Sejo do vodili Janez Podobnik, predsednik Državnega zbora. Seja se je pričela ob 15.11 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci! Pričenjam 6. redno sejo Državnega zbora Republike Slovenije, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 49. člena Poslovnika Državnega zbora.
Obveščen sem, da so zadržani in se ne morejo udeležiti današnje seje naslednje poslanke in poslanci: Jože Možgan, Franc Kangler, Rudolf Petan, Franc Čebulj, Maria Pozsonec, Roman Jakič, Darja Lavtižar-Bebler, Mirko Kaplja, Ciril Pucko, Andrej Gerenčer in do 15. ure Tone Partljič. Ugotovimo sklepčnost! (65 prisotnih.)
Ugotavljam, da je zbor sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem vabil tudi predstavnika Državnega sveta RS in predstavnike Vlade RS in vse lepo pozdravljam.
Najprej prehajamo na sprejem zapisnikov 4. seje ter 4., 5. in 6. izredne seje Državnega zbora Republike Slovenije. Zapisniki so na vpogled v računalniški mreži. Ali kdo zahteva spremembo ali dopolnitev oziroma ima kakšno drugi pripombo k zapisnikom? (Nima.)
Ker na zapisnik 4. seje Državnega zbora RS ni pripomb, prehajamo na odločanje o sprejemu zapisnika. Ugotovimo sklepčnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zapisnik 4. seje Državnega zbora sprejet.
Želi kdo razpravljati o zapisniku 4. izredne seje? (Ne želi.)
Prihajamo torej na odločanje o sprejemu tega zapisnika. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zapisnik 4. izredne seje Državnega zbora sprejet.
Želi kdo razpravljati o zapisniku 5. izredne seje Državnega zbora? (Ne želi.)
Prihajamo na odločanje o sprejemu tega zapisnika. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zapisnik 5. izredne seje Državnega zbora sprejet.
Želi kdo razpravljati o zapisniku 6. izredne seje Državnega zbora. (Ne želi.) Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zapisnik 6. izredne seje Državnega zbora sprejet. Prehajamo na določitev dnevnega reda 6. seje Državnega zbora Republike Slovenije. Prejeli ste ga s sklicem dne 19. junija 1997. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena poslovnika Državnega zbora, ki določa, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda - najprej o tem odločamo, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in v zvezi s predlagano razširitvijo se po potrebi tudi skrajšajo roki iz 52. člena poslovnika; nazadnje pa tudi o predlogih za hitri in skrajšani postopek.
Prehajamo torej na umike. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda današnje seje nismo prejeli. Želi s tem v zvezi kdo besedo? Za umik? Gospod Senjur? (Ne želi besede.) Gospod Hvalica želi besedo, prosim.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani! Želel bi informacijo glede 27. točke dnevnega reda, kjer je vlada napovedala umik predloga zakona. Sedaj me zanima, ali predstavniki vlade še vedno mislijo isto in zakaj se niso oglasili. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Hvalica. Prav o tem stališču oziroma o tej točki je vlada danes tudi dala pisno stališče, ki ste ga prejeli na klop. Tudi zato je gospod Senjur prej dvignil roko, pa če želi, lahko sedaj obrazloži stališče vlade. Iz tega gradiva je razvidno, da torej vlada predlaga, da se 27. točka, to je predlog zakona o privatizaciji pravnih oseb in premoženja v lasti Republike Slovenije, umakne iz zakonodajnega postopka. To pa pomeni, da bomo o tem predlogu vlade tudi glasovali v okviru dnevnega reda te redne seje. Potem bom tudi predlagal, na predlog vlade, da bi se o tem glasovalo že danes.
Ima še kdo kakšen predlog glede umika? (Ni predlogov.)
Torej prehajamo na razširitve. Skupina poslancev: Jelko Kacin, Davorin Kračun, Branko Janc, Jože Zagožen, Samo Bevk, Stanislav Brenčič, Boris Sovič, Maria Pozsonec, Anton Delak in Izidor Rejc, predlagajo, da se dnevni red 6. seje Državnega zbora Republike Slovenije razširi z naslednjo točko: položaj slovenske manjšine v Italiji in uresničevanje resolucije o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah in s tem povezanimi nalogami državnih in drugih dejavnikov Republike Slovenije.
Gradivo, ki so ga priložili, vsebuje obrazložitev stanja in tudi predlagane sklepe. Kot predsednik Državnega zbora sem seveda še posebej pozorno pogledal na zelo pomembno poslovniško določbo, kdaj so nastali razlogi, da pač skupina poslancev predlaga razširitev dnevnega reda. Skupina poslancev pravi, da se je v petek, 20. junija, delegacija Državnega zbora Republike Slovenije, ki so jo sestavljali člani Odbora za mednarodne odnose, Odbora za gospodarstvo in Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, seznanila z zaskrbljujočim stanjem slovenske manjšine v Furlaniji-Julijski krajini. Člani delegacije so ugotovili, da se resolucija o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah in s tem povezanimi nalogami državnih in drugih dejavnikov Republike Slovenije, ne uresničuje v potrebnem obsegu.
Torej zame je ključna določba, da pač damo razpravo, predlog za širitev dnevnega reda, je ta, da sem dnevni red 6. redne seje podpisal 19. junija 1997. Ker poslanke in poslanci zelo dobro poznate poslovnik, predvsem pa zelo dobro poznate problematiko, ki jo predlagate, mislim, da se sami zavedate, da ste pač poiskali možnost, torej naslednji dan ste se seznanili z zaskrbljujočim stanjem, ki je dejansko zaskrbljujoče, mislim pa, da vsi vemo, da to stanje traja že mesece in mesece. Ne glede na to, sprašujem predlagatelja razširitve, ne vem, kdo bo spregovoril, če želi besedo? Gospod Kacin.
JELKO KACIN: Gospod predsednik, kolegice in kolegi! Resnično je desetčlanska delegacija obiskala Slovence na Tržaškem, Goriškem, pa tudi v Benečiji, in se seznanila z dejanskim stanjem. Dejstvo pa je, da bo ravno jutri poteklo leto dni, od kar je ta državni zbor sprejel zelo pomembne sklepe, ki pa se žal ne uresničujejo v zadostnem obsegu.
Med njimi govorijo ti sklepi tudi o formiranju posebnih fondov, s katerimi bi olajšali gospodarski razvoj in delo naše skupnosti v republiki Italiji. Če bo zamujena priložnost, da se tak fond ustanovi pravočasno, ne bo mogoče v letošnjem, pa tudi verjetno tudi ne v prihodnjem, proračunu za prihodnje leto zagotoviti potrebnih sredstev in potem se sprašujemo o tem, ali se bo ta resulucija lahko začela uresničevati vsaj v letu 1999.
Da bi do tega ne prišlo, se vsi spodaj podpisani, ki smo sedaj na tekočem s stanjem v naši manjšini v republiki Italiji, zavedajuč vseh opozoril, ki jih je povedal predsednik, odločamo in prosimo, da se dnevni red razširi, da lahko spregovorimo o trenutnem stanju in sprejmemo sklepe, ki lahko pospešijo uresničevanje resolucije in s tem izboljšajo stanje naši manjšini v republiki Italiji. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospodu Kacinu. Sprašujem, če želi besedo predsednik sekretariata zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Poslovnik pravi: O predlogih za razširitev dnevnega reda lahko poda mnenje vlada, če ni sama predlagateljica razširitve. Sprašujem predstavnike vlade, če želijo besedo? (Ne želijo.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) To pomeni, da tudi ni potrebe, da bi predlagatelj dodatno obrazložil svoj glas oziroma svoj predlog. Na glasovanje dajem predlog za razširitev dnevnega reda s točko: položaj slovenske manjšine v Italiji in uresničevanje resulucije o položaju o avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah in s tem povezanimi nalogami državnih in drugih dejavnikov republike Slovenije.
Ugotavljamo prisotnost! (69 prisotnih.)
Kdo je za predlagano širitev dnevnega reda? (69 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je Državni zbor soglasno sprejel predlog, da se razširi dnevni red 6. seje Državnega zbora, ki jo bo Državni zbor obravnaval kot 38.a točko dnevnega reda.
Sprašujem poslanke in poslance oziroma vlado, če je še kakšen predlog za razširitev dnevnega reda? (Ni predlogov.)
Potem pa prehajamo na odločanje o predlogih za sprejem zakonov po hitrem postopku. Vlada Republike Slovenije je zboru predložila predlog zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz naslova kredita, ki je bil v času bivše SFRJ najet pri Evropski investicijski banki za trans jugoslovanski železniški promet 2/A in predlaga zboru, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo podpira sprejem predloga zakona po hitrem postopku. Želi besedo predsednik vlade? (Ne želi.) Poročevalec matičnega delovnega telesa? (Trenutno ga ni.) Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? Predstavniki poslanskih skupin?
Na glasovanje dajem predlog za sprejem navedenega predloga zakona po hitrem postopku. Ugotovimo sklepčnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Skupina poslancev, s prvo podpisanim Janezom Janšo, je zboru predložila predlog zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji in predlaga zboru, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo ne podpira sprejema zakona po hitrem postopku. Želi predlagatelj predloga zakona besedo? (Ne želi.) Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne.) Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Gospod Ivo Hvalica v imenu poslanske skupine Socialdemokratov.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani! Hitri postopek navedenega zakona predlagamo zato, ker smo v zakonu predlagali, da bi uzakonili kot praznik 15. september, dan, ko je bila Primorska priključena k matični domovini. To je bil 15. september 1947. leta. Nismo namreč vsi prišli pod Jugoslavijo, kot smo rekli, 1945. leta, ampak Primorci, velik del Primorske, 15. septembra 1947. leta. Jaz mislim, da je to eden največjih dnevov, pomnikov, ki zasluži, da bi bil praznik. Če je kakšen datum nesporen, je ta. Ob našem predlogu zakona se je sicer pojavilo cel kup polemik zaradi drugih vzporednih predlogov, ampak to je vse možno pač amandmirati. Na tem 15. septembru bom pa dokončno vztrajal in zato vas prosim, ker je smisel samo v tem, da bi že letos, ko bomo proslavljali 50-letnico priključitve Primorske, praznovali ta praznik, drugače pač Primorcem tega darila ne moremo dati. Izjemna prilika je 50-letnica tega datuma, torej je enkratno dejanje. Verjetno malokdo od nas tu prisotnih bo dočakal tudi 100-letnico, čeprav želim kateremu. Ampak 50-letnica je pa tu. Bliža se, takoj po parlamentarnih počitnicah, in zaradi tega torej predlagamo, da je za ta zakon potreben hitri postopek. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Hvalica. Gospod Pahor v imenu poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov.
BORUT PAHOR: Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegice in kolegi! Če bi v tem predlogu zakona šlo samo za iniciativo, o kateri je zdaj govoril kolega Hvalica, potem bi jo Združena lista v celoti in z veseljem podprla, hkrati pa tudi predlog za hitri postopek. Ker pa je v tem predlogu tudi iniciativa za to, da se umakne s praznovanja 27. april, kot dan upora proti okupatorju, pa menimo, da to terja razpravo in argumente v prid umiku tega predloga, da se umakne 27. april kot dan upora proti okupatorju. Združena lista je prepričana, da to ni praznik ene ali druge politike, ampak da je to praznik upora proti okupatorju, ki je bil izraz iskrenega domoljubja, ne ideološke motivacije, zato predlagamo, da tak tudi ostane. Če predlagatelji zakona umikajo predlog za storno 27. aprila kot praznika dneva upora proti okupatorju, potem lahko ta predlog sprejmemo, tudi predlog za hitri postopek; če pa Socialdemokratska stranka vztraja pri tem, da se umakne praznik 27. april, pa Združena lista temu nasprotuje.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Pahor. Želi še kdo besedo? Gospod Jelinčič, v imenu poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa za besedo. Tudi Slovenska nacionalna stranka se nikakor ne strinja s tistim delom zakona, ki hoče izničiti 27. april kot dan upora proti nacifašizmu. Nekateri bi pač to želeli in to je glavna poanta tega zakona, ne pa praznovanje priključitve 50-letnice od ponovne pripojitve dela slovenskega ozemlja k matici Sloveniji.
Mislim, da gre za zelo perfidno igro, ko pravzaprav hočejo predlagatelji doseči nekaj čisto drugega. Če to ne bi bilo res, bi bilo nedvomno dejstvo izpričano že pred leti, ko smo praznovali okroglo obletnico konca nacifašizma oziroma odpora proti nacifašizmu, ko takratni predlagatelj, ko je bil še obrambni minister, ni hotel dati častne čete za to proslavo. Mislim, da je zelo "nefair" take dogodke, kot je priključitev Primorske, uporabljati za take pritlehne igre, da bi izničili drug zelo pomemben praznik za Slovenijo in za Slovence.
Če so predlagatelji pripravljeni umakniti tisti del, ki govori o tem, da se črta 27. april, v tem primeru absolutno podpiramo ta zakon. Vendar, ker pa to ni, pa nismo za ta zakon.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Jelinčič. Prosim, predstavnik LDS, gospod Terčon.
DAVORIN TERČON: Spoštovani! Tudi v poslanski skupini LDS ne moremo sprejeti predloga v tej obliki po hitrem postopku, ker je nerazumljivo, da se tukaj na račun vzroka in na račun tega, da se je odpor začel in posledica tega odpora, ki ga praznujemo tudi 27. aprila, je bila tudi posledica priključitve Primorske k matični domovini.
Torej, da ne bom ponavljal isto, kar so rekli že nekateri, kolega Jelinčič in kolega Borut Pahor. V primeru, da bi ostal 27. april, bi se lahko pogovarjali tudi o zakonu o hitrem postopku. Ne moremo pa se pogovarjati na tak način, da se vnese notri samo 15. september, torej priključitev Primorske, in s tem, da se črta 27. april. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Terčon. Gospod Mozetič v imenu poslanske skupine SKD.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa za besedo! Jaz bom govoril o tistem, kar je v tem trenutku aktualno, in to je, da gre po hitrem postopku ali bo šlo po normalnem postopku. Če želimo vsi tisti, ki pravite, da podpirate to, da bi se 15. september le določil kot praznik, potem bi po vsej verjetnosti morali podpreti hitri postopek. Tisto, o čemer ste pa govorili, da je treba pa urediti in da je sporno glede na razmerje sil, ki je določeno vključno vsaj z večino iz naše poslanske skupine, ni pa noben problem, da ne bi mogli v postopku spremeniti.
Dan upora proti okupatorju kot praznik, mislim, da za veliko večina parlamenta, vključno z veliko večino SKD, sploh ni sporen, vendar sedaj je pač izgovor, da ni hitri postopek. Če pa ne bo hitrega postopka, se bojim, da tudi tega praznika to pot ne bo. V redu, zaradi tega ne bo konec sveta, ampak v tem smislu je tukaj vprašanje, o katerem ta trenutek govorimo, o tem ali bo hitri postopek, vsi ste pa izkoristili to, da ste govorili čisto o drugih stvareh.
Mi bomo hitri postopek podprli, pa ne zaradi tega, ker bi želeli črtati kakšen praznik, pač pa zato, ker želimo, da bi se praznik, ko je bil večji del Primorske priključen, jaz bom rekel slovenskemu ozemlju, takrat jasno k Jugoslaviji, je bil za Primorce velik dan. Mislim, da je to velik dan tudi za Slovenijo, tudi za Slovenijo. Sedaj ko govorimo o vstopu v Evropsko unijo, se bojimo, da bodo Italijani to pokupili. Dajmo tudi Primorcem kakšno veljavo, pa ne bodo prodali svoje zemlje. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospod Mozetič! Želi še katera poslanska skupina? Prosim, v imenu poslanske skupine DeSUS, magister Žnidaršič.
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ: Hvala gospod predsednik! Spoštovane kolegice in kolegi! Demokratična stranka upokojencev odločno nasprotuje tistemu delu zakona, ki načenja vprašanje 27. aprila.
Podpira pa drugi del predloga, to je 15. september, seveda pod pogojem, če je to predlagateljevo opravičilo za tisto dejanje, ko ni bil pripravljen dati častne čete ob obletnici upora. Če to lahko tako razumemo, potem je nekaj iskrenosti v predlogu 15. septembra, če ne pa niti to. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Torej, boste podprli hitri postopek ali ne? (Smeh v dvorani.) To je vprašanje, se opravičujem.
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ: Hitri postopek podpiramo v primeru, če bo iz zakona umaknjena razprava o 27. aprilu.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa! To je seveda nerodnost, žal tega ne vemo sedaj. Državni zbor odloča, ali bo šel zakon po hitrem postopku ali po običajnem in bo seveda to odločal z glasovanjem. Želi še katera od poslanskih skupin besedo? (Ne želi.) Želi predlagatelj dodatno obrazložiti svoj predlog? (Ne želi.) Ugotavljamo prisotnost! (70 prisotnih.)
Na glasovanje dajem predlog za sprejem predloga zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o praznikih in dela prostih dnevih v republiki Sloveniji po hitrem postopku!
Kdo je za? (31 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da zbor predloga za sprejem navedenega zakona po hitrem postopku ni sprejel, zato ga bo obravnaval kot predlog zakona v prvi obravnavi.
Skupina poslancev s prvopodpisanim Miranom Potrčem je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o začasnem zadržanju izvajanja nekaterih določb zakona o denacionalizaciji in zakona o izvrševanju kazenskih sankcij in predlaga zboru, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo tega zakona še ni obravnavalo. Želi predstavnik predlagateljev predloga zakona besedo? Gospod Potrč, prosim.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi! Državni zbor je hkrati, ko je zahteval od Ustavnega sodišča presojo utemeljenosti referendumskih vprašanj na temo Zavarujmo naše bogastvo, predlagal, da se v Ustavnem sodišču oceni, ali želi in je pripravljeno podaljšati veljavnost sedanjega zakona o začasnem delnem vračanju premoženja, ki smo ga v Državnem zboru prejšnjega sklica sprejeli decembra leta 1995. Odločitev o tem Ustavno sodišče še ni sprejelo. Napoved je, naj bi eventualno odločalo danes. Hkrati je Liberalna demokracija Slovenije s prvopodpisanim gospodom Igorjem Bavčarjem, kasneje smo se temu priključili še poslanci Slovenske nacionalne stranke in Združene liste socialnih demokratov, vložila predlog sprememb in dopolnitev zakona o denacionalizaciji. V prvi obravnavi je bil predlog sprejet, v drugi obravnavi je bil, mislim da 19. ali 20. tega meseca vložen v Državni zbor in je predviden za 7. redno sejo.
V predlogu sprememb zakona o denacionalizaciji je nekaj vprašanj, ki terjajo temeljito preučitev in ki kažejo na to, da bi bilo smotrno in prav nekatera vprašanja varovanja državnega in bivšega družbenega premoženja v zakonu o denacionalizacji urediti drugače, kot so urejena doslej. Ne gre samo za vprašanje vračanja premoženja potomcem bivših fevdalcev, gre tudi za drugačen način upoštevanja že izplačanih odškodnin oziroma povečane vrednosti premoženja v času nacionalizacije, gre za vprašanje, kako vračati zemljo in gozdove v kompleksih in gre za nekatere predloge, ki zadevajo oceno eventualne potrebnosti revizij, ker obstaja utemeljen sum, da je prišlo do kršitve obstoječega zakona o denacionalizaciji. Če želimo, da imajo vsi ti predlogi lahko praktičen efekt, potem je po našem prepričanju potrebno z zakonom o začasnem zadržanju teh določb zakona o denacionalizaciji Državnemu zboru omogočiti, da lahko opravi v juliju mesecu drugo obravnavo in pričakujemo konec septembra ali oktobra tretjo obravnavo tako resnega zakona, kot je zakon o denacionalizaciji. Zato v poslanski skupini Združene liste, govorim pa tudi v imenu so-predlagateljev iz vrst Slovenske nacionalne stranke, DeSUS-a in gospe poslanke Marie Pozsonec, predlagamo, da se ta zakon o začasnem zadržanju nekaterih določb zakona o denacionalizaciji in zakona o izvrševanju kazenskih sankcij sprejme. Smisel njegovega sprejema je samo, če se sprejme po hitrem postopku in začne veljati pred 10. julijem 1997, ko po odločbi Ustavnega sodišča neha veljati zakon o moratoriju, kot ga delovno imenujemo. Zato v imenu te skupine poslancev predlagam, da takšen zakon po hitrem postopku uvrstimo na dnevni red. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Potrč. Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Predstavnik vlade? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Gospod Špiletič, poslanska skupina Socialdemokratov.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala lepa. Predlaganemu zakonu o začasnem zadržanju izvajanja nekaterih določb zakona o denacionalizaciji v naši poslanski skupini nasprotujemo, predvsem pa tudi njegovemu hitremu postopku. Gre namreč za to, da že sedaj tečejo postopki denacionalizacije veliko prepočasi, glede na to, kar je določeno v zakonu o denacionalizaciji, ker vemo, da so vsi roki zamujeni že za celo vrsto let. Moram reči, da sem že večkrat za to govornico poudaril, pa tudi tokrat bi ponovil določene zadeve, da se je ravno na primeru zakona o denacionalizaciji pokazalo, da Slovenija žal še vedno ni pravna država. Ni pravna država zato, ker danes skušamo zopet z zakonom popravljati tisto, kar naj bi uradniki narobe naredili. Kako drugače razumeti besedilo členov tega zakona, kjer zopet pravi, da je treba zaustaviti vrnitev premoženja osebam, ki so postale denacionalizacijski upravičenci s podelitvijo državljanstva. Če so uradniki delali v skladu z zakonom, potem ni razloga, da denacionalizacija ne bi bila opravljena. Če pa so uradniki podeljevali državljanstvo v nasprotju s predpisi, potem je treba pa proti njim začeti postopke odgovornosti, in odločbe, ki so v nasprotju z zakonom ali kakorkoli drugače s predpisi, pa so odločbe, ki so nične in ne morejo imeti pravne veljavne, tako da tukaj se resnično postavlja pravna država povsem na glavo.
Naslednje, kar je, za to govornico smo že večkrat poudarili, da nikjer ni opredeljeno, kaj je premoženje fevdalnega izvora. Še danes nam to ni pojasnjeno in dokler to ne bo jasno, o takem zakonu glasovati ni mogoče.
Naslednje, vračanje zemlje in gozdov posameznim upravičencem naj ne bi bilo dovoljeno do konca tega leta vsem tistim oziroma v obsegu nad zemljiškim maksimumom, ki je bil določen s predpisi, ki so veljali 6.4.1941. Jaz se tukaj vprašam, ali smo zdaj še leta 1997 ali smo še vedno v letu 1941. Človek ne more verjeti, da je to tukaj notri zapisano.
Nadalje, vrnitev premoženja, za katerega je bilo v postopku denacionalizacije ugotovljeno, da je bila vrednost v času nacionalizacije povečana za več kot v tolarski protivrednosti 5.000 ameriških dolarjev. Ja, mi s tem zakonom se gremo ponovno - namesto da bi izvedli postopek denacionalizacije tako, kot to sodi za državo, ki želi v Evropo in v NATO - mi delamo praktično novo nacionalizacijo. Mislim, da je to v času, ko so nas polna usta o tem, kako moramo biti evropski, kako smo evropski, da sodimo v Evropsko zvezo in kakšno krivico so nam naredili Američani, ker nas niso z odprtimi rokami sprejeli v NATO - v naši poslanski skupini ocenjujemo, da je to samo še dokaz več, da resnično nismo pravna država, da še vedno ne gremo v smeri proti Evropi in da pravzaprav sami sebe na ta način delamo nevredne evropskih in severnoatlantskih asociacij.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Špiletič. V imenu poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke, gospod Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Mislim, da je zakon nujno potrebno sprejeti po hitrem postopku. Če ne bomo sprejeli tega zakona po hitrem postopku, se bo zgodilo tisto, na kar nekateri opozarjajo. Govorijo sicer eno, mislijo drugo. In v tistem, kako mislijo drugo, verjetno vidijo svoje lastne koristi in koristi svoje stranke; nekaj v žep, nekaj stranki, nekaj na račun, ki je zunaj, in lepo se bomo imeli. Mislim, da je bistvo tega zakona rešitev tistih zadev, ki so bile postavljene pred časom z zelo vprašljivim načinom, in nedvomno so bile postavljene napačno. Že takrat, ko se je sprejemal prvi zakon o denacionalizaciji, pravzaprav sploh ni bilo večine prisotnih poslancev v dvorani, da bi lahko kompetentno glasovali o tem zakonu. In vendar so nekateri izsilili priznavanje tiste nekompetentno določene - ne bom rekel izglasovane, ampak določene, tako imenovane rešitve v korist vseh drugih, samo ne v korist Slovencev. Če se tako radi nekateri obračajo na Evropo, jim je treba povedati, da ravno v tem zakonu so evropske norme vračanja, ki jih je uporabljala tista dežela, na katero se nekateri kolegi poslanci tako radi obračajo s tem, da kažejo nanjo in jo dajejo za vzor - in to je Zvezna republika Nemčija. Vzorci reševanja v tem zakonu so pobrani iz nemškega principa.
Nekateri govore tudi, da se ne zna ugotoviti in da se ne da ugotoviti in da ni ugotovljeno, kaj je to premoženje fevdalnega izvora. To enostavno ni res; samo brati je treba, kar pomeni pa brati strokovno literaturo, ne pa časopisa "Demokracija". Tam notri kakšnih pametnih pravnih razlag verjetno res ne boste našli. Stroka, zgodovinska stroka točno pozna definicijo - premoženje fevdalnega izvora - in ta definicija je nesporna v vseh delih sveta, razen v Sloveniji. Moram povedati, da je ta definicija nesporna celo na Hrvaškem, čeprav je žalostno primerjati se s Hrvaško, vendar tukaj, v tem primeru so rešitve v hrvaškem zakonu z istega področja bistveno boljše in bistveno manj klečeplazne, kakor želijo to nekateri pri nas. Logično je, da je treba zadevo vrniti v čas
6.4.1941. Takrat so se začele zadeve spreminjati. Od tistega datuma naprej so vsi hipotekarni krediti, ki so bili postavljeni na določeno, tako fevdalno kot tudi nefevdalno posest, enostavno izbrisani, potisnjeni v stran, in jih nihče več ni upošteval; če govorimo samo o hipotekarnih kreditih. In denacionaliziranega, tako imenovanega denacionaliziranega premoženja, je bilo s krediti obremenjenega okoli 80%. In marsikaj, kar se je zgradilo od tistega časa do danes, je treba ravno tako ovrednotiti. Dokler tega ne bomo ovrednotili in dokler tega ne bomo uredili po evropskih normah, potem se popolnoma strinjam, da nismo evropska država; v marsičem in v obnašanju marsikoga res nismo evropska država.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Jelinčiču. Druge poslanske skupine ne želijo podati svojega stališča. Želi predstavnik predlagateljev dodatno obrazložiti svoj predlog? Se opravičujem, se opravičujem! Gospod dr. Zagožen, v imenu poslanske skupine Slovenske ljudske stranke. Potem pa dam besedo gospodu Potrču.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Spoštovani zbor! Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke nasprotuje sprejemanju tega zakona po hitrem postopku iz več razlogov; jaz jih ne bom navajal. Rad bi pa opozoril, da je za nas sporen tudi zaradi 174. člena poslovnika, čeprav se nanaša na zadržanje izvajanja nekaterih določb zakona o denacionalizaciji, pa mislimo, da predlaga urejanje podobnih zadev kot zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji, ki je pripravljen za drugo obravnavo. Zaradi tega po našem mnenju sploh ni poslovniških pogojev, da bi ta zakon obravnavali, in to ne po hitrem, ne po rednem postopku. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa dr. Zagožnu. Dr. Zagožen je navedel proceduralni razlog, na podlagi katerega nasprotuje poslanska skupina in sploh nasprotuje, da je zakon na dnevnem redu te seje. Jaz sem prej tudi vprašal, če želi besedo predstavnik sekretariata in ni želel besede. In v stališču sekretariata ni bilo stališča oziroma opozorila, da bi šlo za poslovniško situacijo, ko en zakon, ki je v proceduri, onemogoča, da je pač drugi zakon s podobno oziroma isto vsebino v proceduri v Državnem zboru.
Želi besedo še katera od poslanskih skupin? (Ne želi.) Besedo dajem predstavniku predlagateljev, da bo dodatno obrazložil svoj predlog. Gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Jaz zavestno niti slučajno ne bom zlorabil tega zaupanja in govoril o vsebini zakona. Nekateri ste poskušali o vsebini govoriti, ampak o tem bomo govorili kasneje, ko bo v taki ali drugi obliki zakon uvrščen na dnevni red. Govoril bom izključno samo o hitrem postopku.
Hitri postopek je po našem trdnem prepričanju utemeljen in pri tem zakonu edino mogoč in smotrn. Jaz razumem, da imamo o vsebini zakona različne poglede, ampak govoriti o tem, da zakon ni utemeljen za hitri postopek, je skrajno neresno. Če tega zakona po hitrem postopku ne sprejmemo, je popolnoma nesmiselno, da se pomembna vprašanja še obravnavajo v zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji. V tem času, ko bo to trajalo, nekaj mesecev pa tudi več, bo prišlo do realizacije vsega tistega, kar bi z začasnim zadržanjem teh določb lahko odpravili.
Drugo, predlaga oziroma upozarja se, da naj bi bil rok zelo dolg. Rok je 6 mesecev, računan je na tisti maksimum enega leta, v katerem bi bilo možno že po odločitvi ustavnega sodišča zadržati izvrševanje določb zakona o moratoriju, pa je ustavno sodišče uporabilo svojo pravico in dalo samo 6 mesečni, ne pa enoletni rok. Izrecno pa opozarjamo, čim prej bo zakon o denacionalizaciji sprejet in če ga uspemo sprejeti julija ali pa septembra, bo nehal veljati ta zakon o začasnem zadržanju. Do konca decembra je samo maksimalni rok, čim prej bomo zakon sprejeli, tem prej bi bil. In če bo eventualno danes ustavno sodišče po predlogu Državnega zbora podaljšalo moratorij oziroma rok veljavnosti, potem povem naprej, da bomo mi ta zakon umaknili, ker potem ni potreben, saj bo odločitev ustavnega sodišča to nadomestila.
In še zadnje.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Potrč se opravičujem, neka naprava deluje v tem državnem zboru. Prosim, da tisti, ki ima to napravo, da jo izključi. Se opravičujem, še vedno je. Če vas ne moti, lahko nadaljujete, bomo ugotovili, mislim, da nek zvok prihaja, ki ni najbolj prijeten.
MIRAN POTRČ: Če vas ne moti, jaz lahko nadaljujem. Hvala.
In tretje.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim gospod Potrč ima besedo.
MIRAN POTRČ: In tretje, bilo je postavljeno vprašanje, ali je ta zakon sploh mogoče vložiti, ker posega v vsebinsko podobna vprašanja kot predlog sprememb zakona o denacionalizaciji. Kdor je prebral vsebino zakona, ve, da gre izrazito in izrecno za zakon, ki s spremembami zakona o denacionalizaciji nima vsebinske povezave, ker neha veljati s tistim momentom, ko bodo spremembe zakona o decionalizaciji sprejete. To je izrazito zakon, ki daje samo podlago in možnost, da bi bilo mogoče o zakonu o denacionalizaciji razpravljati.
Podobno velja za spremembe 145. člena zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, kjer je tudi po našem prepričanju prav v tem času spremembe opraviti ali v zakonu o denacionalizaciji ali pa eventualno v posebnih spremembah tega zakona. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Potrču. Gospod Zagožen, lahko imate samo preceduralni predlog. Razprave ni.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Spoštovani odbor! Ker nimamo mnenja sekretarjata, želim, da ga dobimo sedaj, prav glede tega, ali je vsebina podobna oziroma ali ureja podobno materijo. Zakon namreč posega v izvajanje zakona o denacionalizaciji, v postopku pa imamo zakon o dopolnitvah in spremembah zakona o decionalizaciji.
Celo izvajanje istih členov naj bi zadržali z zakonom, sprejetim po hitrem postopku, katere naj bi spreminjali z zakonom, ki je v postopku. Po moji oceni ni poslovniških pogojev za obravnavo tega zakona, želim pa, da se sekretariat ne izmakne svoji odgovornosti in tukaj pove da ali ne.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Zadnji odstavek 174. člena poslovnika govori: Predsednik Državnega zbora zadrži dodelitev predloga zakona, če še ni končan zakonodajni postopek o predlogu zakona z enako ali podobno vsebino in o tem obvesti predlagatelja.
To je zelo pomembna in velika odgovornost predsednika Državnega zbora. Sprašujem še enkrat predstavnika sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? Se želi oglasiti? Gospod Baškovič.
MILAN BAŠKOVIČ: Hvala lepa! Ta 174. člen, zadnji odstavek, ki govori o tem, da predsednik Državnega zbora zadrži dodelitev predloga in tako naprej, kar je bilo že prebrano, je neka predfaza preizkusa projekta, ki ga opravi krog predsedstva Državnega zbora. Tolmačenje poslovnika je stvar tistega, ki je v proceduri aktiven. Če bi bil kakšen velik spor, bi se potem lahko zahtevalo stališče komisije za poslovnik, ki lahko tolmači neko zadevo, če je dejansko nejasna in terja razčiščenje.
Naš sekretariat v tem primeru nima neke posebne naloge, ampak se pojavlja samo na poseben poziv in lahko pove svoje mnenje, ki nima nobene druge veljave kot strokovno stališče, ki ga upošteva predsedujoči ali pa zbor. To moram najprej pojasniti. Včasih pa tudi opozorimo, če je stvar očitna, tudi v poteku razprav, ki se potem pojavljajo in se pojavijo potem mogoče določene stične točke.
Kar pa zadeva ta konkreten primer, je moje mnenje tole. Ta člen poslovnika govori, da če gre za enako ali podobno vsebino, poudarek je na vsebini ne pa eventualno na naslovih ali nekih drugih okoliščinah. Če se pogleda sedaj oba zakona, zakon o denacionalizaciji, ki je v postopku v drugi obravnavi, se loteva vsebine zakona o denacionalizaciji in jo poskuša v nekaterih mestih dopolniti oziroma spremeniti. Se pravi, z vsebino zakonskih rešitev skuša doseči spremembe in dopolnitve v smeri, kot so tam pač predlagane. To je vsebina tega zakonskega projekta. Ta zakon se nikjer ne loteva nekega zadržanja, nekega moratorija, ker tudi vsebinsko je nelogično, da bi takrat, ko urejaš, že hkrati pa tudi isto vsebino v istem zakonu blokiral. Mislim, da se ta materija ne more po vsebini srečati, to je ta vsebinska logika.
Ta zakon, ki pa je predložen, o katerem zdaj govorimo, o začasnem zadržanju, ima pa za svojo vsebino ne reguliranje rešitev iz zakona o denacionalizaciji, ne spremembe in dopolnitve zakona, kot so vsebina onega zakona, ampak je njegov namen interventni in je njegova vsebina le v tem, da začasno zadrži izvajanje nekaterih postavk iz zakona o denacionalizaciji iz veljavnega zakona o denacionalizaciji in pa tudi zakon o izvrševanju kazenskih sankcij. To je pa potem ta drugi del. Materija se dotika, ampak vsebina pa je, po moji oceni, različna in se ga tudi ne da - ta drugi projekt je kasneje vstopil - niti amandmajsko vgrajevati v tekoči zakon, ki je v postopku, kar je primer pri vseh drugih podobnih situacijah, kjer stalno ugotavljamo, da je treba to materijo reševati v enem zakonu, ker se te rešitve vsebinsko pokrivajo oziroma se rešujejo vsebine določenih vprašanj na različne načine. To je pravzaprav tisto, kar zadržuje in je treba potem to spraviti skupaj. Tukaj se ta stvar niti amandmajsko niti vsebinsko niti logično ne more pokrivati z onim zakonom. Ima svojo pot, ima svojo vsebino, svojo začasnost in ne zadeva sprememb in dopolnitev zakona o denacionalizaciji. To je moje čisto strokovno mnenje. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Baškovič. Kot sem že prej povedal, je tukaj vloga predsednika Državnega zbora zelo pomembna, sam imam že eno negativno izkušnjo glede takih postopkov, ko sem moral med samim postopkom, torej že po sprejetem dnevnem redu, spremeniti svoje mnenje in zato bom tokrat prvič sam izkoristil možnost in sejo za pol ure prekinil in se sam dobro poučil o vseh možnih vsebinskih poudarkih tega vprašanja. Se zahvaljujem gospodu Baškoviču za mnenje, mene osebno ni prepričal, spoštujem njegovo mnenje, materija se dotika, vsebina pa je različna. Kakšna je razlika med materijo in vsebino? Torej gre za zelo občutljivo vprašanje. Sejo nadaljujemo ob 16.30 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 16.03 uri in se je nadaljevala ob 16.35 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegice in kolegi! Nadaljujemo s sprejemom dnevnega reda seje Državnega zbora. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.) Državni zbor je sklepčen in lahko nadaljuje z delom. V tem času, v tej prekinitvi sem kolikor je bilo pač mogoče, preučil vsebino obeh zakonov, o katerih je tukaj govora in sem se dodatno posvetoval tudi s službo Državnega zbora. Najprej ugotavljam, da seveda sedaj glasujemo o hitrem postopku, da je to vsebina glasovanja. Hkrati pa je bila v razpravi v proceduralnem smislu podana ocena, da ne obstajajo poslovniške možnosti, da se sploh ta zakon uvrsti na dnevni red te seje.
Jaz predlagam naslednje, predlagam da Državni zbor glasuje o hitrem postopku, glede samih pogojev za uvrstitev na dnevni red, to je 19. točke, pa bom izkoristil podobno možnost, kot jo je ta državni zbor enkrat že izkoristil. Če bi se do samega sprejema tega zakona oziroma obravnave na seji Državnega zbora pokazali utemeljeni razlogi, ki bi v skladu s poslovnikom onemogočali, da sta torej dva zakona istočasno v proceduri, bi potem sam na podlagi poslovniške možnosti, ki jo imam, to tudi storil, istočasno pa se bom tudi obrnil na komisijo za poslovnik. Prosil bi za tolmačenje te situacije, ki ni bila prva, enkrat je že bila v prejšnjem sklicu, nekateri poslanci se jo dobro spominjamo. Mislim, da je zelo pomembno, da v situacijah, kadar gre za vsebini, torej moratorija, ki ima časovno dimenzijo in vsebinsko spremembo nekega zakona, po pravniški razlagi so to vsebine, ki se ne srečujejo, torej si nasprotujejo, to je ena od razlag, s katerimi zagovarja tukaj tudi gospod Baškovič. Vsekakor pa je dobro za nadaljne možne zaplete, da komisija za poslovnik take primere kot je ta, pa da tudi svoje stališče oziroma mnenje.
S tem smo tudi zaključili vse proceduralne oziroma vsebinske razprave pri predlogu za hitri postopek in predlagam, da o tem tudi glasujemo. Ugotavljamo prisotnost! (67 prisotnih.)
Na glasovanje dajem predlog, da se predlog zakona o začasnem zadržanju izvajanja nekaterih določb zakona o denacionalizaciji in zakona o izvrševanju kazenskih sankcij sprejema po hitrem postopku.
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet, zakon se sprejema po hitrem postopku.
Vlada Republike Slovenije je zboru predložila predlog zakona o spremembah zakona o Vladi Republike Slovenije in predlaga zboru, da gre sprejme po hitrem postopku. Matično telo ta hitri postopek podpira. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Poročevalec matičnega delovnega telesa? Predstavnik sekretariata? Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.)
Na glasovanje dajem predlog za sprejem navedenega predloga zakona po hitrem postopku. Ugotovimo sklepčnost! Se opravičujem. Imate proceduralni predlog? Ali sem pozabil vprašati poslanske skupine? Se opravičujem. V imenu poslanske skupine SKD, gospod Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa za besedo. Drage kolegice, spoštovani kolegi, predvsem pa spoštovani predstavniki vlade! Zanimivo, da vlada ni prišla obrazložit svojega predloga, da se zakon o spremembah zakona o Vladi Republike Slovenije - ne vem, katere vlade sicer bi mi sprejemali, če ne zakon o Vladi Republike Slovenije - sprejema po hitrem postopku. Najbrž jih je sram to prebrati, kar so napisali, da hitri postopek zahtevajo izredne potrebe države. Jaz bi rad slišal, ker to, kar tukaj piše, to niso izredne potrebe države, ki bi zahtevale, da se ta zakon sprejema po hitrem postopku. V resnici bi rad slišal, kaj so te izredne potrebe države, da je potrebno zakon o vladi, ki ga vlada praktično pripravlja že od kar je imenovana, po hitrem postopku. Eden od razlogov je tukaj, da naj bi ustanovili novo ministrstvo. Jaz se lahko strinjam, da je to ministrstvo za drobno gospodarstvo oziroma malo gospodarstvo in turizem potrebno, mislim pa, da bi bilo kaj drugega na tem področju bolj potrebnega kot pa ministrstvo.
Mislim, da bi vlada lahko prišla s kakšno zadevo, kako naj se uredi zlasti tisto, kar je najtežje na področju tega, da enostavno obrtniki in mali podjetniki ne dobivajo plačil za opravljene storitve in prodane izdelke, ne pa ministrstvo, ampak recimo, da je tudi ministrstvo potrebno, ne vem pa, če je to izredna potreba države. Morda bi bilo, lahko da je to naravna nesreča, ki je tudi razlog.
Naslednja zadeva, minister brez listnice za evropske zadeve. Tudi to je gotovo potrebno, ampak vlada ima že zdaj tri ministre brez listnice, znotraj teh treh bi lahko vsaj enega, če je ta potreba res tako izredna, bi lahko vsaj enega imenovala za to področje. Vlada tri mesece pripravlja zakon, umakne zakon, prinese nov zakon, se ne more dogovoriti, za kaj gre, in potem naj bi bilo sprejem teh sprememb zakona izredna potreba država. Jaz se bojim, da je izredna potreba te države še kaj prej drugega, najmanj to, da bi ta vlada postala malo bolj resna in konsistentna, ker sicer bo nastala izredna potreba države po novi, drugačni vladi. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Mozetič. Želi še kdo od poslanskih skupin besedo? Gospod Hvalica. Vlada bo imela možnost, da bo dodatno obrazložila svoj predlog, tako da lahko tudi odgovori na vprašanja, ki so bila postavljena.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani! Ti predlogi za hitre postopke postajajo tako globalno gledano, če ene in druge damo na tehtnico, bom rekel, poenostavljeno povedano, silno neracionalni. Tukaj gre za predlog zakona o spremembi zakona o vladi, ki ima en sam namen, in sicer povečuje število ministrstev, s tem povečuje število zaposlenih v upravi.
In še nekaj, pravzaprav nastaja institut neomejenega števila ministrov brez listnice. To ne gre. In če že hočete, da spravim to v kontekst torkove razprave, to ni evropska kategorija. Potem se pa zopet čudimo in se čudimo na pripombe, ki nam jih dajejo zunaj. Ja, saj bomo imeli kolikor hočete ministrov brez listnice. Ne vem, ali se vam zdi to normalno? In to naj bi sedaj sprejemali po hitrem postopku.
Torej, na vsak način ta zakon ima neke finančne posledice. Mi kot Državni zbor moramo te finančne posledice zaznati, preden lahko o tem glasujemo. Najmanj pa, kar je umestno, je to, da bi to sprejemali po hitrem postopku. Torej, mi bomo glasovali proti hitremu postopku. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi predstavnik vlade besedo kot predlagatelj zakona? (Ne želi.)
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (62 prisotnih.) Kdo je za predlog, da se zakon sprejme po hitrem postopku?
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog za sprejem zakona po hitrem postopku sprejet.
Vlada Republike Slovenije je zboru predložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev. Predlaga zboru, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo ta postopek podpira. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Poročevalec matičnega delovnega telesa? Predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.)
Torej dajem na glasovanje predlog za sprejem tega predloga zakona po hitrem postopku. Ugotovimo sklepčnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (23 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog za sprejem navedenega predloga zakona po hitrem postopku sprejet.
Poslanec Zmago Jelinčič je v obravnavo zboru predložil predlog zakona o ekološkem nadomestilu zaradi uporabe motornih vozil in predlaga zboru, da ga sprejme po hitrem postopku. Želi predstavnik predlagateljev predloga zakona besedo? (Ne želi.) Predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? Predstavnik vlade? Predstavniki poslanskih skupin? Gospod Mozetič, v imenu poslanske skupine SKD.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa za besedo. Drage kolegice, spoštovani kolegi! Res je, da imamo določbo zelo natančno v poslovniku, kdaj naj bi nekaj po hitrem postopku sprejemali: izredne potrebe države, interese obrambe, naravne nesreče. Res je tudi, da o tem odloča Državni zbor in jasno je, da večina pač odloči, tako kot odloči. Vendar dejstvo je, da pri prejšnjih točkah in mislim, da tudi pri tej točki, ni nobena od teh potreb, ne izredne potrebe države, ne interesi obrambe, morda pa bodo naravne nesreče in mislim, da ta trenutek še ni te naravne nesreče. Mislim, da celo ni bilo razloga, da se to uvrsti na dnevni red, ker dvomim, da so ekološki problemi v zvezi z uporabo in vožnjo motornih vozil nastali po sklicu te seje. Mislim, da so že od takrat, ko se je na tej zemlji začelo voziti z avtomobili. Hvala lepa. Mi bomo glasovali proti hitremu postopku.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Mozetič. Glede same uvrstitve na dnevni red, bi rad povedal, da je to praksa, ki je v veljavi v Državnem zboru, da zakoni, ki prihajajo po hitrem postopku med posameznima dvema sklicema, so uvrščeni na redno sejo. To se je tukaj zgodilo. Ali se boste odločili za hitri postopek pa je odločitev na vas, spoštovane poslanke in poslanci. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem. Na glasovanje dajem predlog za sprejem zakona o ekološkem nadomestilu zaradi uporabe motornih vozil po hitrem postopku. Ugotovimo sklepčnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (23 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.) Ugotavljam, da Državni zbor predloga za sprejem navedenega predloga zakona po hitrem postopku ni sprejel in ga bo obravnaval kot predlog zakona v prvi obravnavi.
Skupina poslancev s prvopodpisanim Janezom Janšo je zboru predložila predlog zakona o odškodnini svojcem padlih v vojni za Slovenijo in trajnim invalidom vojne za Slovenijo in predlaga zboru, da ga sprejme po hitrem postopku. Želi predlagatelj zakona besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.)
Dajem na glasovanje predlog za sprejem navedenega predloga zakona po hitrem postopku. Ugotovimo sklepčnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za? (28 poslancev.) Je kdo proti? (22 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog za sprejem navedenega predloga zakona po hitrem postopku sprejet.
Prehajamo na skrajšane postopke. Poslanca Jože Lenič in Zmago Jelinčič sta v obravnavo zboru predložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije in predlagata zboru, da ga sprejme po skrajšanem postopku. Matično delovno telo s predlogom predlagateljev soglaša. Želi predstavnik predlagateljev besedo? (Ne želi.) Se opravičujemo gospodu Jožetu Leniču. Predlagatelj je gospod Miran Jerič. Torej poslanca Miran Jerič in Zmago Jelinčič predlagata ta zakon.
Želi besedo? Gospod Jerič ne želi! Poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Predstavnik Sekretariata? (Ne želi.) Predstavnik vlade? Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog, da se ta zakon sprejme po skrajšanem postopku. Ponovno poudarjam, da predlog ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najman ena tretina navzočih poslancev. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za predlog za sprejem tega zakona po skrajšanem postopku? (47 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog za skrajšani postopek sprejet.
Poslanec Bojan Kontič je v obravnavo zboru predložil predlog zakona o spremembah zakona o delavcih v državnih organih in predlaga zboru, da ga sprejme po skrajšanem postopku. Matično delovno telo s predlogom predlagatelja zakona za sprejem po skrajšanem postopku soglaša. Želi predlagatelj zakona besedo? (Ne želi.) Poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Predstavnik sekretarjata? Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želijo.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne.) Torej dajem na glasovanje predlog za sprejem navedenega zakona po skrajšanem postopku; predlog ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj ena tretjina navzočih poslancev. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (50 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog za skrajšani postopek sprejet.
Želi v zvezi z dnevnim redom še kdo besedo? Gospod Hvalica? Prosim!
IVO HVALICA: Hvala lepa! Spoštovani! Ko sprejemamo dnevne rede na sejah, pozabljamo pravzaprav, kaj je to dnevni red. Nismo speljali še niti ene seje, ki bi bila speljana po dnevnem redu, dnevni red pomeni, dnevni red.
Mi sprejemamo samo vsebino, bi rekel, seznam zakonov, nismo, ponavljam, še nobene seje končali po dnevnem redu. Torej, Državni zbor, najvišji zakonodajni organ, bi moral biti vzgled drugim.
Sedaj jaz sprašujem predsednika Državnega zbora, to je pod A, ker potem imam še pod B. Ali bomo začeli in kdaj opravili tudi kakšno sejo po dnevnem redu, poudarek je na redu, ker če ne je, dnevni nered. Imamo sodni red, vozni red in imamo dnevni red, malo se zamislimo, to je pod A.
Pod B, v prejšnjem mandatu smo imeli poslanske pobude in vprašanja vedno na dan petka dopoldne, temu primerna je bila tudi medijska odmevnost, jaz sem zaznal, da odkar je to prestavljeno na četrtek, čeprav se zavedam logistike, ki je povezana z sejo Vlade in tako dalje, ampak me to ne briga, mi smo Državni zbor, predlagam, da bi morali ponovno vzpostaviti ta dnevni red, da bi imeli poslanske pobude in vprašanja prvi petek dopoldan tistega tedna, ko začnemo novo redno sejo Državnega zbora. Torej, sprašujem predsednika, ki je hkrati tudi danes predsedujoči, če sprejemamo dnevni red ali sprejemamo rinfuzo, seznam predlogov zakonov. To je prvo. Hočem natančen odgovor. In drugo, dajem pobudo, da bi poslanske pobude in vprašanja bile tako kot v prejšnjem mandatu na petek dopoldan. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Hvalica. Nekatera vprašanja, ali k točki a) ali k točki b), bi itak sam odgovoril na njih, ko bi pač povedal, kako bo Državni zbor zasedal ob tej redni seji Državnega zbora. Torej, najprej bi vas opozoril pred glasovanjem o predlogu dnevnega reda, da je zbor na 4. seji sklenil, da se predlog zakona o prevzemih, tretja obravnava, uvrsti na sejo zbora na podlagi drugega odstavka 194. člena poslovnika Državnega zbora, skladno z razlago komisije za poslovnik se amandmaji k predlogu zakona lahko vlagajo do začetka obravnave tega predloga zakona na seji zbora. Prav tako, samo obvestim, da je zbor na 7. izredni seji, 24. junija, že opravil obravnavo o predlogih odloka o spremembi odloka o ustanovitvi, nalogah, sestavi in izvolitvi Ustavne komisije Državnega zbora in je zato odlok umaknjen z dnevnega reda te seje.
Na vaše konkretno vprašanje, gospod Hvalica, pod točko a), Državni zbor mora delati po dnevnem redu. Tista beseda v italijanščini ne sme veljati za delo Državnega zbora. To smo se tudi dogovarjali skupaj s podpredsedniki in se zavezali, da bomo vodili sejo vedno po dnevnem redu in zvečer pred zaključkom seje vedno napovedali, katere točke bo Državni zbor pričel z obravnavo prihodnji dan. Včasih to ni enostavno, mislim, da ta seja nam daje možnost, da se to zgodi, ker mislim, da je relativno zelo dobro pripravljena, seja glede priprave točk dnevnega reda. Torej vsekakor dnevni red in nikakor dnevni nered.
Glede poslanskih pobud se pa razume, katerikoli od poslancev in poslank lahko predlaga spremembo dnevnega reda in če Državni zbor to zglasuje, to še ni dnevni nered, ampak nov dnevni red, ki ga je sprejel Državni zbor. Poslanske pobude in vprašanja, sam bom predlagal, na koncu med obvestili, da bi Državni zbor 40. točko dnevnega reda obravnaval v petek, ampak 4. julija, to je moj predlog. Zelo resno pa razmišljam o vašem predlogu, da se dogovorimo, to je pa tudi bilo na kolegiju, da bi bilo, ali vedno vsak petek tistega tedna dopoldan, ko se prične seja Državnega zbora, nekatere poslanke in poslanci pa so mi dali predlog, da razmislimo o praksi nekaterih drugih parlamentov po svetu, da so vedno poslanska vprašanja takoj po sprejemu dnevnega reda. Tudi ta možnost obstaja in jo bomo proučili in bomo sprejeli tisto, ki je najboljša.
Torej sedaj smo tako rekoč pred glasovanjem o dnevnem redu v celoti. Predlagam, kot ste ga sprejeli s sklicem, skupaj s predlagano spremembo. Uvrstili smo eno dodatno točko dnevnega reda. Novih razpravljalcev ni, tako da gremo na glasovanje o dnevnem redu v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za? (63 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog dnevnega reda 6. seje Državnega zbora sprejet.
Sedaj pa obvestila. Tukaj smo že pri temi, o kateri je govoril gospod Hvalica. Predlagam, da Državni zbor jutri, v nadaljevanju, obravnava 36. točko dnevnega reda, to je poročilo o delu Računskega sodišča Republike Slovenije. Namreč, zaradi neodložljivih obveznosti oziroma večdnevnih odsotnosti predsednika Računskega sodišča bi s tem omogočili, da bi pač ta točka bila obravnavana v okviru te seje Državnega zbora. Če ne bo nasprotovanj, bi potem jutri Državni zbor pričel s to točko dnevnega reda.
Glede samih zasedanj, bo Državni zbor zasedal jutri, v petek, 27. junija 1997 do 14.00 ure, ter prihodnji teden v torek, sredo, četrtek in petek, od 10.00 ure, seveda, do večernih ur. Tukaj bi imel jaz tudi sam predlog, da se razmisli, ker smo v poletnem delovnem času, da bi seje potekale do 19.00 ure. Če bo Državni zbor sklenil drugače, bo pač obveljala praksa do 18.00 ure. V torek pa bomo sejo pričeli ob 14.00 uri, torej v torek se prične seja ob 14.00 uri. Dopoldan bo zasedala Ustavna komisija Državnega zbora.
Prav tako bi vas rad obvestil, da bomo v teku razprav dosledno uporabljali tudi drugi odstavek 67. člena poslovnika Državnega zbora in bo predsedujoči razpravo tistih poslank in poslancev, ki se ne bodo do začetka razprave o sami točki pisno prijavili, časovno omejil na največ pet minut. To je pač določba poslovnika, vsak poslanec pa se lahko seveda pisno prijavi in lahko razpravlja o vsebini vsake točke dnevnega reda.
Še posebej bi rad glede tega vprašanja seznanil s priporočilom Komisije za poslovnik, ki pravi naslednje:
"V primeru, ko želijo poslanci govoriti o kršitvi poslovnika ali dnevnega reda, to je 70. člen poslovnika, oziroma želijo priglasiti repliko, to storijo takoj potem, ko je govornik, ki ima tedaj besedo, končal z razpravo oziroma repliko, da ne bi motili razpravljalca."
To bi pač predlagal, da upoštevamo, da bodo naše razprave take, kot se za poslanke in poslance spodobi.
Sedaj pa prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA. Preden preidemo na 1. točko dnevnega reda, bom predlagal Državnemu zboru, in to tudi preveril z glasovanjem, da bi kot 1. točko dnevnega reda obravnavali predlog vlade za umik predloga zakona o privatizaciji pravnih oseb in premoženja v lasti Republike Slovenije iz zakonodajnega postopka. Torej ta predlog, da se ta točka obravnava kot 1. točko dnevnega reda, dajem na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (13 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Pričenjamo s sejo in prehajamo torej k predlogu vlade za umik tega zakona iz zakonodajnega postopka. Želi predstavnik vlade besedo? Minister doktor Senjur, prosim.
DR. MARJAN SENJUR: Spoštovani predsednik, poslanci in poslanke! Na temelju 180. člena poslovnika Državnega zbora Vlada Republike Slovenije kot predlagatelj predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije umik zakona o privatizaciji pravnih oseb in premoženju v lasti Republike Slovenije, ki je v drugi fazi parlamentarnega postopka. Dovolite, da nekoliko pojasnim ta predlog.
Ta predlagani zakon, o katerem zdaj govorimo, ureja način priprave privatizacijskih programov in pa postopek privatizacije državnega premoženja in ga je vlada poslala Državnemu zboru oktobra 1994. leta. Državni zbor ga je potem obravnaval januarja 1995. leta in potem je vlada dala v drugo obravnavo zakon novembra 1995. leta, pomeni, da je precej časa že poteklo, odkar je ta zakon v Državnem zboru. Medtem so se nekatere stvari spremenile, medtem je zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij tako deloval, da je privatizacija podjetij skorajda že končana. Medtem je bil sprejet zakon o zagotavljanju sredstev pooblaščenim investicijskim družbam zaradi zamenjave teh sredstev za lastninske certifikate in pa bil je sprejet zakon o Slovenski razvojni družbi in programu prestrukturiranja podjetij. Zaradi tega menimo, da bi bilo dobro za takojšnjo ureditev nekaterih področij, ki so se medtem pojavila kot izjemno pomembna, da uredimo te stvari z novim zakonom. Zato smo predlagali in poslali v Državni zbor zakon o zaključku lastninjenja in privatizacije pravnih oseb in premoženja v lasti Slovenske razvojne družbe. Ker pa je možno, da bi se tematika obeh teh dveh zakonov utegnila prikrivati, bi bila v nasprotju s poslovniškimi določili, vlada predlaga umik zakona o privatizaciji pravnih oseb in premoženja v lasti Republike Slovenije in bomo potem čez nekaj časa pripravili nov zakon in ga poslali Državnemu zboru v obravnavo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, minister doktor Senjur. Želi besedo poročevalec Komisije za nadzor lastninskega preoblikovanja in privatizacijo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Razprav ni. Torej jo zaključujem in dajem na glasovanje predlog vlade, da se iz zakonodajnega postopka umakne predlog zakona o privatizaciji pravnih oseb in premoženja v lasti Republike Slovenije. Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (10 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog za umik zakona iz zakonodajnega postopk sprejet.
Prehajamo na naslednjo točko dnevnega reda, na PONOVNO ODLOČANJE O ZAKONU O POSEBNEM DAVKU OD CESTNIH MOTORNIH VOZIL.
Državni svet Republike Slovenije je na 98. seji, 28. maja, sklenil, da na podlagi tretje alinee prvega odstavka 97. člena ustave Republike Slovenije zahteva od Državnega zbora, da ponovno odloča o tem zakonu.
Pred tem je proceduralni predlog napovedal poslanec, gospod Janez Kopač. Prosim.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Imam proceduralni predlog sklepa. Danes je bil na dnevni red uvrščen predlog zakona o ekološkem nadomestilu zaradi uporabe motornih vozil, ki ga je predlagal poslanec gospod Jelinčič. Vsi mi, vsaj zdi se mi da večina ljudi je razumela ta predlog zakona kot alternativo temu, o čemer naj bi pravkar ponovno odločali. Predloga zakona, ki ga je vložil gospod Jelinčič, ni obravnaval oziroma v zvezi z njim nismo dobili niti mnenja Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, niti mnenja vlade, niti poročila matičnega delovnega telesa. Zato menim, da bi nam ravno zaradi te alternativnosti ali vsebinske povezanosti vsaj kaj od navedenega za ponovno odločanje o zakonu o posebnem davku od cestnih motornih vozil koristilo. Predstavnike vlade sem povprašal, kdaj nameravajo dati svoje mnenje o predlogu zakona, ki ga je vložil poslanec gospod Jelinčič. Dobil sem odgovor, da se bo to zgodilo predvidoma v ponedeljek. Zato predlagam, navkljub prehodni določbi, ki govori o uveljavitvi s 1.7., kar pa po mnenju sekretariata ni tak zadržek, da se ga ne bi dalo v obliki redakcije tega člena kasneje popraviti naslednji dan po objavi v Uradnem listu.
Zaradi vsega navedenega predlagam, da o zakonu o posebnem prometnem davku od cestnih motornih vozil odločamo v torek prihodnji teden, 1.7., potem, ko bomo prejeli mnenje vlade k predlogu zakona o ekološkem nadomestilu zaradi uporabe motornih vozil. To je moj proceduralni predlog sklepa. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Kopač je dal torej proceduralni predlog, da se odločanje o ponovnem odločanju o zakonu o posebnem davku od cestnih motornih vozil prestavi na torek, 1.7.1997.
To je proceduralni predlog, o katerem se glasuje brez razprave. Ugotovimo sklepčnost! O kršitvi poslovnika? Besedo ima gospod Mozetič, ker želi govoriti o kršitvi poslovnika. Po poslovniku je treba takoj dati poslancu pri tem besedo.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Poglejte, če to drži, kar je gospod Kopač predlagal, potem ne bi smeli uvrstiti zakona, ki ga je predlagal gospod Jelinčič. Potem sta vsebinsko isti stvari. Dokler imamo en zakon v proceduri, smo prej imeli polurno pavzo in smo ugotovljali, če sme biti drugi. To je kot prvič. Pri ponovnem odločanju zakona pa v poslovniku jasno piše, ponovno glasovanje opravi Državni zbor na prvi naslednji seji. Tudi to določbo smo že kršili. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Mozetič, moram povedati, da sem jaz izrecno vprašal, kaj pomeni določba na prvi nasledji seji. Praksa Državnega zbora je bila, da je o vetih vedno v tem smislu upošteval določbo na prvi redni seji, ne na izrednih sejah.
Dobil sem tak odgovor. Glede same uvrstitve zakona, ki ga je predlagal gospod Jelinčič, ki se dotika lahko tudi vsebine tega zakona, pa je bilo govora tudi na kolegiju. Na kolegiju ni bilo nobenih strokovnih oziroma proceduralnih ugovorov glede tega. Jaz sem to vprašanje izrecno postavil na seji kolegija, kot ste ga vi danes postavili tukaj, dobil sem odgovor, da se zakona ne prekrivata v vsebinskem smislu.
Torej predlog, ki ga je dal poslanec, je v skladu s poslovnikom, da se pač odločanje te točke prestavi na torek 1. julija 1997. O tem govori tudi poslovnik, prvi odstavek v 65. členu. Jaz sem bil zelo pozoren, ko sem poslušal predlog gospoda Kopača, zame je točna tista obrazložitev, ki govori o tem, da je v tem zakonu tudi neka določba, ki govori, kdaj začne zakon veljati. Tukaj je lahko edina dilema, ampak samo o preporcionalnem predlogu, če nam jo lahko razreši gospod Baškovič. Kaj pomeni, če je zakon sprejet, torej po tej določbi, po 1. juliju, kajti torek je že 2. julija.
V torek smo 1. julija, velja pa zakon po objavi v Uradnem litu. Gospod Baškovič.
MILAN BAŠKOVIČ Ob tem bi rad samo to pojasnil. Zakon, ki je bil že sprejet in je sedaj pod vetom Državnega sveta, ima v zadnji določbi tisti znani stavek, da začne veljati 1. julija 1997. Če to zamudimo, ta določba visi v zraku, ker ustava pravi takole: predpisi morajo biti objavljeni, preden začno veljati. Se pravi, veljavnost ne more biti postavljena dan, dva ali pa en teden, preden je zakon sploh zagledal luč sveta in bil uveljavljen. To bi bilo proti ustavi. Tudi ne gre za povratno veljavo, ker bi potem drugače pisalo, se uporablja za situacijo ne vem katerega, vendar to je posebna izjema, ki jo ustava praktično tudi prepoveduje in dovoljuje samo v nekih izjemnih situacijah, to pa v tem primeru tudi ni podano.
Če bi bil zakon eventualno sprejet šele v torek ali pa sredo, četrtek in objavljen naslednji dan bi zamudil nekaj dni. Tisti zadnji člen potem ne bi mogel zaradi ustave učinkovati, pomeni da nastopi njegova veljava šele po tem, ko je objavljen, tudi če pišemo dan ali dva poprej. To bi morali potem tako tudi uporabljati zakon in ga razlagati. Drugo pa je, če bi potem ta člen spremenili, pa bi napisali naslednji dan po objavi. To je pa treba potem poseben sklep ali amandma, ne vem, kaj bi se sploh dalo naredili, ampak vsekakor prej veljati seveda ne more. To je ta problem. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospod Baškovič. Gospod Kopač, ali vztrajate pri tem proceduralnem predlogu? Imate poslovnik? Prosim, gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Gospod predsednik! Jaz bi vas poprosil, če ob tem vprašanju razložite poslovnik v določbah od 205 do 207, ki govorijo o ponovnem odločanju o zakonu. Doslej smo namreč striktno določili in upoštevali, da je ponovno odločanje o zakonu samo takšno, kot ga predvideva 205. člen, s posebnim poudarkom, da ob ponovnem odločanju o zakonu ni možno razpravljati o kakršnikoli spremembi že sprejetega zakona, niti z amandmajem niti z redakcijskimi popravki, ker samo potrdimo zakon, ki smo ga že sprejeli. Tako je bilo doslej. Jaz vas prosim, da vi pretolmačite, ali zdaj velja karkoli drugega, ker če je tako, kot smo doslej delali, potem seveda redakcijsko ni mogoče popravljati zakona v zakonu, ki je bil že sprejet in je seveda smisel, da se to odloži na torek v dejstvu, da ali ni dovolj poslank in poslancev, da bi zagotovili 46 ali pa morajo še ponovno razmišljati, glede na to, da sta predsednik in podpredsednik vlade javnosti sporočala, kako je treba razmisliti, ali je zakon pameten ali ne. Mi mislimo, da ni pameten. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Potrč, na vaše vprašanje, vaša razlaga poslovnika je povsem enaka moji razlagi poslovnika. Zato sem tudi vprašal gospoda Kopača, če vztraja na tem proceduralnem predlogu. Ugotavljamo prisotnost! Se opravičujem, gospod Mozetič ima proceduralno, ker bo povedal, da sem kot predsedujoči kršil poslovnik.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. To sem že povedal. Mi smo celo izredne seje sklicevali v preteklosti, če je bilo treba, da smo ponovno odločali o zakonu, ne pa, da ne bi dali na izredno sejo. Glasovati o tem predlogu, poglejte, imejmo vsaj malo dostojanstva. Mi bomo izglasovali zakon, da velja že nekaj dni, preden smo ga objavili. To so delali verjetno včasih, ko so objavljali v tajnih Uradnih listih. To je sramotno za ta državni zbor, če to zadevo sprejme.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Mozetič, ali predlagate, da glasujemo o tem, da sem kršil poslovnik? (Odgovora se ne sliši.) Žal, bo to naslednji predlog. Jaz bom dal najprej na glasovanje predlog, ki ga je dal gospod Kopač. To mi veleva poslovnik. Ni nasprotovanj. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za predlog gospoda Kopača, da se ponovno odločanje o zakonu o posebnem davku od cestnih motornih vozil opravi v torek, 1. julija. (25 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog ni bil sprejet.
Ima še kdo kakšen proceduralni predlog ali gremo na odločanje. Gospod Partljič.
ANTON PARTLJIČ: Gospod predsednik! Prosim, ne glede na rezultat, meni se je pri glasovanju zamešalo, sem bil malo prepozen in ne bi rad, da bi me pretepali zaradi tega, ne glede na rezultat. Ali lahko ponovimo glasovanje, prosim?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Na glasovanje dajem predlog, da se glasovanje o proceduralnem predlogu ponovi. Ugotovimo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za? (38 prisotnih.) Je kdo proti? (17 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog, da se glasovanje ponovi, sprejet.
Ponovno ugotovimo sklepčnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da je proceduralni predlog gosopda Kopača sprejet.
Prehajamo na naslednjo TOČKO DNEVNEGA REDA - PONOVNO ODLOČANJE O ZAKONU O LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU PRAVNIH OSEB Z DRUŽBENIM KAPITALOM, KI PRIREJAJO POSEBNE IGRE NA SREČO IN O STRUKTURI KAPITALA PRAVNIH OSEB, KI OPRAVLJAJO DEJAVNOST PRIREJANJA POSEBNIH IGER NA SREČO. Državni svet Republike Slovenije je na 91. seji 13. junija sklenil, da na podlagi tretje alinee prvega odstavka 97. člena ustave Republike Slovenije zahteva od Državnega zbora, da ponovno odloča o tem zakonu. Želi predstavnik Državnega sveta obrazložiti zahtevo sveta? Prosim. Spregovoril bo član Državnega sveta, gospod Miklič.
GREGOR MIKLIČ: Gospod predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Državni svet je na predlog interesne skupine delojemalcev izglasoval odložilni veto k zakonu o lastninskem preoblikovanju pravnih oseb z družbenim kapitalom, ki prirejajo posebne igre na srečo in o strukturi kapitala pravnih oseb, ki opravljajo dejavnost prirejanja posebnih iger na srečo. Pri tem smo sledili tudi pobudo zaposlenim v teh podjetjih, ki opravljajo dejavnost posebnih iger na srečo. Državni svet je ob tem ugotovil, da ta zakon v bistvu krši enakost državljanov Republike Slovenije pred zakonom, saj 14. člen ustave Republike Slovenije določa, da so pred zakonom vsi državljani Republike Slovenije enaki. V čem je ta kršitev? Zakon o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije določa, da zaposleni, bivši zaposleni in upokojeni delavci sodelujejo v lastninskem preoblikovanju Loterije, Slovenije in sicer v 10% deležu družbenega kapitala, ki ga in s katerim je razpolagala Loterija Slovenije.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim za tišino v dvorani!
GREGOR MIKLIČ: Medtem ko podjetja, ki opravljajo posebne igre na srečo, seveda nezaposleni v teh podjetjih ne sodelujejo v lastninskem preoblikovanju družbenega kapitala, s katerim upravljajo ta podjetja, Loterija Slovenije in ta podjetja opravljajo dejavnost iger na srečo. Obe vrsti podjetij, torej Loterija Slovenije in igralniška podjetja izvajajo dejavnost prirejanja iger na srečo, s tem, da Loterija Slovenije izvaja klasične, igralniška podjetja pa posebne igre na srečo. Obe vrsti podjetij sta trajna prireditelja iger na srečo na podlagi koncesije, ki jo podeljuje Vlada Republike Slovenije, za kar se plačuje koncesijska dajatev. Obe vrsti podjetij morata biti organizirani kot delniške družbe. Omejitve glede kapitalske strukture obeh prirediteljev so po zakonu o igrah na srečo in tem zakonu, razen glede delničarstva zaposlenih, enake.
Zato menimo, da je predlog za odložilni veto utemeljen in da ta zakon dela razliko med zaposlenimi v podjetjih, ki opravljajo igre na srečo, in sicer med podjetjem Loterijo Slovenija in med igralniškimi podjetji.
Ob tem dodajam pa še naslednje. Zaposleni v teh podjetjih opravljajo še celo vrsto drugih dejavnosti, ne samo prirejanje posebnih iger na srečo, ampak samo zgolj zaradi tega, ker ta podjetja opravljajo posebne igre na srečo, se ta podjetja niso mogla lastninsko preoblikovati, niti niso mogla opraviti kakršnihkoli statusnih oziroma organizacijskih sprememb. Zaposleni, bivši zaposleni in upokojeni delavci v teh podjetjih so ustvarjali to družbeno premoženje, ki se sedaj podržavlja, ne da bi mogli sodelovati pri lastninjenju teh podjetij. Zato menimo, da je predlog za odložilni veto utemeljen in smatramo, da ni prav, da so delavci v teh podjetjih v različnem pravnem in ekonomskem položaju. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Mikliču. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.)
Zahtevo je obravnavala Komisija za nadzor lastninskega preoblikovanja in privatizacijo kot matično delovno telo. Prosim poročevalca komisije, da predstavi mnenje. Gospod Rejc ima besedo.
IZIDOR REJC: Spoštovani gospod predsednik, gospe in gospodje! Komisija je 18.6. obravnavala predlog Državnega sveta glede zakona o lastninskem preoblikovanju pravnih oseb, ki prirejajo posebne igre na srečo. Sprejela je sklep, ki ga predlaga Državnemu zboru, da ta zakon sprejme. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Rejcu.
Prehajamo na glasovanje. Ob tem vas želim opozoriti, da mora pri ponovnem odločanju, skladno z drugim odstavkom 91. člena ustave Republike Slovenije, za sprejem navedenega zakona glasovati večina poslancev zbora. To se pravi 46 ali več.
Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.) Kdo je za zakon? (55 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem tudi zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O SODELOVANJA V KULTURI IN IZOBRAŽEVANJU MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE ARGENTINE. Predlog tega zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije, Proceduralno ima gospod Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa! Gospod predsednik jaz ostro protestiram proti takemu načinu vodenja seje, kajti ob 22. točki pri predlogu zakona o ekološkem nadomestilu zaradi uporabe motornih vozil bi me lahko prišel nekdo poklicat, ker sem bil na pogovoru z gospodom Drnovškom in se mi zdi izredno ne fair na tak način dezavuirat možnost obrazložitve določenih zadev.
Mislim, da je to izredno ne fair in še enkrat pravim, več ne morem narediti, kot da protestiram, vendar tako se v eni demokraciji ali pa, kot bi rekel gospod Hvalica, v Evropi ne dela.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Jelinčič, ko je bila ta točka dnevnega reda in ko sem vprašal, če želi predstavnik predlagateljev besedo, sem pogledal vašo poslansko skupino in ni bilo nobene reakcije in sem potem nadaljeval. Če bi kdor koli protestiral, bi vsekakor to tudi naredil, kar ste predlagali.
ZMAGO JELINČIČ: Gospod predsednik, točno veste, bili ste, preden ste odšli sem, v isti dvorani, na istem sestanku, sedel sem nasproti vas in verjetno ste me lahko opazili, obenem pa tudi piše, da je predlagatelj Zmago Jelinčič.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Tako je, saj sem to prebral.
ZMAGO JELINČIČ: Pa saj ste vedeli, kje sem bil, verjetno bi lahko poklicali, me razumete ali moram kako drugače povedati.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: To se ne dela.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Želi besedo predstavnik vlade pri tem predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o sodelovanju v kulturi in izobraževanju med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Argentine? (Ne želi.) Predlog je obravnaval odbor za mednarodne odnose, kot matično delovno telo. Želi poročevalec odbora besedo? Gospod Kacin.
JELKO KACIN: Gospod predsednik, kolegice in kolegi! Odbor Državnega zbora za mednarodne odnose je na 11. seji 11. junija 1997 obravnaval predlog zakona o ratifikaciji sporazuma o sodelovanju v kulturi in izobraževanju med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Argentine.
Upoštevali smo mnenje sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve. Odbor je soglašal s predlogom zakona in zato predlagal Državnemu zboru Republike Slovenije, naj predlog obravnava na svoji seji in ga sprejme.
Za govorniški oder pa sem prišel zato, da povem, da pri vseh točkah ratifikacije v naprej je priloženo pozitivno mnenje in zato pri naslednjih točkah tega mnenja ne bi prebirali. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Kacin tudi za vašo zadnjo besedo. Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajam poslankam in poslancem! Ker ni razprave in ker predlogu zakona od začetka obravnave ni bil predložen noben pisni amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika Državnega zbora sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. S tem v zvezi vas želimo opoziriti, da navedeni predlog sklepa ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev. Želi v zvezi s tem sklepom kdo razpravljati? (Nihče.) Torej dajem najprej predlog sklepa na glasovanje, da bo Državni zbor glasoval le o predlogih zakona v celoti. To velja tudi za naslednje predloge zakona o ratifikacijah. Predlog ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog zakona v celoti sprejet.
Prehajamo na PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI KONVENCIJE MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN ŠVICARSKO KONFEDERACIJO O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČENJA, V ZVEZI Z DAVKI NA DOHODEK IN PREMOŽENJE. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog je obravnaval Odbor za mednarodne odnose. Poročevalec je že postavil prej mnenje. Predstavnik sekretariata? Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Besedo dajem poslankam in poslancem. Ni razprave.
Dajem na glasovanje torej predlog sklepa, da bomo glasovali le o predlogu zakona v celoti. Sklep ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog zakona v celoti sprejet.
S tem zaključujemo točko dnevnega reda.
Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED DRŽAVAMI EFTE IN REPUBLIKO SLOVENIJO, PROTOKOLA, KI SPREMINJA PROTOKOL B, NAVEDEN V 3. ČLENU SPORAZUMA, TER PROTOKOLA, KI SPREMINJA 15. ČLEN IN PRILOGO VII K SPORAZUMU. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predstavnik odbora je že poročal. Želi predstavnik Sekretariata za zakonodajo besedo? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Ni razprave.
Najprej dajem na glasovanje predlagani sklep, da glasujemo o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog zakona v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O PRISTOPU REPUBLIKE SLOVENIJE K SREDNJEEVROPSKEMU SPORAZUMU O PROSTI TRGOVINI TER DODATNIH PROTOKOLOV ŠT. 4 IN 5 K SREDNJEEVROPSKEMU SPORAZUMU O PROSTI TRGOVINI. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Želijo besedo poslanke in poslanci? (Ne želijo.) Ni razprave. Zaključujem in dajem na glasovanje predlog sklepa, da bomo glasovali o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (53 poslancev.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI KONVENCIJE O PRANJU, ODKRIVANJU, ZASEGU IN ZAPLEMBI PREMOŽENJSKE KORISTI, PRIDOBLJENE S KAZNIVIM DEJANJEM. Predlog je predložila Vlada Republike Slovenije. Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Želijo besedo poslanke in poslanci? (Ne želijo.) Ni razprave. Najprej dajem na glasovanje predlog sklepa, da glasujemo o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost!
Kdo je za predlog akta v celoti? (48 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog zakona v celoti sprejet in s tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI POGODBE MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO MAKEDONIJO O IZROČITVI. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Želijo besedo poslanke in poslanci? Ni razprave.
Dajem na glasovanje predlog sklepa, da bomo glasovali le o predlogu zakona v celoti. Ugotavljamo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (51 poslancev.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog zakona v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI POGODBE MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO MAKEDONIJO O PRAVNI POMOČI V CIVILNIH IN KAZENSKIH ZADEVAH. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Želijo besedo poslanke in poslanci? Ni razprave.
Na glasovanje dajem predlog sklepa, da bomo glasovali o predlogu zakona v celoti.Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Zato dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog zakona v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI POGODBE MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO MAKEDONIJO O MEDSEBOJNEM IZVRŠEVANJU SODNIH ODLOČB V KAZENSKIH ZADEVAH. Želi predstavnik vlade besedo? Predstavnik sekretariata? Predstavniki poslanskih skupin? Poslanke in poslanci? (Ni razprave.)
Prehajamo na glasovanje o predlogu sklepa, da bomo glasovali le o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog zakona v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na PREDLOG AKTA O NASLEDSTVU SPORAZUMOV NEKDANJE JUGOSLAVIJE S KRALJEVINO BELGIJO, KI NAJ OSTANEJO V VELJAVI MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN KRALJEVINO BELGIJO. Želi predstavnik vlade besedo? Predstavnik sekretariata? Predstavniki poslanskih skupin? Poslanke in poslanci? (Ni razprave.)
Na glasovanje dajem predlog sklepa, da bomo glasovali o predlogu akta v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (51 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog akta v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Torej, sprejet je bil predlog sklepa, da bomo glasovali o aktu v celoti.
Na glasovanje dajem predlog akta v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (54 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog akta v celoti sprejet.
Zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O ZNANSTVENEM IN TEHNOLOŠKEM SODELOVANJU MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE POLJSKE. Predstavnik vlade? Predstavnik sekretariata? Predstavniki poslanskih skupin? Poslanke in poslanci? (Ni razprave.)
Na glasovanje dajem najprej predlog, da bomo glasovali o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet. Dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog zakona v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 13. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI POGODBE O ENERGETSKI LISTINI, PROTOKOLA K ENERGETSKI LISTINI O ENERGETSKI UČINKOVITOSTI IN S TEM POVEZANIMI OKOLJSKIMI VIDIKI IN SKLEPOV V ZVEZI S POGODBO O ENERGETSKI LISTINI. Želi predstavnik vlade besedo? Predstavnik sekretariata? Predstavniki poslanskih skupin? Ja, gospod Sovič, v imenu poslanske skupine Združene liste.
BORIS SOVIČ: Cenjene dame, spoštovani! Čisto na kratko bi rad povedal, da pri tej točki ne gre za čisto enako ratifikacijo kot pri ostalih točkah na dnevnem redu te seje. Gre za ratifikacijo zelo pomembne listine, ki Slovenijo uvršča pravzaprav v krog najrazvitejši držav. Slovenija je v okviru pogajanj za podpis pogodbe o Evropski listini uspela "izpogajati" pozicije, ki so primerljive s pozicijami držav Evropske zveze in na ta način se uvrstiti v krog držav, ki so uredile razmerja na področju trgovanja z energenti. To pa je za Slovenijo posebej važno spričo dejstva, da kar tri četrtine naših energentov uvažamo. Torej ratifikacija tega teksta pravzaprav postavlja podlago za to, da bo država tudi v prihodnje stabilno oskrbljena z energijo in da bo trgovanje z energijo pravzaprav podlaga za ekonomsko sodelovanje z drugimi državami. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Sovič. Želi še kdo besedo? Besedo dajem poslankam in poslancem. Ni razprave, jo zaključujem.
Na glasovanje dajem najprej predlog, da bomo najprej glasovali o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (54 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog zakona sprejet.
S tem zaključujem 13. točko dnevnega reda.
Prehajamo na 14. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE MADŽARSKE O VZPOSTAVITVI NEPOSREDNE ŽELEZNIŠKE POVEZAVE. Želi predstavnik vlade besedo? Predstavnik sekretariata? Predstavniki poslanskih skupin? Poslanke in poslanci? Ni razprave.
Najprej glasujemo o predlogu sklepa, da bomo glasovali o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (56 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.) Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za predlog akta v celoti? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog zakona v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 15. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO AVSTRIJO O SOCIALNI VARNOSTI. Želi predstavnik vlade besedo? Predstavnik sekretariata? Predstavniki poslanskih skupin? Poslanke in poslanci? Ni razprave. Razpravo zaključujem in dajem najprej na glasovanje predlog, da bomo glasovali o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (56 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za predlog akta v celoti? (48 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog zakona v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 16. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN MEDNARODNO AGENCIJO ZA ATOMSKO ENERGIJO O VAROVANJU V ZVEZI S POGODBO O NEŠIRJENJU JEDRSKEGA OROŽJA. Želi predstavnik vlade besedo? Predstavnik sekretariata? Poslanske skupine? Poslanke in poslanci? Ni razprave.
Najprej glasujemo o predlogu, da bomo glasovali o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (52 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za predlog akta v celoti? (57 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog zakona v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 17. TOČKO DNEVNEGA REDA... Kolegice in kolegi, danes je Državni zbor že zaključil izredno sejo. Prav tako smo sprejeli dnevni red in opravili pomembne ratifikacije, predlagam, da sedaj zaključimo sejo in jo nadaljujemo jutri ob 10. uri s točko dnevnega reda - Poročilo Računskega sodišča.
Hvala za udeležbo.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 26. JUNIJA 1997 OB 17.48 URI.)