Zbirke Državnega zbora RS - dobesedni zapisi sej

DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE

19. seja

(22. februar 2000)


Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora.
Seja se je pričela ob 14.11 uri.


PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam 19. sejo državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi 49. člena poslovnika državnega zbora.
Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Franc Pukšič, Richard Beuermann, Roman Jakič, Pavel Rupar, Maksimiljan Lavrinc, Ivan Kebrič, Benjamin Henigman, Jožef Košir, Jelko Kacin, Zoran Lešnik, Jože Možgan, Anton Delak, Rafael Kužnik, Janez Kramberger, Darinka Mravljak, dr. Franc Zagožen, od 16. uri dalje Franci Rokavec, od 16.15 Rudolf Petan in od 17. ure dalje Jurij Malovrh.
Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani. Ugotavljamo navzočnost v dvorani! (64 poslancev in poslank.) Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem povabil predsednika vlade Republike Slovenije dr. Janeza Drnovška ter ostale člane vlade ter vse prav lepo pozdravljam!
Prehajamo na določitev dnevnega reda 19. seje državnega zbora. Prejeli ste ga s sklicem dne 15. februarja 2000. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s poslovniškimi določbami.
Prehajamo torej najprej na predloge za umik. V zvezi z 2. točko dnevnega reda seje je vlada Republike Slovenije z dopisom dne 18.2.2000 umaknila svoj predlog za umik predloga pomorskega zakonika iz zakonodajnega postopka. Na podlagi navedenega je tako postala 2. točka dnevnega reda brezpredmetna. Drugih predlogov za umik nismo prejeli. Želi v zvezi s tem kdo besedo? Želi. Gospod Špiletič, prosim.

BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Skupina poslancev z menoj kot prvopodpisanim je vložila že pred časom oziroma kar nekaj časa nazaj predlog za spremembe in dopolnitve zakona o javnih glasilih. Med tem časom je vlada predlagala, da če je možen dogovor med našo skupino poslancev, ki smo prvotni predlog vložili, in vlado na drugi strani, ki je pa pripravila svoj predlog. Potem ko smo proučili predlog vlade, smo ugotovili, da je vlada res tisto, kar smo mi predlagali v spremembah in dopolnitvah zakona, zajela že v svojem predlogu zakona in zato predlagam, da ta zakon umaknemo z dnevnega reda in iz zakonodajnega postopka, ker menimo, da je vlada rešitve korektno prevzela in bodo vsebovane v predlogu, kot ga je predložila v obravnavo vlada, če bo seveda sprejet. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Špiletič. Poslanec Špiletič, ki je tudi formalni predlagatelj točke 41, to je predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih glasilih, predlaga, da bi ob tej točki dnevnega reda v skladu s poslovnikom državni zbor odločil, da se predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih glasilih, skrajšani postopek, EPA 514-II, umakne iz zakonodajnega postopka, in pri tej točki dnevnega reda bomo o tem predlogu tudi odločali.
Drugih predlogov za umik nismo prejeli, tako prehajamo na širitve.
Vlada Republike Slovenije je z dopisom z dne 18. februarja predlagala zboru, da dnevni red 19. seje razširi s predlogom za obvezno razlago 2. člena zakona o zagotavljanju sredstev za realizacijo temeljnih razvojnih programov obrambnih sil Republike Slovenije v letih 1994-2003. Ali želi predstavnik vlade besedo? Besedo želi minister za obrambo, dr. Franci Demšar.

DR. FRANCI DEMŠAR: Gospod predsednik, gospe poslanke in gospodje poslanci! V kratkem bi rad povedal razlog, zakaj želimo uvrstiti na dnevni red obvezno razlago zakona.
Razlog je ta, da je parlamentarni odbor za nadzor proračuna in drugih javnih financ zaključil obravnavo 16.2.2000 in zahteval obvezno razlago zakona. Zaradi tega, da bi bilo uresničevanje normalno, smo zahtevali, da se obvezna razlaga čimprej izpelje, ker je bilo v letu 2000 ustavljeno izvajanje temeljnih razvojnih programov; skratka, razlog je vsebinski. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod minister. Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.)
Na glasovanje dajem torej predlog, da se dnevni red 19. seje razširi s točko, ki se glasi: Predlog za obvezno razlago 2. člena zakona o zagotavljanju sredstev za realizacijo temeljnih razvojnih programov obrambnih sil Republike Slovenije v letih 1994-2003.
Navedeni predlog širitve dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za predlagano razširitev? (37 poslancev.) Je kdo proti? (16 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog za razširitev dnevnega reda sprejet; državni zbor bo navedeni predlog zakona oziroma točko obravnaval kot 48.a točko dnevnega reda.
Drugih pismenih predlogov za širitev nismo prejeli. Želi v zvezi s tem kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje o skrajšanih oziroma hitrih postopkih.
Prehajamo na odločanje o hitrih postopkih.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o meroslovju; zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo podpira sprejem predloga zakona po hitrem postopku. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Sekretariat? Predstavniki poslanskih skupin?
Na glasovanje dajem predlog, da se zakon o meroslovju sprejme po hitrem postopku. Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (47 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sodiščih in predlaga zboru, da ga sprejme po hitrem postopku. Ali želi besedo predstavnik vlade? Prosim, minister za pravosodje, gospod Tomaž Marušič.

TOMAŽ MARUŠIČ: Gospod predsednik, hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Razprava je o zakonu o dopolnitvah in spremembah zakona o sodiščih. Razpravljamo o utemeljenosti hitrega postopka. Zakon o sodiščih je bil sprejet v letu 1994, takrat je nastala tudi sodna reforma našega pravosodnega sistema. Usklajevana dopolnila so bila v letu 1995, zadnje dopolnilo je bilo v letu 1999 zaradi nuje pri zbiranju proračunskih sredstev pri enotnem uporabniku proračunskih sredstev za sodišča, to je pri vrhovnem sodišču. Takrat smo dopolnili samo 75. člen tega zakona. V tem času od leta 1994 dalje smo doživeli notorne družbene in pa tudi finančne, pa tudi ekonomske spremembe. V tem obdobju je predvsem narasel pripad sodnih zadev na področju civilnega, gospodarskega in kazenskega sodstva. Pojavili so se tako imenovani sodni zaostanki v sklopu vseh sodnih nerešenih zadev. To je bilo obdobje približevanja, združevanja z Evropsko skupnostjo. Seveda, zaradi naraščajočega števila zaostankov so tudi naraščale kritike in opozorila s strani evropskega sveta oziroma evropske komisije, prav tako opozorila s strani varuha človekovih pravic, nezadovoljstvo državljanov in podobno. Spričo zakonske nezmožnosti klicanja sodnikov na odgovornost in neuspešnih postopkov, kajti zadevajo odgovornost sodnikov za slabo ali pa tudi za nedelo, je terjalo, da smo začeli pred dvema letoma pripravljati to novelo zakona o sodiščih. Pred dvema letoma se je sestala delovna skupina, rezultat njenega dela je besedilo, ki je pred vami.
Res je, da po neuradni statistiki v letu 1999 je naraslo število rešenih zadev na vseh sodiščih, vseh rangov, za 8%, vendar ta številka še ni zadovoljiva. Evropa s svojimi opozorili, kot tudi varuh človekovih pravic, katerega poročilo bomo imeli priložnost danes, oziroma na tej redni seji poslušati, še vedno opozarja na togost in počasnost dela sodišč. Razumljivo je da v tem času se je tudi, če smem uporabiti izraz, zgodila sodba sodišča za človekove pravice iz Strasbourga, s katero je bila naša država kaznovana ravno zaradi počasnosti sodnih postopkov. Poleg tega vemo za načela naše ustave, ki zahtevajo sojenje in postopanje sodišč brez odlašanja.
Sedanja novela, novela, ki jo imate v obravnavi, uvaja določene instrumente, mehanizme za pospešeno delo sodišč in istočasno odgovornost sodnika za svoje delo, s tem, da pooblašča predsednika sodišč za vpogled v spis, še preden ta postane pravnomočen, vedno samo v primerih, ki so izrecno določeni v tem zakonu. Prav tako daje personalnim svetom, skratka personalnemu svetu pri višjem sodišču, to je pri sodišču višjega ranga, možnost oziroma pristojnost ocenjevanja dela sodnikov pri sodiščih nižjega ranga, to se pravi okrajnih in okrožnih sodnikov, kar doslej ni bilo. Prav tako pooblašča sodni svet za določanje meril uspešnosti sodnikovega dela in oceno uspešnosti dela sodnika ter sodišča kot celote. Prav tako uvaja kontrolo in merila za povprečno storilnost sodišča kot celote, s tem, da so sodišča, ki odstopajo od državnega povprečja, deležna določenih usklajevanj, morajo obligatorno sprejeti določene programe za reševanje zaostankov. Kolikor so ti zaostanki objektivne narave, zaradi naraščajočega pripada, potem gre tudi za plačilo tega izrednega dela, sicer te pravice nimajo. Prav tako uvaja institut okrajnega sodnika na sedežih okrožnih sodišč, ki nadomešča odsotne sodnike pri okrajnih sodiščih znotraj istega sodnega okrožja. Skratka uvaja niz ukrepov, s katerimi se daje predsednikom sodišč več pristojnosti in s katerimi se učinkuje in uvaja možnost hitrejšega dela sodišč, in kar je nazadnje najvažnejše, tudi odgovornost sodnika za svoje neuspešno ali, kot sem že rekel uvodoma, za svoje nedelo.
Dobro se spominjam razprave v tem državnem zboru lanskega junija meseca, ko je bilo ravno sodstvo deležno številnih kritik. To je zakon, to je novela zakona, ki uvaja možnost, da se kliče sodnik - seveda, po določenem postopku, to je razumljivo - na odgovornost za svoje neuspešno oziroma neprimerno delo.
Gospodje sodniki! Odbor za pravosodje in notranje zadeve državnega zbora navaja, da hitri postopek ni upravičen. Vlada vztraja pri predlogu po hitrem postopku. Zakaj? Ker zadeva je sedaj v vaših rokah. Gre za vprašanje volje, ali želimo stvari premakniti dalje ali ne. Če jih želimo premakniti dalje, in to brez odlašanja, kot pravi naša ustava, potem sem prepričan, da boste glasovali za hitri postopek. Gospodje poslanci, drugega ne bi mogel povedati. Stvar je v vaših rokah. Vlada vztraja pri hitrem postopku, le tako bomo ta kamen premaknili dalje. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu ministru, ki je podrobneje predstavil razloge, na podlagi katerih vlada predlaga zboru, da se predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sodiščih sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo ne podpira sprejema predlaganega zakona po hitrem postopku. Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? Stališče poslanske skupine Slovenske ljudske stranke predstavlja Josip Bajc.

JOSIP BAJC: Gospod predsednik, kolegice in kolegi, spoštovani gospod predsednik vlade in člani vlade! Upam, da se je ministru zareklo, ko nas je enkrat naslovil s sodniki. Mislim, da je ob tej priliki mislil, da bomo tokrat razsodniki, ko bomo pritiskali na tipke in se opredeljevali za eventualno hitri postopek.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o sodiščih, ki ga imamo danes pri sprejemanju dnevnega reda, naj bi se sprejel oziroma obravnaval po hitrem postopku. Mislim, da je minister gospod Marušič dokaj natančno opredelil razloge za pripravo teh sprememb in dopolnitev zakona kot tudi nekatere vsebinske zadeve, ki naj bi v prihodnje oziroma s sprejetjem tega zakona omogočile, da bi bilo delo naših sodišč bistveno bolj hitro, da bi eventualno prišlo tudi do večje odgovornosti zaposlenih v pravosodju oziroma na sodiščih.
Skoraj v vseh dosedanji poročilih, tako odborov kot tudi iz drugih poročil Evropske unije, smo lahko razbrali oziroma prebrali veliko pripomb na preštevilčne zaostanke na naših sodiščih na vseh stopnjah. Govori se o stotinah tisoč teh zaostankov. Minister Marušič je rekel, da je v zadnjem obdobju to zaostajanje reševanja zadev na sodiščih nekoliko manjše. Pa ne glede na to, vsa ta poročila govorijo o velikih zaostankih.
Enako imamo na tem zasedanju poročilo varuha človekovih pravic za leto 1998, ki tudi v tem svojem poročilu ugotavlja, da je ena od, lahko bi rekel, "rakovih ran" našega dela oziroma državne uprave veliko število zaostankov na sodiščih.
Ne nazadnje nas je ošvrknila tudi prej omenjena, s strani gospoda ministra, sodba strasbourškega sodišča v zvezi z zaostankom, ki je naložilo naši državi, sicer bi lahko rekli simbolično vsoto, mislim pa, da moralno klofuto smo kar veliko dobili.
Osebno mislim in v poslanski skupini mislimo, da ni dobro pri sprejemanju oziroma odločanju o hitrem postopku mogoče podleči špekulaciji ali nekaterim razmišljanjem sodnikov vseh sodišč ali sodniškega društva, da bi eventualno hitri postopek odprl in razgalil zakon in pri tem omogočil, da bi prišlo tudi do nekaterih drugih vsebinskih sprememb. Mislim, da je tukaj naš sekretariat za zakonodajo, da so tukaj minister in pristojne službe. Mislim, da je dosti zrelosti vseh nas, da drugih zadev pri tej priložnosti ne bi reševali, ampak te osnovne, ki so v predlogu sprememb in dopolnitev zakona. Zato bo poslanska skupina Slovenske ljudske stranke podprla hitri postopek pri obravnavi in sprejemu tega zakona.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Bajc. Ali želi predstavnik vlade dodatno obrazložiti svoj predlog? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem predlog, da se predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sodiščih sprejme po hitrem postopku. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (40 poslancev.) Je kdo proti? (10 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog za sprejem navedenega zakona po hitrem postopku sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Ali želi besedo predstavnik vlade? Besedo ima minister za pravosodje, gospod Tomaž Marušič.

TOMAŽ MARUŠIČ: Gospod predsednik, hvala za besedo. Se opravičujem za prejšnjo pomoto. Vse življenje sem bil navajen pledirati na gospode sodnike. Zareklo se mi je nekje v tem plediranju tu pred vami. Še enkrat oprostite, nisem hotel ničesar. Zareklo se mi je. Hvala.
Razpravljamo o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških. Vlada ponovno predlaga hitri postopek. Na klop sem tudi prejel mnenje sekretariata za zakonodajo, ki ugotavlja, da kolikor se sprejema nov sistemski zakon, potem zakaj in čemu hitri postopek, zakaj in čemu novela.
Najprej bi želel ugotoviti, da gre za zakon iz leta 1983, ki je v vsem tem dolgem obdobju, obdobju 17 let, doživel kar 9 novel. V tem času je tukajšnji parlament sprejel zakon o varstvu osebnih podatkov, sprejel je zakon o varnosti cestnega prometa. Ustavno sodišče je izdalo odločbo, s katero je izenačilo sodnike za prekrške, izenačilo postopek imenovanja in izvolitev kot za redne sodnike. Skratka, od takrat so se te razmere tako bistveno spremenile, da moramo na tem področju, ki je resnično šepasto, tudi nekaj narediti, vse dotlej, dokler se ne bo kompleksno uredil sistem prekrškov v naši državi.
No, uvodoma moram tudi povedati, da je vlada zadolžila naše ministrstvo, naj do parlamentarnih počitnic pripravi zakon o prekrških, se pravi, nov sistemski zakon o prekrških, vendar kdaj bo ta zakon sprejet, glede na volilno leto, je neznanka. Zaradi tega moramo v tem obdobju, dokler ne bo ta zakon sprejet, urediti določene stvari, kar od nas terjata predvsem zakon o varstvu osebnih podatkov in zakon o varnosti cestnega prometa.
Mislim, da je obrazložitev v Poročevalcu dovolj obširna, navedeni so tudi statistični podatki in, resnici na ljubo, ogromno število prekrškov zastara, prav tako ogromno izrečenih kazni ostane neizterjanih. Zaradi tega smo tudi uvedli sistem opozoril kot novost v našem sistemu prekrškov. V glavnem gre za zelo lahke prekrške, za katere je predpisana denarna kazen in ki ne rojevajo niti ne morejo rojevati nikakršnih posledic. V tem primeru je po tretjem opozorilu storilec tega prekrška kaznovan. Namreč, s tem bi prevzgojno vplivali na same storilce, na državljansko disciplino, na drugi strani pa ne bi imeli nepotrebnih bagatelnih postopkov o prekrških, ki jih, resnici na ljubo, kar mrgoli, in je škoda papirja in časa za te drobne prestopke, prestopke državljanov - v resnici po večini ti prestopki tudi zastarajo, zato smo uvedli sistem opozoril, ko si v tretje kaznovan.
To so uvodni členi v to novelo. Nato sledi možnost izreka, da izločiš iz prometa vozilo, prepoveš nadaljnjo vožnjo, kar doslej ni bilo dovolj sankcionirano, s tem da enostavno policist prepove šoferju, ker povzroča nevarnost sebi in drugim na cesti, nadaljnjo vožnjo tudi z začasno zaplembo vozila - začasno, poudarjam.
No, druge določbe se v večini nanašajo na evidenco izrekanja kazenskih točk. Namreč ta evidenca že obstaja, treba jo je samo uzakoniti in uskladiti z zakonom o varstvu osebnih podatkov. Poudarjam še enkrat, da ta evidenca obstaja, da vsi, katerim so bile izročene kazenske točke, recimo na področju Murske Sobote, so tudi evidentirani v Novi Gorici, kolikor povzročijo podoben prekršek tudi v tem območju. Skratka, obstaja vsedržavna evidenca izrekanja. Samo treba je dati tej evidenci, zaradi zakona o varstvu osebnih podatkov, zakonsko oporo. Poleg tega vse odškodninske zahtevke, ki se nanašajo na prekrškovne postopke, tako kot je v kazenskem postopku, dajemo v pristojnost pravobranilcem.
In ne nazadnje, kar je tudi pomembno in kar moramo storiti čimprej, je to, da gospodarski prestopki se umikajo oziroma ukinjajo in jih nadomeščajo prekrški. Zato, da ne bi bila storjena komurkoli krivica, se tudi istočasno določa za vse tiste prestopke, ki se prekvalificirajo v prekrške, enak zastaralni rok, kot je veljal za prestopke.
Skratka, to so novote, ki jih uvaja ta zakon o prekrških. Poudarjam, da so nujne, zaradi tega, ker ne vemo, kdaj bo sprejet in v katerem in čigavem mandatu nov sistemski zakon. Zaradi tega predlagam, da se tudi ta novela zakona o prekrških sprejme po hitrem postopku. Poudarjam, da je podan državni interes in da gre za pomembno zadevo. Hvala lepa. Priporočam se za pozitiven odziv. Hvala vam.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod minister. Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Na glasovanje dajem predlog, da se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških sprejme po hitrem postopku. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (51 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog za sprejem navedenega predloga zakona po hitrem postopku sprejet.
Skupina poslancev s prvopodpisanim Ivom Hvalico je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o prenosu premoženja bivših družbenopolitičnih organizacij med sredstva lokalnih skupnosti in zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo podpira sprejem predloga zakona po hitrem postopku. Ali želi besedo predstavnik predlagateljev predloga zakona? Besedo ima gospod Ivo Hvalica.

IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice, kolegi! Zakon, ki ga je omenil pravkar predsednik, ima že brado, kot se temu reče, in je iz prejšnjega mandata. Jaz sem eden izmed štirih predlagateljev, žal edini v tem sklicu državnega zbora. Torej, jaz mislim, da bi bilo dostojno, pa če hočete tudi higienično, da bi končno ta zakon, ki je v nekem smislu tudi v kontekstu tistega, kar je dr. Bučar rekel na prvem zasedanju skupščine Republike Slovenije leta 1990, da je konec državljanske vojne. Dokler ne bomo teh stvari poravnali, jaz mislim, da tega konca še ni. Torej bliža se konec drugega mandata, zakon je iz prejšnjega mandata in mislim, da bi bilo normalno, pa če hočete tudi evropsko, da ta zakon v tem mandatu sprejmemo. Časa je pa malo. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.)
Na glasovanje dajem predlog, da se predlog zakona o prenosu premoženja bivših družbenopolitičnih organizacij med sredstva lokalnih skupnosti in zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje sprejme po hitrem postopku. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (37 poslancev.) Je kdo proti? (18 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog za sprejem navedenega zakona po hitrem postopku sprejet.
Poslanec Herman Tomažič je v obravnavo zboru predložil predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi, zboru pa predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo podpira sprejem predloga zakona po hitrem postopku. Ali želi besedo predlagatelj predloga zakona? (Ne želi.) Poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? Predstavnik vlade? Poslanske skupine? Na glasovanje dajem predlog, da se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi sprejme po hitrem postopku. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (43 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog za sprejem predloga zakona o lokalni samoupravi po hitrem postopku sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o spremembah zakona o investicijah v javne zdravstvene zavode, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija, za obdobje 1994-1999. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Ali želi besedo predstavnik vlade? Besedo dajem ministru za zdravstvu, dr. Marjanu Jerebu.

DR. MARJAN JEREB: Gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Obrazložitev tega hitrega postopka je zelo kratka. Investicije tečejo in postopki se ne smejo zaustaviti. Če bi zakon sprejemali po normalnem, dolgotrajnem postopku, bi morali tu in tam kakšno bolnico, ki je v izgradnji, zaustaviti, in to bi radi preprečili s tem hitrim postopkom. To je vse. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu ministru. Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? Ali želi besedo predstavnik sekretariata? Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin?
Na glasovanje dajem predlog, da se zakon o spremembah zakona o investicijah v javne zdravstvene zavode, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija, za obdobje 1994-1999, sprejme po hitrem postopku. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (48 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogih za sprejem zakona po skrajšanem postopku. Skupina poslancev s prvopodpisanim magistrom Francem Žnidaršičem je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o žrtvah vojnega nasilja. Zboru predlaga, da ga sprejme po skrajšanem postopku. Matično delovno telo s predlogom predlagateljev zakona za sprejem po skrajšanem postopku soglaša. Ali želi besedo predstavnik predlagateljev zakona? (Ne želi.) Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? Predstavnik vlade? Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.)
Na glasovanje dajem torej predlog za sprejem predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o žrtvah vojnega nasilja po skrajšanem postopku. Predlog ne bi bil sprejet, če bi mu nasprotovala najmanj ena tretjina navzočih poslancev. Ugotavljamo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za sprejetje navedenega predloga zakona po skrajšanem postopku? (50 poslancev.) Kdo je proti? (5 poslancev.)
Predlog je sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gasilstvu. Zboru predlaga, da ga sprejme po skrajšanem postopku. Matično delovno telo s tem predlogom soglaša. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Sekretariat? Predstavniki poslanskih skupin?
Na glasovanje dajem predlog za sprejem predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gasilstvu po skrajšanem postopku. Ugotavljamo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (51 poslancev.) Kdo je proti?
(Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Vlada Republike Slovenije je zboru predložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o trajnem prenehanju izkoriščanja uranove rude in preprečevanju posledic rudarjenja v rudniku urana Žirovski vrh. Zboru predlaga, da ga sprejme po skrajšanem postopku. Matično delovno telo s tem predlogom soglaša. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? Predstavniki poslanskih skupin?
Na glasovanje dajem torej predlog sklepa, da se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o trajnem prenehanju izkoriščanja uranove rude in preprečevanju posledic rudarjenja v rudniku urana Žirovski vrh sprejme po skrajšanem postopku. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (45 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Preden preidemo na glasovanje o predlogu dnevnega reda v celoti, vas želim opozoriti, da je državni zbor v petek, 18. februarja 2000 ob zaključku 18. seje sklenil, da se neopravljene točke dnevnega reda prenesejo na dnevni red 19. seje. In sicer bo zbor obravnaval: predlog zakona o skladu za poplačilo vojne odškodnine, druga obravnava, predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o referendumu in ljudski iniciativi, prva obravnava, predlog zakona o dopolnitvah zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih, druga obravnava, predlog obvezne razlage 46. člena zakona o igrah na srečo, predlog obvezne razlage 124. člena zakona o igrah na srečo, predlog obvezne razlage 127. člena zakona o igrah na srečo, predlog obvezne razlage 5. točke 19. člena zakona o političnih strankah, predlog ugotovitvenega sklepa državnega zbora Republike Slovenije, katera naselja v Republiki Sloveniji imajo status mesta v skladu s predpisi, veljavnimi v času podelitve, in pa razprava o odgovoru vlade Republike Slovenije na poslansko vprašanje poslanca Zmaga Jelinčiča v zvezi z izbiro izvajalca del za predor Trojane. Predlog zakona o skladu za poplačilo vojne odškodnine bo državni zbor obravnaval kot 1.a točko dnevnega reda. Vse ostale prenesene točke z dnevnega reda pa bo državni zbor obravnaval takoj, po obravnavi paketa tako imenovane EU zakonodaje. To se pravi od točke 16 naprej, do zaključka točk, ki so bile prenesene z 18. redne seje.
Zbor bo v zvezi s 50. točko dnevnega reda, to je volitvami in imenovanji, obravnaval predloge, ki mu jih je predložila komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, kot tudi zadeve, ki vam bodo priložene med to sejo.
S sklicem seje z dne 15. februarja ste bili tudi obveščeni, da kvalificirani predlagatelji na podlagi razlage komisije za poslovnik po drugem odstavku 194. člena poslovnika državnega zbora k 14. točki, to je predlogu nacionalnega programa razvoja telekomunikacij, tretja obravnava, lahko vlagajo amandmaje do začetka obravnave predloga nacionalnega programa na seji državnega zbora.
Za današnjo sejo tako predlagam dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem, s sprejetimi dopolnitvami in spremembami.
Na glasovanje dajem predlagani dnevni red v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za predlagani dnevni red v celoti? (50 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Glede na izid glasovanja ugotavljam, da je predlagani dnevni red 19. seje državnega zbora sprejet.
Za jutri, dne 23. februarja 2000 je predsednik državnega zbora na podlagi 12. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih razpisal volitve sodnikov porotnikov delovnih sodišč v Celju in v Kopru, delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani in delovnega sodišča v Mariboru. Zaradi navedenega bo državni zbor jutrišnje zasedanje zbora ob 10. uri pričel z obravnavo 50. točke dnevnega reda, to so volitve in imenovanja. Danes bo državni zbor opravil 1. točko dnevnega reda, to so vprašanja in pobude poslank in poslancev, do zaključka te točke dnevnega reda. Jutri bomo pa po obravnavi pravkar povedane točke volitve in imenovanje prešli na 1.a točko dnevnega reda, to je predlog zakona o skladu za povračilo vojne odškodnine, druga obravnava, in nato na predlog zakona o meroslovju, hitri postopek, in po dnevnem redu dalje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA IN POBUDE POSLANK IN POSLANCEV. V poslovniškem roku enega dne pred sejo zbora smo prejeli pisne prijave poslanskih vprašanj in pobud. Vrstni red poslanskih vprašanj in pobud je določen v skladu z zadnjim odstavkom 23. člena poslovnika, tako da prva tri vprašanja oziroma pobude postavijo poslanci opozicije, nato pa po vrsti poslanci iz različnih poslanskih skupin po vrstnem redu prijave.
Poslanke in poslance bi rad opozoril, da mora biti poslansko vprašanje kratko in postavljeno tako, da je njegova vsebina jasno razvidna. Ustno vprašanje oziroma pobuda ne sme trajati več kot tri minute, dopolnilna vprašanja pa ne smejo trajati več kot dve minuti. Ministrov odgovor praviloma ne sme trajati več kot deset minut. Na prva tri poslanska vprašanja bo odgovarjal predsednik vlade doktor Janez Drnovšek. Prvo poslansko vprašanje postavlja poslanec Janez Janša. Prosim.

JANEZ JANŠA: Spoštovani gospod predsednik državnega zbora, predsednik vlade, gospodje ministri, kolegice in kolegi! Pred dnevi je ekonomski inštitut pravne fakultete ugotovil tudi naslednje. Po zunanjem dolgu na prebivalca Slovenija že prekaša nekdanjo visoko zadolženost SFRJ, po dolgu na produkt pa je približno enako zadolžena. Zadolženost je vprašljiva iz zornega kota prihodnjih generacij Slovencev. Jaz mislim, da je to opozorilo, ki je prišlo iz eminentne institucije in ki bi moralo zaskrbeti vsakega, ki sedi v tej dvorani.
Devizni dolg na prebivalca v Republiki Sloveniji znaša trenutno 4 milijarde 500 milijonov ameriških dolarjev, leta 1993 je znašal 950 milijonov, oziroma celoten devizni dolg znaša 4 milijarde 500 milijonov ameriških dolarjev, leta 1993 je znašal na prebivalca 950 ameriških dolarjev, leta 1996 je znašal 2.000 ameriških dolarjev in konec novembra leta 1999 je znašal 2.750 ameriških dolarjev. To je ta lestvica narašanja deviznega dolga na prebivalca, ki je že na prvi pogled zelo strma. Samo v mandatu te vlade se je ta zunanji dolg na prebivalca povečal za skoraj 30%. Ob tem imamo v letošnjem proračunu ponovno primanjkljaj, beležimo pa tudi za državo v razvoju relativno skromno gospodarsko rast. To pomeni, da se velik del gospodarske rasti, ki jo beležimo, financira iz zadolževanja, in to iz notranjega in iz zunanjega.
Predsednika vlade sprašujem:
Kakšne ukrepe, v smislu varčevanja in tudi druge, bo vlada sprejela za zmanjšanje tega dolga in kdaj?
Drugo vprašanje predsedniku vlade je:
Kaj bo storil, da vlada ne bo ignorirala neprijetnih poslanskih vprašanj?
Naša poslanska skupina je v tem mandatu postavila skupaj 479 poslanskih vprašanj in pobud; na 25% teh vprašanj ni dobila nikakršnih odgovorov, na 12% pa samo delne odgovore, se pravi, na 37% vprašanj ni bilo odgovorjeno, in to v glavnem na tista, ki so bila za javnost zelo pomembna, za vlado pa morda neprijetna. Se pravi, predsednika vlade sprašujem:
Kaj bo storil, da se tudi ta dolg do tega parlamenta nadoknadi?

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Janši. Besedo dajem predsedniku vlade dr. Drnovšku.

DR. JANEZ DRNOVŠEK: Gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Vprašanje o zunanjem dolgu je relevantno vprašanje, predvsem pa vprašanje o plačilnobilančnem deficitu, ki je bil v preteklem letu nekoliko višji kot v prejšnjem letu in ki je kazal tendenco naraščanja. To je pravzaprav edini pokazatelj, ki v zadnjem času resno skrbi tudi vlado oziroma vladne gospodarske ministre. S tem vprašanjem se ukvarjajo tudi naši vidni ekonomisti, in skušamo najti odgovor na to, ali gre samo za začasna gibanja, ki se bodo spet izravnala v neko normalno stanje, ali gre morda za tendenco, ki bi v primeru nadaljevanja lahko povzročila slabe posledice v našem gospodarstvu in v različnih bilancah.
Treba je povedati, da so sicer vsi gospodarski pokazatelji Slovenije zelo ugodni, pozitivni in da rast ni skromna, ampak je zelo solidna, in da ocenjujemo, da bo tudi lanskoletna rast, torej rast leta 1999, najmanj 4% družbenega proizvoda, tako kot je bila preteklih sedem let v povprečju in, še enkrat ponavljam, dvakrat višja od povprečne rasti v gospodarstvih Evropske unije.
Tudi sam pokazatelj zunanjega dolga v Sloveniji glede na družbeni proizvod je še vedno zelo ugoden. Okrog 30 odstotkov družbenega proizvoda je daleč manj, kot je povprečje Evropske unije, daleč manj kot je zahtevan maastrichtski kriterij, ki predvideva 60 odstotkov dolga glede na družbeni proizvod kot tisto sprejemljivo mejo. Jasno je, da so v posameznih obdobjih, razvojnih obdobjih vse države v svetu financirale delno svoj razvoj, zlasti infrastrukturo, tudi prek tujega zadolževanja. Da to počnejo tudi Združene države Amerike in vse, praktično vse zahodne države. Pri tem so šle v bistveno večja razmerja kot pri nas. Do sedaj je bil očitek, velikokrat, slovenski gospodarski politiki, češ da so devizne rezerve prevelike, glede na zunanji dolg, glede na realne potrebe in da gre pri naložbi v devizne rezerve za pravzaprav najmanj produktivno naložbo in da je potrebno seveda vzdrževati varnost našega celotnega finančnega, deviznega sistema, hkrati pa seveda dati prednost ali pa večji ponder razvojnim ciljem.
V zadnjem času torej prihaja do nekoliko večjega deficita v plačilni bilanci. K temu prispevajo tudi razmerja v zunanji trgovini, višja cena recimo nafte in še nekaterih drugih surovin in pa nekoliko, kljub vsemu nekoliko pešajoča dinamika našega izvoza. Vprašanja, problema seveda ne podcenjujemo in mu bomo namenili vso potrebno pozornost v prihodnje. Tisto, kar je nujno ob tem, je, da zagotovimo, da se konkurenčnost našega gospodarstva ne bo zmanjševala. In pri tem seveda se pridružujem, kot že večkrat, vsem tistim, ki izražajo bojazen, da bi preveliki plačni pritiski, prehitra plačna gibanja ogrozila konkurenčnost našega gospodarstva v tem letu.
In vlada bo poskušala v pogajanjih s socialnimi partnerji zdržati takšna razmerja, ki zagotavljajo tudi še naprej dobre obete za gospodarsko rast, za konkurenčno borbo naših podjetij v Evropi in v svetu. Neposredno fiskalna bilanca k temu vprašanju ne prispeva; ocenjujemo, da enodstotni deficit, proračunski deficit je takšen, da omogoča vnaprej uravnotežen razvoj našega gospodarstva. Pričakujemo pa, da bo ob prizadevanjih vlade, da vzdržuje v globalu uravnoteženo fiskalno politiko in tudi uravnoteženo plačno politiko, sledila tudi centralna banka s tem, da bo tudi devizni tečaj v večji meri v funkciji izravnavanja zunanjetrgovinskih gibanj in vzdrževanja plačilnobilančnega ravnotežja. To so tisti instrumenti torej, ki lahko vplivajo na to, da bi tudi v prihodnje zunanja zadolžitev Slovenije ostala v tistih sprejemljivih okvirih.
Namreč, tisti pomembni pokazatelji za zunanjo zadolžitev so sposobnost servisiranja dolga, in v teh pokazateljih je Slovenija izjemno dobra, izjemno pozitivna in to nam potrjujejo vse ocene, tudi mednarodnih institucij. Torej, ne skrbi nas stanje, ki je dobro, skrbi nas lahko kvečjemu to, da bi prišlo do slabših trendov v daljšem obdobju. In zato je potrebna previdnost in tudi usklajeno delovanje vseh politik, torej fiskalne, denarne in tudi plačne, torej dohodkovne. Toliko.
Na drugo vprašanje pa - ni mi znan ta podatek, da na toliko poslanskih vprašanj ni bilo odgovorjeno. Glede na to bom zahteval, da na eni od prihodnjih sej vlade obravnavamo seznam odprtih vprašanj, in zahteval tudi odgovore na ta vprašanja, da jih vlada čimprej posreduje parlamentu in da vzpostavimo tudi pri tem neko normalno stanje. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa predsedniku vlade. Dopolnilno vprašanje ima kolega Janša.

JANEZ JANŠA: Predsedniku vlade se zahvaljujem za ta odgovor. Mislim, da povsem konkreten ni bil. Jaz sem vprašal: Katere ukrepe predvideva vlada v smislu varčevanja in tudi druge zato, da bi se ta zadolženost zmanjšala? Če je možno navesti kakšen konkreten ukrep.
Poleg tega pa še dodatno sprašujem:
Kakšna naj bi bila ta zadolženost, ko gre za zunanjo zadolženost, ki zdaj znaša okoli 4 milijarde 500 milijonov ameriških dolarjev, konec leta, ker ta podatek 4 milijarde in pol je za november lanskega leta?
Ali so v vladi kakšne ocene, ali bo konec tega leta ta dolg manjši ali višji, in če bo višji, za koliko?
Kar se tiče pa poslanskih vprašanj, so pa podatki, ki sem jih navajal, podatki raziskovalnega sektorja državnega zbora, kjer so navedena poimensko oziroma posamično tudi vsa vprašanja, na katera ni bilo odgovorjeno. In bi res prosili, če se da dobiti odgovore na neodgovorjena vprašanja, na tista, ki so seveda še aktualna, v nekem realnem času, recimo v treh mesecih.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želite odgovoriti, predsednik vlade, dodatno? (Ne želite.) Poslansko vprašanje postavlja Borut Pahor.

BORUT PAHOR: Gospoda predsednika, gospe in gospodje! Konec letošnjega januarja sva s kolegom Ferijem Horvatom na povabilo predstavnikov občine Lendava in Hotize obiskala Hotizo. Na njihovo pobudo, kot rečeno, smo se pogovarjali predvsem o vsakodnevnih težavah, s katerimi se srečujejo naši ljudje na tem delu slovensko-hrvaško meje potem, ko je pred leti slovenska stran pristala na to, da prepusti levi breg reke Mure v kontrolo hrvaškim organom. Po tem obisku sem napisal pismo dr. Lovru Šturmu in ga prosil za pojasnilo. Vas pa, gospod predsednik vlade, sprašujem:
Kako komentirate kot prvi mož slovenske izvršne oblasti dve zahtevi ali pričakovanji njihovih ljudi, ki ju naslavljajo v pismu name, posredno pa tudi vam?
Namreč, da se v prehodnem obdobju, dokler ni med obema državama dokončno rešeno vprašanje državne meje, na celotnem območju vzpostavi stanje, ki je bilo pred 25.6.1991, da torej celotni levi breg Mure nadzorujejo slovenski organi, in se v njem omogoči prosto gibanje vsem slovenskim državljanom.
In drugič, da postane meja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško na tem območju sedanji tok reke Mure.
Če povem nekoliko bolj preprosto za tiste, ki manj spremljajo to vprašanje, naj povem, da gre predvsem za vprašanje, zakaj se je slovenska oblast pred dokončno odločitvijo o načelu ali načelih, ki bodo sporazumno določila in označila meddržavno mejo, da vzame mejo katastrske občine brez v tem primeru dopolnilnega načela življenjskosti kot načelo, ki že velja in po katerem se ravna tudi slovenska policija.
In v drugem vprašanju, gospod predsednik, tako vam kot pa tudi predsedniku vlade, pobuda, vprašanje:
Ali se vam ne zdi, da po odločitvi italijanskega parlamenta, da ponovno z dnevnega reda umakne zaščitni zakon, globalni zakon o zaščiti Slovencev, bi prišel čas, ko bi moral ta visoki dom, državni zbor ali vlada na primeren način italijansko oblast opozoriti na dolžnost, da spoštuje mednarodne pogodbe, in na primeren način, kot rečeno, izrazi zaskrbljenost, obžalovanje, pa tudi negodovanje, da se je odločila za ta korak navkljub obljubam, da bo to storila še v tem mandatu?
Mislim, da - in to je moja zadnja pripomba - mora slovenska vlada bolj odločno in bolj pokončno povedati, da je sprejem zaščitne zakonodaje v sosednjem italijanskem parlamentu ena od tistih zahtev, pri katerih vztrajamo in jo na listi prioritetnih vprašanj postavljamo na prvo mesto. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Pahor. Prosim, besedo dajem predsedniku vlade.

DR. JANEZ DRNOVŠEK: Gospod predsednik, uvodoma samo še nekaj besed za pojasnilo gospodu Janši v zvezi z njegovim dopolnilnim vprašanjem. Vlada je obravnavala pred kratkim posebno informacijo o stanju dolga in o gibanjih na tem področju. Tako, da če s to informacijo ne razpolaga, potem bo naše ministrstvo za finance to informacijo posredovalo gospodu Janši in tudi drugim. Tam so razvidni seveda vsi podrobni podatki in tudi tendence za naprej.
Kar se tiče gibanj oziroma gospodarske politike, pa sem povedal, da je bistvena dohodkovna politika, plačna politika in pa druge pa so prvenstveno v domeni centralne banke, torej tečajna politika.
Če grem sedaj na vprašanje gospoda Pahorja. Na prvo vprašanje v zvezi z mejo, vprašanjem Hotize in pa predvsem delovanja policije v tej zvezi, bi dejal to, da tista meja ni določena. Meja seveda dokončno ni določena in ni formalizirana v sporazumu med obema državama. Dogovor v okviru diplomatske komisije je bil, da se išče katastrska meja kot tista osnova, kriterij, na podlagi katerega bomo skušali v čim večji meri določati mejo med državama, da pa seveda v posameznih primerih skušamo priti do izravnav, do takšne meje, ki je v skladu tudi z naravnimi pogoji na posameznih odsekih. In da se torej skušamo o tem posebej pogovoriti, in takšna je tendenca v dogovarjanju, in da se torej tudi v čim večji meri upošteva naravni tok Mure na primer za določanje meje. To delo še ni končano. Dogovorjeno je, da dokler ni meja v celoti določena in formalizirana med obema državama, da so to začasni dogovori, delovni dogovori in da meja praktično še nikjer ni dokončno formalizirana s sporazumom. Kot prvo.
Drugo. Za reševanje praktičnih vprašanj, navsezadnje tudi za kontrolo policijskega delovanja, vlada oziroma politika, kot je dejal gospod Pahor, ni sprejemala nekih odločitev, ampak gre za konkretne delovne dogovore na posameznih področjih. Vendar bi predlagal, da v zvezi s tem vprašanjem konkreten odgovor posreduje ministrstvo za zunanje zadeve v sodelovanju z diplomatsko komisijo oziroma skupaj MNZ in MZZ. Kot prvo.
Kot drugo. Vprašanje naše manjšine v Italiji oziroma zaščitnega zakona. Tudi sam se pridružujem razočaranju, ki ga je izrazil gospod Pahor, da italijanski parlament še ni sprejel tega zakona. Pravzaprav stalna zavlačevanja in odmikanja sprejema tega zakona sedaj dajejo nekoliko manj optimistično sliko, kot smo jo imeli v zadnjih mesecih, ko smo s strani najvišjih italijanskih predstavnikov vedno slišali namero, da bo ta zakon v najbližji prihodnosti sprejet.
Pričakujem, upam, da bo italijanski parlament, da bo italijanska politika zmogla sedaj toliko odločenosti in volje, da razreši to vprašanje. Zlasti v kontekstu sedanjih velikih razprav, ki se nanašajo tudi na Avstrijo, o varovanju manjšine, o tem, kakšna politika je pravilna in kakšna ni pravilna. Ker sicer bomo seveda morali kljub vsemu podrobno le ugotoviti, da na koncu so važna dejstva in dejanja posamezne države, posamezne politike do manjšine, do varstva njenih pravic in ne toliko verbalni nivo njihove zaščite oziroma njihove obravnave. Ampak ostanimo optamisti in pridružujem se temu izrazu zaskrbljenosti in apelov, da Italija sprejme ta zakon. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala predsedniku vlade. Dopolnilno vprašanje, kolega Pahor.

BORUT PAHOR: Zahvaljujem se predsedniku za odgovor. Tudi za to, da se temu obžalovanju, negodovanju pridružuje. Vendar bi pričakoval, da po vsem tem času predsednik vlade obvesti parlament, kako bo slovenska vlada v Rimu in tukaj pri nas ukrepala za to, da bo italijanska oblast imela zelo jasno pred očmi, da je to za nas ena od zunanjepolitičnih prioritet na vrhu liste v meddržavnih odnosih in da bomo razumeli njihovo odlaganje kot poslabševanje odnosov, za kar se mi, seveda, ne zavzemamo.
Drugič. Kar se tiče prvega vprašanja. Morda se nisva razumela, gospod predsednik, tisto, kar zanima ljudi in nenazadnje tudi mene, pa mislim, da zanima tudi ta državni zbor, je naslednje vprašanje: zakaj je slovenska oblast, mislim, da leta 1993, pristala na to, da načelo, ki naj bi nekoč s sporazumom dokončno določilo mejo med Slovenijo in Hrvaško, začne veljati pred sklenitvijo tega sporazuma, in v bistvu stanje iz leta 1991, 25.6., spremeni in začasna razmejitev sedaj postaja dokončna. Opozarjam na to, da načelo meje katastrskih občin v tem primeru ni enakovredno načelu življenjskosti, ki naj bi bilo sestavni del tega sporazuma, in da imajo ljudje zaradi tega stvarne težave. S kolegom Ferijem sva si to ogledala in vas moram obvestiti, da ljudje s tem problemom živijo, in ta tragična nesreča, ki smo ji bili priča pred štirinajstimi dnevi, je samo na najbolj surov način zarisala to težavo.
Zelo bom zadovoljen, če bo morda tudi minister Šuklje ali pa minister dr. Rupel, ko se vrne iz tujine, morda pojasnil, predvsem prebivalcem Hotize in tudi temu visokemu zboru, zakaj se je vlada tako odločila. Mislim, da se ni odločila pametno. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Poslansko vprašanje postavlja Lojze Peterle.

ALOJZ PETERLE: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovani gospod predsednik vlade, gospa ministrica in ministri, poslanke in poslanci! Pred več kot mesecem dni, sredi januarja, smo prejeli tako imenovano ameriško oceno obrambne sposobnosti Slovenije. Nekatere ocene v njej marsikoga, tudi mene osebno in našo poslansko skupino, zelo zaskrbljujejo. Take, kot so, nedvomno ne krepijo naše volje po vključitvi v Nato, ampak kažejo, da naša kandidatura pada. Ocena ne kaže dobrega stanja na obrambnem področju in govori izrecno o tem, kaj nam na tem področju manjka. Ključno je, da nimamo strateških dokumentov, ki bi omogočili dolgoročno planiranje, in da vojaška naročila potekajo brez dolgoročne strateške vizije. Gospod predsednik, sami veste, kakšne finančne posledice ima lahko takšno nabavljanje, ki ni povezano z dolgoročno vizijo na tem področju. Tega torej ni treba razlagati. Zanima me, ali ste bili s to oceno senjanjeni, ali se z njo strinjate in kaj je doslej v tej zvezi naredila vlada. Upam, da mi ne boste odgovorili kot poslancu, ki je postavil prvo vprašanje, ko ste dejali, da bo vlada temu vprašanju, se pravi, zadolževanju posvetila v prihodnje vso pozornost. V prihodnje računam, da ta vlada take pozornosti temu vprašanju ne bo izkazovala, ker bo na delu neka druga vlada. Zanima me, kaj je ta vlada v tej zvezi že storila oziroma kateri ukrepi so v teku.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo dajem predsedniku vlade dr. Drnovšku.

DR. JANEZ DRNOVŠEK: Gospod predsednik, mislim, da sem gospodu Pahorju sicer že v svojem odgovoru odgovoril tudi na tisto, kar je ponovno izpostavil v svojem dopolnilnem vprašanju. Prišel pa bo tudi pismeni odgovor obeh ministrstev.
Kot drugo, gospod Peterle, v tistem delu, ko ste se referirali na odgovor na vprašanje gospodu Janši, mislim, da bi vsak ekonomist razumel moj odgovor in da ga najbrž je razumel, in da sem govoril, seveda, o tekočem deficitu, ki lahko posledično pripelje tudi do večje zadolženosti, da zadolženost ni problem takšna, ko je, imamo enega izmed najboljših pokazateljev na svetu, še vedno. Tisto, kar je problem in s čimer se ukvarja ekonomska politika in se bo ukvarjala v tem letu in tudi, če bo treba naprej, ne glede na to, kakšna vlada in katera vlada bo, tisto pa je seveda plačilnobilančno gibanje, gibanje izvoza in to, ali v danih predpostavkah morda peša zagon izvoza, kaj bo treba storiti, da bo treba vzdržati plačno politiko, da bo potrebno povečati tudi priliv tujega kapitala. To so vprašanja, s katerimi se bo ekonomska politika in vsaka vlada ukvarjala v Sloveniji in najbrž tudi drugje po svetu.
Če grem sedaj na vprašanje v zvezi z obrambo. Ta analiza, kot mi je znano, ta ameriška analiza naše obrambne sposobnosti še ni dokončna, je bila preliminarna, je v dograjevanju. V tem smislu je uradno vlada še ni dobila in je še ni obravnavala. Ko jo bomo dobili, jo bomo tudi obravnavali in zavzeli svoje stališče. Vemo, da je obrambni sistem v razvoju, seveda ni še idealen, postopno ga izpopolnjujemo. Vemo, da slovenska vojska postopno izboljšuje nivo kvalitete svojega delovanja in da bo ta razvoj še nekaj časa trajal.
Ameriške ocene so kritične tudi do vseh evropskih članic zveze Nato. Kar se tega tiče, kot jih jaz poznam, so bile velikokrat uničujoče. Iz tega vidika ne smemo vzeti kot problem določeno kritičnost te ocene, ampak skušati ugotoviti, kaj je primerno in kaj moramo upoštevati iz teh ocen, zato da bi dejansko v čim večji meri usposobili naš obrambni sistem.
Odločitev za zvezo Nato pred časom je bila politična odločitev, o kateri smo že govorili. Sedanja dogajanja v zvezi s to odločitvijo so zelo nejasna oziroma odločitev je odprta. Čakamo na politični razvoj v Združenih državah Amerike. Seveda pri vsem tem bo razvoj naše vojske pomemben element, ampak važen predvsem za nas, ne bo pa odločilen za odločitev v zvezi z Nato, tako kot ni bil leta 1997 v Madridu. Ampak vsekakor pomemben je in mi smo sami zainteresirani iz svojih potreb, iz potreb svoje obrambe, da našo vojsko čim bolj izpopolnimo. Če bo potrebno več odgovoriti v zvezi s to točko, je z nami tudi naš obrambni minister, ki lahko odgovori. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa predsedniku vlade. Dopolnilno vprašanje bo podal gospod Alojzij Peterle.

ALOJZ PETERLE: Jaz pa obžalujem, da je dal predsednik relativno formalističen odgovor. Namreč ugotovitve, ki so v dokumentu, ki ima naslov osnutek, se do faze predloga ali končne verzije verjetno ne morejo spremeniti v bistvenih ugotovitvah. Namreč, sprašujem gospoda predsednika, ali bodo naslednje faze, za katero ne vem, kdaj bo narejena, Slovenija sprejela vse dokumente, za katere je evidentno ugotovljeno, da jih ni. Gre za razne strategije in ocene, ki bi jih morali imeti v dokumentih, verjetno ne sprejete samo na vladi. Torej mene zanima, ali bomo samo čakali na ameriške politične spremembe in še na kaj drugega, ali se vmes na to temo kaj dela. Tudi jasno je, da te dolgoročne strateške vizije ni in da se naroča kar mimo tega. Jaz temu rečem, poljubno ali kakor pač pride.
Jaz ne vztrajam pri tem, da dobimo vse odgovore sedaj, predlagam pa v skladu z 29. členom poslovnika, mislim, da je ta, 29. ja, da se o tem vprašanju opravi razprava. Predlagam, da se jo opravi v državnem zboru po tem, ko bo prevod tega dokumenta na razpolago tudi poslancem. Mislim, da gre za tako pomembne stvari, povezane z našimi strateškimi, dolgoročnimi odločitvami, kot je ta za Nato, zato je prav, da se o tej stvari pogovorimo že sedaj, ko so te ključne ugotovitve znane. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Peterle. Predno se odločimo glede prvega odstavka 29. člena, sem razumel predsednika vlade, da dani odgovor na vaše vprašanje lahko posreduje tudi med nami prisoten minister za obrambo, dr. Demšar. Ali želite besedo gospod Demšar? Želite besedo? Prosim, dr. Demšar.

DR. FRANCI DEMŠAR: Hvala za besedo. Poročilo ameriške vlade o stanju v slovenski vojski, je poročilo, ki ga ameriška vojska izdeluje za različne države, na njihovo zahtevo. Tudi nam je ponudila to možnost. Odločil sem se za to možnost in izdelali so preliminarno poročilo, ki bo vsekakor v veliko korist pri nadaljnjem snovanju obrambnega sistema Republike Slovenije. Kot je gospod Peterle že rekel, sta dve pomanjkljivosti oziroma dva cilja, ki jih je potrebno izpeljati, izpostavljeni v tem poročilu. To je problem strateških dokumentov in problem tega, kako bomo nabavljali vojaško opremo na način, ki bo sprt z dokumenti potrjen.
Z veseljem bi rad rekel, da je ravno na tej seji eden od ključnih dokumentov točka, mislim, da je 35. točka te seje, to je splošni dolgoročni program razvoja in opremljanja slovenske vojske. Ta dokument opredeljuje postopno profesionalizacijo slovenske vojske, potem finančna sredstva, nadalje po programih, kako bo teklo opremljanje slovenske vojske v letu do 2010. To je prvi tak pomemben dokument.
Drugi dokument, ki ga je vlada sprejela tudi pred dopustom, enako kot tega, je obseg in struktura slovenske vojske leta 2010, spet zelo pomemben dokument, ki opredeljuje razvoj slovenske vojske in je vezan finančno na splošni dolgoročni program razvoja in opremljanja slovenske vojske, ki ga boste vi obravnavali. Na temo drugih, tako imenovanih strateških dokumentov, je bila seveda to ena od mojih prvih prioritet, ko sem prevzel ta mandat. Pred počitnicami je vlada sprejela dokument hierarhija strateških dokumentov na področju nacionalne varnosti. Zadala si je za cilj, da v tem mandatu sprejme vse teh deset strateških dokumentov oziroma trije so že sprejeti, te tri popravi, uskladi skupaj in potem v hierarhičnem smislu v parlamentu sprejema od vrha, od strategije nacionalne varnosti, do strategije obrambe, navzdol pa bi bili vladni oziroma ministrski dokumenti. Ta projekt teče in mogoče še eno povabilo bi zdajle bilo primerno. 17. aprila je ravno v tem parlamentu - smo uspeli dobiti prostor - celodnevno posvetovanje z naslovom "Nacionalna varnost v Sloveniji". Deset predavanj bo tukaj v parlamentu - vsi ste toplo vabljeni - na temo vseh teh strateških dokumentov. Polurna predavanja bodo, debata, vse dokumente je seveda obravnaval tudi strateški svet ministrstva za obrambo niso v zaključni redakcijski fazi. V marcu pa bo ta redakcija opravljena. Tukaj bodo dokumenti pripravljeni in potem pričakujem, da jih bo pred dopustom vlada sprejela. V naslednjem sklica parlamenta bi pa potem te zgornje lahko parlament sprejel.
To je na področju tega, kar ste rekli. Skratka dela se veliko v tem preliminarnem poročilu, v katerem, na željo Američanov, ki so ga izrazili tudi na odboru za obrambo in je vam znano, oni ne bi želeli, da bi se prej razpravljalo. Maja pa bo že prišlo, pričakujemo dokončno poročilo, kjer bomo z velikim veseljem, predebatirali. Kot sem rekel, mi smo zahtevali, mi smo zaprosili za to poročilo, nam je to poročilo v pomoč in z zadovoljstvom bom seveda takrat, ko bo to poročilo prišlo, v zvezi z vsako točko poročila povedal, kakšni so tisti ukrepi, kaj smo že naredili, kaj bomo naredili, da v naslednjem obdobju usposobimo slovensko vojsko, ministrstvo za obrambo na tak način, da nam bo v ponos, da bo primerna za obrambo domovine, opremljena, primerljiva s standardi Nata v vseh pogledih. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Zahvaljujem se ministru za obrambo, dr. Demšarju, za dopolnili odgovor. Sprašujem gospoda Peterleta, ali na podlagi odgovora dr. Demšarja vztrajate pri tem, da se o odgovoru vlade opravi razprava v državnem zboru? Vztrajate? Ne glede na odgovor, da je s strani predlagatelja dokumenta bila izražena želja, da se počaka, da dokument dobi veljavo dokončnosti? Vztrajate. Državni zbor brez razprave na podlagi prvega odstavka 29. člena poslovnika, brez razprave in obrazložitve glasu odloči o tem, ali in kdaj se opravi razprava o poslanskem vprašanju. Kolega Peterle je torej predlagal, da se opravi razprava o odgovoru vlade na poslansko vprašanje, ki ga je postavil. V svojem predlogu je tudi predlagal, da se ta razprava opravi po tem, ko bodo poslanke in poslanci prejeli preveden dokument oziroma pisni odgovor vlade na njegovo vprašanje in tudi preveden dokument, o katerem je bilo govora. Sem pravilno povzel? Niste zahtevali pisnega? Torej samo, ko se dokument prevede.
Predlog kolega Peterleta dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! Po našem poslovniku se lahko razprava opravi najprej po preteku 48 ur od sprejema sklepa. (51 prisotnih.)
Kdo je torej za predlog kolega Peterleta? (21 poslancev.) Kdo je proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog ni bil sprejet.
Poslansko vprašanje postavlja Zmago Jelinčič, za njim Andrej Fabjan.

ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa gospod predsednik. Spoštovani, kolegice, kolegi, predstavniki vlade. Postavil bom dve vprašanji vladi Republike Slovenije.
Prvo vprašanje je: Kako je možno, da je gospod Gregor Voschnagg, veleposlanik Avstrije v Evropski uniji, dvojni državljan, avstrijski in slovenski, kar je v neskladju tako z avstrijsko kot slovensko zakonodajo, lahko postal slovenski državljan, ko je njegov oče bil dokazan član v nacistični organizaciji kulturbunt, v poznejši štajerski domovinski zvezi ter tudi član nacional-socialistične deutsche Arbeitsportei. Kako je mogoče, da je na podlagi tega ta gospod, ta predstavnik svetle Evrope, dobil določene nepremičnine v Sloveniji?
Sprašujem, kdaj bo vlada Republike Slovenije odpravila to nepravično in neupravičeno pridobljeno slovensko državljanstvo in odvzela nepravično dodeljene nepremičnine temu gospodu.
Drugo vprašanje. Sprašujem vlado, kdo od slovenske uradne politike je svetoval gospodu Ivanu Kapetanoviču, predstavniku hrvaškega kulturnega doma in hrvaških organizacij v Sloveniji, naj vloži na naslov predsednikov obeh držav, ministrov za zunanje zadeve obeh držav in veleposlanikov obeh držav prošnjo oziroma zahtevo o tem, da se v Sloveniji uvede hrvaška manjšina. V enem od svojih členov, v sedmem, pravi tako - bom v slovenščini govoril: "Vprašanje avtohtonosti slovenskega naroda v Republiki Hrvaški in hrvaškega naroda v Republiki Sloveniji, kot osnovni kriterij je potrebno za reševanje statusa tako enega kot drugega naroda oziroma manjšine opustiti in sprejeti priporočila in ocene pri reševanju odnosov med skupinami v državah srednje in vzhodne Evrope, dokument MMG 6/96, od strani evropskega odbora za migracije."
Še enkrat sprašujem, kdo je zadaj za intencami Hrvatov, s strani slovenske uradne politike. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Jelinčič. Gospod Šuklje, minister za notranje zadeve.

BORUT ŠUKLJE: Gospod predsednik! Cenjeni visoki zbor, spoštovani gospod poslanec Jelinčič.
Konkretnosti o primeru, ki ste ga navedli, ne poznam. V vsakem primeru pa je v nekem delu involviralo tudi ministrstvo za notranje zadeve glede državljanstva. Priskrbel vam bom tudi pisni odgovor na to vprašanje. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Samo trenutek. Kolega Jelinčič je postavil dve vprašanji. Glede drugega dela vprašanja, ali želi kdo od predstavnikov vlade odgovoriti. Prosim, dopolnilno vprašanje kolega Jelinčič.

ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa gospod predsednik. Ker je gospod minister za notranje zadeve pojasnil, da mu materiali oziroma zadeva ni znana, mu bom jaz posredoval te dokumente, ki jih imam in če jih še imam in upam, da bo potem vlada vendarle reagirala. Čeprav me malo skrbi, da slovenska vlada nima najbolj osnovnih podatkov o tem, kaj se v njeni državi dogaja.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Poslansko vprašanje postavlja Andrej Fabjan. Pripravljena bo Maria Pozsonec.

ANDREJ FABJAN: Spoštovani predsednik! Cenjene kolegice, kolegi.
Moje poslansko vprašanje je namenjeno vladi, predvsem pa
gospe ministrici za gospodarske dejavnosti, Tei Petrin, v zvezi z gradnjo RTP Krško.
Območne gospodarske zbornice Posavje in območna gospodarska zbornica Dolenjske in Bele krajine so se v zvezi s to problematiko že večkrat srečale z župani kot tudi s predstavniki ministrstva za gospodarske dejavnosti. Bilo je nekako ugotovljeno in posredovano, da bo ta izgradnja se pričela čimprej in da bo nekako zgrajena, dograjena do leta 2002.
Zgradila naj bi se do leta 2002 predvsem razdelilna postaja 400/110, ki pa naj bi bila velikega pomena predvsem za celotno gospodarstvo Posavja, Dolenjske in Bele krajine. Ta regija, ti dve regiji sta utrpeli veliko gospodarsko škodo v februarju leta 1999 in ravno izgradnja te postaje razdelilne transformatorske postaje, je še kako pomembna, ne samo za prebivalstvo, predvsem za gospodarstvo. Vemo, da gre za investicijo okoli 20 milijonov evrov oziroma 3,7 milijarde Sit. Obljubljeno je bilo, da se bo v lanskem in že v letošnjem letu ta gradnja začela in, da bo ministrstvo zagotovilo približno 56% od te investicije. Zato težko pričakujemo v teh regijah, da do te izgradnje čimprej pride.
Vprašal bi naslednje. Kako je s pripravo dokumentacije? Kdaj bo razpis za izbor izvajalcev? Kdaj bo začetek gradbenih del?
Vprašal bi tudi vlado, glede na razdelitev sredstev iz Evropske unije oziroma skladov Evropske unije za Phare program, vemo po podatkih iz Evro biltena, januarja meseca, da je bilo nekako razdeljeno v Sloveniji v treh regijah 19 milijonov evrov. Sprašujem, ali bo iz Phare programa prišlo tudi kaj sredstev za ta projekt. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Fabjan. Dvignil se je gospod Feri Horvat, ki pa je poslanec. Gospa ministrica, dr. Petrinova, ima besedo.

PROF. DR. TEA PETRIN: Lep pozdrav, spoštovane poslanke in poslanci! Odgovor je naslednji:
Aktivnosti za pričetek del pospešeno potekajo in so se začele že v marcu leta 1999. Do sedaj so pridobljena potrebna dovoljenja, se pravi, lokacijska, gradbena, v pripravi pa je razpis za izvajalca del, ki bo v kratkem tudi objavljen. Sredstva za gradnjo bodo zagotovljena iz cene električne energije. Aktivnosti potekajo v skladu z načrtovanim časovnim razporedom in predvidoma bo gradnja dokončana do konca leta 2001, tako kot je bilo načrtovano. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala za odgovor. Kolega je zadovoljen. Maria Pozsonec naslednja postavlja poslansko vprašanje, pripravi naj se Mirko Zamernik.

MARIA POZSONEC: Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ali bo veliko vprašanj?

MARIA POZSONEC: Ne.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim, ja.

MARIA POZSONEC: Spoštovani! Na območju Prekmurja je od 20 do 30% nezaposlenost, kljub temu pri gradnji železnice ne iščejo domačih delavcev, temveč zaposlujejo tujce z delovnimi vizami. Vsaka normalna država daje najprej kruh svojim državljanom, saj je odgovorna za njihov obstoj in ne za to, da omogoča velik zaslužek posameznim proizvajalcem. Zakaj tako lahkotno z delovnimi vizami? Kateri zavod za zaposlovanje jih izdaja in koliko jih je - namreč teh delovnih viz - na področju proge Murska Sobota-Hodoš?
Drugič. Nedoločena in nedorečena meja z Republiko Hrvaško pri reki Muri prebivalcem obmejnih zaselkov povzroča vrsto težav. Zaradi nedavnega tragičnega dogodka, ki se je zgodil pri Hotizi, ter drugih incidentov, tudi pri vasici Gaberje, tamkajšnji prebivalci zahtevajo jasen odgovor in predvsem odgovornost s strani vlade za posledice nerešenih problemov. Od vlade zahtevamo tudi takojšen odgovor glede nadaljevanja obnovitvenih gradbenih del na nasipu ob reki Muri.
Tretjič. Izgleda, da predlog zakona o načinu poravnave dospelih neplačanih obveznih dajatev ne rešuje problema dolgov dolžnikov, ki ne morejo plačati niti obročno, kaj šele takoj po uveljavitvi zakona v 60 dneh v enkratnem znesku, ki bi znižal plačilo za 15%. Sprašujem vlado, kako misli rešiti problem teh ljudi in kdaj bo uvidela, da tam, kjer ni nič, ne more vzeti nihče. Do 1. aprila, torej do začetka uveljavitve zakona o splošnem upravnem postopku, bi bilo potrebno najti možnost za odjave iz pokojninske dobe, kar bi rešilo tudi stanje dolga glede oderuških obresti. Nekateri so že pred dvema letoma vložili zahteve za odjavo pokojninske dobe za nazaj. Predlagam tudi, da v tem postopku ne bi bilo obvezno plačevanje upravnih kolekov za 3.750 tolarjev, ker če mi verjamete ali ne, nekateri nimajo teh tisočakov. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala za vprašanja, kolegica Pozsonec. Tri podvprašanja. Državni sekretar odgovarja iz ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

MIROSLAV BERGER: Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Na postavljeno vprašanje pod točko 1, zaposlovanje tujcev, bi dal kratek odgovor. Gre za sistem zaposlovanja in dela tujcev v Republiki Sloveniji, ki je urejen z več zakoni. Takšna ureditev je povzeta v veljavnem zakonu o zaposlovanju tujcev iz leta 1992. Razlogi za način urejanja pogojev in zaposlovanja in dela tujcev v do sedaj veljavnem, še veljavnem zakonu, temeljijo na dejstvu, da je Republika Slovenija zakon praktično sprejela v okviru osamosvojitvene zakonodaje in je z jim prvenstveno uredila pogoje in zaposlovanje tujcev pri domačih delodajalcih. Pri vseh ostalih oblikah dela tujcev pa je zakonodajalec avtomatično priznal pravice zaposlitve ali dela tujcev na podlagi določil v drugih zakonih, ki posredno ali neposredno omogočajo zaposlovanje in druge oblike dela tujcev pri nas.
V tak okvir urejanja sodi celotni obseg zaposlovanja in dela, ki je povezan s pravico tujcev do ustanavljanja in upravljanja podjetij, opravljanja zunanje trgovinskih storitev ter drugih nedefiniranih oblik poslovno tehničnega sodelovanja, ki so urejene v drugih zakonih, na primer zakon o gospodarskih družbah, obrtnem zakonu, zakonu, s katerim je regulirano upravljanje poklicnih dejavnosti, da jih ne naštevam naprej. Ti zakoni praviloma ne določajo nobenih omejitev glede zaposlovanja ali dela, ki bi izhajalo iz razmer na trgu. Takšna ureditev v zakonu je dejansko omogočala dokaj liberalni dostop do trga dela, saj zakon daje le omejena pooblastila ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve za, lahko bi rekli, administrativno omejevanje zaposlovanja in dela tujcev pri nas.
Državni zbor Republike Slovenije je v lanskem letu s sprejemom resolucije o imigracijski politiki Republike Slovenije vladi Republike Slovenije naložil, da celotno imigracijsko področje, v okvir katerega sodi tudi politika zaposlovanja tujcev, na novo uredi oziroma ustrezno prilagodi, tako da bo omogočila uresničevanje učinkovite migracijske politike in soočenje z migracijskimi gibanji ter pri tem upoštevala tudi pravni red Evropske unije. Na teh podlagah je torej državni zbor sprejel tudi sistem zakona o tujcih.
Ob upoštevanju izhodišč, določenih v navedeni resoluciji, je vlada Republike Slovenije državnemu zboru že predložila v obravnavo nov sistemski zakon o zaposlovanju in delu tujcev, ki je na dnevnem redu te seje državnega zbora. Mislim, da je pod številko 18. Ta predlog zakona upošteva tudi tista osnovna vprašanja, na katerega se sklicuje oziroma opozarja gospa poslanka, to je upošteva razmere na trgu dela.
Dodal bi pa to, da kolikor je poslancem poznano, da se delovna dovoljenja, ki jih je več vrst, če poenostavim, praktično znižujejo od leta 1996, da je pa koncem lanskega leta bil izvršen velik pritisk, predvsem na delovnih dovoljenjih, ki so jih zahtevali delodajalci, to je tista kategorija, ki jo v zakonu o zaposlovanju tujcev, s katerim regulira to ministrstvo za delo, ni možno bilo preprečiti. Tako predvidevamo takšne ukrepe v novem predlogu zakona, ki ga bo državni zbor obravnaval v kratkem. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala državnemu sekretarju Bergerju. Državni sekretar ministrstva za finance bo odgovoril na vprašanje pod točko c. Gospod Reščič. Gospod Simonič, se opravičujem za napako.

ANDREJ SIMONIČ: Ja, hvala lepa. Odgovor na tretje vprašanje se glasi, da zakon o načinu poravnave dospelih neplačanih obveznosti že v svojem naslovu pove, da ne gre za zakon o odpisu dolgov. Zakon določa pogoje in način poravnave dospelih in neplačanih davčnih obveznosti po stanju na dan 31. decembra leta 1999. Vlada je kot predlagatelj zakona ocenila, da je obseg neplačanih dospelih javnih dajatev takšen, da zahteva izredno ukrepanje v smislu enkratne rešitve nastale situacije. S tem ukrepom je vlada olajšala prehod v sistem, ki ga uvaja zakon o finančnem poslovanju podjetij in s tem podjetjem omogočila reprogramiranje obstoječega dolga, tako da se obstoječi dolg odplača obobročno oziroma da se z nekakšnim diskontom zagotovi takojšnje plačilo dolga in s tem olajša likvidnostna situacija podjetjem, ki s tem nadaljujejo svoje poslovanje in se ohranijo pri življenju ter tudi na daljši rok ohranijo zaposlitev in svojo sposobnost plačevanja davkov.
S tem je bil torej zagotovljen lažji prehod v sistem zakona o finančnem poslovanju in hkrati zagotovljen dodatni vir sredstev zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vir za pokrivanje njegovih obveznosti v letu 2000.
Kot rečeno, ta zakon nima narave zakona o odpisu. Po drugi strani pa je rešitev 235. člena zakona o davčnem postopku uvedla možnost tudi odpisa prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. O teh odpisih pa odloča pristojna institucija, ki te prispevke pobira, to pa je skupščina zavoda za invalidsko zavarovanje na predlog upravnega odbora tega zavoda. Do sprejetja kriterijev za te odpise pa se začasno uporabljajo kriteriji, ki se uporabljajo za odpise prispevkov za zdravstveno zavarovanje. To je v bistvu odgovor na vprašanje. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Izčrpali smo odgovore na vprašanje poslanske kolegice Marie Pozsonec. Vprašanje postavlja Mirko Zamernik, pripravi naj se Vincencij Demšar.

BOGOMIR ZAMERNIK: Spoštovane kolegice in kolegi, predstavniki vlade. Veseli me prvi odgovor doktor Drnovška v zvezi z dolgom do neodgovorjenih vprašanj. Že tri leta tukaj čakam, žal, zaenkrat še neuspešno, na odgovor na eno od mojih vprašanj v zvezi z Autocommercem. Kljub zagotovilom in obljubam gospoda podpredsednika vlade, ki je tukaj, tega odgovora, žal, še do zdaj ni. Ker predsednik vlade ni nič oporekal predlogu poslanskega kolega Janše, da bi se na ta neodgovorjen vprašanja odgovorilo v približno treh mesecih, računam, da bom ta odgovor končno po treh letih dobil.
V tistem pregledu naše službe, raziskovalnega sektorja v našem državnem zboru, je ta odgovor zapisan kot delni odgovor. Seveda se v vsebino odgovora naša služba ni spuščala in če bi se, bi videla, da to tudi delni odgovor ni, ampak da tisto ni nikakršni odgovor. Toliko samo mimogrede. Zato me ne čudi, da je na ostalih področjih enaka situacija.
Mi smo praktično pred koncem mandata. Ko je ta vlada nastopila, sem poslušal samo še od ene manjkajoče stranke, ki ni bila še nikoli v vladi, da se bo zadeva s Pavličevim sedlom in pa s cesto Ljubno - Luče uredila v doglednem času. Očitno en mandat ni bil zadosti za eno ubogo cesto. Potem se ne čudim, da pri stvareh, kjer imajo prste vmes tisti, ki imajo vse ali kako je že bil tisti slogan, kot je imel Tito vse, da se potem take stvari ne raziščejo. Če nismo sposobni, če ni vlada sposobna, po tem, ko je "za" tako opozicija kot obe koalicijski partnerici in verjetno tudi tretja najmanjša nima te besede proti, da se kljub temu ta zadeva ne da urediti. Poslušajte, celo zimo stroji stojijo, zima je pri nas, žal, dolga sedem, šest mesecev, da tako rečem, potem pride leto, ko je sezona, ko je promet precejšen in se je treba stalno izogibati prometu. In ne zgodi se praktično nič. Kakorkoli lahko postavljamo postavke v proračun, kakršnekoli so, ko želimo podatke - gospod državni sekretar, vi veste točno, kaj imamo mi v mislih - se pa to skriva. Lahko boste temu oporekali, ampak jaz podatkov, ki sem jih želel dobiti na vašem ministrstvu, še do danes nimam, z izgovorom, da je to poslovna skrivnost izvajalca SCT.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, za postavljeno vprašanje. Prosim predstavnike vlade za odgovor. Državni sekretar dr. Šuštar bo prvi.

DR. BORIS ŠUŠTAR: Spoštovane poslanke in poslanci. Najprej se opravičujem za odgovor. Če je bil odgovor premalo jasen oziroma ni bil zadovoljil, sem pripravljen tu še dodatno ustno pojasniti odgovor v zadevi Avtocomerce. Kot vam je znano in kot je zapisano v odgovoru, je bil nakup Kompas magistrata izvršen z obveznicami podjetja Avtocomerce. Soglasje k takšni transakciji je podal takratni upravni odbor sklada Republike Slovenije za razvoj kot možno transakcijo. Res je, da je v tem primeru nastal problem, kako z obveznicami poplačati pooblaščene investicijske družbe, ki so titular takšne kupnine. Z novim nadzornim svetom in tudi novim vodstvom oziroma predsednikom uprave SRD sem v funkciji predsednika nadzornega sveta že zahteval, da se ustrezne obveznice, ki lahko kotirajo na sekundarnem trgu in imajo svojo tržno ceno, ki je večja od sto - to je potrebno poudariti - se pravi, je šlo za kupnino, ki realno narašča, da se takoj unovčijo in tudi ustrezno prenakažejo pooblaščenim investicijskim družbam. S tem bi bila transakcija formalnopravno pravilno izpeljana. Mislim, da uprava izvaja že aktivnosti, kako bi unovčila dane obveznice, ki jih ima v svojem portfelju v sredstvih.
Kar se tiče drugega vprašanja, glede zaposlitve gospoda Nemca. To mislim, da je bil odgovor jasen. Gospod Nemc je član uprave v podjetju Avtocomerce.
In kar zadeva gospe Prinčičeve, zaposlitev gospe Prinčičeve, le-ta je članica uprave v podjetju Planika. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala državnemu sekretarju. Drugi del vprašanja se je dotikal resorja prometa in zvez. Gospod minister ima besedo. Prosim, mag. Bergauer.

MAG. ANTON BERGAUER: Spoštovani predsednik! Cenjene poslanke in poslanci. Drugi del vprašanja, ki ga je postavil gospod Zamernik, če sem ga prav razumel, se nanaša na dela na cesti za Pavličevo sedlo. Po letošnjem programu je predvideno, da se ta dela v večini končajo. Če bodo gradbene razmere, ki so pogojene z vremenom, dopuščale, bomo tudi naredili vse, da bi v letošnjem letu bila dela na Pavličevo sedlo končana. Če ne bo vreme dopuščalo, potem bo to dokončano v prihodnjem letu.
Na tisti del vprašanja, zakaj gradbeni stroji stojijo v tem trenutku, je seveda to pogojeno z vremenom. Mi dobro vemo, da je že v mesecu novembru zaprlo, kot temu rečemo, vreme in se ni dalo več izvajati. Zima je bila dokaj ostra in mrzla, zmrzali in seveda v takšnih pogojih in tudi na tem predelu, kot je Pavličevo sedlo oziroma cesta na Pavličevo sedlo, se v zimskem času ne da delati. Čim bodo nastopile razmere, da se bodo lahko gradbena dela normalno izvajala, bomo seveda z deli takoj nadaljevali oziroma bo izvajalec nadaljeval z deli in jih tudi, kot želimo, poskusil končati v letošnjem letu, če bo le vreme dopuščalo. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Dopolnilno vprašanje, gospod Zamernik.

BOGOMIR ZAMERNIK: Obema se zahvaljujem za odgovor. Vendar zakaj je potrebno 3-letno sitnarjenje? Če sem vas prav razumel, bo ta kupnina vendarle nakazana na sklade, ki po zakonu morajo dobiti to kupnino. Zakaj je potrebno 3 leta, da se potem nekaj zgodi oziroma to se še ni zgodilo, če sem vas prav razumel, da kupnina od tega še ni bila nakazana tema dvema skladoma.
Drugič. Gospod minister Bergauer. Tak odgovor lahko daste nekomu, ki še nikoli ni bil na Pavličevem sedlu. Očitno me ne poslušate. Verjamem, da vas to ne zanima. Popolnoma enake vremenske razmere kot so na tej strani, so tudi na drugi strani. Avstrijska stran je tam praktično končala, samo še spomladi naredijo zaključni sloj in zadeva je končana. Popolnoma enake razmere so imeli.
Ne odgovarjajte mi s takimi odgovori. Na tisti del vprašanja, ko sem spraševal, zakaj se ne da priti do podatkov, ker postavke so zelo velike v proračunu, to moram priznati in se vam vsem zahvaljujem za te postavke, izplena pa iz tega velikega denarja ni. Vpogleda v to dokumentacijo mi ne dovolite. Na to pa seveda ne rečete niti besede.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Ali želi morda še kdo odgovor podati? Prosim, državni sekratar Šuštar.

DR. BORIS ŠUŠTAR: Hvala lepa. Zakaj je bilo potrebno 3 leta, predno se je sprejela taka odločitev, je odgovor tudi ta, da v bistvu v tem času še ni bila jasna cena teh obveznic, potrebno je bilo, da se je pričelo trgovati s temi obveznicami. To je ena stvar.
Po drugi strani je ves čas tudi slovenska razvojna družba kot taka, kot vam je poznano, izvaja določene sanacije in prestrukturiranja, pri katerih mora opravljati s svojim portfeljem. Se pravi, če določen denar investira ali ga naloži v prestrukturiranje določenega podjetja, ga ne more tako hitro tudi unovčiti in poplačati svojo obveznost. Se pravi, gre za uravnavanje gotovinskega toka, ki ga je mogoče pri tako velikih vsotah, kot so obveznice nekaj 10 milijonov, sproščati šele v nekaj letih. Tako so ekonomski poslovni razlogi, ki so tako na strani samih obveznic in vrednosti obveznic kot tudi same poslovne naložbene politike, ki jo izvaja slovenske razvojna družba.
Potrudil se bom, da bo ta problem čimprej rešen, da bo kupnina iz naslova prodaje Kompasa prišla v tiste roke, ki po zakonu tudi morajo iti. Hvala.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Naslednji, ki postavlja poslansko vprašanje, gospod Demšar.

VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav, gospa ministrica, pozdravljeni gospodje ministri in ostala asistenca, ki je danes tukaj. Žal mi je, da ne vidim enega od ministrov, tistega, ki ga bom tudi spraševal. Vprašanje imam tako za ministrstvo za kmetijstvo kot za ministrstvo za okolje in prostor.
Vprašanje postavljam v zvezi s pogostimi vprašanji zaskrbljenosti ljudi, ki prihajajo v mojo poslansko pisarno, in se nanaša na naš kmetijsko hriboviti svet v loškem prostoru. V zadnjih letih se namreč izredno hitro zarašča slovenska pokrajina in se s tem tudi spreminja kot kulturna pokrajina. Gesli "Moja dežela" in "Na sončni strani Alp" kmalu ne bosta več veljali, če ne bomo ustrezno reagirali. Vzorčni primeri študije zaraščanja travnikov in pašnikov kažejo, da se je v zadnjih desetletjih zaraslo ponekod celo več kot ena tretjina teh površin. Strokovnjaki iz gozdarstva opozarjajo, da na teh površinah raste nekakovosten les, torej ne gre za neko dobro pridelavo lesa. Sprašujem, kaj bo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano storilo, da se to zaraščanje ustavi in se trend obrne.
Glede na neažurno dejansko stanje v zemljiškem katastru sprašujem, kako boste letos delili sredstva državnega proračuna za te potrebe. Namreč, mene ljudje sprašujejo, kaj bo s sredstvi, na kakšen način, ali bodo subvencije po starem ali po novem. Seveda pa v tem delu verjamem, in mi bo bolj všeč, če boste odgovorili tudi pismeno. Kakšno je vaše stališče do podpore bio kmetovanju? Konkretno, kdo je lani dobil sredstva in v kakšni višini iz tega naslova in po kakšnih kriterijih je bilo to razdeljeno?
Ministrstvo za okolje in prostor pa sprašujem, kako bo s sredstvi Evropske unije, ki jih le-ta daje za računalniško obdelavo zemljiškega katastra. Vprašanje je, do kdaj časovno, in koliko bo stal ta prenos na računalniško vodenje.
Glede na to, da sem posredoval ta vprašanja tudi pismeno, računam, da bom lahko dobil sedaj jasen odgovor, da bom ljudem odgovoril, kako je s to stvarjo. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Kot prvi bo, izgleda, odgovarjal minister za kmetijstvo, gospod Smrkolj.

CIRIL SMRKOLJ: Gospe poslanke in gospodje poslanci! Gospod Demšar, glede tega vprašanja bi rad kratko samo pojasnil - pripravil pa bom tudi pismeni odgovor - da smo v letošnjem letu še posebej z reformo kmetijske politike in tudi z načrtnim izvajanjem reforme ter ustrezno proračunsko podporo več sredstev namenjali predvsem podpori živinoreje, podpori obnove in postavitve novih pašnikov, tudi podpori planinskemu pašništvu. Na ta način je seveda večji interes, da se tudi tiste površine, ki so v tem trenutku neobdelane, obdelajo. Ravno tako v letošnjem letu tudi s podporo živinoreji, to je prireji na žival, podporo kravam dojiljam, nekako maksimalno poskušamo spodbuditi kmete, da te površine, ki so v zaraščanju, tudi obdelajo. Ravno tako pa je podpora ukrepu predvidena tudi na hektar travne površine, ki bo obdelana. Seveda takšna podpora bo dodatno spodbujala rejce, lastnike kmetijskih zemljišč k dodatni obdelavi. Tukaj je treba res povedati, da so naše podpore v tem trenutku nekje na polovici nivoja podpor kot so v Evropski uniji in bo v naslednjih proračunih potrebno zagotoviti več sredstev za dodatno stimuliranje obdelave kmetijskih površin v hribovsko gorskih območjih, na strmih območjih in seveda na ta način zmanjšati ta proces zaraščanja. Skozi programe reaktiviranja teh površin pa se bo tudi iz postavke podpora razvoju podeželja dalo v letošnjem letu pridobiti ustrezna sredstva.
Kar se tiče tega drugega vprašanja, kako bomo ta sredstva razdeljevali v letošnjem letu, glede na to, da je dejansko stanje v zemljiškem katastru neurejeno, mi pripravljamo uredbo o ukrepih kmetijske politike v letu 2000 in bomo pravzaprav od vlagateljev zahtevali, da na osnovi posestnega lista in pa mapne kopije že ob tako znanem obrazcu, to je podatku o kmetijskem gospodarstvu, prijavijo to vlogo oziroma zahtevke predvsem za ukrepe na hektar, ukrepe na žival. Na ta način bo tudi možna preverba, ali vlagatelj navaja dejansko stanje preko inšpekcijskih služb, ki letno te zahtevke preverjajo.
Kar se tiče podpore bio kmetovanju oziroma ekološkem kmetovanju, smo mi v lanskem letu imeli razpis za ekološke kmetije. Tudi v letošnjem letu bo podoben razpis, ker na osnovi tega razpisa dajemo posebne spodbude tem kmetom, ki so se usmerili v ekološko kmetovanje. Ravno tako pa naše ministrstvu daje podporo združenjem ekoloških kmetov Slovenije, ki pravzaprav delajo na pripravi ustreznih pravilnikov in tudi kontrolnih mehanizmov, da je res iz tistih kmetij, ki so evidentirane kot bio kmetije ali ekološke kmetije, hrana na teh kmetijah pridelana ustrezna standardom, ki so za bio oziroma ekološko pridelavo. Tudi v okviru predloga zakona o kmetijstvu to poglavje posebej urejamo in v tem trenutku se stvari regulirajo na podlagi navodil za ekološko oziroma bio kmetovanje. Bomo pa v tem delu v celoti na vsa tri postavke odgovorili tudi pismeno.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa za prvo odgovorjeno vprašanje. Na drugo vprašanje s področja okolja in prostora odgovarja državni sekretar Steinman.

DR. FRANCI STEINMAN: Lep pozdrav, dame in gospodje! Na kratko bi odgovoril takole. Vrhovno sodišče in geodetska uprava dobita iz sredstev Phare v letu 2000 2,4 milijonov ekujev, ki so namenjena za strojno in programsko opremo, s katero se bo posodobilo vodenje in vzdrževanje zemljiškega katastra in zemljiške knjige. Trenutno tečejo javni razpisi in do konca leta bo ta oprema v funkciji. Hvala.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Še dopolnilno vprašanje, gospod Demšar.

VINCENCIJ DEMŠAR: Lahko je vprašanje, lahko je pa tudi samo pojasnilo in pripomba. Ko sem ljudi spraševal, kako je s to usklajenostjo, posestni list, pa mapne kopije in pa dejanskost, bi rekel, da sicer stvari odstopajo, ampak v mnogih primerih, za eno katastrsko občino bom povedal, da je narejen natančen izračun, koliko se je zaraslo. Posestni listi ne bodo povedali in tudi mapne kopije ničesar v primerjavi z dejanskostjo. Zato bo to nekoliko težko, to pripombo imam, in gospod minister, jaz sem vam hvaležen za precejšen odgovor. Tole bi prosil, če mi boste še lahko pojasnili, pa za lansko leto bi rad vedel, kdo je dobil. Namreč, ta združenja ekoloških kmetovalcev, potem je tu izredno aktivno društvo Ajda, so me opozorili, da bi bilo dobro, če bi vedeli oni, ki se s tem ukvarjajo, kako in kdo je ta sredstva dobil. Njih se to najbolj tiče, ker so tovrstni kmetovalci.
Gospod minister, malce neobičajno bo pa tole, kar bom zdaj vas prosil. Zelo bi bil vesel, če boste uspeli najti čas, da boste prišli enkrat na Loško in ljudje se bi zelo radi na to temo z vami pogovarjali, da bi njim odgovorili. Pogosto me sprašujejo, kako da ne zmorete pripeljati ministra za kmetijstvo na loški konec, posebej zdaj, ko gospoda Možgana ni. Zato vas bova z gospodom Možganom še enkrat posebej prosila, da najdete čas za nas. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Naslednji, ki postavlja poslansko vprašanje, je gospod Miran Potrč. Prosim.

MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Spoštovani predstavniki vlade. Proces preobrazbe bivše družbene lastnine teče deseto leto. Poleg pozitivnih ocen ga spremljajo tudi dvomi o smotrnosti vseh sprejetih odločitev, o oškodovanjih države in družbenega kapitala, o političnih interesih, ki so omogočali pollegalno prisvajanje in bogatenje. Lastniška struktura družbe se je v teh desetih letih oblikovala povsem na novo. Velika večina ljudi je še vedno brez premoženja, morda z nekaj malo vrednimi delnicami ali s svojim stanovanjem. Mala skupina ljudi pa ima neprecenljivo premoženje v nepremičninah, ki ga pogosto neobdavčeno oddaja v najem za vsote, ki v enem mesecu presegajo nekajletno povprečno plačo v Sloveniji.
Enako velja za maloštevilne nove lastnike podjetij, ki so si, ne vem kako, pridobili kapital milijardne vrednosti. O tem, kako je potekal zahteven in mnogokrat slabo pripravljen proces spremembe lastnine, vlada doslej ni dala celovitih in vsebinskih ocen. Ne vemo niti tega, kolikšna je bila vrednost družbenega kapitala v začetkih njegove preobrazbe, kakšen del tega kapitala je spremenil lastnika na podlagi posameznih zakonov in kje se ta kapital danes nahaja.
Na moj predlog je komisija za lastninjene že spomladi leta 1998 naložila vladi, da do 10. junija 1998, se pravi pred skoraj dvema letoma, pripravi tako poročilo. Od takrat dalje na ta sklep vlade opozarjam ob vsaki priložnosti na seji komisije, pa tudi na državnem zboru. Odziva vlade ni.
Zato ponovno v obliki poslanskega vprašanja sprašujem vlado Republike Slovenije: Ali ima vlada narejen pregled nad celoto preobrazbe družbenega kapitala v znane lastnike in kdaj nam bo analizo o tem lahko predložila?
Če ga nima pa sprašujem: Zakaj najpomembnejše družbene preobrazbe vrednostno ni spremljala in do kdaj je to sposobna ter pripravljena storiti?
Na koncu vlado sprašujem: Kdaj bo odgovorila na moje pisno poslansko vprašanje, postavljeno 28. decembra 1999 in čez dva dni poslano vladi, v zvezi z uresničevanjem zakona o prvem pokojninskem skladu? Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Vabim predstavnika vlade. Gospod Potrč je postavil poslansko vprašanje, zato vabim predstavnika vlade, da posreduje odgovor ali da informacijo. Morda zadolženi predstavnik vlade? Besedo ima gospod minister Marušič.

TOMAŽ MARUŠIČ: Gospa podpredsednica, hvala. V imenu vlade lahko samo to sporočim, da bo vlada dala pisni odgovor, ker očitno doslej ni odgovorila in bom, pač, posredoval to vprašanje, da se pisno odgovori. Drugega ne morem reči. Hvala.

PODREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Prosim, gospod Potrč še dopolnilno vprašanje.

MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospodu Marušiču se lahko kot ministru samo zahvalim, ker je bil edini prijazen, ki je sploh, bi rekel, reagiral. Bi pa res prosil, da se v postavljenih rokih ta pisni odgovor, gospod Marušič, da, ker se mi ne bo dogodilo prvič, da vlada obljublja in ničesar ne stori. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Torej predstavnik vlade bo poskrbel, da boste dobili pisni odgovor.
Naslednji, ki postavlja vprašanje, je gospod Peter Lešnik.

PETER LEŠNIK: Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, med nami lepo pozdravljam predstavnike vlade in jim postavljam naslednje vprašanje.
Slovenska vlada se javno hvali, da ji bo prestrukturiranje prostocarinski prodajaln koristilo, verjetno s tem misli na gospodarstvo, kar so že objavili nekateri časniki v Italiji in Avstriji. Zato vlado Republike Slovenije sprašujem, kako lahko ob takih izjavah pričakuje, da bo Slovenija dobila pomoč iz strukturnih skladov Evropske unije ob prestrukturiranju ter pri prezaposlitvi delavcev. Ali si pomoči iz raznih skladov morda sploh ne želi?
Jaz sprašujem vlado, ker ne razumem te njene gospodarske politike, kako ima lahko korist gospodarstvo, če zakolje kuro, ki nese zlata jajca. Na to želim odgovor. Hvala lepa.


PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Predstavniki vlade ste vabljeni, da bi posredovali odgovor. Vidim dežurnega predstavnika vlade. Dokler ni odgovora, ne moremo zaključiti poslanskega vprašanja. Odgovor bo dal minister Demšar.

DR. FRANCI DEMŠAR: Enako bomo pisno odgovorili.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Prosim, proceduralno.

JOSIP BAJC: Predsednica, predlagam, da se vlada organizira, da ugotovi, kdo je danes na tej točki dnevnega reda dežuren, da bo vsaj tisti, ki je dežuren oziroma pooblaščen s strani vlade, dal tukaj odgovore, ne pa, da se tukaj spogledujejo ministri in ne vedo, kdo nam bo dal odgovor in rekel, da bodo posredovali odgovor pisno.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Verjamem, da so predstavniki vlade slišali vaš poziv, da bomo vsakokrat pravočasno dobili odgovor na zastavljeno vprašanje. Besedo ima gospod Štefan Klinc.

ŠTEFAN KLINC: Spoštovana podpredsednica, drage poslanke in poslanci, imamo eno pobudo, vprašanje za ministrstvo za finance v zvezi z denacionalizacijo. Praktično bom takole povedal.
Polovico zemlje sem dobil do 1996. leta nazaj in ni bilo treba nič plačati, ker je bil dolar vreden 300 tolarjev. V 1996. letu so pa povečali vrednost na 750 tolarjev in zdaj morajo vsi tisti upravičenci, ki jim je bilo odvzeto premoženje do vrednosti 30%, vse plačati in povrniti. Denacionalizacijski upravičenci so v neenakem položaju. Še enkrat pravim; do 1996. leta ni preseglo 30% plačila, katerega jim je država plačala, po letu 1996, ko je pa dolar narasel na 750 tolarjev, pa morajo vsi plačati. Zato predlagam, da vlada spremeni uredbo, da bodo vsi upravičenci za denacionalizacijo v enakem položaju.
Drugo pobudo oziroma vprašanje pa imam za ministra za kmetijstvo, ministra za promet in zveze ter za ministra za varstvo okolja in urejanje prostora. Nisem doma iz Haloz, vendar sem se en dan mudil v Halozah. Ljudje božji, kje tam ljudje še živijo! Zadnjič smo se tu kregali, ali vidijo na italijanski strani televizijski spored Ljubljane, v Halozah, v občini Videm, je šest gospodinjstev, ki še nimajo elektrike! Še nimajo elektrike! Mislim, da to pomeni dosti. Če vam predstavim občino - občina ima 80,2 kilometra, 1.776 gospodinjstev, 5.700 prebivalcev. V vasi Leskovec ima od 429 gospodinjstev vodo samo 208 gospodinjstev. To pomeni, 50% ljudi nima niti pitne vode. In druga vas Dolena v Halozah - od 298 gospodinjstev ima le 85 gospodinjstev vodo. Za priključek vode, če ga hoče imeti eno gospodinjstvo, mora plačati od 800 do milijon 100 tisoč tolarjev, drugače ga ne dobi. V občini imajo 318 kilometrov cest, od tega 85 lokalnih in 233 javnih cest; asfaltiranih lokalnih cest imajo samo 45 kilometrov in 43 javnih poti. Zato predlagam vsem tem ministrom, da si enkrat že vzamejo čas - en dan časa - in gredo na to zapuščeno območje Haloz, da ugotovijo, da vse to res potrebujejo. Pritožujejo se zato, ker šest let prosijo s programi, da bi jim država pomagala pri vodovodu ali nekaj podobnega, pa do danes še niso niti tolarja dobili. Hvala.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Razumem, da sta bili to dani dve pobudi gospoda Štefana Klinca ministrstvu za finance in ministrstvu za kmetijstvo oziroma za okolje in prostor.
Naslednji, ki bo postavil poslansko vprašanje, je gospod Aleksander Merlo - ki pa se odpoveduje. Namesto dr. Jožeta Zagožna ima besedo gospa Majda Zbačnik. Boste sami? Torej, besedo ima dr. Jože Zagožen.

DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa, spoštovana gospa podpredsednica.
Na moje poslansko vprašanje, ki sem ga postavil 25. januarja in v katerem sem spraševal vlado, ali je res ob koncu lanskega oziroma v začetku letošnjega leta kupila večje število osebnih avtomobilov, med njimi tudi prestižnih znamk, sem prejel odgovor danes dopoldne. Odgovor bi bil dokaj korekten - odgovorjeno je na vprašanje in tudi na vsa podvprašanja - vendar je v odgovoru navedeno, da podatki veljajo za čas do vključno 30.11.1999. Spraševal pa sem ob koncu lanskega oziroma v začetku letošnjega leta, zato mi dovolite, da gospe generalni sekretarki Nevenki Črešnar-Pergar postavim dodatno vprašanje.
Kaj se je zgodilo v času od 30.11.1999 do 25.1.2000, ko sem vprašanje postavil? Ali so bili v tem času nabavljeni kakšni avtomobili, kot jih omenja moje poslansko vprašanje z dne 25.1.2000? Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Predstavnica vlade, torej sekretarka ima besedo.

NEVENKA ČREŠNAR-PERGAR: Hvala, gospa predsedujoča. Gospodu Zagožnu se zahvaljujem za vprašanje. Kot je sam ugotovil, je odgovor na vaše zadnje poslansko vprašanje zelo obširno, zelo natančno. V njem smo navedli vse nabave, ki so se v lanskem letu zgodile. Zakaj pa datum 30.11.? Ker so do takrat po vsej javnih razpisih bile določene tudi dobave avtomobilov naročniku. Nekateri avtomobili oziroma nekateri prodajalci avtomobilov so z dobavami zamujali, ampak vseeno so vse številke, ki so navedene v odgovoru, točne. To je tisto, kar ima vlada na dan tudi 25.1.2000. Hvala.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa generalni sekretarki vlade, Nevenki Črešnar-Pergar. Naslednji, ki postavlja vprašanje, je gospod Aurelio Juri. Lahko? Se opravičujem, ker v svojem seznamu nimam... Tukaj pa ima gospa Nada Skuk besedo. Se opravičujem.

NADA SKUK: Hvala za besedo, gospa predsedujoča. Pozdravljeni, kolegice in kolegi in predstavniki vlade.
Imam poslansko vprašanje za ministra za notranje zadeve. Glede na zadnje dogodke bi rada odgovor ministra. Kako ocenjuje, kaj meni, kakšna je varnost državljanov in njihovega premoženja v naši državi? Kako lahko svoje premoženje zaščitijo navadni državljani, če kljub šestim varnostnikom neznani storilci zlahka odpeljejo avto celo podpredsedniku vlade Republike Slovenije? Ali domnevate, da gre pri kraji avtomobilov za organizirani kriminal, in kako ukrepajo pristojni organi za odkrivanje in preprečevanje takega kriminala?
Sprašujem tudi: Koliko različnih varnostnih služb ima slovenska država za varovanje svojih najvišjih predstavnikov? Kdaj lahko navadni državljan prosi za posebno zaščito? Vsakodnevno beremo o organiziranih krajah avtomobilov. V zadnjem času je kar nekaj podjetnikov nepojasnjeno umrlo, umori ostajajo nepojasnjeni. Velikokrat slišimo o krajah, za posebne varnosti posebnih osebnosti v državi imamo zakonsko urejeno varovanje, kot vemo, za predsednika države, za predsednika, podpredsednika vlade, predsednika parlamenta, zunanjega, obrambnega, notranjega ministra. Ob zadnjih dogodkih se nam dejansko pojavlja dvom, ali imamo učinkovit sistem varovanja najpomembnejših ustanov in oseb, katerih varnost je nujna za varno in nemoteno delovanje države in seveda posredno tudi za varnost državljanov, ki se ob zadnjih dogodkih gotovo čutijo ogroženi. Nekje sem celo prebrala, da "baje" avtomobili, ki so ukradeni v Sloveniji, so neizsledljivi, da izginjajo neznano kam. Malo za šalo in malo zares. Minister, ali nam lahko zagotovite, da ne bomo v naslednjih dneh prebrali: ukradli so nam predsednika vlade?

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Besedo ima minister Borut Šuklje.

BORUT ŠUKLJE: Hvala lepa, gospa poslanka Skukova. Morda osnovno načelo, policija varuje vse državljane in državljanske Slovenije, tako kot v večini držav ali v vseh državah pa je seveda tudi stopnja varovanja ljudi, ki je predpisana z zakonom - v našem primeru gre za nekaj ljudi, oseb, ki opravljajo funkcije, ki ste jih konkretno našteli. To funkcijo varovanja opravlja samo ena služba v Sloveniji, to je Urad za varnost in zaščito, ki deluje znotraj Ministrstva za notranje zadeve, to je urad, ki ga verjetno najbolje poznate po vseh uspešnih akcijah, ki so bile izvedene, predvsem takrat, ko so v Sloveniji veliki obiski, recimo, kot je bil obisk ameriškega predsednika ali svetega očeta, papeža Janeza II.
Glede na tretje vprašanje glede umorov. Pri nas je tisto, kar bi vam lahko povedal - na žalost vam v tem trenutku povsem natančnih podatkov ne morem dati, ker nisem na to pripravljen, bom pa posredoval - ampak dejansko je, da so pri večini umorov, ki se zgodijo v Sloveniji, odkriti storilci, je odkrit motiv in so odkriti storilci. Vprašljiv ostaja en segment - mislim, da je v tem trenutku številka 6 ali 7 iz zadnjih let neodkritih umorov. Ko so mi danes poročali kolegi iz generalne policijske uprave, lahko rečemo, da smo vsaj pri dveh primerih sedaj zelo blizu, da bi tudi to odkrili; kar kaže v splošni sliki, da je stopnja ali pa nivo varnosti v Republiki Sloveniji v primerjavi z evropskimi državami še vedno zelo visoka.
Tatvine avtomobilov so poseben problem; poseben problem zaradi tega, ker je Slovenija majhna država in v tem primeru pa komunikacijsko zelo hitra. Avtomobil, ukraden v Ljubljani, sedajle, recimo ob peti uri popoldan, ko mi sedimo, ali pa, ko so ljudje v službah, je lahko v dveh urah že izven meja Republike Slovenije. Zaradi tega imamo tudi podpisane sporazume z večino evropskih držav o tako imenovanem pregonu ali pa o sodelovanju pri pregonu organiziranega kriminala, kjer si dnevno izmenjujemo tudi te podatke in te podatke izmenjujemo tudi preko ustreznih drugih služb, kot je - recimo - Interpol. V tem kontekstu je seveda tudi naš namen in namen našega ministrstva, da se enakopravno vključimo v Evropol, to se pravi v združenje policij držav članic Evropske unije. Mi z njimi sodelujemo in v fazi priključitve oziroma združitve bo to še en moment lažjega odkrivanja storilcev kaznivih dejanj in tudi odkrivanja organiziranega kriminala, na katerega, seveda, tudi Slovenija ni imuna.
Gospa poslanka Skukova! Sedaj, konkretne podatke o tem, kaj se dogaja na področju kraje avtomobilov, na področju organiziranega kriminala in na področju umorov v zadnjih dveh letih, vam bom lahko dostavil, predvsem zato, ker smo sedaj v fazi znotraj ministrstva za notranje zadeve priprave letnih poročil za nazaj in priprave planov za naprej.
Naj zaključim s tem. Slovenska policija, slovensko ministrstvo za notranje zadeve zagotavlja enako varnost vsem državljanom in državljankam Slovenije. Kar pa zadeva konkretno avtomobil, o katerem ste vprašali, o tem teče preiskava. Upamo, da ga bomo našli. Naredili bomo vse, da ga bomo našli. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa gospodu ministru. Besedo ima gospod Aurelio Juri.

AURELIO JURI: Hvala, podpredsednica. Predsednika vlade ni več, ampak vseeno. V prvih odgovorih je dr. Drnovšek zagotovil, da bo poskrbel za to, da bomo prejeli odgovore na vsa doslej še neodgovorjena vprašanja.
Želim pa opozoriti, da je med temi vprašanji tudi vprašanje njemu in podpredsedniku vlade, gospodu Podobniku, v zvezi z morebitnimi posledicami neratifikacije maloobmejnega sporazuma s Hrvaško in ustreznimi odgovornostmi. Torej, sprašujem že četrtič in upam, da petič bom dobil odgovor.
Opozorjen sem bil nedavno na izjavo dr. Drnovška - to je drugo vprašanje - v intervjuju v beograjskemu tedniku Vreme, da naj bi Srbija oziroma Jugoslavija v času mednarodne izolacije ne izkoriščali možnosti odpiranja, ki naj bi jima ponujala Slovenija. Kolikor vem, je izolacija Jugoslavije in zlasti Srbije tudi posledica dogovorjene politike mednarodne skupnosti. Ali stališče predsednika vlade pomeni morda, da se Slovenija izloča iz tega dogovora? Lahko mi odgovori tudi minister za zunanje zadeve, ko bo doma, seveda pisno.
Potem imam še eno pobudo. Pred dnevi sta čelna moža koprskega in tržaškega pristanišča podpisala sporazum oziroma protokol o sodelovanju in povezovanju dveh luk, zlasti v luči priprav na polnopravno članstvo Slovenije v Evropski uniji. Dokument, ki je bolj načelne kot konkretne oziroma zavezujoče narave, nakazuje področja sodelovanja in predvideva izdelavo predhodne študije, ki naj bi določila primerne mednarodne pravne rešitve, skladne z uredbami Evropske unije za dejansko integracijo.
Vladi predlagam, da zagotovi podporo, tudi finančno, temu projektu, začenši od same predhodne študije in po potrebi pristopi k sklenitvi ustreznega meddržavnega sporazuma z Italijo. Hvala.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa gospodu Juriju. Torej bila je dana pobuda in želi pisni odgovor ministrstva za zunanje zadeve. Besedo ima gospod Franci Rokavec. Ga ni. Naslednji je gospod Jožef Zimšek, ki postavlja poslansko vprašanje.

JOŽEF ZIMŠEK: Spoštovani zbor, spoštovana predsedujoča. Kot občan Celja dobro poznam celjske sejme, prav tako sejem Vse za otroka in družino, ki smo ga na celjskem sejmišču pripravljali vse od leta 1976. Sejem Vse za otroka in družino je vsa ta leta težil k celovitosti in tesni povezavi stroke z gospodarstvom. Na zahtevo razstavljavcev in skupnosti vrtcev Slovenije, tudi ministrstva za šolstvo in šport, smo zadnji dve leti želeli, da podobne prireditve ne podvajamo, ne ločujemo, zato smo v lanskem letu ponudili v Celju celovit projekt organiziranja sejma Vse za otroka in družino z novim imenom in z vsemi področji, ki jih zajema stroka na tem pomembnem področju.
Februarja 1999 je bil tako posredovan predlog združitve dveh prireditev: sejma Vse za otroka in družino in Dnevov slovenskega izobraževanja ministrstvo za šolstvo in šport. V tem letu do združitve zaradi pomanjkanja časa še ni prišlo, vendar je bilo v času sejma Vse za otroka in družino s strani ministrstva za šolstvo in šport obljubljeno vodstvu uprave celjskega sejma, da se bomo o tem lahko dogovorili oziroma pogovorili prihodnje leto. V času sejma Vse za otroka in družino, od 11. do 15. maja 1999, pa je bila opravljena tudi anketa med razstavljavci, ki so bili mnenja, da Slovenija dveh podobnih prireditev ne potrebuje in da bi bilo nujno in smotrno stroko in gospodarstvo združiti na enem mestu - tam, kjer so za to vsi pogoji in kjer so možnosti najboljše.
Celjani smo zato posredovali celovito ponudbo, kako organizirati kvaliteten izobraževalen sejem z vzporednimi strokovnimi in zabavnimi prireditvami, ki so že utečena praksa v vsakoletnem organiziranju sejma Vse za otroka in družino. Prostor smo vrtcem in šolam ponudili brezplačno. Plačilo je bilo predvideno le za nekatere tehnične pripomočke, za organizacijo nekaterih strokovnih in zabavnih prireditev in podobno. Po poslani ponudbi, kljub večkratnim dopisom, v letu 1999 nismo dobili odgovora. Obljubljeno nam je bilo le, da bo v kratkem pod naslovom Festival vzgoje in izobraževanja javni razpis za to prireditev. Javni razpis za organiziranje takšne prireditve je bil z zakasnitvijo objavljen v Uradnem listu, vendar šele 7.1.2000, dne 11.2.2000 pa smo prejeli sklep, da nismo izbrani za to prireditev, pa čeprav imamo največ referenc za podobne sejemske prireditve. Naša sejemska hiša je prejela turistični nagelj za uspešno promocijo Slovenije in organizacijo sejmov, še posebno za največji mednarodni obrtni sejem, ki ga obišče vsako leto prek 230.000 obiskovalcev in na katerem se je zadnje leto predstavilo prek 1.800 domačih in tujih razstavljalcev. Izbran je bil, žal, drug izvajalec, brez svojih prostorov, z manj referencami in, seveda, iz glavnega mesta.
Tudi letos se bodo sestali v času sejma ravnatelji..." Da ne bi vsega bral, postavljam vprašanje ministrstvu za šolstvo in šport. In zato sprašujem, zakaj se je po 23 letih odločilo za odpoved sejemskega prireditve Vse za otroka in družino v Celju. Drugič: sprašujem, zakaj želimo vse prireditve centralizirati v glavnem mestu; in tretjič; sprašujem tudi, koliko je iz proračuna države Slovenije oziroma sredstev ministrstva za šolstvo in šport namenjenih za dneve slovenskega izobraževanja v Cankarjevem domu od 12. aprila do 14. aprila 2000. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa gospodu Zimšku, ki je nekoliko izkoristil svoj čas in je bil nekoliko daljši v svojem poslanskem vprašanju. Vabim predstavnico vlade, državno sekretarko Alenko Taštanosko, ki bo podala odgovor.

ALENKA TAŠTANOSKA: Hvala lepa, gospa predsedujoča. Spoštovane poslanke in poslanci!
Tako kot je bilo že v vprašanju povedano, je že dalj časa nastajal koncept ene sejemske prireditve, ki bi na enem mestu združila kompletno vzgojo in izobraževanje, od vrtcev do preduniverzitetnega izobraževanja. Ta koncept je dejansko v lanskem letu nastal in ministrstvo je dvema javnima zavodoma, ki pokrivata večino izobraževalnih organizacij po svetovalni in vsebinski plati, to je Zavod za šolstvo Republike Slovenije in Center za poklicno izobraževanje, poveril nalogo, da pripravi in izvede razpis za tako sejemsko prireditev. Tako kot je bilo že povedano, je bil razpis objavljen. Na razpis se ima pravico prijaviti vsakdo, ki meni, da izpolnjuje pogoje; tako je bilo nekaj ponudnikov. Če nekdo, ki ni bil izbran na razpis, meni, da so mu bile kršene pravice oziroma da razpis ni bil opravljen v skladu z zakonom, se lahko pritoži. Na ministrstvu je že pripravljen odgovor, morda je že celo poslan, v zvezi s to zadevo celjskemu sejmu, ki se je tudi na ministrstvo obrnil s tako pritožbo, kot je bilo danes slišati tudi tukaj, za to govornico. Podrobnejši podatek o tem, koliko sredstev namenjamo za te namene, pa bomo poslali naknadno pisno. Hvala.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa gospe državni sekretarki. Lahko nadaljujemo. Vprašanje bo postavil gospod Mežan.

JANEZ MEŽAN: Hvala lepa, spoštovana podpredsednica. Spoštovane poslanke in poslanci, predstavniki vlade, lepo pozdravljeni tudi v mojem imenu.
Poslansko vprašanje naslavljam ministrstvu za kulturo oziroma ministru za kulturo, gospodu Školču. Naša poslanska skupina je bila pred kratkim, verjetno pa tudi ostale, s kar zajetno količino dokumentov obveščena o problemu, ki se pojavlja med Ministrstvom za kulturo in Rimskokatoliško škofijo Maribor z vrnitvijo dvorca Betnava. Škofija v Mariboru očita ministru za kulturo, Jožefu Školču, namerno zavlačevanje z izdajo odločbe o vračilu objekta.
Navajam dobesedno iz dopisa: "Prvič. Minister za kulturo, Jožef Školč, kljub izjavi volje o vračilu Betnave s strani Vlade Republike Slovenije, le-te ni upošteval in je v skladu s tem še naprej namerno zavlačeval z izdajo odločbe o vračilu.
Drugič. Čeprav smo od ministra Jožefa Školča po sprejetju zakona o lastninjenju kulturnih spomenikov v družbeni lastnini znova zahtevali, naj izda ustrezno odločbo o vračilu, je minister naše zahteve namerno ignoriral.
Tretjič. O podaljšanju roka, do katerega naj bi se na pobudo ministrstva za kulturo državno pravobranilstvo izjasnilo o našem zahtevku v 30 dneh, začenši od 3.12.1999, smo izvedeli šele iz javnih občil 16.12.1999. Po preteku tega roka naj bi ministrstvo za kulturo razpisalo nalog in odločilo o zadevi, vendar je bil tudi ta rok prekoračen.
Četrtič. Ministrstvo za kulturo ne le, da ob preteku zgoraj navedenega roka ni razpisalo obljubljenega naroka in je odločilo o vračilu Betnave, temveč je konec decembra 1999 samovoljno in brez vsake strokovne podlage spremenilo izsledke revizije cenitve o vrednosti nepremičnine iz leta 1996. Menimo, da gre pri tem za samovoljno in nestrokovno popravljanje in poseganje v uradni dokument s strani Ministrstva za kulturo Republike Slovenije."
Iz zgoraj navedenega, ta dopis je daljši, je osebna odgovornost ministra za kulturo, gospoda Jožefa Školča, pri namernem zavlačevanju denacionalizacije dvorca Betnava jasno razvidna. Zato prosim ministra oziroma ministrstvo za jasen ustni in pa tudi pisni odgovor, zakaj ne pride do vrnitve objekta oziroma kje je ovira, da se ta objekt ne vrne. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa gospodu Mežanu. Vabim predstavnico vlade. Besedo ima državna sekretarka na ministrstvu, gospa Majda Širca.

MAJDA ŠIRCA: Hvala lepa. Poudariti moram, spoštovani poslanci, predvsem pa, če odgovorim, vedno odgovorim na zastavljena vprašanja, naj najprej zanikam, da gre za kakršno koli namerno zavlačevanje ali pa za samovoljno ali nestrokovno poseganje pri vračanju dvorca Betnava ministra za kulturo, Jožefa Školča. V tem primeru bi lahko dejali, bi lahko celo očitali 800 skoraj še nerešenim problemom denacionalicajskih upravičencev, ki se z dvema trema uslužbencema na ministrstvu za kulturo počasi rešujejo.
Postopek vračanja oziroma reševanja vprašanja Betnjave še teče. Odprta so še nekatera vprašanja, ki se na ministrstvu rešujejo. Deloma so vezana na ocenjevanje vložkov dosedanjih strani države oziroma lastnika, ki mu je bila poverjena Betnjava s prodajo, deloma se tudi še pridobiva odgovor državnega pravobranilstva.
Vsekakor bo primer moral prej ali slej dobiti svoj zaključek, o čemer boste ob samih postopkih lahko tudi bolj konkretno obveščeni v prihodnjih dneh. Hvala.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa državni sekretarki. Vabim dr. Heleno Hren-Vencelj, da postavi poslansko vprašanje.

DR. HELENA HREN-VENCELJ: Lep pozdrav vsem. Glede na to, da se obetajo stavke zaposlenih na različnih področjih države uprave, za katere se zagotavlja plače in državnega proračuna, postavljam vprašanje gospe ministrici za gospodarske dejavnosti, dr. Tei Petrin.
Sprašujem namreč: kako bo vlada reševala in na osnovi katere strategije določila perspektivo dejavnosti, ki so na dnu lestvice pregleda plač v državi - kot na primer v tekstilni, usnjarski, predelovalni industriji - če ne upoštevamo 114.000 in več registriranih brezposelnih v naši državi.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Vabim predstavnika ministrstva, ki bo dal odgovor. Besedo ima državni sekretar dr. Boris Šuštar.

DR. BORIS ŠUŠTAR: Hvala lepa za vprašanje. Kar se tiče postavljenega vprašanja, je mogoče ugotoviti, da je ministrstvo za gospodarske dejavnosti sprejelo strategijo povečevanja konkurenčnih sposobnosti slovenske industrije. To je bila strategija, ki je bila na vladnem nivoju tudi akceptirana.
Temelj strategije konkurenčne sposobnosti, ki je nekako odmik od klasične industrijske politike, pri katerem definirate prednostne panoge, je ta, da ni nekega posebnega sektorskega pristopa predvsem k tistim panogam, ki zaostajajo v konkurenčni sposobnosti. To je sicer načelna ugotovitev, iz katere izhajajo potem tudi vsi instrumenti tekoče industrijske politike, v katerem zagotavlja ministrstvo, država tudi povečevanje konkurenčnih sposobnosti.
Skozi številne ukrepe povečevanja konkurenčne sposobnosti poskušamo dvigovati konkurenčnost tako z raznimi oblikami bandmarkinga, povezovanja, specializacije gozdov, tujih investicij in podobno. Kljub temu je ministrstvo v pogajanjih v poglavju 15 - industrijska politika doseglo, da se posebej pripravijo programi prestrukturiranja delovno intenzivnih dejavnosti, torej obutvene industrije ter tekstilno - oblačilne industrije in jeklarstva.
V okviru teh dejavnosti je ugotovljeno, da je zaostajanje v konkurenčni sposobnosti največje, to se tudi posledično odraža v nižji ceni, v nižjih prejemkih zaposlenih v teh dejavnostih. Ugotovitve Evropske unije so, da - imenujemo to klasične dejavnosti, delavnointenzivne dejavnosti - dosegajo oziroma izvajajo prestrukturiranje s selitvijo proizvodnje v regije s cenejšo delovno silo in dejavnost v obutveni industriji in tekstilu, ki ostaja v zahodni Evropi, se predvsem koncentrira na začetno in končno fazo verige ustvarjanja dodane vrednost; torej na trženje, raziskave, dizajn in podobno.
Prestrukturiranje te dejavnosti, ki se je izvajalo in se še izvaja tudi v Evropski uniji, se po podobnih stopnjah izvaja tudi pri nas. Kljub temu je ministrstvo oblikovalo program prestrukturiranja delovna intenzivnih dejavnosti tekstilne in obutvene industrije, ki je bil tudi že verificiran, oddan Evropski uniji in je dobil pozitivno oceno. V tem smislu je, če pogledamo proračun ministrstva, tudi gro denarja, ki je namenjen za programe povečevanja konkurenčnosti tudi usmerjen k tema dvema dejavnostima. Gre pa za posamezne programe, ki ne predvidevajo direktnih vertikalnih pomoči iz naslova pokrivanja tekoče operativne izgube, ampak programi, ki so namenjeni - kot sem že rekel - dvigovanju konkurenčne sposobnosti. To konkretno pomeni tudi prekvalifikacijo delovne sile v teh podjetjih, ki se prestrukturirajo, zmanjšujejo svoje kapacitete na tisti nivo, ki je konkurenčen in ki je dobičkonosen, kar pomeni zaposlovanje delovne sile v druge dejavnosti. To je vse v skladu z direktivami o konkurenčnosti Evropske unije in ki jih je tudi Slovenija sprejela in s tega stališča se je tudi obligirala, obvezovala, da ne bo dala nekih direktnih pomoči v smislu financiranja izgube. So pa dovoljenje direktne pomoči kot horizontalna pomoč prej omenjenim ukrepom. S tega stališča se zavedamo težkega položaja v delovno intenzivnih dejavnostih, še posebej, ker je ta dejavnost, ker so ta podjetja predvsem regionalna razporejena v Sloveniji izven centrov, temu ustrezno je tudi zaskrbljujoč položaj zaposlenih.
Zaradi tega je nujno, da se z ustreznimi ukrepi, specialnimi programi, ki so že sprejeti na našem ministrstvu in so že v tej fazi izvajanja, čimprej prične s poslovnim prestrukturiranjem teh dejavnosti in delovne sile, da bi odpravili negativne učinke izgubljanja konkurenčne sposobnosti. Težko si je danes predstavljati, da bi šli s takšnim tempom naprej, da bi vzdrževali zmogljivosti, ki ne ustrezajo, ki niso konkurenčne in je nujno tako imenovano zmanjševanje kapacitet ali "down sizing", seveda na drugi strani pa podprto z aktivnimi oblikami zaposlovanja, prestrukturiranjem in podobno. To so pač osnovni koncepti sodobne industrijske politike. Je pa res, da je še veliko podjetij v finančnem krču, v tem smislu ministrstvo na neki svetovalni osnovi in tudi z omejenimi direktnimi državnimi pomočmi skozi subvencije, poroštva - ker je zadolgoročne desetletne kredite štiriletni moratorij - še vedno poskuša spremljati ta podjetja, izvajati finančno prestrukturiranje, ki pa mora biti časovno omejeno, in v tem smislu vzpostaviti pogoje za poslovno sanacijo.
Torej, tudi Evropa pozna za posamezne sektorje, kot je recimo Potrugalska, posamezne specialne programe, recimo za tekstil, ki so namenjeni predvsem časovno omejenemu finančnemu prestrukturiranju in potem seveda tudi podporo skozi programe horizontalnega prilagajanja tudi dvigovanje dolgoročne konkurenčnosti in s tem zaustavitev pada brezposelnih v teh dejavnostih. Recimo, na primeru obutvene industrije opažamo v Španiji, da je prestrukturiranje na osnovni programov, ki so bili sprejeti v Španiji in v Evropski uniji, doseglo pozitivne učinke, saj se je zaustavil trend zmanjševanja zaposlenih; in seveda nasprotno - zaposlenost v Španiji se je v teh panogah, recimo v obutveni industriji, začela povečevati.
Mi smo v obdobju, ko intenziviramo napore v smislu finančne reorganizacije teh podjetij in intenzivnega uvajanja poslovnih sanacij skozi horizontalne programe povečevanja konkurenčnosti. Naša ocena je, da bodo vsi ti programi, ki smo jih financirali v teh letih - in posebej v letošnjem letu ter pričakujemo tudi v naslednjem letu - da bomo te trende zaustavili in morda nekoč govorili tudi o revitalizaciji teh dejavnosti. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa državnemu sekretarju. Dr. Helena Hren-Vencelj želi postaviti dodatno vprašanje.

DR. HELENA HREN-VENCELJ: No, jaz se zahvaljujem gospodu Šuštarju za odgovor. Vendar pa je bil njegov odgovor zelo splošen. Govoril je o tem, da je vlada pripravila strategijo konkurenčnih sposobnosti, da je pripravila program prestrukturiranja in da ni sektorskega pristopa pri tem. Vendar pa vas moram kljub vsemu vprašati, kaj boste naredili s 1500 čevljarji, na primer v sosednji občini, ali s 1200 usnjarji v naši občini, kjer je tradicija obdelave usnja več kot stoletna. In: kje boste zaposlili torej to veliko število ljudi, ki se že skozi generacije ukvarjajo z enakim poklicem?
Mislim, da to vprašanje ni tako enostavno, razen, če se je seveda država enostavno odločila, da bo vse tiste dejavnosti, ki prinašajo malo dobička ali pa ki so komaj še pozitivne, enostavno pustila propasti. Potem pa je tudi dobro, da se to javno pove.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Lahko nadaljujemo. Besedo ima gospod Samo Bevk.

SAMO BEVK: Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani zbor! Vlado Republike Slovenije oziroma pristojni ministrstvi za okolje in kmetijstvo sprašujem, ali sta že ukrepali v zvezi s problematiko, ki je zaradi nepredvidljivega izbruha populacije velikega kormorana povzročila veliko škodo v ribolovnih vodah, ribnikih in ribogojnih obratih.
Mednarodna konvencija za varstvo ptic iz leta 1950, ki je zaščitila velikega kormorana, je bila leta 1979 spremenjena, v njej pa je bil med drugim kormoran umaknjen s seznama ogroženih živalskih vrst. Konvencija je bila v našem državnem zboru tudi ratificirana. Škoda, ki jo povzroča veliki kormoran, bo med drugim tudi resno ogrozila projekt repopulacije soške postrvi v rekah Soči in Idrijci. Zato prosim predstavnike vlade za komentar.
Drugo vprašanje se nanaša na problematiko neplačevanja članarine za članstvo v Unescu, v Organizaciji združenih narodov za izobraževanje, znanost in tehnologijo ter kulturo. Že 28. septembra lanskega leta sem dal Vladi Republike Slovenije pismeno poslansko pobudo, da uredi plačevanje obveznosti za članstvo v mednarodnih organizacijah, ki so bile z zakonom ratificirane v Državnem zboru Republike Slovenije. Država mora te obveznosti poravnati sproti ali pa naj se odloči in izstopi iz članstva. Dejstvo je, da je Republika Slovenija res poravnala obveznosti za leto 1998, toda za leto 1999 dolguje še 225.311 dolarjev, za leto 2000 pa bo morala vplačati še 88.106 dolarjev in 119.754 evrov, to je skupaj 87 milijonov tolarjev. Kako bo Republika Slovenija poravnala te obveznosti, če pa je v proračunu države za leto 2000 le 10 milijonov tolarjev? Ponavljam tudi pobudo, da naj vlada plačevanje članarin ponovno uredi enotno in transparentno, ne pa, da so obveznosti plačevanja razpršene po posameznih ministrstvih. Se pravi, naj te obveznosti plačuje enotno prek ministrstva za zunanje zadeve.
Tretje vprašanje, ki se nanaša na delokrog ministrstva za promet in zveze oziroma Direkcije Republike Slovenije za ceste. Postavljam namreč vprašanje označbe prehodov za pešce na glavni cesti G-2, Idrija-Spodnja Idrija. Tri izjemno kritične točke - dve v mestu Idrija in ena v Spodnji Idriji - so bile evidentirane kot nevarne že leta 1997. Občina Idrija je stalno opozarjala na ta problem, Direkcija Republike Slovenije za ceste pa ni storila ničesar otipljivega. Posebej na prvi nevarni točki... (Opozorilni znak za konec.) Ali lahko dokončam, gospa podpredsednica?

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Prosim, če zaključite vprašanje.

SAMO BEVK: Posebej na prvi točki se je zgodilo nekaj hudih nesreč tudi s smrtnim izidom. Občina Idrija je celo v letu 1999 na svoje stroške izdelala projekte, direkcija pa zopet nič.
Zato sprašujem ministrstvo, kdaj bo direkcija ustrezno uredila te prehode za pešce, ki sodijo v pristojnost direkcije? Namreč, kot zanimivost naj povem, da država celo toži pešca, ki je bil povožen, pa je seveda na srečo ostal živ. Prečkal je cesto na tistem območju, kjer sicer ni legalnega prehoda za pešce, vendar drugje tega ni mogel storiti, ker ni nikjer ustreznega prehoda. Poleg tega pa gre na tistem mestu vsak dan prek ceste v šolo in nazaj iz šole okrog 100 učencev dnevno. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa gospodu Bevku. Postavil je kar tri vprašanja in vabim predstavnike vlade. Besedo ima državni sekretar Marko Slokar.

MARKO SLOKAR: Spoštovana podpredsednica, spoštovani poslanke, poslanci. Najprej komentar, potem pa predlog. In sicer glede velikega kormorana, ki je bil pred desetletji po vsej Evropi redka in ogrožena vrsta ptice. No, številčnost se je pa v vseh teh evropskih populacijah in podvrst velikega kormorana močna povečala v zadnjih letih. V Sloveniji se je začel pojavljati veliki kormoran v osemdesetih letih in takrat je veljal za zelo redko vrsto, medtem ko je v sredini devetdesetih let pa njegova prisotnost na prezimovanju v Sloveniji močno narasla. Tako imamo podatke iz leta 1997 o 3.400 primerkih, v naslednjem letu 1998 skoraj 3.000 - 2839 in leta 1999 skoraj v 4.000 primerkih. Ker je veliki kormoran izrazito ribojeda ptica, so jate kormoranov močno vplivale tudi na število rib v odprtih vodah in ne samo v ribogojnicah. Leta 1993 je veliki kormoran bil zavarovan z uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst. To je bilo obdobje, ko je bil v Sloveniji še zelo redek in ogrožen. Vendar že s to uredbo to zavarovanje ni absolutno, uredba dopušča poseganje v populacijo zavarovanih vrst in tudi v velikega kormorana.
Konvencijo o varstvu selitvenih vrst prostoživečih živali, ki jo gospod poslanec Samo Bevk omenja, je Slovenija ratificirala 1998. leta. Konvencija določa splošno varstvo vseh migracijskih vrst ptičev, posebej pa velikega kormorana ne navaja v dodatku med vrstami, za katere se zahtevajo posebni varstveni ukrepi. Ampak ne glede na to, vsaka država specifično lahko tudi s strožjimi varstvenimi režimi ureja varstvo vrst, in to s svojo nacionalno zakonodajo. Uredba o zavarovanju ogroženih živalskih vrst v Sloveniji ni v nasprotju s konvencijo in ni neusklajena z njo. Na podlagi tega je torej tudi trditev Ribiške zveze Slovenije, da je uredba neusklajena s konvencijo, popolnoma neutemeljena.
No vsekakor pa ministrstvo za okolje, skupaj z Ministrstvom za kmetijstvo in gozdarstvo in prehrano vsa leta spremlja to problematiko in moram reči, da je Ministrstvo za okolje in prostor z namenom reševanja te problematike tudi finančno omogočilo več - tudi o ribojedih pticah, o načinu prehranjevanja, o možnih ukrepih za obvarovanje rib pred kormorani. Potem smo izdelali priročnik o mednarodno poznanih ukrepih za zaščito ribnikov. Potem smo finančno omogočili poskusno preventivno zaščito nekaterih ribnikov na Štajerskem in izdali celo odločbo o plašenju in odstrelu 370 osebkov velikega kormorana, ampak po znanih in zbranih podatkih je bil dejanski odstrel veliko manjši in tudi ni bistveno pripomogel k spremembi stanja; seveda, to ni trofeja in zato nihče ni zainteresiran za odstrel. Dobili pa smo pritožbo na izdano odločbo s strani Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije. Upravno sodišče do danes še ni odločilo o pritožbi.
Problematika povečanja števila velikih kormoranov in vpliva na ribje populacije je zelo kompleksna in ni enostavno rešljiva, predvsem zato, ker zadeva območje cele Evrope, kormoran pač nima gnezdišč pri nas. V smislu reševanja stanja je v letu 1998 tudi evropska komisija kontinentalno podvrsto velikega kormorana črtala iz dodatka 1 Direktive o varstvu prostoživečih ptic in odločitev je utemeljila z ugodnim stanjem podvrste in tudi države članice odvezala od izvajanja posebnih varstvenih ukrepov, kot je določanje posebnih varstvenih območij.
V smislu vseevropskega reševanja stanja so tudi države pristopnice Bonnske konvencije na konferenci 1997. leta priporočile predvsem Danski in Nizozemski, da pripravita načrt o upravljanju z velikim kormoranom na območju Evrope in Evrazije. Osnutek načrta se je obravnaval celo na strokovnem srečanju na Koebenhagnu že leta 1997.
No, in še predlog. Ker kontinentalna podvrsta velikega kormorana v tem času tudi v Sloveniji ni več ogrožena, bo Ministrstvo za okolje in prostor pripravilo predlog spremembe uredbe o zavarovanju ogroženih živalskih vrst tako, da navedena podvrsta kormorana ne bo več zavarovana. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospod Marko Slokar. Vabim naslednjega predstavnika vlade. Besedo ima državna sekretarka, dr. Verica Trstenjak.

DR. VERICA TRSTENJAK: Hvala lepa, gospa predsedujoča. Gospodu poslancu Bevku odgovarjam v zvezi s plačilom članarine za Unesco. Ministrstvo za znanost in tehnologijo kot pristojno ministrstvo, ki v okviru razdelitve proračuna vodi postavko za plačilo te članarine, se zaveda problema v zvezi s plačevanjem in tudi seveda neizpolnjevanja obveznosti za lansko leto in s pristojnimi ministrstvi na vladnem nivoju poskuša rešiti ta problem tako, da bo članarina v takem času plačana, da bomo lahko naprej izvrševali vse obveznosti tudi v okviru te mednarodne organizacije. Podrobnejše, torej podrobnejši pisni odgovor pa boste prejeli v predvidenem roku. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Na tretje vprašanje odgovarja državni sekretar Žarko Pregelj.

ŽARKO PREGELJ: Spoštovani! Problematika prehodov za pešce znotraj naselij, kakor tudi posamezne prometne črne točke je seveda pogosta problematika, ki večkrat ni ustrezno rešena. Konkretno za vprašano območje med Idrijo in Spodnjo Idrijo bo sicer poslano s strani direkcije, ki je pristojna za to problematiko, kakor tudi mogoče s strani ministrstva za notranje zadeve, če gre za kršenje zakona o prometni varnosti, če sem prej prav razumel vprašanje gospoda Bevka.
Bi pa poudaril, da v primerih pešprometa, prečkanj pešcev katerekoli javne ceste je v večjem delu pristojnost občine. Direkcija, ki v prvi vrsti varuje cesto kot infrastrukturo in hkrati z zavarovanjem ceste tudi promet na tej cesti, je seveda dolžna dajati soglasja ali jih tudi ne izda. Konkretno ne morem reči, kako je direkcija v tem primeru ravnala: prav ali narobe. To bomo pisno podali.
Opozoril bi, da te stvari niso enoznačne in večkrat, žal, pogostejši prehodi za pešce znotraj naselja, čeprav jih po nekih ustaljenih navadah pešci uporabljajo, iz naslova prometne varnosti niso možni. Nekaj takih primerov poznamo, kjer dejansko kričijo po prehodu za pešce, pa zaradi oviranja preglednosti - naselje je tako, kakršno je - bi bila varnost pešcev na takem prehodu izredno ogrožena in bi prihajalo do zelo mučnih in čudnih situacij.
Konkretni odgovor boste dobil pisno z vsemi ustreznimi dokumenti. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa državnemu sekretarju. Besedo ima gospod Nikolaj Rožič. Gospoda Trofenika ni med nami. Prosim.

NIKOLAJ ROŽIČ: Hvala, gospa podpredsednica. Spoštovane poslanke, poslanci in predstavniki vlade.
Spregovoril bom nekaj o vodah. Na tem področju sem deloval in mislim, da nikdar ni odveč, če se o teh zadevah vsaj v naši družbi veliko govori.
Vodno gospodarstvo je izjemno pomemben člen vsakega narodnega gospodarstva. Da je temu tako, nam potrjujejo pogoste mednarodne konference tudi v okviru Unesca in razna srečanja na visokih državnih nivojih, ki vprašanje voda postavljajo na enega prvih mest globalnih vprašanj, ki zadevajo nadaljnji razvoj človeštva.
Potrebe po vodi skokovito naraščajo. Razkorak med številom prebivalcev na eni strani in vodnim bogastvom na drugi strani se veča. Mnoge študije, ki se ukvarjajo z vplivom rasti svetovnega prebivalstva na zaloge vode, se zaključujejo z mislijo: še huje bo, predno bo bolje. Človeštvo se vedno bolj zaveda pomembnosti vodnega biotopa in odnos Slovencev in Slovenk do vode je - vsaj tako mislim - pozitiven. Vendar vlada v Sloveniji lažno prepričanje o neizmernem bogastvu z vodnimi viri, da je možno te vodne vire nenadzorovano izkoriščati in jih nekontrolirano onesneževati. Vsakdanja opozorila o slabšanju kakovosti naših površinskih in podzemnih voda ter razmeroma obsežna vododeficitarna območja pa nas vračajo v realnost, ki slovenskim vodam ni naklonjena. Če k temu dodamo še vsakdanje novice, ki jih z razvojem medijev lahko spremljamo tudi vizualno, o poplavah, o človeških življenjih, ki jih odnašajo visoke vode in zemeljski plazovi, pred katerimi Slovenija ni imuna, je trditev, da je vodno gospodarstvo izjemno pomemben člen. Slovenski vodarji pričakujejo, da bo gospodarjenje z vodami ali širše vodarstvo dobilo v Sloveniji svoje mesto, vendar ugotavljamo, da je le-to odrinjeno v sedanji slovenski družbi nekam na obrobje.
Stanovsko združenje vseh zaposlenih v vodnem gospodarstvu, vključno s simpatizerji, večkrat razpravlja o vlogi vodnega gospodarstva. Vendar pri tem vodarji niso osamljeni. Globoko v sebi smo namreč prepričani, da ob tem, ko dobiva v Evropi vodarstvo nov zagon, je naše vodarstvo razvrednoteno, da ga je država bolj ali manj odpisala in da se z vprašanjem voda v Sloveniji ukvarjajo vsi razen vodarjev.
Od ideje celostnega gospodarjenja z vodami, katerega osnova in pogoji so zagotovljena usposobljenost posameznikov in institucij ter sprejeta državna vodnogospodarska strategija, je ostalo bore malo. Ostalo nam je samo nekaj malega vzdrževanja na površinskih vodotokih in v času vodnih ujm odprava posledic, to je gašenje požarov. Kje so naloge za vodno gospodarstvo, ki so povezane z izboljšanjem vodnih eko-sistemov, naloge, povezane z izboljšanjem količinskega in kakovostnega stanja in tako dalje?
Še nadalje ostaja tudi odprto vprašanje organiziranosti vodnega gospodarstva v Sloveniji. Vodarstvo nima niti svoje uprave niti svoje direkcije, odprto ostaja vprašanje zakona o vodah, ki ga ni, zakona, ki ima ambicije, da bi rešil naenkrat lastništvo, organiziranost, financiranje in planiranje ter načrtovanje, izvajanje in tako dalje. Vprašanje je:
Ali bomo dobili zakon o vodah ali ne? Mislim, da ga Slovenija potrebuje. Hvala lepa. Se oproščam.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Tudi vi ste postavljali vprašanje nekoliko dlje, zato pozivam, da naj bodo zastavljena vprašanja v obsegu treh minut. Odgovor bo podal državni sekretar, gospod Marko Slokar.

MARKO SLOKAR: Hvala lepa. Gospodu Rožiču na konkretno vprašanje konkreten odgovor. Zakon o vodah bomo dobili. Trenutno je v medresorskem usklajevanju, je ena od prioritet tudi v programu prevzema pravnega reda Evropske unije, tako da bo prišel verjetno zelo kmalu tudi v poslanske klopi. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Vprašanje bo postavil Franc Jazbec. Prosim.

FRANC JAZBEC: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Spoštovani kolegi in kolegice, predstavniki vlade!
Železarna Štore, nekdaj gigant v celjskem gospodarskem bazenu, je v teh dneh doživela svoj dokončni konec. Država je vse vitalne družbe, to so Jeklo, Itro, Valji, odprodala, stečaj za Livarno še ni zaključen, čeprav se je začel že v letu 1992. Večina preostalega premoženja na tovarniškem dvorišču je odprodana ali dana v najem z možnostjo kasnejšega odkupa bivšim delavcem oziroma zdajšnjim obrtnikom.
V letu 1993 se je ukinila družba Vzdrževanje, ki je vsem zainteresiranim ponudila možnost samozaposlitve in najem delovnih prostorov. Tako so nastala nova manjša podjetja Multi Movens, KLh Trade, ATM, KLH Agro in Elko s.p. Podjetniki so s pooblaščenim upravljavcem sklenili pogodbo o najemu proizvodne hale traktorjev, površine okoli 3000 kvadratnih metrov, kar predstavlja približno 25% objekta. Vsi podjetniki poslujejo pozitivno, skupaj zaposlujejo 50 ljudi.
V letu 1995 so Slovenske železarne 75% hale, ki je bila prazna, prodale Emu Celje, katere lastnik je bila tudi slovenska razvojna družba, skratka država.
V letu 1999 je slovenska razvojna družba objavila razpis za prodajo traktorske hale. Na razpis so se med drugimi ponudniki pojavili tudi kot konzorcij manjši podjetniki, ki so bili v tej hali kot najemniki. Skladno z razpisnimi pogoji so plačali predpisano varščino in jim je bila vrnjena brez pojasnila in odgovora, kdo je ponudil boljše pogoje.
Vlado Republike Slovenije oziroma ministrico ali predstavnike vlade sprašujem:
Komu se je objekt dejansko prodal?
V kakšne namene bo v bodoče služil?
Koliko delovnih mest bo investitor zagotovil?
Predvsem pa me zanima:
Zakaj prihaja do odločitev, ki dodatno ukinjajo delo v krajih s tako visokim odstotkom brezposelnosti?
Kraj ima namreč 26% brezposelnost in je peti po vrsti od zadnjega konca z najvišjim številom iskalcev zaposlitve. Je to načrtno? Slučajno ne more biti, ker gre v danem primeru za ukinitev petih podjetij in petdesetih delovnih mest. Odgovor pričakujem ustno, predvsem pa tudi pisno. Hvala.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Vabim predstavnika vlade. Besedo ima državni sekretar, dr. Boris Šuštar.

DR. BORIS ŠUŠTAR: Hvala lepa. V izogib morda napačnemu razumevanju zadeve, predlagam, da podamo pisni odgovor, da tudi ministrstvo verificira tudi bodoče načrte slovenske razvojne družbe, in sicer tudi v smislu novega predsedovanja v upravi slovenske razvojne družbe, tudi, da preverimo ali so morda načrti kaj drugačni, ali so takšni, kot so. Tako, da bomo pripravili pisni odgovor na to poslansko vprašanje.
Dejstvo pa je, na kratko ustno, da se je na tej lokaciji v 90. letih izvajalo veliko aktivnosti. Kot ste pravilno ugotovili na začetku, so kljub temu Štore kot primer prestrukturiranja tradicionalne klasične jeklarske dejavnosti, tudi z uporabo metode privatizacije. Danes imamo na tem področju podjetje Jeklo, v bistvu Inexa Štore, ki je bilo prevzeto s strani švedskega partnerja; ravno tako privatizacija Itra, Valjev, ki so v okviru sistema slovenskih železarn doživele svoj zaključek, zaključek v smislu lastništva, ne pa v smislu poslovne sanacije, ki se še naprej odvija. Tudi slovenska razvojna družba je imela določene nepremičnine, tudi slovenska razvojna družba poskuša voditi politiko tako imenovanega "industry real estata", ki ima za namen spodbujanje poslovnih in drugih iniciativ. V tem smislu se je tudi odločila za sodelovanje z Emom, in s tem je bila aktivirana tudi ta lokacija.
Natančni razlogi, zakaj bi bila ta lokacija prodana ugodnejšemu ponudniku, so bili v tem, da so se pojavili tudi nekateri drugi interesenti. Vendar čisto zadnjega pregleda oziroma namena slovenske razvojne družbe še nimamo na mizi, o tem tudi ni razpravljal nadzorni svet slovenske razvojne družbe, zato bom pridobil ustrezne informacije in jih tudi pismeno podal. Seveda razumem, da ste zaskrbljeni za usodo čez 50 zaposlenih, vendar zavedati se moramo, da slovenska razvojna družba z največjo mero odgovornosti tudi takšne lokacije in nepremičnine spravlja v svojo funkcijo. Tako da mislim, da je tu strah odveč, da bi ti delavci ostali na cesti. Kot sem pa rekel, bomo dali pismeno poročilo. Hvala.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa državnemu sekretarju. Dopolnilno vprašanje želi postaviti gospod Jazbec.

FRANC JAZBEC: Hvala lepa za odgovor. Vprašanje bi dopolnil z direktnim, kar se v kraju in okolici govori:
Objekt je kupilo podjetje Julon Ljubljana, njegov večinski lastnik iz Italije pa namerava v roku dveh let v Štore pripeljati sporno proizvodnjo, ko mu v Italiji poteče rok za to proizvodnjo. Tudi na to želim odgovor.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Odgovor bo podal državni sekretar.

DR. BORIS ŠUŠTAR: Z ozirom na to, da sem bil konkretno izzvan glede Julona, je treba povedati, da je samo ministrstvo tudi sodelovalo pri razrešitvi tega problema. Namreč, dosegli smo, tudi s posredovanjem nadzornega sveta slovenske razvojne družbe, dogovor, po katerem so "de facto" te nepremičnine, katerih lastnik so bile slovenske železarne, bile v bistvu prenesene za določeno ceno na slovensko razvojno družbo. Kako je bila dosežena ta cena, je sicer bila stvar pogajanja. Dejstvo je, da slovenske železarne so v bistvu razpolagale s to nepremičnino, za katero pa niso plačale celotne kupnine, končno je prišlo do tega dogovora. Ali bo stvar dogovorjena z Julonom, mislim, da je še preuranjeno govoriti, zaradi tega bom zahteval poročilo o konkretnih naslednjih korakih uprave slovenske razvojne družbe. Mislim, da se bomo tu postavili na stališče, da kakršnokoli preprodajanje ne pride v poštev, ampak da kriterij pri tem mora biti predvsem ohranjanje zaposlenosti oziroma pospeševanje novih aktivnosti na tem področju. Hvala.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Naslednji, ki bo postavil vprašanje, je gospod Božič. Prosim.

IVAN BOŽIČ: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Kolegice in kolegi, spoštovani člani vlade! Dobro, da ste še zdržali tako dolgo. Najprej bom rekel tako, nimam nobenih težav s policijo, a vendar postavljam vprašanje:
Ali smo policijska država?
To vprašanje naslavljam na Ministrstvo za notranje zadeve, pa tudi na vse nas poslance, ki tu sedimo. 8. februarja sem se ponoči s proslave v Cankarjevem domu vračal domov v Tolmin. Na razdalji 100 kilometrov so bile štiri policijske kontrole. Garantiram, da če greste v Rim, jih ne boste v celi Italiji videli, ali pa če greste na Norveško. Neprijetno sem se počutil. Nisem nič popil, pa tudi nisem bil utrujen, avto je tudi dober, ampak človek se ne počuti dobro.
Prijatelji v Italiji, Slovenci, ki prihajajo k nam, so mi pogosto rekli, k vam ne pridemo več. To naj si dobro zapomni minister za turizem. Če grem na kosilo v Slovenijo in kaj popijem, me sigurno vaši policaji ustavijo. Ne bom prihajal, lahko grem na Koroško ali pa v Tirole. Razmislimo o zakonu o cestnem prometu, ki ste ga v Ministrstvu za notranje zadeve napisali, mi smo ga pa potrdili. Tudi mi smo krivi.
In pri tem bi rad poudaril še dve vprašanji, ki so mi ju gledalci na TV Primorka postavili:
Zakaj in kako, da ste poslanci sprejeli, da mora kmet vsakih 6 mesecev opraviti tehnični pregled za traktor, če je starejši od 12 let? Vendar, pravi, s tem traktorjem največ zaslužim. Zakaj moram kupiti novega? Za osebne prikolice, torej prikolice za osebna vozila, smo tudi sprejeli, da so jih morali ljudje voziti daleč na pregled.
In še čisto na kratko:
Škoda zaradi medveda iz lanskega junija kmetom na Tolminskem še ni povrnjena. To je vprašanje ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Zakaj?
In malo hudomušno. Tu v parlamentu, kolegi in kolegice, ste podpisali peticijo proti odstrelu medveda. Mogoče bi bilo dobro, da sedaj vi zberete ta denar. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Vabim predstavnika ministrstva. Besedo ima državni sekretar mag. Slavko Debelak.

MAG. SLAVKO DEBELAK: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Lep pozdrav! Spoštovani gospod poslanec Božič! Slovenija ni policijska država in moram reči, da kontrola, na katero ste pač naleteli, je planirana, organizirana akcija, ki jo izvaja policija, in sicer s ciljem, da se preprečijo najhujše kršitve, ki posledično pomenijo v Sloveniji tudi največje žrtve. Gotovo je bila izvajana akcija, ki jo imenujejo "veriga", kjer se kontrolira hitrost na določenem odseku, in na žalost ste ravno takrat vi naleteli na to zadevo. Če vam povem samo podatek, da je Slovenija daleč pod evropskim povprečjem glede varnosti v cestnem prometu in da imamo še bistveno preveč žrtev v cestnem prometu, potem se boste verjetno vsi strinjali s tem, da je takšne akcije in takšne kontrole potrebno imeti stalno, parmanentno. Strinjam pa se, da je to treba načrtovati in zlasti iskati tiste kritične točke, kjer seveda največkrat prihaja do kršitev, in to bo seveda policija v nadaljevanju tudi delala.
Mogoče je res, da v Italiji niste naleteli na policijske kontrole. Vendar pa bodo verjetno marsikatere poslanke in poslanci potrdili, da so v tuji državi, tudi v zahodnoevropski državi, prav tako naleteli na policijske kontrole, ki opravljajo določene aktivnosti. Tako na področju varnosti cestnega prometa oziroma iskanja oseb, ki se iščejo zaradi različnih sumljivih indicev in okoliščin. To je popolnoma običajno delo in moram reči, da tukaj Slovenija v tem kontekstu čisto nič ne izstopa.
Glede traktoristov, gospod Božič, je situacija taka. Ne samo za traktorje, za vsa vozila v cestnem prometu, ki so starejša od 12 let, se zahteva tehnični pregled na vsakih 6 mesecev. To je ne nazadnje, moram reči, določba, ki je prišla v zakon o varnosti cestnega prometa skozi amandma, ki so ga vložili poslanci. Meni osebno je bila všeč in prepričan sem, da je cilj te določbe zlasti in predvsem večja varnost.
Kar se tiče samih traktorjev, bi vam povedal, gospod Božič, naslednje. Veliko število žrtev je s traktorji. S tehničnim pregledom traktorja se zlasti ugotavlja, ali imajo ti traktorji tiste osnovne varnostne elemente, varnostni lok, ali so krmilni in upravljalni oziroma zavorni mehanizmi taki, da se z njimi lahko še normalno in varno upravlja in tudi opravlja poljedeljska dela, kateremu namenu v osnovi služijo.
Ministrstvo je pripravilo zakon o varnosti cestnega prometa v sodelovanju še z drugimi resorji in različnimi civilnimi družbami ter asociacijami in ga predlagali v parlament, vlada in poslanci so ga sprejeli.
Ministrstvo se že zaveda, da bo treba nekatere določbe korigirati. Ne z namenom večje liberalizacije določb, ampak da se zaostrijo oziroma da se ponovno preverijo tiste določbe, ki še vedno pomenijo neko posledično zvezo s kršitvami in posledicami. Mislim, da je to tudi edina pravilna odločitev. Korigirati bo treba tudi tiste določbe, ki jih je treba uskladiti z evropskimi standardi.
Čisto na koncu, gospod Božič. Evropski standard ravno za traktorje je tudi tehnični pregled teh traktorjev in ugotavljanje osnovnih avtomobilskih oziroma traktorskih značilnosti - kot sem že prej omenil, krmilnega, zavornega mehanizma in varnostnih lokov. Na žalost se velika večina traktorjev v našem prometu, ki niso registrirani, še vedno uporablja in posledica tega so tudi številne nesreče, ki se zgodijo z traktorji. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa državnemu sekretarju. Dopolnilno vprašanje želi postaviti gospod Božič.

IVAN BOŽIČ: Hvala lepa. Saj ne bo dopolnilno vprašanje, samo mogoče trditev. Pred leti so nekateri predlagali, da je potreba odstreliti vse zajce, ker delajo škodo na sadnem drevju. Torej vsak zajec, ki bi pa ostal, še vedno ohrani zobe in zato težko verjamem, da bomo s takimi kontrolami uredili disciplino na naših cestah. Res, težko verjamem. Verjetno s samimi kaznimi ne, tudi prohibicija v Ameriki pred leti je propadla. Tega se s sami kaznimi ne da doseči. Drugače se pa strinjam, da je traktor sovražnik kmeta pri nesrečah, ampak ne moremo pa zahtevati od človeka, ki traktor uporablja par ur na leto, da ga mora dvakrat na leto peljati na tehnični pregled. To mislim, da je nesmisel.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Prosim, državni sekretar želi še besedo, gospod Slavko Debelak.

MAG. SLAVKO DEBELAK: Kar se tiče tehničnih pregledov, gre v bistvu za neke vrste evidentiranje. Pregledajo se osnovne značilnosti samo in moram reči, da je to zelo kratko dejanje, gospod Božič. Seveda, če bo vse tisto v redu, kar sem prej naštel, ni nobenih problemov. In še to: tehnične preglede oziroma evidentiranje traktorjev približujemo ljudem in okolju, kjer je teh traktorjev največ in to bomo tudi v nadaljevanju delali, tako da bo ta birokratska ovira odpadla. Nikakor pa ne bomo pristali na to, da bi bili v prometu brez tehničnega pregleda oziroma na daljše časovno obdobje z veljavnostjo tehničnega pregleda.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Vabim gospoda Bojana Kontiča. Se opravičujem. Prosim, gospod minister. Besedo ima gospod minister Smrkolj.

CIRIL SMRKOLJ: Jaz sem želel samo odgovoriti gospodu poslancu na vprašanje, zakaj ni bila poravnana škoda zaradi te velike zveri v lanskem letu v celoti. Izredno veliko je bilo škodnih primerkov, tako da smo jih obravnavali in bodo iz letošnjega proračuna tudi ti zaostanki poravnani.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa tudi vam. Prosim, besedo ima gospod Bojan Kontič.

BOJAN KONTIČ: Hvala lepa. Vprašanje zastavljam Ministrstvu za lokalno samoupravo. Služba za lokalno samoupravo je 6.5. lanskega leta poslala županom strokovne napotke in pojasnila v zvezi s predpisi s področja delovnih razmerij, ki se uporabljajo za funkcionarje in delavce v občinskih upravah. Ker se nekateri organi občin pri svojih odločitvah sklicujejo na te strokovne napotke, me zanima dvoje:
Ali in kako so bili strokovni napotki in pojasnila usklajeni znotraj vlade s službo za zakonodajo, ministrstvom za notranje zadeve oziroma z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve kot matičnem ministrstvom za področje delovnih razmerij?
In drugič:
Ali je pri pripravi strokovnih napotkov in pojasnil sodelovala tudi stroka izven službe za lokalno samoupravo in katera?
Vse to sprašujem zaradi tega, ker so na osnovi pojasnil službe za lokalno samoupravo v določenih občinah ugotavljali tudi nezdružljivost opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo. Iz pojasnil vlade je mogoče zaznati, milo rečeno, nepopolno tolmačenje zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo, saj se pojasnilo izredno površno sklicuje na 8. člen in prvi odstavek 20. člena za nepoklicne funkcionarje, ne da bi občinske organe usmeril tudi na smiselno uporabo drugih določil tega zakona.
Na osnovi takih navodil službe za lokalno samoupravo je na primer občinski svet v občini Velike Lašče ugotovil nezdružljivost opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo občinskemu svetniku, ki po pogodbi opravlja prevoze šolskih otrok, čeprav je bil izbran na javnem razpisu. Na odločitev ni mogel vplivati ob tem, ko imamo v številnih občinskih svetih kot člane zastopane tudi na primer državne sekretarje, ki v skladu z zakonom o lokalni samoupravi lahko bistveno vplivajo na nadzorovanje zakonitosti dela občinskih organov, direktorje javnih podjetij, katerih ustanovitelj je občina in so seveda življenjsko odvisni od odločitev občinskih organov, poslance itd.
Zanimivo je tudi, da služba za zakonodajo daje lokalnim skupnostim drugačna pojasnila, in bi bilo torej dobro, da bi se vladne službe poenotile.
Skratka, navodila službe za lokalno samoupravo okoli ugotavljanja nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo omogočajo zelo pristransko in v veliki meri tudi neobjektivno ugotavljanje nezdružljivosti, kar je lahko tudi politično motivirano, glede na sestavo posamičnega občinskega sveta.
Predlagam službi za lokalno samoupravo, da ponovno prouči strokovne napotke in pojasnila o delu, ki se nanašajo na ugotavljanje nezdružljivosti, in jih ustrezno popravi. Hvala.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Odgovor bo dal minister brez resorja, gospod mag. Božo Grafenauer.

MAG. BOŽO GRAFENAUER: Hvala lepa. V skladu s svojimi pristojnostmi služba ne samo na tem področju, tudi na drugih področjih nudi strokovno pomoč in v tem okviru so ta strokovna napotila bila pripravljena in usklajevana z ustreznimi ministrstvi.
Jaz žal ne poznam konkretnega primera. Upam si pa trditi, da je verjetno prišlo do tega, da so v občini nekateri tolmačili napotila tako, kot so si želeli. To je tipičen primer, napaka, ki se pri uporabi prava dela, da tolmačiš pravilo tako, kot ga v določenem trenutku želiš razumeti. Jaz ne izključujem, da mogoče ni prišlo do kakšne strokovne nejasnosti. Mi je pa žal, ker ne poznam primera. Do sedaj tega primera, da bi naša služba in služba vlade za zakonodajo v tem konkretnem primeru dala različna napotila, ni bilo. Naš medsebojni dogovor je, da se usklajujemo pri vseh takšnih vprašanjih. Že zelo zelo dolgo s službo vlade za zakonodajo nismo prišli navzkriž pri strokovnih tolmačenjih. Ne vem pa, ali smo dobili kakšno posebno strokovno vprašanje. Bom pa posebej pogledal, potrebno je konkretni primer pogledati. Jaz bi si upal trditi, da verjetno so naša strokovna napotila že v redu, vprašanje je, ali so jih prav uporabili. Hvala.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Besedo ima gospa Stana Stopar. Prosim.

STANA STOPAR: Hvala, gospa predsednica. Lep pozdrav vsem poslankam in poslancem! Pozdrav velja tudi vsem ministrom in predstavnikom vlade. Svoje vprašanje bi rada postavila Vladi Republike Slovenije, ministru za promet in zveze in ministru za okolje in prostor.
Pred pričetki del na trasi avtoceste Šentjakob-Blagovica je bilo med pripravami zelo zelo veliko pogovorov med prebivalci in med tistimi, ki so pripravljali načrte in ukrepe, da bi se avtocesta na tej relaciji oziroma na relaciji Šentjakob-Trojane čim hitreje zgradila. Dogovori so bili zapisani, potrjeni in mnogi, tudi najbolj kritični, zajeti v uredbo, ki jo je sprejela vlada v letu 1996, tudi za območje Črnega grabna, to je odsek avtoceste Šentjakob-Blagovica. V letu 1997-1998 pa je bil tudi natančno izdelan terminski plan za ureditev magistralne ceste G-1-10. Uredba o gradnji avtoceste, ki poteka po našem območju, še ni bila preklicana. V 33. členu pa je naročala Darsu, da zgradi od kamnoloma Lukovica do dovoza na traso avtoceste nadvoz, po katerem bi se prevažal ves material. Do te realizacije ni prišlo. Že skoraj leto in pol pa se po magistralni cesti G-1-10 skozi Lukovico pomikajo težki petosni tovornjaki, polni, naloženi s peskom, da o razmerah, ki ste jih morda tu in tam kdaj že sami začutili, ne govorim. Kritična je prometna varnost na magistralni cesti, prepeljanih je že na tisoče in tisoče kubikov peska, zato je ogroženost prebivalcev zaradi prahu, skozi katerega ne prodre niti sonce več, vedno večja; v deževju pa so količine blata tudi velike. Povečan je tudi smrad, ropot in zaradi teže in tresljajev so marsikje že vidne razpoke na hišah. Predstavniki Darsa zatrjujejo, da se za eno leto ne splača zgraditi nadvoza, zato so našli novo varianto, to je nivojski prehod, prek katerega bodo uredili razmere in zopet prevažali pesek.
Vprašanje, ki ga zastavljam:
Zakaj niso realizirani dogovori, sprejeti in potrjeni po terminskem planu, ki so bili dogovorjeni za ureditev ogroženosti na cesti G-1-10, zaradi ogroženosti in izgradnje avtoceste?
In podvprašanje:
Kdo od vlade nadzira izvedbo dogovorov?
Kajti menimo, da prebivalci imajo po ustavi pravico do varnosti za svoje zdravje in pravico do normalnega življenja in varnosti v svojem bivalnem okolju. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Vabim predstavnike vlade. Besedo ima minister, mag. Anton Bergauer.

MAG. ANTON BERGAUER: Hvala lepa, gospa predsedujoča. Spoštovane poslanke in cenjeni poslanci! Glede na kompleksnost postavljenega vprašanja bomo pripravili pismeni odgovor in ga posredovali v predpisanem roku. Hvala.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Lahko nadaljujemo. Besedo ima gospa Zbačnik.

MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep večer vsem skupaj! Imam dve poslanski vprašanji, in sicer prvo je v zvezi s financiranjem zasebnih zavodov iz proračuna v skladu s predpisi za področje vzgoje in izobraževanja. 86. člen zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja določa, da zasebni šoli, ki izvaja javno veljavne programe, pripada 85% sredstev, ki jih država oziroma lokalna skupnost zagotavlja za plače in materialne stroške na učenca ali dijaka v javni šoli.
V 5. točki pogodbe za financiranje izvajanja izobraževalnega programa gimnazije Želimlje pa se je ministrstvo za šolstvo in šport sicer zavezalo za nekatere postavke, vendar za nekatere pa ne. To sprašujem glede na to, da v tretji alinei navedenega člena niso zajeti stroški plačila odpravnine in še nekateri drugi prejemki, dogovorjeni s panožno kolektivno pogodbo. Sprašujem Vlado Republike Slovenije:
Ali te navedene stroške plačuje javnim šolam, in če jih, zakaj potem teh stroškov ne prizna tudi zasebnim šolam, saj tudi za te šole velja ista panožna pogodba in isti zakon o delovnih razmerjih kot za delavce v javnih šolah?
Glede na navedeno menim, da gre tako za kršenje šolske zakonodaje kot 14. člena ustave, ki zagotavlja enakost pred zakonom. To je prvo vprašanje.
Drugo vprašanje je:
Zakaj je Slovenija v svetu še devet let po osamosvojitvi skoraj neznana država?
Kdo je umaknil lipov list, razpoznavni znak Slovenije? Lipov list je postal simbol slovenstva še pred osamosvojitvijo. Na prsi so si ga ponovno pripenjali vsi tisti, ki so hrepeneli po samostojnosti. Sadili smo lipe kot simbol slovenstva, začetka naše samostojnosti. Slovenci po svetu so v prizadevanju za mednarodno priznanje uporabljali simbol lipovega lista, ne pa novih rožic, ki pa se pravzaprav niso prijele, razen tam, kjer so jih oglaševalci plačevali. Lipov list kot simbol slovenstva je že v začetku 80. let dvignil duh in moč naroda, katerega predniki so se skozi tisočletja zbirali pod lipovimi krošnjami in modrovali, kako lepo bi bilo, če bi bili gospodarji na svoji zemlji. Simbol, ki izhaja iz narodovih korenin, nikoli ni last politikov, državnih birokratov. Lipov list je že pripoznan simbol slovenstva, njegove vztrajnosti, poguma in moči za samostojno upravljanje slovenskega ozemlja, zato bi moral ostati svetost za nas in za vse bodoče narode.
Zato sprašujem:
Kaj je vodilo strokovnjake, politike in birokrate, da režejo korenine lastnemu narodu in mu dajo za simbol nasutega cvetja, obliko, ki jo uporabljajo tudi številni drugi izdelovalci različnih sredstev in drugih reklamnih izdelkov? Poleg tega pa dajem tudi pobudo Vladi Republike Slovenije, da sedanji turistični simbol, šopek cvetja, ki ne označuje nacionalne prepoznavnosti Slovenije v svetu, zamenja ponovno za simbol lipovega lista in ga uporablja na svojih predstavništvih, promocijskih gradivih in ga tudi mednarodno zaščiti. Prosim za ustni in pisni odgovor. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Vabim predstavnika vlade. Besedo ima državni sekretar, gospod dr. Janko Strel.

DR. JANKO STREL: Gospod podpredsednica, gospe poslanke in poslanci! Gospa poslanka, na to vprašanje, kjer gre za nekaj zelo specifičnih vprašanj, vam bomo seveda pripravili pisni odgovor. Seveda pa zagotavljam, da samo financiranje tako zasebnih šol kot javnih poteka v skladu z zakonodajo. Vendarle vam bomo pisno utemeljili. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Še prosimo odgovor na drugo zastavljeno vprašanje. Predstavnik vlade, prosim. Besedo ima gospod Demšar.

DR. FRANCI DEMŠAR: Na drugi del bomo pisno odgovorili.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Naslednji, ki postavlja poslansko vprašanje, gospod Izidor Rejc.

IZIDOR REJC: Spoštovane gospe in gospodje! Imam dve vprašanji.
Prvo se nanaša na Ministrstvo za finance oziroma Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, ki spremlja zakon, ki govori o privatizaciji državnega premoženja in tam je določilo, da naj bi agencija za privatizacijo opravljala posle priprave prodaje premoženja in evidence ipd. Vse to je v redu in to je predlog vlade, mi se strinjamo. Vendar v zadnjem času pa je, vidim, veliko nasprotovanje, ravno s strani določenih poslancev LDS, ki pravijo, da to mora opravljati neka privatna organizacija. Vprašujem:
Kakšno je stališče Ministrstva za finance?
Saj veste, smo pod vtisom zadnjih dogodkov, ta, ki je to predlagal, je tudi tisti, ki je šel na kavo k gospe županji. To je prvo vprašanje.
Drugo vprašanje pa je namenjeno gospe državni sekretarki vlade. Ali bo lahko odgovorila ustno ali ne. Že vsa leta po osamosvojitvi je eden največjih problemov, ali je velik problem, nerazpoznavnost Slovenije v svetu. Sinoči smo recimo poslušali direktorja, ki je odgovarjal za trg vrednostnih papirjev. Rekel je, da Amerikanci oziroma vsi v svetu v glavnem ne poznajo Slovenije. Vprašujem:
Kakšen je načrt ali pa strategija ali pa recimo kakšni so poizkusi, da bi se Slovenija prepoznala in da bi se vedelo, kje je in kaj je?
To je eno, mislim, temeljnih vprašanj ali pa temeljnih zadev, ki nam ne delajo velike usluge pri tem, da se seveda prebijamo s svojo državnostjo po svetu. Hvala.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Vabim predstavnika vlade. Na eno vprašanje odgovarja generalna sekretarka vlade, gospa Nevenka Črešnar-Pergar.

NEVENKA ČREŠNAR-PERGAR: Hvala. Gospodu Rejcu se zahvaljujem za vprašanje. Nekaj podobnega je bilo postavljeno že lansko leto. Že takrat sem na vprašanje odgovorila z odgovorom, da urad za informiranje, ki ima za eno izmed pomembnejših nalog skrbeti za promocijo Slovenije, tako doma kot v tujini, pripravlja zelo obsežen program, kako povečati prepoznavnost Slovenije v tujini.
Ko bo ta program natančneje razdelan, ga bomo posredovali tudi poslancem. Hvala.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Morda še na drugo vprašanje. Prosim, državni sekretar gospod Reščič ima besedo - ne, Simonič.

ANDREJ SIMONIČ: Glede vprašanja v zvezi s privatizacijo državnega premoženja lahko v tem trenutku samo odgovorim, da bomo pripravili pisni odgovor. Sicer pa je predlagatelj zakona MEOR. Tako, da bomo pripravili pisni odgovor. Hvala.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Se opravičujem. Besedo je imel gospod Andrej Simonič. Nadaljujemo. Gospoda Branka Tomažiča ni med nami oziroma se odpoveduje. Besedo ima gospod Feri Horvat, prosim.

FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovane kolegice in kolegi, predstavnice in predstavniki vlade, ministri in vsi ostali prisotni!
Prosim Vlado Republike Slovenije, da pojasni:
Zakaj še ni objavila uredbe o začasni uporabi sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo za kmetijske iz živilske izdelke?
Kdaj namerava to storiti?
Omenjena uredba bi omogočila prijavo zainteresiranim podjetjem za pridobitev kontingentov za uvoz. Uvoz iz Makedonije, kot je znano, je cenovno zanimiv. Zaradi sporazumov o prosti trgovini s to državo in še posebej zaradi tega, ker se v okviru tega določajo tudi letne uvozne kvote. Ker ta podjetja v svojih poslovnih načrtih predvidevajo tudi ta segment prodaje, jim izpad možnosti nabave povzroča poslovne težave. Vlada bi se morala čimprej opredeliti, ali kvote odobri oziroma jih razpiše ali pa jih ne bo, da bi se vedela potem podjetja ravnati in se preusmeriti na druge nabavne trge.
Kot sem obveščen, so mnoga podjetja v tej zvezi poslala več dopisov, tako ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj, kot tudi predsedniku vlade, vendar niso dobila odgovorov.
Ker negotovost povzroča podjetjem gospodarsko škodo, je pomembno izvedeti, kakšna bo usoda izvajanja sporazumov o prosti trgovini z Republiko Makedonijo.
Ob tem želim ob koncu poudariti, da pri tem ne gre samo za uvoz iz te države, ampak je od uvoza odvisen tudi izvoz v Republiko Makedonijo in sploh gospodarski odnosi s to državo. Mimogrede, podjetja opozarjajo tudi na prepočasno delitev preferencialnih kvot po prostotrgovinskem sporazumu z Republiko Hrvaško. Hvala za odgovor vnaprej.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Vabim predstavnike vlade. Besedo ima državna sekretarka, mag. Vojka Ravbar.

MAG. VOJKA RAVBAR: Hvala. Spoštovana podpredsednica, spoštovane poslanke in poslanci! Gospodu Horvatu hvala za vprašanja. Res je, da se je že veliko podjetij zanimalo, kdaj bodo v Uradnem listu Republike Slovenije objavljane carinske kvote oziroma uredba, ki ureja preferencialni uvoz iz Republike Makedonije po prostotrgovinskem sporazumu. Na vsa pisna vprašanja, ki so prišla na naše ministrstvo, smo tudi dali pisne odgovore oziroma pojasnila.
V zvezi s postavljenim vprašanjem bi pa želela pojasniti naslednje. Določilo tretjega odstavka protokola 2, ki je sestavni del sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo, določa, da se količine v okviru carinskih kvot, določenih v tako imenovanih prilogah 1 in 2 tega protokola, nanašajo le na prvo leto uporabe tega sporazuma, to pomeni do konca leta 1996. Količine za posamezna naslednja leta pa določa mešana komisija v sredini meseca novembra predhodnega leta, in sicer na predlog pristojnih ministrstev obeh pogodbenic. Za dogovor o količinah za posamezno leto, ker gre predvsem za kmetijske in kmetijsko-predelovalne izdelke, je na slovenski strani pristojno ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki se pa v preteklem letu in doslej še ni uspelo dogovoriti o teh kvotah med Slovenijo in Republiko Makedonijo. Bilo je narejenih več poskusov, vendar dogovora ni bilo. Brez predhodnega dogovora ministra za kmetijstvo, žal, mešana meddržavna komisija ne more potrditi teh kvot, ki so pa potem podlaga za sprejetje uredbe v okviru vlade. Lahko rečem, da si prizadevamo, da takoj ko se bo pristojno ministrstvo za kmetijstvo skupaj z makedonskim ministrstvom dogovorilo za kvote, bomo sprožili še tisti postopek, ki je potreben za sprejetje uredbe vlade. In tu sem prepričana, da bo kooperativnost tudi v okviru vlade nedvomno zagotovljena. Žal pa, dokler tega ni, uredbe ne moremo objaviti in tovrstnih kvot tudi ne moremo deliti. Zavedamo se resnosti problema, saj zaradi tega, ker carinske kvote še niso dogovorjene, nastaja velika gospodarska škoda, ki jo podjetja bodo verjetno zelo težko nadomestila. Zato tudi prosimo in se dogovarjamo z ministrstvom za kmetijstvo, da bi do dogovora čimprej prišlo, v najkrajšem možnem času.
Ob tem bi rada še informirala, da makedonska stran vedno bolj poudarja problem neuravnotežene menjave, kjer po njihovem mnenju slovenski velik presežek, ki ga imamo v menjavi s tem trgom, gre izrazito v korist Slovenije. Uvoz iz Makedonije se pa, žal, zmanjšuje, ker so velik del tega uvoza tudi kmetijski oziroma kmetijsko-prehrambeni izdelki. Namen sporazuma in cilj sporazuma o prosti trgovini pa je prav pospeševanje in povečevanje medsebojne menjave. Stališče makedonske strani je, da sporazum Makedoniji koristi ne prinaša, takih kot jih pričakujejo, in zato so že predlagali, da bi začeli pogovore za spremembo sporazuma. Mi smo jih že povabili tudi na meddržavno komisijo, za katero je bil datum že dogovorjen v Ljubljani, vendar, žal, na to srečanje niso prišli, in sedaj iščemo nove možnosti za srečanje in rešitev teh odprtih vprašanj.
Glede Hrvaške je pa uredba objavljena, zahtevki so zbrani, in upam, da jih bo ustrezna komisija uspela tudi čim prej razdeliti. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa državni sekretarki. Gospod Feri Horvat želi postaviti še dopolnilno vprašanje. Prosim.

FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo. Najprej hvala gospe državni sekretarki za zelo temeljit, jasen in natančen odgovor. Vsebina odgovora potrjuje utemeljenost mojega vprašanja in potrjuje tudi, da je upravičeno nezadovoljstvo vrste podjetij.
Zato dajem pobudo pristojnemu ministrstvu - minister za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo je tukaj - da čim prej pride do ustreznih dogovorov s partnerji v Republiki Makedoniji, tako da bodo lahko dejansko izkoriščene možnosti prostotrgovinskega sporazuma in s tem zagotovljen večji obseg menjave v obeh smereh, kar je v interesu obeh gospodarstev. Hvala.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Besedo želi tudi minister za kmetijstvo, gospod Smrkolj.

CIRIL SMRKOLJ: Lep pozdrav! Gospodu Horvatu bi rad odgovoril samo še to, z ozirom na to, da je gospa državna sekretarka izredno detajlno stvari pojasnila, da je naše ministrstvo pravzaprav pravočasno poslalo predlog letošnjih kvot Republiki Makedoniji, in to v decembru lanskega leta, da na to ni prišel uradni odgovor in da smo tudi v mesecu januarju organizirali obisk delegacije ministrstva za kmetijstvo pod vodstvom mag. Buta v Makedoniji, da bi se o tej zadevi dogovorili. Vendar ni prišlo do konkretnega dogovora, predvsem z utemeljitvijo, kot jo je podala že državna sekretarka, gospa Ravbarjeva, da to nekako povezujejo z velikim trgovskim deficitom v trgovini med Slovenijo in Makedonijo in pa tudi z zahtevami za znižanje kvot uvoza slovenskih vin iz Makedonije v Slovenijo. Vendar je osnovni problem izredno velik trgovski deficit, ki pa se tudi ob povečanih kvotah za vino ne bi izravnal, ker vino v tej medsebojni blagovni menjavi pomeni samo nekaj odstotkov.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Vabim gospoda Terčona, da postavi poslansko vprašanje, in prosim, da bi se dražli triminutnega zastavljanja vprašanj - torej, vprašanje naj traja v obsegu treh minut.

DAVORIN TERČON: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Torej, jaz moram povedati, da mi je del poslanskega vprašanje že ukradel gospod kolega Božič. Jaz pa dodatno postavljam vseeno vprašanje, ker nisem zadovoljen z odgovorom državnega sekretarja gospoda Debelaka, ki ga je dal. Vprašanje sem sicer postavil, napisal tudi pismeno in ga bom tukaj pustil in pričakujem tudi pismen odgovor.
Torej, promet oziroma obisk italijanskih gostov se je na zahodni meji, ob mejnem področju zmanjšal, po mojem prepričanju predvsem zaradi cene naftnih derivatov. Sedaj je skoncentriran predvsem na obisk prostocarinskih prodajaln in igralnic, deloma pa tudi gostinskih lokalov ob meji. Vendar bi pri tem rad poudaril, da je splošno prepričanje in tudi moje prepričanje, in ljudje mi dnevno hodijo s pripombami - uradne pripombe je dala tudi območna obrtna zbornica, čudim se, da na to ni še reagiralo ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem, ki je o tem obveščeno - torej, prepričanje je splošno, da postopki kontrole, policijske kontrole v zadnjem času bistveno prispevajo k manjšemu obisku gostov iz Italije in posledično tudi, bom rekel, praznjenju proračuna, ker je iztržek od teh gostov manjši.
Po mojem prepričanju seveda krivda ne leži samo v zakonu, ker je bilo nekaj besed tudi zakonu namenjenih. Zakon o varnosti v cestnem prometu sicer ima nekoliko pomanjkljivosti. Jaz sem prepričan, da ga je treba v določenem delu tudi spremeniti. Potrebno je sprejeti zakon o prekrških, kjer bo predvideno tudi opozorilno dejanje policista in ne samo kaznovanje. Vendar glavni problem vidim v metodi in načinu dela policistov, ki ga opravljajo.
Seveda ne moram pristati, da je evropsko, če policija zaustavi italijanskega gosta 100 metrov pred mejo, zato ker nima prižganih luči, ne morem pristati na to, da policisti stalno patrulirajo na cestninskih postajah, čeprav vemo, da se tam ne zgodi praktično nobena prometna nesreča, ne morem pristati na to, da policisti stalno na enem in istem kraju stojijo. Jaz vem za primere, ko stojijo tudi vsak drug dan, in vam lahko tudi to navedem, na enem in istem določenem kraju v bližini gostinskega lokala. To pač ni evropska praksa in ni v duhu odpiranja Slovenije v Evropsko unijo.
Mislim, da boste morali pač se temu vprašanju nekoliko bolj posvetiti na notranjem ministrstvu. Na koncu koncev ste imeli poslansko vprašanje na prejšnji seji državnega zbora, sedaj vam ga je postavil kolega Božič, zastavljam ga tudi jaz in ga bom zastavljal tudi v bodoče, kolikor se te metode ne bodo spremenile. Jaz sem pač prepričan, da se s takim načinom dela povzroča škoda obmejnemu gospodarstvu in pri nas v gospodarstvu Slovenije kot celote. Na to na koncu koncev opozarjajo že mnogi. Jaz pričakujem seveda, na osnovi mojega vprašanja, da mi boste dali tudi pismen odgovor in da se bo na tem področju nekaj spremenilo. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Prosim, besedo ima državni sekretar. Gospod Anžič, po poslovniku ne morete odgovarjati na poslanska vprašanja.

ANDREJ ANŽIČ: Hvala lepa, potem.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Prosim, besedo ima državni sekretar mag. Slavko Debelak.

MAG. SLAVKO DEBELAK: Da. Moram reči, da je to kompleksno vprašanje. Veliko pripomb, veliko očitkov in očitno bomo morali temeljito o teh zadevah razmisliti. Še enkrat ponavljam. Naša praksa na področju varnosti cestnega prometa bo seveda restriktivna, kar se tiče ugotavljanja teh kršitev in ukrepanja zoper kršitelje. Ker ste sami rekli, da želite pisni odgovor, vam bomo tudi pisni odgovor pripravili. Navezujoč se tudi na vprašanje, ki ga je postavil gospod Božič, in v kontekstu vprašanja, ki ga je na prejšnji seji postavil gospod Lavrinc. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Vabim gospoda Branka Kelemino.

BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Spoštovani vsi skupaj! Prvo vprašanje bom postavil Ministrstvu za promet.
Približno 2 leti je preteklo od sprejema uredbe o kategorizaciji državnih cest, na podlagi katere so bile nekatere občinske ceste, lokalne ceste prekategorizirane v državne ceste oziroma regionalne ceste tretjega reda. Sprašujem ministrstvo:
Ali je že izdelalo posnetek stanja in izdelalo program investicij?
Odkar občine ne skrbijo za te ceste, te pospešeno propadajo, nekatere poškodbe pa so take narave, da resno ogrožajo varnost. Na primer manjši udori in tudi plazovi. Vzdrževalec postavi seveda kole, vrvice, kakšen prometni znak, potem pa nič. Tudi po 2 leti se nič ne zgodi.
Ob proračunski razpravi na odboru za infrastrukturo in okolje je bil odgovor odgovornih zelo kratek: Ni v programu. Prosim bi, da odgovorite na to vprašanje.
Drugo vprašanje bi postavil Ministrstvu za gospodarstvo:
Kako daleč je priprava podzakonskega akta, ki bo urejal status in organizacijo Elesa?
Ali lahko državljani v kratkem pričakujejo ukinitev plačila prispevkov za priklop na električno omrežje oziroma telefon?
Torej brez sofinanciranja omrežja. Torej naročniki bi plačali samo priključnine, tako kot je to urejeno v večini držav Evropske skupnosti. Prosim tudi ta odgovor. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Vabim predstavnike vlade. Na prvo vprašanje odgovarja minister, mag. Anton Bergauer.

MAG. ANTON BERGAUER: Hvala lepa. Spoštovani! S 1.7.1998 smo dobili, z novo uredbo kategorizacije, v državno upravljanje nekaj čez 1.100 kilometrov cest. Mi smo za vse te ceste naredili popis in jih vnesli v tako imenovano banko, cestno banko in na osnovi tega prišli tudi do podatkov o stanju teh cest. Že v lanskem letu, predvsem pa v letošnjem je že nekaj od teh cest v programih naše direkcije za ceste in vsako leto jih bo seveda nekaj več. Res pa je, da smo s tem tudi dobili od prejšnjih 200 sedaj nekaj čez 600 kilometrov zopet makadamskih državnih ceste. Seveda so te med prioritetami in jih želimo skozi natančno določen program in uredbe o vzdrževanju teh cest tudi z leti modernizirati in jih spraviti v stanje, ki je potrebno za državne ceste. Tako da vsako leto bomo poskušali nekaj od teh cest dodati k programom. Seveda je pa teh zahtev, ali pa cest, ki smo jih dobili, bistveno več, kot pa je možnosti, finančnih možnosti, tako da moramo pač usklajevati tako s finančnimi možnostmi kakor tudi s potrebo posamezne ceste, ali odseka ceste, da se modernizira.
Skratka, imamo narejene popise, je banka, cestna banka narejena in na osnovi tega se bodo ceste vključevale v proračunih v naslednjih letih v modernizacijo in obnovo. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Še na drugi del, torej na drugo vprašanje odgovarja državni sekretar dr. Boris Šuštar.

DR. BORIS ŠUŠTAR: Hvala lepa za vprašanje. Ker gre za področje energetike, bo podan pisni odgovor.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Gospod Kelemina ima še dopolnilno vprašanje.

BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Čisto na kratko samo bi razložil - seveda se zahvaljujem za odgovora, oba; no en bo dan pisno - predvsem ministru, gospodu ministru za promet bi razložil samo tole. Poglejte, te težke poškodbe, ki so na nekaterih cestah, udori tako rekoč oziroma majhni, manjši plazovi, ki so dejansko nevarni - opozoriš občino na ta problem, opozoriš vzdrževalca cest, opozoriš pristojnega inšpektorja, regionalnega, nobeden ne ukrene čisto nič. Dve leti se stvar ne premakne z mrtve točke. Niti take osnovne stvari, ki so dejansko nevarne za promet, se ne uredijo. Na koga se dejansko naj še obrnemo? Če se pelješ po taki cesti, to vidiš. Dve leti je mimo in se zadeva ne premakne. Trdno sem prepričan, da tisto, kar jaz gledam, določene stvari na odseku, kjer se vozim, ne predstavljajo 500 tisoč tolarjev mogoče, da bi se zadeva popravila, uredila, brežina malo popravila. Ampak, te stvari se ne uredijo, po dveh letih ne. Na koga se naj obrnemo, da bodo to uredili, to mi povejte. Predvsem bi pa opozoril na tole. Poglejte, vi ste tukaj zdaj povedali, da boste vsako leto nekaj teh cest vključili v program. Veste kaj? Jaz menim, da bi glede na celotni obseg teh novih cest bilo potrebno izdelati program, prioritete in potem se tudi teh programov in teh prioritet držati. Niso vsi odseki enako pomembni. Določeni odseki so bili zdaj že asfaltirani kot osnovna podlaga, zdaj to propada in če bi se pravočasno naredile prevleke, bi se marsikaj dalo rešiti, zdajle bo pa propadlo čisto vse.
Jaz mislim, da je potrebno na nek način pridobiti tudi sredstva za sanacijo takih cest in prioritetno rešiti tisto, kar je nujno treba rešiti, ne pa reševati po koalicijski pripadnosti. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Tole ni bilo čisto dopolnilno vprašanje, ampak komentar. Prosim, gospod državni sekretar Žarko Pregelj.

ŽARKO PREGELJ: Spoštovani, lažje bi odgovorili, če bi vedeli, za kaj konkretno gre. Dejstvo pa je, da so se v letu 1998, ko smo se prvikrat soočili z novimi državnimi cestami, sicer začeli pridobivati podatki, da se vzpostavlja tako imenovana banka cestnih podatkov tudi za te ceste, hkrati tudi z občinskimi cestami. Problem je v tem, da ti odseki običajno nimajo pripravljene dokumentacije za korenitejše posege. To, kar pa vi pravite, pa se nanaša na redno vzdrževanje. V prvih letih za redno vzdrževanje, se pravi, pred enim letom sploh ni bilo predvidenih sredstev iz proračuna Republike Slovenije, zato smo morali sredstva iz drugih državnih cest prenašati na te nove državne ceste, da smo vzpostavili najnujnejšo prevoznost predvsem v času zimskih razmer. Lansko leto smo dobili približno dve milijardi na račun novih državnih cest, kasneje se je z raznimi redukcijami tudi to nekoliko zmanjšalo.
Letos ponovno v prvotnem predlogu proračuna smo uspeli nekako pridobiti dve do tri milijarde, natančno je težko opredeliti, za nove državne ceste. Ob vseh namenih, ki jih ima direkcija, je to približno od desetine do največ petine sredstev, ki so potrebna za te ukrepe. Tako je težko zdaj reči, da direkcija nič na tem ne dela, ker ste pač preveč splošno nastopili.
Glede na te pritožbe, pravite, povem občini, povem cestnemu podjetju, vendar je pravi naslov Direkcija za ceste. Če želite konkretni naslov, vam lahko tudi povem, na katerega inženirja se obrnite. Občina, ki pa zazna take poškodbe na državnih cestah, pa lahko pripravi tako imenovane identifikacijske dokumente, kjer jasno po ustaljenem obrazcu sporoči direkciji svoje poglede, svoje želje ali za obnovo ali za ureditev določene ceste. Direkcija potem veliko lažje uvrsti tako cesto v program obnove. Seveda je teh sredstev premalo, da bi lahko vse naenkrat rešili. Se pa strinjam z vami, da s korektnim delom predvsem cestnega oglednika, to je delavec cestnega podjetja, ki vzdržuje cesto, se lahko take napake zlahka odpravijo, sploh manjši vsadi, manjši udori, manjše poškodbe asfalta in podobno. Verjetno ste imeli v mislih določene poškodbe brežin in podobno. To se redno opravlja. Spisek posegov je izredno dolg in tudi velja, da na tem področju zaenkrat sorazmerno dobro opravljamo dela, ker imamo dokaj usposobljenega strokovnjaka, ki res korektno delo opravlja. Zato bi predlagal, da nam vaše pripombe konkretno naslovite, mogoče kar pisno na ministrstvo za promet in zveze in bomo mi poskušali vam ustreči in podati ustrezne odgovore. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Vabim mag. Marijana Schiffrerja, da postavi poslansko vprašanje.

MAG. MARIJAN SCHIFFRER: Gospa podpredsednica, spoštovani! Imam poslansko pobudo. Na 17. redni seji 16. novembra 1999 je minister za promet in zveze, gospod mag. Anton Bergauer, na moje vprašanje glede pomanjkanja vidnosti in slišnosti slovenskega radia in slovenske televizije v zamejstvu odgovoril, da je vlada speljala nakup in financiranje satelitskega programa transbordanja na tako imenovani "vroči ptici". Žal je komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu ugotovila, da zamejci v veliki večini tega programa ne gledajo zaradi zanje previsokih instalacijskih stroškov. Zato dajem pobudo gospodu ministru, da zamejcem ne bi bilo treba plačevati vstopne kode, saj jih že tako bremenijo stroški ostalih instalacij. Hvala.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa za pobudo. Vabim gospoda Franca Potočnika, da postavi vprašanje.

FRANC POTOČNIK: Spoštovani! Lep pozdrav! Moje vprašanje se nanaša na tako imenovane izredne pokojnine. Teh je približno 50.000. Tiste, ki so bile pridobljene pred letom 1990, so še vedno tajnost, tiste, ki so pa bile pridobljene po letu 1990, so pa javne. Jaz mislim, da je prav tako, da so pač vsi proračunski izdatki javni. Temu vprašanju me je spodbudilo zadnje dogajanje okrog podelitve Prešernove nagrade. Seveda gospa Svetlana Makarovič je Prešernovo nagrado odklonila, ampak to ni bistveno. Bistveno je to, da pač od letošnjega leta oziroma od konca lanskega leta prejema izredno pokojnino, ki znaša okrog 260.000 tolarjev mesečno, to je 90% od najvišje možne pokojnine, ki znaša 287.855.
Mene zanima - upam, da bo ministrstvo za kulturo odgovorilo na to vprašanje - pravzaprav, kakšni so ti kriteriji, da ima ravno 90%, zakaj nima 100%, zakaj nima, tako kot nekateri drugi, 55%? To je eno vprašanje. To velja, seveda, tudi za druge, bom povedal še dva primera.
Drugo vprašanje, kakšno pokojnino bi ta gospa in nekateri drugi imeli, če ne bi imeli te izredne pokojnine. Namreč, ali gre za to, da je ta cela izredna pokojnina iz proračuna plačana, ali samo razlika k delu neke pokojnine. Recimo, potem primer, ki me zanima, je kriterij - saj se ne bom tu opredeljeval, ali sem za ali sem proti, sploh pa nisem proti nobeni od oseb (niti za), ki jih bom navedel. Poglejte, igralci - zakaj bom te navedel? - zato, ker so približno ista generacija, v istem času so bili - dobro, enim bolj všeč, drugim drugi, recimo, Majda Potokar, 100%, se pravi, 287.000, Polde Bibič ravno tako 100%, recimo, iz istega časa Boris Kralj 75, ali pa Mila Kačič tudi 75. Zakaj so te razlike, kakšni so ti kriteriji?
Potem pa še, recimo, eno, mogoče bolj zanimivo vprašanje. Glejte, Franček Rudolf se je upokojil leta 1992 po takrat veljavnem zakonu o poslancih, s 25. leti pokojninske dobe - no, ne vem, kakšno pokojnino bi imel, ali bi že takrat kaj proračun dodal k tisti osnovi, ki bi jo sicer dobil - ampak sedaj je pa zraven še dodatek, tako da ima 70% najvišje pokojnine ali 201.000. Zanima me pravzaprav, po kakšnem ključu ministrstvo za kulturo predlaga te izredne pokojnine. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Prosim, besedo ima državna sekretarka, gospa Majda Širca.

MAJDA ŠIRCA: Hvala lepa. Najbolje bi bilo, če bi si vzeli v roke predpise in uredbe, ki točno določajo oziroma postavljajo, ne kriterije, temveč merila, ki jih morajo spoštovati komisije, ki svetujejo ministru oziroma tudi ostala združenja pri stopnji dodelitve pokojnine, izredne pokojnine oziroma republiške priznavalnine za umetnike, ki jim je to pravzaprav edini način, da lahko pridejo do plačila za svoje delo.
Seveda, se tu ne soočamo z dejavnostmi, ki so lahko točno in natančno izmerljive, kot se lahko soočamo v športu, kjer lahko odločajo sekunde. Tu odločajo dela, po kriterijih posebnega pomena za nacionalno kulturo oziroma za državo, ki se naslanjajo na širino te pomembnosti, pogojene so tudi z različnimi nagradami in dosežki, ki so jih posamezni umetniki pridobili v času svojega aktivnega delovanja in kasneje. Tako je na primer tudi sama nagrada Prešernovega sklada je že eno izmed meril pri dodeljevanju višine pokojnine.
Seveda pa je na vprašanja, ki ste jih izpostavili, absolutno nemogoče odgovoriti, ker za nekoga je gospa Majda Potokarjeva osebno bližje, kot gospa Mila Kačičeva itn. Vsekakor se pa najdejo splošna merila, ki rezultirajo potem v odločitve, ki jih v končni fazi seveda podpiše minister.
Podvprašanja, ki so bila v vašem vprašanju, vam jih lahko dodatno pošljemo, seveda tudi izračune in koliko bi bilo, če bi bilo. Priznam pa, da je vprašanje, ki ste ga načeli, dosti delikatno prav zaradi tega, ker se načenja pravzaprav vrednotenje našega zgodovinskega kulturnega spomina ali pa celo dvome v njihovo potrebnost, kot čutim iz vprašanja.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Gospod Potočnik, želi postaviti dopolnilno vprašanje.

FRANC POTOČNIK: Pravi gospa državna sekretarka, da je to edini način za plačilo. Saj imamo, recimo, igralce, ki so zaposleni, pa so invalidsko pokojninsko zavarovani, imajo potem to pokojnino redno. Ne vem, ali so pač ti bili takšni, ki niso bili zavarovani, ni pa nič podtona tukaj bilo. Mogoče je bilo vprašanje narobe razumljeno.
Gre za to - bom pa bolj jasen - kakšna je tista razlika, ali je teh 287 000 vse iz proračuna ali bi, recimo, na osnovi tega, ker je nekdo bil invalidsko pokojninsko zavarovan, pa je imel nizko plačo, imel je sicer 80 tisoč plače pa mu sedaj proračun 207 tisoč zraven da, v tem smislu. Ali so ti umetniki bili v takšni situaciji hote ali nehote, da niso bili vključeni v zavarovanje? Zato načelno vprašanje, koliko je takšnih itn. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Če nadaljujemo... Želite? Vabim gospoda... Gospa državna sekretarka bo dala tudi ta odgovor.

MAJDA ŠIRCA: Hvala. To je edino plačilo. Dobili boste pa natančne odgovore na prej postavljena vprašanja, po kakšnem kriteriju, kakšna je razlika itn. v uredbi.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Besedo ima gospod Čeligoj. Prosim!

VLADIMIR ČELIGOJ: Hvala lepa za besedo. Svoje poslansko vprašanje namenjam vladi Republike Slovenije.
Vlada Republike Slovenije je sprejela državni program o prevzemu pravnega reda Evropske unije do konca leta 2002. V minulem letu je realizacija prevzema pravnega reda Evropske unije nezadovoljiva in vlada Republike Slovenije pri tem programu prevzema pravnega reda precej zamuja. Vlado Republike Slovenije sprašujem.
Kolikšne so zamude na dan 31.12.1999? Zakaj je do njih prišlo? Na katerih ministrstvih so zamude? Zakaj ter kako vlada Republike Slovenije predvideva zamude prevzema pravnega reda Evropske unije nadoknaditi oziroma odpraviti? Zanima me tudi stanje pogajalskih izhodišč, o katerih bo vlada Republike Slovenije marca letos morala poročati v Bruslju. Kakšno je stanje realizacije za devet pogajalskih poglavij, ki so trenutno začasno zaprta oziroma kako je s 14 pogajalskimi poglavji? Torej tistimi, ki so bila že odprta. Hvala lepa. Prosim za odgovor.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Vabim predstavnika vlade. Besedo ima gospod minister, dr. Franci Demšar.

DR. FRANCI DEMŠAR: V zvezi z vprašanjem bi rad rekel, da vlada tekoče poroča o izvajanju tega programa. Pisno bomo pa še natančno odgovorili.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Besedo ima gospod Jurij Malovrh, ki ga ni v dvorani. Naslednji je gospod Jožef Jerovšek, ki ga tudi ni med nami. Gospod Ivo Hvalica, imate besedo.

IVO HVALICA: Hvala lepa gospa podpredsednica. Moje vprašanje je sicer namenjeno zunanjemu ministru. Tu vidim državno sekretarko. Vprašanje v bistvu ponavljam tretjič in ima brado.
Aprila 1995 leta sem na odboru za mednarodne odnose opozoril vlado in zunanje ministrstvo, da je tako imenovana sabotinska cesta, to je cesta, ki teče skozi italijanski koridor iz Solkana v Goriška Brda obdana s tako ograjo, kakršna je bila včasih okoli koncentracijskih taborišč. Tako visoka ograja, poševno gor, z dvema vrstama bodoče žice in tako dalje. Potem sem dal pisno vprašanje 17. aprila 1996, na vlado. Vlada mi je odgovorila julija 1996 in verjemite mi, če ne bi zopet dobil nekoga v poslansko pisarno, ki bi me opozoril na to sramoto, da bi tudi sam pozabil. Navsezadnje bodo zdaj štiri leta, od kar mi je vlada poslala odgovor.
Zdaj pa vprašanje, ki sledi. Torej vlada je v tem odgovoru z dne 18. julija 1996, št. 02-03/96-2/9-12/8, očitno tudi sistem teh številk ne funkcionira tu, ampak to je drug problem, je na koncu tega odgovora napisala: Vlada Republike Slovenije predlaga, da slovenska delegacija v stalni mešani komisiji za izvajanje določb Videmskega sporazuma, da pobudo italijanski strani za odstranitev bodeče žice nad ograjo. Torej samo tistega nastavka, bi rekel. To je stvar dobre volje. Torej, zakaj to postavljam, opozorili so me ljudje z Goriških Brd, da številni tujci, ki prihajajo tja, imajo pripombe na to in moram povedati tudi, da ko sva z Borutom Pahorjem enkrat peljala z avtobusom evro parlamentarce pokušati briško vino, da so se neizbirno čudili, ker so mislili, da jih peljemo v taborišče.
Torej zdaj me zanima, če je vlada, to kar je meni napisala 18. julija 1996, če je vlada res tudi to predlagala. Ali je jasno, zakaj gre? No, lepo prosim, zdaj verjetno, ker ni nobenega tu, ne bom dobil zdaj ustnega odgovora, ampak bi pa rad ustno zagotovilo vlade, da to dobim v enem mesecu. Zato te prosim, da prideš sem in mi to poveš, za mikrofon. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Torej ne zato, ker prosite, gospod Hvalica, ampak ker je po poslovniku, bo gospa državna sekretarka dala odgovor. Torej besedo ima gospa Mihaela Logar.

MIHAELA LOGAR: Hvala lepa. Pričakovala sem, da bo gospod Hvalica naslovil kakšno vprašanje na zunanje ministrstvo, zato sem zdržala do konca. Žal o tem res ne vem nič, seveda vam pa zagotavljam, da bomo takoj pogledali na zunanjem ministrstvu, kako se je ta proces odvijal. Ali so bile te pobude dane in tudi v primeru, če so bile dane, ugotavljamo, da še vedno niso izpolnjene, da bomo še enkrat poskusili narediti vse, da bi se ta stvar uredila. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa gospe državni sekretarki. Gospoda Franca Čebulja ni med nami. S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Vsem sodelujočim in predstavnikom vlade se zahvaljujem za podane odgovore. Kot je bilo že napovedano, bomo nadaljevanje seje jutri ob 10.00 uri pričeli z obravnavo 50. točke dnevnega reda, to so volitve in imenovanja, nato 1.a točko, to je s predlogom zakona o skladu za poplačilo vojne odškodnine in po vrstnem redu dalje, kot ste ga dobili v prečiščenem dnevnem redu. Vsem želim prijeten večer in na svidenje jutri.

(SEJA JE BILA PREKINJENA 22. FEBRUAR 2000 OB 18.35 URI.)


Zadnja sprememba: 02/25/2000
Zbirke Državnega zbora RS - dobesedni zapisi sej