Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.05 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Pričenjam nadaljevanje 9. seje državnega zbora Republike Slovenije.
Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Jože Avšič, Jože Možgan... Se opravičujem, gospod Avšič je prisoten... Jože Možgan, dr. Jože Zagožen, Stanislav Brenčič, Borut Pahor, Ivan Kebrič, Roberto Battelli, Pavel Rupar, Miroslav Mozetič, Štefan Klinc za pričetek seje, Alojz Vesenjak za pričetek seje, Leon Gostiša od 15. do 16. ure, Roman Jakič, Jože Zimšek za pričetek seje, mag. Janez Kopač za pričetek seje, Herman Tomažič za popoldanski del, Andrej Gerenčer za popoldanski del, Mirko Kaplja pa za dopoldanski del; Jožef Košir od 17. ure dalje, Jurij Malovrh za pričetek seje, mag. Franc Žnidaršič, Eda Okretič-Salmič, Branko Kelemina za popoldanski del seje, Peter Hrastelj in Zmago Jelinčič. Gospoda Brenčiča vidim med nami.
Ugotavljamo prisotnost v dvorani! (45 prisotnih.) Še enkrat ugotavljamo prisotnost! (41 prisotnih.) Nemogoče. Saj nas je bistveno več kot 50. Aja, se opravičujem, nisem povedal. Torej, ugotovimo prisotnost! 55 poslank in poslancev. Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na to sejo sem vabil predstavnike Vlade Republike Slovenije, ki jih lepo pozdravljam.
Današnje nadaljevanje 9. seje državnega zbora bomo pričeli z obravnavo prekinjene 41. točke dnevnega reda, to je predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Zatem bo zbor prešel na obravnavo 17. točke, to je predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji; nato na obravnavo 25. točke, to je predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju občin in na obravnavo 42. točke, to je predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o posebnem prometnem davku od posebnih iger na srečo ter nato po dnevnem redu dalje.
Prosim za pozornost. Zbor bo ob pričetku popoldanskega dela seje zaradi nujnosti zadev opravil tudi nadaljevanje 22. točke dnevnega reda, to so volitve in imenovanja, tiste zadeve, ki so s strani komisije pripravljene za odločanje.
Glede na to, da bo ob jutrišnjem prazniku v tej dvorani potekala slavnostna seja, vas, spoštovane kolegice in kolegi, tudi prosim, da bi gradiva, ki jih potrebujete za sejo, odnesli v svoje pisarne. Upam tudi, da nam je uspelo, da je današnja klima tukaj nekoliko boljša. ...(Ugovori iz dvorane.)... Nekoliko boljša je, to morate priznati. Nekoliko bolje je, ampak dejstva so taka, kot so. Upam, da bomo danes lahko normalno delali.
Prehajamo na prekinjeno 41. TOČKO DNEVNEGA REDA. Če pogledate gradivo, stran 17, smo pri 17. členu. Pred prekinitvijo smo glasovali o novem 16. členu, tako da smo sedaj pri 17. členu in enem vloženem dopolnilu. Pred seboj imate gradivo. Sprašujem, ali želi kdo razpravljati o 17. členu in vloženem amandmaju, ki ga je predlagala poslanska skupina Združene liste, vlaga in matično telo pa ga ne podpirata? (Ne želi.) Razpravo zaključujem.
Dajem na glasovanje amandma k 17. členu. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (14 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem 17. člen. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za 17. člen? (30 poslancev.) Je kdo proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da je 17. člen sprejet.
Prehajamo na obravnavo 18. člena in dveh dopolnil. Prvega predlaga Vlada Republike Slovenije, matično delovno telo podpira, drugega pa poslanske skupine De-Sus, LDS in SLS. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 1. k 18. členu. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 1? (34 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 1 sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 18. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 18. člen v celoti? (35 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 18. člen sprejet.
Prehajamo na odločanje o 19. členu in štirim dopolnilom k temu členu. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 1. Predlagatelj je odbor, vlada ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 1? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Predlagatelj poslanska skupina Združene liste, vlada in matično delovno telo ga podpirata. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 2? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 3. Predlagatelj poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov, vlada in matično delovno telo ga ne podpirata. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 3? (20 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 3 ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 4. Predlagatelj je poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov, vlada in matično delovno telo ga ne podpirata. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 4? (15 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 4 ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem 19. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 19. člen? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju za novi 20.a člen. Dva amandmaja, prvega predlaga poslanska skupina Socialdemokratov, drugega pa Vlada Republike Slovenije, ki ga matično delovno telo podpira. Želi kdo besedo? Prosim gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa gospod predsednik. Spoštovani kolegi! Na predlog dopolnitve zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti je naša stranka vložila niz amandmajev. Nobeden ni bil sprejet. Toda dragi kolegi, čez kakšno uro se bodo razmerja v tej dvorani spremenila. Dobili bomo neko drugo koalicijo in potem boste tisti, ki zavračate naše amandmaje, pričakovali od nas, da pa mi, bi rekel, omogočimo to, da ne boste odgovorni za sprejem kakršnegakoli zakona o denacionalizaciji. To ni higienično. Mi vam koncesije da, vi nam pa niti ene. Čisto tako. In zdaj smo na tem 20. členu, kjer je zelo konkretno, mislim, da vsi veste, kakšna je razlika med minimalno in zajamčeno plačo. Mi zvišujemo tu nek prag in vas, spoštovani kolegi Slovenske ljudske stranke, prosimo za podporo. Zakaj bi samo mi vam držali štango, vi pa nam nikdar ne? Veste, odgovornost za sprejem zakona je navsezadnje večinska. Oprostite, da sem tako direkten, ampak zgleda, da ne gre drugače. Torej jaz vas pozivam sedaj, da tako za 20. člen, pa da ne bom hodil ponovno, tudi za 21., da dobimo ustrezno podporo. To je izrazito socialna kategorija in ne bom vam padla krona z glave. Hvala lepa v naprej.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Hvalica. Gospod Pukšič želi besedo.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa za besedo. Prav lep pozdrav, spoštovane poslanke in poslanci, gospod predsednik, ostali prisotni! V amandmaju za 20.a člen, ki se glasi: V drugem odstavku 35. člena se besedilo "zajamčene plače" nadomesti z besedilom "minimalne plače", pa glede na to, da sem vedno konkreten in z argumenti, bi seveda rad to suhoparno besedilo objasnil in povedal s številkami. Zajamčeni osebni dohodek od vključno meseca januarja leta 1998 dalje je 37.045. Poglejte, v obrazložitvi piše, da predlagani amandma zvišuje prag, do katerega je brezposelna oseba še upravičena do prejemanja denarne pomoči z dosedanjih 80% zajamčene plače na 80% minimalne plače.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim za mir v dvorani, kolegice in kolegi, da bo poslanec lahko povedal svoje stališče. Prosim.
FRANC PUKŠIČ: Poglejte, težko jaz verjamem, da je zelo težko se potem pravilno odločiti, če nimaš vseh informacij in če hočeš imeti informacije, je pač dobro, če jo slišiš ali pa si jo nekako pridobiš. Najbolj enostavno je, če ti jo nekdo poda in prav to bi rad. Poglejte, 80% zajamčene plače je 29.636 tolarjev minimalne plače. To, kar naš amandma predvideva, pa je takole: od januarja leta 1998 je minimalna plača 62 tisoč 299 tolarjev; 80% minimalne plače je 49 tisoč 840 tolarjev. Poglejte, kaj pravzaprav predlagamo. Spremembo od 80% na levi strani, ki je vladni predlog, 29 tisoč na desni strani, ki je naš predlog 49 tisoč. Še nekaj moramo vedeti. Od tega se še odštejejo dajatve, davki. Torej minus davki. Sedaj, če pa realno pogledamo, kaj bi ta amandma tudi finančno pomenil za proračun. Poglejte, če od davkov 29 tisoč, torej približno 30 tisoč odštejemo okrog 10 tisoč tolarjev, je to, kar dobi ta brezposelna oseba, okrog 20 tisoč tolarjev. Če pa nadomestimo zajamčeno z minimalno plačo, pa bo dobil okrog 25 do 27 tisoč tolarjev. Torej gre za 5 do 7 tisoč tolarjev več. Samo za to gre pri tem amandmaju. Da ne bi kdo rekel, da gre seveda za večje vsote denarja. In kot je že kolega Ivo Hvalica rekel, tudi jaz bi želel, da bi gospe poslanke in poslanci ta amandma podprli. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospod Pukšič. Želi še kdo besedo? Prosim, gospa državna sekretarka Kovač.
MAG. ZDENKA KOVAČ: Spoštovani poslanci, lepo pozdravljeni! K tem obrazložitvam bi želela dodati samo še stališče vlade. Poglejte, seveda tudi mi si želimo, da bi bila socialna varnost čim višja, vendar pa vemo, da moramo višino vseh različnih vrst prejemkov, denarnih nadomestil, denarnih pomoči, denarnih dodatkov itn., še kako primerjati s tem, kar pa delavec zasluži takrat, ko je zaposlen. Vemo, da trenutno minimalna plača dejansko znaša 62 tisoč tolarjev in da je seveda zaradi razmer v gospodarstvu trenutno tudi zaradi usklajevanja s socialnimi partnerji ni možno povečevati. Poleg tega je naš argument za to, da tega amandmaja žal ne moremo podpreti, tudi v tem, da celoten sistem tega zakona in vseh pravic temelji na zajamčeni plači in tako tudi denarna nadomestila. Če se spomnite, izglasovali smo amandma, ki govori o tem, da je najnižje denarno nadomestilo v višini 100% zajamčene plače. Če bi sedaj sprejeli ta amandma, bi pomenilo, da bi brezposelna oseba potem, ko mu je iztekla pravica do denarnega nadomestila in bi uveljavil denarno pomoč, prejel višji prejemek, kot ga je prejemal v času, ko je prejemal pravico iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti kot denarno nadomestilo. Seveda bi s tem dobili popolnoma nekonsistenten sistem in tudi destimulativen. Iz tega razloga žal tega amandmaja ne moremo podpreti.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospa državna sekretarka. Replika gospod Ivo Hvalica. Replika tudi gospod Pukšič.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Gospa državna sekretarka! Neprimerno je slišati iz vaših ust govorjenje, kako je vam veliko do sociale, do socialne države. Vam se niti ne sanja, kaj je socialna država, gospa državna sekretarka, osebno in tudi vladajoči koaliciji ne. Sicer bi počela kaj drugega. Ali ste mogoče brali četrtkov mariborski Večer? Tam so navedene plače ministrov. Ampak kar je najbolj važno in ne očitam ministrom, nekaterih vodilnih iz slovenskega gospodarstva. Te plače vi dovoljujete, vi. Ali ste kaj takšnega rekli ob tem, ko so to objavili? Naj vam preberem, kakšni so zneski? Od 2 milijonov bruto, pa do, kaj jaz vem, govorim za direktorje firm, 541 bruto, kar bi bila približno moja poslanska plača, vsaj ta spodnja, od 2 milijonov. Ali ste vi kaj rekli v zvezi s socialo, ko ste to prebrali? Nisem vas slišal, gospa državna sekretarka. Vi in vaša sociala, lepo vas prosim. Vi ste oddaljeni od sociale milijon svetlobnih let. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika gospod Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa za besedo. Repliciram gospe državni sekretarki. Glejte, minimalna plača. Kaj pravzaprav pomeni minimalna plača? Kaj je to? Je to luksuz, je to standard, je to jahta, je to letni dopust? Kaj je minimalna plača, mi povejte. Ko mi boste to povedali, bom pa postavil vprašanje, kaj pa je zajamčena plača? Kaj je pa to 37.000 bruto? Kaj je 37.000 tolarjev v Sloveniji s košarico takšno ali drugačno, 37.000 bruto. Pa da se ne bi sprenevedali, da bomo vedeli, o čem govorimo. Sprememba 35. člena, v 35. členu, drugi odstavek, piše, prebral bom celega, da ne bo kdo rekel, da delam kakšen izsek. Poslanci, lepo vas prosim, če ste voljni to poslušati! Saj ne gre za vas. Gre pa za tiste, od katerih ste dobili volilne glasove. Pravico do denarne pomoči pridobi, če njegovi dohodki, skupaj z dohodki družinskih članov na osebo v zadnjih treh mesecih pred uveljavitvijo denarne pomoči v povprečju ne presegajo 80% zajamčene plače, skupaj 80% zajamčene plače. Prej sem vam govoril, kaj to pomeni. Skupaj dohodki ne presegajo 29.636 tolarjev bruto. Od tega moramo odšteti še dajatve. Dajte, prosim vas lepo! Dajmo na tej točki - O.K., lahko tudi rečete, v redu, sprejmemo ta amandma, naj bo vladni pa ga bomo Socialdemokrati umaknili, samo da ni spora, samo to, da smo Socialdemokrati to predlagali, ni problema, ni problema karkoli - gre za ljudi, ne gre za, ne vem za kaj, ne gre za - to, kar je kolega Ivo Hvalica rekel, kdo je milijon svetlobnih let odmaknjen. Jaz imam bolj občutek, da se vlada, da se vodstvena struktura v Sloveniji počasi odmika z milijonom svetlobnih let od državljank in državljanov te države. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima gospod minister.
MAG. ANTON ROP: Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Dovolite mi, da samo na kratko komentiram to, kar je gospod Ivo Hvalica govoril in se tiče plač, najprej managerjev, potem pa tudi nekaj o minimalni plači pa zajamčeni plači.
Rad bi povedal predvsem to, da je vlada že sprejela merila in kriterije in jih tudi uveljavila za vse agencije, sklade, javne zavode in javna podjetja. Za agencije, sklade in javna podjetja velja maksimum plač, ki ne more biti večji od 90% plače ministra. Torej, v vseh tistih podjetjih, v vseh tistih inštitucijah, kjer vlada lahko direktno naloži z merili in kriteriji plačo vodstvenih delavcev, je odredila maksimalno plačo in posamezni ministri so imeli potem to pristojnost tudi po posameznih sektorjih. V tem delu so plače urejene. Kot veste, pa je vlada pristopila tudi k izdelavi priporočil za člane nadzornih svetov, takrat kadar gre za gospodarske družbe, v skladu z zakonom o gospodarskih družbah. V tem kontekstu je bil objavljen tudi nek osnutek meril v članku v Večeru, iz česar se vidi, da se računa, da bodo plače v teh podjetjih za vodilne delavce dejansko padle in to približno za 50% v nekaterih primerih, skratka, več kot prepolovile se bodo. Je pa tudi res, da so se v teh podjetjih, ki so gospodarske družbe, managerji že organizirali, in kot veste, so tudi javno objavili pismo v okviru Društva Manager, da bodo sprožili ustavni spor, ker jim vlada namerava oziroma ko jim bo naložila, kaj naj kot samostojne pravne osebe odločajo in odredijo v primeru plač teh, ki so plačani po individualni pogodbi. Ne glede na to, smo se mi odločili, da bomo šli naprej s temi merili, ki so v tretji koloni objavljena, in da bomo poskušali vse, da naredimo red tudi v teh podjetjih. Skratka, hočem povedati, da smo praktično v vseh podjetjih šli in smo pristali na to logiko, da je potrebno omejevati plače tistih, ki so plačani po individualnih pogodbah, da tam ne morejo biti neomejene plače, ker drugače nimamo kredibilnosti in se ne moremo pogovarjati o minimalni plači in o tistih, ki imajo dejansko plače, s katerimi težko živijo, težko preživijo in za katere je težko trditi, da imajo normalne plače.
Vendar je še en problem. To pa je, seveda, kako zagotoviti v slovenskih podjetjih, v slovenskem gospodarstvu takšno kondicijo, da bodo v teh podjetjih lahko izplačevali višje plače, kot so mininalne plače. Vsakič, ko se pogovarjamo o socialnem sporazumu, dobimo številna pisma - in tudi letos, vam bomo pokazali, ko se dogovorimo, da bo minimalna plača hitreje rastla kot do sedaj, ko nam direktorji govorijo, da to neposredno ogroža delovna mesta.
Gospod Pukšič, kaj pa je bilo v Labodu, v Delti Labodu, kako pa se je tam delalo? Kdo pa je povzročil tiste probleme? Kdo je odgovoren za to, da je to podjetje praktično slonelo samo na "lon arbeitu", da je bilo vezano samo na enega kupca, da je imelo nekvalitetne proizvode in da je tisti nemški kupec praktično vsako leto nižal ceno in so zato delavke morale plačevati mizerno ceno in tudi z mizernim življenjem potem na koncu zelo veliko ceno?! Mi smo se zelo trudili, da bi pomagali temu podjetju. Jaz sam sem sprejel delavke in delavce in se trudil za to, da bi vzpostavili razmere. Vendar je popolnoma jasno, da država lahko in mora podjetjem pomagati do neke mere. Ampak na koncu je management v podjetjih tisti, ki odloča o tem, in tudi tisto socialno vzdušje v posameznem podjetju, ker v tem podjetju ni bilo v redu, ki odloča o usodi in bodočnosti tega podjetja. Mi se trudimo v nadaljevanju, da bi vendarle vzpostavili pogoje za nadaljevanje proizvodnje na tej lokaciji.
Rad bi vam povedal tudi to. Minimalne plače se bodo letos povečale v skladu z zakonom o minimalni plači za 3,8% in so se eskalirale 100% glede na rast cen. Predvidevamo, da bi se ob davku na dodano vrednost dvignile za 100% rasti cen in tudi v naslednjem letu še dodatno za rast bruto domačega proizvoda plus 100% eskalacija. To pomeni, da se bodo izrazito nadpovprečno povečevale in bodo še vedno prenizke, pa nam še vedno očitajo, da smo praktično prve, tri, štiri tarifne razrede po kolektivnih pogodbah že združili in da je nastopil problem motivacije. Skratka, rad bi povedal, da v gospodarstvu v delovnointenzivnih dejavnostih ni prostora, ni prostora, žal ne, da bi te plače še naprej dvigovali.
Jaz sem prvi, ki bi zelo rad rekel: poslušajte, jaz sem za to, da se minimalne plače za 100% dvignejo. Ampak realne osnove za to ni. Na minimalno plačo se potem vežejo socialni transferi. Povsod po svetu je normalno, da obstoji razlika med tistim, kar posameznik prejme za plačano delo, za delo, in tistim, kar dobi kot socialni transfer. In žal je minimalna plača tako nizka, da potem iz tega izvedena izhodiščna plača je nižja in da je tudi socialni transfer nižji. Zelo težko pa pristanemo na logiko, ki je všečna in ki bi ji vsi ploskali, da izenačimo tisto, kar se prejme za delo, in tisto, kar smo dolžni za to, da zagotavljamo eksistenco. V tem je ključni problem, v realnih osnovah za to, da omogočimo potem višje transfere in višje minimalne plače. Te so pa samo v gospodarskem razvoju. Ne v tem, da tukaj za to govornico rečemo, dajmo vsem več. Če bomo nekaj vsem več dali, bo za to treba nekje pobrati in seveda tudi vzeti. Če mislite, da je dovolj samo to, da vsem managerjem znižamo plače in bomo za to imeli dovolj za tiste, potem sem jaz prvi, ki sem za to, da to naredimo. Ampak žal, žal, samo to ni dovolj.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospod minister. Replika gospod Hvalica, za njim replika gospod Potrč. Tudi gospod Pukšič se je prijavil za repliko.
IVO HVALICA: Hvala lepa gospod predsednik. Velespoštovani gospod minister! Repliciram na nekajkrat ponovljeno tezo, da ni realne osnove za dvig minimalnih plač. Ali si tako rekel? Si! Za hitrejše, dobro. Sedaj gremo naprej.
Poročevalec številka 36, 3. junij 1998, stran 73. Bruto plače državnih sekretarjev. Jaz sem se ustrašil. Jaz sem dobil kompleks manj vrednosti, ko sem to videl. Nataša Belopavlovič 722 tisoč, jaz je ne bom, če bom še en mandat tu, je ne bom dosegel. To so uradniki, to niso voljeni funkcionarji. Kje ste še to videli v parlamentarnih demokracijah!? In teh državnih sekretarjev je preko 60. Mi vas sprašujemo že ne vem koliko časa, da bi dobili seznam le-teh, ampak ti se množijo kot gobe po dežju in bog ve, mogoče ste že dosegli kakšno drugo številko in bi prosil, da nam tudi poveste, kdo so. Torej na tak način ne boste imeli nikdar denarja. Ampak minister, ko sem ponovno gledal to lestvico, ki jo je objavil Večer, sem si priklical v spomin verz iz uvoda h "Krstu pri Savici", ne boš verjel. "Valjhun zastonj tam išče mlado lice njega, ki kriv moritve je velike". Namreč, ministra Ropa ni na tem seznamu, ne vem, zakaj je izpuščen. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Samo trenutek. Bomo šli po vrsti. Gospod minister dobili boste besedo. Replika gospod Potrč. Predlagam, da sedaj ne govorimo o drugih temah, ki se ne dotikajo tega amandmaja.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Jaz mislim, da je nekorektno od ministra in od gospe državne sekretarke, da ob tem, ko govorimo o vprašanju osnove, ki se naj upošteva pri ugotavljanju socialnega cenzusa za morebitno dajatev za brezposelne, povezujemo višino, ki jo v takem primeru dobiva. To sta dve popolnoma različni stvari. Govoriti o tem, da se bo spremenila višina v 35. členu in opozarjati na to, da bo ob sprejemu tega člena višina nadomestila višja, kot je višina plače in podobno, je čista neresnica. To je, drage gospe in gospodje, demagogija, ki jo tudi vi na vladi zganjate, da bi prepričali ljudi, da gre za nekaj drugega, kot vi govorite. To ni res. O tem bomo razpravljali, ko bomo prišli do 36. amandmaja. Sedaj govorimo samo o tem, kakšen je cenzus, ki mora biti upoštevan, da nekdo, ki je bil brezposeln oziroma ki je brezposeln, ki je določen čas dobival nadomestilo za brezposelnost, ima pravico dobiti tudi to denarno pomoč. Upam, da boste to priznali in se opravičili, da ste zavajali ta državni zbor.
Sedaj pa glede same višine. Višina je takšna, kot je bilo tukaj govora, in sicer 29.000 in nekaj na osebo. Kdor ima na osebo tolar več, ne more dobiti po času, ko je imel pravico dobivati nadomestilo za brezposelnost, več denarne pomoči. O tem sem včeraj govoril, ko sem rekel, da je denarna pomoč vezana na socialni cenzus in da je to relativno zelo omejeno. Včeraj sem tudi povedal. Vse ankete o minimalnih življenjskih stroških kažejo: tričlanska družina bi potrebovala približno 110 ali 115.000 za preživetje in v ta okvir to ne gre. Gospod minister lahko zmiguje z rameni. To so uradni podatki, ki se jih nisem izmislil.
Sedaj pa zadnje, kar je pri tem treba še povedati. Res je, sprememba iz zajamčene na minimalno plačo pomeni povečanje tega cenzusa, ne še nadomestila, samo cenzusa. Res pa je, drage gospe in gospodje v vladi, da vemo vsi, da se je v času, ko se je začela zajamčena plača jemati od osnove, do danes, razmerje zajamčene plače do povprečne plače bistveno spremenilo. Leta 1992 je bilo razmerje med zajamčeno in povprečno plačo takšno, da je zajamčena plača še predstavljala približno 42% povprečne plače, sedaj je to razmerje takšno, da predstavlja samo še 24% povprečne plače. O višini zajamčene plače odloča vlada in je ves ta čas tiščala zajamčeno plačo dol, zaradi tega je tudi prišlo do tega, da se je ta cenzus ves čas v razmerju do povprečne plače zniževal in s tem se je zniževal tudi socialni minimum.
To je v tem delu resnica. Soglašam pa, da so za mene tudi in za našo stranko druga vprašanja v zvezi s tem zakonom bila pomembnejša od tega, da je to samo en vidik. Raje bi videl, da bi okrepili in bili sposobni in uspešni doseči sporazum tudi z vladno koalicijo, da so restrikcije v pravicah, ki jih imajo brezposelni po tem zakonu, prevelike, pa to na žalost ni uspelo. To je pač tisti zadnji moment, ki več ne gre na brezposelnost, ampak že na socialo. Vendar kjerkoli jih zmanjšamo, jih je pametno zmanjšati, zato jih bomo tudi mi v tem delu podprli. Povem pa še enkrat, lepo prosim, povejte, da ste govorili stvari, ki niso resnične in da je višina nadomestila oziroma pomoči vezana na 36. člen, ne pa na to, o čemer danes govorimo. Vam je pa lahko, ker mnogi poslanke in poslanci pač toliko natančno ne spremljajo členov, potem povedati nekaj drugega in reči, saj bi bila grozna višina in bi bila višja kot plača, kar je čista laž.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa za besedo. Prav iz tega naslova, da bi se zadeva razumela, sem tudi prej pri razpravi prosil, da bi poslanci poslušali. Drugič pa sem tudi zaradi tega, da bi vedeli, kaj pomeni 35. člen, tudi ta drugi odstavek prebral. To, kar je sedaj povedal tudi še enkrat gospod Potrč in je seveda to da gre v bistvu za določitev cenzusa. Ne gre za fiktivno izplačevanje, ampak gre za določitev cenzusa. Poglejte, jaz se spomnim, da smo enkrat predlagali amandma glede minimalne in maksimalne plače, kjer bi se te zadeve določile in seveda ne bi moglo prihajati do takšnih disproporcev, kot pač prihaja. To je že prej kolega Hvalica govoril o 2 milijona bruto plače itd. Ne mi reči, da ni možno tega regulirati, če je država lastnik takšnega podjetja. Seveda tisto, kar je privatno, je privatno in v tisto se nima država pravice vtikati. In sedaj konkretno, torej ni državno podjetje Labod, Delta Ptuj, ampak "krucifiks" ima pa država instrumente, da bo prekontrolirala to, kar je minister Rop potem res naredil. Res je, da se je zavzel za to in poslal inšpekcijsko službo notri. Zdaj pa ga vprašam, ali ste dali kazensko ovadbo na sodišče za tiste, ki so kolektivno pogodbo kršili. Kršili so jo 2 leti, do tega, da je pa šla inšpekcija notri, je pa prišlo sedaj, ko je izbruhnila ta afera in ko imamo na cesti 400 delavk. Poglejte, ali zaradi tega, kar je prej rekel gospod minister, zaradi tega se čaka, ker se je ustrašilo, da bodo managerji dali ustavni spor, to zakonodajo urediti ali kaj za tem stoji. Očitno so nekateri managerji iz Ptuja, ki se imajo za managerje v povezavi z Labodom iz Novega mesta, seveda managerji, pa odlični managerji so, saj imajo 2 milijona itd. plače, odlični so, ne spoštujejo pa niti minimuma zakonodaje, niti tega, kar je bilo dogovorjeno in podpisano glede minimalne plače. Te uboge delavke 2 leti, ne bom rekel tega, kar bi najrajši rekel, torej 2 leti jih zavajajo in ne dobijo niti tiste minimalne plače. Danes konkretno so nekatere doma že 2 meseca, kljub vsem tistim obljubam, kaj bodo dobili za nazaj, minister, niso dobile nič, skratka zopet zadeve stojijo in ne vem, kje je potem največji problem, ali v sodstvu, da ne odreagira na takšne zadeve ali v tem, da se kazenske ovadbe ne sprožijo itd. Celo spomnite se, krog tistih certifikatov teh delavk sem tu postavil poslansko vprašanje. Od 15. avgusta do 15. septembra so jih odkupovali po 10%-ni vrednosti, po 10%-ni vrednosti z vednostjo vodstva in torej podporo vodstva firme Laboda. Pa dajte, lepo vas prosim, no, pa seveda je treba kazenske ovadbe vložiti, pa takim gospodom pač verjetno tudi zaseči kakšno premoženje. Dosti je svinjarije, preveč jo je in vse skupaj se zopet lomi, zopet na tem, ali bomo določili cenzus minimalno ali zajamčeno plačo. Ja, pa dajte, prosim vas lepo, minister, pristanite na to spremembo za ta cenzus zajamčene plače. Ja, pa kaj, kaj pa je to, no! Si predstavljate 29.000 tolarjev vsi družinski člani itn., če pa tega ni, pa izgubi oziroma sploh nima možnosti za nadomestilo za čas brezposelnosti. Dajte se zamisliti malo, resno, zelo resno. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo želi gospod minister, gospa Kovačeva. MAG. ZDENKA KOVAČ: Jaz bi želela dati samo dodatna pojasnila na argumente gospoda Potrča in gospoda poslanca Pukšiča. Glejte, seveda bi bilo lahko deloma res, če ne bi bila 35. člen obstoječega zakona in 36. člen, ki je tudi amandmiran s strani Socialdemokratov, med seboj povezana. Ker seveda gre za sistem, cenzus se ne določa kar tako, cenzus se določi v tisti višini, ki se potem tudi prizna kot denarna pomoč. Ker ne vem, kje bi potem nekdo 20% razlike dobil, če bi imeli dva različna pristopa. Zato sta ta dva člena še kako med seboj povezana in moramo imeti konsistenten sistem. Gospodu Pukšiču pa v dopolnilo samo to. Tu ne gre za to, da bi cela družina imela potem 48.000 skupnega dohodka kot cenzus, ampak gre na osebo. Kar pomeni, da ima tričlanska družina potem v tem primeru 120.000 približno oziroma malce več, 144.000 in štiričlanska seveda za naslednjih 48.000 več. Če se že od nas zahteva, da smo dosledni, potem prosim, da smo tudi pri drugih argumentih dosledni. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika gospod Petan, potem pa gospod minister.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo, gospod predsednik! Spoštovani! Torej repliciram ministru Ropu. Strinjam se, da ta celotna problematika res ni v zvezi z njegovim imenom in pa da je on odgovoren za vse. To je pač še en segment, to nam mora biti jasno. In ker sem rekel kompleksno, bo to pač tudi iz vseh mojih besed razvidno.
Ne mislim govoriti o Delti, kot smo danes tule veliko govorili, ampak o podobnem podjetju, kjer pa verjetno vlada, katere član je tudi gospod Rop, ima kaj povedati in tudi kaj narediti. Pa ne bom nič skrival, gre za skladova podjetja, če konkretno hočete kar za Konos, ki ga dobro poznam. Direktorja postavlja sklad. Sklad je tako ali drugače v povezavi z vlado. Tudi ne bom nič novega povedal, če povem, da sklad postavlja za direktorje teh podjetij, in to velikih podjetij, ki bi naj reševala zadeve, ljudi, ki so po nekih informacijah bili člani nekih čudnih združb v preteklosti, da o kvalificirani izobrazbi sploh ne bi govoril. Bi se pa vrnil na tisto in to me je vspodbodlo, ko je minister rekel, da so delavci tam slabo delali in zaradi tega jim je tuji partner že kar nekaj let zniževal cene. Pa bom takole vprašal. Ne bom govoril o primeru Delte, o katerem je minister govoril, zato ker tam ima minister verjetno nekoliko manj besede, ampak bom govoril o skladovih podjetjih, kjer pa minister in pa vlada ima kaj za reči. Tudi v konkretnem primeru, ki sem ga omenil, je ravno v tem bil problem slabe kvalitete, pa vprašam tole. Če je slaba kvaliteta, ali mojster ali lastnik ne zamenja tiste, ki slabo delajo? Ali višji lastnik, v tem primeru vlada ne zamenja direktorja, če v podjetjih slabo delajo? Konkreten primer, ki sem ga omenil s tujim partnerjem. V igri je bila dolgoletna pogodba s tujim partnerjem in čisto namenoma in sedaj sem prepričan, da je bilo čisto namenoma, poslana 90% škart robe. Namenoma. To pomeni, da se resnično pogodba ne bo izvedla, da bo manj denarja, da ne bo dela, da bo podjetje manj vredno, da bo podjetje šlo v stečaj in da ga bodo lahko eni poceni kupili. To se je tudi zgodilo v tem primeru.
Takih firm je pa verjetno v Sloveniji več. In to je tisto, kar sem želel replicirati o slabem delu delavcev. Delavci delajo ravno toliko in tako dobro, kolikor se od njih zahteva. To je dejstvo in to je znano pravilo.
Končna posledica je pa tu, ko se danes pogovarjamo o tem amandmaju, koliko je zdaj tisti minimalni, meni je vseeno, ali je plača ali prihodek ali dohodek ali kakorkoli bomo že temu rekli, v primerjavi s tistim, kar so moji kolegi pokazali, tudi podjetji, ki so v lasti države, ko se pogovarjamo o milijonskih zneskih, rezultat tega, ker ni nobenih ovadb tudi v podjetjih, ki so v lasti države, se rešujejo leto, dve, tri, štiri, potem pa zadeve zastarajo. Tako se verjetno ne da reševati. Rezultat vsega tega, ker gospodarstvo ne dela, ker ni denarja in seveda tudi minister Rop nima denarja, kar je jasno, ker ga ne more več dobiti, ker ni tistega primarnega sektorja, ki bi ustvarjal višek vrednosti, potem pridemo do tako mizernih vrednosti tistega zajamčenega socialnega varstva, ki sploh ni več zajamčen, ampak je pod vsakim minimumom. Pa se človek na koncu vpraša, v kakšnem obdobju pa smo sedajle, ali je to tista primarna akumulacija kapitala, ko lahko vsak dela, kar hoče s svojim podrejenim, ko delodajalec lahko počenja, kar se mu zljubi, ali kot sem že enkrat za tem pultom omenil, ko je zadeva vredna ravno toliko, kolikor lahko šerif daleč strelja ali pa kolikor lahko v enem dnevu prijezdi, tako kot je bilo v tistem obdobju divjega zahoda.
Če se tukaj povežem na tolikokrat izrečeni izraz aktivna politika zaposlovanja; v redu, ne bom se spuščal v polemiko, če je to res aktivna politika zaposlovanja. V redu, ta izraz vzamem kot takšen, vendar če se denar jemlje iz proračuna, to zame ni aktivna politika. Zame je aktivna politika samo, če bi zamenjali managerja, ker so v podjetju slabo delali in ga prisilili, da bi tisti boljše delali in bi v realnem sektorju gospodarstva več ustvarili, in to realnega dohodka. To bi bila zame realna politika zaposlovanja. Mi se pa sedaj samo vrtimo tako, kot smo se včasih. Prav tako smo samo govorili o prerazporeditvi, o delitvi, o ustvarjanju pa nič. Danes smo zopet. Tudi aktivna politika zaposlovanja je v bistvu samo prerazporejevanje, prerazporeditev. Da bi pa šli v to, kar sem omenil, da bi resnično tiste, ki delajo res slabo in zaradi tega podjetja propadajo, da bi jih zamenjali po hitrem postopku; tudi to bi lahko v tem parlamentu sprejeli, pa tudi mislim, da neodvisna sodstva ne bi bila prav nič ogrožena. Potem bi pa prišli do tega amandmaja, o katerem se danes pogovarjamo, malo drugače in malo bolj socialno, z malo bolj socialnim čutom in bi tudi tiste vrednosti bile bolj človeške in tudi tisti, na katere se to nanaša in kateri padejo pod to, bi verjetno imeli občutek socialne države. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Petan! Besedo želi gospod minister, potem pa replika gospod Špiletič in gospod Pukšič. Ja, samo se je prej javil gospod minister.
MAG. ANTON ROP: Če dovolite, bi samo na kratko odgovoril na nekaj stvari. Kar se tiče tega, kar je gospod Hvalica rekel, zakaj me ni na sezmanu. Lahko mu pokažem svoj plačilni list in bo videl, zakaj me ni na sezmanu. Zato, ker pač nisem prišel na ta seznam, ker imam nižjo bruto plačo od tistega, ki je spodaj. Nisem pa nikoli trdil, da imam malo plačo, da smo si na jasnem. Ampak enostavno me ni na tem seznamu zato, ker imam nižjo plačo, kot so tiste plače.
Kar se tiče tega, kar je bilo povedano in kar je gospod Potrč govoril; z njim se strinjam. V tem členu se določa cenzus, vendar je to isti kriterij, kot se pri 36. členu potem pripelje, ko se določa višina denarne pomoči. To pomeni, da namesto ene vrste kriterija, ki ga imamo sedaj notri v sistemu socialnega varstva, pripeljemo notri nov kriterij. To je minimalna plača. Minimalna plača, bi rekel, tudi teoretično ni prav kriterij za socialne transfere. Pravi kriteriji so življenjski stroški. O tem pa ste govorili. Mi smo na ekonomsko-socialnem svetu sprejeli sklep, da bo ekonomsko-socialni svet obravnaval minimalne življenjske stroške. Gre za metodologijo, ki se pripravlja in jo dr. Tine Stanovnik pripravlja in gospa Nada Stropnik in je pripravljen na osnutku. Septembra bomo obravnavali to gradivo Minimalni življenjski stroški, ker se na novo obravnava. Tam eksplicitno tudi povesta avtorja v tej študiji, da minimalni življenjski stroški in minimalna plača ne smejo biti neposredno povezani, ker se minimalni stroški vežejo na socialne transfere, na tisti minimum, medtem ko plača, kot taka, minimalna plača naj ne bi zagotavljala samo pokritja minimalnih življenjskih stroškov. Zaradi tega obstoji poseben problem v Sloveniji, ker so minimalne plače tako nizke, da se približujejo minimalnim življenjskim stroškom. Zaradi tega je problem z motivacijo delavcev in tako naprej. Gre za krog, za katerega vsi vemo, kako se ga da edino presekati. To je z gospodarsko rastjo.
Kar se tiče konkretnih primerov Laboda. Tja sem poslal inšpekcijo, ki je bila tam notri in so bili tudi izrečeni ukrepi, ukrepi tako za sodnika za prekrške, kot tudi mandatne kazni. O tem vam lahko dam informacijo. Sklepam, da niste dobili te informacije, vendar smo ukrepali in tudi sam obsojam tista dejanja, ki so bila tam in sem bil tudi sam zgrožen. Predvsem sem bil zgrožen, ko sem videl, kaj se je delalo v tem podjetju in kaj je delal management v tem podjetju. Ampak logika, ki je tukaj notri, če kdo misli, da bodo v tej državi ministri lahko reševali posamezna podjetja, potem se je zmotil. Ministri ne morejo vsako podjetje posebej reševati. Lahko pomagajo pri sistemu, lahko pomagajo v konkretnih primerih in mi to delamo dnevno, od podjetja do podjetja. Lahko vam naštejem, s kolikimi podjetji se ukvarjamo, ampak pravilo je, da bolj, ko se ukvarja, bolj ko se direktorji obračajo na državo, bolj ko hočejo pomoč od zunaj, slabše gre podjetju. Bolj ko je management obrnjen v lasten razvoj, iskanje možnosti na trgu, lažje podjetje preživi in večjo plačo imajo na koncu delavci. Rekel bi, da je to dvorezni meč in zgodba v zvezi s tem, se strinjam, je slaba in tudi zgodba s skladom za razvoj je slaba in sam sem bil eden tistih, ki se je zavzemal, da sprejmemo nov zakon o slovenski razvojni družbi. Mi smo na ministrstvu za delo zahtevali, da se notri da na številnih mestih zahteva po ohranitvi delovnih mest, po zaposlovanju, ker je ena od osnovnih tistih rdečih niti, za katerega SRD funkcionira in je tudi ustanovljen in se tudi sedaj dnevno borimo v okviru SRD-a za vsako od podjetij, zlasti za delovnointenzivna podjetja in podjetja, kjer je treba ohraniti delovna mesta, da jih uvrstimo v program prestrukturiranja. Uspeli smo SRD uvrstiti tudi v program ukrepov aktivne politike zaposlovanja in zagotoviti znotraj obveznic zadostno kvoto oziroma primerno kvoto, zadostna tako ali tako ni, da bomo podjetjem pomagali.
Sam se strinjam, da v SRD-u ni vse v redu. Tudi v skladu ni vse v redu in da bi bilo dostikrat zelo dobro, da bi mnogo hitreje zamenjali marsikaterega direktorja. Je pa dostikrat tudi to problem, da je zelo težko dobiti direktorje za mnoga podjetja v Sloveniji, ki so v slabem stanju, gospod Špiletič. Midva sva svoj čas tudi razpravljala o enem takem podjetju, na primer o Peku in sem vam povedal, kako težko je dobiti, na primer, finančnega direktorja za to podjetje. Ker ljudje, ki so sposobni, ki so dobri, zelo težko gredo v takšno podjetje. Še veliko je takšnih podjetij, kjer verjamem, da bi na SRD-u želeli zamenjati direktorje, pa je zelo malo takšnih, ki so kvalitetni in pripravljeni iti v takšna podjetja.
Kar se tiče KONUS-a. Sam nisem seznanjen s tem primerom in lahko dobite informacijo kasneje od SRD-a. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod minister. Replika, gospod Špiletič.
Prosil pa bi, da bi tema, zadnji del razprave gospoda ministra, pravzaprav tema o stanju v slovenskem gospodarstvu, v posameznih podjetjih - da ne bi o tej temi nadaljevali, ampak o vsebini amandmajev. Prosim, gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: No, jaz upam, da bom govoril o vsebini amandmajev. Ampak vendarle ne gre mimo tega, ker imam repliko na izvajanje gospoda ministra, se moram pač odzvati na tisto, kar je tu povedal. On je ničkolikokrat povedal, da si bo vlada prizadevala, da bodo najvišje managerske plače v agencijah, v skladih in tako naprej znižane na nivo, ki je določen z merili, ki jih je vlada sprejela oziroma tudi poslala tistim zastopnikom v nadzornih odborih, da bodo lahko izposlovali znižanje plač tudi za managerje tam, kjer ima vlada odločujoč delež.
Vendar ta merila, ki so bila objavljena v časopisu Večer, gospod minister pa ni zanikal, da so netočna, pa kažejo nasprotno, da se bodo res samo najvišje plače znižale, da se bodo pa nekatere plače začele višati. Vlada očitno skrbi za socialno varnost najvišjih slojev znotraj svoje strukture. Kako drugače razumeti, da se bo direktorju Snežnika plača s 623 dvignila na 645? 70% lastnik podjetja Snežnik je Vlada Republike Slovenije. To podjetje naj bi zagotavljalo neke zadeve, ki so splošnega in, ne vem, javnega interesa. Jaz sem pa izza te govornice že ničkolikokrat postavil vprašanje, kaj se v tem podjetju dogaja, da proizvodnja pada, da delavci čedalje težje živijo in tako naprej. Gospod minister, vi pa tega direktorja, ki je vaš direktor, lahko rečem, nagrajujete. Tu pa govorite, kako je management kriv vsega zla in da se moramo poslanci obračati zgolj na management, ker vlada ne more zagotavljati sociale. Tu se strinjam z vami, samo zagotavljate jo pa vi v vaših javnih podjetjih; država mora najprej pri sebi pospraviti, sama mora biti najprej dober gospodar, potem pa s prstom kazati na druge. Ko boste to naredili znotraj sebe, boste dobili dovolj rezerv za to, da se tudi predlagani amandma lahko podpre.
Imam pa še eno vprašanje. Ali je zgolj zajamčena plača oziroma ali moti zgolj izraz ali moti višina? Kot možnost za neko kompromisno rešitev vas sprašujem, kaj je za vlado še sprejemljivo kot tisti minimum, ki ga je mogoče zagotoviti na podlagi tega zakona? Ali absolutno vztrajate pri tem, kar je sedaj, ali je možno, da se 80%, kot je predlagano, zniža na 70%, ali je to sprejemljivo, ali če se zniža na 60%, ali je to sprejemljivo? Prosil bi za jasen odgovor na to dilemo, da bi lahko eventualno pripravili tudi kompromisen predlog v obliki dodatnega amandmaja.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Pukšič. Minister, po vrsti, ko bo prišlo - ker sta še dva replikanta prijavljena.
FRANC PUKŠIČ: Repliciram gospe Kovačevi. Gospa Kovačeva, ne reči, da nisem bil precizen, natančen. Če ste me poslušali, ker pa očitno zgleda, da me niste. Prebral sem drugi odstavek in napovedal sem, da bom prebral celotni drugi odstavek 35. člena: pravico do denarne pomoči pridobi, če njegovi dohodki skupaj z dohodki družinskih članov na osebo v zadnjih treh mesecih pred uveljavitvijo denarne pomoči v povprečju ne presegajo 80% zajamčene plače po zakonu. Amandma na to je: namesto zajamčene, mi predlagamo minimalno plačo. Res pa je to, kar ste povedali, da to ni res. To je pa tudi res. Ker ste rekla da nisem precizen, to, kar ste vi rekli, da je potem zajamčena plača za tričlansko družino 120.000 tolarjev, ni res. Zavajate za 9.000 tolarjev, ker je samo 111.135. In to zopet ni res, ker na tem se ne določa cenzusa, ampak se določa na 80%, torej za tričlansko družino je potem to 88.908. To so pač čisto točni podatki, ki pri tako nizkih dohodkih v družini seveda pomeni tudi 9.000 tolarjev plačilo elektrike, prehrane, otrok v šoli in tako dalje.
Ne vem, mogoče obstaja še kakšna drugačna možnost. Jaz sem prepričan, da v predlogu zakona o spremembi dohodnine, kjer predlagamo zniževanje oziroma ničelno stopnjo pri dohodnini za minimalno plačo, ki sem vložil v parlamentarno proceduro. Tudi to je ena od variant oziroma v tem trenutku nič drugega. Minister, pravite minimalni življenjski stroški. Ali lahko poveste vsaj približno, če se s to problematiko na ministrstvu ukvarjate, nam lahko poveste, kje se gibajo ti minimalni življenjski stroški, ali je to med 37.000 in med 62.000 tolarjev. Če je tu vmes, potem bi predlagal, da podprete naš amandma, ker boste lahko ob ugotovitvi teh minimalnih življenjskih stroškov tudi spremenili koncept v zakonu in pač vstavili potem to notri. Vsekakor, karkoli naredimo naprej, je boljše, kot če pustimo tako, kot predlagate. Drugo pa tole, glede Delte. Lepo vas prosim! Za gospodarski kriminal so bile vložene k sodniku za prekrške in mandatne kazni. Lepo vas prosim! Sami ste rekli, da ste se zgrozili nad delom tega menedžmenta. Z vsemi podatki, ki jih imate, ali ne bi ovadbe za gospodarski kriminal bilo najmanj, kar bi pričakovali, da bi bilo vloženo. Ne zaradi nas, zaradi teh delov, zaradi tega, da bi mogoče končno enkrat naredili črto in tudi koga, ki je sedaj od te vlade mogoče nedotakljiv, postavili pred sodišče in verjetno tudi za zapahe, za rešetke. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Potrč. Se odpoveduje. Hvala lepa. Besedo ima mag. Rop.
MAG. ANTON ROP: Če dovolite, bi samo na kratko odgovoril na to, kar je gospod Špiletič govoril, ker menim, da je bilo nekorektno povedano tukaj, zlasti njegovi očitki. Kar se tiče agencij, skladov, javnih podjetij in zavodov, tam kjer lahko vlada neposredno določa z merili plače, je zadeva bila urejena, določena na vladi in so tudi posamezni ministri po resorjih zadolženi, da svoje zavode in javna podjetja sproti nadzirajo. Vsi mi smo za vsakega od javnih zavodov, agencij, skladov in tako naprej podpisali soglasje k novim pogodbam o zaposlitvi direktorjev, vseh direktorjev v vseh javnih zavodih in tako naprej. Tako zelo težko sprejmem tukaj očitek, da v tem delu nismo uredili plač.
Kar se tiče tega, kar je bilo povedano v nadaljevanju, meril, ki se nanašajo na direktorje podjetij v večinski državni lasti in v od njih odvisnih družbah, sem vam pa povedal, morda ne za to govornico, govoril sem vam pa prej, da merila niso dokončno sprejeta, ravno zaradi tega, na kar ste vi tukaj opozorili. Če se ravnamo po priporočilih društva Manager in upoštevamo majhna, srednja in velika podjetja, da ne bi na dolgo razlagal, in naredimo sistemska merila, s katerimi v nekaterih primerih plače znižamo, praktično za 50%, kot ste tudi sami videli, sem nam zgodi v nekaterih primerih ravno to, o čemer ste vi govorili, da bi imel direktor večjo plačo. Zaradi tega merila še niso sprejeta. Ker bomo morali narediti dodatne korekcije, da bomo to preprečili, ker se strinjam z vami, da ni nobenega razloga, da bi v teh primerih to dopustili. In samo za to gre. Dejstvo pa je, da so tudi menedžerji sprožili ta postopek, o katerem sem govoril in da smo zato dodatno pravno preverili vzdržnost meril oziroma priporočil članom nadzornih svetov v teh podjetjih. Toliko.
Kar pa se tiče Laboda, bi samo to povedal. Inšpektorji za delo so v okviru svojih pristojnosti v tem primeru ukrepali. Kar pa se tiče minimalnih življenjskih stroškov, je pa to dejansko stvar strokovne analize in raziskave, ki je narejena in se dela in bo narejena za različne tipe družin in za otroke, za starejše, za moške in ženske, in se v tem primeru tudi stroški različno gibljejo, zato ne morem govoriti o teh stroških, preden stroka ne pove svoje. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Gospod minister! Merila še niso sprejeta. Ali sem prav slišal? Torej tudi, če bi bila sprejeta, vseh ne boste realizirali, to je jasno. Liberalna vlada, kakršna ste vi, ne bo tega realizirala. Niti približno. Niti v lastni hiši ne znate narediti reda. Ne komunicirati tam, gospod Sovič, z ministrom, ker me mora poslušati, ker ga bom sedaj nekaj vprašal.
V že citiranem Poročevalcu so navedeni državni sekretarji. Najprej vas vprašam: Ali je to napaka? 10 državnih sekretarjev imate na vašem ministrstvu. Ne vem, tu piše. Tu piše, in če jih je 10, vam povem, se vam slabo piše. Ena, dva, tri, štiri, pet, šest, sedem, osem, devet, deset, do 10 znam šteti. Natančno 10. Sedma po vrsti oziroma osma je gospa Zdenka Kovač. Ali ste tu tudi sprejeli merila? Ne! Niste jih sprejeli. Ker je jasno iz tega razvidno, da meril ni. Sprejeli ste neko osnovo in sprejeli ste trend naraščanja. Trend naraščanja! Torej ne govoriti o merilih, ne govoriti, kaj bi, če bi in tako dalje. Slab zgled dajete gospod minister! Ker sem že tu, vas vprašam: Ali je napaka v Poročevalcu, ali imate res 10 državnih sekretarjev? Če jih imate 10, potem vam lahko samo kdo drug odpusti, jaz vam tega ne morem. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika, gospod minister.
MAG. ANTON ROP: Jaz vam bom povedal, katere državne sekretarje imam, pa boste vi povedali, katerega bi vi ukinili.
Imamo državnega sekretarja, ki je zadolžen za družino, to pomeni, za kompletno zakonodajo; pripravlja zakon o starševstvu, zakon o družinskih prejemkih in je zadolžen za vso problematiko v zvezi z družino na centrih za socialno delo. Zagotavljam vam, da ima dovolj ali pa preveč dela.
Imamo državno sekretarko, ki pokriva pokojninsko reformo in delovnopravno zakonodajo. Zagotavljam vam, da ima dovolj dela. Lahko predlagate, da jo ukinemo, vam pa zagotavljam, da veliko dela.
Imamo državno sekretarko, ki je danes tukaj, in je zadolžena za zaposlovanje. Zadolžena je za sistem zaposlovanja in pokriva zavod za zaposlovanje. Glede na tisto, kar delamo na tem področju, mislim, da boste težko rekli, da je neupravičeno državna sekretarka.
Imamo državno sekretarko, ki je zadolžena za socialo in pokriva probleme praktično vseh in vsakega slovenskega državljana, ki pride in je soočen z resnimi problemi; pokriva kompletno vse centre za socialno delo, varstveno-delovne centre, specialne in posebne socialne zavode. ...(Ugovor gospoda Hvalice iz klopi.)... Zagotavljam vam, da ima... Ne, samo da bomo korektno informacijo dali, ker ste bili nekorektni. Če dovolite! Zagotavljam vam, da dovolj dela in da je vsak dan do večera v službi.
Imamo državnega sekretarja, ki pokriva žrtve vojnega nasilja; pokriva celotno zakonodajo in spremembe na celotnem področju, vojne invalide in vse druge, ki so na tem področju zajeti. Mislim, da bo težko kdo v tej dvorani rekel, da je tudi ta neupravičeno.
Imamo tudi državnega sekretarja, ki pokriva nadzor, finance in investicije ter celotno premoženje, ki ga pokrivamo na tem ministrstvu. Računsko sodišče je o problemih, ki jih je imelo to ministrstvo, priporočilo, da posebej organiziramo to področje in posebej organiziramo tudi izvajanje nadzora nad financami.
Imamo državnega sekretarja - ta je pa sedmi - ki pokriva zakonodajo, ki je povezana s preprečevanjem dela in zaposlovanja na črno. Sami boste seznanjeni z njegovimi izdelki, ko bo prišel v ta državni zbor z zakonom, ki je dovolj zapleten in dovolj težak, da se boste prepričali, da dela in da ne izgublja časa.
Tako, da za vsakega od teh vam jaz tukaj garantiram, da še kako zasluži svojo plačo in da se trudi za to, da bi čim več naredil. Res je, to ministrstvo je eno največjih ministrstev in pokriva zelo široko področje in vse starostne dobe, od rojstva do smrti. Imamo dosti dela in tudi dosti odgovornosti. Tako, da vam mirno tukaj povem, gospod Hvalica, da vsak od teh kar primerno zasluži svojo plačo in se primerno trudi, in za vsakim od njih stojim, kadarkoli!
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika, gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani kolegi! Torej, minister je naštel sedem državnih sekretarjev. Mislim, da ne obstaja - ne obstaja! - ministrstvo niti v eni izmed evropskih držav, ki bi imelo sedem državnih sekretarjev. Kaj so ostali trije? Podsekretarji ali kaj? A tudi sekretarji! Torej, jih je deset. ...(Odgovori ministra iz klopi.)... Ja, ali jih je deset? Ali preberem imena po vrsti? Preberem imena? Ja, saj sem citiral Poročevalec! Verjetno, da imate Poročevalec državnega zbora tudi vi na ministrstvu. Glejte, tu je deset navedenih, deset, ki imajo večjo plačo kot jaz. Vam povem, da vseh deset ne zasluži večje plače od mene! Dlje časa prebijem jaz v tej hiši in s temi papirji kot vaši državni sekretarji, ki meni ne odgovarjajo po tri mesece na pisma; na enega čakam še zdaj odgovor v zvezi z nekim rejništvom. Bog vam odpusti tudi ta greh, ampak jaz vam ga ne bom odpustil. Torej, ne mi govoriti, kako delajo. Ne govoriti. Kaj mi počnemo tu? Kje ste videli na tem svetu, da imajo sekretarji večje plače kot poslanci? Kaj je bilo za časa Peterletove vlade? In še nedavno, tri, štiri leta. V prejšnjem mandatu so imeli državni sekretarji polovico poslanske plače. In navsezadnje, kako si dovolite, gospod minister, to sem indirektno razumel, da imajo nekateri državni sekretarji večjo plačo kot vi? To se pravi, da nimate avtoritete nad njimi. To je normalno pravilo na tem svetu, med liberalci pa sploh bi moralo iti. In jaz zdaj tukaj ne razumem. Glejte, ne učiti, jaz bi se potegnil vase, v polžjo hiško in bi bil tiho. Ne predavati tu sociale ob teh številkah, ker je "nagravžno". To je "nagravžno". In trend naraščanja. Zdaj razumem marsikaj. Jaz nisem dal takšne pozornosti temu, zaradi obilice drugega, ampak zdaj, ko sem se poglobil v to in ugotovil, da imate deset državnih sekretarjev, sem trdno prepričan, da vaš resor ne more voditi socialne politike v tej državi, ker je že podmena napačna. Ne more. Vi nimate tega "feelinga", vi nimate tega čuta. Vi bi bili lahko ministrstvo za posebne igre na srečo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Smo torej pri 20. členu in dveh amandmajih. Se opravičujem. Smo pri dveh amandmajih za nov 20.a člen. Prvi amandma predlaga poslanska skupina Socialdemokratske stranke in drugi amandma vlada Republike Slovenije. Na glasovanje dajem prvi amandma za nov 20.a člen. Svoj glas bo obrazložil gospod Franc Pukšič. Prosim.
FRANC PUKŠIČ: Glede na široko razpravo okoli tega amandmaja vas v imenu tistih, ki ostajajo brez dela, pozivam, poslanke in poslanci, da glasujete za ta amandma.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Iz razprave gospoda Pukšiča je razumljivo, da bo podprl amandma.
FRANC PUKŠIČ: Če kateri seveda niste razumeli, kako bom glasoval. Če sem pozval vas, spoštovane poslanke in poslanci, da glasujete za, potem seveda nikoli ne govorim enega in delam drugo, kar pomeni, da bom seveda tudi sam podprl ta amandma.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.) Kdo je za prvi amandma za nov 20.a člen?
Kdo je za? (23 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da prvi amandma za nov 20.a člen ni potrjen.
Na glasovanje dajem drugi amandma za nov 20.a člen.
Predlagateljica je Vlada Republike Slovenije. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za drugi amandma? (53 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je drugi amandma sprejet in s tem nov člen.
Prehajamo na odločanje in razpravo o 21. členu in vloženih štirih dopolnilih. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Treh, četrti je nov 21.a člen. Torej na glasovanje dajem prvi amandma k 21. členu. Predlagateljica je Vlada Republike Slovenije, odbor ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Drugi amandma prav tako predlaga Vlada Republike Slovenije. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Tudi tretji amandma predlaga Vlada Republike Slovenije, matično delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 3? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 21. člen. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za nov 21. člen? (33 poslancev.) Je kdo proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da smo sprejeli nov 21. člen.
Želi kdo razpravljati o amandmaju za nov 21.a člen? Predlagateljica je poslanska skupina Socialdemokratske stranke. (Ne želi.)
Na glasovanje dajem amandma za nov 21.a člen. Ugotavljamo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (27 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma za nov 21.a člen ni bil sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju za nov 23.a člen. Predlagateljica je Vlada Republike Slovenije, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Gospod Potrč, se opravičujem.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. 23. člen je neposredno povezan z razpravo, ki smo jo že imeli k 17. členu zakona. Gre namreč za to, kaj vse zajemajo pravice iz zavarovanja in česa ne zajemajo. In ker je vlada tam iz 27. člena črtala pripravo za zaposlitev, sedaj črta kompletno poglavje "pravica do priprave za zaposlitev" in člene od 39 do 43. Tega poglavja in posebnih določb, ki te stvari zajemajo, sedaj enostavno ni več. Pri čemer je treba povedati, da so v teh členih mnoge konkretne pravice, ki jih zdaj zakon nikjer več ne ureja. Jaz zato mislim, da je odločitev vlade, da se ti členi ukinejo, nepotrebna. Do nobenih neskladnosti ne bi prišlo, če bi ti členi ostali, bi pa imeli zagotovljeno, da je tudi v zakonu, ne pa samo od dobre volje vlade odvisno, katere pravice se bodo v okviru pravice do priprave za zaposlitev za nezaposleno osebno štele. Zaradi tega bom proti temu predlogu vlade. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Prosim, gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala za besedo. Mislim, da se bodo s tem, če bomo to pravico do priprave na zaposlitev črtali, marsikomu sedaj zaprla vrata, da bo marsikdo potem čakal. Zadnjič, ko sem bil zraven pri eni pripravi na deklaracijo, je bilo rečeno, da je bilo na ruševinah starojugoslovanskega sistema - za takrat se spomnim, da ko je nekdo končal študij, ni imel zaposlitve in je potem, če je imel denar ali pa starši, je potem lahko bil nekje suplent, da je dobil toliko in toliko izkušenj, šele potem se je lahko zaposlil. Pomeni, da zdaj gremo v tisti čas, ko so nekateri predlagali, da so bile takrat ruševine. Zato mislim, da s tem bomo pa res mladim strokovnjakom naredili škodo, da se ne bodo mogli pripraviti na zaposlitev in potem jih tudi dejansko ne bo nihče zaposlil. S tem bomo tudi prekinili tisto povezavo, za katero ugotavljamo, da je slaba, ko končaš študij in ko greš potem v službo. Verjamem, da manjka povsod denarja in da se povsod zdaj te stvari črtajo, sem pa prepričan, da se bo s tem naredilo več škode mladim strokovnjakom, in priprava na zaposlitev se mi zdi, da bi bila lahko zelo pomembna. Zato ne morem sprejeti takega črtanja in proti takemu črtanju tudi bom glasoval.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospa Vencelj.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala. Spoštovani! Poglejte, s tem, ko se v predlogu vlade črtajo členi od 39 do 43, se črta cel niz pravic tistih, ki so brezposelni, med drugim tudi možnost pokrivanja dejanskih stroškov za zdravstveni in psihološki pregled. Potem pokrivanje stroškov teoretičnega in praktičnega dela pri usposabljanju. Potem zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicnega obolenja itn. Potem sredstva in oprema za osebno varstvo pri delu, če so obvezna pri praktičnem usposabljanju. Prehrana in nastavitev v času usposabljanja in pa tudi nadomestilo za prevoz v kraj usposabljanja, poleg vsega ostalega. Jaz mislim, da je to prehuda stvar in zato tega ne moremo podpreti.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima državna sekretarka, gospa Kovačeva.
MAG. ZDENKA KOVAČ: Spoštovani poslanci! Če bi bilo točno tako, kot zdaj navajajo kolegi poslanci, bi bilo to res. Zdaj bom ponavljala tisto, kar sem zadnjič že razlagala. Določbe, ki so vsebovane v teh členih, so seveda po novem, po predlaganih spremembah vsebovane v členih od 39. člena oziroma od 48., 49.a člena, 53.b in 53.c člena. Res pa je, da smo določene stvari modernizirali tudi v pojmovnem smislu in pa tudi v tem smislu, kaj pravzaprav, kakšen je pravzaprav postopek pri uvajanju priprave na zaposlitev. In več stvari, zato da bi bile bolj fleksibilne, uvajamo v podzakonske akte, saj imamo določilo, da vsako leto vlada sprejme program aktivne politike zaposlovanja, da se tu sporazumeva s socialnimi partnerji in da je seveda upravni odbor republiškega zavoda za zaposlovanje tisti, ki tudi sprejme podzakonski akt, ki potem določa, na kakšen način se spodbuja zaposlovanje. Seveda se trg delovne sile danes tako naglo spreminja, da je potrebno z novimi in novimi instrumenti iti. To, da mladi zdaj ne bodo imeli pravice do priprave na zaposlitev, seveda ne drži. Že v letošnjem letu, ko v bistvu že poskušamo uvajati te nove pristope, je več kot 5.000 mladih vključenih v tako imenovano usposabljanje z delovnim razmerjem, ki seveda ostaja kot možnost aktivne politike zaposlovanja in je tudi v vseh pravilnikih, ki to področje določajo. Za tem zakonom dodatno uvajamo bolj fleksibilno in bolj stimulativno subvencioniranje iskalcev prve zaposlitve tako, da refundiramo prispevke, ne le za prvo leto, temveč tudi za drugo leto. Samo poglejte člen, ki govori o tem, to je 49. člen in amandmaji k temu členu. Tako, da je to, kot sem že rekla, vsebovano v drugih členih. Moramo gledati vse člene v celoti in potem primerjati celotno zadevo še s 4. členom in sprejetim amandmajem, kjer govorimo, da je vključitev v programe aktivne politike zaposlovanja temeljna pravica, in s tistim členom, ki govori, na kakšen način se brezposelna oseba vključuje, to je na podlagi zaposlitvenega načrta. Ljudje seveda niso predalčki, ki jih lahko kar razvrstimo v neke kategorije, ampak je potreben vse bolj individualen pristop, če želimo, da bomo resnično imeli aktivno politiko zaposlovanja. In to je, ponovno zatrjujem, osnovna intencija tega zakona.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospa državna sekretarka. Replika, gospa Hrenova, gospod Potrč, gospod Demšar.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Gospa državna sekretarka! V 49. členu pravi, da se v okviru sredstev za zaposlovanje lahko zagotavlja. To pomeni, ni nujno. In vendar se lahko zagotavlja kritje stroškov za poškodbe pri delu in poklicna bolezen. Potem denarne dajatve, torej starejšim osebam, mladim, prvim iskalcem, invalidom, samohranilcem. Pokrivanje stroškov informativnih in formativnih ter izobraževalnih programov za posamezne skupine brezposelnih in tako dalje, da ne naštevam naprej. Ne pokrivajo se pa stroški teoretičnega ne praktičnega pouka - ali pa jaz tega ne znam prebrati iz člena - in ne pokriva se zdravstveni pregled in psihološki pregled, ki je potreben za to, da se nekdo sploh lahko usposablja v novem poklicu. In verjetno še kaj drugega.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Škoda je brati in primerjati člene, ker bo gospa državna sekretarka rekla, da to, kar bomo prebrali, ne pomeni tistega, kar bomo prebrali. Ampak dejstvo je, gospa državna sekretarka, eno, kar ste tudi vi priznali. Nihče vam ne ugovarja modernizacije terminologije, ampak sami ste rekli, izpuščamo nekatere stvari, ker jih bomo uredili v podzakonskih aktih. Mi vam pač tega ne verjamemo in bi radi imeli naprej to urejeno kot pravico tudi v zakonu. Mnoge pravice doslej so bile drugače, mnogo jasneje, bolj konkretno zapisane v teh členih od 39 do 43. Sedaj lahko z lučjo pri belem dnevu iščemo po ostalem tekstu in z neko veliko dobrohotnostjo tu in tam morda najdemo, mnoge pa ne najdemo. In to je dejstvo. In zaradi tega se nam zdi škoda, da ste iz neke želje po lepšem besedilu, nimamo nič proti, šli konkretne pravice spuščati. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Potrč. Replika, gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Gospa državna sekretarka! Prvič bi vas opozoril na to, vi ste omenili več kot 5 tisoč mladih se vključuje. Ja, hvala bogu. Ampak, kaj pa ostali? Jaz bi sedaj težko rekel, ker bi v tisočih lahko zgrešil, koliko konča študentov, koliko teh srednješolcev, ampak jih je več kot 5 tisoč in precej več. Poznam te probleme, teh mladih ljudi, ki hodijo, jaz se spomnim na upravni enoti, ko so hodili na občino: Ali lahko pridemo na tisto obvezno prakso? Potem sodišče in tako naprej. Te stvari poznam. Vidite v tem je problem.
Drugo. Gospod Potrč je tudi opazil besedo modernizirano. Vas vprašam in bom šel na zavod za zaposlovanje v Kranj oziroma enoto Škofja Loka. Tisoč brezposelnih - recimo, da je Škofja Loka upravna enota, jaz bom raje rekel loško gospostvo - ena šestdesetina populacije in prostora v Sloveniji. Ali boste zmogli - in me zanima, kakšen je ta zaposlitveni načrt za tisoč ljudi za loško gospostvo? Mene sila zanima. Če mi nimamo v zakonu zagotovila, vi ste pa rekli, to bomo mi s podzakonskimi akti urejali. Vidite, problem je v tem, ko se marsikaj obljublja, zgodi se pa ne. Zato morate nas razumeti, da raje držimo nekaj, dokler nimamo garancije, da se tam res to izvaja. Ob prvi priložnosti bom šel pogledat, kakšen je ta načrt. Ali res vsebuje - ker jaz vidim velik problem - kako bo zdaj za tisoč ljudi v našem prostoru ta načrt pripravljen. Zato bi vas prosil - ne gre za to, da vam hočemo nagajati pa ugovarjati, ampak gre za realnost, kaj se lahko zgodi. Ker se tega ne bo dalo narediti, zato toliko bolj vztrajamo pri tem, da se te pravice kar enostavno ne črtajo iz tega zakona. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prosim, gospa državna sekretarka.
MAG. ZDENKA KOVAČ: Glejte, gospod Demšar, če bi to držalo, da obstoječi člen rešuje problem brezposelnosti mladih, potem bi sedaj morali po neki logiki vsi ti mladi brezposelni že biti vključeni v usposabljanje in tako imenovano pripravo na zaposlitev. Pa vendar očitno, tako kot je postavljen, delodajalcev ne motivira dovolj, ker iščejo druge oblike. Ker imamo velike probleme s strukturno brezposelnostjo, kjer recimo prihaja - kdo prihaja v vrste brezposelnih izmed mladih? Približno 12.000 prijav imamo vsako leto in od tega je 50 oziroma različno iz leta v leto, vendar približno 45 do 50% tistih, ki so brez temeljne poklicne kvalifikacije. Za te mi moramo uvajati vzporedne programe, da jih bomo dokvalificirali. Ker za delodajalce preprosto, tudi če jim vse to plačamo - danes gre za plačilo vseh teh stroškov delodajalcem - delodajalci za njih niso zainteresirani. Imamo tudi obstoječ sistem refundiranja prispevkov, ki je dodaten k temu, kjer refundiramo prispevke približno za eno leto še po tej končani pripravi na zaposlitev. Pa vendarle delodajalcev dovolj ne stimulirajo. Se pravi, gre za preprost problem, da so verjetno kvalifikacije teh ljudi neustrezne. Zato mi zdaj uvajamo ta nov člen, s pomočjo katerega bomo večjemu obsegu mladih - do zdaj sploh tega nismo imeli, programov izobraževanja (to je tudi odgovor gospe poslanki iz vrst krščanskih demokratov) - seveda imamo sedaj tudi notri pokrivanje stroškov izvajanja informativnih in informativnih izobraževalnih programov; notri imamo programe usposabljanja, ki se vežejo na usposabljanje na delovnem mestu. Vendar so stvari tako fleksibilne, da se moramo praktično znotraj posamezne branže, znotraj posameznega okolja približevati dejanskim potrebam. Zato uvajamo zaposlitvene načrte in zato uvajamo regijski pristop ali pa celo lokalne zaposlitvene iniciative kot nadomestilo tistega, kar smo imeli doslej pravzaprav po enaki meri za čisto vse. Ker enostavno za vse na ta način ni bilo možno rešiti.
To so dodatna pojasnila k temu. Zdaj pa mislim, da smo res uspeli argumentirati, kaj je tisto, kar stoji za celotno spremembo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje.
Smo pri amandmaju za nov 23.a člen. Predlagateljica je vlada Republike Slovenije. Matično delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da je nov 23.a člen sprejet.
Prehajamo na razpravo in odločanje o 24. členu in dveh dopolnilih. Prvega predlaga poslanska skupine združene liste, vlada in matično telo ga ne podpirata. Drugi amandma predlaga odbor, vlada ga podpira. Želi kdo besedo? Prosim, gospod Kontič.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa. Spoštovani! K 24. členu smo v poslanski skupini Združene liste socialnih demokratov vložili amandma, ki je pod zaporedno številko 1. Za razliko od teksta, ki ga predlaga vlada, smo mi kot obveznost povrnitve stroškov navedli oziroma zapisali tudi stroške poštnih storitev in drugih stroškov. Te stroške bi namreč potem dobil tisti, ki išče zaposlitev, seveda v soglasju z zavodom, te stroške tudi povrnjene. V samem odboru, ko se je diskusija o tej zadevi razvila, je bil sprejet oziroma je odbor podprl ta drugi amandma, ki so ga predlagali sindikati in ga je odbor povzel kot svojega, kjer je namesto te naše dikcije stroškov poštnih storitev in drugih stroškov zapisano "za priporočene poštne pošiljke". V Združeni listi socialnih demokratov soglašamo s to rešitvijo, ki je zapisana v drugem amandmaju k 24. členu, vendar prosimo, kot smo že nekajkrat včeraj, če je možno najprej glasovati o drugem amandmaju in potem šele o prvem, ker če bi bil izglasovan drugi amandma, bi mi prvega umaknili. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: To je logika, ki je pač vaša logika. Jaz ne bom predlagal tega glasovanja. Bom pa dal, da državni zbor odloči. Vedno me postavljate v situacijo. Praksa je bila, da so bolj oddaljeni amandmaji prvi pri glasovanju. In vedno znova me dajete v preizkušnjo. Jaz tega ne bom sam predlagal. Če bo državni zbor tako odločil, bom pa takoj dal na glasovanje. Torej, na predlog gospoda Kontiča dajem na glasovanje predlog, da se najprej... (Glas iz ozadja.) Ker poslanec vztraja, da se najprej odloča o amandmaju pod točko 2, kar je v nasprotju s poslovnikom, jaz sem že včeraj večkrat to povedal in vedno znova to predlagate. Ali vztrajate pri vašem predlogu? Vztraja. Gospod Kontič torej vztraja. Dajem na glasovanje njegov predlog, da državni zbor najprej odloča o amandmaju pod točko 2. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo podpira ta proceduralnipredlog? (11 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da vaš predlog ni sprejet.
Torej, prehitro je bilo? Želi kdo protestirati proti glasovanju? (Ne želi.) Želi še kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in na glasovanje dajem amandma pod točko 1. k 24. členu. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (28 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 1. ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (51 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 2. sprejet.
S tem smo v celoti spremenili 24. člen.
Prehajamo na 25. člen in dva amandmaja. Prvega predlaga vlada, drugega odbor. Oba podpira matično delovno telo oziroma vlada. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje o prvem amandmaju k 25. členu. Ugotavljamo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem nov 25. člen. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na odločanje in razpravo o 27. členu in dveh dopolnilih. Oba predlaga vlada Republike Slovenije, matično delovno telo ju podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 1? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem nov 27. člen. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za nov člen? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 28. členu in petih vloženih dopolnilih. Kajti šesti je že nov 28.a člen. Prvi je amandma na amandma vlade. Želi kdo besedo? Prosim, gospod Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa za besedo. Jaz bi prosil kar konkretno odgovor gospoda ministra na ta naš amandma.
Predlagamo, da se v tem 48.a členu črta besedica "lahko". Predlagamo pa zato, ker se s črtanjem besedice "lahko" zagotavlja večje stimuliranje zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih oseb, starejših brezposelnih oseb in iskalcev prve zaposlitve, saj so upravičenja delodajalcev do določenih nadomestil vnaprej znana, če ni besedice "lahko". Namreč, za kaj gre.
Piše takole: "Delodajalcu, ki je zaposlil iskalca prve zaposlitve ali brezposelno osebo, ki je neprekinjeno več kot 12 mesecev prijavljena na zavodu, ali brezposelno osebo, ki je starejša od 55 let, lahko zavod za dve leti povrne polovico prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje..." in tako dalje in tako dalje. Gre samo za to, da ne bi bilo te besedice "lahko", torej, vejica, "zavod za dve leti povrne polovico prispevkov". Torej, določeno je vnaprej, ve se, ne pa da se pušča možnost, na eni strani nekdo bi, drugje pa tega ne bi bilo.
Minister, ali se lahko uskladimo vsaj za to in podprete ta amandma? Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Pukšič. Jaz bi se popravil - v razpravi je devet amandmajev oziroma amandma pod točko 6 bomo obravnavali kot amandma za nov 28.a člen. Torej, razprava je o vseh osmih vloženih amandmajih.
Gospod Horvat želi besedo.
FRANC (FERI) HORVAT: Gospod predsednik, hvala za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi, minister in predstavniki vlade! Dovolite mi, da na kratko predstavim amandma pod številko 9. Gre namreč za specifičen segment v okviru aktivne politike zaposlovanja, in sicer, usposabljanje najmlajših, že v osnovnih in srednjih šolah, za usmerjanje v poklice in za pripravo na zaposlitev.
Namen amandmaja je omogočiti pokrivanje stroškov poklicnega usmerjanja, informiranja in motiviranja, kot sem rekel, pri mladih - to ni posebej napisano v samem tekstu amandmaja, ampak je to napisano v obrazložitvi. In pa spodbujanje podjetništva, spet ne tisto splošno spodbujanje, ki ga opravlja drug resor, ministrstvo za malo gospodarstvo in drugi resorji, ampak za spodbujanje podjetništva pri najmlajših, že v šoli.
Namreč, na osnovi izkušenj nekaterih držav iz tujine so bili pred tremi leti organizirani prvi krožki podjetništva na osnovnih šolah, in sicer, najprej eksperimentalno v dveh regijah, kjer je tudi najvišja brezposelnost v Sloveniji, v Pomurju in v Podravju. V treh letih se je ta zadeva zelo razmahnila, tako da je v letošnjem šolskem letu bilo zajetih že 20 šol z 250 učenci, in to v Pomurju, Podravju, Slovenskih Goricah, na Koroškem in v Posavju. Namen teh krožkov je informiranje, motiviranje, podjetniško načrtovanje, skupinsko delo, razvijanje ustvarjalnosti in predvsem navajanje mladih na uporabo znanja, ki si ga v šoli pridobijo. Pri tem so izdelovali praktične poslovne načrte. Ker sem bil sam pri nedavni predstavitvi dejavnosti teh krožkov v Gornji Radgoni, moram reči, da sem bil sam navdušen, ko sem celo popoldne poslušal mlade, kako so z entuziazmom in tudi zelo inovativno predstavljali poslovne načrte in dejansko se s tem pripravljajo za konkurenčen nastop na trgu delovne sile in usposabljajo za zaposlovanje za podjetništvo in tudi za samozaposlovanje. Tako, da mislim, da je bilo zelo smiselno razširiti to dejavnost na vso Slovenijo, na čim več šol. Gre za aktivnost, ki usmerjena na dolgi rok in ne zahteva nekih posebno velikih sredstev. Lahko pa da zelo dobre rezultate. Posebno še sredina, kjer je za sedaj še podjetništva premalo in kjer ni kritične mase dovolj, da bi se samo od sebe z drugimi ukrepi spodbujanja podjetništva lahko čimbolj usposabljali za zagotavljanje delovnih mest. Hvala lepa. Prosim, da amandma podprete.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Horvat. Prosim, gospa državna sekretarka.
MAG. ZDENKA KOVAČ: Spoštovani poslanci! Pospeševanje podjetniške miselnosti, kreativnosti in ustvarjalnosti mladih nedvomno lahko predstavlja enega od temeljev, da na dolgi rok in preventivno tudi vplivamo na bolj ambiciozne cilje v tej naši mladi populaciji. S tem, bom tudi rekla, preventivno preprečujemo njihovo prehajanje v dolgotrajno brezposelne.
Velikokrat je to povezano tudi z oblikovanjem pravih poklicnih ciljev in zato vsekakor s strani vlade ta amandma podpiramo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: V zvezi z vprašanjem gospoda Pukšiča, na katerega nismo dobili odgovora, ponovno sprašujem: Kako si je vlada predstavila izvajanje 48.a člena, tako kot ga je zapisala? Ker je zapisano "delodajalcu, ki je zaposlil brezposelno osebo, ki je neprekinjeno več kot 12 mesecev prijavljena na zavodu, lahko zavod za 2 leti povrne polovico prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje" in tako naprej. Torej lahko. Kakšna so merila, kdo o tem odloča, kdaj ja, kdaj ne, kdaj 1 leto, kdaj pol leta? Skratka jaz, bi resnično prosil, kdo bo tu arbiter?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Špiletič. Gospa državna sekretarka.
MAG. ZDENKA KOVAČ: Se opravičujem, ker sem res dolžna to pojasnilo.
Argumenti za to, da smo dali "lahko" v člen, se pravzaprav nahajajo v tem, da imamo v praksi takšne in drugačne delodajalce. Da se je prav pri programu izvajanja pripravništva velikokrat dogodilo, da so delodajalci, ko so določeno generacijo dokončali, ko je določena generacija dokončala pripravništvo, so jih lepo zopet odpustili in dali na zavod in potem pričakovali, da jim bomo sofinancirali nove. Zato sta se želela tako upravni odbor kot tudi ministrstvo zavarovati, da imamo tu neko diskrecijsko pravico in da rečemo, da v primeru, ko je nekdo izkoriščal s strani delodajalca takšen instrument, potem ne more pridobiti nove brezposelne osebe, zopet s pomočjo subvencioniranja. Vendar, če je ta "lahko" tako moteč, mi lahko tudi popustimo in te kriterije potem podrobneje opredelimo v podzakonskem aktu. Resnično je bil to edini argument, s katerim smo si želeli to diskrecijsko pravico omogočiti v tem zakonskem določilu. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali gremo na odločanje? Nekateri amandmaji pri tem členu so zelo med seboj povezani oziroma vrstni red je tudi tukaj pomemben glede dejstva, da če bo amandma pod točko 2 sprejet, potem jih bo kar nekaj brezpredmetnih najverjetneje. Sedem in osem zanesljivo. Torej najprej glasujemo o amandmaju na amandma vlade. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.) To je amandma poslanske skupine Socialdemokratske stranke, vlada ga ne podpira, matično delovno telo pa podpira.
Kdo je za ta amandma? (32 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma sprejet.
Sedaj dajem na glasovanje amandma pod točko 2, predlagateljica je vlada, matično telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma pod točko 2? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je ta amandma sprejet.
To sem že povedal, da sedaj po tem izglasovanem amandmaju sta brezpredmetna amandmaja, če pogledate naslednjo stran, pod točko 7 in 8, zato prehajamo na amandma pod točko 3. Predlagateljica je vlada Republike Slovenije, matično delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 3? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je ta amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 4, predlagateljica je vlada, matično delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je ta amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 5, predlagateljica je vlada, matično delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 5? (32 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je ta amandma sprejet.
O amandmaju pod točko 6 bomo glasovali kasneje. (Glas iz ozadja.) Ker sta amandmaja pod 7 in 8 brezpredmetna in ker je tudi 9. za nov 28. člen, dajem na glasovanje nov 28. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za nov 28. člen? (37 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je nov 28. člen sprejet.
Zdaj pa prehajamo na amandmaje za nov 28.a člen. Tu pa je, če pogledate amandma pod številko 6, predlagatelj vlada, matično delovno telo ga podpira in pod točko 9, poslanska skupina združene liste, vlada ga podpira. Na glasovanje dajem amandma za nov 28.a člen, ki je v pregledu pod točko 6. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 9. Predlagateljica je poslanska skupina združene liste, vlada ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem nov 28... (Glas iz ozadja.) Z glasovanjem pomeni, da smo uvedli nov 28.a člen s prvim amandmajem in z drugim smo uvedli nov 28.b člen.
Prehajamo na odločanje o 29. členu in vloženih dopolnilih, treh. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Najprej o amandmaju na amandma vlade, predlagateljica je poslanska skupina združene liste, vlada in delovno telo ga podpirata. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma na amandma? (47 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
S tem prehajamo na odločanje o amandmaju vlade, matično delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 2? (30 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Amandma pod točko 3, predlagateljica je poslanska skupina SKD. Vlada in matično delovno telo ga podpirata. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem novi, spremenjeni 29. člen. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za spremenjeni 29. člen? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na 30. člen in dopolnilo vlade. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 30. členu? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem spremenjeni 30. člen. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 30. člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na 31 člen. Vloženi so štirje amandmaji. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Prvega predlaga vlada Republike Slovenije. Matično delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 1? (33 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločaje pod točko 2, predlagateljica je vlada, matično delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (33 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje pod točko 3, predlagateljica je vlada, matično delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 3? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 4, predlagatelj vlada, matično delovno telo podpira. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 4? (34 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem spremenjeni 31. člen. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (30 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju za novi 33.a člen. Predlagatelj je vlada Republike Slovenije, en sam amandma. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je novi 33.a člen sprejet.
K 34. členu je vlada vložila amandma, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (32 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem spremenjeni 34. člen. Ugotovimo prisotnost! (42 prisotnih.) Prehitro. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za spremenjeni 34. člen? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 36. členu in treh dopolnilih. Želi kdo besedo? Prehajamo na odločanje... Prosim, gospod Kontič. Umikate amandma pod točko 1? Hvala lepa, gospod Kontič.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 2, ki ga predlaga odbor in ga vlada podpira. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 2? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 3. Predlagatelj je vlada, odbor ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. S tem smo v celoti spremenili 56. člen in tudi 36. člen.
Prehajamo na odločanje o 38. členu. Imamo vloženo dopolnilo, amandma na amandma vlade s strani dveh poslanskih... Bo v redu? Torej, pri 38. členu imamo amandma na amandma vlade in amandma vlade. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Najprej prehajamo na odločanje o amandmaju na amandma vlade. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Sedaj prehajamo na odločanje o amandmaju vlade. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. S tem smo v celoti spremenili 59. člen in tudi 38. člen.
Prehajamo na odločanje o 39. členu, kjer imamo vložena tri dopolnila. Prvi je amandma na amandma vlade s strani odbora, ki ga vlada podpira. Drugega predlaga vlada in tretjega skupina poslancev. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 1. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 2. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 3. Samo trenutek! Pred tem bomo glasovali o novem spremenjenem 39. členu. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (34 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je novi 39. člen sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju za novi 66. a člen, ki bo postal 39.a člen. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. Tako smo sprejeli nov člen.
K 40. členu je vloženo dopolnilo vlade. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (30 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem spremenjeni 40. člen. Ugotavljamo prisotnost! (45 poslancev.) Ugotavljamo prisotnost! (44 prisotnih.) Prehitro. Kako prehitro? Gospod dr. Ribičič je zamudil. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za spremenjeni 40. člen? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na odločanje o 42. členu in amandmaju pod 1. in 2. točko. Amandma pod 2. točko je za novi 42.a in b člen. Najprej glasujemo o amandmaju pod 1. točko. Želi kdo besedo? Prosim, gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Mi k spremenjenemu besedilu 70. člena nismo vložili amandmaja. Radi bi opozorili na to, da bi kazalo o vsebini tega člena kljub vsemu razmisliti in sindikati so na to posebej opozorili. Sedaj s tem členom uvajamo oziroma določamo, kdaj zavod preneha voditi evidenco brezposelnih oseb. Med drugim pravimo, če ni več brezposelna oseba, kar je formalno logično. Pozabljamo pa, kakšne pogoje smo določili, kdaj vse ni več nekdo brezposelna oseba. Mi bomo na ta način iz vsakršne evidence črtali veliko ljudi, ki bodo formalno postali brezposelni zaradi nekih napak, ki so jih storili glede na veljavni zakon in jih ne bo v evidenci imel več nihče. Dejanski problemi pa bodo z njimi ostali.
Zato mislim, da ta rešitev preprosto ni najboljša in da bi kazalo razmisliti - ne o tem, da je to brezposelna oseba. Razumem, da ne more brezposeln biti, če imamo druge člene, ker to iz evidence črtamo, ampak da na nek način opozorimo, da zavod neko evidenco še o teh vprašanjih tudi vodi ali da vodi posebno evidenco o tistih, ki so bili črtani s teh ali drugih razlogov iz evidence zaradi tega, ker sicer določeno - lahko se zgodi - kar pomembno socialno skupino nihče v nobeni evidenci več ne bo imel. Glede na to, da gre za spremembo 70. člena, se bo morda dalo to stvar domisliti še do tretje obravnave. Prosil bi vlado, da tudi sama razmišlja, čeprav glede na opozorila doslej to ni. Obljubim, da bomo tudi mi razmišljali, bili pa smo bolj koncentrirani na druga vprašanja, kot da bi tu znali amandma opredeliti; ampak problem ni tako preprost, da bi preprosto zamahnili z roko in rekli, ne obstoja. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospa državna sekretarka je pokimala. Torej najprej bomo odločali o amandmaju k 42. členu. Če bo amandma sprejet, je potem v tretjem branju možno vložiti amandma, o katerem je govoril gospod Potrč. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem spremenjeni 42. člen. Ni potrebno, ker je člen v celoti spremenjen.
Želi kdo razpravljati o novem 42.a in b) členu in amandmaju, ki ga je vložila vlada? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (32 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo sprejeli amandma in s tem novi 42.a in b) člen.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 44. členu, predlagatelj je vlada. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo v celoti spremenili 44. člen.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 46. členu, amandma pod točko 1, 2 predlaga vlada, matično delovno telo ju podpira; pod točko 3 skupina treh poslanskih skupin in po točko 4 vlada. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 1 k 46. členu? (34 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 3. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Morda je bila tukaj moja napaka. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 3? (35 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem še amandma pod točko 4. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem spremenjeni 46. člen. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
K 59. členu je gospod Gasparini amandma umaknil. Želi kdo razpravljati o vseh ostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji? Ne želi. Želi? Gospa državna sekretarka, prosim.
Sedaj je po poslovniku odločanje o tistih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Veliko jih ni bilo.
Ne želite besede? (Ne.) Razpravo zaključujem.
Na glasovanje dajem vse tiste člene zakona, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet, potrdili smo vse ostale člene zakona.
Opravili smo razpravo in glasovanja o posameznih členih. Sedaj pa moramo glasovati oziroma razpravljati tudi o naslovu zakona. Želi kdo besedo o naslovu zakona? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Imamo sklep poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije, ki se glasi - predlog sklepa:
"Tretja obravnava predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti se opravi v skladu z drugim odstavkom 194. člena poslovnika državnega zbora."
Želi o tem sklepu kdo razpravljati? Gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod predsednik, priznam, da govorim po spominu, ampak mislim, da je to člen, ki omogoča, da po osmih dneh opravimo tretjo obravnavo. Bojim se, da je taka odločitev tega državnega zbora neodgovorna. Mi smo praktično vsak člen iz prve v drugo obravnavo amandmirali in o mnogih vprašanjih govorili.
Prosim vas, ne silite samo zato, ker tako misli koalicija, da bomo morali potem na vrat na nos o tem v nekaj dneh sprejemati odločitev. Jaz bom proti temu sklepu, namreč. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Potrč. Vaše stališče je točno. "Če so bili v drugi obravnavi sprejeti amandmaji k besedilu zakonskega predloga, se lahko opravi tretja obravnava po preteku najmanj sedem dni od dne, ko poslanci dobijo besedilo zakonskega predloga s sprejetimi amandmaji."
Pred tem bi pa še glasovali in odločali o predlogu sklepa, da predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi vlada Republike Slovenije. O tem sklepu verjetno ne želi nihče razpravljati.
Na glasovanje dajem najprej ta sklep: predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi vlada Republike Slovenije. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za ta sklep? (51 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Želi še kdo besedo o sklepu poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje sklep, kot sem ga že prebral. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za tak sklep? (31 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da je bil predlog sklepa sprejet.
S tem zaključujemo 41. točko dnevnega reda.
Samo trenutek, da pripravimo papirje, naše gradivo za nadaljevanje dela.
Smo pri 17. TOČKI DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DENACIONALIZACIJI. Ali imate proceduralni predlog, gospod Potrč? Prosim.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod predsednik, spoštovane kolegice in kolegi! Po moji evidenci smo 11.6.1998 ob 10.36 glasovali o preložitvi zakona. Sklep je bil takrat sprejet v tem smislu, da ga bomo obravnavali, ko se bo odločila koalicija. Odločila se je in dobili smo danes na mizo obvestilo, da bi lahko nadaljevali in tudi en amandma. Če bi bili vsaj rahlo korektni, bi dali prostor tudi opoziciji, da ponovno razmisli o predlogu, ki je bil dan. Če je koalicija imela pravico o tem razmišljati več kot 13 dni, bi najbrž tudi opozicija imela pravico razmišljati več kot pol ure. Pričakujem, gospod predsednik, da boste tudi vi tako odločili in rekli, da se s to točko danes ne nadaljuje. Prosim? Ne, ne, saj nobenega sklepa ni bilo, oprostite, od zdaj naprej predsednik pove, kaj bomo delali in temu ne ugovarjam; ker to pravico ima. Ampak, o tem nismo sklepali.
Vi lahko o tem sklepate, samo, če imate en kanček korektnosti v sebi in želite, da tudi kdo drug, ki se je vsa ta leta tudi z denacionalizacijo ukvarjal, ne pa samo vi, v miru pogleda nov amandma, ki se med drugim sklicuje tudi na nek drug zakon, ki ga je treba tudi vzeti iz arhiva ali pa iz uradnih listov zbirke in ga prebrati in pogledati stvari, potem boste o tem tako odločili. Če ne boste, bom pač predlagal kaj drugega. Zaenkrat pa prosim, da odločite na ta način, ne pa, da formalno zahtevam odmor. Mislim pa, da je nekorektno. Če pa kdo misli, da Združena lista pri zakonu o zaposlovanju ni sodelovala, pa da je imela zdaj čas študirati ta zakon, naj pa tudi pove. Ni res, sodelovali smo in bili angažirani ves čas in nismo imeli kdaj priložnost, da se na to pripravljamo, amandma smo pa dopoldan, ne vem kdaj, enkrat ob 11.00 uri, dobili.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Potrč. Danes sem tudi prejel na klop amandma, o katerem ste vi govorili. Državni zbor je sedaj dva dni, torej en dan intenzivno delal na zakonu, ki smo ga pravkar sprejeli v drugem branju. Vedno sem pa v začetku dnevnega reda oziroma v nadaljevanju seje povedal, kakšen bo tek seje in sem vedno omenil, da bomo po zaključku te točke prešli na 17. točko. Zato sta zdaj dve možnosti. Ena je ta, da državni zbor nadaljuje ob 14.30 uri, pa imate to možnost, da preučite ta amandma. Ja, oprostite, če boste pa vztrajali, bom dal pa na glasovanje vaš predlog, da državni zbor danes o 17. točki ne odloča. To bo pa odločal državni zbor. Moj predlog bi bil torej ta, da sedaj prekinemo in nadaljujemo ob 14.30 uri. Smo se pa prej že dogovorili, da najprej nadaljujemo z volitvami in potem gremo na 17. točko dnevnega reda. Imate drugačen predlog? Prosim, gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Gospod predsednik! Najprej, mi smo bili obveščeni, da bo 17. točka, nismo pa vedeli, na kakšni podlagi. Nihče ni vedel, da bo vložen amandma, nihče ni vedel. Mi smo, ne, ne, oprostite, tega v državnem zboru ni bilo. Mi smo lahko sicer poslušali poročila, ampak poslušali smo jih vsak dan ves teden in vsak dan bi bili obveščeni, da ste skoraj usklajeni, pa da še niste, pa da ste izjavili zvečer, da ste, potem ste pa preklicali. Vse to smo slišali!
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegice in kolegi, predlagam, da mirno nadaljujemo sejo. Prosim, gospod Potrč, imate besedo.
MIRAN POTRČ: ...O vsebini amandmaja nismo bili obveščeni. Gospod Anderlič lahko maha, kakor hoče, ampak obveščeni nismo bili, ker smo ga danes dobili.
Gospod predsednik, vi ste doslej o tem, kaj se bo obravnavalo, odločali samostojno. Pravilno. Temu sploh ne ugovarjam. Ugovarjam pa dejstvu, da ne spoznate, da postavljate Združeno listo, ki je bila aktivna v obravnavi zakona o denacionalizaciji v nemogoč položaj, ko ji dajete pol ure za to, da se lahko pripravi, potem ko je vladajoča koalicija imela trinajst dni. To je nekorektno. Vi lahko daste na glasovanje, večina bo izglasovala, ampak to je z vaše strani nekorektno.
Kar pa zadeva odmora. Rad bi vas opozoril,da ponovno ne dajete nam 25 minut, pri čemer moram povedati, da imamo med 13.30 in 14.30 uro mednarodne obveznosti, ki so skupaj dogovorjene in ne bom mogel biti prisoten na nobenih konzultacijah in nobenih branjih. Najbrž pa dovolite, da med 13.00 in 13.30 uro, ne glede na to, kaj se je dogovorila koalicija, imam tudi pravico do kosila. Zato prosim, ne sprejemajte takšnih predlogov in takšnih odločitev. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: To niste predlagali proceduralnega predloga. Ni potrebno sedaj, da bi katerakoli od poslanskih skupin zahtevala odmor, ker bom sedaj sam sejo prekinil. Ampak ponovno poudarjam ob 14.30 uri pričnemo, kot je bilo že napovedano, z volitvami in imenovanji - tiste zadeve, ki so nujne - in potem, ko bomo to točko izčrpali, gremo na 17. točko dnevnega reda. Torej prekinjam sejo.
Zunaj v predverju nas bodo čakali predstavniki Koroške Majevske lipe. Poslanke in poslance bi radi povabili na njihovo tradicionalno prireditev.
(Seja je bila prekinjena ob 12.37 uri in se je nadaljevala ob 14.35 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ugotovimo prisotnost! (42 prisotnih.)
Ugotavljam, da državni zbor ni sklepčen in ne more odločati. Ponovno ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Ugotavljam, da je državni zbor sklepčen in lahko nadaljuje s popoldanskim delom zasedanja.
Dodatno so se opravičili za popoldne: gospod Jože Avšič - pardon, od 16. ure dalje, gospod Kelemina, ki sem ga dopoldne napovedal, da bo odsoten, je svojo odločitev spremenil in je med nami. Dodatno pa so se opravičili še: gospod Jelko Kacin, gospod Davorin Terčon in od 15.30 gospod Rudolf Petan.
Kot smo se prej dogovorili, bomo pričeli z 22. TOČKO DNEVNEGA REDA - VOLITVE IN IMENOVANJA; najbolj nujne zadeve, ki so potrebne, da se do njih državni zbor čimprej opredeli. Proceduralni predlog. Prosim gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala gospod predsednik. Danes je dan pred slovenskim državnim praznikom. Že lansko leto se je zgodilo, da smo zasedali pozno v večerne ure in na ta način bili pravzaprav onemogočeni prisostvovati kakršnimikoli slovestnostim, predvsem lokalnim slovesnostim v krajih, od koder pač prihajamo ali kjerkoli že. Da se to ne bi zgodilo tudi letos, predlagam, da danes državni zbor dela do 17. ure namesto do 18., da bi bilo poslancem omogočeno udeležiti se proslav v okolijih, iz katerih prihajajo. Jutri je namreč to nemogoče. Kot sami veste, ja državna proslava tukaj v Državnem zboru in tudi v Cankarjevem domu in pričakujem, da boste temu mojemu predlogu ustregli oziroma ga dali na glasovanje.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Predlog gospoda Špiletiča dajem na glasovanje. To je proceduralni predlog. Ugotovimo prisotnost! Brez razprave. (56 prisotnih.)
Kdo je za predlog gospoda Špiletiča? (51 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog gospoda Špiletiča sprejet.
Ob 17.00 bo državni zbor danes prekinil z delom. Upam tudi, da se bomo jutri v velikem številu udeležili slavnostne seje državnega zbora in osrednje državne proslave.
Torej smo pri 22. točki dnevnega reda - volitve in imenovanja. K tej točki sem vabil predlagatelje oziroma njihove predstavnike in jih lepo pozdravljam.
Tudi predstavnik vlade je tukaj prisoten, gospod Marušič, in ga lepo pozdravljamo!
Pod to točko bomo obravnavali predlog sodnega sveta za izvolitev v sodniško funkcijo - imamo dva predloga - in pa predlog vlade Republike Slovenije za imenovanje vršilke dolžnosti direktorice sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.
Prehajamo torej na prvo, na predlog sodnega sveta. Sodni svet je državnemu zboru predložil predlog za izvolitev dveh kandidatov v sodniško funkcijo, in sicer gospoda Andreja Prušo in gospoda Antona Žitka na sodniški mesti višjih sodnikov na višjem sodišču v Ljubljani. Predstavnik sodnega sveta bo v kratkem prisoten.
Želi besedo predstavnik komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Ali želi kdo od poslank in poslancev razpravljati? (Ne želi.) Razpravo zaključujem.
Prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospoda Andreja Pruše na sodniško mesto višjega sodnika na višjem sodišču v Ljubljani. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (44 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospoda Antona Žitka na sodniško mesto višjega sodnika na višjem sodišču v Ljubljani. Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na predlog vlade Republike Slovenije o imenovanju vršilke dolžnosti direktorice sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Vlada Republike Slovenije je državnemu zboru predložila predlog za imenovanje gospe Marije Lukačič za vršilko dolžnosti direktorja sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, in sicer do imenovanja direktorja, vendar najdlje za dobo enega leta. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.)
Predlog je obravnavala komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve in je zboru predložila poročilo k predlogu odloka. Ali želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin?
Gospod Veber, v imenu poslanske skupine Združene liste. Prosim.
JANKO VEBER: Hvala za besedo in lepo pozdravljeni vsi skupaj! Moram priznati, da smo v Poslanski skupini Združene liste socialnih demokratov izredno presenečeni nad takšno odločitvijo vlade. Kajti stanje, ki trenutno vlada v skladu, se vleče že nekje od meseca februarja, ko je bilo tedanji direktorici Mariji Lukačič, ki jo sedaj ponovno predlaga za vršilko dolžnosti, potekel mandat na tem skladu.
Na to problematiko smo opozarjali tudi s poslanskimi vprašanji in tudi pri razpravah o posameznih zakonih, bodisi pri sprejemanju nacionalnega programa izgradnje avtocest ali pri drugih, tudi aktualnih temah. In pravzaprav je bil vedno nekje odgovor, da se bo to vprašanje zelo hitro rešilo in da ni videti ne vem kakšnih težav. Seveda smo bili ob vseh teh obljubah zopet ponovno neprijetno presenečeni, ko smo ugotovili, da od vseh teh obljub od vlade ni bilo nič, kajti predloga za razrešitev tega stanja ni bilo od nikoder. In končno, ko je zagledal nekako luč sveta predlog - najprej za imenovanje direktorja sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, je bilo ponovno ugotovljeno, da pravzaprav je bil ta predlog predložen v nasprotju - zopet - z vso zakonodajo. In kot nek kompromis, očitno, danes dobivamo odlok o imenovanju vršilke dolžnosti direktorice sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, kajti nihče v vladi očitno ni poznal ali pa želel poznate zakonodaje, na podlagi katere bi lahko predlagali oziroma izbrali novega direktorja.
To je seveda dodatno nerazumno stanje, ki smo ga v poslanski skupini opazili in so se predstavniki naše poslanske skupine na KVIAZ-u vedno odločali za nepodporo te kandidature. Kajti, ta očitna nezakonitost, ki se je pokazala tudi pri samem izboru za direktorja, je spremljana nekako tudi skozi ves čas poslovanja sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Torej to ni edini nezakoniti - bom rekel - postopek, s katerim se srečujemo ob tem imenu. Gre še za celo vrsto drugih, pomembnejših vprašanj, ki niso vezana tudi na - lahko rečemo - gospodarsko škodo in kljub vsem tem zadevam prihaja ta predlog na dnevni red državnega zbora. Kajti, ne moremo mimo dejstva, da je vendar ugotovljeno, da je plasma finančnih sredstev v višini 360 milijonov tolarjev na komercialno banko Triglav, ki je pozneje šla, kot vemo, v stečaj, bil opravljen brez sklepa sveta, kar je v nasprotju s 25. členom statuta sklada. Torej gre za neposredno kršitev statuta, gre za - po mojem mnenju - veliko gospodarsko škodo - in tudi po mnenju poslanske skupine. Ta konkreten podatek je eden od mnogih nezakonitosti, ki so se pač dogajale v tem skladu pod vodstvom Marije Lukačič.
Naslednja zelo zaskrbljujoča zadeva, ki se tudi že vleče ves čas, je odnos do koncesij, ki bi morale biti sklenjene z gozdarskimi podjetji. Te koncesije bi morale biti sklenjene že pravzaprav nekako na podlagi samega zakona, vendar, kljub temu da zakon določa, da se koncesijsko razmerje sklene, sklad ni sklenil pogodb z gozdarskimi podjetji, kar je spravilo v izredno težaven položaj predvsem gozdarska podjetja, ki ne morejo normalno načrtovati svojih proizvodnih programov. Lahko govorimo tudi o tem, da je zaradi tega tudi bistveno manjši prihodek na samem skladu, ki tudi zardi tega ni mogel opravljati vseh svojih funkcij tako, kot bi jih sicer lahko. Tudi to je drugi, mislim, da zelo težek argument za gospodarsko škodo, ki se je dogajal v tem obdobju, ko je sklad vodila gospa Lukačičeva.
In naslednja ugotovitev, ki je tudi potrjena s strani računskega sodišča. Gre za zelo velike površine kmetijskih zemljišč, ki so prešle na podlagi zakona v upravljanje sklada. Gre za 210.000 hektarjev kmetijskih zemljišč in od teh 210.000 hektarjev kmetijskih zemljišč je po navedbah iz programa dela za leto 1998 sklenjenih zakupnih pogodb s pravnimi osebami le za okoli 28.000 hektarjev ter s fizičnimi osebami za okoli 23 tisoč hektarjev. Torej se sprašujemo, kjer je tista razlika oziroma kaj se dogaja z ostalimi državnimi zemljišči.
Velik dvom se nam poraja ob tem, ko prisluhnemo zakupnikom, ki imajo sklenjene pogodbe - ali pa jih vsaj poskušajo uskladiti s skladom, da jih sklenejo, kajti sklenitev pogodb je za zakupnike izredno neugodna, predvsem za tiste, ki se v celoti preživljajo z zemljišči, ki jih imajo v zakupih. Kajti, gre za kratkoročne pogodbe in tudi za praktično nepriznavanja kakršnikoli vlaganj teh zakupnikov v ta zemljišča. In ko ugotavljamo, da se nekateri zakupniki tudi poskušajo javljati na razpise sklada za skladnejši regionalni razvoj, ugotovimo, da se vendar nekateri posamezniki nikoli ne javljajo na te razpise za pridobitev donatnih sredstev sredstev, ki bi omogočale razvoj kmetije, ki jo imajo v zakupu, oziroma zemljišča, ki ga imajo v zakupu. Tukaj se vedno znova poraja dvom, ki prihaja predvsem s strani zakupnikov, zakaj tako neenakopraven položaj med samimi zakupniki. Torej nekateri, ki imajo ravno tako v obdelavi državna zemljišča, se ne javljajo na nobene razpise za dodatna sredstva in očitno upravljajo s temi zemljišči na zadovoljiv način - vsaj za svoje potrebe. Ali gre za nesklenjene pogodbe in za nekako - zopet - neko nepravno ravnanje s temi državnimi zemljišči, je seveda dvom, ki pri tem ostaja in se na podlagi teh podatkov tudi nedvomno poraja.
Mislim, da je potreben resnično zelo trezen premislek pri odločitvi o tem, kdo naj vodi sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Kajti, gre za izredno veliko premoženje, državno premoženje. Mislim, da ljudje, ki vodijo ta sklad in ki upravljajo z državnim premoženjem, morajo predvsem imeti visoko stopnjo zaupanja tako v vladi, tako v parlamentu, kot tudi pri zakupnikih oziroma ljudeh, s katerimi se srečujejo pri vsakodnevnem delu na terenu ali pa tudi v svojih poslovnih prostorih. Žal ugotavljamo, da v tem primeru temu ni tako. In če naredimo samo kratko primerjavo s stanjem, kako morajo ravnati občine v primeru, ko želijo prodati ali pa nekomu oddati občinsko zemljišče, je ta postopek bistveno bolj zahteven, bistveno bolj odgovoren, kot pa v tem primeru, ko gre za državna zemljišča v enormnih površinah - tako kmetijskih kot gozdarskih površin. Kajti, občinski svet - torej župan ne more nikomur, denimo dati ali pa prodati zemljišča brez sklepa občinskega sveta. V primeru poslovanja sklada ugotavljamo, da je edini podpisnik v državi, v republiki Sloveniji samo direktor sklada; niti ni nikogar pooblaščenega znotraj tega sklada, ki bi lahko v odsotnosti direktorja podpisoval take pogodbe, niti nima možnosti, da tako pogodbo in tako odgovornost prevzame predsednik vlade, in konec koncev, nima te možnosti niti predsednik državnega zbora in nazadnje nima te možnosti niti sam predsednik države. Torej, edino direktor sklada, gospa Marija Lukačič je tista, ki v Sloveniji lahko podpisuje pogodbe za promet z državnimi zemljišči. Od kod tako velike pristojnosti - in če že ima tako velike pristojnosti, potem ta oseba resnično mora izpolnjevati vse možne pogoje, da ima najvišjo stopnjo zaupanja pri državljankah in državljanih Slovenije.
Žal ugotavljamo, da v tem primeru dejansko ne gre za to. Menim, da bi tako predlagatelj kot tudi KVIAZ morala ponovno razmisliti o svoji odločitvi in o predlogu, ki je danes pred nami. Seveda, v poslanski skupini tega predloga zaradi navedenih argumentov ne podpiramo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Vebru. Ali želi še katera od poslanskih skupin besedo? Gospod Zoran Lešnik, v imenu poslanske skupine DeSUS.
ZORAN LEŠNIK: Gospod predsednik, kolegice in kolegi! Predvsem zaradi tega, da ostajam zvest svojemu načelu, bi rad povedal naslednje.
Odkrito moram povedati, da me je predlog vlade o imenovanju gospe Lukačič za vršilko dolžnosti direktorja sklada kmetijskih zemljišč in gozdov presenetil. Presenetil zato, ker sem upal, da bo zaradi številnih pripomb, ki so bile izrečene v preteklosti in še posebej v zadnjem času, ko je vlada mimo razpisa predlagala gospo Lukačič za direktorico sklada za prihodnje štiri leta, vendarle našla nekoga drugega, primernejšega kandidata. Vendar ga ni ali pa ga, morda, ni hotela. Prepričan sem, da v Sloveniji nismo kadrovsko tako revni in šibki, da ne bi našli koga, ki bi bil sposoben prevzeti to, priznavam, odgovorno dolžnost. Toda, kot kaže, nekateri nočejo in vztrajajo pri svojih kadrih, ne glede na to, kakšne bodo posledice.
Ker pa ne želim, da bi kdo s prstom kazal name ali na mojo stranko, češ, ti ali vi ste krivi za zastoje pri pridobivanju zemlje za naložbe ali za slabo gospodarjenje s kmetijsko zemljo in gozdovi, se bomo še na osnovi razprave odločili, kako bomo glasovali. Predlog bi lahko podprli samo v primeru, če vlada zajamči, da bo čimprej opravila razpis in da vršilstvo ne bo trajalo eno leto, kot je tu predlagano.
Hkrati bi pa vlado vprašal - ampak, seveda, na žalost ni nikogar - ali se jim je zapisalo ali zareklo, da so napisali, da je gospa Lukačičeva v letih 1975, 1976 in do leta 1991 se posebej izkazala pri razlastitvi kmetijskih zemljišč. Ali to pomeni, da smo tudi takrat razlaščali lastnike kmetijskih zemljišč, ali smo to delali, kot bomo pri zakonu o denacionalizaciji ugotovili, v preteklosti? Jaz vem, da nismo, ampak tu tako piše. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegice in kolegi, predlagam, da prisluhnemo... (Nemir v dvorani.)...
Ali želi še katera od poslanskih skupin besedo? (Ne želi.) Ali želijo besedo poslanke in poslanci? Kot poslanska skupina ali kot poslanec? Torej besedo ima gospod Ivo Hvalica. Ker ni pisnih prijav, razprave omejujem na 5 minut.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Tu nekateri pozicijski poslanci - najsi bo v imenu poslanske skupine ali v svojem imenu - sprašujejo vlado. Lepo vas prosim, saj ste imeli koalicijski sestanek predvčerajšnjim. Tam se vpraša, pa pri večerji, pri kosilu, ko ste skupaj. Tam jih vprašajte. Ne zlorabljajte instituta poslanskega vprašanja za govornico. Ta pripada opoziciji in ne delajte cirkusa. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Hvalica. Kot veste poslovnik jasno določa, da lahko vsak poslanec postavi poslansko vprašanje. Želi še kdo razpravljati? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in prehajamo na glasovanje.
Na glasovanje dajem predlog odloka o imenovanju gospe Marije Lukačič za vršilko dolžnosti direktorice sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije do imenovanja direktorice, vendar najdlje za eno leto. Ugotovimo sklepčnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (40 poslancev.) Je kdo proti? (12 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 17. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DENACIONALIZACIJI - TRETJA OBRAVNAVA. Pri tej točki je bila razprava in odločanje prekinjeno pri 9. členu in vloženih amandmajih. Gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod predsednik, najprej mi dovolite ugotovitev, da pač niste izrabili možnosti, ki ste jo imeli, da bi sami odločili o kasnejši obravnavi te točke in s tem dali približno enakopraven položaj vsem poslankam in poslancem državnega zbora. Vi pač sejo vodite tako, da izrecno favorizirate odločitve koalicije. To lahko delate, ker vam nihče nič ne more, korektno pa to ni. To želim povedati.
Drugo pa. Prosil bi, da se mi razloži, ker tega ne vem, na kakšni podlagi bomo nadaljevali odločanje. Ali bomo odločali o amandmajih, ki so bili vloženi 15 dni preden je ta točka začela, ali morebiti tudi o novovloženih amandmajih; na kakšni podlagi so ti novovloženi amandmaji poslovniško sploh lahko dani ali ne, da bi se vedel in znal v tem pogledu poslovniško - za enkrat - orientirati. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Vaše vprašanje lahko imamo za proceduralno vprašanje. Glede korektnosti mojega vodenja: mislim, da sem korektno vodil sejo in tega ne bom komentiral. Na vaše vprašanje bi rad vas obvestil naslednje.
24. junija 1998 je poslanska skupina Liberalne demokracije Slovenije k 9. členu predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji - tretja obravnava v skladu s 193. členom poslovnika vložila spremembo svojega amandmaja, ki je v pregledu pod zaporedno številko 3. V skladu z določili poslovnika lahko predlagatelj amandmaja le-tega umakne ali spremeni do začetka glasovanja o amandmajih k členu.
Glede na to, kar sem pravkar povedal, je sprememba tega amandmaja vložena v skladu s poslovnikom. Danes je bil ta amandma oziroma sprememba vložena na klop. Torej imamo amandmaje, kot so v pregledu, in sprememba amandmaja, ki je danes prispela na klop. Prosim, gospod Potrč. Tudi proceduralno. Imateproceduralnipredlog? Ker tudi gospod Peterle ima proceduralnipredlog.
MIRAN POTRČ: Gospod predsednik! Hvala lepa, da ste mi obrazložil, kako je poslanska skupina Liberalne demokracije vložila amandma. Namreč iz besedila, ki sem ga imel možnost prebrati samo 20 minut, tega nisem razbral. Nikjer, nisem našel, da bi ga vložila - kot vi pravite - po 193. členu poslovnika.
Sedaj vas pa naslednje vprašam, če je to res tako in jaz vam že moram verjeti, ker vi ste najbrž vprašali, kako so ga vložili. 193. člen poslovnika je v poglavju o drugi obravnavi. Ali trdite, da se to določilo glede možnosti sprememb nanaša tudi na tretjo obravnavo? Posebej zaradi tega, ker v tretji obravnavi veljajo kvalificirane zahteve glede časa in predlagateljev vložitve.
In drugo, kar bi vas želel vprašati, je to; ali po vašem tolmačenju sprememba pomeni, da lahko predlagatelj dela, kar hoče? Namreč, da lahko spremeni vsebino, kakorkoli jo želi, ali je to le neka sprememba, ki pomeni zasnovo osnovnega teksta - o tem smo razpravljali. Bila je razprava in sedaj predlagatelj ugotavlja, da bi amandma bil sprejemljiv v neki modificirani vsebini, ne pa ravno v predlagani in potem to vsebino modificira, spremeni, zato da bi lahko bilo sprejeto, ne pa da vlaga praktično vsebinsko popolnoma nov amandma. V poslanski skupini smo poskušali, povem še enkrat, v 25 minutah - kolikor ste nam jih dali na voljo, vi sicer trdite, da je to enakopravnost, jaz moram reči, da se bojim, da ni - analizirati ta amandma in smo ugotovili, da gre za popolnoma nov amandma. Popolnoma nov amandma, ki uvaja popolnoma nove kategorije; sklicuje se na zakon o kmetijskih zemljiščih, česar pred tem ni bilo. Popolnoma na novo. Tega prej amandma Liberalne demokracije ni imel. Govori o tem, da je sklad kmetijskih zemljišč in gozdov dolžan vračati tudi nadomestna zemljišča, tega pred tem v osnovnem tekstu Liberalne demokracije ni bilo. Govori o tem, da se določbe ne nanašajo na 3. točko prvega odstavka 19. člena in podobno.
Po našem je to res vsebinsko nov amandma in vas sprašujem. Ali boste uvedli v državnem zboru prakso, da kar zadeva tolmačenje 193. člena poslovnika, prvič: velja ta tudi v tretji obravnavi, in drugič, da lahko predlagatelj dela s svojim amandmajem, kar hoče. Kar hoče. Gre na popolnoma novo vsebino. Ker potem, recimo, ko bo amandma k 7. členu vložen - rekel sem na pamet - ali pa k 9. členu, pa se bo nanašal na 27. člen zakona, jaz lahko potem grem k 9. členu, ki se nanaša ne na 27. člen, ampak na 35. člen zakona, če mi slučajno vmes "paše". Ali boste tudi to dovolili? Mislim, da bi bilo prav, da mnenje o tem poveste, da se bomo kasneje vedeli ravnati.
Vi sicer obljubljate vsem, s katerimi govorite, da bo poslovnik državnega zbora v zelo kratkem času spremenjen, ampak ta moment ga še imamo in prav bi bilo, da približno vemo, kako ga bomo tolmačili. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kar nekaj rok se je dvignilo. Predlagam, da če imate v tem smislu proceduralni predlog glede same vsebine in narave tega amandmaja, da se potem državni zbor odloči z glasovanjem. In tukaj ni razprave.
Še enkrat - jaz sem že dal svoje pojasnilo - ocenjujem, da je amandma vložen v skladu s poslovnikom. Tudi za tretjo obravnavo velja določba 193. člena; sam tako razlagam poslovnik tudi zato, ker je to praksa državnega zbora. Če kdo meni drugače, lahko tukaj protestira in bom dal na glasovanje.
Drugo, kako sem ocenil, da je bil ta amandma vložen v skladu s 193. členom. Moja ocena je naslednja, ker je uvodni stavek naslednji: "Prvi amandma poslanske skupine LDS k 9. členu, 3. točka v pregledu amandmajev, se spremeni, tako da se glasi..." Torej, se spremeni. Jaz sem pač razumel, da je to določba poslovnika - vaše najtežje vprašanje je pa vsebinsko, ali lahko predlagatelj dela z amandmajem, kar hoče. Predlagatelj lahko predlaga rešitve, ki so bile vsebinsko in kakorkoli povezane z amandmajem in vsebino člena, o katerem se govori. To je stvar strokovne in politične presoje, ali je temu tako. O tem pa jaz ne bom odločal.
Torej, če kdo meni, da je moja razlaga napačna in da ni pogojev, da se odloča in razpravlja tudi o tem amandmaju, potem prosim, da to pove. Sicer odpremo razpravo o vseh vloženih amandmajih k 9. členu. Če imate proceduralne predloge v tej zvezi, prosim, da najprej to razčistimo, potem pa gremo naprej.
Ugovarjate moji razlagi? Prosim, gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Gospod predsednik, da bi imeli tudi s sklepom državnega zbora - vendar za to sejo, ampak kljub temu je to nek precedans - stališča jasna, vas prosim, da obe svoji razlagi daste na glasovanje.
Torej prvič, da velja 193. člen tudi v tretji obravnavi; in drugič, da lahko z amandmajem, ki ga je vložil predlagatelj, v smislu 193. člena dela, kar hoče oziroma ga spreminja, kakorkoli želi. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ker poslanec ugovarja moji razlagi, dajem takoj na glasovanje svojo razlago v skladu s poslovnikom. Torej, prvi predlog bom dal na glasovanje, drugega pa ne takega, kot je predlagal gospod Potrč.
Moje prvo vprašanje oziroma razlaga je naslednja: "da 193. člen poslovnika, ki govori o tem, da predlagatelj amandmaja lahko umakne ali spremeni ob začetku glasovanja o amandmajih k členu, h kateremu je bil predlagan amandma, velja tudi za tretjo obravnavo zakona." To svojo razlago utemeljujem s prakso dela v državnem zboru. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za tako razlago, kot sem jo predlagal? (33 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da je razlaga sprejeta.
Drugo vprašanje pa se dotika vsebine, same narave amandmaja, o tem pa državni zbor ne more odločati; to bo odločil z glasovanjem. Ali poslanska skupina dela z amandmajem, kar hoče - tu gre pa za politično vprašanje. O tem boste pač odločili z glasovanjem, tega ne morem dati na glasovanje.
Imate proceduralni predlog,gospod Peterle? Prosim? Proceduralno vprašanje, prosim. Imate, gospod Jelinčič, tudi vi proceduralni predlogali razpravo? Prosim, gospod Peterle.
ALOJZ PETERLE: Gospod predsednik, hvala lepa za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci! Nisem računal, da se bo to, o čemer je prej gospod predsednik rekel, praksa poljubnosti in nespoštovanja dogovorjenih pravil igre v tej hiši nadaljevala prav do zadnjega dne pred našim najmočnejšim državnim praznikom.
Sprašujem, zakaj je bila prekinjena točka, za katero imamo še gradivo - 22. točka. Kdaj in kdo se je odločil, da se takoj, ko je bil kadrovski apetiti ene stranke iz koalicije potešen, preskoči na drug apetit, ki se mu reče denacionalizacija? Zakaj nismo nadaljevali s točko 22, kjer se je treba še odločati? In predlagam, da nadaljujemo z 22. točko dnevnega reda. Gradivo je, dobili smo ga, odločitve so jasne oziroma predlogi so jasni. Ne vem, zakaj mora služiti ta hiša v čedalje bolj ponižanem statusu interesov ene ali dveh strank.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Peterle torej predlaga, da prekinemo to točko dnevnega reda in ponovno preidemo na prej prekinjeno 22. točko dnevnega reda.
V uvodu sem točno povedal, katero gradivo bomo obravnavali. To, kar sem povedal, smo tudi - o tem smo se odločali. In povedal sem, da sem prekinil to točko dnevnega reda. Nihče temu ni nasprotoval.
Ima še kdo proceduralni predlog? Torej odpiram razpravo potem. Smo pri 9. točki, pri 9. členu in vloženih petih dopolnilih. Imate razpravo? Proceduralni predlog. Prosim, gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod predsednik, ker niste dali poslankam in poslancem Združene liste možnost, da bi se pripravili za razpravo o na novo vloženem amandmaju, ki je bistven in zadeva kompletno vsebino 27. člena zakona - dali ste nam 25 minut, še enkrat poudarjam - ker najbrž pol ure lahko imamo tudi mi za malico, od 13:30 do 14:30 pa sem bil še z nekaj kolegi prisoten na razgovoru s predstavniki Socialno-ekonomskega sveta iz republike Avstrije. Zahtevamo odmor.
Želel pa bi, da ne bi zaradi odmora državni zbor nehal delati, zato sem za to, da delamo po katerikoli drugi točki dnevnega reda, tudi po točki 41, ki je sicer pripravljena. Če želite, bi imel poseben interes...
Gospod predsednik, ali lahko gospodu Anderliču rečete, da je skrajno nesramen, v prvi klopi sedi in govori. Dajte ga umiriti!
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Anderlič, prosim... Ne, kolegice in kolegi, prosim za mir v dvorani!
MIRAN POTRČ: ...Potem po 42. Moj posebni interes bi bil, vem, da to ni interes koga drugega, da bi dali točko 45, to je garancija za Termoelektrarno Trbovlje na dnevni red, karkoli od tega - ja; zakon o denacionalizaciji - ne. Če tega ne boste naredili, zahtevamo za pripravo dve uri odmora. In sicer posebej zato, ker želimo izkoristiti tudi priložnost, da ne samo dodobra sami preučimo besedilo, ampak da se povežemo s tistimi skupinami, s katerimi smo doslej po teh nekaterih vprašanjih opravljali konsultacije in imamo njihove informacije in mislim, da takšno pravico imamo.
Še enkrat, ob opozorilu, da je vladna koalicija imela polnih 13 dni za to, da se je lahko odločila in danes vložila amandma. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Potrč je pogojno zahteval v okviru poslovnika odmor za odločanje v poslanski skupini.
Izkoristil bom možnost in bom sejo prekinil za 10 minut pred nadaljnjo odločitvijo. Sejo prekinjamo za 10 minut. Nadaljujemo jo ob 15.25 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 15.14 uri in se je nadaljevala ob 15.48 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: ...(50 prisotnih.) Državni zbor je sklepčen in lahko odloča. V tej kratki prekinitvi smo se na delovnem pogovoru sešli tudi vodje poslanskih skupin. Gospod Potrč je v imenu poslanske skupine, ki jo vodi, predlagal, da njegova poslanska skupina zaradi preučitve vloženega amandmaja k 9. členu spremembe zakona o denacionalizaciji zahteva odmor za preučitev tega amandmaja. Hkrati pa je izrazil interes, da bi državni zbor do 17.00 ure odločal o drugih točkah dnevnega reda. Na našem pogovoru nismo našli dokončne rešitve. Zato sprašujem gospoda Potrča, ali vztraja na predlogu za odmor?
MIRAN POTRČ: Gospod predsednik! Če se državni zbor ne ob odločil za neko drugo obliko dela, potem mi vztrajamo na odmoru.
Dogovor na kolegiju je bila pa tak, da boste najprej poskušali ugotoviti, da državni zbor po drugih točkah dela. Povem še enkrat. Če me boste trikrat vprašal, bom trikrat šel gor in trikrat rekel: glede na nastalo situacijo po zakonu o denacionalizaciji danes nismo pripravljeni odločati in bomo zahtevali odmor. Če želite, še enkrat pridem.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Dovolj, hvala lepa. Proceduralno vprašanje oziroma predlog ima tudi gospod Jelinčič. Prosim.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa. Predlagam, da bi državni zbor nadaljeval s prekinjeno 22. točko.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Jelinčič predlaga - to je podoben predlog, kot ga je dal tudi gospod Peterle - da državni zbor nadaljuje z 22. točko dnevnega reda, to se pravi volitve in imenovanja. Imamo pripravljeno gradivo za odlok o slovenskem delu pridružitvenega parlamentarnega odbora in predlog odloka komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve o sestavi in imenovanju preiskovalne komisije o okoliščinah in posledicah vohunske afere.
Predlog gospoda Jelinčiča, da se prekine 17. točka in se preide na 22. točko, dajem na glasovanje. Torej to je povsem enak predlog tudi kot predlog gospoda Peterleta in to lahko "smatramo", da je to tudi predlog gospoda Peterleta. Ugotavljamo prisotnost! (69 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (53 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da z enim glasom proti je bil izglasovan predlog,da se prekine 17. točko in preide na obravnavo še tistih gradiv komisije za volitve in imenovanja, ki so pripravljena v okviru že prej prekinjene 22. točke dnevnega reda. Torej, prehajamo na 22. TOČKO DNEVNEGA REDA. Gradivo imate pred seboj.
Prehajamo na predlog odloka o sestavi in imenovanju predsednika, namestnika predsednika in članov Preiskovalne komisije Državnega zbora Republike Slovenije o okoliščinah in posledicah vohunske afere, v katero sta vpletena dva delavca Ministrstva za obrambo Republike Slovenije, ki so ju v januarju 1998 na ozemlju Republike Hrvaške prijeli pristojni organi te države.
Predlog tega odloka je pripravila komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Ali želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Gospod Špiletič, v imenu poslanske skupine socialdemokratov.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Spoštovani gospod predsednik, še enkrat bom vse poslance državnga zbora seznanil s stališčem naše poslanske skupine do sestave omenjenega odbora, ki smo ga tudi že pisno sporočili odboru za mednarodne odnose, gospodu Jelku Kacinu.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Špiletič, se opravičujem! Sedaj je na dnevnem redu odlok o sestavi preiskovalne komisije, naslednja točka pa je pridružitveni odbor. Se opravičujem! Saj bi lahko o obeh stvareh, ampak naša praksa je, da o posameznem odloku razpravljamo ločeno, čeprav je to v okviru ene točke dnevnega reda. Sicer bi bilo tudi to možno, da bi sedaj to povedali.
Torej, želi kdo v imenu poslanskih skupin o tem odloku, ki določa sestavo preiskovalne komisije? Bi kdo od poslancev želel razpravljati? (Ne bi želel.)
Potem dajem na glasovanje predlog odloka o sestavi in imenovanju predsednika, namestnika predsednika in članov preiskovalne komisije državnega zbora Republike Slovenije o okoliščinah in posledicah vohunske afere, v katero sta vpletena dva delavca Ministrstva za obrambo Republike Slovenije, ki so ju v januarju 1998 na ozemlju Republike Hrvaške prijeli pristojni organi te države. Ugotovimo prisotnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (59 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
Sedaj prehajamo na predlog odloka o slovenskem delu pridružitvenega parlamentarnega odbora. Tudi to gradivo je pripravila komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Ali želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) V imenu poslanske skupine Socialdemokratov dajem besedo gospodu Špiletiču. Sedaj vam pa dajem besedo.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Jaz sem že povedal, da želim še enkrat vse poslance seznaniti s stališčem naše poslanske skupine do sodelovanja naše poslanske skupine v pridružitvenem parlamentarnem odboru. Prebral bom dopis, ki smo ga že naslovili odboru za mednarodne odnose, gospodu Jelku Kacinu, 19. marca 1998, torej še prej, preden je prišlo do predloga, ki ga je kasneje potrdil KVIAZ, in ki je danes tu pred vami in o katerem naj bi odločali. Napisali smo naslednje:
"Spoštovani gospod predsednik! V imenu poslanske skupine SDS predlagamo, da državni zbor Republike Slovenije pri glasovanju o listi kandidatov za člane stalne delegacije državnega zbora v pridružitvenem parlamentarnemu odboru Evropskega parlamenta, ki jo določi komisija državnega zbora Republike Slovenije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve na predlog odbora za mednarodne odnose, glasuje posamično o vsakem kandidatu. Poslanska skupina SDS ponovno poudarja, da bi v primeru, če bi bil poslanec, gospod Zmago Jelinčič izvoljen za člane stalne delegacije, vztrajala pri svoji odločitvi, da njeni poslanci ne bodo sodelovali v stalni delegaciji državnega zbora v pridružitvenem parlamentarnem odboru Evropskega parlamenta." Svoje stališče pa smo obrazložili z naslednjim: "Poslanec in predsednik Slovenske nacionalne stranke, gospod Zmago Jelinčič v številnih političnih nastopih razpihuje narodno sovraštvo in nestrpnost do nekaterih evropskih držav. S svojim ravnanjem grobo krši 63. člen ustave Republike Slovenije, ki jasno določa, da je protiustavno vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti in da je protiustavno vsakršno spodbujanje k nasilju in vojni. Njegova izjava, da je Hrvaška skupni sovražnik Slovenije in Srbije, je močno vplivala na poslabšanje pogajalskih izhodišč Slovenije pri reševanju odprtih vprašanj s Hrvaško in očitno tudi spodbudila nekatere enostranske poteze v pirankem zalivu. Njegova izjava na javni tribuni v Medvodah, češ da so volivci dr. Jožeta Bernika golazen, ki bi jo bilo treba počistiti, pa bi v vsaki urejeni evropski državi že zdavnaj sprožila uradni kazenski pregon. S takšnimi dejanji gospod Jelinčič močno škoduje ugledu državnega zbora Republike Slovenije in Slovenije v civiliziranem svetu ter tako negativno vpliva na proces vključevanja Slovenije v evropske integracije. Prepričani smo, da bi sodelovanje gospoda Jelinčiča v tej delegaciji ne samo škodovalo ugledu vseh ostalih članov, temveč že samo po sebi vzbujalo sum, da Slovenija še ne izpolnjuje nekaterih osnovnih standardov demokracije, ki so temeljni pogoji za vključitev v Evropsko zvezo."
Zato ponovno poudarjam stališče oziroma sporočam stališče poslanske skupine, ki ga bom kasneje podal v obliki proceduralnega predloga, da o vseh kandidatih glasujemo posamično, da pa naša poslanska skupina, če bo v tej delegaciji sodeloval gospod Zmago Jelinčič, ne bo sodelovala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi besedo še katera od poslanskih skupin? Gospod Božič v imenu poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov.
IVAN BOŽIČ: Hvala gospod predsednik. Torej na zadnji seji, ko smo imeli predlog odloka na dnevnem redu, je tudi krščanska demokracija oziroma smo člani poslanske skupine glasovali oziroma smo bili proti temu, da se je glasovalo o odloku. Mi stališča še nismo nič spremenili. To, kar je predlagal sedaj vodja poslanske skupine socialnih demokratov, podpiramo tudi mi in kasneje se bomo pa še odločili, če bomo sodelovali v glasovanju za člana parlamentarnega odbora. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še kdo besedo v imenu poslanskih skupin? (Ne želi.) Potem pa prehajamo na razpravo poslank in poslancev. Pisne razprave ni. Razprave omejujem na 5 minut. Želi kdo besedo? Gospod Lavrinc. Je pa že v bistvu gospod Špiletič dal proceduralni predlog o načinu glasovanja. Prosim, gospod Lavrinc.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala lepa, gospod predsednik, za besedo. Ravno s tem v zvezi sem se želel oglasiti. Če pozorno preberete poročilo, ki ga je pripravila komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, na drugi strani, zadnji odstavek, boste lepo lahko sledili, se pravi členu za členom, iz poslovnika, kjer je pojasnjeno zelo natančno, kako se do liste kandidatov za predsednika, člane delovnih teles pride in kako se tudi o njih na državnem zboru glasuje. Če spomnim kar sam ta zadnji člen, ki je po moje najbolj pomemben tudi, če odprete poslovnik, 246. člen poslovnika določa, da imenuje delovno telo državnega zbora državni zbor na podlagi liste kandidatov za predsednika in člane delovnega telesa. Torej ni mogoče odločati o vsakem posebej, po moje. To je prvo.
Drugo, zavedam se, še posebej kot predsednik komisije nosim na nek način odgovornost, da so stvari, ki pridejo sem, kolikor toliko pripravljene. Vendar v tem primeru celo osebni pogovori niso rodili nekega uspeha, da bi prišli do neke pametne rešitve, torej do rešitve, kjer bi lahko omogočili, da poslanska skupina, ki ima vso pravico po poslovniških določilih sodelovati v nekem delovnem telesu in sama predlagati tudi to listo, sodeluje in seveda, da bi bili tisti, ki pač menijo da oziroma in prerekajo to pravico, na neki način tudi zadovoljeni. Vendar to ni šlo, zato je, kot vam je verjetno poznano, odbor za mednarodne odnose sprejel praktično kar dva sklepa oziroma na zalogo še enega in sicer tako, da nam je najprej predlagal ponovno enako listo kot je bila predlagana že prvič in smo potem tukaj lahko ugotovili oziroma predsedujoči je lahko ugotovil, da se o njej ne more odločati zaradi tega, ker sta dve poslanski skupini umaknili svoje kandidate, torej takšna je ponovno predlagana. In drugo, o kateri se pa bo moral seveda KVIAZ ponovno sestati in o njej razpravljati, da se pač brez teh poslanskih skupin določi lista in se da v preveritev, torej v glasovanje državnemu zboru. Tako da s tem v zvezi bom rekel, je po moje zaplet oziroma problem ni rešljiv na tak način, kakor je predlagal gospod Špiletič.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Preden dam besedo gospodu Špiletiču, bi rad ugotovil naslednje, da iz dosedanjih razprav je bil dan predvsem en predlog proceduralne narave, ki je pač tudi proceduralne narave, torej, da državni zbor glasuje o vsakem predlaganemu kandidatu posebej in ne o listi kandidatov v celoti. Jaz sam iz razprav dveh poslanskih skupin, upam, da sem pozorno poslušal, nisem zasledil decidiranega stališča, da bodo predstavniki poslanske skupine umaknili svoje člane v tej sestavi, ampak najprej želijo uveljaviti svoj predlog, da državni zbor glasuje o vsakem predlaganem kandidatu posebej. Ali drži temu tako? Potem predlagam, da torej najprej razrešimo ta predlog, ta problem. Poslovnik državnega zbora določa, na kakšen način se volitve izvedejo, o nekaterih določbah je že govoril gospod Lavrinc. So zelo podrobno tudi predstavljene v poročilu matičnega delovnega telesa na strani dve, zadnji odstavek, jaz lahko sicer v celoti še enkrat vse povzamem, ampak lahko vam samo zagotovim, da je moje mnenje kot mnenje predsedujočega v tem primeru, da na podlagi poslovniških določb predloga, da državni zbor glasuje o vsakem predlaganem kandidatu posebej, ni mogoče dati na glasovanje. Lahko sicer to še ponovno obrazložim in seveda, če bo kdo mojemu predlogu nasprotoval, bom svojo razlago zopet moral dati na glasovanje, kajti tako pač določa poslovnik.
Ali želite, da podrobneje obrazložim svoje stališče ali želite ugovarjati moji oceni? Nekdo mi mora ugovarjati. Jaz potem ugotavljam, da ni pogojev, da se da na glasovanje predlog, da bi državni zbor glasoval o vsakem predlaganem kandidatu posebej. Ugovarjate? Prosim gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Gospod predsednik! Jaz sem pravzaprav dvakrat opozoril na to, da bo naša poslanska skupina zahtevala glasovanje o predlogu, da se glasuje o vsakem kandidatu posamično. Moram reči, da ste vi to sicer slišali, povedali, pa vendar dali, ker je bil proceduralni predlog, besedo še prej gospodu Lavrincu.
Sedaj pa, ker ste vprašali ali kdo ugovarja? Ugovarjam v imenu poslanske skupine in predlagam proceduralni predlog, ki ga dajte prosim na glasovanje, brez razprave v skladu s poslovnikom, da se o vsakem kandidatu za člana evropskega pridružitvnega odbora glasuje posamično.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Sedaj smo v situaciji, ko predsedujoči ugotovi, da je nek predlog v nasprotju s poslovnikom. Ker vi moji razlagi nasprotujete, torej dajem na glasovanje svojo razlago, da je predlog, da ni mogoče, da državni zbor glasuje o vsakem predlaganem kandidatu, da ta predlog ni mogoče dati na glasovanje. To svojo razlago dajem na glasovanje državnemu zboru. Ugotavljamo prisotnost! (68 prisotnih.)
Kdo podpira mojo razlago poslovnika v tem primeru?
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (19 poslancev.)
Ugotavljam, da je stališče predsedujočega je bilo sprejeto. Proceduralni predlog. Gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Spoštovani gospod predsednik! Glede na sedaj izkazano razmerje sil v tem državnem zboru in glede na vse tisto, kar sme že povedal v imenu poslanske skupine. Vam sporočam, da ta hip odstopam od kandidature za člana v slovenskem delu pridružitvenega parlamentarnega odbora.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Samo trenutek, da pogledam odlok. Gospod Špiletič, vaš odstop velja samo za vas osebno. Gospod Luci želi besedo. Želite besedo? Prosim. Gospod podpredsednik ima besedo.
MIROSLAV LUCI: Hvala lepa za besedo. Spoštovani kolegi! Najprej poslanski skupini, potem na KVIAZU, hvala lepa za zaupanje res ste jo izkazali in me nekje imenovali kot možnega kandidata. Tudi jaz podobno kot kolega Špiletič odstopam od možne kandidature slovenskega dela pridružitvenega parlamentarnega odbora. Zahvaljujem se vam pa vseeno za zaupanje. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa gospod predsednik. Spoštovani kolegi! Kot kandidat za nadomestnega člana slovenskega dela pridružitvenega odbora, odstopam s te kandidature. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Dr. Jože Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: V skladu z načelnimi razlogi, ki so vam znani, tudi jaz odstopam od te kandidature. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Gospod Peterle.
ALOJZ PETERLE: Spoštovane kolegice in kolegi! Prav v kratkem bo leto, odkar je znano po sestanku, ki smo ga imeli v Bruslju z našimi kolegi parlamentarci Evropskega parlamenta, da Slovenija potrebuje svoj del delegacije za skupni parlamentarni odbor. Jaz sem na to, kot predsednik Evropske komisije, opozoril v decembru, vendar ni bilo nobene volje, da pridemo do napredka. Pol leta kasneje smo pred isto dilemo, ali bo državni zbor izvolil v to pomembno telo, ki nas bo predstavljalo pred Evropskim parlamentom oziroma skupaj z njim pred Evropo, lahko rečemo, se bo ta zbor moral odločati o dilemi, ali vključi v ta odbor dve stranki, ki sta bistveni za proevropsko smer slovenske politike, ali za nosilca genocidne miselnosti na Slovenskem tudi v demokratičnih časih.
Jaz, kot eden od kandidatov, ne želim sodelovati v nadaljevanju logike, ki se je zgodila na OMU in v KVIAZ-u in se hoče očitno zgoditi še tukaj. Torej, odstopam od kandidature.
Povem pa še naslednje. Naša stranka in jaz osebno smo puščali vnemar dosje gospoda poslanca Jelinčiča, naj gre za udbo, naj gre za streljanje, naj gre za nelegalno posest orožja, naj gre za kaznovanost ali karkoli iz njegove bogate tovrstne preteklosti. Ljudje so imeli pravico ga izvoliti, on je imel pravico biti kandidat, so ga izvolili, in mi smo vzeli to na znanje. Mi smo kot stranka celo podprli nekatere njegove udeležbe v delegacijah, ki so zastopale Slovenijo na raznih mednarodnih odrih, ravnali smo pač kot demokrati. Ko pa je gospod poslanec Jelinčič na že omenjeni prireditvi v Medvodah ponovno zastopal v javnosti, tudi v prisotnosti našega člana, ki je ob njem sedel in ni sedel na ušesih, ko je ponovno prišel s to genocidno miselnostjo na dan, smo rekli, da je treba postaviti jasen "ne" javno in tudi na mednarodnem odru, in smo rekli, z njim v Bruselj zastopati slovenske interese s takimi izjavami ne!
Predlagali smo naslednje: da bi gospod Jelinčič preklical tisto, kar je dejal tam neznosnega, protiustavnega, protičloveškega, v starem duhu, kot se je to počelo od leta 1941 pa do 1946 in še malo naprej, in da bi se za to opravičil tistim, ki jih je s tem prizadel. Tega ni storil - torej, tudi ta priložnost je šla mimo. Nato pa je koalicija forsirala, da se spravi skupaj odbor, v katerem bo gospod Jelinčič. Mi si ne jemljemo nobene pravice, da bi mu kratili kakšno pravico, kakor je obtožil dve stranki na Medparlamentarni uniji oziroma kot je pisal gospodu Martinezu, in smo tudi mi pisali njemu v imenu SKD in SDS, želeč razložiti, kako s temi zadevami dejansko je.
Torej, mi ne jemljemo njemu in nikomur nobene pravice. Večina, ki želi tako politiko izvajati, bi se lahko že zdavnaj odločila, da to dela brez resnične opozicije, brez dveh strank, in bi že zdavnaj postavila to ekipo, kakor si jo želi postaviti. Mi smo si samo vzeli oziroma si jemljemo pravico, da nas v tej družbi ni. Vzemite to kot našo demokratično pravico, ki ima načelne razloge in ki ima svojo podlago v temeljnih civilno-civilizacijsko-kulturnih vrednotah. In na tem bo naša stranka vztrajala.
Pa tudi v mojem imenu hvala za doslej izkazano zaupanje, čeprav ni povsem v skladu z evropskimi manirami.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospod Peterle. Besedo ima gospod Rejc.
IZIDOR REJC: Spoštovani predsednik, gospe in gospodje! Tudi jaz sem na seznamu na rezervni klopi, pa od nje odstopam. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Lavrinc želi besedo.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala gospodu predsedniku za besedo. Rešitev je verjetno vedno veliko. Ena od teh bi bila lahko tudi takšna: Za začetek bo očitno treba sprejeti nek invaliden pridružitveni odbor in potem seveda v nekem kulturnem dialogu lahko tudi z nekimi posredniki poskušati priti do korektne rešitve za obe strani, da tako rečem. Torej, prav zaradi tega, ker je to verjetno "neobhodno" potrebno že zaradi našega obraza "napram" Evropi, bo državni zbor moral sprejeti neki odlok, sestavo in tako naprej. Danes lahko naredimo to, da se vsi seznanimo s tem, da odlok ne vsebuje imen kandidatov, ki so tu odstopili. Da se popravi tudi v 4. poglavju odloka, da naš parlamentarni del oziroma naš del parlamentarnega odbora sestavlja 10 pardon zdaj 7 stalnih in 9 nadomestnih članov. Potem, da v nadaljevanju črtamo besede "poslanska skupina Socialdemokratske stranke, poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov" in seveda, da v 5. poglavju, tam kjer govorimo o članih, črtamo vse te, ki so odstopili ven. Takšen odlok lahko sprejmemo, če se za to odločimo, če bo večina za to glasovala.
Jaz bi kot tisti, ki mu ni uspelo spraviti skupaj, slišal sem, da deluje neka logika na KVIAZ-u, jaz moram reči, da kritike, vsaj v svojem osebnem imenu ne morem sprejeti, da poskušamo še naprej priti do neke rešitve, ki bi zagotovila udeležbo dveh tako pomembnih strank, kot so krščanski demokrati in pa socialdemokrati v tem pridružitvenem odboru. Navsezadnje nas bodo tam verjetno v Evropi tudi po njih povprašali. Zato pa predlagam predsedujočemu, da tako popravljen odlok dajemo na glasovanje.
In ker sem že pri besedi, bi vprašal, zakaj se državni zbor ne seznani z ugotovitvijo, da je gospod Janša odstopil s funkcije vodje delegacije. Namreč, zakaj to sprašujem. Zato, ker preden to državni zbor tukaj ne ugotovi, ni mogoče razpravljati o nekom, ki bi bil na novo tja imenovan. Jaz sem prepričan, da če me je ta izkušnja zdaj, ko smo bili v Ameriki, kaj naučila je to, da bi vsaj navzven morali delovati, ne prav hudo prijatelji, ampak tako kot neki resni ljudje in mislim, da je treba te stvari postaviti tako, da te naše domače razprtije navzven niso tako prepoznavne. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospod Lavrinc. V prvem delu vašega posega se dotika te točke dnevnega reda, glede odstopa gospoda Janše s funkcije vodenja ene od parlamentarnih delegacij, pa se državni zbor bo seznanil. To je samo seznanitveni sklep oziroma ugotovitev. Prvi se je javil za besedo gospod Potočnik, potem pa Peterle.
FRANC POTOČNIK: Spoštovani! Jaz mislim, da zdaj o takšnem odloku, ki ni popoln oziroma, ki ne vsebuje poslanskih skupin oziroma članov nekaterih poslanskih skupin, danes ne moremo glasovati in da se mora zadeva vrniti v KVIAZ. V kolikor pa bo mišljenje predsedujočega drugačno, pa lahko jaz tukaj povem, da se mi zdi, da je za državo velika škoda, če v tako pomembnem delovnem telesu dve zelo močni politični stranki, sicer opozicijski, ne sodelujeta. Jaz sam osebno za odlok, v katerem ne bodo vsebovana imena teh dveh poslanskih skupin, ne bom glasoval, pa mislim da tudi marsikdo iz poslanske skupine Slovenske ljudske stranke ne.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Potočnik. Da ne bo nesporazuma, vsekakor na podlagi stališč oziroma odstopov članov, rednih in nadomestnih dveh poslanskih skupin danes ni pogojev, da bi državni zbor odločal o tem odloku. Izrecno kot predsedujoči tega predloga ne bom dal na glasovanje, ker je eklatantno v nasprotju s poslovnikom in našo dosedanjo prakso. Ta odlok bomo vrnili KVIAZ-u, da ga bo pač pripravil kot ga bo pripravil, variant je pa več. O eni je že razpravljal gospod Lavrinc. Repliko ima gospod Peterle na razpravo gospoda Lavrinca.
ALOJZ PETERLE: Hvala za besedo. Gospodu poslancu Lavrincu bi rad povedal, da nisem mislil njega osebno, ko sem govoril o logiki. Logika, o kateri sem govoril, pač govori za to, da se je skušalo na silo spraviti nekaj skupaj, kar ne gre in to je že dolgo jasno, da to ne gre skupaj. Lahko gre zadeva tudi po tej poti, o kateri je gospod Lavrinc govoril, torej lahko sprejme državni zbor tudi "škrbasto" delegacijo, vendar vam povem naslednje. Tako kot zdaj ta zadeva teče ali če bo šla po tej poti, bomo mi polnih ust evropskih standardov odstopali na treh ravneh oziroma pri treh elementih od tega, kar so naredile, kar je naredilo drugih devet članic s pridruženim statusom. Povsod so šli v polno število, tudi tega lahko naredite tako, da pač 12 ljudi iz drugih strank naberete.
Povsod, torej nikjer, da bom drugače povedal, nikjer ne vodi delegacije predsednik odbora za notranjo politiko, pač pa človek, ki se ukvarja z evropsko politiko, četudi iz opozicije, je bil madžarski primer, ampak to ni moj osebni problem in nikjer ne poznam primera, da bi zastopal državo človek, ki javno in izrazito zastopa genecidno miselnost, kar je zame absolutno nedemokratično in nečloveško.
In kot je rekel gospod Lavrinc, bodimo vsaj navzven luštni in lepi, mislim luštno ni rekel, dajmo se lepo imeti. Jaz sem bil z gospodom Jelinčičem v Bruslju in sem se lepo obnašal in lepo govoril o naši državi in ko ga en lep časa v delegaciji sploh ni bilo, ker je imel druge opravke, nisem tega nikjer problematiziral, bil sem skrajno solidaren in luštno sem se zadržal. Ampak na način, pravim, kot je bilo pojasnjeno, pa seveda ne mislimo mi na noben način pokrivati tistega, česar se v imenu te države pokrivati ne da in ne sme, ker je nečloveško in nemoralno.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Lavrinc.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala za besedo. Moja replika bo predvsem dopolnitev, to pa je, da ne bi kdo razumel, da sem želel nekako posiliti odločanje o tem odloku, ampak sem svoje izvajanje utemeljil na odločitvi OMA. Namreč OMO je že, bom rekel na zalogo sprejel neko dodatno listo in ta je prav tako škrbasta, kot je ta hip ta, potem ko smo črtali ta imena, in gre samo še za proceduro, torej KVIAZ se bo na prvi naslednji seji ukvarjal s tisto "škrbasto", jo izglasoval in na tej podlagi bomo dobili sem na novo sestavljen odlok. Skratka, stvari bodo stekle. Če bodo stekle tako seveda. Nočem pa prejudirati, zato da ne bo zopet kdo kaj rekel. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospod Lavrinc. Replika gospod Hvalica in gospa Beblerjeva. Potem vam pa že v naprej povem, da bo moj predlog, da se ta točka prekine in da se ponovno sestane.
IVO HVALICA: Hvala lepa gospod predsednik. Spoštovani kolegi! Ker je bil tu citiran OMO - odbor za mednarodne odnose, moram povedati, da je bila ta odločitev oziroma to glasovanje na odboru za mednarodne odnose sprejeto v tipičnem stilu Jelka Kacina, predsednika, in da ni poskušal niti v trenutku iskati neke prave, ustrezne rešitve. On je to povaljal kot to zna. Vedel je, da ima dovolj zaloge glasov za. Pomendral je tudi proceduro in rezultat je takšen, kakršen je.
Torej predvsem odbor za mednarodne odnose bi jasno moral posredovati KVIAZU drugačen predlog in bi ga tudi lahko. Ampak odkrito, odbor za mednarodne odnose, predvsem pa njegov predsednik Jelko Kacin, je striktno ščitil poslanca Zmaga Jelinčiča. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika gospa Beblerjeva.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala lepa gospod predsednik. Spoštovani zbor! Replicirala bi na besede gospoda Peterleta. Najprej v tem smislu, da me veseli, da ste prišli s pravo besedo na dan. Namreč lepo ste nam povedali, da bi bil odbor pridružitveni odbor v redu, če bi bili vi predsednik, glede na to, da ste predsednik komisije za evropske zadeve, ne pa jaz, ki sem predsednica odbora za notranjo politiko in pravosodje.
Pravite, da kolikor vi veste, ni nikjer takega primera, da bi predsednik odbora za notranjo politiko in pravosodje bil hkrati tudi predsednik pridružitvenega odbora iz neke države. Jaz moram reči, da tudi ne vem, ali je kakšen tak primer ali ga ni. Vem pa, da je samo eden morda sta tudi dva primera, ko pa vodi Evropsko komisijo oziroma pridružitveni odbor države članice kandidatke nekdo, ki je iz opozicije.
In še nekaj bi rekla na vašo pripombo, da ni primeren človek, ki je predsednik odbora za notranjo politiko in pravosodje. Vi najbrž že veste, domnevam, da veste, da sta notranja politika in pravosodje del usklajevanja sistema znotraj Evropske unije in da sta ravno notranja politika in pravosodje tretji steber Evropske unije.
In še nekaj, nihče ni danes tukaj povedal, da je bil pred dnevi tukaj gospod Harris, ki je koordinator s članicami kandidatkami in je povedal, da kar se njih tiče, je prav vseeno, koliko članski pridružitveni odbor bo zastopal neko državo. In v konkretnem primeru ali bo to 12 članska odbor ali bo to 9 članski odbor. Skratka to je zadeva, ki jo prepuščajo v presojo nam. Jaz sama bi rada, ko že tukaj govorim povedala, da bi jaz zelo rada videla, da bi v tem pridružitvenem odboru bile ustrezno zastopane vse poslanske skupine tega parlamenta, tako kot je to navada tudi sicer, ko sestavljamo katerakoli delovna telesa tega parlamenta in kar je navada tudi takrat, ko sestavljamo posamezne delegacije, ki nas zastopajo v tujini, seveda odvisno od tega, koliko članske te delegacije so in takrat se tudi dogovorimo, koliko mest in katera mesta v kateri delegaciji pripadajo kateri od poslanskih skupin in do zdaj ni bilo nobenega problema, da se ne bi vsaj načelno in potem tudi v dogovarjanju konkretno dogovorili.
Tako da mislim, da je bilo to prav povedati in gospod Peterle, me res veseli, da ste prišli s pravo besedo na dan. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kolegice in kolegi! Jaz ugotavljam, da na podlagi te razprave ni pogojev... Ali imate še repliko? Še replika gospoda Peterleta.
ALOJZ PETERLE: Repliciram gospe poslanki Beblerjevi. Jaz ravno zato nisem govoril, bi rekel zaradi namena, ki mi ga pripisujete, nisem govoril o osebah ampak o funkcijah. In tudi ste mi podtaknili besede, ki jih nisem izrekel. Vi ste rekli, da sem dejal, da predsednik oziroma predsednica odbora za notranjo politiko ni primerna. Jaz tega nisem rekel. Jaz sem samo rekel, da mi odstopamo od evropskih standardev. Mi je nerodno, ker sem pač v tej funkciji predsednika evropske komisije, ker povsod drugod so pač predsedniki evropskih komisij tudi vodje delegacij, ker se pač ukvarjajo profesionalno tako rekoč s temi stvarmi. Meni je nerodno govoriti, ker sem pač v tej vlogi. Ampak bi pa želel, da se prav citiramo.
Kar pa zadeva gospoda in jaz bi opozoril samo na to, da odstopamo od standardev, da bomo mi edini primer, ki bo imel manjše ali večje število članov delegacije in ki ga ne bo vodil človek, ki se ukvarja z evropskimi zadeva v ožjem pomenu besede. Glede gospoda Harrisa se da pa to logiko, ki jo vi zastopate izpeljati tako, da se da zmanjšati število do te mere, da bo to vodila samo ena stranka ali pa da bodo vsi člani samo njeni. Vse se da pri nas, saj imate večino.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa za repliko, gospod Peterle. Predlagam, da se skupaj dogovorimo in ugotovimo, da sprejmete mojo ugotovitev, da na podlagi stališč dveh poslanskih skupin ni pogojev, da se danes odloča o predlaganem odloku in da se čimprej sestane Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve in predlaga državnemu zboru odlok, o katerem bo možno odločati. S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
Istočasno pa tudi ugotavljam, da so po dnevnem redu dalje, kot je bilo dogovorjeno, take točke, ki so zelo zahtevne, zato predlagam, da za danes zaključimo sejo.
Lepo vas pa prosim, da me poslušate. V torek 30. junija 1998 ob 10.00 uri bo državni zbor nadaljeval 9. redno sejo s 17. točko dnevnega reda, to je Predlog zakona... (Glas iz ozadja.) Oprostite, to je bilo že dogovorjeno. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji. Nato nadaljujemo s predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju občin in nato po dnevnem redu dalje. Točke, ki bodo pripravljene po dogovorjenem dnevnem redu dalje.
Vsem želim lepo praznovanje. Vabim vas, da se jutri ob 18.00 uri vidimo na slavnostni seji državnega zbora in nato, da se udeležimo tudi osrednje državne proslave ob dnevu slovenske državnosti.
Nasvidenje. Hvala lepa tudi, ko in če boste pospravili gradivo, ki ga imate na klopeh.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 24. JUNIJA 1998 OB 16.30 URI.)