Sejo je vodila Eda Okretič-Salmič, podpredsednica državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.08 uri.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 15. seje državnega zbora Republike Slovenije. Obveščena sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Jože Možgan, Franc Čebulj, dr. Jože Zagožen, Zoran Lešnik, Jožef Jagodnik, Zmago Jelinčič, Janez Per, Roman Jakič, Anton Partljič, Davorin Terčon od 16.00 ure dalje, Rudolf Moge za dopoldanski del seje, Herman Tomažič za pričetek seje, Miroslav Mozetič, Jurij Malovrh od 11.00 do 12.00 ure, Maksimiljan Lavrinc za pričetek seje, Jožef Zimšek za pričetek seje, Janez Podobnik in Alojz Vesenjak za popoldanski del seje. Prosim, ugotovimo navzočnost v dvorani. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na sejo so bili povabljeni predsednik vlade Republike Slovenije in ministri. Vsi prav lepo pozdravljeni!
Današnje nadaljevanje 15. seje državnega zbora bomo pričeli z 2. točko dnevnega reda, to je s vprašanji in pobudami poslank in poslancev. Zatem bo zbor prešel na obravnavo prekinjene 11.a točke, to je predloga zakona o carinski službi ter nato na obravnavo preostalih točk po dnevnem redu dalje.
Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA IN POBUDE POSLANK IN POSLANCEV. Za to točko sta se opravičila naslednja ministra: minister za obrambo, dr. Franci Demšar, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, gospod Ciril Smrkolj. Namesto njiju, namesto ministrov so na seji prisotni državni sekretarji teh ministrstev. V poslovniškem roku enega dne pred sejo zbora smo prejeli pisne prijave poslanskih vprašanj in pobud. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj in pobud je določen v skladu z zadnjim odstavkom 23. člena poslovnika tako, da prva tri vprašanja oziroma pobude postavijo poslanci opozicije, nato pa po vrsti poslanci iz različnih poslanskih skupin po vrstnem redu prijave. Poslanke in poslance opozarjam, da mora biti poslansko vprašanje kratko in postavljeno tako, da je njegova vsebina jasno razvidna. Ustno zastavljeno vprašanje oziroma pobuda ne sme trajati več kot 3 minute. Ministrov odgovor praviloma traja 10 minut, dopolnilno vprašanja poslanca pa traja največ 2 minuti. Na prva tri poslanska vprašanja bo odgovarjal predsednik vlade, dr. Janez Drnovšek. In sicer bo poslansko vprašanje kot prvi postavil poslanec Borut Pahor, nato bosta vprašanji postavila gospod Alojz Peterle in pa gospod Franc Pukšič.
BORUT PAHOR: Dober dan, gospa podpredsednica! Spoštovane kolegice in kolegi, predstavniki vlade! Pobuda za zamenjavo nedavno izvoljene generalne državne tožilke je po mnenju Združene liste socialnih demokratov nadaljevanje tiste precej sumljive politike, ki jo je že pred časom definiral minister Marušič, ko je dejal, da je povsem normalno, če minister predlaga tistega kandidata za generalnega državnega tožilca, ki je s svojimi pogledi blizu stranki, ki ga predlaga. Če prav razumemo, naj bi bili razlogi utemeljeni z njeno odgovornostjo za odstope od kazenskih pregonov v nekaterih največjih primerih oškodovanja družbene lastnine.
Glede na to, da Združena lista socialnih demokratov zahteva, da je glede tega pregona tožilstvo uspešnejše kot doslej, od vlade terjamo, da, seveda v skladu s svojimi pristojnostmi, takoj javnosti predoči poročilo o aktivnostih vlade in tožilstva glede uspešnosti pregona gospodarskega kriminala in o omenjeni domnevni odgovornosti sedanje državne tožilke za to.
Od vlade zahtevamo, da obravnava pobudo za zamenjavo, omenjena poročila ter sprejme sklepe že jutri na seji. V nasprotnem primeru bomo te izjave in pobude razumeli samo kot neodgovorno vladanje in neskončno politično barantanje vladnih strank za vpliv tam, kjer ga smejo in morejo imeti, in za vpliv tam, kjer ga ne bi smele imeti.
Predsednika vlade pa danes vabim, da pred državnim zborom reče nekaj besed v zvezi s tem. Ob njegovi nedavni izjavi pa, češ da koalicija dobro dela, se sprašujem, kako hudo bi šele bilo, če bi delala odlično. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Vabim gospoda dr. Janeza Drnovška, da poda odgovor na zastavljeno vprašanje predstavnika združene liste.
DR. JANEZ DRNOVŠEK: Lepo vas pozdravljam, spoštovane poslanke in poslanci! Vlada bo vsekakor obravnavala predlog ministra - to je pač potrebno že v skladu z normalno vladno proceduro - in bo o tem zavzela stališče; ne vem, če bo to že jutri, če bodo dani pogoji za to, vsekakor pa na eni izmed prihodnjih sej.
V zvezi s tem vprašanjem bi dodal tole: Mislim, da bi se lahko vsi potrudili za to, da ne bi politizirali pravosodja, da ne bi stalno izpostavljali teh vprašanj v kontekstu trenutnih političnih interesov. Naj spomnim, da smo že v prejšnjem mandatu imeli stalne pobude in pritisk za zamenjavo prejšnjega generalnega tožilca, gospoda Drobniča. Vendar tudi v tistem primeru vlada, ne jaz kot predsednik vlade, ni želela poseči v to razpravo, ni želela zavzeti stališča o tem, stališča, ki bi pomenilo neko politično opredelitev in tudi vmešavanje izvršilne oblasti v delo pravosodja. Naj spomnim, da smo imeli vrsto razprav v zvezi s sodbami ustavnega sodišča, ki so se velikokrat politizirale, kjer so zahtevali tudi od vlade in tudi od mene kot predsednika vlade, da včasih zavzamem stališča, ki bi bila v nasprotju s sodbami ustavnega sodišča, vendar sem se striktno vedno postavljal na pozicijo neodvisnosti sodstva, pravosodja, nevmešavanja izvršilne oblasti v politiko, v pravosodje. Mislim, da bo treba takšno stališče zavzeti tudi v tem primeru. Je pa, seveda - in to sem dejal tudi že v svojih razgovorih, kadar smo se srečali predstavniki različnih vej oblasti, pravosodja, zakonodaje in izvršilne oblasti - bistveno in temeljno, da obdržimo delitev in neodvisnost različnih vrst oblasti in zlasti neodvisnost pravosodja. Vendar mora samo pravosodje nekaj storiti za svojo kredibilnost. Samo pravosodje mora težiti k temu, da deluje učinkovito, hitro, tam, kjer je to možno, in da bodo vsi državljani prepričani, da je pravosodje res neodvisno in res učinkovito. To bi poudaril tudi danes ob tej priložnosti, da bi najbrž bilo veliko manj tudi teh vprašanj, tudi politično motiviranih vprašanj, ali vsaj manj manevrskega prostora bi bilo za to, če bi pravosodje delovalo vedno učinkovito in tako, kot je treba.
Mislim, da nam bo potrebna precejšnja zrelost, tudi v teh časih, da ta vprašanja mirno obravnavamo in povemo, kaj je prav, kaj ni, kaj je vmešavanje izvršilne oblasti ali tudi zakonodajne oblasti v pravosodju in kaj ni. Vsekakor se bom zavzel v teh naših razpravah za neodvisnost pravosodja in tudi za to, da se neposredno ne posega v konkretne sodne primere s strani izvršilne oblasti. Terjal pa bom, ponavljam, čim večjo učinkovitost in čim večjo kredibilnost tudi pravosodja, ki lahko samo najbolje odgovori na različne obtožbe, na različne kritike s svojim čim bolj uspešnim delom.
Upam, da se sedanje razprave, čeprav tako kaže, ne bodo sprevrgle v eno izmed predvolilnih tem v naslednjem obdobju. To bi bilo zelo slabo za našo demokracijo. Mislim, da moramo vsi skupaj resnično spoštovati naš ustavni sistem in temeljne principe tega sistema in da ne bi smeli pristajati na to, da se taka vprašanja, kadar ustreza tej ali oni politični opciji, potem takoj uporabijo, spolitizirajo in se potem odrazijo tudi lahko v obliki takih ali drugačnih pritiskov na pravosodje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa predsedniku vlade, dr. Janezu Drnovšku. Gospod Pahor želi postaviti dopolnilno vprašanje.
BORUT PAHOR: Z vsebino apela predsednika vlade, da se preneha politiziranje, se strinjam. Gospod predsednik! Ta apel je bil naslovljen na napačen zbor. Vi vodite vlado, v kateri so se ponovno odprla ta politična vprašanja. Zato sem upravičeno v imenu poslanske skupine združene liste predlagal, da že na jutrišnji seji ta politiziranja prekinete s tako ali drugačno odločitvijo.
Predvsem vas vabim, če lahko tudi danes - ali če danes tega ne morete, jutri - v poročilu zelo pedantno opišete vse probleme, s katerimi se kot izvršilna veja oblasti srečujete v pregonu kaznivih dejanj, ki jih tukaj vsi po vrsti obsojamo in terjamo, da je pravici zadoščeno. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Nadaljujemo poslanska vprašanja. Namesto gospoda Alojza Peterleta postavlja poslansko vprašanje gospod Benjamin Henigman. Prosim, imate besedo.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani zbor! Predstavniki vlade! Gospod Drnovšek, lep pozdrav!
Vam, gospod predsednik, bi postavil poslansko vprašanje v zvezi z uvajanjem davka na dodano vrednost. Rad bi, da bi na kratko, čim bolj koncizno odgovorili:
Ali menite, da je glede uvedbe davka na dodano vrednost vse pripravljeno do te mere, da bodo podjetja oziroma vsi davčni zavezanci brez težav in zapletov s 1. julijem lahko pričeli obračunavati in odvajati nove obdavčitve?
Kaj v danem trenutku zatečenih pravnih razmer, administrativno-organzacijskega stanja v ministrstvu za finance in posebej v davčni upravi Republike Slovenije ter ekonomskih razmer v Sloveniji ta zakon pomeni za likvidnost in stabilnost domačega gospodarstva? Prosim za odgovor.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Vabim gospoda predsednika vlade, dr. Janeza Drnovška, da poda odgovor.
DR. JANEZ DRNOVŠEK: Davek na dodano vrednost je ena izmed zelo pomembnih davčnih reform. V vseh državah je terjala velike resne priprave in tudi velikokrat določene težave v prvih mesecih uvajanja tega davka. Sam sem večkrat povprašal našega ministra za finance, ali bomo to zmogli v tem roku. Ocenil je, da bomo zmogli, kljub temu, da so roki zelo kratki, zelo napeti v primerjavi s številnimi drugimi državami.
Pričakujem in računam na to, da bomo uspeli uvesti ta davek na dodano vrednost brez nekih večjih zapletov, in na to, da se tista odprta vprašanja, ki jih je tudi strokovna javnost v zadnjem času izpostavila, tekoče, dnevno rešujejo in usklajujejo.
Kar se tiče določenih vplivov na likvidnost ali na inflacijo, naj bi bili ti minimalni in samo prehodnega značaja.
Vlada ostaja pri dosedanjih rokih. Zakon prične veljati s 1. julijem tega leta. Predlagam, da če je več konkretnejših vprašanj na to temo, da naknadno na to odgovori še minister za finance oziroma predstavniki ministrstva, ki so tukaj. Hvala lepa.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani predsednik! Rad bi pojasnil problematiko, ki se nanaša na uvedbo tega davka. Tako kot ste sami povedali, je še cela vrsta odprtih vprašanj.
Sprašujem: Kako naj gospodarske družbe, predvsem manjše pa tudi druge pravne in fizične osebe poslujejo skladno po predpisih o DDV, ki še niso ali so bili sprejeti šele v teh dneh in bodo celo pričeli nekateri veljati po uvedbi tega zakona, 1.7.?
Tukaj bi omenil pravilnik o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost, ki je bil zadnjič popravljen 11. tega meseca in je zelo obsežen. Imamo tudi pravilnik o uveljavljanju oprostitev plačila davka na dodano vrednost in trošarinah v mednarodnem potniškem prometu. Tudi pravilnik o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost, ki se tiče 29. in 30. člena, kar sicer je vprašanje, če poznate to stvar tako podrobno. Vendar bi vseeno želel, da bi kot predsednik vlade povedali:
Ali bo vlada pri izvajanju zakona o DDV določila prehodni uvajalni čas in kakšnega ter kaj bo ukrenila v tem času, da se zakonsko predvidene kazni ne bodo upoštevale ali se bodo upoštevale v manjšem obsegu ali kako bo to rešila?
To vprašanje je odprl na včerajšnjem odboru za gospodarstvo tudi minister Gaspari, vendar beseda je eno, napisan zakonski tekst je pa nekaj povsem drugega in pričakujemo v bistvu jasne možnosti, da bo gospodarstvo v tem prehodnem času tudi vedelo, kako in kaj, na pismen način, seveda s pravilniki, uredbami itd.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Morda bi želeli dati odgovor? Besedo ima spet predsednik vlade, dr. Janez Drnovšek.
DR. JANEZ DRNOVŠEK: Minister za finance bo lahko podrobneje odgovoril na to vprašanje. Dejal bi samo to, da smo se dogovorili za temeljni princip, da v primeru nejasnosti ob uvajanju davka na dodano vrednost velja pravilo, da ima prav davčni zavezanec do takrat, dokler se stvari nesporno ne razjasnijo. Torej v primerih, da bi prihajalo na samem začetku še do določenih nerazumevanj, nepoznavanj in nejasnosti. Ampak mislim, da je povsem korektno, da naprej odgovori minister za finance, v skladu tudi z našimi dogovori, da predsednik vlade odgovarja na tista vprašanja, ki se nanašajo neposredno na delovanje predsednika vlade. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Namesto gospoda Franc Pukšiča postavlja poslansko vprašanje gospod Janez Janša. Besedo ima gospod Janša.
JANEZ JANŠA: Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani gospod predsednik vlade, ministri! Predsednika vlade, dr. Janeza Drnovška sprašujem:
Kaj namerava storiti za zaščito ustavnosti ob uzakonjevanju večinskega volilnega sistema, kot ga narekuje odločba ustavnega sodišča? In:
Kakšno je uradno stališče vlade do sprememb zakona? Obrazložitev: 8. decembra 1996 je bil izveden referendum o volilnem sistemu. Volilna komisija ni razglasila rezultatov niti ni tega naredil ta državni zbor, zato smo vložili pritožbo na ustavno sodišče. 8. oktobra 1998 je ustavno sodišče razglasilo rezultate referenduma in odločilo, da mora državni zbor uzakoniti dvokrožni večinski volilni sistem. Na to odločbo je bil vložen ugovor, toda ustavno sodišče je tudi v novi sestavi 4. marca 1999 ugovor zavrglo in potrdilo prvotno odločitev o uzakonitvi dvokrožnega volilnega sistema. 2. junija letos je bil zadnji sestanek predsednikov parlamentarnih strank, na katerem smo predsedniki krščanskih demokratov, združene liste, slovenske ljudske stranke, LDS in socialdemokratske stranke ugotovili, da je potrebno čimprej nadaljevati proceduro sprejemanja volilnega zakona, saj imajo volilci pravico, da pravočasno poznajo pogoje volitev. V ta namen - tak je bil dogovor - se zakon uvrsti na dnevni red 15., to je junijske, to je te seje, ki sedaj poteka. Predsednik državnega zbora sam tega zakona ni uvrstil na dnevni red, zato je včeraj predsedujoči koordinacije, gospod Lojze Peterle, predlagal razširitev dnevnega reda te 15. seje. Za razširitev dnevnega reda in za obravnavo v skladu z dogovorom na koordinaciji predsednikov parlamentarnih strank smo glasovali poslanci socialdemokratske stranke, krščanskih demokratov, večina poslancev slovenske ljudske stranke in združene liste, proti pa so bili dosledno prav vsi poslanci liberalne demokracije, največje vladne stranke, kljub izrecnemu zagotovilu in obljubi predsednika vlade in predsednika liberalne demokracije, da se bodo zavzeli za pospešeno sprejemanje tega zakona.
Predsednika vlade sprašujem: S kakšnim mandatom je zagotavljal podporo pospešeni proceduri sprejemanja zakona, ki je v korist volilcev, če pa ga pri tem ni podprl niti eden od poslancev njegove lastne stranke?
Predsednika vlade tudi sprašujem: Kdaj bo vlada posredovala svoje uradno stališče do sprememb zakona o volitvah v državni zbor, ki je bil kljub nasprotovanju LDS uvrščen na to sejo?
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa gospodu Janši. Vabim predsednika vlade, dr. Janeza Drnovška, da poda odgovor.
DR. JANEZ DRNOVŠEK: Dileme okrog volilnega sistema so znane. Vemo, da imamo na eni strani, tako kot pravi gospod Janša, referendum in tudi razsodbo ustavnega sodišča, in na drugi strani ustavno pravico poslancev, da odločajo o vseh vprašanjih, tudi o tem, v skladu s svojim prepričanjem. Skušali smo to vprašanje razrešiti na več sestankih predsednikov parlamentarnih strank, skušali smo najti nek izhod iz te situacije, vendar je prišlo do precejšnje delitve, kot veste, delitve pogledov na to vprašanje in na to, kakšen volilni sistem uporabljati. Da bi pripomogel k temu, da najdemo izhod iz te situacije, iz blokade, sem se odločil, da bom kot predsednik liberalne demokracije Slovenije in tudi kot predsednik vlade predlagal poslancem, da podprejo večinski sistem, torej tistega, ki je bil sprejet na referendumu in ki ga je tudi ustavno sodišče v svoji odločbi podprlo. O tem bomo pred razpravo v državnem zboru opravili še svojo razpravo, torej tudi v poslanskem klubu LDS, vlada pa bo tudi morala do takrat sprejeti stališče do tega zakona.
Še enkrat bi pozval tudi pri tem vprašanju, čeprav so povsem legitimni pomisleki in legitimna vprašanja o volilnem sistemu, da najdemo nek kontroliran izhod iz te situacije. Mislim, da ne bi nikomur v tej državi koristilo, če se bomo sedaj naslednje celo leto ali še več prepirali okrog volilnega sistema, okrog ustavnosti, govorili o bojkotiranju volitev, govorili samo o tem, ali obstaja pravna država ali ne obstaja, zaostrovali medsebojne odnose do skrajnosti. Mislim, da na koncu je več vredna neka državotvorna drža, tudi striktno spoštovanje pravne države in odločitev o volilnem sistemu, čeprav morda mislimo, da bi kakšen drug volilni sistem bil boljši za Slovenijo. Vemo, da noben volilni sistem ni idealen, da ga tudi v drugih državah večkrat menjajo. Mislim, da bomo tudi v Sloveniji morali priti tokrat sorazmerno hitro do neke jasne, kontrolirane rešitve in dogovora o tem vprašanju. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa predsedniku vlade, dr. Janezu Drnovšku. Dopolnilno vprašanje postavlja gospod Janez Janša.
JANEZ JANŠA: To ne bo dopolnilno vprašanje, ampak bo ponovitev obeh vprašanj. Ker, gospod predsednik vlade, niste odgovorili ne na prvo ne na drugo. V prvem vprašanju nisem spraševal po vsebini volilnega sistema, po tem, kako se bo kdo odločal, ko bomo glasovali o sami vsebini. Spraševal sem o tistem delu našega dogovora, ki se je nanašal na proceduro.
Mi smo se dogovorili, da bomo tukaj enotno podprli, da se zakon obravnava na tej seji, zaradi interesa volivcev. Tudi združena lista, ki je izrecno proti vsebini tega zakona, je glasovala za to, da se o tem tukaj odloča. Vaša stranka, v imenu katere ste se pogajali, je enotno glasovala proti temu, da je ta zakon na dnevnem redu. Zato jaz ne vem, s kakšnim mandatom ste se vi pogajali na tisti koordinaciji. Prosim, da naslednjič iz največje vladne stranke pride na ta pogajanja tisti, ki ima mandat in ki ga bodo poslanci poslušali.
Prav tako ni odgovorjeno na vprašanje, ki je bilo tudi zelo jasno in izrecno: Kdaj se bo vlada kot izvršilna oblast opredelila do sprememb tega zakona?
Vlada se namreč v teh novih okoliščinah do tega zakona še ni opredelila. Prosil bi tudi, da se po uradnih listih, ki imajo naslov "Uradni zaznamki Liberalne demokracije", ta številka je iz 9. junija, ne manipulira z interno javnostjo, ki bo tudi odločala pri teh stvareh. V teh vaših uradnih zaznamkih ste namreč napisali naslednje: "Glede volilnega sistema je bilo na sestanku koordinacije predsednikov parlamentarnih strank sprejeto, da naj se v parlamentu preveri dejansko razmerje sil in pripravljenost poslancev, da se podredijo diktatu, ki ni utemeljen v ustavi". To ni bilo sprejeto na tem sestanku in jaz sem bil od prvega do zadnjega tam. To je popolna dezinformacija tistih, ki ste jim to poslali.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa gospodu Janši. Besedo ima predsednik vlade, dr. Janez Drnovšek.
DR. JANEZ DRNOVŠEK: Samo na kratko bi komentiral. Nisem tu za to, da bi odgovarjal na vprašanja odnosov med strankami ali med dvema strankama.
Gospod Janša! Če vam je resnično do rešitve tega problema, volilnega sistema, potem mislim, da morate biti z mojim odgovorom več kot zadovoljni. Mislim, da je skrajno konstruktiven in državotvoren. Če vam je resnično do rešitve tega problema, potem lahko to samo podprete in mislim, da so taka dodatna vprašanja precej kontraproduktivna, ker vodijo v to, da se ustvarjajo nove napetosti, novi konflikti na to temo.
Celotno vprašanje je dokaj zapleteno, to veste, in ga bomo skušali na najboljši možni način rešiti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa predsedniku vlade, dr. Janezu Drnovšku, ki je dal odgovore na prva tri postavljena poslanska vprašanja.
Cenjeni zbor! Na naslednja poslanska vprašanja bodo odgovarjali prisotni ministri oziroma na seji prisotni državni sekretarji teh ministrstev. Naslednji, ki postavlja poslansko vprašanje namesto gospoda Maksimiljana Lavrinca je gospod Jože Avšič. Prosim.
JOŽE AVŠIČ: Spoštovani zbor, predsedstvo, spoštovani predsednik vlade, člani vlade, lep pozdrav! Nimam vprašanja, pač pa imam pobudo. Nanaša se na to področje, ki smo ga obravnavali že nekajkrat v državnem zboru, nazadnje na 32. izredni seji, ko smo obravnavali zakon o ratifikaciji sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju.
Po dolgih in mučnih razpravah odločitev februarja letos ni bila sprejeta, pač pa je državni zbor sprejel predlog vlade Republike Slovenije, da se ratifikacija preloži na eno prihodnjih sej. Taka odločitev je bila potem tudi v državnem zboru soglasno sprejeta. V vsem tem času do danes prejemamo v državni zbor ali v poslanske pisarne, zlasti na obmejnih področjih z Republiko Hrvaško, številne zahteve občanov, županov obmejnih občin, gospodarskih subjektov, da državni zbor vendarle ta sporazum ratificira.
Upanje seveda vseh prebivalcev na tem obmejnem območju je, da bo ta sporazum ponovno vzpostavil nekatere, tudi gospodarske tokove in norme obnašanj, ki so bile prisotne pred osamosvojitvijo Slovenije in Hrvaške, in želja je seveda, da bi tak sporazum bil sklenjen, tako kot je sklenjen s sosednjo državo Italijo ali Avstrijo. Tudi obmejno prebivalstvo sosednje države, ki je med drugim ta sporazum že zdavnaj ratificirala, postavlja iste zahteve, o čemer pričajo tudi medijski zapisi srečanja istrskih županov in poslancev iz obeh sosednjih držav, ki je bilo pred nekaj dnevi v Umagu.
Na temelju tega dajem pobudo vladi, da ponovno predlaga ratifikacijo sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o maloobmejnem prometu in sodelovanju, in to že za 16. sejo državnega zbora. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospod Avšič, za dano pobudo. Vabim naslednjega kolega. Morda želi kdo komentirati? (Ne.) Prosim, da nadaljujemo. Besedo ima gospod Peter Hrastelj.
PETER HRASTELJ: Spoštovana podpredsednica, spoštovani predsednik vlade, spoštovani ministri! Poslansko vprašanje namenjam Ministrstvu za gospodarske dejavnosti.
Rudniki Kanižarica, Senovo, Zagorje so v fazi zapiranja in se le-to financira iz državnega proračuna po zakonu, ki ga je sprejel državni zbor. Rudnik Huda jama pa je usahnil pred sprejetjem zakona o zapiranju rudnikov, se je torej postopek zapiranja vodil po takrat veljavnih odredbah vlade, vendar ostalo je še nekaj nedokončanega. V naselju Trnov hrib v občini Laško je ob zapiranju rudnika ostalo brez pitne vode 38 gospodinjstev; vsako gospodinjstvo približno šteje 4 družinske člane. Prebivalci tega zaselka uživajo še danes kapnico, obogateno s sajami iz Termoelektrarne Trbovlje.
Sprašujem: Kako dolgo še ministrstvo namerava odlašati z rešitvijo navedenega problema?
Opozarjam, da je zadeva resna. Pričakujem torej od ministrstva hitro in učinkovito rešitev ob dejstvu, da so za financiranje prej navedenih rudnikov v proračunu zagotovljene milijarde, za ureditev in napeljavo vodovoda v tem kraju, v Trnovem hribu pa je potrebnih samo 40 milijonov. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Vabim predstavnike iz ministrstva. Besedo ima gospod.
DR. ROBERT GOLOB: Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci! Moram reči, da se na ministrstvu tega vprašanja zavedamo. Vemo, da je to vprašanje postavljeno že, mislim da tretjič na to temo. Strinjamo se s tem delom, ki ga je poslanec Hrastelj izpostavil, da se je zapiranje rudnika Huda jama izvajalo po povsem drugačnih postopkih in v drugačnih okoliščinah kot zapiranje rudnikov Kanižarica, Senovo in Laško. Zaradi tega se tudi ne morejo uporabljati isti postopki. Zavedamo se tudi dimenzije problema in v tem trenutku bi samo povedal, da je vlada na to že reagirala, zagotovila je sredstva - mislim, da gre tu za 25 milijonov tolarjev za reševanje tega problema. Strinjamo se, da so bila eventualno ta sredstva premajhna in bi glede na to, da smo že dali zavezo, da bomo ta pogovor s predstavniki občine Laško opravili, bi to zavezo sedaj tu ponovil in bi pozval, da se ta pogovor opravi čimprej in da se ta problem potem tudi zadovoljivo reši. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Dopolnilno vprašanje bo postavil gospod Hrastelj.
PETER HRASTELJ: Z vsem spoštovanjem do vašega zavedanja, da je to resen problem, pričakujem tehten, argumentiran odgovor, do kdaj. To traja že osem let.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Nadaljujemo vprašanja. Naslednji, ki ga vabim za govornico, je gospod Peter Lešnik.
PETER LEŠNIK: Gospa podpredsednica, hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim! Sprašujem vlado Republike Slovenije, ki je edini delničar družbe za avtoceste in hkrati skupščina te delniške družbe: Zakaj dovoljuje najbolj zapravljivo gradnjo avtocest, kakršne ne poznajo nikjer v Evropi, saj stane samo borih 14 kilometrov med Vranskim in Blagovico prek nesmiselne trase na Trojanah skoraj toliko, kot je bilo še pred šestimi leti dovolj za vse slovenske avtoceste?
Sprašujem vlado: Zakaj ni niti proučila trase prek Motnika in predora proti Blagovici, ki bi bila nekajkrat po sto milijonov dolarjev cenejša?
Vlado tudi sprašujem: Zakaj je plačala 100 milijonov tolarjev za postopek privatizacije slovenskih železnic, ko bi to storila agencija Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo v okviru svojih pristojnosti, torej zastonj?
Vlado zato tudi sprašujem: Ali ni poceni demagoško ali celo smešno njeno puljenje za nekaj drobiža, ki naj bi ga dobivali predčasno upokojeni poslanci v primerjavi s stomilijonskim dolarskim nepotrebnim zapravljanjem denarja na avtocestah?
Naslednje vprašanje. Po prvem odstavku 27. člena poslovnika državnega zbora mora vlada ali posamezni minister na pismeno poslansko vprašanje odgovoriti najkasneje tri dni pred prvo naslednjo sejo. Ker minister za delo, družino in socialne zadeve, gospod mag. Tone Rop, tega ni storil, mu sedaj zastavljam še ustno vprašanje, in sicer sprašujem gospoda ministra:
Koliko državljanov je bilo upokojenih na podlagi posebne zakonske ureditve za posamezne kategorije zavarovancev, ki lahko izjemoma pridobijo in uveljavljajo pravico do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji?
Prvič, sprašujem gospoda ministra za naslednje kategorije: osebe, ki imajo posebne zasluge, žrtve vojnega nasilja in vojni veterani, poslanci državnega zbora, predsednik republike, člani vlade, funkcionarji v državnih organih, policisti, nekatere osebe urada za izvrševanje in kazenskih sankcij in obveščevalno-varnostne službe Morsa ter delavci, ki opravljajo vojaško službo.
Naslednjič: delavci v premogovnikih in po formuli dva plus tri.
Drugič, sprašujem: Koliko državljanov je bilo iz navedenih kategorij upokojenih od 1. maja 1990 do 1. maja 1999?
Tretjič: Kolikšna je povprečna pokojninska doba posamezne kategorije ob upokojitvi?
Četrtič: Kolikšna je povprečna pokojnina po posamezni kategoriji?
Petič: Koliko so bili ob upokojitvi povprečno stari?
Želim eksaktne podatke. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa gospodu Petru Lešniku. Postavljeni sta bili dve vprašanji in izbor podvprašanj. Vabim predstavnika vlade. Morda bi prosila najprej ministra za promet in zveze. Besedo ima mag. Anton Bergauer.
MAG. ANTON BERGAUER: Spoštovana predsedujoča, cenjene poslanke in poslanci!
Na vprašanje gospoda Lešnika glede variante izbora poteka avtocestne trase prek Trojan - ali Trojane ali Motniška dolina - in na vprašanje okoli slovenskih železnic - bilo je tako hitro prebrano, da glede železnic nismo pravilno razumeli - bomo na obe vprašanji podali pisni odgovor. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa gospodu ministru. Vabim predstavnika oziroma državnega sekretarja, gospoda mag. Miroslava Bergerja iz ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.
MAG. MIROSLAV BERGER: Hvala za besedo. Gospod Lešnik! Obljubim lahko samo pisno vprašanje, ker ste sam ugotovili, da so postavljena vprašanja zelo široka. Podatke boste dobili v roku 10 dni, odgovore s številkami. Upam, da ste zadovoljni.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Besedo ima Maria Pozsonec, prosim. Se opravičujem. Gospod Peter Lešnik postavlja dopolnilo vprašanje.
PETER LEŠNIK: Hvala lepa. Pričakujem odgovor ministra Ropa. Mislim, da bi on moral odgovoriti. Tedaj, ko je potrebno, se on temu izogne. Hočem odgovor sedaj, ne čez 14 dni, čez 3 mesece ali nikoli. Ali ne želi ali ne zna ali pa noče. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Vabim gospo Mario Pozsonec.
MARIA POZSONEC: Hvala lepa. Spoštovani! Postavljam vprašanje Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstvu za zdravstvo:
Kako zdrava je naša hrana?
Kako se izvaja kontrola oziroma nadzor živil pri uvozu? Ali je upravičen strah, da se na naših policah skrivajo tudi živila, ki vsebujejo dioksin?
Ministrstvu za kmetijstvo:
Zakaj je potrebno uvažati tolikšne količine živil?
Saj bi jih v Sloveniji tudi lahko proizvajali. V mislih imam predvsem meso, perutnino, svinjino in podobno. Menim, da imamo vse pogoje, ki jih ne znamo vedno izkoristiti. Z uvažanjem živil, ki jih imamo tudi doma na pretek, uničujemo naše kmetijstvo, naše kmete, ki bi lahko rentabilno gospodarili, če bi imeli doma za to urejene pogoje.
Nisem še govorila o makedonskem vinu, kar uničuje tudi naše vinogradnike. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa gospe Marii Pozsonec. Postavljeni sta bili dve vprašanji, in sicer predstavnikom Ministrstva za zdravstvo in Ministrstva za kmetijstvo. Gospod But, državni sekretar, daje odgovor na vprašanje v zvezi s kmetijskim področjem.
MAG. FRANC BUT: Hvala lepa. Mislim, da bo gospod minister za zdravstvo odgovoril še na del vprašanj. Zdaj, kar se tiče prvega vprašanja, vezanega na zdravstveno neoporečnost hrane oziroma živil živalskega izvora, lahko zelo jasno povemo, da v Sloveniji imamo zelo dobro organiziran sistemski nadzor nad proizvodnjo živil živalskega izvora, s katerim zagotavljamo potrošnikom zdravstveno ustrezno hrano živalskega izvora. Ta redni nadzor se izvaja s strani strokovnih delavcev veterinarskega zavoda Republike Slovenije. Ti so prisotni tudi v obratih v skladu s svojim programom dela v obratih živilsko- predelovalne industrije. Na drugi strani bi poudaril, da sistemski nadzor se opravlja tudi z rednimi laboratorijskimi testi posameznih proizvodov, s katerimi se ugotavlja njihova zdravstvena neoporečnost.
Glede na to, da je dioksinska afera izbruhnila zaradi piščančjega mesa in izdelkov iz jajc in še nekaterih drugih izdelkov iz Kraljevine Belgije in nekaterih drugih držav, bi povedal, da v letu 1999 ni bilo nobenega uvoza iz teh držav, kar se tiče prej omenjenih živil. Na drugi strani bi poudaril, da je glede na znane afere v Sloveniji bil poostren nadzor in povečan odvzem vzorcev krmil za živali in vzorec živil in pri tem nadzoru ni bilo ugotovljenih nobenih sprememb, ki bi kazale znake na vsebovanost dioksina. Omenil bi tudi to, da v Sloveniji pravilniki, ki so vezani na vprašanje zahtevanosti neoporečnosti živil, se opravičujem, živalske krme, ki je osnova za krmljenje živali, iz katerih se proizvajajo tudi živila živalskega izvora, da so ti pravilniki glede mnogih parametrov, v katerih pač so določeni predpisi postavljeni, celo bistveno strožji, kot jih predpisuje "acquis" Evropske unije. Tukaj bomo celo imeli težave, ker bomo morali zniževati nadstandarde, kar pa se zdi glede na neoporečnost in glede na izvajanje teh pravilnikov Evropske unije včasih tudi zelo zelo vprašljivo.
Glede na to, da je izbruhnila ta afera, je v Sloveniji bila tudi pred približno slabim tednom dni objavljena v Uradnem listu odredba o prepovedi uvoza živil, klavnih živali, surovin in dodatkov živalskega izvora, krmil in živil živalskega izvora iz vseh držav članic Evropske unije v celoti. In postopoma, ko se pridobivajo jasna pisna zagotovila o neoporečnosti posameznih živil iz posameznih držav, se bo lahko tudi postopoma eventualno ta odredba nekoliko omilila za nekatere države. Kar se tiče tega dela. Mislim, da bo ostalo gospod minister za zdravstvo. Skratka, mi menimo, da so živila živalskega izvora v slovenskem prostoru praviloma neoporečna.
Glede na drugo vprašanje, zakaj se dovoljuje uvoz hrane, živil živalskega in rastlinskega izvora. Tukaj bi seveda verjetno bilo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano najbolj srečno, če bi tega ne bilo, ampak realnost je seveda druga. Slovenija se na široko odpira svetu, podpisala je veliko število bilateralnih sporazumov z mnogimi državami, od držav, nastalih na območju bivše Jugoslavije, do mnogih drugih. Slovenija je članica Cefte, Cefta sporazuma, ki je vsaj za kmetijsko področje izjemno neugoden. Ampak kakorkoli, očitno so postali gospodarski interesi močnejši in pač tudi pozitivni izkupiček teh bilateralnih in multilateralnih sporazumov večji, kot so pa negativne razlike na področju kmetijstva. Iz tega naslova se kmetijsko področje zelo težko izogne temu, kar je država kot država podpisala v okviru raznih prej omenjenih sporazumov.
Na drugi strani pa poudarjam oziroma bi rad spomnil na to, da se Slovenija vključuje tudi v Evropsko unijo in tam vladajo principi štirih svobod, in prost pretok blaga je ena izmed temeljnih štirih svobod. To pomeni seveda, da bo slovenski kmetijski prostor oziroma slovenski kmetijski proizvajalci bodo še bistveno bolj odprti, kot so danes, po vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Vse to pa seveda narekuje na izvajanje drugačne kmetijske politike, ki temelji na proračunskih podporah, podobno kot v Evropski uniji, kjer na cenovnih podporah in v tržno cenovnem smislu oblikovanja kmetijske politike kmetijska politika ne more vzdržati številnih bilateralnih, multilateralnih sporazumov, članstva v Cefti, kot nikakor ne članstva v Evropski uniji, kar pa je seveda širši interes države in gospodarstva kot celote. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa gospodu mag. Francu Butu. Besedo ima gospod minister Jereb.
DR. MARJAN JEREB: Gospa podpredsednica, spoštovane poslanke in poslanci! Mag. But je tako izčrpno odgovoril, da pravzaprav nimam dosti dodati. Iz njegovega izvajanja je jasno, da kolikor se da zaščititi naše tržišče, je zaščiteno. Dodal bi z našega vidika, z vidika zdravstva direktno, to, da ugotavljati dioksin v živilih je zelo zelo težaven, zamotan in drag postopek. Tega v Sloveniji ni zmožen noben laboratorij, torej ugotavljati teh majhnih količin, ki so tu vprašanje, ki bi eventualno postale kancerogene. Zato smo poslali nekaj vzorcev - mislim, da 10 ali 12 - v Italijo, kjer imajo usposobljen laboratorij v Milanu, in nekaj vzorcev v Nemčijo, in pričakujemo rezultate v začetku julija; takrat bom lahko dal popoln odgovor, ali je slučajno v kakšnem živilu pri nas bil najden dioksin. Zaenkrat ni najden, ampak kot rečeno, kar se tiče minimalnih količin, je vprašanje še odprto. Je pa, kot je mag. But povedal, po vsem civiliziranem svetu in zlasti v Evropi običaj, da je to odgovornost proizvajalca in tistega, ki trži. Mi lahko kontroliramo samo tu pa tam vzorce. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa ministru za zdravstvo, gospodu Marjanu Jerebu. Besedo dajem gospodu Feriju Horvatu.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovana gospa ministrica, spoštovani gospodje ministri in ostali visoki predstavniki in predstavnice vlade ter drugi prisotni! V skladu z najavo poslanskega vprašanja vladi z dne 1.6. sprašujem vlado:
Kaj namerava storiti ob odločitvi delniške družbe Petrol, da ne izvede rekonstrukcije oziroma modernizacije rafinerije Nafta v Lendavi?
Kratka obrazložitev: Na podlagi dosedanjih aktivnosti in informacij, predvsem iz delniške družbe Petrol kot večinskega lastnika Nafte Lendava, je očitno, da ni realnih izgledov za modernizacijo oziroma rekonstrukcijo rafinerije Nafta Lendava. Ker bo imela ta odločitev nedvomno velike gospodarske in socialne posledice na širše območje in tudi na ostale dejavnosti Nafte Lendava, sprašujem vlado Republike Slovenije:
Kaj namerava storiti, prvič, kot solastnik Nafte Lendava?
Drugič, kaj namerava storiti glede na svoje pristojnosti in odgovornosti za energetsko politiko Slovenije?
In tretjič, kaj namerava storiti glede na odgovornost vlade za odpravo posledic odločitve, četudi postopnega zapiranja rafinerije?
Ob tem mislim tudi na nujno ekološko sanacijo opuščenih vrtin in na uporabo sredstev posebne ekološke takse, uvedene pred leti z namenom posodobitve rafinerijske dejavnosti in za ekološko sanacijo. Ta sredstva se zbirajo v proračunu. Hvaležen bom za odgovor. Prepričan sem, da je odgovor zanimiv predvsem za mojo pomursko kolegico in kolege poslance, verjetno pa tudi za ostale poslance in predvsem za vso javnost in seveda za delavce tega podjetja. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospod Feri Horvat za postavljeno vprašanje. Besedo dajem predstavnikom vlade. Besedo ima gospa ministrica za gospodarske dejavnosti, doktorica Tea Petrin.
DR. TEA PETRIN: Lepo pozdravljeni, spoštovana podpredsednica, spoštovani poslanci in pa spoštovane poslanke! Kot vam je verjetno znano, se 30. avgusta tega leta izteče pogodba med vlado Republike Slovenije in Petrolom o zagotovitvi pogojev za kratkoročno poslovanje Nafte Lendava d.o.o., ki je bila sklenjena 24. septembra lanskega leta. S to pogodbo sta lastnika Nafte Lendava omogočila ponoven zagon rafinerije s polovično zmogljivostjo, polno obratovanje tovarne metanola in nadaljnjo predelavo kemičnih proizvodov, polno zaposlenost strojegradnje in sektorja za raziskave in pridobivanje nafte in plina.
Za zagotovitev solventnosti in najnujnejših obratnih sredstev sta vlada Republike Slovenije in Petrol odložila izterjavo nekaterih zapadlih obveznosti Nafte Lendava, zagotovila vsak po 500 milijonov SIT garancij za kratkoročna posojila, Republika Slovenija pa še posebej subvencije v proračunu Republike Slovenije za leto 1999. Tako je država od septembra 1998 subvencionirala izgubo, ki nastaja v rafineriji zaradi polovične zasedenosti, občasno tudi ceno zemeljskega plina za predelavo v metanol ter rudarsko-gradbena dela pri sanaciji naftno-plinskih rudarskih objektov.
V času izvajanja omejene pogodbe so bile opravljene tudi študije, analize ter razvojni programi za dolgoročno ekološko, tehnološko in finančno sanacijo Nafte Lendava. Evidentirani in ocenjeni so bili uresničljivi razvojni projekti za vse štiri sektorje družbe. Glede večine razvojnih projektov je doseženo soglasje med lastnikoma, večje razlike pa so glede modernizacije in razširitve rafinerije. Študija izvedljivosti posodobitve rafinerije, ki jo je napravila Nafta Lendava, kaže na upravičenost modernizacije in razširitve rafinerije, kar potrjujeta dodatni analizi projektne hiše Technip Paris in inštituta za ekonomske raziskave Ljubljana, ki je analiziral tudi narodnogospodarski vidik. Analize Petrola d.d. in njihovega konsultanta Andersena iz Londona pa dajejo negativne rezultate, na podlagi česar je vodstvo Petrola d.d. napovedalo, da ne bo podprlo modernizacije in razširitve rafinerije, kar pomeni, da bi bilo treba v določenem času rafinerijo dokončno ustaviti.
No, in sedaj, kakšen je tu pogled vlade Republike Slovenije. Vlada Republike Slovenije bo v kratkem obravnavala predlog ukrepov glede dolgoročne sanacije Nafte Lendava in začela pogajanja s Petrolom za sklenitev nove pogodbe, ki bi vsaj za dve leti zagotovila normalno poslovanje Nafte Lendava. Za dokončno odločitev glede modernizacije rafinerije je treba pridobiti še nekaj informacij in uskladiti različne poglede med lastnikoma. Trenutno so izoblikovane tri različice strategij ureditve naftne dejavnosti v Sloveniji, in sicer modernizacija rafinerije v sklopu poslovnega sistema Petrol, modernizacija rafinerije z novim strateškim partnerjem in postopno zaprtje rafinerije. Zadnja možnost je z narodnogospodarskega vidika najslabša.
Sedaj pa še odgovor na drugi del vprašanja, ki se nanaša na ekološko sanacijo opuščenih vrtin. Država je zagotovila tudi sredstva za izvajanje programa ekološke sanacije vrtin v okviru zakona o rudarstvu, in sicer za izvajanje ekološke sanacije za obdobje osmih do desetih let, v vrednosti 4 milijarde SIT. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa dr. Tei Petrin za odgovor. Vabim naslednjega kolega, gospoda Lojzeta Peterleta, ki bo postavil poslansko vprašanje.
ALOJZ PETERLE: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovana vlada! Najprej imam vprašanje za gospoda ministra Gasparija. Rad bi izvedel kot predsednik evropske komisije:
Zakaj v toliko mesecih, odkar smo zaprosili ministrstvo, da nam predstavi to izredno pomembno temo, se pravi davek na dodano vrednost, zakaj ni mogoče doseči, da bi ministrstvo v skladu s sklepom naše komisije predstavilo celovit projekt uvedbe tega davka?
Ministru je znano, zakaj prav to komisijo ravno to vprašanje skrbi, ker ve, da ne delamo izpita samo doma, ampak ga delamo tudi pred Brusljem.
Drugo vprašanje zadeva ministra za notranje zadeve, gospoda Šukljeta. Prvo vprašanje je:
Zakaj Ministrstvo za notranje zadeve na zaprosilo oziroma zahtevo preiskovalne komisije, ki jo vodi gospod poslanec Jerovšek, ni dalo na razpolago dokumentacije v zvezi s tako imenovanim Gričarjevim poročilom oziroma afero Vič-Holmec, pač pa je na kasnejše zaprosilo oziroma zahtevo tožilca gospoda Fisherja to dokumentacijo predalo njemu?
Zanima me: Na kakšni pravni podlagi gospod minister oziroma MNZ ni sledilo zahtevi parlamentarne preiskovalne komisije in na kakšni podlagi je prišlo to potem v roke tožilca?
Sprašujem tudi: Ali je ministru znano, da je preiskovalna komisija tako ravnanje ocenila v svojem sklepu kot oviranje preiskave?
Zadnje vprašanje za gospoda ministra: Ali je načelnik UNZ Ljubljana, gospod Branko Slak kot priča zavezan molčečnosti? Gospod Slak je danes zahteval pričanje brez prisotnosti javnosti. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa gospodu Peterletu za postavljeni vprašanji. Vabim predstavnike vlade. Iz ministrstva za finance bo dal odgovor gospod Andrej Simonič.
ANDREJ SIMONIČ: Državni sekretar. Spoštovane poslanke in poslanci! Gre za vprašanje, ki ni bilo vnaprej najavljeno, tako da bomo v delu, ki se tiče uvedbe DDV, pripravili pismeni odgovor. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa državnemu sekretarju. Na vprašanje, ki je bilo postavljeno ministru za notranje zadeve, gospodu Borutu Šukljetu daje odgovor državni sekretar, gospod Slavko Debelak.
MAG. SLAVKO DEBELAK: Lep pozdrav. Spoštovani gospod poslanec Peterle!
Enako vprašanje je zastavil tudi predsednik preiskovalne komisije. Ker je minister odsoten, je na sestanku glede obiska Clintona, predlagam, da vam bomo čimprej pismeno odgovorili. To moramo tudi preiskovalni komisiji odgovoriti. Več o tej zadevi ta trenutek ne morem povedati, ker mi niti zadeve niso znane.
ALOJZ PETERLE: To ne bo dopolnilno vprašanje. Rad bi povedal, da v zvezi s prvim vprašanjem, ki ga naslavljam ministrstvu za finance, nisem čutil potrebe, da najavim vprašanje vnaprej, kajti sklep komisije za evropske zadeve je znan ministru že nekaj mesecev.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Nadaljujemo z vprašanji. Besedo ima gospod Mirko Zamernik.
BOGOMIRZAMERNIK: Hvala lepa za besedo, gospa podpredsednica.
Predno bom postavil vprašanje, bi rekel, da se bojim, da ravno sedaj ni nikogar tukaj v dvorani, ki bi lahko odgovoril na to vprašanje. Zgleda, da je sila trd oreh.
Izrekel bi oster protest vodstvu državnega zbora, generalni sekretarki in njenim namestnikom. 25.7.1997 je bilo z moje strani postavljeno to vprašanje.
Na sila medel odgovor podpredsednika vlade takrat, sem zahteval tudi pisni odgovor. 7 mesecev se ni nič zgodilo. Zato sem 27.2.1998 ponovil in dopolnil tisto vprašanje in eksplicitno zahteval pisni odgovor na to. 16.6.1999 - nič.
27. člen poslovnika državnega zbora in ne vem kateri vlade, pa mislim, da so dokaj jasni, kakšni so roki za odgovore na vprašanje. Za kaj gre? Gre za nakup Avtocommerca oziroma Avtocommerce je kupil Motel Medno, Kompas Magistrat in Hotel Astrotel, če se ne motim. Nakup v vrednosti 20 milijonov nemških mark, oprostite, da govorim v tej valuti, tudi podpredsednik vlade je včeraj govoril v tej valuti, dejanska vrednost bi bila 30 milijonov DEM, kupljeno za obveznice, ki jih je ta firma izdala sama, vendar kupila je decembra oziroma soglasje agencije za trg vrednostnih papirjev je bilo izdano decembra. Nakup pa je bil opravljen že junija. Pogajalec s strani Avtocommerca Uroš Korže, predhodni direktor sklada za razvoj, tistega, ki je prodajal zadevo in še nekateri, ki so bili na odgovornih funkcijah tukaj, potem pogajalci s strani Avtocommerca. Direktor Avtocommerca, mislim, da vemo kdo, ali je to res zdaj, ne morem drugače kot da se ne sprašujem, da je res tisto, kar kroži po kuloarjih, neki by-pass Drnovšek, ki bi naj potem popeljal Slovenijo v svetlo bodočnost, tako kot leta 1992. V pol leta nisem mogel nič narediti, ampak kazalci kažejo navzgor in sedaj bo on tisti, ki bo popeljal Slovenijo ne vem kam. Ali zato ni odgovorov, ali kaj? Drugače si tega ne znam razlagati. To je očitno oseba, ki je nedotakljiva. (Znak za omejitev razprave.)
Se opravičujem, gospa podpredsednica, poleg vsega hudega, kar se vam zdaj v zadnjem času dogaja, ne bi rad, da bi vam še jaz kaj povzročil, ampak za tako kršitev poslovnika, kot je bila pri tem mojem vprašanju, si jaz tudi najbrž kakšno minuto lahko privoščim, da podaljšam.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Gospod Zamernik, čas vam je potekel, 3 minute.
BOGOMIR ZAMERNIK: Ja, tudi vladi je že zdavnaj potekel čas za odgovor na vprašanje, pa vendar ga še ni. 7 mesecev po prvem vprašanju sem ponovil, pa še danes ga ni, 2 leti bo od tega. Zdavnaj je potekel čas za odgovor, pa lahko, gospod Anderlič, še tako zmajate z glavo, bom postavil še drugo vprašanje.
BOGOMIR ZAMERNIK: Čisto kratko, čisto kratko, tiče se davka na dodano vrednost. Sila me motijo reklame, ki jih na veliko objavljate po vseh mogočih medijih, kjer govorite, da bodo davka na dodano vrednost oproščene storitve v zdravstvu, šolstvu itd. Mi že sedaj plačujemo davek za prevoze otrok v šolo v okviru zagotovljenega nacionalnega programa, pa vendar moramo ta davek plačevati.
Sedaj sprašujem, gospod Simonič, vas, ki vidim, da ste edini tu, ali bodo davka oproščeni prevozi otrok v šole v okviru zagotovljenega nacionalnega programa, seveda. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Gospod Zamernik, sami ste si nekoliko podaljšali čas. Verjetno uvodna kritika, ki ste jo podali, ni bila namenjena vodstvu državnega zbora niti državni sekretarki in ostalim zaposlenim v državnem zboru, pač pa vladi in predstavnikom vlade. No, kljub temu pa vabim predstavnika vlade, da morda poda odgovor. Besedo ima gospod državni sekretar Boris Šuštar.
DR. BORIS ŠUŠTAR: Spoštovana podpredsednica, spoštovane poslanke in poslanci ter predstavniki vlade! Odogovor je bil pripravljen, vendar se je zaradi usklajevanja in predvsem pridobivanja informacij slovenske razvojne družbe o dejanski transakciji z obveznicami nekoliko zavleklo. Ta odgovor smo posredovali in mislim, da bo v najkrajšem času prišel tudi do vas.
Tu se sedaj ne bi spuščal v vsebino, morda bi odgovoril na drugi in tretji del vašega vprašanja, ki se je nanašal tudi na to, kje sta zaposlena gospod Nemec in gospa Primčičeva. Kar se tiče drugega dela odgovora, je bila to odločitev tedanjega vodstva sklada Republike Slovenije za razvoj, ki je predlagalo v soglasje upravnemu odboru sklada Republike Slovenije oziroma v potrditev prodajo za obveznice, kot ste omenili, v višini 30 milijonov nemških mark, ki jih je izdalo podjetje Avtocommerce. Te obveznice še niso bile transferirane skladom. Dejstvo je, da jih je mogoče spremeniti v likvidno obliko s tem, da začnejo kotirati na borzi; po nekaterih informacijah bi te obveznice lahko dosegale večjo vrednost, kot je 100, torej so likvidne in se lahko potem tudi dajo skladom.
Kar se pa tiče zaposlitve gospoda Nemca - po naših neuradnih informacijah je gospod Nemec, bivši direktor sklada, zaposlen v Avtocommercu, medtem ko gospa Primčičeva pa ni. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa državnemu sekretarju, dr. Borisu Šuštarju z ministrstva za gospodarske dejavnosti. Dopolnilno vprašanje bo postavil gospod Zamernik.
BOGOMIR ZAMERNIK: Torej, gospod državni sekretar, če sem vas pravilno razumel, se sedaj lahko obračam na vas za odgovor na to vprašanje. Razumel sem, da ste zagotovili, da je ta odgovor praktično že pripravljen in da ga bomo v kratkem dobili. Je pa še nekaj. Jaz nisem govoril - to lahko pogledate v magnetogramu - o gospodu Nemcu in o gospe Primčičevi, ali kako ste rekli, govoril sem o gospodu Urošu Koržetu.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Besedo ima še državni sekretar, gospod dr. Boris Šuštar.
DR. BORIS ŠUŠTAR: Hvala lepa. Očitno gre za nesporazum. Vaše vprašanje, ki ste ga postavili pred šestimi meseci, je imelo tri podvprašanja. Jaz sem odgovoril na drugo in tretje, ker je bil posredovan odgovor samo na prvi del vprašanja. Drugi del vprašanja pa je govoril o vsebini obveznic, zakaj so bile izdane in ali so bile prenešene na sklade, tretji del vprašanja pa je bil, kje sta zaposlena gospod Nemec in Primčičeva. S tem ste vi danes začeli, zakaj ni odgovora na to vprašanje. Jaz sem povzel odgovor na to vprašanje. Danes pa ste dodatno postavili vprašanje glede gospoda Koržeta, ki naj bi bil svetovalec pri tej transakciji. Meni ni znano oziroma po naših informacijah, ali je sodeloval kot najeti svetovalec pri podjetju Avtocommerce. Glede gospoda Koržeta - ni zaposlen na Avtocommercu, zaposlen je v svetovalni firmi Deloitte & Toushe. Seveda pa sodeluje pri številnih projektih. Moj del odgovora je bil na vaše prvo generično vprašanje o Avtocommercu, kot nam je bilo posredovano pismeno. No, odgovarjam pa tudi na to vaše ustno vprašanje glede gospoda Koržeta in mislim, da sem vam odgovoril. Odgovorila vam bo vlada; mi smo pač posredovali informacijo vladi, vi ste se obrnili na podpredsednika in od tam bo tudi prišel s strani vlade ta odgovor. Mi smo pač vladi posredovali odgovore na tista vprašanja, za katera smo menili, da lahko pridobimo ustrezne informacije, vendar menim, da so tudi nekatera druga ministrstva posredovala določene informacije, zato bo prišel enovit odgovor v najkrajšem možnem času. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospod Šuštar. Vabim gospoda Terčona kot naslednjega poslanca, ki postavlja poslansko vprašanje.
DAVORIN TERČON: Hvala, gospa podpredsednica. Spoštovane kolegice in kolegi, predstavniki vlade! Imam dve poslanski vprašanji. Prvo naslavljam na vlado oziroma na ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj.
V zadnjih letih opažamo, da je na naši zahodni meji prišlo do očitnega padca števila italijanskih kupcev, kar je posledica velikega zmanjšanja prodaje motornega bencina na bencinskih servisih ob meji. Trend zmanjševanja je posebej občuten, od kar imajo italijanski kupci možnost nakupa bencina v Italiji oziroma konkretneje v Furlaniji Julijski krajini po regresirani ceni.
Danes predstavljajo italijanski kupci le še približno 20% potenciala v primerjavi z leti pred uvedbo regresirane cene bencina v deželi Furlaniji Julijski krajini. Prodaja bencina italijanskim kupcem pri nas pa še naprej upada. Uvedbo regresirane cene bencina ob meji z italijanske strani razumem kot premišljeno dejanje, ki ima za cilj zajezitev nakupov pri nas, pomembna pa je tudi kot element pospeševanja skladnega regionalnega razvoja in pomoč obmejnim območjem znotraj države Italije. Tudi v Sloveniji govorimo o skladnejšem regionalnem razvoju, ki vključuje posebno skrb za primeren gospodarski in vsesplošen razvoj obmejnih območij.
Vladi Republike Slovenije oziroma ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj predlagam, da razmisli in pripravi podobne rešitve, kot so jih sprejeli naši zahodni sosedje. Povečana prodaja motornih goriv italijanskih kupcev ob meji bi imela za posledico tudi povečan obisk le-teh v trgovinah, gostinskih obratih ter ostalih turističnih destinacijah pri nas, kar bi imelo nedvomno pozitivne posledice tako za razvoj obmejnega gospodarstva kot tudi za državni proračun.
Dejstvo namreč ostaja, da se je obisk italijanskih gostov v zadnjem času zožil le na nakupe v prostocarinskih prodajalnah, ki pa se bodo z vstopom Slovenije v Evropsko unijo postopoma zapirale, ter na obisk v slovenskih igralnicah ob meji, katere pa tudi beležijo stagnacijo obiskov predvsem zaradi premajhnega vlaganja v razvoj in prihajajoče konkurence z italijanske strani. Vlado Republike Slovenije sprašujem, kakšne ukrepe namerava sprejeti glede na nastalo situacijo.
Drugo poslansko vprašanje pa namenjam ministrstvu za zdravstvo in se tiče predvsem dela zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Vzporedno s prestrukturiranjem programa zdravstvene dejavnosti so bile v zadnjih treh letih dogovorjene med partnerji usmeritve o uvajanju in sofinanciranju podaljšane hospitalne nege v javnih zdravstvenih zavodih ob postopnem krčenju bolnišničnih programov, bolniškooskrbnih dni ter zaradi trenda povečevanja starajočega prebivalstva ter povečanih potreb za podaljšano hospitalno nego. (Znak za omejitev razprave.)
Na osnovi tega sprašujem, kaj je do sedaj zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije že ukrenil v sistemu financiranja bolnišnic, da bi realiziral usmeritve o uvajanju in financiranju podaljšane hospitalne nege v posameznih bolnišnicah.
Ali zavod pri spremembah v sistemu financiranja bolnišnic, ki jih skupaj z ostalimi partnerji dogovarja, upošteva mehanizme spodbud za izvajalce - bolnišnice, da bodo najbolj racionalno izkoriščene razpoložljive bolnišnične kapacitete v javni zdravstveni mreži za zavarovance? Na obe vprašanji pričakujem tudi pisni odgovor. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Nekoliko ste si podaljšali čas. Vabim predstavnike vlade za odgovor na postavljeni vprašanji, in sicer iz ministrstva za ekonomske odnose in razvoj in ministrstva za zdravstvo. Državni sekretar iz ministrstva za ekonomske odnose in razvoj ima besedo.
JANEZ ROGELJ: Nisem državni sekretar, sem generalni sekretar ministrstva. Moram pa žal sporočiti, da sta ravno na današnji dan odsotna tako minister kot pristojni državni sekretar. Oba sta v tujini in glede na to, da vprašanja predhodno nismo prejeli v pisni obliki, resnično nismo v stanju v tem trenutku podati odgovor, vsekakor pa ga dobite v pisni obliki v najkrajšem času. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Besedo imajo ministri ali državni sekretarji, pa prosim, da se tega v nadalje držimo. Besedo ima minister za zdravstvo, gospod Marjan Jereb.
DR. MARJAN JEREB: Spoštovani! Zdravstvena politika se prilagaja stroki in v stroki se godi ravno to, da se ležalne dobe krajšajo, da ni treba da bolniki toliko časa ležijo v postelji, v bolnišnici, kot je to bilo do sedaj. Zaradi tega se sproščajo kapacitete v bolnišnicah. Te proste kapacitete se bodo usmerile v tisto, o čemer je gospod poslanec govoril, to je v kapacitete za podaljšano nego, za trajno nego, negovalne bolnišnice, kakorkoli temu rečemo. Ampak to je seveda en proces, ki traja. Kaj je zavod do sedaj naredil, je to, da je vzel stimulacijo zdravstvenim zavodom, da bi bolniki čim dlje ležali. Se pravi, ne plačujejo več oskrbnega dne, ampak plačujejo zdravstveno storitev. To pomeni, da zavod ni več zainteresiran, tako kot je bil do sedaj, da bi bolniki dalj časa ležali v njih in to bo seveda sprostilo nekaj kapacitet.
Drugo, kar zavod skupaj z ministrstvom dela, je, da proučuje možnosti, kateri oddelki, kje in katere eventualne bolnišnice bi lahko preusmerili v to negovalno dejavnost. To je stvar seveda precej detajljne študije, ki jo zdajle ne morem navajati, ampak bomo posredovali v pismenem odgovoru. Se pa na tem močno dela, to pa lahko zagotavljam že zdajle. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa ministru gospodu Jerebu. Nadaljujemo z vprašanji. Besedo ima gospod Franci Rokavec.
FRANCI ROKAVEC: Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani predstavniki vlade!
Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve zastavljam ponovno poslansko vprašanje, ki sem ga naslovil že na seji državnega zbora, dne 20. aprila. Ker je to poslansko vprašanje po moji oceni zelo pomembno, predvsem v zvezi z izvajanjem aktivne politike zaposlovanja, ga bom zastavil tokrat ponovno in pričakujem, da bom dobil na to tudi ustrezen odgovor oziroma tudi ustrezno ukrepanje s strani pristojnega ministrstva.
Skladno z določili 40. člena zakona brezposelna oseba izgubi status brezposelne osebe, če odkloni pravico do priprave na zaposlitev, pri čemer v izvajanju tega določila določeno pravico tolmačijo kot obveznost, proti kateri ni pravnega sredstva. Pri izvajanju programa aktivne politike zaposlovanja prihaja tudi zaradi neustreznih zakonskih določil v 53.a členu navedenega zakona, drugi odstavek - pospeševanje osebnostnega razvoja - do prisilnih posegov v osebnostno intigriteto brezposelnih, pri čemer jih v delavnicah trenerji silijo podpisovati izjave, da ne bodo pripovedovali o dogajanjih in o tem, kar tam vidijo in doživijo.
To je rezultat pričevanj več oseb, ki želijo ostati pri tem anonimne, saj se bojijo za svoj status.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v tej zvezi tudi ponovno sprašujem, ali je seznanjeno z omenjeno problematiko. Kakšen je nadzor nad izvajanjem aktivne politike zaposlovanja? Po kakšnem postopku so bile izbrane inštitucije za izvajanje programov aktivne politike zaposlovanja?
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve tudi v tem sklopu sprašujem, kdaj se bodo zavodi za zaposlovanje prestrukturirali v institucijo, ki bo dejansko postala aktivni izvajalec politike zaposlovanja, namesto sedanje toge birokratske državne institucije.
V tem smislu tudi sprašujem za vaše stališče v zvezi z revizijskim poročilom računskega sodišča o izvajanju aktivne politike zaposlovanja v letu 1998. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Vabim državnega sekretarja, gospoda mag. Miroslava Bergerja, da poda odgovor.
MAG. MIROSLAV BERGER: Hvala. Najprej se opravičujem, ker gospod Rokavec dejansko ni dobil odgovora na postavljeno vprašanje v mesecu aprilu.
Ta odgovor bo dobil v kratkem. Ne bi navajal razlogov, zakaj to ni bilo. Sem pa preverjal včeraj, vendar ni še pripravljeno, zbirajo pa se.
Kar se tiče nadzora nad Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje, ga izvaja ministrstvo, vendar ne po konkretnih programih za posamezne osebe. Nadzor se izvaja redno, zato tukaj bistvenih pomanjkljivosti tudi računsko sodišče pri njihovem delu ni ugotovilo. Moram dodati, da tudi v skladu z novo novelo zakona sam zavod pripravlja oziroma ima že v aktih sprejeto službo za nadzor, ki bo te konkretne primere spremljala in zagotavljala, da ne bo prihajalo do določenih odstopanj pri praktični izvedbi programov, ki so široki, razbiti po celi Sloveniji in mnogoštevilni.
Kar se tiče reorganizacije zavoda, se pripravlja. Delno je že bila izpeljana prek aktov. Upravni odbor zavoda je te akte potrdil. Tako potem potrebna samo izvedba oziroma zagotovitev izvedbe. Dejansko tudi ministrstvo ugotavlja, da zavod v obliki, kot je bila, kot je posloval v preteklih letih, enostavno vse te zahtevne programe zelo težko ali skoraj nemogoče spremlja v takem obsegu in v taki kvaliteti, kot si prizadevamo na ministrstvu za delo. Kar se tiče vprašanja aktivne politike zaposlovanja na ministrstvu za delo - ta postopek je v teku. Ko bo končan, bo lahko tudi dano pojasnilo v zvezi s tem.
Mislim, da sem na kratko odgovoril na postavljena vprašanja. Ponavljam pa opravičilo, da dejansko ni bil dan odgovor, da bo v nekaj dneh gospod Rokavec ta odgovor zagotovo dobil. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa državnemu sekretarju. Besedo ima gospa dr. Helena Hren-Vencelj.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Lep pozdrav! Zaščita zdravja potrošnikov mora biti vodilo pri ukrepih vlade v zvezi z dioksinsko afero. Gospa Pozsončeva jo je že samo mimogrede omenila in gospod državni sekretar But nam je razložil, kako v Sloveniji izvajamo nadzor nad pridelavo mesa, nad uvozom in tako dalje. Vendar pa so izjave vodilnih v zvezi z dioksinsko afero, moram reči, nekoliko nasprotujoče.
Poglejte, gospod Kovač, direktor veterinarske uprave, je za Delo, 3. junija, izjavil, da se v Sloveniji analizira vse piščančje in drugo meso iz uvoza. Poleg ostalih parametrov se išče tudi poliklorirane difeine, kamor sodi skupina dioksinov. Se pravi, direktor veterinarske uprave trdi, da v Sloveniji testiramo meso iz uvoza na dioksine. Glavni zdravstveni inšpektor Jože Šemu je novinarjem povedal, kar je tudi objavljeno, da v Sloveniji nimamo uvedenega ustreznega postopka za določanje dioksinov v živilih. Vemo pa, da inštitut za varovanje zdravja v Mariboru ta postopek izvaja že nekaj let za proučevanje zastrupljenosti zraka in vode. Nadalje, gospod Glazar, direktor Perutnine, vehementno zatrjuje, da je pri nas vse tisočodstotno pod nadzorom. Na podlagi teh izjav je težko verjeti, da je stvar res tako briljantno urejena.
Ekološka katastrofa, ki jo predstavlja vojna na Balkanu, ko so razrušili petrokemično industrijo, ko so številna vojaška vozila sproščala v atmosfero ogromne količine benzopirena in različnih dioksinov, kloriranih derivatov mezola, so povzročila, da se je kontaminiralo vse območje bivše ZRJ pa tudi države okrog ZRJ. Vemo, da je Grčija naročila merjenje dioksina ob makedonski meji, in to že aprila ter da je pri prvem merjenju ugotovila 15-odstotne povečane koncentracije v zemlji in pri drugem merjenju, teden kasneje (to je bilo sredi aprila oziroma, oprostite, 12. do 19. maja), kar 23-krat večjo koncentracijo. (Opozorilni znak za konec.) Bom takoj končala.
Pri odprtosti mej in pri uvažanju različnih živil iz Makedonije se torej sprašujemo, ali imamo res vse pod tisočkratnim nadzorom. Bojim se, da ne. Pri tem pa je seveda gospod minister še izjavil, ravnokar oziroma prejle je rekel, da pravzaprav v Sloveniji, ker nimamo uvedenega postopka za testiranje živil, samo občasno jemljemo vzorce, to se pravi delamo "štih probe" in pošiljamo material v Italijo.
Torej sprašujem, kaj je s tem in bi želela zelo konkreten odgovor.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa dr. Heleni Hren-Vencelj. Besedo ima minister za zdravstvo, gospod Marjan Jereb.
DR. MARJAN JEREB: Spoštovani! Različne izjave različnih strokovnjakov kažejo najbrž na to, da stvar strokovno ni tako jasna in enostavna, kot bi mi želeli. Tudi jaz nisem strokovnjak, zaradi tega prosim, bomo strokovno mnenje dali pismeno oziroma odgovor na to zapleteno strokovno vprašanje bomo dali pismeno. Mislim pa, da nekaj majhnih sporazumov pa lahko tukaj pojasnim.
PCB so seveda prekursorji dioksina. Gre za to, da mariborski zavod za zavarovanje zdravja dela te analize tako rekoč peš z zelo zamotanim postopkom in ne more ugotavljati tistih majhnih koncentracij, o katerih je govora. Mi pošiljamo na tako imenovane "štih probe" samo zaradi dioksina, vse ostale eventualne škodljive snovi pa seveda ugotavljamo tukaj. Jaz sem govoril samo o dioksinu. Kot rečeno, obsežen strokovni odgovor bo pa gospa poslanka dobila pismeno. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa ministru. Nadaljujemo z vprašanji. Besedo ima gospod Aurelio Juri, dr. Jože Zagožen je upravičeno odsoten. Se odpoveduje. Gospod Aurelio Juri se odpoveduje, besedo ima Ivan Božič. Ja, niste nič napovedali. Prosim, besedo ima gospod Ivan Božič. Gospoda Božiča ni med nami, vabim gospoda Bogomirja Špiletiča.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Imam dve vprašanji. Prvo je namenjeno predvsem ministrstvu za finance. Sprašujem pa v zvezi z davkom na dodano vrednost, in sicer prosil bi, da mi predstavnik ministrstva za finance pojasni, kaj je osnovni cilj te reklame, ki jo beremo in gledamo vsak dan po slovenskih medijih, da je davek na dodano vrednost res tako enkraten davek. Kaj je torej cilj? Kakšna je ocena? Kaj lahko takšna reklama, ki je po moji oceni zgolj zapravljanje denarja, pripomore k boljši izterjavi, k boljši davčni disciplini, k boljšemu seznanjenju vseh davčnih zavezancev z novo vsebino in številnimi pravilniki, ki lahko naredijo davčni red, pa tega žal še ni oziroma je zagledalo luč sveta šele pred nekaj dnevi.
Sprašujem torej, koliko takšna kampanja stane slovenske davkoplačevalce? Ta enkratni davek na dodano vrednost, kot se to stalno poudarja, menim, da je res v Sloveniji enkraten. Enkraten po tem, da ga bomo uvajali v rekordnem času in brez nujno potrebnih v naprej znanih aktov, ki omogočajo normalno izvajanje zakona in po enormno visokih kaznih, ki jih bodo zaradi nevednosti, zaradi zamude vlade, plačevali davkoplačevalci.
Drugo vprašanje je namenjeno ministru za pravosodje. Dobili smo odgovor vlade na podlagi sklepov razprave odbora za nadzor proračuna v zvezi z ugotovitvami računskega sodišča o delu sodišč. Na prvi strani tega vladnega poročila je zapisano, da bo zelo veliko pripomoglo k povečanju produktivnosti dela na sodiščih sprejem meril, ki jih je sodni svet poskusno sprejel že 12.12.1996, ki pa bodo dokončno sprejeta do junija 1999.
Sprašujem, ali so ta merila sprejeta. Junij 1999 je namreč tu. Če niso, zakaj niso? Ali še poteka postopek sprejemanja? Kakšne so dosedanje ugotovitve spremljanja poskusnih meril? Kdaj lahko dokončno pričakujemo sprejem dokončnih meril?
Drugo, kar ne razumem dobro iz teh pojasnil vlade, pa je naslednje. Dejali ste, da ste naredili analizo razlogov, ki so pripeljali do velikih zaostankov na sodišču. Med drugim se kot eden glavnih razlogov zaostankov na sodišču pojavlja tudi imenovanje sodnikov v trajni mandat. Ko se je začelo imenovanje sodnikov v trajni mandat, je bil argument ta, da je potrebno zagotoviti neodvisnost sodnika in da bo to pripomoglo k njegovemu bolj odločnemu in hitrejšemu meritornemu odločanju.
Sedaj se je to sprelevilo v svojo kontradiktornost. Kakšno je vaše stališče do tega in kako boste ukrepali? Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospodu Špiletiču. Besedo imajo predstavniki vlade. Besedo dajem gospodu ministru Marušiču.
TOMAŽ MARUŠIČ: Podpredsednica, hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Odgovarjam na prvo vprašanje: merila uspešnosti sodnikovega dela. Točno koncem leta 1966 so bila sprejeta merila kot poskusna merila. Tu je šlo za reševanje približno 18 civilnih zadev mesečno, približno 10 kazenskih zadev mesečno iz okrožne pristojnosti. Prvi sodni svet, prvega sklica, ki je ravno včeraj zaključil svoj mandat, pa je pred zaključkom svojega mandata sprejel merila o uspešnosti sodnikovega dela kot dokončen akt za merilo uspeha.
V kolikor posamezni sodnik v posamezni zadevi, tu gre predvsem za kontradiktorne postopke s področja pravdnega postopka, nepravdnega postopka in kazenskega postopka, poleg tega drugih postranskih, če smem tako reči, postopkov, ki so prisotni na sodišču, kjer gre za izvršilne zadeve, za zemljiškoknjižne zadeve in podobno. Skratka, ta merila so bila sprejeta pred štirinajstimi dnevi, so dokončne narave in odslej se bo tudi pri oceni uspešnosti - to se je sicer že delalo - upoštevala tudi sodnikova storilnost, seveda poleg kvalitete sojenja, poleg strokovnosti sojenja, kar pa je na drugi strani tudi določeno merilo, kako inštanca, se pravi drugostopna sodišča, v pritožbenem postopku rešujejo prvostopne odločbe oziroma sodbe, in sicer koliko je teh sodb potem tudi vzdržanih. Tudi to je pogled na strokovnost sodnikovega dela.
Odgovor je ta, da so ta merila sprejeta, in sicer gre ponovno za 18 civilnih zadev iz polvpisnika in 10 kazenskih zadev iz vpisnika. Glede ostalih zadev ne bi mogel povedati, vem, da so ti normativi predpisani, na žalost jih nimam s seboj, lahko pa vam tudi pismeno odgovorimo (kompleten elaborat).
Drugo vprašanje je, kdaj so se pojavili sodni zaostanki. V letu 1994 je bil sprejet zakon o sodiščih in zakon o sodniški službi. Stvar se je potem izvajala tekom leta 1995. S tema dvema zakonoma so bili sodniki postavljeni v trajni mandat. V letu 1995 je bilo izvoljenih v trajni mandat 500 sodnikov. To delo je opravil tukajšnji državni zbor. Kasneje se je pa stvar - tako kot lahko zasledujete, o čemer je bilo govora tudi včeraj, ko smo volili člane sodnega sveta - normalizirala, tako da je to imenovanje oziroma izvolitev sodnikov v trajni mandat regularna kadrovska funkcija tega parlamenta.
Razloge za to, da so se takrat pojavili zaostanki, je treba iskati predvsem v tem, da je bilo treba iz temeljnih sodišč narediti oziroma inštituirati dvoje sodišč: prvič, okrajna sodišča, drugič, okrožna sodišča. Na področju enega okrožnega sodišča je nastalo približno od 3 do 11 okrajnih sodišč. Odprte sodne spise je bilo treba prenumerirati in predati sodnikom. Tudi način dodeljevanja sodnih spisov se je spremenil. Skratka, ta reforma je posledično povzročila, da so sodišča v prvem letu delala z zmanjšano zmoglivostjo, spisi pa so prihajali na sodišča.
Drugi razlog je bila tudi vsebina samih spisov, ki so se pojavljali na sodišču. Iz prejšnjega sistema gospodarskih pravd pa tudi civilnopravdnih pravd smo prešli v tržno gospodarstvo, v korenitejšo in sistematično zaščito lastninskih in posestnih pravic. Razumljivo je, da je to povečalo sodno delo, prav tako pa je na drugi strani spremenilo do določene mere vsebino sodnikovega dela. Vemo, da je zlasti na področju gospodarskih sporov bilo treba upoštevati nova statusna razmerja zakonov o gospodarskih družbah, skratka, tipično naravnane tržne zakone, kar je zahtevalo seveda tudi določeno izobraževanje. Ne mislim karkoli zagovarjati, postati zagovornik določenega segmenta pravosodja, do tega sem absolutno kritičen, zlasti je bila napačno tolmačena avtonomija in neodvisnost sodnika. Kajti tu ne gre za sodišča kot taka, ampak je šlo za delo sodnika posameznika. Namreč avtonomija in neodvisnost se je široko tolmačila, ker je v bistvu sodnik javni funkcionar, vezan na zakon o delovnih razmerjih, vezan na zakon o javnih uslužbencih, pardon, tega še nimamo, imamo druga merila danes. Skratka, sodnik je samostojen in neodvisen samo pri reševanju konkretne zadeve, ki jo ima pred seboj, zadeve, ki mu je bila po sodnem redu dodeljena. O vseh ostalih stvareh pa je vezan na vso ostalo regulativo kot vsi ostali državni in javni uslužbenci.
Ne vem, če sem gospodu Špiletiču v celoti odgovoril na to vprašanje. Mislim, da so se zaostanki pojavili na prehodu iz leta 1994 v leto 1995, ko je bilo kar za 200 tisoč več nerešenih zadev. Logično je pa tudi to, da se je kljub temu, da se je povečala letos storilnost sodišč, ker so nedvomno odigrala svojo pozitivno vlogo začasna merila o sodnikovem delu o sodnikovi storilnosti, se situacija še vedno ni izboljšala, kajti sodni pripad se veča kljub temu, da je povečana storilnost dela sodišč. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa gospodu ministru. Besedo ima državni sekretar, gospod Andrej Simonič.
ANDREJ SIMONIČ: Hvala lepa. Sam, kot sem že prej omenil, ne pokrivam področja davka na dodano vrednost, zato bomo konkreten odgovor na vaše vprašanje pripravili pisno. Bi pa vseeno rad na tem mestu poudaril, da bomo uvedbo davka na dodano vrednost občutili vsi, ne samo strokovnjaki iz finančnega in davčnega področja ampak tudi vsi ostali končni potrošniki. V javnosti se pojavljajo marsikdaj napačne strokovne ocene posameznih dejstev iz davka na dodano vrednost, lahko bi temu rekli, da kar napačni stereotipi, ki se preberejo tudi v posameznih reklamnih oglasih. Zato je za uspešno uvedbo davka na dodano vrednost nedvomno potrebno pripraviti tudi ustrezno medijsko kampanjo, kajti brez nje bi ti stereotipi, ki so napačni, seveda ostali in bi povzročili dodatne težave pri uvajanju davka na dodano vrednost. Toliko na splošno. Bolj konkreten odgovor na vaša konkretna vprašanja pa pride pismeno. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa državnemu sekretarju. Gospod Špiletič postavlja še dodatno vprašanje oziroma dopolnilno vprašanje.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Dodatno vprašanje. Gospoda ministra za pravosodje sprašujem, kje so bila ta merila objavljena, ki so dokončno pred štirinajstimi dnevi bila sprejeta oziroma če niso bila objavljena v Uradnem listu ali kje drugje, kjer so mi dosegljiva, bi prosil, če jih lahko prejmem v obliki pismenega odgovora.
Drugo. Gospod Simonič, tudi vi ste enkraten, podobno kot menite, da je enkraten davek na dodano vrednost. Še niti enega odgovora na poslansko vprašanje, ki ste mi ga vi tu izza te govornice obljubili, nisem prejel. Moje dodatno vprašanje se glasi, če slučajno veste, koliko obljub ste že požrli.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Vabim naslednjega, ki postavlja poslansko vprašanje, gospoda Janka Vebra.
JANKO VEBER: Hvala za besedo in lep pozdrav vsem! Na 12. in 13. seji državnega zbora sem postavil vprašanje ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj. Na 13. seji sem tudi dobil odgovor gospoda Eda Pirkmajerja na vprašanje, ki se je nanašalo na delavce tekstilne tovarne Tekstilana Kočevje, ki so v postopku lastninskega preoblikovanja podjetja v skladu s sprejetim programom lastninskega preoblikovanja v podjetje vložili lastninske certifikate. Dejstvo je, da se je del teh certifikatov, kot vse kaže, nekje izgubil. Zato bi prosil, v skladu tudi z navedbo gospoda Pirkmajerja na prejšnji seji, da bo dal odgovor, ga seveda prosim, da dobimo pisni odgovor na vprašanje, ki sem ga zastavil že na 12. in 13. seji. Hvala.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa za besedo. Predsedujoča, prosim, da zagotovite delo državnega zbora, tako kot piše v 25. členu poslovnika, kjer pravi, da pri obravnavi vprašanj in pobud poslancev morajo biti na seji državnega zbora navzoči vsi ministri. Če je minister upravičeno odsoten ali zadržan, ga lahko nadomešča državni sekretar. Prosim, da se držimo tudi tega člena poslovnika.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Tega se bomo držali. Nadaljujemo s poslanskimi vprašanji. Dodatno proceduralno vprašanje?
FRANC PUKŠIČ: Ja, jaz bi prosil, da daste ta proceduralni predlog na glasovanje. Namreč pogoji niso zagotovljeni po 25. členu.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Čisto na začetku smo povedali, kateri ministri so odsotni, kateri so se opravičili in nadomeščajo jih državni sekretarji.
FRANC PUKŠIČ: To lahko poveste, vendar v poslovniku 25. člena piše tako, zato prosim, da daste to na glasovanje. Zato je proceduralni predlog.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Ugotavljam, da so pogoji izpolnjeni in nadaljujemo z delom.
FRANC PUKŠIČ: Niso pogoji izpolnjeni.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Gospod Pukšič, prosim, če dovolite, da nadaljujemo z delom.
FRANC PUKŠIČ: No, prosim, da daste proceduralni predlog na glasovanje.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Ugotavljam, da ni potrebno, kajti prisotni so ministri in državni sekretarji. Nadaljujemo z delom. Besedo ima oziroma vprašanje postavlja Vladimir Čeligoj namesto Pavla Ruparja. Niste nič to povedali. Besedo ima gospod Vladimir Čeligoj. Gospod Čeligoj ima ravnokar besedo. Prosim, da nadaljujemo.
VLADIMIR ČELIGOJ: Hvala lepa za besedo. Svoje poslansko vprašanje namenjam ministrstvu za zunanje zadeve. Nekdanji ameriški obrambni minister William Perry je bil v začetku tega tedna gost v Sloveniji, in sicer v vlogi svetovalca na željo obeh vlad pri najtežji slovensko-hrvaški temi, to je morska meja v Piranskem zalivu. Sam si je ogledal Piranski zaliv, tako z morja kot z zraka ter si na licu mesta dodobra utrdil že do sedaj dobro poznavanje tega problema ter preveril stališča držav sosed.
Zanima me, v čem je bistvo njegovih inovativnih predlogov pri reševanju morske meje v Piranskem zalivu ter kako njegove predloge sprejema slovenska vlada. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospodu Čeligoju. Vabim predstavnika vlade. Besedo ima državna sekretarka, Mihaela Logar.
MIHAELA LOGAR: Hvala lepa. Predlagam, da ministrstvo na to odgovori pisno.
VLADIMIR ČELIGOJ: Hvala za besedo. Želel bi, da ministrstvo odgovori danes, in sicer ustno. Vprašanje je aktualno. Če mi ga boste poslali pisno, bom dobil samo jaz odgovor, danes pa bodo lahko za te stvari izvedeli vsi poslanci. Hvala lepa.
FRANC PUKŠIČ: Predsedujoča, hvala lepa za besedo. Predlagam prekinitev te točke dnevnega reda, dokler ne bodo zagotovljeni pogoji po 25. členu poslovnika.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Gospod Pukšič! Ugotavljam, da so pogoji izpolnjeni. Na začetku seje ste bili seznanjeni, kateri ministri so se opravičili in jih nadomeščajo državni sekretarji. Ni razloga, da bi prekinili to sejo v tem delu. Prosim, da nadaljujemo z delom. Gospod Špiletič, proceduralno.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Gospa predsedujoča! Menim, da ste nekorektna pri vodenju seje. Prej je tu prišel gospod generalni sekretar enega izmed ministrstev in je dejal, da niti ministra niti gospoda državnega sekretarja iz omenjenega ministrstva ni v državi ali ne vem, kje so in da to ministrstvo v državnem zboru ni zastopano v skladu s 25. členom poslovnika državnega zbora.
Predlagam, da to točko prekinemo, dokler ne bodo zagotovljeni nujni pogoji v skladu s 25. členom za nadaljevanje te točke dnevnega reda. Pri tem bi vas gospa podpredsednica oziroma predsedujoča opozoril, da je državni zbor enkrat o takem proceduralnem predlogu že glasoval in točka je bila prekinjena. Upam, da se boste pri vašem odločanju uprli na dosedanjo prakso, če se na to ne uprete, potem prosim, da daste proceduralni predlog, da se točka prekine, dokler ne bodo dosledno zagotovljeni pogoji 25. člena poslovnika na glasovanje, brez razprave.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Predlagam, da nadaljujemo z delom. Dokler bomo dobili vprašanja in bodo predstavniki vlade dajali odgovore, potem ni razloga, da bi prekinili to točko dnevnega reda. To je v nasprotju z našim poslovnikom, da v tem trenutku predlagate prekinitev dela, gospod Špiletič. Še enkrat proceduralno? Kaj sedaj želite?
BOGOMIR ŠPILETIČ: Gospa podpredsednica, v skladu s 70. členom poslovnika, ki določa, da poslancu, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Torej, sklicujem se na 70. člen poslovnika in ničesar ne želim, izkoriščam pravico, ki mi jo daje poslovnik. To je prvo.
Drugič, v skladu s poslovnikom imam proceduralni predlog, da državni zbor prekine to točko dnevnega reda, dokler ne bodo izpolnjeni pogoji 25. člena poslovnika državnega zbora in ne bodo na seji državnega zbora ob točki poslanska vprašanja in pobude prisotni vsi ministri oziroma državni sekretarji, ki jih v skladu s poslovnikom lahko nadomeščajo. Prosim, da tudi v tem primeru ravnate v skladu s poslovnikom in daste moj proceduralni predlog na glasovanje.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospod Špiletič. V skladu s poslovnikom sem vam dala besedo takoj, ko je bilo to mogoče. Še enkrat poudarjam, da so izpolnjeni pogoji za nadaljevanje dela. Dokler bodo predstavniki vlade podajali odgovore na zastavljena vprašanja, ni razloga za prekinitev te točke dnevnega reda. Prosim, gospod Hvalica, tudi vam dajem besedo.
IVO HVALICA: Gospa podpredsednica, hvala lepa. Prosil bi, da se ta burka konča, ker to ni normalno. Glejte, institut (proceduralni predlog bom podal kasneje) ustnega poslanskega vprašanja ima smisel ustnega odgovora, tako da smo ga deležni vsi poslanci. Poznam tudi institut pisnega poslanskega vprašanja, ki ga pogosto uporabljam, in nanj, jasno, potem čakam pisni odgovor. Gospa podpredsednica, zakaj na takšen način tu ščitite, zagovarjate kršitev poslovnika s strani vlade. Priti sem in povedati, "na to vprašanje boste dobili pisni odgovor", ne pomeni odgovoriti na vprašanje. To pomeni zgolj izmikati se. Torej, absolutno ni pogojev. Ker se je to zgodilo že dvakrat ali trikrat, da smo dobili takšen odgovor, kar pa ni odgovor, pač pa je to izmikanje, dajem predlog, da se prekine točka dnevnega reda in da nadaljujemo z včeraj prekinjeno 11. točko dnevnega reda. Prosim, da daste ta proceduralni predlog na glasovanje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospod Hvalica. Vaš predlog, da prekinemo to točko dnevnega reda in nadaljujemo z 11.a točko, dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost v dvorani! Gospod Hvalica predlaga, da prekinemo s to točko dnevnega reda, ker niso izpolnjeni pogoji. Ugotavljamo prisotnost v dvorani! Ponavljamo glasovanje, menim, da nas je v dvorani več prisotnih kot 44. Drugič ugotavljamo prisotnost! Vodje poslanskih skupin prosim, če poskrbite, da bodo kolegi in kolegice prisotni v dvorani. To je nemogoče, da je številka nižja kot predhodna, 41.
Nadaljujemo čez 10 minut.
(Seja je bila prekinjena ob 12.06 uri in se je nadaljevala ob 12.17 uri.)
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Tretjič ugotavljamo prisotnost! Ugotavljamo prisotnost za glasovanje o proceduralnem predlogu, ki ga je posredoval gospod Ivo Hvalica, da se prekine ta točka dnevnega reda in nadaljujemo z 11.a točko dnevnega reda. Ugotavljamo sklepčnost! Tretjič ugotavljamo! (62 prisotnih.)
Kdo je za proceduralni predlog? (19 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da točke ne prekinjamo.
Nadaljujemo z delom. Besedo ima gospod Ciril Ribičič. (Ni prisoten.) Naslednji je gospod Izidor Rejc. Bomo poskrbeli za spremembo. Namesto Boruta Pahorja ima besedo gospod Ciril Ribičič, zanj pa smo ugotovili, da ga ni. Naslednji je gospod Izidor Rejc.
IZIDOR REJC: Spoštovana gospa podpredsednica. Gospe in gospodje, gospodje ministri in sekretarji. Postavljam vprašanje ministru za pravosodje, gospodu Tomažu Marušiču. Državni zbor je pred kratkim ali pol leta nazaj sprejel spremembe in dopolnitve zakona o sodniški službi, v kateri smo spodnjo mejo spustili na 27 let za imenovanje v sodniško službo. Ker vem, da je bilo danes že nekaj govora o tem problemu oziroma o zaostankih, in tudi gospod minister je že povedal, da kljub temu, da se postavljajo norme oziroma da je zadnji veljavni sodni svet - t.j. predvčerajšnim novoimenovanim - določil neka merila, neke določene norme, vseeno sprašujem; ali je situacija, ki je neverjetno slaba in pomeni izjemne zaostanke - prvič, kaj pomeni zmanjšanje ali znižanje te meje na 27 let? Da je lahko sodnik z življenjskim mandatom?
Drugič; ali je tu kakšna rešitev v tem, da bomo zmanjševanje zaostankov izboljšali?
Tretjič. Po podatkih, ki so nam na voljo, je situacija - recimo primerljivo s Francijo - najmanj 29-krat slabša; in tudi vem, da smo na zgornji stopnici dežel, ki imajo na tisoč prebivalcev oziroma državljanov določeno število sodnikov. Skratka, smo v vseh teh maksimalnih stopnjah in podatkih; ali je - kljub temu da smo znižali življenjsko dobo na 27 let, za katero lahko državni zbor imenuje sodnike - ali je s tem nekako podpisana kapitulacija, da v bistvu nobena zadeva nič ne pomaga, in kakšne bodo rešitve.
Kakorkoli že, če gledamo s strani lastninskega preoblikovanja, s strani izvajanja določene zakonodaje, s strani primerov, ki so bili prijavljeni in so zastarali oziroma enostavno odhajajo z dnevnega reda, menim, da je tu osnovno vprašanje tretje veje oblasti ta izjemen zaostanek in vprašanje, kaj storiti, da se bo nekaj zgodilo. Kajti ne moremo pristati na to, da bomo tu kopičili številne zakone, istočasno pa ugotavljali, kako smo v zaostankih in kako se nič ne dogaja, in; ali je še kakšen drug vzrok za tako stanje.
Tu sedaj ne mislim ministru polagati na jezik svoja razmišljanja, vendar menim, da je situacija - bom tako rekel -"dokaj mat" in bo treba veliko napraviti in bo treba razmišljati o vseh mogočih variantah in možnostih, da se poveča ta t.i. produktivnost in da se tudi določena poročila pojavijo v državnem zboru, da se bo vedelo, kaj je narejeno; ter; ali s tem nismo zapečatili tako imenovane pravne države, ker je situacija tako brez rešitve. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Besedo ima minister za pravosodje, gospod Marušič.
TOMAŽ MARUŠIČ: Hvala, gospa podpredsednica. Spoštovane poslanke in poslanci! Odgovarjam na postavljeno poslansko vprašanje, ki se nanaša na zakon o sodiščih, na zakon o sodni službi.
Prvič, gre za starost sodnika. Res, v državnem zboru je bil sprejet zakon na pobudo poslanca Ferija Horvata, s tem da se zniža starostna meja sodnika pri vstopu v sodniško funkcijo na 27 let. Ta zakon je bil sprejet zaradi specifičnih razmer v pravosodju, ko se na periferna okrajna sodišča kader javljal. Konkretno je tu šlo za Lendavo, od tod tudi naziv lex Lendava, tako rekoč. No, ta zakon je časovno omejen, vendar je v pripravi novela zakona o sodiščih, ki bo po vsej verjetnosti to starostno mejo znižal na 28 let.
Razlogi za znižanje na 28 let so sledeči. Študentje - torej te generacije diplomirajo s 24. letom, gredo na prakso in po dveh letih opravijo državni pravniški izpit v starosti 26 let. Do izvolitve v sodnika bi morali čakati polna štiri leta, kar ima potem posledico, da kandidati za sodnika odhajajo iz pravosodja, gredo med notarje, gredo med odvetnike, skratka; gredo v druge poklice, izven pravosodja. Zaradi tega, da bi ohranjali kandidate za sodnike v pravosodju, predvsem tiste, ki izhajajo iz vrst sodnih pripravnikov, se bo po vsej verjetnosti zakonski predlog, ki ga boste verjetno že jeseni imeli pred seboj, glasil, da se ta starostna limita zniža na 28 let.
Glede vprašanja zaostankov sem nekaj že odgovoril. Bi ponovno želel opozoriti na problem zajemanja statističnih podatkov. Če bi zajemali, če bi obravnavali kot sodne zaostanke samo tiste, ki nastajajo iz kontradiktornih procesov - gre predvsem za kazenske in civilne procese odnosno gospodarske procese - potem bi teh zaostalih spisov s tega področja bilo približno 150.000. Ta številka ni toliko velika, vendar statistika zajema tudi zemljiškoknjižne zadeve, izvršilne zadeve; skratka vse, kar se dogaja na sodišču in od tod pridemo do enormne številke 590.000. Izvršilnih zadev je 220.000, zemljiškoknjižnih zadev je 140.000, vse ostalo so pa razne oblike, razne pravne pomoči in pa nesporne zadeve. Logično, da bo tu treba nekaj narediti. Res, da s statistiko ne rešiš ničesar, ker delo kljub temu ostaja, vendar zaradi primerjave bi želel povedati, da tudi sosednje države v bistvu zajemajo v statistiko samo kontradiktorne zadeve; tam, kjer sodnik sodi, ne pa administrira. No, res je tudi to, da imamo najvišje število sodnikov na prebivalca - to je tudi res - vendar je treba tudi upoštevati, da imajo v drugih sosednjih državah sodstvo drugače urejeno. Po vzoru Avstrije, pa tudi Italije, pa tudi Francije - sodnik je tisti, ki zgolj sodi - to velja tudi za Nemčijo - vse ostalo pa opravljajo takoimenovani sodni svetovalci. Pripravijo sodniku spis in ga obdelajo, tako da sodnik, ko prevzame spis, razpiše obravnavo in na podlagi podatkov spisa razsodi.
Temu sistemu smo prilagodili tudi zakon o pravdnem postopku, ki ga je državni zbor sprejel - sedaj pustimo te sodne svetovalce na miru - ampak, tu gre za spis, ki mora že do razpisa obravnave vsebovati vse podatke in dejstva, ki se nanašajo na dejansko stanje. Ni nujno, da to pripravlja sodnik, lahko pripravlja tudi sodni svetovalec. Pričakujem, da bo tudi novela zakona o sodiščih to načelo spoštovala; da bo sodnik samo sodil, vse ostalo delo pa opravljajo strokovni sodelavci, kot se danes imenujejo po novem. Verjetno se bodo imenovali kar svetovalci. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa gospodu ministru. Nadaljujemo z vprašanji. Besedo ima gospod Rudolf Petan.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani! Po informacijah je situacija v gorskoreševalni službo zelo težka, po nekaterih informacijah celo nevzdržna.
Kljub nesrečam - najhujša je bila pred dvema letoma pod Tursko goro - uporablja služba še vedno isti helikopter, kakršnih v tujini ne uporabljajo več. Helikopter je last policije, ki ga za plačilo najema ministrstvo za obrambo, čeprav ima slovenska vojska sodobnejše helikopterje in neprimerno bolj usposobljeno posadko, ki je povrh vsega za potrebe zaščite in reševanja opravila enako funkcijo kot gorskoreševalna služba. Očitno gre za podvajanje nalog in vprašanje je tudi glede opreme.
Zato vlado Republike Slovenije sprašujem, kakšne ukrepe namerava sprejeti, da bo zvišala raven strokovnega dela gorskoreševalne službe; zagotovila varnejši transport ponesrečencev v bolnišnico in - kar je najpomembnejše - skrajšala odzivni čas prihoda helikopterja na kraj nesreče in konec koncev tudi povečala varnost gorskih reševalcev. Pričakujem pismeni odgovor, dobrodošel bi bil tudi ustni odgovor - vsaj deloma. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Besedo ima državni sekretar, Miroslav Trbovc iz ministrstva za obrambo.
MIROSLAV TERBOVEC: Lep pozdrav vsem prisotnim. Samo delno bi odgovoril, ostalo bo pisno; namreč, helikopter se ne plačuje MNZ-ju. Ostalo pa pisno. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Naslednji postavlja vprašanje, gospod Bojan Kontič.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa. Spoštovani, kot sem že najavil, postavljam vprašanje ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, vendar ga moram v tem trenutku razširiti še na ministrstvo za zdravstvo in ministru Kušarju kot koordinatorju na socialnem področju.
Zanima me, ali je v letošnjem letu, ki je označeno za "leto starejših", v pripravi analiza oziroma raziskava, s pomočjo katere bo ugotovljeno stanje starejše populacije.
Kot mi je znano, je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve opravilo analizo stanja, na podlagi katere je pripravljen nacionalni program socialnega varstva. Manjka pa celovita analiza o stanju starejše populacije na področju zdravstva, stanovanjske politike in še nekaj je teh področij.
Sprašujem, ali se opravlja oziroma ali se bo morda opravila v letošnjem letu analiza, ki bo - kot sem že omenil - celovito zajela vsa področja, ki vplivajo na stanje starejše populacije.
In še drugo vprašanje, to je pa namenjeno ministrstvu za zdravstvo. To ministrstvo je sprejelo stališča in usmeritve za razvoj osnovnega zdravstvenega varstva v Republiki Sloveniji, zatem so v občine priromale pripombe in dopolnila k temu dokumentu s strani zdravniške zbornice. Zanima me stališče ministrstva za zdravstvo oziroma pojasnila glede na to, da se osnovni teksti in pripombe v osnovi razlikujejo že v oceni trenutnega stanja in dodatno pri različnih pristopih podeljevanja koncesij. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Vabim predstavnike vlade. Besedo ima gospod minister za zdravstvo, gospod Jereb.
DR. MARJAN JEREB: Gospa predsednica, spoštovani! Glede analize zdravstvenega stanja starejših lahko povem, da to analizo dela Inštitiut za varstvo zdravja in jo lahko posredujemo pisno gospodu poslancu.
Kar se tiče navodil za izvajanje zdravstvene dejavnosti zdravstvenim domovom je prišlo do majhne neusklajenosti, na žalost, in smo mi poslali ta navodila, ne da bi jih uskladili z zdravniško zbornico. Nakar je zdravniška zbornica poslala istim zdravstvenim domovom svoje pripombe, ki odražajo osebna stališča njihovih avtorjev in jih ne bo nobena težava uskladiti. V nobenem primeru niso kontroverzna.
Kar se tiče stališč do uvajanja zasebne zdravniške dejavnosti, imamo popolnoma ista na ministrstvu za zdravstvo kot na zdravniški zbornici in so v tem, da se uvaja zasebništvo, ne da bi se ogrožala ali kršila mreža javnega zdravstva. Z drugo besedo; zdravnik lahko postane zasebnik, sklene pogodbo z zavodom za zdravstveno zavarovanje. Potem v tisti pogodbi piše, da mora on točno vse isto delati, kot je delal prej kot javni uslužbenec. To se pravi, dežurati, zagotavljati nujno pomoč, cepiti, izvjati preventivo in vse te stvari. Na tem stališču stoji tudi zdravniška zbornica in tukaj nimamo nobenih kontraverzij. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospod minister. Besedo ima gospod minister Kušar.
JANKO KUŠAR: Spoštovana podpredsednica, spoštovane poslanke, dragi poslanci, lep pozdrav! Vlada je v začetku letošnjega leta imenovala posebno delovno telo oziroma odbor, ki je prevzel naloge koordinacije nalog na področju leta starejših pod naslovom "Priprava generacij na starost".
Odbor se je v letošnjem letu sestal že na treh sejah in pripravil vrsto konkretnih programov, ki jih bomo poskušali izvesti tekom letošnjega leta. Moram pa reči, da je v ta program vključena cela vrsta strokovnih institucij, organizacij civilne družbe - od zveze društev upokojencev in ostalih - tako da bomo prek leta poskušali prek konkretnih posvetov - nekaj jih je že bilo prav v teh sosednjih prostorih - opraviti še kar zajeten program nalog na področju potreb in odnosov, do zdravstveno varstvo in starost, priprava na starost itd. Tako da je ta program kar dosti zajeten, ki ga bomo poskušali v celot realizirati v letošnjem letu; res pa je, da naj bi se ta naloga ne bi končala v letošnjem letu, ampak se ta odnos in skrb za starejše nadaljeval tudi v prihodnjem letu. Na koncu leta računamo na izdajo posebnega zbornika, kjer bomo predstavili vse tiste analize in ocene, ki bodo opravljene tekom letošnjega leta, in povedali, kaj smo v letošnjem letu tudi storili. Odbor je posredoval tudi vljudnostno pismo vsem županom slovenskih občin in smo jih s tem pismom poskušali opozoriti na to, kaj bi bilo možno tudi na lokalnem in regionalnem nivoju v tem letu opraviti. Moram reči, da je odziv v občinah na to nalogo bil kar odmeven in velik. Lahko ugotavljamo, da je kar precejšen del pomembnih aktivnosti opravljenih tudi na tem nivoju.
Ministrstvo za delo, zdravstvo in družino pa je v svojih programih že kar nekaj od nacionalnega programa socialnega varstva, predloga programa gradnje domov starejših že predložil vladi in upam, da jih bomo uspešno tudi realizirali. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa ministru Kušarju. Besedo ima še državni sekretar Miroslav Berger iz ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.
MAG. MIROSLAV BERGER: Gospod poslanec Kontič je pravilno v začetku navedel, da je v prvi obravnavi v državnem zboru nacionalni program socialnega varstva do leta 2005, ki pa temelji na analizah ministrstva za delo. Te analize pa dejansko zajemajo samo področja, ki jih obravnava ta program oziroma socialno varstvo. Tako da verjetno je tako, kot je gospod minister Jereb rekel: bo za zdravstveno, pa mogoče tudi delno šolstvo potrebno še kaj narediti.
Mogoče bi dodal samo to, da je pred sprejemom tega nacionalnega programa ministrstvo že koncem leta 1997 sprejelo - in sprejela ga je tudi vlada - program razvoja varstva starejših oseb na področju socialnega varstva, po katerem programu tudi tečejo vse te naše dejavnosti. Sam ta program razvoja socialnega varstva vsebuje predvsem razvoj mreže za institucionalno varstvo starejših.
Upoštevali smo osnovne usmeritve, predvsem dve. Prva je ta, da kombiniramo sistem javne mreže s sistemom koncesij in sistemom zasebništva, in drugo, poskušali smo zagotoviti, da se enakomerneje teritorialno prerazporedijo oziroma da se izenači položaj posameznika v celi državi. Opredelili smo tudi druge storitve na področju socialnega varstva, pri tem mislim predvsem na delovanje dnevnih centrov za dnevno varstvo starejših, program stanovanja za stare - mi ga imenujemo program varovanih stanovanj - kar nekaj projektov po Sloveniji že poteka v tem smislu; imamo opredeljene storitve na domu - mislim na nego, gospodinjsko pomoč, dostavo, zdravstveno varstvo, zagotavljanje tega; in v tem programu so opredeljene tudi storitve na daljavo s pomočjo tehnologije - to je poziv, pomoč v nujnih primerih. V programu - ki ga imam in vam ga lahko, gospod Kontič, tudi potem izročim, da se z njim seznanite - so opredeljeni tudi kriteriji za uveljavljanje vseh pravic, predviden je sistem financiranja in končno usmeritve, ki jih je, kot sem rekel, že v novembru leta 1997 potrdila tudi vlada. Hvala.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni, kolegice in kolegi ter prisotni predstavniki vlade! Moje vprašanje se nanaša na zakon o zaščiti Slovencev v Italiji.
Zanima me, ali gre za kakšno dogovarjanje daj-dam, glede na to, da je Delo v ponedeljek na zadnji strani objavilo članek "Spet polemično o Slovencih". V zaključku tega članka piše takole kogar to zanima, lahko v ponedeljkovem Delu prebere: "Zanimivo je, da ga pri kritiki posredovanja deklaracije državnega zbora italijanskim parlamentarcem nič ne motita pismi predsednika poslanske zbornice Luciana Violanteja in senata Nicole Mancina Uniji Italijanov v Istri," sedaj pa tisti bistveni stavek, "da začenja rimski parlament proučevati njihov predlog, po katerem bi vsi potomci italijanskih državljanov v Istri, rojeni po letu 1947, avtomatično dobili italijansko državljanstvo." Torej, spoštovani kolegi, to pomeni, da tisti, ki so bili rojeni v času do kapitulacije Italije - recimo, to so tudi ljudje moje starosti - in otroci (pri nas smo se bolj pozno ženili in so bili ti otroci rojeni po 1970. letu), ti otroci bi sedaj avtomatsko dobili italijansko državljanstvo.
Zato sprašujem: prvič, ali mi lahko odgovorite, koliko slovenskih državljanov - seveda tu mislim zlasti na zahodni del, lahko tudi drugod - je po letu 1990 in do danes sprejelo italijansko državljanstvo?
Drugič. Kaj misli ministrstvo za zunanje zadeve v tem primeru storiti? Če pride do te situacije, potem mislim, da bom hodil tja, kjer je bila moja žena rojena, v glavnem še med italijanske državljane. Tu črno na belem piše - in noben ni demantiral - vsi, ki so bili po letu 1947 rojeni.
Lepo bi pa prosil, zadnjič se mi je zgodilo - gospod Debelak, vam nič ne očitam, ker ste prebrali odgovor, ko sem zadnjič postavil vprašanje, pa ni bilo niti ministra, niti sekretarja tu in gospod Debelak vi ste tako odgovorili: "Gospod Demšar, ne bom odgovoril, ampak prosim za možnost pisnega odgovora. Kolega Juri je moral nujno oditi, ker ima sprejem neke nizozemske delegacije. Minister se je opravičil in jaz sem bil zaprošen, če lahko to prenesem do vas - pisni odgovor s strani ministrstva za zunanje zadeve. Ničesar nisem dobil. Prosim bi - glede na to, da je bilo danes že taka razprava - ali je možno, da dobim odgovor - tisti bolj verbalni, tisto številko, ki bi jo želel dobiti: koliko naših državljanov je sprejelo italijansko državljanstvo.
Verjamem, da je danes ne morete kar tako iz rokava stresti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospodu Demšarju. Tudi vam je čas nekoliko potekel. Besedo dajem predstavnikom vlade. Državni sekretar, gospod Slavko Debelak.
MAG. SLAVKO DEBELAK: Gospod Demšar! Slovenija in Italija nimata sporazuma o tem, da se medsebojno obveščata o odpustih oziroma o sprejemih v državljanstvo, zato vas bom verjetno razočaral pri vašem vprašanju oziroma z odgovorom.
Namreč, kolikor slovenskih državljanov je z ozirom na možnosti, ki jih je italijanska zakonodaja dala, pridobilo tudi italijansko državljanstvo - so hkrati potem dvojni državljani - mi nimamo in ne vodimo. Moram reči, da se je veliko število ljudi obrnilo na upravno enoto in so zahtevali določene t.i. statusne listine, s katerimi smo lahko dokazovali neka pravna dejstva. Na tej osnovi se da sklepati, ocenjevati, da je bilo to mogoče tudi v kontekstu pridobitve italijanskega državljanstva.
Točnega števila nimamo, niti teh podatkov ne vodimo. Kot sem že sam povedal, tudi nimamo pogodbenega razmerja - bilateralnega, kjer bi se o takih in podobnih zadevah obveščali. Pogledal pa bom, koliko je bilo teh listin - tukaj gre zlasti za izpiske iz teh osebnih stanj, matičnih, rojstnih knjig - in verjetno še kakšnih drugih dejstev bilo izdanih v določenem časovnem obdobju. Odgovor ne bo precizen, lahko bo tudi zavajajoč. To je edina stvar, do katerega ta trenutek lahko pridemo in vam s temi podatki tudi posredujemo. Seveda govorim izključno o tem, kar zadeva italijansko državljanstvo slovenskih državljanov - pridobitev.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Gospod Demšar želi postaviti še dopolnilno vprašanje.
VINCENCIJ DEMŠAR: Gospod Debelak, zahvaljujem se vam za vašo korektnost. Moje vprašanje in prošnja pa je, da dobim odgovor - pismeni odgovor, tako kot je bilo zadnjič obljubljeno - na vprašanje, ki sem ga postavil na 14. seji med pobudami in vprašanji poslancev. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Še državna sekretarka, gospa Mihaela Logar, bo odgovorila na del vprašanja, ki ga je postavil gospod Demšar.
MIHAELA LOGAR: Hvala lepa. Dovolite, da odgovorim na tisti del vprašanja, ki se nanaša na ministrstvo za zunanje zadeve in vam zagotavljam v imenu ministrstva, da tu ne gre za noben daj-dam, da gre za posledice konkretnega, usklajenega in korektnega dela, zlasti med manjšino, vlado in tudi parlamentom, kjer ste nam z zadnjo deklaracijo precej pomagali. Mislim, da smo vsi vključeni v to in da ne poznam nobenih predlogov, niti sprememb obstoječe zakonodaje, da bi na tem področju do česarkoli prišli. Obveščali vas bomo o čemerkoli, ker mislim, da je tudi brez vašega - mislim, brez parlamenta te stvari niti ne bomo mogli spreminjati.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Nadaljujemo. Besedo oziroma vprašanje postavlja gospod Janez Mežan.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Poslanke in poslanci, gospodje ministri in sodelavci!
Prvo vprašanje postavljam ministrstvu za šolstvo in šport. Pred slabim mesecem dni smo v slovenskih dnevnikih prebrali, da je v Ljutomeru tragično umrl 10-letni otrok, ker so se nanj prevrnila nepritrjena nogometna vrata. Takšnih tragičnih posledic je bilo v zadnjih letih kar nekaj. Da bi bilo potrebno nekaj storiti, da do takšnih nesreč ne bi prihajalo, je že od leta 1993 do 1995 opozarjal ministrstvo za šolstvo in šport tudi Andrej Kump, ki pa je šele marca 1995 dobil pisni odgovor ministrstva, ki ga je podpisal državni sekretar, dr. Janko Strel. Gospod Andrej Kump je predložil tudi vrsto fotografij z igrišč, ki ilustrirajo nevarnosti, ki vsak dan prežijo na otroke. V odgovoru je dr. Strel zapisal, da bo s sprejetjem zakona o športu podan pravni okvir za to področje; da bo iz zakona izhajajoč tehnični predpis osnova za aktiviranje standardov ter za funkcionalne preglede športnih objektov in njih homologizacijo - podzakonski akti bodo sprejeti v enem letu po sprejetju zakona; da ministrstvo za šolstvo in šport prevzema pobudo na tehničnem pododboru pri Uradu za meroslovje za sprejem in oblikovanje standardov in da bo ministrstvo za šolstvo in šport oblikovalo sporočilo za vse šole z opozorilom na nevarnosti, ki jih skrivajo rokometna vrata in kako jih odpraviti.
Sprašujem ministrstvo za šolstvo in šport, kaj od tega je navedeno ministrstvo že storilo, ko je odgovorilo na to vprašanje oziroma kaj je ministrstvo za šolstvo in šport do sedaj že storilo, da bi preprečilo takšne in podobne tragične nesreče. Pričakujem tudi pisni odgovor.
Drugo vprašanje se nanaša na ministrstvo za notranje zadeve. Morije na naših cestah se ne zmanjšujejo, kljub temu da je bil lani sprejet zakon o varnosti v cestnem prometu. Umirajo predvsem mladi, kar je še posebej zastrašujoče. Konec tega vikenda je umrlo 6 ljudi, mlajših od 25 let. Vem, da vzgoja mladih voznikov ni in ne more biti samo stvar policije, pa vendarle nosi ministrstvo za notranje zadeve veliko odgovornost in tudi policija, saj je to ministrstvo ob sprejemanju zakona zagotavljalo, da bo učinek zakona bistveno večji.
Očitno bi bilo treba uvesti še dodatne ukrepe, zato ministrstvo sprašujem, ali že razmišlja o dodatnih ukrepih oziroma ali jih je že pripravilo, da bi se morije na naših cestah končno začele zmanjševati. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Vabim predstavnika vlade, da poda odgovor. Besedo ima državni sekretar, gospod dr. Janko Strel z ministrstva za šolstvo in šport.
DR. JANKO STREL: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Poslanke in poslanci! Omenjeno pismo sem poslal gospodu Kumpu kmalu zatem, ko sem nastopil svoje delovno mesto, in v celoti tiste obljube tudi uresničil.
Pred nesrečo, ki se je zgodila v Ljutomeru, smo v preteklem letu sprejeli v okviru urada za meroslovje in stabilizacijo ustrezne standarde in tehnične predpise za izdelavo tako nogometnih, rokometnih golov in košarkarskih konstrukcij, tako da je zadeva v veljavi. Vse šole smo opozorili na omenjeno nevarnost in tudi s konkretnimi navodili svetovali, kako jih odpravljati.
Nadalje smo po strokovni plati podpirali podjetja, ki se ukvarjajo z varnostjo tudi na področju šol. Nadalje smo v izgradnji športnih objektov v zadnjih petih letih dosledno upoštevali standarde, ki omogočajo varno ukvarjanje s športom, in zelo intenzivirali - kar gre tudi v sklop varnosti, ne sicer tega namena, ampak drugega problema, ki je še hujši; utopitve, ki jih imamo v Sloveniji - proces odpravljanja plavalne nepismenosti.
Po nesreči, ki se je zgodila v Ljutomeru, smo v dogovoru z olimpijskim komitejem Slovenije opozorili vsa društva in zveze v Sloveniji na omenjeni problem in odpravljanje pomanjkljivosti. Z inšpektoratom za delo se pogovarjamo o povečanju števila rednih pregledov v šolah tudi s tega vidika. Na osnovi zakona o športu postavljamo inšpekcijsko službo in takoj, ko bo v okviru vlade odobren inšpektor, bo nedvomno imel tudi to nalogo, da bo poskušal odpravljati tovrstne pomanjkljivosti. Vse šole prejemajo okrožnico, ki je že podpisana, in v okviru pravilnika o šolanju oziroma o programih usposabljanja strokovnih delavcev v športu, ki ljubiteljsko delajo v športu, bomo poseben poudarek dali tudi na usposabljanje z vidika varnosti.
Želel bi posebej opozoriti, da je v Sloveniji vsako leto okrog 50 smrtnih nesreč, ki so vezane na športno aktivnost. Ob tem pa naj dodam, da v zadnjih petih letih ne beležimo smrtnega primera v tistem segmentu, ko je šport voden profesionalno, strokovno, znotraj šolskega sistema, da pa je seveda popolnoma pričakovano, da v okviru ljubiteljske in svobodne dejavnosti, kjer so v ospredju tudi nekateri tvegani športi, ta nevarnost nedvomno bolj poudarjena in zaradi tega se z ustreznimi dejavniki v športu tudi intenzivno skozi ukvarjamo s tem problemom, da bi bila varnost čim večja. Skratka, za nas je ta problem trajna naloga. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa gospodu Strelu. Besedo ima državni sektretar magister Slavko Debelak, ministrstvo za notranje zadeve.
MAG. SLAVKO DEBELAK: Res je, gospod Mežan, zadnji vikend je bil zelo tragičen še posebej, ker je življenje izgubilo šest mladih ljudi. Vzroki nesreče so bili neustrezna hitrost, izsiljevanje in tako naprej. To so kritične točke, ki se jih slovenska policija dobro zaveda in moram reči, da tudi ustrezno ukrepa.
Generalno globalno gledano je, gospod Mežan, novi zakon, ki je pred slabim mesecem dni praznoval svojo enoletnico veljave, pozitivno vplival na prometno varnost. Število žrtev, tudi tistih z najtežjimi posledicami, se je zmanjšalo. Moramo reči, da se tudi prometna kultura počasi dviguje, seveda pa je to še odločno in veliko premalo za to, da bi lahko sledili nekim evropskim trendom in standardom in globalni prometni varnosti.
Policija je - ne zaradi tega krvavega vikenda, ampak tudi sicer - zato da se zmanjša ta morija na cestah in da se ohranijo življenja - zlasti mladih - intenzivirala svoje delo v skladu s svojo strategijo, načrtom, poostrila - moram reči - nadzor na kritičnih točkah s tehničnimi ukrepi, z merjenjem hitrosti skuša ugotavljati, eliminirati voznike. Moram reči, da se je povečalo tudi število vseh ukrepov, ki so jih policisti v okviru novega zakona izvedli. Torej učinek je pozitiven, vendar še premajhen. Moram reči, da bomo še naprej - zlasti slovenski policisti prometniki - intenzivno delali na tem, da se posledice in zadeve zmanjšajo. Delamo tudi na pripravi novele zakona o cestnem prometu, ker ugotavljamo, da so nekatere določbe premalo dorečene, premalo transparentne, vse v cilju, da se stvari zaostri in da se tudi skozi pravo prispeva k večji varnosti.
Na koncu mi, gospod poslanec, dovolite. Policija je zelo pomemben dejavnik pri zagotavljanju varnosti cestnega prometa, seveda so pa še drugi ključni subjekti, ki morajo dati tudi svoj prispevek. Nekateri so zelo intenzivni, drugi nekoliko manj. So pa nekateri, ki praktično v tem kontekstu ne naredijo nič in jaz razumem vaše vprašanje in zaskrbljenosti kot neke vrste poziv vsem, da se aktivno vključimo pri razreševanju te zelo kritične in tragične situacije. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, državnemu sekretarju. Morda bi gospod Bevk postavil poslansko vprašanje. Pred nami je še 11 kolegov in kolegic, ki bi postavili vprašanja. Nadaljevali bomo v popoldanskem delu. Sedaj ima besedo gospod Samo Bevk.
SAMO BEVK: Spoštovani! Vladi Republike Slovenije oziroma ministrstvu za gospodarske dejavnosti dajem pobudo za brezplačni prenos športnoreakcijskega območja Mejca, ki je trenutno v lasti Rudnika živega srebra Idrija v zapiranju na občino Idrija.
To področje je bilo desetletja priljubljeno shajališče domačinov in tudi turistov, dokler Rudnik živega srebra Idrija v poznih 70-ih letih, v svojih kriznih letih, tik pred svojim zaprtjem ni pričel na to območje dovažati žgalne ostanke iz rudniške topilnice. Na to področje je do leta 1982 navozil več kot 13000 kubičnih metrov jalovine ter v celoti devastiral to območje. Leta 1982 je izdatno deževje povzročilo katastrofalne poplave v Idriji, ki so prizadele tudi območje Mejce, ki leži tik ob reki Idrijci. Občina Idrija in predvsem krajevna skupnost Idrija sta vodili projekt ureditve struge reke Idrijce ter vse aktivnosti za revilatizacijo Mejce, da bi ta prostor ponovno postal uporaben za šport in zabavo Idrijčanov.
Pripravljeni so bili projekti, obnovljen je pešmost, odstranjena jalovina, urejene so bile brežine reke, revitalizirano zemljišče ter na novo zasejana vegetacija, zgrajeno večnamensko športno igrišče, nameščena otroška igrala, zgrajeno teniško igrišče ter obnovljen pomemben tehniški spomenik "Idrijska kamšt". Prav tako je bila zgrajena vsa potrebna komunalna infrastruktura. Samo neposredna sanacija območja v začetku 80-ih let, ko je krajevna skupnost Idrija s posegom vrnila mestu 13000 kvadratnih metrov uporabne površine, je ocenjeno na 35 milijonov tolarjev. V to ceno niso všteta teniška igrišča, ki jih je zgradilo teniško društvo, niti ne sanacija "Idrijske kamšti", ki jo je financiral Mestni muzej Idrija.
V odgovoru ministrstva z dne 16. novembra 1998 med drugim piše: "... da se Rudnik živega srebra Idrija v zapiranju strinja s prenosom območja športnorekreacijskega centra na občino Idrija, ker to območje ni v neposredni funkciji zapiralnih del rudnika; Ministrstvo pa se z neodplačnim prenosom nepremičnin ne strinja". Območje, ki ga je zgradilo oziroma revitaliziralo mesto Idrija, si tako neupravičeno lasti država.
Prosim ministrstvo za gospodarske dejavnosti, da na vladi sproži postopek za brezplačen prenos območja Mejce na občino Idrija ali pa zadolži direktorja Rudnika živega srebra Idrija v zapiranju, da za simbolično ceno proda zemljišče občini, ob upoštevanju vseh različnih vlaganj v revalitizacijo območja, predvsem s strani krajevne skupnosti Idrija in občine Idrija. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa gospodu Bevku. Torej poslansko vprašanje je bilo postavljeno - torej pobuda. Ura je 13.00. Ali bi vi še odgovor dali? No, prosim. Nekoliko strpnosti, bomo še ta odgovor dobili, potem bi pa prosila ministre in državne sekretarje, da so prisotni tudi na popoldanskem delu našega dela in da bodo pač odgovarjali na poslanska vprašanja, ki bodo postavljena po 14.30 uri.
DR. BORIS ŠUŠTAR: Spoštovana podpredsednica, poslanke in poslanci! Torej, kompleks Mejca predstavlja v naravi približno 21.000 kvadratnih metrov površine, ki je vseskozi last Rudnika živega srebra Idrija. Že pred drugo svetovno vojno je bilo območje namenjeno rekreaciji in zabavi. Zaradi stalnih poplav, kot je bilo omenjeno, je bilo v 80-ih letih območje nasuto z gradbeno jalovino in tako dvignjeno za približno 2 metra. Pri tem je bil tudi podrt lesen gostinski objekt. Na nasutem platoju je teniški klub Idrija s soglasjem rudnika uredil 4 teniška igrišča in objekt, v katerem so garderobe, občina Idrija pa je financirala ponovno ozelenitev platoja in ureditev večnamenskega igrišča.
Leta 1995 je Republika Slovenija sprejela uredbo o preoblikovanju podjetja Rudnik živega srebra Idrija p.o. v družbo Rudnik živega srebra Idrija v zapiranju d.o.o., po katerem je vse premoženje rudnika postalo last Republike Slovenije. Edini soustanovitelj in lastnik oziroma ustanovitelj in lastnik družbe je Republika Slovenija. S to uredbo je celotno premoženje postalo posredna last Republike Slovenije, ki pa se je zavezala, da bo iz proračuna zagotavljala sredstva za izvajanje zapiranja jame in sanacijo rudišča.
V zadnjem času je občina Idrija večkrat terjala, da naj Rudnik živega srebra Idrija v zapiranju d.o.o. oziroma Republika Slovenija neodplačno prenese nepremičnine, ki jih rudnike ne rabi za izvajanje zapiralnih del, na občino Idrija. O tem govori tudi omenjeni dopis župana občine Idrija ministrstvu za gospodarske dejavnosti in odgovor. V isto kategorijo spada tudi sklep občinskega sveta Idrija z dne 10.4.1999, ki je na podlagi napačne uporabe določil 64. člena zakona o športu omenjeno zemljišče preprosto proglasil za občinsko last. Glede na to, da je kompleks Mejca postal državna last v poprej navedeni uredbi in ne po zakonu o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, je rudnik smatral, da sklep ni zakonit in je sprožil upravni spor. V vseh dosedanjih razgovorih je bilo ugotovljeno, da ni zakonske osnove za neodplačan prenos zemljišča na območju Mejce na občino Idrija.
V skladu s tem in dodatno k temu: območje Mejce je sicer že pred 2. svetovno vojno postalo rekreacijsko območje in v prav take namene se uporablja tudi danes. Rudnik Idrija kot lastnik ni nikoli nasprotoval taki uporabi tega prostora in je tudi ni z ničemer oviral. Torej, ta dejavnost se še lahko izvaja, gre torej za vprašanja, ki nimajo neke zakonske osnove in se ukvarjajo predvsem s prenosom lastništva, medtem ko ni nobene ovire za izvajanje in nadaljevanje dejavnosti, kot je bila opisana. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Besedo je imel državni sekretar, gospod dr. Boris Šuštar.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda in zaključujem dopoldanski del seje. Nadaljevali bomo ob 14.30 uri s prekinjeno točko dnevnega reda.
(Seja je bila prekinjena ob 13.06 uri in se je nadaljevala ob 14.38 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke, kolegi poslanci. Nadaljujemo z delom državnega zbora. Prosim, da ugotovimo sklepčnost v dvorani! (48 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Dodatno so se opravičili za nadaljevanje 15. seje državnega zbora: Anton Delak za ves dan, Jelko Kacin za popoldanski del seje, Ivan Božič od 16.00 ure dalje, prav tako tudi Alojz Peterle od 16.00 ure dalje.
Smo pri poslanskih vprašanjih in pobudah. Nazadnje je govoril gospod Samo Bevk. Očitno želi postaviti še dodatno vprašanje. Prosim.
SAMO BEVK: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani zbor! Ker prej nisem imel možnosti dodatnega vprašanja, ker je prej zazvonila ura oziroma je odbila 13.00, ko končamo dopoldansko delo, bi rad ponovno vprašal državnega sekretarja, dr. Borisa Šuštarja - ki trenutno ni prisoten, pa upam, da me posluša ali če se celo pridruži zasedanju še toliko bolje.
Vlada očitno vztraja pri svojem pismenem odgovoru, ki ga je dala že lansko leto. Vendar je v tem odgovoru zapisala tudi to, da ministrstvo ugotavlja, da gre v obravnavani zadevi za celo vrsto prepletenih premoženjskopravnih vprašanj, ki se niso reševala sproti ob izvajanju posamezne investicije v to območje. Nadaljuje: "Menimo, da bi se morala rudnik, občina Idrija in morebitni drugi investitorji predhodno uskladiti in dogovoriti, kolikšen del sredstev je kdo vložil v izgradnjo ali ureditev posameznih objektov in zemljišč."
Zato sprašujem državnega sekretarja, dr. Šuštarja: Če se izkaže, da so bila vlaganja v revitalizacijo športnorekreacijskega centra oziroma območja Mejca s strani krajevne skupnosti mesto Idrija in občine Idrija večja, kot je vrednost zemljišč, ali bo Rudnik živega srebra Idrija v zapiranju oziroma država vrnila zemljišča oziroma povrnila viške vlaganj občini Idrija? Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Sprašujem, ali je kdo od ministrstva navzoč, dr. Šuštarja ne vidim. Ga ni. Gospod Samo Bevk, sprašujem vas, ali lahko dobite odgovor kasneje, ko se priključi. Pozneje. Drugače moramo prekiniti sejo. Hvala. Naslednji, ki bo postavil vprašanje, je gospod mag. Marijan Scihffrer. Prosim.
MAG. MARIJAN SCHIFFRER: Gospod podpredsednik, kolegi poslanci in poslanke, gospodje zastopniki vlade. Zastavil bi dvoje vprašanj, kratkih. Mislim, da so važna.
Prvič. Ponavljam vprašanje, ki sem ga že kar nekajkrat postavil: kdaj bo odprt mejni prehod med Slovenijo in Madžarsko: Verica-Čepinci. Kdor se je tam vozil zadnje čase, bo ugotovil, kakšna revščina je tam. Namreč, za slovensko manjšino na Madžarskem je odprtje mejnega prehoda Verica-Čepinci izredno pomembno, saj bi se s tem del slovenskega Porabja povezal s Slovenijo. To potrjujejo izredno pozitivne izkušnje po odprtju mejnega prehoda Martinjek, ki je sedaj edini mejni prehod na delu meje med Slovenijo in Madžarsko, kjer živijo porabski Slovenci. Slovenska manjšina na Madžarskem namreč nima svoje gospodarske osnove, nima dvojezičnih šol v pravem pomenu besede, tudi bogoslužje v slovenskem jeziku poteka le v eni vasi, Gornji Senik, kamor hodi maševat župnik iz Slovenije, iz Martinja. Zato bi mejni prehod zelo veliko pomenil, saj bi lahko krepili svoje stike s Slovenijo. Kljub zagotovilom, da bo mejni prehod odprt, se to še ni zgodilo. Vlado Republike Slovenije sprašujem, zakaj mejni prehod še ni odprt in kdaj bo - stroški so minimalni - obenem pa ponovno dajem pobudo, naj se mejni prehod Verica-Čepinci čimprej odpre.
Drugo vprašanje postavljam vladi Republike Slovenije, ki je v skladu z resolucijo o položaju slovenskih manjšin v sosednjih državah ustanovila 9. julija 1998 medresorsko komisijo za gospodarsko sodelovanje z avtohtonimi slovenskimi manjšinami. To komisijo sestavljajo predstavniki ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, ministrstva za gospodarske dejavnosti, ministrstva za gospodarstvo in turizem, ministrstva za finance in ministrstva za zunanje zadeve. V pogovorih s predstavniki zamejskih gospodarskih organizacij redno slišimo, da ta komisija ne deluje ustrezno, da se predstavniki večine navedenih ministrstev sej ne udeležujejo in da nekako ni volje za sodelovanje na gospodarskem področju. Sprašujem ministra za ekonomske odnose in razvoj, ministrico za gospodarske dejavnosti in ministra za malo gospodarstvo in turizem, zakaj ministrstva ne sodelujejo ustrezno v medresorski komisiji za gospodarsko sodelovanje, in dajem pobudo vladi Republike Slovenije, da pospeši delo te komisije. Prosim za pismeni odgovor.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Torej, poslanec prosi za pismeni odgovor; mislim, da vsi pričakujemo odgovor v zvezi z mejnim prehodom Verica-Čepinci in je prav, da ga pismeno dobimo vsi skupaj.
Naslednji bo postavil vprašanje Miroslav Luci.
MIROSLAV LUCI: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani predstavniki vlade! V zraku je, da tako rečem, zakon o davku na dodano vrednost in s tem zakonom tudi cel kup nejasnosti. Smo tik pred uveljavitvijo zakona o davku na dodano vrednost, obstaja še veliko nejasnosti pri operativnem delu in tudi veliko vprašanj. Sam bi izpostavil eno, sicer jih je več.
35. člen zakona o davku na dodano vrednost in drugi odstavek 63. člena pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost nista v skladu. Zakon o davku na dodano vrednost med drugim predpisuje tudi podatke o vrsti in količini prodanega blaga, pravilnik pa navedenega podatka ne našteva. Vprašanje: po trgovinskih predpisih morajo trgovci na drobno registrirati promet z registrsko blagajno ali računalniško. Ali mora imeti trak registrske blagajne vse podatke, ki so obvezni po 35. členu zakona, ali pa se upošteva drugi odstavek 63. člena pravilnika? Torej, če lahko podate ustni odgovor, če pa ne, pa bi želel pismeni odgovor še pred izvajanjem tega zakona.
Drugo vprašanje. Ohranjanje kulturne in naravne dediščine je pomemben faktor ohranjanja nacionalne identitete. Obnova kulturnih spomenikov in arheologija je velika finančna obremenitev tako za lokalne skupnosti kot državo, zlasti za stara mesta. Velikokrat bi bila cenejša novogradnja kot pa adaptacija in funkcionalna usposobitev objektov, ki so na seznamu kulturnih spomenikov. Vprašanje. Kako je z obračunavanjem davka na dodano vrednost pri obnovi kulturnih spomenikov in pri arheoloških raziskavah? Ali je predvidena nižja stopnja obračunavanja davka na dodano vrednost pri teh kategorijah?
In še tretje, ker mi čas dopušča, tiče se sofinanciranja osnovnih šol in vrtcev. Vlada Republike Slovenije je na 104. seji 8. aprila 1999 sprejela sklepe o poravnavi obveznosti občinam iz naslova sofinanciranja izgradnje osnovnih šol in vrtcev. Sklepi določajo način sofinanciranja omenjenih investicij. Kot veste, so investitorji lokalne skupnosti, država je soinvestitor - sklepa pogodbe z izvajalci, in vse neizpolnjene obveznosti letijo na lokalno skupnost. Zato me zanima, zakaj ministrstvo za finance do sedaj še ni realiziralo nobenega izplačila občinam. Vsaj kolikor sem preveril, do včerajšnjega dneva ni bila še izplačana nobena obveznost - ni bila realizirana. Zaradi tega prihaja v nekaterih občinah do resnih finančnih problemov; zadržujejo se sredstva, ki jim pripadajo in so jih občine vključile v svoje letošnje proračune. Menim, da se s tem povzroča občinam velika materialna škoda.
Torej vprašanje. Kdaj bo prišlo do izvedbe tega, kar je vlada Republike Slovenije že sklenila, in to 8. aprila, torej do izplačila obveznosti, za katere država kot partner v investicijah ima podpisane pogodbe in jih mora realizirati? Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Prosimo za odgovor vlade. Državni sekretar, Andrej Simonič, finance.
ANDREJ SIMONIČ: Hvala lepa. Vsa tri vprašanja so specifična vprašanja in se, kot sem danes že dvakrat povedal, ne nanašajo na področja, ki jih sam pokrivam, zato bomo pripravili pismeni odgovor. Že vnaprej povem, na vprašanja, zelo podrobna vprašanja v zvezi z izvajanjem DDV-ja, ne morem odgovarjati na tem mestu, ampak imamo za to specializirane službe, ki so sposobne odgovoriti na tako konkretna vprašanja. Ne moremo pa na tem mestu odgovarjati na vprašanja, za katera bi potrebovali seveda tukaj vso ustrezno administrativno podporo, ki je tukaj nimamo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Dopolnilno vprašanje, gospod Luci.
MIROSLAV LUCI: Hvala lepa za ponovno besedo. Jaz se zahvaljujem za to. Bi pa želel, da se tisti del mojega odgovora res pridobi oziroma ga pridobim pred uveljavitvijo tega zakona. Torej, nisem nikoli tečen, tokrat pa bi želel, da je to pred 1. julijem, ker na nekatere odgovore seveda smo morali čakati dalj časa. Vprašanje je specifično in vprašanje ni zraslo v moji glavi. Jih je kar veliko, kar cel spisek, kar se tiče DDV-ja. To je poslalo vsaj, da rečem, prek 20 tistih, ki se ukvarjajo s to problematiko. Zato bi res želel odgovor pred uveljavitvijo tega zakona, torej vsaj nekje do 15. julija. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Naslednji, gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala. Ustno vprašanje je za gospoda ministra Cirila Smrkolja, ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Evropa se sooča z novo afero v proizvodnji hrane. Uporaba dioksina pri proizvodnji hrane je zatresla vlade, kmetijske proizvajalce in trgovce, predvsem pa prestrašila potrošnike. Izjave pristojnih o možni nevarnosti, da je tudi na slovenskem trgu zastrupljena hrana, so se od začetka afere do danes bistveno spremenile. Prve izjave so izključevale vsako možnost, danes pa je že jasno, da je zastrupljena hrana tudi v Sloveniji. Ob tem so doslej v javnosti dajali izjave predvsem inšpektorji, proizvajalci in trgovci. Pristojna ministrstva, čeprav bi prav ta morala zagotoviti ustrezne pogoje, da se tudi v naši državi zagotovi vse potrebno za pravočasno odkrivanje oporečne hrane, do sedaj v javnosti niso rekla ničesar.
Danes je drugače, saj mislim, da je moje vprašanje v zvezi s tem že tretje in nekateri ministri in državni sekretarji so že odgovarjali. Med drugim je gospod mag. But v odgovoru na zastavljeno vprašanje rekel tudi naslednje: "Poudaril bi, da je bil glede na znane afere v Sloveniji poostren nadzor in povečan odvzem vzorcev krmil za živali in vzorcev živil in pri tem nadzoru ni bilo ugotovljenih nobenih sprememb, ki bi kazale znake vsebnosti dioksina". Bil sem vesel te izjave, je pa protislovna z izjavo, ki smo jo včeraj slišali v Odmevih iz ust glavnega republiškega zdravstvenega inšpektorja, ko je povedal, da Slovenija nima opreme za analizo dioksina v živilih. Sprašujem:
Prvič. Ali res ima veterinarski zavod Republike Slovenije ali drug ustrezen zavod opremo za odkrivanje dioksina v živilih živalskega izvora ali ne? Kaj je res?
Drugič. Ali je res, da so pristojni zavodi že pred časom predlagali ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano nabavo opreme za ugotavljanje dioksina v hrani živalskega izvora, pa je Ministrstvo to pobudo ignoriralo? Če je to res, tudi prosim, da se nam odgovori, zakaj je tako ravnalo? Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Mag. But, državni sekretar.
MAG. FRANC BUT: Hvala lepa, gospod predsedujoči. V Sloveniji sta za nadzor nad živili živalskega izvora odgovorni dve ministrstvi, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in ministrstvo za zdravstvo. V Evropski uniji skladno s pravnim redom Evropske unije je to samo eno ministrstvo. To je ministrstvo za kmetijstvo oziroma ministrstvo, pri katerem je veterinarska uprava.
Veterinarji opravljajo svoje preglede, kot sem že prej povedal, skladno s predpisi in pravilniki, ki se tudi intenzivno harmonizirajo s pravnim redom Evropske unije in se izvajajo decidirano popolnoma skladno s predpisi in pravilniki, in v zadnjem času se je ta nadzor po novem letu, ne samo zaradi dioksinske afere, najprej tudi zaradi, če smo zelo iskreni, tudi zaradi tažav s prodajo domačih proizvodov se je dodatno zaostril nadzor zaradi tega, da se zaradi zaščite potrošnikov ugotovi, ali so uvožene surovine, uvožena živila, predvsem uvoženo meso, resnično neoporečni. Podatki, ki jih imamo, jasno govorijo o tem, da je bilo vse, kar je bilo uvoženo in pregledano, zdravstveno neoporečno s strani veterinarske uprave Republike Slovenije.
Kar se tiče zdravstvenega ministrstva in kontrole s strani tega vidika, bi prosil, če je kdo iz ministrstva za zdravstvo, da še to informacijo dopolni.
Kar se tiče vašega vprašanja glede tega, ali imamo v Sloveniji specialne sodobne naprave za tiste, ki bi tako ali drugače po hitrem in sodobnem postopku ugotavljali vsebnost dioksina - jih nimamo. Razen, imamo jih, kot je bilo že prej ugotovljeno, tiste, ki so sicer nekoliko bolj zastarele oziroma ki zahtevajo pri postopkih nekoliko daljši čas, ker so bolj zakomplicirani. Pri vseh analizah se ugotavlja pravzaprav vsebnost različnih substanc, ki lahko iz splošne analize pokaže, ali je sum ali ni suma na povečano vsebnost dioksina. Jaz osebno nisem strokovnjak za to, ampak tako so me pač poučili veterinarji. Na osnovi zaostrenega nadzora nad krmili, ki se uporabljajo za krmljenje živali, ki so potem seveda vir živil živalskega izvora - analize pač niso bile usmerjene izključno na dioksin ampak splošno - med drugim tudi kažejo te elemente. Pokazale so, kot sem že prej omenil, da ni opaziti nobenih znakov za povečanje vsebnosti dioksina v teh surovinah.
Tudi kolikor je meni znano - mislim, da me bodo tu dopolnili z ministrstva za zdravstvo - tudi ni bilo eksplicitno absolutno nikjer dokazano, da so v Sloveniji živila, ki so nesporno okužena, kontaminirana z dioksinom, ampak je šlo samo za sum, da so to živila, ki so na policah in so posledica uvoza iz držav, kjer se pojavlja okuženost z dioksinom. Nikakor pa ni bilo nikjer rečeno, da gre za okužene proizvode. Ampak zaradi zaščite, zaradi varstva potrošnikov je bilo priporočeno, in to bodo povedali iz ministrstva za zdravstvo, mislim, da tudi rokovno opredeljeno, do kdaj je potrebno ta živila zaradi zdravstva, zaradi zaščite potrošnikov umakniti iz prodaje.
Omenil sem tudi, da trenutno velja odredba, ki prepoveduje kakršenkoli uvoz klavnih živali in katerihkoli živil živalskega izvora iz držav Evropske unije. Že prej sem omenil, da bo sicer možno to odredbo nekoliko liberalizirati za tiste države, kjer bo nesporno na osnovi argumentiranih dokazil dokazano, da ni v državi kontaminacije z dioksinom. Glede na to, da se je z današnjim dnem pojavilo v javnosti, da je okužena krma bila proizvajana tudi v Avstriji in ne samo v Belgiji, Franciji, na Nizozemskem in v Nemčiji, je seveda vprašanje, katere države so lahko eksplicitno proste kakršnekoli okužbe znotraj Evropske unije, kjer seveda velja med drugim tudi pravilo prostega pretoka blaga.
Jaz bom prosil kolege iz veterinarske uprave, da naj ta odgovor še dodatno pismeno dopolnijo in jih bom prosil, da naj po hitrem postopku pošljejo še dodatno pismeno razlago.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Ste zadovoljni? Gospod Potrč bo postavil še dodatno vprašanje.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Odgovor na prvo vprašanje je, da sodobnih aparatur za ugotavljanje vsebnosti dioksina nimamo. Odgovora na drugo vprašanje pa nisem dobil, zato bi lepo prosil, če ga lahko dobim. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prosim, državni sekretar, gospod But.
MAG. FRANC BUT: Hvala lepa. Kolikor je meni znano, doslej ni bilo v programu, da bi se tako imenovane sodobne aparature kupile; to ni bilo opredeljeno v programu s strani veterinarske uprave Republike Slovenije. Res pa je, da so bile v programu opredeljene nekatere ostale možne investicije, ki so bile potem skrčene na nivo razpoložljivih sredstev, skladno s proračunom ministrstva za kmetijstvo oziroma znotraj veterinarske uprave Republike Slovenije. Seveda pa situacija v tem trenutku, glede na to, da se je v Evropi zgodilo (govorim o Evropski uniji) pravzaprav to, da je določena krma, ki je vir živalske prehrane, kontaminirana, postavlja morda tudi prednostni red investicij v tem organu v sestavi ministrstva za kmetijstvo v drugačni luči, tudi morda pred potrebo za revidiranje programa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Naslednji je gospod Ivan Božič.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Kolegice in kolegi! Lepo popoldne vam želim, ravno tako tudi vsem članom vlade lep dan, čeravno je danes malo daljši.
Prvo vprašanje je namenjeno Ministrstvu za finance in Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Glasi se pa takole:
Zakaj še niso plačane premije za prirejo mesa na Celjskem (od koder smo dobili to pobudo)? Proračun smo sprejeli že lani novembra. Kakšen je vzrok, da premije še danes niso plačane, ne za november ne december leta 1998 niti letošnje mesece, pa smo že sredi junija?
Drugo vprašanje pa je namenjeno ministru za notranje zadeve in ministru za zunanje zadeve.
Prvič, kakšen epilog bo doživela avantura italijanskih orožnikov, ki so 27. aprila letos lovili slovenskega državljana po Rožni Dolini, ga ujeli na naši strani in odpeljali v Italijo, kjer je še danes v zaporu?
Kje so bili naši policaji?
In kaj se je na podlagi pregona slovenskega državljana iz Italije v Slovenijo in glede na aretacijo oziroma vklenitev in fizični odvod v Italijo dogodilo na naši strani?
Minister za notranje zadeve bi moral že davno ukrepati.
Drugič. To vprašanje je staro. Danes sem slišal gospoda Zamernika, ko je rekel, da je 7 mesecev. Moje je že 2 leti in pol.
Kaj je z mejnim prehodom Golo Brdo v Goriških Brdih? Tolikokrat, kolikorkrat sem ga postavil, tolikokrat sem dobil odgovor, "čez 15 dni", "čez 3 mesece bo to rešeno". Golo Brdo je še danes zaprto. Tako mi urejamo odnose z Italijo. Mejni prehod ne moremo odpreti 5 let, Italijani pa lahko našega državljana v nekaj minutah odpeljejo čez mejo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Najprej bo odgovoril državni sekretar, gospod Slavko Debelak. Mag. But, prosim. Kmetijsko področje.
MAG. FRANC BUT: Hvala lepa. Odgovoril bom samo prvi del prvega vprašanja, če sem si prav zapomnil.
Gre za vprašanje neizplačila nekaterih obveznosti proračuna, ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano do določenih subvencij za goveje živali. V lanskem letu, mislim, da je splošno znano, smo nekatera ministrstva ostala brez določenega dela proračunskih sredstev. V določenem momentu je ministrstvo za finance prenehalo z izplačili in so se obveznosti lanskega leta v določenem znesku prenesle na proračun leta 1999. To je prvi razlog, da so nastopile določene težave pri izplačilih ob decembrskih in novembrskih obveznostih iz tega naslova. Hkrati pa je potem v tem letu ministrstvo za finance prešlo na nov sistem računovodstva, tako imenovan MFRAC sistem in ta MFRAC sistem je povzročal ogromno velikih težav in kolikor vem, je dvakrat na tem področju razpadel.
Hkrati pa je to povzročilo, da resnično nekatere obveznosti iz decembra in novembra lanskega leta - to ne gre samo za celjsko območje, gre tudi za območje Ribnice, kjer jaz živim, in še nekatera ostala območja tam okoli - te napake so bile sedaj po velikih težavah tudi s postavitvijo novega informacijskega sistema na ministrstvu odpravljene toliko, da so te obveznosti v izplačilu.
Upam, da bo ministrstvo za finance dovolj zgodaj toliko likvidno, da bo lahko to plačalo po prednostnem vrstnem redu in v okviru kvot, katere tudi imamo kot dejstvo, koliko smemo denarja v enem trimesečju porabiti.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Državni sekretar, mag. Debelak.
MAG. SLAVKO DEBELAK: Hvala lepa. Drugi del vprašanja, ki ga je postavil gospod poslanec in zadeva aretacijo tujih varnostnih organov na ozemlju Slovenije. Odgovor je tak.
V kontekstu suverenosti države in to, da lahko tuji varnostni organi aretirajo slovenskega državljana na ozemlju Slovenije, v bistvu pristajamo na neko opcijo, ki jo, moram reči, vsaka resna in demokratična država zavrača. Zato je v tem okviru tudi postopek policistov bil neustrezen. To, da so dovolili, da so tuji varnostni organi aretirali na ozemlju Slovenije slovenskega državljana, ne glede na to, kakšno kaznivo dejanje je storil, je najmanj kršitev delovne obveznosti. V tem okviru je minister za notranje zadeve v okviru policijske uprave Nova Gorica že podvzel tudi ustrezne ukrepe in seveda tudi postopke. Če bo ugotovljeno, da je bilo tudi storjeno kaznivo dejanje oziroma da obstajajo znaki kaznivega dejanja, bo temu ustrezno sledila tudi ovadba. Po mojih informacijah sta policista suspendirana in tudi imenovan že predsednik disciplinske komisije, ki mora natančno ugotoviti, kako, na kakšen način je do, moram reči tega zelo neprijetnega dejanja, ki meče bledo luč, ne samo na policijo, ampak tudi na Slovenijo, prišlo in seveda sankcije bodo sledile.
Golo Brdo. Res je, kot je rekel gospod poslanec, stalno se govori v "15-ih dnevih", "v 30-ih dnevih", "v dveh mesecih" itn., ampak to so odgovori, ki jih postavlja italijanska stran. Moram reči, da pred enim mesecem smo imeli razgovore s perfektom Trsta in pa vladnim komisarjem, gospodom De Faisom, ki je odgovoren tudi za pokrajino Furlanijo-Julijsko krajino, in posebno vprašanje je bilo Golo Brdo, ki smo mu ga zastavili. Zagotovilo je bilo sicer tradicionalno, da težave so zaradi nekih zemeljskih ovir, da jih sanirajo in da obljubljajo, da bodo Golo Brdo kot maloobmejni prehod vzpostavili do začetka poletja, to se pravi do počitnic.
K tistemu prvemu delu odgovora še to. Zunanje ministrstvo je seveda takoj protestiralo z ustrezno noto na italijansko vlado glede aretacije slovenskega državljana na ozemlju Slovenije in po zagotovilih se zadeva rešuje in pričakuje se odgovor italijanske vlade tudi v najkrajšem času. Toliko na vprašanje, ki ga je zastavil gospod poslanec.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Božič, dodatno vprašanje.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa. Torej, za premije bom rekel tako. Ne verjamem, da se s svinčnikom ne da to izračunati v 7 mesecih, koliko nekomu pripada, in proračun smo sprejeli dosti zgodaj, da bi se lahko obveznosti poravnale.
Glede ostalega je pa tako. Slovenec ostaja v tujem zaporu. To piše v naših časopisih. Zakaj ne verjamemo, da je tako? In zakaj je Golo Brdo še vedno zaprto? Zato, ker smo slabi, nesposobni zahodnim sosedom dokazati, da smo tudi mi država. Veste, Primorci smo občutljivi na te zadeve. Ne vem, zakaj se pustimo kar tako? Z orožjem, da vstopajo orožniki v našo državo, aretirajo človeka, ga peljejo čez mejo, mi pa še dva meseca ne vemo, kaj je doletelo tiste, ki so to zakrivili. Nedavno, pred nekaj leti, je naš minister odstopil, ko so naši specialci šli ropat na Koroško.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gremo naprej. Gospa Majda Kregelj-Zbačnik.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Pozdravljeni! Ministrstvu za finance Republike Slovenije se za odgovor na zastavljeno vprašanje v zvezi z upoštevanjem olajšav pri dohodnini za vzdrževanega družinskega člana iz drugega odstavka 10. člena zakona o dohodnini zahvaljujem. Vendar nisem povsem zadovoljna z odgovorom, zato postavljam dodatno vprašanje.
Ministrstvo za finance, Davčno upravo Republike Slovenije, ponovno sprašujem:
V katerem členu zakona o dohodnini je določeno, kateri predpisi se uporabljajo za uveljavljanje olajšave za vzdrževane družinske člane, otroke z zmerno, težko in težnjo motnjo v telesnem in duševnem razvoju?
Ravno tako Ministrstvo za finance, Davčno upravo, sprašujem:
Zakaj se ne upoštevajo predpisi in kriteriji, ki jih določa zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pri razvrščanju v stopnje glede na telesno okvaro, če gre za vzdrževanje družinskega člana, ki je odrasla oseba, torej ima že dopolnjenih 18 let, še posebej ob dejstvu, da je razvrščanje v stopnje telesne okvare po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (154. člen) bistveno bolj razdelano kot sicer citirani pravilnik o razvrščanju in razvidu otrok, mladostnikov in mlajših polnoletnih oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju?
To sprašujem zato, ker na naš odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko prihaja vedno več vprašanj telesno prizadetih oseb, predvsem študentov, ki so že polnoletne osebe, pa kljub temu, da imajo priznano in določeno stopnjo telesne okvare, njihovi starši, ki jih vzdržujejo, ne morejo uveljaviti olajšave po drugem odstavku 10. člena zakona o dohodnini. Osebe, ki se obračajo na naš odbor, razpolagajo vse z veljavnimi izvedenskimi mnenji medicinske stroke o ugotovljeni telesni okvari, pa kljub temu ne morejo uveljaviti posebne olajšave po drugem odstavku 10. člena zakona o dohodnini.
Naj na koncu navedem še informacijo, s katero je seznanjeno tudi ministrstvo za finance, da prizadeti občani iščejo pomoč tudi pri varuhu človekovih pravic, ki je že pozval ministrstvo za finance h konkretnemu reševanju pravic, ki izhajajo iz drugega odstavka 10. člena zakona o dohodnini. Ker je to vprašanje precej obsežno, pričakujem pismeni odgovor.
Naslednje vprašanje postavljam ministrstvu za zdravstvo. Dopolnitev zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je bil sprejet v državnem zboru januarja letos, omogoča staršem podaljšanje trajanja pravice do nadomestila plače za nego otroka, in sicer v primeru, ko je to potrebno zaradi težke možganske okvare, rakavih obolenj ali drugih posebno hujših poslabšanj zdravstvenega stanja. Kljub temu, da je zakon že nekaj mesecev v veljavi, prihajajo na odbor pritožbe staršev, da se jim ta zakonska pravica krši. Zdravniška komisija pri zavarovalnici pa opozarja, da ministrstvo za zdravstvo še ni izdalo ustreznih podzakonskih aktov; o tem so poročala tudi sredstva javnega obveščanja. Zato sprašujem ministrstvo: Kdaj bo izdan pravilnik o izvajanju navedenega zakona?
Na dve vprašanji iz februarja in marca pa še vedno nisem dobila pismenega odgovora, zato prosim, da mi ju v kratkem posredujete; eno je v zvezi s satanistično skupino, drugo pa je v zvezi z oglaševalno akcijo tobačne tovarne. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Če sem pravilno razumel, pričakujete pismeni odgovor ministrstva za finance. Prosim pa dr. Zajca, državnega sekretarja, da odgovori na drugo zastavljeno vprašanje.
JANEZ ZAJEC: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Ministrstvo za zdravstvo je v zaključni fazi priprave pravilnika o zakonu, ki ga je poslanka omenjala, tako da smo se dogovorili, da bo že konec tega meseca možno po tem pravilniku izplačevati nadomestila, kot je v zakonu sprejeto. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Naslednji je Branko Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala za besedo. Spoštovani vsi skupaj! Jaz bom kar postavil na hitro vprašanje, da mi ne bo zmanjkalo časa, in sicer tako: S 1.7.1999, ko bo stopil v veljavo zakon o davku na dodano vrednost, se bodo nehala uporabljati določila zakona o prometnem davku. Iz prehodnih določb zakona o DDV-ju tudi ni razvidno, ali in kako dolgo posamezne določbe zakona o prometnem davku še veljajo. Eno izmed perečih vprašanj, ki se dotikajo invalidskega statusa, je dosedanje izvajanje 18. člena zakona o prometnem davku, ki govori o oprostitvi plačila prometnega davka od uvoza osebnih avtomobilov za potrebe invalidov. S spremembo zakona v letu 1997 je v zadnjem odstavku 14. točke 18. člena tudi nova določba, ki se glasi: "Če upravičenci po tej točki niso vozniki, lahko v njihovem imenu za njihove potrebe motorno vozilo po tej točki vozijo starši oziroma skrbnik ali osebe, ki imajo pisno pooblastilo upravičenca, njegovih staršev oziroma skrbnika." Konec navedbe. Iz te določbe je razumeti, o čemer smo na mojo pobudo že razpravljali v komisiji za vprašanja invalidov v oktobru 1998, da lahko tako vozilo vozijo starši oziroma skrbniki tudi brez prisotnosti invalida v motornem vozilu. Seveda na podlagi pisnega pooblastila upravičenca.
Kljub vsem dosedanjim prizadevanjem s strani komisije za vprašanja invalidov in posameznikov, da pristojne službe vlade izdajo ustrezna navodila carinski službi, organom za notranje zadeve, kot tudi davčni službi, ponovno ugotavljamo, da se proti posameznim invalidom izvaja po moji osebni oceni nesprejemljiva represija s tem, da organi, ki sem jih omenil, ne upoštevajo določb zadnjega odstavka 14. točke 18. člena zakona o prometnem davku. Zato sprašujem predstavnike vlade, mislim da Ministrstvo za finance, gospoda Gasparija:
Ali je vlada oziroma resorno ministrstvo podalo ustrezna navodila v zvezi s spremembami zakona vsem službam, ki zakon izvajajo?
Ali je na osnovi sklepov komisije za vprašanje invalidov iz oktobra 1998 sprejela ustrezne ukrepe?
Ali vlada Republike Slovenije tolmači zadnji odstavek 14. točke 18. člena zakona o prometnem davku tako, kot sem ga obrazložil v uvodu?
Ali obstaja pripravljenost vlade, da ustrezneje reši to vprašanje?
Kaj bo z uveljavitvijo določb zakona o prometnem davku v 18. členu po 1.7.1999?
Če se le da, bi prosil temeljit odgovor tukaj in zdaj. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod državni sekretar Simonič.
ANDREJ SIMONIČ: Hvala lepa. Ponovno gre za zelo podrobno specifično vprašanje. Zato bomo tudi na ta odgovor pripravili pismen odgovor. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Branko Kelemina, dodatno.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Sicer ne nasprotujem temu, da mi daste korekten pismeni odgovor v najkrajšem času. Vendar bi kljub temu opozoril, da zaradi takega nekorektnega razlaganja sprememb zakona, ki smo ga sprejeli, in mogoče nepravilnih navodil se resnično nad posameznimi državljani izvajajo neprimerne represije. Tukaj imam dokument gospe, ki ima bolno mater, skrbi zanjo. Ob tem, da ima pismeno pooblastilo, so jo na hrvaški meji zalotili, ko je imela pri sebi recepte, da je šla v Zagreb iskat zdravila. Invalidka prejema približno 25.000 tolarjev. Samo ta primer bom razložil.
25.000 tolarjev neke državne podpore. Hčerka, ki skrbi za njo, nima velikih dohodkov. Pred leti so uvozili avto, brez davka. 1,9 litra, se pravi manjša kubatura. Sedaj je prišla na osnovi tega prijava in odločba in tako rekoč je izterjava in tej ženici sedaj od 25.000 tolarjev eno tretjino že trgajo tega nadomestila. Kako naj potem ta ženska živi?
Ali je cenejše za to državo, da dejansko enkrat postavi oziroma da da vse te ljudi na zdravljenje v neke domove, ali je cenejše, da nekdo za te ljudi skrbi?
Če so jim dali možnost, da uvozijo avto brez davka, da potem tudi korektno koristijo za te stvari. Za vse potrebe invalidov in za svoje lastne potrebe, če je že potrebno. Ne, da se tukaj maltretira ljudi v nedogled zaradi nekih minimalnih sredstev, ki jih ne boste niti 10% izterjali v vseh tistih primerih, ki bi jih bilo dejansko treba pridobiti, ker so bile izvedene kršitve. Ne pri takih primerih, kjer je evidentno, da bi bilo potrebno na osnovi meritorne odločitve, če ne drugače odločiti, da je ljudem potrebno pomagati.
Prosim odgovor. Če ne bo, sem zahteval tudi obvezno razlago zakona. Sprožil bom postopek na komisiji za invalide in vsepovsod drugje, kjer bo potrebno, da ta postopek rešimo, v kolikor ne bo neke pripravljenost s strani vlade. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Pričakuje se pismeni odgovor. Naslednji, ki bo postavil vprašanje, gospod Jožef Jerovšek. (Ga ni.) Franc Jazbec.
FRANC JAZBEC: Hvala lepa. Spoštovani predstavniki vlade, kolegi in kolegice! Moje poslansko vprašanje se nanaša na Ministrstvo za gospodarske dejavnosti oziroma na Vlado Republike Slovenije.
V današnjem času je vedno več prevzemov družb. Med drugim je bil izveden poskus prevzema Swatija s strani zreškega Kometa. Ker vlada ni izdala soglasja k prevzemu, je uprava Kometa vložila tožbo proti vladi. Vlado sprašujem:
Katere ukrepe bo sprejela v zvezi z vloženo tožbo?
Kateri so bili uradni razlogi za zavrnitev izdaje dovoljenja za prevzem?
Odgovor bi prosil tudi ustno.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Kdo bo, prosim odgovoril? Doktor Šuštar, državni sekretar.
DR. BORIS ŠUŠTAR: Spoštovani poslanec! Kolikor jaz vem, je zadeva v pristojnosti ministrstva za ekonomske odnose in razvoj. Ker gre za prevzem Swatija s strani zreškega Kometa, je resorno ministrstvo po zakonu ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj. Tako, da bi prosil, sicer ne vem, ali smem pozvati kolega iz MEOR-ja, da odgovori, sicer pa bomo dali pismeni odgovor, da ne posegam na področje nekoga drugega.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Predlagam, da dobi gospod Jazbec pismeni odgovor, ker ministra za ekonomske odnose ni, je danes na službeni poti v tujini, kolikor vemo. Torej pričakujemo pismeni odgovor. Na vrsti je Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Ugotavljam, da niso izpolnjeni pogoji, nimam komu postaviti vprašanja. Gospod podpredsednik, poslanec Ivo Hvalica ugotavlja na podlagi 25. člena poslovnika, da niso izpolnjeni pogoji za postavitev poslanskega vprašanja. Prosim, da me obvestite, ko bodo ti pogoji izpolnjeni. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod poslanec, Ivo Hvalica, lepo prosim, postavite poslansko vprašanje. Če ne bo odgovora, bom takoj prekinil točko dnevnega reda.
IVO HVALICA: Ivo Hvalica postavlja vprašanja živim ljudem, ne pa stenam. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Pozivam vlado in dajem 10 minut odmora, da predstavniki vlade pridejo v dvorano, da bi lahko nadaljevali poslanska vprašanja. Nadaljujemo ob 15.38 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 15.28 uri in se je nadaljevala ob 15.39 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke in kolegi poslanci, prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani! Prisotnih je 41 poslank in poslancev. Ponovno bomo ugotovili prisotnost. Ugotovimo prisotnost! Kolegice in kolegi, štirje poslanci so še prišli; ker sem prehitro pritisnil, bomo ponovili ugotavljanje prisotnosti. Ugotovimo prisotnost! Prisotnih je 51 poslank in poslancev; zbor je sklepčen in lahko odloča.
Nadaljujemo s poslanskimi vprašanji in pobudami. Gospod Ivo Hvalica, prosim. Prosim za mir v dvorani!
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Torej, s spoštovanjem poslovnika, spoštovani kolegi, ste videli, da se vseeno da nekaj doseči. Moje poslansko vprašanje - pravzaprav imam dve vprašanji, ampak prvo sem zasnoval danes zjutraj, potem ko sem prebral novico, da so slovenski zapori postali pretesni - 945 obsojencev, 45%, to je okrog 400, za kaznivo dejanje zoper premoženje. Zdaj me pa zanima:
Kakšna je struktura teh obsojencev, kakšno je število in odstotek tistih, ki so bili obsojeni za oškodovanje ali za krajo nad 100 milijonov tolarjev? (Smeh v dvorani.)
Kdo se pa smeje? To ni za smejati se, takih nepridipravov je bilo nič koliko! Število - med 10 milijoni in 100 milijoni - število in odstotek. Naprej ne bom našteval, ker nisem razdelal lestvice navzdol, pa ne, da bi me ne zanimalo, tudi milijon tolarjev je zame velik denar, ampak ostalo si bom izračunal. Zanimata me ti dve kategoriji, torej število obsojencev in odstotek. Dovolim vam, gospod minister, da to zaokrožite na 10, se pravi, da bo to zelo približen podatek, vendar se bom s tem zadovoljil. Želim pa odgovor imeti tukaj in sedaj.
Sedaj si ne morem kaj, da se ne bi tudi sam, ker sem imel to že prej zasnovano, vrnil na vprašanje, ki ga je načel gospod Božič. V noči od 26. na 27. april je slovenski državljan Luka Repovž v Rožni Dolini pritekel na slovensko stran, tam sta ga dva italijanska policista - če slovenska policija nima imen teh dveh italijanskih policistov, ji jih jaz lahko dam, lahko, ker očitno nimajo teh imen. Jaz namreč že tri tedne prosim policijo oziroma ministrstvo za notranje zadeve za zapisnik tega incidenta, pa ga še nisem dobil. Gre za nepojmljivo zadevo. Mene ne zanima, kako bodo sankcionirani policisti, ki so bili tam, tisti tam ne smejo nikdar več videti policije, naj gredo žagat drva ali pa karkoli drugega, ampak zanima me:
Kako bo sankcionirano vodstvo, šefi teh policistov?
Drugo vprašanje, jasno, ministru za notranje zadeve v odsotnosti oziroma gospodu državnemu sekretarju. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Minister Marušič, prosim.
TOMAŽ MARUŠIČ: Gospod podpredsednik, hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci! Odgovarjam na vprašanje glede oseb, ki jim je odvzeta prostost in ki prestajajo zaporne kazni v 11 zaporih v Sloveniji, vključno tudi v zapornih oddelkih. To število se menja iz dneva v dan. V zadnjih mesecih je povprečje 950 zaprtih oseb. Skupna kapaciteta v zaporu je približno 1.200. To število zaprtih ljudi je predvsem odraz, da je slovensko kazensko sodstvo na prvi in drugi stopnji praktično na tekočem. Na okrajnih sodiščih imamo odprtih približno 19.000 kazenskih zadev, na okrožnih nekaj manj kot 5.000.
Vprašanje je, kakšna je struktura zaprtih oseb. Odgovor je naslednji. Od približno 950 oseb, ki jim je odvzeta prostost, je približno 250 do 270 - številka variira iz dneva v dan, pridejo in odhajajo - je približno od 250 do 270 pripornikov. To pomeni, da je uvedena zoper njih preiskava ali je zoper njih kazenski postopek na prvi stopnji, pa tudi na drugi stopnji. Skratka, pravnomočna kazenska obsodba še ni pravnomočna, da bi lahko prestajal zaporno kazen.
Potem sledi druga kategorija oseb, ki jim je odvzeta prostost. To so tisti, ki prestajajo kazen prekrška v zaporu. Teh je približno od 40 do 50. Namreč to število zaprtih ljudi je zadnje časa precej naraslo, ker se kaznovani državljani odločajo prestajati zaporno kazen raje kot plačati denarno kazen. Skratka, raje zapor, kot plačati denarno kazen. Naslednje število je približno 30 mladoletnikov, ki jim je odvzeta prostost, vendar so v prevzgojnem domu v Radečah. In ne nazadnje je približno 500 oseb na prestajanju kazni na podlagi pravnomočnih kazenskih sodb. Točno število, približno 340, in to so večinoma zaradi premoženjskih deliktov, tatvin, goljufij in podobnih kaznivih dejanj zoper premoženje. Naslednji so zoper varnost prometa. Naslednja skupina je zoper življenje in telo. Zelo je naraslo tudi število zaprtih oseb zaradi proizvodnje in prometa z mamili.
Da bi sedaj promptno odgovoril, koliko jih prestaja kazen zaradi premoženjskih deliktov, kjer je ugrabek višji od 10 milijonov, ne morem odgovoriti. (Glas iz dovrane.) Koliko? 100 milijonov. Na žalost ne morem odgovoriti, ker tega podatka nimam. Potrebno bi bilo dvigniti kazenske sodbe in ugotavljati. Glede na varstvo podatkov je razumljivo, da bi bilo o imenih težko govoriti. Lahko govorimo samo o dejanjih.
Če gospod poslanec želi, lahko tudi ta podatek pridobimo. Sedaj promptno absolutno ne morem govoriti. Tega podatka nimam. Lahko pa sledi pismeni odgovor. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod minister. Še gospodu Debalaku damo besedo. Mag. Debelak, državni sekretar.
MAG. SLAVKO DEBELAK: Spoštovani gospod poslanec Hvalica! Že prej, ko sem odgovarjal gospodu Božiču, sem povedal, da dogodek, povezan z Rožno Dolino oziroma s slovenskim državljanom Lukom Repovžem, ministrstvo za notranje zadeve in policija resno obravnavata. Dogodek se je pripetil 27.4. ob 1.00 uri zjutraj na mejnem prehodu, ki ga vi zelo dobro poznate, in šlo je za več dejanj. Šlo je vsekakor za nedovoljeno in nedopustno ravnanje italijanskih policistov. To dejanje je ministrstvo za notranje zadeve oziroma policija obravnavala kot mejni incident v smislu zakona o nadzoru državne meje in pravilnika izvedbenega akta tega zakona, ki določa reševanje mejnih incidentov.
Drugo, kar je bilo, je o tem dogodku tudi obvestilo zunanje ministrstvo, ki je po mojih informacijah že z dvema notama obvestilo italijansko vlado o zadevah in prosilo za pojasnilo. Pri dejanju italijanskih policistov gre vsekakor za sum storitve kaznivega dejanja, in sicer neupravičene aretacije oziroma odvzema prostosti. Zato je o zadevi obveščeno tudi okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici. To ni vse. Potrebno je intenzivno ugotavljati napake, ki so jih storili slovenski policisti, ki so dovolili to aretacijo na ozemlju Slovenije, in v tem kontekstu in povezavi tudi odgovornost vodstva, kot ste postavili vprašanje. Postopek je v intenzivnem preverjanju, v teku, in če bo ugotovljeno, da je tudi vodstvo storilo napako, bodo temu sledile ustrezne sankcije - v to sem prepričan, gospod poslanec.
Na koncu pa še želja, ker ste povedali, da poznate imena teh italijanskih karabinjerjev oziroma oseb, ki so opravile to nezakonito dejanje v Sloveniji - po mojih informacijah je ministrstvo dalo ovadbo po neznanem storilcu - zelo vam bomo hvaležni, če lahko te podatke odstopite; mislim, da bomo s tem tudi lažje uveljavljali nekatere druge zadeve v razmerju do italijanske vlade oziroma do tega dogodka.
Še naslednja informacija. Ministrstvo za pravosodje kot pristojen organ v sodelovanju s pravosodnim ministrstvom Italije glede izvajanja pravne pomoči in pravnega sodelovanja je prav tako zaprošeno - in vem, da že dela na odnosu z italijanskim ministrstvom za pravosodje - da se gospod Luka Repovž, seveda po bilateralnem razmerju, privede v Slovenijo in odgovarja za storjeno dejanje po slovenskem kazenskem pravu. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Hvalica bo postavil še dopolnilno vprašanje.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Gospod minister Marušič, dodatno vprašanje ni potrebno, ker vam jaz povem, da nihče, nič ljudi, nič odstotkov obsojenih za nad 100 milijonov SIT zoper premoženje ne sedi, ker imamo pač tako pravosodje, da takšnih ljudi ne obsoja in ne zapre; ti so na prostosti, čivkajo, so prijatelji visokega državnega vrha in tako dalje - in jaz bom verjel v pravosodje takrat, ko bo eden izmed teh obsojen in zaprt, polnomočno obsojen.
V zvezi z ugrabitvijo bom prišel potem k tebi, gospod Slavko; da bom kredibilen, pa moram povedati vsaj začetnice: eden je Luigi S., drugi je pa Raffaelle V. Ampak gre tudi za nekaj drugega:
Kako si je upalo ministrstvo za zunanje zadeve vložiti noto za izročitev?
Kakšno izročitev! Saj so oni ugrabili tega! Za vrnitev, ne izročitev! In to je tisto - se opravičujem, če sem te prej malo zmedel, kar sem vprašal, ker sem vedel, da je tako zahtevalo ministrstvo za zunanje zadeve - kakšno izročitev neki! Saj so ga ugrabili na tej strani, s pištolami v roki! Pri čemer ni zanemariti dejstva, da jim je pri tem pomagal še dodatno policist v civilu, ki je bil tam, na drugi strani, ali je bil slučajno ali ne, ne vem.
Torej, gospod minister za pravosodje, veliko uspeha vam želim pri zapiranju teh, ki so nakradli nad 100 milijonov. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Naslednji je Vladimir Čeligoj - namesto katerega pa bo vprašanje postavil gospod Rupar (aha, sta zamenjana, prav).
PAVEL RUPAR: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Kolegice in kolegi! Najprej se vam opravičujem, ker sem malo na slabem glasu. Ampak ne glede na to.
Državni zbor Republike Slovenije je na zadnji, 14. redni seji sprejel spremembo zakona o žrtvah vojnega nasilja. V tem zakonu je jasno, da bo potrebno iz državnega proračuna kar nekaj sredstev nameniti za izplačilo upravičencem in oškodovancem iz tega naslova.
Zato je moje mnenje, da bi bilo prav, da bi država Slovenija od okupatorjev druge svetovne vojne, Nemčije, Italije, Madžarske in drugih zahtevala vojno odškodnino, tako kot so to naredile tudi druge vzhodnoevropske države. Imam nekaj primerov. Na poljsko zahtevo je že leta 1991 Nemčija izrazila pripravljenost izplačati pol milijarde nemških mark vojne odškodnine. Češka je v lanskem letu dobila 11 milijonov mark, leta 2001 naj bi jih dobila še 140. Rusija, Belorusija in Ukrajina so dale skupno zahtevo v višini okoli 1 milijarde nemških mark. Nenazadnje je tudi Zvezna Republika Jugoslavija skupaj z Grčijo zahtevala od Nemčije kar 11 milijard ameriških dolarjev vojne odškodnine.
Zato bi rad postavil zunanjemu ministrstvu in gospodu dr. Janezu Drnovšku naslednja vprašanja:
Zakaj je Slovenija pri vložitvi uradnega zahtevka za poplačilo vojne tako počasna? Menda tega še nismo storili.
Ali obstaja izračun povzročene škode, vojne škode Sloveniji s strani Nemčije, Italije in Madžarske?
Koliko le-ta znaša?
Ali je vsaj predsednik vlade, dr. Janez Drnovšek na zadnjem obisku pri kanclerju Gerhardu Schroederju sprožil to vprašanje, ki je pri nas zelo aktualno?
Kdaj bo Slovenija vložila uradne zahtevke za poplačilo upravičene vojne škode? Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Odgovor bo prišel pismeno, če sem prav razumel tudi vprašanje tako zastavljeno. Gospod Rupar! Ali lahko pričakujemo pismeni odgovor? Ali se strinjate? Hvala. Franc Čebulj. Ga danes ni, je odsoten. Zadnji, Franc Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa za besedo. Ministra za pravosodje, gospoda Marušiča sprašujem:
Kaj bo naredil, da bo preprečil prisiljevanje županov k podpisovanju pogodb o sofinanciranju na ministrstvu za šolstvo in šport, kjer ne upoštevajo sprejetih sklepov v prejšnjih letih in občinam ne obračunavajo gradbenega indeksa? Hkrati ga sprašujem:
Kaj bo naredil, glede na sklep vlade Republike Slovenije z dne 8.4., ki ne upošteva pri financiranju osnovnošolskega programa spremembe zakona o financiranju občin v 17. členu? Ministrico - mislim, da je enkrat bila tu in je ni - za gospodarstvo sprašujem:
Kaj bo naredila za zaposlene v Tamu, glede na to, da se na poslansko vprašanje in razpravo v državnem zboru ni odzvala in ni bila prisotna, in glede na to, da so bile izjave državnega sekretarja ter predsednika slovenske razvojne družbe v zvezi z reševanjem problematike Tama okoli konzorcija diametralno nasprotne?
In kaj bo naredila oziroma kdaj bo pojasnila, kje je 8 milijard slovenskih tolarjev za zagon proizvodnje v mariborskem Tamu?
Podpredsednika vlade Republike Slovenije Marjana Podobnika pa sprašujem:
Kaj bo naredil, da ne bo zastaralo 548 vloženih ovadb za 724 osumljencev za utemeljen sum tisoč kaznivih dejanj in ugotovljene škode približno 20 milijard, to kar je naredilo MNZ v devetih letih v tako imenovani akciji Strelec?
Kaj bo naredil s tem, da bo ponovno ali kakorkoli že vložene ovadbe proti Jožetu Žagarju, Vesni Slabe-Petek in Mirku Opari ter Vitalu Kovačiču, ki jih je državno tožilstvo umaknilo, v obrazložitvi pa napisalo, da na podlagi zakonitih določil zakona o kazenskem postopku - skratka, v obrazložitvi ni zapisalo niti enega akta, člena, po katerem se zadeve umikajo, tako se ne dela niti na najnižjih disciplinskih komisijah - podpredsednika vlade torej sprašujem, kaj bo naredil s temi primeri, saj so bile ovadbe vložene že leta 1995?
Glede na to, da je takšnih primerov še približno 80, bi bilo dobro vedeti.
Na koncu - ne vem, kdo bo na to odgovoril, pa vendar - trditev vodje okrožnega sodišča v Ljubljani, Aleša Zalarja, ki jo je podal v javnih medijih v zvezi z zadevo Smelt Gio, da so za ustavitev postopka krivi poslanci, ki so tak zakon sprejeli, je enostavno neresna in zavajajoča. Eno je seveda sprejemanje zakonov, drugo je pa zakone izvajati oziroma tri, štiri leta čakati - v predalu, spremeniti zakonodajo in potem reči, da je zadeva zastarala. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Minister za pravosodje, gospod Marušič.
TOMAŽ MARUŠIČ: Hvala lepa. Spoštovane poslanke in poslanci! Na prvi dve vprašanji ne bi mogel odgovoriti, ker stvari sodijo v pristojnost drugih ministrstev, ne pa pravosodnega ministrstva. Če gre za vprašanje, od kod denar, potem morajo po vsej verjetnosti to stvar urediti ti, ki so upravičeni do teh zneskov, s svojim pristojnim ministrstvom, sicer pa morajo uporabiti druge legalne metode.
Glede ostalih vprašanj, ki se nanašajo na konkretne sodne zadeve, bi moralo ministrstvo zaprositi te organe za poročilo, šele nato lahko posredujemo odgovore. Še enkrat bi povedal, da ministrstvo za pravosodje ne more in ne sme posegati v avtonomijo samih odločitev glede posamezne zadeve, ki se nanašajo na določenega državljana in določeno ustanovo. Te pravice nimamo, lahko pa tudi zahtevamo samo poročilo, zakaj; in nič več. Ne moremo v nobenem primeru odgovarjati za delo, za razsodbe sodišč, za odločitev državnih tožilcev, v nobenem primeru ne.
Sedaj bi pa prosil, naj se to vprašanje posreduje pismeno, in bi potem tudi pismeno odgovorili, ker se tu operira s številkami in jih nisem utegnil niti tako hitro zabeležiti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Še dopolnilno vprašanje, gospod Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Predsedujoči, hvala lepa. Če sem pravilno razumel, na prvo vprašanje ni bilo nobenega odgovora v zvezi z gospodarstvom, tako da bom verjetno na to vprašanje dobil tudi pismeni odgovor.
Na drugi del, kar je bilo naslovljeno gospodu Marušiču, pa v pojasnilo toliko. Na ministrstvu za šolstvo in šport pritiskajo s tako imenovanimi dvoletnimi pogodbami, ker jih morajo župani podpisati, če želijo dobiti tista sredstva, ki so bila v tem državnem zboru v proračunu zagotovljena za sofinanciranje investicij v osnovnošolski prostor, šole ali vrtce. In jaz bom eden izmed takšnih županov, ki bom tudi takšno pogodbo moral podpisati pod prisilo, da dobimo vsaj tista sredstva iz državnega proračuna, ki so tu zagotovljena. To je v nasprotju z logiko in seveda v nasprotju z zakonodajo. In ministrstvo za finance tudi ne upošteva sprejetega zakona o spremembah zakona o financiranju občin v 17. členu. Glede na to, da s 1.7.1999 začne veljati DDV, se bodo te zadeve še bistveno bolj zaostrile in zaostrile tudi v tej smeri, ker bodo izvajalci verjetno morali, ne vem, verjetno, tudi izstaviti dodatne račune ali kakorkoli že za poračun zaradi tega DDV.
In to, kar je že kolega Luci prej rekel za to področje: pol leta je mimo, sredstva na občine pa ne prihajajo - za opravljena dela, za opravljena dela! In prosim gospoda ministra Marušiča, ki je govoril, da dobim pismeni odgovor, da se dotakne te problematike. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Torej gospod Pukšič bo dobil pisni odgovor, kot je tudi bilo obljubljeno. Samo toliko v obvestilo državnemu zboru oziroma poslankam in poslancem. Samo Bevk je poslal dopolnilo vprašanje in sta se z dr. Šuštarjem že dogovorila in sta rešila problem, tako da je ta zadeva rešena. Izčrpali smo seznam prijavljenih za poslanska vprašanja in pobude in s tem tudi zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 11.A TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O CARINSKI SLUŽBI, HITRI POSTOPEK. Končali smo splošno razpravo in bomo odločali o amandmajih. Smo v drugi obravnavi. Najprej predlagam zboru, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. S tem v zvezi vas želim opozoriti, da navedeni predlog sklepa ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev. Ugotovimo prisotnost! Zahvaljujem se predstavnikom vlade, ministrom in državnim sekretarjem, da so sodelovali pri točki vprašanja in pobude. Ugotovimo prisotnost! (40 prisotnih.) Vodje poslanskih skupin, prosim, zagotovite udeležbo poslancev. Ponovili bomo glasovanje o sklepčnosti. Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.) Tretje glasovanje o sklepčnosti je ob 16.22.
(Seja je bila prekinjena ob 16.08 uri in se je nadaljevala ob 16.19 uri)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke, kolegi poslanci. Tretjič ugotavljamo sklepčnost v dvorani! (54 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča. Na glasovanje dajem predlog, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasujemo o vseh členih skupaj h katerim niso bili vloženi amandmaji.
Kdo je za tak predlog? (42 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih. V razpravo dajem 3. člen in amandma k 3. členu. Amandma je predložil odbor za finance in monetarno politiko. Ali želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (43 prisotnih.) Kolegice in kolegi! Več nas je v dvorani. Prosim, da z malo več discipline pristopimo k tej točki dnevnega reda. Gre za glasovanje o amandmajih, ki jih je veliko, če bo šlo tako, bomo težko danes kaj naredili. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 3. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (43 prisotnih.) Prosim vodje poslanskih skupin, da v svojih vrstah uredite, da se bo glasovalo. Drugič ugotavljamo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 3. člen? (35 poslancev.) Je kdo proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da je 3. člen sprejet.
V razpravo dajem 6. člen in amandma k 6. čelnu. Imamo amandma odbora. Ali želi kdo razpravljati? Prosim, gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. 6. člen oziroma njegova 3. točka oziroma odstavek je podobna rešitev, kot jo imamo v zakonu o davčni službi, in sicer, tam posebne naloge na področju cele države, ko gre za velike davčne zavezance ali za specifične davčne zavezance, kjer je potrebno določeno specifično znanje, opravlja posebni davčni urad. Mislim, da je analogno ta rešitev bila prestavljena tudi v ta zakon v obliki tretjega odstavka 6. člena. Če je bila intenca ista, kot je to pri posebnem davčnem uradu, potem moram reči, da ne morem podpreti amandmaja odbora k 6. členu, ki ga pa začuda sedaj podpira tudi vlada. Moram reči, da sem sedaj zmeden. Prosim, predstavniki vlade, povejte, kaj je bilo tisto, kar vas je od tega, da ste najprej predlagali za posebno zahtevne naloge na področju carinjenja, za posebno zahtevne naloge na področju pobiranja trošarin, neko posebno organizacijsko obliko znotraj carinske uprave, ki bi bila kos tem zahtevnim zadevam, pahnilo sedaj pravzaprav v svoje prvotno nasprotje, da odstopate od te namere. Če se motim pri svojih izhodiščih oziroma pri svojem razumevanju vašega prvotnega namena, potem mi, prosim, to pojasnite. Sicer me pa zelo čudi, da vlada podpira amandma k 6. členu zakona, ki ga je sprejel odbor.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Če bi gospod Špiletič prebral obrazložitev amandmaja odbora v poročilu odbora na strani 5, bi verjetno ne postavil tega vprašanja. Predvidena pristojnost vlade, da lahko za določene vrste blaga zaradi njihovih specifičnih lastnosti določi, da jih obravnavajo samo določene organizacijske enote carinske službe, kar je tu predvideno, oziroma ne vlade, ampak ministra za finance, je že določena v tretjem odstavku 44. člena carinskega zakona, ki že zdavnaj velja, od leta 1995 naprej. Zato tega ni treba tu še enkrat napisati. Tretji odstavek 6. člena pa ne velja samo za carinsko blago, ampak velja tudi za trošarinsko blago; za trošarinsko blago v notranjem prometu pa ni potrebe po posebni organizacijski enoti oziroma po tem, da bi ena organizacijska enota z imenom, na primer, carinska izpostava (izmišljujem si) Novo mesto, obravnavala prodajo žganih pijač na teritoriju cele Slovenije, skratka, tu sploh ni potrebe in bi bilo nesmiselno. Drugače pa je za carinsko blago, za uvoz posebnih vrst, ki so bolj neobičajne, to določeno v carinskem zakonu, 44. člen, zato gre v tem primeru tu za ponavljanje, ki je nepotrebno; pri trošarinah je pa sploh nepotrebno. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Zahvaljujem se gospodu Kopaču oziroma predsedniku odbora, vendar sem želel slišati od predstavnikov vlade, zakaj so prvotno menili oziroma čutili potrebo, da predvidijo tako rešitev, kasneje od nje odstopajo. Sprašujem zato, ker je to zakon, ki ga sprejemamo danes tu po hitrem postopku, na katerega je 50 amandmajev. Moram reči, da to kaže na nekaj. Da je ta zakon nastajal izredno hitro, da je nastajal izredno površno in to kaže nenazadnje tudi sama nomotehnična izvedba tega zakona. Nimamo naslovov posameznih členov oziroma poglavij, tako kot je to običajno pri vseh ostalih zakonih. Tudi sama oblika objave v samem Poročevalcu je drugačna, kot je pri vseh ostalih zakonih. Kar v bistvu kaže na neko nenavadno pripravo tega carinskega zakona in ki ga nenazadnje sprejemamo po hitrem postopku, za kar absolutno menim, da ni nobenih pogojev.
Vendar, ker ste se tako odločili oziroma ker je večina tako odločila, bo v tej obliki ta zakon obravnavan in očitno tudi sprejet. Vztrajam na tem, da dobim tudi mnenje vlade na moje vprašanje.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Košir, direktor carinske uprave.
FRANC KOŠIR: Spoštovane gospe in gospodje! Čisto kratka obrazložitev.
Carinski zakon je med tem nastajal, ko smo mi že pripravili zakon o carinski službi in je objavljen oziroma sprejet 22. aprila in je že v tem zakonu ostal ta člen, čeprav smo ga prvotno namenili črtati in zaradi tega ga sedaj nameravamo v zakonu o carinski službi črtati. Prišlo je do neusklajenosti. Carinski zakon je bil prej sprejet in je imel že ta določila. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje o amandmaju k 6. členu. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (27 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 6. člen. Ugotavljamo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 6. člen? (26 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je 6. člen sprejet.
Prehajamo k 10. členu in amandmaju odbora. Ali želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 10. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 10. člen? (31 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je 10. člen sprejet.
Prehajamo na 14. člen in amandma odbora za finance in monetarno politiko. Ali želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (43 prisotnih.) Gospod Battelli. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (28 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 14. člen. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 14. člen? (33 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da smo 14. člen sprejeli.
Prehajamo k 15. členu in amandmaju odbora. Ali želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (30 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 15. člen. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Drugič ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 15. člen? (29 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je 15. člen sprejet.
Prehajamo k 16. členu in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 16. členu? (36 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 16. člen. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 16. člen? (27 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je 16. člen sprejet.
Smo pri 17. členu in amandmaju poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov, ki mu vlada ne nasprotuje in ga matično delovno telo podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (32 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 17. člen. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 17. člen? (25 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je 17. člen sprejet.
Smo pri 18. členu in treh amandmajih; prvega vlaga poslanska skupina združene liste, ki mu vlada ne nasprotuje in ga matično delovno telo podpira; drugega vlaga odbor za finance, vlada mu ne nasprotuje; tretjega vlada poslanska skupina združene liste, ki ga matično delovno telo ne podpira, ker predlaga svoj amandma. Drugi in tretji amandma se izključujeta. Gospod dr. Ribičič, prosim.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Amandmaji, ki jih je vložila združena lista, so v glavnem dobili podporo na odboru, razen v tistih primerih, kadar smo potem po razpravi, ki je bila opravljena, skupaj ugotovili, da bi bilo smiselno nekoliko drugačno rešitev vključiti v zakon; v takem primeru bomo svoje amandmaje podprli. Zaradi tega sporočam, da v združeni listi podpiramo naš prvi amandma, pa tudi drugi amandma, ki ga je vložil odbor, in da umikamo amandma pod točko 3. Tudi vnaprej bomo nekajkrat umaknili te amandmaje. Zato, ker so bili ustrezno upoštevani v amandmajih odbora. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, dr. Ribičič. Ali želi še kdo? Prosim, gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Jaz bi zaradi pooblastil, širokih pooblastil, ki jih dobivajo cariniki v skladu s tem zakonom, vendarle poprosil za natančno pojasnilo o tem, v katerih primerih bo carinski delavec običajno svoje naloge opravljal v civilni obleki in se izkazal z izkaznico, če bo sprejet ta amandma. Gotovo bodo to zadeve, ki so povezane z nadzorom trošarin - vsaj predpostavljam. Sprašujem. Kateri so še eventuelno drugi primeri, ko bo carinski delavec naloge opravljal v civilu in ne v uniformi, ki bo predpisana v skladu z določili tega zakona?
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Košir, direktor carinske uprave.
FRANC KOŠIR: Spoštovane gospe in gospodje! Do sedaj smo v glavnem res opravljali mi naše delo, naša opravila v službeni obleki, v tej uradni obleki. Sedaj po novem dobimo popolnoma nove naloge, se pravi tako trošarinsko službo, kakor tudi poenostavitve glede carinskih postopkov v rednem carinskem postopku. To nam naš zakon oziroma zakon, ki ste ga sprejeli in ste ga sedaj tudi dopolnili in spremenili, poenostavlja postopek v taki meri, da podjetja prihajajo direktno do blaga brez konkretnega carinskega postopka, samo dokumentarno. Se pravi, navadno se ne gleda blaga in mi potem v naknadnih kontrolah in inšpekcijskih pregledih ugotavljamo ali je bilo to blago pravilno prijavljeno, tako po vrednosti, poreklu in vsem ostalem. Da smo v civilni obleki bo v tej najzahtevnejših primerih tudi mobilne ekipe, ki že delujejo na terenu, predvsem na mejnih prehodih so dostikrat v civilnih oblekah, da jih tudi določene osebe ne spoznajo, da so cariniki.
Zaradi tega bodo kompletna, tako preiskovalna služba kot tudi drugi delavci v naknadni kontroli dostikrat v civilnih oblekah. Ne pa vedno. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Ali želi še kdo besedo? Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 združene liste? (31 poslance.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 2, amandma odbora. Ugotavljamo prisotnost! (41 prisotnih.) Drugič ugotavljamo prisotnost! Ni prijelo? To je hudo, če ne prime. Bomo poskusili še enkrat. Ugotavljamo drugič prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 18. člen. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 18. člen? (43 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je 18. člen sprejet.
Prehajamo k 19. členu in dvema amandmajema; prvega vlaga odbor, vlada ga podpira, drugega vlaga poslanska skupina, ki pa je napovedala umik amandmaja, torej imamo samo en amandma. Želi kdo o njem razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 19. člen. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za 19. člen? (32 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da smo 19. člen sprejeli.
Prehajamo k 20. členu in dvema amandmajema; prvega vlaga odbor, vlada ga podpira, drugega vlaga poslanska skupina, ki pa ga umika, se pravi, imamo samo en amandma. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 20. člen. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 20. člen? (31 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 20. člen sprejet.
Prehajamo k 21. členu in amandmaju odbora, ki ga vlada podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet; člen je v celoti spremenjen, tako da o njem ne bomo glasovali.
Prehajamo k 22. členu in amandmaju odbora, ki ga vlada podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.)
Drugič bomo ugotovili prisotnost! Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (30 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje 22. člen. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Prehajamo k 23. členu in amandmaju odbora, ki ga vlada podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (35 prisotnih.) Kolegice in kolegi, prosim! Ne, da vas prosim, 25 strani amandmajev imamo in če ne bomo pozorni, bomo to lahko tri dni tako počasi delali, kar mislim, da nam ni v interesu. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 23. člen. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) V dvorani nas je 62, brez vlade. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 23. člen? (33 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da smo člen sprejet.
Smo pri 24. členu, imamo amandma odbora, vlada ga podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 24. člen. Ugotovimo prisotnost! (Neverjetno!) Drugič ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 24. člen? (32 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da smo 24. člen sprejeli.
Smo pri 25. členu in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (29 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 25. člen. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 25. člen? (36 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 25. člen sprejet.
Smo pri 26. členu, imam dva amandmaja, in sicer. Se opravičujem. Pri 26. členu, imamo dva amandmaja, in sicer. Se opravičujem. Pri 26. členu imamo en amandma. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (33 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet; člen smo črtali.
K 27. členu so vloženi trije amandmaji, in sicer prvega vlaga odbor, vlada ga podpira, drugega vlaga poslanska skupina združene liste, ki ga umika, in tretjega vlaga Feri Horvat (dobili ste ga na klop). Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 2 Ferija Horvata. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Drugič ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (28 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 27. člen. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je 27. člen? (34 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo 27. člen sprejeli.
Smo pri 28. členu in amandmaju odbora. Vlada mu ne nasprotuje. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Amandma smo sprejeli.
Na glasovanje dajem 28. člen. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Malo je tesno, ne bo šlo. Ugotavljamo sklepčnost drugič! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da smo 28. člen sprejeli.
Smo pri 29. členu in amandmaju odbora, vlada ga podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 29. člen. Ugotovimo prisotnost! Gospod Špiletič, prosim.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala lepa za besedo. Moram reči ...
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Glas boste obrazložili, gospod Špiletič, ali ne?
BOGOMIR ŠPILETIČ: Ne. Razpravljati želim. O amandmaju...
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: O amandmaju smo že. No, prosim.
BOGOMIR ŠPILETIČ: No, vendarle. Tudi če lahko v obrazložitvi glasu, tudi če je večina ta amandma podprla takšen kot je, osebno menim, da ta državni zbor, če bi imel trohico odnosa do ustave in do ustavnih določil, ne bi smel podpreti v taki obliki, kot je. Tako, da tudi sam nikakor ne bom podprl. Mislim, da govorimo o 29. členu. Ta pa določa, da bo sedaj carinik oziroma inšpektor lahko ustavil kogarkoli v tej državi, pregledal katerokoli vozilo v tej državi, kadarkoli bo pač menil, da obstaja nek sum, da je šlo za natovarjanje ali iztovarjanje, pretovarjanje, prevažanje, nošenje tistih stvari, ki zapadejo pod trošarinsko zakonodajo, če lahko tako rečem. To pomeni, da vsak, ki bo nosil cigarete, ga lahko poleg policista ustavi na cesti tudi carinik. Jaz res izražam tukaj dvom v to, da je ta zakon skladen z ustavo Republike Slovenije oziroma nasprotno, prepričan sem, da je v nasprotju z njo in da omejuje tiste svobode, ki so v ustavi vsakemu posamezniku zajamčene. In če me danes lahko ustavi policist iz takih ali drugačnih razlogov, me bo jutri še carinik in pojutrišnjem še nekdo drug. Oprostite, očitno se mi s takimi zakoni in takimi členi, ki jih tu sprejemamo na takšno lahkoto, požvižgamo na vse tisto, kar je zapisano v ustavi Republike Slovenije. Če bo seveda v drugem in tretjem branju tak člen sprejet, potem že sedaj napovedujem, da bomo v naši poslanski skupini z vsemi močmi skušali tak člen kot je tu zapisan, izpodbijati. Če bo to potrebno znotraj Slovenije ali tudi izven.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Špiletič je obrazložil svoj glas.
Na glasovanje dajem 29. člen. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 29. člen? (24 poslancev.) Je kdo proti? (19 poslancev.)
Ugotavljam, da je 29. člen sprejet.
Prehajamo k 30. členu in amandmaju odbora za finance. Vlada ga podpira. Ali želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (30 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Člen je črtan.
Prehajamo k 31. členu in amandmaju odbora. Vlada ga podpira. Ali želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (35 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (30 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet, člen smo tudi črtali in o njem ne bomo glasovali.
Smo pri 32. členu in amandmaju odbora. Vlada mu ne nasprotuje. Ali želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (31 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 32. člen. Ugotavljamo prisotnost! (41 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 32. člen? (33 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 32. člen sprejet.
Smo pri 33. členu in imamo tri amandmaje, in sicer amandma odbora, ki ga vlada podpira. Drugega je vložila poslanska skupina - umik - ni - se opravičujem. Drugi amandma je poslanske skupine Združene liste, matično delovno telo ne podpira, ker vlaga svoj amandma. Se pravi, da se prvi in drugi izključujeta. Tretji amandma predlaga poslanec Franc (Feri) Horvat. Ali želi kdo razpravljati? Dr. Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Najprej se opravičujem, bi rad popravil nekoliko ta amandma. Tukaj za besedo "nasprotuje" bi moralo biti "oziroma onemogoči". To se pravi, ta formulacija ne dovoli, bi morala nadomestiti celotno formulacijo "nasprotuje oziroma onemogoči". Mi menimo, da če je v zakonu napisano, da nekdo ne dovoli vstopa, da je to ustreznejša formulacija kot formulacija nasprotuje oziroma onemogoči. Po ustavi pač proti volji tistega, ki prebiva v prostorih, ni mogoče preiskovati teh prostorov brez odločbe pristojnega sodišča. Zato menim, da to nasprotovanje oziroma onemogočanje, kot je določeno v tem zakonu, pravzaprav pomeni, da bodo pooblaščene osebe vstopale v tuje stanovanje, se delale, kot da to lahko opravljajo, in samo v primeru, če bo nekdo se temu aktivno uprl z nasprotovanjem oziroma onemogočanjem, si bodo pridobile ustrezno odločbo. Jaz menim, da bi moralo to potekati drugače, da bi moral carinik prositi za dovoljenje, seznaniti prizadetega, da lahko vstopi in preiskuje njegove stanovanjske prostore samo ob njegovem dovoljenju, sicer bo moral zagotoviti pač odločbo in potem, če tega dovoljenja ni, če prizadeti ne dovoli, bi moral si tako odločbo zagotoviti. Ne mislim, da je to neka zelo velika izboljšava teksta, ampak vendarle mi taka formulacija ne dovoli, bila z vidika prizadetih ustreznejše varovanje pred nezakonitimi posegi oziroma protiustavnimi posegi v preiskovanje nekih prostorov. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? (Ne.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem amandma pod številko 1. Ugotovimo prisotnost! Prosim? Obrazložitev glasu? Proceduralno?
DR. CIRIL RIBIČIČ: Ugovarjam ugotovitvi, da če je sprejet ta amandma, da je amandma pod 2. točko brezpredmeten, ker ta amandma seveda vsebuje to formulacijo, nasprotuje oziroma onemogoči in mi predlagamo, da se ta formulacija spremeni, namesto "nasprotuje oziroma onemogoči" predlagamo besedilo "ne dovoli", ne glede na to, ali je to osnovno besedilo ali pa to, predlagano.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dr. Ribičič, potem je to amandma na amandma? Tako ga vlagate?
DR. CIRIL RIBIČIČ: Jaz seveda nimam nič proti, da se to zgodi, samo ne morete naknadno nam spremeniti statusa našega amandmaja, mi smo ga vložili pred odborom in ne more odbor na ta način onemogočiti našega predloga, da reče, da kar naenkrat ne more, naj bi ga upošteval odbor. Jaz sem celo tako razumel tudi razpravo na odboru, da se temu ne nasprotuje. Ampak ne glede na to, te stvari si ne nasprotujejo, lahko gremo tudi z amandmajem na amandma. Samo to na sili, da moramo spreminjati našo odločitev zaradi tega, ker je odbor spremenil to odločitev.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dr. Ribičič, po poslovniku vam to ni treba razlagati, se glasuje najprej o oddaljenem amandmaju, to je amandma odbora. Se pa strinjam z vami, da se ne izključujeta, zato bomo tudi o vašem glasovali. Dobro, problem smo rešili.
Najprej glasujemo o amandmaju odbora. Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.) Drugič ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (Vprašanje iz klopi.) Amandma na amandma poslanske skupine združene liste. Kdo je za amandma na amandma poslanske skupine združene liste? (44 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 1. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Drugič ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (28 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 3 Ferija Horvata. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (34 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 33. člen. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 33. člen? (29 poslancev.) Je kdo proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da smo 33. člen sprejeli.
Prehajamo k 34. členu in amandmaju odbora, ki mu vlada ne nasprotuje. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (31 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 34. člen. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 34. člen? (33 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 34. člen sprejet.
Prehajamo k 35. členu in amandmaju odbora, ki ga vlada podpira. Želi kdo razpravljati? Gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: V zvezi s takimi členi, ki so vsebovani v tem zakonu, ki jih amandma odbora odpravlja in s tem seveda nekako skuša spraviti ta zakon v ustavne okvire, se mi utemeljeno zastavlja vprašanje, kako je ta zakon bil obravnavan sploh v okviru vladne procedure? Vsaj kolikor je meni znano, še predno vlada obravnava posamezen zakon in o njem odloča, pregleda predlog akta tudi vladna služba za zakonodajo. Sprašujem se in tukaj bi res prosil odgovor. Ali vladna služba za zakonodajo v tem primeru ni videla tako očitnih nasprotij posameznih določb tega zakona z ustavo? Ali je namenoma mižala ali je bila pod prisilo, da je nekaj zapisala oziroma prikimala, da je ta zakon, v taki obliki kot ga imamo tu, prišel v parlament.
Tokrat resnično vztrajam na tem, da nas seznanite predstavniki vlade. Prosim. Kdo v imenu vladne službe za zakonodajo je oblikoval mnenje oziroma dal zeleno luč, da je ta zakon v predlagani obliki primerna podlaga za odločanje v državnem zboru? Osebno menim, da s takimi amandmaji oziroma s takimi členi, kot ste jih vključili v ta zakon, da ste šli prek vse meje, da se delate dobesedno norca iz tega državnega zbora in tak način dela, moram reči, da ne vodi nikamor.
Prosim in vztrajam tokrat z imenom in priimkom tistega, ki je v vladni službi za zakonodajo podpisal pozitivno mnenje, da ta zakon lahko nadaljuje proceduro v državnem zboru. To resnično ne predstavlja resnega odnosa do dela niti znotraj vlade, niti v državnem zboru.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Torej smo pri 35. členu in predlogu odbora, da se ta člen črta. Ali želi še kdo razpravljati o tem členu? (Ne želi.) Zaključujem. Dr. Ribičič, prosim.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Glede na to, kar gospod Špiletič pravi. Mi smo morda tudi malo pozno in na hitro pogledali te stvari in smo se jih poskušali lotiti in predlagali nekatere izboljšave zožitve. Ravno iz tega vidika, da ne bi prišlo do pretiranih pooblastil, ki se nam ne zdijo upravičene in ki so ustavno sporne.
Moram reči, da je odbor, ko je to obravnaval, prisluhnil našim pripombam. Glede na to, kako in kdaj smo se mi tega lotili in na kakšen način, bi rekel, da tudi jaz nisem siguren, da so te stvari v celoti upoštevane. Na nek način sem pričakoval, da bo ta zakon obravnaval odbor za notranjo politiko. Da je to vendarle zakon, ki se razlikuje od drugih zakonov s tistega področja, ki spada na področje financ. Ker vendarle posega v temeljne človekove pravice in svoboščine. Iz tega vidika bi bilo to smiselno.
Moramo pa najbrž samokritično ugotoviti, da poslanci nismo, ne glede na to dejstvo, da to ni bilo v odboru za notranjo politiko, izkoristiti vseh možnost, da bi te stvari pravočasno opozarjali. Gospod Špiletič je dvakrat opozarjal na zadeve tam, kjer odbor predlaga neko precizacijo, zožitev, izboljšavo teksta, kjer je vprašanje ali celo črtanje člena, kjer je vprašanje ali to zadošča. Tisto, kar je odbor predlagal, je izboljšava, vsaj po moji oceni v teh primerih, ne pa poslabšanje teksta. Iz tega vidika je to lahko opozorilo za ta člen, za ta zakon pa najbrž tudi za druge zakone, kako se pripravljajo in v katerih primerih se matičnost določa na tak ali drugačen način, s tem, da je najbrž možno izkoristiti tudi v večji meri možnost zainteresiranih delovnih teles tega instituta, da se opozorijo na bistveno ustavna in druga vprašanja. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegi! Mi smo pri 35. členu. Splošno razpravo smo končali v prvi obravnavi. Se opravičujem, ampak moram proceduro peljati tako kot je. Dejstvo je, da smo zamudili marsikaj pri prvi obravnavi. Torej predlog je, da se 35. člen črta, predlaga ga odbor za finance in monetarno politiko. Želi še kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Gospod Špiletič, prosim, proceduralno, o členu in o amandmaju k 35. členu, ampak proceduralno imate. Prosim.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Predlagam, da pred glasovanjem o 35. členu poslanci dobimo mnenje urada vlade za zakonodajo, s katerim je bila dana zelena luč, da gre zakon, o katerem sedaj odločamo, lahko tako v nadaljnjo obravnavo na sami vladi in kasneje tudi v državni zbor.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Špiletič, ta vaš predlog je v nasprotju s poslovnikom. Mi glasujemo o 35. členu, smo v obravnavi amandmajev, vlada je predložila svoje. Kako pa vlada funkcionira, pa to ni zdaj problem nas tukaj. Prosim, proceduralno.
BOGOMIR ŠPILETIČ: V skladu s 70. členom, gospod predsedujoči, prosim za pojasnilo, v nasprotju s katerim členom je bil moj predlagani proceduralni predlog. Prosim za natančen odgovor.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Vlada je kot predlagateljica zakona predložila ta zakon državnemu zboru. Državni zbor nima pravice, da zdaj ugotavlja, kaj ni bilo storjeno v vladi. Mi ga imamo tukaj pred sabo, ga sprejmemo ali ga ne sprejmemo, in mislim, da bomo z glasovanjem potrdili to, kar mislimo, da je prav. Predlagatelj je vlada, v okviru tega ministrstvo za finance in služba za zakonodajo vlade nima pristojnosti, da nas tu obvešča. Prosim, gospod Špiletič. Gre za izvajanje poslovnika o delu vlade, kar pa ni naša zadeva.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Gospod predsedujoči, jaz sem imel vprašanje tu prisotnim predstavnikom vlade, ki so v skladu z obvestilom, ki je objavljen v Poročevalcu, pristojni dajati odgovore pred tem državnim zborom, nisem zahteval, da tu nastopi predstavnik službe vlade za zakonodaje. Jaz še enkrat prosim, da nas seznanite s tem, kdo je takšnemu zakonu dal zeleno luč. Torej, menim, da to, tako grobo kršenje ustavnih določil v tem zakonu ni moglo uiti nobenemu diplomiranemu pravniku. To menim, da zna oceniti že vsak, ki je končal 1. letnik pravne fakultete, kaj šele, če je diplomiran pravnik. Vlada sicer lahko odgovori na moje vprašanje ali ne, vendar, če tega odgovora ne dobimo, potem bo pač naša poslanska skupina pred tem glasovanjem vzela potreben čas, da se posvetuje, kako naj še naprej sodeluje pri odločanju o tem zakonu.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dobro. Hvala lepa. To je pa korekten predlog. Sprašujem vlado, ali bo dala odgovor na vprašanje, ki je bilo postavljeno, k 35. členu in se nanaša na črtanje tega člena. Minister za finance, mag. Gaspari.
MAG. MITJA GASPARI: Vlada sprejema predpise v skladu z odobritvijo službe za zakonodajo vlade. Služba za zakonodajo vlade ne deluje poimensko, ampak deluje kot služba, tako kot tudi vlada. Torej ne more biti govora o tem, da je kakšen posameznik v tej službi dal soglasje ali ne. Hkrati pa mislim, da ni tako popolnoma jasno, ali gre za potencialno ustavno kršitev v teh členih, kot jo sedaj vehementno vsi navajate, ker bi težko pričakoval, da je služba vlade za zakonodajo lahko tako nevedna, da bi spregledala tako očitno ustavno kršitev. Gre pa za oceno nekaterih poslancev in tudi službe za zakonodajo državnega zbora, da je po njihovem mnenju to potencialno možna kršitev. Dokler ni dokazana na ustavnem sodišču z ustavno odločbo, to ni ustavna kršitev. Je pa moč trditi ali pa je moč imeti vrednostno sodbo, ali je nekaj protiustavno ali ne. Imamo ogromno pritožb na ustavno sodišče in tudi zelo različnih odločb ustavnega sodišča o tem, ali je kaj ustavno ali je kaj protiustavno. Vsekakor ni intenca predlagatelja kršiti ustavo, ampak zagotoviti ustrezno izvajanje zakona na tem področju, ki ni eno tistih, ki bi bilo lažje izvršljiv, ampak kvečjemu z dodatnimi pooblastili, ki jih dobiva za svoje delo v notranjosti Republike Slovenije zaradi prevzema trošarinskega nadzora, seveda zahteva tudi prilagoditve, ki niso samo iz trošarinskega naslova, ampak tudi zaradi prilagajanja zakonodaje na tem področju evropskim direktivam in standardom, ki pomenijo v večji meri samoobdavčitev gospodarskih subjektov, podjetij, in ne več obvezno obdavčevanje v carinskem območju oziroma področju. Torej morajo cariniki, inšpektorji in izterjevalci, predvsem pa prvi, imeti tudi možnost neposrednega kontakta z zavezanci na sedežu njihove dejavnosti, ne pa samo na področju oziroma v območju carinske izpostave oziroma glavne carinske službe. Torej, zaradi tega je prišlo v razumevanju med nekaterimi poslanci oziroma tudi poslanskimi skupinami in predlagateljem do razlik v pogledih in je v razpravi na odboru potem prišlo do uskladitve teh stališč na način, da so se norme, ki so se zdele nekaterih poslancem preostre, omilile. Tak primer je, ali je dovolj reči, da obstaja sum, ali mora obstajati utemeljen sum. Glede na zakonodajo je možno eno ali drugo, večinsko mnenje na odboru je pa bilo, da mora biti definicija, ki opredeli možne postopke carinske službe, v takem primeru za carinsko službo bolj restriktivna; ne pa da je to hkrati že protiustavno, če bi se temeljilo tudi na principu suma. To je samo en primer, da ne bi sedaj navajal vseh drugih primerov, kjer so se taka stališča razlikovala. Vsekakor pa mislim, da je daleč od tega, da bi bila vlada zainteresirana kršiti ali pa bi sploh želela kršiti ustavne principe oziroma ustavna načela. Res pa je, da se vloga, pomen in delovanje carinske službe s sprejetjem novega carinskega zakona in drugih predpisov, ki se usklajujejo z Evropsko unijo, tudi spreminja, in bi prosil za razumevanje tudi s tega stališča. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod minister. Gospa Darja Lavtižar-Bebler, predsednica odbora za notranjo politiko in pravosodje.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Jaz predlagam, da mi glede na to, da smo že začeli postopek obravnave tega zakona v drugem branju, ta postopek tudi izpeljemo do konca. Ker pa so odprti vsi členi, ki zadevajo pooblastila pooblaščenih uradnih oseb, predlagam, da bi se med drugim in tretjim branjem, to pa lahko storimo še v teku te seje, sestane tudi odbor za notranjo politiko in pravosodje ter posebej skrbno pregleda to poglavje. Kajti strinjam se, da gre tu za nek večji problem. Po eni strani moramo pogledati tudi relacijo tega poglavja tega zakona z ustreznimi poglavji zakona o kazenskem postopku, zakona o policiji. Res je tudi, da po eni strani sicer smernice Evropske unije govorijo to, kar je tukaj povedal minister Gaspari, vendar te smernice nikakor ne morejo iti navzkriž z našimi ustavnimi določbami, ki govorijo o spoštovanju dostojanstva človeka, ki govorijo o spoštovanju zasebnosti posameznika, o tem, kdaj se lahko vstopa v stanovanje, kdaj se lahko nekoga pregleda tudi telesno in tako naprej in tako naprej.
Zato predlagam, da med drugim in tretjim branjem se sestane tudi odbor za notranjo politiko in pravosodje ter to poglavje posebej skrbno preuči. Odprti so pa itak vsi členi iz tega poglavja. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Torej prehajamo na odločanje o 35. členu. Ugotovimo prisotnost! Predlog je, da se člen črta. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet in amandma se črta. O njem ne bomo glasovali.
Prehajamo k 36. členu in prav tako amandmaju odbora, da se člen črta. Vlada ga podpira. Želi kdo razpravljati? Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (28 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet in s tem je črtan člen.
K 37. členu imamo amandma odbora, ki ga vlada podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! (55 pristonih!)
Kdo je za amandma? (30 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 37. člen. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 37. člen? (35 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da smo 37. člen sprejeli.
Smo pri 38. členu in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 38. člen. Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.) Kolegi, še dobre pol ure imamo samo. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za 38. člen? (32 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Smo pri 39. členu - predlog odbora je, da se z amandmajem črta člen. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (30 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet, člen se črta.
Prehajamo k 40. členu in amandmaju odbora. Vlada ga podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajam na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 40. člen. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 40. člen? (38 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da smo 40. člen sprejeli.
Smo pri 41. členu. Imamo amandma odbora, vlada ga podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 41. člen. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Premalo! Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 41. člen? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Imamo amandmaja za novi 41.a člen, novi 41.b člen, ki ju vlaga odbor za finance in monetarno politiko, vlada ju podpira. Ali želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Na glasovanje dajem amandmaja za nov 41.a, 41.b člen.
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da sta amandmaja za nova člena sprejeta.
Prehajamo k 43. členu in amandmaju odbora, vlada ga podpira. Ali želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 43. člen. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 43. člen? (31 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 43. člen sprejet.
Prehajamo k 47. členu in amandmaju odbora, vlada mu ne nasprotuje. Ali želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 47. člen. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 47. člen? (34 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je 47. člen sprejet.
Imamo amandma k 58. členu. Predlagatelj je odbor, ki pravi, da naj se člen črta, vlada mu ne nasprotuje. Ali želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (44 prisotnih.) Drugič ugotavljamo prisotnost! Ugotavljamo prisotnost, gospodje poslanci! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. Člen se črta.
Smo pri 59. členu in prvem amandmaju odbora, ki mu vlada ne nasprotuje, drugi pa je amandma poslanca Ferija Horvata. Želi kdo razpravljati? (Posredovanje iz klopi.) Umik? Se pravi, imamo samo en amandma. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (33 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem... (Pogovor v vodstvu.) Gospod Horvat, prišlo je do nesporazuma: vi ste vložili amandma na drugi in tretji odstavek, sedaj pa smo sprejeli amandma za prvi odstavek. Se pravi, vaš amandma ostane? (Ostane.) V redu.
Na glasovanje dajem amandma gospoda Ferija Horvata. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma gospoda Horvata? (40 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 59. člen. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 59. člen? (33 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je 59. člen sprejet.
Prehajamo k 62. členu in amandmaju odbora, ki mu vlada ne nasprotuje. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 62. člen. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 62. člen? (29 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 62. člen sprejet.
Smo pri 63. členu in amandmaju odbora, ki mu vlada ne nasprotuje. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (40 prisotnih - kar je premalo.) Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (33 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 63. člen. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za 63. člen? (35 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 63. člen sprejet.
Smo pri 64. členu in dveh amandmajih; prvi je amandma odbora, ki mu vlada ne nasprotuje, in amandma Ferija Horvata. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! Se opravičujem! K 64. členu imamo samo en amandma, gospod Horvat je vložil amandma k 65. členu. Glasujemo o amandmaju odbora pod števiko 1. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 64. člen. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 64. člen? (30 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je 64. člen sprejet.
Smo pri 65. členu in amandmaju Ferija Horvata, da se člen črta. Gospod Horvat, želite besedo? Prosim.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi ter predstavniki vlade na čelu z ministrom! Pri ostalih amandmajih se nisem oglašal, ker so bili redakcijske narave, medtem ko pa sta ta dva k 65. in 90. členu povezana in vsebinske narave. Namreč, predlog zakona predvideva, da generalni carinski urad oblikuje poseben stanovanjski sklad za carinsko službo in da se za ta sklad zagotavljajo sredstva iz proračuna. 90. člen potem govori o načinu upravljanja in o aktih tega sklada. Tu bi spomnil na to, da ko je odbor za nadzor proračuna obravnaval stanovanjsko problematiko v vladi, je med drugim predlagal združevanje skladov, ne pa širjenje števila skladov, konkretno združitev sklada, ki ga ima policija in vojska. To problematiko je potem obravnavala tudi vlada in kolikor sem razumel, je tudi sprejela tak predlog, ne vem pa, če je bilo to izvedeno. Zato predlagam, da tudi sedaj ravnamo ustrezno temu in da ta poseben sklad, ki nima svojega pravega smisla, črtamo.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 65. členu? (36 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet; črtali smo 65. člen.
Sedaj prehajamo na 90. člen, ker sta ta dva povezana; če je 65. člen črtan, mora biti črtan tudi 90. člen (logično). Želi kdo razpravljati o amandmaju Ferija Horvata k 90. členu, ki predlaga, da se člen črta? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 90. členu? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli in s tem črtali 90. člen.
Vračamo se k 66. členu in amandmaju odbora, ki mu vlada ne nasprotuje. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (44 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost! (44 prisotnih.) (Ugovor iz dvorane.) Prehitro? Ugotavljamo prisotnost in bomo počasi ugotavljali! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (32 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Člen je črtan.
K 67. členu imamo dva amandmaja. Prvega imate v pregledu, to je amandma odbora. Drugi je amandma poslanske skupine Desus - Ivan Kebrič prvopodpisani. Oba dajem v razpravo. Ali želi kdo razpravljati? Gospod Kebrič.
IVAN KEBRIČ: Hvala za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi! Obrazložitve ne bom ponavljal. Dodal bi samo naslednje.
Včeraj in danes smo lahko iz medijev izvedeli, da je vlada že sprejela predlog pokojninsko invalidskega zakona za drugo branje in ga poslala v državni zbor. To se pravi, kdor ima v spominu iz prvega branja, je ta zadeva tudi v tem predlogu rešena. Se pravim, da sprejemamo nekaj za nekaj tednov. Opomnil bi to, da ni točna navedba ministra, gospoda Ropa, da je 8 izjemnih, posebnih zakonov, ki urejajo določena upokojevanja pod drugimi pogoji kot so splošni pogoji, veljavni za vse državljane Slovenije, ampak je takih posebnih zakonov celo 9.
Samo še to bi vas spomnil. Da kako vznemirjenje je povzročil posebni zakon o upokojevanju poslancev, kaj nas še pri vsej zadevi čaka. Sedaj želimo še eno tako stvar pripeljati skozi stranska vrata v ta zakon, ki bo kvečjemu veljal nekaj mesecev. Zato predlagam, da sprejmemo ta predlog, da se ta člen črta. To je zelo enostavno in jasno. Vse možnosti bodo cariniki imeli - saj jih spoštujem, delajo v težavnih okoliščinah - in bodo enako imeli v novem zakonu, ki bo urejal vse te stvari zelo, zelo enotno. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Horvat. Prosim za mir v dvorani.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi. Nasprotujem temu, da sprejmemo ta amandma, ki ga predlaga poslanska skupina Desus in ki ga je pravkar zagovarjal kolega Kebrič, in to iz naslednjih razlogov.
Točno je to, kar je rekel na koncu. Ta zakon širi pooblastila carinikov, odgovornosti in s tem tudi zahtevnost del. Po tem zakonu bodo potrebne organizacijske spremembe in verjetno se bodo pojavljali presežki delavcev. Mi smo z nekaterimi prejšnjimi amandmaji, ki jih je predlagal odbor za finance, zaostrovali pogoje v primerjavi s tem, kar je predlagatelj predlagal in kolikor mi je znano je predlagatelj sledil temu, da izenači položaj carinikov s položajem policistov na meji. Mislim, da je to tudi prav. In sklicevati se pri tem na zakon, ki je šele v proceduri, in ne vemo definitivno, kakšen bo sprejet in kdaj bo sprejet, mislim, da ni dovolj močan argument, da bi naprej dopuščali, da so delavci, ki opravljajo enake posle in spadajo v dve službi, v neenakopravnem položaju. Mislim, da je to večja krivica, večja nepravilnost kot pa, če se določene ugodnosti pusti, pa naj potem sistemski zakon, pokojninski zakon ustvari enake pogoje za vse delavce, tako za carinike, kot za policiste in seveda tudi za druge, vključno tudi s poslanci, tako da iz teh razlogov predlagam, da tega amandmaja ne sprejmemo. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Brenčič, potem Kelemina. Replika. Naj Brenčič konča.
STANISLAV BRENČIČ: Spoštovane kolegice in kolegi! Vsaj, kar se mene tiče, mi je jasno, da ta zakon - in v to sem prepričan - urejuje in določa veliko bolj pomembne stvari kot je to vsebina 67. člena, pa vendar je prav, da se tudi na to vsebino nekaj reče. Ob tem ne bi rad uporabljal in jih tudi ne želim pridevnikov v ocenjevanju naše in tudi te moje vlade. Oceno ji tako rekoč daje ta izdelek sam, ki mu lahko rečemo, predlog zakona oziroma zakon o carinski službi. 67. člen urejuje ali določa možnost, da se cariniki zaradi takih ali drugačnih vzrokov tudi predčasno upokojujejo. Navsezadnje je tudi prav, tam, kjer je evidentno, da je narava dela takšna, da bi se to uredilo. Prav to materijo, vsaj nekako blizu so želeli že skoraj ti bogokletni poslanci urediti pred časom. Jaz sam sem bil proti temu zakonu o poslancih in bom tudi proti temu. Glede na to da aktivno sodelujem od samega začetka nastajanja novega pokojninskega zakona in zato sem se tudi z vso vestjo tako odločal. Ampak ob vsem tem politikanstvu, ki se je razvilo v zvezi s poslanskim zakonom in glede na to, kar sem danes slišal ob obravnavi za sprejem odložilnega veta v državnem svetu, je, da je predstavnik seveda te moje vlade poročal takole: "Vlada Republike Slovenije ne podpira tega zakona." - velja za poslanski zakon. "Meni, da je ta zakon oziroma, da ta zakon ogroža sprejem nove pokojninske zakonodaje. Vlada bo predlagala razveljavitev tega člena, precej tega člena, ki urejuje oziroma določa predčasno upokojevanje poslancev." No, jaz bi zelo rad videl, da bi taista vlada, v katerem sestavnem delu sta tudi minister Rop in gospod minister Gaspari, ki je predlagatelj tega zakona, že sedaj umaknil to določilo, da ne bodo naknadno to razveljavljali oziroma prišli s predlogom zakona in to uredili. S tem ne želim igrati tudi jaz politikanstva, ampak taka so dejstva. Amandma kot takšen podpiram, čeprav mislim, da je prav gotovo v vsebini te službe tudi nekaj tega, ki bo navsezadnje zahtevalo, da se omogoča neko reševanje situacije, v kateri se lahko nek carinik znajde v sorazmerno poznih letih svojega delovne dobe. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika, gospod Potočnik.
FRANC POTOČNIK: Moja replika gre gospodu Kebriču. Jaz mislim, da je potrebno pri tem, ko se navaja splošni zakon o invalidsko pokojninskem zavarovanju, biti pošten in povedati, da so tam tudi prehodne določbe. V teh prehodnih določbah, ne vem zdaj, 420. člen ali kateri, pa piše: "Najnižja pokojninska doba za moške v letu 2000 je 28 let, za ženske je pa 25 let in prehodno obdobje do leta 2015, v katerem pridejo do 35 moški in do 30 ali 32 ženske." Tako da, je pa, ne vem, 7 ali 8 zakonov tam naštetih, sicer mi lahko rečemo, lahko se tudi tu dogovorimo, od neveljavnosti tega novega zakona bodo pač zdaj recimo policisti ali ne vem kateri, ki so zdaj šli lahko v pokoj recimo pri 48. letih, od danes naprej se starost poviša na 58. let oziroma iz 25 let pokojninske dobe na 35; 10 let takoj zraven, nobenega prehodnega obdobja. To je treba vedeti, ko govorimo o tem novem zakonu o invalidsko pokojninskem zavarovanju.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Hvalica, replika. Ali ni replika? Se opravičujem, ker potem ima Moge repliko. Je replika?
IVO HVALICA: Ali moram reči, da je replika?
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Ne, saj sem jaz povedal.
IVO HVALICA: Spoštovani kolegi! Replika na gospoda Kebriča, pa tudi na ostale. Dvojna morala, spoštovana gospoda, dvojna morala. Minister Gaspari, ne. Zakaj niste pri zakonu o poslancih tudi tako nastopili? Vas ni bilo sem. Vas nisem videl. Vas tukaj ni bilo! Ja, vas ni bilo! Ali ste mogoče bili kot nek neviden ali pa anonimno gor na balkonu? Vas ni bilo in vidite, to me moti pri vas, to, ta dvojna morala, ki ste jo polni, kar se tega tiče. Pri tem segmentu, pri igrah na srečo, povsod dvojna morala.
Dajte se že enkrat demaskirati in vodite neko linijo, neko nit, ker ne morejo biti različni pogoji. Predvsem pa se še ne moremo sklicevati na nek zakon, za katerega ne vemo, kakšen bo. To je zdaj nek sporazum in vi ste sprejeli zakon, ki ni več pokojninska reforma, ki je nek kompromis, ki ste ga naredili sami s seboj, ker niste uspeli znotraj koalicije tega urediti. Ampak mi ne vemo še, če bo sprejeto. Glede na to, kako vam skačejo poslanci, rekel bi, ven iz okvirja in jih ne obvladate na nek način, pomeni, da ne vemo kakšen bo pokojninski zakon. Tu se je danes predsedniku vlade zareklo v primeru volilne zakonodaje. Govorite eno, pišete drugo. In v tem primeru je ravno tako in jaz sem vam to želel povedati. Bodite že enkrat dosledni, pa če ne uspete si zapomniti, si zapišite kakšno promemorio kaj ste v nekem prejšnjem zakonu predlagali. Vem, da se vam spi in da ne poslušate, ampak jaz vseeno govorim, ker ne govorim samo vam, minister Gaspari, ampak javnosti. Skrajna dvoličnost, nekonsitentnost neke politike.
Navsezadnje so cariniki državni uslužbenci. Ne vem zakaj bi bile tu takšne razlike. Kakšna je razlika zopet med cariniki in policijo? Jaz trenutno že po tem, ko še nimajo novih nalog v zvezi s trošarino, recimo, v nekem segmentu ne vidim nobene razlike. Na mejnem prehodu Solkan, kamor jaz hodim v Italijo, so cariniki s pištolo za pasom in opravljajo tudi delo policije. Zdaj jaz ne vem, kakšna je razlika. Tu vas nisem videl pri zakonu o policiji, minister Gaspari, ne pri zakonu o policiji, ne pri pokojninskem zakonu in ne pri zakonu o poslancih. Pojavite se tu. Pojavite se tu. Ko boste večkrat slišali mnenje poslancev, saj jaz vem, da se vas malo prime, ampak nekaj, nekaj se vas bo prijelo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Hvalica, vi ste malo repliciral ministru, ki ni razpravljal. Prosim, replika, gospod Moge, replika na gospoda Potočnika; pa še gospod Kebrič. Vsi boste prišli na vrsto.
RUDOLF MOGE: Predsedujoči, hvala lepa za besedo. Spoštovani poslanski kolega, jaz bi ti želel replicirati s tem, da vzamem v bran našega poslanskega kolega gospoda Kebriča. Gospod Kebrič tukaj "urbi et orbi" pravi, da je DeSUS proti popolnoma vsem privilegijem in tako tudi tukaj nastopa pri vsakem amandmaju, ki bi kakorkoli širil pravice ali kakorkoli posegel v pokojninsko zavarovanje, kar pomeni, da se on kot DeSUS strinja s tem, da ko bomo šli v reformo pokojnine, da bodo tudi očetje, sinovi in vnuki nosili breme te pokojninske reforme, kar pomeni, da ne bo nihče pri tej pokojninski reformi privilegiran, da bi obdržal stare statuse, ampak bodo tu "urbi et orbi", dvignili roko za to, da bodo, potem ko bomo to pokojninsko reformo sprejemali, deležni mi mlajši daljše pokojninske dobe, tisti, ki pa seveda niso takih pogojev imeli, kot so sedaj dani, pa zmanjšanje oziroma drugačen izračun osnov in tudi pokojnin. Mislim, da je to popolnoma pošteno in pravilno; in gospodu Kebriču čestitam za njegovo držo, da je proti vsakršnemu privilegiju. Torej, če gremo na neko novo osnovo in če gradimo nek nov red, bomo potem popolnoma vsi nosili breme tega, ne pa da bodo nekateri pri razdelitvi bremen privilegirani.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika, gospod Kebrič, potem gospod Tomažič, gospod Hvalica in gospod Demšar.
IVAN KEBRIČ: Hvala za besedo. Repliciram spoštovanemu gospodu poslancu Feriju Horvatu z zelo kratko repliko.
Bili smo proti zakonu o izrednih upokojitvah za policijo, pa smo ga kljub temu sprejeli, ker je večina bila za. Bili smo proti enakim možnostim za Sovo, pa smo zavrgli tisti zakon. Kakšno moralo ima ta državni zbor?! Samo to vas vprašam, kajti gre za to, da smo nenačelni in se sami v roku nekaj tednov tako in drugače spreminjamo po določenem lobiju. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Tomažič, replika.
BRANKO TOMAŽIČ: Hvala za besedo. Spoštovani zbor! Gospod Kebrič je res rekel in trdi, da je proti vsem privilegijem oziroma njihova poslanska skupina, se pravi, DeSUS - razen proti svojim privilegijem, ki jih pa uživajo.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Replika, gospod Hvalica. Imamo samo še dve repliki in potem bomo končali.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Najprej replika poslancu Mogetu. Ne govoriti o nečem, česar še nimamo. Predvsem si zapomnite, poslanec Moge, pokojninsko reformo bo sprejela šele naslednja vlada, vi je niste v stanju sprejeti, in leto ter nekaj mesecev pred volitvami je to tudi nemogoče sprejeti, vi ste pa to nalašč zamudili.
Kakšno moralo ima državni zbor, gospod Kebrič? Ja, lepo vas prosim! Državni zbor se deli na večino, ki ji pripadate, in na manjšino, ki ji pripadam. Vprašajte se, kakšno moralo ima večina, ki sprejema zakone, za nas že vemo, kakšno imamo. Vi se vprašajte, kakšno imate! Večina. Začnimo že deliti, tako kot je to treba. Državni zbor sam kot institucija, to je skupek pozicije in opozicije. Kakšno moralo pa ima večina? Lahko bi vam povedal. Nikakršno.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika, gospod Demšar. Samo še to repliko in bomo za danes končali.
VINCENCIJ DEMŠAR: Prvo samo na vprašanje, čemu ta mizica tudi danes čaka tu. Ali je to za mučenje poslancev ali čemu je to namenjeno? Ni mi čisto jasno. Hvala lepa.
Drugič. Gospod Moge! Vi interpretirate izjavo vašega "loncmana" sorojaka. Lepo je, ker ga branite. Ampak še nikogar nisem slišal. Ne od upokojencev, ne od stranke Desus, da bi rekel, vsi bomo nosili breme pokojninske reforme, tudi tisti, ki smo že v pokoju. Nihče še ni tega tu rekel. Ko bom to slišal, potem bom verjel, da je vaša interpretacija prava. Če vi govorite, ne maramo privilegijev. Gospod Moge in gospod Kebrič. Število tistih, ki imajo posebne pravice pri pokojninah iz leta v leto naraščajo. Menda je sedaj ta številka že čez 100 tisoč. Potem ne govorite, kako smo proti privilegijem in kako bomo vsi skupaj nosili.
Gospod Moge! Vaša interpretacija vašega "loncmana", da rečem sodeželana ni bila prava. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Ali želi še kdo razpravljati o tem členu? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje o tem členu. (Ugovor iz dvorane.) Prosim? Sem vprašal ali želi še kdo razpravljati? Gospod Kelemina? (Nemir v dvorani.) Kolegice in kolegi. Ura je 18.00. Jutri nadaljujemo s to prekinjeno točko, točko 11.a. Potem bomo šli na točko 11., 11.b in 12. in tako dalje po dnevnem redu.
Hvala lepa.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 16. JUNIJA 1999 OB 18.03 URI.)