Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 14.07 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje. Pričenjam nadaljevanje 14. seje državnega zbora Republike Slovenije. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Jože Možgan, dr. Ciril Ribičič, dr. Franc Zagožen za pričetek seje, Miran Jerič, Mirko Kaplja do 16.00 ure, Feri Horvat do 16.00 ure, Pavel Rupar, dr. Jože Zagožen od 15.00 ure, Ivo Hvalica do 16.00 ure - med nami je prisoten gospod Hvalica -, Bogomir Špiletič do 16.00 ure, Peter Hrastelj od 17.00 ure dalje, Jakob Presečnik, Polonca Dobrajc do 15.30 ure, mag. Franc Žnidaršič, Jurij Malovrh za pričetek seje. Prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani! (61 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem vabil predstavnike vlade Republike Slovenije in jih lepo pozdravljam. Prosim za mir v dvorani, kolegice in kolegi, da se bomo slišali. Z obvestilom o nadaljevanju 14. seje državnega zbora z dne 3.6.1999 ste bili obveščeni o zadevah iz prečiščenega dnevnega reda seje, ki jih zbor še ni zaključil, ter o tem, da bo zbor navedene točke obravnaval po vrstnem redu. Z eno izjemo, da bo o tem, o čemer je že odločal zbor, da se 21. točka obravnava po zaključku 29. točke.
Državni zbor bo v torek in v sredo, 8. in 9. junija, delal od 14.00 do 19.00 ure, v četrtek pa od 14.00 ure dalje in glede na opravljeno delo sejo zaključil ob 18.00 uri oziroma 19.00 uri. Če bomo delo opravili prej, bomo seveda sejo zaključili že prej. Obveščen sem, da za 11. točko dnevnega reda - predlog zakona o carinski službi gradivo danes še ni pripravljeno, je v pripravi in bo zbor to točko obravnaval kasneje oziroma jutri.
Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPODBUJANJU SKLADNEGA REGIONALNEGA RAZVOJA.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ta točka je bila prekinjena po nastopu predsednika odbora za gospodarstvo kot matičnega delovnega telesa in po nastopu predstavnika vlade. Gospod dr. Jože Zagožen ali želite besedo, kot predsednik delovnega telesa? Prosim. Gospod dr. Jože Zagožen ima besedo, potem bom dal vam besedo.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Odbor za gospodarstvo je na 46. in 49. seji obravnaval predlog zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Odbor je ugotovil, da je predlagatelj upošteval večino stališč in predlogov, ki jih je odbor sprejel v prvi obravnavi na 37. seji, zato je besedilo precej novo. V njem je poudarjena povezovalna komponenta občin ter prostorskega, gospodarskega in socialnega vidika. Temu naj bi sledilo tudi organiziranje institucij, ki bodo pri regionalnem razvoju sodelovale. Gre za svet za strukturno politiko, za agencijo za regionalni razvoj, za sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja.
Nekateri člani odbora so opozorili na neživljenjskost predloga zakona, češ da je kot krovni zakon preveč obširno in pospešeno zasnovan. Odbor je po razpravi ugotovil, da je predlog zakona pripravljen v skladu s stališči in ukrepi iz prve obravnave. Državnemu zboru zato predlaga, da zakon sprejme skupaj z amandmaji, ki jih odbor podpira, in skupaj z dodatnimi sklepi, ki jih odbor prav tako podpira. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, dr. Zagožen. Proceduralni predlog ima gospod Franc Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Predsednik, hvala lepa za besedo. Poslanke in poslanci! Prejšnji teden, ko smo prekinili obravnavo 38.a točke. Torej o poslanskem vprašanju v zvezi s Tamom je predsedujoča, gospa Okretičeva, prekinila sejo na osnovi zahteve poslanske skupine socialdemokratov po eni uri odmora in brez kakršnekoli obrazložitve danes ne vem, zakaj ne nadaljujemo s to točko. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Pukšič. Ko smo pripravljali predlog za nadaljevanje 14. seje državnega zbora, sem se po temeljitem premisleku sam odločil, da bi državni zbor obravnaval točke po vrstnem redu dalje, kot so bile predlagane za dnevni red. Tudi danes na seji kolegija sem predlagal, da bi tak princip obveljal, in nihče temu ni nasprotoval. Če pa je res poslanska skupina vzela odmor za razmislek, pa bi bilo najverjetneje korektno, da bi potem poslanska skupina dobila besedo, ampak predlagam, da ne spreminjamo dnevnega reda glede na dogovor, kot je bil sprejet. Predlagam, da se držimo predloga, kot sem ga podal, na katerega ni bilo nobenega ugovora s strani poslanskih skupin.
Ugovarjate moji razlagi, gospod Pukšič? (Govor iz klopi.) Želite govoriti v imenu poslanske skupine, kajti vaša poslanska skupina na kolegiju danes tega ni zagovarjala. Prosim? Prosim, gospod Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Predsednik, hvala lepa za besedo. Res je, da je podpredsednica, gospa Eda Okretič, povedala, da poslanska skupina zahteva eno uro odmora, da zaključi s to zadevo. Tako je napovedala, da se bo nadaljevalo v torek, 8. junija, ob 14.00 uri. Glede na to, kar ste sami ugotovili, se s tem delom vaše ugotovitve strinjam. To pomeni, da bi bilo korektno, da bi poslanska skupina dobila besedo, pa vendar takoj v nadaljevanju razmišljanja predlagate, da ne spreminjamo dnevnega reda; kar pomeni, da je nemogoče realizirati vaš prvi del ugotovitve, če predlagate drugače. Če ne boste spremenili dnevnega reda, bi bilo vendarle korektno, da bi vedeli, kdaj bo nadaljevanje te točke na dnevnem redu. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Pukšič. Zahvaljujem se vam za korektnost. Predlagam torej, da ostanemo pri predlaganem dnevnem redu. Ko bomo prišli do vaše točke, bo najprej dobila besedo vaša poslanska skupina in povedala stališča. Glede na dnevni red pa bo ta točka najverjetneje na dnevnem redu v četrtek.
Sedaj smo pri 3. točki dnevnega reda. Nastopil je dr. Jože Zagožen. Sprašujem, ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Pred razpravo predstavnikov poslanskih skupin predlagam, da se državni zbor opredeli do proceduralnega sklepa oziroma sklepa, ki ima poslovniško ozadje; namreč, poslanska skupina SKD predlaga, da se v skladu z drugim odstavkom 188. člena poslovnika predlaga državnemu zboru, da opravi splošno razpravo o predlogu zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Sprašujem poslansko skupino SKD, ali glede na poročilo matičnega delovnega telesa, ki se je ponovno sestalo, še vztraja na tej poslovniški določbi? Prosim, gospod Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Hvala za besedo. Spoštovani! Poslanska skupina je vložila predlog sklepa takoj za tistim, ko smo zakon prvič obravnavali na odboru za gospodarstvo in ko smo - po pričakovanju, da bo vlada podala dodatna pojasnila in svoje amandmaje k temu zakonu - opravili resnejšo razpravo v okviru druge obravnave. Zavedamo se, da je zakon zelo potreben za enakomeren razvoj Slovenije, predvsem pa za razvoj tistih predelov, ki so manj razviti oziroma bistveno odstopajo od slovenskega povprečja. Zavedamo se tudi, da je bil zakon v prvi obravnavi obravnavan v prejšnjem sklicu državnega zbora. Glede na to, da vlada v tej proceduri s spremembami zakona ni bistveno posegla, tako kot je bilo to predlagano na uvodni razpravi v odboru za gospodarstvo, se nam zdi smiselno, da vztrajamo, da se v okviru druge obravnave - poudarjam, v okviru druge obravnave - da možnost poslanskim skupinam in tudi posameznim poslancem, da v skladu s poslovniškimi določili o predlogu nekoliko širše spregovorimo. To velja toliko bolj zato, ker ta sklic, še enkrat ponavljam, ni imel možnosti tako široko obravnavati te teme. S tem ne želimo zakona spreminjati v prvo fazo oziroma prvo obravnavo, radi bi pa s tem prispevali k temu, da bi bil zakon za tretjo obravnavo s posameznimi amandmaji in stališči, ki so bila sprejeta, kvalitetno sprejet. Zato pozivam zbor, da tak način dela tudi omogoči.
Za zaključek bi dejal samo še to, da poročilo odbora za gospodarstvo v zaključku v celoti ne odraža volje po razpravi oziroma ne odraža tistega stališča, ki smo ga člani odbora za gospodarstvo podali na sami seji. V bistvu je ta sklep s tem še toliko bolj utemeljen. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Henigman. Na glasovanje dajem proceduralni predlog poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov, da se o tem zakonu opravi splošna razprava. Ugotavljamo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za predlog? (20 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog ni sprejet.
Besedo dajem predstavnikom poslanskih skupin. Prvi se je v imenu poslanske skupine prijavil, gospod Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani! Ne vem, kaj to glasovanje pomeni, glede na ta proceduralni sklep, da ni bil sprejet. Predsednik, želel bi v imenu poslanske skupine v grobem dati stališče do tega zakona. Upam, da mi bo omogočeno, da bom v okviru sprejemanja amandmajev lahko razpravljal vsebinsko.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: O vsakem amandmaju in členu, ki je amandmiran je možna razprava.
BENJAMIN HENIGMAN: Ali to pomeni, da se lahko tudi vsebinsko nekoliko širše pogovarjamo?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: O členu in amandmaju.
BENJAMIN HENIGMAN: Dobro. To razumem tako, da bo možna neke vrste splošna razprava.
Slovenski krščanski demokrati oziroma poslanska skupina podpira prizadevanja za sprejem omenjenega zakona, ki se po državni oziroma parlamentarni proceduri valja ali pomika že vse od leta 1994 oziroma 1995. Menimo, da je skrajni čas, da država sprejme zakon, s katerim bo opredelila, kako naj se razvijajo posamezna področja na gospodarskem, kulturnem, družbenem in drugem področju. Ta zakon lahko deloma to zagato tudi reši. Zakaj deloma? Zato, ker Slovenija še nima sprejete gospodarske strategije, ki je tudi pogoj za hitrejše vključevanje v Evropsko unijo in kot pogajalska pozicija, s katero bomo nastopili oziroma bodo naši predstavniki v Bruslju nastopili pri zagotavljanju slovenskih, predvsem gospodarskih, interesov in pri zagotavljanju večjih možnosti do odprtih sredstev, tako iz strukturnih skladov in tudi drugih.
Razlike v razvitosti posameznih področij se v Sloveniji ne zmanjšujejo, ampak se celo večajo. To celo do stopnje, ko prihaja do popolnega izpraznjena posameznih predelov. S tem zakonom pričakujemo in želimo, da se ta trend zaustavi in obrne v nasprotno smer. Zakon o financiranju občin zagotavlja občinam le tista finančna sredstva, ki so nujno potrebna za njeno delovanje oziroma obstoj lokalne skupnosti, takšno, kot smo si jo zamislili, ne omogočajo pa širših projektov - tako občinskega pomena kot medobčinskega pomena oziroma posameznih regij. Zato je ta zakon o regionalnem razvoju toliko bolj pomemben in potreben.
Zakon ima poleg pozitivnih momentov tudi veliko pomanjkljivosti. Ena glavnih pomanjkljivosti je, da ne predvideva potrebnih finančnih sredstev in kriterijev že v samem zakonu, ki bi posameznemu porabniku oziroma tisti pravni ali fizični osebi, ki bo kandidirala za določena sredstva, nudili tudi ustrezno izhodišče za pripravo programov. Nikjer v zakonu ni definirano oziroma niso oštevilčena sredstva in kriteriji za koriščenje teh sredstev. Zato poslanska skupina v celoti podpira vse amandmaje odborov in posameznih predlagateljev, ki kvantificirajo in bolj natančno določajo zneske za potrebe regionalizma oziroma enakomernega regionalnega razvoja. Tu bi želel opozoriti samo na amandma poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov k 24. členu, kjer eksplicitno navajamo, da naj bi šlo za potrebe regionalnega razvoja iz državnega proračuna letno vsaj oziroma najmanj 1,6% proračunskih sredstev. Zakaj ta odstotek? Zato, ker se nam zdi oziroma smo prepričani, da je relativno majhen odstotek, ki pri proračunu približno 850 milijard tolarjev predstavlja 13 ali 14 milijard; torej je boljše, kot da vse prepuščamo vladi, ki bo s podzakonskimi akti določila ustreznejše kriterije.
Pridružujemo se stališčem, da zakon, ki je sicer krovni zakon, brez natančnejših zagotovil finančne narave in kriterijev za dodeljevanje sredstev, s tem ko prepuščamo vladi oziroma izvršilni veji oblasti, da v roku dveh let pripravi vso ustrezno dokumentacijo za izvajanje tega zakona, ni ustrezna rešitev. Menimo, da zakon, ki se je toliko časa pripravljal, mora biti operativen v veliko krajšem času in s tem želimo to tudi doseči.
Pri zakonu smo deloma skeptični tudi do administrativnega aparata, ki ob tem nastaja oziroma ki se predvideva v agenciji in v posameznih regionalnih pospeševalnih centrih. Menimo, da je potrebno z velikim premislekom združevati funkcije in omejevati stroške administrativnega aparata na račun oziroma v korist razvoja posameznih območij.
Menimo, da je zelo pomembna točka zakona tudi vprašanje administrativnih regij oziroma statističnih regij, za katere menimo oziroma smo prepričani, da ne smejo predstavljati zametkov bodočih regij oziroma pokrajin v Sloveniji, ampak lahko predstavljajo samo osnovo, po kateri bo zakon v prehodnem obdobju lahko operativen. Po drugi strani pa smo prepričani, da slovenska statistika lahko v relativno zelo kratkem času pripravi zbir podatkov oziroma analizira in zbira podatke na način, ki je blizu posameznim odločitvam v zvezi z bodočimi regijami ali pokrajinami, veliko hitreje, kot je to predvideno sedaj oziroma so te statistične regije tako fleksibilna stvar, da se jo da relativno v kratkem času, nekaj mesecev, tudi popraviti. Se pravi, to ne more biti razlog, da bi skozi stranska vrata z zakonom o regionalnem razvoju morebiti postavljali tudi samo 12 pokrajin ali regij v državi.
V toku razprave se bomo do posameznih amandmajev tudi vsebinsko opredeljevali. Pričakujemo, da bo zakon sprejet v skladu z razpravo na odboru za gospodarstvo, ki je imel v mislih predvsem gospodarski interes in interes približevanja manj oziroma podrazvitih področij Slovenije k poprečju države. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Henigman. V imenu poslanske skupine socialdemokratov bo spregovoril dr. Jože Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa, gospod predsednik. V naši poslanski skupini ugotavljamo, da je tovrstni zakon zelo potreben. Namreč, razlike med posameznimi regijami se povečujejo, namesto da bi se zmanjševale. Tako smo ponekod priča upadanju oziroma močnemu zaostajanju narodnega dohodka na prebivalca; nezaposlenost se ponekod ne zmanjšuje, temveč se povečuje, imamo nekatere regije, kjer znaša tudi že blizu 30%. Zmanjšuje se število prebivalcev na posameznih področjih bodisi zaradi majhne rodnosti ali zaradi velikega odseljevanja ali zaradi obojega. Prav tako smo marsikje priča velikim zastojem v razvoju komunale in infrastrukture.
Nedvomno je naš skupni cilj bolj skladen gospodarski in družbeni razvoj posameznih predelov Slovenije. Pri tem pa gre za razvoj kot celovit pojem, ki ima različne ekonomske, socialne, kulturne, krajinarske in druge vidike. Potrebujemo torej sistem spodbud razvoja na manj razvitih področjih. To pa ne pomeni, da bo država nekaj razvijala namesto občin, podjetij in posameznikov. O tem, kateri izdelki se bodo kje proizvajali odloča podjetnik, ki nosi tveganje. Država in lokalna skupnost pa mu lahko omogočita oziroma ustvarita čimbolj ugodne pogoje za delo in ustvarjalno motivirajoče vzdušje. Ključno vprašanje je torej, kako v teh regijah ustvariti nova produktivna delovna mesta z visoko stopnjo dodatne vrednosti, kajti samo takšna delovna mesta so lahko resnični odpravljalec manj razvitega stanja v teh področjih. Pri tem je nujno sodelovanje vseh ravni, tako lokalne oziroma občinske kot tudi državne. Pri tem bi morala biti vloga lokalne ravni zlasti v zagotavljanju urbanističnih in komunalnih pogojev ter ugodnosti za investiranje. Vloga državne ravni pa bi morala biti predvsem v tem, da bi omogočala po eni strani ugodne splošne pogoje gospodarjenja - gre za zakonodajo, znosne davke in prispevke, ustrezen tečaj, nizke obrestne mere in podobno - in po drugi strani nuditi posebne pogoje in ugodnosti za pospeševanje gospodarske rasti v manj razvitih področjih, kot je na primer sofinanciranje razvoja, izobraževanje, informatika, sofinanciranje novih tehnologij, različne finančne olajšave in stimulacije, kot so na primer nizke obrestne mere za kredite, tudi dotacije in subvencije in tako dalje. Med te pogoje sodijo tudi nižji davki in prispevki za zaposlene, na primer za neko prehodno obdobje kot je to 5 let. Oprostitve davka na dobiček pri novih delovnih mestih za prehodno obdobje, oprostitve plačevanja članarin za določen čas itn.
Zakon bi moral torej opredeliti politiko ukrepov za spodbujanje regionalnega razvoja in hkrati opredeliti tudi posamezne nosilce, ki so pristojni in odgovorni za izvedbo. Namesto tega pa je vtis, da je zakon predvsem tehnični akt, nekakšen brezdušen operativni akt, ki je v teh pogledih, ki sem jih naštel, dokaj nedorečen. Glavna skrb mu je, kako opredeliti pristojnosti za pripravo takšnega ali drugačnega razvojnega programa in kakšna je vloga različnih upravnih institucij pri tem. Kot krovni zakon tako - po naši oceni - premalo obravnava vsebino, bolj obravnava proces, postopek, obliko in na ta način tudi po svoje duši razvojno iniciativo; ne odgovarja dovolj na vprašanje, do katere mere izenačiti razvoj posameznih regij oziroma na katerih točkah odstopanj pričeti s stimulativnimi oziroma destimulativnimi ukrepi. Na primer, da neka regija prejme pomoč le v primeru, če za 25 do 30% odstopa od povprečja nerazvitosti in da se ta pomoč veča tem bolj, čim bolj narašča to odstopanje. Ima pa zakon tudi nekatere elementarne pomanjkljivosti, saj na primer ne odgovori oziroma ne opredeli niti pojmov iz naslova zakona, gre za vprašanje, kaj je sploh regija. Tu govorimo o regijah, vendar je v tem primeru to samo statistični termin kot neka abstrakcija, kot realni faktor pa v tem trenutku ne nastopa.
In drugo, kaj je skladen in kaj je neskladen regionalni razvoj? Kje so za to ustrezna merila, kje je črta ločnica? V kolikšni meri torej dajati denar neposredno v podjetja in občine in v kolikšni meri posredno prek občutljivih razvojnih mehanizmov? Mi smo danes še vedno priča temu, da se danes daje ogromno denarja v nekatera podjetja pod naslovom, da gre za razvoj, v resnici pa gre pogostokrat za plače, za vzpostavljanja socialnega miru. Po naši sodbi bi moralo biti to ravnotežje zelo skrbno odtehtano tudi v tem zakonu, se pravi; dati poudarek na pospeševanju razvoja posredno, prek ustvarjanja ustreznih pogojev za delo in poslovanje. In drugo, kako ta sredstva, ki so za to namenjena, opredeliti in kako spremljati njihovo porabo. Na primer, kako zajeti tiste stvari, ko gre za razvojno pomoč, ki to vsebinsko je, v formalnem smislu pa ni; kot na primer, izgradnja neke šole, ceste, mostu in podobno, ki je sicer sestavni del splošne infrastrukture in se gradi na manj razvitem področju. Ali je sploh mogoče in smotrno govoriti o tem, da se bodo ta sredstva zbirala in evidentirala in porabljala z enega mesta? Menimo, da je to dokaj vprašljivo oziroma sporno, kajti nemogoče je enostavno določiti odstotek od proračuna in reči: to bomo dali za razvoj, kajti vsako od ministrstev oziroma vsak resor ima svoj del sredstev, ki jih tako ali drugače tudi namenja za pospeševanje razvoja v manj razvitih področjih. Gre za potrebo po vsebinsko celovitem sistemskem pristopu, in sicer po vsebini tega prestopa, ne toliko po obliki, ki ji ta zakon daje prednost.
V naši poslanski skupini bomo podprli vse tiste amandmaje, ki odpravljajo vse te navedene pomanjkljivosti. To so v glavnem tisti amandmaji, ki jih je podprl tudi odbor za gospodarstvo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, dr. Jože Zagožen. Na galeriji nas pozorno spremljajo tudi diplomanti in študentje teološke fakultete v Ljubljani, oddelek v Mariboru in jih lepo pozdravljam. ... (Aplavz.) ...
Ali želi še kdo od poslanskih skupin besedo? Ali želi še katera od poslanskih skupin besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje o posameznih amandmajih. Prejeli ste jih v pregledu, na 21 straneh so zapisani, z dne 26.5.1999. Smo pri amandmaju k 1. členu. Pred glasovanjem o posameznih amandmajih dajem v razpravo in na glasovanje predlog, da skladno z drugo alineo 198. člena poslovnika razpravljamo in glasujemo o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za predlog? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Danes ste prejeli na klop zelo podrobno mnenje vlade o vsakem posameznem amandmaju; ali ga podpira ali ne in tudi zakaj ga ne.
Smo pri amandmaju k 1. členu. Ali želi kdo besedo? K 1. členu poslanska skupina Slovenske ljudske stranke predlaga amandma, ki ga matično delovno telo podpira. Ker ni razprave, prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 1. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 1. člen v celoti? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 1. člen v celoti sprejet.
Smo pri 2. členu in treh amandmajih. Prvega predlaga poslanska skupina Slovenske ljudske stranke, matično delovno telo ga podpira; predlagatelj drugega je Franc (Feri) Horvat, matično delovno telo ga podpira; tretjega predlaga poslanska skupina socialdemokratov, ki ga matično delovno telo ne podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in prahajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem prvi amandma k 2. členu. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 2? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 3. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 3? (19 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 3 ni sprejet.
Na glasovanje dajem 2. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! Pri glasovalni napravi je očitno vgrajen mehanizem za nekoliko počasnejše glasovanje, kar je pozitivno. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za spremenjeni 2. člen v celoti? (48 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je 2. člen sprejet.
Prehajamo na odločanje o 4. členu in kar petih dopolnilih. Prvega predlaga poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov, delovno telo ga ne podpira; amandma pod točko 2 predlagajo isti predlagatelji, delovno telo ga ne podpira; amandma pod točko 3 predlaga poslanska skupina Slovenske ljudske stranke, delovno telo ga podpira; amandma pod točko 4 predlaga poslanska skupina socialdemokratov, delovno telo ga podpira; amandma pod točko 5 predlaga poslanska skupina SKD, delovno telo ga ne podpira. Stališča vlade so razvidna v priloženem gradivu. Želi kdo besedo? Gospod Henigman, prosim.
BENJAMIN HENIGMAN: Hvala. Spoštovani! Smo pri eni prvih ključnih odločitev druge obravnave, kako naj zakon deluje oziroma kaj je regija. Vložili smo amandma k prvi alinei, ker želimo, da se regija razume kot medobčinsko območje, upravni okraj ali pokrajina, ne pa tako, kot je navedeno v zakonu, statistična regija po veljavni statistično-metodološki določitvi.
Za kaj tu gre? Menimo, da mora zakon delovati tako, da učinkuje na območja, ki so geografsko zaključena, ki imajo skupen interes, skupne razvojne probleme in skupno razvojno politiko. Če pa upoštevamo tako, kot je napisano v 4. členu, se bomo potem držali kot pijanec plota statistične regije. Že v splošni razpravi sem v imenu poslanske skupine obrazložil, da ne moremo zakona sprejemati tako, da je statistična regija tista, ki - dokler niso ustanovljene pokrajine - predstavlja to območje. Nam se zdi zelo bistveno, da se ta stvar definira tako, kot smo predlagali v novi prvi alinei.
Istočasno bi obrazložil tudi drugi amandma, kjer naj se v prvi alinei za besedo "politike" doda besedilo "enota za izvajanje regionalne strukturne politike ni nujno statistična regija. Statistična regija je pomembna predvsem zaradi ugotavljanja in spremljanja makroekonomskih in drugih statističnih kazalcev, ki pa služijo tudi za potrebe izvajanja regionalne strukturne politike." V bistvu želimo tudi v tej prvi oziroma upam, da bo postala druga alinea, to stvar definirati tako, kot smo predlagali v svojem prvem predlogu. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želite besedo gospod minister? Prosim.
DR. MARJAN SENJUR: Gospod predsednik, poslanci. Vlada, če dovolite, ne podpira tega predloga, ker presega domet, namen tega zakona, da bi mi opredelili regije; več, kot je možno, na podlagi obstoječe zakonodaje. Na podlagi obstoječe zakonodaje je osnova regionalne politike občina. Občine se lahko združujejo v medobčinske povezave in sklepajo skupne programe. Regija ima samo status statistične regije. Druge regije v tem zakonu ni, ker je ne moremo imeti. Zato tudi ni namen tega zakona, da bi mi sedaj nadomestili nek drugi zakon, zakon o pokrajinah itn.
Zaradi tega mi predlagamo, da ostane tako kot je: osnova regionalne politike je občina, občine se združujejo medobčinsko in tudi v regije. Regija v tem zakonu je pa statistična regija. Ko bomo imeli pa drugače definirane regije, bomo to vključili v regionalno politiko. Zaenkrat predlagam, da tako ostane, kakor je. Hvala lepa. Vlada ne podpira teh dveh amandmajev.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod minister. Ni več razprave.
Prehajamo na odločanje. Glasovali bomo po vrstnem redu, kot sem prej napovedal posamezne amandmaje, in jih imate v pregledu. Na glasovanje dajem amandma pod točko 1. Predlagatelj ... Ali je potrebno, da berem predlagatelje in stališča delovnega telesa? (Je potrebno.) Predlagatelj je poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov, delovno telo ne podpira. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (23 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 1 ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Predlagatelj je poslanska skupina SKD, delovno telo ga ne podpira. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (18 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 3. Predlagatelj je poslanska skupina Slovenske ljudske stranke, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 4. Predlagatelj je poslanska skupina socialdemokratov. Delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (30 poslancev.) Je kdo proti? (19 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 4 sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 5. Predlagatelj je poslanska skupina SKD. Delovno telo ga ne podpira. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 5? (12 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 5 ni sprejet.
Na glasovanje dajem spremenjeni 4. člen. Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za ta člen? (43 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 4. člen sprejet.
Smo pri 5. členu in amandmaju poslanske skupine socialdemokratov. Delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (45 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (44 poslancev.) Prehitro! Ugotavljamo prisotnost! (60 poslancev.)
Kdo je za 5. člen? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 5. člen sprejet.
Smo pri 6. členu. Tu pa je predlagatelj amandmaja odbor za infrastrukturo in okolje. Delovno telo ga ne podpira. Stališče vlade ni razvidno tudi v gradivu. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 6. členu? (21 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma k 6. členu ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za 6. člen? (35 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri amandmaju k 7. člen predlagatelja Ferija Horvata, delovno telo ga podpira. Ker ni razprave, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 7. člen? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za 7. člen? (32 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri 8. členu in dveh amandmajih. Prvega je vložila poslanska skupina socialdemokratov in je napovedala umik. Drugega predlaga Feri Horvat, delovno telo ga podpira. Kaj je s prvim amandmajem? Hvala lepa. Prvi amandma je umaknjen. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za drugi amandma k 8. členu? (50 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
S tem smo sprejeli novi 8.a člen. Ni potrebno, da glasujemo ponovno o členu v celoti.
Smo pri 9. členu in treh dopolnilih. Prvega predlaga poslanska skupina Slovenske ljudske stranke, delovno telo ga podpira. Drugega Franc (Feri) Horvat, delovno telo ga podpira in tretjega isti predlagatelj, delovno telo ga podpira. Ker ni razprave, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost!(61 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma k 9. členu? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za drugi amandma? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je drugi amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 3, predlagatelj je Franc (Feri) Horvat, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 9. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za 9. člen? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Smo pri 10. členu in šestih dopolnilih: prvega predlaga Franc (Feri) Horvat, delovno telo ga podpira; drugega poslanska skupina socialdemokratov, delovno telo ga podpira; tretji - isti predlagatelj, delovno telo ga podpira; četrti - SKD, poslanska skupina, delovno telo ga podpira; peti - poslanska skupina SKD, delovno telo ga ne podpira; in šesti - poslanska skupina socialdemokratov, delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 1 k 10. členu. Ugotavljamo prisotnost! Stališče vlade je razvidno v priloženem gradivu. (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (11 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 1 sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 2. Predlagatelj je poslanska skupina Socialdemokratske stranke, matično delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (26 poslancev.) Je kdo proti? (23 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 3. Predlagatelj je poslanska skupina socialdemokratov, matično delovno telo ga podpira. Iz gradiva je razvidno, da tudi vlada podpira amandma, prejšnjih dveh pa ni podpirala. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 3? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 4. Predlagatelj je poslanska skupina SKD, matično delovno telo ga podpira, vlada podpira. Redakcijski amandma. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Odločamo o amandmaju pod točko 5. Predlagatelj je poslanska skupina SKD, matično delovno telo ga ne podpira. Ugotavljamo prisotnost! Matično delovno telo ga ne podpira. Samo trenutek. Svoj glas bo obrazložil, gospod Henigman. Prosim.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani zbor! Predsednik! Opravičujem se, nimam mnenja vlade k temu amandmaju. Rad bi jih. Zato, ker sem zamudil razpravo o členu, bi vas opozoril, da smo vložili amandma, ki zavezuje občino, da je dolžna sodelovati pri pripravi regionalnega razvojnega programa za geografsko zaključena medobčinska območja, ne glede na to, da regionalizacija v Sloveniji še ni izvršena.
V obrazložitev bi povedal samo to, da si ne želimo, da ostajajo bele lise na nekem zaokroženem področju. Zato bi bilo smiselno, da se v drugi obravnavi ta amandma sprejme. Seveda me zanima tudi mnenje vlade, mnenja vlade pa nimam. V izogib temu; ali je možno, da vlada pove svoje stališče, drugače vam predlagam, da sprejmemo ta naš amandma in v kolikor se vlada vsaj deloma strinja, to lahko korigira v tretjem branju.
Gledal sem mnenja in bi vas prosil, da to dejansko podpremo, ker gremo v celovitost področja, potem se nam ne zdi smiselno, da manjša občina, ki nima možnosti ali ki nima toliko ustreznih kadrov in ne bi pri tem sodelovala, da jo nekako zavežemo, da tukaj sodeluje in da mogoče v njenem imenu oziroma za njeno ime na račun drugih - države ali pa drugih občin, ji omogočimo celovit razvoj tistega območja. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ker je razprava zaključena, ni možno, da vlada pove svoje stališče. Bilo pa je kar nekaj amandmajev sprejetih k temu členu, tako da ne bo problema za tretjo obravnavo. Vlada se do tega amandmaja ni opredelila.
Glasujemo o amandmaju pod točko 5 poslanske skupine SKD, ki ga delovno telo ne podpira. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (20 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 5 ni bil sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 6, predlagatelj je poslanska skupina socialdemokratov; vlada ga ne podpira, delovno telo ga podpira. Svoj glas bo obrazložil gospod Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Predsednik, hvala lepa za besedo. Pri tem amandmaju predlagamo, kot smo zapisali, da je priprava in izdelava regionalnih razvojnih programov financirana v razmerju 50% regija ali občina in 50% država oziroma agencija za regionalni razvoj. Pravzaprav mislim, da bi bilo bolje, če bi celo pisalo: najmanj do 50% agencija za regionalni razvoj. Vlada pa v svoji obrazložitvi pravi - ko odgovarja, zakaj tega ne podpira - takole: da bo priprava regionalnih razvojnih programov opredeljena s podzakonskim aktom, ker bodo opredeljeni tudi kriteriji izdelave in možnosti sofinanciranja programov. Kakorkoli, če bi to v zakonu pisalo, potem podzakonski akt ne bi mogel iti izpod tega; če pa v zakonu nič ne piše, potem pa je lahko v podzakonskem aktu tudi tako, da ne bo možno oziroma da agencija za regionalni razvoj ali država - kakorkoli že, - ne bo sofinancirala izdelave teh programov. Če se je kdo že srečal, verjamem pa, da ste se nekateri poslanci - sploh poslanci župani - ste srečali z izdelavo kakšnih programov, sploh programov, ki so vezani na Phare programe, torej na pridobivanje sredstev iz evropskih strukturnih skladov, je potrebno za izdelavo teh programov kar presneto močno seči v žep ali imeti dobro pripravljeno finančno konstrukcijo.
Predsednik, meni se to sicer zdi izredno pomemben amandma, in bi bilo dobro, če bi še kdo kaj slišal o tem in bi ta amandma podprli, kljub temu da ga vlada ne podpira, ker ta zakon ni namenjen tistim razvitejšim, amapak v bistvu nerazvitim območjem. Če pogledate znane podatke, ki jih imamo glede zaposlenosti in glede tudi dohodka v posamezni regijah, kar se seveda da dobro videti iz dohodnine, ki je eden izmed dobrih pokazateljev, se bo dogodilo to, da bodo prav tiste regije, ki so daleč pod povprečjem slovenskega razvoja ostale še dlje bolj zadaj. To pa je Prekmurje in štajerska regija, v teh dveh regijah sigurno izrazitejše Haloze in Slovenske gorice ne bodo mogle prihajati do nobenih sredstev zato, ker enostavno ne bodo imele osnove - to je, sredstev sploh za izdelavo programov. Teh programov pa ne more delati kdorkoli že, ampak za to usposobljene ekipe, v glavnem univerzitetno izobraženih ljudi, ki pa seveda niso poceni. Predlagam, poslanke in poslanci, da bi kljub temu da vlada temu nasprotuje, sprejeli ta naš amandma, v tretjem branju se ga seveda lahko tudi dopolni oziroma tudi vlada korigira, da bo od do ali - recimo ali - ne vem in ga veže, recimo, na neki prihodek. Najslabša možna varianta je, če amandma zavrnemo in prepustimo vse skupaj samo izdelavi podzakonskih aktov, torej da bodo v podzakonskih aktih opredeljeni ti kriteriji. Zato resnično apeliram na poslanke in poslance, da ta amandma podprete. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje. Glasujemo o amandmaju pod 6. točko. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod 6. točko? (22 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 6 ni bil izglasovan.
Na glasovanje dajem 11. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! Torej 10. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Ne vem, ali sem spet prehitro... Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za 10. člen v celoti? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 12. členu in dveh dopolnilih. Prvega predlaga odbor za infrastrukturo in okolje, vlada ga ne podpira, delovno telo ga podpira; in drugega - poslanska skupina socialdemokratov, vlada in delovno telo ga podpirata. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma k 12. členu? (22 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 1 ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod 2. točko. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 12. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za 12. člen? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 12. člen sprejet.
Prehajamo na 13. člen in dve dopolnili. Prvo predlaga poslanska skupina socialdemokratov, vlada tega ne podpira, delovno telo ga podpira. Amandma pod točko 2, predlagatelj je poslanska skupina socialdemokratov, delovno telo ga ne podpira, vlada pa nima stališča. Ker ni razprave prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 1. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 1 sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Predlagatelj je poslanska skupina socialdemokratov. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (30 poslancev.) Je kdo proti? (17 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 2 sprejet.
Na glasovanje dajem 13. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 13. člen? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 13. člen sprejet.
Smo pri 14. členu in amandmaju poslanske skupine socialdemokratov. Vlada ga podpira, delovno telo ga ne podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 14. členu? (34 poslancev.) Je kdo proti? (10 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za 14. člen? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo 14. člen sprejeli.
Smo pri 15. členu in treh amandmajih. Prvega predlaga kolega Franc (Feri) Horvat. Vlada in delovno telo ga podpirata. Drugega predlaga poslanska skupina Slovenske ljudske stranke. Vlada in delovno telo ga podpirata. In tretji amandma poslanska skupina socialdemokratov. Vlada in delovno telo ga podpirata. Ker ni razprave, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma k 15. členu? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 3. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 15. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za 15. člen? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 15. člen sprejet.
Prehajamo na 16. člen, ki govori o regionalni razvojni agenciji. Prvi amandma predlaga Franc (Feri) Horvat, vlada ga ne podpira, delovno telo ga podpira; amandma pod točko dva predlaga isti predlagatelj, vlada ga ne podpira, delovno telo ga podpira; amandma pod točko 3 je enak amandmaju pod točko 4, poslanska skupina socialdemokratov je napovedala umik; amandma pod točko 4 predlaga poslanska skupina SKD, vlada in delovno telo ga podpirata. Ali želi kdo besedo? Gospod minister, prosim.
DR. MARJAN SENJUR: Spoštovani poslanci, rad bi vas opozoril na ta člen. Ideja je, da občine lahko za pripravo razvojnih programov ustanovijo institucijo, ki bi bila neprofitna, nepridobitna organizacija. Po obstoječi zakonodaji je to lahko samo zavod. Zaradi tega predlagamo, da se v točki 2 ne črta besed "je zavod, ki", ker želimo, da občine ustanovijo institucijo, ki bo delala razvojne programe, ki so na neprofitni osnovi, to pa je možno samo po zakonu o zavodih. Se pa strinjamo s problemom, ki tu obstaja, zato se strinjamo s točko 4, da lahko občina obstoječi organizaciji, ki ni nujno zavod, pogodbeno poveri to nalogo in potem bi v taki pogodbi pisalo, da z razvojnimi programi ne bodo pridobivali dobička ali česa podobnega. Zaradi tega se strinjamo s točko 4, da se sprejme amandma, ki ga je vložila SKD, da se amandmaja pod točko 2 ne sprejme, se pravi, da je razvojna agencija zavod, neprofitna organizacija, in tudi predlagamo pod točko 1, da lahko razvojno agencijo ustanovijo samo občine, ker občine kot javne ustanove lahko ustanovijo zavod, ki je neprofitna organizacija; lahko pa druge osebe ustanovijo nek podjetniški center, ki mora pozneje skleniti pogodbo z občino, da bo delal tudi take stvari, kot so razvojni programi - po pogodbi.
Zato predlagam, da amandmajev pod točko 1 in 2 ne podpremo, podpremo pa amandma pod točko 4; s tem bi imeli razvojno agencijo, ki je neprofitna organizacija, zavod, in hkrati tudi možnost, da lahko občine poverijo to delo tudi drugim organizacijam, ampak na podlagi pogodbe, v kateri bo pisalo, na kakšen način bi se to dogajalo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod minister. Sprašujem poslansko skupino socialdemokratov, ali umikajo amandma pod točko 3? (Da.) Amandma pod točko 3 je umaknjen. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 1, ki ga predlaga Franc (Feri) Horvat, vlada ga ne podpira, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 1? (29 poslancev.) Je kdo proti? (17 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 1 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 2. Predlagatelj Franc (Feri) Horvat, vlada ne podpira, delovno telo podpira. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 2? (27 poslancev.) Je kdo proti? (20 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 2 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 4. Ugotavljamo prisotnost! Vlada ga podpira, delovno telo ga podpira, predlagatelj je poslanska skupina SKD.
Kdo je za amandma pod točko 4? (55 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 16. člen. Ugotavljamo pristnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za 16. člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na odločanje o 17. členu in dveh amandmajih. Prvega predlaga poslanska skupina socialdemokratov, ki pa je napovedala umik. Drugega predlaga Feri Horvat, delovno telo in vlada ga podpirata.
Gospod Kelemina ima besedo.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. Spoštovani predsednik, cenjeni državni zbor. Ta amandma k 17. členu, mislim, da je zelo pomemben. Gre namreč za to, da bi bilo potrebno, resnično mogoče, na nivoju države, določene institucije koncentrirati. Seveda imamo tukaj še v razpravi zakon o skladih, če se ne motim, in tudi iz tega še ne vemo, ker ni sprejet, kako bodo te stvari potem urejene. Prav zaradi tega, ker še ni dorečeno, smo mi zaenkrat pristali na to, da se ta amandma umakne, če bo seveda sprejet pod drugo točko, toliko, da je 17. člen odprt, bomo potem videli, kaj se bo zgodilo v tretji obravnavi. Mislim, da je odbor sprejel tudi načelni dogovor, da bo vlada do tretje obravnave pripravila neke obrazložitve v zvezi s tem, kako dejansko bi te stvari uredili na področju Slovenije, da ne bi prišlo do neke dvotirnosti pri izvajanju te regionalne strukturne politike. Mislim, da je to zaenkrat korektno, da mi to umaknemo, in da res do tretje obravnave, še posebej sedaj poudarjam, naj res vlada pripravi neka konkretna stališča, kako te stvari dejansko urediti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Kelemina. Razumel sem, da torej umikate amandma pod 1. točko. Umikate? Hvala lepa. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje o amandmaju pod 2. točko. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (55 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod 2. točko sprejet.
Na glasovanje dajem 17. člen. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za 17. člen v celoti? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na odločanje o 18. členu in amandmajih. Vloženih je pet. Prvega predlaga Franc (Feri) Horvat, vlada ga ne podpira, delovno telo ga podpira. Amandma pod 2. točko predlaga skupina poslancev s prvopodpisanim Vilijem Trofenikom, vlada ga ne podpira, delovno telo ga podpira. 3. točka - amandma poslanske skupine socialdemokratov, napovedan je umik. 4. točka - amandma Franca (Ferija) Horvata, vlada ga ne podpira, delovno telo ga podpira in 5. točka - amandma, ki ga predlaga poslanska skupina socialdemokratov, vlada ga ne podpira, delovno telo ga podpira. Prosim, proceduralno, gospa Darinka Mravljak.
DARINKA MRAVLJAK: V imenu poslanske skupine SLS prosim za pol ure pavze za posvetovanje o 18. členu.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Sejo nadaljujemo ob 15.50 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 15.24 uri in se je nadaljevala ob 15.51 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ugotovimo prisotnost v dvorani! Prisotnih je 49 poslank in poslancev; državni zbor je sklepčen in lahko odloča.
Smo pri odločanju o 18. členu in petih dopolnilih. Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke je želela odmor za posvetovanje v poslanski skupini. Sprašujem gospo Mravljakovo, ali želi besedo? (Želi.) Prosim.
DARINKA MRAVLJAK: Poslanska skupina se je na podlagi prej sprejetih amandmajev posvetovala in se odločila, kako bo ravnala v prihodnje.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Poteka razprava o amandmajih in o členu. Besedo želi gospod Trofenik.
VILI TROFENIK: Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni! V imenu vlagateljev oziroma podpisnikov drugega amandmaja bi želel podati utemeljitev oziroma pojasnilo.
Drugi amandma pledira za rešitev, ki je do neke mere že uveljavljena z letošnjim proračunom, in sicer za to, da bi se pomoči in spodbude iz državnega proračuna locirale na enem mestu, da bi bile transparentne in tako bili izpolnjeni pogoji za učinkovito pomoč iz državnega proračuna. Seveda do neke mere razumem, da vlada nasprotuje temu amandmaju, saj če si malo osvetlim spomin, vlada tudi ne izvršuje zakonske obveze iz zakona o financiranju občin, da bi morala sprejeti enotni program investicij oziroma program tistih investicij, ki bi jih iz državnega proračuna sofinancirali v lokalni skupnosti; tega celovitega programa za letošnje proračunsko leto vlada še vedno ni sprejela, ampak je sprejela samo delnega.
Zato pozivam oziroma prosim, spoštovane kolegice in kolegi, da podprete ta amandma, saj bi s tem amandmajem učinkovito prerezali vrtičkarstvo oziroma do neke mere fevdalno ureditev, ko vsako ministrstvo skrbi za svoj vrtiček oziroma za svoje področje, ne skrbi pa jih celovita in transparentna ter učinkovita pomoč iz državnega proračuna v smislu spodbujanja regionalnega razvoja. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Trofenik. Če pogledate vsebino prvega in drugega amandmaja, je razvidno, da oba govorita o drugem odstavku 18. člena oziroma o besedilu 2. točke, to je drugi odstavek 18. člena. Zaradi tega, če bo sprejet amandma pod točko 1, bo amandma pod točko 2 brezpredmeten. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 1, katerega predlagatelj je Franc (Feri) Horvat, vlada ga ne podpira, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod 1. točko? (34 poslancev.) Je kdo proti? (11 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod 1. točko sprejet.
Ker govori o isti vsebini, je torej amandma pod 2. točko postal brezpredmeten.
Amandma pod 3. točko je umaknjen.
Smo pri amandmaju pod 4. točko. Predlagatelj je poslanec Franc (Feri) Horvat, vlada ga ne podpira, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (16 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod 4. točko sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod 5. točko, predlagatelj poslanska skupina socialdemokratov. Delovno telo ga podpira, vlada ga ne podpira. Ugotovimo prisotnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod 5. točko? (25 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod 5. točko ni bil sprejet.
Proceduralni predlog ima gospod Čebulj.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa, gospod predsednik. Prosil bi, če lahko ponovimo glasovanje, ker ste bili zelo hitri na tipkalnici.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Čebulj predlaga, da ni uspel glasovati, bil pa je prisoten v dvorani. Koliko je vaša številka, gospod Čebulj? 136. Ponavljamo glasovanje na predlog gospoda Čebulja. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za to, da ponovimo glasovanje? (65 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Brez glasu proti je sprejet predlog, da bomo ponovili glasovanje o amandmaju pod 5. točko k 18. členu. Ugotovimo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod 5. točko? (28 poslancev.) Je kdo proti? (39 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod 5. točko ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem 18. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za 18. člen? (47 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 19. členu, ki govori o dodeljevanju spodbud. K temu členu so vloženi štirje amandmaji. Prvega je vložil predlagatelj Franc (Feri) Horvat. Vlada ga ne podpira, podpira ga delovno telo. Amandma pod točko 2 pa ni bil vložen pravočasno. Če ni vložen pravočasno o njem ne bomo odločali. Amandma pod točko 3, predlagatelj je odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Delovno telo ga ne podpira, stališča vlade ni. Amandma pod točko 4, predlagatelj je poslanska skupina Slovenske ljudske stranke. Vlada in delovno telo ga podpirata. Ali želi kdo besedo? (Nihče.)
Dolžan sem opravičila, ker sem očitno imel napačne informacije. Amandma pod točko 2 je vložila poslanska skupina in glede na podaljšanje rokov, ki so bili izglasovani na seji državnega zbora, je bil pravočasno vložen. Amandma pod točko 2 je bil torej korektno vložen in bomo odločali o vseh amandmajih. Red mora biti.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 1. Predlagatelj je Franc (Feri) Horvat. Vlada ga ne podpira, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 1? (31 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 1 sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. To je amandma na amandma pod točko 3. Ugotavljamo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za amandma na amandma pod točko 3? (32 poslancev.) Je kdo proti? (12 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 3. Matično delovno telo ga ne podpira. Predlagatelj je odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Če je ta amandma sprejet, je amandma pod točko 4 brezpredmeten. Ugotavljamo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 3? (25 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 4. Predlagatelj poslanska skupina Slovenske ljudske stranke, vlada in matično delovno telo ga podpirata. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 19. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za 19. člen v celoti? (59 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 19. člen v celoti sprejet.
Smo pri 20. členu. Amandma pod točko 1 poslanske skupine Slovenske ljudske stranke, vlada in matično delovno telo ga podpirata. Amandma pod točko 2 - predlagatelj skupina poslancev s prvopodpisanim gospodom Trofenikom - vlada ga ne podpira, matično delovno telo ga podpira. Amandma pod točko 3 za novi naslov petega poglavja, predlagatelj je poslanska skupina Slovenske ljudske stranke, vlada in matično delovno telo ga podpirata. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem amandma pod točko 1. k 20. členu. Ugotavljamo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za amandma poslanske skupine Slovenske ljudske stranke, vlada in matično delovno telo ga podpirata.
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2 skupine poslancev s prvopodpisanim Vilijem Trofenikom, vlada ga ne podpira, matično delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (51 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 2 sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 3. Predlagatelj je poslanska skupina Slovenske ljudske stranke, vlada in matično delovno telo ga podpirata. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 3? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 20. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za 20. člen v celoti? (45 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je 20. člen v celoti sprejet.
Prehajamo na odločanje o 21. členu in treh dopolnilih. Prvega predlaga gospod Franc (Feri) Horvat, vlada ga ne podpira, matično delovno telo ga podpira. Predlagatelj drugega in tretjega je gospod Vladimir Čeligoj. Nima podpore matičnega delovnega telesa. Ker ni razprave prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 1, predlagatelj je Franc (Feri) Horvat, vlada ne podpira, matično delovno telo podpira. Kdo je za? (30 poslancev.) Je kdo proti? (17 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Predlagatelj Vladimir Čeligoj, matično delovno telo ga ne podpira. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (23 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod 3. točko istega predlagatelja, delovno telo ga ne podpira. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod 3. točko? (22 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem 21. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Prehajamo na odločanje o 22. členu in šestih dopolnilih. Prvega predlaga poslanska skupina SKD, vlada ga ne podpira, delovno telo ga podpira. Predlagatelj drugega je prav tako SKD, vlada ga ne podpira, delovno telo ga podpira. Amandma pod 3. točko, predlagatelj je Franc (Feri) Horvat, vlada ga ne podpira, delovno telo ga podpira. Amandma pod 4. točko, predlagatelj je Franc (Feri) Horvat, vlada ga ne podpira, delovno telo ga podpira. 5. točka, isti predlagatelj, vlada ga ne podpira, delovno telo ga podpira. 6. točka, predlagatelj je poslanska skupina socialdemokratov, delovno telo ga ne podpira in 7. točka, predlagatelj je Vladimir Čeligoj, vlada ga ne podpira, delovno telo ga podpira. Gospod minister želi besedo. Prosim.
DR. MARJAN SENJUR: Spoštovane poslanke in poslanci! Vlada nobenega od teh amandmajev ne podpira. Bi pa rad posebej opozoril na drugi amandma, ki pravi, da bi naj upoštevali tudi dele občin, na primer naselja. Mi za dele občin, za naselja po novem ne bomo imeli podatkov, ki bi lahko mednarodno ali pa celo na ravni republike primerjali in ugotavljali stopnjo problemskosti, zato predlagam, da tega dela, tega amandmaja absolutno ne sprejmemo. Potem, ta problem se mora reševati nekje drugje, na primer s pomočjo razvoja podeželja, ki bo v posebnem zakonu verjetno. Potem, posebej bi rad opozoril še na 4. točko, kjer so natančno določeni kriteriji za določitev problemskih območij. Opozoril bi vas tole, da zato, ker imamo v tem letu približno 50 novih občin, mi tega nimamo preračunano ta hip in zaradi tega ne vemo, kaj bi to pomenilo. Drugo, po mojem občutku, so te številke prenizko postavljene. Če bo bruto dohodnina na osebo 80% in nižje, bo premalo območij prišlo v okvir regionalne politike, zato mislim, da te številke sploh niso pravilne.
Tretjič predlagam, da take stvari, ki se spreminjajo v času, posebej pa med leti, določa vlada s svoji ukrepi in da smo lahko bolj prilagodljivi razmeram, ki se spreminjajo. Na primer: tipičen primer je zakon o demografsko ogroženih območij, kjer je zakon stal približno 8 let nespremenjen, medtem so se razmere tako zelo spremenile, da so kriteriji popolnoma neuporabni in sedaj je kritika povsem upravičena na obstoječe kriterije. Tega ne bi bilo, če bi imela vlada možnost, da sproti prilagodi številke v kriterijih razmeram in politiki, ki jo bo vodila.
Posebej opozarjam tudi na 5. člen, kjer je rečeno, da bi se naj posebej upošteval tudi delež kmetijstva kot kriterij. Menim, da to ni potrebno, ker če je delež kmetijstva večji od povprečja, ni rečeno, da kmetijstvo tega območja problematiziramo že po definiciji; če je pa neko tako območje z nizko dohodnino in brezposelnostjo, je pa vključeno v naše kriterije. Na te bi vas rad še posebej opozoril. Vlada torej ne podpira nobenega, posebej pa vas opozarjam na točko 2, 4 in 5. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu ministru. Ni več razprave? Gospod Henigman (nejasno je pokazal, da želi nastopati).
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani! Smo pri eni ključnih odločitev, ali se za kriterij upošteva celotna občina ali del občine. Poslanska skupina SKD se z obrazložitvijo vlade oziroma gospoda ministra strinjamo v delu, ko ste povedali, da ne poznate kriterijev oziroma nimate kriterijev oziroma številčnih podatkov za posamezne dele občin. Vendar to, po mojem mnenju, ne sme biti problem zakona, in to je treba rešiti, če želimo posameznim območjem, ne glede na velikost občine, pomagati. S tem, ko predlagamo spremembo uvodnega stavka, želimo dati težo kombinaciji posameznih kriterijev, ki jih navajate pod 1, 2 in 3, se pravi, ekonomsko šibko področje, strukturne probleme in gorsko višinsko območje. Tako kot je napisan 22. člen, se ta zadeva lahko razume zelo ohlapno oziroma zelo nedoločno. Zato bi želeli, da se do tretje obravnave ta stvar dodela.
Zdaj pa praktičen primer. Poglejte, v državi imamo še vedno zelo velike občine, ki bistveno ne odstopajo od povprečja v državi, vendar pa v taki občini, recimo Kočevje, Tolmin ali pa Šentjur pri Celju, so posamezna območja, ki bodo padla v sivo povprečje, če ne bomo definirali zakona tudi tako. Se pravi, nam gre za to, da se območje v okviru večje občine, ki je demografsko ogroženo, socialno šibko ali je podvrženo praznenju in drugim problemom, ki iz tega izhajajo, tudi lahko upošteva. To smo želeli z našima dvema amandmajema k uvodnemu stavku in k četrti alinei. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Henigman. Gospod minister želi besedo.
DR. MARJAN SENJUR: Jaz se zavedam problema velikih občin in tudi delov občin. Menim, da bi problem manj razvitosti znotraj občine, neke občine, ki sicer ne bo manj razvita. Za to verjetno gre? Če je občina kot celota manj razvita ali kakorkoli že bomo imenovali problemska občina, potem sploh ni problem. Problem bi bil takrat, če bi imeli eno občino, ki ne bi bila razvojno problematična, pa bi znotraj sebe imela dele manj razvitosti ali demografske ogroženosti. Za take občine ta hip gre. Zavedam se tega problema. Mislim, da bi potem ena taka občina morebiti lahko z nekim programom prišla in tudi zahtevala sofinanciranje od države, da ta problem tako rešuje vsaj kot občina. Ker občina se lahko prijavlja na razpise tudi v okviru nekega širšega programa in bi se prijavila tudi za takšno financiranje, češ, da rešuje problem manj razvitosti znotraj svoje občine in bi lahko potem pričakovala neko sofinanciranje države. Ni pa možno objektivno, kadar mi hočemo, da bi ugotovili. Sedaj se pogovarjamo o tem, katero območje in občina sta razvojno problemsko območje.
Nimamo podatkov o dohodnini za vasi, naselja. Nikdar jih je ne bomo imeli, nikdar ne bomo tega imeli. Samo po občinah imamo. Stopnja brezposelnosti ne merimo po vaseh, naseljih, ampak samo po občinah. Zaradi tega ti naši osnovni kriteriji, ki so tukaj navedeni, mednarodno tudi primerljivi, jih ne zbiramo, statistika ne zbira po delih občine, samo občina je osnova. To je banalni razlog, ampak nimamo drugih.
Iz vsebinskih razlogov kot tudi iz statističnih razlogov bi predlagal, da delež občin ne štejemo v kriterije. To lahko postane del nekega razvojnega programa občine, ki ga potem občina predloži državi za sofinanciranje ali komu drugemu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Gospod minister. Razumem vas, da nimate teh podatkov. Nesprejemljivo je, če si teh podatkov vlada ne more zagotoviti. V današnji dobi informatike je vse možno. Možno je vsako vas, vsako ulico je možno posebej obdelati. Sploh pa, če jemljemo ta zakon tako kot je predvideno, da naj bi v 2 letih, kar se osebno sicer ne strinjam, zaživel s podzakonskimi akti. Danes sprejemamo zakon. Mislim, da to mora biti možno in mislim, da se vsi strinjamo in prav gotovo osebno verjamete, da se to da narediti. Ta izgovor je relativno zelo na šibkih nogah.
Sedaj bom dal en primer. Nisem iz Kopra, iz občine Koper in ne vem kaj se bo z občino Koper dogajalo. Občina Koper je poleg kočevske tipičen primer občine, ki ima zelo razvit center. Ne verjamem, da ima zelo razvita podeželska področja. Ne verjamem. Kako naj ta občina kandidira za ta sredstva, če dosega povprečje države. Kako? Če v zakonu omejujemo te stvari. Tudi zaradi takega primera in ne samo zaradi takih področij želimo to nekoliko drugače postaviti.
Pred seboj imamo še tretjo obravnavo. Mislim, da je smiselno, da se o tem razmisli in podpre.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ker ni več razprave prehajamo na odločanje. Najprej glasujemo o amandmaju pod točko 1, k 22. členu. Predlagatelj je poslanska skupina SKD, vlada ga ne podpira, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma? (32 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod 1. točko sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod 2. točko, predlagatelj poslanska skupina SKD, vlada ga ne podpira, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (22 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod 2. točko ni bil sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod 3. točko, in sicer se glasi: "V 1. in 2. točki se pred besedo "občina" doda besedi "območji" oziroma torej varianta b." Predlagatelj je Franc (Feri) Horvat, vlada ga ne podpira, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (33 poslancev.) Je kdo proti? (20 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod 3. točko sprejet.
Amandma, seveda, pod točko b, kajti kot sem povedal, pod točko a je bil umaknjen. Smo pri amandmaju pri točki 4, predlagatelj je Franc (Feri) Horvat, vlada ga ne podpira, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (19 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju pod 5. točko, predlagatelj je Franc (Feri) Horvat, vlada ga ne podpira, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod 5. točko? (35 poslancev.) Je kdo proti? (13 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju pod 6. točko, predlagatelj je poslanska skupina socialdemokratov, delovno telo ga ne podpira. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (25 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod 6. točko ni bil sprejet.
Smo pri amandmaju pod 7. točko, predlagatelj je Vladimir Čeligoj, vlada ga ne podpira, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma pod 7. točko? (29 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod 7. točko ni bil sprejet.
Sedaj pa dajem na glasovanje 22. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za 22. člen? (45 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je 22. člen sprejet.
Prehajamo na odločanje o 24. členu in treh dopolnilih. Prvega predlaga poslanska skupina socialdemokratov, delovno telo ga podpira, vlada ga ne podpira; amandma pod točko 2 predlaga Feri Horvat, vlada in delovno telo ga podpirata; in tretji amandma predlaga poslanska skupina SKD, vlada ga ne podpira, delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? Gospod Henigman želi besedo.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani! Rad bi obrazložil amandma poslanske skupine SKD, ki pomeni generalno odločitev, ali želimo s tem zakonom, ki je sistemski, tudi resno zagotoviti minimalen obseg sredstev oziroma najmanj sredstev, ki naj bi jih država letno namenjala za regionalni razvoj. Ker v tem zakonu ni jasno definirano, koliko bi naj teh sredstev bilo, se nam postavlja vprašanje, ali predlagatelj kljub temu, da namerava s podzakonskimi akti urejati navedeno problematiko, resno razmišlja oziroma resno postavlja ta zakon med enake zakone, ki se morajo upoštevati vsako leto pri sprejemanju proračuna. Zato se nam zdi smiselno, da ob podfinanciranju občin oziroma z zakonom o financiranju občin in neustreznosti višje stopnje organiziranosti pokrajin, pa ne samo zaradi tega, ampak tudi zaradi učinkovitosti in operacionalizacije tega zakona, predvidimo nek odstotek sredstev, ki ga vlada oziroma na koncu ministrstvo za finance mora upoštevati. Poslanska skupina predlaga, da so ta sredstva namenjena najmanj v višini 1,6% državnega proračuna letno. Če bomo to sprejeli, pomeni, da bomo za približno trikrat - pravim, približno trikrat, ker je vprašanje, koliko je teh sredstev letno namenjenih iz različnih ministrstev in programov - zagotovili ta denar. To okvirno pomeni 13, 14 milijard, mogoče 15 milijard, odvisno od obsega državnega proračuna.
Pozivam vas, da podpremo to določilo, eventualno pustimo vladi potem v tretjem branju, da tudi sama predlaga kaj boljšega, vendar da jo obvežemo, da vrednostno opredelimo in damo težo temu zakonu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo želita gospod Jagodnik in gospod minister.
JOŽEF JAGODNIK: Gospod predsednik, hvala za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi! Mislim, da je to eden od ključnih členov tega zakona. Zakaj? Evropska unija za vzpodbujanje regionalnega razvoja, vsako leto nameni natančno znano številko equjev. Recimo za tako imenovani interek čez regijsko sodelovanje. Samo na območjih okoljih evropske unije je bilo v letu 1997 namenjenih 5 milijard equjev. Mi v tem zakonu, in to se mi zdi osnovna pomanjkljivost, se ne bojimo teh pantifikacij.
Mislim, da je amandma, ki ga predlagajo Slovenski krščanski demokrati, nujen in seveda nadomesti razlago vlade. Vlada namreč trdi, da je to opredeljeno v 18. členu tega istega zakona, ki smo ga že pasirali. Tudi v 18. členu tega istega zakona ni nobene kvantifikacije, pač pa omenjamo na kak način bomo sestavili del "budžeta" za sklad za razvijanje skladnega regionalnega razvoja, in med drugim rečemo, da bomo v proračunskem memorandumu opredelili te zadeve. Mi vemo, na kak način sprejemamo proračunski memorandum, in da bomo iz različnih ministrstev sestavili sredstva za vzpodbujanje regionalnega razvoja.
V Evropi je zelo različna praksa in zelo različne številke. Tiste države, ki se zavedajo teže tega problema, seveda dajejo več na glavo prebivalca. Imamo podatek od 10 do 170 dolarjev na glavo prebivalca posebej za te namene. Mislim, da bi bil zakon bistveno boljši, da je to tista sol, ki jo potrebuje ta zakon, in zato predlagam, da ta amandma podpremo. Trditi pa, da gre za oziroma predlagamo 1.6 bruto domačega proizvoda, kar bi pomenilo za spodbujanje regionalnega razvoja približno 30 milijard tako nekako, nekaj manj kot 30 milijard slovenskih tolarjev proračuna. (Opomba iz dvorane.) 14, 15 milijard, se opravičujem, nisem natančno povedal. Ampak mislim, da je ta številka ključna in velja temeljito premisliti o njej. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima gospod minister.
DR. MARJAN SENJUR: Žal mi je, da vedno, ko poslanci želijo neko večjo konkretnost, se moram braniti s splošnostjo. Včasih konkretnost ni dobra, ker je pač enostavno ne moremo opredeliti dovolj zgodaj. Ta hip mi v Sloveniji ne vemo, koliko sredstev gre za regionalni razvoj. Vemo koliko daje Meor npr. za regionalni razvoj - to sta 2 milijardi. Ampak to niso ta sredstva, ki grejo za regionalni razvoj.
Kaj je naš namen s tem zakonom? Tudi namen amandmajev, ki ste jih danes prejeli, je, da se ob proračunski razpravi posebej ugotovi po vseh ministrstvih, koliko sredstev gre za regionalni razvoj, in se tam tudi definira, kaj je to - sredstva za regionalni razvoj. Ko bomo mi to imeli, bo potem možnost ob proračunski razpravi ugotoviti in kvantificirati, koliko gre za regionalni razvoj. Mi tega danes ne vemo. Zaradi tega bi se nam lahko zgodilo, da številka 1.6 lahko pomeni veliko ali malo, ker enostavno nimamo tega pregleda. Upam, da bo ta zakon to omogočil, da bomo mi do pregleda prišli, da bomo lahko potem imeli smiselno diskusijo o tem, koliko mi pravzaprav za regionalni razvoj dajemo.
Ker mi ne dajemo samo, sem rekel prej, pri našem ministru, dajemo tudi pri cestah, ne bom rekel pri železnicah, pa tudi pri šolstvu - na razna druga ministrstva dajejo. Potem moramo razločiti, kaj je to nacionalni program in je potem tudi v regijah in kaj je tipično regionalno. Ker če se neko cesto gradi skozi neko regijo, je pa republiškega pomena, to ni regionalni razvoj. Mora biti taka cesta, ki je tipično regionalnega pomena, potem jo štejemo kot regionalni razvoj. Zato bi bilo ta hip prezgodaj reči, koliko mi dajemo in koliko bi naj dali za regionalni razvoj in mislim, da bi bilo prav, da bi v zakonu to opredelili vnaprej. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Nekaj replik je. Gospod Jagodnik ima repliko. Gospod Pukšič, imate repliko ali razpravo? Replika, gospod Jagodnik.
JOŽEF JAGODNIK: Še enkrat hvala za besedo. Zelo sem razočaran nad tem, kar je povedal, sicer minister, ki ga zelo cenim. Slovenija ne ve, koliko daje za pospeševanje skladnega regionalnega razvoja. Pa to je katastrofa! To je resnično katastrofa! Ali je tako težko izračunati ali tako težko potegniti številke iz treh, štirih ministrstev, da pridemo do približne številke? Mislim, da to ni nivoju, gospod minister, te naše vlade in mislim, da bi vendarle, ko sprejemamo krovni akt o vzpodbujanju skladnega regionalnega razvoja, morali imeti to številko pred očmi. Po naključju sem pred štirimi leti sedel z neko precejšnjo pavzo v tem državnem zboru, takrat se je ta zadeva začela. V tisti obrazložitvi prvih materialov so bile številke omenjene. Ne vem, ali so se kar izgubile ali pozabile, skratka ni neke povezave med tistim in med tem. Zato zdaj seveda lažje razumem tudi stališče sekretariata za zakonodajo, ki trdi, da se je koncept vendarle nekoliko menjal in da bi morali to stvar celo malo vrniti nazaj. 1,6 je po predloženem amandmaju tisti minimum, ki smo ga nekako uspeli izračunati, to pomeni okoli 15 milijard tolarjev pri proračunu okoli 1000 milijard tolarjev. Zato imamo poslanci vsaj neke približne osnove, po katerih pridemo do te številke. Ampak reči, tu, za tem odrom, ob sprejemanju, v drugem branju tega, da nimamo tega podatka, nad tem pa sem zelo, zelo razočaran.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika, gospod Božič. Ima še kdo repliko?
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Torej, kar je bilo rečenega okrog razvoja. Dve stvari bi le morali reči. Poznamo že dolgo zakon o demografsko ogroženih območjih v Sloveniji, natančno na vasi je napisano, kaj je narobe in kje nam zadeve ne tečejo, in to, kar je bilo sedaj rečeno, imamo nacionalne programe, imamo jih, za to govornico sem ne vem kolikokrat že povedal, da jih ne izvajamo. Jih ne izvajamo! Ta vlada v teh dveh letih in pol, kar hodim sem za to govornico, jih ne izvaja. Kar spomnimo se, nacionalni program železniške infrastrukture, pa še o čem drugem bi lahko govorili. In to, da predlagamo 1,6% letnega proračuna v ta namen, mislimo, da bi ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj bilo lahko pravzaprav veselo, da jo zagovarjamo, ker boste imeli nekaj več denarja kot ga imate do sedaj. In drugo, kar tu za to govornico vsi govorijo, je eno in isto. Želimo, imejmo enkrat na enem mestu denar, da bomo vedeli, kaj delimo, ne da govorimo, Peter je dal toliko, Francelj toliko, Micka tudi toliko. To ni nič, povejmo, kaj res dajemo za regionalni razvoj. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Feri Horvat.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi. Minister in drugi prisotni.
Četudi drži to, kar pravi minister, da ni natančnega podatka o tem, koliko se daje iz različnih namenov in resorjev, to ni dovolj močan argument, da tukaj ne bi določene kvantifikacije dali. Pripravljenost vlade, da da neko kvantifikacijo ali ne, je pravzaprav preizkus resnosti vlade s tem zakonom. Zakon, ki bo samo pomenil lepa načela in deklaracije, nam nič ne bo prinesel. Zakon ima dve bistveni sestavini. Eno je sistem in politika spodbujanja in ta je vezana na sredstva. Drugo je organizacijski del zakona, ki je tudi pomemben.
Predlagam oziroma podpiram, da ta amandma sprejmemo, čeprav se strinjam, da se okoli tega procenta da pogovarjati. Lahko je premajhen, prevelik gotovo ni. Predlagal bi, da ga sprejmemo zato, da lahko potem v tretji obravnavi sprejmemo morda boljšo rešitev. Vlada naj se potrudi in priskrbi do takrat podatke, primerjave, da imamo doma kompletne podatke in tudi primerjavi s tujino. Primerjave, ki jih jaz poznam iz parcialnih podatkov ali seštevanja podatkov naše države in primerljivih držav, celo članice Evropske unije kot je Portugalska, Irska in nekatere druge države, tudi Grčija, dajejo bistveno več za skladnejši regionalni razvoj. Gospodje politiki! Da ne govorim o državah v tranziciji. Mislim, da je to en bistvenih členov. Pomembno bo to, da poleg tega, da bomo morali dati znatno več za skladnejši regionalni razvoj, če hočemo zmanjšati razlike in razlike moramo zmanjšati, ker so prevelike, bo treba tudi nedodatna sredstva za sofinanciranje programov, ki jih bo sofinancirala Evropska unija. Ta sredstva se bodo znatno povečala od prihodnjega leta kot vemo, vendar bo pogoj sofinanciranje doma na državni, lokalni in tudi regionalni ravni.
Še na eno bi opozoril, še en argument bi uporabil. Evropska unija oziroma komisija v svojem poročilu, tistem kritičnem poročilu, ko govori v segmentu regionalnega razvoja, med drugim tudi ugotavlja, da poleg tega, da nimamo adekvatne organiziranosti in zakona, da dajemo premalo sredstev za ta namen. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Franc (Feri) Horvat. Besedo ima gospod Pukšič, za njim gospod Rejc in gospod Rokavec.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa za besedo. Raje bi videl, da bi tam pisalo 1,6% bruto domačega produkta, ker je to nekoliko več kot 1,6% državnega proračuna. To je ključno vprašanje pri tem zakonu ali bomo to uzakonili in imeli vsaj izhodišče. Res pa je, da piše, najmanj. To pomeni, da je lahko tudi 1,6% bruto domačega produkta in ko bo to v vladi, socialdemokrati upam, da se bodo držali 1,6% bruto domačega produkta.
Osnovo za tak amandma pa verjamem, da so krščanski demokrati tudi črpali iz sklepov državnega zbora s 25.7.1997, sprejetih v tem državnem zboru. Če so bili tu sprejeti, so zavezujoči tudi za vlado Republike Slovenije, zato argumentaciji, da ni podatka, kolikor sredstev gre za skladni regionalni razvoj, da tega amandmaja ne sprejmemo; na takšno argumentacijo ne pristajam, ker je v nasprotju s sklepi državnega zbora. Eden izmed sklepov s 25.7.1997, če se poslanke in poslanci še spomnite, je bil zagotovitev obsega sredstev za pospeševanje skladnega regionalnega razvoja v višini vsaj 0,23% bruto domačega produkta, kar je šele komaj raven leta 1991, to je bilo takrat, ko so še krščanski demokrati bili na oblasti; takoj po tistem pa so se zadeve začele peljati strahovito navzdol, predvsem na področju skladnega regionalnega razvoja, in so se prav razlike med regijami v zadnjih sedmih letih strahovito povečale, seveda v škodo manj razvitih regij; tako da ta sklep zavezuje. Kolegi pred mano so govorili o številkah, ki jih dajejo druge države, sam pa bom konkretnejši, ne pametnejši - prebral bom iz predloga zakona o spodbujanju regionalnega razvoja, ko je bil ta zakon pripravljen leta 1994, kjer je jasno zapisano, da naša država daje na tem področju 12 dolarjev na prebivalca, da pa druge države, kot so že omenili, na primer Irska, ki daje 97 dolarjev na prebivalca, Portugalska 37, Španija 50, Grčija 39 in tako dalje. Skratka, iz tega izhaja, če bo amandma krščanskih demokratov sprejet, se bomo šele približali sklepu državnega zbora. Podatki so pa tudi alarmantni, čeprav prej nisem konkretno govoril o številkah, pa vendarle, leta 1991 je bilo 0,23% bruto domačega produkta, leta 1992 samo še 0,14%, leta 1993 0,13, leta 1994 0,14, leta 1995 0,10, leta 1996 pa že 0,09%. Sedanja številka verjetno ni dosti boljša, nekaj čez 0,1 verjetno je, kaj več pa ne. Zato je po mojem mnenju nujno, da se ta amandma sprejme, kar je tudi nekako ključni del tega zakona. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima gospod Rejc.
IZIDOR REJC: Spoštovani gospod predsednik, gospod minister, gospe in gospodje! Ta amandma je gotovo, kot se temu reče, vest tega zakona. Nič ne bo pomagalo, če bomo zakon sprejeli, ker v tekstu zakona ni na koncu nič napisano, kakšne so materialne posledice oziroma kakšne so posledice tega zakona. Skratka, gre za to, da ne bo dovolj, da bomo zakon samo sprejeli in se oddahnili po štirih, petih, šestih letih, medtem bo pa ista pesem na podeželju in vsepovsod in se ne bo nič premaknilo. Vedeti moramo, da bo davek tega velik. Najmanj 1,6% proračunskih sredstev za vsako leto je gotovo znesek, ki je logičen in v bistvu tudi nekaj pomeni; ne bo nič veselja in petja po vaseh, hribih, dolinah in tako naprej, če se ne bo nekaj zgodilo. Vedeti morate, da vlada s tem, ko se to zgodi, ko je zakon sprejet, ni še tako rekoč nič narejenega. Minister pa, ko si pripovedoval, da nimate podatkov... Prvič, ta zakon je vezan na večje število ministrstev; drugič, s tem zakonom spremljamo in v bistvu določamo elemente, ki so že tako rekoč pod streho, ker smo jih ravnokar sprejeli in bodo verjetno kmalu amandmirani, se pravi, iz tega se lahko potegne znesek oziroma se potegne že neka osnova, iz katere se vidi, koliko po posameznih ministrstvih ste eventualno dali oziroma kaj bi bilo za grupirati. Poleg tega pa je ta 1,6% vezana na ministrstva, ki so zadolžena za to, da bodo ta regionalni razvoj vzdrževala, podpirala in nekaj iz tega naredila.
Zato menim, da je 1,6% res tisto, kar je najbolj osnovno in bi rekel najbolj abecedno za ta zakon. Kot pravim, že samo izvajanje zakona, ko bo potrebno 2 leti, da se bodo podzakonski akti bolj precizno določili, je predolgo. Če smo ga sprejemali oziroma sprejemamo zakon že šesto leto, potem vedite, da je to, tu pred nami ena določena, bom temu rekel, izjemno velika neodgovornost do tega, ko vidimo, da nam nataliteta pada, da se nam razseljujejo, da v bistvu narava postaja vedno bolj grm in drevje in nekaj podobnega. Skratka, mi moramo zagotoviti in začeti s tem in menim, da je to najmanj, kar lahko, nič pa ne bo to pomenilo v proračunu in v tem razdeljevanju med posamezna ministrstva, ker vas je dovolj v ministrstvu odgovornih za to, da ta procent dosežete in ga predlagate v samem proračunu. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima gospod Rokavec, potem gospod Petan.
FRANCI ROKAVEC: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Jaz delno razumem izjavo gospoda ministra, da se točno ne ve, koliko je v tem trenutku sredstev. Namreč, ker so ta sredstva razpršena po vsakem ministrstvu posebej in se tudi po ministrstvih delijo po različnih kriterijih in tudi programih, potem je jasno, da celovitega pogleda na delitev sredstev v tem trenutku v vladi ni. Zato je škoda, da se pri opredeljevanju amandmajev nismo opredeljevali v 18. členu in tudi do amandmajev gospoda Trofenika, ki je jasno opredelil, da bi bilo potrebno ta sredstva koncentrirati, jih združiti in da so tudi transparentna in pregledna. 18. člen je amandmiran in vlada ima možnost, da v tretjem branju opredeli tudi ta namen, ki je bil jasno izražen v državnem zboru.
Navezal bi se na ta amandma. Mislim, da bi bilo dolgoročno izjemno pozitivno sporočilo tega zakona, če bi državni zbor opredelil določeno višino, s katerim bo država v prihodnje namenila sredstva za skladni regionalni razvoj. Vprašanje pa je, ali je to primeren 24. člen. Verjetno bi bilo bolj primerno v 18. členu. Kljub temu podpiram usmeritev amandmaja. Za razmisliti pa bi bilo, ali ga ne bi bilo boljše v tretji obravnavi vezati na bruto domači produkt, kjer je to bistveno bolj realno stanje gospodarske moči v državi. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Lenič. Ni potrebno, da se pripravite.
JOŽE LENIČ: Hvala lepa. Imam repliko na gospoda Rokavca in še nekatere predgovornike.
Opozarjam na to, da v primeru, da to zapišemo na tak način, kot je tukaj, na nek način uzakonjujemo še en namenski tolar, če hočete. To je podobno, kot da bi v zakon o cestah napisali, da morajo za ceste dati 5% bruto domačega proizvoda ali 8% proračuna ali kaj podobnega. Nemogoče se mi zdi v nek zakon s tako naravo napisati nek točno določen procent nečesa.
1,6% proračuna, lansko leto je bil proračun približno tisoč milijard, to bi bilo letos oziroma v drugem letu bi to bilo nekje med 15 in 20 milijardami. Če se že opredelimo za to filozofijo, so to, samo glede na sredstva, ki jih je gospod Senjur omenil, tisti 2 milijardi, so to nekje enormni porasti. Koliko je pa tega po drugih ministrstvih, pa nihče ne ve. Že zaradi tega, ker nimamo podatkov, si to težko privoščimo. Nisem toliko proti temu zaradi tega, ker nimamo podatkov, ampak sem zato proti, ker enostavno ne moremo mi v posamezne zakone razparcelirati proračun v naprej.
Mi imamo recimo v zakonu o izvrševanju proračuna člen, ki pravi, da se nacionalni programi - in tudi to bi bil neke vrste tak nacionalni program - ne upoštevajo, če za to ni proračunskih možnosti. Takrat opozicija pravi, zakaj pri posameznem zakonu niste rekli, da se to ne da narediti, takrat so vas bila pa polna usta. Že danes povemo, da ne vemo, koliko bo tega denarja in zato je proračun, da se takrat vse potrebe vržejo na kup in se ugotovi, kaj se da narediti in česa se ne da narediti.
Zato se mi zdi tovrstno vnaprejšnje določanje nesmiselno. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Vaša razprava je izzvala tri replike. Prvi je gospod Feri Horvat. Štiri replike, pet replik.
FRANC (FERI) HORVAT: Čeprav se z marsikaterim tolarskim zakonom ali programom tudi ne strinjam oziroma sem nekajkrat za to govornico rekel, da jih je potrebno dati na mizo in preveriti njihovo realnost, da bi pa prav pri tem zakonu odrezali in nehali s tem, mislim, da bi ravnali skrajno narobe. Zaradi gospodarskega stanja in razlik - jaz verjamem, kolega Jože Lenič, da za Domžale česa takega ni potrebno ali je celo odveč, pa še za kakšen drug razvit center, vendar za kakšno Pomurje, za Dolenjsko ali pa kakšno drugo regijo je pa to nujno potrebno. Eno od področij, kjer je potreben prelom ali pa bistvena sprememba v razvojni in gospodarski politiki v Sloveniji, je ravno področje regionalnega razvoja. Dodaten argument, glede na sedanje razlike, ki so neznosne in se povečujejo, je tudi vključevanje v Evropsko unijo.
Ti in kolegice ter kolegi dobro veste, da poleg kmetijske politike Evropska unija največ namenja za regionalno politiko in da tudi najbolj, ne samo tolerira, ampak favorizira regionalno politiko tudi na nacionalni ravni in da omejuje možnosti države pri interveniranju, sektorskih intevencah ali pa celo pri posameznih podjetjih. Recimo, da zakone predlagamo za posamezna podjetja ali pa jih predlaga vlada celo za posamezna območja in tako dalje. To je pa linearni ukrep, zato je pa boljši tak ukrep. Glede odstotka se pa še vedno da pogovarjati. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Henigman, za njim gospod Pukšič.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani! Gospodu Leniču se najlepše zahvaljujem za izraženo stališče, ker je to stališče v bistvu tudi stališče liberalnega pogleda na razvoj v Sloveniji. Ta pogled je očitno pripomogel k temu, da se ta zakon že tako dolgo sprejema. Nekaterim očitno ni nič za to, da bi se tak način delitve državnega oziroma davkoplačevalskega denarja poleg evropskih virov delil enakomerno po Sloveniji, na podlagi projektov, kot to zakon predvideva. To je, seveda, razmišljanje, ki je zelo nevarno za obstoj posameznih območij v Sloveniji - pa jih ne bi našteval, ker jih je preveč - in to nas oddaljuje od enakopravnega zastopanja prebivalcev Slovenije v parlamentu. Žal sem dobil tako sliko.
Drugo pa je, da v tem zakonu ne določamo natančno - gospod Lenič, napisali smo odstotek, najmanj 1,6%, se pravi, da smo postavili spodnji limit oziroma prag, pod katerega ne bi šli; škoda mi je obrazlagati. Če država ni pripravljena za tako pomemben sistemski zakon nameniti od 1.000 milijard 16 milijard sredstev, poleg vseh ostalih stvari, ki jih financira, potem se mi je, skoraj bi rekel, za zjokat pred govornico.
To mislim, da ni nivo razmišljanja, če to primerjamo z zakoni in sredstvi, ki jih namenjamo za nekatera druga področja ali druge projekte, ki so zguba že v naprej. Pa smo jih podpirali oziroma jih je državni zbor sprejel: od železarn do Tama. Koliko sredstev smo dali v Tam? Ali je 30 milijard dovolj? In kaj od tega imamo? Lepo prosim, ne na tak način, ne na tak način obrazlagati zahteve oziroma kriterija, ki ta zakon postavlja v eno resno vlogo oziroma tako kot je rekel moj kolega Izidor Rejc, mu daje vest. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Pukšič, za njim je gospod Jagodnik.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa za besedo. Jaz sem amandma pri 18. členu, to, kar je prej govoril kolega Rokavec, razumel, ker je bil sprejet prvi amandma k 18. členu in povzema drugega, tisto, kar je predlagal kolega Trofenik, razumel iz vodenja te seje, da je to v prvem amandmaju povzeto. Če ni, potem ne vem, zakaj o tem drugem nismo glasovali. Ampak dobro, to se še vedno da, ta 18. člen amandmirati, ker je eden izmed amandmajev bil sprejet. S sistemom, ki ga je predlagal kolega Trofenik, da so ta sredstva na skupni postavki, se sigurno strinjam in bi bilo dobro in pregledno in mogoče res v večjem delu namenjeno tistim področjem za približevanje k državnemu povprečju. To pomeni za nerazvita področja in verjetno nekoliko manjši del, seveda mimo tega ne moremo, ampak je bilo in bo, da nekateri dobijo po liniji, ki se ji reče VIP, ne pa po zakonski liniji. Ampak to v svetu tako je. Pri nas je seveda to še bistveno bolj izrazitejše, sploh če si v pravi stranki, potem gre to boljše in lažje.
Repliciram tudi kolegu Leniču. Če bi imel pred sabo demografsko ogrožena območja Republike Slovenije, bi iz tabelarnega dela lahko razbral, da je v Sloveniji več kot 60 % teritorija demografsko ogroženega, s tem, da tu z 90 % izstopa pomurska regija in z blizu 88 % kraška in podravska regija z blizu 70%. Na teh področjih, na teh 66% celotne države, je preko 28% prebivalcev, torej skoraj 1/3 prebivalcev, ki živi na demografsko ogroženih področjih, s tem, da zopet izstopajo seveda pomurska regija s približno 70%, sledijo pa ji potem savinjska, pa podravska in kraška regija, ter spodnjeposavska regija, bi verjetno prav o tem amandmaju, ki bi nekako opredelil tisti minimum za to področje, drugače razmišljal. Če pa seveda ni v ospredju sprejema tega zakona to, da resnično demografsko ogrožena področja po nekem določenem času pripeljemo do povprečja v Republiki Sloveniji, potem pa seveda tudi brez zveze takšen zakon sprejemamo. Res je, da smo že marsikaterega v tem državnem zboru sprejeli, eden izmed takšnih butastih zakonov je bil tudi zakon o Tamu, ki seveda ni prinesel nič razen bohotenja, bom rekel, privatnih računov očitno, kot pa seveda tisto, čemu je bil namenjeno. Pa še danes ne vemo za odgovorne ljudi. Upam pa, da bomo seveda tudi tej zgodbi prišli kdaj do konca.
V tem primeru je seveda to tisto minimalno, kar predlagajo krščanski demokrati, da se pa ne ve, ni čisto takole, vemo, ker smo se pač o tem pogovarjali, da je v ta namen namenjenih okrog 10 do 12 milijard tolarjev, res pa je, da je preko ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, ker je to najbolj transparentno dejansko, pa seveda samo tam okrog mislim, da v zadnjem proračunu, okrog milijarde šesto, če se spomnite, celo amandmirali smo socialdemokrati ta amandma pri sprejemanju proračuna, pa seveda z nenaklonjenostjo v vladni koaliciji ni bil sprejet.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika gospod Jagodnik. Za njim gospod Božič. To so vse replike na razpravo gospoda Leniča.
JOŽEF JAGODNIK: Hvala za besedo. Tako je. Moj ugovor velja samo na en del razprave spoštovanega kolega Leniča. Takole bom rekel. Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja sprejemamo zato, ker se razlike večajo in ne zato, ker se manjšajo. Če bi se manjšale, tega zakona ne bi bilo potrebno spočeti, takega kot je. In ker ga imamo, ta zakon mora nekaj povedati, nekaj dati. Jaz bi v imenu ministrstva se zahvalil poslancem, če že vlada ne upa ali pa ne zna ali pa ne zmore sešteti, kakšna je ta vsota. Zahvalil bi se poslancem, ki so do te vsote prišli in jim je to dodatno orožje v seveda nadaljnji strategiji izvajanja tega zakona znotraj vlade in takrat, ko se bo delil proračunski kolač - mislim, da se je že začenja - in ko se bo začelo govoriti o proračunskem memorandumu.
Mi sprejemamo tu v tem zboru vrsto zakonov, s katerimi predpisujemo nove obveznosti občinam. Hkrati pa ne spremenimo zakona o financiranju občin. Celo vrsto področij bi lahko naštel: s področja kulture, s področja socialnega varstva, kar smo dosegli pred 14 dnevi. Nekaj premaknemo iz sfere države, recimo pri socialnem skrbstvu, na sfero občine in vse skrijemo, saj je to zapopadeno v tako imenovani primerni porabi. To pa ni res.
Gospodje poslanci! Morali bi začeti spreminjati tudi tiste zakone. Začeti bomo morali tehtati argumente tudi na ta način. 1,6% to ni tolar, to je moj ugovor. To ni novi tolar, to ni cestni tolar, to ni tehnološki tolar, to ni kulturni tolar. To je okvir! Okvir za seštevek, v katerem ima ministrstvo možnost, da iz 4, 5 ministrstev sešteje vse nacionalne programe, vse infrastrukturne programe in potem pride do te številke in če je treba dodati, doda tiste dve, tri, štiri milijarde. Lepo prosim. Ne imeti občutka, da sta tu dve vrsti poslancev. Eni so fiskalci, ki skrbijo za integralnost tega proračuna, za nedotakljivost. Tisti, ki iz tega proračuna hočejo nekaj odpeljati, se pa ne razume na te zadeve, pa je lokalist, ki hoče razrušiti ta imenitno napravljen proračun.
Moj ugovor je na navedbo, da gre za uvajanje novega tolarja. Tu ne gre za uvajanje novega tolarja, gospod Lenič. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospodu Jagodniku. Besedo ima gospod Božič, za njim gospod Kopač. Tudi gospod Brenčič.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa predsednik. Res moram replicirati na oglašanje poslanskega kolega, gospoda Leniča.
Kot bivši župan na tolminskem, poznam pa tudi veliko Primorske, moram reči, da skladni regionalni razvoj je namenjen tudi tistim krajem, ki danes še nimajo vode, ki nimajo še dobrih prevoznih cest, ki še niso za kamionski prevoz in ki nimajo niti telefonije. Mi se danes vsi igramo in surfamo po internetu. Marsikdo bi želel, da bi imel vsaj telefon. Želel bi imeti tekočo vodo v hiši, pa je nima. Tem stvarem je namenjen denar skladnega regionalnega razvoja.
Ne misliti, da je to nek luksuz, kam bo ta denar odšel.
Drugo, kar bi rad rekel. Ta zakon in teh 1,6% je za to, ker želimo poslanci, da je drugo leto v ta namen toliko denarja. Ne pa več, da se nam bo godilo kot leta 1997, ko so občine dobile eno tretjino zaprošenega denarja, naredile svoje programe, za njih pa denarja v proračunu ministrstva za ekonomske odnose in razvoj ni bilo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospodu Božiču. Replika, gospod Kopač, za njim gospod Brenčič. Gospod Kelemina, razprava?
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Imel bom kratko repliko na razpravo gospoda Henigmana, ki sem jo sicer poslušal po zvočniku.
Gospod Henigman je repliciral gospodu Leniču in rekel, če sem prav razumel, da se je za zjokati, to kar je govoril ali del tega, kar je govoril. Predlog amandmaja poslanske skupine SKD je, najprej, tehnično površno napisan - "vlada zagotovi" - vlada nič ne zagotovi; moralo bi pisati, če že, "v proračunu mora biti najmanj toliko" ali pa, ne vem, kaj podobnega. Drugič je popolnoma res to, da je to pač še en planski okvir ali pa planska številka, za katero se vnaprej ve, da nima nobenega jamstva za svoj obstoj v življenju; tako kot pri več kot 70 tako imenovanih tolarjih. Tretje, kar je pomembno reči, je pa to, da se pravzaprav tu, ko sem poslušal razpravljalce, ki so replicirali Leniču, mnogi sploh niso zavedali - gospod Henigman že ne, gospod Pukšič tudi ne - kaj to sploh so sredstva za regionalni razvoj. Zdaj pa vprašam, ali se vi sploh zavedate, da so po funkcionalni klasifikaciji sredstva za regionalni razvoj tudi sredstva za vnovčena jamstva od kreditov Tamu, da so sredstva za regionalni razvoj tudi vsa sredstva, ki gredo v Slovenske železarne za njihovo dokapitalizacijo. Sredstva za regionalni razvoj so tudi sredstva za gradnjo šol na demografsko ogroženih območjih - to je statistična definicija sredstev za regionalni razvoj. Teh sredstev je, seveda, mnogo več kot 1,6% proračuna. Ko bo funkcionalna klasifikacija leta 2000 - državni sekretar Milan Cvikl jo je napovedal lansko leto poleti na odboru za finance in na odboru za nadzor proračuna na skupni seji, da bo leta 2000, in to je predvideno - se bo po funkcionalni klasifikaciji, če jo bodo res pripravili, to videlo.
Verjamem, da si posamezni razpravljalci mislijo, da so sredstva za regionalni razvoj nekaj drugega, da so to tista sredstva, ki se jih deli v okviru ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, sedaj, za kredite za demografsko ogrožena območja in podobno. To je že res, res je pa tudi to, da so tudi druga sredstva namenjena regionalnemu razvoju. Meni se zdi pomembno razčistiti pojme, kaj to sploh je regionalni razvoj. Ta zakon pa predstavlja samo inštrumentarij za funkcioniranje ali pa enega od inštrumentarijev za funkcioniranje politike spodbujanja skladnejšega regionalnega razvoja. Teh okvirov, teh inštrumentarijev je v naši zakonodaji še cela vrsta, šolska zakonodaja ima svoj inštrumentarij, kmetijska zakonodaja ima svoj inštrumentarij in tako naprej. Tudi ta sredstva so marsikje. Niso samo na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj.
Zato se mi zdi, da so vse replike na gospoda Leniča bile pravzaprav nepotrebne, kajti globoko sem prepričan, da se vsi razpravljalci, ki vas je njegova razprava zmotila, globoko v sebi le zavedate, da taka planska številka v resnici ne pomeni nič posebnega. Ne pomeni, da bo kdaj točno to, kar si vi predstavljate, pa je v zakonski dikciji slabo napisano ali pa neprimerno napisano ali pa napisano na drugi način kot si vi predstavljate, da bo ta beseda kdaj meso postala. Ker se mi čas izteka, bi rad zaključil. Zdi se mi, da so bile te besede replik povsem odveč. Če bo ta amandma sprejet, bo to sicer skazilo pravni red, ki ga pri nas imamo, škode pa ne bo nobene, ampak koristi pa tudi ne. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Kopač. Replike se kar vrstijo. Naslednji je gospod Brenčič, za njim je gospod Peterle.
STANISLAV BRENČIČ: Hvala lepa. Saj posebno repliciral ne bom, vendar enormno povečanje sredstev to ni. Jaz ta zakon razumem kot ne zakon za spodbujanje demografsko ogroženih območij, kot je to do zdaj bilo, ampak kot zakon za skladni razvoj države. Tukaj pojmujem tudi Hrastnik, Trbovlje. Če samo pogledamo potrebno razvojno komponento, ki jo naj vloži država, je ta procent, ki ga je navezal gospod Henigman v amandmaju, 1,5% državnega proračuna, skoraj premalo. Če razumem prav zakon po tem in če vlada misli resno razvijati skladno državo, ne samo po demografsko ogroženem območju, ampak tudi po ekonomskem kriteriju, po nizu drugih kriterijih, potem se mora resno opredeliti do tega, brez da piše v zakon, da bo v to namenila najmanj 1,5 bruto družbenega proizvoda, brez da piše v zakon, če vlada misli za strategijo regionalnega razvoja, kot je ta zakon prinaša, resno. V tem primeru to ni enormno povečanje sredstev, ampak je krepko premalo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Brenčič, za repliko. Za njim gospod Peterle. Pripravi naj se gospod Franc Pukšič.
ALOJZ PETERLE: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Repliciram gospodu poslancu Kopaču. Torej on je zelo natančen pri branju našega amandmaja, mu svetujem, da bi bil tako natančen tudi pri branju osnovnega teksta oziroma 18. člena zakona, ki ga je poslala vlada. Tam notri piše, da pa vlada določi. Kakšna je razlika? In še nekaj. Glede na to, kako ste, spoštovani gospod poslanec, razlagali tukaj temeljne kategorije s področja regionalnega, bi rekel, da seveda ima vsaka investicija svojo lokacijo, to je jasno, ampak to še ne pomeni, da neka država uveljavlja neko posebno razvojno politiko na regionalni ravni. Če bomo šli po vaši logiki, je vse regionalni razvoj in ni treba nobenega novega zakona tukaj zraven. Gre za to, da hočemo mi zavestno čedalje večje razlike v regionalni razvitosti urejati s pomočjo nekega posebnega instrumenta, kamor spada tudi ta zakon. Naša poslanska skupina in tudi številni drugi želijo poleg te splošne, zelo splošne in po znesku nezavezujoče postavke, zagotoviti si vsaj nek minimum, zato tam piše najmanj 1.6. Če bo več, hvala bogu, želimo si več, ker so razlike velike. Ampak ne si odvzeti te možnosti. Tudi vlade ne razumem. Jaz bi kot minister bil vesel, da mi parlament določi, da mora biti za te namene vsaj toliko in toliko. Jaz se ne bi branil, da imaš številko zagotovljeno. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Morda je gospod minister vesel, toda on zastopa stališče celotne vlade.
Repliko ima gospod Pukšič, za njim gospod Jagodnik.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa. Predsednik, celo verjamem, da je minister vesel. Ampak v takšni vladi kot je, očitno ne more tega spraviti skozi. To je seveda drug problem, ampak to naj bo njegov, ne moj.
Repliciram gospodu Kopaču, in sicer, ko pravi, da je v tem skladnem regionalnem razvoju tudi vračanje jamstev za Tam. Potem pa jih dajte vrniti, potem pa ja, potem pa dajte vrniti ta sredstva.
Glejte, tistih sedem milijard, kar je bilo za zagon proizvodnje v Tamu, dajte to ven in zagotovite, da se bo ta proizvodnja začela.
Pravi, da je tu notri tudi za gradnjo osnovnih šol na demografsko ogroženih področjih. Ja, potem dajte vrniti tisto milijardno sedemsto, ki ste jo pobrali za nakup Ljudske pravice, pa se še danes iz tega ni zgodilo nič. Strinjam pa se s tem, kar je rekel gospod Kopač, da bo sprejetje tega amandmaja skazilo pravni red v tem smislu, da ne bo ne škode in ne koristi. Res je, da je pravzaprav težko skaziti pravni red, ker pravnega reda v tej državi na žalost ni.
Sem razumel ali pa želel bi razumeti bistvo tega zakona in bistveni cilj, če mene vprašate, v tem zakonu bi moral biti približevanje skrajnosti razvojnega zaostanka slovenskemu povprečju. Če bo to bistvo, potem bo celo kdo iz vladajoče koalicije predlagal v tretjem branju 1.6 bruto domačega produkta, ne samo 1.6 proračuna, kar je seveda več. Ko bo minister prišel za govornico, bi vsekakor želel tisto številko, s katero pa predstavljajo našo državo v Bruslju, ko govorijo - verjamem, da o tem tudi govorijo - koliko sredstev gre za regionalni razvoj iz našega državnega budžeta. Torej, kaj poveste, kakšna številka je to v Bruslju, ker namreč v Bruslju verjetno morate povedati. Res pa je nekaj, da bi na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj, če bi imeli vsako leto okrog 4 do 5 milijard tolarjev za te investicije, kot je prej rekel že eden izmed poslancev, ko občine naredijo programe in se prijavijo na te razpise, saj se ja prijavijo za tiste osnovne elemente za preživetje. Kolegi poslanci, ali ste pozabili, da sem pred dvema letoma in pol tu govoril tudi o državljankah in državljanih naše republike na pragu tretjega tisočletja, ki nimajo niti ene same žarnice še, ker še ni električnega omrežja?! Še malo, pa bom vas v vladi vprašal, kaj ste naredili na tem področju, koliko ste jih znižali - v naši občini še nobene!
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Z replikami nadaljuje gospod Jagodnik, za njim gospod Ivan Božič. Morda bi počasi zaključili z replikami, da bo lahko gospod Kelemina razpravljal.
JOŽEF JAGODNIK: Hvala, gospod predsednik. Na 13. strani današnjega časnika, za katerega ne bom delal posebne reklame, piše: "Zdaj imajo telefon prav vsi. V Dolenji Trebuši, tolminski občini, so včeraj priključili 120 telefonskih priključkov in vsi prebivalci te vasi so dobili telefone." Pomislite, 8. junija, leta 1999 imajo vsi telefone! Lahko mi očitate demagogijo. Seveda, v občini Ljubljana-Center pa tudi v Mariboru, recimo, imajo 40, 50 priključkov na 100 prebivalcev. Ampak tega dne so dobili v tej vasi vsi telefonske priključke! Ko sem to danes prebral, me je kar malo streslo, vendar sem cel dan mislil na ta članek, simbolično, seveda. Ali vi veste, da je v mariborski občini bilo lansko leto zadnje kmetijsko gospodarstvo priključeno na elektriko? 20% teh gospodarstev nima tekoče pitne vode, več kot 40% predelov ob Mariboru nima urejene kanalizacije. Ali veste, da je umrljivost v Slovenskih goricah in Halozah - slovenska umrljivost je približno 80 let - da je tam okoli 70 let?! Ali vi to veste? Temu je namenjen ta zakon, temu so namenjene te naše današnje razprave, ko vlečemo vrv na eno ali na drugo stran. Lepo prosim, seveda je drugače govoriti o občini, ki ima 25.000 dolarjev GDP-ja na glavo, ali pa o občini, ki ima 8.000 dolarjev GDP-ja na glavo prebivalca. Lažje je govoriti tam, kjer imaš 7% brezposelnost, kot tam, kjer imaš 22% brezposelnost. Ampak, gospe in gospodje, lepo prosim, ne "prilepite" mi demagogije! To je surova slovenska realnost!
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika, gospod Ivan Božič.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa. Najprej najlepša hvala, gospodu Jagodniku, ki je povedal iz moje občine zelo lep podatek. Bil sem tudi sam v petek v Dolenji Trebuši. 20 let se je napeljeval telefon. V sosednji vasi Gorenja Trebuša ga še nimajo. 120 ljudi tam še zmeraj čaka na telefon.
To, kar sem hotel najprej replicirati gospodu Kopaču. V 24. členu lepo piše: Podzakonski predpisi vlade. Vlada v 6-ih mesecih po uveljavitvi tega zakona, prvič, ustanovi svet za strukturno politiko, po 14. členu; drugič, sprejme uredbo o vrednosti meril iz 23. člena tega zakona in določi občini, ki ustrezajo tem merilom, 23. člen vladna uredba; tretjič, sprejme uredbo o podrobnejših pogojih in merilih za dodelitev dodeljevanja spodbud, pomembnih za skladen regionalni razvoj in o oblikah teh spodbud, 19. in 20. člen.
Verjamem, gospod Kopač, ker kot ekonomist, da ste 2. točko bolj natančno prebrali kot jaz in mogoče jo tudi bolj razumete. Bom samo nekaj vprašal. Ko smo lani govorili o razvoju Posočja, po zakonu o odpravi posledic potresa smo govorili tudi o davčnih oprostitvah in olajšavah, kot so določene z davčnimi predpisi. Lani o tem nismo hoteli nič slišati. V tem zakonu se pa že najde napoved, da bo treba marsikje v Sloveniji tudi to narediti.
V 24. členu vlada v enem letu po uveljavitvi tega zakona sprejme strategijo regionalnega razvoja Slovenije. Za božjo voljo! Dolgo jo delamo.
Drugo, kar replicirate, da bi v tem zakonu teh 1,6% ne moglo biti, da je to demagogija in ne vem še kaj. Prosim, prinesite enkrat spisek tistih spodbud, ki jih po drugih zakonih dajemo! Prinesite jih, ko temu očitate! Tu gre za skladni regionalni razvoj. Ne mi očitati, kaj je bilo vloženo v Litostroj, v TAM in podobne tovarne. Potrebno je, da so bile ali pa politična volja je takrat bila taka, da so bile vložene. Govorimo o regionalnih razvojih tam, kjer ni tekoče pitne vode v hiši, kjer še ni telefona in marsikje tudi ne elektrike in se ne more se priti do hiše s tovornim vozilom. Tu govorimo o skladnem regionalnem razvoju. Tu začnimo enkrat delati in recimo in boste videli, da je 15 milijard letno premalo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Henigman, za njim pa razprava gospoda Kelemine, nato bomo pa odločali o amandmajih.
BENJAMIN HENIGMAN: Bom zelo kratek, gospod predsednik. Ja, gospod Kopač, imenovan sem bil, da ne razumem, kaj govorim. Ali ste prebrali zakon o skladnem regionalnem razvoju? V zakonu so jasno definirani kriteriji, cilji oziroma namen razvoja posameznih področij. Lepo prosim, ne v en koš metati sprejemanja državnega proračuna vsako leto in kriterijev, ki jih sedaj postavljamo za naprej. Ti kriteriji in strategija so stvar, ki je pred nami, ki je bodočnost, ki jo mora vlada še pripraviti. Ne sprejemam takega nizkega udarca, da nekateri ne vedo, o čem govorijo. Prosim, da se takih razprav oziroma takih mnenj v bodoče ne poslužujete. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Petan ima najprej besedo, ker sem ga prej spregledal, se je pa že prej javil, nato pa gospod Kelemina, razprava. Se opravičujem.
RUDOLF PETAN: Hvala, gospod predsednik, za besedo. Spoštovani! Torej ob vsej tej razpravi in pa vsem tem, kar smo slišali od ministra in pa od gospoda Kopača, se mi postavlja generalno vprašanje, kaj je sploh smisel sprejemanja določene zakonodaje, določenih zakonov. Do zdaj sem pač nekako mislil, da je smisel sprejemanja nekega zakona, da predlagatelj tega zakona želi pač doseči določen cilj, ki ga opredeli v vsebini nekega zakona. Ta zakon o skladnejšem regionalnem razvoju verjetno že v naslovu pove, da gre za odpravljanje nekih razlik v razvoju določenih regij, določenih področij, karkoli pač temu rečemo, ali so to statistične regije ali so to kakšna druga področja, to je na koncu koncev vseeno. Se pravi, gre za neke razlike, ki jih želimo nekako uskladiti.
Ob vsem tem se mi seveda zastavlja cel kup vprašanj. Prvo, minister reče, da Slovenija, verjetno je ob tem mislil slovenska vlada, ne ve, koliko denarja gre za to področje, ki je mogoče malo širše, kot pa je v tem zakonu opredeljeno, in so se tudi do sedaj dajale določene spodbude, to je potrebno priznati. Ampak da vlada tega ne ve, to pa je malo čudno. Še bolj čudno je to, da smo poslanci morali z amandmaji ravno to anomalijo odpravljati in seveda vlada je bila proti. Spomnili se boste, da smo sicer te amandmaje že nekako prešli, ker smo želeli na enem mestu imeti pregled nad sredstvi, ki bodo šla za regionalni razvoj. Kolikor se spomnim, je minister za to govornico dejal, da je proti takemu amandmaju, bila sta menda celo dva amandmaja, ampak amandmaji so bili vseeno sprejeti do neke mere. To je že eno neskladje. Minister ne ve, vlada ne ve, koliko denarja gre, pa noče take vsebine v zakonu.
Slišali smo tudi, da za ta skladnejši regionalni razvoj bodo tudi sredstva takšna, primer je bil naveden: Tam. V redu, lahko, ampak to je potrebno v zakonu opredeliti, da vemo pravila igre, da vemo, za kaj gre, za katera sredstva gre, kaj bo namen. Tudi v tem zakonu je tudi na začetku opredeljeno, zakaj, kaj je namen tega zakona, potem so tudi določeni kriteriji, ki smo jih seveda z amandmaji dopolnili, brez teh amandmajev bi verjetno bil manj smiseln ta zakon. Opredeljeni so seveda tudi cilji, opredelili smo institucije, opredelili smo institucije, opredelili smo centralno institucijo, ki se bo ukvarjala s tem, opredelili smo regionalne institucije, ki konec koncev je vseeno, kako se bo imenovala, ali bo agencija za regionalni razvoj ali kakor koli. Opredelili smo institucije, ampak sedaj ko smo pa prišli do tistega bistvenega, kar je smisel tega zakona in pa vsakega drugega tudi, koliko sredstev bomo za to namenili, kajti skladnejši regionalni razvoj, to je velika ambicija, to je pomembna naloga, to je velika naloga, ki se jo predlagatelj loteva in zato je potrebno tudi nekaj za to dati. Verjetno samo zaradi tega, da bomo sprejeli zakon, ki ima, ne vem, štirideset ali petdeset členov, ga "požegnamo" vsi veseli in potem bo regionalni razvoj sam stekel. Ne, to ne bo šlo. Za to je treba nekaj dati in to dati, pomeni imeti neka sredstva na razpolago, s katerim bi lahko, posreduješ lahko, interveniraš lahko, nekaj narediš. Popolnoma normalno se mi zdi, da je nekaj opredeljeno. Jaz ne trdim, da je najboljša ta rešitev 1,6% državnega proračuna, ampak nekaj je potrebno. Lahko je tudi karkoli drugega. Zato se mi zdi to toliko pomembneje in me sploh ne čudi, da je toliko replik in pa razprav ravno o tem členu. Kajti ta člen je tisti bistveni, ki daje vsebino, ali če rečemo drugače, ki daje sol temu zakonu. Brez tega ne vem, si ne znam predstavljati. Ker se do zdaj nisem oglašal, se mi zdi čisto dobro, ker sem imel občutek, da ta zakon nima tega namena za skladnejši regionalni razvoj, ampak tisto, kar bom povedal.
Predpisali smo institucije brez denarja. To se pravi, če ne opredelimo sredstev, potem smo mi z zakonom opredelili institucije, birokratske ustanove, ki bodo delale, da bi pa tiste programe, s katerimi se bodo tudi srečevale in ki jih naj "požegnajo", ne bodo imeli, nihče ne bo mogel realizirati, ker ne bo denarja. To je verjetno povsem logično. Da pa vlada tudi ne ve, koliko sedaj denarja gre za to področje, se mi zdi tako, kot če mečeš kuram zrnje. Mečeš iz skupne vreče, ki se ji reče državni proračun, vsako ministrstvo zajema pač iz te skupne vreče in meče vse povprek. Ali pade na plodna tla, ali tistim, katerim je namenjeno, to doseže ali ne, v glavnem mečemo. Ne vemo pa koliko.
Po vsem tem se mi postavlja čudno vprašanje, kakšen je ta slovenski kurnik, da niti ne vemo, koliko zrnja razmečemo, pa kdo ga doseže. Tako je. Zato neko ovrednotenje tega zrnja mora biti. V redu. Če ni drugega predloga kot 1,6% državnega proračuna, je to tudi dobro, boljše kot nič in zato bom tudi ta amandma podprl. Ampak kurnik je pa res čuden. Ta vladni kurnik je čuden.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. Če se tudi sam pridružim razpravi o tem amandmaju in modrovanju, ki je bilo pravkar tu prisotno. Ta razprava kaže samo na to, da je določba v 24. členu in v 3. točki oziroma da je ta člen izredno pomemben. Govori tudi o tem, da je zakon kot tak zelo splošen, nedorečen, pa tudi brez vsebine. Kot je bilo tu razumeti, naj bi ravno ta amandma dal vsebino. Postavljalo se je tudi vprašanje, zakaj ta zakon tako na hitro potrebujemo. Tu lepo piše - upam, da ste to prebrali - "v okviru prilagajanja EU mora Slovenija ustanoviti agencijo za generalni razvoj" in še neko drugo. Ja, tako tu piše, v okviru prilagajanja EU mora Slovenija to organizirati v taki obliki, se pravi, agencijo za regionalni razvoj - če ne lažejo. No, tu so še ostale stvari. Seveda se tu postavlja vprašanje - in jaz bi prosil ministra, da pride povedat - ta zakon naj bi začel s podzakonskimi akti veljati šele čez približno dve leti (kot je bilo tu sedaj govora o nekih datumih), da bo stoodstotno zaživel. Mene zanima, ali bo že na osnovi tega, ker moramo ta zakon, kot ste povedali v ministrstvu, sprejeti letos, ali bodo že drugo leto na tej podlagi določena sredstva rezervirana oziroma jih bomo lahko črpali iz evropskih skladov. Naj pride, prosim, minister povedat, če bomo to že črpali. To pomeni tudi to, da bodo potem tisti, ki imajo že - mislim, da to poznate - programe, da bodo lahko drugo leto črpali ta sredstva, vsi tisti, ki jih pa nimajo, bodo pa pač morali počakati tako dolgo, dokler ne bodo imeli programov oziroma ne bodo mogli črpati sredstev.
Kar se pa tiče tega člena oziroma 1,6% državnega proračuna, je tudi zame osebno ta podatek vprašljiv. Nekako se pridružujem razmišljanjem razpravljalcem, ki so že razpravljali, pa tudi gospod Kopač nekako tako razmišlja, v najširšem pogledu, kot si jaz predstavljam regionalni razvoj. Največje vprašanje sedaj je - o čemer sem postavil vprašanje tudi na odboru - fiksirati neka sredstva, 1,6 najmanj - sicer res piše, najmanj 1,6% - mislim, da je to bistveno premalo, če bo v tem regionalnem razvoju zajeto vse tisto, kar gospod Kopač misli in kar tudi jaz mislim, da bi naj bilo najširše zajeto. Sedaj pa spet postavljam vprašanje - in bi prosil, minister, da odgovorite - kje bo to napisano, kaj vse spada pod to dejavnost oziroma katere zadeve se bodo financirale prek regionalnega razvoja; ali bo to tudi - kot sem že postavil vprašanje - aktivna politika zaposlovanja, ali bo tudi to šlo prek tega, ali druge stvari - na vseh področjih, po sektorjih, ministrstvih. Sedaj bom tudi sam pripravil dodaten sklep, vi pa, prosim, odgovorite, ali bo to v podzakonskih aktih napisano, ali je možno še mogoče v tretji obravnavi, na podlagi današnje razprave, te stvari nekako vključiti in opredeliti, kaj je vse to po posameznih ministrstvih. To je lahko zelo dolg člen, ki bi lahko obsegal tudi dve ali tri strani v končni fazi. Mogoče bi bilo pametno, ker to sedaj ni dorečeno. Tukaj je osnovni problem, ker ne vemo, kaj bo vse tukaj notri. Številka 1,6% je zelo vprašljiva. Zelo vprašljiva. Prosil bi, da vi razložite, kako vi na to gledate in kako mislite, da bi te stvari opredelili v podzakonskih aktih ali v samem zakonu v tretji obravnavi. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Kelemina. Zaključujem razpravo ob teh amandmajih in členu. Predlagam, da se odločimo z glasovanjem o predlaganih treh amandmajih.
Smo pri 24. členu in treh dopolnilih. Prvega predlaga poslanska skupina socialdemokratov, vlada ga ne podpira, matično delovno telo ga podpira. Dajem ga na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo podpira amandma pod točko 1? (27 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 1 ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Predlagatelj je Franc (Feri) Horvat. Vlada ga podpira, matično delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo podpira amandma? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 3. Predlagatelj je poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov. Matično delovno telo ga podpira, vlada ga ne podpira. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 3? (36 poslancev.) Je kdo proti? (13 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 3 sprejet.
Na glasovanje dajem 24. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za 24. člen v celoti? (41 poslancev.) Je kdo proti? (11 poslancev.)
Ugotavljam, da je 24. člen v celoti sprejet.
Smo pri 25. členu in treh dopolnilih. Prvega predlaga poslanska skupina SKD. Delovno telo ga podpira, vlada ga ne podpira.
Drugi amandma, predlagatelj je poslanska skupina socialdemokratov. Matično delovno telo ga podpira, vlada ga ne podpira.
Tretji amandma, predlagatelj ista poslanska skupina. Vlada ga ne podpira, delovno telo ga podpira.
Če bo sprejet amandma pod točko 1, je amandma pod točko 2 brezpredmeten. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 1? (24 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 1 ni bil sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 2. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 2? (32 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 2 sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 3. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo ga podpira? (19 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni bil sprejet.
25. člen dajem v celoti na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za člen? (48 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na odločanje o 26. členu in amandmaju, ki ga je predlagal Franc (Feri) Horvat. Vlada ga ne podpira, delovno telo ga podpira. Gospod Horvat želi besedo.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi.
Vlada ne podpira tega amandmaja in pravi, da zato, ker je vsebina tega amandmaja že zajeta v 4. členu, v prvi alinei. Vendar to ni v celoti točno oziroma namen tega predlaganega amandmaja je širši, je pa v skladu s tistim, kar vlada predlaga, kar je bilo sprejeto v 4. členu. Namreč, v 4. členu vlada pod to alineo pravi: "regija je funkcionalno ozemeljska enota za izvajanje regionalne strukturne politike. Do ustanovitve pokrajin je enota za izvajanje regionalne strukturne politike statistična regija, po veljavni statistično-metodološki določitvi." Potem ko govori še o kriterijih in podobno ter razlaga pojme, kaj pomeni kaj.
Jaz predlagam ta amandma zato, da se tukaj v 26. členu, ki pa pravi, da bo šele po ustanovitvi pokrajin, se bodo lahko uporabljale, kar je formalno točno, to pa vemo, da verjetno prej kot v dveh letih ne bo, bodo pokrajine nosilke regionalne razvojne politike na osnovi regionalnih razvojnih programov. Da bi bilo bolj jasno in da ne bi bilo tukaj neke praznine, predlagam, da se doda ta 3. točka, da so do ustanovitve pokrajin smiselne enote za regionalno politiko, za vodenje regionalne politike statistične regije. Dodatni argument, ki bi ga za to navedel, je to, da niso potrebne te pokrajine oziroma regije, organiziranost regij samo za določanje kriterijev in za vodenje regionalne politike, ampak tudi za prekomejno in medregionalno sodelovanje. In to sodelovanje je danes šibko prav zaradi tega, ker ni organiziranih regij. Na to opozarja tudi Evropska unija.
Dalje. Opozoril bi na to, da je v zapisniku o screeningu, ki je bil pred kratkim v Bruslju na temo regionalne politike, da so po eni strani predstavniki komisije Evropske unije, ko so jim naši predstavniki s tega resorja predstavili predlog zakona, pozdravili zakon, pozdravili ustanovitev pokrajin, želeli so imeti podrobnejše informacije; da so pa tudi postavili nekatera vprašanja, kaj se bo zgodilo, če bodo - recimo - pokrajine različne od sedanjih statističnih regij. Ali pa; kdo zagotavlja, da si Slovenija ne bo premislila glede na predstavljene teritorialne razdelitve, povezano s predlogom zakona o pokrajinah in predlogom statističnih regij. In še posebej velja biti pozoren na opozorilo, ki ga je dala Evropska komisija ob tem screeningu. Namreč, slovensko delegacijo je opozorila, da raven razvitosti Slovenije je že danes blizu meje, ki predstavlja kriterij za določitev območij cilja 1, po razširitvi EU se bo povprečna raven razvitosti znižala, kar lahko pomeni, da Slovenija kot celota ne bo izpolnjevala kriterijev za cilj 1. To pomeni dejansko, da se lahko zmanjša možnost dostopa do virov Evropske unije; in zaradi vsega tega in zato, da bi tudi ta zakon posredno spodbujal tudi čimprejšnjo ustanovite pokrajin - pa čeprav v tem prehodnem obdobju prek statističnih regij - predlagam, da se ta amandma podpre oziroma sprejme. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Horvat. Prehajamo na odločanje o amandmaju, ki ga je on sam predlagal. Ugotovimo prisotnost! Vlada ga ne podpira, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 26. členu? (30 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 26. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za ta člen? ( 58 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Člen je sprejet.
Prehajamo na 27. člen in najverjetneje je to tudi zadnji člen, h kateremu je bil vložen amandma. Vložil ga je gospod Franc (Feri) Horvat, potrebno pa je vnesti popravek. Torej amandma se glasi takole: doda se nov drugi odstavek, ki se glasi, in nato vsebina amandmaja. Delovno telo ga podpira, vlada pa ga ne podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 27. členu? (31 poslancev.) Je kdo proti? (18 poslancev.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 27. člen. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za člen? (36 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Člen je sprejet.
Prehajamo na razpravo o preostalih členih, h katerimi niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Na glasovanje dajem preostale amandmaje. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Preostale amandmaje smo sprejeli.
Opravili smo razprave in glasovanje o posameznih členih, glasovati in razpravljati pa moramo tudi o naslovu zakona. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih)
Kdo je za? (55 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Naslov zakona je soglasno sprejet.
V razpravo dajem predlog sklepa. Predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi Vlada Republike Slovenije. Ker ni razprave, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za tak sklep? (55 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Sklep je brez glasu proti sprejet.
Matično delovno telo predlaga državnemu zboru, da opravi tretjo obravnavo predloga zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja v skladu z drugim odstavkom 134. člena poslovnika državnega zbora. Želi kdo razpravljati o tem sklepu? (Ne želi.) Na glasovanje dajem ta sklep. Ugotovimo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za tak sklep? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Prehajamo na odločanje o dodatnih sklepih. Pod 2. točko Vili Trofenik predlaga, naj do tretje obravnave predloži predlagatelj, sklep se glasi: "Predlagatelj naj do tretje obravnave predloži seznam zakonov in vsebine njihovih sprememb, ki so potrebne za operacionalizacijo drugega odstavka 20. člena zakona." Želi kdo besedo? (Ne.) Delovno telo podpira, vlada pa ne podpira ta dodatni sklep. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za tak dodatni sklep? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je bil dodatni sklep sprejet.
Poslanska skupina SKD predlaga dodatni sklep pod 3. točko. Ker je dolg, mi dovolite, da ga ne berem. Vlada ga delno podpira, delovno telo ga podpira. Ker ni razprave, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za dodatni sklep pod 3. točko? (38 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je bil dodatni sklep sprejet.
V razpravo dajem dodatni sklep pod 4. točko: "Državni zbor predlaga vladi, da do tretje obravnave predloži teze za kmetijski zakon v tistem delu, ki opredeljuje tipe območij podeželij." Predlagatelj - poslanska skupina SKD, vlada - ne podpira, delovno telo - podpira. Želi kdo besedo? (Da.) Gospod minister.
DR. MARJAN SENJUR: Spoštovani poslanci! Prosil bi, da tega sklepa ne podprete, ker nam bo oteževalo časovno pripravo za ta zakon za tretjo obravnavo. Mi ne moremo ta hip zdaj obljubiti, kaj se bo zgodilo z zakonom o kmetijstvo, kjer bo morebiti opredeljeno, na katerem koncu podeželja ali pa tako naprej, kot tam se zahteva. In če bi hoteli uresničiti, bi potrebovali veliko čas, preden bi lahko to naredili, in zaradi tega bi zavrli pravzaprav pripravo tega zakona za tretjo obravnavo. Zato prosim, da tega sklepa ne sprejmete in nam omogočite, da relativno hitro pridemo pred državni zbor z zakonom za tretjo obravnavo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Državni zbor je brez glasu proti podprl proceduralni sklep, da bo lahko ta zakon prišel, na podlagi 124. člena poslovnika, v proceduro; tako da je potrebno to najverjetneje upoštevati tudi pri glasovanju o tem dodatnem sklepu.
Želi še kdo besedo? Gospod Božič. Gospod Pukšič.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa predsednik. Pri tem amandmaju smo se zopet ustavili, ampak malo čudno. Lansko leto, po sprejetju zakona o popotresni obnovi in razvoju Posočja, sem pisno in s poslanskim vprašanjem prosil, najprvo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, potem pa še ministrstvo za okolje in prostor ter ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, kaj mislijo v Posočju podpirati. Do danes tega odgovora še ni. Torej, najlažje je po enem letu reči: tudi danes je še težko napisati. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima gospod Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa za besedo predsednik. Imam dodatni sklep. Predlagam, da bi besedilo predloga zakona za tretjo obravnavo vlada pripravila do 15. julija. Osnovo za to jemljem iz razprave lanskega leta, ko smo razpravljali o zakonu o financiranju občin, ko so poslanske skupine vladujoče koalicije podpisale sklep, da bo zakon o skladnem regionalnem razvoju sprejet še do 31.12. oziroma do konca lanskega leta. Zato bi to s polletno zamudo se zadeva dala realizirati. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Saj mi smo sprejeli sklep, ki nam omogoča, da se prej uvrsti zakon kot do 15. julija. Ta sklep je nepotreben. Na predlog delovnega telesa smo izglasovali sklep, da lahko državni zbor obravnava zakon že po sedmih dneh, ko ga prejme v državni zbor, in tudi vlada je predlagala, da ga obravnavamo na prvi julijski seji. Tako menim, da je ta sklep nepotreben.
FRANC PUKŠIČ: Če se jaz v poslovnik pravilno razumem, potem to pomeni res tisto: "v sedmih dnevih", ker najkasneje v sedmih dnevih, ko ga dobimo poslanci. Vendar iz poslovnika pa nisem razbral, da s tem zavezuje tudi vlado, da je ta zakon pripravljen že za naslednjo sejo. Ne vem; če to samo razjasnjuje zadevo in pomeni, da bo zakon v enem mesecu pripravljen in ga bomo na naslednji seji obravnavali, v redu.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Tako, tako je bilo razumeti. Ali želi še kdo besedo? Želi, gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Če je možno, bi še en dodatni sklep predlagal.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Dodatni sklep?
BRANKO KELEMINA: K temu.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Samo trenutek. Prosim.
BRANKO KELEMINA: O tem, kar sem prej tu govoril, če ga bo državni zbor sprejel. Meni je gospod rekel, da to ni možno, jaz ga vseeno predlagam, in sicer takole, glejte. "Državni zbor predlaga vladi Republike Slovenije, da do tretje obravnave predloga zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja pripravi amandmaje, s katerimi bodo v zakonu natančno določena delovna področja po posameznih ministrstvih, ki se bodo financirala iz sredstev za enakomerni regionalni razvoj." Mislim, da bi bilo prav, mi sami poslanci bi lahko nekaj takega vložili. Mislim, da nimamo dovolj podatkov, da bi lahko po posameznih ministrstvih opredelili, katera so tista področja, ki bodo zajeta v tem zakonu o skladnejšem regionalnem razvoju. Če je to možno, naj vlada preuči ali naj preštudira in naj pove, zakaj ni možno ali kako si predstavlja te stvari urediti? Predlagal bi ...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ali imate v pisni obliki?
BRANKO KELEMINA: ... da ta sklep daste na glasovanje.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Sedaj smo pri 4 dodatnem sklepu, ki je še v pregledu, potem bomo odločali o tem. Ker ni več razprave, dajem na glasovanje predlog dodatnega sklepa, ki se glasi: "Državni zbor predlaga vladi, da do tretje obravnave predloži teze za kmetijski zakon v tistem delu, ki opredeljuje tipe območij podeželij." Ugotavljamo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo podpira tak sklep? (13 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da dodatni sklep ni dobil večinske podpore državnega zbora, zato ne bo zavezoval vlade.
Poslanska skupina socialdemokratov predlaga naslednji dodatni sklep: "Državni zbor predlaga vladi Republike Slovenije, da do tretje obravnave predloga zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja pripravi amandmaje, s katerimi bodo v zakonu natančno določena delovna področja po posameznih ministrstvih, ki se bodo financirala iz sredstev za enakomerni regionalni razvoj." To je nekoliko nenavaden zakon, ko ena veja oblasti drugi predlaga, da naj s poslovniško določbo pripravi nekatere rešitve, za katere lahko tudi sam stoji, ali delovno telo, ali skupina poslancev, poslanec ali poslanska skupina. Mislim, da vsebuje dikcijo, da predlaga vladi, in v nasprotju ni. Vsekakor pa je nenavaden dodatni sklep. Besedo ima gospod minister.
DR. MARJAN SENJUR: Spoštovane poslanke, poslanci! V zakonu je zelo natančno opredeljeno, kaj je predmet tega zakona. Ta sklep bi lahko zavezoval strategijo regionalnega razvoja, da bi vseboval te podatke, ne da ima to zakon posebej. Poleg tega mislim, da nima pomena, da v nekem zakonu natančno zapišemo, kaj spada v neko ministrstvo. To je odvisno od organizacije vlade in ministrstev, ki se utegnejo spreminjati tudi v prihodnosti.
Predlagam, če bi tak sklep sprejeli, da to piše, da to vnesemo v strategijo o regionalnem razvoju Slovenije, ne pa v zakon. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Moje mišljenje je, da s tem, ko vlada tega ne podpira, kaže samo na to - pa sedaj tega ne govorim v slabem smislu ali zaničevalno, vendar čisto tako - da dejansko sami ne veste, kaj vse pod to spada. Danes vi verjetno tega še ne veste; če bi vedeli, bi lahko to opredelili tudi v zakonu. Trdno sem prepričan, da danes še sami ne veste, kaj vse nameravate v ta zakon dati, in boste dali vanj tisto, kar bo pač prišlo - kaj vem, da bo tudi v skladu s smernicami Evropske unije, tudi na osnovi skladov, ki se bodo tam formirali, boste vi potem zagotavljali sredstva v našem proračunu in tako naprej. Veste, to je tista nedorečenost, zaradi katere smo se mi danes tu toliko pogovarjali. Enostavno; vi še danes ne veste, kaj bo ta zakon vseboval in kaj vse bomo mi dejansko podpirali.
Kljub temu bi sedaj, če se poslanci strinjate, dal to na glasovanje, pa naj vlada poskuša nekaj oblikovati, nekaj predložiti ali pa vsaj dati neko širšo obrazložitev v tretji obravnavi. Mislim, da je to zelo pomembno in zelo ključno. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Džuban želi besedo.
GEZA DŽUBAN: Hvala lepa, gospod predsednik. Ne bom glasoval za ta - kaj je to - ...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Dodatni sklep.
GEZA DŽUBAN: ... dodatni sklep - iz razloga, ker smo izglasovali kar nekaj rešitev v posameznih členih, za katere sami ne vemo, kaj smo izglasovali. Zavezali smo vlado za neke rešitve, ki niso natančno definirane, in ne vemo, kako daleč posežejo v posamezna ministrstva.
Pred sabo imam dokument, ki simulira dogajanje na področju regionalne politike, kjer so navedena naslednja ministrstva: gospodarske dejavnosti, malo gospodarstvo in turizem; MEOR; ministrstvo za delo; za promet in zveze; za okolje in prostor; za kmetijstvo; za znanost in tehnologijo ter ministrstvo za finance. Sedaj naj vlada do naslednje obravnave prinese nek dokument, kjer bo to natančno rečeno in bo lahko dobro ali pa zelo slabo. Sploh pa zaradi tega, ker nismo na nek način do konca zavezali vlade, da bi peljala tiste rešitve, o katerih se mi zdi, da smo kljub vsemu sprejeli amandma, ki je izključil amandma gospoda Trofenika, da bi te zadeve koncentrirali na eni lokaciji in bi se potem pregledno reštive peljale naprej. Zato je sprejemanje nekih dodatnih nesmiselnih sklepov še bolj nesmiselno in s tem ne bomo ničesar rešili, pač pa zakomplicirali delo vladi ali pa morda sami sebi. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Na glasovanje dajem predlog dodatnega sklepa, ki se glasi: "Državni zbor predlaga vladi Republike Slovenije, da do tretje obravnave predloga zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja pripravi amandmaje, s katerimi bodo v zakonu natančno določena delovna področja po posameznih ministrstvih, ki se bodo financirala iz sredstev za enakomeren regionalni razvoj."
Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za tak dodatni sklep? (17 poslancev.) Kdo je proti? (37 poslancev.)
Dodatni sklep ni bil sprejet.
S tem smo izčrpali tudi vsa glasovanja o dodatnih sklepih in zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 14. točko dnevnega reda. Danes delamo do 19. ure. Tako je bilo prebrano in povedano. Napovedano, napisano, v začetku tudi ponovno povedano.
Torej 14. TOČKA DNEVNEGA REDA TO JE PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE LITVE O MEDNARODNEM CESTNEM PREVOZU. Zakon je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za mednarodne odnose. Ali želi besedo poročevalec odbora? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Ker ni razprave, jo zaključujem. In ker k predlogu zakona do začetka obravnave ni bil predložen noben amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. Ta predlog sklepa ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj 1/3 navzočih poslancev. Ali želi o tem sklepu kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem torej sklep, da bomo razpravljali oziroma glasovali le o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za tak sklep? (51 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Sklep je sprejet.
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za zakon v celoti? (47 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajam na 20. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O POSLANCIH, HITRI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Prosim poročevalca komisije, predsednika gospoda Lavrinca, da predstavi vsebino zakona.
MAKSIMILIJAN LAVRINC: Hvala, gospod predsednik, za besedo. Že tudi boljše sem se počutil na tem mestu. Iz poročila je razvidno, da ste komisiji naložili težko delo, klima in okolje, pa tudi čas sprejemanja ne dovolijo prave evropske diskusije o teh vprašanjih. V osebnih pogovorih s parlamentarci iz različnih držav se je dalo ugotoviti, da so del tega, kar pravzaprav doživljamo seveda mi ob teh razpravah, doživeli tudi pri njih, pa čeprav so države z daljšo demokracijo, z večjimi izkušnjami. Nesporno dejstvo je, da imajo skoraj v vseh državah izvoljeni predstavniki ljudstva posebne pravice - tako v času mandata, kot tudi po njem, še posebej to velja za ureditve, kjer imajo v času mandata poslanci tudi omejitve. Zakon, ki ga obravnavamo, dodatno oža področje in možnosti za delo izven parlamenta. Možna in povsem legitimna bi bila tudi razprava, da gremo drugo pot, torej popolna sprostitev glede dodatnega dela poslancev ali celo - kot je bilo v razpravah večkrat poudarjeno - neprofesionalno opravljanje te funkcije. To bi seveda pomenilo, da bi lahko ohranili svoje službe in po mandatu ne bi bilo težav, kakršne se sedaj dogajajo nekdanjim poslancem. Razlogov za kakšne posebne pravice, razen kot nekega posladka, ki naj bi stimuliral državljane, da se sploh odločijo za to kandidirajo, ne bi bilo.
V teh diskusijah, ki smo jih imeli, je bilo splošno sprejeto spoznanje - in to tudi mislim, da veje iz poročila - da sedanje obdobje dela državnega zbora, sedanji način dela državnega zbora tega ne omogoča zato, ker je pred nami še precej zakonov, ki naj bi Slovenijo naredili evropsko in do takrat, seveda, je težko razmišljati v smer, da bi bili poslanci neprofesionalni. O teh in še o mnogih drugih vprašanjih je bilo precej povedanega, vendar se zdi, da o njih objektivno ni mogoče razpravljati oziroma priti do nekih resnih kvalitetnih rešitev. Gre namreč za pomembna politična in strokovna vprašanja, ki bodo morala biti - po moje - nekoč v prihodnosti rešena. Večkrat je bilo v teh razpravah izpostavljeno tudi mnenje, da je vlada tista, ki bi pravzaprav morala skrbeti za to, da se tudi ta vprašanja rešijo.
Zakon in nekateri amandmaji, ki jih je predlagala komisija, zmanjšujejo nekatere pravice, predlaga pa tudi ureditev predčasnega upokojevanja. Pri njegovem oblikovanju se je skušalo kar najbolj približati odločbi ustavnega sodišča, ki je dotedanjo ureditev razveljavilo. Glede na razmere v naši družbi in primerjalno z 11 tujimi ureditvami, ki smo jih preučevali, je bila večina v Kviazu mnenja, da je predlagana rešitev zadovoljiva.
Ob tem je treba dodati še nekaj, kar pa v poročilu ni izrecno zapisano. Vsebina novega 39. člena se je oblikovala z vedenjem, da prihaja nova sistemska zakonodaja: to je nov zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki bo na novo določila spodnje starostne meje in tudi pogoj pokojninske dobe za vse kategorije predčasno upokojenih. Z novim zakonom, ki ga bomo sprejemali prav tako poslanci, bomo na ta način v nekem delu na novo začrtali spodnjo mejo, tako v pogledu starosti kot pokojninske dobe, in tudi čas, v katerem naj se to uredi.
To bi bilo nekaj ob rob poročila. Drugače je poročilo, kot ste videli, obsežno in mislim, da pove pravzaprav vse, kar se je v tem času dogajalo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospodu Lavrincu. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisnih razprav ni bilo. Razprave omejujem na 5 minut. Ali želi kdo besedo? Gospod Lešnik. Gospod Lešnik resno jemlje poslansko funkcijo.
ZORAN LEŠNIK: Hvala lepa, gospod predsednik. Pravzaprav sem malo presenečen, ker se nihče ni oglasil. Gre za nas in izgleda, da drug o drugem težko karkoli razpravljamo. Da ne bom prekoračil časa. Bom kar na hitro prebral.
Zavedam se, da bom s svojo razpravo nekatere kolege in kolegice razočaral. Razočaral, ker sem in bom proti privilegijem, ki jih želijo nekateri uveljaviti s tem zakonom ali - bolje povedano - s spremembami in dopolnitvami zakona o poslancih. Povedati moram, da v predvolilnem obdobju nisem dosti obljubljal, sem pa na vseh tistih sestankih - maloštevilnih, na katerih sem bil prisoten, poudarjal tri stvari: da bom v primeru izvolitve delal pošteno in zavzeto, da se bom zavzemal za razvoj Slovenije in da bom odločno proti vsem privilegijam.
Upam, da prvo obljubo uresničujem. Pri drugi bom moral, žal, volilcem povedati, da je nisem izpolnil; nisem zato, ker mi doslej ni bilo omogočeno, saj o celovitem razvoju Slovenije v državnem zboru še nismo kaj dosti govorili. Tretjo obljubo pa skušam uresničevati s tem, ko sem razpravljal o predlogu zakona o varnostno-obveščevalni službi, ko bom govoril o predlogu zakona o carinski službi, in seveda danes, ko želim povedati nekaj svojih mnenj o teh dopolnitvah zakona.
Razumem, da smo vsi iz krvi in mesa, da si vsak želi urediti življenje tako, da bo le-to v danih možnostih najlepše. Razumljivo, da vsak želi svojo lepo prihodnost; toda ta cilj naj ne bo dosežen s privilegijem, dosežen naj bo s poštenim in zavzetim delom. Poglejte, ne dolgo tega smo sprejeli zakon o varnostno-obveščevalni službi, v katerem je bil tudi člen o predčasnem upokojevanju delavcev te službe. Glasovali smo proti taki določbi; verjetno bomo jutri ali pojutrišnjem, ko bo pač na dnevnem redu, glasovali tako tudi o zakonu o carini. Sedaj je pred nami predlog o privilegiju poslancev. Bodimo pošteni in to določilo, ta privilegij črtajmo iz zakona. Podpiram pa tista določila zakona, ki določajo nezdružljivost poslanskega dela z nekaterimi drugimi funkcijami in deli. Sedaj je priložnost, da z novo vsebino zakona odpravimo neskladja, ki so v veljavnem zakonu o poslancih. Nič novega ne povem, če rečem, da so med nami poslanci precejšnje in številne razlike. Pri tem ne mislim na izobrazbo, spol, različno zavzetost pri delu in še kaj; v mislih imam to, kaj nekateri poslanci lahko, drugi pa zaradi moralne odgovornosti nočemo in ne smemo. Prav zaradi tega bi lahko 90 poslancev razdelili vsaj v 7 ali 8 kategorij: v poslance, ki smo zgolj in samo poslanci; poslance, ki ste poslanci in svetniki v občinskih svetih; poslance in podžupane v takšnih in drugačnih občinah; poslance in župane; poslance in tretjinske profesorje; poslance in tretjinske zdravnike; poslance in velike kmete; poslance in podjetnike, ki so sicer prenesli svoja podjetja na žene ali otroke; in morda še na kakšno kategorijo, ki pa se je trenutno ne spomnim. Nikomur nimam namena očitati, da zaradi tega slabo dela prepričan pa sem, da je sleherni od nas zmožen uspešno opraviti samo določen obseg dela; v primeru, da se precenjuje in preobremenjuje, pa prej ko slej škoduje samemu sebi. Ne nazadnje, ali ni takšno delo - recimo mu dopolnilno ali v narekovaju povedano, nedolgo tega smo govorili tudi o "črnem delu" - vir dodatnega dohodka, saj so vse funkcije tako ali drugače plačane - bodisi v obliki senin, nadomestil, tretjinskih plač itd.
Osebno menim, da bi morali biti poslanci samo poslanci. Tisti, ki jim je pač bolj pri srcu druga funkcija ali delo, pa se naj prej ko slej odpovedo funkciji poslanca. Gospod predsednik, ker je šlo to tako hitro...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Nič ni šlo prehitro. (Medsebojno pogovarjanje.)
ZORAN LEŠNIK: ...se nisem mogel pisno prijaviti, preskočimo točko dnevnega reda. Dva stavka kot stavka. Dve minuti. (Medklici iz klopi.) Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Predlagam, da ... če boste ... Kolegice in kolegi, prosim, da smo strpni do naših kolegov, ko razpravljajo in lahko zaključijo vsaj misel. Jaz mu nisem tega prepovedal, ampak se je sam odločil, gospod Lešnik in je svojo razpravo zaključil. K razpravi - pet minut dolgi, se je prijavil kolega Kelemina. Se opravičujem, gospod Kangler se je prijavil za repliko k razpravi gospoda Lešnika.
FRANC KANGLER: Hvala lepa, spoštovani predsednik. Spoštovani gospod Lešnik, sem eden mlajših poslancev v državnem zboru in moram reči, da je še dolga prihodnost pred mano, preden bom dočakal pokojnino. Pa kljub temu, poglejte, jaz poznam v tem državnem zboru samo en privilegij. Poznam ta privilegij, kar se seveda mene tiče, ko prihajam s Štajerske, da tisti poslanci, ki doma spijo v Ljubljani ali v okolici, so vsak dan z družino, med tem ko tisti, ki smo malo oddaljeni, smo od družine ločeni cel teden ali več dni. Se vozimo in moram reči odkrito, da tudi to ni za mene privilegij, da poslanec ima delovni čas od osme ure zjutraj pa včasih tudi do desete ure zvečer.
Kar se tiče nezdružljivosti in spoštovanja, Lešnik. Poglejte, lepo si naštel vse te kategorije poslancev v našem državnem zboru. Po vsem tem, kar ste povedal, bi lahko razumel samo to, da je še danes lahko samo upokojenec poslanec. Moje mišljenje je malo drugačno. Ljudje so tisti, ki izbirajo poslance v svojem življenjskem okolju oziroma svojem okolju, kjer živijo. Naj ljudje odločajo, ali si bodo izbrali zdravnika za poslanca, ali si bodo izbrali upokojenca za poslanca, ali si bodo izbrali župana za poslanca. Mislim, da poslance volijo, kot vsi vemo dobro, občani, volivci in na njih je tisto, naj odločijo, kdo bo poslanec in kaj naj tisti poslanec počenja v državnem zboru. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Svojo razpravo bo opravil gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. Če po pravici priznam, sem mislil o tem predlogu zakona na dolgo in široko razpravljati, vendar sem si dejansko po vseh dolgih razmišljanjih danes premislil in ne bom polemiziral in na dolgo razpravljal. Samo par mojih pogledov na ta predlog zakona.
Za mene je seveda bilo javno mnenje, ki je bilo izrečeno oziroma prikazano in izvedeno med slovensko javnostjo, merodajno in jaz od tega ne bom odstopil. Mi smo tisti, ki moramo uveljavljati voljo tako rekoč državljanov in mislim, da je javno mnenje povedalo, kaj si prebivalci Slovenije želijo oziroma kako razmišljajo. In seveda moja razmišljanja bodo vedno v skladu z njihovimi razmišljanji, ker se moram prilagajati njihovim razmišljanjem, zato so me tudi izvolili in zato sem tudi tukaj.
Vse to, kar je bilo povedano in polemizirano v zvezi s temi predlogi glede urejenosti v drugih državah itn. - jaz se bom distanciral od vsega tega. To je, seveda, vsaka država ima pravico si te stvari po svoje urediti, tudi Slovenija si ima pravico in si lahko uredi popolnoma po svoje, ne glede na to, kako je to v Avstriji, Italiji ali kjerkoli drugje. Mi smo tudi zelo majhna dežela, majhna, tako majhna, da se vsi med sabo tako rekoč poznamo in je prav, da imamo tudi te specifične stvari urejene po svoje, tako kot mislimo, da bi bilo prav in kot je tudi seveda povšeči našim državljanom. Poglejte, saj ni samo ena kategorija prizadetih s tem zakonom oziroma v Sloveniji prizadetih, recimo, glede upokojevanja, niso samo poslanci tiste kategorije. Poglejte, to so tudi župani, 190 ali 193 ali koliko občin imamo, če bi bili profesionalni vsi, ampak polovico je takih, ki so profesionalni, sigurno. In po štirih letih se ravno tako na cestah. Mi jih ne bomo rešili. Ali ni pomembna funkcija enega župana, funkcija enega župana, Ljubljane, Maribora, velikih mest, z 20.000, 30.000 prebivalci, najmanj toliko pomembna kot funkcija poslanca? Če mislite, da ni, jaz mislim, da je; ali pa včasih celo pomembnejša. Potem vse funkcije, vsi voljeni s strani državnega zbora za določen čas. Veste, da imamo ogromno teh, ki so voljeni za določen čas, in vsi so lahko po končanem svojem mandatu ponovno izvoljeni, nekateri, nekateri pa nikoli več, ker obstaja nemožnost ponovne izvolitve. No, vse skupaj, karkoli je, moj pogled na ta zakon - poslanski, je seveda v tem, razumete, da si predstavljam, da bi glede na poseben zakon, ki ga poslanci imamo, ne morali opredeliti naloge, obseg dela, odgovornost, pristojnosti itn., čeprav so določene, ampak še bistveno močneje; da bi imeli mi neko večjo moč, neko vlogo, ki bi bila resnično prisotna v tem prostoru. Tako se pa zdaj dejansko iz tega, za kar se zavzemamo - seveda za tisti sporni 39. člen - kot da se samo borimo za to in za nič drugega.
S svojimi predlogi amandmajev, skromnimi, sem poskušal nekoliko povečati pomembnost ali pa moč poslancev. Zdaj, koliko bo pač to uspelo, bomo videli, kakor boste pač izglasovali, v glavnem si prizadevam, moja usmeritev je pač taka, da si bolj prizadevam za to, kaj sem sposoben narediti in kaj lahko naredim in kaj želim narediti in za koga seveda to delam, manj pa za tisto, kaj jaz lahko iz tega dobim. Najprej je treba zagotoviti, opraviti delo, šele potem je treba pričakovati plačilo. Tako si predstavljam, to je bilo moje načelo in iz tega sem vedno izhajal in tako bom tudi nadaljeval vse svoje življenje. Zato seveda tega spornega 39. člena ne podpiram, zato sem predlagal svoj alternativni amandma k 4. členu tukaj, zdaj v tem zakonu - če ga boste sprejeli, je seveda druga stvar - ampak mislim, da ta člen, ta amandma, ki sem ga predlagal, rešuje to zagato, ki je toliko sporna v 39. členu.
Upam, da mi ne boste zamerili demagogije, niti populizma, niti nič drugega, to so moja lastna prepričanja in gledanja na ta svet in taka imam in jih ne morem spremeniti tudi do konca svojega življenja, četudi sem mogoče v zmoti, ampak mislim, da imam prav in da je tudi to v skladu z interesi te države. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Razpravljati želi gospod Feri Horvat.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi. Verjamem, če je kakšen zakon, je ta zakon lahko zelo hvaležen, za nabiranje poceni točk in tudi za demagogijo. Vendar mislim, da ni bistveno samo to - ta člen upokojevanja - in tu kaže biti dejansko zmeren, če bi karkoli sploh uvajali, da je to nepopularno - to je dejstvo - da vedno tega ne bo možno uresničiti in tega nikjer tudi ne uresničijo, da bi ravno sledili javnemu mnenju - popolnoma - ravno pri takem zakonu. Spomnim se nemške predsednice - bivše, v parlamentu, ko je bila tu, ko pravi: "Če bi čisto gledali na to, potem bi popolnoma brez plač in brez vsega delali." Ne vem, če bi to bilo dobro.
Na ta zakon moramo gledati, da mora biti uravnoteženo: odgovornosti, delo, omejitve in tudi pogoji. V interesu ne nas osebno, ampak v interesu institucije, v interesu državnega zbora. Tri možnosti so. Prva je ta, da so sorazmerno dobri pogoji in zelo ostre omejitve. To je imel stari zakon. V večini tujih primerov vidimo, da je temu tako. Najbrž ne slučajno. Druga možnost je; slabši pogoji in brez omejitev. To je potem tudi bolj korektno do poslancev. Vendar mislim, da je to za državo slabše. Črtati omejitve, ki jih imamo notri, da ne moremo biti ne v nadzornih svetih - in tisti, ki pridemo iz gospodarstva, nobenih stikov nimamo s podjetji, da bi se tudi lažje vrnili tja. Enostavno se preseka ta vez in se poslabšajo možnosti za vrnitev kot ta, če sploh ne bi bili v parlamentu. To je paradoks. V tujini so poslanci zaželeni tudi, da pridejo nazaj v podjetja. Ampak imajo vezi s podjetji, tudi prek nadzornih svetov in drugih oblik. Tretja možnost je; slabši pogoji in plus tega, da omejitve seveda ostanejo. To mislim, da ni korektno do poslancev in da bo to nujno vodilo v negativno selekcijo. Kdo bo šel od strokovnjakov, znanstvenikov, gospodarstvenikov v državni zbor? Šli bodo morda strankarski profesionalni politiki ali pa tisti, ki jih bodo strankarske liste spravile skozi. Morda bo to ustrezalo posameznim strankarskim voditeljem, sem popolnoma odkrit, da bodo lahko poslanci bolj ubogljivi, ker bodo odvisni od njih, ali bodo v parlamentu ali ne bodo v parlamentu. Prepričan sem pa, da za odgovorno delo za državo to ni dobro.
Predlagam, da dobro razmislimo, ko se bomo odločali o posameznih amandmajih, morda bo še kakšne zadeve treba spremeniti tudi v tretji obravnavi, vendar zakon je - pravim -pomemben ne samo za osebni status, ampak tudi zato, kako državni zbor funkcionira. In če kdaj rabimo dobro funkcioniranje državnega zbora, obseg dela je izreden, zahteva polno angažiranje, jaz žal - tudi če nekateri od županov zameri - tudi mislim, da združljivo to ni. Iz načelnih razlogov; zato ker je, jasno, župan - in tudi jaz, če bi bil na njihovem mestu, bi bil - motiviran predvsem za uveljavljanje interesov lokalnih, ne bi se pa toliko angažiral na državnih zadevah. Dostikrat slišimo pripombe županov, predvsem manjših občin, ki niso v parlamentu in se ne počutijo dobro - kritizirajo to stanje, da eni imajo možnosti biti tu, imajo možnost odprtih vrat do ministrstev, drugih jih nimajo in se čutijo zapostavljene in še vrsta drugih zadev. Predvsem pa ne more to funkcionirati praktično, razen izjem. Župani, ki vodijo male občine, župani, ki so blizu Ljubljane, ki so lahko zjutraj v svoji občini ali pa tudi zvečer, medtem ko pri večjih občinah, ki zahtevajo dejansko polnega človeka in poslansko delo zahteva polnega človeka, ob tem obsegu, ob takem načinu dela, mislim, da je to tako. In da bi morale potem, če omejitve naprej ostanejo, biti te omejitve čim ostrejše in čimbolj tudi enake potem za vse poslance, da so približno v enakem položaju, ne pa tako, kot je stanje danes. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika, gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Ne želim ravno polemizirati, ampak me dejansko nekatere take besede oziroma določene misli, ko lahko - ne zmeraj - popolnoma nasprotno dokažeš ali pa celo poveš, me nekoliko motijo. Poglejte, vedno govorite tukaj v državnem zboru oziroma veliko vas je, ki pač tako utemeljujete te stvari, da v kolikor ne bomo imeli nekega primernega zakona oziroma primerno urejenega statusa poslancev, da marsikdo ne bo prišel v državni zbor, ki bi mogoče želel priti. Izgovarjate se seveda na visoko izobražene kadre itn. in da bodo tukaj samo strankarski veljaki ali pa predstavniki določenih strank.
Poglejte, kaj nam pomaga - jaz bom pač kontra zdajle povedal tistemu, kar vi nekateri zagovarjate, in tu je zdaj pač gospod Feri Horvat zagovarjal. Tudi drugi so, ki to zagovarjajo. Kaj nam pomaga, če pride v državni zbor nek visok znanstvenik ali strokovnjak, če se ne bo spoznal na neka družbena vprašanja, splošna družbena vprašanja, če jih ne bo čutil v sebi ali ne bo imel te "žilice" za te stvari. Kaj nam pomaga? Ali bo urejal tisto svoje ozko področje tukaj ali bo sam tukaj za to, da bo pritiskal na gumb? Ja, tako je, prijatelji moji! Tudi navaden delavec se lahko ukvarja s politiko in pride sem in ima občutek za neka družbena razmerja, razumete, in tudi za posamezna pod strokovna vprašanja. Strokovnjak pa, mislite, da si bo tu na koncu svojo eksistenco s tem zakonom rešil - oziroma če bo zakon sprejet - svojo eksistenco. Če tako razmišljate, mislim, da razmišljate napačno. Mislim, da razmišljate napačno! Vsi imajo možnost in to tudi izkažejo v času kandidiranja in volitev; mislim, da je kandidatov dosti. Sem pa tudi v to prepričan - če že hočete polemiko - da visokozavesten strokovnjak in pošten človek, pošten državljan, tudi po tem mandatu, če čuti v sebi neko energijo, ne bo po prenehanju tega mandata - če bo star 55 let - šel v pokoj, ampak bo naprej delal. Naprej bo ustvarjal - če ima v sebi neko energijo, če je pa nima, če pa ima samo toliko energije, da čaka na to, da se bo nekam usedel in dal noge narazen, prosim lepo, takih ljudi pa potem... (Smeh.) Ja, tako je! Takih ljudi pa potem jaz v državnem zboru ne "nucam", če bi jaz o tem odločal - ne, jih ne rabim! Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi še kdo besedo? Gospod Kebrič želi besedo. (Prosim, da se preveri, če bo glasovalna naprava delovala.)
IVAN KEBRIČ: Hvala, gospod predsednik, za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi! Menim, da je pred vrati drugo branje pokojninske zakonodaje, in menim, da je zakon o poslancih potreben; ne samo menim, temveč sem prepričan. Vendar dajmo določene zadeve, ki se tičejo upokojevanja, uskladiti s predlogom zakona o pokojninski in invalidski zakonodaji, ki je tako rekoč pred vrati in ki jo želimo uveljaviti s 1. januarjem prihodnjega leta. Menim, da ne bi bilo prav, da sedaj na vrat na nos, tik pred sprejemom tega zakona, ki je v drugem branju in bo kmalu prišel na tako ali drugačno sejo našega državnega zbora, in prosim, bodimo strpni, bodimo malo, kot se temu reče, razumni.
Danes dopoldan sem bil na občnem zboru zveze društev upokojencev Slovenije, zelo množične organizacije, in trije govorniki so zelo ostro nastopili proti vsem privilegijem. Tudi moj program je bil v volilnem času v smeri, da ne bomo sprejemali privilegijev. Zavedam pa se odgovornosti in težavnosti dela poslanca, in vas še enkrat prosim, dajmo to vgraditi v skladu z novim predlogom pokojninskega in invalidskega zavarovanja, in verjemite mi, da bomo našli rešitve, ki bodo v perspektivi tudi za poslance zadovoljive in ne naredimo napake, kot jo je prejšnji državni zbor tik pred koncem mandata, sprejel določene zakone, ki jih je ustavno sodišče razveljavilo.
Hvala za vašo pozornost.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala za vašo razpravo. Ali želi še kdo besedo? Replika? Gospod Feri Horvat.
FRANC (FERI) HORVAT: Repliciram zato, ker je nekaj netočnega kolega Kebrič rekel. Da ne bo nesporazuma. Zakona oziroma določbe, ki jo je ustavno sodišče razveljavilo, ni sprejel državni zbor v prejšnjem mandatu, ampak v predprejšnjem. Celo to se je zgodilo, da tisti, ki smo kandidirali na osnovi tistega zakona, so se potem pogoji dejansko poslabšali - ne rečem, da to ni prav ali da morajo biti taki, kot so bili, zapisani. Vendar je to podobno, kot da bi objavili razpis za poslovodni organ, za člana uprave ali za nekoga drugega in po razpisu razveljavili pogoje, ko se je nekdo prijavil. Tudi to ni korektno s tega vidika. Ampak s tem ne zagovarjam takega načina upokojevanja ali take pogoje, da se razumemo.
Sem za celovito reševanje in tudi zelo obžalujem, da vlada ni svoje odgovornosti opravila tudi do države in do državnega zbora in da ni predlagala celovite rešitve statusa poslancem. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ker ni več razprave, jo zaključujem. Prehajamo v okviru hitrega postopka na drugo obravnavo. Prehajamo na drugo obravnavo, razpravo in odločanje o posameznih členih predloga zakona.
Zboru predlagam, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ta sklep ne bo sprejet, če mu nasprotuje najmanj tretjina navzočih poslancev. Ugotavljamo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za predlog? (56 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Pregled amandmajev k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o poslancih ste prejeli dne 8.6.1999. Prav tako tudi dodatni pregled danes na klop, tako da imate oba dopisa oziroma pregled amandmajev pred seboj.
Imamo tri amandmaje za novi A1 člen. Prvega predlaga skupina poslancev s prvopodpisanim gospodom Mogetom. Matično delovno telo ga ne podpira. Drugega predlaga gospod Zoran Lešnik, matično delovno telo ga ne podpira. Tretjega predlaga komisija državnega zbora za volitve, imenovanja in administrativne zadeve.
Amandmaji se po svoji vsebini izključujejo, če bo sprejet amandma pod točko 1, sta potem ostala dva amandmaja brezpredmetna, če bo spet pod točko 2, amandma pod točko 3 brezpredmeten. Ali želi kdo besedo? Vlada se ni opredelila do nobenega vloženega amandmaja.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 1, ki se glasi - doda se novi A1 člen, ki se glasi: "Deseti člen se spremeni tako, da se glasi: poslanec ne sme biti hkrati član državnega sveta, niti ne sme opravljati druge funkcije ali dela v državnih organih. Poslanec tudi ne sme opravljati funkcije v organih lokalne skupnosti." Predlagatelj - skupina poslancev, gospod Moge - prvopodpisani. Delovno telo ga ne podpira. Ugotavljamo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo podpira prvi amandma za novi A1 člen? (21 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma za novi A1 člen, ki se glasi. Pred prvim členom se da nov člen, ki se glasi: A1. člen. V zakonu o poslancih se drugi stavek 10. člena spremeni tako, da se glasi: "Poslanec ne sme opravljati funkcij v organih lokalnih skupnosti." Predlagatelj - Lešnik Zoran. Delovno telo ga ne podpira. Ugotavljamo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo podpira amandma pod točko 2? (20 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 2 ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 3, ki se glasi - pred prvim členom se doda novi A1 člen, ki se glasi: "A1 člen." V 10. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: "Poslanec ne sme opravljati funkcije župana." Predlagatelj je komisija državnega zbora za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Ugotavljamo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo podpira amandma pod točko 3? (34 poslancev.) Je kdo proti? (20 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 3 sprejet.
To pomeni, da smo sprejeli novi A1 člen in ni potrebno, da o njemu ponovno glasujemo.
Za novi A2 člen imamo dva amandmaja. Prvega predlaga komisija državnega zbora za volitve, imenovanja in administrativne zadeve in drugega predlaga poslanska skupina SDS. Matično delovno telo ga podpira. Če je sprejet amandma pod točko 1, je amandma pod točko 2 brezpredmeten. Ali želi kdo besedo? (Nihče.)
Na glasovanje dajem amandma, ki ga predlaga komisija državnega zbora za volitve, imenovanja in administrativne zadeve - pod točko 1, za novi A2 člen. Ugotavljamo prisotnost! Svoj glas bo obrazložil gospod Partljič.
ANTON PARTLJIČ: Hočem povedati, da ne bom glasoval, zato ker nekaterih stvari preprosto ne razumem, ne da bi bil kakorkoli polemičen do tega predloga, ki je na videz ustrezen. Sicer mislim, da se to meni ne more zgoditi, ampak v principu bi vprašal naslednje: recimo, da je med nami večji pisatelj, kot sem jaz, in se odločijo v gledališču ponoviti, na primer, komedijo Moj ata socialistični kulak, in gre, recimo, stokrat znova čez oder - ali moram jaz po trideseti predstavi prepovedati, ker bi morda lahko dobil tantieme za več kot eno tretjino poslanske plače? Ali moram ustaviti nek umetniški dogodek? Ali pa, recimo, da sem nekoč naslikal sliko, ki jo hočejo sedaj prodati. Preprosto ne vem, kam taka stvar lahko gre in ali je teoretično upoštevana. Ali to tudi pomeni, da nek uspešen pisatelj v prihodnje ne more kandidirati?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Partljič torej ne bo podprl tega amandmaja.
ANTON PARTLJIČ: Ne, ne bom glasoval.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ne bo glasoval. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo podpira amandma pod točko 1, ki ga predlaga komisija? (38 poslancev.) Je kdo proti? (11 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 1 sprejet; s tem je postal amandma pod točko 2 brezpredmeten.
Prehajamo na odločanje o amandmaju za novi 2.a člen, ki ste ga danes prejeli v dopolnitvah pregleda amandmajev. Ta se glasi: V 20. členu se na koncu prvega odstavka doda besedilo "in vsem tistim institucijam, ki se financirajo iz javnih sredstev"; doda se nov tretji odstavek, ki se glasi: "Vsako poslansko pobudo mora naslovnik še posebej skrbno proučiti in pobudnika pismeno obvestiti o aktivnostih in ukrepih, ki so bili upoštevani in bodo sprejeti na razrešitvi pobude." Delovno telo se do tega amandmaja ni opredelilo. Gospod Lavrinc ima besedo.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala za besedo. Tega amandmaja, čeprav je na prvi pogled zelo "kupljiv", ne bom podprl, pa bom povedal, zakaj ne. Sedanji koncept poslanskih vprašanj je, da naj bi se ta postavljala vladi. Torej vlada je tisto, po ustavi, izvršilno telo, ki vse te stvari na izvršilnem področju regira, mi smo vis a vis vladi lahko nekaj. V tem primeru pa pravzaprav mi svojo vlogo širimo na, da tako rečem, izvršilno vejo oblasti. Zato mislim, da je tudi sicer malo diskutabilno. Tako je moje mnenje, odločite se pa sami, seveda, ker navsezadnje, če bo kdo kako drugače mislil, bomo lahko to tudi še popravljali.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ali želi še kdo besedo? Gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. To je res, kar je sedajle povedal gospod Lavrinc. Samo mislim, če bi sprejeli to dopolnilo, bi si nekako mogoče tudi razširili horizont našega dela in bi tudi mogoče imeli več ugleda ali pa več moči, tudi na posamezne institucije, postavljati določena vprašanja, določene pobude in bi mogoče tudi sama informacija in sama akcija reševanja določenega problema stekla hitreje kot zdajle, ko vse skupaj gre najprej prek državnega zbora na vlado in potem po drugi liniji naprej. Jaz mislim, da ne bi storili nobene napake, če bi si vzeli to pravico, da bi razširili obseg svojega dela. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Na glasovanje dajem torej amandma, ki sem ga prej prebral, za novi 2.a člen. Predlagatelj je poslanska skupina socialdemokratov. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (12 poslancev.) Je kdo proti? (38 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Za novi 2.b člen je predlagatelj amandmaja poslanska skupina... Proceduralno? Proceduralni predlog ima gospod Kelemina. Rešili smo zaplet, tako da smo glasovali torej o celotnem amandmaju, kot je bil predlagan, tako da smo zdaj pri glasovanju o amandmaju za novi 2.b člen predlagatelja poslanske skupine socialdemokratov. Delovno telo ga podpira. "Poslanec državnega zbora ni kazensko odgovoren za mnenje ali glas, ki ga je izrekel v času opravljanja funkcije poslanca in če je povezano z delom v državnem zboru Republike Slovenije ali njegovih delovnih telesih." Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (25 poslancev.) Je kdo proti? (23 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju za novi 2.c člen. Poslanska skupina socialdemokratov je predlagatelj, delovno telo ga ne podpira. Govori o koeficientih. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za amandma za novi 2.c člen? (6 poslancev.) Je kdo proti? (43 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Za novi 2.č člen je predlagatelj amandmaja poslanska skupina socialdemokratov. Črta se alinea, ki se glasi: "Regres za letni dopust". Matično delovno telo tega amandmaja ne podpira. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za amandma za novi 2.č člen? (8 poslancev.) Je kdo proti? (38 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju za novi 2.d člen. Predlagatelj poslanska skupina je socialdemokratov. Matično delovno telo ga podpira. Za prvim odstavkom 34. člena se doda novi drugi odstavek, ki se glasi: "Vsakemu poslancu pripada najmanj po en strokovni sodelavec". Ali želi kdo besedo? Gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. To je dejansko v tistem kontekstu, o katerem sem prej govoril. Mislim, da poznate delo nemških poslancev in veste, da imajo oni bistveno večjo strokovno pomoč, kot jo imamo naši poslanci in bistveno manj zakonov sprejemajo, kot jih sprejemamo mi. Pri takem tempu, pri takem obsegu dela, ki ga imamo mi, dejansko težko sami opravimo vse delo in bi bilo prav, da bi imeli več strokovnih delavcev, ki bi se preoblikovali iz državnega zbora v pomoč poslancem. Trdno sem prepričan, da je reorganizacijo državnega zbora potrebno narediti in dati poslancem možnost, da bodo lahko bolj aktivno delali.
Predstavljam si tako, da bi se potem formirala skupina treh, štirih poslancev, ki bi si nekako izbrala posamezno skupino določenih strokovnjakov, ki bi v skupini nekako skupno delali, treh, štirih, ki bi imeli tudi skupen prostor. To, kar se dogaja v tem državnem zboru, da smo poslanci razmetani po celi hiši in ne moreš do drugega priti, saj imamo instrumente za komunikacijo, vendar to ni spregovorjena beseda konkretno kolegu čez mizo.
Ti strokovni sodelavci in ti poslanci kot ena skupina bi morali delovati skupaj v enem prostoru. To je približen sistem ameriškega pisarniškega poslovanja, to si jaz predstavljam. Nekoč sem delal pri gradnji nuklearne elektrarne Krško in vam lahko povem tukaj, da smo mi takrat tudi delali kot izvajalci in smo imeli vsak svojo pisarno, šefi gradbišč, objektov in tako naprej ali pa sva bila dva, trije v eni pisarni. Ko so prišli v tisto isto barako Američani, so vse predelne stene zmetali ven. Za šefa so postavili stekleno steno, notri na gosto mize in notri 50 strokovnjakov, vsakega za posamezno področje. Šefa za stekleno steno in je gledal, kaj delajo. Nihče ni nikogar zafrkaval, ampak kaj je bilo: koordinacija, korespondenca, papirji, elektronika, računalniki, to je funkcioniralo.
Tako kot se nam tukaj dogaja, da ne moreš priti do svojega kolega oziroma izgubiš 10 minut, predno prideš do njega in do strokovnega sodelavca. Tako se ne dela. To ni sodobna organizacija poslovanja in prosil bi, če to podprete in se potem tudi v naslednjem mandatu pristopi k reorganizaciji državnega zbora in tudi večji moči in vlogi poslanca v tej državi. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem predlog amandmaja za novi 2.d člen, katerega predlagatelj je poslanska skupina socialdemokratov. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za tak amandma? (22 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
K 4. členu imamo amandma, ki se glasi: Poslanska skupina socialdemokratov je predlagala, da se 37. člen spremeni tako, da se glasi: "Poslanec, ki mu je prenehal mandat v državnem zboru in se ne more zaposliti po redni poti, ima pravico, da se mu najpozneje v roku enega leta po prenehanju mandata zagotovi ustrezna služba v državni upravi ali drugih državnih institucijah, primerno njegovi izobrazbi in delovnim izkušnjam, na način, ki ga predpiše vlada Republike Slovenije v roku 60 dni po uveljavitvi tega zakona." Ta amandma je danes v dopolnjenem pregledu amandmajev. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (16 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem 4. člen. Ugotovimo prisotnost! Če ne bomo glasovali o členu, tudi člena ne bo. (61 prisotnih.)
Kdo je za 4. člen? (52 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
K 6. členu imamo tri amandmaje. Prvega predlaga poslanska skupina SKD, ki pa je pravkar umaknjen. K 6. členu sta vložena dva amandmaja. Pod točko 2 ga predlaga komisija državnega zbora za volitve, imenovanja in administrativne zadeve; pod točko 3 je amandma, ki ga predlaga poslanska skupina socialdemokratov (ta amandma nima podpore matičnega delovnega telesa). Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2, katerega predlagatelj je komisija državnega zbora za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Če bo sprejet ta amandma, bo amandma pod točko 3 postal brezpredmeten. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo podpira amandma pod točko 2? (38 poslancev.) Je kdo proti? (12 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 2 sprejet. S tem smo v celoti spremenili 6. člen.
Smo pri 7. členu. Ali je to tisti amandma, ki ga je gospod Lavrinc pisno umaknil? Ne. Amandma k 7. členu je predlagal poslanec gospod Lavrinc. Poslancu se v primeru iz prejšnjega odstavka pokojnina odmeri v višini pokojninske osnove, ki velja za predčasno pokojnino po tem zakonu. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 7. členu? (40 poslancev.) Kdo je proti? (8 poslancev.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 7. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za dopolnjeni 7. člen? (37 poslancev.) Kdo je proti? (8 poslancev.)
Člen 7 je sprejet.
K 11. členu imamo amandma, ki se glasi: Člen se črta. Predlagatelj je komisija. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem amandma k 11. členu. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (47 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Amandma je sprejet. Enajsti člen smo črtali.
Imamo amandmaje za novi 11.a člen in za 11.b člen. Amandmaje za novi 11.a in 11.b člen ... Amandma po št. 1 predlaga komisija državnega zbora za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. O vsebini za pod točko 2 je državni zbor o amandmajih že odločal in ga ni sprejel. Tako je amandma pod točko 2 brezpredmeten. Ali želi kdo besedo amandmaju za novi 11.a člen? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za amandma za novi 11a. člen? (46 poslancev.) Kdo je proti? (10 poslancev.)
Amandma za novi 11.a člen je bil sprejet.
Sedaj pa dajem v razpravo amandma za novi 11.b člen. Ta člen se glasi: Pravice poslanca po prenehanju mandata, ki izhajajo iz določil tega zakona, ne izključujejo pravic, ki izhajajo iz določil drugih zakonov. Predlagatelj je komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za amandma za 11.b člen? (48 poslancev.) Kdo je proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da smo sprejeli amandma in s tem tudi novi 11.b člen.
V razpravo dajem člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo besedo? (Nihče.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotavljamo prisotnost!
Svoj glas bo obrazložil gospod Jakič, prosim.
ROMAN JAKIČ: Gospod predsednik, spoštovane kolegice, spoštovani kolegi. Rad bi obrazložil svoj glas ob glasovanju o zakonu v celoti. Naj na začetku povem, da bom glasoval ... (Medsebojno pogovarjanje.) Sem vprašal predsedujočega, pa je rekel, da je že.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Jakič, očitno je tukaj nekoliko višja temperatura. Sem dal na glasovanje člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji.
ROMAN JAKIČ: Bom počakal.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Potem pride še neka faza vmes, potem se šele glasuje o zakonu v celoti.
Ker ni razprave, dajem na glasovanje člene, preostale člene, saj jih ni veliko, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotavljamo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za te preostale člene? (49 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da smo sprejeli preostale člene.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih. Razpravljati in glasovati moramo o naslovu zakona. Ali želi kdo razpravljati o naslovu zakona? (Nihče.) Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za naslov? (51 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da smo sprejeli naslov zakona.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ura je 19.00. Mislim, da ni nobene potrebe, da bi, bomo pač v skladu z našo proceduro in tudi poslovniškimi določbami obravnavali tudi to zakonsko materijo. Ugotavljam, da so bili k predlogu zakona v drugi obravnavi sprejeti amandmaji k več členom zakona. Preden bom vprašal kvalificirane predlagatelje, če želijo vložiti amandmaje k tem členom, ima proceduralni predlog gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. Mislim, da ni potrebno, jaz sem mogoče malo prehitel. Želimo seveda vložiti amandmaje amandmaje v tretjo obravnavo in bi prosil, da se ta zadeva potem obravnava v primernem času v nadaljevanju.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Še kdo od predlagateljev želi vložiti amandmaje? Zaključujem torej današnjo sejo, prekinjam to točko dnevnega reda, jutri nadaljujemo z njo, s to točko, ob 14.00 uri. Nato sledi 22. točka, to je predlog zakona o izdaji obveznic za plačilo odškodnine po 145. členu zakona o izvrševanju kazenskih sankcij in po dnevnem redu dalje. Hvala lepa in lahko noč.
(SEJA JE BILA PREKINJENA DNE 8.6.1999 OB 19.03 URI.)