Sejo je vodil Miroslav Luci, podpredsednik Državnega zbora. Seja se je pričela ob 14.20 uri.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! S krajšo zamudo začenjamo nadaljevanje 4. seje Državnega zbora Republike Slovenije.
Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Franc Potočnik, Janez Kramberger, dr. Franc Zagožen, Feri Horvat, Vili Trofenik od 14.30 ure dalje, Boris Sovič - je tukaj -pomota, Jurij Malovrh od 17. ure dalje, sedaj je tukaj, Jožef Zimšek, Geza Džuban, Mirko Kapelj od 16. ure dalje in Janko Veber od 15. ure dalje. Prosim, da ugotovimo sklepčnost! (71 prisotnih.)
Ugotavljam, da je zbor sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem vabil predstavnike Vlade Republike Slovenije. Prisrčno pozdravljam ministra za ekonomske odnose in razvoj, ministra za pravosodje in seveda vse ostale predstavnike Vlade Republike Slovenije.
Današnje nadaljevanje bomo pričeli z obravnavo 33. točke - predloga zakona o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika Republike Slovenije. Zatem bomo prešli na obravnavo 34. točke - predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku, nato pa na obravnavo 27. točke - predloga zakona o osebni izkaznici in na 29. točko - predlog zakona o prevzemih.
Prehajamo na 33. TOČKO DNEVNEGA REDA - NA PRVO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH KAZENSKEGA ZAKONIKA REPUBLIKE SLOVENIJE. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo?
Prosim, gospod minister.
TOMAŽ MARUŠIČ: Gospod predsednik, prisrčno hvala. Spoštovane poslanke in poslanci! V Poročevalcu tukajšnjega Državnega zbora številka 9 iz leta 1996, ste prejeli osnutek, gradivo za prvo branje novele kazenskega zakonika Slovenije. Približevanje Evropi in sprejemanje tudi evropskih določb tudi na področju kazenskega prava, zlasti kar se nanaša na kazniva dejanja, pranja umazanega denarja, je narekovalo državi Sloveniji spremembo kazenskega zakona, in sicer v dveh smereh: kot inkriminacijo kaznivega dejanja pranja umazanega denarja, ki sicer že obstoja, ampak ta določba je bila potem usklajena s pravom Evropske skupnosti, in pa druga določba, ki je tudi bistvene narave, gre za ukrep zaplembe premoženja oziroma zavarovanje premoženja, ki je bilo oziroma bi rekli tako, ki naj bi bilo pridobljeno z kaznivim dejanjem, pranjem umazanega denarja. To novelo zakona je obravnaval tudi matični odbor tukajšnjega Državnega zbora, to je Odbor za notranjo politiko in pravosodje in je dal povsem upravičene pripombe, in sicer v tem smislu, ko že noveliramo kazenski zakon, potem je treba tu tudi novelirati določene določbe glede zastaranja kaznivih dejanj, glede inkriminacije kaznivih dejanj s področja gospodarskega kriminala, organiziranega kriminala in nenazadnje politične korupcije.
Glede politične korupcije poudarjam, da je v našem kazenskem zakonu to dejanje inkriminirano kot podkupovanje, vendar tekst zakona ni dovolj jasen in ne zaobsega prav vse oziroma se da tudi drugače tolmačiti, kdo vsi so politični funkcionarji oziroma državni funkcionarji. Zato je ta predlog tudi povsem utemeljen.
Matični odbor predlaga tudi zaostritev kaznivih dejanj z elementi nasilja, kadar gre za nasilje nad otroci in ženskami. Poleg tega tudi matični odbor predlaga, naj se prouči ustreznost ureditve načina izrekanja denarnih kazni. Namreč, ker je izračun denarne kazni nekoliko kompliciran, se sodniki tega ne poslužujejo in se izrek denarne kazni nekje spreminja v pogojne kazni, kar pa ni v redu s kaznovalno politiko. Zaradi tega naj bi se v tej smeri tudi spremenil kazenski zakon, da se izrekajo denarne kazni v razponu od-do.
Matični odbor zastavlja tudi vprašanje problem zaplembe premoženja po 96. členu kazenskega zakona, češ da je treba proučiti, da naj ne bi bile nekje kršene človekove pravice, ker nenazadnje tudi premoženjska pravica je en del človekove pravice.
Matični odbor potem obravnava tudi določene nejasne pojme, kaj je to bližji sorodnik, kaj je dejanska vrednost, kaj je celotna vrednost in pojem udeleženca. Skratka, gre za termine, ki jih bo treba v tekstu zakona, pripravljenega za drugo branje, dopolniti. Vlada je tudi seznanjena z vrsto dopolnjevalnih predlogov, ki jih je podala poslanska skupina Socialdemokratske stranke. Namreč, opozorilo je pravilno in je tudi skladno s stališči matičnega odbora, zato jih bo vlada nedvomno ob pripravi zakona za drugo branje upoštevala.
Kjer se zahteva povišanje kazni je predlog, da naj se poviša kazen na maksimalno 30 let, bi odgovoril tako, da kazni so dovolj visoke, je izdelan sistem kaznovanja. Na žalost sodišča izrekajo svoje kazni še vedno v prvi tretjini. Se pravi, če je predvidena kazen, recimo 15 let, potem se izrek kazni giba nekje v prvi tretjini. Izjemoma, ker gre za izredno huda kazniva dejanja, se presega ta normativ, kjer ni nikjer predpisan, ampak to je stvar, poudarjam, kaznovalne politike. Sicer pa je sodnik pri tem povsem avtonomen.
Amandmaji Socialdemokratske stranke predvidevajo tudi naj bi se podaljšali zastaralni roki. Tudi to je skladno s stališčem odbora. Poleg tega pa se tudi predvideva naj se uvede v naše kazensko pravo institut skesanca. Tema in predlog sta zelo zanimiva, morda tudi koristna, in zaradi tega nedvomno se bo vlada tudi pri pripravi besedila za drugo branje s tem tudi ukvarjala.
No, predlagane so še druge spremembe, vsekakor vredne proučitve, ki jih bomo upoštevali. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod minister. Predlog zakona je obravnaval tudi Odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora o predlogu zakona.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovani zbor! Moram reči, da je večji del stališč in predlogov Odbora za notranjo politiko in pravosodje že predstavil gospod minister Marušič, tako da mi je pravzaprav že odvzel nekaj poročevalskega dela - hvala lepa! Ampak vseeno mislim, da moram nekaj besed reči.
Namreč, odbor se je lotil obravnave tega predloga zakona zelo temeljito in hkrati z nekim občutkom nelagodja, ker gre za parcialno poseganje v materijo, ki sicer v principu terja celovit in izrazito strokoven pristop, pri čemer je treba upoštevati poseben značaj in pomen kazensko pravnih določb, ki pomenijo pomemben poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine. Ravno stroka pa je izrazila zelo različna stališča do predlaganih sprememb in dopolnitev. Predstavniki Urada za preprečevanje pranja denarja so odbor prepričali, da so spremembe kazenskega zakonika potrebne, zlasti zaradi uveljavljanja konvencije Sveta Evrope o pranju denarja. Obenem pa so tudi predstavniki Vrhovnega sodišča opozorili na nekatere pravne praznine, kot na primer na pravno praznino pri podkupovanju uslužbencev mednarodnih organizacij in tujih uradnih oseb, in na nekatere probleme v zvezi z novim konceptom denarne kazni z zastaralnimi roki in tako dalje. Zato je odbor sklenil, da Državnemu zboru predlaga, da sprejme naslednji sklep:
1. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika Republike Slovenije je primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo.
2. Vlada Republike Slovenije naj pripravi predlog zakona za drugo obravnavo v skladu s stališči, kakor so napisana v tem poročilu, in kakor jih je, kot rečeno, že v večji meri predstavil minister za pravosodje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospe predsednici, Darji Lavtižar-Bebler. Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo imate poslanke in poslanci. K razpravi se pismeno ni nobeden prijavil. Izvolite, Miroslav Mozetič, SKD.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Drage kolegice, spoštovani kolegi! Za hec; zanimiv naslov ima ta zakon - "Kazenski zakonik". Ko sem jaz študiral, je bil še SRS, sedaj je pa samo RS, ampak mislim, da je tisti RS odveč, ker verjetno res ne govorimo o kazenskem zakoniku Republike Italije, ampak o kazenskem zakoniku, ki ga mi sprejemamo. Ampak dobro, v drugem branju bi morda naslov popravili. Tukaj bi samo določen poudarek; vsekakor to podpiram, debata je bila, razprava že v prejšnjem odboru in tudi v tem res temeljita, ker smo imeli veliko pomislekov in veliko ugovorov na ureditev, zlasti zaplembe oziroma odvzema premoženjske koristi, ki bi lahko v nekaterih momentih bila celo vprašljiva. Ne z vidika, da se odvzame tistemu, kar si je kdo pridobil s kaznivim dejanjem, pač pa, da bi bili določeni posegi lahko problematični, vendar tudi to smo na nek način na odboru rešili. Poudaril bi predvsem to, in to polagam tudi vladi, da si na dušo in srce da ta stališča, resno prebere, zlasti stališče ena, prvo stališče, ko govori, da je potrebno določene stvari temeljito proučiti, zlasti na področju gospodarskega kriminala, predvsem organiziranega kriminala. Iz dneva v dan poslušamo, da se ta stvar organiziranega kriminala v naši - do nedavnega smo še mislili mirni deželici - kar lepo razvija, kar pomeni, da na tem področju tako z vidika zakonodaje, še posebej pa potem vlada na drugem področju, ko ima prisilo v rokah, pomeni policijo, da to zadevo vzame resno v roke.
Posebej mislim, da je potrebno poudariti tudi drugo stališče, ki je bilo na nek način sprejeto na pobudo socialdemokratov. Nekoliko smo ga na odboru razširili. Tudi to področje ni samo v Evropi problematično oziroma postaja zmeraj težje, pač pa mislim, da tudi v naši državi, to je predvsem kazniva dejanja z elementi nasilja, to je zmeraj hujše in pa, tukaj s posebnim poudarkom na nasilje, ki se izvaja nad otroki in pa nad ženskami. Predvsem tudi iz tega razloga, ker je vprašanje tega nasilja dostikrat skrito, ker se o njem ne govori.
Predlagal bom pa še v imenu štirih poslancev, ker ni bilo časa, sicer bi verjetno še več lahko podpisalo, še dve dopolnjevalni stališči, ki se pa tičeta tistih določb, ki se nanašajo na mladoletnike. In sicer prvo stališče predlagamo, da se v poglavju oziroma podpoglavju vzgoji ukrepi in kazni za mladoletnike, da vlada prouči ureditev zlasti v tistem delu, kjer govori zakonik o vzgojnih ukrepih pri izbiri vzgojnega ukrepa, oddaje v vzgojni zavod, oddaje v prevzgojni dom ter ustavitvi z reševanjem sprememb odločbe o vzgojnih ukrepih, da bi v večji meri proučil in upošteval, torej da bi sodišča - zakon bi to moral urediti - upoštevala poročila o izvajanju vseh teh ukrepov socialnih služb. Tukaj gre predvsem v to smer, da se prouči, in da se potem tako ureditev tudi poskuša napisati tako, da bodo sodišča dejansko to upoštevala, da bo uresničen v čimvečji meri 73. člen kazenskega zakonika, ki pravi, da se mladoletnim storilcem kaznivim dejanj z varstvom in s pomočjo, z nadzorstvom nad njimi, njihovim strokovnih usposabljanjem in razvijanjem njihove osebne odgovornosti, zagotovijo njihova vzgoja, prevzgoja in pravilen razvoj. Mislim, to gre predvsem v to smer, ker vsaj kar zadeva kaznovanje mladoletnikov, naj bi šlo predvsem v to smer. Ne v smeri, da se maščuje za storjeno dejanje, pač pa, da se jih poskuša pripraviti do tega, da kaznivih dejanj ne bi več storili. To je kot prvo stališče.
Podobno je tudi drugo stališče. Gre v isto smer, zato ga ne bom prebiral. Obrazložitev je pa praktično ista. Glede na to, da je to stališče napisano v smislu proučitve, ki bi bila koristna, če ne zaradi drugega, da bi sodišča začela o teh stvareh nekoliko več razmišljati, tako kot je minister rekel, da so sicer kazni do neke meje predpisane dovolj strogo, vendar da se pa sodišča praviloma poslužujejo pri izrekanju najnižjih kazni, čeprav da se tudi predpis do neke meje tako spremeniti, da ne piše, da je zagrožena kazen do 5 let, kar pomeni od 3 mesecev do 5 let, pač pa da je zagrožena kazen, ki je najmanj 3 leta in največ 10 let. Tudi zakonodaja bi lahko na tem področju nekaj storila, da bi prisilila sodišča, da postrožijo kaznovalno politiko. Ne zato, da bi se maščevali, ali pa kakorkoli nad ljudmi, ki storijo kazniva dejanja, vendar da pride do veljave tisti element, ki je pri izrekanju kaznivih dejanj pomemben, tudi tista prevencija, da bi se ljudje bali delati kazniva dejanja. Če že ni nekdo, ki stori kaznivo dejanje, če ga ne bo storil zato, ker misli, da je to narobe, naj ga ne bi storil vsaj iz razloga, ker bi se bal, da če bo storil kaznivo dejanje dobil ustrezno in dovolj strogo kazen. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Gospod Ribičič, izvolite.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Malo sem primerjal to, kar je glede tega zakona sprejel odbor v prejšnji sestavi in v novi, in moram reči, da je ta odbor sedaj bolj ekstenziven oziroma, da so bile precej bolj ozke opredelitve prejšnjega odbora. Zato je najbrž več razlogov, pač precej nezadovoljstva v javnosti glede tega, kako se obravnavajo oziroma kako uspešni smo v boju z kriminalom. Bi pa rad opozoril na to, da bi bilo nadaljnje širjenje teh stališč po mojem mnenju neupravičeno in pretirano. Zdi se mi, da je odbor poskušal na podlagi tudi strokovno podkovanih razprav poiskati neko ravnotežje med tem koliko lahko prispeva k uspešnejšemu boju s kriminalom zaostritev kazni, večja represija, koliko pa drugi ukrepi in s tega vidika so ta stališča verjetno tista, ki jih velja podpreti, ne pa še nadalje širiti, zlasti ne v poudarjanje samo postrožitve kazni. Tukaj se izrecno strinjam s tem, kar je gospod Mozetič danes in pa tudi že na odboru govoril o problemu kaznovalne politike, kar je povzel tudi gospod minister.
Osebno ne bom podprl tistih amandmajev, ki jih Socialdemokratska stranka predlaga v svojem predlogu 10. julija 1996. Ne zato, ker se z njimi v celoti ne bi strinjal, ampak zato ker menim, da je tisto jedro, ki je sprejemljivo in ki je pozitivno, vključeno v stališča odbora in jih ne bi bilo potrebno sedaj obravnavati kot neke amandmaje oziroma bi bilo morda celo smiselno, da se ti predlogi umaknejo, ker so na ustrezen način vgrajeni v stališča, ki jih predlaga Odbor za notranjo politiko in pravosodje. Takšno je moje stališče. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Gospod Janez Janša, izvolite.
JANEZ JANŠA: Spoštovani gospod podpredsednik, kolegice in kolegi! Zakon, ki je pred nami, je izredno važna stvar, in glede na to, da se je vlada lotila samo nekaterih delnih sprememb, ki so v glavnem potrebne, je to hkrati tudi dobra priložnost, da se v tej rundi sprejemanja zakona v zakonu o spremembah kazenskega zakonika dodajo še nekatere stvari, s katerimi bi se odpravile ključne pomanjkljivosti, ki so zdaj v tej sferi. Glede na to, da je tri naše amandmaje, ki smo jih vložili že pred časom, Odbor za notranjo politiko in pravosodje v teh prvih treh točkah svojih stališč, mislim, da kar ustrezno povzel, o tem ne bom podrobneje govoril. Rad bi samo še dodatno razložil šest predlogov, ki jih odbor, mislim, da še ni obravnaval, ste jih pa dobili. In sicer, naša poslanska skupina predlaga, da se v pripravi zakona za drugo branje upošteva še naslednja stališča:
Predlagatelj naj pri pripravi zakona za drugo obravnavo vključi določbe, s katerimi se bodo podaljšali zastaralni roki. Zastaralni roki v našem kazenskem zakoniku so očitno prekratki, še posebej, ko gre za kazniva dejanja s področja gospodarskega kriminala. V mnogih postopkih, ki so se sicer začeli, bo očitno potekel tudi absolutni zastaralni rok, preden bodo končani. In marsikdo, ki je osumljen težkih kaznivih dejanj s področja gospodarskega kriminala, se že veseli tega. Za nazaj se morda ne da nič popraviti, za naprej se pa da podobne primere preprečiti. Ta predlog je upravičen tudi zaradi tega, ker je Komite ministrov Sveta Evrope v svojem priporočilu iz septembra leta 1996, predlagal državam članicam Sveta Evrope, da roke podaljšajo.
Kot drugo predlagamo, naj predlagatelj pri pripravi zakona za drugo obravnavo vključi določbe, ki bodo omogočale več alternativnih oblik denarnih kazni. Sedanja zakonodaja predvideva denarne kazni, ki so izključno vezane na dnevne zneske in se jih skoraj ne izreka. Smotrno bi bilo predvideti več možnih oblik denarnih kazni, ker so se sicer sodniki prisiljeni zatekati k izrekanju pogojnih kazni, ki pa ne dosegajo svojega učinka.
Kot tretje predlagamo, da pri pripravi zakona za drugo obravnavo predlagatelj prouči možnost zvišanja predpisanih kazni za nekatera kazniva dejanja, predvsem v gospodarstvu, ko gre za organiziran kriminal in korupcijo. Hkrati pa naj se prouči tudi možnost povišanja najvišje meje zaporne kazni za najhujša kazniva dejanja od 20 let na 30 let. V primeru, ko gre za najhujša kazniva dejanja, so sodišča mnogokrat v težki dilemi, saj se zgodi, da lahko enako kazen dosodijo za nek naklepni umor, ko gre za en primer, kot tudi za recimo množične umore. Pred kratkim smo doživeli razplet sodnega postopka proti osebi, ki je nastavila bombo na ograji sodnika Konrada Rebernika, in izrečena je bila kazen 14 let za poizkus umora. Lahko pride do primera množičnih umorov, na žalost se te stvari, se umori dogajajo v Sloveniji praktično dnevno. Različna podzemlja, ki imajo svoje izvore v različnih državah, iz nekdanje bivše Jugoslavije obračunavajo med seboj, sredi Ljubljane, včasih sredi belega dneva, včasih sredi noči, in če bo, upajmo, kdaj prišlo tudi do sodnih postopkov proti tistim, ki zakrivijo te umore, bodo sodišča v dilemi ob tako predpisanih kaznih kot sedaj veljajo. Zaenkrat pa pri tem problemu še nismo, ker policija v glavnem teh ljudi niti ne ulovi.
Kot četrto predlagano, naj se uvede inštitut skesanca, se pravi osebe, ki se ji lahko odpusti kazen, ker je to učinkovito sredstvo boja proti organiziranemu kriminalu. Glede na izkušnje iz zahodnoevropskih držav, organiziranje združb organiziranega kriminala in članstva v njih, oziroma sodelovanje pa naj se posebej opredeli kot kaznivo dejanje. Kot kažejo primeri iz naše soseščine, še posebej iz Italije, je ta inštitut skesanca včasih edini način, na katerega se lahko onemogoči organiziran kriminal.
Kot peto predlagamo, da se v 322. členu veljavnega zakona vključi besedilo, s katerim bo po uveljavitvi zakona o zaključku lastninjenja razširjena določba tega člena tudi na državno lastnino. Ta člen namreč določa daljše zastaralne roke za sklepanje škodljivih pogodb v družbenih podjetjih. Veliko družbenih podjetij bo z uveljavitvijo zakona o zaključku lastninjenja postalo tudi državnih, in ocenjujemo, da je potrebno tudi lastnino teh podjetij posebej zavarovati.
Kot šest predlagamo, da se kot nova kazniva dejanja v kazenskemu zakoniku opredelijo poslovna goljufija, vdor v tuji računalniški sistem in verižne goljufije s piramido. Verjetno ni potrebno posebej razlagati, zakaj je to potrebno.
In kot zadnje predlagamo tudi, da predlagatelj pri pripravi zakona za drugo obravnavo vključi člene, ki bodo kot kaznivo dejanje določali tudi kršitve tistih členov zakona o delovnih razmerjih in kolektivnih pogodb, ki določajo pravice in status sindikalnih zaupnikov. Vse več je primerov, ko so sindikalni zaupniki maltretirani, in država, ki je v ustavo - napisala, da je tudi socialna država, da je pravica organiziranja sindikatov splošna, je tudi dolžna zaščititi to pravico. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Želi še kdo besedo?
Gospod Maks Lavrinc. Izvolite.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala za besedo. Zadeve, na katere je opozoril gospod Janša, so vredne tehnega premisleka, vendar bi vseeno rad slišal tudi stališče predlagatelja zakona. Namreč ni povsem enostavno recimo kar povišati kazen in pri tem spregledati, da lahko tako zadevo sedaj prenesemo; torej prej je bila recimo v eni pristojnosti, pa gre potem v drugo pristojnost. To je prvo.
Drugo, lahko tudi povzročimo kontra efekt, namreč že sedaj so nekateri zasuti z delom. Ne vem sedaj katera sodišča, ali okrajna, ali okrožna, ampak tega se ne bi loteval kar tako na pamet. Zato bi bil vesel, če bi s strani predlagatelja slišal, tega lista, ki ga je gospod Janša omenil, teh šest točk niti videl nisem. Verjetno sem to dobil na klop. Bi pa rad videl. Tako kot mi je všeč ta inštitut skesanca, bi rad slišal še sedaj stvar oziroma razloge predlagatelja, da o tem ni razmislil, oziroma da ga ne vključuje notri. Toliko.
Prosil bi za pojasnilo s strani vlade. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Želi predstavnik vlade spregovoriti? Gospod minister Marušič, izvolite.
TOMAŽ MARUŠIČ: Spoštovane poslanke in poslanci! Namreč, ves sistem kaznovanja kazenskega prava je zgrajen na podlagi važnosti dobrine, ki je napadena. Od tod tudi klasifikacija kazni, od tod tudi penalizacija kazni. Če govorim o zastaranju, potem vsi zastaralni roki slonijo na težini kaznivega dejanja oziroma na višini predvidene zaporne oziroma denarne kazni.
V kolikor spremenimo penalizacijo, to se pravi kaznovanje, potem je logično, da s tem v zvezi tudi spremenimo trajanje, bodisi dolžino ali kar skrajšanje zastaralnega roka. Zato gre tu za en celoten sistem, in je zelo težko predvidevati katere kazni bomo znižali, katere bomo zvišali. Gre tukaj za sistem kazenskega prava, gre tu za sistem varovanja dobrine, ki jo država s kazensko sankcijo ščiti. Zaradi tega, ko sem obravnaval predloge poslanske skupine Socialdemokratske stranke, izrecno povedal, da je treba stvar proučiti, da je treba stvar vklopiti v sistem kazenskega prava. To je glede zastaranja, zastaralnih rokov in pa glede kazni. Vsekakor je treba celo zadevo proučiti.
Vendar glede same dolžine kazni - te so predpisane v kazenskem zakonu - moram povedati, da je to stvar kaznovalne politike, da je stvar avtonomne odločitve sodnika. Prav ali ni prav, današnja kaznovalna politika - trdim, da je mila - in se giblje vedno v prvi tretjini izrečenih kazni. Toliko glede zastaralnih rokov in pa spreminjanja predvidenih kazenskih sankcij.
Glede inštitucije skesanca. Že danes obstoja v kazenskem zakonu inštitucija omilitve kazni oziroma olajšilnih in oteževalnih okoliščin. V vsakem primeru je skesanost in priznanje kaznivega dejanja s strani obdolženca takšna olajšilna okolnost, ki bistveno vpliva tudi na izrek kazni. To pa v vsakem primeru. Zaradi tega sem tudi odgovoril, da je treba še posebej proučiti inštitucijo skesanca, oziroma koliko je lahko kazenskopravna inštitucija skesanca vklopljena v naše kazensko pravo; ne nazadnje moramo vedeti, da je država Slovenija majhna država z dvomilijonskim prebivalstvom in ne vem, kako bi cela stvar - tudi gre pravzaprav za tipizacijo kazni, za postopke, ker ne nazadnje je treba tudi to vedeti, da dandanes imamo še nerazrešene težke kriminalne primere, zlasti z gospodarskega prava, vendar vprašanje, kaj bo čez dve, tri leta, ali je to oportuno ali ni.
No, potem je bilo tudi omenjeno glede državne lastnine odnosno glede lastninjenja in spreminjanja družbene v državno lastnino. Glejte, tudi to stvar bo treba proučiti, namreč, ker to je povezano tudi na drugo gospodarsko zakonodajo. Toliko v odgovor. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu ministru Marušiču. Želi še kdo razpravljati? Želi kdo besedo? Gospod Lavrinc, izvolite.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala za besedo. Zdajle sem dobil, in to smo izgleda dobili na mize, pregled spreminjevalnih in dopolnjevalnih predlogov k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika Republike Slovenije. Vsi ti dopolnjevalni predlogi oziroma večina njih je na nek način preveč natančnih. Torej, jaz sem za to, da se ob tem, ko se bo pripravljal zakon za drugo branje, prouči tudi ali so kazni na področju gospodarskega kriminala dovolj visoke ali ne. Ampak da bi pa kar napisal, da je treba neke člene, tako kot tukaj piše, vključiti člene, ki bodo poviševali kazni, pa niti ne razumem, kaj je tukaj mišljeno. Torej, če je možno, da bi Socialdemokrati, ker so avtorji teh dopolnjevalnih predlogov, predlagali en splošen sklep, naj predlagatelj prouči njihove dopolnjevalne predloge in odgovori ob drugem branju na to, kar predlagajo, potem bi za tak sklep glasoval, sicer pa za vsakega posameznega ne morem.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Mogoče pripravljalci spreminjevalnih in dopolnjevalnih predlogov? V kolikor ne, zaključujemo splošno razpravo in gremo na sklep. Matično delovno telo predlaga torej zboru, da sprejme naslednje sklepe in stališča:
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika Republike Slovenije je primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo.
Želi kdo besedo v zvezi s tem sklepom? V kolikor ne, zaključujemo razpravo in gremo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (55 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je prvi sklep sprejet.
Pod točko 2 so stališča matičnega delovnega telesa, od točke 1 do točke 7. Pisno so poslanci to prejeli z datumom 7.5.1997, tako da jih ne bi posebej prebirali. Prav tako so prejeli pregled spreminjevalnih in dopolnjevalnih predlogov k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika Republike Slovenije. Gospod Mozetič je s podpisi štirih poslancev vložil predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona Republike Slovenije, dopolnjevalna dva predloga.
Najprej bi glasovali o stališču in sklepih matičnega delovnega telesa od točke 1 do točke 7, kar imate pred sabo. Nasprotuje kdo takemu predlogu, da glasujemo o tem? V kolikor ne, gremo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (57 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so stališča in sklepi matičnega delovnega telesa sprejeti.
Gremo k dopolnjevalnim predlogom, k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika Republike Slovenije. Prvi dopolnjevalni predlog, predlagatelj Socialdemokratska stranka Slovenije. Želi predlagatelj besedo ali kdorkoli drugi od poslancev in poslank? Gospod Ciril Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Jaz sem razumel, da so ti prvi trije predlogi, se pravi prvi in še dva naslednja, ustrezno povzeti že v stališčih odbora. Se mi zdi, da celo ustrezneje kot so sami predlagani in če sem prav razumel gospoda Janšo, je tudi zato rekel, da ne bo posebej o njih govoril, ker so bolj ali manj ustrezno že povzeti v stališčih. Zdaj, v kolikor ne bodo umaknjeni ti predlogi, jaz ne bom podprl osebno teh prvih treh predlogov, ker mislim, da so na ustrezen način že v stališčih. Glede drugih se bom pa pozneje opredelil, ko bomo do njih prišli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Želi predlagatelj ali kdorkoli od poslancev in poslank še besedo? Gospa Polonca Dobrajc, izvolite.
POLONCA DOBRAJC: Hvala za besedo. Spoštovani predsedujoči, kolegice poslanke, kolegi poslanci! Pred seboj imam pregled dopolnjevalnih in spreminjevalnih predlogov Socialdemokratske stranke z dne 7.5.1997. Glede na to, da so bili predlagatelji že pozvani pri svojih predlogih, naj jih deloma spremenijo ali pa besedo, da naj se prouči za drugo branje. Če tega ne bodo naredili, bom sama glasovala v večini primerov proti predlaganim predlogom. Ne želim se spuščati v vsebino, vendar če bo ta državni zbor sprejel dikcijo, kot je recimo četrti dopolnjevalni predlog: "predlagatelj naj pri pripravi zakona za drugo obravnavo vključi člene, ki bodo kot kaznivo dejanja določali tudi kršitev tistih členov zakona o delovnih razmerjih in kolektivnih pogodb, ki določajo pravice in status sindikalnih zaupnikov", pomeni da smo pri spremembah zakona, ki so nastale na podlagi določenih nestrokovnjakov itn., po splošni javni razpravi, ki je bila opravljena, v drugo branje izglasovali in vnesli popolnoma nova kazniva dejanja in spremenili sistem kaznovanja. Pozivam, še enkrat, Socialdemokratsko stranko, ker po vsebini predlogov, nekatere stvari v redu, so diskutabilne, vendar naj spremenijo dikcijo, ne pa, da zahtevajo, da v drugo branje pride zakon spremenjen, zakon o spremembah kazenskega zakonika spremenjen in dopolnjen, in da bo v bistvu iz nekaj členov nastal nov kazenski zakonik. Če ne bodo spremenili predlagatelji te svoje dikcije, bom v vseh njihovih predlogih glasovala proti. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Želi še kdo? Gospod Janez Janša.
JANEZ JANŠA: Torej razmišljanje, ki smo ga slišali, je seveda legitimno, nima pa nobene veze s proceduro. Poslovnik natančno določa, kdaj je možno vlagati amandmaje, dopolnjevalna stališča in sklepe in v skladu s poslovnikom so vloženi. Mi tudi želimo te stvari, ki smo jih predlagali, dejansko spremeniti, in spreminjanje zakona je priložnost, da se popravi še kaj več kot pa tisto, kar želi vlada. Drugače je ta parlament odveč in bi samo glasovali, ne bi nič razpravljali.
Kar se tiče pokrivanja stališč v prvih treh točkah, ki smo jih že izglasovali, mislim na stališča matičnega odbora in prvih treh dopolnjevalnih predlogov na tem pregledu z dne 6.5.1997, mi vztrajamo, da se glasuje o prvem dopolnjevalnem predlogu, ker mislimo, da v stališčih matičnega odbora ni tako povzet, kot bi bilo potrebno, umikamo pa drugi in tretji dopolnjevalni predlog. Zahtevamo pa, da se o prvem glasuje, ker je stvar v tem primeru za nas povsem jasna. Ni potrebno nič proučevati, ali so kazni za kazniva dejanja na področju gospodarskega kriminala prenizke. Po našem mnenju so prenizke in predlagamo, da predlagatelj v pripravi zakona za drugo branje vključi člene, ki bodo poviševali kazni, Državni zbor bo pa odločil, ali bomo to predlagatelju naložili ali ne. V tistih skupnih stališčih v 1. točki matični Odbor za pravosodnje in notranjo politiko stvar tako omili, da pač je vse skupaj kar se tega tiče zelo neobvezujoče. Tako, da vztrajamo, da okrog prvega dopolnjevalnega predloga glasujemo, drugega in tretjega pa umikamo. Ne umikamo pa četrtega, o katerem je prej govorila kolegica Dobrajčeva.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Gospod Lavrinc.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala za besedo. Ker sam nisem tako bister, da bi kar vnemar ali pa v koš lahko vrgel razmišljanja različnih doktorjev prava, ki so delali na tem osnovnem zakonu, navsezadnje je komaj nekaj let, kar smo ga sprejeli in kar je začel veljati, kot so to nekateri drugi moji kolegi, povem naslednje: da bom glasoval proti prvemu in proti vsem ostalim, zaradi tega, ker sem po moje ponudil zelo elegantno rešitev, naj se prouči vse tisto, kar je zapisano tam. Kar se pa posebej prvega stališča tiče, pa, torej v temu stališču odbora natančno piše, naj preveri določila kazenskega zakonika, ki se nanašajo na področje gospodarskega kriminala, organiziranega kriminala in tako naprej. To je prvo.
Drugo, mislim, da je to za prvo obravnavo zvrhana mera in če kdorkoli ne bo zadovoljen, ali bom to jaz ali bo to kolega iz kakšne druge stranke, s tistim, kar bo vlada ponudila ob drugem branju, bo pač takrat napisal amandma. Za prvo rundo, bom rekel je pa to dovolj natančno zapisano, nič ni pavšalno, nič ni tako omehčano, kot je bilo to slišati prej. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Gospa Polonca Dobrajc.
POLONCA DOBRAJC: Hvala za besedo. Glede na to, da predlagatelji ne spreminjajo svojih predlogov, bom glasovala pri vseh proti. Čudi pa me tišina s strani vlade, kajti prepričana sem, da minister kot del vlade, ki je kolegijski organ, o spremembah kazenskega zakonika ni razpravljal, ni imel nobenih izhodišč. Ne rečem, da predlogi niso dobri, vendar mogoče temeljijo na napačnih ocenah, mogoče bi bilo potrebno kazenski zakonik spremeniti še v kakšnem delu, in obenem, ko se vsi tako na hitro in radi sklicujemo na Zahodno Evropo - veste, pravni red v neki državi, predvsem pa sprejemanje kazenskega zakonika tudi kaže na sistem pravne varnosti, ki jo ima oziroma ki je v kakšni državi. In če bo Slovenija kazensko zakonodajo spreminjala vsaki dve leti, bo pokazala obraz zelo konfuzne države.
In še enkrat bi - preden preidemo na glasovanje - če je možno, da se da besedo predstavniku vlade, kajti nisem strokovnjak za kazensko pravo, vendar če bodo sprejeti predlogi, pomeni to spremembo približno ene četrtine kazenskega zakonika, s tem, da se bodo marsikatera razmerja med seboj, glede predpisanih kazni in ostalih zadev, spremenila. In ne vem, kakšen kazenski zakonik bomo imeli potem.
Ker pač predlagatelj ne pristane na drugo dikcijo, pričakujem vsaj mnenje vlade, ne glede na to, tudi varnostna ocena, varnostna politika vlade še ni izdelana. Kriminalna politika vlade še ni izdelana, kar je temelj za spremembo kazenske zakonodaje, in podobne zadeve. Mislim, da se gremo preveliko lahkotnost bivanja pri tako pomembnih vprašanjih, kot je kazenska zakonodaja in pa kaznovalna politika. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa za vaše mnenje. Želi predstavnik vlade mogoče še - dvakrat je že odgovoril - še enkrat? Gospod minister Marušič, izvolite.
TOMAŽ MARUŠIČ: Hvala, gospod podpredsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Že uvodoma sem povedal, zakaj je prišlo do novele tega zakona. Kazenski zakon države Slovenije je povsem moderen in usklajen z evropskim pravom, vendar, ker ni bilo dovolj razdelano kaznivo dejanje pranja umazanega denarja, ker ni bilo dovolj razdelano vprašanje odvzema premoženjske odnosno odvzema premoženja, pridobljenega z umazanim denarjem, zaradi tega, da smo lahko ta naš zakon povsem modernizirali in povsem uskladili s pravom Evropske skupnosti, zaradi tega je bila predlagana novela. Samo, če se ne motim, glede treh kazenskih določb iz kazenskega zakonika, ena iz posebnega dela in ena iz splošnega dela.
No, logično, lansko leto je bilo to objavljeno v Poročevalcu, nato so sledile razprave v zakonodajnih telesih tukajšnjega državnega zbora, prav tako v matičnem telesu. Tu je prišlo do obravnav, v katerih se je ugotavljalo, kaj bi bilo treba ob tej priliki še dodati. Zaradi tega vlada stoji povsem na strani predlaganih sprememb - bi rekel takole - proučitev, ki jih je predlagalo matično telo tukajšnjega državnega zbora, to je Odbor za notranjo politiko in pravosodje. Vlada se s temi absolutno strinja. Prav tako se vlada absolutno strinja s tem, da je treba določbe glede izrekanja denarne kazni spremeniti v tem, da denarna kazen se ne izreka več na osnovi statističnih podatkov, ampak se jo povsem določi, od toliko tolarjev do toliko tolarjev.
Glede maksimalne kazni, predlagane 30 let zapora, glede zastaralnih rokov, glede spreminjanja penalizacij, se pravi izreka zapornih kazni, sem že prej povedal, da gre tu za sistem kazenskega prava, ki je povezan predvsem s čuvanjem dobrine, ki je predmet napada. Zastaralni roki so vezani od dolžine odnosno od dolžine predpisane kazni in tako dalje, in tako dalje. Tudi se povsem strinjam s poslanko Dobrajčevo, ki pravi, da gre za spremembo dobršnega dela kazenskega zakonika. Ima povsem prav. Zaradi tega tudi, vlada povem, še enkrat, kot sem uvodoma povedal, sprejema predloge matičnega odbora, da se ne bi spuščala, ker gre v bistvu za korenito spremembo kazenskega zakona in poudarjam še enkrat, tak zakon, kakršnega imamo, z vgrajeno novelo, je že usklajen s pravom Evropske skupnosti. Hvala lepa.
Pardon, še nekaj bi povedal. Sprejemljiv je tudi predlog glede mladoletnikov. To smo prejeli, se zahvaljujemo za predlog, vendar to področje sodi več ali manj v presojo ukrepa, ki ga uporabi sodnik. Je pa potrebno, se pa strinjam, to stvar razdelati in v kazenskem postopniku je tudi sprememba, na podlagi katere mladoletni sodnik od vsega začetka postopka pa do konca postopka spremlja in vodi postopek zoper mladoletnika. Namreč, s tem bi se tudi saniralo, na kar je poslanska skupina Krščanskih demokratov upravičeno opozorila. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod minister. Gospod Janez Janša. Izvolite.
JANEZ JANŠA: Torej, menil sem, da je splošna razprava o tem zaključena, in da sedaj razpravljamo samo o temu prvemu dopolnjevalnemu predlogu. Vsaj tako, do tukaj smo prišli s proceduro, in da bo stvar jasna, o čem glasujemo, o čem razpravljamo in o čem bomo glasovali, bom ta predlog še enkrat prebral.
Čeprav je gospod Lavrinc prej rekel, da je preveč jasno, ampak da bo še bolj jasno, bom še enkrat prebral. Predlagamo, da predlagatelj, se pravi vlada, pri pripravi zakona za drugo obravnavo vključi člene, ki bodo poviševali kazni na področju gospodarskega kriminala. Mi menimo, da tega ni potrebno nič dodatno proučevati. Mi menimo, da je stvar jasna, menimo, da je dobrina, ki je napadena z gospodarskim kriminalom, se pravi gospodarstvo, naša skupna lastnina, pa tudi privatna lastnina v privatnih podjetjih ogrožena, in da jo sedanji kazenski zakon in ustrezne določbe ne ščitijo dovolj. Nenazadnje, če pogledate naše zapore, v njih je nekaj 10 kurjih tatov, tisti ki so izdajali nekrite čeke in pa kakšen ropar menjalnic, ni pa nobenega, ki je divje polastninil na desetine milijard tolarjev vredno družbeno premoženje. Nobenega. Pa tudi, če se bo kdo znašel tam, bo samo za kratek čas, in to po zaslugi tega modernega kazenskega zakona, o katerem je prej gospod Marušič govoril. Tukaj gre poleg vprašanja zastaranja, tudi za, seveda, in to je povezano med seboj, za višino kazni za področje gospodarskega kriminala. In mislim, da ni potrebno vladi nič nalagati, naj dodatno proučuje te zadeve, ker smo jih proučevali v vseh teh zadnjih letih vsi skupaj. Tudi v strokovnem svetu, v Odboru za pravosodje strokovnega sveta naše stranke, ki je pripravljal te predloge in amandmaje, sedijo doktorji prava, ljudje iz prakse, ki se s tem srečujejo, tako da ima to enako težo kot pa bom rekel strokovnost tistih, ki so ta zakon pisali. Eden od glavnih avtorjev tega kazenskega zakona je pisal tudi vse prejšnje kazenske zakone, vsaj v zadnjih 20 letih v bivši Socialistični republiki Sloveniji. Prvič sem se srečal s tem imenom; gre seveda za gospoda Bavcona, pred devetimi leti, ko sem nekje, v nekem prostoru dvakrat šest metrov bral uvod tega slavnega doktorja h kazenskemu zakonu, takratnemu kazenskemu zakonu, kjer je pisalo, da ima Jugoslavija eno najbolj humanih kazenskih zakonodaj. Jaz sem bil pa v samici brez zagovornika in sodili so mi na tajnem procesu, brez odvetnika, pa je, bom rekel ta, so te veličine rekle, da je to najbolj humano. Tako da jaz se tukaj ne bi skliceval na strokovnost tistih, ki so zadevo pisali, ampak na primerjavo z ostalimi državami in če je komite ministrov Sveta Evrope priporočil članicam, da povečajo zastaralne roke, potem je to eden od argumentov, ki ga je treba vzeti v trezen razmislek. In če vsi, vključno s stranko, iz katere prihaja sedanji pravosodni minister, 3 leta ugotavljamo, da kaznovalna politika na področju gospodarskega kriminala ni ustrezna in da so kazni prenizke, ne bom tukaj citiral predsednika Ljudske stranke, ki je za to govornico v lanskem letu to ponovil najmanj 10-krat, potem smo mi to že kar nekaj časa preučevali in zdaj gre za to, da se to vključi v zakon, ne pa, da se naroči vladi, da naj to še preučuje in se bo še preučevalo, vmes bo pa vse zastaralo.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Gospod Lavrinc.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala za besedo. Jaz upam, da se je mojemu predgovorniku zareklo. Namreč, če bodo zaprti vsi tisti, ki so lastninili po zakonu o lastninskem preoblikovanju, potem bomo pravzaprav vse zaprli in domnevam, da je mislil drugače, kot je rekel. To je prvo.
Drugo je to, da je tipično zanj, da z osebnimi diskvalifikacijami tukaj, recimo nekaterih ljudi, ki v pravnem življenju te države nekaj pomenijo, ali pa so pomenili, skuša obrniti pozornost od tistega problema, ki je. Jaz sem njemu osebno prejle ponudil, da bi se z nekim splošnim sklepom stvar, tisto, ki so jo predlagal in kar je recimo zadovoljiva, torej z nekim splošnim sklepom zavezali predlagatelja, da preuči. Ne, zato, ker za neke politične potrebe potrebuje to, kar počne zdajle. Jaz na to, na te limance ne bom sedel, zaradi tega ne bom podprl nobenega predloga, ki so ga predlagali. Predlagatelj ima dovolj časa, da popravi. In še nekaj bom rekel, torej zavestno ali ne zavestno se ob tem pozablja, da kazni, ki so zagrožene, so precej višje. Sam minister je opozoril, da so kazni, ki se izrekajo pri nas na sodiščih, da so v spodnji tretjini zagroženih. Torej treba se je vprašati, torej, kakšna je kaznovalna politika našega sodstva. Tukaj pa lahko tudi tisti doktorji, ki jih je prej gospod Janša omenil, kaj storijo za to, da bo drugače. Navsezadnje sedijo v instančnih sodiščih, pa naj višje kazni določajo.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Replika.
JANEZ JANŠA: Torej te diskusije o doktorjih prava nisem jaz začel, ampak gospod Lavrinc. Res so nekateri od njih imeli zelo pomembno vlogo včasih, vendar pa zame ta vloga ni bila pozitivna. Lahko se o tem pogovarjamo. Mislim pa, da to ni namen te razprave. Še enkrat poudarjam, pri glasovanju o temu dopolnjevalnem predlogu ne potrebujemo nobenega preučevanja. Praksa, kjer jo vsi srečujemo, kaže, da so te kazni premajhne. Res je, da je tudi obravnava na sodiščih in vse to, o čemer je nazadnje govoril gospod Lavrinc, problem, ampak zdaj ne govorimo o tem. Zdaj govorimo o tem, kaj se da popraviti v zakonu in to se da popraviti v zakonu. Zdaj je priložnost. Tisti, ki bo pač to podprl, se bo opredelil za nekaj, tisti, ki ne tega ne bo podprl, se bo opredelil za nekaj drugega, ne glede na to kako bo to argumentiral.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Po moji evidenci Ciril Ribičič, nato Polonca Dobrajc.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Gospod podpredsednik, ne bi vam rad oteževal dela, ampak mislim, da je prav, da greste po vrstnem redu in ne po hierarhiji funkcij v vaši ali pa kateri drugi stranki. Hotel sem reagirati na tisto, kar je gospod Janša prejšnjič govoril, v prejšnji diskusiji, ne v tej zadnji, v zvezi s profesor Bavconom. Mogoče je seveda, da je rekel profesor Bavcon, da humana kazenska ureditev. Tudi vemo, da se je velikokrat prizadeval za spremembe in marsikaj tudi dosegel v prejšnjem sistemu na tem področju, ampak poskuša se tukaj ustvariti vtis, da je bil na drugi strani v času četverice. Tukaj bi rad opozoril na to. Najbrž ni sporno, da je Kazenska katedra Pravne fakultete protestirala takrat, da je bila takrat proti temu procesu, da je poskušala biti opazovalec v tem procesu, da jim vojaške oblasti niso dopustile tega, da bi imeli svojega opazovalca, niso upoštevali procesa v zvezi z jezikom in še marsikaj drugega. Skratka, šlo je za tisti del kazenske zakonodaje, ki ga je imela pod svojim nadzorom vojska in na katerega se ni nanašala ta ocena, ki je bila tukaj citirana. Toliko kot replika na to, ker mislim, da nekdo, ki je takrat bil nedvomno po moji oceni zaveznik obtoženih, ga zdaj spremeniti z nekim bolj ali manj spretnim poskusom v tistega, ki je hvalil tisti sistem, mislim, da je pretirano in krivično. Mislim, da tudi ni v interesu tistega, ki je takrat bil prizadet. Kar se pa tiče te vsebine prvega dopolnjevalnega predloga, ugotavljam, da je napredek v tem, da se drugi in tretji umakne. Zdaj o prvem razpravljamo. Razlika med tem, kar predlaga Socialnodemokratska stranka in tem, kar predlaga odbor, je prav v tem, kar gospod Janša tukaj zelo poudarja. Po njegovi oceni analiza ni potrebna. Po oceni odbora je pa treba analizirati natančno situacijo, in sicer tako, da se analizira tako opise kaznivih dejanj, predpisanih sankcij, zastaralnih rokov, v tem okviru izrecno ni rečeno, ampak o tem smo precej govorili, kaznovalno politiko. In s tega vidika je seveda lahko končni izid tudi v tem, da se bo pri posameznem kaznivem dejanju povišala zagrožena kazen. Gospod Janša pa meni, da to ni potrebno, da je njemu v naprej jasno, da je treba za gospodarska dejanja, verjetno, jaz tako berem, za vsa kazniva dejanja na področju gospodarskega kriminala povišati kazni. Analiza je pri njih že storjena, v tem je ta razlika. Jaz sem za to, kar piše v stališčih odbora, in bom podprl oziroma sem že podprl stališča, in ne bom podprl tega spreminjevalnega predloga, ki je bil v nasprotju s tem, kar je bilo že sprejeto, vnaprej opredelilo, da je treba za vsa ta kazniva dejanja povišati kazni. O drugih predlogih pa takrat, ko bodo na vrsti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Ciril Ribičič. V vednost, gre za hierarhijo zaznave dviga rok in nobeno drugo hierarhijo, sploh pa ne po velikosti, ker potem bi verjetno bil stalno Juri prvi, pa mogoče še Možgan. Za besedo se je naslednja prijavila Polonca Dobrajc. Se odpoveduje. Še vedno smo pri pregledu spreminjevalnih in dopolnjevalnih predlogov in razpravo koncentriramo na to. V kolikor ni razpravljavcev in izgleda, da jih več ni, lahko gremo k prvemu dopolnjevalnemu predlogu.
Gremo h glasovanju. Ugotovimo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za? (26 poslancev.) Je kdo proti? (42 poslancev.)
Ugotavljam, da dopolnjevalni predlog številka 1 ni sprejet.
Drugi in tretji predlog sta bila umaknjena s strani predlagatelja.
Smo pri četrtem dopolnjevalnem predlogu. Predlagatelj Socialdemokratska stranka. Želi kdo besedo? (Nihče.) Ugotovimo sklepčnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (22 poslancev.) Je kdo proti? (41 poslancev.)
Ugotavljam, da četrti dopolnjevalni predlog ni sprejet.
Gremo na peti dopolnjevalni predlog. Želi kdo besedo? Predlagatelj je prav tako poslanska skupina Socialdemokratske stranke. (Nihče.) Ugotovimo sklepčnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za? (24 poslancev.) Je kdo proti? (38 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog ni sprejet.
Gremo na šesti dopolnjevalni predlog. Predlagatelj je Socialdemokratska stranka Slovenije. Želi kdo besedo? (Nihče.) Ugotovimo sklepčnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za? (27 poslancev.) Je kdo proti? (39 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog ni sprejet.
Gremo na sedmi dopolnjevalni predlog. Predlagatelj prav tako Socialdemokratska stranka Slovenije. Želi kdo od predlagateljev ali kdo od poslancev besedo? (Ne.) Ugotovimo sklepčnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za? (27 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Ugotavljam, da tudi ta predlog ni sprejet.
Gremo na 8. dopolnjevalni predlog. Predlagatelj je poslanska skupina Socialdemokratske stranke. Želi kdo od poslank in poslancev besedo? (Nihče.) Ugotavljamo prisotnost! (63 poslancev.)
Kdo je za 8. dopolnjevalni predlog? (24 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog ni sprejet.
Prehajamo na 9. dopolnjevalni predlog. Predlagatelj je prav tako poslanska skupina Socialdemokratske stranke. Ugotavljamo prisotnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za dopolnjevalni predlog? (25 poslancev.) Je kdo proti? (38 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog ni sprejet.
10. dopolnjevalni predlog, poslanska skupina Socialdemokratske stranke - predlagatelj. Želi kdo besedo? (Nihče.) Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za 10. dopolnjevalni predlog? (34 poslancev.) Je kdo proti? (17 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog je sprejet.
Imamo še dva predloga. Prvopodpisanega od štirih poslancev, torej Miroslava Mozetiča. Želi kdo od predlagateljev besedo? Predlagatelj, ali želiš besedo? Poslanke in poslanci, ali želite besedo? (Nihče.) Zaključujemo razpravo. Prehajamo na glasovanje o prvem dopolnjevalnem predlogu. Ugotavljamo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za dopolnjevalni predlog? (65 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na 2. točko, drugi predlog, prav tako istih predlagateljev. Želi predlagatelj besedo? Poslanke in poslanci? Gospod Anderlič? (Nihče.) Ugotavljamo prisotnost! (68 prisotnih.)
Kdo je za drugi predlog? (65 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Ugotavljamo, da smo končali 33. točko dnevnega reda.
Prehajamo na 34. TOČKO DNEVNEGA REDA - PRVO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O KAZENSKEM POSTOPKU. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Gospod minister, izvolite.
TOMAŽ MARUŠIČ: Hvala lepa. Spoštovane poslanke in poslanci! Novelo zakona o kazenskem postopku je predvsem narekovala dolgotrajnost sodnih postopkov, določene nejasnosti in nedoločene kompetence med tožilstvi, policijo in preiskovalnem sodniku v preiskovalnem postopku, dolgotrajnost pritožbenih postopkov. Skratka razlogi, zaradi katerih so še dandanes tudi kazenske zadeve velikega pomena za družbo in državo nerešene. Naslednji razlog, zaradi katerega je prišlo do novele zakona o kazenskem postopku, je tudi odločba Ustavnega sodišča, s katero je bilo odrejanje, podaljševanje pripora zaradi ponovitvene nevarnosti proglašeno kot neustavno in nezakonito. Skratka vsi ti objektivni razlogi so narekovali spreminjanje kazenskega postopnika. V predkazenskem postopku so novote v tem, da določena preiskovalna dejanja, ki jih opravijo organi za notranje zadeve, se priznavajo kot dokazno gradivo, v kolikor so bili korektno izvedeni, se pravi v prisotnosti zagovornika. No, v nadaljevanju glede samega pripora so se odločbe o odrejanju in podaljševanju in odpravi pripora uskladile z zahtevami Ustavnega sodišča. Glede samega pritožbenega postopka pa se določa, da se odpravijo navajanje novot v pritožbenem postopku, kajti za to imamo institucijo, obnove postopka, ko se najdejo po izrečeni prvostopnji sodbi določeni novi dokazi.
Spremembe so tudi glede obvezne obrambe, katera se poviša na delikte, za katere je predpisana kazen do 8 let zapora. Razlogi za tako spremembo niso samo, kako bi rekel, povečani stroški, ampak predvsem to, da z ničemer niso tu kršene človekove pravice ter že obstoječi zakon o kazenskem postopku predvideva tako imenovano pravico revnih, na podlagi katere obdolženec že od vsega začetka postopka lahko zaprosi, ob predložitvi ustrezne dokumentacije, predsednika senata oziroma sodnika, naj mu dodeli pravico revnih, se pravi plačilo stroškov kazenskega postopka, zagovornika, oprostitev povprečnine in plačilo kazenskega postopka, v kolikor je obsojen. Zaenkrat toliko. Hvala lepa. Še to bi povedal. Gospa predsednica Beblerjeva bo predložila stališče odbora, matičnega odbora za pravosodje in notranje zadeve, s katerim se vlada strinja. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod minister. Predlog zakona je obravnaval tudi Odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Prosim poročevalko.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Spoštovani zbor! Tudi tega predloga zakona se je odbor lotil zelo temeljito, in prav tako z nekim občutkom nelagodja, da se lotevamo nekih delnih sprememb tako pomembnega zakona, kot je zakon o kazenskem postopku, in tudi tukaj seveda gre za vprašanja poseganja v varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zato so člani odbora v razpravi opozorili na mnenja in pripombe stroke, ki so bila izpostavljena pri predhodni obravnavi na odboru, ter predvsem na očitke, da posamezne rešitve morda preveč posegajo v načelo pravne varnosti in so vprašljive z vidika mednarodnega prava človekovih pravic.
Tudi Sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve v svojem mnenju opozarja, da bi bilo potrebno temeljito strokovno proučiti nove institute oziroma nove rešitve ter jih oceniti zlasti z vidika skladnosti z ustavo, z mednarodnimi akti in z judikaturo mednarodnih sodišč. V odboru je bila sicer soglasno izražena potreba po učinkovitejšem, hitrejšem in bolj ekonomičnem postopku, vendar ne na račun ustavno in mednarodno pravno zavarovanih človekovih pravic.
Ob tem je bilo opozorjeno tudi na mnenje Komisije Državnega sveta za politični sistem, ki v svojih stališčih prav tako opozarja na tehtnost tovrstne zahteve. Odbor je sklenil, da Državnemu zboru predlaga, da sprejme naslednji sklep; prvič - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku je primerna podlaga za pripravo zakona za drugo obravnavo; in drugič - vlada naj pripravi predlog zakona za drugo obravnavo v skladu z naslednjimi stališči.
Prvič - v predlogu zakona naj se v celoti upoštevajo merila in standardi s področja varovanja človekovih pravic, ki na račun povečanja učinkovitosti, hitrosti in ekonomičnosti postopka ne smejo biti ogroženi.
Drugič - predlagatelj naj, upoštevaje odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije z dne 11.4.1996, s katero so bile razveljavljene nekatere določbe zakona o kazenskem postopku, za nekatere pa je bilo odločeno, da jih je potrebno uskladiti z ustavo Republike Slovenije, ponovno preuči in ustrezno spremeni vse predlagane določbe, ki se nanašajo na odvzem prostosti, pridržanje, pripor in priporne razloge, in pripravi rešitve, ki bodo v celoti zadostile kriterijem Ustave RS in mednarodnih pravnih aktov s področja varovanja človekovih pravic. Pri tem naj upošteva možnost, da se poleg že znanih ukrepov v predlogu zakona oblikujejo tudi drugi ukrepi, ki lahko nadomestijo odvzem prostosti, o njihovi uporabi pa naj se odloči na posebnem kontradiktornem naroku.
Tretjič - sprememba določb o posebnih metodah in sredstvih zahteva dodatno strokovno proučitev, predvsem z vidika, da te ne smejo zmanjšati procesne garancije tistih, zoper katere se te metode in sredstva lahko uporabljajo.
Četrtič - temeljno načelo iskanja materialne resnice v sodnem postopku naj ostane neokrnjeno. S tem v zvezi naj predlagatelj iz predloga zakona izpusti določbe, ki se nanašajo na priznanje kaznivega dejanja, neizvedbo ostalih dokazov, črtanje 330. člena ZKP-ja in redukcijo pritožbenih razlogov iz razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Ob tem pa naj predlagatelj prouči in v predlog zakona vnese tiste rešitve, ki bodo poleg že uveljavljenih omogočile drugovrstno, hitrejšo in bolj ekonomično rešitev posamezne kazenske zadeve v predkazenskem in kazenskem postopku.
Petič. Predlagatelj naj ponovno prouči in po potrebi dopolni institut napovedi pritožbe. Pri tem naj upošteva zlasti dejstvi, da mora biti sodba v primeru izrečene zaporne kazni vselej obrazložena, in da mora biti obdolženec z izrečeno in razglašeno sodbo vselej seznanjen na način, da mu je vročen prepis izreka sodbe.
Šestič. Predlagatelj naj prouči položaj žrtev in oškodovancev kot oseb, katerih pravice so bile že prizadete v kazenskem postopku. Prouči naj možnost zagotovitve pravnega zastopanja, na primer otrokom žrtvam nasilja, ženskam žrtvam posilstva, spolnega nasilja, in podobnih dejanj, zaščite njihove integritete, oblikovanja posebnega sklada za finančno pomoč in odškodnine žrtvam, v katerega bi se lahko stekal določen odstotek denarnih kazni in povprečnin. Predlagatelj naj prouči tudi ustreznost sedanje ureditve zaščite ogroženih prič, ki so kasneje lahko objekt maščevanja storilca.
Sedmič. V zvezi z zahtevo predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani za oceno ustavnosti 4. točke 39. člena in tretjega odstavka 83. člena zakona o kazenskem postopku, naj predlagatelj širše prouči problematiko izločanja dokaznega gradiva iz spisov, dokazne vrednosti tega gradiva, dovoljenih in nedovoljenih dokazov. Predlagatelj naj pri tem poišče način, ki bo zagotavljal, da bodo tudi dokazi, ki jih na procesno predpisan, zakonit način pridobi policija, lahko uporabni v kasnejših fazah kazenskega postopka.
Osmič. Določilo 559. člena ZKP-ja naj se dopolni v tem smislu, da se rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti podaljša še za dve leti. (To je bil predlog predstavnikov državnega tožilstva.)
Devetič. Pri pripravi zakona za drugo obravnavo naj se v celoti upošteva mnenje Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, proučijo in po potrebi upoštevajo naj se tudi pripombe in predlogi Vrhovnega sodišča, državnega tožilstva Republike Slovenije in zahteve oziroma napotila, vsebovana v že sprejetih odločbah Ustavnega sodišča. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa predsednici, gospe Lavtižar-Beblerjevi. Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Gospod Ciril Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi! Priprava teh sprememb in tudi razprava o njihovem smislu traja že dalj časa. Moram reči, da je zlasti v začetnih razpravah izgledalo, da je predlagatelj na enem bregu in pa strokovnjaki na drugem. In se mi zdi, da je v tem dialogu, ki je bil zlasti v zadnjem obdobju, kot kaže, precej ustvarjalen, prišlo do nekih rešitev, ki so lahko sprejemljive tako z vidika motivov predlagatelja, da zagotovi cenejši, učinkovitejši, ekonomičnejši kazenski postopek, kot z vidika tistih strokovnih opozoril, ki so govorila o nevarnosti, da pride do tega, da se ogrozi dosežena raven in predpisana raven varovanja človekovih pravic, se pravi pravic tistih, ki so osumljenci oziroma, ki nastopajo kot možni, domnevni storilci v kazenskem postopku. S tega vidika bi rad opozoril na to, da je recimo motiv predlagatelja, ki je od vsega začetka bolj poudarjal ekonomičnost, učinkovitost, hitrost, pocenitev in tako naprej, da je odločba Ustavnega sodišča, vsaj tiste odločbe, ki zadevajo pripor, so šle pravzaprav v nasprotni smeri še bolj doslednega varovanja z ustavo predpisanih pravic. Te odločbe namreč niso šle v smeri poenostavitev, ampak v smeri zagotavljanja pravic prizadetih, tistih, ki so v priporu. Zdi se mi, da je matično delovno telo, Odbor za notranjo politiko in pravosodje zdaj uspel s predlogom stališč doseči neko tako rešitev, ki je sprejemljiva. Mi v Združeni listi podpiramo v glavnem te opredelitve, ki so v stališčih, zlasti tudi ta prvi poudarek, da je treba v celoti upoštevati merila in standarde z področja varovanja človekovih pravic. Prejšnje formulacije in razmišljanja v tem smislu, da je treba zagotoviti večjo učinkovitost postopka ne da bi bisteno prizadeli te pravice, če sem prav povzel, so se nam zdele neustrezne, enostranske, in s tega vidika tudi nevarne po svojih posledicah. Zdi se nam, da je na pravih točkah zdaj s svojimi stališči matično delovno telo postavilo meje, kje v spremembe, ki so smiselne, ki lahko prispevajo k večji učinkovitosti, ne da bi bile prizadete človekove pravice, zlasti s tega vidika se mi zdi zanimivo in podpiram to 4. točko stališč. In se mi zdi, da je torej to, kar je v stališčih predlagano, sprejemljivo in bomo v Združeni listi ta stališča tudi podprli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. To je bila Združena lista socialnih demokratov, gospod Ribičič. Socialdemokratska stranka, Janez Mežan, izvolite.
JANEZ MEŽAN: Spoštovani gospod podpredsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Socialdemokratska stranka je predlagala še pet predlogov stališč do predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku. Naj jih na kratko predstavim.
Prvič. Predlagatelj naj pri pripravi zakona za drugo obravnavo vključi določe, ki bodo omogočale, da ima zaslišanje osumljenca v predkazenskem postopku dokazno vrednost.
Obrazložitev: Skoraj nobenega učinka nima sedanje stanje, ko je osumljenec zaslišan trikrat ali večkrat, dokazno vrednost pa ima le zaslišanje na sodišču. Smiselno je, da ima že prvo zaslišanje na policiji dokazno vrednost, vendar mora biti pri zaslišanju obvezno prisoten odvetnik.
Drugič. Predlagatelj naj pri pripravi zakona za drugo obravnavo vključi določbe, s katerimi se bo zagotovila zaščita prič.
Obrazložitev: Ker sedanji sistem ne zagotavlja zadostne zaščite prič, se jih veliko izogiba pričanju, kar pa onemogoča zbiranje celotnega dokaznega gradiva.
Tretjič. Pri pripravi predloga zakona za drugo obravnavo naj predlagatelj predvidi večjo možnost neposrednih obtožb, pri čemer naj se tožilcem omogoči dejansko možnost zbiranja dokazov preko policije.
Obrazložitev: Tožilci v praksi skoraj nimajo možnosti vplivati na predkazenski postopek. Če želimo uvesti sistem, ki se bo dejansko uspešno boril proti kriminalu, je nujno določiti vlogo tožilcev, kot jo imajo v večini zahodnoevropskih držav. Tožilec mora imeti možnost neposredno voditi in nadzirati preiskavo in zbiranje dokazov. V okviru sedanje zakonodaje je to mogoče doseči s postopki, kot jih predlagamo.
Četrtič. Predlagatelj naj v predlogu zakona za drugo obravnavo določi pooblastila posebnih skupin državnih tožilcev ter omogoči sodelovanje strokovnjakov različnih področij.
Petič. Predlagatelj naj pri pripravi zakona za drugo obravnavo črta 6. člen predlaganega zakona.
Obrazložitev: Nasprotujemo zmanjševanju zaščite osumljencev. Država mora zagotoviti zagovornika, če tega ne more osumljenec sam. Predvsem pa ne more biti razlog za to zmanjševanje proračunske porabe. Država bo namreč največ privarčevala, če bo znižala stopnjo kriminala, to pa je možno predvsem z učinkovitimi kazenskimi in predkazenskimi postopki ter z zmanjšanjem zaostankov na sodišču. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Naslednji se je prijavil k besedi gospod Josip Bajc, Slovenska ljudska stranka - poslanska skupina.
JOSIP BAJC: Gospod predsednik, kolegice in kolegi! V poslanski skupini Slovenske ljudske stranke nismo strokovnjaki s področja kazenskega prava in ne s področja postopka, po katerem to pravo vodi in upravlja, pa vendar nam je jasno, da dosedanji način vodenja kazenskega postopka ni ustrezen. Še posebej ni ustrezen s stališča običajnih, vsakdanjih in naključnih udeležencev tega postopka, kot so priče, žrtve, oškodovanci, kot smo vsi tisti, ki smo nekako pasivno, ne po svoji volji vrženi v sodne mline. Mnogi posamezniki v naši državi imajo bridko izkušnjo s čakanjem na svoje pravice, na poplačilo dolga, na nadomestitev škode, nastale s kaznivim dejanjem. Pri tem ne mislimo samo na materialno škodo. Tudi dejstvo, da je storilec kaznivega dejanja obravnavan hitro in učinkovito, in v doglednem času primerno kaznovan za to, kar je naredil, je pomembno vsem, ki jim je takšen človek namenoma povzročil škodo in trpljenje, in v katerih pravice je neupravičeno posegel. Ne more biti samo obdolženec tisti, čigar pravica se v kazenskem postopku v največji možni meri zaščiti. Tisti, ki se mu ni potrebno zagovarjati, ki ni dolžan ničesar povedati, in ki lahko tudi laže. Ob tem pa ima seveda tudi pravico do zagovornika, do pritožbe in ne vem še vse do kakšnih rednih in izrednih pravnih sredstev. Kaj naj si mislimo ob tem, ko smo sopotniki postopkov, ki trajajo pet ali več let, v tem času pa nastanejo nenadomestljive škode za posameznike in za državo kot celoto.
Poglejmo si samo vsakdanji primer specialcev. Ropar, ki so ga prijeli v Avstriji in sodili v sosednji Avstriji, je bil obsojen praktično takoj po storjenem kaznivem dejanju s strani države, ki jo pojmujemo kot zgled demokracije, in to na osem let zapora. Ravno v teh dneh beremo v slovenskih časopisih, da se sojenje tistim specialcem, ki jih obravnava naše sodišče, nadaljuje. Do kakšne faze je to sojenje prišlo, in do kdaj se bo nadaljevalo, ne ve nihče.
Nadaljuje se tudi sojenje storilcem mnogih poslovnih goljufij, storilcem dejanj na škodo bivše družbene lastnine, roparjem, tatovom, posiljevalcem, goljufom, tatičem na debelo in drobno. Naša država tovrstno dejanje sodne oblasti mirno gleda in dopušča, da pravica zelo počasi ali pa nikoli ne ugleda belega dne. Spoštovani kolegi in kolegice! Če je res, kar pravi predlagatelj, da bodo s spremembami ZKP-ja prispevali h hitretjšem in učinkovitejšem reševanju zadev na sodiščih, bomo ta predlog podprli. Mislimo, da ga moramo podpreti tudi vsi, ki se zavzemamo za načelo pravne države, države, v kateri je tudi pravica do sojenja in obravnavanja storilcev kaznivih dejanj v najkrajšem času, potem ko se je dejanje storilo, temeljna pravica tistih, ki so bili s tem kaznivim dejanjem prizadeti. Ne razumemo na primer določbe sedanjega zakona o obvezni obrambi zagovornikom pred okrožnim sodiščem. Kaj je to? Po naše to ni obramba, ki jo pravna država zagotavlja tistim, ki se sami ne znajo ali ne morejo braniti v kazenskemu postopku, in tudi ne tistim, ki strokovne obrambe ne morejo plačati. To je napisano na drugem mestu tega istega zakona. Namesto obvezne obrambe z odvetnikom za vsa dejanja iz pristojnosti okrožnih sodišč bi se po našim ušesom bolj slišalo, če bi zakon zahteval obvezno sodelovanje odvetnika pri zastopanju otrok, žrtev nasilja kaznivih dejanj, ali pa žensk, žrtev posilstva, ki jih odvetniki nasprotnih strank, morda tudi tožilci zasipajo z neprijetnimi, neustreznimi in bolečimi vprašanji, ki posegajo globoko v njihovo integriteto, ki je bila že grobo prizadeta s strani storilca teh kaznivih dejanj. Državo naj bolj skrbi to, da bo zaščitila te, ki niso nič krivi kot posamezniki, kot pa da z vsemi sredstvi ščiti samo storilce kaznivih dejanj. Dejanja naj se na sodiščih obravnavajo hitro in učinkovito. Država naj si pri tem ne privošči, da v katerikoli smeri ne prekorači zahtevanih norm varovanja človekovih pravic. Imamo ustrezne mehanizme, ki bodo to preprečili, imamo varuha človekovih pravic, imam Ustavno sodišče Republike Slovenije in na koncu tudi naš državni zbor, ki lahko presoja in mora presoditi o vsebini posameznih zakonov. Sami smo presodili, da bo s tem predlogom v veliki meri zadoščeno pravici žrtev in oškodovancev kaznivih dejanj, kot tudi nameri in vlogi države, ki jo mora ta opravljati pri preganjanju in kaznovanju kaznivih dejanj. Če smo dali kmetu njivo, mu moramo dati tudi ustrezno in učinkovito orodje, da bo to njivo lahko obdeloval in bo žel pridelek. In če imamo v naši državi kazensko pravo, kazniva dejanja, sodišča, tožilca, policijo in ostale organe, moramo tem organom dati tudi učinkovito orodje, to je kazenski zakon oziroma zakon o kazenskem postopku, ki bo hitro zagotavljal in pošteno obravnaval obdelovanje njive, na kateri rastejo kazniva dejanja in njihovi storilci. Kazenski postopek seveda ne more v celoti zaustaviti ali preprečiti njihove rasti. To bo potrebno storiti še z mnogimi drugimi ukrepi na vseh področjih javnega in zasebnega življenja - v vzgoji, šolstvu, pri zaposlovanju, zagotavljanju socialne varnosti, pri vzgajanju mladih, vrednot in zgledih, tudi naših načelnih vedenjih in sledenjih tem vrednotam. Lahko pa za vedenje hipotetičnega in potencialnega storilca kaznivega dejanja, da bo zagotovo najden, preganjan, obravnavan in obsojen za dejanje, ki ga je storil, v veliki meri tudi pripomore k zmanjšanju kriminalitete, nižanju števila kaznivih dejanj in izboljšanju splošnega položaja in pravne varnosti vseh posameznikov v naši državi. Iz zgoraj naštetih razlogov bomo spremembe zakona o kazenskem postopku s polno vero v njihovo potrebnost in učinkovitost tudi podprli, zato bomo tudi poslanci poslanske skupine podprli sklepe in stališča matičnega odbora v zvezi z zakonom o kazenskemu postopu. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Predstavnik poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov, gospod Miroslav Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala za besedo. Na Primorskem se naglaša Mozetič na vokalu é. Dragi kolegice, spoštovani kolegi, poslanska skupina bo sklepe in stališča, ki smo jih oblikovali v kar dolgem obdobju in zelo resno debato na Odboru za notranjo politiko podprla. Jaz bi pa pri tem poudaril samo nekaj stvari, ki niso nič novega, vendar mislim, da je prav, da se povedo in mislim, da je tudi prav, da vlada določene stvari zelo resno vzame v pretres. Mislim, da je tukaj prvo stališče, ki jo kot neka varovalka skoraj postavljena, da je eno temeljnih, ki bi pa morali povezati. Morda bi bilo ustrezneje, če bi to že na odboru naredili stališču, ki je pod točko 6, kar pomeni, tako kot je nujno, da se v postopku, ki je postopek pri katerem se posega v človekovo pravico, v končni fazi lahko tudi v pravico do njegove svobode, da je nujno tudi to, kar piše v 6. točki in to mislim, da bi morala vlada, ker tega zdaj nimamo, posebej proučiti in v resnici najti določene rešitve, da je nujno to, kar tam piše, da je treba zagotoviti in misliti tudi na žrtve in na oškodovance kaznivih dejanj. To je zadeva, ki je ključnega pomena, to je stvar, o kateri se v evropskih združbah, tudi v Svetu Evrope dosti poredko pogovarja, vendar tudi ta tema počasi prihaja na dnevni red. Vse preveč, ali pa ne bom rekel preveč, ampak v glavnem se je govorilo pri kazenskih postopkih pri varovanju storilca kaznivih dejanj, kar je tudi sicer pravilno, in je to treba imeti kljub vsemu vedno pred očmi, vendar pa je treba imeti tudi drugo plat, ki je bila oškodovana, ogrožena, na katero je tudi treba misliti.
Pri 2. točki bi rekel samo to - ker prvi predlog, ko je bil za spremembo o kazenskem postopku, se je nanašal tudi na določbe o priporu, vendar ne v tej smeri, tako kot je tukaj napisano, naj iz teh razlogov, ker je Ustavno sodišče nekatere stvari spremenilo, pač pa ker je takratna ministrica na vrat na nos sledila, bom rekel, skoraj nekemu javnemu pritisku, ker se je zgodilo neko hujše kaznivo dejanje in je javnost bila zgrožena zakaj ni storilec v priporu. Tukaj hočem povedati samo to, da pripor in priporni razlogi morajo biti dovolj pretehtano določeni in ne sme biti odvisno od tega ali javnost misli tako ali drugače. Skratka, pripor ni zapor, pripor je v tistem trenutku, ko gre za sum, ne pa ko gre za obsodbo. In iz tega vidika je pač treba pri določbah, ki bodo v zakon vnesene, ko jih bo vlada pripravila, tudi na to misliti.
Četrta točka je malenkostno kontradiktorna, ampak jaz jo bom podprl ne glede na to. Prvi del točke govori o tem, da je treba absolutno vztrajati na načelu iskanja materialne resnice. Drugi del te točke pa praktično napotuje in priporoča vladi, naj išče rešitve, ki bodo v bistvu kršile absoluten princip iskanja materialne resnice. Ampak s tem se strinjam, ker dejstvo je, da enkrat bo potrebno zagristi v ta načela in tudi v načelo iskanja materialne resnice, ki gre tudi v to smer, da še zmeraj na sodiščih sodnik išče materialno resnico, sodnik v bistvu išče dokaze, ne pa tožilec. Tako, da bolj kot ta prvi del, podpiram drugi del 4. točke, kjer je potrebno poiskati takšne rešitve, ki bodo sicer, ki ne bodo posegale v varstvo človekove pravice, vendar bodo dovolj učinkovite, da bodo določene postopke pripeljale hitreje do konca, da bo dejansko uresničeno tisto, da bo vsak, ki bo storil kaznivo dejanje, vedel, da bo zelo hitro prišel na vrsto, in da bo tudi zelo hitro dobil zasluženo kazen. Ker sicer niti kaznivo dejanje kot tako predpisano niti postopek ne pomeni nič; storilec ve, da verjetno nikoli niti na vrsto ne bo prišel. V tem smislu pač mi podpiramo ta stališča.
Sedaj bom, ker sem tukaj, da ne bom še enkrat hodil gor, izkoristil sicer, če mi je dovoljeno, da povem, da sem tudi v imenu štirih poslancev iz skupine vložil dva; to je sicer preko tega, kar smem kot stališče poslanske skupine povedati, vendar da ne bom hodil še enkrat gor. Štirje poslanci tako kot prej, isti, smo vložili tudi tukaj dva dopolnjevalna predloga stališč, ki se nanašata tudi tukaj na postopek v postopku zoper mladoletnike in na podoben način poskušata, bom rekel bolj močno v te postopke vplesti različne socialne službe oziroma različne socialne službe, ki se ukvarjajo z mladoletniki. Tako, da bi v resnici bil, kar zadeva mladoletnikov, uresničen predvsem tisti cilj, da bi te ljudi spravili na pravo pot, ne pa, da bi jih zaprli in se samo nad njimi maščevali. Tako, da predlagam, da tudi ta dva dopolnjevalna predloga potem, ko bomo o njih glasovali, podprete. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Miroslavu Mozetiču za mnenje poslanske skupine SKD in pa štirih podpisanih poslancev. Poslanske skupine, še imajo možnost.
Maks Lavrinc, Liberalna demokracija.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala za besedo. V naši poslanski skupini podpiramo predlog zakona in podprli bomo tudi vsa stališča odbora in nič drugega.
Utemeljitev je pa naslednja. Ko se je zakon pripeljal v ta državni zbor, je bila želja kar mnogih naših poslanskih kolegov, da bi nekaj na horuk spremenili, zelo bom rekel na en takšen način, ki je bil lasten oblikovalcem zakonodaje leta 1945. To nam ni bilo všeč in veseli nas, da nas je praksa v tem potrdila. Namreč, iz poročil, ki smo jih lahko prebrali v dnevnem časopisju, je razvidno, da je Urad za preprečevanje pranja denarja uspešno deloval v vsem tem času, kljub temu, da nismo sledili tistemu, kar je bilo takrat željeno, torej da bi pristopili k nekim hitrim spremembam oziroma spremembam na hitro. Prepričani smo namreč, da je kazenski postopek oziroma pravila kazenskega postopka, da so tako pomembna, da jih je potrebno dopolnjevati in pa popravljati sistematično z neko lekarniško natančnostjo, ne pa tako, kot tisti trenutek veleva. Torej, iz tega, kar sem povedal, je torej razvidno, da podpiramo zgolj predloge stališč in oba sklepa matičnega delovnega telesa, ker po naši presoji obsegajo vse tisto, kar je potrebno in kar je tudi pozneje ponovno predlagano.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Še katera od poslanskih skupin? (Ne želi.) Besedo dajemo potem poslankam in poslancem. Želi kdo razpravljati? Gospod Ciril Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Oglašam se zaradi tistega, kar je tukaj kolega Bajc govoril. Pa ne toliko zaradi tega, ker je on rekel, ampak zaradi tega, ker je ta teza precej prisotna v javnosti. In sicer ta problem ravnotežja med tem, koliko naš kazenski postopek upošteva na eni strani oškodovanca, na drugi strani pa osumljenca; gospod Bajc je tudi govoril o storilcu. Mislim, da je pametno ravnotežje, ki ga je tukaj matično delovno telo zavzelo v tem smislu, da daje večji poudarek oškodovancem, da poskuša okrepiti njihov položaj v kazenskem postopku, na drugi strani pa ne znižuje ali pa vsaj bistveno ne znižuje in spreminja položaja osumljenca, domnevnega storilca. V čem je tukaj problem? Oškodovanec je bolj ali manj vnaprej znan. Velikokrat je povsem nesporno, komu je bila povzročena škoda, tudi na kakšen način. Vprašanje je pa, kdo je to storil. To je pa vprašanje, ki je odprto. Mi nimamo vnaprej razdeljene ljudi na dobre in pa na slabe, na storilce kaznivih dejanj in pa tiste, ki so prizadeti s kaznivimi dejanji. To so eni in isti ljudje, državljanke in državljani Slovenije, in nekdo od njih je lahko osumljen, da je storil kaznivo dejanje. Vendar ga varujejo ustavne garancije, med njimi seveda zlasti domneva nedolžnosti. In zaradi tega se mi zdi, da je posrečena kombinacija, ki jo odbor predlaga: okrepiti položaj oškodovanca, prizadetega, ne da bi slabšali položaj tistega, ki je lahko domnevni storilec, ki pa je storilec šele od trenutka, ko mu je to dokazano s pravnomočno sodbo. S tega vidika se mi zdi, da je tudi to zadnje stališče, ki ga predlaga Socialdemokratska stranka, na mestu; da se iščejo rešitve za večjo učinkovitost kazenskega postopka glede drugih vprašanj, ne pa na ta način, da bi zmanjševali zaščito osumljencev v kazenskem postopku.
Glede drugih predlogov, ki jih predlaga Socialdemokratska stranka, jih jaz osebno ne bom podprl; deloma zato, ker se ali z njimi ne strinjam ali pa so že vključeni na ustreznejši način v predlog stališč, ki jih predlaga matično delovno telo. Hvala lepa.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala lepa. Jaz bi rada pomagala razrešiti vprašanje predlogov, ki jih je oblikovala poslanska skupina Socialdemokratske stranke. Namreč to, kar predlaga pod točko 1, je že zaobseženo v stališčih Odbora za notranjo politiko in pravosodje pod točko 7. To, kar predlagate pod točko 2, je že zajeto v stališčih Odbora za notranjo politiko in pravosodje pod točko 6. To, kar predlagate pod točko 3 vaših predlogov, je zajeto v stališčih Odbora za notranjo politiko in pravosodje pod točko 4. To, kar predlagate pod točko 4, ni predmet tega zakona, se pravi zakona o kazenskem postopku, ampak je predmet in materija zakona o državnem tožilstvu in je to zajeto že v veljavnem 10. členu zakona o državnem tožilstvu. To, kar pa predlagate pod točko 5 - gospod Ribičič je rekel, da se sicer s tem strinja - vi predlagate črtanje tega celotnega 6. člena. Osebno se s tem ne morem strinjati, ker če gre za revnega obdolženca, potem je ta problem rešen drugje, tukaj pa Ministrstvo za pravosodje oziroma predlagatelj v 6. členu v drugem odstavku predlaga, da se tudi posebej za gluhe, neme in sicer nezmožne, da bi se sami uspešno branili, da vendarle država postavi zagovornika. In mislim, da je to zelo pozitivno, kar predlaga predlagatelj. Tudi iz tega razloga se ne morem strinjati s 5. točko vaših predlogov stališč. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Naslednji. Gospod Janez Mežan.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Mislim, da je prvi res povzet in prvega bi umaknili, ostali so pa samo delno upoštevani, vključno s petim. To se pravi, da bi umaknili prvega, pri ostalih pa vztrajamo.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod Maks Lavrinc.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala za besedo. Torej, v zvezi s 4. predlaganim dopolnilom bi vprašal tole. Kakšna pooblastila ste imeli v mislih? Kakšno posebno zapiranje, ne vem, puljenje nohtov ali nategovanje na nategovalnici, ker sicer pooblastila v kazenskem postopku so zapisana, so za vse enaka. Če pa je to tisto, nekaj organizacijskega, to pa očitno ni, ker na to je pa opozorila gospa Lavtižerjeva. In s tem se ne strinjate. Torej, to je eno.
Drugo. Pri 5. bi pa rekel takole. Polna usta so nas, kako so nekateri nakradli celega zlodja. Prej sem slišal, ne vem koliko milijard in tako naprej. Zdaj jim boste pa tu iz državnega denarja zagovornike plačevali. Mislim, za moje pojme je to neumno.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Želi še kdo? Razpravljati ne želi več nihče, zato zaključujemo razpravo. Sedaj prehajamo na odločanje o stališčih in sklepih.
Pri sklep. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku, prva obravnava, je primerna podlaga za pripravo zakona za drugo obravnavo. Želi kdo besedo? (Nihče.) Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za ta sklep? (63 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku, prva obravnava, je primerna podlaga za pripravo zakona za drugo obravnavo, sprejet.
Sedaj prehajamo do obravnave oziroma do sklepanja o stališčih matičnega delovnega telesa in poslanske skupine Socialdemokratske stranke ter poslanske skupine oziroma štirih poslancev, kot prvega podpisanega Miroslava Mozetiča. Želi kdo glede stališč matičnega delovnega telesa razpravljati? (Ne.) Potem predlagam, da glasujemo o vseh spremembah, od 1 do 9, o vseh predlogih. Se strinjate? Ugotovimo sklepčnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za? (60 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so tudi stališča matičnega delovnega telesa sprejeta.
Prehajamo na dopolnjevalne predloge poslanske skupine Socialdemokratske stranke. Predlog številka ena je umaknjen. Gremo na drugi predlog. Želi predlagatelj ali poslanke in poslanci besedo? (Nihče.) Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (25 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog ni sprejet.
Prehajamo na 3. točko. Želijo poslanke in poslanci besedo? (Nihče.) Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (19 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da tudi tretji predlog ni sprejet.
Prehajamo na četrti predlog. Četrti predlog se umika, o njem ne glasujemo.
Prehajamo na peto točko predloga poslanske skupine Socialdemokratske stranke. Želijo besedo predlagatelji oziroma poslanke in poslanci? (Nihče.) Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za peti predlog? (22 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da tudi peti predlog ni sprejet.
Prehajamo na predlog štirih poslancev, s prvopodpisanim Miroslavom Mozetičem. Prvi predlog. Želi kdo besedo, želi kdo razpravljati o prvem predlogu? (Nihče.) Ugotavljamo sklepčnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za? (55 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je prvi predlog torej sprejet.
Prehajamo na drugi predlog štirih poslancev. Želi kdo besedo? (Nihče.) Ugotavljamo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (57 poslancev.) Je kdo proti? ( Nihče.)
Ugotavljam, da je tudi drugi predlog sprejet.
S tem zaključujemo 34. točko dnevnega reda.
Prehajamo na 27. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O OSEBNI IZKAZNICI - druga obravnava. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo?
Gospod državni sekretar Slavko Debelak. Izvolite.
MAG. SLAVKO DEBELAK: Gospod podpredsednik, gospe in gospodje poslanci. Dovolite mi samo nekaj obvestil za vas, kar se tiče zakona o osebni izkaznici, ki ga obravnavamo oziroma katerega boste obravnavali v drugem branju. Gre v bistvu za sklepno dejanje državotvornih dokumentov, in sicer odkar je Slovenija samostojna, v kontekstu državotvornih listin, kot javnih listin, nam je ostala edino še osebna izkaznica. Čeprav smo hiteli, nas je žal objektivna okoliščina, to se pravi nova sestava Državnega zbora oziroma pretekla sestava nekako prehitela in nam omogočila, da ta zakon sprejmemo še bistveno prej.
Osnovna novost tega zakona, ki ga boste obravnavali, je v tem, da je osebna izkaznica v bistvu pravica, da ima več svojstev. Prvo je, da je temeljni in pa osnovni identifikacijski dokument, drugo da je javna listina, ki služi za neke pravne nasledke, tretjič da je dokument, s katerim bo oseba dokazovala državljanstvo in četrtič z zakonom uvaja v novost, da je to tudi dokument, s katerim se bo lahko potovalo preko državne meje oziroma prestopalo državno mejo.
Osebna izkaznica po novi zakonodaji, ki je v drugem branju, je pravica, kar pomeni, da ni več obligacija, da ni več dolžnost polnoletne osebe, temveč se bo sam posameznik odločal, ali bo osebno izkaznico izbral oziroma bo vložil vlogo za izdajo osebne izkaznice in nastopil z njo, bodisi v identifikacijskih, bi rekel pravno prometnih statusnih ali potovalnih variantah, ali bo pa za to koristil neki drugi dokument.
Druga novost tega zakona je v bistvu, da je osebna izkaznica prirejena standardom, direktivom in pa tudi standardom ISO, ki jih kot potovalni, identifikacijski in pa statusni dokument zahteva Evropska unija. Moram reči, da je to drugi dokument, ki je narejen po teh kriterijih, po teh standardih. Prvi je bil slovenski potni list.
Tretja stvar v osebni izkaznici je, kot novost seveda, njena drugačna podoba. Osebna izkaznica kozmetično res izgleda kot neke vrste kreditna kartica, seveda je pa daleč od tega, zato smo vam v dodatnem materialu, ki smo ga priložili, opredelili in pa predstavili, tako podatkovna polja, varnostno zaščito in pa seveda tudi nekatere dileme, ki so bile zlasti izpostavljene ob prvem branju, to je enotna matična številka kot neke vrste identifikacijski simbol oziroma identifikacijska koda posameznika. Iz primerjalne analize, katere smo se lotili na vzorcu držav Sveta Evropa, več ali manj izhaja, da vse države uporabljajo identifikacijsko številko na osebnih dokumentih, in mislim, da smo bili v gradivu, ki ga imate na razpolago, dovolj prepričljivi, da se v drugem obravnavajo, enotna matična številka ne bi več problematizirala, kot se je mogoče problematizirala prej zaradi tega, ker, tudi zaradi naše, bi rekel nedoslednosti nismo dali celovito in pa primerjalno predstavitev in pa argumentacijo.
Spoštovane poslanke, poslanci! Predlagamo, da zakon za drugo obravnavo sprejmete, da ga eventualno dopolnite še z dodatnimi amandmaji, priporočili oziroma stališči. Želimo, da bi slovenski državljani čimprej, vsaj koncem tega leta lahko potovali z novo osebno izkaznico, katero smo že "uparili" tudi, kot bi rekel potovalni dokument z vsemi sosednjimi državami. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod državni sekretar. Predlog zakona je obravnaval Odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora ob predlogu plana. Gospa Darja Lavtižar-Bebler. Izvolite.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala lepa. Spoštovani zbor! Predlog zakona o osebni izkaznici je v drugi obravnavi obravnaval že Odbor za notranjo politiko in pravosodje prejšnjega sklica. Odbor za notranjo politiko in pravosodje tega sklica je prevzel amandmaje prejšnjega odbora k 2., 4., 7., 13. in 19. členu ter opredelitve do amandmajev Vlade Republike Slovenije k 8., 9., 13., 15., 18., 19., 21. in k 24. členu predloga zakona. Tako ostaja poročilo in dodatno poročilo odbora prejšnjega sklica tudi sestavni del poročila odbora tega sklica. Glede na to, da je odbor podprl amandma vlade k 13. členu: v tretjem odstavku naj se črta besedilo "v primeru iz 6. člena tega zakona je potrebno navesti tudi jezik narodne skupnosti", ki je identičen z amandmajem poslanca Roberta Battellija, poslanca narodne skupnosti, in Komisije za narodne skupnosti, je postal brezpredmeten amandma odbora prejšnjega sklica k 13. členu. Odbor se je na novo opredelil do amandmaja k 6. členu poslanca Robeta Battellija in Komisije za narodne skupnosti. Gre namreč za spremembo prvega odstavka 6. člena tako, da na območjih občin, v katerih živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost, izda pristojni organ dvojezično osebno izkaznico. V navedenem amandmaju je tudi predlagano črtanje drugega odstavka 6. člena. V razpravi je bilo s strani predstavnikov narodnih skupnosti ponovno poudarjeno, da je amandma potreben zaradi doslednega spoštovanja načela varovanja že pridobljenih pravic in zaradi vzpostavitve skladnosti 6. člena predloga zakona z določbami 11. člena Ustave Republike Slovenije, ki določa, da je na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, uradni jezik tudi italijanščina ali madžarščina. Pri tem je bilo izrecno rečeno, da s tako oblikovanim amandmajem nikakor ne gre za kratenje pravic slovenskega naroda, temveč zato, da ni potrebno posebej zahtevati dvojezičnih dokumentov pripradnikov narodnih skupnosti, saj je to njihova pravica. Prav tako gre tudi za načelo enakopravnosti obeh jezikov. Pri ponujeni zakonski rešitvi gre namreč za odstopanje od že zatečenega stanja. S predlaganim amandmajem pa se ohranja situacija, ki trenutno velja in je v skladu z ustavo. Odbor je na podlagi navedenega podprl navedeni amandma Roberta Battelli, poslanca narodne skupnosti in Komisije za narodne skupnosti, k 6. členu predloga zakona. S podporo odbora navedenemu amandmaju je postal brezpredmeten amandma odbora prejšnjega sklica k 6. členu. V zvezi z amandmajem vlade k 8. členu, ki ga je sicer odbor, kot je uvodoma tudi navedeno, podprl, ter s tem prevzel opredelitev odbora prejšnjega sklica, je bila dana v razpravi še dodatna pripomba, redakcijske narave in sicer naj bi se v predlaganem vladnem amandmaju besedilo, "predpiše minister za notranje zadeve", nadomestilo z besedilom "predpiše minister, pristojen za upravo". S tako popravljeno dikcijo oziroma redakcijskim popravkom je tekst izboljšan, uporabljen termin pa je ustreznejši in zajema širše področje. Glede na navedeno je odbor oblikoval amandma na amandma Vlade Republike Slovenije k 8. členu, ki se glasi: v drugem odstavku se besede "minister za notranje zadeve" nadomestijo z besedami "minister, pristojen za upravo". V nadaljevanju razprave je bil tudi izražen pomislek glede ustreznosti rešitve v drugem odstavku 12. člena, po katerem za državljana mlajšega od 18 let oziroma državljana, ki ni poslovno sposoben, vloži vlogo zakoniti zastopnik. Na podlagi ustreznega pojasnila predstavnika predlagatelja, odbor k temu členu ni sprejel amandmajskih dopolnitev. Glede kazenskih določb oziroma amandmajev odbora prejšnjega sklica k 18. in 19. členu je bilo zavzeto stališče, da bi bilo potrebno glede na to, da ostaja s takšno rešitvijo maksimum odprt oziroma nedoločen, da predlagatelj to zadevo prouči in izoblikuje ustrezno rešitev v tem smislu, da bi bila opredeljena tudi zgornja meja enarne kazni. Glede na to je potrebno 20. člen predloga zakona uskladiti tako, da bo sledil veljavni sistemski ureditvi prekrškov, kar bo tudi pripravil predlatelj zakona. Odbor k ostalim zakonskim določbam in naslovu zakona ni imel spreminjevalnih predlogov.
Odbor torej Državnemu zboru predlaga, da sprejme predlog zakona o osebni izkaznici, skupaj z amandmaji odbora in amandmaji, ki jih odbor podpira. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospe predsednici Odbora za pravosodje in notranjo politiko. Želi podati tudi svoje mnenje Sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne.) Potem lahko preidemo na obravnavo in odločanje o posameznih členih predloga zakona. Predlagam, da izkoristimo možnost 189. člena poslovnika, in bi glasovali o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi s tem v zvezi kdo besedo? (Nihče.)
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.) Kdo je za tiste člene, h katerim niso vloženi amandmaji? Kdo je za to, da skupaj obravnavamo tiste člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji?
Kdo je za? (58 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na odločanje o posameznih členih in amandmajih, ki so vloženi na te člene.
Pridobili ste pregled amandmajev z datumom 29.4.1997 k predlogu zakona o osebni izkaznici za drugo obravnavo.
Prehajamo k 2. členu in amandmaju na 2. člen. Predlaga ga Odbor za notranjo politiko in pravosodje. Želi kdo besedo? (Nihče.)
Prehajamo na odločanje o amandmaju. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo še o 2. členu v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen v celoti sprejet.
Prehajamo k 4. členu in amandmaju k 4. členu, ki ga podaja prav tako Odbor za notranjo politiko in pravosodje. Želi kdo besedo? (Nihče.)
Prehajamo na odločanje, najprej o amandmaju k 4. členu. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem celotni 4. člen. Ugotavljamo sklepčnost! (43 prisotnih.) Ponovimo. Ugotavljamo sklepčnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za? (57 poslancev.) Je kdo proti? ( Nihče.)
Ugotavljam, da je 4. člen v celoti sprejet.
Prehajamo k 6. členu in amandmaju, katerega je predlagal Roberto Battelli, Komisija za narodne skupnosti. Želi kdo besedo?
Gospod Zmago Jelinčič. Izvolite. Matično delovno telo ta amandma podpira.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa. Vlada je predlagala zelo odprt in trezen 6. člen, in ga bom prebral: "Na območju občin, v katerih živita avtohtoni italijanska oziroma madžarska narodna skupnost, izda pristojni organ osebno izkaznico pripadniku narodne skupnosti na dvojezičnem obrazcu." In drugi odstavek. "V primeru, da državljan ne želi imeti osebne izkaznice na dvojezičnem obrazcu, se mu izda osebna izkaznica na obrazcu v slovenskem jeziku". Mislim, da je to besedilo 6. člena dovolj jasno in dopušča tako pripadnikom obeh nacionalnih manjšin, da uveljavljata svoje ustavne pravice, kakor dopušča tudi ustavne pravice slovenskim državljanom, ki pač ne želijo imeti dvojezične izkaznice. Primeri, ki prihajajo in pisma, ki prihajajo iz področja, kjer živi madžarska in italijanska narodna skupnost, avtohtona narodna skupnost, kažejo na to, da je ogromno slovenskih državljanov, ki nočejo imeti dvojezične osebne izkaznice. Ljudje utemeljujejo to s tem, da ravno tako na italijanski strani večina Slovencev nima dvojezičnih izkaznic in ravno tako Slovenci na Madžarskem, nihče nima dvojezične osebne izkaznice. Zaradi tega sodim, da je tekst, ki ga je vlada predložila v obravnavno, dovolj eksakten, dovolj točen in upošteva ustavne pravice tako manjšin kot tudi ostalih slovenskih državljanov, da tega člena oziroma da amandmaja k 6. členu, ki ga je predlagal gospod Roberto Battelli, ne podpremo.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospod Jelinčič. Želi še kdo od poslank in poslancev besedo? Gospod Aurelio Juri.
AURELIO JURI: Kolegice in kolegi! Združena lista seveda bo podprla amandma kolega Battellija, ker ta amandma omogoča, da se dosedanje stranje ohrani, in predvsem obrani načelo enakopravnosti jezikov na narodnostno mešanih območjih. To je načelo seveda od katerega ni dopustno, da odstopimo. Razlaga, ki jo daje kolega Jelinčič nedvomno pomeni, da zapustimo to načelo, ki nas uvršča po dosedanji praksi med tiste države, ki se lahko hvalijo z najboljšo zaščitno manjšinsko ureditev na tem področju. In iz tega naslova bo seveda Združena lista amandma podprla, tako kot je šla tudi podpora matičnega delovnega telesa. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Je to replika? Izvolite,hHHHv gospod Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Gospod Juri, zelo ne fer je, da govorite o kratenju kakršnih koli pravic, ali pa morda ne razumete slovenske ustave. Mislim, da bi bilo smiselno, da si jo preberete. Morda pa ne razumete člena, kakršnega je predlagala vlada. Ta člen absolutno ščiti tako ustavne pravice obeh manjšin kakor tudi ustavne pravice Slovencev, slovenskih državljanov slovenske narodnosti. Mislim, da moramo ščititi tudi to, konec koncev smo le slovenska država. In če dopuščamo zadeve, ki jih obe sosednji državi ne dopuščata, mislim, da moramo vsaj do neke mere ščititi svoje ljudi. Kaj se dogaja v Kopru, za katerega se bojite, da bi prišlo do kakršnih koli zlorab. Dejstvo je, da se ozemlje, na katerem živi, naj bi živela avtohtona italijanska skupina, vedno povečuje. To področje je iz leta v leto večje, čeprav vemo, da so bili podpisani mednarodni sporazumi, ki to prepovedujejo. In ravno za časa vašega županstva se je to področje povečalo. Mislim, da to ni v skladu niti s slovensko ustavo niti z mednarodnimi sporazumi. Konec koncev, če gremo pogledati koliko je dvojezičnih napisov v slovenskem Trstu, boste imeli veliko srečo, če boste kakšnega našli.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Replika? Ne. Gospa Darja Lavtižar-Bebler.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala lepa za besedo. Morda pa jaz nisem bila dovolj jasna, ko sem predstavila poročilo Odbora za notranjo politiko in pravosodje, ki je matično delovno telo v tej zadevi. Namreč 11. člen ustave pravi: "Uradni jezik v Sloveniji je slovenščina. Na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, je uradni jezik tudi italijanščina ali madžarščina." Konec tega člena, brez dostavka morebitnega, če to želijo predstavniki slovenskega večinskega naroda. To v odgovor gospodu Jelinčiču.
In potem še eno opozorilo. 1. člen zakona o osebni izkaznici pravi, da je osebna izkaznica javna listina in za to gre. Gre za uradni jezik, ki mora biti uporabljen v javni listini. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Želi še kdo? To je replika gospoda Jelinčiča, izvolite.
ZMAGO JELINČIČ: Gospa Lavtižarjeva, 11. člen ustave pravi: je uradni jezik tudi italijanščina ali madžarščina. To je 11. člen. Poleg tega bi bilo pa zelo smiselno, če bi si prebrali tudi 61. člen ustave, ki govori o tem, da imajo Slovenci pravico se izražati v lastnem jeziku in pa 64. člen ustave. In mislim, da s tem, če ohranimo integralni tekst, kakršnega je pripravila vlada, je zadoščeno vsem členom slovenskem ustave in v nobenem primeru ni krateno. V primeru, če bo sprejet ta amandma, je pa ustavnost kratena slovenski narodnosti.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Nihče. Potem preidemo na odločanje o amandmaju. Ugotavljamo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za? (34 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem celotni 6. člen. Ugotovimo sklepčnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (19 poslancev.)
Ugotavljam, da je celotni 6. člen sprejet.
Prehajamo na 7. člen in amandma, ki ga je vložil predlagatelj oziroma je Odbor za notranjo politiko in pravosodje. Želi razpravljati predstavnik Odbora za notranjo politiko in pravosodje? (Ne.) Želi kdo od poslancev in poslank besedo? (Nihče.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.) Ampak nas je več! No, dobro.
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo oziroma odločamo o celotnem 7. členu. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je tudi 7. člen v celoti sprejet.
Prehajamo k 8. členu, to je amandma vlade, predlagatelj amandmaja na amandma vlade je Odbor za notranjo politiko in pravosodje. In pod 2 imamo amandma vlade. Želi kdo besedo? (Nihče.)
Prehajamo na odločanje o amandmaju na amandma vlade. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma vlade sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju Vlade Republike Slovenije pod številko 2. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma Vlade Republike Slovenije sprejet.
Glasujemo oziroma odločamo o celotnem 8. členu. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 8. člen v celoti sprejet.
Prehajamo na 9. člen, to je amandma Vlade Republike Slovenije. Želi kdo od poslancev in poslank besedo? (Nihče.)
Prehajamo k odločanju. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo oziroma odločamo o 9. členu v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je tudi 9. člen v celoti sprejet.
Prehajamo k 13. členu in amandmajem k 13. členu. Tu je pet amandmajev. Pod ena je amandma Vlade Republike Slovenije. Želi kdo besedo? Verjetno je primernejše, če naštejemo vse amandmaje in potem o vseh razpravljamo in skupaj sprejemamo. Pod ena je amandma Vlade Republike Slovenije, matično delovno telo podpira ta amandma. Pod dva je predlagatelj Odbor za notranjo politiko in pravosodje. Pod tri je predlagatelj Vlada Republike Slovenije, matično delovno telo podpira ta amandma. Pod številko štiri je predlagatelj Vlada Republike Slovenije, matično delovno telo podpira ta amandma. Pod pet je predlagatelj Roberto Battelli, Komisija za narodni skupnosti. Matično delovno telo je neopredeljeno. Odpiram razpravo na amandmaje. Razprava je vezana na vse amandmaje. Beseda je vaša, poslanke in poslanci. Želi kdo razpravljati? Roberto Battelli, izvolite.
ROBERTO BATTELLI: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Tu gre za direktno neposredno povezavo s sprejetim amandmajem k 6. členu, ker se izdaja osebna izkaznica na dvojezičnih obrazcih, potem seveda ni potrebno navesti jezik narodne skupnosti. To je brezpredmetno. Tista alinea naj bi bila vezana na osnovno besedilo zakona, ki smo ga amandmirali, in torej je ta amandma potrebno sprejeti, ker smo sprejeli amandma k 6. členu. Za to gre, in menim, da gre za napako tukaj, ko je matično delovno telo neopredeljeno, ker takrat smo se opredelili, ker je logično, da ni potrebno navesti jezika, če so pač osebne izkaznice na določenih območjih določenih občin dvojezične. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Želi še kdo od poslancev in poslank? Izgleda, da nihče. Potem prehajamo na odločanje k amandmajem. Najprej glasujemo o amandmaju pod številko ena k 13. členu. Ugotavljamo sklepčnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na glasovanje o drugem amandmaju k 13. členu. Ugotavljamo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? ( Nihče.)
Ugotavljam, da je drugi amandma sprejet.
Prehajamo na tretji amandma k 13. členu. Ugotavljamo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? ( Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k četrtemu amandmaju k 13. členu. Ugotavljamo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
In s tem je izglasovan tudi amandma pod peto točko k 13. členu in zato lahko prehajamo k celotnemu členu, 13. členu. Ugotavljamo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Izvolite gospod Roberto Battelli.
ROBERTO BATTELLI: Hvala lepa. Sprejet je bil amandma k 6. členu, ki pravi, da se na območjih občin, kjer živita italijanska in madžarska narodna skupnost, osebne izkaznice izdajajo na dvojezičnih obrazcih oziroma se izdajo dvojezične osebne izkaznice.
Potem pa smo glasovali o amandmaju Vlade Republike Slovenije, ki pravi: "V primeru 6. člena tega zakona je potrebno navesti tudi jezik narodne skupnosti". Kje je potrebno navesti ta jezik in v kakšnem primeru? Ta amandma je postal brezpredmeten v trenutku, ko smo sprejeli amandma k 6. členu, medtem ko je logično, da se ravno to ne sprejme, ker ni potrebno navesti nobenega jezika. ...(Glas iz dvorane: Saj to je redakcijsko, se črta.)... A, ja, se črta. Ja, razumem. Stvar je jasna. Se opravičujem. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Dobro. Poslanec Roberto Battelli je zadovoljen.
Prehajamo na 15. člen in amandma na 15. člen, ki ga je predlagala Vlada Republike Slovenije. Matično delovno telo ta amandma podpira. Poslanci in poslanke, želi kdo besedo? (Nihče.)
Pričnemo z odločanjem. Ugotavljamo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? ( Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Odločamo o 15. členu v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 15. člen v celoti sprejet.
Prehajamo na 18. člen in amandmaje, dva amandmaja k 18. členu. Predlagatelj prvega je Vlada Republike Slovenije, matično delovno telo ta amandma podpira. In drugi amandma, predlagatelj prav tako Vlada Republike Slovenije, matično delovno telo tudi ta amandma podpira. Želi kdo besedo?
V kolikor ne, prehajamo na glasovanje o prvem amandmaju. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k drugemu amandmaju. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je tudi ta amandma sprejet.
Prehajamo na glasovanje 18. člena v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 18. člen v celoti sprejet.
Prehajamo k 19. členu in amandmajem, ki jih je pa tudi več, ena, dva, tri. Prvi amandma je amandma Vlade Republike Slovenije, ki ga matično delovno telo podpira. Drugi amandma je amandma Odbora za notranjo politiko in pravosodje. Tretji amandma je prav tako amandma Vlade Republike Slovenije in ga matično delovno telo podpira. Želi kdo besedo o vseh treh amandmajih? (Nihče.)
Prehajamo na glasovanje. gotovimo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je prvi amandma k 19. členu sprejet.
Prehajamo na 2. člen, drugi amandma k 19. členu. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je tudi drugi amandma sprejet.
Ker smo sprejeli prvi amandma in je tretji zajet v prvem, o tretjem amandmaju ni potrebno posebej glasovati. Zato glasujemo o 19. členu v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je tudi 19. člen v celoti sprejet.
Prehajamo k 20. členu. Predlagatelj amandmaja je Vlada Republike Slovenije, matično delovno telo podpira ta amandma. Poslanke in poslanci, beseda je vaša. Želi kdo razpravo? (Nihče.) Prehajamo k sprejemanju. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljamo, da je amandma sprejet.
S tem se 20. člen črta in zato o 20. členu ni potrebno več glasovati.
Prehajamo k 21. členu. Predlagatelj amandmaja je Vlada Republike Slovenije, matično delovno telo podpira amandma. Želi kdo od poslank in poslancev besedo? (Nihče.) Odločamo o amandmaju. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Odločamo o 21. členu v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (49 prisotnih.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljamo, da je 21. člen v celoti sprejet.
Prehajamo k 24. členu, predlagatelj Vlada Republike Slovenije, matično delovno telo amandma podpira. Glasujemo o amandmaju. Želi kdo besedo tukaj za govornico, ne v klopeh? Želi kdo besedo za govornico? (Ne.) Torej rajši v klopeh.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 24. členu. Ugotavljamo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? ( Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o 24. členu v celoti. Ugotavljamo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? ( Nihče.)
Ugotavljam, da je 24. člen v celoti sprejet.
Tako smo končali glasovanje o amandmajih.
Prehajamo na obravnavo preostalih členov, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Kdo želi besedo? (Nihče.)
Potem dajem na glasovanje preostale člene h katerim niso bili vloženi amandmaji, v celoti. Ugotavljamo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (55 poslancev.) Je kdo proti? ( Nihče.)
Ugotavljam, da so tudi preostali členi sprejeti v celoti.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih.
Sedaj moramo glasovati še o naslovu zakona. Ali želi kdo razpravljati o naslovu zakona? (Nihče.)
Ker ne želi nihče več razpravljati, prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (53 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je naslov sprejet.
Na glasovanje sedaj dajemo predlog zakona za tretjo obravnavo, ki ga pripravi Vlada Republike Slovenije. Želi kdo od poslancev in poslank besedo? (Nihče.)
Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet. S tem je zaključena ta točka dnevnega reda.
Prehajamo na 29. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O PREVZEMIH. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Gospod minister Senjur, izvolite.
DR. MARJAN SENJUR: Spoštovani gospod predsednik, spoštovani poslanci, spoštovane poslanke! Zakon o prevzemih spada med sistemske zakone na področju lastninskih odnosov. Z zakonom o zaključku lastninjenja, ki ga bomo ponovno vložili v obravnavo po hitrem postopku, bomo dokončno olastninili družbeno lastnino; z zakonom o privatizaciji državnega premoženja, ki je v Državnem zboru v drugi obravnavi bomo omogočili privatizacijo državnega premoženja; z zakonom o prevzemih pa pravno reguliramo prevzeme javnih delniških družb. Doslej še nimamo izkušenj s prevzemi, nimamo še ustrezne zakonodaje. Prihaja že do prvih zapletov in do prvih poskusov prevzemov, tako da je problematika postala že nujna.
Ena od osnovnih zamisli je, da se zaščiti manjšinske delničarje. Treba je reči, da zakon omogoča določeno zaščito tudi managerjem pred nenajavljenimi prevzemi. Zato so za zakon zainteresirani tako managerji kot delničarji. Zamisel zakona je, da oseba, ki želi prevzeti podjetje, mora obvezno ponuditi vsem delničarjem, da lahko prodajo delnice ponudniku. Zakon tudi določa načine, da se zagotovi, da vsi manjšinski delničarji dobijo najboljšo ponudbo. Pri tem je bistveno vprašanje, kje je tisti prag, ko nastopi obveznost podati obvezno ponudbo za odkup vseh delnic. To je vprašanje, v kakšnem odstotku vseh delnic pride do nadzora nad podjetjem. Prvotni predlog zakona določa mejo 25%, evropske smernice predlagajo 23%, zato je prejšnja vlada dala amandma, da se tudi v našem zakonu ta meja dvigne od 25 na 33%. Odbor za gospodarstvo pri Državnem zboru ni podprl tega amandmaja z utemeljitvijo, da je v Sloveniji razpršeno lastništvo, in da zato že 25% delnic pomeni dejansko kontrolo podjetja. Vlada je sprejela to utemeljitev. In glede na to, da še nimamo nobenih izkušenj s prevzemi, se vlada strinja z mejo 25% in zato umika amandma, in s tem umika vse amandmaje, ki se nanašajo na mejo 25%.
Druga pomembna značilnost zakona o prevzemih je zagotovitev transparentnosti postopka prevzema. Vsaka oseba, ki je pridobila 5% delnic, pri vsakih naslednjih 5% delnic, mora javno objaviti svoj delež delnic. S tem je onemogočeno, da bi lahko kaka oseba skrito prevzela podjetje. S tem je tudi omogočeno, da drugi delničarji vedo, kaj se dogaja, prav tako tudi management. Pomembno je tudi, da tudi kontrolni organ ve, kaj se dogaja in da lahko poseže, če prihaja do nepravilnosti, in če prevzem ni v javnem interesu.
V prvi obravnavi so bile dane številne pripombe in predlogi. Posebno tehtne so bile pripombe Sekretariata Državnega zbora za zakonodajo in pravne zadeve. Da bi se upravičene pripombe upoštevale v največji možni meri, smo oblikovali amandmaje, ki so deloma vsebinski, v večji meri pa so redakcijski.
Kar se tiče odstotka delnic, ki sproži obvezno ponudbo prevzema, sem že rekel. Vlada ostaja pri prvotnem predlogu 25% in umika svoj naknadni amandma. S tem je sedaj vlada usklajena z mnenjem Odbora za gospodarstvo.
Drugi vsebinski amandma se nanaša na 15. poglavje. V 15. poglavju zakon dopolnjuje zakon o gospodarskih družbah z dveh vidikov: to je z vidika uveljavljanja odškodninskih zahtevkov v imenu oškodovanja družbe, kar sprožijo manjšinski delničarji; poleg tega pa ureja tudi posebno revizijo, s katero se omogoča vnovična preveritev bodisi ustanovitvenih postopkov ali posameznih ukrepov pri vodenju delniške družbe. Menimo, da je vprašanje zaščite manjšinskih deležev tako pomembno, da ga je treba urediti z zakonom o prevzemih. Sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve Državnega zbora je imel pripombo na to rešitev. Menil je, da je neustrezno uvrščena v gradivo. Odbor za gospodarstvo zato predlaga amandma, da se to poglavje črta. Vlada s tem amandmajem ne soglaša. Drugih amandmajev ne bi posebej omenjal, ker obstaja prečiščeno besedilo amandmaja. Predlagam, da Državni zbor razpravlja o predlogu zakona in o amandmajih, in sprejme predlog zakona o prevzemih v drugi obravnavi. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod minister. Predlog zakona je obravnaval tudi Odbor za gospodarstvo kot matično delovno telo. Prosim predstavnika. Besedo ima predsednik odbora, gospod Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Spoštovane kolegice in kolegi! Odbor je predlog zakona o prevzemih, druga obravnava, obravnaval na svoji 4. seji 9. aprila. V uvodnem delu seje odbora je bilo ugotovljeno, da je predlagatelj pri pripravi besedila predloga zakona za drugo obravnavo v določeni meri prekoračil sklepe in stališča Državnega zbora, sprejete ob prvi obravnavi, na kar je v svojem mnenju opozoril tudi Sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve. Kljub temu pa se je odbor strinjal s predlagateljevim mnenjem, da gre za zelo pomemben zakon, ki ga je potrebno čim prej sprejeti, ker je to v interesu slovenskega gospodarstva. Odbor je v nadaljevanju seje zato opravil drugo obravnavo predloga zakona, kar predlaga tudi Državnemu zboru. Odbor se je opredelil do amandmajev vlade, katerih večino je vlada pripravila na podlagi dodatnega mnenja Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve. Odbor je podprl vse amandmaje vlade razen amandmaje vlade k 1. členu in s tem amandmajem povezanih amandmajev. V skladu s takšno odločitvijo je sprejel tudi nekaj svojih amandmajev na amandmaje vlade, in sicer k 5., 6. in 48. členu. Odbor ne podpira dviga praga imetništva delnic, ki je potreben za nastop dolžnosti določeni osebi, da da javno ponudbo za odkup iz 25 na 33%, kljub temu, da takšen prag pozna večina zahodnoevropskih držav. Razmere v teh državah so namreč nekoliko drugačne kot v Sloveniji, ker se soočamo z razpršenim lastništvom. Poleg tega je bil odbor mnenja, da za ustrezno odločitev v zvezi s tem vprašanjem nima dovolj ustreznih informacij, zato je sprejel dodatni sklep, ki ga predlaga Državnemu zboru v sprejem, in ga imate na koncu pregleda vloženih amandmajev pod točko 1, in s katerim vladi nalaga pripravo ustrezne analize.
Vlada je ta najbolj sporni amandma k 1. členu, in z njim povezane amandmaje, naknadno umaknila. Torej gre za ta prag iz 33 na 25%. Odbor je oblikoval tudi nekaj svojih amandmajev, med katerimi naj omenim le amandma, s katerim odbor predlaga črtanje celotnega petnajstega poglavja. Odbor je amandma sprejel na podlagi pripombe Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, ki opozarja, da to poglavje predlagatelj vnese v besedilo predloga zakona popolnoma na novo in še brez obrazložitve. Poleg tega so določbe tega poglavja nekoliko nejasne in bi jih bilo potrebno še dodatno proučiti. Odbor je predlagatelju predlagal, da v tretji obravnavi z amandmaji v besedilo zakona, to poglavje ponovno vključi, v kolikor bo po njegovem mnenju njegovo vsebino potrebno urediti prav v tem zakonu. V zvezi s predlogom predlagatelja, da se združi druga in tretja obravnava predloga zakona, odbor predlaga Državnemu zboru, da po končani drugi obravnavi sprejme sklep, da se tretja obravnava opravi v skladu z drugim odstavkom 194. člena poslovnika Državnega zbora.
Odbor predlaga Državnemu zboru v sprejem še en dodatni sklep in sicer, naj Vlada Republike Slovenije Državnemu zboru čimprej predloži predlog zakona, s katerim bo urejen način organiziranja malih oziroma notranjih delničarjev pri opravljanju gospodarskih družb. Odbor je ta sklep oblikoval v razpravi ob predlogu za dopolnitev zakona Združenja za lastništvo zaposlenih, Gospodarske zbornice Slovenije ter Zveze sindikatov Slovenije, ki predlagajo, da se v zakonu o prevzemih uredi tudi vprašanje organiziranja notranjih delničarjev. Odbor se je strinjal z mnenjem predlagatelja, da ta problematika ne sodi v zakon o prevzemih, zato zboru predlaga v sprejem navedeni dodatni sklep. Skratka šlo je za izredno dolg, zapleten zakon, ki je obravnaval tudi vrsto ozko strokovne materije in moram reči, da je bilo z njim precej dela in samo v interesu gospodarstva se gre zahvaliti, da smo ga z dobro voljo pripravili do te točke. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod predsednik. Želi besedo predstavnik sekretariata? Proceduralno, gospod Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovani! Danes smo dobili na mizo sveženj amandmajev, ki se tičejo tega zakonskega predloga. Jaz mislim, da je to nemogoče, da bi mi sedaj o tem glasoval. V imenu poslanske skupine prosim za pol ure pavze. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Ja, besedilo bi res moralo biti dano prej, ampak glede na predlog 35 minut prihajamo na šesto uro. Vprašanje je, ali bomo delali še po šesti uri. Prosim, predlog.
MIRAN JERIČ: Spoštovani podpredsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Predlagam, da po tem odmoru 35-ih minut nadaljujemo z delom tako, da zaključimo to točko. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Urnik je nekje dodelan in mislim, da nima smisla, da spreminjamo urnik, ker verjetno bo prišlo potem do večjih nesporazumov pri planiranju časa. Ker je predlagana pavza 35 minut, za danes zaključujemo s sejo Državnega zbora.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 13. MAJA 1997 OB 17.30 URI.)