Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.17 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Lepo vas pozdravljam! Naslednji dan po zaključku dolge izredne seje se državni zbor znova sestaja na 10. seji Državnega zbora Republike Slovenije. Lepo vas pozdravljam, spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje, predstavniki vlade!
Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Janko Veber, Ciril Metod Pungartnik, Janez Per, Bogomir Špiletič, Rafael Kužnik, Ivan Božič za popoldanski del, Franc Pukšič, dr. Jože Zagožen je prišel, je med nami, Anton Delak in Maria Pozsonec za dopoldanski del seje.
Prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani. Ugotavljamo prisotnost. Gospod Kopač se je tudi prijavil. 67 poslank in poslancev. Državni zbor je sklepčen in lahko odloča.
Najprej prehajamo v skladu s poslovnikom na SPREJEM ZAPISNIKOV - zapisnik 8. seje, 21. in 22. izredne seje državnega zbora. Vsi trije so v računalniški mreži. Ali kdo od poslank in poslancev zahteva spremembo ali dopolnitev oziroma ima kakšno drugo pripombo k zapisnikom? (Nima.) Razpravo zaključujem.
Ker na zapisnik 8. seje Državnega zbora Republike Slovenije ni pripomb, prehajamo na odločanje o sprejemu zapisnika. Ugotovimo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za sprejem zapisnika? (55 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo sprejeli zapisnik 8. seje državnega zbora.
Ker na zapisnik 21. izredne seje državnega zbora ni pripomb, prehajamo na odločanje o sprejemu zapisnika. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za sprejem zapisnika 21. izredne seje? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je tudi ta zapisnik sprejet.
Ker na zapisnik 22. izredne seje ni pripomb, prehajamo na odločanje o sprejemu. Ugotovimo prisotnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za sprejem zapisnika 22. izredne seje? (55 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zapisnik 22. izredne seje sprejet.
Prehajamo na DOLOČITEV DNEVNEGA REDA 10. SEJE DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE. Rad bi vas obvestil, da smo z vso resnostjo poskušali omogočiti čim bolj normalne pogoje za delo v tej dvorani; vemo, kakšni so. Ponovno smo preverili, gospod Hvalica, in nekateri drugi kolegi, ki ste predlagali, da bi odprli okna, tehnično, kot so nam zagotovili, je to nemogoče oziroma otežkočeno. Prav tako pa bi z odprtjem oken najverjetneje samo še dodatno prišel topel zrak v to našo dvorano. Poskušali bomo z drugimi metodami omogočiti čim bolj normalno delo. Prosim vas za razumevanje in potrpljenje.
Še na to bi vas rad opozoril, preden preidemo na določitev dnevnega reda, da boste poslanke in poslanci opozorjeni, preden sprejmemo dnevni red - predlagali bomo oziroma smo se dogovorili s predstavniki vlade, da bodo danes ob 14.30 ob nadaljevanju seje tukaj prisotni predstavniki vlade, da bo lahko kvalitetno obravnavana točka poslanska vprašanja in pobude - danes ob 14.30 uri. To sem povedal že vnaprej, ker me je to kar veliko vas vprašalo.
Prehajamo torej na določanje dnevnega reda. Najprej bomo v skladu s poslovnikom prešli na predloge za umik.
Pisnega predloga za umik posamezne točke z dnevnega reda nismo prejeli. Želi v zvezi s tem kdo besedo? Prosim, gospod Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav kolegicam in kolegom! Predlagal bom umik 14. točke dnevnega reda, to je predlog za sprejem obvezne razlage 14. člena zakona o prevozih v cestnem prometu. Glede na to, da po tem, ko je bil vložen predlog za obvezno razlago na pobudo obrtne zbornice, sem to storil jaz za razlago 14. člena zakona, ki je bil sprejet v zakonodajnem postopku iz skrajšanega v hitri postopek in delno spremenjen tudi ta člen, na katerega se bi ta obvezna razlaga nanašala. S tem je odpadla potreba, čeprav člen ni povsem tako spremenjen, kot je obvezna razlaga predlagala oziroma v tisti smeri. Delno je pa spremenjen, kar pomeni, da obvezna razlaga nima več temelja.
V zvezi s tem, pa tudi ker gre za obrtno zbornico, ki je spodbudila to obvezno razlago in določenih stvari, ki se nanašajo v zvezi z obrtniki - tam je šlo za prevoznike avtobusov - mislim, da bi bilo potrebno, da se vlada v te zadeve le malo bolj poglobi.
Druga zadeva, ki se tudi nanaša na vprašanje obrtnikov, če uporabim ta izraz, prevoznikov, gre pa za kamionske prevoznike, ne glede na to, kaj si kdo misli in kaj si sam mislim o sporazumu, ki ga je sklenila vlada in ti prevozniki. Vendar, če ste danes prebrali v Dnevniku, je obrtna vladi poslala že tretje pismo in jo sprašuje ali misli spoštovati dogovor, ki ga je sklenila. Obrtna zbornica ni dobila odgovora na dve pismi, poslala je tretje pismo in ni dobila odgovora na nobenega. Sprašujejo pa čisto enostavno, ponavljam, ali vlada misli spoštovati tisto, kar je podpisala. Če je pozneje ugotovila, da je podpisala kaj narobe, potem naj tem ljudem pove, da tistega, kar je podpisala ne more izvršiti, ker ni v njeni pristojnosti. Ampak najmanj kar je, je kultura, če že ne pravna kultura, čisto običajna kultura zahteva, da nekdo odgovori na konkretna vprašanja. In če se bodo slučajno, ker jaz jih v to smer ne podpiram, ampak če se bodo ti prevozniki ponovno odločili, da bodo delali določene štrajke, potem pripišite, spoštovana vlada in vladna koalicija, to sebi ne pa drugim. Odgovorite tem ljudem, ki ste jih očitno zavedli s podpisom sporazuma, spoštovana vlada, odgovorite jim. Dajte jim, za božjo voljo, vsaj odgovoriti, da ne boste spoštovali, ali da boste, ali da ne morete spoštovati, kar ste podpisali in se zavezali nekaj, kar ni v vaši pristojnosti.
14. točko dnevnega reda pa umikam.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Zdaj me sekretarka opozarja, da bi bilo narobe, če bi umaknili točko. Umikam v bistvu predlog obvezne razlage. In ker bo to potem treba sklepati, pomeni, da bo pač točka ostala na dnevnem redu. Ko bo pa točka na vrsti, bomo sklepali o umiku predloga. S tem se bo ta zadeva zaključila. Bo šla pač iz procedure. Tokrat popravljam in dopolnjujem to zadevo. Zavedli so me pa strokovnjaki odbora za infrastrukturo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Mozetič. Če bi izglasovali in samo umaknili to točko z dnevnega reda, bi še vedno bil odprt postopek, ker smo ga pač uvrstili na dnevni red seje. Zato je potrebno, da na seji državni zbor ugotovi, da je zadeva na nek način brezpredmetna in da se zaključi zakonodajni postopek. Ali je še kakšen predlog za umike. Prosim, gospod Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Predlagam, da iz dnevnega reda današnje 10. seje umaknemo 32. točko dnevnega reda, predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o najetju kredita Republike Slovenije pri Evropski banki za obnovo in razvoj za projekt prenove obstoječih magistralnih cest, hitri postopek, EPA 519/2.
Ta svoj predlog utemeljujem s tem, da se s tem zakonom usmerjajo sredstva, ki so namenjena za obnovo ceste Slovenska Bistrica-Hajdina, predvsem za obvoznico Pragersko, ki je sestavni del nacionalnega programa izgradnje avtocest in je bil tudi potrjen v spremembah in dopolnitvah nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji, ki smo ga sprejeli v mesecu maju.
Vlada v obrazložitvi tega zakona, ki ga predlaga v proceduro po hitrem postopku, navaja očitno neresnične oziroma argumente, da so težave s pridobivanjem zemljišč na tem odseku. Če to ne bi bilo zavestno, potem tega problema ne bi smelo biti, ker so zemljišča za ta odsek v glavnem, skoraj 100% v lasti sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.
Prav tako je občina Slovenska Bistrica dobila 22.6.1998. od Darsa odgovor, da priprave potekajo normalno, da se bodo dela začela v letu 1998, da je tehnična dokumentacija pripravljena in iz tega uradnega odgovora ni videti, da so kakršnekoli težave. Zato smatram, da moramo ta predlog zakona umakniti, da naj vlada spoštuje nacionalni program izgradnje avtocest, ne pa v enem mesecu od sprejetega zakona o spremembah in dopolnitvah nacionalnega programa prihaja z zakonom, ki bistveno posega v prioritete, ki so se s tem zakonom določale. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospod Jerovšek. Torej gospod Jerovšek predlaga umik 32. točke dnevnega reda - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o najetju kredita Republike Slovenije pri Evropski banki za obnovo in razvoj za projekt prenove obstoječih magistralnih cest, hitri postopek.
Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? Matično delovno telo je odbor za finance in monetarno politiko, ki ima - gospod predsednik tega odbora - naslednji sklep: "Odbor državnega zbora Republike Slovenije za finance in monetarno politiko, predlaga državnemu zboru Republike Slovenije, da predlog zakona s tem naslovom, ki sem ga prej prebral, sprejme po hitrem postopku na julijski seji državnega zbora Republike Slovenije." Drži? Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? Želi besedo predstavnik vlade? Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Želi predlagatelj umika dodatno obrazložiti svoj predlog? Saj ni bilo nobenih razprav. Želite dodatno? Prosim gospod Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Jaz bi samo želel kolegicam in kolegom poslancem dodatno nekako obrazložiti, za kateri odsek gre. To je prvenstvena obvoznica Pragersko, ki je že več kot 20 let v vseh prioritetah in za kako pomemben prometni problem gre pri tej zadevi.
Mislim, da ste že vsi poslanci prevažali na tej relaciji, da gre to za cesto proti Madžarski in Hrvaški, za zelo pomembno magistralno cesto, in da so te zapornice na tej cesti v območju postaje Pragersko, kjer so premiki, zaprte tudi do 21 ur na dan.
Vsi imate izkušnje s tem; tu protestirajo tujci, protestirajo čisto vsi. Ta izgovor, da nekaj ni pripravljenega, je ničen, kar vlada ponuja. Tu gre zgolj za politiko delaj in vladaj, in ta izgovor ne more biti realen. Ta odsek je nujno potreben, je v vseh prioritetah, bil je na majski seji izglasovan, in mislim, da tega ni moč, predvsem pa mislim, da me bodo dodatno podprli poslanci iz območja Prekmurja in vzhodne Slovenije, ki te zadeve dobro poznajo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Jerovšek. Sedaj pa je prepozno po poslovniku.
Na glasovanje dajem predlog za umik 32. točke dnevnega reda, ki sem jo že dvakrat prebral, torej predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o najetju kredita Republike Slovenije pri Evropski banki za obnovo in razvoj za projekt prenove obstoječih magistralnih cest. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za predlagani umik? (14 poslancev.) Je kdo proti? (41 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog za umik ni bil sprejet.
Kolegice in kolegi, ali je še kakšen predlog za umik? (Ni več predlogov za umik.)
Prehajamo na razširitve. V zvezi s širitvami dnevnega reda Vlada Republike Slovenije predlaga, da se 10. sejo državnega zbora razširi s predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi, tretja obravnava. Želi predlagatelj, predstavnik vlade besedo? Prosim, minister Grafenauer.
MAG. BOŽO GRAFENAUER: Hvala lepa. Spoštovani gospod predsednik, poslanke in poslanci! V zadnjih mesecih je državni zbor obravnaval paket zakonov s področja lokalne samouprave. Včeraj ste sprejeli zakon o spremembah zakona o ustanovitvi občin; ta zakon je bil sprejet po skrajšanem postopku. Hkrati ste sprejeli zakon o financiranju občin, ki je bil sprejet po hitrem postopku. V reden postopek je bil pa že lansko leto vložen zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi. Temu bi dodal, da je ta zakon predhodno bil v obravnavi tudi v vseh občinah. Ko je bil sprejet ta zakon v drugem branju, je vlada prej kot v roku enega tedna pripravila celovito besedilo, pripravila je tudi relativno majhno število amandmajev k temu predlogu, tako da menim, da je mogoče, da tudi v skladu z drugim odstavkom 194. člena, na katerega ste se na zadnji seji državnega zbora sklicevali, da je mogoče in predlagamo, da se ta seja državnega zbora razširi s spremembami in dopolnitvami zakona o lokalni samoupravi, tretja obravnava. Hkrati pa predlagam, da se to točko uvrsti kot eno izmed prednostnih oziroma da se jo obravnava med prvimi.
To bi utemeljil samo v dveh stavkih. Vse dosedanje odločitve državnega zbora so šle v smeri, da je potrebno pred lokalnimi volitvami zaključiti paket zakonov s področja lokalne samouprave. Vi veste, da bo septembra razpis lokalnih volitev. Mislim, da je prav in korektno oziroma da je skoraj nujno, da so vsem bodočim kandidatom pogoji kandidiranja in pogoji, ki veljajo za delovanje samopravnih lokalnih skupnosti, znani vnaprej. Zato mislim, da bi bilo prav, da bi že v mesecu juliju bile sprejete tudi spremembe zakona o lokalni samoupravi.
Verjetno bo potem nastopil še predsednik komisije. Jaz sem vesel, da je enako stališče oziroma, da je to naše stališče in predlog podprla danes tudi komisija za lokalno samoupravo, ki je že imela sejo in ne vidim, da bi še bila posebej odprta vprašanja. Vas lepo prosim, če se odločite, da se ta seja razširi s to točko dnevnega reda in da se obravnava med prvimi. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod minister. Glede vaše te druge prošnje oziroma stališča se bo državni zbor lahko potem tudi odločil, kdaj bo to točko obravnaval, mislim pa, da bi bilo modro, da si vsaj nekaj dni vzamemo pavzo, ker smo veliko časa posvetili lokalni samoupravi, pa bi o teh vprašanjih po kratkem premoru, morda prihodnji teden obravnavali, če bo državni zbor sprejel predlog in razširil s to točko dnevnega reda. Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? Prosim, gospod Vili Trofenik.
VILI TROFENIK: Lepo pozdravljeni in hvala za besedo! Komisija za lokalno samoupravo je danes obravnavala predlog amandmajev na predlog zakona za tretjo obravnavo in podpira predlog za razširitev dnevnega reda te seje, saj mislimo, da bo danes - prejeli boste tako pregled amandmajev kot tudi poročilo komisije in smatramo, da bi bilo vmesno, če bi prihodnji teden lahko prišla točka na predlog dnevnega oziroma na dnevni red, ker ocenjujemo, da ni odprtih večjih dilem za dokončno sprejetje tega zakona. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Trofenik. Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Predlagatelj je bila v tem primeru vlada, tako da na glasovanje dajem predlog za razširitev dnevnega reda s predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi, tretja obravnava. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za navedeno širitev? (51 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je bil predlog za širitev sprejet.
Zaenkrat oziroma zakon bomo obravnavali v sklopu zakonov, ki so predlagani v tretji obravnavi in bi bil uvrščen pod 40.a točko dnevnega reda.
Poslanski kolega Ciril Pucko predlaga državnemu zboru, da se dnevni red te seje razširi z obravnavo predloga zakona o dopolnitvi zakona o zdravstvenem zavarovanju, skrajšani postopek. Želi predlagatelj besedo? Prosim, gospod Pucko.
CIRIL PUCKO: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Poslanka državnega zbora, gospa Maria Pozsonec, in poslanci gospod Benjamin Henigman in Mario Gasparini predlagamo državnemu zboru v obravnavo in sprejem predlog zakona o dopolnitvi zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
Dovolite, da čisto na kratko obrazložim, zakaj je potrebna ta dopolnitev. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v 30. členu določa, da pravica do nadomestila zaradi nege ožjega družinskega člana, s katerim zavarovanec živi v skupnem gospodinjstvu, traja v posameznem primeru največ do 7 delovnih dni. Za otroke do 7 let starosti ali starejšega, zmerno, težje ali težko duševno in telesno prizadetega otroka pa do 15 delovnih dni. Kadar to terja zdravstveno stanje ožjega družinskega člana, lahko pristojna zdravniška komisija izjemoma podaljša trajanje pravice do nadomestila, vendar največ do 30 delovnih dni za nego otrok do 7 let starosti ali starejšega, zmerno, težje ali težko dušeno in telesno prizadetega otroka oziroma do 14 delovnih dni za nego drugih ožjih družinskih članov. Po tem času to ni več pravica, četudi zdravstveno stanje še ni zadovoljivo, torej ne gre za po trajanju neomejeno pravico ves čas zdravljenja do ozdravitve.
Poleg zakonske ureditve je zavod določil še dodatne možnosti odsotnosti z dela v primerih, ki jih določa 40. člen pravil. In sicer pri otrocih s težjo okvaro oziroma poškodbo možganov ali hrbtenjače, pri katerih je potrebno usposabljanje staršev za poznejšo rehabilitacijo na domu, ima eden od staršev pravico do bivanja v bolnišnici. Dolžina usposabljanja je odvisna od programa, vendar traja lahko v posameznem primeru največ 30 dni. In potem v drugem primeru, pri otrocih s kroničnimi boleznimi ali okvarami, ima eden od staršev v času usposabljanja za poznejšo rehabilitacijo otroka na domu, pravico do bivanja v bolnišnici, vendar največ do 14 dni v posameznem primeru.
V noben primeru pa ni mogoče odsotnosti z dela oziroma nege oziroma nadomestila plače, odobriti za več kot 6 mesecev. pri možganskih okvarah in rakastih obolenjih pa zahteva narava zdravljenja in težo bolezni, da je eden od staršev ves čas v hospitalizaciji pri otroku. Nedvomno je v procesu zdravljenja to za otroka, pa naj bo zelo resno bolan ali pa gre za na primer nepotreben poseg, dobrodošlo, da je eden od roditeljev ali da sta oba roditelja pri njem. To priporočajo tudi zdravniki odvisno od stanja otroka in tudi siceršnja navezanosti otroka na starše oziroma druge okoliščine ter zmožnosti posamezne bolnišnice.
O tem govori tudi konvencija o otrokovih pravicah in te pravice zakon ne bi sme omejevati. Predlagatelji menimo, da bi ta rešitev bistveno pripomogla k uspešnejšemu zdravljenju otrok z težkimi možganskimi okvarami in otrok z rakastimi obolenji, kar bi pomenilo tudi bistveno pomoč, približno 100 na novo letno odkritih takih obolenj pri otrocih v Republiki Sloveniji. Hkrati predlagatelji predlagamo, da zbor na tej seji opravi vse tri obravnave predloga zakona, saj gre za izredno pomembno in manj zahtevno dopolnitev zakona. Torej, da zakon obravnava in sprejme po skrajšanem postopku. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospod Pucko. V tem času, ko ste vi obrazložil svoj predlog, sem se še dodatno posvetoval in sem ugotovil, da, žal, matično delovno telo, tega zakona ni obravnavalo. In v skladu s poslovnikom 204.a členom je pogoj za skrajšani postopek, da se lahko seja razširi takrat, kadar imamo tudi obrazložen predlog oziroma soglasje matičnega delovnega telesa. Ta pogoj pa, žal, v tem primeru ni izpolnjen. Vaš predlog ne bom mogel dati naprej v proceduro za razširitev, ker nekateri poslovniški pogoji niso izpolnjeni. Predlagam, da se poskuša do jesenskega nadaljevanje seje državnega zbora, pripraviti, da matično delovno telo ta zakon obravnava. Imate proceduralno gospa Zbačnikova. Prosim.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep pozdrav. Podpiram to pobudo in ta predlog, vendar bo treba uskladiti in bi predlagala, da bi se jeseni na našem odboru opravil delovni sestanek. Kajti pobuda je prišla iz pediatrične klinike in skupine staršev in strokovnjakov ter tudi sama kot pediater vem, da je to nujno potrebno. Samo ga je treba dodelati, pripraviti in jaz predlagam, da jeseni ustanovimo delovno skupino na našem odboru in ga pripravimo z vsega vidika, kompleksno in celovito.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prosim gospod Pucko, sedaj praktično ni več razprave, ampak, če imate proceduralni ugovor. Jaz mislim, da sem korektno povzel, da ni
proceduralnih možnosti, da bi razširili s to točko dnevnega reda. Ker pri skrajšanih postopkih je nujno, da ga pred uvrstitvijo obravnava tudi matično delovno telo.
Prehajamo na predloge za razširitev. Poslanec Janez Kramberger predlaga, da se to sejo razširi s točko predlog - zakona o spremembah zakona o lokalnih volitvah. Želi predlagatelj te razširitve besedo? Prosim.
JANEZ KRAMBERGER: Hvala, gospod predsednik, za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi! Želel bi, da se ta seja razširi s predlogom zakona o spremembah zakona o lokalnih volitvah, ki jo dajem na osnovi pogovorov s kolegi, ki se tudi srečujejo na lokalnem nivoju s to problematiko. Ta predlog zakona je objavljen v Poročevalcu številka 31, in sicer 18. marca 1998. Gre za spremembo 22. člena, ki govori, da se v volilni enoti voli najmanj pet svetnikov, moj predlog pa je, da se v volilni enoti volijo najmanj trije svetniki. Gre za to, da v občinah, ki so manjše, in sestavlja eno volilno enoto več krajevnih skupnosti, na osnovi tega niso enakomerno zastopani interesi v občinskem svetu. Tukaj gre za proporcionalne volitve. Zavedam se, da znižanje števila članov v eni volilni enoti nekako poruši razmerje pri proporcionalnih volitvah, vendar ocenjujem, da je potrebno dati možnost, da vsaka zaokrožena celota, krajevna skupnost ali mestna četrt ali druga ima možnost oblikovati svojo volilno enoto. Na osnovi tega je potem večja možnost, da ima zastopane svoje predstavnike v občinskem svetu. Poudarjam tudi to, da če bi bilo sprejeto določilo najmanj tri, ne preprečuje, da ostane sedanje število, recimo pet ali šest, kakor se pač bo občinski svet v svojih aktih odločil.
Kolegice in kolegi, prosim vas, da skladno s proceduro podprete, da se bo na letošnjih volitvah v lokalne skupnosti lahko volilo na osnovi te spremembe zakona.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Predlagate hitri postopek?
JANEZ KRAMBERGER: Ne, predlagam hitrega postopka, predlagam skrajšani postopek, to pa zato, da bomo govorili samo o tem členu ne pa o celotnem zakonu. Na osnovi hitrega postopka namreč lahko odpremo celotno temo zakona, to pa ima vlada tako ali tako verjetno že v načrtu za naslednje volitve.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Kramberger, pravkar sem povedal za predlog gospoda Pucka. Poslanski kolega gospod Pucko je predlagal zakon po skrajšanem postopku, ki ga ni obravnavalo matično telo. Tudi vaš predlog, če je predlagan po skrajšanem postopku, nima poslovniških pogojev, da ga uvrstimo oziroma da razširimo to sejo. Prosim.
JANEZ KRAMBERGER: Tukaj v 64. členu poslovnika piše v zadnjem stavku, da državni zbor lahko sklene, da mora pred odločanjem podati mnenje matično delovno telo. To se pravi, da to ni nujno, če piše, da lahko. Mislim, da kolegi poslanci, ki se srečujejo s tem problemom, razumejo to problematiko in verjetno bi se lahko tudi matično delovno telo sestalo mogoče v kakšni pavzi ali kako drugače. Jaz ocenjujem, da je ta sprememba za lokalne volitve potrebna. Mislim, da ji poslovniško določilo ne preprečuje, da jo uvrstimo na dnevni red. Lahko bi jo prekvalificiral v hitri postopek, vendar bi si želel izogniti temu, da ne bi obravnavali celega zakona ampak samo ta člen, ki je predmet spremembe.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Kramberger. Vaš citat iz poslovnika, da državni zbor lahko sklene, da mora pred odločanjem podati mnenje matično delovno telo, pomeni pred odločanjem o razširitvi posamezne točke, ki se jo predlaga na dnevni red. Takrat lahko poda matično delovno telo, medtem ko je 204.a člen glede skrajšanega postopka jasen in tudi naša dosedanja praksa je bila tukaj zelo dosledna. Tako, da ker sem videl, da ste pri prvem predlogu, ko ste vložili zakon, navedli hitri postopek, vas prosim, da se tukaj izjasnite, kakšen je postopek predlagane spremembe, in se bomo potem odločili, ali nadaljujemo s proceduralno možnostjo glede razširitve, sicer bom pa zadevo zaključil.
JANEZ KRAMBERGER: Če je tako, potem bi predlagal, da je po hitrem postopku. Vendar ocenjujem, da se lahko stvar potem zavleče in zaplete. Dejansko želim samo to, da se ta člen obravnava. Zdaj, če je to edina možnost, da spravimo na dnevni red, potem predlagam hitri postopek.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. V življenju se velikokrat stvar zaplete, življenje je pač težko.
Torej, gospod Kramberger predlaga, da se 10. sejo razširi s točko dnevnega reda - predlog zakona o spremembah zakona o lokalnih volitvah, hitri postopek. Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa (v tem primeru bi bil to odbor za notranjo politiko in pravosodje)? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? Prosim, gospa Bitenčeva.
TINA BITENC-PENGOV: Gospod predsednik, spoštovani zbor! Smiselno, glede na naloge sekretariata, bi želeli opozoriti samo na začetek četrtega odstavka 64. člena, ki pravi, da državni zbor lahko odloča o razširitvi dnevnega reda le, če so razlogi zanjo nastali po sklicu seje in če je bilo poslancem poslano ali izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. Jaz mislim, da bi bilo treba pretehtati oba pogoja. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. To velja predvsem meni. Gradivo je bilo poslano pravočasno, zakon je bil vložen pravočasno. Glede razlogov za sklic, za uvrstitev po sklicu seje pa kot predsedujoči ugotavljam, da so. Zakaj? Zato, ker je ta zakon neposredno v povezavi z lokalnimi volitvami. Če ne bo obravnavan na tej seji državnega zbora, potem ni več aktualen najverjetneje naslednja štiri leta.
Zakaj pa so nastali razlogi po sklicu - zato, ker sem sam načrtoval, da bi eventuelno državni zbor tik pred poletnimi počitnicami imel izredno sejo, na kateri bi obravnaval predlog zakona o spremembah zakona o lokalni samoupravi, tretja obravnava. Ker se je pa sprejem dnevnega reda 10. seje zavlekel, in smo lahko ta zakon uvrstili, in to z veliko večino, na 10. sejo, ni več razlogov za izredno sejo. Zato mislim, da ta pogoj sedaj tukaj obstaja.
Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin oziroma ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Prosim, gospod Mozetič, v imenu poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov.
MIROSLAV MOZETIČ: Vsekakor imamo poslovnik tako napisan, da vladajoča večina, če se je odločila, da so razlogi nastali po sklicu seje, ali pa da bodo razlogi nastali z volitvami, ki bodo novembra, za katere vemo že štiri leta najmanj, ker so na štiri leta volitve predpisane, potem bo odločila, da so razlogi za hitri postopek in za razširitev dnevnega reda. Sicer jih pa ni.
Kdaj pa je bil vložen ta zakon? In kakšni razlogi so nastali od takrat, ko je bil vložen zakon in od sklica seje, do današnjega dne. Razlog, da so volitve v novembru, to ni razlog. To vemo! To vemo že 4 leta! Od zadnjih volitev naprej vemo to. Tako da razlogi bodo samo, ker je poslovnik tako napisan, to se strinjam - tako je napisan, da o razlogih odloča večina - ne glede ali so ali jih ni. Če se boste, spoštovane kolegice in kolegi iz vladajoče večine, odločili za to, da so razlogi, bodo. Sicer jih pa ni!
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Želi še katera od poslanskih skupin besedo? (Ne želi.) Želi predlagatelj dodatno obrazložiti svoj predlog? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem predlog gospoda Krambergerja, da 10. redno sejo razširimo s predlogom zakona o spremembah zakona o lokalnih volitvah, hitri postopek. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za to širitev? (16 poslancev.) Je kdo proti? (23 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog poslanca Krambergerja ni dobil zadostne podpore. Državni zbor ne bo razširil te seje s to predlagano točko dnevnega reda.
Imamo še nekaj predlogov za razširitev. Maksimiljan Lavrinc predlaga širitev dnevnega reda 10. seje državnega zbora, in sicer predlaga, da se dnevni red 10. seje razširi s točko - soglasje državnega zbora k pravilniku o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije. Pravilnik o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije je predsednik državnega zbora dodelil v obravnavo komisiji za nadzor lastninskega preoblikovanja in privatizacije z dopisom, 3. julija 1998. Objavljen je v Poročevalcu državnega zbora z dne 14. julija 1998. Ker je pravilnik zelo pomemben za optimalno in pravilno delovanje fundacije, na kar opozarja tudi predlagatelj, menim, da mora čimprej pridobiti soglasje državnega zbora. Je pa res, da ima državni zbor na 16. točki že uvrščen oziroma predlagano točko - soglasje k pravilom fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji in k imenovanju direktorja in bi lahko v okviru te točke obravnavali tudi predlog soglasij državnega zbora k pravilniku o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije. Ali je bil tak predlog gospod Lavrinc? Prosim.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala lepa gospod predsednik. Prav to sem mislil. Namreč, obadva akta, h katerim moramo dati soglasje oziroma vse tri, da tako rečem - to smo si pač naložili sami z zakonom, ko smo ustanavljali fundacijo - ta dva akta smo že prej dobili, predno je bilo pripravljeno gradivo za to sejo in zato je lahko bilo vključeno v dnevni red. Tega tretjega smo dobili kasneje, vendar sem prepričan, da do takrat, ko bomo to točko obravnavali na tej seji, bomo imeli vse potrebno, da kompetentno obravnavamo.
Gre pa za to, da sedaj sredstva, ker to so pa konkretna merila in kriteriji na področju športa. Nič se ne kregajo, da bi bilo karkoli narobe po vsebini, bile so pripombe samo glede na formalne napake v tem pravilniku. Zato mislim, da bi to torej možno v okviru 16. točke obravnavati, se pravi, ne samo pravila oziroma soglasja dajati k pravilom, soglasja dejati k imenovanju direktorja, ampak bi dali še soglasje k pravilniku o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije za financiranje športnih organizacij. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospod Lavrinc. Predlagano je, da se 16. točko dnevnega reda razširi oziroma da je B točka te točke tudi soglasje državnega zbora k pravilniku o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije.
Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? Gospod Rejc.
IZIDOR REJC: Spoštovani gospod predsednik! Mi smo imeli na včerajšnji seji komisije za nadzor lastninskega preoblikovanja in privatizacije tudi to točko dnevnega reda. Ugotovili smo, da so potrebne določene dopolnitve in popravki. Dogovorjeno je, da bi na seji, ki bi bila prihodnjo sredo ob 9.00 uri, to zadevo obravnavali in da se na osnovi tega lahko ta pravilnik o merilih za razdeljevanje teh sredstev tudi vključi v okviru te 16. točke dnevnega reda.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Rejc. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Želi predlagatelj dodatno obrazložiti svoj predlog? (Ne želi.) Na glasovanje torej dajem, da se 16. točka dnevnega reda razširi pod točko b) v okviru te točke tudi z vsebino, ki se imenuje "Soglasje državnega zbora k pravilniku o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije". Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za predlagano širitev? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.To gradivo bo državni zbor obravnaval v okviru 16. točke dnevnega reda.
Gospod Moge predlaga tudi širitev. Prosim.
RUDOLF MOGE: Spoštovane poslanke in poslanci! Jaz bi vas poprosil, da bi podprli predlog, da uvrstimo na to sejo tudi zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Gre za zakon, ki govori o otrocih pod starim nazivom ste poznali - ki so telesno ali duševno prizadeti. To se pravi za invalide z motoričnimi motnjami, sluhom, za tiste, ki so kakorkoli duševno prizadeti.
Zgodovina tega je bila taka, da je vlada ta zakon predložila že v prejšnjem mandatu in Mežanov odbor je kot prednostno predlagal predsedniku državnega zbora, da ta zakon čimprej uvrsti na sejo državnega zbora. Gospod predsednik, h kateremu sem osebno šel, mi je rekel, da na 9. sejo ne more biti uvrščen, ampak da bo na 10. zagotovo. Ko sem ga danes vprašal, kako to, da ni na 10. seji, je rekel, da je kolegij nasprotoval, da bi ta zakon šel gor. Ko sem nekatere člane kolegija spraševal, so rekli, da ni tako, posebej socialdemokrati pravijo, da podpirajo, da bi ta zakon šel gor. Jaz bi vas poprosil, se mi zdi, da je verjetno tukaj nastal kratek stik, da so nastali razlogi zdajle po sklicu te seje, da bi ga uvrstili, ker se na kolegiju ni dosti razčistilo, kaj ta zakon za nas pomeni.
Ta zakon pomeni, če ga sprejmemo, prvič, da olajšamo šolanje tem otrokom. Drugič, omogočimo jim enakovrednejšo vključitev v izobraževanje in tretjič, kar je pa najbolj pomembno, tudi te otroke, če bomo ta zakon sprejeli, bo zajela ta šolska reforma, drugače bodo ti otroci, ki so duševno in telesno prizadeti, ostali na robu dogajanja pri izvedbi te šolske reforme. Jaz mislim, da je to dovolj, da sem vas prepričal, da so razlogi nastali po sklicu seje, ker je bilo prej vse obljubljeno in zato, da bi lahko gospod predsednik svojo obljubo realiziral in da bi tudi uvrstil na to sejo, vas lepo prosim, da bi ta zakon za te otroke podprli in da bi ga enkrat imeli na dnevnem redu in bi jim potem olajšali tudi šolanje.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Moge, zakon se imenuje?
RUDOLF MOGE: Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Res je, da se je odbor za kulturo, šolstvo in šport pisno obrnil na predsednika državnega zbora in na člane kolegija in predlagal, da državni zbor čimprej obravnava to vprašanje; o tem sem tudi sam večkrat govoril z gospodom Mogetom. Na eni od sej kolegija, kjer smo - ne spominjam se točno, ali smo govorili o predsklicu ali o rednem sklicu - ni bilo podpore, da bi še dodatno to točko uvrstili, ni bilo pa nasprotovanja, da ne bo nesporazuma. Jaz sem se tudi pisno obrnil na vodjo poslanske skupine socialdemokratov, na predsednika odbora za kulturo, šolstvo in šport ter na predsednika komisije za vprašanja invalidov, in sem članom kolegija povedal, da predlagatelje obveščam, da zaradi poslovniških omejitev - ker je pač več zakonov, med drugim je tudi ta - ni uvrščen v sklic 10. seje in da bo vključen v predhodni sklic 11. seje zbora. Seveda, vprašanje pa je, ali je lahko obljuba predsednika, ali pa bomo rekli, v tem primeru neizpolnjena obljuba, argument, na podlagi katerega bi rekli, da so sedaj pa izpolnjeni pogoji, da se nek zakon uvrsti. ...(Medklic iz klopi.)... Ne, ker je predlagatelj na tem utemeljeval, da so nastali razlogi za uvrstitev na 10. sejo.
Gospod Moge, mislim, da me boste razumeli, ker menim, da ni poslovniških pogojev, da bi vaš predlog dal v obravnavo. Lahko pa tukaj zdaj javno rečem, da bomo to točko uvrstili na 11. redno sejo državnega zbora. Imate proceduralni predlog, sicer vam ne morem dati besede?
RUDOLF MOGE: Spoštovane poslanke in poslanci, jaz sem to obljubo že dobil. Zato bi dal proceduralnoto, da se je predsednik državnega zbora zmotil, in da so proceduralni razlogi za to, da to točko uvrstimo na to sejo, ker so bile res obljube. In te obljube se že devet sej takole vlečejo, in se te reči vedno premikajo. Zdi se mi, da ta zadeva med vodji poslanskih skupin - jaz ne verjamem, da je katera poslanska skupina tukaj, ki nasprotuje, da bi se ta zakon uvrstil na dnevni red, že na 8. sejo, že na 9. sejo in zdaj tudi na 10. Zato predlagam, da daste vaš proceduralni predlogna glasovanje. Jaz mislim, da so proceduralni razlogi za to, da to točko uvrstimo, da so ti nastali šele po sklicu seje, ker sem stoprocentno prepričan, da bo ta točka na tej seji.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Mislim, da ne morem dati vašega predloga. To ni tista točka, kjer gre za tolmačenje poslovnika. Tu ne gre za tolmačenje poslovnika v klasičnem pomenu besede. Namreč, preprosto ni pogojev, da bi lahko obravnavali vaš predlog za razširitev dnevnega reda - ni poslovniških pogojev.
RUDOLF MOGE: Vem, ampak jaz sem v svoji razlagi povedal, kako je do tega prišlo. Trdim, da so po sklicu te seje nastali pogoji, ki omogočajo uvrstitev tega na dnevni red. Kajti, če zdaj ne bomo, kar je tudi kolega Hvalica povedal, bomo to obravnavali, preden bomo sploh končali to sejo, enkrat jeseni, ko bo reforma že za nami; kurikularni sveti bodo vse te zadeve uvrstili. Zdi se mi, da so to dovolj močni razlogi za to, da so nastali, da to točko uvrstimo na to sejo državnega zbora. Če pa mislite, da ne, vas pač opozarjam, da mogoče zaradi formalnih zadev mi te otroke porivamo popolnoma na obrobje dogajanja.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Moge, jaz o vsebini ne bi razpravljal, saj sem verjetno prvi, ki bi podprl ta zakon. Predlagam, da ne vztrajate na vašem predlogu glede glasovanja v zvezi s tolmačenjem poslovnika, ker mislim, da ni podlage v poslovniku, da bi dal to na glasovanje.
RUDOLF MOGE: Predsednik, vi ste tako tolmačili poslovnik, jaz pa kljub temu vztrajam na tem, da daste na glasovanje. Jaz pravim, da so pogoji za to nastali po sklicu seje, da uvrstimo to točko na dnevni red. Kajti meni se zdi neizrekljivo žalostno, da ta točka ni po redni poti, kot je bilo obljubljeno, prišla na dnevni red.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kateri so razlogi po sklicu seje? Naštejte jih.
RUDOLF MOGE: Prvič, vaša obljuba; drugič, premajhna obveščenost šefov parlamentarnih strank, da so nasprotovali, da se to zadevo uvrsti; tretja zadeva, kurikularne komisije, ki zdaj delajo končno poročilo o tem, kako bo izgledal program, da v prenovljeni osnovni šoli nimajo osnov, da bi poskrbeli za te otroke. Mislim, da so to dovolj veliki razlogi, če po humani plati gledamo na ta problem, da to točko uvrstimo na dnevni red.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegi, jaz ne želim zapletati zadeve, ker mislim, da je nepotrebno. Če državni zbor oceni, da so nastali razlogi po sklicu seje, vam pa zagotovim, da niso, bo pač šla razprava naprej in se lahko o tem glasuje. Torej dajem na glasovanje predlog gospoda Moge, da obstajajo proceduralni razlogi, da se lahko nadaljuje razprava o razširitvi s to točko dnevnega reda. Ugotovimo prisotnost! Gospod Moge je vztrajal, naj državni zbor odloči, mislim, da bo korektno odločil. Prosim? Torej na glasovanje bom dal predlog oziroma, da je bilo moje tolmačenje, da ni formalnih oziroma proceduralnih razlogov, da bi razširili to točko dnevnega reda, pravilna. To dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.) Še enkrat, da ne bo nesporazuma. Na glasovanje dajem svojo razlago poslovnika, da v konkretnem primeru, ko je poslanec gospod Moge predlagal razširitev dnevnega reda z zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, ni proceduralnih pogojev.
Kdo je za tako tolmačenje? (29 poslancev.) Je kdo proti? (23 poslancev.)
Ugotavljam, da je bila razlaga potrjena s strani državnega zbora. Nikakor pa ne gre za opredeljevanje do same vsebine zakona.
Ali je še kakšen predlog za širitev? Prosim, doktor Jože Zagožen in gospa Zbačnikova. Prosim podpredsednika državnega zbora, če prevzame vodenje seje.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa za besedo. Spoštovani gospod predsednik, drage kolegice in kolegi! Že na več sejah kolegija predsednika je bil dan predlog, da naj se obravnava tudi zakon o spremembah zakona o Radioteleviziji Slovenije. Tako je bil ta predlog dan na 37. seji kolegija 21. aprila tega leta, na 39. seji kolegija 15. maja tega leta in pa na 40. seji kolegija 16. junija tega leta. Na vseh teh sejah kolegija je bilo obljubljeno, da bo ta točka skorajda takoj obravnavana. Na kolegiju, na seji kolegija 15. maja oziroma 16. junija je bilo pa eksplicitno rečeno, da bo ta točka prišla na junijsko oziroma na 10. sejo državnega zbora. Te točke, kot smo videli, ni na dnevnem redu, zato predlagam, da se točka v skladu z obljubo, ki je zapisana tudi v zapisniku kolegija predsednika, uvrsti na dnevni red. Hvala lepa. Pod točko 6.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod doktor Jože Zagožen, predsednik državnega zbora je pismeno obvestil vašo poslansko skupino, da bo uvrstil navedeni predlog zakona v predhodni sklic 11. seje. To je isti primer, kot smo prej glasovali in prosim, da vzamete to z razumevanjem. Prosim, gospod Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Gospod podpredsednik, vseeno moram citirati predsednika državnega zbora. Na 39. seji 15. maja 1998 je dejal, da vsekakor bomo te predloge uvrstili in jih dali na 10. sejo državnega zbora. Menim, da predsednik državnega zbora bi le moral držati besedo, ki jo da na kolegiju, in zato predlagam, da se to vendarle uvrsti, kajti v tem dopisu, ki smo ga prejeli in na katerega se vi sklicujete, je napisano, da ni poslovniških možnosti. Mi smo takrat, ko smo dobili sklic seje državnega zbora, verjeli v to, da bo predsednik svojo obljubo izpolnil, in smo o neizpolnitvi obljube bili seznanjeni šele po sprejemu sklica in menim, da poslovniške možnosti za to kljub temu obstajajo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Doktor Zagožen, ponavljam še enkrat, isto kot pri prejšnji zadevi, ko je govoril gospod Moge, tudi vaše zadeve ne morem dati na glasovanje oziroma v razširitev. Vam pa obljubljam, kot tu piše, da bo na 11. seji, tu imate tudi pisno zagotovilo. Že prej smo potrdili primer, ki ga je predlagal gospod Moge, je pa enaka zadeva. Doktor Zagožen, člani kolegija se bomo potrudili, da bo to resnično na 11. seji, kot je tudi zagotovljeno v pismu, ki ste ga dobili. Doktor Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Še enkrat lep pozdrav. Sama imam predlog prestavitve 48. točke dnevnega reda, in sicer predloga zakona o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa takoj za 6. točko. Navedem razloge, zakaj sem to predlagala. Kot zdravnica se je name obrnila primarij Vončinova, ki je že šest let pomagala pripraviti ta zakon, ki je nujno potreben, kajti ta zakon je sedaj v prvi obravnavi in bo potrebno še nekaj časa, da bo sprejet. Če bi bil sprejet že na julijski seji, bi ga potem lahko v jeseni pripravili za drugo in tretje branje. Je pa to izrednega pomena za nas.
Samo nekaj razlogov naj navedem zakaj. Ker brez tega zakona vlada Republike Slovenije ne more ustanoviti zavoda Republike Slovenije za odvzem in presaditev organov tkiva, to je transplanta.
Drugič. Za organizacijo in promocijo transplantacijskega programa je nujno potrebna zakonska podlaga za financiranje.
Tretjič. Tudi s tem postanemo evropsko primerljivi. Kar je pa najpomembnejše pa je, da to potrebujemo mi, slovenski državljani, saj mnogi bolniki čakajo na tako pomemben organ, ki jim pomeni ne samo preživeti ampak tudi kvaliteto preživetja.
Še posebej sem se odločila danes, da to predlagam, ko sem bila včeraj s kolegom Čeligojem, doktor Merlom in doktorjem Gasparinijem na obisku pri ponesrečencih znane nedeljske dirke, kjer se je spet pokazalo, kako varčevanje lahko naredi veliko škode oziroma posledic na zdravju in tudi finančnih posledic. Pokazalo se je, da je naša urgentna služba in naši intenzivni oddelki zelo slabo opremljeni z monitorji in z drugimi nujno potrebnimi aparaturami. Tako smo se včeraj pogovarjali z dr. Joštom s predstojnikom kirurške klinike dr. Toninom in mu ponudili pomoč oziroma, da bomo nekaj ukrenili, da se bo na tem področju stanje tako uredilo, da bodo imeli vsi možnost optimalnega preživetja. Namreč, sedaj se dogaja na pol intenzivnih oddelkih, da sta za 6 pacientov dva monitorja in potem, ko pride nek pacient, ki ima več možnosti preživetja, mora na žalost soodločati, komu ga bodo odklopili in koga priklopili. To pa mislim, da ni dopustno. Tudi to je eden takih primerov, kajti nikoli ne veš, kdaj potrebuješ sam, kdaj potrebujejo tvoji najbližji, tvoji prijatelji, kdaj potrebuje nekdo od nas. Tedaj, ko bo možno dobiti bo prepozno. Kajti sedaj, ko nimamo svojega transplantacijskega centra, ko nismo vključeni v evropsko mrežo, so te čakalne dobe dosti daljše in velikokrat tudi usodne za naše bolnike.
Po drugi strani pa imamo veliko ljudi, ki bi želeli tam sodelovati in tudi prispevati nekaj h kvaliteti drugih. Zato mislim, da je tako potrebno, da se tega zakona lotimo že na julijski seji in vas še enkrat prosim, bodite in podprite ta predlog. Da vam povem primer, ki mi ga je povedal dežurni dr. Jošt, kako je pokojnega gospoda Premka prosil za monitor, ki ga sicer sam ni rabil, rabil ga je pa njegov šofer. Hvala lepa. Zato še enkrat predlagam, da se iz 48. točke prestavi ta predlog takoj za 6. točko. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala dr. Zbačnikova. Točka je na dnevnem redu, ko bomo sprejeli dnevni red v celoti se bomo pogovarjali o samem postopku in prestavitvah. To je v skladu z zakonom 45. člena poslovnika. Je še kakšna pobuda, kakšen predlog? Prosim gospod Beuermann Richard.
RICHARD BEUERMANN: Hvala za besedo gospod podpredsednik. Torej jaz se globoko zavedam, da tudi ta moj predlog verjetno nima poslovniških možnosti, da pride skozi. Ampak glede na to, da želim predlagati razširitev dnevnega reda z zakonom o glasbenih šolah, ki čakajo že več kot 3 leta na prvo obravnavo. Pred 3 leti in pol približno, ga je vlada poslala v državni zbor. Matično delovno telo je že dvakrat obravnavalo. Enkrat v prejšnjem mandatu in enkrat v tem mandatu ta zakon. Tako, da bi resnično prosil vodstvo parlamenta, da ta zakon uvrsti vsaj na 11. sejo državnega zbora. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: V tem dopisu, ki ste ga prav tako dobili, tudi piše, odbor za kulturo, šolstvo in šport je dobil, da bo na 11. redni seji obravnavano. Hvala lepa.
Prehajamo na predloge za hitre postopke. Skupina poslancev s prvopodpisanim Francem Pukšičem je v obravnavo zboru predložila: predlog zakonov o spremembah in dopolnitvah zakonov o prometnem davku in predlaga zboru, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo podpira sprejem tega predloga zakona po hitrem postopku. Želi predstavnik predlagateljev besedo? (Ne želi.) Matično delovno telo podpira sprejem tega predloga zakona. Ali je kaj drugače, predsednik odbora? Prosim. Gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Nisem bil pozoren. Ampak, če gre za predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prometnem davku, ki ga je vložila skupina poslancev, s prvopodpisanim gospodom Pukšičem, po hitrem postopku, potem povem, da odbor eksplicitno ne podpira hitrega postopka. Da se do vsebine zakona ni opredelil ali zakon podpira ali ne. Prej je sicer vložil na zalogo dva amandmaja, na podlagi pripomb sekretariata, da pa sekretariat opozarja, da zakon ne izpolnjuje pogojev za obravnavo po hitrem postopku. Opozarja pa, da bi bilo primerno ga sprejemati po skrajšanem postopku. Na seji odbora sem gospoda Pukšiča kot predstavnika predlagateljev vprašal, ali boste do seje odbora spremenili postopek v skrajšani in je rekel, bomo razmislili. In potem sem jaz zaključil točko s tem, da sem rekel, če bodo predlagatelji spremenili postopek v skrajšani, bom poskrbel, da se še pred začetkom seje zbora, pred obravnavo dnevnega reda odbor ponovno sestane in se opredeli do skrajšanega postopka, ker je to formalni pogoj. Tega predlagatelji niso naredili, torej jaz nisem sklical odbora, skrajšanega postopka ni, ostaja po hitrem. Poudarjam pa, odbor tega ne podpira in sekretariat za zakonodajo tudi ne. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Torej ugotovili smo, da je res sklep odbora, da ne podpira hitrega postopka. Se opravičujemo.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o članstvu Republike Slovenije v mednarodnem denarnem skladu in predlaga zboru, da ga sprejme po hitrem postopku. Se opravičujem.
Torej matično delovno telo ga ne podpira. Želi poročevalec matičnega delovnega telesa, to je bil gospod Kopač, smo opravili. Sprašujem, če želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? Prosim.
TINA BITENC-PENGOV: Gospod podpredsednik, spoštovani zbor! Pojasnila bi zgolj to, da je sekretariat ugotovil, da predlagatelj ni ustrezno pojasnil hitrega postopka. Mi sami se vsebinsko do njega nismo opredeljevali, vendar ni obrazložil razlogov, ki jih, kakor jih poslovnik predvideva za uporabo hitrega postopka, kar smo v našem mnenju izrecno pač povedali, zaradi tega, ker v kratki obrazložitvi predlagatelj le pravi, da predlaga hitri postopek zaradi poslabšanja socialnih razmer in je treba ukrepati takoj, vendar pa ne izvede naprej zadeve tako kot to predvidevajo razlogi za hitri postopek po poslovniku državnega zbora.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Želi predlagatelj dodatno obrazložiti svoj predlog? Ga ni. Na glasovanje dajem predlog za sprejem navedenega predloga zakona po hitrem postopku. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za ta predlog? (14 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog ni sprejet in ga bomo obravnavali v prvi obravnavi.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o članstvu Republike Slovenije v mednarodnem denarnem skladu in predlaga zboru, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo podpira sprejem predloga zakona po hitrem postopku. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Prosim, gospod Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. Torej jaz sem v principu proti takim hitrim postopkom, ampak poglejte, tukaj sekretariat ne najde nobenega ugovora in razlogov, da ni razlogov za hitri postopek kot jih je našel pri prejšnjem predlogu. Gre za popolnoma isto. Kaj pa piše vlada? Predlog sprememb in dopolnitev zakona o članstvu Republike Slovenije v mednarodnem denarnem skladu natančneje opredeljuje vlogo države s finančnega vidika v mednarodnem denarnem skladu in ga je zato potrebno sprejeti čimprej. In to so razlogi, očitno, tudi za naš sekretariat, dovolj utemeljeni za hitri postopek. Niti, nič ni o tem, kar govori poslovnik o razlogih za hitri postopek, ampak tukaj je pač dvojnost. Enkrat je predlog poslancev, drugič je predlog vlade in zato imamo dvojna merila.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? Poslanske skupine? Gospod Kopač, poslanska skupina LDS.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Kot predstavnik poslanske skupine LDS opozarjam na to, da je predlagatelj dopolnil obrazložitev, zakaj predlaga predlog zakona po hitrem postopku. Gre pa za to, da z zakonom omogočimo vključitev Slovenije v tako imenovane posojilne sheme mednarodnega denarnega sklada, kar bi glede na pogodbo z njimi morali narediti že, mislim, da v prvi polovici leta. Če lahko povem, je tudi guverner Banke Slovenije, gospod Arhar, pisno zaprosil predsednika državnega zbora, da bi ta predlog zakona urgentno obravnavali, ker iz mednarodnega denarnega sklada neprestano sprašujejo, kdaj bomo v svoji domači zakonodaji omogočili, da se Slovenija vključi v posojilno shemo mednarodnega denarnega sklada. To je ta dodatna obrazložitev. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še katera poslanska skupina? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje.
Na glasovanje dajem predlog za sprejem navedenega predloga zakona po hitrem postopku. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta predlog? (35 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je bil predlog sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o najetju kredita Republike Slovenije pri Evropski banki za obnovo in razvoj za projekt prenove obstoječih magistralnih cest. Predlaga zboru, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo podpira sprejem predloga zakona po hitrem postopku. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Na glasovanje dajem predlog za sprejem navedenega predloga zakona po hitrem postopku. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za ta predlog? (45 poslancev.) Je kdo proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Skupina poslancev s prvopodpisanim Brankom Jancem je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o odpisu odloženih davkov in prispevkov in predlaga zboru, da ga sprejme po hitrem postopku.
Želi predstavnik predlagateljev predloga zakona besedo? (Ne želi.) Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Na glasovanje dajem predlog za sprejem navedenega predloga zakona po hitrem postopku. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za predlog? (22 poslancev.) Je kdo proti? (18 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogih za sprejem zakona po skrajšanem postopku. Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pravniškem, državnem izpitu in predlaga zboru, da ga sprejme po skrajšanem postopku. Matično delovno telo s predlogom predlagatelja zakona za sprejem predloga zakona po skrajšanem postopku soglaša. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Na glasovanje dajem predlog za sprejem navedenega predloga zakona po skrajšanem postopku. Navedeni predlog ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev. Ugotavljamo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta predlog? (28 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Poslanec Miroslav Mozetič je v obravnavo zboru predložil predlog zakona o spremembah zakona o davčnem postopku in predlaga zboru, da ga sprejme po skrajšanem postopku. Matično delovno telo s predlogom predlagatelja zakona za sprejem predloga zakona po skrajšanem postopku soglaša. Želi predlagatelj predloga zakona besedo? (Ne želi.) Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Na glasovanje dajem predlog za sprejem navedenega predloga zakona po skrajšanem postopku. Navedeni predlog ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev. Ugotavljamo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za predlog? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila sprejem zakona o nadomestitvi indeksa drobnoprodajnih cen z indeksom življenjskih potrebščin in predlaga zboru, da ga sprejme po skrajšanem postopku. Matično delovno telo s predlogom predlagatelja zakona za sprejem predloga zakona po skrajšanem postopku soglaša. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Na glasovanje dajem predlog za sprejem navedenega predloga zakona po skrajšanem postopku. Navedeni predlog ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev. Ugotavljamo sklepčnost!(52 prisotnih.)
Kdo je za predlog? (29 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na obravnavo predlogov za skrajšanje rokov. V sklicu te seje so pod točko 38. in 39. in predloga zakona o lokalni samoupravi, kar smo danes uvrstili. Po sklepu zbora na podlagi drugega odstavka 194. člena poslovnika vključeni: predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, tretja obravnava in predlog zakona o pravnih taksah, tretja obravnava; predlog zakona o lokalni samoupravi. Z namenom, da bi omogočili obravnavo teh predlogov zakonov na tej seji predlagam, da se skrajšani roki za vlaganje amandmajev k navedenim predlogom zakonov, in sicer, se amandmaji lahko vlagajo do vključno ponedeljka, 27. julija 1998. Želi v tej zvezi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem predlog za skrajšanje roka za vlaganje amandmajev k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, tretja obravnava. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (31 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Na glasovanje dajem predlog za skrajšanje roka za vlaganje amandmajev k predlogu zakona o upravnih taksah, tretja obravnava. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (32 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Na glasovanje dajem predlog, za skrajšanje roka za vlaganje amandmajev k predlogu zakona o lokalni samoupravi, tretja obravnava. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (27 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Zbor bo pri 6. točki dnevnega reda, to so volitve in imenovanja, poleg že predloženih zadev, obravnaval tudi druge zadeve, ki jih bo komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve predložila za to sejo zbora. Poleg že v sklicu navedenih dveh predlogov, je komisija do pričetka seje predložila naslednje predloge: 22 predlogov sodnega sveta za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto sodnikov za prekrške, 5 predlogov sodnega sveta za izvolitev v sodniško funkcijo, predlog odloka o razrešitvi sodnice-porotnice delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, predlog odloka o imenovanju nadzornega sveta agencije za trg vrednostnih papirjev, predlog odloka o soglasju k razrešitvi in imenovanju treh članov nadzornega sveta javnega podjetja Slovenske železnice in predlog odloka o slovenskem delu pridružitvenega odbora.
V zvezi z dnevnim redom vas želim še obvestiti, da je poslanska skupina Združene liste socialnih demokratov v skladu z drugim odstavkom 29. člena poslovnika državnega zbora zahtevala, da se na 10. seji zbora opravi razpravo o odgovoru Vlade Republike Slovenije na poslansko vprašanje poslanca Združene liste v zvezi z izjavami generalnega tožilca, gospoda Antona Drobniča, ob prazniku dneva upora proti okupatorju. Zbor bo razpravo o odgovoru vlade opravil v okviru 2. točke dnevnega reda, to so vprašanja in pobude poslank in poslancev (gradivo ste prejeli na klop).
Na glasovanje dajem predlog dnevnega reda v celoti. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za predlog dnevnega reda? (42 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Glede na izid glasovanja ugotavljam, da je predlagani dnevni red 10. seje državnega zbora sprejet. Proceduralno, gospod Hvalica, prosim.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi! Pa ga imamo - nov dnevni red, seveda, ki ni dnevni red, ampak je zgolj seznam zadev. Brez skrbi, predsedujoči, zaključil bom s proceduralnim predlogom, kot se za proceduralno spodobi. Ampak zdaj se sprašujem pravzaprav, koliko točk v tem dnevnem redu izhaja iz prejšnjih sej. Pri najboljši volji, verjemite mi, da imam jaz te zadeve urejene, jaz tega ne morem ugotoviti.
Zato predlagam naslednje: da ugotovimo, katero od rednih sej smo mi pravzaprav v celoti zaključili, in da dobimo pregled, ker je to tudi praktičnega pomena, saj bomo to potrebovali pri obravnavi določenih točk, kdaj smo dobili material, za katero sejo, torej pod katero točko dnevnega reda je bila ta nova točka dnevnega reda. Ker je to nepojmljiva zmeda! Jaz sicer tudi hkrati apeliram na vodstvo državnega zbora, da to prakso, ki je zdaj zadnjih nekaj mesecev, opusti, ker je točka dnevnega reda v bistvu pozicija, je EMŠO za neko točko, ne pa da ima že tri, štiri oznake! Tistemu, ki hoče slediti dejansko delu v državnem zboru, ni lahko. Seveda, nekaterim, verjamem, je povsem vseeno.
Torej, moj predlog je bil jasen. Predlagam, da dobimo pregled, kako in kje so bile locirane te točke dnevnega reda v prejšnjih sejah. Gre najmanj za tri seje nazaj, veste! Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Hvalica. V materialu za sklic, torej v dnevnem redu, ste dobili do vključno 17. točke, kjer piše "gradivo ste prejeli za 9. sejo". To se pravi, do 17. točke je 9. seja, razen prvih, in sicer veto, potem gradnja avtocest, potem se pa že nadaljuje 9. seja.
Dovolite, preden vam dam besedo, da vas še obvestim, kako bomo danes delali. Mislim, da bo to tudi v skladu s tem, kar je gospod Hvalica želel slišati.
Torej pričeli bomo z obravnavo 3. točke dnevnega reda, to je predlog zakona o zagotovitvi namenskih sredstev za gradnjo cest, določenih v nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji. 2. točka, kot je že bilo napovedano. Potem gremo na 5. točko dnevnega reda, predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji, tretja obravnava. Popoldan pa bo zbor opravil 2. točko dnevnega reda, to so vprašanja in pobude poslank in poslancev. Zbor bo jutri ob 10.00 uri sejo pričel z obravnavo 6. točke dnevnega reda, to so volitve in imenovanja. Prav tako obveščam, da bo zbor 1. točko dnevnega reda, to je ponovno odločanje o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter 62. točko dnevnega reda, to je predloga predsednika Republike Slovenije za izvolitev petih sodnikov Ustavnega sodišča Slovenije opravil v nadaljevanju 10. seje v torek 28.7.1998 ob 14.00 uri. O zadevah, ki jih bo zbor obravnaval posameznega dne, boste obveščeni ob zaključku seje preteklega dne, kolikor bodo pripravljene. Gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Mislim, da bo predlog, ki ga bom dal, nujen, čeprav ne verjamem v kakšno njegovo realnost. Poglejte, mi smo začeli sprejem dnevnega reda s tem, da smo ugotovili, da se po vrstnem redu točk, kakor so predlagane, ne more delati. Jaz ne vem sicer, zakaj, za to ni nobenega pojasnila, vem pa osebno in bom kasneje tudi povedal, da nekatera pojasnila so, ki so pa skrajno neprencipialna. Zaradi tega je najprej moj proceduralni predlog naslednji, da nam vodstvo državnega zbora, predsednik, predsedujoči ali kdorkoli, sporoči, po kakšnem vrstnem redu točk dnevnega bo državni zbor odločal od 1 do 64. Poudarjam, od 1 do 64, ker 62 smo jih že imeli, 2 smo danes dodatno razširili, pa če se bo slučajno zgodilo, da boste določili od 1 do 58, bom tudi sprejel, ampak prosim, ne za vsak dan sproti kakšno posamezno točko. Mislim, da je odgovornost in dolžnost vodstva državnega zbora, da to stori, če je dalo na julijsko sejo toliko točk dnevnega reda, državni zbor jih je pa sprejel. In če, realno vsi vemo, da najbrž vseh točk ne bo mogoče opraviti. Najbrž vemo.
Prosil bi, da se ocenijo prioritete in da se te prioritete potem tudi dajo. Jaz dajem ta pooblastila predsedniku državnega zbora v riziku, da ne bo vse v skladu z mojim pogledom, ampak še ljubše mi je vedno to, da ni v skladu z mojim pogledom ali pa pogledom moje poslanske skupine, kot da bomo vsak dan sproti obveščeni, kaj bo ali ne bo na dnevnem redu oziroma kot da bomo vsakokrat sproti na podlagi mnenja večine, posameznik bo šel gor, pa bo predlagal, vsaj to izkušnjo poznamo, spreminjali vrstni red. Jaz bi prosil, da tega ne naredimo, ker verjamem, da bo v tistem momentu prišlo do nervoze, ki ne bo koristila delu. Predlagam torej in prosim, da se o tem proceduralnem predlogu glasuje, da se določi zdaj, predno začnemo delati, vrstni red kompletne seje na podlagi prioritet.
In drugo, kar bi pa rad samo povedal. Povezano je z prvim, ampak je hkrati ugovor. Gospodje in gospe iz vladajoče koalicije. Običaj je bil, do sedaj vedno, da smo suspenzivni veto dajali na začetek. Jaz razumem, da je potrebno dati na tisto točko dnevnega reda, ko boste potrebno večino za to, da bo zakon potrjen, zbrali. Je pa to nekorektno. Ta seja se ve, kdaj bo začela. Vsaj včeraj se je vedelo, ni ratala prek pol ure. Če je ta stvar tako zelo pomembna, potem bi ustrezno večino zagotovili. Če je niste, je nekorektno, da zahtevate od kompletnega državnega zbora, da krši običaj in da se daje to sedaj na torek, ker se bo zagotavljala sklepčnost hkrati za ta zakon in hkrati za volitve ustavnih sodnikov. To je najmanj kar je skrajno nemoralno in lepo prosim, da vi prekličete to in da se o 1. točki dnevnega reda odloča sedaj, tako kot je na dnevnem redu, ker ni nobenega razloga, da se o njej ne bi moglo odločati.
Prvi predlog pa prosim na glasovanje. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Potrč! Moram vas obvestiti. Državni svet zahteva, da jih vsaj en dan pred glasovanjem pisno obvestimo, kdaj pride točka dnevnega reda, da pride predstavnik. To se pravi. Danes je četrtek, sprejeli smo ta hip dnevni red in prvi dan je torek. In tudi zadnjič smo tako naredili. Mislim, da tu ni nobene špekulacije in nekih geninsti in tako naprej. To je ta zadeva. Drugo, dovolite da. Prosim.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Saj verjamem, da boste dal na glasovanje.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Bom dal.
MIRAN POTRČ: Jaz tega opozorila ne sprejmem. Poglejte. Do sedaj smo vedno pod 1. točko imeli, včeraj smo se dopoldne z glasovanjem odločili, da bomo zaključili včeraj kompletno izredno sejo. Vedelo se je, da se bo danes ob 10.00 redna seja začela. To je bila včeraj dopoldne odločitev. In če je to vprašanje, bi lahko mirne duše včeraj obvestili državni svet, da danes začenja redna seja in da bo po sprejetem dnevnem redu, 1. točka, tako kot je po dnevnem redu predvidena.
Ne se izgovarjati. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Lahko bi tudi za jutri ali za torek, to je vseeno. Ampak dnevni red smo morali sprejeti gospod Potrč. Dobro. Torej, kot sem prej povedal, vas bomo vsak dan sproti obveščali, kaj bo naslednji dan na dnevnem redu. Tako, da boste lahko pripravljeni. Ta trenutek vam ne morem dati, ta trenutek za celo sejo. Vsak dan sproti bomo dali, da se boste lahko pravočasno pripravili.
Dobro. Najprej bom dal na glasovanje predlog gospoda Hvalice, proceduralni predlog, ki je predlagal, da naj vodstvo državnega zbora obvesti poslance, katere točke dnevnega reda so iz prejšnjih sej prenešene, pregled. Dobro. Dajem proceduralni predlog gospoda. Sicer pa brez glasovanja boste to dobili. To vam obljubimo! Hočete glasovanje? Prav! Ugotavljamo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za predlog? (31 poslancev.) Je kdo proti? (15 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Gospod Rejc ima besedo. Bo, bo. Se opravičujem! Gospod Rejc, samo trenutek. Gospod Potrč! Ali naj glasujemo o tem vašem predlogu? Prav.
MIRAN POTRČ: Gospod predsedujoči, jaz prosim, da se o tem glasuje - izvede se lahko, če predsednik državnega zbora s pooblastili, ki jih ima, skupaj s službo pregleda, kako so točke pripravljene, kaj so pomembne prioritete, in nas o tem obvesti. Jaz še enkrat povem, tudi če bodo prioritete takšne, s katerimi osebno ne bom soglašal, bom to sprejel na znanje in tako bomo delali - ker bomo vedeli, o čem bomo delali, vsak dan sproti pomeni prilagajanje vsak dan sproti nekemu posebnemu interesu. Jaz mislim, da to ni v redu.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prioritete bodo usklajene. Sklical bom kolegij predsednika državnega zbora in se bomo o tem pogovorili. Tako, da prosim, da to zadevo danes sprejmite z razumevanjem. Obljubljam vam, da boste v teh dneh dela državnega zbora o vsem pravočasno obveščeni. Kolegij predsednika pa bo sklican, to vam pa obljubim. Gospod Rejc.
IZIDOR REJC: Spoštovani gospod podpredsednik, po predlaganem dnevnem redu je na 37. točki predlog zakona o pospeševanju turizma. Menim, da je prav, da bi ga pomaknili malo naprej, predlagam, da bi ga dali pod 8.a točko dnevnega reda, ker smo v jeku turistične sezone in je prav, da vsaj nekaj dobre volje pokažemo, da se odzovemo temu času in da čimprej sprejmemo ta zakon, ki je v tretji obravnavi. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Kolegice in kolegi, naj vam stvar malo predstavimo.
Predlagam, da imamo danes ob 13.30 sejo kolegija predsednika državnega zbora, kjer bomo določili prioritete - tam ste predstavniki vseh poslanskih skupin - in potem bomo po tistem delali. Ste tako zadovoljni? Hvala. Seveda pa imate potem poslanci možnost, da predlagate, da lahko zbor dela tudi drugače - to je pa poslovniška možnost. Gospa dr. Zbačnikova, proceduralno.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Še enkrat lep pozdrav. Tudi sama predlagam, da se na kolegiju dogovorite, če je možno, da se že 18. točka, ki sem jo predlagala, prestavi na 6.a točko. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: V redu, dogovorjeno, kot pri gospodu Rejcu. Gospod Rupar, proceduralno - ga ni. Gospod Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. Nekatere stvari so sicer že bile povedane, nekatere bom pa še jaz ponovil.
Saj ne gre za to - mislim, da je kolegij nepotreben. Tudi ta dnevni red je bil po sklepu kolegija, potem so bile širitve, ki so bile sprejete, tako da to nič ne pomeni. Takrat se bo pač nekdo iz koalicije dogovoril, ali pa lahko tudi iz opozicije, ampak opozicija s takimi predlogi ne uspe, ker je v manjšini, da se spremeni vrstni red. Zato bi prosil naslednje.
Dejansko ne velja, da je ta vrstni red dnevni red, tako kot tudi piše v poslovniku. Izjemoma se sicer lahko spreminja po sklepu večine. Ampak naj se vodstvo vsaj tega zaveda, da vsaj teh 14 dni tega ne dela, da se s tem ne prihaja sem. To pa je povezano z naslednjim vprašanjem, ali so vse točke pripravljene skladno s poslovnikom, da se lahko ta trenutek začne obravnavati, katerokoli točko. In to jaz sprašujem. Ali so vse točke pripravljene skladno s poslovnikom, da bi lahko ta trenutek začeli obravnavati katerokoli točko? To je prva zadeva.
Druga zadeva. Jaz bi prosil vodstvo državnega zbora, da prepreči, da se sklicujejo delovna telesa med to sejo. Mi sejemo že 14 dni. Izredno sejo smo imeli 14 dni, vključno z delovnimi telesi skoraj vsak dan. Zjutraj in popoldne in celo včeraj med sejo, ko je bila zahtevana pavza za posvetovanje, so si nekateri predsedniki odborov, dovolili sklicati kar tako - bumf" sejo. V noben poslovniku, po nobenem poslovniku zaenkrat to še ni možno. Če boste imeli dvotretjinsko večino, boste lahko tudi to sprejeli.
Prosim vodstvo, da pove, pa ne zaradi tega, ker je konec julija, začetek avgusta, ampak kako bomo delali. Ali bomo delali do 31.? Koliko časa bomo delali, če ne bomo zaključili? Če bomo toliko pridni, da bomo prej zaključili, povejte. Ko zaključimo sejo, vse točke dnevnega reda, sicer povejte. Potem kakšen bo dnevni čas? Ali se boste spet zmišljevali in bomo določeni prihajali s predlogi, da se dela en dan od 8.00 pa po 18.00 uri ali bo normalen delovni čas, kakršen je že dolgo dogovorjen, vendar se sproti prilagaja. To bi želel, da vodstvo pove in potem, da se tega tudi drži. Da se tega drži! In v tem smislu tudi prosim vse kolege, da pozneje ne prihajajo s takimi predlogi, da se zadeve spreminjajo. Ker sicer se bomo zatekali k tistim možnostim, ki jih poslovnik daje, pavze za posvete, pavze za eno, pavzo za drugo, pavze, da se zbere material, tudi iz prejšnjih sej je treba zbrati materiale in tako naprej. Ampak to so tisti minimalni pogoji, ki morajo biti zagotovljeni, da bo vsaj približno normalno potekalo to delo na tak način, kot teče.
Sicer bo tekla ta seja, tako kot so tekle vse do sedaj. Ko bo zaključena, bo opravljenih nekaj točk. Jaz sicer nimam veliko upanja, da bo teklo kako drugače. Vendar res prosim. Če so točke nepripravljene, potem povejte, katere so tiste točke. Ne pa, da se bo sproti potem zjutraj ugotovilo, da ni pripravljeno oziroma, ko bomo odprli točko, se bo ugotovilo, da ni pripravljena, jo zaprli in še neko drugo in zopet tako naprej. Tako, da te stvari prosim, da se drži.
Vrstni red je jasen in v tem smislu tudi jaz nobenega razloga ne vidim, zakaj se ne odloča o 1. točki. Nikakršnega razloga! Seja je sklicana 8.7., čakali smo vsi tukaj. Vsi smo tukaj čakali! Konkretnega predloga ne dajem, ker vem, da niti ni smiseln in zato tudi kolegij, današnji, je nesmiselen. Nesmiselen! Saj predsednik je že marsikaj obljubljal. Smo danes trikrat slišali, da ni držal obljub.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Mozetič. Mislim, da je kolegij potreben danes, da se o vsem tem dogovorimo, da bi vsaj to sejo, kolikor se bo dalo, pripeljali normalno do konca in šli mirno na počitnice. Lepo prosim. Ob 13.30 uri seja kolegija predsednika državnega zbora. Se pa z vami strinjam vse kar ste predlagal. Na kolegiju bomo to zadevo tudi potrdili. Gospod Rupar.
PAVEL RUPAR: Spoštovani predsedujoči, kolegice in kolegi! Prosim, če bi predsedujoči dal na glasovanje predlog, da spremembe zakona o lokalni samoupravi opravimo pred 3. točko dnevnega reda. Preprosto zato, ker smo že slišali argumente, predvsem pa zato, ker pred počitnicami je skoraj nujno potrebno, da ta zakon gre skozi proceduro, da bodo v času dopustov in pa potem v zelo kratkem času pred volilno kampanjo oziroma pred volitvami v organe lokalne skupnosti ljudje in kandidati s tem tudi vedeli, kaj jih čaka. Zato ponavljam proceduralni predlog, da daste na glasovanje, da se zakon - spremembe zakona o lokalni samoupravi - obravnavajo pred 3. točko dnevnega reda. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Rupar, ne morem dati, ker smo malo prej izglasovali, da se amandmaji za to točko vlagajo do ponedeljka. V ponedeljek, ko bomo amandmaje dobili, ker amandmaji lahko pridejo, rok smo določili; in prav gotovo, da bomo naslednji teden to točko opravili, bodite prepričani.
PAVEL RUPAR: Ja, gospod predsedujoči, saj kakorkoli gledate, če to izglasujemo, bo to šele v torek možno, ker jutri ste napovedali druge točke, pobude in vprašanja itn., jutri je petek, v ponedeljek ne delamo in imamo idealno možnost, da to opravimo v torek. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dobro. Če niste zadovoljni z mojim odgovorom... To je v okviru prioritet, ki smo jih imeli prej, doktor Zbačnikova je rekla, gospod Rejc, zdaj vaša pobuda. To se bomo pozneje dogovorili. Doktor Jože Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Spoštovani gospod podpredsednik! Ko se po svetu in tudi pri nas določa dnevni red, se s tem samo po sebi razume, da se s tem tudi določi vrstni red točk in s tem tudi prioriteta. To je norma, ki je povsod uveljavljena. Naj vam povem, v teh dneh, ko so skupščine podjetij po Sloveniji, ko ni več samoupravljanja in družbene lastnine, se v nobenem podjetju v Sloveniji danes ne more zgoditi, da bi nekdo prestavljal točke gor in dol po mili volji, kot se lahko še vedno dogaja na državnem nivoju. Jaz menim, da je dnevni red sprejet, s tem tudi prioritete in da vse strokovne službe točno vedo, kdaj bo katera točka na dnevnem redu. Če nimajo točk še danes pripravljenih, kljub temu, da ste vi prej rekli, da je do 17. točke, da so bile točke že iz prejšnjih sej in če kljub temu stvar ni pripravljena, potem naj odstopi tisti minister ali naj delajo čez soboto in nedeljo in ponedeljek. To je nevzdržno, da bomo zdaj vsak dan znova poslušali, kaj se bo komu namislilo, katero točko prej, katero nazaj, glede na taktične interese, koliko je katerih na levi strani dvorane, koliko jih je na desni strani.
Zato protestiram proti kakršnemkoli spreminjanju točk dnevnega, mislim vrstnega reda, glede na to, kako so bile sprejete in potrjene. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Hvalica, proceduralno še.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Najprej uvod, potem pa konkreten proceduralni predlog. Najprej bi vas prosil, ali pa bi te prijateljsko prosil, da ne zbijaš šal v tem državnem zboru s tem, ko praviš, da bi to sejo pripeljali do konca, do parlamentarnih počitnic. Lepo te prosim, no! Prej pridem jaz na Luno kot bomo končali to sejo do parlamentarnih počitnic.
Druga stvar. Nepojmljiva je razlaga predsedujočega, da mora državni svet obvestiti pisno o ponovnem odločanju neke točke, če da državni svet veto. Torej državni svet pisno državni zbor oziroma poslancem državnega zbora pa kar tako - ustno. To je nepojmljivo. To je podcenjevanje poslancev državnega zbora. To se pravi svetniki oziroma državni svetniku so tu privilegirani in to jih mi privilegiramo. Ob vsem spoštovanju tega - ne morem mu reči zgornji dom, ker je spodaj, ampak se popravlja ta zadeva - pa ne morem sprejeti takšne diskriminacije na račun poslancev državnega zbora.
Tretjič. Zdaj pa zelo resno in prosim pozor. Jaz predlagam naslednje: da dobimo vsak dan za naslednji dan, to je danes za jutri, pisno, če že mislite iti po lastnem dnevnem redu, pisno navedene točke, ki naj jih bi obravnavali naslednji dan. V kolikor tega ne dobim, imam mandat moje poslanske skupine, vam povem, bom na začetku seje zahteval eno uro odmora. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Predlog je že prej bil obljubljen. Gospod Hvalica želi pisno. Pisno bomo tudi dali. Obljubljam, da bomo to dali. Na glasovanje bom dal ta predlog. Kdo je za ta predlog, da damo pisno vsak dan za naslednji dan, kaj se bo obravnavalo na dnevnem redu. Ugotavljamo prisotnost! Ponovili bomo glasovanje o sklepčnosti. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za proceduralni predlog? (22 poslancev.) Je kdo proti? (9 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Dolgujem odgovor. Predstavniki državnega sveta, ki tu poročajo, so vabljeni na sejo in niso iz Ljubljane. Marsikdo je iz drugega konca Slovenije. Oni niso tukaj. Mi smo profesionalni poslanci, oni niso profesionalci. Mislim, da je korektno, da jih obvestimo, da se pravočasno pripravijo.
Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O ZAGOTOVITVI NAMENSKIH SREDSTEV ZA GRADITEV CEST, DOLOČENIH V NACIONALNEM PROGRAMU IZGRADNJE AVTOCEST V REPUBLIKI SLOVENIJI. Predlog zakona sta za tretjo obravnavo pripravila poslanca Branko Janc in Rafael Kužnik. Želi predstavnik predlagateljev predloga zakona besedo? (Ne želi.) Predlog je obravnaval odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Želi besedo poročevalec odbora? Prosim, gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Odbor je obravnaval predlog zakona in dobil kot podlago za odločanje precej obširno mnenje sekretariata za zakonodajo. Na tej podlagi je vložil amandmaje k praktično vsem členom. Naknadno pa smo dobili pisno mnenje vlade, po katerem se z našim amandmajem k 4. členu ne strinjajo oziroma se strinjajo samo delno. Predlagajo drugačen amandma. Vlada je rok za vložitev amandmajev zamudila, tudi nihče drug, razen odbora, ni vložil amandmaja v roku, na poslovniško pravilen način. Vlada se poleg tega samo delno strinja z amandmajem odbora k 6. členu. Danes smo sicer dobili dodatno obvestilo vlade, po katerem se pa zdaj strinjajo z našim amandmajem k 6. členu. Še vedno pa imajo zadržek do našega amandmaja k 4. členu. Zato se mi zdi, da je vredno vso pozornost tudi v poročilu odbora usmeriti v 4. člen.
4. člen ureja proceduro, kako se sredstva nakazujejo od takrat, ko pridejo v državni proračun, preko podpartije na ministrstvu za finance, ob sodelovanju ministrstva za promet in zveze, na DARS, d.d. Ta procedura je bila predmet revizije računskega sodišča, ki je v zvezi s tem izdalo negativno mnenje, glede na sedanje stanje. Na to je posebej opozoril tudi sekretariat za zakonodajo. Odbor je poskušal na podlagi pripomb sekretariata to proceduro izčistiti. Ob tem smo - to vidimo iz dodatnega mnenja sekretariata, ki smo ga prejeli danes - naredili sicer eno napako, ki bi jo bilo treba popraviti. Ampak, če odmislim to napako, se je treba usmeriti na osnovni tekst zakona in na amandma odbora, ne glede na to, da ima manjšo napako v svojem besedilu.
Osnovni tekst predloga zakona predvideva, da je DARS, d.d. sicer "kvazi" proračunski uporabnik, ki pa mu ni treba predložiti dokumentacije, kakršno morajo sicer drugi proračunski uporabniki predložiti za to, da črpajo sredstva, in se torej sredstva v DARS, d.d. porabljajo po naslednji proceduri (to vsebuje osnovni predlog zakona): DARS, d.d. zahteva sredstva, milijardo, dve milijardi, tri milijarde, kolikorkoli že, nalog za to napiše minister za promet in zveze oziroma odgovorna oseba na ministrstvu za finance, ki mora brez vprašanj prenakazati ta sredstva na žiro račun podjetja DARS, d.d.
Odbor je vložil drugačen predlog te procedure. Ta predlog bi bil, da DARS, d.d., ko želi črpati sredstva, vlogo s priloženo dokumentacijo, poudarjam, s priloženo dokumentacijo predloži ministrstvu za promet in zveze, ki po pregledu dokumentacije izda nalog - mi smo sicer napisali odredbo, v tem je tista napaka - ministrstvu za finance, da prek ministrstva za promet in zveze ta sredstva nakaže podjetju Dars d.d. Skratka vložiti pa bi moral približno enako dokumentacijo Dars d.d. kot jo mora na primer vložiti - se izmišljujem - direkcija za ceste ali kakšen drug del ministrstva za promet in zveze.
Vlada se s tem torej ne strinja ali pa se strinja samo zelo delno. No, danes smo prejeli na klop dodatno mnenje sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, ki lahko rečem, če smem uporabiti to besedo, kritizira napake in pomanjkljivosti v mnenju vlade, s katerim želi delno popraviti naš amandma in opozarja tudi odbor na njegovo napako v zvezi s tem. In kot sekretariat predlaga pravzaprav, kako bi ob osnovni misli odbora, ki je odbor vodila pri oblikovanju tega amandmaja, o katerem sem govoril, in ob upoštevanju pripomb vlade, če odmislimo to pripombo v zvezi s predložitvijo dokumentacije, moral zgledati 4. člen po novem. Jaz v imenu odbora nimam te pristojnosti, da bi zdaj popravil naš amandma k 4. členu, amandma k 4. členu od odbora pa je potreben popravka. Na to opozarja sekretariat.
Zato sem preventivno sklical sejo odbora za danes ob 13.00 uri, da bi to naredili. Je pa to edino, torej popravili bi svoj amandma v skladu s pripombami sekretariata, ne s kakšnimi drugimi pripombami. Je pa to edina pot, da pride do te spremembe, ker gre za tretjo obravnavo, ker so roki za vlaganje amandmajev potekli 30. junija in je do tega roka edini, ki je vložil amandma, bil odbor, vlada je ta rok zamudila. Zato je seveda možno neke dodatne ideje, ki bi se morda porodile, doseči samo z novo spremembo zakona, v obliki amandmajev v tretji obravnavi to ne gre. Gre pa ta popravek na sugestijo sekretariata kot popravek amandmaja odbora.
Tako da, jaz sicer bi morda lahko iz govornice vprašal vse prisotne člane odbora, če bi se strinjali s popravkom amandmaja odbora na način, kot to predlaga sekretariat za zakonodajo, ampak mislim, da bi s tem prekoračil svoje pristojnosti, razen, če kdo ne bi zelo protestiral. Če pa menite, da je za to potrebna formalna seja odbora, je pa ta preventivno sklicana za ob 13.00 uri.
No, če povzamem to ali pa odmislim zdaj to osrednjo temo, 4. člen, potem seveda v imenu odbora sem dolžan reči, da predlagamo, da predlog zakona podprete v tretji obravnavi skupaj z amandmaji odbora k 1., 2., 3., 5. in 6. členu. O tem v zvezi s 4. členom pa sem že govoril. Toliko o poročilu odbora. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Kopač, boste imeli ob 13.00 uri sejo? Dobro. Želijo besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želi predstavnik vlade besedo? Prosim, gospod državni sekretar Pregelj.
ŽARKO PREGELJ: Spoštovani! Dovolite, da vas najprej vse lepo pozdravim. K povedanemu glede stališč vlade do amandmajev odbora, bi zgolj poudaril sledeče.
Vlada je amandmaje prejela po roku, ki je bil določen s sklicem seje, te seje državnega zbora in določen za vlaganje amandmajev k tretjemu branju. Vlada na osnovni tekst ni imela nobenih bistvenih amandmajev. Imela pa je mnenje na amandmaje odbora, kot jih je oblikoval. Tako da zaradi čisto postopkovnih določb vlada ni mogla več vložiti svojih amandmajev. Tako da je potem uporabila to možnost, da je podala mnenje na amandmaje matičnega delovnega telesa in v to mnenje tudi vključila svoje pripombe oziroma predloge, ki naj bi jih, če bi želelo, matično delovno telo še upoštevalo, in na podlagi poslovniških določil tudi svoje amandmaje pred glasovanje še popravilo ali dopolnilo.
Za to je potrebno imeti sejo matičnega odbora. Gre za nekaj bistvenih zadev, ki se nanašajo na proceduro plačevanja plačil za dela, ki jih naroča in oddaja Dars. Dars, kot neklasičen proračunski porabnik, ne more biti podvržen taki proceduri, kot je sicer še veljavna za plačila iz državnega proračuna. Zaradi tega prihaja do razhajanj o tem, kakšna dokumentacija je potrebna za potrditev zahtevkov Darsa za izplačilo iz sredstev, ki se zbirajo v okviru proračuna na podlagi zakona o bencinskem tolarju.
Ta problematika je stara toliko, kolikor je star zakon o bencinskem tolarju, in kot kaže, bo še naprej pereča če ne bo se točno določila vsa postopkovna določila, ki bodo urejala ta del javnih izplačil. Glavna bojazen s strani Darsa in ministrstva za promet in zveze, kot matičnega ministrstva za izvrševanje nacionalnega programa izgradnje avtocest, je v tem, da bi prezahtevna in zapletena proračunska izplačilna politika lahko oziroma postopki, lahko ovirali izgradnjo avtocest. Saj je zavlačevanje določenih plačil lahko kapitalnega pomena, kadar gre za precejšnje vsote. Obenem se zavedamo, da je nadzor nad izplačili, do neke mere pomanjkljiv, če se Darsu kot pooblaščenemu izvajalcu in plačniku ne zaupa. V tem primeru manjka nek instrument, manjka organ nadzora, ki bi lahko vsako tako izplačilo nadzoroval.
Ministrstvo za finance tega ne more opravljati, kot opravlja to pri izplačilih državnega proračuna, ker dobi v bistvu globalne zneske. Torej dolžno je izplačati globalne zneske, ne pa posameznih faktur. Tako da je v tem primeru ključna pristojnost uprave Darsa, ki s svojimi podpisi garantira, da so zahtevki za izplačilo na podlagi prispelih situacij oziroma njihovih faktur korektni in v skladu z namenom porabe sredstev iz bencinskega tolarja.
Celotna problematika, ki je v zvezi s tem, se nanaša na določila 4. člena zakona. Gre za preciziranje določenega odstavka, kjer je želja tako ministrstva kot Darsa in tudi vlade, kajti vlada to v svojem mnenju tudi potrjuje, da je potrebno Dars tretirati kot posebnega javnega finančnega porabnika, ne pa kot običajnega proračunskega porabnika in mu s tem omogočiti krajše izplačilne roke.
Torej, bistvo je v tem. Vsekakor menimo, da bi bilo prav, da se to nejasnost predhodno poskuša še razjasniti na seji matičnega odbora in se potem opravi odločanje v parlamentu.
Kar se tiče 6. člena, je res prihajalo do določenih nejasnosti, ali je besedica "do" 28,3 milijarde tolarjev, kolikor je letošnja tranša za avtocestni program iz bencinskega tolarja, pomembna besedica ali ne. Vlada je danes zjutraj naknadno ugotovila, da to ni tako pomembno, in je svoje stališče popravila. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod državni sekretar. Besedo dajem predstavnikom poslanskih skupin. Prijavil se je gospod Janc. Ne? Kot predlagatelj. Želijo vodje poslanskih skupin? (Nihče.) Gospod Janc, izvolite.
BRANKO JANC: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Kot predlagatelj zakona sem se javil k besedi. Namreč, v uvodni besedi predsednika odbora za finance ni bilo zaslediti, da bi poleg amandmajev, ki jih je vložil sam odbor, bil vložen še kakšen amandma. Državni zbor opozarjam, da je bil v skladu s poslovnikom 30.6. vložen amandma s strani predlagatelja, in sicer k 2. členu zakona, da se rok pobiranja bencinskega tolarja podaljša z leta 2007 na 2008. Samo obrazložitev tega amandmaja bom podal kasneje, ko bo govor o amandmajih k posameznih členih. Prosim pa, da na današnji seji odbora za finance obravnavate tudi ta amandma. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Ivo Hvalica. Kolegice poslanke, kolegi poslanci, z leve in desne strani imamo nekaj osvežujočih pijač. Izvolite, poslužite se jih, kdor je žejen!
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Namesto osvežujočih pijač bi raje uredili prezračevanje, ampak danes sem slišal, da ni možno odpreti oken. Verjetno vidite dobro - jaz vidim dobro - seveda je možno: lestev je treba imeti. Oken naj ne bi odpirali, ker bi vdrlo še več toplega zraka. Zdaj ne vem, ali v Prekmurju odpirate okna podnevi - na Primorskem jih ponoči, ko je temperatura 20, 22 stopinj.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Hvalica, samo za to me ne obdolžiti.
IVO HVALICA: Prosim?
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Samo za to me ne obdolžiti, da... Izvolite.
IVO HVALICA: Saj ne vem, ali si ti rekel ali kdo je rekel. Vsekakor je bilo to bedasto, ker se okna odpirajo ponoči, in tu bi bilo malo manj kot, zdaj je med 28 in 29 stopinjami. Seveda se je razpasla navada, da smo tukaj vsi "komot", v srajcah itd. Včeraj, ali ste gledali Odmeve, spoštovana gospoda? Ste gledali glasovanje o zaupnici Prodijevi vladi? Niti eden ni bil v srajci v parlamentu, ampak seveda imajo ponoči odprta okna in klimatske naprave, mi pa kar vztrajajmo. In zakaj ta uvod, spoštovani kolegi? To ni slučajno. In zakaj 3. točka dnevnega reda ravno zdaj? Nobenega ni nikjer, nobenega ne zanima. Pomislite, za tako važen zakonski projekt se ni priglasil niti eden vodja poslanske skupine. Niti en sam. Našega opravičujem, ker je na nekem izjemnem potovanju, ampak drugače se ni prijavil nihče. To je bilo programirano, to je bilo projektirano, o tem čim manj govoriti, malo vode tam, tam imamo prvič zdaj to, čim manj, zaključiti pa iti. In potem pride moj dragi prijatelj, državni sekretar, bivši poslanski kolega Žare Pregelj in mi zopet začne trositi za to govornico o Darsu. Ja, ljudje božji! Ne moreš sam sebe nadzirati. Dajte jih tam, v isti hiši, tam, vsi skupaj so. Ja, pa ne gre tako - enostavno, tudi to je proračunski denar. Način porabe tega denarja je drugačen, ampak tudi to je proračunski denar. "Ma" ni mogoče, da tega ni mogoče sistemsko urediti. Ne verjamem. Ne verjamem, preveliko je bilo že povedanega o tem, jaz ne vem, kam to vodi. Očitno nekatere sicer ne zanima.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prosim za mir v dvorani!
IVO HVALICA: Predsedujoči, prosim, da opozoriš poslanca, ki je prišel noter, naj se ne dela norca z atmosferskimi neprilikami, ker na te jaz ne morem vplivati, državni zbor pa noče. Zdaj, če se njemu fino zdi, da smo tu. Zdaj ne vem, veš, nekateri so bili rojeni v zaprtih prostorih, tudi mi je všeč - marsikaj, ampak jaz sem bil navajen gledati večkrat skozi odprto okno na Sočo. No, vsak ima svoje navade, vsak ima svojo vzgojo. Jaz mislim, da normalni ljudje želijo normalen, svež zrak in ne se delati norca s tem, ker ponižuješ ta institut. To je vendar parlament slovenske države, ima pa slabše urejen delovne pogoje od vsakega komunalnega podjetja, naj si bo to iz Gornje Ščavnice ali Srednjega Kašlja. To je nepojmljiva zadeva. Ampak očitno nekaterim tu "paše", tudi zaradi tega, da se v tem kotlu skuha na hitro marsikaj. Saj otopijo možgani. Če ne bi slišal državnega sekretarja, kaj je pravkar tu rekel, tudi meni se tu ne da. Ne, da se mi! Ker to ni čas za delo, to je čas za počitek. Ampak lahko se pa tudi dela, če bi imeli normalne pogoje. In ker sem že pri tem, bom še nekaj o tem rekel.
Tu je nekaj gradbenikov, pa bodo morali tudi priznati, ko se bo sanirala ta lesena Mačkova obloga, se bo izza tega prostora, ker nobena lesena obloga ne leži direktno na masivni steni, se bo vsulo kilograme in kilograme mrčesa, miši, ostankov, okostij in tako dalje. To sem sam že enkrat doživel, ko smo nekaj takega sanirali v neki bolnici. To je 40 let približno, kar je in ni bilo nikdar prečiščeno, zato tudi ni zraka, ker so ti dovodni kanali že zdavnaj polni mrčesa. Ampak polno mrčesa in vsega tega je tudi v naših financah. In očitno tudi veliko v Darsu. Naj gonijo, gospoda žlahtna, kar naprej svojo. Jaz vem neizpodbitno nekaj: da taki projekti se na tak način v Evropi ne nadzirajo in ne izvajajo.
Eno je strokovni nadzor, drugo je obračunski oziroma finančni nadzor. To vse počnejo eni in isti ljudje. Še v familiji, v družini je to malo drugače. Verjetno je marsikdo od vas na istem kot jaz, ker mu žena pregleda malo račune. Ne moreš kar tako metati skozi okno tega denarja. Ampak tu pa ne! Tu pa vse en sam naredi. Ali bomo res šli mimo tega na tak način? Ali bomo res dopustili to, da se bomo čez leto dni sramovali tu ponovno, ker bo rebalans - vam jaz povem - avtocestnega programa. Ob vsem tem se pa vsak dan valim po kolesnicah, ki so že tudi na novo preplastenih odsekih avtoceste med Vrhniko in Postojno. V deževnem vremenu - letos je bilo malo tega, hvala bogu, bo pa verjetno zaradi naravne izravnave jeseni več - je to smrtno nevarno. Smrtno nevarno predvsem zaradi tega, ker če voziš po prehitevalnem pasu z maksimalno dovoljeno hitrostjo, imaš še vedno dirkače - ki jih policija ne lovi, policija raje pazi, da ne voziš 51 kilometrov na uro v Podnanosu spodaj, - ki te od zadaj pritiskajo in se moraš umikati, če nočeš, da ne dobiš "šusa" od zadaj, na tisti pas, ki je po zagotovilih tako strokovno zgrajen, da že po letu dni na njem nastajajo kolesnice, globoke 2 ponekod lahko tudi 3 centrimetre - lahko pokažem predstavnikom Darsa, lahko pokažem - in kjer te zaradi "acqua planing" lahko usodno zanese.
Poleg tega ugotavljam zadevo z Darsom še na drug, čisto oseben način. Zdaj ne vem, ali se samo meni to dogaja ali kaj. 19. junija sva bila z državnim sekretarjem Žaretom Pregljem slučajno skupaj na otvoritvi nove športne dvorane v Kanalu ob Soči, mojem rojstnem kraju. Oba sva prišla tja z veliko zamudo. Žare malo zaradi tega, ker je to v njegovi navadi, jaz pa zaradi tega, ker sem se vozil od vstopa na avtocesto pa do cestninske postaje - tu - ljubljanske eno uro in pet minut. Med tem časom je kolona popolnoma stala, otroci so jokali, hodili ven lulati itd. Ponujal se je neverjeten prizor. In to zakaj - ker je tam nekje pred cestninsko postajo majhna skupina delavcev - mrtva, hladna - zaprla vozni pas in so tam lepo delali. In to je bil petek popoldan. Zamudil je tudi državni sekretar, ki bi moral otvoriti telovadnico. To je bila prva otvoritev, kjer je tisti, ki je otvoril, zamudil. Zato so naredili drugače - najprej je gospod župnik požegnal in potem so pustili na koncu tisti trak, da je državni sekretar, ki je prišel skupaj z menoj - ne skupaj z menoj, nisva vedela drug za drugega, ampak ob istem času, hočem reči - prišel na cilj. Nikdar ne bom mogel dopovedati mojim krajanom tam, zakaj sem zamudil - nikdar, ker nihče ti ne bo verjel, da si vozil iz Ljubljane v Kanal ob Soči s sorazmerno solidnim avtomobilom dve uri in petinštirideset minut. Ah, to mi je Dars omogočil, ampak glejte, še ni vse. Ne vem, zdi se, da sem strelovod za Dars. 2. junija grem na cestninsko postajo iz smeri - vozim se iz Gorice v Ljubljano - napišem ček in dokupim ABC - 15.000. Mislim, da je to pravšnja številka, če nočeš preveč kreditirati Darsa. Ko uredim te stvari sorazmerno hitro, grem naprej; ko se vračam zvečer nazaj, vidim čudno številko. Rekel sem: Pa ja me niso okrog prinesli! Mislil sem, da je tam napisano 3.000, dejansko sem pa veliko kasneje ugotovil, da je bilo to drugače. Vmes je bil potem vikend, nakar pridem v torek zjutraj - mislim, da je bil 4. ali 5. junij, imam vse to napisano; nisem pričakoval te razprave, zato nimam teh papirjev tu - na cestninsko postajo in me zablokirajo. Potem ugotavljam, zakaj in kako. Tu se je začelo pa prigovarjanje, da so mi naložili preveč na kartico. Hvala bogu, sem rekel, če ste preveč. Torek je bil, zjutraj sem imel sejo, sem rekel, glejte, jaz tega ne morem poravnati, ker se mi mudi. Pravzaprav tako je bilo - zdaj se dobro spomnim - nadomeščal sem gospoda Lojzeta Peterleta v vodenju naše komisije za evropske zadeve pri sprejemu neke tuje delegacije. In sem jih lepo prosil, spustite me skozi, jaz nisem za to kriv - prvič, ko pridem nazaj, bom to zadevo uredil. Na prigovarjanje me potem izpustijo, ampak ko se vračam nazaj, me pa zaprejo, na soncu sem pustil avto. In potem so mi rekli, ali vam poberemo tablico ali pa doplačajte še 15.000. In tako Ivo Hvalica kreditira Dars s 30.000 tolarji. Ali mi boste dali kakšne obresti? Ne vem. Če boste, jaz imam vsa potrdila in tako dalje. Tako vas kreditiram.
Kaj jaz ugotavljam iz tega? Da nimate organizacije, ugotavljam, da nimate odnosa. Odnosa nimate. Verjetno dobro veste, da vam ne bi ušel, navsezadnje sem poslanec državnega zbora, ki si nisem dovolil, da bi mi kdo "šenkal" niti tolarja, ker če bi si to dovolil, bi nekateri to objavili na velikih transparentih. Ampak vi, jasno, ste bili neučakani, mene tam zablokirali, bil sem kot nek kriminalec tam na cesti in tako dalje. Moram povedati, da se je eden od vaših uslužbencev nesramno obnašal pa ne vis-a-vis mene kot poslanca, ne, obnašal se je nesramno kot do čisto običajnega državljana porabnika. Torej če se meni to zgodi kot poslancu državnega zbora, si lahko predstavljam, kaj se lahko zgodi Tončku iz Logatca ali pa Pepetu iz Ajdovščine. In zato vam ne verjamem, spoštovana gospoda, tudi zaradi tega, ker sem temeljito prebral vse zadeve v zvezi s Kosovo komisijo, v zvezi z ostalimi poročili, zameglili ste stvari in tako dalje in tako dalje. Na računsko sodišče se požvižgate in po starem pregovoru: "Psi lajajo, karavana gre dalje". Hvala lepa za pozornost.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo razpravljati? Prosim, gospod Mirko Zamernik.
BOGOMIR ZAMERNIK: Hvala lepa za besedo. O Darsu je bilo v tem letu ogromno povedanega. Že pri sprejemanju rebalansa nacionalnega programa smo bili nekako v dogovoru, da bomo le malo bolj pozorno spremljali, kako se v Darsu zadeve počne. Potem smo sledili razpisom, ki jih je objavljal Dars v zvezi z oddajo del. Čisto po naključju - ne zato, ker je to obvoznica Ormož, ampak po naključju - je bil izbran ta razpis, ki je bil objavljen v Uradnem listu, številka 41/98 z dne 29.5.1998. Tu notri je bil objavljen ponovni, poudarjam, ponovni javni razpis za izbiro izvajalca brez omejitev za idejni projekt magistralne ceste M3 na odseku Ptuj (Zagrebška cesta, Ormož). Orientacijska vrednost v tem razpisu bi naj bila 85 milijonov tolarjev. Tisti, ki ste tu župani, najbrž veste, kakšno strahovito povpraševanje izvajalcev - kateri seveda računajo, da imajo enake možnosti za uspeh na natečaju - kakšno strahovito, ne boj, mesarsko klanje je za delo, ki je vredno 85 milijonov tolarjev. Vsaj pri nas je tako. Prepričan sem bil, da bo tudi pri tem razpisu tako in sem v skladu s tem, da je to javno odpiranje ponudb, 1.7. odšel na Direkcijo za ceste, kjer je bilo to odpiranje. Če odmislim začudene obraze, ko so me tam zagledali, ne vem, kaj so si mislili, kaj ta počne tukaj, je bilo tam relativno zelo mirno. Nobenega izvajalca, nobenega ponudnika, samo komisija v sestavi gospod Cveto Gregorc, gospa Mojca Novak, ki je mimogrede žena gospoda Kastelica, ki je izdeloval ABC sistem na avtocestah, Erna Bavčar in pa seveda jaz. Za ta posel sta se prijavila samo dva ponudnika, Dolenjska projektiva, vključno s PNG Ljubljana in pa neko podjetje PNZ.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolega Zamernik, se opravičujem, ampak prosim, držimo se točke dnevnega reda, lepo prosim.
BOGOMIR ZAMERNIK: Mislim, da bo sila zanimiva ta zadeva.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Saj začeli ste prav, opozorili, ampak začnimo s točko dnevnega reda. Prosim.
BOGOMIR ZAMERNIK: Mislim, da bo zanimiva ta zadeva, kajti to gre za Dars enako kot...
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Saj je povezano z Darsom, verjamem, ampak danes imamo to.
BOGOMIR ZAMERNIK: Hočem samo povedati, kako je potem šele tam, kjer zadeve niso vredne 85 milijonov tolarjev, ampak dolarjev, pa mogoče še celo milijard. In dvignili smo prej razpisno dokumentacijo. V tej razpisni dokumentaciji, ki si jo lahko dobil za 4.500 tolarjev, je v 7. členu bilo napisano: "Ponudniki za izvajanje morajo - poudarjam, tudi mastnimi črkami je bilo to napisano - morajo dostaviti te in te pogoje." To so tisti splošni pogoji: pravni položaj ponudnika, podpis pogodbe o izvajanje, to niti ni tako zanimivo. Bolj zanimiva je 8. točka, kjer tudi piše, da morajo ponudniki izpolniti naslednje minimalne kriterije! Letni promet del 85 milijonov, povprečno v zadnjih petih letih oziroma kolikor podjetje posluje krajši čas. Uspešne izkušnje kot glavni izvajalec pri enem projektu, ki po naravi in sestavi zajema dela, podobna predmetnemu projektu, in sicer v zadnjih 5 letih, in uspešno izvedena dela, kot so predmet ponudbe v obsegu, ki je 3-krat večji od razpisanega. To se pravi, ponudnik bi moral imeti 255 milijonov opravljenih del na enakem področju. In pa likvidna sredstva ali prikaz možnosti najetja kredita v minimalni vrednosti 42 milijonov. (Pisk za konec razprave.) Bom hitro zaključil.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prosim.
BOGOMIR ZAMERNIK: V vrednosti 42 milijonov 500 tisoč tolarjev. Potem pa kontradiktorno temu v 11. členu: Naročnik bo delo oddal ponudniku, ki je ponudil najnižjo ponudbeno ceno in ki najbolj zadovoljuje pogoje iz 7. in 8. - to se pravi, tiste pogoje, o katerih sem prej govoril. Se pravi, prej morajo, potem pa tisti, ki se bo najbolj približal temu. Zakaj je to zanimivo? Zato, ker v tistem uradnem listu, ki sem ga prej omenjal, je napisano, da bodo ponudniki obveščeni o izidu razpisa najkasneje do 21.8., to se pravi, čez en mesec naj bi bili ponudniki obveščeni. Zadeva pa je narejena. Projekt je že izdelan. Ne vem, ali na kredit ali kako drugače.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo razpravljati? Replika gospod Trofenik. Potem pa državni sekretar.
VILI TROFENIK: Gospod Zamernik! Opravičujem se vam, ampak nekaj stvari ste pomešali. Ne bi polimiziral z vami o razpisnih pogojih in podobnih zadevah, ampak bi vas opozoril, da je obvoznica v Ormožu v zaključni fazi izgradnje in v tem ni z ničemer povezana. Ne vem, zakaj se v razpravi dotikate obvoznice. Imate pa napačno predstavo o borbi na tržišču za projekte.
Rebalansiran nacionalni program na odseku od Bistrice do Ormoža je že ogrožen. Po dinamiki. Ker ni interesa med projektanti in zato je bil tudi neuspešen prvi razpis. Podjetje, ki ste ga pa vi citirali, je bil pa izdelovalec idejne študije in ne zamenjujte idejno študijo, ki je napravljena za izbiro tras, z idejnim projektom, ki ga še ni in ker ga še ni, občina oziroma občinski svet, ki je dobil pooblastilo od ministrstva za okolje in prostor, ne more niti naročiti izdelave lokacijskega načrta. In trdim, da je na tej trasi nacionalni program po dinamiki, ki je bila sprejeta, ogrožen. Ne iščite nekoga tam, v tistem grmu, ki ga ni.
Kar pa se tiče razpisnih pogojev, za tisto pa nisem poklican, da bi jih komentiral. Ampak problem je v tem, da je projektantskega interesa na trgu premalo in marsikateri projekt je zaradi tega ogrožen.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika gospod Zimšek.
JOŽEF ZIMŠEK: Spoštovane poslanke in poslanci! Čudi me, ko govorimo o zakonu o zagotovitvi namenskih sredstev za graditev cest, določenih v nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji, govorimo o vsem drugem, ne govorimo pa o tistem, kar se od nas pričakuje oziroma za kar mislim, da je v tem trenutku nujno potrebno.
Vse nas moram spomniti, da so bile debate okoli izgradnje avtocest pred tem v odboru za infrastrukturo, da smo sprejeli tudi rebalans in da smo sprejeli tudi nacionalni program. Tako da smo danes pred tem, da skoraj na vseh gradbiščih zamujamo oziroma ne pričnemo z deli in da se lahko zgodi, da bo za kakšno leto ali dve ta program daljši ravno zaradi vseh teh dogodkov oziroma zaradi vsega tega, kar se trenutno dogaja.
Rad bi tudi spomnil, da danes ne govorimo o Darsu, ampak govorimo o zagotovitvi namenskih sredstev. Zato bi prosil vse, da v tej smeri razmišljamo, da čimprej odpremo gradbišča, ki čakajo, da se pridobijo najprej vsi lokacijski načrti, pozneje vse ostalo, kar je potrebno, in da se začne graditi. V samo izgradnjo se ne bi spuščal, v projektiranje, ker imamo za to možnost na drugačen način postavljati vprašanja, vendar še enkrat opozarjam, da dela stojijo. Pa bi želel samo ilustrativno povedati, kaj se dogaja na naših cestah; vsi ali večina vas je pa prejela obremenitve leta 1997 in vemo, da so ponekod že nevzdržne situacije.
Danes, ko sem se odpravljal v Ljubljano, je bil zastoj na štajerski strani Trojan zaradi male prometne nesreče. Seveda bi želel, da do takih zastojev ne bi več prihajalo, da bi lahko vsi pravočasno prišli do svojih delovnih mest in da bi gradili, kar smo si zastavili. Lahko pa ob drugi priložnosti govorimo o problemih, ki so pri gradnji, o projektih - mogoče tudi o kakšnem zgrešenem - vendar danes, mislim, da bi bilo treba govoriti o zakonu o zagotovitvi namenskih sredstev, o bencinskem tolarju in o gradnji. Ker vemo, da s tem na najprimernejši način pomagamo tudi naši gradbeni operativi. Lahko bi pa velikim zadevam, o katerih je govoril gospod Hvalica, tudi pritrdil: vendar še enkrat poudarjam, tu danes ne govorimo o projektih, ne govorimo o nadzoru, ne govorimo o slabih cestah, ampak govorimo o izgradnji avtocest.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Zimšek. Gospod državni sekretar.
ŽARKO PREGELJ: Spoštovani! Uvodoma mi dovolite, da popravim nekaj navedb gospoda Hvalice. Tistega dne, ko sva bila res slučajno skupaj na otvoritvi nove športne dvorane v Kanalu, sem imel prej službeno obveznost za Mirno, kjer sem res otvarjal most čez reko Vipavo in na to otvoritev sem res zamudil približno pol ure zaradi zastojev na avtocesti.
Na podlagi teh dokaj negativnih izkušenj smo ukrepali in zahtevali od Darsa kakor tudi od vseh podjetij, ki delajo na sanaciji cestišč, da v času prometnih konic teh del ne opravljajo, ne glede na to, da je sedaj idealna gradbena sezona, v okviru katerega se na podlagi vremena, predvsem ustreznih temperatur taka dela morajo opraviti. Torej, izvajalci lahko na avtocestah in na glavnem magistralnem omrežju ta dela opravljajo izključno ob delavnikih do petka do 12.00 ure, nakar se ne sme delati cel vikend in tudi v času jutranjih in dnevnih konic ne. Na ta način smo nekako prerazporedili vsa vzdrževalna in tudi obnovitvena dela na tista obdobja, ko je prometni sistem manj obremenjen.
Seveda pa poleti prihaja večkrat do včasih tudi nenadejanih večjih obremenitev, ker pač turistični tokovi niso vedno predvidljivi. Toda nedvomno na podlagi tudi letnega koledarja, kjer so jasno zapisani vsi tisti datumi, ko se pričakujejo večje prometne obremenitve zaradi turističnih tokov, na podlagi tega koledarja je dovolj jasno, da se pač taki posegi morajo skrbno načrtovati.
Kar se tiče pa samega zakona, bi pa poudaril, da je ključna pripomba vlade k 4. členu bila dana v smeri, da se jasno precizira, kdo je tisti, ki naj bi nadzoroval oziroma ki naj bi podal jasno potrdilo, da so zahtevki Darsa v skladu z predpisi in zakonodajo. Vlada je predlagala v svojem mnenju sicer pristojno ministrstvo, to je bilo ministrstvo za promet in zveze ali ustrezen nadzorni organ. Namreč, ta odločitev ni bila jasno sprejeta, kajti bile so tudi ideje, da bi to bil ta nadzorni svet Darsa.
Sekretariat za zakonodajo predlaga podobno rešitev z razliko v tem, da predlaga, da je to kar ministrstvo, pristojno za promet. Če bo to v zakonu, bo to pomenilo jasno obvezo in na podlagi te javne obveze tudi ustrezno proceduro. Opozarjamo, da bo ta procedura zaradi tega daljša.
Torej, če vam na kratko opišem postopek izplačil na podlagi zahtevkov Darsa, poteka nekako tako, da se dela, ki se v tekočem mesecu opravijo do določenega datuma - mislim, da je do petega v mesecu - morajo biti potrjeni s strani nadzornega inženirja in v naslednjih dneh predana upravi oziroma računovodstvu Darsa. Ta jih potem da na spisek, na podlagi tega spiska določi okvirno vrednost zahtevka in to vrednost zahtevka potem pošlje ministrstvu za finance. Ta vrednost zahtevka ni nujno, da je taka, kot je tudi količina bencinskega tolarja, ki se je dotični mesec prilila. Ministrstvo za promet in zveze odredi, da se iz proračunskih prilivov namenijo sredstva na podpartijo proračuna za avtoceste in šele, ko je to storjeno, lahko Dars ta sredstva črpa. Seveda črpanje sredstev uravnava ministrstva za finance. In ministrstvo za finance nima ustrezne ekipe, ki bi lahko gledalo vse te zahtevke do take natančnosti, da bi lahko pogledalo vsako fakturo. Takega instrumentarija oziroma ustrezne ekipe tudi ministrstvo za promet in zveze nima. Torej, če bo sprejeta taka zakonska rešitev, kot jo predlagala sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, bo potrebno ustrezno dopolniti službe in ministrstva, da bodo lahko taki nalogi kos, sicer bi imeli zgolj papirnato določilo, ki ga ne bi bilo v praksi možno izvrševati.
Glede na dilemo, ali je to dejanska kontrola ali ne, je seveda težko odgovarjati. Gre zgolj za proceduro, ki je sicer pri proračunskih porabnikih jasna, ko na primer direkcija za ceste da svoje zahtevke in njene zahtevke lahko pregleda tudi proračunska inšpekcija, ki obstaja v okviru ministrstva za finance. Seveda se moramo zavedati, da je daleč največ zahtevkov s strani prometa in zvez, kakor tudi s strani Darsa, ker gre le za količinsko najbolj obširne in tudi največvredne projekte, ki se v državi izvajajo. Saj celotna cestarija tako na državnih cestah kot na avtocestah obsega približno desetino državnega proračuna.
Torej v smislu stališč vlade lahko okvirno dam načelno soglasje, da so taka stališča, kot jih sekretariat predlaga oziroma taka rešitev, kot jih sekretariat za zakonodajo predlaga, sprejemljiva. Seveda, če bo potem tudi poskrbljeno, da se bo lahko tak nadzor tudi korektno izvajal. Moram poudariti, da ta finančni nadzor ne more poseči v tisto fazo, ki jo opravlja nadzorni inženir. Kajti, lahko se pregledajo prispele situacije oziroma fakture zanje, ne more se pa ogledati, ali so tudi količine prave. Za te podatke odgovarja nadzorni inženir in je potrebno potem na podlagi eventualnega suma ali kakorkoli, opraviti posebno revizijo izvedbe del. Tako da je v tem smislu na direktni nadzor nad posamezno investicijo, nad posameznim plačilom za določeno delo nemogoče mesečno redno opravljati, kajti za to bi skoraj rabil potem ministrstvo zase. Možno pa je seveda tako nadzorovati, da se z občasnimi kontrolami ustvari tisti prepotreben političnomoralni pritisk, da se zagotovi korektnost izvajanja teh del.
V končni posledici pa ostane nadzor nad temi sredstvi na podlagi inšpekcije oziroma na podlagi računskega sodišča, ki pa, kot vemo, v tem segmentu še nekoliko šepa. Nima tiste vloge, ki jo je včasih imela vsem dobro poznana SDK.
Tako bi za konec poudaril, da je vlada dala ustrezno pozornost rešitvam iz 4. člena, saj je ta člen, ki ureja plačilni promet za Dars, v bistvu eden od ključnih delov tega zakona - poleg določila, da se zbira 20% od cene na prodana goriva v tej državi. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod državni sekretar. Replika, gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Najprej logistične stvari, potem ostalo.
Gospod državni sekretar, dragi prijatelj Žare Pregelj, natančno tako je bilo; zdaj se spomnim, da si mi rekel takrat, da si bil na otvoritvi ceste. Zakaj si pa nisem zapomnil? Tudi to ima nek vzrok. Kot opozicijski poslanec ne dobivam nobenih vabil. Tako sta se zgodili že dve otvoritvi v mojem bivalnem okolju, za katere sam nisem dobil vabila, pa bom kar konkreten: ne za Miren, ne za cesto v Dornberku. Mi poslanci smo dobri, samo kadar moramo glasovati za zakon. To je, milo rečeno, neokusno. Ampak, če je pozicija izbrala tak sistem, da nas tudi tu eliminira, naj! Ni pa, najmanj, kar bi lahko temu rekel, ni okusno, res ni okusno. Pa pustimo to!
To, kar je zdaj na koncu rekel državni sekretar - sicer je dvorana prazna, ampak žal večina poslancev težko razume ali sploh ne razume razlike med obračunskim nadzorom in finančnim nadzorom. Obračunskega nadzora ne more opraviti nobena finančna kontrola, to je nekaj drugega. Obračunski nadzor je obračun količin. Povedal vam bom poenostavljeno, da je pri nizki gradnji tu možno čarati čudeže. Na nekem, recimo, predpostavimo, na nekem nasipu lahko vi za 2 centimetra rečete, da je padla lata, ko se meri, ali kaj: recimo, prilagodite rezultat, to pa lahko nanese stotine, če ne tisoč kubikov, ki pomnoženi z enotno ceno dajo potem finančni efekt. In tu je ta problem! Prej sem točno povedal, vem pa, da je to težko razumljivo za nekoga, ki tega ne pozna - količine. Dela pri gradnji avtocest se obračunavajo po izvršenih količinah in na podlagi pogodbenih cen za enoto, pa eventualno še razlike cen in tako dalje. Ampak to je druga stvar. Gre za ta prvi del, ki v tem velikem projektu nima nadzora. To je poanta vsega. Mislim, da bi morala slovenska država to sprevideti in to urediti. Ker, glejte, jaz razumem, zdaj je pač neka koalicija in mogoče ima, hipotetično, tudi od tega neke koristi, ampak to je kratkoročno. Ko se zavrti drugam, je pa to lahko bumerang: in je in bo, na vsak način!
Gospod Petrovič je tako vesten, da mi kaže na uro, ampak, jasno, on sicer ni vedno tako vesten. Zdaj pa je in ga bom upošteval. Predlagam tudi, da dodatno minuto in pol posebej plačamo gospodu Petroviču, ker je bil tu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Hvalica. Želi še kdo razpravljati? Ker ni več razprav, zaključujem splošno razpravo. Prosim, da se sestane matično delovno telo in se opredeli do amandmajev.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda. Popoldne nadaljujemo ob 14.30 uri z vprašanji in pobudami poslank in poslancev. Kolegij predsednika državnega zbora bo ob 13.30 uri. Hvala.
(Seja je bila prekinjena ob 13.02 uri in se je nadaljevala ob 14.40. uri.)
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Nadaljujemo z 10. redno sejo državnega zbora Republike Slovenije. Dodatno opravičeni za nadaljevanje 10. redne seje državnega zbora dne 23.7. so: Izidor Rejc, Lojze Peterle, Jurij Malovrh, Josip Bajc, Davorin Terčon in to je za enkrat vse. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.) Državni zbor je sklepčen in lahko nadaljuje z delom.
Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA IN POBUDE POSLANK IN POSLANCEV.
V naši sredi pozdravljam tudi predstavnike vlade, ministre. Od ministrov se je opravičil edino gospod dr. Pavel Gantar in pošilja nadomestilo - državnega sekretarja. V poslovniškem roka enega dne pred sejo zbora smo prejeli pisne prijave poslanskih vprašanj in pobud. Vrstni red postavljanje poslanskih vprašanj in pobud sem določil v skladu z zadnjim odstavkom 23. člena poslovnika tako, da prva tri vprašanja oziroma pobude postavljajo poslanci opozicije, nato po vrsti poslanci iz raznih poslanskih skupin, po vrstnem redu prijave.
Poslanke in poslance opozarjam, da morajo biti poslanska vprašanja kratko postavljena, tako da je njegova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru bom moral poslanca opozoriti in ga pozvati, da vprašanje ustrezno izpolni. Ustno zastavljeno vprašanje oziroma pobuda ne sme trajati več kot 3 minute. Ministrov odgovor praviloma ne sme trajati več kot 10 minut. Dopolnilno vprašanje poslanca ne sme trajati več kot 2 minuti. Prvi bo poslansko vprašanje postavil poslanec. Gospod Ivo Hvalica proceduralno.
IVO HVALICA: Hvala lepa gospod predsedujoči. Predlagam, da vodstvo državnega zbora omogoči čitljivo - torej način, da lahko preverimo seznam, ki naj bi bil tu zgoraj. Jaz ga vidim v neki bledi obliki, pa še vedno dovolj dobro vidim, da lahko celo preberem kaj brez očal. To je prva zadeva.
Drugič. Protestiram proti temu, kako prinašate toplo pijačo. V vsaki gostilni vedo, da se to da v neko vedro, da se malo ohladi. Tu ima že 30 stopinj.
Tretjič. Tehnične službe državnega zbora vztrajajo, da ni mogoče odpreti teh oken. Sedaj se pa zmenite, ali boste koga odpustili ali kaj. Tu imate enega arhitekta, vam lahko pove, da se dajo odpreti, ker se vidijo "šarnerji". Torej, to je nemogoče. V tem prostoru je 29 stopinj: celo vlada, ki bi morala biti "pošlihtana" ne v smokingih, pač pa v plaščih oziroma v jopičih, se je tu dala v srajce, kar ni najbolj ugledno, ampak evo - "silom prilike". Torej, ali je res nemogoče odpreti ta okna?
Četrtič. Prosim, da mi poveste, kdaj sem na dnevnem redu? Ali lahko grem med tem časom celo na zrak, ker od tu - kljub temu da sem prišel na razdaljo petih metrov - nisem videl. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Na predloge, ki jih je podal Ivo Hvalica, bomo poskušali odgovarjati po vrstnem redu, kot jih je postavljal. Odgovor lahko damo takoj. Spoštovani kolega Ivo Hvalica, na vrsti si kot 35. za postavljanje vprašanj. ...(Ugovori gospoda Hvalice iz klopi.)...
Spoštovane kolegice in kolegi poslanci, edino, kar vam lahko povem, je, da je prvi na vrsti Ciril Ribičič, drugi Mirko Zamernik, tretji Zmago Jelinčič, četrti Peter Petrovič, peti Branko Tomažič, šesti Miroslav Mozetič, sedma Maria Pozsonec. To je prva runda in nekje vmes bom opozoril na druge poslance.
Verjetno luči ne moremo ugasniti in to je verjetno ves zaplet, ki je pri tem, da se tistega ne vidi; bomo pa poskušali tudi to urediti.
Še odgovor na zadnje vprašanje. Spoštovani kolega Ivo Hvalica, ti si na vrsti kot 35.
Prvo poslansko vprašanje bo postavil dr. Ciril Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovane kolegice in kolegi poslanci! Danes teče 135. dan, odkar sem zaprosil predsednika vlade na pisni način, da želim od njega osebno dobiti odgovor na poslansko vprašanje, ki se nanaša na regionalizem, zlasti v povezavi z vprašanjem ustavnih sprememb, odnosa med ustavo, zakonom in evropsko listino lokalne samouprave. Kot vidim, to lahko tudi uradno ugotovimo, predsednika vlade ni, da bi mi odgovoril na to vprašanje, in ga najbrž tudi ne bo (predsedujoči, to bi rad ugotovil). Gospod predsedujoči, postavil sem vprašanje, ali bo predsednik vlade prisoten pri tej točki in mi bo lahko odgovoril, ali ne.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Opravičila ni, zato vam tega odgovora ne morem dati. Dežurni minister za današnji dan je pa gospod Anton Rop. Sicer pa prosim generalnega sekretarja, da poda izjavo, ali predsednik pride ali ne pride.
DR. CIRIL RIBIČIČ: No, spoštovani, ugotavljam, da predsednika vlade ni, zato poslanskega vprašanja ne bom postavil, ga bom postavil na naslednji redni seji.
Bi pa vam rad povedal samo to, da tako ravnam tudi zaradi tega, ker se zavzemam - kot je morda kdo od vas tudi že opazil - za to, da bi v bodoče zlasti na prva tri opozicijska vprašanja obvezno odgovarjal predsednik vlade. Mislim, da bi bilo nujno potrebno v tem parlamentu vzpostaviti dialog med vodjo opozicije in predsednikom vlade glede temeljnih odprtih vprašanj, kot to poznajo v angleškem in še marsikaterem drugem evropskem parlamentu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Ribičič. Še enkrat pozivam gospoda generalnega sekretarja, da odgovori na vprašanje, ki ga je postavil gospod Ribičič: ali predsednik vlade pride ali ne pride na to sejo.
BORUT ŠUKLJE: Gospod podpredsednik, spoštovane gospe in gospodje poslanci! Kot sem zdaj razumel iz vprašanja poslanca gospoda doktorja Ribičiča gre za to, da bi on rad osebno gospodu predsedniku postavil vprašanje. Mi smo pravkar končali sejo vlade, gospod predsednik ima pa še nekatere mednarodne obveznosti in ne vem, v katerem hipu bo lahko prišel v parlament. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Prehajamo na drugo. Proceduralno, gospod Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Spoštovani kolegi in predstavniki vlade, seveda! To, kar je sicer zahteval poslanski kolega Ciril Ribičič, velja samo za demokratične države. To zaenkrat pri nas še ne velja. To, da ni predsednika vlade na poslanskih vprašanjih in pobudah, je nezaslišano za normalne parlamentarne demokracije. Ta ignoranca do državnega zbora je dosegla višek in jaz, spoštovani kolegi, predlagam, da prekinemo to točko dnevnega reda. Tu mora sedeti predsednik vlade in vsa vlada, kot je normalno v vseh parlamentih, v vseh normalnih parlamentih, v vseh demokratičnih parlamentih. Na Češkem je to normalno in tam imajo poslanska vprašanja enkrat na teden. Tu pa pridemo na vrsto enkrat na dva meseca in potem te celo pospravijo zadaj za pozicijske poslance na 35. mesto. Drugje sploh ne sprašujejo pozicijski poslanci. To se pogovarjajte na vaših internih kosilih in golažih in piknikih in ne vem, kaj. Predlagam, da se prekine točka dnevnega reda, da delamo naprej, ker to nima smisla. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Ivo Hvalica. Torej imamo proceduralni predlog, ki ga bom dal na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! Proceduralnipredlog se glasi, da prekinemo to točko dnevnega reda, dokler se ne priključi predsednik vlade. Ministri so tukaj. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za ta predlog? (28 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da proceduralni predlog gospoda Iva Hvalice ni sprejet.
Prehajamo na drugo vprašanje. Kolega Mirko Zamernik, izvoli.
BOGOMIR ZAMERNIK: Hvala lepa za besedo. Dve kratki vprašanji.
Prvo - Ministrstvo za šolstvo in Ministrstvu za finance. Tukaj imam dopis slednjega, se pravi ministrstva za finance, iz leta 1992, vendar mi je bilo ustno rečeno, da to še vedno velja, žal pa se je potem izkazalo, da to ni res. V tem dopisu pravi takole: "Glede na to, da je organizirana prehrana učencev obveznost osnovne šole po zakonu o osnovni šoli in s tem sestavni del izobraževanja v osnovnem šolstvu, se ne šteje za opravljanje storitev, obdavčene po zakonu o prometnem davku. Prometni davek se ne plačuje tudi v primeru, ko osnovna šola, ki nima lastne kuhinje, naroča malico pri šoli, ki ima lastno kuhinjo. Navedeno velja tudi za brezplačan prevoz šolarjev v okviru zagotovljenega nacionalnega programa".
V letošnjem letu je pa zadeva drugačna. Nas zakon o javnih naročilih zavezuje, da si moramo prevoznika otrok v šolo izbrati na javnem razpisu. Izberemo najcenejšega in če je to slučajno zasebnik, je sedaj tolmačenje davčne izpostave, da je treba plačati davek, kljub temu da vozi otroke v okviru zagotovljenega nacionalnega programa šolstva. Tako bi prosil jasno tolmačenje s tem v zvezi.
Drugo kratko vprašanje. Name so se obrnili zaposleni v Adria-Airwes. Zakaj le-ti - se pravi zaposleni v Adria-Airwis delniške družbe - nimajo lastninskega deleža, kot jim je bilo obljubljeno. Hvala lepa za odgovore.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Zamerniku. Odgovor vlade oziroma ministrstva.
DR. JANKO STREL: Spoštovani predsedujoči! Spoštovane poslanke in poslanci.
Na navedeno vprašanje bomo skupaj z ministrstvom za finance pripravili pisni odgovor.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Kolega Zamernik, ali ste zadovoljni? Vseeno bi bilo zaželeno, da se nek odgovor zagotovi še nad to seje.
Prehajamo na tretje vprašanje, gospod Zmago Jelinčič, Slovenska nacionalna stranka.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa. Sprašujem ministra Republike Slovenije za zunanje zadeve, gospoda dr. Borisa Frleca, ali je res, da slovenska stran svojih zahtev po celotnem Piranskem zalivu ni nikoli podprla s pravnimi argumenti, kot je to v intervjuju za Večerni list izjavil gospod Vladimir Ibler, dne 6. julija 1998.
Če je to res, zakaj slovenska diplomatska misija tega ni storila, ko pa ima na stotine dokazov in tudi pravnih dokumentov. Če to ni res, zakaj minister ni takoj ostro demantiral teh lažnih izjav, ki naj bi bile lažne, ki zavajajo hrvaško javnost. Zunanjega ministra tudi sprašujem, ali je res, da je slovenska vlada pripravljena sosedom dobesedno podariti polovico Piranskega zaliva, da bi prišla v evropske povezovalne integracije, čeprav je Slovenija imela leta 1991 celotni Piranski zaliv v svoji posesti. Ali je to razlog, da gospod Mirko Pogačnik, predstavnik ministrstva za zunanje zadeve, za stike z javnostjo, neutemeljeno in v nasprotju s slovenskimi nacionalnimi interesi zagovarja tajno diplomacijo, čeprav bi morala vlada z natančno izdelano kartno mejo s Hrvaško, s svojim komentarjem in opisom vsega na meji, predložiti to v potrditev državnemu zboru in šele s tem izhodiščem iti potem na pogajanja v Zagreb.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod minister Frlec, mogoče odgovor.
DR. BORIS FRLEC: Gospod podpredsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Na vprašanje poslanca Jelinčiča je odgovor razmeroma lahek.
Prav pred nekaj dnevi ste dobili odgovore na postavljena poslanska vprašanja v odboru za mednarodne odnose, kjer je ta tematika podrobneje obdelovana. Dokumentacije in pravnih argumentov za suverenost nad Piranskim zalivom je dovolj, res pa je, da nismo odgovarjali na časopisni članek, pač pa se je pred dvema dnevoma končno le sestala mešana diplomatska komisija za določitev meje, kjer so bila vsa ta vprašanja v podrobnosti obravnavana. Komisija si je zadala tudi nalogo, da pripravi glede Piranskega zaliva skupna pisna stališča, ki naj bi jih potem še uskladili in dali v politično presojo.
Slovenija Hrvaški ne podarja prav ničesar in tudi ne zahteva prav ničesar. Mejo, ki je določena, je treba ugotoviti in označiti; in temu je namenjeno tudi delo mednarodne oziroma mešane diplomatske komisije. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod minister. Gospod Jelinčič ima dopolnilno vprašanje.
ZMAGO JELINČIČ: No, gospod minister je le delno odgovoril. Moram povedati, da v tistih odgovorih vlade ni odgovorov na postavljena vprašanja ali pa so zelo skopi in zavajajoči. Zato gospoda ministra dodatno sprašujem, ali mu je znano, da hrani Beograjski državni arhiv dokument iz leta 1943, v katerem znani hrvaški zgodovinar, politik in diplomat Dragan Sepič piše, da bo meja med Slovenijo in Hrvaško na črti Klana nad Reko do Umaga na zahodni strani oziroma obali Istre. Tudi črta naseljenosti Slovencev v Istri je razvidna iz zemljevidov raznih raziskovalcev, tudi tujih.
Ob koncu vojne leta 1945 je Hrvaška enostransko zasedla vse ozemlje do Dragonje, celoten Savudrijski rt, vse do Piranskega zaliva, z izvzetjem časa do leta 1954 in svobodnega tržaškega ozemlja. Hrvatom danes ni dovolj celotna obala Jadranskega morja, celotna Istra, ki nikdar v zgodovini ni bila pod hrvaško upravo, od Rimljanov do Benečanov in Avstroogrske, vse do razpada SFRJ. Še danes Hrvatje nadaljujejo s teritorialnimi pretenzijami, kamor sodijo incidenti Hrvatov na mejnih rekah, na Hotizi, ob Muri, v Razkrižju, na Mokricah, potem na Bregani in v kočevskih gozdovih, na Snežniku, v vaseh Mlini, Škrili, Božin, Škodelin, na obmejnem prehodu na Dragonji v slovenskih Sečovljah in ne na hrvaški Plovaniji, in sedaj še na koncu školjke v Piranskem zalivu, ki nikoli ni bil hrvaški, in tudi ne 25.6.1991.
Zato sprašujem ministra Frleca in vso slovensko vlado, žal, pravim ministra, kot želi, da mu pravijo, tudi danes ni tu, zakaj se pri meji s Hrvaško obnašajo kot brezmejni hlapci naših južnih sosedov? Kdo jim je dal to pravico, da Hrvaški podarjajo nesporno slovensko zemljo?
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. To je bilo dopolnilno vprašanje poslanca. Gospod minister bo dopolnilno odgovoril. Izvolite.
DR. BORIS FRLEC: Gospod podpredsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Na atribute, ki jih uporablja poslanec Jelinčič, ne nameravam odgovarjati.
Republika Slovenija je s temeljno ustavno listino svoje meje določila 25.6.1991, s stanjem 25.6.1991. Kot taka država je lahko dosegla svojo samostojnost in mednarodno priznanje. To so tudi izhodišča, iz katerih tako Republika Slovenija kot Republika Hrvaška izhajata pri ugotavljanju in označevanju meje med obema državama. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala, gospod minister. Četrto vprašanje ima Peter Petrovič, Liberalna demokracija.
PETER PETROVIČ: Gospod podpredsednik, spoštovane kolegice in kolegi poslanci, ministri, člani vlade! Vprašanje oziroma problem, ki sem ga postavil v obliki vprašanja, datira že iz konca meseca maja, vendar je danes situacija ista in aktualnost vprašanja ostaja enaka. Izhajam iz zakona o varstvu potrošnikov, ki na 13. strani, v 5. členu pravi: "Izdelek v smislu tega poglavja je vsaka premična stvar, tudi če je del druge nepremične stvari ali je povezana z nepremično stvarjo, vključno z električno energijo."
Seveda si nisem izmislil vprašanja zaradi tega zakona, ampak so to od mene zahtevale volivke, volivci oziroma krajani, krajanke na Koroškem. Vprašanje bom prebral: "V delu Republike Slovenije na Koroškem, še bolj konkretno, na širšem območju Raven, Slovenj Gradca in Dravograda je že dalj časa prisotna problematika specifičnih napetosti, sprememb ali nihanj v distribucijskem elektro omrežju. Te motnje pomenijo napetost električnega toka daleč pod nazivnimi 220 volti - poznamo, da je dovoljeno nihanje +5, -6% - in se kaže tudi v opaznih utripanjih. Poleg vizualnih zaznav, ki so zelo moteče, se pojavlja tudi problem izdelovanja gospodinjskih strojev in naprav pri potrošnikih (v široki potrošnji), ki so dolžni plačevati neko drugo kvaliteto električne energije, kot jim je dobavljena, in celo v infrastrukturnih sistemih - kasneje bom prebral prilogo Telekoma Slovenije z datumom 18.5. Gre za nerealizirano, že pred časom predvideno transformacijo električne energije za ureditev potreb družb na lokaciji Železarne Ravne na Koroškem in predvsem za odločitev Elesa -Elektro Slovenije v zvezi z obremenitvijo neugodne konfiguracije 110 kilovoltnih daljnovodov na tem prizadetem območju v zadnjem času.
Sprašujem vlado Republike Slovenije, kaj in kdaj bo v okviru svojih pristojnosti in obveznosti in posredno Eles -Elektro Slovenija, kot podjetje v državni lasti v celoti, ukrenila za sanacijo navedenega problema. V sedanji situaciji pri oskrbi z električno energijo, se prebivalke in prebivalci koroške krajine ponovno upravičeno počutijo kot drugorazredni državljani."
Da bom podprl svoje vprašanje, bom prebral še dve stvari. Elektro Celje kot distribucijsko podjetje, ki nam je dolžno dobavljati električno energijo v določeni kvaliteti, pod določenimi pogoji, je Elesu-Elektro Slovenije pisalo naslednji dopis: "Že vsa leta dobivamo od odjemalcev električne energije na območju Mežiške in Mislinjske doline pritožbe zaradi občasnega utripanja napetosti, ki je zlasti moteče v večernih urah in se odraža predvsem na razsvetljavi ter moti TV prejem.
Zlasti se to dogaja na območju RTP 110/20 kilovoltov Ravne in RTP 110/20 kilovoltov Slovenj Gradec. Intenzivnost motenja in s tem v zvezi število pritožb odjemalcev se je v zadnjem času toliko povečalo, da smo vas o tem dolžni tudi pismeno obvestiti itn. Ker so uporabniki električne energije po tehnični zakonodaji upravičeni do kvalitetne električne energije, vas prosimo, da upoštevate že znana dejstva o izvoru in izrazitosti predmetnih motenj, tako imenovanih "flikerjev" ter čimprej pristopite k reševanju tovrstne problematike." Tako in toliko distributer Elektro Celje. Eles piše v svojem dopisu z dne, 19.6. na naslov Slovenske železarne, Železarna Ravne, Koroška 14, na naslov, kjer seveda ni te družbe, ampak je tam nekaj družb v okviru Slovenskih železarn in po tej logiki najbrž ta naslov, ker ni pravi, sploh seveda to pismo ni prišlo v prave roke ali pa v nobene roke. Eles piše takole, med drugim: "Po opravljenih meritvah s strani Instituta za električne naprave v Gradcu je bilo definitivno ugotovljeno, da te motnje za obratovanje povzroča vaša UHP elektro bločna peč 40 ton. Ker za to peč nimate soglasja o priključitvi porabnika na elektroenergetsko omrežje, prosimo, da skladno z odločbo republiškega elektro inšpektorata številka ta in ta, datum 4.1.1995, odpravite motnje, ki jih na elektroenergetski sistem Slovenije povzroča ta peč." To pomeni, da mora ta družba, ki je sicer v stečaju, na lokaciji Železarne Ravne prenehati delati s to pečjo, kar seveda je vprašanje, ali lahko lastnik zahteva od svoje družbe tudi to. Tukaj imam, kar sem že prej navedel, še dopis - samo trenutek, bom takoj nehal - še dopis Telekoma Slovenije z datumom 18.5., ki podkrepi zahteve občanov. Govori seveda o tem, da jim razpada telefonsko omrežje zaradi prenizkih napetosti, zaradi nihanj itn. in da seveda se lahko zgodi, citiram: "Vsled česa lahko pride tudi do izpada telekomunikacijskega omrežja omrežne skupine 060 v celoti." Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega poslanec Peter Petrovič. Želi kdo od vlade odgovoriti? Državni sekretar, gospod Šuštar. Prosim, da za govornico zaradi magnetograma daste odgovor. Ali ga boste dali pismeno?
DR. BORIS ŠUŠTAR: Spoštovani predsedujoči, poslanci! Ker državnega sekretarja za energetiko ni, ker je službeno odsoten, ravno tako je odsoten tudi minister za gospodarske dejavnosti, gospod Dragonja, bomo podali pisni odgovor.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, državni sekretar. Na vrsti je naslednje vprašanje, ki ga bo postavil kolega Branko Tomažič, Slovenska ljudska stranka. Vprašanje bi naj po poslovniku bilo kratko in jedrnato, tak pa tudi odgovor.
BRANKO TOMAŽIČ: Hvala, gospod podpredsednik. Jaz sem vprašanje odložil za prihodnjo sejo, tako ne vem, zakaj ste danes klicali. Gospa državna sekretarka me je prosila, da odložim svoje poslansko vprašanje. Vendar bi pa vprašal gospoda ministra za kmetijstvo, kaj je s tem štrajkom, ki so ga imeli veterinarji ta teden in so z nekim protestom nosili zdravstvena spričevala pred VURS. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Branko Tomažič. Gospod minister Smrkolj, želite odgovoriti?
CIRIL SMRKOLJ: Hvala lepa in lep dober dan, gospe poslanke in poslanci! Glede tega vprašanja in včerajšnjega protesta nekaterih veterinarjev oziroma predstavnikov Veterinarske zbornice Slovenije, bi rad povedal, da je kar nekaj problemov, ker se zakon o veterini, ki opredeljuje tudi naloge Veterinarske zbornice Slovenije, ne izvaja. Naše ministrstvo je v skladu z zakonom tudi začasno odvzelo pooblastila Veterinarski zbornici Slovenije in prosilo zbornico, da svojo kadrovsko profesionalno sestavo uredi v skladu z zakonom, glede teh spričeval in ker so v okviru Veterinarske zbornice izdajali neoštevilčena spričevala, ni bila možna na osnovi tega evidenca. Veterinarska uprava je v skladu z zakonom bila dolžna ukiniti veljavnost teh spričeval in izdati, natiskati nova spričevala s točno številko in vzporednim registrom, iz katerega je razvidno. Protest je bil tudi z izjavo, da Veterinarska uprava Republike Slovenije, ki dela v okviru ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, tudi prejšnjih spričeval ni izplačala. Tukaj imam celo slučajno podatek, da so bili vsi računi poravnani in da v tem trenutku iz naslova zahteve veterinarske zbornice do VURSA ni nobenega računa, ki ne bi bil poravnan.
Tako je naša ocena, da je takšen protest nekorekten, moram poudariti, in še posebej nekorekten, ker se s strani nekaterih veterinarjev to konotira s političnimi odločitvami ministrstva. Jaz moram povedati, da veterinarska uprava, direktor, delavci veterinarske uprave in tudi pristojni sekretar za področje veterine in prehrane, gospod Matjaž Kočar, se trudijo izvajati zakon o veterini in v okviru tega tudi tečejo postopki, ki so bili ustavljeni od leta 1995, da se tudi v letošnjem letu dodelijo koncesije za opravljanje primarne veterinarske dejavnosti. To povzroča kar nekaj vznemirjanja med nekaterimi veterinarji, kajti koncesije bodo vzpostavile konkurenco in tudi pokazale, da slovenski prostor, glede na obseg del in nalog, le ni tako velik, da bi bilo dovolj dela za vso to stroko v primarni veterini.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu ministru. Naslednji postavlja vprašanje gospod Miroslav Mozetič, Slovenski krščanski demokrati.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. Najprej bom prebral določbe poslovnika, ki se tičejo odgovorov na poslanska vprašanja, ker se je vsaj dvakrat že kršila ta določba.
"Pri obravnavi vprašanj in pobud poslancev morajo biti na seji državnega zbora navzoči vsi ministri". To je prvi stavek 25. člena.
Drugi stavek: "Če je minister upravičeno odsoten ali zadržan, ga lahko nadomešča državni sekretar". To pomeni, če je odsoten ali zadržan. Samo eno opravičilo sem slišal, pa še tisti minister, mislim, da je tukaj, če sem prav slišal.
"Na ustno poslansko vprašanje mora vlada ali minister odgovoriti na isti seji, na kateri je bilo vprašanje postavljeno. Če tega ne more storiti, mora to takoj obrazložiti. V takem primeru mora na vprašanja odgovori pisno, najkasneje 3 dni pred prvo naslednjo sejo". Ko sem zadnjič postavil nekaj vprašanj, sem dobil odgovor: "Bomo odgovorili pisno". Do sedaj še nisem dobil odgovora. Pričakujem odgovore. Poslovnik je jasen. Tudi vlado zavezuje in vodstvo državnega zbora in prosim, da bi te stvari včasih malo upoštevali in jih zagotavljali.
Vprašanje pa se bo tikalo ministra za promet in zveze.
Sklenili ste 19. junija nek dogovor s prevozniki, ki se po trditvah obrtne zbornice ne izpolnjuje oziroma ga vlada ne izpolnjuje. Zanima me, če ga res ne izpolnjujete, zakaj ga ne izpolnjujete in ga nameravate izpolnjevati. To, da zakona ne izvajate, to sem že razumel, to, da dogovorov, ki jih celo podpišete, vi sami ne izvajate, je pa nekoliko čudna zadeva.
Še vprašanje ministru za zunanje zadeve. Te dni smo dobivali neke fakse iz Hrvaške, ki najavljajo določene postopke pred Svetom Evrope. Mislim, da so bili poslani tudi predsednici Sveta Evrope s podobno vsebino, verjetno še širšo, in se tičejo deviznih varčevalcev Ljubljanske banke Zagreb. Ne bom spraševal kako, recimo, da je to tajno, ampak sprašujem, ali se kaj dela na tej zadevi in kdaj računate, da boste to zadevo rešili. Zadeva ni tako enostavna, je zelo delikatna, se strinjam s tem, vendar tam so določene pogodbe, določeni ljudje. Ali se na tej stvari kaj dela in kdaj računate, da boste te stvari uredili.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Mozetiču. Prvi bo verjetno odgovoril minister Bergauer. Izvoli.
MAG. ANTON BERGAUER: Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Na vprašanje, ki je bilo postavljeno glede dogovora, ki je bil podpisan 19. pretekli mesec, je vlada tudi Obrtni zbornici odgovorila po posameznih vprašanjih. Ta odgovor je vlada poslala naprej. Dogovorjena vprašanja so ali izvršena ali pa v fazi reševanja. Torej da vlada izpolnjuje svoj del obveznosti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospod minister. Odgovor bo verjetno podal še gospod minister Frlec.
DR. BORIS FRLEC: Poslancu Mozetiču bom sam zelo težko odgovoril na postavljeno vprašanje, ki zadeva problematiko, ki se rešuje na ravni obeh ministrstev za finance, tako slovenskega kot hrvaškega. Gre za problem varčevalcev podružnice stare Ljubljanske banke, ki je danes ni več, in za obvezo, ki izhaja iz varčevalnih vlog. Vse skupaj je del sukcesijskega procesa in ima svojo finejšo strukturo. Lahko vam rečem samo to, da se ta pogajanja odvijajo naprej, da so seveda varčevalci postali izjemno nestrpni, sami pa ugotavljate, da gre za izredno zapleteno materijo. Slovenija je hrvaški strani tudi predstavila svoje terjatve. Finančna ministrstva se običajno pogovarjajo v jeziku, ki je drugim nekako težko dosegljiv. Če bo hotelo ministrstvo za finance podati še kakšen komentar, bom seveda zelo vesel. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospod minister. Kolega Mozetič ima dopolnilno vprašanje.
MIROSLAV MOZETIČ: Gospod minister Bergauer je zagotovil, da se dogovor, ki so ga sklenili, v celoti izpolnjuje. Jaz sem pa danes prebral naslednje: "Ko na Obrtni zbornici Slovenije niti na drugo pismo, s katerim so predsednika vlade doktorja Janeza Drnovška ponovno obvestili, da se dogovor med vlado in avtoprevozniki, z dne 19. junija, ne izpolnjuje, niso dobili nikakršnega odgovora, so včeraj na predsednika vlade naslovili že tretje pismo. V tem tretjem pismu ponovno opozarjajo, da se dogovor ne izpolnjuje. Zdaj jaz ne bom uporabil besede, kdo laže, ampak nekdo ne govori resnice, ali minister ali pa Obrtna zbornica.
Kar pa zadeva Ljubljansko banko, bi jaz tudi kakšen finančni termin razumel, ker se nekaj razumem tudi na finančno pravo. V tistem pismu med drugim tudi piše, da so nekatere izjave hrvaških ministrov, na katere se je menda naš zunanji minister ali predsednik vlade - tako natančno si nisem ogledal, tukaj pa tudi nimam zdaj tistega pisma - da niso resnične. Njihovi ministri so rekli, da naš predsednik vlade ne govori resnice, kar se tiče Ljubljanske banke.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Mozetiču. Ali bo podan še dodatni odgovor? Minister Razgoršek, izvolite.
JANKO RAZGORŠEK: Gospod predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci! Res je Obrtna zbornica pisala tri pisma na kabinet predsednika vlade. Mi smo, ko smo koordinirali pogajanja, pripravili tudi odgovor in jutri gre iz kabineta predsednika vlade odgovor Obrtni zbornici na vsa vprašanja, s kompletno obrazložitvijo. Vlada se dejansko drži dogovorjenega, razen pri eni odredbi zaradi administrativno-tehničnih problemov ni bilo možno izpeljati 1.7., ampak bo realizirano 1.8. Tako bodo vsi avtoprevozniki, ki so plačali cestnine po višji odredbi, dobili vrnjen denar od 1.2., ko je stara odredba začela veljati, do 1.8. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa ministru Razgoršku. Naslednje vprašanje bo postavila Maria Pozsonec. Izvoli, kolegica Maria.
MARIA POZSONEC: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovani! Vladi postavljam naslednja vprašanja:
Prvič. Zelo neposredno in nedvoumno sprašujem vlado, kaj je naredila in kaj namerava storiti glede usode kmetov, ki niso zmogli plačevati zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja, obresti pa so do danes narasle že do neba. Najenostavneje jim je bilo blokirati žiro račun in jim s tem absolutno onemogočiti reprodukcijo na teh kmetijah. Zablokirali so jim tistega malo denarja, ki ga dobijo od prodaje mleka, pšenice in drugih pridelkov in bi ga potrebovali za nakup kruha, sladkorja, za nakup semen in umetnih gnojil, da bi lahko tudi v prihodnjem letu orali in sejali. Sprašujem, kdo je odgovoren za te ljudi. Ali misli država kaj ukreniti za rešitev tega perečega problema, ker drugače bo uničila tudi zadnjega kmeta v Prekmurju? Slednjemu se namreč približujemo z bliskovito naglico.
Drugič. Vlado bi vprašala, na podlagi katerega zakona oziroma akta je ukinila odlok o plačevanju komunalne pristojbine na mednarodnih mejnih prehodih za prehod tovornjakov. Ta taksa je namreč spadala med izvirne dohodke občine. Kako bo država občinam nadoknadila izpad tega dohodka? Od prometa težkih tovornjakov imamo tamkajšnji prebivalci samo še nesnago in nevarnost na cestah, čeprav noben denar ne more odtehtati te nevšečnosti.
Tretjič. Vladno službo bi ponovno vprašala, kaj se spet zatika pri gradnji mejnega prehoda Dolga vas. Po pogodbi bi morali začeti z gradnjo teh objektov že v mesecu marcu, sedaj pa smo tako rekoč že na koncu gradbene sezone. Osnovna cena investicij se je sedaj zaradi zamude že močno povečala in predvidena sredstva ne bodo zadoščala za dokončanje investicije.
In četrtič, zadnjič. Na cesti od Prosenjakovcev do mejnega prehoda se kljub temu, da je državni zbor nedvoumno izrazil željo in tudi odobril denar za izgradnjo 1.300 metrov ceste, še vedno ne dogaja ničesar. Zato sprašujem vlado, kakšni so zapleti v zvezi z izgradnjo tega dela ceste. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Sklop štirih vprašanj. Prosim vlado, da odgovori. Gospa državna sekretarka, Nataša Belopavlovič kot prva.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Torej jaz lahko odgovorim pravzaprav v tistem delu, kaj vlada dela oziroma razmišlja, ko bo šlo za bodoče probleme oziroma bodočo problematiko na področju plačevanja prispevkov kmetov za pokojninsko zavarovanje. V novem zakonu, ki ga boste dobili relativno kmalu v obravnavo, razbremenjujemo ta del v nekem smislu in zavezujemo tudi državo, da določen del prispevkov, ki ga posamezni zavarovanci ne bodo mogli kriti, pokrije namesto njih. To je en del. Drugo je določen cenzus oziroma določena meja, od katere se bodo prispevki plačevali oziroma od katere bomo mi zavarovance vključevali v obvezno zavarovanje oziroma silili, da rečem poenostavljeno, v obvezno zavarovanje. Tiste, ki tega ne bodo mogli, je jasno, da jih v obvezno zavarovanje ne moremo siliti oziroma tudi ne bomo silili, bo pa predviden nov institut, to je institut državne pokojnine, ki bo pač pokril tiste z nižjimi dohodki, nevključene v zavarovanje, kolikor so pač rezidenti te države, dolgotrajni rezidenti in če so stari več kot 65 let.
Kako reševati probleme za nazaj, pa moram reči, da je stvar, o kateri se dogovarjamo, nekaj tudi skupaj z ministrstvom za kmetijstvo. Gre namreč za obstoječo zakonodajo, za predpise, ki praktično zavezujejo vse, da svoje obveznosti plačajo. Zdaj je problem praktičnega reševanja, kako najti sredstva oziroma, ali jih najti v okviru kakšnih postavk, da se te stvari za nazaj plačajo in poračunajo. Ne vem, mogoče me bo lahko minister za kmetijstvo dopolnil. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa državni sekretarki. Želi še kdo odgovoriti? Gospod minister Bergauer. Najprej odgovori, potem dodatno.
MAG. ANTON BERGAUER: Hvala lepa. Odgovoril bi na vprašanje ceste Prosenjakovci-meja. Moram povedati, da bo rekonstrukcija te ceste v letošnjem letu izvršena, razpis je bil 3. tega meseca, dela bodo končana konec tega meseca, prve dni avgusta. Delal bodo, tako kot sem povedal, v višini 50 milijonov, tako da bo modernizacija te ceste končana pred zimo. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod minister. Odgovori so končani. Še dodatno? Poslanka želi postaviti še dopolnilno vprašanje.
MARIA POZSONEC: Hvala. Ne. Dobila sem odgovor na dve vprašanji, na dve pa ne. Z odgovorom na prvo vprašanje nisem zadovoljna, ker te ljudi je treba rešiti sedaj in takoj. Na to opozarjam že nekaj let in to vprašanje je kot zimzelen v mojem repertoarju. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Dopolnilni odgovor ni možen. Zato prehajamo na naslednje vprašanje. Dr. Jože Zagožen, Socialdemokratska stranka.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Ne pričakujem, da bi na vsa vprašanja danes tukaj predstavniki vlade ustno odgovorili, ker gotovo za to nimajo vseh podatkov na voljo in bi najbrž bili odgovori nepopolni. Sprašujem pa naslednje:
Že dalj časa se ve, da vlada bodisi sama neposredno ali prek svojih institucij daje določen denar v nekatera slovenska podjetja - naj tu omenim primer samo Litostroja, pa morda še katerega podjetja - ki so že olastninjena. Sprašujem, če se da informacija o naslednjem: kakšna je formalno pravna podlaga za dajanje denarja v taka podjetja? Na primer, ali obstaja tudi konkretna postavka v proračunu.
Drugič. V katera podjetja se ta sredstva dajejo? V kakšnih oblikah se dajejo? Ali gre za posojila ali za nepovratna sredstva in podobno? Koliko je bilo tega denarja danega v lanskem letu in do 1. avgusta letošnjega leta? Kakšen je plan dajanja teh sredstev tudi za nadaljnje obdobje, glede na to, da te oblike pomoči Evropska skupnost v načelu ne dopušča v svojih merilih? Osebno menim, da bi včasih za kakšno premestitev tudi ta oblika bila možna, vendar ne kot trajni način.
Drugo vprašanje. Zanima me - prosim, da se da poročilo, kakšen je obseg izvenproračunske porabe v Sloveniji. Gre torej tudi za prihodke in odhodke državnih skladov in agencij, ki niso komercialne narave in ki bi po svoji vsebini sodili v integralni proračun.
Tretja stvar. Vlada naj pove, kakšne ukrepe je do sedaj storila za saniranje stanja v tekstilni, usnjarski in obutveni industriji. Kakšni so bili učinki teh ukrepov? Kakšen je plan nadaljnjih ukrepov na tem področju? Ne gre za dajanje denarja, ampak za ostale ukrepe, za katere je tudi že odbor za gospodarstvo zahteval ali predlagal, da jih vlada pripravi. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Zagožnu. Izvolite, gospod državni sekretar.
DR. BORIS ŠUŠTAR: Spoštovani poslanci! Skušal bom odgovoriti na prvo in tretje vprašanje, predvsem iz vidika ministrstva za gospodarske dejavnosti, ki izvaja določene pomoči podjetjem. Tudi glede tretjega vprašanja, glede sanacije tekstilne in obutvene industrije in glede učinkov. Seveda pa bi me lahko dopolnili tudi iz ministrstva za delo ali kakšnega drugega ministrstva.
Kar se tiče formalnih pomoči gospodarstvu, so osnova za dajanje te pomoči predvsem razpisi, javni razpisi. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti razpolaga s štirimi takimi razpisi. Prvi je dajanje posojil, dolgoročnih posojil iz naslova kupninskih sredstev, drugi je subvencija obrestnih mer za ohranjanje delovnih mest, tretji je poroštvo, subsidiarna poroštva za najemanje kreditov in četrti, poroštva iz poslov prestrukturiranja.
Kar se tiče samega obsega, je glede kupninskih sredstev v lanskem letu bilo danih približno 2 milijardi slovenskih tolarjev. Dejstvo je, da se, pritok kupninskih sredstev, ki se zbirajo v Slovenski razvojni družbi in potem razporejajo v skladu z zakonom o kupnini, o kupninskih sredstvih in porabi sredstev, glede na različne uporabnike, ta delež absolutno tudi zmanjšuje. Tako da se zmanjšuje manevrski prostor iz vidika ugodnejšega kreditiranja, ki pomeni, ali vsaj je pomenil v preteklosti, pomoč podjetjem v tem smislu, da so lahko dobila dolgoročne kredite, tudi z moratorijem na odplačevanje po ugodnejših finančnih pogojih, kot so jih lahko dobila iz bančnega sistema. Danes, kot vemo, na srečo se tudi konkurenčnost bančnega sistema sicer počasi povečuje. Pogoji postajajo sprejemljivejši za podjetja, čeprav so še vedno daleč od primerljivih evropskih.
Kar se tiče subvencije obrestnih mer, je v proračunu predvidenih slaba milijarda 900 milijonov tolarjev. Za podatek - prvo polletje smo že porabili celotni znesek. Kot podatek dam, da je bilo na zadnji tranši delitve iz javnega razpisa za 2 milijardi potreb, med tem ko smo jih lahko realizirali samo 300 do 400 milijonov slovenskih tolarjev.
Kar se tiče poroštev. Ravno tako je potencial, ki se razdeli na posamezna ministrstva. Poroštva za restrukturiranje, potencial je 20 milijard tolarjev. Vendar, kot vam je jasno, gre za poroštva, državna poroštva iz poslov prestrukturiranja, ki omogočajo podjetjem predvsem restrukturirati finančno pasivo, se pravi vire, in sicer spremembo kratkoročnih virov v dolgoročne vire. S tem, da se zagotovijo ustreznejši finančni pogoji odplačila in obrestnih mer.
Vprašanje, ki je bilo, kako lahko država oziroma ministrstva dajejo sredstva podjetjem, ki so olastninjena. Dejstvo, podatek je, da je med industrijskimi podjetji čez 96% podjetij olastninjenih. Dejstvo je tudi, da je večina lastništva predvsem notranje lastništvo, in če naredimo kratko analizo, katera podjetja se pojavljajo na takih razpisih in zahtevajo pomoč, lahko ugotovimo, da so to predvsem podjetja z notranjim lastništvom. Tudi študija, ki jo je pred časom naredil urad za makroekonomske raziskave, ugotavlja, da je eksterno lastništvo bistveno uspešnejše in učinkovitejše, kot je notranje lastništvo. V razpisnih pogojih ni omejitve oziroma se ne zahteva, da morajo biti to družbena podjetja oziroma podjetja, ki še niso olastninjena. Tako da se vleče neka vzporednica iz preteklosti, da se pomaga predvsem tistim podjetjem, ki še niso popolnoma - predvsem finančno - restrukturirana, ki predložijo sanacijski program, program prestrukturiranja podjetja. Na podlagi teh kriterijev poskušamo deliti v skladu z razpisnimi pogoji tudi ta sredstva.
Kar se tiče same harmonizacije z evropsko zakonodajo, ali so takšni ukrepi dovoljeni ali ne - vsi poznate zadeve, ki potekajo s stališča Evropske unije. Bili so izvedeni "screeningi", začenjajo se nekako priprave na prava pogajanja.
Kar se tiče industrijske politike, je ključno vprašanje uvedba horizontalnih ukrepov, ki jih Evropa dopušča. To so ukrepi, ki so vezani predvsem na dvigovanje konkurenčne sposobnosti gospodarstva. Kot primer, da ne bo spet tako učeno izgledalo, kaj so to horizontalni ukrepi: je recimo spodbujanje raziskav in razvoja, izobraževanje, spodbujanje majhnih, srednjih podjetij, uvajanje standardov kakovosti v podjetja, tehnična regulativa, harmonizacija in podobne zadeve. Evropa je izredno pozorna do direktnih pomoči gospodarstvu, in sicer ali v obliki nekih subvencij nepovratnih sredstev ali v obliki dolgoročnih kreditiranj ali tako imenovanih "soft loans."
Dejstvo je, da bo v prehodnem obdobju Slovenija še uporabljala določeno pomoč podjetjem v smislu subvencij obrestnih mer. Kot podatek vam lahko povem, da tudi Evropa dopušča določeno pomoč, ki pa je vezana, kot primer recimo - na posamezno podjetje ne sme presegati 100.000 eKurjev v 3 letih in podobno. Se pravi, tem standardom se bomo morali tudi mi prilagoditi, hkrati pa tudi v naših pogajanjih glede industrijske politike vzpostaviti in vztrajati pri stališču, da nekateri sektorji, verjetno so to - kot je tudi tretje vprašanje - tekstilna industrija in obutvena pa še morda železarstvo, torej tiste panoge, ki jih bo potrebno še direktno z državno pomočjo v določenem prehodnem obdobju sanirati, vendar hkrati v čim večji meri uvajati ukrepe konkurenčnega spodbujanja slovenskega gospodarstva oziroma industrije.
Kot ste sami seznanjeni, dr. Zagožen, je ministrstvo - in tudi na številnih sejah, ki so bile izven Ljubljane - dalo nek pregled ukrepov, ki morda niso stališča predvsem podjetij iz tekstilne branže, pa so nekako bili popolnoma sprejeti. Vendar, zavedati se moramo, da tiste ukrepe, ki jih ima ministrstvo in tam je bil prikaz - sredstva, ki jih dobijo predvsem delovno intenzivne dejavnosti, in tu predstavniki tekstilne in obutvene industrije dobijo gros oziroma večino teh sredstev. Se pravi, poskušajo se preferenčno obravnavati tisti sektorji, ki so najmanj ali najbolj prizadeti glede konkurenčnega stanja v primerjavi z Evropsko unijo.
S tega stališča je morda bilo veliko vprašanj glede drugih makroekonomskih pogojev poslovanja podjetij, kot so tečaj, stroški, obdavčitev, ki pa presegajo nekako okvire posameznega ministrstva in se vežejo na celotno makroekonomsko politiko. Zadnji ukrepi, ki jih vidimo na deviznem trgu, se sicer relativno izboljšujejo, so pa še daleč od tistega, kar si podjetja želijo. Vsekakor bo država, ministrstvo oziroma vlada vztrajala pri čimprejšnji implementaciji horizontalnih ukrepov, to je povečevanja konkurenčnih sposobnosti, spremljali se bodo učinki. Dejstvo je, da se izvaja tako imenovano krčenje, konsolidacija, predvsem v delovno intenzivnih dejavnostih v Evropi. To nam tudi sama Evropa, na katero se tako radi sklicujemo, tudi postavlja kot pogoj, zlasti recimo pri železarstvu; prvi postulat industrijske politike je zmanjševanje kapacitet. To je sicer s socialnega vidika zelo težko slišati, ampak ravno zaradi tega se potem uporabljajo drugi ukrepi, ki naj bi povečali konkurenčno sposobnost podjetij oziroma prekvalifikacijo tiste delovne sile, ki izgubi delo v teh podjetjih. To, kar lahko naredi vlada, je, da poskuša v prehodnem obdobju te instrumente, ki so sicer, taki kot so, težko kompatibilni z evropskimi, počasi spraviti v okvire, ki jih dopušča Evropska unija, in hkrati tudi finančno podpreti tiste ukrepe, ki dolgoročno pomenijo dvig konkurenčnosti v podjetjih, dvig kakovostne strukture, preusmeritev na prodajo lastnih blagovnih znamk in s tem zamenjevanje tako imenovanih lon poslov, "lon arbeita", z izvozom lastnih blagovnih znamk.
V tem smislu je tudi mogoče razumeti interes in napor vlade, da se situacija v teh dejavnostih, ki je relativno najslabša, tudi ustrezno sanira. Kot podatek bom tudi podal, da je sicer slovenska industrija, strukturno gledano, primerljiva z evropsko, je pa res, da imamo v primerjavi z evropskim povprečjem nekoliko večji delež tekstila in lesne industrije, recimo za primer, 5% v Evropi, 9% v Sloveniji, kar pomeni, da bodo tu potrebni še nadaljnji ukrepi. ...(Pisk za omejitev razprave.)...
Na žalost pač ne morem odgovoriti na drugo vprašanje, ker mislim, da ni z mojega področja. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa državnemu sekretarju, dr. Šuštarju. Dodatno vprašanje želi postaviti gospod Zagožen Jože. Dopolnilno.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Gospodu državnemu sekretarju se zahvaljujem za njegov trud, da je povedal v okviru možnosti, kot jo je pač imel v tem času. Vendar prosim vlado, da ta odgovor dopolni tudi s pisnim odgovorom na vprašanja, ki sem jih navedel, na primer, katerim podjetjem je bila dana ta pomoč in kakšna oblika pomoči, in pa, kakšen je plan nadaljnjega dajanja te pomoči; pa tudi pisni odgovor na vprašanje glede izvenproračunske porabe, za katero je tudi gospod sekretar omenil, da ne more dati odgovora, ker najbrž tudi ni kompetenten zanj; in pa učinki ukrepov na področju tekstilne, obutvene in usnjarske industrije. Vem, da na ta vprašanja sedajle tu ni možno dati odgovorov, pisno se pa lahko dajo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Zagožnu, ki pričakuje še pisni odgovor, kolikor sem razumel, in ne več ustnega.
Prehajamo na deveto vprašanje - Boris Sovič, združena lista, izvoli.
BORIS SOVIČ: Cenjene dame, spoštovani! Postavljam dve vprašanji. Prvo se nanaša na delovanje akademskega omrežja Arnes. 9. aprila, ko je državni zbor Republike Slovenije sprejemal državni proračun, je žal pri glasovanju bil neuspešen amandma, ki je predvideval dodatna sredstva za Arnes.Takrat je predstavnik vlade, odgovoren predstavnik vlade pri tisti točki dnevnega reda zagotovil, da bodo z dodatnimi aktivnostmi priskrbeli dodatna sredstva, ki so potrebna za nemoteno delovanje tega omrežja. Ugotavljam, da po skoraj štirih mesecih vlada ni storila nič konkretnega na tem področju in sredstva za delovanje akademskega omrežja Arnes do konca letošnjega leta še vedno niso zagotovljena. Opozarjam tiste, ki morebiti tega še niso opazili, da smo zdaj že konec julija in v tem trenutku je zelo odprto, kako bo Arnes deloval do konca leta. Od Arnesa pa je odvisno več kot 200 institucij in več kot 25.000 uporabnikov v osnovnih, srednjih in visokih šolah, na institutih, ne vem, če to spoštovani kolegi iz vlade vedo, ampak tudi v državni upravi, ta je v celoti priključena prek Arnesa na internet, in še v drugih institucijah. Če Arnes ne bo mogel normalno delovati, potem se bo seveda Slovenija informacijsko izolirala od razvitega sveta. To predpostavljam, da ni v interesu te vlade, zato vljudno sprašujem, kdaj bo vlada Republike Slovenije realizirala obveznost, ki jo je temu državnemu zboru dala ob priliki sprejemanja proračuna.
Vprašanje številka 2 se nanaša na izjavo, ki je bila objavljena v dnevniku Večer pred nekaj dnevi in po kateri bi naj predstavnik ministrstva za okolje in prostor na konferenci evropskih ministrov za okolje in prostor izjavil, da bo Slovenija do leta 2015 zaprla jedrsko elektrarno Krško, ker bo do takrat zagotovila alternativne vire.
Rad bi povedal, da je projektirana življenjska doba te elektrarne do leta 2023 in skrajšanje za približno pet let življenjske dobe pomeni eno do tri milijarde nemških mark dodatnih stroškov. Zato vljudno sprašujem vlado Republike Slovenije, da pove, prvič, od kod namerava dobiti ta dodatna sredstva. Drugič, kakšen je program, ki je podlaga takšni odločitvi? Kje so nadomestni viri energije, kje so dodatni viri za to, da bo ta program lahko tudi realiziran? Tretje, ali vlada predpostavlja, da bo možno zagotoviti stabilno oskrbo električne energije ob izpadu tega objekta? In četrtič, ali vlada Republike Slovenije razpolaga s konsistentnim programom, na podlagi katerega bi bilo takšno odločitev možno sprejeti. Nam do zdaj tak program ni bil znan.
Nacionalni energetski program državnemu zboru še ni bil predložen. Predložen je zakon o rudarstvu. Ali so še kateri drugi tovrstni akti? Preprosto ni znano, na osnovi česa bi predstavnik vlade Republike Slovenije si dovolil tako hrabro izjavo. Jaz ne govorim o tem, ali je smiselno podpreti ali ne tovrstne pobude, ki prihajajo iz Zahodne Evrope. Govorim samo o tem, da je kakršnokoli odločanje o tej sferi odgovorna stvar, ki ima materialne, energetske in ekološke konsekvence. Zato vljudno prosim, da vlada Republike Slovenije odgovori, na osnovi katerih podlag je taka odločitev bila sprejeta. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Soviču. Želi kdo od vlade odgovotiti? Prosim, da to poveste za govornico, zaradi magnetograma.
DR. BORIS ŠUŠTAR: Kakor sem razumel, se vprašanje predvsem nanaša na energetski del gospodarstva in bi pač želel sporočiti, da bo odgovor dan pisno. Ker ni tu državnega sekretarja za energetiko in tudi ministra ne. Jaz pa nisem kompetenten za to področje. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa državnemu sekretarju dr. Šuštarju. Odgovor torej pride pisno. Prehajamo na 10. vprašanje. Peter Lešnik, Slovenska nacionalna stranka. Kolega Lešnik, počakaj! Kolega Sovič ima možnost za dopolnilno vprašanje, da dopolni vprašanje. (Glas iz dvorane.) Mislim, da je odgovoril, da bo dal pisni odgovor. ... (Govorjenje iz klopi.) ... Gospod Blaganje, državni sekretar iz ministrstva za okolje in prostor.
DR. DUŠAN BLAGANJE: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Gospe in gospodje! Ker je spoštovani gospod Sovič kot podlago za svoje vprašanje povzel nepreverjen navedek, iz enega od slovenskih dnevnikov, ki naj bi povzel izjavo ministra za okolje in prostor, bomo poskrbeli za to, da bo minister za okolje in prostor najprej preveril točnost tega navedka, in potem na tej podlagi odgovoril, če bo to potrebno. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa državnemu sekretarju. Dodatnega vprašanja ne more biti, dopolnilno vprašanje je lahko. Izvolite dopolniti vprašanje.
BORIS SOVIČ: Hvala. Jaz bi rad vljudno spomnil, da niti dodatnega niti dopolnilnega vprašanja ne bi rad postavljal. Jaz bi rad najprej rad odgovor na prvo vprašanje. In lahko pogledate magnetogram. Jaz sem vprašal, kaj je z akademskim omrežjem Arnes. In na to nisem dobil odgovora.
ALENKA KOCJAN: Spoštovani! V imenu ministrstva za znanost in tehnologijo vas obveščam, da gospod minister ravnokar prihajaj k tej točki in prosim, da se zadeva, kar se odgovora o Arnesu tiče, odloži za določen čas. Po 15 minutah lahko pričakujete njegov odgovor. V nasprotnem primeru pa pisni odgovor z naše strani. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Prosim, če se predstavite zaradi.
ALENKA KOCJAN: ... (Ne govori v mikrofon.) ... Iz ministrstva za znanost in tehnologijo.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod Sovič, upam, da si sedaj zadovoljen. Odgovor bo torej še v teku današnje seje, če ne, kasneje. Prehajamo na 10. vprašanje, Peter Lešnik, Slovenska nacionalna stranka.
PETER LEŠNIK: Podpredsednik, hvala lepa! Lep pozdrav predstavnikom vlade! Sprašujem predsednika vlade Republike Slovenije gospoda dr. Janeza Drnovška, podpredsednika vlade gospoda Marjana Podobnika, ministra Republike Slovenije za šolstvo, šport dr. Slavka Gabra in ministra Republike Slovenije za notranje zadeve gospoda Mirka Bandlja. Zakaj do danes niso odgovorili na pismo gospoda Radovana Žerjava iz Lendave, ki jim ga je poslal že 1. julija letos? Predvsem pa vas sprašujem, kdaj boste ustrezno ukrepali, da Slovenci na dvojezičnem območju ne bodo drugorazredni državljani. Kdaj jim boste zagotovili temeljne pravice, ki pripadajo vsem Slovencem, tako glede pravice do enakega osnovnega in srednjega šolanja, do enakopravnega izobraževanja in do enakih možnosti za zaposlovanje v lastni občini, ter do enakih plač oziroma dodatkov ter do izključno slovenskih dokumentov. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu za postavljeno vprašanje. Bo kdo od vlade odgovoril? Vprašanje je sicer naslovljeno direktno. Gospod Peter Lešnik, kot vidiš, imenovanih ni v dvorani. Se boš zadovoljil s pisnim odgovorom? Gospod Debelak, državni sekretar ministrstva za notranje zadeve.
MAG. SLAVKO DEBELAK: Gospod podpredsednik, spoštovane gospe in gospodje, spoštovani gospod poslanec! Odgovoril bom samo na tisti del, ki zadeva dokumente, ker to je v domeni ministrstva za notranje zadeve in je naslovljeno bilo tudi na ministra gospoda Bandlja. Seveda ustava določa, kdaj, kako in kje se uporabljajo dokumenti in kje se uporabljajo seveda dvojezični dokumenti. Ne nazadnje, tale parlament je izglasoval lansko leto zakon o osebni izkaznici in seveda tudi obligiral, da se v območju, kjer živita italijanska in pa madžarska narodna skupnost, uporabljajo dvojezični dokumenti. V tej smeri bomo tudi gospodu iz Lendave, ki je postavil to vprašanje, odgovorili. Ker je pa to vprašanje večplastno, bo odgovor seveda zajel tudi vsa tista vprašanja, ki ste jih vi prej navedli. To je samo del, ki ga bo pripravilo oziroma ga že pripravlja ministrstvo za notranje zadeve. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, državni sekretar. Peter Lešnik je zadovoljen in odhaja v svojo klop. Na vrsti pa je gospa Vencljeva, ki je zamenjala vprašanje z Benjaminom Henigmanom. Izvolite, kolegica Hrenova.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala lepa. Lep pozdrav! Moje vprašanje gre Ministrstvu za promet in zveze oziroma izvajalcu aktivnosti, zadeva pa protihrupno ograjo na relaciji Kozarje-Vrhnika. Uradna uredba o hrupu zaradi cestnega in železniškega prometa, ki je bila objavljena v Uradnem listu številka 45/95, določa v 6. členu, da mora investitor, lastnik in upravljalec zagotoviti ukrepe za preprečevanje širjenja hrupa. Izvirni greh te najstarejše slovenske avtoceste, ki gre iz Ljubljane proti jugu, je v tem, da je tako stara, da je dobila uporabno dovoljenje, preden je pravzaprav prišla ta vladna uredba v veljavo. Zato so seveda vse pobude oziroma vse zahteve občine Vrhnika za zaščito svojih prebivalcev pred hrupom bile do zdaj neuspešne. Tudi osebna pobuda prebivalcev z več kot 120 podpisi, ki je bila naslovljena na Dars, je bila neuspešna in tudi pobuda poslanca, zadnja je poslanca gospoda Beuermanna, tako da je v odgovoru, ki ga je dala vlada, razumeti to, da je naša cesta nesrečna. V bodočnosti pa domnevno, glede na kriterije, ali ustreza kriteriju za določanje prioritet ali ne, bo morda nekoč le sanirana, tako kot bi bilo potrebno. Vendar pa je cinizem v odgovoru vlade v tem, da odgovarja, da so glavni kriteriji za določanje prioritet po njenem mnenju višina potrebnih sredstev za izvedbo ukrepov ob upoštevanju števila ljudi. Torej, cesto imamo že več kot četrt stoletja, zdaj bomo pa preštevali glave, ali smo potrebni protihrupne ograje ali ne. Vljudno prosim ministrstvo za bolj konkreten odgovor, kajti v letu 1999 bodo izvedeni razpisi za AC in obvoznico okrog Ljubljane, pa ceste Hrušica-Vrba-Vrhnika zopet ni notri. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegici Hren-Vencljevi. Odgovor bo podal državni sekretar, gospod Pregelj.
ŽARKO PREGELJ: Spoštovani! Na podobno vprašanje oziroma na vprašanje gospoda Beuermanna smo že odgovorili. Podali smo odgovor na podlagi veljavne zakonodaje, ki jo narekuje uredba o varstvu pred hrupom, to je podzakonski akt, ki je bil izdan na podlagi zakona o varstvu okolja. Gre za cesto, ki je sicer že dolgo v prometu, 25 let bo zdaj, in je kot taka bila grajena v nekoliko drugačnih okoliščinah. Tudi kraji ob tej cesti so bili takrat bistveno manjši in so se v teh desetletjih razširili do same avtoceste. Seveda, ne glede na to imajo vsi prebivalci, ki živijo ob tej avtocesti, pravico zahtevati določene zaščite. Ampak, še enkrat poudarjam, na podlagi tega podzakonskega akta, ki ga je vlada izdala na predlog ministrstva za okolje in prostor. Dars oziroma letni program obsega tudi določene ukrepe v tej smeri in bodo tudi izvedeni. Letos se pripravljajo načrti, izgradnja, postavitev zaščitnih ograj pa naj bi se začela prihodnje leto.
O dodatnih kriterijih glede števila prizadetih prebivalcev zaenkrat ni nobenih podlag; lahko bi se sicer nekje uzakonile, toda obstoječa zakonodaja ne predvideva ukrepov glede na število prizadetih. Kajti na ta način bi potem morali praktično obzidati skorajda vse glavne mestne žile v Ljubljani. Tako, da gre tukaj predvsem za vrsto ukrepov, ki jih narekujejo določena okolja. Tako vemo, da so v bivalnem okolju veliko ostrejši kriteriji za varstvo pred hrupom kot pa v nekem industrijskem okolju. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa Žaretu Preglju za odgovor.
Prehajamo na naslednje vprašanje, ki ga bo postavil Jožef Košir, liberalna demokracija.
JOŽEF KOŠIR: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Cenjeni zbor, spoštovana vlada! V imenu 28 poslancev iz šestih strank, Liberalne demokracije, Slovenske ljudske stranke, Združene liste, DeSUS-a, Slovenske nacionalne stranke, SKD - to so podpisi 28 poslancev - dajem pobudo Vladi Republike Slovenije, in sicer, da v proračunskih letih 1999-2000 zagotovi potrebna finančna sredstva za ureditev spominskega parka Sto frankolovskih žrtev.
Obrazložitev: Žrtve so pokopane v dveh množičnih grobiščih na kraju zločina. Grobišči, ki ju poznamo danes, sta bili začasno urejeni leta 1965 s pomočjo celjskih podjetij, predvsem Tovarne emajlirane posode. V različnih časovnih razmakih so bile dane večkrat razne pobude za kompleksnejšo ureditev grobišč. Do realizacije, žal, do sedaj ni prišlo. Leta 1986 je Zveza borcev Slovenskih Konjic s pomočjo podjetja Konus zaradi prometno-varnostnih razlogov uredila parkirišče s kioskom in povezovalno potjo med obema grobiščema. Ob 50. obletnici usmrtitve talcev februarja 1995 so svojci na žalni slovesnosti sprejeli pobudo za obnovo grobišč in dopolnitev s postavitvijo muzejske zbirke frankolovskih žrtev. V marcu 1997 je bil v občini Zreče ustanovljen odbor za obnovo spominskega parka frankolovskih žrtev. Odbor je sestavljen iz svojcev žrtev, predstavnikov Zveze borcev in predstavnikov občine Zreče. Na ponovno pobudo svojcev je bil 20. februarja 1998 prvi sestanek iniciativnega odbora za ustanovitev društva za ohranjanje spomina na frankolovske žrtve in sicer je bilo to društvo ustanovljeno 3. aprila 1998. Njegovi člani so iz vse Slovenije. Osnovni program društva je obnova spominskega parka frankolovskim žrtvam in vzdrževanje le-tega. Namen ureditve spominskega parka je v tem, kjer je živih prič strahotnih dogodkov 2. svetovne vojne na slovenskih tleh vse manj. V teh nekaj letih jih ne bo več. Preurejen spominski park sto frankolovskih žrtev naj zato postane živ, nenehen opomin zanamcem. Naj ostane spomin na vse talce, ki niso umrli zaradi svoje krivde ali ne krivde, ampak so jih ubijali, da bi ustrahovali narod, ki se je boril za svoj obstanek. Taka smrt ni samo okrutna, ampak je tudi ponižujoča, zato mora biti spomin nanje in opomin zanamcem trajen. Zaradi tega dajemo prej omenjeno pobudo podpisani poslanci Vladi Republike Slovenije, da zagotovi potrebna finančna sredstva za obnovo tega spominskega parka.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Košir. To je ustna poslanska pobuda Vladi Republike Slovenije. Želi na to pobudo kdo dati odgovor? Državna sekretarka Majda Širca, izvolite.
MAJDA ŠIRCA: Spoštovani! Na ministrstvu za kulturo smo podprli oziroma načelno podprli pobudo za preureditev spominskega parka sto frankolovskih žrtev. S tem pa tudi apeliramo na vsaj tri pomembne postopke, ki jih je pač potrebno upoštevati pri vključitvi v samo financiranje s strani države. Prvo je seveda nujno potrebno pridobiti natančne načrte za ureditev samega parka in jih seveda usklajevati skupaj z zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine v Celju, ki je pristojen za to območje. Načrti bi morali biti ne samo finančno oziroma vsebinsko, temveč tudi finančno zelo jasno ovrednoteni in pri samem delu je treba računati na vse pristojne organe, na vsa pristojna ministrstva, skladno s samimi pristojnimi organi, ki skrbijo za upravljanje grobišč in za urejanje okolja.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala državni sekretarki. Na vrsti je kolega Ivo Hvalica namesto Bogomirja Špiletiča.
IVO HVALICA: Hvala. Ko sem šel dol, je rekel kolega Potočnik, da je 13 nesrečna številka - seveda je, ampak jaz sem stalno nesrečen. Nimam prilike, da bi videl predsednika vlade in jaz mu zastavljam vprašanje - ali bi počakal, ker bi ga rad pogledal v oči. Tokrat imam zanj izjemno kratko, ampak temeljito vprašanje. Tu se ne bo mogel izogniti in zaradi tega bi prosil, če lahko počakam, da pride predsednik vlade, ker nima smisla, da govorim v prazno. Ali lahko?
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Kolega Ivo Hvalica, predlagam, da počakamo, da predsednik pride. Medtem gremo z vprašanji naprej.
IVO HVALICA: Jaz pridem potem sem gor, ker nima smisla, da govorim kar nekomu, ki ne bo znal odgovoriti, ker to lahko odgovori samo on. Saj drugi lahko, samo ... torej, čakam.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala, kolega Hvalica. Torej boš vprašanje postavil takrat, ko se pojavi predsednik vlade.
Naslednje vprašanje postavlja Samo Bevk, združena lista.
SAMO BEVK: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani zbor! (Prosil bi, da mi med drugim naravnate tudi uro.) V imenu skupine poslancev, tukaj prisotnega, nadalje Janeza Podobnika, Toneta Partljiča, Janeza Mežana, Helene Hren-Vencelj, Ede Okretič-Salmič in Petra Lešnika dajem poslansko pobudo Ministrstvu za šolstvo in šport in Ministrstvu za kulturo v zvezi z zaposlitvijo enega ali dveh strokovnih sodelavcev v okviru gibanja za branje med mladimi - Bralna značka Slovenije. Na srečanju ob 35-letnici Bevkove bralne značke 4. junija letos v Idriji smo dali pobudo, da skupina poslancev državnega zbora Republike Slovenije poda obema ministrstvoma poslansko pobudo v zvezi s temi zaposlitvami. Bralna značka Slovenije poteka že 38 let in je postala izredno široko gibanje za branje med mladimi. Bogata dejavnost je razvidna iz priloženega poročila o delu programskega odbora Bralne značke Slovenije v 38. sezoni, iz katerega so tudi razvidne potrebe po teh zaposlitvah.
Rad bi vam povedal samo nekaj podatkov. Prvič, v šolskem letu 1997/98 se je motivacijsko gradivo za bralno značko poslalo za 63.770 učencev na razredni stopnji in za 25.200 učencev na predmetni stopnji. 5.200 učencev pa je dobilo posebno priznanje za 8 let branja v okviru gibanja Bralna značka Slovenije. Ocenjuje se, da v okviru Bralne značke Slovenije bere okrog 32% učencev vseh osnovnih šol v državi.
Četrtič, bralna značka in to pomembno kulturno in izobraževalno ter vzgojno gibanje je seglo tudi med zamejce v Benečijo, Porabje in na Koroško ter med otroke zdomcev in izseljencev v Nemčiji in Švici. Bralna značka deluje v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije, zato naslavljamo spodaj podpisani poslanci poslansko pobudo na obe ministrstvi, da omogočita zaposlitev enega ali dveh strokovnih sodelavcev na eni izmed šol ali knjižnic ali pa kar na Zvezi prijateljev mladine.
Nadalje pa imam še eno prav kratko vprašanje za Ministrstvo za promet in zveze. Na magistralni cesti M 10/10 je prav gotovo najtežji odsek v soteski Zala na relaciji Idrija-Godovič. Po delu te ceste se že nekaj časa prevažamo enosmerno, saj je tam ustavljen promet zaradi podrtih podpornih zidov. Zato sprašujem Ministrstvo za promet in zveze, kdaj bo pristopilo k izdelavi projektov za celovito sanacijo in rekonstrukcijo tega odseka od Idrije do Godoviča... (Pisk za omejitev razprave). In drugič, kdaj se bo tudi fizično začela sanacija podrtih podpornih zidov, ki onemogočajo normalno povezavo med Idrijo in svetom. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Samu Bevku; eno je pobuda in eno je vprašanje. Želi na pobudo kdo odgovoriti? Izvolite, državni sekretar.
DR. JANKO STREL: Spoštovane poslanke in poslanci! Omenjeno pobudo bomo na ministrstvu za šolstvo vsekakor proučili. Lahko pa povem, da je tako v programih, ki so trenutno veljavni, kot v tistih, ki jih sprejemamo za bodoče, položaj in poudarek bralni znački kar pomembno opredeljen in mislim, da je v strategiji ministrstva za šolstvo in šport ustrezen poudarek. Ta pobuda bi vsekakor lahko omenjeno področje še pospešila, ker je to nedvomno eden izmed najmnožičnejših programov, ki se vodijo v slovenskem šolstvu, ki pa ima prav gotovo še pomembne možnosti razvoja.
Naj ob tem izkoristim priložnost in odgovorim na poslansko vprašanje gospoda Tomažiča, ki je peti postavil vprašanje v zvezi s plačilom prometnega davka za malice oziroma prevoz otrok. Tako kot je bilo v zakonu leta 1992, je tudi v zakonu o prometnem davku iz leta 1997 opredeljeno, da se za navedene namene ne plačuje prometni davek.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa za oba odgovora. Ali bo podan tudi odgovor na vprašanje? Gospod minister Bergauer, izvoli.
MAG. ANTON BERGAUER: Hvala lepa. Na cesti M 10/10 Zala bo v letošnjem letu narejeno naslednje: 7. julija oziroma 7. avgusta bo objavljen v Uradnem listu razpis za izvedbo ZDOP (?) na tem odseku, pričetek del bo v septembru, in upam, da bodo tudi vremenske razmere dopuščale, da bo to končano. Razpis pa je bil tudi za sanacijo nabrežin od odcepa za Jelični Vrh proti Idriji; ta dela bodo pa gotovo končana v tem letu. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod minister. Dopolnilno vprašanje - izvoli, Samo Bevk.
SAMO BEVK: Hvala lepa. Zahvaljujem se za oba odgovora. Posebej bi prosil obe ministrstvi, kulturno in šolsko, da odgovorita tudi pisno na mojo pobudo in jo posredujeta meni kot naslovniku te pobude ter tudi Bralni znački, ki deluje v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije.
Gospod minister za promet in zveze pa je odgovoril samo na prvi del mojega vprašanja. Ni odgovoril na vprašanje, kdaj bo ministrstvo za promet in zveze začelo izdelavo projektov za celovito sanacijo soteske Zale oziroma magistralne ceste na relaciji Idrija - Godovič. Kajti vemo, da so bile za nekatere druge manj pomembne odseke pa celo predore na tem področju narejeni idejni projekti, medtem ko se stvari na področju Zale ne premikajo - razen ko pride do incidentov, ko se zruši kakšen zid, medtem ko celovitega pristopa, niti idejnega kaj šele projektov, do tega odseka nimamo. Hvala lepa. Prosil bi še za dodatni odgovor.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. To je bilo dodatno vprašanje. Želi minister ali državni sekretar dodatno odgovoriti? Gospod Žare Pregelj, državni sekretar za promet in zveze.
ŽARKO PREGELJ: Spoštovani, glede sanacije tako imenovane Keltike, sploh na področju soteske Zale, je bila narejena že vrsta študij. Seveda določenega programa še ni, ker je sanacija tudi tega odseka predmet bodočega nacionalnega programa razvoja in vzdrževanja državnih cest. V naslednjih dveh letih je ta cesta uvrščena v program preplastitev, ki se bodo izvajale iz programa EBRD, to je program, ki ga boste na tej seji tudi potrjevali. Ti ukrepi so prvi val ukrepov na tej cesti, ki pa ne morejo določenih problemov dokončno rešiti, sploh pa ne tistih, kjer je potrebno poseči v samo temeljno konstrukcijo, to je podporne ali v ostale brežinske zidove. Tako, da v bistvu korenitejši ukrepi, kot ste omenili predore pa galerije - govori se o mogoči izgradnji galerije v dolini Zale, ker gre tu za nevarnost predvsem snežnih plazov, v sedanjem obdobju celo za nevarnost padca posameznih dreves, ki so bila poškodovana po lanskoletnem žledu - v bistvu bo treba v tej dolini opraviti korenitejšo sanacijo. Za tako sanacijo pa še ni dovolj natančno izdelanih projektov oziroma še ni sprejeta programska usmeritev. Predvidevamo, da bomo to v letošnji jeseni lahko predstavili v okviru predstavitve nacionalnega programa izgradnje državnih cest. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa državnemu sekretarju. Prehajamo na naslednje vprašanje, kolega Ivan Božič, Slovenski krščanski demokrati. Ga ni. Prehajamo na naslednjega, Maksimiljan Lavrinc, liberalna demokracija.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Moje vprašanje je namenjeno ministru za zdravstvo. Sprašujem ga pa naslednje: Sprejete so bile spremembe in dopolnitve pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. K njim je minister dal soglasje, in sicer 15.7.1996, številka 50-20/96. V 2. členu teh sprememb in dopolnitev je zapisano, da se v okviru specialističnoambulantne dejavnosti opravljajo oziroma imajo ženske možnost tudi do zunajtelesne oploditve. In sicer pravi do največ štirih poizkusov v rodnem obdobju. Na podlagi tega, teh sprememb in dopolnitev je znani gospod direktor zavoda za zdravstveno zavarovanje, gospod Košir, objavil okrožnico številka 15 z dne 20.11.1996, v kateri je zapisal, da je pravila, ki omejujejo sedaj umetno oploditev na štirikrat, treba razlagati tako, da so tiste ženske, ki so do tega trenutka, ko so ta pravila stopila v veljavo, že opravile štirikraten poizkus, to svojo pravico izčrpale. Državljanka Mirjana(?) Žagar z Dunajske 101 iz Ljubljane se s takšno razlago ni strinjala, zato se je obrnila najprej na ministrstvo za zdravstvo oziroma najprej, oprostite, se popravljam, na zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer so jo preusmerili na ministrstvo za zdravstvo, tam pa so ji pojasnili, da odgovorna gospoda Zajc in Jereb nista pravnika, zato bi težko dala pojasnilo. Obrnila se je seveda na mnoge naslove, na ustavno sodišče, na vladni urad za zakonodajo, na enega od poslancev, na komisijo državnega zbora za peticije, na predsednika vlade, na predsednika republike, na varuha človekovih pravic. In dobila je edini odgovor, to pa je od vladnega urada za zakonodajo, da ima prav, da tolmačenje, kakršnega je s svojo okrožnico proizvedel, da tako rečem, direktor gospod Košir, ni pravilno. Pod to tolmačenje oziroma pod ta dopis se je podpisal direktor vladnega urada za zakonodajo, gospod Lojze Janko. Sprašujem ministra, do kdaj bo trpel, da se nezakonito uporabljajo pravila oziroma (Pisk.) - bom zelo hitro končal - da se nezakonito uporabljajo pravila, ki so bila spremenjena. In naslednje, ali v državi, kakršna je naša, ne bi bilo bolj modro, da v takih primerih, potem ko so ljudje sami plačali poizkuse oploditve, ko pride do takšne oploditve in do rojstva otroka, država za nazaj pokrije tem vztrajnim staršem stroške. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Izvolite. Edita Štok, svetovalka vlade Republike Slovenije pri ministrstvu za zdravstvo.
EDITA ŠTOK: Spoštovani predsedujoči! Spoštovani poslanci! Moram povedati, da osebno tudi poznam ta primer gospe. Mislim, da je najbrž prišlo do nerodnosti, ker je v času, ko se je obračala na vse te naslove, bila najbrž napačno razumljena. V ustnem odgovoru, pri katerem sem bila prisotna, je bilo povedano, da najbrž tolmačenje ni tako, kot je navedla v pritožbi poslancu. Tako, da po mojih informacijah je stvar v hiši in bi podali pisno odgovor na trenutno stanje.
Kar pa se tiče vašega predloga. Mislim, da je postopek v državi Sloveniji, kar se tiče pravil zdravstvenega zavarovanja, jasen. Zavarovalnica je izvajalec programov, ki jih strokovni organi zdravstvenega sveta, se pravi razširjeni strokovni kolegij, potrdijo, predlagajo ministru za zdravstvo in potem odkupijo, če tako rečemo, od zavarovalnice. Tako, da vašo pobudo za povrnitev teh stroškov bomo pač enako obravnavali in podali pisni odgovor. Se strinjate s tem?
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa dr. Štokovi, svetovalki vlade Republike Slovenije. Gospod Lavrinc bo dopolnil vprašanje.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala, gospod predsedujoči. Ne bi dopolnil, ampak bi zaprosil za prvi del odgovora, ker ga res nisem razumel. Namreč, v tej okrožnici, ki jo je gospod Košir poslal okoli, pravi, da pravila določajo, da ima vsaka ženska, ki izpolnjuje pogoje po zakonu o svobodnem odločanju o rojstvu otrok, pravico do 4 poskusov umetne oploditve v rodnem obdobju. Če je ženska te poskuse že opravila do 1.9.1996, nima pravice do ponovnih 4 poskusov iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. In ravno s tem v zvezi je odgovor tudi gospoda Lojzeta Janka, da tako tolmačenje, torej takšen akt ni v skladu z ustavo. Zato sprašujem, ker to ni edini primer, da se je kdo obrnil name. Povedal bom za ta drugi del, ker je bila pobuda. Več je takih in vsi so seveda prizadeti.
Zato sprašujem, do kdaj bo tako tolmačenje pravil veljalo.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Dodatni odgovor.
EDITA ŠTOK: Če dovolite, bi vam podali pismeni odgovor na to. Mislim, da je bila naša pravna služba opozorjena in da je jasno, da po ustavi Republike Slovenije veljavnost za nazaj ne pride v poštev.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Kolega Ivo Hvalica, predsednika ni, je pa podpredsednik. Bi mogoče njemu naslovili? Torej ne boste več čakali. Boste kar podpredsedniku. Izvolite, kolega.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Ali mi že teče čas in moram pohiteti? Čeprav je kratko vprašanje.
Sprašujem predsednika vlade v večni odsotnosti - v tem primeru bi prosil, da podpredsednik posluša, ker sicer ne bo znal odgovoriti - sprašujem, kaj naj naredi poslanec v primeru, ko ne dobi odgovora na svoje poslansko vprašanje. Kaj naj naredi? Torej to, kar se z menoj dogaja, z mojimi poslanskimi vprašanji, je že višek neokusa. Jaz se sprašujem, ali naj se zatečem k varuhu človekovih pravic. Naslednja stvar bi bila - prav danes smo dobili - Svet Evrope in mislim resno tja pisati; odbor za pravne zadeve in človekove pravice, sem že naštudiral stvar, imam pravico kot državljan, smo člani Sveta Evrope. Seveda še ostane parlament evropske zveze in KofiAnan navsezadnje. Zakaj pa ne? Zakaj pa ne? Jaz sem izčrpal zadevo, parlamentarno. In kaj sprašujem, na kaj ne dobim odgovora - razno razne stvari.
Na primer ministrstvo za tehnologijo sprašujem, kdaj bo nehalo posiljevati Evropo s homologacijo vozil, ki jih od tam uvažamo. Lepo vas prosim! Se gremo te "jugo štose". Mi bomo Evropi homologacijo predpisali! Mi, mi! Mi, ki vse vemo. Lepo vas prosim! Ampak jasno, ne ve, kaj odgovoriti, pa ne odgovori. Namesto da bi bilo zadovoljno, da je nekdo spomnil, da to takoj ukine. Ker drugače boste dobili eno "klofuto" iz Evrope. Kaj ga še sprašujem? Zakaj ne dobivam podatkov, ki jih moram dobiti kot poslanec državnega zbora. Glede na to, da je državni zbor sprejel na svoji 15. izredni seji, dodatni sklep: Vlada Republike Slovenije na izdelke, ki so financirani s proračunskimi sredstvi, pod postavko 15 vladne službe, 1522 statistični urad Republike Slovenije, 6967 redne letne raziskave, ankete ažurno pošilja državnemu zboru Republike Slovenije. Jaz sem upravičen do Toševih raziskav, dokler ne razveljavite tega sklepa. Ampak zato potrebujete večino v državnem zboru.
Torej čakam tudi na odgovor Ministrstva za delo, čakam na odgovor v zvezi z azbestom. Čakam na ne vem koliko odgovorov. Pred tremi, štirimi dnevi sem vsem tem poslal pisma, da urgiram te odgovore. Sicer se res zatečem na Svet Evrope. Hvala lepa. Imam še tri sekunde, dve, eno, nalašč bom tu do konca. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Če sem prav razumel, je bilo prvo vprašanje zastavljeno podpredsedniku vlade. Ali lahko kaj odgovori v tej smeri? Prosim.
MARJAN PODOBNIK: Hvala lepa. Spoštovani gospod Hvalica! Jaz se popolnoma strinjam z vami, da je institut poslanskih vprašanj oziroma ta možnost tista možnost, ki je še posebno za opozicijo ključna v parlamentarnem delovanju. In podpiram zahteve in prizadevanja za čimbolj ažurno odgovarjanje na poslanska vprašanja. Rad bi v zaščito vlade in predstavnikov vlade povedal to, da mislim, da v tej točki, poslanska vprašanja - čeprav ni vedno čas jasno določen veliko vnaprej - vendarle, za razliko od nekaterih prejšnjih mandatov, veliko število ministrov redno spremlja te seje in skuša v čim večji meri neposredno odgovarjati na poslanska vprašanja. Predlagam, da kar se tega tiče, jaz o posameznih vprašanjih ne bi govoril, torej poleg ministrov, državnih sekretarjev in drugih predstavnikov ministrstev.
Kar se tiče posameznih poslanskih vprašanj, se ne strinjam s podcenjujočim tonom, ki ga je bilo zaznati. Ne verjamem, da kdorkoli podcenjuje ta poslanska vprašanja. Rad bi povedal, da ima vlada izjemno velike naloge pred sabo, kakor tudi državni zbor, tako v zvezi z Evropsko unijo, s harmonizacijo, pripravo zaščitne ureditve, v zvezi z zahtevami, ki jih je naložil tudi ta državni zbor. S polno mero odgovornosti se trudimo izvajati te dogovorjene naloge. Jaz lahko tukaj samo obljubim v svojem imenu, tudi v imenu vlade, da bomo skušali v primeru, da res prihaja do tega, da na poslanska vprašanja ni niti pisnega niti ustnega odgovora, preveriti, na kakšen način vendarle preprečiti, da bi na nekatera poslanska vprašanja ostalo v celoti neodgovorjeno. Sam pa lahko povem, da tudi, ko name prihaja precej vprašanj, skušam s poslanci, od katerih prihajajo, se vsaj ustno pogovoriti. Čeprav pogosto sam, odkrito povem, tudi pisnega odgovora na nekatera od teh vprašanj še nisem dal. Skušajte razumeti tudi to, da so res obremenitve, posebej posameznih ministrstev, ob teh nalogah, ki so zdaj postavljene, zelo velike. Se pa strinjam, poudarjam, da je naša dolžnost in naloga, da so na poslanska vprašanja dani tudi ustrezni ustni ali pisni odgovori. Zato se bomo potrudili, da jih bomo tudi v večji meri kot doslej zagotavljali čimprej. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa podpredsedniku vlade, gospodu Podobniku. Ivo bo dopolnil vprašanje, verjetno.
IVO HVALICA: Najprej hvala lepa, gospod podpredsednik. Tu je še pisno za gospoda Drnovška, da ne bi slučajno pozabili.
Kdo koga podcenjuje? Podcenjuje na primer poslanca ta uslužbenka - pa je ne bom navajal s polnim imenom - ki je danes, ko je sodni dan, ker je treba odgovoriti na vprašanje, na pisno poslansko vprašanje, telefonirala moji tajnici in je rekla naslednje (gospa ima ime in priimek, pa ostanimo pri kraticah, M.S.): "V zvezi s poslanskim vprašanjem homologacije vozil še ni odgovora, ker se je poslansko vprašanje izgubilo, vendar se je kasneje našlo. Odgovor bo v roku..." Ne me podcenjevati, no! Saj ne hodim v otroški vrtec! Najprej se je izgubilo, potem se je pa našlo! Pa lepo vas prosim!
No, jaz sem tu zbral tri vprašanja - dvema je že zdavnaj potekel rok, kot se temu reče, ker naša pravila igre pravijo, da je rok 30 dni. Eno je generalnemu sekretarju vlade v zvezi s tistim, kar sem prej govoril; na to sem že poslal urgenco samemu predsedniku vlade (zdaj ima pa tukaj še pisno vprašanje). Drugo je ministru za tehnologijo. To vprašanje o homologaciji, o tej sramoti, o tem posilstvu, ki ga izvajamo nad Evropsko unijo, sem že dvakrat zastavil na odboru za evropske zadeve. Tretje vprašanje - Metod Dragonja se niti ne spomni, da bi mi odgovoril na vprašanje v zvezi z izvajanjem zakona o azbestu. To je sramota, to je podcenjevanje! Podcenjujete vi! Vi podcenjujete! Jaz ponižno čakam in prosim - in nimam moči, nimam! Ampak obrnil se bom na Svet Evrope, obrnil se bom takoj po parlamentarnih počitnicah, če tega ne dobim. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod Marinček, minister za znanost in tehnologijo.
DR. ALOJZIJ MARINČEK: Jaz se gospodu Hvalici globoko opravičujem. To se je resnično zgodilo, tu ni nič zadaj, mislim da tukaj nobene afere ni na vidiku. Čisto navadna "šlamparija", ki jo je zakrivil, mislim da kar moj šef kabineta in smo mi odgovor napisali, vendar smo zahtevali odgovor od urada. Odgovor je prišel, vendar smo ga zopet morali nazaj poslati, ker je naša pravna služba ugotovila neke nepravilnosti. Če pa gospod Hvalica želi, mu pa jaz po faksu lahko posredujem ta odgovor, ki je v bistvu to, da smo mi zahtevali še dodatna pojasnila. To se pravi, da je to tudi tako. Osebno se pa jaz v imenu našega ministrstva opravičujem za to napako, ker naše ministrstvo je znano po tem, da vsakemu odgovori na njegovo vprašanje, in to takoj, če se da. Ne morem si razlagati, zakaj je do tega prišlo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod minister. Gremo naprej. Naslednje vprašanje, namesto Pavla Ruparja kolega Čeligoj. Izvoli. Naslednji je Izidor Rejc.
VLADIMIR ČELIGOJ: Hvala lepa. Svoje poslansko vprašanje namenjam Ministrstvu za zdravstvo. K zastavitvi poslanskega vprašanja me je spodbudila nedeljska nesreča na gorski hitrostni dirki v Ilirski Bistrici. Ministrstvo za zdravstvo je v okviru letošnjega proračuna namenilo določeno vsoto sredstev za nabavo urgentnih vozil v posameznih zdravstvenih domovih v Sloveniji. Na seznamu prejemnikov sredstev za nabavo urgentnega vozila je tudi zdravstveni dom Ilirska Bistrica. V Ilirski Bistrici smo izpeljali dva meseca trajajočo humanitarno akcijo zbiranja sredstev za urgentno vozilo, izvedli javni razpis, izbrali dobavitelja za vozilo in opremo, denarja s strani ministrstva za zdravstvo pa ni. V nedeljo 19.7.1998 ob prej omenjeni nesreči nekatera ilirskobistriška urgentna vozila zaradi dotrajanosti, nekatera imajo že 350 do 400 tisoč prevoženih kilometrov, niso hotela vžgati in smo jih morali ročno porivati, da so vžgala ter odpeljala ponesrečence v bolnico. Gospoda ministra sprašujem, kdaj bodo zagotovljena sredstva za nabavo urgentnega vozila oziroma kdaj bodo ta sredstva zdravstvenem domu Ilirska Bistrica nakazana, da bomo lahko nabavili prepotrebno urgentno vozilo.
In drugo vprašanje, prav tako Ministrstvu za zdravstvo. Tudi to drugo vprašanje izhaja iz izkušnje nedeljske nesreče, zadeva pa problem postavitve mreže urgentnih centrov v državi Sloveniji. Že nekaj let se govori o pripravi in postavitvi urgentnih centrov po Sloveniji. Do sedaj na tem področju ni bilo nič konkretnega narejeno. Ministrstvo sprašujem, zakaj ta program ni realiziran. Ali je problem denar? V zdravstvenih okoljih trdijo, da program uvedbe zdravstvene kartice stane približno toliko kot celotna postavitev mreže urgentnih centrov. Ali je tako? In če je tako, gospod minister, ali ne potrebujemo urgentna vozila bolj kot pa zdravstvene kartice. Sprašujem pa tudi, kdo je odobril projekt zdravstvene kartice. Kolikor vem, vlada ga ni. In zakaj potem teče projekt zdravstvene kartice? Če bi imeli vzpostavljeno mrežo urgentnih centrov, potem bi bil v nedeljo 19.7.1998 del ponesrečencev, ki so bili udeleženi v nesreči gorske hitrostne dirke v Ilirski Bistrici, pripeljan v bolnico v polovico krajšem času, kot so sicer bili zaradi čakanja na dodatna urgentna vozila iz Ljubljane. Vsekakor bi v navedenem primeru svojo vlogo odigral urgentni center, če bi ga imeli nekje v Postojni, da ne govorim, če bi bil ta urgentni center v Ilirski Bistrici. Kdaj, gospod minister, bo postavljena mreža urgentnih centrov v Sloveniji? Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Odgovor bo dala
gospa svetovalka vlade Edita Štok.
EDITA ŠTOK: Odgovor bi bil naslednji: Kar se tiče sredstev za reševalno vozilo v zdravstvenem domu Ilirska Bistrica, moram reči to, da so bila to načrtovana sredstva, ki pa v proračunu iz znanih razlogov niso bila realizirana, ker smo bili vezani na proračun, v določenem odstotku večji glede na preteklo leto, in ker so ta sredstva znašala prek 200 milijonov tolarjev. Moram opozoriti poslance, da je bila vložena pobuda poslancev, da se v letošnjem proračunu dodali vsaj 100 milijonov za financiranje 50% vozil ministrstvu za zdravstvo, vendar smo za tri glasove to možnost izgubili. Na sploh je situacija, kar se tiče financiranja opreme zdravstvenih domov, zapletena, zato ker zakon o lokalni samoupravi nalaga občinam, da same poskrbijo za opremo v zdravstvenih domovih. Ministrstvo za zdravstvo oziroma država je ustanovitelj bolnišnic, kjer tudi direktno izvaja vsa vlaganja, vendar pa vse investicije v zdravstvo znašajo 1 milijardo 900 tisoč tolarjev, cena organizirane urgente službe, enakomerno urejene za vso Slovenijo, pa bi letno znašala približno 4 milijarde tolarjev. Zato je ministrstvo za zdravstvo leta 1995 začelo projekt nujne medicinske pomoči, v katerem je predvidena organizacija te službe. Vendar pa je glavni razlog za to, da služba in ti centri, o katerih sprašujete, še niso formirani, ta, da sredstev enostavno ni. V letošnjem letu smo iz zavarovalnice uspeli pridobiti 600 milijonov tolarjev, s tem, da je 298 milijonov bilo razdeljenih zdravstvenim domovom, ostalih 300 milijonov bo dodeljenih z aneksom k letošnjemu dogovoru. Vendar ta sredstva zavodi lahko uporabljajo samo za neposredne stroške dela, za materialne stroške in pa za amortizacijo opreme.
Eden od problemov, kar se tiče vozil - za katere vam lahko povem, da je 50% takih, da ne sodijo več na ceste, vendar jih uporabljamo, zato ker je boljše, da jih imamo, kot da nimamo nobenega - je tudi ta, da je amortizacija te opreme v zdravstvu prenizka. Je približno 9%. Mi ocenjujemo, da bi morala biti amortizacija urgentnega vozila primerljiva z Evropo, kar pomeni 25% letno.
Na vprašanje glede kartice zdravstvenega zavarovanja in primerljivosti s projektom, kar se tiče samega projekta zdravstvene kartice, vam bomo podali pisno poročilo o tem, kaj je s projektom, kakšno je bilo mnenje vlade in kako stvar poteka. Dejstvo pa je, da je sam projekt nujne medicinske pomoči po obsegu najbrž veliko večji in da smo v dogovoru s predsednikom parlamenta gospodom Podobnikom predvideli, da bi v jesenskem delu, se pravi nekje v oktobru, novembru mesecu pripravili javno predstavitev tega projekta nujne medicinske pomoči. Eden od teh problemov, ki se ob tem pojavlja, je organiziranost in pa koordinacija služb. Predvsem je pomembna v primeru, ko pride do več poškodovanih. Iz tega razloga, kar se tiče usposabljanj, ministrstvo za zdravstvo že financira tečaje in je v letošnjem letu izvedlo 9 takih tečajev, tako da del sredstev smo le uspeli zagotoviti. Da bo pa stvar bolj jasna, vam moram povedati, da ima ministrstvo za zdravstvo za področje, ki ga neposredno pokrivam - to so obrambne priprave, katastrofna medicina in v tem smislu tudi nujna medicinska pomoč - namenjenih 6 milijonov 800 tisoč tolarjev sredstev. Potem si pa lahko predstavljate, kaj se da narediti s temi sredstvi! Tako da vam preprosto lahko predlagam samo to, da v jesenskem delu, ko se bo razpravljalo o proračunu za prihodnji 2 leti, ministrstvu za zdravstvo na ta del nujne medicinske pomoči, ki se neposredno navezuje tudi na delo v velikih nesrečah in pa tudi za delo v primeru vojne, parlament podpre predloge po večjih sredstvih.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala gospe Editi Štok. Naslednji bo postavil poslansko vprašanje gospod Izidor Rejc. Ugotavljam, da ga ni. Naslednji je gospod Miran Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala. Spoštovani ministri in ostali predstavniki vlade! Državni zbor Republike Slovenije je na seji 2. aprila 1998 sprejel zakon o zaključku lastninjenja, ki je bil objavljen v Uradnem listu št. 30, 16. aprila 1998, in je 1. maja letos začel veljati. Po prvem odstavku 52. člena tega zakona mora vlada do 1.8.98 z odlokom določiti seznam dodatnega premoženja, ki se proda pooblaščenim investicijskim družbam za certifikate. Obveznost države do teh lastnikov je okvirno znana že vsaj 2 leti. Posledice dejstva, da te lastnine, ki bi bila lahko zamenjana za certifikate, ni, je v tem, da je vrednost certifikatov pooblaščenih investicijskih družb bistveno zmanjšana in razvrednotena. Te delnice še ne kotirajo na borzi. Na črnem trgu se prodajajo po nesorazmerno nizki ceni, gre pa za približno 1 milijon 300 tisoč prebivalcev, za okvirno vrednost 130 milijonov družbenega premoženja, ki se čutijo - upravičeno - v celoti ogoljufani. Vsako nadaljnje odlašanje pri zagotavljanju teh sredstev bi pomenilo še večje in bolj neodgovorno ravnanje.
Pričakoval sem, da bom v teh dneh dobil dokončno obvestilo o tem, da je vlada odlok sprejela, priznam pa, da sem danes z velikim začudenjem bral o tem s tiskovne konference ministrstva za ekonomske odnose in razvoj različne informacije. Za različne informacije ne krivim ministrstvo, ampak različne so pač bile objektivno. V Večeru preberem, da bi po načrtih pooblaščene investicijske družbe dobile premoženje konec letošnjega ali v začetku prihodnjega leta. Sam ocenjujem, da bi bilo to celo iznad skrajnega roka, v katerem bi bilo že mogoče celo s strani pooblaščenih investicijskih družb vlado tožiti, in se pravi, da je to zelo dvomljivo. V Delu pa preberem, da je doktor Edo Pirkmajer izjavil, da bo vlada predvidoma 30.7. sprejela potrebni odlok. Glede na to sprašujem vlado, ali bo ali ne bo do 1.8.1998 sprejela odlok, s katerim bo lastnikom certifikatov zagotovila že leta manjkajoče premoženje in jim dala podlago, da bodo tudi oni postali enakopravni državljani. Prosil bi za konkreten odgovor. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Vabim predstavnika vlade, da da odgovor. Gospod minister Marušič bo dal odgovor na vaše vprašanje, gospod Potrč.
TOMAŽ MARUŠIČ: Hvala, gospa podpredsednica. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Ugotavljam, da pristojnih predstavnikov pristojnega ministrstva ni, so odsotni. Zadeva sodi v pristojnost ministrstva za ekonomske odnose in razvoj. V imenu vlade, vlada bo preskrbela do prihodnje seje oziroma v najkrajšem času ustrezen odgovor. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Gospod Potrč ima dopolnilno vprašanje.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Najprej bi rad ugotovil, da je poslovnik državnega zbora kršen, ker morajo biti predstavniki vseh ministrstev tukaj. Na žalost pristojnega ministra ni.
In drugo, jaz resnično prosim, da se do 1.8. spoštovanje zakona končno zagotovi in v tem smislu pričakujem konkreten odgovor. Ta trenutek lahko rečem samo to, da najbrž še vlada ne ve, ali bo to dala na dnevni red ali ne, kar je, bi rekel, skrajno malomarno do milijona in 300.000 državljanov, ki res, poslušajte, res 3 leta čakajo, da bodo tisto, kar so dobili s podpisom predsednika vlade, lahko počasi začeli vnovčevati. Dajte se vsaj do teh ljudi malo drugače obnašati! Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Naslednji, ki bo postavil vprašanje, je gospod Jakič. Se odpoveduje. Naslednji je gospod Franc Pukšič. Za danes je opravičen. Se opravičujem, gospod Luci bo postavil vprašanje.
MIROSLAV LUCI: Spoštovana predsedujoča, kolegice in kolegi! Verjetno se spomnite 27. maja 1997, torej lani, malo bolj hladno je bilo sicer, ko smo sprejeli zakon o ratifikaciji sporazuma o ustanovitvi senzoričnega centra za oceno vina. Podpisan je bil eno leto prej, junija 1996. Odbor državnega zbora za mednarodne odnose je pozval takrat vlado Republike Slovenije, da do pričetka obravnave navedenega predloga zakona ponovno prouči in utemelji primernost sedeža Mednarodnega centra za senzorično oceno vina. To je predlagal tudi odbor državnega zbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter skupina poslancev, ki je 22. maja 1997. leta predlagala, da naj se sedež določi na podlagi javnega razpisa. Ta je bil tudi izveden in takrat je bil tudi določen center. Od takrat je minilo eno leto, o tem centru za senzorično oceno pa ni nič kaj novega, nič nismo slišali. Sprašujem, ali je Mednarodni senzorični center v enem letu zaživel, in če ni, zakaj ni. Če ni, dajem pobudo vladi, da nemudoma določi drug sedež centra, ki ima vse možnosti, torej vso infrastrukturo, zgradbo in tudi strokovno znanje, da se lahko uveljavi tudi na tem področju. Torej, to je vprašanje in pobuda.
Še eno vprašanje - kategorizacija bolnišnic. ("Kategorizacija" je neprimeren pojem) Vprašanje je namenjeno Ministrstvu za zdravstvo. Razvrstitev bolnišnic je pravkar na pohodu in dela precej vroče krvi v Celju in še kje drugod po Sloveniji. Na eksplicitno vprašanje, kaj se bo s tem spremenilo, s kategorizacijo, je bil odgovor, da nič. Sprašujem ministrstvo, zakaj potem kategorizacija ali razvrščanje, če ne bo sprememb! Če pa so, bi želel odgovor, kakšne so te spremembe. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Vabim predstavnike vlade, da podajo odgovor. Odgovor bo podal minister Smrkolj. Pripravijo naj se: gospod Feri Horvat, naslednji gospod Rudolf Petan in gospod Vincencij Demšar.
CIRIL SMRKOLJ: Lep pozdrav! Hvala lepa za vprašanje. Kar se tiče Mednarodnega senzoričnega centra, je bilo res točno tako, kot je gospod poslanec navajal. Na podlahi razpisa je bilo dodeljeno, da se ustanovi v Novi Gorici v okviru naravoslovne fakultete. Je pa tudi res, da eden od pogojev, ki je bil takrat sicer zagotovljen, to je izgradnja srednješolskega kmetijskega centra v Novi Gorici, v tem trenutku ni dokončan. Tako, da bomo tudi v okviru vaše pobude preverili, zakaj ne, in če obstajajo pogoji, tudi mogoče res, tako kot ste navajali, opravili ponovni razpis. Seveda bo pa treba to spremembo predhodno uskladiti z mednarodno organizacijo OEV v Parizu.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala gospodu ministru. Odgovor še na drugi del vprašanja bo podala gospa svetovalka vlade, Edita Štok.
EDITA ŠTOK: Kategorizacija bolnišnic je nekaj, kar poznajo vse države, in sicer se kategorizacija uporablja za to, da se določijo nivoji zdravstvenega varstva in obseg tistega, kar v določeni bolnišnici pacient lahko dobi in kar se tudi financira. Iz tega vidika je ministrstvo za zdravstvo pričelo opravljati eno od svojih nalog, pravzaprav je to naloga zdravstvenega sveta. Ker je stvar na polovici in ker je povzročila veliko vroče krvi, bi predlagala, da damo pisno pojasnilo, če se poslanec s tem strinja.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala za odgovor. Naslednji, ki bo postavil poslansko vprašanje, je gospod Feri Horvat. Imate besedo.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo. Spoštovani! Postavljam dve vprašanji.
Prvo v imenu pomurskih poslancev, podpisnikov zakona za sanacijo oziroma modernizacijo rafinerije Nafta Lendava. In sicer sprašujem vlado, kakšno je njeno dokončno oziroma zadnje stališče do sanacije oziroma modernizacije rafinerije nafte v Lendavi, glede na zadnje mednarodne strokovne analize. Kakšen je obseg in kakšen bo namen uporabe posebne ekološke takse, ki je bila uvedena in za katero mi je minister Dragonja na vprašanje lansko leto marca, odgovoril, citiram, "da je bila ekološka taksa na emisije Co2 uvedena za zagotovitev sredstev za ekološko in tehnološko prenovo rafinerije Nafta Lendava"?
Drugo vprašanje Vladi se nanaša na sklepe in stališča Vlade v zvezi s prostocarinskimi prodajalnami. Medijska vest s seje vlade prejšnji teden je bila sicer nenatančna, vendar je dajala vtis, da vlada pristaja na to, da se bo začelo zapiranje prostocarinskih prodajaln na mednarodnih cestnih prehodih s 1.7. prihodnjega leta. Če je to točno, potem trdim, da bo to povzročilo gospodarsko in socialno škodo, odločitev pa je vprašljiva tudi pravno in tudi iz načelnih političnih razlogov.
Gospodarske in socialne vidike so dovolj zgovorno ilustrirali samo z nekaj podatki, ki naj jih naštejem: devizni priliv 250 milijonov mark, okoli 350 milijonov mark skupnega prihodka (ena četrtina do ene tretjine deviznega priliva je to), prek 30 milijonov vrednosti prodaje domačih proizvodov in dodatno promocija prodaje teh proizvodov, 60 milijonov mark priliva na podlagi davkov v državno blagajno, zaposlitev okoli 14 tisoč delavcev posredno in neposredno. In pomembno je poudariti, da so pretežno te prodajalne in ti zaposleni na mejnih in manj razvitih področjih. Nekateri uporabljajo pravne argumente za to, da bi bilo treba to storiti. Naj povem naslednje.
Skupna izjava pridružitvnega sporazuma z EU govori o obojestranskih obveznostih pogodbenic za sprejeme ukrepov. Citiram: "Za začetek izvajanja priporočila sveta za carinsko sodelovanje iz leta 1960". To pa ne zahteva direktno takojšnjega zapiranja. Evropska unija kot druga partnerica tudi ni izpolnila obveznosti iz tega določila, saj v nekaterih državah podobne prodajalne še tudi obstajajo. Tudi na cestnih prehodih in železniških prehodih. Da ne govorim o tem, da tudi pravniki pravijo, da so te prodajalne združljive s pridruženim statusom v Evropski uniji in enako je tudi stališče odbora za finance tega državnega zbora, ki ga je sprejel v lanskem letu. In še zelo važen podatek oziroma argument. Poročilo s 5. zasedanja mešane italijansko-slovenske komisije o gospodarskem sodelovanju pravi, da Italija pristaja na to, da naj Slovenija ne bi odpirala novih tovrstnih prodajaln, ne zahteva pa njihovega zapiranja, ker misli, da se bo to rešilo z vstopom Slovenije v Evropsko unijo. Kot zaključek iz vsega povedanega sledi, da ni tehtnih razlogov za predčasno zapiranje oziroma za zapiranje teh prodajaln do polnopravnega članstva. To bi morala biti pogajalska pozicija Slovenije. Vlada bi morala te sklepe poslati parlamentu in bi jih morali obravnavati v sklopu izhodišč za pogajanje z Evropsko unijo.
DR. BORIS ŠUŠTAR: Spoštovani poslanci in poslanke! Kar se tiče vprašanja glede obratovanja, posodobitve Nafte Lendava, je ministrstvo za gospodarske dejavnosti vladi posredovalo gradivo in možne rešitve sanacije Nafte Lendava. Tudi možne alternativne, odločitve. Vlada bo v najkrajšem času in upam, da še ta mesec o tem razpravljala in sprejela ustrezne sklepe, tako da bi potem, ko bo vlada sprejela sklepe glede sanacije Nafte Lendava, tudi dali pisni odgovor poslancu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala gospodu državnemu sekretarju, gospodu Šuštarju, za odgovor. Naslednji, gospod minister Bavčar bo dal še del odgovora.
IGOR BAVČAR: Spoštovani poslanski kolega, gospod Feri Horvat! Postavili ste dve trditvi. Prva je zadevala pravzaprav vprašanje, kaj je vlada sklenila - to bom v nadaljevanju povedal. Prva je ta, da bo nastala z zapiranjem gospodarska škoda in drugič, da pravni argumenti govorijo zoper to. Najprej bi rad rekel, da je vlada ocenila, da je Slovenija s podpisom 37. člena in ratifikacijo v tem državnem zboru sporazuma Interim oziroma 94. člena pridružitvenega sporazuma, ki določa, da bosta v skladu z mednarodnimi obveznostmi pogodbenici sprejeli potrebne ukrepe, da bodo s 1. julijem 1998 začeli izvajati priporočilo, ki ga je sprejel Svet za carinsko sodelovanje, da to politično zavezuje obe pogodbenici. Vi ste pravilno ugotovili, da Evropska unija ne izpolnjuje tega pogoja, tudi Slovenija ga ta trenutek ni izpolnila, kot veste, in je pravzaprav v pogovorih, ki sem jih vodil jaz na februarskem zasedanju skupnega komiteja, začela del tehničnega usklajevanja oziroma tehničnih pogovorov o tem, kako tolmačiti sprejeto skupno deklaracijo in na podlagi tega je prišla do sklepov, ki jih je sprejela na zadnji seji vlade. Vlada ugotavlja, da je praktično politično zavezana, da spoštuje skupno deklaracijo, da pa obstajajo razlike pri tolmačenju te skupne deklaracije. Ugotovila je tudi, da smo v okviru usklajenih zapisnikov zasedanj podkomitejev za carinsko sodelovanje, skupnega zasedanja odbora marca 1997 in skupnega odbora v februarju 1998 o teh vprašanjih že govorili in da je v tem smislu treba sprejeti naslednje sklepe.
Prvič, odločila se je, da na mejah s članicami Evropske unije ne bo več odpirala prostocarinskih prodajaln. Drugič: odločila se je, da bo za nadaljnjo realizacijo sklepov upoštevala socialnoekonomske težave, ki bodo nastale z odpravo prostocarinskih prodajaln, do česar bo nesporno prišlo v Uniji oziroma vsi naši javni sestanki oziroma sestanki s predstavniki Unije nam govorijo, da bo prišlo do tega. S tega stališča je vaša trditev, da bo prišlo do gospodarske in socialne škode v primeru, če ne bo protiukrepov, točna. Mi smo zaradi tega naložili ministrstvom, da pripravijo analize, hkrati pa obvestili Unijo, da pričakujemo finančne vire iz programa Phare in "Cross border", ki bodo sestavni del programa spremembe namembnosti prostocarinskih prodajaln.
Odločili smo se tudi, da bomo izdelali študije, ki bodo govorile o spremembi namembnosti celotne infrastrukture na mejah, ki so zdaj zunanje meje Unije, jutri bodo postale notranje meje Unije, se pravi na mejah z Avstrijo, Italijo in verjetno tudi Madžarsko, kar pomeni, da bo treba prestaviti vse fitosanitarne, veterinarske, carinske, policijske, špediterske - se pravi zasebne dejavnosti - in v tem okviru bomo razmišljali in izdelovali tudi študije o spremembi namembnosti prostocarinskih prodajaln, ki jih bomo s polnopravnim članstvom v vsakem primeru morali opustiti, ker te meje ne bo več.
Tretjič, mi smo Evropski uniji sporočili, da pričakujemo, da bosta Italija in Avstrija takoj opustili ukrepe, ki sta jih uvedli pred časom na območju Furlanije-Julijske krajine glede bencina in na področju Avstrije glede uvoza tobaka. Nadalje, odločili smo se, da bo vlada storila vse potrebno, da bo Slovenija sredi leta 1999 oziroma takrat, ko bo to storila Unija, začela spreminjati namembnost prostocarinskih prodajaln. Se pravi izrazito recipročno tretiramo sprejeto deklaracijo in jo bomo v primeru spoštovanja tudi pogodbene strani upoštevali.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala gospodu ministru Bavčarju. Gospod Horvat bo postavil še dopolnilno vprašanje.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo. Najprej se zahvaljujem ministru Bavčarju za zelo korekten odgovor in tudi večina sklepov me zadovoljuje, razen zadnjega, ki je še vedno odprto. Dopušča možnost, da se bo to zgodilo sredi prihodnjega leta. Slabo opravičilo oziroma tolažba je, pridobiti sredstva iz Phare za prestrukturiranje, kajti izpad samo tega, kar pride od teh prodajaln v proračun, je nekajkrat večja vsota, kot pa letno dobimo od Phare za vse programe.
Tako bi vendar dal pobudo, da naj vlada vztraja pri teh stališčih in da ne da zagotovila, da bo prodajalne dejansko zaprla, ampak da zanje pripravi program prestrukturiranja, da se lahko pripravijo na zaprtje do polnopravnega članstva. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Naslednji bo postavil vprašanje gospod Rudolf Petan.
RUDOLF PETAN: Hvala gospa podpredsednica. Spoštovani! O letošnji turistični sezoni marsikaj slišimo in še pred kratkim smo lahko v oddaji na slovenski televiziji slišali, da ni taka, kot smo si jo zamišljali - potem je še daleč od tega, da bi bila taka, kot smo si želeli in kot bi si lahko želeli. Res je, da je minilo šele pol leta in da je tu zimski in zdraviliški turizem, sedaj v poletnem času tudi morski turizem. Ogromno vzrokov je bilo navedenih, ker pa je trenutno najbolj aktualno morje in bi se tudi nam prileglo, da bi mogoče ta seja bila kje drugje, kjer bi bilo bolj hladno ali pa bi bila vsaj senca. Mogoče je celo v senci na morju bolj hladno kot tukaj v tej dvorani.
Postavil bi čisto specifično vprašanje v zvezi z našim turizmom ob morju. V zadnjem času so se tudi mediji precej razpisali o onesnaženosti našega morja: o črni ali skriti ali od nekoga nehote videni kanalizaciji, o odplakah-fekalnih in industrijskih. Po nekih podatkih naj bi na vsakih 500 metrov naše obale bila ena velika cev - črnih, fekalnih in industrijskih odplak. Kako to vpliva na morje, ni treba posebej poudarjati, zato ob tem ne bom izgubljal besede. Takoj bi postavil vprašanje.
Zanima me, kdo skrbi za čistost našega morja. Kdo kontrolira te odplake? Kdo kontrolira industrijske in fekalne vode, ki vodijo naravnost v morje? Pri tem ne mislim na piranski, ki je izpeljan približno 10 metrov pod morsko gladino, ampak na vse ostale, kajti to ni stvar občine. Vemo, da inšpekcije niso stvar občin, spadajo pod upravne enote, ki imajo koordinacijo pri določenem ministrstvu. Zanima me, kdo to kontrolira. Ali je kakšna višja kontrola, ki ugotavlja, kaj se dogaja s temi odplakami in ali jih je res toliko? Seveda pozdravljam, da so se novinarji o tem razpisali, tudi to me konec koncev ne moti, ravno v sezoni. Lahko pa se vprašam, če je mogoče to že neke vrste opravičevanje za slabo sezono. Ampak osnovni problem pa je, kaj je s temi nekontroliranimi črnimi odplakami industrijskih vod in marsikdaj tudi fekalnih vod, ki vodijo naravnost v morje. To bi bilo moje vprašanje.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Vabim gospoda državnega sekretarja, da poda odgovor. Gospod Blaganje.
MAG. DUŠAN BLAGANJE: Hvala lepa. Nadzorstvo nad obremenjevanjem - zlasti prekomernim obremenjevanjem - okolja, vkjučno z morebitnim onesnaževanjem voda in morja, opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor prek svojih območnih enot oziroma izpostav. Ta pa seveda ne more preprečiti onesnaževanja, pač pa lahko v primeru onesnaževanja uvede - in tudi uvede - postopek, za katerega so med drugim predpisane tudi kazni za prekrške. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Gospod Petan bo postavil še dopolnilno vprašanje.
RUDOLF PETAN: Hvala, gospa podpredsednica. Torej, s tem odgovorom, kot je bil podan, sem sicer zadovoljen, vendar sem pričakoval nekoliko več. Če pa tega ne bom doživel, bi pa postavil samo še dodatno vprašanje.
Ali imate mogoče podatek, koliko takšnih primerov je bilo, da so bile izvajane tudi kazenske sankcije za tisto, kar se je zgodilo - da se je ugotovilo, da je bila nekontrolirano, da ni bilo v skladu z zakonodajo? Koliko takšnih primerov je bilo - če seveda imate podatek? Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Gospod državni sekretar Blaganje bo dal odgovor.
MAG. DUŠAN BLAGANJE: Vsi podatki te vrste so razvidni iz letnega poročila inšpektorata. Zadnje tako poročilo je ravnokar v postopku usklajevanja med ministrstvi vlade. Ko bo končano, ga bomo dostavili tudi državnemu zboru oziroma gospodu poslancu in bo v njem lahko dobil potrebne podatke. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Na predhodno postavljeno vprašanje gospoda Soviča bo dal odgovor gospod minister Marinček. Vabim gospoda ministra za govornico. Pripravi naj se gospod Demšar, ki bo naslednji postavil vprašanje.
DR. ALOJZIJ MARINČEK: Gospa podpredsednica, hvala lepa. Gospod Sovič, hvala lepa za vaše vprašanje, naj vam odgovorim.
Dobil sem podatke o delovanju Arnesa. Oni potrebujejo na leto milijardo 200 milijonov za nemoteno delovanje. Naše ministrstvo je zagotovilo 700 milijonov, čeprav koristi samo 36% uslug tega inštituta. Mogoče se bo kdo vprašal, zakaj smo tako ubožno ministrstvo, kot je za znanost in tehnologijo, da v bistvu tako širokogrudno podpiramo to dejavnost. Preprosto zaradi tega, ker se zavedamo pomena te dejavnosti: zavedamo se tudi, da je težko potegniti neko mejo med znanostjo in znanjem in mi to podpiramo kljub svoji stiski.
Moram pa povedati, da druga ministrstva - posebno ministrstvo za šolstvo in šport, ki je 64% koristnik teh uslug, ni dalo do zdaj niti tolarja. Obljubili so 200 milijonov, pa niso dali niti tolarja. Prav tako je tudi ministrstvo za finance obljubilo 300 milijonov tolarjev, pa se
enostavno izogibajo temu, da bi oni nekaj dali. Če se bosta ti dve ministrstvi, ki sta bolj ali manj jasno zagotoviti svojo udeležbo, še nadalje izogibali svojim obveznostim, bo prišel do sledečih, zelo neljubih posledic: povezava do Evrope in ZDA, prek TEN-34 ostane operativna do 15. septembra tega leta; neposredna povezava do ZDA ostane operativna do 15.9.1998, po 15. septembru nimamo več nobene povezave z akademskimi in raziskovalnimi omrežji v tujini itd. Povezave po Sloveniji sicer ostanejo operativne celo leto, vendar brez potrebnih pohitritev. Pozivam omenjeni ministrstvi, da se nehata sprenevedati in naj poravnata svoje obveznosti. Predvsem bi pa priporočil, da drugo leto svoje obveznosti predvidijo kot posebno postavko v svojih proračunih. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Gospod Sovič bo postavil še dopolnilno vprašanje.
BORIS SOVIČ: Cenjene dame, spoštovani! Najprej bi se rad prisrčno zahvalil spoštovanemu gospodu ministru za jasen in precizen odgovor.
Žal ni pogosto, da bi posamezni resorji na tako precizen način znali opisati problematiko, za katero so odgovorni. Mislim, da je treba tudi poudariti, da se je ministrstvo za znanost in tehnologijo ves čas, vsaj po mojem vedenju, prizadevalo za to, da bi prišlo do rešitve tega problema. Res pa je, da so - kot je bilo sedaj iz odgovora slišati - za to pristojna tudi druga ministrstva. Zato ponovno pozivam Vlado Republike Slovenije, da v skladu s svojimi kompentencami, koordinira delo ministrstev tako, da bo prišlo do rešitve tega.
Sprašujem, ali je v interesu Vlade Republike Slovenije, da se Slovenija informacijo izolira od Evropske zveze? Ali Vlada Republike Slovenije zavestno želi kršitev obveznosti, ki jih je prevzela tudi takrat, ko je na nek način sprejela Agendo 2000, po kateri se je izrecno zavezala za to, da bo pomagala spodbujati tehnološki razvoj, znotraj tega tudi širjenje informacijskih mrež. Škoda za državo, če pride do razpada akademskega raziskovalnega omrežja Arnes, je tako velika, da bi zahtevala v tem primeru tudi jasno konsekvenco s strani vlade, ki očitno ne obvladuje razmer v državi.
Zato še enkrat pozivam Vlado Republike Slovenije, da stori vse, kar je v njeni konpetenci, za to, da se Arnesu zagotovijo sredstva za svoje delo. Če posamezna ministrstva še niso opazila: če Arnes ne bo deloval, potem tudi posamezna ministrstva ne bodo več imela stikov s svetom prek omrežja Internet. Sicer se izogibam možnosti, da katero od ministrstev niti tega ne ve, ampak vsekakor si predstavljam, da bi to lahko bil resen problem - tudi za samo vlado. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Vabim gospoda Demšarja, da postavi poslansko vprašanje, kot naslednjega.
VINCENCIJ DEMŠAR: Moje vprašanje je predvsem namenjeno ministru za okolje in prostor. Verjamem, da bi tu gospod državni sekretar Tavzes, za katerega vem, da ima posebej v skrbi obnovo Posočja, lahko odgovarjal. Vendar, bojim se, da odgovora ne bom dobil. Bi pa rekel takole.
Glavni problem je v tem, ker se pri obnovi Posočja fizično še ni popolnoma nič zgodilo. Ljudje se pritožujejo, da ne smejo delati, ne morejo delati, pripravljeni so se kakšnih stvari sami lotiti: videl sem, da celo popravilo dimnikov spada pod priglasitev del in tudi to lahko odobrava državna tehnična pisarna. Omenil bi samo, da imamo v Škofji Loki ploščo, s katero freizinški škof 1515. leta pove, da so v enem letu obnovili, ko je bil hud potres na Kranjskem. V enem so obnovili Ljubljano, ko je bil potres pred 100 leti. Leta 1945 smo požgane domove do košnje že popravili toliko, da smo lahko spravili krmo, pa je bilo požgano po zadnji ofenzivi. Tu pa so minili 3 meseci in fizično se ni še nič zgodilo. S temi ljudmi imam veliko stika. Pritožujejo se, da se ne da in da ne morejo ničesar delati, da se ne morejo lotiti obnove.
Namreč nek člen, 42. člen tega zakona, pravi, da so lastniki dolžni sodelovati z državno tehnično pisarno ter ravnati v skladu z njenimi zahtevami in navodili. To je 42. člen. Kot sem videl, izda navodila ministrstvo. Ali so bila ta navodila že izdana?
Nadalje me zanima, ali verjamete, da bomo v tem letu doživeli obnovo tega Posočja, da se bodo lahko ljudje vselili v stanovanja in vsaj izvedli privez živine, ker v te hleve, kakršni so, ne morejo. Pri tem bi spomnil, da smo bili ravno z ministrom za okolje in prostor, doktorjem Gantarjem, in predsednikom vlade hkrati v Tolminskih Ravnah, kjer so ljudje posebej opozorili in prosili: dajte nekaj narediti, da ko bo jesen tu, da ne bo še istega stanja. Poglejte, nič se ni zgodilo, primere za nazaj sem povedal, kako je bilo. Sedaj, ko smo sprejeli poseben zakon, pa se to ne izvaja.
Torej, moje vprašanje je, zakaj ni še prišlo do nobenih dejanskih del. In drugo: ali verjamete, da bo - ne vem, kateri del teh poslopij - obnovljen. In - ali boste spremenili zakon glede na pobude, ki prihajajo s strani tudi tolminske, kobariške in bovške občine. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Demšar. Odgovor bo dal državni sekretar, gospod Blaganje.
MAG. DUŠAN BLAGANJE: Vprašanje je zelo obširno. Upam, da bom uspel v kratkem času, ki mi je na voljo, na vsa vprašanja odgovoriti.
Najprej moram pojasniti, da smo že v številki 4. biltena za prebivalce Posočja, 10. julija 1998 pojasnili, da pravzaprav ne drži, da ni mogoče pričeti z izvajanjem del oziroma da oškodovanci ne morejo sami izvajati del. Lahko izvajajo dober del del, nikakor pa ne tistih, ki so predmet državne pomoči, ki jih bo država na podlagi izdelane projektne dokumentacije oziroma tehničnih navodil v državni tehnični pisarni plačevala neposredno izvajalcem, ki jih bodo tudi izvedli. Ker pa državna pomoč in druga nepovratna sredstva po dosedanjih izračunih dosegajo približno 60%, pomeni, da je vsaj 40% del, ki jih lahko opravljajo oškodovanci sami.
Nihče ne verjame, da bo celotna obnova končana letos in tudi če bo končana šele do konca prihodnjega leta v celoti, nas ne bo sram. Po potresu v Furlaniji je izjemno kvalitetna obnova trajala 10 let; naša ne bo trajala tako dolgo, bo pa enako kvalitetna. V letošnjem letu bo obnovljenih, po naših ocenah, najmanj 500 poškodovanih objektov.
Kar zadeva Tolminske Ravne je bil včeraj v Tolminskih Ravnah izčrpen in konkreten pripravljalni sestanek s krajani in predstavniki državne tehnične pisarne ter občine Tolmin, katerega namen je zlasti zagotoviti pravočasno obnovo oziroma bolje rečeno nadomestitev gospodarskih objektov na kmetijah, pri čemer je zagotovljeno tudi povsem ustrezno tehnološko in z najboljšimi perspektivami tudi finančno sodelovanje pristojnega resorja za kmetijstvo.
Treba je povedati, da so se organizacijski ukrepi za popotresno obnovo začeli na dan potresa in da je že v nekaj dneh po potresu poleg komisijskega ocenjevanja škode in preliminarnih ocen obnove pričela teči organizacija priprave konkretnega inštrumentarija popotresne obnove, to se pravi, zlasti za ustanovitev tehnične pisarne in za pospešeno pripravo zakona. V dveh tednih po potresu so bila v dogovoru s predstavniki občin Zgornjega Posočja dogovorjena načela, po katerih poteka popotresna obnova. Mesec po potresu je bila v celoti zasnovana struktura državne tehnične pisarne. 18. maja je vlada sprejela zakon, parlament ga je sprejel 29. maja. Pogodba za državno tehnično pisarno je bila sklenjena takoj po zasedanju vlade. Državno tehnična pisarna je začela delovati 25. maja. V "špici" svoje zasedenosti, te dni, ima 80 ljudi, od tega 30 diplomiranih - pardon - 35 diplomiranih inženirjev, približno polovico gradbenih inženirjev, približno polovico arhitektov, ostalo je administrativno osebje. Sem je všteta tudi pomoč približno 30 študentov, ki izdelujejo posnetke obstoječega stanja za objekte, ki so potrebni rekonstrukcije.
Osnovna načela obnove izhajajo iz spoznanja, da je bil potres lokaliziran, da ni povzročil tolikšne škode, ki bi zahtevala uvedbo izrednih ukrepov, temveč zahteva samo dobro organizacijo - in ta je v teku - ter da je celotna popotresna obnova uresničljiva v okviru veljavne pravne ureditve, dopolnjene s posebnim inštrumentarijem zakona o popotresni obnovi. Ta zakon je namreč poleg tega, da je določil pogoje in merila za dodeljevanje državne pomoči in ugodnih posojil stanovanjskega sklada ter poenostavil postopke pridobivanja upravnih dovoljenj za popotresno obnovo, omogočil tudi izdatno tehnično in svetovalno pomoč strankam pri urejanju njihovih zadev. Ta zakon pa hkrati podaja tudi podlago za transfer javnih sredstev, namenjenih spodbujanju razvoja v Posočju. Skratka, ne gre samo za obnovo.
Pri organizaciji in vodenju popotresne obnove se zasledujejo naslednji osnovni cilji, ki pogojujejo tudi vse ukrepe in ravnanja, ki jih vlada izvaja zlasti prek državne tehnične pisarne. Prvič, nadzorovana in namenska ter smotrna raba javnih sredstev. Drugič, zagotovitev bistvenih zahtev za objekte, kot so predpisani z zakonom o graditvi objektov oziroma z v njem prevzeto direktivo številka 89/106 Sveta evropskih skupnosti, zlasti pa trdnost in stabilnost vseh obnovljenih in nadomestnih objektov. Nadalje, ohranitev kulturne in naravne dediščine ter varstvo krajine; učinkovitost in zakonitost vseh ukrepov in posegov popotresne obnove ter, nenazadnje, zagotavljanje boljših možnosti za gospodarski, socialni in kulturni razvoj Posočja.
Res šele zdaj potekajo organizirana pogajanja oškodovancev v nekaterih posoških vaseh s potencialnimi izvajalci gradbene obnove, vendar to ne pomeni, da je bil do sedaj zamujen ali izgubljen kakšen dan pri pripravi te prenove. Pri popotresni obnovi vlada ne želi ponoviti nobene od napak, ki so zaradi naglice, nezadostnega načrtovanja ali preudarka pri odločitvah, zaradi ne dovolj učinkovitega nadzorstva ali celo zaradi političnega reševanja strokovnih vprašanj ponekod nastale pri obnovi v potresu leta 1976.
Omenil sem že, da bomo pri tej obnovi dosti hitrejši, da pa ne bi želeli biti nič manj kvalitetni, kot je bila obnova pri naših sosedih po letu 1976 tudi po zaslugi slovenskih potresnih inženirjev, ki so pri tem izdatno sodelovali.
Na koncu je treba povedati še nekaj: da je pri izvajanju popotresne obnove vlada odgovorna ne samo prebivalstvu na območju, ki ga je prizadel potres, in ne samo oškodovancev, temveč tudi več kot poldrugemu milijonu slovenskih davkoplačevalcev, ki bodo vsak posebej na podlagi dodatnih dohodninskih odločb vplačali denar za obnovo. Ne bodo darovali nekega imaginarnega pol ali celega delovnega dneva, temveč bodo vplačali denar. In, seveda, vlada opravlja to svojo dolžnost skrajno odgovorno in jo bo skrajno odgovorno tudi končala. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala državnemu sekretarju za obsežen odgovor. Gospod Demšar želi postaviti še dodatno oziroma dopolnilno vprašanje.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa. Gospodu državnemu sekretarju sem hvaležen, ker ste nekatere stvari zelo podrobno nekatere stvari pojasnili. Sami pa ste omenili, da bo državni delež tam do 60%, v nekaterih primerih tudi čez, ampak v večini primerov 60%. Najprej bo treba, da se bo tehnična pisarna strinjala, da bo nekdo sploh lahko začel delati. Kar pomeni, da bo nekdo vložil 40% šele potem, ko bo urejenih 60% v sodelovanju z tehnično pisarno. Poglejte, če bi sedaj tudi tehnična pisarna s tistimi 60% sodelovala, bodo v glavnem, narejena groba gradbena dela in prebivalci še zmeraj ne bodo mogli iti v ta stanovanja. Verjamem, da je vlada odgovorna tudi ostalim davkoplačevalcem. To vse drži. Ampak stiska teh ljudi, ki je bila takrat tako velika, bo sedaj - ker se bomo mi držali nekih preveč togih pravil ali smo preveč toga pravila postavili, se stvari ne bodo zavrtele v tej smeri, da bi se ti ljudje lahko tudi že letos v večini - ne vsi, verjamem, da je vsak naredil vse - da bi se v večini lahko preselili.
Povedal bom konkretno. Delavec in kmet bi obnovil svoj hlev, štalo. Prijatelji so mu obljubili mehanizacijo iz podjetja. Lahko bi podrl ta hlev, ker ima svoj les, bi naredili novega. Tehnična pisarna reče: Ne! Tako so povedali. Sam do sedaj nisem govoril s tehnično pisarno, da bi rekli, da to ni res. Ampak tako je. In govorim o istem kraju v Tolminskih Ravnah.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Gospod državni sekretar bo dal tudi ta odgovor. Gospod Blaganje.
MAG. DUŠAN BLAGANJE: Tehnična pisarna ima v tem trenutku izdelanih prek 400 kompletnih tehničnih navodil. Vloženih je približno 150 vlog za priglasitev del, v prejšnjem tednu je bilo izdanih približno 50 odločb. Pogovori o dodelitvi pomoči, ki tečejo tudi ta trenutek pod vodstvom državnega sekretarja Tavzesa, so v tem trenutku že tudi presegli število 70. Organizirana je razprava po posameznih krajevnih skupnostih in državna tehnična pisarna se odziva na pobude iz teh krajevnih skupnostih v sodelovanju z občinami, tako da se poskuša nek urejen prioritetni red, kakor ga lokalne skupnosti same oblikujejo, spoštovati.
Vsak investitor je v tej obnovi samostojen in izraža svoje volje. Te volje niso in najbrž ne bodo vedno v popolnem sozvočju z dejanskimi možnostmi, ki jih nenazadnje predpisujejo tudi veljavni prostorski akti, ki se jih državna tehnična pisarna seveda mora držati - razen v tistih primerih, kjer bodo pripravljeni novi. Državna tehnična pisarna se lahko tudi zelo hitro odzove na posamezne pobude, kjer so iniciative večje in odvisnost od državne pomoči manjše. Zato posameznih primerov ni mogoče posploševati in se vendar, ko ocenjujemo celoto, lahko zanašamo na statistične podatke - na številčne podatke. Res pa je - in tega seveda niti ne zanikam niti ne poskušam spodbijati - da so dogovori o pričetku gradnje s potencialnimi gradbenimi izvajalci in investitorji, ki jim bodo to gradnjo naročili, v teku in da niso pripeljani dlje. Res je tudi, da bi lahko na drugačen način - recimo, na takšen način kot leta 1976, z drugačnim pristopom tudi že določena dela tekla. Prepričan pa sem, da bi s tem tvegali ponovitev podobnih napak, kot so se v prevelikem številu primerov zgodile tedaj, pa bodisi da pri tem mislim na uničenje nekaterih naselij in njihovo nadomestitev s težko uporabnimi in še težje sprejemljivimi nadomestki iz provizorjev ali pa, da ne bi zagotovili tiste varnosti graditve, zaradi katere so nekateri objekti, ki so bili že enkrat sanirati, po tem potresu porušeni.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala gospodu državnemu sekretarju. Ni več dopolnil vprašanj, gospod Demšar? Vabim gospoda Bojana Kontiča, pripravi naj se gospod Marijan Schiffrer. Gospod Janez Mežan se odpoveduje postaviti poslansko vprašanje, gospod Jurij Malovrh je opravičen, gospod Miroslav Luci pa ga je že postavil.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa. Pravna varnost zaposlenih v naši državi je že dalj časa zaskrbljujoča, zaposleni pa ugotavljajo, da se iz leta v leto še poslabšuje. Na kritično stanje opozarjajo tudi številne institucije in posamezniki: od varuha človekovih pravic, predsednika države, sindikatov do številnih drugih organizacij civilne družbe. Vsa ta opozorila pa ne prispevajo k povečanju pravne varnosti zaposlenih delavcev. V zadnjem času v medijih lahko zasledimo primere, ko se delodajalci želijo znebiti tistih zaposlenih, ki opozarjajo na kršenje zakonodaje s področja delovnih razmerij. Posebno zaskrbljujoče postaja, da se posamične sankcije oziroma različne grožnje izvajajo nad predstavniki zaposlenih, to je na sindikalnih poverjenikih in članih sveta delavcev, ki naj bi uživali delovnopravno imuniteto.
Naj navedem primer iz medijev, kjer smo lahko zasledili poročilo o načinu ugotavljanja preseženih delavcev v sistemu Mercator. Tam so med presežne delavce uvrstili tudi številne zaposlene, ki spadajo v zaščitene kategorije zaposlenih. Med presežne delavce naj bi tako uvrstili delavce na bolniški, delavke na porodniški in med drugim celo sindikalnega zaupnika. Če je nekatero od teh kategorij delavcev sicer možno uvrstiti med presežne delavce in jim začetek 6-mesečnega odpovednega roka začne teče šele, ko so odpravljeni razlogi, zaradi katerih jim ne more prenehati delovno razmerje, pa zakon o delovnih razmerjih v 5. členu jasno določa, da med presežne delavce ne more biti uvrščen sindikalni zaupnik brez soglasja sindikata. Podobne določbe poznajo tudi splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo in kolektivna pogodba dejavnosti trgovine, kamor spada tudi poslovni sistem Mercator. Iz poročil medijev je bilo zaznati, da je program presežnih delavcev ocenil tudi inšpektor za delo in ugotovil, da je pripravljen v skladu z zakonodajo.
Ker je očitno, da v tem primeru niso bila upoštevana vsa določila zakona o delovnih razmerjih in kolektivnih pogodb, sprašujem vlado oziroma pristojno ministrstvo, to je ministrstvo za delo. Prvič. Ali so na ministrstvu seznanjeni s podobnimi problemi, kot je navedeno ugotavljanje presežnih delavcev v poslovnem sistemu Mercator, in če so, kako ukrepajo, da bi se nepravilnosti in nezakonitosti v ravnanju delodajalcev odpravljale?
Drugič. Zanima me, ali ima vlada pripravljeno temeljito analizo kršitev predpisov s področja delovnih razmerij glede na strukturo kršitev, saj vemo, damo v državnem zboru pred obravnavo novega zakona o delovnih razmerjih, poročil inšpekcij dela za zadnja leta pa ni dobiti v državnem zboru, čeprav bi jih vlada državnemu zboru morala predložiti vsako leto najkasneje do konca junija za preteklo leto.
V kolikor vlada ne razpolaga s temeljitimi analizami strukture kršitev zakonodaje s področja delovnih razmerij, dajem vladi pobudo, da se ta analiza pripravi in predloži državnemu zboru v obravnavo ob prvi obravnavi zakona o delovnih razmerjih. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Vabim predstavnika vlade. Odgovor bo dala državna sekretarka, gospa Belopavlovičeva.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Problem varstva delavcev oziroma nadzora nad obstoječo zakonodajo je seveda večplasten. Moram reči, da je prvi filter oziroma prvi pristojni organ resnično inšpektorat za delo. Inšpektorat ukrepa v skladu s svojimi možnostmi, številčnimi in kadrovskimi zmožnostmi in seveda v skladu z obstoječim veljavnim zakonom o inšpekciji za delo. Moram reči, da konkretno tega primera Mercatorja oziroma tega stališča inšpektorata ne poznam in bomo pogledali, kaj v konkretnem primeru je bilo. Inšpektorji so vsako leto to poročilo pripravili. Moram reči, da je bilo poročilo za lansko leto dano ministrstvu, ker so pač organ v sestavi, prejšnji teden kot brošura. Mi ga bomo posredovali naprej vladi in vlada, tako kot je tudi zakonsko določeno, vam ga bo posredovala v državni zbor, mislim, da v roku kakšnega meseca.
Praktično je iz teh poročil inšpekcije jasno, kakšna je struktura kršitev oziroma kršitev, ki so jih zaznali inšpektorji na terenu. Mi v skladu s temi ugotovljeni kršitvami potem tudi delamo, dejansko opravljamo pospešen nadzor v tem smislu: ko smo ugotovili, na primer v nekem obdobju, da so kršitve predvsem pri sklepanju delovnih razmerij, pri delu na črno, pri zaposlovanju pripravnikov, potem opravimo na določenem področju pospešen nadzor v naslednjem letu ali pa v naslednjih mesecih. To so v bistvu ciljne akcije. S tega vidika lahko obljubim, da bo na eni strani poročilo inšpekcije za lansko leto prišlo, da lahko eno tako analizo iz inšpekcijskih poročil za pretekla leta tudi naredimo.
Drug del problematike pa je to, da imajo inšpektorji določene pristojnosti. Relativno hitro lahko te pristojnosti posežejo na področje, ki že spada pod pravosodje, skratka, pristojnost inšpektorjev in pristojnost delovnih sodišč sta razmejeni. Vemo pa, da je določen problem tudi na področju, ki sodi v del pravosodja, in da se ustrezno pripravljajo tudi spremembe na tem področju. Skratka treba je pospešiti delo na delovnih sodiščih, da je treba delovne spore hitreje reševati, ker če bi do teh rešitev prišlo hitreje, potem marsikdaj tudi delodajalci teh sporov ne bi niti tvegali. Mogoče me bo v tem delu lahko minister za pravosodje dopolnil, glede na to, da se tudi v tem sektorju oziroma da se zakon o delovnih in socialnih sodiščih, kolikor vem, dopolnjuje, popravlja ravno na tem delu, ki naj bi bil v bodoče izveden v smislu olajšanja in hitrosti postopkov. Hvala lepa.
MAG. MARIJAN SCHIFFRER: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Spoštovani! Na 8. seji državnega zbora sem postavil poslansko vprašanje glede odprtja mejnega prehoda Verica-Čepinci, ki bi povezal del Porabja, kjer živijo Slovenci, s Slovenijo.
V sporazumu med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Madžarske o odprtju novih mejnih prehodov na skupni državni meji z dne 29. julija 1992 je v 4. členu navedeno, da bosta pogodbenici proučili možnosti odprtja novih mejnih prehodov, med njimi tudi mejnega prehoda Verica-Čepinci. Predstavniki slovenske manjšine na Madžarskem poudarjajo, da bi imelo odprtje tega mejnega prehoda zelo pozitivne posledice na vseh področjih, saj slovenska manjšina na Madžarskem nima svoje gospodarske osnove, nima dvojezičnih šol v pravem pomenu besede, tudi bogoslužje v slovenskem jeziku poteka le v eni vasi - Gornji Senik, kamor hodi maševat župnik iz Slovenije iz Martinja. Edina možnost za ohranitev slovenstva je tesna povezava s Slovenijo.
Na vprašanje sem prejel odgovor Ministrstva za zunanje zadeve, ki navaja, da je dne 26. septembra 1995 ministrstvo za zunanje zadeve sicer posredovalo pozitivno mnenje k odprtju meddržavnega mejnega prehoda Verica-Čepinci v obravnavo vladnim delovnim telesom, vendar pa je prevladala ugotovitev, da odprtje meddržavnega mejnega prehoda kljub pobudi prebivalcev ob meji ni prioritetnega pomena. Vlada tudi navaja, da je v oddaljenosti okoli 5 kilometrov od predlaganega mejnega prehoda meddržavni mejni prehod Martinje ter da je bilo odprtje mejnega prehoda Verica-Čepinci za nedoločen čas odloženo. Povedati pa je treba, da razdalja 5 kilometrov ne velja za cestno razdaljo, ki je veliko daljša - treba se je vrniti nazaj do Monoštra, gre pravzaprav za dva rokava; to se pravi, razdalja se poveča vsaj za petkrat, če ne več.
Zato sprašujem Vlado Republike Slovenije, Ministrstvo za zunanje zadeve, Ministrstvo za notranje zadeve, ali je v času od odgovora prišlo do premikov pri odprtju mejnega prehoda Verica-Čepinci. Dajem pobudo Vladi Republike Slovenije - za izvajanje navedenega sporazuma je pristojno Ministrstvo za notranje zadeve - naj pospeši odprtje mejnega prehoda Verica-Čepinci. Ker je v zadevo vpletenih več ministrstev, bi prosil za pisni odgovor. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Schiffrer. Lahko nadaljujemo z vprašanji. Naslednje vprašanje bo postavila gospa Majda Kregelj Zbačnik.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep pozdrav vsem skupaj! Prvo vprašanje. Kdaj bo Vlada Republike Slovenije predložila v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije v drugo obravnavo predlog zakona o Skladu za žrtve vojnega nasilja? To poslansko vprašanje sem postavila že pred meseci, vendar odgovora še nisem dobila. Prva obravnava je bila namreč opravljena že leta 1995. Na nas poslancev, zlasti pa na naš odbor in na peticije prihajajo prošnje, klici in vprašanja, zakaj se naša država tako obnaša do tistih, katerim bi morala že zdavnaj povrniti vsaj zaupanje v pravni red. To je prvo vprašanje.
Drugo vprašanje. Kdaj namerava Vlada Republike Slovenije predložiti v obravnavo Državnemu zboru predlog zakona o invalidskih organizacijah? Dne 29. januarja 1998 je bil sprejet sklep, ki sva ga skupaj s sopodpisanim gospodom Lavrincem predlagala državnemu zboru, da vlada Republike Slovenije navedeni zakon vloži v parlamentarno proceduro v roku treh mesecev. Trije meseci so že zdavnaj potekli. Vemo, kaj se sedaj dogaja. V svetu Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij imamo pritiske, prošnje, želje, ki prihajajo od odbora za zdravstvo, invalidov do matičnega odbora. Mislim, da je eden od glavnih grehov prav ta zakon, ki ga nujno potrebujemo in naprej potem ostale pravilnike. Zato sprašujem, kdaj ga lahko pričakujemo? Prosim za pisni in ustni odgovor. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Vabim predstavnike vlade. Odgovor bo dala državna sekretarka, gospa Belopavlovič.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Ta trenutek ne morem reči drugega, kot da se na vseh teh predpisih, ki ste jih omenili, dosti pospešeno dela. Karkoli bi zdajle rekla v zvezi s konkretnimi roki, se bojim, da bi me lahko držali za besedo. Zato mislim, da je bolje, da to naredimo kot ministrstvo in kot vlada pisno in vam to posredujemo kasneje. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Še odgovor za invalidske organizacije. Velja za oboje? (Da.) Naslednji je gospod Branko Kelemina. Pripravita naj se gospod Jerovšek in gospod Franc Jazbec.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Spoštovani državni zbor, cenjena vlada, predstavniki vlade! Svoje poslansko vprašanje bom namenil - mislim, da na pravi naslov - na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, in sicer bom med drugim takole vprašal.
Državljani Republike Slovenije, ki so po zakonu o žrtvah vojnega nasilja opravičena do doživljenske mesečne rente, so v svojih upravnih enotah vložili zahtevke za priznanje te pravice v skladu z obstoječo zakonodajo in v skladu z zahtevami in navodili upravnih delavcev ter predložili vso zahtevano pisno dokumentacijo, na zahtevo organa pa so bile zaslišane tudi priče. Po več kot enem letu čakanja na revizijo odločb na drugi stopnji - kar mimogrede rečeno presega vse razumne roke upravnega postopka - so v velikem številu stranke prejele odločbe, ki odpravljajo odločbe upravnih enot z obrazložitvijo, da je vloge treba dopolniti z novimi dokumenti in obnoviti postopek na prvi stopnji. Po obnovi postopka je potrebna ponovna revizija, ki bo ponovno trajala eno leto ali celo morda več. Zato ob tej priložnosti pristojno ministrstvo sprašujem naslednje. Kdo v tej državi je odgovoren za to, da so upravni organi na prvi stopnji nepravilno sestavili zahtevke oziroma vloge državljanov, ki so bili potem razveljavljeni v tako velikem številu? Prosil bi, da navedete ime ali imena več odgovornih. In drugo vprašanje, ki je sicer nekoliko provokativno, ampak ne glede na to; ali je res končni cilj vlade le to, da se z zavlačevanjem v čim večji meri izogne plačilu rente, saj je znano, da je upravičencev vsak dan manj. Žal, verjetno, ministra za delo ni tukaj in nisem pač zasledil tega odgovora nikjer: niti v medijih niti kje drugje. V zadnjem času, je bil mogoče ta odgovor dan, ampak ne glede na to: da bi tudi bilo nam pojasnjeno, ki še nismo seznanjeni s temi vprašanji, bi prosil za konkreten odgovor. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Ponovno vabim gospo Belopavlovičevo, ki bo dala odgovor. Gospod Stušek, državni sekretar daje to vprašanje odgovor.
JANKO STUŠEK: Gospa podpredsednica, najprej se opravičujem, sem dvignil roko, samo odvisno od videnja. Spoštovane poslanke in poslanci! Glede odgovorov na ti dve vprašanji bi lahko pojasnil to, da upravni organi na prvi stopnji niso odgovorni in ne pripravljajo zahtevkov za upravičenost statusa žrtev vojnega nasilja, vojnega veterana ali vojnega invalida. Po zakonu to individualno dokazuje vsak posameznik. Tudi do sedaj tega niso izvajali tu nikjer in nikdar. Torej niso odgovorni za to, ali so zahtevki pravilno, dosledno z zakonom izpolnjeni ali ne. To pomeni, da tudi vprašanje najbrž ni zelo natančno naslovljeno.
Res pa je, da nastanejo težave. Ljudje so starejši, imajo tako ali drugačno dokumentacijo, takšne ali drugačne primere obravnavajo, vendar - kot smo do sedaj zasledili - so upravni organi na prvi stopnji vedno usmerjali in tudi dajali usmeritve ljudem, da so popravljali ali dopoljenjevali svoje zahtevke.
Glede drugega odgovora pa moram povedati, da vlada v nobenem primeru ni zainteresirana in po svojih najboljših močeh ter ob dejstvih, da je veliko število - ravno zadnja statistika pravi, da je zahtevkov skupno z vsemi: žrtve vojnega nasilja, vojni veterani in vojni invalidi - 112 tisoč. Ob tej množici pač izpolnjuje, kar lahko izpolni.
Torej vprašanje, kdo in zakaj vlada to zadržuje, ni v tem smislu pravo vprašanje, ampak moram reči, da smo celo z novimi zaposlitvami bistveno povečali odstotek mesečnih rešitev na tem področju. Tako lahko rečem, da računamo, naj bi v prvem krogu - torej brez dopolnitev - zadeve zaključili do konca naslednjega leta. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala gospod Stušek. Dopolnilno vprašanje bo postavil gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Sicer me izredno čudi, da je izjava predstavnika vlade taka, da je vprašanje nejasno. Ne morem si predstavljati, da je to lahko res. Konkretno sem postavil vprašanje, na katero mi odgovorite. Kdo je odgovoren za to, da so organi na prvi stopnji imeli taka navodila, da so zahtevali take in take podatke; potem pa je druge stopnje prišlo navodilo, da je treba te vloge dopolniti. Če povem primer, da boste točno, konkretno vedeli, kako dopolniti. Zahtevali so, da je treba prinesti neka potrdila iz določenih arhivov, ki se hranijo v Celju, Ljubljani ali kjerkoli že. Ali niso mogli ti organi že pri prvem zahtevku - se pravi, ti organi na prvi stopnji -postaviti upravičenem take zahtevke, da bi ti lahko pravilno sestavili svoje vloge. Pravim, da se je enostavno namerno zavajalo te ljudi, zato da ne bi bilo potrebno izplačati teh upravičenih doživljenjskih rent, da ste jim zdaj lahko našli nekaj, da ste zadeve zavrnili in da ponovno zahtevate in da se bo ponovno postopek zavlekel za eno leto. Tukaj vidim problem.
Torej, zakaj in kdo je odgovoren za to, da so organi na prvi stopnji dobili takšna navodila, da vloge niso bile popolne. Tu bi morala prva stopnja dobiti od vlade taka navodila, če se ne motim. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Gospod državni sekretar Stušek ima še besedo.
JANKO STUŠEK: Hvala lepa. Torej, da je problem pri tem reševanju velik, govorijo že same številke. Rekel bi, da težko zdaj rečemo: kakšna navodila. Mi smo dajali zelo natančna navodila in to v okviru tistega, kar nam je zakon predpisoval. Pol leta je bil rok za dopolnitev, torej za 13 podzakonskih aktov, to je bilo sprejeto tukaj v tej hiši. V tej hiši je bil letos sprejet zakon o izvajanju proračuna, ki je določil 108 milijonov pomoči - dodatnih sredstev, da se zakon oziroma vojni zakoni, torej vsi trije, okrepijo. Žal je v istem zakonu napisano, da se ta sredstva ne morejo uporabljati za nove zaposlitve - torej za plačilo novih zaposlitev, niti za honorarje, niti za kaj drugega. To z drugimi besedami pomeni: na eni strani je bilo odprto, na drugi strani zaprto. Med drugim lahko rečem tudi to: pri teh navodilih, ki so nastajala - zlasti pri zakonu o žrtvah, kjer je najbolj sporno - je bilo sprotno grajeno. Zakon je bil sprejet z mnogimi dopolnili tu v tej hiši; nekatera od teh dopolnil so bila nedorečena in je bilo treba dobiti tako sodno kot tudi upravno prakso. Navodila, ki so bila dana upravnim enotam prek ministrstva za notranje zadeve, ki je odgovorno za delo upravnih enot, so bila za tisti del, ki je bil rešen, in za tisti del, kjer je bilo odločeno, zelo natančna. Res pa je tudi to, da so bili vsi zahtevki - ali pa velika večina zahtevkov - dani v prvih treh mesecih. To pomeni od januarja do marca leta 1996 in da se je potem začelo to reševati.
V imenu vlade zelo težko rečem za osebe, ki so krive; razen, da naštejem 63 upravnih delavcev, ki delajo na tem, da naštejem osem pravnikov, ki delajo na drugi stopnji in da poleg povem sebe. To so te osebe. Hvala lepa.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Spoštovani! Moje vprašanje je naslovljeno na Ministrstvo za finance in na Ministrstvo za promet in zveze.
V Poročevalcu številka 42 je objavljen predlog sprememb in dopolnitev zakona o najetju kredita Republike Slovenije pri Evropski banki za obnovo in razvoj za projekt prenove obstoječih magistralnih cest, ki je uvrščen tudi na to 10. sejo državnega zbora kot 32. točka dnevnega reda. Zakon predvideva, da se sredstva, ki so namenjena za obnovo ceste Slovenska Bistrica - Ptuj prerazporedijo za preplastitev nekaterih cest, kar se utemeljuje s tem, da sredstev kredita ne bi bilo mogoče uporabiti do izteka podaljšanja roka črpanja.
Dejansko to pomeni, da se obnova ceste in izgradnja obvoznice Pragersko s premostitvijo železniške proge ponovno odlaga, čeprav je to sestavni del nacionalnega programa izgradnje avtocest - kot tudi sprememb in dopolnitev nacionalnega programa izgradnje avtocest - in čeprav je prehod Pragersko že 20 let eden najhujših prometnih zamaškov v Sloveniji, saj so zapornice spuščene tudi do 21 ur na dan. Dogajanja okoli gradnje tega odseka dajejo slutiti, da gre za zavestno zavlačevanje, saj ne držijo navedbe v 2. in 3. točki obrazložitve zakona, ki govori o težavah pri pridobivanju zemljišč, saj trasa severne obvoznice Pragersko skoraj v celoti poteka po zemljiščih, ki so v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Poleg tega je občina Slovenska Bistrica od Darsa še 22.6.1998 dobila na postavljeno vprašanje uradni odgovor, da se bodo dela začela v septembru 1998 in da priprave potekajo normalno.
Vlado sprašujem, kdo je ocenil, da do roka na odseku Slovenska Bistrica - Ptuj ne bo mogoče izkoristiti sredstev kredita EBRD? Zakaj se odstopa od nacionalnega programa izgradnje avtocest in se sredstva po načelu: deli in vladaj z zakonom prerazporejajo na druge odseke? Tretjič, s katerimi sredstvi in kdaj se bo izgradnja tega odseka nadaljevala? Četrtič, zakaj vlada o morebitnih težavah pri organizaciji tega odseka ni poročala, ko so se sprejemale spremembe in dopolnitve nacionalnega programa izgradnje avtocest, ki so bile tukaj v parlamentu sprejete v maju tega leta?
Naj še povem, da če bo sprejet tak zakon, bomo sprožili ustavni spor z zahtevo po zadržanju izvajanja zakona, saj bi bilo s tem grobo kršeno načelo zaupanja v pravo in načelo varstva pridobljenih pravic, ki izhajata iz 2. člena ustave Republike Slovenije - da je Slovenija pravna in socialna država. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Odgovor bo dal državni sekretar, gospod Žare Pregelj.
ŽARKO PREGELJ: Spoštovani! Dovolite mi, da na kratko pojasnim zgodovino tega problema.
Kot veste, se je prometna povezava med Slovensko Bistrico, Pragarskim, Ptujem, proti Ormožu začela izgrajevati oziroma rekonstruirati že v obdobju tako imenovanega prvega nacionalnega programa kot vodilna smer proti Madžarski. Kasneje je prišlo do delnih sprememb in se je tej prometni smeri - južni, če lahko tako rečemo - pridružila še severna in je sedaj v nacionalnem programu tudi avtocestna povezava med Mariborom - Lenartom - Mursko Soboto in Lendavo. Prvotno je bilo mišljeno, da se bo celotna prometna smer med Slovensko Bistrico, Ptujem in Ormožem rekonsturiala s pomočjo posojila Evropske banke za razvoj. Kasneje se je pri teh finančnih rešitvah marsikaj spremenilo, predvsem zaradi tega, ker vsi projekti niso bili pravočasno pripravljeni.
Kar se tiče same obvoznice Pragersko, je bila kar precej časa dokaj huda dilema, ali sploh graditi to obvoznico ali ni mogoče bolje izdelati zgolj podvoz skozi samo Pragersko. Glede na prometne študije je v zadnjem času obveljala rešitev, da je treba obvoznico Pragersko izgraditi predvsem zato, ker bo avtocestna smer, ki bo to cesto nadomestila, zgrajena šele čez 5 let. To je smer Fram - Hajdina. Zaradi tega je obvoznico Pragersko dobila zeleno luč, toda dokumentacija še ni pripravljena.
Lansko leto, ko se je o tem odločalo v okviru Darsa - družbe za državne ceste - in ministrstva za promet in zveze, je bilo ugotovljeno, da je kredit evropske banke že na robu črpanja. Takratni rok je bil letošnji junij, kasneje smo na pogajanjih s predstavniki banke uspeli izpogajati še za eno leto daljši rok črpanja: pod pogojem, da bomo sredstva porabili za ukrepe, ki ne zahtevajo posegov v prostor pridobivanje ustreznih dovoljenj, predvsem pa ne zahtevajo pridobivanja novih zemljišč. Taki ukrepi so pa zgolj preplastitve, se pravi obnove poškodovanih asfaltnih vozišč. Na ta način je prišlo do rešitve, da se posojilo Evropske banke za razvoj preusmeri na preplastitve, program plastitev je bil priložen celotnemu paketu sprememb in dopolnitev nacionalnega programa, kakor tudi paketu ukrepov na ostalem državnem omrežju. Danes se nekako vodi skozi program Direkcije Republike Slovenije za ceste.
Sama obvoznica Pregersko pa je ostala v nacionalnem programu in je v fazi, ko je izdelan idejni projekt, ko se pripravlja izbira variant in izdelava lokacijskega načrta. Predvideno naj bi se to zgodilo še v tem letu. Za začetek same gradnje pa je predvideno, da bo v naslednjem letu 1999 in dokončanje v letu 2000. Vrednost projekta je po stalnih cenah iz leta 1997-septembra 1997 2 milijardi 772 milijonov oziroma 16 in pol milijona ameriških dolarjev. Sama finančna konstrukcija pa še ni v celoti znana, ker še ni dokončno izdelan investicijski program, kajti šele investicijski program dokončno pove, kolikšen del sredstev bo šel iz bencinskega tolarja, koliko iz cestnin in koliko bo treba najeti tujih kreditov. Takoj ko bomo te podatke imeli, vam bomo pisno sporočili.
V glavnem, če zaključim: da smo preusmerili posojila Evropske banke za razvoj, je predvsem posledica zaključka roka črpanja tega kredita in zahteva po izrabi tega ugodnega mednarodnega posojila. Da pa bi ohranili tempo pri izgradnji obvoznice, smo v letošnjem programu dela Darsa namenili približno oziroma natančno 6 milijonov ameriških dolarjev za rekonstrukcijo odseka od priključka Devina do prihodnjega priključka oziroma pričetka gradnje obvoznice Pragersko.
Na ta način bi kontinuirano izvajali rekonstrukcijo te pomembne prometne smeri in v treh letih uspeli bistveno izboljšati sedanje dokaj nevzdržno prometno stanje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala gospodu državnemu sekretarju. S tem smo zaključili s postavljanjem vprašanj.
Rada bi vas seznanila, da mora v okviru 2. točke dnevnega reda mora zbor opraviti razpravo o odgovoru vlade Republike Slovenije na poslansko vprašanje poslanca Združene liste v zvezi z izjavami generalnega tožilca, gospoda Antona Drobniča o prazniku dneva upora proti okupatorju. Zbor bo razpravo o odgovoru vlade opravil v okviru 2. točke dnevnega reda, to so vprašanja in pobude poslank in poslancev v ponedeljek, 27.7. ob 14.00 uri. S tem prekinjam to točko dnevnega reda in s tem tudi 10. sejo državnega zbora. O jutrišnjem delu pa imate obvestilo, ki ste ga prejeli v poslanskih pisarnah.
(SEJA JE BILA PREKINJENA DNE 23. JULIJA 1998 OB 18.04 URI.)