Sejo je vodil Miroslav Luci, podpredsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.10 uri.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 14. seje državnega zbora Republike Slovenije. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Jože Možgan, Zoran Lešnik, Jurij Malovrh, dr. Helena Hren-Vencelj, Bojan Kontič, Zmago Jelinčič, Polonca Dobrajc za dopoldanski del seje, Ivo Hvalica do 11. ure, Jožef Jagodnik, Leon Gostiša od 12.00 do 13.00 ure, Peter Hrastelj, Jakob Presečnik od 16.00 ure dalje, Franc Potočnik od 11.00 do 17.00 ure, Franc Klinc od 11.00 do 17.00 ure. Prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani. Ugotovimo prisotnost! (74 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča. Na to sejo sem povabil predstavnike vlade Republike Slovenije in predstavnika državnega sveta Republike Slovenije. Vse prisrčno pozdravljam!
Današnje nadaljevanje 14. seje bomo pričeli z obravnavo 2. točke dnevnega reda, to je s ponovnim odločanjem o zakonu o minimalni plači, o načinu usklajevanja plač in o regresu za letni dopust v obdobju 1999-2001. Zatem bomo prešli na obravnavo 4. točke dnevnega reda, to je predloga zakona o splošnem upravnem postopku in na obravnavo 5. točke, to je predloga zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja. Zatem pa na obravnavo preostalih točk po dnevnem redu dalje. Zbor bo 3. točko dnevnega reda, to je predlog zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, obravnaval naslednji teden v torek, 25. maja, ob 14.00 uri, tako da se amandmaji k predlogu zakona na podlagi 190. člena poslovnika državnega zbora lahko še vlagajo do tega časa.
Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PONOVNO ODLOČANJE O ZAKONU O MINIMALNI PLAČI, O NAČINU USKLAJEVANJA PLAČ IN O REGRESU ZA LETNI DOPUST V OBDOBJU 1999-2001. Državni svet Republike Slovenije je na 32. seji dne 30. aprila 1999 sklenil, da na podlagi tretje alinee prvega odstavka 97. člena ustave Republike Slovenije zahteva od državnega zbora, da ponovno odloča o zakonu o minimalni plači, o načinu usklajevanja plač in o regresu za letni dopust v obdobju 1999 do 2001. Želi predstavnik državnega sveta obrazložiti zahtevo sveta? (Želi.) Prosim člana državnega sveta, dr. Zoltana Jana, da spregovori.
DR. ZOLTAN JAN: Spoštovani zbor! Zakon, za katerega je državni svet sprejel sklep, da se predlaga državnemu zboru ponovno odločanje, je v tem času v parlamentarni proceduri doživel precej sprememb, istočasno pa je tudi v javnosti in med zainteresirano javnostjo prišlo do velikih sprememb.
Naj na kratko povzamem tisto, kar ste prebrali v poročilu in v sklepu. Najprej gre za načelne pomisleke o konceptu zakona, ki jih je vlada dokaj spretno in utemeljeno zavrnila, tako da to samo po sebi ni bilo vzrok in ni prepričalo. Prepričal je sporni drugi odstavek 21. člena, kjer se določa regres. To je postavljalo, po mnenju tako odbora državnega zbora kot po mnenju sveta, delavce, ki so zajeti v 18. členu zakona, to so praktično celotne družbene dejavnosti, v neenakopraven položaj. Motilo je predvsem to, da ni bila določena spodnja meja in je bilo prepuščeno pogajalcem, da si sami izborijo plačo. Naslednje je bilo, da je bila zgornja meja postavljena tako, da je bila najvišja meja v bistvu najnižja pri gospodarstvu. Nastala je situacija, ko bi gospodarstvo, recimo, manjši podjetnik bil dolžan izplačati regres, medtem ko bi se pa država sama po sebi praktično lahko temu izognila.
Če smo spremljali dogajanja v javnosti med pogajalci, med socialnimi partnerji, smo videli te igre - da so dejansko potem tu bila zelo trda pogajanja in se je na koncu dalo uskladiti. Dogovor je bil podpisan, in sicer za letošnje leto in za prihodnje leto, po nekaterih podatkih menda celo za leto 2001. Gre torej za razkorak med tem, kar je bilo podpisano, in tistim, kar določa zakon. Zakon velja do leta 2001. To je ena stvar in vprašanje je, koliko ima to smisel.
Dejstvo je, da je odbor tudi podprl ta sklep, da se zakon v bistvu ne sprejme. Zato se postavlja tudi vprašanje, kaj pravzaprav predstavlja, če zakon ne bi bil sprejet. Manjkalo bi določilo o izhodiščni plači. To pa se da rešiti z amandmajem ali s podaljšanjem sedanjega zakona ali kakorkoli. Vsekakor ocenjujemo, da je zakon tipičen primer, ko se postavlja odgovornost za socialno dogovarjanje na pleča parlamenta. Vse te dogovore se da skleniti, tako kot je bilo sklenjeno predvčerajšnjim oziroma včeraj, ko so partnerji podpisali te pogodbe. Ni nujno, da se za neenakopraven položaj delavcev v gospodarstvu in negospodarstvu sprejme to breme parlamenta. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa dr. Zoltanu Janu. Želi besedo predstavnik vlade? Mag. Anton Rop, minister za delo, družino in socialno politiko, izvolite.
MAG. ANTON ROP: Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci! Zakon o minimalni plači, o načinu usklajevanja plač in o regresu za letni dopust za obdobje 1999-2001, o katerem boste danes ponovno odločali, je izjemno pomemben, saj v svojem bistvu uzakonja politiko plač, za katero smo se socialni partnerji v okviru ekonomsko-socialnega sveta dogovorili in tudi podpisali ustrezen dogovor.
Najpomembnejši del zakona je posvečen urejanju problematike minimalne plače, in ta del je po našem mnenju urejen dobro, mednarodno primerljivo ter bo nedvomno prispeval k zmanjševanju razponov med najvišjimi in najnižjimi plačami. Zakon bo prispeval k zagotavljanju večje - poudarjam! - večje socialne varnosti zaposlenih na ravni razvitih držav, kar ugotavlja tudi državni svet v svojem poročilu. V zakonu so poleg minimalne plače določena osnovna načela usklajevanja plač, s čimer so mišljene izhodiščne plače, minimalna plača, zajamčeni osebni dohodek in osnove za določanje plač po drugih zakonih.
Določa pa tudi regres za letni dopust, in to nekoliko različno, za zaposlene v nekdaj tako imenovanem negospodarstvu oziroma v javnem sektorju in gospodarstvu oziroma zasebnem sektorju. Razlika je v tem, da je za zasebni sektor določena zgornja in spodnja meja, za javni pa le zgornja. Tudi ta določba izhaja iz podpisanega, poudarjam, podpisanega dogovora o politiki plač in v nobenem primeru ni imela namena povzročati diskriminacije ali celo neenakosti zaposlenih pred zakonom in ustavo, česar so se nekateri bali.
Razlika je izhajala zgolj iz dejstva, da je na enem, to je gospodarskem področju, bil regres med podpisniki kolektivne pogodbe že dogovorjen, na drugi, to je negospodarski strani pa so pogajanja še potekala. Ravno ta razlika je bila predmet največjih očitkov in poglavitni razlog za izglasovanje veta na zakon v državnem svetu.
Zato vas z zadovoljstvom seznanjam, kot ste najbrž že sami seznanjeni, da so bila pogajanja uspešno zaključena. Podpis aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti, ki ga je podpisala večina sindikatov negospodarskih dejavnosti, skupaj 11 podpisnikov je bilo na sindikalni strani, pomeni uspešen zaključek zahtevnih pogajanj in potrditev pravilnosti odločitve, da se kljub pritiskom dokončna odločitev o višini regresa prepusti podpisnikom kolektivne pogodbe, torej socialnim partnerjem. Z aneksom je torej določen regres, in sicer za letošnje in naslednji 2 leti. Dogovorjeno pa je bilo tudi povečanje izhodiščne plače v letu 2000.
Tako kot je bilo v teh dneh že večkrat poudarjeno, tudi sam menim, da je bila s podpisom aneksa h kolektivni pogodbi odstranjena glavna ovira za sprejem zakona o minimalni plači, o načinu usklajevanja plač in o regresu za letni dopust v obdobju 1999 do 2001. Pričakujem, da boste s svojim glasom zagotovili, da bo delavcem tudi vnaprej zagotovljena in garantirana pravica do minimalne plače, ki jim bo nedvomno zagotavljala večjo socialno varnost. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod minister. Zahtevo državnega sveta je obravnaval tudi odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko kot matično delovno telo. Želi predsednica odbora? Želi. Primarij Majda Zbačnik, izvoli. Prosim za malo več miru v dvorani! S tega mesta se najbolj vidi, da je veliko vrveža v tej dvorani.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep pozdrav. Tudi odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko je na svoji 49. seji, 5.5.1999, obravnaval sklep državnega sveta Republike Slovenije z dne 30.4.1999 z zahtevo, da državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o zakonu o minimalni plači, o načinu usklajevanja plač in o regresu za letni dopust v obdobju 1999-2001.
Državni svetnik je že razložil, minister tudi. Na koncu in na kratko: V zelo široki in polemični razpravi je bilo poudarjeno, da je odbor že ob obravnavi zakona oblikoval in sprejel amandma, s katerim bi se višina regresa za letni dopust izenačila med zaposlenimi v gospodarstvu in negospodarstvu. Ta amandma na seji državnega zbora ni dobil podpore. Niso pa bili v celotni razpravi tako na seji odbora kot na seji državnega zbora podani argumenti za kakšno odločitev, razen finančnih. V nadaljnji razpravi so se člani odbora strinjali, da bi morala vlada in državni zbor čimprej formalnopravno urediti nekatera vprašanja, povezana s statutom, delom in položajem ekonomsko-socialnega sveta in s kolektivnim dogovarjanjem na sploh.
Po opravljeni razpravi je bil na glasovanje dan naslednji sklep: "Odbor državnega zbora Republike Slovenije za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko predlaga državnemu zboru Republike Slovenije, da pri ponovnem odločanju v skladu z 91. členom ustave Republike Slovenije zakon o minimalni plači, o načinu usklajevanja plač in o regresu za letni dopust v obdobju 1999 do 2001 sprejme." Vendar so člani odbora glasovali s 4 glasovi "za" in 8 "proti" in tako navedeni sklep na odboru ni bil sprejet. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa prim. Majdi Zbačnikovi, predsednici odbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko. Izrabili smo možnost poročil. Prehajamo na glasovanje. Možna je samo obrazložitev glasu, gospa Zbačnikova. Obrazložitev glasu? Ampak res obrazložitev, kratka, glasu. Naslednji gospod Potrč, obrazložitev glasu.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Tudi tokrat bom glasovala proti zakonu, in sicer iz naslednjega razloga. Vesela sem, da je prišlo do podpisa med socialnimi partnerji negospodarstva in vlado in mislim, da tudi socialdemokrati in nekatere druge stranke, poslanci in državni svet smo pripomogli, da je do tega podpisa prišlo. Vendar še vedno trdim, da smo v neenakem položaju tako gospodarstvo kot negospodarstvo, namreč eni imajo to zapisano v zakonu, drugi imajo to pač s pogodbo. To je eno.
Predvsem pa bom glasovala proti zato, zaradi nekaterih ostalih razlogov. Dogovor o politiki plač sicer dobro ureja minimalno plačo in zagotavlja sicer socialno varnost v razvitih državah, vendar dogovor v bistvu pomeni realno zaostajanje plač tudi v primerjavi z rastjo ostalih ekonomskih pokazateljev, zlasti z rastjo cen, inflacije, visoko stopnjo zaposlenosti, ki se bistveno ne spreminja v pozitivno smer, kljub realnemu zaostajanju plač za rastjo produktivnosti. To pomeni, da se objektivno v največji meri izvaja le politika plač, ostale politike pa ne. S tem težo stabilizacije objektivno nosijo zaposleni. Vprašanje plač se iz tega zornega kota zaostruje tudi zaradi čedalje večjih razlik med najnižjimi in najvišjimi poslovnimi plačami, ki v nekaterih družbah dosegajo tudi razmerje 1:30, česar dogovor ne rešuje in ne preprečuje. Dogovor je podpisan pred sklenitvijo socialnega sporazuma. Le celovita ureditev vseh medsebojno povezanih in soodvisnih politik lahko zagotavlja varno socialnost najbolj ogroženih kategorij zaposlenih ter uravnotežen gospodarski razvoj.
Pri tem še ni povsem jasno, kakšna bo nova davčna politika, ki naj bi prevzela večjo funkcijo zaščite socialno najbolj ogroženih in prevzela funkcijo draginjskega dodatka, uvedenega zaradi davka na dodano vrednost. Socialni partnerji so zahtevali, da bi davčna politika morala biti sočasno s podpisom dogovora. V tem trenutku tudi ni jasna ocena vpliva davka na dodano vrednost na rast cen in s tem posledično na socialni položaj zaposlenih. Zato enkratno usklajevanje plač v letu 2000 ni sprejemljivo. Predlog, podan v pogajanjih, da se plača, izjemoma tudi v letu 2000, usklajuje dvakrat ali da se zniža prag usklajevanja, ni bil sprejet in zato, zaradi teh razlogov bom glasovala proti zakonu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Svoj glas bo obrazložil tudi gospod Potrč. Izvoli.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Poslanci Združene liste socialnih demokratov smo bili veseli, da je predlog zakona o minimalni plači in usklajevanju plač in o regresu za letni dopust za obdobje 1999-2001 bil pripravljen na podlagi sporazuma večine socialnih partnerjev - ne bom rekel vseh. Zdelo se nam je pomembno, da je do take vsebine, usklajene med socialnimi partnerji, prišlo, saj vedno zagovarjamo stališče, da naj se o vprašanju plač, da naj se o vprašanju regresa za letni dopust in še o nekaterih temeljnih vprašanjih iz delovnih razmerij dogovarjajo med seboj predvsem sindikati in delodajalci. Res pa smo bili nezadovoljni, da podlaga za sprejem tega zakona ni bil tudi ustrezen dogovor med sindikati v negospodarstvu in javnem sektorju ter med vlado. Posebej zato, ker smo bili opozorjeni, da vlada ni pravočasno pristopila k sklepanju tega dogovora in da je v drugem odstavku 20. člena zakona o minimalni plači predvidela rešitve, ki so bile za zaposlene v negospodarstvu bistveno slabše od materialnih rešitev v podpisanem dogovoru gospodarskih dejavnosti.
Zaradi tega smo poslanci združene liste tudi predlagali, da naj se drugi odstavek 20. člena zakona črta, česar državni zbor ni sprejel in zaradi tega smo takrat bili večinsko tudi proti zakonu.
Ko je državni svet pripravil svoj predlog veta na zakon, smo na odboru za delo, družino, zdravstvo in socialno politiko poudarili, da podpiramo tisti del razlogov za veto, ki govorijo o drugem odstavku 20. člena in o regresu za negospodarstvo, ne pa tudi vseh ostalih navedenih razlogov. Menili smo namreč, da je prav še naprej izvajati pritisk na vlado, da do ustreznega dogovora z negospodarskimi sindikati pride, saj to prispeva k socialnemu miru, socialnemu partnerstvu in urejenim odnosom v državi.
Veseli smo, da je ta pritisk uspel. Veseli smo, da je bil v ponedeljek podpisan dogovor z negospodarskimi sindikati v vsebini, kakor je dogovorjena. Pri takih dogovorih pač vedno prihaja do tistega, kar je realno, in do medsebojnega popuščanja. Kar zadeva mene osebno in moje kolege v združeni listi, so s tem odpadli razlogi, zaradi katerih smo bili proti zakonu, zato bomo na podlagi suspenzivnega veta glasovali tudi za to, da se zakon o minimalni plači in o načinu usklajevanja plač in o regresu za letni dopust v obdobju 1999-2001 sprejme. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. To je bila obrazložitev glasu, ki bi naj bila osebna ne pa v imenu poslanske skupine, ampak gospod Potrč je govoril v tej vsebini.
Ni več želje za obrazložitev glasov. Prehajamo na glasovanje. ...(Govorjenje iz klopi.).... Ni več razprave. Proceduralno je pa možno.
MIRAN POTRČ: Gospod predsedujoči, prosil bi za korektnost dela. Govoril sem v svojem imenu in rekel, da bodo enako ravnali moji kolegi. Če to ni korektno, potem lepo prosim, ne dajte brez potrebe oteževati dela tega državnega zbora in se vzdržite razprav, ki so neobjektivne. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Potrč. Gospod Potrč dobro pozna poslovnik, iz stenograma pa bo lahko videl, kako se je govorilo. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! Torej prehajamo na glasovanje, ob tem pa želim opozoriti, da moramo pri ponovnem odločanju skladno z drugim odstavkom 91. člena ustave Republike Slovenije za sprejem navedenega zakona glasovati z večino poslancev zbora. To se pravi 46 ali več. Ponovno torej glasujemo o zakonu. Ugotavljamo prisotnost! Sklep, o katerem glasujemo, je: "Predlog zakona se sprejeme." Ugotavljamo prisotnost! (78 prisotnih.)
Kdo je za zakon? (57 poslancev.) Je kdo proti? (16 poslancev.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem končujemo to točko dnevnega reda. Kot je bilo v za začetku rečeno, bo predlog zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja na vrsti v torek ob 14. uri.
Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPLOŠNEM UPRAVNEM POSTOPKU. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Izvolite, gospod državni sekretar. Profesor Trpin, izvolite.
PROF. DR. GORAZD TRPIN: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Spoštovani zbor! Vlada je predložila v postopek zakon o splošnem upravnem postopku, ki ima na našem teritoriju že dolgoletno tradicijo. Prvič je bil uveljavljen leta 1930 še za časa stare Kraljevine Jugoslavije in tudi stara socialistična Jugoslavija ga je leta 1956 podprla in sprejela v svoj pravni red.
Glede na to, da je bil ta zakon, ki je bil že prej relativno dober, na podlagi ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine sprejet v naš pravni red, treba pa ga je bilo uskladiti z našim pravnim redom. Zaradi tega tudi predlagamo ta zakon. Zakon je v bistvu nov, čeprav se drži starega koncepta. Gre za več kot 140 sprememb, pri čemer je ohranil svojo staro zgradbo in tudi stare principe. Tako imamo sedaj splošni upravni postopek. Poleg tega splošnega upravnega postopka pa je možno posamezna upravna področja urejati tudi s posebnimi zakoni, vendar samo z zakoni in ne s podzakonskimi akti niti ne z akti lokalnih skupnosti. To velja tudi za samo zgradbo ZUP-a. Ohranil je svojo zgradbo temeljnih načel, ugotovitvenega postopka, izvršbe in seveda potem tudi nadzora nad izvajanjem teh postopkov.
Katere so potem glavne rešitve predlaganega zakona o splošnem upravnem postopku? Prve rešitve najdemo že v temeljnih načelih. Izpustili smo dve temeljni načeli. Temeljno načelo učinkovitosti iz preprostega razloga, ker gre zgolj za programsko načelo in je zajeto že v drugih načelih upravnega postopka. Potem smo izpustili tudi načelo pravnomočnosti, ki smo ga prenesli v poglavje o odločbi, ker tu ne gre za temeljno načelo ampak za strogo pravno pravilo. Dodali pa smo novo temeljno načelo, in sicer načelo dolžnost govoriti resnico tudi za stranke.
Drugo poglavje obravnava pristojnosti. Tu smo prilagodili zakon o splošnem upravnem postopku novi strukturi naše državne uprave pa tudi uvedbi sistema lokalne samouprave, kajti tudi občine potem odločajo po pravilih upravnega postopka.
Posebno pomembna novost je v poglavju o strankah, kjer smo na eni strani bolj natančno določili stranko in možnost vstopa tretje stranke v postopek, kar pomeni seveda, da mora sedaj stranka tudi opravičiti, zakaj ni stopila v postopek takrat, ko bi mogla ali morala vedeti, da postopek, ki se nanaša tudi na njeno pravico oziroma obveznost, teče.
Naslednje vprašanje, ki ga obravnavamo, je vprašanje komuniciranja med stranko in organi. Tu gre za pomembno novost. Zakon dopušča tudi komuniciranje med organi in stranko s pomočjo elektronskih medijev, kar bi močno ali pomembno pospešilo hitrost postopka.
V poglavju o vročanjih je posebna sprememba. Tu prenašamo odgovornost za vročitev posameznega uradnega pisanja tudi na stranko. To pa iz preprostega razloga, ker je v dosedanji praksi prišlo do zelo pogostega izigravanja strank in je bila naložena obveznost, da preprosto uradnega pisanja niso hoteli sprejeti.
Kar zadeva samo uvedbo postopka. Tu je tudi pomembna novost za skrajšanje postopkov. Namreč organ lahko že sedaj v predhodnem postopku ugotavlja procesne predpostavke, in če te niso izpolnjene, lahko postopka sploh ne uvede. To je bila pomanjkljivost sedanjega zakona.
Potem imamo posebne spremembe v poglavju o odločbi. Kot sem že dejal, smo tu uvedli poseben sistem pravnomočnosti.
V poglavju o pritožbi smo določili posebne absolutne kršitve določb postopka, kar je bila sedaj tudi pomanjkljivost tega postopka. Racionalizirali smo izredna pravna sredstva. Od sedmih izrednih pravnih sredstev smo jih ohranili 5, izredno razveljavitev in tudi zahtevo za varstvo zakonitosti pa smo izpustili, ker nista prispevali k večjemu varstvu pravic posameznikov v razmerju do uprave. Poenostavili smo izvršbo, in sicer se sedaj praviloma izvaja upravna izvršba, ki je mnogo hitrejša od sodne izvršbe. Sodna izvršba v upravnem postopku je sedaj samo izjemna, in sicer samo v primerih, kadar se izvršba nanaša na nepremičnine.
Peti del je popolnoma nov. Tu gre za uvedbo upravne inšpekcije, torej posebnega nadzornega organa, ki ga sicer že sedaj imamo, nadzornega organa nad izvajanjem določb zakona o splošnem upravnem postopku. Večino teh določb smo prenesli iz zakona o upravi in sedaj urejamo celotno materijo na tem področju, kjer je pravzaprav tudi njen sedež materije.
Šesto poglavje ima ena samo zelo pomembno določbo, in sicer določbo, ki naj bi dvignila družbeno disciplino. In sicer določa, da ni moč vročiti upravne odločbe tistemu, ki ni izpolnil obveznosti države ali ni izvršil izvršljive upravne odločbe.
In končno imamo še "vacatio legis", ker gre za velik sistemski zakon. In sicer ta "vacatio legis" pa je šest mesecev od sprejema v parlamentu.
Naj na koncu še poudarim, da je zakon o splošnem upravnem postopku pomemben del procesa reforme javne uprave, in sicer pokriva njegov prvi steber, to je odločanje o pravicah in obveznostih državljanov ,kadar državni organi ali posamezne organizacije po javnem pooblastilu o tem tudi odločajo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa profesorju Trpinu, državnemu sekretarju ministrstva za notranje zadeve. Predlog zakona je obravnaval tudi odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Želi besedo predsednica odbora? (Želi.) Izvolite, gospa Darja Lavtižar-Bebler.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala lepa za besedo. Tudi odbor za notranjo politiko in pravosodje se je temeljito seznanil s konceptom in razlogi za sprejem zakona o splošnem upravnem postopku, kakor jih je tu pravkar navedel gospod dr. Trpin.
Člani odbora so se seznanili tudi z mnenjem komisije državnega sveta za politični sistem, ki zakon podpira, in z mnenjem komisije državnega zbora za vprašanja invalidov, ki je zakon obravnavala kot zainteresirano delovno telo in je odboru predlagala dve stališči, ki izboljšujeta položaj invalidnih oseb v postopku.
Predstavnik upravnega sodišča Republike Slovenije je odbor seznanil s pripombami sodišča, pri čemer je posebej opozoril na vprašanje ureditve procesnih garancij v postopkih izdaje posameznih aktov v javnopravnih stvareh, ki niso upravne stvari v smislu 2. člena predloga zakona, vprašanje upoštevanja načela pravnomočnosti odločb v 229. členu, ki terja, da se v zakonu določi rok, v katerem lahko stranka zahteva vročitev odločbe, ter končno na z ustavnega vidika sporno določbo 306. člena, ki je po mnenju sodišča presplošna. Poleg navedenega pa je članom odbora posredoval še nekaj drugih konkretnih pripomb.
Po splošni razpravi je odbor sklenil predlagati državnemu zboru, da po opravljeni prvi obravnavi predloga zakona o splošnem upravnem postopku sprejme naslednji sklep:
Prvič. Predlog zakona o splošnem upravnem postopku, prva obravnava, je primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo.
Drugič. Predlagatelj naj pri pripravi predloga zakona za drugo obravnavo upošteva naslednja stališča:
Prouči in upošteva naj pripombe sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve pravnotehničnega značaja ter pripombe glede slovnične in pravopisne pravilnosti jezika v predlaganem besedilu zakona.
Uredi naj vprašanje procesnih garancij v postopku izdaje posameznih aktov v javnopravnih stvareh, ki niso upravne stvari v smislu 2. člena predloga zakona.
Z vidika varstva ustavnih pravic naj ponovno preveri možnost, da namen in obseg pooblastil za odločanje po prostem poudarku lahko določa tudi predpis lokalne skupnosti.
Prouči in dopolni naj določbe o preizkusu strokovne izobrazbe v 31. členu in določbe o zakotnem pisaštvu v 54. in 61. členu.
Uredi naj vprašanje odločanja o izločitvi uradnih oseb v organih, ki so v sestavi ministrstev.
Prouči naj možnost, da v 112. členu vključi 8. točko - "stroške tolmačev za osebe, ki zaradi invalidnosti spremljajo potek postopka po tolmaču, krije organ, ki vodi postopek".
Prouči naj možnost črtanja 2. točke 186. člena in jo smiselno nadomesti z besedilom: "Če priča ne zna jezika, ki se uporablja v postopku, ali ga ne more uporabljati zaradi invalidnosti, se zasliši po tolmaču."
Upoštevaje načelo pravnomočnosti odločbe naj ponovno preveri in dopolni določbo v 229. členu, z določitvijo roka, v katerem lahko stranka zahteva vročitev odločbe.
Prouči naj možnost, da tudi v upravnem postopku nastopa državni pravobranilec kot pristojni državni organ, ki varuje javni interes.
Z ustavnega vidika naj preveri določbo 306. člena, ob tem pa prouči vprašanje, ali je smotrno določati izpolnitev obveznosti do države kot procesni pogoj za izdajo drugih upravnih aktov.
Prouči naj in ustrezno upošteva konkretne pripombe upravnega sodišča Republike Slovenije. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa predsednici odbora za notranjo politiko in pravosodje.
Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Besedo imajo predstavniki poslanskih skupin. Želi kdo razpravljati? Ni želje po razpravi. Potem prehajamo na razpravo poslancev. Pisno ni prijavljen noben, zato razpravo o nadaljnjih, torej tistih, ki želijo razpravljati, omejujemo na 5 minut. Kdo želi razpravljati? Gospod Demšar, izvoli.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa za besedo in pa lep pozdrav! Jaz ne bi želel toliko razpravljati o tem zakonu, ker mislim, da je res potreben tudi posodobitve. Rešitve mislim, da so tam, v tem predlaganem zakonu tudi prave. Imam pa vprašanje za predlagatelja. Glede na to, da se že do sedaj po ZUP-u niso stvari odvijale tako, kot je z roki določeno, da vemo, da nekatere stvari, če bi omenil samo recimo zakon o denacionalizaciji, kjer bi moral ravno tako veljati zakon o ZUP-u, da v tistih 30-ih oziroma 60-ih dneh stranka dobi ustrezen odgovor oziroma rešitev - pa so še druga področja, ne samo to - me zanima, kaj se bo zgodilo. Mi bomo sprejeli nov zakon. Ali je glede na to, kar je tudi gospod državni sekretar, gospod Trpin omenil, da je peto poglavje novo, kako se bodo sedaj tudi inšpekcijsko te stvari urejale, me zanima, ali vidite v tem poglavju zadostno garancijo, da se bodo v bodoče stvari odvijale tako, kot se bi bile že do sedaj morale. Ali je novi zakon nek nov zagon, da se bodo te stvari na tem področju uredile? Torej sprašujem se, ali bo novi zakon zadostna garancija za hitrejše reševanje stvari na upravnih enotah in pa potem tudi v drugih ustreznih ustanovah. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Demšar, za razpravo in seveda tudi namig za odgovore. Nadaljujemo z razpravo. Ni želje za razpravo. Prof. Trpin, želite odgovoriti? Izvolite.
PROF. DR. GORAZD TRPIN: Hvala lepa za vprašanje gospodu Demšarju. Seveda je jasno, da daje zakon zgolj normativne okvire za izboljšanje stanja na tem področju in seveda vse določbe, ki so spremenjene, so tudi strmele k temu cilju, kako čimbolj izboljšati postopke. Je pa tudi jasno na drugi strani, da je učinkovitost tega postopka odvisna od ljudi, kar pomeni seveda, da bomo tudi na tem področju izvedli oziroma že izvajamo konkretne akcije.
V tem letu smo izobrazili oziroma smo organizirali posebne tečaje za 500 upravnih delavcev iz upravnih enot in ravnokar, v tem trenutku - do konca maja pa bo to zaključeno - poteka posebno izobraževanje o upravnem postopku za 600 upravnih delavcev iz posameznih ministrstev. To izobraževanje nameravamo še nadgraditi in izboljšati, in sicer tako, da ne bomo izobraževali zgolj o zakonu o splošnem upravnem postopku, ki je, prvič, zelo zahteven zakon in včasih deluje zgolj kot abstrakcija, ampak bomo izobraževali ZUP po posameznih materialnih področjih. Tudi tu načrtujemo veliko tečajev, kjer bomo šli po posameznih področjih. Eno od teh področij je prav gotovo denacionalizacija. Že sam materialni zakon o denacionalizaciji je zelo zahteven. Poleg tega pa zahtevnost povečuje tudi uporaba zakona o splošnem upravnem postopku na tem področju, kajti dejstvo je, da v denacionalizacijskih postopkih praviloma nastopajo kontrarne stranke, torej dve stranki z nasprotujočimi si interesi, čemur ZUP v svojem bistvu ni prilagojen, ker je bolj ali manj namenjen razmerju med organom in tistim, ki uveljavlja svojo pravico.
Kot sem dejal, bomo vse svoje sile usmerili v implementacijo tega zakona. Pot do te implementacije pa vodi prek intenzivnega izobraževanja tistih, ki v tem postopku odločajo. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Želje po razpravi ni več, zato zaključujem splošno razpravo in prehajamo na razpravo o predlaganih sklepih in stališčih.
Najprej dajem v razpravo prvi sklep matičnega delovnega telesa, ki ga imate na klopeh in se glasi: "Predlog zakona o splošnem upravnem postopku, prva obravnava, je primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo." Kdo želi razpravljati? Ni želje po razpravi.
Predlagani sklep dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je prvi sklep sprejet.
Prehajamo na razpravo o stališčih, ki jih je pripravilo matično delovno telo in so zapisana v poročilu delovnega telesa; gradivo z datumom 11.5.1999 imate na klopeh. Želi kdo razpravljati o stališčih? Ni želje po razpravi, zato razpravo zaključujem.
Prehajamo na glasovanje o predlogu stališč v celoti. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog stališč sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O ODGOVORNOSTI PRAVNIH OSEB ZA KAZNIVA DEJANJA - DRUGA OBRAVNAVA. Predlog zakona je v obravnavo državnemu zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Minister Marušič, izvolite.
TOMAŽ MARUŠIČ: Hvala. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Predlagamo v obravnavo zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja v drugem branju. Tekst zakonskega predloga je bil objavljen v Poročevalcu številka 25 z dne 21.4.1999.
Ta zakon je bil že predmet obravnave v tem državnem zboru v letu 1996 in v letu 1997. Ker pa je bilo v drugi obravnavi sprejeto besedilo v neskladju s prvotnim besedilom, pa tudi je nastalo vprašanje naslova zakona, je bil zakon umaknjen iz parlamentarne razprave v lanskem letu, ko je bil zakon v tretjem branju.
Tekst, ki je pred vami, je smiselno in vsebinsko enak tekstu, ki je bil predmet obravnave v prejšnjih letih. Že sam naslov zakona pove, da je pravna oseba odgovorna za kaznivo dejanje, toda za kaznivo dejanje, ki ga storijo drugi. Se pravi, da pravna oseba, da akcesorni, aktivni subjekt kaznivega dejanja, ni kazensko odgovorna, ampak je le soodgovorna za kaznivo dejanje, ki ga je storil drugi, in sicer, da je v sekundarnem razmerju do primarnega storilca kaznivega dejanja.
V kakšnih primerih odgovarja pravna oseba za kazniva dejanja, ki so jih storili njeni ljudje, je razvidno iz 4. člena, ko so taksativno našteti štirje pogoji: da je bilo kaznivo dejanje vselej posledica delovanja, protipravnega delovanja njenih vodstvenih ali nadzorstvenih organov; da je pravna oseba razpolagala s premoženjsko koristjo, pridobljeno z protipravnim ravnanjem njenih vodstvenih ali nadzornih organov; da so ti organi, ki sem jih ravnokar omenil, bistveno vplivali na storitev kaznivega dejanja in nenazadnje, kot četrti pogoj, da so nadzorni oziroma vodstveni organi pravne osebe opustili dolžno nadzorstvo nad delovanjem pravne osebe, kar je vse to privedlo v storitev kaznivega dejanja. Z eno besedo, kaznivo dejanje pravne osebe predpostavlja tudi krivdo odgovorne osebe, ki v tej pravni osebi dela ali je kako drugače z njo v zvezi.
Pravni temelj tega posebnega kazenskega zakona je v 33. členu kazenskega zakona, ki je bil v tem državnem zboru tudi sprejet. 33. člen kazenskega zakona pravi, da lahko tudi pravna oseba odgovarja za kaznivo dejanje, zaradi česar so v zakonu, ki ga imate pred seboj, v 25. členu ponovno taksativno našteta kazniva dejanja, za storitev katerih lahko pravna oseba odgovarja.
Za pravno osebo so predvidene tudi kazni. Gre predvsem za denarno kazen in kot najhujša kazen je likvidacija pravne osebe oziroma izbris pravne osebe in registra gospodarskih organizacij. Poleg teh dveh kazni obstaja tudi kazen odvzema premoženja, ki je bilo pridobljeno z kaznivim dejanjem, odvzem premoženjskopravne koristi kot ukrep in nenazadnje tudi odvzem premoženja pravne osebe. Sicer veljajo vse institucije kazenskega prava oziroma institucije iz splošnega dela kazenskega zakonika: poizkus kaznivega dejanja, sostorilstvo, kolektivno kaznivo dejanje, skrajna sila, pogojna obsodba in tako dalje.
Nastaja tudi vprašanje skladnosti tega zakona z evropsko zakonodajo, pravnimi standardi Evrope, nedvomno gre za zakonodajo iz tretjega stebra. Če vas zanima, bi vas tudi opozoril na članek, ki je bil objavljen v Pravni praksi izpod peresa Damjana Korošca, ki obravnava obstojnost oziroma kazensko odgovornost pravnih oseb v Evropi in je citirana tudi sodba evropskega sodišča. Zato je ta zakon skladen z evropskimi pravnimi standardi.
Ta zakon je obravnaval tudi odbor za notranjo politiko in pravosodje državnega zbora in je podal vrsto amandmajev. Eni so redakcijske narave, drugi pa zakon v svoji vsebini dopolnjujejo in ga izboljšujejo. Vlada se z vsemi amandmaji odbora za notranjo politiko in pravosodje v celoti strinja in z njimi soglaša ter jih sprejema. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod minister. Predlog zakona je obravnaval odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Želi predsednica? (Ne želi.) Mnenje imamo pa v materialu. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Besedo imajo predstavniki poslanskih skupin. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Potem zboru predlagam, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi s tem v zvezi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.) Kdo je za predlagani sklep, da se skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji?
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na razpravo o posameznih amandmajih in členih. Pregled amandmajev imate na klopeh. Datirani so z dnem 18.5.1999. Prehajamo k 1. členu in k amandmaju k 1. členu odbora za notranjo politiko in pravosodje. Odpiram razpravo o 1. členu in o amandmaju pod številko 1. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 1 k 1. členu. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 k 1. členu sprejet.
Odločati moramo še o 1. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 1. člen sprejet.
Odpiram razpravo k 10. členu in o amandmaju pod številko 1 k 10. členu. Želi kdo razpravljati? Gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala za besedo. Ta pogojnik "kakor da bi bila" mislim, da ni pravi in bi moralo pisati, stavek bi se moral začeti tako: "Vsaka pravna oseba je odgovorna, poleg storilca za kaznivo dejanje." In ne ta pogojnik, ker potem mislim, da je teža manjša kakor pa bi po teh formulacijah mogla biti. Zato imam pomislek s tako pogojnostjo v tem 10. členu.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Kolega Demšar, ali boste vložili amandma na amandma?
VINCENCIJ DEMŠAR: Amandma bi vložil, v kolikor bi minister rekel, da bi bila taka formulacija boljša. Če pa minister k temu nič ne pripomni, potem pa iz izkušenj vem, da kot opozicijski poslanec z amandmajem ne bom prišel skozi in je potem to čisto Sizifovo. Če bi pa minister menil, da bi bila taka formulacija boljša, bi pa to naredil. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod minister želi odgovoriti.
TOMAŽ MARUŠIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Z vso spoštljivostjo, spoštovane poslanke in poslanci, sprejmem vsako sugestijo v smeri izboljšanja teksta zakona. Zaradi tega je tudi vlada štela, da je amandma k 10. členu - gre za drugi odstavek - v bistvu izboljšava prvotnega teksta in tudi temu nikakor ni nasprotovala in ga je sprejela. Če obstaja kakšen boljši tekst, kot je v amandmaju, potem tudi ni nič narobe. Samo tega predloga ni, tako da bi vztrajal na amandmaju odbora. Če ste zadovoljni s tem odgovorom? Sedaj v kolikor je boljši, ampak poglejte, v bistvu med enim in drugim ni nobene razlike. Ker če gre za sostorilstvo, potem vsaka pravna oseba odgovarja v okviru svoje odgovornosti za tisto kaznivo dejanje, ki ga je storila, in se obravnava kot bi edina storila to kaznivo dejanje. Skratka, ne moreš upoštevati tukaj niti določb o obteževalnih, olajševalnih, ampak odgovarja kot edina za storjeno kaznivo dejanje, tudi če je sostorilstvo. To je smisel te določbe. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. To je amandma odbora za notranjo politiko in pravosodje. Mogoče bo razvozlala zadevo predsednica. Izvolite.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala lepa. Torej, obrazložitev tega amandmaja natančno pove, zakaj je odbor tak amandma predlagal. In obrazložitev je tista, ki jo je treba natančno prebrati, gospod Demšar. Mi smo zamenjali samo besedo "kaznuje" z besedo "odgovarja". To je naredil odbor.
Je pa res, da je lapsus v tem našem gradivu oziroma v tem našem poročilu, ker namesto "pri sostorilstvu" piše "pri sostorilcu". To bi pa prosila, da se popravi. Aha, uradno je popravljeno, potem imam sama tako poročilo.
Zakaj smo pa besedo "kaznuje" zamenjali z besedo "odgovarja"? Zaradi tega, ker je možno, da se pravni osebi ne izreče kazen, ampak samo odvzem premoženjske koristi in varnostni ukrep odvzema predmetov.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospe predsednici. Kolega Bajc.
JOSIP BAJC: Hvala, gospod podpredsednik. Proceduralno dajem predlog: Da bi se izognili nadaljnjim takim razpravam predlagam tudi kolegu Demšarju, da skladno s poslovnikom, in zakon imamo v drugi obravnavi, vlaga amandmaje potem v tretji obravnavi, če ocenjuje, da pa ne odpiramo razprave o umestnosti ali neumestnosti posameznega amandmaja na tak način, kot ste vi sedaj storili.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Bajcu. Smo res v drugi obravnavi. Kolega Demšar, ste z vsem navedenim zadovoljni? (Ne.) Izvolite.
VINCENCIJ DEMŠAR: Ker ne gre za tako hude stvari, zato tu ne bom nadaljeval. Gospodu Bajcu bom pa to odgovoril. Moja želja je bila samo po izboljšanju teksta. Če bi zdaj videl voljo po izboljšanju teksta, potem je smiselno, da jaz nekaj vlagam. Imam pa že toliko izkušenj, ko sem že velikokrat predlagal kakšne popravke, izboljšanja, pa se je tisto enostavno povozilo, zato nimam niti volje nekaj delati, ker vem, da nima nobenega učinka. Tudi glede tega, kar je predsednica odbora gospa Lavtižarjeva odgovorila, se nanaša na drugo formulacijo glede kaznovanja in odgovarjanja. Mene tista pogojnost moti. Če ste pa ostali zadovoljni s tako formulacijo, pa naj ostane. Jaz sem videl in hotel samo na to opozoriti. Če ste pa ostali zadovoljni, pa naj potem tako ostane. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Torej v drugi obravnavi je možno edino vlagati amandmaje, gospod Demšar, oziroma ni čas za opozarjanje na slabosti tega amandmaja. Je pa možnost, da v tretji obravnavi vaše ideje na odboru najdejo svoje mesto in seveda, ker je deseti člen obravnavan, se lahko takrat tudi ta zadeva korigira. Če ste zadovoljni s tem, ker amandmaja niste vložili.
Še želi kdo razpravljati o 10. členu in amandmaju pod številko 1 k 10. členu? (Ne želi.) Razpravo zaključujem, prehajamo na odločanje. Odločamo o amandmaju 1 k 10. členu. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 k 10. členu sprejet.
Odločati moramo še o 10. členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (42 prisotnih.) Spoštovani kolegi in kolegice, ponovili bomo glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 10. člen v celoti? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 10. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 13. člen in amandma odbora za notranjo politiko in pravosodje. Torej, je edini amandma. Želi kdo razpravljati o 13. členu in o amandmaju? Ni želje po razpravi. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (47 poslancev.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Odločamo še o 13. členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 13. člen v celoti? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 13. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 16. člen in amandma odbora za notranjo politiko in pravosodje pod številko 1 k 16. členu. Odpiram razpravo. Ni želje po razpravi. Razpravo zaključujem. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Drugič ugotavljamo prisotnost! (43 prisotnih.)
Prekinjam za 10 minut. Nadaljujemo čez 10 minut. Nadaljujemo ob 11.26 uri. Vodje poslanski skupin! Prosim, da poskrbite za sklepčnost!
(Seja je bila prekinjena ob 11.16 uri in se je nadaljevala ob 11.29 uri.)
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovane kolegice poslanke in poslanci! Nadaljujemo s 14. sejo državnega zbora. Smo pri 5. točki dnevnega reda, pri drugi obravnavi predloga zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja. Zaplet je nastal pri ugotavljanju prisotnosti, pri odločanju o amandmaju pod številka 1 k 16. členu. Nadaljujemo s sejo. Tretjič ugotavljamo prisotnost v dvorani! Ugotavljamo prisotnost! (67 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko nadaljujemo.
Kdo je za amandma pod številko 1 k 16. členu? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Odločamo o 16. členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za 16. člen v celoti? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 16. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 17. člen in amandma odbora za notranjo politiko in pravosodje, pod številko 1. Ni želje po razpravi. Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 17. členu? (47 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma k 17. členu sprejet.
Odločamo o 17. členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je 17. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 20. člen in amandma odbora za notranjo politiko in pravosodje pod številko 1 k 20. členu. Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 1 k 20. členu. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 k 20. členu sprejet.
Odločamo o 20. členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 20. člen v celoti sprejet.
Imamo še amandma k naslovu 25. člena. Amandma odbora za notranjo politiko in pravosodje. Odpiram razpravo. Ni želje po razpravi. Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Odločiti moramo še o amandmaju k naslovu 25. člena. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sprejet amandma k naslovu 25. člena.
V razpravo dajem 25. člen in amandma odbora za notranjo politiko in pravosodje pod številko 1. Ker ne želi nihče razpravljati, razpravo zaključujem. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Ponovno ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 25. členu pod številko 1? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Prehajamo še na odločanje o 25. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za 25. člen v celoti? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 25. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 26. člen in amandma k 26. členu odbora za notranjo politiko in pravosodje pod številko 1. Ker ne želi nihče razpravljati, razpravo zaključujem. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 26. členu? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o 26. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 26. člen v celoti? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 26. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 29. člen in amandma odbora za notranjo politiko in pravosodje. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 1 k 29. členu. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 29. členu? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 k 29. členu sprejet.
Odločamo še o 29. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za 29. člen v celoti? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslancev.)
Ugotavljam, da je 29. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 39. člen in amandma odbora za notranjo politiko in pravosodje pod številko 1. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 39. členu? (33 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 k 39. členu sprejet.
Odločamo še o 39. členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je 39. člen sprejet.
V razpravo dajem 41. člen in amandma odbora za notranjo politiko in pravosodje pod številko 1. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Ni želje po razpravi. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma k 41. členu sprejet.
Odločamo še o 41. členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 41. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 43. člen in amandma k 43. členu odbora za notranjo politiko in pravosodje. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (44 prisotnih.) Ponovimo ugotavljanje prisotnosti! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 43. členu? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Odločamo še o 43. členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 43. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 44. člen in amandma pod številko 1, odbora za notranjo politiko in pravosodje. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 44. členu? Kdo je za? (54 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Odločamo še o 44. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za 44. člen v celoti? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 44. člen v celoti sprejet.
Tako smo končali odločanje o amandmajih. Sedaj prehajamo na razpravo o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo razpravljati? Ker ne želi nihče razpravljati, dajem na glasovanje preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih. Razpravljati in glasovati pa moramo še o naslovu zakona. Želi kdo razpravljati o naslovu zakona? Ker ne želi nihče razpravljati, prehajamo na glasovanje - naslov zakona. Glasujemo o naslovu zakona. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
V razpravo dajem še naslednji predlog sklepa: "Predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi vlada Republike Slovenije." Želi v zvezi s predlaganim sklepom kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in dajem navedeni predlog sklepa na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep, torej, da predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi vlada Republike Slovenije? (48 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 6. točko dnevnega reda.Proceduralno, gospod Moge. Izvolite.
RUDOLF MOGE: Predsedujoči, hvala lepa za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi! Da ne bi bilo v tem državnem zboru diskriminacije. Glede na začetek seje včeraj, predlagam, predsedujoči, da daste proceduralni sklep na glasovanje: "Poslanci državnega zbora Republike Slovenije izrekajo podpredsednici državnega zbora, prof. Edi Okretič-Salmič, vse najboljše ob rojstnem dnevu."
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. ... (Aplavz.) ... Tudi sam se pridružujem temu. Aplavz je dovolj, tako da proceduralno ne bomo šli dalje. Proceduralni sklep ima tudi gospod Demšar. Verjetno kaj podobnega, upajmo.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa za besedo. Če se pri damah ne pove letnice, mislim, da pri gospodih se to lahko zgodi. Danes praznuje tudi gospod minister za pravosodje, gospod Tomaž Marušič, 67-letnico in tudi njemu velja aplavz. ... (Aplavz.) ...
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Na žalost ga ni več med nami. Verjetno bo dobil to sporočilo in voščilo.
Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O PREVOZU NEVARNEGA BLAGA, PRVA OBRAVNAVA. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Izvolite. Državni sekretar Slavko Debelak. Ugotoviti moram eno zadevo. Mag. Slavko Debelak ni pooblaščen s strani vlade, da danes razpravlja. Mislim, da nihče ne protestira proti temu, da nastopi. Ni želje, da bi kdo protestiral. Gospod mag. Slavko Debelak, izvolite besedo.
MAG. SLAVKO DEBELAK: Gospod podpredsednik! Spoštovane poslanke in poslanci! Hvala, ker ste mi omogočili, da predstavim zakon o prevozu nevarnega blaga, čeprav nisem naveden kot poročevalec. Kot poročevalec je naveden minister in direktor policije. Žal sta ta trenutek zadržana in sem bil jaz zaprošen, da to predstavim, čeprav sem sodeloval tudi na odboru za notranjo politiko, pri obravnavi tega zakona.
Področje prevoza nevarnega blaga v Republiki Sloveniji še vedno ureja zvezni zakon o prevozu nevarnih snovi, ki se v kontekstu ustavnega zakona uporablja kot republiški predpis. Veljavni zakon povzema mednarodne predpise, s katerimi je to področje zelo natančno urejeno. Ti predpisi pa se res oziroma žal vsako leto oziroma vsako drugo leto prilagajajo novim znanstvenim in tehnološkim spoznanjem. Sedaj veljavni zakon pa tem spoznanjem in spremembam ne sledi oziroma še več, od leta 1990 je praktično nespremenjen in v tem kontekstu tudi neusklajen z mednarodnimi standardi.
Da bi se v bodoče izognili neskladju med slovenskimi in mednarodnimi predpisi, in zaradi prilagajanja slovenske zakonodaje direktivam Evropske unije - to področje sodi v tako imenovani prvi steber maastrichtske pogodbe oziroma v prosti pretok blaga, ljudi, znanja, kapitala in storitev - smo na ministrstvu za notranje zadeve pripravili novi zakon o prevozu nevarnega blaga, ki povzema predvsem določila mednarodnih sporazumov in direktiv Evropske unije tudi za prevoze, kar je zelo pomembno, znotraj Republike Slovenije.
Posebnost predloga zakona je v tem, da v uvodnih določbah navaja mednarodne predpise, njihovo nespoštovanje pa sankcionira, kar je bistvena razlika od sedaj veljavnega zakona. Kljub takšni rešitvi pa so ravnanja natančno določena; istočasno se pripravlja tudi uradni prevod in uradna objava mednarodnih predpisov, ki jih vi bolje poznate kot RID oziroma ADR, gre za mednarodne standarde, ki se uporabljajo v cestnem, železniškem in pomorskem predpisu.
Predlagani zakon bo omogočil, da bomo v slovensko zakonodajo vključili štiri obvezne direktive Evropske unije in dve prilogi k tem direktivam.
Kot ste lahko razbrali, je razlog za nov zakon predvsem potreba po celoviti ureditvi prevozov nevarnega blaga in s tem v zvezi vključitev veljavnih mednarodnih predpisov in smernic Evropske unije v naš pravni sistem ter drugo, po mojem še bolj pomembno, omogočiti učinkovit nadzor, da bi tveganje v zvezi s prevozi čim bolj zmanjšali oziroma če je to le mogoče preprečili.
Povedati moram tudi to, da je predlagani zakon sistemski zakon, saj celovito ureja tako prevoz nevarnega blaga v cestnem kot tudi v železniškem, zračnem in pomorskem prometu.
Na kratko, katere so tiste poglavitne rešitve predlaganega zakona.
Kot sem že povedal, v nasprotju z veljavnim zakonom, ki podrobneje opredeljuje posamezne zahteve v zvezi s prevozom nevarnega blaga, se predlog novega zakona direktno sklicuje na določila mednarodnih sporazumov, podrobno kot direktive Evropske unije. Zakon torej ne vsebuje določil, ki so že urejena z mednarodnimi predpisi in so na podlagi 8. člena ustave Republike Slovenije neposredno uporabljivi - gre za moderen evropski nomotehnični pristop. Opredeljuje samo tiste zahteve, ki jih mora vsaka država urejati s svojo notranjo zakonodajo, na primer sankcije, o katerih sem že govoril in podobno. Predlog zakona omogoča pripravo podzakonskih predpisov, se pravi, daje pravni temelj, ki jih prav tako predvidevajo mednarodni sporazumi oziroma smernice Evropske unije.
Predlagani zakon bo torej: prvič, urejal prevoz nevarnega blaga v skladu z mednarodnimi sporazumi in konvencijami. Določil pogoje za embalažo, ki se sme uporabljati za prevoz nevarnega blaga, pogoje za preizkušanje in označevanje embalaže ter pogoje za organizacijo, ki opravlja preizkušanje embalaže. Dalje. Določil bo pogoje za vozila, ki se smejo uporabljati za prevoz nevarnega blaga. Prav tako bo določil dolžnosti vseh sodelujočih pri prevozu nevarnega blaga, tako pošiljatelja, nakladalca, voznika, polnilca, osebe, ki pakira in prejemnika ter seveda, zelo pomembno, ukrepe ob razlitju oziroma razsutju nevarnega blaga.
Predlog tudi določa izvajanje usposabljanja, to se pravi, je tudi edukativno naravnan za vse osebe, ki sodelujejo pri prevozu nevarnega blaga tako varnostnih svetovalcev, voznikov motornih vozil, spremljevalcev in drugih oseb, ki tako oziroma drugače sodelujejo pri prevozu. Določa pogoje za mednarodno sodelovanje, kar je izredno pomembno pri izmenjavi podatkov, pomembnih za prevoz nevarnega blaga in pravno pomoč z Evropsko unijo.
In na koncu, predlog novega zakona bo omogočil tudi učinkovit nadzor nad prevozom nevarnega blaga na cestah, mejnih prehodih in seveda tudi v organizacijah oziroma v podjetjih.
Spoštovane poslanke in poslanci! Predlagamo, ker sodi zakon v kontekst evropske zakonodaje, ki se seveda tudi mudi, da po razpravi zakon sprejmete in mu dajte zeleno luč za pripravo zakona z drugo branje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa državnemu sekretarju ministrstva za notranje zadeve, magistru Slavku Debelaku. Predlog zakona je obravnaval odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Želi besedo gospa predsednica? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Besedo imajo predstavniki poslanskih skupin. Ni želje po razpravi. Pisnih prijav ni. Vsi nadaljnji razpravljavci so, kot običajno, omejeni na pet minut. Kdo želi razpravljati? Ni želje po razpravi, zato zaključujem splošno razpravo.
Prehajamo na razpravo o predlaganih sklepih in stališčih. Najprej dajem v razpravo prvi sklep matičnega delovnega telesa, ki se glasi: "Predlog zakona o prevozu nevarnega blaga, prva obravnava, je primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo." Želi kdo razpravljati? Želi kdo besedo? (Ne želi.) Potem dajem predlagani sklep na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Prehajamo na razpravo o stališčih, ki jih je pripravilo matično delovno telo in so zapisani v poročilu delovnega telesa. Dopolnjevalnih, spreminjevalnih predlogov ni, zato bomo razpravljali in odločali le o stališčih, ki jih je pripravilo matično delovno telo in so zapisanih v poročilu. Želi kdo razpravljati o stališčih? Ni želje po razpravi. Zaključujem razpravo, prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! Glasujemo, odločamo o stališčih v celoti. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da so predlagana stališča v celoti sprejeta.
S tem zaključujemo 6. točko dnevnega reda.
Prehajamo na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O TRGU VREDNOSTNIH PAPIRJEV. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Gospa dr. Nina Plavšak, državna podsekretarka v ministrstvu za finance. Izvolite.
DR. NINA PLAVŠAK: Hvala. Predlagatelj je pri pripravi zakona za drugo obravnavo v celoti poskušal, imel namen slediti stališčem, sprejetim v državnem zboru v zvezi s prvo obravnavo. V obrazložitvi je sumarno povzeto, katera vsa stališča je predlagatelj upošteval. Želim pa poudariti samo pomembnejše rešitve, ki so nove v primerjavi z zakonom, pripravljenim za prvo obravnavo, in sicer je v skladu z več stališči predlagatelj zelo jasno omejil in določil pristojnosti agencije, vi temu laično rečete diskrecijo, pravno se pa temu reče, da je predlagatelj zelo jasno določil pogoje, v katerih je mogoče izrekati ukrepe posameznim udeležencem na trgu. To so zlasti pogoji za odvzem dovoljenja in podobno. Še eno pomembno novo poglavje je bilo dodano v zakon. In sicer poglavje, ki ureja trgovanje v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti, tako kot je bilo naloženo s posebnim stališčem državnega zbora. Večino določb, ki velja za izvedene finančne instrumente, je istovrstnih, kot veljajo za vrednostne papirje, tiste, ki so specialne, se nahajajo v posebnem poglavju.
Iz podobnih razlogov, kot v zakonu v bančništvu, ki je med drugim uredil tudi sistem jamstva za vloge deponentov v bankah, je na enak način zakon o trgu vrednostnih papirjev uredil tudi sistem jamstva za terjatve vlagateljev v primeru stečaja borznoposredniške družbe. V zvezi s tem sistemom jamstva je zakon dal pristojnosti Banki Slovenije. Razlog temu pa je izrazito preprost. Kot ste se seznanili že v okviru sistema jamstva za bančne vloge, namreč, je potrebno v trenutku, ko se to jamstvo sproži, to pomeni v stečaju banke oziroma borznoposredniške družbe, založiti likvidna sredstva za izplačilo do višine zajamčenih vlog. Ta založitev likvidnih sredstev se uresniči s tem, da Banka Slovenije odpokliče vrednostne papirje Banke Slovenije v katerih morajo imeti banke oziroma borznoposredniške družbe svoje naložbe. Iz tega razloga se v tem poglavju pojavi Banka Slovenije, ni pa tudi odveč povedati, da je večino, po višini terjatev, potencialnih terjatev, iz naslova naložb v vrednostne papirje, terjatev do bank, ker po segmentu, ki ga na trgu kapitala predstavljajo banke, pri opravljanju storitev v zvezi z vrednostnimi papirji, je ta segment med sedemdeset do osemdeset odstotkov. Hkrati predlagatelj tudi v celoti podpira vse amandmaje, ki jih je predlagal matični odbor. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala, dr. Nini Plavšak, kot predstavnici vlade. Predlog zakona je obravnaval odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Želi poročevalec, gospod Kopač, izvoli.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Odbor je predlog zakona obravnaval dolgo in temeljito. Prejeli smo pripombe združenja članov borze vrednostnih papirjev. Delno njihove pripombe upoštevali v obliki svojih amandmajev. Dobili smo pripombe Banke Slovenije, ki smo jih prav tako vključili v svoje amandmaje in delno v amandmaje vključili pripombe sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve. To je vse. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospodu Kopaču, predsedniku odbora za finance in monetarno politiko. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Na vrsti so poslanske skupine. Želi katera od poslanskih skupin razpravljati? Ni želje po razpravi. Oprostite! Izvolite gospod Zagožen, Franc Zagožen. V imenu poslanske skupine ljudske stranke.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Zelo kratek bom. Poslanska skupina želi vložiti še nekaj amandmajev. Nekatere določbe tega zakona se zdijo sporne. Ker bi radi preprečili, da zakon pristane na ustavnem sodišču na ustavni presoji, želimo, da bi se državni zbor odločil in predložil odločanje o amandmajih. Tako, da bi pridobili čas, da jih lahko še vložimo. Predlagam proceduralni sklep, če ne bo druge razprave, če bo razprava pa po zaključku razprave, da se odločanje o amandmajih preloži na popoldanski čas. Mi bomo med tem pripravili dodatne amandmaje. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Predlog poslanske skupine, ljudske stranke je, da prekinemo razpravo poslanskih skupin. Torej pustimo še to odprto. Ali poslanske skupine prej končajo svoje delo? Prosim? Po razpravi poslanskih skupin. Pred odločanjem o amandmajih, da prekinemo to točko. To je proceduralni predlog, ki ga je podal v imenu Slovenske ljudske stranke, gospod dr. Franc Zagožen in da nadaljujemo ob 14.30 uri. Predlog dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za predlog vodja poslanske skupine Slovenske ljudske stranke, dr. Franca Zagožna?
Kdo je za? (28 poslancev.) Je kdo proti? (15 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prekinjamo to točko dnevnega reda in nadaljujemo ob 14.30 uri. Sedaj bi morali preiti na 8. točko dnevnega reda - predlog zakona o preprečevanju uporabe prepovedanih drog in obravnavanju uživalcev prepovedanih drog. Predstavnikov vlade še ni tukaj. Za 10 minut prekinjam sejo državnega zbora. Upam, da bodo v tem času predstavniki vlade prišli, da lahko nadaljujemo z 8. točko, sicer bomo nadaljevali v popoldanskem delu. Za 10 minut prekinjam sejo državnega zbora. Nadaljujemo ob 12.20 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 12.08 uri in se je nadaljevala ob 12.26 uri.)
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovane poslanke, kolegi poslanci, nadaljujemo s sejo.
Smo pri 8. TOČKI DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O PREPREČEVANJU UPORABE PREPOVEDANIH DROG IN O OBRAVNAVI UŽIVALCEV PREPOVEDANIH DROG, PRVA OBRAVNAVA. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Gospa Tanja Rihtar, svetovalka vlade Republike Slovenije v ministrstvu za zdravstvo.
MAG. TATJA KOSTNAPFEL-RIHTAR: Dober dan, hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Še preden nadaljujemo, seveda, je potrebno ugotoviti sklepčnost. Oprostite. Registriramo torej prisotnost. Vidim, da je kar številčna. (59 prisotnih.) Zbor lahko nadaljuje z delom. Predstavnica vlade, gospa Tanja Rihtar ima besedo, izvolite.
MAG. TATJA KOSTNAPFEL-RIHTAR: Hvala lepa. Predlog zakona o preprečevanju uporabe prepovedanih drog in o obravnavi uživalcev je eden izmed treh zakonov, ki jih je vlada predložila v obravnavo državnemu zboru in v sprejetje na področju prepovedanih drog. Prvi zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami bo v kratkem posredovan z amandmaji v drugo obravnavo. Danes je pa na dnevnem redu tudi zakon o predhodnih surovinah. Najpomembnejši razlogi, kot je bilo že omenjano, je seveda spoštovanje mednarodnih normativov in standardov, ki so opredeljeni v konvencijah. Slovenija je namreč podpisnica vseh treh konvencij na področju drog, konvencije o mamilih, obsihotropnih substancah in zoper nedovoljen promet. In na podlagi tudi mednarodnih priporočil (predvsem Združenih narodov) je vlada pripravila te tri zakone.
Zakon o preprečevanju uporabe prepovedanih drog in o obravnavi uživalcev določa ukrepe za preprečevanje uporabe prepovedanih drog in obravnave. Ti ukrepi zajemajo informativne, zdravstvenovzgojne, svetovalne dejavnosti, zdravljenja, socialno varstvene storitve in programi, reševanje socialne rehabilitacije ter spremljanje uživanja prepovedanih drog. Vsebuje definicijo prepovedanih drog in ostalih terminov, ki so opredeljeni v zakonu. Definirana je skrb države za preprečevanje in zmanjševanje uporabe prepovedanih drog z ukrepi na področju vzgoje, izobraževanja, zdravstvenega varstva, socialnega varstva, zaposlovanja in ostalih.
Definirani so vsi aspekti obravnave uživalcev drog, tako preprečevanje obravnave prepovedanih drog in posledic uživanja, za kar so pristojna ministrstva za zdravstvo, za delo, družino in socialne zadeve, za šolstvo in šport, za notranje zadeve, za pravosodje ter za obrambo. Tudi na programe, ki jih sprejemajo pristojna ministrstva, poda mnenje tudi svet za socialno varnost. Definirano je zdravljenje uživalcev prepovedanih drog, in sicer to je tisto delo, ki ga opravljajo zdravstveni delavci v zdravstvenih institucijah in zdravstveni delavci izven zdravstvenih institucij, in potekajo v obliki hospitalnih in ambulantnih programov zdravljenja. Potekajo na nivoju mreže centrov za preprečevanje zdravljenja odvisnosti prepovedanih drog, ki jih je trenutno v Sloveniji 15, in center za zdravljenje odvisnih, to je na kliničnem oddelku za mentalno zdravje v okviru psihiatrične bolnišnice. To je dejansko zdravljenje uživalcev drog, potem so pa opredeljene socialno varstvene storitve in programi reševanja socialne problematike, namenjene, in sicer lahko se izvajajo v okviru javne zdravstvene službe kot socialna preventiva, prva socialna pomoč, osebna pomoč in pomoč družini ter pa seveda izven mreže javne zdravstvene službe.
Spremljanje uživanja prepovedanih drog kot pomemben element pri obravnavi in sploh pri oceni stanja v državi je spremljanje v obliki zbiranja, urejevanja, obdelovanja podatkov in o informaciji o prepovedanih drogah in o uživalcih. To spremljanje poteka seveda v skladu z veljavno zakonodajo predvsem o zbirkah podatkov in o določilih o varstvu podatkov.
Definirano je financiranje, in sicer, financiranje programov preprečevanja zdravljenja odvisnosti poteka iz državnega proračuna omenjenih pristojnih ministrstev. Sredstva za izvajanje zdravljenja se zagotavljajo v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje. Medtem ko se sredstva za sofinanciranje socialno varstvenih storitev in programov reševanja socialne problematike zagotavljajo v skladu z zakonom o socialnem varstvu.
Nadzorstvo izvajajo pristojna ministrstva.
Končne in prehodne določbe se sprejmejo v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Zakon je bil obravnavan na odboru državnega zbora. Podano je bilo mnenje sekretariata. Predlagatelj meni, da bo navedena stališča upošteval pri pripravi amandmajev za drugo branje; prav tako tudi predlog dopolnjevalnih predlogov gospe prim. Kregelj-Zbačnikove, predvsem prvi predlog, da natančneje opredelimo status in financiranje nevladnih organizacij, tretji predlog, da ponovno proučimo status uživalcev, ki so vključeni v program socialne rehabilitacije, dodatni sklep, da se sprejme nacionalni program v roku enega leta od sprejema tega zakona - tu mislim, da bo predlagatelj lahko stvari v kratkem uskladil z ostalimi pristojnimi resorji. Morda bo nekaj več debate in vključevanja strokovnjakov potrebnega pri drugem predlogu gospe prim. Kregelj-Zbačnikove, naj proučimo možnost o vključitvi socialne rehabilitacije kot oblike zdravljenja. Povedati moram, da je zdravljenje, kot sem omenila, tisto delo, ki ga opravljajo zdravstveni delavci v zdravstvenih inštitucijah; tako ga je tudi potrdil zdravstveni svet kot najvišji republiški organ za to področje. Tako da bomo poskušali tudi v tej definiciji narediti kaj več. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa predstavnici vlade, gospe mag. Tanji Kostnapfel-Rihtar.
Predlog zakona je obravnaval odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko kot matično delovno telo. Želi predstavnica besedo? Izvolite, gospa prim. Majda Zbačnik, predsednica odbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Še enkrat lep pozdrav! Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko je predlog obravnaval na svoji 49. seji, 5.5.1999. Predstavnica predlagateljev zakona je obrazložitev že podala. Odbor je bil tudi seznanjen z mnenjem sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve. Sekretariat v svojem mnenju ugotavlja, da predlagano gradivo obsega vse sestavine, ki jih mora na podlagi 175. člena poslovnika državnega zbora Republike Slovenije vsebovati predlog zakona. Sekretariat je v svojem mnenju oblikoval tudi nekatere konkretne pripombe in opozorila, ki jih bo predlagatelj zakona upošteval pri pripravi predloga zakona za drugo obravnavo. V razpravi so člani odbora opozorili predlagatelja predvsem na različne pristope in oblike pomoči ter neustrezno organiziranost posameznih služb in dejavnikov, ki se neposredno ukvarjajo z navedeno problematiko. Menili so, da je potrebno tako programe kot tudi spremljanje in izvajanje posameznih programov ustrezno uskladiti ter jih primerno združiti v ustrezni strokovni organ, ki bo sposoben enostavneje in hitreje izvajati naloge, določene v predlaganem zakonu. Direktor urada Republike Slovenije za droge, dr. Krek, je dodatno pojasnil, da je ena ključnih nalog priprava nacionalnega programa in globalne strategije reševanja problematike drog. Zelo pomembno vlogo imajo lokalne akcijske skupine v lokalnih skupnostih. Vendar je potrebno priti iz parcialnega sistema na globalni nacionalni program in tako celovito pristopiti k problematiki drog. Dodal je še, da Republiko Slovenijo obvezuje vrsta mednarodnih dogovorov, mednarodnih konvencij, prav tako pa v pridružitvenem procesu k Evropski uniji določena vrsta aktivnosti, ki jih je potrebno opraviti na področju preprečevanja uporabe prepovedanih drog.
Po opravljeni splošni razpravi odbor državnega zbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko predlaga državnemu zboru Republike Slovenije, da na podlagi 185. člena poslovnika državnega zbora sprejme naslednja sklepa.
1. Predlog zakona o preprečevanju uporabe prepovedanih drog in obravnavi uživalcev prepovedanih drog je primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo.
2. sklep. Besedil predloga zakona za drugo obravnavo naj pripravi predlagatelj v skladu z naslednjim stališčem, da naj upošteva mnenje sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, prim. Majda Zbačnik, predsednica odbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Besedo imajo predstavniki poslanskih skupin. Kdo želi besedo? Gospa prim. Majda Zbačnik v imenu poslanske skupine socialdemokratov.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Še enkrat pozdravljeni! Naša poslanska skupina socialdemokratov podpira, da sta ta dva zakona, to je 8. in 9. točka, vložena v državni zbor, kajti kot sem že navedla v poročilo našega odbora, našo državo zavezujejo številne konvencije. Ampak ne samo konvencije, tudi mi potrebujemo zakon, ki bo ne samo, po eni strani urejal promet, po drugi strani pa tudi zdravljenje in pa tiste, ki s tem trgujejo oziroma vse tiste uporabnike. Ta zakon je nujno potreben.
Zato smo ga tudi na odboru podprli. Vendar sem dodala nekaj dodatnih predlogov oziroma spreminjajočih stališč. Menimo, da je potrebno bolj natančno nekatere stvari definirati, in sicer vključiti te nevladne organizacije, tako v smislu organizacije kot tudi financiranja. To je potrebno natančno opredeliti. Saj smo tudi slišali od direktorja urada za droge pri vladi, kako pomembne so lokalne skupnosti, ki so v zadnjih letih naredile zelo veliko. Vendar je treba iz tega parcialnega sistema iti v globalni proces in v globalni zakon. Potrebno pa je to piramidno gradnjo tudi naprej vzdrževati in ji tudi pomagati tako v smislu ovrednotenja kot tudi financiranja, da bomo lahko učinkoviti s tem zakonom. To sem predlagala za drugo branje, da vlada preuči za drugo branje.
Po drugi strani pa tudi nekatere druge stvari v kontekstu WHO konvencij in jih bom ob tem predlogu še dodatno obrazložila, zakaj menim, da bi bilo potrebno preučiti in vnesti v drugo branje zakona, pa tudi dodatni spreminjevalni zakon. Zakaj potrebujemo dodatno zakonodajo? Da bomo lahko imeli ta kompleks zakonov, ki so kompleks in celovito rešujejo problematiko pri nas, obenem se pa s to zakonodajo tudi vključujemo v evropsko zakonodajo, ki ima te stvari že ali pa bo imela urejene, tako bomo lahko primerljivi.
Zlasti pa bomo lahko zavarovali našo mladino in naše bodoče rodove, da bodo lahko bolj zdravo in varno rasli in imeli manj težav ter nevarnosti, da postanejo tudi sami uživalci. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospe Majdi Zbačnik. Govorila je v imenu poslanske skupine socialdemokratov. Želi še katera od poslanskih skupin? Izvoli, kolega Gasparini.
MARIO GASPARINI: Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Govorili boste v imenu poslanske skupine liberalne demokracije.
MARIO GASPARINI: Spoštovani! Jaz bi samo nekaj opozoril, kar sem že na komisiji opozoril.
Že sekretariat opozarja, da je število posameznih organov, ki se ukvarjajo s preprečevanjem in drugimi stvarmi okoli droge, ogromno. Če samo o tistem predlaganem zakonu - ima 21 členov, kjer jih imamo naštete, ne vem koliko je teh uradov, urad vlade Republike Slovenije za droge, komisija vlade Republike Slovenije za droge, Svet za droge in tako dalje in tako dalje. Potem preidemo na lokalno raven in k temu dodam različne humanitarne organizacije, ki se s tem ukvarjajo. Želim povedati samo to, da na tem področju bi se moral vzpostaviti nek red. Saj veste kako se reče, "Dosti otrok, kilavo dete," ali ne vem kako to gre, ali drugače. No, vseeno. Mislim pri tem, ko imamo toliko tistih, ki želijo pomagati - kar je prav - potem na koncu izpade, da se te stvari ne izpelje tako, kot bi se morala.
Kar pa se tiče lokalnih akcijskih skupin je tu vprašanje, ali je to treba financirati, ali je to financiranje s strani države ali je to financiranje s strani lokalnih skupnosti. Spet smo v tistem organizacijskem področju, katerega nismo dorekli. Zaradi tega bo treba verjetno v drugem branju to stvar urediti. Mi imamo ustanovljen že urad Republike Slovenije za droge in mislim, da ključni organ, ki bi moral voditi to politiko v zvezi s tem. Jasno pa je, in meni je tudi jasno, da tu je inter ministrsko sodelovanje nujno potrebno, ker droga ni samo stvar zdravstva ali sociale, ampak se tiče tudi drugih ministrstev. Mislim, da bi urad za droge postal ključni organ pri reševanju tega problema. Zaradi tega bo verjetno treba v drugem branju narediti nek red, ker je nemogoče - tudi na terenu se ljudje obračajo ali na eno ali na drugo.
Spominjam se še to, ko sem bil župan, da so vsak mesec prihajali zaradi financ. In ministrstvo za zdravstvo je z levo roko dal priporočilo, kdaj se neka akcija v prid borbi proti drogi spelje, ampak je izpadlo, kot je izpadlo. Lepo prosim, da bi se to uredilo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Želi še katera od poslanskih skupin? Gospod Demšar, v imenu poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa. Tudi naša poslanska skupina podpira zakon, s katerim naj bi se preprečila uporaba prepovedanih drog in tudi obravnava uživalcev teh drog. Smo tudi že na odboru povedali nekatera stališča v tej zvezi. Predvsem menimo, da so nekatere formulacije premalo jasne. Tudi že sam sekretariat za zakonodajo je na nekatere stvari opozoril.
Tudi vprašanje je, ali to, kar so do sedaj formulirali za prepovedano drogo, ali to zajame že tisto, kar je prav. Ker se nam zdi, da se v tej smeri preveč popušča in da so neke mehke droge, ki niso tako obravnavane, tudi glede tega, kako naša služba, recimo policija, te stvari spremlja in kaj pomeni, če dobijo tako drogo ali pa drugačno. Nekatere droge so sedaj bolj "trdo" obravnavane, druge pa ne.
Zlasti bi želeli, da bi se tu vključila tudi civilna družba, razne iniciativne skupine, ki želijo pomagati pri zdravljenju odvisnikov, da bi ti lažje delali in tudi dobili podporo.
Ker sem član tudi v odboru za peticije, se spomnim, kako so bile različno tretirane skupine od Kopra do Ljubljane in kakšno oskrbo so kje imeli. Zato poudarjamo, da bi bilo potrebno tu ljudski iniciativi dati še večjo možnost, da bi bila naša družba v tem pogledu bolj zdrava. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Demšarju, ki je govoril v imenu poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov. Želi še katera od poslanskih skupin besedo? (Ne želi.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisno se ni prijavil nihče, zato razprave poslancev kot običajno omejujem na pet minut. Kot prva se javlja gospa Majda Zbačnik.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Rada bi dala še dodatno pojasnilo ostalim kolegom poslancem, ki niso člani našega odbora.
Strinjam se s kolegom, dr. Gasparinijem, da so lokalne akcijske skupnosti zelo pomembne, vendar bo treba v tej organizacijski piramidi to urediti. Namreč, naš odbor je pred dobrim letom organiziral javno predstavitev oziroma okroglo mizo, ki je potekala v prostorih državnega sveta, kamor smo povabili vse lokalne akcijske skupnosti in vse tako vladne kot nevladne skupine, ki se ukvarjajo bodisi s preprečevanjem ali zdravljenjem. Takrat se je pokazalo, da se v slovenskem prostoru veliko stvari dogaja, da se veliko skupin vključuje, bodisi prostovoljno, bodisi prek nevladnih organizacij ali prek raznih drugih poti v to problematiko, ki je iz dneva v dan bolj pereča. Na osnovi tega srečanja oziroma okrogle mize smo takrat predlagali ministru za koordinacijo sociale, gospodu Kušarju, da skuša izpeljati ustanovitev urada za droge pri vladi. To je bilo tudi uspešno izvršeno. Tako je bil konec decembra oziroma v začetku januarja ta odlok sprejet in je ta urad sedaj ustanovljen. Mislim, da je ta urad tisti, ki bo koordiniral in povezoval aktivnosti raznih nevladnih in drugih skupin, da bodo lahko skupaj združili vse svoje znanje in moči in da bo ta rezultat tudi tak, kakršnega potrebujemo. Seveda pa bo treba tudi njim pomagati. V drugem branju bo treba doreči, koliko bo pri tem prispevala vlada, država in koliko lokalne skupnosti oziroma občine. Zato je prav in zato sem tudi podala to dodatno stališče, da se to prouči, ker mislim, da je tako prav. Je pa to sedaj urad za droge, ki naj bi koordiniral in tudi zmanjšal po eni strani sredstva, ki se dajejo in se za njih ne ve, po drugi strani pa zlasti prispeval k večjemu rezultatu na tem področju. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegici Zbačnikovi. Naslednji bo razpravljal kolega Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Nenavadno zatišje je ob predlogu tega zakona, kot da se ne zavedamo pravzaprav, da je to, poenostavljeno povedano, kuga naslednjega tisočletja, ki se je začela pa že v tem stoletju močno močno razraščati. Tudi slučaj je hotel, da sem sinoči, no, sicer v nekem prijetnem srečanju z lokalnimi novinarji, govoril o tem.
Jaz prihajam iz Nove Gorice in tam sem tudi mestni svetnik. Lansko leto smo obravnavali poročilo, ki ga je pripravil naš domači zdravnik in poznavalec te problematike, dr. Viljem Ščuka, ki je verjetno, vsaj državnemu sekretarju, gospodu Zajcu, poznan. Jaz sem se stresel, ko sem ugotovil, da skupaj s Koprom nosimo v Novi Gorici zastavo, tisto negativno zastavo na tem področju. Zadeva je vsaj v obmejnih krajih alarmantna. Droge se prodajajo že v osnovnih šolah.
Jaz stanujem 100 metrov od osnovne šole v Solkanu in lahko zvečer, pogosto, posebno zdaj poleti, slišim zelo čudne, rekel bi, abnormalne krike in kričanje mladih. Če pokličeš policijo, pa je policiji splošno znano, kaj se dogaja tam, na dvorišču te šole, te najprej izpraša o vseh podatkih, kot da bi te recimo ne poznali. To se je meni osebno zgodilo, celo številka čevljev, tako rekoč, jih zanima, pa kdaj, pa kdo je tam itd. Vsi stanovalci tam okrog smo se naveličali že klicati policijo. Moram povedati, da so se ljudje pa spravili tudi name, ker so rekli, da jaz naj bi imel nek vpliv, na moj poziv pa naj bi prišli. Ne, tudi jaz ne pokličem več. Ne. Če oni tega ne znajo preprečiti, vsaj tu na tej lokaciji, z zelo enostavnimi potezami, potem jim pač ne morem pomagati. Jaz sem ugotovil, da nočejo tega narediti. Zakaj, ne vem. Drugače si tega ne znam predstavljati. Verjetno je lažje pobirati kakšne kazni v okolici casinoja. Mislite si lahko, kar hočete. Verjetno je to lažje, bog pomagaj!
Torej, jaz sem danes bolj pozno prišel v parlament in ko sem videl, da je že na dnevnem redu ta zakon, nisem mogel mimo tega, da ne bi prišel sem gor. Zadeva, ki sem jo pa malo, bi rekel, preletel, me zanima predvsem zakon v tretjem poglavju, ko govori o financiranju. Ta 14. člen po mojem trdnem prepričanju ni dovolj razdelan, ni dovolj definiran. Jaz predlagam, da bi v tem členu, ne vem sicer kako, našli oblike, da bi občinski proračuni obvezno vkomponirali del sredstev predvsem za izvajanje preventive, za preprečevanje uporabe drog. Zakaj to govorim? To imajo vsi na seznamu. Mi smo prejšnji četrtek obravnavali predlog proračuna mestne občine Nova Gorica, precej bogate občine. Precej bogata občina, moram povedati. Predvidela pa je v ta namen sramotnih milijon 200 tisoč tolarjev. 4 milijarde in nekaj je pa proračun. Jaz sem se zgražal nad tem, žal edini. Ne vem, ali res postaja to že nekaj... Hvala lepa. Takoj bom zaključil.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Kar dajte.
IVO HVALICA: ...ali res postaja to že nekaj, kar sprejemamo sami od sebe. Jaz poznam tudi namere LDS, da bi mehke oziroma ne vem, kako se imenujejo, najmehkejše, ne poznam teh izrazov. Hvala bogu, da jih ne poznam. Da bi to liberalizirali in tako dalje. Zadnjič mi je celo na neki prireditvi, ampak nisem točno zaznal, nekdo porinil v roke tak dokument. Imam ga nekje. To je me je nekako vznemirilo. Rekel sem, kako hudiča, si sedaj upajo že to propagirati na tak način. To je hudo nevarna zadeva.
Jaz želim predlagatelju zakona - in jaz sem trdno prepričan, da bo imel v naši stranki vso podporo, pri meni osebno pa tudi - želim, da bi poskušali povezati, ker drugače ne bo šlo, v nek zakonski okvir preventivo na lokalni, občinski ravni in tisto na državni ravni.
Ne vem, kako bi točno to naredili? Lahko bi enostavno, ne samo, lahko tudi s sugestijo. Lahko bi z nekim zakonskim določilom obvezali občine in mestne občine, da v svojih proračunih namenijo za to en del sredstev v nekem razponu, ki lahko omogoča izvajanje neke preventive. To je huda stvar, ki jo poznam.
Sedaj bom povedal še to, čeprav nisem nameraval, kar poznam tudi malo bolj od blizu. V mojem širšem sorodstvu onstran meje imamo enega odvisnika. Ni najmlajši, to ga je zajelo bolj pozno. Vrhunski violinist, ki je igral nemalokrat v veronski areni, potem že veste, da gre za neko dimenzijo in je v tem segmentu teh umetnikov zašel na to pot. Za katero že po nekaj letih ugotavljamo, da je nepovratna. To je velika tragedija. Velika tragedija. Ne samo zanj, tudi za družino in za vse tiste, ki smo ob tej družini. Treba je tu narediti res vse, vse kar lahko naredimo, da bi imeli eno dobro zakonsko podlago za to. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Kolega Ivo Hvalica, malo sva prekoračila, ampak je aktualna problematika. Je pa možno do konca splošne razprave dati še dopolnjevalne predloge, če je to potrebno, ali pa zajeti to v drugi obravnavi. K razpravi sta se prijavila še gospod Gasparini in gospod Žnidaršič. Ne vem točno, kdo je bil prej, ampak kolega se ne bosta verjetno glede vrstnega reda sprla.
MARIO GASPARINI: Hvala lepa. Saj ne mislim replicirati. Vedno me zbode, ko reče, v LDS-u je nekaj. Recimo, v tem primeru je bilo: težke droge in lahke droge. Nikoli gospod Hvalica nisem mislim, da so lahke in težke. Za mene so vse droge. Ker dobro veste, verjetno tudi vi, da se začne pri lahkih in se nadaljuje pri težkih. Če je temu tako, potem je treba preprečiti najprej lahke in potem tudi težke. Mislim, da je osnovno, da se borimo proti tistim, ki jih ilegalno proizvajajo in proti tistim, ki trgujejo z njimi. Vemo pa dobro, kaj se dogaja. Za sebe osebno lahko rečem, da ne ločim med težkimi in lahkimi drogami. Ni lepo, da se insinuira, da celi LDS misli tako, če nekdo sploh misli.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolegu Gaspariniju. Kolega Žnidaršič, boste imeli dovolj časa? Dve, tri minute je.
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovane poslanke in poslanci. Gospod Hvalica je že omenil preventivo. Treba je povedati, da je vlaganje v preventivo po ameriških študijah in izračunih, tam namreč vse gledajo skozi dolar, približno šestkrat uspešnejša oblika boja proti neki zadevi, kot pa je zdravljenje. Pri tem ne mislim, da je potrebno opustiti pomoč odvisnikom oziroma poskrbeti zanje. Težava je nekje drugje. Prav tako ameriške raziskave in izkušnje kažejo na to, da rešijo z vsemi ukrepi in na vse možne načine zdravljenja, na primer tistih, ki so odvisni od heroina, samo dva do šest odstotkov, vsi drugi pa prej ali slej pomrejo. Mislim, da je pravilno, da se poskrbi za odvisnike, ki so že. Vlagati pa je treba posebej intenzivne napore in tudi več denarja v preventivo, preprečevanja nastajanja odvisnikov oziroma uporabe drog. Pri tem mislim tudi na vse druge oblike boja proti narkomaniji in odvisnosti v smislu represije pri razpečevanju, proizvodnji, trgovanju drog itn. Na vsak način pozdravljam razmišljanja o preventivi, ki naj bi dolgoročno zagotovo pomenila veliko bolje naložen denar, kot pa zdravljenje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolegu Žnidaršiču. Ker ni več želje za splošno razpravo, prekinjam splošno razpravo. Predlagam, ker smo že prej nekje dorekli, da bi začeli s 7. točko ob pol treh, da nadaljujemo s to točko in jo končamo. Verjetno je samo še ena razprava, potem so sklepi in stališča. Ker je povezana nekako s točko tudi 9. točka - predlog zakona o predhodnih sestavinah za prepovedane droge, bi končali še to in potem šli na 7. točko, to je predlog zakona o trgu vrednostnih papirjev. To je moja sugestija. Kdo nasprotuje temu? Ni nasprotovanj temu. Potem prekinjam splošno razpravo, torej to točko dnevnega reda. Ob 14.30 začenjamo z 8. točko in nato z 9. točko dnevnega reda in nato prehajamo na 7. točko dnevnega reda.
(Seja je bila prekinjena ob 13.02 uri in se je nadaljevala ob 14.37 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Smo pri splošni razpravi. Gospod Demšar je želel besedo. Prosim.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala za besedo. Že prej sem v imenu krščanskih demokratov omenjal, da želimo, da bi se tudi nevladne, laične skupine znale vključiti v ta zakon in pomagali družbi pri zdravljenju takih odvisnikov.
Zato sem pripravil tudi en dodatni predlog sklepa, s katerim želim, da bi omogočili zdravim družinam, ki so pripravljene prevzeti kakšnega odvisnika iz take družine, kjer imajo probleme s takim odvisnikom, da bi bilo tudi po zakonski strani možno. Nekako tako, kot imamo rejništvo, bi lahko bila to neka oblika, da tak odvisnik pride v tako zdravo družino, kjer bi mu poskušali postaviti vrednote na pravo mesto in kjer bi ga poskusili odvaditi od te odvisnosti.
Seveda bi ta stvar morala teči tako s soglasjem ustreznih zdravniških služb in centrov za socialno delo. Ponekod vem, da so bile te pobude v tej smeri že narejene. Jaz verjamem, da bi lahko zdrava družina zmogla toliko moči in pomagala na tak način pri tem, kar nekateri rečejo tudi kuga naslednjega stoletja.
Tega dodatnega sklepa tu še ne vidim razmnoženega, čeprav je od tega dobre pol ure, ko je bilo to posredovano. Zato bom to svojo kopijo kar dal predsedniku, da če ne bo prišlo pravočasno, da bi lahko potem tudi o tem glasovali. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Demšar. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem splošno razpravo in prehajamo na odločanje o predlaganih sklepih in stališčih.
Najprej dajem v razpravo prvi sklep matičnega delovnega telesa, ki se glasi:
"Predlog zakona o preprečevanju uporabe prepovedanih drog in o obravnavi uživalcev prepovedanih drog, prva obravnava, je primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo". Želi kdo besedo? (Nihče.)
Predlagani sklep dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Prehajamo na razpravo o stališčih, ki jih je pripravilo matično delovno telo in so zapisana v poročilu delovnega telesa. Ali želi kdo razpravljati? Prehajamo tudi na razpravo o dopolnjevalnih in spreminjavalnih predlogih stališč matičnega delovnega telesa, ki ste jih dobili na klop z datumom 19.5.1999. Od tega so trije dopolnjevalni predlogi in še predlog dodatnega sklepa. Želi kdo besedo? Prosim, gospa Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep popoldanski pozdrav! Rada bi samo dodala razlago k svojim dopolnilnim predlogom.
Že predstavnica vlade je povedala, da se s predlogi strinjajo in da bo to potrebno za drugo branje še proučiti. Sama pa bi vam rada podala malo širšo obrazložitev.
Pri prvem predlogu predlagam, naj se za drugo obravnavo natančneje opredeli status in financiranje nevladnih organizacij na področju preprečevanja uživanja drog, zmanjševanja povpraševanja po drogah, zmanjševanja škode zaradi uporabe drog ter zdravljenja in reševanja socialne problematike, povezane z uživanjem prepovedanih drog, in sicer z naslednjo obrazložitvijo:
Predlog zakona določa ukrepe za preprečevanje uporabe prepovedanih drog in o obravnavi uživalcev drog. Med ukrepi je tudi reševanje socialne problematike, povezane z uživanjem prepovedanih drog. Glede na to, da je termin socialna problematika, povezana z drogami, potrebuje dodatno obrazložitev in natančnejšo definicijo, ki bo upoštevala, da bodo med socialne storitve vključeni tudi socialni programi za dosego abstinence. Natančneje bi bilo potrebno določiti status nevladnih organizacij, ki bodo izvajale programe obravnavanja uporabnikov drog. Pri tem je potrebno natančneje opredeliti tudi način financiranja različnih programov in vire financiranja. To je prvi dopolnilni predlog.
Drugi dopolnilni predlog pa je povezan z WHO razlago glede vključitve socialne rehabilitacije kot oblike zdravljenja po definiciji svetovne zdravstvene organizacije. Svetovna zdravstvena organizacija pravi: "Zdravljenje zasvojenih vključuje socialno rehabilitacijo v terapevtskih skupnostih, komunah in azilih in ta je najdaljši del zdravljenja. To je proces, v katerem posameznik substance pridobi optimalno zdravstveno stanje, psihološko delovanje in vključitev v družbo.
Rehabilitacija sledi začetni fazi zdravljenja, ki lahko vključuje detoksikacijo ter zdravstveno in psihiatrično obravnavo. Obsega razne pristope kot skupinsko terapijo, specifične vedenjske terapije, vključitev v samopomočne skupine, bivanje v terapevtskih skupnostih.
V 7. členu predloga zakona pa so vključeni le programi, ki potekajo v zdravstvenih ustanovah. Zato predlagam, naj predlagatelj preuči možnost, da bi se zdravljenje uživalcev drog in njihova rehabilitacija izvajala tudi v nevladnih organizacijah, da bi bila socialna rehabilitacija, ne medicinska, socialna rehabilitacija definirana kot zdravljenje uživalcev drog, kot je to zapisano v WHO programu, ko bi se izvajala v socialnih zavodih in v nevladnih organizacijah. Samo s tako dopolnitvijo bi se uskladili tudi z definicijo svetovne zdravstvene organizacije, ki opredeljuje zdravljenje uživalcev drug.
S tretjim dopolnilnim predlogom pa predlagam, naj predlagatelj v 14. členu predlogu zakona ponovno preuči status tistih uživalcev prepovedanih drog, ki so vključeni v program socialne rehabilitacije v nasprotju s tistimi, ki so vključeni v zdravstveno rehabilitacijo, in sicer z obrazložitvijo: Predlagatelj zakona je v 14. členu opredelil, da naj bi uživalci prepovedanih drog, ki bodo vključeni v programe socialne rehabilitacije, tudi sofinancirali svoje zdravljenje, medtem ko za uživalce drog, ki se bodo zdravili v zdravstvenem sistemu, takega sofinanciranja ne predvideva. V tem primeru gre za kršenje ustavnih pravic v smislu 14. člena ustave, saj postavlja uživalce drog pri zdravljenju v neenakopraven položaj. Uživalci drog, ki so zdravijo v zdravstvenem sistemu, imajo namreč pravico do nadomestila stroškov v času bolezni in ne plačujejo lastnega prispevka zdravljenja, medtem ko pa uživalci drog, ki se zdravijo v socialnih programih, izgubijo pravico do nadomestila za čas bolezni, hkrati pa morajo prispevati tudi del lastnih sredstev za izvajanje programa.
In še zadnji, dodatni sklep: "Vlada naj v skladu z 2., 3. členom sprejme v roku enega leta do sprejema zakona program preprečevanja in zmanjševanja uporabe prepovedanih drog. Obrazložitev: Leta 1992 je bil v vladi Republike Slovenije sprejet nacionalni program za področje drog. Program je potrebno v skladu s širjenjem uporabe drog in z novimi strokovnimi spoznanji ustrezno dopolniti. Vlada Republike Slovenije naj v roku enega leta po sprejemu zakona za preprečevanje uporabe prepovedanih drog in o obravnavi uživalcev prepovedanih drog sprejme dopolnjen nacionalni program za to področje. V njem naj opredeli nacionalne prioritete ter ga posreduje v sprejem državnemu zboru. Hvala lepa. Prosim za podporo.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi kdo besedo? (Nihče.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem prvi dopolnjevalni predlog. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za prvi dopolnjevalni predlog? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je prvi predlog sprejet.
Na glasovanje dajem drugi predlog. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je drugi predlog sprejet.
Na glasovanje dajem tretji predlog. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je tudi tretji predlog sprejet.
Na glasovanje dajem stališča v celoti. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za stališča v celoti? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo tudi stališča sprejeli.
Imamo dva dodatna sklepa. Prvi je gospe Kregelj-Zbačnik, dr. Majde, in sicer: Državni zbor predlaga vladi, da v skladu z drugim odstavkom 3. člena sprejme v roku enega leta od sprejema zakona program preprečevanja in zmanjševanja uporabe prepovedanih drog.
Drugi sklep, ki ga je obrazložil gospod Vincencij Demšar. Kdo želi razpravljati? Prosim, gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Tudi jaz sem vložil dopolnilni predlog in ne vem, če je že prišel na mizo.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Ga še bomo prebrali. Predstavite ga prosim.
IVO HVALICA: Jaz bi ga kar tu prebral. V kontekstu tistega, kar sem govoril prej, predlagam naslednji dopolnjevalni predlog: "Vlada Republike Slovenije naj pri pripravi zakona za drugo branje predvidi obvezno sofinanciranje občine pri izvajanju preventivnih ukrepov za preprečevanje uporabe prepovedanih drog." Obrazložitev sem podal že prej in vložil tudi dopolnjevalni predlog in verjetno še ni dosegel poslanskih klopi. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala.
IVO HVALICA: Je v redu?
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Hvalica samo majhen problem je, ker to je stališče. O stališčih pa smo že glasovali.
IVO HVALICA: Ampak to je predlog.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Ne gre za stališče.
IVO HVALICA: Ampak jaz sem pravočasno vložil, preden je bilo nadaljevanje. Jaz sem vložil. Jaz nisem kriv, če logistika še ni prišla do sem. Jaz sem vložil to. Če povem, da sem vložil, garantiram.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice in kolegi! Predlagam, da odpremo še razpravo o stališčih, da ne bomo kršili procedure. Torej slišali ste za dodatno stališče, ki ga je vložil gospod Ivo Hvalica. Ga preberem še enkrat? "Vlada Republike Slovenije naj pri pripravi zakona za drugo branje predvidi obvezno sofinanciranje občine pri izvajanju preventivnih ukrepov za preprečevanje uporabe prepovedanih drog." Želi kdo o tem razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in dajem še to stališče na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za navedeno stališče? (25 poslancev.) Je kdo proti? (11 poslancev.)
Ugotavljam, da je stališče sprejeto.
Smo pri dodatnem sklepu gospe Zbačnikove. Moram vas opozoriti, vi ga imate tudi na mizi, vendar smo ga toliko popravili, v dogovoru z gospod poslanko, da se v uvodu glasi: "Državni zbor predlaga vladi, da v skladu z drugim odstavkom..." itn. Želi kdo o tem razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za dodatni sklep? (31 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog dodatnega sklepa sprejet.
Imamo še predlog dodatnega sklepa, ki ga je vložil gospod Vincencij Demšar, ki se glasi: "Vlada naj pri pripravi zakona za drugo obravnavo prouči možnost, da bi lahko uživalec prepovedanih drog bival v družini, ki bi ga bila pripravljena sprejeti za čas njegove ponovne vključitve v normalno življenje. Začasno zavetje bi lahko dobil v družini, za katero bi dal soglasje tako center za socialno delo kot tudi družina zdravljenega odvisnika." Dajem dodatni sklep v razpravo. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Kolegice in kolegi, tukaj v predsedstvu ugotavljamo, da je tudi to stališče. Zato bom še enkrat odprl razpravo o stališčih. Dobro, tudi to se zgodi, ko ne dobimo pravočasno. Še enkrat odpiram razpravo o stališčih in tole stališče gospoda Demšarja dajem v razpravo. Kdo želi razpravljati? (Nihče.) Zaključujem in dajem stališče gospoda Demšarja na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za navedeno stališče? (26 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je tudi to stališče sprejeto.
Če zdaj malo povzamemo, sprejeli smo tri stališča in en dodatni sklep. Ugotavljam, da smo končali in zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 9. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O PREDHODNIH SESTAVINAH ZA PREPOVEDANE DROGE, prva obravnava. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Gospod državni sekretar, doktor Zajc. Se opravičujem, magister Milan Škrlj, svetovalec ministra za zdravstvo. Prosim.
MILAN ŠKRLJ: Gospe in gospodje! Zakonski predlog, s katerim se ureja nadzor nad proizvodnjo in prometom snovmi, ki se uporabljajo za nezakonito izdelavo drog, bo skupaj z zakonom o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami in z zakonom o zdravljenju zasvojenih oseb dopolnil celotni sistem pravnega urejanja področja boja proti drogam v Sloveniji. Tako je naša država izpolnila obveznosti, ki jih je sprejela z ratifikacijo mednarodnih konvencij s področja drog in hkrati prilagodila našo zakonodajo predpisom Evropske unije.
Zakon o predhodnih sestavinah za prepovedane droge temelji na konvenciji proti nezakonitemu prometu z drogami iz leta 1988, ki v svojem 12. členu določa, da države članice uredijo nadzor nad temi snovmi in tako preprečijo njihovo uporabo za nezakonito izdelavo drog.
Dejstvo je namreč, da izdelava drog z izjemo kanabisa brez kemijskih surovin ni mogoča. Slovenija sodi med države, ki proizvajajo, izvažajo in uvažajo kemijske snovi, ki so predmet 12. člena konvencije. Naša država je celo poleg Japonske edina proizvajalka alkaloidov ergometrina in ergotamina, to je surovin za zdravila za bolezni srca in ožilja, ki se pa na ilegalnem trgu uporabljata za nezakonito izdelavo poživila LSD. Slovenija je pomemben izvoznik teh in drugih kemijskih snovi, ki so pod mednarodnim nadzorom kot predhodne sestavine za droge, kar nas še dodatno zavezuje, da to področje zakonsko uredimo.
Dejstvo je, da se mednarodna kriminalna združenja hitro prilagajajo ukrepom, ki jih sprejema mednarodna skupnost za preprečevanje nezakonite proizvodnje drog, predvsem tako, da za svoje potrebe uporabljajo nadomestne snovi, ki še niso pod mednarodnim nadzorom. Zato je v našem zakonu odprta možnost nadzora tudi nad snovmi, ki še niso na spisku predhodnih sestavin. Bistveni elementi predloga zakona so nadzor nad mednarodnim prometom, nadzor nad domačim prometom, inšpekcijski nadzor in kazni za prekrške. Posebni pogoji, ki naj bi jih izpolnjevale pravne osebe, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in prometom s predhodnimi sestavinami, niso predpisani s tem zakonom. Določeno je le, da se z njihovo proizvodnjo in prometom lahko ukvarjajo tisti subjekti, ki so registrirani za opravljanje te dejavnosti na podlagi zakona o zdravilih ali zakona o kemikalijah.
Zakon tudi določa, da morajo biti pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s predhodnimi sestavinami, prijavljene pri ministrstvu za zdravstvo, ki jim izda ustrezno dovoljenje oziroma licenco za opravljanje dejavnosti proizvodnje in prometa s predhodnimi sestavinami.
Inšpekcijski nadzor, ki ga predvideva zakon, je v bistvu usmerjen na pregled dokumentacije in ugotavljanje splošnih pogojev. Nadzor se bo izvajal v sodelovanju ministrstva z zdravstvenim inšpektoratom in bo njegov osnovni namen odkrivanje nedovoljene uporabe oziroma preusmerjanja pošiljk v nezakonite namene. Kazenska določila urejajo le kazen za neizpolnjevanje obveznosti iz tega zakona. Zato je obseg kazni navidezno nizek, vendar v primerih, kadar se bo ugotovilo kaznivo dejanje proizvodnje, prometa ali omogočanje uporabe teh kemikalij za nezakonite namene, se bo izvajal kazenski zakon Republike Slovenije, ki v svojem 196. členu določa, da je za izdelovanje, nabavljanje, prometa ali dajanja v uporabo substanc, za katere se ve, da so namenjene za proizvodnjo mamil, določena zaporna kazen od 5 do 6 let.
Naj vas še obvestim, da se določena pravila, ki jih določa zakon, v praksi že izvajajo. Predvsem nadzor nad mednarodnim prometom, izmenjava informacij z drugimi državami, sodelovanje med državnimi organi, predvsem med ministrstvom za zdravstvo, ministrstvom za notranje zadeve in carinsko upravo ter prav tako z organi organizacije Združenih narodov, ki spremljajo izvajanje konvencije.
Elementi zakona so v okviru pogajanj Republike Slovenije za priključitev Evropski uniji prikazani na screeningih v skupinah - prost pretok blaga, mednarodni odnosi, carinska unija in zaščita potrošnikov in zdravja, kjer je zakon že v osnutku dobil svojo potrditev o usklajenosti z evropsko zakonodajo. S tem zakonom bo v Sloveniji učinkovito urejeno občutljivo področje mednarodnega nadzora nad prometom s surovinami za nezakonito izdelavo drog, ki obremenjuje zlasti države na prometni liniji Evropa-Bližnji vzhod, po kateri pelje tudi znamenita tihotapska balkanska pot. Hvala, gospod predsednik.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, mag. Škrlj. Predlog zakona je obravnaval tudi odbor za zdravstvo, delo, družini in socialno politiko, kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora o predlogu zakona. Gospa Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Še enkrat lep pozdrav. Tudi ta predlog je naš odbor obravnaval na 49. seji, 6.5.1999. Predstavnik vlade je že povedal osnovno obrazložitev. Odbor se je seznanil tudi z mnenjem sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve.
Sekretariat ugotavlja, da je predlog zakona sestavljen skladno s 175. členom poslovnika državnega zbora. V svojem pisnem mnenju je podal tudi nekaj pripomb, ki jih bo predlagatelj zakona upošteval pri pripravi predloga za drugo branje. V razpravi so se člani odbora strinjali s cilji in razlogi za izdajo predloga zakona. Pri tem so opozorili predvsem na kazenske določbe, v katerih so določene denarne kazni za posamezne prekrške.
Menili so, da je potrebno denarne kazni za posamezne prekrške ustrezno povečati ter jih uskladiti z drugo sorodno zakonodajo. Po opravljeni splošni razpravi odbor državnega zbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko predlaga državnemu zboru, da na podlagi 185. člena poslovnika državnega zbora sprejme naslednja sklepa:
Prvi sklep. Predlog zakona o zakonu o predhodnih sestavinah za prepovedane droge je primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo.
Drugi sklep. Predlog zakona za drugo obravnavo pripravi predlagatelj v skladu z naslednjimi stališči:
1. Upošteva naj mnenje sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve.
2. Preuči višino kazni, določene v 22. in 23. členu predloga zakona, in jih ustrezno zviša.
3. Ponovno preuči naslov zakona.
Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Dajem besedo poslankam in poslancem. Pisnih prijav nimam, razprava je na 5 minut. Kdo želi besedo? Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem splošno razpravo. Prehajamo... Se opravičujem. Gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Se opravičujem, ampak gospod predsedujoči, gledali ste v papirje in niste videli, da sem že prej dvignil roko.
Torej na vsak način se zelo zavzemam za to, da bi bil ta zakon čimprej dodelan, da bi bil čim boljši in da bi njegovi učinki bili tudi v naši državi večji, kot so. Če bi povedal, da sem bil prejšnji teden 3 dni na enem posvetu v Atenah, kjer je bila ravno tema kriminal in pa droge, se človek zgrozi, kaj vse se dogaja.
Zato bi želel, da bi, tako kot je tudi sekretariat omenil v samem tekstu, nekatere stvari bilo dobro nekoliko bolj jasno precizirati. Moram tudi reči, da samega naslova zakona ne razumem, kot tudi sekretariat omenja, zakaj govori o predhodnih sestavinah. Mislim, da je bistvo samega zakona, gre za zakon, s katerim bi urejali promet z ustreznimi kemikalijami in da bi bila tudi po zakonodajni in kaznovalni politiki temu ustrezno stvar urejena. Zato se mi zdi, da bo v svoji nejasnosti bo lahko povzročil, da se bo kdo izmotal na osnovi tega zakona, čeprav ga bi bilo potrebno, če rečem tako bolj grdo, po starem, "štrafati". Jaz mislim, da bi se bilo dobro, če bi to bila preciznost večja in da bi v skladu tudi s tem, kar sekretariat priporoča, ta stvar upoštevala. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Demšar. Želi še kdo razpravljati? Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem splošno razpravo. Prehajamo na razpravo o predlaganih sklepih in stališčih.
Najprej dajem v razpravo prvi sklep matičnega delovnega telesa, ki se glasi: "Predlog zakona o predhodnih sestavinah za prepovedane droge, prva obravnava, je primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo."
Kdo želi besedo o tem predlogu? (Nihče.) Zaključujem obravnavo in prehajamo na odločanje o tem sklepu. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Še enkrat bomo ponovili glasovanje o sklepčnosti. Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.) Prosim vodje poslanskih skupin oziroma sekretarje poslanskih skupin, da opozorite poslance, da državni zbor zaseda. Tretje glasovanje je ob 15.20 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 15.10 uri in se je nadaljevala ob 15.21 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke, kolegi poslanci! Tretjič ugotavljamo sklepčnost o sklepu matičnega delovnega telesa. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.) Na glasovanje dajem sklep matičnega delovnega telesa.
Kdo je za? (56 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Prehajamo na razpravo o stališčih, ki jih je pripravilo matično delovno telo in so zapisani v poročilu delovnega telesa. Kdo želi besedo? Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem predlog stališč. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za predlagana stališča? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da so predlagana stališča sprejeta.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Vračamo se na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O TRGU VREDNOSTNIH PAPIRJEV. Končane so uvodne obrazložitve. Smo pri pregledu amandmajev. Naknadno so še bili vloženi amandmaji, in sicer skupine poslancev, v obeh primerih. Na njih bomo sproti opozarjali, ko pridemo do tega člena, ki se amandmira. Zboru predlagam, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo besedo v tej zvezi? (Ne želi.) Potem bomo odločali. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na razpravo o členih in amandmajih, in sicer v tem pregledu smo pri 62. členu, je amandma odbora za finance in monetarno politiko. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 62. členu? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 62. člen. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.) Kolegice in kolegi! Več nas je dvorani.
Kdo je za 62. člen? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 62. člen sprejet.
Smo pri 63. členu in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (29 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 63. člen. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 63. člen? (27 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 63. člen sprejet.
Smo pri 64. členu in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Ponavljamo. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 64. člen. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 64. člen? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Smo pri 97. členu in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (25 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. Na glasovanje dajem člen 97. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za člen 97? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri členu 103. in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (31 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen 103. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (27 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo 103. člen sprejeli.
Smo pri členu 104 in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem člen 104. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo 104. člen sprejeli.
Prehajamo k členu 106 in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 106. člen. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je 106. člen sprejet.
Smo pri členu 117 in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (33 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen 117. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (28 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je 117. člen sprejet.
Smo pri členu 135 in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (32 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen 135. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (32 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 135. člen sprejet.
Smo pri členu 139 in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 139. člen. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Premalo. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo 139. člen sprejeli.
Smo pri členu 220 in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (29 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 220. člen. Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.) Kolegi poslanci, trije se niste prijavili, pa ste v dvorani. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za 220. člen? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 220. člen sprejet.
Smo pri 250. členu in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 250. člen. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za člen? (32 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo 250. člen sprejeli.
Smo pri 280. členu in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (31 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 280. člen. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 280. člen? (32 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 280. člen sprejet.
Smo pri 287. členu. Imamo amandma odbora, ki ga imate v pregledu, in pa amandma skupine poslancev s prvopodpisanim Janezom Kopačem, ki ste ga dobili na mizo. Želi kdo razpravljati o teh dveh amandmajih? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Najprej glasujemo o amandmaju skupine poslancev, če bo ta sprejet, je drugi brezpredmeten. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma skupine poslancev? (36 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma skupine poslancev sprejet.
Drugi je potem brezpredmeten. Na glasovanje dajem 287. člen. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Smo pri 292. členu in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! Zelo tesno je, ne bo šlo. Ponavljamo glasovanje o prisotnosti, drugič. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 292. člen. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za člen? (31 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Smo pri 293. členu in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (33 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 293. člen. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 293. člen? (30 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 293. člen sprejet.
Prehajamo na 296. člen in amandma, ki ga imate na mizi, ni v pregledu, amandma skupine poslancev s prvopodpisanima Brankom Tomažičem in Fracijem Rokavcem. Ne vem, kdo je bil glavni, ampak oba sta navedena in da ne bo kakšne užaljenosti. Želi kdo razpravljati o tem amandmaju? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 296. člen. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 296. člen? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 298. členu in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (30 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 298. člen. Ugotavljamo prisotnost! (43 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost drugič! Ali je bilo prehitro? Ja, sigurno! Vsak izgovor je dober. Ugotovimo sklepčnost drugače! Še prihaja en poslanec, ga počakamo, da bo tudi on knjižen. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za 298. člen? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Prehajamo k 302. členu, imate ga, to je skupine poslancev, prav tako Franci Rokavec in Branko Tomažič. Ga imate na klopi. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (42 prisotnih.) Ko vas gledam, ste se nekako razporedili, ne na svoja mesta. Drugič ugotavljamo sklepčnost! Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 302. člen. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za 302. člen? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Smo pri 303. členu in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem 303. člen. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 303. člen? (35 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Smo pri 307. členu in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem 307. člen. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 307. člen? (30 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo 307. člen sprejeli.
Smo pri 329. členu, amandma odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem 329. člen. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 329. člen? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Imamo amandma k 384. členu, amandma odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajam na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Kolegi, zelo je otežkočeno delo, če tako delamo, pa bi lahko prej končali. Prosim, bodimo malo pazljivi. Drugič ugotavljamo prisotnost! Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 384. člen. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za člen? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo 384. člen sprejeli.
Smo pri 388. členu in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 388. člen. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen 388. člen sprejet.
Smo pri 389. členu in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 389. člen. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 389. člen? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo 389. člen sprejeli.
Smo pri 391. členu in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem 391. člen. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za 391. člen? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo 391. člen sprejeli.
Smo pri 392. členu in amandmaju odbora k temu členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (33 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 392. člen. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za člen? (36 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 392. člen sprejet.
Prehajamo k 393. členu in amandmaju odbora k temu členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 393. člen. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za člen? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo 393. člen sprejeli.
Smo pri 394. členu in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 394. člen. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 394. člen? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo 394. člen sprejeli.
Smo pri 395. členu in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? (Nihče.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 395. člen. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za 395. člen? (27 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je 395. člen sprejet.
Prehajamo k 396. členu in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 396. člen. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da smo 196. člen sprejeli.
Prehajamo k 397. členu in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 397. člen. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da smo 397. člen sprejeli.
Prehajamo k 398. členu in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 398. člen. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo 398. člen sprejeli.
Imamo amandma poslanske skupine Slovenske ljudske stranke k členu 399, ki ste ga prejeli na klop. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 399. člen. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (32 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo 399. člen sprejeli.
Smo pri 402. členu in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 402. člen. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo 402. člen sprejeli.
Prehajamo k 403. členu in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 403. člen. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo 403. člen sprejeli.
Smo pri 404. členu in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem 404. člen. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo 404. člen sprejeli.
Prehajamo na razpravo o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Kdo želi besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in dajem na glasovanje preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Opravili smo razprave in glasovanje o posameznih členih. Razpravljati in glasovati moramo še o naslovu zakona. Ali želi kdo razpravljati o naslovu zakona? (Ne želi.) Ker ne želi nihče razpravljati, prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet. V razpravo dajem naslednji sklep: "Predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi vlada Republike Slovenije." Želi kdo razpravljati? (Nihče.) Zaključujem razpravo in dajem navedeni predlog sklepa na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Imamo še dodatni sklep skupine poslancev s prvopodpisanim Janezom Kopačem - dobili ste ga na mizo - ki se glasi: "Tretja obravnava predloga zakona se opravi po drugem odstavku 194. člena poslovnika državnega zbora". Želi kdo o tem razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za predlog sklepa? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je dodatni sklep sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 10. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O OHRANJANJU NARAVE, DRUGA OBRAVNAVA. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Minister, gospod Pavel Gantar.
DR. PAVEL GANTAR: Gospod podpredsednik! Spoštovane poslanke in poslanci!
Pred nami je druga obravnava zakona o ohranjanju narave. Rad bi zelo na kratko poudaril nekaj misli ob tem, predvsem najprej to. To je temeljni sistemski zakon, ki ureja politiko in varstvo o ohranjanju narave v Sloveniji. Da je obenem ta zakon zakon, s katerim se skladno z Evropsko unijo harmonizirajo pomembne direktive in regulacije na področju varstva narave; predvsem direktivi flori, favni in habitatu in direktiva o ptičih. Potem regulativa o cites, ki regulira oziroma omejuje trgovanje z ogroženimi živalskimi vrstami in še več manjših regulativ, ki jih je treba sprejeti, nimajo pa za Slovenijo posebno močne teže, jo pa morajo imeti. Kot recimo, o tjulnih in nekaterih drugih živalih, ki pri nas niso poznane kot avtohtone živali.
V prvi obravnavi državni zbor ob obravnavi vladi, predlagateljici zakona naloži določena stališča in mnenja, priporočila, ki naj jih upošteva pri pripravi zakona za drugo branje. V spremnem dokumentu, obrazložitvi zakona za drugo branje je podrobneje obrazloženo, katera priporočila oziroma kako je vlada, predlagateljica, ta priporočila upoštevala. Predvsem je upoštevala priporočila, ki se nanašajo na evidentiranje in določanje vrednot državnega pomena, kako se ugotavljajo in po kakšnih procedurah in postopkih. Poleg tega tudi vlada obrazlaga vprašanje razglaševanja posameznih parkov, med njimi tudi regijskega parka. Tam je bilo stališče, naj se razmisli, da bi regijske parke ustanavljali z zakonom. Z zakonom se ustanavlja pri nas samo nacionalne parke, vsi ostali parki se pa lahko ustanavljajo z uredbami. Vlada je ohranila obstoječo rešitev tudi zato, ker v zakonu predvideva možnost, da regijske parke in druge parke lahko ohranjajo, lahko ustanavljajo tudi lokalne skupnosti. Če bi to dali na zakonsko raven, bi te parke lahko ustanavljala samo država.
Prav tako smo obrazložili, da stališče in so predvidena stališča državnega zbora, naj se v predlogu zakona nedvoumno in omejevalno določi, v katerih primerih in pod katerimi pogojih, se na nivoju lokalnih skupnosti sme posegati v naravo, predvsem glede odločitve o širitvi stavbnih zemljišč. Stališče predlagateljice je, da takšna določitev teh pogojev presega raven tega zakona in da je to zakon, da to ureja in bo tudi naprej urejalo zakonodaja s področja prostora. In je usklajevanje v interesu o prostoru in tudi določene namembnosti zemljišč - je seveda prepuščeno tej zakonodaji in proceduram, ki so tam znane.
To so najbolj pomembna stališča, ki smo jih upoštevali, predlagali oziroma se do njih opredelili in v tem smislu je vlada tudi - da bi tako opravila zakon - predlagala je tudi amandmaje, ki so priloženi k temu. Obenem bi povedal ob zaključku to, da ima zakon tudi pomembno funkcijo v sklopu tiste zakonodaje, ki varuje javni interes na področju okolja, narave oziroma tudi prostora. To varovanje javnega interesa se predvsem uveljavlja s pravicami, ki jih občina in država lahko izkoristita, če menita, da je pri določenih posegih javni interes ogrožen, predvsem s predkupno pravico v teh območjih in tudi v posebnih pogojih z razlastitvijo. Tudi ta zadeva je urejena in dogovorjena. Odbor za infrastrukturo je tudi predložil določene amandmaje oziroma sprejel, ki pa jih podpiramo in - da se ne bi pozneje oglašal - so amandmaji, ki jih je odbor za infrastrukturo sprejel, amandmaji, ki jih lahko tudi vlada podpre. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod minister. Predlog zakona je obravnaval odbor za infrastrukturo in okolje kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora. (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Gospod Veber, poslanska skupina združene liste.
JANKO VEBER: Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni! V poslanski skupini Združene liste socialnih demokratov smo k temu zakonu pripravili 67 amandmajev in jih pozneje tudi uskladili s predstavniki vlade, tako da so tisti, ki so usklajeni, bili tudi povzeti pozneje na odboru za infrastrukturo in okolje in so kot taki bili tudi sprejeti.
Večinoma je pri teh amandmajih tudi že nakazana opomba, kjer je napovedan umik. Če bodo sprejeti amandmaji odbora, ki so usklajeni med našo poslansko skupino in vlado, se potem umikajo praktično vsi, katerih umik je tudi že napovedan v pregledu tega gradiva. Ob posameznih amandmajih pa bi še podrobneje poskušal obrazložiti, tam kjer je to mogoče nekoliko manj jasno, zakaj umikamo, tudi razlog za umik.
Ker je k 1. členu ravno tako predviden amandma naše poslanske skupine in tudi napovedan umik, bi izkoristil že to priložnost in za ta člen oziroma 1. člen tudi dejansko potrdil umik. Gre za to, da bi to dikcijo, ki govori, da bo zakon z vidika nacionalnega gospodarstva prispeval k takemu regionalnemu razvoju, ki temelji na disperzni poselitvi in ohranitvi aktivnega prebivalstva na podeželju, smiselno povzeli v zakonu o skladnejšem regionalnem razvoju, ki je ravno tako v proceduri. Ta dikcija je vsebovana v tistem zakonu in je to tudi eden od najpomembnejših razlogov, da umikamo amandma k 1. členu.
Kot sem povedal, bi se pa pri ostalih še dodatno oglasil in poskušal razložiti. Nekaj je pa takih, ki niso bili usklajeni z vlado in jih tudi prepuščam pozneje v razpravo poslankam in poslancem, in glede na odločitev, ki bo sprejeta, bo potem tudi upoštevana z naslednjo proceduro tega zakona. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še katera poslanska skupina besedo? (Da.) Gospod Avšič, poslanska skupina LDS.
JOŽE AVŠIČ: Hvala za besedo. V imenu poslanske skupine LDS napovedujem, da bomo podprli zakon v drugi obravnavi z vsemi vladnimi amandmaji in amandmaji, ki jih je sprejel matični odbor za infrastrukturo in okolje. Hkrati s tem podpiramo najavljeni umik vseh amandmajev, ki ga je najavila poslanska skupina združene liste. Ob tem posebej poudarjamo, da gre res za enega od harmonizacijskih zakonov, vendar se moramo hkrati s tem zavedati, da je ta zakon namenjen predvsem nam za zaščito tistih vrednot, pri čemer je naša ustavna dolžnost in pravica, da vrednote, s katerimi razpolagamo, ohranjamo tudi naslednjim rodovom, čemur je zakon predvsem namenjen, čeprav je poudarek na harmonizacijskem delu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na obravnavo členov in amandmajev. Najprej zboru predlagam, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi v tej zvezi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na razpravo o amandmajih in členih k posameznim amandmajem. Imate pregled z datumom 4.5.1999. Kot smo slišali, je amandma k 1. členu umaknjen. Gremo k 4. členu, amandma vlade, ki ga matično delovno telo podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 4. člen. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 4. člen? (31 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo 4. člen sprejeli.
Smo pri 6. členu in amandmaju vlade, ki ga matično delovno telo podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Še enkrat bomo ugotovili sklepčnost, drugič. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem 6. člen. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 6. člen? (34 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Smo pri 9. členu in amandmaju vlade. Matično delovno telo ga podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Člen je v celoti spremenjen, o njem ne bomo glasovali.
Smo pri 11. členu in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Tretje glasovanje je ob 16.29 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 16.18 uri in se je nadaljevala ob 16.31 uri.)
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovane kolegice in kolegi! Nadaljujemo z 14. sejo državnega zbora. Smo pri 10. točki dnevnega reda, pri obravnavi in sprejemanju amandmajev. Končana je razprava k 11. členu in amandmaju. Na vrsti bo glasovanje. Ugotavljamo prisotnost v dvorani. Tretjič ugotavljamo prisotnost v dvorani! (64 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 11. členu? (47 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma k 11. členu sprejet.
Odločamo o 11. členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (44 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za 11. člen v celoti? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 11. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 16. člen in amandma k 16. členu, to je amandma vlade Republike Slovenije. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 16. členu? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet; člen je v celoti spremenjen, zato o njem ni potrebno posebej odločati.
V razpravo dajem 17. člen in amandma k 17. členu, to je amandma odbora za infrastrukturo in okolje. Odpiram razpravo. Ugotavljam, da ni želje po razpravi, zato jo zaključujem.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma k 17. členu sprejet.
Odločamo še o 17. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za 17. člen v celoti? (38 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 17. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 19. člen in admandma vlade Republike Slovenije k temu členu, ki ga matično delovno telo podpira. Ugotavljam, da ni želje po razpravi.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma k 19. členu sprejet.
Odločati moramo še o 19. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za 19. člen v celoti? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 19. člen sprejet.
V razpravo dajem 20. člen in amandma k 20. členu, ki ga predlaga vlada Republike Slovenije; matično delovno telo ga podpira. Odpiram razpravo. Ker ne želi nihče razpravljati, razpravo zaključujem.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma k 20. členu sprejet.
Odločati moramo še o 20. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 20. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 22. člen in amandma k temu členu, to je amandma vlade Republike Slovenije. Matično delovno telo ga podpira. Odpiram razpravo. Ni želje po razpravi, zato jo zaključujem. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma k 22. členu sprejet.
Glasujemo še o členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Ponovno ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 22. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 23. člen in amandma k 23. členu, to je amandma vlade Republike Slovenije. Matično delovno telo ga podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost!(51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma k 23. členu sprejet.
Odločamo še o 23. členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (41 prisotnih.) Vodje poslanskih skupin, poslanke in poslanci, koncentrirajmo se, ugotavljamo prisotnost! V dvorani nas je kar veliko. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 23. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 27. člen in amandma k 27. členu, amandma vlade Republike Slovenije, matično delovno telo ga podpira. Odpiram razpravo. Ni želje po razpravi. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma k 27. členu sprejet.
Odločati moramo še o 27. členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 27. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 28. člen in amandma, dva amandmaja k 28. členu. Prvi je amandma odbora za infrastrukturo in okolje, drugi je amandma vlade Republike Slovenije. Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Najprej o amandmaju pod številko 1 k 28. členu. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (31 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Odločali bomo še o amandmaju pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Ponovno ugotavljamo prisotnost! Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2 k 28. členu? (44 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je tudi amandma pod številko 2 sprejet.
Glasovati moramo še o 28. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Bomo malo upočasnili tempo. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za 28. člen v celoti? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 28. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 29. člen in dva amandmaja imamo k 29. členu, amandma odbora za infrastrukturo in amandma vlade Republike Slovenije. Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 29. členu? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljamo, da je amandma pod številko 1 k 29. členu sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2 k 29. členu? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet. Odločamo o 29. členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za 29. člen v celoti? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 29. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 30. člen in amandma vlade Republike Slovenije. Matično delovno telo ga podpira. Odpiram razpravo. Ni želje po razpravi. Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Odločamo o 30. členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 30. člen v celoti? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 30. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 31. člen in amandma vlade Republike Slovenije. Matično delovno telo ga podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Črta se drugi odstavek. Ugotavljamo prisotnost! (44 prisotnih.) Drugič ugotavljamo prisotnost! (44 prisotnih.)
Sejo prekinjam za 10 minut. Nadaljujemo ob 17.00 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 16.49 uri in se je nadaljevala ob 17.00 uri.)
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovane kolegice poslanke in poslanci! Nadaljujemo 14. redno sejo državnega zbora, z 10. točko dnevnega reda - predlog zakona o ohranjanju narave.
Smo pri obravnavi amadmajev, pri sprejemanju (razprava je bila končana) amandmaja k 31. členu. Tretjič ugotavljamo prisotnost. Ugotovimo prisotnost! Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, če želimo končati vsaj te amandmaje (smo na strani 7), obravnavati pa moramo še kar nekaj teh amandmajev, bi želel, da poskušamo biti kolikor toliko korektni, da zadevo izpeljemo do 18.00 ure. Tretjič ugotovimo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 31. členu? Prosim za mir v dvorani! (55 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma k 31. členu sprejet.
Glasujemo še o 31. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 31. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 32. člen in amandma k 32. členu, za katerega pa je napovedan umik, torej je umaknjen.
V razpravo dajem amandma k 37. členu, ki pa je tudi umaknjen. Prosim? Potem odpiram razpravo o 37. členu in amandmaju k 37. členu, ki ga predlaga poslanska skupina združene liste. Kolega Veber želi razpravljati.
JANKO VEBER: 37. člen govori o tem, kako se razdelijo naravne vrednote na vrednote lokalnega pomena in na vrednote državnega pomena. Dosedanja rešitev v tekstu vlade je dala to možnost, da je na podlagi strokovnih utemeljitev in gradiv, ki jih izdelajo strokovne institucije, to razdelitev odredil minister sam. V amandmaju, ki ga predlagamo v združeni listi, govorimo o soglasju, torej da je razdelitev med naravne vrednote lokalnega pomena in naravne vrednote državnega pomena možna le v soglasju z lokalno skupnostjo, na območju katere se nahajajo naravne vrednote.
Pri usklajevanju z vlado smo pristali nekje pri mnenju, in glede na to, da menimo, da je to vendarle korektnejša rešitev, kot da minister sam odloča, podpiramo amandma odbora in umikamo prvi amandma.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Amandma pod številko ena je umaknjen. Še naprej teče razprava o 37. členu. Ostane samo še o drugem amandmaju. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko dva k 37. členu. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko dva k 37. členu? (39 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko dva sprejet.
Odločamo še o 37. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 46. člen in amandma k 46. členu, amandma poslanske skupine združene liste, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo razpravljati? Razpravljati želi gospod Veber. Izvoli.
JANKO VEBER: V predlaganem tekstu se izključujejo tiste občine, ki ne prejemajo finančne izravnave. Kot eno od možnih rešitev za to, da se upoštevajo vse občine, kolikor država ukrepa na naravnih vrednotah lokalnega pomena, in da se tudi potem zagotovijo sredstva, smo predvideli pač rešitev, da se ta sredstva zagotovijo iz tekoče rezerve občinskega proračuna. S tem so upoštevane vse občine in seveda je rešitev bistveno primernejša kot v samem zakonu in predlagam, da se ta amandma podpre. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Veber. Še želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma k 46. členu sprejet.
Odločamo še o členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 46. člen v celoti? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 46. člen v celoti sprejet.
Smo pri razpravi o novemu 46.a členu; tu je amandma poslanske skupine združene liste, matično delovno telo ga ne podpira. Odpiram razpravo. Gospod Veber, izvoli.
JANKO VEBER: S 46.a členom razširimo možnost ohranjanja naravnih vrednot tudi na ta način, da kolikor država pravočasno ne ukrepa pri zaščiti naravne vrednote, lahko to izvede sama lokalna skupnost, čeprav je vrednota državnega pomena. Seveda z analogijo kot naj bi država ukrepala v 46. členu, če lokalna skupnost ne ukrepa na vrednoti lokalnega pomena, se seveda tudi tukaj pač poslužujemo enake možnosti zaradi zaščite predvsem naravne vrednote državnega pomena, da to lahko izvede lokalna skupnost. Seveda tudi v tem primeru, če ta ukrep izvede lokalna skupnost na državni vrednoti, je potrebno za to tudi lokalni skupnosti povrniti sredstva, ki jih je vložila za zaščito državne naravne vrednote. Ta 46.a člen rešuje ta problem. Torej predvsem bi s tem členom prispevali k temu, da se še bolj ohranjajo in zaščitijo naravne vrednote tudi, če so državnega pomena, in ugotovi nekako svojo vlogo pri tem, bistveno bolj kot sicer tudi sama lokalna skupnost.
Zato predlagam, da se ta amandma podpre, kajti s tem se zaščita naravnih vrednot poveča. Če se to izglasuje, se to tudi dejansko pozneje omogoči. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Veber. Želi še kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje o amandmaju za novi 46.a člen. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (17 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma za novi 46.a člen ni sprejet.
V razpravo dajem 48. člen in amandma vlade Republike Slovenije. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 48. členu? (31 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma k 48. členu sprejet.
Odločamo o 48. členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za 48. člen v celoti? (34 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 48. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 49. člen in 4 amandmaje. Amandma pod številko 1, poslanska skupina združene liste, napovedan umik. Ali je umik? (Umik.) O tem ne bomo razpravljali niti glasovali. Amandma pod številko 2, napovedan umik. Ali je umik? (Umik.) Ne bomo razpravljali in ne glasovali. Tretji amandma, vlade Republike Slovenije in četrti amandma, poslanske skupine združene liste, napovedan umik. Ali je umik? Razpravo opravimo samo o tretjem amandmaju k 49. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 3 k 49. členu? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 3 k 49. členu sprejet.
Odločamo o 49. členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 49. člen v celoti? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 49. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 53. člen in 2 amandmaja. Amandma poslanske skupine združene liste pod številko 1 in odbora za infrastrukturo in okolje pod številko 2. Za prvega je napovedan umik. Ali velja umik? Prosim? Odpiram razpravo o obeh amandmajih k 53. členu. Želi kdo razpravljati? Gospod Veber, izvoli.
JANKO VEBER: Želim samo poudariti, da je tudi pri tem amandmaju prišlo do usklajevanja z vlado in smiselno je želja združene liste upoštevana v drugem amandmaju. Gre za to, da se v aktu o ustanavljanju zavarovanega območja predvidijo tudi finančni viri za izvajanje zavarovanja in razvoj lokalnega prebivalstva ter da narodni in regijski park seveda mora imeti načrt upravljanja. Sedanja rešitev tega ni imela. Po tej razlagi seveda tudi pričakujem, da bo amandma pod številko 2 sprejet. Umikam amandma številka 1.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Vebru. Če sem pravilno razumel, je amandma pod številko 1 umaknjen, ker ga dopolnjuje amandma vlade pod številko dve. Želi še kdo razpravljati o tem amandmaju in na splošno o 53. členu? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 2. Ugotavljamo priostnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 k 53. členu sprejet.
Glasujemo še o 53. členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (34 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 53. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 55. člen in amandma k temu členu, to je amandma poslanske skupine združene liste. Napovedan je umik. Ali to velja? Odpiram razpravo k 55. členu in amandmaju. Gospod Veber želi razpravljati. Izvoli.
JANKO VEBER: Že pri razlagi gospoda ministra k uvodu v drugo obravnavo je bilo povedano, da se predvideva v tem zakonu ustanovitev zavarovanih območij samo za najvišje parke, torej narodni park, medtem ko naj bi regijske parke vlada ustanavljala z aktom ali pa jih lahko ustanovijo posamezne lokalne skupnosti, v kolikor se za to odločijo.
Mislim, da je tukaj pomembno poudariti to, da ta člen govori tudi o področjih, ki so izjemnega pomena za državo. Nacionalni program varstva narave naj bi predvidel tudi takšna območja, ki so izjemnega pomena za državo in ta "izjemni pomen" naj bi se razglašal ravno tako s parkom. To je bil tudi razlog, da umikam amandma združene liste. Seveda želim na to danes opozoriti predvsem zaradi tega, da bo ta rešitev v nacionalnem programu varstva narave tudi dejansko upoštevana. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Vebru. Amandma je umaknjen. Potem odpade tudi razprava o celotnem členu in glasovanje o tem členu.
Prehajamo na 56. člen, torej v razpravo dajem 56. člen in amandma poslanske skupine združene liste. Odpiram razpravo o amandmaju in o 56. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 56. členu? (41 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma k 56. členu sprejet.
Prehajamo na odločanje o 56. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (45 poslancev.) Drugič ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za 56. člen? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 56. člen v celoti sprejet.
Prehajamo na 57. člen in amandma k 57. členu poslanske skupine združene liste, za katerega pa je bil napovedan umik in je tudi umaknjen. Se pravi, da o tem členu ne bomo razpravljali in odločali.
V razpravo dajem 58. člen in dva amandmaja k temu členu, ki ju predlaga poslanska skupina združene liste. Pri drugem amandmaju je opomba, napovedan umik. Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Drugi amandma je umaknjen, zato odločamo samo o amandmaju pod številko 1 poslanske skupine združene liste. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 58. členu? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma k 58. členu sprejet.
Odločamo o 58. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 58. člen v celoti? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 58. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 59. člen in amandma k 59. členu, kjer pa je napovedan umik, zato ne bomo razpravljali in odločali o 59. členu.
Prehajamo k 60. členu, h kateremu sta predlagana dva amandmaja poslanske skupine združene liste. Odpiram razpravo o obeh amandmajih in o 60. členu. Gospod Veber želi razpravljati.
JANKO VEBER: K 60. členu prvi amandma umikamo. Pri drugem bi želel opozoriti, da smo tudi v postopku sprejemanja tega zakona prišli do tiste točke, ko se na zavarovanem območju že srečujemo z upravljalcem in ta upravljalec mora pripraviti tudi načrt upravljanja zavarovanega območja.
Ker gre za območje, ki zagotovo leži v eni ali več lokalnih skupnostih, je potrebno tudi zelo tesno sodelovanje lokalne skupnosti, kolikor želimo, da načrt upravljanja tudi doseže tiste učinke, ki so potrebni za to, da se ta proces ohranjanja narave in sožitja lokalnega prebivalstva resnično ustvari do take meje, da je sprejemljivo za oba.
Kljub vsemu so predvidene v tem postopku javne razgrnitve posameznih aktov za ustanavljanje zavarovanih območij, ki se v javnosti predstavijo. Tukaj se tudi dobi mnenje ali pa poglede na te akte in vsa ta mnenja, ki so tako ali drugače sprejemljiva za območje, ki se zavaruje zaradi ohranjanja narave. Postopek gre naprej. Ko pridemo s tem postopkom tako daleč, da pripravljamo načrt upravljanja, se mi zdi, da je izredno smiselno, da vendarle lokalna skupnost daje soglasje k načrtu upravljanja in s tem tudi odpravi eventualno odstopanje od javne predstavitve, ki je s tem zakonom predpisana v predhodni fazi.
S tem bi tudi bistveno povečali odgovornost samega upravljalca pri izvajanju njegovih nalog. Kajti lokalna skupnost je gotovo in sami prebivalci so gotovo tisti, ki bodo živeli na tem območju in želijo usklajevati svoje programe z upravljalcem. Soglasje je bistveno bolj zavezujoče za samega upravljalca kot samo mnenje ali pa mogoče še to ne.
Zato predlagam, da se omogoči lokalni skupnosti dajanje soglasja k načrtu upravljanja in s tem tudi veliko bolj obvezujočemu izvajanju programov varstva narave in tudi ohranjanja poseljenosti slovenskega podeželja, kjer se bodo predvsem nahajala taka območja. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. K besedi se je prijavil gospod minister, dr. Pavel Gantar. Izvoli, gospod minister.
DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Zelo na kratko. Upravljalski načrt zavarovanega območja sprejema upravni organ, svet zavoda, ki bo upravljal s tem zavarovanim območjem. V tem svetu zavoda so predstavniki vseh lokalnih skupnosti, ki so zajete v tem zavodu. Dejansko ta načrt upravljanja ne more biti sprejet mimo tega sveta in vseh teh predstavnikov lokalnih skupnosti.
Soglasje je zadeva, ki je zelo togo napisana. Recimo, da imamo 30 občin, 29 jih da, ena pa ne. To je lahko vprašanje, ki zavira vseh 29. Dejansko je na samem svetu tega zavoda oziroma na organu zavoda, da se ta načrt sprejme. Notri so dejansko vsi predstavniki lokalnih skupnosti. Zato ne vlada in tudi očitno matično delovno telo tega amandmaja ne podpira in predlagam, da ga ne sprejmemo.
Ob tem ne škodimo dejanskemu interesu lokalnih skupnosti, ki so na tem področju, da bi imele svoj pomemben vpliv na načrt upravljanja. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod minister. Replika, gospod Veber.
JANKO VEBER: Gotovo, vsaj tako je predvideno v tem zakonu, naj bi lokalne skupnosti imele svoje predstavnike v svetu zavodov, kolikor bo zavod tisti, ki bo upravljal to območje. Predstavnikov teh lokalnih skupnosti je manj kot ostalih predstavnikov. Tako, da lahko pride v neki fazi tudi do preglasovanja. To pa ni tisto, kar bi prineslo konstruktiven dialog oziroma konstruktivne rešitve pri upravljanju nekega zavarovanega območja. Poleg tega pa seveda sam menim, da bi bili zelo redki primeri, ko to soglasje ne bi bilo dano, kajti skozi ta zakon se tako in tako predvidevajo tudi naravovarstvene smernice, torej izhodišča, zelo pomembna izhodišča, ki jih bo morala vsaka lokalna skupnost tudi upoštevati v svojih planskih dokumentih, ki jih bo sprejemala. Torej gre za resnično samo zaščito lokalne skupnosti v tistem smislu, če se poskuša prekoračiti celo nek dokument, ki ga je recimo uskladila v prejšnji fazi in se imenuje celo, pač prostorski dokument, bodisi plan ali kateri drugi in seveda bi bil ukrep bistveno hujši, kot je predvideno v teh planskih dokumentih. Gre samo za zaščito tega. Sicer drugih odstopanj pravzaprav pri dajanju soglasij ne vidim, ravno iz tega razloga, ker bodo tako in tako te naravnovarstvene smernice bile obvezne za planiranje tudi v lokalnih skupnostih. Zato mislim, da je ta bojazen pred soglasjem dejansko odveč.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. To je bila replika gospoda Vebra. Nihče ne želi več razpravljati. Kolega Veber, če sem pravilno razumel, prvi amandma umikate, o drugem bomo glasovali. Zaključujem torej razpravo, prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 2 združene liste k 60. členu. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2 k 60. členu? (12 poslancev.) Je kdo proti? (22 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Glasovati moramo še o 60. členu. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 60. člen? (34 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 60. člen sprejet.
V razpravo dajem 63. člen. Umik, ne bomo razpravljali niti odločali o 63. členu, zato dajem v razpravo 64. člen in amandma k 64. členu vlade Republike Slovenije. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 64. členu? (30 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma k 64. členu sprejet.
Še 64. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (29 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 64. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 66. člen in amandma k 66. členu. Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (42 prisotnih.) Ponovno bomo ugotovili prisotnost! Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma k 66. členu sprejet.
Odločamo še o 66. členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 66. člen v celoti sprejet.
Prehajamo k 67. členu. Odpiram razpravo k temu členu in trem amandmajem. Amandma pod številko 1 je amandma vlade. Amandma pod 2 je poslanske skupine združene liste, za katerega je ali ni napovedan umik - gospod Veber? 67. člen, amandma pod številko 2 in 3, ali umikate? Oba sta umaknjena. Torej odpiram razpravo o 67. členu in o amandmaju pod številko 1, ki je amandma vlade. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma k 67. členu sprejet.
Prehajamo na odločanje o 67. členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (44 prisotnih.) Spoštovani kolegi in kolegice, drugič bomo ugotovili prisotnost. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 67. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 68. člen in dva amandmaja. Pod 1 ga je vložil odbor za infrastrukturo in okolje, pod 2 vlada. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Odločamo še o amandmaju pod številko 2. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet.
Odločamo še o 68. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je 68. člen v celoti sprejet.
Prehajamo k 69. členu in amandmaju k 69. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 69. členu? (30 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma k 69. členu sprejet.
Odločamo še o 69. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 69. člen v celoti sprejet.
Prehajamo k 70. členu in amandmaju poslanske skupine združene liste, za katerega je bil napovedan umik, ki je bil tudi potrjen. Amandma je umaknjen, zato razprave o 70. členu in amandmaju ne bomo opravili.
V razpravo dajem 72. člen in amandma k temu členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 72. členu? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasovati moramo še o 72. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Drugič ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 72. člen v celoti? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 72. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 84. člen in tri amandmaje k 84. členu; prvi in drugi amandma predlaga poslanska skupina združene liste, tretjega predlaga odbor za infrastrukturo in okolje. Iz poslanske skupine združene liste so nam dali namig, da sta prvi in drugi amandma umaknjena. Razpravljamo o tretjem amandmaju in 84. členu v celoti. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 3 k 84. členu? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 3 k 84. členu sprejet.
Odločamo o 84. členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 84. člen v celoti? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 84. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 85. člen in amandma. Želi kdo razpravljati o tem členu in amandmaju? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma k 85. členu, sprejet.
Prehajamo na odločanje o 85. členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 85. člen v celoti? (29 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je 85. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 87. člen in amandma. Umik. O tem ne bomo odločali niti razpravljali.
V razpravo dajem 88. člen in 7 amandmajev. Odpiram razpravo k 88. členu in 7 amandmajem. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Gospod Veber, ali ste dvignil? Prosim? Kaj vse umikate? Umaknjen je amandma pod številko 1, amandma pod številko 2, amandma pod številko 5, amandma pod številko 6, amandma pod številko 7. Odpiram razpravo k tretjemu amandmaju. Amandma pod številko 3. Amandma pod številko 4. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 3? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 3 sprejet.
Odločamo o amandmaju pod številko 4. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 4? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 4 sprejet.
Glasovati moramo o 88. členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 88. člen v celoti? (38 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je 88. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 89. člen in dva amandmaja. Poslanska skupina Združene liste umika drugi amandma. Prvi je v razpravi. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in odločamo o amandmaju pod številko 1 k 89. členu. Ugotavljamo prisotnost! (40 prisotnih.) Nekoliko premalo se vas je prijavilo. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 k 89. členu sprejet.
Odločamo še o 89. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 89. člen v celoti? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 89. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 90. člen in amandma. Napovedan umik. Umik je tudi zaznan, ne bomo razpravljali o tem členu.
Prehajamo k 91. členu. Tudi tu je napovedan in tudi izveden umik, ne bomo razpravljali tudi o tem členu.
Prehajamo k 92. členu in tu imamo pa dva amandmaja. Umaknjena sta oba, torej tudi o 92. členu in amandmajih ne bomo razpravljali.
Prehajamo k 93. členu. Tu so pa štirje amandma, prvi je združene liste. Umik prvega? Umik prvi in tretji? Prvi in tretji amandma sta umaknjena. V razpravo dajem amandma pod številko 2 in amandma pod številko 4. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet.
Odločamo še o amandmaju, ki ga imate zabeleženega pod številko 4. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 4 sprejet.
Še o 93. členu v celoti moramo glasovati. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za 93. člen v celoti? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 93. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 94. člen. Imamo tri amandmaje, odbora za infrastrukturo pod 1, pod 2 prav tako odbora in pod 3 poslanske skupine združene liste in 4 vlade. 3. je umaknjen. O ostalih treh je možna razprava. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 k 94. členu sprejet.
Odločamo o amandmaju pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet.
Odločamo še o amandmaju, ki ga imate zabeleženega pod številko 4. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (33 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je tudi amandma pod številko 4 sprejet.
Odločamo še o 94. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 94. člen v celoti sprejet.
Smo pri 96. členu in amandmaju k temu členu, ki ju dajem v razpravo. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma k 96. členu sprejet.
Glasovati moramo še o 96. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (32 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 96. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 98. člen in dva amandmaja k 98. členu. Za amandma pod številko 2 je napovedan umik, ki ga poslanska skupina združene liste tudi potrjuje. Razpravljamo o prvem amandmaju in 98. členu. Ker ne želi nihče razpravljati, razpravo zaključujem.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 k 98. členu sprejet.
Glasovati moramo še o členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 98. člen v celoti? (38 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 98. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 102. člen in tri amandmaje; prva dva predlaga poslanska skupina združene liste, tretjega odbor za infrastrukturo. Poslanska skupina združene liste umika prvi in drugi amandma. Razpravljamo samo o tretjem amandmaju in o celotnem členu. Ker ne želi nihče razpravljati, razpravo zaključujem. Odločamo o amandmaju pod številko 3. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (34 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 3 sprejet.
Odločamo še o 102. členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Bomo ponovili. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 102. člen v celoti? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 102. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 103. člen in amandma. Odpiram razpravo. K razpravi se je prijavil gospod Veber. Izvoli.
JANKO VEBER: Pri 103. členu bi opozoril na dejstvo, da govori predlog zakona, da če pride pri posegu v naravo do okrnitve narave, mora nosilec posega v dejavnosti nemudoma odpraviti škodljive posledice svojega delovanja ter kriti stroške za njihovo odpravo. Gotovo moramo narediti razliko med posegom v naravo, ki nastane v skladu s projektom, načrtom, za katerega so pridobljena vsa soglasja, in med posegom v naravo, ki ni usklajen z načrtom oziroma je lahko izveden samovoljno, brez ustreznih strokovnih podlag. Amandma združene liste govori o tem, da če poseg v naravo odstopa od načrta ali akta, na katerega je ministrstvo dalo ugodno oceno, mora nosilec posega dejavnosti nemudoma pripraviti načrt za odpravo škodljivih posledic, ki so nastale zaradi odstopanja od ocenjenega načrta ali akta. Torej samo v primeru, če odstopa od nekega načrta, ki je ustrezno prešel vse postopke, ki so bili potrebni, zato da se je delo lahko začelo, potem je seveda zavezan, da to škodo tudi odpravi.
Velikokrat pa je odprava škode ravno tako pogojena z izdelavo ustreznega projekta oziroma vsaj ustreznih strokovnih podlag, tako da ne moremo tega prepustiti zopet v celoti samo tistemu, ki je povzročil to škodo, ampak mora potekati to delo ravno tako organizirano. Mislim, da ta amandma k 103. členu je dejansko veliko bolj operativen in seveda bolj odgovoren do narave kot pa mogoče sam predlog v 103. členu. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Vebru, ki je iskal podporo za amandma k 103. členu. Ni želje za nadaljnjo razpravo. Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje o amandmaju k 103. členu. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (19 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma k 103. členu ni sprejet.
Odločamo še o 103. členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (27 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 103. člen sprejet.
V razpravo dajem 104. člen in amandma. Napovedan je bil umik in je tudi potrjen. Skratka, o 104. členu in amandmaju ne bomo razpravljali niti glasovali.
Prehajamo k 105. členu, kjer imamo dva amandmaja, amandma poslanske skupine združene liste in amandma vlade. Umik prvega amandmaja. Odpiram razpravo o drugem amandmaju in o 105. členu v celoti. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (36 prisotnih.) Prvič ugotavljamo prisotnost, res je bilo prvič prehitro. (51 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Amandma pod številko 2 k 105. členu je bil sprejet. Moramo glasovati še vseeno o 105. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 105. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 107. člen. Oba sta umaknjena, torej o tem ni treba razpravljati niti odločati.
Prehajamo na 109. člen. Umik. Potem prehajamo na 111. člen in amandmaje, štirje amandmaji so. Prvi amandma združene liste. Predstavnik združene liste! Umik. Drugi amandma poslanske skupine združene liste? Umik. Tretji amandma, infrastruktura in okolje in pa vlada kot četrti amandma; o tretjem in četrtem je odprta razprava, prav tako o 111. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 3? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 3 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 4. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 4? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 4 sprejet.
Odločamo še o 111. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (40 prisotnih.) Drugič. O 111. členu v celoti moramo še odločiti. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za 111. člen v celoti? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 111. člen v celoti sprejet.
Ura je 18.00, prekinjam to točko, ostali smo torej pri 112. členu. Prekinjam to točko, sejo bomo nadaljevali jutri ob 10.00 uri, in sicer z obravnavo 40. in 41. točke dnevnega reda, to je obravnavo poslanskih imunitet. Nato bomo prešli na danes prekinjeno 10. točko dnevnega reda ter nato na obravnavo ratifikacij mednarodnih pogodb od 12. do 17. točke dnevnega reda. Zbor bo nato prešel na obravnavo 18. točke dnevnega reda ter nato po vrstnem redu dalje, pri čemer vas obveščam, da razen 11. točke, ki smo jo v napovedi že preskočili, še niso pripravljene 20., 22., 23., 23.a in 26. točka dnevnega reda in jih jutri ne moremo obravnavati. Vsem lep večer pa hvala lepa.
(SEJA JE BILA PREKINJENA DNE 19.5.1999 OB 18.02 URI.)