Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.10 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 18. seje državnega zbora Republike Slovenije. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Miroslav Mozetič, dr. Helena Hren-Vencelj, Andrej Fabjan, Anton Delak, Janko Veber, Bojan Kontič, Franc Potočnik. Od 13.00 ure dalje: Miran Potrč, Jožef Zimšek, Franc Pukšič, Peter Lešnik, Eda Okretič-Salmič, Janez Mežan, Vili Trofenik, Benjamin Henigman. Od 12.00 ure dalje Ivan Božič, do 12.00 ure Vincencij Demšar, za pričetek seje Jelko Kacin, Andrej Gerenčer, Mirko Kaplja in Aleksander Merlo. Aleksander Merlo je že med nami prisoten. Prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani! (49 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča. Na sejo sem vabil predstavnike vlade Republike Slovenije in prisotne lepo pozdravljam.
Na današnjem nadaljevanju 18. seje se bo zbor najprej seznanil z ugotovitvenim sklepom o prenehanju mandata poslanca državnega zbora, zatem bo zbor prešel na obravnavo 13. točke dnevnega reda, to je predloga zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o jamstvu Republike Slovenije za obveznice, izdane zaradi sanacije slovenskih železarn in nato na obravnavo 14. točke, to je predloga zakona o javnih naročilih ter po dnevnem redu dalje.
Prehajamo na UGOTOVITEV O PRENEHANJU MANDATA POSLANCA DRŽAVNEGA ZBORA. Prosim za pozornost! Ker je poslanec Miroslav Mozetič podal izjavo, da odstopa kot poslanec, prehajamo torej na ugotovitev o prenehanju mandata poslanca državnega zbora. Poslanec Miroslav Mozetič je dne 25. januarja 2000 podal izjavo, da odstopa kot poslanec. Svojo izjavo je dopolnil 2.2.2000. Izjavo in dopolnitev ste prejeli na klop. O odstopni izjavi je razpravljala mandatno-imunitetna komisija državnega zbora, ki je zboru tudi pisno poročala. Ali želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Besedo dajem predstavnikom poslanskih skupin. Besedo dajem poslankam in poslancem. Besedo želi Ivo Hvalica. Prosim!
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegice in kolegi! Že tretjič v tem mandatu poslanec državnega zbora zapušča klopi, klopi poslanca državnega zbora. Tako kot sem se oglasil ob prvih dveh primerih, se tudi sedaj, z namenom, da izrazim obžalovanje, da se to dogaja. Razumem posameznika, ki pač teži k temu, da se življenjsko uveljavi drugje, hkrati pa kot parlamentarec že drugega mandata neizpodbitno ugotavljam, da vse to slabi ugled državnega zbora. To so zadeve, ki niso evropska kategorija, kot jaz temu pravim. Spoštujem odločitev vsakega, v tem primeru pa izražam še večje obžalovanje kot ob prvih dveh primerih. Gre namreč za to, da je bil poslanec Mozetič tudi eden izmed redkih treznih pravnikov v tem parlamentu, ki je marsikdaj poskušal tudi z ustrezno razlago poslovnika prispevati k izboljšanju našega dela. Osebno ga bom pogrešal. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še kdo besedo od poslank in poslancev? (Ne želi.) Razpravo zaključujem.
Na podlagi navedenega in v skladu z 9. členom zakona o poslancih in drugim odstavkom 248. člena poslovnika državnega zbora se je državni zbor seznanil z naslednjim ugotovitvenim sklepom:
Državni zbor Republike Slovenije ugotavlja, da je poslanec Miroslav Mozetič dne 25.1.2000 oziroma 2.2.2000 podal odstopno izjavo, zato mu v skladu s tretjim odstavkom 248. člena poslovnika ter šesto alineo prvega odstavka in drugim odstavkom 9. člena zakona o poslancih preneha mandat z današnjim dnem.
V imenu - upam si trditi - poslank in poslancev, spoštovanih kolegic in kolegov in tudi v svojem lastnem imenu bi se rad dosedanjemu poslanskemu kolegu Miroslavu Mozetiču zahvalil za njegovo delo, ki ga je v več kot sedmih letih opravljal v funkciji poslanca državnega zbora. Na novem delovnem mestu, ki je tudi strokovni izziv, pa mu želim veliko uspeha! (Aplavz.)
Z navedeno ugotovitvijo bomo seznanili republiško volilno komisijo, ki bo državnemu zboru sporočila ime kandidata, ki bo nadomestil poslanca, ki mu je prenehal mandat.
Prehajamo na 13. TOČKO DNEVNEGA REDA - TRETJA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ZAKONA O JAMSTVU REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OBVEZNICE, IZDANE ZARADI SANACIJE SLOVENSKIH ŽELEZARN. Predlog zakona je za tretjo obravnavo pripravil poslanec mag. Janez Kopač. Ali želi predlagatelj zakona besedo? Prosim.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Predlog zakona je kratek in že dolgo v obravnavi. Za tretjo obravnavo je bil pripravljen tako, kot so narekovali sprejeti amandmaji v drugi obravnavi, tako da tu ni kaj posebnega dodati.
Rad bi rekel samo to - kot predlagatelj - da je bil vložen sedaj v tretji obravnavi en sam amandma. Ta amandma je vložila poslanska skupina Slovenske ljudske stranke. Predvideva, da se tista izjema, ki je bila v zakonu predvidena za 1999 in 2000 in sedaj 1999 ni več aktualen - da se ta izjema podaljša še naprej in ta izjema naj bi pomenila, da se znotraj proračunskega odplačilnega sklada lahko odplačujejo tudi obresti za obveznice, ki bi jih sicer moral plačati Slovenske železarne same.
Rad bi rekel kot predlagatelj: ta amandma sta tako matični odbor in vlada ste podprla. Kot predlagatelj bi rad rekel, da imam sam močan pomislek v zvezi s tem amandmajem zato, ker v primeru, da bi se realiziral v praksi - sedaj je dikcija taka, se to lahko zgodi - ampak bi rad rekel, da ne bo silne škode, če bo sprejet, ker ga v praksi lahko ali pa ne izvedeš. Če bi ga vlada dejansko poskušala izvesti v praksi, bi to bilo v nasprotju z decembra sprejetim zakonom o državnih pomočeh. Ker gre za nedovoljeno obliko subvencioniranja dotičnega podjetja, ki je od direktive Evropske unije že uzakonjena v zakon o državnih pomočeh - po mojem prepričanju ne dovoljuje. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Kopaču. Predlog zakona je obravnaval odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Predsednik tega odbora je tudi predlagatelj zakona. Sem pa že razumel, da ste na kratko podal tudi poročilo odbora. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) O zakonskem predlogu v celoti dajem besedo poslankam in poslance. Ker ni razprave, jo zaključujem in prehajamo na odločanje o posameznih amandmajih. Zakon ima dva člena.
Na 1. člen je vložen amandma. V razpravo dajem amandma k 1. členu. Amandma predlaga poslanska skupina Slovenske ljudske stranke. Popravek amandmaja ste prejeli 13. januarja. V razpravo dajem amandma oziroma njegov popravek. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem amandma poslanske skupine Slovenske ljudske stranke k 1. členu. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (31 poslancev.) Je kdo proti? (10 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na podlagi poslovniške določbe sprašujem sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, ali je bila zaradi tega sprejetega amandmaja porušena medsebojna skladnost določb zakona? (Ni bila.) Prehajamo na glasovanje o zakonu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za predlagani zakon v celoti? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 14. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O JAVNIH NAROČILIH. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora. Besedo ima predsednik odbora, mag. Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Odbor je obravnaval predlog zakona na osmih nadaljevanjih 73. seje odbora, kar pomeni, da smo se z njim ukvarjali izjemno dolgo, mislim po spominu sodeč ali pa po spominu, glede na moj spomin, mislim, da še z nobenim zakonom do zdaj toliko v vseh 10 letih, odkar sem tu. Z njim smo se ukvarjali toliko časa: prvič zato, ker je bil površno napisan in je bilo treba zelo veliko stvari popraviti s pravno-tehničnega vidika. Ampak to ni ne prvič, ne zadnjič. Veliko časa ali pa še mnogo več časa pa smo se z njim ukvarjali tako dolgo zato, ker v vladnem tekstu, kot je bil poslan v parlament, niso bile razčiščene nekatere konceptualne dileme. Zakon, to je treba, mislim da takoj reči, kljub temu da je imel priloženo izjavo, da je usklajen z direktivami EU, kot ga je predlagala vlada, ni usklajen z direktivami EU; je hudo v nasprotju z njimi, vse to pa zdaj seveda odpravljajo amandmaji odbora za finance.
V čem je bil srž problema? Vladni predlog zakona, kot je bil poslan, je želel uporabiti instrument javnih naročil kot instrument, kot dodatni instrument neke, recimo ji, posebne ekonomske politike. Ni bila razčiščena dilema v zakonu, čemu so javna naročila namenjena. Po razumevanju odbora, tako kot izhaja iz amandmajev, so javna naročila namenjena izključno temu, da za javni oziroma davkoplačevalski denar neka javnost - ali je to na nivoju države, ali na nivoju občine, ali na nivoju posameznega zavoda ali kjerkoli - skratka, da uporabniki storitev države, občine, zavoda, kogarkoli, ki je zavezanec za to, da je naročnik po tem zakonu, da pridejo čim ceneje do čim bolj kvalitetnih storitev ali izdelkov. To je po mnenju odbora osnovna naloga dobrega zakona o javnih naročilih.
Vlada je predlagala še druge stvari, ki se pa s tem konceptom ali pa s to mislijo ne skladajo. Zaradi tega so bili potem posamezni členi med seboj ali pa so v kombinaciji večih členov iz zakona izhajale zelo nenavadne rešitve, ki bi povzročile: prvič, izjemno zapletenost, drugič, večno spornost nekaterih javnih naročil, tretjič, neskladje z drugo obstoječo zakonodajo (naj omenim samo zakon o reviziji postopkov javnih naročil, pa zakon o obligacijskih razmerjih) in četrtič, povzročili bi precej višje stroške za javna naročila, kot pa bi ti, po mnenju odbora, lahko bili.
No, kljub temu da se je odbor s tem tako zelo dolgo ukvarjal ali pa prav zato, ker se je odbor s tem tako zelo dolgo ukvarjal in tako zelo natančno, od člena do člena, tudi amandmajev je veliko, lahko sedaj na koncu rečem, da po mojem mnenju oziroma po mnenju odbora je pa zakon sedaj izčiščen in primeren. Ni več problematičen in lahko z veseljem ugotovim tudi to, da je bila večina amandmajev odbora sprejeta praktično soglasno, ne vsi, ampak večina od teh amandmajev pa le.
Opozarjam na pomembne spremembe, ki jih vnaša odbor s svojimi amandmaji. Te se nanašajo na 3. člen, na 18.a člen, kjer smo povsem nanovo definirali odprti postopek, na 42. člen, na 91. člen, na 116. člen, na 134.a člen. Navedel sem samo nekaj pomembnejših sprememb, ki jih prinašajo amandmaji odbora, zahtevalo pa bi preveč časa, če bi sedaj poskušal predstaviti poročilo odbora v celoti; navsezadnje ga imate na klopi in kogar to bolj podrobno zanima, ga lahko tudi prebere.
Kakorkoli že, v imenu odbora predlagam, da predlog zakona sprejmete. Ocenjujem, da je sedaj povsem mnogournem trudu članov odbora zakon primeren in dober za drugo obravnavo. Res pa je, da bo v primeru sprejetja amandmajev treba še nekaj dodatnih pravnotehničnih izboljšav narediti v tretji obravnavi zato, ker navkljub osmim nadaljevanjem seje odbora čisto za vse detajle še vedno ni bilo časa.
Predlagam torej, da sprejmete zakon skupaj z amandmaji odbora in amandmaji, ki jih odbor podpira. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Kopač. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? Gospod Špiletič, stališče poslanske skupine socialdemokratov in gospod Rejc, stališče poslanske skupine SKD.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Kot najprej, bi v imenu poslanske skupine izrazil presenečenje, da se vladni predstavnik pri tako pomembnem zakonu, kot je zakon o javnih naročilih, ne želi oglasiti v državnem zboru. Toliko bolj presenečen sem zato, ker je vlada zakon prinesla v državni zbor v drugem branju brez jasnega koncepta.
V prvem branju je zagovarjala izredno oster koncept, v drugem branju je zagovarjala nasprotno od tega, bolj liberalen koncept samega zakona, hkrati pa na odboru, ki je kar na osmih sejah zasedal in obravnaval ta problem, ni imela jasnih izhodišč, ni imela jasnih stališč in se je vse prevečkrat na vprašanja, ali je to, kar nekdo predlaga, evropsko, skrivala za izgovorom: češ, tako je dogovorjeno v koaliciji, namesto da bi rekla, to zahteva ta smernica, to zahteva ta smernica, mi hočemo doseči to. Vendar ni bila pomembna strokovnost, ni bila pomembna usklajenost z evropskimi predpisi, temveč pred tem so bili postavljeni koalicijski dogovori. In prav bi bilo in pričakujemo, da se bo še pred glasovanjem o amandmajih predstavnik vlade vendarle vključil v razpravo in pojasnil svoje ravnanje. V nasprotnem primeru bomo pač to predlagali s predlogom proceduralnega sklepa.
Sicer pa o samem zakonu želimo poudariti naslednje.
Zelo pogosto slišimo, da moramo storiti nekaj proti širjenju korupcije v naših razmerah in da potrebujemo paket protikorupcijske zakonodaje. Zakon o javnih naročilih je temeljni zakon, ki ga lahko imenujemo tudi protikorupcijski zakon. To je tista srčica te protikorupcijske zakonodaje, ki zagotavlja preglednost trošenja finančnih sredstev proračuna in seveda s tem prispeva k nemožnosti razširjanja takšnega ali drugačnega podkupovanja, takšnega ali drugačnega zidanja cen, takšnega ali drugačnega izsiljevanja ali karkoli že razumemo pod pojmom korupcija. Zato toliko bolj preseneča tako mlahovo ravnanje vlade, ki je pripravljena spreminjati koncept samega zakona iz dneva v dan.
Drugo, kar bi želel poudariti, je naslednje. Že predsednik odbora je povedal, da je vlada trdila, da je zakon za prvo branje pripravljen v skladu z evropskimi usmeritvami. V drugem branju smo ugotovili, da temu ni tako. Glede na veliko število amandmajev, ki so bili sprejeti v drugem branju na odboru, je strah, da se bo zgodba, ki se je zgodila že ob zakonu o javnih naročilih izpred nekaj let, ponovila. Takrat je tudi vlada zatrjevala, da sprejemamo evropski zakon in da je usklajen z evropskim pravom. Žal, ob prvem obisku predstavnikov Evropske unije v Ljubljani se je izkazalo, da je vlada s svojimi izjavami zavajala. Jaz bi rad poudaril, da gre za izjemno široko in izjemno strokovno zahtevno problematiko in da jo je težko razumeti v celoti oziroma poznati v celoti, če se strokovno nekdo ne ukvarja samo s tem področjem. Zato so zagotovila predstavnikov vlade, ki delajo pretežno na tem področju, toliko bolj pomembna in moramo jim verjeti. Žal, ravnanje vlade v dosedanjem postopku pa je takšno, da ni mogoče izjavam iz ust predstavnikov vlade verjeti, kot sem že povedal, tudi zato ne, ker je bil vse prevečkrat slišan odgovor, da so določene rešitve po meri koalicijskega dogovarjanja in ne v skladu z direktivami EU.
Prav tako bi rad povedal, da smo na odboru kar osemkrat - osem sej je bilo posvečeno obravnavi tega zakona - sprejemali številna dopolnila in da so nam predstavniki vlade uvodoma povedali, da so vsa svoja dopolnila pripravili v sodelovanju s sekretariatom državnega zbora. Ob sami obravnavi se je pokazalo, da temu ni tako. Sekretariat je tvorno sodeloval v tej razpravi na osmih sejah in tudi številni amandmaji so bili sprejeti na podlagi njegovih opozoril. Kar pa se tiče soglasnega sprejemanja oziroma skoraj soglasnega, o čemer je govoril predsednik odbora, pa bi se skorajda upal trditi, da večina tistih, ki so dvignili roko za, niso imeli celote pred seboj, temveč so ravnali v skladu s koalicijskim dogovorom, ne pa na podlagi poznavanja strokovnega področja, o katerem so glasovali. Mislim, da je zakon takšen, kot je, na podlagi razprav na osmih sejah nekoliko izboljšan v primerjavi s tistim, kar je pripravila vlada. Vendar pa bo zahteval - če bo seveda to, kar je odbor predlagal, tudi sprejeto - še temeljito dodelavo, tudi zaradi tega, ker se je po našem prepričanju v drugem branju podleglo na premnogokaterih področjih pritiskom razno raznih lobijev, ki so hoteli uveljavljati luknje ali neke ohlapne rešitve, zato da bi se dosedanja praksa lahko nadaljevala.
Misli, da je pohvalno, da so pripombe poslale številne institucije k temu zakonu. Vendar pa vtis, da so posamezni lobiji prodrli pregloboko pri pripravi zakona in pri pripravi dopolnil, ostaja - vsaj predlagane rešitve govorijo temu v prid. In tudi to je razlog, da bo vlada, če že do sedaj ni uspela, pa vsaj do tretjega branja jasno izdelala koncept, jasno določila cilje, ki jih z zakonom želi doseči, in da bo potem zakon za tretje branje v skladu s temi cilji tudi pripravila.
Še enkrat opozarjam. Tokrat resnično še dodatno v opozorilo vladi: gre za protikorupcijski zakon, izdelajmo ga tako, da bomo dosegli zmanjševanje korupcijskih dejanj v državi. Ne podlegati številnim lobijem, kot je bilo to prisotno v drugem branju. Samo tako bo zakon lahko dosegel nek namen v družbi.
Še enkrat prosim, da se pred glasovanjem o amandmajih predstavniki vlade vendarle oglasijo in predstavijo svoj pogled na tako pomemben zakon, ker z ravnanjem, kot je to danes, kažejo na to, da se želijo skriti za večino rok v tem parlamentu in ne zagovarjati nobenega koncepta. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Špiletič. Poslovniška določba druge obravnave ne omogoča razprave po nastopu vlade. Predlagam, da se preprosto predstavnik vlade oglasi, ko se odločamo in glasujemo o amandmajih. Tam je možna razprava in najverjetneje so nekateri amandmaji tudi konceptualne narave in tam predstavnik vlade pove stališče. Uvodoma sem ga pozval in se državni sekretar ni odločil za nastop.
Stališče poslanske skupine SKD, Izidor Rejc.
IZIDOR REJC: Spoštovani gospod predsednik! Gospe in gospodje.
Zakon o javnih naročilih je gotovo eno od zelo pomembnih zakonov in v naši poslanski skupini smo se s tem veliko ukvarjali in tudi sam predsednik gospod Kopač je lepo povedal, da smo na osmih nadaljevanjih sej se mučili in vlekli iz predlaganega zakona tisto, kar je vredno, in tisto, kar nekam gre - naj gre naprej, se pravi, kar naj bo evropsko.
Moram vas spomniti tudi, da smo že pred kratkim podoben zakon sprejeli in da je bilo ravno z naše strani tudi povedano, da mu manjka evropska naslonitev. In to se sedaj dogaja; ampak presenečenje je bilo v samem postopku, v samem predlogu zakona, ki je sicer morda kazal še kar dobro, potem pa so nastopili, kot se temu reče, vsi tisti, ki so zainteresirani - ker morate vedeti, da so javna naročila v bistvu poziv na velik denar, ki ga proračun ima tako ali drugače, in seveda ta denar naj bi po čimbolj racionalni poti, pod čim boljšimi pogoji seveda dal največje učinke ali pa se izbere najcenejša ponudba ali pa najboljša storitev ali pa najboljša investicija ali karkoli; v glavnem v tem pasu se to dela. Neverjetno je bilo, kako smo ugotavljali, da so vsi, ki čakajo na to izredno veliko pogačo, bili tisti, ki so kar nekako hoteli in zahtevali od vlade, da jih umesti, da jim da svojo mesto in podobno. Vedno smo poudarjali na samih sejah odbora za finance in monetarno politiko, da je to evropski zakon in samo tak bo šel skozi in samo tak bo vreden tako velikega dela, če bo res evropski, ker sicer ga bomo še enkrat delali. In zdaj ga delamo drugič in ga delamo z veliko težavo in ga meljemo in se mučimo z njim. In v tem primeru je bila vlada zelo - bi rekel - neodločna, zelo neprecizna in čim smo rekli, ja, pa pustite jih pri miru, saj to ni evropski. Ja, seveda ni evropsko, ampak spet so pritegnili te, ki želijo s svojimi posegi, s svojimi amandmaji določiti dovolj prostora zase in dovolj zraka, da se lahko vključijo in da imajo seveda pogoje najboljše.
Skratka, zakon gotovo da mi podpiramo, gotovo pa je že to tudi res, da smo na številnih sejah odbora sodelovali in seveda tudi nekaj dali k temu, jasno pa je, da tudi druga obravnava najbrž ni mogla - v tem času, ko se je pripravljala druga obravnava - ni mogla vsega izbistriti, tako da bo potrebno tudi za tretjo obravnavo res še temeljito pregledati, da bo zakon vreden svojega truda in dela in da bo potem, kot se na koncu reče, evropski oziroma da bo potem mir s tem in ga da bomo tudi v Bruselj nesli in preverili in da bodo vedeli, da smo resno delo opravili. Torej ga podpiramo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Rejc. Stališča poslanske skupine Slovenske ljudske stranke predstavlja dr. Franc Zagožen.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Spoštovani zbor! Z zakonom je bilo res zelo veliko dela in marsikaj bo treba še postoriti, predvsem nekatere redakcije bodo gotovo potrebne tudi v tretjem branju, menimo pa, da je z amandmaji, ki so predloženi za današnjo obravnavo in ki jih odbora - matični odbor podpira, zakon vsebinsko pravilno zastavljen in da bo omogočil dejansko veliko večjo preglednost pri javnih naročilih, da bo omogočil tudi večjo konkurenčnost pri ponudnikih in tudi boljši nadzor nad izvajanjem javnih naročil.
Tu bi rad še posebej omenil amandma k 34. členu, ki je bistveno bolj dodelan kot amandma vlade in amandma odbora (mislim na amandma, ki so ga vložile poslanske skupine LDS, SLS in DeSUS pred nekaj dnevni, 9. februarja). Tako da že kar sedaj povem, da bomo ta amandma podprli, in mislimo, da je bistven, poleg nekaterih drugih tudi, ki zagotavljajo tak način razpisov javnih naročil, predvsem tudi po sklopih, ki omogočajo, da se bodo lahko tudi manjši ponudniki, manjša podjetja vključila v javna naročila enakopravno z velikimi, ki so doslej bolj ali manj monopolno obvladovala ta trg.
Torej, zakon podpiramo, skupaj z amandmaji, ki jih podpira tudi matični odbor. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih členih predloga zakona. Pogled v dvorani mi pravi, da nas je premalo v dvorani. Pozivam poslanske kolege, da se pridružijo.
Zboru predlagam, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje skupaj o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Po končani razpravi in glasovanju o amandmajih torej glasuje o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji, skupaj.
Ta predlog dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) 21 je opravičenih, to se pravi, minus 90, je jasno, koliko nas bo sedaj v dvorani po drugem glasovanju. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.)
Sejo bomo nadaljevali čez deset minut, ob 11.00 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 10.47 uri in se je nadaljevala ob 11.04 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Na glasovanje dajem torej tretjič predlog, da državni zbor razpravlja in glasuje skupaj o preostalih členih, h katerih niso bili vloženi amandmaji. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (49 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Predlog sklepa je sprejet.
Prosim tudi, da bi ta prisotnost v dvorani bila zagotovljena ob glasovanju o številnih amandmajih, ki so vloženi.
V razpravo dajem amandma k podpoglavju 1/1. To je amandma odbora. Naslov se spremeni tako, da se glasi: "predmet urejanja zakona." Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ta amandma dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (40 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Odpiram razpravo o 1. členu in amandmaju odbora. Opomba, ta amandma je vsebinsko povezan z amandmajema za novi 134.a in novi 138.a člen. Torej, če bo amandma sprejet, bomo nato glasovali tudi o teh dveh amandmajih. Predstavnik vlade želi besedo, prosim. Mag. Cvikl ima besedo.
MAG. MILAN MARTIN CVIKL: Hvala za besedo. Dovolite mi, da seveda ob obravnavi prvega amandmaja k 1. členu oziroma vsebinskega amandmaja vendarle kot vlada v bistvu povemo nekaj pomembnih stvari, ki so se dogajale s predlogom zakona o javnih naročilih v drugi obravnavi.
Kot je poznano in kot je objavljeno v gradivu Poročevalca, je bil zakon predlagan v mesecu novembru in tukaj moram seveda potrditi, da kot je navedeno v izjavi o skladnosti predloga zakona o javnih naročilih, zakon ni v nasprotju z direktivami, kot je bil predlagan. Je pa res, da je zakon v določenih elementih, ki so potem skozi razpravo na omenjenih osmih nadaljevanjih odbora za finance in monetarno politiko, bil bolj oster, kot seveda so same direktive. In v tem smislu je seveda potem tudi vlada, kot je navedeno v poročilu, predlagala ustrezno dopolnitev gradiva 11.1. in ta gradiva, to mnenje vlade je potem seveda glede na dejstvo, da so bili vloženi prepozno, odbor za finance povzel kot amandmaje odbora in so seveda v tem pregledu amandmajev tudi ustrezno vneseni.
In v tej zvezi seveda naj k 1. členu povemo, da vlada seveda podpira ta amandma in da tudi v povezavi z nekaterimi amandmaji, ki so predstavljeni v nadaljevanju predvsem novi 134.a in novi 138.a člen, z oblikovani amandmaji, zakon o javnih naročilih v drugi obravnavi še ustrezneje odraža tisto zakonsko dikcijo, ki jo potrebujejo zaradi tega, da bi se osnovni cilji in pa temeljna načela zakona lahko v polni meri realizirala.
Zato seveda poudarjam, da je vlada od predložitve samega zakona za drugo obravnavo ves čas dela na odboru za finance in monetarno politiko v polni meri sodelovala in tudi oblikovala predvsem z gradivom 11.1.2000 ustrezne dopolnitve tega zakona. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala državnemu sekretarju. Replika, gospod Špiletič oziroma razprava.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Jaz imam dodatno vprašanje za gospoda Cvikla. Ponovil bom tisto, kar sem že povedal, ko sem govoril v imenu poslanske skupine. Vlada je spremenila koncept od prvega do drugega branja. V prvem branju je zagovarjala relativno oster, zaprt koncept; kar pomeni, da je tiste direktive - ki pravijo, da je nekaj lahko - razlagala v smeri, da je tam postavila še neke določene dodatne omejitve. Cilj teh omejitev pa je bil: dajmo dokončno zagotoviti, da bodo javna naročila pregledna, da ne bo prihajalo do zlorab in tako naprej. Od prvega do drugega branja pa se v vladi nekaj zgodi in kar naenkrat zagovarja zelo raztegljive pogoje, zelo liberalno tolmači te direktive. Skratka, od prvega do drugega branja se nekaj zgodi v vladi, ampak razlogov, zakaj sedaj vlada zagovarja nov pristop, pa nismo slišali. Jaz bi vendarle prosil, gospod Cvikl, povejte, zakaj. Ali so bili pritiski lobijev premočni, ali ste spoznali, da ste naredili napako v prvem branju, ali ste narobe tolmačili direktive, ali je to koalicijski dogovor? Prosim, povejte, zakaj zastopate oziroma zagovarjate zdaj povsem nasprotni koncept kot v prvem branju. Ta stvar, menim, da zasluži obrazložitev,ker zakon ni zakon - ne vem - o prenehanju delovnega časa bank en dan pred novim letom, ampak je zakon o javnih naročilih in se nanaša v zelo zelo velikem delu tudi na trošenje proračunskega denarja.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Špiletič. Če bi v celoti sledili in naj bi sledili določbam poslovnika, potem bi bila edina korektna poslovniška pot naslednja, da bi seveda ali poslanska skupina v skladu s poslovnikom predlagala, da se ponovno opravi splošna razprava, ali pa, da se zakon vrne v prvo obravnavo in da se spregovori o konceptualnih vprašanjih. Zato bi prosil, da se osredotočimo na vsebino amandmaja k 1. členu in oba amandmaja, ki sta vezana na ta amandma, in če je možno v okviru teh amandmajev odgovoriti na vprašanje, prosim, če želi besedo predstavnik vlade. Prosim, magister Cvikl.
MAG. MILAN MARTIN CVIKL: Vlada zavrača mnenje, da je prišlo do bistvene razlike med prvim in drugim branjem oziroma, če hočete: med predlogom zakona in potem samimi ustreznimi dopolnitvami, ki so sedaj v obliki amandmaja oblikovani.
Vlada želi poudariti, da je zakon o javnih naročilih eden od zakonov, s katerim skušamo reformirati upravljanje javnih izdatkov. In tukaj bi rad poudaril, da vsaj dva pomembna zakona sta bila sprejeta, eden pa je v sprejemanju, to je zakon o računovodstvu in zakon o javnih financah.
V tem smislu je zakon o javnih naročilih kot proceduralni zakon tisti, ki s zapisanimi procedurami, ki pa morajo odražati dejansko življenje in izvajanje oziroma izvrševanja javnih financ, tisti, ki dopolnjuje to, kar zakon o javnih financah kot zakon, ki skuša zagotoviti maksimalno učinkovitost v upravljanju javnih izdatkov in potem s celim poudarkom na postopke - predvsem pripravljanja proračuna in uvrščanja pravic porabe v proračun, kar smo konec koncev tudi v veliki meri realizirali ob obravnavi in sklepanju proračuna za leto 2000. Ta zakon vse to dopolnjuje. V tem smislu zakon o javnih naročilih v drugi obravnavi ni konceptualno drugačen kot zakon o javnih naročilih v prvi obravnavi. Gre za to, da zakon je bil predlagan zaradi tega, ker je v vmesnem obdobju prišlo do uveljavitve pridružitvenega sporazuma in so nekatere določbe iz prejšnjega zakona bile v nasprotju z direktivami. Seveda se je v tem zakonu sledilo direktivam Evropske unije, ki pa povzemajo urejanje javnih naročil v vseh državah Evropske unije. V tem smislu se je zakon oblikoval.
Sedaj predlagani amandmaji - predvsem ti amandmaji, ki so predlagani k 1. členu, predvsem v zvezi z ustanovitvijo in pristojnostjo urada za javna naročila - odražajo predvsem to osnovno dejstvo, da - potem kasneje bomo diskutirali o tem amandmaju - urad za javna naročila dobiva po 15 točkah zapisane ustrezne naloge, ker on ima tudi zaradi izvrševanja javnih naročil kot dela proračunske porabe ustrezno vlogo. V tem smislu zagotavlja, da s postopki izvajanja javnih naročil v Republiki Sloveniji sledimo praksi v Evropi oziroma praksi v državah razvitih tržnih gospodarstev.
Če zaključim. Javna naročila kot procedure javnega naročanja imajo v Sloveniji relativno kratko prakso, ker se zakonska materija ni urejala. To je storil zakon iz leta 1997 in ta zakon se je sedaj - upoštevaje nova dejstva, predvsem, da želimo in da smo podpisali pridružitveni sporazum z Evropsko unijo, ne moremo v tem zakonu oziroma v teh procedurah biti v nasprotju s tem, kako se to ureja v tržnih gospodarstvih Evropske unije.
Toliko kot odgovor, bomo pa seveda pri posameznih členih - in mislim, da so vsi členi tukaj, omenjeni so bili v samem poročilu, ki na neki način, če hočete, z oblikovanim amandmajem v bistvu zbuja dvoma, ali je vlada spremenila mnenje - o njih tudi ustrezno razpravljali. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem amandma k 1. členu, predlagatelj je odbor za finance. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Ker je vsebinsko povezan z amandmajema za novi 134.a člen in za novi 138.a člen, prehajamo na odločanje o tem amandmaju. Smo na strani 27 pregleda amandmajev.
Na glasovanje dajem amandma za novi 134.a člen. Predlagatelj je poslanske skupine LDS, SLS in DeSUS. Če bo ta amandma sprejet, sta amandmaja pod točko 2 in 3 brezpredmetna. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Amandmaja pod točko 2 in 3 sta postala brezpredmetna. Prehajamo na odločanje o amandmaju za novi 138.a člen, to je zadnji amandma v pregledih, predlagatelj je vlada. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 1. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za 1. člen? (27 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je 1. člen sprejet.
Odpiram razpravo o 3. členu in amandmajih. Pod točko 1 ga predlaga vlada, če bo ta sprejet, sta amandmaja pod točko 2 in 3 brezpredmetna. Amandma pa je tudi vsebinsko povezan z amandmajem k 102. členu. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem torej amandma pod točko 1 k 3. členu. Predlagatelj je vlada. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Amandmaja pod točko 2 in 3 sta postala brezpredmetna.
Preden preidemo h glasovanju o amandmaju k 102. členu, dajem na glasovanje še 3. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za 3. člen? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 3. člen sprejet.
Na glasovanje dajem amandma k 102. členu, ki ga predlaga vlada. Če bo ta amandma sprejet, bo amandma pod točko 2 brezpredmeten. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma vlade k 102. členu? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet; člen je v celoti spremenjen.
Odpiram razpravo o 7. členu in amandmaju odbora. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 7. člen v celoti. (Sedaj smo glasovali o 7. členu in bomo potem prešli na 6. člen, ki sem ga pomotoma preskočil.) Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Torej, kdo je za spremenjeni 7. člen v celoti? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Odpiram razpravo o 6. členu in amandmaju odbora. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 6. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za 6. člen? (44 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Odpiram razpravo o 10. členu in amandmaju odbora. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (26 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 10. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za člen? (32 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 13. členu in amandmaju odbora. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (31 poslancev.) Kdo je proti? (5 poslancev.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 13. člen. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 13. člen? (33 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Člen je sprejet.
Smo pri 14. členu. Amandma pod točko 1, predlagatelj je odbor. Amandma pod točko 2, predlagatelj je odbor. Na glasovanje dajem torej prvi amandma k 14. členu. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (46 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma k 14. členu. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za drugi amandma? (36 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
In na glasovanje dajem 14. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (43 prisotnih.) Prosim za pozornost. Bilo je prehitro. Ugotavljamo prisotnost! Glasujemo o členu 14 v celoti. (49 prisotnih.)
Kdo je za člen? (31 poslancev.) Kdo je proti? (6 poslancev.)
Člen je sprejet.
Smo pri 15. členu. Amandma se glasi: "Člen se črta." Predlagatelj je odbor. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (30 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet. Člen je črtan.
Smo pri 18. členu in amandmaju odbora. Ugotavljamo prisotnost! (42 prisotnih.) Prosim za pozornost v dvorani. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (38 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 18. člen. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri amandmaju za novi 18.a člen. Predlagatelj amandmaja je odbor. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Sprejeli smo novi 18.a člen.
Smo pri 19. členu in amandmaju odbora. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost! Glasujemo o amandmaju odbora k 19. členu. (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri 19. členu in amandmaju odbora. Ugotavljamo prisotnost! (43 prisotnih.) Prosim za pozornost! Nekatere poslanske skupine so se kar osušile. Smo pri amandmaju odbora. Glasujemo o 19. členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Sedaj smo pri 20. členu in amandmaju odbora pod točko 1. Če bo ta sprejet, bo postal amandma pod točko 2 brezpredmeten. Le-tega predlagajo tri poslanske skupine: LDS, SLS in DeSus. Ali želi kdo besedo? Gospod Kopač, prosim.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala lepa. Tukaj gre za manjšo pomoto odbora. Pri 91. členu smo sprejeli drugačno dikcijo, "nepredvidljivi dogodki" in tako naprej, ki pa je prej vseboval na podlagi amandmajev vlade dikcijo "višja sila". Potem smo sicer popravili 116. člen in še druge s tem 91. členom povezane člene. Ta 20. člen pa smo pozabili na odboru in popravek se dogaja sedaj z amandmajem treh poslanskih skupin. Zato prosim, da amandmaja odbora ne podprete, ampak podprete amandma treh poslanskih skupin. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (40 prisotnih.) Med nami je petkovo razpoloženje. Ugotavljamo prisotnost! Kolega Rupar, prosim, da se prijavite. (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 1? (17 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Dajem na glasovanje amandma pod točko 2. Predlagateljice so tri poslanske skupine. Ugotavljamo prisotnost! (44 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 2? (42 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 20. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost v dvorani! (47 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (40 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na člen 21 in amandma odbora. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost! Glasujemo o amandmaju k členu 21! (53 prisotnih.)
Kdo je za člen 21 v celoti? (42 poslancev.) Kdo je proti?
(1 poslanec.)
Sprejeli smo amandma k 21. členu, da ne bo nesporazuma. Sedaj dajem 21. člen v celoti na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za člen 21 v celoti? (43 poslnacev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo k naslednjemu členu, to je člen 22. Predlagatelj amandmaja je odbor. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ta amandma dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (42 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet in člen smo v celoti spremenili.
Smo pri 23.členu. K temu je vložil amandma odbor. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (37 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za člen? (32 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri členu 24 in amandmaju odbora pod točko 1, ki je tudi edini amandma. Tega dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (36 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 24. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Drugič ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo k 26. členu in amandmaju odbora. Gospod državni sekretar želi besedo.
MAG. MILAN MARTIN CVIKL: Tukaj bi rad samo poudaril to, da seveda je to v skladu z oblikovanjem amandmaja odbora za finance in monetarno politiko. To je eden od amandmajev, ki bo ustrezneje v bistvu odražal določbo glede določitve osnove, ker seveda se sedaj predvsem izpostavlja upoštevanje načela gospodarnosti in se v tem smislu potem oblikujejo smiselno zaključene celote, kar seveda je na nek način odraz življenja. Zato predlagamo, in vlada je tako tudi oblikovala v dopolnitvi gradiva, da se ta amandma podpre. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Vlada torej podpira amandma k 26. členu. Kolega Kopač, ali želite besedo? Prosim.
MAG. JANEZ KOPAČ: Ta amandma, ki je v pregledu amandmajev, ni čisto identičen s tem, kar smo sprejeli na odboru. Saj ni velike razlike, ampak samo da ne bo nesporazumov. Če pogledate poročilo odbora, na strani 8 je amandma k 26. členu, prvi stavek se spremeni tako, da se glasi: "Naročnik ob upoštevanju načela gospodarnosti predmet javnega naročila oblikuje v smiselno zaključene celote, tako da jih je mogoče oddajati ločeno." Besedilo je samo nekoliko drugačno, kot je to v pregledu amandmajev. Ne vem, kje je tukaj prišlo do pomote, ampak originalni amandma je na strani 8 v poročilu odbora. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Kopač. Razume se, da bomo glasovali o originalnem amandmaju, torej o amandmaju, ki ga predlaga odbor, in kolega Kopač ga je pravkar prebral. Vlada ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma odbora k 26. členu? (42 prisotnih.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 26. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za člen? (34 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Smo pri 27. členu, amandma odbora. Gospod Možgan želi besedo. Prosim.
JOŽE MOŽGAN: Oprostite, gospod predsednik! Verjetno sem preslišal, ampak jaz vem, da je bil amandma na 16. člen in sem čakal, pa ni bilo nobenega predloga tega amandmaja. Vem, da ga je vložila invalidska komisija na pobudo invalidskih podjetij, zdaj pa ne vem, kaj se je zgodilo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Možgan. To je amandma k 116. členu in ko pridemo do tja, vam bomo dali besedo in bomo glasovali.
JOŽE MOŽGAN: A, k 116. členu, oprostite!
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Torej, sedaj smo pri 27. členu in amandmaju odbora.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 27. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (37 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo k 29. členu, kjer imamo amandma odbora, ki pa je vsebinsko povezan tudi z naslednjim amandmajem. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje o amandmaju odbora k 29. členu. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet; člen smo v celoti spremenili.
Prehajamo k 30. členu in amandmaju odbora, ki se glasi: Člen se črta. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet; člen smo črtali.
Smo pri 34. členu in amandmaju odbora. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma odbora k 34. členu? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet; člen je v celoti spremenjen.
Smo pri 35. členu in amandmaju odbora. Ugotovimo prisotnost !(50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (31 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za člen? (32 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo k naslovu podpoglavja 2.5; amandma vlaga odbor. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (33 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet; spremenili smo naslov podpoglavja.
Sedaj smo pa pri členu 41 in imamo amandma odbora. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (34 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Amandma je sprejet. Člen je v celoti spremenjen.
Prehajamo k členu 42. Pod točko 1 imamo amandma na amandma vlade. Predlagatelj je odbor. Pod točko 2 imamo amandma vlade. Državni sekretar želi besedo.
MAG. MILAN MARTIN CVIKL: Tukaj gre podobno za enega od takšnih členov, ki je seveda doživel izboljšanje teksta, zato predlagamo, da se tukaj podpre amandma odbora, ki je amandma na amandma vlade. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 1? (39 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma, to je amandma vlade. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za drugi amandma? (29 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 42. člen. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za člen? (34 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Člen je sprejet.
Smo pri členu 43 in amandmaju odbora. Ugotavljamo prisotnost! (41 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost! Glasujemo o amandmaju k členu 43. (47 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (40 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (37 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Člen je sprejet.
Prehajamo na amandma k členu 45. Člen se črta. Predlagatelj je odbor. Ugotavljamo prisotnost! (43 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost! Glasujemo o amandmaju k 45. členu, da se člen črta. (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
45. člena ni več.
Smo pri 46. členu in amandmaju odbora. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 46. člen. Ugotavljamo prisotnost! (38 prisotnih.) 46. člen. Biti mora prisotnih vsaj 46 poslancev. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Prehitro je bilo? Prosim, da ste pozorni na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.)
Sejo nadaljujemo čez 10 minut. Ob 11.55 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 11.45 uri in se je nadaljevala ob 11.57 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ugotovimo prisotnost za glasovanje o 46. členu v celoti! (54 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (47 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Sedaj smo pri členu 49, v celoti z amandmajem člen spreminja odbor. Ta amandma dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (40 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. Člen je v celoti spremenjen.
Prehajamo na člen 50 in amandma odbora. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (44 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za člen? (37 poslancev.) Kdo je proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri členu 51. "Črta se zadnji stavek četrtega odstavka." Tako se glasi amandma odbora. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (35 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za člen? (34 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo k členu 55 in amandmaju odbora. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (36 poslancev.) Kdo je proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet, člen je v celoti spremenjen.
Prehajamo k členu 57 in amandmaju odbora. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (33 poslancev.) Kdo je proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za člen? (34 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo k členu 58 in amandmaju odbora. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (37 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti.Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (36 poslancev.) Kdo je proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri členu 66 in amandmaju odbora. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (44 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za člen? (38 poslancev.) Kdo je proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri členu 69. Amandma predlaga odbor. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (35 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za člen? (36 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri amandmaju k 72. in 73. členu; predlagatelj je odbor. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet; z amandmajem smo črtali 73. člen.
Na glasovanje dajem 72. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za 72. člen? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 76. členu in amandmaju odbora. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za člen? (37 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Smo pri 77. členu; predlagatelj amandmaja je odbor. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet; člen smo v celoti spremenili.
Prehajamo k 80. členu, kjer imamo amandma odbora. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 80. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za člen? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 81. členu in amandmaju odbora. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 88. členu in amandmaju odbora. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Glasujemo o 88. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
K naslovu 90. člena imamo amandma odbora. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Naslov člena smo spremenili.
Ker je naslov člena sestavni del člena, dajem na glasovanje 90. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (35 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 91. členu in amandmaju odbora. Ugotavljamo prisotnost! Razpravo želi gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Pri 91. členu, ki se v celoti spreminja z amandmajem odbora in ki je povezan že s predhodnim 20. členom, je potrebno zahtevati nekaj pojasnil.
Gre namreč za to, da ta člen določa, kdaj je možna oddaja naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave. Tako kot je člen definiran, dopušča vse oziroma dopušča ravnanje, kot smo ga vajeni že do sedaj, predvsem, če preberemo poročila o delu Darsa. Na vsako pogodbo se pojavi neko dodatno delo, ki zahteva neko dodatno plačilo, in tako veriga nadzidavanja od prvotnih cen pravzaprav sega visoko.
Mislim, da je ta člen, člen, ki pravzaprav deluje v nasprotju s cilji zakona o javnih naročilih, o katerem danes govorimo, oziroma poruši celoten koncept tega zakona. Formuliran je tako, da omogoča nešteto mnogo izjem in prav vsak se bo lahko na ta 91. člen obesil.
Poglejte, kaj je z amandmajem predlagano. Oddaja naročila po postopku brez predhodne objave se lahko opravi tudi za gradnje ali storitve, ko takih dodatnih del, storitev ni mogoče tehnično ali ekonomsko ločiti od glavnega naročila, ne da bi to povzročilo nepremostljive ovire za naročnika. Rad bi vedel, kako in po čem se to presoja, da ni mogoče tehnično ali ekonomsko ločiti od glavnega naročila in da bi nekaj povzročilo nepremostljive ovire za naročnika.
Tisti, ki ima interes neke nadzidave cen ali v dogovoru s komurkoli, ta bo našel kriterijev, da bo utemeljeval, da je upravičen delovati po 91. členu, kolikor jih bo hotel. Kdo je sedaj tisti, ki bo rekel, imaš prav ali nimaš prav? Po kakšnih kriterijih? Ali so to tehnični normativi ali je to subjektivna presoja, znanje, ne vem, izkušnje? Dajte to povedati!
Prav tako 2. člen, izjeme torej so možne tudi, ko so gradnje ali storitve, čeprav bi jih naročnik lahko oddal ločeno od izvedbe prvotnega naročila, nujno - najbrž je "nujne" potrebno popraviti - potrebne za nadaljnje faze izvedbe. Vedno bomo rekli, naredili smo 10 kilometrov avtocest, zdaj potrebujemo pa še 2, ker je to nujno, da bomo naslednjih 10 ali pa, ne vem. Skratka, dajte, prosim, pridite sem in razložite, kako se bo v praksi ta 91. člen izvajal, ker zapisan tako, kot je, omogoča prav vse oziroma status quo na področju javnih naročil. Jaz moram reči, da bi rad tudi odgovor o tem, kaj pravijo evropske direktive na tem področju. Menim, da je potrebno v primeru, ko evropska zakonodaja dopušča ostrejši kriterij na tem segmentu, da moramo ta ostrejši mehanizem tudi v ta zakon vgraditi. Tako kot je zdaj zapisan 91. člen, ne rešuje tistega, kar bi zakon o javnih naročilih moral.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod državni sekretar želi besedo.
MAG. MILAN MARTIN CVIKL: Hvala za besedo. Mi smo se že pri 20. členu seveda ustrezno oglasili in povedali in tudi z ustreznim glasovanjem je bilo povedano v bistvu, kdaj se lahko izvaja postopek, ki je pač drugačen, kot so običajni postopki. 91. člen, ki govori o postopku s pogajanji brez predhodne objave, sledi direktivam, sledi direktivam. Ker pa je tendenca zakonodajalca sledila točno temu, kar je gospod poslanec omenil, je za razliko od direktiv ureditev v 91. členu in tudi z amandmajem ostrejša, ker pravi, da celotna ocenjena vrednost ne sme presegati 25% zneska, medtem ko direktive pravijo 50% zneska. Jaz ne bi tukaj citiral direktive, to je direktiva 159/57, 7. člen, točka 3, kjer potem govori in točno navaja te primere, ki so sedaj v ustreznem amandmaju odbora tudi povzete. Zato menimo, da je zadoščeno na eni strani direktivam, na drugi strani pa ravno zaradi tega, ker je praksa javnega naročanja v Sloveniji relativno mlada, je v tem, če hočete, izjemnem postopku ta celotna vrednost oziroma celotna ocenjena vrednost ne sme presegati zneska, ki je za polovico nižji od tistega, ki ga direktive določajo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Gospod Rožič želi besedo.
NIKOLAJ ROŽIČ: Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke poslanci. Jaz sem se sicer kasno seznanil s tole materijo, vendar tako, kot jo prebiram in kot jo tudi poznam, mislim, da to določilo lahko oziroma mora ostati v tem zakonu. Namreč gre za zadevo, če bi opustili to določilo, potem lahko računamo, da se bodo gradnje razvlekle v nedoločen čas. Namreč, pri takšnih gradnjah, recimo da so to avtoceste, železnice ipd. infrastrukturni objekti, prihaja in bo prihajalo vedno do dodatnih, naknadnih del ali kakorkoli jih imenujemo. Predstavljajmo si gradnjo predora ali predstavljajmo si gradnjo opornih, podpornih zidov, ki so zasnovani, na določeno razdaljo, v določen času oziroma običajno se pa dogaja, da se ravno ti objekti na osnovi konkretne geologije, geomehanskih raziskav, jih je pač potrebno podaljšati, povišati ali kakorkoli. Mislim pa, da je še najpomembnejše, če rečem v predorih. V predorih si ne znam zamišljati, da bi se v predoru, kjer pride do raznih udorov, zruškov itd., da bi se tu zdaj pojavil nek drug izvajalec, ki bi v tej isti cevi izvajal ta dela. To enostavno iz varnostnih razlogov ne more in ne gre in se to nikjer tako tudi ne izvaja.
Jaz mislim, da je dovolj, če je v zakonu o javnih naročilih, navedeno, da izvajalec mora izvesti ta dodatna dela, seveda po kriterijih, po cenah, po indeksih itd., ki so določeni in ki veljajo za vse. Mislim, da je to racionalno. Opustitev tega določila bi pomenila podaljšanje rokov gradnje avtocest, infrastrukturnih objektov. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika dr. Jože Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. To ne bo toliko replik, kot bo ena misel. Namreč, ta dodatna dela so vedno največji problem. Tudi jaz imam nekaj izkušenj s tem v zvezi in moram reči, da so se vedno kasneje pojavila in ko so se na začetku vsi čudili, kako je lahko s takšno nizko ceno konkuriral, se je na koncu izkazalo, da je pač on dobil vse to plačano. Zato je to področje po mojem potrebno zelo jasno regulirati. Tu namreč gre za več subjektov, ki so "v igri", pod narekovajem, gre tudi za nadzorni organ, gre za projektante, za izvajalce, za plačnika. Včasih se lahko zgodi, da se že vnaprej dogovorijo, tudi s projektantom, tudi z nadzornim organom. Tako da mislim, da smo sedaj pri neki stvari, ki objektivno omogoča največje nepravilnosti pri teh javnih, zlasti gradbenih, delih. Menim, da bi državni zbor tega ne smel podcenjevati. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, kolega Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Gospod Cvikl, mislim, da ste nas vi poskušali zavesti s svojim nastopom. Dejali ste namreč, da je upoštevaje mlado prakso na področju javnega naročanja omejitev preseganja v skladu z 91. členom 25%. To je res zapisano v besedilu Poročevalca na strani 53, vendar, preberite si 91. člen oziroma amandma, kjer pravi: "Prvi odstavek 91. člena se spremeni tako, da se glasi...," 91. člen ima en sam odstavek, torej se člen v celoti spreminja, in ima dve točki. Jaz v tem besedilu pregleda amandmajev na strani 19 nikjer več ne najdem omejitve 25%. Če je ta eventualno kje z amandmaji prestavljena v kak drug člen, dopuščam možnost, da je ta omejitev kje drugje zapisana - v 91. členu, tako kot je zapisan amandma, te omejitve ni več in je indeks lahko ne 25, ampak tudi 125, zakonske omejitve ni!
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Cvikl želi besedo.
MAG. MILAN MARTIN CVIKL: Poglejte, to, na kar je gospod poslanec opozoril, je netočno. Namerno sem govoril o 25%, in to iz razloga, ker je amandma oziroma to, kar je vlada predložila 11.1. in kar je bilo diskutirano na odboru in kar izhaja iz poročila odbora, kjer je zapisan tekst, ki se spreminja, potem pa v obrazložitvi nedvoumno piše, da gre za jasnejše besedilo, ki omogoča naročniku nedvoumno razumevanje, kdaj lahko odda naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave. Tekst zakona, osnovni tekst zakona ima ta vmesni pogoj, pri tem pa celotna ocena vrednosti ne sme presegati 25% zneska glavnega naročila, ne kot sestavni del, če hočete, prve točke teh dveh pristopov. Zato bo vlada nedvoumno za tretjo obravnavo predlagala takšno dopolnitev oziroma takšen tekst 91. člena, ki bo to, kar je izvorno vlada 11.1. predlagala, da se spreminja samo, kdaj so ti postopki, ne pa, koliko je maksimalna omejitev. Če te omejitve ne bi bilo, potem bi bili v nasprotju z direktivami. Tako da nedvoumno želim poudariti, da je 25% tisto, kar ni spreminjano. Ne bom se spuščal v samo delo oblikovanja teh posameznih tekstov. Iz same obrazložitve poročila odbora nedvoumno izhaja to. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Kopač želi besedo.
MAG. JANEZ KOPAČ: Gospod Špiletič ima v resnici prav. Amandma na odboru, kot je bil mišljen, v resnici je zapisan tako, kot se ga da prebrati, bi moralo pisati: 1. točka prvega odstavka 91. člena se spremeni tako, da se glasi... To je sporočilo odbora, besedilo amandmaja se res glasi tako, kot piše v pregledu amandmajev.
Če lahko v imenu odbora popravim ta hip, ker je nesporno bilo tako, se uvodni stavek tega amandma glasi: "1. točka, prvega odstavka 91. člena se spremeni tako, da se glasi"...
Da ne bo nesporazumov. V 2. točko ni nihče posegal in v ta vmesni stavek, ki govori o 25%, tudi ni nihče posegel na odboru. Prosim za razumevanje za ta popravek.
Drugače pa bistvena razlika med amandmajem, ki ga predstavlja, popravljena 1. točka, in osnovnim tekstom, je v besedi "nepredvidene" in "nepredvidljive". Odbor pravi "nepredvidljive okoliščine", kar je nekaj drugega, kot "nepredvidene", kar je pisalo v vladnem tekstu. Po tistem bi res lahko nekdo namerno nepredvidel nečesa in potem bi šel v dodatna dela. Odbor pa govori o "nepredvidljivih". Ker pa je to dobesedno prepisana direktiva Evropske unije, je šlo v resnici v vladnem tekstu za slab prevod, ki ga je odbor poskušal ustrezneje popraviti.
Sedaj me opozarjajo, če je tudi 1. točka prvega odstavka, da je treba še vedno dodati tisti stavek, tisti del stavka, ki govori o 25%. Ne vem, če lahko.
V imenu odbora res poudarjam, da smo samo tisti del 1. točke, prvega odstavka s tem amandmajem popravljali. Ali lahko ta popravek vzamete na znanje? Ali bi moral to pisno urediti? Ne vem. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Dr. Franc Zagožen.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Hvala lepa. Strinjam se. Očitno je prišlo do tehnične napake pri pripravi tega amandmaja. Na odboru sem sodeloval in je spreminjal samo 1. točko, in to samo te besede, namesto "nepredvidenih" "nepredvidljive". Namesto "velikih neprijetnosti" v stavku pod A je zamenjal, ti dve besedi je zamenjal "z nepremostljivimi ovirami". O drugem ni bilo govora in je očitna napaka. Kakorkoli že.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Predlagam, da v imenu poslanske skupine predlagate amandma na amandma.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Tudi lahko. Ali je potrebno pismeno?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ustno bo dovolj.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Torej ustno, v tem primeru tako, kot je predlagal že gospod Kopač: 1. točka prvega odstavka se spremeni tako, da se glasi... in potem tekst, ki je v tem amandmaju naveden, s tem, da se na koncu, kjer za zadnje faze izvedbe pod točko prvotnega naročila, vejica, pri tem pa celotna ocenjena vrednost ne sme presegati 25% zneska glavnega naročila.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Predlagam seveda še bolj korektno pot, da poslanska skupina, ki je predlagala amandma, predlaga amandma na amandma, ki se glasi, da se k amandmaju odbora na koncu doda besedilo "pri tem pa celotna ocena vrednosti ne sme presegati 25% zneska glavnega naročila". To je najbolj korektna pot in je tudi, gledano s smisla razprave na odboru. Imamo potem dva predloga, imamo amandma na amandma odbora, ki ga predlaga poslanska skupina, in pa amandma odbora. Gospod Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Ne bom se opredeljeval do predloga, ki je bil dan. Na zahtevo naše poslanske skupine prosim za pol ure odmora, da bomo preučili zadevo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Zagožen, o tej zadevi pa res nimate kaj preučevati, to je zadeva, ki je bila na odboru prediskustirana na več sejah. To je bilo pa soglasno sprejeto, vaš poslanski kolega je predlagal to rešitev.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Kolegi poslanci tako zahtevajo in jaz pri tem vztrajam.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegi poslanci! Dobro, sejo nadaljujemo ob 13.00 uri, na predlog poslanske skupine socialdemokratov. Prosim poslansko skupino slovenske ljudske stranke, da pisno vloži amandma na amandma v tem času.
(Seja je bila prekinjena ob 12.27 uri in se je nadaljevala ob 13.05 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča. Ali želi predstavnik poslanske skupine socialdemokratov besedo? Prosim, doktor Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa, gospod predsednik. V poslanski skupini smo na posvetu ugotovili, da gre za eno od bolj pomembnih ali najpomembnejših določil tega zakona, ki bistveno lahko omogočajo ali pa ne omogočajo neupravičene zaslužke, kar je tudi cilj in intenca tega zakona, namreč, da to prepreči. Naš vtis je, da zadnji stavek, ki določa limit 25%, očitno ni izpadel čisto slučajno. Zato seveda menimo, da je potrebno to stvar najmanj, kar je, omejiti. Drugo, kar je, bi pa bilo treba amandma, ki je bil prej tudi tu prebran, dobiti tudi v pisni obliki ali pa naj se še enkrat tu natančno predstavi, ker gre za bistvena določila tega zakona.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa doktor Jožetu Zagožnu. Gospod Cvikl, prosim. Imamo torej amandma odbora in amandma na amandma odbora, ki ga je prej predlagala poslanska skupina Slovenske ljudske stranke.
MAG. MILAN MARTIN CVIKL: Menimo, da z amandmaji k 91. členu, kjer je vloženi amandma na amandma odbora za finance, nedvoumno določi, da se vključi besedilo na koncu vejice, "pri tem pa celotna ocena vrednosti ne sme presegati 25% zneska glavnega naročila", povsem skladen s tistim, kar je seveda v gradivih, ki jih je vlada dostavila za delo, bilo tudi eksplicitno določeno. V tem smislu je tudi sama diskusija na odboru tekla. Mi menimo, da seveda z izglasovanim amandmajem na amandma odbora in pa seveda z izglasovanim amandmajem odbora se ustrezno dopolni 91. člen, ki je bil v osnovi z amandmajem spremenjen, tako da se na eni strani "nepredvidene okoliščine" nedvoumno določijo kot "nepredvidljive okoliščine" in drugič, da prejšnji tekst, ki je govoril o "velikih neprijetnostih" za naročnika, pravzaprav jasno pove - to je sedaj drugi amadma - da gre za "nepremostljive ovire" za naročnika. In samo v tem primeru se sme oddati naročilo po postopku s pogajanjem brez predhodne objave. Že prej sem pa povedal, da direktive Evropske unije takšne izjeme oziroma takšne primere, v katerih lahko pride do pogajanj brez predhodne objave, predvidevajo, da pa so evropske direktive celo milejše, kot to, kar je vlada predlagala v osnovnem tekstu, in sicer v smislu, da evropske direktive pravijo, da celotna ocenjena vrednost teh del ne sme presegati 50% zneska. Tu pa smo predlagali, in z amandmajem je sedaj predlagano, 25% zneska, tako kot je vlada v osnovnem tekstu tudi zapisala. Če bi ne bil izglasovan amandma na amandma odbora, potem bi morali za tretje branje ugotoviti, da v tem delu pa smo v nasprotju z direktivami Evropske unije, ker si nismo teh izjem omejili na teh sedaj predlaganih 25%. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Dve repliki, prvi Ivo Hvalica, drugi dr. Jože Zagožen.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Repliciram državnem sekretarju, gospodu Cviklu, ki sem ga iz oddaljenosti že prej poslušal. Moram povedati, da sem vnaša zmedo ali pa ne pozna problema.
Govorite o nepredvidenih, nepredvidljivih okoliščinah. Gospod Cvikl, to je tipično za naš način, za našo tehnologijo ponudb v gradbeništvu. Verjemite mi, da pri mednarodnih tenderjih temu ni tako. Vsi vemo, kot ste že prej v nastopu povedali, da nastane pri predoru ali pa - malo ste bili nerodni - pri opornih zidovih, ste govorili, in tako dalje, nepredvidljive stvari in tako dalje. Ne, glejte! To so stvari, ki so predvidljive. V mednarodnih tenderjih morate zato v osnovni ponudbi predvideti znesek, ki je običajno, odvisno od dela, od 5 do 10%, kjer se napiše, da se bo ta nepredvidljiva dela, ki so ponujena v znesku - in jasno, zaradi tega je tudi ponudba višja - da se bodo obračunala ali po enotnih cenah ponudbe ali po nekih drugih ali po dejansko izvedenih stroških. Ponudi se ura. To je zelo pogost pojav. Ampak, jasno, če pa hočeš ti biti po svoje najcenejši, pa tega ne predvidiš, nimaš take postavke, potem pa nastanejo predvidena nepredvidljiva dela. Tako bi jih imenoval. Ampak, jaz vem, da je to za ljudi, ki slabše poznajo te stvari, nekaj, kar mogoče ni razumljivo, ampak vi, gospod državni sekretar, bi pa morali to vedeti in ne tukaj sejati rožic. To je neizpodbitno dejstvo. Zaradi tega vam še enkrat povem, vsi vemo, da zaradi geomehanskih razlogov nastajajo nepredvidljiva, vi pravite nepredvidena dela. To niso nepredvidljiva dela, nastanejo dodatna in več dela, predvidena pa so. Saj pri kopanju oziroma pri vrtanju predora ponavadi je normalno, da pričakujemo vdor vode, plinov ali kaj takega. Če imate veliko srečo, recimo, pa lahko naletite tudi na žilo zlata, ampak to se pri Darsu še ni zgodilo. Vsaj povedali nam niso, če so naleteli na zlato žilo. Ampak recimo, tudi to je možno. V tem primeru se celo zniža znesek. Bi se znižal. Zavisi od debelosti žile. Nekomu so se tu, ki se bolj spozna na finance, kar zasvetile oči, ko sem omenil zlato in žile zlata.
Torej, pri predorih se prav temu tako reče. To se je dogajalo pri odkrivanju Amerike še pa še, upam, da je gospod Bajc kakšnega od teh filmov videl, ali pa je gledal samo akcijski filme, ampak to je druga stvar.
Ali se razumemo, gospod Cvikl, kaj so nepredvidljiva dela? Zdaj ste vi naredili totalno zmešnjavo, z amandmaje na amandma itd. Tu je zavajanje totalno. Vi mi povejte, od katerega zneska naprej nad proračunskim zneskom, ki je ponavadi elementarno naročilo. Gospod Cvikl, verjetno veste, da obstaja projektantski predračun, ponudbeni predračun in pogodbeni znesek, ki ni nujno, da bazira naslednje, na pogodbeni predračun, ne, ni nujno. Lahko, če je investitor pameten, pa ve, da se bo v enem takem predoru zgodilo, reče, ti moraš tu predvideti tudi 10 do 15 procentov takšnih del, ki bodo nastala. To iz tega 91. člena, ki pogojuje 20. člen, in iz tega amandmaja, sploh ni razumljivo.
Jaz mislim, da si je treba vzeti čas, premislek in da ministrstvo za finance pošlje nekoga, ki je verziran teh posebnih specifičnih naročil, ki so naročila v gradbeništvu, in da se potem to razčisti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika dr. Jože Zagožen, nato dr. Franc Zagožen, nato gospod Cvikl.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa gospod predsednik. Najprej naj rečem, da se mi vtis, da je stavek, ki govori o 25 odstotkih, izpadel prej zavestno, kot ne, samo še poglablja.
Drugo, zaradi česar sem prišel za govornico, je to, da bi rekel naslednje. Ta amandma slovenske ljudske stranke je sicer boljši, ker vnaša nazaj teh 25%, čeprav bi bilo bolj primerno, da bi govoril morda o 5% do 10%, ne četrtina.
Drugo, kar je zame zelo vprašljivo, je pa dikcija v točki A, ki pravi: "ko takšnih dodanih del ali storitev ni mogoče tehnično ali ekonomsko ločiti od nabavnega naročila, ne da bi to povzročilo nepremostljive ovire za naročnika ali"... Kaj so to nepremostljive ovire? To je metafizika v praksi. To je alkemija. Naročnik in izvajalec se bosta usedla za mizo in se bosta pogajala in pogovarjala kaj so zanj premostljive in kaj so zanj nepremostljive ovire.
Taka ohlapna dikcija je nedorečena. Omogoča, da se skoraj vsaka ovira lahko proglasi med njima, če ni arbitra tretjega, kot nepremostljiva ovira.
Zato apeliram na poslanske kolege in tudi na predlagatelje tega amandmaja, da o tem razmislite in da to popravite. Kajti, če bomo tak tekst imeli v zakonu, potem je možno z javnimi naročili delati dobesedno, kar se bo komu zahotelo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Repliko ima dr. Franc Zagožen. Nato replika gospod Rožič in nato gospod državni sekretar.
DR. FRANC ZAGOŽEN:Kaj je naključno in kaj je zavestno narejeno, v to se jaz ne bi spuščal. Mislim, da je tisti zadnji stavek, ki ga ponovno vnašamo in glede tega ne bi moglo biti več spora, izpadel naključno.
Rad bi povedal, da je 1. točka prevod evropske direktive. Tam je bil dejansko naprej napačen prevod, "nepredvidljivo" je bilo zapisano kot "nepredvideno". Še en drug podoben popravek je bil. Težko je reči, kaj je bolj ostro ali "velike neprijetnosti" ali "nepremostljive ovire". Odločili smo se za "nepremostljive ovire". Tudi to je smiselni prevod iz angleščine in "nepremostljive ovire" so najbrž strožji kriterij kot "velike neprijetnosti" za naročnika.
Z vsebino tega amandma, s popravkom, ki ponovno vnaša tistih 25%, se strinjam. Rad bi opozoril na to, da smo sprejeli že en amandma k 134. členu, 134.a člen o uradu za javna naročila, kjer je tudi zapisano, da urad lahko oziroma mora opozoriti republiško revizijsko komisijo na kršitve zakona, če take kršitve povzroča naročnik. Se pravi, urad izvaja nadzor nad izvajanjem teh zakonov in izvaja nadzor tudi nad delom naročnikov. Tako si ni mogoče kar tako predstavljati, da je zakon pisan zato, da ga bo nekdo izigraval. Zakon ima veliko členov in ne samo tega. Jaz ne vem, kaj je tu še dvomljivega, ker nobena druga ponujena varianta za 91. člen ni bila bolj prepričljiva kot pa neposreden evropske direktive. To je pravzaprav tukajle zdaj na razpolago. Če bo državni zbor glasoval za ali proti, jaz bom glasoval za. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Rožič, replika.
NIKOLAJ ROŽIČ: Spoštovani predsednik! Jaz bom skušal zadevo nekako pojasniti. Verjetno se ne razumemo pri tej terminologiji. Dal bom primer. Izvajalec je pridobil delo na javnem natečaju, ima pogodbo, izvaja dela itd. S takšnim določilom, kot je tu predlagano, če presega, ne vem, 25% osnovnih del itd., mi pripeljemo na isto gradbišče drugega izvajalca na isto lokacijo. To so zadeve, ki jih ni mogoče napraviti, to se pravi enega odstraniti, drugega pripeljati, izvesti pripravljalna dela in ostalo. Namreč, v gradbeništvu poznamo pogodbe - ne bi zdaj o tem govoril - poznamo delo na ključ, delo po dejanskih izmerah, fiksne cene, to so pač zadeve, ki vplivajo na ceno, to je zakonsko določilo, uzance in vse ostalo. Če govorimo o nepredvidenih delih, ta dela bodo - in so se vedno pojavila. Namreč, investitor, tudi projektant, se odloči in izvrši sondažo na vsakih sto metrov, od Ljubljane do Maribora. Ocena je taka, da geologi predlagajo, "izvedimo sondažo na tristo metrov", in tako dalje in tako dalje. Izvajalec je upravičen, če se kasneje naknadno ugotovi, da je sondaža bila preskromna oziroma preredka, in posledice tega so bili takšni ali drugačni ukrepi, v plus ali v minus, se to pojavlja. Zato mislim, da dejansko kakršenkoli odstotek, ki ga določimo, je brezpredmeten, kajti objekt je treba dokončati. Samo toliko. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Cvikl, prosim.
MAG. MILAN MARTIN CVIKL: Ne bom repliciral na tiste navedbe poslanca, gospoda Hvalice, ki so se nanašale na to, kar je govoril gospod poslanec Rožič. Seveda kot državni sekretar za finance nisem državni sekretar za, če hočete, nekatera gradbena vprašanja.
Bi pa rad povedal samo to, kar je bilo povedano že nekajkrat. To so določbe direktiv. Ta določba o dodatnih delih, za katera se lahko izpogajamo direktno, pod pogoji, ki smo jih sedaj v 91. členu neposredno pripisali, s tem da smo zadevo, kot je bilo povedano s strani gospoda poslanca Franca Zagožna, v bistvu s terminološkimi popravki popravili angleški tekst "unforcing surcomstances" in "great inconvenients". To je vse, kar se je naredilo v tem členu. In ker so to direktive, menimo, da je praksa javnih naročil evropskih držav in nekaterih drugih držav - zlate žile so odkrivali ravno pri nekaterih, če hočete, železniških delih nekje na daljnjem zahodu - ki so se izvajala po prvih zakonih o javnih naročilih, so to seveda določila, ki so očitno odraz tega, da prihaja do nepredvidljivih okoliščin in da bi zaradi tega imeli naročniki nepremostljive ovire, bodisi zato, ker se pač nekaj ne bi zgodilo v okviru finančnega načrta, kot ga je ta državni zbor potrdil. Zato poudarjam, gre za prevod in določbo iz direktiv. Ostrejši kot v direktivah pa smo glede preseganja. Direktive pravijo, da ta dodatna dela naj ne presežejo 50%, mi pa pravimo, da naj ne presežejo 25%. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, dr. Jože Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Naj na koncu začnem. Tu piše: "...pri tem pa celotna ocenjena vrednost ne sme presegati 25% zneska glavnega naročila". Ne vem, jaz to razumem, da bi dejanska vrednost ne smela presegati 25%, ne pa ocenjena.
Drugo. Še vedno vztrajam pri tem, da definirati, kaj so to nepremostljive ovire, bi mi morali vedeti, kdo bo to določil. Ali se to lahko naročnik in izvajalec sama o tem odločita, ali bi moral biti tu nek organ ali komisija za revizijska javna naročila, ali odbor za infrastrukturo? Ne vem, kdo. Nekdo bi moral biti tu arbiter, ker potem bodo v večini primerov ponudbe 25% nižje, ker bo vsak računal na to, da se bo lahko pogajal z naročnikom. Jaz razumem, da nekateri od vas morda tudi resno to mislite, da je potrebno to uskladiti z direktivami, vendar imamo zdaj tri tekste. Eden je v zakonu, eden je v amandmajih, eden v tem amandmaju in vsak od teh treh tekstov se nekako razlikuje. Zato bi bilo dobro, da bi tudi izvirno direktivo dobili na mizo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Jerovšek, replika.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Ko gledam te amandmaje in te rešitve, moram reči, da se mi nobena od sedaj zapisanih rešitev za našo prakso ne zdi dovolj dobra, zato ker ne preprečuje večanja investicij, ki se plačujejo iz državnega proračuna. Če so evropske direktive res 50%, da so lahko nepredvidena oziroma dodatna dela, potem se je mogoče Evropska skupnost ravnala po najvišjih vrednostih, ki so navedene v zakonu posamične države. Zato me zanima, kako pa imajo posamične države to rešeno, kajti 50% je že itak samo po sebi zastrašujoče. Vendar naša praksa tudi 50% prekoračitev del ne bi pokrila. Mi vemo, da so pri avtocestah 200% indeksi prekoračeni.
Tudi "nepremostljive ovire", ta dikcija mi ne zveni dobro in prepričljivo, kajti dobesedno se spomnim, da ko se je pisalo o prekoračitvi vrednosti predora v Zideh, ki, iz ne vem kakega razloga, še vedno ni dokončan, da se je navajalo dobesedno isti termin, da so naleteli gradbeniki na nepremostljive ovire. Morda se s tem že opravičuje, ne vem, 100-procentno, ali 200-procentno prekoračenje predračunske vrednosti novih predorov v trojanskem delu avtoceste, kjer se niso spoštovali nasveti geologov, da je ta trasa izredno zahtevna, ampak ker so odločile politične reference, ker se je reklo, tu mora cesta biti, ne glede na mnenje projektantov in sedaj se dobesedno ista dikcija pojavi v zakonu. Že zaradi tega me takšna dikcija moti in mislim, da je tu treba malo bolj obvezujoče zadeve dati v zakon. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Državni sekretar želi besedo.
MAG. MILAN MARTIN CVIKL: Vse države Evropske unije imajo v svojih zakonih do 50. Ista dikcija je v tako imenovanem vzorčnem zakonu o javnih naročilih, ki ga je pripravila strokovna organizacija svetovne trgovinske organizacije, isto dikcijo imamo v tako imenovanih splošnih pogojih za naročanja blaga in storitev in gradbeni del svetovne banke in drugih, če hočete mednarodnih institucij, mednarodnih finančnih institucij, kot so, recimo, Azijska razvojna banka, Evropska banka za razvoj. Zato poudarjam, da je to odraz, če hočete, daljše prakse javnega naročanja v državah Evropske unije, v državah OECD. To dikcijo v tem istem tekstu vnašamo v sam zakon, s to že prej poudarjeno ostrino, da ta ocenjeni obseg sredstev ne sme presegati 25 odstotkov glavnega naročila.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika kolega Presečnik. Mislim, da je bilo pojasnjeno sedaj vprašanje.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za besedo. Jaz imam repliko na izvajanje gospoda Jerovška, ko je govoril o predoru v Zideh, da ne vem kaj, da so neka dodatna dela in da še ni dokončan. Kolikor jaz vem, je ta predor že končan približno 3 leta, nekaj takega.
Ampak drugo stvar bi še rekel, da smo malo dvolični včasih. Zadnjič smo glasovali pri sprejemanju dnevnega reda oziroma pri poslanskih vprašanjih in pobudah smo glasovali za to, da državni zbor obravnavo točko - oddaja del tega predora pod Trojanami, zaradi tega, ker je investitor oddal delo tistemu, ki je 6 milijard cenejši. To sem mislil samo razložiti.
Še enkrat pravim: predor v Zideh je že nekaj let končan. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ugotavljam, da imamo vložen amandma poslanske skupine Slovenske ljudske stranke, s katerim nadomešča amandma odbora za finance in monetarno politiko. Sprememba je samo v prvem stavku, ki govori "1. točka prvega odstavka se spremeni tako, da se glasi" in nato se pika amandmaja odbora spremeni v vejico in nato nadaljuje s stavkom "pri tem pa celotna ocena vrednosti ne sme presegati 25% zneska glavnega naročila". To bi bil amandma na amandma.
Imamo amandma poslanske skupine Slovenske ljudske stranke in amandma odbora. Ali lahko glasujemo? Imate še vprašanje? Prosim, gospod Špiletič. Razpravo sem že zaključil.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Čisto nomotehnično vprašanje. Ko sedaj preberem cel amandma, potem, vsaj meni, ni jasno, da se zadnji dodatek, teh 25%, nanaša na A in B točko. Ker je tam ta vezaj "ali" in ko besedilo teče, sedaj lahko ta člen beremo tudi tako, da so samo dodatna dela pod B vezana na teh 25%, medtem ko točka A nekako ni zajeta v tem odstotku.
Torej tukaj bi prosil, če lahko sekretariat da svoje mnenje. Jaz berem lahko tudi tako dvoumno.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Če bi bila kakršnakoli nejasnost, ima državni zbor še možnost, da v tretji obravnavi pripravi amandma, ki bi bil v celoti povsem jasen, nedvoumen, čeprav sam menim, da je bilo pojasnjeno v razpravi.
Na glasovanje dajem amandma poslanske skupine Slovenske ljudske stranke. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za člen? (43 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo sprejeli 91. člen.
Smo pri 93. členu. Amandma se glasi: "Člen se črta." Predlagatelj je odbor. Ugotovimo prisotnost! Prosil bi za kooperativnost, da bi državni izbor danes zaključil z odločanjem pri tej točki. Ugotovimo prisotnost! (41 prisotnih.) Moj poziv je bil očitno neuspešen. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 93. členu? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet, člen smo črtali.
Amandma z enako vsebino je vložen k 94. členu. Predlagatelj je odbor. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet, člen smo črtali.
Smo pri 96. členu in amandmaju odbora. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za člen? (35 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri amandmaju k 97. členu, člen se črta. Predlagatelj je odbor. Amandma je vsebinsko povezan z amandmajem k naslednjemu členu z enako vsebino in tudi z amandmajem za novi 137.a člen. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 97. členu? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet, člen je črtan.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju k 98. členu. Predlagatelj je odbor. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (33 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Sedaj prehajamo k amandmaju za novi 137.a člen. Predlagatelj je odbor. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo sprejeli novi 137.a člen.
Prehajamo k - o 102. členu smo že glasovali - 103. členu in amandmaju odbora. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Prosim za pozornost, bilo je hitro! Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma odbora k 103. členu? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 103. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 105. členu, kjer imamo amandma odbora za infrastrukturo in okolje. To je prvi amandma tega odbora pri tem zakonu. Delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (31 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo še o členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (38 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 106. členu in ponovno pri amandmaju odbora za infrastrukturo in okolje. Delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (32 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za člen? (37 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 108. členu in amandmaju odbora. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za člen? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 110. členu in amandmaju odbora. Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.) Glasujemo o 110. členu. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. Člen smo v celoti spremenili.
Prehajamo k 112. členu in amandmaju odbora. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 116. členu, kjer imamo pod točko 1 amandma odbora za finance, pod točko 2 imamo amandma vlade, ki ga delovno telo ne podpira, in pod točko 3 imamo amandma komisije za vprašanja invalidov, ki ga vlada in delovno telo ne podpirata. Če bi bil ta amandma sprejet, bi bil amandma pod točko 4, ki ga predlaga Miroslav Luci, brezpredmeten. Ta amandma nima podpore vlade in delovnega telesa. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem amandma pod točko 1 k 116. členu. Predlagatelj je odbor. Če je ta amandma sprejet, je amandma vlade pod točko 2 brezpredmeten. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (39 poslancev.) Kdo je proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. Torej je amandma pod točko 2 brezpredmeten.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 3. Predlagatelj je komisija za vprašanje invalidov. Vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (25 poslancev.) Kdo je proti? (20 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 3 sprejet. S tem je postal amandma pod točko 4 brezpredmeten.
Na glasovanje dajem 116. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za člen? (20 poslancev.) Kdo je proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da člen ni bil sprejet.
Smo pri členu 120. Predlagatelj amandmaja je odbor. Člen se črta. Delovno telo tega ne podpira. To je napaka. Če je predlagatelj odbor, potem ne more. Se opravičujem, odbor za infrastrukturo in okolje predlaga amandma, da se člen črta, delovno telo predloga ne podpira. Ugotavljamo prisotnost! (50 poslancev.
Kdo je za ta amandma? (14 poslancev.) Kdo je proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
To pomeni, da dajem na glasovanje člen 120. Ugotavljamo prisotnost! Razumem, da imamo samo še tri amandmaje. (47 prisotnih.)
Kdo je za člen 120? (38 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri členu 133 in amandmaju odbora za finance. Ta amandma dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (41 poslancev.) Kdo je proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Prosim za pozornost, smo tik pred zaključkom. Ugotavljamo prisotnost! Glasujemo o členu 133 v celoti. (51 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (41 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
O členu 134.a smo že glasovali, tako da sedaj prehajamo na odločanje o amandmaju k členu 135. Predlagatelj je odbor. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (42 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
To pomeni, da glasujemo o členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (36 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Člen je sprejet.
Smo pri členu 136 in amandmaju odbora. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (44 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Amandma odbora je sprejet. V celoti smo spremenili 136. člen.
O 137.a členu smo že glasovali. Tako sedaj glasujemo o zadnjem amandmaju. To pa je amandma k členu 138. Predlagatelj je odbor. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (38 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (37 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Člen je sprejet.
Razpravljali in glasovali smo o vseh vloženih amandmajih oziroma členih, h katerim so vloženi amandmaji. Ali želi kdo razpravljati o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za preostale člene? (35 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Preostale člene smo sprejeli.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih. Razpravljati in glasovati moramo še o naslovu zakona. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (41 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Naslov zakona smo sprejeli.
V razpravo dajem naslednji predlog sklepa. Predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi Vlada Republike Slovenije. Ta sklep dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog sklepa, da predlog zakona pripravi vlada? (37 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Sklep je sprejet.
Imamo še predlog sklepa, ki ga predlaga vlada. Predlaga državnemu zboru, da sprejme sklep, da bo tretja obravnava predloga zakona o javnih naročilih opravil v skladu z drugim odstavkom 194. člena poslovnika državnega zbora Republike Slovenije. Ali želi kdo besedo o tem sklepu? (Ne želi.) Tak sklep dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za predlog sklepa? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Zahvaljujem se vam spoštovane kolegice in kolegi za potrpežljivost, da smo danes pripeljali to točko do konca.
Sejo državni zbor nadaljuje v torek ob 14.00 uri. Prične s 15. točko - predlog zakona o računskem sodišču, v okviru splošne razprave, nato po dnevnem redu dalje. Hvala lepa in na svidenje.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 11. FEBRUARJA 2000 OB 13.54 URI.)