Sejo sta vodila: Janez Podobnik, predsednik Državnega zbora in Andrej Gerenčer, podporedsednik Državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.14 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Pričenjam nadaljevanje 4. seje Državnega zbora Republike Slovenije. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Miroslav Mozetič, Jože Možgan, Borut Pahor, Aleksander Merlo, Jakob Presečnik, za del seje Anton Delak in Peter Lešnik.
Pričakujemo, da bo končala sejo Komisija za spremljanje nadzora lastninskega preoblikovanja podjetij in da se nam bodo poslanci s te seje lahko pridružili. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Ugotavljam, da je zbor sklepčen in lahko odloča.
Včerajšnje težave z glasovalno napravo so odpravljene. Mislim, da je danes vse urejeno. Na sedežu 219 sedi gospod Petrovič Peter in na sedežu 188 Per Janez.
Pred nadaljevanjem seje bi Državnemu zboru predlagal, da v skladu s priporočilom Komisije Državnega zbora za poslovnik z dne 13. maja sprejme še sklep, ki je običaj ob zamenjavi poslancev. Do morebitnih sprememb v sestavi delovnih teles opravljata poslanca, ki jima je potrjen mandat, funkcijo člana v vseh delovnih telesih, katerih člana, podpredsednika ali predsednika sta bila poslanca, ki jima je prenehal mandat.
Ta sklep dajem na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa soglasno sprejet.
Prehajamo na 1. točko dnevnega reda in pred obravnavo 1. točke želim seznaniti Državni zbor z odstopno izjavo podpredsednika Državnega zbora Boruta Pahorja, ki jo je podal v skladu z 248. členom poslovnika Državnega zbora.
"Spoštovani gospod predsednik! V skladu z vašim pismom z dne 3. aprila, v katerem obveščate o sklepih sestanka z vodji poslanskih skupin glede uveljavitve decembrskega sporazuma o izvolitvi vodstva Državnega zbora in v katerem prosite za mojo odločitev, vas obveščam, da odstopam z mesta podpredsednika Državnega zbora Republike Slovenije ter tako dosledno spoštujem določila omenjenega sporazuma. Spoštovani gospod predsednik, dovolite da vas po tej poti vprašam..." - to je pa še drugi del odstopne izjave, ki se ne dotika vsebine. Prebral sem odstopno izjavo in skladno s tretjim odstavkom 248. člena poslovnika Državnega zbora Borutu Pahorju preneha funkcija podpredsednika Državnega zbora z današnjim dnem.
Gospoda Pahorja danes ni na seji, mislim, da je službeno odsoten. Jaz bi se mu po tej poti zahvalil za njegovo dosedanje delo na mestu podpredsednika Državnega zbora. Prepričan sem, da bo tudi na drugih mestih, v okviru Državnega zbora, uspešno deloval. Po tej poti mu velja zahvala za njegovo dosedanje podpredsedniško mesto v Državnem zboru.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZA RAZREŠITEV PODPREDSEDNICE DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE. Predlog za razrešitev podpredsednice zbora je na podlagi tretjega odstavka 247. člena poslovnika predložila Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Želi poročevalec komisije besedo? Besedo ima predsednik komisije, gospod Igor Bavčar.
IGOR BAVČAR: Gospod predsednik, spoštovane kolegice in kolegi! Ta točka dnevnega reda je povezana z naslednjo točko dnevnega reda, ko gre za izvolitev treh podpredsednikov Državnega zbora. Komisija Državnega zbora za volitve, imenovanja in administrativne zadeve je, upoštevaje dogovor predstavnikov poslanskih skupin, izvoljenih na istoimenskih listah v Državni zbor, o izvolitvi predsednika in podpredsednikov Državnega zbora, z dne 3. decembra 1996, opravila razpravo in odločanje o tem, kako je potrebno in kako je mogoče na podlagi novih razmerij med pozicijo in opozicijo uveljaviti ta dogovor. Komisija je sprejela sklepe, ki so Državnemu zboru predlagani.
Rad bi opozoril, da so se vse poslanske skupine, ki so predlagale nove podpredsednike Državnega zbora, bodisi iz razlogov, ki sem jih navedel, ko sem citiral ta dogovor, se pravi novih razmerij med pozicijo in opozicijo, bodisi zato, ker so nekateri od naših kolegov odšli na nove funkcije v izvršilno oblast, sklicevale na ta dogovor. Sam sodim in tudi komisija je bila tega mnenja, da je spoštovanje tega dogovora zelo pomembno za nadaljnje delo Državnega zbora, da je potrebno s tega stališča mnenje in predloge Komisije Državnega zbora za volitve, imenovanja in administrativne zadeve podpreti in na ta način spoštovati dogovor, ki je bil med poslanskimi skupinami sprejet. Zato predlagam, da se Državni zbor na volitvah odloči tako, kot predlaga komisija. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Bavčarju. Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Pisno se je prijavil gospod Ivan Božič v imenu poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Današnji dan nam lahko ne bo v čast. Državni zbor naj bi odločal o odstavitvi podpredsednice Državnega zbora. Večina v parlamentu naj bi danes odločala o tem, da odstranimo iz javnega življenja še zadnjo žensko iz državnega vrha. To pravico večina pač ima. Nimam namena, da s tega mesta moraliziram, nimam namena, da komurkoli očitam nepravilnosti, še posebej ne tistim, ki mislijo, da pogodba, na katero se nekateri posamezniki sklicujejo, brani opoziciji več podpredsedniških mest. O pogodbi le toliko. Vprašali smo nepristranski Sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, ali obstajajo utemeljeni razlogi, ki so skladni z določili poslovnika Državnega zbora, za razrešitev gospe prof.dr. Helene Hren-Vencelj. Sekretariat je odgovoril točno to, kar trdimo mi, ki se zavzemamo za to, da odpiramo ženskam prostor v politično življenje. Sekretariat nam je napisal in citiram dobesedno:
"Po našem mnenju ni pravne podlage" - ponavljam - "ni pravne podlage za razrešitev," in citiram dalje: "razlogi niso pravno utemeljeni." Ker nisem pravnik, lahko sklepam tako, kot mi veleva zdrava kmečka pamet. Če pravniki rečejo, da pravnih razlogov ni, potem danes delamo nepravno. Prepričan sem, da vseh 90 poslank in poslancev ne želi sodelovati pri nekem nepravnem aktu. Vem, da nam ni lahko, saj vsi prisegamo na pravno državo. In zakaj je danes na dnevnem redu tak nepravni akt? Gre za očitno politično odločitev. Danes naj bi odločali o tem, da pošljemo v svet napačen signal. Trudimo se, da bi prišli v Evropsko unijo, to pa, kot nam je povedal sam komisar Santer, ki je neke vrste predsednik evropske vlade, da Evropska unija temelji na spoštovanju manjšin in žensk. In kakšno je stanje danes v Sloveniji?
Slovenska ženska zveza nam je poslala vsem poslankam in poslancem pismo, v katerem upravičeno trdi, da je položaj žensk v Sloveniji v politiki ogrožen. V Državnem svetu je le ena ženska predstavnica. V mandatnem obdobju 1992-1996 je bila v vladi le ena ministrica, sedaj ni nobene. V Državem zboru je bilo v prejšnjem mandatnem obdobju 13 poslank, v sedanjem jih je le 7. Tudi med 147 občinami sta le dve županji.
V Evropi je civilizacijska norma in se meri s stopnjo demokracije, tudi po tem, kako postopamo z manjšinami in ženskami. Morebitna odstavitev gospe prof.dr. Helene Hren-Vencelj, ki je tudi evropsko priznana znanstvenica, ki je dvakrat prejela najvišjo slovensko nagrado, bi odmevala v Evropi. V Evropi bi odmevalo tako, da v Sloveniji ne maramo znanstvenic in žensk v politiki. Že zdaj se mnogi tuji opazovalci čudijo, da nimamo v Sloveniji niti ene ministrice. Z morebitno odstavitvijo ženske iz predsedstva bi v Evropo pošiljali napačen signal. Tisti, ki nam niso naklonjeni, bi lahko sklepali, da se zgledujemo v Sloveniji po tistih zastarelih državnih in političnih strujah, ki izrinjajo žensko iz politike. S tem v temeljih kršimo vse konvencije Sveta Evrope, ki smo jih podpisali predvsem takrat, ko so nam prijatelji iz Sveta Evrope pomagali pri priznanju in uveljavitvi Republike Slovenije.
Sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve je jasno povedal, da ni pravne podlage za razrešitev. Gre torej za politični akt, ki vodi v napačno smer. Ali je politično modro, kar bi danes z morebitno odstavitvijo gospe podpredsednice dosegli? To prepuščam v presojo vam, spoštovane kolegice in kolegi, presodite sami! Prepričan sem, da boste presodili tako, kot je prav. Pozivam vas, da se odločite tako, kot bi to Slovenija želela: modro, preudarno in evropsko, torej za pravice žensk, za več žensk v javnem življenju, za enakopravnost spolov in proti vsaki diskriminaciji.
Iz vseh teh razlogov poslanska skupina SKD ne podpira razrešitve ugledne kolegice, evropsko priznane znanstvenice, in vas prosimo, da se nam pridružite v podpori za prof.dr. Heleno Hren-Vencelj. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Božiču. V imenu poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov, gospod Aurelio Juri.
AURELIO JURI: Predsednik, kolegice in kolegi lep, pozdrav, lepo dobro jutro! Torej predlog za razrešitev in ne odstavitev, bi popravil kolega Božiča. Tukaj naj povem, da Evropa se ob tej zadevi ne bo kaj prida oglasila. Ni izraz nezaupanja ali nespoštovanja do dr. Vencljeve. Temveč logična in pričakovana posledica vzpostavljanja razmer v vodstvu Državnega zbora po dogovoru, ki so ga podpisale, ko ni bilo še jasno, kdo bo v opoziciji in kdo v poziciji, vse parlamentarne stranke razen ene. Spraševati se seveda v dosedanjih razpravah ali podpredsednica ne uživa več zaupanja, je irelevantno in nekorektno oziroma krivično in nepošteno do same doktor Vencljeve. Menimo, da smo vsi, ki tukaj sedimo, vredni, če ne zaupanja, pa vsaj spoštovanja, karkoli si potem vsakdo od nas misli o drugem kolegu ali kolegici javno ali intimno. Mesta v vodstvu Državnega zbora so bila dodeljena in z glasovanjem potrjena na osnovi medstrankarskega dogovora in ne vrednostnih ali spolnih kriterijev. Vrednostni kriterij se je pojavil kasneje v skrinjici, v trenutku, ko smo zaokrožili številko pred imenom kandidata na glasovnici. Kot vemo, je bila ta glasovnica, ta lista zaprta. Sedaj, ko se ve, kdo sestavlja večina in kdo je v opoziciji, bodisi pod a), pod b), pod c) pa do ž), se v skladu z dogovorom končno uredijo razmerja v vodstvu parlamenta. Podpredsednik Borut Pahor, ki je iz naše stranke, ki nedvomno ni največja opozicijska stranka, je že podal odstop. Pričakovati je bilo, da bo to storila za krščansko demokracijo, ki tudi ni največja opozicijska stranka, ampak po številu poslanskih mest enaka Združeni listi in Socialnih demokratov, tudi dr. Vencljeva. Seveda se to ni zgodilo. Da bi omogočili dosledno izpeljavo medstrankarskega dogovora, smo v KVIAZ-u iz vrst naše stranke predlagali njeno razrešitev ter tako omogočanje izvolitve novih treh, enega podpredsednika, seveda v skladu z dogovorom iz vrst največje opozicijske stranke, torej Socialdemokratske stranke. Pričakujemo tudi, da bodo predlagani kandidati tudi izvoljeni, ne da bi se spraševali, koliko so vredni našega zaupanja. Če bi vsak vztrajal pri strankah, ki so do sedaj imele in ki imajo še predstavnike v vodstvu Državnega zbora, če bi vsak vztrajal pri že zasedenem mestu, si priznajmo , da Socialdemokratska stranka, ki je največja opozicijska stranka, svojega podpredsednika ne bi dobila. S tem pa bi bil dogovor kršen. Zato v Združeni listi socialnih demokratov predlog za razrešitev podpredsednice in seveda ob naslednji točki za izvolitev novih treh podpredsednikov, podpiramo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Juri. V imenu poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije ima besedo gospod Bavčar. Se opravičujem. Želi v imenu poslanskih skupin še kdo besedo? (Ne želi.) Potem sprašujem, ali želijo besedo poslanke in poslanci? (Da.) Potem predlagam, da sedaj dobi besedo gospod Bavčar.
IGOR BAVČAR: Hvala lepa, gospod predsednik. Rad bi se kot predlagatelj opredelil oziroma opozoril samo na netočno citiranje mnenja Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, ki ga je očitno napačno razumel poslanec, gospod Božič. Gospod Božič je citiral to mnenje, kot da je sekretariat izrazil stališče, da ni pravne podlage za zamenjavo. Zadnji odstavek tega mnenja iz 14. aprila zelo jasno pravi: "Ker torej ni razlogov za razrešitev s funkcije podpredsednika, ne določa niti poslovnik Državnega zbora, niti kakšen drug pravni akt, po našem mnenju ni pravne podlage za morebitno oceno, da razlogi za predlagano razrešitev pravno niso utemeljeni oziroma, da niso skladni z določbami poslovnika Državnega zbora." Ne glede na to, da govori v nikalnicah, pritrjuje, bom rekel, proceduralni pravilnosti tega postopka in seveda govori ravno nasprotno od tega, kar vi, gospod Božič, pravite. Mislim, da se mi zdi korektno opozoriti na to razliko, ki očitno izhaja iz napačnega branja kolega poslanca. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Bavčar. Če ni več razprave, jo zaključujem in prehajamo na glasovanje.
V skladu z 244. in 247. členom poslovnika je glasovanje o razrešitvi podpredsednice Državnega zbora tajno, zato moramo najprej izvoliti volilno komisijo. V skladu s 97. členom poslovnika vodi tajno glasovanje predsedujoči s pomočjo generalne sekretarke Državnega zbora in štirih poslancev, ki jih izvoli Državni zbor na predlog predsedujočega. Predlagam naslednje člane volilne komisije: gospod Rudi Moge, gospod Josip Bajc, gospod Jožef Jerovšek in gospod Rafael Kužnik. Član te komisije sem tudi sam kot predsedujoči. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? (Ne.) Torej dajem tak predlog za sestavo volilne komisije na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za? (69 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je komisija v predlagani sestavi izvoljena.
V skladu z drugim odstavkom 97. člena poslovnika Državnega zbora bo poslancem vročena glasovnica tako, da pride vsak k mizi predsedujočega in pove svoj ime in priimek. Poslanec, ki mi bo pomagal pri izvedbi glasovanja, izroči vsakemu poslancu glasovnico. Generalna sekretarka Državnega zbora pa označi pri imenu in priimku poslanca v seznamu, da mu je bila glasovnica vročena. Glasuje se tako, da se na glasovnici obkroži beseda za ali proti. V skladu z drugim odstavkom 98. člena poslovnika Državnega zbora je neizpolnjena glasovnica ali glasovnica, ki ni izpolnjena v skladu s prej omenjenim navodilom, neveljavna. Podpredsednica bo razrešena, če bo za predlog o razrešitvi, glasovala večina vseh poslancev, to je 46 ali več. Glasovali bomo v dvorani. Prosim poslanke in poslance, da izpolnjeno glasovnico oddajo v glasovalno skrinjico, ki bo na mizi predsedujočega. Prehajamo na izvedbo glasovanja.
Prosim poslance, ki mi bodo pomagali pri glasovanju, da se takoj zglasijo v sobi 117, kjer bomo prevzeli volilni material. Glasovanje se bo pričelo ob 10.45 in bo trajalo 20 minut, do 11.05. Po končanem glasovanju prosim poslance, da se zberejo v sobi 117. Sejo bomo nadaljevali ob 11.15. Prehajamo na glasovanje.
(Seja je bila prekinjena ob 10.36 uri in se je nadaljevala ob 11.23 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ugotavljam, da je prisotnih 60 poslank in poslancev. Zbor je sklepčen in objavljam izid glasovanja.
Zapisnik o ugotovitvi izida glasovanja za razrešitev podpredsednice Državnega zbora gospe dr. Helene Hren-Vencelj. Glasovanje je potekalo v sredo, 23. aprila 1997, v prostorih Državnega zbora. Razdeljenih je bilo 80 glasovnic, oddanih je bilo 80 glasovnic. Neveljavne so bile štiri glasovnice, veljavnih je bilo 76 glasovnic. "Za" je glasovalo 48 poslancev, "proti" pa 28 poslancev.
Na podlagi izida glasovanja ugotavljam, da je Državni zbor razrešil gospo dr. Heleno Hren-Vencelj funkcije podpredsednice Državnega zbora.
Preden preidemo k 2. točki dnevnega reda, bi se rad zahvalil profesor dr. Heleni Hren-Vencelj za njeno dosedanje delo, ki ga je opravljala zelo korektno. Tudi sam sem z njo zelo dobro sodeloval in mislim, da ji lahko v imenu vseh poslancev in poslank Državnega zbora izrečem zahvalo za njeno dosedanje delo na mestu podpredsednice Državnega zbora.
Prehajamo k 2. TOČKI DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA KANDIDATOV ZA TRI PODPREDSEDNIKE DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE. Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve je zboru, v skladu z 244. členom poslovnika posredovala predloge za tri podpredsednike Državnega zbora. Komisija predlaga, da se za podpredsednike Državnega zbora izvolijo naslednji poslanci: Andrej Gerenčer, diplomirani ekonomist, Liberalna demokracija Slovenije; Miroslav Luci, doktor medicine, Socialdemokratska stranka; Ivan Kebrič, ekonomist, Demokratična stranka upokojencev Slovenije.
Zboru je bil pravkar podan predlog, ki ga je predlagala skupina najmanj desetih poslancev. Skladno s 244. členom poslovnika Državnega zbora je potrebno tudi navesti, za katerega od treh podpredsednikov predlagajo svojega kandidata. Skupina poslancev je predlagala naslednje: skladno z 244. členom poslovnika Državnega zbora naslednji podpisani poslanci vlagamo predlog, da se izvoli za podpredsednico Državnega zbora gospo poslanko prof.dr. Heleno Hren-Vencelj, in sicer na tisto mesto, za katerega je predlagan kandidat iz DeSUS-a.
Imamo predloge matičnega delovnega telesa in predlog skupine desetih poslancev. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo predstavniki poslanskih skupin besedo? V imenu poslanske skupine Krščanskih demokratov? (Ne.) Umika svoj nastop. Želi kdo od poslanskih skupin besedo? (Ne želi.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Kdo želi besedo? (Nihče.)
Nihče ne želi besede, zato razpravo ob 2. točki dnevnega reda zaključujem. Spoštovane poslanke in poslanci! Postopek za volitve je povsem enak, kot smo ga že enkrat v Državnem zboru opravili. Ker je poleg KVIAZ-a vložen tudi predlog skladno z 240. členom poslovnika, ko bom potem dal roke, v katerih bodo volitve, bo ta prvi rok daljši za pol ure, da se bo ustrezno pripravila glasovnica za volitve enega od podpredsednikov, ker sta pač za eno mesto dva kandidata. V skladu s 27. členom poslovnika so volitve tajne. Jaz ne bi bral ostalih določb. Najprej bi pa predlagal člane volilne komisije. Predlagam, da bi tudi pri teh volitvah sodelovala enaka volilna komisija, torej Rudi Moge, Josip Bajc, Jožef Jerovšek in pa Rafael Kužnik. Član te komisije pa sem tudi sam kot predsedujoči. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? (Ne.) Ugotovimo sklepčnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za? (58 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Mislim, da je rezultat povsem jasen, tako da predlagam, da nadaljujemo. Bila je pa moja napaka, ker sem prehitro zaključil glasovanje pri vprašanju za.
Ugotavljam, da je komisija v predlagani sestavi izvoljena brez enega samega glasu proti.
V skladu z drugim odstavkom 97. člena poslovnika Državnega zbora bo poslancem vročena glasovnica tako, da pride vsak k mizi predsedujočega in pove svoje ime in priimek. Poslanec, ki mi bo pomagal pri izvedbi glasovanja, izroči vsakemu poslancu glasovnico, generalna sekretarka Državnega zbora pa označi pri imenu in priimku poslanca v seznamu, da mu je bila glasovnica vročena. Zelo pomembno je, da bi bilo seveda glasovanje povsem jasno, da ne bi bilo kakršnihkoli možnih razlag, da je glasovnica nejasna. Torej pri dveh kandidatih za podpredsednika, torej kandidatu gospodu Gerenčerju in gospodu Luciju se glasuje tako, da se na vsaki glasovnici obkroži besedo za ali proti. Mislim, da ne more biti nobenih dilem, kajti pri prejšnjem glasovanju so nekateri poslanci med glasovanjem rekli, da je bila glasovnica nejasna. Komisija je soglasno ugotovila, da je bila glasovnica jasna. Torej pri prvih dveh kandidatih se glasuje tako, da se obkroži beseda za ali proti podpredsednika. Pri tretjem kandidatu, kjer sta pa sedaj dva kandidata, gospod Kebrič in profesor doktor Helena Hren-Vencelj, pa se glasuje tako, da se obkroži številka pred imenom kandidata. Mislim, da je jasno, bo pa tudi glasovnica jasno povedala, da če želiš podpreti enega od kandidatov, obkrožiš številko, ki stoji pred njim. Za podpredsednika bodo izvoljeni kandidati, ki bodo dobili večino glasov vseh poslancev, to je 46 ali več. Glasovali bomo v dvorani. Prosim, da glasovnice oddate v glasovalno skrinjico, ki bo na mizi predsedujočega.
Prehajamo na izvedbo glasovanja. Glasovanje se bo pričelo ob 12.15 uri. Prosim pa komisijo, da se ob 12.05 zglasi v sobi 117. Glasovanje bo trajalo do 12.35 ure. Nadaljevanje seje bo ob 13. uri. Preden gremo na glasovanje, bi vas rad danes samo obvestil, spoštovane kolegice in kolegi, da je danes tudi mednarodni dan knjige. Če imate čas in voljo, bi bilo lepo, da se udeležite sejma knjig, ki je v bližini Državnega zbora. Skupaj s kolegom Partljičem sva razpravljala o tem, da bi se poslanci morda v teh dneh med seboj obdarili in kupili knjigo eden drugemu. To je tudi napotek, nasvet Društva slovenskih pisateljev in s tem daste poudarek dnevu knjige. Prehajamo na glasovanje in prekinjamo sejo. Hvala.
(Seja je bila prekinjena ob 11.33 uri in se je nadaljevala ob 13.05 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice in kolegi, nadaljujemo sejo. Preden preberem zapisnik, prosim za ugotovitev prisotnosti. (60 poslank in poslancev.) Državni zbor je sklepčen in lahko nadaljuje delo.
Zapisnik o ugotovitvi izida glasovanja o izvolitvi podpredsednika Državnega zbora Andreja Gerenčerja. Glasovanje je potekalo 23. aprila 1997. Razdeljenih je bilo 84 glasovnic, oddanih je bilo 84 glasovnic. Neveljavni sta bili dve glasovnici, veljavnih je bilo 82 glasovnic. "Za" je glasovalo 66 poslancev, "proti" pa 16 poslancev.
Na podlagi izida glasovanja, je bil za podpredsednika Državnega zbora izvoljen Andrej Gerenčer.
Zapisnik o ugotovitvi izida glasovanja o izvolitvi podpredsednika Državnega zbora Miroslava Lucija. Razdeljenih je bilo 84 glasovnic, oddanih je bilo 84 glasovnic. Neveljavna je bila ena glasovnica, veljavnih je bilo 83 glasovnic. "Za" je glasovalo 79 poslancev, "proti" 4 poslanci.
Na podlagi izida glasovanja, je bil za podpredsednika Državnega zbora izvoljen Miroslav Luci.
Zapisnik o ugotovitvi izida glasovanja o izvolitvi podpredsednika Državnega zbora. Na listi sta bila dva kandidata - gospa Helena Hren-Vencelj in gospod Ivan Kebrič. Razdeljenih je bilo 84 glasovnic, oddanih je bilo 84 glasovnic. Neveljavnih je bilo 22 glasovnic, veljavnih je bilo 62 glasovnic. Poslanci so k posameznemu kandidatu za podpredsednika Državnega zbora oddali naslednje število glasov: Helena Hren-Vencelj 35 glasov, Ivan Kebrič 27 glasov.
Na podlagi izida glasovanja nobeden izmed kandidatov ni bil izvoljen za podpredsednika Državnega zbora.
Skladno z 242. členom poslovnika Državnega zbora se opravi drugi krog glasovanja. Kandidata bosta na glasovnici navedena glede na število glasov dobljenih pri prvem glasovanju, in sicer na prvem mestu gospa Helena Hren-Vencelj in na drugem mestu gospod Ivan Kebrič. Volilna komisija ostaja v enaki sestavi, ker nadaljujemo z glasovanjem. Prosil bi volilno komisijo, da se takoj zbere v sobi 117 in da bi ob 13.20 minut pričeli z glasovanjem, ki bi se končalo ob 13.35, da bi v 15-ih minutah končali glasovanje. Rezultate glasovanja bi razglasili ob 13.45 uri.
Prekinjam sejo in prehajamo h glasovanju.
(Seja je bila prekinjena ob 13.08 uri in se je nadaljevala ob 13.47 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegice in kolegi, nadaljujemo sejo. Ugotavljamo prisotnost! (55 poslank in poslancev.) Državni zbor je sklepčen in lahko nadaljuje delo.
Prebral bom zapisnik o ugotovitvi izida glasovanja za podpredsednika Državnega zbora, drugi krog. Razdeljenih je bilo 79 glasovnic, oddanih je bilo 79 glasovnic. Neveljavnih je bilo šest, veljavnih je bilo 73 glasovnic.
Poslanci so k posameznemu kandidatu za podpredsednika oddali naslednje število glasov: dr. Helena Hren-Vencelj 36 glasov, Ivan Kebrič 37 glasov.
Na podlagi izida glasovanja nobeden izmed kandidatov ni bil izvoljen za podpredsednika Državnega zbora.
Skladno z 243. členom poslovnika Državnega zbora se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur.
Preden prekinemo sejo do 15.00 ure, bi čestital obema izvoljenima podpredsednikoma - gospodu Gerenčerju in gospodu Luciju, prepričan sem, da bomo dobro sodelovali. Predlagam pa oziroma, kot smo se dogovorili, ob 15.00 uri Državni zbor prične z odločanjem - 3. točka dnevnega reda - ponovno odločanje o zakonu o javnih naročilih in nato po dnevnem redu do gospodarskega paketa, katerega začasno izvzamemo, in potem nadaljujemo od 12. točke naprej.
Sejo prekinjam do 15.00 ure.
(Seja je bila prekinjena ob 13.48 uri in se je nadaljevala ob 15.08 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Nadaljujemo sejo. Dovolite, da najprej ugotovimo navzočnost! (54 prisotnih.) Smo sklepčni in lahko nadaljujemo s sejo.
Spoštovane kolegice in kolegi! Dovolite mi, da se vam zahvalim za zaupanje pri izvolitvi. Pričakujem, da bomo uspešno sodelovali, vsaj z moje strani imam dober namen v tej zvezi. Hvala lepa še enkrat za zaupanje.
Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - PONOVNO ODLOČANJE O ZAKONU O JAVNIH NAROČILIH. Državni svet Republike Slovneije je na 86. seji dne 2.4.1997 sklenil, da na podlagi tretje alinee prvega odstavka 70. člena ustave Republike Slovenije zahteva od Državnega zbora, da ponovno odloča o zakonu o javnih naročilih. Želi predstavnik Državnega sveta obrazložiti zahtevo sveta? Prosim, gospod Šuštaršič.
BORIS ŠUŠTARŠIČ: Hvala lepa. Gospod predsedujoči, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Državni svet je v vseh postopkih sprejemanja zakona o javnih naročilih ta zakon podpiral kot potreben sistemski zakon. V vseh teh treh postopkih pa se je tudi opredelil, da bi bila invalidska podjetja vključena med tiste subjekte, ki lahko pridobijo javna naročila pod istimi pogoji, kot je določeno za druge subjekte, ki imajo take oprostitve. To je bil tudi poglavitni razlog, zakaj je prišlo do predloga za odložilni veto. Ko pa je Državni svet razpravljal o tem predlogu, pa je bilo ugotovljenih še več razlogov.
Drugi razlog je bil v tem, da s področja raziskovalne sfere je približno 700 predlogov letno, vendar pa ta zakon za njih določa enak postopek, kot je predviden v 32., 36. in 37. členu in Državni svet izreka dvom, če je to korektno oziroma če to ne bo povzročalo nepotrebnih težav.
Tretji razlog je v tem, da Državni svet meni, da zakon o javnih naročilih ne vsebuje določil o zaščiti delavcev v Republiki Sloveniji pred socialnim dampingom. Namreč, eden od kriterijev za presojo ustreznosti ponudnika in ponudbe bi moral biti tudi spoštovanje določb slovenske delovne pravne zakonodaje in kolektivnih pogodb, kadar je s ponudbo povezano zaposlovanje delavcev. Prav kršitev teh določb omogoča ugodnejše ponudbe in večjo konkurenčnost. Nespoštovanje omenjene zakonodaje in kolektivnih pogodb bi lahko predstavljalo razlog za zavrnitev v 9. členu ali pa kot eden od razlogov v 40. členu. 55. člen je tako koncipiran, da predvideva zelo veliko izjem in po oceni Državnega sveta bi ekstenzivna uporaba tega člena lahko pripeljala do tega, torej ne kršenje tega člena, da bi se zelo bistveno zreducirala javna naročila. To je pa tudi eden od razlogov, ki utemeljujejo, zakaj je prav, da bi bila invalidska podjetja tukaj vključena. Torej Državni svet meni, da gre v tem predlogu invalidskih podjetij pravzaprav za sistemsko rešitev in za preudarno ravnanje, po katerem naj bi podpirali čimveč ustvarjanja dohodka z delom na tržišču tudi v invalidskih podjetjih.
Na koncu bi rad še opozoril na dve dejstvi, in sicer prvo, da predlagatelj zakona ni z dejstvi nasprotoval vključitvi v ta zakon, konkretno v 55. člen, vendar pa s tem seveda ne trdim, da ni imel razloga opozarjati na problematiko s tega področja. V tej zvezi pa je potrebno povedati, da je celotna sfera reguliranja tako statusnega kakor ekonomskega položaja invalidskih podjetij na tak način koncipirana, da lahko država oziroma vlada s svojimi inštrumenti popolnoma po principu diskrecije uveljavlja svojo politiko na tem področju. S tem sem hotel zelo jasno povedati, če se uporabljajo argumenti, da je bilo kaj narobe z uporabo teh ekonomskih olajšav, potem seveda je potrebno tudi zelo jasno dodati, da država ni ukrepala v tej smeri.
Ob koncu bi še opozoril na tretji dodatni sklep, ki govori o invalidskih organizacijah. Tukaj je prišlo do strokovne zmote, kajti invalidske organizacije so subjekti civilne družbe, invalidska podjetja pa subjekti gospodarskega prava in so po zakonu o gospodarskih družbah tudi posebej registrirane. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Prosim še predstavnika vlade. Želi besedo? Prosim.
Državni sekretar gospod Engelman.
ANDREJ ENGELMAN: Hvala lepa. Večkrat smo že govorili o pomenu tega zakona. Danes bi želel opozoriti predvsem na eno stvar. Na to je bilo opozorjeno tudi na Odboru za notranjo politiko kot matičnemu odboru. Če vlada ni sprejela, potem pa tudi Državni zbor ni sprejel amandmaja glede invalidov, ne pomeni, da so tako vlada kot odbori proti invalidu, vendar pa sodimo, da se tovrstna problematika ne more razreševati na predlagani način.
In druga zadeva, kar bi rad tudi še na kratko pojasnil. Glede na to, da je ob tem zakonu, kar sicer ni bilo predmet veta, nekoliko vprašljivo, koliko je usklajen z Evropsko unijo. Dejstvo je, da je usklajen s tisto stopnjo, kolikor Evropska unija v tem trenutku od nas zahteva glede na asociacijski sporazum, ni pa usklajen v celoti z vsemi direktivami, za kar pa imamo najmanj tri leta čas, odlog, da to uskladimo.
Zaradi tega predlagam, zaradi transparentnosti, zaradi konkurenčnosti, zaradi boljše izrabe javno finančnega denarja, da ponovno podprete ta zakon. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Engelman. Zahtevo je obravnaval tudi Odbor za notranjo politiko in pravosodje, kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, gospo Lavtižar-Bebler.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Spoštovani zbor! Predlog za dopolnitev 6. točke 55. člena je bil med postopkom sprejemanja zakona že večkrat obravnavan, tako na odboru kot tudi na seji Državnega zbora. Člani odbora so se že pri predhodnih obravnavah strinjali z mnenjem vlade, da zakon ureja enakopravno obravnavanje vseh poslovnih subjektov pri oddaji javnih naročil, zato privilegiranje posameznih vrst gospodarskih subjektov ne bi bilo v skladu z ustavno opredeljeno svobodo gospodarske pobude drugih gospodarskih subjektov.
Urejanje položaja invalidskih podjetij pa je stvar ustreznih drugih predpisov in ne zakona o javnih naročilih. Prav tako je odbor menil, da očitek glede raziskovalne sfere ni upravičen, saj je problematika z amandmaji, ki so bili sprejeti v tretji obravnavi, ustrezno razrešena ter za te primere pridejo v poštev določila sedmega poglavja. Predstavnik predlagatelja je tudi pojasnil, da 55. člen dovolj določno in restriktivno opredeljuje izjeme oziroma pogoje, kdaj sme naročnik oddati javno naročilo izvajalcu za neposredno pogodbo.
Člani odbora so se strinjali z mnenjem vlade, posebej pa je bilo poudarjeno, da bi država morala posvetiti večjo pozornost položaju invalidskih podjetij v ustreznih drugih predpisih.
Upoštevajoč zgoraj navedeno je odbor menil, da je potrebno zakon uveljaviti, zato predlaga Državnemu zboru, da pri ponovnem odločanju v skladu z 91. členom ustave zakon o javnih naročilih sprejme. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Spoštovani, prehajamo na glasovanje. Ob tem vas želim opozoriti, da mora pri ponovnem odločanju, skladno z drugim odstavkom 91. člena ustave Republike Slovenije, za sprejem navedenega zakona glasovati večina poslancev zbora - to je več kot 46. Gospod Ribičič, prosim. Gre za obrazložitev glasu.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani gospod podpredsednik, hvala lepa za besedo. Kratko bi želel obrazložiti svoj glas, se pravi, zakaj tega zakona ne morem pri ponovnem odločanju podpreti.
Kot veste, smo bili v Združeni listi nosilci amandmaja, ki se je zavzemal za to, da se invalidskim podjetjem zagotovi s tem zakonom poseben položaj, da se vrsti pač med tiste subjekte, ki lahko tudi brez razpisa dobijo javno naročilo. O tem je bilo veliko polemike. Mi menimo, da so argumenti za to, da se invalidskim podjetjem zagotovi takšen poseben položaj in je seveda razumljivo to zelo skladno tudi z našim socialnodemokratsko usmerjenim programom. Pri tem po več poskusih nismo uspeli. Seveda, bi bilo za nas enostavneje, če bi lahko uveljavljali samo to spremembo, vendar je postopek ponovnega odločanja v primeru Državnega sveta pač takšen, da moramo odločati o zakonu v celoti. Zato smo pred dilemo, da glasujemo za ali proti in glede na to, da smo se že velikokrat zavzeli za spremembo poslovnika in za to, da bi se zakon v takih primerih, ko lahko pride do veta, lahko tudi spreminjal v posameznih določbah, pač nimamo tukaj druge možnosti, ne moremo imeti slabe vesti, če se odločimo, da bomo glasovali proti celotnemu zakonu, ker drugačne možnosti ni. Če bo zakon na ponovnem odločanju sprejet, smo predlagali poseben sklep, ki bi poskušal mimo tega zakona zagotoviti poseben položaj invalidskih podjetij. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Ribičič. Prehajamo na glasovanje. Najprej ugotovimo sklepčnost! (72 prisotnih.)
Kdo je za ponovno potrditev zakona? (58 poslancev.) Je kdo proti? (10 poslancev.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
V razpravi smo dobili in tudi poslušali razpravo doktor Ribičiča, predlog sklepa o ponovnem odločanju o zakonu o javnih naročilih. Sklep se naj glasi: Vlada Republike Slovenije naj prouči problematiko invalidskih podjetij z vidika nacionalnega programa usposabljanja in zaposlovanje invalidov ter oblikuje celovito državno politiko do invalidskih podjetij in pripadajoče ekonomsko tehnološke olajšave oziroma ukrepe. Želi kdo besedo? (Nihče.) Potem dajem ta sklep na glasovanje. Ugotavljamo navzočnost!s (68 prisotnih.)
Kdo je za? (60 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Hvala lepa. S tem zaključujemo to točko dnevnega reda.
Prahajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA UMIK ZAKONODAJNEGA POSTOPKA: A) PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O POSEBNEM PROMETNEM DAVKU OD POSEBNIH IGER NA SREČO - PRVA OBRAVNAVA. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Hvala. Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Prijavljen ni nihče. Želi kdo besedo? (Nihče.) Ker nihče ne želi razpravljati, zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog vlade za umik predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o posebnem prometnem davku od posebnih iger na srečo in zakonodajnega postopka. Ugotovimo sklepčnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za predlog? (54 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na obravnavo PREDLOGA ZA UMIK IZ ZAKONODAJNEGA POSTOPKA PREDLOGA ZAKONA O IZDELKIH IZ PLEMENITIH KOVIH - druga obravnava. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Dajem besedo predstavnikom poslanskih skupin. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Potem dajem besedo poslankam in poslancem. Želi kdo besedo? (Ne.)
Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog vlade za umik predloga zakona o izdelkih iz plemenitih kovin iz zakonodajnega postopka. Ugotovimo sklepčnost! (69 prisotnih.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog vlade za umik navedenega predloga zakona iz zakonodajnega postopka sprejet.
Prehajamo na obravnavo PREDLOGA ZA UMIK IZ ZAKONODAJNEGA POSTOPKA PREDLOGA ZAKONA O PREKRŠKIH - druga obravnava. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Želi predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Dajem besedo predstavnikom poslanskih skupin.
Gospod Janša - Socialdemokratska stranka. Prosim.
JANEZ JANŠA: Spoštovani gospod podpredsednik, kolegice in kolegi! Obrazložitev, ki jo je poslala vlada in s katero argumentira umik tega zakona iz procedure, nekoliko preseneča. Prvič zato, ker teh argumentov očitno vlada do sedaj ni videla, pa se je o tem govorilo, zakon gre že v drugo obravnavo. In drugič zato, ker vlada ne ponuja, razen obljube, da naj bi se v prihodnje to, kar ni bilo v redu, s tem zakonom uredilo, nobene garancije in nobenih obetov za čas, ki bo potekel do takrat. Zato naša poslanska skupina zaradi teh razlogov pa tudi zaradi razlogov, ki jih je navedla stroka in ki so bili javno objavljeni v dnevnem časopisju, predvsem sami sodniki za prekrške, nasprotuje umiku te točke z dnevnega reda. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa gospod Janša. Želi še kdo?
Doktor Ribičič v imenu poslanske skupine.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Najprej bi rad v celoti podprl argumentacijo, ki jo je dal poslanski kolega gospod Janša tukaj glede tega vprašanja. Ne gre samo za vprašanje umika, gre tudi zato, da je vlada v predlogu umika nakazala bistveno spremembo in bistven zaokret pri obravnavanju prekrškov in položaja sodnikov za prekrške. Se pravi, naj bi se naredila nova razmejitev in naj bi vsi pomembnejši prekrški prišli, zlasti takrat, ko gre za strožjo sankcijo, v obravnavo pred sodišča, medtem ko bi to postalo neko upravno kazensko pravo. Pri tem se odpira cela vrsta problemov. Na nekatere so opozorili sami sodniki za prekrške, ki so se dolgo časa zavzemali zato, da bi se njihov položaj v čimvečji meri približal položaju sodnikov. Gre za to, da odločajo o zelo občutljivih zadevah, o pravicah ljudi, odločajo tudi o zelo zahtevnih stvareh in hudih sankcijah, vključno z zaporom. Sedaj se je vlada odločila za zaokret na tem področju. Ta zaokret lahko povzroči kar hude zaplete. V zvezi s tem stroka opozarja, ne toliko v dnevnem časopisju kot v strokovnih časopisih, pa tudi v Pravni praksi je bilo v zadnjem času kar precej napisanega na to temo, da recimo evropsko sodišče za človekove pravice obravnava neko zadevo kot kazensko, ne glede na to, kako se do nje obnaša posamezna država. Tukaj je šlo v konkretnem primeru za celo vrsto sporov, ki so nastali v sosednji Avstriji, kjer se je evropsko sodišče postavilo na stališče, da je neka zadeva kazenska tudi v primeru, ko jo nacionalna zakonodaja obravnava kot prekršek. Če jo oceni kot kazensko, zahteva, da ima vsakdo iste pravice, kot jih ima pred kazenskim sodiščem, se pravi, da ga obravnava neodvisno sodišče in seveda tudi druga zagotovila, ki jih poznamo iz kazenskega prava. S tega vidika ta razmejitev ne bo enostavna. Mi v poslanski skupini seveda upoštevamo to, da vlada želi zdaj umakniti ta zakon. Predlaga nekatere nujne rešitve za prehodno obdobje, ki jih bomo morali skupaj proučiti in videti, ali so ustrezne in zadostne. Mi v poslanski skupini nismo nameravali nasprotovati temu, da se umakne. Lahko se ta zakon umakne, vendar bi radi, da se ne umakne z argumentacijo, ki je dana v obrazložitvi vlade. Menimo, da je potrebna poglobljena analiza, ki naj ugotovi, ali je pravilna usmeritev, ki jo predlaga vlada v smeri upravnega kazenskega prava.
Mi bomo umik podprli, vendar ne želimo, da bi se to glasovanje štelo kot odobritev stališča vlade, kako dolgoročno na bistveno drugačen način urejati področje prekrškov. Menim, da za to potrebujemo zelo resno in poglobljeno analizo in ni nujno, da bo ta analiza pokazala, da je to pametna rešitev. Opozarjam na to, da imamo v pravosodju veliko problemov brez tega, se pravi brez dodatnega širjenja na nova področja, da sodniki za prekrške seveda tudi ne delujejo dovolj učinkovito, ampak po moji oceni vendarle učinkoviteje kot redna sodišča in da torej odpiramo nov sistemski problem in novo razmejitev pristojnosti v trenutku, ki lahko obremenjuje ali pa ki vodi do premalo učinkovitih rešitev zlasti v prehodnem obdobju. Skratka, podprli bomo umik, vendar z drugačno obrazložitvijo kot jo predlaga vlada. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Ribičič. Želi razpravljati še katera poslanska skupina? (Ne želi.) Potem dajem besedo poslankam in poslancem. Kdo želi besedo? (Nihče.) Potem pa dajem besedo ministru gospodu Marušiču.
TOMAŽ MARUŠIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik! Spoštovane poslanke in poslanci. Preden je vlada storila ta korak, se je posvetovala s strokovnjaki s področja zakonodaje za prekrške bodisi s področja kazenskega prava oziroma kazenskega postopka. Moram odgovoriti predvsem na vprašanje, zakaj se je vlada odločila za ta korak. Osnutek zakona o prekrških, ki ga imate zdaj v drugem branju, v bistvu ustvarja našemu kazenskemu postopku paralelni kazenski postopek. Ta postopek za prekrške, ki vam je tu predložen, pozna institucijo hišnih preiskav, pripora, pridržanja, skratka vse te prisilne elemente, ki jih pozna zakon o kazenskem postopku. Tu gre za neko paralelo kazenske zakonodaje. Če sledimo temu postopku o prekrških, potem nedvomno ta postopek narekuje obstoj in ustanovitev posebnega sodišča o prekrških. Se pravi, da poleg rednih sodišč, delovnega sodišča, sodišča o upravnih sporih, ki jih bomo obravnavali na naslednji majski seji in ki gre v tretje branje, bi imeli še tu četrto sodišče o prekrških, seveda 100 novih, 40 sodnikov s trajnim mandatom, avtonomnih, skratka z vsemi lastnostmi sodnika. Če grem še korak dalje, potem naj malo pretiravam in ilustriram položaj, da bi en sodnik prišel približno na 2.000 Slovencev. Skratka, ustvarjamo pravosodni aparat, če damo sodnikom za prekrške vse atribute, institute, ki sem jih ravnokar omenil, potem se s tem tudi povečajo stroški, se povečajo dežurstva, nastane vprašanje administrativno-tehničnega aparata itd.
Drugi bistven element je ta, da bi s takim postopkom ustvarjali še nadaljnje zaostanke. Na področju države je trenutno okrog 500.000 nerešenih zadev s področja zakona o prekrških, vključno tudi z zaostanki. Tak zakon, kot ga imate v drugem branju, ne bi razreševal vprašanja učinkovitosti in sojenja brez odlašanja. Tretji argument, ki ga predstavljam danes. Tudi v tem državnem zboru je bilo govora, da mora biti vsak zakon prilagojen in usklajen z zakonodajo držav članic Evropske unije. Države članice Evropske unije takih posebnih sodišč za prekrške ne poznajo. Ne nazadnje, če se pojavi frekventnost nekega prekrška, družbena nevarnost nekega prekrška, ima država še vedno škarje in platno, da lahko tak prekršek, ki ogroža družbo, ki predstavlja neko družbeno nevarnost, ki se izvršuje z naklepom - prekrški so storjeni večina iz malomarnosti oziroma predstavljajo tudi objektivno odgovornost storilca - spremeni v kazniva dejanja. Poglejte, to povem tako mimogrede, tako da bi tudi določene pomisleke s tem v zvezi hotel uskladiti s stališči vlade. Kako razreševati to predhodno obdobje, ko bi prišli do celovitega sistemskega zakona o prekrških, in sicer zakona o prekrških, ki predstavlja upravno kazenski postopek in upravno kazensko kaznovanje. Pripravljen je že interventen zakon o prekrških, ki se nadgrajuje na obstoječi zakon o prekrških in ki razrešuje vsa tista vprašanja, ki so trenutno akutna, poudarjam, dokler ne pridemo do sistemskega zakona. Gre za vprašanje imenovanja sodnikov za prekrške - tukaj citiram odločbo Ustavnega sodišča - gre za vprašanje organizacije sedanjega sodstva za prekrške, gre za vprašanje osebnih dohodkov in gre, nenazadnje, za zakonsko možnost in dopustnost, da se na ta novelirani zakon o prekrških, ki ga bomo sprejemali na majskem zasedanju po hitrem postopku, dopustil tudi vgrajevanje določb novega zakona o varnosti cestnega prometa. Prav to je bistveno. Dokler ne storimo ničesar, ničesar ne spremenimo na področju temeljne, osnovne zakonodaje o prekrških, potem tudi ne moremo govoriti o zakonu o varnosti cestnega prometa.
To je razlog, zaradi katerega obstoječi zakon umikamo iz parlamentarne razprave. To je tudi zagotovilo vlade, da je že pripravljen interventni zakon o prekrških, s katerim bomo prišli pred vas na majskem zasedanju Državnega zbora in si ga bomo dovolili predlagati v hitri postopek, tako kot bo hkrati prišel pred vas zakon o varnosti cestnega prometa. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod minister. Želi še kdo razpravljati? (Nihče.)
Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog vlade za umik predloga zakona o prekrških iz zakonodajnega postopka. Ugotovimo sklepčnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (22 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog vlade za umik sprejet.
Prehajamo na PREDLOG UMIKA IZ ZAKONODAJNEGA POSTOPKA PREDLOGA ZAKONA O LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU IGRALNIC, prva obravnava. Želi predstavnik vlade besedo? Prosim. Državni sekretar, Andrej Simonič.
ANDREJ SIMONIČ: Spoštovane poslanke in poslanci! Vlada je pripravila in Državnemu zboru poslala v obravnavo nov predlog o lastninskem preoblikovanju pravnih oseb, ki prirejajo igre na srečo in o lastniški strukturi teh pravnih oseb. Hkrati je vlada tudi predlagala sprejem tega novega zakona po hitrem postopku. Iz proceduralnih razlogov, ker dva zakona z enako vsebino ne moreta biti hkrati obravnavana, pa je seveda potrebno pred tem umakniti star predlog, ki ga je prav tako vlada predlagala. Zato danes predlagamo umik zakona, da bomo lahko na naslednjem, verjetno majskem zasedanju vsebinsko obravnavali nov predlog zakona o lastninskem preoblikovanju pravnih oseb, ki prirejajo igre na srečo. Gre torej za čisto proceduralni predlog in predlagamo, da bi se o vsebini novega zakona, pogovarjali, ko bo ta obravnavan. Toliko, hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Gospod Hvalica ima besedo.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Vesel sem, da danes prvič nastopam, ko prvič vodi sejo novi podpredsednik Državnega zbora in mu želim obilo uspeha pri nadaljnjem uspehu. (Podpredsednik iz ozadja: Hvala lepa.) Prepričan sem, da se bova razumela, ker se znava tudi sicer na hodniku normalno pogovarjati, to bo pa že garancija, da bo tako. Torej, ne boste verjeli, ampak tudi opozicija se včasih strinja z vlado, to je v tem primeru. Govorim sicer v imenu našega dela opozicije, pri čemer pa ne morem jasno mimo nekih stvari, ki jih žal predstavnik vlade ni povedal. Ta zakon umikamo iz procedure, ker nam je vlada poslala novega, tudi zaradi tega, ker nam voda teče v grlo oziroma vam voda teče v grlo. Junija bi morale biti izdane koncesije. Da pa se lahko izdajo koncesije, je pogoj lastninsko preoblikovanje, da so lahko znani lastniki je pač potreben nov zakon. Ta zakon ima že brado, je pa 500, sam sem ga spremljal štiri leta. Predlagam, da to sprejmemo. Žal je tudi to vlada naredila prepozno. Dvomim, ker ta zakon bo prišel šele na dnevni red majske seje, da bomo sploh lahko pravočasno sprejeli ta zakon. Ob tem bi pa rad opozoril na nekaj nerodnosti, ki se godijo vladi, kot da bi bila kakšen vaški izvršni svet. V dopisu, ki ga imate kot edini material k tej točki dnevnega reda, piše, da nam je vlada poslala v obravnavo - številka dopisa, ki ga ne bom bral - z dne 14. aprila. Dopis pa se glasi 15. aprila. Tu, kjer je prostor za navedbo točke dnevnega reda, bi moral pa Državni zbor narediti, je prazno. Prosim, da se take stvari v bodoče ne zgodijo, to, kar se tiče logistike. Predlagam, da glasujemo za ta umik in da pomagamo vladi, da končno sprejme ta prepotreben zakon. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Hvalica. Želi že kdo od poslanskih skupin besedo? Če ne želi, dajem besedo poslankam in poslancem. Želi kdo besedo? (Nihče.) Potem zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog vlade za umik predloga zakona o lastninskem preoblikovanju igralnic iz zakonodajnega postopka. Ugotovimo sklepčnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za? (66 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci!)
Ugotavljam, da je predlog vlade za umik navedenega predloga zakona iz zakonodajnega postopka sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Spoštovane kolegice in kolegi! Med nami je danes tudi prvič nov poslanec, gospod Per iz Slovenske ljudske stranke. V imenu vseh, ki smo tukaj v tej dvorani, mu želim uspešno delo in dobro sodelovanje. (Aplavz.)
Prehajam na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGOV SKLEPOV O POVRAČILU STROŠKOV VOLILNE KAMPANJE. Predlagane sklepe je v obravnavo zboru predložil Odbor za notranjo politiko in pravosodje. Želi poročevalka odbora besedo? Prosim, gospa Lavtižar-Bebler.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala za besedo. Spoštovani zbor! Glede na poročilo o izidu splošnih volitev poslancev Državnega zbora bi imeli pravico do povračila ob upoštevanju navedenega, naslednji organizatorji volilne kampanje: LDS, SLS, SDS, SKD, Združena lista socialnih demokratov, DeSUS, SNS in Demokratska stranka, predstavnika italijanske in madžarske narodne skupnosti. Odboru za notranjo politiko in pravosodje pa je bila posredovana ocena Računskega sodišča za poročilo stranke SKD, SNS pa je podala zahtevo za povračilo stroškov. Ocena Računskega sodišča je pomembna predvsem zato, ker je iz tega razvidno, ali je poročilo formalno popolno oziroma ali vsebuje vse tiste elemente, ki so po zakonu potrebni, in ali so upoštevane tudi vse zakonske omejitve. Gre torej za presojo formalne popolnosti teh poročil. V obravnavanem primeru obstajajo še trije primeri, Demokratska stranka in predstavnika italijanske in madžarske narodne skupnosti, za katere še ni posredovane ocene Računskega sodišča. Zato s tega vidika ni možno oceniti, ali je poročilo dejansko priloženo v skladu z 19. členom zakona o volilni kampanji. Pri tem velja ponovno poudariti, da se skladno s 23. členom zakona o volilni kampanji organizatorju volilne kampanje volilni stroški na njegovo zahtevo povrnejo iz državnega proračuna najkasneje v treh mesecih po predložitvi poročila o financiranju volilne kampanje, predloženega v skladu z 19. členom navedenega zakona.
Odbor se je v razpravi strinjal s stališči, da ni razloga, da ne bi odobrili povračila stroškov volilne kampanje tistim organizatorjem volilne kampanje, ki so v skladu z zakonom predložili potrebno dokumentacijo. Glede na to, da gradivo za oblikovanje osnutkov sklepov o povračilu stroškov volilne kampanje ni bilo kompletirano za vse organizatorje volilne kampanje in poslanci zato tudi niso razpolagali s pregledom poročil o izdatkih za volilno kampanjo za volitve v Državni zbor 1996, je bilo zavzeto stališče, naj se v času do seje Državnega zbora pridobi za poslance potrebna popolna dokumentacija, za vsakega od predlaganih osnutkov sklepov. Če bi do seje Državnega zbora posredovali odboru še osnutke sklepov o povračilu stroškov volilne kampanje organizatorjem volilne kampanje Demokratske stranke in predstavnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti, se bo odbor do njih tudi opredelil.
Na podlagi razprave na Odboru za notranjo politiko in pravosodje, in predloženega gradiva je odbor sprejel naslednji sklep: "Odbor za notranjo politiko in pravosodje predlaga Državnemu zboru, da sprejme predloge sklepov o povračilu stroškov volilne kampanje naslednjim organizatorjem volilne kampanje: Liberalni demokraciji Slovenije, Slovenski ljudski stranki, Socialdemokratski stranki, Slovenskim krščanskim demokratom, Združeni listi socialnih demokratov, Demokratični stranki upokojencev in Slovenski nacionalni stranki." Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Nihče.) Dajem besedo poslankam in poslancem. Kdo želi besedo? Gospod Battelli, prosim.
ROBERTO BATTELLI: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Hotel sem samo nekaj obrazložiti, da ne bo slučajno v javnosti izpadlo nekaj drugega od resnice.
Dejstvo je, da kar mene zadeva, sem skupaj z organizatorjem moje volilne kampanje sledil črki zakona. Zakon je bil v veljavi, je bil potem v tem mandatu spremenjen, ampak takrat, ko je bil v veljavi, je nalagal organizatorju volilne kampanje, da poročilo pošlje Državnemu zboru. Točno to je bilo z naše strani storjeno in to Odboru za finance. Nikjer v zakonu ne piše, da je treba poročilo najprej poslati v presojo Računskemu sodišču. To pomeni, da bi verjetno procedura morala biti obratna, se pravi, Državni zbor bi zbral vsa poročila, poslal Računskemu sodišču in potem dokončno presojal o upravičenosti ali ne povračila stroškov. Kar zadeva vsaj naš primer in volilno kampanjo, ki smo jo vodili za posebni sedež za italijansko narodno skupnost, je bila zadeva po zakonu popolnoma čista. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? (Nihče.) Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje o posameznih predlogih sklepov.
Prvič dajem predlog sklepa: Liberalni demokraciji Slovenije, Trg republike 3/11, Ljubljana, se kot organizatorju volilne kampanje za volitve poslancev Državnega zbora, ki so bile 10. novembra 1996, iz državnega proračuna povrnejo volilni stroški v višini 8 milijonov 663 tisoč 490 tolarjev. Ugotovimo sklepčnost! (68 prisotnih.)
Kdo je za sklep? (68 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Na glasovanje dajem predlog sklepa. Slovenski ljudski stranki, Zadnikovi 3, Ljubljana, se kot organizatorju volilne kampanje za volitve poslanca Državnega zbora, ki so bile 10. novembra 1996, iz državnega proračuna povrnejo volilni stroški v višini 6.215.580 SIT. Ugotovimo sklepčnost! (68 prisotnih.)
Kdo je za prdlog sklepa? (61 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Na glasovanje dajem predlog sklepa Socialdemokratske stranke Slovenije, Komenskega 11, Ljubljana, se kot organizatorju volilne kampanje za volitve poslanca Državnega zbora, ki so bile 10. novembra 1996 iz državnega proračuna povrnejo volilni stroški v višini 5.174.100 SIT. Ugotovimo sklepčnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za predlog sklepa? (68 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Na glasovanje dajem predlog sklepa. Slovenskim krščanskim demokratom, Beethovnova 4, Ljubljana, se kot organizatorju volilne kampanje za volitve poslancev Državnega zbora, ki so bili 10. novembra 1996, iz državnega proračuna povrnejo volilni stroški v višini 3.085.560 SIT. Ugotovimo sklepčnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za ta predlog? (68 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Na glasovanje dajem predlog sklepa. Združeni listi socialnih demokratov, Levstikova 15, Ljubljana, se kot organizatorju volilne kampanje za volitve poslancev Državnega zbora, ki so bile 10. novembra 1996, iz državnega proračuna povrnejo volilni stroški v višini 2.897.910 SIT. Ugotovimo sklepčnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (65 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Na glasovanje dajem predlog sklepa. Demokratični stranki upokojencev Slovenije, Kersnikova 6, Ljubljana, se kot organizatorju volilne kampanje za volitve poslancev Državnega zbora, ki so bile 10. novembra 1996, iz državnega proračuna povrnejo volilni stroški v višini 1.384.560 SIT. Ugotovimo sklepčnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za? (67 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Na glasovanje dajem predlog sklepa Slovenski nacionalni stranki, Tivolska 13, Ljubljana, se kot organizatorji volilne kampanje za volitve poslancev Državnega zbora, ki so bili 10. novembra 1996, iz državnega proračuna, povrnejo volilni stroški v višini 1.032.660 SIT. Ugotovimo sklepčnost! (69 prisotnih.)
Kdo je za? (69 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 12. TOČKO DNEVNEGA REDA v skladu z dogovorom, ki smo ga sprejeli, da gospodarske točke obravnavamo pozneje.
Gre za OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O JAMSTVENEM SKLADU REPUBLIKE SLOVENIJE - hitri postopek. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije - prva obravnava. Želi predstavnik vlade besedo?
Minister mag. Rop ima besedo.
MAG. ANTON ROP: Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Cilj predloženega zakona o jamstvenem skladu Republike Slovenije je urediti varstvo pravic delavcev, ki jim je prenehalo delovno razmerje na podlagi insolventnosti delodajalca, tako da se jim zagotovi določena socialna varnost skozi plačilo nekaterih dajatev, ki bi jih sicer moral zagotoviti delodajalec. Za izplačilo teh dajatev se s tem zakonom v skladu z mednarodnimi standardi, v skladu z direktivo Evropske unije ustanavlja poseben sklad. V skladu s tem zakonom bo delavec, ki bo na takšen način, kot predvideva ta zakon, izgubil svoje delovno mesto, opravičen dobiti iz sklada maksimalno štiri in pol minimalne plače, tri na račun neizplačanih plač, eno plačo na račun odpravnine ter polovico kot nadomestilo za čas neizrabljenega dopusta. Pogoj, pod katerim bo delavec lahko zahteval omenjene pravice, je, da je pred prenehanjem delovnega razmerja pri insolventnem delodajalcu zaposlen neprekinjeno najmanj 6 mesecev. Za insolventnega delodajalca se šteje delodajalec, nad katerim je bil uveden stečajni postopek ali delodajalec, pri katerem se je pričela prisilna poravnava s finančno reorganizacijo. Tak pojem insolventnosti je v skladu z našo zakonodajo in v skladu z direktivo Evropske unije, ki obravnava problematiko pravic delavcev v primeru insolventnosti. Poleg pravic in postopka za njihovo uveljavljanje ureja zakon tudi pravni položaj, naloge sklada ter način njegovega financiranja. Sredstva za kritje obveznosti sklada zagotavljajo delodajalci v okviru prispevka za zaposlovanje ter Republika Slovenija iz proračuna, kadar zbrani prispevki za kritje obveznosti ne zadostujejo. Glede na to, da bo v okviru prehodnih določb omogočeno izplačilo zapadlih terjatev tudi delavcem, ki jim je prenehalo delovno razmerje, zaradi insolventnosti delodajalca v obdobju od 1.2.1994, to je od uveljavitve zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji dalje, pa do dneva začetka poslovanja sklada, bo predloženi zakon v začetnem obdobju obremenil predvsem proračun republike Slovenije. Skupna obveznost proračuna republike Slovenije iz tega zakona po najnovejši oceni, ki smo jo naredili, znaša okoli 5 milijard slovenskih tolarjev. Poudariti moramo, da so s predlaganim zakonom zagotovljene minimalne pravice, da bo z njegovim sprejemom odpravljena pravna praznina, ki obstaja na tem področju in na katero je opozarjalo ustavno sodišče. Z uveljavitvijo tega zakona pa se približujemo tudi Evropski uniji v okviru smernice št. 80, o prilagajanju predpisov članic unije o varstvu pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalcev. Ta smernica zahteva oblikovanje posebnega sklada oziroma vsaj zagotavljanje posebnih neodvisnih sredstev, iz katerih se financirajo pravice delavcev v primeru stečaja delodajalca. Zakon je v obliki, kot je predlagan, skladen z omenjeno smernico in primerljiv s tovrstno zakonodajo zahodnoevropskih držav. Zato predlagamo, da se zakon sprejme in to po hitrem postopku. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod minister. Predlog zakona je obravnaval tudi Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora. Predsednica odbora, dr. Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Pozdravljeni in čestitke novemu podpredsedniku! Pozdravljene kolegice in kolegi! Odbor Državnega zbora Republike Slovenije za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko je na svoji seji obravnaval predlog zakona o jamstvenem skladu Republike Slovenije, ki ga je po hitrem postopku obravnavala in v sprejem Državnemu zboru Republike Slovenije predložila Vlada Republike Slovenije. Članom odbora je bilo posredovano poročilo Odbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko z dne 16.9. 1996, poročilo Komisije Državnega sveta republike Slovenije za gospodarstvo z dne 25.9.1996 in mnenje Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve z dne 13.9.1996. Pred obravnavo točke na seji odbora pa so člani odbora dobili še gradivo, ki ga je pripravila strokovna služba odbora s pregledom amandmajev, in amandmaje, ki sta jih vložila poslanca gospod Miran Potrč in gospod Bojan Kontič. Člani odbora so se seznanili z mnenjem Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, ki je k predlogu zakona imel konkretne pripombe na 5., 6. 9. in 11. člen. Uvodno obrazložitev k predlogu zakona je podal gospod minister za delo, družino in socialne zadeve, magister Anton Rop. V razpravi so se člani odbora strinjali, da je zakon potreben, čeprav je poteklo že več kot dve leti od takrat, ko je ustavno sodišče izdalo svojo odločbo. Ker gre za pomembno in zahtevno problematiko, ki jo ureja predlog zakona, je pomembno in nujno, da se zakon sprejme po hitrem postopku. Pravice delavcev, ki ostanejo zaradi stečajnih postopkov ali finančne revalorizacije podjetij brezposelni, je nujno potrebno urediti. Svoje mnenje in stališča k predlogu zakona sta podala tudi predstavnik Državnega sveta Republike Slovenije in predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Odbor je podprl amandmaje k 1., 5., 6. in 11. členu, ki jih je predlagala Vlada Republike Slovenije. Odbor pa ni podprl amandmajev k 9., 17., 18., 19., 20., 21. in 26. členu, ki sta jih predlagala poslanca, gospod Miran Potrč in gospod Bojan Kontič.
Odbor je na pripombo Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve oblikoval in sprejel naslednji amandma k 24. členu. V sporih zoper odločbe ministrstva, pristojne za delo, odloča pristojno delovno in socialno sodišče z obrazložitvijo, da zakon določa socialne pravice, ki morajo biti tudi sodno varovane. Zato je predlagalo dopolnilo, da v sporih, do katerih lahko prihaja pri izvajanju tega zakona, odloča delovno in socialno sodišče, ki je pristojno za odločanje o socialnih sporih. Nato je sprejel sklep, da predlaga Državnemu zboru, da ta zakon po hitrem postopku skupaj s predloženimi amandmaji obravnava in sprejme. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospa predsednica. Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo? (Ne želi.) Dajem besedo predstavnikom poslanskih skupin. Gospod Kontič, Združena lista socialdemokratov. Prosim.
BOJAN KONTIČ: Spoštovani gospod podpredsednik, gospa generalna sekretarka, poslanke in poslanci, predstavniki vlade! Žal mi je, da v tem trenutku še nimamo pred sabo pregleda amandmajev, jaz upam, da jih bomo prejeli. V Združeni listi socialnih demokratov ocenjujemo, da je sprejem zakona o jamstvenem skladu Republike Slovenije nujno potreben. Ne moremo pa mimo dejstva, da je zakon nepopoln, kajti ne rešuje problema vseh delavcev, ki ostanejo brez plačila za svoje opravljeno delo. Ravno zaradi tega sva s kolegom Miranom Potrčem vložila osem amandmajev, ki pa v Odboru za zdravstvo, delo, družino in socialne zadeve niso dobili podpore, razen osmega, ki smo ga modeficirali in je postal amandma odbora. V priloženem gradivu vlade vidimo, da nasprotuje sprejemu predlaganih amandmajev, vključno s prvim, ki ga sicer delno povzema. Ta amandma opredeljuje sestavo upravnega odbora in izvolitev predsednika, to je 9. člen. Mi predlagamo, da predsednika izvolijo člani upravnega odbora za dobo enega leta in to po vrstnem redu socialnih partnerjev, ki pa se določi v statutu sklada. Vlada pa predlaga, da predsednika upravnega odbora izvolijo člani upravnega odbora izmed predstavnikov Vlade Republike Slovenije za mandatno obdobje dveh let.
Odprt ostaja tudi najpomembnejši vsebinski del zakona, ki govori o pravicah po tem zakonu. Ravno v tem segmentu zakona smo vložili najpomembnejši amandma številka 3 k 18. členu in posledično še amandmaje številka 4, 5, 6 in 8 k 19., 20., 21. in 24. členu. Z amandmajem številka 3 k 18. členu želimo zaščititi tudi delavce, ki najmanj tri ali več mesecev zapored niso prejeli plače pri svojem delodajalcu. Že na sami seji Odbora za zdravstvo, delo, družino in socialne zadeve je minister mag. Rop izjavil, da pozna to problematiko, ki smo jo zajeli v amandmajih, vendar jo bo ministrstvo reševalo s spremembo druge zakonodaje s tega področja.
Ravno dejstvo, da se na ministrstvu in verjetno tudi v vladi zavedajo nerešenih nakopičenih težav zaposlenih v podjetjih, kjer ni normalnega plačila za opravljeno delo zaposlenih tudi po več mesecev, in da do tega trenutka niso pripravili ustreznih zakonskih rešitev, v Združeni listi socialnih demokratov vztrajamo pri naših amandmajih, razen že seveda prej omenjenega k 24. členu. Upamo, da nas boste, gospe poslanke in gospodje poslanci, pri prizadevanjih za zaščito delavcev podprli. Strinjam se sicer z ministrom, ki je opozoril, da bi se s sprejetjem naših amandmajev znašli v nevarnosti - to je izjavil na odboru - vendar ne v nevarnosti, da bi s sprejetjem naših amandmajev podjetja izplačila plač prevalila v breme tako imenovane socialne države, ampak je resna nevarnost v tem, da bi v naši gospodarsko uspešni državi - to trditev mnogokrat slišimo tudi v parlamentarnih klopeh - prejeli vsi delavci slej ko prej za svoje delo tudi normalno plačilo. Tu je potrebno poudariti, da če država ne more z vsem svojim represivnim aparatom izterjati plač od podjetij, ki bi jih zadolžila, potem je trditev ali pričakovanje, naj to uredijo mnogo bolj nemočni delavci, zgolj skrajno sprenevedanje.
Zakone je seveda možno spreminjati in tudi s slednjim je tako. Ko bo v Državnem zboru sprejeta zakonodaja, na primer zakon o delovnih razmerjih, ki naj bi te sporne zadeve uredil, lahko spremenimo tudi danes sprejeti zakon. S sprejetjem naših amandmajev bi vlado "prisilili", da pohiti s pripravo potrebne zakonodaje. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Kontič. Še katera poslanska skupina? Gospod Henigman, Slovenski krščanski demokrati.
BENJAMIN HENIGMAN: Hvala, gospod podpredsednik. Poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov podpira zakon o jamstvenem skladu, kar je v skladu s predlogom vlade, 8. členom zakona o stečajnih postopkih in veliko nepravičnostjo delavcev, ki so ne po lastni krivdi izgubili delo v podjetjih, ki so šla v stečaj.
Radi bi pa povedali, da imamo na predlog vlade nekaj pomislekov, in sicer menimo, da bi morala vlada proučiti tudi vprašanje podjetij, ki so šla v stečaj pred 2.1.1994, ker kolikor nam je vsem znano, je veljal določen moritorij na stečaje pred tem rokom, stečajni postopki pa se v veliko podjetjih niso končali. Ti delavci pa praktično na osnovi tega predloga zakona nimajo enakih pravic kot tisti, ki so šli v stečaj v skladu z zakonodajo sprejeto v letu 1993 in je začela veljati z 2. januarjem 1994.
Potem se postavlja vprašanje, kaj storiti s podjetji, kjer stečajni postopki še naprej tečejo in niso zaključeni. Predlagamo razmislek, da bi ta zakon in jamstveni sklad oziroma pravice veljale tudi za te bivše zaposlene v podjetjih, kjer stečajni postopki še niso zaključeni. Potem je nekaj pomislekov glede organov sklada. Predlagamo, da upravni odbor jamstvenega sklada imenuje Državni zbor, tako kot je v nekaj primerih pri skladih tudi že Državni zbor postopal, in da direktorja sklada imenuje vlada na predlog upravnega odbora sklada. Pridružili bi se Socialdemokratski stranki in tudi Združeni listi glede vprašanj širitve pravic. Menimo, da je 21. člen, ki predvideva poplačila vseh terjatev bivših zaposlenih po predlogu Socialdemokratske stranke smiselno upoštevati oziroma preveriti finančno sposobnost, hkrati pa bi predlagali, da se razširi ta 21. člen tudi na izplačilo delavcem za primer predčasne upokojitve na osnovi stečaja. Taka rešitev je tudi v nekaterih državah, na katere se sklicuje predlagatelj, se pravi vlada. Mislim, da konkretno to velja za Francijo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Še katera poslanska skupina želi razpravljati? (Ne.) Dajem besedo poslankam in poslancem. Kdo želi besedo? (Nihče.)
Potem zaključujem splošno razpravo in gremo na drugo obravnavo. Zboru predlagam, da skladno z alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje skupaj o vseh tistih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (56 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je ta sklep sprejet.
Ker nimate še gradiva, predlagam, da gremo na naslednjo točko, da ne bi prekinjali zasedanja. Se strinjate? Ali damo 15 minut odmora? (Ne.) Gremo naprej. Pravilno.
Prehajamo na 13. TOČKO DNEVNEGA REDA, ker 12. točke odbor še ni obravnaval, to je PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PRISILNI PORAVNAVI, STEČAJU IN LIKVIDACIJI, HITRI POSTOPEK. Predlog zakona so v obravnavo zboru predložili poslanci Benjamin Henigman, Izidor Rejc in Miroslav Mozetič. Želi predstavnik predlagateljev besedo? Prosim, gospod Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Hvala, gospod podpredsednik. Spoštovani! Poslanci Slovenskih krščanskih demokratov smo v letu 1996, 27. julija, če se ne motim, vložili zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. Do tega zakona je prišlo na osnovi procedure, ki je trajala v Državnem zboru v letu 1996, ob kateri smo sprejemali spremembe in dopolnitve zakona o stečajih, ki ga je predlagala Demokratska stranka. Državni zbor je sprejel zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o stečajih, potem pa je ta zakon doživel veto v Državnem svetu. Na drugi obravnavi tega zakona, podobno kot danes, ko smo razpravljali o javnih naročilih in glasovali, zakon ni dobil potrebne večine 46 glasov, zato smo takoj za tem vložili osnovno dikcijo oziroma osnovno verzijo tega zakona ponovno v proceduro. Zakon je prišel na vrsto šele sedaj v tem mandatu, vendar nas veseli, da je prišel tako hitro, hkrati pa moram reči, da ta predlog zakona, ki je bil vložen, nekoliko odstopa od tistega, kar smo sprejeli v proceduri v Državnem zboru, pa žal potem, kot sem že rekel, ni bilo potrjeno.
Zakaj smo ta zakon predlagali? V prejšnjem mandatu, v letih 1994 in 1995 ter 1996, smo ob obravnavi pomembnih gospodarskih tem, predvsem o problemih v zvezi s TAMOM, s stečajem posameznih podjetij v TAMU, pa tudi ob Vidmu - Krškem, ugotavljali, tako tukaj na plenarnem zasedanju kot tudi v Odboru za gospodarstvo, pa verjetno še kje, da sedanja stečajna zakonodaja ne ustreza trenutni situaciji, tranziciji, če lahko tako rečem, spremembi družbene lastnine in potrebam na tem področju. Bilo je naloženo več sklepov Državnega zbora kot tudi gospodarskega odbora, da ministrstva in vlada vendarle pristopi k rešitvam na stečajnem postopku, vendar se to v vsem mandatu, posebej pa v drugi polovici, ni zgodilo. Ministrica Meta Zupančič je obljubljala zakon, nas prepričevala, da službe ministrstev in sodišč pa tudi drugi aktivno delajo na tem področju, vendar do predloga zakona ni prišlo. Zato je prišlo do poslanske pobude in do sprejetja takšnega zakona.
Zakon predlagamo predvsem zato, da bi pospešili stečajne postopke in da bi v teh stečajnih postopkih dali večjo odgovornost stečajnim upraviteljem, stečajnemu senatu in da bi preprečili tako imenovane "programirane stečaje", čeprav v narekovajih rečeno, ker pač stečaji so ekonomska kategorija podjetij, ki so zašla v insolventno situacijo. Vendar pa smo želeli s spremembo 78. člena natančneje definirati, kdo je tisti, ki lahko opravlja delo stečajnega upravitelja, v 80. členu pa smo z dodatno deseto alineo predlagali, da se določi, da mora stečajni upravitelj obvezno podati poročilo o podjetju dve leti pred insolventnostjo podjetja oziroma kasneje, dve leti pred uvedbo stečajnega postopka.
Še sedaj vztrajamo, da je ta zakon smiseln, vendar pa z amandmajsko obliko predlagamo boljše rešitve. Te boljše rešitve pa, moram po pravici povedati, so nastajale tudi v Ministrstvu za pravosodje, ki je pristopilo k tej problematiki in ki ima pripravljeno tudi celovitejšo rešitev tega zakona. Sami smo ocenili, da ni smiselno, da se ta zakon umakne iz procedure, kjer rešuje isto temo vendar na nekoliko ožji način, namen zakona in cilji zakona pa so enaki. Odbor za gospodarstvo je podal pozitivno mnenje, prav tako tudi, to bomo verjetno slišali tudi kasneje, Odbor za notranjo politiko in pravosodje.
Smiselno je, da se proučijo amandmaji, ki smo jih predlagali, pripravljeni pa smo konstruktivno sodelovati tudi z vlado in z njenimi predstavniki, če bo na ta predlog zakona imela širše rešitve. Predsedujočemu predlagam, da se po splošni razpravi skliče matično delovno telo, da se opredeli do vloženih amandmajev, ki dopolnjujejo zakon tako, kot je predlagal sekretariat za zakonodajo oziroma, da zakon dobi tudi izvedbeno funkcijo, se pravi, da ga je možno izvajati po sprejemu v Državnem zboru. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa gospod Henigman. Te zakone je obravnaval tudi Odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Želi predsednica besedo. Prosim.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala lepa. Spoštovani zbor! Poročilo Odbora za notranjo politiko in pravosodje ste prejeli z gradivom. Sama želim poudariti samo najbolj bistvene elemente iz tega poročila.
Odbor za notranjo politiko in pravosodje je posebej imel pred očmi dejstvo, da je Državni zbor v preteklem sklicu sprejel več sklepov, s katerimi je pozval vlado, da glede na potrebo po večji učinkovitosti stečajnih postopkov, Državnemu zboru predloži celovit predlog sprememb in dopolnitev omenjenega zakona. Prav tako je predstavnik Odbora za gospodarstvo, ki je zainteresirano delovno telo, opozoril, da je njihov odbor že v prejšnjem mandatu večkrat pozval vlado, da predlaga novelo zakona s ciljem povečati učinkovitost in hitrost izvajanja stečajnih postopkov. V skladu s tem so člani odbora načelno podprli predlagane rešitve, sočasno pa soglašajo tudi s predlaganimi rešitvami vlade. V razpravi so se člani odbora najprej opredelili do predloga za hitri postopek. Kljub določenim pomislekom so menili, da obstoječe stanje na področju stečajnih postopkov in postopkov prisilne poravnave terja, da se novela zakona sprejme čimprej in so zato soglasno podprli predlog za hitri postopek. Po opravljeni splošni razpravi v prvi obravnavi je odbor predlagal Državnemu zboru oziroma mu predlaga, da po opravljeni splošni razpravi v okviru hitrega postopka na podlagi 185. člena poslovnika Državnega zbora sprejme naslednji sklep - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji je primerna podlaga za nadaljnjo obravnavo v okviru hitrega postopka. Glede na to, da lahko v drugi obravnavi predlagajo amandmaje vsi upravičeni predlagatelji ter da so predlagatelji sami napovedali vložitev več amandmajev k predlogu zakona, bo odbor nadaljnjo obravnavo predloga zakona v okviru hitrega postopka opravil kasneje. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo? (Ne.) Želi besedo predstavnik vlade? Prosim, minister Marušič.
TOMAŽ MARUŠIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Najprej bi moral izreči priznanje poslanski skupini Slovenskih krščanskih demokratov, ki je pravočasno ugotovila, kaj je narobe v tem postopku prisilne poravnave in stečaja. Kljub temu vlada nasprotuje, da bi danes po hitrem postopku ta zakon izglasovali, ker gre v tem primeru za sistemski zakon, ki ga je treba celovito razreševati. Zakon o prisilni poravnavi in stečaju ter likvidaciji v bistvu vsebuje določbe o treh različnih postopkih, na podlagi katerih družba, pravna oseba ugasne. V novelo zakona, ki ga je pripravila vlada, smo vgradili določbe, na podlagi katerih upniki pomagajo prezadolženemu dolžniku, da vendar svoje podjetje, svojo družbo reši, s tem, da mu onemogočijo ravno v postopku prisilne poravnave obratovanje, poslovanje, celo možnost, da upnik odkupi kapitalni delež. To je prva skupina določb vladine novele. V drugo skupino pa sodi sam stečaj. Bistvo teh določb je v tem, da stečajnemu upniku po uvedbi stečaja na prezadolženem podjetju ne tečejo več zamudne, zakonite obresti, kot jim pravimo, ampak navadne obresti. To dejstvo sili upnika, da čimprej dokonča in da je zainteresiran za dokončanje stečajnega postopka. Hkrati vladna novela vgrajuje položaj upniškega odbora v tem smislu, da da upniškemu odboru širše pristojnosti, na podlagi katerih silijo sami upniki k dokončanju stečaja.
Tretji sklop pa sega na področje stečajnih upraviteljev - obravnava predlog poslanske skupine Krščanskih demokratov -vendar takšna prvotna oblika, kot je bila predlagana s strani Krščanske demokracije, postavlja stečajne upravitelje le v obliko lastne organizacije, lastne zbornice, v okviru katere so tudi odgovorni za svoje delo. Vse ostale določbe, ki ste jih danes dobili na mizo, pa so v bistvu prepisi vladne novele. To, kar imate danes pred seboj, je v bistvu prepis, povzetek novele, dopolnitve tega zakona, ki ga predlaga vlada. V zvezi z vladino novelo moram povedati še to, da so dolžni stečajni upravitelji polagati izpite, da je v okviru Ministrstva za pravosodje posebej vpisnik za stečajne upravitelje, da stečajni upravitelj odgovarja za svoje delo, da stečajnega upravitelja lahko tudi razrešiš. Nenazadnje so tudi posamezne določbe glede samega prodajnega postopka. Če upniki soglašajo, da se proda izpod izklicne cene in če s tem soglaša predsednik stečajnega senata, potem se tudi to lahko stori.
Skratka, vlada predlaga vsega skupaj 33 členov k svoji noveli tega zakona. Poudarjam, da gre za sistemski zakon, ki ga nikakor ne moremo parcialno reševati, tako kot je menil danes predlagatelj te novele. Zaradi tega vlada predlaga Državnemu zboru, naj o tej noveli zakona, tako kot je prezentirana, ne glasuje, pač pa bi prosil Državni zbor, naj čimprej in po hitrem postopku, ker dejansko gre za zelo pomemben zakon, sprejme novelo tako, kakršno je vlada že predložila v parlament, se pravi, da ta novela v parlamentu obstoja. Hvala lepa. Prosim, da upoštevate sugestijo vlade. Hvala.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Spoštovani! V naši poslanski skupini menimo, da je potrebno v zakonu o stečaju, likvidaciji in prisilni poravnavi dodati oziroma spremeniti še nekaj določil, in sicer konkretne amandmaje ste ali pa jih boste še v kratkem prejeli. Nanašajo se pa predvsem na to, da delavci običajno v primeru uvedbe stečajnega postopka potegnejo "ta kratko", bodisi da se jim ne izplačajo vsi neizplačani osebni dohodki, ki jim pripadajo, temveč znižani. To je ena zadeva.
Druga stvar, ki jo zaznavamo, je ta, da se agonija posameznih podjetij vleče leta in leta. Delavci dobivajo plače, če jih sploh dobivajo, z dvo, tro, štiri, pet in celo šest mesečno zamudo, tako da nimajo izpolnjenih pogojev, niti da bi bili prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje, podjetje jim ne plača za tisto, kar so zaslužili s svojim rednim delom, upoštevaje določila zakona o jamstvenem skladu, o katerem smo govorili ravno prej, jih prav tako izplačujejo iz upravičenosti do tega. Zato smo predlagali spremembo zakona o stečaju v tem smislu, da se v primeru, ko plače redno niso izplačane tri mesece zapored, da je to že razlog, da se po uradni dolžnosti zoper to podjetje uvede stečajni postopek. Naslednje, kar se nam zdi izredno pomembno, je tudi to, da se v Sloveniji čedalje pogosteje selijo kadri, ki eno podjetje pripeljejo v stečaj, da gredo in hitro dobijo zaposlitev v drugem podjetju, ki ga prav tako pripeljejo do stečaja in gredo iz tega podjetja zopet v tretje podjetje, kjer naredijo isto stvar. Da bi to zadevo omilili, predlagamo, da tisti, ki je povzročil oziroma je odgovoren za stečaj, vsaj naslednjih pet let ne more v nobeni pravni osebni opravljati podobnih odgovornih nalog, da se ne bi ta zgodovina ponavljala na način, kot je to sedaj.
Poleg tega pa je še nekaj specifično za naše razmere; to pa je ustanavljanje novih podjetij z minimalnim kapitalom kar na zalogo, in sicer z namenom, da najprej zaposliš delavce v prvem podjetju, izplačaš prve plače, prispevke pa niti približno ne odvedeš v državni proračun oziroma ustreznim zavodom, temveč med tem delavce že prezaposliš v novo podjetje, prispevki pa ostanejo na starem podjetju. Tako ostanejo zgolj še luknje, medtem ko delavci in pa celotna poslovna aktivnost teče preko novega podjetja, zato smo predvideli, da tudi 5 let po tem, ko nekdo povzroči stečaj podjetja, ne more ustanoviti novega podjetja.
Še en problem je prav tako značilen za naše področje in je posledica tega prehodnega obdobja, to pa je, da nismo ustrezno uredili načina, kako podjetja, ki so nelikvidna, zbrisati iz sodnega registra, po drugi strani smo pa sprostili zelo liberalno ustanavljanje novih podjetij, skoraj da brez kakršnihkoli ovir. Tako se je zgodilo to, da imamo danes kar nekaj 1.000 podjetij v Sloveniji, brez kogarkoli zaposlenega, vsa ta podjetja imajo blokirane račune in direktorji teh podjetij še vedno izkoriščajo ta položaj, ker je podjetje še vedno vpisano v sodni register, za goljufive namene. Še vedno namreč v imenu tega že dolgo blokiranega podjetja izdajajo predvsem instrumente za zavarovanje plačil, predvsem akceptne naloge in menice, seveda v imenu tega blokiranega podjetja, ki je pa dejansko že zdavnaj mrtvo in od katerega ne more upnik nikoli nič več izterjati, kar vnaša ogromen nered in zmedo na poslovno in finančno področje v državi.
Naj ponazorim, kako pereča je zadeva na tem področju, bom navedel en konkreten primer iz moje bivše zaposlitve, Agencije za plačilni promet. Namreč, neki podjetnik je kar po tekočem traku izdajal akceptne naloge na seveda na njegovo že zdavnaj blokirano podjetje, posloval je seveda preko tretjega in ko je pač ta akceptni nalog prišel v vnovčenje in mu ga je referentka pokazala, je ta akcept, se je globoko nasmejal, akceptni nalog vzel, ga vpričo nje raztrgal in ga pojedel. Torej enostavno akceptnega naloga ni bilo. In, kako sedaj ukrepati proti temu, kako naj sedaj tisti, ki je v dobri meri vzel ta zakoniti instrument zavarovanja plačil, uveljavlja svojo pravico. Avtomatsko, je ne more. To dovolj prazaprav ponazarja, kako pereča je situacija na tem področju in da je tukaj potrebno nekaj urediti. Doslej smo na to večkrat opozarjali, vendar se sodišča izgovarjajo, da nimajo denarja, da bi po skrajšanem postopku te stečajne postopke opravljali, dolžniki pa stečajev ne predlagajo zato, ker vedo, da iz stečajne mase ne bodo dobili nič, zato menim, da je to zadevo potrebno urediti s posebnim zakonom.
In, nenazadnje potrebno se nam zdi predlagati vladi, naj dopolni odredbo o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem in upraviteljem prisilne poravnave tako, da bi bila višina nagrade stečajnega upravitelja neodvisna ne samo od obsega stečajne mase, temveč tudi od rokov dokončanja stečajnega postopka oziroma postopka prisilne poravnave, predvsem pa od stopnje pokrivanja stečajnih upnikov in stečajne mase. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Špiletič. Želi besedo še katera poslanska skupina? Gospod Rejc.
IZIDOR REJC: Hvala, gospod podpredsednik. Gospe in gospodje, gospod minister! Slovenski krščanski demokrati podpiramo predlog, ki je v obravnavi, spremembe in dopolnitve zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji.
Menimo, da je ta zadeva zelo potrebna. Probleme, ki smo jih srečavali, ki jih srečujemo v stečaju, ki jih je nenavadno veliko, so problemi, ki imajo globljo vsebino in seveda, ker jih je veliko, potem se lahko tudi vprašamo, zakaj so. So zaradi tega, ker se pač mnogi ljudje, mnogi poslovodni, odgovorni ljudje niso prav obnašali in seveda niso v podjetju reševali, ampak so delali verjetno nasprotno. Ko nastane situacija stečaja oziroma ko se ta stečajni dogodek začne, potem je to vprašanje, kdo tega opravlja. Iz preteklega časa ali pa iz mnogih problemov vemo, da so bili to ljudje, ki gotovo niso imeli znanja niti na področju prava, niti financ, niti ekonomije in podobno. In, ker je bilo takih primerov veliko in ker se še vedno vlečejo, pa gotovo tudi to, da bi tudi ljudje - delavci, ne bili prizadeti, menimo, da je predlog, kot je bilo sicer že prej povedano, že bil v parlamentu in je bil zavnjen oziroma sprejet in seveda s strani sveta zavrnjen, ta pa je tisti, ki obravnava predvsem področje odgovornosti. Ker menimo, da se pregled nad odgovornostjo vidi pred stečajnim postopkom in tedaj so se dogodile poteze, ki so pomenile, da je neko podjetje šlo, kot se temu reče, svojemu koncu naproti. In ravno zaradi tega vidimo, da tudi vlada v svojem predlogu, ki ga je že pokazala, ni obdelala, kar menim, da je to seveda za naše poglede, poglede slovenskih krščanskih demokratov neodgovorno.
Menimo tudi, ker je ta predlog že 8 mesecev v obravnavi in čaka in ker smo tudi podobne pripombe s strani predstavnikov vlade poslušali tako na matičnem odboru kot tudi odboru za gospodarstvo, pa smo kljub temu nekako videli, da je ta procedura oziroma ta zakon, sprememba in dopolnitev tega zakona v postopku, menimo, da je prav in logično ob tem, da smo vlado spodbudili, da s tem vladi tudi damo voljo oziroma da vlada pokaže svojo voljo, in da na osnovi tega, kar je narejenega in tudi z amandmaji, s katerimi so podpisniki dopolnili in predvsem tudi bolj natančno določili, kdo lahko opravlja stečajni postopek in kdo ga lahko tudi izbere ter na osnovi kakšnih kriterijev, menimo, da vsi ostali problemi, ki so, tudi nekako nakazani k predlogu vlade, lahko pristopijo k tej obliki amandmajev. V nasprotnem primeru bom rekel temu, ker vladni predlog ne vsebuje tega pregleda nad tem, kaj se je dogodilo v dveh letih pred stečajem, kar je gotovo bistveno - ker drugače bomo rekli, in ne bom tukaj uporabljal besed in prilastkov, kaj to pomeni, da so stečaji takšni kot so oziroma da sploh so in zakaj so. To so zgodbe, ki jih čutijo ljudje, ki so bili zaposleni, tisti pa, ki pripeljejo v stečaj, pa se verjetno izogne temu, da bi svojo odgovornost dal pravnemu redu naproti.
Menim in mislim, da bi bilo pravilno, da vlada z amandmaji dopolni, kar je potrebno predvsem na področju upniškega odbora in oblikovanje tega odbora, vse ostale stvari so pa tukaj. Predvsem pa, kot pravim, bistvo je, da je postopek čim krajši, kvalitetno opravljen na osnovi pravilno izbranih strokovnjakov in pa, da se tudi določi odgovornost. To pa je vse, kar naj bi ta dopolnitev prinesla. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa gospod Rejc. Besedo ima dr. Zagožen.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Spoštovani zbor! Govoril bi v imenu poslanske skupine Slovenske ljudske stranke. Mi seveda podpiramo sprejem zakona. Želeli bi, da bi bil sprejet čim prej po hitrem postopku, ampak tudi s takim besedilom, da bo učinkovit in bo dosegel svoj namen.
Vlada ima svoj predlog. Njen predlog vsebuje 33 členov in kar bistveno spreminja veljavni zakon. Na ta predlog, ki ima v osnovi samo dva člena, je pravgotovo zelo težko dograditi tako temeljito spremembo zakona, ki jo je treba zapisati v 33 členih. Zaradi tega predlagamo - in bomo tako tudi ravnali - da bi ta predlog zakona danes zavrnili in vladni predlog dali na izredno sejo, ki je že sklicana, z razširitvijo točke. Tako bi najhitreje prišli do zakona. Upam, da predlagatelji zaradi tega našega predloga ne bodo užaljeni, ker ne gre za nobeno prestižno vprašanje, ampak za zelo resen problem, ki bi ga želeli čim hitreje rešiti. In ker je po pogovoru tudi s predstavniki sekretariata postopek, da bi ta predlog z amandmaji dopolnili, z upoštevanjem seveda vsega, kar je intenca vladnega predloga, da je praktično nemogoč, nepregleden in bi se nam najbrž v postopku v Državnem zboru zalomilo. Tudi je vprašanje, če bi lahko povsem skladno s poslovnikom tak zakon sprejeli.
Predlagamo torej zavrnitev tega predloga zakona in uvrstitev vladnega predloga po hitrem postopku na izredno sejo, ki je sklicana. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo besedo, prosim? Predstavniki poslanskih skupin? Dajem besedo poslancem in poslankam. Želi kdo besedo? Gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi, gospod minister! Imam bolj vprašanje o smislu takšne procedure, kot je zdaj predlagana, kot pa glede same vsebine, iz razloga, ker tudi v razpravah v naši poslanski skupini podpiramo potrebo po dopolnitvah zakona o prisilni poravnavi in stečaju. Namreč, razumem, gospod minister, da ima vlada že pripravljen zakon - vi ste rekli, mislim, da z 31 členi. Razumem, da ste povedali, kje in v kateri smeri so skupine vprašanj, ki jih zakon dopolnjuje. Kar zadeva način dopolnjevanja, je mogoče res neprijetno dva člena dopolnjevati s tridesetimi. Ampak sigurno veva, gospod Zagožen, midva oba, da je lažje dva člena dopolnjevati s tridesetimi kot pa trideset s tridesetimi. V drugem primeru pride do raznih nejasnosti, če pa dva kratka člena s tridesetimi dopolnjuješ, ni nič nejasno, ker gre v bistvu za zelo zelo pomembno dopolnitev, ker tisto, kar je že prej predlagano, ni nič spornega. In zaradi tega res ne razumem in ne vem, zakaj ni mogoče eventualno predlagati to v okviru tega postopka.
Zakaj se pa zdaj oglašam? Oglašam se zato, ker če bomo to imeli na tej redni seji, potem bomo morda upoštevaje resno pripombo, ki jo je gospod minister rekel, da namreč gre za sistemske spremembe in da si vlada mora vzeti čas, da bi sistemske spremembe resno premislila. Veliko spoštovanje, se strinjamo. Zelo bi želeli, če bi kdaj še vlada obratno spoštovala, da tudi mi želimo kdaj sistemske spremembe resno razmisliti in nas ne bi silila, da jih moramo preko noči sprejemati. In če bo šlo to 29., ko je sklicana seja, na izredno sejo, ki najbrž naj ne bi trajala v nedogled, potem bomo v situacijo da bomo morali to preko noči delati. Če bo pa to v okviru te seje, ki jo bomo najbrž imeli nekaj dni, bo imeli čas, da bomo v miru predloge amandmajev ocenilo matično delovno telo, da se bomo lahko poslanci o njih posvetovali in odločali in morda, ne vem, sredi drugega tedna ali pa po 1. maju ravno tako sprejeli po vsebini enak zakon.
Moram reči, da bi mi bilo to bližje po načinu dela glede na to, da ugotavljam, da po vsebini nekih velikih razlik ni. Prosim, da eventualno gospod Zagožen, vi v ljudski stranki in tudi predstavniki vlade kaj o tem poveste, ker imam informacije, vi ste zelo odkrito povedali, da ste v koaliciji zmenjeni, da se ta zakon zavrne, da bi potem po hitrem postopku sprejeli novega. Če bi imel veliko nesprejemljive vsebine, potem bi to razumel. Ampak, če pa v bistvu nima hudo nesprejemljive vsebine, pa gre samo za nadgraditev, pa še malo več časa se nam s tem da, da o tem razmislimo, potem pa te odločitve res ne razumem in poskušajte mi jo, lepo prosim, pojasniti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Rejc.
IZIDIR REJC: Gospod podpredsednik, gospe in gospodje, gospod minister! Kot eden od podpisnikov vas tudi seznanjam oziroma opozarjam, da imate na klopi amandmaje na treh straneh, ki amandmirajo tisti prvi kratek tekst in tako je bilo tudi nekako dogovorjeno na matičnem delovnem odboru.
Vendar, menim, da ni potrebno in sem proti temu, da se zavrne ta predlog sprememb in dopolnitev. Menim, da je tudi matično delovno telo zelo odgovorno razpravljalo dolgo časa o tej zadevi in smatralo, da je to osnova in se je videla volja in tudi smo predlagali oziroma so predlagali, ker nisem član matičnega delovnega telesa, da vlada z amandmaji pač tudi pristopi in seveda, da se ta sprememba in dopolnitev čimprej sprejme. Ni nobene užaljenosti. Pač pa vidim, da je užaljena vlada in sem presenečen, da tako nastopa. Mi smo sprejeli v državnem zboru že kupe in kupe raznih sprememb in dopolnitev, h katerim smo morali dograjevati še in še na vse konce in kraje in nobenemu ni padla krona dol in nobeden ni zaradi tega bil ob ne vem kaj. Taki primeri so tudi zdaj v postopkih, ki so bili pravkar vloženi in ki bodo prihajali na prihodnjo sejo in na naslednje seje.
Tako da menim, da bi bilo prav in se ne morem strinjati s tem in menim, da tudi ne bi bilo pravilno, da bi zavrnili in zdaj, s posebnim pompom pa pripeljali ta vladni predlog, ki, kot pravim, še vedno ne rešuje nekih temeljnih problemov. Žal mi je, ampak menim, da je prav, da se ta zadeva - kot jo je tudi matično delovno telo pripravilo in dalo mnenje - da se ta zadeva uredi. In mislim, da je vredno in potrebno tako mnenje upoštevati. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Dr. Zagožen, prosim.
DR. FRANC ZAGOŽEN: No, rad bi pojasnil, mi smo tisti predlog sklepa obeh odborov - oziroma matičnega odbora in tudi mnenje drugega odbora - poznali in pač razumeli kot odločitev obeh odborov, da je čimprej treba sprejeti ta zakon. Kolikor vem, ker nisem član teh odborov, je razprava tekla ravno v tej smeri, da bi se predlog tega zakona dopolnil z vladnimi predlogi na amandmajski način.
Ko se je iskala možnost, kako to storiti na amandmajski način, je žal le malo nenavadno, da bi na dva člena poizkušali dati 33 amandmajev in kako bo odločanje o tem videti, kdo bo pri tem v državnem zboru še lahko logično sledil takemu odločanju in kakšen bo izdelek, so bili samo ti pomisleki edini razlog, da predlagamo drugačno pot; torej zavrnitev tega predloga in uvrstitev na izredno sejo s tem seveda, da zdajle prosim vse, če se bomo za to odločili, da bi takrat tudi glasovali za razširitev dnevnega reda in uvrstili predlog na dnevni red, ki je zagotovo bolj sistematično pripravljen, kot pa je ta, ki načenja pomembne probleme, ne pa vseh, ki naj bi jih z novelo rešili. Torej samo za to gre in mislim, ker je zakon pripravljen, bil je vložen v državni zbor in seveda ne more v postopek, dokler je ta v postopku, ni torej nobenega formalnega zadržka, da se ne bi poslanci in poslanske skupine s predlogom temeljito seznanili tudi že do izredne seje, kjer bi ga lahko tudi resno obravnavali in dopolnili. Prepričan sem, da bi dobili boljši izdelek, kot pa, če bomo zdaj iskali način, kako sicer iz te zagate, ki je zagata - ker nekaj podobnega smo enkrat pri enem zakonu v prejšnjem mandatu že delali, ampak vem, da je trajalo dneve, da smo se potem lahko zedinili, ker je pač treba oblikovati en amandma, ki praktično cel zakon spreminja, ki je sestavljen iz več vsebinskih poglavij itn. in je to torej zelo težko. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Zagožen. Želi še kdo besedo od poslancev in poslank? Gospod Henigman, prosim.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani! Zakon, kot je bil vložen, je točno imel določene cilje. In te cilje smo po mnenju sekretariata tudi popravili tako, da je zakon operativen. Do tega zakona se je opredelilo tudi matično delovno telo in sprejelo sklep, da gre v nadaljnjo obravnavo in da se skliče odbor potem, ko bodo vloženi amandmaji.
Računali smo, da bo vlada konstruktivno sodelovala pri tem predlogu in bo tudi vložila posamezne zakonske rešitve. Očitno predstavniki vlade, čeprav ugotavljajo, da je zakon potreben, tega ne želijo. Zato bi predlagal, da gre zakon naprej tak, kot je, in bolje, da ga sprejmemo v teh rešitvah in s temi amandmaji, ki operacionalizirajo zakon, tako da bomo imeli vsaj tisto novelo oziroma tisto rešitev s sprejetjem tega zakona po hitrem postopku, kaj bo pa kasneje v nadaljnjih postopkih, naj pa se vlada sama odloči.
Če pa lahko hkrati komentiram ministra oziroma zakonske rešitve, ki jih baje ponuja; gre pa za čisto preprosto stvar. V tistih 30-ih členih, katere sem sam tudi videl, samo precizira večjo vlogo upniških odborov in postopke denacionalizacije kot poseben status po tem zakonu. Se pravi, količina 30 členov sama po sebi ne pomeni bistvene spremembe od tega predloga, ampak pomeni samo spremembe v posameznih postopkih in določitvah rokov.
Predlagal bi, kot predlagatelj, da prekinemo to točko dnevnega reda, dokler se ne sestane matično delovno telo in se opredeli do vloženih amandmajev - tistih, ki smo jih dali predlagatelji, kot tudi vseh tistih, ki so nadalje prišli v tej proceduri.
Predsedujoči, prosim, da upoštevate voljo predlagateljev in mnenje matičnega delovnega telesa. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? (Ne želi nihče.) Dr. Zagožen je v imenu poslanske skupine Slovenske ljudske stranke predlagal, da Državni zbor odloča o predlogu sklepa, da se predlog zakona ne sprejme.
V skladu z drugim odstavkom 185. člena poslovnika o Državnem zboru bomo najprej odločali o predlogu matičnega delovnega telesa, ki meni, da je predlog zakona primerna podlaga za drugo obravnavo. Ta sklep ste slišali, pa ga še enkrat ponovimo. Predlaga se, da predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji je primerna podlaga za nadaljnjo obravnavo v okviru hitrega postopka. Ugotavljamo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za? (29 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
S tem je tudi postopek končan. Zaključujem to točko dnevnega reda.
Vračamo se na 12. TOČKO. Prejeli smo pregled vloženih amandmajev k PREDLOGU ZAKONA O JAMSTVENEM SKLADU REPUBLIKE SLOVENIJE in bomo o tem glasovali.
V razpravo dajem 1. člen in sicer, da se črta beseda "zajamčenih". Predlagatelj je Vlada Republike Slovenije. Vložen je bil 4.10.1996, matično delovno podporo ta amandma podpira. 1. člen. Ugotovimo navzočnost! Želi minister besedo. Prosim? Se opravičujemo! Tiskovna napaka. Prvi amandma je k 2. členu. Samo trenutek, prosim. Torej, pripomba je na mestu. Gre za amandma k 2. členu. Predlagatelj je Vlada. Podpira ga matično delovno telo. Želi kdo besedo? (Nihče.) Ugotavljamo prisotnost za glasovanje k tem amandmaju? (60 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (63 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem potem drugi člen v celoti. Ugotovimo navzočnost! (62 navzočih.)
Kdo je za celi predlagani 2. člen. Kdo je za? (63 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 2. člen sprejet.
Prehajamo k 5. členu in amandma k 5. členu, s tem da se 5. člen črta. Predlagatelj je Vlada Republike Slovenije, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Nihče.) Ugotovimo sklepčnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za? (62 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo 5. člen črtali.
Prehajamo k 6. členu in amandmaju k temu členu, ki ga predlaga vlada in matično delovno telo ga tudi podpira. Želi kdo besedo? (Nihče.) Ugotovimo sklepčnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za? (66 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem celotni 6. člen. Ugotovimo sklepčnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za? (57 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 6. člen sprejet.
Prehajamo k 9. členu in amandmaju k prvem in drugem odstavku. Predlagatelja Kontič Bojan in Miran Potrč. Pod številko dva pa Vlada Republike Slovenije. Prvi amandma matično delovno telo ne podpira, vladnega pa podpira. Če je sprejet prvi amandma, potem o drugem ne bomo glasovali. Prosim? Se opravičujem, razprava. Gospod Kontič.
BOJAN KONTIČ: Spoštovane gospe in gospodje! Rad bi opozoril na napako pri 9. členu. Šel sem še enkrat gledati zapisnik in zapisnik seje matičnega delovnega telesa je korekten in tudi podpisan s strani predsednice, gospe Majde Zbačnik. Tu pri pregledu amandmajev je pa prišlo do napake. Prvi amandma vlada ne podpira, matično delovno telo ne podpira. Pri drugem, ki ga predlaga Vlada Republike Slovenije, ga pa matično delovno telo podpira. Tega amandmaja na matičnem delovnem telesu ni bilo. Vložen je bil 17.4., matično delovno telo je zasedalo 10.4., tako da tudi fizično ni možno podpreti.
Zato opozarjam, da podpore ta drugi vladni amandma nima. Obenem, ko sem pa ravno za govorniškim odrom, bi pa še enkrat pozval poslanke in poslance, da naše amandmaje podprejo, konkretno tudi tega k 9. členu. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala za pojasnilo, gospod Kontič. Ugotavljam, da formalne podpore res ni bilo na odboru. Gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Moj kolega Kontič je sicer v uvodu v imenu poslanske skupine pojasnil tudi bistveno razliko, ampak rad bi še enkrat čisto iz lastne mirne vesti in vašega slabšega občutka, ko boste glasovali, povedal, zakaj se boste v vladni koaliciji odločili za vladni amandma, ne pa za našega.
Namreč, razlik ni nobenih. V prvem odstavku je razlika samo ta, da mi pač ne predlagamo posebej, da mora biti v zakonu napisano, kdo so predstavniki vlade. S tem ko vlada svoje predstavnike imenuje, je jasno, da bo imenovala tiste, kakor bo želela in lahko imenuje, tudi zaradi nas, dva predstavnika ministrstva za delo in enega predstavnika ministrstva za finance. In tukaj naš amandma ni v ničemer v nasprotju z amandmajem vlade, se nam zdi pa nesmiselno, da to določa vladi državni zbor, ko je vendar vlada dovolj pametna, da kadar bo svoje tri predstavnike določila, bo določila tiste, za katere bo menila, da so za to tematiko najbolj poklicani.
V drugem odstavku je pa res sprememba in to, bi rekel, zelo bistvena. Na naš predlog je tudi vlada sprejela, da gre pravzaprav za na nek način tripartiten upravni odbor, kjer so trije kvalificirani predstavniki - pravim kvalificirani v tem smislu, da najbrž lahko vlado, predstavnike delodajalcev in predstavnike delojemalcev štejemo za na nek način kvalificirane, ki imajo svoje organe, svojo strukturo, pa tudi ljudi z ustreznim znanjem. In edini problem in razlika v teh dveh členih je, da vlada, kljub temu da gre za tri kvalificirane strukture - za sindikate in zbornico, meni, da sindikati in zbornica ne smejo imeti predsednika upravnega odbora, ampak da predsednika upravnega odbora mora vedno in povsod imeti samo vlada.
Če mislite, da je to tako pomembno vprašanje, potem, prosim, podprite vlado in recite, da predstavnik zbornice in sindikatov nikoli ne more biti predsednik upravnega odbora jamstvenega sklada. Mislim pa, da je to nesprejemljivo in da bi predlagal res resen razmislek, kako lahko na tej podlagi podprete vladni amandma. In upam, da boste glasovali za našega. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Potrč. Gospod minister Rop.
MAG. ANTON ROP: Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Dovolite, da vam pojasnim bistvo amandmaja vlade.
Res je tisto, kar je poslanec Potrč govoril o prvem delu amandmaja - tukaj ni bistvenih razlik in tukaj tudi ne bi bil razlog, da bi vlada dala svoj amandma.
V drugem delu pa je bistvo. To bistvo je v tem, kot je rekel gospod Potrč, da se predsednika upravnega odbora imenuje s strani vlade, iz čisto preprostega razloga. Jamstveni sklad nima nobenih posebnih upravnih funkcij, nima nobenih posebnih nalog, razen to, da vedno in povsod jamči tistim delavcem, ki izgubijo delovno mesto, ki ne dobijo neizplačanih plač, da prejemajo in da dobijo določen eksistenčni minimum iz naslova neizplačanih plač in država jim to mora zagotoviti na osnovi prispevka ali iz proračuna. In temeljna in bistvena naloga upravnega organa v tem kontekstu je pravzaprav nadzor izvajanja teh funkcij in glede na to, da smo mi menili, da mora vlada vedno zagotavljati ta sredstva, je prav, da je tam predsednik, ki je najbolj odgovoren v tem upravnem odboru, da tudi poskrbi, da so sredstva vedno zagotovljena in da vedno obstoji zveza med upravnim odborom tega sklada in pa samim skladom - izključno zaradi tega, ker je najpomembnejša ali pa izključna odgovornost za pokrivanje obveznosti jamstvenega sklada na strani vlade. Zato smo tudi menili, da je smiselno, da je predsednik tega upravnega odbora seveda imenovan s strani vlade in nam se zdi to popolnoma logično. Skratka vlada pač imenuje svojega predstavnika, ki je potem tam tudi najbolj odgovoren, da se vse terjatve izpolnijo.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? Gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Res ne gre za zelo bistveno vprašanje, nič se ne bo zgodilo, ampak gre enostavno za princip, ki se mi zdi nesprejemljiv. Ker argumentacija, ki jo je povedal gospod minister - in zelo se je moral potruditi, da jo je, pa je zelo bister, na kratko našel - govori točno o tem, da ni nobenega razloga, da mora biti ravno predstavnik vlade vedno samo izključno predsednik tega sklada. Poglejte si 9. člen pa pristojnosti. Te stvari bo lahko ravno tako kot predsednik upravnega odbora opravil predstavnik sindikatov ali pa Gospodarske zbornice, tisto eno leto, ko se bosta menjavala. Povem pa še enkrat, če misli koalicija in vlada, da mora biti vedno samo vlada tista, ki ima, nič se ne bo zgodilo, kaže pa to na odnos, kakršnega imamo do takšnih inštitucij in do tistih, ki tukaj lahko sodelujejo, namreč do predstavnikov delodajalcev in sindikatov. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? Če ne, potem prehajamo na glasovanje. Najprej amandma pod številko ena. Predlagatelja Bojan Kontič, Miran Potrč; vlada in matično delovno telo ne podpirata. Ugotovimo sklepčnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za? (30 poslancev.) Je kdo proti?(33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko dva, predlagatelj Vlada Republike Slovenije. Ugotovimo sklepčnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za? (60 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje celotno besedilo 9. člena. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za 9. člen v celoti? (52 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je celotni člen sprejet.
Prehajamo k 11. členu in amandmaju k 11. členu. Predlog je dala Vlada Republike Slovenije, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Zapiram razpravo. Ugotovimo sklepčnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za? (60 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet in s tem črtamo 11. člen.
Prehajamo k 16. členu. Predlagatelj je Socialdemokratska stranka, opredelitve ni od odbora, je od vlade. Želi kdo besedo? Gospa dr. Kregelj-Zbačnik.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Pozdravljeni! Amandma k 16. členu - obrazložitev.
Po naši oceni je nesprejemljivo, da bi država za jamstveni sklad prispevala iz proračuna le manjkajoča sredstva. Zato predlagamo, da se to breme razdeli med gospodarske subjekte in državo, ki naj prispeva minimalno 50%. Sedanji način oblikovanja sklada dodatno obremenjuje gospodarstvo, zlasti delovno intenzivne dejavnosti in s tem imamo namen, da bi razbremenili gospodarstvo, glede na situacijo, v kakršni je. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod minister želi besedo.
MAG. ANTON ROP: Spoštovani! Ob tem amandmaju, ki ga je vložila poslanska skupina Socialdemokratske stranke, je verjetno potrebno povedati, koliko znaša ta prispevna stopnja iz naslova zaposlovanja. Prispevna stopnja znaša 0,07, kar pomeni na letnem nivoju 750 milijonov slovenskih tolarjev - to je ocena za letošnje leto s strani delodajalcev. Finančne obveznosti po letih; za leto 1996 pa znašajo približno 2 milijardi 300.
To pomeni, da tudi v kolikor bo v celoti ta prispevek vplačan, ne bo zadoščal za pokritje 50% deleža. Zato menimo, da je ob tako nizki prispevni stopnji in ob dejstvu, da vse mednarodne konvencije zelo jasno govorijo, da morajo ta sredstva zagotavljati delodajalci in država, da ni prav nobene škode, če ostane tako, kot je.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? (Ne.) Potem prehajamo na glasovanje.
Na glasovanje dajem amandma k 16. členu. Ugotovimo sklepčnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za? (27 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem 16. člen. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je 16. člen sprejet.
Prehajamo k 17. členu, predlagatelja sta Bojan Kontič in Miran Potrč. Vlada ga ne podpira, niti matično delovno telo. Želi kdo besedo? (Nihče.) Prehajamo na glasovanje o amandmaju. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (26 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Dajem v celoti 17. člen v sprejem. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je 17. člen sprejet.
Prehajamo k 18. členu in amandmaju k temu členu. Predlagatelja Bojan Kontič in Miran Potrč. Vlada ga ne podpira, tudi matično delovno telo ga ne podpira. Želi kdo besedo? Gospod Minister.
MAG. ANTON ROP:Spoštovani! Mislim, da gre za enega od pomembnejših amandmajev, ki so vloženi k tem zakonu. S tem amandmajem bi se seveda uzakonila, bi rekel avtomatična pravica da v tistih primerih, kadar katerokoli podjetje ne bi izplačevalo plače, vsaj tri mesece, da bi seveda država oziroma jamstveni sklad bil avtomatično obvezan, da te plače tudi plača. To pomeni, da bi avtomatično obveznost, zelo jasno obveznost delodajalcev, da zagotavljajo plače delavcev, prevalili na pleča države. To bi seveda izjemno povečali obveznosti takega sklada, bi pa bilo tudi nesistemsko in v bistvu skregano z logiko socialno tržnega gospodarstva in tudi v nobeni mednarodni konvenciji česa takega ni predvideno.
Zato mi seveda tovrstnemu konceptu, ki bi, bi rekel, pravzaprav celo lahko v neki skrajni varianti motiviral neke delodajalce, da bi prevaljevali breme plač na državo, zato mi takšnemu amandmaju nasprotujemo. Menimo, da bi bilo praktično nemogoče sfinancirati takšne obveznosti, ki bi na tem primeru nastopile.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? Gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod minister je bil na matičnem delovnem telesu bolj politično previden kot ta moment, ker je hkrati priznal, da je seveda nesprejemljivo, da imamo državo, v kateri imamo tudi na tisoče delavcev zaposlenih, ki že nekaj mesecev ne dobivajo plače, in da imamo državo, vlado in ministra, ki preko predpisov ne zmore zagotoviti, da bi se takšne plače lahko tudi izplačevale, ker bi bili delodajalci dolžni izplačati. Priznal je, da je to nesprejemljivo in obljubil, da bo potrebno iskati poti, da se nekaj takšnega več ne dovoli.
Danes je verjetno pozabil to povedati, ker sedaj bo takoj pritekel gor in pa rekel, da se s tem strinja. Rekel je samo, da bi bil ta sistem, ki je tukaj predlagan nesprejemljiv. Mi smo to priznali, ampak hkrati rekli, da pričakujemo, da se bo našla kakršnakoli pot in rešitev, da se tudi drugo nesprejemljivo stanje prične odpravljati. Obljuba nam je bila dana, da bo to preko zakona o prisilni poravnavi stečajev in likvidacij pa še na kakšen drug eventualen način. Zanima nas, kakšni ti konkretni predlogi bodo, mislim pa, da bi ta državni zbor ne smel in ne mogel enostavno brez ugotovitve, da neizplačane plače v podjetjih, ki mesece in mesece tega ne morejo zagotavljati, pa se ne zgodi nič nikomur, razen da plač ni, enostavno ni problem ali pa ni neko dejstvo, preko katerega bi lahko državni zbor mirne duše šel samo s takšnim pojasnilom, ki ga je k temu amandmaju dal gospod ministre. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Kontič, želite vi besedo?
BOJAN KONTIČ: Želel bi še enkrat kot predlagatelj tega amandmaja, skupaj s kolegom Potrčem, opozoriti ravno na to, o čemer je govoril gospod minister. S sprejetjem tega amandmaja bi ravno omogočili vsem zaposlenimi, tudi tistim, ki ne prejemajo plače, pa podjetja životarijo naprej, plač pa ne izplačujejo, da bi te plače dobili. Država pa lahko tudi z drugo zakonodajo omogoči izterjavo tega dolga, te zadolžitve za nazaj na račun sklada oziroma v proračun.
Tukaj bi rad še enkrat poudaril, da če država ne more s tem svojim represivnim aparatom iztirjati plač od podjetij, ki bi jih na ta način zadolžila, potem je trditev ali pričakovanje, naj to uredijo mnogo bolj nemočni delavci, zgolj skrajno sprenevedanje. To sem hotel še enkrat ponoviti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala gospod Kontič. Besedo ima minister Rop.
MAG. ANTON ROP: Se opravičujem, nisem hotel ponovno razlagati tistega, kar sem že razlagal na odboru in sem mislil, da bo to gospodu Potrču zaleglo in da ne bo ponavljal istih stvari, kot jih je takrat. Popolnoma jasno in normalno je, da je še kako všečno, če se vsem zaposlenim avtomatično zagotavlja v vsakem primeru in vedno, kadarkoli določen čas ne dobijo plače, plačo, in da za to poskrbi imaginarna država. Seveda pa mora ta račun vedno nekdo plačati in na koncu ga morajo plačati drugi delodajalci, drugi zaposleni in tudi davkoplačevalci. Popolnoma jasno je, da obstojijo instrumenti, ki lahko tovrstne zadeve sankcionirajo.
Žal se z zakonom o delovnih razmerjih, ki se je pripravljal na tem ministrstvu tudi v času, ko še nisem bil minister, tudi v času, ko je kdo drug tudi še vodil in bil zraven v vladi in imel svojega ministra, ni dovolj intenzivno pripravljala ta zakonodaja in za mene je ta zakon eden od najpomembnejših. Zato sem insistiral, da se ta zakon pospešeno pripravlja in se je tudi pripravil in je že v vladni proceduri in je bil že predstavljen vsem socialnim partnerjem, tako sindikatom kot tudi delodajalcem. Tudi gospod Potrč zelo dobro ve, kajti kot sem bil informiran iz sredstev javnega obveščanja, ste sklenili že nekakšen dogovor in sporazum s svobodnimi sindikati, da boste na področju zakona o delovnih razmerjih in delovnih razmerjih skupaj nastopili in tudi zagovarjali ustrezna stališča, kar se mi ne zdi nič spornega. Torej veste, da smo zakon pripravili, veste, da je zakon v proceduri, in upam, da nam boste pomagali, da bomo zakon, ki je mednarodno primerljiv, da bomo zakon, ki ureja tovrstne pravice, čimprej sprejeli v državnem zboru. Seveda pa je to izjemno zahtevna tematika in se bomo verjetno vsi skupaj v letošnjem letu s tem kar precej ukvarjali.
Jasno je, da ta zakon, ki smo ga pripravili in to pospešeno tudi na osnovi mojega insistiranja, zagotavlja pravico delavcem, da v kolikor delodajalec krši pogodbo o zaposlitvi - tako kot je povsod po svetu in to je možno storiti - seveda prekine pogodbo o zaposlitvi in ima pravico do normalne podpore države do prejemka denarnega nadomestila za čas trajanja brezposelnosti. To sem pojasnil Potrču in se mi zdi nepotrebno, da ponovno to tukaj pojasnjujemo. Žal se mi zdi, da je Potrč - ne to, da sem pozabil, ampak to, da nisem želel zavlačevati s to sejo - izkoristil na takšen način. Zato dajem to pojasnilo tukaj. Zakon o delovnih razmerjih je odgovor na ta vprašanja in vprašanja, o katerih je govoril gospod Potrč. Tudi sicer sem insistiral - ob tem, ko se je v vladi pripravljal zakon o prisilni poravnavi stečajev in likvidaciji - da se tovrstne zadeve še dodatno uredijo v tem zakonu; tako kot sem govoril na odboru, gospod Potrč, tako da so zdaj v zakonu nekatere rešitve, ki bodo pripomogle k hitrejšemu uveljavljanju tovrstnih pravic in tudi postopkom v primeru stečajev in prisilnih poravnav. Poleg tega lahko opazite, da smo v postopku v primeru prisilnih poravnav v ta zakon uvedli poseben člen, ki dodatno ščiti delavce, zlasti pri odpuščanju, in da v primeru, kadar gre za stečaje, imajo delavci in tudi ta jamstveni sklad posebno in prednostno pravico pri poplačilu tovrstnih terjatev iz stečajne mase, ki se poplačajo po tej noveli, ki je predložena, iz stroškov stečajnega postopka. Zato še enkrat ponavljam - nasprotujem temu amandmaju, ki je tukaj vložen.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod minister. Gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala. Mislil sem, gospod minister, da si kakšno eventualno pojasnilo zasluži državni zbor, ne jaz osebno. Če ste mislili, da ga morate dajati samo zaradi mene, se vam opravičujem. Sigurno je res, da če bi bilo samo zaradi mene, bi bilo boljše, če bi to najprej naredil in bi porabil tudi veliko manj časa, kot ste si ga zdaj vzel. Sicer pa bi rekel tako: običaj bi bil in dobro bi bilo, da bi bilo v tej smeri tudi vzpostavljen določen odnos med Vlado in med Državnim zborom, da Vlada in ministri na Državnem zboru poizkušajo dovolj korektno pojasnjevati stvari. Mi poslanci pa sicer iz javnih nastopov na televiziji in sicer vemo, kdo so najboljši in najbolj nezmotljivi ministri in tu nas ni treba prepričevati. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Minister Rop.
MAG. ANTON ROP: Se opravičujem, vendar bi rad pojasnil, da to nisem pojasnjeval samo gospodu Potrču, ampak matičnemu odboru, ki ima seveda to pristojnost, da tudi zavzame stališče in je tudi zavzel precej soglasno stališče v zvezi s tem amandmajem. In to stališče je negativno. Torej ni bilo samo vam namenjeno.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prosim, gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Obljubim, da bom nehal, ker je neproduktivno, ker sva oba z gospodom Ropom dovolj trmasta, pa tudi dovolj spretna. Ampak, gospod Rop, lepo prosim, pojdite si poslušat magnetogram današnje razprave. Če niste v njej frekli najmanj 10-krat, da danes pojasnjujete gospodu Potrču, potem se vam bom opravičil.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prosim, minister.
MAG. ANTON ROP: Se opravičujem, to sem izključno zato rekel, ker je bil verjetno edino gospod Potrč, ki tega na matičnem odboru ni razumel. Poleg tega pa je gospod Potrč predčasno zapustil matični odbor in morda ni vsega slišal, ker ga očitno ni zanimala cela razprava.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Gospod predsednik, zdaj pa prosim, da gospod minister pride in se za zadnji stavek opraviči. Namreč, da sem zapustil in nisem hotel poslušati. Hkrati, ob 10. uri je bila naslednja seja. Šel sem na naslednjo sejo in tam kot poslanec bil prisoten.
Prosim, gospod minister, ker to, kar delate vi, presega vse meje, za to vi pooblastil nimate. Poslanec ima pravico delati v okviru svojih pristojnosti, ne ga žaliti, tako kot delate vi.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Minister mag. Anton Rop.
MAG. ANTON ROP: Jaz se gospodu Potrču opravičujem, vendar je dejstvo, da je prej zapustil matični odbor in verjetno ni vsega slišal. Se opravičujem.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Zaključujem razpravo in predlagam, da glasujemo o amandmaju k 18. členu. Ugotovimo sklepčnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za? (24 poslancev.) Je kdo proti? (38 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Dajem 18. člen kot celoto na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za? (59 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je 18. člen sprejet.
Prehajamo k 19. členu. Predlagatelja sta Bojan Kontič in Miran Potrč, vlada in delovno telo amandma ne podpirata. Želi kdo besedo? (Nihče.) Potem prehajamo na glasovanje o amandmaju. Ugotavljamo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (22 poslancev.) Je kdo proti? (38 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Dajem v celoti 19. člen na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za člen? (55 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je 19. člen sprejet.
Prehajamo k 20. členu, predlagatelja sta Bojan Kontič in Miran Potrč. Želi kdo besedo? Vlada ga ne podpira, tudi ne matično delovno telo. Sprašujem še enkrat, ali kdo želi besedo. (Nihče.) Potem prehajamo na glasovanje o amandmaju. Ugotavljamo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za? (21 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Še člen 20. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za člen? (45 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je 20. člen sprejet.
Prehajamo k 21. členu. Imamo dva amandmaja. Prvega predlaga Socialdemokratska stranka, drugega pa predlagatelja Bojan Kontič in Miran Potrč. Če je prvi sprejet, je potem drugi brezpredmeten. Dajem amandmaja v razpravo. Želi kdo besedo? Gospa dr. Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Pozdravljeni! Amandma k 21. členu je vezan na amandma k 36. členu. Obrazložitev:
Po naši oceni je nesprejemljivo, da bi jamstveni sklad jamčil delavcem le neizplačane plače za zadnje tri mesece pred prenehanjem delovnega razmerja. Zato predlagamo, da to jamstvo obsega vse neizplačane plače in vsa neizplačana nadomestila pred prenehanjem dela. S tem bo sklad tudi zainteresiran, da bo v nelikvidnih oziroma v nesolventnih primerih čimprej prišel do ureditve razmer, ne pa tako kot sedaj, ko delavci po pol leta in več ne dobivajo plač. Postopki pred sodišči pa trajajo več let.
Po naši oceni tudi ni dovolj, da jamstveni sklad zagotavlja delavcu prejemke, naštete v prvotnem besedilu prvega odstavka 21. člena. Nujno je, da jih izenači z drugimi delavci v njihovih pravicah tako, da jim zagotovi tudi regres za letni dopust. Nesprejemljivo je, da jamstveni sklad jamči delavcem le minimalne plače in nadomestila in to vsem delavcem enako. Zato predlagamo, da je osnova za vračilo delavčeva dejanska neizplačana plača. Delavci naj dobijo dejanske plače, plače, ki jih zaslužijo, in ne le minimalne, saj plača ni miloščina, je pravica delavca za opravljeno delo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. K besedi se je prijavil minister - pardon, Miran Potrč. Se opravičujem!
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Ker je amandma Socialdemokratske stranke vložen danes, bi jaz v soglasju, Bojan Kontič, s teboj, najin amandma prekvalificiral v amandma na amandma.
Namreč, ne gre za stvari, ki bi bile v koliziji in nasprotne. Jaz soglašam, da je sprejeta lahko rešitev tudi, ki jo za prve štiri alinee predlaga Socialdemokratska stranka. Mi pa predlagamo novo peto in šesto alineo in bi bilo najbrž škoda, da sta amandmaja napisana na ta način, da bi morala biti izključujoča, kot jih je strokovna služba korektno, glede na dosedaj vložene tekste, pripravila.
Torej, naš amandma je kot amandma na amandma Socialdemokratske stranke. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Minister Rop.
MAG. ANTON ROP: Spoštovani! Dovolite mi, da pojasnim stališče Vlade do predlaganega amandmaja Socialdemokratske stranke in potem seveda tudi eventualno amandmaja na amandma ali pa posebnega amandmaja.
Tako, kot je bilo povedano, je potrebno povedati, da ne drži. Naloga jamstvenega sklada ni, da izplačuje plače; naloga jamstvenega sklada je, da zagotovi socialno varnost tistih, ki plač niso prejeli. To pomeni, da jim zagotovi določen socialni minimum takrat, ko gre podjetje v stečaj in še niso prejeli tistega, kar jim sicer gre po zakonodaji - to pomeni denarnega nadomestila, in da jim omogoči, da s tem poravnajo neke svoje obveznosti pač iz preteklosti, ker niso prejemali plač. Zato tudi evropska konvencija in direktiva govorita o tem, da države lahko ob tem, ko določajo obveznosti jamstvenega sklada, omejijo to posamezno višino maksimalnega izplačila, ker gre za socialno varnost.
Lahko povem, da na primer v Španiji znaša ta znesek, ki je maksimiziran, dvakraten znesek minimalne plače. V Avstriji imajo prav tako omejitev. Tukaj imam nekaj teh držav naštetih, kjer praktično ni, na primer v Veliki Britaniji je kar absolutna omejitev. Rečejo: 210 funtov na teden je maksimum, ki ga lahko takrat prejmejo, kadar gre podjetje v stečaj ali v bankrot. V Grčiji imajo trikratno mesečno plačo, določeno in garantirano s kolektivno pogodbo. Pri nas pa imamo 4,5 minimalne plače iz naslova različnih kategorij, tako da menimo, da je to nek znesek, ki zagotavlja nek eksistenčni minimum, če ga delavec prejme takrat, ko preide v brezposelnost in predno prejme denarno nadomestilo. Tudi sicer je potrebno povedati, da so že sedaj obveznosti, kot sem rekel, 5 milijard tega jamstvenega sklada po naši oceni, in da je seveda vse tovrstne zadeve bistveno povečujejo finančno obremenitev.
Kar se tiče ostalih oblik regresa in podobno, bi rad povedal, da to ne predvideva, da nikjer nismo zasledili, da bi kdo izplačeval; na primer razliko iz tega naslova, na primer odškodnine za poškodbe pri delu ter poklicne bolezni pa seveda delavci lahko uveljavljajo. Priznam pa, da težko tudi v civilnopravnih postopkih in je prav, da jih uveljavljajo, ker so delodajalci dolžni seveda, da v tem primeru tovrstne izdatke poravnajo. Zaradi vseh teh razlogov, žal, ne moremo podpreti teh dveh amandmajev.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Opozoril bi samo na to, da smo nekako sledili razpravi na matičnemu odboru, da naj se skuša ta problematika delno urejati tudi v drugih zakonih, predvsem v zakonu o stečajih, prisilni poravnavi in likvidaciji in da sem danes za to govornico že predstavil enega od amandmajev, da bi se naj trimesečno neredno izplačevanje plač štelo kot razlog, zaradi katerega gre podjetje po uradni dolžnosti v stečaj. Tako da bi v tem primeru ne držalo to, kar je gospod Rop ravnokar omenil, ker bi potem jamstveni sklad lahko uveljavljal ta del sredstev, ki jih bi izplačal iz stečajne mase tega podjetja, ki je praktično šlo v stečaj po tej poti, kot smo mi predlagali. Samo toliko.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Zahvaljujem se gospe generalni sekretarki, ker je opozorila, da v celoti naš drugi amandma ne more biti kot amandma na amandma, ampak ga razbijam v dva dela. Prvi odstavek, ki je sedaj pod točko dva, je amandma na amandma; drugi odstavek pa je samostojen kot tretji amandma z mojo zavestjo, da seveda v enem in drugem primeru, če bo sprejet ali pa če ne bo sprejet, bo ostal lahko tudi brezpredmeten. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala gospod Potrč. Želi še kdo besedo? (Nihče.) Potem gremo na glasovanje. In sicer, drugi amandma gospoda Potrča gre na amandma o amandmaju Socialdemokratske stranke. Torej gre za združitev amandmaja SDS-a in gospoda Potrča. Gospod Potrč potem predlaga samostojni, pod b, amandma k drugemu odstavku.
Najprej glasujemo o amandmaju na amandma gospoda Potrča, glasi se pa takole: "Odškodnine za poškodbo pri delu, ki jo je delavec utrpel za poklicno bolezen" in druga alinea "neizplačanih plač za obdobje zadnjih treh mesecev ter ugotovitve, da delavec ni prejel plače najmanj treh mesecev zapored zaradi insolventnosti delodajalca". To je amandma na amandma Socialdemokratske stranke. Ugotovimo prisotnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za amandma na amandma? (28 poslancev.) Je kdo proti? (39 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma na amandma ni sprejet.
Gremo na amandma Socialdemokratske stranke pod številko 1. Ugotovimo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za? (30 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Dajem amandma gospoda Potrča v drugem delu. Ali ne? Gospod Potrč? (Glas iz ozadja.) Gospod Potrč umika svoj amandma. Dajem na glasovanje celoten 21. člen. Ugotavljamo prisotnost! (62 poslancev.)
Kdo je za celotni člen? (51 poslancev.) Je kdo proti? (9 poslancev.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na 24. člen. Opozarjam, da je prišlo do neljube pomote. Amandma se samo glasi, v oklepaju tri: "V sporih zoper odločbe ministrstva, pristojnega za delo, odloča delovno in socialno sodišče, ki je pristojno za odločanje v socialnih sporih." Samo to je amandma, ostalo je obrazložitev. To je amandma gospoda Kontiča in gospoda Potrča.
In drugi amandma, ki ga predlaga Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko, ki ga vlada podpira, prvega pa ne podpira. Odpiram razpravo. Gospod Kontič.
BOJAN KONTIČ: Že prej sem povedal, na samem začetku, ko sem govoril še v imenu celotne poslanske skupine, da mi amandma k 24. členu umikamo, ker je bil modeficiran na seji matičnega delovnega telesa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Torej ga umikate. Hvala.
Amandma pod številko ena je torej umaknjen. Gremo na amandma pod številko dva. Želi kdo besedo? (Nihče.) Dajem amandma na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (61 poslancev.)
Kdo je za? (62 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje 24. člen v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo k 26. členu. Imamo en amandma, predlagatelja sta Bojan Kontič in Miran Potrč, vlada ga ne podpira, tudi matično delovno telo ga ne podpira. Odpiram razpravo. Predlagatelji ga umikajo, torej ne bomo glasovali o njem.
In amandma k 20. členu je brezpredmeten, ker ni bil sprejet amandma k 21. členu. S tem smo izglasovali amandmaje in člene, kjer so bili vloženi amandmaji.
V razpravo dajem še ostale člene. Želi kdo besedo? Ker ne želi nihče razpravljati, potem zaključujem razpravo in dajem na glasovanje preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo sklepčnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za? (54 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih. Glasovati moramo pa še o naslovu zakona. Ali želi kdo razpravljati o naslovu zakona? (Nihče.) Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem naslov zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je naslov zakona v celoti sprejet.
Prehajamo na TRETJO OBRAVNAVO ZAKONA. Izglasovali smo zakon po členih in naslov zakona. Ugotavljam, da k predlogu zakona ni bil sprejet noben amandma oziroma so bili sprejeti amandmaji v drugi obravnavi. Sprašujem, ali ima kdo amandmaje k tem členom. Lahko jih predlaga 10 poslancev, poslanska skupina, matično delovno telo ali predlagatelj zakona, pa tudi vlada. Želi kdo besedo? Gospod Henigman, prosim.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani! Že v razpravi sem napovedal, da bomo vložili amandmaje k določenim členom glede datumov. In, ker je ura 10 minut do šestih, delali pa naj bi do šestih, prosim za odmor in da to točko nadaljujemo jutri. Do jutri pa bomo pripravili amandmaje. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo želi besedo? (Ne.) Če ne, predlagam, da danes zaključimo sejo in nadaljujemo jutri zjutraj z isto točko dnevnega reda.
Samo še eno obvestilo prosim. Malo pozornosti. Poslankam in poslancem Državnega zbora - poslal mi je gospod predsednik Janez Podobnik. Obveščam vas, da sem datum sklica 4. izredne seje Državnega zbora, ki je bila sklicana za v torek, 29. aprila 1997 ob 10.00 uri in jo je zahtevalo 24 poslancev poslanske skupine SDS in SKD na podlagi predloga in po posvetu s predstavniki predlagateljev spremenil in 4. izredna seja Državnega seja sklicujem v sredo, 14. maja, ob 10.00 uri v tej dvorani. Hvala lepa.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 23. APRILA 1997 OB 17.54 URI.)