Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 14.06 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam 15. sejo državnega zbora Republike Slovenije, ki sem jo sklical na podlagi 49. člena poslovnika državnega zbora. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Jože Možgan, Feri Horvat do 16.00 ure, Franc Čebulj, Majda Ana Kregelj-Zbačnik, Rudolf Petan od 17.30 ure dalje, Bogomir Špiletič, Rafael Kužnik, Zoran Lešnik, Jožef Jagodnik, Zmago Jelinčič, Ivan Božič od 15.00 ure dalje, Štefan Klinc in Janez Per.
Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani! (62 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča. Na sejo sem povabil predstavnika urada predsednika Republike Slovenije, predstavnike vlade Republike Slovenije in vse lepo pozdravljam.
Prehajamo na določitev dnevnega reda 15. seje državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli s sklicem dne 8. junija 1999. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena poslovnika državnega zbora. To pomeni, da najprej prehajamo na predloge za umik posameznih točk dnevnega reda. Nismo prejeli pisnih predlogov za umik posamezne točke dnevnega reda. Predlog za umik ima poslanec, gospod Hvalica. Prosim.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Predlagam, da se umakne 11. točka dnevnega reda - predlog zakona o prometnem davku od motornih vozil.
Spoštovani kolegi! Davek na dodano vrednost je davek, ki izenačuje pogoje gospodarjenja, poenostavljeno povedano, kot jaz temu rečem, evropska kategorija. Posebni davek, ki ga predlaga vlada, pa izničuje učinke davka na dodano vrednost. To je balkanska kategorija. To poznamo iz prejšnje države, ko so tako optično nižali carine in povečevali davke in tako dalje. Učinek ni bil nikakršen. Gre res izrazito za balkanski način reševanja dajatev na avtomobile. S tem, da se ne imenuje več davek na dodano vrednost, ampak se to imenuje prometni davek. Predsednik, tu je nemogoče govoriti. Vem, da večine ljudi to ne zanima, ker imajo visoke plače in bodo to lahko plačali. Tega ne govorim zaradi nas, ampak zaradi tričetrtine kupcev novih avtomobilov; ti bodo plačali največji znesek. Ker paradoks tega, kar predlaga sedaj finančni minister, je, da se bodo avtomobili najvišjega, luksuznega razreda, če že uporabljamo to besedo, pocenili. Tisti najnižjega razreda pa podražili. Jasno, davek bo udaril ta, pogojno rečeno, nižji ali najnižji sloj, ki kupuje avtomobile do 1000 kubikov. Avtomobil kot prevozno sredstvo, ne avtomobil kot zabava. Avtomobil kot transport, kot prevozno sredstvo. Poleg tega je vlada povzročila še dodatno gospodarsko škodo. S tem, ko je držala potencialne kupce avtomobilov ves čas na "špagi", so le ti hiteli z nakupom avtomobilov. Avtomobil pa ni proizvodno sredstvo. Prenekateri bi lahko ta denar ob nekih normalnih pogojih vložil v kaj drugega. Seveda si je pa mislil, sedaj bo davek na dodano vrednost in udarimo sedaj. "Navalimo" po balkansko na trgovine. Po mojih podatkih, ne vem, če so točni, časopisnih, so letos Slovenci že enormno prekoračili številko, ki je običajna; če se ne motim, gre za 39000 avtomobilov v slabega pol leta. Torej vse to narekuje to, kar sem predlagal, da se to umakne z dnevnega reda.
Sicer bi prav rad videl tukaj ministra, kako bo pojasnjeval to njegovo balkansko kategorijo uvajanja davka.
Moj predlog je jasen. Umik 11. točke z dnevnega reda. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Poslanec, gospod Hvalica predlaga, da se z dnevnega reda 15. redne seje umakne 11. točka dnevnega reda, predlog zakona o prometnem davku od motornih vozil, hitri postopek. Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Besedo želi predstavnik vlade, minister za finance, mag. Mitja Gaspari.
MAG. MITJA GASPARI: Gospod predsednik, hvala lepa. Spoštovane poslanke in poslanci! Sam ne bom uporabljal pridevnikov, ker niso potrebni, bom pa povedal nekaj dejstev, ki, žal, ne gredo v isto smer, kot jih je obrazložil gospod Hvalica.
Prvič. S tem zakonom oziroma obdavčitvijo se skupna obdavčitev posameznih kategorij avtomobilov ne povečuje glede na sedanjo situacijo obstoja prometnega davka in neobstoja davka na dodano vrednost. To se da empirično preveriti, to ni trditev oziroma subjektivna ocena. Mimogrede, če bi bilo tako, bi lobi tistih, ki je v Sloveniji dovolj močan in tudi vpliven, ki prodaja oziroma proizvaja avtomobile, to že ugotovil, pa ni. To je prva stvar.
Druga stvar. V zakonu je za splošno informacijo navedeno, kakšna je izkušnja drugih držav v Evropi, ki imajo vse davek na dodano vrednost. Vse te države, od Nemčije na prvem mestu pa do Grčije na zadnjem mestu, imajo poseben davek še na avtomobile, pri čemer že v davku na dodano vrednost vsi normalno obdavčujejo tudi avtomobile po stopnji, kakršna v posamezni državi velja. V nobeni od teh držav avtomobili niso v znižani stopnji, če imajo znižano, ampak so v osnovni stopnji, in običajno so osnovne stopnje v povprečju Evropske unije zelo podobne slovenskim 19. Torej tudi s tega stališča žal trditve, ki so bile izrečene, niso točne, kot sem pa rekel, pridevnikov pa ne komentiram.
Se pravi, da sta najmanj dva razloga, ki ne utemeljujeta trditve, ki je bila podana, da gre za neutemeljen zakonski predlog. Prvič, s predlogom vlade na tem področju se ne povečuje obremenitev za davčnega zavezanca pri nakupu novega avtomobila z dodatnimi davčnimi zavezami, ki bi bile večje, kot so ta trenutek za avtomobile, ki so se kupovali do 1. julija. Torej, hitenje ljudi kupovat avtomobile, ker bo potem avto dražji, je neutemeljeno in tudi nikoli ni bilo rečeno, da bo vlada prišla s predlogom zakona, ki bo davčno obremenitev povečal. Dokazljivo je, da se ta trenutek davčna obveznost ne povečuje.
Glede tega, katera kategorija je dražja ali cenejša, sem že povedal, da po posameznih kategorijah in razredih, ki so v zakonu predlagani, ne prihaja do pocenitev dražjih avtomobilov in podražitve cenenih ali cenejših avtomobilov. To je možno ugotoviti po posameznih razredih. Če nekdo meni, da je bolje namesto kubature vzeti vrednost, nekdo drug, da je bolje namesto vrednosti vzeti konjske moči ali kilovate in podobno, je to stvar presoje, vrednostne sodbe; v vsakem primeru pridemo zelo blizu z vsakim od teh predlogov, ker je nemogoče na toliko načinov obravnavati isti problem, ki bi dal različne rezultate.
Kot pa pravim, je stopnja obdavčitve avtomobilov v Evropi zelo različna. Veliko držav Evropske unije, še predvsem take, ki nimajo nobenih pridevnikov neevropskosti, imajo to kategorijo proizvodov bistveno bolj obdavčeno, kot je to v Sloveniji. En tak primer, ki ga vedno navajam, ker je država zanimiva, je Danska, pri kateri je skupna obdavčitev avtomobilov 200% proizvajalčeve cene, pa se zaradi tega ne šteje, da so ti postopki v tej državi protievropski, protisocialni, protiekonomski ali kaj podobnega. Taka odločitev je bila, da bi se iz proizvoda, ki je tipično potrošno blago, preusmerilo nekaj davčnega vira na druge projekte, ki jih država, vsaj Danska, šteje kot potrebne in jih na ta način tudi sofinancira.
Naj končam. Predlagatelj ne vidi in se ne more strinjati s trditvami, ki tukaj niso bile potrjene z nekimi stvarnimi številkami, da prihaja do večje obdavčitve posameznih kategorij avtomobilov oziroma da prihaja do načina obdavčevanja, ki ni evropski. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu ministru. Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Želijo. V imenu poslanske skupine socialdemokratov bo spregovoril gospod Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Jaz obžalujem, da minister za finance tu zavaja poslance. Ja, za božjo voljo, vse skupaj ste strpali v en koš. Predvsem niste odgovorili na elementarno vprašanja, ki sem ga postavil. Davek na dodano vrednost izenačuje pogoje gospodarjenja, posebni davek pa izničuje ta davek. Jasno! Zakaj pa ste to naredili? Potem govorite tu tudi, oprostite, minister, neumnosti, kako da je to vse v redu, kako da je neutemeljeno kupovanje. To se je zgodilo, to vam je ušlo iz rok in vi prihajate 15 dni pred dnevom uvedbe davka na dodano vrednost sem v parlament z novim predlogom zakona. Ja, lepo vas prosim!
Poleg tega pa pozabljate nekaj, gospod minister, na carine, kakršne so v Evropi na avtomobile, ki jih večinoma ni, in na dohodke, na dohodke, minister Gaspari, na dohodke, ki jih imajo državljani Evropske unije, zato ne govoriti neumnosti tu. Ne govoriti neumnosti! Oprostite. Vam še enkrat povem. Če je tako, kot pravite, zakaj niste pravočasno, zakaj niste pred šestimi meseci to napovedali, pa bi zakon normalno šel svojo zakonsko pot in tako dalje. Zakaj posiljujete parlament? Zakaj 15 dni? Ali je to evropska kategorija v 15 dnevih zahtevati od parlamenta, da sprejme tak zakon. Povejte, gospod Gaspari! Ali je tu? Ne, to je balkanska kategorija. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Predstavnik vlade nima več možnosti odgovoriti na vprašanja, v skladu s poslovnikom, zato prosim, da se poslanske skupine opredelijo za umik te točke z dnevnega reda. Besedo ima gospod Henigman, ki bo povedal stališče poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani zbor in predstavniki vlade! Poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov podpira umik zakona z dnevnega reda, to pa zato, ker smo že na odboru za finance menili, da zakon ni primerna osnova za sprejem in tudi ni primerna osnova, da se sprejema po hitrem postopku. Seveda je najprimerneje, da se že pri dnevnem redu tak zakon zavrne in se da vladi možnost, da razmisli o kakšnem drugem predlogu ali pa pozabi na tak zakon. Ne glede na vse pa smo prepričani, da davek na dodano vrednost v celoti rešuje vprašanje tudi segmenta nakupov osebnih avtomobilov. Zakon, kot je predlagan, pa v bistvu obdavčuje vse povprek, od invalidov do družin z več otroki, in ustvarja davek na davek na davek, kar pomeni, da na osnovno ceno avtomobila plačujemo carino, nato plačamo davek na dodano vrednost, zakon pa predvideva na vso to vsoto še dodaten davek, in je kot tak v bistvu nepravičen, nepošten, ker zida ceno, čemur se pa davek na dodano vrednost želi izogniti. Če je predlagatelj želel obdavčiti kategorijo luksuza, potem bi to lahko storil na drugačen način, da bi izvzel kategorije, ki sem jih prej navedel, in postavil tudi limit, ceno ali karkoli drugega, s čimer bi to dosegel.
Poslanska skupina je na ta zakon vložila za vsak primer tudi celo vrsto amandmajev, o čemer pa bomo govorili, če proceduralni predlog sklepa ne bo sprejet. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še katera od poslanskih skupin besedo? (Ne želi.) Ali želi predlagatelj umika dodatno obrazložiti svoj predlog? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem predlog za umik 11. točke z dnevnega reda, to je predloga zakona o prometnem davku od motornih vozil, hitri postopek. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za predlagani umik? (27 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog za umik 11. točke z dnevnega reda ni sprejet.
Ali je še kakšen predlog za umik? Gospod dr. Jože Zagožen ima predlog za umik. Prosim.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Spoštovani gospod predsednik! Predlagam, da se umakne 22. točka dnevnega reda, in sicer predlog zakona o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje-Hrastnik, ekološki sanaciji TE Trbovlje 2 in spodbujanju razvojnega prestrukturiranja zasavske regije. Seveda ne nasprotujemo programu postopnega zapiranja rudnika Trbovlje-Hrastnik, prav tako ne nasprotujemo ekološki sanaciji TE Trbovlje 2, pač pa nasprotujemo posebnemu sistemu, posebnim pogojem, posebnemu zakonu o spodbujanju razvojnega prestrukturiranja zasavske regije, in sicer nasprotujemo iz načelnih razlogov, ker menimo, da je treba celovito, za celotno Slovenijo urediti to vprašanje, kot ga ureja tudi zakon o skladnejšem regionalnem razvoju. Menimo, da glede na stopnjo razvoja v slovenskih regijah zasavska regija ni tista, ki je najbolj potrebna posebnega zakona. Nekatere so še bolj in zato vztrajamo pri tem, da se pripravi celovita rešitev za vso Slovenijo, za vse slovenske regije, ki so manj razvite. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, dr. Jože Zagožen. Njegov predlog je, da se umakne 22. točka z dnevnega reda 15. seje - predlog zakona o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje - Hrastnik, ekološki sanaciji TE Trbovlje 2 in spodbujanju razvojnega prestrukturiranja zasavske regije, hitri postopek. Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? V imenu poslanske skupine združene liste gospod Miran Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi! Poslanska skupina združene liste predlaga, da se zakon o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje - Hrastnik, ekološki sanaciji TE Trbovlje 2 in spodbujanju regionalnega razvoja zasavske regije uvrsti na dnevni red.
O problematiki termoelektrarne Trbovlje 2. O tem, ali naj ali ne gradimo nadomestni objekt, ali naj ali ne zgradimo filter oziroma čistilne naprave za to termoelektrarno, ali naj najprej to termoelektrarno oskrbujemo z domačim premogom iz zasavskih premogovnikov, ali naj premogovnike zapremo ali ne razpravlja ta državni zbor tega in prejšnjega sklica že več kot 4 leta.
Mislim, da je prav, da potem, ko se je na podlagi odločitev državnega zbora na referendumu sprejela odločitev, da se ne sprejme sistem financiranja gradnje termoelektrarne Trbovlje 3, tako kot je bil v zakonu predlagan, da vsaj sedaj damo možnost, da se ta odločitev sprejme. Odločitev je potrebna. Potrebno se je odločiti, ali bomo ali ne naprej imeli termoelektrarno. Če jo bomo imeli, potem moramo po mojem prepričanju zgraditi tudi čistilne naprave in odločiti se moramo, ali bomo to termoelektrarno napajali z domačim premogom ali ne bomo. Če ne, potem se moramo takoj odločiti za zapiranje rudnika.
Prosim vas, da odločitve o tem ne odlagamo ponovno, tako kot smo jo odlagali ob termoelektrarni Trbovlje 3. Najprej vsi skupaj zelo navdušeni, da je to potrebno storiti in termoelektrarno Trbovlje 3 zgraditi. Na koncu vsi proti temu ali velika večina proti temu. Vsebinsko pa predlagam, da razpravljamo o zakonu takrat, ko bo dan na dnevni red in da povemo vsak svoje pomisleke. Pri tem bi želel opozoriti, da so stranke, ki so takrat zahtevale referendum, zaradi katerega je potem bila sprejeta tudi odločitev, da se termoelektrarna Trbovlje 3 ne gradi, bile mnenja, da podpirajo vsak predlog, ki bo v korist reševanja problematike rudnikov, termoelektrarne in razvojnih problemov v Zasavju.
Tak predlog je dan; če ni idealen, ga dajmo popraviti, dopolniti. Prosim pa, da ne zavlačujemo in ponovno ne odlašamo z odločanjem o tem vprašanju. Mi bomo za to, da ta zakon ostane na dnevnem redu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Potrč. Želi še katera od poslanskih skupin besedo? (Ne želi.) Ali želi predlagatelj širitve oziroma umika dodatno obrazložiti svoj predlog? (Želi.) Prosim, dr. Jože Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Kot že rečeno, mi podpiramo samo ekološko sanacijo in same posege, kar se tiče rudnika kot takšnega. V tem primeru pa gre za razvojno prestrukturiranje celotne regije Zasavja. Gre za to, da naj bi se ustanovil svet za razvoj Zasavja, pooblaščena regionalna razvojna institucija in tu naj bi bile tudi vključene vse občine te regije. Skratka, ne gre samo za premogovnik, ampak gre za regijo, to pa ureja že zakon o skladnejšem regionalnem razvoju in v tem primeru prihaja do dupliranja, podvajanja ukrepov z dvema zakonoma. Zato menimo, da ni potrebno, da se v tem zakonu ureja skladnejši razvoj regije, ampak naj se ureja samo to, kako postopno zapirati rudnik in kako ga ekološko sanirati. Samo v tem delu naj se ta materija obravnava in zato je potrebno, da predlagatelj pripravi drugačno besedilo zakona. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa za dodatno obrazložitev. Na glasovanje dajem predlog za umik 22. točke z dnevnega reda, to je predlog zakona o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje-Hrastnik in še nadaljnji naslov zakona. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za predlagani umik? (25 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog za umik 22. točke dnevnega reda 15. seje ni bil sprejet.
Sprašujem, ali ima kdo od poslancev še kakšen dodaten predlog za umik? (Ima.) Gospod Jožef Jerovšek, prosim.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Spoštovani gospod predsednik, spoštovane kolegice in kolegi! Poslanska skupina Socialdemokratske stranke predlaga umik predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o državnem tožilstvu, ki je uvrščen pod 19. točko na dnevni red današnje seje. To predlagamo zato, ker veljavni zakon o državnem tožilstvu v 10. členu določa, da lahko generalni državni tožilec za obravnavo več zahtevnih kaznivih dejanj ali iz drugih zelo tehtnih razlogov določi skupino državnih tožilcev za posebne zadeve. Ker omenjeni zakon daje skupini vso potrebno zakonsko podlago za njeno delovanje, ni treba vnašati dvomov o potrebnosti delovanja skupine.
Drugič. Predlog sprememb zakona prav tako zožuje možnost pregona kaznivih dejanj na področju gospodarskega kriminala, kar je nesprejemljivo v razmerah, ko je to najbolj kritično področje pregona kaznivih dejanj.
Predlog sprememb zakona o državnem tožilstvu prav tako daje dodatne možnosti političnega vmešavanja v izbor vodje skupine za posebne zadeve - in s tem se Socialdemokratska stranka ne more strinjati - da bi se vodja posebne skupine državnih tožilcev imenoval v soglasju z ministrom, ker je to vmešavanje dnevne politike v izbiro, in to ne glede na to, katera politična opcija ima odločilen vpliv v trenutku izbire vodje posebne skupine.
Hkrati pričakujemo, da bo po zadnjih primerih vmešavanja generalne državne tožilke v samostojnost vodje skupine za posebne zadeve tudi minister predlagal umik tega zakona. Generalna državna tožilka si je tudi na podlagi predloga zakona o spremembi zakona o državnem tožilstvu vzela pravico vmešavanja v delo skupine.
Za spremembami zakona pa se skrivajo in iščejo legitimiteto tudi posamezniki, ki so najodločneje nasprotovali delu in mandatu skupine tožilcev za posebne zadeve, kar je, milo rečeno, neokusno. Vse to tudi kaže, da v vladi ni politične volje za dejansko uspešno delo skupine tožilcev za posebne zadeve.
Predlog zakona ima še več spornih in neprimernih rešitev, predvsem pa so v tej luči že vidni napori in tudi realizacija umika in zastaranja kaznivih dejanj s področja gospodarskega kriminala. Ministrstvo za pravosodje bi, v nasprotju s tem, kar želi doseči s tem zakonom, moralo predlagati izboljšavo zakonodaje, ki bo omogočala boljše delo tožilcev in manj političnega vmešavanja v njihovo delo. Zato predlagamo, da se predlog tega zakona umakne z dnevnega reda. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Jerovšek. Vaš predlog je, da se s 15. seje umakne 19. točka, to je predlog zakona o državnem tožilstvu, hitri postopek. Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? Besedo ima gospa Beblerjeva.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala lepa, gospod predsednik. V imenu odbora za notranjo politiko in pravosodje in glede na stališče, ki ga je odbor zavzel, moram ugovarjati predlogu za umik.
Minister za pravosodje je namreč odbor za notranjo politiko in pravosodje prepričal, da je sprememba zakona o državnem tožilstvu potrebna in da je potrebna prav na ta način, kot jo je potem odbor tudi potrdil oziroma sprejel. Glede na stališče odbora temu predlogu ugovarjam. Prepričana pa sem, da bo tudi minister za pravosodje povedal razloge, ki govorijo v prid ugovoru zoper umik te točke z dnevnega reda. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik vlade? (Želi.) Minister za pravosodje, gospod Tomaž Marušič, prosim.
TOMAŽ MARUŠIČ: Gospod predsednik, hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! V zvezi z novelo zakona o državnem tožilstvu poudarjam, da gre zgolj za spremembo 10. člena tega zakona. Razlogi za to spremembo so naslednji. Obstoječi 10. člen - čeravno je vrhovno sodišče ugotovilo, da je skupina za posebne zadeve, ki je bila ustanovljena na podlagi te zakonske določbe, povsem zakonita - je še vedno povzročal določene pravne dvome o zakonitosti te skupine. Navajam pritožbe raznih zagovornikov v pritožbenih postopkih. Zato, da bi se stvar definirala, da bi ta definicija dobila točno pravno vsebino, smo predložili v zakonodajni postopek novelo 10. člena, s katero smo skušali doseči, da je posebna skupina pristojna za obravnavo določene skupine kaznivih dejanj. Gre predvsem za kazniva dejanja iz organiziranega kriminala, tudi z mednarodnim elementom, gre za kazniva dejanja korupcije, gre za kazniva dejanja pranja denarja, gre za kazniva dejanja proizvodnje in trgovanja z mamili, orožjem, belim blagom, gre za kazniva dejanja ilegalne migracije, skratka za celo paleto tako imenovanega sodobnega kriminala. To smo tudi predstavili na aprilskih "screeningih" pred organi Evropske skupnosti in je bila taka vsebina delovanja te skupine za posebne zadeve tudi s strani Evrope pozitivno sprejeta in seveda ocenjeno, da se lahko samo s tako posebno usposobljeno strokovno skupino borimo zoper organizirani kriminal. Zaradi tega smo dali tako spremenjeno določbo 10. člena s točno določenimi pristojnostmi skupine tožilcev za posebne zadeve v zakonodajni postopek.
Poudarjam, glede očitka vmešavanja izvršilne oblasti v tožilske zadeve, da tožilstvo ni sodna oblast, ampak skozi ves zakon o tožilstvu se prepletajo vplivi, zlasti s področja kadrovanja, na delo državnega tožilstva in nenazadnje je minister za pravosodje tisti, ki je dolžan opravljati po sami zakonski določbi nadzor nad delovanjem uprave, upravnega delovanja, poudarjam, uprave državnega tožilstva. Poleg tega novela tudi določa način imenovanja članov te posebne skupine. Poleg tega tudi to, da je generalni državni tožilec v soglasju z ministrom pristojen za imenovanje vodje te skupine.
Končno želim poudariti to, da taka formulacija in uzakonjenje posebne skupine daje garancijo, da ta skupina ne more postati predmet vsakokratnih odredb in direktiv, glede reševanja posameznih zadev oziroma dodeljevanja zadev vsakokratnega generalnega državnega tožilca. Te stvari so točno določene v zakonu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod minister. Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Gospod Potrč v imenu poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. V poslanski skupini združene liste mislimo, da je vprašanja, povezana z delovanjem posebne tožilske skupine, prav urediti in precizirati v zakon. Menimo sicer, da je zelo dvomljivo, ali so kakršnikoli upravičeni razlogi za hitri postopek tega zakona. Posebej ob dejstvu, da je vlada po hitrem postopku pred približno pol leta že predlagala zakon z drugačno vsebino, da je tisti zakon po hitrem postopku ležal v državnem zboru približno pol leta, dokler ni pred nekako dvema mesecema vlada novo vsebino predlagala ponovno po hitrem postopku.
Način, kako ravna vlada v tem pogledu, ne opravičuje hitrega postopka in uvrščanje zakona. Prepričuje pa nas, da bi zakon morali uvrstiti in tudi po hitrem postopku sprejeti. Dejstvo je, da vlada svoje odločitve spreminja vsake pol leta in upali bi si trditi, da jih prilagaja konkretnim kadrovskim rešitvam v državnem tožilstvu in tudi v posebni skupini. To je nesprejemljivo. Tako se gospod minister in tako se vlada ne sme obnašati in zato je skrajni čas, da državni zbor obravnava ta zakon in se odloči, kaj bi želel in kako bi želel, da je ta problematika urejena. Zato tudi podpiramo, da ta zakon pride v državni zbor in da se neha samovolja na tem področju, ki jo zganja tudi ministrstvo in vlada. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ali želi še kdo besedo od poslanskih skupin? (Ne želi.) Ali želi predlagatelj umika dodatno obrazložiti svoj predlog? (Ne želi.)
Prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem predlog, da se umakne z dnevnega reda te seje 19. točka dnevnega reda - predlog zakona o državnem tožilstvu, hitri postopek. Ugotavljamo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za predlagani umik? (16 poslancev.) Je kdo proti? (45 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog za umik 19. točke dnevnega reda 15. seje ni sprejet.
Ali je še kakšen predlog za umik? (Ne.)
Prehajamo na širitve dnevnega reda.
Vlada Republike Slovenije predlaga zboru, da razširi dnevni red te seje z obravnavo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o jamstvenem skladu ter ga sprejme po hitrem postopku. Ocenjujem, da obstajajo poslovniški razlogi za odločanje na seji državnega zbora o širitvi dnevnega reda s to točko, iz razloga, ker je državni zbor na zadnji seji s sklepom sprejel tudi odločitev, da bo pred glasovanjem o vetu - to je predlog vlade Republike Slovenije za umik zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - da bo pred to točko obravnaval tudi predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o jamstvenem skladu. Ob sklicu dnevnega reda te seje tega zakona ni bilo, vlada ga je v proceduro vložila kasneje, in obstajajo poslovniški razlogi, da se odločamo o širitvi dnevnega reda. Ali želi predstavnik vlade besedo? Prosim, gospod minister, mag. Tone Rop.
MAG. ANTON ROP: Hvala. Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci! Državni zbor je ob obravnavi zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji zadolžil vlado Republike Slovenije, da pred ponovnim glasovanjem o tem zakonu na 15. seji državnega zbora pripravi dopolnilo zakona o jamstvenem skladu, s katerim se bo do sprejema zakona o delovnih razmerjih zapolnila pravna praznina, ki bi nastala s sprejemom tega zakona. Prav tako je odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko državnega zbora ob obravnavi zakona o starševstvu in družinskih prejemkih zadolžil vlado, da do druge obravnave tega zakona pripravi rešitve glede preživninskega sklada. Ker sta lahko obe zadolžitvi državnega zbora realizirani s spremembo in dopolnitvijo zakona o jamstvenem skladu Republike Slovenije, smo pripravili predlog sprememb zakona o jamstvenem skladu Republike Slovenije, v katerem sta istočasno rešeni obe vprašanji.
Zato predlagamo državnemu zboru, da zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o jamstvenem skladu uvrsti na dnevni red in ga obravnava ter sprejme po hitrem postopku pred ponovnim odločanjem o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji ter tako odpravi pravno praznino, ki bo nastala z uveljavitvijo predlaganega zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji do sprejema zakona o delovnih razmerjih. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod minister. Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje.
Na glasovanje dajem predlog, da razširimo dnevni red s predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o jamstvenem skladu. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za predlagano širitev? (50 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog za razširitev dnevnega reda sprejet; v skladu z našim dogovorom bo državni zbor obravnaval to točko kot 4.a točko dnevnega reda.
Na glasovanje dajem tudi predlog, da se navedeni zakon sprejme po hitrem postopku. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za ta predlog? (44 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog za sprejem zakona po hitrem postopku sprejet.
Vlada Republike Slovenije predlaga zboru, da razširi dnevni red te seje z obravnavo predloga zakona o ratifikaciji sporazuma med vlado Republike Slovenije in vlado Japonske o ureditvi nealociranih obveznosti iz dolgov nekdanje socialistične federativne republike Jugoslavije do Japonske. Sam ugotavljam, da v skladu s poslovniškimi določbami obstajajo formalni razlogi, da državni zbor odloča o predlogu vlade, da se razširi dnevni red te seje s to točko dnevnega reda. Iz gradiva je razvidno, da je potrebno uveljaviti ta zakon do konca junija letos; zakon je bil poslan v proceduro po sklicu dnevnega reda te seje. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Ker ne želi nihče razpravljati, razpravo zaključujem in prehajamo na glasovanje.
Na glasovanje dajem predlog za razširitev dnevnega reda z navedenim predlogom zakona. Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za predlagano razširitev? (48 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog za razširitev sprejet.
Zbor bo navedeni predlog zakona obravnaval kot 10.a točko dnevnega reda.
Skupina poslancev s prvopodpisanim Brankom Tomažičem predlaga zboru, da razširi dnevni red te seje z obravnavo predloga zakona o spremembi zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic in predlaga zboru, da ga sprejme po hitrem postopku. V skladu s poslovniško določbo ocenjujem, da obstajajo razlogi, da državni zbor odloča o razširitvi te seje s to točko dnevnega reda. Zakon je bil vložen po sklicu te seje, gre pa za dejstvo, da s 30. junijem letos se zapira rok za možnost, da agrarne skupnosti vlagajo zahtevke za vrnitev svojega premoženja. Po oceni poznavalcev je še več kot 500 agrarnih skupnosti v Sloveniji, ki še niso vložile svojih predlogov za vrnitev. Ali želi predstavnik predlagateljev predloga zakona besedo? (Ne želi.) Poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavnik vlade? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.)
Na glasovanje dajem predlog, da se razširi dnevni red s predlogom zakona o spremembi zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za predlagano razširitev? (45 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Zbor bo navedeni predlog zakona obravnaval kot 22.b točko dnevnega reda. Na glasovanje dajem tudi predlog, da se navedeni zakon sprejme po hitrem postopku. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (41 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog za sprejem navedenega predloga zakona po hitrem postopku sprejet.
V pisni obliki je poslanec Franci Rokavec predlagal zboru, da razširi dnevni red te seje z obravnavo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o trošarinah ter ga sprejme po skrajšanem postopku. Spoštovani kolega! Na podlagi poslovniških določb o zakonih, ki so predlagani po skrajšanem postopku in se do sklica oziroma sprejema dnevnega reda do zakona ne opredeli delovno telo, ni možna odločitev o uvrstitvi na dnevni red seje, tako da predlagam, da predlagaš, da se ta točka uvrsti na prvo julijsko sejo.
V pisni obliki je poslanec Branko Kelemina predlagal razširitev dnevnega reda 15. redne seje s predlogom obvezne razlage zadnjega odstavka 14. točke 18. člena zakona o prometnem davku. Ko smo se na seji kolegija, dve seji nazaj, odločali o dnevnih redih, tako junijske seje kot tudi obeh sej v mesecu juliju, smo se žal morali odločiti, da obvezne razlage zaradi drugih točk dnevnega reda ne bodo prišle na dnevni red v pomladanskem delu, ampak da bomo to uvrstili na jesensko sejo državnega zbora, in to po možnosti na prvo. Sam pa se ne spuščam v vsebino glede formalnih razlogov. Ali so formalni razlogi, da bi širili današnji dnevni red s to točko dnevnega reda, navsezadnje tudi ob dejstvu, da bo s 1. julijem uveljavljen zakon o davku na dodano vrednost. Zato tega predloga za razširitev dnevnega reda ne bom dal na glasovanje.
Ali je še kakšen predlog za razširitev dnevnega reda. Gospod Peterle in gospod Janša.
ALOJZ PETERLE: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Pri svojem predlogu za razširitev dnevnega reda z obravnavo predloga o spremembi zakona o volitvah se sklicujem na 53. in 64. člen poslovnika državnega zbora. Znano vam je, da je bilo na 11. redni seji odločeno, da se zakon preloži na eno od naslednjih sej, ko bodo izpolnjeni pogoji za to. Pogoj pa je bil, da se predsedniki parlamentarnih strank o zadevi dogovorijo. Pred sklicem te seje je bil ta pogoj izpolnjen, kajti na seji predsednikov parlamentarnih strank je do tega dogovora prišlo. Z izjemo eno stranke so bili vsi predsedniki za to, da gre na prvo možno naslednjo sejo. To je bilo znano "urbi et orbi", torej so bili razlogi za sklic oziroma pogoji izpolnjeni. Jaz menim, da gre preprosto za napako in se ne sklicujem v tem primeru na 64. člen. Preprosto se niso upoštevala nova dejstva, zato menim, da bi bilo treba to napako popraviti in razširiti dnevni red z obravnavo tega predloga zakona, za katerega predlagam, da se obravnava kot prva točka dnevnega reda te seje. Vsakršno nadaljnje zavlačevanje ne prinaša pozitivnih političnih posledic in tudi ne prispeva k politični stabilnosti v tej državi. Na volitve se bo treba pripraviti pravočasno.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Peterle. Kolega Peterle predlaga, da se 15. redna seja razširi s točko dnevnega reda, ki se glasi: "Predlog sprememb zakona o volitvah v državni zbor". Res je, da je državni zbor na 11. oziroma na 12. seji izglasoval proceduralni sklep, da se odločanje o tem zakonu preloži na eno od prihodnjih sej. V tem času so se tudi srečevali predsedniki parlamentarnih strank. Na seji kolegija predsednika državnega zbora nihče od članov kolegija ni predlagal, da bi se ta točka uvrstila na to sejo državnega zbora.
Sam kot predsednik državnega zbora bi v smislu nekega korektnega sodelovanja predvsem plediral za rešitev, da bi bil tudi pisno obveščen o sklepih, ki so jih sprejeli predsedniki parlamentarnih strank. Če bi tako stališče prejel, bi brez dvoma se tudi lažje na kolegiju odločali. Nenazadnje samo iz medijev smo lahko slišali, da so bila odprta nekatera proceduralna vprašanja o odločanju o tem zakonu. Ne bi komentiral to zadevo glede napake vodstva državnega zbora. Mislim, da ni bilo nobene napake v dosedanjem postopku.
Ta točka dnevnega reda ima drugačen status kot druge točke dnevnega reda. Če bo predlagatelj vztrajal, potem ne morem - sam bi omogočil, da se državni zbor z glasovanjem odloči, ali uvrsti na 15. sejo. Mislim, da ne bi prav nič izgubili, če bi bila ta točka sestavni del prve julijske seje.
Ali vztrajate, gospod Peterle, pri svojem predlogu? Vztrajate. Gospod Peterle predlaga, da se razširi dnevni red današnje 15. seje s točko - predlog zakona o volitvah v državni zbor. Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa, poročevalka? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? V imenu poslanske skupine socialdemokratov ima besedo gospod Janez Janša.
JANEZ JANŠA: Spoštovani gospod predsednik! Kolegice in kolegi! Mi podpiramo ta predlog. V bistvu sem se jaz istočasno javil za besedo. Hotel sem predlagati enako širitev dnevnega reda.
Po mojem mnenju bi ta točka že tako morala biti na tej seji, kajti mi smo na 12. seji, že dva meseca nazaj, sprejeli sklep, da se druga obravnava izvede na eni od prihodnjih sej, in to je ena od prihodnjih sej. Seveda bo še več prihodnjih sej, ampak mi te odločitve ne moremo vleči do volitev. Ker volivci imajo pravico, kot ste v tej dvorani nekateri poudarjali v prejšnjem mandatu neštetokrat, da so pravočasno obveščeni o tem, po kakšnem volilnem sistemu bodo volili. V tem trenutku tega ne vedo. Dolžnost zakonodajalca je, in tistega, ki vodi zakonodajno telo tudi, da poskrbi, da do teh odločitev pride pravočasno.
Zato je sedaj skrajni čas, da se o zakonu odloča. Zakon je bil že v drugi obravnavi z navadno večino. V drugo obravnavo smo ga izglasovali z dvotretjinsko večino. Z navadno večino ste ga vrnili v prvo obravnavo in zdaj ga moramo, seveda, zopet dati v drugo obravnavo. Takrat, po 12. seji, je bilo začeto pogajanje predsednikov parlamentarnih strank. Na zadnjem sestanku je bil dosežen dogovor - z izjemo ene stranke so bili vsi za to - da se pospeši procedura sprejemanja tega zakona. Celo združena lista, ki se ne strinja z vsebino, je soglašala s tem, da je treba o tem odločiti, zaradi tega, ker se naslednje volitve približujejo. Če se ne motim - mislim pa, da je to razvidno iz zapisnika - je ravno predsednik ljudske stranke dejal, da bo obvestil vodstvo državnega zbora o teh stvareh, prav tako pa da bo sprožena iniciativa o tem, da se preveri, ali je bil sklep o tem, da se zakon z navadno večino iz drugega vrne v prvo branje, sploh korektno sprejet, v skladu s poslovnikom. Mislim, da mi niti ni treba spraševati o tem, ali je bilo to narejeno, ker očitno ni bilo, drugače bi bili obveščeni. Mislim pa, da je skrajni čas, da zakon uvrstimo na to sejo in da o tem odločamo. Pričakujem, da bodo predsedniki parlamentarnih strank držali besedo oziroma da so držali besedo, da so poslanske skupine informirali o dogovoru in da so imeli na tem sestanku mandate za pogajanja, ker drugače nima smisla, da se sestajamo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še katera od poslanskih skupin besedo? Gospod Borut Pahor, v imenu Združene liste socialnih demokratov.
BORUT PAHOR: Hvala lepa, predsednik. Najbrž ni nikogar med nami, ki ne bi vedel, kakšne pomembne spremembe bo vnesla v slovensko politično življenje sprememba volilnega sistema. Zato se je treba temeljito pripraviti na to pomembno spremembo, zato da bi vsi, ki se bodo potegovali za zaupanje ljudi, dovolj zgodaj vedeli, po katerih in kakšnih pravilih bomo volili po novem. Mi se z vsebino zakona ne strinjamo, strinjamo pa se s tem, da imajo vsi pravico dovolj zgodaj vedeti, po kakšnih pravilih se bodo potegovali za zaupanje ljudi. Zato podpiramo zamisel, da bi na tej seji sprejeli odločitve, ki so povezane s to tako zelo pomembno spremembo volilnega sistema, če bo, seveda, doživela dvotretjinsko podporo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Pahorju. Želi še kdo besedo od poslanskih skupin? (Ne želi.) Ali želi predlagatelj širitve dodatno obrazložiti svoj predlog? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem predlog za razširitev dnevnega reda s predlogom zakona, ki se glasi: predlog zakona o volitvah v državni zbor. Ugotovimo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za predlagano širitev? (33 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog za razširitev sprejet.
Predlagatelj te točke je sicer predlagal, da je to 1. točka dnevnega reda današnje seje. Mi smo se že na seji kolegija dogovorili, da je 1. točka dnevnega reda predlog predsednika Republike Slovenije za izvolitev 5 članov sodnega sveta, tako da je moj predlog, da bi se dogovorili, da bi državni zbor o tej točki odločal v četrtek, ko bo tudi odločal o obeh vetih, ki sta vložena na dva zakona, tako da predlagam, da delovno uvrstimo to kot 5.a točko dnevnega reda. Ali je še kakšen predlog za širitev? (Ni.)
Prehajamo na skrajšanje postopkov. Na podlagi sklepa zbora, da se tretja obravnava opravi v skladu z drugim odstavkom 194. člena poslovnika, sta v sklic te seje pod 27. in 28. točko dnevnega reda vključena tudi predlog zakona o trgu vrednostnih papirjev, tretja obravnava, in predlog zakona o ohranjanju narave, tretja obravnava. Z namenom, da bi omogočili obravnavo navedenih predlogov zakona na tej seji, predlagam, da se skrajšata roka za vlaganje amandmajev k predlogoma zakonov, in sicer se amandmaji lahko vlagajo do začetka obravnave teh točk na seji zbora. Želi s tem v zvezi kdo besedo? (Ne želi.) Na glasovanje dajem predlog o posameznih predlogih. Prvič, na glasovanje dajem predlog za skrajšanje roka za vlaganje amandmajev k predlogu zakona o trgu vrednostnih papirjev, tretja obravnava, in sicer se amandmaji lahko vlagajo do začetka obravnave navedenega predloga zakona na seji zbora. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (35 poslancev.) Je kdo proti? (11 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Na glasovanje dajem predlog za skrajšanje roka za vlaganje amandmajev k predlogu zakona o ohranjanju narave, tretja obravnava, in sicer se amandmaji lahko vlagajo do začetka obravnave navedenega predloga zakona na seji zbora. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za predlagani predlog? (35 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na odločanje o predlogih za sprejem zakonov po hitrem postopku. Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o prometnem davku od motornih vozil. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Ker ni razprave, jo zaključujem in dajem na glasovanje predlog za sprejem navedenega predloga zakona po hitrem postopku. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (29 poslancev.) Je kdo proti? (22 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog za spremembo zakona po hitrem postopku sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o finančnem poslovanju podjetij. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo podpira sprejem predloga zakona po hitrem postopku. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Ker ni razprave, zaključujem in dajem predlog za spremembo navedenega predloga zakona po hitrem postopku. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (35 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o železniškem prometu. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Ker ni razprave, zaključujem razpravo in dajem predlog za sprejem navedenega zakona po hitrem postopku na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (29 poslancev.) Je kdo proti? (19 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog za spremembo zakona po hitrem postopku sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o državnem tožilstvu. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo podpira sprejem predloga zakona po hitrem postopku. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Ker ni razprave, zaključujem in dajem predlog za sprejem navedenega predloga zakona po hitrem postopku. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za to, da se sprejme zakon o državnem tožilstvu po hitrem postopku?
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (21 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Ker ni razprave, prehajamo na odločanje o sprejemu navedenega predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev po hitrem postopku. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (29 poslancev.) Je kdo proti? (18 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog za sprejem navedenega predloga zakona po hitrem postopku sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o preprečevanju omejevanja konkurence. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Ker ni razprave, dajem na glasovanje predlog, da se zakon o preprečevanju omejevanja konkurence sprejme po hitrem postopku. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (35 poslancev.) Je kdo proti? (13 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje Hrastnik, ekološki sanaciji Termoelektrarne Trbovlje II in spodbujanju razvojnega prestrukturiranja zasavske regije. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Razpravo zaključujem in dajem predlog za sprejem navedenega predloga zakona po hitrem postopku. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (24 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog za sprejem navedenega predloga zakona po hitrem postopku ni bil sprejet.
Gospod Košir ima proceduralni predlog.
JOŽEF KOŠIR: Hvala, gospod predsednik. Ko sem gledal na številko 87, nisem pritisnil pravočasno na tipko.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Košir predlaga proceduralni predlog, da ponovimo glasovanje o hitrem postopku za ta zakon. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za proceduralni predlog gospoda Koširja, da ponovimo glasovanje o tem sklepu? (41 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Predlog za ponovno glasovanje je sprejet.
Ponovno dajem na glasovanje predlog za sprejem zakona o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje Hrastnik in ekološki sanaciji Termoelektrarne Trbovlje II in spodbujanju razvojnega prestrukturiranja zasavske regije po hitrem postopku. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (28 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog za sprejem navedenega predloga zakona po hitrem postopku ni bil sprejet, zato bo državni zbor predlog tega zakona obravnaval v prvi obravnavi.
Zbor bo v zvezi z 42. točko dnevnega reda, to je volitvami in imenovanji, obravnaval predloge, ki mu jih je predložila komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, kot tudi zadeve, ki mu bodo predložene tekom te seje.
Preden preidemo na glasovanje o predlogu dnevnega reda v celoti, vas bi želel opozoriti, da je državni zbor 10.6.1999 ob zaključku 14. seje sklenil, da se na 15. sejo zbora prenese tudi predlog zakona o carinski službi, hitri postopek in pa predlog zakona o razpisu rednih lokalnih volitev in o podaljšanju mandata organom mestne občine Koper, druga in tretja obravnava v okviru hitrega postopka.
Predlagam, da bo 1. točka, torej predlog zakona o carinski službi, zdaj obravnavana kot 11.a točka dnevnega reda in predlog zakona o razpisu rednih lokalnih volitev in o podaljšanju mandata organom mestne občine Koper, druga in tretja obravnava v okviru hitrega postopka kot 11.b točka dnevnega reda.
Prehajamo na glasovanje o predlaganem dnevnem redu, kot ste ga prejeli s sklicem, s sprejetimi dopolnitvami in spremembami. Na glasovanje dajem predlagani dnevni red v celoti. Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za predlagani dnevni red? (48 poslancev.) Je kdo proti? (9 poslancev.)
Ugotavljam, da je dnevni red 15. seje sprejet.
Obveščam vas, da bo državni zbor obravnaval 2. točko dnevnega reda, to je vprašanja in pobude poslank in poslancev, jutri ob 10.00 uri. Obveščam vas tudi, da bo državni zbor o 4. točki dnevnega reda - ponovno odločanje o zakonu o spremembi in dopolnitvi zakona o zadrugah - o 4.a točki dnevnega reda - predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o jamstvenem skladu, hitri postopek - in o 5. točki dnevnega reda - ponovno odločanje o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - da bo te tri točke obravnaval v četrtek ob 10.00 uri dopoldan. Ko bodo te točke izčrpane, bo prešel na 5.a točko dnevnega reda, to je predlog zakona o volitvah v državni zbor.
Danes bo državni zbor pričel s 1. točko dnevnega reda, s predlogom predsednika Republike Slovenije za izvolitev 5 članov sodnega sveta, nato bo prešel na 3. točko dnevnega reda, predlog vlade Republike Slovenije za umik predloga zakona o davku na promet nepremičnin, prva obravnava in nato od 6. točke dalje po dnevnem redu vse točke, ki so pripravljene.
Danes bo državni zbor zasedal do 18.00 ure.
Prehajamo torej na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG PREDSEDNIKA REPUBLIKA SLOVENIJE ZA IZVOLITEV 5 ČLANOV SODNEGA SVETA. Na podlagi 20. člena zakona o sodiščih ter 110. člena poslovnika državnega zbora je predsednik državnega zbora razpisal volitve članov sodnega sveta za danes, 15. junija 1999. Predsednik republike je na podlagi 131. člena ustave Republike Slovenije ter četrtega odstavka 12. člena in prvega odstavka 21. člena zakona o sodiščih posredoval državnemu zboru kandidatno listo za člane sodnega sveta. Predlog ste prejeli. Na kandidatni listi je za 5 članov sodnega sveta izmed univerzitetnih profesorjev prava, odvetnikov in drugih pravnikov, ki jih voli državni zbor, na predlog predsednika republike predlaganih 6 kandidatov in sicer: dr. Rafael Cijan, dr. Vid Jakulin, dr. Marjan Pavčnik, dr. Marko Pavliha, Mitja Stražar in Nevenka Šorli. Prejeli ste tudi poročilo komisije državnega zbora za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Ali želi predstavnik predlagatelja obrazložiti svoj predlog? (Ne želi.) Ali želi besedo poročevalec komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Prehajamo na razpravo poslank in poslancev. Pisno se je k razpravi prijavil poslanec Ivo Hvalica. Ostale razprave so omejene na 5 minut. Prosim, gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Nenavadno je, da se ob tako pomembni točki dnevnega reda ne oglasi nihče. Očitno so te stvari postale neke vrste rutina. Nekaj, kar je treba tako skoraj mimogrede sprejeti.
Spoštovane kolegice in kolegi! Pred kratkim sem bil na obisku na drugem koncu Slovenije. Tam mi je nekdo povedal, kako se je njegov znanec, ki je postal sodnik, po tem ko smo ga izvolili tu v državnem zboru, spozabil in je rekel javno: "Sedaj sem preskrbljen do konca svojega življenja". Ne tako kot poslanci, ki so izvoljeni za en mandat in potem si iščejo svoje pravice med navednicami ali pravice tudi brez navednic. Tako je dejstvo. Podeljujemo mandate, trajne mandate brez velikih razmislekov.
Danes sicer volimo 5 članov sodnega sveta. Človek bi rekel, da to, kar sem pravkar rekel, nima zveze s tem, ampak ima. Ker mi podeljujemo trajne mandate po tem, ko nam sodni svet predlaga kandidate. Ne spomnim se, sem poslanec v drugem mandatu, da bi katerega od kandidatov zavrnili. Tu se postavlja neko vprašanje. Ali gre mogoče res za segment samo izjemnih ljudi, ki niso podvrženi napakam oziroma slabostim, ki smo jim podvrženi ostali ljudje, bi tako rekel. Človek mora ugotoviti, da bi bila taka hipoteza na trhlih nogah. Ravno tako so ljudje, ne gre za bogove, ljudje z dobrimi in slabimi lastnostmi, ljudje take in drugače strukture.
Gospod predsednik! Prosim bi, če konferenco LDS v klopi, vodjo poslanskega kluba začasno prekinete. Potem bi nadaljeval.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim, kolega Hvalica. Mislim, da so povsem normalni pogoji za delo. Predlagam, da nadaljujete.
IVO HVALICA: Ne vem, če je to tako navadno, če se tam trije na glas pogovarjajo, da jaz sem slišim. Ne vem. Mogoče je to sedaj postalo tudi to običajno za naš državni zbor.
Glejte, jaz sem tudi do sedaj tabuiziral to zadevo, ampak odločil sem se, da spregovorim ob tej točki dnevnega reda, v trenutku, ko je začelo frčati neko perje (sicer to še ni pravo perje, bolj me spominja na to, ko smo se kot otroci obmetavali z vzglavniki, pa je zletelo malo perja ven), ampak neko frčanje perja se naznanja. Danes sem, začuden, prvič v našem osrednjem časopisu pod naslovom "Do kam sega sodnikova neodvisnost" (to je zapis s portoroških dnevov slovenskega sodstva) prebral tudi odstavek - ne bom bral vsega, govori o trajnem mandatu, in potem pravi: "Ali kot je dejal eden od sodnikov, "zaradi kredibilnosti sodstva bi morali iz naših vrst izključiti sodnike, ki si ne zaslužijo tega, da so sodniki"." Torej, končno je nekdo nekaj rekel, ker je dosedaj izgledalo, da tam ni napak, da je tam vse v redu, kopičenje zadev in podobno, to so zgolj neki stranki učinki, to je pomanjkanje števila ljudi, administracije in tako dalje in tako dalje. Seveda, temu ni tako. Vem, da danes, ko govorim o tem, ne glede na to, da je že nekdo predhodno nekaj rekel, ne morem izključiti špekulacij, ki jih bo nekdo zagotovo izrekel na ta račun, da sem se šel nič manj kot to, da začenjam dvomiti o neodvisnosti sodstva. Ne; verjamem, da je, tako kot povsod, velika večina pozitivna, ampak če pravi tu nek sodnik, da bi morali iz naših vrst izključiti sodnike, ki si ne zaslužijo tega, da so sodniki - to je citat iz današnjega Dela - potem bo tu že nekaj držalo. Medtem ko vsi pljuvajo po poslancih, od prvega do zadnjega, medtem ko se poslanci podajajo v dokaj negotovo pot, ko kandidirajo, potem delujejo bolj ali manj v skladu z 82. členom ustave ali pa ne, je pa, jasno, primerjava s skoraj rosno mladim sodnikom, ki mu dajemo trajni mandat (in potem mu na glas uide misel, da je preskrbljen do konca), jasno je, da je ta primerjava več kot normalna, bi rekel. Edino nihče si je še ni upal izreči. Jaz sem namreč trdno prepričan, da tranzicija velja tudi v pravosodju.
Danes lahko govori o neodvisnosti sodstva, rekel bi, da se o tem lahko govori v državah, ki imajo daljšo parlamentarno prakso, demokracijo, pa še tam se od časa do časa zazna zelo kritičen pogled javnosti na račun sodne veje oblasti. In kaj smo mi, če nismo kritična javnost? Jaz sem prvi, ki se odpovedujem izreku kakršnihkoli oceni, političnih ocen, jaz ne morem govoriti o strokovnih, o tem, če jaz ne bom tisti, ki moram hkrati pritisniti na gumb in izglasovati tu trajni mandat sodnika. Ampak zaenkrat je to tako. Če imam, če je moja dolžnost in pravica, da sodnike volim, potem je najmanj, kar lahko naredim, tudi to, da izrečem kakšno kritično misel. Ja, nekateri očitno poskušajo na nek svoj način biti nekritični do pravosodja, ampak bog pomagaj, tako je.
Torej državni zbor voli sodnike, zaenkrat je temu tako, jaz ne trdim, ali je to prav ali ni. Verjemite mi, da glede na to, kaj bi rekel, kaj je produkt tega, bi jaz rajši bil tega odvezan in ne bi tega več počel. To je moje osebno mnenje. Vem, da tudi tu riskiram špekulacije, ampak v trenutku, ko sem jaz eden izmed tistih, ki morajo izvoliti nekoga v trajni mandat in to v tako mladi državi, ki je podvržena še vsem otroškim boleznim in pri kateri sodstvo sigurno ni izvzeto, že zaradi narave same, človeka, ne more, v nobenem primeru se ne more zgoditi, da bi že selekcija, ki nastane po študiju na gimnaziji, poslala na pravno fakulteto samo nadljudi, samo genije in samo daleč najbolj sposobne. Ponavljam, tudi to so možne takšne in drugačne, bom rekel pogojno rečeno, deviacije in mirno si upam trditi, mirno si upam trditi, da je tega sploh bilo veliko zaznati v prejšnjem sistemu. Imeli smo pa neko prednost v prejšnjem sistemu. Vsi, ki so končali pravno fakulteto niso postali sodniki ali pa odvetniki, pač pa so bili pisuni samoupravnih sporazumov. Vsaka, še najmanjša firma, je imela svojega pravnika, ki je to na dolgo in široko počel.
Jaz se spominjam, da ko so prišli tuji partnerji, so se čudili, da pač nimamo tako kot je normalno v drugih državah, da ima firma pač svojega odvetnika, ki opravlja to delo za neke firme, pač pa, da ima čisto vsaka firma svojega pravnika. To je bil eden od čudežev realsocializma. No, ti pravniki niso šli vsi v pokoj; ti pravniki sedaj pritiskajo na sodišča in na odvetniško zbornico, ker še niso vsi toliko stari, da bi šli v pokoj. Tudi tu je razlog - sem trdno prepričan - za 500.000 nerešenih zadev, od katerih, menda, 200.000 sodi med zadeve, ki se tičejo zemljiško-knjižnih zadev, ampak to ne menja situacije, to je pač stvar, ki jo mora pravosodje razrešiti. Ne nazadnje je ob vsem tem treba povedati še niz drugih stvari. Kako se kaže to sodstvo, to pravosodje v praksi. Primer Elana je več kot zgovoren. Primer Hita je pa zelo jasen; tam sem jaz bil kaznovan in zadeva je rešena. Danes berem v časopisu, da bo Hit kupil Perlo; ja, od koga jo bo kupil? Odstopili so od pregona. Torej izgleda, da ni več ljudi, ki so divje lastninili, ampak so to kar neki lastniki. Ja, ne vem. Gospod pravosodni minister - in v tem primeru se obračam nate - tu je pa res potrebno, da bi frčalo perje, pa ne tisto iz vzglavnikov, tisto pravo - pavje perje! Kdaj bo tega konec? Kaj je s Smeltom. In ne nazadnje, oprostite, kaj je s tem, kar se dogaja te dni, ko vladajoča stranka poziva državni zbor, da pred nedavnim izvoljeno generalno tožilko odstavi. Torej, zmeda je popolna. Ob vsem tem, ko se pojavijo neki problemi, pravosodni minister pravi, da nima vzvodov. Kdo je tisti, ki suspendira sodnika? Kdo je tisti, ki ga kaznuje? Ali ta lahko dela, kar hoče? Nihče ne da jasnih odgovorov. Zagata je velika, in jaz bi rad videl tistega, ki bi mi te stvari pojasnil. Ali res ni možno uravnavati teh stvari, ob jasni predpostavki, da so tam možne deviacije, ravno tako kot v vsakem drugem segmentu našega javnega življenja? Ampak izgleda, da je tako.
Moram vam nekaj povedati. Že dalj časa sem nameraval nekaj sprožiti o tem, in veste, kdo me je k temu nagovarjal? Nekateri sodniki. Torej očitno je v tem sistemu tudi veliko zdravega in če je nekdo rekel, javnosti to, kar piše danes v Delu, pomeni, da imamo še vedno pokončne ljudi, ki so nemočni, da bi zadeve uredili. Ali če hočete, počistili. V politiki je ta zadeva taka, da moramo iti na volitve. Vsake 4 leta. Lahko rečem, pa naj govori kdorkoli kar hoče, da se je državni zbor od prejšnjega mandata do sedanjega mandata, enormno prečistil, če že uporabim tudi zase, za nas ta izraz. Običajno je v zahodnoevropskih parlamentih še vedno - pač določim, ne bom rekel evropski - izvoljenih približno tri četrtine, sigurno pa dve tretjini prejšnjih poslancev. Paradoks tranzicije. To je narobe. Mislim, da nas je 30 ali 31 ali celo 29, ampak v teh številkah smo poslanci iz prejšnjega mandata. Se pravi, kar dve tretjini nove transfuzije. Kakorkoli že, torej tu je omogočena prenova. Ali je ta prenova omogočena tudi v sodstvu na podlagi sedanje zakonodaje? Tu se postavljajo vprašaji. Tu se postavljajo vprašaji, pred katerimi bi si mi ne smeli zatiskati oči.
Še enkrat opozarjam na to, da izključujem špekulacije, ki bodo sigurno na račun tega tudi glede na to, da sem verjetno prvi ali eden prvih, ki je spregovoril o tem problemu tu za govornico državnega zbora. V nobenem primeru jaz te zadeve v pravosodju ne posplošujem. Ampak prepričan sem, da je tudi tu potrebna neka sanacija. Trdno sem prepričan.
Samo ti dogodki, ki sem jih navedel, kažejo na to. Ker to so same velike postavke. Verjamem, da je sodstvo učinkovito, ko nekdo, kot sem bral v Slovenskih novicah pred časom, ukrade tablico čokalade in ga celo z marico pridejo iskati. To je bilo v Marketu in ga tudi obsodijo. To ne pomeni učinkovitosti sodstva. Sodstvo naj se izkaže na velikih primerih. Na kriminalu, torej, ki je takega obsega, da lahko pogojuje tudi normalno delovanje te države. Samo tako bi lahko bilo sodstvo kredibilno. Potem bi lahko govorili tudi o samostojnosti. Če bi se tu na teh primerih izkazali, da bi mali človek, se opravičujem, da uporabljam ta izraz, navaden človek, državljan, da bi videl, da smo pred sodišči vsi enaki. Zaenkrat si upam trditi, da nismo. Zakaj nismo? Sem nakazal. Prepričan sem, da je del krivde na tem, da zadevo jemljemo tudi mi kot poslanci dokaj neodgovorno, nekritično in silno rutinsko. Izvoliti 5 članov sodnega sveta pomeni eminentno dejanje, v kakršnikoli državi. In danes se ni nihče prijavil za razpravo, razen mene. Ne vem, kaj naj bi temu rekel, mogoče vsi te ljudi poznate, vsi daste za te ljudi roko v ogenj. Jaz bom zelo razmišljal, ali bom dal komu ta glas, zelo bom razmišljal. Ker, kaj pa, če zaradi premalo podatkov, ki jih imam, kaj pa, če se bom odločil napačno. Ne bi si tega odpustil, grizla bi me vest.
Torej, za zaključek bi rekel naslednje. V sodstvu je situacija, kakršna je. Minister za pravosodje, gospod Tomaž Marušič pravi, da nima vzvodov. Vrhovni sodnik oziroma predsednik vrhovnega sodišča tudi nima vzvodov. Sodnikov ni možno sankcionirati, sodniki lahko počnejo tako rekoč, izgleda, da kar hočejo oziroma najlažje počnejo tako, kar hočejo, s tem, da nočejo narediti.
Nihče me ne bo prepričal, nihče me ne bo prepričal, nikdar in nikoli, da je sodnik Šubic pozabil napisati sodbo v primeru Elan. Nihče me ne bo prepričal! Pa je lahko ne vem kaj. Ker če človek takšno stvar pozabi, potem pač mora že iti kaj drugega delati, saj je v življenju še dovolj drugih prilik, ampak da se tudi to zgodi, da sodnik pozabi napisati in da se celo posmehuje potem temu, da pride pred preiskovalno komisijo in da se norca dela tu v parlamentu in noče povedati svojih podatkov, to je višek arogance in neke vzgoje, ki je daleč od tistega, kar jaz pojmujem v pravu, daleč, daleč, daleč.
Torej, če že moramo voliti sodnike, če že moramo voliti sodni svet, potem bi bilo dobro, da bi mi temeljito razmislili tudi o tem, kako bi lahko karkoli naredili, da bi se sodstvo samo, znotraj svojih inštitucij, bilo sploh v stanju očistiti in tudi velike napake sankcionirati. Samo to je lahko pot do tistega sodstva, za katerega sem trdno prepričan, da si vsi prizadevamo, se pravi do sodstva kot neodvisne tretje veje oblasti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Hvalica. Kdo še želi besedo? Replika ali razprava, gospod Lavrinc? Repliko ima gospod Lavrinc.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala, gospod predsednik. Imam repliko ali pa proceduralno opozorilo. Gospod predsednik, mislim, da ste sedajle preširoko tolmačili poslovnik, ker točka dnevnega reda, ki je na vrsti, je izvolitev članov sodnega sveta. Torej, kakšna je vloga sodnega sveta, mislim, da ni sporno; navsezadnje se začne njegovo določanje v 131. členu ustave in potem naprej. Drugo, vse, kar je potrebno v zvezi s posameznimi kandidati, ste poleg gradiva dobili; torej, gre za eminentne ljudi, za katerimi stojijo določene inštitucije. Če je kdo voljan razpravljati o kakšnem posameznem kandidatu - gre za univerzitetne profesorje in tako naprej - potem naj to vrže tu na mizo, še bolje pa bi bilo, če bi se to opravilo že na seji Kviaza. Tako pa mislim, da se je pravzaprav ta točka, kjer naj bi volili najbolj vrhovno oblast znotraj sodne oblasti po kadrovski plati, da tako rečem, se je sprevrgla v nek obračun s sodstvom na sploh. Jaz sem za to - torej ne ocenjujem dela našega sodstva kot najboljše in sem prepričan, da se da marsikaj popraviti, morda je celo nekaj napak tudi v zakonu o sodniški službi, na kar je bilo tu večkrat opomnjeno - ampak predlagam, da se v okviru pobud in vprašanj poslancev postavi takšna pobuda ali vprašanje, in da se okrog tistega vprašanja potem tudi opravi neka razprava. Takole, na nek način zlorabiti volitve sodnega sveta, se mi pa ne zdi korektno, po poslovniku, seveda.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Lavrinc; hvala tudi za vaše opozorilo meni kot predsedujočemu. Sam sem podobno razmišljal, ko sem poslušal v nekaterih segmentih razprave poslanskega kolega, gospoda Hvalico. Nisem ga prekinil iz razloga, ker sedaj državni zbor na podlagi 131. člena ustave voli sodni svet in vemo, da je ena ključnih nalog sodnega sveta predlagati po postopku, ki je določen z zakonom, sodnike v trajni mandat; in o le-teh se potem prek komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve glasuje oziroma odloča državni zbor. Zato menim, da je bila razprava poslanskega kolega, gospoda Hvalice, še vedno v širokem okviru te točke dnevnega reda. Gospod Ribičič, razprava, prosim.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani, imam razpravo, nimam replike o kakšni zadevi; sem drugačnega mnenja, pa bom takrat, ko bo to na dnevnem redu, spregovoril o tem, ko bo šlo, recimo, za to, koliko se zamenja poslancev, kakšen volilni sistem in tako naprej.
Na dnevnem redu je izvolitev tistega dela sodnega sveta, ki ga na predlog predsednika republike voli državni zbor. Mislim, da izbira ne bo lahka, zaradi tega, ker gre za vse po vrsti kakovostno utemeljene predloge. Gre za štiri nosilce doktorskega naziva, doktorata znanosti, ki imajo vsi štirje naziv visokošolskega učitelja od docenta, izrednega do rednega profesorja in za dva ugledna odvetnika, ki ju predlaga odvetniška zbornica. Mi jih moramo izmed šestih predlogov izbrati pet in s tega vidika glede na kakovostne predloge odločitev ne bo enostavna.
Bi pa rekel, da je smiselno, da ob tej izvolitvi državni zbor kot popotnico izvoljenim članom sodnega sveta pač opozori na to zahtevno pa tudi ne lahko nalogo, ki se je loteva sodni svet in da je s tega vidika smiselno spregovoriti o tem, da je ta naloga posebej zahtevna v današnjih razmerah, ko se krepijo zelo ostre kritike, tudi ne odmerjene kritike in hudi pritiski na pravosodne organe. Zaradi tega mislim, da je z zaupanjem, ki ga izraža državni zbor ob izvolitvi sodnega sveta, to zaupanje treba pospremiti tudi s popotnico in izraziti to zaupanje in prepričanje, da bo izvoljenih pet članov sodnega sveta skupaj s tistimi dodatnimi šestimi, ki prihajajo iz sodniških vrst, sposobno opravljati izredno zahtevno nalogo, ki je povezana z volitvami sodnikov.
Vsa druga sistemska vprašanja o tem, ali je smiselno, da sodnike še naprej voli državni zbor na podlagi kakšnih predlogov in pomisleki v zvezi s trajnim mandatom, za katerega veste, vsaj v teoriji velja, da je ključnega pomena za samostojnost in neodvisnost sodnikov, pa mislim, da ne sodijo na današnjo sejo oziroma ta trenutek niso na dnevnem redu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Ribičič. Ali želi še kdo besedo? Želi, gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. Spoštovani predsednik, cenjeni državni zbor. Ob točki izvolitve sodnikov v sodni svet bi rad izkoristil to priložnost in povedal svoje razloge, zakaj pač tudi osebno ne bom podprl niti enega izmed predlogov. Jaz sem tako rekoč že na začetku mandata, mislim da za to govornico, opozoril, da se ne strinjam z izvajanjem pravnega sistema v Sloveniji, kajti o vseh problemih je podrobno zdajle razložil gospod Ivo Hvalica, moj kolega, na pomanjkljivosti, na napake, ki se dogajajo v tem sistemu, neodvisni veji oblasti. Od vsega začetka sem že opozoril, da ne bom, dokler se te zadeve ne bodo uredile, nikoli glasoval na nobenega sodnika s strani mandata. To sem tudi ves čas delal. Nisem več hodil za to govornico sporočati temu državnemu zboru, ker sem ugotovil, da ta državni zbor brez vsakega zadržka vsak mandat oziroma vsak predlog, ki je pripeljan v državni zbor, tako rekoč potrdi in izvoli sodnike s trajnim mandatom na funkcije.
Obrazložiti moram še to, da osebno ne glasujem proti sodnikom zaradi nekega osebna poklicnega sovraštva do te strukture. Tako kot nekateri pravniki gojijo poklicno sovraštvo do posameznih kategorij državljanov. Tako proti ključavničarjem, električarjem, delavcem, obrtnikom, podjetnikom in tako naprej. Kot predstavnik delavstva in podjetnikov-obrtnikov, tega poklicnega sovraštva kot sem povedal do pravnikov ne gojim. Gojim pa dvome o konkretnosti vseh, ki so odgovorni za pošten, trden in korekten pravni red v tej državi.
Gospod Ivo, moj kolega, je to tu razložil. Ni problem za razrešiti nekih verbalni delikt, ki se v tej državi zgodi prednostno, nikoli pa ne bodo rešeni, da lahko tako rečem in si tu upam reči, celo zločini proti Sloveniji, slovenskemu narodu, tudi nekaterim posameznikom v tej državi. O tem pa ta sodni sistem ne razpravlja. Dokler ta sodni sistem s svojimi dejanji ne bo odpravil vseh negativnih elementov iz te stroke, ne bo uspešen, tako dolgo bom nepreklicno glasoval proti izvolitvi vseh sodnikov s trajnim mandatom. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Kelemina. Ali želi še kdo besedo? Gospod Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Poslanke in poslanci. Pri izvolitvi članov sodnega sveta izmed naslednjih 6 kandidatov, ki jih je predlagal predsednik države, se voli 5 kandidatov. Vsekakor se mi zdi vmesno opozoriti, da kandidatka Nevenka Šorli, če pogledate na drugi strani, pred njo ni zaporedne številke 6. Nekako bi izgledalo, da se voli prvih 5, 6 ta pa odpade. Skratka, ne zdi se mi popolnoma korektno do vseh kandidatov. Predsedniku državnega zbora predlagam, da se ta pomanjkljivost oziroma napaka v prvi vrsti odpravi.
Drugo. Želel bi vedeti in dobiti informacijo, ali je res, da je eden izmed predlaganih kandidatov za člana sodnega sveta, ki jih voli državni zbor, že v samostojni Republiki Sloveniji imel na nekem strokovnem simpoziju referat v srbohrvaščini? Ta podatek bi želel dobiti. V kolikor ga ni možno, bi bilo dobro, če bi za kakšen dan odločanje oziroma izvolitev sodnega sveta prestavili, da si te informacije pridobimo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Pukšič. Vsekakor je v gradivu pred gospo Nevenko Šorli, razumljivo, je številka 6. To je kot 6. kandidat oziroma kandidatka. V skladu z zakonom sem kot predsednik državnega zbora za danes razpisal volitve. In vprašanje, ki je bilo tukaj postavljeno, pričakujem, da je edino korektno, da je bilo s strani vašega predstavnika na delovnem telesu, torej na Kviazu že postavljeno, ker tam je tudi mesto, da se na taka vprašanja odgovori. Replika, dr. Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Repliko imam na to, kar je govoril kolega Kelemina, pa sem počakal, da se je končala razprava, da ne bi prekinjal razprave. Kam nas pripelje ta logika, da ne bomo glasovali za nobenega sodnika, dokler se ne spremeni način volitve sodnikov? Ta logika se nam pojavlja tudi pri drugih delih volilnega sistema. Če se nekdo postavi, v redu, recimo neka politična stranka na stališče, ali bo volilni sistem takšen kot mi menimo ali pa ne bomo sodelovali na volilnem sistemu, to lahko, na volitvah, to lahko ima neko politično logiko. Če bomo pa šli poslanci po tej logiki, dokler ne bo stvar v enem segmentu naše ureditve urejena tako, kot to želim sam, toliko časa ne bom sodeloval, bom bojkotiral volitve. Mislim, da ta logika ne zdrži kritike in prosim kolego Kelemino, da še enkrat premisli, ali bo še naprej na ta način bojkotiral in se vzdrževal glasovanja. Ne da bi me skrbelo, da državni zbor brez njegovega glasu ne bi mogel sprejeti kakovostnih odločitev, ampak mislim, da bi bilo nerodno in slabo, če bi se ta logika razširila. Vsakdo od nas ima poglede, različne poglede na sistemsko ureditev posameznih vprašanj. Jaz osebno se priključujem tistim strokovnim, zelo razširjenim mnenjem, da bi bilo smiselno, da ni več državni zbor tisti, ki voli sodnike in da je to treba urediti na drugačen način (Nerazumljivo.) bi rekel, da je smiselno razmišljati o tej spremembi. Ampak mi ne pride na pamet, da bi rekel, da dokler ta sprememba ne bo sprejeta, ne bom hotel sodelovati v nobenem postopku, ki to zadeva. Poleg tega danes ne volimo sodnikov, ampak postavljamo sodni svet, ki ima še toliko odgovornejšo vlogo pri izbiri možnih kandidatov za sodnike, in se moram strinjati s tistim delom diskusije, ki je poudarjala, da je ob trajnem mandatu seveda ta izbira še veliko odgovornejša. Vendar pa ta izbira ne bo boljša, če se bo del državnega zbora odrekel sodelovanja, in s tem tudi odgovornosti za izbiro izmed predlaganih kandidatov, ki vsi po vrsti izpolnjujejo formalne pogoje, ki so predpisani za takšno funkcijo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, dr. Ribičič. Replika, gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik. Seveda, spoštovani gospod Ribičič, popolnoma vso pravico imate, da mi na nek način oporekate, ampak jaz nisem nobenega poslanca pozval, naj se odloča tako, kot se odločam sam. Povedal sem samo svoje mišljenje, svoje ravnanje in svoje poglede na to vprašanje. Na nikogar ne apeliram, da naj tako glasuje, na nikogar. Imam pa, seveda, pravico kot vsak poslanec obrazložiti svoj pogled na posamezno vprašanje, kar sem tu tudi storil. Ne bom trdil, kot je tu moj kolega poudaril, da je sedaj popolnoma vse narobe v tem sistemu. Ne, ni, ampak ključne zadeve se pa tudi ne rešujejo; če mi pa lahko dokažete nasprotno, mi pa dokažite, pa bomo po vrsti analizirali določene stvari, če kdorkoli želi polemiko v zvezi s tem, bomo šli od črke do črke, pa bomo skušali ugotoviti, kaj je in česa ni. Ker kot eden izmed 90 poslancev nimam nobene moči v tem državnem zboru, da bi zadeve spremenil v tisto smer, kot mislim, da bi bilo prav, se pač odločam po svoji vesti, in mislim, da to pravico imam. Ne bom trdil, da se včasih tudi negativno ne odločim, ko glasujem proti, in lahko kakšnemu dobremu in poštenemu pravniku naredim veliko krivico; tega se zavedam. Krivično odločanje, ki ga zavzamem v državnem zboru, seveda prevzamem na svoja ramena, če sem slučajno tako ravnal, in se vsem - če sem pri kom tako ravnal - ki so pošteni, dobri, pravični, opravičujem za svoje ravnanje. Vendar bom pri svojem stališču ostal in prosim, da mi te pravice tudi v prihodnje ne jemljete. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in v skladu z drugim odstavkom 21. člena zakona o sodiščih prehajamo na volitve.
Volitve članov sveta, ki jih državni zbor voli na predlog predsednika republike, so tajne. Glasuje se z glasovnicami, in sicer tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati. Na glasovnici je šest kandidatov, državni zbor voli pet kandidatov. Glasovnica, na kateri ne bo obkrožen noben kandidat ali bo obkroženih vseh šest kandidatov, bo neveljavna. Izvoljenih bo tistih pet kandidatov, za katere bo glasovala večina poslancev, ki bodo oddali veljavne glasovnice, in bodo prejeli največje število glasov. V primeru, da noben od kandidatov ne bo prejel potrebne večine glasov ali da potrebne večine ne bo prejelo pet kandidatov za člane sodnega sveta, bomo opravili novo glasovanje oziroma bomo opravili glasovanje za manjkajoče število članov sodnega sveta v drugem krogu. V drugem krogu bomo glasovali o tistih kandidatih, ki niso bili izvoljeni v prvem krogu in ki so pri prvem glasovanju dobili največ glasov, s tem da bo na glasovnici en kandidat več, kot jih je še treba izvoliti. Pri drugem glasovanju bodo kandidati na glasovnici navedeni po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju; ob enakem številu glasov bo vrstni red določen z žrebom.
V skladu s 37. členom poslovnika vodi tajno glasovanje predsedujoči s pomočjo generalne sekretarke državnega zbora in štirih poslancev, ki jih izvoli državni zbor na predlog predsedujočega. Predstavniki poslanskih skupin so mi že posredovali predlog za člane volilne komisije. To so: gospod Rudolf Moge, predstavnik LDS, gospa Darinka Mravljak, predstavnica SLS, gospod Branko Kelemina, predstavnik SDS, in gospod Aurelio Juri, predstavnik združene liste. Član te komisije sem tudi sam kot predsedujoči. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? (Ne.)
Navedeni predlog za sestavo volilne komisije dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za predlagano sestavo komisije? (56 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je komisija v predlagani sestavi izvoljena.
V skladu z drugim odstavkom 97. člena poslovnika bo poslancem vročena glasovnica tako, da pride vsak poslanec k mizi predsedujočega in pove svoje ime in priimek. Poslanec, ki mi bo pomagal pri izvedbi glasovanja, izroči vsakemu poslancu glasovnico, generalna sekretarka pa označi pri imenu in priimku poslanca v seznamu, da mu je bila le-ta vročena. Glasujemo v dvorani. Poslanke in poslanci bodo izpolnjeno oddali v glasovalno skrinjico, ki bo v dvorani pred predsedstveno mizo.
Prehajamo na izvedbo tajnega glasovanja. Prosim poslance, ki mi bodo pomagali pri glasovanju, da se takoj zglasijo v sobi 117, kjer bomo prevzeli volilni material. Glasovanje se bo pričelo čez 15 minut, to se pravi ob 16.20 uri. Glasovanje bo trajalo 15 minut, do 16.35 ure. Ker bo nekoliko več štetja za komisijo, bomo sejo bomo nadaljevali ob 17.00 uri. Prehajamo na izvedbo glasovanja. Kabine bodo nameščene.
(Seja je bila prekinjena ob 16.06 uri in se je nadaljevala ob 17.05 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice in kolegi! Nadaljujemo s sejo. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.) Zbor je sklepčen. Objavljam izid glasovanja.
Zapisnik o ugotovitvi izida glasovanja za člane sodnega sveta. Glasovanje je potekalo v torek, 15.6.1999 v prostorih državnega zbora Republike Slovenije. Razdeljenih je bilo 75 glasovnic. Oddanih je bilo 75 glasovnic. Neveljavni sta bili 2 glasovnici. Veljavnih je bilo 73 glasovnic. Posamezni predlagani kandidati so prejeli naslednje število glasov: dr. Rafael Cijan 24; dr. Vitja Jakulin 55; dr. Marjan Pavčnik 58; dr. Marko Pavliha 68; Mitja Stražar 52; Nevenka Šorli 45. Na podlagi izida glasovanja ugotavljam, da je državni zbor na podlagi 241. člena poslovnika državnega zbora izvolil naslednje člane oziroma članice sodnega sveta: dr. Marko Pavliha, dr. Marjan Pavčnik, dr. Vit Jakulin, gospod Mitja Stražar in gospa Nevenka Šorli.
V imenu državnega zbora čestitam novo izvoljenim članom sodnega sveta Republike Slovenije. Istočasno pa na tem mestu izrekam zahvalo za 5-letno delo dosedanjim članom sodnega sveta, še posebej vsem trem predsednikom, prvi predsednici gospe Alenki Jelen-Puklavec, drugemu predsedniku gospodu Janezu Metelku in zadnjemu predsedniku sodnega sveta, gospodu Marko Šorlju.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA UMIK PREDLOGA ZAKONA O DAVKU NA PROMET NEPREMIČNIN, PRVA OBRAVNAVA, IZ ZAKONODAJNEGA POSTOPKA. Vlada Republike Slovenije je kot predlagateljica navedenega predloga zakona z dopisom dne 4. junija letos zbor obvestila, da iz zakonodajnega postopka umika predlog zakona o davku na promet nepremičnin, prva obravnava. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisnih prijav ni. Ker ni razprave, jo zaključujem. Na glasovanje dajem predlog vlade za umik predloga zakona o davku na promet nepremičnin, prva obravnava iz zakonodajnega postopka. Ugotavljamo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (44 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog vlade za umik navedenega predloga zakona iz zakonodajnega postopka sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI EVROPSKE KONVENCIJE O ČEZMEJNI TELEVIZIJI IN PROTOKOLA, KI SPREMINJA EVROPSKO KONVENCIJO O ČEZMEJNI TELEVIZIJI. Predlog tega zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo. Ali želi besedo poročevalec odbora? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Ker ni razprave in ker do začetka obravnave ni bil predložen noben amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. Ta sklep ne bo sprejet, če mu nasprotuje najmanj tretjina navzočih poslancev. Ali želi kdo razpravljati o tem sklepu? (Ne želi.) Tak predlog sklepa dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (53 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Vodenje prepuščam spoštovani kolegici, podpredsednici državnega zbora.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala.
Prehajamo na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE MAKEDONIJE O SODELOVANJU NA PODROČJU VETERINARSKE MEDICINE. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo. Želi besedo poročevalec odbora? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Ugotavljam, da ne. Besedo dajem poslankam in poslancem. Razpravljavcev ni, zaključujem razpravo. Ker k predlogu zakona do začetka obravnave ni bil predložen noben amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika državnega zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. Želi o predlaganem sklepu kdo razpravljati? Ni razpravljavcev, zato zaključujem razpravo in dajem predlog sklepa na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (49 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (52 prisotnih.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 8. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE MAKEDONIJE O SODELOVANJU NA PODROČJU VARSTVA RASTLIN. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo. Želi besedo poročevalec odbora? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Ker ni razpravljalcev, zaključujem razpravo.
Ker k predlogu zakona do začetka obravnave ni bil predložen noben amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika državnega zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. Želi o predlaganem sklepu kdo razpravljati? Ugotavljam, da ni razpravljalcev, zato razpravo zaključujem.
Predlog sklepa dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (52 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (50 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 9. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI KONVENCIJE O VARSTVU PROSTOŽIVEČEGA EVROPSKEGA RASTLINSTVA IN ŽIVALSTVA TER NJUNIH NARAVNIH ŽIVLJENJSKIH PROSTOROV. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo. Želi besedo poročevalec odbora? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Ker ni razpravljalcev, zaključujem razpravo.
Ker k predlogu zakona do začetka obravnave ni bil predložen noben amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika državnega zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. Želi o predlaganem sklepu kdo razpravljati? Ker ni razpravljalcev, zaključujem razpravo.
Predlog sklepa dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ob tem vas želim opozoriti, da gre v konkretni zadevi za pridobivanje lastninske pravice tujcev na nepremičninah, zato se navedeni zakon skladno z noveliranim 68. členom ustave Republike Slovenije, sprejema z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev. Tako bo ta zakon sprejet, če bo zanj glasovalo 60 poslancev ali več. Ugotovimo sklepčnost! Nekoliko se opravičujem. Torej se opravičujem. Dajem na glasovanje predlog zakona v celoti, in sicer smo pri 9. točki dnevnega reda zakona o ratifikaciji konvencije o varstvu prostoživečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov. Glasuje o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (49 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 10. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI PETEGA PROTOKOLA K SPLOŠNEMU SPORAZUMU O TRGOVINI S STORITVAMI, S PRILOŽENO SLOVENSKO LISTO SPECIFIČNIH OBVEZ IN SLOVENSKO LISTO IZJEM K 2. ČLENU SPORAZUMA. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo. Želi besedo poročevalec odbora? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Razpravljavcev ni. Zaključujem razpravo. Ker k predlogu zakona do začetka obravnave ni bil predložen noben amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika državnega zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti.
Ali želi o predlaganem sklepu kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in dajem predlog sklepa na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (50 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (55 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 11.A TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O CARINSKI SLUŽBI, HITRI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? Prosim. Besedo ima gospa državna sekretarka Milojka Kolar.
MILOJKA KOLAR: Hvala za besedo. Se opravičujem, ker sem zadihana, sem pritekla. Pred vami je predlog zakona o carinski službi, po hitrem postopku.
Razlogi za predlog omenjenega zakona so naslednji. Kot veste, je pred nami uvedba davka na dodano vrednost in trošarin. Aprila je ta parlament sprejel tudi zakon o spremembah in dopolnitvah carinskega zakona. Te trije ključni vsebinski zakoni drugače opredeljujejo in bolj podrobno način in vsebino nalog, ki jih bo opravljala carinska služba po 1.7. letošnjega leta. Pri spremembah in dopolnitvah carinskega zakona gre predvsem za približevanje carinske zakonodaje smernicam oziroma zakonodaji, ki velja na carinskem področju v Evropski uniji.
To približevanje gre predvsem v smeri poenostavitve postopkov, tako pri uvozu kot izvozu, kar z drugimi besedami pomeni, da ni več potrebno vedno cariniti blaga na carinskih izpostavah oziroma na mejnih prehodih, temveč je omogočeno carinjenje tudi na tako imenovanem dvorišču podjetja. S tem ko se poenostavljajo postopki - imenujemo jih poenostavljeni postopki - in je možno carinjenje blaga tudi na dvorišču podjetij, pa morajo podjetja voditi posebno evidenco in mora imeti carinska uprava posebna pooblastila, da z naknadnim nadzorom ugotovi, ali je carinski uvoznik oziroma zavezanec pravilno prijavil oziroma deklariral postopke pri uvozu. Prav zaradi teh dejstev in te vsebine je treba tudi na novo definirati pooblastila delavcev v carinski službi.
Nadalje, kot veste, bo carinska služba pobirala davek na dodano vrednost in trošarine ob uvozu in prav zato tudi potrebuje pooblastila predvsem v smislu pobiranja in davčnih postopkov. Zaradi tega potrebuje tudi v tem delu pooblastila oziroma izenačitev postopanja po davčnem postopku.
Nadalje se je z zakonom o trošarinah naložilo carinski službi tudi pobiranje in nadzor trošarine na celotnem območju Republike Slovenije. Prav zato potrebujejo delavci - seveda zopet samo tisti delavci, ki so pooblaščeni, cariniki in inšpektorji ter izterjevalci, ki opravljajo te naloge - pooblastila, da lahko naknadno preverjajo in ugotavljajo pravilno davčno osnovo in pravilno ter pravočasno odvajanje trošarin.
To je nekaj bistvenih vsebinskih poudarkov, zakaj je treba sprejeti oziroma spremeniti zakon o carinski službi in znotraj teh nalog in pooblastil tudi notranjo organizacijo. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa državni sekretarki. Predlog zakona je obravnaval odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora o predlogu zakona. Besedo ima predsednik odbora, gospod Janez Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Odbor je predlog zakona obravnaval devet dni in pred vami je tudi najdaljše poročilo h kateremukoli zakonu, ki ste ga kdajkoli dobili od odbora za finance - ima 22 strani. To pa zato, ker je predlog zakona napisan tako, da je evidentno v nasprotju z ustavo Republike Slovenije, na kar je predvsem in prvi opozoril naš sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve v svojem zelo obširnem mnenju. Sekretariat je tudi menil, da ni pogojev za to, da bi se predlog zakona obravnaval po hitrem postopku.
Ko smo se na odboru soočali z dilemo, kaj sedaj s takim besedilom, neuporabnim za odločanje na seji zbora, narediti, smo zamižali na obe očesi v zvezi s poslovniškimi določbami in nismo nasprotovali hitremu postopku, pač pa smo se mukoma poskušali dokopati do besedila členov, ki bi še bila skladna z našo ustavno ureditvijo. Tako smo oblikovali okrog 45 ali nekaj več amandmajev k predlogu zakona, ki ima 92 členov.
V osnovnem predlogu zakona je bilo sporno eno samo poglavje tega zakona, in sicer poglavje z naslovom Pooblastila. V predlogu zakona so bile napisane stvari, zaradi katerih, ne bom rekel, da so nam, članom odbora, šli lasje pokonci, ampak lahko rečem, da smo pač imeli zelo močne pripombe, tako kot tudi sekretariat za zakonodajo.
Naj povzamem samo nekaj takih predlogov, ki so zapisani v tem predlogu zakona. Zapisano je, da bi lahko katerakoli pooblaščena uradna oseba, to pa je zelo širok pojem, ki smo ga kasneje z amandmajem definirali na "carinik, inšpektor in izterjevalec", da bi lahko katerakoli pooblaščena uradna oseba, ki niti ni bila definirana, kaj to sploh je, ali je to katerikoli uslužbenec carinske službe ali je to nekdo drug, opravljala na primer naslednja dejanja: vstopala bi v stanovanje, lahko bi ustavljala vozila kjerkoli v Sloveniji, kadarkoli, jih razstavljala na stroške lastnika v primeru suma, ustavljala osebe v civilni obleki, ne da bi se legitimirali, samo ustno bi rekli, jaz sem uslužbenec carinske službe, skratka, ustna predstavitev je bila predvidena oziroma je predvidena, to osebo bi lahko preiskali, vključno s preiskavo telesnih odprtin itn.
Uporaba strelnega orožja je bila predvidena zelo na široko, tudi v primeru ogroženosti carinskega objekta. Carinski objekt je marsikaj, tudi na primer avto, ki je last carinske službe in podobno. Pooblastila so se križala s pooblastili policije po zakonu ali pa se križajo s pooblastili policije v povezavi z zakonom o policiji pri pregonu kaznivih dejanj. Predvideno je bilo pridržanje, predvideno je bilo oziroma je predvideno, da lahko uslužbenec carine oziroma pooblaščena uradna oseba prepove začasno nekomu opravljati dejavnost.
Vse to je bilo predvideno ali pa je predvideno v tem predlogu zakona, da lahko počne vsakdo, ki sodi v širok krog tako imenovanih pooblaščenih uradnih oseb, ki v zakonu, še enkrat ponavljam, ni definiran, to lahko počne, vsaj napisano je tako, tako rekoč na lastno pest, brez naloga nadrejenega ali česa podobnega.
Skratka, pooblastila, ki so zelo kruta, kruta v smislu varovanja človekovih pravic, in taka pooblastila morajo seveda biti napisana ali pa zapisana zelo natančno. V predlogu zakona niso zapisana natančno, čeprav se lahko vsi strinjamo, da pisci zakona niso mislili, da bi kdaj prišlo do zlorabe teh pooblastil. Ampak tako široka pooblastila seveda v življenju in praksi vedno pripeljejo tudi do kakšne zlorabe. Zlorabe glede na zapisana pooblastila bi seveda lahko bile zelo hude oziroma zelo krute. Na vse to nas je opozoril, še enkrat pravim, sekretariat za zakonodajo.
Člani odbora originalno nismo imeli veliko pripomb ali pa nismo imeli veliko lastnih pripomb, poleg sekretariatovih, na poglavje Pooblastila. Tako smo v devetih dneh dela pripravili besedilo amandmajev, s katerimi v skladu s pripombami sekretariata popravljamo ta predlog zakona do te mere, da je skladen, vsaj po mnenju odbora. Tudi sekretariat se je potem nekako strinjal, da je predlog zakona, vključno s temi amandmaji, skladen z našim ustavnim redom. Tako sedaj predlagamo zboru, da predlog zakona skupaj z amandmaji odbora sprejme. Če amandmaji odbora ne bi bili sprejeti, potem sem prepričan, da bi odbor predlagal, da se predlog zakona zavrne. V poglavje Bonitete oziroma delovna razmerja se na odboru nismo pretirano "vtikali", če smem uporabiti to besedo. Predlagali smo nekaj amandmajev, ki pa v tiste bonitete, ki jih uslužbenci carinske službe najbolj čakajo ali jih najbolj zanimajo, ne posegajo. Govorimo o dodatnem pokojninskem zavarovanju, ki je nadomestek pretekle želje po beneficirani delovno dobi. Te ni notri. Govorim o dodatkih 2-krat po do 20% osnovne plače za pooblaščenost in ogroženost in še o nekaterih drugih stvareh, ki so se v razpravi pokazale kot potencialno sporne. Odbor vanje z amandmaji ni posegal. To sedaj ni več stvar ali sestavni del poročila odbora. Ker so dogodki v preteklih dneh pokazali, da gre, govorim o napovedani stavki carinikov, mislim, da je potrebno opozoriti, da gre tu predvsem za en velik nesporazum.
Sindikat carinikov, ki se je odzval na amandmaje odbora za finance, vztraja, da se predlog zakona sprejme brez amandmajev odbora za finance v zvezi s pooblastili. Zato sem v poročilu odbora posebej želel poudariti, kakšna so ta pooblastila. Posebej želim še enkrat in znova poudariti, da je po oceni sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve predlog zakona, kot je napisan, evidentno protiustaven. Če bi bil zakon sprejet brez amandmajev odbora za finance na poglavje Pooblastila, bi ta zakon, po mojem mnenju, lahko rečem tudi po mnenju odbora, hitro doživel razveljavitev na ustavnem sodišču, ker zelo, zelo jasno krši določbe slovenske ustave.
Menim, da je po tej intenzivni obdelavi v obliki amandmajev predlog zakona zrel za sprejem. Bilo bi pa zelo slabo in nevarno za raven splošnih človekovih pravic v Sloveniji, če bi amandmaji odbora ne bili sprejeti.
Odbor je obravnaval tudi nekaj amandmajev poslanske skupine združene liste k temu predlogu zakona. Tudi to so amandmaji na poglavje Pooblastila. Dva od teh amandmajev je, kot je razvidno iz pregleda amandmajev, podprl. Vse ostale pa je povzel v svojih amandmajih, zato seveda amandmajev poslanske skupine v teh primerih ne podpira, ker pač predlaga svoje, ki so narejeni na podlagi njihovih. Toliko za uvod. Če bo pa treba dati še kakšno poročilo v imenu odbora, ga bom seveda z veseljem dal. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa predsedniku odbora, gospodu Kopaču. Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Prosim, v imenu Slovenskih krščanskih demokratov ima besedo gospod Rejc.
IZIDOR REJC: Spoštovana gospa podpredsednica, gospe in gospodje! Gospod predsednik odbora za finance in monetarno politiko je v glavnem veliko povedal in je prav, da je to povedal, ker smo res imeli veliko dela s tem zakonom in ga nekako poskušali z izredno dobro voljo in vztrajnostjo dodelati, kar menim, da nam ni v opreko. Tudi mi v naši poslanski skupini smo se pogovarjali o tem zakonu in menimo, da je prav, da prihaja. V bistvu poleg tega, da se pridružuje uvajanju zakona o dodani vrednosti, to se pravi področje, ki zadeva trošarine, tudi vstopa v naslednje obdobje drugega polletja, ko bo treba na meji marsikatero stvar urediti. Poleg tega pa, kot se vidi, ker je to celovit zakon, ki govori o carinski službi, je prišel pa tudi čas, da se tudi posamezne druge stvari celovito uredijo. Problemi, ki so bili in ki se dotikajo velike odgovornosti in področje carinske službe.
Ne bom govoril o tem, skozi kaj smo se prebijali. Prebijali smo se skozi sotesko upravnega reda in primerljivosti z ostalimi zakoni, kar je bilo glavno. Res je, da je zakon z izjemno širokim poročilom, res, da je veliko amandmajev, vendar mislim, da to ne sme ubiti naše volje. V naši poslanski skupini menimo, da naša carinska služba služba mora imeti tak zakon in mora imeti urejene stvari primerljivo z drugimi. Menim, da so bila vsakršna razmišljanja o tem, kako in kaj bodo reagirali in kakšen zakon se sprejme, nepotrebna, ker konec koncev ne bi bilo prav in ni prav, da bi bil kakršenkoli pritisk ob tem trudenju, kot je bil. K temu trudu smo se pridružili tudi krščanski demokrati in menim, da je prav, da zakon v taki obliki, kot ga amandmaji tudi dopolnjujejo, sprejmemo. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospodu Izidorju Rejcu, ki je razpravljal v imenu poslanske skupine. Želi še katera poslanska skupina besedo? Prosim, v imenu združene liste ima besedo gospod Horvat.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovane kolegice in kolegi, minister, direktor carinske uprave in ostali prisotni. V združeni listi smo zadovoljni, da so sprejeti oziroma podprti nekateri amandmaji, nekateri pa smiselno povzeti. Večina teh amandmajev se nanaša ravno na eno najbolj spornih vprašanj v predlogu zakona, o katerih je govoril tudi kolega Kopač. Razumemo, da so iz vrste razlogov, tako zaradi prilagajanja Evropski uniji in pravilom, ki tam veljajo v carinskih službah, kot tudi iz drugih razlogov, zaradi trošarin, na primer, večja pooblastila potrebna, vendar je pa ob teh pooblastilih treba tudi paziti, da so kolikor se da preprečena možna kršenja človekovih pravic ali pa celo tveganja, da bi posamezne določbe razveljavilo ustavno sodišče. Tako da bomo ob tem zadovoljstvu podprli tudi ostale amandmaje in s tem predlog zakona. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa gospodu Francu Horvatu. Želi predstavnik še katere poslanske skupine besedo? Ugotavljam, da ne. Besedo dajem poslankam in poslancem. Prejeli smo eno pismeno prijavo - besedo ima torej gospod Ivo Hvalica. Razprave ostalih poslancev so omejene na pet minut.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Nenavadno malo zanimanja je za ta zakon. Ne vem, jaz sicer razumem, da prenekatere to ne zanima, ker bi rekel, da carina bolj tangira tiste, ki živimo v obmejnih krajih. Spoštovani kolegi, to pa mora zanimati tudi druge. Odločil sem se, da stopim za govornico pravzaprav malo drugače, ko sem zaslišal, da gospodu Kopaču stojijo lasje; kadar njemu vstanejo lasje, jaz postanem pozoren - to je že nekaj, si mislim. Nakar, jasno, človek ne more mimo tistega, kar je gospod Kopač tu rekel, pravzaprav je govoril tako, kot da bi ta zakon predlagala opozicija. Pa kaj se greste tu? Kdo je pa predlagal? To je vaša vlada predlagala, vi ste pa sesekali ta zakon do konca! Pojdimo po vrsti.
Gospa Milojka Kolar, ki je zelo skopo predstavila ta zakon, je bila zelo enostranska. Rekla je naslednje: "Razlogi, uvedba davka na dodano vrednost, in drugo, pobiranje trošarine." Pa to niso edini razlogi, verjetno je še kakšen razlog. Carinska služba doživlja bistveno spremembo. Zakon, ki sedaj uravnava delo carinske službe, je iz leta 1991. Vemo, v kakšnih pogojih je nastal in zakaj. Danes, po osmih letih te države, bi se pa lahko malo drugače lotili tega zakona, predvsem ne na takšen način.
Prvič, zakona ni predlagala opozicija in zato tu prihajati na takšen način, kot prihaja gospod Kopač, in predlagati 54, če sem dobro preštel, amandmajev, je, milo rečeno, kot jaz temu pravim, nehigienično. Kako da niste, gospod Kopač, prej, ko ste na golažu, ko imate trobenta partij in dupleške koalicije, zakaj se tam ne pogovorite? Sem pridete sedaj s 54 amandmaji in boste zagrenili tu dve ure poslancem ali več, lahko bo trajalo veliko več. To je vaš problem in ne govoriti, da vam opozicija nagaja. Ali naj mi sedaj res verjamemo tem amandmajem? Razen ljudi, ki sodelujejo v odboru za finance. Hvala bogu, tam že dolgo nisem in sem presrečen, da nisem tam. Ne vemo. Ali je to sedaj, kar se prodaja s strani gospoda Kopača, suho zlato. Mogoče pa je suho zlato tisto, kar je v predlogu zakona, v osnutku. Ali so pisali osnovni osnutek bedaki? Kako se upa minister podpisati pod tak osnutek? Nekaj je narobe. Te stvari moramo razčistiti. Če je ta zakon tako zanič, celo krši človekove pravice, kako si upate minister to podpisati? Vi ste prvi podpisani na predlog zakona. Ste ali niste? Gledam vas in vas sprašujem. Povejte! Ali ste? Lahko, lahko.
Če se hočete izogniti, vi drugače že odgovarjate, tudi s klopi. Če se hočete izogniti odgovoru, potem tiščite glavo v pesek kot sedaj. Dobro. Najbolj me je zadeva presenetila takrat, ko je Kopač stopil trdno v bran človekovih pravic. Zakaj tega ni naredil pri zakonu o Sovi? Zakaj tega ni naredil pri zakonu o policiji? Nikjer ga ni bilo tu. Nikjer! Takrat je bil kontra takim stvarem, ki smo jih mi tu zagovarjali. To je dvoličnost. Zdaj pa nenadoma ugotavljati!
Ne trdim, da v tem osnutku zakona ni takih stvari. Nekatere tudi štrlijo ven, ker so ga očitno pisali ljudje, ki so navajeni neko avtoriteto dokazovati tudi z uniformo. To vem, razumem, verjamem. Kako ste si pa upali potem poslati v državni zbor tak zakon, za katerega se pokaže, da je potem potrebno nujno, da se to zlika, kar 54 amandmajev. To kaže na neresnost vlade v tem primeru. Očitno niste tega niti malo preštudirali. Ali se vam je tako mudilo? Ali ste naročili nekomu honorarno in niste uspeli niti prebrati? Ne vem. Podpisali ste se.
Ko je gospod Kopač tako sesekal ta vladni zakon, se dejansko sprašujem. Gospodu Kopaču je šla celo ta ocena, da prvotni zakonski predlog krši določbe ustave Republike Slovenije. Dragi moji! To je huda obtožba, ki je nisem izrekel jaz, pač pa poslanec vladne koalicije. Vi ste to ponovili. Vi ste tu rekli. Ali ni to vse v vaši službi ali ni to vse vaš suport? Ali se ne vi sami sedaj malo z lastno gnojnico nehote špricate, da tako rečem. Očitno. Kakorkoli že, med razpravo gospoda Kopača ali je bil kdo drug, sem stopil tudi do gospoda Koširja, ker me je zanimalo, če bi on rad kaj povedal v zvezi s tem zakonom. Zdelo se mi je, da bi bil najbolj poklican in tako dalje. Ne vem, ali so ga dali v šah. Mi ni obljubil, da bi prišel sem gor. Pač pa mi je Milojka Kolar, državna sekretarka, odbrusila nekaj, kar bi lahko sicer rekla komu, ne vem, ki je malo bolj dovzeten za štose, kot sem jaz. Rekla mi je, ko sem ji rekel za maloobmejen prehod, mi je rekla nič manj kot to, da zdaj z vključevanjem v Evropsko unijo in Schengen, da bo itak vse skupaj to odpadlo itd. To so pravljice za lahko noč otrokom! To bo, ampak to bo v drugem delu naslednjega desetletja. Do takrat pa lahko še 15-krat spremenimo te zakone. Sedaj je pa neizpodbitno to, da na maloobmejnih prehodih opravljajo tudi policijsko službo cariniki. To je dejstvo, to je neizpodbitno dejstvo. Nihče ni tega tu povedal. To je treba upoštevati, to je en element, ki ga je treba upoštevati. Tu se kaže potem razkorak pravzaprav med policijo, ki ji je bivši minister Bandelj izboril tak super zakon, in med carino, ki bo po mojem mnenju, ne glede na to, da nekatere te stvari tudi akceptiram, ampak po mojem mnenju bo dobila kar zdaj na startu en invalidni zakon. Tisto 1991. leta je bila zgolj, bi rekel, legalizacija razmer v kontekstu odcepitve.
Kar sem pogrešal recimo pri gospe državni sekretarki, je bilo tudi to, da ni dala nobene projekcije, kaj bo s carinsko službo po tem, ko bomo polnopravni člani Evropske unije, kako se bo to manifestiralo tudi, če hočete, kot zaposlitveni problem, socialni problem, nenazadnje, pa tudi še drugi momenti bodo tu nastali, tudi prostorski, recimo, vsakršni. To za gospo Milojko Kolar ni omembe vredno. Za njo je važno zdaj, da bo opremila carinike s pooblastili in pogojno rečeno, pištolami, da bodo lahko pobirali trošarino itd., drugo pa nič. Pa bodo ti ljudje tudi zadovoljni opravljati to dodatno delo na takšen način, kot ste jim to tu predpisali in sesekljali s temi amandmaji? Bodo zadovoljni? Kolikor jaz vem, ne. Mene je obiskal predstavnik sindikata carinikov in sem zaznal, da ni zadovoljen s tem. Se pravi, to je zdaj druga slika te zadeve. Verjetno, da je prava rešitev neka sredina med tema dvema skrajnostma, med tistimi idealiziranimi Milojke Kolar in pritrjevanjem gospoda Kopača in med predstavnikom sindikata carinikov. Jaz predpostavljam, da ta gospod ima nek mandat. Tudi stvari, ki jih pripoveduje, bi rekel, jaz tako poenostavljeno povedano, v glavnem stojijo. Se pravi, imam opravka z dvema resnicama. Ja, kdo je sedaj tisti, ki bo določil, katera je resnica izmed teh dveh resnic? Seveda, državni zbor lahko z glasovanjem. Tehnološko se to lahko naredi, vprašanje pa je, ali je to tudi vsebinsko potem tisto, kar hočemo s tem zakonom doseči. In jaz v to močno dvomim. Prepričan sem, da je potreben nek kompromis.
Za zaključek: bil sem trdno prepričan, da ta zakon ne bo prišel na vrsto. Potem ko sem videl, da imate pripravljeno tehnologijo in ste začeli sredi ratifikacij - to so znane, pogojno rečeno, lumparije - sem rekel, aha, sedaj se hoče priti do točke, da se danes opravi (ne nazadnje ste poklicali tudi ministra in tako dalje), ker po vseh logističnih pravilih, poznavajoč to hišo, poznavajoč njeno ekspeditivnost, poznavajoč način dela, bi danes v nobenem primeru, glede na to, da smo začeli zasedati popoldan in da smo opravili volitve v sodni svet, ne prišel na vrsto. Ampak, evo, tudi danes sem se tega naučil ponovno, da je tu vse mogoče. To tako ali tako ni več dnevni red, kar imamo pred seboj, to je samo navedba nekih razprav. Glede na to, kakšna je tu zasedba (sem je prihitel tudi gospod Košir), pomeni, da ste to sprojektirali - in hitri postopek in vse skupaj. Trdno sem prepričan, da boste zakon s temi amandmaji lahko sprejeli, ker imate večino, ampak to ne bo zakon, ki bo zadovoljil uslužbence slovenske carine. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa gospodu Hvalici. Besedo dajem ostalim poslancem, njihove razprave pa omejujem na pet minut. Kdo želi besedo? Ali želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ni razpravljalcev. Ker ni razpravljalcev, zaključujem splošno razpravo.
Ker bo ura 18.00, predlagam, da prekinemo to točko dnevnega reda in s tem prekinjam tudi 15. sejo državnega zbora. Nadaljevali bomo jutri ob 10.00 uri z 2. točko dnevnega reda. To so vprašanja in pobude poslank in poslancev, nato pa bomo nadaljevali s točko, ki smo jo ravnokar prekinili. Vsem želim prijeten večer!