Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.08 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 20. seje državnega zbora.
Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Alojz Peterle, Roberto Battelli, Eda Okretič-Salmič, mag. Marijan Schiffrer, dr. Helena Hren-Vencelj, Peter Hrastelj, Janko Veber za popoldanski del seje, Ivan Božič, Jurij Malovrh, Zoran Lešnik, Samo Bevk, Bogomir Špiletič od 16.00 ure dalje, Ivo Hvalica od 16.00 ure dalje, Jakob Presečnik, za dopoldanski del mag. Janez Kopač, Mirko Kaplja za cel dan in Aleksander Merlo za pričetek seje.
Ugotovimo prisotnost v dvorani. Prisotnih je 49 poslank in poslancev; zbor je sklepčen in lahko odloča.
Današnje nadaljevanje 20. seje bo zbor pričel z obravnavo 39. točke dnevnega reda, to je poslovnika državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, zatem bo prešel na obravnavo prekinjene 9.b točke, to je predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi ter nato na prekinjeno 33. točko, to je obravnavo predloga zakona o gospodarski zbornici Slovenije. To so tudi vse točke dnevnega reda, ki so pripravljene in jih bo možno danes obravnavati.
Prehajamo na 39. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA POSLOVNIKA DRŽAVNE REVIZIJSKE KOMISIJE ZA REVIZIJO POSTOPKOV ODDAJE JAVNIH NAROČIL. Gradivo je v obravnavo zboru predložila državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil. Ali želi njena predstavnica besedo? (Ne želi.) Gradivo je obravnaval odbor za nadzor proračuna in drugih javnih financ kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora o gradivu. (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki vlade? (Ne želijo.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pismenih prijav nismo prejeli. Ali želi kdo razpravljati v okviru petminutne razprave? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Na glasovanje dajem naslednji predlog:
"Državni zbor Republike Slovenije soglaša s poslovnikom državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil z dne 28.1.2000, skupaj s popravkom 19. člena z dne 23.2.2000."
Želi s tem v zvezi kdo besedo? (Ne želi.)
Predlagani odlok dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (42 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 9.B TOČKO DNEVNEGA REDA - PREKINJENA TOČKA DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O LOKALNI SAMOUPRAVI - HITRI POSTOPEK. Državni zbor je sejo prekinil, ko je razpravljal o amandmaju za novi aa.1 člen, po končani razpravi o tem amandmaju. Izglasovan je bil sklep, da se ponovno sestane matično delovno telo in se opredelili do amandmaja oziroma amandmajev. Ali želi predsednik komisije besedo? Prosim, gospod Vili Trofenik.
VILI TROFENIK: Hvala lepa, za besedo. Komisija za lokalno samoupravo se je sestala v skladu s sklepom državnega zbora in se opredelila do vloženih amandmajev, ki so bili vloženi po predzadnjem zasedanju komisije. Uvodoma se je komisija opredelila do vseh tistih amandmajev, ki se nanašajo na vlogo mesta Ljubljane kot glavnega mesta oziroma prestolnice Republike Slovenije, in z veliko večino zavzela stališče, da ne podpira teh amandmajev, da se pa strinja, da je to pereč problem in da ga je treba v čim krajšem času rešiti z ustreznim zakonom.
Podrobno, katere amandmaje je komisija podprla oziroma kateri niso dobili podpore, ste dobili z dodatnim poročilom, ki vam je bilo dostavljeno včeraj popoldne. Zato jaz podrobneje tega ne bi obrazlagal. Bi pa izpostavil sklep, ki ga je sprejela komisija: "Komisija za lokalno samoupravo predlaga državnemu zboru Republike Slovenije, da na dnevni red naslednje seje uvrsti predlog zakona o glavnem mestu Republike Slovenije." Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospod, kolega Trofenik. Ko je državni zbor prekinil to točko dnevnega reda, je bila razprava o amandmajih za novi aa.1 člen že zaključena. Verjetno je takrat, ko je državni zbor prešel na glasovanje o vloženih amandmajih, bil nato sprejet proceduralni sklep, da se do amandmajev opredeli vlada oziroma matično delovno telo, do katerih se nista. To se pravi, da v bistvu je razprava o amandmajih za novi aa.1 člen že zaključena in sedaj prehajamo na odločanje. Imamo pa tri amandmaje. Prvega predlaga skupina poslancev, s prvopodpisanim dr. Ribičičem. Vlada in delovno telo ga ne podpirata, amandma pa je povezan z amandmajem iste skupine poslancev tudi za novi A.1 člen pod točko 3. V primeru sprejetja amandmaja je treba sprejeti tudi amandma za novi a.1 člen pod točko 3. Pod točko 2 imamo amandma na amandma vlade, ki ga predlaga komisija za lokalno samoupravo, vlada ga podpira. In pod točko 3 imamo amandma vlade, delovno telo ga podpira. Opomba. Ta amandma je usklajen z odločbo ustavnega sodišča.
Prehajamo torej na odločanje. Na glasovanje dajem prvi amandma za novi aa.1 člen. Svoj glas bo obrazložil dr. Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! V zvezi s tem amandmajem, ki se nanaša na glavno mesto Republike Slovenije, seveda, če je ta amandma sprejet, v tem primeru moramo sprejeti tudi materijo, ki se nanaša na glavno mesto, da to ne bi bilo samo v 1. členu. V zvezi s tem, kar je komisija za lokalno samoupravo odločila, bi rad povedal to, da seveda argumenti, ki so bili povedani za to govornico, zato da bi bilo smiselno imeti o glavnem mestu poseben zakon, imajo svojo težo. V tem primeru bi pač Ljubljana kot glavno mesto v skladu s tovrstno ustavno določbo dobila zakon, ki bi uredil nekatera najnujnejša vprašanja, in omogočil sporazum med mestno občino in državo glede opravljanja funkcij glavnega mesta. Bi pa rad v zvezi s tem povedal, da bodo v tem primeru seveda glavno mesto in njegove funkcije dobili v zakonodaji večjo težo in večji pomen kot v primeru, če sprejmemo ta amandma. V vsakem primeru bomo predlagatelji tega amandmaja v tem primeru pač podprli prizadevanja, da se sprejme poseben zakon in se s tega vidika zahvaljujem komisiji, ki je predlagala, da se ta uvrsti že na naslednjo sejo. Skratka, jaz bom glasoval za ta amandma. Če pa ta amandma ne bo sprejet, si bomo pač prizadevali, da bi bil sprejet poseben zakon, ki bo uredil naloge glavnega mesta Republike Slovenije. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še kdo obrazložiti svoj glas? Gospod Demšar, prosim. Zdaj pa glasujemo o amandmaju za novi aa.1 člen pod točko 1.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala za besedo. Kolikor jaz vem, imajo povsod glavna mesta poseben status in jih ne priključujejo k drugim, v okviru drugih lokalnih pravic. Zato se mi zdi, da tudi glede na to, kot vem, je bil vložen poseben zakon za status glavnega mesta Republike Slovenije. Zdaj ne razumem, kako naj bi se to, ali je to zdaj neka polovična rešitev, da potem tega zakona ne bo, ali zato da bomo ta zakon... Gospod predsednik.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegice in kolegi, prosim da se umirite.
VINCENCIJ DEMŠAR: Torej jaz za tak amandma ne morem glasovati iz razloga, ker ne vem, kaj je sedaj tu vse mišljeno. Ali tega zakona ne bomo imeli, ali je to zdaj vmesna rešitev, ali je to zdaj začasna rešitev, pa da bomo potem prišli do, v naslednji fazi enkrat do zakona. Torej tu, okoli teh pojasnil zaenkrat nisem dobil oziroma ne vem kakšna je, če rečem temu, kakšna je politika glede zakona o glavnem mestu Republike Slovenije. Mislim pa, da bi moral, v takem primeru biti poseben zakon. Zato tudi prav zaradi tega, ker ravno predlagatelj tega zakona o glavnem mestu Ljubljani, sedaj predlaga kot prvipodpisani s skupino poslancev tak zakon, zato jaz tega ne morem podpreti in bom glasoval proti. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje. Svoj glas bo obrazložil gospod, smo že v fazi glasovanja, ni več možno proceduralno. Prosim kolegice in kolegi, kadar je plenarna seja, komisija ne sme zasedati. Ja, ampak to ni, to ni naš problem. Kolegice in kolegi vemo, da je danes bila sklicana seja, ne vem katera seja komisije zaseda, ob 10. uri jo je treba prekiniti. Lepo vas prosim. Kdo želi. Prehajamo na odločanje o tem amandmaju. Gospod Peče želite obrazložiti svoj glas. Prosim. Kolegice in kolegi nisem bil obveščen o nobeni prekoračitvi po 10. uri. Nisem bil obveščen, da bi danes potekala seja katerekoli komisije po 10. uri. Sklicana je bila redna seja državnega zbora.
SAŠO PEČE: Lahko za malo pozornosti. Hvala. Komisija, ki zdajle zaseda, bo v roku 10 minut končala. Samo za informacijo. Je pa zaprosila za preložitev seje državnega zbora.
Zdaj pa kar se tiče obrazložitve glasu. Slovenska nacionalna stranka bo glasovala proti amandmaju. Gre iz osnovnega razloga, ker smatramo, da to ni materija zakona o lokalni samoupravi, ki že tako sam po sebi oziroma ki bi moral določati enakopravnost občin, ampak že sam po sebi razmejuje posamezne občine. Torej smatramo, če se že naj to opredeli, če se že to opredeli, naj se opredeli v posebnem zakonu. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Dr. Jože Zagožen. Želite obrazložiti svoj glas? (Ne želite.) Gospod Jakič, prosim.
ROMAN JAKIČ: Spoštovani gospod predsednik, spoštovane kolegice, spoštovani kolegi. Glasoval bom seveda za amandma, ki ga je prvopodpisal dr. Ribičič in sem ga sopodpisal tudi sam iz preprostega razloga, ker ne razumem sprenevedanje tistih, ki pravijo, da treba imeti o mestu Ljubljana poseben zakon. Nenazadnje je poseben zakon v parlamentarno proceduro bil s strani dr. Ribičiča vložen že 14.7.1998 in se je na nek način zavestno ali nezavestno, kakor hočete, odlagalo obravnavo tega. Jasno pa je, da če amandma k zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona lokalni samoupravi ne bo sprejet, sem seveda zainteresiran, da v resnici brez "fige v žepu" se sprejme amandma, ki govori o tem, da se na naslednjo sejo uvrsti predlagani zakon o glavnemu mestu Republike Slovenije, ki v resnici je potreben v tej državi, da se seveda ustvari pravno podlago sporazumnega urejanja medsebojnih razmerij med mestno občino Ljubljana in Republiko Slovenijo, ki seveda izhaja iz dejstva, da je Ljubljana glavno mesto Republike Slovenije.
In zato seveda kolegice in kolegi, tisti, ki menite, ki z neko - včeraj sem govoril o nevoščljivosti - nevoščljivostjo zrete na mesto Ljubljana kot glavno mesto, bi vas prosil, da seveda če drugače menite, lahko greste v spremembo ustave in določite glavno mesto kje drugje. Zakon o glavnem mestu Republike Slovenije je nujen, seveda ker tega nismo tisti - ki se zavzemamo za tak zakon o glavnem mestu bo sprejet - ki smo želeli, da se dopolni zakon o lokalni samoupravi s posebnim statusom, s posebnim poglavjem, ki govori o nalogah glavnega mesta, smo seveda samo želeli pravno urediti položaj glavnega mesta, ki sedaj pravno ni urejen. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Svoj glas bo obrazložila gospa Skukova.
NADA SKUK: Hvala, za besedo. Glasovala bom proti takemu amandmaju. Zakaj? Iz razloga, ker smo ponosni na svoje glavno mesto, ponosni smo na našo lepo Ljubljano in vsi Slovenci se zavedamo, da kot prestolno mesto mora imeti tudi poseben zakon. Zato je nedopustno in neresno, da se v zakon parcialno vnašajo take določbe. In tudi zato bom proti, ker zame je lokalna samouprava pomembna sprememba uprave v državi. Kot v prejšnjem mandatu, tudi sedaj se zavedam, da je upravljanje občin zelo pomembno. Je pa tudi lokalna samouprava, upravljanje občin, kot nek temelj demokraciji. Zato smo se odločili in ustanovili majhne občine, da bodo ljudje lahko upravljali s svojimi občinami, da se bodo nekako strinjali z rešitvami svojih problemov. Ker če imamo prevelike občine in če imamo zmedene določbe, kot so take, ki se sedaj vnašajo v ta zakon, se seveda ruši namen lokalne samouprave. Kot smo včeraj naredili napako s sprejemom zakona o Koroški pokrajini, se tudi s takimi določbami danes lahko vnaša zmeda v ureditev lokalne samouprave in to ni dobro, to je norčevanje iz naših prebivalcev, to je norčevanje iz namena, da damo v roke upravljanje naše države našim državljanom, kot smo jim obljubili pri osamosvajanju in zato še enkrat poudarjam, bom proti takim parcialnim določbam.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kolega Rupar bo obrazložil svoj glas, nato kolega Aurelio Juri.
PAVEL RUPAR: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Sam ne bom podprl tega amandmaja tudi iz razlogov, ki jih je pred mano navedla kolegica Skukova. Torej sam osebno menim, da mesto Ljubljana seveda zasluži poseben status kot mesto, glavno mesto Republike Slovenije, kot prestolnica države, vendar sem pa prepričan, da bi to na tem mestu ne bilo korektno do ostalih mest oziroma do pokrajin. Sam osebno bom tudi vedno in želim tudi, da prisluhnete temu, uveljavljal Ljubljano kot glavno mesto takrat, ko bomo govorili o pokrajinah. Namreč, prepričan sem, da zelo sovpada zakon o pokrajinah in zakon o glavnem mestu in prav se mi zdi, da bi to materijo, torej obe dve panogi v tej materiji zajemali skupno. Namreč Ljubljana že sama po sebi presega celo število prebivalcev posameznih pokrajin in bi jo lahko v tem primeru šteli kot posebno pokrajino oziroma kot pokrajino, ki se imenuje kar glavno mesto oziroma prestolnica Republike Slovenije. Ljubljana prav gotovo zasluži tak status, vendar pa sem sam tudi prepričan, da bi v tem primeru, ko bi delili oblasti v Ljubljani na mestno, torej občinsko oblast, na oblast recimo posebne regije kot glavnega mesta in pa še kot oblast, ki jo potrebuje oziroma jo ima v glavnem mestu država, lahko našli posebno, torej prvič medsebojno povezavo, drugič pa tudi poseben smisel posameznih treh skupin vladavine, če želite. Namreč, kot občan ali pa kot državljan Republike Slovenije bi v Ljubljani kot prestolnici iskal popolnoma druge vzroke oziroma bi šel reševati povsem druge probleme kot pa recimo občan Ljubljane. Zato sem tudi mnenja, da bi v tem primeru, če bi bila Ljubljana tretirana kot pokrajina, seveda imeli tudi drugega sogovornika. Tu na tem mestu bi ne moral to biti recimo župan ali županja občine Ljubljane, kjer bi me verjetno v tem primeru kot izvoljena v Ljubljani tretirala povsem drugače kot občana Ljubljane, če bi seveda prišel iz nekega drugega kraja iskati v Ljubljano kot na neko /Nerazumljivo./ kot prestolnico, reševati tiste probleme, kot prišlek iz druge pokrajine, bi potreboval drugega sogovornika, sogovornike glavnega mesta, kot pa župana mesta Ljubljane. Sam, še enkrat poudarjam tega predloga ne podpiram. Bom pa seveda zelo vesel, če me boste povabili k sooblikovanju zakona o pokrajinah in prestolnici, kot sem že omenil, kot sestavni del zakona o pokrajini. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Svoj glas bo obrazložil tudi kolega Aurelio Juri.
AURELIO JURI: Hvala. Nekdo me je začudeno povprašal, kako to. Čeprav sem iz Kopra, da sem seveda med sopodpisniki tega amandmaja. Sopodpisal sem ga zaradi tega, ker se zavedam, da obstaja potreba in nuja, da sobivanje države v svoji logistiki in protokularni obveznosti in lokalne samouprave v mestni občini Ljubljana, to sobivanje potrebuje neko, nek urejen medsebojni odnos. Danes se to sobivanje odvija včasih navzkriž, včasih narazen. Smisel tega amandmaja je seveda zapolniti luknjo, ki že dolgo časa obstaja, ker zakona nimamo. Vsi danes obljubljamo podporo prizadevanjem, da bi ta zakon vendarle bil sprejet in to čim prej. Mene veseli, da je tudi komisija za lokalno samoupravo oblikovala tak predlog in tak poziv, zato da se končno ta odnos uredi. Nisem videl nobenih strahov v tem, kot me je kdo opozoril, češ, znova bomo centralizirali sredstva iz drugih regij v Ljubljano, zato da izpolnjuje svoje državne obveznosti. Ne! To v tem amandmaju in tudi v sami vsebini zakona, ki je v proceduri, seveda ni vnešeno.
Gre pa zato, da se na tej vsebini, ki jih tudi sam amandma v tistih štirih oziroma petih alineah opredeljuje, določi tudi vsebina sporazuma, ki ga bosta država in mestna občina Ljubljana sklenili. Zato bom jaz amandma podprl. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! Glasujemo torej za prvi amandma za novi aa.1 člen, ki je na prvem mestu tudi v pregledu amandmajev z dne 30.3.2000. Sem že prebral tudi opombo, ves primer - amandma je povezan z amandmajem iste skupine poslancev. V primeru sprejetja amandmaja je potrebno sprejeti tudi amandma za novi a.1 člen pod točko 3. (65 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (22 poslancev.) Kdo je proti? (40 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni bil sprejet.
Amandma pod točko na strani tri za novi a.1 člen, ki nato rešuje naloge glavnega mesta, ki je povezan s tem amandmajem, je najverjetneje s tem postal brezpredmeten. Na glasovanje dajem drugi amandma. To je amandma na amandma vlade, komisija za lokalno samoupravo pa ga predlaga, vlada ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (43 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem tretji amandma, to je amandma vlade. Delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (44 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da amandma je sprejet, s tem smo sprejeli novi aa.1 člen.
Odpiram razpravo za novi a.1 člen. Pod točko ena imamo štiri amandmaje. Prvega predlaga komisija za lokalno samoupravo, vlada ga podpira. Pod točko dva je amandma vlade, delovno telo ga podpira. Amandma pod točko tri je po neizglasovanem amandmaju pod točko ena za novi a.1 postal brezpredmeten. In imamo amandma za novi a.1 člen, ki ga predlaga Franci Rokavec. Vlada in delovno telo ga ne podpirata. Kdo želi besedo? Gospod Rokavec.
FRANCI ROKAVEC: Hvala, za besedo, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Že v svoji uvodni razpravi sem opozoril tudi na smisel tega amandmaja. Namreč, kdor je tudi prisoten v oblikovanju občinskega sveta ali pa občinskih odborov in pa delovnih teles, je lahko zaznal veliko težav, ki so nastopile po zadnji sprejeti noveli zakona o lokalni samoupravi. Namreč, veliko lažje in tudi bolj strokovno bi lahko oblikovali občinske odbore in pa komisije, če bi dopustili večji delež možnosti vključevanja občanov. S tem bi bili ti odbori tudi bolj strokoven organ, ki bi dejansko služil tudi kot svetovalni organ pri delu občinskega sveta, kakor tudi pri delu županov. S tem bi pa dejansko - mislim, da ne moremo povezovati funkcije občine oziroma občinskega sveta za funkcijo države oziroma parlamenta. Namreč, kar se tiče parlamenta je dejansko to, da je to nivo državne politike. Ampak, kar se pa tiče občine, je pa dejstvo, da so tukaj bistveno prisotna vprašanja na komunalni ravni, vprašanja, ki se pač tičejo občine in pa občanov. Zato mislim, da je tukaj zelo smiselno, da se podpre ta amandma, da se omogoči dejansko, da je možno, da sta dve tretjini zastopstva v odborih in pa delovnih telesih občinskega sveta tudi s strani občanov. Če je pa seveda v občinskem svetu več kompetentnih svetnikov za tako področje, pa ta predlog ne omejuje, da so zastopani samo občinski svetniki. Daje pa možnost, da so lahko zastopani tudi strokovnjaki, ki pokrivajo določeno področje. Zato predlagam, da se omenjeni amandma sprejme. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Rokavec. Gospod Peče želi besedo.
SAŠO PEČE: Podpiramo predlog gospoda oziroma amandma gospoda Francija Rokavca. Gre zaradi tega, ker v lokalnih skupnostih se z vprašanji imenovanja in pa zasedenosti v njihovih delovnih telesih ukvarja ponavadi komisija, imenovana Kviaz, katera pozove politične stranke oziroma liste, zastopane v občinskih in pa mestnih svetih, da predlagajo kandidate. S tem se pušča dovolj avtonomnosti vsaki politični stranki, da sama imenuje v to zadevo, naj si bo člana občinskega sveta ali zunanjega strokovnega sodelavca. Torej je tako ali tako zadeva prepuščena v tem primeru končni odločitvi občinskega oziroma mestnega sveta in pa politični stranki. Ker pa iz lastnih izkušenj vem, da imajo predvsem manjše politične organizacije, ki so zastopane v občinskih svetih, s problemom določitve teh kvot, ki praviloma v prvi fazi izbira, torej med svetnikom in pa med zunanjim strokovnjakom, pripada najmočnejši politični stranki, bi se s tem omogočilo bolj enakopravno zastopanje, med drugim tudi političnim organizacijam, da dajo v delovna telesa, recimo kot posvetovalne organe, organe, ki dajejo mnenja, strokovnjake in ne samo člane občinskih svetov. Ta amandma podpiramo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, koleg Peče. Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem prvi amandma za novi a.1 člen, to je amandma na amandma vlade, ki ga predlaga komisija za lokalno samoupravo, vlada ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je ta amandma na amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma vlade pod točko 2, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem četrti amandma, to je amandma Francija Rokavca, ki pa nima podpore vlade in delovnega telesa. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (22 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 4 ni bil sprejet.
Sprejeli smo novi a.1 člen.
Odpiram razpravo o 1. členu in amandmajih. Imamo samo amandma vlade, delovno telo ga podpira. Ta amandma je usklajen z odločbo ustavnega sodišča. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ta amandma dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (39 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. 1. člen smo v celoti spremenili. Odpiram razpravo o amandmajih za novi 1.a člen. Imamo tri amandmaje. Prvega predlaga Ivo Hvalica, vlada ga ne podpira, delovno telo ga podpira. Amandma pod točko dva predlaga kolega Jelinčič, vlada ga ne podpira, delovno telo ga ne podpira. Amandma pod točko tri - predlagatelj je Franci Rokavec, vlada ga ne podpira, delovno telo ga ne podpira.
Skupina poslancev s prvopodpisanim Maksimiljanom Lavrincem je prav tako vložila amandma, dne 22.3. za novi a.1 člen. 28.3. pa je skupina poslancev, s prvopodpisanim Maksimiljanom Lavrincem umaknila ta amandma. Pod ta umik niso podpisani sicer vsi tisti, ki so amandma predlagali 22.3. Gospod Lavrinc, prosim! Gospod Hvalica bo dobil besedo.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala gospod predsednik, za besedo. Samo prvi in zadnji sva umaknila svoje podpise. Ostali pa vztrajajo na amandmaju in zato je amandma še relevanten.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: To se pravi, da je amandma še vedno v proceduri. Hvala lepa. Gospod Hvalica želi besedo. Imamo torej štiri amandmaje za novi 1.a člen.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Pred vami je prvi amandma, ki je v bistvu nadomestilo za obvezno razlago - sedaj se ne spomnim katere številke člena - zakona o lokalni samoupravi, ki sem jo razlagal včeraj.
Zakaj amandma zakona in ne obvezna razlaga? Če bi bila obvezna razlaga, bi, po mnenju vlade, bilo možno potem tudi razveljavljati neke sklepe, ki so bili - in to jih je bilo veliko - sprejeti za nazaj.
Jaz bi prosil malo tišine, saj drugače se ne boste morali niti odločiti.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegice in kolegi, lepo prosim, da ne motite govornika.
IVO HVALICA: Vsaj svoje poslanske kolege prosim za tišino in če nehate tam, ker drugače nima smisla, da tu nastopam. Torej gre enostavno za to, da v, na občinskih svetih imamo čisto drugačno pravilo glasovanja, kot je tu v državnem zboru. To je absurd brez primere. Zdaj, vlada je proti. Jaz ne vem, kako je kdo na vladi globoko šel v to stvar. Vem pa, kako jo je razložil minister Grafenauer na komisiji za lokalno samoupravo, kamor sem bil povabljen. Tam je minister Grafenauer vzel za merilo občino s sedmimi svetniki in je rekel, kako bi izgledalo to, če bi občina, kjer je sedem svetnikov, pa je kvorum 4, torej za to, da se sploh lahko seja opravi in potem 2 glasujeta za in 1 proti. Ja, v redu. Tisti, ki niso prišli, tisti, ki se ne odločajo, tisti prepustijo odločitve drugim. Ampak ne more biti merilo za našo državo občina s sedmimi občinskimi svetniki. Za božjo voljo. To ne more biti merilo. To je absurd. Kaj pomeni to? Da bomo implicirali še in generirali še nove občine, ki bodo imeli zdaj namesto 1100 prebivalcev, ali kaj. Skratka, ta amandma ni nič drugega kot preprosta uveljavitev tega glasovanja, ki ga imamo v državnem zboru, tudi v občinskih svetih. Glejte, tudi na referendumih, tisti ki ne pride, pač prepušča odločitev drugim. Tudi na volitvah, tisti, ki ne pride na volitve, prepustijo odločitve drugim. Kdor se pa odloča, se odloča. Na žalost je velikokrat res to, da se v raznih primerih odločanja, da odloča manjšina, ampak niso krivi tisti, ki odločajo. Krivi so tisti, ki se odločajo, da ne bodo odločali. Mislim, da je zadeva popolnoma jasna in da je zadeva, ki je bila do sedaj v zakonu o lokalni samoupravi, nek ostanek prejšnjega sistema, to je treba enostavno narediti. In nenazadnje spoštovana gospoda, zadevo je treba evropeizirati. Saj ne moremo, saj bomo dobili drugače opomin iz Evrope, če bomo nadaljevali s tem načinom. Skratka, zdaj imamo priliko, da ne glede na to, kar se je dogajalo do zdaj, s spremembo zakona to spremenimo. In to spremenimo, tako kot mora biti, tako kot je normalno v parlamentarnih demokracijah. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo želi Franci Rokavec, za njim kolega Rupar.
FRANCI ROKAVEC: Hvala za besedo. Obrazložil bom amandma k številki 3. Namreč dejstvo je, da smo s spremembo zakona o lokalni samoupravi v 47.b členu sigurno naredili napako vsem na področju lokalnih skupnosti, ki hočejo združevati prostovoljno zbiranje dodatnih denarnih finančnih sredstev. Do leta 1998 je dejansko bila v veljavi dikcija zakona, kjer je večina na referendumu odločila za uvedbo ali občinskega ali pa krajevnega samoprispevka. In prepričan sem, da ta amandma ponovno uvaja to formulo, se pravi vsi imajo možnost priti na referendum, vsi so povabljeni na odločanje in večina tistih, ki pride, pač tudi odloči. Dejansko se v praksi dogajajo problemi, ki so povezani s tem, da če ni možno izpeljati samoprispevka oziroma če ima ta večji kvorum, potem je edina rešitev prostovoljno podpisovanje pogodb občanov tistih, ki so na določenem območju pripravljeni podpisati to pogodbo. Tukaj se pa zadene v bistvo problema, enkrat podpišejo občani pogodbo, sosed je ne podpiše in potem je tudi konec kakršnihkoli iniciativ občanov za sofinanciranje raznih nujnih nalog, ki so predvsem zelo pomembni na podeželju. Prepričan sem, da bi s spremembo dikcije vseh, ki se glasi: "ki so glasovali, omogočili dodatno iniciativo vsem, ki so pripravljeni dodatno združevati finančna sredstva za nujno urejanje komunalnih zadev na infrastrukturi". In prosim, če ta amandma podprete. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo želi kolega Rupar, za njim Beuermann in Kontič ter Peče.
PAVEL RUPAR: Hvala, gospod predsednik. Kolegice in kolegi! Podprl bom ta amandma, predvsem zato, ker vem, kako to poteka v praksi, v življenju. Mnogo je aktov in pa različnih, bom rekel, predpisov, ki jih v občinah nujno potrebujemo, pa včasih zgolj zaradi morda prenapetega političnega ali pa prenapete politične opredelitve, zelo pomembne stvari namerno, bom rekel, padejo samo zato, ker je v zdajšnjem zakonu tako zapisano, da mora biti vedno vsaj polovica evidentiranih za predlagani sklep oziroma akt. Mislim, da je to zelo življenjsko, da bomo s tem amandmajem lahko naredili res korak k tistemu, kar velja, tako v tem državnem zboru kot v drugih postopkih, v katerih predpisujemo odločitev. Ravno tako, če grem iz najvišjega vrha od predsednika države navzdol, vse se voli, vse se nekako fiksira tako, da vedno zmagajo tisti, ki so v okviru 50 plus 1% prišli na volitve in od tega jih mora biti vsaj polovica za.
Še enkrat poudarjam, zdi se mi to zelo življenjsko in zdi se mi, da bo to tudi v praksi v občinah zelo velik napredek, predvsem tistih, ki želijo v zakonskih okvirih pripeljati razvoj svojih občin k boljšemu življenju. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima kolega Beuerman. Za njim kolega Kontič.
RICHARD BEUERMANN: Hvala, za besedo gospod predsednik. Torej, govoril bom o tem prvem amandmaju, ki ga je vložil poslanski kolega Hvalica. Jaz moram reči, da se večino tega, kar je bilo rečeno kot argument za ta amandma, osebno zelo strinjam. Imam pa eno vprašanje. Ali je smotrno to reč urejati v zakonu ali bi bilo bolj smiselno to prepustiti pač občinskih svetom, da zadevo uredijo v svojih statutih? Zato sprašujem ali sekretariat ali pa predstavnika vlade, da morda odgovori na to mojo dilemo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima kolega Kontič. Za njim kolega Peče.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, predstavnik vlade. Jaz sem že na komisiji za lokalno samoupravo, ko smo obravnavali obvezno razlago, ki jo je predlagal kolega Hvalica, povedal, da se z obvezno razlago pač ne morem strinjati, zato ker z obvezno razlago pač ne moremo ugotoviti, da je tisto, kar je zapisano črno dejansko belo. Ampak že takrat sem napovedal podporo amandmaju oziroma ureditvi v zakonu. Ta ureditev je sedaj predvidena. Gospod Hvalica predlaga ta amandma in tudi sam sem ga na komisiji za lokalno samoupravo podprl.
Vlada je sicer navedla eno skrajnosti, ki je seveda možna. Če imamo sedem članov sveta, so štirje prisotni, eden glasuje za in je odločitev sprejeta, če ni nihče proti. To je ena skrajnost. Druga skrajnost je pa ta, ki se lahko zgodi pri triintridesetih svetnikih, jih je sedemnajst prisotnih, osem jih za, nihče proti in odločitev ni sprejeta. Se pravi, to je pa druga skrajnost. In jaz mislim, da je ta predlog, ki ga je predlagal gospod Hvalica, potrebno podpreti. Sam bom pa tudi glasoval za. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima kolega Peče. Za njim kolega Pungartnik.
SAŠO PEČE: Obrazložil bi drugi amandma pod tem poglavjem. In sicer, katerega predlagatelj je Slovenska nacionalna stranka in v njenem imenu Zmago Jelinčič. Gre za amandma, za katerega sem prepričan, da je eden pomembnejših v tem sklopu amandmajev. In sicer, nova dikcija 37.b člena bi se potem takem ob sprejemu tega amandmaja glasila: "Funkcija župana ni združljiva s funkcijo poslanca državnega zbora, člana občinskega sveta in podžupana itn." Amandma smo obrazložili. Poleg tega pa je potrebno povedati. Res je, zakon o lokalni samoupravi omogoča institut podžupana. Torej, da podžupan nadomešča župana v njegovi odsotnosti, da ga ta imenuje, lahko so trije, v nekaterih občinah in podobno. Zavedati pa se moramo, da so županske volitve individualne volitve in s tem ljudje dajo svoj glas in pa zaupanje županu. In torej se tudi od njega pričakuje, da le ta ostane v lokalni skupnosti in da ga podžupan nadomešča le v posameznih izjemnih primerih.
Predlagam, da ta člen podpremo in predlagam, da si tudi pri tem členu odpre razprava. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Pungartnik ima besedo.
CIRIL METOD PUNGARTNIK: Hvala lepa za besedo. O prvem amandmaju bi govoril. Torej, ni mi bilo jasno do zdaj, zakaj lahko v tem parlamentu o mnogo bolj pomembnih stvareh za državljane, mnogo težjih po financah, lahko odločamo včasih s tem, da je 18 ali pa še manj, nas za. In imamo pravzaprav v praksi kar veliko težav, ko je treba ugotavljati in tiste, ki niso ne za, ne proti. In če lahko tukaj odločamo, samo s tistimi, ki so za in tistimi ki so proti, če je nas več kot polovica v tej dvorani, potem mislim, da je prav, da to tudi na sejah občinskih svetov naredimo to.
Zato vas prosim, da podprete ta amandma, ki ga je predlagal gospod Hvalica. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. O amandmaju skupine poslancev s prvopodpisanim, sedaj ne več gospodom Lavrincem, ker je podporo umaknil, ampak bomo rekli Geza Džubanom, bomo razpravljali pod točko 2, ker govori o amandmaju za novi 1.a člen, sicer se sklicuje na 37. člen. Tako da imamo torej vloženih, imamo vložene štiri amandmaje. In če ni več razprav, bomo šli na odločanje. Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem prvi amandma za novi 1.a člen, predlagatelj je poslanski kolega Hvalica, delovno telo ga podpira vlada ne podpira. Ugotavljamo prisotnost! (69 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (64 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma skupine poslancev. Dovolite, da ga preberem. Do njega se delovno telo in vlada nista opredelila. "V 37.a členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: Županu preneha mandat tudi v primeru pridobitve poslanskega mandata in sicer v 30 dneh po potrditvi njegovega poslanskega mandata v državnem zboru." Ta amandma dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (32 poslancev.) Kdo je proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Predlagatelj je Zmago Jelinčič, vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! Prosim? To je amandma pod številko 2, v pregledu. Se opravičujem. Predlagatelj Zmago Jelinčič, vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (30 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem tretji amandma, predlagatelj je Franci Rokavec, vlada in delovno telo ga ne podpira. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (28 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem spremenjeni novi 1.a člen. Ni potrebno glasovati v celoti, smo sprejeli.
Odpiram razpravo o 2. členu. Prosim za pozornost! Imamo pod točko 1 in 2 amandma na amandma vlade. Prvi amandma na amandma vlade predlaga poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov, delovno telo ga ne podpira. Drugi amandma na amandma vlade je komisije za lokalno samoupravo, vlada podpira in amandma pod točko 3 je amandma vlade, ki ga delovno telo podpira, ta je usklajen z odločbo ustavnega sodišča. Amandma pod točko 4 pa je amandma Francija Rokavca, ta pa nima podpore vlade in delovnega telesa. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem prvi amandma na amandma vlade pod točko 1, predlagatelj poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma na amandma? (11 poslancev.) Je kdo proti? (39 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma na amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma na amandma vlade, predlagatelj je komisija za lokalno samoupravo. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma na amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma sprejet.
Na glasovanje dajem tretji amandma, to je amandma vlade, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem četrti amandma. Amandma pod točko štiri je ob sprejetju amandmaja pod točko tri postal brezpredmeten. V celoti smo spremenili 2. člen.
Odpiram razpravo o 3. členu in amandmajih. Prvi je amandma na amandma vlade, predlagatelj je poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov, delovno telo ga ne podpira. Drugi amandma predlaga komisija za lokalno samoupravo, vlada ga podpira. Amandma pod točko tri je amandma vlade, delovno telo ga podpira. Amandma pod točko štiri - poslanski kolega Rokavec, vlada in delovno telo ga ne podpirata. Tudi tukaj velja, če bo amandma pod točko tri sprejet, je amandma pod točko štiri brezpredmeten. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem prvi amandma na amandma vlade. Predlagatelj je poslanska skupina SKD. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (18 poslancev.) Kdo je proti? (28 poslancev.)
Amandma na amandma vlade ni bil sprejet.
Dajem na glasovanje amandma na amandma vlade pod točko dva. Ugotavljamo prisotnost! Predlagatelj je komisija za lokalno samoupravo. (45 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost, drugič! (61 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma na amandma vlade? (32 poslancev.) Kdo je proti? (6 poslancev.)
Ta amandma na amandma vlade je bil sprejet.
Na glasovanje dajem tretji amandma. To je amandma vlade. Ugotavljamo prisotnost! Delovno telo ga podpira. (56 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet. S tem smo pa 3. člen v celoti spremenili. Amandma pod točko štiri pa je postal brezpredmeten.
Odpiram razpravo o 4. členu in amandmaju vlade. Delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ta amandma dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 4. členu? Člen se črta. (40 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Amandma je sprejet. Člen je črtan.
Odpiram razpravo za novi 4.a člen. Imamo dva amandmaja. Prvega predlaga vlada Republike Slovenije, delovno telo ga podpira. Amandma pod točko dva poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov, delovno telo ga ne podpira. Kdo želi besedo? Gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa gospod predsednik. Jaz sem proceduralno takoj dvignil roko za 4. členom. Namreč, en pomemben amandma sem še danes hotel vložiti in sem ga sedaj, je na poti sem. Se pravi, za 4.a člen. Pa če bi lahko mogoče pet minut počakali, da ga predložim tukaj direktno in ga preberem. Če je možno. Bi prosil pač za razumevanje.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: H kateremu členu?
BRANKO KELEMINA: 4.a člen.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Poslanski kolega Kelemina bo sedaj tudi vložil amandma za novi 4.a člen. Lahko ga tudi ustno predstavite.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. Jaz sem predlagal, da bi se vložil novi 4.a člen, in sicer bi se glasil: v 52. členu - to je zelo pomemben in bi prosil malo pozornosti, minuto, dve - v 52. členu bi se dodal novi četrti odstavek, ki bi se glasil: "Če se po sprejetju proračuna za tekoče leto z zakonom, podzakonskim aktom ali drugim ukrepom povzročajo dodatni stroški za lokalno skupnost, mora vlada lokalni skupnosti zagotoviti dodatna sredstva iz državnega proračuna." Zakaj namreč gre? Velikokrat se zgodi, da po sprejetju proračuna za tekoče leto državni zbor ali vlada predpiše določene obveznosti lokalnim skupnostim in za tisto leto dejansko imajo lokalne skupnosti določen primanjkljaj v svojem proračunu, ker jim niso zagotovljena sredstva za določen del, in je dejansko poseg v te zagotovljene pravice, ki jih že s proračunom za tekoče leto lokalna skupnost ima. Zato bi bilo prav, da bi podprli ta amandma, ker bi s tem lokalnim skupnostim zagotovili financiranje tistih dodatnih nalog, ki so se v tekočem letu pojavile lokalnim skupnostim. Jaz mislim, da je to pozitivno, včasih gre tudi za večje spremembe in bi bilo prav, da bi lokalne skupnosti dobile neko nadomestilo in da bi se to upoštevalo potem pri izvrševanju proračuna. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Kelemina. Tudi pisno smo prejeli. Replika, kolega Bajc. Razprava je odprta o vseh amandmajih, tudi na tega, kolega Bajc.
JOSIP BAJC: Hvala, gospod predsednik. En lep pozdrav, kolegice in kolegi! Jaz bom osebno podprl ta amandma, čeprav sem ga samo slišal, pa ne videl zapisanega, iz enega preprostega razloga. Republiški gradbeni inšpektor izda odločbo o sanaciji neke zgradbe, ki je poškodovana in ogroža promet ali ljudi in ne vem kaj vse. Za to sanacijo je potrebno zagotoviti 5, 10 milijonov, ne vem koliko, recimo. Najprej naloži lastniku objektu, da to stori, in v primeru, če lastnik tega objekta tega ne stori, izda odločbo in naloži lokalni skupnosti, da v roku 30 dni sanira, zamenja žlebove, ostrešje, obnovi fasado na račun lastnika. Če republiški gradbeni inšpektor ni mogel doseči od lastnika, da bi saniral tak objekt, ki ogroža varnost, kako bo potem pa lokalna skupnost dobila od lastnika povrnjen denar. Zaradi tega bom podprl ta amandma.
Lahko tudi konkretno govorim. V letošnjem letu je republiški gradbeni inšpektor izdal občini Postojna tri take odločbe. V temu trenutku ne vem, kje dobiti približno 15 milijonov, ki jih nismo imeli predvidenih v proračunu. Nalaga pa republiški upravni organ neko nalogo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa koleg Bajc. Predlagam, da vendarle poslanci dobite razmnožen amandma, ki ga je koleg Kelemina pravkar vložil. Gospod Trofenik želi besedo.
VILI TROFENIK: Hvala za besedo. Jaz bi tako predlagal. Res je problem objektivne narave, kot ga je predlagatelj, postavlja pa se seveda vprašanje, a je to vmeščeno v pravi člen in v pravi zakon. Prosil bi, če bi dali možnost sekretariatu, da poda strokovno mnenje ali neko stališče. Najprej je dilema, ali v ta člen, drugič je pa dilema, ali v ta zakon ali eventualno v zakon o financiranju občin.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Sejo prekinjam za 10 minut, da boste poslanci in tudi vse ostale službe prejeli vloženi amandma. Sejo nadaljujemo ob 11.23.
(Seja je bila prekinjena ob 11.13. uri in se je nadaljevala ob 11.28 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegi nadaljujemo sejo. V tem času ste dobili tudi razdeljen amandma kolega Kelemine. Tako imamo tri amandmaje za novi 4.a člen. Najprej bomo glasovali o amandmaju kolega Kelemine. Ali želi besedo gospa Bitenčeva. Prosim. Ugotavljamo najprej prisotnost seveda! (46 prisotnih.) Državni zbor je sklepčen in lahko odloča. Besedo dajem gospe Bitenčevi. Prosim.
TINA BITENC-PENGOV: Gospod predsednik, spoštovani zbor. Proučili smo besedilo amandmaja, ki smo ga prejle prejeli s strani poslanca gospoda Kelemine v zvezi z zagotavljanjem dodatnih sredstev po sprejemu proračuna, če se ustanavljajo dodatne naloge. Načeloma ugotavljamo, da taka vsebina sodi v finančne zakone, v zakon o financiranju občin. Sicer pa menimo, da je z zakonom o sistemu javnih financ to pravzaprav že zagotovljeno in da bi se to moralo dejansko že izvrševati. Za take zadeve namreč obstoji, ravno za take zadeve, tekoča proračunska rezerva, kakorkoli naj se zdaj že imenuje, zato mislim, da bi se na podlagi zahtevkov v tekočo proračunsko rezervo tudi ta zadeva na podlagi veljavnih predpisov že lahko izvrševala. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ne vem, koliko so vas kolegice in kolegi slišali, ker vsak debatira s svojim sosedom. Gospod Kelemina želi besedo. Skoraj vsak. No, saj to ni bila kritika, to je bila ugotovitev.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. No, po tem, kar je povedala predstavnica sekretariata, dejansko zdajle smo ugotovili, da vlada očitno ne spoštuje osnovnih načel, ki so nekje v vseh zakonih oziroma v našem pravnem sistemu zajeta, glede financiranja lokalnih skupnosti. To se pravi, osnovnih načel vlada ne spoštuje. To je dejstvo. To smo zdajle ugotovili. Če obstaja ta pravica, da lokalne skupnosti za dodatne naloge, ki jih dobijo od države v tekočem letu, po sprejetju proračuna bi vlada dejansko morala zagotoviti dodatna sredstva za te naloge.
Ker se to ne dogaja, smo prisiljeni dati v nek zakon neko dodatno varovalko. Če se boste strinjali s tem, jaz mislim, da se strinja večina, predvsem pa župani, da si neko varovalko moramo zagotoviti. Mislim, da je ta varovalko to, da lahko tako določbo sprejmemo tudi v tem zakonu, pa bo pač na nek način se mogoče z revizijo ali pa s spremembo zakonodaje, ostale zakonodaje, zakona o financiranju občin ali kakorkoli drugače, to nekoč uredilo. Danes pa to varovalko vstavimo v ta zakon, pa bomo videli potem, da bodo imele lokalne skupnosti možnost na nekaj konkretnega se v bistvu opreti. Jaz drugega tukaj ne bi razlagal, če menite, da je to pozitivno za lokalne skupnosti, pač upam, da boste podprli. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Najprej dajem na glasovanje amandma za novi 4.a člen, ki ga predlaga kolega Kelemina, prejeli ste ga na klop. Ugotovimo prisotnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (31 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 1 v pregledu. Predlagatelj amandmaja je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za tak amandma? (52 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2 v pregledu. Predlagatelj je poslanska skupina slovenskih krščanskih demokratov. Svoj glas bo obrazložil gospod Rupar.
PAVEL RUPAR: Hvala za besedo, gospod predsednik. Kolegice in kolegi! Podprl bom ta amandma, ker že v sami vsebini izločuje sedaj veljavno eno nacionalno združenje. Samo za primer vam povem, da to nacionalno združenje se nekako oblikuje, vendar pa smo opazili, da bo to nacionalno združenje zgolj zopet ena od političnih, ne morem reči organizacij, pač pa združenj. Čutim veliko potrebo, da v sklopu države ustanovimo več združenj, ki bi lahko imele nacionalni pomen že tudi zato, ker imamo tri vrste občin, in sicer tiste male občine, srednje občine in pa mestne občine. Prav gotovo v zdajšnjem poizkusu tako imenovanega nacionalnega združenja obstajajo tri sekcije, vendar pa je formulacija narejena z vrha navzdol, torej najprej nacionalno združenje in potem sekcije posameznih skupin občin. V tem primeru, ki ga z amandmajem vlagajo krščanski demokrati, pa gre za po mojem mnenju mnogo bolj pravilno, predvsem pa bolj življenjsko pot, in sicer, da se posamezni sklopi občin med sabo združujejo in seveda na podlagi svojega interesa postavijo neki predstavniški organ, ki se imenuje tudi nacionalno združenje, ki pa je v tem primeru pogajalec oziroma sogovornik naši vladi in v svojem sklopu ali statutu, če bi ga imel, tudi sogovornik v pogajanjih oziroma v odnosih z Evropsko unijo.
Še enkrat bom poudaril, torej sprejel bom oziroma potrdil bom ta amandma. Zdi se mi tudi z vidika politizacije posameznih asociacij mnogo bolj dostopen, ker gre lahko v primeru, ki ga zdaj imamo, resnično za tak poskus, kot se je uveljavil. Torej, da je zaradi različnih interesov posameznih strank in manipulacij znotraj tega, seveda zelo lahko sporno že, recimo, izbiranje samega vodstva nacionalnega združenja, kar se je zdaj zgodilo. Seveda je zelo težko članicam, ki postajajo del teh asociacij, uveljavljati svoje interese oziroma svoje tegobe reševati v sklopu nekoga, ki ga, ali zaradi problemov, ki jih nima v svoji občini, ne razume, ali pa ga zaradi politične opredelitve noče razumeti.
Jaz bi prosil, če to veselico lahko za trenutek ustavite, saj sicer ne vem, ali ste lačni, ali so lačni...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega.
PAVEL RUPAR: Ne morem.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Še 40 sekund imate. Prosim.
PAVEL RUPAR: Ne, pa še pol minute zato, ker sem čakal, da se kolegi pomirijo. Govoril sem o politizaciji. Torej je zelo nevarno. Občine bi morale biti združene zgolj zaradi občin samih in ne zaradi politike. Jaz bi prosil vse, če lahko ta amandma podprete. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Rupar. Zelo korektno do roka. Želi še kdo obrazložiti svoj glas. Gospod Peče. Tako je.
SAŠO PEČE: Spoštovani. V slovenski nacionalni stranki bomo amandma podprli. Menimo, da je pravilno, da se občine združujejo po lastni presoji, da se združujejo v tista interesna združenja, za katera pač mislijo, da njim najbolj ustrezajo. Rad bi pa v tem smislu dopolnil, in sicer ko je bilo govora o trenutno najmočnejšem združenju, to je združenju slovenskih občin in mest, ki izpolnjuje te pogoje, da v temu primeru ne gre za politizacijo, kar pa je po eni strani logično. Notri so predstavniki občin, torej župani, ki pa so politično opredeljeni. In če kdo povzroča politizacijo, jo povzročajo župani, ne združenje samo. In to se bo pojavljalo vedno, v katerikoli obliki. Gospod Rupar, ko govorite o primerih organiziranosti teh zadev, enkrat sekcija mestnih občin, sekcija občin katerih so sedeži upravnih enot, in pa majhnih občin, se moramo zavedati, da je to notranja organizacija. Pri tem združenju obstaja mnogo teh sekcij in zato se mi zdi nesmiselno jih opredeljevati samo po tem načelu. In to je ena izmed nalog tega združenja. Smatramo pa, da je amandma primeren. Naj imajo občine svoje možnosti povezave. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Svoj glas bo obrazložil kolega Kopač. Pri tej točki ni polemike. Pri tej obrazložitvi ni polemike.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Jaz osebno pa ne bom podprl tega amandmaja. V njem se mi zdi sicer tretji odstavek, sprememba tretjega odstavka povsem primerna, bistvo pa je v četrtem odstavku: "Sredstva za delovanje nacionalnega organa združenj občin zagotavlja državni proračun, prav tako pa sredstva za delovanje združenj v mednarodnih organizacijah itn." Združenja občin so prostovoljna, niso obvezna. Kdor se nekam prostovoljno včlani, seveda plačuje nek članski prispevek. Vsakdo bi se pa seveda vozil po svetu na razne izlete na stroške državnega proračuna. Mislim, da je pri tem amandmaju bistvo predvsem v tem, tako da se mi zdi amandma popolnoma nesprejemljiv. Posebej pa, če pogledamo navezavo tega amandmaja kasneje z amandmajem iste poslanske skupine k 94. členu, kjer pa ne samo, da posegajo v državni proračun, posegajo tudi v poslovnik državnega zbora. Take padalske akcije, ki sicer prinesejo koristi kakšnemu posamezniku, mislim pa, da za celotno državo ne predstavljajo nobenega napredka, se mi zdijo nesprejemljive in zato bom seveda glasoval proti.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za drugi amandma za novi 4.a člen? (17 poslancev.) Je kdo proti? (47 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni bil sprejet.
Odpiram razpravo o 5. členu. Imamo amandma vlade, delovno telo ga podpira. Tega dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet, člen je črtan.
Odpiram razpravo o amandmajih za novi 5.a člen. Pod točko 1 predlaga amandma poslanska skupina slovenskih krščanskih demokratov. Delovno telo ga ne podpira. Pod točko 2 je amandma kolega Kelemine, delovno telo in vlada ga ne podpirata. Pod točko 3 je amandma na amandma vlade, komisija in pod točko 4 je amandma na amandma vlade, poslanske skupine SKD, delovno telo ga podpira. Pod točko 5 je amandma vlade, delovno telo ga podpira. Pod točko 6 je amandma na amandma Francija Rokavca, ki je pod točko 7, amandma na amandma predlaga Janez Mežan. Nima podpore vlade in delovnega telesa in tudi amandma kolega Rokavca nima podpore vlade in delovnega telesa. Kdo želi besedo? Gospod Demšar, Mežan, Rokavec, Kelemina.
VINCENCIJ DEMŠAR: Govoril bom v prid za novi 5.a člen pri točki 1, kjer je predlog krščanskih demokratov, da bi moral državni zbor pridobiti mnenje lokalnih skupnosti, tako da bi tudi vabil taka združenja na seje svojih delovnih teles. Če primerjamo ostalo zakonodajo, recimo, delavsko zakonodajo, smo vabili vse sindikate, vabili smo gospodarsko zbornico. Zato se mi zdi, da v tem pogledu je tu neka degradacija občin, če niso povabljene zraven, seveda ne vse, ampak kot predstavniki, če pa smo pri sindikatih bili mnenja, da je prav, da pridejo zraven. Saj vendar tudi predstavniki v občini zastopajo toliko in toliko ljudi, svojih občanov. Zato mislim, da če primerjamo stvari, je ta amandma povsem na mestu in je prav, da ga podpremo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa Besedo ima kolega Mežan. Pripravi naj se Rokavec.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. To svoje dopolnilo sem vložil na 5.a dopolnila kolega Rokavca, in to na ta del dopolnila, ki se glasi: "Razliko v vrednosti premoženja, ki je posamezna občina po merilih tega zakona ne dobi v naravi, ji ostale občine, ki so po kriterijih tega zakona prevzele večji delež, izplačajo v desetih enakih letnih obrokih, ki zapadejo v plačilo 1. januarja koledarskega leta." Gre za deset obrokov, enakih obrokov, ki jih v desetih letih izplača občina. To je seveda za občino, ki mora to izplačati, po mojem mnenju zelo ugodno, vendar se pa lahko zgodi, da bo zadnji obrok, ki ga ta občina izplača, samo, recimo, če je inflacija, ne vem, šest odstotna, samo 30 odstotkov prvega obroka. Zato sem vložil dopolnilo, ki pravi, da se mora ta znesek vsako leto oziroma mesečno usklajevati z inflacijo. Na ta način seveda ta obrok obdrži realno vrednost, glede na prvi obrok. Prosim, seveda, če to dopolnilo podprete.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima kolega Rokavec. Pripravi naj se kolega Klemina.
FRANCI ROKAVEC: Hvala, za besedo. Uvodoma bi povedal, da se strinjam z amandmajem gospoda Mežana na amandma k 5.a členu. Mislim, da tudi bolj korektno ureja predvsem predlog. Namreč, dejstvo je sledeče. Amandma temelji na ugotovitvi, da je lastnina osnovna značilnost tudi naše pravne ureditve, zato pridobljenih pravic z ustanovitvijo občin ni moč odvzeti brez nadomestila. Prepričan sem, da bi s sprejetjem tega amandmaja, najbolj korektno uredili razmerja pri delitveni bilanci. V nasprotnem primeru, mislim, da ne bi nobena rešitev, ki je predlagana, dejansko stvari uredila tako, kot bi jih bilo potrebno. Predvsem pa mislim, da amandma zmanjšuje število kriterijev za pripravo delitvene bilance občinam in poenostavlja postopke. Prepričan sem, da omogoča hitrejše reševanje delitve premoženja med občinami. Zato dejansko apeliram, da podprete amandma na amandma in ta amandma. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima kolega Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Žal se vedno dogaja, da kot nežupan moram opozarjati na določena neizvajanja obstoječih zakonov. Tako bi opozoril, da je v 94. členu zakona o lokalni samoupravi že opredeljeno, da mora državni zbor pred sprejemom zakonov in drugih predpisov, ki se v skladu z ustavo tičejo koristi samoupravnih lokalnih skupnosti, pridobiti njihovo mnenje. Se pravi, mora pridobiti mnenje lokalne skupnosti, če se predpis nanaša na posamezno samoupravno lokalno skupnost in posega v njene koristi in to je treba seznaniti z namenom takšnega predpisa pred njegovim sprejemom. Ta zakon velja, zakon o lokalni samoupravi, in tudi 94. člen velja. Mi smo zdajle že v tem obdobju po sprejemu, po veljavnosti te nove zakonodaje o lokalni samoupravi, sprejemali na nivoju državnega zbora določene dokumente, na osnovi katerih bi bilo potrebno vprašati za mnenje lokalne skupnosti, pa tega državni zbor ni naredil. Ni naredil.
To lahko povem, da je pri določenih zakonih, recimo nacionalni program športa, kjer predvideva, da morajo 70% denarja zagotoviti občine, 30% država. Potem pri financiranju kulture, potem na področju zdravstva bodo prav tako določene obveznosti prišle na lokalne skupnosti, če še niso, tudi zdajle z zadnjim zakonom, ki je bil obravnavan v drugi obravnavi, zakon o posebnih potrebah otrok, dodatne obveznosti prehajajo na lokalne skupnosti, nima pa državni zbor mnenja o lokalni skupnosti za te spremembe zakonov, zato bi bilo prav seveda, da se ta člen upošteva.
Jaz sem pa seveda predlagal na osnovi tega, ker pa tudi vlada sprejema celo vrsto predpisov, podzakonskih aktov, s katerimi lokalnih skupnosti ne obvešča, kaj dejansko misli, kakšne ukrepe misli sprejeti. Zato bi bilo prav, da tudi vlada, ko posega v pristojnosti oziroma nalaga določene obveznosti lokalnim skupnostim, da jih obvesti pravočasno in da jih tudi seznani oziroma da tudi mogoče želi pridobiti njihovo mnenje.
Menim, da bi bilo potrebno dikcijo 94. člena iz državnega zbora razširiti tudi na vlado Republike Slovenije, zato sem predlagal ta amandma in v kolikor smatrate, pač, ga podprite.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima kolega Juri.
AURELIO JURI: Hvala. Jaz nasprotujem obema amandmajema, pod številko 1 in številko 2, ker je sama dikcija amandmaja zelo zavezujoča in skregana s smislom in vlogo same lokalne samouprave. Težko je naložiti državnemu zboru, da pridobi mnenja vseh združenj lokalnih skupnosti in težko je naložiti združenjem lokalnih skupnosti, da posredujejo kot obveznost to mnenje. Mi vemo, da interesi lokalnih skupnosti, ki jih zastopa stalna konferenca oziroma združenje slovenskih občin, so bodisi upoštevani v fazi priprave samega predloga zakona, ker so povabljeni redno na komisijo za lokalno samoupravo, bodisi v samem državnem svetu, kjer so neposredno lokalni interesi tudi zastopani. Tukaj so dikcije amandmaja poslanske skupine krščanskih demokratov, da mora v vseh fazah pridobiti mnenje vseh združenj občin v državi in da so združenja dolžna posredovati mnenja v roku 45 dni itn., seveda pomeni, da jim lahko povzročimo totalno blokado. Se nič ne more več odločiti, kajti vsako združenje ali posamezna občina ima pravico, da posreduje mnenje, tako kot ima pravico, da ga ne posreduje, in da se kasneje, kljub temu pritoži. Mislim, da taka zavezujoča določila seveda ne sodijo v ta zakon. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ali želi še kdo besedo? Prosim kolega Jelinčiča, da mirno nadaljujemo sejo. Ali želi še kdo besedo? Gospa Bitenčeva prosim.
TINA BITENC-PENGOV: Gospod predsednik, spoštovani zbor. Amandma, ki posega v avtonomno suverenost državnega zbora, da se predpiše zakonodajni postopek, menimo, da bi ne mogel biti sprejet iz preprostega razloga, ker so to poslovniške zadeve in ker smo tudi že večkrat do zdaj pravzaprav ugotavljali, da zakoni naj ne bi posegali v poslovniške stvari, ki si jih državni zbor lahko avtonomno določa. S takim vprašanjem, če se spominjate, smo se tudi srečali pri zakonu o javnih financah v zvezi s sprejemanjem državnega proračuna, kjer je pravzaprav ostalo na nekih načelnih opredelitvah in se je skušalo ne posegati v avtonomno pravico državnega zbora.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospa Bitenčeva. Prehajamo na odločanje.
Najprej glasujemo o amandmaju pod točko 1 za novi 5.a člen. Predlagatelj je poslanska skupina slovenskih krščanskih demokratov, delovno telo ga ne podpira. V primeru, da bo ta amandma sprejet, bo amandma pod točko 2 brezpredmeten. Ugotovimo prisotnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (13 poslancev.) Je kdo proti? (38 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Predlagatelj je kolega Kelemina, vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (21 poslancev.) Je kdo proti? (40 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju na amandma vlade pod točko 3. Predlagatelj je komisija za lokalno samoupravo, vlada ga podpira. Če bo ta amandma na amandma sprejet, bo naslednji amandma na amandma vlade pod točko 4 brezpredmeten. Ugotovimo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za amandma na amandma vlade? (48 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma vlade pod točko 5. Delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 6. To je amandma na amandma za novi 5.a člen, ki ga predlaga kolega Rokavec. Predlagatelj amandmaja na amandma je Mežan Janez, nima pa podpore vlade in delovnega telesa. Ugotovimo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (27 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Proceduralno, kolega Zamernik.
BOGOMIR ZAMERNIK: Prosim za ponovitev glasovanja. 161 je moja številka in nisem glasoval.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Zamernik predlaga, da se ponovi glasovanje o amandmaju pod točko 6.
Njegov predlog dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za to, da ponovimo glasovanje? (52 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Ponovno dajem na glasovanje amandma na amandma pod točko 6. Ugotovimo prisotnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (31 poslancev.) Je kdo proti? (38 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 7. Predlagatelj je Franci Rokavec. Vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (25 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Prehajamo k 6. členu in vloženim amandmajem. Dva amandmaja se glasita: "Člen se črta." Vlada Republike Slovenije in Vili Trofenik ga predlagata. Amandma pod točko 3, Davorin Terčon. Če je ta sprejet, je amandma pod točko 4, ki ga predlaga skupina poslancev, prvopodpisani Jože Avšič, brezpredmeten. Le-tega vlada ne podpira. Točka 5, Pavel Rupar predlaga amandma. Na klop ste prejeli tudi amandma na amandma Davorina Terčona. Torej amandma na amandma poslanskega kolega Davorina Terčona, ki ga predlaga poslanska skupina slovenske ljudske stranke. O tem amandmaju bomo glasovali za drugim, kot tretji amandma v pregledu. Kdo želi besedo? Dr. Zagožen, gospod Terčon.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Hvala za besedo. Spoštovani zbor! Ravnokar smo vložili popravek tega amandmaja na amandma Davorina Terčona, dobili ga boste na klop. Gre pa samo za to spremembo, da se zadnji koeficient 4,5 spremeni v 5. Torej ne 4,5, ampak 5.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Torej popravljen je amandma na amandma, da se koeficient 4,5 v prvem odstavku spremeni v 5. Gospod Terčon želi besedo.
DAVORIN TERČON: Hvala, gospod predsednik. Jaz bi rad obrazložil svoj amandma in prosil za podporo. Mislim, da je moj amandma nekako najbolj odmerjen, bom rekel. Občine, najmanjše občine, ki ne izpolnjujejo praktično nobenih zakonskih pogojev, torej pod 1000 prebivalcev, puščamo na istem nivoju, kot je sicer že zdaj v zakonu o lokalni samoupravi. Rahlo povečujem praktično pa pri občinah od 1000 do 3000 prebivalcev in nekoliko več, do 5000 prebivalcev, medtem ko osnovno besedilo gospoda Tomažiča praktično trpa vse občine, od najmanjše do 5000 prebivalcev, v isto skupino. Podobno dela tudi amandma gospoda Avšiča, s tem da daje nekoliko nižjo višino. Mislim, da je moj osnovni amandma boljši, kot ta sprememba, ki jo je sedaj predlagala ljudska stranka, še posebej, ker je najnižje občine spet nekoliko povišala, torej nagrade oziroma koeficient za določitev nagrade. Tukaj gre tudi za tiste občine, ki praktično so bile ustanovljene mimo vseh zakonskih pogojev za ustanovitev občine in bi v bistvu lahko rekli, da bodo funkcionarji občine v teh najnižjih občinah levji del proračuna porabili za svoje nagrade. Zato mislim in pričakujem, da boste podprli moj amandma, ker ga štejem za najbolj odmerjenega glede na velikost posamezne občine.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Terčon. Kolega Juri, prosim. Kolega Presečnik tudi.
AURELIO JURI: Hvala, predsednik. Torej, najbolj odmerjen in najbolj smiseln je amandma, ki ga predlaga vlada. Zato bom ta amandma podprl in upam, da bo dobil zadostno podporo, da postanejo vsi ostali amandmaji brezpredmetni.
Že zadnjič sem opozarjal, ko smo zadnjo novelo zakona opravili, je bilo veliko govora o razmerjih in o koeficientih pri določanju plač županov. Že danes razprava in predloženi amandmaji kažejo na to, da vsak, seveda odvisno od sredine, iz katere izhaja, razmišlja o določenih malih spremembah, "vejica in toliko in toliko", kar pomeni, da se nam odpira dejansko fronta - trdim, da danes ne bo s tem končano in bo fronta nadaljnjih predlaganj drugačnih razmerij. Ko se ta fronta odpre, zato da povečujemo plače, gremo po poti stimuliranja, bodisi nastajanja novih občin bodisi profesionalizacije te funkcije. Mislim, da ne glede na čas, ki je volilni ali ni volilni, ni pametno, da se s temi stvarmi na tak način izlicitiramo, ker bomo jutri imeli veliko, veliko več težav, bodisi znotraj lokalne samouprave, torej glede razmerja plač med župani, bodisi v odnosu lokalna samouprava pa ostali sektorji javnega življenja.
Tako nasprotujem vsem tem amandmajem, ki neke koeficiente korigirajo, in podpiram amandma vlade pod številko 1, da se ta 6. člen črta. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo želi kolega Presečnik.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Kolegice in kolegi! V popravku amandmaja na amandma poslanskega kolega, gospoda Davorina Terčona - mislim, da se ta popravek razmnožuje in bo vsak čas na klopeh - smo predlagali naslednje količnike: v občinah do 5.000 prebivalcev količnik 6 in v občinah do 3.000 prebivalcev količnik 5. Menimo, da bi nekako to tabelo količnikov, od najmanjših do največjih občin, primerno zaokrožili.
Predlagam, seveda, da podpremo amandma na amandma, ta popravljeni amandma na amandma, in potem amandma poslanskega kolega, gospoda Davorina Terčona. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kolega Lešnik želi besedo. Če bo sprejet amandma pod točko 1, bodo vsi ostali amandmaji brezpredmetni.
ZORAN LEŠNIK: Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegice in kolegi! Obrazložil bom samo svoj glas. Podprl bom amandma pod številko 1, ker je drugi amandma, bi ga podprl, ampak ga ni potrebno, če je prvi sprejet, drugega ni potrebno, ker je identičen. Bom pa podprl tudi amandma kolega Pavla Ruparja pod številko 5, ker se mi zdi, da s tem vsaj malo ublažimo stvari, ko smo že zavrnili amandmaje pod točko, ne vem katero, in mislim, da bo tudi ta amandma prispeval k temu, da bodo za nekatere funkcije županov, podžupanov in svetnikov nekoliko manj interesantne, kot so bile do sedaj, ko so za en dan dela dobivali tudi do 50 odstotkov dodatka k poslanski plači. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi še kdo besedo? Kolega Kangler.
FRANC KANGLER: Hvala predsedujoči. Jaz bi repliciral gospodu Lešniku. Zanima me gospod Lešnik, ali vi mislite samo tu v razmerju poslanec: župan, se pravi profesionalni poslanec, neprofesionalni župan. Kaj pa za tiste neprofesionalne župane, ki so direktorji ali profesorji na univerzah. Ali za tiste tudi velja? Pa tudi dobijo plačilo, pa še kaj podobnega. Dajte mi to razložiti, kako vi mislite. Ali poznamo zdaj v naši državi manjvredne, pa bolj vredne ljudi.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika. Gospod Beuermann je bil prvi, nato pa gospod Lešnik replika.
RICHARD BEUERMANN: Hvala za besedo gospod predsednik. Ni replika. Bi pa želel povedati, kako bom glasoval ob teh amandmajih. Sam bom vsekakor podprl prvi amandma, za črtanje 6. člena. Osebno pa razmišljam celo o tem, da bi bilo smotrno odprti razpravo o tem, ali je možno organizirati zadevo tako, da bi tiste občine, ki imajo zelo majhno število prebivalcev, dalo neko kategorijo občin, kjer bi bila profesionalizacija županov na nek način onemogočena. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika kolega, hvala lepa. Replika kolega Lešnik.
ZORAN LEŠNIK: Hvala lepa. No, jaz ne bom pravzaprav repliciral gospodu Kanglerju, ker se mi zdi za malo, da bi repliciral. Ampak rekel bom to, mi odločamo o poslancih, ker smo v parlamentu. O tem, prosim, Ne, ne. O tem, ali bodo dali polno plačo profesorju ali v delovni organizaciji, če je on župan, se bodo pa odločili. Če on dobi za nekaj, nadomestilo za izgubo časa, potem seveda verjetno mu ne pripada polna plača v delovni organizaciji, v kateri je zaposlen. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim za mir v dvorani. Replika kolega Kangler.
FRANC KANGLER: Spoštovani gospod Lešnik. Jaz mislim, da ste vi zgrešili danes dnevni red. Mi imamo na tapeti danes zakon o spremembi zakona o lokalni samoupravi, ne pa zakona o poslancih. Takšne stvari zapisati v zakon o lokalni samoupravi, kaj lahko poslanec in česa ne sme - je nesmiselno. Dajte drugi zakon pripeljati v državni zbor. Imate vso poslovniško možnost, da ga vložite. Ne pa primerjati župane in poslance. Potem pa primerjajmo župane s poslanci, župane z direktorji, župane z zdravniki, župane s profesorji. Župane si ljudje izbirajo na neposrednih volitvah. Je tako? To je zelo pomembno. Če bomo to sprejeli, povejte mi še, kdo bo še pa potem kandidiral za župana. Ali en profesor, ki ima tudi drugačne sposobnosti ali en zdravnik, ne bi smel biti župan? Naj bo. Zakaj pa ne bi smel biti?
PREDSEDNIK JANEZ POBODNIK: Replika, kolega Kebrič.
IVAN KEBRIČ: Hvala gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi. Ko me je sem do govorniškega odra oziroma do mikrofonov pospremil tak..., lahko sem ga tako razumel ali drugače, bom povedal spoštovanemu kolegu Kanglerju naslednje. Če bi malo več vedel o županih v tujini, bi lahko tudi to povedal, da nekateri zunaj celo plačajo, da so lahko župani. To se pravi, da pri manjših občinah, pri manjših občinah pomeni župan neko posebnost in želi to biti, ker se zaveda, da s svojim znanjem, s svojim delovanjem bo marsikaj za občino prispeval. Jaz menim, da kolega Kangler z vašim izvajanjem ste daleč od tega, da bi imeli prav. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, kolega Žnidaršič. Če bo sprejet prvi amandma, so vsi ostali amandmaji brezpredmetni.
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ: Hvala lepa. Sam bom zadevo repliciral v tem smislu, da bom pokazal na en drug vidik. Sedaj je bilo v preteklih razpravah dosti besede o tem, kakšno in koliko naj bi bilo vredno župansko delo. Če lahko nekaj deset županov poslancev opravi to svojo funkcijo v občini z levo roko, potem to, ne vem, kakšna strašna stvar ne more biti. Pa vendarle so tam za tisto delo tudi nagrajeni. Istočasno pa moramo ugotoviti, da mnogi zaradi tega pogosto manjkajo na seji državnega zbora in moramo vsi drugi seveda tukaj zagotavljati sklepčnost in reševati delo v državnem zboru, da to vseeno poteka. Skratka, gospod Bajc, vi boste replicirali, ni problema, ampak ne bi upadati v besedo in klopi. Na vsak način, tisti, ki lahko opravlja obe funkciji, je ali nadčlovek ali pa je s stvarjo nekaj narobe. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Imamo torej še dve repliki, kolega Bajc in kolega Čebulj. Kolega Jazbec. Proceduralni predlog je! Ne, ne.
Kolega Čebulj, prosim. Replika. Ampak, s katerim amandmajem je povezana ta razprava?
FRANC ČEBULJ: Repliciram...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim.
FRANC ČEBULJ: ...kolegu poslancu iz poslanske skupine DeSUS pač, je potreben, da na nek način se to tudi lahko po vašem mnenju modificira. Med tem časom, kar smo v tem državnem zboru, so bile tudi že lokalne volitve. Ljudje na lokalnih volitvah so se odločili, kateri župani in poslanci so po njihovem mnenju še sposobni, da vodijo občino, glede na to, da so tudi poslanci. Vrsta naših kolegov poslancev ni dobila ponovnega mandata kot župana in o tem odločajo volivci v lokalnih skupnostih. Potem bi mi tudi lahko predlagali enostavno v zakonu o poslancih, da eventualno neka poslanska skupina ne sodi v ta parlament. Mislim, da smo tukaj prišli na nivo... Ja, lahko ne. Ali lahko ne, lahko predlagamo ne!? To se pravi, da se tukaj že lahko pogovarjamo o kršenju človekovih pravic itd., itd. Prosim vas, gospodje, o tem volivci odločajo.
Glede Lešnika. Gospod Lešnik, mi lahko poveste, kateri župan v Sloveniji, ki je neprofesionalen župan, z levo roko ali za en dan dobi honorar. Poznate koga? Ne na pamet govoriti, gospod Lešnik. Pa 50%. Spet to ni res, no! Govorite zadeve čisto na pamet, tako, rekla, vidla, kazala, tam nekaj, ko se eni pogovarjajo, ki so nekaj slučajno slišali. Vi pa morate jasno vedeti, saj ste zakon sprejemali, saj smo zakon mi že sprejemali, novelo zakona o lokalni samoupravi in govorite neumnosti, dobesedno! Hvala lepa. Gospod Kebrič, izvolite no, vam bom še enkrat takoj nazaj repliciral.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika kolega Bajc, za njim kolega Jazbec, kolega Kebrič, Džuban.
JOSIP BAJC: Gospod predsednik, hvala lepa. Kolega Kebriča bi vprašal, glede na njegovo utemeljitev, da mi utemelji, kako bi to veljalo za sedaj. Ali bomo mi z nekim zakonom, ki ga bomo danes sprejeli in tem amandmajem, razveljavili vse pravilnike 192 občin oziroma nekaj 10, mislim, da je gospod doktor rekel, da bi naj ne prejemalo teh plač. Ampak glede na to, da je, in svetnikov in ne vem kaj vse, dajmo se prešteti, mislim, da polovica od teh, ki so tukaj, ne bi prišli.
Gospod Žnidaršič! Predlagam, sedaj ne bi rad prekinil te seje, najraje pa bi jo, proceduralno, da sedajle nam Kviaz poroča o prisotnosti v temu državnemu zboru. Upam si trditi, da smo večina županov v gornji polovici prisotnosti. Upam si to trditi. Če pa se strinjate s tem, bova pa skupaj zahtevala proceduralno, da se obravnava te točke dnevnega reda prekine, dokler ne dobimo potrdila Kviaza o prisotnosti, recimo, za prva tri leta tega našega mandata.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, kolega Jazbec, za njim Rupar, Džuban, Kebrič.
FRANC JAZBEC: Hvala lepa. Repliciram gospodu Žnidaršiču. Gospod Žnidaršič, delo župana poslanca je vsaj toliko težko in obremenjujoče, kot je delo zdravnika poslanca. Tudi take imamo v tej skupini in na te ste žal pozabili.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, kolega Rupar, pripravi naj se kolega Džuban. Se odpovedujete? Kolega Džuban, replika, prosim in nato kolega Kebrič, Žnidaršič.
GEZA DŽUBAN: Hvala lepa, gospod predsednik. Jaz ponovno opozarjam na tisto, kar ste vi sami malo prej opozorili. Govora v tem trenutku ni o združljivosti županske in poslanske funkcije, pač pa o faktorjih plač, ki bi jih naj dobivali župani, in o tem, ali bomo člen, ki govori o teh faktorjih, črtali oziroma ali bomo te faktorje povečevali. Jaz bom podprl prvi amandma, torej se ne strinjam, repliciram zaradi tega oziroma osnova mi je replika, s temi razpravami, ki ne sodijo na ta člen. Podprl bom pa prvi amandma, ki črta člen in ne bom podprl nobenega naslednjega. Razlog je v naslednjem. Faktorji, ki popravljajo, tudi v najmanjših občin, na tak način, da stroški upravljanja občine že dosegajo 40%, če bomo pa še povečali, bomo tistim občinam, ki so do sedaj že imele stroške s samim upravljanjem občine, recimo 30, povečali na 40 oziroma s 40 na 50. Govorim okroglo, približno. Vendar vsi tisti, ki podpirate, ali si upate tem občanom, ki so, kot pravite, sami izvolili župana, tudi povedati, da smo jim pa mi določili plačo in da bodo zaradi tega v investicijah dobili toliko procentov manj, ker bodo šli denarji za stroške upravljanja občine. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, kolega Kebrič, sledi replika kolega Žnidaršiča.
IVAN KEBRIČ: Hvala za besedo. Res ni razprava o združljivosti funkcije župana in poslanca, o tem bodo itak še danes govorili. Gre za to, da sem prepričan in sem vam povedal primer, da ne bo nikdar zmanjkalo kandidatov za župane, pa naj bodo plače ali honorarji ali po pogodbi, take ali drugačne.
Druga stvar pa je naslednja. Poslušajte, tisti poslanci, ki smo tu od torka do petka, imamo možnost na terenu za svoje volilce samo v petek zvečer, v soboto, nedeljo in v ponedeljek je naša dolžnost v poslanskih pisarnah. Povejte mi, kakšna je logika, da bi tretje ali četrto največje mesto v Sloveniji imelo neprofesionalnega župana, neka krajevna skupnost, ki zunaj niti ne šteje karkoli, z nekaj nad 350 ljudmi, pa je sedaj občina, pa ni rečeno, da ne more imeti profesionalnega župana, saj se lahko sami po statutu odločajo, kako bo. Mi nimamo ingerence nad tem, to je njihova samoupravna pravica, da si določijo, kakšnega župana bodo imeli. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, kolega Žnidaršič. Poskušajmo počasi zaokrožiti naše replike.
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ: Najprej, podprl bom prvi amandma, če ta ne bo sprejet, drugega, če ta ne bo sprejet, bom podprl amandma gospoda Pavla Ruparja, ki do neke mere razčiščuje to zadevo. Ampak, gospod Bajc, če ste vi vedno prisotni na sejah državnega zbora in komisijah oziroma odborih, kjer ste član, potem opravite svojo funkcijo v enem dnevu ali pa v soboto, nedeljo, kar je seveda z vidika dela in uradnih dni skoraj nemogoče. V tem smislu je bila moja razprava.
Gospod Jazbec, moram reči, da svojo tretjino zdravniškega dela opravim tudi v soboto, tudi v nedeljo, seveda ob razumevanju svojega direktorja, nikdar pa nisem niti enkrat manjkal na nobeni seji v tem državnem zboru na račun svoje tretjine delovnega časa.
Je pa še ena zadeva. Ko govorimo o plačah županov - ta zadeva vleče za sabo tudi svetniške nagrade in podžupanske nagrade. Strinjam se s tistim razpravljalcem, ki je rekel, da to ni majhen problem, da vendarle gre za povečevanje, ki v proračunu zlasti manjhnih občin nekaj pomeni. Nazadnje bo prišlo do tega, kar smo razpravljali že takrat, ko smo majhne občine ustanavljali, da bo fikus pa tajnica pa županska plača pa prostori pa tisto pobralo marsikaj tistega denarja, ki se danes v večjih občinah kanalizira v potrebe ljudi, v infrastrukturo in tako dalje. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, kolega Rokavec.
FRANCI ROKAVEC: Hvala za besedo. Repliciram gospodu Džubanu.
Namreč, dejstvo je, da so občine s po tisoč prebivalci manjše občine in da je za proračun zagotovo večji finančni zalogaj, če je župan profesionalec. Dejstvo je pa nekaj, da državni zbor določa samo količnike za plače, v zakonu je pa jasno opredeljeno, da se župan sam odloči, ali bo svojo funkcijo opravljal profesionalno ali jo bo opravljal neprofesionalno. V takih občinah se bodo morali tudi volilci odločiti, če župan s svojo strokovnostjo ni sposoben opravljati operativne funkcije tajnika, pravnika, ekonomista, potem verjetno ta župan ne bo imel razlogov, da bo opravičil pred svojimi volivci tudi na naslednjih volitvah zaupanje, da si je dodelil profesionalno delovno mesto, ker bi mogel za to nastaviti usposobljenega strokovnega delavca.
Dejstvo je, da ta državni zbor ne uzakonja profesionalne funkcije manjšim županom, ampak jim samo dodeljuje ustrezne količnike, ki so osnova, naj si bo to za neprofesionalno delo ali pa za profesionalno. Pri profesionalnosti pa mora župan ugotoviti, ali dejansko lahko združuje več funkcij pri upravljanju operativnih nalog v občini. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika kolega Jazbec, za njim Terčon. Kolega Terčon replika.
DAVORIN TERČON: Gospod predsednik, jaz bi rad samo povedal, da se mi zdi malo tragikomična ta razprava. Peti amandma je predlagal gospod Rupar iz SDS, ki zdaj molči in se veselo nasmiha. Ko so prišli iz DeSUSa podpreti ta amandma, so jih SDS, ki je njihov kolega to napisal, začeli napadati. To je čisto sprevržena logika. Gospod Rupar po moje, po moje sploh ni mislil resno in amandma sploh ni korektno napisan. Ampak, ko so gospodje iz DeSUS-a šli ta amandma podpret, so iz SDS-a torej napadali kolege iz DeSUS-a. To se mi zdi, da je to sprevrženo. Jaz sicer takega amandmaja ne bom napisal, ker ne bom podprl, se opravičujem, ker če bi gospod Rupar s tem amandmajem mislil resno, ga bi moral nekoliko drugače napisati, da bi bil korekten in da bi tudi vzdržal.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika kolega Čebulj.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa. Jaz tudi mislim, da je vprašanje, če bo sam Rupar za njega glasoval. Bi pa repliciral gospodu Žnidaršiču in Kebriču. Gospod Žnidaršič se je dotaknil prisotnosti poslancev županov v državnem zboru in tako tudi v delovnih telesih. Pa jih sprašujem. Glede na to, da nimate nobenega poslanca v vaši poslanski oziroma župana v vaši poslanski skupini, pa ste izstopili iz najmanj iz polovica delovnih teles. Najmanj. Zakaj je ta razlog? Pa nobenega župana nimate. In vi vidite tukaj v zvezi s to prisotnostjo, kar neke probleme naše prisotnosti. Tako kot je rekel gospod Bajc. Pojdimo pogledati, koliko je kakšen prisoten od županov in poslancev. Verjetno bistveno več, kot kakšen, ki je samo čisti poslanec.
Gospod Kebrič, bom kdaj drugič, nima smisla. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prehajamo na odločanje. Kolega Klinc želi replicirati oziroma razpravljati, ne vem. In kolega Rupar.
ŠTEFAN KLINC: Spoštovani predsednik, poslanke in poslanci. Jaz ne vem, zakaj se toliko kregamo mi za župane, pa so jih ja ljudje volili. Pa če bo naš župan zanič, ga bomo mi ven vrgli, ne vi tu. Ne vi tu. In vam še eno povem, če je dober župan, pa nekaj dela, pri tistem delu zasluži, za dve leti si plača, če zna pravilno vse presoditi. Pa mi tudi pravimo po domače "hantla" z izvajalci. Zakaj se mi tu ukvarjamo s tem, če ni potrebno. Saj bodo ljudje v občini presodili. In vam povem, vsak mali župan si zasluži pet plač, če zna dobro gospodariti.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kolega Rupar, se odpovedujete razpravi? Replika? Kolega Žnidaršič.
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ: Lepa hvala. Da se ne bi narobe razumeli. Jaz absolutno podpiram dobre plače županov. O dvojnosti sem prej govoril. Ampak, gospod Čebulj, jaz sem še vedno član petih komisij in odborov, kar je nadpovprečje, povprečna obremenitev poslanca. To je eno. Bil sem v sedmih. Na primer iz odbora za nadzor proračuna in javnih financ sem izstopil zaradi tega, ker smo tam ugotavljali vedno znova ogromne nepravilnosti, pa nič mogli. In ker ni bilo nobenih posledic, sem rekel, da je zapravljanje časa, če bi še bil v takem odboru. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Proceduralni predlog ima kolega Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Gospod predsednik, proceduralno vlagam en protest proti gospodu Čebulju. Namreč amandmaji, ki smo jih napisali v imenu poslanske skupine - pardon, ne Čebulju, gospodu Plevelju.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Amandmaja, ki ga je napisala poslanska skupina SNS in tudi amandma LDS-a je gospod Plevelj prepovedal razmnožiti poslancem. In mislim, da poslanci smo tisti, ki odločamo o delu državnega zbora, ne pa nek državni uradnik tukaj, ki si lasti take kompetence.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Jelinčič, v okviru tretje obravnave bodo vsi vloženi amandmaji seveda razdeljeni poslankam in poslancem. Prosim za povsem mirno nadaljevanje razprave. Kolega Rupar, vi ste že enkrat razpravljali. Vi ste že razpravljali.
PAVEL RUPAR: Hvala lepa gospod predsednik. V tem sklopu nisem še razpravljal, bi pa rad. Me zelo veseli, da je bila ta razprava dokaj burna. Največ ste razpravljali o tem tisti, ki pojma nimate, kaj je to biti župan, kar seveda pomeni tudi, da se ne odločate, tako kot je bilo povsem resno vloženo in napisano, to kar je napisano. Tukaj vam zagotavljam - in marsikdo, ki je izkusil župansko funkcijo, mi bo potrdil - ni primerjave med delom župana in delom poslanca. Samo toliko vam povem. Usedite se za en mesec na župansko klop, pa boste videli, kakšna milina je delati v tem državnem zboru.
Zakaj sem 100% za to da se vsem županom - razen tistim, ki so v mojem amandmaju vpisani - da maksimalen možen količnik? Zato, ker tisti župani ne delajo tako kot mi tukaj, od 10.00 do 18.00, pa na kakšnem odboru itn., in smo kot poslanci povečini v soboto, nedeljo, tudi v ponedeljek prosti, pač pa zato, ker delajo dobesedno štiriindvajset ur na dan. Verjemite mi, da je to res. Iz lastnih izkušenj. Ne vem, če imate vi probleme, ne vem s katerimi kanalizacijami, mačkami, če hočete, kakor koli. Župani jih imamo in je to delo trpljenje v primerjavi s tistim, kar je tu. Pa ne zaničujem poslanskega dela, ampak imam to priložnost, da lahko primerjam enega in drugega. Torej, podpiram amandma, ki bo dal tistim županom, tudi v teh majhnih občinah, pravično plačilo.
Zakaj sem pa vložil amandma k 100.b členu, k šestemu odstavku, kjer govori, da bi pa poslanci, ki smo hkrati župani in pa seveda tudi podžupani in svetniki, ne imeli plače? Preprosto zaradi gonje, ki je med tistimi poslanci do nas, ki niste župani. To je popolnoma čisti preprosti izraz bil danes oziroma izkaz na glasovanju. Ali mi lahko kdo pove, kaj pa delamo župani, tu tako hudo narobe, da ste nekateri prav milo potrdili, da ne bi bili v obeh funkcijah? Samo eno primerjavo. Oprostite, res smo v voljeni funkciji. Ali smo politiki? Ne verjamem, da nek gozdar, nek zdravnik, nek ne vem kdo bolj pozna lokalno samoupravo od tistih, ki smo 6, 10 let na mestih županov v lokalnih skupnostih. Zatorej smo tisti, ki smo tam, tu notri strokovnjaki za lokalno samoupravo, kakršnikoli. Lahko smo voljeni politično, lahko imamo katerokoli izobrazbo, dokler v tej državi in na tem svetu nimamo šole za župane in smo po poklicu župani, dokler nimamo šole za poslance in smo potem kot poklic poslanci, toliko časa, dovolite, da o teh zadevah odločajo tisti, ki to izkušajo življenjsko, torej iz prakse.
Še enkrat poudarjam, gonja oziroma ta, jaz bom rekel temu kar protest zoper opravljanje funkcije ene in druge, je ravno tako, kot bi se mi recimo zdaj zoperstavili tistemu, kar je hotel kolega povedati, recimo temu zdravniškemu lobiju. Tu v parlamentu vas je veliko zdravnikov. Vi vplivate na zakonodajo iz zdravstva, iz sociale in iz kateregakoli. Morate, če ne vplivate, ste zanič poslanec. Ste zanič poslanec, oprostite, vaša stroka oziroma volivci so vas poslali v državni zbor kot zdravnika, da boste naredili take zakone o zdravstvu, ki so najboljši za njih po vaši logiki. Zatorej ne moremo iti tako parcialno in tako zelo strogo kot se to dogaja v tem državnem zboru. Da bo pa mir, da bodo župani poslanci imeli mir, smo se pa nekateri odločili, da vložimo ta amandma, zato ker imamo enostavno predsodek, da ne gre drugega kot za ljubosumje, kot za "fovšarijo", po domače. Čisto nič drugega. In bi jaz samo to lepo prosil, podprite ta amandma, od županov, ki smo tukaj, nobeden ne bo prizadet, če bomo brez honorarja.
Opozarjam pa, da je to začetek, ker bomo seveda potem zahtevali, da tudi tisti, ki nastopate, ne vem, v lutkovnih gledališčih, ki pišete romane, ki predavate na fakultetah, tudi tisti, ki ste gozdarji v prostem času, to sicer opravljate, ampak brezplačno. Bodimo potem pred ustavo in pred zakonom vsi enaki. To, kar sem vam povedal, je bil edini namen in edini smisel predlagati, da župani v tem parlamentu kot poslanci nimamo nobenih dodatkov na županske funkcije. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospa Maria Pozsonec. Replika.
MARIA POZSONEC: Jaz bi replicirala gospodu Ruparju. Ne spomnim se, da bi kakšen ponedeljek bila prosta. Kako lahko govorite v imenu drugih poslanecev. To je eno.
Drugo; pa mogoče ni to, poslanci tako nevoščljivi zaradi županskih plač, ampak nekateri pač menijo, da Slovenija ni zveza občin.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Gasparini, replika.
MARIO GASPARINI: Hvala lepa predsednik. Spoštovani! Gospod Rupar! Mislim, da /Nerazumljivo./ omejimo. Tukaj govorimo o plačah županov, to se pravi odnos med župani. Nič nismo dvignili večji koeficient, ne vem, vis-a-vi poslancem, ampak med župani. In ker je tukaj čisto navadna licitacija, ti boš dobil več, zato ker imaš manjšo občino itn. Jaz bom glasoval za prvi predlog. Rekel bi še to, če župan ima samo eno žarnico na ulici ali na cesti, da ugasne in da plača, drugi župan ima deset, tretji ima sto, verjetno neke razlike morajo biti. In zaradi tega mislim, da je skala ali lestvica, ki je bila že sprejeta že prej, dokaj pravilna in zaradi tega ne bom podprl niti en amandma. Torej ne gre za odnos poslanec - župan, ampak interžupan.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika kolega Rupar in nato kolega Aurelio Juri.
PAVEL RUPAR:V opravičilo gospe Pozsončevi, če sem jo morda prizadel. Torej prepričan sem pa, da sobote in pa nedelje kot poslanka verjetno ne dela.
Gospodu kolegu pa samo, torej v pojasnilo. Nisem govoril, da bi morali vsi župani imeti enake, najvišje plače. Ampak sem govoril, da bi tisti manjši, ko bomo najvišji možni količnik vendarle imeli. To, kar imajo pa sedajle, je pa za njihovo delo premalo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Jurij, replika. Se odpovedujete? Hvala lepa.
Prehajamo na odločanje. Imamo dva amandmaja, ki se imenujeta "člen se črta". Predlaga ju vlada. Delovno telo podpira. Pod isto točko je vložen tudi amandma kolega Trofenika. Če je sprejet amandma pod točko 1, so vsi ostali amandmaji brezpredmetni. Ugotavljamo prisotnost! (66 prisotnih.) Kdo je za amandma pod točko 1? (34 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 1 ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma na amandma k 3. členu, to je popravljeni amandma poslanske skupine Slovenske ljudske stranke. Prosim, če si pogledate tekst. Dr. Zagožen je v nastopu besedo "štiri in pol" v prvem odstavku nadomestil z besedo "pet". To je amandma na amandma kolega Terčona. Ugotovimo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma na amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da je bil amandma na amandma sprejet.
Sedaj dajem na glasovanje amandma Davorina Terčona. Gospod Beuermann.
RICHARD BEUERMANN: Moja številka je 240 in nisem glasoval, nisem uspel glasovati, zato prosim za ponovitev glasovanja. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Beuermann predlaga, da se ponovi glasovanje. Njegov predlog dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za to, da ponovimo glasovanje? (49 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da bomo glasovanje ponovili.
Glasujemo o amandmaju na amandma poslanske skupine Slovenske ljudske stranke, prej sem pa navedel popravek. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za tak amandma na amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma na amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 3, predlagatelj je Davorin Terčon. Ugotovimo prisotnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (18 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma, ki ga predlaga kolega Jože Avšič. Ta amandma je postal sedaj z izglasovanim amandmajem kolega Terčona brezpredmeten.
Glasujemo o amandmaju pod točko 5, ki je tudi zadnji amandma v pregledu, predlaga ga kolega Rupar. Svoj glas bo obrazložil kolega Branko Tomažič.
BRANKO TOMAŽIČ: Hvala za besedo. Spoštovani zbor! Glasoval bom proti temu amandmaju, ker mislim, da je preveč samovšečno napisan. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (17 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem preostale člene h katerim niso bili vloženi amandmaji. Člen smo v celoti spremenili z amandmajem kolega Terčona. Ali želi kdo besedo o preostalih členih h katerim niso bili vloženi amandmaji? Prosim, za mir v dvorani. Lepo prosim! Na glasovanje dajem torej preostale člene. Ugotavljamo prisotnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za preostale člene? (62 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo preostale člene sprejeli.
Prehajamo na odločanje o naslovu zakona. Ali želi kdo razpravljati najprej? (Ne želi.) Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotavljamo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (51 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ugotavljam, da so bili v predlogu zakona v drugi obravnavi sprejeti amandmaji k več členom. Sprašujem, ali želite kvalificirani predlagatelji vložiti amandma? V času, ko smo dokončevali odločanje o amandmajih v okviru hitrega postopka za drugo obravnavo so bili že vloženi amandmaji k 1. členu poslanske skupne DeSUS. K istemu členu tudi poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke in pa skupine poslancev, s prvopodpisanim Davorinom Terčonom. Amandma za novi a.1 člen je vložil tudi kolega Franci Rokavec oziroma poslanska Skupina slovenske ljudske stranke. Ali želi še kdo vložiti amandma? Kolega Beuermann. Predlagam, da to točko prekinemo in da ob 14.30, seveda, do takrat boste vložili vse amandmaje, nadaljujemo z razpravo o tej točki dnevnega reda. Sejo nadaljujemo torej ob 14.30 uri. Prosim pa seveda, da vsi, ki boste vložili amandmaje, da to storite nekoliko prej, da bodo ob 14.30 amandmaji že razdeljeni na klop.
(Seja je bila prekinjena ob 12.50 uri in se je nadaljevala ob 14.42 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Nadaljujemo s sejo. Dodatno so se nam opravičili še nekateri poslanci za popoldanski del: Andrej Fabjan - je med nami, Jakob Presečnik - je med nami, od 16.00 ure dalje Franc Kangler in Štefan Klinc, Franc Potočnik in od 16.45 ure dalje Andrej Gerenčer, za popoldanski del pa se je opravičil Franc Čebulj in Benjamin Henigman, Franc Čebulj pa je med nami.
Ugotovimo prisotnost v dvorani. Prisotnih je 67 poslank in poslancev; zbor je sklepčen in lahko odloča.
Smo v okviru tretje obravnave predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi. Proceduralni predlog? Dr. Zagožen. Samo trenutek, preden vam dam besedo, bi rad povedal, da smo v tem odmoru prejeli s strani poslanske skupine LDS amandma k 6. členu, s strani skupine poslancev s prvopodpisanim Richardom Beuermannom prav tako amandma k 6. členu in, kot sem že prej prebral, tudi še tri amandmaje za novi 1.a člen z enako vsebino.
Preden bi odprli razpravo o zakonskem predlogu v celoti, pa želi besedo dr. Franc Zagožen za proceduralni predlog. Prosim.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Spoštovani zbor! Predlagam, da odločamo o proceduralnem sklepu, da tretjo obravnavo preložimo na eno od naslednjih sej - ali pa na naslednjo, meni je vseeno. Mislim, da je treba, da dobimo čistopis in najbrž da se tudi sestane komisija za lokalno samoupravo in poda svoje mnenje. Najbrž je bilo današnje odločanje dokaj kaotično. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Dr. Franc Zagožen je v imenu poslanske skupine predlagal, da bi državni zbor tretjo obravnavo predloga tega zakona opravil - kdaj, nisem točno razumel, na eni od prihodnjih sej? - na naslednji redni seji. V skladu s 73. členom poslovnika pa, kadar je tak predlog, lahko vodje poslanskih skupin o takem predlogu povedo svoja stališča. Stališče, ki ga je povedal dr. Franc Zagožen, ni njegovo osebno, temveč je stališče poslanske skupine.
Ali želi kdo od vodij poslanskih skupin besedo? (Ne želi.)
Proceduralni predlog dr. Franca Zagožna dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za tak proceduralni sklep? (54 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da smo proceduralni sklep sprejeli.
S tem pa smo zaključili to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 33. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O GOSPODARSKI ZBORNICI SLOVENIJE. Kot vam je znano, je državni zbor izglasoval sklep, da je predlog zakona primerna podlaga za drugo obravnavo oziroma ni sprejel osnovnega sklepa delovnega telesa, da se zakona ne sprejme. Ponovno se je sestalo matično delovno telo in tudi pripravilo stališča in vsa ta stališča dajem v razpravo. Prosim pa tudi predsednika delovnega telesa, če da kratko poročilo. Dr. Jože Zagožen, prosim.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa za besedo. Na odboru za gospodarstvo smo obravnavali tudi predloge sklepov in stališč, tako kot so izhajali iz razprav, kot so izhajali iz predlogov obrtne zbornice, bank in ostalih zainteresiranih subjektov.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Malo pozornosti, prosim!
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Odbor se je potem po razpravi in po glasovanju odločil, da predlaga naslednja stališča.
Prvič. Predlagatelj naj ustrezno upošteva pripombe sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, zlasti pa preuči določbe, ki predvidevajo obveznost vlade Republike Slovenije do gospodarske zbornice. Preuči usklajenost predlaganih rešitev z zakonom o poklicnem in strokovnem izobraževanju ter obrtni zakon. Preuči ustanovitev posebnega javnega sklada, posebej z vidika pravnosistemske skladnosti z zakonodajo, ki ureja to področje. K določitvi višine članarine, da da svoje soglasje tudi vlada Republike Slovenije. Pri tej točki je izhajal iz tega, da gre za obvezno članarino, če se bo državni zbor tako odločil o obveznem članstvu in v tem primeru je tudi
mnenje ustavnega sodišča, da naj bi v takem primeru ne imela zbornica izključno sama pravico določati obseg članarine, ker gre za prisilno dajatev, kot jo imenujejo.
Nadalje, člani gospodarske zbornice, ki plačujejo članarino tudi v ostalih zborničnih združenjih - gre za kmetijsko-gozdarsko zbornico, za obrtno zbornico, razna združenja - naj plačujejo to članarino proporcionalno, glede na obseg svoje dejavnosti. Zgodi se namreč lahko, da je nekdo obvezno član vseh treh zbornic in v tem primeru smo ocenili, da ne bi bilo ustrezno, da bi plačeval trikratno članarino, pač pa obseg ene članarine, sorazmerno, glede na to, kam gravitira ta njegova dejavnost, se pravi, kateri zbornici je bližja.
Nadalje, gospodarska zbornica Slovenije naj z vidika financiranja v večji meri sledi tržnemu principu svojega delovanja, posebej v odnosu do obveznih prispevkov. Tu gre za to, da sama zbornica predlaga oziroma načrtuje, da naj bi se sorazmerno čedalje večji del prihodkov zbornice zbiral na osnovi storitev, ki se fakturirajo, sorazmerno manjši del, ki pa pomeni splošno dejavnost zbornice, pa iz obvezne članarine.
Nadalje, predlagatelj naj glede na 38. člen predloga zakona jasneje definira premoženje gospodarske zbornice, posebej tisti del premoženja, za katerega so vloženi zahtevki na podlagi zakona o zadrugah in zakona o denacionalizaciji.
In šestič, predlagatelj naj prouči možnost, da v predlogu zakona za drugo branje bolj določno vzpostavi na institucionalen način reprezentativnost zbornice v odnosu do specifičnosti interesov malega gospodarstva, predvsem z vidika kriterija velikosti in ne le dejavnosti ter ji s tem zagotovi bistveno večjo zastopanost malega gospodarstva v organih upravljanja zbornice. V tem primeru gre za to, da smo na odboru ocenili, da naj bi imeli manjši podjetniki in podjetniki posamezniki sorazmerno nekoliko večjo težo, kot pa to izhaja iz samega kapitalskega principa, kjer, sodimo, je ta njihova vloga v tem trenutku še premajhna.
V glavnem pa se je stvar posredno vrtela okrog obveznega in neobveznega članstva in tako je bilo potem tudi z glasovanjem odločeno, da posebnega stališča okrog neobveznega članstva ne predlagamo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa dr. Jože Zagožen. Torej, odpiram razpravo o stališčih - šest jih je. Za drugo obravnavo s strani delovnega telesa imamo pa tudi dodatna stališča poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov in pa poslanca Rudolfa Petana. Vsa stališča ste prejeli na klop. Kdo želi besedo?
Torej, prehajamo na odločanje o posameznih dopolnjevalnih predlogov stališč. Rudolf Petan predlaga naslednjega: "Predlagatelj zakona naj pri pripravi besedila za zakona za drugo obravnavo prouči možnost, da vsa novo registrirana podjetja, ki bi imela obvezno članstvo v gospodarski zbornici Slovenije, prvi dve leti ne plačujejo članarine." To dopolnjevalno stališče dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! Prosim, svoj glas bo obrazložil predlagatelj tega stališča gospod Petan.
RUDOLF PETAN: Hvala, za besedo gospod predsednik. Torej, jaz bom seveda podrl to, bom pa tudi obrazložil, zakaj sem se odločil za takšen tekst. Namreč veliko govorimo o razvoju podjetništva in podjetništvo, če hočemo, da bo zacvetelo ali da se bo hitrejše razvijalo, potem mu moramo dati določene spodbude. Veliko govorimo tudi o spodbudah, sprejemamo razne zakone, resolucije, govorimo tudi o drugih oblikah, da bi vzpodbudili podjetništvo, to je pa ena konkretna oblika, sicer ni ne vem kako bogata, ima pa še kako pomemben vpliv. Namreč, če se podjetnik odloči in organizira ter registrira podjetje, potem seveda takoj iz tega pridejo obveznosti, ne glede na to koliko posla je že pred tem opravil, in veste, da tisti prvi začetki podjetništva so najtežji, ko je treba pridobiti ta štartni kapital in večina podjetnikov tega štartnega kapitala nima v izobilju. In da ne bi bil prvi račun za članstvo v gospodarski zbornici, ampak kaj drugega, sem se odločil, da predlagam to stališče. In mislim, da vsi tisti, ki nam je nekaj do tega, da bi z majhnimi koraki začeli podpirati podjetništvo, ne samo na deklarativni ravni, bi vas prosil, da tudi vi podprete to stališče. Sam ga bom pa seveda v vsakem primeru podprl. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa kolega Petan. Vaše dopolnjevalno stališče dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (21 poslancev.) Kdo je proti? (22 poslancev.)
Prehitro? Kolega Čebulj ima proceduralni predlog. A prehitro je bilo za ali za proti?
FRANC ČEBULJ: Gospod predsednik, toliko ste bili hitri, da nisem mogel pač tipko pritisniti "za" in bi prosil, da se ponovi glasovanje. Saj prav, da smo hitri, ampak to je bilo pa le malo prehitro.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Na glasovanje dajem proceduralni predlog kolega Čebulja, da ponovimo glasovanje o tem dopolnjevalnem stališču. Ugotavljamo prisotnost! (44 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za to, da ponovimo glasovanje? (42 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ponovno dajem na glasovanje dopolnjevalni predlog stališča, ki ga je predlagal poslanski kolega Rudolf Petan. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za tako dopolnjevalno stališče? (26 poslancev.) Kdo je proti? (22 poslancev.)
Stališče je sprejeto.
V razpravo dajem dodatno dopolnjevalno stališče, ki ga predlaga, prvo, ki ga predlaga poslanska skupina slovenskih krščanskih... Proceduralni predlog, gospa Beblerjeva ima proceduralni predlog.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: A je imel kdo kakšno vprašanje mogoče? Hvala lepa za besedo. Jaz nisem utegnila glasovati proti, to se vidi na izpisku in prosim, če mi dovolite, da glasujem, tako kot sem nameravala. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Žal sem že izključil display, ampak ne glede na to. Dajem na glasovanje predlog kolegice Beblerjeve, da ponovimo glasovanje o prejšnjem dodatnem stališču. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za to, da ponovimo glasovanje? (41 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ponovili bomo glasovanje. Ker sta se že dva kolega, imela, sta zmotila, dovolite, da ga preberem. Predlagatelj zakona naj pri pripravi besedila zakona za drugo obravnavo prouči možnost, da vsa novo registrirana podjetja, ki bi bila obvezna za članstvo v gospodarski zbornici Slovenije, prvi dve leti ne plačujejo članarine. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za tako stališče, dopolnjevalno? (25 poslancev.) kdo je proti? (30 poslancev.)
Dopolnjevalno stališče ni bilo sprejeto.
Sedaj pa dajem v razpravo seveda še dopolnjevalna stališča, ki jih predlaga poslanska skupina SKD, štiri so. Dovolite, da vsako preberem, predno glasujemo. Ker ni razprave. Je razprava. Koleg Horvat prosim. Lahko pa o vsakem posebej razpravljamo. O vseh skupaj. Torej razprava je o vseh dopolnjevalnih stališčih.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Glede na to, da je najprej državni zbor sprejel sklep, s katerim je sprejel koncept zakona, ki ga je predložila vlada, mislim, da ni smiselno ali pa, da ne bi bilo konsistentno sedaj sprejeti prvo predlagano dopolnilno stališče, da naj predlagatelj preuči rešitve, da bo upoštevano načelo prostovoljnega članstva s podatkom na interesnem združevanju. Gre za dva različna koncepta in ne vem, kako zdaj naj potem predlagatelj zakona naprej ravna. Ali bo pisal dva zakona? Enega na osnovi koncepta, ki smo ga potrdili tukaj in podpiram tudi stališča, ki jih predlaga matično delovno telo, in potem neki drugi predlog, ki bi pa naj bil na drugem konceptu. Saj to ne gre, enostavno. Tako da predlagam, da to stališče pod številko 1 zavrnemo. In še ta argument zraven, poudarek na interesnem združevanju, saj možnost imajo podjetja, to je pa na osnovi zakona o gospodarskih združbah, so pa to GIZ-i, tako imenovani, gospodarska interesna združenja, tako da tega ni treba posebej v tem zakonu obdelovati.
Drugo, tudi drugo stališče, mislim da ni ustrezno in da je ustrezneje sprejeti stališča, ki jih predlaga matično delovno telo, kajti potrjen je tudi osnovni koncept predlaganega zakona, da je zbornica organizirana panožno in območno, regionalno.
In mislim, da tudi tretje stališče ni za sprejeti, predlog, da naj v predlogu zakona za drugo obravnavo preuči in upošteva poleg članskega prispevka tudi dopolnilno financiranje na osnovi tržnega principa delovanja zbornice, kajti to je že v bistvu zapopadeno v samem osnovnem predlogu, kjer so navedeni viri za financiranje zbornice. Poleg obveznega članskega prispevka, kateremu potem predlaganemu stališču daje soglasje vlada, so predlagani potem še drugi načini, ki pa v bistvu pomenijo to, kar se tukaj predlaga, na osnovi opravljanja storitev, na osnovi posameznih projektov, kjer potem res po tržnem principu podjetja prispevajo še dodatna sredstva in zato to stališče enostavno ni potrebno. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Feri Horvat. Gospa Skukova.
NADA SKUK: Hvala za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi! Predstavnikov vlade ni prisotnih. Kje pa so? Se opravičujem, če sem spregledala. Dejstvo je, da je v anketi 1994. leta ministrstvo ugotovilo, da tri četrtine gospodarskih subjektov zahteva oziroma želi prostovoljno članstvo v zbornici. Dejstvo je tudi, da tudi približno enako število gospodarskih subjektov ni zadovoljno s tako organizirano in s takim delom gospodarske zbornice, kot je sedaj. Zato je nujno poiskati boljše rešitve. Z našim stališčem je dana možnost, da se vsaj prouči možnost, da bi se interesno povezovali v združenja in ta združenja potem prostovoljno včlanila v zbornico. Treba je pustiti iniciativo po dejavnostih, po sorodnih gospodarskih subjektih, da tako združeni skupno uveljavljajo svoje interese v krovni organizaciji in mislim, da s takim stališčem, kot je to predlagano, bi bilo to omogočeno.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolegica Skukova. Kolega Jelinčič želi razpravljati.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa gospod predsednik. Jaz se bom omejil samo na razpravo o prvem predlogu stališč, ki so jih vložili Slovenski krščanski demokrati. Jaz podpiram, da bi moralo biti upoštevano načelo prostovoljnega članstva s poudarkom na interesnem povezovanju.
Namreč, naša ustava govori o prostovoljnem združevanju v razne organizacije in ravno tako tudi v gospodarsko zbornico. Jaz mislim, da če bi vprašali gospodarstvenike, zagotovo niso za obvezno članstvo in za obvezno plačevanja članarine. Na ta način preprečujemo nekaj, kar Evropa od nas zahteva, da se ustanovi več gospodarskih zbornic, recimo tako, oziroma več gospodarskih združenj, različnih, ki zastopajo svoje interese. V tem primeru lahko potegnemo paralelo z raznimi sindikati. Ali bo potem naslednji korak prepoved vseh sindikatov, razen enega samega? Poleg tega gospodarstveniki tudi sami ugotavljajo, da jim gospodarska zbornica v taki obliki, kot je sedaj, ne nudi dovolj oziroma jim nudi zelo zelo malo.
Zato sodim, da je smiselno, da vlada upošteva ta predlog, ta prvi predlog krščanskih demokratov in o tem vsaj razmisli, čeprav dvomim, da bo to sprejeto, kajti mislim, da gre za vezano trgovino, "mi vam kmetijsko zbornico oziroma gozdarsko zbornico, potem pa vi nam to gospodarsko zbornico". Jaz nisem za tako kupčevanje, ampak sem za to, da bo gospodarstvo v Sloveniji raslo. Če hoče rasti, potem rabimo več različnih pogledov na vse skupaj, ne pa obvezno plačevanje članarine tako kot je bilo to v bivšem sistemu. Zavedati se je pa treba tudi, da je ustavno sodišče že pred časom presodilo, da je obvezno plačevanje članarine protiustavno. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kolega Feri Horvat ima repliko.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala, za besedo gospod predsednik. Očitno je kolega Jelinčič bil precej odsoten takrat, ko smo že trikrat razpravo načelno o zborničnem sistemu imeli. Prvič ob predlogu kolegov krščanskih demokratov, drugič ob noveli zakona, ki je bila sprejeta prav na osnovi odločbe ustavnega sodišča in tretjič ob predlogu tega zakona, ko je bil sprejet sklep, da je primerna podlaga. In to je ta koncept, ki je bil osvojen. In zdaj se mi zdi popolnoma brezpredmetno "jovo na novo" odpirati to debato. Če bodo tehtni argumenti, lahko sprejmemo dodatni sklep, da naj vlada prouči, sploh potem, za vse zbornične sisteme, ker pa morajo biti rešitve konsistentne, za gospodarsko zbornico, za obrtno zbornico in pa za kmetijsko-gozdarsko zbornico. To je eno.
Drugo. To kar praviš, da Evropska unija od nas zahteva, to ni točno. Zbornica, unija nikjer ne zahteva, da mi zbornico organiziramo drugače, kot je tukaj predlagano, celo več. Večina držav članic Evropske unije ima tak zbornični sistem z obveznim članstvom. Italija ima samo eno zbornico, kjer je in obrt in kmetijstvo in vse vključeno in gospodarstvo veliko in malo in tako dalje, vse vključeno v eno zbornico in z obveznim članstvom. In če hočemo, da je dejansko reprezentativna zbornica, potem je ta koncept pravilen. To pa ne preprečuje drugega interesnega povezovanja in organiziranja tudi. In pa sklicevanje na ustavo oziroma na ustavnost. Ustava govori o svobodnem združevanju, to je ena plat medalje, nikjer pa ne prepoveduje take rešitve, kot je tukaj s tem zakonom predlagana. Obratno. V odločbi, preberi si jo in njeni zelo podrobni obrazložitvi, se celo opredeljuje za tak koncept za to, da bo zbornica dejansko reprezentativen predstavnik gospodarstva "vis-ŕ-vis" vlade oziroma države in to je celotna zgodba. Tako da ni pravega, ni razloga, da bi sprejeli to dodatno stališče.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Horvat. Replika Zmago Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa. Gospod Horvat, Evropa zahteva kompetitivnost gospodarstva. Kompetitivnost gospodarstva se na ta način, ko pri nas, ko ni nič drugega urejenega v zborničnih zadevah, kot samo plačevanje članarine in obvezno članstvo, ne moremo govoriti o nobeni kompetitivnosti gospodarstva. Lepo vas prosim. Kakšno? Dajmo najprej urediti zadeve, po kateri bo vse skupaj "laufalo", potem pa dajmo zahtevati, da se nekaj plača za to. Pri nas ne. Pri nas najprej daj denar, potem bomo pa videli, če bomo kaj naredili. Najprej si bomo pa, vsaj določene stranke, tisti denar razdelile med seboj, pa ga porabili za to ali za drugo.
Jaz nisem za tak način. In tudi nisem za obvezno članstvo. In navkljub temu, da sem to že nekajkrat povedal, mnenja pač ne bom spremenil. Zakon bo sprejet, kakršen bo sprejet, vendar pa je moje mnenje pač takšno, kakršno je. Dejstvo pa je, da gospodarske zbornice, pa tudi ostale zbornice, ne nudijo pri nas pravzaprav gospodarstvu, ne čisto nič, ampak zelo, zelo, zelo malo.
V glavnem, če gremo pogledati, kakšno stavbo si je zgradila gospodarska zbornica Slovenije, za tisti denar bi lahko organizirali kaj več in kaj drugega. Recimo, bi pomagali prodoru slovenskega gospodarstva na določene trge in tržišča. Tega niso storili, zgradili so si pa res eno izredno elegantno hišo. Všeč mi je, da so vsaj hišo naredili, ker to vsaj ostane zanamcem, da niso pobasili tega v žep. Vsaj to. Vendar, jaz mislim, gospod Horvat, da zadeve je treba le malo drugače gledati.
In še nekaj. Tisti, ki bodo začeli na novo z določenimi gospodarskimi dejavnostmi. Takoj, še preden si bodo opomogli, še preden se bo prvi tolar obrnil, bodo že morali plačati članarino za zbornico. In ko bodo pa od zbornice kaj zahtevali, ne bodo ničesar dobili. Lahko vam povem, da govorim tudi iz lastnega primera, ki ga poznam, ko sem organiziral obisk predstavnikov obrambnega odbora zahodne Evropske unije na zbornici. Mislim, kakšni problemi so bili pri tem. Lepo vas prosim! Če je zbornica za to, da pomaga slovenskemu gospodarstvu, naj pomaga slovenskemu gospodarstvu. Če kdo želi, da od nje dobi kakšno pomoč, mora od nje dobiti pomoč, mora dobiti pomoč, še posebej, če je tukaj obvezno članstvo in vendar, ni rečeno, da bo karkoli dobil. Zaenkrat so dobili presneto malo pomoči in mislim, da se bo ta zadeva razvijala v isti smeri naprej. In govorite, da to ne preprečuje, da bi kdo drugi ustanovil še eno dodatno zbornico. Ja, kako bo ustanovil dodatno zbornico, ker bo vsak rekel, oprosti, na enem koncu že plačujem svoje davščine, tako rečeno, že plačujem članarino eni zbornici, zdaj bom pa še drugi zbornici. Kajti zakon velja potem za vse zbornice, verjetno, ali tudi tukaj ne, pa velja za enega ja, za enega ne, tako kot je bilo že včeraj slišati, da imamo enakopravne in bolj enakopravne državljane. Jaz sem vedno bolj prepričan v to. In tisto, česar včasih ni bilo, nikoli v taki meri, zdaj zopet postaja tukaj, da imamo enakopravne, bolj enakopravne in najbolj enakopravne državljane. Jaz nisem za take igrice. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Vsako dopolnjevalno stališče bom tudi prebral. Prvo se glasi. Vse pa predlaga, naslednjih pet predlagajo kolegi krščanski demokrati. "Predlagatelj naj za drugo obravnavo preuči takšne rešitve, da bo upoštevano načelo prostovoljnega članstva s poudarkom na interesnem povezovanju." Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za tako stališče? (16 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da to stališče ni bilo sprejeto.
Na glasovanje dajem drugo stališče, ki se glasi: "Predlagatelj naj v predlogu zakona za drugo obravnavo predvideni vzdrževanje gospodarskih subjektov na panožnem principu, pri čemer se zaradi lažje vzpostavitve novega sistema v zakon določi panoge, v katerih lahko nastanejo zbornice, hkrati pa se omogoči kasnejše fleksibilno združevanje zbornic in nastajanje novih." Načelo panožnega povezovanja. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za tako stališče? (10 poslancev.) Kdo je proti? (29 poslancev.)
Stališče ni bilo sprejeto.
Tretje stališče se glasi: "Predlagatelj naj v predlogu zakona za drugo obravnavo prouči in upošteva poleg članskega prispevka tudi dopolnilo financiranja na osnovi tržnega principa delovanja zbornice." Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za tako stališče? (19 poslancev.) Kdo je proti? (24 poslancev.)
Stališče ni bilo sprejeto.
Četrto stališče se glasi: "Predlagatelj naj v predlogu zakona za drugo obravnavo prouči in upošteva načelo reprezentativnosti." Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost, drugič! (49 prisotnih.)
Kdo je za tako stališče? (11 poslancev.) Kdo je proti? (26 poslancev.)
To stališče ni bilo sprejeto.
Peto in zadnje stališče kolegov SKD pa je: "Predlagatelj naj v predlogu zakona za drugo obravnavo prouči in upošteva načelo obveznega povezovanja panožnih gospodarskih zbornic v združenje gospodarskih zbornic Slovenije." Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za tako stališče? (10 poslancev.) Kdo je proti? (28 poslancev.)
Stališče ni bilo sprejeto.
Na glasovanje dajem stališča matičnega delovnega telesa v celoti, kajti nobeno dodatno ni bilo sprejeto. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za ta stališča? (40 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Stališča so bila sprejeta. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Kolegice in kolegi, ugotavljam, da je državni zbor zelo ažurno obravnaval 20. redno sejo, kajti danes smo prišli v situacijo, da smo opravili vse točke, ki so bile pripravljene. Preostale so nam še točka 3 - predlog zakona o preprečevanju dela in zaposlovanju na črno - tretja obravnava. Točka 23 - predlog zakona o ratifikaciji sporazuma med vlado Republike Slovenije in vlado Republike Madžarske o vzajemnem priznavanju spričeval in diplom. In pa točka 38 - predlog letnega plana razvoja in vzdrževanja avtocest za leto 2000. Nobeno od matičnih delovnih teles ni sklicalo seje, ne danes ali jutri, da bi nam lahko pripravilo gradivo za te tri točke dnevnega reda. Zato, vse ostale točke smo končali, vsekakor pa bi še želel, da bi zaključili tudi točko 40, ki je ostala odprta, to so volitve in imenovanja in nato bom predlagal pač predlog, ki je pač po poslovniku možen.
Prehajam na 40. TOČKO DNEVNEGA REDA - VOLITVE IN IMENOVANJA. Ugotavljam, da je državni zbor odločal o vseh gradivih, odlokih in drugih aktih, ki so bili pripravljeni in s tem tudi to točko zaključujem.
Kot pa prej rečeno, so nam preostale še tri točke dnevnega reda, ki pa niso pripravljena za obravnavo na seji, ne danes, ne jutri dopoldan, upam pa, da bodo delovna telesa čimprej sklicala seveda seje, zato na podlagi drugega odstavka 73. člena poslovnika državnega zbora predlagam, da se te tri nedokončane točke dnevnega reda preložijo na 21. sejo zbora. Obenem bi pa zboru predlagal, da bi to odločitev sprejeli v paketu z enim sklepom.
Ali skupni obravnavi navedenega predloga kdo nasprotuje? (Ne nasprotuje.)
Potem dajem v razpravo torej predlog za preložitev teh treh točk na 21. redno sejo. Po poslovniški določbi se lahko pri tem oglasijo predstavniki poslanskih skupin. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje predlog sklepa, ki sem ga prej prebral, da se omenjene tri točke prestavijo na 21. redno sejo. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (49 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
S tem zaključujem 20. sejo državnega zbora. Vodje poslanskih skupin pa bi vljudno prosil, če bi se lahko oglasili na kratek delovni posvet v sobo 117.