Sejo je vodil Miroslav Luci, podpredsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.12 uri.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 9. seje državnega zbora Republike Slovenije. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Peter Petrovič, Jože Možgan, Anton Delak, Ivan Kebrič, dr. Jože Zagožen, Pavel Rupar za dopoldanski del seje, Peter Hrastelj, Vili Trofenik do 15.00 ure, Ivan Božič za dopoldanski del seje, Maria Pozsonec, Janez Mežan za popoldanski del seje, Jožef Zimšek za dopoldanski del seje, Roberto Battelli za pričetek seje in Branko Janc.
Prosim za mir v dvorani. Pričenjamo z delom. Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na to sejo sem vabil tudi predstavnike vlade Republike Slovenije, torej tudi njih prav prisrčno pozdravljam. Pozdravljam pa tudi - so na balkonu - dijake ene od najstarejših in zelo priznanih gimnazij, dijake gimnazije na Ptuju, ki so prišli pogledat naš parlament, to je mesto, kjer se v bistvu kroji njihova nadaljnja usoda in tudi bodočnost. Tu se pa obenem odloča o njihovi veliki želji, o novih prostorih gimnazije na Ptuju, ki ima že tako tradicijo in še vedno v sklopu 3.000 lanskega dijaškega kolektiva. Prisrčno pozdravljeni! (Aplavz.)
Današnje nadaljevanje 9. seje državnega zbora bomo pričeli z obravnavo prekinjene 39. točke dnevnega reda, to je predloga zakona o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakona Republike Slovenije, zatem bo zbor prešel na obravnavo 28. točke, to je predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prevozih v cestnem prometu, nato na obravnavo 30. točke, to je predloga zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti Slovenskih železnic iz naslova posojil, najetih za financiranje gradnje železniške proge v smeri Puconci-Hodoš- državna meja in na obravnavo 40. točke, to je predloga zakona o varstvu kulturne dediščine ter nato po dnevnem redu dalje.
Smo pri 39. TOČKI DNEVNEGA REDA. Kot vam je znano, je včeraj poslanska skupina Liberalne demokracije želela odmor 34 minut, če se ne motim, in zato vabim predstavnika poslanske skupine, da poda obrazložitev, če želi. Želi predstavnik poslanske skupine. Gospod Kacin? (Ne.) Gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Mi smo včeraj gledali, kaj se je pravzaprav zgodilo s tem glasovanjem, in kar nekaj glasovanj je še pred nami. Pred nami so pa amandmaji skupin poslancev, ne samo ti s prvopodpisanim gospodom Kanglerjem, ampak tudi drugi, do katerih se niti vlada niti odbor nista opredelila. Zato je naš predlog ta, da se obravnava te točke začasno prekine, toliko, da se do predlaganih amandmajev opredeli vsaj odbor, da bomo imeli en skupni imenovalec. Kajti z različnimi amandmaji je bila v resnici porušena medsebojna skladnost. In zgodilo se je, da je recimo za kazen za umor zdaj predvidena manjša zaporna kazen kot kazen za delikte, ki imajo manjšo težo od umora. Skratka, tudi pri kaznovalni politiki pri letih, maksimalnih letih zaporne kazni mora iti za neko medsebojno skladnost. Ta skladnost je bila včeraj porušena in lahko je v resnici porušena še mnogo bolj z nadaljnjimi amandmaji. Zato predlagamo, da dobimo ta nek skupni imenovalec vsaj skozi mnenje matičnega delovnega telesa, če že ne skozi mnenje vlade.
Predlagam torej proceduralni predlog sklepa, da prekinemo obravnavo te točke, dokler ne dobimo opredelitve matičnega delovnega telesa do vloženih amandmajev, ki so bili vloženi po seji matičnega delovnega telesa. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Kopaču. Imamo proceduralni predlog, o katerem bomo glasovali. To je, da se točka prekine, da se do amandmajev opredeli odbor za notranjo politiko in pravosodje. Razprave o tem predlogu ni. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za ta predlog? (42 poslancev.) Je kdo proti? (10 poslancev.)
Ugotavljam, da je proceduralni predlog predstavnika Liberalne demokracije sprejet.
Zato prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 28. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PREVOZIH V CESTNEM PROMETU, HITRI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije.
Smo v prvi obravnavi. Želi predstavnik vlade besedo? Izvolite, državni sekretar ministrstva za promet in zveze, gospod Zajec. Gospod Zajec, trenutek prosim, imamo proceduralni predlog. Kolega Ivo Hvalica, izvoli.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani gospod podpredsednik, spoštovani kolegi! Poglejte, nekaj je tu narobe. Včeraj smo dobili nek drug vrstni red obravnave teh točk. Tu vidim nek manever. Nekomu je sedaj do tega, da se nenadoma na vrat na nos tudi verjetno zaradi nastale situacije, obravnava ta točka dnevnega reda. Prosil bi, gospod podpredsednik, da se prebere včerajšnji vrstni red, takšen kakršen je bil prebran tu. Torej, žal moramo govoriti vedno o novih vrstnih redih, ker ugotavljamo, da dnevni red državnega zbora ni dnevni red, pač pa je zgolj nanizanje točk, ker nikdar ne delamo po dnevnem redu. Prosil bi, da se prebere z začetka seje vrstni red kot je bil včeraj predstavljen. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Ugotavljamo lahko, da je včeraj bil predlagan vrstni red, dnevni red zjutraj, na začetku seje in tako smo včeraj tudi delali. Včeraj sta bili pripravljeni 28. in 30. točki. Po principu, da gremo po vrstnem redu pripravljenih točk, smo tako tudi delali. Proceduralno, gospod Mežan.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Včeraj je bilo predlagano tako: 38. točka, 39. točka, 40. točka - predlog zakona o varstvu kulturne dediščine bi moralo biti sedaj na sporedu. Tako je bilo včeraj predlagano. Sedaj ste pa zadevo čisto spremenili. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. To je bil včerajšnji predlog. Današnji predlog ... To je bila najava za včerajšnji dan. ...(Govorjenje iz klopi.)... Na zaključku seje ni bilo rečeno, kako bomo danes delali. Danes na začetku seje smo povedali in ni bilo proceduralnih predlogov, da kdo nasprotuje temu. Gospod Mozetič, proceduralno.
MIROSLAV MOZETIČ: Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi! Ugotavljam, da je postala sedaj povsem praksa pod novim vodstvom tega parlamenta, da se vsak dan sproti zmišljujemo, kaj bomo delali. Dnevni red ne velja več. Nobenega razloga ni bilo, da smo prekinili točko oziroma razpravo o kazenskem zakoniku. Nobenega razloga. Nekaj amandmajev je bilo že sprejetih. V vsakem primeru bo treba, če bo potreba kaj popravljati v tretjem branju, to popraviti in bi lahko šli po dnevnem redu naprej, pa nismo šli.
Sedaj smo se vrnili na 28. točko in zato v imenu poslanske skupine, ker rabim, da izberem vrsto papirjev, ki jih imam, da se pripravim na to točko in določene stvari še razčistimo, ker smo vložili določene amandmaje, 30 minut odmora, da se bomo pripravili na to točko.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Samo odgovor, to vam bo zadoščeno. Začeli smo s 1. točko, včeraj prekinjeno in nadaljevali s 1. pripravljeno sejo. Tako je običaj, tako delamo vedno, ampak vi imate predlog za 30 minut odmora, da se pripravite na to točko dnevnega reda.
Dodeljujem 30 minut odmora na predlog poslanske skupine SKD, da se posvetuje o predlogih in amandmajih za naslednjo točko.
Sejo nadaljujemo ob 10.55 uri.
Nadaljujemo torej ob 10.55 uri z 28. točko, nato z 30. točko, 40. točko in po dnevnem redu dalje. Torej gremo po vrstnem redu pripravljenih točk.
(Seja je bila prekinjena bo 10.26 uri in se je nadaljevala ob 10.59 uri.)
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovane kolegice in kolegi! Nadaljujemo z 9. redno sejo državnega zbora. Najprej moramo ugotoviti sklepčnost. Ugotavljamo prisotnost v dvorani! Spoštovani kolegi, zasedite svoja mesta! Ugotavljamo prisotnost! (57 poslank in poslancev.) Državni zbor je sklepčen in lahko nadaljuje z delom.
V zvezi s prejšnjo razpravo pred prekinitvijo in z vrstnim redom obravnavanih točk na zasedanju državnega zbora bi želel vas, in ker je tukaj tudi javnost, opozoriti na princip, ki ga upoštevamo ob napovedi vrstnega reda za posamezni dan. Zbor začne sejo posameznega dne s prekinjenimi točkami, ki so pripravljene, nato pa s pripravljenimi točkami po vrstnem redu. Prične z zadnjo prekinjeno točko, nato zbor nadaljuje z delom z obravnavo preostalih točk dnevnega reda, ki so pripravljene, in sicer po vrstnem redu, ki je določen v prečiščenem dnevnem redu seje. Tak vrstni red pa državni zbor lahko spremeni na podlagi drugega odstavka 65. člena poslovnika državnega zbora.
Tako smo v bistvu delali tudi danes in če ste sledili na začetku, je bila najavljena v nadaljevanju 9. seje državnega zbora 39. točka dnevnega reda, to je predlog zakona o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakona Republike Slovenije.Za tem smo rekli, da bo zbor prešel na obravnavo 28. točke dnevnega reda, to je prve pripravljene, in ta je pripravljena, tako da si tega ne izmišljamo sproti tukaj v vodstvu, ampak je to princip dela državnega zbora. Prosim gospoda Mozetiča, predstavnika poslanske skupine SKD, da da mnenje.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. Princip dela je poslovnik državnega zbora. Poslovnik državnega zbora pa očitno v tem mandatu kršimo vsak dan sproti. Osnovni princip dela državnega zbora je to, da se že uvrščajo razen pri hitrih postopkih na dnevni red samo tiste točke, ki so pripravljene. Zdaj pa poslušam, da vsak dan sproti začnemo s točko, ki je bila prejšnji dan prekinjena, potem gremo na tiste točke, ki so pripravljene. Nobena točka, ki ni pripravljena, ne bi smela viti uvrščena na dnevni red seje. To je temeljni princip. In problem, ki je nastal včeraj in danes zjutraj, smo ga rešili, oziroma ste ga rešili na tak problematičen način, čeprav, se strinjam, skladno s poslovnikom, ker je možno tako glasovati. Zakaj nismo mogli včeraj nadaljevati z delom ob pol šestih in je predstavnik vodja poslanske skupine LDS predlagal pavzo. Zato, ker točka ni bila pripravljena. Lahko bi bila pripravljena, se strinjam, so vložili pozneje amandmaje, ampak odbor bi se moral sestati. Dokler ni zadeva predebatirana, dokler ni zadeva do konca predebatirana na odboru, ne bi smela iti na državni zbor, za to bi moralo skrbeti vodstvo državnega zbora, vodstvo državnega zbora in niti ne predsednica, ker gre za predsednico v tem primeru odbora za notranjo politiko politiko in pravosodje. Vodstvo državnega zbora bi moralo predlagati odboru, naj te zadeve obravnava, zlasti če gre za tako zahtevne zakone, kot je kazenski zakonik. Ampak ne glede na to, danes te prekinitve tega postopka odločanja o kazenskem zakoniku ni bilo potrebno sprejeti, ker nekaj amandmajev, ki so povečali kazen, je bilo v drugem branju sprejetih, nekaj jih lahko ne bo sprejetih in bo treba, bo nujno do tretjega branja to zadevo popraviti, bo pač vlada popravila in se bo potem odbor odločil. Če bi pa delali tako, kot delajo drugi parlamenti, ni stvar vlade, kakšen je zakon; kakšen je zakon, je stvar parlamenta in bi se tukaj pogovarjali do česa bi prišli potem na koncu.
Še enkrat. Jaz se opravičujem, da sem moral vzeti to pavzo, nerad jih jemljem. Ampak povem, da jih bom jemal stalno ob takih prilikah, ker ta seja traja mislim, da več kot tri tedne. In čeprav traja tri tedne, je vrsta točk gor, ki jih preskakujemo. Ene zato, ker niso pripravljene, druge zato, ker niso usklajene, tretje zato, ker se pač tisti dan nekomu "lušta" nek drug dnevni red, kot je določen na začetku seje. Če je seja določena, potem pojdimo po tistem dnevnem redu! Ali pa dajmo vsaj en dan vnaprej povedati, en dan vnaprej, prejšnji dan, kar je tudi predsednik državnega zbora enkrat že obljubil tukaj za to govornico, da bo zvečer, ko zaključimo sejo, napovedal točke za naslednji dan, tako da bomo vsaj približno vedeli, katere stvari dati na klop, katero stvar še pogledati, ker ne čakamo, kdaj se bo seja začela; poslanske skupine niti nimamo časa se pogovarjati o točkah in o vsebini. Danes smo imeli sejo že vsi, več ali manj, najpozneje ob devetih. Na seji komisije, na kateri sem bil jaz, so bile točke tudi umaknjene z dnevnega reda, ker niso bile pripravljene. Ob šestih zvečer, ko bomo zaključili sejo, bodo spet odbori. Če kdo, zlasti pa vodstvo in vladajoča koalicija misli, da je to način, normalen način dela parlamenta, da bo tak način dela, zato ker izgleda, da veliko delamo, dvignil ugled parlamenta, se bridko moti!
Če je pa to, kar verjamem, da ni, zato, da se prepreči dobro delo, da se prepreči, da ima opozicija čas, da se pripravi, da se pripravi na točko, da se v poslanski skupini dogovori, kaj bo delala - upam, da to ni to; če pa je slučajno to, potem je pa to grozljivo! Potem je pa to, ne glede, kaj predstavnik službe vlade za zakonodajo misli, ali je pravna država ali ni. Seveda je pravna država, ampak kakšna pravna država! Če parlament ne dela po poslovniku. Kakšna pravna država je to? V predstavniški demokraciji, kjer je večinsko odločanje, je poslovnik sveta stvar, ker samo poslovnik zagotavlja, da se... (Nemir v dvorani.)...
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Kolegice in kolegi, prosim za mir v dvorani!
MIROSLAV MOZETIČ: Hišni red v tem parlamentu tudi določa, da imajo pravico v tej dvorani - če bi šli pogledat v zahodne parlamente, bi videli, da je to še bolj strogo - da imajo pravico biti v tej dvorani samo poslanci, sekretarji oziroma njihovi namestniki, poslanskih skupin in tisti predstavniki vlade, ki so tukaj določeni in javljeni. Ampak ta parlament je res postal sejem, pa ne poljski sejem - sejem v tem slovenskem pomenu besede - sejem, "platz", in to predvsem zaradi vodenja tega parlamenta, predvsem zaradi tega.
Še enkrat ponavljam, v večinski predstavniški demokraciji, kjer se odloča z večino, kjer je tudi večinska odločitev sprejeta in veljavna in jo mora vsak spoštovati, je poslovnik sveta zadeva. Ker edino poslovnik in pravila, ki si jih določi tak državni zbor, omogočajo, zagotavljajo in garantirajo, da se odločitve sprejemajo pravilno, da ima vsaka politična opcija, ki je v parlamentu zastopana, pravico povedati tisto, kar pove. Na tak način, kot delamo v zadnjem času, na tak način to ni način, kot se dela v normalnih parlamentih. Takega načina dela ne boste srečali v nobenem parlamentu, tudi ne v parlamentih srednjeevropskih držav, v tranzicijskih državah, ki so take kot naše.
Zato še enkrat protestiram proti takemu načinu dela, proti takemu načinu sprotnega spreminjanja in določanja dnevnega reda, zaradi tega, ker stvari niso pripravljene ali zaradi volje po trenutnem odločanju o določeni točki, ki jo izrazi večina, ki lahko vedno to spremeni. To ni pravilno. Večina lahko to dela, vendar, če večina ne spoštuje pravil, to je eden od elementov v totalitarni državi ali pa v diktatorski državi. Pravila so zato, da se jih spoštuje. Če se pa lastnih pravil ne spoštuje, potem to ni več parlament, kakršnega je določila naša ustava.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Mozetiču, predstavniku poslanske skupine SKD. Večina razprave, ki jo je opravil, bi verjetno spadala na kolegij, vendar nekaj odgovorov. 39. točka dnevnega reda je bila prekinjena skladno s poslovnikom, 191. člen. O amandmaju, ki je bil dan po prvem ali drugem odstavku tega člena pred glasovanjem na seji državnega zbora poda mnenje matično delovno telo, če to zahteva večina članov delovnega telesa ali državni zbor. Državni zbor je to zahteval in zato smo sejo prekinili.
Glede druge. Po poslovniku, po hitrem postopku je omogočeno, da se hitri postopek uvrsti na dnevni red, to je izjema. Pravilo je tisto, kar ste govorili vi za redne seje. Po hitrem postopku je možna izjema, da gre tudi na dnevni red, tudi če ni pripravljen s strani odbora ali komisije. Toliko. Druge stvari pa bi verjetno bilo potrebno reševati na kolegiju in predlagam, da tudi to na kolegiju rešujemo. Razprave ni. Imate proceduralno? Razprave na izvajanje ni. Proceduralno, gospa Bebler.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala lepa. Spoštovani zbor! V istem smislu kot si je privoščil gospod Mozetič, si pač jaz privoščim povedati dva ali tri stavke. Namreč, ni res, da odbor ni pripravil te točke. Odbor je pripravil točko, to je predlog zakona o spremembah kazenskega zakonika, vi pa veste, da v drugi obravnavi lahko do konca, preden se obravnava predlog zakona, lahko poslanske skupine ali pa deset poslancev vlaga amandmaje. In še nekaj.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: To je bilo rečeno, gospa Beblerjeva. Proceduralno, kaj želite?
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Jaz sem sklicala odbor in bomo mi to obravnavali. Pa še nekaj. Zadnja seja in nekatere seje odbora so bile nesklepčne, tudi zaradi tega, ker včasih gospoda Mozetiča ni na to sejo in je nemogoče potem sklicevati te seje in opraviti tako zahtevne točke dnevnega reda, kot je kazenski zakonik, če odbor ni sklepčen.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Razprave in replik ni, gospa Beblerjeva. Oprostite, držimo se poslovnika, sicer ne bomo obsežnega dnevnega reda in tisto, kar mislimo, danes končali. Imate proceduralno, gospod Mozetič?
MIROSLAV MOZETIČ: Prvič, spoštovana kolegica Beblerjeva, jaz si nisem nič privoščil. Po ustaljeni praksi tista poslanska skupina, ki zahteva pavzo, praksa je nastala, nisem je jaz naredil, pove, ko je konec pavze, kaj je bilo. Jaz sem povedal. Nisem rekel, da ta točka ni bila pripravljena zaradi razlogov, ki so na strani odbora, ampak zato, ker je bilo pozneje vloženo. Vendar sem jasno povedal, da pri takem zakonu bi moralo vodstvo skrbeti, da se odbor ponovno sestane, če že predsednica noče tega sklicevati.
Zakaj pa mene dostikrat ni na odbor za notranjo politiko? To sem pa že velikokrat povedal, tudi na kolegiju. Tako kot se sklicujejo odbori državnega zbora, vsi, ne samo ta, vsi, na tak način je nemogoče hoditi na odbore. Sklicujejo se od danes do jutri, sklicuje se več odborov naenkrat in če si član več odborov, ki so sklicani istočasno, je nemogoče tudi takrat biti. Praviloma se odbori sklicujejo zjutraj od 9.00 do 10.00 ure, ob 10.00 uri začne seja in potem po seji zvečer, kar je tudi v bistvu v nasprotju s poslovnikom in, predsedujoči, ni potrebno, da me komentirate. Jaz sem povedal svoje stališče. Lahko zdaj pride tudi nekdo iz vladajoče koalicije in predlaga, da to sejo zaključimo, in če boste glasovali za, bo zaključena. Vse to je možno po tem poslovniku. Vse to je možno. Tudi lahko takoj zdaj pride nekdo sem in predlaga, da to točko prekinemo, in bo izglasovano, in predlaga, da gremo na ne vem katero točko, in boste spet izglasovali. Vse to je možno. Ampak to je zloraba, kljub vsemu, zloraba glede na način, kako se to izvaja, in glede na način, kako se to dela.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Ja, spoštovani kolega Mozetič, spoštovana kolegica Beblerjeva, oba sta zlorabila poslovnik v tem trenutku; proceduralno sta diskutirala. Mislim pa, da zlorabljen poslovnik ni bil. Torej, gre za proceduralno - vsa diskusija, ki se je razvijala med vama pred tem, ni v skladu s poslovnikom, gre za kršenje poslovnika. V bodoče bomo to poskušali drugače urediti. Ampak upam, da bomo uvidevni in se bomo držali poslovnika.
Smo pri 28. TOČKI DNEVNEGA REDA, to je obravnavi PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PREVOZIH V CESTNEM PROMETU, HITRI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Smo pri prvi obravnavi. Želi predstavnik vlade besedo? (Želi.) Gospod Zajec, državni sekretar.
MAG. IGOR ZAJEC: Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Rad bi samo poudaril nekaj bistev in bi potem tudi predlagal to, kar bom povedal.
Kot veste, nas transportni sporazum med Evropsko unijo in Republiko Slovenijo obvezuje, da imajo tudi naši cestni prevozniki in podjetja, ki se ukvarjajo s tem, tako imenovano licenco za izvajanje prevozne dejavnosti, in mi smo to vključili v zakon o prevozih v cestnem prometu. Po predvidevanjih naj bi ta obveza za licence začela veljati 1. januarja. Medtem je tik pred tem eden izmed prevoznikov sprožil tako imenovani ustavni spor. Na osnovi odločbe ustavnega sodišča smo pripravili na našem ministrstvu spremembe, kot je bilo to od nas zahtevano. Na osnovi tega smo pripravili spremembe za obravnavo po skrajšanem postopku. Vzporedno s tem je bila podana pobuda za obvezno razlago... (Nemir v dvorani.)...
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovani kolegi poslanci, prekinite dialoge med sabo in jih nadaljujte v preddverju! Ne motite državnega sekretarja! Prosim, da ga poslušate! Izvolite, gospod državni sekretar.
MAG. IGOR ZAJEC: Hvala lepa. Kot sem povedal, smo pripravili te spremembe za obravnavo po skrajšanem postopku. Vzporedno s tem je bila podana pobuda za obvezno razlago 14. člena, kar je skozi razpravo na odboru za infrastrukturo vodilo vlado, da je predlagala spremembo postopka s skrajšanega v hitri postopek.
Vlada je pripravila amandmaje. Gradivo so obravnavali na odboru za infrastrukturo in na sprejete dodatne amandmaje odbora nimamo načelnih pripomb. Apeliram na zbor, da glede na aktualnost, zakon skupaj z amandmaji odbora sprejme. Hvala lepa, gospod podpredsednik.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Zajec, državni sekretar ministrstva za promet in zveze. Predlog zakona je obravnaval odbor za infrastrukturo in okolje kot matično delovno telo. Želi predstavnik besedo? Izvolite, gospod Presečnik.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Kolegice in kolegi! Odbor je predlog sprememb zakona obravnaval na dveh sejah, in sicer je v prvi obravnavi hitrega zakonodajnega postopka sklenil predlagati vladi, da prouči pripombe sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve in pripravi ustrezne dopolnitve.
Glede na to, da je pred tem odbor podprl tudi predlog za obvezno razlago 14. člena istega zakona, je dodatno predlagal, da predlagatelj pri pripravi amandmajev ustrezno upošteva tudi predlagano besedilo te razlage.
Odbor se je opredelil do amandmajev Vlade Republike Slovenije. Opredelil se je do amandmajev poslancev oziroma skupine poslancev ter pripravil tudi svoje amandmaje, torej amandmaje odbora.
Vezano na predlog, kot sem že omenil, obvezne razlage 14. člena istega zakona, je potrebno poudariti, da je prvotni predlog predlagatelja sprememb in dopolnitev zakona o prevozih v cestnem prometu narekoval skrajšani postopek, v katerem 14. člen veljavnega besedila zakona ni bil tangiran. Naknadno pa je vlada, glede na predlog za sprejem obvezne razlage tega člena v svojem predlogu za hitri postopek obravnave zakonov omogočila, da se upoštevaje omenjeno pobudo in kasneje oblikovanje amandmaje določbe 14. člena ustrezno optimalizirajo.
K osnovnemu predlogu vlade za oblikovanje novega besedila 14. člena je odbor za infrastrukturo in okolje oblikoval tudi svoj amandma s ciljem, da se vendarle po določenimi pogoji omogočijo izjeme opravljanja javnega prevoza v prostem cestnem prometu - pod določenimi pogoji omogoči izjemno opravljanje javnega prevoza v prostem cestnem prometu - se opravičujem, ker je pomota v tekstu. Tudi v primerih, kjer linijskega prometa ni, ali ta ne ustreza potrebam uporabnikov.
Odbor je na koncu sprejel sklep, da predlaga državnemu zboru Republike Slovenije, da predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prevozih v cestnem prometu, skupaj z amandmaji odbora in amandmaji, ki jih odbor podpira, sprejme.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa poročevalcu. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Sedaj imajo besedo predstavniki poslanskih skupin. Želi kdo razpravljati? Gospod Mozetič v imenu poslanske skupine SKD.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. V samem zakonu se bom pri posameznih, določenih amandmajih opredeljeval. Ampak tu bom samo eno stvar povedal, ki je proceduralna in kako zopet delamo. Pri tem se konkretno nanaša na ta zakon.
Predlog tega zakona je bil predložen državnemu zboru, da ga sprejema po skrajšanem postopku. Kaj to sedaj pomeni? Pomeni, vlada ni smatrala, da je to zadeva, ki bi šla po hitrem postopku. Vendar istočasno oziroma v tem času je bil vložen tudi z moje strani, predlog za obvezno razlago 14. člena zakona, za katerega pa skrajšani postopek, predlog za skrajšani postopek tekst ni posegal. Ko smo razpravljali na odboru za infrastrukturo o obvezni razlagi in o problemih, je bilo tudi s strani vlade povedano, da so določeni problemi, ki bi jih bilo treba rešiti, ki so delno ali so ustrezno ali ne, bili reševani v obvezni razlagi. Vendar v skrajšanem postopku se nič ne da spreminjati, samo tisto, kar je tukaj predloženo.
In zaradi tega, zaradi tega in tudi na priporočilo v bistvu odbora, je potem vlada predlagala, da se zakon sprejema po hitrem postopku. In sedaj vas vprašam. Jaz ne nasprotujem, vas pa vprašam, če bi šli strogo po poslovniku in če bi se res enkrat resno začeli s temi stvarmi ukvarjati. Kje so razlogi poslovnika za hitri postopek? Nikjer! Edini razlog, da je skrajšani postopek bil spremenjen v hitri postopek, je to, ker v hitrem postopku je pa možno posegati tudi v druge spremembe zakona, ki niso zaobsežene v predlogu, ki ga je predlagala vlada, tako kot se ga ne da v skrajšanem postopku.
Tukaj, spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, je vprašanje doslednosti, ne ali Mozetič hodi na odbor za notranjo politiko ali ne hodi.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Mozetiču, ki je govoril v imenu poslanske skupine SKD. O hitrem postopku po sedanjem poslovniku odloča državni zbor in zbor je tako odločil. Naslednji razpravljavec gospod kolega Avšič v imenu poslanske skupine liberalne demokracije.
JOŽE AVŠIČ: Hvala lepa. V poslanski skupini liberalne demokracije podpiramo tudi tako pot sprejemanja tega zakona. Moram priznati, da in predvsem zato, ker v marsičem rešuje določene probleme, ki so bili predmet obvezne razlage. Seveda rešuje še nekaj drugih pomembnih področij, kar bomo v nadaljevanju ob amandmajih nedvomno še spregovorili. Menimo pa, da je tako, kot je zdaj pripravljen zakon o spremembah, dobro zastavljen in da ga bomo tudi v celoti podprli z amandmaji, ki jih je podprl tudi odbor za infrastrukturo.
Hkrati s tem, ker sem že pri besedi, izkoriščam tudi to priložnost, da povem, kar bom morda v nadaljevanju še enkrat obrazložil, bom predlagal tudi, če bodo taki amandmaji sprejeti, kot so, bom sam predlagal dva amandmaja v tretjem branju, ki bosta reševala predvsem nekaj problemov, ki se pojavljajo okrog opredelitev v 2. členu zakona in pa pri novem 3.b členu; to pa v nadaljevanju. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Jaz bi prosil kolege poslance, da poslušajo vsaj svojega predstavnika in dialoge, prosim, prekinimo, če hočemo kaj narediti, ker ne bo šlo drugače. To je bil gospod Avšič v imenu liberalne demokracije. Naslednja poslanska skupina ne želi. Potem dajem besedo poslankam in poslancem. Pisno se je k razpravi prijavil Branko Kelemina. Za vse ostale pa velja seveda že običajna omejitev na pet minut. Gospod Kelemina, izvoli.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa! Spoštovani! V bistvu moram govoriti o spremembi zakona, vendar ne morem skoraj mimo, da ne bi uvodoma omenil, da se pridružujem tem pripombam gospoda Mozetiča in vseh ostalih, ki so tukaj v državnem zboru že spomnili na to, da reda v tem državnem zboru ni in da nisem še nikoli slišal, da bi predsedujoči koga tukaj v državnem zboru kogarkoli javno opomnil ali koga izključil iz dvorane. Mislim, da bi se tega instituta bilo treba "poslužiti" in bi bil drugačen red v tem državnem zboru. So pa še druge nepravilnosti in bi bilo mogoče treba vodstvo tega državnega zbora zamenjati, pa je tudi eno vprašanje, o katerem bi se bilo treba pogovarjati v naslednjem obdobju.
Jaz na celoto predloga zakona kot takega nimam pripomb. Seveda prav tako, kot je bilo že danes omenjeno, se nekoliko čudim tem oblikam spreminjanja zakona iz ene oblike v drugo obliko, iz skrajšanega postopka v hitri postopek in tako naprej, in se pri moji razpravi ne bom spuščal v zakon kot celoto ampak me predvsem zanima 14. člen spremembe tega zakona, zaradi katerega se je tudi pojavil hitri postopek.
Predlaganih je bilo več amandmajev v zvezi s tem. Najprej je bil predlagan amandma na osnovi vloge gospoda Mozetiča glede 14. čelna, ki so ga uskladili tako rekoč prevozniki z obrtno zbornico, gospodarsko zbornico in tudi z vlado. To je bilo usklajeno in tudi posredovano odboru, potem so se pa začeli določeni premišljevati in tudi premislili in so začeli te stvari spreminjati in so spremenili, tako da so pač postavili še nove amandmaje. Logično je, da je to pravica, ampak gre za stvari, ki so nelogične, če jih pogledamo nekoliko bolj podrobno.
Če samo komentiram, recimo, za novi 3.b člen prvi amandma, ki ga je dejansko predlagal odbor za infrastrukturo, moram omeniti, da tam, kjer je omenjeno, da je zainteresirani prevoznik za take prevoze dolžan pridobiti dovoljenje ministra, pristojnega za promet, da je taka določba absolutno nesprejemljiva. Za kaj gre? Tukaj gre za prevoze, pogodbene prevoze. Govorim o pogodbenih prevozih, gre za pogodbene prevoze določenih gradbenih delavcev, kmetijskih delavcev in drugih, ki se dejansko prevažajo iz nekega stanovanja, kjer stanujejo ali pa iz nekega zbirališča na gradbišče ali na kmetijska zemljišča in taka dela včasih trajajo tudi samo en teden ali nekaj dni, in so izredno gibljiva in je nemogoče pridobiti dovoljenje ministra v nekem določenem času, mogoče za en teden ali celo za 14 dni. Nemogoče. In vseh teh soglasij od Obrtne zbornice oziroma mnenja ali kakorkoli želite. Tukaj se je potrebno prilagajati hitro in jaz smatram in sem trdno prepričan, da če nekdo želi taki prevoz opraviti, da ne more drugače kot da ima pogodbo s podjetjem, torej prevoznik pogodbo s podjetjem, pa me ne zanima, ali je to privatnik ali je to kakšna družba, firma, mi je popolnoma vseeno, kdo to je, ampak na osnovi pogodbe s podjetjem prevaža te potnike tam, kamor podjetje to naroči. In to mislim, da je osnovni element in nevzdržno, da bo minister zdajle se ukvarjal s takimi nepomembnimi zadevami in dejansko dajal dovoljenje za take prevoze, ki jih podjetja potrebujejo za svoje potrebe. Tako da mislim, da je to popolnoma nesprejemljivo in zato seveda bi tudi predlagal, da tega amandmaja kot takega državni zbor ne sprejme in da sprejme tiste amandmaje v nadaljevanju, ki so bili predlagani s strani gospodarske zbornice, obrtne zbornice, prevoznikov itn.
Tako kot sem poudaril, jaz mislim, da gre s tem, ko se hoče dobiti dovoljenje ministra, pristojnega za te prevoze, da gre tako rekoč za zagotavljanje nekega manipulizma v državi in mislim, da moramo upoštevati določila ustave, da je gospodarska iniciativa svobodna, to je temeljno določilo, mimo katerega ne moremo in smatram, da ima vsakdo pod enakimi pogoji pravico opravljati določene dejavnosti.
Zato v tem trenutku seveda prosim, da ne sprejmete ostalih amandmajev, ki so bili predlagani, ampak da sprejmete četrti predlog amandmaja, kot sem povedal, 14. člen, ki je bil utemeljen oziroma usklajen med vsemi prizadetimi. V kolikor bo seveda potrebno, pa bom se še vključil v razpravo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Kelemina. Želi še kdo od poslancev razpravljati? Gospod Demšar, gospod Petan, gospod Moge. Izvolite gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala za besedo. Tisti, ki smo se kdaj ukvarjali tudi s podjetji in dovolilnicami, lahko opazimo, da je tu ena posebna določba, s katero bi dovolilnice za prevoze lahko dobili samo tisti, tako piše, ki imajo poravnane vse davčne obveznosti.
Torej formulacija je davčne obveznosti. To pomeni, država bo poskrbela za to, da bo država dobila svoje in mi bomo tu to podprli. Kaj pa ves ostali drugi red? Neplačevanje računov, to pa sedaj nas tu na tak način nič ne bi brigalo, kar pa se mene tiče, smo mi zakonodajno telo, da bi morali o tem pogledu ravnati za vse drugače in se mi zdi, da je to diskriminacija, samo do teh prevoznikov.
Prvič. Soglašam s tem, da bi moral imeti poravnane davčne obveznosti, soglašam tudi s tem, da bi morali imeti tudi vse ostali račune poravnane. Vendar to mora potem veljati za vse. Ko imamo razne razpise za razne koncesije ali podobne stvari, ali povprašamo tiste, ki se javijo na tak razpis, ali imajo poravnane vse obveznosti? Zato mislim, da na tak diskriminatoren način ni prav, da k tej stvari tako pristopamo. Posebej, ko vemo, da je za vse prevoznike, zlasti tiste, ki imajo kakšno večje število teh prevoznih sredstev, izredno velik problem ravno te dovolilnice. Zato predlagam, da če bomo tu startali, da potem tudi v bodoče se držimo tega reda in naj velja to za vsakega, kateregakoli bo imel z državo kaj opravka. Če ne bo imel poravnanih svojih računov, ne davkov, ne drugih prispevkov in tudi ne obveznosti, ki jih ima do strank, potem je prav, da takega ponudnika oziroma take osebe se izloči iz možnosti pridobitve kakšnih pravic.
Zato bi prosil predlagatelja, da bi tudi pojasnil. Ali je to eden od načinov s katerim hoče doseči, da mu bo treba dati manj dovolilnic, kot jih sicer ima, ker vemo, da povpraševanje po dovolilnicah je izredno veliko.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Demšarju. Na vrsti je kolega Petan.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo. Spoštovani! Nekateri so že določene stvari povedali, zato tistih ne bom ponavljal. Bom pa mogoče podkrepil ali pa z drugega zornega kota povedal.
Torej, ta 6. člen o poravnanih obveznostih - ne vem, kje ste to našli. Jaz se strinjam, da to mora biti, vendar, ali ni to že neka splošna zakonodaja, ki zahteva, da mora vsak poravnati svoje davčne obveznosti? S tem smo avtomatsko priznali, da se pri nas davčne obveznosti ne poravnavajo in da država ni sposobna tega izterjati. Po drugi plati bi pa rekel tako: če velja za avtoprevoznike to, kar navsezadnje niti ni neupravičeno - s tem se strinjam - vendar ali tudi pri drugih koncesijah in izdaji dovoljenj to sploh velja? Zakaj velja samo za avtoprevoznike? Ali državljane delimo na dve kategoriji, na ene, ki to morajo izpolnjevati, in na druge, ki jim tega ni treba? Jaz se strinjam, da je to obveza, ki mora biti, o tem ni nobenega dvoma. Vendar, če še posebej v zakon zapišemo za določene, potem ne vem, zakaj za druge ni treba. To je samo eno. Tako, da se mi to zdi, ne bom rekel neumestno, ampak - skoraj ne najdem izraza, kako naj imenujem to delitev državljanov.
Poleg tega pa pri predlogu amandmaja, ki ga daje vlada pri 3.b členu, pod alineo 2 piše, "izjemoma se z elementi linijskega prometa lahko opravlja prevoz šoloobveznih otrok". Meni sicer ni jasno, zakaj bi to lahko bilo izjemoma. Pri tem me moti, ne ta izjemoma, ampak to drugo, da mora za to dobiti še soglasje ministra, pa gospodarske zbornice, pa ne vem koga še. To se mi zdi malo čudno. Namreč, zakaj? Ali se pri nas ne zavzemamo za tržno gospodarstvo? Ali v tržnem gospodarstvu ne veljajo neke druge zakonitosti in ne samo dovoljenja raznih ministrov, raznih administrativnih ukrepov? Ne vem, če je tudi to delo ministra, da se ukvarja z dovoljenji. Recimo, da bo v vsaki občini, vsaj v tistih, kjer so upravne enote, nek lokalni prevoznik, ki bo prevažal otroke v šolska središča, kjer so, in delavce na delo, da se bo minister s tem ukvarjal - ne vem, če je to ravno delo ministra; mislim, da je delo ministra bolj globalno, da skrbi za globalne stvari, ne pa da podpisuje. Razen, če ne uvajamo tržnega gospodarstva, če se ne zavzemamo za liberalizem v gospodarstvu, ampak se zavzemamo za liberalizem v smislu liberalne demokracije. Pa to ni bila zdaj žalitev, to je samo prispodoba, ker toliko govorimo o liberalizmu, pa mi navsezadnje ni več jasno, čeravno smo dobili neko lekcijo, kje naj preberemo, kaj je liberalizem. Pa to, da so potrebna razna soglasja tega ministra, pa drugega ministra, potem mi nekako ne gre več skupaj s tem tržnim gospodarstvom, pa z uveljavljanjem prostega trga. To enostavno ne gre skupaj, še posebej, če to delimo na razne kategorije - avtoprevozniki eno, ostali drugo. To ne gre skupaj, zato se mi zdi to skrajno diskriminatorno. Po mojem tu ne gre za izjemo, ampak bi moralo biti kar pravilo in je lahko celo brez tiste besede "izjemoma". Ampak ta me toliko navsezadnje ne moti, to samo nekje poudarja, kam smo prišli, pa kaj je naše tržno gospodarstvo. Če je to tisto za Evropo, jaz nisem čisto prepričan. Tudi do sedaj nisem bil, ampak to me še kar naprej spominja, da nekaj res ne gre v tej smeri. Jaz ne trdim, da bi morali imeti vse že urejeno v tej smeri, ker to navsezadnje šele urejamo; to moramo tudi priznati. Vendar bi se sčasoma morali izogniti takšnim administrativnim zadevam in le dati trgu, naj prosto diha.
Navsezadnje bi vas pa vprašal, kako pa je to do sedaj bilo urejeno, če minister tega ni dajal, pa je kljub vsemu šlo? Mislim, da so šolski prevozi dobro šli. Lahko vam povem iz lastnega okolja, da je celo prevoznik, ki je privatnik, dosti bolj konkurenčen kot pa neka druga že veliko uveljavljena, včasih družbena firma. To so dejstva in sedaj očitno bi radi nekako onemogočili ta trg, ki se je uveljavil. Trg se je uveljavil in trg se najlažje uveljavlja, če mu pustimo proste roke. Ne sicer proste roke v smislu divjega zahoda, vendar v smislu zakonodaje, tiste najširše, ki ureja te zadeve. Da pa tu predpisujemo kar naprej še neke dovolilnice, neka druga preverjanja, to se mi zdi, se opravičujem primerjavi, mogoče je malo huda, vendar me spominja in tega si pač, ne morem mimo tega, če so včasih - takoj bom končal - če so včasih želeli preveriti svojo partijsko disciplino, so zamenjali izkaznice in vsak je moral priti po novo izkaznico. Tu me pa na to spominja. Prideš po novo licenco in potem te preverjajo, ali si pravi ali nisi pravi. Si plačal davek, si naš ali pa nisi naš. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Petan. Gospod Bajc ima repliko. Repliko ima tudi gospod Avšič, pa tudi gospod Lavrinc, tako.
JOSIP BAJC: Gospod podpredsednik, hvala lepa. Imam repliko predvsem na izvajanje gospoda Petana. Jaz mislim, da je govoril čisto nekaj drugega kot piše v 6. členu predloga, besedila, ki ga danes obravnavamo. Kaj je urejen, kaj je neurejen trg, mislim, da ta 6. člen sploh ne opredeljujejo. Tudi nikjer ne piše v temu členu, vsaj nisem videl, da bo kakršnakoli soglasja minister ali kdorkoli drugi dajal. Ampak piše, da bo postopek in način dokazovanja - mislim, da tukaj besedica manjka - izpolnjevanje obveznosti predpiše minister, se pravi en akt bo izdal minister, na podlagi katerega bodo tisti, ki so upravičeni do pridobitve dovolilnic, dokazovali, da so poravnali obveznosti. Da je pa čisto nekaj drugega gospod Petan govoril, pa da gre tukaj za neke izjeme in da bomo zdaj predpisovali, da morajo ti, ki dobivajo dovolilnice za prevoze v cestnem prometu, prej nekaj izpolniti do države, naj mu samo povem. Ali lahko nekdo dobi orožni list oziroma nabavi orožje, če nima prej nabavnega dovoljenja? Ali nekdo lahko vknjiži spremembo lastništva nepremičnine, če prej ne dokaže, da je poravnal davčne obveznosti? Ali nekdo lahko še kakšno drugo stvar, zdaj, da ne bi našteval več tega, doseže, če prej ne naredi? Ali nekdo lahko registrira avto, če nima dokazila, da je plačal tiste dajatve za uporabo cest itn. Se pravi, tukaj država pravi, da bo samo tistemu dala dovolilnico za prevoz v cestnem prometu, če bo imel poravnane obveznosti do te države, ki mu to dovolilnico izda.
Se pravi ne gre za nikakršno diskriminacijo. In tudi do sedaj smo imeli dovolilnice, se pravi ne vpeljujemo dovolilnic sedaj s tem zakonom, ampak postavljamo neke pogoje, kdo bo lahko dodeljeval. Kolikor pa vem, upam, da se ne motim, predsednik, da te dovolilnice sedaj izdajajo upravne enote, poprej so se pa izdajale na ministrstvu. In še enkrat ponavljam, ne gre za nikakršno uzorpacijo s strani ministrstva. Ministrstvo, kolikor jaz razumem ta člen, bo predpisalo samo pogoje, kako bo dokazal tisti, ki bo hotel dobiti dovolilnico, da ima poravnane vse obveznosti do države.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Bajc. Repliko na izvajanje gospoda Petana ima še Avšič in gospod Lavrinc.
JOŽE AVŠIČ: Gospod predsedujoči, hvala lepa. Upam, da gospod Petan ne razume, kaj je predmet tega člena zakona. Če pa razume, si pa prizadeva za anarhijo. To je pa spet drugo, kar pa upam, da se ne. Ker mislim, da smo v državnem zboru le nekoliko odgovorni za določen red na vsakem področju. Liberalizem nima s tem čisto nič, kajti liberalizem ni anarhija. Prizadevanje - oprostite, boste potem povedali - za to, da bi lahko nek pogodbeni prevoznik brez kakršnegakoli dovoljenja pet minut pred redno linijo pobiral potnike na avtobusnih postajališčih, je čista anarhija. To se lahko zgodi, če bo tako mnenje prevladalo. Kajti pogodbeni prevozi so popolnoma tržni in prosti. Občina, lokalna skupnost mora organizirati prevoze učencev v šolo. To naredi tako, da razpiše in na razpis se prijavijo vsi tisti, ki želijo te prevoze opravljati. Komisija in potem župan in tako dalje po proceduri izbere najugodnejšega ponudnika. Vendar pa hkrati s tem to ne pomeni, da če bo imel ta ponudnik tričetrt avtobusa praznega, da si bo svojo ekonomiko reševal tako, da bo kradel tistim prevoznikom, ki imajo redno registrirano linijo in morajo voziti tudi prazna vozila; potnike, takrat kadar jim bo to ustrezalo.
Zaradi tega smo za to, da se postopek tudi za tam, kjer so upravičene izjeme sprosti, vendar sprosti na ta način, da imajo na to vpliv tako obrtna zbornica kot tudi gospodarska zbornica v okviru katerih so organizirani danes prevozniki. V tretjem branju pa bom, če bo to sprejeto, predlagal, da tudi lokalne skupnosti, kajti po pravilniku o avtobusnih prevozih ima lokalna skupnosti za tovrstne prevoze kar pomembno nalogo, daje soglasje za nove linije in daje soglasje za ukinjanje linij in ni nobenih razlogov, da ne bi dajala tudi svojega mnenja k izjemnim prevozom takrat, ko se pogodbeni prevoz lahko šteje kot linijski. Toliko. Upam, da ste me razumeli, ker mislim, da nekateri sploh ne razumete za kaj gre. Če bo prevladalo to, da je to popolnoma prosto, je to popolna anarhija. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Avšiču. Še replika kolega Lavrinca.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala za besedo. Kolega Avšiča bi dopolnil samo še s tem. Torej dejstvo je, da kdor si prizadeva za takšno popolnoma prosto ureditev, ta si prizadeva za razsutje javnega prevoza. Temu, po moje, ni mogoče pritegniti in zato tudi na nek način ne razumem ljudi, ki to zavijajo v lepi celofan, češ - večje tržne ponudbe in tako naprej. Tukaj red mora biti. To je prvo.
Drugo pa. Žal mi je, ker nimam sedaj pri sebi. V nekem mednarodnem sporu, ko je neka večja letalska družba zahtevala od kenijske vlade, da ji dovoli letalski promet. Pobrali bi ji samo tisto, kar je bilo kot smetana. Samo tiste linije so hoteli pobrati. Vlada to ni odobrila, ampak je rekla, če boste vzeli dobro, vzemite zraven še slabo, sicer prometa ni. V sporu na sodišču je kenijska vlada dobila zaradi tega, ker je povsem normalno, da ne moreš pustiti nekoga, da bo pobral tisto, kar je dobro, in pustil v nemar ali pa nekomu tisto, kar ni dobro. Mislim, da v tem primeru res nimate prav.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Lavrincu. Gospodu Bajcu replicira gospod Petan. To je replika na repliko.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo. Torej če lahko, bom repliciral še spoštovanima kolegoma, ki sta nastopila za gospodom Bajcem, da bom samo enkrat.
Očitno je bil nesporazum, bi pa povedal, da tu piše. Mislim, da prav razumem: da se spremeni ta člen 3.b člen tako, da se glasi: "To dovoljenje med ostalim tudi izda minister, pristojen za promet na osnovi soglasja Gospodarske zbornice Slovenije." Mislim - gospod Bajc - da sem prav videl, da prav vidim, da imam isti papir; razen, če se je že spet spremenilo, da smo dobili čisto nove zadeve. Pri meni tako piše. Ta dokument imam, mislim, da nisem napačno..., verjetno smo potem na istem. To je ena zadeva, da razčistimo.
Kar se pa tiče reda, sem pa jaz vedno za red. In očitno smo se razumeli narobe ali pa nekdo noče tega razumeti. Tisto, kar sem jaz povedal, ko sem citiral vas, nekatere spoštovani kolegi; sedaj pač govorite o anarhiji. Nisem govorim o anarhiji. Tudi sedaj to tržišče ni čisto prosto.
Gospod Avšič je lepo povedal, kdo sedaj izdaja soglasja. Ampak tako soglasje, ki ga izda upravna enota ali pa nekdo drug - zaradi mene ga tudi lahko tudi kdo drug izda - je še vedno nekaj drugega, kot pa, če to mora izdati minister na osnovi nekega soglasja gospodarske zbornice. To pa je bistvena razlika. In tudi jaz se strinjam gospod Avšič z vami, ko ste rekli, da potnike se pa ne da krasti tako - brez nadaljnjega, to drži. Vendar, če je pogodbeni prevoz, pri pogodbenem prevozu ne poznam - in moji otroci se vozijo s pogodbenim prevozom v šolo - da bi tam kdo bil, ki bi pobiral denar. Ampak za to mora imeti tisto mesečno karto ali jo ima obešeno okoli vratu ali jo drži v roki, to je druga zadeva. Tisi ne more pobirati še denarja, "cash" na neki liniji. Sedaj, če pa inšpekcija ne dela, da se to dogaja, potem pa je to stvar inšpekcije. Jaz vas samo vprašam, spoštovani kolegi, ali se to ne bo dogajalo, če bo soglasje izdal gospod minister. To nima prav nobene zveze. Tisti avtoprevoznik, ki krade potnike na tak način, se bo pač "požvižgal", ali mu je tam podpisal tisto njegovo dovoljenje ali dovolilnico ali soglasje načelnik upravne enote ali minister. On bo to delal kljub temu. To se pravi, da ta problem ne reši. Problem je potem v inšpekcijskem nadzoru. In tu smo zopet verjetno pomešali hruške in jabolka ali koga drugega, da je prišlo do take replike.
Vesel sem, da ste se tudi drugi v to vključili, ker to je eden od takih problemov, ki jih je treba rešiti in ki posegajo na nek svobodni trg - ali trg dela kapitala, ali kakorkoli bi že rekli - na nek liberalen pristop, ki ga mi moramo imeti v nekem tržnem gospodarstvu. Ni pa bilo to mišljeno to, kot smo tu slišali. Svoj pogled na to sem povedal in sedaj sem pač repliciral, ker mislim, da je bilo napačno razumljeno. To, kar sem pa povedal, sem pa sedaj tudi prebral. Tako da ni bilo nič izmišljenega, kar sem povedal, in nisem govoril o nobeni možni anarhiji, ampak o redu. Vendar, ne o administriranju čez vse normalne in razumne meje, da bo minister podpisoval neka soglasja. Sam pričakujem in mislim, da naj se naši ministri ukvarjajo z bolj globalnimi zadevami kot pa s takimi dovolilnicami; še posebej, ker so do zdaj te dovolilnice izdajali na bistveno nižjem nivoju, pa je zadeva dobro funkcioniral - rekel bi kar odlično. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. To je bila replika na repliko gospoda Petana. Na izvajanje gospoda Avšiča se je k repliki prijavil gospod Kelemina. Je tako? Izvoli. Gospod Bajc bo malo počakal, da bo kasneje repliciral gospodu Petanu. Na razpravo pa čaka še gospod Moge.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Res bom repliciral gospodu Avšiču in gospodu Lavrincu. Saj ne, da bi se spuščal tukaj zdaj v polemiko pa komurkoli kaj očital; seveda, vsak ima pravico do svojega mišljenja. Vendar mislim, da nekoliko zavajate in nočete razumeti stvari takšne, kot so v resnici. Za kaj gre? Sploh ne gre za nobeno sesutje javnih prevozov in tako naprej, kot je bilo tukaj omenjeno.
Poglejte. Popolnoma se strinjam s tem, da če nekdo pelje pet minut pred redno linijo, kdorkoli to že je, pa pobere potnike, da je to popolnoma neopravičljivo in tudi v nasprotju z vsemi obstoječimi predpisi in tako rekoč tudi kaznivo. Poglejte, kaj piše v predlogu 14. člena, ki je bil usklajen med obrtniki. Samo to zdaj pozorno poslušajte - 6. točko: "Pogoji, ki so dogovorjeni s pisno pogodbo so: seznam potnikov, relacija ter mesta vstopa in izstopa potnikov, ki so na seznamu. Med opravljanjem prevoza mora biti pogodba v vozilu."
Ali vam to ne pove vse, kar je možno tukaj povedati? To se pravi, pogodba mora biti pisana od kraja do kraja, kjer se vozijo ti ljudje, seznam potnikov mora biti, relacija ter mesto vstopa in izstopa potnikov in to mora biti v prevoznem sredstvu. Torej lahko inšpektor v vsakem trenutku prekontrolira, ali dejansko ta prevoznik tiste osebe, ki so s pogodbeno dogovorjene. Povedal sem pa že, da pri takih določbah imajo vsi popolnoma enake pogoje in enako pravico in vsi se lahko na te prevoze prijavijo in jih tudi lahko izvajajo. Je pa popolnoma nerazumljivo - in to morate razumeti, tako kot sem povedal prej - da predvsem ta sezonska dela, gradbena, kmetijska in tako naprej ne morejo voziti po drugih cestah kot po cestah, po katerih vozijo tudi linijski avtobusi. Ne morejo. Ampak če na gradbišču začnejo delati ob sedmih, jih on pelje na gradbišče ob pol sedmih in vprašanje je, če takrat vozi linijski prevoz točno tam na tisti relaciji od tistega mesta, da se ljudje ne sprehajajo v umazanih delovnih oblekah po mestu in ne vem še kje vse drugod. Mislite, da bodo neki ugledni prevozniki sprejeli umazane delavce v svoje avtobuse in jih tudi prevažali, pa da bodo zraven njih, ki smrdijo tako rekoč - se opravičujem, so pač prepoteni - ki delajo cele dneve in niso primernega vonja, ker pač morajo delati. To morate razumeti. Cel dan na taki vročini, zunaj, da niso primerno za neko redno linijo. Kajti, potem se tudi tisti potniki, ki bi se radi peljali z avtobusom, ne bodo več vozili s tem avtobusom in bodo storili vse, da se bodo vozili z drugimi prevoznimi sredstvi ali pa bodo šli peš.
Če vi mislite, da boste s takim sistemom uspeli obdržati redne linije, vam povem, da se izredno močno motite. Težnja je pač taka v tej državi, pa tudi vsepovsod po svetu, absolutno država mora zagotoviti neke linije na nekih relacijah. Če niso rentabilne, jih bo morala subvencionirati, če jih hočete imeti, vendar s takim sistemom, s pritiskom nikoli ne boste dosegli tega, da bi se ljudje vozili na rednih linijah s temi prevoznimi sredstvi.
Mislim, da je popolnoma logično, kar sem vam zdaj povedal; vaša zagovarjanja pa niso logična. Zato upam, da boste sprejeli tisto, kar je bilo dogovorjeno in kar je popolnoma jasno in bolj enostavno, da ni potrebno iskanje nekih soglasij ministra in se te stvari lahko uredijo na popolnoma bolj enostaven način. Seveda sem pa za to, da se vsi tisti, ki kršijo tista pravila, ki bodo tukaj dogovorjena, kaznujejo. Za to pa imamo seveda druge službe. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Kelemina. Že prej se je prijavil na razpravo gospoda Petana gospod Bajc, nato še gospoda Jakob Presečnik in Herman Tomažič. Na razpravo čaka gospod Moge.
JOSIP BAJC: Gospod podpredsednik, bom čisto kratek. Mislim, da se z gospodom Petanom nisva razumela, mislim, da se nisva razumela. Repliciral sem samo na tisti del njegove razprave, ki se nanaša na 6. člen. Tam govorimo o dovolilnicah pa o postopku, ki ga bo predpisal minister za dokazovanje plačila obveznosti do države, vse ostalo se pa nanaša na amandmaje k novemu 3.b in, mislim, da 3.b členu.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Bajc. Na vrsti je gospod Herman Tomažič. Ne vem točno, komu replicira, bo že sam povedal.
HERMAN TOMAŽIČ: Hvala za besedo. Repliciral bi tistim, ki zagovarjajo, da je smiselno predhodno plačilo davčnih obveznosti za pridobitev dovolilnice. Namreč, dovolilnica je potrebna prevozniku zato, ker je dobil delo, za katerega potrebuje dovolilnico. Dobil je prevoz v državo, za katero dovolilnico potrebuje. In z nedajanjem dovolilnic mu je preprečeno to delo in mu je tudi seveda onemogočeno plačevanje davka za to. Sam se ne strinjam, da je bilo zdaj dobro urejanje z dovolilnicami. Ravno obratno, vendar tudi s tem posegom se ta zadeva ne ureja. Ne ureja se boljše razdeljevanje dovolilnic, temveč se samo pomaga davkariji, da lažje pobere svoj denar. Ta ga naj pobere na način, ki ga pač ima, ne pa s tem, da pogojuje dajaje dovolilnic. Zato ne menim, da je to dober ukrep, ki ga pripravlja vlada. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Tomažič. Še replika gospoda Jakoba Presečnika. Gospod Čebulj je naslednji pri razpravi, za Mogetom.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Repliko imam na gospoda Kelemino, pa mu predlagam, da si prebere na straneh 4 in 5 amandma številko 1 in amandma številka 3 - 3 je amandma vlade, amandma številka 1 pa amandma odbora - kjer so vse tiste stvari, mislim, da vse tiste stvari, ki jih je tu našteval, zajete v teh dveh amandmajih. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Seveda bomo o amandmajih razpravljali v drugi obravnavi, zdaj je splošna razprava. Gospod Čebulj ima še repliko, bo povedal na koga.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Ja, imam kratko repliko ali dopolnilo k gospodu Tomažiču - sem prav rekel, ja - ker se je dotaknil 6. člena samega zakona, kjer predpisuje, da ministrstvo na svoj način predpiše izdajo dovolilnic na osnovi plačila davkov.
Poglejte, mi smo že v tem parlamentu tudi večkrat izrazili, da bo treba tudi urediti plačilni red. V tem primeru jaz kot prevoznik, ki delam konkretno za neko podjetje v Sloveniji, recimo SCT, ki mi ne plača dve leti, ali pri Interevropi ali za kateregakoli drugega prevoznika, ki imam toliko zasluženega denarja - jaz nisem uspel toliko časa plačati teh dajatev oziroma davka. Na osnovi tega, ker imamo plačilni nered v državi, minister od mene zahteva nekaj, kjer on sam ni naredil reda oziroma ta vlada ni naredila predhodnega reda, da bi meni zagotovila po zakonu sredstva, da bi jaz lahko plačal davek in da bi na osnovi tega jaz lahko dobil dovolilnice. S tako dikcijo člena se ne morem strinjati. Najprej moramo narediti plačilni red, potem lahko predpisujemo v nekih zakonih, kaj lahko minister zahteva konkretno od nekoga, nekega prevoznika.
Zdaj bi pa dal še neko splošno mnenje k temu zakonu, glede na izvajanje gospoda Kelemine in vseh ostalih, ki se nanaša na neke podizvajalce v tem zakonu. Skratka, ta zakon ponovno daje možnost najmočnejšemu - zakon najmočnejšega, ki bo vse male prevoznike, ki so kupili avtobuse od nekaterih podjetij v Sloveniji, ki so šla v stečaj, imajo enega ali dva avtobusa in izvajajo razne prevoze - se ponovno spravlja v okrilje teh podjetij, kjer bodo oni diktirali tem obrtnikom in prevoznikom: po kakšni ceni bodo lahko vozili, s kakšno provizijo bodo ti močnejši operirali - za njih je pa ta zakon klinka. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Čebulju. On je repliciral gospodu Hermanu Tomažiču. Repliko na izvajanje gospoda Bajca ima gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Ne, jaz bom repliciral predsedniku odbora, ker me tukaj tako neokusno obdolžuje, da nisem prebral 1., 2., 3. in tako naprej predloga amandmaja. Četudi ga ne bi prebral, on te pravice tukaj pred to govornico nima - govoriti, da jaz nisem prebral. Prav gotovo sem si prebral, drugače ne bi tukaj o tem razpravljal. Prosim bi za korektnost v bodoče.
Prosim bi vas, da tudi vi pogledate - če je že tako, pa poglejte - kaj piše v tretji alinei oziroma pod točko 3 v prvem amandmaju pri tem amandmaju, ki ga je predlagal odbor, in kaj piše pri tistem, ki so ga uskladili v 14. členu pod točko 4 - če je to usklajeno. Tukaj lepo piše: "...zainteresirani prevoznik je za take prevoze dolžan pridobiti dovoljenje ministra, pristojnega za promet..." in tako naprej še vse ostalo. Tega tam ni zabeleženega in jaz trdim, da je nesmiselno obremenjevati ministrstvo s takimi "brezveznimi" zadevami. Tukaj so pogodbe in tako naprej, kot sem že povedal. Zato ne govoriti, da ne vem, za kaj gre! Ne govoriti tega! Tudi ne zagovarjati nekih stališč - seveda, lahko zagovarjate svoja kot taka, ampak ne mene obsojati na tak neprimeren način. Zagovarjam pač to, da ni primerno, da se iščejo neke dovolilnice pri ministru in pri obrtni zbornici, ne vem, kje še vsepovsod, ker je nemogoče v hitrem premiku teh ljudi iz enega kraja v drugega, pa tudi odpoklica, in tako naprej, zagotavljati z nekimi dovoljenji ministra; če pa ta dovoljenja ne bodo taka, kot bi morala biti, bo pa inšpektor zaračunal kazni, ki niso majhne. To sami dobro veste, da niso majhne, in da nekdo 200.000 ali pa še več kazni izredno težko plača ali pa ne more plačati. Imajo pa, kot sem povedal, popolnoma vsi pod enakimi pogoji pravico te prevoze opravljati. Ja, kdo pa trdi, da ne sme nekdo iz Maribora ali pa iz Kopra ali ne vem od kod teh prevozov opravljati - zaradi mene - v Celju ali kjerkoli drugje?! Vsi imajo pravico! Torej naj si delo poiščejo naj ga izvajajo, kakor vedo in znajo. Razpis bodo naredili oziroma podjetja bodo na nek način objavila te svoje potrebe, prijaviti se ima pravico vsak in naj te prevoze opravlja. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Kelemini. Na razpravo se je načakal gospod Moge.
RUDOLF MOGE: Predsedujoči, hvala lepa za besedo! Lep pozdrav vsem v tem prečudovitem poznopomladanskem dnevu!
Skupina poslancev je ta zakon prebrala in je vložila tudi, ker imamo hitri postopek, eno dopolnilo in vsebini tega dopolnila bi vas želel seznaniti. Ker imam malo časa, na kratko sledeče.
2. člen sprememb in dopolnitev zakona, ki govori o 4. členu zakona o prevozu v cestnem prometu, govori o licencah za opravljanje prevoza. Prvi odstavek tega 4. člena govori o tem, da ima pravico do opravljanja prevoza oseb in stvari v notranjem in mednarodnem cestnem prometu tisti, ki pridobi licenco za opravljanje tega prevoza. V 4. členu tega originalnega zakona, pa ta tretji odstavek sprememb in dopolnitev zakona govori, da si licence iz prvega odstavka tega člena ni potrebno pridobiti, če gre za opravljanje prevozov z vozili, ki so namenjena potrebam javne varnosti, obrambe in potrebam državnih organov, za prevoze s poštnimi, intervencijskimi vozili ter za medicinske in humanitarne prevoze. Na ta člen sem videl, da je bilo vloženih največ dopolnil. Izjemno, tako da je dopolnila gospoda Sama Bevka za prevoze potujočih knjižnic, izjemo daje vlada, ko pravi: za prevoz za lastne potrebe, ki jih pravne in fizične osebe opravljajo z zasebnimi vozili; za izjemo poslanska skupina SKD, ki pravi za prevoze za lastne potrebe, katerih masa ne presega 3500 kilogramov, in izjemo daje poslanska skupina oziroma poslanci Slovenske ljudske stranke - za prevoze za kulturne namene in izvzeli bi tudi gasilce.
Do druge obravnave bo verjetno treba - kolikor bi bile vsa ta dopolnila sprejeta - te stvari uskladiti. Kajti, če se sprejme amandma, ki omejuje licenco za kulturne prevoze, je potem vprašljivo, če tukaj ni že zajet prevoz potujočih knjižnic. In ker v originalnem zakonu tudi pravi, da so ta intervencijska vozila izvzeta, je vprašanje, kaj je z gasilci. In tako naprej. Mi smo predlagali, da bi se izvzelo tudi prevoze v športu.
Obrazložitev je pa sledeča. Programi športa so v veliki meri vezani za potovanja športnikov, tako na prizorišče treningov kot na tekmovanja. Praviloma pa te prevoze opravljajo trenerji, ki v veliki večini niso v rednem delovnem razmerju in so zaposleni pri drugih delodajalcih, prevozna sredstva pa so v lasti društev. Prevozi športnikov, ki jih opravljajo športna društva, sicer sodijo v prevoz oseb za lastne potrebe, vendar športna društva ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev licenc, ki jih opredeljuje 5. člen zakona o prevozih v cestnem prometu. Ta člen namreč navaja osem pogojev, med njimi tudi pogoj, da imajo zaposlene voznike avtobusov oziroma voznikov motornih vozil nad 3.500 kilogramov nosilnosti itn., da ima direktor ali pooblaščena oseba, odgovorna za prevoze, uspešno opravljen preizkus strokovne usposobljenosti, česar športna društva zagotovo nimajo. Prevozi športnikov, ki jih opravljajo člani športnih društev oziroma njihovi trenerji, pomenijo izključno dostop do športnih objektov oziroma površine za treninge in tekmovanje in nimajo značaj profitne dejavnosti. Zato bi vas poprosil, če bi potem v drugi obravnavi to dopolnilo sprejeli.
Sam pa, se mi zdi, če sem že za to govornico, bom podprl tudi dopolnilo za kulturo in pa za gasilce, ki se naj potem do tretje obravnave uskladi s tem, kar je že zapisano v zakonu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Moge. Prijavljenih za razpravo ni več, zato zaključujem splošno razpravo.
Prehajamo torej na drugo obravnavo, na obravnavo k posameznim členom in amandmajem k posameznim členom. Pregled vloženih amandmajev imamo pod številko 28, datum 17.6.1998. Imate ga na mizi. K 2. in 3. členu so bili še naknadno vloženi amandmaji, te bomo obrazložili ob samem členu. Torej, amandmaji so že predloženi, eden bo pa v teku razprave še predložen tudi na vaše klopi.
Prehajamo torej na obravnavo posameznih členov in odpiram razpravo k 1. členu in edinemu amandmaju k 1. členu, predlagatelj vlada Republike Slovenije. Želi kdo razpravljati? Gospod Mozetič, izvolite.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. Bolj kot razprava, vprašanje predstavniku vlade. Torej ta amandma in ta člen oziroma ta amandma pravi tako, nanaša se pa na 3. člen zakona - ne zakona o spremembah zakona, ampak temeljnega zakona, osnovnega zakona.
Pri opravljanju javnega prevoza v mestnem cestnem prometu... Torej, več moram povedati. 3. člen določa, da mora imeti domači prevoznik med vožnjo v vozilu overjeno kopijo licence in dokument in piše, kaj mora ta dokument imeti. Zdaj ta sprememba pa pravi, da pri opravljanju javnega prevoza v mestnem cestnem prometu in pri opravljanju avtotaksi prevozov dokumenta iz prejšnjega odstavka tega člena ni treba imeti v vozilu.
Zdaj pa, tukaj postavljam samo vprašanje, kar se tiče avtotaksi prevozov. Ali zdaj pomeni to licence in dokumenta ali samo dokumenta, ker običajno - ne vozim se veliko s taksijem, vendar, ko se v katerikoli tuji državi pelješ s taksijem, je notri obvezno slika voznika, ki ima licenco, licenca, številka licenca, koliko velja, kdaj velja, do kdaj velja, tudi cenik taksi prevoza. Zdaj pa sprašujem za razlog, zakaj to v naši državi ni potrebno?
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Bilo je zastavljeno vprašanje. Želi kdo odgovoriti? Državni sekretar gospod Zajec. Izvolite.
MAG. IGOR ZAJEC: Hvala lepa gospod podpredsednik. Poskušal bi biti čim krajši.
Dejstvo je, da taksist oziroma prevoznik javnega prometa ne more imeti potnega naloga, zato ker se vozi taksi, rečemo, sedaj se pelje iz parlamenta do postaje, potem s postaje v Šentvid iz Šentvida nazaj, zaradi tega ni. Licenco pa mora imeti, potnega pa izjemoma ne. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Zajcu. Razpravljalcev ni več. Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje o amandmaju k 1. členu. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 1. členu? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma k 1. členu sprejet.
Člen je v celoti spremenjen.
V razpravo dajem 2. člen in amandma k 2. členu. Vi imate v popisu oziroma spisek amandmajev enega, to je amandma. So trije. Torej amandma vlade Republike Slovenije, amandma Sama Bevka in amandma poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov. Na klopi sta še dva. Skupina poslancev s prvopodpisanim Rokavec Francijem in prvopodpisani Rudi Moge. Ta dva nista v pregledu. Trenutno razpravljamo o 2. členu in petih amandmajih. Gospod Bevk, gospod Mozetič.
SAMO BEVK: Hvala za besedo gospod podpredsednik. Spoštovani zbor!
Amandma sem pripravil na pobudo zveze bibliotekarskih društev Slovenije in nekaterih slovenskih knjižnic, v okviru katerih delujejo potujoče knjižnice oziroma bibliobusi. Zato predlagam, da se v tem 2. členu upošteva izjema tudi za te potujoče knjižnice, ki opravljajo zelo pomembno kulturno poslanstvo in v odročne kraje ter na podeželje pripeljejo slovensko knjigo. Če ta amandma ne bi bil izglasovan, bi bile knjižnice pred velikim problemom, saj bi se za pridobitev licence izjemno povečali stroški. Bilo bi pa smiselno, da so vse te izjeme, ki so tudi v drugih amandmajih, potem v tretji obravnavi nekako povzete skupaj v posebnem amandmaju. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. To je bil gospod Bevk. Za razpravo sta na vrsti gospod Mozetič in gospod Avšič.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. No, ta 2. člen sprememb se nanaša na 4. člen zakona, kjer se predpisuje pridobivanje licenc za prevoze. Govoril bom pa o amandmaju, ki ga je vložila naša poslanska skupina.
Licenca je potrebna tudi po tej določbi za prevoz stvari za lastne potrebe. Naš amandma gre v smeri, da bi prevoz za lastne potrebe s prevoznimi sredstvi, katerih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kilogramov, bil izločen iz tega. Kar pomeni, da za take prevoze, s takimi prevoznimi sredstvi ne bi bilo potrebno pridobiti licence. Razlogi vlade, zakaj tudi v teh primerih - največkrat gre za manjše kamione oziroma ne vem, kako se temu reče, kamiončini, rečemo Primorci, ali pa v zadnjem času že kombiji. V čem je zdaj logika vlade, to me predvsem zanima. Ker gre tu za take prevoze, ki se dejansko opravljajo - in se tudi morajo - izključno za lastne potrebe. To pomeni, da bi morale zdaj vse firme, zlasti razne male firme, ki imajo zdaj te kombije in prevažajo robo, ki jo "švercajo" sem in tja oziroma preprodajajo in vozijo sem in tja, bi morali imeti tudi licence.
Če so dovolj tehtni razlogi, da je to potrebno, bi prosil, da vlada obrazložil. Sicer pa mislim, da je amandma, ki smo ga mi vložili, utemeljen, da se naredi tudi ta izjema, kakor bomo podprli tudi druge izjeme, za katere tudi mislim, da so utemeljene; da se prevozi za knjižnice, gasilce in podobno, če je potrebno, iz teh licenc izločijo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Mozetiču. K razpravi se je prijavil še gospod Avšič.
JOŽE AVŠIČ: Hvala. Pri teh amandmajih k 2. členu gre za dve tipičnosti. Eno je drugi odstavek, kar govori amandma gospoda Mogeta in ostalih, drugo pa k tretjemu odstavku istega člena.
Po posvetu z nekaterimi poslanci, pa tudi s strokovno službo, sem pripravil amandma k 2. členu, če bodo ti amandmaji izglasovani. Kajti, prepričan sem, da je izjem še nekaj, ki jih danes morda ne bomo našli; to so knjižnice, to so gasilci - smo naštevali - pa so čebele in podobno. Zato imam pripravljen amandma, po katerem bi se ta izjema dovolila za vsa osebna vozila za privatne namene oziroma za lastne potrebe, za vozila, ki ne presegajo mase 3.500 kilogramov, in za specializirana vozila, ki so predelana za posebne namene. Ta bo vložen, če bodo ti amandmaji sprejeti. Zato mislim, da lahko glasujemo - govorim o tem, da lahko glasujemo - o amandmajih k tretjemu odstavku 2. člena. Vendar pa potem predlagam, da bi se pa v tretjem branju podprl skupni amandma. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Avšiču. Razprave ni več. Smo pri 2. členu in petih amandmajih. Pričenjamo z amandmajem, ki je bil vložen zadnji. Skupina poslancev, predlagatelj Rokavec Franc. To imate na mizi. Torej oba naknadno vložena amandmaja imate na mizi. Glasujemo o 1. amandmaju gospoda Franca Rokavca s podpisanimi poslanci. Prehajamo na odločanje in ugotavljamo prisotnost. Glasujemo o amandmaju skupine poslancev s prvopodpisanim Francem Rokavcem. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (59 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma skupine poslancev s prvopodpisanim Francem Rokavcem sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju, ki ga je vložila skupina poslancev, prvopodpisani je Rudi Moge. V pregledu amandmajev ga nimate, imate pa ga na mizah. Mislim, da ga ni treba brati. Lahko gremo na odločanje, če ni obratnega mnenja. Torej lahko odločamo. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (58 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma skupine poslancev s prvopodpisanim Rudolfom Mogetom sprejet.
Sedaj prehajamo na odločanje o amandmaju pod številka 1, ki ga imate v pregledu pod številko 28. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (57 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 2. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (53 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 2 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 3. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (54 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljamo, da je 3. amandma sprejet.
Sedaj moramo glasovati še o členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za 2. člen v celoti? (56 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljamo, da je 2. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 3. člen in dva amandmaja. Eden je v pregledu, to je predlog vlade Republike Slovenije. Drugi od poslanske skupine Slovenske ljudske stranke - Branka Tomažiča - je bil pravkar vložen, imam ga na mizi oziroma na klopi, vi ga še nimate. Prebral bi ga ali pa predlagatelj. Bi ga kar sam prebral, pa bo potem razprava, ta čas bo pa razdeljeno. Amandma k 3. členu: V 5. členu se za četrtim odstavkom dodata nova peti in šesti odstavek, ki se glasita: "Licenco lahko pridobi tudi prevozniška zadruga ali druga pravna oseba, v kateri so kot družbeniki - člani in kooperanti - združene fizične osebe - prevozniki. Licenco pridobi na podlagi in s pogojem, da so predhodno pridobili licence vsi združeni prevozniki. Pravna oseba je dolžna zagotoviti nastopanje združenih prevoznikov v pravnem prometu pod njeno firmo. Direktor oziroma pooblaščena oseba, odgovorna za prevoze in njihovo organizacijo mora imeti uspešno opravljen preizkus strokovne usposobljenosti. Postopek za pridobitev licence se smiselno uporablja tudi za pravne osebe iz predhodnega odstavka." Razprava k 3. členu in dveh amandmajih. Gospod Branko Tomažič. Kolega Branko Tomažič, izvoli.
BRANKO TOMAŽIČ: Hvala za besedo. Spoštovani zbor! Predlog amandmaja za dopolnitev 5. člena zakona o prevozih v cestnem prometu je oblikovan iz razlogov, ker omenjeni zakon popolnoma onemogoči delovanje prevozniških zadrug in različnih drugih oblik združevanja samostojnih podjetnikov in prevoznikov - ali če lahko na kratko rečem, zakon nekako destimulira povezovanje prevoznikov v zadruge ali razne asociacije, ker bi skupaj nastopali na trgu.
Bom podal kratko obrazložitev. Namreč po določbi 5. člena pridobi licenco za prevoze domača fizična ali pravna oseba, ki izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje, med katerimi je tudi lastništvo, po predlogu sprememb in dopolnitev zakona pa tudi zakup ali leasing vozil. Ravno zaradi tega je s tem popolnoma onemogočeno nadalje poslovanje prevozniških zadrug in drugih asociacij prevoznikov kot samostojnih podjetnikov. Nesporno je, da prevozniške zadruge, lahko pa tudi druge oblike združevanja prevoznikov kot samostojnih podjetnikov, družbe z omejeno odgovornostjo, komanditne družbe, gospodarska interesna združenja in podobno ne razpolagajo z vozili, temveč je njihova osnovna naloga organizacija prevozov in opravljanje drugih storitev za prevoznike iz razlogov višje strokovnosti in optimalizacija stroškov, s tem pa uspešnejša poslovanja samostojnih podjetnikov. Dejansko te asociacije nastopijo kot generalni zastopniki prevoznikov, saj nastopijo na trgu s svojo firmo in v svojem imenu ter za račun prevoznikov. Prevoznik pa za te skupne storitve plačujejo provizijo, ki je pravilo določena v odstotku od posameznega računa za opravljeni prevoz. Ker se prevozne zadruge z dosedanjo ureditvijo onemogoča pri njihovem poslovanju in je s tem povzročena materialna škoda in ogrožen njihov obstoj, izgubi pa se tudi smisel združevanja v zadruge, zato prosim, da bi ta amandma podprli. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Branku Tomažiču. Želi še kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Vlada želi še pojasnilo oziroma odgovor. Mag. Igor Zajec, državni sekretar. Izvolite.
MAG. IGOR ZAJEC: Dejstvo je, da je zadeva res problematična. Rad bi jo pa malo osvetlil tudi z evropsko zakonodajo. Na žalost, ker se bomo morali na nek način harmonizirati tudi z evropsko zakonodajo.
Na eni strani gre za organizatorje posla, ti organizatorji posla so v tem našem primeru zadruge, na drugi strani so pa tisti, ki urejajo prevoz in izvajajo prevoz z lastnimi sredstvi. Raje bi to natančno prebral, da bo poslankam in poslancem bolj jasno.
Po evropski zakonodaji zadruga, ki nima lastnih vozil, ne more nastopiti na trgu kakor prevoznik, temveč le kakor organizator posla. Prevoznik mora imeti lastništvo vpisano v prometnem dovoljenju, lahko pa ima sklenjeno najemno pogodbo, katere prevod se nahaja v vozilu, voznik pa mora biti zaposlen pri prevozniku za polni delovni čas. Vsi prevozni dokumenti se morajo glasiti na prevoznika in ne na organizatorja posla. O tem jasno govori tudi resolucija Cemt? to je konferenca evropski ministrov za transport, številka 90/2 o uporabi vozila, najetega brez voznika za mednarodni cestni prevoz.
Organizator posla lahko postane vsaka druga zadruga in špedicija, ki ima tovrstno dejavnost vpisano v sodni register za opravljanje te dejavnosti, pa ne potrebuje pridobiti licence za mednarodni cestni prevoz. Prevozniška zadruga, ki je podala amandma številka 5 k temu zakonu, pa v mednarodnem prometu ne želi nastopiti kot prevoznik, vendar le kot organizator posla. To je tista dilema. Kot takšna lahko pridobiva dovolilnice za mednarodni cestni prevoz na podlagi pooblastil prevoznikov, ki imajo veljavno licenco in so vpisani v evidenco mednarodnih prevoznikov na ministrstvu za promet in zveze. Tako pridobljene dovolilnice mora porabiti tisti prevoznik, kateremu so bile dodeljene, organizator posla pa z njimi ne more prosto razpolagati - kar se pač dogaja, na žalost. Organizator posla prav tako ne more pridobiti tako imenovane CEMT dovolilnice, ki omogoča vožnjo po celi Evropi. V primeru uveljavitve predlaganega amandmaja bi se v Sloveniji pojavile cele vrste organizatorjev posla, ki pa s samim prevozništvom ne bi imeli nobene zveze, služili bi ne nazadnje tudi le za prodajo dovolilnic. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa mag. Zajcu. Razpravljalcev ni več, zato prehajamo na odločanje.
Najprej odločamo o amandmaju iz pregleda, to je predlog vlade Republike Slovenije. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma vlade Republike Slovenije k 3. členu? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju poslanske skupine Slovenske ljudske stranke, s podpisom gospoda... Aha, pardon! Je prečrtano, premalo je prečrtano, najprej je napisano. Torej, Branka Tomažiča, pa še en podpis je, ki ga pa ne morem razbrati. Amandma ste v tem času dobili na mizo in o njem odločamo. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (18 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma Branka Tomažiča in še enega izmed poslancev ni sprejet.
Odločamo še o 3. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za 3. člen v celoti? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 3. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem amandma za novi 3.a člen. To je predlog vlade Republike Slovenije. Razprave ni. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (56 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma za novi 3.a člen sprejet.
Prehajamo k razpravi o amandmaju za novi 3.b člen. Predlagatelj je odbor za infrastrukturo in okolje. Aha, pardon! Imamo dva amandmaja; prvi je amandma vlade Republike Slovenije, ta je pod točko 3, drugi je amandma poslanske skupine SKD, pod točko 4. Potem pa imamo na amandma vlade še dva amandmaja, ki sta vpisana pod točki 1 in 2. Odpiram razpravo. Gospod Petan, gospod Mozetič.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo. O tem sem že prej razpravljal, zato sedaj ne bi dosti temu dodal. Bi pa rekel, da me je - prej sem slišal, da je odbor za infrastrukturo pripravil svoj amandma in da bo to zadevo, ki je sporna, rešil, pa vidim, da v bistvu piše isto kot v ostalih amandmajih. Tako se razen tega 4., ki so ga predlagali Slovenski krščanski demokrati, vsi ponavljajo. Vsi želijo dati dodatno delo ministru, pristojnemu za promet in pa vključiti še obrtno zbornico in gospodarsko zbornico, da se administriranje še pospešuje.
Sam osebno tega ne podpiram in tudi mislim, da amandma na amandma, ki ga je dal odbor za infrastrukturo, samo prepisuje ostale stvari, pa mogoče še malo bolj zakomplicira, tako da noben amandma na amandma, ki vključuje dodatno administriranje, mislim, da ni dober in da dela dejansko zmedo. Potem je boljše, da ostane zakon takšen, kot je bil predlagan, brez teh amandmajev. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Petan. Državni zbor še vedno zaseda, prosim za disciplino. Gospod Mozetič, gospod Demšar.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. Drage kolegice, spoštovani kolegi! Prej v splošni razpravi se nisem želel vključevati v te konkretne razprave na konkretne amandmaje.
Na začetku bi zavrnil vse tiste, ki so rekli, da določeni amandmaji poizkušajo tukaj uvajati anarhijo na tem področju. Amandma, ki smo ga vložili v poslanski skupini krščanskih demokratov, dejansko prepisuje predlog - odkrito povedano, ne vem, zakaj bi to skrival - predlog, ki so ga ministrstvu za promet in zveze, državnemu sekretarju, magistru Igorju Zajcu poslali iz gospodarske in obrtne zbornice. Ta je nastal potem, ko je bila debata na odboru za infrastrukturo o obvezni razlagi 14. člena; tega člena, o katerem gre beseda. Oni so rekli in so tudi zapisali, da je bilo jim rečeno, naj se uskladijo o vsebini tega člena, naj ga potem pošljejo na vlado. Oni so ga poslali na vlado, vendar vlada, tako kot oni zatrjujejo, je pač poslala v proceduro svoj predlog in delno upoštevala samo ta predlog, ki je po zatrjevanju obeh - tako obrtne zbornice kot pa sekcije pri gospodarski zbornici, sekcije za promet - bil usklajen. In to je ta amandma, ki smo ga potem mi na njihovo prošnjo tudi vložili še enkrat, ker ni bil predlagan s strani vlade. Tako da vsak, ki bi želel govoriti, da smo mi na tem delu in zložitvi tega amandmaja poskušali uvajati na to področje neko anarhijo, nek nered, ne drži, ker se nismo nič sami izmislili na tem področju.
Zdaj pa, če pogledate amandma vlade in pa dva amandmaja - amandma na amandma odbora, pa amandma na amandma, ki ga predlaga skupina poslancev - ta dva amandmaja na amandma se nanašata oba samo na 3. točko, tretji odstavek tega amandmaja, ki ga predlaga vlada. Vlada je pač določila, da poleg tistih izjem, ki so v drugem odstavku, lahko tudi še nekatere druge izjeme z določenimi pogoji na podlagi dovoljenja ministra. Mislim, da je ta določba - čeprav potem v 4. točki določa nekaj kriterijev - kljub vsemu preveč ohlapna in daje bistveno preveliko diskrecijsko pristojnost ministru in bi z vidika tudi že nekaterih odločb ustavnega sodišča, kako morajo biti urejene določbe, ki dajejo diskrecijske pravice, bi ta zadeva bila, mislim, da sporna.
Amandma, ki poskuša nekoliko omiliti to pristojnost ministra, pa oba približno enako dodajata. Minister izda dovoljenje ob soglasju oziroma mnenju - enkrat je mnenje, enkrat je soglasje; če je mnenje, je to še bolj šibko, na mnenje sploh minister ni vezan - dobi mnenje, ga upošteva ali ne. Tam, kjer je soglasje, je pa ob soglasju, ki ga pa mora upoštevati, ker je soglasje gospodarske zbornice Slovenije in obrtne zbornice Slovenije. To gre bolj v smeri tega, da pride do nekega dogovora. Vendar, kdaj bo prišlo soglasje? Predpostavljam, da nikoli. Če bo gospodarska zbornica Slovenije dala soglasje, po vsej verjetnosti ne bo dala obrtna zbornica soglasje. Če bo dala obrtna zbornica soglasje, ga po vsej verjetnosti ne bo dala gospodarska zbornica, kar pomeni, da minister sploh ne bo mogel odločati. In tudi v primeru, da bo minister imel obe soglasji, obe, bo še zmeraj v njegovi pristojnosti, ali odloči ali ne odloči. Tako da s tega vidika in primerjave; če primerjavo naredite, mislim, da je ta člen, ta predlog, ki ga mi v celoti povzemamo, kot sta ga pripravili usklajeno obe zbornici, bistveno bolj precizen in bistveno bolj natančen. Praktično ne daje neke diskrecijske pravice, pač pa opredeljuje postopno izjeme in ena od teh - ki je pa v bistvu v 5. točki, ki je tista najbolj sporna, bom rekel, ki je povzročala največ problemov - dejansko tudi rešuje na drugačen način s priglasitvijo ministru; vendar z možnostjo ugovora vseh teh, ki so vpleteni v to zadevo. To pomeni tako obrtna zbornica kot gospodarska zbornica, predno se prevoz prične, lahko ugovarja temu prevozu in potem pride do usklajevanja na posebni komisiji, ki jo sestavljajo tako predstavniki ministrstva in obeh zbornic. In tisto, kar je potem v tej komisiji, ki jo sestavljajo vsi zainteresirani - predstavnik ministrstva in predstavnik tako velike gospodarske kot, bom rekel, obrtne zbornice - tista rešitev pride potem v teh primerih glede opravljanja teh prevozov, ki v bistvu imajo tudi elemente linijskega prevoza, česar nihče ne zanika. Tako da po mojem mnenju, tudi z analizo teh tekstov, mislim, da je najustreznejša rešitev, ki jo predlagamo mi. Vendar ni to - da ne bo spet kdo mislil, da je to naš predlog - vsebinsko je to predlog, ki je dobesedno povzet po tekstu, ki so ga poslali ministrstvu za promet in zveze, obrtna zbornica in je bil usklajen s sekcijo za promet pri gospodarski zbornici in pri obrtni zbornici Slovenije. To je bilo poslano, vlada ni to upoštevala, čeprav je rekla, naj se tako uskladijo in da bo potem to upoštevala in zato smo mi to vložili.
In če res natančno te stvari pogledate; mislim, da je ta - vsaj v tem trenutku, vsaj v trenutku drugega branja - ta rešitev najbolj ustrezna. Druge rešitve, ki se tudi s sprejemom amandmaja - bodisi enega ali drugega - dejansko tega problema, ki je nastal in zaradi katerega so bili problemi in zaradi katerega je tudi prišlo do predloga za obvezno razlago - ne rešujejo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Mozetiču. Prej še gospod Demšar, nato gospod Avšič.
Gospod Demšar, izvolite.
VINCENCIJ DEMŠAR: Torej, tega v taki obliki, kot ga je tako vlada kot skupna poslancev s prvim podpisanim gospodom Avšičem dala, v taki obliki nekako ne morem podpirati. Posebej zaradi tega; enkrat se zahteva mnenje, enkrat pa soglasje obrtne zbornice in gospodarske zbornice Slovenije.
Opozoril bi na to, da kolikor vem, je vprašanje obvezne članarine v teh dveh zbornicah ali na poti ali pa na ustavnem sodišču. Če bomo mi to sprejeli, bo še to šlo tja. Ali ni to nepotrebno, ker stvari potem ne bodo stekle in ko pravim - vidite, koliko smo efektivni - ali ni modrejše sprejeti take stvari, ki bodo zagotovo držale, kot pa to, da ta zadeva, če bo tak predlog sprejet, bo tudi predmet razprave na ustavnem sodišču. Tu zadaj vidim prisilo, da bi podjetniki na vsak način plačevali članarino. Vi pa vsi veste, da je ogromen delež podjetnikov, ki tega ne plačujejo. In ta zgodba se vleče že leta, sedaj mislim, da je zadaj ta težnja, ki se jo bo tudi drugod pokazala, obvezna članarina v zbornicah ali pa neobvezna. Na ta način sedaj že poskuša doseči obvezno članarino, ker če boš lepo priden in boš plačal članarino, potem boš mogoče dobil pozitivno mnenje oziroma soglasje.
Zato mislim, da na ta način prehitevamo in po nepotrebnem stvari zapletamo. Predlagam, da taka dva amandmaja, ki ga je tu pripravil odbor za infrastrukturo in tudi skupina poslancev - s prvimpodpisanim gospodom Avšičem - da se ne podreta in da se podpre amandma, ki so ga pripravili krščanski demokrati.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Demšarju. Naslednji razpravljalec je kolega Avšič, nato kolega Kelemina.
JOŽE AVŠIČ: Hvala za besedo. Pojasnil bom stališče do tega člena, ki sem ga že danes enkrat, glede na to, da imam tu tudi skupno še z dvema kolegoma vložen amandma. Mislim, da je dobro, da pojasnim, da je ta amandma nastal kot odgovor na amandma vlade zaradi tega, ker smo ocenili, da je odločitev ministra - in tu moram replicirati, nihče ne daje novega dela ministru, kajti ministrstvo si je samo s svojim amandmajem naložilo to delo - vendar smo ocenili, da ni dovolj, da minister sam odloča brez pridobitve takega ali drugačnega mnenja obeh zbornic. Morda sem z amandmajem resda šel predaleč in napisal soglasje. Zaradi tega bom v primeru, če bo sprejet vladni amandma, umaknil svoj amandma v korist amandmaja odbora, ki je amandmiral na malo lažji način in predvideva mnenje obeh zbornic. Mislim pa, da je ta način zelo dober, v nasprotju z amandmajem Slovenskih krščanskih demokratov, ki predvidevajo enostavno priglasitev takih linij in se bo zgodba lahko zgodila pa tako, da bo linija začela teči in da se bodo te pogajalske skupine pri obeh zbornicah do neskončnosti pogovarjale, ali škodi taka uvedba ali ne škodi in podobno, kajti priglasitev je najblažja oblika tovrstnih izjem.
Skratka, predlagam, da podpremo vladni amandma in amandma odbora na vladni amandma in da bo na ta način zadeva zelo solidno rešena. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Če dovolite, kolega Avšič, tako ali tako bomo najprej glasovali o amandmaju na amandma. Če bo sprejet amandma odbora, je vaš amandma tako ali tako brezpredmeten.
Naslednji razpravljavec je gospod Kelemina. Pardon, gospod Kelemina, replika. Repliko ima gospod Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Gospodu Avšiču najprej to, da je verjetno zamenjal, jaz nisem govoril, ko je kazal proti meni, tisti del nisem govoril, tako da se ni nanašal nanj. Ampak bi dal samo pojasnilo, ko je bilo rečeno, kot da naš amandma, ki je v bistvu usklajen amandma obeh zbornic in kot tak predložen, predvideva priglasitev in potem ta linija teče. Potem pa se bodo pogovarjali. Ni res. Poglejte, zadeva je zelo precizno napisana. 5. točka: "Izjemoma se z značajem dnevne migracije in z elementi linijskega cestnega prometa, na podlagi pisne pogodbe, lahko opravljajo prevozi oseb, ki jih ni mogoče izvajati kot linijske prevoze in tudi nimajo značaja prostih prevozov. Prevoznik, ki želi opravljati takšne prevoze, mora prevoz priglasiti ministrstvu, pristojnemu za promet, Obrtni zbornici Slovenije in Gospodarski zbornici Slovenije najmanj 15 dni pred pričetkom prevoza. Le-ti lahko v tem roku prevozniku pisno ugovarjajo, sicer se šteje, da je priglasitev sprejeta. V primeru ugovora se na pobudo prevoznika v 15 dneh sestane komisija, ki jo sestavljajo po en predstavnik ministrstva, pristojnega za promet, Obrtne zbornice Slovenije in Gospodarske zbornice Slovenije, ki o ugovoru dokončno odloči. O sprejeti odločitvi obvesti prevoznika v treh dneh."
Torej noben tovrstni prevoz se ne more opravljati prej, ko se izteče 15 dni. Če v tem roku vsi trije naslovljenci, ki dobijo to priglasitev, ugovarjajo, se tudi ne more začeti opravljanje tega prevoza. Tako da ni res, kar je bilo prej rečeno, kot da je to priglasitev, potem bodo začeli voziti, potem se bodo pa v neskončnost usklajevali. Ni res. Bistveno ni nič manj strožje, kot je to predlagano v vladnem amandmaju, s tem, da je postopek drugačen in da ni potrebno soglasje ministrstva. Če bo pa prišlo do ugovora, bodo praktično morali dati pa vsi trije soglasje, ker se bo ta komisija morala uskladiti v primeru spora. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Mozetiču. Kolega Kelemina, izvolite.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Svoje izvajanje postavljam na določbe ustave v prvi vrsti, kajti tam je točno zapisano, da je gospodarska iniciativa svobodna, torej je treba najprej upoštevati ustavo, potem pa seveda vse ostale zakone, ki te stvari urejajo. Tudi zakon o gospodarskih družbah, upam, da ga dobro poznate, je glavna dispozicija oziroma razlaga, glavni element vseh dogovorov med posameznimi gospodarskimi subjekti je pogodba. S pogodbo se dejansko ureja večina zadev med določenimi gospodarskimi subjekti in nobenega razloga ni, da se tudi v tem primeru ne bi izvajali ti prevozi na osnovi pogodbe, seveda tudi v skladu z obstoječo zakonodajo. Zato seveda nasprotujem temu, kar je bilo povedano, da se naj podpira 1., 2. in 3. amandma, ampak seveda absolutno zagovarjam 4. amandma.
Naj vlada pove, kaj je dejansko v 4. amandmaju narobe, kaj je tisto, kar jo toliko moti in zakaj zahteva, da dejansko daje na vse to dovoljenje minister in soglasje obe zbornici. Če to ne bo sprejeto, tako kot zagovarjam, in ker mislim, da imam popolnoma prav, in če bo sprejeto tako, kot je predlagano v 1., 2. in 3. amandmaju, upam, da bo sprožen v zvezi s tem ustavni spor. Naj ustavno sodišče razsodi, ali je v skladu z ustavo tako omejevanje in, po mojem mišljenju, administriranje in birokratizacija. Seveda pa je vse to skupaj v končni fazi povezano tudi s protesti prevoznikov in tudi pri drugih se bodo na tak način, če bo država zagovarjala taka nerazumljiva stališča, pojavljali taki protesti. Absolutno javno podpiram vse te proteste, ker le na tak način lahko ti ljudje normalno opravljajo svojo gospodarsko dejavnost in le na tak način lahko pridejo do ugodnih pogojev za izvajanje svojih dejavnosti. Zato prosim, da prvih treh amandmajev ne sprejmete in da se sprejme 4. amandma. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Kelemini.
V razpravo oziroma v odgovor se želi vključiti državni sekretar magister Zajec.
MAG. IGOR ZAJEC: Hvala za besedo. Kot prvo ugotovitev bi moral reči, da primerov takih dovoljenj našega ministrstva ne bo veliko. Zakaj ne? Na našem ministrstvu, tako kot v vsaki urejeni državi, imamo tudi avtobusti promet urejen s tako imenovanimi voznimi redi. Ti vozni redi se usklajujejo na letnih usklajevalnih konferencah in na te konference so povabljeni vsi prevozniki v Sloveniji, ki izpolnjujejo pogoje, da lahko opravljajo javni promet z avtobusi. Zaradi tega mislim, da ta debata mogoče ne gre v pravo smer. Poleg tega bi rad povedal, da smo pismo Obrtne zbornice in Gospodarske zbornice upoštevali, vendar smo skupaj z vašo pravno službo v državnem zboru naredili obliko, ki je sprejemljivejša za sprejemanje.
Kar se tiče gospodarske iniciative, kar sem že poudaril, imajo vsi priložnost priti na to usklajevanje. Taka konferenca je enkrat na leto. Tam se več ali manj dogovorijo vsi vozni redi. Zakaj pa je to pravzaprav potrebno? Potrebno je predvsem iz tega razloga, ker moramo na eni strani mi vsem prebivalcem v Sloveniji omogočiti določeno mobilnost oziroma dostopnost do vsakega kraja v Sloveniji - na žalost je urbanizacija taka - in ravno s tem javnim prometom skušamo vse pokriti. Tam, kjer pa ta javni promet ni tako pogost, takrat pa pridemo do tega člena, o katerem danes razpravljamo.
Jaz bi le predlagal, da se sprejmejo taki amandmaji, kot so bili sprejeti in katerih predlagatelj sta odbor za infrastrukturo in okolje in naše ministrstvo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa mag. Zajcu. Repliko ima gospod - zdaj ne vem, prej sem videl - Kelemina, pa gospod Mozetič, ali pa obratno, če se dogovorita. Dobro, boš prej, ker si bliže. Izvoli.
MIROSLAV MOZETIČ: Prva stvar, jaz ne razumem, kaj se je vlada z našo službo za zakonodajo pogovarjala. To me sploh ne zanima. Če se je karkoli pogovarjala in iskala ustrezno rešitev za ta državni zbor, potem sta tako ena kot druga prestopili svoje pristojnosti. Kaj je sprejemljivo za ta državni zbor, bo odločil državni zbor. Ne vem, kakšna služba za zakonodajo, pa naj bo še tako pomembna. Služba za zakonodajo ima samo to dolžnost v tem parlamentu, da pogleda, če je zakon, predlog zakona, neke spremembe, v sistemskem smislu skladen z ustavo in z drugo zakonodajo. Ne pa, da se dogovarja o tem, kaj bomo tukaj sprejemali in kaj je sprejemljivo. Vlada, vi ste predlagatelj, vi pač morate stati za svojimi stališči.
Jaz se tudi strinjam, verjetno res teh primerov ni veliko, vendar so bili. Bili so, nastale so težave; z ministrstva so odhajala različna tolmačenja in bili so problemi. Zato je tudi prišlo do tega, do česar je prišlo. Da pa tega ne bo, je potrebno urediti na splošen način, enako za vse, ki so v tem postopku, kolikor jih pač je in kolikor jih bo. Zato je zakon. Zato je tudi ta zadeva, kot sta jo uskladili zbornici in smo jo mi povzeli v amandmaju, predlagamo pa, da se sprejme, bistveno bolj ustrezna. Obe rešitvi, ki ju predlaga vlada, in potem z obema amandmajema, je dejansko prepuščeno arbitriranje, preveliko, po moji oceni, preveliko arbitriranje, prevelika diskrecijska pravica ministru, pa tudi če gre samo za en tak primer.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Še gospod Kelemina, če ne bo daljši od minute, dveh.
BRANKO KELEMINA: Ne, res ne bom. Hvala lepa. Jaz bi gospodu Zajcu repliciral samo v tem, da jaz tukaj mogoče sploh nisem omenil besede "voznih redih". Jaz se popolnoma strinjam, da so vozni redi popolnoma nekaj drugega, kar sem jaz ves čas tukaj danes govoril. Hoteli ste mogoče speljati pozornost na druge tire, čeprav ste to očitali nam. Ampak mi govorimo samo o tistih pogodbenih prevozih in o pogodbah. Seveda sta tukaj dve stvari: v bistvu gre enkrat za turistične agencije, ki izvajajo različne izlete po domovini in tujini, dobro, to je urejeno mogoče z drugimi zadevami. Gre pa predvsem za te prevoze, dnevne emigracije, občasne ali pa tudi mogoče mesečne ali dvomesečne, lahko pa tudi celodnevne ali tridnevne, teh sezonskih delavcev ali gradbenih delavcev in tako naprej. Te stvari morajo biti urejene s pogodbo in prav je, da so tako urejene. Možno pa je te pogodbe kontrolirati, možno je izvršiti inšpekcijski nadzor, popolnoma vse je možno izvajati okviru teh pogodb.
Mislim, da ni nobenih zadržkov, da se ne bi sprejela 4. točka amandmaja, četrti predlog amandmaja. Niste pa odgovorili na vprašanje, kaj je narobe z 4. točko, toliko narobe, da vi tega ne morete sprejeti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospod Kelemina. K razpravi se nihče ne prijavlja. Zaključujem razpravo. Glasovali bomo ob 14.30 uri, ko začnemo popoldanski del seje.
(Seja je bila prekinjena ob 13.01 uri in se je nadaljevala ob 14.36 uri.)
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovane kolegice in kolegi, poslanke in poslanci, predstavniki vlade! Nadaljujemo z 9. sejo Državnega zbora Republike Slovenije.
Najprej ugotovimo prisotnost v dvorani! 46 poslank in poslancev. Zbor je sklepčen in lahko nadaljuje z delom.
Smo pri drugi obravnavi predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prevozih v cestnem prometu.
Zaključena je razprava za nov 3.b člen.
Prehajamo na odločanje. Proceduralno, gospod Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Ker predpostavljam, da bo glasovanje, predsedujoči, po vrstnem redu... (Nemir v dvorani.)...
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Kolegice poslanke in poslaci, prosim za mir v dvorani!
MIROSLAV MOZETIČ: Predpostavljam, da bo predsedujoči dal na glasovanje tako, kot je napisan vrstni red v pregledu, vendar jaz mislim, da bi po pravilih in po poslovniku morali najprej glasovati o amandmaju, ki ga je vložila naša poslanska skupina, ker se najbolj oddaljuje od temeljnega teksta, ki se ga amandmira.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Preverili smo in v resnici se bolj oddaljuje, zato bomo o tem tudi prej glasovali.
Zato najprej glasujemo o amandmaju pod številko 4 v pregledu na strani 5. Če bo ta amandma sprejet, je brezpredmeten amandma pod številko 3 in prav tako oba amandmaja na ta amandma. Glasujemo torej najprej o amandmaju pod številko 4. Je jasno?
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 4? (21 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 4 ni sprejet. Proceduralno, gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Ker smo pričakovali, da boste glede na obrazložitve, ki so bile danes tukaj podane, sprejeli ta amandma, zdaj se pa to ni zgodilo, in ker potrebujemo posvetovanje zaradi nadaljnjega odločanja o drugih amandmajih, bi prosil v imenu poslanske skupine SDS za pol ure odmora.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Sejo prekinjamo. Nadaljevali bomo ob 15.10 uri. Točno ob 15.10 uri začnemo sejo. Prosim, da smo takrat vsi v dvorani.
(Seja je bila prekinjena ob 14.40 uri in se je nadaljevala ob 15.12 uri.)
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Nadaljujemo z 9. redno sejo. Najprej ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.) Državni zbor je sklepčen in lahko nadaljuje 9. redno sejo državnega zbora. Smo pri drugi obravnavi predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prevozih v cestnem prometu in pri odločanju o amandmajih za novi 3.b člen.
Potem, ko je padel amandma pod številko 4, je poslanska skupina Socialdemokratske stranke predlagala pol ure odmora. Želi predstavnik Socialdemokratske stranke obrazložiti mnenje posveta?
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Spoštovani! Naša poslanska skupina je v odmoru temeljito še enkrat preučila celotno zadevo. Prišla je do spoznanja, da če ni bi sprejet prejšnji predlog spremembe, da tako rekoč nima smisla spreminjati 14. člena zakona, ker je ta člen v bistvi izredno natančno že v sedanji obliki opredelil popolnoma vse, kar je potrebno. Da pa je prišlo do spremembe 14. člena, je bil dejansko vzrok to, da so si posamezne inštitucije in v končni fazi tudi vlada in inšpektorji 14. in 9. člen tega zakona začeli razlagati samovoljno in po svoje.
Prav zaradi tega je bila vložena zahteva po obrazložitvi, po obvezni razlagi tega člena in na osnovi vsega tega je nastal spor. Potem tudi se je vlada odločila, da bo ta člen amandmirala oziroma, da dovoli, da se uvede drugi postopek in da bo ta člen amandmirala zaradi tega, da bi bil bolj konkreten, bolj natančen, da ne bi prihajalo do nesporazumov.
Jaz bi pa sedaj prosil, spoštovani poslanci, da se resnično skoncetriramo na to in da v izogib vsem nepravilnostim oziroma tudi vsem negativnim posledicam, ki iz tega izhajajo, poskušamo razumeti, da nima smisla sedaj več sprejemati ostalih predlogov pod točko 1., 2., 3. Osnovni zakon izredno natančno te stvari opredeljuje in če želite, vam bom sedaj prebral, če si ga niste prebrali. V bistvu povzema vse to. Samo to vam bom povedal.
14. člen po starem zakonu nikjer ne vključuje nobenih dovoljenj ministra, niti kakšnega soglasja zbornic in tako naprej. To je popolnoma razumljivo in vas prosim, bodite razumni in ne komplicirajmo zadeve, če niso zakomplicirane še do sedaj.
Nima smisla, da tukaj pooblaščamo ministre in ne vem koga še vse in zapletamo zadeve. Dajmo to stvar raje ad akta in samo naj ostane ta zakon v taki obliki, v kakršni je bil do sedaj. Upam, da ste si prebrali 9. in 14. člen in da sta popolnoma nedvoumna. Če pa je potrebna kakršna koli obrazložitev, pa se naj dodatno obrazloži, ampak brez spremembe osnovnega zakona. Jaz bi vas prosil za razumevanje. Če ne boste tako ukrepali, seveda to so ene vrste grožnje ali kakorkoli že, ne grožnje, ampak priporočila, se ne čudite vsem ostalim negativnim posledicam, ki iz tega izhajajo. Moram povedati, da je izključno vlada kriva, da bo v ponedeljek štrajk, izključno vlada in nihče drug, ker ni pravočasno ukrepala in je imela čas za to. Toliko, da bo jasno tudi celotni Sloveniji. Jaz bi vas prosil, da ne podpremo tega in da naj ostane zakon v 14. členu takšen, kakršen je v veljavi sedaj. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Kelemina. To je bila obrazlaga, obravnava glasovanja, Socialdemokratska stranka je o tem razpravljala. Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 1, to je amandma na amandma vlade Republike Slovenije. Če bo ta sprejet, bo brezpredmeten amandma na amandma vlade Republike Slovenije. To je amandma skupine poslancev, podpisani Avšič Jože, Kebrič Ivan, Trofenik Vili. Najprej glasujemo o amandmaju odbora. Če bo ta sprejet, bo drugi brezpredmeten. Imate ga v pregledu na 4. strani, zbir amandmajev številka 28. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! Kolegi poslanci, prosim malo resnosti, ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? To je amandma na amandma vlade Republike Slovenije, predlog odbora za infrastrukturo in okolje. (40 poslancev.) Je kdo proti? (18 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma Republike Slovenije sprejet.
Tako je amandma pod številko 2 skupine poslancev brezpredmeten. Prehajamo na odločanje o amandmaju vlade Republike Slovenije, ki se glasi: doda se nov 3.b člen k predlogu zakona; je na 5. strani. Ste ga prebrali, zato ga ne bi dalje brali.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (11 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 3 sprejet.
Odpiram razpravo o dveh amandmajih k 6. členu. K 6. členu je vložen še en amandma Socialdemokratske stranke, je pa enak amandmaju pod številko 2. O teh dveh amandmajih glasujemo najprej. Gospod Mozetič, gospod Čebulj.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. Jaz bom govoril o amandmaju pod številko 2. To je amandma, ki ga je vložila poslanska skupina SKD, in sicer predlaga, da se 6. člen sprememb črta; 6. člen spremembe se pa nanaša na 32. člen zakona, ki pravi: "Domači prevoznik mora pridobiti dovolilnice za prevoz stvari v mednarodnem cestnem prometu", kar je normalno, vendar 6. člen predloga sprememb zakona veže pridobitev teh dovolilnic na to, da prevoznik dokaže, da je poravnal vse davčne obveznosti. To, da bi moral poravnati vse davčne obveznosti, to bi bilo prav. Če vlada izvaja zakone, potem jih mora izvajati tudi v tem primeru. Vendar, poglejte, s tem členom mi vpeljemo - če ta člen sprejmemo - v bistvu razlikovanje med prevozniki. Prevoznik, ki je dobil licenco za prevoze, vozi tako na domačih kot na mednarodnih progah oziroma izvaja mednarodne prevoze. Za mednarodni prevoz potrebuje dovolilnico konkretne države za konkretno državo, iz katere prihaja. Tisti, ki vozi samo doma ali pa ko vozi doma, ne potrebuje nikakršnega dokazila, kar je povsem jasno, ker ga ni možno dobiti, da je, preden gre na prevoz, plačal davke. Tisti, ki pa želi dobiti dovolilnico, da bo iz naše države peljal v neko tujo državo oziroma preko neke tuje države do nekega cilja, ki je v tuji državi, pa potrebuje to dovolilnico, ki pa je ne bo dobil, če ne bo dokazal, da je plačal davke. To, kar je bilo tudi danes povedano, dovolilnica je samo dovolilnica za to, da se sme voziti v tej tuji državi, ni licenca za prevoz v domači. Ta, ki vozi, ima že sklenjeno pogodbo. V bistvu brez te dovolilnice ne more opraviti tega prevoza v tisti tuji državi. Dejansko s tem členom, če to vpeljemo, ne glede na dobre namene, da bo država na tak način hitreje prihajala do davkov, da bo izsilila davke na tak način od tistih, ki jih morebiti ne plačujejo in so mednarodni prevozniki, se tu dejansko uvaja dvojnost in razlikovanje. Iz vidika enakosti pred zakonom, mislim, da je ta zadeva, iz tega ustavnega vidika, precej vprašljiva. Zato pričakujem, da boste amandma naše poslanske skupine, ki predlaga, da se ta člen črta, podprli.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Mozetiču. Gospod Čebulj.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa gospod podpredsednik. Že prej v razpravi samega zakona sem omenil, da 6. člen samo predpisuje obveznosti prevoznikov do države oziroma vlada pa pušča te ljudi v nemaru. Zaradi tega predlagam, da tako kot je v obrazložitvi, da določba tega člena je smiselna šele, ko bo država zagotovila pogoje za normalno, finančno poslovanje in učinkovitost mehanizma za izterjavo finančnih obveznosti na vseh področjih in ne samo obveznosti do države, kot sem že prej rekel. Ko bo to zagotovila, bo lahko v posebnem zakonu uredila pogoje za izdajanje vseh potrdil in dovoljenj. Takrat mislim, da bi šele lahko ta člen zakona prišel v veljavo.
Zato prosim, da amandma katerega sem vložil, sprejmete. Je pa tudi to, če se ne motim, bila zahteva avtoprevoznikov, ki zopet ponovno napovedujejo stavko v ponedeljek in mislim, da je bila to tudi obljuba vlade. Če vlada ni izpolnila svoje obljube, jo izpolnimo mi poslanci v državnem parlamentu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Čebulju. Gospod Kopač ima besedo.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Brez dvoma bom nasprotoval temu amandmaju, da se 6. člen črta. Ob tem bi pa rad razložil nekaj vidikov tega glasovanja.
Najprej to, če tega člena niti ne bi bilo in do razprave o tem ne bi prišlo, bi stvar minila neopazno. Ko pa je prišlo do razprave o tem, je pa seveda glasovanje pomembno, kot simbolna gesta. Vsakdo, ki bo glasoval za črtanje tega člena, bo na nek način sporočil, da davkov ni treba plačevati. To je eno.
Drugo. Vlada poskuša zagotoviti finančno disciplino pri javnih naročilih, drugje tega niti ne more neposredno, in to tako, da daje posle tistim, ki zmagajo na javnem natečaju tako, da morajo ti od kooperantov zagotoviti podpis, da jim je bilo vse plačano. Ti podpisi se pravzaprav dajejo, v resnici kooperanti dajejo tudi, če ni bilo vse plačano, samo zato, da so pač še naprej kooperanti. Na nek način, če je to zelo množično, je to res problem vseh nas, to se pravi države. Delno pa je to problem, ki si ga ti kooperanti, s takim podpisom, sami naredijo, delno; čeprav formalno gledano, v celoti, po vsebini pa delno.
Tretje, kar bi rad ob tem povedal, je, da gre za licenco za prevoz v tujino, kjer je problem plačilne discipline ali pa za tovrstne storitve - to govorim bolj na pamet - se mi zdi, da problem plačilne nediscipline ni tako hud, kot je problem pri plačevanju storitev za prevoze na teritoriju Republike Slovenije.
Četrto, kar se mi zdi pomembno, je pa to, da pogojevanje nekega dovoljenja s plačilom dajatev, ni nobena redkost in je pravzaprav nekaj samo po sebi umevnega v marsikaterem drugem primeru; ne vem, zakaj ne bi bilo tudi tukaj. Pri tem ponovno opozarjam na diskusijo gospoda Bajca, s katero se v celoti strinjam. Na primer, opozorim na to, da ko sem jaz sam nekoč predlagal amandma k nekemu čisto drugemu zakonu, po katerem lahko ustanovi, registrira novo podjetje samo tisti, ki podpiše in jamči, da ima poravnane vse obveznosti v drugem podjetju, v katerem je solastnik, takrat je bila pa velika večina za; takrat ni bilo nobenega problema. Ko je nekoč davno, že ne vem kateri parlament nazaj sprejel določbo, po kateri se lahko registrira avto, samo če je plačana cestna taksa, se seveda do današnjega dne ni nihče vznemirjal. Ko smo sprejemali zakon o notariatu v prejšnjem mandatu in je bila tam zapisana določba, da se lahko overi podpis na kupoprodajni pogodbi za nepremičnino, samo če je plačan davek na promet nepremičnin, se tudi ni nihče vznemirjal. Ne spomnim se, da bi bil en sam glas proti. Zdaj pa, ko gre za avtoprevoznike, ki imajo slučajno v ponedeljek štrajk, je pa seveda cel kup njihovih zagovornikov tu. Mislim, da gre v tem primeru za nekoliko sprenevedanja. Zdi se mi, da ta zakon pravzaprav nima nobene neposredne povezave z aktualnimi nezadovoljstvi avtoprevoznikov ali pa ima samo neko zelo posredno povezavo. Zdi pa se mi, da se poskuša to govornico danes, zaradi tega, ker je pač danes četrtek, čez nekaj dni je pa ponedeljek, 22., uporabiti za to, da bi se tukaj pokazalo, kako so eni zelo naklonjeni neki skupini potencialnih volilcev, drugi pa ne. Mislim, da je to neprimerno.
Zato bom iz vseh navedenih razlogov glasoval proti temu amandmaju. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Kopaču. Njegovo izvajanje je izzvalo že tri replike. Prvi je gospod Čebulj, naslednji Mozetič in Kelemina. Razprava poteka o amandmajih.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa. Spoštovani kolega poslanec Kopač! Mislim, da ta razlaga, tako kot ste v zaključku omenili, da smo nekateri močno naklonjeni glede na situacijo, v kateri so se znašli prevozniki, nam poznana samo ta trenutek, nekaterim je že dalj časa. Mogoče pa, gospod Kopač, vi niste bili seznanjeni s situacijo, v kateri se nahajajo naši slovenski prevozniki. V začetnem delu je bila vaša razlaga nekje tako jasna, kot da bi tako moralo biti, ampak ni tako. To je tisto, kar sem prej v sami razpravi omenil. Kako naj kot prevoznik, če imam pač nekje zaslužen denar približno 10 milijonov, pa od delodajalca ne dobim 2 leti izplačano, zdaj naenkrat pa država kar v zakonu o prevozih za ceste zahteva, kar smatram, da je neka sankcija. To naj bi določal zakon o davkih, ne pa zakon o prevozih po cesti. Vprašanje je, če je to v skladu tudi z ustavo Slovenije. Država je sebe zaščitila, država pa ne zaščiti naših državljanov oziroma naših prevoznikov. Tukaj ne gre v smeri razmišljanja, kot ste vi, gospod Kopač, rekli v ključnem delu, za podporo štrajkajočim v ponedeljek, ampak so to dejstva, v katerih se naši državljani nahajajo. Mislim, da ne boste prepričali tistih, ki nekje tudi logično razmišljajo, kako lahko naši državljani, tako kot vi zagotavljate, lahko v pravni državi preživljajo in opravljajo svojo dejavnost. Vsekakor, če bomo pa v vsakem zakonu samo sankcionirali naše državljane, potem je vprašanje, ali je to pravna država ali je to sankcionalna država. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Čebulj. Torej še vedno smo pri obravnavanju amandmajev. Mogoče je dobro, da se aktualna tematika vključuje, ampak ne v taki meri, da ne bi to prišlo v prvi plan. Izvolite.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. Sicer jaz repliciram gospodu Kopaču, čeprav, kar je govoril, se ni nanašalo nič na mojo razpravo, ker jaz niti z besedo nisem omenjal razlogov, o katerih je on govoril. Naš amandma je bil vložen 20.5. Ali je 20.5. že bilo znano, da bo v ponedeljek štrajk? Ne vem! Kaj je vlada obljubila tem kamionistom, ki bodo štrajkali, to pa vi veste, tega jaz ne vem, ker sem v opoziciji. Zmanjšanje raznih taks in ne vem vsega drugega, celo ste predlagali spremembo zakona o varnosti cestnega prometa. Tega nisem jaz predlagal. Da je to poziv k neplačevanju davkov, poglejte, saj lahko kakšen neodvisni dnevnik tu napiše, da je Mozetič pozval prevoznike, naj ne plačujejo davkov, ampak nikjer ni bilo tega govora. Jaz bi verjel vam, jaz sem debatiral iz čisto drugega razloga. Tu se uvaja razlikovanje med tistimi, ki vozijo v domovini in tistimi, ki vozijo v tujino. Če uvedete in sprejmete ta 6. člen tako, da ima pravico davčni policist oziroma inšpektor vsakega prevoznika, ki vozi po neki pogodbi, ker vsi vozijo po pogodbah oziroma da mora vsako pogodbo priglasiti na davčni upravi in da sme šele takrat na cesto, ko bo dokazal, da je plačal davke, to se uvaja zdaj za tiste, ki vozijo v tujino, potem bom tudi jaz podprl to, kot sem podprl, če nekdo hoče novo firmo, da je treba pač ugotoviti, da je plačal davke, tiste prijave, ki jih gospod Bajc delal, nekatere so bile prave, druge pa ne. Normalno, da moram jaz plačati pred registracijo avtomobila cestnino. Saj tudi preden grem na avtocesto, plačam, celo vzamem listek, na koncu, če ne plačam, pa me ven ne spustijo. To nima nobene povezave.
Moja razprava je šla vsa v to smer, da ta člen uvaja razlikovanje med prevozniki. Tisi, ki vozi v tujino, bo moral dokazovati, da plačuje davke, tisti, ki vozi doma, temu ni treba dokazovati. Oba sta pa dolžna plačevati davke, to pa ni sporno. Imamo davčno upravo, davčne inšpektorje, davčne nadzornike in ne vem kaj. Če uvedete tak člen, da bo vse prevoznike kontroliral, ne vem, kako, da bo vse prevoznike kontroliral predno gredo na pot, predno začno voziti. Potem bom jaz tak člen podprl. Zato zavračam tako debato, ki poskuša celo demagoško prikazati, da tisti, ki določeno stvar zagovarja, zagovarja oziroma celo poziva k neplačevanju davkov. In to dela zaradi ponedeljkove stavke.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolega Mozetič. K razpravi oziroma k repliki se je prijavil še gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Seveda bom podprl predlog, da se ta 6. člen črta. Jaz nisem kriv, če država na vsak način zaradi preobsežnega proračuna sedaj ne ve, kako bi ta proračun napolnila. Potem zahteva vse nemogoče pogoje in tudi take cene, ki so totalno nesprejemljive in sploh niso evropske. To je popolnoma jasno. Pa kaj si vi mislite, da so naši prevozniki "idioti", da so "neumni". Pa to so ja evropski ljudje. Poznajo evropsko zakonodajo. Vedo, kakšne so cene tam in vidijo kakšne cene so pri nas. In vedo, da gre za, tako rekoč, ropanje naših podjetnikov in s tem tudi zmanjševanje konkurence na evropskem trgu.
S tem gospod Kopač, ko ste zlorabil malo to govornico, ko ste govorili, da se hočemo prikupiti nekim potencialnim volivcem, vam bom povedal, ne boste verjeli. Slučajno sem imel priložnost slišati izjave teh prevoznikov, ki mislijo stavkati. Povedali so, da nikoli in nikdar ne bodo nobene stranke volili in ne bodo šli na volitve, ker se s to državo totalno ne strinjajo.
Torej, ne bom dobil nobenega volivca, zavzemam se samo za pravičnost, kolikor je le mogoče in evropsko zakonodajo. In popolnoma nič drugega. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolega Kelemina. Jaz bi vseeno prosil v dvorani, da je malo več miru, da se vsaj slišimo. Ker drugače nemogoče je delati. Če niso razčiščene stvari, prosim jih razčistite drugje ali v skrajnem primeru vzemite odmor. Drugače pa prosim, da nadaljujemo z delom. Predstavnik vlade, mag, Zajec, državni sekretar. Izvolite.
MAG. IGOR ZAJEC: Hvala lepa. Mislim, da sem dolžan eno malo obrazložitev glede tega problema.
Dejstvo je namreč, da mi skušamo na svojem področju, to pomeni področje dovolilnic, ki je tako kritično, priti do ene take delitve dovolilnic, da bomo na tem področju naredili red. Gremo res korak za korakom. S pravilnikom je ta delitev teh dovolilnic predvidena. V tem zakonu, ki ga danes obravnavamo, je tudi ta predlog notri. Ta predlog je notri predvsem iz razlogov... Mislim, da je prav in sem tudi vesel, da imam enkrat priliko to zadevo povedati, ker se vsak dan vsaj 3 ure če ne več, s temi problemi ukvarjam.
Mi imamo veliko tujih organizatorjev prevozov. Vemo, da imamo v Sloveniji preveliko število prevoznikov, v tem je tudi razlog, kar se dogaja sedaj. Velikokrat se zgodi, da pride tujec, ki rabi prevoz z vrečo denarja ali z aktovko denarja, plača prevozniku, da opravi zanj prevoz. Prevoznik pride lepo k nam po dovolilnico, odpelje v tujino, ampak tisti denar bo videl samo on, ali ga nakaže v tujo banko in jasno, domov ta priliv ne pride.
Zato smo mi predvideli pri delitvi dovolilnic naslednjo pot. Ko prevoznik dovolilnico dobi, dobi jo po planu, skušamo biti res maksimalno realni, kar smo lahko, glede na število dovolilnic, ki jih dogovorimo v bilaterali s posameznimi drugimi državami, da dovolilnico vrne nazaj na svojo upravno enoto. S tem je pravzaprav on dokazal, da je to vožnjo opravil. Na drugi strani pa pri delitvi dovolilnic, kot predhodnem koraku, moramo pravzaprav podpirati tiste, ki stojijo za tem, da ta država pobere tiste davke, ki jih mora pobrati. Bi pa rad poudaril, da smo mi to naredili na našem področju, kaj delajo druga ministrstva pa ne vem, samo mislim, da bi bilo prav, da bi ta zadeva bila notri ravno zato, da bi na področju prevozništva, ki je tako problematično, poskušali priti do nekih pametnih rešitev. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa magistru Zajcu. Nihče več ne želi razpravljati. Prehajamo na odločanje. Najprej odločamo o amandmaju pod številko 2, to je amandma SKD in SDS, oba sta identična, govorita, naj se 6. člen črta. Najbolj oddaljena sta od osnovne vsebine, zato najprej glasujemo o amandmaju številka 2. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (19 poslancev.)
Kdo je proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 2 ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 1. Predlagatelj je vlada Republike Slovenije. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (34 poslancev.) Je kdo proti? (9 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod številka 1 sprejet.
Prehajamo še na odločanje o 6. členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za 6. člen v celoti? (35 poslancev.) Je kdo proti? (13 poslancev.)
Ugotavljam, da je 6. člen v celoti sprejet.
Prehajamo na amandma za novi 6.a člen. Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati o amandmaju za novi 6.a člen? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma k novemu 6.a členu? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma za novi 6.a člen sprejet.
Odpiram razpravo k 7. členu in amandmaju k 7. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje? Ugotavljamo prisotnost! Tako ne bomo prišli daleč, če bomo tako počasni. Ugotavljamo prisotnost! Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma k 7. členu sprejet.
Glasujemo še o 7. členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 7. člen v celoti? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 7. člen v celoti sprejet.
Odpiram razpravo k 8. členu in dvema amandmajema. Amandma odbora in amandma vlade. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 8. členu? (33 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 k 8. členu sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 2. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet.
Odločamo še o 8. členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za 8. člen v celoti? (36 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 8. člen v celoti sprejet.
Odpiram razpravo za novi 8.a člen. Ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za novi 8.a člen? (33 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma za novi 8.a člen sprejet.
Odpiram razpravo k 9. členu in amandmaju vlade Republike Slovenije k 9. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost !(53 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 9. členu? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljamo, da je amandma k 9. členu sprejet.
Glasujemo še o 9. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za 9. člen v celoti? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 9. člen v celoti sprejet.
Odpiram razpravo za novi 9.a člen. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za novi 9.a člen? (34 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljamo, da je amandma za novi 9.a člen sprejet.
V razpravo dajem 10. člen in tri amandmaje k 10. členu. Tretji je amandma vlade, druga dva sta amandmaja na amandma vlade. Oba predlaga odbor za infrastrukturo in okolje. Želi kdo razpravljati o amandmaju, o dveh amandmajih na amandmaje in o 10. členu v celoti? Gospod Jakob Presečnik, izvoli.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala za besedo. Pri drugem amandmaju je pomota, tipkarska napaka v tretji vrstici, "zakon od 31.3.1999" in ne "1998".
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Torej, da si korigiramo: amandma pod številko 2 govori, v oklepaju, "prevozniki, ki opravljajo prevoze z vozili do 3.500 kilogramov nosilnosti ali 6.000 skupne mase, morajo pridobiti licenco iz prvega odstavka 4. člena zakona do 31.3.1999". To dopišemo, v stenogramu je zavedeno. Temu ustrezno bo verjetno tudi odbor podal v poročilo.
Želi še kdo razpravljati? (Ne želi.) Gremo po vrsti, kot imamo navedeno v zbirki amandmajev. Stran 10, 10. člen, najprej amandma pod številko 1, amandma na amandma vlade, nato številka 2, amandma na amandma vlade, in številka 3, to je pa amandma vlade Republike Slovenije. Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1, amandma na amandma vlade? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma vlade pod številko 1 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju na amandma vlade pod številko 2, ki ga prav tako predlaga odbor za infrastrukturo in okolje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma na amandma vlade pod številko 2? (36 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma vlade pod številko 2 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju vlade Republike Slovenije pod številko 3. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 3 sprejet; člen je v celoti spremenjen.
Ostane nam še odločitev o 11. členu, h kateremu ni bil vložen amandma, zato ga dajem v razpravo. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje o edinem členu, ki ni bil amandmiran. Ugotovimo prisotnost! Glasujemo o 11. členu, ki ni bil amandmiran in je ostal. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je tudi 11. člen sprejet.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih.
Razpravljati in glasovati pa moramo še o naslovu zakona. Želi kdo razpravljati? Razpravljamo in glasovali bomo o naslovu zakona. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Potem dajem na glasovanje naslov zakona. Ugotovimo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
S tem je končana druga obravnava.
Prehajamo na tretjo obravnavo. V tretji obravnavi je možno vložiti amandmaje. Izglasovali smo zakon po členih in naslov zakona. Želi kdo vložiti amandmaje za tretjo obravnavo? Odpiram razpravo. Gospod Kelemina. Odprta je razprava o zakonskem predlogu v celoti. ...(Govorjenje iz klopi.)... Dobro, tu je predlog za amandmaje. Ni problema, boste prišli in bomo obravnavali. Izvolite, gospod Kelemina.
Dva amandmaja sta vložena. Eden je skupine poslancev, prvopodpisani Avšič Jože. To sta amandmaja k 3.b členu in 2. členu. Gospod Kelemina, izvolite.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Mi smo vložili svoj amandma sedaj v tretjo obravnavo. V bistvu nekaj novega več nima smisla, da razlagam tukaj, lahko samo še enkrat poudarim to, da smo sedaj s sprejemom 3.b člena v bistvu zadevo bistveno zakomplicirali, toliko da vam bo jasno, spoštovane poslanke in poslanci. S tem spodbujamo logično povečevanje administriranja in tako naprej in tudi odločanja na nepotrebnih organih. Če vi to kot poslanci, ki bi morali težiti dejansko k tem osnovnim načelom neke države, da bi delovala čimbolj enostavno in čimbolj učinkovito, vi to načelo že v temelju rušite in hočete, da se stvari komplicirajo vedno bolj.
Imate pa še možnost, da razmislite pred odločujočim glasovanjem in da poskušate razumeti, tako kot sem razložil, da je 14. člen obravnavanega zakona popolnoma zadovoljiv in ga resnično nima smisla spreminjati, če resnično ne želimo tega, na kar sem opozoril. Torej kompliciranje namesto poenostavljanje državnega sistema in s tem tudi povečevanje stroškov in vseh ostalih posledic, ki temu sledijo.
Moram povedati, da bo prav gotovo, če to ne bo sprejeto, prišlo še dodatno do določenih zapletov v nadaljevanju, ampak vse te posledice dejansko naj vzame na sebe vsak, ki noče razumeti, da si mi prizadevamo samo za to, da bi bile stvari čim bolj pregledne, enostavne in dostopne vsem državljanom pod enakimi pogoji. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Kelemina. Gospod Jože Avšič. To je razprava o zakonskem predlogu v celoti.
JOŽE AVŠIČ: Spoštovani! Najprej ocenjujem, da je zakon pred tretjo obravnavo dobro pripravljen in da ga lahko tudi sprejmemo. Seveda ne bi rad polemiziral o zadevah, o katerih smo v drugi obravnavi že spregovorili, vendar kljub vsemu smo s skupino poslancev pripravili dva amandmaja, ki sta že vložena in bosta prišla verjetno vsak čas na klopi.
Enega sem v bistvu že razložil v drugi obravnavi. Želim ga prebrati. Gre k 2.členu, ko naj bi izjeme, ki smo jih sprejeli z amandmaji, nekako združil v enoten tekst in dopustil tudi še kakšno izjemo, če se je danes morda nismo niti spomnili. Glasil naj bi se tako: V tretjem odstavku 2. člena se beseda "ter" nadomesti z vejico, pika na koncu stavka se črta in doda se besedilo: "ter za prevoze za lastne potrebe, ki jih pravne in fizične osebe opravljajo z osebnimi vozili, z vozili katerih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kilogramov in za prevoze s specialnimi vozili, ki so predelana za poseben namen, kar mora biti razvidno iz prometnega dovoljenja in služijo prevozu za lastne potrebe." Mislim, da to v celoti zajema, morda še kaj več, kar smo, kot sem že dejal, sprejeli.
K 3.b členu, o katerem se toliko pogovarjamo, bi z amandmajem, ki je že vložen, skušali še nekoliko bolj zakomplicirati izdajo dovoljenja ministru, saj predlagamo dopolnitev, in sicer, tako da se 3.b člen spremeni in dopolni, tako da se v zadnjem odstavku med besedilom "Obrtne zbornice Slovenije in Gospodarske zbornice Slovenije" črta beseda "in" ter vstavi vejica, na koncu stavka pa se črta pika ter doda besedilo "in mnenje pristojnega organa občine, na katere območju bi se ta prevoz opravljal". Namreč na ta način, ker gre za pogodbene prevoze z elementi linijskega prevoza, se vključuje tudi lokalna skupnost, ki je tudi sicer po pravilniku o avtobusnih linijah lahko pobudnik za ustanovitev nove linije in tudi poklicana oziroma izdaja soglasje k morebitni ukinitvi linije. Tako na ta način pravzaprav k tistim, ki dajejo mnenje k takim pogodbenim avtobusnim prevozom z elementi linijskega prevoza priključujemo tudi občine, za katere mislim, da so v celoti odgovorne za to, da dajejo mnenje k tovrstnim prevozom. Ali ga zahtevajo ali ga odstranijo, pa je seveda druga stvar.
Jaz se kolegom, nekatere sem obvestil, nekatere nisem uspel obvestiti, opravičujem, ker sem v tem tekstu pozabil še na eno dopolnitev v istem 3.b členu. Ta je bila vsebovana v amandmaju, ki potem ni bil izglasovan, in sicer bi se na koncu petega odstavka dodal naslednji stavek, ki se glasi: "V vozilu mora biti tudi dovoljenje iz tretjega odstavka tega člena". Namreč sam zakon govori oziroma ta člen, da mora biti pogodba. Sedaj, ko smo uvedli še element dovoljenje pristojnega ministra, bi moralo biti to dovoljenje tudi v vozilu v času opravljanja tovrstnih prevozov. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Avšiču, ki je obrazložil svoj amandma. Razpravo nadaljuje gospod Mozetič. Razpravljamo o zakonskem predlogu v celoti.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. No, jaz bom ta predlog podprl, ker ima kljub vsemu več dobrega kot slabega. Ko tehtam plus in minus, vseeno pretehta proti plusu.
Ampak tukaj imam pomislek ravno pri tem, kar je gospod Avšič predlagal, glede lokalnih skupnosti. Mislim, da določba, na katero se ta amandma nanaša, ki govori, da da dovoljenje minister po predhodnem mnenju - mislim, da je bilo to sprejeto - obeh zbornic, in zdaj naj bi bilo še po mnenju lokalne skupnosti, se ne nanaša na linijske prevoze, pač pa na te prevoze, ki so pogodbeni. Bog ne daj, da bi jaz kaj proti občinam govoril! Ampak, poglejte, lahko se zgodi, da bodo tri občine vključene v en tak pogodbeni prevoz. Ne vem, dejansko se samo še bolj zakomplicira. Ne vem, če bo kaj boljšega zaradi tega, ne vem. Ampak mislim, da je dovolj, če sta ob ministru še dve zbornici, da ni potrebno še lokalne skupnosti, ker ne gre za linijo, ker gre za ta pogodbeni prevoz, pri katerem občina nič ne sodeluje, ker se dogovorijo pogodbene stranke. Če bo pa več občin v taki zadevi vključenih, bo pa še ta problem, da bo za eno občino dobro, za drugo ne bo, en župan bo želel, drug... Bojim se, da je ta zadeva tako daleč zakomplicirana, da bi bilo res najboljše, da se ne bi ta člen v ničemer spremenil. Ampak, zdaj je, kar je. To je pa tisti minus, ki ni tako lahek, ampak kljub vsemu, zaradi katerega bi človek lahko, če bi bil zelo dosleden, glasoval celo proti spremembam zakona. Ampak kljub vsemu mislim, da so določene stvari le bolj pozitivne, tudi tista glede davka, ne glede na to, kaj je gospod Kopač tukaj govoril. Ampak ponavljam, tista določba uvaja neupravičeno razlikovanje prevoznikov. Če bo slučajno prišlo do ustavnega spora, se bojim, da bo padla. Poiščite rešitev, da bodo vsi prevozniki, pred vsakim prevozom morali dokazovati, da so vse davke plačali. Ker če je izterjava naših davčnih služb tako slaba, potem je dejansko treba vsak dan zjutraj, preden greš na avtobus ali pa preden greš iz garaže, bi moral tam imeti nabiralnik, v katerega bi vrgel izjavo, da si plačal vse davke. Ja, tako izgleda. In če te potem dobijo, da si lagal, te še malo "štrafajo". Ker državni sekretar je prej povedal, je rekel, saj po tistih pravilih za dovolilnice bo dovolilnico, ki jo je nekdo dobil, moral vrniti potem na upravno enoto, iz katere bo razvidno, da je bil prevoz opravljen. To pomeni, da bo tudi razvidno, če je bil prevoz opravljen, bo moral biti plačan; plačan pa mora biti z računom, ne pa v žep, in verjetno na žiro račun. Kar pomeni, da je te zadeve možno urejati, vendar - seveda je težje; najlažje je res to narediti zjutraj, ko greš od doma, daš izjavo, svečano izjavljam, da sem vse davke, ki sem jih moral plačati, do danes zjutraj plačal. Samo to, ne vem, kam pelje.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Mozetiču. K razpravi se je prijavil še gospod Petan.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo. Spoštovani! Sedaj, po vsem tem, lahko rečem, da smo sami sebi zabili avtogol in to v vsakem polčasu enega. S tem, ko smo ustoličili tisti famozni 3.b, da mora biti soglasje še ministra, pa gospodarske zbornice pa obrtne zbornice, pa še koga, sedaj še vse tisto, kar mora biti v avtobusu zraven priloženo, pa kje bi se še naj kaj dobivalo, pa kam je treba dati razne podatke. Mislim, da je to parodija na tržno gospodarstvo. Jaz še samo pričakujem, škoda, da ni še četrtega branja, ker v četrtem branju bi pa sigurno imeli amandma, da mora v avtobusu sedeti še minister, ki bo kontroliral, da se resnično ne pobira "cash" denar ob teh pogodbenih vožnjah. V vsakem primeru pa bi še morala biti zraven direktorica davčne uprave, ki bi jamčila, da je ta avtoprevoznik plačal vse davke, ampak, če je on dobil vse plačano, to pa v bistvu sploh ni pomembno.
Mislim, da tako res ne bomo prišli nikamor in takšen način administriranja, namesto, da bi resnično uvajali tržno gospodarstvo, ko bi se skušali temu približevati, že prej sem omenil, da ne trdim, da bi morali imeti sedaj vse elemente tržnega gospodarstva, ampak temu se šele približujemo. Vendar za takšnim delom, za takšnim administriranjem, kot ga danes tu izkazujemo in zahtevamo v zakonskih podlagah, je to res nekaj neverjetnega. Še enkrat bi rekel, da bi po vsem tem mogoče še bilo upravičeno, če bi tam mogoče še župan sedel v tem avtobusu, ker sploh, če bi vozil v dveh občinah. Jaz tega vsekakor ne bom podprl in to je že tudi moja obrazložitev glasu, da bom proti temu glasoval, ker to je v posmeh tej hiši in pa tržnemu gospodarstvu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Petan. Gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Glede na to, kar smo doslej sprejeli, jaz takega zakona žal ne morem podpreti. Slučajno sem dobil še tule iz Obrtne zbornice Slovenije "Zaključki - gospodarska politika v reformnih državah Srednje in Vzhodne Evrope", ki je bilo na Bledu letos 23. in 24. aprila. Poglejte, tam lepo piše, pa bom samo nekaj alinei prebral, eden od zaključka pravi, da je treba ustvariti primeren pravni okvir, ki bo obrti in malim in srednjim podjetjem v reformnih državah omogočal prijaznejše okolje in dodatne spodbude. Male gospodarske enote je treba razbremeniti pretiranega administriranja. V vseh reformnih državah je potrebno ustvariti klimo, ki bo naklonjena razvoju malih obratov in obrti. Torej, če smo s tem zakonom in s tem, kar smo danes zahtevali, da bomo zdaj iskali potem še soglasja na ministrstvu, so soglasje obeh zbornic, mislim, da s tem smo šli daleč od tega. Ker pa je verjetno bil kdo od naše vlade na Bledu, na tem posvetu, saj na Bledu je lepo in je verjetno to tam tudi podprl. Torej, eno so besede, drugo pa so dejanja.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Demšarju. Replika gospod Žnidaršič.
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ: Predsedujoči hvala lepa! Spoštovani! Repliciram gospodu Petanu, pa tudi vsem tistim, ki so nekajkrat razpravljali o tem, da se nihče ne vpraša, koliko je kdo kakšnemu prevozniku dolžan, da pa država hkrati hoče izsiljevati izdajo licence oziroma dovoljenja s tem, da nekdo plača davke. Moram opozoriti na to, da je dohodnina tisti davek, ki ga plača prevoznik od prijavljenega dohodka. Se pravi, iz tistega dela, ki ga je dobil, ne iz tistega dela, ki ga recimo še ni dobil oziroma, ki je v naslovu upništva. Ta izgovor, ta pripomba je prazna in davek je pač treba plačati. Vi zagovarjate pravno državo, potem bodite glede tega dosledni in jaz mislim, da če nekdo trka na vrata države in je dolžan iz dohodka, ki ga je dobil, davke plačati, naj to naredi in potem naj trka in se bo odprlo. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Upajmo, da res tako, kot je bilo rečeno. Želi še kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem splošno razpravo, torej razpravo o zakonskem predlogu v celoti. Prehajamo na odločanje o amandmajih.
Najprej amandma k 2. členu. Verjetno ga imate že na mizi. Obrazložil ga je Jože Avšič, ki je tudi prvopodpisani. Ga še ni na mizi! Dovolite, da ga preberem.
V tretjem odstavku 2. člena se beseda "ter" nadomesti z "vejico, pika na koncu stavka" se črta in doda besedilo. "ter za prevoze za lastne potrebe, ki jih pravne in fizične osebe opravljajo z osebnimi avtomobili, z vozili katerih največja dovoljena masa ne presega 3 tisoč 500 kilogramov in za prevoze s specialnimi vozili, ki so predelana za poseben namen, kar mora biti razvidno iz prometnega dovoljenja in služijo prevozu za lastne potrebe".
To je amandma k 2. členu, ki ga predlaga skupina 10 poslancev, s prvopodpisanim Jožetom Avšičem. Odpiram razpravo o tem amandmaju. Želi predlagatelj dodatno obrazložiti? (Ne želi.) Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 2. členu, ki je bil pravkar prebran? (51 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma k 2. členu sprejet.
K 3.b členu imamo dva amandmaja. Najbolj oddaljen je amandma poslanske skupine Socialdemokratske stranke k 3.b členu. Govori: "Črta se 3.b člen." Amandma imate na klopeh, mislim da je razdeljen. Drugi amandma je amandma prav tako skupine poslancev, s prvopodpisanim Avšič Jožetom, ki se glasi: Tretji odstavek 3.b člena se spremeni in dopolni tako, da se v zadnjem stavku med besedilom "Obrtne zbornice Slovenije in Gospodarske zbornice Slovenije" črta beseda "in" ter vstavi vejica, na koncu stavka pa črta pika ter doda besedilo "in mnenje pristojnega organa občine, na katerem območju bi se ta prevoz opravljal". Na koncu petega odstavka se doda nov stavek, ki se glasi: "V vozilu mora biti tudi dovoljenje iz tretjega odstavka tega člena." Je zadovoljivo, se lahko odločate ali se ne morete odločati? Ali še enkrat preberem? Torej, amandma je prebran, drugačnih predlogov ni, prehajamo na razpravo. V razpravo torej dajem oba amandmaja. Gospod Kelemina, izvoli.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Amandma, ki smo ga vložili mi oziroma sem podpisnik jaz, je popolnoma jasen in zelo kratek, tako da ni treba veliko o njem razmišljati in ste ga tudi dobili na mizo. Naslednji amandma gospoda Avšiča, če se ne motim, nimam ga na mizi in težko komentiran te zadeve, ampak meni se zdi, da on hoče, da da zraven soglasje še občina k vsem tem prevozom. Ne vem. Mislim, da je tako, ne?
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Mnenje, ja.
BRANKO KELEMINA: Mnenje, ja, še občina mnenje, no, torej še en institut zraven dodatno, da se bo ukvarjal s temi zadevami, zelo zanimiva zadeva. No, jaz sem tudi predsednik krajevne skupnosti, pa bi predlagal, da še krajevna skupnost in mogoče še nekdo drug. Mogoče bi še počakal, pa še vložil amandma za tole. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Prosim, mir v dvorani! Dialogi niso dovoljeni v sami dvorani, ampak zunaj. Želi še kdo razpravljati? Gospod Avšič. Prosim, da ne motite razpravljavcev.
JOŽE AVŠIČ: Torej, krajevna skupnost je, po zakonu vemo, kakšna celica samoupravnega organiziranja občanov, lahko je pa tudi tu notri napisana, vendar nima zakonske podlage. Kdorkoli pozna odgovornosti in obveznosti občine do organiziranja prometa v občini, potem se lahko strinja, da je to ena od nalog, ki jo ima občina zapisano tudi v svojem statutu.
Gospod Mozetič mislim, da je rekel, da kako bo, če bo po več občinah šlo. Saj ravno v tem je lahko poanta vsega. To sploh ni problem, da se župani iz sosednjih občin, ki bi radi, da se en pogodbeni prevoz uvrsti tudi med tiste prevoze, ki imajo značilnosti linijskega prevoza in se bodo zelo hitro dogovorili, v primeru, če take linije v tistem času ni in ne zadovoljuje potreb lokalnega prebivalstva.
Če bi poznali pravilnik o avtobusnih voznih redih, kjer piše tudi to, da mora občina dati soglasje v primeru ukinitve linije, potem bi nam bilo kar jasno, da je občina kot samoupravna skupnost še kako - ne samo zainteresirana, ampak odgovorna, kako poteka promet za prebivalstvo v občini. Iz teh razlogov mislim, da je amandma opravičljiv. Odločil sem se za ta amandma po razpravi v odboru za infrastrukturo, ko je bilo na koncu, vendar brez sklepanja, komentirano, da bi bilo to potrebno.
V amandmaju je še določilo, da bi naj dokument, ki ga minister izda, bilo sočasno v vozilu. Mislim, da tudi to ni taka velika administrativna zadeva, kajti če je v vozilu pogodba, na kateri piše med kom je sklenjen ta pogodbeni prevoz in še dovoljenje ministra, da ima ta prevoz element linijskega prevoza, potem ni nobenih razlogov in nobenega strahu pred nobeno inšpekcijo. Ta dva dokumenta, ki morata biti sta po moje lahko in morata biti v vozilu. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Avšiču. Gospod Petan.
RUDOLF PETAN: Hvala, gospod podpredsednik. Spoštovani! Torej vedel sem, da lokalna skupnosti mora biti zraven in tudi župani. Vesel sem, da je gospod Avšič to napisal, še posebej pa to, kar je povedal. Ampak mislim, da vse ostalo je pa odveč. Sedaj smo prišli do tistega, in gospod Avšič, tu se resnično strinjam z vami, lokalna skupnost ima določeno vlogo, in to pomembno vlogo in v tem kontekstu tudi župani, ki tudi najbolj poznajo te probleme. Vem, da so problemi, če pride do pogodbenih prevozov s strani privatnih firm, da potem druge rečejo, potem pa imejte vse. Vem, da so te težave. To je ravno tisto - župan to najbolj pozna. In dober župan to pozna. Prepričan sem, da mi tako ali drugače moramo imeti dobre župane, ker če ne, bi bile hude težave.
To je ravno tisto, kar sem tudi že sam prej zagovarjal. Pustimo ministra ali pa pustimo razna soglasja, ki bodo sedaj potrebna. Sedaj bo že toliko soglasij, tako da jih sedaj ne bi našteval, ker potem skoraj celo repliko časa izgubim samo za to, da jih naštevam. Ob vsakem branju se nabere še kakšno novo soglasje zraven. Pustimo to lokalnim skupnostim. Gotovo bodo oni znali urediti, da bodo tudi tisti redni linijski prevozi nekako uravnoteženi s temi pogodbenimi. Kdo to najbolj ve? Prav gotovo župan ali pa več županov skupaj, če je linija, ki se prepleta prek več občin, še posebej sedaj, ko so občine manjše in, recimo, nekaka takšna celota je prav gotovo ta upravna enota. Ves čas smo vas prepričevali, da naj bo lokalna skupnost tista, ki bo izdala, ali pa navsezadnje skupnost lokalnih skupnosti, to je neka upravna enota in oni naj bodo tisti zadnji. Ne pa da mešamo zraven ministra. To smo vas ves čas prepričevali. Sedaj smo pa prišli v bistvu na tisto, za kar smo praktično ves dan porabili. Dejstvo je in sam zagovarjam to stališče, da župani imajo ta pregled in bodo znali to uskladiti. Oni so verjetno tisti, ki so najbolj poklicani, mi pa tu glasujemo o nekih odgovornostih ministra in kaj naj minister dela, pa naj se minister ukvarja z lokalnimi problemi. Poslušajte! Na kakšen nivo bomo pa spravili delo ministrov. To je nonsens! Zato jaz za tak amandma prav gotovo ne morem glasovati in v celoti sem tudi proti takemu zakonu. Dajmo lokalnim skupnostim tisto, kar bi morale biti. Jaz osebno že ves čas govorim, da je treba občinam dati tiste pristojnosti, ki naj bi jih imele. Pa ni posluha in se gremo administriranje. Na koncu koncev pa le pridemo do tistega, da hočeš nočeš priznamo, da lokalna skupnost le nekaj predstavlja in nekaj tudi mora biti in dajmo ji tisto vlogo.
V tem trenutku se še da pomagati, da tega amandma ne izglasujemo in da pride do nekega bolj tržnega obnašanja. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Petanu. Nihče ni več prijavljen za razpravo.
Zaključujem razpravo in glasujemo o dveh amandmajih. Najprej o amandmaju poslanske skupine SDS, ki govori: 3.b člen se črta. Če bo sprejet, bo amandma skupine poslancev, s prvopodpisanim gospodom Avšičem, brezpredmeten. Predno bomo glasovali, ga bom še enkrat prebral, da ne bo kakšnih zapletov.
Torej najprej glasujemo o amandmaju poslanske skupine Socialdemokratske stranke: Črta se 3.b člen. Ugotavljamo prisotnost! Obrazložitev glasu. Gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Seveda bom glasoval za sprejem tega amandmaja. Sedaj je tudi priložnost, da se odločimo in tudi ostali, da podprete ta predlog in da dejansko potem, kar je gospod Petan povedal, začnemo razmišljati o tem, kar je govoril gospod Avšič in da potem pozneje, v nekem obdobju, se dogovorimo, vložimo nov predlog spremembe zakona in ga bomo poskušali v nekem naslednjem obdobju, mogoče v letošnjem letu ali pa nekoliko pozneje, spremeniti. Sedaj pa naj ostane tako, kot je bilo v prvotnem predlogu zakona oziroma kot je v nespremenjenem predlogu zakona določeno. Tako bo po mojem tudi najmanj zapletov in tudi najmanj nepotrebnega administratiranja in nepotrebnih stroškov.
Lahko to sedaj pospravimo in ta amandma podpremo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospod Kelemina. To je bila obrazložitev glasu. Prehajamo na odločanje o tem amandmaju poslanske skupine Socialdemokratske stranke k 3.b členu: Črta se 3.b člen. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? Čigav je. To je res aktualno. ... (Smeh v dvorani.) ... (19 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma poslanske skupine Socialdemokratske stranke ni sprejet.
Amandma skupine poslancev, s prvopodpisanim Avšič Jožetom, je medtem razdeljen in ga verjetno ni treba brati. Gospod Džuban, ste želeli obrazložitev glasu?
GEZA DŽUBAN: Hvala lepa. Prepričan sem, da je namen tega amandmaja dober in za določena okolja ima praktično vrednost, čeprav pošlje interesenta vsaj na tri lokacije, da pridobi mnenja. Vendar iz praktičnega ali mojega primera se lahko zgodi, da bo moral interesent za izdajo tega dovoljenja iti na devet občin in pridobiti soglasje. Ob tem pa, če je neka občina iz kakršnihkoli razlogov recimo ljubosumna, ali več, lahko izdajo negativna mnenja. Potem povzročimo nepotrebno tekanje od vrat do vrat tistim, ki zaprosijo za mnenja občin. Pravim pa, da je predvsem problem tam, kjer je veliko občin na področju, kjer bi se izvajali ti predlogi.
Jaz se bom pri odločanju o tem amandmaju vzdržal. Hvala.
MIROSLAV MOZETIČ: Pravijo, da je z dobrimi nameni tlakovana pot v pekel. Tako izgleda tudi s tem amandmajem - tlakovana pot v pekel za tistega, ki bo poskušal pridobiti vsa ta soglasja, tako kot je gospod Džuban povedal. Je pa toliko podpisov, da bo argument večine prevladal, ne pa argument - ne bom rekel razuma, pač pa argument boljše rešitve. Skratka, pokazalo se bo - to lahko človek pove tukaj z neko grenkobo - da amandmaji, ki so bili nekateri predlagani z naše strani in so bili dobri in bi tudi ta zakon napravili boljši, so bili gladko zavrnjeni; amandmaji, ki so pa tlakovani z dobrimi nameni, bodo pa sprejeti.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Mozetič. Obrazložitev glasu...
MIROSLAV MOZETIČ: Se opravičujem! Magični stavek sem še pozabil povedati, ampak iz obrazložitve je bilo jasno, da bom glasoval proti.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod Demšar, obrazložitev glasu.
VINCENCIJ DEMŠAR: Že prej pri razpravi sem citiral nekaj poudarkov dokumenta, ki so ga sprejele vzhodnoevropske države na srečanju na Bledu. Zdaj poglejte, kaj pomeni to, da bomo omogočili - mene to spominja - to je slabše kot v srednjem veku! V srednjem veku so bile meje med deželami, zdaj si pa predstavljajte, da je kdo malo nagajističen, da hoče nekdo nekaj peljati iz Ljubljane v Idrijo. Moral si bo pridobiti dovoljenje Ljubljane, Medvod, Škofje Loke, Gorenje vasi, Žiri in še naslednika gospoda Bevka. Gospod Avšič, ali vidite, da peljete ta administrativni pristop v slabšo obliko kot je srednji vek. V sedanjem veku so bile samo na deželah postavljene carinarnice in tam je bilo treba dobiti dovoljenje oziroma nekaj plačati. In to leta 2000, mi, ki imamo toliko priporočil, pripovedujemo, kako se bomo v Evropi znali obnašati, doma pa sprejemamo take zakone, da ...
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Kolega Demšar, ne polemizirati s poslanci, ker vam ne morejo replicirati. Replik ni, zato prosim, da bi opredelili svoj glas.
VINCENCIJ DEMŠAR: ... in je logika, da bom z močnim pritiskom proti.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Obrazložitev glasu, gospod Presečnik. Brez polemik, prosim.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Mislim, da so bili izredno dobri nameni, vendar iz razlogov, ki so že bili navedeni, kljub temu, da sem vedno za večja pooblastila lokalni samoupravi oziroma občinam, vendar v tem primeru se mi zdijo razlogi proti bistveno močnejši kot razlogi za. Zato bom glasoval proti temu amandmaju.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. .. Proceduralno je možno, drugo ni možno. Dodatni predlog k amandmaju. Čakajte malo. Dobro, možno je, da se ga odrečete, potem to jasno povejte. Se ga odrekate? Lahko pa glasujete proti in je zadeva ista. Kolegi poslanci, po poslovniku ga ni možno več, ker smo glasovali, umakniti. Glasujte proti in ne bom dalje razlagal. Prehajamo na odločanje, ker ni več razpravljavcev oziroma obrazložitev glasu še gospod Petan. Se odpoveduje obrazložitvi glasu. Prehajamo na odločanje o amandmaju skupine poslancev s prvopodpisanim Avšič Jožetom. Ugotavljamo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za amandma skupine poslancev, s prvopodpisanim Jožetom Avšičem? (5 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da tudi amandma gospoda Avšiča ni sprejet.
Amandma v tretji obravnavi smo tako razčistili, obravnavali smo vse amandmaje. Glede na tretji odstavek 198. člena poslovnika sprašujem sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, če je zaradi amandmajev porušena medsebojna skladnost določb tega zakona? (Ni.) Prehajamo na glasovanje o zakonu. Na glasovanje dajem predlog zakona, v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (40 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog zakona v celoti sprejet.
S tem zaključujemo to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 30. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O POROŠTVU REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OBVEZNOSTI SLOVENSKIH ŽELEZNIC D.D. IZ NASLOVA POSOJIL, NAJETIH ZA FINANCIRANJE GRADNJE ŽELEZNIŠKE PROGE V SMERI PUCONCI-HODOŠ-DRŽAVNA MEJA, HITRI POSTOPEK.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Smo v prvi obravnavi. Želi predstavnik vlade besedo? Predstavnik vlade želi besedo. Državni sekretar gospod Hanžel. Izvolite.
DR. SLAVKO HANŽEL: Hvala lepa gospod predsedujoči. Spoštovane poslanke in poslanci!
Predlog zakona o poroštvu, ki ga je posredovala vlada Republike Slovenije v obdelavo in obravnavo ter sprejem državnemu zboru, dejansko predstavlja zaključek pripravljalnih aktivnosti za pričetek izgradnje železniške povezave med Slovenijo in Madžarsko.
V sklopu proračunskih sredstev za letošnje leto je dejansko uspelo zagotoviti samo milijardo in 400 milijonov tolarjev za izgradnjo te železniške povezave, kar je seveda, gledano celotni potrebni znesek, to je 13 milijard in pol, bistveno premalo, da bi racionalizirali vse formalne postopke, predvsem pa dali možnost, da se razpiše izgradnja te železniške povezave. Enkrat se je vlada odločila in predlagala dejansko ta poroštveni zakon, po katerem bi posojilo najele Slovenske železnice ob poroštvu države in garancij države, da če posojilojemalec ne bi bil sposoben odplačati vseh anuitet in obresti, da država, tako kot v vseh primerih za železniško infrastrukturo, ki je kot delničar v 100% lasti države, je dejansko navada in običaj, tako pri nas, kot tudi v drugih državah.
Predlagal bi, da ta poroštveni zakon podprete. Gre za dejansko najetje posojila pri domačih bankah, v znesku 71 milijonov ekujev, po srednjem tečaju banke Slovenije, na dan podpisa kredita. To je dejansko razlika med celotno vrednostjo tega projekta, ki znaša 83 milijonov ekujev, vmes je bilo že porabljenih 12 milijonov ekujev. S temi sredstvi bo dejansko omogočena izgradnja te železniške povezave v že potrjenem in sprejetem časovnem okviru, to je do konca leta 2000. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa državnemu sekretarju gospodu Hanželu. Predlog zakona je obravnaval odbor za infrastrukturo in okolje, kot matično delovno telo. Želi predstavnik? Gospod predsednik odbora Jakob Presečnik, izvoli.
JAKOB PRESEČNIK: Gospod podpredsednik, kolegice in kolegi! Hvala za besedo.
Odbor je navedeni predlog zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti Slovenskih železnic obravnaval na dveh sejah in se je tudi opredelil do posameznih amandmajev.
Opredelil se je do posameznih amandmajev, ki jih je vložila skupina poslancev, in podal tudi svoje amandmaje, torej amandmaje odbora za infrastrukturo in okolje, ter na koncu sprejel sklep: "Odbor za infrastrukturo in okolje predlaga državnemu zboru Republike Slovenije, da predlog zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti Slovenskih železnic iz naslova posojil, najetih za financiranje gradnje železniške proge v smeri Puconci-Hodoš-državna meja, skupaj z amandmajem odbora, in tistimi, ki jih odbor podpira, sprejme."
Glede na pripombe oziroma mnenje sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, ki se nanašajo predvsem na dileme glede lastništva infrastrukture in na to, kdo najema kredite za to infrastrukturo, kar je navedeno tu na prvi strani v drugem odstavku - torej glede na vse te dileme, odbor predlaga državnemu zboru, da sprejme naslednji dodatni sklep, ki ga imamo na 3. strani in sicer:
"Odbor Državnega zbora Republike Slovenije za infrastrukturo in okolje predlaga Vladi Republike Slovenije, da k predloženemu predlogu zakona o železniškem prometu, hitri postopek, pripravi dodatno obrazložitev k rešitvam, ki so predvidene v zvezi s financiranjem nove povezovalne proge s sosednjo Republiko Madžarsko, ko Slovenske železnice nastopajo kot posojilojemalec, lastnik infrastrukture pa je država." Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa predsedniku, Jakobu Presečniku. Želijo besedo predstavniki oziroma še prej moramo dati besedo predstavniku sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve. Želite besedo? (Ne želijo.) Besedo dajem predstavnikom poslanskih skupin. Želi kdo razpravljati? Izvolite, kot predstavnik SKD, gospod Malovrh.
JURIJ MALOVRH: Gospod podpredsednik, hvala lepa za besedo. Slovenski krščanski demokrati bomo ta zakon podprli. Gre za to, da je gradnja nove neposredne železniške povezave med Slovenijo in Madžarsko na relaciji Puconci-Hodoš-državna meja v dolžini 25 kilometrov dogovorjena že s sprejetjem nacionalnega programa razvoja slovenskih železnic. To bo tudi najkrajša povezava med Madžarsko in med Luko Koper. S tem bodo ustvarjene boljše trgovske možnosti za pritegnitev tovora v pristanišče Koper, potem za tranzitni promet med vzhodnoevropskimi državami in Italijo, seveda po slovenskih progah. Dodatni razlog je tudi povečana možnost preusmeritve cestnega tovornega prometa, ki sedaj teče po slovenskih cestah, na železnico. Res, da tega ne bo veliko, možnost pa obstoja.
Investitor je Republika Slovenija. Ta bi morala že v letošnjem proračunu zagotoviti potrebna finančna sredstva za izvedbo projekta in zagotovitev dokončanja v roku, ki je predviden z mednarodno pogodbo, to je zadnje četrtletje prihodnjega leta. Pogodba pa je bila podpisana že leta 1996.
No, pa še en ocvirek iz soškega koridorja. Danes sem imel malo daljši ekspoze. Ta proga Jesenice-Gorica je bila v parlamentu 12. februarja 1901. leta. 1. junija istega leta je bil zakon že sprejet; 1903. leta, julija, so pričeli z gradnjo, 1906. leta pa je bila 19. julija proga spuščena v promet. To se pravi, je gradnja trajala 36 mesecev za 84 kilometrov prave gorske proge. Zgrajeno je bilo 28 predorov, 5 galerij, 65 mostov. Mi pa bomo pri sedanji tehniki, ki jo imamo, pri sedanjih finančnih zmožnostih, ki jih tudi imamo, to gradili kar krepko leto, s tem da imamo zemljišča že pridobljena, projekte že narejene. Pa še en ocvirek. Gradnja proge je stala 920 kron po tekočem kilometru. Pri nas pa bo stala 2 milijona 851.000 ekujev po tekočem kilometru. Tudi gradnja je malce dražja v sedanjem modernem času za ravninsko progo, kot pa takrat za gorsko progo.
Ta dodatni sklep, ki je v pregledu vloženih amandmajev, me malenkost osebno moti, kajti lastnik železniške infrastrukture je država Slovenija, kredit pa najemajo Slovenske železnice. Že prej sem dejal, da bi si to moralo izboriti ministrstvo za promet in zveze, da bi bilo v proračunu, kajti na ta način se gradnja tega odseka proge samo podraži za 2% oziroma se sanira nekako banke države Slovenije, kajti rizika tukaj ni nikakršnega, kadar ima garancijo državni proračun, pa kljub temu bo naša stranka ta zakon podprla. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Malovrh. Še katera od poslanskih skupin? Izvoli, kolega Zamernik, poslanska skupina Socialdemokratske stranke.
BOGOMIR ZAMERNIK: Hvala za besedo. Lep pozdrav! Mislim, da ni potrebno posebej poudarjati, da bo tudi naša poslanska skupina podprla predlog tega zakona, vendar bi ob tem izrazil določene pomisleke, zakaj ga bomo podprli. Podprli ga bomo zato, ker podpiramo to, da se pritegne tovor v pristanišče Koper. Podprli bomo to, da se razbremenijo ceste, da se izboljšajo razmere, kar je zapisano v ciljih in načelih tega zakona. Me pa skrbi nekaj.
Gospod državni sekretar, vi ste prej rekli, da je rok za dokončanje nekje koncem leta 2000. V Poročevalcu številka 30/98 ste zapisali, da je vlada na 59. seji dne 23.4.1998 določila besedilo, ki pravi: "Pogodba, mednarodna pogodba, ki je sklenjena, je za slovensko državo vsekakor velikega pomena za njen mednarodni ugled in s to pogodbo povezane materialne odgovornosti." Potem pa v nadaljevanju pravite, da je v sporazumu med drugim opredeljen rok dokončanja proge za vzpostavitev neposredne železniške povezave, ki povezuje obe strani in je četrto četrtletje leto 1999. Ob tem seveda sprašujem to, kar sem zdaj rekel, in pa še nekaj. Dopoldan smo imeli ponovno razpravo oziroma preložitev točke imenovanja direktorja sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Kolikor vem, so problemi predvsem pri avtocestah, me pa zanima, ali so problemi tudi pri odkupu oziroma pri zemljiščih za železnice in kaj pomeni ne imeti direktorja oziroma podpisnika teh zemljišč. Prosim, da nam odgovorite na ta vprašanja. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Zamerniku, ki je govoril v imenu poslanske skupine Socialdemokratske stranke o predlogu zakona o poroštvu Republike Slovenije itd.
Želi razpravljati še katera od poslanskih skupin? (Ne.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Želi kdo razpravljati? Izvoli, kolega Lenič.
JOŽE LENIČ: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Jaz bi želel samo nekaj stavkov reči morda zgolj zato, da si malo pomirim vest. Danes govorimo tukaj o relativno veliko denarja. Ne dolgo tega mi je v roke prišel tudi dokument, ki govori o stanju dolgov z jamstvom Republike Slovenije za leto 1997. Še posebej zanimiv je podatek, ki govori o tem, katera jamstva so bila lansko leto vnovčena, še posebej pa tisti podatek po sektorjih. Daleč največ jamstev je bilo vnovčenih s področja infrastrukture in konkretno točno iz železnice. Boste rekli, to je seveda precej logično, kar seveda tudi je, saj železnica s takim poslovanjem, kot ga pač prakticira, tovrstnih dolgov ne more pokrivati.
Mislim, da praktično teh približno 15 milijard, o katerih danes govorimo, tukaj lahko govorimo, ne o poroštvu, ampak praktično direktno o nekem skritem javnem dolgu. Ker je to relativno zelo veliko denarja, me absolutno skrbi to, da matičnosti za ta odbor ni dobil odbor za finance. Jaz vem, da gre to vprek z nekim našim sprejetim odlokom, ki govori o tem, da so matični odbori tisti, ki korespondirajo ustreznim ministrstvom, ampak to, da za ta odbor ni matični odbor za finance, je enostavno narobe. Tukaj se zopet ponavlja tista zgodba, da na nekih parcialnih projektih smo vsi za, jaz se tudi strinjam, da je izgradnja te proge nujna za Slovenijo, da bi jo bilo zelo fino narediti. Ko bomo dobili nek naslednji projekt, bo spet zelo nujen, tukaj gor bomo šli in bomo vsi dobre volje in veseli, pozabljamo pa na to, da ima Slovenija v tem trenutku za 178 milijard izdanih jamstev. Od tega za 104 gre za notranje dolgove in 73 gre za zunanje dolgove. V tem primeru, če sem prav razumel, se bodo povečali notranji dolgovi.
Jaz enostavno mislim, da se v tem primeru, sploh zaradi podatka, ki govori o tem, da je daleč največje število zapadlih jamstev točno na področju železnice, sploh ne energetike in še nekaterih drugih sektorjev, kot so govorili, ampak na področju železnice, da se enostavno s tem zakonom nismo dovolj pozabavali in ga bomo na preveč lahek način spustili skozi. Jaz osebno se bom pri glasovanju o tem projektu vzdržal, s svojim nastopom sem pa samo želel opozoriti na neko lahkotnost sprejemanja nekih novih obveznosti, ki so finančno zelo zahtevni. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Leniču. Želi še kdo razpravljati? Izvolite, kolega Rejc.
IZIDOR REJC: Hvala lepa, gospod podpredsednik, za besedo. To, kar je gospod kolega Jože Lenič povedal, je res. Gotovo je res in tudi ta lahkotnost sprejemanja garancij in mednarodnih posojil in podobno. Vendar je tudi res to, da se ta proga zelo zelo pozno gradi in že dolgo o njej govorimo. To je prva stvar. Druga stvar je, da je prejšnja železniška povezava do nas oziroma od Madžarske preko Hrvaške do nas prav gotovo navajala promet na Reko.
Tretje, če že govorimo o tem, da moramo izjemno izpostaviti in izjemno zagotoviti in seveda zagotoviti z vsemi svojimi možnostmi čim večji promet naše luke v Kopru in še kar je najbolj važno, menim, da bi s tem tudi razbremenili cestni koridor in to se mi zdi bistveno. Se pravi, cestni koridor se razbremeni, ker so lahko uporabljajo oprtni vlaki in tu mislim, da je neka zadeva, ki ima neko prednost in za katero me malo manj srce boli, ko bom rekel, da to podpiram. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Rejcu. Želi še kdo razpravljati? Izvoli kolega Gerenčer.
ANDREJ GERENČER: Hvala za besedo. Moram replicirati mojemu strankarskemu kolegu, ki je enostransko prikazal ta problem. Razumem pa ga tudi kot skrbnega gospodarja proračuna, da bedimo nad proračunom in tudi bodočim obveznostmi države Slovenije. Rad bi nekaj povedal, pa je gospod Rejc že marsikaj povedal in bi samo dodal.
Najprej gre za mednarodne sporazume, ki jih je Slovenija že podpisala z Madžarsko. Drugo, gre za življenjsko bit luke Koper. Ta železnica je manj pomembna za Prekmurje in Pomurje, kot je za luko Koper in kaj drugega.
Zato prosim, da s tega vidika razpravljajmo. Tretja, to je tudi gospod Rejc povedal, pa sedaj ponavljam in se mu opravičujem. Z železnico bomo lahko rešili kamionski promet, ki poteka od madžarske meje do luke Koper in še kam drugam. Verjemite mi, ceste ne bodo zdržale še 2 leti tega tovornega prometa. Zato je ta železnica potrebna in bilo bi slabo, če bi danes o tem sploh načenjali razprave, da železnica ni potrebna.
Slovenija kot država ima edino to železniško pot v vzhodno Evropo. Če bomo šli na Hrvaško, vemo, kaj pomenijo tranzitne poti in tranzitni stroški, ki lahko nastanejo. Zato prosim, da podpremo ta projekt. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Gerenčerju. Gospod Božič izvolite.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa gospod podpredsednik. Pri železnicah je tako, tudi za soško železnico smo rekli, da je v nacionalnem programu in se 4 leta ni nič dogodilo. Železnice bo le treba popraviti in priti do tega, da bomo imeli težak tovor na železnicah, ne pa na naših cestah.
Gospodu Leniču bi rekel pa tako. Bomo pa še za železnice uvedli dajatve pri prodaji bencina. Bencinski tolar za železnice in jih bomo gradili in ne bo treba odpisovati oziroma vnovčevati kreditov in zadolžnic, ki jih ima država za gradnjo železnic. Mislim, da bomo vsi za to. Saj bomo na ta način tako kot avtoceste rešili tudi železnico. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Božiču. Replika gospod Lenič.
JOŽE LENIČ: Hvala lepa gospod predsedujoči. Jaz poslušam že kar nekaj časa, da je Luka Koper življenjsko zainteresirana za izgradnjo tovrstne železnice. Država je v Luki Koper 55%-ni lastnik, 45% so pa privatni subjekti. Zdaj pa sprašujem, če je Luka Koper življenjsko zainteresirana za to železnico, koliko da Luka Koper zraven? Luka Koper ima profit, Luka Koper je delniška družba. Ne nazadnje je tudi zakonodaja, ki smo jo tukaj notri sprejeli, omogočila, da Luka Koper tako posluje. Zdaj pa, če je to kronski argument, potem samo sprašujem, koliko da Luka Koper zraven oziroma sprašujem, kdaj bomo tudi na železnici naredili kakšno smer v smeri liberalizacije in postavili mogoče kakšno koncesijsko progo itn., če so določeni poslovni subjekti res tako zelo zainteresirani, da se tovrstne zadeve delajo. Jaz ponavljam, jaz nisem proti izgradnji tovrstne železnice in ni moja intenca, da bi tukaj karkoli zrušil, želim pa opozoriti na to, kako z levo roko obravnavamo to zadevo zaradi podatka, da praktično čisto vsa jamstva na področju železnice zapadejo in da predstavljajo daleč največji procent v podatku, ki sem ga prej citiral. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Lenič. K repliki se je prvi prijavil gospod Malovrh, nato še gospod Zamernik. Izvoli, gospod kolega Malovrh.
JURIJ MALOVRH: No, jaz bi gospodu Leniču samo malenkost repliciral, ampak ne kot replika, ampak kot pojasnilo. Lastnik infrastrukture, tako v Luki, kot železnice je država in država gradi tako eno kot drugo. Hrvaška spretno izkorišča mejni prehod Kotoriba in usmerja tovor na Luko Reko. To se pravi, da izgubimo celotni transportni prihodek, kajti lahko nudi velike komercialne popuste, sicer gre ta tovor kam drugam. Ta isti komercialni popust, ko imamo direktno povezavo z Madžarsko in potem preko Madžarske s Češko, Ukrajino in pa tja naprej, ta komercialni popust lahko nudijo Slovenske železnice. Zdaj pa pod predpostavko, da en vagon zasluži približno 1.500 mark na prevozu od Hodoša do Sežane ali od Hodoša do Kopra, teh vagonov bo predvidoma okoli 200 dnevno, je to 300.000 mark na dan. To je prihodek, kjer mi prodamo energijo, delovno silo, stroje, skratka vse. V cestnem prevozu je pa ta situacija malce drugačna. Mi nudimo carinsko uslugo, potem nudimo vse usluge, ki jih koristijo cestni prevozniki na tej 300-kilometrski razdalji, to je enako malce več kot nič. Malce več kot nič pokasiramo, medtem ko pa v železniškem prometu je pa celoten prihodek Slovenije. Tu je tako imenovana dohodkovna prilika Slovenije, da v tem mednarodnem prevozu tudi nekaj zasluži. Prav v tem je ta poanta.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Malovrh. Še gospod Zamernik.
BOGOMIR ZAMERNIK: Čisto na kratko. Kolega Lenič me je zelo pozitivno presenetil s svojo izraženo skrbjo o prekomernem zadolževanju, vendar jaz bi mu rad povedal, da sem to skrb že jaz izrazil, mislim, da na odboru za infrastrukturo že pri eni od prejšnjih garancij, ki smo jih, res da že v tem sklicu, izdali ogromno. Takrat sem tudi razmišljal o tem, na glas seveda, primerjava med bivšo Jugoslavijo, iz katere smo s težavo izšli, in pa s sedanjo državo, je taka, da je takrat bilo 20 milijonov ljudi v skupni državi in pa nekje 20 milijonov dolarjev dolga. Sedaj je pa 2 milijona ljudi...
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Milijarde.
BOGOMIR ZAMERNIK: Oziroma milijarde, ja, se opravičujem, pa 4 milijarde dolarjev dolga in to je mene skrbelo že takrat, vendar mi je predstavnik ministrstva za finance, ki pa mislim, da prihaja iz vaše stranke, zelo vehementno odgovoril, da pa to sploh ni noben problem in da država Slovenija to enostavno in čisto lahko plača.
Tako se boste najbrž morali v vaši stranki dogovoriti, kako je s tem.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Zamerniku. Še razprava, gospod Špiletič, nato gospod Kopač.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Jaz imam samo eno kratko vprašanje za predlagatelje zakona.
V zakonu je predvideno, da naj bi 71 milijonov 276 tisoč ekujev bilo odplačanih najkasneje v desetih letih. Potem je pa na strani 7 v Poročevalcu priloga "amortizacijski načrt", ki je pa narejen na odplačilno dobo 13 let, vključno s tem triletnim moratorijem. Sprašujem, ali je to zdaj 13 let skupno ali je ta triletni moratorij še zraven? Namreč, postavlja se mi nejasnost med 1. členom zakona in tem triletnim moratorijem, zato bi prosil za pojasnilo vladnih predstavnikov.
Drugo. Običajno je vedno, kadar smo dajali posojila oziroma odločali o garancijah za najem kreditov, bilo v zakonu vsebovano tudi določilo o tem, kako bo država regresirala oziroma uveljavljala regresni zahtevek, če bo prišlo do vnovčenja garancije. V tem primeru je to izpadlo, zato sprašujem, ali to namenoma ali je zgolj lapsus. Predlagam, da se regresno določilo uvede tudi v ta zakon.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Špiletiču. Naslednji je gospod Kopač, ki odstopa od razprave. Dobro. Ali boste vseeno? Izvolite!
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Rad bi na nek način podprl razpravo gospoda Leniča in morda celo repliciral na razpravo gospoda Malovrha.
Železniška infrastruktura je ta hip res državna last; po zakonu o gospodarskih javnih službah je to splošno načelo. Nikjer pa ne piše, da to ne more prenehati biti splošno načelo. Mislim, da smo vsi v tej državi ali pa vsaj velika večina obremenjeni s tem, da to mora biti državno, od hidroelektrarn do železnic, cest in tako naprej. Ves svet, res ves svet, pri čemer mislim, da nas močno prehitevajo tudi mnoge države, za katere si mislimo, da so daleč manj razvite od Slovenije, da sploh ne govorim o zahodnoevropskih ali pa o Združenih državah Amerike, skratka, ves svet, lahko rečem, nas bistveno prehiteva pri privatizaciji infrastrukturnih storitev in seveda ponudbi infrastrukture. Konkretno recimo ta hip, če že govorimo o luki Koper, obstaja čisto formalna pobuda tega podjetja za gradnjo drugega tira med Koprom in Divačo, ki je predvsem v interesu luke Koper. Ampak kakšnega odziva na to, kolikor vem, s strani naše države ni. To mislim, da je škoda. Lahko bi bili obogateni s to infrastrukturo, ki bi sicer bila privatna last, ampak vsi bi od tega kaj imeli. Tega žal ni. Če se znova povrnem k železnicam.
Podatki žal kažejo, da je največ vnovčenih jamstev, mislim, da je o tem govoril nekaj že gospod Lenič, prav pri železnici. Tudi to jamstvo, ki naj bi ga danes s tem zakonom dali in ki bo zagotovo sprejeto z veliko večino glasov, bo po vsej verjetnosti vnovčeno in tudi za to jamstvo je treba reči, mislim za jamstvo, za katerega se v naprej ve, da bo z veliko verjetnostjo vnovčeno, je treba reči, da je to prikriti primanjkljaj. Ne dvomim o koristnosti tega projekta, mislim, da je način financiranja tega projekta nekaj, od česar bi se lahko poslovili že pred morda ne 5, ampak 10 leti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Verjetno bo kar nekaj replik. Ali je to namerno? Prvi Ivo Hvalica, potem Feri Horvat.
IVO HVALICA: Hvala lepa gospod podpredsednik. Gospod Kopač! Ves svet hitreje odprodaja infrastrukturo, mi zaostajamo. Kdo vas pa ovira pri tem? Saj vodite že 4., 5. leto državo. Kdo vas pri tem ovira? Po nastopu dr. Drnovška boste vodili pa to zadevo še naprej, ker mi se bojimo umreti. Ker mi se bomo potem pobili za njegovo nasledstvo. Sedaj bi jaz rad še nekaj časa živel in ne mislim tega prevzeti.
Torej, dajte že enkrat to prodati, sprivatizirati vse, čisto vse! Jaz predlagam, da tudi to dvorano tu kupite. Kar se pa tiče luke Koper, tu gre za sprenevedanje. Pa ja ne boste očitali, da je kakšna druga politična skupina, ki ima ingerenco nad lastnino luke Koper. Torej zagotavljam vam, da Socialdemokrati to nismo! Torej zgleda, da ste zopet vi glavni in nimate nobenih ovir, imate večino, sprejemate, kar hočete, spreminjate dnevni red in neokusno je, da to ponavljate. Pa kaj ste naredili v tej smeri? Zakaj niste tega še speljali? Kdo vas pri tem ovira? Puckota sta kupili, da imate večino, potem ste še druge dobili in tako dalje. Pa kaj vas ovira? Ne bi rad več poslušal tega!
Poglejte, vsakokrat, ko boste prišli s čim takim gor, bom jaz prišel in vam bom povedal, to, kar sem vam sedaj. Ker nimate, ne! Pa kaj se smejete! Kaj se smejete? Smejte se rajši svojim besedam! Komu to očitate? Tukaj govorite kar v tri dni! Seveda, jasno! Lepo je govoriti tudi tako, nekaj od tega leporečja ostane, nekaj se usede in nekdo, ki ni pozoren... Glej, gospoda Kopača, kako skrbi za to našo državo! Ja, za svoj žep! Za to državo pa že ne! Hvala.
FRANC (FERI) HORVAT: Spoštovane kolegice in kolegi! Jaz v načelu soglašam s to skrbjo, ki jo izražata oba kolega, kolega Lenič in kolega Kopač za državne finance, za čiste račune, za gospodarnost in odgovornost naložb in poroštev, vendar glede na to, da so škarje in platno v rokah vlade, koalicije, bi se znotraj tega morali potem o teh odprtih vprašanjih, ki jih odpirate, zmeniti. Nisem slišal pripomb od koalicijskega partnerja, drugega največjega, od Slovenske ljudske stranke, niti do zdaj ne s strani DeSUS-a. Se pravi, da bi se pravzaprav znotraj Liberalne demokracije potem morali o tem pogovoriti. Namreč, tudi kar se tiče vnovčevanja poroštev, so škarje in platno pri vas - politika, ki jo vodi vlada na tem področju v odnosu do železnice, pa tudi do Luke.
Zdaj pa v zvezi z vprašanjem, ki ga je kolega Lenič odprl, koliko Luka prispeva kot najbolj zainteresirani partner v tem projektu, bi naslovil vprašanje na državnega sekretarja, da nam pove, za kakšne namene je uporabljen dobiček, ki je iz Luke Koper pritekal v državni proračun.
Zaključil bom v zvezi z razpravo kolega Gerenčerja, da ko podpiram to, da sprejmemo ta zakon, tudi ne govorim v interesu lokalnega ali regionalnega interesa, čeprav prihajam iz te pokrajine ob Muri, kajti dejstvo je, kot je rekel kolega Gerenčer, da predvsem prebivalci Goričkega niso posebno navdušeni nad gradnjo te proge, ker bo pomenila dejansko velik poseg v prostor, v kmetijske in druge površine, predvsem pa v življenje v tej sorazmerno idilični in lepi dolini, kjer bo ta proga potekala. Tako, da ne bi tu mislili, da zdaj navijamo zaradi nekih lokalnih interesov za to. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Feri Horvat. Replika, mag. Franc Žnidaršič.
FRANC ŽNIDARŠIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovani! Na vsak način bi rad odgovoril gospodu Hvalici na nekajkrat zastavljeno vprašanje, kdo koga ovira. Če mene vprašate, moram reči, da taki, kot je gospod Hvalica, prav gotovo ovirajo in so v tem času, v tem sklicu parlamenta zagotovo nekaj mesecev porabili za razna nakladanja in aferaške izredne seje in tako naprej, v tem smislu, da bi se česa ne naredilo. Če bi prazne razprave odstranili iz tega prostora, potem bi najbrž marsikakšen zakon in marsikakšna druga stvar bila narejena - in to je bila neka ovira. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika, Aurelio Juri.
AURELIO JURI: Kolegice in kolegi! Zelo kratek bom. Ko se dotikamo Luke Koper, je skoraj nujno, da se oglasim, s tem, da bom še enkrat ponovil, da imamo mi kot država neke obveznosti, zlasti v povezavi z nastajanjem petega prometnega evropskega koridorja. Že večkrat sem ponavljal in dokazoval, da zamujamo z dinamiko oblikovanja tega koridorja, tako pri cestni gradnji kot pri gradnji železnice. Ne bom zdaj govoril o drugem železniškem tiru in tako naprej, ampak vsakič, ko se dotikamo projektov nastajanja petega evropskega koridorja na slovenskem prostoru, naletimo na težave.
To malce smešno situacijo, v kateri seveda vlada predlaga zakon, opozicijski poslanci ga podpirajo, seveda poslanci iz vrst koalicije pa z vrsto, tudi upravičenih, pomislekov seveda postavijo temu predlogu določene ovire. Veliko bo še pomislekov in razprav okoli poroštev države, ampak glede tega se je treba dejansko v koaliciji zmeniti, na kakšen način, s kakšno dinamiko bomo mi šli v ta projekt. Seveda, ko pridemo v to fazo, v fazo odločanja v državnem zboru, odpirati ta vprašanja, mislim, da je malce neresno. Ne nazadnje zaradi tega, ker z vsakim takim pomislekom, ki je bil že izražen tudi na odboru za infrastrukturo in je sam odbor za infrastrukturo in okolje ob razpravi to v marsičem razčistil, zapletamo te projekte. Mislim, da je že malce neresno in nedopustno, seveda, da to počne ta vladna koalicija, z vso upravičenostjo seveda določenih pomislekov, jaz mislim, da so tudi legitimni, ampak niso najbolj primerni. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Replika, gospod Hvalica. Replika na gospoda Žnidaršiča.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Gospod Žnidaršič, poslanec DeSUS-a, je tu nekaj rekel z zamudo kakšnih 20 let. 20 let od tega tu ni bilo opozicije. V nasprotju s tistim, kar vi trdite, pa jaz trdim, da je vaša nesposobnost, nesposobnost te koalicije, nesposobnost vodstva državnega zbora, nesposobnost vaše podpredsednice glavni vzrok za to, da tu večkrat meljemo v prazno. Ne, dragi moji, zaradi mojih nastopov, zaradi vaše nedodelane tehnologije, zaradi tega, ker točke niso pripravljene za plenarno sejo. Tu iščite vzrok. Kako si upate nekaj reči? Seveda, vi bi odpravili, vi bi kar odpravili opozicijo, seveda. Mačka, če je potrebno, bi poklicali nazaj, pa Kardelja. Tako ste se tu izrazili. Kako si upate nekaj takega? Jaz sem tu že rekel. Minili so časi, minili so časi, ko je tu nastopil nekdo in zato je tudi ta dvorana takšna in je potem množica, ki je tu sedela, aplavdirala, ker če ne bi aplavdirala, bi šla v Kočevje, takrat se je šlo v Kočevje prisilno delati. To so minili ti časi, danes lahko opozicija vsaj nekaj reče, ampak vzrok, da delo ne teče v tem parlamentu, iščite drugje. Jaz sem malo prej s koalicijskim poslancem Andrejem Gerenčerjem, aja, saj vodi sejo, prej je v odmoru govoril o tem in sva si bila enotna v tem, da je zadeva tehnologije tista, ki za približno četrtino do tretjino podaljšuje čas, ki ga porabi ta državni zbor, da nekaj sprejme. Vi pa se name spravite. Joj, poglejte raje vase, poglejte, kakšen prispevek boste vi dali temu državnemu zboru in vaši stranki, ki je prišla in nikdar več ne bo tu, to rajši poglejte. Jaz sem tako nastopil, kot sem nastopal tudi v prejšnjem mandatu, z nekim rezultatom, štirikratnim povečanjem števila poslancev. Videl bom in to z veseljem bom pričakal leto 2000, če ne bo prej volitev, kakšen bo vaš rezultat. Nikjer vas več ne bo, hvala bogu. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospodje poslanci, ne da bi se skregali na račun te nesrečne železnice, mislim, da je bilo vse skupaj malo nepotrebno. Bilo je nekaj vprašanj in pričakujem, da bo tudi državni sekretar odgovoril na ta vprašanja. Ampak sta še dve repliki. Tu ja najprej gospod Kopač in gospod magister Žnidaršič.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Tudi jaz bi rad rekel, da so minili časi že tudi pred mnogimi leti, ko so vsi poslanci ene stranke morali govoriti enako. V Liberalni demokraciji Slovenije imamo posamezniki različna mišljenja, različne poglede na stvari in moj oseben pogled je, lahko rečem, vsaj kar se tiče tega vprašanja, o katerem je zdaj govora, nespremenjen že dolgo vrsto let in nič ne rečem, da ni drugačen od kakšnega, celo vladnega. Jaz to pač tu povem, ker navsezadnje imam za to pravico. Morda pri vas, gospod Hvalica, ni tako, morda, ampak pri nas zagotovo ni tako. Torej minili so ti časi.
Kar pa se tiče vašega vpitja o tem, o celem svetu in tako naprej, saj besede so se nekoliko zapletale, pa nisem vse čisto dobro razumel, bi pa rad rekel naslednje. Jaz nisem govoril o tem, da je cel svet privatiziral infrastrukturo, čeprav se tudi to pospešeno dogaja. Govorim o gradnji novih infrastrukturnih objektov, o financiranju te gradnje. Pri tem pa res zelo zaostajamo. Povsod po svetu se uveljavljajo novi modeli koncesij, soinvestitorstva in tako naprej in tako naprej, skupaj z državo. Pri nas, žal, ostajamo v celotni infrastrukturi, tokrat je govora o železnici, na principu državnega financiranja infrastrukturnih objektov. Mislim, da je to slabo za vse. Slabo je zato, ker je tak način gradnje infrastrukturnih objektov prepočasen in na koncu koncev za državo in za vse nas dražji na dolgi rok. To govorim kot načelno stališče.
Na žalost se je ob tem konkretnem projektu razgrela ta razprava in mislim, da je prav, da se pač enkrat, o čem se pa naj pogovarjamo pri tem, vsaj ob takih konkretnih primerih. Zato se na nek način opravičujem, če sva s kolegom Leničem razvnela razpravo, ki je segla mimo meja tega konkretnega zakona. Menim pa, da je razmislek o tem vseeno potreben in morda je en tak konkreten zakon najboljša priložnost za to. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospodu Kopaču. Tudi jaz bi želel, da bi se držali vsebine tega zakona, ki ga je zboru predlagala vlada Republike Slovenije.
Medtem sta še dve repliki, eno ima gospod Žnidaršič, naslednjo gospod Ivo Hvalica. Želel bi pa, da bi šli v koncept tega osnovnega zakona.
FRANC ŽNIDARŠIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovani! Gospod Hvalica, na vsak način si upam tudi sam kaj reči, saj sem korektno prenašal vse tisto, kar ste vi rekli ves čas tega sklica in saj ne hodim replicirat za vsako stvar, čeprav bi bilo krvavo potrebno. Mislim pa, da meni nikar ne očitajte prejšnjih časov. Jaz sem si upal reči tudi takrat, ko je bilo to nevarno. Za vas tega ne vem. Na vsak način pa ne branim in s svojo repliko nisem želel braniti slabe tehnologije dela našega državnega zbora. Jaz se v marsičem v tem smislu strinjam, da stvari potekajo počasneje tudi zaradi tega. Ampak, kdo je večkrat izrabil to slabo tehnologijo za to, da so se stvari zavlekle, da se niso sprejele danes, ne jutri, ne pojutrišnjem itn., pa se ni treba mnogo spraševati. Jaz in kolegi iz moje stranke, prav gotovo ne. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Torej velja še vedno, ostanimo v osnovnem konceptu in obravnavajmo zakon. Repliko ima še gospod Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Najprej seveda imam repliko gospodu Kopaču. Torej mi govorimo liberalno, če sem pravilno povzel, mi smo liberalci, vi morate pa po nekem diktatu. Ja, pa kdo je naslednik SKOJ-a, mi ali vi? Hudiča, kdo ima to v krvi, vi ste liberalci, zaradi česa drugega, zaradi imena, ne pa zaradi obnašanja. Obnašanja ja, ampak zaradi ciljev, ki jih hočeta doseči, ki jih hočete doseči s tem obnašanjem, s tem imenom. Lepo vas prosim, pa ne izhajate iz zveze socialistična ali ne vem, kako se je imenovala, mladine. No, in vi nam govorite, vi pa ne smete, vi morate govoriti po nekem diktatu. Kako, kako si lahko to, kako si lahko to? Ja, se vidi, da pač, kako bi rekel, pripadali ste edini stranki oziroma njenemu podmladku in pač še vedno tako razmišljate. Ne morete, tu je zopet ta teorija Karla Gustava Junga, teorija podzavesti. Dajte opozoriti te v prvi klopi, neki prijatelj Aksentijevića moti sejo. Zdaj pa vsebinsko, ponovno, kaj in kdo vam brani, gospod Kopač. Kdo vam brani, da ne dajate koncesij za izgradnjo infrastrukture? Kdo vam to brani, saj imate vendar izrazito večino? Kdo vam to brani? Torej, jaz tega ne razumem.
Zdaj pa imam še polovico časa. Gospod Žnidaršič, kdo vas je po čem vprašal, ko ste mene citirali tu? Kdo, kdo vam je kaj hotel? Jaz danes sploh nisem sodeloval v tej razpravi. Vi se name spravite in to vi, ki pripadate stranki, katere član je tudi Zoran Lešnik, ki je 4. junija 1997 pri noveli pokojninskega zakona rekel: "pravijo, ali ni načina in metode, s katero bi lahko tega gospoda Hvalica v parlamentu vendarle omejili, če že ne onemogočili." In potem odgovori sam sebi pritrdilno, ja, verjetno so tudi te metode in bo mogoče tudi do tega prišlo. Torej po sistemu, najprej diskvalifikacija, potem pa likvidacija. To ste verjetno že slišali od nekoga, izrečeno je bilo v Novi gorici pred leti. In vi delite tu nauke! Vi nam delite nauke! Vi, ki se greste tak nedemokratičen, neparlamentaren, neevropski, neciviliziran način parlamentarizma, vi govorite, vi drugim očitate! Ja, to je nekaj neverjetnega.
Lepo je, hvala bogu, spoštovani kolegi, da je vse, kar se izreče tu za to govornico, zapisano. Jaz bom ta dokument od gospoda Lešnika nosil vedno s sabo. To je dokaz, od kod ti ljudje izhajajo. Najprej diskvalifikacija, potem likvidacija.
Torej, gospod Žnidaršič, nihče vas po ničemer ni vprašal. Enostavno vam je bilo dolgčas in ste prišli sem provocirati in izrekli ste moje ime. Kar ste iskali, ste dobili, če boste še kaj iskali, vam obljubljam, da boste še kaj dobili. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Jaz upam, da bomo z nekorektnostmi končali; nekorektnost rodi nekorektnost, torej nekdo je imenoval Iva Hvalico, Ivo Hvalica je imenoval nekoga drugega. Jaz mislim, da bi s tem končali. Gospod državni sekretar zelo nestrpno čaka, da poda nekaj odgovorov. Replika, gospod Jakič.
ROMAN JAKIČ: Hvala za besedo. Repliciral bom velespoštovanemu in cenjenemu gospodu Hvalici, in sicer na nekaj točkah.
Prvič bi rekel, da če ZSMS-ja ne bi bilo, in moram reči, da smo predstavniki Liberalne demokracije Slovenije ponosni, da smo nasledniki tiste ZSMS, ki je gospodu Hvalici in podobnim dala možnost svobodnega izražanja, da niso, kot je rekel v svojem intervjuju za Dnevnik, politike sesuvali potihoma. Citiram: "Seveda sem politiko sesuval, vendar potiho, ker se jo je dalo samo tako." Gospod Hvalica, v tej vrsti sedijo tisti - pokazali ste pa na Kopača, ki je bil v tistem času, ki politike ni sesuval potiho, tako kot ste jo vi.
Drugič. Eden od kandidatov, če se ne motim, za predsednika te ZSMS, ki jo venomer pljuvate za tem govorniškim odrom, je za vami sedeči kolega poslanec in predsednik vaše stranke, gospod Janez Janša, ki je bil zelo aktiven član ZSMS kot sem rekel, kandidat za predsednika ZSMS.
Tretjič. Glede na venomer ponavljajoče se izjave o mojem prijateljevanju z gospodom Aksentijevićem, naj še enkrat ponovim. Gospod Hvalica je to rekel, seveda. Rekel je: "Prijatelj gospoda Aksentijevića", zato naj mu razložim. Jaz, kot sem rekel, upam, da zato, ker naju je življenjska pot oziroma volilno telo pripeljalo, da sediva skupaj v tem prostoru, da upam, da mi po tem mandatu ne bo kdo očital, da sem bil vaš prijatelj. Tako sem sedel z gospodom Aksentijevićem, ker je bil v parlamentu, tako kot ste vi v parlamentu, pa zato še nisem njegov prijatelj.
Kot zadnje - zato, ker vedno kažeta name, kot na moteč element, da vas vedno zmotim - gospod Hvalica, vi ste tisti, ki govorite, da naj bi bili bolj evropski. V evropskih parlamentih, v katerih sem prisostvoval, so tudi komentarji. Vaš problem je ta, da zgubite "fil Rouge", ampak to je vaš problem. Evropski parlamentarci ponavadi kljub hudim kritikam, če greste v angleški parlament, če greste v druge evropske parlamente, mnogo glasneje ugovarjajo tistemu, ki govori za govorniškim odrom, ampak zato, ker so dobri politiki, se ne zmedejo. Vi se žal zmedete in moram reči, da zadnje čase hodim v zadnjo vrsto sedet, da ne bi zmedel vaše briljantne, toda vedno pritlehne razprave. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Bolj malo, je govora o zakonu o poroštvu Slovenije za obveznost slovenskih železnic. Gospod Ivo Hvalica ima kratko repliko. Potem bi pa s tem nehali in gremo k zakonu.
IVO HVALICA: Spoštovani! Torej, očitno, če mački stopiš na rep, zacvili. Sploh nisem imenoval tega gospoda, ki je pravkar bil pred menoj tu in tudi sedaj ga ne bom imenoval. Rekel sem Aksentijevićev prijatelj. Sedaj se je pa sam deklariral, manifestiral. Sem je prišel in je povedal, da je to on. Sam ga nisem omenil. Ker kljub temu, da sem neroden, zmedem se, pa pritlehen, toliko pa vem, kdaj lahko koga sprovociram. Sedaj imate dokaz, da to je ta. Ta gospod v temnoplavi srajci je Aksentijevićev prijatelj. Tu ga tudi brani, kot ste videli.
Sedaj pa kar se tiče ZSMS-ja. Nisem bil član ZSMS-ja. Ne govoriti, sam nisem govoril o vaših predsednikih, o Tonetu Anderliču in tako naprej. Ne. Govoril sem, ja, o Kopaču sem govoril za druge stvari. Govoril sem o Kopaču, govoril sem o tem, kako on tu tožari, kako ta država ne more oddati oziroma s koncesijo dati nobene infrastrukture in tako dalje. Skratka, tarna v tej smeri. Pa imate škarje in platno in tako dalje. O tem ne bom ponavljal.
Rad bi se povrnil vseeno na tisto, kar vi citirate iz intervjuja, ki sem ga dal za Dnevnik. Seveda nisem mogel na glas sesuvati. Saj bi me zaprli, ker nisem bil član ZSMS-ja in niti vaše krovne organizacije ne, partije. Nisem bil član. Mene bi takoj spravili notri. Vi ste imeli to prednost in ste po by passu lepo speljali to zadevo, da ste zopet tu.
Treba je še nekaj reči zaradi higiene, da ne bi izpadlo. Aksentijević, ne vem, kaj je bil, oficir, takrat ni bil še general, za katerega pravite, da je vaš prijatelj, tako ste rekli, tu, ta ni bil član parlamenta. Nikdar ni bil član, hvala bogu, slovenskega parlamenta, ker v slovenskem parlamentu, bog ne daj, da bi kdo prihajal v uniformi. Razen, če je povabljen s strani obrambnega ministrstva. Ta je bil pa v uniformi tu. Ta je bil delegat Skupščine republike Slovenije. Toliko pa morate biti precizni. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Ivu Hvalici. Upam, da bomo sedaj prišli k tako potrebnemu zakonu za pokritje slovenskih železnic. Prosim, kolegi, da se odpovemo tej razpravi, ki se je tukaj vodila do sedaj. Gospod Lešnik, saj vas konec koncev ni nihče imenoval. Izvolite. Direktno vas verjetno ni izzval.
ZORAN LEŠNIK: Ne mislim polemizirati. Rad bi samo podprl podpredsednikov predlog, da bi danes to zadevo zaključili, če smo se že odločili, da gradimo in to smo pod, ne vem, katero točko dnevnega reda odločili pred dnevi ali v tem tednu. Potem je verjetno prav, da preidemo in se vrnemo k temu vprašanju, ki je na dnevnem redu, kajti sedaj smo popolnoma skrenili s poti.
V imenu poslanske skupine in osebno podpiramo ta zakon. Postavljam pa samo eno vprašanje. Zdi se mi malo in nismo verjetno tega vajeni, ko piše skupina poslancev, pa običajno piše s prvopodpisanim. Sedaj pa iskati tiste prvotne amandmaje, ki so potem prišli v ta zbir, pa bi prosil podpredsednika, ko bomo o amandmajih glasovali, da bi takrat rekel, skupina poslancev s prvopodpisanim tem in tem. Hvala lepa
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Bomo poskušali to najti sedaj takoj.
ZORAN LEŠNIK: Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Lešniku, ki je v bistvu obrnil diskusijo v pravo smer in sedaj dajem besedo še gospodu Hanželu za kratke odgovore, potem pa nadaljujemo.
DR. SLAVKO HANŽEL: Hvala lepa. Spoštovani! Najprej je bilo omenjeno, zakaj govorimo enkrat o letu 2000, drugič o letu 1999? Po meddržavnem sporazumu izgradnje te železniške povezave je še zmeraj v skladu z ratifikacijo, ki je bila opravljena v parlamentu, veljavno leto 1999. Na predlog madžarske strani, ki ima vrsto zelo zahtevnih objektov na svojem 19 kilometrskem poteku železniške trase, je pa dejansko ta datum z njihove strani predlagan, naj bi se premaknil na leto 2000, do konca leta 2000. Vlada Republike Slovenije je o tem predlogu bila informirana in se je s tem, zaradi preproste neizvedljivosti na madžarski strani, bila prisiljena strinjati s tem rokom, ne glede na to, kdaj bi mi na slovenski strani lahko zaključili naš potek proge.
Smiselno je dejansko, da sta progi iz madžarske in slovenske strani zaključeni sočasno, ker osnova je dejansko promet, ki bi naj po tej progi tekel, ne pa, da mi naš del zaključimo do leta 1999, kar bi lahko naredili, madžarski del bi pa čakal do leta 2000. Torej, to je ta razlog in zaradi tega je, se strinjam z vami, kar ste omenili je to nekonsistentno dejansko napisano v gradivu.
Bilo je tudi vprašanje glede moratorija in vsega tega. Torej kredit bi se naj izpogajal s slovenskimi bankami, bančnimi institucijami in v sklopu tega so tukaj navedeni samo globalni pogoji v zakonu, ki jih je potrebno upoštevati. Ta anuitetni načrt, ki je priložen, je priložen kot opcijski, ki bo lahko dosežen ali pa tudi presežen. Vsekakor se bo posojilojemalec po nalogu vlade tudi potrudil, ker tam piše, če pogledate tudi v predlogu zakona, odplačilna doba je najmanj 10 let. Se pravi, da se je treba potruditi, tudi za kaj več, da bo dosegel čim bolj ugodne pogoje. Pomeni tudi po možnosti daljši moratorij od 3 let in odplačilne pogoje tudi daljše od 10 let.
Bilo je tudi vprašanje v zvezi s poroštvenim zakonom za nabavo mobilnih sredstev, vključenem členu o regresnem zahtevku.
Dejansko, kar se tiče mobilnih sredstev, v tem primeru vlakov za primestni promet, je tako na osnovi investicijskega programa kot tudi zakona, ki ste ga potrdili v državnem zboru, striktno določeno, da bodo ta kredit vračale Slovenske železnice, se točno ve iz investicijskega programa in obrazložitve, na kakšen način - se pravi, iz prilivov na tem področju. Kjer je pa država dejansko lastnik, stoprocentni lastnik delnic Slovenskih železnic, lastnik železniške infrastrukture, bi pa ne bilo smiselno, da država sama sebi nekako postavlja regresni zahtevek. Toliko o tem.
Vprašanje je bilo tudi v zvezi z dobičkom Luke Koper. Vi veste, da je država 51% lastnik v delniški družbi, da je od teh 51% 49% prednostnih participativnih delnic, za katere se plačuje, torej pridobiva država nekoliko manjši dobiček, kot za normalne delnice, ki jih ima država v tem primeru 2%. Luka Koper je že od lastninjenja naprej izkazovala vsako leto dobiček in ta dobiček se steka v skupni proračun, kjer se pač za namene, ki so opredeljeni v proračunu, tudi ta denar ustrezno porabi. Toliko. Hvala lepa.
Še to, če mi dovolite, gospod predsedujoči, čisto na kratko. Jaz bi moral le malce odgovoriti - ta zakon ni prišel, jaz mislim, da se boste s tem strinjali, kar tako, na vrat na nos zdaj pred vas poslance. Mi smo se o tem že večkrat pogovarjali, ne samo na tem mestu, v državnem zboru, tudi po odborih, tudi posebej po sestankih, ne nazadnje je ta državni zbor sprejel še vedno veljavni nacionalni program razvoja železniške infrastrukture; ta državni zbor je ratificiral dejansko tudi ta meddržavni sporazum, v katerem je točno opredeljeno, kakšne obveznosti ima ta naša država v zvezi s tem. Ne nazadnje je ta manjkajoči del železniške povezave točno vključen v peti koridor; posodobitev tega petega koridorja, tako v sklopu železnic kot tudi cest, je pa dejansko obveza naše države, če želimo v nekem doglednem času priti v krog držav Evropske zveze.
Če gledamo vse to skupaj, je pravzaprav predlog, ki je zdaj pred vami, dejansko ob tem, ko veste, da smo poskušali tudi v letošnjem proračunu, tudi na predlog nekaterih gospodov poslancev, uveljaviti, da bi v proračunu zagotovili sredstva za izgradnjo te železniške povezave, pa seveda žal tudi zaradi drugih potreb to ni uspelo, je torej ta zakon pravzaprav samo poroštveni zakon, neko nadaljevanje vseh teh naporov, katerim je pa osnova vsega - jaz sem prepričan v to, to kažejo tudi strokovne analize - gospodarski interes te države, ne samo Luke Koper, ampak tudi interes širšega gospodarskega prostora. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Kolegi poslanci - gospod Veber je imel že pred tem. Ali želite še dalje? Ste imeli repliko ali razpravo? Prosim, Zamernik. Razpravo? Oprostite, gospod Veber! Zamernik ima repliko na izvajanje... bo sam povedal.
BOGOMIR ZAMERNIK: Gospod državni sekretar, jaz se vam lepo zahvaljujem za del odgovora, ki ste ga dali v zvezi z letnico izdelave te železniške povezave. Vendar si ne morem kaj, da ne bi mislil, da nas je vlada želela s tem zavesti. Kajti tu lepo piše, da bo leta 1999 končano. Jaz bi zato glasoval v najboljši veri, da bo takrat končano, če vi seveda tega ne bi sedaj povedali. Zato bi le prosil, da naslednjič date pisno, kako je s tem.
Niste mi pa odgovorili na tisti drugi del vprašanja v zvezi s skladom kmetijskih zemljišč in gozdov oziroma podpisnikom oziroma nepodpisnikom direktorja. Gospod Lešnik, žal ga ne vidim tukaj, ali vidite, kako prav sem imel zjutraj na Kviazu, ko sem omenil to zadevo. Glejte, 28. maja smo začeli razpravljati na Kviazu o imenovanju direktorja sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. En mesec je bilo časa, da bi se to naredilo, sedaj je pa zadeva umaknjena z dnevnega reda. Potem pa pride tu gospod iz Desusa in ravno o tem sem zjutraj govoril, kot da bi vedel, kaj bo gospod Žnidaršič danes naredil, ko nam je rekel, glejte, vi ste tisti, ki zavlačujete, vi nočete zadeve speljati naprej. Oprostite, to me spominja na tistega v modro obleko oblečenega knapa z lakastimi čevlji, ki pride za govornico in reče: "Drugarice i drugovi, prestanimo pričati, pa više radimo." Gospod Žnidaršič, prosim vas, ne delajte tega.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Jaz bi želel, da nadaljujemo res s strokovno razpravo o tem zakonu. Gospod Žnidaršič, imate repliko, izvolite. Gospod Veber, vi pa se pripravite še na razpravo. Gospod Hanžel bo dal še dodatni odgovor.
FRANC ŽNIDARŠIČ: Hvala lepa. Zadnjemu govorniku bi rad repliciral v tem smislu, da jaz nikakor nisem rekel, da smo mi vse naredili, ampak to, da ste vi pomagali zavlačevati marsikaj, o tem ni nobenega dvoma. Samo to sem želel povedati, da če je kdo kriv za to, da smo kakšno stvar pozno ali prepozno sprejeli, imate velikanske zasluge. Samo to.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Žnidaršič. Še razprava gospoda Vebra, ker se mogoče gospod Hanžel kasneje priključi. Izvolite, gospod Veber.
JANKO VEBER: Hvala za besedo. Jaz sem se nekako želel vključiti v razpravo, da opozorim ob teh razpravah, ki tečejo ob tem zakonu, na problem, ki se pojavi, ko sprejemamo nacionalne programe. Če se spomnite, je nacionalni program izgradnje avtocest praktično potekal dolgo, kljub temu da je imel zagotovljene vire, vsaj predvidene vire za izvedbo, in to dokaj kvalitetne, medtem ko smo nacionalni program izgradnje železnic ravno tako obravnavali na odboru za infrastrukturo, ki pa sploh nima predvidenega vira. Dva povsem nasprotna elementa pri nacionalnih programih. Moje mnenje pa je, da bi morali nacionalne programe, tako za avtoceste kot za izgradnjo železnic, peljati smiselno skupaj. Pri avtocestah, če se spomnite, nikakor nihče ni hotel slišati, da bi se podaljšal rok izgradnje avtocest, s čimer bi se zmanjšale obveznosti države do najemanja kreditov oziroma bi lahko vsaj kvalitetnejše vire, ki jih imamo na razpolago pri avtocestah, smotrneje uporabljali za reševanje vse infrastrukture.
Tukaj imam predvsem v mislih to, kar bo še sledilo, upam, da v kratkem. Gre za razpravo o pobiranju cestnin. Namreč v državi nimamo določenega sistema pobiranja cestnin, je pa to zelo pomemben, kvaliteten vir za vzdrževanje cest in seveda tudi za izgradnjo. Če iščemo vire za izgradnjo železnice, seveda moramo iskati znotraj ali pa vsaj poskušati iskati znotraj same infrastrukture. To je nek ključ, ki bi ga bilo verjetno treba upoštevati pri razpravah o nacionalnih programih. Če upoštevamo dejstvo, da se tovorni promet umakne na železnico, če bo seveda ta zgrajena, bodo tudi manjši stroški vzdrževanja, je povsem smiselno in logično, da se del sredstev lahko namenja tudi za poravnavanje obveznosti pri izgradnji železnic. Sedaj bi s to mojo razpravo želel apelirati na to, da tako vlada kot, mislim, da tudi sicer, predvsem koalicija, ko ima en nacionalni program pred sabo, vidi samo ta program, ne vidi pa celote. Predvsem to pogrešam pri ministrstvu za promet in zveze, da pride z nekim celovitim programom izgradnje infrastrukture, ne pa po segmentih in seveda potem pridemo pri vsakem zakonu do praktično nekih smešnih situacij, ko niti ni nekega pametnega odgovora na vse to, ker ni te koordinacije, ni prave povezave med vsemi posegi pri izgradnji infrastrukture. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Vebru.
JANKO VEBER: Mogoče samo še to. Seveda pa tudi podpiram, da se ta program...
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Kolegi poslanci, prosim za mir v dvorani!
JANKO VEBER: ...da se ta program nadaljuje, kajti to poroštvo bo lahko vsebovano tudi v nacionalnem programu, ko se bomo pogovarjali o zagotavljanju potrebnih sredstev za izgradnjo železnic. Torej, še je čas za to.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolegu Vebru. Se opravičujem, ker ste bili malo motni z razpravami iz dvorane. Gospod državni sekretar Hanžel, izvolite. Jaz bi prosil, da vztrajamo, da zaključimo vsaj splošno razpravo danes, ki se je tako ali tako zavlekla.
DR. SLAVKO HANŽEL: Se opravičujem, odgovor v zvezi s skladom kmetijskih zemljišč. Dejstvo je, da mi v sklopu tega projekta nimamo teh težav, ker smo pravočasno določene aktivnosti opravili, težave po informacijah imajo na področju avtocest in verjetno bi jih tudi mi imeli, če bi že bili toliko daleč z drugim tirom Divača-Koper. Gledano na tole, kar je povedal gospod Veber, mi imamo vendarle sistemsko stvari opredeljene in tudi prioritete točno določene v še sedaj vedno veljavnem nacionalnem programu razvoja železniške infrastrukture. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Hanžel. Želi še kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem splošno razpravo. Imamo še dobre štiri minute časa. Ali poizkušamo še z amandmaji? Delamo do 18.00 ure.
Prehajamo na drugo obravnavo, to je na obravnavo posameznih... Proceduralno, gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Ne bom zahteval pavze, pa tudi zmesti se ne bom pustil s prve klopi, ampak bi pa še pred zaključkom seje proceduralno vprašal, da točno dobimo navodila o tem, katere točke bodo jutri uvrščene na dnevni red, da ne bo slučajno ura šest, pa boste rekli, da je konec seje. Prosim, jasno in glasno, katera točka bo prva, druga, tretja itd.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Imamo namero to narediti, ampak zdaj bom dal že kar prej, da ne bo kakšnega zapleta. Nadaljujemo jutri ob 10.00 uri. Obravnavamo sedaj prekinjeno 30. točko, če jo ne bomo končali in seveda potem nadaljujemo s 40. točko dnevnega reda in nato po dnevnem redu dalje.
Smo v drugi obravnavi, pregled vloženih amandmajev, dobili ste jih na mizo pod številko 30. Prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih amandmajih.
Najprej k 1. členu imamo vložena dva amandmaja. Oba sta skupine poslancev s prvopodpisanim Jakobom Presečnikom. Želi kdo razpravljati o teh amandmajih? Torej o amandmaju pod številko 1 in amandmaju pod številko 2 k 1. členu. (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (37 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost! (38 poslancev.) Ugotavljam, da ni volje, da nadaljujemo z delom. Konec koncev je tudi ura 18.00.
Zaključujem sejo, nadaljujemo jutri ob 10.00 uri z že predvidenimi točkami dnevnega reda. Torej nadaljujemo s prekinjeno 30. točko dnevnega reda in nato s 40. točko dnevnega reda in nato po dnevnem redu dalje.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 18. JUNIJA 1998 OB 17.58 URI.)