma iz tega odbora in podpiramo tudi amandma, ki ga je vložil poslanec gospod Janez Kopač k 3. členu, v zvezi z njegovim amandmajem, da bi se pa spremenil naslov, pa odbor ni soglašal s tem amandmajem.
Tudi mi predlagamo, da Državni zbor ta zakon sprejme. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa! Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.)
Prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih členih predloga zakona.
Zboru predlagam, da skladno z zadnjo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje skupaj o vseh tistih členih, kjer niso bili vloženi amandmaji. Želi z tem v zvezi kdo besedo? (Ne želi.)
Ugotovimo sklepčnost! (42 poslancev.) Prosim poslanske skupine...

(Seja je bila prekinjena ob 12.57 uri in se je nadaljevala ob 13.10 uri.)

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke, kolegi poslanci! Prosim, da začnemo. Ugotovimo sklepčnost! (44 prisotnih.) Kolegice in kolegi, mislim, da bo strokovna služba ugotovila neopravičeno odsotnost ljudi in potem tudi ukrepala. Komisija za volitve in imenovanja ima to nalogo. Danes bomo zaključili. Nadaljujemo v torek ob 10.00 uri s to točko dnevnega reda.

(SEJA JE BILA PREKINJENA 30. MAJA 1997 OB 13.17 URI.)

Zadnja sprememba: 07/29/1997
Zbirke Državnega zbora RS - dobesedni zapisi sej