Sejo je vodil Andrej Gerenčer, podpredsednik Državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.15 uri.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Spoštovane poslanke in poslanci! Vabim vas, da pridete v dvorano, da bi začeli z delom.
Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 4. seje Državnega zbora Republike Slovenije. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Igor Bavčar, Jelko Kacin, Franc Potočnik od 11.00 ure naprej, Džuban Geza od 11.00 ure naprej in dr. Franc Zagožen od 11.00 ure dalje.
Prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani. (44 prisotnih.) Ni zadosti. Odbori še zasedajo, očitno, in še niso končali. Vseeno pozivamo, da odbori končajo z delom in pridejo v dvorano. Potrebujemo še enega poslanca, da bi lahko začeli.
Ugotovimo sklepčnost! Ugotavljam, da je navzočih 49 poslank in poslancev. Tako je zbor sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem vabil predstavnike Vlade Republike Slovenije in vse lepo pozdravljam! Današnje zasedanje bomo nadaljevali z obravnavo zakonov iz gospodarskega paketa in sicer s 7. točko, to je predlogom zakona o spremembi zakona o davku na izplačane plače, nato pa z 8. točko, to je predlogom zakona o posebnem davku od cestnih motornih vozil, ter po tem vrstnem redu tudi dalje.
Še eno opozorilo: poslanec mag. Janez Kopač je ob zaključku prejšnjega nadaljevanja seje podal predlog, da zbor najprej obravnava 8. točko in šele nato 7. točko dnevnega reda. Minister za finance, mag. Mitja Gaspari, temu predlogu ni nasprotoval. To se pravi, da bi najprej obravnavali 8. točko - motorna vozila - in se potem vrnili nazaj na davek na plače.
Ta predlog dajem na glasovanje, torej, da zamenjamo 7. in 8. točko dnevnega reda. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Proceduralno ima dr. Ribičič. Prosim.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Imam proceduralni predlog. Spoštovane kolegice in kolegi! Pri tem se sklicujem na ustavno določbo, da so poslanci predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila. In v zvezi s tem opozarjam, da iz ustavne ureditve in poslovniške ureditve izhaja dolžnost poslancev, da sodelujejo pri delu Državnega zbora in izražam nestrinjanje z vsemi tistimi, ki v javnosti širijo teorije, kako so lahko poslanci nekaznovano odsotni s seje Državnega zbora. Tako imenovana obstrukcija, ki jo naš poslovnik resnično pozna, je izrecno omejena samo na posamezno točko dnevnega reda, in pravi tako, da je opravičena odsotnost zaradi napovedane in obrazložene odsotnosti vseh članov poslanske skupine, katere član je poslanec, ki pri obravnavi posamezne točke dnevnega reda.
Mi smo soočeni z obstrukcijo poslanske skupine Socialdemokratske stranke v nasprotju z navedenimi ustavnimi določbami. Mislim, da nihče, kot piše naša ustava, tudi ne posamezna politična stranka, ne more siliti poslance, da delajo v nasprotju z ustavo in poslovnikom. In moj predlog je; seveda ta obstrukcija pa sega, kot veste sedaj, ne samo na neudeležbo na sejo Državnega zbora, ampak tudi na neudeležbo v delovnih telesih - danes v poslovniški komisiji, celo niso sodelovali pri lastnem predlogu, ki so ga vložili za spremembo poslovnika, celo odlagajo kot predsedniki delovnih teles neke seje z obrazložitvijo, da ne sodelujejo pri delu Državnega zbora. To je v nasprotju z ustavno in poslovniško ureditivijo in moj predlog, proceduralni, je naslednji. Predlagam, da Državni zbor pozove poslance Socialdemokratske stranke, da prekinejo z obstrukcijo, ki ni skladna z ustavno in poslovniško ureditvijo in prosim predsedujočega, če da lahko ta sklep na glasovanje.
In samo še en stavek v obrazložitev. Seveda jaz kot opozicijski poslanec, sem zelo zainteresiran, da bi ta sklep bil sprejet, in da bi ga kolegi Socialdemokratske stranke tudi upoštevali, ker gre za zelo usodne zadeve, ki so na dnevnem redu, kjer bi morala biti opozicija v polni sestavi prisotna. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa dr. Ribičič. Želi kdo o tem razpravljati?
Gospod Demšar. Sicer ni razprave, ampak dajem besedo gospodu Demšarju vseeno, da... Ni razprave. Tudi sam se pridružujem pozivu dr. Ribičiča, da kolege pozovemo, vendar je to stvar kolegija, in bomo potem tam obravnavali. Upam pa, da bodo poziv gospoda Ribičiča naši kolegi tudi dobronamerno sprejeli.
O tem ne moremo glasovati gospod Ribičič, ampak poziv, vaš, in tudi mislim, da večina tukaj, bo prišel do Socialdemokratov. Dobro.
Prehajamo torej na 8. TOČKO DNEVNEGA REDA - prosim? Proceduralno? Prosim.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa za besedo. Samo eno proceduralno vprašanje bi rad zastavil. Kar se je do danes dogajalo, se je dogajalo prejšnje mesece in se bo očitno dogajalo še naprej. Zanima me - prebral bom najprej 151. člen poslovnika, ki glasi: "Seje delovnega telesa ni mogoče sklicati v času, ki je predviden za sejo Državnega zbora oziroma ko ta poteka, razen kadar Državni zbor med svojo sejo zahteva mnenje delovnega telesa." Pa prosim, če ta člen še velja, glede na to, da se v zadnjem času odvijajo stvari tako hitro, da se jih ne da niti spremljati - če še ta velja ali ne velja več? Ker to se je dogajalo danes, se je dogajalo prejšnji teden in se bo očitno dogajalo tudi naprej. In tudi ob 10.00 uri, ko naj bi začela seja Državnega zbora, je kar nekaj kolegov manjkalo, ker so bili na sejah delovnega telesa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Torej, kadar je seja Državnega zbora, se normalno ne morejo sestati delovna telesa. Danes smo imeli tudi kolegij predsednika Državnega zbora, kjer je gospod Mozetič na to stvar opozoril, in dogovorili se bomo v naslednjih dneh, kako bi bolj praktično in tudi korektno izpeljali naše delo, da bi lahko Državni zbor normalno delal. Hvala lepa za opozorilo, gospod Mozetič.
Torej prehajamo na 8. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O POSEBNEM DAVKU OD CESTNIH MOTORNIH VOZIL, gre za hitri postopek.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval tudi Odbor za finance in monetarno politiko, kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora o predlogu zakona. Janez Kopač, prosim.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Odbor je predlog zakona obravnaval dvakrat; najprej koncem aprila, ko se je opredeljeval do - pardon, trikrat! - najprej je opravil neke vrste splošno razpravo, potem je naslednjič vlagal sam svoje amandmaje, in tretjič se je do tega opredeljeval danes zjutraj, ko se je opredeljeval do na novo vloženih amandmajev, ki so jih vložili poslanci, gospod Sovič, gospod Jelinčič in gospod Možgan. Opredelitve do amandmajev odbora so torej znane. Odbor je sam vložil več amandmajev, nekateri od teh tudi vsebinsko posegajo v sam zakon.
Pri tem naj opozorim na amandma, ki govori o višini te davčne obremenitve, kjer smo kot odbor povzeli v svojem amandmaju predlog rešitve, kot jo je predlagal gospod Sovič; torej, da se od povprečne porabe pri avtomobilih z bencinskim motorjem odšteva 5 litrov, pri motorjih na plinsko olje pa 4 litre, in se preostanek zmnoži s številko 2 oziroma s količnikom 2, ne pa 2 in pol, kot je predlagala vlada - količnik 2 je predlagal gospod Sovič. To je zdaj sestavni del amandmaja odbora k 7. členu.
Prav tako smo predlagali, da se zgornja meja obdavčitve, ki jo je vlada predlagala pri 14%, dvigne na 16%, in se na ta način avtomobile nižjega cenovnega razreda razbremeni in se delno nadomesti ta razbremenitev, delno, ne v celoti, z nekoliko povišano stopnjo pri potratnejših avtomobilih višjega cenovnega razreda, delno pa izpad ostane nepokrit.
Drugi vsebinski amandma odbora, na katerega kaže posebej opozoriti, je amandma, ki odgovarja na pripombe podjetja Revoz iz Novega mesta, ki ste jih dobili tudi razmnožene v obliki pisna predsedniku Državnega zbora, in ta pripomba se je nanašala na to, kaj vse sodi v davčno osnovo. Odvisni stroški so z amandmajem odbora črtani iz davčne osnove in je na ta način po našem mnenju izenačen cenovni položaj domačih proizvajalcev oziroma domačega proizvajalca in uvoženih avtomobilov, kar prej temu ni bilo tako, ampak je bila davčna osnova verjetno pomotoma narejena tako, da je bila nekoliko neugodnejša za domačega proizvajalca. To sta dva vsebinska amandmaja odbora. Vrsto drugih amandmajev je pravno tehničnega ali redakcijskega značaja in jih posebej ne bom predstavljal. Odbor je podprl tudi včeraj vloženi amandma vlade, da se predlog zakona uveljavi s 1.7. letos in ne takoj po objavi v uradnem listu. Ni pa podprl drugih amandmajev, ki so govorili o kasnejši uveljavitvi; no ta drugi pravzaprav, ki je bistveno vsebinsko drugačen, je samo amandma gospoda Soviča, ki predvideva postopno uveljavitev skozi naslednji dve leti.
Odbor je delno povzel amandma gospoda Jelinčiča k 3. členu, ne v celoti, delno pa. Odbor je podprl prvega od dveh amandmajev gospoda Možgana, po katerem se davka ne plačuje tudi od vozil, ki so oproščena plačila davka od prometa proizvodov po 14. točki 18. člena zakona o prometnem davku, ne samo od že po vladnem predlogu oproščenih proizvodov po četrti in 6. točki 18. člena. Torej gospod Možgan je predlagal, da se oprosti tudi invalide kot fizične osebe. Odbor je to podprl. Drugih opredelitev mislim, da mi ni potrebno posebej predstavljati, ker so pravzaprav v glavnem povezane s temi glavnimi vsebinskimi dilemami, ki sem jih predstavil ravnokar.
Na drugi od teh treh sej odbora, na kateri se je odbor opredeljeval do tega predloga zakona, smo glasovali seveda tudi o predlogu zakona v celoti in je izid glasovanja bil 6:6, kar pomeni, da moram formalno tukaj seveda korektno predstaviti mnenje odbora, da torej odbor ne podpira tega predloga zakona, čeprav sem sam v nekolikšni zagati, ker je odbor pa vložil celo vrsto amandmajev na predlog zakona in torej ga poskušal dejavno preoblikovati. Izid glasovanja je pač takrat glede na zasedbo na seji odbora bil, kakršen je bil, in drugega tukaj sporočiti v imenu odbora ne morem.
Predlagam, skratka, da torej podprete amandmaje odbora, in v imenu odbora moram tudi reči, da pač predlagam, da sledite sugestiji odbora v zvezi s predlogom zakona. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstaniki poslanskih skupin? Gospod Jelinčič. (Vprašanje iz klopi: Kdaj bomo dobili pregled amandmajev?) Odgovor: tekom razprave bo, smo že - pripravljajo.
ZMAGO JELINČIČ: Lep dober dan in hvala lepa za besedo! Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke še vedno sodi, da ta zakon ni ne vem kako dober oziroma da je slab, in da naj bi ga Državni zbor zavrnil. Verjetno pa do tega ne bo prišlo in to je tudi razlog, zakaj smo tudi mi vložili določene amandmaje. In prepričan sem, da je iz istega razloga tudi odbor sprejel določene amandmaje, ker je prepričan, da zakon navkljub temu, da na odboru ni dobil podpore, da bo šel skozi, pač po tem načinu glasovanja.
Še vedno mislim, da zakon ni v skladu z evropskimi izhodišči in da v bistvu gasi gozdni požar s kanglico za vodo. Mislim, da finančna sredstva, ki bodo pritekla zaradi tega zakona v državno blagajno, bodo pravzaprav majhna, bistveno manjša, kot bi kdo mislil, s tem, da se bodo še zmanjševala. Zato še vedno sodimo, da bi bilo bistveno bolje pripraviti zakon o eko taksi, o ekološki taksi, ki bi jo plačevali vsi avtomobilisti, s tem seveda, da bi bili tisti, ki bolj ogrožajo ekološko okolje, bolj kaznovani oziroma bi plačevali večje pristojbine. Na ta način proizvodnja oziroma prodaja novih avtomobilov ne bi upadla oziroma upadala, kar je posledica tega zakona, oziroma kar bo posledica tega zakona, kar pa zopet pomeni, da bo prišlo v državno blagajno manj denarja. No, ampak navkljub temu, da smo mi proti, mislim, da zakon pač bo šel skozi in pri amandmajih se bomo odločali za tiste in glasovali za tiste amandmaje, za katere sodimo, da so smiselni in pametni.
Kar se tiče pa amandmajev, ki jih je vložila Slovenska nacionalna stranka, pa kar povem, da amandma k 11. členu, ki je v pregledu amandmajev pod 2. točko k 11. členu, umikamo že zdaj, kajti vlada je pripravila amandma, da začne zakon veljati s 1.7., kar pomeni, da če bo ta zakon vseeno sprejet, bo čas za prilagoditev malo daljši. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Jelinčič. Besedo ima predstavnik poslanske skupine SKD, Henigman. Izvolite, gospod Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani gospod podpredsenik, kolegice poslanke in poslanci. Slovenski krščanski demokrati zakona o dodatni obdavčitvi novih avtomobilov ne podpiramo. To smo povedali tudi ob sprejemanju dnevnega reda in ni nikakršnih zadržkov oziroma sprememb, da bi svoje mnenje oziroma stališče k tem zakonu spremenili.
Odbor za finance, tako kot je povedal predsednik tega odbora, vendar nekako medlo in mimogrede nazadnje, je ta predlog zakona zavrnil. Glasovanje v odboru je bilo 6:6. Gotovo so člani odbora ocenili, takrat, ko so glasovali, vsaj mi v poslanski skupini SKD smo, da ta zakon ne pripravlja nikakršno sistemsko rešitev v tako imenovanem gospodarskem paketu, ki nam ga je ponudila vlada in zato ne sodi po hitrem postopku v sprejemanje v Državnem zboru. Res je, da je bila po našem mnenju grobo kršena procedura, da smo začeli sprejemati amandmaje, ne glede na to, da se nismo naprej opredelili o tem, ali je zakon dobra osnova za nadaljnjo razpravo. Potem ko smo prišli do sedmega, osmega amandmaja, smo se vendarle opredelili do tega in smo zakon v celoti zavrnili. Zato je vsako slepomišenje oziroma razpravljanje na temo mi zakona ne podpiramo, bomo pa podprli določene amandmaje, ki izboljšuje zakonsko materijo nekoliko, bom rekel temu licemirsko. Zakon ne prispeva k sistemskemu reševanju gospodarstva v Sloveniji, ne prispeva k boljšemu pobiranju davkov in prispevkov oziroma k sistemskemu polnjenju proračuna, za kar je ta zakon namenjen, ampak jemlje tam, kjer je najlažje jemati. Znana nam je in razumljiva poteza vlade, da se obdavčujejo plače, ker plače je pač treba izplačevati, da se obdavčuje, da se dodaja davek na plače in tako je seveda najlažje tudi obdavčiti avto, ki ga povprečna slovenska družina kupi iz prihrankov. In to tisti avto nižjega kakovostnega razreda oziroma nižjega razreda, kjer pač ni treba imeti za to usposobljene davčne službe, ni treba predlagati boljših načinov izterjave davkov tam, kjer ti so oziroma tam kjer finančna situacija to omogoča, ampak enostavno predpišemo, celo v Državnem zboru, s tem, da bodo poslanci pokimali, dodatno obdavčitev na avtomobile. In to seveda na nove avtomobile, hkrati pa obrazlagamo, da je to prispevek k ekologiji oziroma da tako uvajamo ekološki davek. Ne bom ponavljal, da je to nesistemsko, neevropske in da je sploh vprašljivo, koliko ta davek vpliva na izboljšavo gospodarske situacije v avtomobilski industriji pa tudi v vseh tistih industrijskih panogah, ki so povezani s proizvodno industrijo v Sloveniji.
V tem smislu poslanska skupina SKD ta zakon ne bo podrla. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Besedo ima gospod Sovič v imenu poslanske skupine Združene liste Socialnih demokratov.
BORIS SOVIČ: Hvala za besedo. Moje ime je Boris Sovič in sem iz poslanske skupine Združene liste, kot verjetno večina spoštovanih kolegic in kolegov tudi ve. Rad bi povedal, da v imenu naše poslanske skupine sodimo, da je zelo smiselno podpreti predlog matičnega odbora. Matični odbor je, kot veste, predlagal, da se zavrne obravnava tega zakona. Tudi mi mislimo, da je vrsta razlogov za to, da se ta tekst zavrne, ker ta tekst ni pripravljen, po naši presoji, celovito. Ta tekst ima možne posledice, ki so drugačne od predvidenih in je v nasprotju s tem, kar ves čas trdimo, in sicer, da bi teksti, ki prihajajo v ta državni zbor, morali imeti tudi zelo jasne klavzule o tem, ali so kompatibilni z evropsko zakonodajo ali ne. Ta tekst tega nima. Mi smo že kar nekajkrat sprejemali dogovore o tem, da ne bomo obravnavali tekstov, ki nimajo eksplicitnih klavzul o tem.
Mi mislimo, da bi bilo na področju avtomobilov potrebno celovito vprašanje rešiti, sedaj pa imamo na nek način tukaj zmedo. Kar trije ukrepi posegajo na posreden ali neposreden način na to področje, vsaj trije. Vi veste, da že imamo davek, ki je odvisen od prostornine, veste da je bila pred približno letom ali manj sprejeta ekološka taksa in sedaj prihaja že tretji davek, ki spet posega na isto področje. Seveda je razumljivo, da predlagatelj išče rešitve za izpade sredstev v proračunu, vendar bi bilo nujno, da bi pri tem na nek način upošteval konsistentnost in skladnost s cilji, ki so na drugih področjih. Ta zakon bo brez dvoma, če bo sprejet, zavrl obnovo avtomobilskega parka. Vi pa veste, da v enem delu slovenski avtomobilski park ne respektira v celoti vseh okoljevarstvenih pa tudi varnostnih zahtev, ki se danes pojavljajo. Vi veste, da je en del tega parka po poreklu iz nekdanje skupne države in ta del avtoparka nujno zahteva zamenjavo. Tak zakon lahko povzroči, da si bodo bogatejši lahko privoščili dražje avtomobile in novejše, medtem ko bodo drugi obsojeni na to, da bodo pokupili tiste rabljene avtomobile, ki jih bodo bogatejši dali na razpolago. Ta zakon bo na nek način pospešil trgovino z rabljenimi vozili. Nisem prepričan, da je to bila intenca predlagatelja. Sedanje rešitve ne spodbujajo učinkovitosti, predvsem pa ta zakon lahko povzroči tržno zmedo. Jaz sem globoko prepričan, da bi vlada s svojimi predlogi v parlamentu, morala spodbujati takšne rešitve, ki bi spodbujale tržni red, ki bi spodbujale neko normalizacijo tržnih razmer, ne pa rešitve, ki na nek način zahtevajo, ali kar stimulirajo kupce, v ad hoc ravnanje, v ravnanje, ki na nek način povzroča zmedo na tržišču, ki povzroča oscilacije, negotovost in s tega vidika poslabšuje možnosti poslovne strukture na tem področju.
Ta zakon ima tudi nekaj nerazumnih rešitev. Med njimi je omejitev na 14%. Nikjer ni razumnega razloga zakaj ta omejitev. Ta omejitev lahko povzroči edino to, da bodo posamezni avtomobili, ki so iz čisto drugačnih vrednostnih razredov, imeli enake obdavčitve na koncu. Na primer volksvagen vento, ki je avto srednjega razreda, bo imel enak procent kot ferrari 456. Če je to namen predlagatelja, potem naj to tudi pove. Seveda je jasno, da je ferrari 456 dražji od venta, vendar strukturno gledano, delež davka v ceni vozila bo tam manjši. Na ta način ta zakon spodbuja neracionalno ureditev. Zato se nam zdi zelo smiselno, da bi ta zakon v svojih določilih takšno opredelitev, da se omeji ta višina davka na 14%, seveda izpustil, torej da te omejitve preprosto ne bi bile na ta način postavljene kot sedaj.
Ključni problem tega zakona, cenjene dame in spoštovani, je v tem, da sicer govori o porabi, vendar te porabe nikjer ne definira. Ta zakon govori ves čas o porabi goriva, ne govori pa in ne sklicuje se pa na nobeno normo, ki pove, na kakšen način se bo ta poraba goriva pravzaprav merila. Vi veste, da imamo danes v Evropi dve prepoznavni metodi za merjenje porabe goriva. Ena je takoimenovana ECE norma - "economic commission for Europe", to je norma, ki jo je predlagala Organizacija združenih narodov in druga norma, ki zdaj v zadnjem času prihaja, je norma Evropske zveze - EIS. Ta druga norma je ostrejša in če ne bomo teh stvari definirali, jasno povedali, za katere norme gre, se lahko zgodi, da bo vozilo, ki je bilo izmerjeno po normi ECE, imelo nižjo porabo kot vozilo, ki je bilo izmerjeno po normi EC, čeprav gre za isto vozilo zato, ker je norma EC blažja. Predlagatelj se sklicuje, vsaj ministra smo slišali, na prakso v Republiki Avstriji, ki je tak zakon uvedla. Ampak gospodje in dame, če ste ta zakon iz Avstrije prepisali, potem ta zakon korektno prepišite. Avstrijski zakon zelo natančno definira smernico Evropske zveze, na osnovi katere se meri poraba. Neodgovorno in neresno je prihajati v parlament z zakonom, ki govori o porabi in ne definirati porabe. Ta zakon ima tudi nekaj tehničnih pomanjkljivosti. Mislim, da bo to primer zakona, kako naj se ne napiše. Ta zakon ne definira niti tega, kaj se bo zgodilo v primeru, če bo kakšno vozilo imelo porabo nižjo od 4 oziroma 5 litrov. Kot moj spoštovani profesor matematike ve in mislim, da tudi mnogi drugi v tem parlamentu - v to sploh ne dvomim, iz matematike se to vsi spomnimo - če bo poraba manjša, potem bi se znalo zgoditi, da bi bila vrednost te davčne stopnje negativna in vljudno sprašujem spoštovane predstavnike vlade, ali bodo v tem primeru vračali ta davek občanom, ki bodo kupili takšne avtomobile.
Lepo prosim! Če že pripravljate tak zakon, pripravite ga na korekten način. Mislim, da vsi razlogi govorijo za to, da ta zakon ne kaže sprejeti, obratno, celo tako je, da bi konsistentno z vsem tem, za kar se sicer prizadevamo, narekovala, da bi ta zakon v celoti umaknili iz procedure in vljudno zaprosili vlado, da nam pripravi zakon, ki bo ustrezal sodobnim zahtevam. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Sovič. Želi še katera od poslanskih skupin besedo? (Ne.) Potem dajem besedo poslankam in poslancem. Gospod Pungartnik.
CIRIL METOD PUNGARTNIK: Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci! Takoj bom rekel, da za ta zakon ne bom glasoval in podpiral bom tiste, ki pravijo, da je treba to umakniti. Dobro razumem, da država rabi denar. Samo da prideš s takim zakonom po ta denar, se pa skoraj bedasto počutim kot človek. Če je to davek na motorna vozila, potem naj se preprosto stopnja poveča, lahko zaradi mene tudi progresivno. Ne moremo pa ob tem zakonu govoriti o ekologiji in pisati v obrazložitev tole: "Vlada meni, da je potrebno zastavljeno politiko varčevanja tudi na tem področju omejevati nabavo avtomobilov, ki porabijo sorazmerno več pogonskih goriv. Na ta način se bo pospeševala prodaja osebnih avtomobilov z manjšo porabo ter s tem tudi posredno izboljševalo okolje." Dajte no, saj to je čista... Mene hoče nekdo prepričati v nekaj, kar ni res.
Množica ljudi je, ki ima avtomobil tudi malo iz prestiža. Marsikdo ima srednji razred avtomobila, ko mu dohodki pravzaprav ne dopuščajo. Pa gre enkrat na teden ali pa enkrat na mesec se nekam zapelje, na leto naredi par tisoč kilometrov; drug ima pa avto, ki rabi sicer manj, ampak se vsak dan vozi, dan na dan, in porabi goriva desetkrat več, ker naredi 30.000 kilometrov na leto in tako naprej. Če gre za ekologijo, potem dajmo reči bobu bob! In obdavčimo dodatno goriva. Vse tiste, ki v prometu rabijo gorivo! Baje je izračunano, da 10-odstotna podražitev naftnih derivatov povzroči približno 1-odstotno inflacije. Se pravi, 1-odstotna podražitev goriva bo državi mnogo več prinesla kot tole barantanje tukaj. In to ni utemeljen zakon! Najmanj pa to, kar je že itak tudi v amandmajih, da bomo potem davek zaračunavali na davek - ali me razumete? To je nekako čudna zadeva. In jaz bom proti temu zakonu, ker smatram, da država primanjkljaj, ki ga ima, lahko bolj elegantno, bolj na enostaven način pokasira na tistih segmentih, ki jih že ima v rokah; najmanj pa, da je tu davek odnosno nekaj naravnano v zvezi z ekologijo - to je pa čista izmišljotina, ki nima resne osnove. Torej, meni je žal, če bo naša poslanska skupina drugače, ampak jaz se bom tako odločil. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Pungartnik. Prosim malo miru in delovnega vzdušja v dvorani! Besedo ima gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Jaz bom predlog zakona podprl. Menim pa, da so pavšalne, tako mimogrede navržene trditve gospoda Pungartnika vseeno potrebne dodatne pojasnitve.
Predlog zakona predstavlja - nobena javna dajatev nima enega samega vidika; nima samo vidika zbiranja sredstev, nima samo vidika ekologije, nima samo vidika spodbujanja tega ali onega, ampak glede na to, kako je zastavljena, predstavlja, vedno vsebuje več vidikov. Ta predlog zakona, kakorkoli je že neprijeten, oziroma ta dajatev, kakorkoli je že neprijetna, ima vseeno več vidikov, ki jih je treba po moje enakovredno obravnavati. Prvič, predlog zakona predvideva dajatev, ki je na nek način po svoji vsebini trošarina. Seveda je možno, da bi ta denar, predviden, da se bo zbral na podlagi tega zakona, zbrali tudi na drug način, na primer s podražitvijo naftnih derivatov. Vendar podražitev naftnih derivatov predstavlja seveda mnogo večji ali pa predvsem predstavlja velik vpliv na inflacijsko stopnjo. Podražitev, ki bi predvidela toliko, kot je predvideno, da se bo zbralo na podlagi tega zakona.
Drugič, kar je pomembno reči, je to, da so s 1.1. letos bile znižane carinske stopnje in da je zaradi tega pač predvideno nekaj več kot 5 milijard tolarjev manj prilivov v državni proračun. In treba je povedati, da če se primerjamo s stanjem 31.12. lansko leto ta predlog zakona pravzaprav ne bo predstavljal dodatne obremenitve za kupce večine teh avtomobilov, ki jih ta predlog zakona sprejema, razen za tiste dražje z večjo porabo. Če pa se seveda primerjamo s stanjem danes ali pa izpred enega tedna, potem pa seveda predstavlja dodatno obremenitev. Vendar, kako ljudje, celo poslanci hitro pozabljajo. Treba je vedeti, da je od 1.1. letos minilo šele 4 mesece in pol in da imamo neke vrste davčnih, košček davčnega paradiža štiri mesece in pol in da to seveda ni stanje, ki bi lahko večno trajalo. Po drugi strani je treba vedeti tudi to, da znižanje carin večinoma, razen v primeru parih avtomobilov, sploh ni vplivalo na znižanje maloprodajnih cen avtomobilov in da so torej prodajalci vozil ustvarjali v teh štirih mesecih in pol ekstra dobiček in da imajo oni seveda največ povedati proti temu predlogu zakona. Treba je vedeti tudi to, da oni, torej ta hip imajo, ne bom rekel, da to velja za vse, ker nekateri so znižali cene, to je res. Ampak, mnogi trgovci imajo ta hip finančno sposobnost sami plačati ta davek, predviden v tem zakonu, in ga ne prevaliti na kupca, ravno zaradi tega znižanja carin. In treba je vedeti še to, da se bodo carine v prihodnjih letih za avtomobile z Evropske unije še dodatno zniževale in da to ne predstavlja neke, če primerjamo današnje stanje s stanjem 1.1.1998 pa to sploh ne predstavlja neke dodante obremenitve, ki bi bila večja od znane povprečne iz zadnjega obdobja.
Če pa zakon z davčno osnovo jemlje nekaj, kar ima zvezo s porabo, pa to seveda nedvomno ima en košček ekološkega vidika. Hočeš, nočeš. Poraba je pač stvar, večja poraba bolj obremenjuje okolje, manjša poraba manj obremenjuje okolje. In če cena vpliva na to, da se nekdo, en sam od kupcev odloči za to, da bo kupil nekaj, kar ima manjšo porabo, ima to ne hočeš, nočeš, en košček ekološkega vidika. Če kdo to posebej poudarja - prav, če se ne poudarja - tudi prav. Ampak, to ni edini vidik te dajatve, je pa tudi eden od večih vidikov. Menim torej, da je predlog zakona kakorkoli neprijeten, pa vseeno sprejemljiv.
Opozorim vas naj še na amandma odbora, ki sem ga predstavljal že, ko sem predstavljal stališča odbora. Odbor je predlagal, in to na pobudo gospoda Soviča, da se zmnožek vsote, ki se dobi potem, ko se od povprečne porabe odšteje 5 oziroma 4 litre, pomnoži samo s koeficientom 2 in ne 2.5, kar zares pomeni bistveno spremembo progresivne lestvice pri tej dajatvi in torej zmanjšuje relativno davčno breme kupcev avtomobilov iz nižjega in srednjega cenovnega razreda. Zato se mi zdi in pomeni tudi izenačitev relativnega davčnega bremena kupcev teh avtomobilov s kupci dražjih in bolj potratnih avtomobilov. Mislim, da je precej kritik na ta predlog zakona pravzaprav bilo naslovljenih tudi zaradi tega, ker je to predstavljalo relativno nesorazmerno večje breme za kupce avtomobilov nižjega in srednjega cenovnega razreda. S tem amandmajem odbora oziroma predlogom amandmaja seveda ta problem ni do konca rešen, tudi biti ne more. Do konca bi bil rešen, če bi vse, do ne vem katere porabe ali kubature ali karkoli že, sploh ne bilo davka. Hočem reči, da je bistveno amortiziran ta problem, ki je pravzaprav predstavljal morda zares upravičene kritike na predlog zakona kot ga je predlagala vlada. Če to razglabljanje ali ta poskus dodatnega pojasnjevanja, tudi nekaterih drugih resnic, od tistih, ki jih je povedal gospod Pungartnik, zaključim, bom rekel, da, ne glede na to, da je zelo neprijetno glasovati o nekih dodatnih davčnih obremenitvah posebej vezane na avtomobile, ki so določene vrste statusnih simbol, ali pač predstavljajo eno posebno vrednoto v razmišljanju povprečnega državljana Republike Slovenije. Skratka, ta predlog zakona podpiram skupaj z amandmaji odbora in amandmaji vlade. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prosim, naprej. Gospod Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa za besedo. Drage kolegice, spoštovani kolegi! Kakorkoli obračamo to stvar in razmišljamo tako ali drugače, kot kolega Pungartnik ali kot kolega Kopač, dejstvo je, da je to, kar tukaj piše v cilju zakona, da gre za dodatno obdavčitev. To je dejstvo. Mislim, da si tukaj lahko pripovedujemo take ali drugačne zgodbe in take ali drugačne razloge, vendar gre za dodatno obdavčitev. Gre za dodatni davek, ki ga vlada predlaga, in ki naj bi ga parlament sprejel, zato da bo pač proračun dobil določena sredstva. Sedaj, ali bo ta sredstva uporabil za gradnjo vladnih palač ali za nakup vladnih avtomobilov, to je drugo vprašanje.
Razlog, ki je tukaj napisan v tem uvodu, je po svoje zanimiv, tako da, ko človek to razmišlja, postaja nekoliko zaskrbljen. Razlog, ki je tukaj napisan, je ta, da so se znižale carine z začetkom veljavnosti s 1.1. dela evropskega sporazuma, tistega gospodarskega dela, in se bodo vsako leto nižale, dokler ne bo prišlo do tiste stopnje. Podobno je bilo s sporazumom s CEFTO. To pomeni, ker se določene carine znižujejo, ker postajamo vedno bolj sestavni del evropskega gospodarskega prostora in so zato carine nižje, moramo doma dvigati davke. Če bi nadaljeval to logiko v smislu 23. decembra, bi rekel, to pomeni, da je slabo, da gremo v te grupacije, ker se nižajo carine, država ima premalo finančnih dohodkov in zato je treba iskati druge vire za obdavčitev občanov, državljanov, da država dobi dovolj denarja, ampak ne bom razmišljal v to smer.
Mislim pa, da vsi ti razlogi, ki so tukaj navedeni, so samo tako, da se poskuša opravičiti nek dodatni davek - da se bo ekološko, ne vem v kakšnem smislu. Zanima me tudi, kateri so tisti avtomobili, ki porabijo manj kot 5 litrov motornega bencina v povprečni vožnji, ki so še kolikor toliko varni za vožnjo po naših cestah.
Predvsem bi priporočil vladi, da kupuje tisti vozni park, ko bo od sedaj naprej kupovala vozni park, ki bo porabil manj kot 5 litrov motornega bencina, tako da ne bo treba vladi plačevati iz tako zbranih finančnih sredstev, z davkom na avtomobile, davka na avtomobile, ki jih bo vlada plačevala.
Jasno, da bom tudi sicer glasoval proti temu zakonu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Besedo ima gospod Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: No, zagotovo je to, še enkrat rečeno, davek, ki je eden najbolj nesmiselnih, ki ga je vlada pripeljala sem v Državni zbor.
Rekel bi, da temelji na nekakšnih bivših jugoslovanskih osnovah, ko so bili tako davki in carine predmet fiskalne politike. V odprtih tržiščih, kamor gremo, kamor smo do neke mere že prišli, to zagotovo ni slučaj. In ne vem, zakaj gospod Gaspari posega po inštrumentih iz polpretekle zgodovine, ki so se dejansko pokazali, da so slabi na gospodarskem področju. In če je predpostavka posebnega davka fiskalne narave, potem gre pač za nadomestilo izpada od carine za evropske avtomobile, potem se bo ta učinek silno zmanjšal in bo minimalen iz kar nekaj razlogov.
Namreč, pred uvedbo tega posebnega davka je prodaja skokovito narasla. Prodali so vse, takorekoč vse avtomobile, še posebej velike avtomobile. Po uvedbi tega davka bo prodaja izredno padla. V tem primeru je evidentno, da bo učinek prej negativen kot pozitiven. Padec prodaje v naslednjem času se lahko izračuna, da bo med 10 in 20%, kar pomeni, da bo državni proračun prikrajšan za kar velik kos pogače.
Če je predpostavka tega posebnega davka ekološka osveščenost oziroma ekologija, je potem še posebej obdavčevanje novih avtomobilov tehnični nesmisel. Namreč, ravno novi avtomobili ekološko najmanj obremenjujejo okolje. Po drugi strani pa okolje obremenjujejo čisto vsi avtomobili, ki so v obtoku, in ne samo tisti, ki bodo na novo prišli v obtok. Še posebej je pa treba poudariti, da bistveno bolj pa obremenjujejo okolje tisti avtomobili, ki so že nekaj časa v obtoku, kajti slovenski avtomobilski trg je v bistvu zelo zaostal in presek lastnine Slovencev na področju avtomobilizma je takšen, da je več kot 70% avtomobilov brez katalizatorja, in da so avtomobili v povprečju starejši od 10 let. Pa tukaj ne mislim "oldtimerjev", ki so posebna kategorija, ampak avtomobili, ki se vsak dan vozijo po Sloveniji.
Smiselno bi bilo, da bi se plačala taksa, ekološka taksa, na vsak avto, ki je v prometu in za tisti avto, ki ekološko obremenjuje okolje, še toliko bolj. Tisti avtomobili brez katalizatorja naj bi raje plačevali dvojno takso in s tem bi se stimuliralo, da ljudje pravzaprav gredo v to smer, da se kupujejo novi avtomobili. Na ta način bi tudi država s tako takso pridobila stabilen in transparenten vir prihodkov, ki ne bi bili odvisni od tržnih nihanj in tržnih gibanj. Skratka fiksne finance bi vsako leto pritekale v državo. In odvisno od denarja, od tega, koliko bi bil visok ta fiksen davek oziroma ekološki prispevek, bi država dobila, recimo, okrog, za lažji izračun, tudi tukaj gospodje iz ministrstva nekaj so računali v markah, bi prišlo v državno blagajno nekaj 100 milijonov mark. V tem primeru samo vsako leto od avtomobilov, če bi minimalno obdavčili te avtomobile, ne obdavčili, če bi jih taksirali.
Ne smemo zanemariti vprašanja varnosti. Avtomobili z večjo kubaturo so močnejši, so močneje grajeni, imajo večji motor, za seboj vlečejo tiste vse obrambne mehanizme, ki so potrebni za varno vožnjo. En majhen, ne vem kakšen, en clio ali pa kakšen majhen "japonc", tega vsega nima. In zagotovo je manj varen avto kot tisti, ki je večji in močnejši. Jaz mislim, še enkrat, da je ta davek popolni nesmisel.
In od ministra Gasparija jaz takega davka nisem pričakoval, ampak zgleda se bomo morali navaditi, da bomo tukaj dobivali iz dneva v dan bolj nesmiselne zakone in mislim, da ni drugega, kot da ta zakon ne sprejmemo.
PODREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Repliko ima gospod Pungartnik.
CIRIL METOD PUNGARTNIK: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Spoštovane poslanke, poslanci! Jaz bi kratko repliciral gospodu Kopaču. Namreč on je rekel, češ kot da smo mi tisti, ki nam je nekako nerodno, da bi glasovali za neke zakone, ki pomenijo neko obremenitev. To še zdaleč ni res. Jaz sem rekel, da sem proti temu zakonu, zato ker to, kar ta zakon želi v proračun spraviti, lahko na mnogo bolj enostaven in pregleden način spravimo v državno "kaso" z diferencirano obdavčitvijo davka prometnega na avtomobile. Zakaj moramo sedaj sprejemati poseben zakon o posebnem davku o cestnomotornih vozil, potem še neke formule, kako se to izračunava; ko bi to isto stvar lahko v čisto normalnem zakonu, ki ga že imamo, v davčno lestvico spravili, pa bi verjetno bolj razumeli to zadevo. Še bolj enostavno pa je povečati ceno motornih goriv, kjer vlada sploh ni potrebno, da pride pred parlament. Samo mi bi želeli reči, da inflacije ne bo, ker seveda ima poraba goriva in cena goriva direktno neki vpliv, mogoče vem, od procenta goriva 0.1%, povečano inflacijo. Ampak, tudi tak davek, vsak davek neposredno useka po žepu državljana, ima za posledico pritisk na cene, pritisk na to, od kje dobiti denar in v končni posledici se ta inflacija vrne na drug način. To bi samo rekel.
Še enkrat pravim, meni ne bo nikoli nič nerodno sprejeti zakon, ki bo pomenil obdavčitev, če bom vedel, da je ta denar res potreben in da bo zakon tak, da ne bo neki dodatni davek, ampak naj se kar v osnovnem davku še pripračuna tisto, kar je treba. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Besedo ima gospod Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani! Pred sejo, pred tole točko smo imeli Odbor za finance, kot vam je bilo že prej povedano. Ta zakon naj bi imel učinek v letošnjem letu 3.7 milijard tolarjev, če bi pa veljal celo leto, pa priblžno 8 milijard. To sem vam povedal ne zaradi tega, da vem, kaj to pomeni, ampak če to primerjamo z državnim proračunom in s proračunsko luknjo - kako si mora vlada dovoliti da pride s tem zakonom za tako majhno razliko v denarju pred Državni zbor, kjer opažam oziroma vidim, da je velika večina poslancev tudi, bom rekel, iz drugih strank je obrnjena proti temu zakonu. Kako mora vlada predlagati v letu, ko želimo vstopiti v Evropo interventni zakon, ki je v bistvu skregan z vsako logiko evropske prodaje avtomobilov.
Po mojih podatkih so v Ameriki, ZDA in Kanadi primerljivi avtomobili cenejši od 30 do 50%, kot so na našem trgu, v Evropi so pa vsaj četrtino cenejši. Mi pa želimo zdaj te naše ljudi, ki od svojih plač prispevajo bruto prispevke, potem podjetja plačujejo prispevke na prispevke, nazadnje se nam obračuna še dohodnina, povečati ceno avtomobila, ki naj bi bil statusni simbol. Oziroma avto naj bi bil statusni simbol. Kako statusni simbol za tistega, ki ima recimo 2 ali pa 3 otroke, ima službo 10-15 km od svoje hiše, kako naj bo to statusni simbol. To je potreba. Nismo več v letu 1930 ali pa 1950, ko so se ljudje vozili z vozovi in bicikli, ampak se pač vozimo z avtomobili. Zato je vsako "nalaganje" oziroma laganje, bom rekel, v smer, da obdavčujemo ljudi, ki imajo avto kot statusni simbol, iz trte izvito.
Druga stvar. Zakon o varnosti v cestnem prometu sprejemamo na naslednji seji. V njem točno, natančno piše, kakšni morajo biti avtomobili, kakšne morajo biti ceste, kakšni prekrški, kako bomo - tam bomo ljudi spet dodatno seveda obdavčili zato, ker delajo neumnosti na cestah in prekrške. Nič nimam proti, ampak poskušajmo jim dati zato na drugi strani tudi ustrezna vozila, da ne bodo plačevali kazni na račun starega voznega parka.
In najpomembnejše je seveda to, da je vlada s tem - in tukaj je gospod Senjur, minister za ekonomske odnose in razvoj, ki je seveda previdno tiho, in mislim, da je prav, potem bi moral biti tukaj tudi minister Gaspari, katerega se ta zakon tudi tiče, pa tudi ni nič povedal v imenu oziroma ni nobenega duha ne sluha o kriterijih Ministrstva za okolje in prostor oziroma ocene tega zakona. Menim, da se je gospod Gaspari in ekipa, ki jo ima okrog sebe, pač ta zakon izmislil zato, ker vlada nima, in to ni prepričanje samo pri tej točki, ampak tudi pri začasnem financiranju, globalnega pristopa k reševanju gospodarske situacije v državi. Ne bom krivil novih ministrov oziroma, da je vlada toliko časa, kot je. Vendar so pa nekateri ministri že pet let na teh položajih, kjer so. In dva milijona ljudi - to je bilo že večkrat poudarjeno - v tej državi živi približno 250 do 300.000 ljudi, ki ustvarjajo novo vrednost. Vsi ostali smo pa na breme proračuna oziroma davkoplačevalcev. Sedaj bi pa želeli z zakonom za 3.7 milijarde letos reševati gospodarsko situacijo in "by passirati", bom rekel, vstopanje v Evropo, ki nam ne omogoča več pobiranja carin. Lepo vas prosim! To je preveč prozorno.
In že samo zaradi tega je smiselno, da Državni zbor zavrne ta zakon, zato da bo vlada začela razmišljati, kako bo dejansko prišla s paketom oziroma z gospodarskimi ukrepi, ki bodo tistim, ki živijo od svojega dela, omogočili tudi razvoj. Tudi vseh tistih - gospodje ministri in državni uslužbenci, in poslanci, ki smo sedaj plačani na osnovi nove vrednosti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Besedo ima gospod Zoran Lešnik.
ZORAN LEŠNIK: Spoštovani podpredsednik, kolegice in kolegi! Jaz sicer razumem vlado, ki ima takšne in drugačne probleme z zagotovitvijo financiranja, skratka, kot rečemo po domače, če želi zvezati konec s krajem. Toda vseeno se postavlja vprašanje, ali je v tem primeru tak način zbiranja denarja najprimernejši? Preprosto zato, ker menim, da bo ta zakon, če bo sprejet, prispeval k temu, da bo jutri in v naslednjih letih na naših cestah ponovno več in preveč starih avtomobilov, ki sigurno ne bodo prispevali k varnosti cestnega prometa, hkrati pa bodo zaradi izrabljenosti prispevali k še večjemu onesnaževanju okolja.
Zaradi tega podpiram tiste, ki se zavzemajo, da bi vendarle vlada našla en drug način zbiranja denarja, in sicer mislim, to je moje osebno mnenje, pa ni zraslo na mojem zelniku, ker so o tem že govorili drugi, da bi vendarle skušali zagotoviti ta potrebni denar v obliki višje cene bencina, ali je to davek, ali kakorkoli se že imenuje. Če pa bi bil slučajno ta zakon sprejet, pa da se ne bi več oglašal podpiram tisti predlog, tisti amandma in tiste, ki so predlagali te amandmaje, mislim, da je gospod Sovič in kolega Možgan, ki pravi, da ne bi bilo omejitve 14%, kajti v tem primeru bi pa v resnici napravili krivico tistim, ki kupujemo manjše in bolj varčne avtomobile in napravili veliko uslugo tistim, ki kupujejo drage.
Pa me ob tem vendarle zanima, ali ni morda zakonodajalec pri tem mislil tudi na nakup vladnih in drugih avtomobilov, ki jih bo pač potrebno tudi kupiti v prihodnjem obdobju. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Lešnik. Besedo ima gospod Jožef Košir.
JOŽEF KOŠIR: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Spoštovane poslanke in poslanci. Moje mnenje je takšno, glede na današnjo razpravo, in pa tudi glede na mnenje, ki ga imam, mislim, da je dejansko situacija ob sprejemanju tega zakona pokazala to stanje, da smo v lanskem letu, ko smo se pogovarjali v tem Državnem zboru o zmanjšanju carin, verjetno pozabili, kaj bo potrebno vzporedno narediti. In v tistem času, ko se je carina zmanjšala, bi normalno tudi morali te ukrepe, o katerih se danes pogovarjamo, sprejemati. Do tega dejstva, da bi morali državni proračun dopolniti, verjetno se vsi strinjamo, da ga bomo morali dopolniti. To je prvo. In mislim, da davek, ki je začrtan na osnovi tega na ta način ali na drugi, je vsekakor potreben, da se dopolni. Glede na zelo različna mnenja in glede na nesoglasja v samem matičnem odboru predlagam, da se ta seja prekine za eno uro in da se dejansko matični odbor preveri, če je možno z amandmaji sploh ta zakon dopolniti oziroma, če se to ugotovi, da ni možno, da ugotovimo, da je potrebno sestaviti novi zakon. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Besedo ima gospod Brenčič.
STANISLAV BRENČIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Kolegicam in kolegom poslancem lep pozdrav. Razmišljal bom morda nekoliko drugače kot moji predhodniki, vendar sem pa sigurno prepričan v to, da ta zakon nima nekih ekoloških indicov, zato ker novi avtomobili, posebej današnji avtomobili, so ekološko prav gotovo v veliki prednosti za starejšimi. Vendar ima pa nekaj drugega, zaradi česar bom jaz ta zakon podprl.
Nakup novega avtomobila je za tisti del naše populacije, kateri tudi oproščamo prispevke - dodatne davke na izplačane dohodke - težak in zato se ti ljudje še vedno vozijo s starimi avtomobili. In ti njihovi avtomobili so tisti avtomobili, ki stanje na področju opremljenosti naših ljudi z avtomobili postavljajo v neko drugačno evropsko luč. Vendar pa ekvivalent novih avtomobilov niti slučajno ne odraža ekvivalenta blaginje naše družbe. In zato, ta davek je usmerjen tako, da bo večji del plačal tisti, ki bo kupil dražji avto in zato seveda ga podpiram.
Naj bo ta del davka v pomoč tistemu, da bo lahko tudi ta "mali" zamenjal svoj stari yugo z novim avtom, ki je ekološko bolj sprejemljiv, seveda nižjega cenovnega razreda. Tisti, ki pač imamo večje plače, pa prispevajmo nekaj za socialo tistih ljudi, ki jo potrebuje. Zato v tem smislu jaz zakon podpiram, da bomo pač prispevali skozi ta način zbiranja sredstev del denarja v socialne transferje. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Brenčič. Replika, gospod Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani! Najprej replika gospodu Koširju, ki ni član Odbora za finance. Odbor za finance je ta zakon že večkrat obravnaval in jaz osebno ne vidim nobenega razloga, da bi ga moral še enkrat, ker ne bo na novo odkril Amerike. Zakon, tak kot je, se ga ne da popraviti, ampak ga je treba enostavno zavrniti, tako kot je mnenje matičnega delovnega telesa. Da se ga ne sprejme in o tem bomo glasovali, ko bo zaključena razprava.
Kar se pa tiče samega zakona oziroma polnjenja proračuna, gre pa vprašanje predstavnikom vlade. Takrat, ko je bil ta zakon predlagan v Državni zbor, še ni bilo dviga cene bencina, potem smo pa prišli do 8.9, če se ne motim, dviga bencina. Se pravi, da je na tej osnovi država že ogromno pokasirala in je zmanjšala ali pa naj bi zmanjšala proračunsko luknjo. Tako da tukaj zakon sam po sebi lahko odpade, ker tega razloga ni več, gre pa samo za tistih 3,7 milijard tolarjev. Kaj pa je to za državo, ki kar tako dela hiše za 20 milijard ali pa še kaj več in nas potem pri Dnevniku o tem celo obvešča.
Še ena stvar, gospod Brenčič. Seveda, vi bi zakon, oprostite, ampak jaz vas ne razumem. Vi bi zakon podprli zato, ker bodo manjši plačevali samo 100.000 na avto, večji pa lahko milijon dodatno. Ne! Ravno zato, da manjši ne bodo - tisti, ki imajo manj - plačevali 100.000, je treba zakon zavrniti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? Gospod Rejc.
IZIDOR REJC: Spoštovani gospod podpredsednik, gospe in gospodje! Za ta zakon ne bom glasoval. Tudi Odbor za finance in monetarno politiko je sprejel ustrezen sklep, da se ga zavrne. Moram povedati, da smo bili obveščeni, da je bilo v mesecu aprilu prodanih več kot 7.900 avtomobilov. Normalno bi to bilo recimo 5.600. Se pravi, da se je bistveno povečala prodaja avtomobilov. To je en vidik.
Drugi vidik je, da s tem posegamo v čisto abecedo nekega razvoja, nekih dogajanj in nekih navad, ki so in ki bodo, na katere ne bomo mogli stopiti na prste in gotovo ste prebrali pridružitveni sporazum. Tam lepo piše o carinah, lepo piše pa še o drugih dajatvah. Namreč ta dajatev pomeni ravno tako omejevanje in to dajatev bodo takoj spoznali in jo videli, ker žal se s temi avtomobili in s takimi "firmami" vsi Evropejci, ki nekaj pomenijo, ukvarjajo.
Zelo bi bil vesel, če bi res ta zakon nosil polno elementov, s katerimi bi vplival sem in tja. Vsi tisti, ki delajo v procesu dodelave, kooperanti in tisti, ki proizvajajo, so neverjetno in kar verjetno zelo togotni na to, kaj se dogaja. Jasno je, da bodo verjetno tudi v tujini reagirali kot češ, dobro, vi ste to omejili, bomo pa še vam, recimo, zmanjšali ne vem kaj - verjetno znajo tujci tako napraviti - ker ste vi to naredili, bomo pa še mi zmanjšali priznanje vašemu delu. Tako se pač dela tudi v mednarodni trgovini.
Ta davek je izključno zato, da se tistih 3.7 milijard pobere. Najbrž se jih ne bo, se jih bo malo manj, ker bodo spet v mesecu maju te nabave toliko večje. Vendar vsi moderni avtomobili, vemo, da imajo ekološko čistejše gorivo, neosvinčeno itd. Skratka, ta zadeva je povsem jasna. Jasno pa je tudi to, da bi pričakoval od vlade, da bo pa recimo zdaj v prihodnjih "nabavah" šla v to, da bo nakupila majhne avtomobile in dala vzgled. Gotovo bi pa med ljudmi zelo prisrčno delovalo, če bi se predsednik vlade peljal v majhnem avtomobilu. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? (Ne.) Veliko vprašanj je bilo naslovljenih na vlado. Preden zaključim razpravo, ali želi predstavnik vlade dati kakšne odgovore? Prosim, gospa državna sekretarka.
MILOJKA KOLAR: Hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci! Veliko stvari je bilo že izrečenih na to temo posebnega prometnega davka na cestna motorna vozila. Jaz bom verjetno določene zadeve ponovila, ker sem jih verjetno že tudi pri predlogu oziroma sprejemanju dnevnega reda te seje povedala.
Na prvem mestu bi želela spet poudariti, da to ni ekološki davek. Ima vgrajeno posledično delček glede na višino porabe, da lahko tudi recimo en majhen delček doprinese k ekološki komponenti. Vendar je to posebni prometni davek in seveda je njegov namen, zakaj se predlaga, dvojen.
Prvič je jasno in očitno, da je to fiskalen namen. Zagotoviti dodatne prilive v proračun, pa ne samo za letos, temveč tudi za vsa naslednja leta. Kot veste, je samo iz naslova znižanja carinskih dajatev za avtomobile, iz 27% na 18,9%, to se pravi za 9% pri povprečni prodaji od 60 do 70.000 novih avtomobilov v Sloveniji, kar kažejo podatki za zadnja leta, tja od leta 90 naprej, izpada 5 milijard samo iz naslova znižanja carin. Torej, to je vidik, eden od elementov, zakaj se predlaga ta zakon, ki se seveda ne predlaga za fiskalno leto 1997, ampak se seveda predlaga zakon za uveljavitev za naslednje obdobje.
Drugi vidik tega predloga zakona, čeprav bo mogoče kdo skomignil z rameni, je pa tudi ta. Žal smo Slovenci še vedno zelo potrošniško naravnani. In očitno, kar kažejo tudi razprave po medijih pa tudi v tem parlamentu, je ta avto taka svetinja in tak statusni simbol, da seveda kljub temu, da države OECD po pregledu, kako so obdavčeni avtomobili, lahko ugotovimo, da nismo primer, ali pa da ta predlog zakona ni nekaj edinstvenega, kar se predlaga. Recimo samo primer, če gledamo skupno obremenitev novih obremenitev, se na Danskem plača 105% dajatev na osnovno nabavno vrednost avtomobila. Pri nas bi ob pogoju sprejetja tega predloga zakona in ob nakupu zelo dragega avtomobila, kjer se plača, se pravi nad 1,8 litra 32% stopnjo prometnega davka in ob pogoju, če je ta zakon sprejet, se pravi ob tisti maksimalni višini, bi bila ta obdavčitev nekaj pod 50 oziroma maksimalno 50%, v primerjavi z Dansko, ki pravim, da je 105%. Tudi podobno v drugih državah, OECD in Evropske zveze imajo dva načina obdavčitve. En način je davek ob nakupu - se pravi dve vrsti davkov - ki se plača ob nakupu ali pa ob prodaji oziroma tako imenovani potrošni ali prometni davek. In drugi način je letni davek na registracijo ali na uporabo osebnega avtomobila. Pri nas kot veste imamo povračilo oziroma nadomestilo za uporabo cest in veste verjetno tudi, da se po sprejetju novega zakona o državnih cestah, pripravlja seveda novi podzakonski akti, ki bodo v skladu s tako imenovano zeleno knjigo Evropske zveze, ki govori o učinkoviti in racionalni rabi cestne infrastrukture, tudi na novo opredelila to nadomestilo za uporabo cest. Torej, imamo dve vrsti, davek ob nakupu, prodaji in te letne davke, ki so v državah pač seveda različno opredeljeni. Ravno tako se v državah tudi ta davek uporablja kot fiskalni instrument seveda za zagotavljanja. Pri nas seveda smo po sprejetju tega INTEREM sporazuma oziroma po zniževanju teh carinskih dajatev soočeni z dejstvom, da bomo v celem prehodnem obdobju izgubili 60 milijard prihodkov iz naslova carinskih dajatev v proračun. Da ne omenjam drugih, ki jih boste verjetno ob predlogu proračuna za 1997. leto videli, kakšni so primanjkljaji oziroma kaj se bo ob nesprejetju določenih zakonov za dodatne vire oziroma ali za omejitve že doseženih pravic zgodilo s tem primanjkljajem v letošnjem letu.
Torej tudi ta vidik, da mi vsi, kot državljani, težimo k temu, da seveda ne kupujemo vsaki dve leti novih avtomobilov in to velikih in dragih avtomobilov, da varčujemo bolj za druge namene, kot je, ne vem, za lastno izobraževanje, za penzijo, za stanovanjske potrebe in podobno. Torej, predvsem ta dva vidika sta bila upoštevana pri predlogu omenjenega zakona.
Kot sem že rekla, res je tudi, in seveda vlada ni imela namena, da bi kakorkoli omejevala, da bi ta predlog zakona prišel v javnost. Res je, da je samo aprila bila prodaja novih avtomobilov nekaj manj kot 8.000. Res je tudi, da je za več kot 2.000 ta prodaja presegla povprečno mesečno prodajo, če vemo, da je bilo lani prodanih oziroma kupljenih 71.500 novih avtomobilov. Vendar, kot sem dejala, ta zakon, ta predlog, je namenjen za sprejem, ne za določeno obdobje, za fiskalno leto, namenjen je za to, da se sprejme za nek nedoločen čas za naprej, tak, v taki obliki in s takimi korekturami oziroma z amandmaji, ki jih je dal odbor. Kajti seveda 1. januarja leta 1998 se bomo soočili z novim zniževanjem carinskih stopenj osebnih avtomobilov. In zaradi tega je ta predlog zakona tak, kot je.
To, kar je že omenil gospod Kopač - dejstvo je, da znižanje carinskih dajatev ni doprineslo k znižanju maloprodajnih cen za kupce. Seveda je ta razlika, ki je ni bilo treba dati državi, nekje ostala in nekdo je zato imel boljši rezultat. Jaz verjamem, verjetno ste tudi že videli, da nekateri proizvajalci že oglašajo "povrnili vam bomo davek, če ga bo parlament sprejel", kar pomeni, da imajo proizvajalci pa tudi prodajalci-uvozniki še določene, če temu tako rečem, rezerve iz naslova tega izpada carin, da bodo lahko ohranili iste prodajne cene, brez obremenitev končnega potrošnika.
In če še govorimo, ker je bilo veliko besed izrečenih o pogojih gospodarjenja. Za koga se spreminjajo? Torej, pogoji gospodarjenja se v bistvu, če temu lahko tako rečemo, spreminjajo za nas, za fizične osebe, kot končni kupci, kajne. Ker prodajalci bodo na fakturi seveda navedli prodajno ceno. In zdaj, če je to povpraševanje po avtomobilih kolikor toliko fleksibilno, se pravi, če nismo tako potrošniško naravnani, da bomo ne glede na obremenitve kupovali recimo relativno drage avtomobile in ne namenjali naših prihrankov za druge namene, kajne, potem je seveda tudi z makroekonomskega vidika prav, da se ta davek uvede. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Sovič.
BORIS SOVIČ: Cenjene dame, spoštovani! Mogoče se motim, mogoče sem preslišal, ampak cenjena dama mi ni odgovorila na moje vprašanje, v katerem predpisu je zajeta metoda meritve porabe goriva. Kateri slovenski predpis definira to metodo, ki je osnova za ta davek?
In drugo. Dama je seveda omenila, da je v posameznih državah Evropske zveze različna praksa, citirana je bila Danska. Tudi za mene je to zelo zanimiv podatek in samo še potrjuje to, kar sem že prej povedal, da bi za kvalitetno razpravo o tem zakonu potrebovali natančen pregled ureditev v drugih evropskih državah, takšen kot je tudi običaj pri vseh drugih zakonih, ki jih sprejemamo, in gospod Peterle, ki zdaj sicer ne posluša, na to večkrat opozarja, da bi morali (jaz bi rekel v naših zakonih imeti) - to je tudi sklep Komisije za evropske zadeve - imeti vedno v zakonih napisano to klavzulo kompatibilnosti z Evropsko unijo. Zdaj mi pravzaprav slišimo, kako je v posameznih deželah, manjka nam pa celovita informacija o tem, kako je to urejeno v drugih državah. Jaz vljudno prosim, da bi nam vlada to zagotovila, da bi se lahko potem odločali. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Prosim, gospa državna sekretarka ima še besedo.
MILOJKA KOLAR: Hvala. Se opravičujem, res sem pozabila gospodu Soviču odgovoriti. Naš pravilnik o homologaciji se sklicuje na resolucijo oziroma na pravilnik, imenovan EC 84 Združenih narodov in potem povzema določbe po tem pravilniku in so z uredbo o homologaciji zajeta pri našem uradu, kar se povprečne porabe tiče, tako mestne vožnje in pa medkrajevne. Enako ima evropska direktiva ECE 80/1268 dane in definirane podatke, kako se izračuna povprečna poraba. In proizvajalci iz držav Evropske zveze seveda ravnajo po tej evropski direktivi in dajejo podatke, tako izračunane podatke o povprečni porabi. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Sovič.
BORIS SOVIČ: Cenjene dame, spoštovani! Jaz vljudno predlagam, da na tej točki sejo prekinemo in vljudno prosim, da nam vlada da dve stvari.
Prvič kopijo teh aktov, o katerih je zdaj gospa državna sekretarka govorila in drugič pregled prakse v drugih državah.
Zdaj, kar se prvega tiče, bi rad povedal, da ni mogoče govoriti o tem, da se uredba o homologaciji nanaša na, tako kot je bilo rečeno, priporočila ECE, to je "Ekonomic Commission of Europ" in priporočila Evropske unije, "Europ commission" zato, ker sta si ti dve priporočili različni in se je treba pač odločiti, za katera priporočila. Če ima vozilo izmerjeno porabo po priporočilih ECE, potem je ta poraba nižja kot če za isto vozilo izmerimo porabo po priporočilih Evropske komisije. Torej bi morala vlada potem vsaj definirati način preračunavanja iz enega faktorja v drugega. Saj to, kar zdaj pripovedujem, tako so to naredili Avstrijci in sam finančni minister se je skliceval na ureditev v tej državi, ko je utemeljeval ta zakon. Torej, če povzemamo zakonodajo neke države, potem je koristno, da jo povzemamo v njeni celoti, ne pa, da samo potegnemo en del iz tega.
Zato predlagam še enkrat, da na tej točki prekinemo obravnavo te točke dnevnega reda, da vlado zaprosimo za to, da nam da podlage, o katerih zdaj govori, da bi lahko se odločali naprej. Torej gre1prvič za to, da nam da kopije tistih slovenskih aktov, ki definirajo uporabo teh metod za meritev porabe goriva, in drugič, da nam da pregled prakse v drugih državah, da bi na tej osnovi se lahko odločali. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še želi kdo besedo? (Ne želi.) Potem moramo najprej odločati o predlogu sklepa Odbora za finance in monetarno politiko, ki se glasi: "Predlog zakona se ne sprejme." Ko bomo o tem odločili, potem bomo nadaljevali. Prosim, gospod Anderlič.
ANTON ANDERLIČ: Spoštovani! Nisem razumel, ali je razprava zaključena, ali ni zaključena, ker niste tega rekli. Vi ste samo rekel...
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Zaključena je.
ANTON ANDERLIČ: Glede na razpravo, ki je bila v imenu poslanske skupine Liberalne demokracije, prosim za pol ure odmora pred odločanjem. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Nadaljujemo 12.10.
(Seja je bila prekinjena ob 11.39 uri in se je nadaljevala ob 12.21 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice in kolegi poslanci! Nadaljujemo s sejo. Zaključili smo splošno razpravo. Dajem besedo gospodu Anderliču, ki je prosil odmor, če želi.
ANTON ANDERLIČ: Po mnenju poslanske skupine Liberalne demokracije obstajajo pogoji za odločanje. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Ugotavljamo sklepčnost za nadaljevanje seje! (59 prisotnih.) Ugotavljam, da je zbor sklepčen.
Odbor za finance in monetarno politiko predlaga naslednji sklep: "Predlog zakona se ne sprejme." Želi kdo razpravljati o tem sklepu? Ga poznate. Zaključujem. Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za sklep Odbora za finance in monetarno politiko? (19 poslancev.) Je kdo proti? (40 poslancev.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
Ker je zakon predlagan po hitrem postopku, prehajam na drugo obravnavo. Prosim. Gospod Sovič.
BORIS SOVIČ: Cenjene dame, spoštovani! Če se spomnim, sem prej predlagal en proceduralni sklep in bi vljudno prosil, če bi ga predsedujoči dal na glasovanje.
To je bil sklep, ki predlaga, da se obravnavo prekine, in da vlada pripravi gradiva, o katerih je bilo danes tukaj govor, in ki bi omogočala, da bi ta obravnava tekla normalno. Šlo je prvič zato, da bi nam vlada pripravila pregled ureditve v drugih državah in drugič, da bi nam vlada dala podlage, na osnovi katerih se lahko sklepa, da je urejeno vprašanje merjenja porabe goriv, ki je temelj tega zakona. Ne enega ne drugega nismo dobili. To je prva pripomba, ki bi jo imel.
In druga proceduralna pripomba je ta, da sem jaz in upam, da ste to vsi dobili, vložil predloge sklepov k prvi obravnavi. Sedaj nisem zasledil gospod predsedujoči, da bi mi o teh predlogih sklepov, ki sem jih predlagal, glasovali. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Torej ker je bil predlog zavrnjen gospod Sovič, ne moremo obravnavati vaših stališč in predlogov. Dajem pa vaš prvi predlog, ki ste ga dali, da prekinemo razpravo, in da vlada da odgovore, na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (62 prisotnih.)
Predlagam, da glasujemo o sklepu gospoda Soviča, da prekinemo razpravo in da vlada da odgovore na ta vprašanja.
Kdo je za tak predlog? (21 poslancev.) Je kdo proti? (42 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog ni sprejet.
Gospod Sovič, izvolite.
BORIS SOVIČ: Zahvaljujem se, da ste dali na glasovanje moj proceduralni predlog. Sedaj še druga stvar. Mi smo prej glasovali o tem, ali se procedura pri tem zakonu prekine ali ne. Sprejet je bil sklep, da se ne prekine, torej predlog odbora ni bil izglasovan.
Ker je temu tako, ker se procedura nadaljuje, bi predlagal in vljudno prosil, da daste na glasovanje predloge sklepov, ki sem jih pripravil k prvi obravnavi. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Sovič, prvo obravnavo smo zaključili, bomo odločali samo o amandmajih. Gospod Sovič, prva obravnava je končana, smo znotraj hitrega postopka, gremo na odločanje o amandmajih.
Najprej predlagam zboru, da skladno z zadnjo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo razpravljati o tem? Gospod Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa za besedo. Jaz bom o vseh teh členih glasoval proti in tudi o naslednjih, vendar bom pojasnil zakaj bom glasoval proti. Prosim? Ne. To je pojasnilo o glasovanju.
In sicer, ravnokar sem dobil faks Združenja avtomobilskih zastopnikov in proizvajalcev, ki pišejo tako, pišejo tudi gospodu predsedniku Državnega zbora: "Vas, gospod predsednik Državnega zbora in vse predsednike poslanskih skupin obveščamo, da navedbe gospoda Janeza Kopača niso točne oziroma so primer lažnega argumentiranja.
1. Cene avtomobilov po znižanju carin, so se znižale bolj kot so se znižale carine.
2. Namišljeno razliko, ki jo je navajal gospod Janez Kopač niso vzeli proizvajalci in prodajalci avtomobilov.
3. Ni res, da bodo lahko novi davek pokrili proizvajalci in trgovci.
4. Ni res, da je posebni davek identični avstrijski novi:
a) v Avstriji je davek na dodano vrednost in ne sistem davkov na davek;
b) v Avstriji je carina za avtomobile Evropske unije proizvodnje 0% in za izvenevropsko proizvodnjo avtov 10%.
5. Ni res, da je ta davek ekološko naravnan, ker so novi avtomobili:
a) ekološko in energetsko boljši od starih;
b) imajo znatno več varnostne opreme, kar pomeni, da so nova vozila z vidika pasivne varnosti znatno boljša.
6. Ni res, da je novi sistem razlike med standardizirano in oprostitveno porabo multiplicirano s koeficientom 2, human. Sam model je skrajno nehuman in nima nobene zveze z dejansko porabo oziroma potrošnjo goriva po vozilu. Ta je odvisna od tega, koliko se kdo vozi.
7. Ni res, da je navedeni davek neka oblika trošarine. Osnova tega davka je končna cena, ki vsebuje stroške, na katere se plačajo:
a) davki po fakturah,
b) prometni davek na avtomobile,
c) sedaj pa še posebni davek.
8. In končno ni res, da bi gospodarski subjekti, ki proizvajamo in prodajamo avtomobile, to lahko sami pokrili. Z novim davkom boste to dejavnost uničili. Uničili boste tudi vso spremljajočo industrijo.
9. Od vladajočih strank smo pričakovali dialog. Vemo, da je možno od avtomobilov v državni proračun dobiti več. Z zakonom bo država dobila manj. Podpredsednik Pavel Noč."
Hvala lepa. Še enkrat: zato bom glasoval proti!
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Torej, predlagal sem, da o vseh tistih členih, na katere niso vloženi amandmaji, glasujemo skupaj. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (15 poslancev.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Prehajamo na amandmaje. Pregled ste dobili na mizo. Ali ga imate vsi? (Imate.)
Najprej k členu 3. Predlaga ga Odbor za finance in monetarno politiko, vlada ga podpira. Odpiram razpravo o tem amandmaju in o 3. členu kot celoti. Prosim, gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Izkoristil bom priložnost možne obravnave tega amandmaja, zato da povem, da je to eden od amandmajev, ki upošteva eno od pripomb gospoda Zmaga Jelinčiča, in tudi tega združenja, katerega pismo je ravnokar bral. Mislim, da je to tudi edini amandma, ki odgovarja na pripombe, ki jih je bilo seveda veliko. In če mi dovolite, ob tem, izgleda, ko smo "on line" poslušani, kaj govorimo, pri tem dotičnem združenju oziroma lobiju, v tem primeru še s toliko večjim veseljem potrjujem in ta amandma in seveda tudi druge. Navkljub pomislekom, ki sem jih poprej imel, pa me je pismo, ki ga je prebral gospod Jelinčič, dokončno prepričalo, da je predlog zakona in amandmaje, ki so bili, ki jih je vložil odbor in pa vlada, in so bili prediskutirani in smiselno popravljajo zakon, skratka, da je vso to celoto, se mi zdi, koristno podpreti. Želel sem pa poudariti, da je pismo, ki ga je prebral gospod Jelinčič, zame dodaten argument za to in me je utrdilo v prepričanju. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo? Zaključujem razpravo.
Prehajamo na glasovanje o tem amandmaju. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma k 3. členu sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju k členu 4. Imamo en amandma, predlagatelj je Odbor za finance in monetarno politiko, vlada ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje celotni 4. člen. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je 4. člen sprejet.
Prehajamo na amandma k členu 5. Predlagal ga je gospod Jože Možgan. Vlada ga ne podpira, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo razpravljati?
Potem imam pod 2 še en amandma, ki ga predlaga Odbor za finance in monetarno politiko in ga podpira tudi vlada.
In še pod 2.a, ki pa ni zapisan, ga bom prebral. To je amandma skupine poslancev Državnega zbora, s prvopodpisanim gospodom Možganom. Pravi pa takole: "V prvem odstavku 5. člena se doda nova tretja alinea, ki se glasi: "Od vozil, za katere se po 28. točki tarifne številke 3 plačuje davek od prometa po stopnji 5%." Sedanja tretja, četrta in peta alinea postanejo četrta, peta in šesta alinea. Obrazložitev. S predlagano izjemo bi se oprostilo od plačevanja dodatnega davka od cestnih vozil velike družine, ki imajo najmanj tri mladoletne otroke in imajo zaradi tega pravico do znižane osnove stopnje prometnega davka. Ni smiselno, da ti kupci avtomobilov plačujejo znižano osnovno stopnjo prometnega davka, hkrati pa se jim določi še dodatni davek. To tudi ni v skladu s proklamirano družinsko politiko in željami po povečanju natalitete Slovencev." Torej imamo tri amandmaje k členu 5. In še enega ima gospod Možgan, da se doda nova šesta alinea, ki se glasi kot je napisano, da ne berem vsega. Odbor ga ne podpira, ne podpira ga niti matično delovno telo. Odpiram razpravo o vseh teh amandmajih. Želi kdo besedo? Če ne želi, prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (28 poslancev.) Je kdo proti? (10 poslancev.)
Ugotavljam, da je prvi amandma sprejet.
Glasujemo o drugem amandmaju, amandma pod številko 2. Odbor za finance ga predlaga, podpira ga tudi vlada. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet.
Na posebnem listu je amandma gospoda Možgana in ostalih podpisanih. To, kar sem prej prebral. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (24 poslancev.) Je kdo proti? (17 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o amandmaju številka 3, predlagatelj je Jože Možgan, vlada ga ne podpira, ne podpira ga niti matično delovno telo. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (18 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Dajem na glasovanje v celoti 5. člen. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je 5. člen sprejet.
Prehajamo na glasovanje o 6. členu. Imamo tri amandmaje. Prvega je vložil Odbor za finance in monetarno politiko, vlada ga podpira. Drugega je vložil Zmago Jelinčič, vlada ga ne podpira, ne podpira ga niti matično delovno telo, ker je vsebina za dopolnitev tega odstavka vsebovana v amandmaju odbora k 8. členu. Potem je tretji amandma, ki ga daje Boris Sovič; ne podpira ga ne vlada, niti matično delovno telo. Želi kdo besedo? (Nihče.)
Potem predlagam, da preidemo na glasovanje o 6. členu, amandmaju številka 1. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o amandmaju številka 2. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (10 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Glasujemo o amandmaju številka 3. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (18 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Glasujemo o celotnem 6. členu. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 6. člen sprejet.
Prehajamo k amandmajem k 7. členu. Imamo amandma Vlade Republike Slovenije, ki ga podpira matično delovno telo. Imamo amandma številka 2 Odbora za finance in monetarno politiko. Amandma številka 3, ki ga predlaga prav tako Odbor za finance in monetarno politiko, vlada ga podpira. Amandma 4, ki ga predlaga gospod Zmago Jelinčič, vlada in matično delovno telo ga ne podpirata. In 4.a, amandma gospoda Soviča, ki ga imate na posebnem listku, ga lahko preberem, da ne bo kakšnega nesporazuma: Prvi odstavek 7. člena naj se glasi: "Poseben davek od motornih vozil se plačuje po stopnji, ki je enaka dvema odstotkoma, pomnožena s 5 litri z zmanjšano porabo bencina oziroma za 4 litre z zmanjšamo porabo plinskega olja." Dosedanji tekst je nenatančen, čeprav je davčna stopnja iznesena v odstotkih, člen tega ni predvideval. Predlagam amandma, da s tem odpravi to pomanjkljivost. Odpiram razpravo o vseh teh amandmajih. Želi kdo besedo? Gospod Sovič, izvolite.
BORIS SOVIČ: Cenjene dame, spoštovani! Jaz bi rad samo še enkrat poudaril, kako pomembno se mi zdi, upošteval bom seveda aritmetiko, ki je v Državnem zboru in ta ima pač svoje zakonitosti, da je korektno opozoriti na to, da če bi bilo sprejeto določilo, da je zgornja omejitev davka, o katerem danes govorimo, 14% oziroma kot je zadnji predlog 16%, mislim, da to ne bi bilo v funkciji tega zakona. Zato bi predlagal, da ta omejitev odpade, ker ni nobenih razlogov, da bi takšna omejitev ostala. Takšna omejitev kvečjemu doseže to, da pri spodnjem razredu avtomobilov, torej pri tistih, ki imajo manjšo porabo goriva, bi bila diferenciacija zelo velika, pri vozilih, ki pa imajo porabo nad 12 oziroma 13 litri bencina, pa te diferenciacije več ne bi bilo. Mislim, da nobenih, niti ekonomskih, še manj seveda socialnih razlogov ni, da bi tako nesprejemljivo določilo ohranili. Zakon lahko to odpravi in s tem pač doseže, da ta davek narašča normalno s porabo goriva in s tem tiste avtomobile, ki imajo ekstremno porabo, ustrezno obdavči.
Naredili smo kalkulacije, ki dokazujejo, da tudi to, če takšno določilo ostane, ne pomeni, da bi dražji avtomobili, ki imajo večjo porabo goriva, bili absolutno nesorazmerno obdavčeni. Tudi pri njih je ta stopnja še vedno v mejah, ki veljajo tudi pri nižjih razredih.
Moj predlog bi bil, da bi podprli določilo, ki pravi, da ne bi bilo nobene omejitve, kar se tega davka tiče.
Drugo. Jaz mislim, da me bo moj profesor matematike, na katerega se danes že drugič sklicujem, ampak, žal, v želji, da bi tudi davčna zakonodaja respektirala neke osnovne zakonitosti matematike, mislim, da bi moral biti člen tako napisan, da bi govoril o enotah. V tehniki veste, da je tako, da so neki izračuni vedno posledica upoštevanja enot. Ta člen je pa napisan tako, da množi neke faktorje med seboj in čisto na koncu po enem čudežu dobi iz tega procente. Če vzamemo za osnovo avstrijski zakon, za katerega je finančni minister rekel, da je bil osnova za pripravo tega, potem v avstrijskem jasno piše, da je pač davčna stopnja enaka 2% pomnoženim z nekimi dodatnimi faktorji. Tudi predlog, ki sem ga dodatno v rokopisu vložil, je pravzaprav tak, da na nek način to inkorporira. Napišimo vsaj zakon, ki bo matematično korekten, če že koalicija tako hoče. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospodu Soviču se opravičujem, ker sem spregledal, da so še potem pod številko 5, 6, 7, 8 amandmaji, ki jih je vložil. V uvodu je sedaj tudi pojasnil to zadevo. Želi še kdo besedo?
Pod številko 6 je... gospod Možgan. Umikate? Želi še kdo besedo o vseh teh devetih amandmajih? (Ne.)
Če ne, prehajamo na glasovanje o amandmajih.
Amandma številka 1. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma. (45 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju številka 2. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet.
Amandma številka 3. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je tudi ta amandma sprejet.
Ker je ta amandma sprejet, potem so ostali amandmaji brezpredmetni. Ker smo zopet 7. člen v celoti spremenili, potem ne bomo o njem glasovali.
Gospod Sovič, prosim, proceduralno.
BORIS SOVIČ: Cenjene dame, spoštovani! Če prav razumem, smo mi sprejeli amandma št. 2 in amandma št. 3. Ta dva amandmaja govorita oba o isti stvari, lepo vas prosim, in če tukaj dovolite, da torej glasujemo, da smo glasovali o amandmaju št. 3, vljudno prosimo, da glasujemo o vseh ostalih amandmajih. Ne vem, zakaj bi ostali bili brezpredmetni, amandma št. 3 pa je bil korekten. Amandma št. 3 govori o točno isti stvari kot amandma št. 2.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Še kakšna dilema? Lahko gremo naprej. Lahko.
Amandmaji k 8. členu. Imamo enega. Odbor za finance in monetarno politiko in vlada ga podpirata. Želi kdo razpravo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. Člen je v celoti spremenjen.
Prehajamo k 9. členu. Imamo samo en amandma, vložen s strani Odbora za finance in monetarno politiko, vlada ga podpira. Želi kdo razpravo? (Ne.)
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Dajem na glasovanje celoten 9. člen. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je 9. člen sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju k 10. členu. Imamo samo en amandma, gospoda Soviča, za novi 10.a) člen. Želi kdo besedo? (Nihče.)
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (17 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na 11. člen. Predlagatelj gospod Sovič. Želi kdo besedo? Prosim. Gospod Sovič.
BORIS SOVIČ: Cenjene dame, spoštovani! Rad bi povedal, da ta datum, torej ta termin pet mesecev, ni bil izbran kar tako. Izbran je na podlagi analogije z uredbo o homologaciji vozil. Ta uredba, na katero se predlagatelji kar nekajkrat sklicujejo, je napisana tako, da je predvideno, da se začne uporabljati 5 mesecev po objavi v Uradnem listu. Namreč, potrebno je bilo spremeniti vrsto dokumentacije, da bi se lahko stvari sploh normalno izvajale. Tudi v današnjem primeru, ko od vlade nismo dobili, in jaz zelo obžalujem takšno komunikacijo vlade s parlamentom, natančnih pojasnil o tem, na katero porabo goriva se ta zakon, o katerem danes govorimo, sploh nanaša.
Jaz bi še enkrat opozoril, spoštovane kolegice in kolegi, da sprejemamo zakon, ki obdavčuje porabo goriva, pri tem pa ne vemo, kako se bo ta poraba goriva merila, niti ne vemo, s katerimi predpisi je definirana. Seveda to kaže pravzaprav na nek način, kako je ta zakon utemeljen. Ta rok 5 mesecev je smiseln zato, da bi se lahko pripravila dokumentacija, da bi se lahko dopolnila uredba o homologaciji vozil in da bi na ta način sploh omogočili neke normalne razmere za to, da se ta zakon uveljavlja. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Imamo še dva amandmaja, eden je gospoda Jelinčiča, ki pravi, da velja 30. dan po objavi, in pa amandma vlade, ki pravi, da naj zakon začne veljati 1. julija. Umika? (Da.) Hvala. Hvala, gospod Jelinčič. Želi še kdo besedo?
Besedo želi gospa Kolarjeva, državna sekretarka.
MILOJKA KOLAR: Hvala za besedo. Spoštovani! Glede roka uveljavitve in vzpostavitve potrebnih evidenc naj povem v odgovor vsem in tudi gospodu Soviču, da smo v času te pavze pridobili od Urada za homologacijo direktivo, tako to evropsko direktivo kot tudi direktivno Združenih narodov. Urad za homologacijo namreč na osnovi odredbe o homologaciji vozil izda posebna navodila, po katerih opredeli, da se za povprečno porabo avtomobilov iz držav Evropske unije uporablja direktiva Evropske unije, za vse ostale pa ta direktiva oziroma pravilnik Združenih narodov. Hkrati pa ima tudi Urad za homologacijo, tukaj je zdaj v bistvu v obliki fotokopij, imajo pa tudi seveda na disketi, že vse podatke o povprečni porabi za vse avtomobile, ki se prodajajo na slovenskem trgu. Žal pa so seveda te direktive še v angleškem jeziku. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Sovič, prosim.
BORIS SOVIČ: Cenjene dame, spoštovani! Vljudno prosim še za odgovor spoštovane državne sekretarke, na kakšen način se preračunavajo vrednosti porabe goriva, ki so izmerjene po ECEE merilih v ECE merila? Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospa sekretarka, prosim.
MILOJKA KOLAR: Na osnovi uredbe o homologaciji vozil Urad za homologacijo izdaja posebne objave in tukaj zdefinira, kako gre to preračunavanje. Gospod Sovič, to vam lahko dam.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Sovič, ste zadovoljni? Hvala.
Najprej glasujemo o amandamju številka 3. Se opravičujem, izvolite, gospod Boris Sovič.
BORIS SOVIČ: Cenjene dame! Jaz bi prosil za pol ure odmora, da preštudiram gradivo, ki ga je gospa državna sekretarka ravnokar ponudila. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Ali je to v imenu poslanske skupine, gospod Sovič? (Da.)
Pavza je že itak na vidiku. Nadaljujemo ob 14.30 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 12.56 uri in se je nadaljevala ob 14.39 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice in kolegi poslanci! Nadaljujemo z delom. Odmor je zaprosila poslanska skupina Združene liste. Želi besedo gospod Sovič? Prosim.
BORIS SOVIČ: Cenjene dame, spoštovani! Proučil sem gradivo, ki ga mi je ljubeznivo dala gospa državna sekretarka, in iz tega gradiva sem razbral, da obstaja pravzaprav velik nesporazum. Gre za...
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Se opravičujem. Toliko nas je sedaj, kar lepo vas je videti. Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Pravkar smo dobili opravičilo. Opravičila sta se Franc Kangler in pa Franci Rokavec.
Dobro, smo sklepčni. Gospod Sovič, prosim.
BORIS SOVIČ: Spoštovani! Kot rečeno, dobil sem ta tekst, ki ga je dala državna sekretarka. Iz tega teksta ni razvidno to, kar je bilo vprašanje, in sicer, kakšno bo razmerje med izmerjeno porabo goriva po priporočilih OZN in porabo goriva po priporočilih Evropske unije. IZ tega gradiva je bilo razvidno, na enem rumenem majhnem listku je bilo napisano, da sta ti dve priporočili identični. To ne drži. Priporočili nista identični. Uvajata različne meritve, različne metode, na kratko rečeno, metoda OZN temelji na fizični meritvi porabe goriva, torej v litrih, metoda Evropske unije pa temelji na merjenju izpuhov CO2 in na tej osnovi se iz porabljenega CO2 preračuna porabljeno gorivo. Saj to gre za dva popolnoma različna principa in razlika med njima je takšna, da izmerjena vrednost za isti avtomobil po priporočilih Evropske unije znaša za 10 do 12,5% več, kot pri priporočilih organizacije Združenih narodov. Če bo torej takšen princip, kot ga ima vlada v mislih, obveljal, bodo s tem avtomobili evropskih proizvajalcev za 10 do 12% bolj obdavčeni kot avtomobili drugih proizvajalcev. Meni ni znano, vsaj iz obrazložitve zakona ne, da bi bila intenca predlagatelja, da uvaja diferenciacijo med evropskimi in ostalimi avtomobili. S tega vidika mislim, da bi kazalo resno pretehtati ponovno izhodišča tega zakona. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prehajamo na glasovanje o amandmajih k 11. členu.
Ugotovimo sklepčnost za glasovanje k tretjemu amandmaju k 11. členu! Gre za tretji amandma, amandma vlade. Še enkrat ugotavljamo sklepčnost! (41 prisotnih.) Počakali bomo 10 minut, ker nismo sklepčni.
(Seja je bila prekinjena ob 14.44 uri in se je nadaljevala ob 14.51 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Ugotavljamo sklepčnost! (50 prisotnih.) Sejo lahko nadaljujemo. Na glasovanje dajem tretji amandma k 11. členu. Ugotavljamo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
S tem je amandma pod točko 1 brezpredmeten. V celoti je spremenjen 11. člen.
Prehajamo na glasovanje o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo besedo? (Ne.) Ugotavljamo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Opravili smo razpravo o glasovanju o posameznih členih. Glasovati moramo še o naslovu zakona. Ali želi kdo razpravljati o naslovu zakona? (Ne.) Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Prehajamo na tretjo obravnavo. Ker so bili spet določeni amandmaji, smo torej dobili nekaj amandmajev. Želi še kdo vložiti kakšen amandma?
Prosim. Gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala. Napovedujem dva oziroma tri manjše amandmaje. Eden se tiče redakcijskega popravka, ki je potreben po tem, ko je bil sprejet amandma poslanca Možgana v zvezi z invalidi. En amandma se mi zdi, da je vsebinsko potreben zaradi dopolnitve oziroma razjasnitve vsebine, ki jo je v obliki amandmaja prav tako predlagal poslanec Možgan v zvezi z oprostitvijo tistih, ki imajo tri ali več otroke. Mislim, da amandma sam ni bil povsem pravilno oblikovan, četudi se kdo strinja z vsebino. Tretja stvar, ki se mi zdi, da pa je potrebna popravka, pa je to, na kar je opozarjal gospod Sovič, v zvezi z dikcijo, po kateri je določena stopnja in pa tisto, kar je govoril v zvezi s klasifikacijo, po kateri se izračunava povprečna poraba. Obe pripombi sta bili upravičeni in mislim, da zahtevata amandma do tretje obravnave. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Bajc.
JOSIP BAJC: Gospod podpredsednik, kolegi in kolegice! Mislim, da je bila že prej, ko smo obravnavali, ena pripomba, da je verjetno do neusklajenosti je prišlo v 7. členu in opozarjam, gospod Kopač, da bi bilo potrebno to preveriti. Glede na to, da smo sprejeli drugi in tretji amandma k 7. členu, oba govorita o končnem odstotku davka in v drugem amandmaju smo rekli, da nadomesti številko 16, v prvem odstavku tretjega amandmaja pa ostaja številka 14%, se pravi tista najvišja stopnja davka. Preveriti je treba, če je to popravljeno oziroma ali je potrebno popraviti.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prekinjamo to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O DAVKU NA IZPLAČANE PLAČE. Predlog je zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.)
Predlog je obravnaval tudi odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Sprašujem predsednika odbora ali želi poročati zboru. Gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Odbor je predlog zakona o spremembi zakona o davku na izplačane plače prav tako obravnaval trikrat kot predlog zakona o posebnem davku od cestnih motornih vozil. Ves čas je imel, ne glede na to, da se jaz zmeraj nisem strinjal z večino v odboru, ampak treba je pa reči, da so člani odbora v večini ves čas imeli konsistentno stališče. To opozarjam posebej zaradi tega, ker odbor ni podprl predloga zakona o davku od cestnih motornih vozil in zato tudi ni podprl predloga zakona o spremembi zakona o davku na izplačane plače. To pomeni zdaj, da če je zbor pa vseeno sprejel predlog zakona o posebnem davku oziroma je zavrnil stališče oziroma sklep odbora, da se predlog zakona o posebnem davku od cestnih motornih vozil zavrne, pomeni tudi, da če bi zbor konsistentno sledil sicer konsistentnim sklepom odbora, bi moral tudi s tem predlogom sklepa odbora se ne strinjati.
Kar pa se tiče vloženih amandmajev, smo jih obravnavali danes in se do njih kot odbor opredeljevali. Amandmajev tukaj ni veliko, predvsem se nanašajo na 2. člen, ki govori o višini oziroma o lestvici. Pri tem se je odbor opredelil za - torej podprl amandma vlade, ki glede na prvotni tekst predvideva oprostitev davka na izplačane plače za vse bruto plače v višini do 110.000 tolarjev. Potem pa predvideva lestvico s stopnjami 2, 4, 8 in 15% za najvišje plače nad 750.000 tolarji bruto. Pri tem naj posebej poudarim, ker je bilo nekaj malega nerazumevanja, da davek na izplačane plače, tako tisti, ki sedaj velja, kot ta, ki naj bi sicer v zmanjšanem obsegu veljal v prihodnje, izplačuje delodajalec, ne zaposleni.
Odbor je poleg tega podprl vladni amandma, ki predvideva, da invalidska podjetja ne bi plačevala davka na izplačane plače in se ni strinjal z amandmajem gospoda Možgana, ki je predvideval, da ta podjetja sicer plačujejo ta davek, vendar pa ga ne odvajajo v državni proračun, temveč zadržijo pri sebi. Skratka, odbor je podprl vladni predlog, da se v teh podjetjih ne plačuje tega davka.
Poleg tega je odbor podprl tudi vladni amandma k 3. členu, ki je redakcijske narave in je v pregledu amandmajev predzadnji na drugi strani pregleda amandmajev.
To je v imenu odbora vse. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Da.)
MILAN BAŠKOVIČ: Hvala lepa. Jaz bi rad samo na nekaj opozoril, kar smo sicer že nakazali v našem poročilu, ki smo ga dali k temu zakonu. Postaja pa aktualno pravzaprav šele sedaj, prej se ni pokazalo, da bi lahko bilo aktualno. Namreč, opozorili smo na datum uveljavitve tega zakona, ki ga imamo tukaj v 2. členu, ki pravi: "začne veljati 1. junija 1997", se pravi čez dobrih deset dni. K temu ni nobenega amandmaja. Zato opozarjam, da bi bilo dobro, da se oceni to dejstvo in da morda med drugo obravnavo nekdo le z amandmajem odpre možnost, da se ta datum pravilno postavi. Opozarjam na to, da smo pri tem zakonu, ki smo ga ravnokar sprejemali v drugi obravnavi, pri avtomobilskem davku, popravili končno odločbo, tako da se glasi, da začne veljati 1. julija 1997, to je amandma, ki je že sprejet. Če sta ta dva zakona, kot smo slišali, dvojčka in se med seboj navezujeta, najbrž ne bi bilo pravilno, da je eden uveljavljen drugače kot drugi, s tem da je 1. junij lahko datum, ki bi pomenil retroaktivno uveljavljanje, se pravi, da bi veljal prej, preden je bil sploh objavljen in uveljavljen v Uradnem listu. Zato opozarjam, da bi morali drugače formulirati. Ali gremo na 1. julij, kot je oni drugi zakon, ali pa tisto najbolj nevtralno formulo 8. dan ali 15. dan po objavi v Uradnem listu, kar je najbolj nesporno. Tukaj gre za plače, za tehniko priprave plač, izračuna. Če je potreben nek kompletni mesec, je lahko tudi prvega naslednjega meseca po objavi, ali pa nek datum, ki je tako kasen, da lahko omogoči te priprave in da ni hkrati tudi v nevarnosti, da bi ta datum prehitel uveljavitev zakona, ker moramo še počakati na Državni svet, na objavo in je ta datum že po moje v tej coni. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Gospod Horvat se je prijavil v imenu poslanske skupine Združene liste.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Poslanci Združene liste v smislu konstruktivne opozicije - to posebej poudarjam - podpiramo ta predlog zakona, ker zmanjšuje obremenitev najnižjih plač in s tem omogoča izboljšanje konkurenčnosti predvsem v delovno intenzivnih dejavnostih, kjer so tako in tako plače praviloma najnižje, kot so tekstilna, obutvena, lesno predelovalna industrija. To je nekaj, za kar smo se tudi že v prejšnjem sklicu poslanci te poslanske skupine zavzemali, ko se je ta zakon sprejemal.
Ob tem je važno poudariti še dodatni gospodarski pomen teh rešitev. Prvič, so to dejavnosti, ki so tudi zelo pomembne izvozne dejavnosti in kjer je prav zaradi rasti stroškov dela vse bolj ogrožena konkurenčnost na tujih trgih.
Drugič, precej teh dejavnosti je lociranih na manj razvitih in demografsko ogroženih območjih in to je še dodatni razlog, da je smiselno ta zakon podpreti. Nismo pa povsem zadovoljni z rešitvami, z lestvico v 1. členu, s tisto, ki jo je prvotno ponudila vlada. Zdi se nam prav, da zdaj vlada spreminja z amandmajem to lestvico. Predvsem je prvotno predlagan neobdavčen del oziroma plača bila prenizko postavljena, zato smo tudi vložili amandma za višji prag, 110.000 tolarjev, in vlada s tem amandmajem tudi potrjuje, da smo imeli prav, ko smo prigovarjali oziroma izrazili dvom v realnost izračunov oziroma ocene, tako glede na število zaposlenih in samozaposlenih, ki jih vlada vzela v izračun, kot tudi glede višine plače po posameznih razredih in pa seveda upoštevanje dinamike rasti plač. Tako da zdaj na osnovi ažurnih podatkov se je očitno tudi ta vladni izračun približal temu, kar smo sami računali in s čimer smo utemeljevali svoj amandma. Torej vlada je s tem svojim predlogom amandmaja pri neobdavčenih plačah sedaj na isti številki, kot je naš amandma. Razlika pri našem amandmaju k 1. členu, ki ga imate na 3. strani v pregledu pod 4. točko pa je v tem, da se mi nismo odločili za tako močno progresijo v razredih od 130.000 naprej zato, ker bi pristajali na to, da se v posamezni dejavnosti izplačujejo tudi nenormalno visoke plače, ampak enostavno zaradi izkušnje, ki jo imamo iz preteklih let, ko se je tudi z visokimi davčnimi stopnjami poizkušala omejevati rast plač oziroma izplačevanje plač, vendar to ponavadi ni bilo učinkovito. Predvsem tiste dejavnosti, ki imajo monopolni položaj ali si iz drugih razlogov lahko privoščijo izplačevanje visokih plač, običajno potem to vkalkulirajo v bruto plače in seveda potem prenesejo na cene in na kupca oziroma na potrošnika in se s tem povečujejo dejansko stroški dela, ne pa, da bi se dosegel tisti osnovni namen, zaradi katerega so take visoke progresivne včasih celo prohibitivne stopnje postavljene. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Besedo ima gospod Henigman kot predstavnik skupine SKD.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani! Poslanska skupina SKD podpira zakon o spremembi zakona o davku na izplačane plače iz enega bistvenih razlogov, da se s tem poizkušajo razbremeniti delovno intenzivna podjetja. To se pravi tiste panoge, ki so izvozno usmerjene, ki naj bi bile konkurenčne na evropskih in svetovnih trgih, pa jih ravno ta primež oziroma jarem obdavčitve plač sili v rdeče številke. V tem kontekstu se nam zdi to edini predlog zakona iz tega tako imenovanega gospodarskega paketa, ki ga je vlada predlagala in ima določen smisel. Veseli nas, da je vlada prisluhnila posameznim predlogom poslanskih skupin na 1. člen, se pravi na drugačno lestvico, kot jo je sama predlagala. Bili smo tisti, ki smo predlagali več razredov obdavčitev, predvsem pa smo se zavzemali za to, da se do 115.000 tolarjev bruto plače ne plača dodatnega davka. Treba je seveda vedeti, da je sprememba zakona posledica obdavčitve plač, če se ne motim v lanskem letu, ki je bila interventne narave, in sedaj samo popravljamo del tistega, kar smo takrat napravili. Rad bi poudaril, da je naš cilj, da v celoti razbremenimo plače v delovno intenzivnih podjetjih lesne predelave, tekstilne branže, kovinsko-predelovalne industrije, kar je je še ostalo, saj je ni ostalo dosti. Hkrati pa bi radi dodatno razbremenili, vsaj deloma razbremenili tudi naslednji razred od 115.000 do 130.000, in pa tudi od 130 do 160.000 bruto plače. Ne zdi pa se nam smiselno, da bi podjetja, ki izplačujejo višje plače, predvsem nad 500.000 in več, imela praktično tako lestvico, kot so jo imela do sedaj. Zdi se nam smiselno, da se tukaj plače obdavčijo, ker po naših ocenah so izplačevalci v teh podjetjih ali pa v javnih ustanovah tisti, ki bodo plače izplačevali v tej višini, ne glede na to, koliko bo ta obdavčitev. Zato bi to razliko pri podjetjih z najnižjimi plačami iskali tukaj.
V razpravi na Odboru za finance pa se je pokazalo oziroma tudi s predstavniki vlade se je pokazalo, da vlada nima izračuna, kaj pomeni posamezna obdavčitev po posameznem razredu, ker celo nima primerljivih podatkov po posameznih razredih. Te podatke smo prosili, vendar jih nekako do sedaj razčlenjene tako, kot so posamezni amandmaji, s številkami opremljene, nismo dobili. Ne glede na to pa se strinjamo, da je davčni razred 160.000 do 500.000, tako kot smo ga mi predlagali, obdavčen s 5%, ena odstotna točka več, kot je bila v dosedanjem predlogu zakona. Zato smo pripravljeni oziroma predlagam, da se ta davčna stopnja zniža na štiri odstotne točke, kot je bilo v osnovnem zakonu. S tem so smiselni pomisleki vlade, da dodatno obdavčujemo predvsem državno upravo in javni sektor, kjer iz enega žepa premikamo sredstva v drug žep oziroma iz proračuna dajemo za izplačilo davka zopet v bistvu nazaj. Zato ta davčni razred spreminjamo na 4% in s tem tudi nekoliko ublažimo davčni vijak, predvsem tudi za proračunske porabnike. Zavedamo se, da s tem v bistvu izpuščamo tudi tiste kategorije tako imenovanega terciarnega sektorja storitvenih dejavnosti, ki bi bili upravičeni oziroma so sposobni plačevati to davčno obvezo. Vendar računamo, da ima ta naš predlog smiselno osnovo in da se ga v tem kontekstu lahko tudi podpre.
Nadalje smo predlagali, da se posebej obdavčijo plače nad 1 milijonom tolarjev bruto. Zakaj to? Zato, ker se nam zdi smiselno, da tudi v Državnem zboru pokažemo določen odnos do najvišjih plač in ne glede na to, da mogoče ne bo ne vem kako velikega finančnega učinka, pokažemo, da smo pripravljeni na to, da se najvišje plače začnejo zmanjševati, če pa ne, naj podjetja oziroma tiste javne institucije, tudi zavodi ali pa skladi plačajo toliko višji davek. Mislim, da ni dopustno, da bi v državni upravi ljudje dobivali plače nad neko razumno mejo, če se mora na drugi strani gospodarstvo v situaciji, v kakršni je, boriti za izplačilo najnižjih plač. V tem kontekstu se nam zdi predlog za 20% obdavčitev nad 1 milijonom smiseln, hkrati pa nas veseli, da so tudi nekateri drugi razmšljali v tej smeri, žal pa danes na Odboru za finance ni bil sprejet ta dodaten argument, da bi bilo smiselno še ta dodatni razred vklopiti v ta zakon. Predlagam, da ponovno razmislite o tem našem predlogu, ki je v bistvu dobil vsaj vsebinsko podporo tudi s strani vlade, saj je vlada pristopila k takemu načinu in je nekako poskušala popraviti svoj amandma oziroma svoj predlog, če ne, bomo pa vztrajali, da v tretji obravnavi ponovno vložimo ta amandma. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še katera poslanska skupina? (Ne želi.) Hvala. Dajem besedo poslankam in poslancem. Kdo želi besedo? Prosim, gospod Kebrič. IVAN KEBRIČ: Hvala. Kolegice in kolegi! V materialu, ki smo ga ravnokar dobili, je na drugi strani napaka, ker je to predlog odbora, dejansko pa ta predlog, ki je bil moj predlog na odboru, ni dobil podpore in ne more tu fungirati kot predlog odbora. Sedaj pripravljam ta amandma, ampak vi imate že to pred seboj. Moj predlog tega amandmaja je, da se vladni predlog dopolni samo z eno dodatno vrstico, in sicer, da se obdavčijo plače nad 1 milijon 1 tolar z 20%. Dovolite, da to malo pojasnim.
Vsak od nas ima lahko svoj predlog, svoje gledanje na to davčno lestvico, vendar bi se morali sporazumeti za določeno stališče in vsak bo imel tudi za svoj predlog določeno argumentacijo, izhajajoč iz svojega izhodišča. Ali imamo pred seboj socialni vidik, ali imamo pred seboj pri tej obdavčitvi plač vidik, da bi plače čimbolj zavrli, da bi bile čimbolj obdavčene in bi bil splošni interes, da so plače čim nižje. Na drugi strani pa se zavedamo, da bo ta davek plačeval delodajalec in da je prejemnikom plače konec koncev, če tako rečem, posredno vseeno, kakšna je višina davka, saj ga na neto plače, ki jo bo dobil, ne bo prizadela. Sam sem izhajal iz tega izhodišča, kar je vlada na odboru povedala, kakšno je število in kakšen je skupni znesek plač, ki presegajo milijon tolarjev. Pri tem naj povem še to, da so to tisti vodilni delavci, da ne bom rekel samo direktorji, managerji, ki so na čelu podjetij, ki imajo monopol in jim ta izplačila preko 750 tisoč ali milijona ne predstavljajo nobenega problema. Zato prosim tudi tiste predstavnike oziroma poslance, ki so v svojih predlogih imeli prav tako višino 20% za določeno mejo milijon tolarjev, da podprejo moj amandma, ki ga vlaga skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije. Hvala, da ste me poslušali.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Besedo imajo poslanke in poslanci. Kdo želi besedo? (Nihče.) Če ne želi nihče, zaključujemo splošno razpravo.
Prehajamo na glasovanje o amandmajih. Vlada predlaga novi 1. člen, kateremu se doda drugi odstavek, ki se glasi: "Davka ne plačujejo invalidska podjetja." Sedanji 1. člen postane potem novi 2. člen. Želi kdo besedo o tem amandmaju? (Nihče.) Zaključujem razpravo. Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Naslednji je amandma k 1. členu. To ni amandma pod številko 1 odbora, ampak amandma gospoda Kebriča, ki ga je zdajle vložil.
Pod 2 imamo še amandma vlade, ki ga matično delovno telo podpira. Pod 3 imamo amandma, ki ga je vložila poslanska skupina SKD, vlada ga ne podpira, prav tako tudi matično delovno telo. Pod 4 imamo amandma poslanske skupine Socialdemokratske stranke, ki ga vlada in matično delovno telo ne podpirata. Pod 5 imamo amandma poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov; vlada ga ne podpira, tudi ne matično delovno telo. Želi kdo razpravljati o vseh teh amandmajih? (Nihče.)
Potem prehajamo na glasovanje. Prosim? Samo trenutek. V amandmaju pod številko 3 je tudi opomba, da 5% gre na 4%. O tem bomo glasovali. Še kaj, prosim? (Ne.) Prehajamo na glasovanje. Amandma gospoda Kebriča. Ugotovimo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (10 poslancev.) Je kdo proti? (23 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 2. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (33 poslancev.) Je kdo proti? (11 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
S tem so vsi drugi amandmaji brezpredmetni. Ker je 1. člen v celoti spremenjen, o njem ne bomo glasovali.
Prehajamo k amandmajem k 2. členu. Amandma je vložila Vlada Republike Slovenije, matično delovno telo ga podpira. Jaz bi pa prosil Sekretariat za zakonodajo, da to zadevo razčistimo. Gospod Baškovič, prosim.
MILAN BAŠKOVIČ: Kaj bi bilo nejasno? Najbrž ti členi, pa še številke teh členov, ker zdaj smo vrinili nov 1. člen, potem je originalni tekst sedanjega 2. člena, ki je bivši 1. člen in ta, ki je amandmiran kot drugi, je sedaj 3. Ali je tako? To bi potem bilo na 3. člen po vseh teh dosedanjih spremembah z amandmaji. Tako da če se to jemlje, glede na to, da je tudi vlada upoštevala v amandmajih, kakor da je že 2. člen numeriran tako, da je prevzel prejšnjega prvega, tako je ta novi 2. člen postal, je samo uvodni stavek, ki je na četrti strani, drugačen. To je navadna redakcijska zadeva. Potem pa pride na vrsto ta uveljavitveni člen, stvar je konsistentna. Bi pa že kar zdaj opozoril na nekaj. Ker smo dali tukaj nov 1. člen, ki uvaja nov drugi odstavek v 2. členu prejšnjega zakona, ne gre več samo za spremembo zakona, kot je v naslovu, ampak bo šlo za spremembo in dopolnitev, zato da bo treba naslov temu prilagoditi. To lahko daste kot pooblastilo v redakciji, bolj varno bi pa bilo, da se z amandmajem to uredi, da potem govorimo že o spremembi in dopolnitvi. Zato naslov ni več ustrezen, ker smo vsebino razširili.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: To se pravi, da o tem ne glasujemo zdaj, o tem vašem amandmaju.
MILAN BAŠKOVIČ: V novem 2. členu je ta uvod avtomatično urejen, tako da res ne bi bilo treba. Glede na prejšnje zaporedje teh razprav je bilo logično, zdaj pa ni več tako. Mislim, da res ni treba tistega posebej, ker je že v novem 1. členu to urejeno. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Torej, o 1. točki k 2. členu ne glasujemo.
Prehajamo na 2. točko k 2. členu. Predlagatelj je Jože Možgan, vlada ne podpira amandmaja, tudi ne matično delovno telo. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (45 prisotnih.) Še enkrat ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (15 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
K 2. členu imamo amandma gospoda Kopača, ki pravi: besedi "1. junija" se nadomestita s "1. julija". Obrazložitev: amandma sledi pripombi Sekretariata za zakonodajo. Želi kdo razpravo? Torej bosta oba "bratska" zakona z enim datumom. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o 2. členu kot celoti. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 2. člen sprejet.
Prehajamo na obravnavo preostalih členov, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo besedo? (Ne.)
Prehajamo na naslov zakona. Želi kdo razpravljati o naslovu zakona? Torej upoštevali bomo tisto redakcijsko pripombo, ki jo je dal sekretariat. Želi kdo besedo o naslovu zakona? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Prehajamo na tretjo obravnavo. Izglasovali smo zakon po členih in tudi naslov zakona. Ali želi kdo vložiti amandma? Prosim, gospod Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. Mi bomo vložili amandma, tako da prosim, da se za toliko časa prekine seja oziroma nam date to možnost.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Koliko pa potrebujete? Dobro. Hvala. Bomo prekinili to točko dnevnega reda in nadaljevali z 9. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA ZAKLJUČKU LASTNINJENJA. Dovolite, da pred to točko povemo samo naslednje. Upoštevaje mnenje Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve z dne 29.4.1997, da predlog zakona o zaključku lastninjenja posega v materijo predloga zakona o privatizaciji pravnih oseb in premoženja v lasti Republike Slovenije, ki ga je zboru v drugo obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije, je predsednik Državnega zbora umaknil dodelitev predloga zakona o zaključku lastninjenja. Komisija za nadzor lastninskega preoblikovanja in privatizacijo navedenega zakona zato ni obravnavala in tako tudi zboru ni predložila poročila, zato zbor o tem zakonu ne more razpravljati in odločati. Predlog zakona o zaključku lastninjenja je na podlagi četrtega odstavka 174. člena poslovnika Državnega zbora zadržan in bo predložen v zakonodajni postopek takoj, ko bo končan zakonodajni postopek o predlogu zakona o privatizaciji pravnih oseb in premoženja v lasti Republike Slovenije. S tem je ta točka dnevnega reda zaključena.
Prehajamo na 10. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DRUŽBI ZA ZAVAROVANJE IN FINANCIRANJE IZVOZA SLOVENIJE. Gre za hitri postopek. Predlog zakona je za obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Prosim. Gospa državna sekretarka.
MAG. VOJKA RAVBAR: Hvala. Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci! Spremembe realnih vrednosti valut v sistemu drsečega tečaja tolarja predstavljajo za slovenske izvoznike rizike, ki so izven njihove kontrole in ogrožajo rentabilnost njihovih poslov ter zmanjšujejo konkurenčnost na tujih trgih, kar ima za posledico tudi zmanjševanje izvoza. Glede na omejene možnosti zavarovanja pred temi riziki, ki jih imajo sedaj na voljo slovenski izvozniki, ter da se temu delu gospodarstva zagotovijo pogoji poslovanja, kot jih ima njihova konkurenca, je Vlada Republike Slovenije oblikovala predlog sprememb in dopolnitev zakona o družbi za zavarovanje in financiranje izvoza Slovenije, ki omogočajo, da se poleg varnostnih rezerv za pokrivanje srednjeročnih, komercialnih in nekomercialnih rizikov dodatno oblikujejo posebne varnostne rezerve za zavarovanje pred riziki sprememb vrednosti valut. Te posebne varnostne rezerve se bodo uporabljale za poravnavo obveznosti do zavarovancev in kritje izgub iz omenjenih zavarovalnih poslov, ki so specifični glede na naravo rizika, možnost predvidenja nastopa škodnega dogodka, v tem primeru neugodnih gibanj tečajev, velikosti škod ter elementov in cen zavarovanja. Ker bo Slovenska izvozna družba izvajala zavarovanje pred riziki sprememb realne vrednosti valut na račun države, mora država za te namene zagotoviti začetna sredstva za oblikovanje posebnih varnostnih rezerv, kasneje pa bi se oblikovala iz zavarovalnih premij in iz dela dobička, ki ga bo družba ustvarila s poslovanjem na področju zavarovanja pred riziki sprememb vrednosti valut. Slovenska izvozna družba bi pri tem pokrivala škode, ki bodo podjetjem nastale zaradi neugodnih gibanj tečajev, zaslužki podjetij z nasprotnih gibanj tečajev pa se bodo vplačevali v omejene posebne varnostne rezerve Slovenske izvozne družbe. Glede na naravo omenjenih rizikov mora država zagotavljati plačilo škod, če nastalih škod ni mogoče povrniti iz oblikovanih posebnih varnostnih rezerv. Država zagotavlja izplačilo škod iz naslova zavarovanj pred srednjeročnimi, komercialnimi in nekomercialnimi riziki ter riziki sprememb vrednosti valut do z vsakoletnim proračunom določene zgornje meje zavarovanj pred omenjenimi riziki. Kot pri varnostnih rezervah za druge nekomercialne rizike, vlada Republike Slovenije tudi tu določi pogoje o uporabi in vračanju teh sredstev. Zavarovanje podjetij pred spremembami vrednosti valut predstavlja pomemben instrument, ki jim bo zmanjšal rizike, ki jih ovirajo pri vključevanju v mednarodno menjavo ter pripomogel k povečanju slovenskega izvoza. Predlagane spremembe in dopolnitve zakona je obravnaval Odbor za gospodarstvo Državnega zbora ter jih tudi podprl. Vlada Republike Slovenije tudi umika predlog, da Državni zbor ob obravnavi predloga zakona sprejme poseben sklep, na podlagi katerega se presežek prihodkov nad odhodki Banke Slovenije po zaključnem računu za leto 1996 v višini 1 milijarde tolarjev namensko usmeri v proračun republike Slovenije za oblikovanje posebnih varnostnih rezerv Slovenske izvozne družbe.
Spoštovane poslanke in poslanci, predlagam, da predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o Družbi za zavarovanje in financiranje izvoza Slovenije obravnavate ter po končani razpravi sprejmete. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Predlog je obravnaval tudi Odbor za gospodarstvo kot matično delovno telo. Želi poročevalec besedo? Gospod Horvat.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, predstavnice in predstavniki vlade! Odbor za gospodarstvo kot matično delovno telo me je določil za poročevalca pri tej točki. Odbor predlog zakona podpira in predlaga Državnemu zboru, da ga sprejme po hitrem postopku. Odbor ga podpira kljub temu, da so bila odboru posredovana tudi nekatera kritična mnenja oziroma tudi nekatere pripombe. Odbor je pri tej razpravi ugotovil, da se s tem zakonom že tako zelo zamuja, kajti spomnimo se, da smo imeli v prejšnjem sklicu že podoben predlog pred nami v mesecu septembru in to celo z znatno večjim zneskom za te namene. Vendar je odbor ocenil, da je še vedno boljše sprejeti tak zakon, kot pa da ga ne bi bilo. Odbor se tudi zaveda, da se s tem ne rešujejo vsi problemi ali pa glavni problemi izvoznikov, vendar je to le en kamenček v mozaiku ukrepov za spodbujanje izvoza. Dejstvo je, da če se spomnimo malo nazaj, da so imeli izvozniki, ki izvažajo na valutna območja, kjer se plačuje v dolarjih, ali pa v nekem obdobju je bil problem pri italijanski liri, da so imeli zaradi valutnih nihanj velike težave in so zaradi tega tudi močno pritiskali na splošne izvozne spodbude. Poleg te možnosti zavarovanja tečajnih tveganj, o čemer je podrobneje govorila gospa državna sekretarka, velja še omeniti to, da bo še dodatni učinek teh dveh milijard, da tisti del, ki ne bo izkoriščen pri samih zavarovanjih, da bo v okviru kreditnega potenciala izvozne družbe in bo s tem omogočil tudi večji volumen potem za refinanciranje. Sploh je koristno to, da se tudi paleta teh storitev Slovenske izvozne družbe širi. Odbor predlaga amandma na osnovi mnenja sekretariata, in sicer je bistvo amandmaja v tem, da se celotni znesek dveh milijard zagotavlja iz državnega proračuna in ne polovica iz proračuna, polovica iz presežka prihodkov Banke Slovenije, kar je tudi v skladu z zakonom o Banki Sloveniji, kajti presežki prihodkov gredo po zakonu o Banki Slovenije v proračun. Iz tega se potem lahko namenijo za namene, ki jih predlaga vlada in o katerih odloči Državni zbor. Predlagam, da zakon sprejmemo.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Dajem besedo poslankam in poslancem. Želi kdo razpravljati? (Nihče.)
Zaključujem splošno razpravo in prehajamo na drugo obravnavo. Zboru predlagam, da skladno z zadnjo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Najprej ugotovimo sklepčnost! (42 prisotnih.) Bomo še enkrat poskušali, tudi tehnika se pregreje včasih. Ugotovimo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? Se opravičujem, bomo še enkrat ugotovili sklepčnost, potem pa bomo glasovali. Prosim, še enkrat ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo k razpravi o amandmaju k 3. členu Odbora za gospodarstvo. Dobili ste ga na mizo k poročilu. Imate ga pred sabo. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na obravnavo preostalih členov, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in dajem na glasovanje preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo sklepčnost! (45 prisotnih.) Še enkrat ugotavljamo sklepčnost! Malo pozornosti, prosim! Kolegice in kolegi, lepo prosim! Ugotavljamo sklepčnost še enkrat! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Opravili smo razpravo in glasovanje o preostalih členih, glasovati moramo še o naslovu zakona. Ali želi kdo razpravljati o naslovu zakona? (Ne želi.) Ali je kakšen morebitni amandma? (Ne.) Na glasovanje dajem naslov zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Gremo na tretjo obravnavo. Bil je sprejet en amandma. Ali želi še kdo kaj vložiti v tretji obravnavi? Ker ne želi nihče, zaključujem razpravo in dajem predlog zakona v celoti na glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog zakona sprejet.
S tem zaključujemo to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 11.A TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ZAKONA O POROŠTVIH REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OBVEZNOSTI GOSPODARSKIH DRUŽB IZ POSLOV PRESTRUKTURIRANJA DOLGOV. Skrajšani postopek. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog je obravnaval Odbor za gospodarstvo, kot matično delovno telo. Želi poročevalec predstaviti mnenje odbora o predlogu zakona? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Dajem besedo poslankam in poslancem. Kdo želi besedo? (Nihče.)
Zaključujem splošno razpravo. Združimo razpravo o vseh členih, ker ni nobenega amandmaja. Zboru predlagam, da skladno z zadnjo alineo člena 189. poslovnika razpravlja in glasuje o vseh členih. Ugotavljamo sklepčnost! (41 prisotnih.) Še enkrat prosim. Ugotavljamo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo sprejeli člene zakona.
K naslovu imamo redakcijski amandma Odbora za gospodarstvo. V naslovu predloga zakona se besedilo "spremembi in dopolnitvi" nadomesti z besedo "spremembah." Želi kdo besedo? (Ne.) Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo še o naslovu v celoti. Ugotavljamo sklepčnost! (44 prisotnih.) Ugotavljamo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Če ni bilo amandmajev, prehajam na obravnavo zakona v celoti. Želi kdo besedo? (Ne.) Ugotavljamo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo zakon sprejeli.
Imamo še dodatni sklep, ki ga predlaga Odbor za gospodarstvo, ki se glasi: "Vlada Republike Slovenije Državnemu zboru Republike Slovenije polletno poroča o izvajanju zakona o poroštvih Republike Slovenije za obveznosti gospodarskih družb iz poslov restrukturiranja dolgov." Želi kdo razpravljati o tem sklepu? (Ne.) Ugotavljamo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je dodatni sklep sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 12.A TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O INŠPEKCIJI DELA - HITRI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko kot matično delovno telo. Želi poročevalec predstaviti mnenje o predlogu zakona. (Ne.) Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo? Prosim. MILAN BAŠKOVIČ: Hvala lepa. Čutim dolžnost, da se oglasim glede problema, ki je prisoten v tem zakonu. Mi smo že v našem prvem mnenju k spremembi zakona o inšpekciji dela opozorili na neustrezen pristop k 12. členu. Namreč, 12. člen v tem zakonu ubira neko pot, ki je v zakonodaji ne poznamo. Če po domače in laično povem, v tem zakonu, ki govori o inšpekciji dela, v 12. členu posega v zakon o delovnih razmerjih in v zakon o zaposlovanju tujcev na ta način, da v teh dveh zakonih sicer pušča tiste določbe, ki govorijo o prekrških, o sankcijah za kršitve onih dveh zakonov, vendar pa kazen za prekršek ureja sedaj v tem zakonu drugače, kot je tam. Uvaja mandatno kazen v višini 100.000 tolarjev na kraju dejanja za vsak prekršek, kar je seveda že tehnično nemogoč pristop. Če bi konkretizirali to situacijo, bi moral sodnik za prekrške kaznovati nekoga za dejanje iz zakona o delovnih razmerjih ali pa iz zakona o zaposlovanju tujcev in mu izreči kazen po tem zakonu o inšpekciji dela, in to, kot tu piše, ne glede na zakon o prekrških, ki ima povsem drugačne okvire za sankcije. Tukaj popolnoma jasno pove, da ne upošteva zakona o prekrških, ki govori v tem 25. členu o tem, kakšne so sploh možne kazni in kako se izrekajo. Mi smo na to zanimivost opozorili v našem mnenju, ugotovili, da je to nedopustno, ker ustvarjamo popoln pravni nered in hkrati pa tudi opozorili, da s to sankcijo na ta način prehiteva spremembe sistemskega zakona o prekrških, ki takega pristopa ne dovoljuje, kot kazenski zakon ne dovoljuje na primer 30 let ali pa dosmrtne kazni, ker je pač zakon tisti, ki postavlja, kakšni so ti okviri. To je kaznovalno pravo, ki mora biti sistemsko čisto in urejeno.
Poleg tega ugotavljamo, da je zakon o delovnih razmerjih tudi v postopku novelizacije in bo v kratkem predložen nov zakon, ki ne bo imel več teh podlag, na katere se sklicuje tukaj ta člen. Se pravi, z vseh vidikov je nevzdržna rešitev.
Na odboru so sicer razumeli naše pripombe, vendar so upoštevali namen. Namen zakona je v redu, ker hoče zaostriti sankcije in spoštovanje obveznosti po teh zakonih, vendar v tem primeru pa na ta način in po tej poti ne moremo dosegati cilja. Po našem mnenju bi morali počakati, tako kot čakamo pri zakonu o varnosti v cestnem prometu, da zakon o prekrških da to sistemsko podlago za tak spremenjen pristop. Ne da se pa parcialno na ta način spreminjati sistemskega zakona. To je osnovna filozofija teh naših pripomb.
Na odboru so šli mimo naših pripomb, češ da je treba na vsak način prinesti to zaostritev, pa tudi če se kršijo, ta pravila osnovne kategorije pravnega urejanja in so potem pripravili amandma, za katerega so napisali v poročilu, da je v skladu s pripombami Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve. Ravno zato, ker piše, da je to v skladu z našimi zakoni, sem moral posebej povedati in napisali smo tudi dodatno mnenje, da to ne drži, da ne bi bilo tu napačnega razumevanja, da je to z nami usklajeno oziroma da je to pravno sedaj v redu. Ta 12. člen, tako kot ga odbor spreminja, je formuliran na nek svoj način tako, da poudarja začasnost. To se pravi, tudi ena začasna rešitev naj bi bila, in sicer od sprejema zakona do nekih sprememb, ki tukaj govorijo o zakonu o delovnih razmerjih, pa zaposlovanju tujcev itn., kar je popolnoma nejasno. Tudi ta začasnost je nedopustna na ta način, da se "bliskira" temeljna sistemska ureditev v kaznovalnem pravu. Poleg tega je tudi popolnoma nedoločen ta amandma, ki pravi: "do sprejema zakona o delovnih razmerjih." Zakon o delovnih razmerjih imamo, do sprejema nimamo kaj govoriti, ne vem, zakaj so tu hoteli napisati: "do sprememb zakona o zaposlovanju tujcev", je v redu, ampak to je spet druga kategorija in lahko vpliva na časovno ubranost celega člena, to sploh ni pojasnjeno. In pa potem, "ne glede na spremembe določb 25. člena zakona o prekrških, ne glede na spremembo določb" - ta definicija je popolnoma neustavna, ne vemo, ali na spremembe, ki so eventualno bile ali na spremembe, ki bodo in nobene ne moremo izključiti na ta način. Se pravi, popolnoma nesprejemljiva dikcija in resnična nejasnost, tudi glede časovne veljave, v kateri pa naj bi veljala določba o kaznih, o kateri sem prej govoril, da je popolnoma neskladna s sistemom. Tako da moram s tega mesta opozoriti na ta 12. člen. Če bo treba o njem še kaj govoriti pri amandmajih, sem pripravljen, ampak jaz sem moral tu pojasniti, da ne bi šli mimo tega problema.
Rad bi še to povedal, da bi s tako metodo delovanja napravili naš sistem nekonsistenten, nepregleden in tudi po številnih mnenjih ustavnega sodišča, ki sem jih šel posebej gledat in analizirat, imamo vrsto stališč, v katerih se ravno to govori, da če je norma nekega zakona v nasprotju s sistemsko normo sistemskega zakona, prihaja v pravnem sistemu do nekonsistentnosti, do nejasnosti do situacij, ki so v nasprotju s pravno državo, z načelom pravne države. Imeli so vrsto določb in tukaj npr. ena od teh govori: "konflikt med dvema normama ni v skladu z načeli pravne države", torej je protiustaven.
Potem smo imeli pri nekem zakonu: "neskladnost z zakonom o izvrševanju kazenskih sankcij", ker je zakon drugače uredil pravila vračanja zaplenljenega premoženja po zakonu o denacionalizaciji, so razveljavili neki člen, ker je drugače uredil, kot je zakon o izvrševanju kazenskih sankcij kot sistemski zakon urejal, da ne naštevam tako naprej. Potem tudi postavljamo v različen pravni položaj različna področja, ker to bi dovoljevalo neko izjemo, ki je sicer nedopustna, na drugih področjih pa smo vedno uspeli najti rešitev, ki je bila skladna in je bila potem tudi konsistentna s sistemom prekrškov, predvsem kaznovalnega prava. Opozarjam tudi na materialne posledice, ki bi lahko nastopile, ker če bi bil nekdo kaznovan na ta način, po tem pravu in bi potem dosegel - po moje bi dosegel zadoščenje, češ da je to pravno neupravičen položaj - bi država morala vračati odškodnine za tovrstne sankcije, ki prehitevajo pravni red. Sploh pa smo v našem mnenju opozorili, da gre za tak poseg, sicer majhen s tega vidika, ampak globok poseg v kaznovalno pravo, da bi o takem primeru moral razpravljati Odbor za pravosodje in notranjo politiko, ker je bolj kvalificiran in je tudi oborožen za zavzemanje stališč o taki vrsti sankcij. Prav tako bi tudi moral biti minister za pravosodje v okviru vlade pozvan, da poda svoje mnenje in tudi Senat za prekrške, ki mora spremljati prekrškovno pravo in bi moral že v pripravah zakona biti angažiran, da bi ocenil, ali je stvar v redu ali ne in da bi tudi pripravil vse, kar je potrebno, da se tak zakon lahko izvaja v tem delu. Vsega tega tukaj ni. Zato opozarjam na ta 12. člen in ponovno moram podčrtati, da niti osnovno besedilo niti amandma nista pravno dopustna in tudi nista sprejemljiva. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod minister Rop ima besedo.
MAG. ANTON ROP: Spoštovane poslanke in poslanci! Rad bi povedal, da glede na opozorilo Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve ter v zvezi s tem na obsežnejšo razpravo na matičnem delovnem telesu, je treba posebej poudariti, da je določanje mandatne kazni za kršitve zakona o delovnih razmerjih v tem zakonu prehodna rešitev, ki bo veljala samo do sprejema sprememb v sistemski zakonodaji. Zato tudi Vlada Republike Slovenije podpira amandma, ki je bil oblikovan na Odboru za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko. Rad bi povedal, da glede na pripombe, ki so bile tukaj dane, bi predlagal, da se to sprejme in da se prouči v nadaljevanju pred tretjim branjem, ali se morda ta amandma v tistem delu, ki govori "do sprejema zakona o delovnih razmerjih", v zvezi s tem, kar je bilo povedano, popravi tako, da bi se glasilo: "do sprejema novega zakona o delovnih razmerjih". V tem primeru bi lahko rešili ta problem v zvezi z novo delovnopravno zakonodajo. Drugače pa je treba seveda povedati, da čakanje na praktično štiri zakone, ki bi se morali spremeniti zato, da bi bile izpolnjene vse zahteve v zvezi s celotno konsistentnostjo, o kateri je govoril gospod Baškovič, pomeni, da se bo v Sloveniji lahko v precejšnji meri nadaljevalo zaposlovanje na črno, pomeni sistem, v katerem bodo seveda delovni inšpektorji relativno zelo nemočni, pomeni sistem, v katerem bodo delovni inšpektorji predlagali sodnikom za prekrške, da obravnavajo posamezne primere, sistem, v katerem se bo čakalo pet in več let na to, da se stvari razrešijo, in sistem, v katerem bodo ti prekrški zastarali. Gre za to, da z relativno majhno spremembo posežemo v zadevo in omogočimo učinkovito delovanje inšpekcije za delo. V tem kontekstu je pomemben ta amandma matičnega odbora in je po našem mnenju vsebinsko zelo pomembno, da se sprejme in omogočimo tudi s tem amandmajem bistveno bolj učinkovito delovanje inšpekcije za delo. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod minister. Dajem besedo vodjem poslanskih skupin oziroma predstavnikom poslanskih skupin. Želi kdo besedo? (Ne želijo.) Dajem besedo poslankam in poslancem. Gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Jaz se nisem želel javiti v imenu poslanske skupine, ker poslanska skupina vsebinske zahteve, ki jih vsebuje ta zakon, v celoti podpira. Menimo namreč, da gre na področju sklepanja delovnih razmerij, včeraj smo dobili od pokojninsko-invalidskega zavarovanja informacijo, da gre tudi na področju pobiranja davkov za take malomarnosti, kjer se pravzaprav sprašujemo, ali smo še pravna država in imamo kakšno kontrolo ali je nimamo. Zato je prav gotovo želja in zahteva predlagateljev tudi v skladu z amandmaji, ki smo jih sprejeli, da se uvede možnost izrekanja mandatnih kazni in se dajo večja pooblastila inšpektorjem, več kot utemeljena. Razen tega je prav v tem primeru treba povedati, da ima ta zakon Državni zbor že nekaj časa v proceduri, da ga je vlada 11. julija 1996 določila in da bi v tem primeru težko rekli, da gre samo za krivdo ali pa da gre predvsem za krivdo vlade na tem področju; gre tudi za to, da ga mi prej nismo obravnavali.
Oglašam pa se osebno zaradi tega, ker pa se mi kljub temu zdijo opozorila, ki jih je rekel gospod Baškovič, zelo tehtna. Jaz sem o njih osebno tudi na odboru govoril, ne v smislu vztrajanja pri tem, da je treba sprejeti drugačno rešitev, vendar v smislu najresnejših opozoril, da smo pravzaprav v škripcih, ko imamo, da tako rečem, dobre in poštene namene, in hkrati problem, kako to uskladiti s formalnimi predpisi. Moj predlog tudi na seji odbora je bil, ali ne bi kazalo razmisliti, da se eventualno najde neka večja časovna skladnost rešitve teh vprašanj. Mi smo potem poskušali na odboru rešiti na ta način, da smo rekli, večinsko, naj se zakon sprejme in vladi naloži, da vsaj tisti del anomalij, ki zadevajo zakon o delovnih razmerjih in zakon o zaposlovanju tujcev, odpravi tako, da takoj pride s spremembami zakona po skrajšanem postopku, z zavestjo, da se bo vsaj ta del spremenil in da ne bo zdaj zakon o inšpekciji uvajal kazni, kar ni običaj, ker inšpekcija jih izvaja. Da bo pa ta drugi del, kjer smo v koliziji s tako imenovanim sistemskim zakonom, to je zakonoom o prekrških, ta neskladnost relativno kratek čas, ker imamo za naslednjo 5. redno sejo tako ali tako predviden tudi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških. Takšna je bila potem večinska odločitev odbora. Moram reči, da vlada nad tem ni bila najbolj navdušena, čeprav ne rečem, da tega ni sprejela. Tudi gospod minister danes, ko je, vsaj zame, poskušal problem razrešiti tako, da bi drugače napisal 12. člen, ni zadel problema. Ker če bi napisal, da se namesto "do sprememb zakona o delovnih razmerjih" napiše "do sprejema zakona, novega, o delovnih razmerjih", potem bi to neskladje bilo mnogo dalj časa, ker prav gotovo bomo novi zakon o delovnih razmerjih sprejemali dalj časa, kot samo eventualno kazensko sankcijo v obstoječem zakonu o delovnih razmerjih. Ampak ne glede na to, ta drugi del problema ostaja nerazrešen. Jaz menim, da glede na to, da bi pravzaprav čez nekaj dni morali začeti 5. redno sejo, da imamo zakon o prekrških, da bi se bilo možno dogovoriti, da ta zakon o prekrških tudi prioritetno obravnavamo. Razmislimo, ali ob vseh utemeljenih opozorilih ministrstva je teden ali štirinajst dni takšen čas, da je vredno zaradi njega narediti po mnenju sekretariata rešitve, ki so nesistemske, tako daleč, da jih ni mogoče sprejeti, ali to ni vredno narediti. Ob tem, da bi problem rešili samo pod pogojem, če tudi vlada za to 5. sejo - kar pa ni naredila, od poročila odbora pa je zdaj že mislim približno 14 dni - res pripravi predloge sprememb in dopolnitev tako zakona o delovnih razmerjih, kot tudi zakona o zaposlovanju tujcev. Jaz bi ministra vprašal, ali vlada lahko to zelo kmalu naredi, ker mislim, da ne bi smel biti problem. Ali bi bila pripravljena tudi predlagati razširitev s tema dvema zakonoma ob zavestni opredelitvi Državnega zbora, da to podpre. To pravzaprav pomeni reševanje tega problema na 5. seji Državnega zbora, ker potem bi se videla namera, ne samo reševati problem, ampak ostajati tudi v okviru neke sistemske in zakonske ureditve. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Potrč. Prosim, gospa državna sekretarka Belopavlovičeva.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Hvala lepa. Na odboru je bilo veliko govora v zvezi s tem 12. členom, in sicer poudarili smo in še enkrat lahko poudarim, da gre za prehodno obdobje. Nov zakon o delovnih razmerjih je pripravljen in bo šel v obravnavo. Res, da bo šel po rednem postopku, kar pomeni tri faze postopka, samo ta trenutek, če dajemo v postopek spremembe in dopolnitve zakona o delovnih razmerjih, se nam lahko postopek sprememb in dopolnitev zavleče. S tem si mi zapremo pot za vložitev novega zakona in mislim, da tega ne želimo narediti, ne vlada, ne poslanci. Dejstvo je, da je zakon o zaposlovanju tujcev v predlogu pripravljen in bo verjetno šel prej v postopek oziroma bo tudi sprejet, kot zakon o delovnih razmerjih. To je prehodno obdobje in jaz bi še enkrat opozorila poslance, da imamo samo dve stvari na izbiro. Ali smo zelo sistemski, spreminjamo štiri zakone, zakon o delovnih razmerjih, zakon o zaposlovanju tujcev, zakon o inšpekciji in zakon o prekrških ali pa naredimo v eni prehodni določbi v bistvu z enim členom red na področju, ki nas tišči, na katerega ves čas tudi vi iz teh klopi opozarjate. Gre za sankcioniranje sive ekonomije. To je pereč problem in mislim, da z uvedbo mandatnih kazni dejansko ta problem lahko ublažimo, če ga že ne moremo povsem zavreti. Ne gre za to, da ne bi želeli sprememb in dopolnitev zakona na tej točki narediti v delovnih razmerjih, ampak mislimo, da je možno to narediti v okviru novega zakona, nov zakon je pa dejansko tik pred tem, da ga damo v obravnavo Državnemu zboru. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Potrč ima besedo.
MIRAN POTRČ: Meni bi bilo sicer ljubše, če bi eventualno predsedujoči, čeprav vem, da to ni formalno njegova obveznost, ali pa, da to naredi Sekretariat za zakonodajo, ne pa jaz, ker meni vlada ne bo hotel verjeti. Samo, da nas vlada tu uči napačne procedure, se mi zdi pa neumno. Lepo prosim, ne delajte tega. Poslušajte, govoriti o tem, da ni mogoče s skrajšanim postopkom priti samo do spremembe enega člena in da to kakorkoli zavleče postopek, pač ni res. To morate tudi vi kot predstavniki vlade vedeti in to mi tudi vemo in to bi v tem primeru naredili. Gre za izgovore ali pa za nepoznavanje procedure. Če pa želite z novim zakonom o delovnih razmerjih, potem pa vemo, da bo to trajalo pol leta najmanj ali pa leto dni. Mene kot poslanca opozicije, pa tudi sicer skrbi, da je vedno več primerov, ko s te vlade cilj posvečuje sredstvo. Tam, kjer to ni nujno, prosim, ne delajte tega, ker drugače ne bo primera, v katerem ne bi ugotovili, da moramo zaradi višjih ciljev nek zakon sprejeti tako, da mu bomo lahko sistemsko ali kakorkoli drugače nasprotovali. Na tej seji to praviloma delamo od zakona do zakona in mislim, da to ne gre in da to ni dobro. Tam, kjer poizkušamo pomagati, poizkušajte pomagati tudi vi in ne prihajati z izgovori, ki ne pijejo vode. Prosil bi sekretarja, da pove, ker bi se na ta način lažje pojasnilo, ker zdaj bo nekdo rekel, da eventualno kot opozicijski poslanec hočem nagajati vladi. Pa vsaj v tem primeru to niti slučajno ni res. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Baškovič.
MILAN BAŠKOVIČ: Rad bi samo še enkrat pribil. Nič ne nagajamo, nič ne želimo nerazumeti namena zakona, zakon je utemeljen v vseh drugih točkah, razen v tej. Tudi tukaj je namen jasen in je legitimen. Mi samo opozarjamo na pot, ki ni prava. Če že govorimo o tem, da je treba začasno in takoj v tem zakonu o inšpekciji dela spremeniti materijo vrste drugih zakonov, z zakonom o prekrških kot sistemskim zakonom vred, jaz kažem drugo pot, ki je mogoče zamik za 14 dni ali za 3 tedne, ko imamo na dnevnem redu zakon o prekrških, s temi nujnimi spremembami, ki omogočajo to in omogočajo tudi ureditev varnosti prometa. Zato bi bilo bolj naravno, da bi ob tistem zakonu, ki je sicer sistemski, ampak spremembe in dopolnitve v nekem prehodnem členu tistega zakona o prekrških lahko vse to, kar je nujno in ne more čakati na ne vem kakšno zaporedje, uredijo tudi začasne oziroma hitre rešitve, ki so pa vezane na okvire, ki jih že daje ta zakon. To bi bila korektna pot, sicer nekoliko nenavadna, ampak bi bila opravičljiva. Te in še kakšne druge sankcije bi lahko tudi tam uredili, ker bi se držali nekega sistemskega zakona in bi jih tudi lažje sodniki in ljudje razumeli. To sugestijo dajem ob tem in bi en majhen zamik rešil to, po moje pravno nedopustnost, kakršna se zdaj predlaga s tem amandmajem in z osnovnim besedilom. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prosim, gospa sekretarka.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Jaz bi mogoče samo še enkrat povedala, zakaj takšna procedura, kot je bila. Če govorimo o zamikih, ta zamik se zdaj govori, da je 14 dni ali 3 tedne. Bilo je izrecno povedano, ta zakon smo mi vložili lansko leto jeseni, in to po skrajšanem postopku. To je po postopku, ki naj bi bil v nekem smislu, zdaj rečem v narekovaju, "hiter", to se pravi, ki naj bi šel relativno hitro skozi ta parlament. Takrat smo razmišljali tudi o spremembah zakona o delovnih razmerjih, pa to ni bilo mogoče, ker je bil zakon o delovnih razmerjih v parlamentu že vložen zaradi porodniškega dopusta. To se pravi smo imeli zaprto pot. Takrat se je sicer razmišljalo o zakonu o prekrških, ki veste, da je prišel šele zdaj v parlament. To se pravi, če odlagamo to rešitev, ki je prehodna rešitev in ki mislim, da kljub vsemu glede na namen zakona je upravičena, pomeni, da zadevo odlagamo lahko za tri tedne, lahko pa tudi za tri mesece ali pa več. Stvari so pa problematične in sami veste, da so vedno bolj problematične na tem področju. Odlagati te procedure iz ene seje na drugo, iz ene točke na drugo, veste, da tudi točke se preskakujejo, odlagajo itd., pomeni lahko zamik, za katerega se mi bojimo, da ni 14 dni ali pa 3 tedne, ampak je lahko spet nekaj mesecev. Nam se je to že zgodilo, če pogledate v Poročevalcu na datum, kdaj je bil ta zakon vložen. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Zoran Lešnik.
ZORAN LEŠNIK: Spoštovani podpredsednik, poslanci in poslanci! Jaz se vnaprej opravičujem. Morda ne sodi v ta zakon, morda je zapisano v katerem drugem zakonu, vendar nekaj sprašujem. S tem zakonom tu zdaj urejamo ali dajemo možnost inšpekciji dela, da ukrepa v primerih, ko posamezniki zaposlujejo ljudi, ki nimajo socialne varnosti ali za katere ne plačujejo določenih dajatev. Mi pa imamo številne primere, da zaposlujejo ljudi, ki imajo socialno varnost in jih plačujejo iz žepa - mlade, predčasno upokojene ljudi zaposlujejo in to množično. S tem ne morejo do dela tisti, ki čakajo na zavodih za zaposlovanje, ali pa zaposlujejo tudi take, ki imajo socialno varnost zato, ker so na čakanju. Vsem tem plačujejo na večer, ali kadar odidejo. To so takoimenovani dninarji - smo včasih rekli v kmetijstvu - ampak teh dninarjev je vedno več v trgovini, v gradbeništvu, na vseh področjih. Glede na to, da ne vem za primer, da bi inšpekcija koga kaznovala ali ukrepala, bi dal bolj v razmislek, da bi razmislili tudi o tem primeru, s tem pa bi pridobili tudi nekaj denarja, o katerem smo danes toliko govorili, da ga potrebujemo za proračun. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospa sekretarka.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Ravno za ta primer gre. V bistvu gre za vse primere zaposlovanja na črno, to se pravi zaposlovanja brez neke pravne podlage. Delodajalci zaposlujejo tiste, ki jih ne morejo zaposliti oziroma jih formalno sploh ne zaposlijo. Z njimi ne sklenejo nobene pogodbe, niti pogodbe o zaposlitvi, niti pogodbe o delu. Včasih gre za upokojence, včasih gre za tiste, ki so že prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje, pa prejemajo neko nadomestilo in torej že imajo neko socialno varnost. Včasih zaposlujejo tiste, ki nimajo nobene socialne varnosti in jih preprosto dobijo na cesti kot brezposelne, kot gospodinje, kot študente ali kakorkoli. Šesti primer takega zaposlovanja je zaposlovanje tujcev, ki nimajo ustreznega delovnega dovoljenja in jih tudi ne moreš zakonito zaposliti. Skratka, gre za vse primere, ko bi morali zaposlovati legalno, to pomeni, ali skleniti pogodbo o zaposlitvi, če gre za redno delovno razmerje v nekem normalnem delovnem času in za opravljanje nekega dela, ki ga pač tisti delodajalec oziroma tista proizvodnja normalno upravlja. Lahko gre za pogodbe. V naši zakonodaji imamo še vedno pogodbe o delu, torej gre v bistvu za neke vrste občasna, začasna dela, ki jih lahko opravljajo tudi upokojenci, tudi brezposelni, tudi študentje, ampak seveda to niso dela, ki sodijo v redno dejavnost nekega delodajalca, ampak so pač občasna, začasna, kratkotrajna. To, kar želimo zdaj preko teh ukrepov, tudi preko ukrepa 12. člena, doseči, je to, da če pride inšpektor k delodajalcu in ugotovi, da nekdo nelegalno dela, da nima ne pogodbe o zaposlitvi, ne pogodbe o delu, da mu lahko na licu mesta izreče denarno kazen. Govorimo o denarni kazni, ki se izreče na licu mesta in ki znaša 100.000 tolarjev. Namreč, po zdajšnji zakonodaji inšpektorji lahko izrekajo denarne mandatne kazni na licu mesta, če ugotovijo kršitve v zvezi s tehničnim varstvom. Inšpektor pride v organizacijo, ugotovi, da nekdo ne nosi čelade, da rečem primeroma, in mu lahko izreče denarno kazen. Inšpektor pa pride in vidi, da nekdo dela, nezakonito dela, pa ne more narediti drugega, kot da napiše prijavo sodniku za prekrške. Ta sodnik za prekrške to prijavo dobi, jo obravnava čez eno leto, če je v roku enega leta ne obravnava, pomeni, da vse skupaj zastara, ker so pred sodniki za prekrške zelo kratki zastaralni roki, in iz vsega skupaj ni nič. Mi pa imamo ves čas očitke, kako smo neučinkoviti kot država, in kako je naša inšpekcija neučinkovita. Vse, kar želimo, je to, da ima inšpektor v rokah vsaj nek inštrument, s katerim lahko sankcionira delodajalca tisti trenutek, ko ugotovi, da ta evidentno krši zakonodajo.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Zadovoljni, gospod Lešnik? (Da.) Hvala. Besedo imate poslanci in poslanke. Gospod Kebrič ima besedo.
IVAN KEBRIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Kolegice in kolegi! Vsi, ki živimo na terenu, vemo, kako je z izterjavo mandatnih kazni in vsega ostalega. Prav tako je bilo v tem državnem zboru že mnogo govora, v kakšnem zaostanku so sodišča, v kakšnem zaostanku so sodniki za prekrške, da mnoge stvari zastarajo. Na drugi strani pa vsi vemo, ki živimo na tem območju in obvladamo to področje, da je najpomembnejše, kar je na licu mesta. Zato naša poslanska skupina podpira ta predlog, ki je pa samo prehodnega značaja, dokler ne bomo dobili ostale zakonodaje. Menimo, da je prav, da danes izglasujemo.
Pripomnil ali pa dopolnil bi pa samo s tem, da lahko danes preberete - včeraj ste pa lahko slišali - koliko je neizterjanih dajatev. Zato pa menimo, da je mandatna kazen na licu mesta zelo efektna in bo imela svoj vzgojni vpliv in odmev. Upam, gospe in gospodje, da bomo to izglasovali. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Predstavniki vlade? (Ne želite.) Zaključujem splošno razpravo.
Prehajamo na drugo obravnavo, ko odločamo o posameznih členih v predlogu zakona. Zboru predlagam, da skladno z zadnjo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo sprejeli ta predlog.
Prehajamo na amandmaje. K 7. členu imamo amandma vlade na amandma odbora, ki ga nimate v pregledu. Dovolite mi, da ga preberem: V novem 17.a členu se prvi odstavek dopolni tako, da se glasi: "Delodajalec odpravi nepravilnost iz 1. točke prvega odstavka prejšnjega člena tako, da se z delavcem v skladu s predpisi sklene pogodbo o zaposlitvi od dneva, ko je delavec začel opravljati delo in ga prijavil v zavarovanje oziroma, da z njim sklene pogodbo o delu in jo pošlje Zavodu za zaposlovanje." Obrazložitev. Predlagani amandma dopolnjuje amandma, ki ga je predlagal Odbor za zdravstvo, delo in socialno politiko Državnega zbora Republike Slovenije, in sicer v smislu, da je možno skleniti pogodbo o zaposlitvi samo v primeru, če je to v skladu s predpisi. Nedopolnjena dikcija prvega odstavka bi namreč lahko pomenila, da se sili delodajalce k sklepanju pogodb tudi takrat, ko to pravno ni mogoče, na primer s tujcem brez delovnega dovoljenja, z upokojencem in podobno.
Potem imamo pa amandma odbora, ki ga pa vlada podpira. Želi kdo razpravo o obeh amandmajih? (Ne želi.) Glasujemo o amandmaju vlade na amandma odbora. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju odbora. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o amandmaju k 10. členu, in sicer imamo samo amandma odbora. Ali ga vlada podpira ali ne?
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Gre za napako v poročilu odbora. Mi smo na odboru rekli, da bomo preverili ta amandma in moram reči, ga ne podpiramo iz razloga, da gre za isto kršitev, ki je že sankcionirana v zakonu o delovnih razmerjih. Namreč, v 3. točki 132. člena zakona o delovnih razmerjih je kot prekršek že opredeljena kršitev, ko delodajalec sklene oziroma dovoli delo nekomu brez pogodbe o zaposlitvi oziroma zakon pravi v "nasprotju z 12. členom". Skratka popolnoma enaka kršitev je kot prekršek že opredeljena v drugem zakonu. Tukaj bi šlo pa res za podvajanje in so dejansko sistemski zadržki in pomisleki še bistveno drugačni kot prej, ko ste že govorili. Gre za sankcioniranje istega dejanskega stanja v dveh različnih zakonih.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Torej, vlada ga ne podpira. Dajem ga vseeno v razpravo. Želi kdo razpravljati? (Nihče.) Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (7 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Glasujemo o 10. členu kot celoti. Ugotovimo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 10. člen sprejet.
Prehajamo na glasovanje k amandmaju k 12. členu. Imamo amandma odbora in amandma na amandma, ki ga je vložila skupina poslancev, prvopodpisani Ivan Kebrič. Želi kdo besedo? Gospod Kebrič.
IVAN KEBRIČ: Hvala za besedo. Kolegice, kolegi! Če ste temeljito prisluhnili izvajanjem, gre samo za vrinjene tri besede. 12. člen se spremeni tako, da se glasi: prvi predlog je bil "do sprejema zakona o delovnih razmerjih", sedaj pa se glasi po tem amandmaju: "do uveljavitve zakona o delovnih razmerjih". Mislim, da je zdaj popolnoma jasno, da smo lahko za tak amandma in bomo glasovali "za". Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Še kdo? Gospod Baškovič.
MILAN BAŠKOVIČ: Hvala lepa. Jaz ne bi ponavljal prejšnje diskusije. Naš sekretariat se seveda ne strinja s takim besedilom zaradi pravnih in sistemskih razlogov. Opozarjam pa tudi na dikcijo, ki je - če daste pod drobnogled zlasti tale drugi del "se ne glede na spremembo določb 25. člena zakona o prekrških, se z denarno kaznijo..." - dvakrat povratni zaimek "se" "in ne glede na spremembo določb 25. člena..." Moram opozoriti, ker ko bomo tole natisnili, bodo vprašali, kaj ste pa tu mislili. Ne vem, zmeda je v terminologiji. Vlada je vsaj tam priznala, da ne glede na določbe 25. člena veljavnega zakona, tukaj pa ne glede na spremembo... Katero, kakšno, kdaj? Vse spremembe bomo tu vrgli iz tira in tudi časovno neomejeno bodo izven sistema. Tudi novi zakon - smo že slišali - bo šel v treh fazah itd. Dikcija je nerodna, je nejasna in bo povzročila velikanske težave, če jo sprejmete. Jaz ne morem drugače reči kot to, da samo opozarjam. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Državna sekretarka.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Vlada podpira amandma na amandma, ki ga je predlagal gospod Kebrič. Gre namreč za to, da se ta dikcija spremeni do uveljavitve novega zakona o delovnih razmerjih. Moram reči, da ko beremo - tako je bilo tudi napisano, ko nam je bil amandma predstavljen na papirju. Tu gre očitno za redakcijo oziroma tale "se" je treba prečrtati, ampak tudi, ko smo se na odboru pogovarjali v zvezi s tem predloženim amandmajem odbora, je bilo rečeno: "se ne glede na spremembe določb 25. člena" in je citiran veljavni člen zakona o prekrških, z denarno kaznijo 100 tisoč tolarjev kaznuje takoj na kraju prekrška. Gre za čisto tiskovno napako, ki se je očitno na odboru primerila, da je bil ta "se" dvakrat napisan - "se ne glede" in potem "se z denarno...", ampak gre za čisto redakcijo. Mislim, da je vsebina jasna in da smo zdaj tako veliko govorili o tej problematiki, da ne kaže še enkrat vsega odpirati. Dejstvo je, da vlada podpira ta amandma gospoda Kebriča oziroma poslancev, ki so ga vložili zdaj pred nekaj minutami.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo? Prehajamo na glasovanje o amandmajih. Če bo sprejet ta amandma, ki so ga vložili gospod Kebrič in skupina poslancev, bo vlada morala do tretje obravnave marsikaj še postoriti, da bo v pravem smislu potem tudi obravnavano. Ugotavljamo sklepčnost! (52 prisotnih.) Glasujemo o amandmaju, ki ga je prvi podpisal Ivan Kebrič.
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Amandma odbora je brezpredmeten. Gremo k 15. členu. Imamo amandma odbora, ki ga vlada podpira. Želi kdo besedo? (Ne.) Ugotavljamo sklepčnost! (42 prisotnih.) Ugotavljamo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na obravnavo preostalih členov, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Kdo želi besedo? (Nihče.) Ugotavljamo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Prehajamo na razpravo in glasovanje o naslovu zakona. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Dajem naslov zakona v celoti na glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Prehajam na tretjo obravnavo, ker smo izglasovali zakon po členih in tudi naslov zakona. Tu je možno vlaganje dodatnih amandmajev. Želi kdo vložiti kakšen amandma? Sprašujem vlado, 12. člen smo nakazali, da ni. Prosim.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Jaz mislim, da ni potreben amandma, ker gre za čisto redakcijo, da se črta "se", v tretji ali četrti vrstici. Mislim, da ne gre za amandma, ampak gre za redakcijo besedila, ki ga je odbor dal v okviru svojega poročila.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prekinjamo to točko in pričakujemo popravek tega člena.
Prehajamo nazaj na 8.TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O POSEBNEM DAVKU OD CESTNIH MOTORNIH VOZIL. Imamo amandma poslanske skupine LDS in amandma poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov. Dobili ste jih na klop. Prvi je k 5. členu. Sta dva amandmaja. Odpiram razpravo. Želi kdo besedo? Gospod Sovič ima besedo.
BORIS SOVIČ: Cenjene dame, spoštovani! Dobil sem na klop tudi amandma poslanske skupine LDS, zato bi vljudno prosil, če mi lahko neke stvari pojasnite.
Prvič. V tem amandmaju k 7. členu je v drugi vrsti govora, berem, po standardu EEC. Prosim, če mi predlagatelji lahko povedo, ali je ta standard 93/116 standard ali je smernica in ali je bila objavljena v Republiki Sloveniji.
Drugo vprašanje, ki ga pravzaprav imam v zvezi s tem pa je, ali je to namenoma tako zapisano, da ta 16% omejitev, torej omejitev davka na 16%, velja samo za vozila, katerih poraba je zmerjena po tem standardu, ki ga zgoraj citirajo. Ali je namenoma pri drugem odstavku to izpuščeno?
In tretje vprašanje, ki ga imam, je, ali namenoma želijo s takšno definicijo drugega odstavka doseči relativno večjo obdavčitev diesel vozil neevropskega porekla, ali je to zgolj slučajno. Ker ta drugi odstavek pravilno povečuje za 10% porabo, izmerjeno po standardih OZN, ker takšno je namreč približno razmerje, med standardi OZN in evropskimi standardi pri bencinskih motorjih, izpušča pa dejstvo, da je razlika pri diesel motorjih večja, in sicer 12,5%. Skratka, vljudno bi prosil, če bi predlagatelji tega amandmaja odgovorili na to vprašanje. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prosim, predlagatelji. Predstavnik LDS, gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Kar se tiče prvega odstavka 7. člena, gre za direktivo, ki bi se res ustrezneje imenovala "smernica" in ne "standard". Vendar menim, da gre v tem primeru za prerekanje okrog nečesa, kar po vsebini sploh ne pomeni nič drugega. Če pa spraševalec, gospod Sovič, vztraja pri tem, potem v imenu poslanskega kluba besedico "standard", "po standardu", nadomeščam z besedama "po smernici".
Kar pa se tiče razlike med standardom oziroma smernico, ki ugotavlja povprečno porabo pri pretežno evropskih avtomobilih, in standardom oziroma smernico, ki ugotavlja povprečno porabo pri neevropskih avtomobilih, pa je res, da ni nujno, da je razlika 10%, ampak tudi ni uniformna razlika 10% pri vseh avtomobilih z bencinskim motorjem. Tudi tam so razlike pri posameznih tipih različne; lahko so 9%, lahko so 11%, morda tudi 12% pri bencinskih, prav tako seveda velja to za motorje na plinsko olje. Zato se mi zdi, da je nemogoče ugotoviti natančno razliko in se je treba v skladu z vašo pripombo, gospod Sovič, opredeliti za neko standardno razliko. Ta standardna razlika v tem amandmaju predlaga 10%, lahko bi bila pa tudi 11%, ali pa morda 12%, pa bi ravno tako približno zajeli tisto razliko, ki se zares pojavlja, in na katero ste opozorili vi v sklopu druge obravnave, in to, po moje, povsem korektno. Zato se mi zdi, da je govoriti tukaj o tem, da je pri enih 10%, pri drugih pa 12,5%, sicer lahko umestno, vendar vsebinsko ne pomeni velike razlike, predvsem pa nikoli do konca razlik med smernico oziroma standardi za evropske avtomobile in neevropske, za vse tipe v okviru zakona, razen če bi našteli, ne bi mogli zajeti. Zato menim, da je pač treba določiti nek standardni odklon in ta je tukaj predviden v količini 10%. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Sovič, prosim.
BORIS SOVIČ: Zahvaljujem se za odgovore, s tem, da dva odgovora še vedno manjkata, pa bi prosil, če jih lahko dobim. Prvič, ali je ta standard oziroma smernica v Sloveniji objavljen ali velja, in drugič, zakaj je razlika pri teh 16%. Ta omejitev na 16% v prvem odstavku velja za vozila, za katera je poraba izračunana po standardih evropske zveze, v drugem odstavku, ki pa rešuje primere, ko gre za porabo, izračunano po metodologiji OZN, pa tega ni. Jaz ne rabim posebej poudarjati, da sem se že prej zavzemal za to, da bi ta omejitev sploh odpadla. Kar se pa teh razlik tiče med obema standardoma, je očitno tako, da so meritve pokazale, da je signifikantna razlika med diesli in bencinskimi motorji in zato uvajajo to razliko 2,5% med obema. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Kopač želi še besedo.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala. Smernica je v Sloveniji objavljena, v uporabi je na Uradu za homologacijo. Kar se tiče drugega odstavka predvidenega amandmiranega 7. člena se eksplicitno sklicuje na znižanja in uporabo koeficienta, kot je določeno v prejšnjem odstavku, morda bi moralo samo zaradi estetskih razlogov pisati "posebno še vključno z omejitvijo", čeprav mislim, da je to samo po sebi razumljivo. Kar se tiče signifikantne razlike med dieselskimi in bencinskimi motorji, mislim, da temu, kar sem povedal, nimam kaj dodati. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo, prosim? (Nihče.) Prehajamo na glasovanje. Gospod Baškovič.
MILAN BAŠKOVIČ: Hvala lepa. Rad bi samo nekoliko prispeval k čistosti tega teksta v tem amandmaju. Opozarjam na to, da pri 7. členu v originalnem tekstu v zakonu govori o zmanjšanju za toliko in toliko litrov, za štiri litre, za pet litrov, tukaj govori, se zmanjša za pet, pri porabi bencina za štiri in nič ne govori več o litrih. Najbrž je treba to napisati, da bo jasno, za kakšna merila gre. Nekje so standardi, nekje smernice, to bo treba napisati, ker to bo imelo učinek v praksi in je vsaka definicija pri davkih zelo pomembna zadeva. Gre za davkoplačevalce, gre za uradnike, ki bodo to izvajali itn., uvoznike, tiste, ki kupujejo, ki preračunavajo dajatve. Mislim, da moramo biti precizni. To je moje opozorilo. Polet tega pa tudi standardi EEC, ECE itn., s temi kraticami, za tistega, ki je to predlagal, je verjetno dovolj znano, ampak za davkoplačevalca, za obveznika, za vse, ki bodo imeli s tem opravka, je pa to težje razumljivo. Ali bo tu neko navodilo vlade ali uredba, ki bo to razložila, pa potem operacionalizirala, ali pa, ker to niso naši standardi, jih nimamo nikjer objavljenih, kolikor jaz približno razumem, nisem pa šel tega kontrolirat. Če gre za to, bi bilo najbolj posrečeno, če se ta rešitev originalno napiše, kakršna je po vsebini, pa ne bi bilo nobenih težav, sicer pa, če tako ostane, mislim, da bodo težave in predvidevam, da bi potem moral biti izvršilni predpis ali neko navodilo. Treba je gledati na ljudi, na izvedbo in potem na položaj tistih, ki bodo to uporabljali in ki jih bo to zadelo. To je moje načelno opozorilo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prosim, gospod Moge.
RUDOLF MOGE: Hvala lepa, predsedujoči. Jaz bom kratek. Ta pripomba je, kar se matematike tiče, res umestna, tam bi moralo biti, da imamo najprej povprečno porabo bencina oziroma plinskega olja na 100 km. Tu bomo potem, če to porabo izračunamo, dobili recimo 9 litrov na km, pa na 100 km, in potem bi moral biti tudi tisti podatek pri porabi 5 bencina, bi moral biti tudi v enotah litrov na km in če potem pomnožimo z 2, bi moral tisti 2, če smo čisto natančni, km na liter, da se potem to okrajša. Matematično je pa ekzaktno to, kar sem pripovedoval.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala gospod Moge. Pozivam vlado, da nam razreši ta vozel. Gospa sekretarka, Kolarjeva.
MILOJKA KOLAR: Hvala. Če matematično razrešujemo zadevo, lahko v ta predlog amandmaja poslanske skupine nazaj dodamo v tem delu teksta, da se zmanjša za 5 litrov pri porabi bencina in za 4 litre pri porabi plinskega olja. Pri samem osnovnem predlogu zakona je v obrazložitvi zadaj tudi narejen matematični izračun postopkovno. Menimo, da ni dileme pri izračunu same stopnje. Je pa že samo po sebi umevno, da Ministrstvo za finance, po potrebi, če prihaja v samem operativnem izvajanju, kar pa verjetno v tem primeru ne bo potrebno, da še dodatna pojasnila, stališča za samo izvedbo omenjenega zakona. Če se ta zadeva rešujejo tako, kot je v prvotnem tekstu, se v ta amandma doda v tretji vrstici "za 5 liter" in "za 4 liter" pri porabi plinskega olja.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Poslansko skupino LDS pozivam, da spremeni svoj amandma, če ne, naj vlada da amandma na amandma, da bomo vedeli, o čem bomo glasovali. Gospod Anderlič. Gospod Sovič.
BORIS SOVIČ: Cenjene dame, spoštovani! Jaz bi vljudno predlagal, da se obravnava te točke premakne na jutrišnji dan, ker bi si z veseljem prebral to smernico, za katero gospod Kopač pravi, da je v Sloveniji objavljena. Pa vljudno prosim, da mi tudi pove številko Uradnega lista - če bi lahko poslušali...
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prosim, prosim, nadaljujte!
BORIS SOVIČ: Tisti, ki se ga to tiče, ne posluša in potem je težje. Predlagal sem, da bi se premaknila obravnava na jutrišnji dan. Jaz bi si tudi želel prebrati smernico, za katero gospod Kopač pravi, da je v Sloveniji objavljena in bi ga vljudno prosil, da mi pove številko Uradnega lista, v katerem se je to zgodilo. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Jaz se ne strinjam, da prelagamo na jutri. Danes smo toliko preskakovali levo, desno. Danes smo tudi imeli sejo kolegija, kjer smo ugotavljali, koliko smo v zaostanku, kaj je vzrok za zaostanke, in resnično - malo potrpljenja, pa bomo te stvari razrešili! Gospod Mozetič, ima besedo.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa za besedo. Jaz se nič ne čudim in razumem LDS, da poskuša vladi na vse načine pomagati. Vendar jaz mislim, da vsaj malenkost procedure bi bilo prav, da se upošteva. Mislim, najmanj kar je, da se da predlog, ki je bil predlagan, da se ta točka preloži in da se vlada in LDS in ne vem še kdo uskladijo in to napravijo tako, da bo jasno. Jaz gospe državni sekretarki nič ne verjamem, ker imam določene slabe izkušnje z vidika davkov in podobnih zakonov. Dejansko dajmo narediti tako, da bodo ljudje razumeli, kaj je njihova obveznost. Tukaj gre za obveznost ljudi oziroma vseh nas, ki bomo morali nekaj plačati. Mislim, da bi moralo biti tako napisano, da bo vsakomur jasno, kaj bo moral plačati. To, kar je gospod Moge prej razlagal, dejansko se nič ne ve iz tega. Prosim, da se da predlog na glasovanje, da se ta točka prekine. Če bo pač vladajoči del tega državnega zbora odločil, da je drugače, bo sicer drugače, vendar naj bo povsem jasno, da tako se resnih zakonov, ki se tičejo obveznosti državljanov, ne da delati. Zato prosim, da si tudi LDS vzame k srcu in da se dela po proceduri. Če je treba popraviti, je treba popraviti, je treba vložiti amandma, amandma na amandma, ga je treba napisati in tako naprej; saj veste, zakaj bi vas učili. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Spoštovani! Mi razpravljamo o 7. členu, pa o 5. še nismo glasovali. Sedaj je prišel popravek. Lahko nadaljujemo z razpravo. Popravek - ko bomo glasovali o 7. členu, ga bom prebral. Zdaj smo pri 5. členu, pri dveh amandmajih k 5. členu. Ugotovimo sklepčnost za glasovanje o prvem amandmaju k členu 5. Ugotovimo sklepčnost! (40 prisotnih.) Ponovno ugotovimo sklepčnost! (40 prisotnih.) 10 minut počakamo in potem nadaljujemo.
(Seja je bila prekinjena in se je nadaljevala ob 17.18 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Ugotavljam, da smo sklepčni.
Glasujemo o 5. členu, o dveh amandmajih. Najprej o prvem amandmaju. Ugotovimo sklepčnost! (38 prisotnih.) Ali je to nenapovedana obstrukcija? Upam, da ne. Ugotovimo sklepčnost! (41 prisotnih.) Kolegice in kolegi! 10 minut še počakamo. Če se ne moremo odločiti, da bi danes nekaj končali.
(Seja je bila prekinjena in se je nadaljevala ob 17.26 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice in kolegi, ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.) Smo sklepčni.
Prehajamo na glasovanje prvega amandmaja k 5. členu. Ugotovimo sklepčnost! (42 prisotnih.) Ponovimo še enkrat glasovanje. Glasovali bomo o prvem amandmaju k 5. členu. Gospe in gospodje poslanci, lepo prosim! Ugotovimo sklepčnost! (45 prisotnih.) Čez 10 minut glasujemo ponovno.
(Seja se je nadaljevala ob 17.38 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice in kolegi poslanci, poslanke! Ugotovimo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Prehajamo na glasovanje o prvem amandmaju k 5. členu. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Ponavljamo še enkrat glasovanje o prisotnosti. Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju pod številko dva. Ugotovimo sklepčnost! Očitno danes ne bo nič več korektnega dela v tej naši dvorani. Prekinjam sejo, nadaljujemo jutri ob 10.30 uri.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 20. MAJA 1997 OB 17.40 URI.)