Zbirke Državnega zbora RS - dobesedni zapisi sej

DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE

Nadaljevanje 21. seje

(12. maj 2000)

Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora.
Seja se je pričela ob 10.08 uri.


PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci! Pričenjam nadaljevanje 21. seje Državnega zbora Republike Slovenije. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Leon Gostiša, Miroslav Luci, Ivan Kebrič, mag. Janez Kopač, Štefan Klinc, Alojz Peterle, od 11.30 dalje dr. Helena Hren-Vendelj, Vincencij Demšar, Benjamin Henigman, Jurij Malovrh, Franc Potočnik, za pričetek seje Nada Skuk, Franc Kangler, Darja Lavtižar-Bebler, Jožef Košir, od 12. ure dalje Feri Horvat, Franc Kramberger, Branko Tomažič. Za pričetek seje dr. Ciril Ribičič in Mirko Zamernik. Ugotavljamo prisotnost. Benjamin Henigman je v dvorani. Ugotovimo navzočnost! (55 prisotnih.)
Ugotavljam, da je zbor sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem povabil predstavnike vlade Republike Slovenije ter vse prav lepo pozdravljam. Nadaljevanje 21. seje bo zbor pričel z obravnavo prekinjene 24. točke dnevnega reda, to je predloga letnega plana razvoja in vzdrževanja avtocest za leto 2000. Nato z obravnavo prekinjene 25. točke dnevnega reda, to je predloga dela družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji za leto 2000. Zatem bo zbor prešel na obravnavo 10.a točke dnevnega reda, to je predloga zakona o letalstvu, in na obravnavo nato 35. točke, to je predloga zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save. To so tudi vse točke, ki so pripravljene in jih zbor lahko danes obravnava.

Prehajamo torej na nadaljevanje 24. TOČKE DNEVNEGA REDA - LETNI PLAN RAZVOJA IN VZDRŽEVANJA AVTOCEST V LETU 2000. Na podlagi ugotovitve sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, da je zaradi sprejetega amandmaja k tretjemu poglavju porušena medsebojna skladnost določb letnega plana razvoja in vzdrževanja avtocest v letu 2000, je vlada Republike Slovenije predložila uskladitveni amandma k temu aktu. Uskladitveni amandma vlade ste včeraj prejeli na klop. Ali želi predstavnik vlade besedo? Govorimo o uskladitvenem amandmaju.
Prosim gospod minister.

MAG. ANTON BERGAUER: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Na osnovi amandmaja, ki je bil sprejet po pobudi poslanca gospoda Ferija Horvata, je bilo potrebno narediti uskladitveni amandma v višini 98 milijonov. To je bilo narejeno in vlada je včeraj tudi ta amandma potrdila. Gre za obnovo ceste R3714 - Sveti Jurij ob Ščavnici - Radenci. In na osnovi tega je bilo potrebno popraviti nekatere tabele, predvsem pa tabelo H, ki jo imate v osnovnem programu. In na zadnji strani zbirno tabelo, se pravi rekapitulacijo plana razvoja in vzdrževanja avtocest v Republiki Sloveniji v dveh delih, in to v delu "viri" ter v delu "poraba". Teh 98 milijonov smo nadomestili iz vira cestnin, ki so prej bile za 98 milijonov nižje, sedaj smo jih tako povečali, tako v virih in tudi v porabi. Osnova pa je iz letošnjega prvega trimesečja že prikazan dejanski priliv iz naslova cestnin, ki je bil višji za 300 milijonov, in je na ta način potem lahko bil pokrit amandma, ki je bil v državnem zboru tudi potrjen. Tako da je to usklajeno, tako pri virih kot prihodkih in tudi v vseh ustreznih tabelah v gradivu potrjeno.
Tako bi predlagal državnemu zboru, da sedaj usklajen predlog programa razvoja in vzdrževanja avtocest v Republiki Sloveniji za leto 2000 kot celoto potrdi. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu ministru. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik matičnega delovnega telesa? (Ne želi.)
O vsebini uskladitvenega amandmaja razprava po poslovniku ni možna, zato dajem ta amandma na glasovanje. Ugotovimo prisotnost!
Obrazložitev glasu pa je možna. Svoj glas bo obrazložil kolega Herman Tomažič, za njim gospod Terčon.

HERMAN TOMAŽIČ: Gospod predsednik, kolegice in kolegi! Če niste opazili že prej sami, potem povem, da v tem predlogu programa Darsa za leto 2000 ni niti črke o Koroški in tudi ne more biti niti črke o Koroški, ker je ta del Slovenije povsem izločen iz programa Darsa. Seveda bi človek v tem primeru pričakoval, da bo neka kompenzacija, da bo nekaj narejenega na drugih cestah, na tem kompletnem področju, pa seveda ni. V vsem mandatu ni bil zgrajen niti en meter nove ceste, ni bil urejen niti en sam klanec na Koroškem, ni bil izravnan niti en sam ovinek na Koroškem. Z obvoznico Radlje se to ministrstvo pravzaprav že nekaj let zgolj "zafrkava", zato ker vsako leto ob denarju, ki ga poslanci najdemo v državnem proračunu, vedno najde neke nove ovire, sproducira neke nove ovire, tako da ni narejen še niti en sam korak. Železnici je bila v tem času ukinjena polovica vlakov, ki vozijo na Koroško. Seveda je bilo pripeljanega tudi nekaj asfalta za preplastitve, zato da je pač sploh možen promet v tem delu Koroške.
Zato, gospod minister in to ministrstvo, če bi že kdaj obstajala možnost, da vam del Slovenije postavi spomenik, bi tudi obstajala možnost oziroma obstaja resna možnost, da vas Koroška proglasi za sovražnika številka ena na prometnem področju. Zato v protest, protest temu seveda ne podpiram nobene zadeve, ki je v zvezi z ministrstvom za promet in zveze. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Tomažič. V vaših prvih besedah sem razumel, da govorite o programu dela družbe za avtoceste, to je naslednja točka dnevnega reda. Sedaj imamo 24. točko dnevnega reda, predlog letnega plana. Na glasovanje sem pa dal uskladitveni amandma. In svoj glas, če ga boste obrazložili, poveste ali boste uskladitveni amandma podprli ali ne. To je namen obrazložitve glasu. Kolega Terčon, nato kolega Hvalica.

DAVORIN TERČON: Hvala, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Jaz moram povedati, da temu uskladitvenemu amandmaju ne bom nasprotoval. V program dela Darsa vseskozi dajemo razno razne odseke, ki sodijo ali pa ne sodijo dejansko pod delokrog Darsa. Do uskladitvenega amandmaja je prišlo na osnovi amandmaja kolega Ferija Horvata. Jaz verjamem, da je tudi odsek, ki se je zapisal v ta amandma in ki je sedaj v letnem programu, potreben. Ker je program dela Darsa že tako ena velika elastika, v katero mečemo odseke, ki sodijo in ne sodijo v program dela Darsa, je potem po moje razumljivo in tudi sprejemljivo, da uvrstimo tudi ta odsek, ker smo uvrstili že ogromno odsekov, ki bi bili s tega stališča lahko vprašljivi.
Zato jaz temu amandmaju ne nasprotujem. Moram pa povedati, da že dolgo vem, da Dars pobira denar po cesti in na cesti. Nisem vedel pa, da mu pada tudi z neba. Jaz namreč ne razumem, kje so sedaj kar naenkrat iz cestnin ugotovili, da jim ostaja še 98 oziroma 100 milijonov. Tudi obrazložitev gospoda ministra me ni zadovoljila. Podatke o prilivu iz cestnin v prvem trimesečju so namreč imeli pred obravnavo te točke na seji državnega zbora. Sedaj namreč teče mesec maj. In bi lahko že amandmirali, ko so predlagali amandmaje, in v amandmaju predlagali že predhodno tudi ta znesek. Cestnine so sicer v Sloveniji že tako nadevropsko visoke, so približno 30 procentov primerjalno višje kot recimo v sosednji Italiji.
No, vendar kakorkoli že, kot sem rekel, glede na to, da se je v program dela Darsa zapisalo tudi marsikaj, kar po moje tudi ne bi sodilo noter, in da je ta cesta, verjamem, tudi potrebna, temu amandmaju ne bom nasprotoval.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Pri obrazložitvi glasu seveda ni več možno dati besede predstavnikom vlade. Je samo stališče poslanca, ali bo ali ne bo, zakaj bo oziroma ne bo podprl uskladitvenega amandmaja. Svoj glas bo obrazložil kolega Hvalica.

IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Nisem se mogel pravzaprav zadržati potem, ko sem videl tukaj nastop gospoda Tomažiča, da se razumemo, Hermana Tomažiča.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ni polemike, kolega Hvalica.

IVO HVALICA: Seveda je.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ni možna. Samo obrazložitev glasu.

IVO HVALICA: Obrazložitev glasu?

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Tako je.

IVO HVALICA: Ne, če pa je gospod Tomažič govoril celo o napačni točki dnevnega reda, lahko mu...

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Sem mu jaz pojasnil, sem mu že pojasnil.

IVO HVALICA: Ja, pa zakaj bi mu še jaz ne. .../Smeh./...

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Bilo je dovolj že moje pojasnilo, kolega Hvalica.

IVO HVALICA: Ja, ampak poglejte, gospod predsednik. Jaz mislim pa, ker ste počakali do konca, sedaj mene pa ne pustite niti 30 sekund, da mu jaz pojasnim.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ste mu že pojasnili, hvala lepa. Hvala. Lahko pa obrazložite svoj glas, ali boste podprli uskladitveni amandma. To lahko poveste.

IVO HVALICA: Ne, jaz sem hotel povedati gospodu Tomažiču, da je v svoji opozicijski vnemi tako rekoč pozabil celo, katera točka dnevnega reda je na dnevnem redu. Ampak vsekakor je bil to dober predvolilni nastop. Protestirajte, tako kot sem jaz včasih. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Torej na glasovanje dajem uskladitveni amandma. Pred tem pa bo svoj glas obrazložil tudi kolega Anderlič.

ANTON ANDERLIČ: Nekateri pravijo, da ni mogoče glasovati proti temu uskladitvenemu amandmaju, ker bi s tem postavili pod vprašaj celoten letni program. Jaz sicer mislim drugače, ampak da ne bi zaradi vseh drugih zapletov in ker bo vrsta drugih aktivnosti na dnevnem redu v prihodnjem tednu in ta mesec, zato bom podprl ta uskladitveni amandma. Ampak, nemogoče je na tak način sploh resno delati v državnem zboru, kot smo se lotili tega vprašanja. To, da se nekdo spomni in namesto v državnem proračunu uvrsti v letni program neko cesto, ki - jaz verjamem, da je potrebna, kot je bilo že tukaj rečeno - ki nima prav nobene zveze s tem programom. Če še bo, če že bo cesta uničena in poškodovana zaradi gradnje mostu čez Muro, potem bo seveda Dars kot investitor tam moral to cesto popraviti iz tistega denarja, ne pa da mi tukaj preprosto kar 100 milijonov preusmerimo z nekim drugim aktom, ki ne razporeja in ne določa denarja za gradnjo ali obnovo določenih cest. To je po mojem nezališano in tudi nastop gospoda ministra zadnjič, ko je to tukaj razlagal oziroma podprl ta amandma, češ no, saj to smo mi nekaj gledali, pa smo spustili, sedaj bomo pa pač to podprli. Prav tako bi lahko vlada dala amandma, ko bi ta odsek oziroma teh 98 milijonov črtala. Tako, da ne vidim tega razloga, razen če gre za neko posebno simpatijo do te ceste, do tega okolja, do tega poslanca in da to naredi. Tudi to je mogoče. Tudi to je mogoče, jaz seveda nima nič proti temu, ampak zdi se mi pa, da na tak način se v državnem zboru ne morejo sprejemati tako pomembni akti, kot je ta.
In seveda jaz sem pravzaprav bil, ne vem, ali žalosten ali jezen ali kakorkoli, ko sem dobil vladni amandma in videl, tam je bilo milijardo 700, potem se je pa samo povečalo za 98 milijonov. Ampak to pomeni seveda, da bodo morali biti iz tega naslova prihodki večji za 98 milijonov. Drugače seveda tega ne bo. Kar torej pomeni, ne bo tega odseka. Kaj pa če je tudi ocena milijarda 700 bila previsoka. Pomeni, da bo treba še kaj znižati skozi leto, ne pa da kar tako lahko povečamo. Jaz ne vem, zakaj niso potem vsi poslanci imeli možnosti, da bi vsak, ker če bi imeli vsi možnost, da predlagamo vsak svoj odsek v ta akt, potem bi ga pač predlagali. Ampak mislim, da to ni način in da je to kršitev poslovnika in pa da je to odstopanje od načina sprejemanja letnega programa, kot bi moral biti, in da to v to ne sodi. Jaz seveda mislim, da je tudi to pravno sporno in da bi sekretariat moral na to opozoriti. Sicer je opozoril, da je v naskladju, kar je eno. Ampak tudi, da razporejamo s tem aktom sredstva iz državnega proračuna, je pa seveda po mojem še bolj sporno.
In zato pravim, verjetno se bom pri amandmaju vzdržal, čeprav to pomeni, da bo sprejet letni program. Kot sem pa že zadnjič rekel, zaradi tega, ker imam željo, da gre ta program naprej tako kot vsi drugi, ga bom podprl. Ampak ni pa korektno, na kakšen način se dela in je ob tem amandmaju pač treba to reči. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Obrazložitev glasu, Feri Horvat.

FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, gospod minister in sodelavke in sodelavci! Glasoval bom za ta uskladitveni amandma, kar je razumljivo. Zahvaljujem se vsem, ki ste podprli amandma in ki ste izrazili tudi pripravljenost, da podprete ta uskladitveni amandma. Mislim, da je bil amandma vložen legalno, legitimno, v skladu s poslovnikom in da je tudi procedura sprejemanja potekala korektno in normalno. Prav je tudi, da je vlada sprevidela, da je napravila napako, ko že ni v prvotni predlog vključila tega odseka. In sem prepričan, da je tudi to vplivalo na to, da je zavzela pozitivno stališče do tega amandmaja. Dejstvo je, da je ta cesta povezana z avtocestnim programom in da tako, kot je drugih 5 milijard in nekaj v tem programu namenjenih za državne ceste, ki so v kakršnikoli povezavi z izgradnjo avtocest, velja to tudi za to cesto. Po sliki, kdor ne verjame, naj pogleda sliko, če se to sploh lahko imenuje cesta. To je pomembno ne samo za ljudi, ki tam živijo, v tej eni najmanj razvitih občin v Sloveniji, ampak je pomembno predvsem zaradi tranzita, ki bo nastal, ki bo dodatno obremenjeval te ljudi tam.
In še to bi rad povedal, spoštovane kolegice in kolegi. Zelo dobro poznamo analizo izvajanja avtocestnega programa in poročila računskega sodišča in vem, koliko stvari se je naredilo in delalo v okviru tega programa in je vplivalo na to, da je obseg finančni tako porastel v zadnjih letih. Zato, ker so posamezna ministrstva, posamezne lokalne skupnosti tudi ob sodelovanju poslancev, ki tukaj sedaj oporekate, nekateri, temu amandmaju, so uspeli spraviti vrsto stvari notri. Ekološke, vodno-gospodarske in tako dalje. Če je to bilo v Ljubljani in v okolici Ljubljane ali pa kje drugje v razvitih območjih, ni bil problem za velik denar. Tukaj pa, ko gre za znesek, ki pomeni 1,2 promila celotnega plana, ki ga obravnavamo oziroma sprejemamo v najmanj razviti regiji, je pa to problem. To me pa žalosti dejansko, takšen odnos do tega vprašanja.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Svoj glas bo obrazložil gospod Kacin, za njim gospod Bajc in gospod Božič. Prosim, ne polemizirati!

JELKO KACIN: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Jaz uskladitvenega amandmaja ne bom podprl, iz načelnih razlogov.
Zdi se mi nemoralno, da človek, ki je zadolžen za nadzor proračuna Republike Slovenije, v zadnjem trenutku vlaga amandmaje, s katerimi posega v proračun. Zdi se mi, da gre za nemoralno držo in iz teh načelnih razlogov ne bom pristal na to, da se v volilnem letu na tak način kupujejo volilni glasovi, na račun programa gradnje avtocest v Republiki Sloveniji. Ne zanima me, ali je sedaj stvar skladna ali ne, ampak gre za načelne...

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Kacin, prosim, da ne replicirate oziroma da ne omenjate kolega Horvata.

JELKO KACIN: Nič ne repliciram. Gospod predsednik, prosim, da poslušate moj nastop. Obrazložil sem razloge, zaradi katerih bom glasoval zoper uskladitveni amandma. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Nadaljujte prosim. Nadaljuj.

JELKO KACIN: Ne, obrazložil sem razloge, sem končal in hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Kacin. Svoj glas obrazlaga kolega Bajc. Vem, da je težko. Ko poveste svoje stališče, naredite tako, da je korektno. Ni problema. Prosim.

JOSIP BAJC: Hvala, gospod predsednik. Kolegice in kolegi! Ne poznam sicer razpisne dokumentacije za izgradnjo mostu čez Muro oziroma tistega dela avtocestnega programa, za katerega se bo uporabljala cesta Sveti Jurij ob Ščavnici - Radenci. Če bi poznal to dokumentacijo, verjetno bi ugotovil, da je ob razpisu izgradnje, bodisi tega mostu bodisi avtocestnega programa, investitor predvidel verjetno določena sredstva za obnovo, tudi za potrebe gradnje poškodovanih cestišč. Vsaj tako gredo razpisi na našem koncu oziroma se delajo, in zaradi tega se bom vzdržal pri glasovanju o tem amandmaju.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Zadnji, ki bo obrazložil svoj glas, je kolega Ivan Božič.

IVAN BOŽIČ: Hvala lepa, predsednik. Sam bom podprl ta uskladitveni amandma, a pri tem bi rad rekel, da imam malo grenka usta, ko glasujemo o skupnem programu.
Ko se je začela gradnja avtocest v Sloveniji, bi ta program, ki je bil takrat postavljen, bil že končan, če bi mi, tisti, ki danes tu sedimo, in tisti, ki so pred nami tu sedeli v prejšnjem sklicu, ne imeli apetitov in širili tega programa na ta način, kot smo to naredili sedaj. Tudi sam sem v začetku leta, ko smo sprejemali proračun za leto 2000, predlagal, da se iz sredstev interkalarnih obresti za letošnje leto izloči nekaj denarja za objekte tistega dela Primorske, kjer ni avtoceste; ni bilo sprejeto, vendar bom vseeno glasoval za to. Na dušo pa polagam vsem tistim, ki bodo za nami prišli v to dvorano, ko bodo sprejemali program za leto 2001 in proračun za leto 2001, da se ne pustijo zmesti, ampak naj se sprejema "surov" program izgradnje avtocest. Da danes ni avtoceste v Kopru, smo krivi tisti, ki sedimo v tej dvorani, in tisti, ki so pred nami tu sedeli, ker smo ga razširili, namesto da bi zgradili avtoceste, kot so bile prvotno nastavljene. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa.
Na glasovanje dajem uskladitveni amandma vlade k letnemu planu razvoja in vzdrževanja avtocest za leto 2000, v poglavju 3.0 - državne ceste. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za tak uskladitveni amandma? (32 poslancev.) Je kdo proti? (9 poslancev.)
Ugotavljam, da je uskladitveni amandma sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o letnem planu razvoja in vzdrževanja avtocest za leto 2000 v celoti. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (45 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
V razpravo dajem dodatni sklep odbora, ki se glasi:
"Državni zbor predlaga vladi Republike Slovenije, da se v letih od 2001 do 2007 v proračunih Republike Slovenije zagotovi dejanska višina prilivov namenskih sredstev za izgradnjo avtocest po zakonu o zagotovitvi namenskih sredstev za graditev državnih cest, določenih v nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji, v skupni višini ne manj kot 2 milijardi 37,4 milijona ameriških dolarjev, in s tem zagotovi skupni obseg namenskih sredstev najmanj v višini 3 milijarde 34,8 milijona ameriških dolarjev, kot je to določeno v nacionalnem programu za izgradnjo avtocest v Republiki Sloveniji."
Kot je zapisal odbor v svojem pisnem sklepu, "državni zbor nalaga vladi". Formulacija, s katero se s sklepi obrača na vlado, je, da "državni zbor predlaga vladi". To spremembo sem tudi že sam predlagal, da se pač ta formulacija da na glasovanje.
Besedo želi gospod minister.

MAG. ANTON BERGAUER: Spoštovani predsednik, cenjene poslanke, spoštovani poslanci! Rad bi dodatno pojasnil, zakaj je ta sklep tudi vlada sprejela. Namreč jaz sem že pri osnovni obravnavi predloga programa razvoja in vzdrževanja avtocest predvčerajšnjem izza te govornice povedal, da so bila v predhodnih letih namensko uporabljena ta sredstva za druge namene, ne pa samo za avtoceste. Zaradi tega se je vlada ob sprejemanju proračuna za leto 2000 in ob sprejemanju poročila o izvajanju avtocestnega programa zavezala in dobesedno napisala sklep: "Državni zbor nalaga vladi Republike Slovenije, da se v letih 2001 do 2007 v proračunu Republike Slovenije zagotovi dejanska višina prelivov namenskih sredstev za izgradnjo avtocest po zakonu o zagotavljanju namenskih sredstev za graditev državnih cest, določenih v nacionalnem programu za izgradnjo avtocest Republike Slovenije, (Ur. l. RS 57/1998) v skupni višini ne manj kot 2 milijardi 37,4 milijona ameriških dolarjev in si s tem zagotovi skupni obseg namenskih sredstev, namenjenih v nacionalnem programu v višini 3 milijarde 64,8 milijona ameriških dolarjev, kot je to določeno v nacionalnem programu za gradnjo avtocest Republike Slovenije (Ur. l. 13/96 in 41/98)". To je izrednega pomena za to, da bomo lahko zgradili, in da ne bo potrebno najemati dodatnih kreditov, avtocestni program, tako kot je predviden, v celotnih njegovih odsekih avtocest, se pravi oba kraka, to je 5 in 10 koridor. Zato je tudi vlada pravzaprav sama sebe zavezala in finančno ministrstvo, da bodo, in to dvakrat s sklepi, da bodo ta sredstva tudi namensko zagotovljena. Ker namreč, v kolikor tega ni, in če bomo hoteli zagotoviti izgradnjo celotnega avtocestnega koridorja, potem morajo ta sredstva v celoti, kot je v nacionalnem programu predvideno, 3 milijarde 64,8 milijona ameriških dolarjev, zagotoviti. V nasprotnem primeru se je treba dodatno zadolžiti, za kar smo pa tudi ugotovili, da iz naslova cestnin, ki so vir za pokrivanje teh kreditov, potem ni možno več kot milijardo 760 milijonov, tako kot je v nacionalnem programu predvideno in tako, kot je državni zbor potrdil. V kolikor še tega ni, potem moramo vedeti, da so zadnji kraki avtoceste vprašljivi, kar se tiče virov financiranja.
Zato je vlada sprejela dvakrat ta isti sklep in predlaga tudi državnemu zboru, da sprejme, tako kot smo rekli, da se vladi nalaga, ali predlaga, kot je bilo rečeno - mislim, da je bolj primerno, da se vladi nalaga - da zagotovi ta sredstva, ker jih je tudi v nekaj predhodnih letih namensko porabila za druge namene in jih je pač treba v teh letih, kot je sklep, do konca leta 2007 v celotni višini nadomestiti v okviru dinamike gradnje cest. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Želi še kdo besedo? (Ne želi.)
Predlagani dodatni sklep odbora dajem na glasovanje, s popravkom, kot sem ga povedal, "državni zbor predlaga vladi". Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za ta dodatni sklep? (35 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je dodatni sklep sprejet.
Skupina poslancev s prvopodpisanim Davorinom Terčonom predlaga dodatni predlog sklepa, ki se glasi:
"Do poenotenja sistema pobiranja cestnine na ozemlju celotne Republike Sovenije na avtocestnih odsekih od Razdrtega proti Novi Gorici, Kopru in Sežani se uvede odprti sistem pobiranja cestnine."
Tudi v tem primeru predlagam, da ima sklep tisto formulo, kot jo ima vedno: "Državni zbor torej predlaga vladi Republike Slovenije, da se do poenotenja sistema..." in nato velja celoten sklep, kot je zapisan. Kolega Terčon, kolega Hvalica, gospa Vencljeva, gospod minister.

DAVORIN TERČON: Hvala, gospod predsednik. Kot sem že v okviru splošne obravnave povedal, imamo v Sloveniji dva sistema in en nesistem pobiranja cestnine. Evropska direktiva ne govori točno, kot je bilo tu sicer navedeno, po katerem sistemu naj se pobira cestnina, vendar govori, da naj se glede na obremenitev oziroma glede na prevožene kilometre. Torej, s tega stališča je verjetno najbolj ustrezen zaprt sistem pobiranja cestnine, ker odprt zagotovo ni. Sam razmišljam, da morda tudi sistem vinjet ni tako v nasprotju z evropsko direktivo, čeprav je v Evropi bolj izjema kot pravilo. Namreč, pri sistemu vinjet je možno vinjete kupiti za različna obdobja, kot se pač avtoceste uporabljajo. Poleg tega sistem vinjet obremenjuje vse uporabnike avtocest, medtem ko zaprti sistem ne more zagotoviti prihodkov iz cestnin ob večjih mestih, kot je primer pri nas v Ljubljani ali v Mariboru. Sistem vinjet lahko tudi to zagotovi, vendar ima nekatere druge slabosti. Seveda je odprti sistem pobiranja cestnine najslabši sistem pobiranja cestnine, s stališča evropske direktive. Sam pa mislim, da je tudi popolnoma neprimeren za slovenske razmere, kjer je poseljenost zelo primerna, zelo relativno gosta, in da je ta primernejši za velike države, kjer imajo velike sisteme z relativno nizko poseljenostjo. Odprti sistem pa vendarle zagotavlja, in to je bilo tudi stališče MOP-a, ko se je o tem odločalo, prost medregionalni promet, torej brez pobiranja cestnine. In to se dogaja v smereh proti Štajerski in Gorenjski. Moram reči, da je Dolenjska nekoliko specifična. Cestnine do zdaj tam sploh nismo poznali. Sedaj se bo seveda uvedla, vendar je res, da na Dolenjskem avtocesta povozi glavno cesto dosedanjo, tako da Dolenjci lahko rečejo, da nimajo neke vzporedne pomembne glavne ceste, da bi se na ta način izognili avtocesti in seveda pobiranju cestnine. Edino proti Primorski imamo zaprt sistem, ki se je začel uvajati takoj, ko smo začeli graditi avtoceste. Ta sistem imamo sedaj uveden do Razdrtega.
Jaz bi seveda z vidika enakopravnosti slovenskih državljanov po določenih regijah predlagal najbolj korekten sklep, da se uvede enoten sistem, torej če je povsod po Sloveniji odprt, da se tudi na Primorsko uvede odprt sistem. Seveda je to z letnim programom, ker govorimo o letnem programu, nemogoče zagotoviti, ker je prekratko obdobje. Zato predlagam edini razumen sklep torej in glede na dejstvo, da je ministrstvo naročilo študijo, ki naj bi pokazala, kateri sistem je optimalen in pričakujem, da na osnovi nje bo šel tudi na poenotenje cestninskega sistema. Torej do tega poenotenja predlagam, da ostane odprt sistem naprej od Razdrtega. To je sicer samo delna enakopravnost prebivalcev Primorske z ostalimi, vendar je vsaj delna enakopravnost, ker sedaj je popolna neenakopravnost.
Pri tem moram povedati, da smo že na nekaterih drugih odsekih že imeli zaprti sistem, in to za polovične avtoceste, torej imeli smo zaprt sistem in smo zgradili cestninske postaje, pa smo jih potem podrli, zato da smo zgradili odprt sistem. Jaz pa predlagam samo to, da ne gradimo na Primorskem naprej več zaprtega sistema, dokler ta sistem v celotni Sloveniji ne bo poenoten. Torej nič takšnega. Pri tem seveda računam tudi na vašo načelnost.
Sedaj je državni zbor podprl, najprej amandma gospoda Ferija in sedaj uskladitveni amandma. In po moje je ministrstvo imelo težko nalogo, ko se je odločalo, kje bo dobilo 100 milijonov. Jaz računam, da seveda računati oni znajo. So znali računati, ko so predlagali program. Torej zaračunali se niso. Pa vendar so kar na mah rekli, iz cestnin 100 milijonov več, torej so si izmislili. Verjetno je ta varianta in možno je tudi, da ta priliv bo tudi tako visok.
No in če smo bili tako, bi rekel, dobronamerni in smo kot državni zbor prisluhnili tudi potrebam enega območja in namenili 100 milijonov, računam tudi na vašo načelnost, vseh teh, ki ste to storili, da boste tudi na druga območja, ko gre za po obsegu v letošnjem letu bistveno manjši znesek, toliko načelni in da boste podprli tudi to. Gospod predsednik, jaz sem omejen?

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Da.

DAVORIN TERČON: Da boste podprli tudi ta sklep, še posebej zato, ker ta slep ne posega na nobeno drugo območje, ki ima cestninske sisteme v Sloveniji. Gre za načelni pristop. In jaz ne izključujem, da če bo odločitev, takrat ko bo študija narejena - čeprav slišim že glasove iz ministrstva za promet in zveze, da se nam v bodoče obeta zaprt cestninski sistem, ker poberemo premalo cestnin, ki pa so predrage - torej jaz ne izključujem možnosti, da nekoč v bodočnosti bomo imeli tudi na Primorskem zaprt sistem, seveda če ga bomo imeli povsod, ker je to edino normalno, razumljivo in pravično.
V letošnjem letu zneskovno ta odločitev praktično ne pomeni skoraj ničesar. V letošnjem letu, če bi hoteli graditi zaprt sistem, se bi odprli dve manjši cestninski postaji. Ti se bi odprli konec leta in bi imeli izpada bistveno manj kot amandma oziroma višina amandmaja, ki smo ga že sprejeli. Zato pričakujem torej vašo načelnost in vaše zavedanje, da ste poslanci vsega ljudstva, ne samo enega predela Slovenije, in da boste ta moj dodatni sklep tudi podprli. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Terčonu. Besedo ima kolega Hvalica, za njim dr. Helena Hren-Vencelj.

IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Podprl bom predlog sklepa, ki ga je dal kolega Davorin Terčon. Poleg tega da gre za poskus neke sistemske ureditve, poenotenja, če hočete, gre tudi za odpravo neke diskriminacije.
Jaz, ki izstopim v Razdrtem na avtocesti, plačam isti znesek kot tisti Ljubljančani, ki gredo na morje in se peljejo do Kozine po avtocesti. Jaz razumem, da je treba Ljubljančane subvencionirati, ker imajo že doli stroške s pijačo in ležalniki in vsem tem, ampak vseeno se mi zdi to diskriminacija. Jaz ne vem, zakaj je prišlo do tega, ampak imam občutek, da so temu botrovale prav takšne navidezno banalne, pa še kako egoistične stvari, ki lahko prek administracije dosežejo svoj cilj in tako dalje. Sicer ne morem razumeti, zakaj se to dogaja.
Sedaj me nekaj zanima. Sicer sem tako, bi rekel, na pol privatno že enkrat vprašal, ali bo sedaj cestnina do Razdrtega nižja, če je res, da Ljubljančani plačujejo celo cestnino. Torej, odgovorjeno mi je bilo - pa se sedaj ne spomnim dobro, nekdo iz Darsa ali pa z ministrstva za promet in zveze mi je na odboru za infrastrukturo povedal - da je cena, ki jo plačujem potem, ko izstopim v Razdrtem, v bistvu cena, ki je kalkulirana do Kozine. Rekel bi, da da, če pomislim, da iz Gorice v Italiji do Benetk plačam 8.000 lir, kar je 800 tolarjev, okroglo 8.000 lir. Se pravi, da imamo tudi sicer pri nas cestnine drage. Kakorkoli že, če je to res - in tu bi želel potrditev - potem bom na podlagi svojega ABC-ja izterjal nazaj za vsa ta leta, kar sem plačeval preveč. Oprostite, če je bila to cena določena do tam, pa ste nam zaračunavali, kljub temu, da smo izstopili v Razdrtem, imam pravico do tega vračila. In, čisto tako bi rekel, zaradi higiene, kot pravim temu, bom to tudi storil; ne bom mogel vsega, ampak imam potrdila, ko sem kupoval še cestninske bone, lep čas sem plačeval z gotovino, potem je, hvala bogu, prišel ABC, vendar sem torej preplačeval to relacijo. Prav zanimivo bo tožiti državo, ker Dars je Dars d.d., delniška družba, v kateri je država večinski lastnik. In o tem ne dvomim, torej da bom dobil tožbo, seveda mi mora pa pred tem predstavnik ministrstva potrditi, da sedaj tisti, ki se vozijo v koprsko smer, plačujejo dejansko polno ceno cestnine. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Dr. Helena Hren-Vencelj ima besedo, nato gospod minister in gospod Anderlič.

DR. HELENA HREN-VENCELJ: Lep pozdrav! Torej, zelo lepo je slišati "prosti medregionalni princip" cestninske povezave oziroma pobiranja cestnine, vendar ta medregionalni princip pade že takoj, ko se zapeljete proti Vrhniki. Sicer bom podprla to, kar predlaga gospod Terčon, čeprav pravi samo za Primorsko od Razdrtega naprej - kaj pa do Razdrtega? Poglejte, stvari imamo tako neenotno urejene, da se do Višnje Gore lahko pripelješ brez plačila cestnine, do Vrhnike, slabih 10 kilometrov, pa plačaš 110 tolarjev. Na Vrhniki, za izvozom z avtoceste je že bila cestninska postaja, pa so jo podrli in prenesli na Log. Torej, kje je to? Ne morem reči, da bo tudi ta vaš predlog prinesel delno enakopravnost - sama enakopravnost pojmujem samo v absolutnem smislu, smo ali pa nismo enakopravni, in moram reči, da nismo enakopravni. Tudi težko govorimo o neki načelnosti pri vsej tej stvari, kajti načela veljajo, očitno, za posamezne predele Slovenije različno.
Tudi ne moremo reči, da bo vaš predlog odpravil diskriminacijo glede na to, kar sem pravkar rekla. Menim, da bi res morali ves sistem pobiranja cestnine urediti enotno, da bi morala okolica Ljubljane do nekega določenega radija, ki pravzaprav pobira vsak dan delovno silo za Ljubljano, imeti prost dostop do avtoceste in tudi proste izvoze. Tukaj pa nam je ravno pri Vrhniki in tem problemu vsakokrat odgovorjeno na isti način: Mi imamo premalo cestnine, premalo denarja zberemo za popravilo avtocest, zato mora biti 8 kilometrov od Ljubljane mitnica.
Torej, gospod minister, jaz vljudno prosim, da bi vendar enkrat premislili tudi ta problem, na katerega smo torej na Vrhniki in pa občine, ki so okrog, že večkrat opozorili ministrstvo in tudi opozorili Dars, vendar odgovor je vedno, češ, ja, ta cesta je tako stara in tukaj se ne sme nič spremeniti. Torej podpiram, da bomo imeli od Razdrtega naprej odprti sistem, vendar ljudje božji, dajmo vsaj na eni cesti poenotiti sistem. En del bo zaprtega sistema, en del bo odprtega sistema. Mislim, da to ni v redu. In apeliram ponovno, da se stvar uredi v celoti za celotno cesto.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod minister ima besedo.

MAG. ANTON BERGAUER: Hvala, gospod predsednik. Spoštovane poslanke, cenjeni poslanci! Dodaten sklep, kot je predlagan, ni sprejemljiv in tudi predlagam, da se ne sprejme. Tudi vlada in odbor za infrastrukturo ga nista sprejela, zato bi predlagal, da se to ne sprejme. Predvsem pa zaradi tega, ker ta sistem, ki ga imamo sedaj, je splet okoliščin, ki je bil sprejet v parlamentu, mislim da leta 1995 ali 1994 in je povzročil te raznolikosti, ki so sedaj. V pripravi je študija, katero ste nam ravno v tem državnem zboru tudi naročili in zahtevali, da se pripravi. Ta študija bo imela štiri scenarije in potem se bomo odločili za konkretnega. Ti štirje scenariji, ki jih bo obravnavala študija - študija pa bo nekje proti koncu letošnjega leta tudi pripravljena in bo zajemala štiri sisteme, kot sem povedal: sistem cestnine na avtocestah, ki prinaša v največji možni meri največje možne prilive. Potem je drugi sistem, sistem cestninjenja, ki sledi cilju največje koristi z narodnogospodarskega vidika. Tretji sistem, sistem cestnine, ki sledi cilju, da vsi uporabniki uporabljajo avtocesto brez gotovinskega sistema cestninjenja, torej za vse uporabnike avtocest in hitrih cest. In četrti sistem je zaprt cestninski sistem na avtocestnem omrežju.
Tudi, kot je bilo vprašano v samem začetku razprave o tem dodatnem sklepu - ali evropske direktive to določajo? Moram povedati, da evropske direktive, ki so že iz leta 1993 za cestninjenje, predvidevajo, da se uvajajo cestnine in da se cestnine tudi plačujejo. Vemo pa, da je Republika Avstrija bila izjema z vinjetami in vinjet evropske direktive ne podpirajo, ker so nepravične. Evropska direktiva zahteva, da se plačuje dejanska uporaba avtoceste po kilometru. In to omogoča samo sistem, ki je v celoti zaprt. Zato bo tudi ena od teh štirih variant predvidela in prikazala, kako bo ta sistem deloval.
Namreč moje osebno mnenje, to še ni stvar študije oziroma ne morem, prejudiciram, da pa moje osebno mnenje je, da je možen samo kompletno zaprt cestninski sistem, elektronsko zaprt, ki bo potem omogočil, da bo vsak uporabnik plačal dejansko po prevoženem kilometru. In za to se dela, v tej študiji bo to obdelano, prikazano in potem bi se resnično lahko državni zbor na osnovi tega odločil, kateri sistem bo. Če pa sprejmemo sedaj ta predlagani sklep, moramo pa vedeti, da je to na ravni, letni ravni približno, po izračunih, ki nam jih je Dars pripravil, približno milijardo manj sredstev. Kar pa seveda pomeni nezmožnost plačevanja najetih kreditov, ker je v projekcijah, ki so tudi predmet obravnave nacionalnega programa gradnje avtocest, predvideno, da se krediti plačujejo ravno iz teh virov, se pravi iz pobranih cestnin, in da se vzdržujejo avtoceste iz tega naslova. Tako da tukaj si ne moremo privoščiti zniževanja teh sredstev na letni ravni. Povedal sem, če ta sklep sprejmemo, pomeni milijardo manj na letni ravni samo iz tega naslova. Lahko bi seveda mi tudi, kot je bil že predlog, v celoti ukinili cestnino, ampak potem seveda moramo vedeti, da bi morali zagotoviti iz proračuna kompletna sredstva za plačevanje oziroma odplačevanje kreditov, kakor tudi za obnovo in vzdrževanje avtocest. Ravno cestnine so tiste, ki v celoti pokrivajo te zahteve, tako pri vzdrževanju avtocest kakor odplačevanju kreditov, in tudi v tem trenutku gre del teh sredstev za novogradnjo avtocest. V kasnejšem času seveda pa, ko bodo vsi krediti v odplačevanju, bo pa odplačevanje in vzdrževanje.
Zato predlagam, da tega sklepa ne sprejmemo in da tudi dovolimo, da bo študija, ki bo do konca leta pripravljena, potem predmet obravnave v državnem zboru in da se na osnovi tistega potem odločimo za eno od štirih variant, ki so sedaj v obravnavi. Zato predlagam, da se ta sklep ne sprejme. V kolikor je pa potrebno dodatno na vprašanja, ki so bila, kako bo s cestninami proti Primorski, ko bosta začela delovati Kozina in Razdrto, kako bo s cestninami na Dolenjski, ko bo v avgustu odprta avtocesta Višnja gora-Bič, bi prosil, da, v kolikor je to potrebno, dodatno razlago da predstavnica Darsa gospa Višinski, kot članica Darsa, uprave Darsa, ki je zadolžena znotraj Darsa, da tudi detajlno pojasni, kako bo to delovalo v tem času oziroma kako bodo ti sistemi delovali.
Zaenkrat pa resnično predlagam, da se ta sklep ne sprejeme, ker bomo imeli težave pri financiranju, vračanju kreditov. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Dve repliki po vaši razpravi. Prvi je bil kolega Juri. Nato kolega Terčon.

AURELIO JURI: Hvala. Gospodu ministru repliciram. Mislim, da ni povsem razumel vsebine samega predloga gospoda Terčona, ki ne predvideva seveda nobenega takega radikalnega posega, ki bi tako hudo pač obremenil postavko prihodkov iz naslova cestnine. Gre preprosto za to, da, sami ste povedali, gospod minister, dokler nimamo odločitve o najboljši varianti - ste povedali tudi, da do konca leta bodo štiri scenariji pripravljeni - da do takrat ne nadaljujemo, v tem primeru seveda na primorskem koncu, sistemov, ki samo poglabljajo nadaljnje razlike in nadaljnjo neenotnost. Ampak sistem, ki ga imamo, pač funkcionira, tako kot funkcionira, in dokler ne bo odločitve, ki bo poenotila sistem v celotni državi in ki bo odpravila sedanje neenakopravnosti in razlike, do takrat se nič novega ne zgradi v smislu sistema, zaprtega sistema pobiranja cestnin na našem koncu, kot je to predvideno. Mislim, da drži teza kolega Terčona, da če bo kakšna gradnja nastala, govorim o cestninski postaji, bo to proti koncu leta. To se sklada tudi z izdelanimi štirimi scenariji in predlog je in gre v to smer, samo da se nič takega ne zgradi in seveda nadaljuje z zaprtim sistemom, dokler ne bo padla odločitev. Odločitev pa mora biti nedvomno enaka za vse. Torej tisti scenarij, tisti sistem, ki ga bomo opredelili kot najboljši, kot najbolj koristen, najbolj primeren, seveda bo takrat nas zavezoval, da se do njega opredelimo, kjerkoli po Sloveniji. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika, kolega Terčon.

DAVORIN TERČON: Najprej dve besedi o tem, kar je govorila kolegica poslanka Helena Hren-Vencelj. Jaz sem že prej povedal, jaz se strinjam s tem, kar je ona rekla. Edini korekten sklep bi bil torej, da se odpre, če imamo že večino odprtega sistema, tudi ta sistem, da tudi Vrhnika pride zraven.
Ampak poglejte, mi obravnavamo, in to sem prej obrazložil, letni program. To je neracionalno letos zahtevati, ker je nemogoče, ker nam bo povzročilo preveč preglavic in je nemogoče izvesti. Ostane odprto pa za vnaprej. Zato sem jaz predlagal edini razumen in mogoč sklep, da pač zadržimo stanje do Razdrtega takšno, kot ga imamo, in da zaenkrat samo za naprej ohranimo odprti sistem. Pravično pa bi bilo to, kar ona pravi, vendar ni mogoče izvesti. Mogoče kasneje, ne pa letos.
No, kar se tiče pa gospoda ministra, pa moram ugotoviti, gospod minister, da ali ne poznate, čeprav ne uporabljam ponavadi teh besed, ali pa nočete razumeti. Jaz ne vem, o kakšni milijardi vi govorite. Kje ste dobili to milijardo? Moj predlog pomeni, da vi lahko zgradite čelno cestninsko postajo na Kozini, to ne bo prost promet, kot je bil do sedaj. Ostane samo odprtih nekaj manjših postaj vmes. In med njimi so take postaje, ki bodo po moje poslovale celo z izgubo, kot je na primer Senožeče. Seveda ta sklep v nadaljevanju bi imel tudi posledice za goriško smer, predvsem na postajo Vogrsko itn.
Gospod minister, kar se tiče pa načina pobiranja cestnine - to ni isto kot cestninski sistem. Mi imamo tri možne cestninske sisteme za pobiranje cestnine. Eno je zaprt sistem, drugo je odprt sistem in tretje so vinjete. Ne tega mešati z ročnim pobiranjem cestnine ali pa elektronskim pobiranjem cestnine. Ker mi imamo ročno in elektronsko pobiranje cestnine na odprtem sistemu ali pa na zaprtem sistemu. Tako, da ne razumem, kje ste dobil to milijardo. In to je bil tudi edini vaš argument, zakaj ne podpirate tega. Ta milijarda pa je, pa ne vem, kje ste jo dobili. Gre za bistveno bistveno bistveno manjši znesek. In poglejte, v letni program ste tudi zapisali, da bo odsek od Vipave naprej letos dokončan, pa ga niste začeli še niti delati. Niti delati. Cestninska postaja je sploh vprašanje, če jih boste letos zgradili. In če jih boste, dve majhni imate, bo to november mesec, ko boste lahko, ko greste čez čelno postajo na Kozini, lahko spravite v pogon tudi manjše postaje za zaprti sistem, je to november mesec. In to brez čelne postaje na Kozini. Torej gre za manjše izredno majhne tudi prihodke iz tega naslova. Zato resnično ne razumem, zakaj temu nasprotujete. Je pa to tudi načelen sklep, ki vas bo spodbudil, da boste začeli na tem nekaj delati, ker niste naredili nič. Mislim, da pobudo za uvedbo vinjet, ki ste jih vi že odpisali, čeprav jaz nisem siguren, da je to potrebno bilo storiti, ste imeli že menda v prejšnjem mandatu ali vsaj nekaj let je stara, pa niste naredili nič. To pomeni, da tudi naprej ne boste naredili nič. Torej mi moramo sprejeti neke sklepe, ki vas bodo tudi prisilili, da vzpostavite adekvaten, korekten, pravičen cestninski sistem v vsej Sloveniji. In to je tudi ta sklep.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Terčon. Rad bi vam samo povedal, kakšna je narava dodatnega sklepa. Z dodatnim sklepom lahko državni zbor vladi samo naloži, predlaga. Prisili pa jo lahko z zakonom. Ampak o sklepu bomo pač glasovali, kot je predlagan, s tem napovednim stavkom, da "državni zbor predlaga vladi, da se do poenotenja sistema...", potem pa vsebina, kot jo je predlagala skupina poslancev s prvopodpisanim Davorinom Terčonom. Pa predlagam, da ne bi nadaljevali vsebinske razprave, če ni potrebno. Repliko ima Ivan Božič, nato minister - želite še besedo, je potrebno? Ni potrebno. Se opravičujem, kolega Božič, pred vami se je prijavil Tone Anderlič. .../Odgovor iz klopi./... Točno, se opravičujem! Za ministrom ste se vi prijavili; moja napaka je bila, zato vam dajem besedo. Opravičujem se vam, kolega Anderlič, ker sem preskočil vašo prijavo za razpravo.

ANTON ANDERLIČ: Nič hudega. Na žalost se ponavljajo nekateri predlogi, če pozabim na tistega, ki smo ga prej izglasovali za premestitev 98 milijonov, kar tako, na pamet. Seveda ne trdim, da so argumenti, ki so bili tu povedani, brez teže, trdim pa, da so izrazito lokalistični, izrazito separativni in izrazito individualni. In se mi zdi, da če pogledam obrazložitev predloga dodatnega sklepa, ki pravi: "Takšen sistem je že vseskozi v veljavi..." in tako naprej, potem pa piše, "v sami Ljubljani in v Mariboru se cestnina ne pobira." Ja, kako se bo pa, za boga, pobirala na obvoznici v Ljubljani cestnina? Pa v končni fazi je bila tudi zgrajena ta obvoznica na drugačen način, s sofinanciranjem Ljubljane, in to je tako tranzitna oziroma avtocesta kot lokalna cesta, in z vsemi vhodi in izhodi s te obvoznice je to nemogoče. S tega vidika je po mojem neresno sploh utemeljevati s temi zadevami. Tudi ni nobene potrebe, da mi replicirate. Preprosto mislim, da se na tak način, da se ob nekem aktu prinese kar nek sklep in se reče, zdaj se pa naj nekaj spremeni, kar pa ima težke materialne posledice lahko - saj ne vem, kaj pomeni odprava cestnine do Vrhnike, in ne vem, kaj pomeni odprava cestnine za nekatere odseke, recimo proti Senožečam in tako naprej, ne vem; verjetno vedo v Darsu, verjetno vedo tisti, ki to načrtujejo in bodo to povedali. Ampak ob dejstvu, da smo v letu 1999 realizirali program niti 80% ne, da bomo v letošnjem letu predvidoma 69% realizirali program in da je ena pomembnih komponent cestnina, potem, seveda, si moramo naliti čistega vina pa reči, ali bomo gradili avtoceste tako, kot smo z rebalansom predvideli, pa tako, kot smo ravnokar sprejeli letni program, ali pa bomo na željo - verjamem, da je to všečen predlog državljanom, tudi tujcem, tudi komurkoli, ki se pelje skozi Slovenijo ali pa po Sloveniji, notri in ven, da se ne pobira cestnina. Strinjam se tudi, da je sistem preveč raznolik. Reči pa, da je čisto vseeno, relacija Vrhnika-Višnja Gora, je pa tudi zmotno, je pa tudi zmotno, ker od Ljubljane do Vrhnike je vzporedno usposobljena nova oziroma obnovljena stara cesta in je na izbiro čisto paralelno, je na izbiro avtocesta ali ta cesta. Do Višnje gore je pa avtocesta povozila staro cesto in nove ni oziroma stare obnovljene. Tako obstajajo razlike. Jaz ne trdim, da tam ne bi bilo cestnine, absolutno jo je treba tudi proti Dolenjski uvesti in jo pobirati ali pa spremeniti način financiranja izgradnje in vzdrževanja avtocest in reči, ne bomo več s cestnino to delali, bomo delali s proračunskim denarjem in s krediti in seveda spet iz proračuna plačevali anuitete. Dati pa vse v en koš in to pomešati, se mi zdi napačno. Sploh pa se mi zdi, da je treba slediti neki strokovni oceni, neki strokovni utemeljitvi in na osnovi tega priti do rezultata, kdaj in na kakšen način bomo pobiranje cestnin spremenili. Jaz sem za to. Jaz seveda zaradi vseh teh pomislekov, predvsem pa zaradi tega, ker mislim, da se ad hoc in ob nekem aktu, ki nima zveze z državnim proračunom, cestnina gre v državni proračun in iz tega ven gre v izgradnjo in vzdrževanje avtocest in seveda prek integralnega proračuna se ve, kako se to distribuira, pač ni mogoče takega pristopa imeti. To je potrebno narediti na začetku leta, ko smo sprejemali višino sredstev za izgradnjo avtocest in pa seveda to vključiti v program, ki je za letošnje leto predviden. V tem smislu je edino mogoče razpravljati. Je pa, se pa strinjam, čas je tudi pravi, je predvolilni, je vse, da je treba preprosto vsak, kjer karkoli lahko stori, zato da bo bolj všečno, tudi lahko. Ampak jaz sem za to, da če na eni strani ljudje stojijo v kolonah in ne morejo hitreje iti čez to Slovenijo in da mi realiziramo program letne izgradnje avtocest samo 69%, se je treba vprašati, ali je mogoče dodatno prispevati k temu, da se bo vir zmanjšal. Jaz nisem za to. Ne vem, mogoče se ne bo zmanjšal, mogoče se bo celo povečal. Ravno zaradi tega ker ne vem, ker želim odgovor od strokovnih služb, od vlade in od Darsa, in dokler teh zagotovil ni, da bo to uravnoteženo in da bo ta prihodek iz tega naslova tak, kot je bil približno predviden, do takrat jaz seveda tega ne morem storiti. Če se bo zmanjšal, predvidevam pa, da s tem, ko se odpravijo nekatere cestninske postaje, da se bo zmanjšal, v tem primeru jaz za to ne morem glasovati.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima kolega Ivan Božič.

IVAN BOŽIČ: Hvala lepa predsednik. Najprej bi rad malo odgovoril ministru, zakaj smo pravzaprav začeli z vprašanjem plačila cestnine proti Primorski. Zaradi tega, ker jo najbolj dolgo plačujemo. Brez teh vprašanj nikoli ne bomo nič dosegli. Ta vprašanja so pritisk na vlado in na ministrstvo in na Dars, da se razmisli, da bomo vsi koristniki avtocest v Sloveniji enaki ali pa približno enaki. Ne more biti, da od začetka izgradnje avtoceste do Postojne plačujemo proti Postojni vsi cestnino, drugje se ne plačuje. Jaz se strinjam, gospod minister, da je lahko milijarda izpada, lahko, niste pa navedli, koliko je izpada tam, kjer še danes ni nič postavljenega. To naj se enkrat pove.
Drugo, kar bi pa zelo rad rekel in odgovoril gospodu Anderliču. Tone, prosim, da dobro poslušaš, da mi ne boš potem rekel, da nisem imel prav. Cestnine v nobenem letu do danes še niso bile pobrane v nižjem znesku, kot so bile planirane. Kako si to predstavljate? Jaz ne vem, tudi s tem odprtim sistemom bi ne bil izpad. Vsako leto je več vozil, višja cestnina, ne govorite mi in vsako leto trdimo ob sprejemanju proračuna, ob planu Darsa, da to ni res, ko se govori, da bo cestnine manj. Vsako leto jo je več.
Drugo. Ko se govori okoli mest in mestnih prometnic oziroma obvoznic. Predlog Vinjete za vsa vozila in bomo zadevo rešili. Ne more samo delček ljudi, ki se vozijo na zahod, vedno plačevati, drugi pa manj ali nič.
In tretjič bi rad odgovoril na to, da sem na seji odbora za infrastrukturo in okolje že davno vprašal in dobil tudi odgovor. Dobili smo ga člani komisije 17. aprila letos. Ampak, pazite, v tem odgovoru pa piše, v tretji točki, v končnih ugotovitvah: "Že v predhodnih analizah o učinkovitosti cestnega sistema in na osnovi pobud lokalnega prebivalstva smo ugotavljali, da bi bila edina smiselna takojšnja sprememba oziroma dopolnitev cestninskega sistema na tem področju dodatna cestninska postaja na priključku Vogersko, morebiti tudi Selo. S tem bi preprečili že sedaj razmeroma visok odliv na staro cesto." Zopet govorim samo o eni cesti, samo o eni smeri. Govorimo o Sloveniji. Ko sem prišel v ta državni zbor, so mi očitali in pisali v časopisih, da kot župan bom skrbel samo za občino Tolmin. Mislim, da tega nikoli nisem delal samo za občino Tolmin. In tudi danes govorim o Darsu, ki mora poskrbeti za vse prebivalce Slovenije in koristnike avtoceste Slovenije, da bomo enako obremenjeni. Zato sem tudi podpisal amandma, ki ga je vložil gospod Terčon oziroma smo ga skupaj vložili in ga bom tudi podprl. To naj bo pritisk na ministrstvo in na Dars, da enkrat v nekem krajšem času, ne čez deset let - leta in leta že to plačujemo! - uredi tak sistem, da bomo vsi plačali, ne pa samo nekateri.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Ivan Božič. Predlagam, da počasi zaključimo razpravo o tem sklepu. Že sama razprava je brez dvoma pokazala, kje je problem. Dodatni sklep ima tako naravo, da se predlaga vladi, da najde neko rešitev. Kot rečeno, vlade pa ne moremo zavezati ali obvezati s tem sklepom, to lahko naredimo samo z zakonom. Sklep bi se pa glasil: "Državni zbor predlaga vladi Republike Slovenije, da se do poenotenja sistema pobiranja cestnine na ozemlju celotne Republike Slovenije na avtocestnih odsekih od Razdrtega proti Novi Gorici, Kopru in Sežani uvede odprti sistem pobiranja cestnine." Še dve repliki, kolega Terčon in kolega Hvalica.

DAVORIN TERČON: Moram povedati, da mi je nekdo od kolegov rekel, da če bom repliciral šefu poslanske skupine... Z gospodom Anderličem sva že prej dosti debatirala o teh cestninskih sistemih - glede na to, da smo liberalci, lahko repliciram tudi svojemu šefu poslanske skupine.
Torej, povedal sem, da je glavni namen tega sklepa, da spodbudi ministrstvo in vlado ter Dars, da čim prej poenotijo cestninski sistem. Kolega Anderlič mi je rekel, da gre za tipično lokalistični sklep. No, sedaj se pa seveda sprašujem, ali je to lokalistično, da bodo med Vipavo in Vogrskim morali plačati cestnino, ali da bodo med Divačo in Senožečami morali plačati cestnino, da pa med Šempetrom in Žalcem ter Celjem in Dramljami ni treba plačati cestnine. Ali je to res lokalistično? Ja, seveda je lokalistično, ampak je lokalistično v korist nekega lokalnega območja. To ni prav, to je pa že nacionalni problem. To je pa že nacionalni problem, ker je neko območje privilegirano napram drugemu. Zato sem že prej rekel, da apeliram tudi na vašo vest, ko ste podpirali prejšnji amandma, ki je bil bolj lokalističen, kot je ta, ker ta ima predvsem namen spodbude, da razmislite o tem in da podprete tudi ta dodaten sklep, ki bo spodbudil ministrstvo, da naredi korekten cestninski sistem.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika, Ivo Hvalica, Anton Anderlič in kolega Rožič.

IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Gospod minister, nisem dobil odgovora na svoje vprašanje oziroma na prošnjo, da mi potrdite, ali plačujem sedaj preveč ali plačujejo tisti, ki se vozijo do Kozine premalo. Meni je bilo rečeno - mislim, da je bila to gospa Gordana Višinski, potem sem se spomnil, ki mi je rekla, da bo cestnina do Razdrtega nižja. V tem primeru, jasno, sledi tožba državljana Iva Hvalice proti državi. Ampak ne glede na to, bi rad vedel, kaj je s tem. Kaj jaz sedaj plačujem? Pravo ceno ali ceno do Kozine. V vsakem primeru je nekdo oškodovan. V vsakem primeru. Kakorkoli že, ne se izmikati odgovoru, prosil bi da dobim to pojasnilo. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika Tone Anderlič.

ANTON ANDERLIČ: Jaz sem polemiziral tako z gospodom Terčonom kot z gospodom Božičem, z gospo Hrenovo in še s kom drugim. Namreč, jasno, jaz verjamem, da v tej želji, kot so bile tudi tukaj razložene, in s podpisovanjem tega teksta, da se ne ni gledalo na to, kaj pravzaprav noter piše. V tem tekstu piše in potrjuje vse tisto, kar sem rekel, vključno seveda z lokalističnim interesom Ljubljana-Vrhnika. Tu je pa še najbolj izrazit. Ampak piše: "Do poenotenja sistema pobiranja cestnine na ozemlju celotne Republike Slovenije se na avtocestnih odsekih od Razdrtega proti Novi Gorici, Kopru in Sežani uvede odprti sistem pobiranja cestnine." Govori izključno samo za en del in je to lokalistično. Ne, ne. Jaz govorim o tem, ker se je tukaj govorilo, da ne delate lokalistično, ampak da delate nacionalno itn. Ampak problem je v obrazložitvi, problem je v obrazložitvi, kjer govorite, da bo Dars v letošnjem letu izvedel študijo o optimalizaciji sistema cestninjenja. In to je ključno vprašanje. Naj ga izvede in po tistem bomo spreminjali sistem cestnine, ne pa da bomo zdaj spreminjali, potem ko bo pa študija, bomo pa spet, recimo, uvajali nekatere stvari nazaj. To je popolnoma nelogično.
In če pogledamo zadeve naprej, piše, da je smiselno, da se do poenotenja sistema pobiranja cestnine na avtocestnih odsekih v smeri proti Primorski uvede odprti sistem pobiranja cestnine. Takšen sistem je že vseskozi v veljavi na Gorenjskem, na Štajerskem, na Štajerskem ni vseskozi, ampak je po novem, prej ni bil. Iz Ljubljane v smeri Dolenjske pa se cestnina sploh ne pobira, prav tako ne tudi na avtocestnih odsekih v sami Ljubljani in Mariboru. Nadalje pravi, da bi se s tem dejanjem vsaj delno odpravile neenakosti med različnimi sistemi in regijami. Če to prebereš in poskušaš razumeti, kaj je s to obrazložitvijo povedano, je to težko razumeti. Torej, kaj pomeni to, da je treba v Ljubljani uvesti, pa v Mariboru, znotraj mest cestnino. To ta obrazložitev piše. V tem piše to in piše seveda to, da je popolnoma enaka zadeva Ljubljana-Vrhnika in Ljubljana-Višnja gora. Sploh ni res. Popolne in velike razlike so. Jaz nimam nič proti, jaz nimam nič proti, še enkrat pravim, če Dars ugotovi, da bodo s tem, ko bodo odpravljene cestnine do Vrhnike oziroma da tam se ne bo pobiralo cestnine med neko vasjo, mislim, da Senožeče in Razdrtim, da bomo zaradi tega dosegli v letošnjem letu vsaj 69-procentno realizacijo. Vsaj 69-procentno realizacijo letnega plana, ampak je to treba zagotoviti s strani Darsa in s strani ministrstva. V nasprotnem primeru, če pa iz tega naslova sredstev ne bo, pomeni, da smo prejšnjo točko oziroma to točko, ki jo imamo sedaj, ko smo sprejemali odlok, sprejeli invaliden odlok. Sprejeli smo odlok, ki ga ni mogoče realizirati. Za to gre. Ne moremo na eni strani sprejeti, kaj bomo naredili, predvideti vire, na drugi strani pa te vire odvzeti. Za to gre. Za vse ostalo mi je tako ali tako vseeno. Tega sklepa ne bom podprl. Če v tej državi ne velja nič stroka in to, da pristojni organi rečejo, kaj je tisto, kar je smiselno, strokovno in upravičeno, potem naj večina poslancev to izglasuje in bo pač drugače. Ampak, seveda, ne potem govoriti, da je pa zdaj res slabo, da se v Sloveniji gradijo prepočasi avtoceste, da je na račun avtocestnega programa zgrajenih premalo obvoznic, premalo regionalnih cest, premalo vseh stvari, ki so vezane na avtocestni program. Dejstvo pa je, da se v zadnjih treh letih iz leta v leto realizacija niža. Leta 1998 nismo realizirali 100%, leta 1999 smo realizirali pod 80% in letos je planirano 69%, kar pomeni, da niti tega - vsaj tako je bilo do sedaj, ko je bilo planirano 100, nikoli nismo dosegli 100 - ni realno pričakovati, da bomo v letošnjem letu realizirali, recimo, tisto, kar smo danes, pred eno uro tu sprejeli. Ni realno. Nekdo je že tu govoril, da je predvideno, da bo v letošnjem letu v Vipavski dolini odsek odprt, pa ga še niso začeli graditi. Planirano je, da bo proti Kozini oziroma proti Klancu odprt, da bo proti Biču, da bo proti Krtini... Sprašujem se, in mislim, da ne bo vse realizirano do tiste točke, kot bi moralo biti in kot je predvideno. In ne otežujmo še sami posla!
Samo plediram - in lahko replicirate kakorkoli - plediram samo za tem, da naj Dars in ministrstvo ocenita, kaj realno to pomeni. Če so zagotovila, da to ne bo vplivalo na izvedbo letnega programa, potem nimam nič proti. V primeru pa, da teh zagotovil ni, se mi pa zdi, da je to sprejet sklep na pamet.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Še tri replike - čaka nas še letalski zakon. Vsak ima pravico, da se oglasi k repliki. Ponovno vas pa opozarjam, spoštovane kolegice in kolegi, ta izglasovani sklep ne pomeni spremembe pobiranja cestnine, to ni v naši pristojnosti, to je v pristojnosti vlade. Sprememba je možna samo s spremembo zakona. Moč dodatnega sklepa, vemo, kakšna je. To, kar je prej kolega Terčon govoril, v bistvu v nekem smislu pritisk na vlado, da nek problem razrešuje, da ne bo napačne interpretacije.
Najprej ima repliko kolega Rožič, nato Terčon, Bajc in Zimšek.

NIKOLAJ ROŽIČ: Hvala, gospod predsednik. Mislim, da je bila ena zadeva tokrat izpuščena. Povedal bom na primeru Celja, ki je tipičen primer in ki je dostikrat, in tudi danes, že bil obravnavan - Celjani ne plačujejo cestnine in tako dalje in tako dalje. Pozabljena je bila naslednja zadeva. Celje ima odprti sistem cestnine iz razloga, ker je bila to težnja, in tudi konsenz je bil dosežen, da se cestnina ne plačuje, da se lokalni promet preusmeri z magistralne ceste na avtocesto. To je bil osnovni moment. Zadeva je 100% uspela. Tovorni promet in tudi osebni promet skozi Savinjsko dolino teče nemoteno v smeri Mozirja itd. Od Vranskega naprej se cestnina plačuje. Spomnite se tisti, ki ste se vozili skozi Celje, Maribor, kakšne so bile kolone, pa ne glede na to, da je bila že zgrajena žalska obvoznica, je bil strahoten problem. Dodatno k temu je RUC uvedel tudi še omejitev tonaže na regionalni cesti in zadeve so danes znosne. Če boste danes rekli, zaprti sistem pobiranja cestnine, se bomo znašli v isti situaciji, kot smo že bili. Mislim, da je ta moment treba in mislim, da to RUC in tudi Dars to zadevo poznata. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Rožič. Replika kolega Terčon.

DAVORIN TERČON: Torej kolegu Anderliču. Jaz sem že prej povedal. Sistem vinjet, ki pa je verjetno odpisan, daje možnost, da se obremeni tudi obvoznica Ljubljana, Maribor itn. Ne, ni sistema, ki ne bi obremenjeval tudi teh. So sistemi in vsi sistemi so relativni sistemi in relativno pravični sistemi. Zaprt sistem ne more obremeniti obvoznic velikih mest. Odprt sistem ima največ lukenj, vinjete pa niso sorazmerne s prevoženimi kilometri, vendar obstajajo sistemi, ki obremenjijo tudi vse, vprašanje pa je, kako pravično. Ampak to je vprašanje pri vseh cestninskih sistemih.
Dilema ali ta sklep sodi v letni program. Točno v letni program sodi. Sklep je popolnoma korektno napisan. Z letnim programom, na osnovi letnega programa se pripravlja ponovno odpiranje in nadaljevanje zaprtega sistema na Primorskem. Odpiranja novih postaj. Ta sklep to preprečuje in v nadaljevanju daje še sporočilo, kdaj naj se potem sicer zgodi, če se zgodi tak ali drugačen sistem, ampak naj se zgodi v celotni Sloveniji. Poglejte. Še danes se projektirajo v nekaterih delih Slovenije avtoceste za odprt sistem in v drugih delih Slovenije se projektirajo in gradijo za zaprt sistem. To pa ni korektno. Mislim, da tudi finančno ta sklep nima nobenih velikih posledic. Ima pa jasno sporočilo, jasen, simbolični pomen in jasen pritisk na pristojne izvršilne organe, da končno začnejo to področje urejevati.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Terčon. Še replike Josip Bajc, nato pa glasujemo. Še Jože Zimšek.

JOSIP BAJC: Hvala gospod predsednik. Kolegice in kolegi. Nadaljeval bi tam, kjer je kolega Terčon končal, s tem repliciram pa kolegu Anderliču. Izgleda, da ne pozna prav dobro tega našega konca. V letošnjem letu ali pa konec lanskega leta se je pričela izgradnja cestninske postaje Senožeče. Mislim, da je v izgradnji tudi cestninska postaja Divača. Govori se, naj bi se pričela graditi v letošnjem letu cestninska postaja Vogrsko in naj bi se začela graditi cestninska postaja Selo. Ne vem, da ali ne. In se sprašujem, kje je potem ta milijarda in nekaj denarja, ko je rekel minister, da bi se ob eventualnem nepričetku pobiranja cestnin na cestninski postaji Senožeče, verjetno v temu trenutku že možno, v Divači ne vem, na teh dveh cestninskih eventualnih postajah proti Novi Gorici pa ne. Jaz si upam trditi, da v Senožečah, če bomo začeli pobirati cestnino, 500 avtomobilov v celem letu ne bo šlo v Senožečah dol oziroma gor na avtocesto. Verjetno nekoliko več jih bo šlo v Divači, ker bodo uporabljali cesto za mejni prehod Krvavi potok oziroma Lipica.
Še enkrat, jaz podpiram ta predlog prav iz tega razloga. Nič bistvenega ne spreminjamo, ampak v letošnjem letu, junija, julija, avgusta, ne bomo pričeli pobirati cestnine v Senožečah, mogoče julija, avgusta, septembra v Divači. Nihče rekel in mislim, da je kolega Terčon in da je razumeti tudi ta sklep, da to ne bo oviralo pobiranja cestnine na čelni postaji v Kozini oziroma v Klancu. Kadar bomo zgradili čelno cestninsko na Razdrtem, tudi nihče ne bo oviral oziroma ta sklep ne negira te možnosti pobiranja cestnine na čelni cestninski postaji Razdrto.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika Jože Zimšek, nato razprava Janko Veber.

JOŽEF ZIMŠEK: Spoštovani zbor, gospod predsednik. Jaz sem zadnjič pred tem zborom dejal, da mi načrtujemo ceste in objekte na cestah. Gospod Jelinčič, če te jaz poslušam, bodi vsaj toliko "fer", pa ti poslušaj, ker konec koncev z žlico vse znanosti nisi samo ti. No, no...

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Jelinčič, ne segajte govorniku v besedo. Prosim kolega Zimšek.

JOŽEF ZIMŠEK: Ne, ne, bi nehal, bo verjetno lahko uporabil svojo "gofljo" Jelinčič, ko bo on kaj povedal.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: No, predlagam, da mirno nadaljujemo z razpravo. Saj sem ga opozoril, da naj ne skače sogovorniku v besedo. Razprava kolega Veber.

JANKO VEBER: Hvala za besedo. Sam bi rad to razpravo dopolnil s tem, da vendarle se moramo nekako spomniti na stanje, ko smo sprejemali rebalans nacionalnega programa izgradnje avtocest, kjer lahko povem, da smo pravzaprav s strani poslanske skupine združene liste bili skorajda edini, ki smo opozarjali na to, da rok za izgradnjo avtocest 2004 ni realen in da pretirano zadolževanje, ki edino omogoča pospeševanje te gradnje, podraži to gradnjo, predvsem pa zelo slabo vpliva na izkoriščenje sredstev, ki se zbirajo s pobiranjem cestnine. Namreč, sama cestnina mora biti namenjena vzdrževanju avtocest in predvsem odplačilu kreditov, ki jih najemamo za izgradnjo avtocest. Danes lahko že ugotavljamo, da cestnine ne bodo pokrivale stroškov vzdrževanja, ampak bodo verjetno v naslednjih letih komajda pokrivale odplačilo najetih kreditov. Takšno stanje je nastalo zaradi, mislim, da enostavne želje prenekaterih poslancev, proti katerim se gradijo avtocestni odseki, da pač mora biti avtocesta pri njih jutri in ne pojutrišnjem ali kaj podobnega. Vse te današnje razprave, ki jih vodite o načinu pobiranja cestnine, so pravzaprav posledica takšnega razmišljanja v času sprejemanja nacionalnega programa oziroma rebalansa nacionalnega programa.
Dejstvo je, da je zaprti sistem edini, ki bo v perspektivi omogočal verjetno znosno vzdrževanje avtocest in tudi znosno odplačevanje kreditov. Če ta sistem ne bo učinkovit, bodo posledice take, da bo treba iz proračuna Republike Slovenije namenjati dodatna sredstva za program, ki bi se lahko v perspektivi sam financiral. To pomeni, da smo z dosedanjim početjem povzročili, da bo Dars v perspektivi neke vrste izgubaš in bo treba to izgubo pokrivati s sredstvi proračuna. To je neke vrste negospodarno ravnanje do sedaj. Povsem upravičene so tudi kritike poslancev s Primorske, da so edini oziroma ta del Slovenije edini plačuje cestnino, ki je povsem običajna, vsi ostali so si tako ali drugače, očitno, izborili nek drug status. Razumem tudi prizadevanja, da se poskuša tudi ta sistem odpraviti. Če ne bo trdne odločitve, da gremo v zaprt cestninski sistem, ki po mojem mnenju omogoča tudi plačevanje cestnine v skladu s prevoženimi kilometri, bo iz leta v leto prihajalo samo do hujših težav.
Poleg tega je tudi dejstvo, da se iz sredstev bencinskega tolarja, ki je edini kvalitetni vir oziroma najkvalitetnejši vir pri izgradnji avtocest, vsako leto posega tako pri planiranju proračuna za potrebe drugih postavk v proračunu, in ne nazadnje tudi v letošnjem proračunu je bilo kar nekaj milijard teh sredstev prerazporejenih za državne ceste. Dejstvo pa je tudi, da je v rebalansu bilo uvrščenih kar nekaj obvoznic v program, ki se financira s sredstvi bencinskega tolarja. Ne nazadnje, korektno bi bilo, če že zahtevamo, da se ta kvalitetna sredstva trošijo na tak način, da poskušamo tudi na teh odsekih predvideti za neko obdobje tudi pobiranje cestnin, da se ta sredstva vrnejo upravljalcu, ki bo pozneje lahko uspešno opravljal tudi vzdrževanje avtocest.
Torej, problematika, ki je pred nami, je nastala predvsem zaradi nepripravljenosti, da se prisluhne resnim problemom, ko se pogovarjamo o rebalansu nacionalnega programa. To, kar imamo danes, je izredno neusklajeno in mislim, da edina rešitev pri tem je, da se seveda čim prej pristopi k zaprtemu sistemu in da seveda prenehamo s temi razpravami. Samega sklepa, ki je danes pred nami, ne bom podprl, se bom vzdržal. Dejstvo pa je, da če ta problem ne bo rešen v kratkem, je resnično ta odsek proti Primorski v neenakovrednem položaju z ostalimi v Sloveniji. Mislim, da je to tudi treba upoštevati, če se bo sprejemal rebalans programa v naslednjem mandatu. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Na glasovanje dajem torej predlagani sklep. Ugotavljamo prisotnost! Po dveurni razpravi bi kolega Božič rad obrazložil svoj glas.

IVAN BOŽIČ: Mislim, da sem že prej rekel, da bom podprl ta sklep. Podprl ga bom pa tudi zato, glejte, tu je zapisnik odbora za infrastrukturo po posvetu o cestninah lani 6. aprila. Danes smo na istem mestu. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Torej ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.) Kdo je za predlagani predlog sklepa z dopolnim uvodnim stavkom, kot sem ga sam večkrat že prebral.
Kdo je za? (31 poslancev.) Kdo je proti? (11 poslancev.)
Ugotavljam, da je bil predlog sklepa sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na naslednjo točko, to je 25. TOČKA DNEVNEGA REDA, to je OBRAVNAVA PROGRAMA DELA DRUŽBE ZA AVTOCESTE V REPULIKI SLOVENIJI ZA LETO 2000. Program je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije, ki pa je svoj tekst programa dela nadomestila z novim, le-tega pa je včeraj že obravnaval tudi, danes, obravnaval tudi odbor za infrastrukturo in okolje.
Sprašujem predstavnika vlade ali želi besedo? Gospod minister.

MAG. ANTON BERGAUER: Spoštovani predsednik, cenjene poslanke in poslanci! Kot je bilo naloženo ob zadnji obravnavi programa dela Dars za leto 2000, da ga moramo uskladiti s predlogom programa razvoja in vzdrževanja avtocest, smo to tudi storili. Vlada je na včerajšnji seji sprejela dve dopolnitvi, ki se nanašata na isto vsebino, kot je bilo v programu razvoja in vzdrževanja avtocest. To je amandma gospoda Ferija Horvata na tretji amandma tega gradiva, ki določa, da se dodatno naredi rekonstrukcija ceste R-714 ter pomotoma izpuščen prehod cestno-železniškega križanja Oslušavci. Zaradi tega je gradivo, ki ste ga dobili, dopolnjeno na strani 10, kjer je ta cesta dodana, R-714, in na strani 11, kjer je tudi pomotoma izpuščen iz osnovnega gradiva v Poročevalcu, kjer ste lahko na strani 103 tudi videli, da je bil v osnovnem gradivu železniški prehod Oslušavci vključen, potem pa v gradivu, ki ga obravnava državni zbor, ni bil, zato je bilo to tudi treba dopolniti.
S tem lahko ugotovimo, da je program dela Dars usklajen s programom razvoja in vzdrževanja avtocest za leto 2000. Predlagam, da se v predloženi vsebini tudi potrdi. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod minister. Program je danes obravnaval odbor za infrastrukturo in okolje kot matično delovno telo. Želi predsednik odbora besedo? Prosim, kolega Presečnik.

JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. V zvezi z današnjo sejo smo pripravili dodatno poročilo, kjer je obrazložen predlog in dva sklepa, ki ju imamo tudi napisana, tako da ne bi utrujal z branjem le-teh. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Presečnik. Želi predstavnik sekretariata besedo? (Ne želi.) Želi kdo od poslank in poslancev besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem.
Na glasovanje dajem odlok, ki se glasi: "Državni zbor Republike Slovenije daje soglasje k programu dela družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d., za leto 2000, z dne 11.5.2000." Ugotovimo prisotnost! Svoj glas bo obrazložil kolega Hvalica.

IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Seveda bom glasoval za, vendar je treba povedati, da je program nerealen. Za to govornico sem že povedal, za odsek ceste, po kateri se vozim vsak dan, vem, da ne bo v skladu s tem programom - in to je grenak priokus ob tem glasovanju. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Hvalica. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (46 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je državni zbor predlagani odlok sprejel. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 10.A TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O LETALSTVU. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Proceduralno. Proceduralni predlog kolega Veber.

JANKO VEBER: Spoštovani predsednik. Danes smo dobili zelo obsežno gradivo. Gre za poročilo k predlogu zakona o letalstvu, odbora za infrastrukturo in okolje. Kot sem ga uspel pregledati v tem kratkem času, ugotavljam, da niso izpolnjeni vsi tisti zahtevki, ki so bili podani pri obravnavi tega zakona na delovnem telesu. Konkretno gre za izrecno zahtevo odbora, torej službe za zakonodajo in pravne zadeve, ki je zahtevala, da se obrazložitve, v katerih je napisano, da je amandma usklajen z mnenjem sekretariata, umaknejo oziroma nadomestijo z ustreznimi obrazložitvami, ki govorijo o vsebini amandmaja.
Ugotavljam v tem poročilu, da ta izrecna zahteva sekretariata ni izpolnjena in seveda s tem tudi ugotavljam, da niso dani pogoji za sprejem tega zakona. Razlage, ki manjkajo, so predvsem in izrecno vsebinske narave, ki v celoti tudi spreminjajo koncept tega zakona. Glede na to, da je pred nami 70 strani amandmajev, sem tudi prepričan, da jih danes do zaključka seje ne bomo uspeli vseh obravnavati. Seveda bi bilo smiselno počakati, da zaradi stiske, zaradi časovne stiske damo predlagatelju možnost, da obrazložitve nadomesti s tem, kot je pač sekretariat tudi izrecno zahteval pri sami obravnavi na odboru za infrastrukturo. Mislim, da bi bilo tudi to korektneje do vseh poslank in poslancev, ki bomo odločali o teh amandmajih. Med drugim pa želim opozoriti tudi na to, da so amandmaji večinoma sprejeti kot odborovi amandmaji. Vse sprejete amandmaje, ki jih bo državni zbor sprejel, seveda vse posledice teh sprejetih amandmajev bodo neposredno padle na državni zbor, kajti sama vlada se je tukaj v celoti umaknila. Zelo malo je amandmajev, ki so sprejeti s strani vlade, sprejeti so odborovi amandmaji. Zato mislim, da tako neodgovorno sprejemanje pomembnega zakona vendar ne sme biti prednostna naloga v današnjem dnevu.
Predlagam, da se ta obravnava preloži na prvi možni termin pri tej seji, ko bodo te obrazložitve dopolnjene. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Veber. Zahteva sekretariata ni poslovniška določba in sekretariat ne more nič zahtevati. Ta razlog ni, to ni razlog za prestavitev. Drugo vprašanje, ki se mi postavlja, pa je, da ste danes dobili pregled amandmajev. Res pa je, da je 6.4. bila prvič seja delovnega telesa, ko ste pričeli z obravnavo te točke, 4.5. drugič, 11.5. pa zadnjič. Vem pa, da je bilo več sej, pogovor na kolegiju, kjer smo vsi imeli enotno stališče, da je to ena od prednostnih zadev, povezana z EU. Apelirali smo na delovno telo, naj končno ta zakon pripravi. Moj predlog je, da pričnemo z obravnavo. Če se bo med obravnavo pokazalo, da niso izpolnjeni pogoji, dam takoj vaš predlog, kolega Veber, na glasovanje in potem prekinemo to točko dnevnega reda. Ni pa razloga, da sekretariat nekaj zahteva. Nima ta poslovniške pristojnosti. On samo predlaga, svetuje, delovno telo se pač odloči oziroma plenum se potem dokončno odloči. Tako gremo po postopku, kot je po poslovniku. Sprašujem predstavnika vlade, če želi besedo, da predstavi vsebino zakona.

MAG. ANTON BERGAUER: Hvala lepa gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci. Še enkrat lep pozdrav.
Državni zbor Republike Slovenije je na 11. seji 26. februarja 1999 opravil prvo obravnavo in predlagatelju naložil, da pri pripravi predloga zakona o letalstvu za drugo obravnavo izvede sledeče.
Prvič. Dodatno prouči in navede skladnost posameznih določb z določbami evropskega sporazuma ter skladno z določbami posameznih predpisov skupnosti, ki se nanašajo na civilno letalstvo. Pri tem naj v predlogu besedila vgradi določbe iz predpisov Evropske unije tako, da bo zagotovljena skladnost s temi predpisi.
Drugič. Upošteva pripombe in ugotovitve ter mnenje sekretariata državnega zbora za zakonodajo in pravne zadeve.
Tretjič. V sodelovanju z gospodarskimi družbami prouči in se opredeli do mnenj in predlogov, ki so jih le-te podale k prvi obravnavi zakonskega predloga.
Četrtič. Smiselno upošteva in prouči tudi razpravo odbora, ki je bila vodena ob predlogu zakona o zračnem prometu. Predlagatelj zakona je pri pripravi gradiva za drugo obravnavo sledil omenjenim zahtevam. Pri tem še posebej izpostavljam, da smo med postopkom sodelovali tudi s predstavniki evropske komisije, direktoriatom za transport in pa s strokovnjaki Phare programov, ki tako oblikovan zakon podpirajo.
Iz obrazložitev posameznih členov oziroma poglavij je razvidno, kako so upoštevani posamezni predlogi, pripombe in stališča.
Gospe in gospodje poslanci! Rad bi poudaril, da je bilo temeljno vodilo predlagatelja, da pripravi sodoben evropski predpis, ki bo sledil tudi sodobnim varnostim letalskih standardov mednarodnih letalskih organizacij, pa seveda tudi zahtevam na področju civilnega letalstva v evropskem prostoru. Pri tem smo seveda upoštevali vrsto evropskih predpisov z naslednjih področij. S področja varnosti v letalstvu in tehnično harmonizacijo, operacij na letališčih in okolja in nenazadnje s področja dostopa do tržnih različnosti v prometu. Od prve obravnave je bilo opravljenih veliko usklajevanj in oblikovanj, veliko novih rešitev, seveda tudi ob upoštevanju sklepov in stališč, ki ste jih sprejeli v državnem zboru ob prvi obravnavi.
V nadaljevanju priprave je bila 9. marca letos na predlog odbora za infrastrukturo in okolje opravljena tudi javna predstavitev mnenj, ki je zajela posamezna izpostavljena vprašanja, ki zadevajo zlasti letališča. Glede na izpostavljeno problematiko na javni obravnavi, je vlada v svojem predlogu z dne 4.4.2000 predlagala 28 amandmajev. Ti amandmaji se nanašajo na sledeče člene: 15., 16., 79., 80., 87., 93., 96., 101., 132., 135., 139., 141., 142., 155., 156., 157., 158., 160., 161., 162., 163., 185., 194., 195., 196., 206 in 211. Že pred tem pa je vlada tudi podala dva amandmaja, ki sta se nanašala na 208. in 207.a člen oziroma to področje sta uredila.
Te amandmaje obravnava odbor za infrastrukturo in okolje v dneh 6.4., 4.5. in 11.5. letos. Odbor tudi predlaga vrsto amandmajev, ki so zajeti v predlogu amandmajev, ki ste jih danes sprejeli na klop. Kljub velikemu številu predlaganih amandmajev je potrebno poudariti, da je bilo v okviru priprave gradiva za obravnavo na odboru za infrastrukturo in okolje že rešeno veliko vprašanj oziroma pripomb, ki izhajajo iz mnenj sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve z dne 3.4.2000. Nekaj predlaganih členov je še odprtih. Nekaj zaradi morda tudi problematike, povezane s prevodi, in zaradi problematike, glede uskladitve globalnih in letalskih standardov in pa evropskih predpisov s slovenskim pravnim redom in pa z njihovo usmeritivijo v naš pravni red. Nekaj pa tudi zaradi upoštevanja poslovniških določil državnega zbora, da bodo lahko v gradivu za tretjo obravnavo vključeni ustrezni popravki oziroma uskladitve, potrebne zaradi zagotovitve konsistentnosti predlaganih gradiv oziroma zakona.
V pripravo zakonskega predloga je bilo vloženega veliko napora, tako predlagatelja kot tudi odbora za infrastrukturo in okolje in njihovih strokovnih služb, pa tudi poslancev, seveda ob sodelovanju sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, ki je po obravnavi na odboru tudi že opozoril na naketera še odprta vprašanja, ki jih bo potrebno dokončati, dokončno doreči še v okviru priprave gradiva za tretjo obravnavo. Predlagani amandmaji Vlade Republike Slovenije in odbora v veliki meri upoštevajo pripombe in mnenje sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve. Pomenijo tudi velik napredek pri pripravi zakona, ki je strokovno zelo zahteven in v veliki meri tehnični predpis. Za sodelovanje se zahvaljujemo tako odboru za infrastrukturo in okolje kot tudi sekretariatu državnega zbora za zakonodajo in pravne zadeve, ker je prek teh razprav prišlo do izčiščenja marsikaterega problema.
Predlagatelj ne podpira vloženih amandmajev poslanskih skupin oziroma posameznih poslancev, ki so ali želijo v amandmajih, ki jih v posameznih členih predlaga vlada oziroma odbor ali pa ki temu amandmaju nasprotujejo. Namreč, glede posameznih določb, ki so bile med pripravo tega zakona najbolj sporne, nanašajo se pa zlasti na letališča, je vlada ali oblikovala svoje amandmaje oziroma jih je v svojih amandmajih oblikoval odbor za infrastrukturo in okolje.
Predlagani zakon je nujno potreben, tudi glede na zavezo Republike Slovenije do skiringa in v državnih organih, v državnem programu za prevzem reda Evropske unije, kjer smo se zavezali, da bo ta zakon pripravljen, še posebej pa tudi v zvezi z večstranskim sporazumom o postavitvi skupnega evropskega zračnega prostora.
Novi zakon bo nadomestil zakon, ki predstavlja že povzeto ureditev bivše države, ki je pa že dejansko zastarela zakonodaja. Menimo, da bomo s tako predlaganim zakonom in amandmaji vlade oziroma amandmaji odbora, ki so predlagani za drugo obravnavo, na področju letalstva dosegli osnovni cilj oziroma namen tega zakona, in sicer varen zračni promet. Ni odveč poudariti, da je predlagani zakon tudi podlaga za izdajo številnih podzakonskih aktov, ki bodo omogočili tudi uskladitev oziroma tudi lažje in hitrejše usklajevanje slovenskih letalskih predpisov z vse strožjimi zahtevami letalskih varnostnih standardov in zahtev, ki veljajo za Evropo in celotno področje sveta. Varnosti pa je v letalstvu tudi sicer namenjen največji poudarek.
Spoštovane gospe poslanke in poslanci! Prosim, da zakon podprete in mu tako daste zeleno luč s sprejemom predlaganih amandmajev vlade oziroma odbora za infrastrukturo in okolje. Tako bomo zakon tudi v skladu z vašo napotnico, da korigiramo oziroma pripravimo za tretjo obravnavo čim prej, da potem čim prej sprejmemo v tretji obravnavi celoten zakon.
Še enkrat predlagam, da se v drugi obravnavi zakon takšen, kot je, sprejme, da se pa seveda zavežemo, tako kot sem tukaj napovedal, da pripravimo za tretjo obravnavo še nekatere zadeve, za katere vemo skupaj s sekretariatom za zakonodajo, da je potrebno še nekatere člene izpiliti. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu ministru. Predlog zakona je obravnaval odbor za infrastrukturo in okolje kot matično delovno telo. Prosim predsednika odbora, da poda poročilo, predstavi mnenje odbora.

JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa gospod predsednik. Torej, poročilo je izredno obsežno. Jaz bom pa popolnoma v nasprotju s tem popolnoma kratek.
Odbor za infrastrukturo in okolje je predlog navedenega zakona za drugo obravnavo obravnaval na 55. seji, in sicer trikrat: 6. aprila, ter 4. in 11. maja.
To poročilo je, kot rečeno, pripravljeno in je izredno obsežno predvsem zaradi tega, ker je odbor na mnoge člene oblikoval svoje amandmaje in se opredelil tudi do amandmajev, ki jih je prejel. Pri tem moram poudariti tudi to, da smo pri obravnavi in sprejemanju posameznih amandmajev k posameznim členom upoštevali tudi dejstvo, da bo treba za tretjo obravnavo nekatere rešitve še uskladiti in dodelati. To je navedeno pri obrazložitvah k posameznim amandmajem odbora, ki jih imamo tudi v tem poročilu navedene.
Torej, odbor predlaga državnemu zboru, da amandmaje, ki jih je pripravil odbor, in amandmaje, ki jih je odbor podprl, sprejme. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi besedo predstavnica sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Mnenje sekretariata je tokrat napisano na 17 straneh. Prehajamo na razpravo poslanskih skupin. Poslanska skupina združene liste socialnih demokratov. Proceduralni predlog? Prosim, kolega Veber.

JANKO VEBER: Hvala, še enkrat, za besedo. Iz izvajanj, ki so bila po moji prvi proceduralni zahtevi, tako ministra kot tudi predsednika odbora za infrastrukturo, je razvidno, da je gradivo izredno obsežno, da je bilo sprejeto veliko število amandmajev na odboru in da vsi ti amandmaji dejansko niso usklajeni niti z našo zakonodajo niti z direktivo Evropske unije. V poslanski skupini smo navajeni, da se v takih primerih vendarle poskušamo seznaniti z rešitvami, o katerih moramo glasovati, zato, predsednik, proceduralno zahtevam, da daste na glasovanje predlog, da se obravnave tega zakona danes ne opravi.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Iz kakšnih razlogov?

JANKO VEBER: Iz razlogov, ki sem jih...

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: 6.4. so člani odbora prejeli vse amandmaje, 6. aprila.

JANKO VEBER: Gospod predsednik, člani odbora so le manjšina v državnem zboru.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Bom dal na glasovanje, samo povejte, po katerem členu, kajti če je člen 73, bi lahko poslanske skupine dobile besedo.

JANKO VEBER: Prav, bom do nadaljevanja te seje preveril tudi to poslovniško določilo in se bom skliceval na poslovnik...

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ali vi samo predlagate, da danes prekinemo in da v nadaljevanju seje...?

JANKO VEBER: Predlagam, da se danes ne obravnava tega zakona, ker ni ustreznih obrazložitev k amandmaju in želimo to proučiti, in se v sklopu te seje, ko bo nadaljevanje, ta zakon takrat tudi obravnava, ko bo možno.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Katerih obrazložitev ni? Prosim, da podate konsistenten predlog. Sam ocenjujem, da poslovniški razlogi za začetek so - ocenjujem, da so - če pa predlagate po poslovniku, da danes točke ne obravnavamo, bom dal vaš predlog na glasovanje. Samo to mi povejte.

JANKO VEBER: No, poslovniškega določila ta hip resnično nimam pred sabo, tako da tega...

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ja, prosim, za pet minut prekinjam... Po katerem členu?

JANKO VEBER: No, v skladu - če sem pravilno slišal - s 73. členom poslovnika državnega zbora v imenu poslanske skupine predlagam, da se danes ne opravi te razprave.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ne, predlagam, da za pet minut prekinemo - to je predlog za naslednjo sejo, vi ste imeli drugačen predlog. Sejo prekinjam za pet minut, da se dogovorimo o nadaljevanju te točke.

(Seja je bila prekinjena ob 12.05 uri in se je nadaljevala ob 12.11 uri.)

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice in kolegi! Sedaj nadaljujemo sejo. Ugotavljam najprej prisotnost! Na glasovanje bom dal predlog poslanca Vebra, da državni zbor danes ne obravnava te točke dnevnega reda, ampak jo seveda obravnava v nadaljevanju te seje. Poslovniško bi lahko ta predlog sklepa šel tudi v člen 65, ki govori, da med sejo državni zbor lahko spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda. Res pa je, da trenutno nimamo še pripravljene naslednje točke, to pa je 35. - predlog zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala. Poročilo delovnega telesa se pripravlja. Ugotavljamo prisotnost! /Govor iz klopi./ (33 prisotnih.) Drugič ugotavljamo prisotnost! (35 prisotnih.)
Državni zbor ni sklepčen. Sejo nadaljujemo čez 15 minut ob 12.23.

(Seja je bila prekinjena ob 12.13 uri in se je nadaljevala ob 12.23 uri.)

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Tretjič ugotavljamo prisotnost, ta prisotnost je pomembna, tako da ... (50 poslancev in poslank.) Državni zbor je sklepčen in lahko odloča. Na glasovanje dajem torej proceduralni predlog kolega Vebra, da danes državni zbor prekine obravnavo 10.a točke dnevnega reda, to je druga obravnava predloga zakona o letalstvu, jo pa seveda nadaljuje v okviru nadaljevanja te redne seje. Kdo je za tak proceduralni predlog, naj prosim glasuje.
Kdo je za? (12 poslancev.) Kdo je proti? (31 poslancev.)
Ta predlog ni dobil večinske podpore.
Sprašujem, ali želite - nadaljujemo, pač, razpravo oziroma potek, kot je poslovniško določen - ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Da.) Gospod Potrč v imenu poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov.

MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospod predsednik. V imenu poslanske skupine ne bom predlagal odmora. Ne! Zaradi tega, ker si boste odmore naredili sami, ko boste začeli glasovati o amandmajih in ko boste sami, glede na sklepčnost, ko mora predsednik državnega zbora čakati 10 minut - ali pa 5 minut - po napovedanem, ker prihajate. Mi smo bili pa v poslanski skupini v večini tu. Boste sami ugotovili. Rekel bi rad samo naslednje. Takšen način dela, gospe in gospodje, je pač nekorekten! Veste, kakorkoli začeti pred - uro in pol - koncem z obravnavo zakona, s katerim se je matično delovno telo zelo zelo zelo - bi rekel - trudilo; pri katerem je mnogo amandmajev dala vlada, še več matično delovno telo, ki ga je tega 70 strani, ki smo jih dobili danes na mizo in bi, pač vsaj glede nekaterih vprašanj, te stvari radi pogledali in se v poslanski skupini dogovorili, kako naprej ravnati; ne dati te možnosti - bi rekel, če bi bilo formalno mogoče, jaz sem tudi kolegom rekel, če bi bilo formalno mogoče, bi jaz predlagal, da izglasujete sklep, da se o celem zakonu glasuje enkrat. Ker vi vse veste, vas ne skrbi nič, vam je vseeno, kaj v posameznem členu piše, vi ste se odločili, kako boste glasovali, ne rabite nobenih posvetovanj, pa bi bilo boljše, da enkrat o vseh amandmajih na 70-ih straneh glasujete in rečete: zakon smo sprejeli. Če je to možno, naj se to naredi; ker ne dovolite, da bi državni zbor, vsaj tisti posamezniki, ki bi morda želeli nekatere stvari - ne vse, ampak nekatere stvari - še enkrat pogledati in se odločili, kaj in kako bomo o odločitvah matičnega delovnega telesa ravnali.
Jaz vem, da je to moledovanje, bi rekel, brez haska, ampak enostavno se mi je zdelo to na nek način nujno povedati, ker takšen način dela na nek način meni osebno ni všeč in - po mojem - tudi v posebno čast vam, ki tako odločate ni. Ampak, to je način vašega večinskega dela. Vašega dela. Za vas niso pomembni argumenti in dejstva ampak grobost in sila. Treba je to narediti, ker smo se tako odločili. Potem pa dajte!

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Potrč. Poslovnik ne omogoča enkratnega glasovanja o vseh amandmajih. Stališče poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije predstavlja Jelko Kacin.

JELKO KACIN: Hvala za besedo, gospod predsednik. Čez dober mesec bo minilo 9 let, odkar je Republika Slovenija razglasila svojo samostojnost na nočni seji skupščine v teh prostorih. Tistega večera pa je Slovenija tudi simbolno prevzela svoj zračni prostor, s tem da je prevzela nadzor nad kontrolo letenja na letališču Brnik in poskrbela za enako stanje tudi v Mariboru in tudi v Portorožu. V Cerkljah se, seveda, to ni zgodilo.
No, in odkar smo samostojni, imamo tudi svoj zračni prostor in verjetno potrebujemo tudi zakon o letalstvu. Mi svojega zakona o letalstvu nimamo. Imamo jugoslovanski zakon o letalstvu, iz časov prejšnje države, ko se je letalski promet podrejal potrebam jugoslovanskega vojaškega letalstva, ko je šlo za doktrino splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ko se je v zračnem prostoru SFRJ razpravljalo o tem, kdo ima prednost, kdo lahko kontrolira, ali ob JAT-u lahko obstaja še kakšna druga letalska družba, ali lahko komercialne dejavnosti opravlja še kakšno drugo letališče, ali lahko kakšna tuja letalska družba prileti še v katero drugo republiko nekdanje Jugoslavije ali ne. Letalski zakon takratne SFRJ je bil nekaj takega kot namenska industrija Jugoslavije: vsi so sodelovali v proizvodnji tanka, ampak ni ga bilo mogoče sestaviti v nobeni republiki. Če države ni več, tudi namenske industrije ni več. In sedaj, ko skupne države ni več, imamo seveda stanje, kakršno imamo.
Če želimo proti Evropi, potem je treba evropski zakonodaji prilagoditi in z njo uskladiti tudi zakon o letalstvu. Vse politične stranke v tem državnem zboru so se zavezale za podporo Evropski uniji in zvezi Nato, razen Zmaga Jelinčiča, ki pa je v tem primeru k sreči predsednik Letalske zveze Slovenije in mora v nasprotju s svojimi političnimi stališči kot predsednik Letalske zveze Slovenije storiti vse, kar je v njegovi moči, da bi Republika Slovenija čim prej dobila zakon o letalstvu. Ta zakon o letalstvu se rojeva skozi kleščni porod. Cela vrsta prišepetovalcev je, in prisotni so tudi danes na tem balkonu tukaj, ki poskušajo ta porod odložiti. Ampak vsi, ki se vsaj približno spoznate na rojevanje človeške vrste, veste, da je zadrževanje ploda v maternici predolgo zelo škodljivo. In to se dogaja s tem zakonom o letalstvu. Nekateri si izmišljajo vse mogoče in nemogoče proceduralne razloge, da se obravnava ne bi zgodila.
Zato, gospe in gospodje, v imenu poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije predlagam, da čim prej opravimo drugo branje in zberemo dovolj političnega poguma odločnosti in odgovornosti, da za tretje branje pravočasno pripravimo amandmaje, ki bodo omogočili, da se ta zakon uveljavi. Ne gre za tisto, kar se nekaterim zdi: za prerekanje med letališčem in med Adrio. Sploh ne! Gre za veliko bolj pomembne stvari. Gre za varnost letalskega prometa, gre za kontrolo v našem zračnem prostoru, gre za to, da odgovorimo na vprašanje, ali je Slovenija v polnem obsegu suverena, tudi ko gre za njeno civilno letalstvo. In to bomo s tem zakonom dobili. Cela vrsta proceduralnih zadreg in poskusov, ki smo jim bili priča sedaj s strani ene stranke, pa vodi k zavlačevanju, k doseganju strateškega cilja, da se ta zakon ne sprejme v tem mandatu, da se stanje, kakršno je, prolongira v naslednji mandat in da se vsa ta zgodba po volitvah, kadarkoli že bodo, začne znova. In to je treba preprečiti na podlagi podpisov, s katerimi so vsi predsedniki parlamentarnih strank in oba poslanca narodnosti podpisali svojo zavezo, da podpirajo naš vstop v Evropo.
Zato bo poslanska skupina liberalne demokracije podpirala sprejem zakona v drugem branju in ob koncu tudi predlagala, da vendarle zberemo dovolj razuma in politične moči ter treznosti, da v tretjem branju zakon izpilimo do te mere, da nam bo v ponos, pomoč in podporo. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Kacin. Stališče poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke predstavlja Zmago Jelinčič.

ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegice in kolegi ter predstavniki vlade, lep pozdrav! Slovenska nacionalna stranka bo podprla zakon o letalstvu; prepričani smo, da ga nujno potrebujemo.
Zakon, ki zdaj obravnava to tematiko, je še star jugoslovanski zakon, ki je nastajal v 70. letih in ki je pravzaprav upošteval takratne razmere na takratnem jugoslovanskem nebu. Zato je treba v skladu s tistim zakonom še dodatnih, približno 80 ali 90 podzakonskih aktov, ki še vedno veljajo in se jih moramo še vedno držati, čeprav so že daleč daleč stran od realnega stanja v današnjem letalstvu. Zato mene osebno in našo stranko še toliko bolj čudi odnos združene liste do tega zakona. Če nič drugega, je stranka s svojim predsednikom Borutom Pahorjem vehementno in z veseljem podpisala listino o čimprejšnjem vstopanju v Evropo...

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Jelinčič, v stališčih poslanskih skupin ni polemike.

ZMAGO JELINČIČ: ...Gospod predsednik, ne gre za polemiko, gre samo za pojasnitev, kronološko pojasnitev dejstev. /Oglašanje iz dvorane./ A potem... To je pa za mene novo dejstvo! To se pravi, združena lista ni podpisala listine o skupnem nastopanju in zagovarjanju evropske zakonodaje. No, me zelo veseli! Slovenska nacionalna stranka je kritična do Evropske unije in do Nato pakta in se zahvaljujem združeni listi, da je spremenila svoje mnenje. /Smeh./ Vendar, kot mi je bilo do danes znano, se zavzemajo za vstop v Evropsko unijo. In ravno zakon o letalstvu je ede od tistih zakonov, ki so nujno potrebni in kjer zakonodaja zastaja že skoraj leto dni, glede na obljube, ki jih je država Slovenija dala Evropi.
Mene ne skrbi zamuda zaradi obljub do Evrope, skrbi pa me zamuda zaradi varnosti letenja in zaradi organiziranosti letenja. Nekateri ljudje so pripravljeni podrediti varnost na slovenskem nebu svojim osebnim oziroma strankarskim interesom - tega pa ne razumem. In proti temu se Slovenska nacionalna stranka bo vedno borila s parlamentarnimi sredstvi, tako kot zmoremo; to se pravi, izza te govornice.
Zakon je nujno potreben. V času sprejemanja zakona so predvsem od strani združene liste bili izkoriščane vse proceduralne možnosti zavlačevanja tega zakona - sprejetja zakona: razprave na odboru, potem pripravljena je bila tudi javna predstavitev mnenj, ki je pokazala, da je resnica in da je pravilna usmerjenost v tem, da se zakona čim prej sprejme.
Edini, ki tega niso zastopili - izgleda, so predstavniki združene liste in pa predstavniki Aerodroma Ljubljana, ki so v najtesnejši zvezi z združeno listo.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Jelinčič, prosim, da ne nadaljuješ na ta način, kajti v svojem nastopu ti predstavnik združene liste ne more odgovoriti, ker ni dovoljena polemika s stališčem poslanske skupine. Če je potrebno, naj se to zgodi v razpravi ob posameznih amandmajih in členih. Sedaj pa te prosim, da si korekten in da ne nadaljuješ na tak način svoje razprave.

ZMAGO JELINČIČ: Gospod predsednik, jaz sem prisostvoval sejam odbora za infrastrukturo in samo povem, kaj se je dogajalo na sejah odbora za infrastrukturo. In ravno to se je dogajalo. Vendar: v redu! Pustimo tudi to primiru, bo še dosti časa, da se povejo zakulisne igrice.
Vračam se na zakon sam. Nujno je potrebno sprejeti zakon! Zamujamo in neurejene razmere v letalstvu včasih mejijo na skorajda na nesrečne slučaje, ki bi se lahko zgodile. Zaenkrat smo imeli precej sreče pri teh zadevah. In kar nekajkrat se je zgodilo, da smo se izognili določenim - tudi katastrofam zaradi tega, ker zakona še nimamo; ker ne spoštujemo določenih mednarodnih predpisov.
In tudi na to, da nam evropejski zračni prevozniki dajejo slabe ocene, če izvzamem tudi tisto, da smo drugo najdražje letališče v Evropi, kar pomeni pravzaprav tudi v svetu, če to izvzamem, pravzaprav naše letalstvo nima dobrega glasu. Tukaj izvzamem športno letalstvo, kjer smo v letošnjem letu dosegli kar nekaj svetovnih rekordov. Ampak kar se tiče civilnega letalstva, če ne bomo sprejeli zakona; ne vem - pa ne govorim o vstopanju v Evropo. Kot sem že povedal, tam je za našo stranko bolj pomembna treznost kot hitrost. Vendar pa, ravno ta zakon o letalstvu je pa tisti, ki zahteva poleg treznosti, ki je vgrajena v ta zakon, tudi hitrost. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Želi še katera od poslanskih skupin besedo? (Ne želi.) Prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih členih predloga zakona. Razpravo bomo vodili na podlagi pregleda amandmajev z dne 11.5. Reci in piši: 70 strani.
Zboru predlagam najprej, da z drugo alineo 189. člena poslovnika po končani razpravi in glasovanju o amandmajih in členih razpravlja in glasuje skupaj o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ta sklep dajemo na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! Danes je veliko glasovanj pri tej točki dnevnega reda. Če ne bo dovolj visok kvorum, bomo zelo zelo težko delali. Lepo prosim, da se poslanke in poslanci, ki so v hiši, da se nam pridružijo, da lahko normalno odločamo. (40 poslank in poslancev.) Ugotavljamo prisotnost drugič! (39 poslank in poslancev.)
Sejo nadaljujemo za tretje glasovanje 12.54.

(Seja je bila prekinjena ob 12.44 uri in se je nadaljevala ob 12.58 uri.)

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Tretjič ugotavljamo prisotnost. (55 prisotnih.) To je najvišja današnja številka.
Kdo je za predlog sklepa, da bo državni zbor glasoval skupaj o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji? (53 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Sedaj lahko preidemo na razpravo o posameznih členih in vloženih amandmajih. Kot rečemo, bomo razpravo vodili na podlagi pregleda amandmajev z dne 11.5.2000.
V razpravo dajem 1. člen in dva amandmaja, ki ju predlaga odbor. Minister je v nastopnem govoru povedal, da vlada podpira vse amandmaje odbora. Razpravljati želi kolega Veber.

JANKO VEBER: Hvala za besedo, predsednik. Pismeno sem se prijavil pred začetkom te razprave in želim to prijavo izkoristiti pri 1. členu, ki govori o vsebini zakona.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Razprave o vsebini zakona ni v drugi obravnavi, samo poslanske skupine.

JANKO VEBER: 1. člen...

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Samo o 1. členu je zdaj razprava, ja, tako. Prosim.

JANKO VEBER: Ja. Ja. O 1. členu, zato opozarjam na to.
1. člen govori o vsebini zakona, zato se, seveda, tudi ob tej priložnosti javljam na podlagi tiste prijave k besedi. Želim pa povedati, da predvsem zaradi tega, ker imamo samostojno državo in ta država potrebuje dobre, kvalitetne zakone, ki jih je možno izvajati in ki zagotavljajo predvsem varnost, tako naših prebivalcev kot tudi vseh tistih, ki prihajajo v našo državo, je pomembno, da je zakon o letalstvu čim kvalitetnejši. To je zagotovo prioriteta pri vodenju vsake države in prepričan sem, da bi tako moralo biti tudi pri vodenju Slovenije. V združeni listi menimo, da je to eno od pomembnejših vodil pri sprejemanju zakonodaje.
Že v prvi obravnavi predloga zakona o letalstvu, ki ga je za sprejem državnemu zboru pripravila vlada Republike Slovenije, je poslanska skupina združene liste glasovala za predlog zato, ker je bil tekst relativno sprejemljiv in ker je državni zbor ob sprejemu predloga zakona sprejel še delovni sklep, po katerem je bil predlagatelj zavezan, da v sodelovanju z gospodarskimi družbami prouči in se opredeli do mnenj in predlogov, ki so jih le-te podale k prvi obravnavi predloga zakona o letalstvu. S tem, seveda tudi hočem zelo jasno povedati, da združena lista zelo konstruktivno sodeluje ves čas pri sprejemanju zakona o letalstvu in vsi tisti očitki in podtikanja, ki so bila iznešena predvsem v izvajanju gospoda Jelinčiča v imenu poslanske skupine nacionalne stranke, seveda ne držijo. Namreč, sprejem tega sklepa v prvi obravnavi je zagotovo vzbujal pričakovanja, da bo predlagatelj med prvo in drugo obravnavo razčistil in uskladil vsa sporna vprašanja in se predvsem tudi zelo jasno opredelil o konceptu samega zakona. In, seveda, tako v prvi obravnavi oziroma po zaključeni prvi obravnavi je možno spreminjati koncept tega zakona oziroma, pač, ga dopolniti v tem smislu, da je, v kolikor je pač pomanjkljiv, izboljšan v drugi obravnavi. Ugotavljamo, da seveda temu ni tako. In ker na začetku druge obravnave, seveda, niso bili izpolnjeni sklepi iz prve obravnave, sem bil tudi eden od podpisnikov za javno predstavitev mnenj k predlogu zakona o letalstvu. Ta predlog...

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Veber. 1. člen in amandmaji, o tem je razprava.

JANKO VEBER: Ja. Prvi člen govori o vsebini zakona in želim...

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ne, to pa je klasična zloraba poslovnika, kolega Veber.

JANKO VEBER: Zakaj?

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ne govoriti o splošni vsebini zakona samo, samo o 1. členu prosim in o amandmajih. Dveh amandmajih.

JANKO VEBER: Ali lahko preberem 1. člen, gospod predsednik?

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Zlorabljate poslovnik, če boste na ta način govorili o vsebini zakona. Bodite korektni.

JANKO VEBER: Gospod predsednik. Govorim o 1. členu. V oklepaju tega prvega člena je zapisano besedilo: vsebina zakona.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ne. Kolega Veber, prosim, da ste korektni in da v vaši razpravi poveste, ali podpirate 1. člen in amandma ali ne. To je bila dosedanja praksa, vedno, kadar smo šli v drugo obravnavo. Ni več splošne razprave o načelih zakona, imate pa možnost, da bi predlagali, da se seveda ponovno opravi razprava ali pa da se vrne v prvo obravnavo. Ta možnost ni bila izkoriščena. Poslovnik jo omogoča.

JANKO VEBER: Torej 1. člen, tako kot je zapisan, določa in ureja zahteve in pogoje, ki zadevajo zrakoplove, letalsko osebje in drugo strokovno osebje, zračni prevoz in druge letalske aktivnosti letališča in zletišča, navigacijske službe zračnega prometa, zagotavljanje varnosti zračnega prometa in ukrepe za olajšave zračnega prevoza, iskanje in reševanje zrakoplovov ter letalske nesreče in incidente, opravljanje služb na letališču in navigacijskih služb zračnega prometa ter javno gospodarsko infrastrukturo, nadzor ter določa sankcije za letalske prekrške.
Ugotavljam, da pogoji in amandmaji, ki so predloženi k temu členu, seveda, nekoliko izboljšujejo samo vsebino tega zakona, še vedno pa, seveda, sem mnenja, da vsi naslednji členi, ki govorijo o tem, da se ta vsebina 1. člena dejansko tudi izpelje v praksi, niso upoštevani ne v naslednjih amandmajih ne v naslednjih členih.
Predsednik, upošteval bom vaše opozorilo, da seveda pri 1. členu, ki po mojem mnenju vendarle govori o vsebini zakona, ne razpravljam več o tem, ampak se bom v nadaljevanju oglašal pri posameznih členih, ki bodo pač, seveda, odpirali posamezno problematiko, ki ni dobro dorečena in je v neposredni povezavi tudi z potrebami v 1. členu.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. To pa vsekakor poslovnik omogoča, kolega Veber, in kadarkoli se priglasite, vam dam besedo.
Ali želi še kdo besedo o 1. členu? Kolega Čebulj. Replika na razpravo kolega Vebra.

FRANC ČEBULJ: Hvala lepa. Spoštovani kolegi in kolegice. Glede na to, da smo danes parkrat že nesklepčni in glede na to, kar je tudi predlagal kolega Veber, da bi se eventualno ta zakon prenesel v obravnavo - eventualno verjetno - v drugi teden, smatram, da bo prihajalo do še nadaljnjih prekinitev, glede na to, da ob priglasitvi na tipko nas, poslancev, že v drugem ugotavljanju smo, seveda, spet ponovno nesklepčni.
In predlagam, gospod predsednik - mislim, smatram jaz osebno, da je to zelo neresno od tistih poslancev, ki pridejo v dvorano samo pri tretjem glasovanju potrditi svojo prisotnost. /Glas iz dvorane./ Gospod Anderlič, vi svoje poslance uredite! Jaz govorim v svojem imenu, gospod Anderlič. In predlagam, da pri drugem glasovanju - in to je moj proceduralni predlog, pri drugem glasovanju vsakdo, ki se ne prijavi in da smo nesklepčni, zgubi današnji dan zaslužka pri svojem osebnem dohodku. /Odziv iz dvorane./ To v svojem imenu predlagam in prosim, da daste to na glasovanje.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim, da ne kričite. Predlog kolega Čebulja nima osnove, da bi se do njega opredeljeval državni zbor z glasovanjem, ker je v nasprotju s poslovnikom. Ali želi še kdo besedo? Gospod Potrč.

MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod predsednik, spoštovane kolegice in kolegi. 1. člen zakona je doslej v osnovnem besedilu, sprejetem v prvi obravnavi, določal, da ta zakon tudi v skladu z interesi prebivalcev Republike Slovenije, pa tudi - poudarjam sam, ker ga prej ni bilo, in v skladu s splošno priznanimi načeli mednarodnega prava določa - pa je šlo vse naprej, kaj vse določa.
Z amandmaji matičnega delovnega telesa je predlagano, da se črta besedilo, ki se glasi: "V skladu z interesi prebivalcev Republike Slovenije." Jaz moram reči, da razumem, da je vsak zakon, ki ga sprejema ta državni zbor, sprejet v skladu z interesi Republike Slovenije in ni mogoče predlog črtanja opredeliti, kot da pa zdaj zakon ne bo v skladu z interesi Republike Slovenije. Mislim pa, da nekateri poudarki, ki so jih kolegi danes že dali, kažejo na to, da se zelo želi zamegliti dejstvo, kdo tukaj od poslancev deluje v skladu z interesi Republike Slovenije, kdo pa ne.
In jaz bi v zvezi s tem rad povedal naslednje. Da, kar zadeva postopek obravnave zakona, ki bi bil v skladu z interesi Republike Slovenije, je naša poslanska skupina zakon o letalstvu vložila že v prejšnjem mandatu. Vlada do njega ni opredelila stališč, da bi bila mogoča o njem resna razprava. Da je kasneje zakon o letalstvu vložil gospod Zmago Jelinčič in da je vložitev njegovega zakona bila razlog, da ta državni zbor ni mogel več kot pol leta obravnava zakona, ki ga je vložila vlada Republike Slovenije, ki je svoj zakon vložila 18.1.1998, prva obravnava pa je lahko bila opravljena šele 26. februarja 1999. In da je kasneje v tretji obravnavi odbor začel svojo obravnavo zakona šele aprila in kasneje maja o tej zahtevni problematiki. Zato izjavljam, da smo v skladu z interesi Republike Slovenije poslanke in pa poslanci Združene liste socialnih demokratov storili vse, kar bi bilo mogoče, da se ta zakon normalno sprejema.
Govoriti o tem, da imamo od 25. junija 1991 samostojno državo. Hvala bogu, da imamo! Samo nobena vlada, v kateri združena lista ni bila ves čas, nikoli pa ni imela ministrstva, ki je bilo pooblaščeno, ni šest let in pol vložila predloga zakona. In danes ob tem diskutirati, da bi odločanje o zakonu za teden ali štirinajst dni kasneje ogrozilo interese državljanov Republike Slovenije, je čista demagogija in debela laž. Mi vse, kar smo zahtevali, smo zahtevali samo, da se nam da teden dni ali pa en dan časa, da o teh stvareh razmislimo. Mene zanima, kaj bodo ob takih dejstvih, posebej glede vsebine 1. člena povedali ostali, kolegice in kolegi, poslanci. Mi pa bomo pri zakonu v tej ali drugi obliki sodelovali, imamo pa svoje poglede na nekatere, pač, posamične rešitve. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Želi še kdo besedo o 1. členu? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem amandma k 1. členu pod točko 1 - predlagatelj odbor. Ugotavimo prisotnost! (42 prisotnih.) /Nemir v dvorani./ Kolega Čebulj! Poslovnik ja jasen. Ugotovimo prisotnost, drugič! (44 prisotnih.)
13.23 nadaljujemo sejo. Pogovorite se s svojimi kolegi, kolega Čebulj.

(Seja je bila prekinjena ob 13.12 uri in se je nadaljevala ob 13.24 uri.)

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Tretjič ugotavljamo prisotnost. Proceduralni predlog bo lahko podan šele po izglasovanju predloga, ker smo sedaj v fazi glasovanja. (56 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma k 1. členu? Predlagatelj je odbor. (44 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Imate še proceduralni predlog, mag. Schiffrer? Mag. Schiffrer si je premislil.
Na glasovanje dajem drugi amandma k 1. členu, predlagatelj je odbor. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 1. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 1. člen? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
V razpravo dajem 2. člen in amandma odbora, ki ga vlada podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem amandma k 2. členu. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 2. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 2. člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
V razpravo dajem 5. člen in amandma odbora. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Amandma dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (34 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 5. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 5. člen? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Prehajamo k 6. členu in amandmaju odbora. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 6. členu? (46 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 6. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 6. člen? (41 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Člen je sprejet.
Odpiram razpravo o členu 8. Imamo amandma, ki ga predlaga odbor. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ta amandma dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (38 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 8. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (43 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost drugič! (45 prisotnih.)
Spoštovane kolegice in kolegi, predlagam, da državni zbor danes sejo zaključi. Obveščeni boste, kdaj - ne sejo, prekinjam to točko dnevnega reda. Poslanke in poslanci boste tudi obveščeni, kdaj bo državni zbor nadaljeval 21. redno sejo. V prihodnjem tednu pa - prihodnji teden je posvečen delu delovnih teles. Lep vikend in na svidenje.

(SEJA JE BILA PREKINJENA DNE 12. MAJA 2000 OB 13.29 URI.)

Zadnja sprememba: 05/30/2000
Zbirke Državnega zbora RS - dobesedni zapisi sej