Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 14.06 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci! Gospe in gospodje! Pričenjam 14. sejo državnega zbora Republike Slovenije, ki sem jo sklical na podlagi 49. člena poslovnika državnega zbora.
Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Jože Možgan, Ciril Pucko, Zoran Lešnik, Samo Bevk, Davorin Terčon, Jurij Malovrh, dr. Helena Hren-Vencelj, Rudolf Petan od 16.30 ure do 17.15 ure, Bojan Kontič, Andrej Fabjan, Zmago Jelinčič, za pričetek seje Franc Potočnik, od 17.00 ure dalje Stanislav Brenčič, za pričetek seje Janez Kramberger, Franci Rokavec, Polonca Dobrajc za pričetek seje, Bogomir Špiletič od 16.00 ure dalje, Jože Avšič za pričetek seje, Branko Janc za pričetek seje, Anton Partljič za pričetek seje - že prisoten, Ivan Božič od 16.00 ure dalje in Roman Jakič za pričetek seje.
Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani! (59 prisotnih.) Državni zbor je sklepčen in lahko odloča. Na sejo sem vabil tudi predstavnike vlade Republike Slovenije, ter vse lepo pozdravljam.
Predno preidemo na sprejem zapisnikov mi dovolite, da v imenu državnega zbora čestitam gospodu Bogomiru Špiletiču, ker je pred kratkim postal srečni očka. ... (Aplavz.) ... Danes pa praznuje svoj rojstni dan tudi naš poslanski kolega, gospod Ivo Hvalica. Iskrene čestitke. ... (Aplavz.) ... To sem povedal, kar imam po podatkih, ki jih posedujem. Morda je še kakšen drug dogodek, o katerem pa jaz tukaj na tem mestu ne vem.
Prehajamo na sprejem zapisnikov 11. seje, ter 34. in 35. izredne seje državnega zbora. Vsi zapisniki so na vpogled v računalniški mreži. Ali kdo od poslank in poslancev zahteva spremembo ali dopolnitev oziroma ima kakšno drugo pripombo k zapisnikom? (Nima.) Ker na zapisnik 11. seje državnega zbora Republike Slovenije ni pripomb, prehajamo na odločanje o sprejemu zapisnika. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za zapisnik 11. seje državnega zbora? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zapisnik 11. seje državnega zbora, sprejet.
Ker na zapisnik 34. izredne seje državnega zbora Republike Slovenije ni pripomb, prehajamo na odločanje o sprejemu tega zapisnika. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za zapisnik 34. izredne seje? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je zapisnik 34. izredne seje državnega zbora, sprejet.
Ker na zapisnik 35. izredne seje državnega zbora Republike Slovenije ni pripomb, prehajamo na odločanje o sprejemu zapisnika. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za zapisnik 35. izredne seje? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zapisnik 35. izredne seje državnega zbora sprejet.
Prehajamo na določitev dnevnega reda 14. seje državnega zbora; prejeli ste ga s sklicem dne 11. maja 1999. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena poslovnika državnega zbora.
Najprej so na vrsti umiki. Pisnih predlogov za umik nismo prejeli. Želi v zvezi s tem kdo besedo? Prosim, gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik. Cenjeni državni zbor in predstavniki vlade! V imenu poslanske skupine SDS bi predlagal umik zakona o poslancih, ki je na dnevnem redu pod 20. točko tega sklica. Svoj predlog utemeljujem s tem, da nimamo še niti novega poročila sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve. Prav tako smo na odboru oziroma na komisiji za volitve, imenovanja in administrativne zadeve sklenili, da bi se mogoče uspeli uskladiti, ampak kljub temu mislim, da gre za tako materijo, ki je ne bo mogoče v tako kratkem času tako hitro pripraviti, da bi bili usklajeni. Poleg tega pa, ker je postopek sedaj predlagan kot hitri postopek, mislim, da se ne bi popolnoma nič zgodilo, če bi ta zakon obravnavali na eni naslednjih sej, do katere bi se bolj temeljito pripravili oziroma uskladili tudi v poslanskih skupinah. Tako, da naša poslanska skupina predlaga umik tega predloga zakona. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Kelemini. Torej, gospod Kelemina predlaga umik z dnevnega reda te seje točko dnevnega reda pod zaporedno številko 20 - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o poslancih, hitri postopek, EPA-1612. Sprašujem, ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa oziroma najprej predlagatelj, ampak v tem primeru je predlagatelj tudi komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Besedo ima gospod Lavrinc.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala za besedo. Na tak način potem seveda ne moremo nikoli priti do zakona. Namreč, na sami seji blokirati delo s proceduralnimi zapleti in tu poskušati umikati zakon z dnevnega reda - prvič, zakon je vložen, poročilo sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve imamo, nimamo, recimo, mnenja vlade, ki ga, po mojem mišljenju, kmalu tudi še ne bo; zakon bo pripravljen za obravnavo na tej seji, ni pa nujno, da je to ravno ta teden. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? V imenu poslanske skupine socialdemokratov, gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. Poglejte. V naši poslanski skupini smo se odločili, da smo pripravljeni sodelovati pri sprejemu tega zakona ampak ne na nek pospešen način oziroma na hitro. Nočemo sprejeti nekaj, kar ni usklajeno kolikor toliko med vsemi poslanci. Zato bi prosil -tudi sama procedura, glede na hitri postopek in vse skupaj bi prosil v imenu skupine, da se res to prestavi za eno sejo. Mislim, da se ne more popolnoma nič zgoditi. Res je, da je prišlo do določenih zapletov, mislim da je interes tega državnega zbora, da se ta materija uredi korektno in na tak način, če si bomo nagajali, prav gotovo ne. Verjemite, da bom, v kolikor ne boste dovolili, da se zadeva temeljito dogovori, tudi če hočete nekako izven parlamentarnih klopi, se pravi nekje drugje, potem bomo mi seveda temu predlogu nasprotovali. Zato vas prosim, da to resnično vzamemo kot neko željo za neko konstruktivno rešitev tega problema in prosim, da se preloži na naslednjo sejo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še katera od poslanskih skupin obrazložiti svoj predlog? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje predlog za umik 20. točke z dnevnega reda 14. redne seje. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (13 poslancev.) Kdo je proti? (38 poslancev.)
Predlog za umik 20. točke z dnevnega reda 14. redne seje ni bil sprejet.
Ali je še kakšen predlog za umik? (Ne.) Prehajamo na razširitve.
Vlada Republike Slovenije predlaga zboru, da razširi dnevni red te seje z obravnavo predloga zakona o uvedbi sankcij proti zvezi Republiki Jugoslaviji. Predlaga tudi, da ga sprejme po hitrem postopku. Prosim predstavnika vlade, da utemelji svoj predlog. Besedo ima minister dr. Marjan Senjur.
DR. MARJAN SENJUR: Spoštovani predsednik, poslanke, poslanci. Vsi vemo za dogodke okoli Jugoslavije. Rad bi rekel, da je svet Evropske unije 30. aprila tega leta sprejel uredbo o prepovedi prodaje ter oskrbe nafte in naftnih derivatov v zvezno Republiko Jugoslavijo, neke vrste več bo sankcij pod zvezno Republiko Jugoslavijo. Mi smo uredbo dobili takoj v začetku maja in smo naše ministrstvo pripravili tako, da je vlada že 13.5., to je manj kot v 14-ih dneh sprejela ta zakon in ga sedaj pošiljamo v državni zbor, da ga sprejme po hitrem postopku. Mi prej nismo mogli priti, ker prej nismo imeli zakonske podlage za to, zato predlagamo, da državni zbor sprejme to na dnevni red po hitrem postopku, tako da bi se lahko še pravočasno priključili sankcijam, ki jih izvaja Evropska unija proti zvezni Republiki Jugoslaviji. Zato prosim da se to sprejme na dnevni red in da imate razumevanje do tega, da če smo dobili zakonsko podlago v začetku maja, prej na državni zbor nismo mogli priti kot sedaj. Če bi pa slučajno pozneje šli na državni zbor, se bojim, da bi zamudili tudi našo obveznost do Evropske unije, pa tudi politično obveznost imamo do sankcij do Jugoslavije. Zato prosim, da sprejmete ta zakon na dnevni red po hitrem postopku. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu ministru dr. Senjurju. Sam ugotavljam, da predlog vlade sodi v okvir poslovniških določb glede širitve samih točk ob sprejemanju dnevnega reda, zato sprašujem ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Sprašujem predstavnike poslanskih skupin ali želite besedo? (Ne želite.) Ker ni razprave, ni potrebno, da bi predlagatelj širitve dodatno obrazložil svoj predlog. Razpravo torej zaključujem in dajem na glasovanje predlog, da se dnevni red te seje razširi s točko "Predlog zakona o uvedbi sankcij proti zvezni Republiki Jugoslaviji". Ugotavljamo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (60 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog za razširitev dnevnega reda sprejet.
To točko bo tudi obravnavalo matično delovno telo, to je odbor za gospodarstvo. Zbor bo navedeni predlog zakona obravnaval kot 23.a točko dnevnega reda, to se pravi v sklopu zakonov s hitrim postopkom. Prosil pa bi kolegice in kolege, če bo matično delovno telo uspelo zakon pripraviti prej za obravnavo, bi vas tudi pravočasno opozorili in eventualno to točko dnevnega reda obravnavali že prej kot 23. točko dnevnega reda.
Na glasovanje dajem tudi predlog, da se navedeni predlog zakona sprejme po hitrem postopku. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog za sprejem navedenega zakona po hitrem postopku sprejet.
Komisija po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo predlaga zboru, da razširi dnevni red te seje z obravnavo predloga o spremembi poročila o gospodarskih družbah, podjetjih ali zavodih, za katere v skladu s prvim odstavkom 20. člena zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo velja prepoved poslovanja z državo, javnimi podjetji in javnimi zavodi. Ali želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje predlog za razširitev dnevnega reda z navedenim predlogom spremembe poročila. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za predlagano razširitev? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog za razširitev dnevnega reda sprejet.
Zbor bo navedeni predlog spremembe poročila obravnaval kot 41.a točko dnevnega reda.
Sprašujem, ali je še kakšen predlog za razširitev dnevnega reda te seje? (Ni.) Potem prehajamo na odločanje. Najprej o skrajšanju rokov. V sklic te seje je pod točko 3 vključena tudi točka dnevnega reda - predlog zakona o vzpodbujanju skladnega regionalnega razvoja, druga obravnava. Z namenom, da bi omogočili obravnavo navedenega predloga zakona na tej seji, predlagam, da se skrajšata roka za predložitev predloga zakona ter amandmajev k predlogu zakona in sicer tako, da se amandmaji lahko vlagajo do začetka obravnave te točke na seji zbora. Ali želi v zvezi s tem kdo besedo? (Želi.) Gospod Špiletič, prosim.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Gospod predsedujoči, saj ne vem, ali je že zdaj čas, da pojasnimo stališče poslanske skupine v zvezi z obravnavo tega zakona. V poslanski skupini namreč želimo pripraviti kar precej amandmajev k temu zakonu in želja poslanske skupine je, da ta zakon ne bi bil na vrstnem redu pod točko 3, temveč kasneje, da bi lahko te amandmaje kvalitetno pripravili. Tako da če zdaj ni pravi čas, potem bi prosil, da to upoštevate kasneje, če je mogoče. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Vaše stališče bomo vsekakor upoštevali pri dogovoru o samem vrstnem redu obravnavanih tem na tej redni seji. Razumljivo je, da je potrebno poslanski skupini omogočiti, katerikoli, da vloži v skladu s poslovnikom dopolnila, če jih želi.
Sedaj glasujemo o predlogu, da se tudi skrajša rok za predložitev predloga zakona in tudi amandmajev k predlogu zakona. Ker ni več razprave jo zaključujem. Na glasovanje dajem predlog za skrajšanje roka, za predložitev gradiva ter za vlaganje amandmajev k predlogu zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, druga obravnava, in sicer amandmaji se lahko vlagajo do začetka obravnave navedenega predloga zakona na seji zbora. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (41 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na odločanje o predlogih za sprejem zakonov po hitrem postopku. Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o carinski službi. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Ali želi predstavnik vlade besedo? Želi. Državna sekretarka, gospa Kolarjeva. Prosim.
MILOJKA KOLAR: Hvala za besedo, gospod predsednik. Zelo na kratko bi želela poudariti vsebinske razloge predloga omenjenega zakona po hitrem postopku.
Prvi vsebinski razlog je, da z uvedbo davka na dodano vrednost in trošarin s 1. julijem v celoti carinska služba prevzema obveznosti pobiranja, nadziranja trošarin, ne samo na meji, temveč tudi v celotnem notranjem prometu. Za ta način dela seveda potrebuje ustrezna pooblastila, tako kar se pobiranja tiče, kot tudi pooblastila, da deluje v skladu z davčnim postopkom. Kajti do sedaj ima carinska služba pooblastila samo na delovanju mejnega prehoda.
Drugi pomemben vsebinski razlog je ta, da je ta parlament 22. aprila letos sprejel spremembe in dopolnitve carinskega zakona, ki je nadaljnji korak približevanju in uskladitvi zakonodaje na carinskem področju z EU, kjer v nadaljnji meri pospešeno skrajšuje in poenostavlja carinske postopke, in tudi za ta del carina potrebuje ustrezna pooblastila in delokrog. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospe državni sekretarki. Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Ker ni razprave, dajem na glasovanje predlog predloga zakona o carinski službi po hitrem postopku. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (44 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog za sprejem navedenega zakona po hitrem postopku sprejet.
Skupina poslancev s prvopodpisanim Aureliem Jurijem je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o razpisu rednih lokalnih volitev in o podaljšanju mandata organom mestne občine Koper. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Ali želi predstavnik predlagateljev predloga zakona besedo? (Ne želi.) Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Na glasovanje dajem predlog za sprejem zakona o razpisu rednih lokalnih volitev in o podaljšanju mandata organom mestne občine Koper po hitrem postopku. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (30 poslancev.) Je kdo proti? (14 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog za sprejem predloga zakona po hitrem postopku sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo državnemu zboru predložila predlog zakona o izdaji obveznic za plačilo odškodnine po 145. členu zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Ker ni razprave, jo zaključujem in dajem na glasovanje predlog za sprejem navedenega predloga zakona po hitrem postopku. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (32 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Ali želi besedo predstavnik vlade? Prosim, minister za finance, mag. Mitja Gaspari.
MAG. MITJA GASPARI: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Vlada predlaga takšen postopek za sprejem tega zakona, da bi hkrati lahko državni zbor rešil dve bistveni zadevi, ki sta vezani na konec lastninskega preoblikovanja. Prvič, da se zagotovi normalno in hitro zapolnitev privatizacijskega primanjkljaja, ki je nastal zaradi značilnosti lastninjenja v Sloveniji v preteklih letih. Drugič, da zagotovi tisto makroekonomsko in finančno stabilnost, ki jo dolgoročno varčevanje za varno upokojevanje in pokojnino zagotavlja prvi pokojninski sklad. Na ta način se z zakonom, kot je predložen, omogoča, kot sem rekel, da se zagotovi tisti del premoženja, ki je do tega trenutka manjkal, in drugič, da se s svobodno oziroma prosto voljo upravičencev, ki so lastniki delnic, ki so jih zamenjali za bivše certifikatet, lahko odločijo, ali želijo svoje premoženje oziroma naložbe zadržati v pooblaščenih investicijskih družbah ali smatrajo za potrebno in sebi koristno, da to naložijo v obliki pokojninskih premij v prvem pokojninskem skladu in s tem pridobijo pokojninsko rento za zagotavljanje varnosti v starosti, ki bo definitivno potrebna glede na to, kakšno strukturo ali pa spremembo strukture bo pokojninski sistem doživel s pokojninsko reformo, ki je tudi v tem trenutku v proceduri.
Smatramo, da je tako po vsebini kot tudi po formi zakon primeren za tako vrsto branja in da se lahko v postopku amandmajev na vsebino tega zakona, če je potrebno, doda še določene stvari, ki so bile danes tudi obravnavane na odboru za finance. Mislimo, da bi seveda pretvorba v redni postopek tega zakona prvič zavrla dejansko smiselno ukrepanje na tem področju in ne rešila enega od temeljnih problemov, to je pa relativno nizke stopnje varčevanja v Republiki Sloveniji, ki onemogoča stabilno gospodarsko rast v pogojih nestabilnih gospodarskih razmer zunaj Republike Slovenije.
Torej ne vidimo potrebe, da bi se ta zakon pretvarjal v redno proceduro in seveda zaradi tega bil sprejet mnogo mesecev kasneje, kot bi lahko bil. Sicer daje pa dovolj elementov pravne in pa ekonomske varnosti, tako zavezancem kot tudi industriji kot državi, da se tak zakon lahko sprejme. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod minister. Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Besedo imate predstavniki poslanskih skupin. Ni razprave, jo zaključujem in dajem navedeni predlog torej za sprejem zakona o prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb po hitrem postopku na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (34 poslancev.) Je kdo proti? (12 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog za sprejem navedenega predloga zakona po hitrem postopku sprejet.
Proceduralni predlog, gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik državnega zbora. Poglejte, zdajle smo v dnevnem redu obravnavali vse predloge točk dnevnega reda, ki bodo obravnavane po hitrem postopku. Enostavno ste pa prešli, ne vem zakaj, 20. točko ali pa vsaj slišal nisem, se opravičujem. Na osnovi česa ste 20. točko prešli in nismo glasovali o hitrem postopku. Kolikor se jaz spomnim, smo mi na prejšnji seji imeli na dnevnem redu umik točke iz dnevnega reda in nismo razpravljali o postopku, kolikor se jaz spomnim. Samo o umiku, ker pa umik ni bil izglasovan, je dejansko zadeva prešla pač v roke Kviazu in zdajle je Kviaza seveda tole predlagal na dnevni red oziroma je pač bilo sprejeto na dnevni red in mi še o tem, ali je hitri postopek ali kakšen drugi postopek, v državnem zboru nismo odločali. Ta točka je danes na dnevnem redu. Kar je sprejel prejšnji sklic državnega zbora, jaz mislim, da za nas ni obvezujoče oziroma je sploh dvomljivo, kako je to prišlo pod hitri postopek na dnevni red današnje seje. Zato bi jaz prosil najprej, da mi obrazložite, na osnovi katerega člena poslovnika ste dali to kot hitri postopek.
Drugo pa to, rad bi opozoril ta državni zbor in tudi vodstvo državnega zbora, da ta zakon nima popolnoma nobene podlage za hitri postopek. Tukaj lepo piše: "Kadar to zahtevajo izredne potrebe države." Če je ta zakon izredna potreba države, prosim, povejte - interesi obrambe ali naravne nesreče. Zdaj, če je to nesreča, naravna, potem povejte itn. Zdaj, če je kakršnakoli možnost iz tega poslovnika izpolnjena, potem je to upravičeno dati po tem postopku, v kolikor ne, bi jaz prosil, da mi daste obrazložitev in da potem tudi sprejmemo sklep, da se ta zakon sprejme po normalnem postopku. Jaz tukaj nimam mnenja sekretariata za zakonodajo in bi prosil tudi sekretariat, naj pride za govornico in naj obrazloži, ali ima ta zakon podlago za sprejem po hitrem postopku. Jaz tega poročila nimam. Gospod Lavrinc pravi, da poročilo je, jaz ga nimam. Nisem ga videl in prosim za to poročilo.
Vas gospod predsednik, prosim, da obrazložite kako in na osnovi česa je to prišlo kot hitri postopek na dnevni red? Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa.
BRANKO KELEMINA: Predlagam, če nima elementov, da se uvrsti kot redni postopek. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Kelemina. Mi smo sedaj glasovali v skladu s poslovnikom o hitrih postopkih, glede tistih točk dnevnega reda, ki so uvrščene na to redno sejo.
Vprašanje, ki ste ga tukaj postavili, ste tudi že postavili na komisiji za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Tam vam je bilo že razloženo, jaz bom samo ponovil pojasnilo, da ko je državni zbor še v prejšnjem sklicu uvrstil to točko dnevnega reda - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o poslancih, hitri postopek - na dnevni red, je tudi glasoval, da se o tem zakonu odloča po hitrem postopku. Kot vam je potem znano, je skupina poslancev, ki je bila predlagatelj, prvopodpisani gospod Rejc, predlagal, da se ta zakon umakne iz zakonodajne procedure.
Državni zbor ni izglasoval njegovega predloga in je naložil komisiji za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, da pripravi gradivo za to točko dnevnega reda in da se nadaljuje njen sprejem v okviru hitrega postopka.
Če je kakršnakoli nejasnost, imate možnost, da pri tej točki dnevnega reda, ko bo, da se ta vprašanja razrešijo. Ponovno, v izogib oziroma da ne bo kakršnihkoli očitkov, da smo ravnali nekorektno glede same procedure, sprašujem, ali kdorkoli nasprotuje moji razlagi, ki jo dam tukaj na seji, da je državni zbor o tem, da bo ta zakon sprejemal po hitrem postopku, že odločal. Odločal je, ko ga je uvrstil na dnevni red v preteklosti. Ali nasprotujete moji razlagi? Prosim, gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Gospod predsednik! Jaz mislim, da bi ta sklic državnega zbora moral odločati o tem, kakšen bo postopek tega zakona. Glede na to, da je bil predlagan umik in da je bil dejansko zakon umaknjen tako rekoč, ga je državni zbor kot takega povzel. Jaz mislim, da mora odločati o tem. Naj pa pove tudi sekretariat, prosim mnenje sekretariata, ali ima ta zakon podlago kot hitri postopek? Jaz to mnenje hočem! Prosim, da ga daste. Drugače pa dajte na glasovanje, ali želijo poslanci, da se to sprejme po hitrem postopku? Če želijo, naj se sprejme. Ampak jaz pravim, da nima nobene poslovniške podlage, da se sprejme po hitrem postopku. Nima! Naj sekretariat to pove. Zahtevajte, naj sekretariat da svoje mnenje. Brez tega je vse skupaj, vam povem, izsiljeno. Če želite tako, boste tudi imeli v skladu s tem razpravo. To vam danes obljubim. Če se bomo pogovarjali, se bomo korektno pogovarjali in bomo zadevo pripeljali do konca na en umirjen način. Kakor želite. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prosim za mir v dvorani. Prosim, da si pojasnimo ta zaplet. Glede samega hitrega postopka in vsebine in razlogov ali so ali niso, vemo, da odločamo z glasovanjem. Tukaj se pač državni zbor odloči in tukaj je tudi mnenje sekretariata, ki je dokaj dosledno v svojih mnenjih zapisovalo tudi kot njihovo mnenje, da nekateri zakoni nimajo vseh atributov za sprejem po hitrem postopku. Ne govorim o tem zakonu. Ampak tudi o nekaterih drugih zakonih, ampak po poslovniku državni zbor odloča ali so razlogi za sprejem po hitrem postopku. Poslovnik omogoča tudi druge možnosti: da bi bili lahko argumenti o katerih je govoril gospod Kelemina sprejeti. Nenazadnje matično delovno telo lahko predlaga, da se pač po opravljeni splošni razpravi glasuje o tem predlogu, da se s sklepom sprejme odločanje zakona po rednem postopku. Sam menim, da je bila pa dosedanja procedura korektna, v skladu s poslovnikom in seveda ni potrebe, da bi državni zbor še enkrat odločal o tem, da bo obravnavo tega predloga zakona sprejemal po hitrem postopku. To odločitev je državni zbor že sprejel.
Prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogih za sprejem zakona po skrajšanem postopku. Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o jamstvenem skladu Republike Slovenije. Zboru predlaga, da ga sprejme po skrajšanem postopku. Matično delovno telo s predlogom predlagatelja zakona za sprejem predloga zakona po skrajšanem postopku soglaša. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Ker ni razprave dajem na glasovanje predlog za sprejem predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o jamstvenem skladu po skrajšanem postopku. Tak predlog ne bo sprejet, če mu nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih poslancev. Ugotavljamo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za predlog, da se sprejme ta zakon po skrajšanem postopku? (49 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog za sprejem tega zakona po skrajšanem postopku sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o socialnem varstvu. Zboru predlaga, da ga sprejme po skrajšanem postopku. Matično delovno s tem soglaša. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo sekretariat? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje predlog za sprejem navedenega predloga zakona po skrajšanem postopku. Ugotavljamo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog za skrajšani postopek sprejet.
Poslanca, Jakob Presečnik in Davorin Terčon, sta v obravnavo zboru predložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o graditvi objektov. Zboru predlagata sprejem po skrajšanem postopku; matično delovno telo s tem predlogom soglaša. Želi besedo predstavnik predlagateljev? (Ne želi.) Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Ker ni razprave, jo zaključujem. Na glasovanje dajem navedeni predlog sklepa, da državni zbor sprejema predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o graditvi objektov po skrajšanem postopku. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog za skrajšani postopek sprejet.
Poslanec Borut Pahor je v obravnavo zboru predložil predlog zakona o začasni določitvi osnove za določanje plač poslancev. Zboru predlaga, da ga sprejme po skrajšanem postopku; matično delovno telo s predlogom predlagatelja zakona soglaša. Ali želi predlagatelj zakona besedo? (Ne želi.) Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Ker ni razprave, jo zaključujem in dajem na glasovanje predlog za sprejem navedenega predloga zakona po skrajšanem postopku. Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (29 poslancev.) Je kdo proti? (19 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog za skrajšani postopek ni sprejet; zato se navedeni predlog zakona umakne z dnevnega reda te seje.
Skupina poslancev s prvopodpisanim Brankom Tomažičem je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o zadrugah, zboru pa predlaga, da ga sprejme po skrajšanem postopku. Matično delovno telo s predlogom predlagatelja zakona za sprejem zakona po skrajšanem postopku soglaša. Ali želi besedo predstavnik predlagateljev? (Ne želi.) Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje predlog za sprejem navedenega predloga zakona po skrajšanem postopku. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog za skrajšani postopek sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila tudi predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij. Zboru predlaga, da ga sprejme po skrajšanem postopku. Matično delovno telo, to je komisija za lokalno samoupravo, pa za sprejem predloga zakona po skrajšanem postopku ne soglaša, zato se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij obravnava po rednem postopku. To je razlika, kot je bila pač v prejšnjem primeru, ko državni zbor ni izglasoval predloga za skrajšani postopek, ki ga pa je matično delovno telo podprlo.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o dopolnitvi zakona o morskem ribištvu. Zboru predlaga, da ga sprejme po skrajšanem postopku. Matično delovno telo s predlogom predlagatelja zakona soglaša. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi beesedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo poslanske skupine? (Ne želijo.) Razprave ni, jo zaključujem. Na glasovanje dajem predlog za sprejem navedenega predloga zakona po skrajšanem postopku. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog za skrajšani postopek sprejet.
Zbor bo v zvezi z 42. točko dnevnega reda, to je z volitvami in imenovanji, obravnaval tiste predloge, ki jih bo zboru predložila komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve.
Preden bomo prešli na glasovanje o predlogu dnevnega reda v celoti, bi vas tudi želel opozoriti, da je državni zbor 14.5.1999 ob zaključku 13. seje sklenil, da se na 14. sejo zbora prenese razprava o odgovoru vlade Republike Slovenije na poslansko vprašanje Franca Pukšiča v zvezi s sanacijo in poizkusom prodaje Tam Maribor. Zbor bo navedeno točko obravnaval kot 38.a točko dnevnega reda.
Prehajamo na glasovanje o predlogu dnevnega reda v celoti. Za današnjo sejo tako predlagan dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem, s sprejetimi dopolnitvami in spremembi. Na glasovanje dajem dnevni red v celoti. Ugotovimo prisotnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za predlagani dnevni red? (49 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlagani dnevni red 14. seje državnega zbora sprejet.
Preden preidemo na 1. točko dnevnega reda, mi dovolite še nekaj kratkih obvestil. Državni zbor bo 2. točko dnevnega reda, to je ponovno odločanje o zakonu o minimalni plači, o načinu usklajevanja plač in o regresu za letni dopust v obdobju 1999-2001 obravnaval jutri ob 10.00 uri dopoldan.
Državni zbor bo danes obravnaval 1. točko dnevnega reda, to so vprašanja in pobude poslank in poslancev in sicer do zaključka te seje, te točke, torej da bi bila danes ta točka izčrpana, sicer pa bomo zasedali do 18.00 ure in tudi naslednje dneve predlagam, da državni zbor zaseda pač od 10.00 do 18.00 ure z običajnim opoldanskim premorom. Če bi bila potrebna kakršna koli sprememba bo predhodno tudi usklajena z vodji poslanskih skupin.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA IN POBUDE POSLANK IN POSLANCEV. Za to točko so se opravičili naslednji ministri: minister za obrambo dr. Franci Demšar, minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber, minister za promet in zveze, mag. Anton Bergauer. Prav tako se opravičuje tudi minister za znanost in tehnologijo, dr. Lojze Marinček in pooblašča docentko, dr. Verico Trstenjak, da ga zastopa na 1. točki dnevnega reda. Prejeli smo tudi še dodatno, s strani generalne sekretarke vlade, naslednjo obvestilo. Namesto dr. Borisa Frleca, bosta pri 1. točki dnevnega reda sodelovala dr. Ernest Petrič in pa Franco Juri. Namesto dr. Pavla Gantarja, mag. Radovan Tavzes, državni sekretar. Namesto mag. Antona Ropa, Nataša Belopavlovič, državna sekretarka. Namesto Jožefa Školča, Majda Širca in Silvester Gaberšček. In namesto dr. Francija Demšarja državni podsekretar Miran Bogataj.
V poslovniškem roku enega dne pred sejo zbora smo prejeli pisne prijave poslanskih vprašanj in pobud, vrstni red postavljanja sem določil v skladu z zadnjim odstavkom 23. člena poslovnika tako, da prva tri vprašanja oziroma pobude postavijo poslanci opozicije, nato po vrsti poslanci iz različnih poslanskih skupin po vrstnem redu prijave. Poslovniške roke poznamo. Ustno zastavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute. Ministrov odgovor ne sme praviloma preseči 10 minut. Dopolnilna vprašanja poslancev ne smejo trajati več kot 2 minuti.
Na današnji seji bo v zvezi s to točko dnevnega reda na prva tri poslanska vprašanja odgovarjal predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, in sicer bodo poslanska vprašanja postavili predstavniki treh poslanskih skupin. Prvi je gospod Ivo Hvalica, drugi je poslanec gospod Borut Pahor in tretji poslanec gospod Izidor Rejc. Besedo ima gospod Ivo Hvalica.
Predsednika vlade lepo pozdravljam, ki se nam je pridružil pri tej točki dnevnega reda. Prosim, gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Ko sem odhajal iz klopi je nekdo rekel, to je zgodovinski dan. Ne, to je moj rojstni dan. ... (Smeh v dvorani.) ... Sicer pa čestitam predsedniku vlade, ki je včeraj praznoval rojstni dan, če me spomin ne vara. Moje osebne čestitke, ki pa vas ne odvezujejo odgovora. ... (Aplavz.) ...
Me veseli, da bom tokrat imel priložnost po dolgem, zelo, zelo dolgem času postaviti vprašanje direktno predsedniku vlade. Moje vprašanje sem razbil na tri podvprašanja in sedaj takoj k prvemu.
Vprašanje se nanaša na vas, kot na predsednika vlade, dr. Janez Drnovšek.
Prvič. Kdaj bo vlada obravnavala poročilo o aferi Vič-Holmec, ki ga je pripravilo ministrstvo za notranje zadeve - torej tako imenovano Gričarjevo poročilo?
Drugič. Kdaj bo ministrstvo za notranje zadeve umaknilo sporočila o znaku strogo zaupno, glede na to, da ta oznaka ščiti nezakonitosti v vladi in ministrstvu za notranje zadeve, ne pa državne skrivnosti ali pa morda celo čenče, kot ste vi to nedavno javno izjavili?
Tretjič. Kakšno je vaše stališče kot predsednika vlade do poizkusov diskriditacije policistov in pripadnikov teritorialne obrambe, glede obtožbe, da so le-ti domnevno zagrešili na Holmcu vojni zločin? In glede na to, da se pojavljajo tudi v parlamentu novi poizkusi diskriditacije. Tu mislim na "martinčkanje" med navednicami poslanca LDS, gospoda Pungartnika.
Nenazadnje. Zanima me tudi, kaj je s sankcijami? Ker je do sedaj v tej zadevi odgovarjal in bil sankcioniran zgolj novinar. Drugih sankcij do sedaj ni bilo. Ko govorimo o novinarju, mislim na sankcije, ki jih je doživel gospod Budja. Sankcije, pogojno temu rečeno ali kar močne sankcije, ki jih je doživel novinar Tomaž Ranc že v postopku. Priprave poročila pa so tudi vredne premisleka.
Prosim za odgovor. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Hvalica. Prosim predsednika vlade, če odgovori na poslansko vprašanje.
DR. JANEZ DRNOVŠEK: Gospod predsednik! Spoštovane poslanke in poslanci! Lepo vas pozdravljam. Tudi gospoda Hvalico. Vračam vam čestitke za rojstni dan.
Dogovorili smo se, da začnemo s prakso, da tudi predsednik vlade odgovarja na poslanska vprašanja, čeprav to ni predvideno oziroma izrecno predvideno v sedanjem poslovniku državnega zbora. Pripravlja se nov poslovnik z nekaterimi spremembami, ki naj bi izboljšale delo državnega zbora in tudi vlade v tem razmerju. V teh spremembah, kot sem seznanjen, se predvideva tudi uvrstitev odgovorov predsednika vlade na poslanska vprašanja kot normalna oblika dela.
Predlagam, da v tem obdobju do sprejema tega poslovnika, tudi na podlagi te izkušnje, ko začnemo s to prakso, že vnaprej izoblikujemo tisto pravo dikcijo ali pravilo ali način, ki je primeren našemu delu, naši parlamentarni demokraciji. Če grem sedaj na odgovore na postavljena vprašanja.
Gospod Hvalica, če sem prav razumel, prvo vprašanje je, kdaj bo vlada razpravljala o poročilu o aferi Holmec. Vlada je pred časom obravnavala poročilo, ki ga je pripravila naša vladna komisija, to je bilo v času interpelacije. Tisto poročilo in tudi namen delovanja naše vladne komisije, ki jo je vodil minister Kušar, je bilo odgovoriti predvsem na vprašanje, ali se je v zvezi s Holmcem oziroma z osamosvojitveno vojno in tistimi dogodki takrat zgodilo karkoli spornega, pa tudi še druga vprašanja, ki so na to navezana. Odgovor, ki ga je dala naša vladna komisija takrat, je bil zelo jasen: nič spornega se ni zgodilo. Rezimirala je tista poročila, ki so bila takrat znana. Različne komisije, ki so do takrat delovale, so dale svoja mnenja.
Drugo. V tistem času je potem potekala razprava tako o aferi Holmec kot tudi interpelaciji proti ministru Bandlju. V tisti razpravi na seji državnega zbora se je izmenjalo veliko vprašanj, veliko odgovorov, veliko argumentov za ali proti, tudi v različnih tezah, kaj je pravzaprav ozadje afere Holmec. Poslanci ste se potem na koncu tudi odločili. Kot prvo ste imenovali posebno komisijo, da razišče ozadje afere Holmec; vsi smo se s tem strinjali, tudi vlada, predsednik vlade, in pričakovali smo torej, da bo ta komisija ta ozadja razčistila. Kot drugo ste poslanci izoblikovali tudi svoje stališče do interpelacije in se temu primerno odločili. Od takrat naprej vlada posebej ni obravnavala te zadeve, tudi v pričakovanju sodelovanja s parlamentarno komisijo oziroma tega, da bo parlamentarna komisija postavila določena vprašanja, določene naloge, v katere se lahko vključi tudi vlada in skuša pripomoči k temu, da se ozadja razčistijo. To je trenutna situacija, takšno je stanje.
V zvezi s tako imenovanim poročilom Gričarjeve komisije - vlada tega ni obravnavala. Do sedaj nam tudi ministrstvo za notranje zadeve ni predložilo tega poročila. Če sem prav razumel njihove razloge - to predvsem zato, ker naj bi šlo za interno poročilo, namenjeno interni razpravi, kaj se je znotraj policije oziroma ministrstva dogajalo, in ki bi bilo podlaga za ustrezne organizacijske, disciplinske in drugačne ukrepe, če bi bili potrebni. Pričakujem, da glede na veliko razpravo, glede na politizacijo tega primera tudi v javnosti, da bo vlada v kratkem tudi o tem razpravljala in kot predsednik vlade sem postavil ministrstvu za notranje zadeve določena vprašanja v zvezi s tem poročilom. Ko bom dobil odgovore, bomo zadevo uvrstili na dnevni red vlade.
Kar se tiče vprašanja strogo zaupnosti v tem poročilu. Ni ga postavila vlada, ni ga postavil predsednik vlade, postavilo ga je samo ministrstvo za notranje zadeve. Po tem, kar vidim, kar spremljam v javnosti, se sam pridružujem mnenju tistih, ki menijo, da je stroga zaupnost oziroma zaprtost za javnost tega poročila kontraproduktivna, da hkrati to poročilo spet po številnih poteh prihaja v javnost, do novinarjev, do medijev, da se potem s posameznimi bolj ali manj točnimi ali netočnimi trditvami iz tega poročila manipulira, da se takšni posamezni deli uporabljajo v takšne ali drugačne špekulacije, tudi medijska obračunavanja, ne da bi tisti, na katere se to nanaša, imeli možnost, da se ustrezno branijo, ker ne poznajo tega poročila, ker ne poznajo torej tudi razlogov in seveda nekih utemeljenih dejstev, ki bi za njim stali. Zato menim in tudi o tem sem se že pogovarjal z ministrom za notranje zadeve, da bi bilo zelo primerno dvigniti stopnjo zaupnosti iz tega poročila, predvsem, ali seveda za tiste dele, za katerimi komisija stoji, za tiste trditve iz poročila, ki so dokazljive, ki se jih da dokazati in za katerimi komisija stoji. Mislim, da je prav, da je to dostopno javnosti in da seveda vsi tisti, ki jih to tangira, lahko ustrezno tudi potem spregovorijo o tem.
Tretje vprašanje v okviru tega. Resnično bi želel, da se te zadeve razčistijo, pojasnijo in da se stanje v notranjem ministrstvu konsolidira. Mi vsi smo želeli in pričakovali, da bo po izredni seji državnega zbora, po interpelaciji, ki je bila uspešna, tudi po imenovanju parlamentarne komisije, da se bo stanje normaliziralo, da bo pač potrebno izvesti najbrž nekatere organizacijske, tudi disciplinske ali drugačne ukrepe in da je potrebno seveda to stanje čim hitreje umiriti in da mora ministrstvo opravljati svoje naloge, ki so, seveda, zelo zahtevne, zelo nujne. Tako, da nam sedaj nadaljevanje te politizacije celotnega primera vnaša, po mojem globokem prepričanju, veliko škodo. Vsi smo zainteresirani, da se stvari čimprej razčistijo, da se postavi pika na ta primer in da se vsi, tako policija, kriminalisti in tudi vsi ostali, ukvarjamo s tistim, s čimer se moramo.
Odnos do same afere Holmec, mislim, da je jasen. Po vseh do zdaj poznanih dognanjih se na Holmcu ni zgodilo nič spornega, nič takšnega, česar bi se morala naša osamosvojitvena vojna sramovati.
Drugo. Nesporno je, da je celotna afera Holmec, takšna kakršnakoli je že bila, škodljiva za državo, da je povzročila škodo. Ob tem bi postavil vprašanje, za katerega vidim, da se tu in tam pojavlja, češ, zakaj je svet za nacionalno varnost na eni svojih februarskih sej postavil vprašanje oziroma naložil ustreznim službam, da ocenijo, ali je v to afero lahko vključena tudi kakšna tuja služba. Takšno vprašanje je bilo postavljeno ne iz razloga, da bi se obračala pozornost kamorkoli z morda resničnih akterjev te afere, ampak enostavno iz logičnega vprašanja, ki si ga mora vsak postaviti po zdravi pameti, v čigavem interesu bi bilo ustvarjanje in sceniranje neke takšne afere. Enostavno se nam je zdelo nemogoče, da bi lahko nekdo doma za neko domačo rabo, za neke notranje obračune, sproduciral takšno afero, kot je afera Holmec. Vprašali smo se, ker mislim, da je nujno vprašanje, sicer bi bili neodgovorni, ali morda ne gre za nadaljevanje nekaterih aktivnosti, ki smo jih v preteklosti poznali, od same osamosvojitve naprej, ko se poskuša Slovenija in njena osamosvojitvena vojna diskreditirati, ko se je Slovenijo že večkrat skušalo pripeljati tudi do Haaga in ko se je postavljalo, in se še vedno postavlja, vprašanje, ki ga nekateri ves čas forsirajo, češ tudi Slovenija je kriva ali enako kriva ali morda še bolj kriva kot drugi za nastanek te velike jugoslovanske vojne, ki še danes traja. Ta vprašanja, vprašanja o krivdi še danes niso dokončana. Zato bi bilo zelo zelo neodgovorno ali pa nespametno zanemariti takšno možnost, da gre lahko v tem primeru ali v kakšnem drugem primeru tudi za takšne vzroke, ki bi bili spodbujeni z nekimi interesi od zunaj. Določene indikacije o tem so bile, vendar se to ni v nobenem primeru nanašalo na akterje, domače akterje te afere, ki so bili tako ali drugače izpostavljeni v medijih ali v tem poročilu. Šlo je in še vedno gre za oceno tudi te možnosti, ne da bi s tem karkoli zmanjševali pri raziskovanju ali pri ugotavljanju teh domačih akterjev ali njihovih aktivnosti. Toliko o tem vprašanju. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala predsedniku vlade za odgovor na poslansko vprašanje. Dopolnilno poslansko vprašanje ima gospod Hvalica. Dopolnilno vprašanje k svojemu vprašanju.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Ni dopolnilno, pač pa ponavljam isto vprašanje, ker mi predsednik ni odgovoril na dve vprašanji.
Najprej, vi ste mi odgovorili samo na dve in pol vprašanja. Tretje vprašanje se glasi tudi:
Glede na to, da se pojavljajo tudi v parlamentu novi poizkusi diskreditacije in ker gre za ljudi iz vaše stranke, bi bilo zelo zanimivo izvedeti, ali je to projekt.
Oprostite, jaz si drugače ne morem predstavljati. Po vsem, kar se je tu zgodilo, smo doživeli šokanten nastop poslanca Pungartnika za to govornico. Tu je treba dati nek odgovor. Če je on osamljen jezdec, je ena stvar. Če je pa projekt, potem se pogovarjamo drugače.
Nič mi niste odgovorili na zadnje vprašanje:
Kaj je s sankcijami?
Do sedaj ni bil nihče sankcioniran, razen novinarja Budje. Jaz želim imeti na to odgovor.
Če pa komentiram še del vaše razprave, glede umika oznake "strogo zaupno". Gospod predsednik! Po poslovniku in v skladu z zakonom o vladi vi lahko posredujete obvezujoča navodila, da se odpravi stopnja zaupnosti. Zanima me:
Ali ste to storili? Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Hvalica. Predsednik vlade, ali želite dodatno odgovoriti na vprašanje?
DR. JANEZ DRNOVŠEK: Zelo na kratko. Ne morem komentirati stališč ali izjav posameznega poslanca. Niti ne poslanca, ki ste ga omenili. Ni mi znan noben projekt in mislim, da je to insinuiranje, češ, da naj bi šlo pri tem za nekakšen projekt. Mislim, da smo vsi sodelovali v osamosvojitveni vojni in po njej si utrjujemo ugled Slovenije in jo zgrajujemo. Mislim, da take trditve res ni potrebno prelahko uporabljati.
Mislim, da mora svoje stališče poslanec, če ga še ni, jasno povedati sam. Jaz v to ne morem posegati.
Kot drugo. Sankcije, kakšne sankcije? Zamenjan je bil vrh ministrstva. Delno zaradi interpelacije, delno je bil že prej kot rezultat te afere tudi direktor policije. Več drugih sprememb, ki jih je potem novo vodstvo ministrstva podvzelo. Drugačne sankcije lahko pridejo samo na podlagi kriminalističnih izsledkov, postopkov, ki bi bili sproženi o tem. To so postopki, ki jih vlada ne more sama podvzemati, ampak sodijo v pravosodje.
Pričakujem, da bo tudi parlamentarna komisija, če bo ugotovila kakršnekoli nepravilnosti in kakršnekoli odgovornosti, da bo pač sprožila ustrezne postopke.
Kar se tiče pa stopnje zaupnosti, jaz sem vam povedal svoje mnenje, tisto, kar ugotavljam v teh zadnjih dneh, ko ugotavljam, da je to poročilo postalo neka velika medijsko- politična manipulacija in da je povzročila, mislim da precej negativnega. Postavlja se veliko vprašanj, tako o metodah, ki so bile uporabljene, do tega, da je ta komisija imela za mandat, da naj ugotovi, kako je prihajalo prej do nezakonitega, do neustreznega odtekanja dokumentov in informacij iz ministrstva, kar je potem na nek način povzročalo to afero. Sedaj se pa s tem poročilom dogaja isto, odtekanje medijem, načrtno usmerjeno, že prej, preden ga je dobila komisija v parlamentu, vlada ali kdorkoli drugi. Seveda so, ali deli poročila ali celotno poročilo že našli pot do ustreznih medijev v nadaljnjo manipulacijo. To seveda ni v redu in kaže na to, da se razmere v tem smislu niso uredile. In na ta vprašanja seveda tudi jaz pričakujem ustrezne odgovore in o tem se bomo še pogovorili. Vendar v dosedanjem razmišljanju sem videl kot del možne rešitve tudi to, da torej komisija jasno stopi za tisto, kar misli, da lahko zagovarja, kar lahko utemeljuje, in da se to tudi objavi, ostalo pa seveda, tisto, za čemer ne more stati, pa najbrž ne bo imelo veliko drugačnega statusa, kot bi ga recimo označil izraz "čenče". In za tisto, za čemer lahko stoji, torej naj se to objavi in s tem se lahko potem soočijo vsi tisti, ki mislijo, da jih to prizadeva. Toliko. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa predsedniku vlade. Besedo ima gospod Borut Pahor. Proceduralni predlog imate? Prosim, gospod Božič.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa, predsednik, spoštovana sekretarka. Lep dober dan predsedniku vlade, vsem ministrom, sekretarjem, ki ste danes prišli, in tudi vsem kolegicam poslankam in poslancem! Poslanska skupina slovenskih krščanskih demokratov zahteva na podlagi drugega odstavka 29. člena poslovnika državnega zbora, da se v državnem zboru opravi razprava o odgovoru vlade na poslansko vprašanje Iva Hvalice. Vem, da imamo vsi, vsak svoje vprašanje, predvsem opozicija, ampak mislim, da je ta zadeva taka, da je treba o njej razpravljati. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Torej vsekakor bomo v skladu s poslovnikom ravnali, v skladu z drugim odstavkom 29. člena poslovnika. Moram pa opozoriti predlagatelje, da ta člen poslovnika omogoča samo, da nastopijo predstavniki poslanskih skupin in predstavnik vlade in zadeva je zaključena. Predlagam, da to tudi naredimo v nadaljevanju te točke dnevnega reda. Besedo dajem pa gospodu Pahorju.
BORUT PAHOR: Hvala lepa, gospod predsednik. Ministrski predsednik! Vaša vlada je v zadnjem času predstavila različne programe aktivnih socialnih politik, kot je med drugim program zaposlovanja ali napovedani program boja proti revščini in socialni izključenosti. Verjetno se boste strinjali, da ne daje rezultatov, kot ste jih pričakovali, vsaj takih ne, kot bi si jih želeli. Brezposelnost se znižuje mnogo počasneje, kot je bilo napovedano ob lanskoletnem znižanju pravic brezposelnih. Raziskave javnega mnenja kažejo, da vedno več ljudi ocenjuje svoje življenje kot slabše in tudi to, da se povečuje revščina v Sloveniji.
Gospod predsednik, rad bi prosil za vašo pozornost pri naslednjem podatku, ki se nam zdi vreden vse politične pozornosti: polovica gospodinjstev v Sloveniji razpolaga s tretjino denarnih virov, kar je manjši obseg sredstev od tistih, s katerimi razpolaga petina najbogatejših v Sloveniji; delež BDP-ja za reševanje brezposelnosti pa pada vseh zadnjih pet let. Ker je pogoj za zniževanje brezposelnosti in zmanjševanje revščine uspešna ekonomska politika, vas v imenu Združene liste socialnih demokratov sprašujem:
Kaj namerava vaša vlada storiti zlasti za nujno povečanje izvoza blaga in storitev (kazalci o izvozu niso spodbudni)? Kaj namerava storiti za povečanje konkurenčnosti in povečanje tujih naložb kot enega ključnih pogojev za vključitev v Evropsko unijo (v aprilskem Ekonomskem ogledalu lahko preberemo slabe podatke o stroškovni konkurenčnosti, poslabšanju stroškovne konkurenčnosti)?
In na koncu, kaj namerava vaša vlada storiti, gospod predsednik, za zaustavitev oziroma zmanjšanje razlik v regionalni razvitosti?
Tu bi želel spomniti, da imajo nekateri od naših kolegov iz poslanske skupine že dalj časa pobude za to, da bi vaša vlada končno predlagala zakon, ki bi te razlike, če ne odpravil, vsaj zmanjšal; razlike se namreč nedopustno povečujejo; menimo, da je zakon bistven za to, menimo, da je pomembna tudi večja oziroma širša postavka v proračunu, ki bi omogočila poleg boljše organiziranosti tudi več investicij. Nenazadnje, in s tem tudi zaključujem, od tega je odvisna tudi naša sposobnost za vključevanje v Evropsko unijo.
Želel bi vas, gospod predsednik, povabiti, da odgovorite na vprašanja in da komentirate predvsem podatek o revščini na Slovenskem, ki se nam zdi vreden tudi vaše politične pozornosti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Pahor. Prosim za odgovor predsednika vlade.
DR. JANEZ DRNOVŠEK: Hvala za vprašanja. Vlada se veliko ukvarja s temi vprašanji in vedno je utemeljeno postavljati takšna vprašanja, tudi o stopnji revščine, čeprav vemo, da Slovenija pri teh vprašanjih še vedno presega večino držav in da različne mednarodne primerjave in tabele o teh vprašanjih Slovenije ne ocenjujejo slabo. Res pa je, da smo vstopili, če temu tako rečem, v ta sistem iz nekega drugega sistema, ki je avtomatično zagotavljal skoraj polno zaposlenost in imel tudi vgrajene številne mehanizme, ki so dajali precej solidarnosti in zmanjševali razlike, hkrati pa celoten sistem delali manj učinkovit, kot pa so bili učinkoviti nekateri drugi sistemi, s katerimi smo se želeli že včasih primerjati. Torej, nujno je bilo v začetku tega desetletja ob prehodu v drugačne tržne zakonitosti, v drugačen sistem, tudi ob izgubi tako imenovanih mehkih trgov v nekdanji Jugoslaviji in drugod, da je prišlo do zaostrenih pogojev, tako gospodarjenja kot tudi nekaterih zaostrenih socialnih vprašanj. Mislim, da je Slovenija uspela obdržati sorazmerno visoko stopnjo solidarnosti, da stopnja nezaposlenosti, če jo primerjamo z Evropsko unijo, ni slabša oziroma da je boljša od povprečja v Evropski uniji, če uporabljamo mednarodno primerljivi podatek, ki temelji na metodi mednarodne organizacije za delo. Po tem podatku je stopnja zaposlenosti v Sloveniji okoli 7,7%, v Evropski uniji pa za približno 3% višja. Primerjalno situacija ni tako slaba, čeprav si želimo, da bi tudi ta podatek izboljšali in ga približali najboljšim primerom v svetu.
Vlada ima v proceduri in bo v najkrajšem času obravnavala program za odpravljanje nezaposlenosti oziroma program aktivnega zaposlovanja. Želimo, da bi čim več delavcem nudili možnost aktivnega dela in da bi bilo vprašanje solidarnosti s tistimi, ki ga ne morejo dobiti, zoženo na res minimalni krog. Pri tem skušamo zadeti pravo mero, kot je celotno prizadevanje v naši državi in tudi v svetu vedno usmerjeno v to, kako najti pravo mero med ostro, tržno borbo in učinkovitostjo in še med tisto nujno solidarnostjo, ki jo družba pričakuje. Hkrati pa da ta solidarnost ne bo tolikšna in tako draga, da bi zavirala gospodarstvo.
Vlada ocenjuje tudi zadnja gospodarska gibanja. Izvozna gibanja v teh mesecih so sicer nominalno nekoliko slabša, kot je bilo pričakovati. Vendar hkrati tudi ob nižjem uvozu je doseženo plačilnobilančno ravnovesje, kar je naš glavni cilj. Letošnje leto je nekoliko težje gospodarsko leto in vemo, da je Evropska unija znižala svoje napovedi, da je tudi Nemčija kot naš glavni gospodarski partner znižala svoje napovedi in tudi gospodarsko aktivnost in da to utegne v določeni meri, vendar ne veliko, vplivati tudi na gospodarsko aktivnost v Sloveniji.
Mi smo napovedali za letošnje leto gibanje družbenega proizvoda oziroma njegovo rast nekje med 3,5% do 4%. Vlada uradno še vedno ostaja pri tej prognozi, čeprav nekateri ocenjujejo, da je bolj verjetna stopnja 3,5% kot 4%, v teh razmerah, ko dodatno vpliva tudi vojna v ZRJ oziroma kosovska situacija. Dejstvo je, da bo prišlo do določenega zmanjševanja najbrž v storitvenih dejavnostih. Predvsem turizem in tudi transport kot posledica te vojne situacije, ki pa jo vsekakor označujemo lahko kot višjo silo.
Kaj storiti za večji izvoz? Mi smo v daljšem obdobju vodili konsistentno politiko povečevanja izvoza s tem, da smo skušali gospodarstvu zagotoviti čimbolj stabilne pogoje. In tisti osnovni problem, s katerim so se naši izvozniki srečevali, je bil ves čas razkorak med rastjo domačih cen in med rastjo zunanjih cen, gibanje tečaja, ki je bil v škodo izvozniku, ves čas torej na račun izvoznikov. Tudi v lanskem letu vemo, da je bil bistveni element zmanjšanja konkurenčnosti naših izvoznikov v realni apreciaciji tolarja do tujih valut in da tudi drugi, nekateri pozitivni inputi na konkurenčnost niso toliko vplivali, da bi zmanjšali, torej, ali da bi povsem kompenzirali ta element. Mi smo uspeli inflacijo znižati, kot veste, na 4,6% na letnem nivoju, to je zadnji podatek. Prvič smo prišli pod 5%, kar mislim, da je izjemen dosežek, da so druge države potrebovale desetletja, torej razvite tržne države, da so se temu približale in da so šle pod to stopnjo. Tako da mislim, da smo precejšen del razkoraka med cenami že zmanjšali in s tem mislim da tudi napravili tisto za izvoznike, kar smo lahko.
Kot drugo, povečujemo potencial slovenske izvozne družbe, ki v vedno večji meri spremlja naše izvoznike na tujih trgih. Kot tretje, vključujemo vedno bolj podjetja, tudi v diplomatske ali vladne aktivnosti tako, da skušamo takrat, kadar je primerno, kadar gre za takšne države, organizirati tudi obiske gospodarskih delegacij, skupaj z vladnimi, in vedno bolj povezujemo torej tudi našo mednarodno dejavnost z gospodarsko dejavnostjo.
Uspeli smo v dogovoru s sindikati, v dogovoru z delodajalci v zadnjih letih doseči takšen dogovor o gibanju plač, ki je omogočal, da je produktivnost naraščala hitreje, kot pa so naraščale plače in s tem se je konkurenčna sposobnost našega gospodarstva povečevala. Mislim, da je to precej pomemben dosežek, zlasti, ker je tak dogovor in takšno gibanje plač že postal kar trajni institut, ki vnaša tudi pomemben element stabilnosti v naše gospodarstvo.
Pri dodatnih ukrepih je seveda vlada previdna oziroma možnosti za dodatne ukrepe, spodbujanje izvoza, so zelo omejene, če ostanemo seveda v okviru tržnega gospodarstva. In tudi spodbujanje izvoznikov pri izvozu na nekatera rizična območja, ker možnost za povečevanje izvoza je predvsem na rizičnih območjih, je seveda vprašljivo oziroma potrebno je najti pravo mero. Vsi vemo, da je danes konkurenca na evropskem tržišču, kamor izvažamo dve tretjini naših proizvodov, izjemno zaostrena zaradi še vedno trajajoče azijske krize, zaradi stagnacije Latinske Amerike, zaradi ruske krize in zato tudi Evropa zmanjšuje svojo rast. Hkrati pa seveda vsa evropska podjetja veliko bolj konkurirajo na domačem trgu zato, ker so izgubila nekatere zunanje trge. Konkurenca je torej huda na tistih trgih, ki so sicer najbolj zanesljivi, najbolj zaželeni. Tudi za naše izvoznike.
Preusmerjanje na nekatera območja je rizično; če govorimo o državah vzhodne Evrope ali jugovzhodne Evrope, nam je najbrž vsem jasno, s kakšnim rizikom se srečuje tak izvoz. Torej, če bi v taki situaciji tudi morda s kreditnim spodbujanjem, državnimi garancijami preveč spodbudili izvoz na rizične trge, bi s tem lahko dosegli kratkotrajno visoke stopnje rasti. Vendar z velikim vprašanjem rizika glede na omejeno plačilno sposobnost in veliko rizičnost nekaterih teh držav in nekaterih trgov. To so pa tisti trgi, kamor se da prodajati, ampak opozarjamo, z določeno previdnostjo.
Mi bomo skušali naprej spremljati gospodarska gibanja na najboljši možni način. Tudi iskati še dodatne odgovore, če bi se gospodarska situacija le bolj zaostrovala. Spodbudno je, da Slovenija še vedno ostaja na prvem mestu po rizičnosti, po stopnji tveganja pri nas. Glede na vse druge države v tranziciji edini dosegamo še vedno tako imenovan "A rating" in mislim, da je to najpomembnejše.
Kot drugo. Pomembno je - in upam, da bomo vsi v tem dosegli končno nek ustrezen konsenz - pomembno je bolj spodbujati tuja vlaganja. Kljub vsemu moramo priznati, da Slovenija velja za državo, ki ni najbolj prijazna do tujih vlaganj, in da so tuja vlaganja velikokrat povezana tudi z izvozom, ker po pravilu prinašajo izvoz. Ker želimo tuje vlagatelje, ki prinesejo s sabo tudi tehnologijo, nove in zunanje trge. V tej smeri, lahko ponovno zatrdim, vidim največjo rezervo, tako za povečevanje našega izvoza, za povečevanje stopenj rasti družbenega proizvoda in tudi za povečevanje delovnih mest v Sloveniji.
Pri tem se bomo morali resnično vprašati; ali nas taka tuja vlaganja res ogrožajo, zmanjšati različne administrativne ovire, ki so ponekod prehude, in tudi pri tem najti tisto pravo mero. Vedno gre za pravo mero. Torej, da ne bo šlo po eni strani za razprodajo, kot bi kdo rekel, ampak da bo šlo za tiste produktivne tuje naložbe, ki nam lahko prinesejo še odstotek ali dva višjo gospodarsko rast, kot jo imamo sedaj. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala predsedniku vlade.
DR. JANEZ DRNOVŠEK: Regionalni razvoj. Ali imam še čas za regionalni razvoj? Na kratko.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ali to pomeni, gospod Pahor, da ste dali dopolnilno vprašanje?
DR. JANEZ DRNOVŠEK: To je že vprašal uvodoma. Ampak vprašanje je bilo tako kompleksno, da je bilo vprašanje o celotni gospodarski politiki. V nekaj stavkih bom skušal odgovoriti še...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim, prosim.
DR. JANEZ DRNOVŠEK: o regionalnem razvoju.
Vlada je poslala v proceduro zakon o regionalnem razvoju. Pričakujemo, da bo ta zakon ustvaril nekatere institucionalne pogoje za spodbujanje razvoja predvsem v tistih regijah, ki gospodarsko zaostajajo. Gre za pomembno vprašanje. Mi smo že v tej fazi priprave in celoten koncept naravnali tako, da smo navezali to na črpanje sredstev Evropske unije, torej da bi poleg naših sredstev pri spodbujanju razvoja naših regij v polni meri lahko koristili tudi sredstva Evropske unije. Vzpostavljanje pokrajin v tem administrativnoupravnem smislu ni nujen predpogoj za črpanje sredstev Evropske unije. Lahko bi to povezali, lahko pa ne. Za Evropsko unijo zadostuje, da imamo pač dogovorjene regije, lahko so to statistične regije, kot jim pravimo, lahko pa so seveda to tudi upravne, administrativnoupravne regije, ki se pač s tem povezujejo. Mi smo šli v naših pripravah, torej sedaj s tem, da gremo na statistične regije, ostaja pa odprto vprašanje, ali to povezati, dograditi torej tudi z administrativnoupravnimi regijami. Javna razprava o tem se je na nek način začela, vlada je posredovala nekatere teze. Pričakujemo, da se bo o tem razprava nadaljevala in da bomo skupno prišli do odgovora, ali že iti na takšne regije, ki bi jih obvezno predpisali oziroma ki bi jih morali obvezno oblikovati glede na eventualno spremembo ustave in zakonodaje, ali pa iti bolj postopno in začeti s temi statističnimi regijami in potem v nekem doglednem času doreči razpravo o tem, kakšne regije Slovenija potrebuje. V principu sem za regionalizem; tisto, kar nas včasih nekoliko skrbi, je količina sprememb, ki jih lahko naenkrat absorbira naša država. Vemo, da moramo sprejemati veliko zakonodaje, evropski "acquis", vemo, da smo imeli z občinami veliko težav. Seveda ne bi želeli, da se znajdemo v situaciji, ko moramo naenkrat absorbirati veliko sprememb, morda preveč sprememb za neko kratko obdobje in zato tudi rešitve niso najbolj kvalitetne, kar se nam je že včasih dogajalo. Tako, da pričakujem, da bo tudi državni zbor, seveda, se vključil v to razpravo in da bomo skupno dorekli to pomembno vprašanje. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa predsedniku vlade. Imate dopolnilno vprašanje, kolega Pahor? Prosim.
BORUT PAHOR: No, vprašanje bi bilo lahko zelo kratko formulirati tako:
Ali je zdaj gospod predsednik napovedal spremembo kakšne od politik, o katerih je bilo naše vprašanje, vaš odgovor, ali ne?
Kajti, če ni spremembe, v naslednjih letih ne smemo pričakovati ugodnih učinkov. Predsednik vlade govori o tem, da smo po primerljivih kazalcih na vrhu. Seveda, gospodarska in socialna dediščina je bila veliko boljša od naših partnerk.
Govorite o povprečju. Seveda, povprečje na državni ravni je morda spet v primerjavi s tekmicami dobro, samo je treba vedeti, da postopno trend zviševanja socialnega standarda učinkuje zelo različno na različne družbene skupine. Mi smo želeli opozoriti, da nimamo opravka samo z revščino, ampak tudi s procesom socialne izključenosti, in da bi morala vlada temu nameniti posebno pozornost. Tudi ko govorite o brezposelnosti - dobro, ta je primerljiva, seveda, ampak v nekaterih regijah je zelo velika, težko obvladljiva, v nekaterih pa, hvala bogu, nižja in tako učinkuje na državni ravni z nekim ugodnejšim povprečnim izidom. Vendar se naše vprašanje glasi:
Ali vlada napoveduje kakšno pomembno spremembo aktivnejše politike na teh področjih ali ne?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prosim, predsednik vlade.
DR. JANEZ DRNOVŠEK: Bom zelo kratek. Slovenija je v zadnjih sedmih letih, odkar imamo gospodarsko rast, torej začenši z letom 1993, ko se je prejšnja negativna rast iz prelomnih let 1990 do 1992 preobrnila v pozitivno, torej od leta 1993 naprej do vključno lanskega leta imamo približno 4% stopnjo rasti letno, ob tem, ko smo hkrati uspeli inflacijo spraviti s skoraj 300% na 4,6%, po zadnjem podatku. To so vsekakor dobri podatki, vključno s tem, da Slovenija dosega že 15.000 dolarjev družbenega proizvoda po kupni moči na prebivalca, da je že prehitela eno članico Evropske unije po tem pokazatelju, da je zelo blizu z nekaterimi drugimi, in še po vrsti drugih pokazateljev Slovenijo uvrščajo med vsekakor gospodarsko uspešne države.
Bistvenega spreminjanja gospodarske politike ne predvidevam. Želim, in skušali bomo inicirati ugodnejše pogoje za nekoliko več tujih vlaganj. Pričakujem, da bo tudi lastninjenje in odpravljanje monopolov v nekaterih javnih sektorjih prispevalo k bolj učinkovitemu gospodarjenju in večji stopnji gospodarske aktivnosti. Vendar nekih drugih generalnih sprememb v gospodarski politiki, v gibanjih, ki so pozitivna, ne vidim.
Tudi svetovna izkušnja nam kaže, da takšna stopnja rasti v daljšem obdobju, kot jo ima Slovenija, da je dobra stopnja rasti. Mislim, da si lahko želimo in da bi z nekim optimalnim naporom in na podlagi sedanjih izkušenj, in če bi uspeli odpraviti nekatere tabuje, zlasti pri tujih vlaganjih, uspeli priti, na primer, na 5% stopnjo rasti v naslednjem obdobju. Kadar so bile stopnje rasti višje - to nam kažejo nekateri primeri, na primer v azijskih državah, tigrih, kjer so s skrajno liberalizacijo, s spodbujanjem, kratkoročnim spodbujanjem pritoka kapitala, tako špekulativnega kot, recimo, bolj resnega, uspeli doseči visoke stopnje rasti, na primer 8% - je po pravilu prišlo do zloma v nekem obdobju in je tudi takšna politika tvegana. Mislim, da bi torej s temi napori, s temi spoznanji, ki jih sedaj imamo, lahko dvignili aktivnost še nekoliko, približno za kakšen odstotek, največ do dva, in da bi bil to optimum, ki bi si ga lahko samo želeli. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala predsedniku vlade. Tretje poslansko vprašanja bo postavil gospod Izidor Rejc. Predlagam tudi, da po odgovoru na to vprašanje opravimo razpravo na podlagi zahteve poslanske skupine, torej razpravo o odgovoru vlade na poslansko vprašanje kolega Hvalice. Prosim, gospod Rejc.
IZIDOR REJC: Gospod predsednik, gospe in gospodje, lepo pozdravljeni! Lep pozdrav tudi predsedniku vlade, ministrici in ministrom ter sodelavkam in sodelavcem! Moja vprašanja bi bila usmerjena bolj v naravnanost v Evropo in v vključevanje v Evropsko unijo, s tem da želim, predsednik, da mi čim bolj natančno odgovoriš, ker si tudi do sedaj že nekaj pojasnjeval, na naslednja vprašanja.
Vemo, da se približujemo vstopu v Evropo in da mnogi politiki, vsaj tako se da ujeti po televiziji in vsepovsod, nas nekako uvrščajo v zgornji del kandidatk. Zadnji kazalci pa niso ravno najboljši, čeprav si komentiral, da so dobri. Še vedno je inflacija - vemo, da je 7,9% - potem je visoka cena denarja - TOM še vedno živi, seveda izhajajoč iz inflacije - gospodarska rast - rekel si, 3,5% do 3,8% (Združene države Amerike imajo sedaj 4,1% gospodarsko rast, seveda pri drugih relacijah) - konkurenčna sposobnost, vemo, da izhaja tudi iz teh elementov - brezposelnost, ki ni dota, da bi jo nosili v Evropo in ki jo bo treba rešiti - in eden bistvenih elementov, za moje pojme, ko je še vedno uvoz vsako leto bistveno višji od izvoza in s tem tudi bilančni primanjkljaj. Želim vedeti:
Kaj boš ukrenil, ker je sedaj pred vlado in parlamentom leto 2000 in 2001, in če bo vključevanje okoli leta 2002, kaj boš ukrenil in kako boš naravnal proračun in vse te elemente v letu 2000, 2001 in 2002, da se to zaostajanje odpravi? To je prvo vprašanje.
Drugo vprašanje pa je naslednje: Ker je evro gotovo tudi naš vzporedni cilj, zanj pa veljajo maastrichtski konvergenčni kriteriji, za katere vemo, kateri so, in ki so jih morale sprejeti tudi članice (11 jih je bilo), ki so s tem letom tudi sprejele evro, ta monetarni sistem, sprašujem:
Kdaj je rok za Slovenijo, da bi se vključili?
Kajti menim, da tedaj šele nastopi tisti pravi red, ko bo Slovenija sprejela ta evro oziroma monetarni sistem - in seveda zakaj? - ko boš odgovarjal.
Poleg tega pa vsi ti kriteriji, o katerih govorim, menim, da so temeljni pogoj za normalno gospodarjenje.
Zakaj vlada ne napravi več hitrih in bolj dinamičnih potez?
Prej si s tem v zvezi odgovarjal, da nimate nobenih posebnih predvidevanj za leti 2000 in 2001. Vendar menim, zakaj se ne bi vlada malo bolj odločno postavila v bran gospodarstva in omogočila normalne pogoje, kar bi bila samo prednost in bi s tem samo dokazali Evropi, da smo zreli. To bi bilo gotovo tudi tisto, ko bi rekli, "evo, vaš čas je tu", rampa se dvigne in prosim, da vstopite. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Rejc. Prosim predsednika vlade za odgovor.
DR. JANEZ DRNOVŠEK: Gospod Rejc, hvala za vprašanja. Vlada si prizadeva, da postopno dosegamo kriterije stabilnosti, ki si jih je Evropska unija postavila pred nekaj leti. Vemo, da je 11 držav članic Evropske unije doseglo te kriterije stabilnosti in vstopilo v evropsko monetarno unijo, preostale se za to še niso odločile. Vemo, da so članice Evropske unije, to so razvite države Evrope z desetletno tradicijo tržnega gospodarjenja, potrebovale precej časa, da so dosegle te kriterije, da še vedno večina teh držav zaostaja za Slovenijo - na primer po kriteriju proračunskega deficita ali po deležu javnega dolga v družbenem proizvodu - in to enostavno iz razloga, ker so v teh desetletjih te države vrsto svojih razvojnih in infrastrukturnih potreb financirale na ta način skozi proračunski deficit, tudi s postopnim akumuliranjem javnega dolga, vključno z Združenimi državami Amerike, ki so desetletja imele visok proračunski primanjkljaj in javni dolg in so tudi šele v zadnjem času, lansko leto uspele napraviti ta proračunski preokret. Torej šele potem, ko so te države skozi daljše obdobje uporabljale takšen način, lahko rečemo deficitarni način financiranja svojih potreb, infrastrukture in drugega in ko so zato uporabljale, če tako rečem, privatne, zasebne prihranke, ki so jih usmerjale v financiranje proračunskih deficitov in kar je rezultiralo v akumuliranju javnega dolga, so začele z resno politiko potem zmanjševanja teh deficitov in zaustavljanja rasti javnega dolga v resni bojazni, da bi lahko to povzročilo na koncu takšna neravnotežja, ki jih potem celoten sistem ne bi več obvladal.
Slovenija se v svojem razvoju sorazmerno hitreje vključuje v ta prizadevanja in v vseh teh letih od osamosvojitve naprej smo imeli več ali manj uravnotežen proračun z manjšimi deficiti, do 1% družbenega proizvoda v zadnjem času, z majhnim javnim dolgom, glede na evropskega bistveno manjšim, glede na mastrichtske zahteve, in se torej nismo odločili za takšen princip deficitarnega financiranja različnih projektov, čeprav jih v veliki meri gradimo, vsi jih poznamo in ker bi nam pravzaprav deficitarno financiranje lahko marsikaj olajšalo. Mislim, da imamo pri tem neko previdno politiko, skušamo kombinirati tisto potrebno stabilnost in previdnost, pa kljub temu graditi, če tako rečem, čim več koristnih stvari. To nam daje osnovo, da v teh proračunskih kriterijih zelo hitro ali takoj že danes dosežemo maastrichtske kriterije, kriterije stabilnosti.
Ostali pa so vezani na stopnjo inflacije. Inflacijo postopno znižujemo, kot sem povedal. Zadnji odstotek je že pod 5%. Mi vemo, da nas letos čaka še uvedba davka na dodano vrednost, ki jo bomo skušali speljati s čim manjšimi prehodnimi, trenutnimi vplivi na inflacijo. Da bo uvedba davka na dodano vrednost še v tem elementu, torej davčnem elementu uskladila Slovenijo z Evropsko unijo. Da pripravljamo oziroma da je tudi že v parlamentarni razpravi pokojninska reforma, da je dosežen tudi socialni dogovor o tem pomembnem vprašanju in to bo vplivalo na prihodnjo trdnost javnih financ, ki jo želimo s tem ohraniti.
Pričakujem, da bo sedaj v naslednjih dveh letih prišlo do nadaljnjega zmanjševanja inflacije, do nivoja maastrichtskih zahtev in tudi postopnega nadaljnjega padanja obrestne mere. Padanja, ki je bilo prisotno v precejšnji meri tudi lansko leto. Vendar še ni zadostno. Jaz se strinjam, da naš bančni sistem še ni v tej točki dozorel, ni dorasel primerljivi evropski konkurenci. Vendar pritisk je tukaj in ta gibanja tudi v bančnem sistemu, v obrestnih merah se bodo morala nadaljevati v evropski smeri, ker sicer bo liberalizacija in tudi konkurenca na tem področju opravila to isto, če tega same naše banke ne bodo zmogle ali hotele storiti.
Pričakujem, da bomo s to politiko stabilnosti, kombinirano s čim večjo možno stopnjo rasti, nadaljevali v naslednjih letih. Naš cilj, tako kot smo ga do sedaj oblikovali v naših vladnih razpravah, je, da bi v evropsko monetarno unijo vstopili čimprej. Po možnosti hkrati s tem, ko bi postali člani Evropske unije. Naši načrti gredo v tej smeri. Tudi pogajalska izhodišča, ki smo jih pripravili za pogajanja z Evropsko unijo na tem področju, smo zastavili tako, da smo predlagali, da bi lahko tisto prehodno obdobje, 2-letno obdobje stabilnosti doseganja maastrichtskih kriterijev dosegali lahko v celoti ali vsaj delno tudi že takrat, ko še nismo člani Evropske unije. Torej še med pogajanjem in da bi v optimalnem spletu dogodkov torej lahko hkrati postali člani evropske monetarne unije. Pri tem smo zaenkrat postavili predlog, da bi naš sistem gibljivih tečajev lahko obravnavali kot fiksiran tečaj tudi v odnosu do evra. S predpostavko, da do dejanskih odstopanj ne bi prišlo, da bi prišlo samo do kratkoročnih manjših variacij, ki jih gibljivi tečaj prinaša s seboj. Torej naš načrt je, da postanemo člani evropske monetarne unije takrat kot člani Evropske unije, da bomo naša prizadevanja usmerili v ta cilj, kar pomeni, da če bomo postali člani Evropske unije recimo v začetku leta 2003, bi bilo to optimalni, najhitrejši cilj tudi za evropsko monetarno unijo. Zavedamo se, da je to ambiciozen cilj, vendar mislimo, da bi bilo neprimerno, če bi v tej točki odstopali od tega cilja in postavili neka drugačna obdobja, neke manj zahtevne cilje, ker bi to najbrž slabo vplivalo potem tudi na prizadevanja različnih akterjev na tem področju. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala predsedniku vlade za odgovor. Poslanec gospod Rejc je zadovoljen z vašim odgovorom. Predlagam, da sedaj opravimo razpravo o odgovoru vlade na prvo vprašanje, na poslansko vprašanje poslanca gospoda Hvalice. Zahteva poslanske skupine SKD se veže na drugi odstavek 29. člena poslovnika. Tukaj je poslovnik jasen. Predstavnik predlagatelj zahteve torej ima možnost, da razpravlja do 15 minut, isto dolžino razprave predstavnik vlade in potem pa predstavniki poslanskih skupin do 5 minut. Predlagam tudi predsedniku vlade, da počaka še pri tej točki dnevnega reda, pri tej razpravi, ker se pač razprava dotika vašega odgovora na poslansko vprašanje gospoda Hvalice. Torej besedo dajem predstavniku predlagatelja zahteve, da se opravi razprava o odgovoru vlade. Gospod Lojze Peterle, prosim.
ALOJZ PETERLE: Hvala lepa za besedo. Jaz bi rad vedel, ali bo predsednik vlade navzoč pri tej razpravi, ker menim, da nima smisla, da govorim, če ga ne bo. Potem preložimo zadevo na takrat, ko bo lahko prisoten, ker tega brez njega mislim, da ne moremo obravnavati.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim gospod Peterle, imate proceduralni predlog?
ALOJZ PETERLE: Prosim, če se ugotovi, ali bo predsednik navzoč pri tej točki, ker jaz imam razpravo izrazito njemu naslovljeno in razumem poslovnik tako, da je poleg.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prihaja, predsednik vlade prihaja, tako, da lahko nadaljujete.
ALOJZ PETERLE:Spoštovani gospod predsednik, predsednik vlade, ministri, poslanke in poslanci!
Jaz sem vesel, da imamo poslovnik, ki vsaj do neke mere omogoča vsaj poskuse razčiščevanja, če že ne priti do konca pri odprtih vprašanjih in aferah. Holmec, kakor temu rečemo, je nedvomno ena od najbolj nesrečnih zadev, s katerim se ukvarja državni zbor in nasploh slovenska politika in tudi najbolj "štrli" kot odprto vprašanje na nebu slovenske politike. Ko se je ta zadeva začela, se ni začelo z zaupnostjo, očitno dokumenti niso imeli statusa zaupnosti, pač pa je šlo, tako se je doslej ugotovilo, za namerno lansiranje sumov, recimo raje umazanije na nekatere ljudi, šlo je dobesedno za diskvalificiranje nekaterih ljudi in seveda tudi samega boja za osamosvojitev na Koroškem. Zadeva ni uspela, kajti gospod Pogorevc, koroški policist in teritorialci in tudi drugi prebujeni ljudje so rekli jasen in odločen "ne" takemu početju. Zadeva je dobila del epiloga v državnem zboru. Potem ko je postalo to jasno, je uspela interpelacija proti ministru Bandlju in od tu naprej ali pa začenši s tem je z ladje padlo že veliko močnih imen in to dokazuje, da ta zadeva ni mačji kašelj. Vesel sem, da je bila potem v državnem zboru imenovana preiskovalna komisija, nisem pa vesel oziroma nismo veseli krščanski demokrati, kako se skuša sedaj razmerja v tej komisiji spreminjati z dodatnimi, z večanjem te komisije. Ustanovljena je bila oziroma ponovno je dobila delo Gričarjeva komisija, ki je prišla do rezultatov. Novi direktor policije jih je deloma pojasnil slovenski javnosti, nekaj ugotovitev oziroma nekaj dejstev, med njimi tudi tisto, ki seveda zasluži našo največjo pozornost, in to je, to je bilo rečeno na prvem njegovem javnem nastopu, da je predsednik vlade kot tudi kabinet predsednika države vedel za zadeve in mislim, da pred interpelacijo. Torej o tem, da gre za porcijo, kot se je takrat govorilo, so bili vrhovi obveščeni in tukaj se seveda naše vprašanje ojača, kako je bilo mogoče, da so vrhovi to dopustili, da je predsednik vlade to dopuščal. In zato nas ne čudijo tudi vprašanja, ne samo o tem, koliko, kdaj je bil obveščen tudi, ali ni v tej zadevi, ali se ne govori tukaj tudi o subjektivni odgovornosti. Zanimivo je, da so dejstva oziroma, da je teža dejstev taka, da se je direktor policije potem čutil dolžnega opravičiti tistim, ki so bili prizadeti zaradi te grde igre, in da je najavil iz tega razloga tudi določene zamenjave. Ampak od tu naprej sledijo potem nova dejstva, nove težave, novi paradoksi. Eden od teh je ta, da direktor policije in njegov novi šef, novi minister za notranje zadeve v javnosti različno razlagata, zakaj so nekatere ljudi zamenjali. Sprašujem predsednika vlade, kako on komentira tako različne utemeljitve, zakaj zamenjave ljudi, za katere vemo, kateri so.
In vztrajanje na zaupnosti je eno od takih vprašanj. Bilo je že prej povedano, nedvomno lahko predsednik vlade na podlagi internih pravil, ki urejajo delo vlade, vpliva na to, da se status zaupnosti umakne. Jaz imam v imenu krščanskih demokratov samo eno razlagajo, zakaj do tega še ni prišlo. Očitno se nekaj pokriva, očitno se pridobiva v nekem interesu čas, očitno se nekaj še skriva in mi, naša poslanska skupina vztrajamo na tem, da se iz tega dokumenta, ki je v precejšnji meri že postal znan v javnosti, tudi zaradi tistih, ki so v njem konkretno omenjeni, pa ga niso mogli videti, da se zaradi njih ta dokument objavi. Tu je več kot čudno, da se predsednik vlade pred državnim zborom sprašuje na tak način, kot da MNZ ne bi bil del vlade, kot da je to "čenčarsko" društvo. Gospod predsednik, to ne meče lepe luči na vlado oziroma vodenje vlade. Poglejte, s čim vse se vlada ukvarja! Ampak z največjo afero, ki smo ji priča te dni, se predsednik vlade pogovarja z urednikom Slovenskih novic, zanj ima čas, nima pa časa za koalicijske partnerje, nima časa dati tega na vlado; čaka na preiskovalno komisijo parlamenta, pa mi vemo, kako močni so sklepi državnega zbora v zvezi z vlado. Kadarkoli je kaj zavezujočega, slišimo izjavo, da vlada ni izvršni svet, da mi kar sklepajmo, vlada bo delala pa po svoje naprej - tako se tudi dogaja. Torej, nenavadno je, da tako štrleče vprašanje, da se tega vlada sploh ne loti, kot da je to ne zadeva, da je tam nek MNZ, ki se ukvarja s tem ali onim, in kot da to ni del vlade. To postavlja velika vprašanja.
Izjava gospoda predsednika o čenčah je več kot zanimiva. Mislim, da je tudi nesrečna, kajti če je MNZ še v sestavi vlade in je Gričarjeva komisija komisija iz MNZ-ja, potem je to, seveda, vladna komisija, ne more biti drugače. Predsednik vlade je očitno tej komisiji izrekel popolno nezaupnico, ko je zadeve proglasil za čenče. Tako obnašanje, tako ravnanje odpira veliko vprašanj in, kot sem rekel, kaj se skriva, zakaj se skriva. Tako razumem tudi ljudski glas; ljudje ne samo pravijo, tukaj se nekaj skriva, ampak pravijo tudi, tukaj nekaj smrdi.
Pa še nekaj moram v tej zvezi omeniti, kar mislim, da je že prej tudi gospod Hvalica omenil. Glejte, predsednik vlade je prvi mož LDS-a. Bivši minister za notranje zadeve je bil ključni človek LDS-a. Novi minister prihaja iz LDS-a. Novi direktor policije prihaja iz neposrednega, najožjega območja predsednika vlade. Poslanec, gospod Pungartnik, ki je dodal novo omalovaževanje, vključno z lažjo, da ni bil niti nihče ustreljen na Medvedjeku, je iz iste stranke. Torej, tu ne gre za osamljene, ločene ali izločene pojave, tu je na mestu beseda "projekt" - ta projekt je odnos LDS-a do osamosvajanja. Znova in znova se pojavljajo te zadeve, nevzdržne primerjave z vojnami prej ali drugod in tako naprej. Mislim, da bo treba osamosvojitev vendarle sprejeti kot dejstvo, osamosvojitev, ki je prinesla drugačne rezultate kot druga svetovna vojna; prinesla nam je osamosvojitev in ohranitev demokracije, ne pa totalitarizma, kakor se je to zgodilo po drugi svetovni vojni. O teh zadevah je treba govoriti. Treba je govoriti, zakaj toliko eksponiranih članov LDS-a v tolikih aferah. Mi hočemo to razčistiti. Čas, ki je danes na razpolago za to, želimo, da se izkoristi v ta namen. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospodu Peterletu, ki je govoril kot predstavnik predlagatelja zahteve, da se opravi razprava o odgovoru vlade na poslansko vprašanje. Besedo dajem predstavniku vlade. Prosim, gospod dr. Janez Drnovšek.
DR. JANEZ DRNOVŠEK: Jaz bom na kratko. Potem je tukaj še minister, ki bo kaj povedal.
Gospod Peterle! Vi bi kot nekdanji predsednik vlade morali vedeti, kakšna pooblastila in možnosti ima vlada kot vlada in predsednik vlade za raziskovanje takih primerov ali afer. Zelo omejene. Zato je tudi parlament ustanovil - in mi smo to podprli - komisijo, ki pa ima tudi preiskovalne pristojnosti in možnosti, ki naj bi dala neko poročilo. Ampak tako se vam mudi, ne bi počakali na to komisijo in ne bi počakali, da se dokazi soočijo in tako naprej. Ampak bi kar naprej obtoževali nekoga, manipulirali z nečem. Resnično se sprašujem: Čigav je projekt, o katerem ste govorili?
Sprašujem se, kdo je več vedel o tej aferi pred interpelacijo, vi ali jaz. Veliko vprašanje. Sam sem se v svojem mnenju morda vključil res prepozno v to in skušal ugotoviti ob interpelaciji, zakaj pravzaprav gre. Razlage so bile različne. Očitno je bilo, da slika ni črno-bela. Vendar nobena od teh razlag ni temeljila na nekih preverjenih dokazih, ugotovitvah. Kaj naj bi storil predsednik vlade tik pred interpelacijo, če mu je nekdo rekel, ti in ti lanansirajo to afero, drugi mu je pa rekel, ne, ravno nasprotno. Ti drugi jo lansirajo. Stvari je treba preveriti.
Edino, kar bi lahko storil predsednik vlade v tisti povsem zaključni fazi, ko je državni zbor obravnaval vse to, kar se danes mistificira o Holmcu, vse takrat razpoložljive variante, teorije, teze, ko je državni zbor o tem razpravljal, je razpravljal tudi o interpelaciji in se potem odločal o ministru, edino, kar bi lahko predsednik vlade takrat storil, je, da bi rekel, namesto, da državni zbor odloča o interpelaciji - in v to se ne nisem vmešaval in do sedaj so me obtoževali ravno prevelike distance, češ, da sem premalo branil ministra v tej aferi - to, kar bi lahko storil, je, da bi jaz predlagal zamenjavo ministra Bandlja v tisti situaciji. Vendar zakaj? Postopek interpelalacije je tekel, bil je sprožen, o njem so se soočala dejstva, poslanci ste se odločili na podlagi svojih mnenj. Če bi predsednik vlade takrat posegel, prekinil interpelacijski postopek in predlagal sam zamenjavo Bandlja, bi ga s tem najbrž naredil za krivega. Tega pa tudi danes ne bi mogel storiti na podlagi poznanih dejstev in dokazov. Še manj takrat.
Torej je bilo povsem normalno, da se pusti razprava v parlamentu, da parlament na podlagi znanih dejstev in dokazov potem odloči o tem.
Mislim, da bi bilo korektno, gospod Peterle, če vam gre za ureditev razmer, tudi za našo policijo in notranje zadeve, da ne skušate na tak način insinuirati, češ, da predsednik vlade diskriditira to komisijo. Ni res! Postavljajo se nekatera vprašanja in prav je, da se postavljajo. Jaz nisem govoril o čenčah, kot da je to poročilo komisije čenča, ampak tisto, kar so prenašali skozi medije, kar so mediji postavljali ali kot neke teze ali vprašanja itn. Seveda vas to ne zanima, ampak bi želeli ustvariti nek notranji razdor, da bi se še naprej stvari zaostrovale znotraj ministrstva, da bi se ta borba znotraj še naprej nadaljevala, da bi se te grupe še naprej obračunavale, da bi se stvari še naprej polemizirale. Bodimo vsi skupaj pošteni, korektni in storimo vsak po svoje tisto, kar je potrebno, da se stvari resnično uredijo in vsaj poskušajmo nekoliko pozabiti razne takšne igre, zamere, ki nas pri tem ženejo, pretekle zamere, frustracije, pretekle zamere, ki potem vplivajo na takšno obnašanje. Hvala lepa.
To je bilo že četrto vprašanje in odgovor, gospod predsednik, tako da bom jaz zaradi obveznosti, ki jih imam naprej, na tej točki pa res prekinil svoje sodelovanje. Tukaj pa so ministri. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Po našem poslovniku pri tej točki oziroma pri tem načinu seveda ni možen več odgovor vlade, zato predlagam, če želi predstavnik vlade, gospod minister Šuklje, dopolniti predsednika vlade, ima možnost, da v okviru 15 minut, do 15 minut, to stori, če želi, seveda. Prosim, gospod Šuklje. Nato pa bodo imeli možnost predstavniki poslanskih skupin za 5-minutne nastope.
BORUT ŠUKLJE: Gospod predsednik, gospe poslanke, gospodje poslanci! Dovolite mi samo nekaj stvari, ki bi jih povedal. Prvo, mi želimo slovensko policijo in slovensko MNZ sanirati, ugotoviti in pustiti, da se ukvarja z zadevami, za katere ji je zaupal parlament mandat in za katere so ji zaupali državljani in državljanke svoj mandat. Mi bomo naredili vse, da bomo to svojo nalogo, ki smo jo dobili, speljali do konca, da bomo preprečili, da bi se še kadarkoli v slovenski policiji in v slovenskem ministrstvu ponovilo tisto, čemur danes rečemo afera Vič-Holmec.
Želel bi pa povedati nekaj zadev. V državnem zboru je bila ob razpravi formirana, ustanovljena preiskovalna komisija in sam sem na hearingu povedal, da bomo tako znotraj ministrstva kot v sodelovanju s preiskovalno komisijo naredili vse potrebno, da se zadeve raziščejo do konca in da se odstranijo vzroki znotraj ministrstva, ki so pripeljali do tega. Istočasno je bila znotraj ministrstva ustanovljena posebna komisija, ustanovljena na predlog vršilca dolžnosti pomočnika generalnega direktorja policije gospoda Venigarja in ob soglasju ministra Bandlja, formirana komisija, ki naj bi ugotovila, na kakšen način in kako so iz ministrstva odtekali podatki v javnost in se je z njimi manipuliralo. Vendar, najpomembnejša ugotovitev, tako za mene kot za slovensko policijo, je bila ugotovljena že pred tem. Ugotovljeno je bilo, da ni nikakršnega elementa, nikakršnega suma kaznivega dejanja, ki bi ga slovenska policija zagrešila med osamosvojitveno vojno. To je bila najpomembnejša ugotovitev, ki je bila po raziskavi formulirana: slovenska policija v zvezi z afero Vič-Holmec ni imela nič. Slovenska policija se je borila za neodvisnost in samostojnost, za teritorialno obrambo z državljani te države, neodvisnost in samostojnost Slovenije, ni zagrešila nikakršnega elementa kaznivega dejanja. To je bila najpomembnejša ugotovitev. Kaj šele, da bi bil kakršenkoli sum vojnega hudodelstva.
Zato je, ko je bila ta komisija znotraj ministrstva za notranje zadeve formirana, začela s svojim delom. Imela je mandat, bila je formirana kot tako imenovana neodvisna preiskovalna komisija.
Ko sem sam prišel na ministrstvo, so mi generalni direktor policije in člani komisije povedali, da so delo končali. Iz parlamenta pa smo dobili vlogo, da v roku 24 ur to poročilo posredujemo. Jaz sem bil osebno ustno seznanjen s tem poročilom. Poročilo smo posredovali naprej.
Poročilo je delano kot poskus rekonstrukcije dogodkov, kaj se je pravzaprav dogajalo. Zato je za tiste ukrepe, ki jih je na osnovi tega potrebno sprejeti, bilo potrebno narediti še nekaj korakov. Prvi korak je bil, seveda, da smo poročilo, ta poskus rekonstrukcije dogodkov, prepustili kriminalistični službi, ki naj ugotovi, ali je na osnovi tega možno ugotoviti elemente kaznivih dejanj za posameznike ali kogarkoli znotraj ministrstva. Drug segment tega je bil tisto, čemur pravimo ugotavljanje disciplinske odgovornosti. Tretji del, ki se tudi te dni končuje, pa je bilo ugotavljanje, katere sistemske ukrepe, katere ukrepe znotraj funkcioniranja tega tako velikega in za državo tako pomembnega mehanizma pa je potrebno na novo definirati ali pa jih na novo vpeljati, da bi preprečili kakršnekoli možnosti, da bi se, kot sem rekel na začetku, kadarkoli lahko ponovila taka zadeva, kot se je zgodila z afero Vič-Holmec.
Ministrstvo za notranje zadeve je državotvorno ministrstvo, je eno med najbolj pomembnimi ministrstvi, ki skrbi za varnost te države. Ljudje, ki delajo znotraj ministrstva, ki delajo znotraj slovenske policije, želijo delati. Želijo delati tisto, kar so njihove naloge. Lahko vam zagotavljam, gospe poslanke in gospodje poslanci, da bom sam kot minister naredil vse, da bo ministrstvo za notranje zadeve delalo to, kar je njegova funkcija in čemur je namenjeno, in da do tega ne bo več prihajalo.
Še zadnje. Ko bo končana kriminalistična preiskava in ko bo končano, na osnovi poročila, tudi delo disciplinske komisije, takrat bodo vsi, ki nosijo kakršnokoli odgovornost, pa ne glede na to, na katerem delovnem mestu so, seveda morali ustrezne sankcije za to dobiti. Dokler pa to ni dokončano, dokler krivda ni dokazana, pa je nedvoumno prehitro govoriti, da je ta ali ta ali ta kriv. Dokažimo krivdo - in mi delamo na tem, da bomo raziskali, kaj se je pravzaprav dogajalo.
Na koncu naj rečem, gospe poslanke in gospodje poslanci, na koncu koncev gre za slovensko policijo. Naredili bomo vse, da bo slovenska policija dobra, sposobna policija, taka kot je, pravzaprav ustanovljena samo nekaj let po ustanovitvi angleške policije - če se zgodovinsko ozremo nazaj - takšna kot je, biti sposobna, in ljudje, strokovnjaki, profesionalci, ljudje, ki so vsak večer na meji, na ulici, ki vsak dan in večer opravljajo operativno delo, so pripravljeni to narediti. In naredili bomo, verjemite! Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala ministru Šukljetu. Sedaj prehajamo na možnost razprav predstavnikov poslanskih skupin. Kdo želi besedo? V imenu poslanske skupine socialdemokratov, gospod Janez Janša.
JANEZ JANŠA: Spoštovani gospod predsednik, kolegice in kolegi! Ne vidim predsednika vlade; žal mi je, da ni zmogel toliko poguma, da bi ostal do konca te točke. V vsakem primeru bo ta razprava še burna, če ne danes, pa kdaj drugič. Vendar pa so bile tukaj rečene nekatere stvari, ki zahtevajo razpravo o tem tako imenovanem odgovoru vlade na vprašanje, ki je bilo zastavljeno.
Minister Šuklje je dejal, da intenzivno preiskujejo, kako so odtekali podatki z ministrstva za notranje zadeve. Vsi, ki smo se seznanili s tem poročilom prek medijev ali kako drugače, vemo, da to ni bil glavni problem. Glavni problem, zaradi katerega je danes sploh ta razprava, je bil v tem, da so v ministrstvu za notranje zadeve nastajali lažni podatki, lažne obtožbe. To je bil glavni problem! V ministrstvu za notranje zadeve, pod vodstvom gospoda Bandlja, v vladi liberalne demokracije, so nastajale lažne obtožbe proti slovenski državi in proti tistim, ki so se borili v osamosvojitveni vojni. To je glavni problem. Ne to, da je to odtekalo. Te lažne obtožbe so nastajale z namenom, da odtečejo. Zaradi tega ni treba iskati ozadja v srbski obveščevalni službi.
Mene je zelo presenetilo, ko je predsednik vlade prej za to govornico rekel, da se še vedno sprašuje, v čigavem interesu je bilo vse to. In je potem skušal celo nekako podtakniti to našemu poslanskemu kolegu, gospodu Peterletu, da je več vedel o teh zadevah pred interpelacijo. Če je bilo v interesu srbske obveščevalne službe, potem je predsednik vlade razglasil svojega najtesnejšega sodelavca in nekdanjega generalnega sekretarja vlade za agenta srbske obveščevalne službe. Ker poročilo komisije ministrstva za notranje zadeve ugotavlja, da so se vse te zadeve skotile pri Bandlju. Če je to srbska obveščevalna služba in če se predsednik vlade še vedno sprašuje, prosim, da vloži ustrezne ovadbe in da se zadeva razčisti.
Gospod Šuklje pravi, ko bo končana kriminalistična preiskava. Oprostite, kdo je pa delal v tej komisiji, ki je izdelala tako imenovano Gričarjevo poročilo? Sami kriminalisti! Gospod Gričar je pomočnik šefa kriminalistične službe in tudi ostali so, kolikor vem, vsi iz ministrstva za notranje zadeve in nekateri tudi iz kriminalistične službe. Kakšna preiskava je bila to? A sedaj bodo še prstne odtise jemali, ali kaj? In če ta kriminalistična preiskava ne bo dala rezultatov, ki bodo ugodni za vlado, bo pa ustanovljena še ena komisija in še ena in še ena, dokler ne bo poročilo pravo. Nobenega poročila več ne rabimo. Zadeva je narejena in je v parlamentu. In na tej podlagi se bodo stvari naprej odvijale. Čas bi pa bil, da tudi vlada to obravnava. Obravnava vsako stvar, ne vem, zakaj tega ne obravnava. Problem je drugje. Problem je v tem, da je ta komisija iskala zajca, izbezala je pa medveda iz brloga. V tem poročilu so stvari, ki kažejo na to, da se je policija, in še posebej kriminalistična služba, zlorabljala za interese ene stranke. Za interese liberalne demokracije. V tem poročilu boste našli podatke, navedbe, pričevanja, argumente za to, da se je policija zlorabljala proti, ne samo proti opoziciji, ampak tudi proti koalicijskemu partnerju. Proti vsem strankam, razen proti dvema. Se opravičujem, tudi Desusa ni zraven. Za to gre.
To je tisti ključni problem, zaradi katerega naj bi se sedaj na veliko dodatne komisije ustanavljalo in kriminalistično preiskavo peljalo. Zato se sedaj v medijih skuša diskriditirati komisijo, ki je izpeljala oziroma je naredila prvo poročilo. V veliki meri korektno po tem, kar je možno ugotoviti. Sedaj naj bi bili naenkrat vsi stari udbovci, ki jim ni za verjeti. Zakaj pa prej niso bili udbovci, ko ste jih imenovali v to komisijo? Zakaj pa gospod Škrlj, ki je bil tudi iz kabineta poslan sedaj v policijo za državnega sekretarja in je bil tudi v udbi, ni diskridiran v medijih kot udbovec, ki je prišel sedaj to reševati? Čim se je do nečesa prišlo, pa se gre v diskriditacijo.
Še nekaj gospod Šuklje. Tu ste bili zelo vehementni. Ampak komisija za nadzor nad tajnimi službami še vedno čaka, da bo dobila imena tistih, ki so razpolagali s poročilom Sove, v katerem se socialdemokratska stranka obtožuje, da uri osvobodilno vojsko Kosova. Parlamentarnega nadzora še vedno ni, še vedno niste poslali teh podatkov. Zaradi tega je bila vložena interpelacija proti gospodu Bandlju in je bil on zamenjan. Če teh podatkov ne bo, boste vi na vrsti.
Parlamentarnega nadzora še vedno ni. Ni to veljajo samo za gospoda Bandlja. Komisija je sprejela sklep, da mora ministrstvo za notranje zadeve posredovati te podatke. Vi ste že en mesec minister, pa teh podatkov še vedno ni. Torej, pošljite jih.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. V imenu poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov, gospod Borut Pahor.
BORUT PAHOR: Jaz ne bi ponavljal vseh stališč, ki smo jih tako ali drugače že sporočili parlamentu in javnosti.
Mislim, da je treba samo še enkrat povedati, da je ta diskusija, ta afera eno zelo bedno spričevalo naše države, njene pravnosti. Predvsem pa tudi sposobnosti vlade, da opravi s takimi spletkami. Mi imamo dve zahtevi oziroma zahtevo in predlog.
Mi menimo, da je treba pospešiti politične in sodne procese, ki bodo končno končali to zgodbo. Politično v tem smislu, da komisija v parlamentu opravi svoje preiskovalno delo in predlaga ukrepe, ki bodo politično sankcionirali zadevo. Menimo pa tudi, da bi lahko vlada, bolj kot to počne, pospešila postopke za ugotavljanje morebitne kazenske odgovornosti. Mi predlagamo, zahtevamo, da se politično in sodno stvari razčistijo, kolikor je le mogoče hitro.
Na koncu še enkrat. Mi smo pričakovali, ne samo da bomo stopili na rep tej aferi Vič-Holmec, ampak da bo minister Šuklje skupaj s sodelavci in člani kabineta predlagal ukrepe, ki bodo dokončno stopili na rep procesom politizacije ministrstev. Jaz mislim, da se morajo državljani po vsej tej deželi vprašati, zakaj plačuje davke. Zato, da se država ukvarja sama s sabo, ne pa z njihovo blaginjo. Naj se zdi ta odgovor še tako demagoški, je na mestu. Jaz ga tukaj samo ponavljam v imenu vseh tistih, ki niso zadovoljni, da smo priča stalnemu in stalnemu ukvarjanju države same s sabo. Nekdo je za to odgovoren.
Predlagamo, da se to čim prej ugotovi in da poskušamo zadevo končno dati v zgodovinske anale. Zato predlagam še enkrat, da se pospešijo postopki dela preiskovalne komisije, da se pospešijo sodni postopki. Mi kot stranka ne bomo licitirali v tej zadevi. Počakali bomo do konca. Vendar tega konca ni mogoče odlagati ad Kalendas Graecas. Potem pa bomo spričo naših stališč v zvezi s tem tudi odločali. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospodu Pahorju. V imenu poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov, gospod Peterle.
ALOJZ PETERLE: Hvala lepa za besedo. Predsedniku vlade, gospodu dr. Drnovšku, odgovarjam, zakaj se mudi.
Mudi se zato, da ne bo tudi ta afera raztopljena preprosto v času, kot se je že z marsikatero zgodilo in da se je ne bo preprosto pozabilo, sklicujoč se potem na zelo pomembne naloge, ki so pred državo, in obsojajoč tiste, ki sploh to zadevo še obravnavajo.
Vprašanje čenč, o katerih govori predsednik vlade. Jaz želim samo, da je dosleden in da uporablja to besedo vsakič, ko je to na mestu. Zanimivo, ko so zlili v medijih golido na Pogorevca, predsednik vlade ni govoril o čenčah, četudi so prišle, kot smo ugotovili, z njegovega ministrstva samega. Zakaj ni uporabil besede takrat. O čenčah je predsednik vlade spregovoril takrat, ko je senca padla na njega samega, ko se je pojavila ugotovitev oziroma omemba, da je on za te zadeve vedel. Od takrat naprej seveda mi ne govorimo o čenčah, ampak o velikem vprašanju politične odgovornosti, da se je kaj takega, tako grdega lahko sploh zgodilo. Na to vprašanje bo moral znati predsednik vlade odgovoriti.
Zakaj ne govori predsednik vlade o čenčah, ko poslanec LDS govori z zoološkimi termini o boju na Medvedjeku, ko on to zadevo razglaša kot "martinčkanje" in sončenje. Torej to za predsednika vlade ni čenča, o tem nič ne ve, ni bral, ni gledal. Kadar pride kaj neljubega, se naredi za neinformiranega. Tako predsednik vlade neke demokratične države verjetno ne more dolgo preživeti.
In ko pravi, gospod predsednik, da stvar ni črno - bela. Glejte, to ni, to izjavo lahko rečemo skoraj o vsaki zadevi, vendar si z njo ne moremo nič pomagati. Mene ne zanima, ali je črna ali bela ali je pisana. Mene zanima, kaj je res in kdo je odgovoren za to zadevo. Marsikaj vemo sedaj več, kot smo takrat, ko je padel minister Bandelj. Potem je uporabil gospod predsednik vlade še svoj značilni izgovor, češ, gre za zamere, to so neki stari računi itn. Jaz ne živim iz nobene zamere, jaz živim, v tem primeru iz zahteve po ugotovitvi odgovornosti, da je do teh nesrečnih zadev lahko prišlo. Gospod minister Šuklje je dejal, da je policija oprana vsakega suma. Hvala bogu. Lepo, da smo do te ugotovitve prišli, vendar ni pa še oprana politika, ki je to zadevo zakuhala. Mi ne želimo, da bi plačali to ceno ljudje, ki tega ne zaslužijo oziroma samo nekateri od teh, ki to zaslužijo. Mi želimo epilog. Podlaga za to pa je ugotavljanje odgovornosti.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še katera od poslanskih skupin besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo o odgovoru vlade na poslansko vprašanje poslanskega kolega gospoda Hvalice.
Nadaljujemo s poslanskimi vprašanji. Besedo ima gospod Čebulj. Za njim gospod Mozetič. Kolega Čebulj je bil še pred nekaj trenutki v dvorani. Predlagam, da spregovori gospod Mozetič najprej.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. Eno vprašanje bi naslovil ministru za notranje zadeve. Bolj zaradi tega, ker pač spada v področje njegovega ministrstva, se pa ne nanaša na zadeve, o katerih smo prej govorili. Pred časom sem v enem papirju, mislim, da je bilo prejšnji teden, ki ga je vlada poslala v parlament, kjer je program sprejemanja in pripravljanja različnih zakonov, o tem sem bral, ko smo razpravljali o programu vstopanja v Evropsko zvezo. V mesecu juniju bi moral priti v parlamentarno proceduro zakon o volitvah v državni zbor in pa zakon o volilnih okrožjih. Zanima me, ali je oziroma ali sta ta dva zakona pripravljena ali nista in če je volilni zakon pripravljen, po kakšnem volilnem sistemu se pripravlja.
Drugo vprašanje pa naslavljam ministru za delo in pa tudi ministru za zdravstvo, ker se pač nanaša delno tudi na njega. Navezuje se pa na teden ali dan družine, ne vem točno, kaj smo imeli. Sprašujem, problem, ki se stalno ponavlja pri nas, pred časom sem pa izvedel, mislil sem, da je ta problem vezan samo na neke male podjetnike, vendar sem izvedel, da je vezan tudi na institucije, ki so direktno pod odgovornostjo države. Gre za javne zavode, in sicer na tiste, tako bom rekel jaz, kar kriminalne zahteve, ki jih postavljajo delodajalci dekletom in ženam, da določen čas ne bodo zanosile in rodile.
Zanima, kaj je ministrstvo za delo s tega področja naredilo. Ali pošilja svojo inšpekcijo, da to kontrolira, ker je to ugotovljivo, ker so podpisane izjave in pogodbe. Ministrstvo za zdravstvo pa zato to sprašujem, ker predlagam, da naredi kontrolo v svojih zdravstvenih institucijah, predvsem v zdravstvenih domovih. Informacija, ki sem jo dobil, se nanaša na to, da je nek zdravstveni dom zahteval od svoje zdravnice, ki je šla na specializacijo v Ljubljano, ta zdravstveni dom je nekje z Dolenjske, da je podpisala izjavo, da 5 let, preden je sploh šla na to specializacijo, da 5 let ne bo zanosila in rodila. Torej gre za institucije znotraj sistema, ki je pod nadzorom vlade in ministrov in zato mislim in predlagam, prvič, želim odgovor, jasen, če to veste, da se to dogaja. Naprej pa predlagam, da izvedete kontrolo teh zadev.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospod Mozetič. Besedo ima predstavnik vlade, državni sekretar dr. Gorazd Trpin.
PROF. DR. GORAZD TRPIN: Hvala lepa. Odgovarjam na vprašanje glede volilne zakonodaje. Celoten sklop volilne zakonodaje je bil del projekta reforme javne uprave, kajti to je ena od stvari, ki jo bomo morali rešiti in zato smo ga tudi časovno opredelili. Res pa je, da zaradi trenutno neizdelanih izhodišč smo ta del volilne zakonodaje, kot je volitev, zakon o volitvah v državni zbor, zakon o volilnih okrajih, v zadnji uskladitvi državnega programa preložili, kar pomeni, da smo preložili na leto 2000 oziroma 2001. Na drugi strani pa je tudi res, da smo v ministrstvu oblikovali strokovno skupino za pripravo dela volilne zakonodaje. Tu mislim predvsem na zakon o referendumu in ljudski iniciativi ter tudi zakon o volitvah v evropski parlament, to je del seveda evropske zakonodaje, ki jo moramo sprejeti. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Na drugi del vprašanja bo dala odgovor gospa Nataša Belopavlovič.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Hvala lepa. Podobno vprašanje je bilo pravzaprav že izpostavljeno pred časom. Jaz bom ponovila tisti odgovor, ki sem ga dala že takrat.
Če delodajalci zahtevajo kakršnekoli izjave, s katerimi svoje delavke zavezujejo, da določen čas ne bodo imele otrok, je dejstvo, da so take izjave nične. S takimi izjavami si delodajalci ne morejo čisto nič pomagati in na tej podlagi delavk tudi ne morejo odpustiti niti jim ne more prenehati delovno razmerje.
Res je nekaj drugega, kar sem takrat tudi že omenila, da so delodajalci nekoliko bolj spretni in da dajo delavkam v teh primerih včasih bianco podpis odpovedi pogodbe o zaposlitvi in da je to problem. Naša inšpekcija, zaenkrat na podlagi navodil, ki jih ima, v bodoče pa tudi na podlagi novega zakona o delovnih razmerjih, bo deponirala tovrstne izjave delavk oziroma kakršnekoli take zahteve s strani delodajalcev. Če bi potem delodajalec aktiviral tako bianco odpoved, bo le-ta deponirana pri inšpektorju in tak način odpovedi ne bo mogel veljati. Inšpekcija seveda reagira, moram pa reči, da je teh primerov, ko se pogovarjamo pravzaprav tako prosto, veliko več slišati, medtem ko pa na samo inšpekcijo zelo redkokdaj pridejo delavci oziroma delavke s temi problemi. Če pa pridejo, pa jim inšpekcija nudi vso ustrezno pomoč. Saj pravim, še enkrat, same izjave, če gredo v to smer, so pa nične in si z njimi delodajalci ne morejo čisto nič pomagati.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa državni sekretarki, gospe Belopavlovičevi. Besedo dajem še ministru za zdravstvo, gospodu Jerebu.
DR. MARJAN JEREB: Gospa predsednica, gospe in gospodje poslanci! Ker se je del vprašanja gospoda poslanca Mozetiča nanašal tudi name, bi povedal naslednje. Prvič, da sem to prakso že dvakrat zelo ostro javno obsodil. Sem pa zdaj prvič slišal, da se je to zgodilo na zdravstvenem zavodu in bomo uvedli preiskavo. Prosil bi gospoda poslanca, če mi da podatke in bomo, kolikor se da ostro, ukrepali. Mislim pa, da bo nova zakonodaja tako prakso uspela preprečiti, upamo vsaj. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa gospodu ministru. Naslednja bo postavila vprašanje gospa Maria Pozsonec. (Posredovanje poslanca iz klopi.) Še dopolnilno vprašanje - se opravičujem! - gospod Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Jaz se zahvaljujem za odgovor, čeprav je bil zelo splošen. Kaj lahko delodajalec naredi, kaj ne naredi, kaj je z vidika prava, to jaz tudi sam dobro poznam. Inšpekcija, mislim, da bila dolžna. Te zadeve se pojavljajo zelo pogosto. Jaz vem in verjamem, da se veliko govori in da vsaka ženska, ki slučajno v to pride, zelo težko to prijavlja. Mislim, da bi bila naloge inšpekcije, če se o teh problemih toliko pripoveduje, da tudi dela kontrolo.
Kar zadeva ministra Jereba. Jaz ne vem točno, kje se je dogodilo. Vem samo, da naj bi bilo nekje na Dolenjskem in to v zdravstvenem domu. Ker verjetno zdravstveni dom pošilja svoje ljudi na specializacijo v Ljubljano in naj bi šlo za pogodbo.
To pomeni, da vse te podatke pa vi lahko sami pridobite, če greste to preverjati. Verjetno bi morali preverjati tudi, če se dogaja kje drugje.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Vabim gospo Marijo Pozsonec. Po vrstnem redu gremo, gospod Čebulj. Na koncu boste na vrsti. Prosim, gospa Maria Pozsonec imate besedo.
MARIA POZSONEC: Hvala lepa. Vsem spoštovanim lep pozdrav. Sprašujem vlado Republike Slovenije:
1. Kakšne varnostne ukrepe bo predvidela v izogib hudim prometnim nesrečam na nezavarovanih železniških prehodih, da se nikdar ne bi ponovila tragedija, ki je pretresla vso Slovenijo?
Koliko enonivojskih železniških križišč je v Sloveniji? Kaj se bo storilo, da bodo ti prehodi varnejši?
2. Vlado Republike Slovenije si dovoljujem opozoriti na nakopičene gospodarske infrastrukturne probleme na severovzhodnem delu naše dežele. Brezposelnost je že sedaj 19%. Zaposlovanja ni. Mladina delo išče drugod, seveda ga ne najde. Demografsko smo vsak dan bolj ogroženi. Kopičijo se gospodarski problemi v vseh tovarnah. Odpusti delavcev iz še delujočih podjetij so vsakodnevni. Kmetje ne morejo plačevati socialnega in zdravstvenega zavarovanja. Imajo blokirane žiro račune. Rubeži so vsakodnevni. Zaman opozarjamo na to že mesece in mesece. Prodati ni mogoče ne živine, ne koruze. Proizvajamo najbolj žlahtno kapljico, ki jo, če jo sploh, odkupujejo po 60 Sit za liter, česar pa mesece in mesece ne izplačajo.
Želela bi odgovor tudi o usodi nafte, od katere je odvisna prihodnost celotne pokrajine. Kopičijo se problemi v zvezi z infrastrukturo, odprto je vprašanje plinovoda in daljnovoda. V nacionalnem programu je predvidena železniška povezava Lendave z osrednjim delom Slovenije do leta 2000. Na žalost gre zgolj za mrtvo točko zakona na papirju. Gradnja avtoceste do Madžarske je preložena nekam v daljno prihodnost.
Sicer pa se govori, da je tudi na Madžarskem dozorelo spoznanje, da je gradnja avtoceste v smeri Slovenije nujna. Zato se menda obe državi pripravljata, da bi v bližnji prihodnosti začeli z gradnjo avtoceste od državne meje. Menda se bosta o tem pogovarjala tudi predsednika obeh vlad, sedaj na junijskem srečanju. Zanima me, če je to res? Ali bomo podprli to madžarsko pobudo? Sama dajem pobudo, da te nove možnosti izkoristimo. Kajti ne gre le za interes pokrajine ob meji, temveč je to splošni interes Slovenije.
Tretje vprašanje. Sprašujem ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ali bo prekmurska prašičereja res samo trinajsto "prase". Hvala.
DR. SLAVKO HANŽEL: Spoštovani. Odgovor na prvi del vprašanja gospe Pozsončeve je takšen, da dejansko v proračunu za leto 1999 ni na voljo finančnih sredstev za izvajanje mehaničnih zavarovanj križanj ceste z železnico.
Kot veste, je državni zbor pred časom sprejel poroštveni zakon, ker smo nekako uspeli zagotoviti le del potrebnih sredstev za tovrstne namene, in sicer v sklopu postavke signalno-varnostnih naprav. Tako bomo seveda tudi na najbolj izpostavljenih mestih, imamo namreč v sklopu zakona o varnosti v železniškem prometu točno opredeljene kriterije, kje, kdaj in pod kakimi pogoji so taki ukrepi nujno potrebni, to tudi izvedli. Pričakujemo seveda tudi nekoliko več sodelovanja pri zavarovanju teh križanj ceste z železnico s strani posameznih občin.
Še številčno, če dovolite, je bilo postavljeno vprašanje, 1059 je vseh križanj ceste z železnico. To se pravi, da imamo praktično na vsak kilometer in nekaj malega zraven po en prehod, kar je neprimerljivo z ostalimi upravami. Zaradi tega potekajo aktivnosti, da bi se dejansko posamezni prehodi združevali in ustrezno zavarovali. Zavarovanih prehodov, če računamo te mehanske zapornice, ki se zapirajo ročno, in avtomatske zapornice, ki se zapirajo s pomočjo sodobne tehnologije, je dejansko skupaj dvesto petdeset. To pomeni, približno še osemsto nezavarovanih oziroma zavarovanih prehodov z andrejevimi križi oziroma svetlobnimi signali. V nacionalnem programu razvoja, predvsem v spremembah in dopolnitvah, je predvidena tudi dinamika postopnega izvajanja teh križanj z zavarovanjem z mehanskimi zapornicami. Po drugi strani pa že potekajo aktivnosti, zlasti tam, kjer prihaja do križanj avtoceste z železnico, do izgradnje izvennivojskih križanj. Tako imamo, kot se sami spomnite, v sklopu avtocestnega programa tudi del sredstev v letošnjem letu namenjenih za izgradnjo tovrstnih križanj, še zlasti na poteku petega koridorja oziroma tam, kjer prihaja do kolizije oziroma križanja med avtocesto in železnico. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, državnemu sekretarju. Prosim. Naslednji bo podal odgovor državni sekretar, gospod Kovše.
ALOJZ KOVŠE: Lep pozdrav! Ker je poslanka, gospa Pozsončeva, postavila tudi vprašanje glede dogajanja oziroma izvajanja sklepov v zvezi z družbo Nafta Lendava, dovolite, da podam nekaj informacij v tej zvezi.
V lanskem letu, kot veste, je v skladu z energetsko pa tudi regionalno politiko vlada Republike Slovenije zahtevala in tudi omogočila odlog oziroma ponovni razmislek o razvojnih možnostih Nafte Lendava. V septembru 1998 je v tej zvezi tudi sklenila pogodbo o zagotovitvi pogojev za kratkoročno poslovanje Nafte Lendava, s katerimi je omogočila, da bi v letošnjem letu, najmanj pa do konca avgusta, rafinerija Lendava poslovala in da bi se ves sistem vrtel.
Dovolite, da povem, da sta v tem času pogodbena partnerja zamrznila izterjavo zapadlih terjatev, in sicer Petrol za okrog 2 milijardi SIT za obratna sredstva, Republika Slovenija pa druge svoje terjatve za anuitete. Republika Slovenija je dala Nafti garancijo za takojšnje kratkoročno posojilo v višini 500 milijonov SIT iz proračuna za leto 1999; dala pa je tudi likvidna sredstva v višini 500 milijonov SIT, kar so dale blagovne rezerve. V tej pogodbi je bilo napovedanih tudi več dolgoročnih aktivnosti za sanacijo Nafte. Pri rokih za izvedbo teh aktivnosti res kasnimo; namreč, razreševanje sanacije Nafte čaka v teh dneh na odločitve glede dveh ključnih vprašanj: obnova rafinerije - da ali ne, ter dokapitalizacija ali kakšna drugačna rešitev za Nafto Lendava.
V tem času je bila kot pomoč v tej zvezi za to odločanje ponovno narejenih precej analiz, da ne bi uporabljal izraza študij, in sicer zelo kvalitetno analizo oziroma gradivo "Razvojne možnosti Nafte Lendava za obdobje 1999-2005" so naredili v Nafti Lendava. Država je ponovno naredila z eksternimi strokovnjaki narodnogospodarsko analizo, ki jo je izdelal inštitut za ekonomske raziskave. V tem času potekajo, ravno v teh dneh, tudi recenzije dveh svetovnih konsultantov, firme Art&Andersen iz Londona in firme Technit iz Pariza. Vse gradivo je v teh dneh že na razpolago. V teh dneh se bodo opravile tudi strokovne diskusije. Jaz upam, da bomo o zadevah razumno odločali, in o tem obvestili tudi vse tiste, ki jih je potrebno, oziroma bo vlada v najkrajšem času o teh zadevah odločala. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospod Alojz Kovše. Postavljeno je bilo še tretje vprašanje. Besedo ima torej minister za kmetijstvo, gospod Ciril Smrkolj.
CIRIL SMRKOLJ: Lep pozdrav, gospa podpredsednica, gospe poslanke in gospodje poslanci! Kar se tiče vprašanja problematike prašičereje v Sloveniji, se ne bi strinjal z najavo vprašanja, ko govorimo o trinajstem pujsku. Še posebej ne za Prekmurje. Ravno zaradi tega ne, ker naše ministrstvo in vlada Republike Slovenije zelo resno spremlja dogajanje na trgih, tako s kmetijskimi pridelki, proizvodi kot tudi v primeru krize v prašičereji, ki je nastala predvsem v lanskem letu zaradi razpada ruskega trga in je prišlo do povečane ponudbe tako živih prašičev kot tudi prašičjega mesa iz nekaterih držav Evropske unije.
Vlada je seveda ustrezno že v lanskem letu intervenirala. Prvič, z interventnim odkupom, ki je bil realiziran v višini 7.000 prašičev v sredini leta. Potem je vlada v novembru, ko se je ta kriza ponovno pojavila, intervenirala z dodatno dajatvijo pri uvozu prašičjega mesa in prašičev, ki je zavrl uvoz. To dajatev smo bili prisiljeni umakniti predvsem na zahtevo komisije Evropske unije, ki se ukvarja s področjem kmetijstva, in smo seveda nadomestili ukrep v letošnjem letu, v mesecu marcu, z interventnim odkupom prašičev. Tako je bilo v okviru interventnega odkupa odkupljenih nekaj manj kot 20.000 prašičev iz celega področja Slovenije in od tega več kot polovica s področja Prekmurja. Prekmurske zadruge so ponudile v interventni odkup 10.825 prašičev. Tudi stroški tega interventnega odkupa so bili relativno visoki, skoraj 500 milijonov je bilo potrebno zagotoviti, da se je ta interventni odkup realiziral, seveda v pričakovanju normalizacije razmer na trgu s prašičjim mesom in prašiči. Do tega ni prišlo, zato smo seveda zaradi ponovnih najav količin v odkup v okviru urada Republike Slovenije prejšnji teden sprejeli sklep, da se ponovno uvede interventni odkup in na ta način z interventno ceno v višini 196 tolarjev zagotavlja vsaj minimalno pokrivanje stroškov prireje.
Na drugi strani pa smo v okviru teh ukrepov tudi pripravili določene spremembe pravilnikov, ki bodo napravili določen red tudi na tem delu uvoznikov. Pojavlja se problem, da zaradi izredno nizke cene prašičjega mesa na evropskih trgih je ta uvoz izredno zanimiv in bi z odredbo ministrstva pravzaprav tudi v tem delu naredili red.
V drugem delu smo tudi dopolnili pravilnik o kvaliteti prašičjega mesa in na osnovi tudi zakona o veterini odredili, da se v mesnicah in trgovinah to meso ločeno, uvoženo in domače, ponuja.
Delamo še na nekaterih drugih predlogih, kjer bi tudi v okviru deklaracij na izdelkih točno opredelili, kakšen procent uvoženega mesa je v tem izdelku. Vedeti je treba, da je kriza res svetovnega formata, da je v evropskem prostoru kar nekaj prašičerejsko usmerjenih kmetij že propadlo in da v okviru ukrepov vlade Republike Slovenije zagotavljamo vsaj eksistenco v tem trenutku. Se pa izredno resno v okviru priprav predloga proračuna za leto 2000 posebej ta problematika prašičerejsko usmerjenih kmetij obravnava. Tako bomo s predlogom, ki ga naše ministrstvo pripravlja, poskušali sistematsko podpirati ta sektor, ki je sigurno pomemben. V Sloveniji se priredi 70% potreb po svinjskem mesu in približno 30% se uvaža.
Tako so tudi v letošnjem letu v okviru razpisov našega ministrstva skupaj s skladom za regionalni razvoj in razvoj posebnosti podeželja v Ribnici tudi vloge prašičerejsko usmerjenih kmetij. Ko bodo obravnavane, bodo obravnavane prednostno, ker se vlada in tudi ministrstvo resno zaveda krize. S paketom ukrepov poskušamo to krizo razreševati.
Bo pa potrebno, kot sem rekel, sistematsko delati na podpori tej panogi, kajti zavedati se je treba, da je slovenska prašičereja v enem delu izredno pozitivno usmerjena, to je zasebna reja - in Prekmurje predvsem bazira na lastni krmni osnovi, z družinskimi kmetijami in samo v manjšem delu z farmsko rejo - da je pa na drugem delu seveda farmska reja v marsičem problematična, in to predvsem zaradi ekoloških vplivov, okoljevarstvenih predpisov. Tam bomo morali tudi v okviru tega prehodnega obdobja zagotavljati pogoje za preusmeritev teh farm in tudi nekaterih kmetij na bolj okolju primerno rejo.
Če zaključim, moram povedati, da se v okviru vlade ukrepi realizirajo, pripravljajo se tudi nekateri novi. Vemo, da je resen problem, kajti mi se zavedamo, da je Prekmurje z relativno velikim številom prašičjerejcev in velikim številom družin, ki so odvisne od njihovega dohodka. Tudi zaradi socialnega vprašanja je problematika izredno pomembna in zato tudi ti ukrepi in ti stroški, ki bodo z ukrepi nastajali.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa gospodu ministru. Vabim naslednjega kolega, da postavi poslansko vprašanje. Besedo ima gospod Avšič.
JOŽE AVŠIČ: Hvala lepa. Lep pozdrav.
Kar nekaj vprašanj imam. Prvo se nanaša na ministrstvo za zdravstvo.
Dne 12. in 13. aprila je Posavce vznemirila izjava državnega sekretarja, prim. dr. Zajca, ki je v osrednji televizijski oddaji najavil zapiranje porodniškega oddelka bolnišnice v Brežicah. Najava ukinitve ali ukinjanje oddelkov samo v dveh splošnih bolnišnicah, v Brežicah se nam zdi nesistemska rešitev, saj taka rešitev ni bila dogovorjena ne z občinami v Posavju, ravno tako pa ne s splošno bolnišnico v Brežicah, vsaj po moji informaciji. Razumem sicer, da se tudi na področju zdravstvenega varstva izvaja racionalizacija dejavnosti, ne morem pa pristati na to, da se ta izvaja nesistemsko, brez sprejetega plana zdravstvenega varstva Republike Slovenije. Pričakujem, da se bo v Sloveniji dokončno določila mreža javne zdravstvene službe na sekundarni ravni in da se bo pri tem sodelovalo z občinami, tako kot to določa tudi zakonsko določilo.
Vprašanje, ki ga naslavljam na ministrstvo, je, ali bo ministrstvo nadaljevalo z aktivnostmi za zapiranje oddelkov v nekaterih slovenskih bolnišnicah brez sprejetega nacionalnega programa v parlamentu. Še eno podvprašanje imam: kako je z odgovorom, enim pisnim in ustnim, v zvezi s podeljevanjem koncesij za dializno dejavnost?
Drugo vprašanje postavljam vladi Republike Slovenije. Nanaša se ravno tako na področje Posavja in tudi na neko vznemirajanje, ki se občasno pojavlja v slovenskih medijih z gradnjo verige savskih elektrarn. Glede na to, da smo seznanjeni, da je razpis potekel, da je bil izbran koncesionar in da potekajo pogajanja, pa bi le rad odgovor, če je možno tudi pisni, kako potekajo pogajanja med Savo d.o.o., nosilcem koncesije, in vlado Republike Slovenije. Ali so kakšne težave pri tem, da bi ne prišlo do pravočasnega podpisa koncesijske pogodbe in seveda v nadaljevanju do negradnje te tako pomembne investicije na področju energetike v Sloveniji, zlasti pa seveda še za Posavje?
Tretje vprašanje tudi naslavljam vladi Republike Slovenije in ministrstvu za obrambo. Je v zvezi z vojaškimi stanovanji. Kot eden od "nus" produktov takoimenovane stanovanjske afere, zaradi katere je v preteklosti, kot nam je znano, odstopil tudi nekdanji minister za obrambo, je prišlo v nekaterih občinah v Sloveniji, med njimi tudi v Brežicah, do problemov, kajti v letih 1991-1992 so te občine pridobile za reševanje - bom takoj zaključil - svojih kadrovskih in socialnih potreb določen fond vojaških stanovanj. V tem hipu sem seznanjen, da ministrstvo za obrambo toži občino, posredno tudi imetnike od občine pridobljene stanovanjske pravice, začasne stanovanjske pravice, za izpraznitev, kljub temu, vsaj za Brežice mi je znano, ima ministrstvo za obrambo v lasti še večje število neuporabljenih stanovanj bivše JLA. Menim, da ni nobenih pravih potreb, da bi se ta stanovanja ta hip morala prazniti. Hvala lepa. Tudi tu želim pisen odgovor, če se le da. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Prosim za odgovor predstavnike vlade. Prvi bo dal odgovor gospod minister za zdravstvo, gospod Jereb.
DR. MARJAN JEREB: Gospa podpredsednica, spoštovane poslanke in poslanci! Na ministrstvu za zdravstvo nimamo nobenega programa za zapiranje oddelkov po raznih bolnišnicah.
Kar se tiče bolnišnice Brežice, bi opozoril na to, da je na njenem porodniškem oddelku oziroma njeni porodnišnici letno 400 porodov. Se pravi, približno en porod na dan. Ob takih pogojih noben resen oddelek ne more uspevati, ne glede na ekonomske razmere, da se to ne izplača, ampak tudi strokovno. Ob enem porodu dnevno mora vsa strokovna služba zlesti na tako nizek nivo - to je izkušnja po celem svetu - da postane to nevarno tudi za tistega, ki tam rodi.
Iz tega razloga je državni sekretar Zajec omenil, da bo najbrž potrebno ta oddelek zapreti. Zaprl se pa bo ali ne bo seveda v soglasju z občinskimi oblastmi, v soglasju z mrežo, ki bo ali ne bo vzpostavljena v primeru, da se sprejme plan do leta 2000 oziroma sedaj do leta 2005, ko bo ta mreža vzpostavljena. On je govoril samo o možnosti in verjetno o strokovni potrebi.
Drugega dela vprašanja gospoda poslanca nisem točno razumel, kaj je bilo s koncesijami. Koncesije so, kar se tiče koncesij privatnikov v osnovnem zdravstvu, so v domeni občin. Mi dajemo samo soglasje. Da pa koncesija zaživi, pa mora koncesionar skleniti pogodbo z zavodom za zdravstveno zavarovanje, da lahko obravnava zavarovance - to je smisel koncesije. Te koncesije se dajejo v takšni meri, da se osnovna javna zdravstvena mreža ne okrni tako, da ne bi mogla funkcionirati - to je princip. Kaj je bilo pa konkretno vprašanje, pa prosim, nisem razumel. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa gospodu ministru. Naslednji daje odgovor na drugi del vprašanja državni sekretar Alojz Kovše.
ALOJZ KOVŠE: Še enkrat lepo pozdravljeni! Glede na to, da je poslanec Avšič prosil tudi za pisno obrazložitev oziroma pojasnilo glede izbire koncesionarja za izgradnjo hidroelektrarne na Savi, bomo to tudi posredovali. Dovolite pa, da v kratkem le odgovorim tudi ustno.
Kot veste, je vlada Republike Slovenije v juliju lanskega leta končno izbrala koncesionarja za izgradnjo petih hidroelektrarn. Izbrala je Savo, družbo z omejeno odgovornostjo. To je slovensko podjetje z avstrijskim solastnikom. Potem je vlada Republike Slovenije imenovala komisijo oziroma delovno skupino za pripravo koncesijske pogodbe. Tu so bili predstavniki ministrstev, predvsem minister za gospodarske dejavnosti, minister za okolje in minister za finance. Delovna skupina je pripravila osnutek koncesijske pogodbe, ki jo je tudi vlada Republike Slovenije verificirala.
Vlada je potem v marcu letošnjega leta imenovala pogajalsko skupino, kateri je naložila, da do 23. julija letošnjega leta predloži v obravnavo in sprejem vladi Republike Slovenije usklajen predlog koncesijske pogodbe oziroma dostavi vladi Republike Slovenije poročilo, če pogodbe ni mogoče uskladiti.
Ta delovna skupina v tem času opravlja razgovore s koncesionarjem. Moram reči, da so ti razgovori intenzivni. Dovolite mi, da povem, da se tukaj upošteva precej teh narodnogospodarskih vidikov. Predvsem sanacija ekološke problematike, ekonomska rast, razvoj določenih področij na to regijo, to je energetike, kmetijstva, gradbeništva. Tukaj se predvideva v obdobju več kot 10 let zaposlitev za prek 1400 delavcev in drugih. V sami pogodbi gre predvsem za vire financiranja oziroma vlogo posameznih družbenikov, s slovenske strani so to Savske elektrarne oziroma na drugi strani avstrijskega partnerja Österreichishe Elektricitet wiertschaft AG, in tako naprej.
Predvsem moram reči, da na določenih točkah res ni tistega 100% soglasja. V delovni skupini menimo, da bomo v teh dneh nadaljevali z razgovori. Tako bi dobili sliko o vseh eventualnih možnih razhajanjih. Dejstvo pa je, da si ena in druga stran želita partnerstva, ne samo enostranskega financiranja in tako naprej. Predvsem se želi razdelati ta partnerski odnos. To je združitev slovenskega in avstrijskega znanja in konec koncev tudi dolgoročna rentabilnost oziroma eno strateško partnerstvo pri izgradnji in potem obratovanju teh hidroelektrarn.
V teh dneh bomo posebej razpravljali o zelo pomembnem področju, kako se bodo oddajala dela in tudi kakšen bo prenos obstoječe hidroelektrarne Vrhovo na koncesionarja. Obravnavali bomo tudi nekaj vsebinskih vprašanj. Podrobnejšo poročilo bomo gospodu poslancu posredovali. Računam, da bomo ulovili ta rok, ki ga je vlada naložila delovni skupini. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Na vprašanje s področja obrambe, daje odgovor državni podsekretar, Miran Bogataj.
MIRAN BOGATAJ: Hvala lepa. Spoštovani zbor! Vprašanje glede vojaških stanovanj, ki ga je postavil poslanec, gospod Avšič, se razrešuje nekako v treh smereh.
En sklop predstavlja razreševanje problematike vojaških stanovanj, dodeljenih po 25.6.1991. To je aktivnost, ki teče na podlagi kriterijev, ki jih je določila vlada koncem preteklega leta, in je sorazmerno zahtevna tako po svojem številu kot po svoji problematiki in pestrosti.
Kot druga je pregledovanje od primera do primera vseh pogodb za tista stanovanja, s katerimi so se začasno, skladno s kriteriji v preteklosti, sprejetimi na vladi, razreševali občasni problemi ali v občinah ali v nekih drugih sredinah. Gre za manjše število stanovanj. Ta aktivnost bo predvidoma končana v prvi polovici leta in v ta sklop spada tudi problem, na katerega je poslanec opozoril. Dejstvo je, da ministrstvo teži, da se vse pogodbe, tudi če začasno stanovanj ne rabi, spravijo v neke normalne okvire, se spravijo v stanje legalnosti in seveda tudi zakonitosti. V tem kontekstu, ker vprašanje, žal, ni bilo najavljeno predhodno, ne morem odgovoriti, kaj je verjetno z nekaj stanovanji v občini Brežice, bo pa v približno 14 dneh odgovor tudi pismen.
No, in tretji sklop vprašanj izhaja iz ugotovitve, češ da je nekaj stanovanj iz tega vojaškega fonda še vedno nezasedenih. Dejstvo je tako, vendar rad bi spomnil na to, da v letošnjem letu prihaja v obravnavo v državni zbor dolgoročni program razvoja slovenske vojske, ki za sabo potegne tudi nov organizacijsko - mobilizacijski razvoj slovenske vojske in tudi drugačno razporeditev kadrovskih potreb po prostoru, času, enotah, rodovih, službah itn. V tem kontekstu se bo razreševalo tudi vprašanje angažiranja in usposobitve še preostale skupine vojaških stanovanj. Osnovni problem pri tej skupini pa so tudi razpoložljiva materialna sredstva za njihovo sanacijo oziroma zagotovitev uporabne vrednosti - uporabnosti.
In kot rečeno, gospod poslanec dobi tudi pismeno odgovor na vse tri sklope oziroma na vse tri sklope vprašanj. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Vabim naslednjega, gospoda Petra Lešnika, da postavi poslansko vprašanje.
PETER LEŠNIK: Gospa podpredsednica, hvala lepa. Lep pozdrav velja predstavnikom vlade! Za njih pa imam dvoje poslanskih vprašanj.
Sprašujem ministra Republike Slovenije za zunanje zadeve, dr. Borisa Frleca, zakaj je slovenska ambasada v Madridu od redne profesorice na univerzi v Venezueli, hčerke Slovenca iz Venezuele, ki je bila na doktorskem tečaju v Španiji in je na očetovo željo želela obiskati rojstno deželo svojega očeta, za pridobitev vize zahtevala overovljeno vabilo kakšnega sorodnika v Sloveniji, s čimer se bi zavezal, da bo izpolnjevala slovenske zakone, da se bo obnašala dostojno in da bo plačala vse stroške, če bi bila nesolventna.
Ali morajo imeti vsi tujci, ki želijo obiskati Slovenijo, v naši državi nekoga, ki bo jamčil, da se bodo tukaj dostojno obnašali? Ali je mogoče dejstvo, da je bila turistka hči slovenskega in venezuelskega državljana, ovira za izdajo slovenskega vizuma?
Sprašujem tudi ministra Republike Slovenije za malo gospodarstvo in turizem, gospoda Janka Rezbolška. Ali je takšna politika ministrstva za zunanje zadeve v skladu s politiko vlade: odganjanje turistov iz Slovenije kot nadomestilo za izpad turistov zaradi Natovega napada na Jugoslavijo? Turistično gospodarstvo očitno še ni dovolj prizadeto.
Sprašujem ministra Republike Slovenije za finance, gospoda Mitjo Gasparija. Glede na to, da je državni zbor v prejšnjem mandatu izglasoval Splošni plovbi Piran precej denarja, naj mi odgovori na naslednje. Kako se troši ta denar in kdo ga troši? Kakšni so rezultati poslovanja in kakšne ugotovitve - če so - računskega sodišča? Če pa računsko sodišče ni pregledovalo finančnega poslovanja Splošne plovbe Piran, sprašujem, zakaj ga ni pregledalo, saj gre za to še denar iz državnega proračuna. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa gospodu Lešniku za postavljena vprašanja. Vabim predstavnika vlade. Na prvo vprašanje daje odgovor državni sekretar, gospod Franco Juri.
FRANCO JURI: Če prav razumem, gre za vprašanje, ki zadeva določene konzularne zaplete na enem od naših DKP-jev. Mi smo zaprosili že omenjeni DKP za natančno informacijo o tem domnevnem dogodku. Čim bomo preučili razmere in ugotovili, zakaj je prišlo do teh domnevnih zapletov, bomo tudi pismeno odgovorili.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SLAMIČ: Hvala lepa. Morda še kdo od predstavnikov vlade? Morda kdo s področja financ? Besedo ima gospod Simonič, državni sekretar.
ANDREJ SIMONIČ: Spoštovane poslanke in poslanci. Tretje vprašanje, ki je bilo namenjeno ministrstvu za finance, predhodno ni bilo najavljeno, tako da bomo pripravili pismen odgovor. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SLAMIČ: Hvala lepa. Vabim naslednjega poslanca, gospoda Čeligoja, ki bo postavil tudi poslansko vprašanje.
VLADIMIR ČELIGOJ: Hvala lepa. Poslansko vprašanje namenjam ministrstvu za notranje zadeve. Sicer ne vidim nikogar od pristojnega ministrstva, vendar ga bom vseeno zastavil.
Leta 1991 so na meji med Slovenijo in Hrvaško zaradi tedanjih takojnšnjih potreb nastali mejni prehodi, ki so po svoji izgradnji montažne narave. Tak mejni prehod je tudi na mejnem prehodu Starod v občini Ilirska Bistrica, ki pa je postavljen 1,3 kilometre v notranjost Slovenije.
Ministrstvu za notranje zadeve sem dal januarja letos poslansko pobudo za prestavitev mejnega prehoda na mejno črto. Odgovora na pobudo nisem dobil, zato ponovno zastavljam vprašanje ministrstvu za notranje zadeve. Kdaj bo ministrstvo za notranje zadeve mejni prehod Starod premaknilo na mejno črto, ter s tem zagotovilo boljšo carinsko kontrolo; zmanjšalo možnosti ilegalnih prehodov na zeleni meji; ljudem, lastnikom parcel v pasu med mejo in mejnim prehodom pa omogočilo nemoten dostop do svojih parcel. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa gospodu Čeligoju. Vabim gospoda državnega sekretarja, gospoda Slavka Debelaka, da da odgovor.
MAG. SLAVKO DEBELAK: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Spoštovani gospod poslanec!
Vprašanje je večplastno, zadeva tako ministrstvo za notranje zadeve, ministrstvo za zunanje zadeve in tudi servis vlade skupnih služb. Ministrstvo za notranje zadeve je svoj del odgovora na vprašanje, ki ste ga postavili, pripravilo. Ker pa mora biti odgovor usklajen in skoordiniran na vladi, se bom osebno zavzel, da dobite kompleksen odgovor čim prej. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Besedo ima gospod Jožef Jagodnik.
JOŽEF JAGODNIK: Hvala lepa. Spoštovani maloštevilni kolegi in kar mnogoštevilni predstavniki vlade.
Svoje vprašanje naslavljam na dva ministra, na dve ministrstvi, in sicer za znanost in tehnologijo ter promet in zveze.
Nove cene zakupa komunikacijskih vodov so povzročile kar val nezadovoljstva in občutek o silno pomanjkljivi komunikaciji med obema ministrstvoma. Gre za več 100% podražen zakup krajevnih podatkovnih vodov, ki je prizadel šolstvo, znanost, kulturo in celo gospodarstvo. Vlada je v marcu naročila neko analizo, in kot običajno, naj bi bil po analizi volk sit in koza cela. Vendar temu ni tako. Ta razčlenba se nanaša le na eno desetino porabnikov, devet desetin pa jih zanemari, kot da jih ni, kar je, seveda, silno čudna logika. Analiza cen na primeru 200 šol, knjižnic, inštitutov, ki so priključene na omrežje Arnes, pokaže, da so se povprečne cene zakupa voda brez naprav za prenos podatkov do najbližjega vozlišča, podražile tudi za 247%. Iz pravil delovanja omrežja Arnes izhaja - ta pravila je sprejela vlada - da Arnes pokriva le stroške zakupa mednarodnih povezav in povezav med vozlišči omrežja v Sloveniji. Organizacije, ki se priključujejo na Arnes, same urejajo in plačujejo zakup vodov do navedenih vozlišč. S tem povezani stroški ne bremenijo Arnesa. Ker pa gre praviloma za organizacije, ki so financirane iz proračuna, ne morejo hladnokrvno sprejemati drastičnega povišanja cen in s tem tudi stroškov zakupa navedenih vodov delovanja Arnesa, je ustrezno nadzorovano in ni komercialno.
Podroben pregled te marčevske analize je pokazal tudi, da ni res, da so nove cene Telekoma Slovenije nižje od povprečja v Evropi. Prav nasprotno; naše cene so v vseh teh primerih celo višje.
Kakšna neki je torej ta analiza in čemu služi? Ali se je vlada Republike Slovenije zavedala, da ni preverila točnosti podatkov analize, ki sloni očitno samo na podatkih, ki jih je posredoval Telekom? Ali sta ministrstvo za promet in zveze ter ministrstvo za znanost in tehnologijo usklajeni v okviru, ki jim ga daje vlada, ali pa zastopata vsako svoje stališče oziroma vsako svoj del davkoplačevalcev, torej tudi nacionalnih firm? Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Vabim predstavnike vlade. Besedo ima državni sekretar na ministrstvu za promet in zveze, Miro Rozman.
DR. MIRO ROZMAN: Hvala lepa. Kar se tiče zadnje podražitve oziroma spremembe cen najetih vodov, je ministrstvo za promet in zveze za vlado že pripravilo analizo in predvidevamo, da bo vlada to analizo obravnavala ta teden na svoji seji. Potem bomo to analizo posredovali kot odgovor v parlament. Mislim, da boste potem dobili vse odgovore na zastavljena vprašanja. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Lahko nadaljujemo. Naslednji bo postavil poslansko vprašanje gospod Ciril Pungartnik, ki pa ni prisoten. Nadaljujemo z gospodom Alojzom Peterletom, ki pa ga tudi ni med nami. K besedi vabim gospoda Franca Jazbeca.
FRANC JAZBEC: Hvala lepa. Spoštovani zbor in predstavniki vlade! Ministrstvo za notranje zadeve je v svoji 13. številki Analize, dne 13.4.1999, med drugim objavilo ugotovitev odmeva o vrhu zveze Nato v Washingtonu: Ponovna povezava Slovenije z nestabilnostjo na Balkanu. V poročilu je zapisano: "Žal se je Slovenija brez razlikovanja znašla v isti vrsti z Makedonijo, Albanijo, Hrvaško in drugimi državami, ni narejenega razlikovanja, da je bila k sodelovanju povabljena kot stabilna država v regiji. Ne moremo se znebiti občutka, da smo naenkrat izgubili podobo, ki smo jo težko in počasi gradili vsa leta od naše neodvisnosti. Taka podoba Slovenije verjetno tudi ne bo koristila našim prizadevanjem za čimprejšnji vstop v Evropsko unijo."
Vlado Republike Slovenije zato sprašujem, kdaj bo končno prišla na dan s potezami za približevanje Slovenije k Evropi in ne, da v svojih analizah ugotavlja ponovne povezave Slovenije z nestabilnostjo na Balkanu. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Vabim predstavnika vlade. Besedo ima državni sekretar, gospod Franco Juri.
FRANCO JURI: Spoštovani zbor. Kar je bilo tukaj izrečeno, sedaj pomeni subjektivna ocena o dejanskem stanju in o dejanskem rezultatu washingtonskega vrha.
Kot veste, je bila Slovenija vnovič omenjena med prvimi državami in med državami, ki so najbolj usposobljene za nadaljnji krog, naslednji krog širitve Atlantske zveze. Pri tem pa je bilo tudi izrečeno na različnih mestih in ob različnih priložnostih priznanje za dosežke, tako na strateškem področju kot na političnem področju. Slovenija ostaja ena od najbolj prepričljivih kandidatk za vstop v Nato. Kar pa zadeva vprašanje sodelovanja Nata in držav partnerk v širši jugovzhodni evropski regiji, gre predvsem za vprašanje sodelovanja v skupnem projektu stabilizacije najmanj stabilne evropske regije. Pri tem pa Slovenija nastopa kot izredno usposobljena in kot zgledna država, ki lahko računa tako na partnerski odnos Nata kot na bodočo članstvo in ki s svojo zgledno tranzicijo, svojim zglednim pristopom do jugovzhodne Evrope bo sodelovala v vseh pobudah enakopravno z drugimi članicami Nata in drugimi pridruženimi članicami, tako Evropske unije kot partnerkami Nata. Pri teh projektih gre za zelo artikulirano, razvejano politiko do širše soseščine, kjer se je Slovenija že izkazala v luči svojih nadaljnjih korakov v prid konsulidiranja podobe in tudi politike trdne kandidatke za atlantsko zavezništvo.
Skratka, če povzamemo, mislim, da je prav washingtonski vrh, kot pred enim letom madridski vrh, je še enkrat potrdil usposobljenost naše države in naše politike za to, da ostane na vrhu držav kandidatk in da ostane ne le uporabnik varnosti, ampak predvsem izvajalec varnosti v širši jugovzhodni regiji. Le kot taka bo Slovenija kredibilna in je kredibilna, le kot taka bo lahko računala na aktivno partnerstvo in aktivno podporo ključnih strateških zaveznikov, ki nam zagotavljajo, konec koncev, okvir, kjer želimo delovati. To je okvir stabilnosti, okvir varnosti in okvir demokratičnega razvoja, ki nam ga priznavajo vsi. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Gospod Jazbec želi postaviti še dopolnilno vprašanje.
FRANC JAZBEC: Hvala lepa. Gospod državni sekretar, dobesedno ste povzeli vse tisto, kar piše v poročilu. Med drugim ste povedali, da je Slovenija bila med državami, ki je bila najboljše pripravljena za vstop, v poročilu pa sami ugotavljate, da so te stvari danes drugačne - in to je bilo moje vprašanje.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Vabim naslednjega, gospoda Vebra, ki bo predstavnikom vlade postavil vprašanje.
JANKO VEBER: Hvala za besedo. Vsem lep pozdrav! Poslansko vprašanje naslavljam ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
V letu 1998 je vlada ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dala možnost dodatnega zaposlovanja. Odobrenih naj bi bilo 80 delovnih mest z namenom priprave zakonodaje za vključevanje v Evropsko unijo, saj naj bi bilo na tem področju največ odprtih zakonov in zaradi tega tudi toliko povečan obseg del na tem ministrstvu. Dejstvo je, da so v proceduro državnega zbora bili dosedaj poslani samo zakon o kmetijsko-gozdarski zbornici, sprememba zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, o zaščiti živali ter še en zakon, za katerega ta hip tu nimam naslova, ampak se je nanašal na rastline. Ob pregledu zakonov, ki naj bi bili obravnavani na naslednjih sejah državnega zbora, ravno tako ni zaslediti zakonov s področja kmetijstva.
Zato sprašujem ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, koliko ljudi je zaposlilo do sedaj na podlagi sprejetega sklepa vlade in kdaj lahko pričakujemo predloge zakonov za področje kmetijstva zaradi vključevanja v Evropsko unijo? Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa za postavljeno vprašanje. Besedo ima gospod minister Smrkolj. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
CIRIL SMRKOLJ: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Glede vašega vprašanja, gospod Veber, bi odgovoril sledeče. Naše ministrstvo zelo dosledno sledi in poskuša v skladu s programom vlade pripravljati potrebne zakonske podlage in tudi nekatere pravilnike in podzakonske akte, ki so v skladu s programom vlade. Lahko bi mirno povedal, da na področju zakona sledimo dinamiki, zakon, ki ste ga omenili, to je zakon o varstvo žlahniteljev novih sort rastlin - ta je bil sprejet, verificiran in se v bistvu tudi že ustanavlja urad za ta namen. Med tem ko je v tem trenutku v pripravi zakon o kmetijstvu; zakon, ki pravzaprav čaka na dokončno oblikovanje, tudi dokončanje pregleda pravnega reda Evropske unije za področje kmetijstva, veterine in fito sanitarnega nadzora, ki bo končan v sredini leta - mesec julij je zadnji datum, možno celo septembra, ker se nekateri roki spreminjajo.
Na področju pravilnikov in teh podzakonskih aktov pa sledimo dinamiki in te dni prihaja v državni zbor tudi poročilo, naše ministrstvo ima do datuma 13.5. realizacijo približno 63%-no. Izredno obsežen sveženj, predvsem pravilnikov in zadev s področja veterine, in v naslednjem obdobju bodo predvsem prihajali v proceduro tržni redi za področje kmetijskih pridelkov, ki tudi čakajo zadnji screening za to področje, ki bo, kot sem rekel, nekje junija meseca. Tako da tukaj zamud ni.
Od drugih je takšen sistemski zakon, ki bo verjetno izredno pomemben za slovensko živinorejo, zakon o živinoreji. Ta je seveda vezan na zakon o kmetijstvu in se tudi pripravlja, da bi šel v proceduro; je zakon o lovstvu - tukaj poznate, vloženi so trije zakoni, mi imamo tudi po sklepu kolegija predsednika državnega zbora obveznost, da pripravimo ustrezno usklajevanje s predlagatelji in ko bo to opravljeno, bomo videli, ali bo eden od teh zakonov, ki je v proceduri, šel v obravnavo, ali se bomo uskladili drugače. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Dopolnilno vprašanje želi postaviti še gospod Veber.
JANKO VEBER: Torej niti ne gre za dopolnilno vprašanje, ampak bolj za opozorilo, da ni bil dan odgovor, koliko od odobrenih delovnih mest je zapolnjenih, pa seveda tudi mogoče še vendarle dopolnilno vprašanje.
Lepo bi bilo, da bi se odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano seznanil s to dinamiko in s programom vlade, tako da bi resnično lahko tudi sledili temu oziroma da bi lahko danes tudi komentiral, ali gre za resnično doseganje vseh časovnih norm, ki so bile v vladi zastavljene, ali ne glede priprave zakonodaje.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Minister Smrkolj bo dopolnil odgovor.
CIRIL SMRKOLJ: Kar se tiče delovnih mest. Vlada je sprejela sklep v lanskem letu, da lahko naše ministrstvo zaposli dodatno 81 ljudi; da lahko v okviru tega zaposli v prvi rundi 36 ljudi in mi v tem trenutku te kvote 36 nismo še v celoti izpolnili. Za ostali del pa moramo tudi v pogajanjih o proračunu za leto 2000 zagotoviti predvsem finančne vire, ker na postavki plač in materialnih stroškov nismo v letu 1999 zagotovili v celoti teh sredstev.
Kar se tiče dinamike priprave predpisov, podzakonskih aktov. Moram povedati v imenu vlade, da je bil danes ta pregled, ki ga je pripravilo ministrstvo oziroma urad za evropske zadeve, obravnavan na odborih, da bo v četrtek na vladi in posredovan po četrtkovi seji vlade, verjetno, državnemu zboru v obravnavo.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala.
CIRIL SMRKOLJ: Predvsem je tam možnost tudi odboru, da se do realizacije za področje, ki ga pokriva naše ministrstvo, opredeli.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospodu ministru. Vabim gospoda Mežana kot naslednjega poslanca, ki bo postavil poslansko vprašanje.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa, gospa predsedujoča. Poslanke in poslanci! Predstavniki vlade.
Poslansko vprašanje postavljam vladi oziroma ministrstvu za promet in zveze.
64. člen zakona o telekomunikacijah - zakon je bil sprejet maja 1997 leta - pravi: "Vlaganja lokalnih skupnosti in posameznih investitorjev v javno telekomunikacijsko omrežje se povrnejo na način in pod pogoji, kot to določa poseben zakon." Tega zakona še ni. Pred nekaj tedni smo v medijih zasledili, da je v lanskem letu Telekom posloval s 7 milijardami dobička. Hkrati pa je predsednik uprave Telekoma tudi govoril, da je vlagateljem v Telekomovo infrastrukturo nemogoče vrniti vloženi denar, ker se natančno ne ve, kdo in koliko ter na kakšen način je kdo vlagal v razvoj telefonije.
V imenu tistih, ki so vlagali, lahko zagotovim vsaj za naš novomeški konec, da se natančno ve, kdo - ime in priimek -na kakšen način in koliko je prispeval v izgradnjo telefonskega omrežja. Mislim, da Telekom in vlada načrtno odlašata rešitev tega problema, hkrati pa ga zamegljujeta s tem, da se ne ve, koliko je kdo vložil.
Zato sprašujem: kdaj misli vlada napisati zakon, ki bo določil, na kakšen način in pod kakšnimi pogoji se povrnejo vlaganja v telefonsko infrastrukturo. Glede na vsakoletni dobiček Telekoma problema najbrž ne bo težko rešiti; treba je samo še določiti način vračanja.
Če je ta zakon že pripravljen - tako je bilo pred kratkim zaslediti v medijih - v čem je problem, da ga še ni v proceduro državnega zbora? Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa gospodu Mežanu za postavljeno vprašanje. Odgovor bo podal državni sekretar, gospod dr. Miro Rozman.
DR. MIRO ROZMAN: Hvala lepa. Kot je poslanec, gospod Mežan, že sam ugotovil, je ministrstvo za promet in zveze že pripravilo predlog oziroma osnutek tega zakona, ki predvideva rešitev, da se tistim sovlagateljem, ki so vlagali v izgradnjo javnega telekomunikacijskega omrežja, ta sredstva povrnejo iz tiste postavke, v katero so bila vložena. Iz tega sledi, da bi bilo treba vrniti okoli 20 milijard sredstev. Ker pa je bil ta zakon pripravljen na osnovi odločitve državnega zbora - mislim, da so vse poslanske skupine, vsaj na odboru za infrastrukturo, podprle pripravo tega zakona. Vendar, ko smo mi ta osnutek dali na mizo, so nekatere poslanske skupine začele razmišljati o smiselnosti tega zakona, tako da v koaliciji zaenkrat še ni soglasja, ali bo ta zakon šel skozi vladno proceduro ali ne. To je vse, kar lahko ta trenutek povemo na to temo.
Kar se pa tiče dobička Telekoma, bi rad pojasnil, ker se to večkrat interpretira napačno, da so tu na razpolago neka sredstva, ki niso izkoriščena. Vendar, če spremljamo usodo dobička Telekoma od leta 1995, ko sta se pošta in telekom delila na dve ločeni organizaciji, ugotovimo, da je bil do vključno z letošnjim letom ves dobiček porabljen za subvencije pošti, razlika pa gre v proračun. Tako da do vključno z letošnjim letom 1999 ni nobenega ostanka dobička za kritje potreb sovlagateljev. Zato smo v našem predlogu zakona predvideli, da bi se ta sredstva našla pri nadaljnji privatizaciji državnega dela Telekoma. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Gospod Mežan bo postavil dopolnilno vprašanje.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Moram reči, da osnutek zakona, o katerem sedaj govori državni sekretar, ni še nihče - kar precej takšnih, ki so tudi blizu vlade - videl.
Zanima me pa, na kakšen način predvideva ta osnutek zakona vračilo tega vloženega denarja v to telefonsko infrastrukturo: ali predvideva to v obliki delnic, ali predvideva to v obliki denarja ali kako drugače. Zanima me, na kakšen način ta osnutek zakona predvideva to vračanje. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Besedo ima državni sekretar, gospod Rozman.
DR. MIRO ROZMAN: Osnutek predvideva, da bi se vrnila denarna sredstva v vrednosti konvertibilne valute na dan vlaganj.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Rad bi najprej ponovno ugotovil, da vlada svojih obveznosti v zvezi z odgovori na poslanska vprašanja ne spoštuje. Na ustna poslanska vprašanja, ki sem jih postavil na sejah državnega zbora 21. januarja, 28. februarja in 30. marca letos, mi je obljubila pisni odgovor, ki mi ga v skladu s 27. členom poslovnika še ni posredovala. Na to sem, gospa predsedujoča, opozoril tudi na 13. seji državnega zbora in prosil za posredovanje. Zaenkrat - ne vem, ali je posredovanje bilo ali ne - ampak pisnih odgovorov še nisem prejel.
Danes pa bi rad vladi postavil naslednje vprašanje. Na 8. redni seji državnega zbora, 27. februarja 1998, sem vladi dal pobudo. Prvič; da se ustanovi poseben preživninski sklad za čas, ko reditelji ne uspejo uveljaviti preživnine za svojega otroka; in drugič, da se zagotovi morebitna brezplačna pomoč staršem za uveljavljanje pravice do odločitve in izterjave preživnine ter oceni potreba določitve morebitnih okvirnih meril za določanje višine preživnine, posebej na centrih za socialno delo. Pobudam sem priložil strokovno gradivo, ki je bilo pripravljeno o teh vprašanjih.
Gospod, minister Marušič mi je v imenu vlade ustno odgovoril, da vlada pripravlja izhodišča za sprejem ustreznega zakona. Od odgovora dalje je minilo več kot leto dni, doslej nisem bil obveščen, da bi vlada podala kakršenkoli predlog zakona za uresničitev danih pobud.
Zato vlado sprašujem, ali še vedno meni, da so te pobude v glavnem ali v celoti utemeljene, in ali bo ostalo zgolj pri tem mnenju ali pa bo vlada, in kdaj, predlagala tudi ustrezne rešitve. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospod Potrč. Vabim predstavnike vlade, da dajo tudi odgovor oziroma pojasnijo v zvezi s pobudami, ki so bile dane, kaj mislijo. Besedo ima minister, gospod Marušič.
TOMAŽ MARUŠIČ: Hvala za besedo, spoštovane poslanke in poslanci. Očitno gre za problem sklada, v katerem bi se zbirale preživnine in iz katerega naj bi se začasno izplačevale zapadle preživninske obveznosti. Na to vprašanje, če se ne motim, je bilo dano pred letom dni, stvar smo posredovali dalje pristojnemu ministrstvu in po vsej verjetno naše ministrstvo za pravosodje tukaj ne bi moglo povzeti nikakršne zakonske iniciative, ker sodi v drugi resor. Toliko. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, minister Marušič. Vabim naslednjega kolega. Še gospod Potrč, se opravičujem, ima besedo.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Brez zamere, gospodje iz vlade, samo jaz ne sprašujem, kaj lahko naredi en resor ali pa drug resor, ampak sem vprašal vlado. In jaz razumem in verjamem, da to ne more narediti resor pravosodja, čeprav mi je gospod Marušič takrat obljubil, da bo resor pravosodja razmišljal o tem, da se zagotovi brezplačna pravna pomoč staršem za izterjavo preživnine in da v tej smeri že pripravlja ustrezen zakon, vendar zgleda, da je v enem letu pozabil, kaj je takrat odgovoril.
Zanima me pa, kaj o tem eventualno mislijo druga ministrstva danes ali pa spet, da dajo obljubo, da bodo dala pisni odgovor, ki ga bom vljudno čakal do takrat, dokler ga bom morebiti dobil. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Še besedo ima gospod minister.
TOMAŽ MARUŠIČ: Hvala lepa. Spoštovane poslanke, poslanci! Torej gre za dvoje vprašanj. Prvič - gre za sklad, v katerem se zbirajo sredstva za izplačilo zapadlih preživnin; drugič pa gre za brezplačno pravno pomoč.
Glede brezplačne pravne pomoči je to urejeno v zakonu o sodnih taksah, kjer so taksne oprostitve za podobne primere; drugič je to urejeno v samem zakonu o pravdnem postopku in tretjič pa je - kot sem že predčasno povedal - v pripravi zakon o brezplačni pravni pomoči. Treba se je samo uskladiti, ali gredo sredstva iz socialnih transferjev ali pa iz materialnih stroškov sodišč. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Naslednji je na vrsti gospod Benjamin Henigman. Ga ni med nami. Vabim gospoda Branka Kelemino.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo, spoštovana podpredsednica. Cenjeni državni zbor, predstavniki vlade! Bom kar prebral to svojo ustno poslansko vprašanje, ki sem ga pripravil, in sicer: "Slovenija je sprejela nekatere mednarodne predpise, konvencije o svobodnem sindikalnem delu. Sprejela je tudi zakon o stavki in tudi ustava Republike Slovenije določa pravico do stavke.
V primeru stavke Revoza d.d., tovarne avtomobilov Novo mesto je delodajalec ostro - po moji oceni in oceni organizatorja stavke - nezakonito in protiustavno posegel v zakonito organizirano in vodeno stavko. Delodajalec je nezakonito preprečil vstop zunanjim predstavnikom sindikata, ki so bili napovedani v programu stavke in zapisani v stavkovnih pravilih. Delodajalec je celo postavil uniformirano stražo za fizično preprečitev vstopa zunanjih sindikalnih predstavnikov. Delodajalec je tudi protizakonito pritiskal na delavce s podpisovanjem posebnega anketnega lista glede udeležbe delavcev v stavki. Tako evidenco bo delodajalec protizakonito uporabil v primeru odpuščanja delavcev.
Sprašujem vlado Republike Slovenije; ali lahko delodajalec, še posebej pa tuj lastnik, suvereni državi Sloveniji krši ustavne in zakonske določbe in svoboščine in evropsko konvencijo o človekovih pravicah." Prosim za odgovor. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Vabim predstavnika vlade. Besedo ima gospa Nataša Belopavlovič, državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Hvala lepa. Dva nivoja nadzora v primeru stavk, skratka, da gre za legitminost stavke. Eno inšpekcijski vidik, drugo je spor, ki ga peljemo oziroma ki se pelje kot kolektivni spor pred pristojnim delovnim sodiščem.
Če bi prišlo do spora, ali gre za legitimnost ali nelegitimnost stavke, povezano tudi z legitimnimi ali nelegitimnimi zahtevami delavcev, potem imajo sindikati pravico tak spor sprožiti. Sama mislim, da spor glede legitimnosti stranke pred sodiščem ni bil sprožen. Mi pa smo opozorili inšpekcijo za delo na določene probleme in poročilo, kaj je ugotovila inšpekcija v zvezi s tem, kar je delodajalec konkretno naredil v zvezi s to stavko, vam bomo dostavili takrat, ko bomo inšpekcijsko poročilo prejeli.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Menim, da je to nekaj posebnega v naši politični praksi, in da se ne sme nihče dovoliti kršiti teh pravil in pravic, ki so si jih delavci tako rekoč izborili v svojem 100-letnem boju. Tak primer, če ga ne bomo sedaj obsodili in pravilno reagirali, se lahko pojavi tudi v naslednjih obdobjih in tudi kdaj kasneje.
Prosil bi, da tudi vlada apelira na vodstvo Revoza in da jih opozori, da imajo lahko taki nezakoniti posegi, v to stavko širše posledice. Trdno sem prepričan, da se lahko zgodi to, da se bodo sindikati zaradi takih nepravilnosti medsebojno povezali in lahko pride do stavke na celotnem območju Slovenije. To je pa lahko že večjega obsega in tudi zelo nevarno za našo državo.
Zato bi prosil, da resnično apelirate na vodstvo Revoza in da jih opozorite, da naj bodo zmerni oziroma naj delujejo v skladu z obstoječo zakonodajo in veljavnimi evropskimi normami. Hvala lepa.
AURELIO JURI: Hvala. Najprej vprašanje, ki sem ga že enkrat postavil in na katero do sedaj nisem dobil odgovora. Žal ni tukaj predsednika in podpredsednika vlade, ampak bom zadovoljen, če bom dobil pisni odgovor do naslednje seje. Oba sprašujem, kdaj bosta kot predsednika dveh večjih vladnih strank poskrbela za to, da pride ponovno na dnevni red seje državnega zbora in je sprejet zakon o ratifikaciji sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju. Zakon je vlada podpisala, zakon oziroma sporazum je vlada podpisala, zakon je vlada predložila že državnemu zboru, pa vendarle so to izmika, medtem ko ljudje, ki živijo ob meji, v obmejnih občinah, ki jih ta zakon oziroma sporazum prizadene, pričakujejo to rafitikacijo.
Vesel bom, če mi bosta predsednik in podpredsednik vlade seveda odgovorila, kdaj je pričakovati, da bomo to ratifikacijo končno opravili.
Drugo vprašanje gospodu ministru za kmetijstvo. V Kopru se pripravlja pomemben projekt: ustanovitev centra za sredozemske kulture v kmetijstvu in oljkarstvu, ki so tudi del naše identitete slovenskega kmetijstva, pa vendar ta pobuda, ta projekt ne dobiva ustrezne podpore s strani ministrstva za kmetijstvo.
Sprašujem, kateri je razlog oziroma kateri so razlogi odrekanja podpore temu projektu oziroma kaj projekt še potrebuje, da bo naletel na večjo prizanesljivost in konkretno podporo s strani ministrstva za kulturo. Torej, gre za center, ponavljam, za sredozemske kulture v kmetijstvu in oljkarstvu znotraj znanstvenoraziskovalnega središča v Kopru. Projekt je strokovno podkovan, utemeljen, seveda ni bilo do sedaj utemeljenih strokovnih razlogov, da ne bi tega projekta podprli. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Na prvo vprašanje, kot sem razumela, pričakujete pisni odgovor predsednika oziroma podpredsednika vlade. Na drugo vprašanje pa vabim ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, gospoda Smrkolja.
CIRIL SMRKOLJ: Hvala lepa za vprašanje. Gospe poslanke in gospodje poslanci lep dober dan. Glede vašega vprašanja, gospod Aurelio Juri, bi rad povedal sledeče.
Mi smo seveda lansko leto veliko naporov vložili, skupaj z predlagatelji te ideje, da bi tudi v okviru našega ministrstva zagotovili ustrezna proračunska sredstva, da bi prišlo do realizacije te ideje. Vendar smo potem, tudi skupaj z ministrstvom za finance, prišli do zaključka, da ni bilo takrat formalno oblikovano, tudi pravna oseba ne - nosilec tega, in mi nismo mogli realizirati stvari. Tudi v letošnjem letu so bili razgovori in naš predlog je, da se v okviru zavoda za kmetijstvo v Novi Gorici, kjer je sedež, okrepi oddelek, ki je v Kopru. Ta oddelek naj bi prevzel te naloge tudi na področju izobraževanja, svetovanja za vzgojo, tako oljk kot drugih sredozemskih rastlin.
Ravno tako naj bi v okviru tega šel projekt senzoričnega centra za oljčna olja in ravno v teh dneh so tudi priprave, da bi prišli do ustreznega - tudi prostora - za delovanje te službe, ki je trenutno locirana v okviru kmetijske zadruge Agrarije Koper, tako da bomo verjetno v obdobju približno - če se bomo odločili, da se sanira seveda lokacija, ki je bila predlagana v Bertokih - prišli do ustreznega oddelka, ki bi seveda to nalogo in tudi podporo razvoju teh kultur na področju Obale peljal. Je pa projekt zahteven, to resno poudarjam, ker so bile že tudi opravljene strokovne ocene in predlagane sanacija objekta v Bertokih naj bi po ocenah stala vsaj 100 milijonov, ker je objekt pod zaščito zavoda za spomeniško varstvo Republike Slovenije in je seveda potem realizacija tega toliko težja. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospod minister, za odgovor. Vabim naslednjega kolega, gospoda Demšarja, da postavi vprašanje predstavnikom vlade.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa in pa lep pozdrav! Moje vprašanje se nanaša na ministrstvo za zunanje zadeve.
V svetu se vedno več govori o tem, kako naj se bi ta Balkan povezoval skupaj, tako imenovani "seci", poznamo.
Moje vprašanje je, kaj se je zgodilo, da se ta projekt ponovno oživlja, da se o tem veliko govori, tudi piše zunaj. Ali je Slovenija postala tako problematična ali kaj se dogaja. Tudi se spomnimo na vabilo 50-letnice Nata so bile povabljene potem tudi na poseben pogovor članice sosednje Jugoslavije, med temi je bila pa tudi Slovenija, ki pa ni soseda Jugoslavije. Torej zanima me, kaj pomeni ponovna oživitev tega projekta, za katerega smo že pred časom slišali, pa je nekako zamrlo, zdaj pa to ponovno oživlja, ali pa jaz napačne časopise berem in z napačnimi ljudmi zunaj prihajam v stik.
In ministrstvu za kulturo. Kaj je ministrstvo že storilo, ali misli kaj ukreniti glede na to, da so reklamni napisi, posebno transparenti čez ulice in ceste pogosto v tujih jezikih. Ali se to ministrstvu zdi čisto primerno ali mislimo s to zadevo urediti, tudi glede na to, ker vem, da so neki zakoni, ki naj bi uveljavili slovenski jezik? Kaj meni urediti ministrstvo na tem področju, ali pa mislijo to stvar za enkrat kar tako pustiti, ko vidimo vedno več te tuje-jezičnih napisov na ulicah in cestah. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Besedo imajo predstavniki vlade. Na prvo vprašanje odgovarja državni sekretar, gospod Slavko Debelak.
MAG. SLAVKO DEBELAK: Hvala lepa. Gospod Demšar, ne bom odgovoril, ampak prosim za možnost pisnega odgovora. Kolega Juri je moral nujno oditi, ker ima sprejem neke nizozemske delegacije. Minister se je opravičil in jaz sem bil zaprošen, če lahko to prenesem do vas. Pisni odgovor s strani ministrstva za zunanje zadeve.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Morda še predstavnik iz ministrstva za kulturo? Morda bi nadaljevali, pa bi kasneje dobili odgovor, gospod Demšar? (Iz klopi odgovarja gospod Demšar.) Prosim, če nadaljujemo. Vabim gospo Majdo Zbačnik. Namesto gospe Zbačnikove ima besedo gospod Miroslav Luci.
MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospa predsedujoča. Moje poslansko vprašanje se bo tikalo problema, ki ni toliko aktualno, ampak še kako je aktualno za lokalne skupnosti. Tiče se ravnanja s komunalnimi odpadki.
Nekaj lokalnih skupnosti v Sloveniji oziroma pooblaščenih gospodarskih komunalnih javnih služb se je že odločilo za ločeno izbiranje odpadkov, kar je evropska kategorija. Ločeno zbirajo papir, steklo, kosovne odpadke, železo in biološke odpadke. Na tako imenovanih ekoloških otokih pa je poleg naštetega možno odlagati tudi pločevinke in PVC embalažo. Da bi se podaljšala doba deponij, je uvedeno tudi kompostiranje z biološkimi odpadki. Eden izmed takih centrov je Čisto mesto, center za ravnanje z odpadki na Ptuju. Je eden redkih v Sloveniji, ki je zgrajen po najsodobnejših evropskih kategorijah, tehnologijah. Nadzor in izvajanje del sta urejena z zakonom o varstvu okolja. Problemi pa nastajajo, ker ni zaživel trg sekundarnih surovin. Opozarjam na nekaj dejstev. Steklo uvažamo, medtem ko centri za ravnanje z odpadki ne morejo oddati stekla, na primer podjetju v Škofji Loki, ki je pripravljen opraviti to surovino in je ne more prevzemati, kljub temu da bi jo lahko uporabili za proizvodnjo izolacijskih materialov. Uporaba odpadnega stekla je za tovarno smiselna le, če je njegova cena franko tovarna nižja od primarne surovine. Uvažamo papir, po dumpinških cenah, doma pa trg odpadnega papirja ne deluje. Uvažamo komposte dvomljivih kvalitet iz desetih držav po dumpinških cenah, medtem ko domači kompost, ki je redno laboratorijsko kontroliran, ostali pa ne, na tržišču ni aktualen. Tudi odpadno železo in kosovni odpadki v Sloveniji niso gospodarsko rešeni. Vprašanji sta namenjeni v bistvu dvema ministrstvoma ali pa bi bilo verjetno bolje kar vladi.
Najprej vprašanje ministrstvu za okolja in prostor in ministrstvu za gozdarstvo oziroma vladi Republike Slovenije, kaj bo naredila skupaj z lokalnimi skupnostmi, da bo zaživel trg sekundarnih surovin. Odgovor, da to ni stvar vlade, ne bo zadovoljiv; namreč, take odgovore vedno dobivamo. Dejal sem; skupaj z lokalnimi skupnostmi.
Drugo vprašanje: kaj bo storilo ministrstvo za zunanje zadeve oziroma služba za evropske zadeve, da ne bo prihajalo do vdora sekundarnih surovin po dumpinških cenah iz Evrope v Republiko Slovenijo? Tu mislim na steklo, železo in tudi na kompost, ki ravno tako prihaja po dumpinških cenah. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospod Luci. Besedo ima državni sekretar, gospod Tavzes.
MAG. RADOVAN TAVZES: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Gospe poslanke in gospodje poslanci! Vlada bo na vsak način podala usklajen odgovor, vendar bi pa lahko izhodišča tega odgovora povedal na način, ki bo mogoče tudi, vsaj v tem trenutku, zadovoljil spraševalca.
Gre pravzaprav za problem, ki ni lasten Sloveniji. Ta problem glede reciklaže oziroma sekundarnih surovin oziroma subvencij sekundarnih surovin ali pa, recimo temu, subvencij recikliranja sekundarnih surovin, je znan v Evropi. Res je, da se dogaja določena nelojalnost v naši državi, vendar rešitve, ki so na tem področju, morajo biti hkrati take, da ne zapirajo slovenskega trga, kar se tiče sekundarnih surovin, in hkrati dovolj stimulirajo tudi domačo rabo.
Ministrstvo oziroma vlada je že izdelala program ravnanja z odpadki in v okviru strategije ravnanja z odpadki so določene rešitve dane, ki pa gredo pretežno v smeri subvencij oziroma stimuliranja. Kot rečeno, precizen odgovor oziroma usklajen odgovor bo gospodu poslancu podan pisno. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Gospod Luci bo postavil še dopolnilno vprašanje.
MIROSLAV LUCI: Spoštovana predsedujoča in spoštovani predstavniki vlade! Na drugo vprašanje nisem dobil odgovora. Spomnite se samo, kakšen halo je bil v Evropski skupnosti glede železa iz jeseniških železarn, ko so prišli s takorekoč - vsaj izjavljeno je bilo v Evropski skupnosti - z dumpinško ceno svojih izdelkov. Mi pa uvažamo celo vrsto sekundarnih surovin res po dumpinških cenah. Kdo bo enkrat kaj ukrenil ali opozoril tudi na tistem mestu, kjer se ta problematika izvaja, da Slovenija uvaža precej teh osnovnih surovin praktično po dumpinških cenah?
Ker verjetno ni predstavnika zunanjega ministrstva, bi želel pisni odgovor glede tega. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Gospoda Malovrha ni med nami, zato k besedi vabim gospoda Petana.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani! Vprašanje postavljam vladi, zato ker se nanaša na več resorjev - medresorska zadeva.
V zadnjem času na veliko poslušamo tiskovne konference različnih ministrov, ki razlagajo o upadu turističnega prometa in vsega, kar je s tem povezano: turističnega priliva, nočitev in podobno. Pri vseh je enak vzrok, vojna na Balkanu, vojna v bližini ali pa kar samo vojna. Glede na to, da v Sloveniji ni vojne in da je tudi v nobeni naši sosednji državi ni, ampak da je vmes neka varnostna cona in da je situacija drugačna, kot je bila takrat, ko je bila vojna v naši soseščini, na Hrvaškem in v Bosni, vladi zastavljam naslednje vprašanje:
Kaj misli narediti, da pojasni, da v Sloveniji ni vojne? Prosim, če lahko komentiram to, da vlada sama, njeni predstavniki na tiskovnih konferencah na veliko izjavljajo in to tiskovne agencije po svetu na veliko prenašajo, kako je pri nas upad turističnega prometa zaradi neke vojne. Kako si lahko to turisti ali potencialni turisti ali državljani tistih držav, ki to poslušajo, razlagajo - verjetno ni potrebno posebej biti moder in ugotoviti, kaj se bo zgodilo. To je po mojem skromnem razmišljanju že kar mali samomor vlade, ki dela neumnosti. Verjetno ni potrebno biti posebej pameten, da zadevo razumeš, kakšne so posledice - ali pa ne?
Zato sprašujem vlado in prek tega zunanje ministrstvo: Kaj misli storiti, da bo svetu, predvsem pa Evropi predstavila, da v Sloveniji ni vojne in da tudi v bližini 500 kilometrov vojne ni?
V Sloveniji ni nič več vojne, kot je je v Avstriji ali v Italiji. Kvečjemu v Italiji več zato, ker od tam poletajo tako rekoč vsi avioni na akcije, ki jih imajo v Jugoslaviji. To verjetno vemo vsi. Verjetno bi bilo prav, da bi se zunanje ministrstvo malo bolj angažiralo in predstavilo ta položaj Slovenije. Mogoče bi malo manj pazilo, kaj poslanci izjavljamo in potem dopisovanje s parlamentom. To bi bilo verjetno prvo in najpomembnejše delo zunanjega ministrstva.
Drugič: Kako je koordinirano nastopanje v zvezi s promocijo turizma?
Kolikor vem, imajo vsa ministrstva razen obrambnega nek sklad, ki promovira turizem. Tako, da je to razbito najmanj na 20 različnih agencij. Na trgu je verjetno rezultat tega to, da imamo manj turistov. Pa ne zaradi vojne. To bi bili moje dve vprašanji. Hvala lepa za odgovor.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Predstavniki vlade, imate besedo. Prvo vprašanje je bilo namenjeno zunanjemu ministrstvu, drugo pa področju turizma. Lahko nadaljujemo? Prosim, gospod Petan.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo. Torej pričakujem od nekoga - ne vem, od koga - da bo rekel vsaj, da bom dobil pisni odgovor, ker sem vprašanje podal tudi pisno. Tako nepomembno pa to vprašanje verjetno tudi ni, ali pa so tiste tiskovne konference - pa, prosim, ne bom komentiral, ker ne bi želel biti nevljuden. Vseeno pa pričakujem toliko vljudnosti, da mi bo kdo povedal, ali je to, kar sem povedal, brezpredmetno, ali res ni manj turistov zaradi vojne ali pa so tisto, kar se dogaja na teh tiskovnih konferencah, čenče - bom uporabil pač izraz, ki je trenutno najbolj aktualen. Pričakujem nek odgovor, kaj bo s tem; vprašanje je bilo zastavljeno. Tudi če bom dobil pisni odgovor, pač želim nek odgovor oziroma pričakujem vsaj nekaj, da bo povedano. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Za odgovor je že pripravljen gospod minister Marušič.
TOMAŽ MARUŠIČ: Gospa podpredsednica, hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci! Opravičujem odsotnega kolega, ministra za turizem in drobno gospodarstvo. Mislim, da je v tem pogledu glede rešitve, če smem tako reči, letošnje turistične sezone veliko naredil. Pridobil je določena sredstva, na podlagi katerih bo njegovo ministrstvo opravilo določeno inštruktažo, določeno reklamo in propagando po vseh večjih turističnih državah, zlasti v državah, ki so naši potencialni uporabniki turizma, v tem smislu, da v Sloveniji ni nikakršne vojne nevarnosti. Tu se povsem strinjam z oceno gospoda poslanca, da sta sosednji Avstrija, zlasti pa Italija, mnogo bolj izpostavljeni vojnim dogodkom kot sicer Slovenija, ki jih niti ne zazna. Tako, da je ministrstvo za turizem in drobno gospodarstvo naredilo s tem v zvezi potrebne korake in bo sledilo tudi pisno poročilo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Imamo še nekaj prijavljenih kolegov, ki želijo postaviti poslanska vprašanja: gospod Pukšič, gospod Rupar, dr. Jože Zagožen, gospod Zamernik, gospod Čebulj in gospa Zbačnik. Ugotavljam, da gospoda Pukšiča ni, gospoda Ruparja ravno tako ne, torej ima besedo gospod Jože Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Ne bom postavil poslanskega vprašanja v tistem smislu, kot sem ga hotel na začetku. Namreč, želel sem vprašati v zvezi s kriteriji, ki jih ima vlada za finančne intervencije v gospodarstvu, konkretno v podjetjih. Med tem časom je imel tudi naš odbor sejo, kjer so bili predstavniki vlade in predstavniki slovenske razvojne družbe. Tam smo slišali nekaj odgovorov. Zdaj, če želi na to vprašanje predstavnik vlade odgovoriti, če pa ne, pa tudi ne bo kaj hudega. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Vprašanje ni bilo čisto tako konkretno postavljeno, ali ne? Prosim, če še nadaljujemo. Gospoda Zamernika ni. Gospod Čebulj in nato še gospa Zbačnik. Konkretno postavljenega vprašanja ni bilo, dr. Jože Zagožen.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Spoštovani kolegi in kolegice!
Trikrat sem že postavil pismeno vprašanje Ministrstvu za finance v zvezi s plačevanjem davka lastnikov počitniških hišic.
Ali je res možno, da občan vikendaš ni dolžan plačati davka za to zvrst počitniške dejavnosti?
Prosil bi, da bi dobil jasen odgovor. Kot sem rekel, davčna uprava Kranj, pač po nekih navodilih ministrstva za finance, tak način tudi izvaja.
Naslednje vprašanje gre Ministrstvu za kmetijstvo. Zanima me oziroma našo poslansko skupino tudi zanima in bi prosil za seznam - mislim, da je tukaj tudi vpleteno Ministrstvo za ekonomske odnose, ki bi lahko posredovalo podatke:
Katera podjetja v naši Sloveniji, vsaj med prvimi petnajstimi, so največji uvozniki mesa, predvsem pa prašičjega mesa?
In: Kdo je največji odjemalec tega uvoženega mesa, predvsem pa prašičjega mesa?
Nenazadnje tudi po slovenskih časopisih lahko zasledimo, da se bo intervencijski zakon o odkupu prašičjega mesa ponovil, pa nas zanima, kaj je razlog. Mi smo prepričani, da je tukaj razlog uvoz, ne pa domača prireja prašičev, ki naj bi bila na ta način ogrožena, in sam odkup. Prosil bi, če bi lahko dobil pismen odgovor. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Želi odgovoriti predstavnik vlade. Besedo dajem ministru za kmetijstvo, gospodu Smrkolju. Ali lahko potem daste tudi pisno vprašanje? Prosim, gospod minister, ker ste že tule.
CIRIL SMRKOLJ: Hvala lepa za vprašanje. Jaz bi rad poudaril, da je ta seznam uvoznikov izredno dolg. Mi smo ravno zaradi velikega števila uvoznikov pripravili pravilnik, ki določa pogoje za tako občutljivo živilo, kdo ga lahko uvaža, in bomo tudi na ta način verjetno dosegli selekcijo. Bomo pa v pisnem odgovoru predstavili točno, kateri so uvozniki, ki uvažajo za namen nekaterih predelovalnih obratov, in kateri v bistvu nimajo za sabo pridelovalnih obratov, ampak uvažajo to meso in ga prodajajo v okviru trgovskih mrež.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Prosim, gospod Čebulj. Dobili boste pisni odgovor. Ali ste zadovoljni? Ne. Dopolnilno vprašanje.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa. Kljub temu hvala gospodu ministru tudi za ustni odgovor.
Vsekakor nisem dobil odgovora, v kakšnem roku naj bi bilo to možno. Seveda nisem zahteval, vendar bi pričakoval v mesecu dni jasen odgovor, vsaj o 15-ih največjih uvoznikih in odjemalcih uvoženega mesa. Predvsem prašičjega mesa. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Prav bi bilo, če je vprašanje pisno, da je potem tudi pisni odgovor in obratno, ustno, ustni odgovor. Vabim gospo Zbačnikovo kot zadnjo, ki bo postavila vprašanje predstavnikom vlade.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep večer! Najprej bi rada opozorila, da od februarja na vprašanje, ki sem ga tudi pisno postavila v zvezi s satanističnim festivalom z geslom: "Ubijte boga," odgovora nisem dobila. Prosila bi za pisni odgovor. Tudi takrat sem postavila pisno vprašanje. Tudi oglaševalni akciji Tobačne Ljubljana in tudi nisem dobila pisnega odgovora.
Sedaj postavljam ustno in prosim dodatno za pisni odgovor v zvezi z zakonom o dohodnini.
Na moj odbor prihajajo nekatere pritožbe in me zanima: Zakon o dohodnini v drugem odstavku 10. člena določa olajšave za vzdrževane družinske člane, in sicer 50% letne povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji za otroka z zmerno, težjo in težko motnjo v telesnem in duševnem razvoju. Razen te določbe zakon o dohodnini ne opredeljuje zmerne, težje in težke motnje v telesnem in duševnem razvoju.
Pri urejanju zdravstvenega varstva, zdravstvenega zavarovanja in drugih statusnih zadev, med katere sodi tudi stopnja invalidnosti, se uporablja 25. člen zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki določa, da se za zagotavljanje invalidnosti uporabljajo predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v 154. členu pa določa, da se telesne okvare razvrščajo v stopnje glede na njihovo težo.
Ministrstvo za finance, Davčno upravo Republike Slovenije sprašujem:
Kako je mogoče, da izvedensko mnenje o telesni okvari vzdrževanega družinskega člana, izdano na podlagi veljavnih predpisov, ni zadostna osnova za uveljavitev olajšave po 10. členu zakona o dohodnini?
Ravno tako Ministrstvo za finance sprašujem:
Na podlagi katerega člena zakona o dohodnini presoja upravičenost dohodninske olajšave?
Hkrati pa dajem tudi pobudo Vladi Republike Slovenije, da se uvede tudi davčna olajšava tistim, ki so upravičeni do dodatka za nego hudo bolnega otroka po zakonu o družinskih prejemkih, tako imenovanem Keleminovem zakonu. Ta olajšava naj bi bila enaka kot za otroke z zmerno, težjo in težko motnjo v telesnem in duševnem razvoju.
Prosim za ustni odgovor in za natančen pisni odgovor. Hvala lepa. Prosim za odgovore iz prejšnjih mesecev.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Predstavnik vlade, državni sekretar Andrej Simonič.
ANDREJ SIMONIČ: Gre za dosti podrobno vprašanje, ki ni bilo vnaprej najavljeno in ni s področja, ki ga sam pokrivam. Zato bomo pripravili pisni odgovor. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Predstavnikom vlade se zahvaljujem za podane odgovore in sodelovanje. Želim prijeten večer! Nadaljevali bomo jutri ob 10.00 uri.
(SEJA JE BILA PREKINJENA DNE 18.5.1999 OB 18.24 URI.)