Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.07 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 16. seje državnega zbora.
Obveščen sem, da so danes zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Franc Potočnik, dr. Ciril Ribičič, Jelko Kacin, Andrej Gerenčer, Josip Bajc, dr. Franc Zagožen, Jožef Jagodnik, za dopoldanski del seje Feri Horvat, Roberto Battelli, Ciril Pucko, za pričetek seje Branko Tomažič, za dopoldanski del seje Benjamin Henigman, za dopoldanski del seje Rudolf Petan, od 17.00 ure dalje Jože Možgan, za pričetek seje Miroslav Luci, za popoldanski del seje Jurij Malovrh in Janez Mežan, od 17.00 ure dalje Mirko Zamernik, Polonca Dobrajc, za pričetek seje Jožef Špindler.
Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani! Dr. Ciril Ribičič je že drugi dan opravičen, pa je že drugi dan prisoten na začetku seje - nekaj ne funkcionira. Navzočih je 52 poslank in poslancev; zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem povabil predstavnike vlade Republike Slovenije, ki jih lepo pozdravljam.
Današnje nadaljevanje 16. seje državnega zbora bomo pričeli z obravnavo prekinjene 14. točke dnevnega reda, to je predloga zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Prehajamo torej na prekinjeno 14. TOČKO DNEVNEGA REDA. Prosim, da si osvežimo spomin: državni zbor je glasoval o 87. členu v celoti in je potem pri tej temi glasoval še o dveh členih, ki sta bila vsebinsko povezana s tem členom, tako da smo sedaj pri 88. členu in amandmaju vlade, ki ga delovno telo podpira. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 88. členu? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet in člen smo v celoti spremenili.
Prehajamo k 89. členu in vloženim dopolniliom, šest jih je. Amandma pod 3 je brezpredmeten. Vse ostale amandmaje je predlagala vlada in delovno telo jih podpira. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo torej na odločanje o posameznih amandmajih. Na glasovanje dajem prvi amandma k 89. členu. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma k 89. členu, predlagateljica je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (30 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 4 k temu členu, predlagateljica je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (21 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem peti amandma k temu členu, predlagateljica je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! Je bilo prehitro? Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 5? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem šesti amandma k temu členu, predlagateljica je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (33 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 89. člen v celoti, kot je bil spremenjen z amandmaji. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za ta člen? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo k 90. členu in amandmajem. Ugotavljam, da je amandma pod točko 1 postal brezpredmeten zaradi prejšnjega glasovanja. Podobno velja za amandma pod točko 2. To sta amandmaja gospoda Kontiča. Amandma pod točko 3. predlaga vlada, delovno telo ga podpira. Amandma pod točko 4 smo že izglasovali in amandma pod točko 5. Tudi ta amandma ima podoben status kot amandmaja pod točko 1 in 2, torej je brezpredmeten. Imamo amandma pod točko 6, predlagateljica je vlada, delovno telo ga podpira. Isto velja za amandma pod točko 7. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 3. Predlagateljica je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 3? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju pod točko 6. Predlagateljica je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 7. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen 90 v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na člen 91. Prvi amandma predlaga vlada, delovno telo ga podpira. Drugi amandma predlaga komisija za vprašanja invalidov, vlada in delovno telo ga podpirata. Enako je za amandma pod točko 3. Ali želi kdo besedo? Gospod Demšar, prosim.
VINCENCIJ DEMŠAR: Moja pripomba se nanaša na to, da tak invalid more to zahtevati. Ker tu na koncu piše "če to zahteva". Če pa ne zahteva, pomeni, da te pravice ni. Kar pomeni, če nekdo ne bo vedel, je to izgubil. Zato je zelo bistven ta dodatek, ki je tukaj na koncu. Gre za pravice invalidov.
Zato predlagam, da se to ne sprejme, ker pomeni, da kdor se ne bo, če rečem po ljudsko, ne bo "zrajtal", pa te pravice ne bo imel. Zato predlagam, da razmislite o tem in da tega dodatka ne sprejmete, ker to pomeni omejevanje pravice. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Državna sekretarka, želite besedo? Ne želite. Torej prehajamo na odločanje. Imamo tri dopolnila. Na glasovanje dajem amandma pod točko 1. Predlagateljica je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (33 poslancev.) Kdo je proti? (15 poslancev.)
Amandma je dobil večinsko podporo.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2 komisije za vprašanja invalidov, vlada in delovno telo ga podpirata. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (41 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 3, istega predlagatelja. Delovno telo in vlada ga podpirata. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (34 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen 91 v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za člen? (40 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Člen je sprejet.
Prehajamo na amandma za novi 91.a člen. Tega z amandmajem predlaga poslanska skupina LDS. Vlada in delovno telo ga podpirata. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (38 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet. Sprejeli smo novi 91.a člen.
Smo pri členu 92 in amandmaju vlade. Delovno telo ga podpira. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (26 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen 92. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za ta člen? (32 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Člen je sprejet.
Prehajamo k členu 93. Imamo dve dopolnili. Prvega predlaga poslanska skupina SKD, nima pa podpore vlade in delovnega telesa. Imamo amandma pod točko 2, predlagateljica Majda Kregelj-Zbačnik, podpora delovnega telesa in vlade. Če je sprejet amandma pod točko 1, je glasovanje o amandmaju pod točko 2 brezpredmetno. Dr. Hren-Vencljeva želi besedo.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala. Lep pozdrav! V drugem odstavku oziroma drugi odstavek tega člena pravi, da naj bi za čas med nastankom invalidnosti in pa potem, ko se invalid rehabilitira pa ponovno vrne na delovno mesto ali pa se upokoji zaradi nezmožnosti rehabilitacije, da naj bi ta čas delodajalec plačeval dohodke za tega invalida. V praksi se namreč zelo pogosto dogaja, da je čas od dneva, ko si pridobiš pravico do poklicne rehabilitacije, do časa, ko ta poklicna rehabilitacija nastane in potem traja nekaj časa, in pa od končane rehabilitacije do pričetka dela na novem delovnem mestu, je to lahko dve leti, včasih celo več. Menimo, da je pravica do poklicne rehabilitacije zagotovljena z obveznim zavarovanjem in zato predlagamo, da se ta odstavek črta. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, doktorica Hren-Vencljeva. Državna sekretarka, gospa Belopavlovičeva želi besedo.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Hvala lepa. V osnovnem tekstu je pravzaprav to razdobje nekaj drugačno kot v tistem, ki je predlagano z amandmajem gospe Zbačnikove. Zato vlada ta drugi amandma podpira. Gre namreč za to, da je prav, da delodajalec nosi tisti čas nadomestilo, na katerega lahko vpliva. In delodajalec dejansko lahko vpliva na čas, ki poteče od končane poklicne rehabilitacije pa do nastopa na ustreznem delovnem mestu. To je od njega odvisno, da ga bo on dejansko razporedil in zaposlil na tistem ustreznem delu. Medtem pa, ko tisti prvi čas od pridobitve pravice do samega nastopa poklicne rehabilitacije je pa res lahko vprašljiv in nanj delodajalec nima nobenega vpliva. Zato podpiramo ta drugi amandma, torej delodajalec naj nosi tisti del svojih obveznosti oziroma za tisti čas nadomestilo, ko lahko tudi on dejansko vpliva na to, da se zadeva razreši. Torej, ko je nekdo končal rehabilitacijo, pa do takrat, ko ga je treba potem tudi ustrezno razporediti. Če tega ne bi na tak način naredili, potem bi lahko delodajalec pravzaprav lahko razporeditev na ustrezno delo v nedogled vlekel, ker bi mu nekdo drug nadomeščal plačo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa državni sekretarki. Prehajamo na odločanje. Najprej dajem na glasovanje prvi amandma k temu členu. Predlagateljica je poslanska skupina SKD, nima pa podpore delovnega telesa in vlade. Ugotavljamo prisotnost!(56 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (23 poslancev.) Kdo je proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2, predlagateljica je Majda Kregelj-Zbačnik, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (51 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem spremenjeni člen. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Smo pri 95. členu in amandmaju vlade, ki ga delovno telo podpira. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za ta člen? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 96. členu in amandmaju poslanske skupine LDS. Prosim za pozornost, kolegice poslanke in kolegi poslanci! K 97. členu, to je naslednji člen, če pogledate v pregledu, je amandma pod točko 3, katerega predlagateljica je poslanska skupina SKD; zgodila se je napaka in ta amandma sodi kot amandma pod točko 2 k 96. členu. Torej bomo glasovali pri tem členu o dveh amandmajih, najprej o amandmaju pod točko 1 poslanske skupine LDS, kjer pa ni opredelitve matičnega delovnega telesa in vlade, in o amandmaju pod točko 2 poslanske skupine SKD, ki ima podporo delovnega telesa, vlade pa ne. Želi kdo besedo? Državna sekretarka.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Najprej bi rada povedala glede amandmaja poslanske skupine LDS. Dejstvo je, da se ta tematika rešuje v 97. členu, skratka v naslednjem členu in gre za celo manjše število zaposlenih, torej tisti, ki ima manj kot pet zaposlenih. Skratka, problem je rešen ustrezno na drugem mestu, zaradi tega mi amandmaja LDS k temu členu ne podpiramo - naredil bo zmedo, če spremenimo ta člen na tak način.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. To pomeni torej, da vlada ne podpira nobenega od teh dveh amandmajev, ki sta vložena k 96. členu. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Najprej dajem na glasovanje amandma poslanske skupine LDS, ki ga vlada ne podpira. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (7 poslancev.) Je kdo proti? (23 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma poslanske skupine SKD. Napovedni stavek se spremeni in glasi: "V 96. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi", in potem vsebina. Delovno telo ga podpira, vlada pa ne. Svoj glas bo obrazložila dr. Hren-Venceljeva.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala. Oprostite, mi smo pravilno vložili amandma k 97. členu in tja bi sodil tudi amandma, vsaj jaz tako razumem, liberalne demokracije, k 97. členu, kjer gre seveda za odpoved. Poudarjamo, da delodajalec, ki ima 5 zaposlenih, velikokrat nima možnosti, da bi pri 5 zaposlenih delovnega invalida premestil na drugo delovno mesto, ki ga bi bil ta s preostankom delovne zmožnosti sposoben opravljati. Za majhnega delodajalca je torej vzdrževanje takega invalida z nekim mestom, ki ga mora samo zaradi črke zakona urediti, prevelika obremenitev. Zato smo predlagali dikcijo, in seveda to k 97. členu, torej dodatek novega tretjega odstavka. Take obremenitve v teh primerih mora prevzeti država, če hoče, da bo od uspešnih podjetij še naprej pobirala davke, s katerimi bo zopet plačevala ravno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, dr. Hren-Venceljeva. Žal ni več možna razprava, smo že pri glasovanju, gospa državna sekretarka. Na glasovanje dajem amandma poslanske skupine SKD. Da ne bo torej nesporazuma, to je amandma, ki je zapisan pod točko 3 k 97. členu, glasovali bomo pa sedaj k 96. členu. Delovno telo ga podpira, vlada pa ne podpira. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (11 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 96. člen. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za 96. člen? (50 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na 97. člen. Ker smo zaradi prejšnjih povezav že glasovali o amandmaju pod točko 1 in amandmaju pod točko 2, sedaj samo glasujemo o členu v celoti. Želi kdo besedo pred tem? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem 97. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za člen? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na 98. člen, kjer imamo šest amandmajev. Amandma pod točko 1 poslanske skupine SKD nima podpore delovnega telesa in vlade; pod točko 1.a je amandma v dodatnem pregledu, ki ga predlaga poslanska skupina SDS; nato pa sledijo amandmaji vlade, od 2 do 5, ki jih delovno telo podpira. Ali želi kdo besedo? Gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. Spoštovani! V zvezi z 98. členom smo predlagali, da v primeru, ko postane oseba invalidna izven dela, kar je opredeljeno v 97. členu, lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi, če ni mogoče zagotoviti delovnega mesta oziroma dela s skrajšanim delovnim časom, v skladu s prejšnjim členom - to se zopet nanaša na 96. člen. Ampak 98. člen pa v prvem odstavku po predlogu zakona predvideva, da bi naj to ugotavljala posebna komisija, in sicer v sestavi: predstavnik zavoda, predstavnik inšpektorata Republike Slovenije za delo, predstavnik zavoda za zaposlovanje, predstavnik delodajalcev in predstavnik sindikatov. To pomeni najmanj petčlansko komisijo. Potem pravi v nadaljevanju: "Komisijo iz delodajalca (odstavka) ter način njenega dela določi minister, pristojen za delo...," torej minister bo zopet določal način njenega dela, tako da bo moral minister predpisati nek poseben akt za izvajanje tega; potem pravi: "Komisija veljavno odloča, če je prisotna večina članov..." Zopet bo potrebno večino članov pridobiti, če bo sploh hotela kompetentno odločati, in tako naprej. Osebno oziroma naša stranka misli, da tako administriranje in tako zapleteno ugotavljanje - čeprav ne bom trdil, da ni pomembno za vsakega invalida in za vsako delovno mesto ugotoviti, poskušati ugotoviti realnost ponovne zaposlitve, ampak mislim, da je to neprimerno, izredno neprimerno na tako kompliciran način izvajati neko določbo v tem zakonu, ker se bomo enostavno izgubili. Mislim, da je treba iskati preprostejše rešitve oziroma zato smo mi predlagali, da bi bilo po naši oceni popolnoma dovolj, da ugotovi te pogoje in te možnosti za ponovno zaposlitev inšpektorat Republike Slovenije za delo oziroma pooblaščeni inšpektor. Jaz mislim, da bi vlada, če kolikor toliko razmišlja logično, pa tudi vi poslanci, da bi bilo pametno, da teh stvari preveč ne zapletamo, ker je nemogoče potem to stvar v praksi izvesti. Razen seveda, če ne podpirate še večjega administriranja v tej državi in še večjega povečevanja stroškov v zvezi s tem, potem je to seveda druga stvar. Zato bi jaz predlagal, da se mogoče tudi vlada opredeli do tega predloga in da pove, ali ne bi res bilo primerno zadeve nekoliko poenostaviti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Kelemina. Državna sekretarka, gospa Belopavlovičeva.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Hvala lepa. Torej, dva razloga sta pravzaprav, eden je bolj vsebinske narave, drugi pa bolj formalne. Formalne, moram reči, da je bila to zahteva socialnih partnerjev tudi v dogovoru o izvedbi reforme, torej da so tako predstavniki delodajalcev kot sindikatov vztrajali, da obstaja taka komisija in da je več dejavnikov vključenih v ta del odločanja. Namreč dejstvo pa je nekaj, da v praksi je dejansko možna taka odpoved samo takrat, ko ni ustreznega delovnega mesta pri tem delodajalcu. In zakaj vključujemo tudi oba zavoda, za zaposlovanje in pa tudi pokojninskega? Dejstvo je, da se lahko pri delodajalcu mogoče z ustrezno pomočjo enega ali pa drugega zavoda najde delovno mesto s tem, da se to delovno mesto bodisi prilagodi, bodisi da se tega poklicno rehabilitira ali pa kako drugače rehabilitira, in da je ob pomoči enega ali drugega zavoda mogoče tudi pri takem delodajalcu, manjšem včasih, narediti določen napor in seveda potem ustrezno delovno mesto najti. Tako da samo čista formalnost, da pride inšpektor pa reče, ta hip delovnega mesta res ni, kar se lahko hitro ugotovi in se nič ne razmišlja, ali je možno še kaj narediti v tej smeri, da bi to delovno mesto pravzaprav bilo prilagojeno, mislimo, da je premalo. Tako da to je tisti vsebinski del, formalni pa, kot pravim, je pa v dogovoru med socialnimi partnerji.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Kelemina, replika.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Poglejte, jaz se popolnoma strinjam s tem, pa upam, da tudi moji kolegi, da je potrebno zaščititi vsako delovno mesto, posebno pa še delovno mesto, ki ga izgubi mogoče oziroma ki bi ga bilo potrebno zagotoviti neki invalidni osebi. Ampak jaz sem pristaš - seveda zagovarjam vse, kar je v zvezi z delom, delavce, socialne partnerje itn., zagovarjam - ampak jaz še vedno tudi diham in razmišljam kot podjetnik, kar sem tudi nekoč bil. Jaz sem za pravično delitev v vseh pogledih, ampak če se postavim na mesto podjetnika obrtnika, tukaj smo predlagali najmanj tri zaposlene, da je to nekdo, ki ima zaposlenega samo enega ali dva, če vi mislite na tak način zaščititi majhne delodajalce, potem se motite. Veste, kaj pomeni, ko enkrat pride taka komisija v obratovalnico z enim ali dvema zaposlenima pri obrtniku, ki se že tako težko prebija - zagotoviti plačo za enega ali dva ni tako enostavno, veste, ni enostavno, te stvari poznam izredno dobro - ko pride taka komisija, je logično, da bo naredila vse in na vsak način poskušala izsiliti in zagotoviti to delovno mesto. To je dejstvo. To je dejstvo, ko se enkrat komisija spravi v obratovalnico, je konec, ga lahko pokopljejo mimogrede. Zdajle vi to zagovarjate. Sam mislim, da bi inšpektor, ki bi imel dovolj široka pooblastila za ta odločanja, lahko popolnoma korektno odločal. Jaz pač vedno igram na karto, tisto, ki jo jaz sam s seboj nosim, oziroma kot razmišljam, da bo tudi delodajalec verjetno na vsak način skušal pomagati tistemu človeku, če mu je kaj pomenil. Vedno. Jaz vedno grem na nek človeški čut, ne grem pa seveda na tisto, ko hoče kdo neko stvar izigrati. Trdno sem prepričan, da bo delodajalec v prvi vrsti poskušal pomagati delavcu, če ga razume, poleg tega pa bo lahko tudi inšpektor poskušal ugotoviti in predlagati te pogoje za spremembo oziroma za prilagoditev delovnega mesta. Da pa bi toliko administrirali te zadeve, tega jaz ne podpiram in ne morem podpirati, ker ne glede na to, kar zahtevajo socialni partnerji, mislim, da je treba gledati tudi življenjsko in da je treba določene stvari poenostaviti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Kelemina. Gre seveda za prenehanje delovnega razmerja delovnemu invalidu, ne vsem delavcem, delovnemu invalidu; o tem govorijo členi. Doktorica Helena Hren-Vencelj.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Jaz bi replicirala gospe državni sekretarki, ko je rekla, da so socialni partnerji, med katerimi so tudi predstavniki delodajalcev, da so vaš člen podprli. Mislim, da to ne drži, saj je prav obrtna zbornica opozarjala, da imamo mehanizme delovnopravne zakonodaje, s pomočjo katerih se lahko take prevare ali pa taka izogibanja obveznostim delodajalcev preprečujejo. To verjetno ne drži, kar ste rekli.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Demšar želi besedo, nato državna sekretarka.
VINCENCIJ DEMŠAR: Poglejte, tu vlada predlaga: doda se nov drugi odstavek. Doda se nov drugi odstavek, kar pomeni, da drugi odstavek ostane. In sprašujem predlagatelja zakona, kaj pomeni v 98. členu točka 2: "Komisijo iz delodajalca (odstavka) ter način..." in tako naprej, kaj to pomeni "komisijo iz delodajalca"? Ali je to tiskovna napaka ali je to...?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Napaka.
VINCENCIJ DEMŠAR: Nihče ni povedal, da je to napaka in kako jo bo popravil. Vlada pa pravi, da dodaja. Prosil bi, če te stvari pojasnite, ker vendarle tako, kot tu piše - kar je sprejeto, je potem tudi sprejeto. Spomnim se tudi kakšnega zakona, ki smo ga z napako sprejeli, pa smo morali potem to popravljati. Boste povedali, kaj je tu narobe.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Državna sekretarka, prosim.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Poglejte, ni napaka. Pravilo je, da se ta komisija - mislim, da mora komisija biti in pogledati, kaj je možno narediti takrat, kadar gre za delodajalce, ki imajo več kot pet zaposlenih. Tako da to, kar je govoril gospod Kelemina, da tudi tisti, ki ima enega ali dva zaposlena, pravzaprav ne drži, kajti pravilo komisije je, takrat ko gre za večje delodajalce oziroma tiste, ki imajo več kot pet zaposlenih. To, o čemer ste pa vi govorili, je pa pravzaprav izjema - takrat, ko bi pa zavod mislil, da gre za kršitev ali pa za izigravanje, da bi tako mesto bilo, takrat pa se lahko izjemoma tudi pri manjšem delodajalcu pokliče ta komisija in je komisija tista, ki pogleda, ali gre res za tako dejansko stanje, da delovnega mesta za tega invalida ni, ali ne. Se pravi, praviloma pri teh malih delodajalcih, z do petimi zaposlenimi, komisije ni, če pa nastane dvom, potem je pa ta komisija kot izjema možna.
Glede usklajevanja s socialnimi partnerji je pa tako - gospe Vencljevi bi rada rekla, da smo mi ta dogovor podpisali; res, da je obrtna zbornica nasprotovala tej komisiji, se je pa potem strinjala, ko je bil pripravljen amandma vlade za nov peti odstavek, da stroške za delo komisije nosi zavod. V glavnem so potem pristali na to; skrbelo jih je, kaj pomeni, če bodo morali sami nositi stroške komisije.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Je bilo pojasnjeno? Še ena replika, gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Se opravičujem, sedaj ne vem, kako daleč nazaj bi moral prebrati stvari, ker si je težko zapomniti vse podatke, zato bi vas prosil, da mi poveste, kje piše, da je samo za pet delavcev. To je zelo korektno, mislim, ker dejansko pet delavcev lažje prebrodi krizo oziroma pomaga enemu delavcu, recimo, da bo tudi uspešno delal v nekem obratu, kot pa, logično, če je samo eden ali pa dva zaposlena. Tako da sedaj ne vem, kje to piše, za kar se resnično opravičujem, ker je preveč teh podatkov in si jih človek enostavno ne more zapomniti.
No, kljub temu mi pač še zagovarjamo poenostavitev. Tudi če gre za pet delavcev, mislim da, če bi imel ustrezna pooblastila, bi lahko inšpektor to sam ugotovil in tudi vse te prisotne oziroma zainteresirane obvestil, kako se je odločil, lahko bi pa tudi mogoče predvideli kakšno revizijo, če bi bilo potrebno, recimo na drugi stopnji, če se kdo ne bi s tem strinjal. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prosim, gospa državna sekretarka.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: To je amandma, ki ga imate v pregledu pod 2. točko, skratka za nov prvi oziroma za začetek, nov začetek prvega odstavka, amandma vlade, ki se glasi: "Pri delodajalcu, ki ima najmanj pet zaposlenih delavcev, ugotovi razloge za odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi prvega odstavka prejšnjega člena komisija v sestavi..." Skratka amandma vlade v pregledu pod 2. točko.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje. Ne še? Gospa Hren-Vencelj, prosim.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala lepa. Glede na pojasnilo gospe državne sekretarke - jaz se ji opravičujem, če sem pravzaprav napačno bila informirana - glede na to, da je v amandmaju številka 6 vlada dodala to, da te stroške krije zavod, potem umikam amandma k 98. členu.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Umikate amandma pod točko 1, da se člen črta? Je tako? Hvala lepa. To pomeni, da sedaj, ko bomo prešli na glasovanje, najprej glasujemo o amandmaju, ki ga predlaga poslanska skupina socialdemokratov, kajti ta v celoti spreminja besedilo člena. To je amandma, ki ga, na podlagi razprave, sem razumel, vlada ne podpira, in razprave gospe Belopavlovičeve, in nato bomo glasovali o vseh ostalih amandmajih. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za amandma poslanske skupine socialdemokratov k 98. členu? Kdo je za? (23 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 2, predlagateljica je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (33 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 3, predlagateljica je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (29 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 4, istega predlagatelja, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (30 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 6 istega predlagatelja, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem spremenjeni 98. člen. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta člen? (34 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 100. členu in amandmaju vlade, ki ga delovno telo podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 100. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta člen? (31 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na 101. člen in amandma vlade, ki ga delovno telo podpira. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (32 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 101. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za člen? (29 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 105. členu, kjer imamo dva amandmaja; prvega predlaga Peter Lešnik, "člen se črta" (pravzaprav imamo tri amandmaje), ki ga delovno telo in vlada ne podpirata; nato imamo amandma vlade, ki ga delovno telo podpira; v dodatnem pregledu pa imamo tudi amandma poslanske skupine socialdemokratov, o katerem bomo glasovali za amandmajem pod točko 1. Želi kdo besedo? Gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. V tem amandmaju predlagamo povsem majhno spremembo, in sicer na koncu četrtega odstavka, da bi se beseda "ena" zamenjala s "tri". Gre pa za to, da če nekdo z nekom živi v skupnem gospodinjstvu ali neka zveza pač traja dalj časa oziroma zakonska zveza ali tisto, ko ima potem nekdo pravico na osnovi tega nekaj pridobiti - seveda to poznamo, da ne bom zapletal - v glavnem menimo, da je eno leto pa le nekoliko kratek rok za to. Sedaj, če se vlada strinja, bi prosil, da obrazloži. Mi dejansko zadevo nekoliko zaostrujemo v tem primeru. Dobro veste, da lahko, recimo, zaradi kratkih rokov, prekratkih rokov velikokrat pride do izkoriščanja tega, do koristoljubja, tri leta so pa že nek tak rok, ki zagotavlja, da je nekdo z nekom nekaj preživel skupaj v življenju, in mislim, da bi bilo prav, da to podprete. Tu gre v korist te pokojninske reforme in mislim, da je primerno, da se to podpre.
Prosil bi za mnenje vlade, naj pove, če bo vlada nasprotovala. Mislim, da z našega stališča gledano, ne bi smela. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospa Belopavlovičeva.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Mi smo pogoj pravzaprav za pridobitev te vdovske pokojnine od sedanjih pogojev že nekoliko zaostrili. Sedaj veste, da vdova lahko pridobi družinsko pokojnino tudi, če bi se šele en mesec ali dva pravzaprav pred tem poročila s tem pokojnikom. Torej ni nobenega pogoja trajanja zakonske skupnosti. Pogoj pa je trajanje izvenzakonske skupnosti, 3 leta. Zaradi tega, ker verjetno namen skupnega življenja v izvenzakonski zvezi ali v tej zakonski je nekoliko različen.
Že 1 leto je nekaj novega v tem sistemu. Ali vztrajati na 3 letih, da mora tudi zakonska zveza trajati 3 leta, da dobi vdova ali vdovec pokojnino, to je lahko stvar razprave. Mnenje vlade v tem trenutku je bilo, da je 1 leto ustrezno. Moram reči, tudi zaradi tega, ker je to že tako nov in dodaten in zaostren pogoj glede na veljavno zakonodajo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Demšar, ali želite razpravljati? Ker ste s takim nasmehom dvignili roko.
VINCENCIJ DEMŠAR: Se opravičujem, ker pri vdovcih in vdovah ni prav, da bi šel z nasmehom. Zanima me vprašanje. Mi v tem členu govorimo o vdovcih. Kaj pa tisti, ki imajo prijateljice, sopotnice in nekaj podobnega? Tam mislim, da je mogoče lahko tudi kakšen nasmeh na mestu. Zato se jaz sprašujem. Notri črno na belem piše, vdovec. Po sedanji zakonodaji vemo, da je vdovec samo tisti, ki je bil tudi poročen z nekim aktom, nek papir ima v rokah, in nekateri to tudi počnemo. Ker imamo pravico, da poročamo. Kaj bo sedaj s tistimi, ki so bili, te terminologije ne obvladam, zato ker sem poročen, najboljše, kaj boste naredili s tistimi, ki imajo sopotnice, prijateljice in ne vem kaj? S katerimi tudi ne vem, kaj počnejo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospa Belopavlovičeva bo dala odgovor. Prosim za resnost.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Ti so pokriti, tako kot so bili pokriti do sedaj, če pogledate 109. člen. Predlog zakona pravi, da ob pogojih iz 105. člena lahko pridobijo tudi ti pravico, če je pač ta zunajzakonska zveza trajala najmanj 3 leta. Seveda pa se obstoj take zveze tudi potem dokazuje v nadaljnjih postopkih.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo torej na odločanje. Najprej dajem na glasovanje amandma pod točko 1, "člen se črta", Peter Lešnik ga predlaga, vlada in delovno telo pa ne podpirata. Prosim za pozornost! Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma k 105. členu? (7 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni bil sprejet.
Po oddaljenosti oziroma po naših principih sedaj glasujemo o amandmaju, ki ga predlaga poslanska skupina socialdemokratov. Iz nastopa gospe državne sekretarke ni bilo točno razvidno, ali vlada podpira ali ne. Ne podpira? Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo podpira amandma poslanske skupine socialdemokratov k 105. členu? (24 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni bil sprejet.
Sedaj glasujemo še o amandmaju pod točko 2 v pregledu, ki ga predlaga vlada, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (27 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 105. člen, ki govori o vdovski pokojnini. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za člen? (37 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na 112. člen, amandma vlade, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (24 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za člen? (28 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 113. členu, amandma Majde Kregelj-Zbačnik, podpora vlade in delovnega telesa ni bila prisotna. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 113. členu? (28 poslancev.) Je kdo proti? (21 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma k 113. členu sprejet.
Gospod Avšič ima proceduralni predlog.
JOŽE AVŠIČ: Prosim za ponovitev glasovanja, ker sem zaradi nepazljivosti glasoval napačno. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Zaradi nepazljivosti je kolega Avšič glasoval napačno in prosi za ponovitev glasovanja. Predlog gospoda Avšiča, da ponovimo glasovanje o amandmajih k 113. členu, dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost? (52 prisotnih.)
Kdo je za to, da ponovimo glasovanje? (42 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Večinsko smo se odločili, da bomo ponovili glasovanje.
Na glasovanje dajem torej amandma Majde Kregelj-Zbačnik, njen amandma k 113. členu. Le-ta nima podpore vlade in delovnega telesa. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (20 poslancev.) Kdo je proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem 113. člen. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za člen? (31 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na amandma k členu 114, ki ga predlaga vlada, delovno telo ga podpira. Če bo ta amandma sprejet, se bomo odločili zaradi vsebinske povezave z amandmajem k členu 403 in 403 a. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Na glasovanje dajem amandma vlade k 114. členu. Delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (33 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Amandma k 114. členu je sprejet.
Na glasovanje dajem člen 114. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za člen? (35 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na 112. stran v pregledu. Odpiram razpravo o 403. členu in amandmaju vlade, ki ga delovno telo podpira. 403. člen, stran 112. v pregledu, prosim, če si pogledate. Ta amandma je povezan vsebinsko s pravkar izglasovanim amandmajem in členom 114. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma vlade k 403. členu? (42 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo člen v celoti spremenili z novim besedilom.
Prehajamo na razpravo o amandmaju za novi 403.a člen, ki je povezan s pravkar izglasovanima členoma. Predlagateljica je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet; izglasovali smo novi 403.a člen.
Prehajamo k 117. členu in dvema amandmajema vlade, ki ju delovno telo podpira. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma k 117. členu? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma k temu členu. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 117. člen. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (43 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Vestno beležimo število amandmajev - pravkar smo glasovali o 150. amandmaju k temu zakonu.
Smo pri 118. členu, h kateremu prvi amandma predlaga Majda Kregelj-Zbačnik. Ima podporo delovnega telesa in vlade. Drugi amandma predlaga kolega Kebrič in ima ravno tako podporo vlade in delovnega telesa.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma, ki ima podporo vlade in delovnega telesa in katerega predlagateljica je gospa Zbačnikova? (38 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2, ki ga predlaga gospod Kebrič, vlada in delovno telo ga podpirata. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (33 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 118. člen. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za člen? (28 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 120. členu in amandmaju Majde Kregelj-Zbačnik, ki ga delovno telo in vlada ne podpirata. Gospa državna sekretarka, želite besedo?
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Rada bi samo opozorila, da je ta amandma praktično tudi neizvedljiv. Namreč, zgornji limit je 100%, če gre za več družinskih članov. Če bi šlo tu za samohranilca z dvema, tremi ali več člani, potem pravzaprav ne vemo, kako bi se taka pokojnina odmerila, če pravimo, da bi že en član imel 100%.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem amandma k 120. členu Majde Kregelj-Zbačnik, ki ga vlada in delovno telo ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (21 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem 120. člen. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za člen? (28 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 127. členu, amandma Petra Lešnika. Vlada in delovno telo ga ne podpirata. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (15 poslancev.) Je kdo proti? (18 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem 127. člen. Ugotovimo prisotnost! (46 poslancev.)
Kdo je za 127. člen? (31 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 128. členu, člen se črta, predlagatelj je Peter Lešnik. Delovno telo in vlada ga ne podpirata. Če je amandma sprejet, potem so naslednji trije amandmaji brezpredmetni. Prvega naslednjega predlaga poslanska skupina združene liste, vlada in delovno telo ga ne podpirata. Če je ta amandma sprejet, potem je amandma pod točko 3 brezpredmeten, le-tega predlaga komisija za vprašanja invalidov, delovno telo in vlada ga ne podpirata. In zadnji, predlagatelj amandmaja je vlada. Delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem prvi amandma k 128. členu. Predlagatelj je Peter Lešnik, vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (7 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2 poslanske skupine združene liste. Vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (10 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 3, komisija za vprašanja invalidov je predlagatelj. Vlada in delovno telo ga podpirata. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 4. Predlagatelj je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za člen? (32 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 129. členu, trije amandmaji, prvega predlaga Peter Lešnik, nima podpore vlade in delovnega telesa. Amandma pod točko 2 in 3 je predlagatelj vlada. Delovno telo podpira. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! Gospod Rupar, ste želeli razpravljati? Svoj glas o amandmaju pod točko 1 bo obrazložil gospod Pavel Rupar.
PAVEL RUPAR: No, zagotovo ne bom podprl tega amandmaja, se pa zahvaljujem, gospod predsednik, za besedo. Gospod Peter Lešnik, ne vem, zakaj - kar vse bi črtali, od varnostnih dodatkov, odpravnin, oskrbnin... Ne vem, zakaj gre za tako dvojno moralo: po eni strani dodatki borcem, dodatki ne vem katerim kvazi revolucionarjem v prejšnjem sistemu, tu, kjer pa so ljudje resnično potrebni in je prav, da se jim daje dodatke, bi pa vse črtali. Zame je to, oprostite, dvojna morala. Je dvoličnost in ni pošteno, da se igrate na tak način. (Medklic poslanca iz klopi.) Saj vem, da je oni zadaj, saj jaz ponavedoma gledam v tisti konec. Ne vem, torej, če ste o teh stvareh odločali tako, da ste šli igrat loto, pa ste rekli, "no, sedaj bom pa vsak tak člen malo prečrtal, zato da se bom nekje slišal", potem ste popolnoma zgrešili poslanski poklic. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kolegice in kolegi, pri obrazložitvi glasu praviloma ni polemike s kolegi, ker vam le-ti ne morejo odgovoriti. Lahko samo poveste, zakaj boste glasovali za ali proti. V tem primeru delovno telo in vlada ne podpirata amandmaja Petra Lešnika.
Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 1? (3 poslanci.) Je kdo proti? (38 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni dobil večinske podpore.
Amandma pod točko 2 predlaga vlada in ga delovno telo podpira. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (19 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
In amandma pod točko 3, ki ga predlaga vlada in ga delovno telo podpira. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Koncentracija! Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.)
Ugotavljam, da je popustila zbranost. Mislim, da je tudi dobro, ker smo kvalitetno glasovali - čez deset minut bomo nadaljevali sejo, torej točno ob 11.25 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 11.17 uri in se je nadaljevala ob 11.29 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 3 k 129. členu, ki ga predlaga vlada in ga delovno telo podpira? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 129. člen, kot je bil dopolnjen z amandmaji. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za člen? (35 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo k 130. členu in amandmaju Petra Lešnika. Delovno telo in vlada ga ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma Petra Lešnika? (9 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem 130. člen. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za člen? (26 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 131. členu in amandmaju "člen se črta", ki ga predlaga Peter Lešnik. Delovno telo ga podpira, vlada ga ne podpira. Državna sekretarka želi besedo.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Se opravičujem, ampak kolikor se spomnim razprave na matičnem delovnem telesu, tudi matično delovno telo tega ne podpira - gre za črtanje varstvenega dodatka - in mislim, da glasovanje ni bilo tako, da bi matično delovno telo to podprlo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala za opozorilo. Prišlo je do napake - tudi delovno telo ne podpira tega amandmaja.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 131. členu? (8 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem 131. člen. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Prosim za pozornost pri glasovanju. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za 131. člen? (30 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 132. členu in amandmaju, da se člen črta, Petra Lešnika. Vlada in delovno telo ga ne podpirata. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (10 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem člen 132. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za člen? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri členu 133, amandmaju, da se člen črta. Predlagatelj je Peter Lešnik, delovno telo in vlada ga ne podpirata. Če je ta sprejet, je amandma pod točko 2, ki ga predlaga vlada, brezpredmeten. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma k 133. členu, predlagatelj je Peter Lešnik, vlada ga ne podpira, delovno telo ga ne podpira.
Kdo je za? (10 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Predlagatelj je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (33 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen 133. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri členu 134. Predlagatelj je Peter Lešnik, vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (8 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem člen 134. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za člen? (29 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Člen 135. Predlagatelj je Peter Lešnik, vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (17 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem člen 135. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za člen? (42 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri členu 136. Prvi amandma, člen se črta, predlagatelj je Peter Lešnik. Delovno telo ga ne podpira. Amandma pod točko 2 predlaga vlada, delovno telo ga podpira. Amandma pod točko 3. Komisija za vprašanje invalidov je predlagatelj. Vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ali želi kdo besedo? Gospa državna sekretarka.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Rada bi pojasnila, da vlada s svojim amandmajem omogoča pravzaprav tisti ekstra dodatek, ki je nekoliko višji, kadar gre za izjemno prizadete osebe in se potem kriteriji za to lahko določijo s posebnim izvršilnim predpisom, kot to pozna veljavna zakonodaja. Iz pravzaprav enakega razloga kot predlaga svoj amandma, zavrača amandma komisije za invalide. Namreč, dodatek za pomoč in postrežbo je s predlogom zakona urejen tako, da omogoča različno odmero za različne stopnje potrebe po tuji pomoči in postrežbi in zaradi tega pač predlagamo, da ne bi neke kategorije invalidnosti, kot je slepota, izpostavljali posebej in jo že v zakonu pravzaprav prinesli naprej kot tisto vrsto, ki zahteva najvišji dodatek.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospa državna sekretarka. Prehajamo na odločanje. Najprej dajem na glasovanje amandma pod točko 1, predlagatelj je Peter Lešnik. Vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (7 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma k 136. členu, predlagatelj je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 3, predlagatelj je komisija za vprašanja invalidov. Vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (19 poslancev.) Je kdo proti? (19 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 3 ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem 136. člen. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (43 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 137. členu in amandmaju, ki ga predlaga Peter Lešnik. Vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (10 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem 137. člen. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za člen? (27 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 145. členu in amandmaju, več amandmajih.
Prvega predlagata dr. Hren-Vencelj in gospod Demšar. Vlada in delovno telo ga ne podpirata. Če je ta sprejet, je potem glasovanje o amandmaju vlade in amandmaju na amandma vlade brezpredmetno. Amandma na amandma vlade predlaga Ivan Kebrič. Vlada in delovno telo ga ne podpirata. Imamo pa pod točko 3 amandma vlade, ki ga pa delovno telo ne podpira. Gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala za besedo. Smo pri pomembnem členu in poglavju, ki govori o usklajevanju pokojnin. Osnovni tekst, ki smo ga dobili in je bili objavljen v Poročevalcu, pravi (če imate Poročevalec pred sabo), kako je s tem usklajevanjem, da se "pokojnine usklajujejo na gibanje povprečnih plač zaposlenih, za katere veljajo kolektivne pogodbe". Tako pravi ta osnovni tekst, to, kar je tudi vlada pripravila. Kasneje pa je vlada dala amandma, s katerim prvi odstavek, 1. točko spreminja in pravi, da bi se pokojnine usklajevale na podlagi statističnih podatkov o gibanju povprečnih plač na zaposlenega. V tem pogledu gre za dve stvari: eno so povprečne plače v naši državi, drugo pa so povprečne plače, ki so po kolektivnih pogodbah. Zagotovo gre za precejšno razliko pri tem izračunu, ki pa ga mi nimamo. Ta razlika pa je gotovo bistvena. Glede na načelo, ko zagovarjamo, da je treba težo reforme porazdeliti na nas vse, predlagamo, da ostane prvoten tekst, tako kot ga je predlagatelj zakona pripravil, kar pomeni, da se pokojnine usklajujejo glede na povprečje plač po kolektivnih pogodbah.
Pri tem bi omenil tudi naslednje. Poglejte, če vzamete točko 2 tega amandmaja k 145. členu, amandma vlade, kjer pa enkrat tudi vlada pravi, da naj veljajo kolektivne pogodbe. Če točko 2 preberem: "Tretji odstavek se spremeni in dopolni tako, da se glasi: "Pokojnine se usklajujejo tolikokrat letno, kot velja za usklajevanje plač zaposlenih, za katere veljajo kolektivne pogodbe." To pomeni, v tistih primerih, kolikokrat bi se usklajevale, bi pa veljalo usklajevanje po kolektivnih pogodbah. Zaradi česa se je predlagatelj, vlada, tako odločila, tega ne vem. Enkrat upošteva kolektivne pogodbe, drugič jih ne. In glede na načelo, da bi to breme reforme morali nekako prevzeti na svoja ramena vsi, predlagamo tudi ta amandma, ki se nam zdi bolj pravičen. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Demšar. Gospa državna sekretarka želi besedo.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Hvala lepa. Kar nekaj razlogov je za amandma, ki smo ga kot vlada dali k 145. členu.
Prvo bi vas opozorila na stališče, ki je bilo sprejeto v državnem zboru in ga imate tudi v obrazložitvi pod 67. točko navedenega. Tako kot je bilo tudi to 67. stališče državnega zbora, naj se pokojnine usklajujejo glede na rast povprečnih plač. Torej, to je bila prvič zahteva državnega zbora, da se gre na povprečne plače.
Drugič, taka rešitev, kot je amandmajsko predlagana, je bila usklajena med socialnimi partnerji.
Tretjič, mogoče najbolj banalno, ampak zelo upoštevanja vredno je treba tudi imeti pred očmi, da mi ne vodimo statistično plač po kolektivnih pogodbah in da podatka povprečnih plač po kolektivnih pogodbah sploh nimamo. Enostavno tudi bi bilo potrebno čisto drugače te podatke zajemati. Drugače ta določba, kot je bila zapisana v prvotnem besedilu, ne bi bila izvedljiva.
To, da gremo na enako dinamiko, mislim dinamiko v smislu rokov, in tolikokrat, kolikor se usklajujejo plače po kolektivnih pogodbah, to mislim, da je tudi v skladu s to zahtevo, da naj pokojnine nekako delijo usodo pri usklajevanju usode s plačami.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Dr. Hren-Vencljeva.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala. Prej je gospod Demšar rekel, da ne vemo, kakšne so povprečne plače po kolektivnih pogodbah v lanskem letu. 132.000 in nekaj čez, po kolektivnih pogodbah. Povprečne plače, tako kot je sedaj vlada predlagala z amandmajem, so bile 158.000 in nekaj čez. Se pravi, da gre za dobrih 26.000 tolarjev razlike. Mislimo, da je bolj pošteno oziroma bolj fer, če se upošteva tisto merilo, ki pokriva večino zavarovancev, večji delež zavarovancev. Ker tako med zavarovanci kot med upokojenci so eni sedaj, drugi so bili pa v preteklosti zaposleni. Če se pa sedaj jemlje tista višja osnova, to pa pomeni tudi, da se bodo te celotne vsote povečevale. Breme te reforme zopet ne bo enakomerno porazdeljeno med vse udeležence.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Potrč želi besedo.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Poslanska skupina oziroma dva poslanca združene liste v matičnem delovnem telesu nisva podprla amandmaja vlade, ki je predlagal, da se iz sedanje ureditve, da naj bi se usklajevanje vršilo po plačah iz kolektivnih pogodb, spremeni v vse plače. Tudi nisva podprla amandmaja slovenskih krščanskih demokratov, ker se nama je zdelo najbolj logično, da se ohrani osnovni tekst, ki ureja vsa vprašanja v zakonu, tako kot ga je vlada prvotno predlagala. Pri tem smo izhajali iz tega, da se nam zdi prav to, kar je bilo že poudarjeno, da so temelj usklajevanja kolektivne pogodbe, v katerih se običajno vršijo tudi medsebojna pogajanja med socialnimi partnerji in za katere velja gro izplačanih plač v posameznem letu.
Drugo, ves čas so nas opozarjali in to kažejo tudi statistike, da nad ostalimi plačami, normalno, tistimi plačami, ki si jih izplačujejo podjetniki sami sebi, v narekovajih "plačami", tistimi, ki gredo za managerje po posebnih pogodbah ni nobene kontrole, praviloma pa rastejo mnogo hitreje, kot rastejo povprečne plače, s tem, da se v pričakovanju bo počasi spreminjal tudi delež teh v skupni strukturi zaposlenih. Nam se je zdelo prav, da se tudi iz teh razlogov vzamejo za osnovo plače po kolektivni pogodbi. Mi to menimo še vedno in bomo tudi tako glasovali.
Moram pa reči, gospa državna sekretarka, da bi rad natančnejšo informacijo o dveh stvareh. Prvič, da je bil to dogovor socialnih partnerjev. Jaz moram reči, da kar zadeva pismeni dogovor, ki so ga socialni partnerji opravili, jaz ga poznam, ga imam pri sebi, o tem v tem dogovoru ne piše direktno nič. Jaz ne trdim s tem, da ni bilo nobenega nasprotovanja rešitvam, ampak da bi bil to izrecen dogovor, da mora tako biti, kot ste vi v amandmaju predlagali, tega jaz ne vem in lepo prosim, da mi to dokumentirate, da bom izvedel.
In drugo, kaj se je zgodilo od predloga za drugo obravnavo pa do vloženih amandmajev, ker pri predlogu je vlada še ugotavljala, da statistični podatki za plače po kolektivni pogodbi obstojajo. Če to ne bi obstojalo, potem najbrž ne bi, jaz mislim, da je resna, takšnega predloga dala. Če ga je dala, so najbrž statistični podatki v tistem času bili, ne vem pa, kaj se je vmes zgodilo, da jih zdaj naenkrat ni. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Zadnjič, ko smo imeli vprašanje invalidov tretje kategorije, je moj "loncman", gospod dr. Možgan povedal, kako je in odgovoril gospe državni sekretarki, kako je s temi stvarmi. Danes tako, kot tudi je tu že gospod Potrč omenil, pravi, mi nimamo, se ne vodijo na tak način podatki. Jaz zdaj to res ne verjamem, gospa, jaz se opravičujem, ampak tega ne morem verjeti. Če ste pripravili tak 145. člen in ste ga napisali, ko je bilo to že nekajkrat premleto, ste potem tudi vedeli, kaj tu piše. Da bi se nekdo od vaših strokovnih sodelavcev tako zmotil, pa da bi to spregledal, to težko verjamem. In, gospa, tega vam enostavno ne morem verjeti, da take evidence ne bi bilo. Poleg tega se pa tudi sprašujem, ali je našim reprezentativnim sindikatom tako vseeno, kako je s plačami in potem, seveda, tudi s pokojninami. Sindikati se brigajo za delavce, dokler ne gredo v pokoj in praktično ne dobijo pokojnine - predvsem to je njihova naloga; njihova naloga ni, da bi se brigali, kaj je z upokojenci. Ampak da bi bilo njim tako vseeno, da ti sindikati, ki imajo tipično socialno vlogo, da skrbijo za delavce predvsem po socialni strani, seveda tudi po drugih, da bi bilo njim vseeno, kako bo s tem denarjem potem v nadaljevanju - torej, to me čudi. Mislim, da se ni zgodilo to s sindikati, ampak je tu nekdo drug pritisnil za spremembo te prve alinee 145. člena. Kdo je ta drugi, ki je zahteval, bi morda prosil za odgovor gospo sekretarko. Če ne boste nič odgovorili, bom razumel, da je razlog, da ste to spremenili, to, kar ste prej v treh kardinalnih stavkih povedali. Ampak jaz v to še vedno dvomim in bi rad vedel, kateri je tisti razlog, da spreminjate ta prvi odstavek 145. člena.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Štrovs ima besedo.
MARKO ŠTROVS: Spoštovani zbor! Dejstvo je, da ne moremo reči, da nimamo podatka, da je neugotovljiv podatek o povprečni plači, ki se izplačuje delavcem, ki so zaposleni po kolektivnih pogodbah. Vendar trenutno ni takšnega podatka, ki bi lahko veljal za uraden statističen podatek, ki bi stoodstotno zagotavljal sistem revalorizacije pokojnin za vseh 470.000 upokojencev. To bi morali, če bi hoteli tako pripraviti, pripraviti posebno metodologijo, kar bi trajalo nekaj časa, potem na novo zajeti podatke... Kar pa je glavni problem pri vsem tem, je pa prehod od sedanjega sistema na nov sistem. Ker dejstvo je, da ocenjujemo, da je ta povprečna plača delavca, ki je plačan po kolektivnih pogodbah, pod 140.000 tolarjev mesečno. Tisti nivo vseh povprečnih mesečnih plač, ki so zajete v uradnem statističnem podatku, je pa sedaj približno 170.000. Mi pa v tem členu govorimo izključno o dinamiki, o gibanju neke osnove. Kakšno je gibanje plač po kolektivnih pogodbah, je povsem drugo vprašanje, kot pa je vprašanje nivoja. Tudi če pristanemo na usklajevanje glede na gibanje povprečnih plač, ki so izplačane po kolektivnih pogodbah, bo merodajno za revalorizacijo samo gibanje teh plač iz meseca v mesec, ne pa absolutni nivo. Nikakor pa ne moremo pristati na takšno spremembo, da bi valorizirali od sedanjega zatečenega stanja pokojnin, ki so revalorizirane glede na povprečje vseh plač, potem na stanje ali na znesek povprečja, ki je bistveno nižje. To bi bil pa takšen udarec za pokojnine, ki ga nihče ne želi in ga nihče ne bi prenesel. Vse skupaj se je razvilo v tej razpravi o pripravi novega zakona na tak način, da smo uporabili najbolj točen podatek, ki najbolj natančno odraža tiste osnove oziroma tiste plače, od katerih se obračunavajo prispevki. In prispevki za pokojninsko zavarovanje se dejansko obračunavajo od vseh plač, ne samo od plač, ki se izplačujejo po kolektivnih pogodbah. Zaradi tega je na koncu koncev ob vseh teh razpravah obveljal ta kriterij, ki je zdaj predpisan v vladnem amandmaju. Kakšna druga rešitev bi morda bila teoretično možna, vendar bi verjetno v praksi povzročila precej težav, povzročila bi velike težave pri prehodu in vprašanje je tudi, kakšen rezultat bi iz tega dosegli. Vsekakor bi pa odstopili od principa, da naj bo gibanje pokojnin v čim večji meri odraz gibanja vseh plač, od katerih se obračunavajo prispevki. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Štrovs. Gospod Kebrič, gospod Potrč.
IVAN KEBRIČ: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Po sedanjem zakonu je vsakemu izračunana pokojnina na osnovi plačevanja prispevkov od njegove plače. Poznamo zaposlenost tako v podjetjih, tako v ustanovah in tudi v privatnem sektorju. To se pravi, da vsi ti plačujejo prispevke v pokojninsko blagajno, če smem temu tako reči, in na drugi strani z njimi je izračunana pokojnina na tej osnovi, kot sem povedal. To se pravi, kako pridejo sedaj tisti, ki niso delali ali ne delajo po kolektivnih pogodbah, na to, da jim bo njihova pokojnina usklajevana na osnovi gibanja plač po kolektivnih pogodbah. Nepravično in tudi ustavno sporno. To je čisto enostavno jasno.
Druga stvar pa je, da ne bom glasoval za ta predlog prvega amandmaja, ampak bom glasoval za predlog amandmaja vlade, in to iz preprostih razlogov, ki sem jih povedal, ki so argumenti in ne verjamem, da ima kateri drugi argument večjo težo. Vendar pa je treba dodati še nekaj. Usklajevanje naj bo tako, kakršno imamo možnost kontrolirati. Kdo pa ima podatek ali kako se da priti do podatka, kako se gibljejo plače po kolektivnih pogodbah? To vas vprašam. Nekatera podjetja plačujejo preko, če so to v takem položaju. Žal in zelo mi je žal, da neka podjetja, nekatera podjetja niso v stanju iz takih ali drugačnih razlogov izplačevati plač po kolektivni pogodbi. Tega podatka enostavna v Sloveniji ni mogoče dobiti, kajti take evidence nastaviti ni možno in nihče ne bo vodil računa oziroma kontroliral, kako kdo izplačuje plače po kolektivni pogodbi.
Zato vas prosim, da o tem razmislite in da podpremo predlog amandmaja vlade. Hvala za vašo pozornost.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Bolj zaradi medsebojnih pojasnil in zaradi javnosti kot zaradi gospoda Štrovsa, ker vem, da on ne misli, da bi kdorkoli od predlagateljev želel predlagati nekaj takega, o čemer je on govoril. On je govoril o tem, da bi to lahko imelo tudi neko posledico s tem, kako se ugotavljajo osnove za pokojnino, in neko posledico na to, ali se bo od vseh prispevkov, ki jih nekdo plačal, glede na svojo plačo, ugotavljala pokojnina ali ne.
Gospod Štrovs! Predlog, ki je povezan s 145. členom, nima s temi vašimi stvarmi nobene zveze, ker to urejajo popolnoma drugi členi, ki so, taki kot so, sprejeti. Tam piše, da se od plačanih prispevkov računa osnova in se ugotavlja, kako se iz leta v leto osnova obračunava, kje je določena najnižja pokojnina, kje je določena najvišja pokojnina. Lepo prosim, ne to mešati, da ne bi zopet v javnost kaj takega prišlo, kar bo polresnica.
Drugo. Hvala, da ste povedali da ti podatki obstajajo. Ker drugače bi se mi res čudno zdelo, kako je vlada lahko predlagala tak člen.
Kar zadeva vsebino. Strinjam se, da je možno o tem diskutirati, kaj je bolj prav ali ni bolj prav. Možno je diskutirati. Tudi ne mislim z gospodom Kebričem polemizirati v tem smislu, da je sedaj drug način popolnoma nesprejemljiv. Ampak govoriti o tem, da je na tej točki nekaj edino pošteno, nekaj pa nepošteno in nekaj ustavno in nekaj neustavno, tu pa ne bi bil tako prepričan, glede na to, kaj smo mi vse v zadnjih letih z načinom usklajevanja pokojnin delali. Na tej točki je bila telovadba daleč največja. Vsako leto smo si izmišljali nov sistem, ki je imel neke cilje. Nekdo je imel za cilj čim bolj usklajevati z dejanskimi razmerami. Včasih je bil cilj čim manj usklajevati z dejanskimi razmerami.
Če gre za to, da bi bilo polno usklajevanje z dejanskimi razmerami, potem se jaz lahko z gospodom Kebričem strinjam, da so vse plače tiste, ki na dejanske razmere najbolj vplivajo. Res je. Če pa hkrati povemo, da so neke skupine v posebnem položaju, ki si lažje same urejajo in da to kar potem bistveno vpliva na skupno rast - velika večina pa je po kolektivnih pogodbah - potem je možno razmišljanje tudi o tem drugem. Mi smo se pač v tej fazi odločili, da se nam zdi smotrno iti na plače po kolektivnih pogodbah, pri čemer, gospod Kebrič, midva oba veva, da so pod tem mišljena dejanska izplačila, ki so lahko tudi višja od minimuma, ki ga kolektivna pogodba določa, normalno. Gre za ljudi, ki so na kolektivnih pogodbah, ne pa za zneske, ki so tam kot minimalni določeni za posamezne razrede. To je normalno.
To so ta razmišljanja. Kar bo večina odločila, bo. Jaz mislim, da se nič tragičnega ne bo v enem ali pa v drugem primeru dogodilo. Jaz se pa zavedam, da je usklajevanje po kolektivnih pogodbah, glede na sedanje stanje, lahko nekoliko nižji procent, kot je usklajevanje po vseh plačah. Mi je tudi razumljivo, zakaj se kdo zavzema za vse plače, pri čemer je normalno, da se bo govorilo samo o rasti iz meseca v mesec, ne pa o dejanskih osnovah. Dejanska osnova ta moment sploh ni bistvena. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Gospod Štrovs, jaz tega čisto ne razumem, kako vi vidite, da bi to bil udarec, kot ste vi rekli, za pokojnine. Vi ste uporabili to besedo. Udarec pomeni, da bi to bil nek bistven pretres, kar pa smo pri krščanskih demokratih prepričani, da to ne drži. Poleg tega, poglejte, mi govorimo samo o usklajevanju, o usklajevanju, ne o kakšnih drugih osnovah, na osnovi katerih kdo dobi pokojnino. Poleg tega bi pa želel, če mi lahko poveste, koliko delavcev v naši državi dobiva plačo, lahko to v procentih ali pa v absolutnih številkah, koliko delavcev dobiva plačo po kolektivnih pogodbah in koliko jih je izven kolektivnih pogodb. Če rečem zasigurno, da je takih po kolektivnih pogodbah 80%, pomeni, da večina ljudi dobiva plačo po kolektivnih pogodbah. Ti ljudje tudi plačujejo v pokojninsko blagajno, večina plačuje v pokojninsko blagajno, tisti, ki so pri kolektivnih pogodbah. Pokojnine se bodo pa hitreje dvigovale, kot bodo ti dobivali plače. V tem je zgodba in se bo še dodatno tisti sklad hitreje praznil, kot bi se praznil sicer. Enkrat sem tu že rekel v zvezi s tem zakonom: če smo napisali, da smo socialna država, potem se mi zdi, da je v tem primeru tudi primerno, če se sklicujemo na socialno državo.
Rad bi, da bi s tem zakonom tudi dokazali, da smo, če še kdo dvomi, da nismo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ali želi še kdo besedo? Gospa državna sekretarka.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Ker je bilo postavljeno vprašanje, koliko ta trenutek ljudi dobiva plačo po kolektivnih pogodbah. Moram priznati, da vam ta hip tega podatka ne morem dati. Lahko ga pridobimo naknadno. Ampak dejstvo je, da izven kolektivnih pogodb dobivajo plačo vsi tisti, ki jo dobivajo na podlagi zakona. To se pravi, pravzaprav cel del javnega sektorja, tisti, ki so na zakonu o razmerjih plač zaposleni v državnih organih, torej v tem sektorju, in vsi, ki so samozaposleni, in tisti, ki imajo individualne menaegerske pogodbe. Sklop ljudi, ki ne dobivajo plač po kolektivnih pogodbah, je kar precejšen in to so vsi tisti, ki jih potem tudi v to ne bi zajeli.
Kar se podatka tiče. Treba je vedeti in tudi mogoče še enkrat povem to zaradi javnosti. Treba je ločiti, ali podatki obstajajo ali pa se tudi ti podatki kot uradni statistični podatki vodijo. Govorila sem o tem, da se kot uradni statistični podatek ne vodi. Obstojajo pa, seveda. Mi vemo, kakšne so plače zaposlenih tudi v tej panogi, v drugi panogi, kakšne so povprečne plače v gospodarstvu, kakšna je povprečna plača v negospodarstvu. Dejstvo je, da povprečna plača po kolektivnih pogodbah, kot statistični podatek, se pa ne vodi.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje. Replika? Gospod Kebrič ima repliko.
IVAN KEBRIČ: Hvala. Replika gospodu Demšarju in gospodu Potrču.
Prvič, gospodu Potrču. Nihče danes ni v stanju izračunati, katero gibanje, če smem tako imenovati, plač po kolektivnih pogodbah ali pa skupnih plač je za upokojence ugodnejše. Tega podatka enostavno ni mogoče dobiti. Da bi pa bila stvar pregledna, zato sem prej obrazložil zakaj se zavzemamo in zakaj bom glasoval za vladin amandma, ki daje določeno preglednost, ko vsak mesec dobimo od urada za statistiko Republike Slovenije točen vpogled v gibanje plač. Nimamo več pregleda nad gibanjem plač v gospodarstvu in ostalem, ampak imamo po panogah in tako naprej.
Gospodu Demšarju pa naslednje. Poglejte, sedanji zakon, kdor ga je malo bolj poglobljeno prebral, in tudi novi zakon jasno pove naslednje: če imata dva enake prejemke, bosta dobivala tudi enako pokojnino. Ni pomembno, kakšen je njegov zaslužek ali plača v nekem določenem obdobju, pomembno je, po starem, zaporedje 10 najugodnejših let, po novem je predlog za zaporednih 18 najugodnejših let za izračun pokojninske osnove in iz naslova delovne dobe oziroma zavarovalne dobe tudi odstotek izračuna pokojnine. Na drugi strani pa, če gledamo to, koliko kateri plačuje prispevkov, je pa jasno, da ste pozabili na vid, ki je vgrajen v sedanjem zakonu in bodočem, ki ga bomo sedaj, upam, v letošnjem letu sprejeli, da je tu solidarnost, solidarnost tistih, ki imajo višje prejemke, v razmerju nad 1 : 4, kar je tu predlagano, plačujejo več iz naslova solidarnosti za ostale. Zato ne bi postavljal vprašanja, kdo plačuje več, ampak postavljam kot svojo osnovno, ne bom rekel tezo, temveč trditev, da je najpravičnejše usklajevanje z vsemi plačami, kajti na ta račun ne bo nihče ne oškodovan in tudi ne privilegiran. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa za repliko. Prehajamo na odločanje.
Najprej imamo dva amandmaja, amandma poslanske skupine SKD in amandma vlade, ki pa je tudi amandmiran. Torej, na glasovanje dajem prvi amandma k 145. člen. Predlagatelja amandmaja sta gospa dr. Hren-Vencelj in gospod Demšar, vlada in delovno telo ga ne podpirata. Če bo ta amandma sprejet, bo glasovanje o amandmaju vlade brezpredmetno. Ugotovimo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (22 poslancev.) Je kdo proti? (41 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma na amandma vlade, ki ga predlaga Ivan Kebrič. Matično delovno telo in vlada tega amandmaja na amandma ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma na amandma? (5 poslancev.) Je kdo proti? (38 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma na amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma vlade, to je amandma pod točko 3, delovno telo ga ne podpira. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za amandma vlade? (32 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 145. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za člen? (35 poslancev.) Je kdo proti? (18 poslancev.)
Ugotavljam, da je člen v celoti sprejet.
Smo pri amandmaju za novi 146.a in b) člen. Predlagatelj je vlada, delovno telo ga podpira. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Sprejeli smo novi 146.a in b) člen.
Smo pri 147. členu in amandmaju pod točko 1 gospoda Lešnika. Ta amandma nima podpore vlade in delovnega telesa. Kot o drugem amandmaju bomo glasovali o amandmaju poslanske skupine socialdemokratov, ki je v posebnem pregledu. Nato sledi amandma dr. Hren-Vencelj, delovno telo ga podpira, vlada pa ne podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Umika? Hvala, gospod Lešnik. Amandma pod točko 1 je umaknjen. Imamo samo še dva amandmaja, amandma poslanske skupine socialdemokratov in pa amandma dr. Hren-Venceljeve. Ker ni razprave, prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem amandma poslanske skupine socialdemokratov k 147. členu. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (21 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma, ki ga predlagata dr. Hren-Venceljeva in gospod Demšar. Delovno telo ga podpira, vlada ga ne podpira. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (22 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem člen 147. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (35 poslancev.) Kdo je proti? (15 poslancev.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri členu 148. Prvi amandma je gospod Lešnik umaknil. Sledi amandma poslanske skupine socialdemokratov, nato amandma odbora za zdravstvo, ki ga vlada podpira. Prav tako velja za naslednji amandma. Oba sta redakcijske narave. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem amandma poslanske skupine socialdemokratov k 148. členu. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (28 poslancev.) Kdo je proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma odbora za zdravstvo, vlada ga podpira, je pod točko 2. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (44 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem še tretji amandma odbora. Vlada ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (38 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen 148. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za ta člen? (41 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo k členu 149. Imamo dva amandmaja. Prvega predlaga vlada, delovno telo ga podpira in amandma poslanske skupine slovenske ljudske stranke. Vlada in delovno telo se nista opredelila. Želi kdo besedo? Gospa državna sekretarka.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Amandma pod točko 2 vlada podpira. Piše, da se ne opredelila, a podpira ta amandma.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem prvi amandma k členu 149, vlada ga predlaga, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (41 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Predlagatelj je poslanska skupina slovenske ljudske stranke. Vlada ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (36 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za člen? (31 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri členu 153 in amandmaju vlade. Delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Člen je v celoti spremenjen.
Prehajamo na člen 161. Imamo tri dopolnila. Prvega predlaga Ivan Kebrič, ki pa napoveduje umik. Hvala. Prvi amandma je umaknjen. Imamo še dva amandmaja vlade, delovno telo oba podpira. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma vlade? (32 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma vlade k temu členu. Ugotavljamo prisotnost! (44 prisotnih.) Prehitro. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za drugi amandma vlade? (31 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen 161. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za člen? (27 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri členu 167. in amandmaju vlade, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za člen? (26 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri členu 170. Prvi amandma predlaga gospa Zbačnikova, vlada in delovno telo ga ne podpirata. Amandma pod točko 2. vlada, delovno telo ga podpira. Gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Pri 170. členu gre res za vprašanje, glede katerega bi rad samo, da ne gre čisto mimo in da ne vemo, o čem odločamo, ker mislim, da je - vsaj za mene kot pravnika - zanimivo.
Pokojnina je individualna pravica o tem najbrž ni dvoma. V našem sistemu kaznovanja nimamo predvideno, da bi se lahko komurkoli, ki je storil kaznivo dejanje in mu je - recimo -izrečena kazen zapora, izrekla tudi kazen, da se mu odvzamejo neke individualne ali državljanske pravice in tudi pokojnina se ne more odvzeti. Take kazni, kazenski zakonik ne predvideva.
Mi pa imamo tu rešitev, ki jo sicer z vladnim amandmajem - bi rekel - malo kombiniramo, ki je približno takšna; če si obsojen do 6 mesecev, potem dobivaš pokojnino. Če si obsojen nad 6 mesecev, prvih 6 mesecev dobivaš pokojnino, kasneje ne dobivaš pokojnine. Če si obsojen nad 6 mesecev, pa imaš družinske člane, ki jih preskrbuješ, družinski člani dobivajo tisti del pokojnine, kot bi sicer znašala družinska pokojnina. Skratka, na nek način je poskrbljeno - in to je v redu - za družinske člane, ki v primeru, če bi res šlo za to, da jih je upokojenec preživljal, niso prikrajšani, če je pač storil kaznivo dejanje in gre v zapor za več kot 6 mesecev. Ostaja pa to vprašanje, ali je res možno s pokojninskim zakonom rešiti to vprašanje, da na nek način odvzem pokojnine postaja kazen. In mislim, da je vredno o tem malenkost razmisliti in se mi rešitev ne zdi tako enostavna, ker najbrž reči in iti po logiki, saj ga takrat - dam v narekovajih - "država vzdružuje" in vsaj dobiva tudi v zaporu, če dela, določen del sredstev, ki mu omogoča, da ima nekaj za priboljšek, mislim, da to ni ustrezen odgovor. Kar zadeva pa sicer, če je individualna pravica, pa jo on ne more koristiti, se pač nabira na določenem računu in jo kasneje koristijo - bi rekel - njegova družina ali sicer drugi dediči v primeru, ko umre; ampak se mu ne odvzame.
Povem še enkrat, gre predvsem za pravno zanimivo vprašanje in bi rad, da o njem vemo in če bomo za amandma, ki ga predlaga gospa Hren-Vencelj, da se ta člen črta, glasovali, potem bo pač se pokojnina - po mojem - normalno izplačevala kot individualna pravica tudi v primerih, kjer bo nekdo, ne glede na čas obsodbe, šel na prestajanje kazni. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Žnidaršič.
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi! Jaz mislim, da je zadeva podobna, kot če bi zapisali še zraven, da se prihranki, ki jih ima nekdo na banki, če je zaprt več kot 6 mesecev, pač podržavijo.
Zato mislim, da je določba, ki jemlje pokojnino, če je nekdo kaznovan za bilo kaj in zaprt več kot 6 mesecev, kraja in da je nesmiselna in da ne rečem, neustavna, neumna. Tako da jaz sem za to, da se črta ta določba. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: V nadaljevanju, kar je bilo sedaj rečeno, bi rekel, da se lahko komu, ki ima kakšne prihranke, obresti ne pripisujejo k njegovi glavnici, tudi to bi bilo možno.
Moje vprašanje vladi pa je naslednje: Ali je to v Evropi praksa ali ni? Kako je to drugod urejeno? Verjetno so tu neke konvencije, ki veljajo, in bi lepo prosil, ali lahko poveste, ali je to zelo različno po Evropi, kako je načelno to urejeno, da ne bomo potem nekoč to zadevo zaradi tega morali še enkrat obravnavati, ker ne bo usklajeno z Evropsko unijo, kamor tako hitimo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Gospod Štrovs.
MARKO ŠTROVS: Prav zanimivo je, da je to splošno pravilo vseh pokojninskih sistemov, ki je tudi v konvenciji Mednarodne organizacije dela številka 35 zapisano v 8. členu, in sicer tam pravi, da kadar država nekoga postavi v tak status, da mu zagotavlja preživetje, potem se v tistem času lahko omeji ali pa neha izplačevati pokojnine. Pri tem ne govorimo o pravici do pokojnine. Pravica do pokojnine je nedotakljiva in pravica do pokojnine gre tudi v tistem času. Vendar se pokojnina ne izplačuje, tako kot se pokojnina tudi ne izplačuje tistemu starejšemu upokojencu, uživalcu, ki se reaktivira in začne delati. Navsezadnje: v času, ko dela, čeprav je star že 65 let, se mu pokojnina ne izplačuje že po sedanjem zakonu, to je že čisto utečeno; vendar pravico ima, ki se je pa, pač, tisti čas ne izvršuje. Ravno prej je bila izglasovana rešitev za tiste, ki so na služenju vojaškega roka, ker navsezadnje, ko je nekdo na služenju vojaškega roka, se mu v tistem času ne izplačuje družinske pokojnine, kakšna druga pa tako ali tako v tistem primeru ne pride v poštev. Tako da ta stvar ni tako nezaslišana, ta stvar je v neki logiki socialnega zavarovanja upravičena, in v tej rešitvi je tudi neka življenjska situacija razrešena. Ta življenjska situacija je pa v tem, da naj ne bi kazen bila v nobenem primeru nagrada.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospa Beblerjeva.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala lepa. Če dovolite, bi rekla samo to, da se strinjam z vsemi tistimi, ki so tu ugovarjali tako temu členu kot tudi amandmaju z vidika morebitne spornosti z ustavo in seveda spornosti dejstva, da bi tudi na ta način odtegnitev pokojnine pravzaprav pomenila dodatno stransko kazen, ki je bila nekomu izrečena, ki je na prestajanju kazni.
Druga stvar je še ta: mislim, da je to pomemben korak nazaj, kajti že v sedanjem sistemu, ki velja že vrsto let, je določeno, da zaporniki imajo neokrnjeno pravico do svoje pokojnine, še več. Tisti, ki delajo v zaporih, so upravičeni tudi do osebnega dohodka, seveda prirejenega glede na to, da zapornik prestaja zaporno kazen. Tako da sem prepričana, da je to določilo zelo sporno in bi ga kazalo posebej morda preučiti in tudi z ljudmi iz ministrstva za pravosodje oziroma iz posebnega oddelka za izvrševanje kazenskih sankcij, kjer se morda tudi nekoliko bolj podrobno spoznajo na to materijo.
Na vsak način se mi zdi vprašljivo, če je prav, da gremo ravno na tem posebej delikatnem področju pomemben korak nazaj. Pri čemer seveda moramo upoštevati tudi dejstvo, da ko zmanjšujemo pokojnino preostalim članom, ki živijo skupaj s tem upokojencem sicer v nekem gospodinjstvu, da tudi njim na ta način izrekamo stransko kazen, če njim odtegujemo del pokojnine, ki so jo do sedaj mogli in smeli uživati.
Predlagam, da bi posebej to na nek način poskušali še razčistiti. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje. Ker smo v drugem branju, je to do tretjega branja še mogoče storiti. Imamo dva amandmaja. Prvi je, da se člen črta, drugi je amandma vlade.
Najprej dajem na glasovanje amandma pod točko 1. Predlagatelj je Majda Kregelj-Zbačnik, delovno telo in vlada amandmaja ne podpirata. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (25 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2, predlagatelj je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 2? (31 poslancev.) Je kdo proti? (11 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen 170. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za člen? (33 poslancev.) Je kdo proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri členu 172 in amandmaju odbora, vlada ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Ponovno ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma k temu členu? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen 172. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za člen? (37 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 174. členu in amandmaju vlade, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Sprejeli smo amandma in v celoti spremenili člen.
Smo pri amandmajih za nova 175.a in b) člena. Imamo v pregledu. Danes ste pa prejeli na klop amandma poslanskih skupin LDS in SLS. Amandma na amandma vlade za novi 175.a člen sta vložili poslanski skupini LDS in SLS. Amandma vlade pa delovno telo podpira. Želi kdo besedo? Državna sekretarka.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Rada bi samo povedala, da vlada podpira ta dva amandmaja, ki ste jih zdaj dobili na klop, torej k 175.a in pa 175.b členu, in ki sta jih vložili obe poslanski skupini.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem amandma na amandma vlade za novi 175.a člen. Predlagatelja poslanski skupini LDS, SLS, vlada ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma na amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je ta amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma na amandma vlade za novi 175.b člen istih poslanskih skupin, vlada ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma na amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma vlade za novi 175.a in b) člen, delovno telo ju podpira. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (30 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Sprejeli smo novi 175.a in b) člen.
Smo pri 176. členu in amandmaju vlade, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanjem dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za člen? (25 poslancev.) Je kdo proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri členu 177 in amandmaju vlade, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma vlade? (33 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za člen? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri členu 179 in amandmaju vlade, delovno ga telo podpira. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma vlade k 179. členu? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Kolege prosim za pozornost še za nekaj naslednjih amandmajev, da bomo ob 13.00 uri lahko šli na zasluženi odmor.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri členu 180. Imamo vloženih osem amandmajev. Prvega predlaga vlada, delovno telo ga podpira. Pod točko 2 - Majda Kregelj-Zbačnik, nima podpre vlade in delovnega telesa. Pod točko 3 - Bojan Kontič, delovno telo ga podpira, vlada ne podpira. Točka 4 - vlade, delovno telo ga podpira. Če je ta amandma sprejet, sta naslednja dva brezpredmetna. Pot točko 5 - Hren-Vencelj, Demšar, delovno telo ga podpira, vlada ne podpira. Točka 6 - ista predlagatelja, nekako pravi odbor, da je brezpredmeten. Ali želi kdo besedo? Istočasno sta dvignila roko, dama ima prednost. Dr. Hren-Vencljeva ima besedo.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala. Ta člen opredeljuje to dobo, ki so jo zavarovanci prebili izven zavarovanja, in mi smo v amandmaju, ki je uvrščen bolj pri koncu v pregledu, želeli, da se doda nova šesta alinea, ki bi vključevala v skupine, ki so prej naštete tudi duhovnike, redovnike in redovnice ali osebe v drugi verski skupnosti, ki so poklicno oziroma ki poklicno opravljajo versko službo na območju Republike Slovenije, pa jim zaradi naše zakonodaje ni bilo omogočeno plačevati prispevkov v pokojninski in invalidski sklad pred 1.1.1983. Da nekoliko pojasnim. Tedaj je vlada s pritiskom na ljudi, ki delujejo v Cerkvi oziroma po vojni določila, da tisti, ki se ne vključujejo ali pa ki niso vključeni v Ciril-Metodovi družbi ali pa drugih organizacijah pod posebnimi političnimi pogoji, torej ti iz političnih razlogov niso bili vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. To se pravi, da niso mogli plačevati tega zavarovanja. Stanje je sedaj tako, da je povprečna pokojnina katoliškega duhovnika nižja od polovice povprečne pokojnine vseh starostnih pokojnin. To se pravi: da človek, ki ima visokošolsko izobrazbo in ki je pravzaprav vse življenje delal za svoje bližnje, se ta nenadoma znajde v situaciji, ko ima pokojnino 35.000 ali celo manj.
Mi smo predlagali - to se pravi, po eni strani mi zdaj uvajamo vdovske pokojnine, uvajamo državne pokojnine, imamo - da ne rečem - zelo dobre pokojnine za oficirje in podoficirje bivše JLA, ki so v povprečju v primerjavi s pokojninami duhovnikov trikrat večje, nekaj manj v primerjavi s pokojninami miličnikov in paznikov v zaporu. To se pravi, tukaj smo pa še vedno na stališču, ki ga je imela bivša nomenklatura.
Gospa državne sekretarka je v razpravi na državnem zboru rekla oziroma zagovarja stališče vlade s tem; da, češ, kmetje so tudi bili v enakem položaju in tudi obrtniki so bili v enakem položaju, kot so bili duhovniki, torej pred 1.1.1983. Pri tem pa je seveda spretno pozabila povedati, da imajo kmetje lastnino, da imajo zemljo, da imajo gozdove, da imajo gospodarska poslopja in hiše; da imajo obrtniki tudi hiše, da imajo stroje, s katerimi lahko delajo, da pa duhovnik nima osebne lastnine: Torej nima iz česa in tudi ne more kupiti manjkajočih let, kajti zakon pravi, da manjkajoča leta lahko kupiš samo za čas študija - včasih v preteklih letih zelo poceni, zdaj pa tudi po ekonomski ceni, ki si jo pa tudi ne morejo privoščiti - torej niti pet let.
Mislim, da bi poslanci morali podpreti naš predlog zakona, da se torej vključi tudi ta del Slovencev, ki je in ki skrbi za našo duševno in moralno moč.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Gospod Demšar želi besedo.
VINCENCIJ DEMŠAR: Želel bi, da bi bila moja razprava ob tem členu konstruktivna, da se ne bi komu zgodilo to, kot se je ob primeru borčevskih pokojnin, ko so pionirji, ki so bili v raznih odredih (na našem koncu jih je bilo nekaj, tako v Železnikih, Cerknem in tako naprej, in to poznam), in so uveljavljali tudi "penzijon". Ker so nekateri dobili, so se drugi pritožili in so potem še onim "odstrigli". Moja razprava - torej, to je fundament - ne gre v tej smeri. Namreč, duhovniki, ki so bili v Ciril-Metodovem društvu, niso plačevali za "penzijon", imajo pa "penzijon", ker je za njih plačevala država - in ga dobivajo, imajo toliko in toliko priznane delovne dobe, vendar oni niso plačevali. Sedaj bomo pa tiste, ki takrat niso klonili in ki so bili značajni, ker je šlo za političen pritisk; tisti, ki so bili pokončni, bodo pa sedaj še naprej - glede na to, kar pravi vlada oziroma kar vlada zagovarja - še naprej v tem položaju. Poglejte, kako je ta zgodba čudna, da bi tisti, ki ima hrbtenico, očitno na tak način, kot vlada predlaga, dvakrat dobil po grbi. Zato bi vas prosil, da tudi pod tem vidikom sprejmete. Mislim pa, da je bilo precej splošno stališče na odboru usklajeno, da bi ta amandma tudi sprejeli. Torej, če je bil včasih kakšen amandma na odboru sprejet tako, bolj na pol: pol smo pa tu bili enotni; res pa je, da je vlada že takrat imela svoje pomisleke.
Zato se mi zdi, da je do teh ljudi, ki so vsa svoja boljša leta delali za druge, primerno, da jim to damo. Ne vem, kako bomo imeli obraz potem tudi do tistih, ki bodo nas spraševali, kako imamo z duhovščino to urejeno - glede plačevanja njihove pokojnine. Res je, da je niso plačevali, to je res - in načelo je: kar je kdo vplačal, to naj sedaj tudi dobi. Ampak ti je niso mogli, ker je za one, ki so bili člani Ciril-Metodovega društva, po tisti kolektivni skupni pogodbi, država skrbela, da so bili zavarovani, ostali pa niso bili.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Kontič.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi ter predstavniki ministrstva! 180. člen govori o času zunaj delovnega razmerja, ki se šteje v zavarovalno dobo, in v četrti alinei je zapisano, "poklicna rehabilitacija, vojaški invalidi" in je zraven našteto tudi za gluhe. Amandma, ki sem ga vložil in ki ima tudi podporo komisije za invalide, govori o tem, da se v četrti alinei za besedo "gluhega" dodata besedi "naglušnega". To je tudi v povezavi z amandmajem k 78. členu, ki je ravno tako kot ta bil deležen podpore na matičnem delovnem telesu, ni pa deležen podpore vlade. S predlaganim amandmajem k četrti alinei člena bo poleg gluhim tudi naglušnim zavarovancem zagotovljeno štetje poklicne rehabilitacije v zavarovalno dobo. S tem bi zagotovili enakopravno obravnavo gluhih in naglušnih, kot je že zapisano k obrazložitvi k 78. členu k amandmaju, ki smo ga na tem državnem zboru oziroma na tem zasedanju sprejeli.
Kot argument bi navedel še dodatno obrazložitev oziroma utemeljitev pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij, ki govori naslednje. "Obrazložitev vlade Republike Slovenije, da naglušne zavarovance ne bo vključila v določbo 180. člena, saj bi takšno ravnanje pomenilo neenako obravnavanje ostalih skupin invalidov, denimo slabovidnih, ne vzdrži in je primerjava naglušnih zavarovancev s slabovidnimi zavarovanci neprimerna, saj gre za popolnoma neprimerljive kategorije invalidnosti med seboj. Zmotno je laično prepričanje, da naglušni osebi slušni aparat povrne sluh. Slušni aparat je tehnični pripomoček, ki samo ojača preostali sluh, ne more pa vrniti izgubljenega sluha na določenih frekvencah. Kot primer, slišeča državljanka ali državljan obiskuje srednje glasbeno šolo in zaradi različnega vzroka postane težko naglušna. Iz tega razloga ne more nadaljevati šolanja v tej smeri, saj je za opravljanje tega poklica nujno potreben sluh. Naglušna oseba se mora prešolati oziroma s poklicno rehabilitacijo usposobiti za neko drugo pridobitno delo oziroma poklic. V primeru, da se ji ta čas poklicne rehabilitacije ne bo štel v zavarovalno dobo, je ta naglušna oseba diskriminirana in je postavljena v neenakopraven položaj v primerjavi z drugimi osebami in ni moč govoriti o enakosti pred zakonom."
Zato vas, spoštovane kolegice in kolegi, naprošam, da podobno kot amandma k 78. členu podprete tudi ta amandma k 180. členu in s tem prispevate za boljši položaj tudi naglušnih v naši državi. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospa državna sekretarka.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Če poskušam pač to razpravo nekako vrniti na začetno raven: gre dejansko za člen, ki govori za čas zunaj delovnega razmerja, ki se všteva v zavarovalno dobo. In amandmaji, ki pač širijo pogoje oziroma širijo primere, so zelo različne narave. Zdaj načelni pomisleki s strani vlade so bili praktično enaki, da ne kaže širiti teh primerov zaradi tega, ker na drugi strani se moramo zavedati, da te prispevke za nazaj plača država. Torej, da gredo vse te širitve na breme države.
V okviru amandmaja pod točko 2, ki se nanaša na otroke, na zagotavljanje dobe vsem tistim staršem, materam ali očetom, ki so skrbeli za otroke do dopolnjenega 7 leta starosti, je pravzaprav naše stališče, da do 1 leta starosti je to možno - in to smo tudi rekli že v obrazložitvah k prejšnjim členom - med tem ko pa potem naprej pa praktično menimo, da bi to pomenilo, da nekdo si z dvema, tremi otroki že lahko zavarovalno dobo pridobi v tistem minimumu 15-ih let, kar pa se nam seveda zdi zelo velika širitev glede na sedanjo zakonodajo in tudi glede na možnosti države.
Glede amandmaja pod točko 3 gospoda Kontiča, ko govorimo o tem, da širimo - poleg gluhih še na naglušne, bi rada povedala, da potem pridemo pravzaprav lahko do neenakopravnosti z marsikatero drugo kategorijo ljudi. Na primer potem: poleg slepih bi morali takoj reči še slabovidni in gre za širitev, ki lahko prinese potem neenakopravnost med različnimi kategorijami prizadetih. Zato temu amandmaju tudi nasprotujemo.
Del tega, o čemer pa sta govorila gospa Hren-Vencelj in gospod Demšar, smo želeli nekako rešiti z amandmajem, ki ga vlada predlaga in ki ga imate v tem okviru pod točko 4 navedenega. Res pa je, da je tu neka precej velika kvalitetna razlika - to priznam - da se ta doba prizna. V vladnem amandmaju piše: če je plačan prispevek po 202. členu, med tem ko predlagatelji pa seveda pravijo, da se ta doba prizna, pri čemer se računa, da bi bil prispevek pokrit s strani države. In tu je bistvena razlika. Tega ne osporavamo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika, dr. Hren-Vencljeva. Morda bi bilo dobro, da bi pred odmorom tudi glasovali, ker smo razpravo opravili.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Gospa državna sekretarka je potrdila, da imamo dve vrsti, dve kategoriji med duhovnimi poklici. Tiste, za katere je država v preteklosti plačala in je sedaj vse v redu, in tiste, za katere pa država v preteklosti ni hotela plačati, ker jih je pač politično v nekem smislu izobčila.
Mislim, da če smo demokratična država, vsaj deklariramo se tako, teh stvari ne smemo vleče naprej. Moramo izenačiti pravice teh ljudi.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Rokavec.
FRANCI ROKAVEC: Hvala za besedo. Opozoril bi samo na razpravo pri tem petem amandmaju.
Na matičnem delovnem telesu, kjer je bil prisoten tudi minister, gospod Rop (sedajle je prišel tudi v dvorano), je bilo po temeljiti razpravi dejansko ugotovljeno, da bi bilo z nesprejetjem tega amandmaja dejansko še vedno priznanje in neenakovreden položaj. Dejstvo je, da so bili nekateri duhovniki, ki so imeli možnost prek Ciril-Metodove družbe biti zavarovani, imeli plačan prispevek izključno prek državnega proračuna, nikakor ne iz lastnih sredstev. Zato bi bilo to ustvarjanje nekega neenakopravnega položaja tudi v prihodnje. In minister je takrat celo - česar se dobro spomnim - dejal, da je prav, da sprejmemo ta amandma. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kar nekaj kolegov se je javilo: gospod Potrč, gospod Peterle... Ali skušamo opraviti razpravo in glasovati ali prekinemo? Sejo prekinjam do 14.30 ure. Prvi razpravljalec bo gospod Potrč, za njim gospod Peterle (kot replike), nato pa bomo glasovali. Hvala.
(Seja je bila prekinjena ob 12.59 uri in se je nadaljevala ob 14.38 uri.)
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci! Nadaljujemo 16. redno sejo državnega zbora Republike Slovenije. Obravnavamo predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Državni zbor bo danes zasedal do 18.00 ure. Ugotavljamo sklepčnost! (52 prisotnih.) Državni zbor je sklepčen in lahko nadaljuje delo.
Smo pri 180. členu, odprta je razprava o tem členu in amandmajih k temu členu. Dodatno še predhodno opravičujem za nadaljevanje 16. redne seje državnega zbora gospoda Ferija Horvata za popoldanski del seje. K repliki k prejšnji razpravi sta prijavljena gospod Potrč in gospod Peterle. Gospod Potrč, izvoli.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Poslanska skupina bo podprla amandma pod točko 5 gospe dr. Hren-Vencelj in gospoda Demšarja, ker sva to enako oba poslanca naredila že na matičnem delovnem telesu. Mislimo, da razlikovanje, ki je brez potrebe obstajalo, ni treba vleči v bodočnost.
Ker sem pri besedi, bi formalno predlagal v razmislek, ali ni amandma pod številko 5 bolj oddaljen kot amandma pod številko 4. Namreč, na novo in drugače ureja vprašanje. Mislim, da bi bilo boljše spremeniti vrstni red glasovanja tudi zaradi tega, ker sicer lahko izpade, da bomo sprejeli tisto, kar je manj, pa bo nekdo rekel, da je v tem primeru amandma pod točko 5 brezpredmeten. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Potrču. Gospod Peterle.
ALOJZ PETERLE: Hvala lepa. Spoštovani! Navedel bi samo dva razloga, ki se mi zdita zelo pomembna pri podpori tega amandmaja.
Eno je seveda temeljno merilo pravičnosti, drugo je pa naša ustava. Mislim, da če ne bi tega amandmaja sprejeli, da bi imeli lahko tudi ustavne probleme, ker gre za vprašanje razlikovanja ljudi.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Ali želi še kdo razpravljati? Gospod Bogo Špiletič, izvoli.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Pravzaprav bi na tem mestu ponovil vprašanje, ki sem ga zastavil že na odboru, pa nanj takrat nisem dobil odgovora.
Ne razumem teh razprav, ki gredo v to smer, da je del duhovnikov bil vključen v Ciril-Metodijsko ali Metodovo društvo v Mariboru, niso plačevali prispevkov, pa dobivajo pokojnine, in en del duhovnikov, ki v to društvo ni bil vključen, pa ne dobiva pokojnin.
Če mi lahko razložite, kaj je to "Ciril-Metodijsko" društvo, zakaj ta del duhovnikov, ki so bili člani tega društva, danes prejema pokojnine, pa niso plačevali prispevkov, medtem ko pa ostali del ne. Vljudno prosim za odgovor. Že na odboru sem zastavil to vprašanje, vendar je bilo preslišano; upam, da tokrat ne bo.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Špiletič. Gospa Hren-Vencelj, razprava, kratko pojasnilo.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Če je gospod Špiletič sledil razpravi, je že lahko dojel, za kaj gre. Za informacijo glede odločitve bi pa takole še povedala: da naša država prek Urada za verske skupnosti plačuje od leta 1991 prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za 1.182 ljudi v cerkveni službi oziroma avgusta 16.454 na posameznika. Za nazaj pa stvari niso urejene. In prav zaradi tega mislimo, da je treba amandma sprejeti.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Ni želje po odgovoru, ni želje po razpravi? Torej, ker ni želje in se nihče ne javi, prehajamo na odločanje. Želite še repliko? Prosim, gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Repliciram oziroma dodatno postavljam vprašanje vladni strani: zakaj to razlikovanje? Nihče ni plačeval prispevkov. Tisti, ki je bil član nekega "Ciril-Metodovskega" društva v Mariboru, dobiva pokojnino, ostali del duhovnikov ne. Ja, vladna stran oziroma predstavniki ZPIZ-a, menda ja veste, na podlagi kakšnega pravnega akta; katera je pravna podlaga, da tisti del duhovnikov dobiva pokojnine, ostali del pa ne. Zanima me pravzaprav tudi, na podlagi katerega pravnega akta, katerega zakona, katerega sklepa vlade ali, ne vem, neke tihe odločitve - povejte!
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Izgleda, da ste spodbudili gospoda Marka Štrovsa, svetovalca vlade Republike Slovenije, da bo skušal dati odgovor.
MARKO ŠTROVS: To zavarovanje ima kar precej dolg historiat. Gre za to, da je bila po letu 1972 sklenjena pogodba na podlagi zveznega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju med takratno skupnostjo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in "Ciril-Metodovskem" društvom, po kateri so bili duhovniki vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje in so plačevali prispevke od osnov, ki so bile v pogodbi navedene. Načeloma je bil v tisti pogodbi plačnik prispevkov vsak duhovnik sam. Vendar je bil za tem še nek aranžma za vlado, že takrat, da je pa vsakemu duhovniku, ki je bil tako zavarovan, pokrila stroške za plačilo prispevkov. Približno tako je tudi zdaj napravljeno za čas od 1983 naprej. Tisti duhovniki, ki pa takrat niso bili vključeni v "Ciril-Metodovskem" društvu, pa niso imel nobene pravne podlage, da bi sploh lahko bili pokojninsko zavarovani. In za tiste pa velja splošen princip, tako kot za vse druge samozaposlene zavarovance, da se jim tisti čas lahko naknadno priznava v zavarovalno dobo, če plačajo prispevke; se pravi, če dokupijo tisto pokojninsko dobo po ceni, kakršna je običajna. To je kompleten historiat in ta historiat je arhiviran na sedanjem zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Štravs. Še replika, gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Ja, gospod Štrovs, vi ste rekli, najprej je bil zvezni pokojninski zakon, kasneje pa je bil narejen nek aranžma z vlado. Kakšen aranžma je bil to? Kaj je pravna podlaga tega aranžmaja? Tako da jaz bi rad vedel, kakšen aranžma, ne nek aranžma. Zdaj potrebujemo pravno podlago, ne neki aranžma, teh aranžmajev je lahko veliko, ampak tukaj govorimo o pravnih aktih, o pravnih podlagah.
In drugo, če je - torej, kakšen je bil pa kriterij vključevanja v to "Ciril-Metodijsko" društvo? Zakaj se potem niso vsi duhovniki vključili, pa bi bili deležni teh bonitet, ki izhajajo iz tega nekega aranžmaja? Torej, kakšno je bilo cedilo? Jaz enostavno ne razumem te dvojne vloge, ki jo še danes na tem mestu zagovarjate. Še vedno držite fige v žepu in tukaj je nekaj - bom rekel - nepojasnjeno in še vedno bo ostalo nepojasnjeno, če vlada bo pač gledala v tla in ne bo prišla za to govornico z dejstvi. Povejte, kateri so pravni akti, ki so omogočali nek aranžma, in na podlagi kakšnih kriterijev se je lahko duhovnik vključil ali pa nevključil v to "Ciril-Metodijsko" društvo in bil deležen bistveno drugačnega tretmaja - vsaj kar se tiče pokojninske, prejemanja pokojnine vis-a-vis ostalim, ki niso bili vključeni v to društvo.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. To je bilo še dodatno vprašanje. Gospod Marko Štrovs oziroma gospa Nataša Belopavlovič bo poizkušala razjasniti zadeve iz zgodovine, mi smo pa pri 180. členu.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Torej se bojim, da jih ne bom razjasnila in da tudi nismo pristojni s tega resorja ali pa s strani vlade zdaj, da razjasnjujemo, kakšni so bili pravzaprav, kakšna je bila podlaga oziroma kakšni so bili kriteriji za včlanitev v to društvo. Jaz tega ne vem, mogoče ve kdo od vaših kolegov poslancev. Verjetno je društvo imelo neke pogoje, neke kriterije, na podlagi katerih so včlanjevali te osebe. Tega ne znam pojasniti.
Jaz lahko rečem to, kar je z našega vidika pomembno, z vidika zavarovanja, je to, da so za te ljudi bili plačani prispevki, da ima zavod plačane prispevke in da torej tisti, ki pravice iz tega naslova dobivajo, so imeli pokrito dobo s plačilom prispevkov. Z vidika zavarovanja je to za nas pomembno.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospe Nataši Belopavlovič. Gospod Demšar se je prvi javil, potem gospod Peterle in še replika bo potem od gospoda Špiletiča.
VINCENCIJ DEMŠAR: Jaz ne bom razlagal, pod kakšnimi pogoji je kdo lahko postal član tega, jaz bom samo povedal tisti najbolj bistveni del tega: kdor je bil član društva, je avtomatsko - zato ker je bilo društvo kot tako - država plačevala za njega prispevek za pokojninsko zavarovanje.
Torej to ni bila individualna in ni bilo tako, da bi, kdor je postal član, se je potem lahko zavaroval individualno. Ne! Ni bilo tako! To je bilo kolektivno: vsi, ki so bili člani, so bili avtomatsko tudi zavarovani preko države. Tako je to teklo v tistih letih. Ali se je potem, ko je to društvo nekako usahnilo, kaj se je potem spremenilo tam konec 60-ih let, tega jaz ne bi vedel, ampak start je bil za sigurno tak. Te stvari poznam.
Bom pa še rekel to, da ne bom predolg. Kogar to zanima, obstajajo letni koledarji, obstajajo seznami članov in tudi društvena pravila, to je bilo tiskano in to lahko dobite v vsaki knjižnici ali pa tudi pri meni.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Naslednji je gospod Peterle.
ALOJZ PETERLE: Hvala lepa, za besedo. Spoštovani! Tudi ta tema nas lahko vodi v dolgo debato. Jaz predlagam, da ne bi šli pregloboko pri tej zadevi, čeprav menim, da socialdemokrati ne postavljajo tukaj samo retoričnega vprašanja. Glede pogojev in kriterijev se da najhitreje slišati oziroma prebrati zadeva iz spominov nekdanjega škofa Vovka - to izhaja v Družini te čase - s kakšnim namenom je bilo popisano, je bila ustanovljena od SND društvo, je jasno. Bom omenil samo nekatere besede: rast v smeri naprednih družbenih pozicij - se je takrat temu reklo.
Zato pravim, mislim, da ni potrebno poglabljanje tega, kako je bilo, ampak pomembno je, da stanje, ki je bilo vzpostavljeno, da ga razrešimo pravično in ustavno. Sam bom povedal eno mojo izkušnjo.
Ko sem nekoč nekaj podobnega v eni drugi zadevi želel zvedeti, kako je to pravno utemeljeno in kje je povod, pa so rekli: "To je urejeno kar tako."
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Peterle. Gospod Bogo, še vztrajaš? Gospod Janez Janša.
JANEZ JANŠA: Torej, da bo ta odgovor še bolj popoln, izšla je še ena knjiga, kjer natančno piše, kako je do tega društva prišlo. Mislim, da je to zbornik gradiv, ki nosi naslov "Iz arhivov tajne politične policije". Pobudo za ustanovitev tega društva je dala takratna služba državne varnosti oziroma drugi oddelek te službe, ki ga je takrat vodil sedanji svetovalec predsednika države Milana Kučana, dr. Zdenko Roter.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Mislim, da smo z razpravo končali. Ni več želje po razpravi in prehajamo... Še gospod Lavrinc. Razprava ali replika?
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala lepa za besedo. Vprašal bi; namreč, če gre tukaj - za recimo - nekaj 10 ljudi, se mi zdi, da je škoda razpravljati. Navsezadnje, če se jim je takrat dajalo, bi jim tudi jaz sedaj dal. Če gre pa za nekaj 100 ljudi ali 1000 ljudi, to je pa druga muzika. Saj iz čisto proračunskih razlogov človek lahko potem na ono stran postavi.
Meni sama ideja, ki je zapisana tukaj notri, ni tuja ali ni daleč.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Vprašanje je bilo postavljeno, za koliko ljudi gre. Ali lahko kdo od prisotnih predstavnikov vlade odgovori? ... (Nemir v dvorani.) ... Ali kdo drug? (Ne.) Ugotavljam, da odgovora ne moremo dobiti. Odgovor se bo pridobil. Mislim, da lahko nadaljujemo. Ker ni več prijavljenih, zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje.
Najprej odločamo o amandmaju pod številko 1 k 180. členu. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (39 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 2. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (23 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 2 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 3. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (33 poslancev.) Je kdo proti? (19 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 3 sprejet.
V razpravi o tem členu je bilo navedeno, da je 5. amandma bolj oddaljen od četrtega, zato bi dali na glasovanje najprej amandma pod številko 5. V kolikor je ta sprejet, sta četrti in šesti brezpredmetna. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 5? (41 poslancev.) Je kdo proti? (14 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 5 sprejet, zato o amandmajih pod številko 4 in 6 ne odločamo, ker sta brezpredmetna.
Glasujemo še o členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Ponovno ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za 180. člen v celoti? (57 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 180. člen v celoti sprejet.
Prehajamo k 183. členu in amandmaju, ki govori "ta člen se črta". Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 183. členu? (6 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma k 183. členu ni sprejet.
Ker amandma ni bil sprejet, moramo odločati še o 183. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 183. člen? (46 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 183. člen sprejet.
V razpravo dajem 184. člen in amandma vlade k 184. členu, ki je redakcijske narave. Želi kdo razpravljati? (Nihče.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma k 184. členu sprejet.
Odločati moramo še o 184. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 184. člen sprejet.
Prehajamo oziroma v razpravo dajem amandma za novi 187.a člen, predlagatelj je vlada. Ni želje po razpravi? Amandma je povezan z amandmajem za novi 208.a člen. Ni želje po razpravi, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma za novi 187.a člen sprejet.
Na 55. strani dajem v razpravo amandma za novi 208.a člen. Ta dva amandmaja sta povezana. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 208.a člen? (36 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 208.a člen sprejet.
Vračamo na stran 52 in 190. člen. V razpravo dajem 190. člen. Amandma k 190. členu je bil že sprejet, zato ne bomo o tem več razpravljali, ampak dajem celotni člen v razpravo in sprejem. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 190. člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 190. člen sprejet.
V razpravo dajem 195. člen, h kateremu so dodani trije amandmaji. Pravkar me opozarjajo, da so ti trije amandmaji v osnovnem pregledu in imamo še en amandma, to je amandma, ki je v dodatnem pregledu, in sicer je to amandma skupine poslancev, prvopodpisani Branko Tomažič. Odpiram razpravo o 195. členu in amandmajih k 195. členu. Obrazložiti želi svoj amandma oziroma skupine poslancev gospod Tomažič.
BRANKO TOMAŽIČ: Hvala za besedo. Spoštovani zbor! Ta parlament je predlagal in sprejel kar nekaj pozitivnih amandmajev in ukrepov za izboljšanje družinske politike v Sloveniji. Na primer, povečali smo otroški dodatek.
Danes smo tudi pred pomembno odločitvijo. Pred nami je amandma k 195. členu, ki ureja nove vidike pogledov o pokojninski zakonodaji mladih družin, mater, žensk. Veliko je govorjenja na to temo, kako se mladi težko odločijo za naraščaj, za družino, za otroke. Na drugi strani pa, kako delodajalci ob sprejemu v službo govorijo mladim ženskam, da bodo izgubile službo, če se bodo odločale za naraščaj.
Amandma k 195. členu v 4. točki zagotavlja enakomernejšo in s tem pravičnejšo ter učinkovitejšo razporeditev celotnega bremena pokojninskega sistema znotraj posamezne generacije oziroma med starši in zavarovanci brez otrok. Brez tega amandmaja bodo starši obremenjeni bistveno bolj kot zavarovanci brez otrok. Slednji namreč, kot edini vložek za bodočo pokojnino, plačujejo prispevke, ki se sproti porabijo za izplačevanje tekočih pokojnin. Starši pa poleg tega, da plačujejo enake prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vložijo velik del svojih sredstev, dela, časa, energije v svoje otroke, ki bodo zagotavljali pokojnine celotni generaciji. Torej, tudi tistim, ki otrok niso imeli. Ker nimajo stroškov z vzdrževanjem otrok, lahko zavarovanci brez otrok vlagajo v različne oblike prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja ali druge oblike varčevanja za starost in si tako zvišujejo pokojnino, česar starši ne morejo.
Amandma v polnem pomenu uresničuje dejansko medgeneracijsko solidarnost, ki naj bi bila osnova pokojninskega sistema. V amandmaju predlagana rešitev je za starše bistveno boljša kot možnost zgodnejšega upokojevanja, saj jim nudi učinkovito podporo v času, ko imajo otroke. Takrat so te podpore najbolj potrebni in imajo tudi največ učinka. Največji učinek tako v smislu izboljševanja življenjske ravni družin z otroki, kot tudi v smislu izboljševanja demografske slike in s tem dolgoročne stabilnosti pokojninskega sistema, kar je glavni namen reforme tega sistema.
4. točka, ki je predlagana, je proračunsko nevtralna, ne zahteva nobenih dodatnih sredstev iz proračuna ter ne prinaša nobene dodatne obremenitve delodajalcev, saj ne spreminja bruto plač, ampak vpliva le na prispevke, ki jih zaposleni plačujejo od svojih bruto plač.
Rešitev ohranja enakost vseh sredstev iz prispevkov zaposlenih, zagotavlja pa njihovo pravičnejšo in s tem učinkovitejšo razporeditev. Z znižanjem prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se bo staršem zmanjšala obremenitev njihovih bruto plač in se jim bodo, glede na višino olajšave, ustrezno zvišale neto plače. Za ohranitev sedanje ravni priliva v pokojninsko blagajno bo potrebno ustrezno zvišati splošno prispevno stopnjo, kar pomeni nekoliko višjo obremenitev bruto plač zavarovancem brez otrok.
V točki 5 predlaganega amandmaja pa gre za izboljšanje zaposlitvenih možnosti mater. Zato predlagamo uvedbo olajšav za zaposlene matere pri prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki jih plačuje delodajalec. Olajšava bi bila odvisna od števila mladoletnih in šoloobveznih otrok.
Mislimo, da bi uveljavitev tega predloga bistveno zmanjšala pritiske na matere in potencialne matere, ki so jih te danes deležne s strani delodajalcev. Uveljavitev predloga bi bila pomemben korak v smeri izenačevanja zaposlitvenih možnosti moških in žensk. Tako bi delodajalec za mater z enim otrokom plačeval 80% prispevkov, za mater z dvema otrokoma 60%, za mater s tremi otroki 20%, za mater s štirimi ali več predšolskimi in šoloobveznimi otroki pa bi bil oproščen plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Da se skupni priliv iz prispevkov delodajalcev v pokojninski sklad ne bi zmanjšal, bi bilo potrebno zvišati splošno prispevno stopnjo. Izračun pokaže, da bi bilo mogoče ob zgoraj predlagani lestvici olajšav za matere prispevno stopnjo brez olajšave dvigniti z današnje 8,85 na 9,75, da bi ohranili sedanjo raven priliva prispevkov delodajalcev v pokojninski sklad.
Predlog je proračunsko nevtralen in ne zahteva dodatnega denarja iz državnega proračuna. Predlagam, da podprete amandma pod datumom 22.9. in ne podprete amandmaja tudi skupine podpisnikov pod datumom 21.9.
Če bo ta amandma sprejet, umikam svoj amandma, ki sem ga predlagal že spomladi. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Ali želi še kdo razpravljati? Gospa Belopavlovič, državna sekretarka, izvolite.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Mislim, da predlagani amandma v celoti ruši zavarovalniški sistem. Dejstvo je, da mi v zavarovalniškem sistemu tovrstnih olajšav pravzaprav nikjer ne poznamo in da kaže razbremenjevati starše skozi davčno politiko, to se pravi z davčnimi olajšavami. Tam je pravo mesto za tovrstno razpravo in za reševanje tovrstne problematike.
Če gre za zavarovanje, če gre za plačevanje prispevkov, potem seveda take neenakopravnosti zavarovancev ne moremo zagovarjati. Dejstvo je, da tudi argument, da je amandma finančno nevtralen, ne vzdrži. Ni res zaradi tega, ker je treba vse, kar bo ta zakon dal skozi kakršnokoli ugodnost, na drugi strani pokriti. Pokriti jo bo treba s proračunskimi sredstvi. Mi smo delali izračune na ministrstvu in smo delali izračune na zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in jaz vam bom te, ki smo jih dobili iz zavoda, izračune za ta amandma povedala.
Po obstoječih podatkih, koliko je družin oziroma koliko je tudi staršev, ki imajo enega otroka, ob znižanju 5% bi približno 4 milijarde 200 tisoč bilo manka samo na račun tistih 5% znižanja. Pri starših z dvema otrokoma bi bilo 7 milijard 800 tisoč. Pri treh bi bilo 2 milijardi 800 tisoč. Skratka, skupaj bi na prispevkih s strani delojemalcev izgubili približno 16 in pol milijarde. Na drugi strani so pa prispevki, za katere tudi predlagate, da se znižajo, tisti na strani delodajalcev - pri enem otroku bi to pomenilo 20%, kot ste predlagali, kar znaša 4 milijarde 200, pri dveh je to že 7 milijard 600, pri treh 1 milijarda 400, skratka, skupno je iz tega naslova znižanja prispevkov pri delodajalcih nekaj čez 14 milijard. Če seštejemo izpad prispevka s strani delodajalcev in s strani delojemalcev, se pravi zaposlenih, je to nekaj čez 30 milijard in pol. Skratka, to so velika sredstva, ki bi jih morali potem nekje dobiti oziroma nadomestiti. Nadomestili bi jih pa lahko samo s proračunskimi sredstvi in, seveda, z novimi davčnimi obremenitvami. Mislim, da tistega cilja, ki ga želimo doseči, na ta način ne bi dosegli. Še enkrat plediram, da razmislite, da se o teh stvareh pogovarjamo takrat, ko se bodo stvari reševale v okviru zakona o starševstvu, ko se bodo reševale v okviru zakona o dohodnini, da pa to ne sodi v problematiko pokojninskega zavarovanja.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Zaradi magnetograma bi vas vseeno opozoril, da je k temu členu vloženih sedem amandmajev: amandma številka 1, kot je zapisano v pregledu amandmajev, in amandma številka 2; nato se bo glasovalo o amandmaju, ki je najbolj oddaljen, to je amandma skupine poslancev v dodatnem gradivu s prvopodpisanim Brankom Tomažičem z dne 22.9.1999; potem sledi amandma pod številko 2, ki bo sedaj četrti, to je amandma poslanske skupine Socialdemokratske stranke, nato amandma pod številko 3 v dodatnem gradivu, tudi amandma poslanske skupine Socialdemokratske stranke, in kot šesti amandma k 195. členu, ki ga imate na klopeh, skupine poslancev s prvopodpisanim Brankom Tomažičem, ter sedmi amandma, ki ga imate v osnovnem pregledu amandmajev. Amandmaji pod številko 3 in nadalje se izključujejo; skratka, če bo sprejet amandma pod številko 3, se nadaljnji izključujejo.
Prehajamo na odločanje, najprej o amandmaju... Besedo želi Vincencij Demšar, za obrazložitev glasu.
VINCENCIJ DEMŠAR: Prosil bi, zato da ne bomo zmedeni, pa tudi sam bi rad vedel, o čem glasujem - eno je v tistem debelem pregledu, drugo je v tistem dodatnem, potem so pa še posamezni listi. Gospod predsedujoči, prosil bi, da bi povedali, ali naj gledamo debeli pregled, dodatni pregled ali posamezne liste, da si bomo na jasnem, o čem glasujemo. To bi bila moja želja.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Posebej bomo opozorili pri vsakem amandmaju, kje ga najdete.
Prehajamo na odločanje. Najprej o amandmaju pod številko 1 k 195. členu, to je v osnovnem zapisniku amandma pod številko 1, stran 52. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 v osnovnem pregledu? (50 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 2 v osnovnem pregledu. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za? (51 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju na 5. strani dodatnega gradiva, imate ga spodaj, to je amandma skupine poslancev, prvopodpisani Branko Tomažič, vložen 21.9.1999. Gospod Tomažič, lahko smatramo za umaknjen? Ker je on samo predlagateljstvo umaknil in se o njem ne odloča. Gospod Tomažič, prosim.
BRANKO TOMAŽIČ: Hvala za besedo. 21.9.1999 je skupina poslancev vložila amandma, sam sem bil prvopodpisani in sem potem svoj podpis umaknil in sem vložil drug amandma, kjer je spet skupina poslancev, ki je pod datumom 22.9.1999. Mislim, da bi bilo prav, da bi o tem glasovali kot o amandmaju, 22.9.1999, skupine poslancev.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala. To pomeni, da je ta amandma umaknjen, ker je samo prvopodpisani. Sedaj umika celotni amandma. Zato po odmaknjenosti najprej glasujemo o amandmaju poslanske skupine Socialdemokratske stranke na strani 7 dodatnega pregleda. Stran 7, označen je pod številko 2. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za? (21 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 2 na strani 7 ni sprejet.
Sedaj prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 3 na strani 7 dodatnega pregleda. Predlagatelj je - jaz upam, da imate - tudi poslanska skupina Socialdemokratske stranke. Stran 7, amandma pod številko 3. Ti amandmaji se izključujejo. Če je ta sprejet, so ostali brezpredmetni, nadaljnji. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za? (21 poslancev.) Kdo je proti? (35 poslancev.)
Amandma ni sprejet.
Sedaj bomo odločali o dodatnem amandmaju skupine poslancev. Prvopodpisani Branko Tomažič, vložen 22.9.1999. Tega imate na klopeh, dobili ste ga na klopi. Ni želje po razpravi.
Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (26 poslancev.) Kdo je proti? (35 poslancev.)
Amandma ni sprejet.
Prehajamo še do zadnjega, ki ga imate v pregledu amandmajev pod številko 3, v osnovnem pregledu. Predlagatelj je prav tako Branko Tomažič.
Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo... Obrazložitev glasu, gospod Tomažič.
BRANKO TOMAŽIČ: Hvala za besedo. Ta amandma bom podprl, ker smatram, da gre za prerazporeditev, ker gre za različno prispevno stopnjo in ne gre za dodatno obremenitev proračuna, če bo prispevna stopnja s tem različna. Tukaj ne držijo trditve vlade, ki pravi, da bo potrebnih dodatnih 33 milijard, če bomo imeli različno prispevno stopnjo za starše z otroki in starše, ki nimajo otrok. To smo tudi mi predlagali in to ne obremenjuje proračuna. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa za obrazložitev glasu. Torej bo gospod Tomažič ta amandma podprl. Obrazložitev glasu, gospod Maks Lavrinc.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala, gospod predsednik, za besedo. Ne bom ne zakuril, pa tudi ne podprl. Namreč mislim, da se te stvari drugje urejajo, tako je tudi že sprejeto, navsezadnje je v zakonu o dohodnini in tu ni mesta za tako urejanje. To je prvo.
Drugo, je netransparentno in ker verjamem, da je to toliko in toliko stroška potem za državo, zato mislim, da tega ni pametno podpreti.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Kolega bo torej glasoval proti temu amandmaju. Ni želje po dodatni obrazložitvi glasu. Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 3, stran 53. Ugotavljamo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za? (26 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Sedaj odločamo še o 195. členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je 195. člen sprejet.
V razpravo dajem 198. člen in dva amandmaja k tem členu. Odpiram razpravo. Ali želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! Najprej bomo o amandmaju pod številko 1. Ta amandma se izključuje z drugim amandmajem. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
S tem je postal amandma pod številko 2 brezpredmeten, o njem ne glasujemo.
Glasujemo samo o členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 198. člen? (48 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
V razpravo dajem člen 200 in amandma k členu 200. Ali želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je amandma k členu 200? (38 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma k členu 200 sprejet.
Odločamo o členu 200 v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen 200 sprejet.
V razpravo dajem člen 205 in amandma k členu 205. Ali želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem in prehajamo na odločanje o amandmaju k 205. členu. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (41 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost! Gospod kolega Anderlič, ne motite razprave oziroma odločanja. (52 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 205. člen sprejet.
208.a člen je že sprejet. Prehajamo oziroma v razpravo dajem 211. člen in amandma k 211. členu. Tu je več amandmajev, pet amandmajev k 211. členu. Odpiram razpravo o vloženih amandmajih k 211. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Amandma pod številko ena se izključuje z drugim. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (13 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 1 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.) Ponovno ugotavljamo prisotnost! Drugič ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (35 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 3. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 3 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 4, to je amandma na amandma vlade. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (12 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljamo, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 5, to je amandma vlade. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (30 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 5 sprejet.
Glasovati moramo še o 211. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Drugič ugotovimo prisotnost! Gospod Anderlič, drugič ugotavljamo prisotnost. (51 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 211. člen sprejet.
V razpravo dajem 214. člen, h kateremu sta vložena dva amandmaja. Opomba, ki jo imate pod amandmajem s številko 1, je brezpredmetna in je ni treba upoštevati.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (28 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Odločamo še o amandmaju pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (39 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet.
Odločamo še o 214. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (33 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 214. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 215. člen in amandma vlade k temu členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (38 prisotnih.) Ponovimo! Drugič ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 215. členu? (42 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma k 215. členu sprejet.
Odločamo še o 215. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 215. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 216. člen. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Razpravo zaključujem.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 216. členu. (Vprašanje iz klopi.) Prosim? Oprostite. K 216. členu želi razpravljati gospod Špiletič. Malo nizko ste roko držali. Kar. Malo stegni roke.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Jaz bi pri 216. členu, ki je povsem spremenjen, oziroma vlada predlaga povsem novo besedilo, rad nekaj pojasnil.
In sicer, v prvem členu je določeno, da davčna uprava Republike Slovenije opravlja nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pobira, izterjuje ter vodi ustrezne evidence o plačanih prispevkih za posamezne zavarovance. To je v bistvu dosedanja rešitev, ki je povzeta tudi naprej v tem zakonu.
Potem v tretjem odstavku tega istega člena pa je zapisano: "Način izterjave zapadlih prispevkov, nadzor nad plačevanjem prispevkov in zamudne obresti se določijo s posebnim zakonom." Skratka sprašujem, kakšne nove rešitve so mišljene, da bi jih bilo potrebno urediti s posebnim zakonom. Očitno bo prišlo na tem področju do korenitih sprememb, sicer poseben zakon ne bi bil potreben.
To pa sprašujem tudi toliko bolj, ker sedaj se je pri izterjavah uporabljal pač zakon o izvršilnem postopku. Sedaj ne vem, ali bo tukaj predpisan še nek poseben postopek, ki bo določal način izterjave.
Prav tako pa menim, da ni korektna rešitev, kot predlaga vlada, da naj bi kriterije za odpis, delni odpis ter obročno odplačevanje prispevkov določila skupščina zavoda. Menim, da je prav, da bi bilo korektno, da se tudi ti kriteriji vsaj okvirno določijo v zakonu, če ta posebni zakon že mora biti, da se pa izvedbeni akt, ki bo podrobneje urejal te kriterije in operacionalizacijo te določbe, pa potem prepusti bodisi vladi ali skupščini zavoda, da bi zadeva bila bolj, bom rekel, res primerna za uveljavitev v praksi. Tukaj bi prosil za to pojasnilo, ki se mi postavlja glede na te določbe.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospa Belopavlovič, državna sekretarka, prosim.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Kot posebni zakon je tu mišljen zakon o davčnem postopku, v bistvu. Dejstvo je, da odkazujemo, da se te stvari uredijo s posebnim zakonom in gre za obstoječi zakon.
Glede kriterijev za odlog plačila, za odpis, za delni odpis, je bilo, moram reči, kar precej razprave pri pripravi tega člena in presoja je bila, da dejansko je zavod tisti, ki mora kot dober gospodar skrbeti za ta sredstva in kot pravzaprav tisti, ki potem plačuje tudi pokojnine, tisti, ki bi moral določiti merila in kriterije, kdaj gre lahko za kakšno odložitev prispevkov oziroma kdaj lahko gre za odpis. Tako da okoli tega je bilo precej govora. Moram reči, da nekako solucija, tudi med socialnimi partnerji, je bila taka, naj bo to zavod. Glede na to, da v samih upravnih strukturah, torej v skupščini in v upravnem odboru zavoda imamo tako zasedbo, da so pravzaprav predstavniki države, predstavniki delodajalcev in delojemalcev in tudi upravičencev, torej tudi upokojencev zastopani.
Zato menimo, da je primerno in legitimno, da jim damo možnost za te kriterije, da jih sami določijo.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospe državni sekretarki. Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! Odločamo torej o amandmaju k 216. členu. (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 216. členu? (45 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma k 216. členu sprejet.
Člen je v celoti spremenjen. Ta amandma je povezan z 251. členom, točko 4.
Zato bomo prešli na glasovanje o 251. členu, to je stran 66, amandma pod številko 4. Odpiram razpravo. Stran 66, amandma pod številko 4 v pregledu. Ali imamo? Ali želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Drugič ugotavljamo prisotnost! (44 prisotnih.)
10 minut odmora. Nadaljujemo ob 15.50. Natanko 15.50 uri drugič prijavljamo, tretjič prijavljamo sklepčnost.
(Seja je bila prekinjena ob 15.39 uri in se je nadaljevala ob 15.52 uri.)
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovani poslanci, nadaljujemo sejo! Ugotovimo prisotnost! To je tretje ugotavljanje prisotnosti za glasovanje o amandmaju na strani 66, pod številko 4 k 251. členu, ki je povezan z 216. členom. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 4 na strani 66 k 251. členu? (44 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Vračamo se na 217. člen, torej v razpravo dajem 217. člen na strani 57. Odpiram razpravo o 217. členu, h kateremu so vloženi štirje amandmaji. Želi kdo razpravljati? Dr. Vencelj, izvolite.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Ta člen govori o dospelosti prispevkov. Predlagali smo, da se za tiste zaposlene v Republiki Sloveniji in pa državljane, ki so pri tujcih zaposleni, da torej dospejo prispevki v plačilo v roku 6 dni po izplačilu plač, namreč, da se na isti dan ne odtegujejo vsa sredstva, ker lahko to prinese težave pri izplačilu. Torej to so zavarovanci iz 13. in pa 14. člena tega zakona, v začetnih členih, kot jih imenuje. Potem smo predlagali prav tako za samozaposlene, kmete, vajence in pa vrhunske športnike, da bi pa ti prispevki dospeli v plačilo do 15. v mesecu za pretekli mesec. Skratka, tukaj pa pravi enostavno zadnji dan v mesecu. Tudi ti problemi so včasih precej prisotni in na ta način bi se nekoliko olajšalo plačilo prispevkov. Smo pa takrat napovedali, da bomo amandma umaknili, ker bo vlada dala na to amandma, pa tega očitno ni.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospa Vencelj. Gospa Belopavlovič, državna sekretarka.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Ta problem je rešen v bistvu z amandmajem, ki je bil vložen s strani odbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko in ki pravi, da je treba plačati prispevek najkasneje do poteka prvega naslednjega meseca po mesecu, za katerega je bila plača obračunana, kar pomeni pravzaprav še več kot samo 15 dni. Zato vlada tudi ta amandma pod točko 1 umika, to se pravi, da se prvi odstavek črta, ampak podpiramo amandma pod točko 2, ki pravi, da se prvi odstavek nadomesti s tem besedilom in reši tudi ta vaš problem v celoti.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Torej vlada umika amandma pod številko 1, SKD umika amandma pod številko 3 - je tako, gospa Vencljeva? Odločamo o amandmaju odbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko pod številko 2 in amandmaju vlade Republike Slovenije pod številko 4. Ker ni želje po razpravi, jo zaključujem.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 4. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 4 sprejet.
Odločamo še o 217. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 217. člen v celoti? (32 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 217. člen sprejet.
V razpravo dajem 218. člen in oba amandmaja k temu členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (36 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.) Zaenkrat nas je še dovolj, vendar število pada.
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet.
Glasujemo še o 218. členu. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 218. člen? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 218. člen sprejet.
V razpravo dajem 220. člen, h kateremu je vloženih šest amandmajev. Na klopeh pa imate tudi amandma na amandma pod točko 4 poslanske skupine SDS in poslanske skupine Slovenske ljudske stranke. To pa je danes dano na klopi. Odpiram razpravo. Gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Samo eno vprašanje imam. V drugem odstavku 220. člena je zapisano, da poračunavanje obveznosti med Republiko Slovenijo in zavodom ureja poseben zakon. Ali je to mišljeno, da bo še to kakšen nov poseben zakon ali je to zakon o javnih financah? Ne vem, kako razbrati to besedilo, in bi prosil za pojasnilo.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospa Belopavlovič.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: To je zakon o poračunavanju obveznosti med Republiko Slovenijo in Zpizom iz leta 1993. Mislim, da je Uradni list 73/93. Ta zakon obstaja in v bistvu je mišljen pod posebnim zakonom ta zakon, ki to ureja.
Če dovolite, bi jaz še povedala stališče vlade do amandmaja, ki je prišel danes na klop, in sicer obeh poslanskih skupin, da se uvrsti v prvi odstavek še ena alinea - uživalci oskrbnine. Mi ta amandma podpiramo, moram povedati, in amandma, ki je šel v smislu varstvenega dodatka, in amandma, ki je šel v smislu oskrbnine v ta člen. Da zagotovimo sredstva iz proračuna za ti dve pravici, sta pravzaprav razloga enaka.
Razlog je, da bomo mi v bodoče glede na regulativo Evropske unije 1408, ki določa, da je potrebno vse te pravice iz tega naslova izvažati, lahko omejili izvoz pravic samo, če bosta dva pogoja zagotovljena. Prvič, če je določen cenzus pri nekaterih dajatvah, to se pravi, da gre v nekem smislu za socialne dajatve. Drugič, če gredo sredstva za take dajatve, iz državnega proračuna. Ker gre za dajatve, za katere nismo zainteresirani, da bi jih v bodoče izvažali v druge države - torej varstvenega dodatka tudi sedaj nismo na podlagi bilateralnih sporazumov in tudi vnaprej ga ne bi želeli. Enako je tudi pri oskrbnini za vdove ali vdovce, ki je tipična socialna dajatev. Pravzaprav so to razlogi, zakaj menimo, da kaže proračunska sredstva tu direktno opredeliti, ker to je edini način, da bomo to lahko potem v bodoče izvzemali.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Še trenutek, gospa Belopavlovičeva. Ali lahko potrdite, da je amandma pod številko 6, ki je že v osnovnem tekstu predloga zakona, brezpredmeten? Napovedano je bilo tako.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Pod številko 6.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: 6. Vaš vladni.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: V vladnem amandmaju gre za to, da je prispevek zavarovanca in delodajalca za delavce v invalidskih podjetjih in uživalce varstvenega dodatka. Dve stvari sta.
Se oproščam. Ampak nimam pregleda ta hip pred seboj.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Potem prosim, če pogledate. Torej nadaljujemo razpravo. Ali želi kdo razpravljati? Gospa Vencelj. Ugotavljamo o amandmaju 6 - gospa Venceljeva, takoj dobite besedo - da je brezpredmeten. O njem ne bomo odločali in razpravljali. Izvolite!
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Oprostite, ampak v moji glavi je močna zmeda. Če govorimo o 220. členu, je tu napisano, da je vsebina amandmaja pod točko 3 k 220. členu dejansko to, kar je v zakonu, v osnovnem zakonu napisano. Naprej pa piše, da sva predlagatelja Hren in Demšar.
Mi smo namreč dali amandma na amandma vlade, v katerem smo rekli, da se črta prvi in drugi odstavek. Tako da bi predlagala, da je treba te stvari najprej razčistiti.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospa kolegica Vencljeva želi nekaj razčistiti. Nadaljujemo razpravo. Ker obstajajo argumentirane zahteve gospe Vencljeve, da razčistimo, torej da dobimo podatke vloženega amandmaja, torej v čistopisu, bomo vzeli pet minut odmora, da ne bo treba vam. Torej, maksimalno deset minut je možno, torej prekinjam sejo, nadaljujemo ob 16.15, v tem času se naj razčisti zadeva o skladnosti amandmajev. Sejo nadaljujemo ob 16.15.
(Seja je bila prekinjena ob 16.06 uri in se je nadaljevala ob 16.19 uri.)
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, nadaljujemo redno sejo. Zaključili smo razpravo k 220. členu, vendar je prišlo do nekih zapletov, namreč ugotovili smo, da amandma pod številko 3 sploh ni bil vložen, zato ga iz pregleda črtamo. Obstaja pa nasprotovanje poslanske skupine SKD k četrtemu in petemu amandmaju, za kar so vložili amandma, ki pa bi bil - tako ali tako se o njem ne bi razpravljalo, ker se ne more amandma črtati, nekaterih amandmajev, zato ponovno odpiram razpravo, da se stvari lahko razčistijo. Odpiram razpravo. Gospa Hren-Vencelj, gospod Lešnik. Še prej pa seveda moramo ugotoviti prisotnost. Ugotovimo prisotnost v dvorani! (59 prisotnih.) Državni zbor je sklepčen in lahko nadaljuje. Gospa Vencelj, imate besedo.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala. Manjši nesporazum je bil. To, kar je napisano kot naš amandma, je v bistvu osnovni tekst zakona in je očitno po administrativni pomoti zašlo kot naš amandma. Mi pa nasprotujemo amandmaju vlade, ki daje v obveznostih državnega proračuna za pravice po posebnih predpisih uživalce varstvenega dodatka in pa zavezance, torej prispevek zavarovanca in delodajalca za delavce invalidskih podjetij. Temu smo nasprotovali, in sicer, ker mislimo, da je pravica do varstvenega dodatka ena od temeljnih pravic, ki se zagotavljajo s pokojninskim zavarovanjem, in za ta primer, zavarovani primer so tudi zavarovani vsi sedanji upokojenci in je, torej to spada v stvar, ki se že več kot 30 let uravnava v pokojninskem zavarovanju in pomeni, da so bili za to pravico zavarovani tudi vsi sedanji upokojenci v času svojega zavarovanja in za to plačevali tudi prispevke. Zdaj, mislimo na splošno, da pravice do varstvenega dodatka ne sodijo v pravice do dodatka po posebnih predpisih, kajti mi čisto dobro vemo, kdo so tisti, ki dobivajo iz državnega proračuna dodatne prihodke po posebnih predpisih.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospa Vencelj. Gospa Belopavlovič.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Tisti, ki ste sodelovali na matičnem delovnem telesu, se boste spomnili, da je bila na to temo tudi tam opravljena razprava in da je pravzaprav motilo to, mislim, da smo takrat pojasnjevali tudi s strani vlade, da 220. člen je namenjen samo pregledu obveznosti državnega proračuna, kaj so tiste zadeve oziroma katere stvari pokriva državni proračun. Takrat smo se vsi skupaj strinjali, da naslov nad 220. členom ne ustreza vsebini, ker naslov je bil "Obveznosti državnega proračuna po posebnih predpisih". Mislim, da smo sedaj ta nesporazum nekako sanirali s tem, da smo oziroma ste že sprejeli amandma pod točko 2, da se naslov tega člena spremeni in je sedaj naslov "Obveznosti državnega proračuna".
Zakaj smo pa predlagali še varstveni dodatek, zakaj podpiramo predlog, da se doda še oskrbnina, sem pa prej razlagala - je pa dejansko ta regulativa zadaj.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod Lavrinc? (Izgleda, da ne želi razpravljati.) Ker ni želje po razpravi, prehajamo na odločanje.
Odločali bomo o amandmaju pod številko 1; če bo ta sprejet, bodo vsi ostali brezpredmetni. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (9 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 1 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet.
Za amandma pod številko 3 smo ugotovili, da to besedilo ne "paše" sem, da o njem sploh ne odločamo, niti razprave ni bilo o njem. Potem imamo amandma na amandma vlade k 4. členu, o katerem moramo prej glasovati - to je amandma poslanskih skupin liberalne demokracije in Slovenske ljudske stranke, danes je prišel na klop, imate ga na klopi. (Vprašanje iz klopi.) Prosim? Izgleda, da ga nekateri ne najdejo, zato ga bom skušal prebrati - amandma na amandma vlade k 220. členu: Prvi odstavek amandmaja se spremeni tako, da se glasi: "Za četrto alineo prvega odstavka se dodata novi 5. in 6. alinea, ki se glasita: "Uživalce varstvenega dodatka in uživalce oskrbnine." (To imate na klopeh.) Lahko o tem odločamo? To je amandma na amandma vlade k 4. členu. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma vlade k 4. členu sprejet.
Na glasovanje dajemo amandma, ki ga imate v pregledu pod številko 4. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Kdo je proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 4 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 5. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
6. amandma je umaknjen, kot smo slišali. Sedaj moramo glasovati še o členu 220 v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (29 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Ugotavljamo, da je 220. člen sprejet.
Prehajamo na člen 221 in na amandma k temu členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Kdo je proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Odločamo še o členu 221. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen 221 sprejet.
V razpravo dajem člen 224 in amandma k temu členu. Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? Nihče ne želi razpravljati, razpravo zaključujem. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma k 224. členu sprejet.
Odločati moramo še o 224. členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Drugič ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 224. člen sprejet. V razpravo dajem 225. člen. Ta amandma je bil že sprejet. Želi kdo razpravljati o členu? (Ne želi.) Torej, odpiram razpravo k 225. členu. Gospod Beuermann.
RICHARD BEUERMANN: Torej, jaz bi rad samo opozoril, da danes se to že drugič dogaja. Namreč, člen smo že sprejeli, in sicer imam tukaj celo zapisano - 44:10 je bilo glasovanje. Tako da ne vidim razloga, zakaj bi morali še enkrat.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Dobro. Ta člen je res bil sprejet, ampak amandma je bil sprejet, ampak zaradi - možno je vlagati še kakršnekoli spremembe v tem času, moramo ta člen odpreti in če ga odpremo, moramo kasneje tudi zaključiti.
Torej, meni samemu bi odgovarjalo, da ga ne bi odpirali, ampak izgleda, da je potrebno, procedura je taka.
Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo o členu 225 v celoti! Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 225. člen? (40 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je sprejet.
Prehajamo na 228. člen. Odpiram razpravo in amandma k 228. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 1. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Še o členu 228 moramo glasovati. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 228. člen sprejet.
V razpravo dajem amandma za novi 228.a člen. To je amandma vlade in istočasno amandma na amandma vlade, torej pod 1 je amandma na amandma vlade, pod 2 amandma vlade. Odpiram razpravo. Ni želje po razpravi.
Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma na amandma vlade? (39 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma vlade sprejet.
Odločamo še o amandmaju vlade. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (32 poslancev.) Kdo je proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma vlade sprejet.
To je povsem nov člen. O njem ni potrebno ponovno odločati.
V dodatnem pregledu imate amandma poslanske skupine Socialdemokratske stranke k 229. členu. Na strani 8 je ta amandma in ga imate na mizi. Odpiram razpravo. Ni želje po razpravi. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 229. členu? (21 poslancev.) Je kdo proti? (21 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prosim? Proceduralno.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Prehitri ste bili in nisem glasoval. Prosim, če bi lahko še enkrat ponovili.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Kolega Zagožen izgleda, da ni utegnil glasovati. Bomo odločali o tem. Predlaga, da ponovno glasujemo. Ugotavljamo prisotnost! Glasujemo o tem, ali naj ponovno glasujemo. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za to, da ponovimo glasovanje? (44 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da lahko ponovno glasujemo o amandmaju k 229. členu. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 229. členu? (19 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Glasovati moramo o členu 229. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za 229. člen? (46 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je 229. člen sprejet, sicer brez amandmaja.
V razpravo dajem 230. člen in štiri amandmaje. Odpiram razpravo. Gospod Bogo Špiletič, izvoli kolega.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Če primerjamo prvotno besedilo 230. člena oziroma že kar prvi odstavek tega člena z besedilom, kot ga predlaga vlada v amandmajih, vidimo, da se vloga kapitalskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja glede na predlog vladnega amandmaja bistveno spremeni.
V prvotnem besedilu je bilo zapisano, da je kapitalski sklad pravna oseba, ki je ustanovljena z namenom ustvarjanja dodatnih sredstev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tega besedila v amandmaju vlade ni več in namesto tega se predlaga besedilo: "Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja je pravna oseba, ki je ustanovljena za opravljanje dejavnosti po tem zakonu." In nič več. Vendar tu velja opozoriti, da je na kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja vendarle prišlo 10% družbene lastnine v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij, kar ni malo, in zdaj trditi, da nič več ta sklad ne bo prispeval k dodatnemu zagotavljanju sredstev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar je vlada vseskozi zagovarjala, tudi ob predlogu, da se 10% družbene lastnine prenese na ta sklad, je pa vendar en bistven prehod oziroma bistveno odstopanje od dosedanjega stališča oziroma od dosedanjih obrazložitev. Toliko bolj, ker potem vlada v svojem amandmaju tudi predlaga, da se zapiše naslednje: "Kapitalski sklad je delniška družba." Nič ni razvidno, kdo bo lastnik te delniške družbe. Ali bodo tisti, ki bodo, ne vem, se dodatno zavarovali pri tem pokojninskem, pri kapitalskem skladu, ali tisti, ki bodo vlagali v prvi pokojninski sklad? Ne vem, ali bodo lastniki nenazadnje vsi Slovenci, kajti vsi so participirali na družbeni lastnini? Če ne bodo vsi Slovenci, ki so posredno glede na solastništvo, na družbeni lastnini lastniki ali pa solastniki tega kapitalskega sklada in namesto njih le peščica tistih, ki se bodo v takšni ali drugačni obliki prostovoljno dodatno zavarovali, potem trdim, da amandma, kot ga predlaga vlada, pomeni novo nacionalizacijo dela slovenskih državljanov. Menim, da takšen amandma s takšno vsebino vendarle zahteva odgovore na te dileme, kajti še enkrat poudarjam: gre za 10% družbene lastnine, ki je bila prenesen na ta sklad z namenom, da se zagotovijo dodatna sredstva za izplačila pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Vlada predlaga povsem novo vlogo, lastnina ni znana.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospa Belopavlovič, državna sekretarka, izvolite.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Jaz bi rada povedala, da je treba amandma k temu 230. členu gledati skupaj z ostalimi amandmaji, ki jih je predlaga vlada k temu poglavju, ki govori o kapitalskem skladu. In če pogledate 230.a člen, ki je nov, govori tudi o tem, katero dejavnost opravlja kapitalski sklad; če pogledate drugi in tretji odstavek tega 230.a člena, govorimo o tem, da upravlja prvi pokojninski sklad v skladu z zakonom, ki ureja prvi pokojninski sklad, in da je v njegovi dejavnosti tudi upravljanje sklada obveznega dodatnega zavarovanja v skladu s tem zakonom. To pomeni, da je jasno, kaj ta sklad dela oziroma za kateri namen pravzaprav gredo ta sredstva - gredo v dodatno obvezno zavarovanje in gredo, seveda, v prvi pokojninski sklad. Tako da ne moremo reči, da sedaj izvzemamo iz zavarovanja ali pa, da ta sredstva ne bodo več služila prvotnemu namenu - služila bodo tem namenom, ki so potem naprej opredeljeni.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Dodatno vprašanje oziroma repliko ima gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Gospa Belopavlovičeva, ali sem pravilno razumel, da bo lastništvo tega sklada prešlo torej v roke tistih, ki bodo vlagali v prvi pokojninski sklad in v prostovoljno oziroma obvezno dodatno zavarovanje, ostali del državljanov, ki so bili tudi solastniki družbene lastnine oziroma 10%, pa bodo ponovno nacionalizirani? Tako sem razumel vaš odgovor, kajti v amandmaju nikjer ne piše - ne vem - da vsi državljani Slovenije postanejo solastniki te delniške družbe, temveč zgolj, da sklad postane delniška družba. Če je temu tako, potem gre za novo obliko nacionalizacije.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospa Belopavlovič, izvolite.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Lastnik je država in je bila ta razprava pravzaprav opravljena leta 1996, ko smo o tem skladu govorili. Se pravi, tu se nič ne spreminja. Namen je pa določen v tistem členu, o katerem govorim. Saj pravim, ustanovitelj in lastnik je država v tem primeru, uporaba je pa določena v tem členu, ki sem ga navajala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospe državni sekretarki. Ker ni več želje po razpravi, jo zaključujem.
Prehajamo na odločanje o amandmajih k 230. členu, najprej o amandmaju pod številko 1. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (42 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 3. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 3 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju
pod številko 4. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (34 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Amandma pod številko 4 je sprejet.
Odločamo še o členu 230. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 230. člen sprejet.
V razpravo dajem amandma za novi 230.a člen. Odpiram razpravo. Ni želje po razpravi. Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je novi 230.a člen sprejet.
V razpravo dajem... Ta člen je vsebinsko povezan z naslednjim členom. Torej v razpravo dajem 231. člen in amandma k 231. členu. Želi kdo razpravljati o členu 231 in amandmaju? Ni želje. Zaključujem, prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Odločamo še o členu. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
V razpravo dajem 232. člen in amandma k temu členu. Želi kdo razpravljati? Ne želi. Ja, gospa Vencljeva izvolite.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Vprašala bi rada gospo državno sekretarko, zakaj predlagajo črtanje četrte točke v tem členu, ki govori, kako se kapitalski sklad upravlja.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Vlada, gospa Belopavlovič, izvolite.Odločil se je gospod Marko Štrovs. Izvolite!
MARKO ŠTROVS: Amandma je povezan z amandmajem, ki ste ga prej že sprejeli, ki razširja dejavnost sedanjega kapitalskega sklada na tri področja, zato mora tudi uprava biti drugačno struktuirana in zato je ta amandma bil potreben.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Ni več razprave, ni želje.
Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Odločati moramo še o členu 232 v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je 232. člen sprejet.
V razpravo dajem amandma za novi 232.a člen. Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? Ni želje po razpravi. Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma za novi 232.a člen osvojen.
V razpravo dajem 233. člen in amandma k 233. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 233. členu? (36 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma k 233. členu sprejet.
Odločamo še o 233. členu v celoti. Člen je v celoti spremenjen in o njem ni potrebno ponovno glasovati.
Zato dajem v razpravo 238. člen in dva amandmaja. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (35 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet. Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 2. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet.
Odločamo še o členu 238 v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (32 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je 238. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 244. člen in amandma k 244. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 244. členu? (44 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Odločati moramo še o 244. členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 244. člen sprejet.
V razpravo dajem 246. člen. K temu sta vložena dva amandmaja. Želi kdo razpravljati? Gospod Kebrič? Amandma pod številko 1 je umaknjen. Razpravljamo o amandmaju pod številko 2. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 2. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet.
Odločati moramo še o 246. členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (48 poslancev.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 246. člen sprejet.
Za člen 250 velja isto, kot je veljalo za člen 225. Amandma k 250. členu smo že sprejeli ob razpravi k 4. členu. Tu je šlo za povezane amandmaje, kjer je do konca razprave o členu možno še vlagati amandmaje. Menim, da je korektno, da ponovno odpremo razpravo. Tako je razvidno iz poslovnika. Odpiram razpravo k 250. členu. Ali želi kdo razpravljati? Gospod Beuermann.
RICHARD BEUERMANN: Sedaj sem se vmes oborožil z magnetogramom in iz magnetograma je jasno razvidno, da smo mi ta člen v povezavi s 4. členom oziroma amandmajem k 4. členu enkrat že sprejeli. Sedaj jaz se resnično sprašujem, ali ima smisel, da se nam to dogaja. Imamo zakon, preko 400 členov in če bi imeli slučajno še več amandmajev, bi potem lahko vsak tak člen dvakrat odpirali. Tukaj res ne vidim razloga. Ne bi rad zavlačeval, ampak se mi zdi, da delamo nekaj odveč. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Že prej smo razpravljali o tem in izgubljamo čas, oba skupaj. Možno je vlagati amandmaje do konca razprave o členu. Poleg tega od 4. do 250. člena se je marsikaj lahko spremenilo. Tudi v takem principu je primerno... Če smo s tem začeli od 4. člena naprej, da jaz sedaj spremenim princip in naenkrat danes delamo drugače, potem... Zato pa, ker ni amandmaja, gremo na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! ... (Smeh v dvorani.) ... (41 prisotnih.) Bomo drugič ugotovili prisotnost. Drugič ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 250. člen? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je sprejet.
Odpiram razpravo k 251. členu in amandmaju, imamo jih več. Četrti in šesti sta že sprejeta, ker sta povezana. Torej odpiram razpravo o členu 251, amandmajih pod številko 1, 2, 3, 5. Naknadno je še en amandma, ki ga imate v dodatnem pregledu k 251. členu poslanske skupine Socialdemokratske stranke. Na strani 8. O njem bomo glasovali za tretjim amandmajem. Odpiram razpravo o členu in amandmajih. Ali želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem in prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (34 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Drugi in tretji sta v tem primeru brezpredmetna.
Prehajamo na amandma, ki ga imate v dodatnem pregledu amandmajev na strani 8 k 251. členu. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (31 poslancev.) Je kdo proti? (16 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Amandma pod številko 4 je že sprejet. Odločamo še o amandmaju pod številko 5. Ugotovimo prisotnost! (39 prisotnih.) Drugič ugotavljamo prisotnost! (39 prisotnih.) Nadaljujemo ob 17.15 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 17.03 uri in se je nadaljevala ob 17.17 uri.)
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovane kolegice in kolegi poslanke in poslanci. Nadaljujemo sejo državnega zbora. Odločamo o amandmaju pod številko 5 in tretjič, tretjič ugotavljamo prisotnost! Tretjič ugotavljamo prisotnost! (60 poslank in poslancev.) Nadaljujemo z delom in odločamo o 5. amandmaju.
Kdo je za amandma pod številko 5 na strani 67? (36 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 5 sprejet.
Amandma pod številko 6 je že bil sprejet, tako da odločamo še o členu 251 v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za 251. člen? (37 poslancev.) Kdo je proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
V razpravo dajem 252. člen, h kateremu sta vložena tudi dva amandmaja. Odpiram razpravo. Ni želje po razpravi. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (Prosim za mir v dvorani!) (43 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 2. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (33 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet.
Še o členu 252 v celoti odločamo. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
V razpravo dajem 255. člen in amandma vlade k 255. členu. Odpiram razpravo. Ni želje po razpravi. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma k 255. členu sprejet; člen je v celoti spremenjen, zato o njem ni potrebno glasovati.
V razpravo dajem 257. člen - umik. Torej tudi sam umikam razpravo in odločanje o tem členu.
V razpravo dajem 268. člen in dva amandmaja k temu členu. Želi kdo razpravljati? Ni želje po razpravi.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Odločamo o amandmaju pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (34 prisotnih.) Drugič ugotovimo prisotnost! Prosim za mir v dvorani in prisotnost - prisotnih nas je več kot 34! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (48 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet.
Še o 268. členu v celoti je treba glasovati. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 268. člen sprejet.
V razpravo dajem 269. člen in dva amandmaja, ki sta vložena k temu členu. Odpiram razpravo. Ker ni želje po razpravi, jo zaključujem.
Prehajamo na odločanje, najprej o amandmaju pod številko 1. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet.
Še o 269. členu v celoti je treba odločiti. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (31 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je 269. člen sprejet.
V razpravo dajem 270. člen in amandma k temu členu. Odpiram razpravo. Ni želje, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (33 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Odločamo še o 270. členu v celoti oziroma ne, ni potrebno. Ta člen je nov in zato ni potrebno glasovati.
V razpravo dajem amandma za novi 270.a člen. Odpiram razpravo. Ni želje po razpravi, zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 270.a člen sprejet.
V razpravo dajem 271. člen in amandma k temu členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Člen je v celoti spremenjen, ni potrebno ponovno glasovanje o členu.
V razpravo dajem 272. člen in amandma k temu členu. Odpiram razpravo. Ni želje, zaključujem in prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Nekaj več nas je. Koncentracija, zgleda, pada. Drugič ugotavljamo prisotnost! Drugič ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Bilo je prehitro. Verjetno je bilo prvič prehitro, zato še enkrat ugotavljamo prisotnost. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Člen je v celoti spremenjen in ni potrebno o njem glasovati.
V razpravo dajem 273. člen in amandma k temu členu. Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljamo, da je amandma sprejet.
Odločati moramo še o členu 273 v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljamo, da je člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 274. člen in amandma k temu členu. Odpiram razpravo. Ni želje po razpravi.
Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet. Člen je v celoti spremenjen in o njem ne glasujemo v celoti.
V razpravo dajem 275. člen. Odpiram razpravo. Gospod Špiletič se javlja. Izvoli kolega!
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala, za besedo. No, kot sem jaz razumel prvotno predlagani 275. člen, je bil njegov glavni namen ta, da se zaščiti varnost vlagateljev oziroma tistih, ki se bodo odločili za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Postavljene so pač določene meje, ki jih mora sklad zagotavljati zato, da bi bila varnost vlagateljev čim večja.
Sedaj se je vlada odločila, da vse te meje, ki gotovo so strokovno podkrepljene, črta. Jaz ne vidim nobenega utemeljenega razloga, kot ne tudi za to, da se iz nadzora nad delovanjem kapitalskega sklada v celoti izrine urad za zavarovalni nadzor. To je bilo že storjeno v parih amandmajih, ki so bili doslej že sprejeti. In ob tem se mi potem pravzaprav poraja, kdo pa bo tista institucija, ki bo v bodoče nadzirala ta strokovni oziroma izvajala ta strokovni nadzor nad delom tega kapitalskega sklada, ki pa po vsebini opravlja zavarovalne posle, podobno kot jih zavarovalnice ali banke.
To vprašanje se mi zdi resnično relevantno in pravzaprav čudi me, da vlada v celoti izriva urad za zavarovalni nadzor, absolutno sploh iz nadzora institucije, ki opravlja tipično zavarovalne posle. Vljudno prosim za pojasnilo.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Špiletič. Gospa Belopavlovič, državna sekretarka, izvolite.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Gre za obvezno dodatno zavarovanje - obvezno, poudarjam - in je v bistvu tako, kot so vsa obvezna zavarovanja: kot obvezno zavarovanje pokojninsko in invalidsko, kjer tudi ne zapade pod zakon o zavarovalnicah v tem delu kot garantni sklad in kot solventnostne meje, ampak so druga pravila za njega. Obratno je pa, ko gre za dodatno prostovoljno zavarovanje. Tukaj gre za dodatno obvezno in je oblikovan tudi vzajemni sklad, se na njega te določbe o solventnostni mej in garancijskem skladu ne nanašajo.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Kolega Špiletič ima dodatno vprašanje. Kolege bi prosila za mir v dvorani. Vsaj takrat, ko postavljamo vprašanje državnim sekretarjem in predstavnikom vlade, da vsaj takrat poslušate, prosim. Prosim za mir v dvorani! Res je neprijetno poslušati s te strani. Izvoli, kolega Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Imam repliko gospe Belopavlovičevi. Kajti tisto, kar je tu povedala, nikakor ne vzdrži vode. Če nekdo lahko izbira institucije, potem ima vsaj možnost, da sam nekako izbira tudi med tveganji, ki jih ima v posamezni instituciji A, B ali C: ali je to zavarovalnica ta ali druga.
Med tem ko pa pri obveznem dodatnem zavarovanju pa tega izbora nima. Zato bi tu morala država še toliko bolj poskrbeti, da gre za prvovrstne naložbe in da je tveganje minimalno. Tako, da gospa Belopavlovičeva v vašem odgovoru jaz ne najdem nobene logike.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Še dodatni odgovor. Izvolite, gospa državna sekretarka. Prosim za mir v dvorani!
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Za obvezno zavarovanje jamči država že po ustavni določbi; in to je obvezno zavarovanje, čeprav je obvezno dodatno, ampak je obvezno zavarovanje. Tu je torej jamstvo države zadaj.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod Kopač ima repliko ali ne vem kaj, bo sam povedal.
MAG. JANEZ KOPAČ: Samo dodatno pojasnilo. Sklad dodatnega zavarovanja posluje kot vzajemni sklad. Torej za njega veljajo določbe zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, ki pa ima predvidene vse te mehanizme, varnostne in nadzor nad njim opravlja agencija za trg vrednostnih papirjev. Mislim, da je stvar. Skratka, se ni treba bati, da bi bila popolnoma brez pravne ureditve, tako kot je bilo razumeti iz razprave gospoda Špiletiča.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Ni več želje po razpravi. Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje o amandmaju k 275. členu, ki govori, da se ta člen črta. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (32 poslancev.) Je kdo proti? (11 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Člen je črtan in ni potrebno ponovno glasovati.
Prehajamo na razpravo in amandma k 277. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Drugič ugotavljamo prisotnost! Da ne bo kdo rekel, da prehitro! (45 prisotnih.)
Sejo nadaljujemo ob 17.46. Torej prekinjam sejo in nadaljujemo ob 17.46 uri.
(Seja je prekinjena ob 17.36. uri in se je nadaljevala ob 17.46 uri.)
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, nadaljujemo sejo državnega zbora.
Smo pred odločanjem k amandmaju k 277. členu, na strani 71, še prej tretjič ugotavljamo sklepčnost. Tretjič. Ugotavljamo prisotnost! Izpiske imamo od obeh prekinitev. Ugotavljamo torej prisotnost! Počakamo še kolegico, nakar ugotovimo. (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 277. členu? (43 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljamo, da je amandma sprejet.
Odločamo še o členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 277. člen v celoti? (30 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljamo, da je 277. člen sprejet.
Amandma je vsebinsko povezan z amandmajem k 342. in 343. členom. Zato prehajamo na glasovanje o amandmajih k 342. in 343. členu. Odprite stran 97. In seveda, najprej odpiram razpravo k členu 342. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 342. členu? (25 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma k 242. členu sprejet - 342. členu sprejet. Člen je v celoti spremenjen, tako da o njem ni potrebno ponovno glasovati, je pa povezan s členi 343, 344, 350 in 351. členom. V razpravo dajem torej amandma k 343. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Drugič ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 343. členu? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet; člen je v celoti spremenjen, zato o njem ni treba ponovno glasovati.
Odpiram razpravo o amandmaju k 344. členu. Ker ni želje po razpravi, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 344. členu? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem 350. člen in amandma k temu členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma k 350. členu sprejet; o členu bomo glasovali takrat, ko pride na vrsto.
Odpiram razpravo o amandmaju in 351. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 351. členu? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma k 351. členu sprejet; o členu pa bomo ponovno razpravljali, ko pridemo do tega člena, po vrstnem redu. Vračamo se na 279. člen. Odpiram razpravo in amandma, edini amandma, to je amandma vlade. Želi kdo razpravljati? Ni želje po razpravi. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasovati moramo še o členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Drugič ugotavljamo prisotnost! Glasujemo o 279. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 279. člen sprejet.
V razpravo dajem 281. člen. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.) Drugič ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 281. členu? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Odločati moramo še o 281. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.) Drugič ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 281. člen v celoti? (43 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
V razpravo dajem člen 282 in amandma k temu členu. Odpiram razpravo. Ni želje po razpravi.
Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 282. členu? (38 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Odločiti moramo še o členu 282 v celoti. Prisotnosti prosim! (45 prisotnih.) Več nas je. Drugič ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 282. člen v celoti? (42 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet. Ta amandma je vsebinsko povezan s 327. členom.
Gremo na stran 91. Torej smo na strani 91. In to pri amandmaju pod številko 2. Odpiram razpravo k amandmaju pod številko 2 k 327. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2 k 327. členu? (38 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
O celotnem členu bomo ugotavljali, ko pridemo do njega. Sedaj prehajamo na 330. člen, to je na strani 93, amandma pod številko 2. Odpiram razpravo. Ni želje. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Drugič bomo morali ugotoviti prisotnost. Prisotnih nas je več. (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2 k 330. členu? (42 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet; o celotnem členu takrat, ko pridemo do njega.
Vračamo se k 283. členu in odpiram razpravo k 283. členu. Nanj sta bila vložena dva amandmaja. Odpiram razpravo o obeh amandmajih in členu. Gospod kolega Potrč je napovedal razpravo. Ura je 18. Ker smo rekli, da bomo delali do 18. ure, ima prvi besedo jutri gospod Potrč.
Za danes zaključujem sejo državnega zbora. Zahvaljujem se vam za koncentracijo in za pavze, ki ste nam jih privoščili. Hvala lepa.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 29. SEPTEMBRA 1999 OB 18.00 URI.)