Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.08 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 8. seje Državnega zbora Republike Slovenije.
Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Herman Tomažič, Janez Janša, Franc Pukšič, Peter Petrovič, Mario Gasparini, Franc Potočnik, Ivan Kebrič, Franc Žnidaršič, Mirko Zamernik, Jože Možgan, Bogomir Špiletič, Stanislav Brenčič, Ivan Božič do 11.00 ure, Peter Lešnik, Rafael Kužnik, Samo Bevk, Ivo Hvalica za popoldanski del, Jožef Košir, Tone Partljič, Lojze Peterle, Aurelio Juri, Alojz Vesenjak, Andrej Fabjan, Miroslav Luci od 17.00 ure, Jakob Presečnik, Feri Horvat, Jože Avšič za pričetek seje, Jože Jerovšek, Eda Okretič-Salmič od 16.00 do 17.00 ure in Zmago Jelinčič.
Prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani. 37 poslank in poslancev. Ponovno ugotovimo prisotnost! 35 poslank in poslancev.
Sejo bomo nadaljevali in ponovno ugotavljali prisotnost čez deset minut, torej ob 10.20 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 10.10 uri in se je nadaljevala ob 10.26 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegice in kolegi, ugotavljamo prisotnost v dvorani! (50 prisotnih.) Državni zbor je sklepčen in lahko odloča. Na sejo sem vabil predstavnike vlade Republike Slovenije in jih lepo pozdravljam.
Današnje nadaljevanje 8. seje bomo pričeli z obravnavo prekinjene 19. točke dnevnega reda, to je predloga zakona o spremembi zakona o ratifikaciji konvencije o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. Zatem pa bo zbor prešel na obravnavo prav tako prekinjene 39. točke, to je predloga zakona o varnosti cestnega prometa in nato bo nadaljeval sejo kot je bilo že včeraj napovedano s strani predsedujočega včeraj, torej obravnavo 21. točke, 24. točke in nato po dnevnem redu dalje.
Prehajamo torej prekinjeno obravnavo prekinjene 19. TOČKE DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O RATIFIKACIJI KONVENCIJE O PRANJU, ODKRIVANJU, ZASEGU IN ZAPLEMBI PREMOŽENJSKE KORISTI, PRIDOBLJENE S KAZNIVIM DEJANJEM. Smo med razpravo poslank in poslancev v okviru splošne razprave. Besedo želi predstavnik vlade, direktor urada za preprečevanje pranja denarja, doktor Stroligo. Prosim, doktor Stroligo.
KLAUDIJO STROLIGO: Gospod predsednik, gospe poslanke in gospodje poslanci! Dovolite mi, da se najprej opravičim za moj zadnji sestanek in dejstvo, da nisem mogel sodelovati v razpravi, ki je bila, kot sem slišal, celodnevna in pestra in zato bi želel par stvari še danes povedati, ki morda niso bile zadnjič povedane.
Prvič, naj ponovim še enkrat v imenu vlade Republike Slovenije, da obžalujemo napako, ki se je zgodila pri tem. Dejstva, povezana z napako, so znano in so bila povedana, jih ne bi želel še enkrat ponavljati. Kar bi želel povedati, kar je morda v obrazložitev temu, da ne drži to, kar je bilo zadnjič povedano, da Slovenija in da vlada ni naredila nič na področju preprečevanja pranja denarja v zadnjih treh letih. Ravno obratno. Če kolikor toliko berete tuje medije, če že ne berete naših, naj povem, da je zelo jasno, da smo naredili izjemno veliko. Če želi kdo posebej dokaze za to, seveda jih lahko prezentiram, samo na povrh naj povem. Zakon o preprečevanju pranja denarja je bil sprejet, prvi zakon leta 1994, začel je veljati julija 1994. Predlagala ga je vlada Republike Slovenije. Vsi podzakonski akti, ki jih ta zakon predvideva, so bili sprejeti. Kazenski zakonik, zakon o kazenskem postopku, ki določajo kaznivo dejanje pranja denarja veljajo že od 1.1.1995, posebne metode in sredstva, ki se lahko za to uporabljajo, ravno tako že veljajo. Res je to, da v treh letih, kar smo, kar ta projekt v Sloveniji poteka, da smo uspeli praktično narediti to, kar so zahodne države, druge zahodne države naredile v 10 letih. Ne bom šel v podrobnosti, samo naj povem, da je decembra lansko leto poseben odbor Sveta Evrope, ustanovljen za področje pranja denarja, da Slovenija vodi ta odbor, da je v tem odboru 21 drugih držav, da ta trenutek vodimo odbor, kjer je 5 ljudi praktično izpostavljenih na svetovnem merilu v mednarodnih organizacijah, enega od pomembnih petih odborov v svetovnem merilu vodimo mi. Torej lahko mi verjemite, da če temu ne bi bilo tako, kar sem prej povedal, da zakonodaja ne bi bila "uštimana" in sprejeta v skladu z mednarodnimi načeli, da zagotovo tega v odboru ne bi ugodili.
Druga stvar, ki bi jo še želel povedati. Res, da nas čakajo še nekatere spremembe povezane s to konvencijo. Ta konvencija lahko olajša marsikaj, ni pa neposredni pogoj za to, da bi mi morali izvajati zakon o preprečevanju pranja denarja. Izmenjava podatkov, mednarodna izmenjava podatkov na področju pranja denarja poteka že tri leta. Ni vezana na to konvencijo in ni posledic na tem področju zaradi neratificirane konvencije.
Drugič. Mednarodna izmenjava podatkov na področju zasega in zaplembe premoženjske koristi, ki izvira iz kaznivih dejanj, je nekoliko otežena zaradi neratificirane konvencije, vendar doslej ni bilo zahtev ali problemov, ki bi bili povezani s tem, vsaj ne da bi jaz zanje vedel.
Naslednja stvar, ki jo je še treba povedati. V drugem branju imate kazenski zakonik in kazen o kazenskem postopku, ki izboljšuje še tiso, kar lahko na tem področju Slovenija naredi, zato da bi bila res maksimalno "on line" s to konvencijo. Poudarjam to zato, ker je bilo zadnjič povedano, da smo "bosi in goli" na tem področju. To ne drži.
Še enkrat. Obžalujemo napako. Res apeliram na državni zbor, da danes čimprej sprejme predlog zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o ratifikaciji konvencije. Povedano je že bilo, da drugi teden od 7. do 10. v Sloveniji gostimo delegacijo Monitoring in eno od navzven ogledal te države je tudi ratificirana in pravočasno ratificirana konvencija. Nismo med zadnjimi, bomo pa vsak čas, če ne bomo tega storili čimprej. Do sedaj škode zaradi neratificirane konvencije vsaj na strokovni ravni ni bilo. Lahko se bo začela delati predvsem politična škoda, verjetno pa tudi strokovna škoda drugi teden, če te stvari ne bomo naredili. Poudarjam to zato, ker ta Monitoring se bo končal v štirih dnevih. Prav bi bilo, če že ne bo ta listina o ratifikaciji predložena Svetu Evrope, da imamo vsaj sklep državnega zbora do takrat. Veste pa sami, da v odnosu do mednarodnih institucij na tem področju nastopa vlada, nastopajo vladni organi, predvsem urad za preprečevanje pranja denarja. Vsa nerodnost je bila zaradi te napake. Se je že do sedaj lomila predvsem med tistimi, ki moramo na tem področju delati vsak dan. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Stroligo. Replika, dr. Jože Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa, gospod predsednik. Če je komu zares za to, da se ta konvencija čimprej sprejme, verjemite, da je to opozicija tista, ki to želi, vendar iz odgovorov vladnega predstavnika je izhajalo, kot da ta konvencija niti ni potrebna, kot da se lahko dela tudi brez nje, in edino kar mi tu danes želimo in zahtevamo. Jasen odgovor je, da vlada pove, kdo je odgovoren za nastanek tekstovne napake. Mi proti konvenciji seveda nimamo ničesar, želimo pa jasno locirano odgovornost, zakaj ta konvencija eno leto ni veljala. In to je to, kar hočemo razčistiti prej, preden se zaključi splošna razprava. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani gospod Klaudijo Stroligo! Poznava se že kar nekaj let in mislim, da sva se v glavnem razumela. Sam sem bil tudi, lahko rečem, zelo kooperativen do vas in mislim, da tega ne morete negirati, spomnite se raznih procedur in zapletov. Pa vendar zadnje čase poslušam politiko s strani vlade, pretirano samozadostnost, samozadovoljstvo, kot da se je zopet pojavil ta, jaz ga imenujem jugosindrom, mi smo najboljši, "we are the best", in tako dalje, in tako dalje.
Jaz pravim, da temu ni ravno tako, da je treba biti tudi kritičen. In opozicija je tu zato, da je kritična. Ne destruktivna, ampak da je kritična. Ko sem prvič izrekel besedo mafija, in moj prijatelj Lenič se bo tu spomnil, maja meseca 1993 je završalo po tej dvorani in so mi kazali, da sem čez les in tako dalje. Potem se je tudi govorilo, kako sem si upal to reči. Kmalu za tem je pa začelo prihajati tudi iz uradnih logov, torej rekel bi priznanje potihem, ne naravnost, da pač mafija je. Organizirana, organiziran kriminal in tako dalje.
Potem smo se pojavljali tudi na straneh časopisov, tudi tujih in nenazadnje sedaj smo že prava mafijska velesila. O tem ni dvoma. Gorenjske naveze in tako dalje, da ne bom govoril bolj detajlno. Kakorkoli, s pranjem denarja je tako, kot s pranjem perila, včasih se je pralo ročno, danes pa Candy stroj in se je treba temu prilagoditi. Isto je, in jaz sem trdno prepričan, da se ne dovolj temu prilagajamo. In tu ni dilema, ali se prav piše kaša ali kasha, ne. Tu mi sprašujemo po nekem imenu, imenu in priimku, in če smo suspendirali snažilko v državnem zboru, ki je pobrala 5 tisoč tolarjev nekomu, ne vem ali iz potrebe ali iz nagibov ali kaj, potem moramo približno enako ravnati tudi v drugih primerih, ki imajo večjo dimenzijo.
In tu gospod Klaudijo Stroligo, čeprav sedaj debatirate in me ne poslušate tam zadaj, ampak se vam splača poslušati, vam povem. Tu mi vztrajamo na tem, da se pove, kdo je to zakrivil. Ker iz tega imena bo takoj jasno. Ali je bilo to slučajno, ali je bila to napaka ali je bila to administrativna napaka, ali je bila to nemarnost ali pa je bilo kaj drugega. Ampak dileme "in" "ali" tu ni. To ste jo vi umetno ustvarili in tudi, moram reči, nekateri mediji nasedli. Pogojno rečeno. Ne! Tu ni te dileme. Dilema je ime in priimek in zakaj ne pridete s tem na dan. Jaz tega pravzaprav ne razumem.
In vam moram povedati, da bomo nekje vztrajali. Saj nas lahko preigrate proceduralno in tako dalje, tu je večina, ki lahko sklene tudi to, da je ta dvorana zelena, pa je neke čudne svetlorjave oker barve. Kakorkoli: dileme ni. Mi bomo vztrajali, če ne po tej plati, pa po neki drugi. Jaz sem trdno prepričan, da bo vzrok in namen ter ime en dan skočilo ven. Še marsikaj bi lahko povedal, ampak imam samo še šest sekund za to, da vam želim uspešen dan. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Hvalica. Sprašujem gospoda Stroligo, če želi besedo? Prosim.
KLAUDIJO STROLIGO: Hvala lepa. Še enkrat ponavljam, nisem rekel, da konvencija ni potrebna, ravno obratno. Konvencija je okvir, v okviru katerega je treba postaviti nacionalno zakonodajo. O tem sem prej govoril. Je pa res, da je ta okvir, ki je navzven prepoznaven najbolj, ker se listine o ratifikaciji predložijo Svetu Evrope in to, bom rekel, na simbolnem in na vsebinskem pomenu ima svoj pomen.
Druga stvar. Nismo samozadostni. Verjemite mi, da na tem področju, ko je celoten projekt boja proti pranju denarja v svetovnem merilu odprt in se razvija, si ne moremo privoščiti samozadostnosti tudi iz razlogov, kot jih je gospod poslanec Hvalica povedal, zato ker imamo organiziran kriminal tukaj, ker smo ga imeli že prej, zdajle ga prepoznavamo, ga lažje, recimo, lažje se branimo pred njim s temi mehanizmi. Kondicijo na tem področju je treba vzdrževati skoraj vsak dan, če tako lahko rečem.
Tretja stvar je v zvezi z napako. Povedali smo, da jo obžalujemo, povedali smo, kako je do nje prišlo. Vsakdo, ki lahko ne samo iz gradiva, ki je bilo že predloženo, ampak tudi iz tistega, kar je bilo povedano, lahko vidi to: napaka ni bila zahtevana, ni bila naročena, kot je bilo tukaj povedano. Če želite ime in priimek gospe, ki je to napako naredila, ne vem, predpostavljam, da si bomo s tem naredili škodo, ne vem, verjetno predvsem njej škodo, ker bo njeno ime, kot je bilo že povedano, objavljeno v medijih in tako naprej. Gre za administratorko, povedali smo to. Še sam, če lahko svojo besedo zastavim za to, recimo temu, da to konvencijo poznam verjetno v Sloveniji najbolj, ker sem z njo kar nekaj časa živel. Če bi želel sam minirati to konvencijo, verjemite mi, da ne bi znal to narediti na tak način. To je ena stvar, ki bi jo želel poudariti tukaj. Do napake je prišlo iz razloga, da večina mednarodnih konvencija ima med, pri komuniciranju v tujih jezikih ima običajno "in" med besedami, recimo slovenski in angleški jezik ali drugi jezik. Ta administratorka je preveč vestna, če lahko tako rečem, preveč vestna, popravila je nekaj, kar ne bi smela popraviti.
Ta konvencija je izjema in ena od redkih konvencij, vsi tisti, ki se na to bolj spoznate, pa ste imeli priložnost še konvencije natančno brati ali pa z njimi živeti, jih izvajati, lahko to zelo enostavno ugotovite. Problem te konvencije je, da ima "ali". Zakaj ima "ali"? Iz enega samega razloga, ker če pošiljate dokumente v enem jeziku, prihranite na času, na času komuniciranja z drugo državo, ki je v tej konvenciji izrazito na veliko področjih poudarjen in potenciran. Zato je v tej konvenciji "ali". Ker če hočete blokirati denar, morate takoj to narediti, nimate časa prevajati dokumenta v pet jezikov in jih pošiljati, to, kar je običajno možno pri drugih konvencijah, tudi s kazenskega področja. To je ena stvar.
Če bi želela vlada ali kdorkoli - bom še to povedal - narediti to napako, verjemite mi, da bi se toliko potrudil tisti, ki bi bil tak genij, ki bi to namerno naredil, da bi se toliko potrudil, da bi tudi v obrazložitvi te določbe in te rezervacije oziroma te rezervacije, ker gre za člen, ki govori o rezervacijah, da bi se potrudil in tudi tam naredil napako - pa je ni. Če pogledate tekst, kot je bil objavljen, v njem izrazito piše v obrazložitvi "ali", in je pravilen tekst v obrazložitvi narejen.
Še enkrat pravim, napako obžalujemo. Res pa apeliram na vas, da ne bi iz te napake naredili naslednjo napako, ki bo škoda, dejansko bo škoda. Do zdaj, lahko rečem, je ni bilo - je ni bilo v narekovajih, seveda - lepo bi bilo, če bi jo ratificirali že prej. Še ta podatek vam povem, da je ta trenutek od 40 držav Sveta Evrope ratificiralo konvencijo 20 držav plus ena država, ki je izven tega. Večina držav je rabila za ratifikacijo med tri in pet let od dneva, ko jo je podpisala; zapletenost materije je jasna; tudi sami boste videli, ko se bomo imeli priložnost pogovarjati o kazenskem zakoniku in zakonu o kazenskem postopku. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Stroligo. Kolegice in kolegi, jaz predlagam, da po tem nastopu in po tem posegu in pojasnilu gospoda Stroliga, o katerem menim, da je zadovoljivo in je v celoti obrazložil situacijo, da nadaljujemo, da glasujemo o tej zadevi. Mislim, da je v svojem nastopu odgovoril na vprašanja, o katerih je državni zbor zahteval, da se vlada do njih opredeli. Prav tako pa imamo še en dodatni sklep, ki ga je vložila poslanska skupina Slovenske ljudske stranke, ki prav tako omogoča, da danes državni zbor odloča o predlogu zakona o ratifikaciji, istočasno pa nalaga vladi in odboru za mednarodne odnose, da ponovno prouči vse razloge o vzrokih in odgovornostih za nastanek tekstovne spremembe. S tem bi omogočili, da bi lahko državni zbor normalno nadaljeval z delom.
Replika, gospod Čeligoj in gospod Hvalica.
VLADIMIR ČELIGOJ: Hvala lepa. Gospod Stroligo, nismo vas spraševali po obžalovanju napake. Spraševali smo vas po imenu in priimku krivca. Nesmiselno je, da zvračate krivdo na administratorko. Za to administratorko stoji njen šef, da tako rečem, oziroma strokovni delavec ali kakorkoli se že imenuje. Ta je dolžan preveriti tekst predloga zakona in ta je odgovoren. Na to odgovorite, prosim. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Čeligoj. Replika, gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Gospod Stroligo, zdaj ste pa, bi rekel, nekje naredili eno malo napako, in sicer, zagrabili ste trnek, ki smo vam ga vrgli. Lahko bi bil tudi administrator; ampak mi smo rekli, možno je, da bi se tudi to zgodilo. In zdaj ste ob pomanjkanju druge ideje vi to zagrabili. Nimate nič bolj izvirnega?
Glejte, tehnološko tega ne morete tako opravičiti, to je smešno. Zdaj ste se postavili tudi v bran te pogojno možne administratorke, ki da je zagrešila, in da bi njeno ime krožilo. Ne, saj to lahko naredimo na zaprti seji, mi smo tu že razpravljali o težkih stvareh, tudi o "by passu" Ljubljanske banke - na zaprtih sejah.
Mi lahko naredimo, mi imamo tudi ta institut zaprte seje. Lahko tudi naredimo to čisto drugače. Lahko naredimo to samo na seji nekega delovnega telesa, ki ga smatramo za matičnega. Mislim, da je to odbor za mednarodne odnose in še v ožjem krogu to poveste.
Torej to ni razlog! Ne! Če bi mi rekli, če bi mi govorili ves čas razprave, da je to zagrešil nek administrator, bi vi sedaj rekel, ne izdamo imena tega administratorja, ker smo vam tako čisto tako, zaradi neke logike govorili, da je to ali je to lahko neka administratorka ali je pa to kdo drug, ste pač zagrabili administratorko. Torej, vi dobro veste, da to ne vzdrži in še enkrat vam povem, ne bomo škodovali tej osebi v nobenem primeru. Lahko se zagotovi tudi tajnost tega, če je to temu bilo tako.
Ampak mi bi se radi prepričali, da izza tega ne stoji kaj drugega. In sedaj gospod Stroligo, nihče vas tega ne obtožuje. Ne! Jaz bi bil poslednji, ki bi vas osebno obtožil. Ne! Vas ne. Koga drugega, ki je nad vami, pa ja. Vas ne! Toliko sem vas spoznal, pa ne sedaj, da vam dajem tu komplimente, ampak mislim, da ste pokazali v tem času neka iskrena prizadevanja in da neki uspehi tudi so, čeprav ne takšni, kot ste jih tu "malali". Ni vse tako gladko. Še vedno tečejo zadeve. Saj vi to dobro veste, vi to dobro veste in niti ni treba ne vem kako kopati, da bi to zaznal. To se zazna enostavno, če malo sledite tem kriminalnim potem.
Investicije, ki se vračajo skozi roke tistih, ki smo jih pred časom v tem državnem zboru obtožili kriminala, poleg zlorabe suma javnih pooblastil. Ja, gospod Lenič. Taisti sedaj prihajajo z denarjem. Tisti, tisti, ki smo jih imeli na preiskovalni komisiji, gospod Lenič. Ti sedaj investirajo, nihče se ne vpraša, čeprav je aritmetika silno jasna, od kje nekomu toliko milijonov mark. Nihče se ne vpraša. Nihče! Ampak enostavno, stric iz Amerike so rekli včasih, teta iz Kanade. To je denar, ki je šel tu ven in se sedaj pere na ta način, da se to investira. Saj stvar je jasna. Če hočeš to videti, če nočeš to videti, potem nočeš to videti.
Torej, ime bomo zaščitili. Predlagam, da daste ta podatek na odboru za mednarodne odnose, kjer bi na zaprti seji se s tem seznanili. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Hvalica. Želi besedo predstavnik vlade? Želi besedo gospod Hočevar, ki ga je vlada tudi pooblastila, da lahko pri tej točki sodeluje? (Ne želi.) Ali sem prav razumel, gospod Hvalica, da predlagate, da pred dokončnim odločanjem v skladu s poslovnikom o tej temi razpravlja tudi matično delovno telo, to je odbor za mednarodne odnose? Proceduralni predlog gospoda Hvalice dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za proceduralni predlog gospoda Iva Hvalice? (13 poslancev.) Je kdo proti? (23 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog gospoda Hvalice ni bil sprejet.
To pomeni, da smo še vedno v okviru splošne razprave, da je bilo s strani vlade danes odgovorjeno na vprašanje, ki ga je državni zbor zastavil ob tej temi in ponovno predlagam poslankam in poslancem, da nadaljujemo s proceduro sprejemanja, da danes torej sprejmemo zakon, da pa tudi sprejmemo dodaten sklep, kot je bil predlagan s strani ene od poslanskih skupin in s tem omogočimo, da bo državni zbor lahko normalno nadaljeval z delom. Želi še kdo razpravljati? (Ne želi.) Razpravo zaključujem.
Ker ne želi nihče več razpravljati in ker k predlogu zakona do začetka obravnave ni bil predložen noben pisni amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. Ta predlog ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj petina navzočih poslancev. Gre za klasičen proceduralni sklep ob vseh ratifikacijah. Želi kdo razpravljati s tem predlogom sklepa? (Ne želi.) Ta sklep dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta sklep? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! Svoj glas bo obrazložil gospod Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. Jaz bom glasoval za ratifikacijo konvencije, tako kot sem že glasoval prvič in res, da je bilo veliko govora zdaj o čisto drugem problemu, ki je vezan na to ratifikacijo, vendar mislim pa, da je bilo koristno in tudi mislim, da ni potrebno povedati imena, ne administratorja, ne administratorke, ker ni ona problem. Problem je bil, ker napaka naj bi nastala in problem je bil, da ni bilo kontrole, torej, da predstavnik vlade, kdorkoli je bil, niti ne sprašujem, saj gremo lahko pogledati v zapisnike, predstavnik vlade te napake ni odkril, ko je razlagal predlog te konvencije oziroma zakona na odboru za mednarodne odnose, niti, ko je razlagal to zadevo tudi v parlamentu in tukaj je ta problem in to, če bo samo to koristno iz vse te razprave in mislim, da je že bilo, ker včeraj smo na odboru za mednarodne odnose ugotovili o eni drugi zadevi, da je vlada ponovno prebrala stvar, in ugotovila eno zelo pomembno napako. Samo ena beseda je bila zamenjana, "živalski" in "rastlinski". Ampak, ali je živalsko ali je rastlinsko, je bistvena razlika. Ampak, hočem povedati to, da kljub vsemu čas, ki je bil porabljen mislim, da le ni bil v celoti izgubljen, in predpostavljam, da bo vlada in predstavniki vlade nekoliko bolj vzorno pregledovali tisto, kar pošlje v parlament in kar je v parlamentu v sprejemanju, da ne bo prihajalo več do tega, kar je prišlo. Pa kljub temu, kar je gospod Stroligo rekel, nismo rabili pet oziroma šest let za že v drugo ratifikacijo te konvencije, ki je nujno potrebna. Jaz bom še enkrat glasoval za to zadevo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Mozetič. Glas bo obrazložil dr. Jože Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Tudi jaz in prepričan sem, da tudi moji kolegi bomo glasovali za ratifikacijo te konvencije, čeprav moram reči, da sem zelo razočaran nad tem, ker niti toliko volje ni pokazal ta državni zbor, da bi na zaprti seji delovnega telesa državnega zbora se odkrito in do kraja pogovorili o stvari, ki je toliko dni nas zaposlovala. Z grenkim občutkom govorim to, ker zadeva noče biti razčiščena. Najmanj kar je, je to, da se lahko pove ime in priimek osebe, s čemer seveda nikakor nočemo neko delavko izpostavljati, ker vemo, da vsaka administratorka se lahko zmoti, napak je ogromno vsak dan, vendar tu gre za to, da se jasno in dokončno stvar razčisti. Čudi me trmasto vztrajanje o tem, da se stvar ne razčisti. Imam na tej osnovi utemeljen razlog, da lahko dvomim v dobre namene tistih, ki tako trdovratno vztrajajo na tem, da se ne položijo čisti računi na mizo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, dr. Jože Zagožen. Svoj glas bo obrazložil gospod Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Mislim, da mi ni treba razlagati, da bom glasoval za, saj sem prvi pobudnik tega zakona že v prejšnjem mandatu. Pa vendar nekaj ne razumem. Ni bilo sploh dileme o tem, ali bomo glasovali za ali proti. Gre za zadevo, ki ima konsenz v stranki mogoče 90 minus 1. Ampak, ne razumem tega, da se parlament ne zaveda te svoje elementarne funkcije - zakonodajnega nadzora. Ta parlament noče nekaterih stvari enostavno vedeti. To nojevstvo presega pravzaprav že mere dobrega okusa. Jaz razumem tudi to, da se nekateri silno dolgočasijo. Verjemite mi, da tako kot v prejšnjem mandatu, tudi sedaj registriram marsikaj v tem državnem zboru. Jaz opažam, da se recimo ena poslanska skupina sploh po dva dni ne oglasi k besedi. Lahko, da je to nov način parlamentiranja. Pa vendar sem že včeraj povedal, da parlament izhaja iz "parlale", ker drugače bi se imenoval "sedlare", sedeti, kajne? Ja, jaz vem, da je nekaterim blazno dolgčas, ampak vztrajate zabiti v svoje stole in tam sedite. Jaz že ne morem sedeti zaradi hrbtenice, ki me boli. Ampak nekateri mislite, da je to - jaz sem se malo pošalil, samo je to zelo žalostna stvar - nekateri ustvarjate novo filozofijo tega parlamenta - sedeči parlament! In kam to vodi? Kam to vodi? Verjemite mi, da je to nenavadna tehnologija. Jaz tega dejansko ne razumem.
Naj ponovim še enkrat, da preidem na materijo. Sem bil za, sem bil tudi prvi pobudnik za to v prejšnjem sklicu! Ampak ob vsem tem sem pa želel neko transparentnost. Nisem je dobil, zaradi tega, ker ste to izglasovali. Nekateri se smejejo in nonšalantno tam, ko ne spijo, tudi govorijo, ampak to je že zopet drug problem. To bi se pa že zopet drugače moralo imenovati - parlament. Ja, "drmarnite", mi tukaj nekdo sugerira. (Smeh.) Ja, za nekatere kar pogosto velja, tudi zasmrčijo včasih. Tako je. Grenak je ta priokus, grenak, da tega nočete. Veste, imam občutek, da se boste tega spomnili, ko bodo zamenjane vloge - in enkrat bodo; enkrat teče zajec, drugič pa pes, tako je na tem svetu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (55 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
Vložen je bil predlog dodatnega sklepa, ki se glasi: "Državni zbor Republike Slovenije nalaga vladi Republike Slovenije in odboru za mednarodne odnose državnega zbora Republike Slovenije, da v roku 14 dni predložita v obravnavo državnemu zboru Republike Slovenije celovito poročilo o vzrokih in odgovornosti za nastanek tekstovne spremembe v predlogu zakona o ratifikaciji Konvencije o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem". Sklep je podpisal doktor Franc Zagožen, vodja poslanske skupine SLS. Želi kdo besedo o tem sklepu? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in ga dajem na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za tak sklep? (36 poslancev.) Kdo mu nasprotuje? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je bil sklep sprejet.
S tem zaključujem 19. točko dnevnega reda.
Prehajamo na tretjo obravnavo 39. TOČKE DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O VARNOSTI CESTNEGA PROMETA.
Pred seboj imate gradivo, zakon in amandmaje.
Na predlog sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve smo obravnavo pred glasovanjem o zakonskem predlogu v celoti prekinili, in sicer za pripravo celovitega besedila predloga zakona, v katerem so bili tudi sprejeti amandmaji. Sekretariat je ob tem ugotovil, da so posamezni deli zakona medsebojno neusklajeni in je o tem obvestil zbor. Dopis sekretariata ste prejeli skupaj s celovitim besedilom predloga zakona. Želi besedo predstavnik sekretariata? Prosim, gospa Bitenčeva.
TINA BITENC-PENGOV: Spoštovani predsednik, spoštovani zbor! Skladno z drugim odstavkom 198. člena poslovnika državnega zbora in na podlagi sklepa državnega zbora z dne 4. marca 1998 je sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve pripravil celovito besedilo predloga zakona o varnosti cestnega prometa.
V skladu s tretjim odstavkom istega člena poslovnika sekretariat ugotavlja, da je s sprejetimi amandmaji porušena medsebojna skladnost določb predloga zakona. Menimo, da so medsebojno neusklajene naslednje določbe.
Prvič. Določbi šestega in sedmega odstavka, ki sta bili 3. členu dodani v tretji obravnavi sprejemanja zakona, sta porušili skladnost navedenega člena, saj nista usklajeni z določbo četrtega odstavka istega člena. Določbi šestega in sedmega odstavka namreč nalagata ministrstvu pristojnemu za notranje zadeve, da zagotovi potrebna sredstva za delovanje občinskih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in da določi kriterije za delovanje in financiranje teh svetov. Četrti odstavek istega člena pa določa, da se v občinah in mestnih občinah ustanovijo občinski sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki opravljajo naloge svetov, opredeljenih v prvem odstavku istega člena, seveda z ustrezno prilagoditvijo na pristojnosti in pomen teh vprašanj za posamezno občino.
Sekretariat meni, da gre po določbi četrtega odstavka za ustanavljanje organov lokalne skupnosti, ki urejajo potrebe ljudi v posamezni občini, pri čemer bi glede na avtonomnost lokalnih skupnosti tudi sicer ustanavljanje teh svetov, jasneje in nesporno morali prepustiti v odločanje občinam samim.
S sprejetjem določb šestega in sedmega odstavka v razmerju do določbe četrtega odstavka, se je po mnenju sekretariata poseglo v pristojnost lokalne skupnosti, in zato opozarjamo na neusklajenost rešitev, ki se nanašajo na ustanavljanje, delovanje in financiranje občinskih svetov, upoštevajoč položaj, ki ga imajo lokalne skupnosti po naši ureditvi in ki je opredeljen na načelu tudi določbi četrtega odstavka 3. člena.
Drugič. Določba petega odstavka 28. člena je v neskladju z določbami 17. člena. S petim odstavkom 28. člena se nalaga ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve, da v soglasju z ministrom, pristojnim za promet, izda predpis, s katerim bi opredelili minimalne pogoje za izvajanje določbe drugega odstavka istega člena, po kateri se lahko na posameznih cestah v naseljih dovoli hitrost do 70 kilometrov na uro. 17. člen zakona pa nedvoumno nalaga lokalni skupnosti določanje prometne ureditve v naseljih.
Tretjič. Določba drugega odstavka 47. člena se po sprejetem amandmaju ne bi mogla jasno izvajati, saj prvi del določbe že vključuje tudi vtretji obravnavi dodano posebno sankcijo za kršitev 15. in 16. točke.
Četrtič. Določba četrte alinee prvega odstavka 127. člena bo potrebno dopolniti glede varstvenega ukrepa prepovedi vožnje motornega vozila in jo s tem uskladiti z določbo 4. točke prvega odstavka 130. člena.
Petič. Določbe 146. člena in pravilno, ker se nam je zatipkala tipkarska napaka, pravilno navajam 194. člena, bo potrebno uskladiti z določbami 138., 154. in 198. člena. Določbe slednjih členov so bile glede vrste in stopnje zahtevane izobrazbe usklajene z določbami nove šolske zakonodaje, kar pa v preostalih členih ni bilo izvedeno.
Šestič. Določbo 150. člena bo treba uskladiti z določbo 130. člena glede dopolnitve razlogov za odvzem inštruktorskega dovoljenja, saj po sedanji ureditvi 150. člena ne bi mogli odvzeti inšturktorskega dovoljenja inštruktorju, ki mu je bila izrečena kazen prenehanja veljavnosti njegovega vozniškega dovoljenja. Določbo 152. člena bo potrebno uskladiti z določbami 147. in 148. člena, ki določata, da se vozniški izpit opravlja pred izpitno komisijo. Določbe o tej komisiji pa so iz 152. člena s sprejetjem amandmajev v tretji obravnavi izpadle.
Na koncu poudarjamo, da je sekretariat pri določanju medsebojne neusklajenosti, striktno in restriktivno izhajal iz pooblastila tretjega odstavka 198. člena poslovnika, ki pove, da če sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve ugotovi, da je s sprejetimi amandmaji porušena medskladnost določb, opozori na to predsednika državnega zbora, ta pa poslance in tako dalje.
To se pravi, da smo pravzaprav dejansko se omejili samo na tiste intervencije, ki so se zgodile zaradi sprejemanja amandmajev v tretji obravnavi. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospa Bitenčeva. Jaz bi poslanke in poslance rad še obvestil, da gre za določbe 198. člena in tudi razlage, obvezne razlage, ki je v našem poslovniku na strani 223, 224, 225, kjer tudi govori, da o vsebini uskladitvenih amandmajev ni možna razprava, pred glasovanjem pa lahko poslanec obrazloži svoj glas.
Na podlagi ugotovitev sekretariata je vlada Republike Slovenije pripravila uskladitvene amandmaje in jih je tudi predložila državnemu zboru, poslanke in poslanci pa ste jih prejeli. Zato sprašujem predstavnika vlade, če želi besedo? Prosim, državni sekretar gospod Likar.
BORUT LIKAR: Gospod predsednik, spoštovani! Predlagam, da posebej amandmajev ne obrazlagamo, ker so večinoma usklajeni oziroma vsi usklajeni s službo za zakonodajo. Hkrati pa umikam amandma, ki se nanaša na 6. in 8. točko 146. člena, ker v bistvu ni usklajen s sekretariatom in je tako tudi v dogovoru z njim. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Likar, umaknili ste pri 146. členu 6. in 8. točko. 6. in 8. točka uskladitvenega amandmaja k 146. členu je umaknjena.
Prehajamo na glasovanje o predloženih uskladitvenih amandmajih. Imate proceduralni predlog? Prosim.
FRANC JAZBEC: Hvala lepa. Spoštovani zbor! Poslovnik v 198. členu v drugem odstavku govori o uskladitvenem amandmaju. Pred nami je danes več amandmajev, ki bi naj uskladili ta zakon, pretežno pa želim opozoriti na 3. člen, ki bistveno vpliva na vsebino zakona, kar pa uskladitveni amandmaji ne bi, naj ne bi posegali v vsebino samega zakona in prosim za tolmačenje glede 198. člena, drugega odstavka. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Jazbec. Na 224. strani poslovnika, obvezne razlage, točka 5 govori naslednje: "Predlagatelj uskladitvenega amandmaja mora v primeru, da je potrebno predlagati uskladitev več členov predloga zakona, predlagati toliko uskladitvenih amandmajev, kolikor vsebinskih neusklajenosti je ugotovil sekretariat. V okviru ene vsebinske neusklajenosti se pri tem lahko z uskladitvenim amandmajem predlaga spremembo ali dopolnitev enega ali več členov." Državni zbor glasuje o vsakem uskladitvenem amandmaju posebej in tako bomo tudi ravnali.
Prehajamo na glasovanje o uskladitvenemu amandmaju k 3. členu: "Šesti in sedmi odstavek se črtata." Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.) Obrazložitev glasu? Gospod Jazbec.
FRANC JAZBEC: Hvala lepa. Jaz osebno bom in tudi naša poslanska skupina glasovala proti temu uskladitvenemu amandmaju, ker posega v vsebino zakona. 4. člen omenjenega, četrti odstavek omenjenega člena govori o tem, da je lokalna skupnost dolžna ustanoviti občinske preventivne odbore. Peti in šesti odstavek, ki bi se pa naj črtal, pa govori o tem, da je ministrstvo, pristojno za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, dolžno postaviti pogoje in pa zagotoviti sredstva za to. To se pravi v istem zakonu bomo lokalnim skupnostim naložili, da ustanovijo svete za preventivo, ne bomo jim pa zagarantirali sredstev in pogoje, pod katerimi bi naj delovale. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Jazbec. Torej 47 poslancev in poslank.
Kdo je za uskladitveni amandma k 3. členu? (23 poslancev.) Kdo mu nasprotuje? (17 poslancev.)
Uskladitveni amandma k 3. členu je sprejet.
Na glasovanje dajem uskladitveni amandma k 28. členu. Peti odstavek se črta, šesti, sedmi in osmi odstavek postanejo peti, šesti in sedmi odstavek. Ugotavljamo prisotnost! (43 prisotnih.) V dvorani je bistveno več poslancev in poslank. Državni zbor nadaljuje z delom čez 10 minut, ob 11.25 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 11.15 uri in se je nadaljevala ob 11.27 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegice in kolegi, nadaljujemo sejo.Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.) Državni zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na glasovanje dajem uskladitveni amandma k 28. členu. Samo trenutek. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za ta uskladitveni amandma? (37 poslancev.) Kdo mu nasprotuje? (4 poslanci.)
Ta uskladitveni amandma je bil sprejet.
Na glasovanje dajem uskladitveni amandma k 47. členu. Imate ga pred seboj zapisanega, tako da ga ne bi v celoti bral. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta uskladitveni amandma? (36 poslancev.) Kdo mu nasprotuje? (6 poslancev.)
Uskladitveni amandma k 47. členu je bil sprejet.
Na glasovanje dajem uskladitveni amandma k 127. členu. V četrti alinei prvega odstavka se za besedo "kazen" dodajo besede "oziroma varstveni ukrep". Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta uskladitveni amandma? (37 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Ta uskladitveni amandma je bil sprejet.
Na glasovanje dajem uskladitveni amandma k 146. členu, in sicer glasi ob popravku vlade: 1. točka prvega odstavka se spremeni tako, da se glasi "ima najmanj srednjo strokovno izobrazbo ali gimnazijo". V drugem in tretjem odstavku se besede "najmanj 4. stopnjo izobrazbe" nadomestijo z besedami "najmanj višjo strokovno izobrazbo". To je vsebina tega uskladitvenega amandmaja. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.) Kdo je za ta uskladitveni amandma? (39 poslancev.) Kdo je proti? (6 poslancev.)
Sprejet je bil.
K 150. členu je vložen uskladitveni amandma, ki se glasi: v prvem odstavku se beseda "kazen" nadomesti z besedami "prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ali kazen oziroma varstveni ukrep". Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta uskladitveni amandma? (37 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Amandma je bil sprejet.
K 152. členu je vložen uskladitveni amandma, ki glasi: doda se nov prvi odstavek, ki se glasi: "Kandidati za voznike motornih vozil opravljajo vozniški izpit pred izpitno komisijo v izpitnem centru, ki si ga sami izberejo." Dosedanji prvi odstavek postane drugi odstavek. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za ta uskladitveni amandma? (36 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Uskladitveni amandma je bil sprejet.
Na glasovanje dajem zadnji uskladitveni amandma k 194. členu. Ugotavljamo prisotnost! (44 prisotnih.) Ponovili bomo ugotavljanje prisotnosti. Ugotavljamo prisotnost v dvorani! (46 prisotnih.)
Kdo je za uskladitveni amandma k 194. členu? Se opravičujem! Mislim, da sem bil prehiter. Ponovno ugotovimo prisotnost! Se opravičujem, moja napaka je bila. (47 prisotnih.)
Kdo je za ta uskladitveni amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je uskladitveni amandma k 194. členu sprejet.
Glasovali smo o vseh uskladitvenih amandmajih.
Sedaj pa prehajamo na glasovanje o zakonskem predlogu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za zakon o varnosti cestnega prometa?
Gospa Veliščkova me je opozorila, da je bila že, preden sem vprašal, kdo je za, dvignjena roka. Glas bo obrazložil gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Glasoval bom seveda za zakon. Občutki pa niso najbolj prijetni. Zadeva se je kotila precej časa in izdelek je pred nami takšen, kakršen je. Upam si trditi, da ni najboljši - ni najboljši! Vseeno bi opozoril na nekaj stvari, ki so se zgodile, in rekel bi, tudi zaradi tega, ker se je to vleklo preko dveh mandatov, bile nedorečene ali pa premalo fokusirane.
Generalna ocena tega zakona je, da je poudarek na represiji, in to mene moti. Ko sem se pred kakšnimi štirinajstimi dnevi vozil v Ljubljano, sem tudi poslušal v neki kontaktni oddaji gospoda Likarja na Radiu Slovenija, ki je zelo vehementno tudi to represijo poudarjal. Mene je to malo čudilo. Poleg tega imam tudi neko pripombo: kar naprej ste govorili, kako vi sprejemate ta zakon; ne, ta zakon sprejemamo mi, na žalost (ali pa na veselje)! Torej, nov zakon o cestnem prometu bodo nekateri sprejeli z velikim olajšanjem. Ali smo upravičeni, da tako mislimo? Nisem prav siguren, nisem siguren.
Zgodilo se je veliko stvari. Zgodilo se je to, da smo sprejeli omejitev hitrosti 50 kilometrov na uro v naseljenih krajih, ampak tudi Celovška in Tržaška sta naseljeni kraj in me zanima, kako boste kontrolirali. Tisoč policistov potrebujete na obeh cestah, da bi lahko spoštovali zakonitost. Sprejeli smo tudi takšne stvari, kot je omejitev hitrosti na avtocesti enotno, brez da bi delili kategorije vozil, kot imajo to, recimo, v Italiji in tako bo tistemu, ki v stari kripi, ki zmore komaj 130 na uro, pri čemer imaš občutek, da bo pravkar vse razpadlo, ravno tako imel isto omejitev hitrosti kot Audi 600, Pucka ali pa kakšen drug avto in tako dalje in tako dalje.
Definirali smo se tudi kot skandinavska država s tem, da bomo morali ves dan imeti prižgane luči. In glede na to, da smo na sončni strani Alp in glede na to, da je to prepovedano v Italiji, nismo definirali kje bo meja zdaj. Kdo bo ukazal tistemu, ki bo prestopil mejo, kje mora prižgati luči in kje mora ugasniti in tako dalje in tako dalje. Torej en kup tudi neumnosti. Policiji smo dali strašna pooblastila, neverjetna pooblastila in policiji vse skupaj v dveh treh členih določili njihove pristojnosti.
Jaz bom rekel čisto iskreno. Če bo pripomogel ta zakon k zmanjšanju samo ene smrtne žrtve, potem je namen dosežen. Seveda bo to treba ugotavljati statistično. Osebno ugotavljam samo nekaj. Sem zadovoljen za 186. člen, ki je nastal po moji pobudi pred dolgimi petimi leti. Takrat sem predlagal, da bi tehnično pregledovali avtomobile potem, ko so stari štiri leta. Potem so zmanjšali na tri, zdaj je to zakonsko določilo. In če ne drugega, ko boste kupili nov avto in vam prva tri leta ne bo treba na tehnični pregled, se boste lahko spomnili na to, da sem predlagal to jaz in da je to moj prispevek k temu zakonu. Glasoval bom za. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Hvalica. Svoj glas bo obrazložil gospod Benjamin Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani, zakon podpiram. Mislim, da je potrebno našo zakonodajo in naše vedenjske vzorce šoferjev prilagoditi ostalim evropskim državam, vsaj večini, ki spoštujejo prometne predpise, oziroma ki vozijo preudarno, lahko bi rekli tudi počasi. To sicer ne velja za nekatere države, recimo Italijo, kjer me je groza priti v Trst ali katero drugo mesto, sploh recimo z avtom, ki še ni ves obtolčen, ampak pustimo zdaj Italijane pri tej stvari ob strani. Bojim pa se, kako bo zakon prišel do udejanjanja oziroma kako se bo pokazal v praksi. Ker če smo do sedaj vozili po naših cestah z nekim vedenjskim vzorcem, ki je trajal, ne vem, 20, 30 let, in kjer je veljalo tudi pravilo močnejšega in hitrejšega in tudi bogatejšega, se bojim, da, če bo naš represivni aparat, se pravi policija, zakon "sprovajal" tako kot je po črki zakona napisano, da začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu, potem se bojim, da bo dosežen kontra efekt. Ljudje se tega zakona po eni strani veselijo, po drugi se ga pa bojijo. Mislim, da velja tudi za, lahko tudi za nas, ki tukaj sedimo.
Zato bi predlagal, čeprav pozno, vendar v premislek izvrševalcem zakona, da predvidijo neko prehodno obdobje izobraževanja, opozarjanja oziroma neko prijazno obliko prevzgoje šoferjev za naslednjih, ne vem, eden do treh mesecev. Mislim, da je ta stvar potrebna tudi glede na socialno stanje večine prebivalcev v Sloveniji, ker kazni, take kot so predvidene, bodo marsikoga od ljudi, ki se sedaj vozijo po cestah, v takšnih ali pa drugačnih avtomobilih, predvsem tistih slabših, zelo prizadela. S tem seveda nočem reči, da se zakon ne sme "sprovajati", vendar po nekaterih radijskih anketah in opazkah ali pa bi rekel opozorilih, se ljudje sprašujejo, ali je res, da bo ta zakon veljal za vse državljane enako in ga podpirajo, če bo veljal. Jaz verjamem, da bo veljal za vse enako, da ne bodo tako imenovane veze nikjer naredile svojega.
Vendar upam, da bo veljal enako tudi do tistih, ki sedaj niso delali prekrškov, pa mogoče s tem zakonom še niso dovolj seznanjeni in ne morejo biti dovolj seznanjeni. Zato mislim, da je ta prehodna doba utemeljena in da ni samo stvar avtošol in novih šoferjev, ki bodo sedaj delali izpit oziroma se bodo uvajali v vožnjo na cestah, ampak da je stvar tudi vseh, predvsem starih šoferjev, da se jim da neka doba, ko bomo lahko nekako v podzavest si spravili nove zakonske določbe in se na ta zakon, čez recimo tri mesece pa dejansko pripravili na način, ko ne bo noben mogel reči, ja hudirja saj veste, da tega pa do sedaj nisem vedel, da je tako in tako. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Henigman. Želite obrazložiti glas? Prosim. Gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Spoštovani! Jaz sem mogoče eden od redkih, ki se bom vzdržal glasovanja pri tem zakonu.
To pa zato, ker smatram, da ni zakon tako dober, kakor bi moral biti, kot smo si želeli. Mislim tudi, da bo veliko teh dvomov, ki so bili tukaj izrečeni, se resnično uresničilo v praksi. Ta zakon bo v veliki meri veljal samo za povprečneže in za reveže in se tudi velikokrat sprašujem in tudi opozarjajo me, ti, kako bodo ti reveži te kazni visoke plačali, tudi v kakšnem manjšem prekršku, ki mogoče ni vreden take visoke kazni.
Tisti, ki bi pa resnično morali biti kaznovani visoko, in ki bodo naredili visoke prekrške, pa jih velikokrat ne bodo dobili ali pa se bodo te kazni izničile zaradi znanih stvari in polemik, ki so že bile tukaj izrečene.
Meni se močno zdi, da je nekako cilj tega zakona tudi ta, da bi iz naših zanič cest tako rekoč spravili avtomobile iz cest in ker ni bilo drugih ukrepov možno, so se spomnili, da na tak način. Mislim, da to ni v redu. Kajti pri nas je zgleda resnično tako, da če na nekem področju nekaj škripa, da potem namesto, da bi to uredili z nekimi tehničnimi ukrepi, s finančnimi ukrepi, z ustrezno dolgoročno politiko, potem seveda to urejamo z represivnimi zakoni, kar absolutno dolgoročno ne more pozitivno vplivati na razpoloženje ljudi. In tudi na uspeh.
Samo nekaj vam bom povedal. Čeprav ni potrebno, ker sigurno vsi dobro veste, če se človek pelje po nekih teh lokalnih cestah, na katerih se seveda tudi ogromno nesreč zgodi, da so v izredno slabem stanju ali pa celo v katastrofalnem stanju. In ni čudno, da je toliko nesreč. Če bi te stvari uredili, če bi država imela neko politiko ustrezno, seveda tudi že v prejšnjih letih in bi pospešeno poskušala tiste črne točke rešiti na teh lokalnih cestah, pa tudi mogoče na regionalnih, bi bilo bistveno, bistveno manj nesreč.
Seveda pa se tudi pridružujem tistim, ki menijo, da policija kot taka, ne bo odigrala tiste svoje vloge, ker je tudi v sedanjem sistemu ni, ker je bilo dosti možnosti, da bi preprečila marsikakšno nepravilnost na cesti, pa je ni preprečila, zato ker so preveč samovšečni, arogantni, nesramni in ne vem kaj še vse sprašujejo udeležence v prometu, ko ga ustavijo. Namesto, da bi ga lepo pozdravili in rekli, če bi bil jaz policij, bi tako naredil. Pozdravil človeka in bi mu povedal takole. Pač izvajam kontrolo, se opravičujem, da sem te ustavil, ampak izvajam kontrolo, prosim vozniško dovoljenje in tako naprej. Taka beseda "prosim", se opravičujem, pomeni tisočkrat več kot pa vsaka druga represija, in potem tudi opozorilo, "lepo te prosim" ali pa "predlagam, vozite previdno, tukaj je tako in tako nevarna cesta", in tako naprej. Ne pa to, kar naši policaji delajo. Tolikokrat sem povedal, da imamo zanič ceste skozi naselja, kjer se veliko nesreč dogaja.
Pa vam bom povedal, da sem bil slučajno enkrat tudi malo na Švedskem; skozi vas, kjer je bila samo na eni strani ulica gosta oziroma hiša za hišo, ampak široka cesta, na vsaki strani kolesarska steza in tudi pločnik. Vem, oni so bogati, mi pa ne. Ampak, če bi mi v naseljih imeli vsaj po eni strani pločnik in kolesarsko stezo v gostih naseljih, bi bilo bistveno manj nesreč, to vam lahko zagotovim. Torej, pojdite malo po svetu, pa si poglejte, kako so te stvari urejene, in se približajte tudi tem evropskim standardom, pa mislim, da bo tudi pri nas manj nesreč.
Torej, kot sem povedal, zaenkrat sem se pač odločil, da se bom glasovanja vzdržal. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Kelemina. Svoj glas bo obrazložil tudi gospod Čebulj.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi! Sam zakon bom podprl, toda dejansko tisto, kar je že kolega Kelemina omenil, učinkovitost policije - jaz sem prepričan, da glede na staro zakonodajo, ki jo pač imamo zdaj v državi, bi v primerih, o katerih so bila tudi že tukaj vprašanja - če se dobro spomnim gospoda Lešnika - kako preprečiti hitre vožnje motoristov skozi naselja in nebrzdanih voznikov, sem skeptičen, če bo ta zakon, ki ga bomo danes sprejeli, dejansko rešil probleme, s katerimi se soočajo občine, župani in seveda tudi policija. Iz izkušenj govorim to na tem mestu, zaradi tega, ker dejansko policija ni učinkovita tako, kot bi bilo potrebno. Tisto, o čemer je spregovoril gospod Hvalica, ne samo tisoč policajev, verjetno pettisoč policajev bi bilo potrebnih, da bi bila dejansko policija tako učinkovita, kar bi zadostovalo po tem zakonu, da enkrat pridemo do nekega prometnega reda. Samo toliko. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Čebulj. Ni več predlogov? Prosim, gospod Kangler bo obrazložil svoj glas.
FRANC KANGLER: Spoštovani gospod predsednik! Dovolite mi, da tudi jaz obrazložim svoj glas. Predlog zakona bom podprl. Moram reči, da ga bom podprl zato, ker v slovenski državi nujno potrebujemo na področju urejanja prometa takšen zakon kot ga imamo danes na dnevnem redu.
Ne mislim replicirati, ne mislim politizirati mojih predhodnikov, ampak poglejte. V Avstriji je policija učinkovita zato, ker imajo dober zakon, dober predpis. V slovenskem prostoru pa dobro vemo, kakšen imamo sedaj veljavni predpis, če te policaj ustavi za 1.000 tolarjev, te lahko kaznuje, če te da sodniku za prekrške, če te lahko mandatno kaznuje, se lahko pritožiš, lahko ugovarjaš, v letu dni prekršek zastara. Zakaj recimo vsi, ki se pripeljemo čez mejo, takoj pazimo, da se pripnemo, takoj pazimo, da vozimo 130 na avtocestah, takoj pazimo, da nepravilno parkiramo. Zakaj? Zato, ker vemo, da nas bo nekdo pošteno udaril po žepu, če bomo kršili zakon. In v Avstriji ne gledajo, ali je prišel šofer iz Romunije ali je prišel šofer iz Amerike ali je prišel šofer iz Italije. In tudi pri nas, moram reči, da zakon moramo spoštovati in želim, glede na prometne nezgode, ki se v zadnjem času kar vrstijo po dnevnem redu, tudi s smrtnimi izidi in tudi malokdaj ali pa velikokrat ni samo tista cesta kriva, pa razmere na cesti, ampak tudi bolj ali manj je večinoma kriv človek, tisti, ki je pač povzročitelj prometne nezgode.
Zato sem mnenja in moram reči osebno, da ta zakon podpiram in skrajni čas je, da smo dobili, da bomo dobili takšen zakon, seveda, če bo izglasovan in jaz upam, da bomo danes ta zakon izglasovali. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Kangler. Prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem predlog zakona o varnosti cestnega prometa v celoti. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za predlagani zakon v celoti? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
Odbor za notranjo politiko in pravosodje predlaga dodatni sklep: "Vlada naj prouči obstoječe razmere, ki izhajajo iz statističnih podatkov o obravnavi in stanju nerešenih zadev ter še pred uveljavitvijo zakona o varnosti cestnega prometa sprejme ustrezne ukrepe za vzpostavitev možnosti za ažurno reševanje zadev o prekrških ter dosledno izvajanje določb novosprejetega zakona." Želi kdo besedo? Prosim, gospod Mežan.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Pri tem sklepu odbora me moti predvsem ta zadnji del stavka - "ažurno reševanje zadev o prekrških ter dosledno izvajanje določb novosprejetega zakona". Verjetno je potrebno tudi pri ostalih zakonih, ki jih sprejemamo, ki jih bomo sprejemali, še tudi neke dodatne sklepe pisati, da jih bomo dosledno izvajali. Jaz se sprašujem, ali zakone sprejemamo zato, da jih dosledno izvajamo ali jih sprejemamo malo za šalo, malo za res. Ta del sklepa seveda je po moji presoji nesmiselen in meče tudi slabo luč na ta državni zbor. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Razpravo zaključujem. Prehajamo na glasovanje o predlaganem sklepu matičnega delovnega telesa. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo podpira sklep matičnega delovnega telesa, kdo je za? (34 poslancev.) Kdo mu nasprotuje? (1 poslancev.)
Sklep je sprejet.
Poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov predlaga dodatni sklep: "Ministrstvo za notranje zadeve naj pri pripravi novega pravilnika o obrazcih prometnih dovoljenj in vozniškega dovoljenja ter o registrskih tablicah prouči možnost o uporabi grbov občine stalnega bivališča vsem lastnikom registrskih tablic, ki to želijo." Prouči. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem. Ta dodatni sklep dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.) Kdo je za ta dodatni sklep? (23 poslancev.) Kdo mu nasprotuje? (15 poslancev.)
Dodatni sklep je bil sprejet. To pa tudi pomeni, da smo zaključili to točko dnevnega reda.
Kolegice in kolegi, prehajamo na 21. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O ZAKLJUČKU LASTNINJENJA IN PRIVATIZACIJE PRAVNIH OSEB V LASTI SLOVENSKE RAZVOJNE DRUŽBE V OKVIRU HITREGA POSTOPKA - TRETJA OBRAVNAVA. Imate gradivo pripravljeno? Prosim? Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Zbor je na 12. izredni seji opravil prvo obravnavo, drugo pa na 7. seji zbora, ob tem pa je sklenil, da se tretja obravnava opravi na 8. seji. Zato danes v okviru hitrega postopka nadaljujemo s tretjoobravnavo predloga zakona. Vlada Republike Slovenije je pripravila čistopis besedila zakona za tretjo obravnavo, kot smo sklenili na seji državnega zbora, in ste ga tudi prejeli. Odpiram razpravo o zakonskem predlogu v celoti. Kdo želi besedo? Gospod Rejc, prosim.
IZIDOR REJC: Hvala, gospod predsednik, za besedo. Prosil bi, da bi vodstvo državnega zbora prekinilo to točko dnevnega reda. Namreč v razčiščevanju in urejevanju problematike, ki pomeni zaključek lastninjena in privatizacijo pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe, smo prispeli do raznih še vedno spornih točk. Ena od teh je v tem, da se je vlada šele s 26.3. tudi odločila za določene amandmaje, ki jih komisija kljub temu, da je velikokrat zasedala, ni mogla obravnavati.
Sporna zadeva je bilo tudi vprašanje kazni, ki jih je vlada predlagala na račun tega, da smo tudi danes imeli oziroma da je danes, sicer ne matično ampak zainteresirano delovno telo, odbor za pravosodje in notranjo politiko, imel sejo, na katerem je bilo izglasovano to, da se podprejo amandmaji vlade, in so sprejeli tudi svoj amandma. Mislim, da bi bilo prav, da bi komisija še obravnavala. Gre pa za več stvari, prvič, da se obravnavajo še amandmaji, ki so prispeli iz vlade v zadnjem času, drugič, da se poskuša upoštevati oziroma obravnavati amandmaje, ki jih predlaga zainteresirano delovno telo, to je odbor za pravosodje in notranjo politiko, ker je to tipična točka za kaznovalno politiko. Potem naj se oblikujejo tudi uskladitveni amandmaji, za katere pravi sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, da so še potrebni. Odbor bi moral tudi sprejeti vse to, kar se je dogodilo in glede na izredno veliko amandmajev, ki jih imate v pregledih, da bi, preden se dokončno oblikuje oziroma dokončno sprejme zakon o zaključku lastninjenja, da se v bistvu pripravi še prečiščeno besedilo. Zaradi tega prosim, da bi se točka prekinila in da se z drugimi točkami nadaljuje. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kolegice in kolegi, na glasovanje dajem proceduralni predlog gospoda Rejca, ki je nastopil v funkciji predsednika komisije. Samo moment, gospod Anderlič, saj to je predlog gospoda Rejca. (Glas iz klopi - se ne sliši.) Ne, ne. Gospod Rejc, ali umikate predlog? Prosim. Bil je dan proceduralni predlog, da se s to točko prekine do takrat, dokler se komisija ne opredeli še do nekaterih amandmajev vlade, če sem pravilno razumel. Ne, ne se opravičujem, to je predlog poslanca gospoda Rejca, ne pa predlog komisije. Prosim, gospod Rejc.
IZIDOR REJC: Hvala lepa za besedo. Ugovarjam temu, kar pravi gospod Anderlič, čeprav nisem prišel sem. Ker mi, ko smo sklicali sejo za sprejemanje in dopolnitev zakona o denacionalizaciji, smo delali in vemo, da smo komaj tretjino naredili. Po tistem so tudi prišli amandmaji vlade, na osnovi katerih menim, da je prav, da se to zgodi. Če je imel odbor za notranjo politiko in pravosodje potrebo, da se izjasni in nameni kar veliko časa za to, da se izreče o tej kaznovalni politiki, ki je del tega zaključka lastninjenja in je poseben del te zakonodaje in, seveda, ki ga izvzemamo iz kazenskega zakona, potem menim, da je treba to upoštevati. Menim, da gre za neke posebne stvari, posebno situacijo, v kateri je prav, da se počaka, uredi in potem tudi kompletno pride na sam zbor kot predlog matičnega delovnega telesa. Če ne, boste pa tako ali tako očitali: kaj ste pa sploh delali? Toliko ste delali, pa niste nič naredili. Zaradi tega mislim, da je ta predlog, ki ga dajem, umesten. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ja, gospod Ribičič, sedaj vam ne morem dati besede.
Kolegice in kolegi, zakon o zaključku lastninjenja je bil sicer sprejet po hitrem postopku, približno leto dni ga imamo v proceduri. Sedaj smo v tretjem branju v okviru hitrega postopka. Menim, da je v interesu vseh, da imamo kvalitetno pripravljeno gradivo, tudi komisije, ampak želimo pa, da bi državni zbor pričel odločati o tej temi. Ker se nam preprosto dogaja, da dobivamo - to ni sedaj kritika komisije - ampak dobivamo zelo veliko poročil in o poslovniških možnostih, ker je to hitri postopek, se lahko stalno vlagajo amandmaji, potem smo lahko priča procesu, ki ne bo nikoli končan. Zato bi jaz predlagal, da morda samo v tem primeru izglasujemo proceduralni predlog, ki je bil dan, da se komisija še enkrat sestane in potem dokončno o tej temi državni zbor odloča. Čeprav je to občutljiva tema, mi moramo odločati, ne pa prelagati zadev. (Medklici iz dvorane.) Torej jaz ne poznam teh razlogov.
Na glasovanje torej dajem proceduralni predlog gospoda Rejca, da se s to točko prekine, dokler se komisija, ki je matična, ne opredeli še do nekaterih amandmajev, ki jih je vložila Vlada Republike Slovenije. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo podpira predlog gospoda Rejca? (24 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog gospoda Rejca ni bil sprejet.
Torej smo pri razpravi zakona o zaključku lastninjenja. Kdo želi besedo? Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje o amandmajih, ki so bili vloženi in tudi predlagani v pregledu, ki ste ga prejeli 1. aprila - pregled vloženih amandmajev k predlogu zakona o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe, hitri postopek.
Prehajamo torej na odločanje o amandmajih k 3. členu. Prosim, gospod Zagožen, proceduralno.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Spoštovani zbor, spoštovani predsednik! V imenu poslanske skupine jemljem eno uro odmora za posvet.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Državni zbor bo nadaljeval sejo ob 14.30 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 12.03 uri in se je nadaljevala ob 14.37 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ugotavljamo prisotnost v dvorani! Še poslanska skupina Združene liste socialnih demokratov se nam mora priključiti.
Gospod Sovič, se bodo vaši kolegi priključili? Bodo.
Ugotavljamo prisotnost! (44 prisotnih.) Še enkrat bomo ugotovili prisotnost!
Dodatno se je za popoldanski del seje opravičil tudi podpredsednik državnega zbora, gospod Miroslav Luci.
Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.) Državni zbor je sklepčen in lahko odloča. Prosim predstavnika poslanske skupine Slovenske ljudske stranke, če želi besedo? Dr. Zagožen ima besedo.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Spoštovani! Mi smo se posvetovali. Predlagamo, da državni zbor nadaljuje, da torej glasujemo o amandmajih. Vse skupaj bi samo prosil, ker smo čisto na robu sklepčnosti, da resno delamo. Hvala. (Smeh.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Torej prehajamo na glasovanje o vloženih amandmajih k predlogu zakona o zaključku lastninjena in privatizaciji pravnih oseb v lasti slovenske razvojne družbe. Kot je rečeno, seja je bila prekinjena pri amandmaju k 3. členu, vložena sta dva.
Prvega predlaga komisija, ki ga vlada podpira. Drugi amandma predlaga vlada, komisija ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem najprej na glasovanje prvi amandma k 3. členu. Ugotavljamo prisotnost! Prosim za pozornost! Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma k 3. členu? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je prvi amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma k 3. členu. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za drugi amandma k 3. členu? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je tudi drugi amandma sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju k 5. členu. Predlagatelj je komisija, vlada ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem. Na glasovanje dajem amandma k 5. členu. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 5. členu? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k amandmaju k 6. členu. Prvega predlaga komisija, vlada sprejema predlagano sistemizacijo določil, amandmaju pa nasprotuje in predlaga svoj amandma. Drugi amandma je predlagala Vlada Republike Slovenije, ki ga matično delovno telo ne podpira, ker ima svoj amandma.
Želi kdo besedo? Prosim, dr. Zagožen.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Spoštovani zbor! Glede na opredelitve vlade in komisije k prvemu in drugemu amandmaju k 6. členu bi rad samo povedal, da podpiramo vladni amandma, ker je boljši in bolj jasno pravzaprav določa naloge, predvsem pa zelo jasno govori o tem, da preostala družbena lastnina po zakonu postane državna lastnina. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, dr. Franc Zagožen. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in prehajamo na glasovanje.
Najprej dajem na glasovanje prvi amandma, ki ga predlaga komisija. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma? (4 poslanci.) Je kdo proti? (39 poslancev.)
Ugotavljam, da prvi amandma ni bil potrjen.
Na glasovanje dajem drugi amandma, ki ga predlaga Vlada Republike Slovenije. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo podpira drugi amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je bil drugi amandma sprejet.
Prehajamo k odločanju o amandmajih k 7. členu. Pisno smo danes prejeli tudi popravek s strani komisije: "V pregledu vloženih amandmajev k predlogu zakona o zaključku lastninjenja k 7. členu se črta opomba, ki ta amandma na amandma umika." Torej, amandma pod točko 1, ki ga predlaga Vlada Republike Slovenije, ni umaknjen. Drugi amandma predlaga komisija. Prvi amandma komisija podpira, drugi amandma vlada načeloma podpira, vlaga pa svoj amandma na amandma. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem amandma na amandma komisije k 7. členu. Ugotovimo prisotnost! Gospod Mežan se ni prijavil? Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Še enkrat bomo ugotovili prisotnost. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma na amandma komisije k 7. členu? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Še enkrat bomo ugotovili prisotnost! Prosim za pozornost! Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 2 k 7. členu? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 2 sprejet.
Prehajamo k vloženim amandmajem k 8. členu, vložena sta dva. Prvega predlaga komisija, vlada podpira. In drugega predlaga komisija, vlada ne nasprotuje. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem amandma k 8. členu pod točko 1. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 1? (46 prisotnih.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 1 sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 2? (34 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 2 sprejet.
K 20. členu je bilo vloženo dopolnilo s strani komisije, vlada ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 20. členu? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 24. členu je vložila komisija amandma, ki ga vlada podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 24. členu? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Prehajamo na amandma k 31. členu, ki ga je predlagala komisija. Vlada mu ne nasprotuje. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 31. členu? (41 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Prehajamo na amandma k 32. členu, ki ga predlaga komisija, vlada ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 32. členu? (45 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
K 42. členu sta vložena dva amandmaja. Prvega predlaga komisija, vlada mu ne nasprotuje. Predlagatelj drugega amandmaja je poslanska skupina LDS, vlada mu ne nasprotuje, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (42 prisotnih.) Prosim za pozornost. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma k 42. členu? (35 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Prvi amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma k 42. členu. Ugotavljamo prisotnost! (44 prisotnih.) Ponovili bomo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 2 k 42. členu? (40 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
K 45. členu je amandma vložila komisija, vlada ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 45. členu? (41 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Amandma je sprejet.
K 47. členu amandma predlaga komisija, vlada ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (44 prisotnih.) Prosim, da prijavljate prisotnost! Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 47. členu? (45 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
K 48. členu predlaga amandma poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov. Vlada mu nasprotuje, matično delovno telo pa ne podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 48. členu? (11 poslancev.) Kdo mu nasprotuje? (36 poslancev.)
Amandma k 48. členu ni bil sprejet.
K 49. členu so bili vloženi trije amandmaji. Prvega predlaga vlada Republike Slovenije, matično telo ima svoj amandma. Drugi amandma predlaga komisija, vlada nasprotuje, ker predlaga svoj amandma. Tretji amandma predlaga poslanska skupina Liberalne demokracije Slovenije, vlada ga ne podpira, ker ima svoj amandma, matično delovno telo podpira. Želi kdo besedo. Prosim, državni sekretar dr. Pirkmajer.
DR. EDO PIRKMAJER: Gospod predsednik, spoštovani poslanci! 49., 50. in 51. člen zadevata premoženje, ki je bilo rezervirano za denacionalizacijske upravičence, in ureja primer, ko bi bila zahteva za denacionalizacijo zavrnjena. Vlada po posvetovanju tudi s poslanskimi skupinami predlaga nekoliko drugačno rešitev, kot je bila prvotno, in sicer tako, da se vsa ta vprašanja urede v 51. členu. Tako da ostane 49. člen brez 4. odstavka, 50. člen brez svojega prvotnega 3. odstavka. Ta dva člena urejata vprašanje, kako se ravna s premoženjem, ki je bilo rezervirano, 51. člen pa ureja, kaj se zgodi v primeru, če premoženje, ki je bilo rezervirano, ni vrnjeno. Načela pri tem so naslednja. Če je bila upravičencu priznana odškodnina v obveznicah slovenskega odškodninskega sklada, se ustrezne delnice prenesejo na slovenski odškodninski sklad. Če pa upravičencu ne gre odškodnina v obveznicah slovenskega odškodninskega sklada, potem se s premoženjem, s delnicami ravna načeloma tako, da se prodajo pod enakimi pogoji, kot to veleva zakon o zaključku lastninjenja tistim upravičencem, ki so doslej delničarji v teh podjetjih. In sicer načeloma za denarna sredstva, vendar pooblaščenim investicijskim družbam za certifikate, slovenskemu odškodninskemu skladu ter kapitalskemu skladu pokojninskega zavarovanja z brezplačnim prenosom. Prav tako upravičencem po zakonu o zadrugah.
O sredstvih, ki so rezervirana za denacionalizacijske upravičence, pa se ta sredstva ponudijo v odkup podjetju samemu.
Glede kupnine. V denarju je določeno, da se ta deli v štiri dele. Po 20% se prenese na slovenski odškodninski sklad, na kapitalski sklad pokojninskega zavarovanja in rezervira se za prenos na posebne pooblaščene investicijske družbe za certifikate, 40% se pa ravna tako, kot velja za preostalo kupnino v skladu z zakonom. Prosil bi, da podprete amandma vlade po katerem se črta četrti odstavek 49. člena, tretji odstavek 50. člena in 51. člen v celoti tako, kot ga je predlagala vlada.
S tem so povzeti tudi amandmaji, ki so jih vložili Slovenski krščanski demokrati v zvezi z deležem za slovenski odškodninski sklad, ter Ljudska stranka v zvezi s pravicami upravičencev po zakonu o zadrugah. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala državnemu sekretarju. Želi še kdo besedo? Prosim, gospod Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani! Glede na pravkar povedano in glede na razpravo in dogovor na komisiji za lastninsko preoblikovanje, umikamo amandma k 51. členu, ker menimo, da je povzet v vladnem amandmaju. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Henigmanu. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje o amandmajih k 49. členu. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo podpira prvi amandma k 49. členu? (39 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma pod 1. točko sprejet.
Amandmaja pod 2. in 3. točko sta s tem brezpredmetna.
Prehajamo na odločanje o amandmajih k 50. členu. Prvega predlaga vlada Republike Slovenije, drugega pa matično delovno telo. O tem je tudi že razpravljal državni sekretar. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje prvi amandma k 50. členu. Ugotavljamo prisotnost! (44 prisotnih.) Premalo! Še enkrat bomo ugotovili prisotnost! Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo podpira amandma pod 1. točko k 50. členu? (41 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. Amandma pod 2. točko je brezpredmeten.
Prvi amandma k 51. členu, h kateremu sedaj prehajamo, je v imenu poslanske skupine, gospod Henigman, umaknil. Tako, da imamo v proceduri - umaknjen je tudi amandma pod 2. točko s strani vlade.
Tretji amandma, ki je zelo obsežen, predlaga vlada Republike Slovenije. In četrti amandma, predlagatelj komisija, vlada ga ne podpira, ker predlaga svoj amandma. Torej imamo vložena dva amandmaja k 51. členu pod 3. točko in pod 4. točko. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem amandma pod 3. točko k 51. členu. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo podpira amandma pod 3. točko? (36 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je bil amandma potrjen.
Ali to pomeni, da je amandma pod točko 4 lahko razumeti, da gre za... Je brezpredmeten.
Prehajamo na odločanje o amandmajih k 52. členu. Vloženi so trije amandmaji. Prvega predlaga poslanska skupina Liberalne demokracije Slovenije, vlada mu nasprotuje, ker predlaga svoj amandma; matično delovno telo ga ne podpira. Drugi amandma predlaga komisija, vlada ga sprejema. Tretji amandma predlaga poslanska skupina SKD; vlada mu načeloma ne nasprotuje, podpira le njegov prvi del; matično delovno telo pa ga podpira.
Želi kdo besedo? Ne želi? Prosim, gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Jaz se nekaj časa nisem javil iz razloga, ker sem pričakoval, da bodo predstavniki poslanske skupine Liberalne demokracije svoj prvi amandma umaknili. Ampak potem, če je tako, bom prosil, da to naredijo, ker potem moja razprava namreč ni potrebna. Če ostaja ta amandma in je eventualno sprejet, potem bo kolizija z 69. členom, kjer so drugačne opredelitve. Gre namreč za to, ali naj se ali ne v obseg sredstev, ki se naj namenijo pooblaščenim investicijskim družbam, vključijo tudi sredstva za tisti del, ki je bil do julija lani vpisan. (Medklic iz dvorane.) Razumem torej, da LDS umika. Hvala lepa. Torej, zahvalite se mi, ker sem vas spomnil.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Potrču, ker je spomnil poslansko skupino Liberalne demokracije Slovenija, da je umaknila prvi amandma.
Imamo torej še dva amandmaja, pod točko 2 in 3. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (42 prisotnih.) Ponovili bomo ugotavljanje prisotnosti. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) V državnem zboru je več poslancev kot 45. Gospod Lavrinc, ali imate težave? (Smeh.) Prosim za resnost v dvorani. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.)
Državni zbor ni sklepčen. Sejo nadaljujemo ob 15.15 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 15.04 uri in se je nadaljevala ob 15.16 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Nadaljujemo sejo. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.) Smo pri glasovanju o drugem amandmaju k 52. členu. Je tako? Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za drugi amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je drugi amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 3. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo podpira amandma pod točko 3? (12 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 3 ni bil sprejet.
Prehajamo na odločanje o dveh dopolnilih, ki so vloženi k 53. členu. Prvega predlaga poslanska skupina Liberalne demokracije Slovenije, vlada ga podpira, matično delovno telo pa ne. Drugega predlaga pa komisija, vlada ga podpira. Želi kdo besedo? Prosim, gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi! Jaz mislim, da gre za na videz zelo bistveno, v bistvu pa za prestižno vprašanje. Namreč, v vsem dosedanjem delu pri ugotavljanju tako imenovane privatizacijske luknje je bilo dokaj pomembno ali pa zelo pomembno ali pa tudi usodno sodelovanje predstavnikov pooblaščenih investicijskih družb. Brez njihovega sodelovanja se konkretna višina primanjkljaja ne bi ugotovila, ker so tudi oni največ podatkov imeli in brez tega, da bi vlada sodelovala z njihovimi predstavniki, tudi ne bi prišli do tega, da bi zdaj imeli približno, približno pa pomeni kakšen procent gor ali dol, ampak kljub temu realno ugotovljeno skupno višino primanjkljaja.
Mislim, da je to dobro in prav in da je to treba vedeti. Zaradi tega je prvotni predlog vlade v 53. členu tudi predvideval, da bi svojega predstavnika enega v vladni komisiji, ki bo pripravljala predloge, katero premoženje, kakšnega obsega ipd. naj vlada nameni za pokrivanje privatizacijske luknje, imela tudi združenje združb za upravljanje. Poudarjam, enega predstavnika, ki bi sodeloval, ki ne bi mogel imeti nobenega vpliva v tem smislu, da bi spremenil vladne odločitve, ker bi v tej komisiji sodelovali pa predstavniki vseh ustreznih ministrstev ipd.
Predlog Liberalne demokracije gre v smeri, da naj se še tega predstavnika iz te komisije črta. Jaz mislim, da to ni potrebno, da se ne bo nič bistvenega zgodilo, pomeni pa nenaklonjenost do predstavnikov teh družb, ki bi lahko le s podatki in tudi sicer pri tem sodelovali.
Jaz predlagam, da se ta amandma ne sprejme in da se tako ohrani tudi prvotno besedilo 53. člena, ki ga je v tem delu 2. odstavka predlagala vlada. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Potrč. Prosim, gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Jaz seveda podpiram amandma poslanske skupine LDS in se mi zdi zanimivo načelno vprašanje, ki se postavlja ob tekstu, kakršen je bil sprejet v drugi obravnavi in ob tekstu, kakršnega predlagamo kot poslanska skupina. Komisija, o kateri je tukaj govora, naj bi pripravljala predloge, katero konkretno premoženje gre pooblaščenim investicijskim družbam. V njej ne bi sodeloval predstavnik družbe za upravljanje, ne pooblaščene investicijske družbe, katerekoli že, ene od njih. Ali bo to zdaj, verjetno ena od teh, naj bi bila verjetno ena od teh pomembnejših. Ali bo to nacionalna finančna družba ali bo KBM, Infond ali kdorkoli že bo, saj je vseeno. Skratka, eden bi bil. Gre za interesirane strani, ki jih zanima konkretno določena vrsta premoženja, ne obseg. Ta komisija ne bo govorila o obsegu ali pa ugotavljala obsega privatizacijskega primanjkljaja ali česarkoli že. Ta bo govorila o tem, ali bodo šle delnice, na primer Petrola, pooblaščenim investicijskim družbam ali bodo šle te ali one delnice ali bo šla ta in ta nepremičnina, ne vem, karkoli že. Gre za državno premoženje, ta hip državno premoženje. In zato se mi seveda zdi neumestno, da ne rečem kakšne bolj ostre besede, da bi ena od zainteresiranih strank sodelovala pri nastajanju predloga vladi, katero konkretno premoženje naj pa za to gre. Če že ta komisija, ki daje predloge v zvezi z državnim premoženjem, obstaja, potem se mi zdi seveda edino primerno, da so v njej predstavniki ministrstev, tistih, ki so po zakonu o vladi in drugih zakonih pooblaščeni za upravljanje z državnim premoženjem. Zato seveda menim, da predstavnik ene od zainteresiranih strani v tem primeru v taki komisiji ne bi smel sodelovati. Še posebej pa zato ne, ker bo potem nastal spor tudi znotraj samih pooblaščenih investicijskih družb oziroma družb za upravljanje, ker tudi interesi med njimi niso homogeni, in ene bolj zanima ena oblika državnega premoženja, druge pa bolj zanima druga oblika državnega premoženja. Seveda je skupni imenovalec donos, to je jasno. Pa kljub temu, tudi znotraj približno enakega donosa so razlike med oblikami.
Rad bi poudaril, da se mi zdi to načelno vprašanje. Ni pomembno, kolikšno težo pri odločitvah te komisije bo ta konkretni predstavnik imel. Morda ne bo imel posebne teže, ampak treba se je zavedati, da gre za razpravo o državnem premoženju, kjer se mi zdi, da ne bi bilo spodobno, da bi bila ena od teh zainteresiranih strank zraven. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Kopaču. Gospod Potrč, replika.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Jaz bi rad naslednje povedal. Vlada je takšen predlog prvotno dala. Jaz ne verjamem, da ga je dala izključno samo iz neprincipialnih razlogov in v svojo škodo. Med ostalim ga je dala tudi za to, ker je v teku pripravljanja te zakonodaje bilo pač precej sodelovanja tudi s tako imenovano zainteresirano stranjo in ker so bile tej zainteresirani strani dane tudi takšne obljube, da bi bilo pametno skupno sodelovanje.
Gospod državni sekretar je na seji matičnega delovnega telesa ob vprašanju, zakaj vlada sicer zdaj pristaja tudi na tako rešitev, odgovoril: "Saj se ne bo nič spremenilo. Mi bomo vedno, kadar se nam bo zdelo pametno, in to se nam bo zdelo pogosto, predstavnike te komisije tudi povabili." Mislim, gospod Pirkmajer, da nisem rekel nič narobe. Skratka, priznavajo potrebo takšnega sodelovanja. Se pravi, razlika je samo v tem, ali naj bi bilo sodelovanje institucionalizirano, ali naj bi bilo v dobri volji vlade, kadar bo to storila, ali ne. Jaz mislim, da bi bilo koristno, da je institucionalizirano, posebej zaradi tega, kako se je vlada doslej do tega vprašanja obnašala. Mi, ki smo v komisiji dalj časa, upamo tudi v zelo kratkem času povedati, da se je doslej obnašala relativno neodgovorno in da je dolgo, dolgo, dolgo časa trajalo, da je prišlo sploh do priznanja, da obstaja problem, da je potem dolgo časa trajalo, da se je ugotovil približen skupni primanjkljaj, in da še dalj časa traja, da bi se sploh eventualno kljub načelnim obljubam primanjkljaj pokril. In ker je nekaj tega nezaupanja upravičenega, bi bilo prav, da se to zagotovi.
Še eno, kar pa gospod Kopač izrazito nima prav, ampak je izkoristil za to, da bi našel argumente proti, to so namreč eventualne razlike v interesih, ki jih imajo družbe za upravljanje. Da, imajo jih, ampak sodeloval bo predstavnik Združenja družb za upravljanje, ki ga bodo vse družbe v svojem združenju kot skupnega predstavnika imenovale, najbrž mu dajale tudi skupna pooblastila, kako naj nastopa, in ne bo v imenu ene družbe, ki bi bila zdaj na nek način privilegirana, ker bo svojega predstavnika imela, druge, ki imajo morda nasprotni interes, in marsikdaj ga res imajo, pa svojega predstavnika ne bi imele.
Zaključil bi s tem, da še enkrat tudi na podlagi dosedanje razprave, ki je bila, povem, da gre res bolj za prestižno vprašanje, ali želimo vsaj v zaključku izvedbe priznati, da bi bilo koristno sodelovanje tistih, ki so, ne v svojem imenu, ampak v imenu tistih, ki so vpisali certifikate, zainteresirani, da bi se po nekaj letih končno začel ta problem reševati. Manj bo sporov, manj bo polemik. Če pa nam je želja, da ponovno na tej točki kažemo, kako nekdo nima nobene vloge pa nobenega pomena, potem je pa možna tudi druga rešitev, s tem, da bo pač nekaj več diskusij brez potrebe o tem vprašanju. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Potrču. Razprave ni več. Prehajamo na odločanje. Smo pri 53. členu in dveh dopolnilih.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 1. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 1? (33 poslancev.) Je kdo proti? (15 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 1 sprejet. Amandma pod točko 2 je s tem brezpredmeten.
K 54. členu sta vloženi dve dopolnili. Amandma pod točko 2 je poslanska skupina SKD 13. marca umaknila. Prvo dopolnilo predlaga komisija, vlada ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma k 54. členu? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 55. členu je komisija predlagala amandma, ki ga vlada podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 59. členu je predlagatelj amandmaja komisija, vlada mu ne nasprotuje. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 60. členu sta vložena dva amandmaja. Prvega predlaga komisija, vlada mu nasprotuje, ker predlaga svoj amandma. Drugi amandma vlaga vlada, komisija ga ne podpira, ker ima svoj amandma. Skupina poslancev s prvopodpisano gospo Darjo Lavtižar-Bebler predlaga amandma na amandma vlade, ki se glasi: Prvi odstavek 60. člena se spremeni tako, da se glasi: "Kdor z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist velike vrednosti, ne ravna v skladu z drugim odstavkom 60. člena tega zakona in se kaznuje z zaporom od 6 mesecev do 5 let." Obrazložitev: Predlagana dopolnitev razmeji kaznivo dejanje od prekrška. Amandma tudi jasno določa velikost premoženjske koristi, ki je določena v splošnem delu kazenskega zakonika.
Torej imamo tri amandmaje. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Želite besedo, dr. Zagožen? Prosim.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Podpiram amandma vlade in seveda amandma na amandma vlade, ki je bil ravnokar vložen. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Najprej bomo glasovali o amandmaju komisije, nato o amandmaju na amandma in nato o amandmaju vlade.
Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod 1. točko k 60. členu? (Nihče.) Je kdo proti? (43 poslancev.)
Tak dogodek je redek v državnem zboru. ... (Smeh.) ... Na glasovanje dajem amandma na amandma vlade, ki ga predlaga skupina poslancev s prvopodpisano gospo Darjo Lavtižar-Bebler, ki sem ga prej tudi v celoti prebral. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma na amandma vlade? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma vlade bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod 2. točko k 60. členu. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod 2. točko k 60. členu? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 61. členu imamo vložen samo en amandma, kajti prvi je bil umaknjen s strani vlade. Drugi amandma predlaga komisija, vlada ga načeloma sprejema in nima amandmaja na ta amandma. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje o vloženem amandmaju k 61. členu. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod 2. točko k 61. členu? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod 2. točko sprejet.
Prehajamo na amandmaje k 63. členu. Vloženi so trije. Prvega predlaga komisija, vlada ga sprejema. Drugi amandma je s strani vlade Republike Slovenije in tretji predlagatelj je komisija, vlada mu nasprotuje, ker ima svoj amandma. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje o posameznih amandmajih. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod 1. točko k 63. členu? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod 1. točko sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Še enkrat bomo ugotovili prisotnost! Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 2? (39 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 2 sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 3. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo podpira amandma pod točko 3? (28 poslancev.) Je kdo proti? (14 poslancev.)
Ugotavljam, da je bil amandma pod točko 3 sprejet.
K 67. členu je amandma vložila komisija za nadzor lastninskega preoblikovanja, vlada sprejema to dopolnilo. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo podpira amandma k 67. členu? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 69. členu je bilo vloženih več amandmajev. Prvi, ki ga je vložila poslanska skupina LDS, da se člen črta, je umaknjen. Drugi je amandma vlade na amandma vlade. Tretji amandma, vlada in matično delovno telo ga ne podpirata. Želi kdo besedo? Prosim, gospod Anderlič.
ANTON ANDERLIČ: Ne glede na vse razprave, ki so se že vodile okrog tega člena in pa tudi amandmajev, ki so bili vloženi, in seveda vključno z našim, ki smo ga potem tudi umaknili, ko smo ugotovili, da vendarle ta člen prizadeva 41.000 evidentiranih prebivalcev s svojimi certifikati pri poskusu, da vložijo svoj certifikat v pooblaščene investicijske družbe, ne glede na to, kakšne so bile informacije in dogovori med vlado, ministrstvom in pa družbami, ki so to opravljale, je očitno prišlo do situacije, v kateri je negotovost teh 41.000 vpisnikov, ki so sicer v tem trenutku samo evidentirali svoje certifikate, bi bilo pošteno, da se sedaj v tem trenutku da možnost, da opravijo prevpis ali pa da obdržijo svoje certifikate v tistih družbah, kamor so jih dali, kot pravim, po nekih konzultacijah in posvetovanjih med vlado, ministrstvom oziroma investicijskimi družbami, da bi jim to tudi uspelo. Tako je na nek način tudi nastal amandma vlade Republike Slovenije na amandma vlade Republike Slovenije, in seveda v tem trenutku bi bilo korektno, da bi vložili oziroma na poti je tudi amandma, ki ga imam namen vložiti in ga sedaj obrazlagam, in to je amandma na amandma vlade Republike Slovenije na amandma vlade Republike Slovenije, in to je: Črta se 4. odstavek, ki se glasi: Agencija za trg vrednostnih papirjev itd., kot se glasi. Utemeljitev je preprosto ta, o kateri sem govoril, da je negotovost teh 41 tisoč vpisnikov taka, da državni zbor ne more storiti tega, da bi jim to možnost odvzel. In če govorimo v tem trenutku o certifikatski luknji, ki je velika cca 150 milijard tolarjev, potem tudi seveda 6 milijard in še nekaj, kolikor je teh certifikatov, to ne pomeni neko pomembno ali odločilno višino, zaradi katere bi morali te posameznike prizadeti. Da ne govorim zraven tudi o zapletenih postopkih, stroških in vseh drugih stvareh. Tako da sam, kot sem rekel, temu delu nasprotujem in predlagam, da se ta stvar spremeni, je pa na poti amandma na amandma vlade Republike Slovenije na amandma vlade Republike Slovenije.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Anderlič je v imenu poslanske skupine, kot to veleva poslovnik, v okviru hitrega postopka pred odločanjem vložil amandma. Če pogledate pregled amandmajev na strani 16 pod točko 2, je amandma vlade Republike Slovenije na amandma vlade, in gospod Anderlič predlaga, da se v tem amandmaju vlade na amandma vlade črta 4. odstavek. Gospod Kopač, razprava. Predstavnik vlade. Prosim, gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Če prav razumem, 4. odstavek pravi: Agencija za trg vrednostnih papirjev izda soglasje na povečanje osnovnega kapitala pooblaščene investicijske družbe tako, da to povečanje za vse pooblaščene investicijske družbe iste družbe za upravljanje ne presega milijarde tolarjev. To je limit, ki bi omogočil prerazporeditev teh vloženih certifikatov - menda govorimo o znesku okrog 6 milijard tolarjev - med pooblaščene investicijske družbe, ki niso takrat kršile zakona in niso nadaljevale z zbiranjem certifikatov, navkljub temu, da so vedele, da so dosegle predvideni limit in so torej na nek način vodile ljudi za nos, mi moramo pa sedaj to popravljati. Če se ta 4. odstavek črta, potem, če prav razumem - verjetno bo to razložil še predstavnik vlade - pravzaprav ne naredimo nič in je sploh kompleten amandma vlade na amandma vlade in sam amandma vlade na nek način brezpredmeten. Zato bi pa le rekel, da če bi kdo želel črtati četrti odstavek, potem bi bilo najboljše, da ne sprejmemo nič. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo želi dr. Pirkmajer, državni sekretar.
DR. EDO PIRKMAJER: Hvala lepa, gospod predsednik. Amandma, ki ga je pravkar napovedal oziroma vložil gospod Anderlič, seveda spreminja celotni koncept. Dovolite, da na kratko še enkrat povem celotno zgodovino.
V zadnjih dneh junija sta imeli le dve pooblaščeni družbi dovoljenje za zbiranje certifikatov. To sta bili Nacionalna finančna družba in KBM Infond. Njima je bil odobren limit, do katerega smejo zbrati certifikate. Limit je odobrila Agencija za trg vrednostnih papirjev na osnovi vloge, ki sta jo ti dve družbi dali. Pozanimal sem se, in limit je bil odobren v višini, kot sta ga zahtevali ti dve družbi. Ker je zaradi uredbe vlade 30.6. prenehalo zbiranje certifikatov, so državljani vlagali v ti dve družbi vse preostale certifikate, ki so jih imeli. Še enkrat bom povedal to, kar je bilo že povedano na seji komisije za nadzor lastninskega preoblikovanja. Štiri dni pred 30.6. sta ti dve družbi dosegli približno 70% odobrenega kapitala. Zaradi navala zadnjih dni, ki ga lahko primerjamo, recimo, z navalom na pošte 31. marca v zvezi z dohodninskimi napovedmi, so državljani vložili več, kot pa bi ti dve družbi lahko sprejeli. Družbi nista imeli tehničnih možnosti ustaviti to zbiranje, zaradi tega, ker je bilo vpisnih mest več, kajti sicer bi morali ugotavljati zaporedje vpisov. Takrat smo se v dogovoru z našim ministrstvom odločili, da naj ti dve družbi evidentirata vse tiste državljane, ki so izkoristili svojo pravico, da do 30.6. vložijo, ne glede na to, da družbe niso imele pravice do 30.6. zbrati. To je bila situacija. Kmalu za tem je bila seja vlade, ki je dala zagotovilo, da bo v svojem predlogu v zvezi z zakonom, ki ga danes sprejemate, našla rešitev, po kateri bo tem državljanom zagotovljeno premoženje za njihove certifikate. Ko je zakon stekel... Pardon, še to moram povedati. Istočasno je vlada tudi sprejela stališče, da naj ti dve družbi, se pravi Nacionalna finančna družba in KBM Infond ne bi imeli zaradi tega privilegiranega položaja, da ne bi bili a priori postavljeni v boljši položaj v primerjavi z družbami, ki so v začetku junija ali pa še maja prosile za povečanje svojega odobrenega kapitala, ker so zbrale že več certifikatov, in je bilo to zbiranje, mislim, ta vloga je bila odklonjena. Kljub temu je potem vlada rekla, da bo našla rešitev za to, da bi se za te presežne certifikate zagotovilo premoženje. V postopku tega zakona je prišel najprej amandma liberalne demokracije, po katerem - ki je danes umaknjen, seveda - po katerem naj bi se vsem tem 40.000 onemogočilo dobiti premoženje, nato je prišel amandma vlade, ki je bil na osnovi usklajevanja znotraj vlade, po katerem naj bi se dovolilo zbiranje do skupne višine 32 milijard tolarjev na posamezno družbo za upravljanje. To bi pomenilo, da bi Nacionalna finančna družba izpadla in tudi KBM Infond bi imel dovoljenje za zbiranje, mislim da samo 1,6 milijarde tolarjev. Ta stvar je naletela na dokaj, bi rekel, živahen odmev, tudi v okviru komisije za nadzor lastninskega preoblikovanja, se pravi matičnega delovnega telesa. Nato je vlada svoj amandma spremenila in predlagala koncept, ki vztraja še vedno na tem, da družbi, ki sta zbirali, Nacionalna finančna družba in KBM Infond, ne bi imeli privilegiranega položaja in da se vsaki družbi za upravljanje dovoli do 1 milijarde.
Anketa, ki sem jo izvedel pred nekaj dnevi, kaže - bilo je vprašanih 14 družb za upravljanje od 27 - tole: 13 se jih je izreklo za to, da bodo prosile za povečanje 1 milijarde, 1 je rekla, da jih to ne zanima. To se pravi, če rezultati te ankete držijo, imamo zagotovljenih vsaj 13 družb, ki bodo zbirale, kar pomeni, prostora za 13 milijard, v katerega bi moralo iti tistih 6,8 ali 7 milijard teh presežnih certifikatov. Predlog, ki ga je pravkar podal gospod Anderlič, koncept spreminja in omogoča, da bi ne glede na limit, ki ga je vlada predlagala, se pravi, da se ta limit črta, kar bi pomenilo, da bi lahko Nacionalna finančna družba in KBM Infond, če bi seveda zaprosili pri agenciji, dobili dovoljenje, da zbereta vse presežne certifikate. Morali bi sicer prositi za to, vendar bi lahko zbrali vse. Ostale družbe bi sicer to možnost tudi imele, seveda, če bi prepričale državljane, da se tja prepišejo. Torej, koncept spreminja vladni predlog, tudi vladno stališče, je pa tehnično izvedljiv, tako da s tega stališča amandmaju ni mogoče nasprotovati, pač pa bi bilo treba dati - gospod Anderlič, prosim, da dovolite, da svetujem - da se da tudi amandma na prvotni amandma vlade, da se četrti odstavek črta, ne samo amandma na amandma, kajti sicer, če bi to dobesedno izpolnili, tako kot ste vi predlagali, bi pomenilo, da bi potem bil uveljavljen amandma, ki govori o 32 milijardah. Tega pa ne želite, ampak opozarjam, da je treba tudi to stvar popraviti. Na vas je seveda, da odločite. Vlada se je jasno opredelila, da naj bi bile vse družbe postavljene v enakopraven položaj. Če boste odločili drugače, bo to pomenilo sicer poenostavljen postopek, vendar privilegij oziroma boljši položaj dveh družb, ki sta izkoristili svojo poslovno možnost in sta se prijavili tako na razpis oziroma sta takoj zaprosili za povečanje, da sta zbirali do zadnjega skrajnega roka, 30.6.1997. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, dr. Pirkmajer. Gospod Anderlič, se opravičujem. Prvi se je oglasil. Gospod Rokavec, ste želeli razpravljati? (Ne.) Gospod Potrč je bil prvi, potem je gospod Anderlič in gospod Rejc.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod Pirkmajer je povedal svoj pogled na nastajanje tega doslej neurejenega viška zbiranja certifikatov in po mojih informacijah je ta pogled, razen nekaj detajlov enak, jaz sem enake informacije dobil.
Ti detajli so malo različni in gredo v tej smeri, da je težko govoriti o privilegijih dveh družb. Zaradi tega, ker so v času, ko sta ti dve družbi razpisali zbiranje certifikatov, to možnost, če bi se tako odločile, imele tudi druge družbe. Odločile se niso in sedaj je v tem okviru govoriti, da je nekdo imel privilegij, zelo težko. Po mojem je to nekoliko krivično in vleče v eno rešitev.
Drugo. Res je, da so družbe, ki so kasneje predlagale vpis, dobile odklonjeno, da še dodatno vpišejo, zaradi tega, ker je takrat že veljal, mislim da oktobra, sprejet zakon o zagotavljanju teh sredstev za pide, ki je pač to onemogočal. In kdor je pred začetkom veljavnosti tega zakona vložil, je bil v roku, kdor je zakon prepozno prebral in prepozno vložil, ni več mogel zahtevati. In v tem delu je spet težko govoriti o privilegiju. Privilegij je bil, da je nekdo zakone bral - jaz poenostavljam, lahko tudi ni bilo čisto tako - ampak drugi je pa po zakonskem roku to vložil in normalno, odobritve ni dobil. To mislim, da je korektno povedati, zaradi tega, da se ne ustvarja vtis, da je nekdo ne vem kakšen privilegij izkoriščal.
Tretje, kar bi bilo vredno in prav povedati in moram reči, da ni nepomembno, je dejstvo, da je cel koncept, kakorkoli bo predlagan, po katerikoli vladni varianti, narejen tako, da vsi tisti, ki so do 30. junija lani vpisovali, morajo vpisovati ponovno. To je formalno lahko koristno in prav. Jaz sem na matičnem delovnem telesu opozarjal, da je to z vidika tistih državljanov, ki niso nič vedeli in nič krivi bili, ker so v roku razpisa vložili in niso takrat nič vedeli, ali vlagajo preveč ali premalo - vložili so svoj certifikat, ki so ga pač imeli - za marsikoga od teh, jaz sem rekel, kaj pa če bo 14 dni ali pa mesec dni, ko bo vpisal, v bolnici ali pa v tujini, se bo lahko zgodilo, da v tistem času ponovno ne bo vpisal, v prepričanju, da je vpisal enkrat pred prejšnjim letom in sedaj njegov certifikat več ne bo vpisan v nobeni družbi. Mislim, da to ni dobro. Ker to v vsej zgodbi o certifikatih, ki ni posebej spodbudna, daje še dodatno slabo luč na zgodbo o certifikatih.
Zadnje, kar bi rad rekel, če bi bil sprejet takšen ali drugačen predlog vlade, tisti na 32 milijard omejitve ali ta na milijardo, pomeni neko administrativno ureditev. Mene nihče ne bo prepričal, da to ni res, ker si pač popolnoma na novo mimo vseh principov, ki smo jih do zdaj imeli, izmišljamo nove kriterije, in to ne zaradi državljanov, ampak zaradi družb.
In še zadnje, zelo možno je, ne bom pa rekel, da bo tako, da bo takšna zahteva z limiti povzročila nove težave in nov zakon ali nova tolmačenja. Recimo, da se javi 13 družb, da agencija vsaki od teh družb da maksimalno milijardo, da poteka vpisovanje in v eno od teh družb se vpiše 1 milijarda 100. Kam bo šlo tistih 100 milijonov? Na gospoda Prikmajerja se bomo obrnili in ga bomo prosili, da nam raztolmači, kam gre pa teh preveč vpisanih 100 milijonov. Ali so krivi tisti, ki so 100 milijonov preveč vpisali, ali bo rekel, da se to razdeli vsem drugim po nekem ustreznem deležu, ali bo rekel, za teh 100 milijonov pa naredimo nov razpis, ker se vsakemu pa spet dovoli, da do določenega zneska vsaki družbi lahko vpiše, da bi še to pokurili. Moram reči, da take administrativne poti nas najbrž do dobrih rešitev ne vodijo, zato jaz osebno - in verjamem, da bo to naredila tudi večina v naši poslanski skupini, podpiramo te zadnje amandmaje, ki jih je liberalna demokracija vložila, ki so pač najbližje popravljanju tistih osnovnih rešitev, ki so bile dane in na nek način pravzaprav omogočajo, da to stvar ne idealno, vendar še vedno najbolj sprejemljivo izpeljemo do konca. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Potrč. Besedo ima gospod Rejc.
IZIDOR REJC: Gospod predsednik, hvala lepa za besedo. Glejte, ko vi gledate vse te amandmaje, je amandma vlade, prvi, tisti, ki to zadevo razrešuje in popravlja napako, ki jo je storila lansko leto, ko se je to dogajalo, ko v nobenem primeru nobena agencija za trg vrednostnih papirjev, ki pa je sicer ena agencija, ne bi smela dati dovoljenja več kot za 10% zbranih sredstev oziroma certifikatov, ker je tako določilo zakona; zakon nedvomno določa. Potem je amandma vlade tisti, ki to razrešuje. Ta amandma, ki pa je amandma na amandma vlade, pa je v bistvu tisti, ki to razrešuje skladno ali pa gotovo mnogo bolje, ali pa lahko rečem, skladno z zakonom, ki določa, koliko ima lahko posamezna družba za upravljanje oziroma pidi teh sredstev zbranih. To je v zakonu določeno. Če mi sprejmemo ta amandma liberalne demokracije in ta četrti odstavek, ki je v bistvu srce tega amandmaja in srce vsega tega, o čemer se zdaj menimo - če to srce potegnemo ven, potem je to - nič! Vse to je resnica in gre za to, da se bo treba pač sprijazniti, da moramo včasih tudi zakon, ki smo ga sprejeli in ki ga morda nekdo ne spoštuje, tudi vlada ne, da ga sedaj - v tem primeru ga vlada zopet spoštuje - da ga sedaj tudi mi spoštujemo. Kje je sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve? Jaz tu mislim, da je stvar v tem: mnogi, ki so oddali certifikate, so prijavljali certifikate v razne firme in so dobili sporočilo, "konec je, vračamo nazaj" in tako naprej. V tem primeru je podobno delo, ki ga lahko vlada opravi z uredbo. Se pravi, vlada bo z uredbo uredila prvič to, kako se bodo vsi certifikati lahko in do kdaj uporabili, in drugič, kako se bodo ti prerazporedili. Tako, da v nobenem primeru nimam vesti, da bi jaz ta amandma podprl - amandma na amandma na amandma vlade - ker v tem primeru uzakonimo nekaj, kar je bilo nepravilno narejeno in protizakonito. Oprostite, mene v to ne boste spravljali. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Potrč. Opravičujem se gospodu Anderliču, ki sem ga prej spregledal.
MIRAN POTRČ: Gospod predsednik, tudi moje komisije za lastninjenje - oba sva dobila enak material Agencije za trg vrednostnih papirjev, 24.3.1998 - o tem je bilo govora - in oba sva si lahko pogledala tudi zakon o družbah za upravljanje, na kratko povedano. Tvoja diskusija ima eno zelo pomembno lepotno napako: tretji odstavek 132. člena pravi, da agencija "lahko" zavrne zahtevo za nad 10%, ti si pa rekel, da jo "mora". In zato ta del tvoje diskusije pač na žalost ima to lepotno napako in ni bila dolžna zavrniti. In celo pojasnili so nam, da je kasnejše zbiranje certifikatov pripeljalo do tega, da se jim je ekonomsko nesmotrno zdelo še postavljati kakršenkoli limit. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Anderlič.
ANTON ANDERLIČ: Vsekakor sprejemam opozorilo gospoda Pirkmajerja, da je treba tudi v osnovnem amandmaju to spremeniti. Je pa jasno, da v kolikor bi šli po tej poti, kot je predlagala vlada, se nam lahko zgodi na koncu tega roka -15 oziroma sedaj je 60-dnevni rok, prej je bil predlagan celo 15-dnevni rok - da bi se lahko zgodil prevpis ponovno v nekaterih družbah, kar pa ne bi bilo več mogoče popraviti. Tukaj argument gospoda Rejca ne drži. Tisti, ki so vlagali v določena podjetja, so dali direktna pooblastila podjetjem, da preostanke certifikatov prenakažejo v določene pooblaščene investicijske družbe ali pa jim vrnejo na njihov certifikatski račun. Tako da v tem primeru pa seveda tega ni. Glavni poudarek mislim, da je bil tukaj dan s trditvijo gospoda Pirkmajerja, ki je rekel: "Takrat smo bili opozorjeni, vendar niso zaradi več vpisnih mest te družbe mogle vedeti, kdaj je ta limit napolnjen." Ključno vprašanje, ki je, 10% od certifikatske vrednosti, zagotovo danes reči, da je nekaj čez 40 milijard že vpisanih v eni družbi in 33 v drugi družbi itd., da to z 32 milijardami, ki bi prestavljale približno 10% od certifikatske vsote, da to ni tisto, kar bi lahko rekli, da je konsekventno in da imajo vse družbe enako dovoljeno višino za vpis. Preprosto gre za to, da je imela agencija za trg vrednostnih papirjev oziroma to pooblastilo v zakonu, da po zahtevah, po vlogah in pričakovanju investicijskih družb, da naj bi te certifikate v preteklosti zbirale, da so preprosto to zahtevo dale. Jasno, takrat se niti ni vedelo, koliko bo 10%, da je ta višina bila za posamezne družbe določena. In če se je to zgodilo na tak način, je preprosto nemogoče sedaj teh 41 tisoč ljudi preusmerjati na tak način. Gre preprosto za to, da je prvič vprašanje stroškov, drugič je vprašanje časa in seveda tudi vprašanje nepotrebnega administriranja ipd.
Jaz predlagam, da seveda tudi drugi amandma oziroma dopolnjen amandma sprejmete, sicer pa več ali manj vsi poznamo, za kaj gre. Jaz izjavljam tukaj, da mi gre absolutno za to, da teh 41 tisoč ljudi ne bomo pošiljali od enega "šalterja" do drugega, da ne bodo morali ponovno nekatere stvari početi, če tega ne bodo želeli, ker so to enkrat že storili in temu je asistirala tudi vlada, agencija za trg vrednostnih papirjev in drugi. Poudarjam pa, da gre tukaj za 6 in nekaj milijarde od 150 milijard certifikatske luknje, kar pa je vprašanje, če ima zaradi tega smisel, da se državni zbor postavi na nek način v pozicijo, da penalizira nekaj za nazaj in otežuje tem ljudem to početje.
Sam bom pač za to glasoval, kakršna odločitev bo, pa bo. Pravim pa, gre za teh 41 tisoč vpisnikov. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Anderliču. Iz njegove razprave sem tudi razbral, da bo vložil še en amandma, torej če pogledate razpored. Pred amandmajem pod 3. točko bo gospod Anderlič vložil dopolnilo, ki se bo glasilo, da se črta četrti odstavek. Ali bo to dopolnilo vloženo? Ali ga lahko, prosim, napoveste?
ANTON ANDERLIČ: Torej v 69. členu se v amandmaju vlade črta 4. točka, torej arabska štiri, oziroma četrti odstavek, je pa tudi s številko označen ta odstavek. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Gospod Rokavec.
FRANCI ROKAVEC: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Jaz nasprotujem obema amandmajema. Namreč, ker gre tudi za to, da sta dve družbi, kakor je bilo danes že jasno rečeno, Nacionalna finančna družba in KBM Infond, presegli odobreno vrednost osnovnega kapitala s strani agencije za trg vrednostnih papirjev, in mislim, da sta dve bistveni zadevi, s katerimi bi s sprejetjem teh dveh amandmajev naredili bistveno bolj krivično oziroma nepravično.
Prvič. Bistveno večje kršenje zakonske določbe o investicijskih skladih, kjer jasno govori o 10% odobreni višini osnovnega kapitala s strani agencije za trg vrednostnih papirjev.
Drugič. Bistveno večja pravičnost pa bi bila dosežena s sprejetjem vladnih dveh amandmaja na amandma in vladnega amandmaja. Predvsem do vlagateljev certifikatov, ker so v zadnjih junijskih dneh leta 1997 imeli možnost vložiti certifikate samo v navedeni dve družbi.
Zato predlagam, da obeh amandmajev ne sprejmete. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Najprej replika, gospod Anderlič, potem gospod Potrč.
ANTON ANDERLIČ: Ne vem, kako naj drugače temu rečem, kot da bi bilo lepo, da se pojasni, kako se sklada 44 oziroma 40 milijard ali pa 33 milijard, ki je, ker je agencija za trg vrednostnih papirjev določila kot možnost zbiranja tema dvema družbama, torej pomeni, da bodo te družbe, mislim da sta dve ali tri, ki imajo čez teh 10%, kar se je pa kasneje ugotovilo, torej kasneje se je ugotovilo, da je 10% 32 milijard. Sicer bi pa lahko bilo tudi 44 ali pa 50 ali ne vem koliko milijard. To me zanima, kako vi za nazaj limitirate 10% na 32 milijard in kaj boste počeli s tistimi certifikati, ki so vpisani nad 32 milijard. To, da pa ljudje niso imeli kam drugam vložiti kot samo v ti dve družbi, je pa seveda logično, da so vložili tja, kamor so imeli možnost - če druge družbe niso želele dovoljenja dobiti, certifikati pa so bili na trgu. Oziroma vprašati se bo vendarle treba, ali je to s strani države, ki je certifikate razdelila, pravično, da če je bila do 30. junija pač možnost, da se to dela, zakaj teh certifikatov ni bilo možno vpisati. To je vprašanje.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. No, samo to. Nekorektno je, kadar se trdi nekaj, kar je očitno neresnično, in jaz bi samo prosil, da se ne trdi, da tretji odstavek 132. člena zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje zahteva maksimiranje 10%. Če bo kdo na podlagi tega glasoval, potem to enostavno ni res in lepo prosim, ali se poslušajmo med sabo, ker sem prej gospodu Rejcu to povedal, ali pa ne hodite gor in ne govorite nekaj, kar očitno ni res, ker bom šel še tretjič in bom prosil, da se prinese Uradni list in da se tu prebere. Drugo pa je stvar politične odločitve. Samo ne zavajati ljudi, ker nekateri znamo brati tudi uradne liste. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Predlagam, da razpravo zaključimo in se odločimo na glasovanju. Gospod Rejc.
IZIDOR REJC: Gospod predsednik, hvala za besedo. Najavljeni amandma, ki ga je gospod Anderlič najavil za prvi amandma vlade, naj ga, prosim, da pismeno na mizo, da bomo videli, kakšen je. Ne gre za tako, bi rekel, preprosto in nežno in nedolžno reč. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Vsekakor je korektno, da podpremo stališče poslanca Rejca, da pač vidi ta amandma v pisni obliki.Razmišljam samo o tem, ali bi to točko prekinili in nadaljevali z drugo točko, preden dobimo ta amandma v pisni obliki - ali je pač to pretežka vsebina, da bi takoj spreminjali druge zakone.
Torej, sejo bomo nadaljevali ob 16.30 uri. Torej, svoj predlog sem že dal, ampak gospod Kopač ima morda drugačnega.
MAG. JANEZ KOPAČ: Poglejte, amandma na amandma vlade pravi, da se četrti odstavek amandmaja vlade spremeni tako, da se glasi, da gre vse na milijardo tolarjev. S tem vlada sama črta omejitev na 32 milijard tolarjev. Če se sprejme amandma, ki ga je dal gospod Anderlič v imenu poslanskega kluba LDS in proti kateremu bom jaz sicer glasoval, da se četrti odstavek črta, potem mislim, da ni več potreben amandma na osnovni amandma vlade, ampak bi moral predlagatelj samo reči, da se besedilo četrtega odstavka - mislim, da je tako, kot je napisano, pravzaprav čisto v redu in da ni potreben še dodatni amandma, tako kot je rekel gospod Pirkmajer.
Zato menim, da lahko o tem glasujemo. Kako bom jaz glasoval, sem pa že povedal. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ja, gospod Kopač, jaz se strinjam, ampak mislim, da moramo upoštevati stališče enega naših kolegov, da vendarle želi vsebino tega amandmaja videti v pisni obliki.
Torej sejo nadaljujemo ob 16.30 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 16.15 uri in se je nadaljevala ob 16.35 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegice in kolegi, nadaljujemo sejo. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča. V tem času smo prejeli na klop tudi drugi amandma na amandma, ki ga je v imenu poslanske skupine LDS podpisal gospod Tone Anderlič. Tako imamo sedaj v okviru 69. člena štiri amandmaje. Najprej glasujemo o amandmaju vlade Republike Slovenije na amandma Republike Slovenije. Nato glasujemo o amandmaju pod točko 2, ki je v pregledih. Nato glasujemo o drugem amandmaju na amandma, ki ga je vložil gospod Anderlič, in nato o amandmaju pod točko 3. Prehajamo na glasovanje. Ker ni več nobenega, ki bi želel razpravljati, razpravo zaključujem in prehajamo na odločanje. Najprej dajem na glasovanje amandma na amandma k amandmaju vlade Republike Slovenije. Torej, na glasovanje dajem prvi amandma gospoda Anderliča, ki se glasi: "V amandmaju vlade Republike Slovenije na amandma vlade Republike Slovenije se črta besedilo, ki se glasi: "Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi" in potem je vsebina četrtega odstavka. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (28 poslancev.) Kdo mu nasprotuje? (27 poslancev.)
Prvi amandma gospoda Anderliča oziroma poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije je sprejet.
Sedaj prehajamo na glasovanje o amandmaju na amandma vlade Republike Slovenije na amandma Republike Slovenije pod točko 2. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 2? (43 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma gospoda Anderliča, ki ste ga prejeli sedaj na klop: "V amandmaju vlade Republike Slovenije k 69. členu se črta četrti odstavek, ki se glasi" in nato je vsebina tega odstavka. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (28 poslancev.) Kdo mu nasprotuje? (27 poslancev.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem zadnji amandma k 69. členu, ki ga predlaga vlada Republike Slovenije pod točko 3. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (11 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 3 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 70. členu. Vložen je en sam, predlagatelj je komisija, vlada ga sprejema. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o zadnjem amandmaju, to je amandma k 71. členu. Predlagatelj amandmaja je Vlada Republike Slovenije. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma k 71. členu sprejet.
Glasovali smo o vseh amandmajih.
Na podlagi tretjega odstavka 198. člena poslovnika sprašujem sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, če je zaradi sprejetih amandmajev porušena medsebojna skladnost določb zakona? Prosim, gospa Bitenčeva.
TINA BITENC-PENGOV: Gospod predsednik, spoštovani zbor! Glede na sprejete amandmaje k 49. in 50. členu bi bilo treba v 24. členu, v prvem odstavku, v 5. točki, za besedilom "zadržane delnice v primeru iz tretjega odstavka 46. člena" postaviti podpičje in ostalo besedilo izpustiti, ker sicer prihaja do nekonsistentnosti zakonskega besedila. To je naše edino opozorilo v skladu s tretjim odstavkom 198. člena poslovnika državnega zbora. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. To pomeni, da je zakon v tej točki medsebojno neusklajen. Po poslovniku moram prekiniti to točko dnevnega reda za pripravo uskladitvenih amandmajev. Vlada lahko to zelo hitro pripravi. Takoj, ko bo vlada pripravila, lahko državni zbor dokončno odloča naprej o uskladitvenem amandmaju in nato o zakonu v celoti. Torej prekinjam točko dnevnega reda in nadaljujemo z dogovorjenimi točkami dnevnega reda.
Prehajamo na 24. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UREJANJU NASELIJ IN DRUGIH POSEGOV V PROSTOR - HITRI POSTOPEK. Predlog tega zakona je v obravnavo zboru predložila skupina poslancev s prvopodpisanim Jakobom Presečnikom. Ali želi predstavnik predlagateljev predloga zakona besedo? Prosim, gospod Jerič.
MIRAN JERIČ: Gospod predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Dovolite, da na kratko predstavim v imenu predlagateljev zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor.
Zakon o kmetijskih zemljiščih, ki je bil sprejet v letu 1996, dopušča možnost, da vlada Republike Slovenije v določenih primerih investitorja, če ima za to zakonsko podlago, oprosti plačila oziroma zniža višino odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda v delu, ki je prihodek državnega proračuna. In ta delež znaša 70% predpisane odškodnine. Sedaj veljavni zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor zagotavlja oprostitev oziroma znižanje plačila odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda le za gradnjo avtocest. S predlagano spremembo se ta boniteta razširi na vse infrastrukturne objekte državnega pomena ter na objekte, naprave in druge posege v prostor, ki so z zakonom določeni kot objekti posebnega pomena za obrambo in zaščito. Predlog spremembe in dopolnitve zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor s spremembo 45.j člena zagotavlja pocenitev investicijske vrednosti infrastrukturnih objektov in naprav državnega pomena ter objektov in naprav posebnega pomena za področje obrambe in zaščite, seveda katerih investitor je država. Ker Republika Slovenija pri izgradnji infrastrukturnih objektov in naprav državnega pomena ter objektov in naprav za potreba obrambe in zaščite nastopa kot financer, neposrednih posledic za državni proračun ni. Hvala za to, da ste mi omogočili to kratko predstavitev.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Predlog zakona je obravnaval odbor za infrastrukturo in okolje kot matično delovno telo. Prosil bi poročevalca, da predstavi mnenje odbora o predlogu zakona. Prosim, gospod Jerič kot podpredsednik odbora.
MIRAN JERIČ: Dovolite, da na kratko podam poročilo matičnega odbora, to je odbora za infrastrukturo in okolje, ki je na dveh sejah obravnaval zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, in sicer prvič: na seji, ki je bila 11.2. in imate osnovno poročilo, in drugič: na seji 5.3.1998 in je to navedeno kot dodatno poročilo. Obe gradivi ste poslanci prejeli.
Zakaj sta bili dve seji? Prvič je odbor predlagal, da naj bi šel zakon po normalnem postopku, vendar se je potem pri odločanju o dnevnem redu in o tem, kako naj bi zakon obravnavali, sprejeli hitri postopek, tako da smo potem na odboru za infrastrukturo tudi na drugi seji obravnavali dodatno, bom rekel, te spremembe zakona.
Po uvodni predstavitvi zakona s strani predlagateljev zakona in po predstavitvi mnenja sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve so v razpravi člani odbora poudarili problematiko varstva kvalitetnih kmetijskih zemljišč. Menili so, da je instrument plačila odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč neprimeren za zaščito kvalitetnih kmetijskih zemljišč, ter pozvali vlado Republike Slovenije, da celovito pristopi k reševanju te problematike ter tudi k spremembi zakonodaje na tem področju.
Odbor za infrastrukturo in okolje je v zvezi s to točko dnevnega reda obravnaval predloženi amandma vlade, to je samo en amandma k 1. členu. Odbor ga ni podprl, ampak predlaga sam kot matično delovno telo dva amandmaja, in sicer amandma k 1. členu oziroma amandma za novi 1. člen in amandma k 1. členu. Prav tako pa k tej točki dnevnega reda predlaga tudi tri dodatne sklepe, in sicer kot prvi sklep, da poziva vlado Republike Slovenije, da posreduje podatke o obsegu kmetijskih zemljišč, ki jim je bila po letu 1990 spremenjena namembnost, ter podatke o uporabi sredstev iz naslova odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč tako v delu, ki je prihodek države, kot tudi v delu, ki je prihodek občinskih proračunov. Drugi dodatni sklep, ki ga predlaga odbor državnemu zboru, je: "Državni zbor Republike Slovenije poziva vlado Republike Slovenije, da pripravi analizo učinkovitosti zaščite kmetijskih zemljišč na osnovi plasmaja sredstev, zbranih iz odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč ter pripravi predlog učinkovitejših ukrepov za varovanje kmetijskih zemljišč." In kot tretji sklep: "Državni zbor Republike Slovenije poziva vlado Republike Slovenije, da poda mnenje o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor za nadaljnjo obravnavo." Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa podpredsednik odbora. Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik vlade? Prosim, državni sekretar.
MAG. DUŠAN BLAGANJE: Prosim. Hvala lepa spoštovani gospod predsednik, spoštovane gospe in gospodje!
Vlada Republike Slovenije je zavzela stališče do predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor 19. februarja 1998. Vlada s predlogom zakona ni soglašala zaradi tega, ker je predvidel oprostitev oziroma zmanjšanje plačila odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč za prav vse državne infrastrukturne objekte. Istočasno pa je sklenila, da bi bila pripravljena zakon podpreti, če bi bila taka oprostitev oziroma zmanjšanje omejeno samo na gradnjo ali rekonstrukcijo državnih cest in železnic. V tem smislu je vlada na isti seji oblikovala in predložila tudi amandma k besedilu 1. člena predloga zakona, tako da bi ta omejitev bila torej restrektivna.
Vlada se pozneje o stališčih matičnega odbora in o predlaganih amandmajih, ki jih je ravnokar predstavil gospod poročevalec, ni opredeljevala. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Ker ni nihče prijavljen, imate možnost za 5-minutno razpravo. Prosim, gospod Lešnik.
ZORAN LEŠNIK: Gospod predsednik, kolegice in kolegi! Malo sem sicer v nerodni situaciji, ker nisem računal, da bo ta točka dnevnega reda prišla tako hitro na spored. Ampak, kot kmetijc, ki sem si dolga leta prizadeval za ohranitev slovenske zemlje, moram reči, da me je ta predlog malo presenetil.
Glede na to, da bi moral imeti pred seboj Uradni list in tako naprej, da bi se lahko na to pripravil, ne glede na to, da gre samo za državne ali kakršnekoli posege, se mi vendarle zdi, da je bil ta zakon o plačilu prispevka za spremembo namembnosti sprejet zato, da bi zaščitili boljšo zemljo.
Sedaj delamo s tem diskriminacijo: oprostili bomo plačila za državne investicije, drugi, ki bo - recimo - revež, ki bo gradil stanovanjsko hišo, bo pa to spremembo plačal, tako razumem. Če sem v zmoti, se opravičujem in bom vzel besedo nazaj. Vendar vam odkrito povem - ker je bilo tudi v tem zboru tolikokrat slišati, kako nam zarašča na tistih področjih, kjer zemlje ne moremo obdelovati in tam običajno ni ne državnih ne zasebnih investicij, te investicije so običajno na najboljši zemlji - pa vam moram reči, da me takšen predlog malo preseneča. Res pa je, da smo s to spremembo namembnosti s ceno nemalokrat pretiravali, ker smo pač s tem tudi polnili določene proračune, zato da smo potem lahko uresničevali določene naloge in so bile nekatere cene pretirane. S tem se strinjam, ker sem tudi to na koncu koncev v minulih 20-ih ali kolikih letih, odkar to velja, občutil na lastni koži.
Razmislimo temeljito o tem, pa če drugega ne, ker - saj pravim, zdaj premalo čvrsto stojim za tem, ker ne vem, kako je to v celoti mišljeno - če drugega ne, da bi vsaj namesto, če piše "hitri postopek", če se ne motim, šli vsaj po normalnem postopku, čeprav to verjetno, gospod predsednik, zdaj ni mogoče, kajne? Saj verjamem, da ni. Ampak dajmo temeljito razmisliti! Iz leta v leto izgubljamo toliko kmetijske zemlje, da nam ne sme in ne more biti vseeno, tudi kako široke bodo trase avtocest, kako široka bo - recimo - trasa, če bomo gradili železnico Murska Sobota-Hodoš in tako naprej in tako dalje. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Lešnik, po poslovniku lahko poslanec predlaga, da se druga in tretja obravnava predloga zakona opravita po rednem postopku. To informacijo sem vam dolžan dati.
ZORAN LEŠNIK: No, potem bi pa jaz, da ne bi ponavljal, samo predlagal to, kar ste vi rekli, da je možno, da gremo...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: ... torej, z vaše strani moram dobiti predlog, da ga bom potem... Prosil bi, da daste pisno. No, prosim, da to poveste, pa bomo potem upoštevali, v tem času pa še pripravite pisno.
ZORAN LEŠNIK: Torej, zdaj ne vem, če bom znal to tako formulirati, ampak prosim; predlagam, da gremo po tistem daljšem postopku, ne pa po hitrem. Torej, da obravnavamo vse tri faze, mislim, ne naenkrat, ampak po rednem postopku. To bom dal pisno.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Lešnik. Želi še kdo besedo, prosim? Besedo ima gospod Pungartnik.
CIRIL METOD PUNGARTNIK: Spoštovani predsednik, spoštovane kolegice in kolegi! Ta zakon podpiram. Zakaj? Ker ne vem, zakaj bi dajala država v desni žep, potem pa v levega premenjala. Če bi bila ta sredstva ločena od integralnega proračuna in bi se zbirala namensko za to, da se dejansko vlaga kot poseben sklad, ki se ga formira za namen izboljšave kmetijskih zemljišč, obdelovalnih zemljišč, potem: da. To je pa samo transakcija! Se pravi, država sama sebi to zaračuna, nato pa gre to v integralni proračun, razen tistih 30%, ki jih imajo na razpolago občine in ki jih - mislim, da zelo redno namenjajo za izboljšave kmetijskih površin. Toliko. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prosim, gospod Klinc.
ŠTEFAN KLINC: Gospod predsednik, kolegice in kolegi! Povedati vam moram, da kdor je zakon bral: v 16. členu točno piše, za kaj lahko uporablja država, in spodaj točno piše, za kaj lahko uporablja občina ta sredstva, ki so namenjena za spremembo namembnosti.
Če bi vi prišli v našo občino, bi vam pokazali, kaj smo s tem denarjem naredili. Več kot sto, lahko rečem, uredili smo več kot dvesto hektarjev tistih zemljišč, ki so že bila zaraščena, ki jih ne bi uredili, če ne bi imeli teh sredstev iz spremembe namembnosti. Mislim, da je toliko prostora, vam povem, toliko starega prostora, toliko hal, če povem po domače, kamor nihče noče iti pa odkupiti, vsak bi rad gradil samo na lepem zemljišču, na dobrem zemljišču. Mi kmetijci, vsi vemo, da nam bo zemlje primanjkovalo oziroma nam jo že primanjkuje. Zato bom podprl, da se ta sprememba namembnosti mora plačevati in se tudi strogo namenjati za ureditev tistih zaraščenih površin, ki se lahko obdelujejo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima gospod Hrastelj, za njim gospod Božič in gospod Tomažič.
PETER HRASTELJ: Hvala lepa, gospod predsednik. Dovolite, kot član odbora za infrastrukturo bi - samo na 3. strani, imate tudi v pisni obliki - prebral sklep: "Odbor državnega zbora za infrastrukturo in okolje obravnavo in sprejem predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor po hitrem postopku ne podpira." Prosim, vzemimo to na znanje, pa dajmo po rednem postopku še to prediskutirati, kako naprej. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Hrastelj. Zadnji odstavek 204.a člena poslovnika govori: "Po končani prvi obravnavi lahko vsak poslanec predlaga, da državni zbor spremeni odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga in tretja obravnava predloga zakona opravita po postopku." Torej, ko bomo končali prvo obravnavo, bom dal tak predlog, kot ga je predlagal gospod Lešnik, tudi na glasovanje. Besedo ima gospod Božič.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa. Kolegice in kolegi, že na odboru za infrastrukturo in okolje smo glasovali o tem predlogu zakona in v naši poslanski skupini smo prepričani, da ni prav, da bi kogarkoli oprostili plačila prispevka za spremembo namembnosti zemljišča.
Namreč, zadeva je taka - po eni strani to, kar je bilo rečeno, gospod Klinc iz SLS-a je predlagal - ja, ni prav; ta denar je vendar nečemu namenjen. In drugič, saj nič ne vemo, koliko potem nekaj stane, ker stalno nekaj oproščamo. Naj bodo čisti računi in vsak naj ve, kaj stane. Ker v naši družbi - in ljudje smo pač nagnjeni k temu - najlažje je nekaj oprostiti. Ampak zakoni so bili sprejeti zato, da se jih tudi izpolnjuje in ne samo spreminja. In v naši poslanski skupini predloga tega zakona ne bomo podprli. Podpiramo pa, da se ga obravnava po rednem postopku. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Tomažič, za njim gospod Lenič. Tomažič Branko.
BRANKO TOMAŽIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani zbor! Tega zakona ne bom podprl ne v prvi obravnavi ne kasneje v drugi in tretji obravnavi, če bo prišel. Zakaj ne? Če gledam Vipavsko dolino, ki izgublja zelo dobra kmetijska zemljišča za potrebe izgradnje avtoceste, bomo izgubili okoli 80 hektarjev dobre kmetijske zemlje. Predlagali smo celo s tega prostora, da bi se 100% sprememba namembnosti vrnila v naš prostor - ne občinam, ampak bi lahko država skozi investicije, namakanje, zadrževalnike, opravila komasacije, naredila vetrozaščitne pasove - vendar nismo bili uslišani. Sedaj bo občina Ajdovščina dobila okoli 300 milijonov iz te spremembe namembnosti, kasneje še Vipava, ko se bo nadaljevala izgradnja avtoceste po dolini. Iz tega denarja bomo zelo kvalitetno opravili komasacije, melioracije in tudi komasacije kasneje. Po drugi strani bomo naredili nove vetrozaščitne pasove, ker nam burja uničuje to zelo rodovitno zemljo in izsušuje polja, akumulacije bomo naredili in tudi namakalni sistem. In ta denar bo še kako dobrodošel, da bo prišel iz spremembe namembnosti.
Po drugi strani se ravno podeželje uničuje, ko bomo zdaj oprostili in bodo podeželske občine opeharjeno. Ko je mesto Ljubljana izrabila svoje infrastrukturne objekte in pobrala ta denar, ni bilo nobenemu mar, ko ni vedela, kam bi ga dala, ker nima več kmetijstva okrog sebe. Sedaj pa, ko se gradi infrastruktura po podeželju, naj bi se ta denar pobral. Zato sem proti temu in bom proti temu zakonu tudi glasoval. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Veliko razpravljavcev. Prvi je gospod Lenič.
JOŽE LENIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani! Sem za to, da se ta zakon podpre, pa bom seveda povedal, zakaj in bom tudi skušal opredeliti, kje mislim, da so bili nastopi mojih dosedanjih kolegov tukaj iz parlamenta na nek način, bi rekel, malo dvolični.
Prvič, jaz instrument spremembe namembnosti ne smatram kot tisti instrument, ki varuje kmetijska zemljišča. Kmetijska zemljišča se varuje s prostorskim planom in k vsaki spremembi kmetijskega zemljišča daje soglasje v prostorskem planu poleg občine - seveda ključno besedo ima ministrstvo za okolje in prostor, ki pa to lahko naredi šele na podlagi soglasja ministrstva za kmetijstvo. Minister za kmetijstvo je tisti, ki se podpiše, ko se oprošča oziroma, ko se spreminja namembnost. In osnovni instrument pri ohranjanju kmetijskih površin je planiranje in prostorski plani. Medtem ko je plačilo spremembe namembnosti zgolj vhodni strošek pri investiciji, originalna ideja seveda tega je bila, da se potem skozi ta denar usposablja druga kmetijska zemljišča, ampak v sistemu integralnega proračuna na državni ravni je ta osnovna ideja zdaj izgubljena in zgrešena. Tisto, kar pa pride na občino, v tisto pa ta zakon ne posega in v to se ne vtika. Zato govoriti, kako bomo mi zdaj podeželju pobrali, čisti nonsens, čisti nonsens. To, kar je Ljubljana zgradila, pa od ljubljanske občine je bila sprememba namembnosti plačana tako v republiški proračun, kot seveda tudi v občinske proračune. Ampak to zdaj sploh ni pomembno, kajti ta zakon v del, ki ga dobijo občine, ne posega in občine bodo lahko še naprej namenjale ta denar ohranjanju oziroma razvijanju novih kmetijskih površin itn. Tisto, kar pa pride v integralni proračun, pa pač pride kot prihodek v integralni proračun. Saj je postavka na prihodkovni strani.
Zdaj pa govoriti, zdaj bom pa pokazal, kaj pa mene moti. Če bi imeli mi debato pred dvema letoma, ko smo debatirali o tem, da se za avtoceste oprosti sprememba namembnosti, bi jaz to načelnost razumel. Zdaj ko smo pa pri nekem nacionalnem projektu izgradnje avtocest, ko so dejansko šli veliki hektarji kmetijskih zemljišč, bi bili zelo benevolentni in rekli: ni problem, to je samo strošek, ki nam na neki način bremeni investicije - takrat ni bil problem, tudi s te strani, ta veliki protagonisti - tam ni bil problem, zdaj kar naenkrat je pa velik problem. Se pravi samo za avtoceste je možno in jim je dovoljeno, da se zadeve delajo poceni, vse ostale zadeve je treba zablokirati. In zdaj, če bi že bili res konsekventni in konsistentni pri svojih argumentih, potem tudi sklepa, ki ga je podprl odbor za infrastrukturo, ne bi podprli. Zakaj pa zdaj spet samo za železnice? To je neko, bi rekel, "per partes" reševanju problema. Najprej zato, ker so bile avtoceste aktualne za avtoceste. Tam je šlo čudo nekih hektarjev in ni "nikome ništa"; zdaj, ker je pač ajzen pon aktualen, za železnice itd. Potem se pa zmenimo, ali za vse ali pa za nobenega. Ta zakon vsaj približno vleče neko generalijo; se pravi za vse objekte državnega pomena. Kajti prejudit pri ideji je, da se večina teh zadev financira, da je država investitor in da dejansko skozi prihodek, ki ga dobi na integralni strani proračuna, tudi kmetijstvo od tega nič več nima, občinam pa ta denar ostane točno tak, kot je. In na ta način dejansko na nek način pocenimo investicije.
Je pa res, da bi morda kazalo v kasnejši fazi vgraditi nek amandma, kjer bi se pri odločitvah, pri tistih prvih odločitvah, ko se delajo feasibility študije, ali v investicijo iti ali ne, morda upoštevalo oziroma kazalo upoštevati polno ceno kmetijskega zemljišča, zgolj fiktivno zaradi korektnih analiz. Ker tudi sam sem proti temu, da se v analizah ne upošteva prave cene kmetijskega zemljišča. Ampak popolnoma nelogično, nekonsekventno in zgrešeno je, da lahko za avtoceste to naredimo, da lahko za železnice to naredimo, za ostale pa ne. Tudi ministrstvo za okolje in prostor ni tu čisto konsistentno pri teh svojih predlogih. Ampak ponavljam, sprememba namembnosti ni instrument, s katerim se ščiti kmetijska zemljišča zgolj posredno kot vhodni strošek pri kalkulacijah. To je plan. Vse mehanizme imamo na kmetijstvu, da se ta kmetijska zemlja ščiti. Zato bom seveda ta zakon podprl. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Lenič. Besedo ima gospod Terčon. Gospod Veber. Replika, gospod Lešnik. Imate repliko, gospod Veber? (Ne.) Gospod Lešnik, replika.
ZORAN LEŠNIK: Hvala lepa. Nerad repliciram, ampak iz življenjskih izkušenj govorim in stojim za tem, da tudi sprememba namembnosti ščiti kmetijsko zemljo. Zakaj? Iz čisto preprostega vzroka: če je cena za spremembo primerna, investitor razmišlja, ali bo spreminjal - seveda številko si izmišljujem - 5 tisoč m2 ali bo spreminjal, ker ne potrebuje več, samo 2.500 kvadratnih metrov. To je prva stvar.
Druga stvar. Moram reči, da se ne spomnim in verjetno nisem bil zraven, če sem pa bil, pa bom preveril, kako sem glasoval, okoli spremembe namembnosti za avtoceste. Menda je bilo to v prejšnjem mandatu sprejeto in bi enako govoril, kot govorim zdaj. Zakaj? Avtocesta je praktično tak poseg v naravo, ki spreminja marsikaj v tem naravnem okolju. In da bi se vendarle okoli avtoceste določene stvari uredile, je tudi namen te spremembe namembnosti, da bi se lahko to investiralo. Imam primer samo na tistih desetih ali devetih kilometrih, kolega Klinc to dobro ve, kako so tam naredili: in vodovod in infrastrukturo in drugo in so s tem izboljšali življenjske razmere ljudi, ki ob avtocesti živijo. To je druga stvar.
Tretja stvar pa; mislim, da ne moremo, če smo že eno izjemo naredili, na teh izjemah graditi in napraviti še eno, dve, tri izjeme, potem bomo pa prišli tako daleč, da bomo za vse stvari spremembo namembnosti odpisali in te spremembe namembnosti sploh več ne bo in potem bomo z zemljo še bistveno bolj hazardirali, kot smo hazardili do sedaj. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Dve, tri replike. Prvi gospod Zimšek, drugi gospod Jelinčič, gospod Pungartnik.
JOŽEF ZIMŠEK: Spoštovani! Moram replicirati, ker mislim, da imamo mesta, sprejete razvojen načrte - in da je treba širiti mesta.
In če razmišljamo podobno, kot je rekel gospod Lešnik, potem imamo meje, prek katerih ne moremo. Vemo pa, da na obrobju mesta imamo po prostorskih programih sprejeta zazidalna območja in na ta zazidalna območja mesta širimo.
Pri tem bi postavil še nekaj vprašanj. Če govorimo o avtocestah, o spremembah zemljišča za avtoceste, železnice in ostale infrastrukturne objekte, bi vprašal. Kaj bomo naredili, čez mesec dni, ko se bomo tu pogovarjali o nacionalnem stanovanjskem programu, kjer želimo povečati število stanovanj, kjer želimo zadružno gradnjo in kjer seveda želimo poceni graditi; da bi dosegli tiste številke, ki si jih bomo zastavili v nacionalnem stanovanjskem programu?
Pa ni to največji problem - stanovanjska gradnja ali potreba po stanovanjih. Mislim, da moramo podobno, če razmišljamo o spremembi namembnosti, misliti tudi, ko gradimo ob obrobju mest, ob obrobju naselij obrtne cone. Mi imamo danes zelo veliko brezposelnost in tudi tu nam verjetno nekatere investicije padejo zaradi teh sprememb namembnosti. Da ne govorim o tovarnah, kjer naredimo investicijski program in ko ugotovimo, kaj pomeni kvadratni meter zemlje, kaj pomeni kvadratni meter spremembe in cene in kaj pomeni - ko ustavimo investicijo.
Drugače pa bi mogoče rad prikazal kratek račun. Mi imamo zemljišče v sklopu zazidalnega načrta vredno približno 5 mark po kvadratnem metru. Se opravičujem, ker uporabljam marke, ker ne bi smeli več uporabljati, ampak ker sem si na hitro to napisal, upam, da to opravičilo sprejemate.
Ko naredimo iz tega kmetijskega zemljišča zazidalno območje, vemo, da ceno tega zemljišča na trgu dvignemo 5- do 10-krat. In ko pride do investicije, moramo najprej to ceno plačati in lastnik dobi za to ceno, 5- do 10-krat večjo vrednost, od katere plača majhni davek. In k tej ceni - ne smemo pozabiti - da še dodamo spremembo namembnosti, ki je lahko polovico te vsote in tako naprej, da ne govorim o komunalnem prispevku in ostalih dajatvah, ki jih moramo dati. Zato mislim, da to ni popolnoma ali pa enostaven problem. Ta problem bi morali enkrat temeljito z vseh zornih kotov videti in o njem razpravljati, ker niso samo gradnje cest, gradnje infrastrukturnih objektov pomembne, mislim, da so pomembni tudi gospodarski objekti in objekti nastanitve. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Repliko ima gospod Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa. Res bom samo repliciral na tisto, kar je gospod Zoran Lešnik govoril.
Močno so ga bolele avtoceste in izguba prostora, zemljišča, polj in obdelovalnih površin ob avtocestah. Hkrati je pa vložil tukaj amandma, ki je v bistvu usluga Hrvaški. In sicer zahteva, da se kot nujno gradi avtocestni odsek Fram-Macelj. Gospod Lešnik, potem bi jaz prosil, ne se sprenevedati tukaj! Povejte tisto, kar mislite, če pa morda pozabite, kaj ste včeraj mislili, potem pa ne govorite danes drugače! Če vam je kaj do slovenske zemlje, in nekaterim tukaj notri je, potem prosim, ne se sprenevedati in vsaj ne vlagajte takih amandmajev.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Besedo ima gospod Pungartnik, replika.
CIRIL METOD PUNGARTNIK: Hvala. Samo to bi rekel, da ugotavljam, da gre za nesporazum. Nihče ne misli, da ni potrebno zbirati sredstev za to, da bi ohranjali in izboljševali kmetijske površine. Samo ne na ta način kot zdaj. Mi pravimo temu prispevek, ampak ta se utopi v integralnem proračunu. 30%, to, kar občine dobijo, pa gre občinam. Bil bi pa za to, da se občinam poveča ta delež pa na državni ravni zmanjša. Ne pa, da zdaj premetavamo iz levega v desni "varžet", na odboru za kmetijstvo pa jamramo, da nimamo nobenega denarja, da bi šli v nakupe zemljišč in povečevali tiste kmetije, ki bi v perspektivi lahko do neke mere še obstajale v tem prostoru, ko bo še večja konkurenca, naj bo vzhoda ali pa zahoda. Če bi ta sredstva dejansko imela ta namen in bi bila ločena od drugih, potem ga ne bi podprl. V tem primeru, da pa država za svoje objekte sama sebi zaračuna, potem to da v integralni proračun in se ta zadeva izgubi, pa ne vidim smisla.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Sovič.
BORIS SOVIČ: Hvala. Cenjene dame, spoštovani! Želel bi replicirati spoštovanemu kolegu Jelinčiču, ki je na nek način v razpravo, ki jo danes vodimo o popolnoma drugi temi, vključil tudi amandma, ki je bil vložen spet na 2. točko dnevnega reda.
Prvič bi rad rekel, da mislim, da ni povezave med tema dvema in nobenega smisla nima povezovati tega. Še najmanj pa je smiselno obtoževati gospoda Lešnika česarkoli v tej zvezi. Če že to nameravate, potem to storite z menoj - jaz sem avtor tistega amandmaja, kolega Lešnik ga je pa sopodpisal.
In nazadnje, kar bi rad rekel, deliti ceste na tiste, ki pomenijo uslugo kakšni od sosed, in na tiste, ki to niso, mislim, da ni ravno produktivno. Po isti logiki bi za vsako cesto, ki pelje do meje, lahko rekli, da pomeni uslugo za sosednjo državo. To je ena od cest, ki je sestavni del slovenskega avtocestnega omrežja in ne vidim nobenega razloga, zakaj se ne bi to upoštevalo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Lešnik, potem pa gospod Jelinčič.
ZORAN LEŠNIK: Hvala lepa. Saj je nerodno pravzaprav, ampak da bo lažje repliciral gospod Jelinčič, zato sem se za repliko prijavil. Zato ker dobro vem, da sem podpisal ta predlog amandmaja in za tem podpisom tudi stojim, ampak res pa je, da ga nisem podpisal na relaciji Fram-Macel, ampak Hajdina-Macel. To je tudi ena bistvena sprememba, verjetno, mislim bistveno drugače. Ampak na koncu koncev to ni pomembno, moram pač, ker je težko vsakemu posebej replicirati. Poglejte, kako je interesantno. Ali si bomo zapomnili, kaj vse je pravzaprav zdaj ta razprava spodbudila? Na kaj vse smo opozorili pri teh stvareh? Poglejte, smo kar za to, da bi prispevek za spremembo namembnosti ukinili. Ali smo rekli, glasno in jasno, če se kmetijsko zemljišče spremeni v gradbeno in pri tem lastnik tega zemljišča nima nobene zasluge, ga dajmo primerno obdavčiti in dobimo določen denar za namene, ki jih potrebujemo? In še vrsta takih stvari je. Sam sem predvsem za to - na koncu koncev bi bil tudi za to, da bi predlagatelji mogoče predlagali - da se tudi tisti prispevek, ki je bil zdaj za avtoceste oproščen - da se plačuje. Zakaj? Zato, ker če bi se namensko zbiral, bi se potem namensko za določene stvari porabil. Če pa je to tako, kot pravi moj dober prijatelj Ciril, iz enega žepa v drugega, to je pa malo drugače. Potem pa v odboru za kmetijstvo, Ciril, nikoli ne bomo izborili iz proračuna, ker bo seveda vsak trdil, da je proračun previsok - kar tudi je, jaz se z njim strinjam - zato je boljše imeti namenski denar. Ti potem veš, da ga zbiraš za te in te namene in da boš ga za te in te namene uporabil. Poudaril pa sem - in s tem se pa jaz strinjam - da je pa sama višina prispevka previsoka, s tem se pa strinjam.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Jelinčič. Zakon ima dva člena.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa. Najprej gospodu Soviču. Gospod Sovič, ta odsek Fram-Macel nikakor nikoli ni bila cesta, ki bi bila sestavni del slovenskega cestnega omrežja. To je tako imenovana Phirnska avtocesta, za katero so se od začetka zelo zavzemali predvsem Hrvati in smo jo Slovenci vrgli ven iz tega programa zaradi tega, ker Sloveniji popolnoma nič ne koristi, uniči pa ogromne areale plodne zemlje, ki jo v Sloveniji zelo primanjkuje. Morda vam kaj ne pomeni dosti zemlja - mislim da, kot sem že rekel, tukaj notri nekaterim slovenska zemlja pomeni bistveno več kot bratstvo in edinstvo s Hrvati, vsaj nekaterim. Gre za željo Hrvatov, ki hočejo na vsak način izpeljati to avtocesto. In ne govorite, da to ni povezano z tem zakonom. Kratenje slovenske zemlje, še posebej na račun lokalnih, privatnih ali sosedovih interesov, je velika škoda za slovenski narod. Sam ne vem, kako boste to lahko opravičili pred Štajerci na Ptujskem polju, ko vas bodo vprašali, dragi gospod Sovič, kaj je sedaj to. Kje bomo pa sadili, kar pač bomo?
Gospodu Zoranu Lešniku, pa zaradi tega - ker izgleda, da ga daje spomin - bom prebral, kaj je podpisal. Namreč, ni podpisal amandmaja Hajdina-Macelj, ampak Fram-Macelj. Vsaj tukaj tako piše. In celo do spremembe je prišlo. Namreč, da se v alinei avtocestnega odseka Fram-Hajdina, beseda "Hajdina" nadomesti z besedo "Macelj". Tako da se alinea glasi: "Avocestnega odseka Fram-Macelj". Lahko upoštevam tudi to, gospod Lešnik, da so vas potegnili, če sem zelo nežen, ampak drugič vsaj poglejte, kaj podpišete, da boste vedel, kaj ste podpisal.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Cel kup replik je. Samo to bi predlagal, da pogledate tudi amandma odbora, ki zelo jasno govori, da ta zakon potem govori samo o železnicah. In razprava o avtocestah v okviru tega zakona ni aktualna.
Replika gospod Avšič, gospod Džuban.
JOŽE AVŠIČ: Hvala za besedo. Ampak mislim, da so šle razprave popolnoma zgrešeno.
Repliciram pa gospodu Lešniku, ker je še enkrat ponovil nekaj, kar ni res. Pa se drugače z gospodom Zoranom dobro razumeva, sploh na nekaterih projektih, kot je bil, recimo, včeraj popoldne. Ampak to drugič.
Nadomestilo. Sredstva iz nadomestila za spremembo kmetijskega zemljišča, niso na državnem nivoju namenska. So zadeva - to je bilo enkrat že rečeno, pa je treba to reči še enkrat - so zadeva integralnega državnega proračuna. Mi v tem državnem zboru na podlagi predloga vlade odločamo, koliko sredstev je potem za namene kmetijstva in za katere namene. V občinah je zadeva bistveno drugačna, kajti občine naj bi namenile 30% sredstev iz spremembe namembnosti za kmetijske operacije. Vendar žal, imajo samo tiste občine v Sloveniji, kjer se izvajajo veliki projekti, dovolj denarja za take posege. Tam kjer ni gradenj, tam kjer je zastoj na področju investicij, je teh sredstev bistveno, bistveno premalo. Tak slučaj je tudi v moji lastni občini, kjer letno namenimo približno 6-krat več sredstev za kmetijstvo in razne kmetijske namene, kljub temu da vam to država ne priznava, kajti pristojnosti za lokalne skupnoste niso na tem področju tudi 6-krat več, kot je v resnici sprememb namembnosti.
Ta današnja razprava pravzaprav kaže na to, da bi bilo treba temu delu financiranja kmetijstva nameniti neko posebno točko, da pa smo v okviru tega predloga in teh dveh členov sprememb zakona razpravljali precej mimo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Še ena replika je - gospod Džuban, potem pa še razprava gospoda Rokavca.
GEZA DŽUBAN: Hvala lepa. Repliciral bi predvsem tistim, ki očitno materialov niso dosledno prebrali in se odločajo v napačni smeri.
Mi imamo pred sabo dokument, ki govori o tem, da bi reševali problem spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč v državnem delu, in ne govori o tistem, ki ostane v zasebnem, kjer ocenjujem, da še ta inštrument tudi ščiti kmetijsko zemljo in marsikoga preusmeri, da ne gre graditi na novo, na zemljišča, ki so zaenkrat izrecno kmetijska, in išče rešitve, ki so cenejše. Občine niso zainteresirane za te rešitve, ker dobijo več na boljših zemljiščih - žal je temu tako.
Osnovni greh je v zakonu o kmetijskih zemljiščih, ki v tem delu ni dodelan in zadeve ne rešuje tako, da bi temeljito ščitil, vendar ob robu, poleg tistega, kar je kolega Lenič rekel, tudi še na nek način ščiti, in so po zakonu o kmetijskih zemljiščih možne določene špekulacije, o katerih danes ne kaže govoriti. Verjetno ob tem zakonu in o teh problemih na nekem drugem mestu, o čemer danes ne bomo nič rešili.
Jaz bom podprl hitri postopek in amandma vlade, ki nekoliko oži zadevo, in ne govori o drugih infrastrukturnih objektih, kjer so na široko odprta vrata. Pač pa govori o avtocesti, železnici in državnih cestah, kjer je resnica tam, ko se govori, da iz državne blagajne vzameš, pa vračaš nazaj. Namen je po zakonu o kmetijskih zemljiščih določen, vendar ne moremo napisati na vsak tolar, da je to iz spremembe namembnosti. Če greste iskat informacije na ministrstvo za kmetijstvo, boste ugotovili oziroma financarji nam bodo rekli, da pa kljub vsemu približno v teh zneskih dobi ministrstvo namenska sredstva za postavke, o katerih govori zakon o kmetijskih zemljiščih, tudi za namene urejanja, sanacij in tako dalje - to, o čemer govori zakon. Občinski del - smo rekli - v tega se pa ne posega in danes ne kaže o njem govoriti in ostane, čeprav zadeve niso natančno dovolj v redu in pošteno rešene. Torej poskušajmo ostati znotraj predloga sprememb in se odločati o tem hitrem postopku, ker zaradi zavlačevanja ne bomo rešili ničesar, niti spremenili, pač pa moramo mi tukaj odločiti: ali za osnovno varianto predloga sprememb zakona, kjer razširimo zadeve tudi na druge infrastrukturne objekte, katerim jaz osebno nasprotujem; pač pa vladni amandma, ki oži zadevo, in mislim, da je nek kompromis, čeprav jalov, in za moje pojme sprejemljiv. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Sovič.
BORIS SOVIČ: Hvala. Žal je pogosto in tudi mi smo takšnih primerov že navajeni, da globino argumentov včasih zamenja višina in odmev posameznih besed. V repliki na moje izvajanje sem na nek način to začutil.
Rad bi samo to povedal, kar se pirenske smeri tiče. To je ravno tako slovenska smer, kot so ostale smeri, to je ravno tako slovenski koridor, kot so ostali koridorji, ki gredo čez Republiko Slovenijo. Če bi komu res bilo do slovenske zemlje, potem bi si prizadeval, da takrat, kadar gre za koridorje, se uporabijo tisti koridorji, ki so najkrajši, tisti, ki najmanj prostora zavzamejo in ta je takšen. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Klinc, replika. Prosim.
ŠTEFAN KLINC: Jaz bi dal samo repliko gospodu Jelinčiču. Naj vam povem, kdor ne ve, naj pride v Maribor in se naj pelje do Ptuja, potem bo videl, kako je ta cesta potrebna. Verjetno je ena najbolj prometnih cest in najbolj potrebna v Sloveniji za ureditev in naj nam ne bo žal za tistih par kvadratnih metrov za drugo cesto, če vam povem, ker tam blizu živim. En meter do ceste levo in desno so hiše in stotine tovornjakov na Hrvaško gre po tej vijugasti cesti kot kača. In vas lepo prosim, podprite še tu, da gre v prioriteto ta cesta, tako kot se imenuje, imenuje se še Maribor - Ptuj ali Fram - Macelj ali Maribor - Macelj.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Klinc, to, žal, ni tema tega zakona. Razprava, gospod Rokavec.
FRANCI ROKAVEC: Hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci! Sam ne bom podprl sprememb tega zakona pa ne glede, četudi spremenimo postopek v redni postopek. Mislim, da je sprememb namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov treba jemati bistveno bolj celovito. Namreč, mnogokrat od vseh makroekonomistov zaznamo očitek: slovensko kmetijstvo je v primerjavi z evropskim kmetijstvom nekonkurenčno. S predlaganimi zakonskimi spremembami bi predvsem posegli na bistveno najboljša, najkvalitetnejša kmetijska zemljišča. Mislim, da je tukaj tudi finančni instrument države tisti, ki mora plačati tudi za ta zemljišča, eden od pomembnih faktorjev, da bo država bistveno bolj premislila, kdaj bo ta zemljišča resnično namenila za drugačno namembnost svoje rabe.
Povem vam, prihajam iz hribovitega področja in tudi iz hribovite kmetije. Kdor pozna pogoje na teh območjih kmetovanja oziroma pogoje na ravninskem delu, si lahko še predstavlja pravi pomen, kako zavarovati kmetijsko zemljišče. In tukaj primer plačila ali plačevanja iz enega žepa drugi žep jaz razumem predvsem v tem, kot en dodaten opomin državi, da temeljito premisli, kdaj bo posegla na ta zemljišča.
Predlagam, da se ta zakon ne podpre, da pa se temeljito pristopu k sistemskemu pristopu rešitve v zakonu o kmetijskih zemljiščih. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Razprava gospoda Vebra, gospoda Kopača.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala. Jaz se s to stvarjo nisem nikoli veliko ukvarjal, pa vseeno bi rad nekaj povedal. Nadomestilo oziroma nadomestilo za spremembo namembnosti oziroma prispevek za spremembo namembnosti je cena, cena za pretvorbo kmetijskega zemljišča v neko drugo zemljišče. Od kod izhaja filozofija tega. Saj tudi na zahodu imajo seveda določen prispevek, ne imenuje se tako, ampak pomeni pa, da nekdo pridobi več, skratka pridobi neko rento, ekstra rento, za katero mora plačati in se to skozi različne dajatve pokasira s strani države.
Osnovna filozofija našega prispevka za spremembo namembnosti pa izhaja iz Engelsove teorije o omejenosti zemljišč, po kateri je bilo treba, skratka bo zemljišč za produkcijo hrane zmanjkalo in zato je treba vedno gledati ceno zadnjega zemljišča, vsa druga imajo ekstra rento, zadnjega zemljišča, ki se ga še da ekonomično uporabiti za proizvodnjo hrane. In zato iz tega denarja naj bi šel denar, mislim, iz tega prispevka naj bi šel denar za usposabljanje novih zemljišč, z osuševanji močvirji, s spreminjanjem do zdaj, bom rekel poraslih površin v kmetijsko-obdelovalno zemljišče itn. V Sloveniji se seveda dogaja nekaj popolnoma drugega. Pol države se nam zarašča in ta denar seveda ni porabljen za pridobivanje ali pa usposabljanje novih kmetijskih zemljišč. Porabljen je za marsikaj, tudi za, seveda tudi za izboljševanje kvalitete obstoječih zemljišč temu ni za oporekati in tudi to sodi v to filozofijo. Dejstvo pa je, da ta prispevek, pobrani prispevek nima nikakršnega enačaja s porabljenim prispevkom iz te osnovne filozofije. Tudi, če se porabi za kmetijske namene, te in one, morda celo za subvencijo za pridelavo mleka ali karkoli drugega, to ne izhaja iz osnovne filozofije prispevka za spremembo namembnosti. Lahko ostane v kmetijski sferi, ampak porabljen je za čisto nekaj drugega, zaradi česar je bil pobran. Zato seveda se meni zdi prispevek za spremembo namembnosti, kot tak je instrument, ki ga sploh ne rabimo več. Za zaščito kmetijske zemlje rabimo plane, tako kot je rekel Lenič, ki pa morajo biti strogi. Rabimo pa neko drugo dajatev, iz katere se bo financiral proračun, občinski ali pa državni, in bo pobral ekstra rento, ki jo pridobi nekdo s tem, da kmetijsko zemljišče spremeni v neko drugo zemljišče, od katerega je večji dohodek kot od kmetijstva.
Tudi stavbišče za stanovanjsko hišo je sprememba zemljišča, ki rezultira v tem, da nekdo dobi potencialno večji dohodek tudi, če dejansko ne dobi nobenega dohodka, ker sam stanuje v tisti hiši.
Hočem reči, da je vsa razprava okrog tega, ali prispevek za neki ja ali ne, po mojem mnenju deblasirana. Prispevek v celoti bi bilo treba nadomestiti z drugo dajatvijo, ki bi imela drugo filozofijo, primerno današnjemu času. Ker prispevek za spremembo namembnosti pobran ali ne pobran več nima svoje funkcije, ki jo je nekoč imel in takrat je bilo to relativno konsistentno tudi izvajano. Sicer je potem bilo včasih tega denarja celo toliko, da so kakšno močvirje izsuševali po petkrat in še namakalne naprave potem zraven financirali. Ampak dejstvo je, da se je nekoč to konsistentno porabljalo, danes pa nič več. Zato jaz ta zakon podpiram, ker se mi zdi zdravorazumski ob tej nekonsistentnosti dajatve z imenom prispevek za spremembo namembnosti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Besedo ima gospod Veber.
JANKO VEBER: Hvala za besedo. Jaz bi želel spomniti na dejstvo, da sem ob sprejemanju dnevnega reda 8. seje državnega zbora predlagal, da se ta zakon, ki ga imamo sedaj na dnevnem redu, umakne iz dnevnega reda, kajti do tega zakona vlada ni dala svojega mnenja takrat, ko smo ga dobili na spisek za dnevni red. Namreč vladi je bil zakon dodeljen 11.12.1997 in seveda verjetno je, da je bilo dovolj časa, da se opredeli do tega, ko je prišel na dnevni red 8. seje, vendar se to ni zgodilo. Zakaj se pa ni zgodilo, pa seveda kaže tudi današnja razprava. Očitno neke dileme, razhajanja znotraj vlade so tiste, ki pač so onemogočale usklajeno mnenje in seveda tudi pozneje sprejem ali pa normalni postopek sprejemanje tega zakona. Pozneje se je sicer vlada opredelila do zakona, kjer pa pravi, da ga podpira, če bo zakon oprostil rekonstrukcijo obstoječih hitrih, glavnih, regionalnih cest ter železniških prog. Torej je nekoliko omejil prvotno dikcijo, kajti meni, da se s tem pospeši gradnja novih in tudi rekonstrukcijo obstoječih državnih cest in železnic. Seveda vse lepo in prav, če taista vlada ne bi predlagala proračuna za leto 1998, in seveda me tudi zanima kako pa je v proračunu za leto 1998 upoštevan, tako ta zakon kot tudi investicije na področju cest in železnic.
Tako, da se mi pravzaprav tukaj postavlja cela vrsta vprašanj, ki kažejo na to, da se najbrž dela na pamet. In mislim, da tudi proračun za leto 1998 ne upošteva niti sprejema, niti oprostitve tega zakona. To je tisto, kar se mi dozdeva pri vsem tem, in mislim, da bi morali imeti jasen odgovor, kakšne so posledice za državni proračun, če bo ta zakon sprejet, in kakšne so posledice pri dinamiki izgradnje železnic, rekonstrukciji hitrih, glavnih in regionalnih cest, če ne bo sprejet. Ta odgovor bi poslanci morali imeti pred sabo, ko se odločamo o tem zakonu. Seveda neka možnost, ki je ta hip dana, je ta, da se resnično poskuša ta zakon sprejeti v nadaljnjih postopkih po rednem postopku, in to tudi v naši poslanski skupini podpiramo ravno zaradi teh vprašanj, ki se pojavljajo, od proračuna do cele vrste investicij, ki so najbrž že vsebovane v proračunu, pa najbrž nimajo nekaterih sredstev predvidenih.
Poleg tega pa skrb taiste vlade, da za izgradnjo cest in železnic in tako naprej pospešuje zlasti regionalni razvoj, zopet ni usklajena in ni razvidna iz državnega proračuna, kajti že pri nacionalnem programu izgradnje avtocest sem opozoril na dejstvo, da denimo samo na območju Cestnega podjetja Celje in Cestnega podjetja Maribor namenja vlada 54,9% vseh sredstev iz državnega proračuna za leto 1998. Kje so ostale regije? Po moje Štajerska ni tako velika, da bi pokrivala 54,9% delež Slovenije, in seveda tudi tukaj kaže na zelo veliko neusklajenost vlade pri načrtovanju razvoja Slovenije. Ker je danes tudi med nami minister za ekonomske odnose in razvoj, to še posebej poudarjam, kajti ravno to ministrstvo bo po mojem mnenju tudi - bi moralo biti odločilno pri tem, kako se poskuša uskladiti nekatere programe v posameznih vladnih resorjih. In seveda tudi pri kriterijih, ki bo imelo pri razpisih za dodelitev nekaterih sredstev iz tega ministrstva upoštevali, navedena dejstva, ki so dokazana s številkami in tudi s procenti v državnem proračunu.
Torej, glede na to, da smo tudi v fazi sprejemanja zakona oziroma usklajevanju zakonodaje za Evropsko unijo, se tudi pridružujem vsem ugotovitvam, da ta zakon sploh ni več tisti, ki bi bil primeren za ta čas, ampak da potrebujemo druge rešitve in tudi tukaj bi pričakoval od vlade, da bi prišla z drugimi rešitvami, ki bodo usklajene z vstopanjem v Evropsko unijo, ne pa z nekim popravljanjem zakona, ki očitno ni več primeren za ta čas, kot so ugotovili moji predhodniki. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospod Veber. Želi še kdo besedo? Gospod Džuban, gospod Jerič.
GEZA DŽUBAN: Hvala lepa. Da me slučajno nekdo ne bi razumel tako, da si ne želim zaščite kmetijskih zemljišč v čim večjem obsegu v državi Sloveniji. Vendar mislim, da je gospod Veber zastavil neko vprašanje. Kaj pa se bo zgodilo, če ne bo temu tako?
Nekateri se spomnite radeljskega primera, ki ga v tem primeru mučimo ene tri ali štiri leta, gre za obvoznico. Kjer so se odločili, da obvoznica bo tam, kjer je, vendar zaradi dokumentacije, pri kateri mora pred vsemi ostalimi postopki biti vplačana tudi sprememba namembnosti, je v znesku, ki onemogoča začetke oziroma nadaljevanje vseh postopkov gradnje radeljske obvoznice 2 leti.
Zaradi tega, ker proračun zagotavlja enkrat 100 milijonov, pa 200 milijonov, pa potem bo verjetno potrebno 300 milijonov, ker se to ni zgodilo in teh sredstev nikoli ni bilo dovolj za spremembo namembnosti, radeljski primer ni stekel.
Verjetno je takšnih še več. In tam, kjer so s prostorskimi dokumenti, kot je Lenič rekel, zadeve fiksirane, določene, tam ne bomo rešili nič. Problem je drugje. Biznis s kmetijskimi zemljišči je na trasah takrat, po neki drugi poti. Takrat, ko tisti, ki najbolj vreščijo, v začetku si želijo, da avtocesta, železnica povozi točno njihovo zemljišče, točno njihovo kmetijo, ker vedo, da bodo iztržili 5 do 10-krat več, kot je trenutno tržna cena zemljišč na nekih lokacijah. V tem je problem. Ker je metodologija v državi takšna, da omogoča to početje, o katerem jaz danes govorim.
In se s tistim delom jaz ne strinjam. Predvsem pa zaradi tega, če bi ta denar dobilo kmetijstvo nazaj, bi bilo v redu, vendar tega denarja, ki pride na tak način, iz kmetijske zemlje nikoli več kmetijstvo ne bo, ker povsem spremeni namen in se nekaj drugega z njim dogaja. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Jerič.
MIRAN JERIČ: Hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Delno bo tudi replika gospodu Vebru. Ni res, da v predlaganem proračunu za leto 1998 postavke za spremembo namembnosti, plačila za spremembo namembnosti stavbnega zemljišča ni, je na področju ministrstva za promet in zveze, in sicer na področju direkcije za ceste in pa tudi na področju, ki govori okrog železnic. To se pravi, da je vlada dejansko upoštevala sedaj veljavni zakon, ki govori o tem, da oprostitve plačila namembnosti so oproščene zaenkrat samo posegi na področju avtocest.
Kot drugo. Mislim, da je, vsaj po mojem mnenju, zadel bistvo gospod Lenič. Jaz verjamem v to, da eden od elementov zaščite kmetijske zemlje je tudi plačilo oziroma ta instrument spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, vendar ni najpomembnejši. Najpomembnejši je zakonodaja na tem področju in to prostorska zakonodaja, to so prostorski plani in pa akti, ki urejajo zadeve s tega področja. Mislim, da je tukaj pomembno poudariti še enkrat iz tega mesta, da tukaj ima pristojnost tudi minister za kmetijstvo, ker brez njegovega podpisa se spremembe teh planov oziroma teh aktov ne morejo zgoditi in skozi to zakonodajo oziroma prostorske akte naj se ščiti kmetijska zemljišča, ne pa skozi, bom rekel plačilo spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč.
To, kar je že predsednik, bom rekel v uvodu poudaril, zakon je kratek, ima dva člena, razprava je bila zelo burna, malo smo šli na področje avtocest, malo smo šli na prostorsko zakonodajo, malo smo šli na področje financiranja lokalnih skupnosti, ampak še enkrat je treba poudariti, da lokalnih skupnosti se ta zakon ne tiče. Tistih 30% bo občina še vedno dobila, 70% pa pač državni proračun ne bo dal in ne bo dobil nazaj. Po mnenju predlagateljev, ki smo vložili ta zakon, sicer na žalost sem samo jaz danes tukaj prisoten, gospod Kebrič in gospod Presečnik sta službeno odsotna. Po našem mnenju bi s tem dejansko pocenili investicije, ne bi dali iz enega žepa v drugi žep in jaz bi dejansko predlagal, da počasi preidemo k odločanju. Ena varianta je, da se podpre zakon v celoti, druga varianta je amandma vlade, ki dejansko zadevo malo zoži in govori poleg avtocest, ki že zdaj veljajo, da se zraven vključijo še hitre glavne ceste in pa regionalne ceste ter železnice, to se pravi, da malo zoži, bom rekel ta segment objektov državnega pomena, objektov infrastrukture državnega pomena in pa objektov, ki so pomembni za področje obrambe in pa zaščite. In pa tretje so pa amandmaji odbora za infrastrukturo in okolje kot matičnega delovnega telesa, ki pa to zadevo zožijo, bom rekel, da so oproščene zadeve samo, kadar se, bom rekel gradijo avtoceste, ker že sedaj velja oziroma da se dodatno oprosti plačila namembnosti tudi posegi na področju železnic. Jaz predlagam, gospod predsednik, da počasi preidemo k odločanju o vloženih amandmajih, tako vlade, kot seveda tudi odbora za infrastrukturo. Moram pa poudariti, sicer ostalih dveh predlagateljev ni, da jaz kot predlagatelj zakona ne bom podprl varianto, da bi se razprava, bom rekel prekinila in da bi se potem druga in tretja razprava opravila po rednem postopku. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Jerič. Tudi sam želim, da bi državni zbor čimprej odločal. Bi pa tudi predlagal, da bi pred današnjim zaključkom vendarle tudi še sprejeli uskladitveni amandma zakona o zaključku lastninjenja in potem tudi še odločili o zakonu.
Gospod Blaganje želi besedo. Ne želite? Pardon. Gospod Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa za besedo. Ker ni ravno moja specialnost, sem zato bolj pozorno poslušal nekatere kolege.
Gospod Kopač je vedno zelo dosleden, ampak bil je precej dosleden, vendar nekaj tudi zmanjka. Jaz nisem specialist za proračun in integralne proračune, vendar po logiki, kot je bil razlagan integralni proračun, potem bi tudi vsi državni uslužbenci, ki dobivajo plače iz proračuna, plačujejo davke odveč. Ker se iz istega proračuna vrača v isti proračun. Tako, da mi to ni povsem jasno. Zato logika, kot se je razlagala pri prispevku za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča, da gre pač tako ali tako v integralni proračun, je bila podobna pri tem drugem primeru. Ta logika pa mislim, da ne drži povsem.
Potem je bilo tudi govora, da bi bilo potrebno drugače narediti. S tem se strinjam. Verjetno je ta zadeva preživela in je treba najti bodisi skozi davčne sisteme ali neke druge oblike - vendar tega drugega nimamo; tega drugega nimamo. Dokler tega drugega nimamo, ne moremo ukiniti tistega, kar imamo, ker sicer bo nastala tukaj luknja.
Strinjam se tudi, da bi v bistvu morali biti raznorazni prostorski plani, načrti in ne vem kaj, kako se vsi ti akti imenujejo, bi morali biti v prvi vrsti zaščita. Vendar poglejte, cesto, železnico in ne vem še kaj drugega, bomo v vsakem primeru verjetno morali graditi. To pomeni, da plan - dobro, sicer kako bo trasa tekla, ne vem zdaj, ali bodo vse ceste viseče, če se jih da obesiti na oblake, potem se zemlja (ali pa v tunele) ohrani. Kar pomeni, da ta plan v vsakem primeru bo pač prostorski plan, če bo nujna neka cesta, jo bo moral vrisati čez tisto zemljišče, čez zemljo, kmetijsko, verjetno. Tako, da to ščiti samo pogojno, ščiti v tem, da se najde varianto, ki bo najmanj posegla v najboljše kmetijsko zemljišče, kar pa verjetno ni zmeraj možno. Kar pomeni, da spet ne drži povsem, da samo prostorski plani ščitijo. Mislim, da drži eno in drugo; drži, da prostorski plan ščiti, da davek ali pa nek prispevek, ki dejansko investicijo poveča, ščiti, ker sicer se postavlja vprašanje, zakaj - prej je bilo govora tudi za stanovanjsko gradnjo. Zdaj, katero stanovanjsko gradnjo - ali samo občinsko stanovanjsko gradnjo ali pa državno, ali tudi privatno stanovanjsko gradnjo? Vsi si recimo rešujejo stanovanjski problem. Po isti logiki, če občina reče, če jaz zidam, ni prispevka, potem tudi če jaz zidam, ne sme biti prispevka - oba rešujeva isti problem.
Tako, da je tukaj verjetno ogromno vprašanj in tudi ni odgovorov še na vsa ta vprašanja. Mislim, da je v tem trenutku verjetno najboljše, da ostane tisto, kar je, in da vlada pristopi k reševanju vseh tistih vprašanj, ki smo jih tukaj vsi, predvsem pa vi - jaz sem se zdaj vključil bolj s problemi, na koncu - rešuje. Tako, da najmanj, kar je, je pa to, da v tem trenutku bodisi podpremo tisto, kar je predlagano, da se splošna razprava, ko se jo zaključi, da se jo prekine in da se še nekoliko razmišlja in bolj počasi gre skozi drugo in tretjo obravnavo. Tako, da se morda še v tem postopku najde kakšno ustreznejšo rešitev. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Eden samo, sicer bi razpravo prekinil. Gospod Tomažič, prosim.
BRANKO TOMAŽIČ: Hvala gospod predsednik. Spoštovani zbor, zelo kratek bom. Moti me samo to v tem zakonu, ker ne rešuje tega področja sistemsko. Družbenega pomena so objekti tudi na vasi, tudi v občini je razna infrastruktura ali podobno. Če bomo v eni vasi delali novo cesto, bo občina ali vaška skupnost morala plačati spremembo namembnosti. Zakaj bi bili tukaj protežirani ali imeli prednost le objekti, ki jih bo izključno financirala država. Zaradi tega ne morem podpreti tega zakona, ker ne ureja sistemsko teh stvari. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Splošno razpravo zaključujem in predlagam, da se sedaj odločimo o predlogu sklepa k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Predlagal ga je gospod Zoran Lešnik v skladu z 203. členom poslovnika in njegovo razlago z dne 20.(?) julija 1993, naj se druga in tretja obravnava predloga zakona opravita po rednem postopku. O tem predlogu bi glasovali. Po tem glasovanju pa bi razpravo o tej točki prekinili in še opravili uskladitveni amandma k zakonu o zaključku lastninjenja. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za predlog poslanca Zorana Lešnika? (23 poslancev.) Kdo mu nasprotuje? (22 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog gospoda Lešnika sprejet.
Prekinjam to točko. Seveda, zdaj je zakon v rednem postopku. Matično delovno telo se pripravi in pripravi predloge sklepov v okviru rednega postopka.
Prekinjam to točko dnevnega reda.
Lepo prosim poslanke in poslance, če dovolite, bi prešli na prej prekinjenotočkodnevnegareda- to je PREDLOG ZAKONA O ZAKLJUČKU LASTNINJENJA IN PRIVATIZACIJI PRAVNIH OSEB. To je 21. TOČKA DNEVNEGA REDA.
V skladu s stališči sekretariata je vlada pripravila uskladitveni amandma, ki se glasi - k 24. členu - v 5. točki prvega odstavka se za besedo 46. člena vejica nadomesti s podpičjem. Preostalo besedilo te točke se črta. Obrazložitev: Določila 4. odstavka 49. člena in 3. odstavka 50. člena tega zakona so bila spremenjena in prenesena v 51. člen predloga zakona. Zaradi tega je bilo potrebno v postopku usklajevanja predlagati črtanje sklicevanja na ta dva odstavka. Amandma je redakcijske narave. Razprave o uskladitvenem amandmaju ni, je pa možna obrazložitev glasu.
Če ni, torej zaključujem razpravo oziroma možnost obrazložitve glasu in dajem ta uskladitveni amandma na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Še enkrat bomo ugotovili prisotnost. Ena poslanska skupina je trenutno odsotna. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za uskladitveni amandma k 24. členu. (44 poslancev.) Kdo nasprotuje? (Nihče.)
Uskladitveni amandma je sprejet.
Sedaj so nastopili razlogi, da državni zbor odloča o zakonu o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe, v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za zakon v celoti? (44 poslancev.) Ali kdo nasprotuje? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je državni zbor ta zakon sprejel.
S tem v zakonu ni bilo vloženih dodatnih sklepov. To pa pomeni, da smo tudi zaključili z 21. točko dnevnega reda. Preden zaključim današnjo sejo, bi vam rad povedal in tudi predlagal, da jutri ob 10.00 uri državni zbor nadaljuje s točko volitve in imenovanja, v kateri bi državni zbor volil več kandidatov za sodnike in tudi odločal o odloku pridružitvenega odbora za Evropski parlament, nato pa bi nadaljeval z 37. točko dnevnega reda, to je predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki, nato pa 55. točko dnevnega reda in po dnevnem redu dalje. Zaključujem današnjo sejo.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 2. APRILA 1998 OB 18.00 URI.)