Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik zbora. Seja se je pričela ob 10.10 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 17. seje državnega zbora Republike Slovenije. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Jože Možgan, Franc Potočnik, Miroslav Luci, mag. Franc Žnidaršič, Rafael Kužnik, Bojan Kontič, Janez Kramberger, Janez Per, Feri Horvat, Jelko Kacin, mag. Janez Kopač, Roberto Battelli, Ciril Pucko, Borut Pahor, Jožef Jerovšek, Bogomir Špiletič, za popoldanski del Ivan Božič in Polonca Dobrajc, Jurij Malovrh, od 12.00 ure dalje Alojz Vesenjak, za pričetek seje Andrej Fabjan, Darja Lavtižar-Bebler, za dopoldanski del Josip Bajc in Vladimir Čeligoj, Rudolf Moge od 12.00 do 15.00 ure, Helena Hren-Vencelj za popoldanski del, za pričetek seje Aurelio Juri, Alojz Peterle in za začetek seje Richard Beuermann. Prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani! (57 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča. Na to sejo sem povabil predstavnike vlade Republike Slovenije in jih lepo pozdravljam.
Nadaljevanje 17. seje bomo pričeli z včeraj prekinjeno 9. točko dnevnega reda, to je z obravnavo predloga zakona o zdravilih in medicinskih pripomočkih. Zatem bo zbor prešel na obravnavo 10. točke in nato po dnevnem redu dalje.
Dovolite mi še kratko informacijo. Danes zjutraj smo imeli delovni pogovor z vodji poslanskih skupin. Glede na dejstvo, da ima odbor za delo, družino in socialno politiko še kar nekaj za obravnavo pri pripravi gradiva za 18. točko dnevnega reda, to je predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, smo se potem skupaj odločili, da jutri državni zbor ne bo zasedal in da bi bilo jutri vse dopoldne nadaljevanje seje tega odbora, ki bo tudi obravnaval predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, da bi tako lahko bilo gradivo kvalitetno pripravljeno za odločanje v prihodnjem tednu. Če odbor jutri ne bi uspel dokončati seje, pa predlagamo, da to stori v ponedeljek popoldan, izjemoma, da bi lahko v torek popoldan državni zbor normalno nadaljeval sejo. Pričakuje pa se, da bo to jutri dopoldan odboru uspelo pripraviti.
Prehajamo torej na prekinjeno 9. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O ZDRAVILIH IN MEDICINSKIH PRIPOMOČKIH, HITRI POSTOPEK. V okviru hitrega postopka sedaj odločamo o vloženih amandmajih. Smo pri 58. členu, o amandmaju smo se že opredelili. Razprava je končana, glasuje se torej o obeh amandmajih. Amandma pod točko 1 je predlagala kolegica Zbačnikova, vlada ga podpira, delovno telo se ni opredelilo, in amandma pod točko 2, odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko. Če bo amandma pod točko 1 sprejet, je amandma pod točko 2 brezpredmeten.
Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem prvi amandma k 58. členu. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma k 58. členu? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli in v celoti spremenili 58. člen.
Prehajamo k 66. členu - člen se črta, predlagatelj je Zmago Jelinčič, vlada ne podpira. Amandma je Zmago Jelinčič umaknil.
Zato prehajamo k 69. členu. Na klopi ste prejeli amandma skupine poslancev s prvopodpisanim Davorinom Terčonom, in sicer 18.11.1999 je bil vložen, nato pa spremenjen 25.11.1999. Amandma se glasi: V 69. členu se v drugem odstavku za besedilom "promet z zdravili" doda besedilo "in podružnice tujih proizvajalcev"; doda se nov tretji odstavek, ki se glasi - nato sledi dikcija novega tretjega odstavka. Tega amandmaja še nimate na klopeh? Seveda, to je sila neprijetno, da se vloži sprememba amandmaja tik pred odločanjem; mnogo bolj prijetno bi bilo, če bi skupina poslancev to storila že nekoliko prej. Nov tretji odstavek se glasi (ga bom prebral): "Ne glede na prejšnji odstavek lahko proizvajalci zdravil, pravne ali fizične osebe, ki nastopajo v imenu proizvajalcev, ter pravne ali fizične osebe, ki opravljajo promet z zdravili, in podružnice tujih proizvajalcev, omogočajo osebam, usposobljenim za predpisovanje in izdajanje zdravil, pridobivanje dodatnih znanj o novih zdravilih in medicinskih pripomočkih. Pridobivanje dodatnih znanj o novih zdravilih in medicinskih pripomočkih ne sme prekoračiti strokovnih in znanstvenih ciljev takšnega izobraževanja, podrejeno mora biti izključno pridobivanju znanja in namenjeno le osebam, usposobljenim za predpisovanje in izdajanje zdravil in medicinskih pripomočkov." Državni sekretar želi besedo, potem pa lahko tudi predstavnik predlagatelja amandmaja dobi besedo.
JANEZ ZAJEC: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci! Vlada prvega amandmaja z dne 18.11.1999 ne podpira, podpira pa tega, ki je bil vložen danes, ki je veliko bolj natančen in usklajen (dobili ste ga danes) z direktivami Evropske unije. Tako da predlagamo, da se ta dopolnjeni, danes posredovani amandma podpre. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala državnemu sekretarju. Gospod Terčon, prosim.
DAVORIN TERČON: Hvala, gospod predsednik. Opravičujem se, ker smo res šele danes vložili spremembo tega amandmaja, in prosim, da vzamete na znanje, da umikamo amandma z dne 18.11.1999 in vlagamo amandma na današnji dan, ki še ni na klopeh. Za spremembo pa smo se odločili zato, ker amandma iz 18.11. ni bil decidiran in drugi stavek, ki ste ga prebrali, točno sledi navodilom direktive in je v bistvu prepis iz direktive.
Smisel amandmaja pa je, da bi proizvajalci, pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s prometom z zdravili, še naprej lahko omogočili strokovno izobraževanje in da to breme ne bi bilo samo na bolnišnicah. Seveda smo dali tako dikcijo v zakon, ki ne bo omogočala raznih safarijev in tako naprej, ker smo bili priča tudi v preteklosti raznim polemikam na to temo. Smatramo pa, da je potrebno bolnišnice razbremeniti tudi stroškov strokovnega izobraževanja, vsaj deloma, in to prenesti tudi na proizvajalca oziroma pravne in fizične osebe, ki opravljajo promet z zdravili.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Terčon. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.)
Spremenjen je amandma, amandma, ki je bil vložen 25.11.1999 k 69. členu, prvopodpisani Davorin Terčon. Dajem ga na glasovanje. Predstavnik vlade je amandma podprl. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 69. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za člen? (32 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 80. členu in vloženih amandmajih. Prvega predlaga poslanska skupina LDS. Če je ta amandma sprejet, so vsi ostali amandmaji brezpredmetni. Pod točko 2 amandma na amandma poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke, predlaga ga vlada. Pod točko 3 amandma Zmaga Jelinčiča, vlada ne podpira, delovno telo se ni opredelilo. Če je ta amandma sprejet, sta naslednja dva amandmaja brezpredmetna. 4. amandma predlaga Zmago Jelinčič, vlada ga podpira, delovno telo se ni opredelilo. 5. amandma - predlagatelj odbor, vlada ga podpira. Gospod državni sekretar ima besedo.
JANEZ ZAJEC: Hvala lepa. Amandma k 80. členu pod točko 1 je veliko bolj opredeljen kot ostali amandmaji. Zato vlada amandma pod točko 1 podpira. Ostalih amandmajev ne podpira. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod državni sekretar. Besedo ima kolega Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Najprej moram povedati, da je moj amandma, ki je bil vložen že 12.11.1999, pravzaprav identičen tistemu, ki ga je vložila liberalna demokracija 18.11. Ne vem, zakaj ta moj amandma ni vpisan, ampak nič hudega, jaz umikam vse svoje amandmaje in bom podprl amandma pod točko 1.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Jelinčič. S tem pa tudi ugotavljam, da je razprava zaključena in dajem na glasovanje amandma pod točko 1. Če bo le-ta sprejet, bodo vsi ostali postali brezpredmetni. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet, člen smo v celoti spremenili. Ostali amandmaji so postali brezpredmetni.
Smo pri 84. členu in amandmaju odbora, vlada ga podpira. Ker ni razprave, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.) Ali smo bili prehitri? Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (32 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (30 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
K naslovu 6. poglavja je odbor predlagal amandma, vlada ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet, naslov smo spremenili.
Smo pri 110. členu in amandmaju odbora, vlada ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 110. člen. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 118. členu. Imamo amandma pod točko 1, predlagatelj je Zmago Jelinčič, vlada ga ne podpira, delovno telo se ni opredelilo. Na ta amandma je skupina poslancev vložila amandma na amandma, prvopodpisani Tone Anderlič. Pod točko 2 imamo ponovno amandma kolega Jelinčiča, vlada ga ne podpira, delovno telo se ni opredelilo. Če bo ta sprejet, je pod točko 3 brezpredmeten, predlaga ga odbor, vlada podpira in amandma pod točko 4, predlagatelj Zmago Jelinčič, vlada ne podpira. Besedo ima gospod Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. V 118. členu pravzaprav govorimo o isti zadevi kot v 2. členu. Namreč, če tega amandmaja oziroma teh amandmajev ne sprejmemo, v tem primeru bo zakon v popolnem neskladju. Gre za to, da tudi v tem členu preprečujemo podvajanje določenih funkcij in podvajanje določenih institucij v Republiki Sloveniji. Še enkrat bom poudaril, da zdravila, ki se uporabljajo v humani medicini, in zdravila, ki se uporabljajo v veterini, v glavnem niso različna, so enaka, gre samo za različno doziranje. Zaradi tega mora inšpekcijo, kontrolo in vse ostalo ter registracijo izvrševati en sam organ, se pravi, to je agencija za zdravila Republike Slovenije.
Zato je tu notri tudi napisano tako, kot je, obenem pa v drugem amandmaju presegamo še tisti vmesni čas, kajti agencija za zdravila naj bi se ustanovila v dveh letih, v tem času pa opravljajo ta nadzor in kontrolo isti organi kot doslej. Zato mislim, da je smiselno, da se ti amandmaji podprejo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Jelinčiču. Besedo dajem gospe Nadi Irgolič, direktorici urada za zdravila.
NADA IRGOLIČ: Zahvaljujem se, gospod predsednik, za besedo. Spoštovane gospe poslanke in gospodje poslanci! V amandmaju k 118. členu se načenja problematika dveh zadev, in sicer prva je tista, ki se nanaša tudi na člen zakona številka 2 in za katerega je vložen amandma slovenske ljudske stranke. Namreč, predlagatelji smo pri pripravi tega predloga zakona o zdravilih postavili osnovo za agencijo za zdravila in medicinske pripomočke, vendar področje veterine sega na področje pristojnosti ministrstva za kmetijstvo, in zaradi tega nismo posegali pregloboko v pristojnosti drugega ministrstva. Dejstvo pa je, da so zadeve in je delo agencije toliko strokovno, da je amandma gospoda Jelinčiča v svojem bistvu resnično smiseln. Vendar gre tu za širšo potezo in bi se morali obe ministrstvi uskladiti z mnenjem o ustanovitvi enotne agencije ali ne. Strokovno ne morem biti proti ustanovitvi enotne agencije, ker gre resnično, tako kot je gospod Zmago Jelinčič dejal, za zdravila in za strokovni pristop k zdravilom.
Glede drugega dela amandmaja številka 1, glede na lok farmacevtske inšpekcije, se postavlja dvojen problem, in sicer, farmacevtska inšpekcija je dvojna. Del inšpekcije, ki sodi v agencijo za zdravila, je inšpektor dobre proizvodne prakse. To je problematika, ki jo vedno izpostavlja naša farmacevtska industrija, ker je inšpicirana s strani drugih držav, kadar želi registrirati zdravilo v drugi državi, ker naša država nima inšpektorja dobre proizvodne prakse, ki bi bil vključen v mednarodne asociacije in zunaj tudi priznan. V tem primeru smo mi v 48. členu dali določilo za določbo inšpektorja dobre proizvodne prakse v okviru agencije.
Inšpekcija na mejnih izpostavah in inšpekcija v prometu pri veledrogerijah in v prometu sicer pa ne sodi v pristojnost upravnega organa. Kajti to sta dve pristojnosti in ne moreta biti v enem organu. Zato smo pustili zdravstvenemu inšpektorju farmacevtske smeri določene pristojnosti, in sicer nadzor nad mejami, nad uvozom zdravil in nadzor v prometu zdravil.
Lepo prosim sekretariat za zakonodajo, da potrdi smiselnost tega mojega predloga, namreč, da ne bi izglasovali napačnega amandmaja. To je vse, kar bi jaz lahko pojasnila k tema dvema problemoma. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospa Irgoličeva. Iz vaših besed je bilo razbrati, da ne podpirate nobenega vloženega dopolnila. Gospod Jelinčič ima besedo.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Gospa Irgoličeva je lepo povedala, da so amandmaji smiselni, vendar pa, da jih vlada ne podpira zaradi kmetijskega ministrstva. To se pravi, gre za neke igrice, kjer bomo zopet oziroma kjer bodo zopet na najslabšem tisti, ki bodo spoštovali ta zakon. Mislim, da ne glede na to, kdo je kmetijski minister, v čigavi domeni je kmetijsko ministrstvo, komu je gospod kmetijski minister obljubil službo oziroma vodenje določenih institucij, ne glede na to se moramo poslanci držati zaobljube, ki smo jo dali, ko smo prevzeli mandat.
Zato še enkrat pojasnjujem. V Evropi vodijo kontrolo nad vsemi zdravili ene hiše. Povsod je ena sama hiša, ki pa ima seveda v okviru svoje hiše oddelek za veterinarsko medicino. Zato je potrebno sprejeti te amandmaje kot tudi amandma liberalne demokracije, ki so ga vložili zato, da bo zadeva urejena v skladu z evropskimi merili.
Če kdo govori o veterinarskem "acquisu", je treba vedeti, da veterinarski "acquis" ne govori o kontroli zdravil veterinarske smeri. Zato še enkrat pravim. Amandma je pač treba podpreti, ker drugače bomo, ne vem, drugače bomo morali sprejemati čez čas zakon o spremembi zakona, ker bo Evropska unija zahtevala tako. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Jelinčič. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Želi? Gospod Presečnik.
JAKOB PRESEČNIK: Gospod predsednik, hvala lepa za besedo. Kolegice in kolegi! Mislim, da je to tako strokovno vprašanje, ki ga je potrebno razrešiti med vladnimi službami oziroma med ministrstvi, da predlagam, da ne glede na izid glasovanja, ker je direktno vezan tudi na 2. člen, za katerega smo že dali kot poslanska skupina amandma za tretjo obravnavo, da se potem do tretje obravnave te stvari razčistijo tudi na vladnem nivoju, da ne bo prihajalo do neprave organizacije.
Sam pa seveda nisem strokovnjak na tem področju. Zaradi tega ne morem soditi. Vendar, po drugi obravnavi bomo predlagali, da se te stvari uskladijo do tretje obravnave.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa.
Prehajamo na odločanje. Imamo pet... Najprej dajem torej na glasovanje amandma na amandma Zmaga Jelinčiča. Ta amandma na amandma ste prejeli včeraj na klop. Predlaga ga skupina poslancev - prvopodpisani Tone Anderlič. V prvem amandmaju se črta besedilo: "Naloge farmacevtske inšpekcije opravlja do ustanovitve agencije za zdravila in medicinske pripomočke zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije." Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma na amandma? (35 poslancev.) Kdo je proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 1. Predlagatelj je Zmago Jelinčič. Vlada ga ne podpira. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (31 poslancev.) Kdo je proti? (8 poslancev.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pot točko 2. Predlagatelj je Zmago Jelinčič. Vlada ga ne podpira. Če je ta amandma sprejet, je amandma pod točko 3 brezpredmeten. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (31 poslancev.) Kdo je proti? (6 poslancev.)
Amandma je sprejet, torej je amandma pod točko tri postal brezpredmeten.
Na glasovanje dajem amandma pot točko 4. Predlagatelj je Zmago Jelinčič. Vlada ga ne podpira. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (31 poslancev.) Kdo je proti? (9 poslancev.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 118. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za člen? (39 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Člen je sprejet.
Prehajamo na 120. člen in amandma Kregelj-Zbačnik Ane. Vlada ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za člen? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na 122. člen, amandma odbora, vlada podpira. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet, člen smo v celoti spremenili.
Smo pri 124. členu, amandma gospe Zbačnikove, vlada ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 124. člen. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (34 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 126. členu, amandma predlaga skupina poslancev. Vlada in delovno telo se nista opredelila. Besedo želi gospa Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep pozdrav! Amandma k 126. členu skupina podpisanih umika in prosimo za 5 minut odmora, ker vlagamo novega.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Sejo nadaljujemo čez 5 minut, da bo skupina poslancev spremenila amandma; umakniti ga seveda ne more. Boste spremenili amandma?
(Seja je bila prekinjena ob 10.38 uri in se je nadaljevala ob 10.46 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ugotovimo prisotnost! Prisotnih je 48 poslank in poslancev; državni zbor je sklepčen in lahko odloča.
Prosim predstavnico skupine poslancev, ki je dopolnila amandma, da ga predstavi. Gospa Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK:Pozdravljeni! Rada bi obrazložila, zakaj smo umaknili 126. člen in ga nadomestili z novim 127. Namreč, že včeraj sem sama izrazila skrb in bojazen, da bo v času, ko bo začel veljati novi zakon o zdravilih, zakona o živilih pa še ne bom imeli, nastala praznina. Nato pa so me z vlade pomirili in je državni sekretar povedal, da je to zagotovljeno v 126. členu. Že sama in nekateri kolegi pa smo ugotovili, da to ne drži. Na to nas je potem zvečer opozoril še sekretariat. Tako bom sedaj obrazložila, zakaj smo vložili novi amandma.
126. člen se črta iz razloga, ker je 126. člen v nasprotju s 127. členom, saj določa, da bi za dietetične izdelke s terapevtsko indikacijo, ki so izdelki z odstranjenimi specifičnimi aminokislinami, brezglutenski in drugi dietetični izdelki za zdravljenje presnovnih motenj, še naprej veljal sedanji zakon o zdravilih, in sicer do sprejema posebnega zakona o živilih, medtem ko v naslednjem, 127. členu pa določa, da bi z uveljavitvijo obravnavanega zakona prenehal veljati sedanji zakon o zdravilih, kar pomeni, da ureditev za dietetične izdelke iz 126. člena ne bo imela pravne podlage v veljavnem zakonu o zdravilih, saj bo z uveljavitvijo obravnavanega zakona prenehal veljati, kot tudi ne v posebnem zakonu, ki naj bi bil sprejet v določenem obdobju po sprejemu obravnavanega zakona.
Kolegi, prosim malo posluha, ker je to pomembno zakonsko določilo. Ne smemo dovoliti, da bo nastala pravna praznina. Za dietetične izdelke bo tako nastala nedopustna pravna praznina, z vsemi negativnimi posledicami, na katere sem vas dolžna kot zdravnica opozoriti in sem vas tudi včeraj opozorila.
S sistemskega vidika bi bilo potrebno navedeno problematiko nadaljnje veljave dela zakona o zdravilih, ki se nanašajo na diatetične izdelke, urediti, ali trajno v 3. členu zakona ali vsaj v prehodni določbi 127. člena. Amandma zato k 127. členu. Kolegi, prosim malo posluha, da se boste znali pravilno odločati pri glasovanju! Na koncu besedila 127. člena se pika črta in doda naslednje besedilo: "in v delu, ki določa, da se kot zdravila štejejo tudi dietetični izdelki s terapevtsko indikacijo, izdelki z odstranjenimi specifičnimi aminokislinami, brezglutenski in drugi dietetični izdelki za zdravljenje presnovnih motenj".
Z obrazložitvijo, dodatno: "Do ureditve posebne obravnave dietetičnih izdelkov kot zdravil v posebnem zakonu se morajo v prehodnih določbah ohraniti določbe veljavnega zakona o zdravilih, ki se nanašajo na te proizvode". Na to nas je še posebej opozoril naš sekretariat. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospa Zbačnikova, za vašo zelo detajlno predstavitev tega amandmaja. Kolega Zajec ima besedo, državni sekretar.
JANEZ ZAJEC: Hvala lepa, gospod predsednik. Sem vesel, da sva s kolegico Zbačnikovo končno našla eno skupno točko.
Dejansko podpiram da se 126. člen črta, z obrazložitvijo, ki jo je navedla, in da se v 127. členu doda za piko še besedilo, ki ga je prebrala. Vlada se s tem strinja in vas prosim, da to podprete. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala državnemu sekretarju. Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje spremenjeni amandma k 126. členu skupine poslancev s prvopodpisano gospo Zbačnikovo. Člen se črta. Vlada podpira. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Člen je črtan.
Smo pri amandmaju za novi 126.a člen. Predlagateljica je Majda Kregelj-Zbačnik. Vlada ga podpira. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Amandma dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. Smo pri 127. členu. To je zadnji člen, ki je bil amandmiran. Imamo dva amandmaja. Skupina poslancev s prvopodpisano gospod Zbačnikovo predlaga amandma, ki se glasi: Na koncu besedila 127. člena se pika črta in doda naslednje besedilo: "In v delu, ki določa, da se kot zdravila štejejo tudi dietetični izdelki s terapevtsko indikacijo, izdelki z odstranjenimi specifičnimi aminokislinami, brezglutenski in drugi diatetični izdelki za zdravljenje presnovnih motenj." Nato pa sledi amandma odbora. Če bo pa amandma skupine poslancev sprejet, je amandma odbora brezpredmeten. Amandma odbora sicer vlada podpira. Gospod Jelinčič želi besedo.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Enkrat smo že obravnavali isto tematiko in je nismo sprejeli. In ravno tako je treba glasovati tudi proti amandmaju poslancev. Zakaj? Ker v tem amandmaju se poskušajo ponovno uvesti prehrambeni izdelki za zdravila. Precej dolga razprava je bila že o tem, da to ni smiselno, da to nimajo nikjer po svetu in da to ni prav. In mislim, da bomo tudi sedaj v tem, če bomo glasovali proti, se bomo pravilno odločili. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospa Zbačnikova ima besedo.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Gospod kolega, moram vam replicirati. Dobro, še enkrat dobro poslušajte! Gre za ureditev posebne obravnave. In sicer v prehodnih določbah je treba ohraniti določbe veljavnega zakona o zdravilih, ki se nanaša na proizvode. Ker sta 126. in 127. člen v nasprotju - na kar je posebej opozoril naš sekretariat in lahko tudi, bi prosila še enkrat, da povedo - je treba v prehodnem obdobju nekaj zagotoviti. Ne smemo dovoliti pravne praznine. In zato sem pripravila skupaj s kolegi in sekretariatom ta amandma, ki pokriva to pravno praznino v teh prehodnih obdobjih. In zato bi prosila, da to podprete, sicer bomo imeli pravno praznino. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospa Irgoličeva želi besedo. Storimo vse, da ne bi prišlo do pravne praznine.
NADA IRGOLIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani, gospe poslanke in gospodje poslanci! Prišlo je, verjetno nehote, do zmote. Včeraj sem tukaj opravičevala, da ni pravne praznine, ker je v prehodnih določbah v 126. členu napisano, da se dietetski izdelki štejejo pod zdravila in ostanejo pod zdravili toliko časa, da se sprejme poseben zakon o živilih. Zdaj bi ga bilo treba pri amandmaju gospe Zbačnikove upoštevati v celoti in dodati stavek na koncu: "Do sprejema posebnega zakona o živilih". Tako smo se sami popravljali in zadnja ta verzija bi bila pa ustrezna, ker bi potem izpolnila vsebino prehodnih določb. Torej, da se vaš amandma v celoti sprejme in se doda besedilo "do sprejema posebnega zakona o živilih." Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ta možnost obstaja seveda tudi v okviru tretje obravnave. Ali želi še kdo besedo? Gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Če bomo po obvestilih, ki smo jih imeli in dobili včeraj, namreč, da naj bi z ustreznim pravilnikom in v prehodnih določbah bilo rešeno vprašanje načina obravnave teh prehrambenih specifičnih izdelkov, potem je potrebno spremeniti 126. in 127. člen. Nemogoče je urediti samo eno. Mi smo se v skupini odločili popraviti 126. in 127. člen iz razloga, da bi se, ne samo medsebojno uskladila, kar je nujno potrebno storiti, ker je bilo pač površno pripravljeno - no, mogoče površno ni pravi izraz, ampak pa ne dovolj pozorno pripravljeno - ampak tudi zaradi tega, da bi se zagotovilo to, kar nam je bilo včeraj obljubljeno, da bi še naprej ostal v veljavi pravilnik, ki to vprašanje ureja. Ta pravilnik namreč ne more ostati v veljavi, če ne bo imel starega zakona in iz starega zakona pravne podlage. Zato vas prosim, da amandma k 127. členu sprejmete.
Kar pa zadeva dopolnitev gospe direktorice, pa naslednje. Je možna, ni pa nujna, zaradi tega, ker če bo novi zakon o živilih sprejet in bo takrat razveljavil ali pa drugače uredil to vprašanje, bo s samim tem dejstvom, če tukaj napišemo ali ne, stvar drugače urejena. Tako da mislim, da ni nujna in pač odprto pušča vprašanje, ali bomo, kdaj bomo in kako bomo to uredili. Za prehoden čas, dokler ni urejeno, pa je vprašanje urejeno in prosim, da podprete ta amandma. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Potrč. Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje amandma skupine poslancev k 127. členu, prvopodpisana Kregelj-Zbačnik Ana. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
S tem je postal amandma odbora brezpredmeten. Na glasovanje dajem 127. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Zaključili smo glasovanje o členih, h katerim so bili vloženi amandmaji. V razpravo dajem vse ostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji.
Ker ni razprave, dajem te člene na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za preostale člene? (47 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Glasovati moramo še o naslovu zakona. Ali želi pred tem kdo besedo? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona.
Ugotavljam, da so bili k predlogu zakona v drugi obravnavi sprejeti amandmaji k številnim členom. Če želijo k tem členom kvalificirani predlagatelji vložiti amandma, prosim, da to storijo. Gospod Presečnik, gospa Zbačnikova in državni sekretar.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za besedo. V imenu poslanske skupine slovenske ljudske stranke predlagam, da točko prekinemo, da obravnavamo druge točke naprej, in da to točko nadaljujemo ob 14.30 uri, do takrat pa pripravimo še eventualne dodatne amandmaje za tretjo obravnavo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospa Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Tudi sama prosim v imenu skupine poslancev, ki bomo pripravili za tretje branje še nekaj amandmajev, da točko prekinemo in jo nadaljujemo popoldan. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Državni sekretar, če bo vlada storila enako, niti ni potrebno tega povedati. Tudi vlada ima možnost, da kot kvalificirana predlagateljica vloži amandmaje za tretjo obravnavo.
Prekinjam to točko dnevnega reda; nadaljevali jo bomo ob 14.30 uri. Prosim, da bi bili do takrat vsi amandmaji vloženi, da bomo lahko - seveda, če želite kvalitetno delo, potem bi bilo zelo priporočljivo, da to storite vsaj do 14.00 ure, da bomo lahko vaše amandmaje kolegom poslancem razdelili na klopi.
Prekinjam 9. točko dnevnega reda.
Prehajam na 10. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O ZDRAVSTVENI INŠPEKCIJI, HITRI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali bo predstavnik vlade predstavil vsebino zakona? Prosim, državna sekretarka, gospa Dunja Piškur-Kosmač.
DUNJA PIŠKUR-KOSMAČ: Zahvaljujem se za besedo, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci! Med najpomembnejšimi razlogi za izdajo zakona o zdravstveni inšpekciji je že izvedeni prenos upravnih nalog oblastvenega značaja z lokalne ravni na republiško raven. Iz prejšnjih občinskih in medobčinskih organov, sanitarne inšpekcije in republiškega sanitarnega inšpektorata je nastal enotni zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije kot organ v sestavi ministrstva za zdravstvo.
Pomemben razlog za izdajo in sprejem zakona o zdravstveni inšpekciji je vzpostavitev osnove za opravljanje inšpekcijskega nadzorstva nad izvajanjem tistih predpisov, ki urejajo posamezna področja, katera sodijo v okvir delovnega področja ministrstva za zdravstvo.
Za upravne organe in s tem tudi za zdravstveno inšpekcijo velja načelo zakonitosti, kar pomeni, da sme zdravstveni inšpektor storiti le tisto, kar je določeno z ustavo in zakonom oziroma na njihovi podlagi izdanimi predpisi. Zaradi pomanjkanja zakonskih pooblastil predlagani zakon vsebuje širša pooblastila, kot jih vsebuje veljavni zakon o sanitarni inšpekciji.
S tem bo dana možnost, da bodo organi zdravstvene inšpekcije učinkoviteje opravljali nadzor po veljavnih predpisih. Pravni red Evropske unije na teh področjih bo sicer vsebinsko povzet z drugimi predpisi. Predlagani zakon o zdravstveni inšpekciji pa bo predstavljal osnovo za realizacijo obveznosti nadzorstva, kar je tudi ena od zahtev predpisov Evropske unije na teh področjih.
Prav tako je eden od pomembnih razlogov za izdajo zakona in sprejem zakona o zdravstveni inšpekciji tudi pomanjkanje pooblastil za ukrepanje zoper kršitelje predpisov. Večina predpisov, katerih izvajanje nadzira zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije, ne vsebuje ukrepov, s katerimi bi inšpektorji lahko učinkovito preprečili nadaljnje kršitve.
Glede na nastale spremembe v organiziranosti, pristojnostih kot tudi samemu imenu inšpektorata ter omenjenih razlogih do sedaj veljavni zakon o sanitarni inšpekciji ne ustreza več nastalim spremembam. Zato je potrebno sprejeti predlagani zakon o zdravstveni inšpekciji.
Cilji predlaganega zakona o zdravstveni inšpekciji so povečati možnost za bolj učinkovito ukrepanje zdravstvene inšpekcije zoper kršitelje predpisov, zagotoviti večjo stopnjo koordinacije, enakosti kriterijev delovanja in strokovnosti zdravstvene inšpekcije, z organiziranostjo in delovanjem zdravstvene inšpekcije na državni ravni omogočiti večjo neodvisnost delovanja zdravstvene inšpekcije od lokalnih faktorjev in izboljšati možnosti ukrepanja v primerih kršitve pravic uporabnikov oziroma potrošnikov.
Vlada Republike Slovenije podpira vse amandmaje odbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko državnega zbora. Ministrstvo za zdravstvo tudi meni, da je vloženi amandma poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov potrebno podpreti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospe državni sekretarki. Predlog zakona je obravnaval odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora. Besedo ima predsednica odbora, gospa Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Še enkrat pozdravljeni. Naš odbor je ta predlog zakona obravnaval dvakrat, 5.10. in 7.10.1999. Člani odbora smo se seznanili tudi s pisnim mnenjem sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve in pisnim mnenjem komisije državnega sveta za družbene dejavnosti. Sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve ugotavlja, da je zakonski predlog vložen v skladu s poslovnikom državnega zbora ter da je predlagatelj zakona z naknadnim dopisom prvotno predlagani redni zakonodajni postopek spremenil v hitrega in hkrati tudi pojasnil razloge zanj. K tako pripravljenemu predlogu zakona sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve nima pripomb ustavne in pravno-sistemske narave, je pa oblikoval nekaj pripomb k posameznim členom.
Člani odbora so podprli sklep, da se predlog zakona o zdravstveni inšpekciji obravnava in sprejme po hitrem postopku. V razpravi so člani odbora opozorili na konkretne pripombe k posameznim členom, ki zahtevajo dodatno proučitev predlaganih zakonskih rešitev in oblikovanja amandmajskih predlogov. Zato je odbor sklenil, da se razprava o posameznih členih predloga zakona odloži.
Nadaljevali smo na naslednji seji ter pozvali vlado, da na podlagi razprave poslank in poslancev, ne le sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve in mnenja zdravstvenega inšpektorata, pripravi predloge amandmajev. Tako smo potem v nadaljevanju obravnavali posamezne člene predloga zakona, predloga amandmajev ministrstva za zdravstvo in oblikovali in sprejeli več amandmajev, ki jih imate tudi v pregledu. Potem na koncu tudi sprejeli sklep, da odbor predlaga državnemu zboru Republike Slovenije, da predlog zakona o zdravstveni inšpekciji obravnava in sprejme skupaj z amandmaji odbora po hitrem postopku. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospa Zbačnikova. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ni razprave.) Ali želite razpravljati poslanke in poslanci? (Ne želite.) V okviru hitrega postopka zaključujem splošno razpravo.
Prehajamo na drugo obravnavo - razprava in odločanje o posameznih členih predloga zakona. Najprej predlagam zboru, da skladno z drugo alineo 189. člena razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ta predlog sklepa dajem najprej na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (33 prisotnih.) Malo več pozornosti. Na glasovanje dajem torej proceduralni sklep, da bomo glasovali o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Prisotnost! Torej, ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za ta sklep? (40 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
V razpravo dajem 1. člen in vložene amandmaje. Imamo amandma odbora za zdravstvo, vlada ta amandma podpira. Pregled amandmajev ste prejeli z dne 18.11.1999. Ali želi kdo besedo o tem amandmaju? (Ne želi.) Ta amandma dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (41 prisotnih.) Če sem prav preštel, nas je 52 v dvorani. Ugotovimo prisotnost drugič! (43 prisotnih.)
Sejo nadaljujemo čez 10 minut. Nekaj kolegov se ni prijavilo. Sejo nadaljujemo ob 11.23 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 11.13 uri in se je nadaljevala ob 11.24 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ugotovimo prisotnost! Prisotnih je 57 poslank in poslancev.
Kdo je za amandma k 1. členu, ki ga predlaga odbor in ga vlada podpira? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 1. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 1. člen? (31 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
V razpravo dajem 2. člen in amandma poslanske skupine združene liste. Vlada podpira amandma k 2. členu; iz nastopa gospe državne sekretarke je bilo razvidno, da vlada ta amandma podpira, odbor pa se do njega ni opredelil.
Ker ni razprave, dajem amandma k 2. členu na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet; člen smo v celoti spremenili.
V razpravo dajem 3. člen in amandma odbora, ki ga vlada podpira.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 3. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 3. člen? (35 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
V razpravo dajem 9. člen in amandma odbora, ki ga vlada podpira.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 9. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za 9. člen? (35 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet. V razpravo dajem amandma za novi 9.a člen, predlagatelj je odbor, vlada ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Sprejeli smo novi 9.a člen.
V razpravo dajem 12. člen in amandma odbora, vlada ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 12. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslancev.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
V razpravo dajem 14. člen, amandma odbora, vlada ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (36 poslancev. Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 14. člen. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za člen? (33 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem 16. člen, amandma odbora, vlada ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 16. člen. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za člen? (32 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
V razpravo dajem 19. člen, amandma odbora, vlada ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (53 poslancev.)
Kdo je za amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za člen? (36 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Imamo amandma za novi 19.a člen, predlagatelj je odbor, vlada ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Sprejeli smo novi 19.a člen.
Prehajamo na razpravo o 20. členu, amandmaju odbora, vlada ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 20. člen. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 20. člen? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Imamo še en amandma, in sicer je odprt še 22. člen. Predlagatelj je odbor, vlada ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 22. člen. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za 22. člen? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet. V razpravo dajem vse preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ker ni razprave, zaključujem in jih dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za preostale člene? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so členi sprejeti.
Ali želi kdo razpravljati o naslovu zakona? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za naslov? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. V drugi obravnavi so bili sprejeti amandmaji k členom. Ali želi kdo od kvalificiranih predlagateljev vložiti amandma? (Ne želi.) Ali želi kdo razpravljati o zakonskem predlogu v celoti? (Ne želi.) Ali sekretariat meni, da je bila na podlagi poslovniških določb zaradi sprejetih amandmajev porušena medsebojna skladnost določb zakona? (Ni bila.)
Na glasovanje dajem zakon v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za zakon o zdravstveni inšpekciji? (50 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo sprejeli zakon o zdravstveni inšpekciji. Dodatnih sklepov ni bilo. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 11. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O POPISU KMETIJSKIH GOSPODARSTEV V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2000, HITRI POSTOPEK.
Proceduralni predlog, gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. Spoštovani! Ko smo pregledali to dokumentacijo smo ugotovili, da gre za pomemben predlog zakona. Vendar ugotavljamo, da gre v tem zakonu tudi za velika finančna sredstva, za 550 milijonov ali nekaj podobnega. Smatramo, da bi bilo potrebno, da bi se o tem zakonu moral opredeliti odbor za finance v skladu s poslovnikom.
Zato proceduralno predlagamo, ker sedaj ne vemo, kako mislite ta sredstva zagotoviti iz proračuna v naslednjem obdobju, da odbor za finance predhodno obravnava in da svoje mnenje k predlogu tega zakona.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice in kolegi! Predno se opredelimo do postopkovnega oziroma poslovniškega proceduralnega vprašanja kolege Kelemine, bi želel pozdraviti delegacijo parlamentarne skupščine Republike Makedonije za sodelovanje z državnim zborom Republike Slovenije, pod vodstvom njenega Ljubimira Popovskega, ki je te dni na obisku v Republiki Sloveniji. (Aplavz.) Zaželel bi vam prijetno bivanje v naši državi. V okviru obiska ima delegacija vrsto zanimivih razgovor v državnem zboru. Tako se je že srečala z delegacijo skupine prijateljstva z Makedonijo, ki jo vodi naš poslanski kolega Delak, in tudi s podpredsednikom državnega zbora Andrejem Gerenčerjem. Med obiskom pa bo imela razgovore tudi z delegacijami odbora za mednarodne odnose, komisije za evropske zadeve in odbora za gospodarstvo. Upam, da se bodo naši gostje v domovino vrnili s prijetnimi vtisi in da bo obisk prispeval k tesnejšemu sodelovanju z makedonskim parlamentom tudi v prihodnje.
Torej, smo pri 11. TOČKI DNEVNEGA REDA- OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O POPISU KMETIJSKIH GOSPODARSTEV V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2000. Poslanec Kelemina pa predlaga, da bi se, preden bo državni zbor pričel z obravnavo - če sem vas prav razumel - te točke dnevnega reda, do vsebine tega zakona opredelilo tudi telo, ki se ukvarja s finančnim vprašanjem. To je odbor za finance in monetarno politiko. Iz njegovih besed je bilo razvidno, da zaradi razlogov, ker ima zakon tudi finančne posledice.
Ta predlog gospoda Kelemine dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo podpira proceduralni predlog poslanca gospoda Kelemine? Kdo je za? (14 poslancev.) Kdo je proti? (35 poslancev.)
Predlog ni dobil večinske podpore.
Sprašujem predstavnike vlade, ali želijo na kratko predstaviti predlog zakona. (Ne želijo.) Predlog zakona je obravnaval odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora. Besedo ima podpredsednik, gospod Džuban.
GEZA DŽUBAN: Hvala lepa, gospod predsednik. Odbor je v svojem delu obravnaval dva predloga zakona, in sicer obravnava prvega predloga je bila takšna, ko je vlada sama vložila kar nekaj dopolnil, in na prvi seji, kjer smo obravnavali ta zakon, smo ugotovili in predlagali vladi, da bi dopolnila vgradila v novo besedilo. Tako smo dobili potem v nadaljevanju novo besedilo zakona, ki ga je odbor obravnaval. Sprejel je samo dve dopolnili, eno je redakcijske narave, eno pa tudi vsebinsko. Takšen zakon, kot je pred vami, s tema dvema dopolniloma odbora, predlagamo, da državni zbor obravnava in sprejme po postopku, ki je predlagan. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Džuban. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? Ali želite razpravljati poslanke in poslanci? Gospod Kelemina - 5-minutna razprava.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. Kolikor sem seznanjen - bil sem tudi slučajno na odboru za kmetijstvo, ko se je ta zakon obravnaval, čeprav nisem član - po moji oceni, seveda glede na obrazložitev in vse, kar je v tem predlogu zapisano, menim, da gre za upravičeno materijo, vendar so kljub temu določene nejasnosti. Predvsem me pa resnično zanima, na kakšen način nameravate zagotoviti finančna sredstva, iz katerega vira, za izvedbo tega projekta. Prosil bi, da predstavnik vlade to pojasni, če že niste hoteli, da se predhodno o tem izreče odbor za finance. Mislim, da je to nekorektno od državnega zbora, da na tak način sprejema tako pomembne zakone, ker res menim, da ne gre za tako majhna sredstva in bi bilo prav, da se sestavi tudi kompletna finančna konstrukcija. Zaenkrat bi prosil za to obrazložitev, potem pa v nadaljevanju ostalo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Kelemina. Prosim predstavnika vlade, v tem primeru direktorja statističnega urada Republike Slovenije, gospoda Banovca, za pojasnilo oziroma odgovor.
TOMAŽ BANOVEC: Hvala lepa. Strinjam se v imenu predlagatelja, da je zadeva draga. Vsi popisi so dragi, zato je tudi zakonska ureditev v zakonu o državni statistiki taka, da se velike popisne akacije posebej uzakonijo in posebej obravnavajo.
V tem primeru smo imeli že v vladi dovolj težav zaradi financiranja, zaradi določene pozicije v proračunu. Ker je bil proračun v prvem branju sprejet, tam nismo opazili, da bi postavko, ki je namenjena popisu, poslanci ali kdo drug napadal. Torej, na vsak način so v predlogu proračuna za prihodnje leto te proračunske postavke zajete in usklajene v vladi. Če bo prišlo do kakšne spremembe, ki lahko nastane v tem domu, se bo seveda stvar zgodila nekoliko drugače.
To je vse, kar lahko rečem. Res pa je tudi nekaj, da mi ta popis moramo izvršiti prihodnje leto, ker gre za popis kmečkih gospodarstev v celi Evropi. Popisujejo jih tudi Poljaki, ogromno količino kmečkih gospodarstev, in je neke vrste inventura za večino evropskih držav, za večino držav, ki so pristopne članice, predvsem zaradi možne spremenjene kmetijske politike.
Torej, še enkrat, v proračunu, kot ste ga obravnavali, je ta znesek določen. Parlament je absolutno suveren, da bo to spremenil, ampak zaenkrat so stvari usklajene. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Banovcu. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem splošno razpravo. Najprej dajem na glasovanje predlog sklepa, da bo državni zbor razpravljal in glasoval o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. To pomeni, da smo že v drugi obravnavi. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za tak sklep? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
V razpravo dajem 10. člen in amandma odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.)
Amandma k 10. členu dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 10. člen. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za člen? (34 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
V razpravo dajem 11. člen in amandma odbora, ki je redakcijske narave. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (31 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 11. člen. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 11. člen? (30 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
V razpravo dajem preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Te člene dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za preostale člene? (35 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so členi sprejeti.
Ali želi kdo razpravljati o naslovu zakona? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za naslov? Prosim za mir v dvorani! (29 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ugotavljam, da sta bila v drugi obravnavi sprejeta amandmaja k 10. in 11. členu. Ali želi kdo od kvalificiranih predlagateljev vložiti amandmaja k tema dvema členoma? (Ne želi.) Ali želi kdo razpravljati o zakonskem predlogu v celoti? (Ne želi.) Razpravo zaključujem. Sprašujem sekretariat, na podlagi sprejetih amandmajev ni bila porušena medsebojna skladnost zakona. Na glasovanje dajem predlog zakona o popisu kmetijskih gospodarstev v Republiki Sloveniji v letu 2000. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za zakon? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo zakon sprejeli.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 12. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O JAVNIH SKLADIH. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina poslancev, s prvo podpisanim mag. Janezom Kopačem. Ali želi predstavnik predlagatelja predloga zakona besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Ali želi poročevalec predstaviti mnenje odbora o predlogu zakona? (Ne želi.) Proceduralni predlog ima gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Mislim, da gre za pomemben dokument v drugi obravnavi. Malo se mi čudno zdi, da se tudi predstavnik vlade ne oglasi. Jaz bi vseeno prosil, da bi predstavnik vlade podal kratko obrazložitev, kako je upošteval pripombe in dodatne sklepe iz prve obravnave. Mislim, da je to pomembno in bi bilo prav, da da svoje poročilo predstavnik vlade. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Kelemina. Predlagatelj zakona je mag. Janez Kopač oziroma skupina poslancev, v skladu s poslovnikom je seveda predlagatelj zakona dolžan upoštevati stališča in sklepe iz prve obravnave. So pa k tej točki povabljeni tudi predstavniki vlade. Preden jih bom vprašal, če želijo besedo, bom vprašal, ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki vlade? Jaz jih trenutno tukaj med nami ne vidim pri tej točki dnevnega reda. Ni nujno, da sodelujejo predstavniki vlade pri tej točki, ker je pač predlagatelj poslanec. Ali je pa dobro, da bi se to zgodilo, je pa drugo vprašanje. Proceduralni predlog, gospod Lenič.
JOŽE LENIČ: Gospod predsednik, jaz predlagam proceduralno, da zaradi tega, ker nekaterih predlagateljev danes ni tukaj, ki so ključno prispevali k preoblikovanju tega zakona in ker neke določene zadeve še niso usklajene, da bi to točko dnevnega reda obravnavali naslednji teden v torek. Skratka, moj predlog je, da prestavimo, da prekinemo začasno in prestavimo to točko na naslednji teden v torek. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Proceduralni predlog gospoda Leniča dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Na glasovanje dajem predlog gospoda Leniča, da se obravnava predloga zakona o javnih skladih prestavi na nadaljevanje te seje, in sicer se predlaga - bomo rekli delovno - da se to obravnava v torek popoldne, ko se bo seja nadaljevala. Sem pravilno povzel vaš predlog? (Da.)
Kdo je za predlog gospoda Leniča? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep brez glasu proti sprejet.
Prekinjam 12. točko dnevnega reda.
Smo pri 13. TOČKI DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O IZVRŠEVANJU KAZENSKIH SANKCIJ.
Očitno je dobro delo državnega zbora presenetilo predstavnike vlade, ki so na poti v parlament za to točko dnevnega reda. Obvestili so nas, da minister, gospod Marušič, prihaja s seje vlade. Zato predlagam, da sejo nadaljujemo čez pet minut.
(Seja je bila prekinjena ob 11.53 uri in se je nadaljevala ob 12.02 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Smo pri 13. točki dnevnega rada in predlogu zakona o izvrševanja kazenskih sankcij - druga obravnava. Seveda pa moramo najprej ugotoviti ali je prisotnih več kot 46 poslancev. Ugotavljamo prisotnost! Ugotavljamo prisotnost! Prvič. (44 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost! Drugič. Torej, ugotavljamo prisotnost! Po poslovniku, drugo ugotavljanje prisotnosti. (46 prisotnih.) Državni zbor je sklepčen in lahko odloča.
Predlog zakona o izvrševanju kazenskih sankcij - druga obravnava - je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora o predlogu zakona. Besedo ima podpredsednik odbora gospod Kangler.
FRANC KANGLER: Hvala, za besedo. Odbor za notranjo politiko je predlagani zakon obravnaval v drugi obravnavi na 30. seji, dne 19.10.1999. Vlada je vložila nekaj amandmajev, katere je uskladila tudi z mnenjem sekretariata za pravosodje. Odbor predlaga, da skupaj z amandmaji sprejme zakon v drugi obravnavi.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, podpredsedniku odbora za kratko poročilo. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.)
Prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih členih predloga zakona. Pregled amandmajev, dne 19.11.1999 ste prejeli na klopi.
Na glasovanje dajem predlog sklepa, da državni zbor razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za tak sklep? (33 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
V razpravo dajem 11. člen in amandma vlade, ki ga delovno telo podpira. Ta amandma je vsebinsko povezan z amandmaji k 136., 200. in 236. členu; če bo izglasovan prvi, bomo potem glasovali tudi o teh povezanih amandmajih. Ker ni razprave, prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem amandma k 11. členu. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Drugič ugotovimo prisotnost! Ker bo veliko glasovanj, moramo biti prisotni v dovolj visokem odstotku. Upam, da niso nekateri kolegi ravno sedaj na kosilu, ker je to nekorektno do tistih, ki sedimo tukaj. (44 prisotnih.) Predvsem je pa nekorektno od tistih, ki se niste prijavili.
Sejo bomo nadaljevali čez deset minut.
(Seja je bila prekinjena ob 12.07 uri in se je nadaljevala ob 12.20 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Nadaljujemo sejo. Tretjič ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Na glasovanje dajem amandma k 11. členu. Predlagatelj je vlada, delovno telo ga podpira.
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Spremenili smo 11. člen.
Prehajamo na glasovanje o povezanih amandmajih, najprej k 136. členu. Predlagatelj je vlada, odbor ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (31 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Spremenili smo 136. člen.
Prehajamo k 200. členu. Predlagatelj amandmaja je odbor, ki je povezan z izglasovanim amandmajem k 11. členu. Ker ni razprave, prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 200. člen v celoti. Ne! Torej smo samo izglasovali ta amandma.
Na glasovanje dajem 200. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za 200. člen? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 236. členu in amandmaju odbora. Tudi ta amandma je povezan z izglasovanim amandmajem k 11. členu. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 236. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za člen? (35 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je člen sprejet.
V razpravo dajem amandma za novi 18.a člen, predlagatelj je odbor. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je sprejet novi 18.a člen.
V razpravo dajem 19. člen in amandma odbora. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 19. člen. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za 19. člen? (49 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
V razpravo dajem 37. člen in amandma odbora. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za člen? (40 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
V razpravo dajem 49. člen in amandma odbora. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.) Drugič ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za 49. člen? (43 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
V razpravo dajem 53. člen in amandma vlade. Odbor ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet in člen v celoti spremenjen.
V razpravo dajem 59. člen in amandma vlade. Odbor ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 59. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 71. členu in amandmaju odbora. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za člen? (42 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
V razpravo dajem 94. člen in amandma odbora. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za člen? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 97. členu in amandmaju odbora. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 99. členu in amandmaju odbora. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
V razpravo dajem 105. člen in amandma odbora. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za člen? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da člen sprejet.
V razpravo dajem 123. člen in amandma vlade, ki ga odbor podpira. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Imamo tudi amandma pod točko 2, ki ga predlaga odbor. Najprej dajem na glasovanje ta amandma. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (48 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Sedaj dajem na glasovanje novi 123. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 124. členu in amandmaju vlade, ki ga odbor podpira. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
K naslovu petega oddelka prvega poglavja imamo amandma odbora. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (42 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Amandma smo sprejeli.
Sedaj pa dajem na glasovanje naslov oddelka v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za naslov oddelka v celoti? (44 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo sprejeli naslov petega oddelka prvega poglavja.
V razpravo dajem 126. člen in amandma na amandma odbora in pod točko dva je amandma vlade. Odbor ga podpira. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.)
Najprej dajem na glasovanje prvi amandma. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem amandma vlade. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma smo sprejeli in člen v celoti spremenili.
V razpravo dajem 129. člen in amandma odbora. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen 129. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Kdo je proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da smo sprejeli člen.
O členu 136 in amandmaju smo že odločali v začetku.
K tretjemu oddelku drugega poglavja imamo amandma za njegovo spremembo. Predlagatelj je vlada. Delovno telo ga podpira.
Če ni razprave, prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Sprejet je amandma k tretjemu oddelku drugega poglavja, ki je v celoti spremenjen.
Odpiram člen 160 in amandma vlade Republike Slovenije. Delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Odpiram razpravo o členu 161 in amandmaju odbora. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 165. členu, imamo amandma na amandma vlade s strani odbora in pa amandma vlade. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 165. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 175. členu in amandmaju odbora. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 201. členu in amandmaju odbora. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Prehajamo na razpravo o 211. členu in amandmaju odbora. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 214. členu in amandmaju odbora. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za člen? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Smo pri 15. členu in amandmaju odbora. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za člen? (40 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Člen 224 in amandma odbora. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 240. členu in amandmaju odbora. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 253. členu. Amandma predlaga vlada, odbor podpira. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za člen? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 256. členu in amandmaju odbora. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za člen? (44 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Imamo še en člen, h kateremu je bil vložen amandma. To je 260. člen. Predlagatelj amandmaja je odbor. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 260. člen. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! Ali smo že glasovali v celoti? Bilo bi nenavadno, da bi dvakrat potrdili člen. Torej smo že glasovali o 260. členu.
Glasovali smo o vseh amandmajih. Glasovati moramo še o členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Preostale člene, h katerim niso vloženi amandmaji, dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Ali želi kdo razpravljati o naslovu zakona? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
V razpravo dajem naslednji predlog sklepa: Predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi vlada Republike Slovenije. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za tak sklep? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Matično delovno telo predlaga predlog dodatnega sklepa, ki se glasi: "Državni zbor Republike Slovenije predlaga vladi Republike Slovenije, da prouči problematiko izvršitve kazni zoper obsojenca, ki je v priporu, in predloži ustrezno spremembo oziroma dopolnitev 361. člena zakona o kazenskem postopku." Ali želi kdo besedo o tem dodatnem sklepu? (Ne želi.)
Dodatni sklep dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo dodatni sklep sprejeli.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 14. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O ODVZEMU IN PRESADITVI DELOV ČLOVEŠKEGA TELESA ZARADI ZDRAVLJENJA. Predlog tega zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade, državni sekretar, besedo? Prosim, besedo ima gospod Zajec.
JANEZ ZAJEC: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci! Zakon, ki je pripravljen za drugo obravnavo, je povsem usklajen z odborom za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko. Povsem je usklajen na vladi in praktično imamo v vseh amandmajih soglasje. Zato predlagam, da ga kot takega sprejmemo. Ne bi ga pa več predstavljal, ker sem ga že v prvi obravnavi. Ima šest poglavij in praktično ureja področje.
Povedal bi samo to, da je Slovenija, kot veste, že zadolžila Klinični center, da je podpisal soglasje za ustanovitev Slovenija Transplanta, in da je Slovenija že sprejeta v Euro Transplant, zato se nam s tem zakonom izredno mudi, da lahko tudi avtomatično vse te pravne postopke za Euro Transplant peljemo.
Lepo prosim, če res lahko to sprejmemo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu državnemu sekretarju. Predlog zakona je obravnaval odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko kot matično delovno telo. Poročilo ste prejeli na klopi. Ali želi predstavnik odbora besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? V imenu poslanske skupine liberalne demokracije Slovenije ima besedo gospod Gasparini.
MARIO GASPARINI: Hvala lepa, predsednik. Spoštovani kolegi in kolegice! Poslanska skupina LDS bo podprla ta zakon, in hvala bogu, da je prišel tako hitro v sprejem.
Mislim, da je to dober in sodoben zakon, ki bo omogočal nadaljnji razvoj te problematike. Vendar se vračam k tisti prvi diskusiji. Še vedno ta zakon ni garancija, da bo medicina dobila več organov. Mislim, da si moramo biti tukaj na jasnem, da je še vedno svojcem dovoljeno, ali dovolijo ali ne dovolijo odvzema organov pri umrlem. In to je tudi prav, mislim. To se pravi, da moramo predvsem z neko reklamo itn. svojce umrlega, s spoštovanjem in vse to skupaj, privesti do tega, da dovolijo odvzem teh organov. Seveda, to ni samo naloga naših medicincev, ampak tudi drugih skupin, bodisi Rdečega križa, ampak tudi mi poslanci bi se morali v to kampanjo vključiti.
Jaz nisem velik optimist, da bomo imeli na razpolago več teh organov. To trdim zaradi tega, ker je po anketi v severni Italiji, ki je bila pred kratkim narejena, upad pravzaprav darovanja teh organov in to predvsem zaradi tega, ker svojci ne želijo. Čeprav moram opozoriti, da Italijani so hoteli - jaz sem tudi mislil na to - da bi vsak, ki je star 18 let, se takoj izjasnil, ali da ali ne da organ. Seveda lahko dovoli ali ne dovoli odvzem organa po smrti. To so v Italiji poskušali, pa jim to ni uspelo. Torej, trend - če vzamem Italijo - je, da svojci še vedno nekako konzervativno gledajo. No, jaz sem hotel to poudariti, da tudi pri nas je še vedno to mišljenje, da je odvzem, ali če hočete obdukcija itn., po smrti boljše pustiti na miru kot darovati. No, nekaj se menja tudi v naši miselnosti zadnje čase in ta filozofija - pusti mrtvega na miru - mislim, da se menja. Hvala bogu, upam, da bo.
No, jaz sem prepričan, da ta odnos do odvzema organov po smrti se bo spremenil tudi v naši družbi in da dozoreva neko spoznanje, da smrt ene osebe lahko podaljša življenje drugi, in mislim, da je to osnovno. In če bomo vsi skupaj na tem delali, tudi mimo zakona, ker to je seveda čisto naša privatna stvar, potem bomo sigurno imeli na razpolago več organov in s tem seveda pomagali tistim, ki se pač borijo iz dneva v dan za svoje življenje. To sem hotel poudariti. Sicer, jaz mislim, da je zakon res v redu, in da smo ga dobro pripravili, in da bo v veliko pomoč našim strokovnjakom, ki se s tem ukvarjajo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Gasparini. Želi še katera od poslanskih skupin besedo? Gospod Potrč, v imenu poslanske skupine združene liste.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. V poslanski skupini združene liste podpiramo zakon. Menim, da smo se v matičnem delovnem telesu ob sodelovanju s strokovnjaki dovolj potrudili, da smo poskušali pripraviti zakon, ki je tako v pogledu povečevanja interesa za možnost dajanja organov za transplantacijo kot glede varovanja, bi rekel, zasebnosti, pa tudi različnih oblik stimulacije dogovorili, vsaj po mojem razumevanju, za relativno dobre rešitve, ki morda lahko prispevajo k večjemu razumevanju za to humano dejavnost v okviru države. Oglašam se predvsem iz razloga, ker smo v naši poslanski skupini posebej tudi s prim. gospo Jasno Vončina diskutirali, kako urediti vprašanje zagotavljanja soglasij, ki jih naj dajejo potencialni ali bodoči darovalci, in našli po prepričanju vseh, ki so se doslej ukvarjali s to problematiko, posebej pa tudi s tem nacionalnim koordinacijskim odborom za "donorski" program, katerega predsednica je prim. dr. Jasna Vončina za rešitve, ki bodo omogočile, da se bodo ohranile dosedanje oblike dajanja soglasja za darovanje organov, hkrati pa uveljavile tudi nove boljše. In če bodo te nove boljše zaživele, potem bo prav gotovo nekaj več možnosti, da bi v potrebnih primerih in ob vsem spoštovanju zasebnosti in tudi strokovnosti bilo mogoče do darovanja priti. To so amandmaji, ki so opredeljeni k 12.a in še nekaterim členom, ki smo jih najprej pripravili v poslanski skupini združene liste, kasneje pa se skupaj z matičnim delovnim telesom dogovorili, da jih je matično delovno telo povzelo, mi smo jih pa v vsebini umaknili in zato je prav v pregledu napisano, da vlada podpira stališča matičnega delovnega telesa, čeprav uraden dopis, ki smo ga dobili, še vedno piše, da podpira amandmaje poslanske skupine združene liste, gre v bistvu za popolnoma identično vsebino in vas samo na to opozarjam.
Jaz sem res mnenja, da je ta zakon sicer v členih relativno skromen, po vsebini pa zelo pomemben, bil delan ob zadostni skrbnosti in da ga je mogoče v celoti skupaj z amandmaji, ki jih je pripravil odbor, podpreti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Potrč. Stališče poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov, dr. Helena Hren-Vencelj.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Lepo pozdravljeni. Slovenski krščanski demokrati bomo podprli zakon. Smatramo, da je relativno dobro pripravljen in da bo dal pravne osnove za dejavnost Slovenije transplanta, kar je izredno pomembno.
Smo pa v prvi obravnavi poudarjali, da še vedno obstaja možnost oziroma, da noben zakon ne more biti tako dobro napisan, da ne bi obstajala možnost zlorabe, ker prav na tem področju se da za posameznike, ki so k temu nagnjeni, izredno veliko zaslužiti. Zakon res ni obširen, je pa pomemben in bi apelirala, da ga vse stranke podprejo in da čim prej zaživi.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih členih predloga zakona. Predlagam zboru, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotavljamo prisotnost! (43 prisotnih.) Še enkrat bomo ugotovili prisotnost! (44 prisotnih.)
Ker se je pač približal čas za našo prekinitev, lahko s povsem mirno vestjo gremo na prekinitev. Ob 14.30 uri nadaljujemo. V skladu z našim dogovorom bomo nadaljevali, ali zaključimo to točko dnevnega reda in nato preidemo na prekinjeno 9. točko dnevnega reda in nato po dnevnem redu dalje.
Upam, da bomo prejeli amandmaje za tretjo obravnavo pravočasno.
(Seja je bila prekinjena ob 12.56 uri in se je nadaljevala ob 14.42 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegice in kolegi! Dodatno opravičeni za nadaljevanje 17. seje državnega zbora, dne 25. novembra 1999: od 16.00 ure dalje Izidor Rejc, popoldanski del Vincencij Demšar, od 16.00 ure Benjamin Henigman, Alojz Peterle. Kaj se dogaja, da se naši kolegi s poslanske skupine SKD tako množično opravičujejo? Anton Delak za popoldanski del. Samo tretjina poslancev je lahko upravičeno odsotnih. Več kot tretjina ne more biti. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.) Upam, da bomo vsi tukaj prisotni. Sicer bomo težko delali. Državni zbor je sklepčen in lahko odloča.
V nadaljevanju prehajamo na 14. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O ODVZEMU IN PRESADITVI DELOV ČLOVEŠKEGA TELESA ZARADI ZDRAVLJENJA. Na glasovanje dajem proceduralni predlog sklepa. Da bomo glasovali in odločali o vseh tistih amandmajih skupaj h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za tak sklep? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Odpiram razpravo o 1. členu, amandma predlaga vlada, delovno telo ga podpira. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (43 prisotnih.) Ne vem kako bo to šlo? Ugotavljamo prisotnost drugič! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 1. členu? (38 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 1. člen. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Odpiram razpravo o 4. členu in amandmaju vlade, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 4. člen. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za člen? (30 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 5. členu in amandmaju vlade, ki ga delovno telo podpira. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 5. člen. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo k 9. členu in amandmaju vlade, ki ga delovno telo podpira. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 11. členu in amandmaju vlade, ki ga delovno telo podpira. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za člen? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Odpiram razpravo o 12. členu in amandmaju pod točko 1. Iz pregleda je morda nejasno - k 12. členu je samo en amandma, to je amandma vlade. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.) Prosim za pozornost v dvorani.
Kdo je za ta amandma? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 12. člen. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Za novi 12.a in b člen imamo amandma odbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko, ki ga vlada podpira. Odbor je povzel amandma združene liste. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (48 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet; sprejeli smo novi 12.a in b člen.
Smo pri 13. členu in amandmaju odbora. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za člen? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 14. členu, amandmaju vlade, odbor ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za člen? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na 15. člen in amandma vlade, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (49 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 15. člen. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za 15. člen? (44 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajam na 17. člen in amandma vlade, delovno telo podpira. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Prehitro? Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 17. člen? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Odpiram razpravo o 21. členu in amandmaju vlade, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (45 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Smo pri 22. členu in dveh amandmajih. Prvega predlaga odbor, vlada podpira. Amandma pod točko 2, predlagatelj vlada, odbor podpira. Na glasovanje dajem prvi amandma k 22. členu. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma k 22. členu. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 22. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za člen? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri zadnjemu členu, h kateremu je bil vložen amandma, to je 23. člen. To je v bistvu amandma za novi 23.a člen, predlagatelj je odbor, vlada podpira. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (44 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet. Sprejeli smo novi 23.a člen.
Ali želi kdo razpravljati o členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji? (Ne želi.) Člene dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za preostale člene? (48 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Členi so sprejeti.
Ali želi kdo besedo o naslovu zakona? (Ne želi.) Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za naslov? (43 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Naslov zakona je sprejet.
V razpravo dajem še naslednji predlog sklepa: Predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi vlada Republike Slovenije. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za tak sklep? (44 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo sklep sprejeli.
Gospod državni sekretar želi besedo.
JANEZ ZAJEC: Hvala lepa, gospod predsednik. Hvala lepa, za podporo temu zakonu. Predlagam pa, da bi zakon v tretji obravnavi obravnavali v skladu z drugim odstavkom 194. člena poslovnika, kar pomeni, da bo v sedmih dneh, potem, ko pride v parlament, tudi obravnavan, ker se nam mudi. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Predlog državnega sekretarja dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (50 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 15. točko dnevnega reda. 15. točka dnevnega reda še ni pripravljena. Prej je bil dogovor, da bo državni zbor nadaljeval s tretjo obravnavo 9. točke dnevnega reda. Proceduralni predlog ima gospod Jaka Presečnik.
JAKOB PRESEČNIK: Gospod predsednik, hvala lepa, za besedo. Kolegice in kolegi! Prej sem predlagal, da to točko oziroma tretjo obravnavo predloga zakona o zdravilih in medicinskih pripomočkih obravnavamo danes popoldne oziroma da prekinemo obravnavo in da tretjo obravnavo obravnavamo popoldne. V imenu poslanske skupine Slovenske ljudske stranke dajem proceduralni predlog, da točko, nadaljevanje te točke oziroma tretjo obravnavo opravimo v torek popoldne. Glede na to, da predlagamo, da se pač posamezni resorji med seboj do takrat poskušajo uskladiti. Gre za problem drugega in mislim, da 118. člena. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. V torek popoldne bo očitno zelo uspešen dan za državni zbor, ker to je že drugi tak predlog. Ampak formalno je bil vložen, jaz bi dal predlog kolega Presečnika na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za proceduralni sklep, da bo državni zbor tretjo obravnavo predloga zakona o zdravilih in medicinskih pripomočkih opravil predvidoma v torek, v nadaljevanju seje v torek. Kdo je za tak predlog? (32 poslancev.) Je kdo proti? (10 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Ponovno prekinjam 9. točko dnevnega reda.
Prehajamo na 15. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O PREDHODNIH SESTAVINAH ZA PREPOVEDANE DROGE. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi besedo predstavnica vlade? (Želi.) Državna sekretarka, gospa Piškurjeva ima besedo.
DUNJA PIŠKUR-KOSMAČ: Hvala za besedo gospod predsednik. Spoštovani gospodje poslanci in gospe poslanke.
Po dosedanjih fazah priprav zakona o predhodnih sestavinah za prepovedane droge in po razpravah v telesih vlade in državnega zbora ugotavljamo, da so že ob drugi obravnavi usklajena vsa stališča glede bistvenih elementov v nadzoru nad surovinami, brez katerih ni možna proizvodnja prepovedanih drog.
Usklajenost je dejansko potrjena z amandmaji, ki jih je vložila vlada in amandmajih, ki jih je pripravila strokovna služba državnega zbora skupaj s predlagateljem in sekretariatom odbora za zdravstvo, delo, družino in socialne zadeve.
Znano je, da je področje nadzora nad predhodnimi sestavinami za prepovedane droge novo tudi v mednarodnem pogledu. Naj zato povem, da je usklajevanje z zakonodajo in prakso Evropske unije potekalo istočasno s kreiranjem besedila zakona. Opravljena so številna posvetovanja s strokovnjaki Evropske unije z izmenjavo mnenje in stališč v okviru teles organizacije Združenih narodov in s predstavitvijo vseh elementov zakona v okviru pogajanj Slovenije za sprejem pravnega reda Evropske unije. Bistvo zakona je, da bo zagotovljen nadzor nad proizvodnjo in prometom na domačem trgu, nadzor nad mednarodnim prometom, ki ga opravljajo naša podjetja, in prav tako za zagotovljeno učinkovito sodelovanje z mednarodnimi organizacijami. Vse to z namenom preprečevanja odtoka teh snovi v nezakonite kanale.
Ob tej priložnosti želim poudariti tudi pomembnost prispevkov strokovnjakov in drugih organov in organizacij k določanju oblikovanju posameznih elementov zakona, predvsem pa ministrstva za pravosodje, ministrstva za notranje zadeve in carinske uprave. Prepričana sem, da se bo to sodelovanje nadaljevalo tudi po uveljavitvi zakona in tako zagotavljalo njegovo uspešno izvajanje.
Predlagam, gospod predsednik, da državni zbor sprejme predlog zakona v tej obliki, ki ga dopolnjujemo s predloženimi amandmaji, in da se začne tudi priprave za njegovo tretjo obravnavo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospe državni sekretarki. Predlog zakona je obravnaval odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko kot matično delovno telo. Ali želi poročevalec odbora besedo? (Želi.) Predsednica prosim.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Pozdravljeni! Naš odbor je predlog zakona obravnaval tudi dvakrat, in sicer 5.10. in 7.10.1999. Člani odbora smo se seznanili z mnenjem sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, ki je k navedenemu predlogu zakona oblikoval pripombe pravno-tehničnega in redakcijskega značaja. Člani odbora so glede na pripombe sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, ki so jih prejeli tik pred sejo, predlagali, da strokovna služba odbora skupaj s predlagateljem in sekretariatom pripravi predlog amandmajev, ki bi jih nato odbor povzel, kar smo v nadaljevanju seje tudi storili. Odbor je podprl amandmaje, ki jih je vložila vlada Republike Slovenije k 2., 5., 9. in 10. členu, in v nadaljevanju povzel ter sprejel še nekaj svojih amandmajev, ki jih imate tudi v pregledu.
Odbor je ob zaključku sprejel sklep, da se predlog zakona o predhodnih sestavinah za prepovedane droge, druga obravnava, sprejme skupaj z amandmaji vlade, ki jih odbor podpira, in z amandmaji odbora. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospa Zbačnikova. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih členih predloga zakona.
Pred tem pa predlagam, sklep, da bomo o členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji, glasovali skupaj.
Ta sklep dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Drugič ugotovimo prisotnost! Kolega Henigman se je sedaj prijavil. (42 prisotnih.) To je ta sindrom, ko je številka 45, je drugo glasovanje ponavadi nižje kot prvo.
Sejo bomo nadaljevali čez deset minut, ob 15.12 uri. Lepo prosim vodje poslanskih skupin in sekretarje, da zagotovite udeležbo poslank in poslancev.
(Seja je bila prekinjena ob 15.03 uri in se je nadaljevala ob 15.14 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ugotovimo prisotnost tretjič! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma vlade Republike Slovenije k 2. členu? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 2. člen. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (29 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je 2. člen sprejet.
Prehajamo k 3. členu in amandmaju odbora. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma odbora? (33 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 3. člen. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 3. člen? (31 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 4. členu in amandmaju odbora. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! Pozornost, prosim! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma odbora k 4. členu? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o 4. členu. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za člen? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 5. členu in amandmaju vlade, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 5. člen. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Prej sem si pridobil izpisek glasovanja, ker se pri ponovnem glasovanju kar nekaj poslancev ni prijavilo. Izpisek je seveda pred menoj, nikakor ga pa ne nameravam brati. Ampak bi prosil, da se vsi, ki ste v dvorani, prijavljate. Drugo ugotavljanje prisotnosti! (53 prisotnih.)
Kdo je za 5. člen v celoti? (51 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Člen je sprejet.
Smo pri členu 8 in amandmaju odbora. Dajem ga na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (45 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 8. člen. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 8. člen? (41 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Člen je sprejet.
Smo pri 9. členu in amandmaju vlade. Delovno telo podpira. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (40 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (44 prisotnih.) Drugič ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (46 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Člen je sprejet.
Smo pri členu 10 in amandmaju vlade. Člen se črta. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (39 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet. Člen je črtan.
Smo pri 12. členu in dveh amandmajih odbora. Na glasovanje dajem prvi amandma k 12. členu. Na glasovanje dajem - sprememba naslova k 12. členu. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (42 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem naslov poglavja v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za naslov? (35 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Naslov je sprejet.
Na glasovanje dajem amandma k 12. členu. Predlagatelj je odbor. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 12. člen. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za člen? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 14. členu in amandmaju odbora. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Ponovno ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma odbora? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 14. člen. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za člen? (38 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na 16. člen in amandma odbora. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 17. členu in amandmaju odbora. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 17. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Drugič ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Zadnji člen, ki je amandmiran, je 21., amandma predlaga odbor. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za člen? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
V razpravo dajem preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.)
Preostale člene dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za preostale člene? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
V razpravo dajem naslov zakona. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost za glasovanje o naslovu zakona! (52 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Na glasovanje dajem dodatni sklep, ki se glasi: "Predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi vlada Republike Slovenije." Želi kdo besedo? Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za tak sklep? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 16. TOČKO DNEVNEGA REDA - PRVA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O IZVOZU BLAGA ZA DVOJNO RABO. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi državni sekretar Gaberšček besedo? Ali želi predstavnik vlade besedo, da predstavi predlog zakona o izvozu blaga za dvojno rabo? Gospod državni sekretar, v gradivu niste navedeni kot pooblaščenec vlade, je pa gospa Jelka Pfeifer, državna podsekretarka, zapisana. Besedo ima državna podsekretarka, Jelka Pfeifer. Red mora biti.
JELKA PFEIFER: Hvala za besedo. Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Slovenija do sedaj ni enotno in celovito urejala nadzora izvoza blaga z dvojno rabo. Izraz blago z dvojno rabo označuje blago in tehnologije, ki se praviloma uporabljajo v civilne, komercialne namene, vendar pa se lahko v določenih primerih uporabljajo tudi v vojaške namene ali za množično uničevanje oziroma v teroristične namene. Že uveljavljeni predpisi, ki veljajo v Sloveniji, ne pokrivajo v celoti blaga, ki je uvrščeno med blago z dvojno rabo, posebej pa še ne vključuje raznih kemičnih substanc, tehnologij in programske opreme. Prav tako v veljavnih predpisih niso podrobneje opredeljeni kriteriji in pogoji za izdajo oziroma zavrnitve izdaje dovoljenj za izvoz blaga, ki se uvršča med blago z dvojno rabo. Namen nadzora izvoza blaga in tehnologij z dvojno rabo je preprečevanje mednarodnega terorizma in nenadzorovanega oboroževanja. Ta proces so še posebej po vojni med Iranom in Irakom, ko je bilo uporabljeno tudi kemično in biološko orožje, vzpodbudile predvsem tehnološko razvite države, ki so sprejele politiko neširjenja orožja, blaga za množično uničevanje, ter za tovrstno blago začela vzpostavljati režime nadzora izvoza. Mednarodni režim in nadzore izvoza blaga z dvojno rabo so bili oblikovani v letih 1985 do 1996 in predstavljajo prostovoljno obliko mednarodnega povezovanja na področju nadzora izvoza z obvezami držav članic, da oblikujejo učinkovit nadzor nad izvozom blaga, ki je opredeljeno v seznamih, oziroma listah posameznih režimov.
Med državami, ki uveljavljajo zakonodajo na tem področju, poteka prost pretok blaga z dvojno rabo, medtem, ko se za države, med katerimi je tudi Slovenija, ki tega še nimajo urejeno, izdajo izvozna dovoljenja po predhodnem natančnem preverjanju, pri čemer je potrebno predložiti zagotovila državnih organov, kjer ima končni uradnik sedež. Vse to pa otežuje trgovino blaga z dvojno rabo in otežuje mednarodne tokove.
Namen predloženega zakona je vzpostavitev in ureditev enotnega in celovitega sistema nadzora nad izvodom blaga z dvojno rabo, ki bo preprečeval izvoz blaga in tehnologij, ki se uporabljajo v proizvodnji kemičnega, biološkega in jedrskega orožja, kot tudi za druge namene, kot so teroristične, prav tako za države, za katere veljajo sankcije združenih držav, Združenih narodov in pa v države, ki podpirajo mednarodni terorizem.
Na ta način se bo Slovenija priključila mednarodni skupnosti, ki skrbi za splošno varnost človeštva in s spoštovanjem človekovih pravic. Predlagatelj zakona si je pri predlaganju ureditve zgledoval po ureditvi v drugih državah, predvsem pa v Evropski uniji. Ker se Slovenija v skladu z veljavnim evropskim sporazumom, kot kandidatka za polnopravno članstvo v Evropski uniji v predpristopnem obdobju tudi aktivno vključuje v sodelovanju z Evropsko unijo na področju skupne zunanje in varnostne politike. Se je tudi v 26. delovne skupine zunanjeekonomski odnosi v Bruslju zavezala, da bo sprejela danes obravnavani predlog zakona do konca leta 2000 in ga začela izvajati z letom 2001.
Spoštovane poslanke in poslanci, predlagam, da zakon o izvozu blaga z dvojno rabo po končani splošni razpravi podprete, kot primerno podlago za drugo branje. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, državni podsekretarki gospe Pfeiferjevi. Predlog zakona je obravnaval odbor za gospodarstvo kot matično delovno telo. Ali želi poročevalec odbora predstaviti mnenje? Nimamo ne predsednika ne podpredsednika. Mnenje smo prejeli v pisni obliki z dne 7.10., tudi kot svoja poslanska gradiva. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Ker ni razprave, jo zaključujem. Prehajamo na odločanje o sklepih. Najprej dajem v razpravo sklep: "Da je predlog zakona o izvozu blaga z dvojno rabo primerna podlaga za drugo obravnavo." Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za tak sklep? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
V razpravo dajem stališča, ki jih je pripravilo matično delovno telo. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Stališča dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za stališča? (38 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo stališča sprejeli.
S tem zaključujem. Imamo še dodatni sklep odbora za gospodarstvo, ki se glasi: "Do predložitve zakona za drugo obravnavo naj predlagatelja zakona predloži seznam blaga z dvojno rabo - v oklepaju 3. člen." Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za dodatni sklep? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je dodatni sklep sprejet.
S tem smo izčrpali to točko dnevnega reda, ki jo zaključujem.
Prehajamo na 17. TOČKO DNEVNEGA REDA - PRVA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O POTNIH LISTINAH DRŽAVLJANOV REPUBLIKE SLOVENIJE. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? Prosim, državni podsekretar gospod Poličnik.
VINKO POLIČNIK: Gospod predsednik! Gospe in gospodje poslanci. Dovolite mi, da v nekaj besedah predstavim predlog zakona o potnih listinah državljanov Republike Slovenije.
V Sloveniji smo z uveljavitvijo slovenskega potnega lista, s katerim lahko državljani Republike Slovenije potujejo v 78 držav brez vizuma, torej v vse države Evropske unije vključno z Združenimi državami Amerike, Kanado, prišli do tiste točke, ko je bilo treba na podlagi analize podatkov o zlorabah potnih listin, mednarodnih usmeritev in ureditev tega področja v državah Evropske unije pristopiti k projektu novega potnega lista, ki zahteva poleg spremembe obrazca potnega lista z novimi zaščitami, tudi spremembo samega zakona o potnih listinah.
Predlagatelj je pri pripravi zakona izhajal iz obstoječe pravne ureditve potovalnih dokumentov. Ohranil vse institute, ki so se pokazali kot dobri in učinkoviti. Predlog zakona pa spremenil in dopolnil v tistem delu, kjer so se pri izvajanju pokazale pomanjkljivosti sedanje pravne ureditve. Predlog zakona tako celovito ureja vsa vprašanja v zvezi s potovalnimi dokumenti, v skladu z ostalo zakonodajo Republike Slovenije, po mednarodnih standardih in zahtevah Evropske unije na tem področju ter ob upoštevanju potreb javnega interesa kot tudi interesa posameznika.
Bistvena novost predloga zakona je centralizacija oziroma centralizirana izdelava oziroma personalizacija navadnega službenega in diplomatskega potnega lista, s čimer je v celoti upoštevano priporočilo Evropske unije. Na podlagi izkušenj pri izdelavi identifikacijskih in potovalnih dokumentov in priporočil Evropske unije je ugotovljeno, da je mogoče ustrezno kvaliteto potnih listin, tako varnostno kot tehnološko, zagotoviti le z izdelavo obrazcev potnih listin in njihovo personalizacijo na enem mestu, v enem proizvodnem obratu torej. V obdobju silovitega tehnološkega razvoja, katerega sestavni del je na žalost tudi širjenje možnosti ponarejanja in zlorab identifikacijskih in potovalnih dokumentov, sta namreč osrednja ukrepa za zagotavljanje njihove verodostojnosti, izbira ustreznih materialov in tehnologije za izdelavo listine. Centralizirana izdelava tudi omogoča dolgoročno racionalizacijo državne uprave, saj bo mogoče izdelavo in izpis oddati zunanjim izvajalcem.
Spremenjene so določbe zakona, ki urejajo vprašanja vpisa otrok v potno listino staršev, saj je vpis otrok v potno listino v nasprotju s priporočili mednarodnega standarda ISO-7501/1, ki se nanaša na strojno čitljive potne listine. Zakon pa zaradi varovanja otrokovih koristi in preprečevanja zlorab ohranja dovoljenje zakonitega zastopnika za potovanje otrok v tujino z lastnim potnim listom brez spremstva staršev; še več, tega v primerih, ko to določa predlog, razširjamo tudi na centre za socialno delo.
Zaradi zasledovanja javnega interesa in preprečevanja zlorab potnih listin so spremenjene določbe, ki določajo obveznost imetnika potnih listin v primeru pogrešitve, izgube ali kraje potnega lista. Modificirane so določbe, na podlagi katerih ima organ možnost zavrnitve izdaje potnih listin, pri tem pa upravni organ nima diskrecijske pravice, kar pomeni, da lahko izdajo potne listine zavrne le v primeru, če to zahteva sodišče, ministrstvo za notranje zadeve ali ministrstvo za obrambo, in sicer le v primerih, ki jih zakon taksativno našteva.
Predlog zakona zožuje krog upravičencev do izdaje diplomatskega in službenega potnega lista, pri tem pa se je predlagatelj oprl na ureditev tega vprašanja v državah članicah Evropske unije in pri tem upošteval status, ki izhaja iz posesti diplomatskega potnega lista. Čeprav te države za izdajo teh potnih listin nimajo enotnih kriterijev, velja ugotovitev, da je krog upravičencev do diplomatskega in službenega potnega lista neprimerno ožji od upravičencev do teh potnih listin v sedaj veljavnem zakonu.
Predlagatelj je zakon normativno uskladil z zakonom o osebni izkaznici, po določbah, ko potni list služi tudi za dokazovanje istovetnosti in državljanstva. Novost je tudi tiskanje oziroma izpis dvojezničnih potnih listin na območju, kjer živita narodnostni manjšini. Predlagatelj je upošteval sklep državnega zbora z dne 20.11.1997, ki ga je sprejel državni zbor ob obravnavi predloga zakona o osebni izkaznici, s katerimi je zahtevano, da se zagotovi na območjih, kjer avtohtono živijo skupaj s pripadniki slovenskega naroda tudi pripadniki italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti, dvojezičnost tudi, torej pri izpisu osebnih podatkov in ne le od tiskanih dvojezičnih oziroma pred tiskanih, se opravičujem, dvojezičnih obrazcev.
Gospe in gospodje poslanci, prepričan sem, da je predlagatelj v skladu z vsemi predlogi in stališči ob upoštevanju veljavne zakonodaje Republike Slovenije po mednarodnih standardih in zahtevah Evropske unije na tem področju ter ob upoštevanju potreb javnega interesa, kot tudi posameznika, celovito in optimalno uredil vsa vprašanja v zvezi s potnimi listinami. Ocenjujemo, da bomo s predlaganimi izboljšavami potnih listin tako zakonskimi kot tudi varnostno-zaščitnimi ohranili visoko verodostojnost slovenskih potnih listin in s tem prispevali k ugledu Slovenije v svetu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala državnemu podsekretarju, gospodu Vinku Poličniku, za predstavitev vsebine zakona. Predlog zakona je obravnaval odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Prosim podpredsednika, da predstavi mnenje odbora.
FRANC KANGLER: Odbor državnega zbora Republike Slovenije za notranjo politiko in pravosodje je na 30. seji dne 6.10.1999 obravnaval predlog zakona o potnih listinah države Republike Slovenije, ki ga je v državni zbor predložila vlada republike. V uvodu je predstavnik vlade predstavil razloge za pripravo predloga zakona. Predlog zakona izhaja iz obstoječe ureditve in popravlja nekatere njene slabosti, predvsem pa ima ambicijo zagotoviti večjo varnost glede možnosti protipravnega dostopa do potnih listin in zmanjšati možnost ponarejanja in prenarejanja potnih listin. Predstavnica sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve je povedala, da sekretariat nima vsebinskih pripomb, imajo nekaj pripomb redakcijskega značaja. Predvsem pa menijo, da je odvečna odločba tretjega odstavka 24. člena, kjer je državljan dolžan v vsakem primeru pristojnemu organu posredovati resnične podatke in ne le v primeru, ko naznani pogrešitelj potne listine.
Po končani obravnavi predloga zakona o potnih listinah državljanov Republike Slovenije, prva obravnava, je odbor za notranjo politiko in pravosodje sprejel naslednja sklepa. Prvi sklep: "Predlog zakona o potnih listinah državljanov Republike Slovenije, prva obravnava, je primerna podlaga za pripravo zakona za drugo obravnavo."
Drugi sklep: "Predlog zakona za drugo obravnavo pripravi vlada, pri tem pa upošteva naslednja stališča. Prvo stališče: Vlada naj pri pripravi predloga zakona za drugo obravnavo upošteva pripombe in mnenja sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve državnega zbora Republike Slovenije. Drugo stališče: Pri pripravi predloga zakona naj se upoštevajo pripombe iz razprave in preuči mnenje komisije za politični sistem državnega sveta Republike Slovenije."
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu podpredsedniku odbora. Ali želi besedo predstavnica sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? Prvi se je priglasil Zmago Jelinčič v imenu Slovenske nacionalne stranke.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Jaz mislim, da je zakon zelo potreben in je tudi pravzaprav dobro narejen, razen v nekaterih segmentih, ki jih bom kasneje omenil. V splošnem pa zakon bomo podprli in ga podpiramo in upam, da bo enkrat prišel tudi zakon o tem, da se bo spremenil tudi naš grb, ki ni grb, ampak je nekakšno "skropocalo", nekakšen znak gasilske zveze ali mogoče hidrocentrale ali kaj podobnega, da se bo vsaj še tisto popravilo, da bo imel potni list tudi izgled takšen, kakršnega imajo potni listi.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Jelinčič, prosim, naš grb je simbol države Republike Slovenije.
ZMAGO JELINČIČ: Ne, to ni grb. S heraldičnega stališča je to znak, gospod predsednik. Grb je nekaj čisto drugega. No, pa gremo na tiste člene, kjer imam pripombe.
V 9. členu se govori, da kdo dobi, komu se izda diplomatski potni list. In diplomatski potni listi tukaj notri se ne izdajajo poslancem, izdajajo pa se delavcem diplomatskih in konzularnih predstavništev ter misij Republike Slovenije v tujini. Kar pomeni, da lahko dobi - recimo - šofer veleposlaništva diplomatski potni list, poslanec državnega zbora, ki pa je - recimo - kot član odbora za mednarodne odnose pozvan na neko mednarodno funkcijo ali neko mednarodno zasedanje, da zastopa svojo državo Slovenijo - včasih, ponavadi, bistveno bolje kot večina slovenskih diplomatov - bo imel pa, kot piše v naslednjem, to se pravi v 10. členu, službeni postni list. To se pravi, šoferji bodo na višjem nivoju kot poslanci državnega zbora. (Medklici v klopi.) Se strinjam gospod Hvalica, dostikrat so bili šoferji na višjem nivoju, kot poslanci državnega zbora, kar posebej še velja za naše prihodke, ki konec koncev, če jih primerjamo s šoferskimi, pa da delajo manj kot mi, v bistvu zaslužijo več. (Medklici v klopi.) Bom gospod Jakič, bom.
No, mislim, da bi bilo to potrebno spremeniti in dati poslance državnega zbora v isto kategorijo kot ostale ljudi, ki imajo pravico do diplomatskega potnega lista. Kajti, tisti, ki imajo pravico do diplomatskega potnega lista, so lahko tudi določene druge osebe, če je to v interesu Republike Slovenije. Kar pomeni, da se bo tako kot po navadi določalo, glede na lepe obraze, prijazne odnose, potem razne žlahtniške stike in podobne stvari. Jaz mislim, da predvsem moramo zadeve urediti na ta način, da se ve, kdo ima pravico do diplomatskega potnega lista, kdo ima pravico do službenega potnega lista in da se uredi status poslancev na tak način, kot je že. Poslanci sedaj imamo diplomatske potne liste in sodim, da bi jih bilo potrebno obdržati.
In še v 13. členu imam pripombo, kjer piše na koncu: "...živijo skupaj s pripadniki slovenskega naroda tudi pripadniki italijanske oziroma madžarske narodnosti, pa tudi v italijanščini ali madžarščini." Jaz sodim, da je dosti bolj smiselno, da se napiše: "...pa lahko tudi v italijanščini ali madžarščini." Kaj pomeni to? S tako določbo, kot je sedaj v zakonu, bodo tudi Slovenci, ki nočejo imeti dvojezičnega potnega lista, morali imeti dvojezični potni list. Če napišem notri besedico "lahko" pomeni, da je to prosta izbira. Osnova naše ustave in osnova demokratične sploh demokratičnega delovanja v svetu pa je možnost proste izbire.
V tem primeru Slovenci nimamo proste izbire, ampak nas zakon sili v nekaj, kar je pravzaprav neustavno. Zato predlagam, da predlagatelj popravi, prvič. 9. člen, 10. člen in 13. člen. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Jelinčiču. Ali želi še katera od poslanskih skupin besedo? Želi. V imenu poslanske skupine socialdemokratov bo stališče predstavil Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Pravzaprav je zakon, ki ga imamo pred seboj - predlog zakona - vsaj za nas bil nepričakovan. Človek se sprašuje, kje so resni razlogi za to. "Sigurno" ne tistih, ki so navedeni v obrazložitvi predlagatelja.
Mi smo trdno prepričani, da je zadeva, kar se tiče slovenskih potnih listih, ušla državi iz rok. Slovenske potne listine se pogosto nahajajo v rokah raznih kriminalcev. To je znano. Nerazumljivo je, da je to listno možno kupiti po Evropi, in kolikor sem jaz seznanjen, ne zaradi tega, ker bi jo bilo lahko ponarediti. Ne! Ampak zaradi tega, ker so ukradene potne listne tako izpolnjene kot prazne. Neizpolnjene. To pa že ni več problem zakonodaje, ampak nečesa drugega: varovanja le-te potne listine.
Tu je nujno oziroma mi zahtevamo, da vlada pove, kaj je s to zadevo; koliko je bilo do sedaj registrirano ukradenih potnih listin, ki so se že glasile na določene osebe, se pravi, ki so bile last državljanov in koliko ukradenih praznih potnih listin, takih, ki - jasno - zahtevajo veliko manjše delo, da to postane na videz verodostojna potna listina. To je ena stvar. Ta podatek mi tu v parlamentu potrebujemo.
Druga zadeva, ki je bila že tu sprožena s strani mojega predhodnika, je ta tako imenovani diplomatski potni list, ki v bistvu ni diplomatski, ampak zgolj omogoča hitrejši pretok, predvsem na scheengenskih mejah, pa niti ne in tako dalje, ne. Ampak to nima statusa pravega diplomatskega potnega lista - to se pravi, ko neseš s pravim diplomatskim potnim listom v normalnih demokracijah diplomatski kovček, brez da bi ga odprl; vsaj jaz nisem zaznal, da bi moj službeni potni list, na katerem je slučajno napisano "diplomatski potni list", imel to funkcijo. Nasprotno, tudi pri takšnem potnem listu se ti zgodi, da je predmet opazovanja policista, recimo, na letališču Brnik; dalj časa opazovanja, in to pri povratku, ne pri izhodu. Sedaj pa ne vem, čemu služi ta potni list. Ampak nekaj drugega je ob teh diplomatskih potnih listih. Kučan je dal vsem svojim prijateljem te potne liste; ti se šopirijo, ti z njimi prihajajo tako rekoč po desetkrat na dan - poznam nekega tipa v Novi Gorici z diplomatskim potnim listom. Vidite, to pa ni diplomatski potni list, ta pa res mogoče kaj "šverca" v prtljažniku - z diplomatskim potnim listom. Verjetno, da veste, za katere ljudi gre, to se je zelo razširilo, o tem smo že enkrat dobili podatek. Mislim, da sem postavil pred leti, mogoče je bilo že v prejšnjem mandatu, poslansko vprašanje, in teh potnih listov, ki jih nimajo niti diplomati, niti sorodniki diplomatov, niti njihovi šoferji, ki so velecenjena kategorija še iz časov udbe in tako dalje - vemo, kaj je bil šofer: šofer je bil skoraj toliko kot sekretar CK, ravno malo manj, ker je vse slišal in vse vedel. Torej, niti diplomati, niti sorodniki diplomatov in niti šoferji, niti suport, "staff" (in english, tako da bo zadovoljna prva klop) - ne. Ne! Imajo jih neki drugi, neki "pikzigmarji" in podobni ljudje, ki so menda blazno zaslužni za ne vem kaj, se šopirijo s temi diplomatskimi potnimi listi. Nočem nikomur tu delati reklame, lahko pa dve imeni z Goriškega takoj vržem - ne vem, na podlagi česa so dobili ta potni list, ne vem.
Vidite, verjetno vam je tu zadeva šla iz rok, verjetno je takih listin - ali pa ne verjetno, če se ne motim, sem leta 1996 dobil odgovor, da jih je 800 ali nekaj takega, ampak ne me držati za besedo, ampak tam približno je bila številka. Tu vam je zadeva ušla iz rok, sedaj bi pa vi radi na račun davkoplačevalcev natisnili nove potne listine. Iz predloga ni jasno, koliko bodo manj - bi rekel - podvrženi lahkoti ponarejanja, tega človek ne ve iz tega vašega predloga, ker to bi bilo treba natančno vedeti. Zakaj gre država ponovno v nek tak strošek? Ti stroški so kar veliki. Jasno, seveda je zelo enostavno misliti, vsak državljan bo pač to plačal in tako dalje, in državni proračun bo dobil v obliki taks in tako dalje in novih listin dodatne denarje. To je znana, preizkušena metoda. Poznam nek primer, ko sicer ne gre za potno listino, ampak je vzporeden temu: ko nekdo dobi koncesijo te države oziroma jo je dobil, natisnil nek priročnik, ki - ne vem, sedaj bomo govoril tako, na pamet - ki je recimo stal dejansko 3, 4, 5.000 tolarjev, prodajal ga je pa za 15 000, ostalo pa spravil v žep. Torej, vse te špekulacije so tu možne. In predlagatelj zakona naj pride sem in naj jih argumentirano zavrne. Potem bom pa jaz repliciral, bom šel pa iskati številke. Naj jih zavrne.
Torej, jaz dejansko ne vidim razloga, razen, če ni evropska kategorija to, da se otroci ne vpisujejo v potne liste. Ampak, ne bi rekel, da to ni evropska kategorija, v italijanski potni list se vpisujejo otroci. Sedaj lahko tu hočemo že presegati evropske kategorije, ampak dajmo to raje narediti kje drugje - recimo, pri mesu in mleku, če se že gremo evropsko kategorijo. Kakorkoli že, jaz nisem prepričan, da je ta zakon oziroma sprememba uveljavljene slovenske potne listine potrebna. Jaz tega ne razumem in mi v poslanski skupini se bomo - jasno, to je šele prva obravnava - temeljito o tem pogovorili, ker možno - kot pravim - je dvoje: eno, da gre za to, da bi vlada skrivala lastno - bom rekel temu - nemarnost, ki je dopustila, da je prišlo do številnega ponarejanja listin. Druga zadeva je ta, da je zadeva s podarjanjem teh diplomatskih potnih listin ušla iz rok, da ... (Nekdo mora iti spat tu. Ja, pa naj gre, če je bil on, naj gre.) In tretji je to, da gre vendar za denar davkoplačevalcev. To res navidezno državo ne bo stalo nič in vi boste napisali, kot po navadi, na koncu zakona pod rubriko oziroma pod naslovom: finančne posledice - zakon nima finančnih posledic". Ima! Tudi tisto, kar plača vsak od slovenskih davkoplačevalcev, je strošek. Namesto nove potne listine lahko kupi, na primer 10 kil kruha in 30 litrov, po možnosti čistega mleka - namesto nove potne listine.
Torej, predstavniki vlade naj me tudi prepričajo, naj nas tu prepričajo, kako je s temi tremi segmenti, ki sem jih jaz tu problematiziral. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Hvalica je predstavil stališče poslanske skupine socialdemokratov. Še katera od poslanskih skupin? Besedo dajem poslankam in... Se opravičujem! Gospa Maria Pozsonec, ima besedo.
MARIA POZSONEC: Hvala lepa, gospod predsednik. Poslanska skupina narodnosti podpira rešitve predlagane v zakonskem predlogu glede dvojezičnih potnih listov na področju dvojezičnih območij. Torej, da je zraven slovenskega jezika uporabljen enakovredno madžarski oziroma italijanski jezik, tako kot do zdaj, da ostanejo potni listi dvojezični, saj so na dvojezičnem območju vsi dokumenti dvojezični, izhajajoč iz ustave. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospe Marii Pozsonec, ki je predstavila stališče poslanske skupine narodnosti. Sedaj pa prehajam na razpravo poslank in poslancev. Prvi se je priglasil gospod Jelinčič. Predstavnik vlade lahko tudi odgovori na nekatera vprašanja v okviru razprav poslanskih skupin. Gospod Kangler ima besedo. Vaše razprave bodo 5-minutne.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Še ena zadeva mi je padla medtem v oči oziroma sem pozabil oziroma gospod Hvalica me je spomnil. Namreč, v kazenskih določbah se govori o tem, da je z denarno kaznijo kaznovan posameznik, ki že ima listino, pa pridobi še eno ali pa da ali posodi svojo potno listino nekomu oziroma če ne navede resničnih podatkov, ko izgubi potno listino. Tukaj notri pa ni obdelano vprašanje prodaje potnih listov. Potni listi se na veliko prodajajo. Zavedati se je potrebno, da določeni ljudje, tudi v Ljubljani so prodali že po tri potne liste, ki so jih baje izgubili. Gre za klošarje, ki za to, da si pridobijo denar za pijačo, proda potni list, potem pa prijavi, da ga je izgubil in brez kakršnihkoli problemov dobi zopet nazaj potni list, ki ga ob priliki pač zopet proda.
Mislim, da bi moral zakon to nekje urejati in onemogočati takšno trgovino, kajti tudi ljudje, ki kupijo te potne liste, jih verjetno ne kupijo iz kakšnega zbirateljskega nagiba, ampak verjetno zato, da bi zadevo uporabili ne v kakšne najbolj čedne namene. Zato sodim, da bi bilo smiselno, da to vlada za drugo obravnavo upošteva in pripravi en dodaten člen ali nekaj podobnega. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Morda bi bilo dobro, gospod Jelinčič, da predlagate tudi dodatno stališče v tem smislu. Razprava, gospod Kangler.
FRANC KANGLER: Hvala za besedo. Če mi dovolite, bi istočasno hkrati tudi repliciral gospodu Jelinčiču v tem delu, kot je nazadnje navedel glede izgub potnih listin. Mislim, da vlada pripravlja zakon o spremembi upravnih taks, kjer je eksplicitno navedeno, da za prvo izgubo so dosti višje takse oziroma tudi drugo izgubo, kot pa če potno listino greš iskati prvič, tako da na nek način je vlada v tej smeri že poskušala urediti na ta način, da zviša takse pri vsaki nadaljnji izgubi ali odtujitvi potne listine.
Seveda sam osebno podpiram ta zakon, namreč glede na dejstva, ki smo jih danes tu slišali, je nujno potrebno, da pride do spremembe tega zakona oziroma do sprejetja tega zakona, da uvedemo v Sloveniji novo potno listino. Vprašanj se več poraja, zakaj je tako povpraševanje na črnem trgu za našo potno listino. Tu vidim več razlogov. Kolikor imam informacijo, se predvsem za naše potno listno zanimajo razne kriminalne združbe in posamezniki z vzhoda. To pa zaradi tega, ker je slovenska potna listina zelo priznana in odpira dejansko pot v vse, ne samo evropske države, tudi vse ostale države brez različnih viz.
Drugo vprašanje je to, če je dejansko bilo toliko odtujenih neizpolnjenih potnih listin, mislim, da je to že eden izmed razlogov, da je treba čimprej ta zakon sprejeti in nadaljnjo odtujevanje takih potnih listin preprečiti. Namreč ni vseeno, ali je v obtoku 1.000 ali 10.000 ali 100.000 - če smem reči - odtujenih potnih listin. In se tudi strinjam z uvodno besedo poslanske skupine socialdemokratov, ki so dejansko navedli, da imajo podatek, da je nekdo v slovenskem prostoru odtujil večje število praznih potnih listin.
Osebno se bom zavzel, da bi ta zakon že iz tega razloga prej in čimprej sprejeli in da bi prišlo do drugačne oblike in tudi do drugačnega tiska potnih listin, da bi zaščita naše potne listine bila taka, da je ne bi bilo mogoče odtujevati in ne bi bilo mogoče ponarejevati. Res pa je, da bodo morali naši državni organi malo drugače poskrbeti na svojih upravnih enotah za shranjevanje in dostop nepoklicanih oseb do teh potnih listin.
Osebno mislim, glede na to, da ni tu problem samo potnih listin, to je problem vseh tiskovin - uradnih tiskovin in obrazcev, ki jih lahko dobimo na upravnih enotah, da so slabo varovane in lahko rečem, da v obtoku niso ponaredki iz kriminalnih združb, v obtoku so originali, ki so bili na tak ali drugačen način odtujeni iz pristojnih državnih organov. To je za našo državo slabo in država bo morala poskrbeti za zavarovanje in poskrbeti za te listine na tak način, da dejansko ne bo mogoče nepovabljenim osebam priti v stik z takimi listinami, ki bi jih lahko kasneje tudi odtujili.
Zato še enkrat bom osebno podprl ta predlog - oba dva predloga - in tudi obe stališči, kot smo jih sprejeli na odboru za notranjo politiko in pravosodje.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Kangler. Ali želi predstavnik vlade besedo? Bom dal besedo. Mora bi, preden dam vam besedo, še kolega Jakič, ker sem seznanjen, da predlaga dodaten sklep. Prosim. Dodatno stališče, pardon.
ROMAN JAKIČ: Gospod predsednik! Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi.
Osebno bom podprl prvo branje tega predloga zakona, čeravno imam tudi jaz določene pomisleke. Predvsem se nanašajo pomislek, ki ga imam jaz, razumem pa seveda intenco predlagatelja glede centralizacije izdaje teh potnih listin tudi v izogib tem amanolijam, ki so se pojavile z izginevanjem potnih listov. Ampak kljub vsemu si na nek način fizično ne moremo predstavljati, kako bodo ljudje iz cele Slovenije hodili v Ljubljano dvigovati potne liste. Upam, da imate neko varianto, da bo vsaj na nekih parih točkah moč dvigniti potne liste, da ne bo to v Ljubljani. Ne zato, jaz, kot ljubljančan seveda ne bom imel s tem problema, ali občanke in občani mesta Ljubljane ne, in iz teh krajev okoli, ampak mislim, da bi bilo treba tu še kaj doreči.
Moram reči, da sem pa z izrednim nezadovoljstvom sprejel dejstvo, o katerem so govorili že moji predhodniki tu. In sicer, da se režim spreminja v točki, kdo lahko v tej državi dobi diplomatske liste in kdo ne. V mednarodnih krogih je parlamentarna diplomacija izredno pomembna dimenzija in seveda narašča. To pričajo tudi spremembe v takih inštitucijah, kot je OZN, ki so bile nekoč izključno vladne, se pa spreminjajo in dajejo poseben poudarek tudi tej parlamentarni dimenziji.
Zato ne razumem tudi glede na to, da 9. in 10. člen na nek način govorita o kategorizaciji, recimo, kdo je upravičenec in kdo ne, se mi zdi na nek način v resnici ta kategorizacija nefair do poslank in poslancev državnega zbora. Zato skupaj s kolegom Leničem predlagava dodaten - kako se temu reče? - sklep ali pa...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Dodatno stališče.
ROMAN JAKIČ: ... dodatno stališče, in sicer (ga bom prebral): "Vlada Republike Slovenije naj pri pripravi predloga zakona o potnih listinah državljanov Republike Slovenije za drugo obravnavo uvrsti poslanke in poslance Državnega zbora Republike Slovenije med tiste, ki imajo pravico pridobiti diplomatski potni list." Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo dajem državnemu podsekretarju. Replika? Vprašanje. Mislim, da je bolj racionalno, da najprej poslanci spregovorimo, da bo potem dal odgovor državni podsekretar, gospod Poličnik.
MARIO GASPARINI: Hvala lepa, predsednik. Želim opozoriti na propustnice, torej na maloobmejni promet. Verjetno so to potne listine, ki se izdajajo po mednarodnih pogodbah, mislim, da so tam zajete. Interesira me pa to pri 7. členu, "če državljan do 15. leta starosti..." in tako naprej, ali to drži tudi za propustnice. Torej, ali gre lahko otrok s propustnico brez odobritve roditelja ali, kot piše, zakonitega zastopnika?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Gasparini. Gospod Poličnik, prosim.
VINKO POLIČNIK: Hvala za besedo. Dolžan sem pojasniti nekatere pomisleke.
Najprej, kar zadeva 9. člen in diplomatske potne listine, najbrž tudi službene potne listine. Torej, v samem uvodu sem povedal, da krog ožamo in da smo poskušali slediti ureditvam v evropskih državah. Pred sabo imam avstrijski zakon o potnih listinah, ki izrecno pravi: "Diplomatski potni list se izdaja za zveznega predsednika, predsednika državnega zbora, kakor tudi podpredsednika zbora zveznih dežel, člane zvezne vlade in državne sekretarje, predsednike in podpredsednike vrhovnih sodišč, predsednika računskega sodišča, člane javnega pravobranilstva in uradnike višjih služb v zunanjem ministrstvu, kakor tudi za njihove soproge in mladoletne otroke, če živijo z njim v skupnem gospodinjstvu." Toliko, kar zadeva avstrijski zakon.
Kar zadeva šoferje, moram reči, da smo izrecno napisali, da gre za osebe, ki imajo diplomatske in konzularne nazive.
Kar zadeva dvojezične obrazce, pa tudi v italijanščini in madžarščini, menim, da smo nedavno tega sprejeli zakon o osebni izkaznici, kjer smo ravno okrog vprašanja ustave, glede vprašanja narodnosti oziroma v kakšnem jeziku se izpiše oziroma kako se izpiše osebna izkaznica. Jaz mislim, da smo danes dosti pojasnili, tako da ne kaže pri javni listini, ki ravno tako dokazuje istovetnost in državljanstvo, ubrati pa drugačno politiko.
Kar zadeva odtujitev in pa razlogov, zakaj predlagatelj predlaga drugačno ureditev - najbrž ne gre skrivati in to se državi absolutno ne splača skrivati, koliko je pogrešanih potnih listih, koliko je ukradenih potnih listin. In to moram reč, da smo, seveda, zelo te očitke smo poslušali v tujini. Jaz osebno sem bil v Kanadi, kjer so nam pokazali 56 ponarejenih naših potnih listin. Šlo je za prenarejanje potnih listih in očitek, da je šibkost naše potne listine v nezaščiteni fotografiji. Vi pa veste, da smo let 1991, ko smo začeli izdajati ta potni list, dobili od vseh mednarodnih institucij odlične ocene kot izredno verodostojno kredibilno potno listino. Res je, da ob tej tehnologiji je težko doseči, izdelati potno listino, ki se je ne bi dalo ponarediti. Brez sramu povemo, da je v Sloveniji od leta 1991 do danes pogrešanih 24 000 potnih listin, od tega je ukradenih 13 000. V razpravi je bilo že večkrat omenjeno, da je prav gotovo slovenski potni list iskano blago na črnem trgu.
In mogoče še to: res je tudi, da smo imeli od 1991 leta vlome v upravne enote, in sicer: Koper, Črnomelj, Škofja Loka in Celje, kjer nam je bilo ukradenih preko 2000 blanketov potnih listin. (Medklic iz klopi.) Vi tudi veste, da smo z zakonom o osebni izkaznici centralizirani proizvodnjo in izdelavo osebnih izkaznic. S tem smo na enem mestu - torej v enem obratu se te osebne izkaznice izdelujejo. Občanom ni potrebno iti dvakrat na upravno enoto. Ko pride na upravno enoto, pove, ali želi osebno izkaznico kot vrednostno pismo dobiti domov po pošti ali bo prišel sam na upravno enoto. To prav gotovo veste in poznate. Tako, da ravno ta logistika in pa ta suport, kot je nam - vsaj po naši oceni, bom rekel - dokaj dobro obnesel, želimo nekako preseliti tudi na področje potovalnih dokumentov.
Mogoče še ta podatek, ki ni zanemarljiv. In sicer, do danes - torej od leta 1991 do danes - beležimo 228 primerov nezakonitih vpisov otrok v potne listine staršev. Najbrž, da ne gre kaj posebej komentirati, da lahko tudi za trgovino z belim blagom itn. Torej vse te indikacije, predvsem pa varnostni momenti, so tisti, ki naravnost kličejo po spremembi zakona o potnih listinah.
Mogoče še ta podatek, ki je tudi relevanten: iz tujine smo dobili samo 1561 potnih listih. To je kot vrnjenih od tujih služb policiji itn.
Tisto, kar posebej skrbi gospoda Jelinčiča, kdor da, da ni zajeta prodaja potnih listin. V enih primerih gre za prekršek, kar je stvar tega materialnega predpisa in smo tudi s posvetom z državnimi tožilci prišli do dikcije, ki po našem prepričanju vsebuje tudi tisto, kdor da. Torej s to besedo "proda" itn., da je s tem pravzaprav ta moment pokrit.
Kar zadeva državljanov in seveda neljubega postavljanja v vrsto, bom še enkrat povedal. Leta 1991 smo začeli z izdajo slovenskih potnih listin, si z njim utirali pot v samostojnost. Leta 2001 je predvideno - torej, ko se izteče življenjska doba te slovenske potne listine, potem bomo začeli z vsemi temi instituti, ki sem jih uvodoma naštel, in pa z vsebino, kot je razvidna iz samega predloga; želimo seveda to verodostojnost, kredibilnost slovenske potne listine ohraniti, da ne povzročamo težav, kot je bilo omenjeno, na letališčih, skratka, na mejah. Jaz mislim, da sem odgovoril...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Še vprašanje gospoda Gasparinija je bilo glede propustnice.
VINKO POLIČNIK: Kar zadeva propustnice; ko sem naštel te vrste potnih listin, sem naštel tudi propustnice. Torej velja tisto, kar bo določeno v sporazumu; torej kot mednarodna pogodba, tako da je pravzaprav v teh primerih treba upoštevati seveda, kaj bo določeno v tem sporazumu, ki ga je šteti kot mednarodno pogodbo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, Richard Beuermann, za njim gospod Lenič. Dve repliki.
RICHARD BEUERMANN: Hvala za besedo, gospod predsednik. Torej ni replika, pač pa vprašanje. Jaz sem zdajle zelo pozorno poslušal predstavnika vlade, ko je razlagal odgovore na vprašanja, in moram reči, da nisem najbolj zadovoljen z odgovorom, zakaj pač niso poslanci uvrščeni kot možni prejemniki tega potnega diplomatskega lista. Bilo je omenjeno, da je pač tako urejeno v sosednji državi, pa me zanima, če poleg tega obstaja še kakšen konkreten razlog, zakaj se je predlagatelj odločil na ta način urejati zadevo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kolega Lenič.
JOŽE LENIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani kolegi! Jaz moram reči, da me preseneča nonšalanca predstavnika vlade. Pride pred 90 ljudi, ki so bile nenazadnje izvoljeni na volitvah, in potem z nekim popolnoma levim argumentom, ki nima nikakršne zveze z vsebino - bi rekel - poradira neko pravico, ki je bila do zdaj standard. To, da ste vi meni prebrali tukaj en člen avstrijskega zakona, mi ne pove še čisto nič. Če ste hoteli s tem argumentirati, mi, prosim, naštejte zakone vseh držav članic Evropske unije ali pa evropski pravni red, če je to evropski standard. In odvzem te pravice poslancem ni čisto nič drugega, kot bi rekel ena "nonšalanca", tako ministrstva za zunanje zadeve kot ministrstva za notranje zadeve na pomen parlamentarne diplomacije. Takrat, ko nas potrebujete, da lobiramo za razne ratifikacije po tujih parlamentih, je vse v redu, tukaj pa pridete in z levo roko preberete en člen iz avstrijskega zakona in rečete: to je pa zdaj kronski argument, da poslance zreduciramo na manj, kot je "staff" v nekem veleposlaništvu. Jaz mislim, da si vlada kaj takega enostavno ne bi smela dovoliti in izrekam neko veliko nezadovoljstvo nad takimi nastopi. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Lenič. Ali želi še kdo besedo? Gospod Petan.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo gospod predsednik. Spoštovani.
V veliki meri se pridružujem temu, kar so povedali predhodniki. Vedno bolj sem prepričan, da smo mi še vedno nekako bližje Balkanu kot Evropi; pa kljub temu da sprejemamo evropsko zakonodajo. Kajti, ta zakon je tipičen primer tega, da če nam neka stvar ne uspe, če na nekem področju ne moremo narediti reda, potem spremenimo zakon ali - v tem primeru - spremenimo listino. Ta listina se imenuje potni list. Lahko govorimo tudi o drugih listinah. Samo čudi me, ker je podobno stanje na drugem področju, zakaj tudi vozniška dovoljenja in ostalo ne spremenimo. Zato, ker je še več nepravilnosti in kriminalnih dejanj tudi na tistem področju.
Slišali smo, da je naš potni list iskano blago. Mislim, da je potni list vsake od pomembnejših zahodnih držav ali tudi, če niso pomembne, iskano blago. Vprašanje je, kako se do tega potnega lista lahko pride. Vem, da je bilo veliko vlomov v upravne enote. Že to, kako lahko pride do vloma v upravno enoto in kje so ti dokumenti hranjeni - saj niso... Poslušajte! Bil sem predsednik izvršnega sveta in vem, kje smo imeli te dokumente hranjene. Saj jih nimamo na polici. Saj niso hranjeni na polici tam kjer daš malico zraven! Ni! Za to je blagajna. Kako lahko nekdo pride v blagajno in ukrade - slišali smo številko nekaj tisoč. Saj ni važno, ali je 13.000 ali koliko je pač bilo. Kako je to sploh možno?
To se pravi, zato je iskano blago, ker očitno pri nas lahko vsak pride v tisto blagajno, kjer so hranjene državne listine in nekako te listine izpuhtijo. Zaradi tega je verjetno naš potni list še toliko bolj iskan. Sedaj bi vas vprašal, od toliko tisoč listin, ki so izginile, koliko primerov je bilo ugotovljenih, da so naši organi, ki so za to pooblaščeni - organi pregona ali kakorkoli jih drugače imenujemo - bili uspešni in so našli tiste združbe, našli tiste kanale in navsezadnje, da so našli te listine, ki so bile ukradene. Koliko? Nisem še za nobeno slišal, pa so tudi tam pri meni v soseščini imeli neke podobne nočne akcije. Pa o tem vse tiho. To je tipičen primer, ko nismo uspešni, ali nočemo biti, ali ne želimo, ali se sploh ne potrudimo za to. Zato bomo spreminjali listino, zato da bodo državljani to plačevali.
Ja poslušajte, kakšno državo pa imamo! Zato imamo organe, ki so za to plačani, ne naredijo pa nič. Plača pa naj davkoplačevalec. Davkoplačevalec - besedo - uporabljam zato, ker smo lahko iz medijev bili poučeni, da poslanci, ko smo razpravljali o proračunu, smo samo v parih primerih uporabili besedo davkoplačevalec. Evo, sedaj je pa davkoplačevalec in bom uporabljal to besedo, ker mislim, da je res tista prava.
Navsezadnje: slišali smo nekje tisto številko in tudi prebrali smo jo lahko o - jaz bi rekel - vehamentnem podarjanju naših potnih listin državljanom - bom rekel - tujim državljanom, ki do te listine ne morejo priti. Pa tudi, če hočete, diplomatski potni list.
Spoštovani predstavniki vlade! Vi, ki ste tu - pač to slišite, velja verjetno še za katerega drugega tudi. Vi pač morate to slišati, ker ste bili za to pooblaščeni, da ste tukaj - bi vas vprašal tako ali pa bi vam povedal to: če jih je res 800 ali 900 ali kolikor jih je, poslancev je samo 90; kje je pa še ostala razlika? In kolikor mi je znano, tudi če preštejemo vsa diplomatska predstavništva in zaposlene tam - tudi s šoferji vred - ne more priti prek številke 300 ali pa 400, kje je potem še dvakratna razlika! Sam pa vem, da imajo diplomatske potne liste, ki so jih imeli prej, ljudje, ki sploh nimajo nobene veze s kakršnokoli diplomacijo ali pa z nekim korektnim zastopanjem Slovenije v tujini. Takim bi morali še navadni potni list vzeti, kaj šele, da bi mu dali diplomatski potni list. In sedaj boste, zato ker ne morete narediti reda tam, recimo, poslance nekako izvzeli iz tistega kroga, ki bodo lahko imeli potni list. Jaz ga sicer še nisem uporabil, tudi takrat, ko sem bil v tujini, sem uporabljal navaden potni list, ampak gre za princip. Za princip gre, in tu podpiram predlog, ki sta ga dala kolega, ki sedita tule pred mano, in ga bom tudi podprl. Gre za princip. Kriminalci bodo imeli diplomatske potne liste, poslanci ga pa ne bodo imeli - ja, kakšna država pa smo?! Ali se vam ne zdi, da tudi tisti, ki ga bodo imeli, bodo v malo čudni luči? To so dejstva, in zaradi tega... (Opozorilni znak za konec.) Hvala, gospod predsednik, bom takoj zaključil. Zaradi tega tudi tega zakona ne bom podprl; bom pa podprl predlog, ki sta ga dala kolega, ki sedita tule pred mano. In mislim, da mora država najprej pri sebi razčistiti, najprej urediti, da bodo inštitucije države, ki so za kaj poklicane, uredile svoje stvari in šele potem v drugi fazi, da bomo spreminjali zakonodajo ali pa listine. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Petan. Gospod Zimšek, replika.
JOŽEF ZIMŠEK: Spoštovane gospe in spoštovani gospodje! Ne bi govoril o poslancih in diplomatskih potnih listinah, vendar bi pa le povprašal, zakaj samo predsednik ustavnega sodišča dobi takšen potni list, pa tudi predsednik vrhovnega sodišča, predsednik računskega sodišča - mislim, da so to strokovne službe, to niso politične službe; prej bi lahko razmišljali v drugo smer. Vendar, če te službe, ki niso tako na vrhu, številne, dobijo njihovi predsedniki, ne bi bilo slabo, da tudi člani teh ustanov dobijo diplomatske potne listine. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Zimšku. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem splošno razpravo.
Na glasovanje dajem predlog matičnega delovnega telesa, da je predlog zakona o potnih listinah državljanov Republike Slovenije, prva obravnava, primerna podlaga za pripravo zakona za drugo obravnavo. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog sklepa? (35 poslancev.) Je kdo proti? (11 poslancev.)
Ugotavljam, da smo sklep sprejeli.
V razpravo dajem stališča, ki jih je pripravilo matično delovno telo, prav tako pa tudi dopolnjevalno stališče, ki sta ga predlagala Roman Jakič in Jože Lenič, medtem ko je tudi Zmago Jelinčič predlagal dopolnjevalno stališče, in sicer tri. Stališče ena ima prav isto intenco kot stališče dveh poslancev: naj vlada pripravi zakon za drugo obravnavi, uredi tako, da se diplomatski potni listi izda tudi poslancem. Dopolnjevalno stališče pod točko dva Zmaga Jelinčiča - obrazci potnih listin in vizumov na območjih, kjer avtohtono živijo skupaj s pripadniki slovenskega naroda tudi pripadniki italijanske oziroma madžarske narodnosti, naj se predvidi fakultativno možnost izdaje take listine ali vizuma tudi v italijanščini ali madžarščini. In tretje: V kazenskih določbah naj vlada Republike Slovenije predvidi tudi kazen za prodajo in nakup potnih listin.
Drugo dopolnjevalno stališče gospoda Jelinčiča se mi zdi nejasno. Prosim, če ga pojasnite.
Dodatni dopolnjevalni predlog stališč predlaga tudi Maria Pozsonec, ki se glasi: "Na dvojezičnih območjih naj potne listine ostanejo dvojezične v skladu z 11. členom slovenske ustave, po katerem je na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, uradni jezik tudi italijanščina ali madžarščina." Prosim, gospod Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Gre za določbo, kjer govorimo o fakultativni možnosti. To se pravi, o možnosti proste izbire, da si lahko prebivalec dvojezičnega območja sam izbere, ali želi imeti dvojezično potno listino ali želi imeti zgolj slovensko potno listino. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ali predlagate dikcijo, naj vlada prouči? Namreč ni razvidno...
ZMAGO JELINČIČ: ...Vlada naj upošteva.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Se opravičujem! Pravkar sem prejel popravek 2. točke dopolnjevalnih stališč, ki se glasi: "Vlada naj pripravi zakon za drugo obravnavo v četrti vrstici doda besedilo, besedico "lahko" med besedami "pa" in "tudi tako", da bodo pripadniki italijanske oziroma madžarske narodnosti imeli pravico" itn., kot ste pravkar razpravljali.
Ali želi še kdo besedo? Gospod Zimšek, prosim. Gospod Jelinčič, to je najbolj zanimiva situacija, ko dva poslanca prideta istočasno pred govornico. Najprej ima besedo gospod Zimšek.
JOŽEF ZIMŠEK: Gospod predsednik, ste me pozvali. Jaz bi predlagal, da se razširi s stališči tudi moj predlog, ki govori za ustavne sodnike, vrhovno sodišče in pa za računsko sodišče.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Čim prej ga napišite pisno, lepo prosim. Besedo ima gospod Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Gospod predsednik, ker bomo glasovali o vsakem stališču posebej, potem jaz prvo stališče umikam in podpiram stališče Romana Jakiča in Jožeta Leniča, ki je bolj eksaktno. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi še kdo besedo? H kateremu stališču ste, kolega Zimšek, predlagali razširitev? Katero dopolnjevalno stališče? Prosim!
JOŽEF ZIMŠEK: Da razširimo predlog gospoda Leniča in pa gospoda Jakiča še za te tri, ki sem jih predlagal: za ustavno, vrhovno in pa računsko sodišče.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Za pet minut prekinjam sejo, da boste vložili to dopolnjevalno stališče in še ne zaključujem splošne razprave.
(Seja je bila prekinjena ob 16.30 uri in se je nadaljevala ob 16.37 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Nadaljujemo sejo. Prejeli smo tudi dodatno stališče poslanca gospoda Zimška. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča. Poslanec Zimšek predlaga torej amandma na dopolnjevalno stališče poslancev Jakiča in Leniča, ki se glasi: "Vlada naj pri pripravi predloga zakona o potnih listinah državljanov Republike Slovenije za drugo obravnavo uvrsti tudi pri predsedniku ustavnega sodišča še člane ustavnega sodišča, pri predsedniku vrhovnega sodišča Republike Slovenije za člane vrhovnega sodišča in pri predsedniku računskega sodišča še člane računskega sodišča." V bistvu gre za dodatno stališče, ker je povsem isto, praviloma niso to amandmaji. Ali želi kdo besedo? Prosim za mir v dvorani! Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) V trenutku, ko zaključimo razprave, ni več možno spreminjati dopolnjevalnih stališč. Gospod Moge, želite besedo?
RUDOLF MOGE: Predsedujoči, hvala lepa za besedo. Glede funkcije, glede državnega protokola sem mislil, da bi te diplomatske potne liste dobili tisti, ki na državnih proslavah ali pa kjerkoli tudi sedijo v prvi vrsti, kot je predsednik države, kot so ti predsedniki sodišč, članov še nikoli nisem videl, pač pa sem v prvih vrstah vedno tudi videl oba rektorja obeh univerz v Ljubljani in Mariboru, pa oba škofa. Tako da se mi zdi, da tisto, kar je predlagal gospod Zimšek, je zelo pomanjkljiva in jaz tiste širitve ne bom podprl.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Torej zaključujem razpravo, prehajam na odločanje. Na glasovanje dajem dopolnjevalno stališče, ki ga je predlagal kolega Zimšek; ker sem ga že prebral, dovolite, da ga ne berem še enkrat. Ugotovimo prisotnost! Samo trenutek, da preverimo določbo v poslovniku. Torej, 184. člen poslovnika določa, do kdaj se lahko vlagajo dopolnjevalna stališča, in zadnji odstavek 184. člena govori naslednje: "K predlogu odločitve in stališč lahko poslanci, predlagatelj predloga zakona in vlada, kadar le-ta ni predlagateljica zakona, vlagajo dopolnjevalne in spreminjevalne predloge do konca splošne razprave." Sedaj lahko, žal, ugotovim, kolega Zimšek, da je bila splošna razprava že zaključena, in žal vašega predloga ne morem dati na glasovanje; imate pa vso možnost, da v okviru druge obravnave pripravite amandma, ki ima podobno vsebino. Ali nasprotujete razlagi? Ugotavljam, da dopolnjevalnega stališča kolega Zimška, v skladu s poslovniškimi določbami, ne morem dati na glasovanje.
JOŽEF ZIMŠEK: Predlagal bi, da to, če je možno to kot dodatno stališče vnesti, sprejme mogoče državni zbor, ker mislim, da sem to oddal pravočasno, saj je še bila razprava.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ampak vam zagotavljam, kolega Zimšek, da lahko vsebino vašega dopolnjevalnega stališča vgradite v amandma za drugo obravnavo, in ne bo problema.
Na glasovanje dajem dopolnjevalno stališče poslancev Jakiča in Leniča, ki se glasi: "Vlada Republike Slovenije naj pri pripravi predloga zakona o potnih listinah državljanov Republike Slovenije za drugo obravnavo uvrsti poslanke in poslance državnega zbora med tiste, ki imajo pravico pridobiti diplomatski potni list." Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za tako dopolnjevalno stališče? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je dopolnjevalno stališče sprejeto.
Na glasovanje dajem dopolnjevalno stališče Zmaga Jelinčiča, ki se glasi: "Vlada naj pri pripravi predloga zakona za drugo obravnavo v 13. členu, v četrti vrstici doda besedico "lahko" med besedama "pa" in "tudi", tako da bodo pripadniki italijanske narodnosti imeli pravico do izdaje obrazcev in vizumov v svojem jeziku, Slovenci pa možnost izbire, tako da bodo lahko dobili obrazce tudi samo v slovenščini, če bodo hoteli, pa še v jeziku narodne manjšine." Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za to dopolnjevalno stališče? (22 poslancev.) Je kdo proti? (21 poslancev.)
Ugotavljam, da je dopolnjevalno stališče sprejeto.
Na glasovanje dajem dopolnjevalno stališče Zmaga Jelinčiča, ki se glasi: "V kazenskih določbah naj vlada Republike Slovenije predvidi tudi kazen za prodajo in nakup potnih listin." Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo podpira to dopolnjevalno stališče? (33 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Dopolnjevalno stališče je bilo sprejeto.
Poslanka Maria Pozsonec predlaga dopolnjevalnli predlog s stališčem, ki se glasi: "Na dvojezičnih območjih naj potni listi ostanejo dvojezični v skladu z 11. členom slovenske ustave, po katerem je na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, uradni jezik tudi italijanščina ali madžarščina." Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za to dopolnjevalno stališče? (28 poslancev.) Kdo je proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je dopolnjevalno stališče sprejeto.
Na glasovanje dajem vsa dopolnjevalna stališča, skupaj s stališči matičnega delovnega telesa. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo sprejeli stališča. In s tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 18. TOČKO DNEVNEGA REDA. Prešli bomo na 18. točko dnevnega reda, ko bo le-ta pripravljena. To je tretja obravnava predloga zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Pričakujemo, da se bo to zgodilo prihodnjo sredo.
Prehajamo na 19. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O TRGOVINSKEM IN GOSPODARSKEM SODELOVANJU MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO ZVEZNE REPUBLIKE BRAZILIJE. Prosim, za pozornost v dvorani. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik odbora za mednarodne odnose? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želi.) Poslanke in poslanci? (Ne želijo.)
Ker ni razprave, dajem na glasovanje najprej predlog sklepa, da bomo glasovali le o predlogu zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za tak sklep? (32 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Sklep je sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Lepo prosim, za pozornost. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (41 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Zakon je sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 20. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPORAZUMU O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO HELENSKE REPUBLIKE O VZAJEMNEM SPODBUJANJU IN ZAŠČITI INVESTICIJ. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik odbora? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želijo poslanske skupine? (Ne želijo.) Ali želijo poslanke in poslanci? (Ne želijo.)
Na glasovanje dajem najprej sklep, da bomo glasovali le o predlogu zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (42 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost drugič! (44 prisotnih.)
Sejo nadaljujemo čez 10 minut. Ob 17.00 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 16.50 uri in se je nadaljevala ob 17.02 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Tretjič ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za predlog sklepa, da bomo o predlogu zakona glasovali v celoti? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo predlog zakona sprejeli.
Zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 21. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO ITALIJANSKE REPUBLIKE O SODELOVANJU MED POLICIJAMI. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predstavnik odbora? (Ne želi.) Sekretariat? Poslanske skupine? Poslanke in poslanci? Ker ni razprave, dajem na glasovanje predlog, da bomo glasovali le o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za tak sklep? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog zakona? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo zakon sprejeli.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 24. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O MEDNARODNEM CESTNEM PREVOZU MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO KRALJEVINE ŠPANIJE. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Predstavnik vlade ne želi besede. Predstavnik odbora? Poslanske skupine? Sekretariat? Poslanke in poslanci? Prehajamo na glasovanje o sklepu, da bomo glasovali o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog zakona sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 25. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE POLJSKE O MEDNARODNIH CESTNIH PREVOZIH. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik odbora? (Ne želi.) Ali želi besedo sekretariat? (Ne želi.) Ali želijo besedo poslanske skupine? (Ne želijo.) Ali želijo besedo poslanke in poslanci? (Ne želijo.) Razprave ni in jo zaključujem.
Dajem na glasovanje predlog sklepa, da bomo glasovali o predlogu zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za tak sklep? (36 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona? (34 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog zakona sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 26. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO ZDRUŽENIH DRŽAV AMERIKE O ZNANSTVENEM IN TEHNOLOŠKEM SODELOVANJU. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik odbora? (Ne želi.) Ali želi besedo sekretariat? (Ne želi.) Ali želijo besedo poslanske skupine? (Ne želijo.) Ali želijo besedo poslanke in poslanci? (Ne želijo.) Ker ni razprave, dajem na glasovanje predlog sklepa, da bomo glasovali le o predlogu zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za sklep? (34 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog zakona sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Preden preidemo na naslednjo točko dnevnega reda, to je 28. točko, dajem naslednji proceduralni predlog:
V skladu z dogovorom na srečanju vodij poslanskih skupin pa tudi v skladu z dopisom predsednice slovenskega dela pridružitvenega parlamentarnega odbora predlagam, da državni zbor obravnavo 28. točke in 29. točke dnevnega reda opravi v nadaljevanju 17. redne seje, da danes teh dveh točk ne obravnava. Tak proceduralni predlog dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za proceduralni predlog sklepa? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Hvala lepa.
Prehajamo na 30. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VOJNIH VETERANIH. Predlog zakona je za tretjo obravnavo pripravil poslanec Stanislav Brenčič. Prosim, gospod Brenčič ima besedo.
STANISLAV BRENČIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi poslanci! Kot prvo lahko ugotovim, da je bilo treba kar precej dolgo potrpežljivo čakati, da je predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojnih veteranih končno v proceduri tretjega branja.
Kot predlagatelj novele zakona o vojnih veteranih sem le-to pripravil za tretjo obravnavo na osnovi sklepa, ki ga je sprejel državni zbor na 13. seji, po končani drugi obravnavi, in v skladu z določili poslovnika državnega zbora.
V predlogu besedila za tretjo obravnavo so tako upoštevani in zapopadeni vsi sprejeti amandmaji iz druge obravnave, ki so posegali tako v vsebino zakona kakor tudi zakon redakcijsko in nomotehnično uredili.
Iz obrazložitve je tako razvidno, da so ti amandmaji vključeni v 3., 4., 6., 7., 9., 11. in pa 12. člen predloga zakona za to obravnavo. Predlog zakona je tako ohranil v svoji vsebini namembno konceptualnost, ki jo zapopada 2.a člen, s tem, da se status vojnega veterana vojne za Slovenijo prizna tudi osebam, ki so opravljale dolžnost organizatorja manevrske strukture narodne zaščite, ter še nekaterim drugim pripadnikom te strukture.
Poleg tega pa se s tem zakonom odpravljajo v osnovnem zakonu o vojnih veteranih tudi tiste pomanjkljivosti, ki so izvajanje zakona oteževale. Skozi celotno proceduro obravnave in sprejemanja zakona so predstavniki vlade tvorno sodelovali, za kar se jim kot predlagatelj lepo zahvaljujem in enako, v istem smislu, tudi združenje veteranov vojne za Slovenijo.
Za tretjo obravnavo tako predlagatelj kakor tudi vlada nismo vložili nobenih amandmajev. Kot pa je razvidno iz poročila matičnega delovnega telesa, pa niso dobili tudi podpore vloženi amandmaji, s katerimi se želi širiti krog upravičencev tudi na osebe, ki so v obdobju vojne za Slovenijo opravljale svoje redne službene dolžnosti, in jih kot take tudi ne podpiram. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Brenčiču. Predlog zakona je obravnaval odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko kot matično delovno telo. Ali želi besedo poročevalec odbora? (Želi.) Besedo ima gospa Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep večer! Ta predlog zakona smo obravnavali na našemu odboru 5.10.1999. Dobili smo tudi mnenje sekretariata, mnenje vlade, amandmaje poslanskih skupin in tudi gradivo združenja veteranov vojne za Slovenijo.
Sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve je ugotovil, da je predlagatelj pripravil predlog zakona za tretjo obravnavo v skladu s 181. členom poslovnika in da je v celoti v besedilo predloga zakona vključil vse v drugi obravnavi sprejete amandmaje. K tako pripravljenemu besedilu predloga zakona sekretariat s stališča svojih nalog ni imel pripomb. V nadaljevanju je potem gospod Brenčič razložil še svoje stališče, člani odbora smo se nato opredelili do vloženih amandmajev in odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko je predlagal državnemu zboru naslednji sklep: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojnih veteranih se sprejme. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospa Zbačnikova, za to poročilo. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavnik vlade? Prosim, državni podsekretar.
MARJAN TRAPE: Hvala lepa, gospod predsednik. Sem svetovalec vlade v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Ob obravnavi predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojnih veteranih bi kot predstavnik vlade želel opozoriti, da se vlada v svojem stališču v celoti strinja s predlogom zakona za tretjo obravnavo. Ob tem ugotavlja, da so bili v predlogu zakona za tretjo obravnavo zajeti vsi amandmaji in v skladu s sklepi in stališči državnega zbora v drugi obravnavi. Zaradi tega vlada tudi ni imela nobenih oziroma ni vložila nobenih amandmajev k predlaganim zakonskim rešitvam. Menimo, da besedilo predloga zakona vsebuje nekaj pomembnih tako vsebinskih kot procesualnih določb, ki bodo omogočile korektno in učinkovito izvajanje zakona.
S tem v zvezi bi želel seveda tudi opozoriti, da vlada nasprotuje vsem vloženim amandmajem k predlogu zakona, tako glede eventualnih širitev oziroma širitve kroga upravičencev do statusa vojnega veterana. Mislim, da se je glede tega državni zbor jasno in nedvoumno opredelil že v prvi obravnavi zakona. Ob tem bi želel opozoriti tudi na predhodni oziroma usklajevalni sestanek na vladi pred obravnavo predloga zakona, kjer je bilo sklenjeno, da naj bi ministrstvo za delo za eventualno ponovno spremembo zakona in morebitno širitev kroga upravičencev tudi na nove kategorije pripravilo neka izhodišča in izhodiščne elemente, ker se je treba zavedati, da enostavno širitev na delavce državne uprave, naj bo to ministrstvo za notranje zadeve oziroma za obrambo, bi pomenila bistveno širitev kroga upravičencev in seveda s tem povezano večjo ceno izvajanja tega zakona.
Prav tako nasprotujemo amandmaju poslanske skupine, ki naj bi predlagala ureditev financiranja društev vojnih veteranov. S tem v zvezi bi opozoril, da je bilo že ob obravnavi na drugi stopnji oziroma v drugi obravnavi s strani vlade obljubljeno, da bo ta materija zajeta v posebnem zakonu. Te besede niso bile rečene samo v eter oziroma v veter, na tem se konkretno dela. Predlog zakona je pripravljen za obravnavo na seji vlade in bo še v letošnjem letu po vsej verjetnosti vložen v zakonodajni postopek v državni zbor. Najlepša hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Zahvaljujem se Marjanu Trapetu, svetovalcu vlade Republike Slovenije. Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Želi, v imenu poslanske skupine socialdemokratov, Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Pravzaprav je to bolj proceduralnega značaja, govorim pa v imenu poslanske skupine.
V poročilu odbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko v prvem, drugem, tretjem, četrtem - petem odstavku piše: "Strokovna služba odbora je opozorila, da amandmaja poslanske skupine SDS nista vložena v skladu s poslovnikom državnega zbora." Sedaj me zanima pojasnilo tega dejstva. Po drugi strani smo pa ta material, vključno naše amandmaje, dobili in ga imajo vsi poslanci. Sicer vem, zakaj je možno tudi, da ne bi bila, ampak to ne vzdrži. Prosil bi za natančno pojasnilo, ali ta odstavek stoji ali ne stoji, ker v primeru, da to, tako kot je, drži, potem bom zahteval eno uro odmora v imenu poslanske skupine, da to zadevo najprej ugotovimo s pravnega aspekta, ali je to sploh možno, da je to tako, kot je tu napisano, ali pa je to zgolj mnenje nekoga. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. To stoji. Tudi na odboru je bilo ugotovljeno, da sta bila oba amandmaja vložena v nasprotju s poslovnikom, in se zato odbor ni opredelil do obeh amandmajev. Ugovarjate moji razlagi?
IVO HVALICA: Ne, proceduralno.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Lahko bi pa tudi pozvali sekretariat, da potrdi to stališče.
IVO HVALICA: Pozovimo ga.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Prosim, gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Gospod predsednik, v imenu poslanske skupine SDS zahtevam eno uro odmora pred odločanjem, zaradi tega, kar sem prej obrazložil. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegice in kolegi, predlagam, da se modro odločimo - pred nami je še nekaj zakonov v tretji obravnavi in lahko bi se dogovorili, da v skladu s poslovnikom danes ne obravnavamo te točke dnevnega reda in da vendarle preskočimo ter obravnavamo morda še katero od točk, ki je pripravljena. Kolega Hvalica, bi spremenili vaš proceduralni predlog? Točka 32, na primer - kolega Lenič tudi čaka že nekaj "let" na ta zakon.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Sprejemam vašo sugestijo, če je temu tako. Ampak, o tej točki dnevnega reda ne bi odločali danes. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali kdo od poslancev nasprotuje, da bi prekinili to točko dnevnega reda? (Ne nasprotuje.) Prekinjam to točko dnevnega reda. Državni zbor jo bo obravnaval v nadaljevanju te seje.
Prehajamo na 31. TOČKO DNEVNEGA REDA. Ali kdo nasprotuje, da preden preidemo na 31., naredimo samo eno majhno spremembo in najprej preidemo na 32? Nasprotujete?
Torej, prehajamo na 31. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VISOKEM ŠOLSTVU - TRETJA OBRAVNAVA. Tudi ta zakon je poslanski zakon. Pripravljala sta ga poslanca Rudolf Moge in Eda Okretič-Salmič. Ali želi predstavnik predlagateljev besedo? Prosim, gospod Moge.
RUDOLF MOGE: Predsednik, hvala lepa za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci! Predlagatelja sva ta zakon pripravila. Naj popolnoma na kratko povzamem samo bistvo.
Z njim bo državni zbor, v kolikor ga danes sprejme, univerzi, poleg strokovne avtonomije, podelil še finančno avtonomijo. Amandmaji, ki so vloženi, so skoraj vsi vloženi zaradi tega, ker s sprejetimi amandmaji zakon ni bil konsistenten in je bilo treba opraviti redakcijo.
Bi pa, gospod predsednik, samo to še popravil, zaradi teksta. Amandma k 1. členu, ki je s strani predlagatelja vložen, bomo tudi vložili. V prvem, drugem, tretjem odstavku bi se glasil: Namesto prvi stavek uvodni del prvega stavka. Ta redakcija je samo. Jaz bom pustil, vložili pa bomo to. Torej, to popravljamo in vas lepo prosim, da bi ta zakon sprejeli in bi tudi s tem zapolnili tisto vrzel, ki je nastala tudi v poročilu računskega sodišča. Vsem, ki ste sodelovali pri tem zakonu, se pa predlagatelja prisrčno zahvaljujeva.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Moge. Prosim, da kot predlagatelj čimprej vložite spremembo amandmaja, vašega amandmaja k 1. členu.
Ali želi besedo predstavnik odbora za kulturo, šolstvo in šport, ki je matično delovno telo? (Želi.) Besedo ima gospod Mežan.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Odbor za kulturo, šolstvo in šport je obravnaval predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o visokem šolstvu - tretja obravnava. Na seji je odbor sam vložil oziroma oblikoval nekaj dopolnil, predvsem na podlagi sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve. To je dopolnilo k 8. členu, dopolnilo k 20., 32., 38. in 40. členu. Oblikoval pa je tudi dopolnilo k 18. členu na pobudo sindikatov vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije. Hkrati pa je odbor še podprl amandmaje predlagateljev, vložene k 1., 5., 7., 8. in 12. členu. Zato odbor predlaga, da zakon sprejmemo skupaj z amandmaji, ki jih je pripravil odbor oziroma jih odbor podpira. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Mežan. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Ga pa ne vidim. Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Ali želi kdo razpravljati o zakonskem predlogu v celoti, preden preidemo na odločanje o posameznih amandmajih? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje o vloženih amandmajih. Skupaj z zakonom je predlagatelj vložil svoje amandmaje, 5 amandmajev. Predložila sta oba predlagatelja. V poročilu matičnega delovnega telesa pa je matično telo predlagalo prav tako nekaj amandmajev.
Smo pri 1. členu. Prvi amandma predlagata predlagatelja, ki sta tudi že napovedala popravek. Ali imate pred seboj amandmaje? Amandmaji so v predlogu zakona pripeti, na koncu ob predlogu zakona. To so amandmaji predlagateljev in imamo nekaj amandmajev tudi s strani delovnega telesa.
K 1. členu smo dobili predlagani amandma s strani predlagateljev. Kolega Moge pa je predlagal naslednji popravek tega amandmaja. "V tretjem stavku, kjer piše, sedanji prvi odstavek postane drugi: "V njem se prvi stavek spremeni tako, da se glasi..." Popravek je naslednji: "Sedanji prvi odstavek postane drugi, v njem se uvodni del prvega stavka spremeni tako, da se glasi..." V bistvu gre za redakcijski popravek. Tak popravljen amandma dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Smo pri 5. členu. Predlagatelja predlagata amandma, ki se glasi: "V drugem odstavku se beseda "za" nadomesti z besedo 'pred'". Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 7. členu predlagatelja predlagata amandma, ki je zapisan v gradivu, ki ste ga prejeli ob zakonu. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 8. členu imamo amandma odbora. Amandma na amandma, samo trenutek. Imamo torej tri amandmaje oziroma dva, amandma odbora, amandma predlagateljev, istočasno pa je odbor tudi predlagal amandma na amandma predlagateljev. Najbolj oddaljen je amandma odbora in ga dajem najprej na glasovanje. Glasi se: "Prvi in peti odstavek novega 21.a člena se spremeni tako, da se glasi: V prvem odstavku se črta zadnji stavek, peti odstavek pa spremeni tako, da se glasi: "Način oblikovanja akademskega zbora in način sodelovanja predstavnikov posameznih skupin se določi s statutom". Ta amandma odbora dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (21 poslancev.) Je kdo proti? (21 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma odbora ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma na amandma predlagatelja zakona, predlagatelj je odbor. Amandma na amandma se glasi: "V amandmaju predlagatelja k 8. členu se črta besedna zveza iz prejšnjega odstavka." Obrazložitev: Amandma je redakcijske narave, povezan s pripombami sekretariata. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma na amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma predlagateljev k 8. členu. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri 12. členu in amandmaju predlagateljev. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 18. členu imamo amandma odbora. Beseda "lektor" se nadomesti z besedo "bibliotekar". Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri 20. členu in amandmaju odbora. Ker je odbor povzel amandma poslancev s prvopodpisano Edo Okretič-Salmič, je tudi napovedan umik. Drži?
Torej glasujemo o amandmaju odbora k 20. členu. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma k 20. členu sprejet.
Smo pri amandmaju odbora k 32. členu. Beseda "šestih" se nadomesti z besedo "treh". Razprava, gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Gospod predsednik, mislim, da se lahko razpravlja tudi o vmesnih členih, ne samo o tem 32. členu.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Mislim, da boste vsebinsko znali vključiti v razpravo, da boste povezali s tem amandmajem.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Moja želja je samo opozoriti, da je državni zbor - ali pa moram biti vsaj do sebe toliko korekten - da k 21. členu zakona, ki ni amandmiran, povem, da ga zavestno sprejemam, želel bi pa, da ga sprejmemo zavestno kot državni zbor. Pove namreč, da od trenutka sprejema tega zakona problem financiranja univerze, tako kot je bil opredeljen v poročilu računskega sodišča, ne obstaja več. Stvari sem poenostavil, lahko odpremo veliko diskusijo, ampak mislim, da je prav, da to vemo, da se ne bi potem čudili, kaj ta ali pa druga odločitev pomeni. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ta razprava bi sodila morda tudi v razpravo o vseh drugih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji, ali pa o zakonskem predlogu v celoti.
Sedaj smo pa pri 32. členu in amandmaju odbora, ki sem ga pravkar prebral. Govori o tem, v kakšnem času državni zbor sprejme akt o preoblikovanju univerz - torej, sami sebi določamo. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma odbora? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri 38. členu in amandmaju odbora. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju k 40. členu, ki je zadnji člen tega zakona: V 40. členu se številka "19" nadomesti s številko "28". Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo amandma k 40. členu sprejeli.
Sprašujem sekretariat, na podlagi poslovniških določb, ali so bile zaradi sprejetih amandmajev eventualno porušene medsebojne skladnosti določb zakona! (Niso bile.) Zato prehajamo na glasovanje o zakonu v celoti. Na glasovanje dajem predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o visokem šolstvu. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za zakon? (49 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Brez glasu proti je državni zbor sprejel predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o visokem šolstvu. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 32. TOČKO DNEVNEGA REDA - TRETJA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O ODPISU TERJATEV REPUBLIKE SLOVENIJE IZ NASLOVA NEPLAČANIH POVRAČIL ZA ONESNAŽEVANJE VODE. Predlog zakona je za tretjo obravnavo pripravila skupina poslancev s prvopodpisanim Jožetom Leničem. Želite besedo? Prosim!
JOŽE LENIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani kolegi! Verjetno je to zakon, ki ima zelo dolgo brado, če ne najdaljšo v tej proceduri. V tem tretjem branju je predlagatelj vključil vse amandmaje iz drugega branja. Vlada pa je vložila dodatna dva amandmaja.
V prvem amandmaju, s katerim se predlagatelj - z enim se predlagatelj strinja z drugim pa ne. V prvem amandmaju, ki ga predlaga vlada, vlada pravi, da je kot soglasje za odpis terjatev možno šteti tudi vodnogospodarsko soglasje. S tem se predlagatelj strinja, kajti prav vodnogospodarsko soglasje je tisto ključno vsebinsko soglasje ministrstva za okolje in prostor, v katerem je opredelilo vse svoje pogoje. In je ključno v celotni fazi. Skratka, gre samo za bolj natančno in precizno definicijo tistega soglasja iz 4. člena.
V 5. členu pa predlagatelj amandmaja vlade ne podpira. Tudi odbor ni podprl amandmaja vlade, ampak je oblikoval svoj amandma, ki je v pregledu pod številko dva. Tega pa predlagatelj podpira.
Tako, da se pravi, predlagatelj podpira amandma k 4. členu in drugi amandma k 5. členu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa predstavniku predlagateljev, kolegu Leniču. Ali želi besedo predstavnik odbora za infrastrukturo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Ali želi kdo od poslank in poslancev razpravljati o zakonskem predlogu v celoti? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje o posameznih amandmajih. Kot rečeno, imamo amandma k 4. členu in dva amandmaja k 5.
Na glasovanje dajem amandma k 4. členu. Predlagatelj je vlada. Podpira ga tako delovno telo kot predlagatelj. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (42 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo sprejeli amandma k 4. členu.
Smo pri 5. členu in dveh dopolnilih. Prvega predlaga vlada. To dopolnilo nima podpore niti delovnega telesa niti predlagateljev zakona. Imamo amandma pod točko 2, ki ga predlaga odbor za okolje in prostor. Predlagatelji podpirajo ta amandma. Amandmaja se izključujeta. Če bo amandma pod točko 1 sprejet, bo pod točko 2 brezpredmeten. Ker je prvi bolj oddaljen, najprej glasujemo o amandmaju pod točko 1. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (10 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Ugotavljamo prisotnost! (40 prisotnih.) Prosim za pozornost! Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 2 k 5. členu? (38 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
S tem smo tudi končali glasovanje o amandmajih. Sprašujem sekretariat, ali je na podlagi tretjega odstavka 198. člena bila zaradi sprejetih amandmajev porušena medsebojna skladnost zakona! (Ni bila.)
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Prosim, da se zberemo, da bomo odločili, ali ima zakon podporo. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za zakon o odpisu terjatev Republike Slovenije iz naslova neplačanih povračil za onesnaževanje vode?
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog zakona sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Spoštovani kolegi in kolegice! Točka 33 - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davčnem postopku in točka 34, prosim za pozornost - predlog zakona o ureditvi plačilnega prometa na dan 31.12.1999, sta bili obravnavani na delovnih telesih. Poslanke in poslanci pa še nismo prejeli poročil delovnih teles.
Prehajamo na 35. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ZAKONA O DRUŽBI ZA ZAVAROVANJE IN FINANCIRANJE IZVOZA SLOVENIJE, SKRAJŠANI POSTOPEK. Žal pa ugotavljam, da pri tej točki ni med nami prisotnih predstavnikov vlade. Med nami je gospa Pfeiferjeva. Samo trenutek. Gospa Pfeifer je danes že drugič nas presenetila. Torej moj predlog je naslednji: Ker je državni zbor brez dvoma danes bil zelo intenziven pri svojem delu, da se še soočimo s 35. točko, nato pa zaključimo delo za danes.
Prehajamo na 35. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ZAKONA O DRUŽBI ZA ZAVAROVANJE IN FINANCIRANJE IZVOZA SLOVENIJE, SKRAJŠANI POSTOPEK. Ali želi predstavnica vlade besedo? Na kratko, prosim. Državna podsekretarka, gospa Pfeiferjeva.
JELKA PFEIFER: Hvala za besedo. Spoštovani predsednik, spoštovani poslanci in poslanke! Bom res zelo kratka. Slovensko izvozno družbo mislim, da ni treba posebej predstavljati, vsi jo poznamo, predvsem pa poznamo njene storitve, ki jih nudi slovenskim izvoznikom. Slovenska izvozna družba je zelo pomembna pri pospeševanju slovenskega izvoza, saj slovenske izvoznike zavaruje tako pred nekomercialnimi riziki kot tudi srednjeročnimi komercialnimi riziki in pred riziki spremembe valut. Predlagane spremembe, ki jih vlada predlaga, so v tem, da se povečuje oziroma da se zagotovi nov vir za povečevanje varnostnih rezerv, ki jih slovenska izvozna družba potrebuje za poplačilo morebitnih škod, ki nastanejo iz naslova zavarovanj pred nekomercialnimi riziki, srednjeročnimi komercialnimi riziki in pa pred riziki spremembe vrednosti valut. Glede na to, da so storitve slovenske izvozne družbe zelo pomembne za slovenske izvoznike in da ni drugih virov za povečevanje varnostnih rezerv, vlada predlaga, da se sredstva, ki so pridobljena oziroma ki bodo pridobljena iz naslova prodaje delnic slovenske izvozne družbe, ki jih ima v lasti Republika Slovenija, da se ta sredstva uporabijo za povečevanje teh varnostnih rezerv. Na ta način se bo slovenski izvozni družbi omogočilo, da bo lahko zavarovala večji obseg izvoza kot do sedaj. Na ta način se bo tudi našemu gospodarstvu omogočil večji prodor na tuje trge. Predlagam, da zakon obravnavate in podprete. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospe državni podsekretarki. Zakon ima dva člena. K zakonu je odbor predlagal dva amandmaja. Zakon ima tudi naslov, tudi k naslovu je predlagan amandma. Ali želi besedo predstavnik odbora za gospodarstvo? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Poslanke in poslanci? (Ne želite.) Zaključujem splošno razpravo in v okviru skrajšanega postopka dajem v razpravo 1. člen in amandma delovnega telesa. Vlada se z njim strinja. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 1. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Prosim za pozornost, da bi zaključili še odločanje o tej točki. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 1. člen v celoti? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
V razpravo dajem 2. člen in amandma odbora: "Beseda "15." se nadomesti z besedo "naslednji"." Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (33 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 2. člen, ki govori o uveljavitvi zakona. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 2. člen v celoti? (38 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
V razpravo dajem naslov zakona. Odbor predlaga amandma, da se v naslovu predloga zakona črtata besedi "in dopolnitvi", tako da bi se naslov glasil "Zakon o spremembi zakona o družbi za zavarovanje in financiranje izvoza Slovenije".
Ta amandma dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma k naslovu zakona? (38 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem naslov zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo naslov zakona sprejeli.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona.
Ali želi kdo od predlagateljev, ki je kvalificiran za to, vložiti amandmaje k obema členoma in k naslovu zakona? (Ne želi.) Ali želi kdo razpravljati o zakonskem predlogu v celoti? (Ne želi.) Ali smo na podlagi poslovniških določb porušili medsebojno skladnost zakona? (Nismo.)
Na glasovanje dajem predlog zakona o spremembi zakona o družbi za zavarovanje in financiranje izvoza Slovenije. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za zakon? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo predlog zakona sprejeli.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Jutri, v petek, bo med drugim zasedal tudi odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko, mislim, da se bo seja pričela ob 9.00 uri, s 1. točko - nadaljevanjem obravnave predloge zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Sejo bomo nadaljevali v torek, 30. novembra ob 14.00 uri, in sicer z 2.a točko dnevnega reda - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o veterinarstvu. S 5. točko dnevnega reda, če bo pripravljena - predlog zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, nato z 9. točko dnevnega reda, danes prekinjeno tretjo obravnavo predloga zakona o zdravilih in medicinskih pripomočkih, in nato 12. točko dnevnega reda, danes odločeno - predlog zakona o javnih skladih, in nato po dnevnem redu dalje - 33. točka dnevnega reda.
V sredo, 1. ob 14.00 uri bo državni zbor pričel z obravnavo 18. točke dnevnega reda - predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, tretja obravnava.
Zahvaljujem se vam za udeležbo in prekinjam 17. redno sejo.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 25. NOVEMBRA 1999 OB 17.52 URI.)