Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.09 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 17. seje državnega zbora Republike Slovenije.
Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: dr. Franc Zagožen, Jože Možgan, Franc Potočnik, Miroslav Luci, mag. Franc Žnidaršič, Rafael Kužnik, Bojan Kontič, Janez Kramberger, Janez Per, Feri Horvat, Jelko Kacin, mag. Janez Kopač, Roberto Battelli, Ciril Pucko, Borut Pahor, Jožef Jerovšek, Bogomir Špiletič, Jurij Malovrh za popoldanski del in Ciril Metod Pungartnik.
Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani. Ugotavljam, da je navzočih 46 poslank in poslancev; zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem povabil predstavnike vlade Republike Slovenije in jih lepo pozdravljam.
Kot je bilo napovedano ob prekinitvi 17. seje, v petek 19. novembra, bomo današnje nadaljevanje seje pričeli z obravnavo 7. točke dnevnega reda, to je predlog zakona o podpori gospodarskim družbam pri razvoju novih tehnologij in vzpostavljanju ter delovanju njihovih razvojnih enot v obdobju 2000-2003. Nato bomo sejo nadaljevali z 8. točko, in po dnevnem redu dalje.
Predlagam pa, da zaradi nujnosti najprej opravimo zadeve - samo dve zadevi sta - ki so pripravljene v zvezi s 43. točko dnevnega reda, to so pa volitve in imenovanja.
Prehajamo torej najprej na 43. TOČKO DNEVNEGA REDA - VOLITVE IN IMENOVANJA. K tej točki smo povabili tudi predstavnika sodnega sveta. Predlog sodnega sveta ter predloge in mnenja komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve ste prejeli. Pod to točko bomo obravnavali dva predloga sodnega sveta za izvolitev kandidatov v sodniško funkcijo ter predlog komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, in sicer predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o sestavi in imenovanju predsednika, namestnika predsednika in članov preiskovalne komisije državnega zbora.
Prehajamo na obravnavo in sklepanje o posameznih predlogih.
Sodni svet je državnemu zboru predložil dva predloga o izvolitvi kandidatke in kandidata v sodniško funkcijo, in sicer na sodniško mesto okrajnega sodnika in okrajne sodnice na okrajnem sodišču v Mariboru in Slovenskih Konjicah. Ali želi predstavnik sodnega sveta besedo? (Ne želi.) Predlog je obravnavala komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, zboru pa je predložila poročila ter predloga odlokov. Ali želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? Ugotavljam, da je poslanska skupina slovenskih krščanskih demokratov trenutno v celoti odsotna; najverjetneje gre za slučaj in se nam bodo kolegi v kratkem pridružili. Besedo dajem poslankam in poslancem. Ker ni razprave, jo zaključujem.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospoda Tomaža Grmovška na sodniško mesto okrajnega sodnika na okrajnem sodišču v Mariboru. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Dušanke Rojc na sodniško mesto okrajne sodnice na okrajnem sodišču v Slovenskih Konjicah. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost drugič! (49 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (42 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o sestavi in imenovanju predsednika, namestnika predsednika in članov preiskovalne komisije državnega zbora Republike Slovenije o sumu zlorabe javnih pooblastil v procesu lastninskega preoblikovanja in privatizacije nekdanje družbene lastnine. Predlog odloka je v obravnavo zboru predložila komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Ali želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Poslanke in poslanci? Ker ni razprave, jo zaključujem in dajem na glasovanje predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o sestavi in imenovanju predsednika, namestnika predsednika in članov preiskovalne komisije državnega zbora o sumu zlorabe javnih pooblastil v procesu lastninskega preoblikovanja in privatizacije nekdanje družbene lastnine. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (52 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prekinjam 43. točko dnevnega reda.
In prehajamo na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA, to je OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O PODPORI GOSPODARSKIM DRUŽBAM PRI RAZVOJU NOVIH TEHNOLOGIJ IN VZPOSTAVLJANJU NJIHOVIH RAZVOJNIH ENOT V OBDOBJU OD 2000 DO 20003 - HITRI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Prosim gospoda ministra, da predstavi zakon.
DR. ALOJZIJ MARINČEK: Hvala za besedo. Spoštovani gospod predsednik, spoštovane gospe poslanke in gospodje poslanci! Dovolite, da na kratko predstavim osnovne elemente predlaganega zakona. Slovenija se pri svojem pridruževanju Evropski uniji sooča s problemom tehnološkega zaostajanja gospodarstva, ki bistveno zmanjšuje njegovo mednarodno konkurenčnost. To zaostajanje se med drugim izraža v nizki dodani vrednosti na proizvode in storitve, ki dosega komaj tretjino povprečja Evropske unije.
Tehnološko posodabljanje gospodarstva je tako počasno, da se razkorak med Slovenijo in Evropsko unijo celo povečuje. Razlog za to je vrsta objektivnih in tudi subjektivnih razlogov, ki jih ne bi posebej navajal. Omenil bi le zapiranje razvojnih oddelkov v gospodarstvu. Velika večina gospodarskih družb je po letu 1990 zaprla ali močno omejila dejavnost svojih razvojnih oddelkov, zato ni več sposobna slediti naglemu tehnološkemu razvoju, ki poteka v razvitih državah. Porušeno je tudi optimalno razmerje med javnimi raziskovalnimi organizacijami in razvojnimi enotami v gospodarstvu, kar močno zavira sodelovanje javne raziskovalne sfere in gospodarstva. Harmonično, skladno sodelovanje akademske raziskovalne sfere in raziskovalnih organizacij v gospodarstvu je neobhodno potrebno za organski gospodarski razvoj, to je aksiom.
Gospodje poslanci, prosim, če samo malo prisluhnete, jaz se vračam sedaj, včeraj sem bil, v ponedeljek sem bil v Bruslju. Slovenija je pri petem okvirnem programu izredno uspešna, 30% vseh predlaganih projektov so odobrili in smo popolnoma na vrhu, drugi za nami imajo 20%, 15% projektov, ampak ti projekti so prišli predvsem iz akademske sfere. Skoraj si ne upam misliti, kakšen procent bi dosegli, če bi imeli to raziskovalno sfero tudi v gospodarstvu in bi ona tudi svoje projekte ponudila. Možno bi bilo tudi celo 40% ali 50%. No, in prav ta mreža v gospodarstvu je porušena in zakon naj bi to mrežo nekako na novo restavriral. Če se vlaga samo v tehnologijo, pri tem se pa zanemarja vlaganje v raziskave, to je v stalen dvig znanja, pride prej ali slej do gospodarskega zloma, kot smo to videli pri nekaterih azijskih papirnatih gospodarskih tigrih. Seveda je še druga možnost, da se sprijaznimo z gospodarskim neokolonializmom, to pomeni, da se odpovemo razvoju lastnega raziskovalnega potenciala z vsemi pogubnimi posledicami za naš narod. Ker bo gospodarstvo zelo težko, predvsem pa zelo počasi povečalo svoj razvojni in inovativni potencial, ga moramo vzpodbujati s sistemskimi rešitvami na državni ravni in ustreznimi državnimi pomočmi, ki bodo vzpodbujale vlaganje v razvoj in nove tehnologije, kar bo v končni posledici privedlo do uspešnega gospodarstva, ki bo lahko samo vlagalo v raziskave in razvoj.
S predlaganim zakonom bodo zagotovljena namenska proračunska sredstva za podporo, prvič posameznim gospodarskim družbam, drugič regijam in gospodarskim panogam za vzpostavljanje skupnih razvojnih enot, predvsem tehnoloških centrov in parkov. Naj v zvezi s tem poudarim, da smo že začeli ustanavljati panožne razvojne centre, na primer za lesnopredelovalno industrijo. Takoj se je pridružilo 17 ustanovnih članov, ki že pridno delajo in dajejo zelo pametne predloge. Za uspešno delovanje področja raziskav in razvoja je potrebnih 6 in več raziskovalcev na 10.000 prebivalcev. Naše ministrstvo se je odločilo, da ima akademsko raziskovalno področje relativno dovolj raziskovalcev in bomo z vsemi sredstvi, ki so nam na razpolago, v bodočih letih usmerjali mlade strokovnjake v gospodarstvo. Veliko naj bi se jih zaposlilo v revatiliziranih ali na novo ustanovljenih razvojnih centrih na podlagi predlaganega zakona. Predlagani zakon bo torej usmerjen izrazito v gospodarske družbe, za razliko od zakona o raziskovalni dejavnosti iz leta 1991, ki je usmerjen predvsem v javne raziskovalne zavode in obe univerzi.
Kako se bo izvajal program? Podpora gospodarskim družbam pri razvoju novih tehnologij bo potekala v skladu z letnimi izvedbenimi programi, ki jih bo sprejemala vlada Republike Slovenije. Letni programi bodo upoštevali:
1. Izhodišča, cilje in kriterije, opredeljene v tehnološki politiki vlade Republike Slovenije za tekoče leto, ki jo bo predlagala medresorska skupina, ustanovljena s tem zakonom.
2. Programe in namenska proračunska sredstva posameznih ministrstev. Seveda bo sofinanciranje gospodarskih družb potekalo po vseh javnih razpisih, kakor je to v navadi.
Še nekoliko o kriterijih. Pri sofinanciranju gospodarskih družb bodo upoštevane naslednje skupine kriterijev:
1. Ekonomski in regionalni, ki bodo zagotavljali uporabnost razvojnih projektov.
2. Tehnološki, ki bodo zagotavljali kvaliteto projektov.
3. Ekološki, ki bodo zagotavljali trajnostni razvoj na osnovi razvitih tehnologij.
Lastna udeležba gospodarskih družb bo morala presegati 50%. Se pravi najmanj 50% bodo morale prispevati gospodarske družbe.
Posebej bi rad poudaril, da bodo vsi kriteriji za finančno podporo gospodarskim družbam v celoti usklajeni z direktivami Evropske unije in tudi s prakso tehnološko najuspešnejših držav članic Evropske unije. Zelo izrazito proevropski zakon.
Sredstva za izvajanje programa se bodo oblikovala v proračunu pod posebno postavko ministrstva za znanost in tehnologijo. V izvajanje zakona se bodo lahko v skladu z letnimi izvedbenimi programi vključevala tudi ostala ministrstva s svojimi namenskimi sredstvi. Koordinacija programov bo potekala v medresorski skupini, ki jo bodo sestavljali predstavniki ministrstva, navedeni v zakonu. To je člen števila 4.
Zahvalil bi se za vašo pozornost in predlagam državnemu zboru, da sprejme predlagani zakon. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu ministru, dr. Marinčku za predstavitev vsebine zakona. Predlog zakona je obravnaval tudi odbor za znanost in tehnologijo kot matično delovno delo. Prosim poročevalca, predsednika odbora gospoda Bevka, da predstavi mnenje odbora.
SAMO BEVK: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani zbor! Odbor državnega zbora Republike Slovenije za znanost in tehnologijo je na svoji 28. seji kot matično delovno telo obravnaval predlog zakona, ki ga je državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo in sprejem po hitrem postopku predložila vlada Republike Slovenije.
Predlog za sprejem zakonskega predloga je vlada Republike Slovenije utemeljila z nujnostjo posodobitve slovenskega gospodarstva in prilagajanja pravnemu redu Evropske unije. Vlada je še posebej izpostavila, da se Slovenija v svojem približevanju Evropski uniji sooča s problemom tehnološkega zaostajanja gospodarstva, kar bistveno zmanjšuje njeno mednarodno konkurenčnost. To zaostajanje se med drugim izraža v nizki dodani vrednosti na proizvode in storitve, ki dosegajo komaj tretjino EU povprečja. Glede na analizo stanja v Sloveniji in ugotovitve iz držav OECD izhaja, da so potrebni dodatni ukrepi za vzpodbujanje uvajanja novih tehnologij in znanja v proizvodni proces. Gre za program podpore gospodarskim družbam pri razvoju novih tehnologij, ki je sestavljen iz treh sklopov, ki se med seboj dopolnjujejo ter potekajo na treh ravneh. Vzpodbude posameznim gospodarskim družbam za vzpostavljanje in delovanje lastnih razvojnih enot, vzpodbude regijam in gospodarskim panogam za vzpostavljanje skupnih razvojnih enot, predvsem tehnoloških centrov in parkov ter koordinacija spodbud in usklajevanja obstoječih mehanizmov posameznih skladov in svetovalnih mrež v cilju tega programa.
Člani odbora so podprli sprejem predloga zakona, hkrati pa izrazili vrsto pomislekov oziroma dvomov, zlasti v zvezi s tem, da bi se namenska finančna sredstva izgubila v znanstveno-raziskovalni birokraciji, da bi lahko prišlo do prelivanja sredstev med ministrstvi ali do krčenja drugih programov. Poudarili so, da je program potrebno podrobneje razdelati in vgraditi pa tudi mehanizem, ki bi zagotavljal dodatna sredstva za spodbujanje tehnološkega razvoja.
Postavljeno je bilo tudi vprašanje: Ali ne gre pri predlogu zakona o tehnološkem tolarju spet za enega tistih zakonov, ki jih ne bo mogoče spoštovati, ker realno ne bo možno zagotoviti dodatnih proračunskih sredstev za ta namen? Odbor za znanost in tehnologijo se je seznanil tudi z mnenjem komisije za družbene dejavnosti pri državnem svetu Republike Slovenije. Komisija je predlog zakona obravnavala in ga podprla ter predlaga, da bi sredstva, namenjena programu podpore, naraščala in ne ostajala več let enaka ali celo upadala. Komisija državnega sveta je predlagala, da se v 3. členu predloga zakona doda nova alinea, ki pravi, da so spodbude namenjene tudi za tehnološki razvoj invalidskih podjetij.
Poleg tega sta v razpravi sodelovala tudi predstavnika Gospodarske zbornice Slovenije in Obrtne zbornice Slovenije. Predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije je menil, da bi pri realizaciji programa spodbud lahko koristili njihove podatke in informacije o panožni oziroma regionalni pokritosti. Zato bi kazalo vključiti v medresorsko delovno skupino predstavnika gospodarske in obrtne zbornice in da podpirajo predlog obrtne zbornice, da se vključijo tudi podjetniki posamezniki, v skupinah tistih, ki bi lahko koristili spodbude tehnološkemu razvoju.
Po splošni razpravi je odbor seveda podprl hitri postopek, v nadaljevanju pa se je opredelil do posameznih amandmajev in oblikoval svoje amandmaje k 1., 2., 3. in 4. členu. K 4. členu, vas opozarjam, da ste naknadno, poleg poročila, ki ga sedaj predstavljam, dobili tudi popravek poročila, ker je prišlo do napake. Odbor je pri teh členih povzel amandmaje poslanke dr. Helene Hren-Vencelj. Poslanka Hrenova je napovedala tudi umik svojih amandmajev v zvezi s temi členi. In oblikoval je odbor tudi amandma k 5. členu. Odbor se ni opredelil do amandmaja k 6. členu skupine poslancev, s prvo podpisanim gospodom Lešnikom oziroma Presečnikom, če gledamo na drugi strani. Prav tako se odbor ni opredelil do amandmajev skupine poslancev s prvopodpisanim poslancem Janezom Kopačem, ker so vsi ti amandmaji prišli po seji matičnega odbora.
Na koncu je odbor državnega zbora Republike Slovenije za znanost in tehnologijo sprejel naslednji sklep:
Odbor državnega zbora Republike Slovenije za znanost in tehnologijo predlaga državnemu zboru Republike Slovenije, da predlog zakona o podpori gospodarskim družbam pri razvoju novih tehnologij in vzpostavljanju ter delovanju njihovih razvojnih enot v obdobju 2000-2003 obravnava po hitrem postopku in ga sprejme skupaj z amandmaji odbora. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Bevku. Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Smo pri razpravi poslanskih skupin. Prvi se je prijavil Samo Bevk, v imenu poslanske skupine združene liste; za njim dr. Jože Zagožen, v imenu poslanske skupine socialdemokratov.
SAMO BEVK: Ponovno hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani zbor! Poslanska skupina združene liste socialnih demokratov podpira sprejem zakona o podpori gospodarskim družbam pri razvoju novih tehnologij in vzpostavljanju ter delovanju njihovih razvojnih enot v obdobju od leta 2000 do leta 2003.
Zaradi nazadovanja na področju tehnološkega razvoja in nekonkurenčnosti slovenskega gospodarstva v primerjavi z razvitimi državami je sprejem tako imenovanega zakona o tehnološkem tolarju prioritetna naloga države. Nikakor se ne sme ponoviti žalostna zgodovina iz ne tako daljne preteklosti, ko so podobna prizadevanja v letih 1994 in 1995 v državnem zboru Republike Slovenije naletela na gluha ušesa. Konec koncev je v predstavitvi predloga proračuna za leto 2000 predsednik vlade, dr. Janez Drnovšek, kot prvo prioriteto postavil prav tehnološki razvoj kot podlago za povečanje gospodarske uspešnosti. Alarmantni podatki iz obrazložitve zakona, da ima danes naše gospodarstvo komaj 160 razvojno raziskovalnih oddelkov s 1.400 strokovnjaki, dobijo še toliko večjo težo v primerjavi z obdobjem pred letom 1990, ko smo imeli v slovenskem gospodarstvu kar 4.000 razvojnih inženirjev in raziskovalcev.
Negativne trende na področju tehnološkega razvoja je treba zaustaviti in s finančno podporo ter dobrimi programi omogočiti razvojni preobrat našega gospodarstva. Toda bistveno vprašanje uresničevanja omenjenega predloga zakona tiči v finančni podpori oziroma višini sredstev za tehnološki razvoj v vsakoletnih proračunih za naslednja štiri leta, za obdobje od leta 2000 do leta 2003.
V poslanski skupini Združene liste socialnih demokratov smo zelo skeptični do dejstva, da so 3 milijarde tolarjev za tehnološki razvoj v letu 2000 rezervirane v tako imenovani B bilanci proračuna. To pomeni, da naj bi se ta sredstva zagotavljala iz kupnin od prodaje državnega premoženja. Kot sem poudaril že ob proračunski razpravi, tokrat ponavljam, da to ni najboljša rešitev ter da je pravzaprav zelo negotova. Dober gospodar svojega premoženja ne razprodaja. Prav lahko se nam zgodi, da bo tehnološki tolar opešal že v letu 2000, na simboličnem prehodu v novo stoletje. Ker ne dvomim, da tega zakona danes ne bi sprejeli, je treba nujno spremeniti našo dosedanjo prakso, da tovrstne zakone sprejemamo s figo v žepu, za izvajanje sprejete politike pa je v prvi vrsti odgovorna vlada Republike Slovenije. Zato bi bilo toliko bolj neodgovorno ravnanje vlade, da bi zakonski predlog, ki ga je sama pripravila, po sprejetju v državnem zboru Republike Slovenije pospravila v fascikel in ga vložila na arhivsko polico. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Bevku. Besedo ima dr. Jože Zagožen, pripravi naj se dr. Hren-Vencljeva, v imenu poslanske skupine slovenskih krščanskih demokratov.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Spoštovani gospod predsednik, drage kolegice in kolegi poslanci! Pred nami je točka dnevnega reda, ki je izjemno pomembna, točka, ki je lahko priložnost za to, da se na tem mestu v parlamentu pove tudi nekaj resnic o tem, kakšno je stanje v slovenskem gospodarstvu na področju raziskovalno-razvojnega dela. Skrčeno rečeno, gre za to, da tehnično znanje, še posebej fundamentalne raziskave in razvoj in tudi delno aplikativne raziskave in razvoj odhajajo iz slovenskih podjetij, s tem pa odhajajo tudi poklici, in kar je še huje, odhajajo tudi dijaki in študentje. Ti namreč ne vidijo velike priložnosti v tehničnih vedah in tako se dogaja, da tudi naša podjetja v vse večji meri postajajo proizvajalci razvojno manj zahtevnih komponent za tuje korporacije.
V svetu se vršijo intenzivni procesi koncentracije kapitala, integracij na tej osnovi in pa globalizacije in tako se raziskovalno-razvojno znanje seli v velika tuja razvojna središča in čedalje več naših podjetij je, ki si v boju za preživetje poslužujejo tega, da pač proizvajajo komponente za tuje korporacije. Te komponente so ponavadi takšne, da imajo načrte, projekte, tehnologijo že definirano s strani tujcev in naši ljudje so potem postavljeni samo še v vlogo izvajalcev. In zato je eno od ključnih vprašanj v slovenskem gospodarstvu, kako pospešiti raziskave in razvoj, in sicer tiste, ki so uporabne, ki so konkretno uporabne, ki lahko prispevajo k dodani vrednosti. Vemo, da dodana vrednost v našem gospodarstvu zaostaja, ne napreduje in vemo tudi, da tako razdrobljeno gospodarstvo, kot ga imamo in kot se gradi iz dneva v dan, ne bo sposobno vzdržati konkurenčne tekme s tujimi proizvajalci.
V tem predlogu zakona je predvideno to, da bi se dala direktna, neposredna pomoč podjetjem. V amandmajih vidimo, da tudi samostojnim podjetnikom posameznikom in da bi se na ta način ta razvoj pospešil. Vendar bo to premalo, če se ne bo ta razvoj tudi povezal. In v tem smislu je treba pozdraviti tisti del zakona, ki govori o povezavi raziskovalno-razvojnih potencialov na regionalni ravni. Kajti za učinkovite raziskave in razvoj je treba ustvariti kritično maso znanja, ki lahko tudi aplicira potem nove produkte.
Seveda to ne bo dovolj. Kajti brez blagovnih znamk, brez izdelkov, ki so sposobni za izvoz, brez tržne mreže doma in v tujini naša podjetja ne bodo mogla biti ustrezno konkurenčna. Iz vseh teh in drugih razlogov, ki so prispeli ali ki so stvari pripeljali do stopnje, da je potrebno biti plat zvona v Sloveniji na področju industrijskega razvoja, je prav gotovo potrebno zakon podpreti. Pretehtati še tiste stvari, ki bi ga lahko še izboljšale. Predvsem gre tu za vprašanje programov. V zakonu je sicer predvideno, da program podpore in letne finančne načrte pripravi medresorska delovna skupina in to potrdi vlada, in v tej medresorski delovni skupini so tudi gospodarska ministrstva oziroma ministrstva s področja gospodarstva. Tako, da je skrb, ki jo imamo, predvsem ta, ali bodo ta sredstva prišla na prave naslove. Se pravi v konkretne razvojne oddelke podjetij, ki se ukvarjajo s konkretnimi produkti, in to tistimi izdelki, ki so sposobni za izvoz. Brez izvoza ni rešitve za slovensko gospodarstvo. Izvoza pa ni mogoče doseči z izdelki, ki niso konkurenčno sposobni, ampak ne samo z raziskovalno-razvojnega, ampak tudi s stroškovnega, se pravi s cenovnega vidika.
Zato ta zakon podpiramo. Do posameznih amandmajev in rešitev pa se bomo potem opredeljevali v nadaljevanju. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, dr. Jože Zagožen. Besedo ima dr. Hren-Vencljeva. Nato Jakob Presečnik v imenu poslanske skupine Slovenske ljudske stranke.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Lep pozdrav vsem! No, slovenski krščanski demokrati bomo ta zakon podprli; to naj bo prvo. Torej, podpiramo idejo o tem, da je treba vložiti več sredstev v tehnološke inovacije, če hočemo, da ne bo naša država pravzaprav v tem pogledu še bolj nazadovala, kot že je.
Vendar pa smo zelo skeptični glede realizacije vsebine tega zakona. Namreč, zakon se nam zdi precej netransparenten. V razpravi na odboru je predstavnik vlade tudi rekel, konkretno, da "smo namenoma napisali zakon bolj na splošno", kar, seveda, nekako mislim, da ni primerna izjava. Kaj pomeni transparenca? Poglejte, do sedaj ministrstvo za znanost in tehnologijo, ki namensko zbira sredstva iz proračuna v ta namen oziroma odvaja približno 7% sredstev za tehnološki razvoj, kar vemo, da je absolutno premalo, pa tudi vemo, da se je v preteklosti tudi denar iz tehnološkega razvoja kanaliziral v druge namene; torej to je za nas netransparentno, če ne stojimo za tem, koliko denarja vložimo v tehnološki razvoj, pa tudi to potem uresničujemo, ne pa da se denar preliva.
Naslednji od razlogov, zaradi katerih je potreben ta zakon, je, da naj bi bili to večletni projekti. S tem se vsi absolutno strinjamo - z enoletnim projektom nimamo na področju tehnologije, pa tudi na področju bazičnih raziskav, opraviti ničesar, ne moremo nič konkretnega napraviti. Popolnoma podpiramo idejo, da mora nek projekt teči vsaj tri, štiri leta. Vemo, da v bazičnih so ti časi od tri do pet let.
Vendar pa pravi predlog zakona tudi, da bodo gospodarski subjekti, torej podjetja bodo ta denar, ki ga bodo dobila iz državnega proračuna, vlagala po lastni presoji. Tu se pa seveda stvar nekoliko lahko že zaplete. Če izračunamo, koliko denarja bi na predvidenih 200 gospodarskih subjektov, ki bi sodelovali oziroma ki bi konkurirali za ta sredstva, za 3 milijarde v letu 2000, potem pride približno 15 milijonov na eno družbo, na en tehnološki center ali pa pač na gospodarski subjekt. To je in ni veliko denarja. Če je namensko uporabljen, je to ugodno, če pa ni namensko porabljen, je pa to preveč denarja. Bojimo se, da je zakon, ki ni napisan transparentno, prav primerno gojišče za to, da se denar tudi ne troši racionalno.
Nato so poslanci različnih strank opozarjali predvsem na nekatere stvari. Recimo, netransparentnost pomeni že to, da je medresorska komisija, ki naj bi obravnavala projekte, o kateri zakon pravi, da se bo šele ustanovila - ta je dejansko že ustanovljena, kot smo slišali od predstavnika vlade - torej, da ta že do sedaj ocenjuje projekte in to, ne vem, 10, 15 letno, kolikor se jih pač financira. Hkrati pa je predstavnik vlade rekel, da pravzaprav ni nekih posebnih koristi za okolico iz financiranja teh projektov, kar pojasnjuje s tem, da je bila celotna vsota denarja premajhna, da bi financirali, da bi podprli več gospodarskih družb. In iz tega tudi ocena, da bi morali za kakšne večje makro efekte podpirati vsaj 200 gospodarskih družb oziroma pomagati ustanoviti ali tehnološke centre ali pa obnoviti raziskovalne institucije oziroma razvojne institucije v posameznih večjih podjetjih. Torej to je prvi filter.
Poglejte, če rečemo medresorska komisija bo ustanovljena, je pa že ustanovljena, dejansko prehitevamo zakon zato, ker zakon pravi v 4. členu, da se ustanovi en mesec po uveljavitvi zakona, kar pomeni 15 dni po objavi v uradnem listu, to se pravi letos to ne more biti formalno vsaj ustanovljeno.
Drugi filter je glede zagotovljenih sredstev v proračunu leta 2000 oziroma v naslednjih proračunih. Mi vemo, da se ta sredstva zbirajo na različnih kontih ministrstva, da če bi se ta sredstva zbrala na ministrstvu za znanost in tehnologijo, bi bila ta sredstva pregledna in bi se tudi lahko načrtno oziroma bi rekla, bi dobili tudi "feed back", kam se ta sredstva vlagajo in kakšen je učinek tega vlaganja. Tako pa so raztresena po več ministrstvih, pa tudi delno namensko naj bi se zbirala pri SRD-jih, pa je vprašanje, kakšna bo preglednost nad trošenjem teh sredstev.
Tretji filter je to, kar smo tudi poudarjali na odboru, da bi morali pravzaprav imeti za sredstva, ki jih v ta namen namenjamo, tudi povratno informacijo. Iz tega, kar sem že rekla, bo ta povratna informacija o koristnosti državnega vložka v tehnološki razvoj slaba ali je pa verjetno sploh ne bo, pregleda ne bo imela niti vlada niti parlament, in to mislimo, da ni dobro.
Hkrati, četrti filter pa je, da bi morali ti odnosi biti bolj definirani, da bi morali biti ukrepi povezani z ekonomsko in pa razvojno politiko vlade kot celote. Ravno v nesodelovanju vlade oziroma vladnih, posameznih ministrstev, v nesposobnosti delati za skupno dobro je po naši oceni to velika težava.
Peti filter je recimo ta, eden od predstavnikov poslanske skupine je na odboru rekel, ni bojazni, da denar ne bi bil dobro naložen in sploh ni potrebno izgubljati besed o tem. Jaz pa mislim, da je ravno potrebno doreči, kako bo denar naložen oziroma to pomeni, da nekatere stranke so prepričane, da vse, kar vlada pripravi, je že "a priori" dobro in sploh ni treba o tem kaj komentirati. Mislim, da je to zameglevanje situacije.
In končno bi opozorila še na šesti filter, na katerega nas opozarja sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, ki pravi, da niso dorečene oblike, postopki, osnovni kriteriji za dodeljevanje tehnoloških spodbud in pa tudi, vsaj takrat ni bilo še jasno, kako bo z denarjem, rezerviranim v proračunu. Poudarjam, da sicer idejo podpiramo, bojimo se pa, da bo - pa tudi na terenu je tak odziv - da se bo denar namenjal, oziroma trošil, nepregledno. Temu pa seveda mi nasprotujemo.
Pripravili smo nekaj amandmajev, ki jih je potem povzel odbor - nekateri so bili sprejeti, nekateri pa ne - s katerimi smo želeli večjo transparentnost celega sistema financiranja tehnoloških inovacij pripraviti. Ne vem pa, če nam bo uspelo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, dr. Hren-Venceljeva. Stališče poslanske skupine SLS - Jakob Presečnik. Še katera od poslanskih skupin?
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegice in kolegi! Razvojno-tehnološki oddelki v posameznih firmah so že bili temeljni motor razvoja gospodarstva kar širom po v Sloveniji. Žal so se ti oddelki v več primerih krčili, v nekaterih primerih celo zapirali, kader je odhajal drugam, ni prihajal nov kader, niso prihajali štipendisti itd. in stanje v zadnjem obdobju, kar lahko rečemo, v zadnjem desetletju je na tem področju kritično.
Ta zakon je eden redkih, ki zagotavlja zmanjševanje tega zaostajanja, torej zmanjševanje pri razvoju tehnoloških aktivnosti v gospodarstvu. Torej, če hočemo, da ne bomo samo delovna sila za tuje tehnologije in delovna sila za tuje naročnike, po njihovih programih, po njihovih projektih, po njihovem celo materialu in kot rečeno, po njihovih projektih. Temu so seveda tudi namenjeni ti tehnološki centri.
Pozitivna pri tem je tudi možnost ustanavljanja in financiranja regionalnih tehnoloških centrov. To pa je še kako lahko motor razvoja posameznih regij. Kar nekaj takih tehnoloških centrov sicer v Sloveniji že deluje in kar nekaj jih deluje tudi zelo uspešno. In prepričani smo, da je to eden od tistih zakonov, ki bo ta razvoj še pognal. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, Jaka Presečnik.
Prehajamo na razpravo poslank in poslancev. Imamo tudi stališče poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije. Predstavil ga bo poslanec Zimšek.
JOŽEF ZIMŠEK: Spoštovane gospe, spoštovani gospodje! Na kratko. Liberalna demokracija Slovenije podpira predlog zakona o podpori gospodarskim družbam pri razvoju novih tehnologij in vzpostavljanju ter delovanju njihovih razvojnih enot v obdobju od leta 2000 do leta 2003.
Na matičnem odboru, ko smo razpravljali o tem zakonu, smo skupno oblikovali amandmaje, opozorili smo na nekatere pomanjkljivosti, in zato podpiramo tiste amandmaje, ki so bili usklajeni v matičnem delovnem telesu, in pa seveda tudi dodatne amandmaje našega poslanca, kjer govori, da je treba dodati v 4. členu še v medresorno skupino slovensko razvojno družbo, ki ima del možnih sredstev za ta razvoj; da dodamo še v nekaterih členih, kot je predstavljeno v amandmajih, da je treba iskati vsa možna sredstva za ta razvoj tudi pri drugih. Tako da podpiramo tudi te amandmaje. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Zimšek. Sedaj pa prehajamo na razpravo poslank in poslancev. Imamo eno pismeno prijavo, Branka Kelemine, ostale razprave bodo omejene na pet minut.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. Spoštovani! Kot poslanec v načelu, logično, moram ta zakon podpreti oziroma ga podpiram kot takega - predlog zakona. Vendar ne morem mimo tega, da ne bi ob tej priložnosti spregovoril tudi kakšno kritično besedo v zvezi s to aktivnostjo, kajti enostavno se sprašujem, ali res ta država ne zna drugače delati oziroma ta vlada ne zna drugače delati, kot da mora za vsako stvar posebej imeti sprejet nek zakon, na osnovi katerega se potem določene stvari izvajajo. Moje mnenje je, da bi vse to, kar v tem zakonu piše, dejansko vlada kot celota morala izvajati, pa še kaj več, ne samo to, kar tu notri piše. Pa ne dela in ne naredi. Zakaj, tega seveda ne vem. Nekaj je narobe, ali ni sposobna, noče ali ne zna, nekaj je.
Ampak, poglejte, sedaj, če seveda na ta predlog zakona nekoliko vseeno podebatiram, sedaj ta analiza stanja, takšna kot je, mislim, da je realna, samo ni pa tu napisanih tistih bolečih stvari, zakaj je dejansko do vsega tega pa prišlo, čisto neposredno. Do vsega tega je pa prišlo - če vi sami nočete povedati in govorite o tranziciji, da je pač tranzicija te stvari povzročila - dejansko je tranzicija povzročila, je to povzročilo, da so velika podjetja ali pa podjetja v glavnem ukinila te razvojne inštitute in laboratorije v svojih podjetjih. Ampak to se ni zgodilo zaradi tega, zaradi same tranzicije kot take, temveč zaradi ljudi, ki so tam delali in takega sistema, da je pač treba znižati vrednost podjetja na minimum, se pravi, uničiti vse, kar se da, in potem podjetje čim ceneje kupiti. To je glavni razlog, to je in tega ni znala ta država, ko je dejansko to tranzicijo pripravljala, tega ni znala preprečiti. To je po mojem osnovni razlog.
No, seveda, vsi razlogi stojijo že tudi, če se malo povrnem nazaj, par let nazaj, ko smo mi, preden smo v naši državi spremenili oziroma v stari Jugoslaviji spremenili ustavo in ustanovili tozde. Takrat smo imeli v Sloveniji dosti razmeroma močnih podjetij, dejansko gigantov tako rekoč, razumete, potem smo pa seveda s političnim ukrepom, ve se zakaj, na kakšni osnovi, zakaj je prišla politična direktiva, da se dejansko veliki giganti razbijejo. Politika seveda več ni imela nadzora nad temi giganti, pojavljali so se seveda močni lobiji oziroma močne strukture, ki so dejansko spodnašale politiko in so seveda se spomnili, da je potrebno to razbiti in so ustanovili tozde in od takrat se dejansko naša jugoslovanska ali pa če hočete bolj slovenska, slovensko gospodarstvo začelo rušiti in krhati. To je dejstvo. Pojavile so se seveda ogromne neke skupne službe, pa posamezne službe itn. in to nas je povozilo do kraja in od takrat seveda se tudi nismo mogli več koncentrirati. Kajti, če hočemo imeti razvoj, mora biti koncentracija kapitala, mora biti neka velikost, da lahko ti zagotavljaš potem tudi svoj razvoj. Toliko, da bo jasno, zakaj je dejansko prišlo do vsega tega, kar vi seveda tukaj notri niste napisali.
Zdajle, če še določene člene tukaj v samem besedilu nekako poskušam analizirati, tudi ugotavljam, da v bistvu se tudi dela vse nekaj za nazaj. Jaz bi pričakoval, če že imate neke vizije, neke programe, kar absolutno morate imeti, drugače ne morete obstajati oziroma ne upravičite svojega dela, zdajle, tudi v tem zakonu je vse določeno, se bo bolj pripravljalo. Programi kot taki, ko pravite, da jih bo neka medresorska komisija pripravila, pa jaz mislim, te stvari bi morale biti že daleč, daleč pripravljene, že ne vem kako dolgo čakati in da bi v bistvu že in lahko samo se začelo uresničevati, ne da še bomo zdajle komaj to pripravljali, ta program. Ne vem, kdaj bo potem sprejet, sicer pišejo tukaj roki - bomo videli, če bo to res do takrat.
Jaz se sicer strinjam, da določenim podjetjem seveda se zdaj zaradi tega, ker so se sama zrušila in ker je politika pomagala, da so se zrušila kot taka, predvsem ti razvojni sektorji, da se pač gospodarstvu pomaga, ker zgleda, da sami resnično nimajo oziroma verjetno še ni kapital prišel do tiste višine, ko bi začel razmišljati o tem, da bo potrebno tudi jutri delati in še naslednja leta, da se jim pač nekako pomaga. Tudi z državnimi subvencijami, če hočete, ali z državnimi pomočmi, kakorkoli jih že imenujemo. In sicer to podpiram, ampak vseeno me moti, ugotavljam, kaj jaz vem, da se bo spet ustanovila medresorska skupina, razumete, ki bo spet to usklajevala. Hočem povedati to, da v bistvu ugotavljamo vseskozi, vsaj, kar sem jaz tukaj, je dejstvo, da vlada kot celota enostavno ne zna funkcionirati. Ne zna funkcionirati in vsak nekaj po svoje ustanavlja, neke institucije, ki bi nekako te stvari povezovale, da to ne more biti nek skupni organ na nekem področju, ki bi to povezoval in usklajeval - jaz tega ne morem verjeti. Prav gotovo, verjetno, se bodo novi ljudje morali zaposliti na osnovi tega. Sicer to nisem zasledil, če je kje točno predstavljeno.
Moti me pa to recimo, ko tukaj seveda sedaj pač razlagate, da bo to tudi v ciljih, kot takih, da bo to pospešilo tudi regionalni razvoj in to. No, poglejte, to smo se ravno sedaj skozi pogovarjali ob sprejemanju zakona o skladnejšem regionalnem razvoju, da bo tam neka institucija, ki bo to povezovala, ki bo spodbude delila itn. Sedaj pa boste vi pa tudi spet tukaj. In ko boste vi spet, ta posebna skupina se bo spet morala povezati s tisto itn. In to boste imeli administracije in dela sami samo več, desetkrat več, ko bo vse skupaj - se meni zdi - vredno na koncu. Tako, da jaz ne morem drugega, kot pač logično izreči določeno kritiko na račun vlade, ki se enostavno ne zna koordinirati in verjetno tudi še v prihodnosti tega ne bomo, dokler ne bo prišel nekdo, ki bo to znal narediti.
Ob tej priložnosti bi seveda tudi moral spomniti na to, da imamo mi v bistvu razvojno družbo kot tako. Smo jo ustanovili. Sedaj, kdo pozna te dokumente, kaj naj razvojna družba vse dela - po moji oceni - bi morala razvojna družba to vse delati, to vse delati, kar sedaj v bistvu mora ministrstvo samo s posebnim zakonom dejansko izvajati. Seveda, jaz vem in prav je, da ste se odločili tako, ker ta razvojna družba svoje vloge ne igra. Ne izvaja! Razumete? Jaz ne vem, zakaj jo sploh imamo. Velikokrat je to eno pogrebno društvo v bistvu. Samo primer, če vam povem. Poznam tudi določena podjetja, ko se sprehajajo ti gospodje iz Ljubljane - seveda, tukaj iz centra -, sprehajajo na podeželje, gospodje kdaj pa kdaj, enkrat, dvakrat, trikrat na teden pridejo in postavljajo plane vsak teden na glavo, če se tako vzame, velike denarje pokasirajo, dobičke pokasirajo itn., pa gredo v tisto, kar še funkcionira. To je samo en primer te razvojne družbe, kaj se dejansko dogaja. In to pridejo mladi strokovnjaki, ki so veliki "bossi" in delajo tako, kot pač mislijo, da je za njih prav.
Skratka, jaz to podpiram in pod nobenim pogojem ne smemo tega dopustiti, da bi se razvojna družba vmešavala v ta program, ker najboljše bi bilo tako ali tako ukiniti in nekaj drugega narediti oziroma ne napisati razvojna družba, ampak nek nov naslov. Tako, da tukaj vas seveda podpiram.
Sedaj, eno vprašanje bi sicer imel. Jaz ne vem, se opravičujem, da nisem tako daleč se pripravil, da ne vem, če ste na osnovi tega finančnega načrta oziroma te razporeditve zagotovili seveda že sredstva v letu 2000. Ker tu vidim, da dejansko v letu 2000 2 milijardi 600 bi nekako bilo potrebno za to. Tukaj sicer pišete, približno 3 do 4 milijarde na leto naj bi se zagotovile v te namene. Tukaj je za leto 2000 2 milijardi 600 predvideno. Zanima me, ali je ta denar zagotovljen v proračunu 2000. Če ni, kako boste potem to uresničili. Na to vprašanje bi prosil odgovor.
Sedaj ne vem, če je potrebno ali ne. Če je dal tudi odbor za finance svoje mnenje. V kolikor niso ta sredstva zagotovljena, se mi zdi, da bo sedaj prerazporejanje malo težavno. Na splošno še enkrat povem. Sicer zakon podpiram, obžalujem in ugotavljam pa, da vsi ti procesi, ki se v naši vladi oziroma funkcioniranje vlade kot take ni vzpodbudno in če bomo tako naprej delali, se nam slabo piše. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Razprava, gospod Mežan.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa in lep pozdrav tudi v mojem imenu. Gospod predsednik, poslanke in poslanci! Pred nami je predlog zakona o podpori gospodarskim družbam pri razvoju novih tehnologij in vzpostavljanju in delovanju njihovih razvojnih enot v obdobju od leta 2000 do 2003. Ko sem prebral ta predlog zakona oziroma ko sem tudi razpravljal na odboru, sem najprej razmišljal približno tako: Če bi ta vlada oziroma ta država hotela res iskreno podpirati tehnološki razvoj in inovacije, kot si je letos zadala tudi eno od prioritet za leto 2000, bi to počela brez zakona, brez posebnega zakona, s katerim se danes srečujemo. Enostavno bi namenila denar v proračunu ministrstva za znanost in tehnologijo in ta denar potem tudi usmerila na prave naslove.
Zato moramo oziroma vlada predlaga zakon, za katerega že vnaprej lahko podvomimo, da bo uresničljiv. Sam seveda podpiram tak zakon oziroma podpiram denar za tehnološki razvoj in inovacije. Vendar pa dvomim, da bo ta zakon, ko ga bomo sprejeli, tudi resnično se uresničeval. Kar nekaj zgledov poznamo, kar nekaj tolarjev, tako imenovanih tolarjev, smo do sedaj že sprejeli in na koncu vsako leto pri obračunu za preteklo leto oziroma pri načrtovanju proračuna za naslednje leto ugotavljamo, da smo ga realizirali polovično ali nekaterega celo manj. Tisto vprašanje, ki je tukaj bistveno: Ali bomo ta zakon resnično uresničili? Točno toliko, kot je zapisan v samem zakonu?
Druga stvar, ki se mi zdi dobra oziroma je nastala oziroma z dopolnili smo ta osnutek zakona dopolnili, je ta, da denar namenjamo tudi samostojnim podjetnikom posameznikom. Najbrž je odveč govoriti, da se tudi tukaj lahko dogaja tehnološki razvoj, da se tudi tukaj lahko dogajajo inovacije, in prav je, da ta dopolnila, ki se nanašajo na samostojne podjetnike, tudi podpremo. Neko dopolnilo, ki smo ga, ki pa je bilo vloženo kasneje, podpisan je poslanec Kopač, pa 6. člen bistveno spreminja. Osnovni člen predvideva, da se sredstva, da se denar v proračunu namenja pod posebno postavko ministrstva za znanost in tehnologijo. Sam se strinjam s to osnovno dikcijo zakona, nikakor pa ne podpiram dopolnila poslanca Kopača, ki predvideva, da se samo to, da se sredstva oblikujejo v proračunu države. Kaj se bo zgodilo? Denar se bo seveda razpršil, nikoli se ne bo vedelo, koliko denarja je namenjenega za tehnološki razvoj, pod katerimi postavkami je ta denar in na koncu bomo seveda ugotovili, da nihče ne ve, koliko je denarja, kam je namenjen itn. Zato po moji presoji tega dopolnila ni dobro podpreti in tisto, kar je bilo že omenjeno tudi danes, bistvo tega tehnološkega, tako imenovanega tehnološkega tolarja je predvsem v transparentnosti v tem smislu, da se bo natančno vedelo, koliko denarja je vsako leto namenjenega v proračunu za tehnološki razvoj in predvsem, na katere naslove - tudi nekdo je že o tem govoril - bo ta denar prišel. Se pravi, ali bo ta denar potem resnično uporabljen v tiste namene, kot smo si ga pač zamislili v samem zakonu.
Torej, če končam. Sam bom podprl vsa tista dopolnila, ki so bila tudi na odboru podprta, ne bom pa podprl dopolnila poslanca Kopača, iz razloga, kot sem ga že povedal. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Razprava, gospod Petan.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani! Torej najprej bi povedal, da bom ta zakon podprl, vendar bi pa takoj tudi povedal, da ne zaradi tega, ker menim, da je ta zakon tako dober, ampak iz preprostega razloga, ker menim, da si naše obubožano gospodarstvo dejansko zasluži tudi pomoč, in to naj bi bila ena od oblik pomoči. Ta zakon bi postavil v širši kontekst. Bojim pa se, da naša vlada tega nima. Gre namreč za celotno strategijo v gospodarstvu in bojim se, neko strategijo gospodarskega razvoja, in kolikor poznam, naša vlada te strategije nima. Ampak ne glede na to, ali sem pozicijski ali opozicijski poslanec, ugotavljam, da se dela bolj na horuk, bolj "ad hoc", bolj na hitre rešitve, kar bo pa bo, in to bom tudi na hitro utemeljil.
Prvo, kar je, in to sem želel s tem povedati o strategiji gospodarjenja, da je ta zakon smiseln, če imamo v Sloveniji ali če bomo imeli v Sloveniji še kaj firm, ki bodo v lastništvu slovenskega kapitala. Kajti od takrat, ko je minister Tajnikar uvedel iskanje strateškega partnerja za firme, od tistega trenutka v bistvu ta zakon ni več potreben. Kajti kaj naredi strateški partner? Najprej ukine razvojne enote, zato ker jih ne rabi, ker jih ima sam. Ne bom vam dajal primerov, lahko bi samo omenil Zlatorog - če še kdo misli, da odkar so v lasti Henkla, in to je že dolgo, da imajo še kakšen razvojni sektor, potem ste se zmotili. Tistega ni, zato ker ima Henkel svojega na Dunaju za ta del Evrope. Če bomo tako lahkomiselno iskali strateške partnerje, potem pomeni, da ukinjamo razvojne enote. Verjetno smo si o tem vsi enotni in nihče o tem ne dvomi, da to ni res.
Drugo, kar je, tudi sedaj so bila določena sredstva za tehnološke inovacije in za implementacijo v proizvodnjo. Vendar, žal, moram povedati, da kolikor poznam te stvari, je v bistvu sama proizvodnja dobila zelo malo teh sredstev. Večino sredstev je pobrala akademska sfera, kot se je izrazil, ne za ta primer, ampak kot je uporabil izraz za te institucije, gospod minister je to omenil. Ne čudi me, kar nam je povedal gospod minister, da v Bruslju kandidira samo akademska sfera. Ja, saj navsezadnje tudi pri nas za sredstva za tehnološki razvoj in za implementacijo v proizvodnjo nobena firma ni mogla, če se ni naslonila na akademsko sfero. To je samo en odraz nekega stanja, ki je trenutno v Sloveniji.
In spoštovani gospodje, tu se direktno obračam na ministra. 2. člen tega zakona govori, da program podpore, ki bo izdelan v treh mesecih, zajema analizo stanja tehnološkega razvoja gospodarstva, namen in cilje programa ter pa oblike ukrepov. Se pravi analizo stanja tehnološkega razvoja. Ja, spoštovani, na osnovi česa ste pa pripravili ta zakon? Kar tako na horuk, da bomo do leta 2003 od 120 povečali število razvojnih enot na 250, če ni bila analiza podana. Na osnovi česa? Jaz si predstavljam, da ta analiza bi že morala biti izdelana, kvalitetno izdelana in nekako implementirana v ta strateški razvoj gospodarstva, ki bi ga vlada morala imeti v državi Sloveniji. Če tega ni, kako lahko pripravimo nek zakon, pa rečemo, da bomo povečali število razvojnih enot od 120 na 250? Dobro, okvirno te številke vzamem tako. Kako lahko to vlada reče? Če bomo za vse firme, ki so še takšne, ki bi lahko delale, poiskali strateškega partnerja, potem je verjetno to mrtva črka na papirju in neka lepa številka, s katero lahko nekdo maha in pobira neka sredstva, kam pa potem ta sredstva gredo, to je pa seveda nekaj popolnoma drugega. Tako da to bi moralo že biti izdelano. Zato se mi ta program zdi malce neresen. In nisem prepričan, da bo dosegel svoj namen.
In pa naslednje, glede na amandmaje, da bi celo zadevo naj tako ali drugače vodila tudi razvojna družba. Potem bi rekel, da razvojna družba je grobar slovenskega gospodarstva, išče strateške partnerje, ki pa - kot sem že povedal - uničuje razvojne sektorje. Tako da to verjetno ne more iti skozi, ni resno. Takoj zaključim, gospod predsednik.
In naslednje, kar bi dejal: Če želimo, da bo to res transparentno in da bo doseglo svoj namen, potem morajo sredstva pritekati direktno iz nekega sklada, ki pač se bi naj formiral, v podjetja. Kakorkoli bo vmes neka druga sfera, potem bo to netransparentno in pa seveda ne bo doseglo tistega zaželenega učinka. Kot pa sem dejal, bom ta zakon podprl iz čiste solidarnosti do gospodarske sfere, mislim pa, da tako kot je tu predstavljeno, na takih temeljih, da še ni analize, mislim, da to ni najboljše, bom pa podprl ta zakon. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Razprava, gospod Košir.
JOŽEF KOŠIR: Hvala lepa, za besedo, gospod predsednik. Spoštovane, poslanke in poslanci, predstavniki vlade! Področje oziroma zakon, vsebina zakona, katera dejansko je danes pred nami, je zanesljivo za gospodarstvo, kot so predhodniki pred menoj povedali, izrednega pomena. Mi moramo vedeti, da dejansko to, kar se ugotavlja, razvojno-tehnoloških oddelkov znotraj posameznih gospodarskih družb je dejansko v Sloveniji približno enako kot tam, kjer so gospodarske družbe tudi ostale. Ostala transformacija, ki je šla v drobitev gospodarstva, je zanesljivo prinesla k temu, da je razvoj pri samostojnih podjetnikih in ostalih dejansko ugasnila. Ravno tu vidim, da je znotraj tega zakona možnost združevanja prek obrtnih zbornic, prek gospodarske zbornice, znotraj procesov teh podjetji in na osnovi tega tudi združevanje njihovega znanja skupaj z znanjem, ki bo vodilo tudi do institutov. Ker dejansko razumem zakon, da bo povezal vse sile, ne samo podjetnika, ne samo podjetje, ampak tudi šolo, fakulteto in pa tudi institut, čeravno tega ministrstvo znotraj tega ni v tem zakonu navedlo.
Da niso razvojni tehnološki oddelki svojega naredili, to ni res, ker dejansko cene konkurenčnosti, ki smo jih imeli v zadnjih desetih letih, se bližajo prek 40 odstotkom v devizah, katere smo morali dejansko za te produkte znižati in ostati po posameznih podjetjih živi, smo danes še živi. Denar, ki bo šel za ta zakon, je pa dejansko iz tega gospodarstva, o katerem govorim, ki je bil vseskozi razvojno tehnološko bitko, da je obstal, da lahko danes normalno in pozitivno davke plačuje.
Zato mislim, da bomo morali pri razvojno tehnoloških zadevah ne samo iskati pomoč v dajanju denarja, temveč enako, kot se sedaj pogovarjamo o 13 milijardah, bi se lahko pogovarjali v obratnem smislu, v plusu, v minusu. Tehnološki proces, ki mu dajemo denar, razvojnim skupinam, ki se bodo tu združevale za razvoj posameznih tehnoloških branž, ali kako bi temu rekel, bodo dejansko denar dobile, in tu notri bo lahko nastalo ogromno režije, če se ne bomo zavedali tega, da so to tisti lastniki podjetij, ki bodo imeli končne proizvode in kjer bo efekt. Mislim, da bi morali v takih primerih večkrat misliti tudi na to, da bi za isti rezultat, ko dobi denar tukaj, iskali v olajšavah potem za določeno obdobje, da se mu na isti rezultat pokrije, ni rizika. Vkolikor ne bo imel dobička, vkolikor ne bo ustvarjal proizvoda v pozitivni smeri, potem država nima česa izgubiti, in se tudi ne bo pretapljal tisti denar, ki ga moramo danes iz dobrega gospodarstva dajati nekam drugam, za nek program, ki se ustvarja znotraj državnega proračuna, se bo ustvaril vedno pozitivno in ne bo nevarnosti, ali bo tam deset tožilcev ali koliko. Vsak razvoj, vsako podjetje, vsak izdelek mora imeti znotraj svoje kalkulacije denar za razvoj, tudi s.p., čeravno en sam. Vprašanje je samo združevanja tehnoloških procesov, kako te skupaj združiti. Ampak on mora imeti svoje kalkulacije, denar za to. In ta denar, ki se namenja iz države, mislim, da je boljši kot olajšava, ne pa kot denar vnaprej, kot sem že prej omenil, da ne bom ponavljal. S tem tudi mislim, da bi se izognili tistim posameznim režijskim skupinam, kot so danes v LPC-jih in tako naprej, povsod v regionalnih centrih, za katere pa ugotavljamo, da so slabi efekti.
Na osnovi tega mislim, da bi zakon stremel k temu, da bo ta artikel, da bo tisti tehnološki proces, da bo tisto podjetje zanesljivo pozitivno razvilo razvoj tega procesa do konca. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Koširju. Razprava, gospod Rejc, potem bom pa povabil gospoda ministra, če se želi oglasiti.
IZIDOR REJC: Hvala lepa, predsednik, za besedo. Gospod minister s sodelavci, gospe in gospodje! Gotovo je, da zakon podpiram. Res pa je, da, kot je bilo že prej povedano, da bi lahko tudi vlada že zdavnaj se zavedala časa opozarjanj, kaj bo z našo tehnologijo in z našim razvojem, predvsem v podjetjih, ki lahko to delajo, in ki se na osnovi razvoja tehnologij tudi uveljavljajo na svetovnih tržiščih.
Vprašanje je in bo tudi v tem, ali obvladamo, ali vidimo, kakšno je stanje. Trdim, da ne, ker vemo, da smo že pred tremi, štirimi leti dobili opozorila predvsem iz fakultet, predstavnikov fakultet, rektorjev, da se na teh fakultetah, predvsem tehničnih, zelo malo vpisuje, premalo vpisuje; pred nekaj dnevi je nek direktor, ki je zelo znan, rekel, "jaz lahko takoj zaposlim 50 enosmernih kadrov, 50 jih takoj zaposlim". No, in to je tisto, kar vedno poudarjam, da naš šolski sistem nekako ne čuti oziroma vlada ne čuti, ne vonja, ne tipa v smereh, v katerih bo treba oboroževati mladi rod in ga pripraviti za prihajajoči čas in odgovornosti.
V tem zakonu je govora tudi o razvojnih centrih, skratka, kako bi se te zadeve nadomestile, ker vemo, da je veliko podjetij tekom lastninskega sistema in pred tem seveda zapustilo svoja razmišljanja o razvoju in so postali bolj, bi rekel, delo za plačilo, ne pa delo z lastnim uveljavljanjem svojih izdelkov in seveda v razširjanju uveljavljanja slovenskega znanja v svetu. Mi vemo, da Nemčija že vrsto let kupuje, pridobiva predvsem te velike firme, znane nam vsem, predvsem tehnični kader in seveda tehnični kader, s katerim bo dobila prednost in na osnovi katerega bomo gotovo tudi mi morali pridno, vestno delati, seveda, če ne bomo pohiteli s tem razvojem tehnologij in razvojnimi centri v posameznih podjetjih.
Prav bi bilo, ko se takega dela lotimo, da pokličemo recimo 15, 20 pomembnih, zelo pomembnih direktorjev in predsednikov raznih uspešnih firm, pa da vprašamo, kaj bi bilo treba storiti. To bi bil recimo koncept, ker s komerkoli človek govori, vsak prav, saj me nobeden ne povoha, saj nobeden nič ne posluša, saj mi izvozniki tako živimo, kot pač živimo in se borimo in kakor se znamo boriti. Vemo, da je lastninsko preoblikovanje mnoge sesulo, ker so, kot je bilo prej povedano, so čakali in seveda, bi rekel, zmanjševali vrednost podjetij, vrednost svojega razvoja, samo da bi bila cena lastninjenja nižja in seveda pristop boljši. Vendar mnogi so tudi garali, delali in so pozabili na to, niso gledali nase, ampak so gledali predvsem na razvoj trgov in podobno. V tej smeri menim, da zakon gotovo je naravnan, prav pa ne bi bilo, da bi se začeli sedaj razvijati razni centri, podcentri, inkubatorji, kot je bilo to že pred leti v modi, ali pa recimo v Ljubljani so bili, vemo, podjetje, ki se je imenovalo Sonce, na osnovi katerega se bo razvijalo podjetništvo. Seveda iz tega je nastala luna, na koncu pa tema. Skratka, gre za to, da moramo vedeti in da bo, kot so že mnogi opozarjali, da je treba v bistvu napraviti razvidnost, kam ta denar gre in gotovo, da bo potrebno, ne samo letno, tudi polletno poročati, v kateri smeri se je kaj dogodilo in kje lahko pričakujejo z določeno oborožitvijo znanstvenega dela s tehnologijo kakšen uspeh. Nek gospod znanstvenik je rekel, pravi, ob vsem tem zakonu, ki gotovo ima dober namen, ki se pač že spogleduje z odgovornostjo, ki bi že zdavnaj morala biti rešena, vendar pravi, bistvo bo v tem, kako bo ta znanstveni, kam bo ta znanstveni tok tekel, ali bo to veletok proti proizvodnji, ali bo to veletok mimo ali bodo samo studenci proti podjetjem, to je sedaj bistveno. In menim, da je tudi minister za znanost in tehnologijo in tudi vsa ministrstva, ker vedeti moramo, da je vnos znanja, razvoj tehnologij, to je delo, ki pomeni ponovno ali pa povečanje zaposlovanja, ali pa vsaj zadrževanja obstoječega zaposlovanja. Skratka v tej smeri, pa gotovo so še druga ministrstva in bi bilo prav, da bi se tak kapital, tak denar skupaj spravil, da se vidi, kam gre, zakaj, komu in kaj je od tega. Se pravi bistvo tega zakona je gotovo v tem, da se določen znesek, določen denar dobi vsako leto, ne majhen, da seveda gre v določene namene, razvidno in seveda tudi, da je obračun in poračun narejen. Sem pa gotovo proti temu, kot vidim, da neki amandmaji govorijo, da se to usmeri prek razvojne družbe. Razvojna družba gotovo ne zasluži tega imena. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospodu Rejcu. Gospod minister.
DR. ALOJZIJ MARINČEK: Hvala lepa. Rad bi samo odgovoril na nekatere pomisleke in vprašanja gospodov poslancev in gospe poslanke. Predvsem bi... Recimo pomislek, ki je bil tu ob - bi rekel - nekem neekonomičnem trošenju, nepreglednem trošenju denarja, naše ministrstvo, poslovanje našega ministrstva gospodje poslanci je na internetu. In tukaj ni nobene bojazni, da se ne bi tako zbral, ne samo redno ekonomično trošil, izredno ustvarjalno, ampak tudi po vseh predpisih. Mi v tem smislu nimamo prav nobenih težav in smo znani po svojem solidnem poslovanju.
Naj bi samo med drugim povedal, da dosedanje analize vlaganj v tehnološki razvoj s strani MZT, ki jih je naredila neodvisna institucija, kažejo, da se sredstva, vložena v razvojne projekte, povrnejo prek raznih dajatev državi že v enem do dveh letih. V življenjski dobi nekega izdelka za razvoj, katerega je gospodarska družba dobila subvencijo, pa celo sedemkratno. Vse to dokazuje, da se je MZT znalo na področju tehnološkega razvoja obnašati zelo racionalno.
Predvsem bi pa še to poudaril, da ta (Nerazumljivo.) to je koordinacija sredstev, in da bodo nad porabo teh sredstev bedela vsa ministrstva in tudi vlada, ki bo potrdila ta program. To se pravi, da tovrstni strahovi so povsem odveč.
Kar se tiče pripombe gospoda Mežana, se jaz popolnoma z njim strinjam. Najbolj preprosto bi bilo, če ima vlada, ta vlada resen namen za pospešen tehnološki razvoj, da ta sredstva predvidi v proračunu. Ampak, na žalost moramo - na podlagi razprave tukaj ugotavljam - da je ta parlament bolj razvojno usmerjen kot naša vlada. Z obžalovanjem moram reč to ali pa z veseljem moram to ugotoviti. In zato tudi jaz ne dvomim, da se boste pri svojih odločitvah, da boste podprli ta zakon na tak način, da bo ta zakon tudi zaživel. In kar se tiče pripombe gospoda Mežana, navsezadnje ima parlament zadnjo besedo pri proračunu in lahko ta sredstva zagotovi tudi v okviru tega proračuna. Če se bo tako odločil.
Kar se tiče pripombe gospoda Petana - koordinacija. Bi poudaril, da tu gre za sinergijo vseh teh analiz. Vsako ministrstvo ima svojo - bi rekel - analizo. Gre pa za to, za združitev vseh teh analiz, da ugotovimo, katera so tista področja, v katera bi mi lahko vlagali denar, da bi se v čim krajšem možnem času povečala dodana vrednost. Za to gre, da se dobi neka strategija, strategija, ki je pa ta država, na žalost, in ta vlada nima izdelave, razen naše ministrstvo, mi imamo zelo jasno delovno strategijo.
In bi tudi opozoril na to, da so neke pripombe, da smo mi celo denar jemali s tehnologije in smo ga dali znanosti. Ko sem jaz prevzel ta resor, je grozilo, da bo znanstvena mreža razpadla, tako kot je razpadla v vseh deželah tranzicije, bolj ali manj. Da bi naredili red v znanstveni sferi, da bi utrdili, da bi jo tako organizirali, da pride kvaliteta do izraza, smo uvedli programsko financiranje in mi smo uredili akedemsko sfero. Sedaj je pa čas za pospešen tehnološki razvoj, zato ker imamo za to zelo dobro osnovo. To je vsa, bi rekel, preprosta kmečka logika. Država, če je pametna, bo dala denar za to, ker Slovenija ima vse pogoje za pospešen gospodarski razvoj, manjka nam samo korajžnih in pametnih odločitev. Slovenija je sposobna in to nam vsi, tudi recimo ta komisar Busquin je rekel, čestitam vam, da ima tako majhen narod, kot ste vi, tako velik intelektualni potencial. Ja, pa za božjo voljo, dajmo ga izkoristiti. Samo to je treba narediti, čisto nič drugega.
Potem je bila še ena zadeva, še en odgovor bi moral dati na vprašanje poslanca gospoda Rejca. Mi imamo, veste, vodilne strokovnjake v vseh naših teh telesih, ki jih imamo na našem ministrstvu, gospodarstvenike in vsi ti gospodarstveniki se v bistvu strinjajo s tem zakonom, mislijo, da je nujen in da je ta zakon, recimo, sprejetje tega zakona je že pet minut po dvanajsti uri po njihovem mnenju.
Kar se tiče poslanca gospoda Koširja. Seveda, jaz se strinjam, naša zakonodaja zelo, zelo zaostaja za evropsko zakonodajo, tudi civilna družba ni tako razvita, kot bi morala biti in bi samo opozoril vas in informiral, da je v pripravi zakon o financiranju znanosti in če bo vse po sreči, bo ta zakon sprejet aprila ali maja in ta zakon predvideva ustanovitev samostojne razvojne agencije. Ta samostojna razvojna agencija bo lahko zaživela samo, če bodo vzporedno tudi sprejeti ustrezni zakonski predpisi, ki bodo omogočili, da bo ta agencija združevala tudi denar za te razvojne namene in to bo, če bo vse po sreči, bo ta agencija ustanovljena že verjetno do poletja - samostojna agencija.
Ne vem, mislim, da je bila to večina teh pomislekov. Tako kot sem že na začetku rekel, jaz ne dvomim, gospodje poslanci, da boste potrdili zakon tako, da bo resnično zaživel. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod minister. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) V okviru splošne razprave. Prehajamo sedaj na odločanje o posameznih dopolnilih. Prejeli ste pregled vloženih dopolnil z dne 19. novembra 1999. Poleg pregleda vloženih amandmajev ste prejeli tudi na klop amandmaje, ki jih je vložila skupina poslancev, prvopodpisani mag. Janez Kopač. Zakon ima devet členov. Ker so na sedem členov vloženi amandmaji, predlagam, da se soočimo kar z vsakim členom in amandmaji. V razpravo dajem torej 1. člen in amandmaje. Amandma pod točko 1 predlaga odbor za znanost in tehnologijo. Pod točko 2 je amandma poslanke dr. Helene Hren-Vencelj in amandma skupine poslancev, prvopodpirani je Janez Kopač.
Gospoda Kopača ni med nami prisotnega, ker je šel na srečanje parlamentarne skupine za odnose z evropskim parlamentom v Bruselj. Ampak amandma skupine poslancev je lahko korektno rešen samo, če je amandma na amandma odbora za znanost in tehnologijo.
V razpravo dajem 1. člen in vse tri amandmaje. Ker ni razprave, prehajamo na odločanje. Najprej dajem na glasovanje amandma na amandma odbora, ki ga je predlagala skupina poslancev, s prvopodpisanim Janezom Kopačem. To je amandma, ki se glasi: "Za besedo "proračunski" se doda besedo "in drugih"." Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma na amandma? (28 poslancev.) Kdo je proti? (13 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma odbora. Če je amandma odbora sprejet, je amandma poslanke dr. Helene Hren-Vencelj brezpredmeten. Ugotavljamo prisotnost! (50 poslancev.)
Kdo je za amandma odbora? (47 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma odbora je sprejet. 1. člen smo v celoti spremenili.
Prehajamo k 2. členu. Imamo pod točko 1 dopolnilo poslanke dr. Helene Hren-Vencelj. Napovedan je umik. Pod točko 2 je amandma odobra. Pod točko 3 je amandma doktor Helene Hren-Vencelj. Le-tega delovno telo ne podpira, ker ga povzema v svojem amandmaju, ki je pod točko 4. Skupina poslancev s prvopodpisanim Janezom Kopačem prav tako vlaga amandma k 2. členu. Glede na vsebino se bomo do njega opredeljevali kot tretjega. Torej za drugim amandmajem v pregledu se bomo odločili o amandmaju skupine poslancev. Kdo želi besedo? Nihče. Gospod minister, prosim.
DR. ALOJZIJ MARINČEK: Spoštovani! Amandma k 4. členu v medresorsko skupino pripelje tudi Slovensko razvojno družbo. Mislim, da so nekateri med vami mogoče nekoliko preostro, vendar kar dobro okarakterizirali. Ker je poudarek na tem, da gre za vzpostavitev medresorske koordinacije, Slovenska razvojna družba - po našem mnenju - lahko sedaj sodeluje pri delu skupine, tako kot gospodarska in obrtna zbornica, ne more pa odločati o odločitvah, ki zadevajo posamezna resorna ministrstva. Predlagam, da omenjenega amandmaja ne podprete. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod minister, vi ste govorili o amandmaju k 4. členu?
DR. LOJZE MARINČEK: K četrtem, da.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ste nas nekoliko prehiteli. Mi smo še pri drugemu.
DR. LOJZE MARINČEK: Naše ministrstvo vedno prehitro dela. Se opravičujem.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Morda nisem bil jasen. Smo pri 2. členu in amandmajih. Minister se do amandmaja k 2. členu skupine poslancev ni opredelil, tako da se bomo odločali. Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem... Da, amandma pod točko ena ni umaknjen. Točno. Na glasovanje dajem amandma pod točko ena, predlagatelj poslanka dr. Helena Hren-Vencelj. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (13 poslancev.) Kdo je proti? (28 poslancev.)
Amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Predlagatelj je odbor. Ugotavljamo prisotnost! (53 pristnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem amandma skupine poslancev - prvopodpisani Janez Kopač. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (27 poslancev.) Kdo je proti? (23 poslancev.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko tri. Predlagatelj dr. Helena Hren-Vencelj. Delovno telo ne povzema, ker ga ne podpira, ker ga povzema v svojem amandmaju. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (8 poslancev.) Kdo je proti? (32 poslancev.)
Amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem 4 amandma. Predlagatelj je odbor. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (35 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 2. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za 2. člen? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo 2. člen sprejeli.
Smo pri 3. členu, amandma pod točko 1, dr. Helena Hren-Vencelj. Napovedan je umik. Amandma pod točko 2, odbor, amandma pod točko 3, odbor. Ali umikate, dr. Helena Hren-Vencelj, prvi amandma? Prosim.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Na odboru ni bilo rečeno, da moram svoj amandma umakniti, da ga potem lahko odbor povzame.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Torej razumem, da je dr. Helena Hren-Vencelj umaknila pod točko 1, tako da bomo glasovali samo še o dveh dopolnilih. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem torej drugi amandma k 3. členu. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem tretji amandma k 3. členu, predlagatelj je odbor. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 3. člen. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za ta 3. člen v celoti? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Smo pri 4. členu. V pregledu imamo amandma pod točko 1, ki ga predlaga odbor. Amandma pod točko 2, dr. Helena Hren-Vencelj, amandma pod točko 3, dr. Helena Hren-Vencelj. Skupina poslancev je predlagala amandma na amandma odbora, torej o njem se bomo odločali najprej. Minister je povedal, da tega amandmaja vlada ne podpira. Dr. Helena Hren-Vencelj želi besedo.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Se opravičujem, nisem slišala, katerega amandmaja gospod minister ne podpira, mojega ali odbora?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Amandma na amandma odbora, ki ga predlaga skupina poslancev, prvopodpisani mag. Kopač.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: No, poglejte, v dogovoru z gospodom Rogljem iz vladne službe smo se dogovorili, da bi v drugem odstavku amandma odbora za znanost in tehnologijo dodali oziroma da bi se ta tekst potem glasil: "Pri delu medresorske delovne skupine sodelujejo Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtna zbornica Slovenije in Slovenska razvojna družba, d.d." Torej to je bil, da bi neko usklajeno z gospodom Rogljem in ta tekst bi želela, če bi se potem o njem glasovalo. Tako pa potem, sicer pa umikam amandma pod številko 2, ker ga, odborov amandma, torej to, kar smo želeli dodati, že vključuje in prav tako tudi amandma pod številko 3.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Torej ugotavljam, da ste umaknili amandma pod točko 2 in 3. Iz vaše razprave pa sem razumel, da želite vložiti amandma na amandma odbora. Ali vas lahko prosim dr. Helena Hren-Vencelj, da še enkrat preberete vaš amandma na amandma, namreč imamo že en tak amandma na amandma. Tega iz gradiva ni razvidno.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Se opravičujem. Z gospodom Kopačem sva skupaj podpisala amandma, vendar ker njega ni, jaz v njegovem imenu ne morem amandmaja umakniti, to se pravi moramo o njem glasovati, saj tako razumem postopek. Pač pa vlagam amandma na amandma odbora, ki bi vključeval to, kar sva midva želela vendar v drug del teksta v 4. členu.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Za pet minut prekinjam sejo. Samo trenutek. Za pet minut prekinjam sejo, nadaljujemo čez pet minut.
(Seja je bila prekinjena ob 11.44 uri in se je nadaljevala ob 11.46 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ugotovimo prisotnost! 53 poslancev in poslank, zbor je sklepčen in lahko odloča.
V tem kratkem odmoru je poslanka slovenskih krščanskih demokratov dr. Helena Hren-Vencelj vložila amandma na amandma odbora k 4. členu, ki se glasi: Drugi odstavek se spremeni tako, da se novo besedilo glasi: "Pri delu medresorske delovne skupine sodelujejo gospodarska zbornica Slovenije, obrtna zbornica Slovenije in slovenska razvojna družba, d.d." Če bo ta amandma na amandma sprejet, potem bo amandma na amandma odbora skupine poslancev s prvopodpisanim mag. Kopačem brezpredmeten. Ali želi kdo besedo? Gospod minister, prosim.
DR. LOJZE MARINČEK: Hvala lepa. Gospodje poslanci! To besedilo je bistven popravek. Slovenska razvojna družba ni član koordinacije, ker koordinacije so lahko samo ministrstva, lahko pa sodeluje. In zato je to besedilo za naše ministrstvo sprejemljivo, ni pa sprejemljiv, še enkrat poudarjam, amandma gospoda Kopača, ki predvideva slovensko razvojno družbo kot člana medresorske skupine. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod minister. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. V proceduri imamo torej dva amandmaja na amandma in amandma matičnega odbora. Gremo pa po vrstnem redu.
Najprej dajem na glasovanje amandma na amandma odbora, ki ga predlaga gospa dr. Helena Hren-Vencelj. Ker ga nimate na klopeh, ga bom še enkrat prebral (prosim za pozornost!): Drugi odstavek se spremeni tako, da se novo besedilo glasi: "Pri delu medresorske delovne skupine sodelujejo gospodarska zbornica Slovenije, obrtna zbornica Slovenije in slovenska razvojna družba." Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma na amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (9 poslancev.)
Ugotavljam, da smo amandma na amandma poslanke dr. Helene Hren-Vencelj sprejeli; s tem je postal amandma na amandma skupine poslancev brezpredmeten.
Na glasovanje dajem amandma odbora k 4. členu. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet; člen je v celoti spremenjen.
Smo pri 5. členu, kjer imamo pod točko 1 amandma dr. Helene Hren-Vencelj in pod točko 2 amandma odbora. V našem pregledu je napaka - iz gradiva delovnega telesa je razvidno, da odbor ne podpira amandmaja dr. Helene Hren-Vencelj, ker predlaga svoj amandma. Prosim, dr. Hren-Vencljeva.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Jaz sem želela s tem amandmajem ustaviti oziroma bolj bi rekla precizirati, da bomo podpirali tiste tehnološke programe oziroma tiste izvedbene, torej tisti razvoj tehnologije, ki se bo oziroma ki bo tudi viden v gospodarskem učinku posameznih podjetij. In zato predlagam, da bi potem amandma na amandma odbora bil, kjer bi se ta beseda posameznih v tekstu prenesla v prvi odstavek amandmaja odbora in da bi se ta potem glasil tako: "V letnih izvedbenih programih bo pristojno ministrstvo še posebej podpiralo projekte, ki bodo neposredno prispevali k tehnološkemu razvoju posameznih gospodarskih družb." V tem primeru jaz ta amandma moj umikam, bi pa ta popravek želela, da se vnese.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Dr. Helena Hren-Vencelj umika svoj amandma pod točko 1, vlaga pa amandma na amandma odbora, prosim da ste pozorni, v prvem odstavku se beseda "o gospodarskih družb" nadomesti z besedo "posameznih gospodarskih družb". In bi se prvi odstavek glasil: "V letnih izvedbenih programih bo pristojno ministrstvo še posebej podpiralo projekte, ki bodo neposredno prispevale k tehnološkemu razvoju posameznih gospodarskih družb." Odbor pa pravi "gospodarskih družb", samo beseda "posameznih". Ali je to tako pomembno, da je treba amandma na amandma? Gospa dr. Helena Hren-Vencelj vztraja na svojem amandmaju na amandma. Besedo želi gospa Bitenčeva, prosim, da vaš amandma pisno vložite, gospa Helena Hren-Vencelj.
TINA BITENC-PENGOV: Gospod predsednik, spoštovani zbor. Samo na eno podrobnost v zvezi z besedilom 5. člena, kot bo nastalo po sprejetju tega amandmaja, bi želeli opozoriti, pa se to lahko popravi tudi v končni redakciji, ker gre zgolj za, bom rekla, preprečitev morebitnih nesporazumov.
Namreč dosedanje besedilo 5. člena govori: "o ministrstvu za znanost in tehnologijo bo na osnovi programa podpore itn." Besedilo, ki se pa dodaja z amandmajem za nov drugi in tretji odstavek, pa govori o letnih izvedbenih programih pristojnega ministrstva. Menimo, da bi kazalo tudi pristojno ministrstvo opredeliti kot ministrstvo za znanost in tehnologijo v izogib, bom rekla, nejasnostim, ker so zraven pri izdelavi programa tudi druga ministrstva. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospa Bitenčeva. Torej v drugem odstavku amandmaja odbora, kjer je beseda "ministrstvo", gospa Bitenčeva opozarja, da bi bilo smotrno opredeliti in zapisati, da naj "ministrstvo za znanost in tehnologijo predloži letni izvedbene programe". Tega amandmaja nimamo. Ali je pripravljen kdo od kvalificiranih predlagateljev glede na opozorilo predstavnika sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve državnega zbora vložiti amandma, da bi to nejasnost odpravili? Dr. Helena Hren-Vencelj je pripravljena. Za 5 minut prekinjam sejo, da se ta amandma vloži. Odbor žal ne bo mogel, ker nima seje. Za 5 minut prekinjam sejo.
(Seja je bila prekinjena ob 11.55 uri in se je nadaljevala ob 12.02 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.) Državni zbor je sklepčen in lahko odloča. Smo torej pri 5. členu. Amandma pod točko 1, dr. Helene Hren-Vencelj, je umaknjen. Imamo amandma odbora pod točko 2 in na amandma odbora je dr. Hren-Vencelj vložila dva amandmaja na amandma. Prvi se glasi: V prvem stavku amandmaja odbora se pred besedo "gospodarskih" doda beseda "..." se za besedo "razvoju" doda besedo "posameznih". Tako, da se odstavek glasi: "V letnih izvedbenih programih bo pristojno ministrstvo še posebej podpiralo projekte, ki bodo neposredno prispevali k tehnološkemu razvoju posameznih gospodarskih družb."
In drugi amandma na amandma odbora s strani dr. Hren-Vencelj pa se glasi: V prvem odstavku amandmaja odbora se besedi "pristojno ministrstvo" nadomesti z besedilom "ministrstvo za znanost in tehnologijo". Ali želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Najprej dajem torej na glasovanje 1 amandma na amandma dr. Helene Hren-Vencelj, ki se glasi: Da se besedi "pristojno ministrstvo" nadomesti z besedilom "ministrstvo za znanost in tehnologijo". Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma na amandma? (48 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma na amandma je sprejet.
In na glasovanje dajem drugi amandma na amandma, v istem odstavku amandmaja odbora se za besedo "razvoju" doda beseda "posameznih". Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma na amandma? (35 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma na amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem amandma odbora k 5. členu. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma odbora? (43 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma odbora je sprejet.
Na glasovanje dajem 5. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za 5. člen? (33 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da smo sprejeli 5. člen.
Prehajamo na 6. člen. Imamo amandma skupine poslancev s prvopodpisanim Petrom Lešnikom in imamo tudi amandma skupine poslancev - prvopodpisani mag. Kopač. K 6. členu. Besedo želi dr. Helena Hren-Vencelj.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: V amandmaju odbora oziroma amandmaju skupine poslancev, s prvopodpisanim gospodom Lešnikom bi bilo treba dodati v drugi vrsti odstavka, da se sredstva iz prejšnjega odstavka za izvajanje programa, določenega v 2. členu tega zakona, oblikuje v proračunu države, ne v kakšnem drugem proračunu.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Torej, kolegica dr. Helena Hren-Vencelj vlaga amandma na amandma skupine poslancev s prvopodpisanim Petrom Lešnikom, da se za besedo "proračun" zapiše besedo "države". Ali želi še kdo besedo o obeh amandmajih? (Želi.) Gospod minister, prosim.
DR. LOJZE MARINČEK: Spoštovani! Seveda ministrstvo podpira amandma skupine poslancev, ki ga je dal gospod Lešnik. To je v bistvu že kot nek del enega skoraj nacionalnega konsenza in mislim, da bi se v Sloveniji marsikaj, če bi bila volja, bi se marsikdaj lahko zmenili za kakšen nacionalni konsenz za razvoj.
Kar se tiče pa poslanca gospoda Kopača, predlagam, da ga ne sprejmete. Predlagani amandma govori namreč o tem, da sredstva, namenjena tehnološkemu razvoju, ostajajo razparcelizirana po posameznih ministrstvih, skladih, SRD-ju in še kje. Na ta način se po moji oceni ohranja status quo, kar se tiče vzpodbujanja tehnološkega razvoja in ne pospešenega preusmerjanja državnih pomoči, kot je bilo predvideno v prvotnem predlogu zakona. Predlagatelj zakona meni, da je bistvo zakona prav v tem, da resorna ministrstva in drugi v programu opredelijo, koliko sredstev bodo namenila iz svojih virov za skupno koordinirano financiranje in kakšne drugačne vložke v tehnološki razvoj gospodarstva in njegovo pospešeno približevanje evropski skupnosti, vsaj kar se tiče konkurenčne sposobnosti. Prav tako pa bi v zakonu predlagan način omogočil večjo sprejemno moč gospodarstva za novo znanje tehnologije in prijavljanje tako na domača kot tuja razvojna sredstva. Prosim vas, gospe in gospodje, da v dobro slovenskega gospodarstva tega amandmaja ne sprejmete.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod minister. Preden dam besedo gospodu Presečniku, bi vas rad samo opozoril, da je v pregledu amandmajev drugi odstavek skupine poslancev, prvopodpisanega Petra Lešnika, je seveda obrazložitev amandmaja. Prvi odstavek je amandma, drugi odstavek je pa obrazložitev. Prosim, kolega. Ali to ste želeli? No, potem sem pa vam vzel besedo.
Imamo torej amandma na amandma skupine poslancev, prvopodpisani Peter Lešnik, potem imamo amandma te skupine poslancev in tudi amandma gospoda Kopača in mislim, da je dr. Hren-Vencelj tudi podpisnica tega amandmaja. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Najprej dajem na glasovanje amandma na amandma, ki ga je vložila dr. Helena Hren-Vencelj, in sicer, v amandmaju skupine poslancev s prvopodpisanim Petrom Lešnikom se za besedo "proračunu" doda beseda "države". Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma na amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma skupine poslancev s prvopodpisanim Petrom Lešnikom; če bo ta sprejet, bo amandma skupine poslancev, mag. Kopača, brezpredmeten. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma, pri katerem je prvopodpisani Peter Lešnik - ali Jaka Presečnik, ne vem, ali se uporablja levi ali desni stolpec. Prej smo glasovali o amandmaju na amandma k temu amandmaju.
Kdo je za ta amandma torej? (37 poslancev.) Je kdo proti? (9 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 6. člen. Ugotovimo prisotnost! (42 prisotnih.) Drugič ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za 6. člen v celoti? (37 poslancev.) Je kdo proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da smo sprejeli 6. člen.
Smo pri 7. členu in amandmaju dr. Helene Hren-Vencelj. Delovno telo tega amandmaja ne podpira. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 7. členu, ki ga predlaga dr. Helena Hren-Vencelj in ga delovno telo ne podpira? (18 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem 7. člen. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 7. člen? (42 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
V razpravo dajem 8. člen. Ker ni razprave, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 8. člen? (34 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo sprejeli 8. člen.
V razpravo dajem zadnji, to je 9. člen: "Ta zakon začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu." Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 9. člen? (40 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da smo 9. člen sprejeli.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih, razpravljati in glasovati moramo še o naslovu zakona. Ali želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Amandmaja nimamo. Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (45 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo sprejeli naslov zakona.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ugotavljam, da so bili k predlogu zakona v drugi obravnavi sprejeti amandmaji, mislim da k petim členom. Ali želite kvalificirani predlagatelji vložiti amandmaje v okviru tretje obravnave? Gospod Terčon. Prosim.
DAVORIN TERČON: Gospod predsednik poslanska skupina LDS želi za tretje branje vložiti amandma.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ali želite tudi, da bi naredili pavzo ali da preskočimo?
DAVORIN TERČON: V bistvu mi bomo vložili isti amandma, kot je bil vložen s strani skupine poslancev gospoda Kopača in če je potrebno pet minut pavze, da to pripravimo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Za pet minut prekinjamo sejo. In seveda sprašujem ali bo še kdo drug od kvalificiranih predlagateljev vložil amandma? Ne bo. Torej čez pet minut nadaljujemo, deset minut, recimo, deset minut, da se pripravi amandma.
(Seja je bila prekinjena ob 12.14 uri in se je nadaljevala ob 12.36 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Nadaljujemo s sejo. Ugotavljamo prisotnost! (44 prisotnih.) Še enkrat ugotavljamo prisotnost! (57 poslank in poslancev.) Državni zbor je sklepčen in lahko odloča.
Poslanska skupina Liberalne demokracije Slovenije me je obvestila, da je pri pripravi amandmaja za tretjo obravnavo na nekatera opozorila, da je potrebno pogledati, da bo rešitev taka, da ne bo neusklajena z zakonskimi določbami, in prosi še za nekaj časa. Predlagam pa da seveda ne prekinjamo seje in da se bomo poskušali pred 13.00 uro, če bo amandma vložen, potem do njega opredeliti. Zato predlagam, da prekinemo 7. točko dnevnega reda.
In preidemo na 8. TOČKO DNEVNEGA REDA, to pa je PRVA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O ZDRAVSTVENIH USTREZNOSTIH ŽIVIL IN IZDELKOV TER SNOVI, KI PRIHAJAJO V STIK Z ŽIVILI.
Prosil bi če bi bilo torej mogoče, da bi bil ta amandma za tretjo obravnavno pripravljen do 13.00 ure.
Predlog zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov pa je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Državna sekretarka bo predstavila vsebino zakona. Gospa Piškurjeva ima besedo.
DUNJA PIŠKUR-KOSMAČ: Hvala za besedo gospod predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.
Pred vami je predlog zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili za prvo obravnavo. Glede na pomembnost tega zakona, ki ga bom skušala obrazložiti, mi dovolite, da bo moj uvod malo daljši.
Novi zakon bo predstavljal krovni zakon, ki bo urejal področje živil ter izdelkov in snovi, ki prihajajo v stik z živili. Temelj zdrave prehrane so varna oziroma zdravstveno ustrezna živila. Zdravstvena problematika prehrane se v Republiki Sloveniji, tako kot v evropskih in drugih državah v svetu poglablja. Obolenja, ki so neposredno ali posredno vezana na prehrano oziroma živila, naraščajo. Zaskrbljujoč je predvsem naraščujoč trend zviševanja akutnih, nalezljivih črevesnih bolezni in kroničnih degerenativnih bolezni, ki so v neposredni ali posredni povezavi s hranljivo sestavo, ki vpliva na biološko vrednost živil in mikrobiološko oziroma kemično kontaminacijo živil.
Iz podatkov o obvezni prijavi nalezljivih obolenj v Republiki Sloveniji je razvidno, da so v vrhu splošne obolevnosti nalezljiva črevesna obolenja prebivalcev, ki se pojavljajo predvsem kot akutna zdravstvena posledica higijensko oziroma mikrobiološko neustreznih živil.
Na podlagi znanih podatkov se ocenjuje, da je realna letna obolevnost zaradi vseh ne samo prijavljenih nalezljivih bolezni v Sloveniji celo desetkrat višja. Ocenjuje se tudi, da je visok pojav črevesnih nalezljivih obolenj, salmoneloz, kanfilobakterija, zastrupitve s stafilokoknim toksinom, neposredno vezan na okužbo živil z mikroorganizmi, in to predvsem zaradi neustreznih higienskih razmer in postopkov v proizvodnji in prometu, kakor tudi nizke ravni osebne higiene ter neznanja zaposlenih pri delu z živili.
Živila, še posebej njihova sestava, v povezavi z načinom prehrane predstavljajo tudi enega najpomembnejših dejavnikov tveganja za visoko obolevnost in umrljivost prebivalcev zaradi kroničnih degenerativnih obolenj, ob sočasni znižani delovni produktivnosti in večji porabi sredstev za zdravstveno varstvo. V Sloveniji so na prvih dveh mestih vzrokov umrljivosti v odrasli dobi obolenja srca in ožilja ter neoplazme, za katere je s številnimi epidemiološkimi študijami in raziskavami dokazano, da so v povezavi z neustrezno sestavo hrane oziroma živil, načinom prehrane, kot tudi dolgotrajno izpostavljenostjo toksičnim mutagenim kancerogenim kemičnim agensom v živilih.
Problematika zdravstvene ustreznosti, varnosti živil se poglablja tudi v okviru Evropske unije. Vsi veste za bolezni norih krav, pojavljanje patogenih mikroorganizmov v živilih, povzročiteljev okužb in zastrupitev, kot so Salmonela enteritidis, Listeria, Campylobacterioze, enterohemoragična E. coli, uporaba veterinarskih zdravil, intenzivna uporaba pesticidov v kmetijstvu, industrijsko onesnaženje okolja ter vstop industrijskih onesnaževalcev v prehransko verigo, od krme h končnemu potrošniku, kar kaže tudi primer dioksinske afere.
Zato je bil v Evropski uniji ustanovljen nov direktorat, to je generalni direktorat 24, ki je odgovoren za varovanje zdravja potrošnika in varnost živil, ki bo urejal tudi področje uradnega nadzora nad živili, fitosanitarnega in veterinarskega nadzora. Do sedaj urejata področje zdravstvene ustreznosti živil oziroma neoporečnosti živil in predmetov splošne rabe v Republiki Sloveniji dva zakona, in z novim zakonom nadomeščamo zakone, ki so bili prej v veljavi. Predlagani zakon bo nadomestil oba zakona, saj bo urejal tako pogoje zdravstvene ustreznosti živil in zaradi možnega vpliva nanje tudi zahteve glede ustreznosti snovi in izdelkov, ki prihajajo v stik z živili, ter način zdravstvenega nadzorstva.
Glede na navedene negativne zdravstvene posledice, ki so v povezavi z živili ter načinom prehranjevanja, kot tudi glede na dejstvo, da izredno hiter razvoj tehnologije pridelave ter predelave živil, vedno večje onesnaževanje okolja in naraščanje mednarodnega pretoka proizvodov prinašajo vedno nove zdravstvene probleme, ki jih je mogoče zmanjševati in doseči nivo varovanja zdravja ljudi, kot ga predlaga Svetovna zdravstvena organizacija v svojih ciljih "Zdravje v 21. stoletju", kjer je odločilnega pomena, da nosijo odgovornost za zdravje potrošnika vsi, ki se ukvarjajo z živili.
Razvite države, velike proizvajalke hrane težijo zato k poenoteni zakonodaji in sistemu nadzorstva, ki s ciljem zagotovitve zdravstveno ustreznih, varnih živil potrošniku po priporočilih svetovne zdravstvene organizacije in svetovne organizacije za hrano in kmetijstvo ter pospeševanja hitre trgovinske menjave in prostega pretoka izdelkov v Evropski uniji, Cefti, Efti predvidevata večjo odgovornost proizvajalca ter enoten način preizkušanja in označevanja živil glede zdravstvene ustreznosti s strani uradnih pooblaščenih institucij. V vseh obratih za proizvodnjo in promet z živili bi moralo biti vzpostavljeno nadzorstvo, ki temelji na osnovi stalnega spremljanja, preverjanja in ocenjevanja pogojev zdravstvene ustreznosti živil. Uradni zdravstveni nadzor nad živili s preventivno zdravstveno usmeritvijo pa mora zagotavljati država.
Predlog zakona temelji na strokovnih podlagah, ki so usklajene z mednarodnimi normami za varovanje zdravja ljudi, ter povzetih evropskih direktivah na področjih, ki so že usklajena.
Osnovni cilji sodobne živilske zakonodaje, ki jih priporoča tudi zelena knjiga Evropske unije so: zagotavljanje varovanja javnega zdravja in zdravja potrošnika; omogočanje prostega pretoka blaga v okviru notranjega trga in s tretjimi državami; uveljavitev zahteve, da so pogoji, ki jih morajo izpolnjevati živila, da so varna, za potrošnika postavljeni na osnovi strokovnih dognanj, ki izhajajo iz ocene tveganja za zdravje; večja odgovornost za zdravstveno ustreznost oziroma varnost živil s strani vseh, ki so vključeni v verigo proizvodnje in prometa z živili, z uporabo ustreznega sistema v notranjem nadzoru ter ob zagotovljenem učinkovitem izvajanju uradnega nadzora živil, za katerega skrbi država; zagotovitev, da so predpisi medsebojno usklajeni, racionalni in prijazni do uporabnika.
Z zakonom bo podana tudi pravilna podlaga za vzpostavitev in delovanje dveh teles, in sicer komisije za živila in prehransko politiko kot posvetovalnega strokovnega telesa ministra za zdravstvo ter urada za prehrano vlade Republike Slovenije za zagotavljanje usklajenega vodenja ustrezne prehranske politike v naši državi. Predlog zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili, celovito ureja poleg splošnih določb, v katerih so podane definicije, še pogoje, ki jih morajo izpolnjevati živila in izdelki ter snovi, ki prihajajo v stik z živili, da so zdravstveno ustrezni, ter zdravstveno nadzorstvo nad njihovo proizvodnjo in prometom, z namenom, da se varuje zdravje ljudi in omogoča nemoten promet, tako na domačem trgu, kakor v trgu s tujino.
Zakon je usklajen približno s 70 osnovnimi direktivami in z veliko amandmaji na te direktive. Direktive Evropske unije določajo, da je uradni veterinarski nadzor opredeljen tako, da veljajo vertikalne veterinarske direktive za proizvodnjo in veleprodajo živil živalskega izvora. V maloprodaji teh živil pa veljata splošna higienska direktiva in direktiva o uradnem nadzoru nad živili, ki nista veterinarski. Iz poročil komisije Evropske unije generalnega direktorata 24 o nadzoru nad delom inšpektorjev, ki izvajajo nadzor nad živili v državah članicah, je razvidno, da je nadzor v maloprodaji tudi nad živili živalskega izvora v rokah drugih inšpektorjev, ne veterinarskih. Ker je bil za ta zakon predviden hitri postopek, smo se predhodno z mnogimi zainteresiranimi (predvsem s strokovno javnostjo s področja veterinarske stroke) že uskladili in pripravili ustrezne amandmaje na tekst, ki ga imate pred seboj in je objavljen v Poročevalcu.
Glede na to, da je zakon pred vami v normalnem postopku, bomo glede na ta postopek ponovno preverili usklajenost med različnimi strokami in zato menimo, da bo v drugi obravnavi veliko amandmajev na ta zakon. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala državni sekretarki doktor Piškurjevi, ki je zelo podrobno predstavila vsebino predlaganega zakona. Ali želi besedo predstavnica odbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko? Predsednica odbora gospa Zbačnikova ima besedo.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep pozdrav vsem skupaj! Naš odbor je ta predlog zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov obravnaval dvakrat, in sicer 5.10.1999 in 7.10.1999. Člani odbora smo se seznanili z dopisom vlade Republike Slovenije, zakaj je hitri postopek, z mnenjem sekretariata in s pripombami in predlogi slovenske veterinarske zveze, veterinarske zbornice, zavoda, fakultete, društva, z mnenjem odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot zainteresiranega delovnega telesa.
Državna sekretarka je že podrobno predstavila, sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve pa z vidika svojih nalog ni imel izrecnih pripomb glede skladnosti predloga zakona z ustavo in pravnim sistemom. Je pa v svojem pisnem mnenju opozoril predvsem na predlagane rešitve, ki predstavljajo ustanavljanje dveh novih teles in predviden sprejem dveh nacionalnih programov, in sicer nacionalni program za vodenje prehrambene politike ter nacionalni program spremljanja zdravstvene ustreznosti živil in izdelkov, ki prihajajo v stik z živili. V obeh primerih je po mnenju sekretariata pojem nacionalni program uporabljen neustrezno, saj je vprašljivo, ali je obravnavano problematiko, glede na pravno naravo tega akta, kot ga opredeljuje poslovnik državnega zbora, v nacionalnem programu sploh mogoče urejati, pri čemer v navedenih odločbah tudi ni natančneje opredeljena njuna vsebina. Potem je imel nekaj pripomb tudi k posameznim členom in tudi, da bo potrebno opraviti še nekaj jezikovnih in redakcijskih popravkov.
Glede na razpravo poslank in poslancev, mnenje sekretariata in pripombe veterinarske stroke, glede na to, da je to krovni zakon, smo člani odbora menili mnenja skoraj soglasno, da je potrebno predlog zakona obravnavati po rednem postopku. Tako hitri postopek ni bil sprejet (dva proti sedem) in odbor je potem predlagal, da se obravnava redni postopek.
Zaradi racionalizacije dela pa smo se člani odbora potem odločili, da bo odbor splošno razpravo opravil na nadaljevanju seje in smo to tudi storili.
In potem o splošni razpravi - o predlogu zakona so se oblikovala različna mnenja o načinu priprave predlogov stališč, ki izhajajo iz pripomb, posredovanih s strani veterinarske stroke. Član odbora, gospod Potrč, je predlagal, da se o vsakem stališču glasuje posebej in ne v celoti, vendar to ni bilo sprejeto. Po krajši razpravi so člani odbora potem podprli oblikovana stališča zainteresiranega delovnega telesa, to je odbora za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano, ki je v svojem mnenju prav tako povzel pripombe veterinarske stroke v enem stališču.
Na koncu smo sprejeli sklep, da je predlog zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili, prva obravnava, primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo. Drugi sklep: Predlagatelj naj pripravi predlog zakona za drugo obravnavo v skladu z naslednjima stališčema. Prvič, upošteva mnenje sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve. In drugič, prouči pripombe in predloge Slovenske veterinarske zveze, veterinarske zbornice, zavoda, fakultete ter društva veterinarjev javne in upravne službe Slovenije." Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospa Zbačnikova. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Besedo dajem predstavnikom poslanskih skupin. Gospod Potrč, v imenu poslanske skupine združene liste socialnih demokratov.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! V poslanski skupini združene liste socialnih demokratov podpiramo predlog zakona. Podpiramo tudi, da se zakon sprejema po rednem postopku.
Sprejem zakona po rednem postopku podpiramo predvsem iz razloga, ker smo v pripravi zakona ugotovili, da na žalost, besedilo s strani ministrstva ni bilo dovolj usklajevano tudi z veterinarskimi organizacijami in da bi bilo potrebno, če bi hoteli zakon sprejemati po hitrem postopku, res ogromno dela opraviti, ki - po mojem mnenju - bi bilo bolj smotrno, da se ga opravi res v pripravi zakona za drugo obravnavo. Zato podpiramo tudi stališče, ki ga je sprejelo matično delovno telo, da naj se pri pripravi zakona za drugo obravnavo upoštevajo predlogi veterinarske stroke - da poenostavim, ker je mnogo institucij, ki so pripombe dajale.
Bi pa rad opozoril, da smo kot poslanska skupina predlagali še dve stališči, o katerih bi prosil, da razmislite in da jih podprete. Prvo stališče - podobnega ali pa po vsebini skoraj enakega je včeraj ali danes vložil tudi poslanec, mislim, da gospod Čeligoj - smo predlagali zaradi tega, ker se nam zdi, da bi bilo dobro v zakonu, poleg podatkov o prehranski vrednosti živila, dati tudi podatke o vseh sestavinah prehrambenega izdelka. Bolniki, ki morajo upoštevati načela dietne prehrane, so nas opozorili, da brez konkretnih sestavin zdravila je lahko to za njih izjemno, bom rekel, škodljivo, če se sestavine spremenijo in ima lahko to za njih tudi velike posledice. Mislim, da je tako dopolnilo v zakonu koristno in zato tudi predlagamo, da se naše prvo dopolnilno stališče sprejme. Glasi se: Predlagatelj naj prouči možnost, da bi bila živila, ki se dajejo v promet, opremljena s tako deklaracijo, ki bi poleg podatkov o prehranski vrednosti živila, vsebovala tudi podatek o vseh sestavinah prehrambenega izdelka in da bi tudi ta podatek moral ustrezati podatkom na deklaraciji.
In drugo. Predlagali smo še stališče, da naj se oceni, ali bi bilo smotrno že v zakonu o zdravstveni ustreznosti živil zapisati, da naj bi nekatera živila, ki morajo izpolnjevati posebne pogoje, ki jih za uživanje uporabljajo otroci in podobno z nekaterimi boleznimi, bi bilo morda primerneje, da so pogoji, ki jih morajo ta živila vsebovati, vključena že v zakon o zdravilih in zdravniških pripomočkih, ne pa urejena v tem zakonu.
Jaz se zavedam, da je to stališče, bi rekel, lahko tudi neaktualno, če bomo sprejeli amandma, ki je k zakonu o zdravilih in zdravniških pripomočkih že predlagan. Predlagala ga je skupina poslancev s prvopodpisano dr. Zbačnikovo. Sedaj če verjamemo, da bo tisti amandma sprejet, potem to stališče, bi rekel, ni posebej aktualno. Moram pa reči, da bi bil hvaležen, če ga tudi pri tem zakonu sprejmemo, ker če bomo pa pri zakonu, ki gre po hitrem postopku, to je pri zakonu o zdravilih in zdravniških pripomočkih, sprejeli amandma s prvopodpisano dr. Zbačnikovo, bo pač to stališče neaktualno in ga potem pri pripravi zakona za drugo obravnavo ne bo treba več upoštevati. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: hvala gospod Potrč. Stališče poslanske skupine socialdemokratov, gospa Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Še enkrat lep pozdrav. Tudi poslanska skupina socialdemokratov podpira predlog zakona, in sicer po rednem postopku, glede na vse to, kar se sedaj dogaja tako pri nas kot tudi v svetu. Namreč, to je eden od zelo pomembnih krovnih sistemskih zakonov. Vsi vemo, kako naraščajo bolezni kot posledica prehrane, bolj v tujini, pa tudi pri nas se že pojavljajo opozorila, zato je prav, da ta zakon obravnavamo po rednem postopku, da se lahko še preverijo opozorila veterinarske stroke in druge stroke, obenem pa preverijo, ali je vse usklajeno z direktivami Evropske unije.
Imamo tudi določene pripombe, kot je že kolega Potrč omenil. Naša poslanska skupina tudi predlaga oziroma meni, da bi bilo potrebno dietne izdelke, ki so kot zdravilo, to je pri težkih metabolnih obolenjih, naj navedem fenilketonorijo in celiakijo, obravnavati v zakonu o zdravilih, kot je bilo do sedaj to dobro urejeno. To pa iz dveh razlogov, kot je že tudi v televizijski oddaji povedala gospa direktorica urada, da je bilo to predlagano v zakonu o zdravilih iz dveh tehtnih razlogov.
Prvič, kar je najpomembnejše in je usodno lahko za našega malega bolnika in potem za odraslo dobo, če ta dietna prehrana, ki ni samo kot prehrana, ampak je zdravilo, ni pod strogim nadzorom, je lahko še bolj nevarna in usodna in naši mali bolniki nimajo možnosti, da se razvijejo v zdravega odraslega človeka, nimajo možnosti kvalitete življenja. To je pri fenilketonoriji, kjer gre za motnjo razgradnje ene od aminokislin in ker danes medicina že omogoča, da to bolezen odkrijemo že pri novorojenčku, imamo vse možnosti, da jo zdravimo. Vendar je zdravilo za to, le pravilna dieta, v kateri se točno določi količina določenih aminokislin oziroma se mora to potem izvajati v vsej dobi razvoja, pri dekletih tudi v dobi nosečnosti. Kajti to vpliva na razvoj ploda in vse nove študije dokazujejo, da za dobro delovanje, intelektualno delovanje in kvaliteto življenja teh bolnikov s to metabolno motnjo, je potrebno praktično to dieto oziroma delno dieto imeti do smrti.
Pri drugih takih boleznih, celiakiji, kjer je potreben nadzor tudi nad določenimi oziroma izločiti je treba glentene, ki so usodni za te bolnike. Tukaj gre namreč za kronično bolezen tankega črevesa, ki se lahko pojavi tako v otroški dobi, ali v odrasli dobi in katere posledica je lahko zelo težka. Če je to v otroški dobi, so to poleg motnje rasti, še druge motnje, ki se pojavljajo v odrasli dobi. To so pogostejša rakasta obolenja, osteroporoza, anemije in druga težka, tako psihična kot nevrološka, obolenja. Vsi vemo, kaj to pomeni, pomeni tako za kvaliteto, kot je tudi za strošek za državo.
Ta vrsta dietnih izdelkov, ki so kot zdravila, so sedaj dobro urejena v zdravilih in je škoda, da jih vračamo v drug zakon, kjer v 12. členu je to samo omenjeno. Evropska direktiva zahteva, da se določene stvari sicer urejajo tudi v tem zakonu, vendar posebna direktiva, ki govori o metabolnih obolenjih in o dieti, o prehrani za te, pa jasno opozarja, da je pomemben predvsem strog, varen in dober nadzor. Mislimo, da je to pri nas sedaj možno samo v tem zakonu o zdravilih, zato je skupina poslancev s prvopodpisano to tudi predložila.
Predlagam, da naj se tako v prvem zakonu o živilih prouči, da to ne sodi v to, pač pa naj se potem v drugem zakonu o zdravilih ta amandma sprejme in naj se uredi tako, kot je do sedaj to najbolje urejeno. To naša poslanska skupina tudi podpira ter predlaga. Upam, spoštovane kolegice in kolegi, da vam bom v nadaljevanju pri zdravilih lahko še kaj več odgovorila, če boste želeli, tako s področja fenilketonorije kot fenilceliakije, da boste videli, kako je to pomembno vprašanje. To ni samo vprašanje poenostaviti, temveč je predvsem vprašanje varnega izvajanja in zdravja. Tu pa moramo biti striktni, kajti na žalost v času, ko ni bilo možno še pri novorojenčku določati nivoja fenilanina (nerazločno), ko nismo imeli možnosti te bolezni zdraviti, je toliko in toliko duševno okvarjenih otrok in odraslih. Danes je to nedopustno. Samo zato, da bi poenostavili, po drugi strani pa ste tudi sami slišali verjetno v Odmevih, kaj se dogaja na slovenskem tržišču, in to, da je tržna inšpekcija prepovedala celo direktorici dietne zbornice, ki se je ukvarjala z nepravilno uvoženo hrano, ki je v tem primeru za te bolnike lahko zelo usodna. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospa Zbačnikova je predstavila stališče poslanske skupine socialdemokratov. Prijavljena sta tudi gospod Jelinčič in gospa dr. Helena Hren-Vencelj.
Prekinjam to točko dnevnega reda in sejo do 14.30 ure. Najprej bomo nadaljevali in bomo poskušali zaključiti 7. točko dnevnega reda, nato pa po dnevnem redu dalje.
(Seja je bila prekinjena ob 13.03 uri in se je nadaljevala ob 14.40 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Dodatno opravičeni za nadaljevanje 17. seje državnega zbora za popoldanski del Polonca Dobrajc in Benjamin Henigman za pričetek in pa od 17.00 ure dalje Peter Hrastelj. Ugotavljamo prisotnost! (56 poslancev in poslank.)
Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Kljub našemu pričakovanju, da bomo nadaljevali s tretjim branjem 7. točke dnevnega reda, to je predloga zakona o podpori gospodarskim družbam pri razvoju novih tehnologij in vzpostavljanju in delovanju njihovih razvojnih enot v obdobju 2000-2003, ugotavljam, da je amandma za tretjo obravnavo pravkar v podpisovanju in bo vložen; ko ga boste prejeli na klop, pa se bomo vrnili na to točko dnevnega reda.
Nadaljujemo razpravo poslanskih skupin v okviru 8. točke dnevnega reda, to je prve obravnave predloga zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili. V imenu poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke bo razpravljal Zmago Jelinčič. Nato naj se pripravi dr. Helena Hren-Vencelj, ki bo zastopala stališče Slovenskih krščanskih demokratov.
ZMAGO JELIČIČ: Hvala lepa gospod predsednik. Lep pozdrav kolegom in kolegicam, predstavnikom vlade.
Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili, je nujno potreben in mislim, da ga moramo čim prej sprejeti. Zagotovo je zakon dosti dobro napisan in pripravljen in zato se tudi ne strinjam z nekaterimi predlogi, ki so jih dali kolegi, predvsem s predlogom, ki ga je dal gospod kolega Potrč v svojem prvem dopolnilnem stališču, in pa mislim da je tudi nepravilno stališče socialdemokratske stranke, ki ga je predstavila gospa Kregelj-Zbačnikova.
Mislim, da bi morali biti dietetni prehrambeni izdelki zaobseženi v zakonu o zdravilih, ne pa v tem zakonu, ki ga obravnavamo sedaj. Oba kolega, mislim da, se ne zavedata, da v primeru, če gredo dietetni prehrambeni izdelki v zakon o zdravilih, je potrebna za te prehrambene izdelke registracija na enak način, kot je potrebno za zdravilo. To pomeni izredno dolgotrajne postopke in pa izredno, izredno drage postopke, kar pomeni v končni konsekvenci, da bodo ti prehrambeni izdelki približno najmanj za 100% dražji na prostem trgu, česar pa mislim, da si te bolniki ne morejo privoščiti. Zato sodim, da bi bilo potrebno, da vlada tega predloga ne upošteva, ampak da se da en dostavek, da recimo za določene prehrambene izdelke, recimo za diabetične prehrambene izdelke, da se da zraven dopolnilo za medicinsko uporabo ali nekaj podobnega. Še en problem, ki ga opažam v tem zakonu, je problem celiakije. Dejstvo je, da celiakija je kronična prebavna bolezen tankega črevesa, pri katerem pravzaprav vzroki za nastanek te bolezni niso znani. V Evropi je procent ljudi z celiakijo približno med 1 bolnik na 75 do 1 bolnik na 100 prebivalcev. V Sloveniji točnih podatkov nimamo, vendar se verjetno nekako vrtijo v okviru evropskih številk. Zdravljenje te bolezni sestoji izključno iz trajne eliminacije glutena iz prehrane. To pomeni, da morajo bolniki iz prehrane izločiti vse izdelke iz pšenice, rži, ovsa in pa ječmena. In taka izločitev mora biti doživljenjska. Dejstvo je, da pri nezdravljeni celiakiji je pogostnost rakastih obolenj bistveno višja, kot je pri normalnih ljudeh. To velja tudi za razne oblike slabokrvnosti, osteoporoze, nevrološke in psihične motnje, motnje, povezane z reprodukcijskimi procesi itn. V otroški dobi pa je prizadeta tudi rast otrok.
Zato mislim, je treba to zadevo rešiti na en način, in sicer bi zato predlagal že kar v amandmajski obliki, da bi se v 8. členu predloga doda to: "Živila, ki se dajejo v promet, morajo biti opremljena z deklaracijo, ki vsebuje podatke o prehranski vrednosti živil, kakor tudi vse sestavine prehrambenega izdelka, prehranska vrednost in sestavine prehrambenega izdelka pa morajo biti ustrezno pojasnjeni z deklariranim dodatkom. Mislim, da to ne bo obremenilo niti zakona še manj pa proizvajalcev in prodajalcev zdravil oziroma teh prehrambenih artiklov, ki za te bolnike dejansko so zdravila, bodo jim pa nedvomno pripomogla k njihovem olajšanju življenja. To sta dve moji pripombi, drugače pa poslanska skupina slovenske nacionalne stranke soglaša z zakonom in upamo, da ga bomo sprejeli v najkrajšem času. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospodu Jelinčiču. Kot izkušen parlamentarec brez dvoma poznate poslovnik. Kolega Jelinčič? V okviru prve obravnave je možno samo dopolnjevalno stališče, ne pa amandma. Me ne posluša. Besedo ima dr. Helena Hren-Vencelj - stališče poslanske skupine SKD.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Lep pozdrav! Poslanska skupina krščanskih demokratov podpira predlog zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili.
Menimo, da je ta zakon potreben, ker dosedanja zakonodaja je že zelo zastarela, podzakonski akti pa niso mogli rešiti stvari, ki so bile opredeljene v starih zakonih. Zato je ta zakon potreben in ga bomo tudi podprli.
Mislim pa, da je upoštevanja vredno opozorilo sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, da se s tem zakonom ustanavljata zopet dve novi instituciji, in sicer urad za prehrano pri vladi in pa komisija za živila in prehrano, ki naj bi bila v okviru ministrstva za zdravstvo. Vsem je znano, da je ta meja med področjem, ki ga pokriva zdravstveno ministrstvo, in pa kmetijsko ministrstvo, ponekod nekoliko prekrita in zato tudi nejasnosti pri inšpekcijskih službah pri izvajanju nadzora nad živili. Menimo, da z ustanovitvijo dveh novih institucij tega problema ne bomo rešili, kajti problem je v zagotavljanju kakovostne hrane brez toksinov in brez mikroorganizmov, in to od pridelave, pa naj bo to hrana živalskega ali rastlinskega izvora, pa do faze, ko se hrana pojavi na krožniku, torej vključuje tudi gostinstvo, tudi kompletno hotelirstvo in to opredeljuje tako imenovani HACCP sistem.
Poleg tega je v predlogu zakona predvideno sprejemanje še dveh nacionalnih programov, za katere menim, da niso potrebni. Mi vemo, da se nacionalni programi rojevajo v tem parlamentu z veliko muko, z velikimi popravki in zato je malo upanja, da bi tudi ta dva nacionalna programa bila kmalu operativna. Menim pa, da je pravzaprav bistvo, o čemer se pogovarjamo v tem zakonu, to, kar pokriva v Ameriki institucija FDA, to je "Food and drng administration". Skratka, nobeno živilo ali pa nobeno zdravilo ne more v promet, dokler ne odgovarja zelo strogim kriterijem te institucije. Bojim se, da v primeru, ko bomo imeli dve instituciji, ena bo prehrano kar tako urejala, druga komisija bo pa urejala živila in prehrano, skratka ista vsebina, da bo zopet prišlo do nesodelovanja med obema institucijama oziroma da stvar ne bo šla v smer varne prehrane, kot rečejo Angleži, "food safety". Da vam bo jasno, zakaj je ta HACCP sistem osrednjega pomena, to se pravi sistem oziroma to je okrajšava za sistematsko metodo, ki ugotavlja in ocenjuje dejavnike tveganja pri posameznih postopkih proizvodnje in prometa z živili. Seveda so tudi natančno opredeljeni skozi kakšne postopke, priprave živil do končnega proizvoda oziroma kakšen nadzor nad sestavo tega mora tudi biti, da se izključijo vse napake in da se v končni fazi pridobi živilo, ki je za človeka varno oziroma ne vsebuje mikrobnih in drugih strupov, ter tudi ne živih mikroorganizmov, kar je bilo že prej rečeno.
Sistem HACCP je sistem, ki ga je evropska zakonodaja vključila oziroma je prišel v evropsko zakonodajo prek direktive 93/43 leta 1993. V 16. členu se predpisuje smernica, da morajo države Evropske unije to smernico uveljaviti oziroma sprejeti in spraviti v življenje v 30 mesecih po sprejemu. V našem zakonu je navedeno, da je rok oziroma bom tako rekla, tem smernicam oziroma tem kakovostnim kriterijem, ki jih predpisuje HACCP, zadostujeta v Sloveniji zaenkrat mlekarska in mesarska industrija. Kljub temu, da bo morda kdo rekel, da to ne drži čisto tako. Ostala živilsko predelovalna industrija, predvsem pa prehrambena industrija, pa jih še ni uvedla. To bo zelo trd oreh, kaj šele manjša proizvodnja, zasebna oziroma mali zasebni proizvajalci, ki tega sistema sploh še ne uvajajo. Niti ne vemo, kakšno je stanje na področju gostinstva, ali kateri od hotelov že ima uveden ta sistem sledenja kakovosti živil, ki jih nudi v svoji ponudbi.
Zato je vprašljivo, ali bo enoletna uskladitev oziroma enoleten rok, ki ga zakon predvideva, da se na osnovi HACCP sistema zagotovi notranji nadzor nad kakovostjo proizvodnje in priprave živil, uresničljiv.
Menimo namreč, če Evropska unija predpisuje v smernici, da je rok za prilagoditev 30 mesecev, da mi, ki smo po naših pravnih normah še bolj oddaljeni od Evropske unije, tega v enem letu ne bomo zmogli.
Druga taka pripomba bi bila, da je že v 8. členu navedeno, da bo podrobnejše označevanje predpakiranih živil urejal pravilnik. Ta pravilnik je leta 1999 izšel, to se pravi v Uradnem listu je bil objavljen leta 1999. Ne vem, ali je bil pravilnik že narejen po zahtevah oziroma po smernicah, ki jih ta novi predlog zakona prinaša ali pa je to pravilnik na nek star zakon, ki bo moral biti potem pripravljen na novo. Če to drugo velja, potem je bilo precej dela zastonj.
Ne strinjam se s tem, kot pravijo nekateri, da pravzaprav je zakon tako pripravljen, da ga bi lahko kar po hitrem postopku sprejeli. Mislim da ne, posebno če pogledate tehtne pripombe sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve in pa, torej moram se potrkati po prsih, da ne bo prišlo do take zmešnjave, kot sem jo tudi jaz povzročila danes z amandmaji pri zakonu o spodbujanju tehnološkega razvoja, za kar se opravičujem. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa dr. Hren-Vencljevi. Izčrpali smo razpravo poslanskih skupin. Sedaj pa prehajamo na razpravo poslancev in poslank. Pisne prijave ni, tako da bodo razprave dolge pet minut. Gospod Čeligoj je prvi.
VLADIMIR ČELIGOJ: Hvala lepa za besedo. Spoštovani zbor!
Želel bi pač pojasniti moj dopolnjevalni predlog k 8. členu. Namreč 10. oktobra sem vložil amandma k temu zakonu o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov. Vendar pa je državni zbor 16. tega meseca spremenil hitri postopek v normalni postopek tega zakona, zaradi tega sem danes pač vložil spreminjevalni predlog, tako da je moj amandma datiran z 20.10., potem imamo 2. novembra datirane spreminjevalne predloge Združene liste in danes je pa popravek mojega amandmaja pač spremenjen v spreminjevalni predlog.
Vsebinsko se nanaša na deklaracijo, in sicer ta deklaracija naj bi po novem, kot tukaj predlagam, vsebovala tudi navedbo vseh sestavin. Namreč, do sedaj ti prehrambeni artikli tega niso imeli, vendar pa se je združenje obolelih za celiakijo obrnilo tudi name, da pač skušamo skozi ta zakon urediti tudi to, da bi deklaracije vsebovale navedbo vseh sestavin, ki jih živilo vsebuje. Nenazadnje bi s tem omogočili bolnikom, da na policah v posameznih trgovinah lahko dietni bolniki na podlagi te deklaracije, z dodatno navedbo vseh sestavin, lažje izbirajo svojo dietno hrano. Upam, da boste ta predlog podprli. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Čeligoju. Zelo podobno vsebino dopolnjevalnega stališča k predlogu stališč matičnega odbora je vložila tudi poslanska skupina združene liste. Vašo razpravo sem razumel tudi v bitki za primat, kdo bi prvi vložil dopolnjevalno stališče. Je pa res, da ima združena lista formulacijo "predlagatelj naj prouči možnost", gospod Čeligoj pa pravi, "predlagatelj zakona naj pri pripravi predloga zakona dopolni besedilo". Vaša dikcija je bolj zavezujoča za predlagatelja.
Kdo še želi besedo? Želite besedo, gospa državna sekretarka? Ali bomo razpravljali o dodatnih sklepih? Ker ni več splošne razprave, jo zaključujem. Prehajamo na odločanje o predlaganih sklepih in stališčih.
Najprej dajem v razpravo prvi sklep matičnega delovnega telesa, ki se glasi: "Predlog zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili, prva obravnava, je primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo." Ker ste v razpravi vsi podprli zakon, pričakujem, da ne bo razprave o tem sklepu. (Ni.)
Torej ga dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (58 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
V razpravo dajem stališča odbora. Odbor je predlagal dve stališči. Prvo je, da se upošteva mnenje sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, in drugo, da se proučijo pripombe in predlogi slovenske veterinarske zveze, veterinarske zbornice, zavoda, fakultete, društva veterinarjev, javne in pravne službe Slovenije. Prav tako pa dajem v razpravo tudi dopolnjevalne oziroma spreminjevalne predloge stališč. Vladimir Čeligoj ga predlaga - o njem smo že govorili. Poslanska skupina združene liste predlaga dva, poslanec Kramberger predlaga prav tako dopolnjevalni predlog k stališčem. Ali želi kdo besedo? Gospa državna sekretarka, prosim, Dunja Piškur-Kosmač.
DUNJA PIŠKUR-KOSMAČ: Hvala za besedo. Prvič, kar se tiče usklajevanja z veterinarsko stroko, sem že v uvodu povedala, da smo se pri pripravi tega zakona, ker smo menili, da bo šel po hitrem postopku, usklajevali že z veterinarsko stroko in že marsikaj pripravili za drugo obravnavo.
Drugič moram povedati glede mnenja sekretariata v zvezi z nacionalnimi programi vodenja prehranske politike v državi. Evropska unija in Svetovna zdravstvena organizacija nas zavezujejo, da take programe v državi imamo. Glede na predlog, da se nacionalni programi sprejemajo po trifaznem postopku v državnem zboru, bomo preučili možnost da take programe sprejme samo vlada.
In tretjič - kar se tiče označevanja živil. Moram povedati, da je to že rešeno s pravilnikom o splošnem označevanju, ki je bil izdan aprila letos, objavljen je bil v Uradnem listu številka 30/99 in je začel veljati petnajsti dan po objavi. To pomeni, da je začel veljati sredi maja meseca.
Glede na vprašanje gospe Hren-Venceljeve, moram pa povedati, da je usklajen z direktivami Evorpske unije in da ne bo potrebno narediti še enega pravilnika, vendar imamo še eno pravno podlago za izdajo tega pravilnika. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Razprava je torej o stališčih matičnega delovnega telesa in dopolnjevalnih stališčih. Sam bom predlagal tudi naslednji postopek, da bomo najprej glasovali o dopolnjevalnem stališču Vladimirja Čeligoja, če bo le-to sprejeto, bo potem prvo dopolnjevalno stališče združene liste postalo brezpredmetno, bo nekako povzeto in mislim, da ne boste temu nasprotovali. (Ne boste.) Ga ni vložil. Če ste poslanci samo napovedali dodatno stališče in ga niste vložili, za predsedujočega to pomeni, kot da ga ni. To je res. Zaključujem razpravo o dopolnjevalnih stališčih.
Najprej dajem na glasovanje dopolnjevalni predlog... Oprostite! Ali želite besedo? Sem že zaključil razpravo. Nisem vas videl, ko sem prej vprašal. Torej, na glasovanje dajem dopolnjevalno stališče poslanca Čeligoja. Prejeli ste ga na klop in mislim, da ni potrebno, da ga berem. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za tak dopolnjevalni predlog? (46 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je sprejet.
Zato prehajamo sedaj na 2. dopolnjevalno stališče poslanske skupine združene liste, ki se glasi: "Predlagatelj naj prouči, ali je potrebna in sprejemljiva v predlogu zakona o živilih taka rešitev, ki bi določala, da bo pogoje, ki jih morajo izpolnjevati živila za posebne prehranske namene pri presnovnih boleznih, vseboval zakon o zdravilih in zdravniških pripomočkih, ki je že v zakonodajni proceduri." Ugotavljamo prisotnost! Svoj glas bo odložila gospa Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Še enkrat, lep pozdrav! Že kot sem rekla v imenu poslanske skupine in tudi v imenu skupine, ker smo predlagali amandma, da bi se ta specialna dieta, ki je kot zdravilo, nazaj uvrstila v zakon o zdravilih. Menim, da je to treba podpreti, kajti še enkrat opozarjam, da to ni navadna dietna prehrana, to so zdravila. In to kot zdravila mora biti pod strogim nadzorom in mora biti pod
strogimi predpisi. Mislim, da se pred nekaj dnevi poslušali tudi Odmeve, kjer je bilo jasno opozorjeno, kaj se dogaja sedaj z raznimi uvozniki, ki to dietne prehrano, ki je kot zdravilo in služi za to, da bomo omogočili danes otroku, ki se rodi s to encimsko motnjo, to so ti otroci s fenilketonorijo in otroci s celiakijo in tudi odrasli, ki potrebujejo že od rojstva naprej to prehrano kot zdravilo, ampak točno dozirano in stalno pod kontrolo. Tudi uvoznik mora imeti za to dovoljenje, posebno dovoljenje, deklarirano in nadzorno dovoljenje, ki je danes po vseh predpisih samo v zakonu o zdravilih. Zato menim, da je to potrebno danes podpreti.
Izgovor, da Evropa zahteva uskladitev, je resničen. Evropa zahteva, vendar Evropa tudi v svojih posebnih direktivah, v zadnji, kjer govori o posebnih metabolih obolenjih, jasno piše, da je potreben specialni nadzor za to vrsto bolezni.
Naj vas še enkrat spomnim. Fenilketonorija je metabolna motnja, kjer se ne razgrajuje beljakovina, aminokislina fenilalanin. To je treba kontrolirati in danes medicina omogoča, da to motnjo odkrijemo ob rojstvu. Če je ta otrok pravilno doziran, potem ima normalen intelektualni razvoj, normalno kvaliteto življenja in zato ne smemo dovoliti, da se to prepušča trgu in nevestnim uvoznikom in se tako ustvarjajo še novi otroci z duševnimi motnjami. Na žalost jih je že preveč kot posledica te metabolne okvare, ampak to v času, ko to še ni bilo možno ugotavljati. Danes pa je to nedopustno.
Isto je pri celiakiji, kjer gre za kronično obolenje prebavnega trakta, tankega črevesa in vemo, kakšne posledice so.
Zato še enkrat opozarjam. Mislim, da sedaj vas moram kot zdravnik opozoriti, da dobro premislite, kako boste glasovali. Tukaj ne gre samo za to, da poenostavimo predpise. Tukaj gre za to, da bo to resnično pod kontrolo in pod zdravniškim nadzorom in pod strogimi kautelami. Kajti v tem primeru, če se to ne bo zgodilo, potem je ta hrana lahko za te celo obratno, škodljiva, in vodi v nepopravljive posledice. Tako okvare na področju duševnega, telesnega razvoja pri otrocih, nizka rast v primeru celiakije, pri odraslih do anemij, do pogostejših malignih obolenj, do drugih nevroloških obolenj. Tukaj ni več popravka.
Za to prosim in tudi sama bom podprla ta stališča.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Svoj glas bo obrazložil kolega Jelinčič. Za njim kolega Džuban.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa gospod predsednik. Sedaj ste slišali predavanje gospe doktor, ki je popolnoma zgrešeno.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ni replike kolega Jelinčič. Samo obrazložite, kako boste glasovali.
ZMAGO JELINČIČ: Glasoval bom proti temu predlogu iz enostavnega razloga, kajti pri celiakiji ne gre za nevarnost, da bi kdo pojedel česa preveč ali kaj podobnega, ampak gre za to, da se naj bolniki s celiakijo izogibajo določeni prehrani in zaradi tega mora biti ta prehrana označena z deklaracijo, kaj vsebuje. To pomeni, da ni potrebnih nobenih teh sfer prehrane vtikati med zdravila. Kajti, še enkrat bom poudaril, zdravila zahtevajo registracijo. Registracijski postopki so izredno dolgotrajni in dragi, kar pomeni, da bomo nekaj časa na slovenskem tržišču brez ogromne količine prehrane na sploh, kajti prehrana s celiakijo ni tista, ki bi vsebovala določene zadeve, ampak je tista, ki določenih glutenov ne vsebuje. To se pravi, da bo treba skoraj vsa živila spraviti v zakon o zdravilih, kar je pa totalen nesmisel.
Še enkrat povem, glasoval bom proti temu. Mislim pa, da bo tudi državna sekretarka lahko to pojasnila, da imam prav. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Razprava je bila zaključena, smo pred glasovanjem - to je prva obravnava, in dikcija je zelo jasna: "Predlagatelj naj prouči." Svoj glas bo obrazložil kolega Džuban.
GEZA DŽUBAN: Hvala lepa, gospod predsednik. Zelo težko je polemizirati z zdravniki...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: In tudi ne smete sedaj. (Smeh.)
GEZA DŽUBAN: ...in nasprotovati rešitvam, ki jih predlagajo verjetno v dobro nas vseh. Ne bom polemiziral, pač pa bom rekel, da ne bom podprl tega stališča iz naslednjih razlogov.
Morda ne razmišljam pravilno, da se zgodba vrti okoli celiakije, da vse ljudi, ki so tako ali drugače obremenjeni s tako imenovano celiakijo, kar proglasimo za bolnike. Strinjam se do tam, ko zdravniki skozi diagnostiko ugotovijo, da vsebnost glutena v živilih povzroča metabolne motnje in da v nadaljevanju življenja morajo imeti kontrolirano prehrano. Sedaj pa bomo praktični. Že v pravilniku o deklariranju živil imamo določilo, ki pravi, da poleg osnovnih lastnosti živila morajo biti deklarirane tudi sestavine - in v tem primeru celiakije gre za zgodbo, kjer vsebujejo ceralije, to so živila, testenine iz pšenice, rži in ječmena, gluten, ki škodi tem ljudem. So preobčutljivi, verjetno se tako reče. Lahko pa uživajo testenine, kruhe, iz ajde, koruze, pa še nekaterih, dveh ali treh stvari, kar pomeni, da če sprejmemo to stališče in to vgradimo v zakon, da bodo kruh iz pšenice, rži in ječmena prodajali peki, kruh iz ajde, koruze in tako dalje pa lekarne. Ali to pomeni to? Če to pomeni to, potem smo naredili veliko napako, da je ne okarakteriziram še kako drugače in mislim, da ta rešitev ni dopustna, da ne proglasimo teh ljudi takoj za bolnike, še najmanj pa, da prodajamo kruh iz ajde in koruze v lekarnah. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali bo še kdo obrazložil svoj glas? Ne bo. Bo. Gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Obrazložitev mojega glasu je v podporo temu predlogu. Temelji pač na mnenju ekspertov. Jaz verjamem, da ste mnogi drugi boljši poznavalci, ki ste sedaj diskutirali, ampak jaz se sklicujem pač na Pediatrično kliniko Kliničnega centra, Univerze v Ljubljani, strokovnega konzilija v tej kliniki, ki so meni in še mnogim drugim kolegicam in kolegom poslali prošnjo, da bi predlagali takšna stališča. Moram reči da verjamem, da so premišljanja in jih zato podpiram. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospod Potrč. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.) Kdo je za drugo dopolnjevalno stališče poslanske skupine združene liste?
Kdo je za? (19 poslancev.) Kdo je proti? (28 poslancev.)
To dopolnjevalno stališče ni bilo sprejeto.
Na glasovanje dajem dopolnjevalno stališče poslanca Krambergerja, ki se glasi: Predlagatelj zakona naj pripravi zakon za drugo obravnavo tako, da bo le-ta skladen z direktivami Evropske unije. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za to dopolnjevalno stališče? (35 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Stališče je sprejeto.
Sedaj dajem na glasovanje stališče matičnega delovnega telesa, skupaj s sprejetimi dopolnjevalnimi stališči. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za vsa ta stališča? (47 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da so stališča sprejeta.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na prekinjeno 7. TOČKO DNEVNEGA REDA, to je PREDLOG ZAKONA O PODPORI GOSPODARSKIM DRUŽBAM PRI RAZVOJU NOVIH TEHNOLOGIJ IZ VZPOSTAVLJANJU NJIHOVIH RAZVOJNIH ENOT V OBDOBJU OD 2000 DO 2003. V okviru hitrega postopka smo sedaj v tretji obravnavi. Ugotavljam, da so tri poslanske skupine LDS, SLS in DeSUS vložile amandma k 6. členu.
Preden gremo razpravljati o tem amandmaju, sprašujem, ali želi kdo razpravljati o zakonskem predlogu v celoti? Gospod minister.
DR. ALOJZIJ MARINČEK: Spoštovani, zbor! Ugotavljam, da je tako usklajeni amandma primeren za naše ministrstvo. Izrabljamo to priložnost in se zahvaljujem vsem vodjem poslanskih skupin in vsem gospem poslankam in gospodom poslancem za vašo močno podporo pri obravnavi tega zakona in pri njegovem sprejemanju. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod minister. Tretja obravnava še ni končana. Ker ni več splošne razprave, prehajamo na 6. člen oziroma k amandmaju k 6. členu. Tri poslanske skupine ga predlagajo. Amandma ste prejeli na klop. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.)
Ta amandma dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 6. členu? (45 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Končali smo z glasovanjem o amandmajih. Na podlagi tretjega odstavka 198. člena poslovnika sprašujem sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve: Ali je zaradi tega sprejetega amandmaja porušena medsebojna skladnost določb zakona? (Ni porušena.)
Prehajamo na glasovanje o zakonu v celoti. Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za zakon? (55 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je državni zbor sprejel zakon o podpori gospodarskim družbam pri razvoju novih tehnologij in vzpostavljanju in delovanju njihovih razvojnih enot v obdobju od leta 2000 do 2003. S tem zaključujem to točko dnevnega rada.
Prehajamo na 9. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O ZDRAVILIH IN MEDICINSKIH PRIPOMOČKIH. Hitri postopek. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Besedo dajem državnemu sekretarju, primariju Zajcu.
JANEZ ZAJEC: Gospod predsednik! Spoštovane, poslanke! Spoštovani, poslanci! Razlogi za izdajo in poglavitne rešitve so naslednji.
Dosedanji zakon o zdravilih, ki je bil sprejet leta 1996, je bil le delno usklajen z evropskim pravnim redom, zato je glavni razlog za izdajo oziroma sprejem predlaganega zakona popolna harmonizacija zakonodaje s področja zdravil in medicinskih pripomočkov in s tem izpolnitev obveznosti za polnopravno članstvo Republike Slovenije v Evropski uniji. Predlog zakona o zdravilih in medicinskih pripomočkih opredeljuje temeljne določbe. S podzakonskimi akti bodo urejena tista področja, pri katerih se tudi Evropska unija, zakonodaja te unije, nenehno spreminja v skladu s strokovnimi spoznanji, ki zahtevajo ustrezno prilagoditev normativne ureditve.
V predlaganem zakonu so odpravljena glavna neskladja dosedanjih predpisov in ta so: zakon ločuje medicinske pripomočke od zdravil in je zato razdeljen na dva dela, združuje zakonodaji s področja zdravil in medicinskih pripomočkov za uporabo v humani medicini in veterinarski medicini, kar je smotrno, ker so kriteriji kakovosti, varnosti in učinkovitosti za obe področji enaki. Opredeljuje pojme in definicije, skladno z evropskimi; usklajuje nacionalni postopek pridobitve dovoljenja za promet z zdravilom z evropskim; natančneje opredeljuje vlogo dobaviteljev zdravil in medicinskih pripomočkov; natančneje opredeljuje postopke kliničnih testiranjih zdravil in daje podlago za ustanovitev agencije za zdravila in medicinske pripomočke, kar bo pomenilo združitev upravne funkcije urada Republike Slovenije za zdravila, strokovno funkcijo zavoda za farmacijo in za preizkušanje zdravil.
Zakon, ki je pred vami, je povsem usklajen z direktivami Evropske unije in vas prosim, da podprete zakon z vsemi dopolnili, katere podpira tudi vlada. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala državnemu sekretarju. Predlog zakona je obravnaval odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko kot matično delovno telo. Prosim predsednico odbora za kratko predstavitev mnenja odbora.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Še enkrat pozdravljeni. Naš odbor je ta predlog zakona obravnaval 5.10. in potem še 7.10. Seznanili smo se s pisnim mnenjem sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, komisijo državnega sveta za družbene dejavnosti in komisijo za medicinsko etiko ter zdravstvenega sveta pri ministrstvu za zdravstvo.
Kratko predstavitev je povedal že državni sekretar. V zvezi z določbo o homeopatiji, katero zdravstveni svet in komisija za medicinsko etiko pri ministrstvu za zdravstvo v celoti zavračata in predlagata njeno črtanje, pa je predstavnica predlagatelja povedala, da je že država SFRJ pristopila h konvenciji o evropski farmakopeji; Republika Slovenija pa jo je potem ratificirala 1993. leta.
V zakonu o zdravstveni dejavnosti homeopatija še ni vključena, zato se ne more uporabiti kot oblika zdravljenja, posebej pa je poudarila, da je homeopatija pri nas prisotna, vendar še zakonsko ni urejena in zato tudi nendzorovana. Sekretariat je imel potem še nekaj pripomb. Člani odbora so v razpravi podprli cilje in namen predloga zakona o zdravilih in medicinskih pripomočkih ter tudi podprli sprejemanje zakona po hitrem postopku.
Opozorili so predvsem na stroge evropske predpise, za katere bo morala naša farmacevtska industrija nameniti velika finančna sredstva ter s tem prisilila naše proizvajalce, da bodo morali dopolnjevati dokumentacijo za stara zdravila, ki pri nas nimajo negativnih stranskih učinkov.
Glede uskladitve naše zakonodaje z evropsko so člani predlagali podaljšan enoletni rok ter pozvali vlado, da dodatno preuči medsebojno skladnost sedaj veljavne zakonodaje s predlaganim zakonom in v zvezi s tem ponovno preuči in predloži ustrezno rešitev k 15. in 126. členu.
V zvezi s pripombo k 119. členu je predstavnica vlade pojasnila, da je zakon o zdravilih krovni zakon in da bo posamezna področja možno urediti s podzakonskimi akti. Glede zapletenosti registracijskega postopka pa je vlada zaprosila pri Evropski uniji za prehodno obdobje petih let po vstopu v Evropsko unijo. Glede problematike uvoza medicinskih pripomočkov pa je v bodoče treba registrirati samo izdelovalca in medicinske pripomočke opremiti s certifikatom in oznako C.
Zaradi konkretnih pripomb članov do posameznih členov, ki zahtevajo dodatno proučitev in oblikovanje amandmajev ter dopolnitve, smo potem še enkrat obravnavali in končno potem tudi oblikovali nekaj amandmajev, in na koncu sprejeli sklep, da se predlog zakona o zdravilih in medicinskih pripomočkih obravnava in sprejme, skupaj z amandmaji odbora po hitrem postopku. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospa Zbačnikova. Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želite besedo predstavniki poslanskih skupin? Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke, gospod Brenčič.
STANISLAV BRENČIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegice in kolegi poslanci! V poslanski skupini Slovenske ljudske stranke smo prepričani, da je za dobro zdravstveno stanje našega prebivalstva izrednega pomena dobra preskrba prebivalstva s sodobnimi, varnimi in učinkovitimi zdravili ter prav tako preskrba z dobrimi medicinskimi pripomočki. Zaradi tega je predlog tega zakona predvsem v smislu varovanja zdravja zelo potreben in tudi pomemben. Nujnost sprejema tega zakona pa navsezadnje tudi narekuje potreba po primerljivosti in kompatibilnosti tega področja pri nas s stanjem v državah Evropske unije in na njegovo sledljivost direktivam Evropske unije.
Intenzivno sodelovanje urada za zdravila in veterinarske uprave pri pripravi zakona je, po našem mnenju, pripomogla k dobri vsebini zakona, ki ustrezno sledi stanju in potrebam na domačem kot tudi tujem trgu, in s tem uveljavlja najvišjo možno preskrbo uporabnikov s kvalitetnimi proizvodi, uveljavlja zaščito uporabnikov pred nevarnostmi zlorab in nepravilnih rab zdravil, uveljavlja kakovostno izdelavo zdravil in medicinskih pripomočkov, ki so primerljivi s stanjem v Evropski uniji, uveljavlja ustrezen in nadzorovan promet z zdravili in preprečevanje uvoza oporečnih zdravil; in navsezadnje uveljavlja točno opredeljen postopek za pridobitev dovoljenj za promet in trženje s farmacevtskimi proizvodi ter tudi natančno določa obveznosti uvoznika pri prometu z zdravili, kar je tudi ena temeljnih direktiv Evropske unije.
Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke podpira ustanovitev agencije za zdravila in medicinske pripomočke kot medsebojno zlitje dveh dosedanjih institucij, to je urada za zdravila in zavoda za farmacijo; s tem da bi bilo smiselno dvoletni ustanovitveni rok ne vezati na zakon o agencijah, temveč na uveljavitev tega zakona in morda bi bilo celo smiselno ta rok še skrajšati, glede na izkušnje, ki jih imamo s stanjem v slovenski veterini.
Prav tako podpiramo vključitev določb o hemopatskih izdelkih pod okrilje tega zakona, ne glede na to, da so pogledi strokovne medicine na to doktrino različni, vendar menimo, da je bolje, da so ti izdelki s tem, ko so v okviru tega zakona, le podvrženi nadzoru.
V poslanski skupini pa si nismo povsem enotni v tem, da se dietetični izdelki s terapevtsko indikacijo, ki so v največji meri namenjeni dojenčkom in otrokom s fiziološkimi motnjami, izločijo iz določil tega zakona in se kot živila opredelijo v zakonu o živilih. Po mnenju nekaterih poslancev bi to imelo za posledico zmanjšan strokovni nadzor nad temi izdelki ter tudi nad trženjem teh proizvodov, kar je sedaj dobro urejeno skozi specializirane prodajalne oziroma lekarne. Vendar pa glede na postopek, ki je sedaj z zakonom predpisan za registracijo zdravil, v kolikor je ta izdelek uvrščen med zdravila, zahteva tako rekoč zelo dolg in drag postopek in zato je pri večini nas prevladalo mnenje, da je bolje, da se ti izdelki le uvrščajo v skupino živil, seveda z določenim nadzorom tudi v okrilju zakona o živilih. V odločanju pri tem amandmaju je poslanska skupina prepuščena prosti presoji, ni nikakršne zaveze.
Predlog zakona kot celoto podpiramo, kot dobro podlago za nadaljnjo proceduro, prav tako podpiramo tudi amandmaje, ki so sestavni del poročila matičnega delovnega telesa. Poleg tega pa tudi amandmaja poslanske skupine liberalne demokracije k 15. in 80. členu, ker menimo, da ta dva amandmaja sorazmerno ugodno rešujeta - ali bi rekel - odpravljata možnost posledic, ki jih bi v osnovnem besedilu imela člena na našo farmacevtsko industrijo. In prav tako tudi podpiramo 2 amandma poslanske skupine - stranke gospoda Jelinčiča - to se pravi Slovenske nacionalne stranke, k 118. členu, s katerim se vlado zavezuje, da v dveh letih ob ustanovitvi tega zakona ustanovi agencijo. Prepričani smo, da je amandma odbora, ki to obdobje določa v obsegu 4-ih let, nesprejemljiv, ker vse je mogoče, da bo glede na zahteve Evropske unije tudi na tem področju Evropska unija s svojimi inšpektorji zahtevala zelo jasno sledljivost, ki se mora v piramidnem pogledu izvajati na tem področju, zato je rok dveh let od uveljavitve tega zakona dovolj in ga podpiramo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Brenčič. Stališče poslanske skupine socialdemokratov bo predstavila gospa Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Pozdravljeni! Naša poslanska skupina meni, da potrebujemo krovni sistemski zakon o zdravilih, ki bo usklajen z direktivami Evropske unije. Kot sem pa danes že nekajkrat omenila, pa še enkrat opozarjam s tega mesta in menim, da prejšnja odločitev, spoštovane kolegice in kolegi, ki ste jo sprejeli, kljub temu da je to mesto politične odločitve, ni strokovno podprto. Mislim, da ravno na področju zdravstva pa je potrebno upoštevati stroko.
Namreč, žalostno je, da vrh slovenske pediatrije, strokovni kolegij pediatrične klinike - naj vam preberem - jasno izraža, da je treba dietne izdelke, ki imajo vlogo zdravila, upoštevati s posebnim poudarkom, s posebnimi kavtelami in jih obdržati v zakonu o zdravilih, kjer so do sedaj najbolje urejeni. Skrbi me, če si tukaj politika upa mimo stroke, mimo stroke pediatrične klinike, ki je vrh slovenske pediatrije, sprejeti odločitev v škodo in pa zlasti v dolgoročne posledice zdravja naših ljudi. Naj vas še enkrat opozorim. To so bolezni: fenilketonorija, celiakija, kjer je potreben poseben režim, kjer je dieta zdravilo. In to ni isto, da se lahko pač ti zaradi določenih alergij ali pa zaradi določenih šibkosti, pač, tudi hraniš z drugo prehrano; ampak ti otroci - naj primer navedem fenilketonorije, kjer je motnja predelave aminokisline fenilanelina in če ti otroci od rojstva ne prejemajo posebno dieto, kjer je natančno odmerjen nivo te aminokisline ali pa izločena, potem se ti otroci ne razvijajo normalno. In danes, ko imamo ob rojstvu možnost, da to določimo in da jih lahko z natančno odmerno dieto vzdržujemo vse življenje, praktično vse življenje, in jim omogočimo normalen intelektualni razvoj, ne smemo dovoliti, da se razne družbe poslužujejo uvoza teh tako delikatnih in tako nevarnih proizvodov.
Mislim, da mi ni potrebno še enkrat opozoriti na inšpekcijske službe, ki so prepovedale prav direktorici urada dietne zbornice, da uvaža to vrsto prehrane in da je celo podan kazenski pregon zaradi suma kaznivega dejanja. Tudi potrošniki, svet potrošnikov za varstvo je opozoril, da je teh družb, ki uvažajo, še nekaj. Kasneje v razpravi vam bom lahko tudi navedla, to se pravi, da to ni tako nenevarno. Pri celiakiji, kjer menim, da gre tudi za težko metabolno obolenje, kjer me je gospod sicer, ki naj bi bil poklicni farmokolog, poučeval, da sem popolnoma napačno razlagala, kaj je celiakija.
Naj še enkrat povem, tu je treba stalno - pri celioakiji, kjer gre za kronično obolenje tankega črevesa - je treba trajno izločiti gluten iz prehrane, in to je tudi zdravilo. Njeno zdravljenje, se pravi, bolniki so vezani na doživljenjsko brezglutensko prehrano, zato morajo izločiti iz prehrane vse izdelke iz pšenice, rža, ovsa in ječmena, izločanje pa mora biti doživljenjsko. Če se ne držimo natančno teh navodil, je večja možnost malignih obolenj, še enkrat opozarjam; pojavljajo se nevrološka obolenja, pojavljajo se psihiatrična obolenja, potem je zmanjšana reproduktivnost, pri otrokih nizka rast. Se pravi, da to niso tako nedolžne stvari, in še to, to je nepopravljiva škoda, ki se dogaja.
Ravno zato, ker je sedaj to tako dobro urejeno v zakonu o zdravilih in ker evropska direktiva zahteva prav na področju metabolnih obolenj posebno skrb in nadzor, mislim, da je to najbolje vrniti nazaj v ta zakon. Kajti v 12. členu prejšnjega zakona, ki ste ga sprejeli, to ni natančno opredeljeno in tudi ni opredeljen natančen nadzor. Zato vas še enkrat opozarjam, kaj se bo zgodilo, če mnenja najvišjega strokovnega organa pediatrične klinike ne boste upoštevali.
Zato tudi naša poslanska skupina podpira amandma, ki sem ga vložila s skupino poslancev različnih poslanskih skupin, s kolegi zdravniki, ki vedo, kaj pomeni fenilketonorija, kaj pomeni celioakija in kaj pomeni, da je nad tem resnično strog nadzor. Samo to je naša želja in nič drugega. Hvala lepa zaenkrat.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospe Zbačnikovi. Dr. Helena Hren-Vencelj bo predstavila stališče poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov, govornica poslanske skupine za socialna vprašanja.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala lepa. Krščanski demokrati bomo podprli ta zakon, ker mislimo, da je dobro koncipiran, da je potreben, in predvsem zato, ker pravzaprav ureja stvari, ki so bile do sedaj izredno - ne da bi uporabila izraz sporne - ampak v praksi izredno težko uresničljive. Mislim namreč na medicinske pripomočke, na diagnostiko in podobno, za katere je bila izredno zapletena procedura, da se jih je sploh dalo dobiti v državo.
Torej, podpiramo zakon, in sem vesela, da je tako hitro prišel v državni zbor. Vseeno pa bi imela nekaj pomislekov, pa bi morda potem predstavnik ministrstva, ali gospa državna sekretarka, ali pa direktorica urada za zdravila pojasnila, če morda moja gledanja niso pravilna oziroma če je to morda nekoliko bolj osebno stališče.
Glejte, radiofarmake - v 49. členu pravi namreč, da minister predpiše oziroma lahko minister predpiše drugačno stopnjo in smer izobrazbe, kot pa jo določa prvi odstavek istega člena, pri čemer se sklicuje na radiofarmake. Radiofarmaki se v Sloveniji, kolikor je meni znano, morda nimam prav, ne izdelujejo v farmacevtskih tovarnah, pač pa se pripravljajo za posameznega pacienta na klinikah za nuklearno medicino. Skladno z dikcijo direktiv in predlogom zakona bi to sodilo v bistvu med magistralne pripravke - lekarniške magistralne pripravke in tako pod okrilje zakona o lekarniški dejavnosti. Nekaj podobnega je tudi s pripravo citrostatikov, kar se na pa na oddelkih dogaja. Tako nam - če imam prav - nakazuje 16. člen direktive 319/75.
Nadalje: mislim, da nekako ni dobro ločeno med izrazom "proizvajalec" in "izdelovalec". Če sta to dve različni stvari, potem v zakonu ni opredeljeno nadzorstvo nad proizvajalcem. Dobra proizvoda praksa v slovarju opredeljuje proizvajalce in izdelovalce - torej manufactures so to. Enako. Tako da ne trdim, da imamo prav. Ampak tukaj se nam je nekako postavil pomislek, ali morda ne bi bilo bolje to dikcijo popraviti.
Nadalje imamo, glejte! Opredeljen je uvoz, izvoz in promet z zdravili na debelo. To je v redu. Vendar pa pravi, da ne gre, da promet z zdravili obsega promet z zdravili na drobno, na debelo, uvoz in izvoz zdravil. V nekem smislu potem uvoz in izvoz zdravil ne bi bil promet na debelo, pa to mi vemo, da je. Vemo pa, da je promet na debelo tudi promet, ki se izvaja v naši državi, to se pravi, med tovarno in veledrogeristom in potem lahko naprej.
Potem je morda nekoliko nejasno napisano tudi glede analize oziroma kontrole kakovosti vsake serije zdravil. To opredeljuje 56. člen, v 74. členu pa se navaja, da se kontrola kakovosti zdravil izvaja z redno kontrolo kakovosti, izredno kontrolo in posebno kontrolo vsake serije oziroma kakovosti vsake prve serije. Potem se postavlja vprašanje, ali se bo, glede na navedbe v dveh različnih členih, isto serijo kontroliralo dvakrat. Ne vem. Morda imam napačno pojmovanje.
Naslednje se tiče inšpekcije. Vzorčenje, se pravi jemanje vzorcev zdravil, ki so v prometu, izvajajo inšpektorji in farmacevtski inšpektorji bi to morali biti. Kdo ima potem poleg inšpektorjev, ki jemljejo vzorce, ki jih dajejo v pregled in ki dobijo tudi rezultate analiz, kdo ima potem pravico do vpogleda v dokumentacijo. Posebno mislim s tem s prizadeto stranko, ki morda ima v prometu zdravilo, ki ne sledi kakovosti, pod katero je zdravilo deklarirano.
Kljub tem našim pripombam pa mislim, da je zakon dober in bi ga veljalo podpreti in hitro sprejeti. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospa dr. Hren-Vencelj. Na nekatera vprašanja, ki ste jih v svoji razpravi v imenu poslanske skupine odprla, bodo lahko predstavniki vlade odgovorili v okviru splošne razprave. Stališče poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke, Zmago Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Slovenska nacionalna stranka bo podprla zakon in se strinja z njegovo intenco, da se vendarle uredijo zadeve na tem področju. O posameznih členih in o posameznih amandmajih bom govoril takrat, ko bo pač čas za to, ko bomo o posameznem amandmaju razpravljali, ker sodim, da je zdaj prezgodaj in se bodo vse razprave pozabile že do takrat, ko naj bi se glasovalo, zato je bolj smiselno, da to naredim takrat; ponavljal se pa ne bi ravno rad.
Vendar pa o nečem moram spregovoriti, in sicer je to, da je nujno potrebno v zakonu urediti, da bo pristojni organ za zdravila in medicinske pripomočke, ki jih obravnava ta zakon, le agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke. V sedanjem zakonu je to deljeno, tako da je za humano medicino pristojna agencija za zdravila, za veterinarsko medicino pa naj bi bil to poseben zavod. Nedvomno dejstvo je, da tudi veterinarska zdravila izdelujejo iste tovarne, ki izdelujejo zdravila za humano medicino. Razlike pri izdelavi pravzaprav ni, ne samo pravzaprav, absolutno ni nobene. Testi, ki se izvajajo pri proizvajalcih v teh tovarnah, so enaki za obe sferi in zato sem prepričan, da mora biti tudi kontrola v rokah ene institucije. V Evropi to ni ločeno, tudi to ni ločeno na dve posebni instituciji. In v veterinarskem aquisu se ne govori o kontroli veterinarskih zdravil, zato sodim, da je to nujno potrebno spraviti pod eno kapo, drugače se nam bo dogajalo zaradi razparceliranosti to, kar se nam dogaja na področju proizvodov, ki jih kontrolirajo veterinarji. Imamo probleme z rdečim mesom, imamo probleme z mlekom, v kratkem lahko pričakujemo še kakšne probleme. In zato, da bi se temu izognili, morajo kontrolirati zdravila strokovne institucije in edina usposobljena, strokovno usposobljena institucija v tem primeru bo agencija za zdravila Republike Slovenije. Ta agencija, ki bo pač podedovala neke, tako kadre kot tudi instrumentarij ter znanje od sedanjih inštitucij, od zavoda za preizkušanje zdravil, bo nedvomno edina ustrezna, tako strokovno kot tudi glede na vse pripomočke in ostalo, edina strokovno usposobljena organizacija za to kontrolo v Sloveniji. Razen, če ni komu do tega, da bi se lahko določena veterinarska zdravila delala tako, malo po svoje, na črno, pod roko. Vendar sem prepričan, da tudi vladi Republike Slovenije in nikomur v tem državnem zboru ni do tega, in nam je samo do tega, da zadevo uredimo. Zato sem tudi prepričan, da bomo sprejeli tudi ta amandma - predvsem gre za amandma k 2. členu in amandma k 118. členu zakona. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Jelinčiču. Stališče poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije, Aleksander Merlo.
ALEKSANDER MERLO: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi ter predstavniki vlade! Liberalna demokracija Slovenije ima samo pozitivne besede o tem predlogu zakona. Nekje se strinjamo z mojimi predhodnimi govornici, da je predlog zakona dober, da prinaša neko novo kvaliteto na tem področju dela. Imamo manjše pripombe, ki se bodo potem tudi pokazale v amandmajskih oblikah in podobno. Edina stvar, na katero bi imeli mogoče pripombo, je, da se o homeopatiji pri nas skoraj nič ne govori, najraje bi jo skrili pod klopi; vemo pa, da je kar - da ne rečem - masovni uporabi; vemo, da se o tem dosti govori, da so tudi na nas kar bili pritiski o ustavitvi uporabe homeopatije v zdravljenjih, tudi v zakonske okvire in podobno. Meni je žal, da morda ta priložnost odhaja, ki se nam je sedaj ponudila, in sem prepričan, da so ji v Evropi v večini držav dali večje - praktično - mesto, ki ji nekje gre.
Vsekakor menim, da je morda najslabše zatiskati oči pred nekimi zadevami, ki so tu danes med nami, in verjetno bo na to temo v bodoče treba kaj reči. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Merlo. Poslanske skupine so povedale svoja stališča. Prehajamo na razpravo poslank in poslancev. Ugotavljam, da nisem prejel nobene pismene prijave. Ali želi predstavnik vlade besedo? Prosim, državni sekretar, gospod Zajec.
JANEZ ZAJEC: Hvala lepa za besedo. Hvala lepa vsem poslanskim skupinam, da ste podprli ta zakon. Rad bi pa samo na nekaj vprašanj odgovoril, na ostala vprašanja pa vam bodo naši bolj strokovno usposobljeni sodelavci lahko dali natančnejša pojasnila.
Najprej, kar se tiče radiofarmakov. Veste, da radiofarmake izdeluje v manjši meri tudi institut Jožef Štefan v Ljubljani, torej smo tudi proizvajalci radiofarmakov. Drugače pa večino radiofarmakov uvažamo in seveda je klinika za nuklearno medicino pravzaprav samo distrubiter tega, kar mi uvozimo. Drugače pa sodeluje pri izdelavi z institutom Jožef Štefan.
Drugo vprašanje je homeopatija. Za strokovno stališče zdravstvenega sveta, mislim, da vsi veste, ker je bilo tudi nekajkrat objavljeno v dnevnem časopisju. Vendar moramo zelo jasno povedati, da s sprejetjem evropske farmakopeje to področje je zajeto tudi v zakonu o zdravilih. Mi smo dali v prehodne določbe zelo jasno določilo, da se bo homeopatija uradno lahko uporabljala in priznala v Sloveniji šele takrat, ko bo strokovni svet - to se reče zdravstveni svet - podal mnenje. Se reče, da nimamo dovolj veliko varovalko - po mnenju vlade - da to uredimo tako, kot smo predlagali.
Tretja zadeva. Dietetika. Tu moram biti zelo jasen. Nimam nobenega pooblastila vlade, da bi sprejel karkoli drugega, kar je v evropskih direktivah. Predlog dr. Zbačnikove je v nasprotju z direktivo Evropske unije, ki to zadevo opredeljuje v zakonu o živilih in - sem pozabil s seboj prinesti - tam je na direktivi zelo jasno napisano: da vsako tako živilo mora imeti jasno izjavo, ki zagotavlja zelo dober strokovni, medicinski nadzor takega živila. Če te izjave ni, je to kršitev zakona o živilih. Zato predlagam, da sprejmete tako dikcijo, kot je predlagana v predlogu vlade. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala državnemu sekretarju. Replika? Gospa Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Rada bi replicirala državnemu sekretarju.
Kot sem že danes nekajkrat omenila. V dokumentu Evropske unije v direktivi 1999.C, 21. marca 1999 pa jasno piše pri metabolnih boleznih, da je potreben poseben nadzor in strog nadzor pri tisti vrsti hrane, ki je kot zdravilo. To se pravi, to ni v nasprotju z direktivami Evropske unije.
Naš amandma, ki ga predlaga skupina poslancev, zdravnikov in ostalih iz različnih poslanskih skupin in tudi komisija oziroma strokovni kolegij pediatrične klinike. Ravno to je tista varovalka, ki zagotavlja, da bo ta skupina, ki ni velika... Naj povem: otrok s fenilketonorijo se na leto v Sloveniji rodi 5. Približno 70 takih otrok se zdravi na pediatrični kliniki, dočim pa glede ciliakije je incidenca v Evropi 1 proti 75, 1 proti 100. V Sloveniji sicer nimamo takega podatka, vendar je prav ta direktiva Evropske unije pri teh metabolnih boleznih, kjer se zahteva poseben nadzor in posebno kontrolo - tista, ki zagotavlja, da ta mala skupina vendar ima možnost za normalen psihofizični razvoj, za normalno kvaliteto življenja in s tem jih zaščitimo, da ne razvijejo drugih obolenj, ki so pogostejše v primeru, da to prepustimo prostemu trgu.
Mislim, da ni treba citirati še enkrat odločbe tržne inšpekcije in pa opozorila potrošnikov, kjer je jasno zapisano, koliko teh raznih podjetij oziroma firm, ki uvaža tako imenovano prehrano, ki je kot zdravilo, je že prijavljenih. Nekateri celo imajo prepovedi; ampak še hujše je to, kakšne posledice bodo imeli ti bolniki v naslednjih letih. To so stvari, ki so nepopravljive. Če nekomu ne doziramo pravilno finil anelina oziroma ne uredimo pravilno doziranja te diete, ki je za njega edino zdravilo, potem so nepopravljive posledice. To ni stol pa miza, ki se da popraviti; to je živ organizem, ki je pač nepopravljivo okvarjen in tudi naši otroci imajo pravico, če ima medicina danes že toliko znanja in možnosti, da imajo normalen psihofizični razvoj, ampak ne, da ustvarjamo zaradi take zakonodaje, ki ne bo imela nadzora, zopet skupino duševnih in telesno okvarjenih ljudi. Hvala lepa.
Še eno vprašanje za državnega sekretarja glede homeopatije. Namreč, v mnenju zdravstvenega sveta in pa komisije za medicinsko etiko je jasna zahteva, da se to sicer ne sprejme v tem zakonu, ampak predlagajo poseben zakon, ki je "baje" v pripravi za to alternativno zdravljenje. In me zanima, gospod državni sekretar, kdaj lahko ta zakon pričakujemo v parlamentu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospe Zbačnikovi. Pod ta zakon je podpisanih več ministrov, tako sedaj želi besedo minister Smrkolj, za njim državni sekretar.
CIRIL SMRKOLJ: Gospe poslanke, gospodje poslanci, en lep dober dan želim! Seveda sva tukaj podpisana dva ministra, ker smo se uskladili v okviru ministrstev, da pravzaprav zakon o zdravilih v humani in veterinarski medicini združimo pod en zakon; vendar bi rad poudaril, da razumem razpravo gospoda poslanca Jelinčiča, vendar nasprotujemo predlaganemu amandmaju k 2. členu, kjer predlagatelj predlaga, da se črta tretji in četrti odstavek tega člena in nadomesti z besedilom, da je pristojni organ za zdravila in medicinske pripomočke, ki jih obravnava ta zakon, agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke. Rad bi seveda poudaril, da celotno področje uporabe zdravil v veterinarski medicini sodi v veterinarski del acquisa, hkrati sodi pod ta acquis tudi nadzor nad ostanki zdravil v živilih živalskega porekla kot tudi določanje največjih dovoljenjih ostankov zdravil, kar pomeni, da ti področji ne moreta biti ločeni. Tudi zakon o organizaciji in delovnem področju ministrstev določa, da veterinarska uprava Republike Slovenije opravlja zadeve, ki se nanašajo na promet in preskrbo z zdravili, mamili in strupi za rabo v veterinarski medicini. V zakonu o veterinarstvu pa je tudi določeno, da je veterinarska uprava Republike Slovenije tista, ki vodi registracijo zdravil za uporabo v veterinarski medicini, kar je seveda v celoti usklajeno tudi z evropsko zakonodajo v tem delu.
Rad bi poudaril, da na ta način nasprotujemo amandmaju k 2. členu in posledično tudi amandmaju gospoda Jelinčiča k 118. členu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu ministru. Besedo ima državni sekretar, za njim gospod Jelinčič. Replika, gospod Jelinčič? (Da.) Prosim, najprej gospod Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Gospodu ministru Smrkolju bi povedal, da veterinarski acquis govori o uporabi teh zdravil, nikakor pa ne govori o registraciji oziroma o kontroli primernosti teh zdravil, in to povsod po svetu izvaja ena sama državna organizacija. Zato sem prepričan, da gre tu za poteze veterinarskega lobija, ki hoče to zadevo razdeliti. Res je, da bo imelo tako ministrstvo - en segment ministrstva za zdravstvo - kot tudi agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke precej več dela zaradi tega. Vendar pa bo, če nič drugega, država prihranila še enkratni vložek v enake aparature, v enako izobrazbo ljudi, v enake teste in vse skupaj. Mislim, nekaj takega se lahko zgodi samo v Sloveniji, in razumem, da so zadaj lobiji, ki to poskušajo, čeprav mi je s stališča državljana to nepojmljivo, kako je to mogoče. Kajti še vedno sem prepričan, da je tako nam kot tudi vladi predvsem do dobrobiti slovenskega naroda in naše države.
Zato nikakor ne sprejemam zelo zelo nestabilnih argumentacij ministra Smrkolja, in še vedno vztrajam na tem, da mora te zadeve urejati ena sama državna inštitucija. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Jelinčič. Besedo ima državni sekretar, gospod Zajec.
JANEZ ZAJEC: Hvala lepa za besedo. Najprej zelo na kratko še enkrat o dietetiki. Namreč to, kar je rekla gospa Zbačnikova, je napisano v "Decision 1295", ki obravnava bolnike, to je področje zdravstva. In v tem akcijskem programu se obravnavajo vse redke bolezni in naj bi se apliciral do leta 2003, tako piše v tej odločitvi. Medtem ko direktiva za živila zelo natančno opredeljuje, da so ta živila v zakonu o živilih in bi zelo rad poudaril, da v kolikor bomo sprejeli drugačno dikcijo od prejšnje, iz prejšnjega zakona, bosta oba zakona v neskladju z Evropsko unijo, to je treba povedati zelo jasno.
Še to. Seveda smo vsi za to - jaz razumem vprašanje dr. Zbačnikove in jaz mislim, da je zelo, vsi se trudimo, da bi bila ta kontrola teh živil seveda čim boljša.
Kar se tiče homeopatije, prvič slišim, da se pripravlja zakon o alternativni medicini. Bil sem na dveh strokovnih srečanjih, kjer se je o alternativni medicini govorilo kot o zelo negativnem pojavu v slovenskem prostoru. Bili so prisotni vsi, od predsednika etične komisije do predsednika strokovne komisije pri zdravniški zbornici, vsi ta način zdravljenja odklanjajo in prav zato smo mi dali v zakon kot varovalko v prehodne določbe, da lahko homeopatijo šele uporabljamo takrat, ko bo o njej se izrekel zdravstveni svet. Treba je pa povedati zelo jasno, da zdravstveni svet je posvetovalni organ ministra in to ni nobeno izvršilno telo. In stroka seveda ima svoj pogled, mi ga moramo pa uskladiti s finančnimi zmožnostmi. To se reče, da strokovna zadeva je točno tako, kot je povedala dr. Zbačnikova, mi pa menimo, da v zakonu to moramo omeniti in dati omejitve, kdaj se bo lahko to začelo v Sloveniji uporabljati. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod državni sekretar. Replike dveh naših dam. Najprej dr. Hren-Vencelj in pa Zbačnikova.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Glede na to, kar je gospod Jelinčič prej povedal, se ta stvar navezuje tudi na to, kar ugotavlja predlagatelj, kjer pravi, da se je na področju veterinarskih zdravil odvijalo neustrezno skladiščenje in transport zdravil, neupravičeno razpečevanje zdravil s strani oseb, ki za to nimajo ustrezni kadrov, znanj, opreme in dovoljenja.
Mi seveda smo imeli oziroma imamo zakon o dajanju zdravil v promet in imamo tudi pravilnik, ki opredeljuje, kakšne pogoje mora tisti, ki opravlja to dejavnost, izpolnjevati, vendar pa je očitno, da inšpekcijske službe, za katere ugotavljamo prav na področju veterinarstva, niso bile ustrezno organizirane. Tako da vse to bi pravzaprav potrjevalo to, kar je gospod Jelinčič rekel, vendar pa mislim, če sta se obe ministrstvi dogovorili, kako bo to področje urejeno, da je potem stvar v redu.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kolegica Zbačnikova, prosim.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Še enkrat lep pozdrav! Rada bi ponovno replicirala državnemu sekretarju. Namreč, trdite, da s tem, če boste podprli amandma, da vrnemo te posebne dietične pridelke, ki so kot zdravilo, nazaj v zakon o zdravilih, bomo v neskladju z direktivami Evropske unije. Vendar naj vas še enkrat opozorim. Zakon o živilih so diatetični izdelki in so v 12. členu prejšnjega zakona, ki smo ga sprejeli, samo omenjeni kot živila za posebne prehrambene namene. Ni pa nikjer opredeljen režim in nadzor, kot to opredeljuje zakon o zdravilih in kot to zahteva direktiva Evropske unije in dokument, ki sem ga citirala in ste ga tudi vi citirali, za posebne metabolna obolenja, kjer bo treba to uskladiti do leta 2003. Kako se bo to uskladilo, če v tem zakonu o živilih samo omenjate, nimate natančnega predpisa, kako in kakšen režim in nadzor mora biti. Potem pa v 2003 pa morajo ta posebna metabolna obolenja, to so fenilketonorija, celiakija in katerih je tako malo, vendar vsak od njih tako dragocen za vsakega od njih tako pomembno, to uskladili.
Tudi, če v teh letih, ki jih bomo izgubili, bo nekaj otrok za večno izgubljenih. Nekaj bo zato duševno prizadetih in drugače telesno okvarjenih in drugače hendikipiranih. Ne samo njihova kvaliteta, ampak tudi, če gledamo čisti finančni izračun. To je eno.
Drugič. Pravite, da vam je neznano, kakšen zakon o alternativni oziroma zakon o alternativi se pripravlja. To sem povzela iz zdravstvenega sveta. Dopis je bil naslovljen na naš odbor z dne 6.10.1999, kjer pišejo predstavniki oziroma je profesor Arnež podpisan, predsednik zdravstvenega sveta. Zdravstveni svet pri ministrstvu za zdravstvo Republike Slovenije je omenjeno problematiko obravnaval na svoji 81. seji 8.7. in nato 2.9. in na predlog komisije za medicinsko etiko soglašal, da je potrebno problematiko hoemopatskih zdravil izvzeti iz predloga zakonskega besedila, ki bo nanovo uredil problematiko zdravil in medicinskih pripomočkov, kljub priporočilom EU, direktiva 92/73. Problematiko homeopatskega zdravljenja urediti celovito, posebej s posebnim zakonom v skladu s sklepom 67. seje zdravstvenega sveta, dne 5.3.1998. Zato je bilo tudi postavljeno moje vprašanje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Najprej gospa direktorica mag. Irgolič, direktorica urada za zdravila. Potem sekretar, gospod dr. Zajec.
NADA IRGOLIČ: Gospod predsednik! Zahvaljujem se vam za besedo. Spoštovane gospe poslanke in gospodje poslanci. Dovolite mi, da vam pojasnim razna vprašanja in dileme, ki so se pojavile tukaj med razpravo.
Glede diadetike mislim, da je potrebno povedati nekaj - za lažje razumevanje in sicer. Leta 1995 so se predsedniki društev za celiakijo in fenilketonorijo obrnili na ministrstvo za finance, ker so želeli doseči oprostitev carine in oprostitev prometnega davka, kar bi pocenilo te izdelke. Odgovor je bil sledeč: "Če bi bili ti izdelki uvrščeni med zdravila, bi bili lahko oproščeni carine in prometnega davka." Tedanji sestavljavci zakona o zdravilih iz leta 1996 so uvrstili dietetične izdelke s terapevtskimi indikacijami med zdravila. In na podlagi zakona je bil ustanovljen urad za zdravila in naš urad je to problematiko uredil na sledeč način; in sicer, tiste dietetične izdelke, ki so imeli farmacevtsko obliko - torej, da so bili v obliki prahu in so bili primerni za dojenčke - smo uvrstili v skupino zdravil B zato, da jih je lahko zdravstvena zavarovalnica uvrstila na pozitivno listo; to je bil razlog. Vse ostale dietetične izdelke, ki se uporabljajo na široko in imajo obliko hrane, torej obliko makaronov, skratka, prehrambenih izdelkov, smo uvrstili v skupino C. In s tem smo dosegli naslednje: oprostitev carine, oprostitev prometnega davka in kakovost ter zagarantirano varnost zaradi odškodninske odgovornosti.
Zadeva je pa naslednja: uvrščati v skupino zdravil izdelke, ki jih Evropa uvršča v prehrano, zato da gremo na roko družinam, ki so prizadete, najbrž ni najbolj primeren način. V evropski direktivi iz leta 1989 je natančno napisano, kdo je pristojna oblast za to vrsto dietetičnih izdelkov. Popolnoma razumem predlog dr. Zbačnikove in njeno skrb. Namreč, prva direktiva uvršča to med prehrano, druga direktiva, številka 21, iz letošnjega leta, uvršča to med prehrano, in 13. člen prve direktive govori o pristojni oblasti, in to je urad za prehrano. Iz tega razloga in iz razloga harmonizacije smo izpustili v zakonu o zdravilih dietetične izdelke s terapevtsko indikacijo. Vendar pa moram reči, da s tem, če so uvrščeni v prehrano, bi moral biti režim odobravanja, kontrole in izdaje urejen najmanj na tak način, kot smo ga vodili pri zdravilih; torej registracija v takem primeru odpade, ne odpade pa kakovost izdelka - in to je poglavitno pri teh izdelkih.
Sedaj je tako, če bi mi sprejeli to v zakonu o zdravilih, ne moremo govoriti o harmonizirani zakonodaji, ker smo podali izjavo o skladnosti na vlado in bi prekršili izjavo o skladnosti. Predlagala bi nekaj - v pripravi je zakon o živilih, in upoštevajte zadnjo misel dr. Zbačnikove; da se zakon o živilih natančneje opredeli do teh izdelkov in da sprejme način odobravanja nadzora in trženja na drug način, kot je za navadno prehrano. To bi bila edina možnost, da bi bila zakonodaja usklajena in da bi bili ti prizadeti otroci zavarovani. To je glede dietetike.
Glede homeopatije - ali mi dovolite, da grem po tem vrstnem redu, kot je bila debata? Glede homeopatije. V letu 1992 je bil izdan zakon o zdravstveni dejavnosti, in v 58. členu tega zakona piše, da se tradicionalne postopke zdravljenja in alternativne postopke zdravljenja uredi s podzakonskim aktom v pol leta. Sedaj smo leta 1999, tega podzakonskega akta ni, pri harmonizaciji naše zakonodaje z evropsko pa smo bili dolžni upoštevati homeopatske izdelke in zato smo tudi navedli to v 7. členu. Če pa preberete 7. člen - 7. člen je restriktiven v bistvu. Mi nismo teh izdelkov sprostili, ampak smo jih dali pod nadzor. Torej zadeva je sledeča. Na zakon o zdravstveni dejavnosti se mora pripraviti podzakonski akt, ne pa poseben zakon, kajti direktiva 92 - 73 je direktiva, ki sodi v osnovno direktivo 65-65, to je direktivo o zdravilih.
Potem glede vprašanj radiofarmakov. Radiofarmaka - moram pojasniti - radiofarmaka se uporabljajo na način zdravila magistraliter, kot je povedala gospa poslanka, vendar radiofarmaka so široka skupina, ki jo Evropa s posebno direktivo ureja. To je rizično zdravilo, in sicer se uvaža kot zdravilo, je v terapevtske namene in je tudi kot medicinski pripomoček v diagnostične namene. In zato je v zakonu o zdravilih to omenjeno kot posebna skupina zdravil, ki jo bo uredil poseben podzakonski akt, tako kot ostala zdravila iz krvi, pa cepiva in serume, kjer je tudi direktiva posebna. Potem proizvajalec in izdelovalec, to sta dva ločena pojma; in sicer Amerika pozna samo ime proizvajalec, pri Evropski uniji pa pomeni proizvajalec tisto osebo, ki lahko proizvaja zdravilo sama ali pa ga proizvaja tretja oseba na njegovo odgovornost. Izdelovalec je pa tisti, ki de facto izdela zdravilo. In za urad za zdravila je pomembno, da pozna, kdo je proizvajalec in kdo je posledično za njega izdelovalec; kajti mi kontroliramo odškodninske odgovornosti proizvajalca in pa kakovost pri izdelovalcu: zahtevamo GMP certifikat od izdelovalca in zato smo navedli ta dva ločena pojma, v definicijah pa nista en za drugim, ampak sta oba.
Potem uvoz in izvoz je tudi promet, zato smo ga tako opredelili in to smo uglasili z ministrstvom za finance. Glede kontrole kakovosti: v 56. in 74. členu je pa naslednje. Evropska direktiva 75/319 v členu 22, v točki b) eksplicitno navaja, da je vsak uvoz iz tretje države pod posebnim nadzorom, torej nadzira se vsaka serija uvoženega zdravila, in sicer iz tretjih držav. Vedeti je treba, da za Slovenijo so v tem trenutku vse države tretje in možen je uvoz zdravil, ki so lahko tudi falsificirana. Torej ob vstopu v unijo so tretje države samo tiste, ki so izven Evropske unije. V 74. členu pa imamo opredeljene dolžnosti kontrolnega laboratorija, to je sedanjega zavoda za farmacijo, ki pa izvaja redni nadzor kontrole kakovosti v prometu, torej zdravil v prometu enkrat v petih letih. To je pa sistematski redni nadzor izven tega ob uvozu. Vsaka serija uvoženega rizičnega zdravila je pa kot posebna točka, to so izdelki iz krvi.
Potem jemanje vzorcev: kdo ima pravico vpogleda v dokumentacijo. Zavod za farmacijo izvaja analizno kontrolo kakovosti nekega zdravila, in zavod za farmacijo poseduje podatke, kakšno zdravilo mora biti. Iz vse registracijske dokumentacije ima zavod samo ta del; v kolikor pa ta informacija ne zadošča, ima pa vpogled samo urad. Zavod za farmacijo ali inšpektor javi nedoslednost uradu in tam se potem vrši preverba.
To bi bilo vse. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospa direktorica. Imamo tri prijave, najprej državni sekretar, ki se odpoveduje, nato Aleksander Merlo.
ALEKSANDER MERLO: Spoštovani gospod podpredsednik, kolegice in kolegi ter predstavniki vlade! Rekel bi, da sem z odgovori, ki jih je gospa Irgolič povedala, izjemno zadovoljen, in bi si želel, da bi nam tako kratko in jedrnato predstavniki vlade še dostikrat odgovarjali. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Mario Gasparini.
MARIO GASPARINI: Hvala lepa. Spoštovani! Ker ste se vsi podali med zdravila, grem malo na pripomočke, tako da malo premešam to razpravo, ker sicer bomo samo o homeopatiji govorili.
Sicer pozdravljam ta zakon in mislim, da je dobro, da ga imamo in da ga bomo tudi sprejeli. Mene interesirajo vprašanja s področja zdravstvenih pripomočkov, pa bom šel kar po vrsti.
Najprej bi vam rad povedal, da medicinske pripomočke delimo na tri kategorije ali pa tri skupine. Prva skupina je tista najlažja, da tako rečem, torej, to so medicinski pripomočki, kjer izdelovalec sam ugotovi skladnost svojega izdelka. S tem hočem povedati, da velika kontrola nad temi pripomočki niti ni potrebna.
V 87. členu se predlaga komisija za medicinske pripomočke, ki jo imenuje pristojni minister imed priznanih farmacevtskih, medicinskih, veterinarskih strokovnjakov in strokovnjakov tehniških strok. Sedaj gre za to: uvozniki, tudi manjši uvozniki, če tako rečem, torej tisti, ki imajo dva, tri zaposlene vse skupaj, pa imamo tudi velike uvoznike, bi hoteli na vsak način biti zraven. Tako da mislim, da ne bi bilo slabo, da so v tej komisiji tudi predstavniki, pravne ali fizične osebe, uvoznikov teh pripomočkov.
V 100. členu se govori, da pristojni organ vodi register izdelovalcev, dobaviteljev in register medicinskih pripomočkov. Strinjam se z registrom pripomočkov druge, tretje skupine, ampak ne vem, če je na mestu, da vodi tudi register pripomočkov prve skupine; kot sem prej povedal, so to tisti, za katere odgovarja sam izdelovalec. Torej, vprašanje.
V 102. členu se govori o strokovni izobrazbi tistih, ki prodajajo, da tako rečem, te medicinske pripomočke. Tu sem zopet v dilemi, ali je potrebna visoka strokovna izobrazba ali pa poseben tečaj za tiste, ki uvažajo pripomočke prvega razreda? Torej tukaj bi se lahko tudi zadovoljili, da ima neko srednjo izobrazbo in da mogoče občasno ima zaposlenega nekega z visoko izobrazbo, ki kontrolira to. Tudi to je eno tako vprašanje.
To bilo bila ta štiri vprašanja, na katera bi rad odgovor, kar se tiče teh pripomočkov. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospa kolegica Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Še enkrat lep pozdrav. Rada bi postavila dodatno vprašanje gospe direktorici urada za zdravila.
Meni je čisto vseeno, kje je to, samo, da je to varno in da je to resnično varno in z vsemi nadzornimi in zakonskimi mehanizmi zagotovljeno, da bo to res kot zdravilo. Vendar sprašujem. Zakon o zdravilih bo sedaj sprejet po hitrem postopku. Ven ste vrgli to dieto, ki je kot zdravilo, čeprav za majhno število otrok, vendar za vsakega je to dragoceno.
Drugi zakon, ki je še v sprejemanju v rednem postopku, te jasne opredelitve nima. Zato trdim še enkrat, da boste ravno s tem, ko boste to dieto kot zdravilo za nekaj primerov težkih metabolnih obolenj, fenilketonurijo in celiakijo vrgli ven, v zakonu o živilih pa tega ne boste imeli, natančno, striktno določeno kot zahteva evropska direktiva, v nasprotju z direktivami Evrope.
Ravno iz tega izhaja moja razprava. Po drugi strani pa v dokumentu Evropske unije v direktivi, ki sem vam jo že navedla in ki sem jo tudi dostavila marca 1999, jasno piše, da do leta 2003 mora to biti urejeno tako skrbno in pod kontrolo, kot to zahteva evropska direktiva pri težkih metabolnih obolenjih. To je zopet drugi razlog, zaradi katerega trdim, da boste sami s to zakonodajo, ki jo danes predlagate, da se sprejme, prišli v nasprotje.
Zato sprašujem: Kaj pa, če bo to sprejeto sedaj v parlamentu in kako boste ta prazni prostor, ta čas, preden boste v drugem zakonu uredili, če boste uredili, lahko opravičili pa tudi samo en primer okvare, ki je nepopravljiv? Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Državni sekretar, dr. Zajec.
JANEZ ZAJEC: Hvala lepa za kompliment, pa bom zelo kratek, ker bom prebral samo 126. člen tega zakona, ki je pred vami. Dietetični izdelki s terapevtsko indikacijo, ki so izdelki z odstranjenimi specifičnimi aminokislinami, brezproteinski in drugi dietetični izdelki za zdravljenje presnovnih motenj se obravnavajo v skladu z zakonom o zdravilih do sprejema posebnega zakona o živilih. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Želi še kdo besedo? Gospa direktorica.
NADA IRGOLIČ: Hvala, gospod predsednik. Dovolite mi, da dam par pojasnil gospodu poslancu dr. Gaspariniju, in sicer v 87. členu imamo navedeno komisijo za medicinske pripomočke. Komisija, ki deluje kot posvetovalni organ pri uradu za zdravila, pri registracijah, je odgovorna komisija, ki stoji za vsakim ekspertnim mnenjem za registrirano zdravilo in ravno tako za medicinski pripomoček. Ker so direktive novega pristopa narekovale drugačno obravnavo medicinskih pripomočkov v predlaganem zakonu, komisija ne bo več registrirala teh medicinskih pripomočkov, ampak bo kot posvetovalni organ urada še vedno delovala, kadar bodo nastopile dileme. In to so strokovne dileme, to so dileme okrog raznih srčnih zaklopk, umetnih kolkov in to ni umestno, to ni komisija, ki bi dovoljevala uvoz, ampak ki bi potrdila uporabnost teh izdelkov in zato prisotnost uvoznikov v taki komisiji ne bi bila primerna.
Potem, vodenje registra. Medicinski pripomočki prvega razreda so enostavni pripomočki, za katere lahko proizvajalec sam da izjavo o skladnosti in ne podležejo nobenim drugim testnim poročilom in pa certifikacijskim organom. Vendar nekje v državi mora biti seznam tudi teh izdelkov in izdelovalcev in pristojnost urada za zdravila v predlogu novega zakona je samo v tem, da vodi register izdelovalcev, register dobaviteljev, torej uvoznikov in pa register izdelkov, ki so notificirani pri uradu za zdravila neregistrirani. To je bistveno lažji postopek in velja tudi za razred ena, kajti četudi tega registra ne bi bilo, ne bi bilo popolnoma nobene evidence.
Potem glede izobrazbe pri pravnih in fizičnih osebah, ki opravljajo promet, je pa sledeče. V sedanjem zakonu smo imeli visoko izobrazbo, mišljeno univerzitetno izobrazbo farmacevtske ali medicinske smeri, kar ni bilo primerno in pri medicinskih pripomočkih smo določili pri izdelovalcu primerno, ustrezno izobrazbo, vsaj srednjo izobrazbo - namreč, lahko gre za zelo enostavne izdelke, ki sodijo med medicinske pripomočke - pri tistih pa, ki izvajajo uvoz in odgovarjajo v imenu izdelovalca v tuji državi, torej nosijo veliko breme odgovornosti za izdelke, ki jih plasirajo na trg, je pa zapovedana visoka izobrazba po novem zakonu, ki ima rang višje izobrazbe prejšnje, torej najmanj medicinska sestra ali pa višji farmacevtski tehnik; torej, to je izobrazba, ki bo komaj zadostovala odgovornosti, ki jo potegne za sabo. Mislim, da so bila to vsa tri vprašanja, da ni bilo nobenega drugega.
Glede 126. člena, kot je povedal gospod državni sekretar, to so prehodne določbe, kjer smo natančno napisali, da do sprejema posebnega zakona o živilih oziroma lahko posebnega pravilnika, in dokler ta ni ustrezno oblikovan, vsekakor vodimo pod zdravili dietetične izdelke - to je sedaj samo še ponovitev - torej ni praznega prostora, z odpravo 126. člena bi pa bil, in to bi bil pa presedan. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Kolegica Zbačnikova, prosim.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Imam še eno vprašanje. Kako pa potem nameravate to urediti v zakonu o živilih, če menite, da je skrb tako strokovnega kolegija pediatrične klinike kot moja skrb kot zdravnika odveč? Kako to nameravate urediti in kaj bo sedaj s pravilnikom o natančni opredelitvi in načinu razvrščanja zdravil v skupine ter pravilnikom o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati specializirane prodajalne za promet z zdravili iz skupine C, ki je sedaj v zakonu o zdravilih? Prosim za odgovor.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prosim, še kdo želi besedo? Vprašanje je bilo postavljeno. Državna sekretarka, gospa Dunja Piškur-Kosmač.
DUNJA PIŠKUR-KOSMAČ: Hvala za besedo, gospod predsedujoči. Zdaj se vračamo zopet nazaj na zakon o zdravstveni ustreznosti živil. To, kar nas sprašuje gospa poslanka Majda Kregelj-Zbačnik, bomo uredili s posebnim podzakonskim predpisom, ki bo natančno povzel direktivo, ki je bila danes citirana, in tudi drugi del, ki govori o posebnem akcijskem programu za varstvo oseb, ki imajo bolezni, ki so bile danes že tolikokrat omenjene. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem splošno razpravo.
Prehajamo na drugo obravnavo, in sicer na razpravo in odločanje o posameznih členih predloga zakona.
Zboru predlagam, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. S tem v zvezi vas želim opozoriti, da navedeni predlog sklepa ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev.
Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.) Drugič ugotovimo prisotnost! (40 prisotnih.)
Kolegice in kolegi! Več nas je v dvorani.
Naslednje glasovanje je ob 16.42 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 16.31 uri in se je nadaljevala ob 16.43 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice in kolegi! Tretjič ugotavljamo sklepčnost v dvorani! Tretjič ugotavljamo sklepčnost v dvorani! Komisija naj se pripravi, eventualno, če bo potrebno. (59 prisotnih.)
Kdo je za predlog, ki sem ga pravkar prebral? (43 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
V razpravo dajem 2. člen in amandma k 2. členu, ki je v pregledu z datumom 18.11. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Gospod Jelinčič, prosim!
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Že dvakrat sem pojasnjeval in utemeljeval, zakaj je smiselno, da se podpre moj amandma, ki določa, da tako humano kot veterinarsko medicino kontrolira oziroma da je pristojen organ le agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke. Ne bom ponavljal še enkrat tistega, kar sem že povedal. Povedal bi samo še to, da tako zdravniki kot tudi farmacevti vemo, da pravzaprav zdravila za veterino in za humano medicino se ne razlikujejo, razlikuje se doza, v kateri se ta zdravila aplicirajo. Zato sodim, da je popolnoma nesmiselno, da imamo dve organizaciji in je potrebno podpreti ta amandma. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (28 poslancev.) Je kdo proti? (15 poslancev.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 2. člen. Ugotovimo sklepčnost!(49 prisotnih.)
Kdo je za 2. člen? (29 poslancev.) Je kdo proti? (11 poslancev.)
Ugotavljam, da je 2. člen sprejet.
Smo pri 3. členu in imamo amandma skupine poslancev. Pod dva Zmago Jelinčič, pod tri mag. Kopač Janez, pod štiri vlada, pet odbor, šest Zmago Jelinčič, sedem vlada, osem Zmago Jelinčič, devet odbor, deset Zmago Jelinčič, enajst Zmago Jelinčič, dvanajst odbor. Odpiram razpravo o vseh amandmajih in členu. Gospa Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Ker sem že velikokrat povedala, zakaj smo to predlagali, bi rada prebrala, preden se odločite za glasovanje, samo še mnenje strokovnega kolegija pediatrične klinike, zakaj so tudi prosili, da ta amandma vložimo in vrnemo nazaj k zdravilom. Po dosedanjih predpisih predvsem zakona o zdravilih in spremenjevalnih predpisih spadajo izdelki za osebe, ki trpijo z motnjami prebave ali presnove, v skupino C kot zdravila.
Prav zakon o zdravilih do sedaj strogo loči ta dietetična živila in nudi posebne predpise za skupine oseb z motnjami prebave ali presnove, fenilketonurija, ciliakija, katerih edina terapija je posebna dieta. Dosedanjim zakonom o zdravilih sta bila izdana tudi dva spremljajoča predpisa: pravilnik o natančnejši opredelitvi in načinu razvrščanja zdravil v skupine in pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati specializirane prodajalne za promet z zdravili skupine C.
Prvi pravilnik je podpisal minister za zdravstvo. Drugega pa minister za ekonomske odnose in razvoj skupaj z ministrom za zdravstvo. Evropska zakonodaja zahteva striktne določbe. Nikakor ne gre dietetičnih izdelkov za posebno skupino ljudi enačiti z drugimi dietetičnimi izdelki. Zato strokovni kolegij pediatrične klinike meni, glede na ureditev tega problema v drugih državah Evropske unije in glede na strokovno pomembnost nadzora nad temi izdelki, da je nujno, da se ta razvrstitev in obvezna registracija ohrani. Le tako je omogočen strokovni nadzor nad temi izdelki, ki morajo nujno ustrezati predpisani biokemični sestavi, sicer so za bolnika škodljivi.
Zato strokovni kolegij pediatrične klinike priporoča, novi zakon o zdravilih in medicinskih pripomočkih naj obdrži oba člena, člen o opredelitvi dietetičnih izdelkov s terapevtsko indikacijo in člen o obvezni registraciji teh izdelkov v zdravila skupine C.
Še enkrat prosim, da upoštevate stroko in podprete ta amandma. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Šel bom kar po amandmajih.
Prvi amandma skupine poslancev - glasoval bom proti njemu. Ne bom se spuščal v razlago. Mislim, da so že gospoda iz ministrstva za zdravstvo povedali svoje.
V drugem amandmaju, ki sem ga vložil jaz, govorim o gotovem zdravilu. Vendar pa, čeprav je to starejša terminologija, pristajam na to, da ostane to lastniško zdravilo, ne gotovo zdravilo v skladu z direktivo 65 65 Evrope. Zato drugi amandma umikam. Tretji amandma, ki ga je vložil gospod Kopač - z njim se strinjam in ga bom podprl. Bom pa v četrtem amandmaju, ki je ravno tako amandma na amandma odbora za zdravstvo, delo, družino in socialno varstvo, bom proti. Namreč, čeprav ga predlaga vlada in predlaga črtanje besede "formulami in z načeli dobrih praks". Namreč v galenskih laboratorijih se včasih pripravljajo zdravila, ki jih ni več v veljavnih farmakopejah, ampak so še v starejših farmakopejah. Če gledamo zelo strogo legalistično, potem ta zdravila se ne bi smela več proizvajati oziroma izdelovati, vendar včasih na poseben recept zdravnika se tako zdravilo še vedno lahko predpiše in izvrši oziroma izdela, zaradi tega sodim, da amandma pod številko 4, ki ga je predlagala vlada, ni ustrezen. Nedvomno pa podpiram amandma številka 5, ki je amandma odbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko, in iz tega razloga tudi umikam svoj amandma pod točko 6.
Ravno tako, iz istega razloga, sem tudi proti amandmaju in bom glasoval proti amandmaju 7, ki ga je enako vložila vlada. Točko 8 bom seveda podprl, točko 9 ravno tako, točko 10 ravno tako, pri točki 11 pa zaradi tega, ker se dodatki črpajo iz vseh poglavij zakona zaradi zahtev Evropske unije, bom umaknil amandma pod številko 11, kar pa govori tudi 12. amandma, ki govori, da se črta predzadnji odstavek, da se potem oba amandmaja preštevilčita. To bom pa tudi podprl. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Prosim, dr. Hren-Vencelj.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: S tem, ko je gospod Jelinčič umaknil štiri amandmaje, se je stvar zdaj nekoliko zreducirala. Bi vas pa opozorila na Kopačev amandma oziroma amandma, ki ga je predlagal mag. Kopač, kjer pravi, da se besede "galenski laboratoriji, lekarne" nadomestijo v "galenskem laboratoriju ali v lekarnah". Zdaj jaz ne vem, če gospod Kopač ve, ampak galenski laboratoriji so deli, funkcionalni deli lekarn, v katerih se pripravljajo zdravila, torej se sproti pripravljajo zdravila iz zdravilnih učinkovin in tako razlikovati to v galenski laboratorij ali v lekarne je popoln nesmisel. Sicer pa bom podprla amandmaje, vsekakor tudi amandma na amandma odbora, kot tudi amandma odbora in pa, torej ostalo, kar pač vlaga odbor, ker se mi zdi smiselno.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje.
Najprej odločamo o amandmaju pod številko 1 skupine poslancev, do katerega se vlada in odbor nista opredelila. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (19 poslancev.) Je kdo proti? (23 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 2 je umaknjen.
Amandma pod številko 3 - vlada in matično delovno telo se nista opredelila. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 3? (22 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Odločamo o amandmaju pod številko 4 - amandma na amandma odbora, ki ga vlaga vlada Republike Slovenije. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma na amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma sprejet.
Amandma pod številko 5 vlaga odbor, vlada ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Amandma pod številko 6 je umaknjen. Amandma pod številko 7 je brezpredmeten.
Amandma pod številko 8 gospoda Jelinčiča, ki ga vlada podpira, matično delovno telo pa se ni opredelilo. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Amandma pod številko 9 je brezpredmeten.
10. amandma je amandma Zmaga Jelinčiča, ki ga vlada podpira, matično delovno telo pa se do njega ni opredelilo. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
11. amandma je umaknjen.
Amandma pod številko 12 vlaga odbor, vlada ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 3. člen. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za 3. člen? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
3. člen smo sprejeli.
Smo pri 4. členu. Imamo tri amandmaje in sicer odbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko, ki ga vlada ne podpira. Pod številko dva je prav tako amandma odbora, ki ga vlada podpira. In tretji je prav tako odbora, ki ga vlada podpira. Želi kdo razpravljat? Prosim, gospod Beuermann!
RICHARD BEUERMANN: Hvala za besedo. Torej, poglejte. Diskutiral bi o drugem amandmaju, in sicer gre za to, da jaz seveda verjamem, da zaradi tega, ker nekdo ne zna uporabljati računalnika, ni napisal mikrogramov namesto ug. Ker pa smo že večkrat tukaj diskutirali za malenkosti, se mi zdi, da to ni tako majhna malenkost in pač opozarjam na to napako. Skratka, tam bi morala biti grška črka "mikro", ne pa u. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo razpravljati? V kolikor ne, zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Odločali bomo o amandmaju pod številko ena. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (26 poslancev.) Proti? (19 poslancev.)
Amandma je sprejet.
Amandma pod številko dva. Ugotovimo sklepčnost! S tem popravkom, ki ga je dal gospod Beuermann. (39 prisotnih.) Malo pozornosti prosim. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko dva? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko tri. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 4. člen. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 4. člen? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Člen 4 je sprejet.
Smo pri členu 5. Imamo amandma odbora, ki ga vlada podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen 5. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za člen 5? (35 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Peti člen smo sprejeli.
Prehajamo k 6. členu in imamo pet amandmajev. Prvi je amandma odbora, vlada ga podpira. Drugi je gospe Kregelj-Zbačnik, vlada ga podpira. Tretji amandma je Zmaga Jelinčiča, vlada ga podpira. Četrti amandma na amandma gospe Zbačnikove, vlada podpira. Peti amandma odbora, ki ga prav tako vlada podpira. Odpiram razpravo o vseh amandmajih in členu. Ni razprave. Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Amandma pod številko 2. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Amandma pod številko 3. Ugotavljamo prisotnost! (43 prisotnih.) Bilo je malo prehitro. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 3? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Pod številko 4 je amandma na amandma. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma sprejet.
Amandma pod številko 5. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 6. člen. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 6. člen? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 6. člen sprejet.
Smo pri 7. členu, ki je brezpredmeten.
K 8. členu imamo amandma odbora. V redu. 8. člen amandma odbora, vlada podpira. Ali želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 8. člen. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 8. člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 8. člen sprejet.
Smo pri 10. členu in amandmaju Zmaga Jelinčiča, vlada ga ne podpira. Matično telo se ni opredelilo. Ali želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (18 poslancev.) Je kdo proti? (23 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem 10. člen. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za 10. člen? (37 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da smo 10. člen sprejeli.
Smo pri 11. členu in amandmaju Zmaga Jelinčiča, ki ga vlada ne podpira, matično delovno telo pa se ni opredelilo. Prosim, gospod Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Predlagam, da glasujemo za ta amandma, kajti k zdravilom sodijo tudi homeopatski izdelki. Mislim, da se na ta način vkomponirajo v naš zakon tudi tista določila evropske zakonodaje, ki govorijo o homeopatiji.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (29 poslancev.) Je kdo proti? (10 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 11. člen. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Drugič ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 11. člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je 11. člen sprejet.
Smo pri 12. členu, kjer imamo dva amandmaja, in sicer, Kregelj-Zbačnik dr. Majde in pa odbora - oba vlada podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Ugotovimo prisotnost za amandma pod številko 2! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 12. člen. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 12. člen? (33 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 12. člen sprejet.
Smo pri 13. členu, kjer imamo amandma Zmaga Jelinčiča, ki ga vlada ne podpira, in na posebnem listu skupine poslancev s prvopodpisanim Zmagom Jelinčičem, prav tako k 13. členu. Želi kdo razpravljati? Prosim, gospod Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa. Jaz predlagam, da se za drugim odstavkom 13. člena doda tretji odstavek, in sicer: "Pristojni minister določi pogoje, ki jih mora izpolniti predlagatelj, njegovo odgovornost in obveznost zavarovanja odgovornosti." Namreč po mojem mnenju je smiselno, da se na ta način država zavaruje pred morebitnimi škodami, ki lahko nastanejo zaradi nekompetentnega vlaganja oziroma nekompetentne dokumentacije oziroma uvoza oziroma kakšnega drugega postopka s strani predlagatelja, ki bi jo v primeru, če je kaj narobe, morala plačati država. Zaradi tega predlagam, da se sprejme ta dodatni stavek, kajti brez določitve pogojev s strani ministra bi bilo mogoče tolmačiti člen na različne načine, kar bi lahko določeni predlagatelji zlorabili. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Prosim, direktorica.
NADA IRGOLIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane gospe poslanke in gospodje poslanci! V 13. členu smo pri pripravi zakona izpustili natančnejše določanje, ker to ureja druga zakonodaja, ki je bistveno močnejša od pravilnika. V našem zakonu smo navedli samo, da mora biti v pogodbi o zastopanju opredeljena odškodninska odgovornost proizvajalca. Namreč zadeva, pravilnik je premehak predpis in tukaj smo nameravali uporabiti zakon o obligacijskih razmerjih. Namreč za zastopniške pogodbe v pravni službi urada za zdravila preverjamo in tudi preverjamo vsa določila natančno, tako da takih vlaganj, kjer ta odgovornost ne bi bila opredeljena, ni možno več od ustanovitve urada. In tukaj smo izpustili to izdelavo pravilnika samo zaradi zakona o obligacijskih razmerjih. To je vse, kar lahko pojasnim.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Sprejemam razlago gospe Irgoličeve in umikam ta amandma.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Amandma pod številko 1?
ZMAGO JELINČIČ: Ja.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Torej prvi je umik. Odločali bomo samo o amandmaju, ki je na posebnem listu. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Drugič ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (33 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 13. člen. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Drugič ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 13. člen? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Člen 13 smo sprejeli.
K 15. členu imamo dva amandmaja. Ker je prvi umaknjen. In sicer: Zmago Jelinčič, pod številko dva in gospa dr. Majda Ana Kregelj-Zbačnik, pod številko tri. Želi kdo razpravljati? Gospod Jelinčič. Joj, se opravičujem! Poslanska skupina LDS, se opravičujem. Torej, smo pri 15. členu Imamo tri amandmaje. Prvi je poslanske skupine LDS. Vlada se ni opredelila. Drugi je Zmaga Jelinčiča, je tudi neopredeljen. Tretji pa od gospe Zbačnikove, ki ga vlada podpira. Gospod Anderlič, prosim!
ANTON ANDERLIČ: Glede na to, da je to člen, ki pravzaprav je za slovensko farmacevtsko industrijo zelo pomemben ali pa najbolj pomemben, in ker sta dva podobna amandmaja, smatramo in po vseh preverjanjih, ki smo jih opravili, da je amandma pod številko ena, ki ga predlaga poslanska skupina LDS, nomo-tehnično boljši - preverjen je z vsemi pravniki. In ne razumem, zakaj se vlada ni opredelila. Se pač ni opredelila in tudi matično delovno telo se očitno ni opredelilo. Ampak, predlagam, da ga kljub temu podpremo. Zagotovo pa je v prid slovenski farmacevtski industriji. Tisti, ki poznate, veste kaj to pomeni, če se zgodi taka zgodba, kot bi se tu zgodila, če tega ne bi bilo. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Jelinčič!
ZMAGO JELINČIČ: Gospod Anderlič je že obrazložil zadevo, in ker sta oba amandmaja pravzaprav smiselno enaka, jaz umikam svojega. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo želi besedo? Direktorica, mag. Irgoličeva.
NADA IRGOLIČ: Hvala, gospod predsednik. Spoštovani, gospe poslanke in gospodje poslanci! Moram pojasniti temo 15. člena.
15. člen je eden najvažnejših členov v tem zakonu. Zavedali smo se njegove teže in zato smo zaprosili matično delovno telo, da predloži amandma k 15. členu. Pripravljen je bil konec oktobra, vložen je bil, in ker so amandmaji matičnega delovnega telesa že bili oddani, je sprejela gospa poslanka dr. Zbačnikova ta amandma. Zato se je lahko vlada, ki je zasedala takoj zatem, opredelila samo do tega amandmaja. Amandma liberalne stranke je bil vložen kasneje in se zato vlada ni mogla opredeliti. Imata pa oba amandmaja isto vsebino, in strinjamo se, da je nomotehnično boljši od vašega, čeprav smo mislili, da je ta amandma, ki ga je predložila dr. Zbačnikova, doslednejši, ker je navajal dobesedno zakon in člen iz tega zakona je v obrazložitvi urada za intelektualno lastnino. Torej, kar se tiče predlagatelja, se strinjamo z obema besediloma, in podpiramo v bistvu isto vsebino, ki je zajeta v obeh amandmajih.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Ker ni več razprave, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet; s tem je amandma pod številko 3 brezpredmeten.
Na glasovanje dajem 15. člen. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 15. člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je 15. člen sprejet.
Smo pri 18. členu, kjer imamo dva amandmaja; prvega vlaga vlada, drugega Zmago Jelinčič. Prosim, gospod Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Ker je vlada podprla oziroma vkomponirala moj amandma v svojega, umikam svoj amandma.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Drugič ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 18. člen. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 18. člen? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 18. člen sprejet.
Smo pri 20. členu in amandmaju odbora, ki ga vlada podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (32 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli; člen se črta.
22. člen, amandma Zmaga Jelinčiča, ki ga vlada ne podpira, odbor se do njega ni opredelil. Prosim, gospod Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa. Glede na to, da izvid analize kakovosti zdravila ne bo več sestavni del dokumentacije in tako ne bo več nedoločenega časa za priprave zahtevne dokumentacije, pravzaprav ta amandma ni več smiseln in ga umikam.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prehajamo na 30. člen, amandma vlade. Odbor se ni opredelil. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (30 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem 30. člen. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 30. člen? (34 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Smo pri 34. členu, imamo amandma odbora, vlada ga podpira. Želi kdo razpravljati? (Nihče.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (41 prisotnih.) Kolegi poslanci, še malo koncentracije, da bi vsaj danes te amandmaje šli skozi, pa še zakon v tretjem branju. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 34. člen. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za člen? (36 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Še 37. člen. Imamo dva amandmaja odbora, oba vlada podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (41 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost drugič! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma k točki 1? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 37. člen. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 37. člen? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
K 41. členu imamo dva amandmaja. Prvi amandma Zmaga Jelinčiča, vlada ga podpira. Drugi je amandma vlade. Vlada umika. Ali je umik? Hvala. Torej imamo samo amandma pod številko 1. Ali želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 41. člen. Člen je v celoti spremenjen.
Smo pri 47. členu in amandmaju gospe Kregelj-Zbačnik dr. Majde, vlada ga podpira. Ali želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 47. člen. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za člen? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 47. člen sprejet.
Smo pri 48. členu in amandmaju gospe Kregelj-Zbačnik dr. Majde. Vlada ga podpira. Ali želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 48. člen. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 49. členu in imamo amandma Zmaga Jelinčiča, ki ga vlada ne podpira. Prosim, gospod Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa. Vlada mojega amandmaja ne podpira, vendar pa mislim, da v svoji obrazložitvi sama pove, da ta drugi stavek, ki govori "odgovorna oseba mora biti stalno in neprekinjeno dosegljiva", ni ustrezen.
Mislim, da bi bilo smiselno, da vlada potem, če pač moj amandma ne bo sprejet, čeprav bi bilo smiselno, da se sprejme, potem nadomesti z novim stavkom. Z enakimi stavkom, kot je v evropski direktivi 75/319 od člena 16. do 23., ki govori o nenehni dosegljivosti odgovorne osebe, kar je nekaj bistveno drugega kot "stalno in neprekinjeno dosegljiva". Oseba, ki je stalno in neprekinjeno dosegljiva, pomeni, da mora biti na dežurstvu 24 ur na dan vsak dan, vse dni v letu, kar je pravzaprav nemogoče.
Zato predlagam, da se amandma navkljub vsemu sprejme, da se potem lahko v tretji obravnavi sprejeme amandma vlade, ki upam, da ga bo vložila s stavkom, ki naj bi se glasil: "Odgovorna oseba mora biti nenehno dosegljiva". Enako kot ima evropska zakonodaja.
Prosil bi gospoda državnega sekretarja, če pojasni, če imam prav.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod državni sekretar, doktor Zajec.
JANEZ ZAJEC: Hvala lepa. Vlada se strinja s predlogom gospoda Jelinčiča, s tem, da se napiše, da je odgovorna oseba neprenehoma dosegljiva, čeprav jaz osebno mislim, da ni kaj dosti bistvene razlike, ampak O.K.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo želi razpravljati? Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (33 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 49. člen. Ugotovimo prisotnost! (37 poslancev.) Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 49. člen? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Smo pri 55. členu, amandma Zmaga Jelinčiča, vlada ga ne podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (21 poslancev.) Je kdo proti? Nekaj se je zgodilo, po moji zaslugi, po moji nerodnosti.
Ugotovimo prisotnost še enkrat, prosim. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma Zmaga Jelinčiča k 55. členu? (20 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem 55. člen. Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.) Drugič ugotavljamo prisotnost! (43 prisotnih.) Več nas je v dvorani, kolegice in kolegi! Zakaj nismo malo pozorni, da bi lahko vsaj te amandmaje šli skozi. Naslednje glasovanje je ob 17.47 uri, se opravičujem ob 17.42 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 17.33 uri in se je nadaljevala ob 17.44 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke, kolegi poslanci! Tretjič ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 55. člen? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Imamo amandma k 56. členu skupine poslancev. Dobili ste ga na klop. Prvopodpisani Davorin Terčon. Prosim, dr. Hren-Vencljeva.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Spoštovani! Na trgu prometa z zdravili je že sedaj strašna zmeda. S tem zakonom, ki ga danes sprejemamo, poskušamo stvari spraviti v nek red. Amandma, ki pa ga je vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Terčonom, pa pravi ravno to, da naj bi pravzaprav vse izdelke, ki jih uvažamo oziroma zdravila, ki jih uvažamo iz Evropske unije, torej, ta zdravila pa naj ne bi bila podležena oziroma ugotavljanju kakovosti prve serije, vsake serije zdravil. Mislim, da je to popolnoma nesprejemljivo.
Če to sprejmemo, potem smo odprli, namreč sedaj se dogaja, da se tudi iz Evropske unije uvažajo zdravila, ki niso po naših standardih pripravljena oziroma, ki kakovostno ne odgovarjajo. Če bomo to odprli, potem je Slovenija raj za prekupčevalce z zdravili vseh različnih sort.
Mislim, da tega ne smemo dovoliti, če hočemo uvesti red na tem področju.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Davorin Terčon.
DAVORIN TERČON: Amandma, ki smo ga vložili skupina poslancev, se nanaša na istovrstna zdravila torej različne serije, ki prihajajo v serijah istovrstnih zdravil. Tukaj predlagatelj napačno razlaga direktivo. Torej gre za istovrstna zdravila, vendar, da se ne kontrolira vsaka serija, ker je to nepotrebno - iz Evropske unije seveda.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Doktor Zajec je želel? Ne. Gospa direktorica mag. Irgoličeva.
NADA IRGOLIČ: Hvala lepa za besedo. Spoštovane gospe poslanke in gospodje poslanci.
Direktiva 75/319 eksplicitno navaja v 22. členu točka B, da se vsa zdravila, ki prihajajo iz tretjih držav kontrolirajo in to vsaka serija uvoženega zdravila. Za Republiko Slovenijo so v tem trenutku vse države tretje in tega se na uradu zelo dobro zavedamo in tudi razpolagamo z informacijami in z dokazi, da zdravila, ki prihajajo iz držav Evropske unije, niso vedno korektna in njihova kakovost ni vedno skladna s predpisi v dovoljenju za promet z zdravilom.
Lepo prosim, Evropska unija in sicer Evropska komisija, je dala letos spomladi cirkularno pismo, ki je bilo verjetno posledica te informacije v našem zakonu, da opozarja pridružene članice, da naj dosledno upoštevajo in vnesejo to direktivo v svojo zakonodajo, zlasti ta člen, da se ne bi zgodilo, da bi nepreverjena zdravila prihajala v državo. Razpolagam z dokazi in nosim odgovornost za javno zdravje. In to je eden od pomembnih členov. In lepo prosim, poslanci, premislite preden glasujete. Namreč, naši bolniki niso zavarovani, če spustimo ta določila, kajti Evropska unija nas ne obravnava kot enakopravno partnerico. To je vse. Polagam vam na srce. To je zelo resna, resna točka.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Najprej Aleksander Merlo. Ne želi? Prosim!
ALEKSANDER MERLO: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani, kolegice, kolegi, predstavniki vlade! Jaz nisem čisto dobro razumel - naši standardi, da niso čisto enaki itn. Jaz mislim, da standarde ravno poskušamo nekje uskladiti s standardi, ki vladajo v Evropski uniji. To je prva stvar.
Druga - pa nisem čisto dobro razumel gospe Irgolič, kaj misli o tem zdravju, o zaščiti našega pacienta itn., kje je sedaj tista nevarnost, če bi mogoče bila bolj konkretna in povedala zakaj. Ker jaz si to predstavljam, da če mi uvažamo eno vrsto, recimo aspirin, ki ga proizvajajo v tujini, v Evropski uniji, potem ko ga v naših skladiščih več ni, recimo - ne vem - kdor to uvaža, potem uvaža novo pošiljko, jaz si predstavljam, da v tej novi pošiljki bodo spet en vzorec kontrolirali, spet ko pride drugi teden nova pošiljka, bo šla spet ena škatla aspirinov na kontrolo. Sedaj, jaz bi rad, da mi mogoče specificira, kje je, aspirin je aspirin, vedno se ga na istem mestu pri tem grosistu v tujini kupuje. Tako, da jaz bi samo mogoče prosil za to razlago, da nam malo to razloži. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Jelinčič!
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa. Jaz se popolnoma strinjam z gospo Irgoličevo. Kajti to je edina možnost kontrole, da v Slovenijo ne pridejo tako imenovana ponarejena zdravila. Zavedati se je potrebno, da v farmacevtski industriji je tudi cela vrsta ljudi, ki hočejo na lahek način zaslužiti. Zaslužiti se da na lahek način v takih državah, kot je Slovenija. In če bomo sprejeli ta amandma, v tem primeru bo naše tržišče v hipu zasuto z raznimi ponarejenimi aspirini, kot je rekel gospod Merlo, zaradi tega, ker bodo ravno ti aspirini, ker bodo imeli pač enako škatlico kot originali, pripeljani v državo; in na ta način lahko pride deset pošiljk v državo, medtem ko bo samo ena pregledana. Zavedati se je treba, da tudi evropske države oziroma države Evropske unije pregledujejo vsako uvoženo količino določenega zdravila, pa tudi če gre za, kaj vem, 50 škatlic, ni pomembno, ravno zaradi tega, da zaščitijo svoje tržišče in svoje ljudi pred učinki raznih ponarejenih zdravil, slabih zdravil in podobnega.
Zato, če bomo to sprejeli, lahko zapremo vse skupaj in, gospoda žlahtna, tu se bo začelo črno tržišče raznoraznih preparatov, ki jih bodo delali, tako kot jih že delajo - ne bom navajal, katere države - in prodajajo naokrog, ampak tega ni tako malo, in cvetele bodo razne, na pol črne majhne firmice, ki bodo v majhnih količinah dokazovale, češ, Kemofarmacija je že uvozila aspirin, to se pravi, lahko sedaj "at calendam grecas" uvažam aspirine kakršnekoli vrste in neugotovljenega porekla. Zato tega nikakor ne smemo sprejeti. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Gasparini. Oprosti, najprej replika gospodu Jelinčiču.
ALEKSANDER MERLO: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Meni ni čisto jasno, recimo, če je ta aspirin, ki je prišel, kot je rekel gospod Jelinčič, v našo državo, če je to ponarejen aspirin, je to stvar inšpekcijskih služb, ki bodo to prekontrolirale oziroma vkolikor je to tako, da ta aspirin pride, mora dotična organizacija ali inšpekcija sprožiti pri kriminalistični službi postopek kazenskega pregona oziroma odkriti najprej, kdo je krivec - tako si to predstavljam. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika, gospod Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Gospodu Merlu bi pojasnil, da ravno v tem zakonu govorimo, da je treba zdravila kontrolirati - vi pa kontrolo zdravil s tem svojim amandmajem anulirate. Vsaka uvožena količina zdravil mora biti pregledana, vsaka. Predlagal bi kolegu Merlu, da umakne ta amandma, to bi bilo še najbolje.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Gasparini.
MARIO GASPARINI: Hvala lepa. Ker sem eden od podpisnikov tega amandmaja in ker so me besede gospe Irgoličeve prepričale, da je to tako in da je potrebna taka kontrola, kot je potrebna, ker ne smem torej v imenu skupine poslancev tega amandmaja umakniti, umikam svoj podpis. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Sprašujem prvopodpisanega, ker je dvignil roko - ali amandma še stoji? (Stoji.) Gospa mag. Irgoličeva.
NADA IRGOLIČ: Hvala lepa za besedo. Spoštovane gospe poslanke in spoštovani gospodje poslanci! Zadeva je zelo resna, dolžna sem pojasnila. Namreč inšpektor ob pregledu lahko ugotovi samo, če so škatle cele. Gre pa za vsebino in gre za kakovost zdravil. Moje izkušnje iz treh let, odkar vodim urad za zdravila, so naslednje. Mi registriramo izdelovalce zdravil, prej sem pojasnila, da je izdelovalec tisti, ki izdela zdravilo in odgovarja za njegovo kvaliteto in ugotovili smo, da imamo na trgu zdravilo, ki ga ni izdelal izdelovalec, katerega dokumentacijo imamo v arhivu. To je prvi primer. Naslednji primer, na trgu so bile injekcije, za katere smo izvedeli od proizvajalca čez nekaj časa, da niso sterilne. Tega tudi inšpektor ne ugotovi in tudi na analiznem certifikatu ne piše, da injekcije niso sterilne, torej je potrebno narediti analizo kakovosti. Potem bi vas rada spomnila na firmo Braun. Firma Braun je imela na Nizozemskem posledico svojih dejanj in to dva mrtva otroka. Če bi bila analiza take infuzijske razstopine narejena, bi se ugotovilo, da ni zadeva v redu.
Še enkrat apeliram na vas, razpolagam z dokazi in ne bi rada razpihovala tega, vendar v Evropi je to najvažnejše določilo in lepo vas prosim, za našo dvomilijonsko državo je to nujno potrebno. V tem trenutku je nujno potrebno. Ko bomo člani Evropske unije, bo to veljalo samo za države izven unije. Zaenkrat pa nismo zaščiteni.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Anderlič.
ANTON ANDERLIČ: Jaz verjamem, da je dobronamernost in neko vnemo predvsem v zadnjem trenutku vložiti nek amandma, vendar ga absolutno ne morem sprejeti in ga ne bom podprl, ga ne bom podprl. Mislim, da so bili argumenti gospe Irgoličeve nadvse korektni in točni ter lepo prosim, da umaknete ta amandma ali pa bo potrebno pač narediti pavzo, da se dogovorimo, kako naprej, jaz drugače ne znam.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Mir v dvorani, prosim! Sprašujem predlagatelje amandmaja, ali vztrajajo pri svojem amandmaju? Vztrajajo. Besedo ima dr. Hren-Vencelj. Se opravičujem. RICHARD BEUERMANN: Torej, kar se mene tiče, jaz sem sopodpisnik in so me prepričali oziroma ste me prepričali, tako da jaz umikam.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala Richard. Se pravi so še štirje ostali. Umik. Hvala lepa. ... (Nemir v dvorani.) ...
Smo pri 58. členu in amandma gospe Kregelj-Zbačnik. Vlada podpira amandma. Ali želi kdo razpravljati? Drugi je odbora, ki ga prav tako vlada podpira. Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Več nas je v dvorani! Samo še nekaj minut kolegi. Ugotavljamo prisotnost! (43 prisotnih.)
Nadaljujemo jutri ob 10.00 uri s to točko dnevnega reda.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 24. NOVEMBRA 1999 OB 18.00 URI.)