Sejo je vodil Andrej Gerenčer, podpredsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 14.17 uri.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Spoštovane kolegice in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 6. seje Državnega zbora Republike Slovenije. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Feri Horvat, Jože Jerovšek, Ivan Božič, mag. Marijan Schiffrer, Darja Lavtižar-Bebler, Roberto Battelli, Alojz Peterle, Franc Pukšič, Peter Hrastelj, Jože Lenič, Alojz Vesenjak, Miroslav Mozetič, dr. Jože Zagožen, Franc Potočnik, Franc Kangler, Janez Kramberger, Josip Bajc, Janez Per in za začetek seje Geza Džuban in Ciril Pucko. Prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani! (56 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča. Na sejo sem vabil predstavnike Vlade Republike Slovenije ter vse lepo pozdravljam.
Današnje nadaljevanje 6. seje državnega zbora bomo pričeli z obravnavo prekinjene 30. točke dnevnega reda, to je predloga zakona o športu - druga obravnava; zatem bomo prešli na obravnavo in sklepanje o predlogu dodatnega sklepa k 35. točki, to je k letnemu poročilu Banke Slovenije za leto 1996 z letnim obračunom Banke Slovenije za 1996 ter nato še opravili obravnavo 33. točke, to je predloga zakona o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev - druga obravnava.
Smo torej pri 30. TOČKI DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O ŠPORTU - DRUGA OBRAVNAVA. Zadnjič smo ostali pri razpravi in predlogu 10 poslancev s prvopodpisanim Janezom Mežanom, ki predlaga, da se predlog zakona vrne v prvo obravnavo, torej se opravi splošna razprava. Sprašujem predlagatelje, če še vztrajajo pri svojem predlogu? Gospod Mežan.
JANEZ MEŽAN: Hvala. Lepo pozdravljene poslanke in poslanci, predstavniki vlade! Ker sem prvopodpisani - naša skupina še vedno vztraja pri predlogu, da se osnutek zakona o športu vrne v prvo obravnavo in se ponovno opravi na eni od prihodnjih sej razprava v prvi obravnavi.
Od časa, ko smo prekinili to točko, bilo je približno okoli 10. septembra, se je, po moje, pojavilo še nekaj argumentov, ki tudi utemeljujejo, da bi bilo potrebno še enkrat spregovoriti o tem osnutku zakona. Ko sem sledil javnim zapisom v javnih medijih, sem odkril tri članke treh strokovnjakov s področja športa, jih bom kar naštel: eden je profesor dr. Silvo Kristan, ki je objavil dve nadaljevanji v ponedeljkovi športni prilogi, intervju s profesorjem dr. Ludvikom Horvatom in tudi zapis profesorja dr. Vesta ter kratek zapis gospoda dr. državnega sekretarja Strela.
Vsi ti članki me utrjujejo v prepričanju, da je vendarle s tem osnutkom ni čisto vse dorečeno. Samo članek dr. Kristana na nek način nasprotuje raziskavi, ki sem jo predstavil pred to prekinjeno točko, in še ta članek bolj nasprotuje temu, da so avtorji sploh dopustili, da se neka raziskava objavi najprej v medijih in šele kasneje v knjižni izdaji, kjer se citirajo viri in tako naprej. To je glavna kritika. Oba ostala članka me prepričujeta o prepričanju, kot sem že dejal, da bi bilo potrebno ponovno nekaj reči o tem.
Tukaj ne bi citiral vseh teh izjav strokovnjakov na tem področju, bi pa lahko potem kasneje, če se bo okoli tega razvijala kakšna debata. Torej še vztrajamo pri tem.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Odpiram razpravo v tej zvezi. Gospod Moge.
RUDOLF MOGE: Precedujoči, hvala lepa za besedo! Jaz bi še vedno vztrajal pri trditvah, ki jih je dal Odbor za kulturo, šolstvo in šport temu državnemu zboru, da je ta zakon primerna osnova, da nadaljujemo z drugo obravnavo. To je bilo namreč mnenje Odbora za kulturo, šolstvo in šport in ko sem prebral magnetogram tega, o čemer smo se zadnjič pogovorili, da se ne bi zopet pogovarjali naprej o časopisnih člankih, me ta reč še bolj utrjuje v tem, da to, kar sem zadnjič trdil, zares drži. Namreč, trditev je bila, da nekateri strokovnjaki, ki so pisali te članke, obvladujejo športno sfero v Republiki Sloveniji že več desetletij. Trdil sem in sem tudi povedal, da ti strokovnjaki, ki jih je gospod Janez Mežan tukaj imenoval, če si pogledate tretjo stran magnetograma, pravi: "Da bodo ti razlogi, ki so jih oni po časopisih obravnavali, sloneli na raziskavah in starih argumentov, ki so podani v nekem projektu, ki ga je izvedla skupina in bom tudi naštel. Ti strokovnjaki so: dr. Rajko Šugman. Šel po bibliografiji dr. Rajka Šugmana, lahko jo najdete v Univerzitetni knjižnici. V eni njegovi raziskavi, na strani 257 te raziskave piše:
"Funkcionarji tekmovalnega športa so sicer res tudi družbenopolitični delavci, vodstveni in vodilni delavci v organizacijah združenega dela, vendar te njihove karakteristike še ne zagotavljajo poznavanja širših družbenih problemov telesne kulture. To je opaziti tudi v dosedanjih dokumentih o telesni kulturi, ki opozarjajo na vlogo funkcionarjev, njihovo poznavanje problemov in s tem na kadrovsko problematiko v celoti. Sprejele pa so jih družbenopolitične organizacije, telesnokulturne organizacije in skupnosti. Kontingenčne propabilitete in nekatere vrednosti kažejo, da je staž dela funkcionarja v telesni kulturi oziroma tekmovalnem športu dolg. Res je, da so tipična reelekcijska leta prelomna in da mnogo funkcionarjev v teh letih zapušča delo; tisti, ki ostanejo, pa opravljajo isto funkcijo tudi 12 let in več let. Poleg tega je raziskava pokazala, da imajo funkcionarji tekmovalnega športa, ki zasedajo višja mesta v organizacijah združenega dela, v načelu več funkcij, ob splošni ugotovitvi, da deakumulacija funkcij ni vrlina funkcionarjev v telesni kulturi. Vzroke za tako stanje je verjetno treba iskati v zaverovanosti nekaterih funkcionarjev v lastne sposobnosti in v pomanjkanju samokritičnosti le-teh. Menijo, da lahko le oni opravljajo tako pomembne funkcije, da so edini sposobni voditi državo, da bi vse propadlo, če bi funkcije prepustili mlajšim, tudi če so ti prodornejši in večkrat tudi bolj izobraženi. Ta indoktrinacija okolja z nezamenljivostjo in potopom, ki bi nastal po njihovem odhodu, je skupna vsem raziskavam o športnih funkcionarjih v svetu. To in njihovo neprestano sklicevanje na nesebično amatersko delo kaže funkcionarje po določenem času v določenem okolju dejansko kot nezamenljive, čeprav je njihov amaterizem često dražji kot delo resnih in odgovornih profesionalcev. Obenem pa je tudi res, da si taki funkcionarji počasi ustvarijo okolje, v katerem - pod narekovaji rečeno - ostanejo "nezamenljivi".
Iz svojih osebnih izkušenj vam povem, sramota je, da država Republika Slovenija od leta 1991, ko je bila samostojna, ni do sedaj sprejela niti enega zakona, ki bi urejeval področje športa. In potem, ko imamo tak zakon, je vedno neka ekipa funkcionarjev, ki so na področju športa takšni, kot sem prej povedal, da mečejo polena - pač pesek pod to, da bi se določene stvari tukaj sprejele.
Jaz si te argumente - tukaj je dr. Strel dobro odgovoril - ki jih je podal gospod Mežan v tem svojem traktatu takrat, in mislim, da je dr. Strel odlično to povedal. Rad bi pa še naslednje stvari tudi dejal: Prvič. Avtorji, ki jih je tukaj - nekatere izmed njih - omenil spoštovani kolega Mežan, so - če si pogledamo, in so nekaj trdili tukaj: "lepo je zmagati, še lepše je sodelovati, najlepše igro vzljubiti, šport v Republiki Sloveniji, Ljubljana, april 1991 in maj 1995" - so tisti, na podlagi katerih sloni ta zakonodaja, ki jo tukaj sprejemamo. Vodja elaborata: mag. Franci Ambrožič - asistent itd., dr. Rajko Šugman - izredni profesor. Torej ena reč je v tej knjigi, druge reči so potem v tistih raziskavah, ki so bile danes tukaj povedane.
Posebno pozornost je pa vzbudila izjava gospoda Janeza Mežana, ki jo imam na strani 7, če jo lepo citiram, ki govori o naslednjem: "Hvala lepa. Jaz ne poznam gospoda Šugmana in nič ne vem o njem. Vem pa, da je ta skupina naredila, si zamislila nek projekt, v okviru tega projekta izvedla določeno anketo in rezultate objavila v časopisu. Samo to vem. Kaj je še kaj gospod Šugman, to me pa niti ne zanima. To je eno. Res je, da je na odboru bil predstavnik Olimpijskega komiteja. Res ni veliko govoril, čeprav je prišlo do nekega konflikta med državnim sekretarjem, gospodom Strelom, se mi zdi, da predstavnikom tega, vendar pa pripombe, ki sem jih povedal, si jih nisem izmislil, ampak so bile posredovane po uradnem pogovoru Olimpijskega komiteja z našo stranko. Torej Olimpijski komite, ki ga vodi doktor oziroma magister Kocijančič, je šel verjetno na uradne pogovore s Socialdemokratsko stranko in na teh uradnih odgovorih so potem temeljile te trditve, da ta zakon potem ni dober in ga je treba, takšnega kot je, brez amandmajev vreči v drugo obravnavo.
Rad bi še tole povedal, da imam od Olimpijskega komiteja mnenje: "Vsekakor pa želim poudariti, da predlog zakona sicer res ni povsem tak, kot si ga društvene, športne organizacije želijo. Pri tem gre vsekakor upoštevati dejstvo, da so v zaključni fazi priprave amandmajskih pripomb sodelovali številni športni funkcionarji in strokovnjaki, tako iz nacionalnih, kot občinskih športnih zvez. To pa ni razlog, zaradi katerega bi Olimpijski komite Slovenije želel vrnitev zakona v prvo branje, saj se s tem ne bi strinjali niti članice Olimpijskega komiteja Slovenije."
Jaz se več tukajle na te stvari ne bi javljal. Zdi se, da smo teh šest let te stvari peljali tako, da je zakon v tej obravnavi skladen s tem, kar je bilo sprejeto in da je v takšni obravnavi, da bi ga lahko kvalitetno z amandmaji dopolnili. Vsekakor nočem tukajle imeti vojne s Socialdemokratsko stranko pa nami. Ampak iz števila amandmajev, ki ga je Socialdemokratska stranka vložila k predlogu tega zakona, je nekaj precej dobrih in jih bomo tudi mi podprli. To pomeni, da če je vložila veliko število amandmajev - in zdi se mi, da med strankami prednjači Socialdemokratska stranka pri tem... No, ampak vložila jih je veliko število in zdi se mi, da se da to podpreti - in iz tega predloga bi, ker se ne bom več oglasil, predlagal, spoštovane poslanke in poslanci; da bi vsled tega, ker se mi zdi, da te razprave skoraj ne vodijo nikamor, ampak zavlačujejo stvari, mi bi morali doslej že 6. sejo davno zaključiti - po programu smo imeli 11 sej državnega zbora in to je zdaj utopija, da tu s takim ravnanjem tukaj te stvari pač razvlačujemo, ne pa argumentirano razpravljamo - da bomo zaradi tega poskušali vsaj narediti to, ko bomo glasovali, da gre v drugo obravnavo in da se potem pri amandmajih vidi, kje so razlike. Zaradi tega bo naša stranka, se pravi LDS, ta sklep, ki so ga socialdemokrati predlagal, zavrnila.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Replika, gospod Hvalica. Ali hočete imeti repliko? Izvolite. Vzel sem vas kot razpravljavca, pa izvolite, če je replika.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Vsekakor nočem zavlačevati zakona o športu in res je, da nimamo športno področje urejeno zakonsko, edino kar se tiče Ministrstva za šolstvo in šport in kulture. Vendar pravim, da je boljše zadevo še prediskutirati in narediti boljši zakon kot slab zakon. To je ena stvar.
Druga stvar: konkretne predloge v zvezi s tem zakonom, sem zadnjič tudi citiral: prvič, drugič, tretjič in jih lahko še enkrat začnem. Športnim društvom in asociacijam ne zagotavlja osnutek zakona a niti minimalnih pogojev za delovanje.
Drugič. Kar zadeva športne objekte - ne zagotavlja obratovanja in vzdrževanja ter obnavljanja le-teh in tako naprej.
Tretjič. Status profesionalnega športa v celoti neustrezno ureja in v nasprotju s trendi razvoja vrhunskega športa v svetu prepušča zmožnostim prostovoljnih organizatorjev v društvih in tako dalje. Potem sem našteval, da društva potiska na obrobje. Sem tudi avtorja povedal za te predloge zadnjič. Če berete magnetogram. Ker vidim, da se gospod Kaver nasmiha, nisem si teh predlogov izmislil, ampak sem tudi avtorja citiral. Že zadnjič, kdo je te predloge predlagal.
Druga stvar, gospod Moge, omenil sem dr. Šugmana, tukaj sem jih zadnjič navedel še kar nekaj: Dr. Horvata, dr. Mojco Depono, dr. Levovnika, dr. Aleš Remih, gospod Tušek, dr. Aleš Vest, dr. Miran Žvan in tako naprej. Se pravi ni samo dr. Šugman, za katerega pravite, da je povoženi bivši socialistični športni delavec in tako naprej.
Ko smo obravnavali osnutek zakona na odboru, te raziskave še ni bilo v javnosti. Ta raziskava je prišla po tem v javnost. Za to mi ne morete očitati, da sem čakal trenutek, ko bom na tem mestu lahko očital temu osnutku. Če bi bila takrat že v javnosti, bi že takrat na odboru zadevo sprožil. Veste, da so imeli odbor v začetku junija - se mi zdi. Toliko o teh stvareh.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa! Gospod Moge! Sramota za to državo, ki ni sprejela ustreznega zakona - torej sramota za liberalno demokracijo: 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997. Ja, kaj ste pa delali, saj ste bili stalno na oblasti. Torej jaz tega ne razumem.
Sedaj pa še nekaj! Kontradiktornost med včerajšnjim dnem in današnjim dnem. Torej naš zakon o financiranju občin, zakon o športu. Navidezno, jasno, nobene zveze, v tehnologiji pa. Včeraj ste nekateri tu trdili, da je nemogoče zakon tako spremeniti, da bi bil ustrezen. Danes hočete nadaljevati z razpravo zakona, na katerega je bilo vloženo 112 amandmajev. To vidite, je sramota! Pa še nekaj kar se tiče dr. Šugmana. Pojutrišnjem bo natančno 39 let, kar ga poznam. Poznam ga kod odbojkarskega sodnika. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika gospod Moge. Se odpoveduje! Razprava, gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa! Priznam, da se v poslanski skupini doslej preveč nismo angažirali okoli tega zakona. Kar pa ne štejem kot odliko, ampak prej kot slabo dejstvo. Opozorila, ki so v teku priprav na zakon v javnosti in na državnem zboru prišla glede problemov urejanja športa, pa nam dajejo misliti ali pa nas prepričujejo v naslednjem.
Prvič, da je v zvezi s konceptom, kako naj se sprejme zakon, kakšna naj bo njegova vsebina, komu naj se dajejo ustrezne prioritete in način reševanja, med strankami različna in da koncept ni diskutiran. Nam se zdi, da je tudi šport tako pomembna dejavnost, kot je bila, od osnovne šole do univerze. Če na kratko povzamem zakone, ki smo jih s področja Ministrstva za šolstvo in šport sprejemali in kjer je sicer bilo tudi nekaj amandmajev, vendar po mojem prepričanju ne toliko na sam koncept zakona in smo se uskladili o nekih temeljnih rešitvah - ali dobrih ali slabih zdaj nočem reči - ampak takšne so bile tukaj, so resni pomisleki okoli koncepta.
Drugo. Jaz sem šel na drug način zakon pogledati, pa ne glede na to, ali je vsak amandma upravičen ali ne, ampak mislim, da je manj kot četrtina členov zakona, na katerega amandmaji niso vloženi. In to v glavnem na tiste člene, ki so manj pomembni, na vse pomembnejše, ki zadevajo vsebino, so vloženi amandmaji. Odgovor vlade na te amandmaje smo dobili danes na klop. Koliko ga lahko resno preučimo ali ne, je seveda odvisno od marsikoga. Sam zase priznam, da ga resno preučiti ne morem in ga tudi sproti ne bom mogel. Ali je bila pa vlada v tej točki zelo odgovorna ali ne, ker je na zadnji dan čakala, da nam je odgovore dala, pa je lahko stvar ocene vsakega izmed nas.
Jaz ta trenutek ne bi želel zelo pledirati za drug koncept, rad pa bi povedal, da smo predvsem od naših mnogih aktivistov na področju športa, ki se ukvarjajo z množičnim športom, pa tudi od nekaterih županov dobili resna opozorila, da je na tem področju ta moment situacija več kot kritična. Več kot kritična. In če se bodo stvari nadaljevale tako, kot se, bomo imeli množični šport ne samo v krizi, ampak ga več ne bo. Najbrž pa ni treba povedati, da za tradicijo, ki jo ima Slovenstvo, da rečem kot pojem, stoletja nazaj na področju kulture pa tudi na področju športa ali pa društvenega življenja nasploh, bi bila velika škoda vreči v koš.
To so razlogi, ki se nam zdijo utemeljeni za predlog, da bi se dal čas, da se dileme, ki ob zakonu obstajajo, premislijo in da ni vredno, da vlada vztraja pri tem, da mora ob takih problemih biti zakon obravnavan in "glasovan". Saj to bo možno, večina obstaja, ampak jaz bi prosil in plediral: ne dajmo v tej smeri iti, ker mislim, da ni koristno. Enako, kolikor je sploh smiselno, predlagam poslancem koalicije, da so premišljeni ob tem. Gospod Moge, doslej si mnogokrat imel resna opozorila. Tole, o čemer si imensko govoril o ljudeh, ti ni bilo v čast in verjamem, da si to rekel bolj v kakšni slabi volji ali pa zato, ker hočeš na vsak način zagotoviti, da bi bil zakon sprejet, kot pa da kaj zelo resno o tem misliš. In vesel bom, če mi boš vsaj na hodniku rekel, da nisi naredil dobro. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala gospod Potrč. Želi še kdo besedo? (Nihče.) Potem dovolite, da predlagam sklep, da se o predlogu zakona o športu ponovno opravi prva obravnava na eni izmed prihodnjih sej. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (20 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
Gospod Branko Kelemina, proceduralno.
BRANKO KELEMINA: Hvala. Spoštovani! Glede na izid glasovanja bi prosil, če bi lahko to točko dnevnega reda postavili kot zadnjo točko današnjega dne, kajti vložil sem še nekaj amandmajev, ki dejansko še niso prišli na klop in ne bomo mogli obravnavati te točke, dokler ti amandmaji ne bodo na klopi. Zato bi predlagal, da bi to točko prestavili za zadnjo točko današnjega dne. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Proceduralni predlog je bil in lepo prosim, da o tem predlogu tudi glasujemo. Mislim, da je prav. Pravkar tudi čakamo amandmaje iz tiskarne, pa jih ni na mizi, da se o tem odločimo. Ugotavljamo sklepčnost! Gre za predlog, da bomo to obravnavali na koncu današnjega zasedanja. (50 prisotnih.)
Kdo je za? (31 poslancev.) Je kdo proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da je proceduralni predlog gospoda Kelemine sprejet.
Prehajamo na 35. TOČKO DNEVNEGA REDA, to, kar še nismo dokončali. Gre za dodatni sklep k LETNEMU POROČILU BANKE SLOVENIJE ZA LETO 1996 Z LETNIM OBRAČUNOM BANKE SLOVENIJE ZA LETO 1996. Vložil ga je gospod Bogomir Špiletič. Želi predlagatelj besedo? (Ne.) Na mizo ste dobili... Želi kdo razpravljati o njem? Gospod Baškovič.
MILAN BAŠKOVIČ: Hvala. Tukaj pred seboj imamo dodatni sklep k letnemu poročilu Banke Slovenije, v katerem se predlaga, naj bi s tem sklepom odločili, da bo za leto 1998 in naslednja leta revizorja računovodskih izkazov banke izbral Državni zbor Republike Slovenije.
Že v razpravi včeraj je bilo nekaj pomislekov glede na zakonitost oziroma ustreznost take rešitve. No, včeraj sem potem še na hitro šel pogledati nekoliko to pravno ureditev. Mislim, da sem dolžan opozoriti na nekatere elemente pravne ureditve, zaradi katerih mislim, da ta sklep nikakor ne bi ustrezal. Namreč, zakon o Banki Slovenije zelo določno postavlja razmerja med banko in državnim zborom oziroma takrat še s skupščino - ker to je bilo leta 1991, ko še državni zbor ni bil postavljen, ampak je potem nastal pravni naslednik bivše skupščine - tako da je, kjer je "odnos do skupščine", pomeni "odnos do državnega zbora". Tukaj je vrsta stvari določno napisana. Namreč, da je banka dolžna poročati državnemu zboru o svojem delu - najmanj polletno. Potem; državni zbor daje soglasje k statutu Banke Slovenije, to je bilo opravljeno. Državni zbor imenuje člane Sveta Banke Slovenije na predlog predsednika republike, to je bilo izvedeno in tudi že med tem enkrat narejena personalna sprememba. Potem imenuje guvernerja banke za 6 let - na predlog predsednika republike. Imenuje namestnika guvernerja in viceguvernerja - na predlog guvernerja. Potem je pa to, kar zdaj opravljamo; državni zbor daje soglasja oziroma potrdi finančni načrt in letni obračun Banke Slovenije.
To je vse, kar je o razmerjih med banko in državnim zborom v zakonu napisanega. Ob tem pa je treba omeniti nekatere druge sistemske predpostavke tega zakona o Banki Slovenije. Namreč, prvo to, da je banka posebna institucija denarnega sistema, ki ima svoja pooblastila in odgovornost. In 2. člen pravi tako: da "pri uresničevanju nalog in pooblastil po tem in drugih zakonih je Banka Slovenije neodvisna". Se pravi, izven vsega tega, teh razmerij je neodvisna v svojem poslovanju, delu in uresničevanju nalog.
Potem imamo še določbo, ki govori o statutu Banke Slovenije, statut pa ureja notranjo organizacijo in poslovanje. Se pravi ta osnovna pravila in razmejitve organov itn. Na osnovi zakona. V tem statutu je tudi posebno poglavje - to je poglavje IV - statuta, ki smo ga tu v državnem zboru potrdili, ki zopet na enem mestu ureja razmerja med banko in državnim zborom. Tam je iz zakona v bistvu ponovljeno, te osnovne stvari, ni pa nobene rešitve oziroma nobenega razmerja, ki bi zadevalo vprašanje, ki je tukaj sedaj postavljeno: določanje pooblaščenega revizorja. Se pravi, da ves čas ne v zakonu ne v statutu, ki smo ga imeli v obravnavi in smo ga potrjevali, ni bilo postavljeno vprašanje vloge državnega zbora pri revidiranju računovodskih izkazov Banke Slovenije. Tako da iz vseh teh rešitev ne najdem pravne podlage za nekakšen sklep, kakršen je predlagan.
Bilo je tudi rečeno, da bi šlo za analogijo iz ureditve zakona o Računskem sodišču. Morda. Ampak analogija v sistemu je dovoljena samo tam, kjer dejansko gre za enaka razmerja in neke situacije, ki so si enake. Ampak, tudi pravno mora biti za analogijo vendarle dana podlaga in tudi potem stvar izpeljana tako, da ni pravno protislovno. Oziroma urejena in bi imela pravne podlage. Tukaj ne gre za to. Računsko sodišče je druge vrste inštitucija; Računsko sodišče je vendarle državni organ, Računsko sodišče se financira iz državnega proračuna, je proračunsko financirano - banka ni, banka je pravna oseba - in tako naprej, "sui generis"; Računsko sodišče ima drugačen status. In tam smo napravili res to izjemo, da smo napisali v zakon, da: "Revizijski pregled opravi pooblaščeni revizor, ki ga določi državni zbor - ampak zato, ker Računsko sodišče samo sebe ne more revidirati oziroma nadzirati, pač pa nadzira vso javno porabo, proračunsko in vso drugo, ki se na to veže, kar je javne porabe javnih sredstev. Zato je bilo treba tam to posebej urediti in je potem prišlo do tega, da s tega statusa in s tega značaja proračunskih sredstev potem državni zbor poseže in, ker druge institucije ni bilo, da to določi. Saj pravim, to ni primerljivo, gre za drugačen status, iz sredstev, institucije in se ne da take analogije peljati na to področje. Pa tudi dosedanje izvajanje zakona o Banki Slovenije - vsa ta leta se je tako opravljalo, kot se sedaj; namreč, da je banka sama v okviru svojih kompetenc glede na zakon o revidiranju - ki je sistemski zakon in ki določa, da pravne osebe uredijo te revizije po pogodbi z revizijskimi hišami in revizorji, in tako naprej - je to pač počela tako, kot sistemski zakon določa, kot samostojna pravna oseba in najema, kot vidimo, mednarodno revizijsko hišo, ki to revizijo opravi.
Če je državni zbor ves čas tako ravnal, jemal to kot zakonito, je seveda vredno velikega premisleka, ali bi sedaj dosedanje ravnanje državnega zbora ob potrjevanju zaključnih računov nekako napravili kot nelegalne in na podlagi istega zakona, istih razmerij sedaj uvedli drugačno rabo zakona, ki pa tega posebej niti ni urejal, ker ni izjemne ureditve.
No, skratka, hočem to reči, da če bi šlo za izjemo od sistema - sistem pa je postavljen v zakonu o revidiranju, ki velja za vse pravne osebe izven proračuna - za izjemo od sistemskega zakona o Banki Slovenije, ki bi lahko imel neko rešitev, pa je nima in mora biti tam urejeno. Eventualno bi se ta razmerja dala še podrobneje, mogoče v to smer, pojasniti v statutu banke - vendar niso. Tako da iz vsega tega sklepam, da tak sklep, kot je predlagan, nima pravne osnove. Dobil bi jo lahko samo s spremembo zakona oziroma morda tudi z dopolnitvijo statuta, kar pa ni v rokah državnega zbora. To pripravi oziroma sprejme svet banke, državni zbor pa da soglasje. Če bi šlo za take rešitve, bi morali doseči medsebojno soglasje oziroma dogovor, da se taka rešitev vnese v statut, če bi na tej ravni to urejali. Tukaj pa bi šlo brez vsega tega pa za nek poseg z nekim sklepom, ki pa nikakor ne more nadomestiti vse te pravne ureditve, in mislim, da je s tega vidika tak poseben sklep pravno sporen. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČAR: Hvala. Želi še kdo besedo? Glede na povedano, da predlog sklepa nima zakonske osnove, sprašujem predlagatelja, ali še vztraja pri svojem ali ga umika. Prosim.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Moram reči, da me v svojem izvajanju gospod Baškovič ni prepričal, da je Banka Slovenije pravna oseba "sui generis", ker če bi bila res tako samostojna, potem ne bi državni zbor vsako leto obravnaval njenega finančnega poročila in "odobraval" njen njen finančni načrt za poslovanje v naslednjem letu.
Zato menim, da je kljub razmišljanju gospoda Baškoviča sklep utemeljen in ni v nasprotju z zakonom o Banki Slovenije in pri njem vztrajamo.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČAR: Hvala. Želi še kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na glasovanje o dodatnem sklepu. Ugotavljamo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (19 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da dodatni sklep ni sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 33. TOČKO DNEVNEGA REDA - NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O PRAVICAH IZ POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA BIVŠIH VOJAŠKIH ZAVAROVANCEV. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Besedo želi predstavnik vlade, državni sekretar gospod Stušek.
JANKO STUŠEK: Gospod podpredsednik, spoštovane poslanke in poslanci. Vlada je na današnji seji sprejela stališča in tudi dva lastna amandmaja do predloga zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju bivših vojaških zavarovancev, ki je pripravljen za drugo obravnavo. Vlada je, kot sami veste, dolgo tehtala te zadeve, ker so pač bile postavljene diametralno v luči; kako rešiti vprašanje, ki je pereče glede obdobja 1991 - obdobja agresije in sodelovanja v tem - in kako rešiti drugo principialno vprašanje: zanikanja dobe, pridobljene po legalni poti. Vlada glede amandmajev ne sprejema, pardon, se oproščam - pri prvem amandmaju gospoda poslanca Zmaga Jelinčiča ne nasprotuje temu amandmaju, ki dopolnjuje predlog zakona, s tem da se upošteva tudi kategorija na razpolago ali jim je z odredbo pristojnega organa prenehala aktivna vojaška služba zaradi upokojitve.
Torej, predlog zakona tega ni vseboval, vsebovala je pa uredba, tako da se tu stanje ne spreminja, zato tudi vlada ne nasprotuje. Drugi amandma gospoda poslanca Antona Delaka, ta amandma je umaknjen, kot smo dobili tudi dokumentacijo. Tretji amandma poslanca, gospoda Antona Delaka, ki govori o izplačilu pokojnine po smrti upravičenca - vlada temu ne nasprotuje. In še četrti amandma poslanca, gospoda Zmaga Jelinčiča, ki govori o izplačilu za nazaj od dneva izpolnitve pogojev. Ta amandma vlada ne podpira, ker tudi pri drugih podobnih zakonskih kršitvah vlada ni podprla rešitve, ki so posegale za nazaj.
S tem v zvezi je vlada predložila, torej v zvezi z umaknjenim amandmajem in v zvezi z amandmajem na 15. člen zakona, je vlada predložila svoja dva amandmaja, ki sta tudi bila vam posredovana, in sicer tako, da predlaga, da se peti odstavek 2. člena črta in da se kot tretji, nov tretji odstavek sprejme dopolnilno besedilo, ki govori: "Za upravičence iz prejšnjih odstavkov se ne štejejo osebe, ki so aktivno sodelovale v agresiji na Republiko Sloveniji v funkciji poveljevanja ali neposrednega bojnega delovanja oziroma sodelovale v vojaški obveščevalni ali protiobveščevalni dejavnosti zoper Republiko Slovenijo." In se tako tudi ustrezno potem odstavki prestavijo. Obrazložitev je pravzaprav znana in nekako zagotavlja s tem, da se tistim, ki so sodelovali in ki jih ta pogoj prizadene, ne podeljuje oziroma ne dodeljuje vojaških pokojnin. Res pa je, da zakon omogoča tudi druge pogoje, torej, da se - to je 18. člen - bi rad opozoril, da se doba tem ne jemlje, če izpolnjujejo druge pogoje v skladu s tem zakonom in v skladu z zakonom, ki je prej določal njihovo pokojninsko dobo.
No, in vlada predlaga še amandma k 15. členu, ki je sicer v svoji naravi podoben tistemu, ki ga je predložil gospod Zmago Jelinčič, s tem da je dopolnjen in da ne posega v razmere za nazaj, kar utemeljujem s tem, da so najbolj kritične razmere bile razrešene že z odlokom.
Predlagamo zboru, da te amandmaje potrdi in da omogoči nadaljnjo obravnavo in zaključek tega perečega vprašanja, ki se zdaj rešuje z vladnim odlokom, je pa v obravnavi že več kot 6 let. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Predlog zakona je obravnaval tudi Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko kot matično delovno telo. Želi besedo poročevalec odbora? Izvolite, gospa doktorica Kregelj-Zbačnik.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Odbor Državnega zbora Republike Slovenije za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko je na 9. seji že 8.5., nato na 10. seji 15.5. in na 10. seji 22.5. obravnaval predlog zakona o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev - druga obravnava, ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo predložila Vlade Republike Slovenije.
Odboru je bilo posredovano mnenje Sekretarjata za zakonodajo, predstavnik vlade je poudaril v uvodu, da je vlada pri pripravi predloga zakona za drugo obravnavo upoštevala sklepe in stališča, ki jih je državni zbor sprejel po končani prvi obravnavi. V razpravi so člani odbora zastavljali vprašanja v zvezi z višino pokojnine glede na stopnjo strokovne izobrazbe oziroma čin posameznega opravičenca, pravico do pokojnine za tiste vojaške zavarovance, ki živijo na ozemlju Republike Slovenije, pa nimajo slovenskega državljanstva, kako natančneje opredeliti agresorja in kakšno je razmerje med najnižjo in najvišjo pokojnino glede na določilo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Glede na razpravo je odbor pozval vlado, da v tem predlogu zakona pripravi takšne kriterije, da bi bili upravičenci iz tega zakona zgolj tisti, ki so do teh pravic resnično opravičeni in ki niso sodelovali v sovražni vojski ali kakorkoli drugače sovražno delovali proti Republiki Sloveniji.
Odbor je predlagal vladi, da upošteva pripombe Sekretarjata za zakonodajo in pravne zadeve ter natančneje določi organ, ki bo presojal upravičenost statusa vojaškega zavarovanca. Po opravljeni splošni razpravi se je odbor opredelil do vloženih amandmajev. In sicer: odbor podpira amandma poslanca Zmaga Jelinčiča k 2. členu, skupni amandma poslanske skupine LDS k 2. členu, amandma poslanske skupine DeSUS-a k 5. členu; odbor pa ne podpira amandmaja poslanske skupine DeSUS-a k 2. členu in amandmaja poslanca Zmaga Jelinčiča k 15. členu.
Odbor svojih amandmajev ni oblikoval. Po končani razpravi je sprejel naslednji sklep: "Odbor Državnega zbora Republike Slovenije za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da sprejme predlog zakona o pravicah iz pokojninskega invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev, druga obravnava, skupaj z amandmaji, ki jih odbor podpira." Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi besedo predstavnik Sekretarjata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.)
Prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih členih predloga zakona in o amandmajih. Najprej zboru predlagam, da skladno z zadnjo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi s tem v zvezi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotavljamo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na amandmaje, in sicer je umaknjen amandma pod 2. točko k 2. členu, ki ste ga dobili na mizo. Dobili ste tudi na mizo amandmaje vlade, upam, da imate vse pred sabo, da ne bo potrebno brati.
Prehajamo k amandmaju k 2. členu, pregled amandmajev ste dobili z 29. majem 1997. Prehajamo k razpravi o 2. členu. Amandma je vložil poslanec Zmago Jelinčič. Vlada temu ne nasprotuje. Želi kdo besedo? (Ne želi nihče.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 1 sprejet.
Dajem na glasovanje 2. člen v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? Se opravičujem! Se opravičujemo! K 2. členu je vložila amandma tudi vlada, in sicer ste ga dobili na mizo. Ga imate vsi pred sabo? Imate. Če bo ta amandma sprejet, bosta brezpredmetna amandmaja pod točko 3 in 4. Želi kdo besedo k amandmaju vlade? Prosim, gospod Janša.
JANEZ JANŠA: Amandma vlade je nesprejemljiv iz dveh razlogov: iz vsebinskega in iz formalnega.
Iz vsebinskega zaradi tega, ker je v dosedanji ureditvi, ki je veljala v Sloveniji na podlagi vladnega odloka, ta zadeva bila urejena na edini možni način, kajti ta peti odstavek 2. člena, ki naj bi se zdaj po predlogu vlade črtal, določa, da pač tisti, ki so sodelovali v agresiji na Republiko Slovenijo, niso upravičeni do nadomestila pokojnine. Kriterij, po katerem so se razmejevale osebe, ki so zaprosile za to pokojnino in niso izpolnjevale oziroma so izpolnjevale ta pogoj, je bil odziv na poziv razširjenega predsedstva države z dne 26. oziroma 27. junija 1991, v katerem je takrat razširjeno predsedstvo Slovenije pozvalo vse državljane Slovenije, ki so v službi v agresorski armadi, da to armado zapustijo. Ta poziv je pravno formalno nostrificirala oziroma potrdila tudi takratna Skupščina Republike Slovenije, ko se je čez dan in pol kasneje sestala. Na podlagi tega so bili izvedeni tudi različni postopki v upravnih oziroma državnih organih; na podlagi teh postopkov se je potem točno razmejilo in točno vedelo, in še vedno se točno ve, kateri slovenski državljani, ki so na dan tega poziva - ki ima naravo pravno formalnega akta - zapustili agresorsko armado in kdo tega ni storil. Prav tako je bilo ugotovljeno, kdo je bil objektivno zadržan zaradi razlogov, ki jih je navajal tudi poslanec Jelinčič v amandmaju, ki ste ga prej podprli.
To, kar vlada zdaj predlaga, je zaradi tega, kar sem zdaj povedal, vsebinsko nesprejemljivo. Formalno je pa nesprejemljivo tudi zaradi tega, ker si ni možno predstavljati, na podlagi kakšnih postopkov se bodo določale tiste osebe, ki so sodelovale v agresiji na Republiko Slovenijo v funkciji poveljevanja ali neposrednega bojnega delovanja oziroma so delovale v vojaški obveščevalni ali protiobveščevalni dejavnosti zoper Republiko Slovenijo. V upravnem postopku bo to zelo težko, v sodnih postopkih se to ne bo dalo, ker niti za bolj konkretne primere v tej državi to ni šlo in je to samo "blažev žegenj", na podlagi katerega bo ta zakon omogočal pridobitev polne vojaške pokojnine vsem, ki so sodelovali v agresiji na Republiko Slovenijo.
Upam, da tudi tistih 200.000 slovenskih upokojencev, ki prejemajo približno 3 - krat nižje pokojnine, kot pa jih bodo zdaj dobili agresorji, ve, kaj je predlagala slovenska vlada. Še težje bo nekomu dokazati, da je sodeloval v vojaški obveščevalni ali protiobveščevalni dejavnosti zoper Republiko Slovenijo. Pravosodni organi te države še nobenemu niso tega dokazali in mu verjetno tudi v prihodnosti ne bodo, ker se tudi nihče v tej sferi za to ni trudil in tudi ta omejitev ne bo nikogar izključevala. To je samo pesek v oči slovenski javnosti; naj vlada pove s tem zakonom, da dajemo pokojnino tudi vsem agresorjem, ne pa, da se spreneveda. Zaradi tega je ta amandma treba zavrniti.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala gospod Janša. Gospod Petan.
RUDOLF PETAN: Hvala, gospod podpredsednik. Spoštovani! Ko sem prej prebral to dopolnilo vlade, sem najprej rekel hvalnica norosti. Namreč, tu lepo piše, da se prečrta in da se na novo glasi: "Za upravičence iz prejšnjih odstavkov se ne štejejo osebe, ki so aktivno sodelovale v agresiji na Republiko Slovenijo v funkciji poveljevanja ali neposrednega bojnega delovanja oziroma so delovale v vojaškoobveščevalni ali protiobveščevalni dejavnosti zoper Republiko Slovenijo", ker mi še drugih stvari nimamo rešenih, kaj šele, da bi to reševali. Ampak zanimiva je pa tista hvalnica norosti, kot sem omenil v obrazložitvi.
Ob tako spremenjeni določbi 2. člena predloga zakona bi nekdanji vojaški zavarovanci, ki zaradi sodelovanja v agresiji ne bi mogli pridobiti vojaške pokojnine po tem zakonu, imeli pravico do upoštevanja zavarovalne dobe. Ljudje božji, ali je to zakon države Republike Slovenije ali je zakon države agresorja? Ostajam takorekoč brez besed, ker take države resnično ne poznam.
Za tem pultom sem že enkrat omenil, da države, ki so tudi izvajale agresijo, so vsem tistim - tudi državljanom drugih držav, ki so z njimi sodelovali. Nekako jih za to materialno nagradijo, mi pa za tiste domoljube, ki so sodelovali v vojni za svojo domovino, nekako kaznujemo. Ne vem, kaj naj še dodam k temu. V Svetem pismu piše izrek: "Oprosti jim, saj ne vedo, kaj delajo." Jaz bi pa samo še dodal: "Podpirajo agresorje in kaznujejo domoljube." Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? Gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala. Gospod predsedujoči, naj mi bo dovoljeno, da ob 2. členu - ne samo ob tem amandmaju - izkoristim razpravo, ki bo morebiti šla malo tudi neposredno izven tega amandmaja, ampak bom kratek in ne bom zlorabil. Preprosto bi rad vprašal vlado in predstavnike vlade, kako reševati neke probleme in ali jih 2. člen rešuje ali ne. Smem to narediti?
PREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Izvolite.
MIRAN POTRČ: Imam obvestilo, pa najbrž vlada tudi, za konkreten primer, v katerem je iz dokumentov razvidno, da je državljan Republike Slovenije - nesporen državljan, rojen v Sloveniji, živel dolga leta v Sloveniji, kasneje pa oficir bivše Jugoslovanske ljudske armade, geodet, živel v Splitu, bil upokojen že tam po 1980. letu, prišel in prosil, da mu povedo, da je državljan Slovenije. Rekli so mu, da ni. Kasneje se je to leto in pol ugotavljalo in po letu in pol, ko je vložil zahtevo, da se mu izda državljanstvo, so rekli: saj zahteve ne moreš vložiti, saj ti si vendar državljan Slovenije že od rojstva. Ampak v tem času je zamudil možnost, da bi uveljavil vojaško pokojnino v Sloveniji. Ker je bil brez sredstev, je zaprosil in dobil vojaško pokojnino na Hrvaškem.
Danes živi že dolgo časa, od leta 1991 naprej, ves čas v Sloveniji in prosi, da bi zdaj pa dobil slovensko pokojnino. Pravijo, da ne more, saj je dobil hrvaško. Skratka, bil je državljan, pa mu niso priznali državljanstva; kasneje ga je uveljavil po letu in pol malomarnega ravnanja državnih organov, ker mu niso našli, da je v matično knjigo vpisan. Ker ni mogel dobiti zaradi tega - brez državljanstva - pokojnine, je moral vzeti drugje pokojnino. Zdaj mu pravijo, da je narobe naredil, ker jo je vzel in dobiva samo tisto majhno razliko, ne pa slovenske vojaške pokojnine.
Ali se vam zdi, gospodje, da je takšen primer tudi vreden razmisleka, pa nič drugega za nazaj. Ampak, ali ne bi morali najti rešitve, ker gre za krivdo državnih organov? Takšnemu človeku dajemo vsaj od nove vloge slovensko pokojnino, ne pa, da rečemo, ne moreš je dobiti, ker dobivaš hrvaško. Prosil bi za pojasnilo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Besedo ima državni sekretar, gospod Stušek.
JANKO STUŠEK: Hvala lepa. Najprej bi kar s koncem rad odgovoril. Če je prišlo do napake v zvezi z državljanstvom, kar je eden od osnovnih pogojev pri tem zakonu in da je to dokazljivost, je obnova postopka običajen postopek. Mislim, da ne bo težko to tudi njemu dokazati in na tej podlagi pravzaprav uveljavljati. Vendar osnovni pogoj je sprejem tega zakona, ki bo dajal kriterij in od kod se konec koncev ta njegova pokojnina obračuna.
Drugo bi pa rad odgovoril nekaj glede te norosti, ki je bila kritizirana in zajeta oziroma predstavljena v zakonu. Mislim, da gre - morda jaz v celoti niti nisem razumel, v čem je bila poanta, vsaj pri drugem govorniku, kaj naj bi bila ta norost. Namreč norost bi bila in imeli velike spore in nerešljive ustavne posledice - torej rešljive bi bile, saj bi to tako kot mnogokrat drugače dobili nazaj v popravke - če bi ostalo pri predlogu sklepa, ki je bil predlagan za prvo branje, da zadnji odstavek 2. člena, torej peti odstavek 2. člena ostane. S tem bi dejansko izključili - ne govorim o pokojnini, govorim o dobi, ki jo nekdo, ki jo je legalno pridobil, ne bi mogel uveljaviti. Ni nenamerno postavljen drugi odstavek, ki načeloma odreka tistemu, ki je sodeloval, pravico do vojaške pokojnine, vendar mu ta zakon ne odreka pravice do legalno pridobljene dobe, in, jasno, tudi omogoča, kako to dobo uveljaviti. In te dobe ne bi mogel uveljaviti, če pač ta odstavek ne bi bil postavljen tako, kot je. Če bi ga s četrtim, novim odstavkom, ki ga zajema, potem izključevali, se taka doba ne bi mogla uveljaviti. Tudi ta doba pa ni postavljena na pamet, ampak so postavljeni splošni pogoji, ki jih ZPIZ zajema. Razlika pri tem je samo v toliko, da je pokojninska doba ljudi, ki so svojo pokojninsko dobo pridobili v službi v JLA, od 18.10. dalje zajeta s petletnim oziroma - pardon, se oproščam! - od 15.6. zajeta s petletnim pogojem. Torej, da je na tisti dan bil stalno prebivajoč tu in da je najmanj pet let - torej, da mu je manj od pet let manjkalo do pokojninske dobe. Če vzamemo dobo iz pogojev, ki jih je prejšnja zakonodaja predpostavljala, kar pomeni tudi benifikacije zraven, je tu meja relativno mlajših ljudi, ki so se tako ali drugače morali zaposliti pri nas in spojiti svojo pokojninsko dobo, ki so jo v JLA preživeli, tudi z dobo, ki so jo plačevali v našo penzijsko oziroma pri ZPIZ-u. S tem so si omogočili tudi tisti, ki so kakršnekoli dele dobe v Jugoslovanski armadi uveljavljali oziroma legalno tudi vplačevali, da jo izkoristijo. Tu ne gre za dajanje nekih penzij, tu ne gre za boniteto, ki bi naj jo naša država v tem primeru dajala, ampak gre preprosto za omogočenje izkoriščenja oziroma za omogočenje, da ljudje svojo delovno dobo, v katero so legalno vplačevali, legalno tudi lahko koristijo, kar se zdaj ne dogaja.
Rad bi pa citiral iz razprave, ki je bila dana, in ki je že bila zajeta, to je bilo v februarju 1996. leta, prav poslanca poslanske skupine, katere predsednik je kritiziral, kaj zdaj dajemo oziroma kaj vlada s tem omogoča, in česa pravzaprav ne omogoča. Iz te razprave gospoda poslanca Iva Hvalice se vidi, da tudi takrat niso nasprotovali, da se omogoči doba, ki je bila legalno pridobljena: "2. člen, zadnji odstavek naj se spremeni tako, da bo omogočal pridobitev pokojnine vsem, ki so do 18.10.1991 izpolnili pogoje za pridobitev pravic po vojaških predpisih le v primeru, če so ostali v JLA po nalogu organov Republike Slovenije, sicer se jim delovna doba zaključi s 25.6.1991." Prav to ta zakon tudi ureja in prav to ta zakon tudi daje. Določena razlika je samo v tem, od tega 25.6., da zajema datum 18.7., in tam daje normalno, torej ne daje po vojaških predpisih, ampak po splošnih predpisih. To pa zaradi znanega razloga, kako in na kakšen način so se tudi takrat odvijali dogodki oziroma do kdaj smo šteli med drugim tudi poziv predsedstva, ki je bil 18.7., da se do takrat vsi odpovedo.
Torej, tu se neprestano meša, ali je vlada tista, ki bo nekomu dobo odvzela ali bo ta zakon nekomu legalno pridobljeno dobo vzel, ali mu bo dala vojaško penzijo. Predlog, ki je pripravljen, amandma, ki je vključen, ki poleg formalnosti, ki so bile kritizirane, rešuje - mi imamo celo vrsto zakonov, ki jih ZPIZ uresničuje pri pokojninski dobi, ki jih naknadno z dopolnili, kako se tak zakon izvaja, tudi določamo. Celo vrsto napotkov dobiva ZPIZ, kako se kakšna zakonodaja uresničuje. Tudi tu je ZPIZ tisti, ki bo opredeljeval, če bo odlok oziroma če bo amandma sprejet, ki bo opredeljeval, ali je nekdo sodeloval v agresiji ali ne pod temi pogoji. Če je znan spisek, se bo toliko lažje opredeliti in tudi tu je potem omogočena legalna pot komerkoli, ki je slovenski državljan, da odločbo, ki je v upravnem postopku zaključena, lahko uveljavlja v upravnem sporu.
Prav to je bil eden glavnih jeder, da pravno formalno zakon omogoča pridobitev pravice, ne pa da že apriorno tudi to zapira. Zato ponovno predlagam, da odbor oziroma državni zbor sprejme amandma, ki brez dvoma zajema odvzem vojaških penzij, omogoča pa pridobitev tistim slovenskim državljanom, ki so svojo dobo legalno pridobili, normalne penzije po ZPIZ-ovskim kriterijih. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Doktor Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Sama sprašujem vlado, podobno kot je že opozoril Sekretariat za zakonodajo, kateri organ je tisti, ki bo določil upravičenost statusa vojaškega zavarovanca. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prosim, odgovor, gospod državni sekretar.
JANKO STUŠEK: Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Janša.
JANEZ JANŠA: Zdaj iz tega odgovora je bilo možno razbrati, da bo tudi ta Zavod za invalidsko in pokojninsko zavarovanje ugotavljal, kdo se je ukvarjal z obveščevalno dejavnostjo. To ni določeno. Čeprav je to formalni, ne pa vsebinski problem. Ampak to ni določeno in tako kot je zdaj ta člen napisan, je samo pesek v oči. Prav nikogar zadeva ne bo ovirala. Vsak, ki mu boste rekli, da je to delal, bo rekel, dokažite, vi mu boste izdali odločbo, on bo pač sprožil ustrezni postopek na sodišču. Na sodišču ni bilo to še nikomur dokazano. Niti poročniku Ignjatoviču, za katerega je, bom rekel pol Gorenjske videlo, da je ubil tista dva novinarja na letališču na Brniku. Nič se ni zgodilo. Tisoč pričevanj obstaja, posnetki in vse ostalo. Nič se ni zgodilo.
Se pravi, to kar je tukaj napisano in kar naj bi predstavljalo omejitev, ne predstavlja nikakršne omejitve. Res.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? Gospod Kacin.
JELKO KACIN: Hvala za besedo, gospod precedujoči.
V tem zakonu rešujemo pravice vojaških zavarovancev. Ne rešujemo pravic agresorjev. Gre za naše državljane in med temi državljani je veliko ljudi, ki se jim je iz takih ali drugačnih razlogov zgodilo tudi krivice, kar nekaj krivic, ki se vlečejo že leta in leta.
Gospod Janša je sedaj opozarjal na eno stran, namreč o tem, da je potrebno kakršnokoli krivdo dokazati. To kar se je sedaj dokazovalo, pa je bilo nekaj obratnega. Brez dokaza, brez materialnega dokaza so bili nekateri prikrajšani za svoje pravice kot vojaški upokojenci. Navedel bom primer, ki ga osebno poznam. Gre za aktivnega častnika, ki je v času agresije na Slovenijo, zato ker je bila njegova soproga zaposlena v Ministrstvu za notranje zadeve, sin je bil policist v Slovenski policiji, bil osamljen. Ker je bil osamljen, ni imel nobenih stikov z zunanjostjo in ni mogel prestopiti na našo stran. Ampak s tem je avtomatično agresor. In ker seveda nima nobenih materialnih dokazov, s katerimi bi lahko prepričal kogarkoli, da je pravočasno prestopil na našo stran je od takrat dalje od leta 1991, pa do danes brez kakršnegakoli denarnega nadomestila, čeprav je kot državljan SFRJ, kot častnik Jugoslovanske vojske, tako kot vsi častniki, prispeval prispevke in iz teh prispevkov mu gredo določene pravice.
Zato prosim, da ne mešamo pravic vojaških zavarovancev z nekaterimi stvarmi, ki zadevajo domnevne agresorje. Ko bomo točno vedeli, kdo so agresorji, jim bomo to tudi dokazali in iz tega naslova nekaj tudi dosegli. To kar se pa sedaj dogaja, je obtožba za nedoločen čas, ki ni nikjer materializirana. Zato bi bilo dobro, če je nekdo kriv, da se ga pravno-močno obsodi in se mu tudi določi kazen. Ali je to 1 leto odsedeti ali je pogojno ali je materialna, finančna kazen, kakorkoli že.
Smo dovolj pravna država, da bi danes 6 let po koncu našega procesa osamosvajanja lahko delovali na način, kot se za pravno državo spodobi. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Janša.
JANEZ JANŠA: Sedaj jaz ne vem ali je ta primer, ki ga je gospod Kacin tukaj hipotetično navedel, obstaja ali ne obstaja. Jaz ga ne poznam. Tudi v času do leta 1994, mislim da se ni pojavil. Potem, ko je razširjeno predsedstvo države pozvalo državljane Slovenije, da iztopi iz agresorske armade je ta pristopni rok veljal do 18. julija leta 1991, do tistega sklepa Zveznega predsedstva, ki ga je Slovenija ratificirala in v določenih primerih tudi dalj časa. V tistih primerih, ko je nekdo lahko dokazal ali v glavnem sploh ni bilo nasprotnih dokazov, da je bil ali v priporu, zaprt, na bolniški ali kakorkoli drugače zadržan, da ni mogel prestopiti.
Ta praksa ugotavljanja, sodelovanja v agresorski armadi je bila taka, da se je upoštevalo argumente v prid posamezniku in zaradi tega je bil ta spisek teh, ki niso pristopili, relativno kratek. Na podlagi tega, tak primer ne bi smel obstajati. Če je obstajal, se ga da še vedno za nazaj popraviti, brez tega, da se sedaj v ta zakon sprejme nekaj, kar bo v bistvu omogočilo vsem, ki so sodelovali v agresiji na to državo, da dobijo vojaško pokojnino od države, ki so jo napadli. Slovenija bo potem edinstven primer.
Še posebej pa preseneča benevolentnost vlade, ko gre za agresorje. Ob primerjavi ravnanja te iste vlade, pred nekaj meseci, ko smo tukaj sprejemali zakon o nadomestilih za žrtve vojne, za vdove in otroke padlih. Takrat je ta vlada naredila vse, da ta zakon ne bi bil operativen takoj in z večino vladnih glasov ste to tudi izglasovali, tako da se še vedno čaka na nek drug zakon, ki bo omogočil ta nadomestila. In ta nadomestila so bila radikalno znižana od prvotnih predlogov. Se pravi, ko gre za te stvari, je vlada tukaj polna govorjenja o, ne vem, pravni državi in tako naprej; ko pa gre za nadomestila tistim, ki so za to državo največ naredili, pa se skriva za težkimi socialnimi razmerami, za pomanjkanjem denarja, za tem, da bi to sprožilo nove zahteve in tako dalje in tako dalje.
Ko pa gre za pravno državo, je na podlagi tega odloka, ki je do zdaj veljal, ko je šlo za - jaz se ne spuščam zdaj v redno pokojninsko dobo in vse ostalo, o čemer je polemiziral tukaj deloma državni sekretar, deloma pa tudi gospod Kacin - v to se jaz ne spuščam. In ta amandma v tem drugem delu, ki predlaga novi tretji odstavek, tudi ne govori o tem. Govori izključno o tem, da lahko praktično tudi vsi bivši agresorji dobijo vojaško pokojnino oziroma pokojnino in prejemke, ki jih določajo prejšnji odstavki tega člena.
In na tej točki je seveda čas oziroma na tej točki se bo tehtalo, kam se je ta vlada usmerila, ko je šlo za te stvari. Ko smo zadnjič obravnavali zakon o nadomestilih za žrtve oziroma za vdove in otroke padlih, je bila vlada zelo restriktivna. Zdaj, ko gre pa za pravice agresorjev, je pa zelo radodarna.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod državni sekretar Stušek.
JANKO STUŠEK: Spoštovani! Jaz bi želel zanikati odnos in primerjavo med zakonom, ki je bil tu sprejet pred nedavnim, in ki je določal dodatne pravice za žrtve iz obdobja 1991, za katerega mu je očitano, da so bile zelo restriktivno sprejete. Tisti, ki se s tem ukvarja in ki lahko primerja vso zakonodajo, vidi, da to ne drži, ampak da je celo z, mislim, da z veliko večino - saj se sploh ne spominjam, da bi kdo nasprotoval - bilo sprejeto tisto, kar je v globalu in ob primerjavi z vsemi drugimi podobnimi kategorijami bilo predlagano. Zato je zelo težko parirati v imenu vlade na amandma, ki je predlagan, in ob primerjavi z nekatero drugo zakonodajo, še zlasti, ker se mešajo pokojnina, pravica do dobe, ki jo je nekdo legalno pridobil, in pa kazenski postopek proti nekomu, ki je ravnal v neskladju in bil kot agresor tudi za to obdolžen.
Želel sem pa poudariti, da na nek način ta zakon in ta amandma, ki je prav gotovo upošteval to, kar mu je očitano, da daje agresorskim vojakom pokojnino, ne drži. Namen je bil, da te izključi. Namen je pa tudi bil, da jim ne odvzame; tistemu, ki je do 25.6. po vojaških predpisih odnosno do 18.7. po splošnih predpisih in v skladu z zakonodajo, ki je takrat veljala, pridobil svojo lastno dobo in vplačeval, lahko rečemo, da sploh ne dajemo, ampak omogočamo, da tisto svojo pravico legalno tudi uveljavi, česar zdaj ne more. Ali še drugače rečeno: 4.800 ljudi, družin, čaka na ta zakon šest let. Do zdaj so dobivali akontacije na podlagi vladnega odloka, sprejetega v februarju 1992. leta. Oziroma to je bil že drugi popravljeni odlok. Prvi je bil sprejet celo v letu 1991, s katerim smo na podlagi ustavnega zakona takrat reševali situacijo, kako rešiti 5.007 ljudi, ki so, kar je bila največja številka, dobivali to vojaško pokojnino. Tisti odlok je imel podobno klavzulo, kot jo ima sedanji 2. člen, peti odstavek, podobno. S tem, da je razreševal to klavzulo tako, da je bilo Ministrstvo za obrambo pristojno meritorno odločiti, ali je nekdo sodeloval ali ne, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa se je tega sklepa tudi držal. Ta diskrecijska pravica se po sodni poti, kolikor mi je znano, ni uveljavila. Nastali so veliki konflikti, nerazrešljivi in nastali so tudi problemi, o katerih smo nekajkrat že v tem zboru govorili.
V resnici pa kot je vsem znano, gre za spisek, bom ne me do zadnje številke prijeti - ampak 80 ljudi, 80 nekdanjih častnikov, ki naj bi bili sporni, od katerih naj bi jih bilo 50, približno, slovenskih državljanov, ki na nek način želijo uveljaviti svojo dobo, ki so tako ali drugače pridobili v času pred 25.6.1991 in okrog 30 naj bi bilo tujih državljanov, ki jih pa ta zakon ne zajema. Če je to sporno za sprejem zakona, so prav gotovo tudi mehanizmi, ki jih ta zakon omogoča, da se to razreši. Če je ta spisek tako jasen, kot je bilo izrečeno, bo zelo lahka naloga zavoda, da iz tistega spiska poišče. Seveda, zavod se ne bo spuščal v 4.800 že izdanih akontacij, ali jim to gre ali ne. Ampak v tisti spisek, ki ga lahko zahteva, če mi je prav znano, od resornega organa Ministrstva za notranje zadeve in na podlagi tega presodi kot organ, ki izvaja upravni postopek, ali v skladu z zakonom gredo pravice ali ne gredo in omogoči nadaljnjo pot.
To je osnovni namen in tudi nikakor ne očitek za to, da bi z odprtimi rokami dajali neke vojaške pokojnine, ker ravno te izključuje. Omogoča pa pridobitev in uveljavitev dobe, ki je bila legalno pridobljena. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Janša.
JANEZ JANŠA: Meni je žal, da se mora tukaj za to govornico gospod Stušek sprenevedati, ker ga cenim zaradi nekega drugega časa. Tisti spisek, o katerem ste govorili, ne bo nič pomagal v tem primeru, ker ste besedilo, besedilo tega člena zdaj spremenili. Prej je pač pisalo "ni upravičenec iz prejšnjih odstavkov tista oseba ali pa niso upravičenci tisti, ki so aktivno sodelovali v agresiji na Republiko Slovenijo". In za sodelovanje v agresiji na Republiko Slovenijo se je štelo služenje v sovražni vojski na ozemlju Republike Slovenije, v teh bojnih enotah, po pozivu predsedstva Republike Slovenije, da se te enote zapusti, ob upoštevanju vseh olajševalnih okoliščin, o katerih sem prej govoril. Tako je bilo do zdaj in tukaj, razen nekaj sodnih primerov, kjer so se zadeve zapletale, ni bilo večjih problemov. Ni bilo spornih 5.000 imen, kot ste prej govorili, ampak nekaj 10 ali pa nekaj 100. Zdaj pa ste ta tekst spremenili in ga imamo vsi pred sabo in v tem tekstu piše: "Za upravičence iz prejšnjih odstavkov se ne štejejo osebe, ki so aktivno sodelovale v agresiji na Republiko Slovenijo v funkciji poveljevanja ali neposrednega bojnega delovanja oziroma sodelovale v vojaški obveščevalni ali protiobveščevalni dejavnosti zoper Republiko Slovenijo."
Če je bilo do zdaj možno zelo jasno ločiti na tiste, ki so prestopili in na tiste ki niso, zdaj ne bo več možno narediti te delitve, na tiste, ki so bili kar tako agresorji in na tiste, ki so še aktivno bojno delovali oziroma izvajali protiobveščevalno in obveščevalno dejavnost. Za razliko od par častnikov, ki so najbrž poveljevali že po funkciji. In nekateri, ki so opravljali vodilne naloge v KOS-u oziroma v vojaški varnostni službi in jih itak ni tukaj, ker so šli potem v Bosno in naprej opravljali to dejavnost, bo to zelo težko komurkoli dokazati. Nobene take odločbe najbrž ne boste mogli izdati. Zaradi tega je ta nov tekst restrikcije praktično neuporaben in je napisan zato, da je to megla v oči slovenski javnosti, zaradi tega pa noben agresor ne bo prikrajšan za pokojnino.
In še enkrat ponavljam. Ne gre za 5000 imen, ne gre za pravice po splošnih predpisih, ampak gre za priznavanje pravice do vojaške pokojnine za tiste, ki so sodelovali v agresiji na Republiko Slovenijo.
PREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? Gospod Kacin.
JELKO KACIN: Gre za pravico do pokojnine. Pravica do pokojnine nastane na podlagi pogodbe, v kateri sta dve stranki: ena, ki vplačuje in tista, ki gospodari s tem denarjem in na tej podlagi potem nekomu nekaj vrne. Poglejte, to je približno ravno tako, kot če bi slovenske banke odločile, da ne bodo obrestovale vlog bivših častnikov JLA ali pa agresorjev na Slovenijo. Ali pa če bi zavarovalnica rekla, da ne bo izplačala zavarovanja za vozilo, zato ker je njegov lastnik častnik Jugoslovanske ljudske armade ali pa agresor. In da je agresor, seveda ni mogoče dokazati.
Na tak način pravna država ne more delovati. In z ustvarjanjem novih krivic seveda ne pridemo nikamor. Vse to, kar zdaj pripovedujem, ni zagovor agresorjev. Je samo zagovor pravic do vojaških pokojnin vojaškim upokojencem, ki jim ta pravica gre. Ta država se pa mora organizirati na način, da bo tisto, kar je vsega obsojanja vredno, tudi na določen način sankcionirano. Ampak to v skladu z načeli pravne države.
Zato prosim, da ne politiziramo povsem banalne in racionalne zadeve, ki gre na podlagi pravic, ki gredo iz zavarovanja in plačila prispevkov skozi daljše časovno obdobje. Kaj takega si preprosto ne more privoščiti nobena pravna država, tudi Slovenija ne, četudi je šele 7 let stara. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Petan.
RUDOLF PETAN: Hvala. Spoštovani! Tu bi vseeno ločil med banko in denarjem in pa človekom kot osebnostjo, ki ima neko dušo. Neka razlika le obstaja. Mislim, da ne bi razpravljal preveč o tem, ker je škoda izgubljati besede. Za mene je velika razlika. Tudi s tem se ne morem strinjati - o krivicah. Nam so lahko delali krivico, zato ker so nam jo drugi delali in drugi imajo pravico nam delati krivico, se pravi, sedaj pa konec tega, mi pa moramo biti zdaj kot pohlevne ovčke in jih še celo nagraditi za to, da so nam delali krivico. To so ti osnovni pristopi.
Omenil bi še to, da okrog teh pravnomočnih obsodb za ta dejanja ali na splošno, imamo zelo slabe izkušnje. Vemo, da zadeve trajajo tudi nekaj let in potem zvodenijo, tako da bi bilo to zelo težko. Moti me ta neprestana skrb za naše nasprotnike, pa mi je čisto vseeno, kako jih imenujemo - ali so agresorji, ali so tuji državljani, ali so naši državljani. Če so nasprotniki Slovenije, so pač nekje na drugi strani in ta skrb neprestano veje iz teh aktov, ki jih dobivamo na mizo. Tako da je to že prav moteče. Medtem ko je na drugi strani skrb za naše občane, za naše državljane in v tem primeru za naše domoljube, nekaj, kar je mogoče celo zaničevanja vredno. Zame je agresor agresor, pa ga gledamo tako ali drugače. In če ga že ne kaznujemo, vsaj nagrajevati ga ni potrebno. Navsezadnje, v tem času je aktualen ta primer, ko državljani, ki imajo celo dvojno državljanstvo, pretepejo Slovence do smrti in potem jim celo omogočimo, da pobegnejo. Seveda, jaz tiste ljudi ne bi toliko obtoževal, obtoževal bi tole našo zakonodajo, ki to neprestano omogoča in jih hrabri tudi pri tem. Rekel bi, da to ni več slučaj, ker je tega že več kot preveč, medtem ko na drugi strani za žrtve, ki so bile na naši strani, je pa prav omalovažujoče in skuša se minimizirati. Tu se ne da zanikati. Zame se ne da zanikati skrbi oblasti Slovenije za naše nasprotnike, lahko tudi agresorje. Tudi to bi še rekel, da ne mešamo jabolk in hrušk, kajti agresor je vedno agresor, samo videti je to treba tako.
Rekel bi še tudi to, da ne pozabiti, da tudi še ni bilo tako dolgo, ko razni oficirji Jugoslovanske ljudske armade, ki so bili očitno na drugi strani in tudi kasneje niso nikoli pristopili, prihajajo v Slovenijo in se norčujejo iz Slovenije in izjavljajo, kako imajo še 24 ur časa, da so v Sloveniji. Potem pa jim tako ali tako zakon to določa in potem se bodo že nekako umaknili in to vse s pomočjo naše izvršne oblasti, ki jim to nekako dovoljuje.
Še enkrat bi rekel - to ni slučaj in taka država, ki ne skrbi za to, da bi bil nek red, da bi nagradila svoje državljane, svoje domoljube in pa nekako, če že ne kaznovala, vsaj ne nagrajevala svojih nasprotnikov, agresorjev. Ne vem, kako se taki državi piše. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Mislim, da smo končali. Želi še kdo besedo? (Ne.) Prehajamo na glasovanje o amandmaju Vlade Republike Slovenije. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Na glasovanje dajem amandma vlade k 2. členu petega odstavka...
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (14 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Amandmaja pod 3. in 4. sta s tem postala brezpredmetna in na glasovanje dajem celotni 2. člen. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (13 poslancev.)
Ugotavljam, da je 2. člen sprejet.
V razpravo dajem amandma k 5. členu. Vložila ga je poslanska skupina DeSUS, vlada ne nasprotuje, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma k 5. členu sprejet.
Na glasovanje dajem celotni 5. člen. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je 5. člen sprejet.
V razpravo dajem 15. člen in imamo dva amandmaja: vlade in poslanca Zmaga Jelinčiča. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Če bo amandma vlade sprejet, potem postaja amandma poslanca Zmaga Jelinčiča brezpredmeten. Na glasovanje dajem amandma vlade. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (10 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma vlade sprejet, ki v celoti nadomešča 15. člen.
S tem smo zaključili z amandmaji. Prehajamo na obravnavo preostalih členov, h katerim niso bili vloženi amandmani. Želi kdo besedo! (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje o preostalih členih. Ugotavljamo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih in glasovati moramo še o naslovu zakona. Ali želi kdo razpravljati o naslovu zakona? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje.
Na glasovanje dajem naslov zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je naslov zakona v celoti sprejet.
Dajem predlog: "Predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi Vlada Republike Slovenije za eno izmed naslednjih sej državnega zbora." Želi kdo k temu sklepu kaj dodati ali spremeniti? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 30. TOČKO DNEVNEGA REDA - Upam, da smo dobili vse amandmaje na mizo k - PREDLOGU ZAKONA O ŠPORTU. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije - to smo že rekli.
Prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih členih predloga zakona - tega je precej. Pred sabo imate, z datumom 9.10., pregled amandmajev.
V razpravo dajem 2. člen in amandmaje prvega predlagatelja - skupina poslancev s prvopodpisanim Janezom Mežanom, in drugi poslanske skupine Slovenske ljudske stranke. Na klop pa smo dobili amandma poslanske skupine Socialdemokratske stranke s prvopodpisanim Brankom Kelemino.
Razpravljamo o členu in o amandmajih k temu členu. Želi kdo besedo? Gospod Mežan, prosim.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Jaz sem vesel, da vlada podpira amandma, ki ga je vložila skupina poslancev z mano kot prvopodpisanim. Vendar bi pa imel pri 2. členu dve vprašanji in bi prosil, če bi mi lahko gospod sekretar, dr. Strel, malo podrobneje razložil.
2. člen govori o obsegu javnega interesa in potem našteva področja: športna vzgoja, športna rekreacija, kakovostni šport in tako naprej. Predvsem me zanima: razumem, kaj je to športna rekreacija; razumem, kaj je vrhunski šport, čeprav bi ga po moje lahko imenovali tudi selekcijski šport. Ni mi pa čisto jasno, kaj obsega besedna zveza "športna vzgoja", se pravi konkretno, kaj je mišljeno s tem, kdo je konkretno v tej "športni vzgoji". In pa "kakovostni šport" - kaj konkretno je mišljeno pod "kakovostnim športom". Sicer je razloženo spodaj, ampak konkretno, kdo je mišljen pod to besedno zvezo. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod državni sekretar, dr. Strel.
DR. JANKO STREL: Spoštovane poslanke in poslanci! Na to vprašanje je mogoče odgovoriti tako, da kakovostni šport je tisti, kjer športna društva tekmujejo v okviru uradno priznanih tekmovanj nacionalne športne zveze. Medtem ko je športna vzgoja tisti program, ki se izvaja izven obveznega izobraževalnega programa in se nanaša na delo z otroki oziroma z mladino.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Replika, gospod Mežan.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. To mi je jasno. Ampak recimo bom direktno vprašal. Ali pod kakovostni šport spada recimo Rokometni klub Akripol Trebnje? Ali Košarkarski klub Olimpija? Ali je mišljen pod ta kakovostni šport? In pa recimo pod športno vzgojo, ali spada recimo šolska košarkarska liga? To konkretno bi rad, na to bi rad odgovor.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prosim, gospod sekretar.
DR. JANKO STREL: V prvem primeru seveda spada, tako Trebnje, kot drugi rokometni klubi, ker so uradno vključeni v nacionalna športna tekmovanja. Medtem ko pri programih šolska košarkarska liga sodi v sklop neobveznega programa, ker je seveda prostovoljen in interesni.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Mežan, prosim. Dobro je, da stvari razčistimo, preden bomo glasovali.
JANEZ MEŽAN: No, zdaj recimo, če pride, kaj vem, Rokometni klub Akripol Trebnje v Evropo, ali pride potem pod, je to pojmovanje vrhunskega športa, je potem to vrhunski šport.
Zdaj pa še drugo vprašanje v zvezi s športno vzgojo. Ali ni športno košarkarska liga selekcijski šport? Se pravi selekcijski šport je za mene, tako se tudi uporablja ta besedna zveza, sinonim za vrhunski šport. To se pravi po vzoru recimo ameriškega športa je to šolska košarkarska liga. To bi rad.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prosim, gospod sekretar.
DR. JANKO STREL: Šolska košarskarska liga seveda ni selekcijski šport, ker v njega se lahko vključuje vsako športno društvo, šolsko športno društvo oziroma šola in zaradi tega sodi v program, bom rekel, športne vzgoje, ki je izven obveznega tretmana. Medtem kot za rang vrhunskega športa se seveda štejejo tista tekmovanja, ki seveda so organizirana v okviru svetovnih prvenstev oziroma evropskih prvenstev in olimpijskih iger, kar je seveda popolnoma jasno. Ni pa seveda vsako mednarodno tekmovanje, ker, seveda, če bi to dopustili, potem bi seveda imeli zelo velik obseg. Ker pa kriteriji, ki so recimo zdaj usklajeni z Olimpijskim komitejem, tega ne dopuščajo, ker vendarle se z državnimi sredstvi podpira samo tisti segment športa, ki temelji k zares vrhunski mednarodni primerljivosti. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Na osnovi tega, ker je sedaj prišlo do sprejemanja posameznih amandmajev, če dovolite, bi čisto na kratko obrazložil tudi ta 2. člen in, če dovolite, da ne bom hodil za vsakega gor, bi na splošno povedal še za ostale člene, na hitro.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Kelemina! Lepo prosim samo za 2. člen.
BRANKO KELEMINA: Za 2. člen. Tukaj v 2. členu sem v bistvu obrazložil oziroma opredelil bolj natančno ravno ta kakovostni šport in tudi tisti vrhunski šport. Jaz upam, da je bolj natančno povedano prav to, kar je gospod Mežan spraševal sedaj. Mislim, da so te stvari, ki sem jih tukaj predlagal, usklajene tudi s strokovnimi sodelavci, ki so ta zakon pripravljali. Tako da upam, da boste ta amandma in tudi ostale potem podprli. In da so stvari nekoliko bolj natančno določene, kakor so bile v sedanjem predlogu. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Še kdo? Predno preidemo na glasovanje o samih amandmajih, prosim, da skladno z zadnjo alineo, 189. člena poslovnika, glasujemo o vseh tistih členih skupaj, na katere niso bili vloženi amandmaji. Ugotavljamo prisotnost! (Ni ugotovljena prisotnost.) Še enkrat ponavljamo -ugotavljamo prisotnost. (42 prisotnih.)
Odrejam 10 minut odmora.
(Seja je bila prekinjena ob 15.58 uri in se je nadaljevala ob 16.11 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice in kolegi! Nadaljujemo z razpravo oziroma z nadaljevanjem seje. Ugotovimo sklepčnost! Ugotovimo sklepčnost! (41 prisotnih.)
Kolegice in kolegi, vodje poslanskih skupin, lepo prosim! Poslanci so zunaj, naj pridejo v dvorano! Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.) Lahko nadaljujemo z delom. Prosim za mir v dvorani!
Zboru predlagam, da skladno z zadnjo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmajih k 2. členu.
Najprej glasujemo o prvem amandmaju skupine poslancev SDS s prvopodpisanim gospodom Mežanom. Ugotovimo sklepčnost! Prosim za mir! Ugotovimo sklepčnost! Kolegice in kolegi poslanci, bodimo resni! Danes bi lahko končali z delom, da ne bomo jutri spet odpirali seje.
Glasujemo še enkrat. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Glasujemo o amandmaju pod številko 2 poslanske skupine Slovenske ljudske stranke. Vlada temu ne nasprotuje. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet.
Glasujemo o tretjem amandmaju poslanske skupine Socialdemokratske stranke s prvopodpisanim Brankom Kelemino. Pod številko 1 ste ga danes dobili na mizo. Ugotovimo sklepčnost!
Kdo je za? (20 poslancev.) Je kdo proti? (22 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 3 ni sprejet.
Pod 4 imamo še en amandma gospoda Kelemine, in sicer se glasi: "Na koncu petega odstavka se doda novi stavek, ki se glasi..." in tako naprej. Danes ste ga dobili na klop. Ugotovimo sklepčnost! (54 poslancev.)
Kdo je za amandma? (15 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za 2. člen? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je 2. člen sprejet.
Prehajamo k 3. členu in amandmajem. Imamo najprej amandma skupine poslancev s prvopodpisanim Janezom Mežanom, potem Vlade Republike Slovenije, potem amandma Branka Kelemine poslanske skupine Socialdemokratske stranke. Želi kdo razpravljati? Gospod Mežan, prosim. Torej vlada svoj amandma umika. Imamo samo dva amandmaja. Gospod Mežan, izvolite.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. K 3. členu sem vložil dopolnilo. Matično delovno telo ga ne podpira, vlada tudi ne, vendar pa mislim, da bi ga bilo treba podpreti. Če ga preberete: "država uresničuje javni interes v športu", tukaj so pa naloge v športu določene. Ne vem zakaj naloge, ker gre za javni interes. Naslov 3. člena je tudi uresničevanje javnega interesa. To se pravi, za javni interes gre, ne za naloge.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? Gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Glede na to, da sem dal amandma na amandma k 3. členu, mislim, da je treba najprej, menda, o amandmaju na amandma glasovati. (Podpredsednik Andrej Gerenčer: Pravilno.) Jaz sem ta amandma sestavil zato, ker mislim, da je potrebno ločiti te nekoliko državne in lokalne pristojnosti, ker te v dosedanjih zakonih niso bile določene, in jaz sem trdno prepričan, da se tudi vsi ostali strinjate, da je potrebno nekoliko ločiti te pristojnosti. Zato sem tukaj in tudi v nekaterih drugih členih te pristojnosti razdelil in upam, da jih boste podprli. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Kelemina, samo toliko. To je amandma na amandma pod številko ena, če vas prav razumem? Vaš je amandma na amandma k 3. členu, 1. točka. Hvala. Razumemo. Najprej glasujemo o amandmaju na amandma. Dobro, gospod Moge.
RUDOLF MOGE: Hvala lepa, predsedujoči. Jaz mislim, da bi gospod Kelemina moral spremeniti to, kar je dal in bi moral biti to amandma k 3. členu, ker spreminja celoten 3. člen. In se mi zdi ta amandma Branka Kelemine neprimerno bolj kvaliteten kot je bil tisti prvi amandma, tako da bom jaz amandma gospoda Kelemina podprl.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dobro. Hvala. Torej najprej bomo glasovali o amandmaju gospoda Kelemine. Če bo ta sprejet, bo seveda brezpredmeten pod številko ena. Še kdo želi besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma gospoda Kelemine sprejet.
S tem je brezpredmeten amandma pod številko ena. S tem smo spremenili celoten člen, o njem ne bomo glasovali.
Prehajamo na 5. člen. Imamo amandma skupine poslancev, s prvopodpisanim Janezom Mežanom. Potem pod 2. Odbora za kulturo in šport, pod 3. amandma, prav tako odbora, ki ga vlada podpira. Potem amandma poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov, ki ga vlada ne podpira. Pod 5. amandma odbora, ki ga vlada podpira. Pod 6. predlog oziroma amandma vlade in to je vse. Želi kdo besedo. Gospod Mežan.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Dopolnilo k 5. členu skupine poslancev z mano, ki sem prvi podpisan, je, da pri pripravi nacionalnega programa mora sodelovati Olimpijski komite Slovenije - združenje športnih zvez, kot naj pomembnejši izvajalec nacionalnega program, ter še druge nacionalne športne zveze. To dopolnilo je vsekakor veliko bolj obvezujoče, kot 5. člen osnutka zakona. Zato prosim za podporo. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo? (Nihče.) Torej, če bo ta amandma sprejet, bodo naslednji amandmaji pod točko 2., 3., 4., in 5. brezpredmetni.
Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (21 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod 1. ni sprejet.
Prehajamo na amandma pod številko 2. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (51 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2. sprejet.
Glasujemo o amandmaju pod številko 3. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 3. sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 4. Če bo ta sprejet je 5. brez predmeten. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (20 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o 5. amandmaju. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (54 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Odločamo o 6. amandmaju. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje 5. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 5. člen sprejet.
Prehajamo na odločanje o dveh amandmajih k 6. členu in še o tretjemu poslanske skupine Socialdemokratske stranke, prvopodpisani Branko Kelemina. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na glasovanje. Glasujemo o amandmaju pod številko 1 poslanske skupine Slovenske ljudske stranke; vlada ga podpira. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Pod številko 2 je amandma Branka Kelemine. Po vrsti gremo, ker gre za drugo alineo. Ugotovimo sklepčnost! (Ni ugotovljena prisotnost.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju odbora pod številko 2. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem celotni 6. člen. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 6. člen sprejet.
Prehajamo na glasovanje o 7. členu in amandmajih - imamo jih kar zajeten kup, devet, osem plus dva celo, ja, tako. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na glasovanje. Se opravičujem! Gospod Mežan. Prosim? Prosim, prosim! O celotnem členu je razprava.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa za besedo. Tretje dopolnilo, ki sem ga vložil skupaj s skupino poslancev, matično delovno telo ga podpira, vlada ne - ne vem sicer zakaj, mogoče bi tudi bilo dobro, če bi izvedeli. Moje mnenje je, da bi ga bilo treba podpreti predvsem zato, ker pavšalno določanje okvirnega razmerja v financiranju letnih programov športa med državo in lokalno skupnostjo ni možno. To so spet številke, ne vem, kako piše točno - 25:75, to je neka papirna številka, za katero je vprašanje, kako se bo uresničevala.
V tem členu so navedeni programi, ki bi jih na primer morala financirati izključno država, in programi, ki naj bi jih poleg države financirale tudi lokalne skupnosti. Zato bi bilo možno le v letnih programih določati to razmerje, saj se na primer lahko zgodi, da so v letne programe vključene vsebine, ki jih lokalne skupnosti ne bi mogle ali pa ne bi hotele financirati. Toliko.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo? Prosim, gospod Gostiša.
LEON GOSTIŠA: Hvala lepa. Vlada nasprotuje predlaganem amandmajem, da se v 4. odstavku doda alinea "informiranja o športu v medijih" in je iz obrazložitve vlade, ki pravi, da je informiranje o športu v medijih, avtonomna medijska dejavnost in kot taka, ni financirala iz proračuna, menim da je prišlo do nekega nesporazuma. Ta dikcija ni bila mišljena v takem smislu, temveč kot dopolnitev dveh vsebin, za katera so namenjena sredstva, javna sredstva sofinanciranja in sicer založniške in pa propagandne dejavnosti v športu.
Morda bi malce obrazložil, kaj pod tem mislim. Mediji, posebej pa elektronski, ki so prostorno in časovno še bolj omejeni od tiskanih, v dobršni meri skrivljajo pravi pomen športa v sodobni družbi. Recimo športne vesti se navadno pričenjajo z besedami: na turnirju z nagradnim skladom takim in takim; ali pa senziconalne, ki so vezane na prestop z milijonskimi zneski ali na škandale. V zadnjem času je zelo veliko vezanih na razna poživila, nekako dajejo sliko o športu, ki ni ravno pozitivno oziroma je daleč od teh pozitivnih vrednot športa.
Ob tem se omenja tudi zmage, pomeni da so zmage prva mesta, slava zmagovalcu. Pozablja pa se, da so v te športne napore vloženi tudi... oziroma teh športnih rezultatih ostaja ob strani trud poražencev, ki so prav tako ogromno energije posvetili v svoj nastop. Se pravi zelo enostranska slika o športu, ki je daleč od tiste, kar naj bi šport pomenil v sodobni družbi. Če je in mislim, da je prvenstvena naloga države v kreiranju športne politike v tem, da se s športom poistoveti čim več ljudi, in ga vzame kot način preživljanja svojega prostega časa. Potem se mi zdi, da je potrebno predstaviti šport v različnih pojavnih oblikah in v vsej njegovi širini.
Recimo, v časopisu Delo občasno vidimo članke profesorja Drage Vlage, ki na zelo pozitiven način govori o koristnosti športov v življenju človeka. Pred časom, se spomnim, so bile na televiziji Slovenija oddaje, ki so govorile o rekreativni dejavnosti. Mislim da je tukaj le naloga države, da spodbuja take oddaje in take članke, ki prispevajo k promociji športa. Ker mediji, vemo, da so danes komercialno naravnani in bodo jasno objavljali tiste vesti in spremljali tiste dogodke, ki so temu primerno orientirani.
Jaz sicer mislim, da niti ni pomembno, da ta dikcija pride v sam zakon, pomembno pa je, da se država, se pravi vlada, ki izvaja politiko države na področju športa, zaveda pomena takega načina sporočanja pozitivnih vrednot športa, in sicer, tudi brez vpletanja tekmovalnosti in rivalstva, ki nas pa že tako in tako vse preveč preobremenjujeta v vsakdanjem življenju. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Gostiša. Besedo ima gospod Trofenik.
VILI TROFENIK: Hvala za besedo. Jaz bi želel pojasniti prvi in drugi amandma v kontekstu s tretjim, ker so bili ti amandmaji vloženi v različnih obdobjih. Namen prvega amandmaja je, da se razgradi ta dvonivojskost javnega interesa v športu med državo in lokalnimi skupnostmi. Zaradi tega je potrebno poudariti na koncu drugega odstavka 7. člena, da se javna sredstva zagotavljajo poleg državnega proračuna tudi v proračunih lokalnih skupnosti. Seveda drugi amandma, ki ga predlaga naša poslanska skupina, pa pomeni, da se črta tretji odstavek tega člena, ki je neprimeren in ni v duhu avtonomne pravice lokalne skupnosti, da financira po svoji presoji lastne programe - vračam se na včerajšnjo temo - si upam reči, da ni v duhu Evropske listine. Razumem pa predlagatelja tretjega amandmaja, ki je izhajal, kot da bo ta tretji odstavek ostal v zakonu in zato gre za navidezno neprimerljivost, v resnici je pa treba doseči več, da se država ne more vpletati v financiranje na lokalnem nivoju v šport. To je namen prvega in drugega, pa prosim, da glasujemo za to. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo? Če ne, zaključujem razpravo, prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.) Kdo je za prvi amandma Branka Kelemine? Prvi se glasuje, ker je prvi tudi po vrstnem redu. Glasujemo o amandmaju, ki pravi: Na koncu drugega odstavka se doda novi stavek, ki se glasi: "V letnem programu morajo biti izvzete vse pojavne oblike športnega delovanja, ki so opredeljene v 6. členu tega zakona." Glasujemo o tem. Dobro, ponovimo, ker so se nekateri zmotili. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.) Torej glasujemo o amandmaju gospoda Branka Kelemine in skupine poslancev.
Kdo je za? (19 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni sprejet.
Glasujemo o amandmaju 1. točke v pregledu. Moram vas opozoriti, da tu vlada podpira prvi in drugi amandma. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Gospod Hvalica, proceduralno, prosim.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Gospod predsedujoči! Potem, ko je že bilo opravljeno glasovanje za amandma Branka Kelemine, ki je iz neznanih razlogov, ker je v bistvu skoraj neke vrste redakcijski, ampak a priorno je bilo zavračanje zaradi znanih razlogov, ste povedali, da vlada to podpira. To je nekorektno. To bi morali povedati prej, v izogib temu prosim, da vsakokrat poveste ali vlada podpira ali ne podpira in predlagam, da ponovno glasujemo o amandmaju Branka Kelemine. Hvala lepa.
PREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Ivo Hvalica, jaz sem povedal, da vlada podpira amandma pod številko 1 pregleda, kar ni bilo vpisano, je pa v obvestilu vlade zapisano, da ga podpira. Je pa izpadlo pri pisanju tega pregleda. To sem hotel. Ampak proceduralno bom dal na glasovanje. Korektno bom dal na glasovanje amandma gospoda Branka Kelemine, da ne bo kaj narobe. Ugotovimo sklepčnost. Glasujemo o tem, ali se ponovno glasuje o amandmaju Branka Kelemine. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za ta predlog? (37 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.) Torej bomo glasovali še enkrat. Samo brez panike, vse bo šlo. Torej glasujemo o amandmaju poslanske skupine Socialdemokratske stranke s prvo podpisanim Brankom Kelemino. Ugotovimo sklepčnost! (57 poslancev.)
Kdo je za amandma? (20 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Amandma ni sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju pod številka 1 v pregledu. Še enkrat povem: izpadlo je v prepisovanju, da vlada podpira prvi in drugi amandma. Ugotovimo sklepčnost! (53 poslancev.)
Kdo je za amandma pod številko 1 v pregledu? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Glasujemo o amandmaju pod številko 2 v pregledu. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.) Če bo ta amandma sprejet, kot vidite v pregledu, je amandma pod številko 3 brezpredmeten.
Kdo je za amandma pod številko 2 v pregledu? (41 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet. Torej o tretjem ne bomo glasovali, ker je brezpredmeten.
Glasujemo o amandmaju iz pregleda pod številko 4 - skupina poslancev s prvopodpisanim Janezom Mežanom. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma gospoda Mežana in skupine poslancev sprejet.
Pod številko 5 je umaknjen. Smiselno preidemo k amandmaju gospoda Branka Kelemine in poslanske skupine Socialdemokratske stranke. Danes je prišel na klop in se glasi: v četrtemu odstavku se deseta alinea črta in se nadomesti z novim besedilom, ki se glasi: "Izgradnja in vzdrževanje javnih športnih objektov". Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je ta amandma sprejet.
Glasujemo o amandmaju s tega spiska pod številko 6. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (28 poslancev.) Je kdo proti? (21 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 7 iz pregleda; predlaga ga poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov. Ugotovimo sklepčnost! Ponovimo še enkrat ugotavljanje sklepčnosti! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (11 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju pod številko 8 pregleda. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje 7. člen v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 7. člen sprejet. Odpiramo 8. člen in amandmaje k 8. členu. Imamo jih kar 7. Vsi so v pregledu. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Najprej o amandmaju odbora, ki ga vlada podpira. Pod številko 1 ga imate v spisku. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (54 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Amandma številka 2, poslanska skupina Socialdemokratske stranke Slovenije, vlada ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Amandma pod številko 3 odbora, vlada ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Amandma pod številko 4 vlade, matično delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Pod 5. točko je umaknjen.
Pod točko 6 imamo amandma odbora, vlada ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Pod 7. točko je amandma vlade, matično delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 8. člen. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 8. člen sprejet.
Prehajamo na odločanje o 9. členu in amandmajih. Trije so v tem pregledu in še dodatno amandma gospoda Branka Kelemine, ki bo po vrsti četrti. Želi kdo besedo? Gospod Mežan.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Pri tem gre za drugo dopolnilo, ki ga matično delovno ne podpira niti ne vlada. Vendar pa mislim, da bi ga bilo treba sprejeti, iz čisto preprostega razloga. Strokovni svet Republike Slovenije za šport bo verjetno najbolj strokovno usposobljen za predlaganje normativov in standardov. Normativi in standardi so najbrž stvar stroke in tukaj najbrž mora imeti Strokovni svet odločilno besedo. Prosim za podporo.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? Ne želi nihče? Prehajamo na odločanje. Kot vidimo v pregledu pod številko ena, če bo ta amandma sprejet, potem sta amandmaja pod dva in tri brezpredmetna. To piše v pregledu. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod ena sprejet.
Tako ne bomo glasovali o drugem in o tretjem in bomo glasovali o amandmaju Branka Kelemine. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (18 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Spremenili smo člen v celoti in ne bomo o njem glasovali.
Prehajamo na 10. člen. Imamo tri amandmaje iz pregleda in četrtega gospoda Branke Kelemine. O njem bomo glasovali najprej, ker je tako po vrstnem redu. Gospod Mežan želi besedo. Prosim.
JANEZ MEŽAN: Opozoril bi samo na 10., 11. in 12. člen, to so trije členi, predvsem pa 10. in 12., kjer se po moje uvaja popolni monopol države oziroma ministrstva nad izborom izvajalcev, načinom in postopkom izbora itn. Če preberete natančno te člene, boste videli, izvajalce letnega programa izbere ministrstvo, pristojno za šport, 12.; način in postopek izbora izvajalcev letnega programa, sofinanciranje itn., podrobneje določi minister za šport. To je podržavljanje športa. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Če dovolite, jaz sem prav zaradi tega, kar je zdajle gospod Mežan povedal, dal amandma k 10., 11. členu, in sicer, če dovolite. Tukaj je prišlo do ene tiskovne napake, zaradi naglice mogoče, v prvem odstavku: "Izvajalca letnega programa na državnem nivoju izbere ministrstvo, pristojno za šport...", "Na podlagi javnega razpisa", bi moralo pisati zraven in bi prosil, če se lahko doda: "na podlagi javnega razpisa." Potem bi dejansko bila razmejitev med državno pristojnostjo in lokalno pristojnostjo določena, prav tako pa potem na osnovi 11. člena se dejansko črta, kot sem predlagal in bi potem tudi bilo določeno, tako kot je zdajle v mojem predlogu. Če se lahko to popravi in da tak predlog, bi prosil, če lahko...
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Torej, da ponovimo, gospod Kelemina. Da ponovimo - kako bi se zdaj glasil vaš amandma?
BRANKO KELEMINA: No, v glavnem, če je isti, potem pa se izključuje. Ampak v glavnem razmejitev mora pač biti narejena; to je na osnovi tistega, kar je tudi gospod Mežan povedal. V glavnem, tukaj v prvi alinei "na podlagi javnega razpisa" je še treba dodati oziroma v prvem odstavku. V kolikor je pa isti kot Ljudske stranke, potem pa pač - nisem pogledal, res, se opravičujem!
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dobro. Najprej glasujemo o amandmaju gospoda Branka Kelemine - tak kot je. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.) Torej, če bo sprejet, so vsi ostali brezpredmetni - normalno. Torej, vlada ni dala mnenja, ker je bilo to danes vloženo.
Kdo je za? (31 poslancev.) Je kdo proti? (17 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. S tem so ostali brezpredmetni, in tudi člen je kot celota spremenjen.
Prehajamo na 11. člen, dva amandmaja in še amandma Branka Kelemine, ki je prišel danes. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.) Glasovali bomo najprej pod številko 1 v pregledu - amandma, ki ga je vložil odbor, vlada ga podpira; če bo sprejet, je amandma pod 2 brezpredmeten.
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet, o številki 2 ne glasujemo, ker sta se izključevala.
Glasujemo o amandmaju Branka Kelemine in poslanske skupine SDS. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje 11. člen v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 11. člen sprejet.
Prehajamo na odločanje o 12. členu. Imamo amandma, potem imamo amandma za novi 12.a člen. Želi kdo besedo? Gospod Mežan. JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. O 12. členu sem že govoril. Tukaj je bilo vloženo dopolnilo Slovenskih krščanskih demokratov, vlada ga sicer ne podpira, vendar pa na ta način, če sprejmemo ta amandma, vsaj nekoliko ublažimo monopol države nad športom. Hvala.
PREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? Ne želi. Ugotavljamo sklepčnost za glasovanje o amandmaju o 12.členu! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (16 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem celotni 12. člen. Ugotovimo sklepčnost! (48 poslancev.)
Kdo je za celotni 12. člen? (36 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je 12. člen sprejet.
Imamo amandma za novi 12.a člen. Skupina poslancev s prvo podpisanim Janezom Mežanom, matično delovno telo ga ne podpira, vlada pa ne nasprotuje. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za novi 12.a člen? (30 poslancev.) Je kdo proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da je novi 12.a člen sprejet.
Prehajamo na 13. člen. Amandma pod 1 je umaknjen. Iz pregleda imamo amandma pod številko 2. Vložil ga je odbor, vlada ga podpira. Želi kdo besedo? Ne želi. Ugotovimo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o celotnem 13. členu. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 13. člen sprejet.
K 14. členu je amandma umaknjen, kot vidite iz pregleda. Dajem na glasovanje člen v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslancev.)
Ugotavljam, da je 14. člen sprejet.
Imamo dva amandmaja za novi 14.a člen. Prvi od odbora je amandma na amandma vlade, ki je pod številko dva pregleda. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! Glasovali bomo o amandmaju na amandma vlade. Ugotovimo sklepčnost! (44 prisotnih.) Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (51 prisotnih.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma sprejet.
Glasujemo še o amandmaju vlade, ki ga matično delovno telo podpira. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je tudi ta amandma sprejet.
Prehajamo na 15. člen. Imamo en amandma, ker je drugi umaknjen. Vložila ga je poslanska skupina Socialdemokratske stranke Slovenije, vlada ga ne podpira. Želi kdo besedo? Gospod Mežan, prosim. Pod točko 1.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. 15. člen je spet eden izmed tistih, kjer si vlada jemlje tudi na strokovnem področju, v Strokovnem svetu, pravico, da imenuje sama 8 članov, 7 pa je iz športne sfere. Moje dopolnilo je, da se to razmerje obrne, se pravi v korist športne sfere in s tem tudi povečanje strokovnosti pri Strokovnem svetu. Zato prosim za podporo.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (32 poslancev.) Je kdo proti? (13 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o 15. členu kot celoti. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je 15. člen sprejet.
Prehajamo na 16. člen. Imamo en amandma vlade, ki ga podpira matično delovno telo. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem celotni 16. člen. Ugotovimo sklepčnost! (Ni ugotovljena.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sprejeto.
Prehajamo k 17. členu. Imamo tri predlagatelje, vsi enako predlagajo, da se člen črta, odbor, poslanski skupini Slovenskih krščanskih demokratov in Slovenske ljudske stranke. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen črtan.
Prehajamo na 18. člen. Imamo en amandma, in sicer vlade, ki ga matično delovno telo podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na 19. člen. Imamo dva amandmaja. Pod številko 1, skupina poslancev s prvo podpisanim Janezom Mežanom, matično delovno telo ga ne podpira, prav tako ne vlada. Pod številko 2, vlada in ga matično delovno podpira. Če bomo amandma pod številko 1 sprejeli, je drugi brezpredmeten. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (14 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Odločamo o amandmaju pod številko 2. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 19. člen. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.)
Ponovimo prosim prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 20. členu? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Hvala gospod Jakič za opozorilo!
Moramo glasovati o 19. členu kot celoti. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (54 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 19. člen sprejet.
Prehajamo na 21. člen. Imamo amandma vlade, ki ga matično delovno telo podpira. Predlog je, da se člen črta. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet in člen je črtan.
Prehajamo na 22. člen. Imamo tri amandmaje. Prvi je skupine poslancev s prvopodpisanim Janezom Mežanom, matično delovno telo ga ne podpira, vlada ga podpira. Potem drugega vlade, ki ga matično delovno podpira. In tretjega vlade, ki ga matično delovno telo podpira. Želi kdo besedo? Želite besedo, gospod Mežan? (Ne.) Se opravičujem!
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (45 prisotnih.) Odločamo o amandmaju pod številko 1.
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod 1 sprejet.
Odločamo o amandmaju pod številko 2 v pregledu. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod 2 sprejet.
Odločamo o amandmaju pod številko 3. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je tudi ta amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 22. člen v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 22. člen sprejet.
Prehajamo na 23. člen. Imamo dva amandmaja. Prvega vlaga vlada, matično delovno telo ga ne podpira; prav tako tudi drugega matično delovno telo od vlade ne podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na glasovanje. Želite besedo, gospod Mežan? Prosim. Prvi, pod 23, je predlagatelj vlada, matično delovno telo ga ne podpira. V redu. Prosim.
ROMAN JAKIČ: Hvala za besedo. Vprašanje vladi oziroma ministrstvu. Ali pomeni sprejetje prvega amandmaja k 23. členu, ki govori, da se javni športni objekt mora uporabljati za namen, za katerega je bil zgrajen - ali to pomeni, da se druge prireditve, kot so kulturne ali pa gasilske, če hočete, ne morejo odvijati v športni dvorani?
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod državni sekretar, prosim. Sem smatral, da bo vprašanje na isto temo.
DR. JANKO STREL: Se lahko izvaja. Seveda je to mišljeno, da se športni objekt trajno ne nameni drugi dejavnosti.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Mežan, želite besedo?
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Jaz nisem dobro slišal odgovor doktorja Strela, ampak, če ga sprejmemo, potem ne more biti res nobena druga dejavnost na igrišču, ampak za "trajno", mislim da ste rekli. Ja, ampak ga ne smemo vseeno sprejeti, moramo biti proti. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo? Če ne, zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Najprej glasujemo o amandmaju pod številko ena. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (4 poslanci.) Je kdo proti? (45 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko ena ni sprejet.
Odločamo o amandmaju pod številko 2. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (24 poslancev.) Je kdo proti? (12 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje člen v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (42 prisotnih.) Ugotovimo sklepčnost! Kolegice in kolegi poslanci, imamo samo še nekaj amandmajev in lepo bi bilo, če danes to točko dnevnega reda končamo. Dobro, če sem bil prehiter, se opravičujem, bom pa zdaj zelo počasen. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen v celoti sprejet.
Prehajamo na 24. člen. Vlada predlaga, da se člen črta, matično delovno telo tega ne podpira. Želi kdo besedo? Prosim, gospod Veber.
JANKO VEBER: Že pri prejšnjem členu in pri tem tudi se ponavlja, da vlada nasprotuje temu, da občinski svet odloča o teh športnih objektih. Zakaj? Ni mi logično, zakaj.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod državni sekretar.
DR. JANKO STREL: Črtanje zakona smo predlagali zaradi tega, ker občine odločajo samostojno. Skratka, jim prepuščamo sprejemanje odločitev in jim ne diktiramo, da morajo določene stvari sprejemati ali pa tako ali drugače usmerjati. Se pravi, s tem dajemo občinam pravzaprav vse pristojnosti, ki jim pristajajo.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo? Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet, člen je črtan.
Prehajamo na 25. člen. Imamo en amandma poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov, vlada ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 25. člen. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 25. člen sprejet.
Prehajamo na 26. člen. Amandma poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov, vlada ga ne podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (17 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Dajem na glasovanje 26. člen v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo 26. člen sprejeli.
K 27. členu imamo en amandma odbora, vlada ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 27. člen. Ugotovimo sklepčnost! Prosim, ponovimo še enkrat glasovanje o prisotnosti. (56 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje 27. člen. Ugotovimo sklepčnost! Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je 27. člen sprejet.
Za novi 27. člen imamo amandma na amandma, in sicer amandma na amandma vlade, vlaga ga odbor, ki ga vlada podpira, drugi pa je vlagatelj vlada, matično delovno telo ga podpira. Če bomo prvega izglasovali, bomo ugotovili. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma sprejet.
Glasujemo še o amandmaju pod številko 2. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na 28. člen. Imamo tri amandmaje, vlade, ki ga matično delovno telo podpira, poslanske skupine Slovenske ljudske stranke, ki ga vlada ne podpira, odbora, ki ga vlada podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju številka 2. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (23 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da ni sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju pod številko 3. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem celotni 28. člen. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 28. člen sprejet.
Pri 29. členu imamo samo amandma odbora, vlada ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje 29. člen. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 29. člen sprejet.
Danes je bil vložen amandma k 31. členu, s prvopodpisanim poslancem Jelkom Kacinom in še ostalimi. Gre za to, da bi na koncu prvega odstavka 31. člena dodali naslednje besedilo "in nacionalne športne zveze za določeno panogo". Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem 31. člen v celoti na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 31. člen sprejet.
Prehajamo k 33. členu, imamo dva amandmaja, in sicer oba vlade. Oba matično delovno telo podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o amandmaju številka dva. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje 33. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 33. člen sprejet.
K 36. členu imamo en amandma odbora, vlada ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Člen je v celoti spremenjen in o njem ne bomo glasovali.
Prehajamo na 37. člen. Imamo tri amandmaje, dva amandmaja odbora in enega skupine poslancev, s prvopodpisanim Janezom Mežanom. Če bo sprejet pod številko 1, potem sta 2 in 3 brezpredmetna. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet. S tem smo tudi ostala dva izkoristili.
Prehajamo na 38. člen. Imamo tri amandmaje, in sicer skupine poslancev, s prvo podpisanim Janezom Mežanom. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Vlada in matično delovno telo podpirata vse tri. Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Amandma pod številko 2. Ugotavljamo prisotnost! Ali lahko ponovimo, ker je bila napaka.
Ugotavljamo prisotnost, malo pozornosti, še malo vzdržimo, bomo končali to točko dnevnega reda. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Amandma pod številko 3. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za 38. člen? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sprejet.
39. člen, imamo tri amandmaje. Če bo prvi sprejet, ki ga je vložila skupina poslancev s prvo podpisanim Janezom Mežanom, sta ostala dva brezpredmetna. Drugi amandma je odbora, tretji poslanske skupine slovenskih krščanskih demokratov. Vlada vse podpira. Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! Malo pozornosti prosim. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (29 poslancev.) Je kdo proti? (17 poslancev.)
Ugotavljam, da je člen v celoti spremenjen.
Prehajamo na 40. člen. Imamo dva amandmaja. Pod 1 imamo amandma na amandma - na skupino poslancev, drugi pa je skupine poslancev s prvopodpisanim Janezom Mežanom. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.) Glasujemo o amandmaju na amandma pod številko 1.
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma sprejet.
Glasujemo o amandmaju pod številko 2. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. Člen je v celoti spremenjen in o njem ne bomo glasovali.
Na 42. člen imamo amandma poslanske skupine, ki ima podporo vseh strani. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. Člen je črtan, o njem ne glasujemo.
Na 43. člen imamo dva amandmaja, in sicer poslanske skupine Slovenske ljudske stranke, prvega vlada podpira, drugega pa ne. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Odločamo o amandmaju pod številka 2. Ugotovimo sklepčnost! Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (16 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem celotni 43. člen. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
K 44. členu imamo en amandma poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov, vlada ga ne podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (11 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem 44. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (25 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je 44. člen sprejet.
Prehajamo na 45. člen. Je amandma vlade. Matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne.) Prehajam na glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem celotni 45. člen. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
K 46. členu je amandma poslanske skupine Slovenske ljudske stranke, vlada ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne.) Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 46. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (29 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na 47. člen. Amandma vlade, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne.) Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 47. člen. Ugotavljamo sklepčnost! V celoti je bil spremenjen in o njem ne bomo glasovali, ker smo dodali čisto novo besedilo. Prehajamo na 51. člen. Predlog je, da se člen črta, matično delovno telo podpira amandma vlade. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da se člen črta.
Prehajamo k 53. členu. Imamo dva amandmaja, in sicer skupine poslancev z Janezom Mežanom na čelu. Vlada ne podpira, matično delovno telo ga ne podpira. Drugi amandma je Vlade Republike Slovenije, ki ga matično delovno telo podpira. Želi kdo besedo? Prosim, doktor Helena Hren-Vencelj.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Beseda "nujna, medicinska pomoč" je strokovni izraz in mislim, da ga ne bi veljalo nadomeščati z "ustrezno".
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo? Gospod Mežan.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Nisem čisto prepričan, da gre tukaj za strokovni izraz, da gre to za nujno, pa še tisto drugo, ne vem, kako se imenuje, ampak mislim, da gre bolj za ustrezno. Mislim, da ne gre tukaj za strokovni izraz. Če pa mislite zdravniki, da je tako, se pa strinjamo in tudi ta amandma potem tudi umikamo.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Ga umikate? Hvala. Potem glasujemo samo o amandmaju pod številko dva. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 53. člen. Ugotovimo sklepčnost! Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljamo, da je člen sprejet.
55. člen, poslanska skupina Slovenske ljudske stranke, vlada ga podpira. Pod številko ena imamo. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o 55. členu. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 55. člen sprejet.
K 56. členu imamo amandma odbora, ki ga vlada podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. Člen se je črtal, o njem ne glasujemo.
Da ponovimo glasovanje? Dobro. Predlagam, da ponovimo glasovanje na željo poslanca, gospoda Soviča - da glasujemo o tem, da se ponovi glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog, da ponovno glasujemo, sprejet.
Ponovno glasujemo o amandmaju k 56. členu. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet in s tem je člen črtan.
Prehajamo k 57. členu. Imamo amandma odbora, vlada ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 57. člen. Ugotovimo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
59. člen. Štirje amandmaji plus peti, ki ste ga dobili na mizo. Želi kdo besedo? Vlada podpira vse. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.) Kdo je za amandma pod številko 1?
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Amandma pod številko 2. Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Amandma pod številko 3. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Amandma pod številko 4.
Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasovali bomo o amandmaju gospoda Branka Kelemine. Vlada se do njega ni opredelila, ker smo ga danes dobili na mizo. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (20 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Dajem na glasovanje 59. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
K 60. členu imamo amandma odbora, vlada ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 60. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
K 61. členu, imamo amandma poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov. Vlada ga ne podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (13 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem 61. člen. Ugotavljam prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
K 64. členu, amandma poslanske skupine SKD, vlada ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Člen je črtan.
K 69. členu imamo amandma Branka Kelemine in poslanske skupine Socialdemokratske stranke. Prejeli ste ga na mizo. Prosim, Branko Kelemina, besedo imate.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Kaj naj rečem drugega kot to, da sem dejansko razočaran nad tem državnim zborom, ker ni podprl tistega prejšnjega amandmaja, ki sem ga vložil, kajti s tem očitno točno vem, da načrtno ne želite, da se kakršenkoli nadzor nad športom v državi Sloveniji uvede. To je višek vsega, kar se dogaja, razumete, in prav zaradi tega moramo mi sprejeti tudi ta zakon, da bo dosti strok na določenih področjih, da se določene stvari vnesejo v ta zakon, da se ne bodo dogajale te kršitve, kot so se dogajale do zdaj. Ali jih samo nekaj naštejem? Ali želite? "Talanje" denarja pod mizo v športu itn. Se zavedate tega? In nihče nima pravice vprašati sploh, koliko neki profesionalni športnik dobi denarja, uvožen ali domači, katerikoli in ne plača davka itn. To je sistem v športu. To je višek vsega! To bom sicer v drugi obravnavi vložil in še dodatne amandmaje, ker zdaj jih nisem imel priložnosti pripraviti. Upam, da boste drugič malo bolj razmislili o teh zadevah, kajti menim, da je to zelo neodgovorno, da se ne uvede določena kontrola na področju športa, ker to je anarhija, kar se dogaja. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.) Glasujemo o amandmaju Branka Kelemina, poslanska skupina Socialdemokratske stranke, ki ste ga danes dobili na mizo.
Kdo je za? (25 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Glasujemo o členu kot celoti. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 69. člen sprejet.
Prehajamo k 71. členu. Imamo štiri amandmaje, in sicer prvi poslanske skupine Slovenske ljudske stranke. Vlada ga ne podpira. Potem amandma na amandma vlade, ki ga vlaga poslanska skupina LDS, matično delovno telo ga podpira, vlada se ni opredelila. Tretji, ki ga vlaga vlada, ki ga matično delovno telo podpira. Četrti, ki ga predlaga vlada in nadomešča pod številko tri. Če bo sprejet amandma pod številko ena, sta amandmaja pod dva in tri brezpredmetna. Želi kdo besedo? Gospod Trofenik.
VILI TROFENIK: Lastninjenje športnih objektov je preresna zadeva, da bi jo lahko odpravili z enim členom, ki se spreminja od razprave do razprave. Ko smo sprejemali zakon o lastninjenju stavbnih zemljišč, smo izločili stavbišča oziroma stavbna zemljišča, na katerih stojijo športni objekti. In sem globoko prepričan, da je treba rešiti lastninjenje športnih objektov s posebnim zakonom. Zato tudi predlagamo, da se ta člen črta. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo? Gospod Moge.
RUDOLF MOGE: Hvala. Sprejel bi amandma vlade k temu členu, je pa ta člen ključen zaradi tega, ker govori o lastnini športnih objektov. Ko smo sprejemali zakon o društvih, je ta v 37. členu določil: "Družbena lastnina, s katero razpolaga društvo do nadaljnje uveljavitve tega zakona, se lastninsko preoblikuje v skladu s posebnimi zakoni." Torej zakon o društvih ni določil lastninjenja objekta. Posebni zakoni, ki so pa to določili, so bili zakon o požarni varnosti, ki je določil lastnino teh objektov in zemljišč, ki so jih imela gasilska društva; medtem ko smo sprejeli še ne dolgo tega zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini, ki govori takole: "Ta zakon ureja lastninjenje zemljišč in stavb v družbeni lastnini, ki niso predmet lastninjenja po drugih zakonih. Lastninjenje vodnih zemljišč, lastninjenje sindikalnega premoženja, nepremičnin športnih društev" - o katerem zdajle govorimo - "ter lastninjenje nepremičnin družbene lastnine, na katerih imajo tuje osebe pravico uporabe ali razpolaganja, se uredi s posebnim zakonom." Torej moramo mi s tem zakonom to stvar urediti, ker je druga obravnava. Ne trdim, da je to, kar je vlada predlagala, idealno, ampak do tretje obravnave bi pa gotovo našli še kakšno boljšo dikcijo, kot jo je predlagala vlada. Zdaj samo za spomin - vlada predlaga, da bi se lastninili takole: športni objekti, ki so družbena lastnina in v upravljanju društva, ki so na dan uveljavitve tega zakona opravljala dejavnost v športu, postanejo društvena lastnina, razen objektov, ki jih lokalna skupnost najkasneje v roku 1 leta po uveljavitvi tega zakona določi za športne objekte občinskega pomena itd. Ima še dva odstavka. Mislim, da če sprejmemo ta amandma vlade, nismo dokončno rešili vseh dilem, ki so tukaj, od objektov, ki bi bili nacionalnega pomena itd., ampak imamo do tretje obravnave člen odprt in se lahko dogovorimo tako tudi na Odboru za kulturo, šolstvo, šport, pa mislim, da kot matičnemu odboru, tudi odboru oziroma v Rejčevem odboru, tako da bi našli neko solucijo, ki bi bila najbolj pravična.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo? Če ne, samo nekaj pojasnil. Imamo amandma pod številko 2, ki ga je vložila LDS na amandma vlade. Pod številko 3 - ker je vlada umaknila ta amandma, je tudi ta amandma na amandma pod številko 2 brezpredmeten. Glasovali bomo samo o 1 in 4 v pregledu. Če bo 1 sprejet, potem je 4 brezpredmeten. Smo se razumeli? Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (25 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Glasujemo o amandmaju pod številko 4. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 4 sprejet. Člen je v celoti spremenjen in o njem ne glasujemo.
K 72. členu imamo dva amandmaja, in sicer amandma na amandma vlade, ki ga vlaga odbor, vlada ga podpira; in pa amandma vlade. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma na amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma sprejet.
Glasujemo o amandmaju pod številko 2. Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (33 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje 72. člen. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 72. člen sprejet.
Imamo amandma k 73. členu. Predlagatelj je vlada, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 73. člen. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, je 73. člen sprejet.
Imamo dva amandmaja za novi 74.a člen. Predlagatelj je odbor, vlada ga podpira. Spet je amandma na amandma, in pa amandma vlade, ki ga matično delovno telo podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma na amandma pod številko 1? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma sprejet.
Odločamo o amandmaju pod številko 2. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je ta amandma sprejet.
Prehajamo na 76. člen. Predlagatelj amandmaja je odbor, vlada ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 76. člen. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo k 77. členu. Imamo amandma vlade, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Člen je črtan in o njem ne glasujemo.
Prehajamo na obravnavo o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Dajem na glasovanje preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotavljamo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet in ostali členi so potrjeni.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih. Razpravljati moramo še o naslovu. K naslovu je bil vložen amandma skupine poslancev, ki pravi, naj bi se glasil: Zakon o uresničevanju javnega interesa v športu. Predlagatelj je skupina poslancev. Besedo dajem predlagatelju. Lepo prosim, samo še malo, pa bomo končali. Prosim, da ne odhajate, ker bomo morali danes sprejeti še en sklep.
JANEZ MEŽAN: Se opravičujem. Čeprav ne spada čisto k naslovu, pa bi rad sedaj povedal, ker potem, ko bo zaključeno glasovanje, se bomo razbežali.
Če ste prešteli amandmaje, jih je bilo čez 135, členov zakona je pa 76. Večina teh amandmajev je bila sprejeta, to pomeni, da parlament piše zakone, ne vlada. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Malo ste gospod Mežan to sedaj na koncu nekaj veselega. Dajem na glasovanje amandma k naslovu zakona. Vlada ga ne podpira. Replika, prosim.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Saj ne bom govoril pol ure, ker je taka ura. Jaz sem seveda za to, da parlament postane nosilec in lastnik zakona. Samo na ta način, da bo kvalitetno pripravljena prva faza, da bo potem kakšen amandma dala opozicija, dva, tri o ključnih vprašanjih, ker bodo druge stvari strokovno prej razčiščene, da koalicijski poslanci ne bodo vlagali amandmajev, da vlada ne bo na svoj zakon vlagala amandmajev, pa spreminjala celih členov, rešitev poglavij, potem bomo lahko rekli, ne samo, da se pišejo zakoni v državnem zboru, ampak da se v državnem zboru pišejo kakovostni zakoni.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Lepo prosim, kolegice in kolegi, samo še trenutek, bomo končali tudi to točko. Torej na glasovanje dajem amandma k naslovu zakona. Dobili ste ga tudi v pregledu. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (14 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Dajem na glasovanje naslov zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Kolegi poslanci, samo trenutek, prosim, počakajte. Vzdržimo še 5 minut.
Predlagam, da predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi Vlada Republike Slovenije. Dajem na glasovanje ta sklep. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet in s tem sem zaključil točko dnevnega reda.
Samo še nekaj. Imamo še dodatni sklep, se opravičujem predlagateljem, prišel je danes na mizo. Poslanska skupina Socialdemokratske stranke, podpisani Branko Kelemina, dodatni sklep k predlogu zakona o športu: Vlada Republike Slovenije naj določbo 3. člena zakona o športu, stimulativna davčna politika, ustrezno opredeli v davčni zakonodaji.
Želi kdo besedo? (Ne želi.) Dajem na glasovanje dodatni sklep. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je dodatni sklep sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Imamo še en predlog. Prosim, samo še trenutek. Državni zbor je na včerajšnjem zasedanju potrdil mandat poslancu Maksimiljanu Lavrincu. Zaradi nemotenega dela delovnih teles predlagam državnemu zboru in v skladu s priporočilom Komisije za poslovnik z dne 15.7.1996, da sprejme naslednji sklep: "Poslanec Maksimiljan Lavrinc, ki mu je bil potrjen mandat 8.10.1997, po odstopu poslanca Zorana Thalerja, opravlja do morebitnih sprememb v sestavi delovnih teles funkcijo člana v vseh delovnih telesih, katerih član, podpredsednik ali predsednik je bil, dokler je opravljal funkcijo poslanca."
Dajem ta predlog sklepa na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (53 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Zaključujem 6. redno sejo Državnega zbora Republike Slovenije. Nadaljevanje 15. izredne seje zbora bo v torek, ob 14.00 uri. Hvala lepa za potrpljenje! Danes smo opravili veliko dela. Nasvidenje!
(Seja je bila končana 9. oktobera 1997 ob 18.07 uri.)