Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 14.12 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje, pričenjam 16. sejo državnega zbora Republike Slovenije, ki sem jo sklical na podlagi 49. člena poslovnika državnega zbora.
Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Franc Potočnik, Janko Veber, Samo Bevk, Borut Pahor, dr. Ciril Ribičič, za pričetek seje Štefan Klinc, Peter Hrastelj od 17.00 ure dalje, Jožef Jagodnik, mag. Franc Žnidaršič od 16.20 ure dalje, Maria Pozsonec, Jelko Kacin, Pavel Rupar, Rudolf Petan, Alojz Peterle od 14.30 ure dalje, za pričetek seje Jurij Malovrh, ki pa je že med nami, od 17.00 ure dalje Miroslav Luci, Andrej Fabjan, Jože Lenič in Roman Jakič.
Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani. Navzočih je 69 poslank in poslancev; zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem vabil predstavnike vlade Republike Slovenije in vse prav lepo pozdravljam.
Preden preidemo na določitev dnevnega reda 16. seje državnega zbora, bo zbor pred tem opravil še določitev kandidata, ki v skladu s 17. členom zakona o volitvah v državni zbor postane poslanec za preostanek mandatne dobe namesto poslanca, ki mu je prenehal mandat.
Državni zbor je dne 16. septembra 1999 razrešil funkcije poslanca gospoda Petra Petroviča. Republiška volilna komisija je zboru posredovala ugotovitev, da je mandat dotedanjega poslanca Petra Petroviča prešel na gospoda Nikolaja Rožiča. Ugotovitev je obravnavala mandatno-imunitetna komisija, ki je zboru tudi pisno poročala (poročilo komisije ste danes prejeli na klop). Ali želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Kdo želi besedo? Ker ne želi nihče besede, razpravo zaključujem in dajem na glasovanje naslednji predlog sklepa: Potrdi se poslanski mandat gospodu Nikolaju Rožiču, roj. 21.11.1937, stanujočemu Dobrovlje 40, Braslovče. Ugotovimo prisotnost! (74 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (70 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Poslanskega kolega gospoda Nikolaja Rožiča vabim, da se nam pridruži na svojem poslanskem mestu. ... (Aplavz v dvorani.) ... Koliko je številka? Poslanski kolega gospod Rožič bo sedel na poslanskem mestu, kjer je bil pred njim njegov predhodnik gospod Peter Petrovič.
Gospod Rožič! Želim vam uspešno delo poslanca in prijetno počutje v naši druščini. V skupini poslank in poslancev državnega zbora, da ne bi kdo razumel besedo "druščina" negativno, ker ni bila tako mišljena.
V zvezi s priporočilom komisije za poslovnik, z dne 30.5.1996 pa predlagam zboru, da sprejme še naslednji predlog sklepa.
Do morebitnih sprememb v sestavi delovnih teles opravlja poslanec gospod Nikolaj Rožič funkcijo člana v vseh delovnih telesih, katerih predsednik, podpredsednik ali član je bil poslanec gospod Peter Petrovič, ki mu je prenehal mandat. Ali želi s tem v zvezi kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in dajem predlagani sklep na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (73 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (59 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Prehajamo na določitev dnevnega reda 16. seje državnega zbora Republike Slovenije. Prejeli ste ga s sklicem, dne 14. septembra 1999. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s poslovniškimi določbami. Najprej prehajamo na predloge za umik. Pisnih predlogov za umik nismo prejeli. Ali želi v zvezi s tem kdo besedo? Gospod Špiletič o umikih.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Gospod predsednik! Predlagam umik 28., 29. in 30. točke z dnevnega reda današnje seje. Obrazložitev, ki jo bom pa podal pa velja prav tako za vse tri točke. Tako, da se ne bom potem trikrat več oglašal za to govornico.
Namreč vse tri točke se nanašajo na predlog o soglasju Republike Slovenije za najetje novih posojil Dars-u za izgradnjo avtocestnega omrežja. Rad bi opozoril, da je mogoče odgovorno glasovati o tako visokih zneskih kreditov le na podlagi ustreznih informacij, ki jih pa vsaj poslanci naše poslanske skupine nimamo. Spomnil bi rad, da je ob obravnavi letnega programa dela za letošnje leto, minister Bergauer opozoril, da bomo v nekaj dneh prejeli poročilo o delu Dars-a. Žal tega vse do danes poslanci še nismo prejeli. Danes pa smo na odboru za finance in monetarno politiko izvedeli, da tudi vlada o njem dokončno še ni razpravljala oziroma ga ni sprejela.
Drugo, na kar bi želel opozoriti, je, da glede na zahteve Darsa za povišanje cestnin nedvomno izhaja, da Dars v tem trenutku ni sposoben s prihodki od cestnin financirati vseh stroškov oziroma odhodkov poslovanja, zato seveda od vlade pričakuje, da mu bo izdala soglasje k povišanju cestnin in na ta način izenačila njegove prihodke in odhodke. Z drugimi besedami to pomeni, da brez izredno povečane cene cestnin Dars ne bo na dolgi rok sposoben vračati posojil, ki jih danes prejema v tujini in ki imajo vsa relativno dolg odlog odplačil glavnice in obresti. To z drugimi besedami pomeni, da sedanji tempo najemanja kreditov nedvomno vodi v čas, ko bo Dars postal nelikviden oziroma tudi nesolventen, in ko bo namesto Darsa moral najete kredite odplačevati državni proračun oziroma vsi davkoplačevalci.
Opozoril bi pa tudi na sklep državnega zbora, ki je bil sprejet na seji ob obravnavi programa izgradnje avtocest v letu 1999, ki od vlade nedvomno zahteva, da državni zbor pričakuje, da bo vlada v prvih mesecih naredila temeljito analizo izvajanja programa izgradnje avtocest, ugotovila odmike, ugotovila razloge teh odmikov in prišla z vsemi temi pojasnili v državni zbor. Vlada, kot ravna v številnih drugih primerih, tudi tokrat tega sklepa ni izvršila, zato menim, da tudi s tega vidika obstaja razlog, da poslanci upravičeno dvomimo v možnost dolgoročnega odplačevanja visokih kreditov s strani Darsa. In še enkrat opozarjam, vlada ni izvršila sklepa državnega zbora, da bi pojasnila ali pa ovrgla to, kar sem ravnokar povedal. Prav tako pa nimamo poslanci niti poročila o delu Darsa, ki mora v skladu z zakonom vsaj enkrat letno poročati državnemu zboru, zato menim, da ni ustrezno, da smo poslanci v vlogi, ko moramo brez podatkov odločati o najemu tako visokih zneskov posojil, in s tem tudi utemeljujem svoj predlog za umik 28., 29. in 30. točke z dnevnega reda. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Špiletič. Gospod Špiletič torej predlaga, da se te točke umaknejo z dnevnega reda. Predlagam, da opravimo postopek za vsako posebej, kot to veleva poslovnik in naša dosedanja praksa. Torej, gospod Špiletič predlaga, da se umakne z današnjega dnevnega reda 16. redne seje 28. točka, to je predlog zakona o soglasju Republike Slovenije Dars, delniške družbe, za kredit, ki ga najame Dars, delniška družba pri Evropski investicijski banki za projekt slovenskih avtocest. Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata? Ali želi besedo predstavnik vlade? Besedo ima minister za promet in zveze, mag. Bergauer.
MAG. ANTON BERGAUER: Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Predlog, ki ga je podal gospod Špiletič, mislim da ni potrebno umikati točk, namreč poročilo dela Dars za leto 1998 je vlada obravnavala na prejšnji seji in ga tudi sprejela in mislim, da je že v vložišču parlamenta ter ga je treba samo razdeliti med poslance. Kar se tiče pa analize, kot je bilo v letošnji spomladi naročeno, da moramo te analize pripraviti, ta analiza je že tudi pripravljena, je že od julija v medresorskem usklajevanju na vladi, in ta četrtek, upam, da bo ta četrtek na vladi tudi obravnavana in potem takoj posredovana v državni zbor. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod minister. Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Ali želi predlagatelj umika dodatno obrazložiti svoj predlog? Gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Jaz bi še enkrat želel poudariti naslednje, da na primeru teh treh zakonov, podobno kot že mnogokrat, nas očitno vlada in parlamentarna večina, če seveda ne bo podprla moj predlog, sili v odločanje na pamet. Drugič, jaz bi gospodu Bergauerju prav rad verjel, če ne bi v preteklosti že nič kolikokrat pojedel tisto, kar je izza te govornice obljubil. Bi pa rad prebral sklep, ki ga je sprejel državni zbor ob sprejemanju programa dela dne 15.4.1999, ampak z namenom za to, da bi opozoril na kako široko problematiko je takrat državni zbor s tem sklepom opozoril vlado oziroma se s tem izkazal za vedenje, da izgradnja avtocestnega omrežja vsekakor je potrebna, vendar, da mora biti hkrati izgradnja avtocestnega omrežja gospodarna, kar pa vlada doslej v svojih dokumentih, ki jih je državnemu zboru predložila, žal ni uspela dokazati. Takrat je državni zbor sprejel sklep, ki se glasi takole: "Državni zbor Republike Slovenije od vlade pričakuje, da bo po letošnjih petih mesecih predstavila realno oceno zatečenega stanja, to pomeni stopnjo priprave prostorskih dokumentov, investicijskih presoj, projektov in drugih dokumentov, upravnih dovoljenj, obseg pridobljenih zemljišč in opis izpolnjenih drugih pogojev in razpisnih postopkov, da se gradnja določenega avtocestnega odseka nadaljuje oziroma na novih odsekih lahko prične v skladu z veljavnim rokovnikom in v okviru predvidenih investicijskih vrednosti. Ugotovitve naj temeljijo na aktualiziranih podatkih in ocenah odgovornega inženirja. V kolikor bodo odkloni od okvira nacionalnega programa občutni v letu 1999, trendov ne bo možno izboljšati, naj vlada pravočasno pristopi k pripravi ustreznih sprememb in dopolnitvi nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji."
Gospod minister, državni zbor je pričakoval, da boste torej na podlagi aktualnih ocen inženirja pripravili to poročilo. Vi pa sedaj pravite, da poročilo medresorsko usklajujete. Jaz ne vem, zakaj je potrebno poročilo, ki naj temelji na podatkih inženirja še medresorsko usklajevati, zato tudi na podlagi vašega današnjega nastopa lahko izrazim še močnejši dvom v to, da je na področju izgradnje avtocestnega omrežja v Sloveniji vse tako, kot bi moralo biti, oziroma da država ravna kot dober gospodar. Upam si trditi celo obratno. Kajti, če bi bilo vse v redu, bi poročila priromala v državni zbor ne danes, ampak veliko prej, ker bi se s tem dokazali, da je na tem področju vse tako, kot mora biti.
Ne nazadnje bi želel poudariti tudi to, da je predlog vsaj dveh zakonov od treh, ki jih predlagam, da se umaknejo iz dnevnega reda, danes obravnaval tudi matični odbor in da nobenemu ni podal pozitivnega mnenja tudi iz razlogov, ki sem jih ravnokar navedel, ter da je sicer že v nesklepčnosti sprejel pooblastilo predsedniku odbora, da določena pojasnila zahteva še od ministra Bergauerja in da bo o tem lahko odločal šele kasneje.
Skratka, veliko je nejasnosti in še enkrat poudarjam, ne silite nas, da odločamo na pamet.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Predlagatelj umika je dodatno obrazložil svoj predlog. Prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem predlog, da se umakne 28. točka dnevnega reda, to je predlog zakona o soglasju Republike Slovenije Darsu za kredit, ki ga najame Dars pri Evropski investicijski banki za projekt slovenskih avtocest. Ugotavljamo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za predlagani umik? (19 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Predlog, da se umakne 28. točka dnevnega reda, ni dobil večinske podpore.
Gospod Špiletič predlaga, da se umakne 29. točka dnevnega reda 16. redne seje, to je predlog zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz kredita, ki ga najame Dars pri Evropski investicijski banki za projekt avtocest. Ali želi poročevalec matičnega delovnega telesa besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Ker ni bilo razprave dajem torej na glasovanje predlog, da se umakne iz dnevnega reda 29. točka - predlog zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz kredita, ki ga najame Dars pri evropski investicijski banki za projekt slovenskih avtocest. Ugotavljamo prisotnost! (68 prisotnih.)
Kdo je za predlagani umik? (18 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog, da se umakne 29. točka iz dnevnega reda ni dobil večinske podpore.
Gospod Špiletič predlaga, da se iz dnevnega reda 16. redne seje umakne točka 30. - predlog zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz pogodbe o najetju kredita pri banki Kreditanstalt fr Wiederaufbau v višini 85 milijonov evrov. Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Ali želijo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Ker ni razprave dajem na glasovanje predlog za umik 30. točke dnevnega reda, naslov zakona sem pravkar prebral. Ugotavljamo prisotnost! (69 prisotnih.)
Kdo je za predlagani umik? (20 poslancev.) Je kdo proti? (38 poslancev.)
Ugotavljam, predlog, da se umakne 30. točka iz dnevnega reda 16. seje, ni bil sprejet.
Ali je še kakšen predlog za umik točk iz dnevnega reda? (Ni.) Prehajamo na širitve. Poslanski kolega gospod Avšič želi besedo.
JOŽE AVŠIČ: Hvala lepa. Spoštovani gospod predsednik! Kolegice, kolegi. Na junijskem zasedanju državnega zbora sem dal pobudo, da bi državni zbor na 16. redni seji ponovno uvrstil in obravnaval ter seveda tudi sprejel zakon o ratifikaciji sporazuma o maloobmejnem prometu in sodelovanju med Republiko Hrvaško in Slovenijo.
Glede na to, da danes ni na dnevnem redu, bi seveda predlagal, da dobimo odgovor, zakaj ta točka ni ponovno uvrščena na dnevni red. Ali obstajajo kakšni razlogi? V primeru, da ni razlogov, predlagam, da bi se današnji dnevni red lahko s tem tudi razširil. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Avšič. Mislim, da danes že tretjič predlagate razširitev dnevnih redov redne ali izredne seje. V tem času, dovolite mi, da dam kratko pojasnilo, so potekala intenzivne relacije med vladama Republike Slovenije in vlado Republike Hrvaške o vsebini interpretativne izjave, ki bi spremljala ta zakon o ratifikaciji. Prav tako pa je za prve dni v mesecu oktobru potrjen obisk predsednikov obeh vlad. Na tem srečanju naj bi bil tudi ratificiran še en drug mednarodno sporazum. Sam tudi pričakujem, da bo to srečanje in tudi dober dogovor o vsebini prejšnje izjave omogočil, da bo državni zbor že na naslednji redni seji uvrstil to točko dnevnega reda, za katero kolega Avšič tako vztrajno predlaga. Ali je še kakšen predlog za širitve? (Ni.) Potem prehajamo na... Gospod Peterle, se opravičujem.
ALOJZ PETERLE: Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik. Poslanke in poslanci! Pričakoval sem, da boste v skladu z dogovorom na kolegiju predlagali na dnevni red točko, ki ni bila realizirana prek izredne seje.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: To je avtomatizem.Samo trenutek, da ne bo nesporazuma. Kolega Peterle, ali ste z vašim vprašanjem mislili informacijo vlade Republike Slovenije o sodelovanju Republike Slovenije v Paktu stabilnosti za jugovzhodno Evropo? V skladu s sklepom na izredni seji je ta točka uvrščena na redno sejo, ki jo pravkar začenjamo.
Prehajamo na odločanje o predlogih za sprejem zakonov po hitrem postopku.
V zvezi z obravnavo predloga zakona o dopolnitvi zakona o ustavnem sodišču po hitrem postopku vas obveščam, da je zbor o predlogu vlade, da se zakon obravnava in sprejme po hitrem postopku, razpravljal in predlog sprejel že ob določanju dnevnega reda 37. izredne seje, tako da to ne bo sestavni del določanja hitrih postopkov.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o lastninjenju kulturnih spomenikov v družbeni lastnini in zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo podpira sprejem tega predloga zakona po hitrem postopku. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želijo.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.)
Na glasovanje dajem predlog, da se zakon o lastninjenju kulturnih spomenikov v družbeni lastnini sprejme po hitrem postopku. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (37 poslancev.) Je kdo proti? (22 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog za sprejem navedenega predloga zakona po hitrem postopku sprejet.
Skupina poslancev s prvopodpisanim Benjaminom Henigmanom je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o javnem mediju Radioteleviziji Slovenija. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo ne podpira sprejema predloga zakona po hitrem postopku. Ali želi besedo predstavnik predlagateljev predloga zakona? Gospod Henigman, prosim.
BENJAMIN HENIGMAN: Lep pozdrav vsem skupaj! Spoštovani! Predlagatelji zakona o javnem mediju RTV Slovenija smo vložili zakon 14. aprila letos. Kasneje je ustavno sodišče izdalo odločbo, s katero je naložilo vladi Republike Slovenije oziroma državnemu zboru, da do 23. septembra 1998 oziroma do konec oktobra uskladi razveljavljen zakon o Radioteleviziji Slovenije in sicer v 15. in 27. členu tega zakona. Posledično s to odločitvijo je ustavno sodišče razveljavilo tudi poseben pravilnik, po katerem je RTV Slovenija zbirala podatke o naročnikih. Ker ta tematika v našem zakonu o RTV Slovenija ni vključena in glede na to, da smo se pogovarjali z javnim zavodom RTV glede možnosti lovljenja roka za spremembo zakona, ki bi omogočil RTV tudi nadaljnjo zakonito pobiranje naročnine, smo se predlagatelji odločili, da sicer zakon, ki je bil vložen po normalnem trifaznem postopku prekvalificiramo glede na to ustavno odločbo po hitrem postopku. Glede na odločbo ustavnega sodišča menimo, da je tak predlog oziroma tak postopek tudi upravičen, ker tako bomo zagotovili ustavnost in zakonitost v roku, ki nam ga je naložilo ustavno sodišče. Res pa seveda je, da vlada Republike Slovenije v enem letu ni storila ničesar, da bi vložila napor oziroma zakonske spremembe, po katerih bi sama zagotovila, da bi se spremembe zagotovile v tem roku. In glede na to, da je naš zakon prvi na vrsti in da se vsebina tega zakona, kar se tiče avtonomnosti in neodvisnosti javnega medija RTV Slovenije, pa tudi finančnih, zagotavljanja finančnih zmožnosti za opravljanje te dejavnosti, pokriva z odločbo ustavnega sodišča oziroma obrazložitvijo, ki je podana v tej odločbi ustavnega sodišča, menimo in smo prepričani, da je tak hitri postopek tudi upravičen.
Seveda v tem zakonu želimo spremeniti tudi nekatere druge določbe in sicer razširiti sestav sveta RTV na več članov s tem, da so zastopane slovenske manjšine v tujini, da so enakopravno zastopane največje verske skupnosti v Sloveniji, se pravi z dvema članoma, in želimo uvesti 3. nacionalni RTV program, kar je tudi v ciljih in predlogih RTV Slovenije potem, ko je prišla na satelitsko predvajanje. Se pravi, da bi Slovenija dobila 3 nacionalne programe.
Še enkrat poudarjam, da je ta predlog v celoti usklajen z odločbo ustavnega sodišča, ker pa ni bil zaobsežen v osnovnem predlogu, predlagamo, da se to razširi. S tem bi ujeli roke, konec septembra oziroma oktober, da se sprejme zakon, ki bo evropsko naravnan in bo omogočal RTV Sloveniji nemoteno delovanje tudi v bodoče. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Henigman. Ali želi besedo predstavnik matičnega delovnega telesa, poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Na glasovanje dajem predlog, da se zakon o javnem mediju RTV Slovenija sprejema po hitrem postopku. Ugotovimo prisotnost! (69 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (32 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog, da se zakon sprejema po hitrem postopku, ni bil sprejet, zato ga bo zbor obravnaval kot zakon v prvi obravnavi.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o najemu posojila pri mednarodni banki za obnovo in razvoj za projekt posodobitve evidentiranja nepremičnin. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Poročevalec matičnega delovnega telesa? Sekretariat? Poslanske skupine? Na glasovanje dajem predlog za sprejem predloga zakona o najemu posojila pri mednarodni banki za obnovo in razvoj za projekt posodobitve evidentiranja nepremičnin po hitrem postopku. Ugotovimo prisotnost! (68 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (39 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je navedeni predlog sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o začasnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Poročevalec matičnega delovnega telesa? Sekretariat? Poslanske skupine?
Na glasovanje dajem predlog, da se navedeni predlog zakona, torej zakona o začasnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo sprejme po hitrem postopku. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (42 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je navedeni predlog sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o preskrbi s krvjo. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo ne podpira sprejema predloga zakona po hitrem postopku. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? Gospa Zbačnikova, prosim.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep pozdrav! Rada bi samo na kratko povedala. Mi smo ta zakon obravnavali na 53. seji, in sicer 14.9.1999. Vsi prisotni člani odbora smo bili enotni, da tak zakon potrebujemo, vendar ne po hitrem postopku, kajti veliko vprašanj je odprtih, veliko stvari je treba še razjasniti, zlasti pa je dosedanja ureditev transporta in preskrba s krvjo je zelo dobra v slovenskem prostoru. Ker so določene stvari še odprte, smo predlagali in enoglasno podprli, da naj gre v redni postopek, in smo bili enoglasno za to, da se zavrne hitri postopek ter smo že na seji takoj začeli obravnavo po rednem postopku, kjer smo sprejeli sklepe in stališča, tako da je ta zakon sedaj pripravljen za državni zbor za redni postopek. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Vaše delovno telo je bilo tako aktivno, da je že prejudiciralo odločitev državnega zbora o tem vprašanju. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želite besedo predstavniki poslanskih skupin? Gospod Jelinčič, prosim, v imenu poslanske skupine slovenske nacionalne stranke.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Lep pozdrav vsem skupaj! Slovenska nacionalna stranka podpira sprejem tega zakona po hitrem postopku. Gre za enostavno varianto tega, da je kontrolo krvi treba izvajati. Danes se izvajajo kontrole krvi na precej višjem nivoju, in to je zahtevala tudi Evropska unija, še posebej po škandalu, zaradi katerega je bil minister za zdravstvo in nekaj njegovih najbližjih sodelavcev v Franciji celo procesuiran pred sodiščem in nekaj teh udeležencev je bilo obsojenih. S tem, če ne bomo sprejeli zakona po hitrem postopku, verjetno ne bomo akceptirali novega načina kontrole krvi, in bomo z nekakšno populistično varianto, češ razrušili bomo dobro utečen sistem krvodajalstva v Sloveniji, pravzaprav dosegli to, da bomo imeli dve vrsti krvi: eno vrsto krvi, kontrolirano po najnovejših postopkih v Mariboru in v Ljubljani za gospodo, in ostalo kri za vse ostale državljane. Jaz nisem za tak tretma, sem za enakopravnost in mislim, da je smiselno, da se ta kontrola uvede centralizirano na dveh mestih, v Mariboru in v Ljubljani. S tem se krvodajalska mreža ne bo porušila. Mislim, da je predlog utemeljen in glasovali bomo za sprejem zakon po hitrem postopku. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Jelinčič. Ali želi še katera od poslanskih skupin besedo? Gospa Zbačnikova v imenu poslanske skupine socialdemokratov.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Še enkrat lep pozdrav. Naša poslanska skupina socialdemokratov absolutno podpira zakon o preskrbi s krvjo.
Vendar meni, glede na dosedanjo situacijo, dobro preskrbo s krvjo in dobro organiziranost v slovenskem prostoru, da mora iti ta zakon v redni postopek, kajti nekatere stvari še niso v tem hitrem postopku razčiščene, zlasti pa moram poudariti, da do sedaj je bila ta kontrola v slovenskem prostoru zelo dobra. Mi moramo sicer slediti navodilom Evropske unije, glede kvalitete, nadzora, dočim pa naša notranja ureditev pa je odvisna od nas in naše specifike.
Mi do sedaj ravno zato, ker smo to imeli tako dobro urejeno, ker smo imeli dobri nadzor, nismo imeli toliko tragedij, prav tako tudi ne infekcij s HIV. To se je pokazalo, ko sem sama z nekaterimi poslanci predlagala zakon o povrnitvi škode in ker Slovenija tedaj ni uvažala veliko krvi in je praktično imela skoraj dovolj zaloge domače krvi, smo imeli prihranjenih toliko in toliko tragedij in toliko in toliko infekcij.
Zato menim, da ne smemo zavračati dosedanjo stroko in dosedanjo dobro organiziranost in da nam to priznajo tudi druge dežele. Mi moramo svojo specifiko ohraniti, vrednost krvodajalstva, vrednost naše stroke, vsekakor pa sem za to, da posodobimo in da upoštevamo kriterije Evropske unije. Vendar to z vpetostjo naše slovenske specifike.
Zato menimo, da zakon potrebujemo, vendar v rednem postopku se bodo dale stvari še doreči in nekoliko popraviti in bomo dobili zakon, ki ga potrebujemo mi. Ob enem pa bomo lahko tudi k enakovredno že sedaj in še kasneje vključili v dežele Evropske unije. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi predstavnik vlade dodatno obrazložiti svoj predlog za sprejem zakona po hitrem postopku? Minister dr. Jereb.
DR. MARJAN JEREB: Spoštovani! Ta zakon o preskrbi s krvjo in krvnimi derivati spada v sklop zakonov, ki jih je treba hitro sprejeti zaradi usklajevanja z Evropsko unijo. Kot je gospod Jelinčič prej že povedal, so se razmere precej spremenile, kar se tiče preskrbe s krvjo v sami Evropski uniji in po tem zakonu bi dosegli te standarde, ki so pa seveda precej dragi. Če se jih bomo držali, če jih bomo dosegli v razmeroma kratkem času, potem ne bo težav pri sprejemanju, pri našem vstopanju v Evropsko unijo. Če ne bomo tudi tukaj imeli težave, morda bomo morali prositi za prehodno obdobje ali kaj takega. Temu bi se radi izognili. Zato je glavni razlog za hitri postopek. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. V imenu poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije, gospod Gasparini.
MARIO GASPARINI: Hvala lepa, predsednik. Spoštovani zbor! Gospod minister, to ni res. Vi veste dobro in to je gospod sekretar povedal tudi na odboru, da je ta zakon pomotoma dobil naziv hitri postopek zato, ker je datum bil, ne vem kje in zato, ker ga je vlada dala po hitrem postopku, menda, da naj bi ta zakon bil do 2000. leta sprejet. To pa ni res. Vprašajte Zajca, če ne verjamete, mislim da je tukaj.
Druga stvar. Gospod Jelinčič. Mislim o transfuziji v Sloveniji je treba v superlativih govoriti. Mislim, da ta služba, brez obzira, kje se izvajajo ti, ni treba mahati nič z roko, zato, ker ta služba v medicini in v zdravstvu nam deluje super dobro. Taka organiziranost kot je v tej službi, ne najdemo niti v eni panogi v zdravstvu, to lahko trdim, ker sem bil uporabnik, mislim, njihovih storitev. Druga stvar. Mi smo se na odboru, tako kot je predsednica povedala, unisono odločili za to, da to gre po rednem postopku iz dveh razlogov. Prvo, ni bilo niti govora z Rdečem križem, ki je glavni organizator, tako kot zakon govori, torej nič ni bilo zmenjeno, kako bo ta organizacija tekla. In druga stvar, niti eden predstavnik ali pa samo eden predstavnik teh manjših oddelkov, ki vršijo vse preiskave, ki so v Evropi znane, in pri nas se vršijo iste preiskave v Ljubljani, v Mariboru, v Izoli, v Murski Soboti, v Celju in povsod se vršijo te preiskave. Torej ne govoriti, da je kri nekje v Izoli ali pa ne vem, v Celju manj vredna kot tista zato, ker ni preiskav. To ni res. Vse te štiri preiskave, ki se vršijo s transfuzijo, za varno transfuzijo, se naredijo.
In nazadnje. Evropska skupnost, ker se gre samo za organizacijo, nič za drugo, Evropski skupnosti ni mar za organizacijo, kako bomo mi to organizirali, to službo; je za varnost, torej transfuzije. Tu je bit problema in mislim, da danes transfuziramo varno kri. Za to imamo dokaze. Hvala lepa.
No, še to povem. Jaz bom glasoval proti hitremu postopku, zaradi tega naj se dogovorijo Rdeči križ Slovenije in ostali predstojniki oddelkov pri bolnišnicah v Sloveniji z zavodom in z ministrstvom, kako bodo uredili to službo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Gasparini je predstavil stališče poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije. Svoje stališče oziroma stališče poslanske skupine SKD bo predstavila gospa Hren-Vencelj.
HELENA HREN-VENCELJ: Pozdravljeni! Poslanska skupina slovenskih krščanskih demokratov nasprotuje hitremu postopku iz razlogov, ki jih je že povedal gospod Gasparini, in ki so stoodstotno res, resnični, tako so se na odboru tudi pogovarjali. K temu je treba dodati samo še to, da je imel sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve vrsto pripomb na posamezne člene in te člene je treba seveda tudi še natančno preceniti oziroma pogledati, kaj posamezni členi pomenijo. Mislim pa, osebno je pa moje mnenje, da je, torej transfuzijska služba v Sloveniji zelo dobro funkcionirala in se bojim, da bomo s prehudo centralizacijo, ki je zdaj v novem zakonu, to se pravi Maribor in pa Ljubljana, ustvarili nesorazmerja, predvsem pa odklonili marsikaterega krvodajalca iz na primer štajerskega področja, ki je do sedaj imel možnost dati kri na primer v Celju, kjer imamo zelo visok odstotek krvodajalstva, pa naj bi po novem potoval v Ljubljano.
Hkrati bi pa rada še opozorila na to, da tržni principi oziroma podjetniški principi seveda so skregani s tem, da bomo ljudem lahko dajali dva ali več dni prosto zato, da bodo krvodajalci, da bodo potovali nekam v oddaljen kraj. Tako da več razlogov govori zato proti hitremu postopku in stvari je treba ponovno pretehtati. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Poslanska skupina DeSus ima tudi mnenje in sicer gospod Lešnik ga predstavlja.
ZORAN LEŠNIK: Hvala lepa, gospod predsednik. Zelo na kratko, da vas ne zadržujem. Pridružujemo se predlogu odbora za zdravstvo itn., da ne ponavljam, pravzaprav z ugotovitvami, ki so bile že navedene.
Res, potrebujemo zakon, ampak potrebujemo zelo dober zakon. Če ima samo sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve na več kot 40 odstotkov členov pripravljenega zakona pripombe, to pomeni, da nekaj s tem zakonom že ni v redu. Če k temu dodamo še amandmaje, ki so že vloženi s strani združene liste, pa verjetno amandmaje, ki jih odbor tudi vložil, če ne bi sprejel sklepa, da gre zakon v redni postopek, bi verjetno imeli k vsakemu členu pripombe. Res pa je, pravzaprav katastrofalno, in to so me zadolžili tudi s strani Rdečega križa, da povem, da pri pripravi tako pomembnega zakona, zakona pri izvajanju, mislim predhodnega zakona, pri katerem je Rdeči križ tako pomembno sodeloval, predlagatelj ni čutil potrebe, da bi povabil te ljudi, ki bodo tudi v prihodnje pomembni člen krvodajalstva, k sodelovanju. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa.
Prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem predlog, da se zakon o preskrbi s krvjo sprejme po hitrem postopku. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (7 poslancev.) Kdo je proti? (43 poslancev.)
Predlog, da bi se ta zakon sprejel po hitrem postopku, ni bil sprejet, zato bo zbor zakon obravnaval kot predlog zakona v prvi obravnavi.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o soglasju Republike Slovenije Dars delniške družbe za kredit, ki ga najame Dars delniška družba pri Evropski investicijski banki za projekt slovenskih avtocest. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Ker ni razprave, dajem na glasovanje predlog, da se zakon o soglasju Republike Slovenije Darsu za kredit, ki ga najame Dars pri Evropski investicijski banki za projekt slovenskih avtocest sprejme po hitrem postopku. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (32 poslancev.) Je kdo proti? (10 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz kredita, ki ga najame Dars pri Evropski investicijski banki za projekt slovenskih avtocest. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Želite? Dal vam bom besedo v imenu poslanskih skupin.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Gospod predsednik, jaz bi samo opozoril, da lučka na moji glasovalni napravi ne sveti in da prosim, da se preveri njeno delovanje. Tako, da če tudi tega ne smem, potem pa ne vem, no.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Seveda. To se vedno zgodi in tudi vedno stori. Na zadnji izredni seji ste že imeli težave z vašo glasovno naprave in smo jih takoj rešili. Sejo prekinjam za pet minut. V tem času bomo preverili glasovalno napravo pri gospodu Špiletiču.
Predvsem pa bi prosil vodje poslanskih skupin, da bi omogočili potrebni kvorum, torej 60 poslancev ali več, kajti, ko bomo glasovali takoj po sprejemu dnevnega reda o predlogu zakona o ratifikaciji pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo, je zaradi ustavnih določb potreba dvotretjinska večina vseh poslancev.
(Seja je prekinjena ob 15.01 uri in se je nadaljevala ob 15.07 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegice in kolegi! Nadaljujemo s sejo. Glasovalno mesto kolega Špiletiča je urejeno. Ugotavljamo prisotnost! Ugotavljamo prisotnost! Bil je samo 5-minutni odmor. Ugotavljamo prisotnost! (37 prisotnih.) Drugič ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz kredita, ki ga najame Dars pri evropski investicijski banki za projekt slovenskih avtocest. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.)
Ker ni razprave, dajem na glasovanje predlog, da se navedeni predlog zakona sprejme po hitrem postopku. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (37 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je navedeni predlog sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz pogodbe o najetju kredita pri banki kreditanstalt fr Wiederaufbau v višini 85 milijonov evrov. Zboru predlaga, da ga sprejem po hitrem postopku. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.)
Na glasovanje dajem predlog, da se navedeni zakon sprejme po hitrem postopku. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (40 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti Slovenskih železnic, d.d., iz naslova posojil, najetih za financiranje določenih del za posodobitev in razvoj slovenske železniške infrastrukture. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.)
Na glasovanje dajem predlog za sprejem navedenega predloga zakona po hitrem postopku. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep za sprejem zakona po hitrem postopku sprejet.
Prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogih za sprejem zakonov po skrajšanem postopku. Poslanec Roman Jakič je v obravnavo zboru predložil predlog zakona o dopolnitvi zakona o zdravstveni dejavnosti. Zboru predlaga, da ga sprejme po skrajšanem postopku. Matično delovno telo s predlogom predlagatelja soglaša. Predlagatelj je opravičen in ne more dobiti besede. Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.)
Na glasovanje dajem predlog za sprejem zakona o dopolnitvi zakona o zdravstveni dejavnosti po skrajšanem postopku. Predlog ne bi bil sprejet, če bi mu nasprotovala najmanj ena tretjina navzočih poslancev. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za predlog, da se ta zakon sprejme po skrajšanem postopku? Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o društvih. Zboru predlaga, da ga sprejme po skrajšanem postopku. Matično delovno telo soglaša s tem predlogom. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.)
Na glasovanje dajem predlog za sprejem predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o društvih po skrajšanem postopku. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Državni zbor bo v zvezi z 42. točko dnevnega reda, to je volitve in imenovanja, obravnaval predloge, ki mu jih bo predložila komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, in pa tudi zadeve, ki bodo predložene med to sejo.
Državni zbor je na 39. izredni seji sklenil, da se na 16. sejo uvrsti predlog zakona o železniškem prometu, hitri postopek. Obravnavali ga bomo kot 31.a točko dnevnega reda. O predlogu vlade, da se ta zakon obravnava in sprejme po hitrem postopku, smo že odločali na 15. seji, zato o tem predlogu ni potrebno ponovno glasovati. Na isti seji smo tudi sklenili, da se informacija vlade Republike Slovenije o sodelovanju Republike Slovenije v paktu stabilnosti za jugovzhodno Evropo uvrsti na 16. sejo. Zbor bo navedeno zadevo obravnaval kot 1.a točko dnevnega reda.
Prehajamo na glasovanje o predlogu dnevnega reda v celoti. Na glasovanje dajem predlagani dnevni red, kot je bil predlagan in kot je bil sprejet z dopolnitvami in spremembami. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za predlagani dnevni red v celoti? (56 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani dnevni red 16. seje državnega zbora sprejet.
1.a točko dnevnega reda, to je informacija vlade Republike Slovenije o sodelovanju Republike Slovenije v paktu stabilnosti za jugovzhodno Evropo, bo zbor obravnaval v skladu z dogovorom z vodji poslanskih skupin v torek, 28. septembra, torej danes teden, ob 14.00 uri.
Državni zbor bo danes zasedal do zaključka 1. točke dnevnega reda, to so vprašanja in pobude poslank in poslancev. Na delovnem pogovoru z vodji poslanskih skupin pa smo se dogovorili in tak bo moj sedanji predlog, da pred to točko državni zbor opravi še 11. točko dnevnega reda, to je predlog zakona o ratifikaciji pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo o ureditvi medsebojnih premoženjsko-pravnih razmerij. Ponovno prosim vodje poslanskih skupin, da zagotovijo udeležbo poslank in poslancev, da bomo lahko s potrebnim kvorumom glasovali o tej točki dnevnega reda. Drugih obvestil ni. Ali je potrebna kratka pavza, da se zberejo poslanke in poslanci? Čez 5 minut nadaljujemo sejo. Pričeli bomo torej z 11. točko. Spoštovani kolegi in kolegice! Imam v slabem spominu zadevo izpred dveh sej nazaj, ko smo na tak način odločali o tej točki in ni bilo kvoruma za izglasovanje. Sedaj je število na meji. Čez 5 minut... Jih bo manj? (Nemir v dvorani!) Predlagam, da pred tem opravimo tudi razpravo in se bomo pred glasovanjem odločili, ali je potreben kvorum.
Odpiram 11. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI POGODBE MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO MAKEDONIJO O UREDITVI MEDSEBOJNIH PREMOŽENJSKOPRAVNIH RAZMERIJ. Predlog zakona je v obravnavo predložila vlada Republike Slovenije. Prosim predstavnika vlade, da predstavi zakon. Državni sekretar, dr. Pirkmajer ima besedo.
DR. EDO PIRKMAJER: Gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Imam pravzaprav zelo pomembno dolžnost, da vas opozorim na zakon o ratifikaciji sporazuma pogodbe o preureditvi medsebojnih pravno-premoženjskih razmerij med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo. Zadeva je pomembna predvsem zato, ker predstavlja dosežena pogodba, ki je bila podpisana v lanskem letu, v juliju, ker predstavlja ta pogodba model za urejanje medsebojnih razmerij tudi z drugimi republikami, z drugimi državami, ki so nastale na področju bivše skupne države. Besedilo je zelo podobno tistemu, ki ga bosta, upam, v prihodnjih dneh podpisala naš in hrvaški predsednik vlade, za Republiko Hrvaško. Je tudi zelo podobno tistemu, ki smo ga ponudili našim bosansko-hercegovskim kolegom in je zelo podobno tistemu, kar si predstavljamo, da bi morali urediti še tudi z drugimi državami na tem področju.
Zakon je oziroma sporazum je po svojem konceptu zelo preprost. Njegova, bi rekel, teža, je v tem, da ureja v sklopu premoženjskih vprašanj tudi vprašanje lastnine za tisto premoženje, ki je bilo po starih predpisih družbena lastnina in ki ga na osnovi tega sporazuma prevaja v lastnino fizičnih in pravnih oseb. Ker gre za poseg na področje lastninskih razmerij, je po mnenju sekretariata za pravne zadeve potrebna dvotretjinska večina za njegov sprejem, kar pomeni 60 poslancev. Ob tem, ko je bilo pred pričetkom te točke navzočih le 61 poslank in poslancev, boste razumeli, da je moja naloga zelo težka, ker moram doseči to oziroma naj bi dosegel to, da bo zakon izglasovan. Zakon je bil že enkrat v tem državnem zboru in pri glasovanju sta bila dva glasova proti, vendar je bilo skupno število tistih, ki so zakon podprli, manjše od šestdeset. Zaradi tega smo morali našim kolegom v Makedonijo sporočiti, da postopek ratifikacije še ni uspel. Zato je toliko bolj pomembno, da danes opravite glasovanje v hipu, v trenutku, ko bo zagotovljena dovolj velika večina poslancev in poslank, da bo dejansko odražena volja, ki jo pristojni organi te države izražajo tudi v drugih prilikah, da namreč je
treba premoženjska vprašanja z republikami, nastalimi na področju nekdanje SFRJ, urediti na novih pravnih osnovah.
Kar zadeva samo vsebino, gre za to, da ureja lastninsko pravico, kot sem že rekel, in vanjo prevaja pravico uporabe in da postavlja rok, do katerega so morali biti gotovi pravni temelji, da lahko pridobitelj lastninske pravice na osnovi pogodbe zahteva tudi ustrezne vpise in pravno varstvo. Ureja družbeni kapital tako, da upošteva družbeni kapital, ki je bil v lasti družbenih pravnih oseb, ki so s pripojitvijo vlagale v pravne osebe na območju druge republike kot lastnino pravnih oseb iz republike, iz katere je bila organizacija, ki se je pripojila.
In končno kot poslednja stvar, ki je tudi zelo pomembna, ki je zlasti pomembna kot precedens za Bosno in Hercegovino in Hrvaško, določa, da je treba vrniti pridobljene koristi, ki so bile pridobljene v nasprotju z načeli varovanja lastninske pravice.
Gospod predsednik, mislim, da nima smisla podrobneje razlagati posameznih določil, razen če bi kdo od poslancev to želel. Zato naj zaključim še enkrat s pozivom in prošnjo, da zakon podprete s potrebno večino. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod državni sekretar, doktor Pirkmajer. Poslanski kolegi in kolegice, rad bi vas informiral s tem, da je očitno neka sprememba v akustiki v tej dvorani. Vaš klepet in vaše govorjenje se izredno sliši in moti mene in govornika. Praktično je tukaj kot v panju. Če se ne bomo poslušali, potem ne bomo mogli delati. (Neka pripomba iz klopi.) Tako kot sedaj, to je dobro vzdušje, sedanji prisluh.
Ali želi predstavnik odbora za mednarodne odnose besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnikom sekretariata? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Ker ne želi nihče več razpravljati in ker k predlogu zakona do začetka obravnave ni bil predložen noben amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. Ta predlog sklepa ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev. Ugotavljamo prisotnost! Glasujemo torej o proceduralnem sklepu, da bomo glasovali o predlogu zakona v celoti. (73 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (70 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ob tem vas želim opozoriti, da gre v konkretni zadevi za pridobivanje lastninske pravice tujcev na nepremičninah, zato se navedeni zakon skladno z noveliranim 68. členom ustave Republike Slovenije sprejema z dvotretjinsko večino vseh poslancev. Tako bo zakon sprejet, če bo zanj glasovalo 60 poslancev ali več. Ugotavljamo prisotnost! (73 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (75 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo zakon brez glasu proti sprejeli.
S tem zaključujem 11. točko dnevnega reda.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA IN POBUDE POSLANK IN POSLANCEV. Preden začnemo s postavljanjem vprašanj in nato z odgovori predstavnikov vlade, mi samo dovolite, da vas na kratko obvestim, da se je predsednik vlade, doktor Janez Drnovšek, opravičil, ker se zaradi poti v tujino ne bo mogel udeležiti te točke dnevnega reda. Tako smo se danes dogovorili z vodji poslanskih skupin, da bodo predstavniki opozicije pač postavljali prva tri vprašanja in na njih bodo odgovorili tukaj prisotni predstavniki vlade, ministri oziroma državni sekretarji.
Prvi poslansko vprašanje postavlja dr. Ciril Ribičič. Se umika in zato poslansko vprašanje postavlja kolega Ivo Hvalica. Je v redu? Bomo tudi uredili, da boste dobili na displayu vrstni red postavljenih poslanskih vprašanj.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice, kolegi! Predstavniki vlade. Ne vem sicer, če so v zahtevanem številu, ampak ministra, ki mu jaz postavljam vprašanje, ni. Bosta pa državna sekretarja, ki sta tu prisotna odgovorila.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Hvalica, če vas lahko prekinem, saj bomo to odšteli, kateremu ministru ste nameravali postaviti poslansko vprašanje?
IVO HVALICA: Postavljam poslansko vprašanje vladi in ministru za notranje zadeve.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Vlada je tukaj.
IVO HVALICA: Vlada je tukaj. Recimo, da je. Ampak jaz bom postavil vseeno vprašanje, hočem pa nanj imeti odgovor tukaj in sedaj. Zelo kratko enostavno poslansko vprašanje, ki ne zanima samo mene, ampak sigurno tudi danes slovensko javnost.
Vlado Republike Slovenije in ministrstvo za notranje zadeve sprašujem, če in kdaj je umaknila mednarodno tiralico zoper Nikolasa Omana? Zanima me tudi razlog za takšno odločitev. Mislim, da je zadeva popolnoma jasna. Zadnje čase se je to pojavilo tako rekoč, dnevno se je pojavilo to v vseh medijih. Zadeva je razvpita, tudi v kontekstu neke druge zadeve, jaz ne bom sedaj tu razlagal, vsem je to znano, vlada pa molči. Jaz mislim, da imam kot poslanec državnega zbora pravico, da natančno izvem. Prepričan sem tudi, da to zanima velik del slovenskih občanov. Nalijmo si čistega vina, povejmo sedaj, kaj je s to stvarjo, da ne bomo, bi rekel, slepomišili in tudi zganjali po nepotrebnem misterijev iz tega. Torej, še enkrat ponavljam: Kdaj je vlada umaknila? Pri tem se ne bom zadovoljil z letom, ampak dan, mesec in leto - če je, seveda, to storila, kot se neuradno izjavlja - in kakšen je bil razlog za to odločitev. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Hvalica. Državni sekretar Debelak bo odgovoril na vaše vprašanje.
MAG. SLAVKO DEBELAK: Hvala lepa. Na jasno postavljeno vprašanje je treba dati jasen odgovor. Gospod Hvalica, dovolite, da med to prvo točko preverim in vam tudi odgovorim. Se pravi, dokler traja točka poslanska vprašanja in pobude, boste prejeli tudi odgovor (sem že naročil, da se zadeva preveri).
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod državni sekretar. Dopolnilno vprašanje, gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani kolegi in spoštovani državni sekretar! Opravičujem se, da sem vas dobil tu "na suhem". Mislil sem, da mi boste to, če želite, če hočete, če imate namen, ustrelili kot iz topa. Mislim, da na to ni potrebno ne vem koliko časa čakati. Ali čakate mogoče, da bo tam sedaj posvet, ali naj se mi to pove ali ne? Mislim, da bi bilo smiselno, da čakam odgovor na to deset minut, ker to je treba samo pogledati, verjetno, v neko knjigo. Upam, da ste napisali, če niste napisali, potem bo zadeva malo čudna. Torej pričakujem - tudi jaz bi si rad planiral danes svoje delo (med vikendom je prišlo nekaj kilogramov pošte) - ta odgovor do 16.00 ure. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Kolegice poslanke in kolegi poslanci, moram vas obvestiti, da so se zaradi zadržanosti nekateri ministri opravičili, in sicer: namesto mag. Antona Ropa, ministra za delo, družino in socialne zadeve, je navzoča gospa Nataša Belopavlovič, državna sekretarka; prav tako je namesto dr. Marjana Senjurja, ministra za ekonomske odnose in razvoj, Rado Klančar, državni sekretar; in namesto ministra za finance, gospoda Mitja Gasparija, Andrej Simončič, državni sekretar.
Besedo dajem gospodu Miroslavu Luciju. Se opravičujem! Besedo ima gospod Zmago Jelinčič (sta zamenjala z gospodom Hvalico). Zmago Jelinčič, prosim.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa. Postavil bi vprašanje ministrstvu za zunanje zadeve.
Zanima me, kako je mogoče, da si gospod Franco Juri, državni sekretar v ministrstvu za zunanje zadeve, upa javno kritizirati in obtoževati večinsko odločitev državnega zbora, kot najvišjega državnega organa, čigar temeljna stališča so obvezujoča za izvršno oblast, torej tudi zanj. Državni zbor upravičeno ni ratificiral sporazuma o obmejnem sporazumu med Slovenijo in Hrvaško, saj Slovenci ne potrebujemo sporazuma, po katerem bomo oddali svoje morje v upravljanje Hrvatom, in da bodo od tega sporazuma imeli koristi samo Hrvati. Zakaj si torej gospod Juri dovoljuje govoriti o peščici poslanskih ignorantov in sprenevedancev, če pa večina poslancev državnega zbora ni ratificirala sporazuma?
Mislim, da ni potrebna ratifikacija sporazuma, ki v 1. členu govoru o skupnem nadzoru nad Piranskim zalivom, ampak je potrebno zgraditi most čez Dragonjo s slovenskega brega na slovenski breg, kar je bila odločitev državnega zbora že v prejšnjem mandatu. Tako da prebivalcem vasi Mlini, Škodelini in Božini ne bo treba hoditi domov v Slovenijo čez hrvaško ozemlje. Sprašujem, kaj bo ministrstvo storilo, glede teh izpadov gospoda Franka Jurija?
Poleg tega pa sprašujem ministrstvo tudi, zakaj slovenska diplomacija zopet ni ukrepala, ko je uradna hrvaška delegacija na avgustovskem svetovnem kartografskem kongresu v Ottawi v Kanadi razstavila nacionalne hrvaške geografske karte, na katerih je z državno mejo že razdeljen Piranski zaliv tako, da je Slovenija odrezana od pristopa na odprto moje? Ta zamisel pa je predstavljena kot nekaj med državama že dogovorjenega in dokončnega.
Hrvaški kartografi so v Kanadi svoje zemljevide razstavljali v okviru najvišjega takšnega mednarodnega foruma, kar priča o tem, da ne gre za naključni strokovni spodrsljaj. To potrjuje tudi dejstvo, da enako razmejitev po sredini Piranskega zaliva prikazujejo vse njihove karte, od turističnih, avtokart, do šolskih in do uradnih kart ministrstva za obrambo Republike Hrvaške. Hrvaška stran je izgleda že določila to svojo mejo.
Sprašujem, kaj ima za bregom slovensko ministrstvo za zunanje zadeve, da to tiho dovoljuje in upa, da slovenska javnost tega ne bo opazila. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod državni sekretar Franko Juri.
FRANCO JURI: Na vprašanje poslanca Jelinčiča, bom skušal odgovoriti čim bolj jasno, jedrnato in upam, da tudi izčrpno.
Najprej naj še enkrat poudarim, da nikjer v svojih izjavah nisem za zastoj pri ratifikaciji sporazuma o obmejnem in prometnem sodelovanju z Republiko Hrvaško krivil poslancev tega cenjenega zbora.
Državni zbor še ni glasoval, v kolikor mi je znano, "za" ali "proti" navedene ratifikacije. Zakon o ratifikaciji ni bil uvrščen na dnevni red oziroma je bil ob neki priložnosti umaknjen spričo dejstva, da so predhodna pogajanja tudi v državnem zboru postavljala pod vprašaj sam uspeh ratifikacije. Kar zadeva vsebino sporazuma o obmejnem sodelovanju je potrebno poudariti, da gre za sporazum, ki je bil že podpisan. Podpisali sta ga obe vladi, torej vlada Republike Slovenije in vlade Republike Hrvaške, 1996 leta. Njegova uveljavitev bi preprečila vse številnejše zaplete ter incidente, ki zaznamujejo že tako težavno življenje prebivalstva ob meji.
Zunanje ministrstvo meni, da je ratifikacija aktualna in potrebna spričo nekaterih nejasnosti in nedoslednosti pri usklajevanju tudi znotraj koalicije o ratifikaciji tako pomembnega zakona, za katerim čvrsto stoji vlada Republike Slovenije, ki ga je tudi podpisala. Prihaja tudi do nekaterih javnih dialektičnih soočanj v sredstvih javnega obveščanja, za katera smo predstavniki zunanjega resorja, ki je sporazum o obmejnem in prometnem sodelovanju tudi sooblikoval, dolžni javnosti posredovati dejstva in natančno informacijo. Pri tem pa smo dolžni seznaniti tudi pristojne v državnem zboru, opozoriti na nujnost čim hitrejše ratifikacije te pogodbe, ki v ničemer, kot je zapisano v 59. členu samega sporazuma, ne prejuducira dokončne določitve in označitve meddržavne meje med državama. To trdim seveda zavestno in s polno odgovornostjo.
Za vse zaplete, za sleherni zaplet ali incident na meji, ki škoduje, gre na račun naših državljanov, bodisi prebivalcev obmejnega območja bodisi ribičev ali zaposlenih na tem območju, se namreč iskanje krivca, dežurnega krivca vselej ozre k zunanjemu ministrstvu. Večkrat smo na ministrstvu tarče kritik, češ, ne ukrepamo, nismo zagotovili pogojev za normalno življenje ob meji, pri tem pa se seveda pozablja, da je prav to ministrstvo pripravilo, oblikovalo, se pogajalo o sporazumu, ki ga vsi dobro poznate in ki je bil podpisan, potrebno pa ga je še ratificirati. Zato upravičeno vzpostavljamo ta dejstva, pa četudi niso pogodu vseh tukaj prisotnih ali nekaterih bralcev naših časopisov. Iz tega izhaja, da seveda potrjujem vse svoje navedbe in za njih prevzamem tudi vso odgovornost. O kartografski konferenci v Ottawi je treba povedati, da je bilo ministrstvo obveščeno le naknadno iz medijev in da dejansko, če nismo takoj reagirali, to izhaja iz dejstva, da nismo imeli prave informacije v pravem trenutku. Zato bi poslanca Jelinčiča rad pomiril, da za bregom nimamo ničesar, slovenska diplomacija si še naprej prizadeva za dokončno rešitev, ob upoštevanju naših državnih interesov in interesov obmejnega prebivalstva. Kot veste, je meja usklajena skoraj 99%-no, gre pa še za pogajanja za 6 kilometrov meje na kopnem, to je na področju kanala Svetega Odorika, Dragonje in seveda, kar je še bolj pomembno, nadaljujejo se pogajanja o morski meji. Te meje še ni, dokončna rešitev bo rešitev, ki bo ustrezala našim interesom in pri tem seveda ne sprejemamo takih pavšalnih ocen, ki ne temeljijo na dejstvih. Najlepša hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Jelinčič, dopolnilno vprašanje.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa. Zelo me čudi, da na obtožbe za gospoda Jurija odgovarja gospod Juri sam, zato bi jaz prosil, da te zadeve dobim še pisno. Bi pa zadevo še malo razširil. Konec koncev, gospod Juri, ne vem, verjetno se ne spominjate več, to so bile vaše izjave, napisane v pismu bralcev v Delu, 26. avgusta letošnjega leta, pa si preberite ta članek. Poleg tega, o umiku se glasuje, če smo umaknili kakšen zakon iz procedure, smo o tem glasovali. Podpisal pa je tisti sporazum gospod Thaler, ki ga je interpelacija odnesla iz političnega prizorišča. Tudi to je bil eden od znakov, da je gospod Thaler delal narobe in v nasprotju z interesi Republike Slovenije, ki jih žal nekateri v ministrstvu za zunanje zadeve še vedno sledite in se jim pokoravate.
Pravite, da delate za interese in za zagotovitev normalnega življenja ljudem ob meji. Seveda, Hrvatom, Slovencem pa ne. Ko so Slovencem izklopili elektriko, vodo, telefon, niste reagirali. Z besedico se niste postavili za interese slovenskih ljudi. Kadar izgubljajo Hrvatje kakšen interes, takrat ste tukajle gor ves čas in govorite, kako je treba urediti v sistem in spraviti vse skupaj na neke dobre sosedske odnose itn. Lepo vas prosim! Če ste izvedeli o zadevi iz medijev, je to za vas prekleto žalostno. Sprašujem se tudi, kako je mogoče, da smo Hrvaški dovolili vstop v Svetovno trgovsko organizacijo, ko nas pa vendar stiskajo pri Piranskem zalivu, pri nuklearki, povsod! Nič nismo dobili od njih - zopet smo pokleknili. Verjetno je nekdo moral nekaj dobiti za to. In to, da je 99% meje že določene, to ste vi sedaj priznali. Še pred časom so na razpravi v državnem zboru bila dana zagotovila, da večina meje še ni določene, predvsem okrog 92% jo je, ostalo pa še ni. Sedaj od vas slišim tisto, česar sem se bal že ves čas, da ste večino slovenske meje in teh slovenskih ljudi na oni strani že prodali Hrvatom. Verjetno ne zastonj. Prosil bi pa za pisni odgovor, ker s tem odgovorom, ki je bil dan tu, nisem zadovoljen.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Naslednje vprašanje bo postavil gospod Benjamin Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani! Poslansko vprašanje postavljam gospodu ministru za finance, Mitji Gaspariju, in gospodu Grafenauerju, ministru za lokalno samoupravo. (Ali je tukaj? Je.)
Ustavno sodišče je v Uradnem listu 23.7.1999, na seji pa 10. junija 1999, razveljavilo zakon o financiranju občin, in sicer v 25. členu zakona ter posledično 2. in 3. člen uredbe o začasni zagotovitvi dodatnih sredstev finančne izravnave občinam. Se pravi, ustavno sodišče je na predlog občinskega sveta občine Sv. Jurij ob Ščavnici in skupine poslancev ter županov razveljavilo člene, ki v bistvu določajo višino izravnave oziroma delež izravnave občinam na podlagi deleža, ki ga občine same zagotavljajo (da ne bi šel v potankosti te ustavne odločbe, ker verjamem, da jo gospod minister Grafenauer pozna).
Zanima pa me, kdaj in koliko ter seveda kako bo vlada Republike Slovenije zagotovila izpad teh občinskih proračunskih sredstev v državnem proračunu, da bo zagotovljeno normalno funkcioniranje občin, predvsem na demografsko ogroženih območjih in manj razvitih občin, s tem da jim ne bo kršena ustavna pravica, ki jo imajo po ustavi, in predvsem 138. in 142. člen ustave Republike Slovenije, ki zagotavljata nemoteno funkcioniranje lokalne samouprave v Republiki Sloveniji po smernicah Evropske unije. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Državni sekretar gospod Simonič, potem bomo pa prosili še ministra za lokalno samoupravo.
ANDREJ SIMONIČ: Spoštovane poslanke in poslanci! Sam tega področja ne pokrivam. Podroben odgovor boste zato dobili pismeno. Lahko pa povem, da ta odločba ustavnega sodišča pomeni dodatne proračunske stroške in da bo zato v proračunu za leto 2000 potrebno te stroške predvideti in med proračunsko razpravo bo tudi to vprašanje razrešeno. Toliko lahko povem, podrobnejši odgovor pa pride pisno. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Gospod minister Grafenauer.
MAG. BOŽO GRAFENAUER: Hvala lepa. Odločbo ustavnega sodišča bomo spoštovali. V skladu z zakonom o financiranju občin mora vlada do 30. septembra obvestiti občine oziroma pripraviti nov izračun finančne izravnave. Ravno v teh dneh zelo intenzivno potekajo izračuni v okviru ministrstva za finance in v okviru teh izračunov finančne izravnave posamezni občini, bo upoštevana tudi ustavna odločba. Če bodo potrebna dodatna sredstva, sem prepričan, da bomo znali ta sredstva zagotoviti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Prosim, še dodatno vprašanje. Gospod Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani! Hvala za odgovor gospodu Grafenauerju. Sem pa začuden nad stališčem ministrstva za finance, tudi če ga predstavlja gospod državni sekretar. Začuden sem nad neusklajenostjo vlade do vprašanja, na katerega je ustavno sodišče jasno dalo svoje mnenje. In čisto ob koncu, na strani 7611, Uradnega lista 59, s 23.7.1999, je napisalo - točka 26, predzadnja: "Ustavno sodišče se je na podlagi 45. člena zakona o ustavnem sodišču odločilo za njegovo razveljavitev določb uredbe. Za njihovo odpravo se ustavno sodišče ni odločilo zaradi povezanosti razveljavljenih zakonskih določb in določb uredbe. Z odpravo določb uredbe namreč posledice, nastale na podlagi razveljavljenih zakonskih določb, ne bi bile odpravljene. Vendar pa ne glede na to, ustavno sodišče poudarja, da so sredstva finančne izravnave vezana na proračunsko leto. Zato imajo občine v tekočem proračunskem letu pravico do sredstev finančne izravnave v obsegu, ki bi jim šel že od vsega začetka, če razveljavljenih določb teh navedenih zakonov in uredbe ne bi bilo."
Se pravi - hvala za odgovor gospod Grafenauer - in pričakujem, da bodo vse te občine dobile ta sredstva tako kot je bilo obljubljeno. Upam, da boste to prenesli tudi odsotnemu gospodu Gaspariju. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Dajem besedo gospodu Zoranu Lešniku.
ZORAN LEŠNIK: Hvala lepa gospod podpredsednik. Kolegice in kolegi. Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter ministru gospodu Smrkolju sem 20. aprila letos zastavil poslansko vprašanje v zvezi z navodilom k 27. členu zakona o denacionalizaciji.
Vprašanje sem ponovil 7. julija. 22. julija pa sem ponovno vprašal, zakaj še nisem odgovora. Ker le-tega še do danes nisem prejel, sprašujem, ali lahko odgovor sploh pričakujem. Odgovor želim v pisni obliki z obrazložitvijo, zakaj je bilo potrebno toliko časa za pripravo navodila in le nekoliko manj časa za odgovor, seveda, če ga bom dobil.
Ker pa nisem dobil odgovora tudi na poslansko vprašanje z dne 23.6.1999, prosim gospoda ministra, da mi na 11 konkretnih podvprašanj odgovori, in to zelo konkretno. Vsaj tako, kot so konkretno zastavljena podvprašanja.
Prosim ga, da se pri tem ne sklicuje na tajnost podatkov, saj so proračunska sredstva javna, to je drugim zapisano tudi v zakonu, ki smo ga sprejeli na izrednem zasedanju. Sicer pa so ta pravila igre veljala tudi že v naprej. Če ne verjame meni, ga prosim, da se posvetuje in pogovori z ministrom za finance, gospodom mag. Mitjem Gasparijem. Hvala lepa.
Poudarjam, da mi ni potrebno ustno odgovarjati, ker bi bili odgovori nedosledni. Prosim, da se mi na obe vprašanji odgovori pisno. Če ministrstvo za kmetijstvo tega ne zna, se naj posvetuje z ministrstvom za notranje zadeve, ki pa zna pisno obsežno in dosledno odgovoriti.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Torej, odgovor bo prišel pisno. Taka je zahteva, razen če gospod minister želi kaj pojasniti? Prosim, gospod minister.
CIRIL SMRKOLJ: Hvala lepa. Gospe poslanke, gospodje poslanci, kolegi, ministri, sekretarji. En lep pozdrav.
Rad bi povedal, da smo na to prvo vprašanje gospoda Lešnika pripravili navodila in tudi imam pripravljen odgovor pismeno. Na drugo vprašanje, glede dodelitve nepovratnih sredstev, sem razmišljal, da smo v okviru interpelacije zelo detaljno odgovorili na ta vprašanja. Vendar imam tudi pripravljen na vaša vprašanja pismen odgovor in vam ga bomo posredovali, danes, jutri. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Besedo dajem gospodu Jožetu Zimšku.
JOŽEF ZIMŠEK: Spoštovani podpredsednik, spoštovani zbor! Te dni smo priča poskusu sovražnega prevzema ene od večjih slovenski trgovskih družb. Kranjski Merkur se je odločil postati večinski lastnik celjske Kovinotehne. Z združitvijo bi nastala družba, ki bi obvladovala pretežni del prodaje tehničnega blaga na debelo. Po nekaterih ocenah prevzem ne more biti v interesu domačega gospodarstva, saj bi lahko prišlo do vzpostavitve monopola. Drugi pa trdijo, da lahko samo velika in močna podjetja uspešno konkurirajo tujini oziroma tujcem. V prevzem je vmešana tudi država, ki je prek kapitalskega in odškodninskega sklada 19%-na lastnica Kovinotehne. Glede na to, da sta oba sklada odprodala svoje deleže, se nam zastavlja vprašanje, ali je država posredno že privolila v nameravano združitev, ki naj tako ne bi kršila protimonopolne zakonodaje, ali pa gre za nepravilno poslovanje skladov v državni lasti, ki naj ne bi pravilno tehtali državnih interesov. Zato sem pred časom na novinarski konferenci dejal, da bom na prvem jesenskem zasedanju državnega zbora v zvezi s tem postavil tudi poslansko vprašanje, ki se glasi:
"Sprašujem Vlado Republike Slovenije kot zastopnico Republike Slovenije, ki je ustanovitelj in delničar kapitalskega sklada ter odškodninskega sklada, po kakšni ceni za delnico po posamezni transakciji in za kako velike sveže delnice ob posamezni transakciji je šlo, ko sta oba sklada od prodala lastniška deleža v Kovinotehni in ali sta pri odprodaji teh deležev sklada poslovala skladno s svojima statutoma?"
V medijih so se pojavili zapisi o tem, da je odškodninski sklad 10. avgusta odprodal 6,88%-imi delež v Kovinotehni, kapitalski sklad pa 12. avgusta 7,12%-imi delež v Kovinotehni. Sprašujem tudi, zakaj so te odprodaje potekale v avgustu, v začetku avgusta, ko praktično nihče v vladi oziroma v parlamentu ne dela.
Statuta obeh skladov nalagata upravnim organom skladov, da morajo za prodajo vrednostnih papirjev, če vrednost posameznega posla presega odstotek osnovnega kapitala sklada, pridobiti soglasje nadzornega sveta. Ti dve domnevni transakciji krepko presegata to statutarno določilo. Poleg tega pa morata sklada o vseh zadevah, ki so pomembne za njihovo upravljanje in poslovanje, kar ti dve transakciji tudi predstavljata, obveščati vlado Republike Slovenije.
Zato še enkrat vprašujem vlado Republike Slovenije, ali sta oba sklada ravnala v skladu s svojima statutoma? Ali so upravni organi za ti dve domnevni transakciji izvedli ustrezne postopke ravnanja in poslovanja (soglasje nadzornega sveta in pravočasno obveščanje vlade Republike Slovenije)? Če nista, kako bo v primeru nepravilnega ravnanja s strani upravnih organov v skladu ukrepala naša vlada? Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Kdo bo odgovoril, prosim? Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, gospod Lado Klančar.
RADO KLANČAR: Hvala lepa. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Glede na to, da pač to področje ne pokrivam jaz, bomo za to pripravili tehtni pisni odgovor. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Dobil boš pisni odgovor, gospod Zimšek. Naslednji je Peter Hrastelj. Se odpoveduje. Hvala. Feri Horvat je naslednji.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani podpredsednik vlade, ministri, predstavnice in predstavniki vlade in drugi prisotni!
Prvo vprašanje naslavljam na podpredsednika vlade, gospoda Marjana Podobnika, glede na njegov javni poziv korporacijam, tujim korporacijam na taboru SLS 12. tega meseca v Ljubljani, z domnevnim, navajam po medijih, nezakonitim uveljavljanjem svojih interesov, s provizijami posameznikom ali skupinam.
Sprašujem ga, prvič, ali lahko postreže poslankam in poslancem državnega zbora s podrobnejšo in konkretno informacijo o teh pojavih.
Drugič. Ali so bili glede na informacije, s katerimi razpolaga kot podpredsednik vlade, proti odgovornim osebam sproženi ustrezni postopki?
Tretjič. Kaj namerava storiti vlada Republike Slovenije za pritegnitev večjega obsega, zlasti neposrednih tujih naložb? Dejstvo je, da obseg tujih naložb ni zadovoljiv glede na potrebe Slovenije po razvoju, po prenovi gospodarstva, po pridobitvi novih tržišč, novih tehnologij, po znanju s področja upravljanja, trženja, povečanja konkurenčnosti in nujnega povečanja dodane vrednosti. Iz poslovnih in diplomatskih krogov slišimo pogosto očitek, da Slovenija ne zagotavlja privlačnega okolja za tuje naložbe. Slišati je celo pripombe in ocene, da se v delu slovenske politike ustvarja prej negativno kot pozitivno razpoloženje do tujih naložb. Menim, da je nujno jasno razmejiti konkretno ukrepanje proti morebitnim nezakonitim ravnanjem v posameznih primerih in potrebnim ustvarjanjem splošnih pogojev in ugodnejše klime za pritegnitev družb in kapitala iz tujine.
Drugo vprašanje naslavljam na vlado Republike Slovenije in je kratko. Sprašujem, kakšen obseg sredstev po letu 2000 pričakuje vlada po dosedanjih razgovorih s komisijo EU za pripravo na članstvo v Evropski uniji, skupni obseg sredstev in sredstva po posameznih programih?
Tretje vprašanje je namenjeno ministru za promet in zveze. Kdaj je predviden začetek gradnje avtocestnega odseka z gradnjo mostu čez reko Muro na odseku Vučja vas-Beltinci in, ali bo letos izvedena rekonstrukcija ceste Radenci-Vučja vas, kot je to predvideno v letošnjem programu Darsa. Zahvaljujem se za odgovore.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod podpredsednik, Marjan Podobnik.
MARJAN PODOBNIK: Spoštovani gospod podpredsednik, poslanke in poslanci! Na del vprašanj vam bom celovito, gospod Horvat, tudi pismeno odgovoril, bi pa na glavni del rad odgovoril že sedaj.
Vsaka poslovna konstrukcija v škodo proračuna, javnega denarja ali državnega premoženja je enaka vsaj indicu o proviziji, plačilu lobistične storitve ali drugi materialni boniteti. V tem se bomo verjetno strinjali. Prav dejstvo, da naš pravni sistem ni v popolnosti usposobljen ali v posameznih primerih tudi ni dovolj pripravljenosti za preganjanje in sankcioniranje takih nepravilnosti, nakazuje skušnjavo za tuje korporacije vezati se na vplivne lobije, ki lahko z usmerjenimi zlorabami položaja uveljavijo določene poslovne interese in izločijo druge.
Moj poziv je imel v prvi vrsti preventivni cilj. Sprašujem vas, ali je nekaj povsem normalnega, da se pričakuje, da tudi tuje kot seveda druge korporacije svojih interesov oziroma ciljev ne bodo skušale dosegati prek nezakonitih provizij posameznikom ali skupinam. Ali je to povsem normalno? Je. Strinjali se bomo, povsem normalno je, da se pričakuje, da se bodo ti cilji dosegali z zakonitimi sredstvi. Ali je znano, da za nekatere države, tudi nekatere južno in vzhodno od nas, to ni samo po sebi umevno? Je znano, pač veljajo neki posebni načini, principi, ki se uveljavljajo, so uveljavljeni - in Slovenija noče biti del te prakse. Prepričan sem, tudi številne mednarodne konference na to temo dokazujejo, da Slovenija je na pravi poti, da pa ni avtomatično izločena iz te prakse. Slovenija je država v tranziciji, z vsemi problemi, ki jih ta tranzicija prinaša, in upam in verjamem, da jo bomo uspešno zaključili. Opozorilo je bilo zato na mestu. Pri tem pa bi rad izpostavil, da je bilo izrečeno tudi povabilo k vsakršnemu sodelovanju tujih partnerjev, ob spoštovanju naše zakonodaje in mednarodnih pravnih norm.
Sedaj pa bi vam rad predstavil primer dogajanja, primer dogajanja gradnje verige hidroelektrarn na spodnji Savi, okoli 100 milijard slovenskih tolarjev vredno investicijo. To, kar bom predstavil, ni kritika avstrijskega partnerja, ampak tistih krogov v Sloveniji, ki so temu partnerju obljubljali za Slovenijo škodljive pogoje. Na kratko naj samo preletim. Leta 1995 je ministrstvo za okolje in prostor razpisalo koncesijo za izgradnjo verige hidroelektrarn na spodnji Savi in izkoriščanju vodnega vira. Projekt same izgradnje hidroelektrarn je bil obravnavan tako v državnem zboru kot na vladi kot odločilen projekt za razvoj energetike v Sloveniji in del izgradnje verige na celotni Savi, omogoča pa tudi ekološko sanacijo celotne Save in razvoja še posebno posavske regije.
Na razpisu so kandidirala 4 podjetja, 2 iz tujine, Javno podjetje Savske elektrarne in Sava d.o.o., ki je bilo tudi izbrano. Torej Sava d.o.o., ki ga sestavljata enaka deleža dveh družbenikov, in sicer Javno podjetje Savske elektrarne in avstrijske konzorcij.
O detajlih te kronologije, ki vam jo bom posredoval pismeno, ne bom utrujal celotnega državnega zbora. Rad bi pa sedaj postavil nekaj dejstev.
Po teh pogajanjih, ki so se vršila, kjer je vlada dala svoje predstavnike, da se je za to samokoncesijsko pogodbo, da bi izpogajali pogoje, se je ugotovilo naslednje. Dokler je bila predvidena cena elektrike visoka, torej v škodo naših državljanov, naše države, ker bi večji del dobička šel v tujino in dokler slovenskemu gospodarstvu ni bila zagotovljena prednostna vloga pri okoli 100 milijard tolarjev vrednih investicij in dokler slovenskemu partnerju ni bila zagotovljena trdna 65% večina v izbranem podjetju Sava d.o.o. je bil velik interes za ta projekt kot ekonomsko, ekološko in z vidika oskrbe z energijo optimalen projekt. Potem pa, ko smo po preverjanju investicijskega programa opozorili, da je mogoče ob ohranitvi rentabilnosti projekta ceno elektrike iz 14 na 9 feningov znižati ceno elektrike iz 14 na 9 feningov za kilovatno uro, se opravičujem, v tej valuti so tekla tudi pogajanja, ko se je vztrajalo, da se projekt izvaja tako, da bo referenca za domače inženerstvo in strojegradnjo, ko smo prek vlade Republike Slovenije postavili pogoj, da je vodstvo projektov v slovenskih rokah, ko smo uveljavili načelo, da so izvajalci okoli 100 milijard slovenskih tolarjev vrednega projekta prednostno domača podjetja razen za opremo, ki je ne izdelujemo doma, ko smo zahtevali, da so vsa izvedbena dela podvržena zakonu o javnih naročilih, ko smo opozorili, da je savska veriga najprimernejša naložba za pokojninske sklade, ker je varna in dolgoročna, ko smo sledili sklepu vlade, naj se financiranje savske verige ponudi domačim bankam in so banke to ponudbo tudi sprejele, pa je naenkrat interes za ta projekt s strani tistih, imenoval jih bom lobistov, posrednikov, kdorkoli že ima tako velik vpliv v tem prostoru, ki so bili prej njegovi najbolj vroči zagovorniki, v celoti uplahnil.
Če se danes vprašate, v kakšni fazi je ta projekt? Ta projekt... po tem, ko so bili izpogajani pogoji, pozitivni za Slovenijo, za slovensko gospodarstvo, za Posavje, za davkoplačevalce, ki plačujejo ceno električne energije, ta projekt danes praktično stoji. To je projekt, v prihodnjih dneh boste lahko poslušali razloge, razprave, izgovarjanja takih in drugačnih zastopnikov teh lobijev, zakaj ta projekt stoji. Zato sem vesel, da je bilo to vprašanje danes postavljeno, da sem lahko na primeru Savske verige, ki je primer, ki ga pravzaprav vsi zelo dobro poznamo, bomo lahko ocenjevali, v kolikšni meri smo v slovenskem prostoru podvrženi delovanju takih ali drugačnih lobijev in izigravanju naše zakonodaje, pri čemer je zelo pomembno, da tujim partnerjem damo zelo jasno informacijo: ste dobrodošli pri nas, rabimo vas, veliko rabimo tujega kapitala, ampak pod pogoji in pravnimi normami, ki veljajo v zahodnem demokratičnem svetu, ne pa v tistem, od katerega smo se komajda odtrgali.
Tu bi rad zaradi jasnosti izpostavil, da so lokalne skupnosti po mojih informacijah stalno in odločno v preteklosti in tudi sedaj podpirale ta projekt, lokalne skupnosti v Posavju in da ga podpirajo in ocenjujejo kot pomemben projekt za intenziven razvoj Posavja. In drugič, da večina strokovnjakov in drugih predstavnikov pristojnih ministrstev delujejo v celoti korektno. Poudarjam, po informacijah, ki jih imam pač sam.
Postavljam še enkrat vprašanje, zakaj danes ta projekt, ko so se toliko izboljšali ti pogoji za slovensko gospodarstvo, za slovenske davkoplačevalce, za regijo, ki naj bi jo tudi ta projekt pomagal razvijati, zakaj se je ta projekt upočasnil, zakaj se ga danes naenkrat interpretira kot manj rentabilnega, zakaj so nekatere druge vrste električne energije, dokazano manj rentabilne, naenkrat postale prednostne.
In samo še odgovor na ta drugi del, na kakšen način bo vlada zagotovila večji del tujih naložb. Jaz se v celoti strinjam z vami, gospod Horvat, da je obseg neposrednih tujih naložb glede na potrebe Slovenije po razvoju, prenovi gospodarstva, pridobitvi novih tržišč, sodobnih tehnologij in znanj s področja sodobnega upravljanja, trženja, povečanja konkurenčnosti in nujnega povečanja dodane vrednosti, da ta obseg ni zadovoljiv, da ga je treba povečati. Vi ugotavljate, da se sliši očitek, da Slovenija ne zagotavlja privlačnega okolja za tuje naložbe. Pa sprašujem, kaj je privlačno okolje za tuje naložbe? Odgovor na to, kaj bo vlada naredila, jaz lahko rečem pač v imenu možnosti in vpliva, ki ga pač imam, naredili bomo to, da bi najbolj tipični in dober primer projekta za povečevanje neposrednih tujih naložb, to je kompleks mariborskega Tama, dejansko služil temu namenu. Torej več 100.000 kvadratnih metrov komunalno opremljenih površin, odkritih in pokritih površin, torej projekt, objekt, eden redkih v slovenskem prostoru, ki ima vse pogoje za to, da je spodbuden, da je dobra možnost za investitorje, ki se zanimajo za neposredne tuje naložbe, objekt, ki je hkrati potencialna ekonomska cona, Maribor delno že je ekonomska cona, tudi ta del naj bi postal ekonomska cona, da bi torej ta Tamov kompleks postal eden od pozitivnih, vzorčnih primerov za spodbujanje neposrednih tujih naložb. Sedaj se ta projekt pelje prek slovenske razvojne družbe, kot vam je znano in konzorcija, ki se skupaj z drugimi oblikuje. Skušali bomo zagotoviti, da bo tudi prek proračuna ali prek slovenske razvojen družbe ali na druge načine zagotovljeno, da bo vlada uveljavljala lastništvo nad razpoložljivimi industrijskimi kompleksi tako, da bo preprečila nenadzorovane spremembe lastništva, predvsem v primerih, ko gre za stečajne postopke.
Jaz upam in verjamem, da bomo pri vsem tem uspešni in prepričan sem, da opozorilo, da tudi v Sloveniji velja, naj se na zakonit način dosegajo ekonomski cilji vseh tistih, ki k nam prihajajo in jih vabimo, da je to opozorilo, ki so ga vse tiste korporacije, ki na tak način delujejo ali želijo delovati v Sloveniji, prejele pozitivno in ne bo zmanjšal, ampak kvečjemu povečal interes za delovanje v Sloveniji. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Še minister Bergauer.
MAG. ANTON BERGAUER: Hvala lepa. Vprašanje - Kako je s pričetkom gradnje avtocestnega odseka Vučja vas-Beltinci, v katerega je tudi vključen most čez Muro?
Moram reči, da je bila v letošnjem letu sprejeta uredba o lokacijskem načrtu. Odkupi zemljišč se pričenjajo, arheološka izkopavanja bomo pričeli še v tem letu, PGD, projekt PGD je tudi v izvajanju, investicijski program bo čez štirinajst dni, razpis za most bo nekje v sredini oktobra. Naše geslo je, da v letošnjem letu mora biti za most zgrajen prvi pilot, intenzivna gradnja celotnega odseka z mostom vred pa v prihodnjem letu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Besedo dajem za vprašanje gospe Majde Kregelj-Zbačnik. Se opravičujem, ura je 16.00. Se opravičujem, gospod državni sekretar je prišel z odgovorom. Gospod Hvalica je tukaj? (Medsebojno pogovarjanje.) Gospod Debelak, prosim!
MAG. SLAVKO DEBELAK: Hvala lepa. Jaz sem dobil odgovor do ure, kot smo se dogovorili, do 16.00 ure. Žal mi je pa.. Hvala lepa. Krasno, gospod Hvalica je prisoten in ker je postavil zelo jasno transparentno vprašanje, seveda mu bom dal tudi jasen odgovor, tako kot sem že prej rekel: "Obljuba dela dolg."
Gospod Ivo Hvalica, ministrstvo za notranje zadeve je v letu 1997 zaradi suma storitve kaznivega dejanja, goljufije in pa ponarejanja listin zoper gospoda Nikolasa Omana vložilo na Okrožno državno tožilstvo v Kranj kazensko ovadbo. Predvidevam, da je državno tožilstvo zadevo iniciralo naprej in da je bila v tej zvezi sprejeta odločitev, da se gre v preiskavo. In 12.2.1998, ponavljam 12.2.1998 je Okrožno sodišče v Kranju odredilo Ministrstvu za notranje zadeve, da razpiše za gospodom Nicolasom Omanom tiralico. 4.3.1998, ponavljam 4.3.1998, je isto sodišče oziroma Okrožno sodišče v Kranju ponovno odredilo Ministrstvu za notranje zadeve preklic razpisa tiralice in Ministrstvo za notranje zadeve je seveda temu sledilo.
Dodatno na vaša vprašanja. Odredbodajalec za tiralice, tako za to, da se tiralica razpiše, kot tudi za to, da se tiralica prekliče, je sodišče oziroma upravnik kazenskega zavoda oziroma zavoda, v katerem se prestajajo zaporne kazni. Izvedba razpisa, gospod Ivo Hvalica, kot organizacijsko tehnično vprašanje pa je res v domeni ministrstva za notranje zadeve. Če poenostavim: vsebina je stvar sodišča, izvedba stvar ministrstva za notranje zadeve. To je več ali manj v vseh sistemih. Niti vlada niti ministrstvo za notranje zadeve z odredbo za to, da se tiralica razpiše oziroma da se prekliče, nimata nobene zveze, ker po pravu, po funkcijah, ki jih pač imata ta dva organa, v to pristojnost ne moreta posegati in je to izključno v domeni sodišča.
Zakaj je bila tiralica preklicana, gospod Ivo Hvalica, ministrstvu za notranje zadeve niti vladi ni znano. To je vprašanje, ki ga lahko naslovite na sodišče oziroma eventualno na gospoda Marušiča, ki je prav tako prisoten v tej dvorani. Hvala lepa. Mislim, da sem vam na transparentno vprašanje tudi jasno odgovoril.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod državni sekretar. Besedo ima gospa Majda Kregelj-Zbačnik.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Še enkrat lep pozdrav! Z ustnim poslanskim vprašanjem name kot na predsednico odbora se je obrnil Forum za pravice otrok do obeh staršev, in sicer z vprašanjem, koliko je v Republiki Sloveniji otrok, ki jim ni omogočen stik s svojim drugim staršem v primeru ločitve zakona; koliko je otrok brez stikov z drugim staršem ob razpadu izvenzakonske skupnosti in tudi glede podatkov o samohranilskih skupnostih, kjer tudi drugi starš nima stika s svojim otrokom. Ob tem nas zanimajo vzroki tega stanja in pa, kar storijo centri za socialno delo, da bi se ti pojavi zmanjšali na čim manjšo možno mero. Namreč, na ta vprašanja naletijo večkrat pri svojem delovanju. Podatek nas zanima predvsem zato, ker menimo, da so otroci, ki odraščajo samo z enim od staršev in v enoroditeljski družini prikrajšani za vzpodbude in vzore s strani odsotnega starša in njegovega sorodstva ter so bolj kot drugi izpostavljeni nevarnosti, da se razvijejo v psihično bolj labilne in ranljive osebnosti in imajo potem tudi večje možnosti za deviacije. Taki otroci težje odraščajo, postanejo hitreje odrasli, manjka jim notranje moči, notranje stabilnosti, čvrstosti, vzpodbud in vzorov. Zaradi navedenega in kasneje velikokrat zaidejo na kriva pota, kar potrjujejo tudi poročila, podatki in statistika.
Iz predhodnih navedenih razlogov si želijo pridobiti odgovor na to zastavljeno vprašanje za nadaljnje delo.
Hkrati dajem potem tudi pobudo državnemu zboru, da z vidika otrokovih koristi preuči možnost ustanovitve posebnega varuha za otrokove pravice in njegove družine v okviru odločb mednarodnih pogodb, ki jih je Slovenija ratificirala ter priporočila in konvencije Sveta Evrope o varstvu in koristi otrok. To pobudo sem sama kot poslanka, in nekaj drugih poslancev, že postavila na našem odboru in na nekih drugih komisijah. Prav tako pa je tudi že to bilo na 11. seji državnega zbora sprejeto kot dodatno poročilo k 3. letnemu poročilu varuha človekovih pravic za leto 1997, in sicer je bil med sklepi tudi ta sklep, da državni zbor predlaga, da se z vidika otrokovih koristi preuči možnost o ustanovitvi posebnega varuha za otrokove pravice, kar je podprlo tudi več nevladnih organizacij v okviru obstoječe zakonodaje. Zato me tudi zanima, kaj je na tem področju že storjeno oziroma kaj se pripravlja. Hvala za odgovor.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Državna sekretarka, mag. Helena Kamnar, ministrstvo za delo in družino.
MAG. HELENA KAMNAR: Spoštovana gospa poslanka! Podatki o tem, koliko otrok nima stikov z drugim staršem, s katerim otrok ne živi, se ne zbirajo, niti se pravzaprav ne morejo natančno pobrati. Gre za to, da imamo v izhodišču dve vrsti partnerskih skupnosti: ene so zakonske zveze, druge so izvenzakonske skupnosti: Otroci so prisotni v obeh skupnostih. Kadar pride do razveze zakonske skupnosti, pride tudi do možnosti registriranja - če smem uporabiti ta izraz - ali pa evidentiranja otrok, ki so soočeni s problemom vzpostavljanja stikov s staršem, s katerim otroci ne bodo živeli. Kadar pride do razpada izvenzakonske skupnosti, se pogosto zgodi, da pravzaprav nobena državna ali pa občinska institucija vdenja o tem sploh nima in je pravzaprav nemogoče ugotoviti, kaj se s temi otroki dogaja.
Seveda pride do vdenja o tem takrat, kadar v tej razpadli skupnosti pride do problema, kadar eden od staršev želi vzpostaviti stike, pa mu drugi tega ne dovoljuje; le-takšne situacije se rešujejo na centrih za socialno delo. Seveda se takšne iste zadeve rešujejo tudi, kadar pride do razveze zakonske skupnosti; zadeve se pa rešujejo na tak način, da centri za socialno delo v svetovalnih razgovorih s pomočjo skušajo pripeljati oba starša do dogovora, kako vzpostaviti stike z otroki. Na eni strani je pogosto treba prepričevati tistega od staršev, pri katerem otroci živijo, da dovoli stike, včasih je pa treba prepričevati tudi drugega, da bi bil pripravljen vzdrževati stike; situacij je pač nebroj.
Problematike je na tem področju veliko. Največkrat in morda najbolj glasna je problematika očetov, ki sodijo, da so jim kratene pravice do osebnih stikov z otroki. Ko podrobneje pogledate te konkretne primere, pogosto ugotovite, da ima pravzaprav zgodba dve plati in da je resnica nekje v sredini. Pravice so jim včasih res kratene, če gledamo z vidika očetov, vendar tudi sami ne postorijo kaj dosti, da bi na eni strani otroci želeli vzpostavljati te stike - pogosto se zgodi, da otroci zavračajo stike - na drugi strani se pa pogosto tudi dogaja, da drugi od staršev ne želi stikov oziroma stori vse, da preprečuje te stike.
Centri za socialno delo so v takšnih situacijah s svojim prepričevanjem dokaj nemočni, da uredijo take odnose. Pogosto se dogaja, da ko je odločba o stikih izdana, ker pač do dogovora ne pride, je treba prek upravne enote to odločbo izvršiti. Seveda so to najslabše od možnih rešitev, ki se jih tudi posamezni starši relativno malo poslužujejo, ker pravzaprav taki stiki nikomur ne koristijo. Moram pa reči, da zelo malokrat - pri tem, ko govorimo o stikih - sami starši razmišljajo oziroma delajo v prid temu, da bi bilo predvsem v otrokovo korist, da do stikov prihaja. Zelo pogosto se s strani tistega od staršev, ki stikov ne more uresničevati, govori o njegovih pravicah, ne glede na to, da si, recimo, otrok sploh ne želi teh stikov oziroma jih celo zavrača. In jasno je, tudi praksa domačih sodišč in mednarodnih sodišč je takšna, vsaj v novejšem času, da je treba slediti želji otrok.
V noveli zakona o pravdnem postopku je prišlo tudi do tega, da je potrebno otroke zaslišati in upoštevati njihove želje, in mislim, da bo tudi s tem prišlo v bodoče na tem področju do pomembnih izboljšav.
Sedaj, v kolikor vi vztrajate pri tem, da se neki podatki zberejo - kot pravim, kompleksne slike s podatki na tem področju ni moč dobiti - lahko s posebno anketo vendarle dobimo neke ocene. To bo seveda anketa, ki bo zajela določen trenutek, zajela tisti del populacije, ki je v postopkih dogovarjanja, in tisti del populacije, kjer so odločbe izdane. Neka slika to je, jaz je sedaj seveda nimam pri sebi, ni pa kompleksna.
Drugo vprašanje oziroma vprašanje, ki je povezano tudi z vašo pobudo, se nanaša na ustanovitev varuha človekovih pravic. Vlada je v programu dela za letošnje leto sprejela tudi pripravo zakona o varovanju otrokovih pravic, o varovanju otroka pred zlorabami in v okviru tega zakona želimo umestiti tudi ustanovitev varuha človekovih pravic, ki bi na drugačen način kakor varuh človekovih pravic zagotovil varovanje otrokovih pravic in bi bil tudi v nekem smislu glasnik otrok, da bi lažje izražali svoje zahteve in seveda tudi krepili njihove pravice. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Dodatno vprašanje, gospa Zbačnik.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Hvala lepa državni sekretarki za odgovor. Vendar me preseneča, da izvenzakonska skupnost, ki ima in pravne osnove in obveznosti, ni registrirana.
Zato dajem čim prej pobudo, da se te stvari uredijo, kajti pri dvomilijonskem narodu mislim, da to registracijo lahko in bi morali imeti in da je zelo pomembno, če imajo izvenzakonske skupnosti tudi svoje pravne obveze, svoje norme; je treba tudi to evidenco voditi. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Besedo dajem gospodu Petru Lešniku.
PETER LEŠNIK: Gospod podpredsednik, hvala lepa za besedo. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, predstavniki vlade! Za predstavnike vlade imam dvoje poslanskih vprašanj.
Prvo. Sprašujem ministra Republike Slovenije za zunanje zadeve, gospoda dr. Borisa Frleca: Ali je res bivši veleposlanik v Belgiji, Jaša Lukič Zlobec, eden od resničnih kandidatov naše države za štab koordinatorja Pakta stabilnosti? Če je to res, sprašujem, kako je to mogoče, glede na to, da je vodja poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke, Zmago Jelinčič, dne 10. februarja in 3. marca 1999 poslal Odboru Državnega zbora Republike Slovenije za mednarodne odnose 217 strani dokazov o nezakonitem delovanjem Jaše Zlobca kot veleposlanika, zlasti o njegovem neutemeljenem trošenju finančnih sredstev za neobstoječega vrtnarja, za neobstoječe diplomatske večerje, za plačilo za pomoč v gospodinjstvu - ob zaposlenih uslužbencih, za neutemeljena darila soprogam veleposlanikov, sinu Fedji in hčerki Gruš in mnogih drugih nepravilnosti. Sprašujem, ali mislite, da si lahko privoščite njegovo kandidaturo.
In drugo vprašanje: sprašujem Vlado Republike Slovenije, ali res minister Republike Slovenije za pravosodje, gospod Tomaž Marušič, zlorablja svoj položaj in vsakodnevno pritiska sodišče, da naj v zadevi gospoda Marjana Podobnika proti Mladini izda čimprej sodbo v korist podpredsednika vlade, gospoda Marjana Podobnika. Za odgovore že vnaprej hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod državni sekretar.
DR. ERNEST PETRIČ: Spoštovani gospod predsednik, poslanke in poslanci! Gospod veleposlanik Jaša Zlobec nima nobene funkcije, nobene obveznosti, nobenih prerogativ v zvezi s Paktom stabilnosti za jugovzhodno Evropo. Ta informacija je popolnoma nepreverjena in neutemeljena. Ostalo, kar je povedal gospod poslanec, so obtožbe na račun te osebe, ki doslej niso bile v nobenem postopku, pred nobenim forumom v ničemer dokazane. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, dr. Petrič. Gospod Marušič, minister za pravosodje.
TOMAŽ MARUŠIČ: Gospod predsednik, hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Moram pri svoji časti in dobrem imenu odločno demantirati to, kar se meni očita. Vendar, gospod državni poslanec že, ker je to javno iznesel, pa mora biti toliko korekten, da mi pove priimek in ime, rang sodnika, na katerega sem pritiskal, in šele potem se bomo lahko dalje pogovarjali. Če se pa te stvari javno boji povedati, se lahko dogovorimo za sestanek: gospod državni poslanec, gospod sodnik in pa minister. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Dodatno vprašanje, Peter Lešnik.
PETER LEŠNIK: Gospod podpredsednik, hvala lepa. Kar zadeva prvo vprašanje, je zadeva naslednja: govorimo o bivšem veleposlaniku Republike Slovenije v Belgiji in dokazane nepravilnosti ste na ministrstvu ustrezno zamolčali. Kar pa zadeva slovensko politiko in vladno politiko Republike Slovenije, je naslednja: pri osrednjem dnevniku - ni res, pri Odmevih je že malo manj res, drugi dan pa se demantira.
Kar pa zadeva gospoda Marušiča, vam svoje informacije, od kod smo dobili to zadevo, ne bom izdal, to bo naslednje poslansko vprašanje. Za oboje pa želim tudi pismeni odgovor. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Torej, dodatnega vprašanja ni bilo. Besedo dajem gospodu... Prosim, minister, gospod Marušič.
TOMAŽ MARUŠIČ: Gospod podpredsednik, hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci! Pismeno ne bom odgovarjal; želim jasno, transparentno besedo, nakar se bomo pogovarjali. Če pa ima gospod poslanec svojega informatorja, potem ne maram imena informatorja, ampak se bomo pogovarjali z gospodom sodnikom, naj se mi upa v obraz povedati: kdaj, kje in ob kakšni priložnosti sem ga nagovarjal. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Miroslav Luci. Dodatno vprašanje ste izkoristili, kolega poslanec.
MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Moja poslanska pobuda se tiče katastrofalnega neurja v juliju, ki je skoraj povsem "sleklo" del Haloz, zlasti krajevno skupnost Leskovec v občini Videm. Posledice neurja so še dodatno podkrepljene s težo obmejnega in demografsko šibkega območja. Kljub temu, da je v okviru najnujnejše sanacije država za to območje namenila 18 milijonov SIT, za kar so krajani izjemno hvaležni, se še vedno ukvarjajo z odpravo ključnih posledic neurja. Kljub temu da so buldožerji že odpravili pred seboj plazove, pa je nadaljnja sanacija poti do posameznih kmetij zelo zahtevna. Trenutno je še vedno šest domačij, ki nimajo ustrezne možnosti osnovne oskrbe, to je dostopa do šol, dostopa do reševalne, interventne in druge pomoči. Tem ljudem je namreč znano, da bo nadaljnja sanacija trajala več let in da bo zelo zahtevna. Hkrati pa se zavedajo, da bo bližajoča se jesen usodno vplivala na prevoznost poti, ki so marsikje že danes prehodne samo peš ali s specialnimi prevoznimi sredstvi. Za najnujnejšo sanacijo teh poti bi potrebovali še nadaljnjih 5 milijonov SIT. Potrebo po nujni sanaciji utemeljujejo zlasti s tem... (Medklic poslanca iz klopi.) Prosim? Aha. ...Zlasti s tem, da imajo pravico do možnosti oskrbe in zagotovljene poti, in z manjšimi stroški, v kolikor bo ta pomoč pravočasna.
Kljub vsej dosedanji pomoči države in izredni aktivnosti občanov v občini Videm in krajevni skupnosti Leskovec-Videm, je najnujnejša sanacija torej nujna, zato predlagam Vladi Republike Slovenije, da si ta območja ponovno ogleda ali pa mogoče že na dosedanjih izkušnjah oziroma pregledov prispeva, da ublaži nadaljnje posledice naravne nesreče. Odgovor je lahko pismen ali pa, če bi bilo možno, pa kar, da se to kar izvrši, pa bo najkrajše.
Naslednja poslanska pobuda - Vlada Republike Slovenije je sprejela uredbo o trošarinah, s katero je letalskim društvom praktično povečala cene goriva za 100 %, čeprav je bilo iz ministrstva za finance večkrat javno objavljeno, da uvajanje DDV-ja ne sme bistveno povečati cen. Cena goriva pred uvedbo DDV-ja in trošarin je bila osnovna cena, plus 20 % prometni davek... - To je vprašanje Ministrstvu za finance. - ..., plus 7 % ekološki davek, plus marža, to je 80 SIT na liter goriva za letalski prevoz. Cena goriva danes pa je osnovna cena, plus trošarina, ki je 65.6 SIT, plus DDV, plus marža cca 170 SIT. S tem je vlada skorajda onemogočila delo aeroklubom, ki delajo čisto na neki normalni, torej voluntaristični osnovi, kjer predstavlja cena goriva bistveni strošek pri dejavnosti. 90 % goriva se v klubih porabi za šolanje novih pilotov in padalcev, ki dosegajo dobre rezultate v mednarodni areni, in pa za treninge športnikov in za priprave.
Predlagamo torej, da se športna društva za letalsko dejavnost oprosti plačila trošarine za letalsko gorivo in se plačuje samo DDV po 19 % stopnji. S tem bi omogočili šolanje tako padalcem, mladim ljudem, ki se hočejo..., in pa tudi šolanje pilotov.
Mislim, da bi bilo primerno, da obdržimo aeroklube, ki imajo v svojih okvirih veliko mladih ljudi, ki se ukvarjajo tako z letalstvom kot padalstvom, dosegajo pa dobre uspehe. Moram povedati, da je mladinska reprezentanca osvojila drugo mesto na pravkar končanem svetovnem prvenstvu, zlasti ena od mladinskih padalk se je tukaj dobro izkazala. Želeli bi, da s tem nadaljujejo, kajti to je tudi afirmacija Slovenije. Slovenija ima prepoznavno nizek rating v Evropi in v svetu, in tudi uspehi naših športnikov pripomorejo k temu. Skratka želeli bi, da se trošarine za letalski prevoz športnikov omejijo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Dr. Pavel Gantar, minister za okolje in prostor.
DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! V zvezi s prvo pobudo lahko rečem to, da je sektor za sanacijo naravnih nesreč v stalnih stikih z župani in občinami, ki so prizadete. Sam sem se imel priložnost pred nekaj dnevi o tem pogovarjati z županom, ki ste ga omenili, iz te občine. V kolikor bodo dodatne interventnosti - za intervento sanacijo je potrebno - v manjših zneskih, bo seveda to možno storiti, sicer pa je - običajno to vedo - da je za celovito sanacijo potrebno pripraviti program sanacije. Vsekakor bomo poslance in državni zbor obvestili o ukrepih, ki bodo na tem področju storjeni. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod minister. Državni sekretar, gospod Simonič - za finance.
ANDREJ SIMONIČ: Spoštovane poslanke in poslanci! Sistem davka na dodano vrednost in z njim povezan sistem trošarin je seveda drugačen od doslej obstoječih načinov obdavčitve, zato so vse izjeme, ki so bile v sistemu prometnega davka možne in so bile tudi v praksi večkrat uporabljene, tokrat izredno težke.
Če pogledamo samo vprašanje trošarin, tam je jasno, da je zavezanec za plačilo trošarine ali proizvajalec ali pa uvoznik. Če ste vprašali za vprašanje naftnega derivata oziroma tega olja, je zavezanec za plačilo te trošarine torej ali uvoznik ali pa rafinerija, ki to gorivo izdela. In v tem primeru seveda tudi ta zavezanec trošarino plača in naprej gre zadeva skozi celo verigo, tako da je iz tehničnih razlogov zelo težko za takšno trošarino, ki je torej obračunana na enem nivoju, olajšavo prenašati na neke druge nivoje. Toliko samo na splošno, sicer pa bomo konkreten odgovor v zvezi z vašim vprašanjem pa pripravili pismeno. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Dodatno vprašanje.
MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Zahvaljujem se gospodu ministru Gantarju za odgovor in v imenu občanov občine Videm in pa krajevne skupnosti se zahvaljujem že za dosedanjo pomoč in upam, da se bo kaj našlo še za tisto, da 6 domačij še opremijo, kajti v proračunu občine Videm ni mogoče več tam ničesar najti.
Kar se pa tiče cene goriva za športne polete, še enkrat ponovim, 80 SIT je bila cena goriva za to, da so lahko z avioni športnike prepeljali do določene višine, da so opravili tiste skoke. Sedaj pa je cena 170 SIT, skupaj s trošarino. Skratka, 100% dražje. Kje naj dobijo aeroklubi sedaj denar, da to pokrijejo: ali sponzorsko ali kakorkoli?
Želel bi torej pismen odgovor, vem pa, da minister ima možnost, da to omeji. "Pumpe" v aeroklubih oziroma te črpalke so pod kontrolo in se za drugo ne morejo uporabljati, tako da bi bilo lahko samo za šolanje teh pilotov in padalcev lahko strogo kontrolirano. In to gorivo, po mojem, bi se lahko izvzelo iz plačevanja trošarine. Toliko. Želim pisni odgovor, ker bomo verjetno s tem nadaljevali. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Naslednji, ki bo postavil vprašanje, je Jože Avšič.
JOŽE AVŠIČ: Hvala lepa. Od Ministrstva za zdravstvo Republike Slovenije želim pisni odgovor na naslednje vprašanje - pisni, ponavljam.
Kljub številnim pobudam zdravstvenih zavodov oziroma institucij iz Posavja, kljub zahtevam območne enote zdravstvenega zavarovanja iz Krškega in zahtev lokalnih skupnosti občin Brežice, Krško in Sevnica, ki sestavljajo statistično regijo Posavje, še vedno ni urejeno enotno zbiranje, obdelava in prikazovanje podatkov o zdravstvenem stanju prebivalstva Posavja. Le-ti se zbirajo za občino Krško v okviru novomeške območne enote oziroma novomeškega zavoda za zdravstveno varstvo in za občini Sevnica in Brežice v celjskem zavodu, in to kljub temu da je bila leta 1991 s statutom Zdravstvene zavarovalnice Slovenije ustanovljena območna enota v Krškem, ki je pričela 1992. leta tudi formalno poslovati. Tako pa se tudi zdravstveno stanje prebivalstva ene od slovenskih regij spremlja in prikazuje v dveh zavodih, v dveh regijah. In edini podatki, ki obstajajo enotno za Posavsko regijo, segajo v leto 1996, vse naprej od leta 1996 pa ni več podatkov za Posavje o zdravstvenem stanju, o stanju hospitalizacij, bolnišk in podobno.
Najboljša rešitev bi bila seveda ustanovitev novega zavoda za zdravstveno varstvo v Posavju, v vmesnem obdobju pa iskati ustrezno rešitev pri izbiranju podatkov pri obeh območnih zavodih. Take pobude so bile že nekajkrat dane. Tudi strokovnih argumentov je veliko, vendar do sedaj še ni nobenih odgovorov, še manj pa seveda ukrepov.
Ob odgovoru seveda prosim tudi za ukrepe, ki jih bo ministrstvo izvedlo v zvezi s tem. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želite pismeni odgovor? Gremo naprej. Gospod Josip Bajc.
JOSIP BAJC: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Kolegice in kolegi! Spoštovani predstavniki vlade!
V letu 1998 je ministrstvo za notranje zadeve vzpostavilo začasni center za odstranjevanje tujcev v Velikem Otoku, v občini Postojna brez vednosti lokalne skupnosti in brez ustrezne oziroma potrebne dokumentacije. Občinski svet občine Postojna je sprejel več sklepov z zahtevo po zaprtju tega centra za odstranjevanje tujcev. Zadnji rok za zaprtje le tega je po večkratnem podaljšanju občinski svet določil 30.9.1999.
Ker se ta datum približuje in glede na dosedanja zagotovila, tako pisna kot ustna, s strani ministrstva za notranje zadeve, sprašujem ministrstvo za notranje zadeve: Ali bo do 30.9.1999 zaprlo center za odstranjevanje tujcev oziroma kaj namerava storiti ministrstvo za notranje zadeve brez ustreznih dovoljenj vzpostavljen center za odstranjevanje tujcev? Pričakujem pisni odgovor najpozneje do 30.9. letošnjega leta.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Odgovor bo pismen prišel. Nadaljujemo. Besedo dajem gospodu Ivanu Božiču.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Kolegice in kolegi, lep popoldan. Lepo pozdravljeni vsi ministri, sekretarji in vsi iz vlade, ki vztrajate, zgleda, da v naših vrstah ni moči. Imam dve poslanski vprašanji.
Prvo za ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj: Kako bodo potekali razgovori z Republiko Italijo po letošnji ukinitvi bencinskih bonov v pokrajinah ob Sloveniji? Dolga leta, če ne desetletja je Republika Italija prosila Jugoslavijo in kasneje Slovenijo, da bi znižali to veliko razliko, ki je bila v cenah goriva ob državni meji. Mi nismo imeli posluha. Torej lansko leto so uvedli bencinske bone, ki so strahovito znižali turistični pretok zahodne meje. Konkretno, mejni prehod Robič z 250.000 prehodov na manj kot 50.000. Seveda se pozna to na vseh ostalih potrošnikih, ki nudijo kaj turistom in tistim, ki bi radi kaj zaslužili od ljudi, ki prihajajo preko meje. Ali se z Republiko Italijo že kaj pogovarjamo, kako bo? Kakšno je naše stališče, kaj bi radi imeli? Pri nas bi radi tudi kaj zaslužili, če hodijo ljudje čez mejo, ne pa, da se nam obljublja, da se ukine mejne carinske prodajalne, da hodijo naši ljudje po nakupe hrane v Italijo, ampak da se to malo obrne.
Drugo vprašanje imam za ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: Kdaj se bo začela reforma slovenskega kmetijstva? Mislim, da je zadnji čas.
Na koncu bi se pa rad zahvalil - po petih letih in pol je le odprt mejni prehod Golo Brdo v Goriških Brdih. Ministrstvo za zunanje zadeve se je le "skorajžilo" in zadevo končalo, tako da tudi jaz nimam zanj več vprašanj. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Kdo bo odgovoril? Gospod Klančar, državni sekretar.
RADO KLANČAR: Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani predsednik. Na ministrstvu za ekonomske odnose se zavedamo tega problema, ki je povezan z bencinskimi boni. V ta namen sicer še nimamo izoblikovanega dokončnega stališča, tako da bo verjetno to poslansko vprašanje, ki je bilo danes nekako tukaj dano, pospešilo te zadeve, da se bo poskušalo na nivoju vlade Republike Slovenije dati končno rešitev. Mislim pa, da je ta zadeva zelo povezana tudi z reševanjem brezcarinskih prodajaln, o katerih vemo, kakšna so stališča Evropske unije. Seveda v povezavi z enim kot drugim problemom bo res treba v najkrajšem možnem času dati dokončno rešitev. Zaenkrat toliko. Mislim pa, da bo konkretno možno odgovoriti potem, ko bodo glede na to problematiko dane tudi konkretne in dokončne rešitve. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Minister za kmetijstvo, gospod Smrkolj, drugo vprašanje.
CIRIL SMRKOLJ: Gospe poslanke, gospodje poslanci, gospod Božič, hvala lepa za vprašanje. Jaz bi rad povedal, da smo mi v okviru vlade Republike Slovenije sprejeli reformo kmetijske politike v lanskem letu kot izhodiščni dokument, da smo v letošnjem letu pripravili programe izvajanje reforme in je tudi ta program že bil obravnavan na vladi. Smo pa že v nekaterih ukrepih kmetijske politike za leto 1999 to reformo v enem delu že pričeli izvajati. Bolj aktivno in dosledno izvajanje programa reforme kmetijske politike je predvsem odvisno od razprave oziroma od proračunskih sredstev, ki so nujne za izvajanje te reforme.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Dodatno vprašanje, gospod Božič.
IVAN BOŽIČ: Torej, ni dodatno vprašanje, ampak je takole: vsako reč samo vlečemo: koncesije za igralnice smo pri nas vlekli pet let, dve leti bencinske bone. Leta in leta gredo, ljudje odhajajo, vasi se praznijo - to velja tudi za ministra za kmetijstvo - ne vem, za koga boste potem še imeli reforme in zakone. Ko ne bo ljudi, veste, ne bo kaj več pisati. In bojim se, da bomo Primorci z vsako rečjo, z vsako rešitvijo samo presenečeni, ampak s tistim negativnim predznakom.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Nadaljujemo. Besedo dajem dr. Heleni Hren-Vencelj.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Lep pozdrav! Vprašanje bo zelo kratko, naslovljeno na ministrstvo za zdravstvo, in sicer: Zakaj še vedno traja dolgoletna agonija Splošne bolnišnice Izola?
Problematika oziroma problem izolske bolnišnice se vleče že več let, prihodnost je pa tudi negotova; stavba ni dokončana in je slabo vzdrževana, po strokovni plati pa naj ne bi bilo nepravilnosti. Vendar kljub temu v dnevnem časopisju lahko zasledimo številne članke, ki obravnavajo bolnišnico v Izoli.
Spomladi je odstopil direktor - bivši direktor - sedaj imajo novega direktorja, pa se stvari niso spremenile. Izgube bodo nabrali že kar okrog milijardo tolarjev do konca leta, da ne omenjam aparatur, ki ležijo v skladiščih neuporabljene, klornega šoka zaradi kontaminirane vode in podobno.
Torej, vsi ti problemi bolj kažejo na to, da nekdo v ozadju vleče neke poteze, zaradi katerih ne želi, da bi se izolska bolnišnica končno izkopala iz teh problemov in da se vsi ti problemi, povezani z bolnišnico, uredijo. Vljudno prosim ministrstvo za zdravstvo, da odgovori; če ne, pa da potem pismeno poročilo o tem. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Minister dr. Jereb, prosim.
DR. MARJAN JEREB: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovane poslanke in poslanci!
Izolska bolnica je v težkem položaju že dalj časa in to predvsem iz dveh razlogov. Eden je ta, da je bila grajena že predimenzionirana za sedanje razmere. Mišljeno je bilo, da bo sprejemala bolnike tudi iz severnega dela Istre ali pa iz večjega dela Istre, ki je sedaj pod Hrvaško in od koder bolniki ne morejo prihajati v bolnico; bolnica je torej enostavno postala prevelika - to je osnovni problem.
Drugi problem bi bil, da si je nakopala toliko dolga, tudi z nesmotrnim nabavljanjem aparature, ki jo je gospa poslanka omenila, da jo je zelo težko izkopati iz tega v kratkem času. Res je, da se je vodstvo zamenjalo. Novo vodstvo ima vsaj zaupanje personala, s čimer se prejšnje vodstvo ni moglo pohvaliti, in sedaj je vsaj to dosegla, da vsi sodelujejo pri varčevalnih ukrepih, ki pa seveda ne bodo mogli pomagati pri zmanjševanju nastalega dolga od prej. To bo problem za državni proračun, ki pa vemo, v kakšnem stanju je.
Kar se tiče nedograjenega dela bolnice. Seveda je odveč za bolnico že sedanja bolnica taka, kot je - prevelika, kot sem rekel. Zaradi tega skušamo na nek način tisto stavbo unovčiti in imamo dve ali tri dosti realne možnosti, da to storimo. Bo pa seveda potrebno nekaj časa. Toliko na kratko.
Pošteno povem, da ne vem, kdaj se bo ta agonija - kot ji rečemo - končala. Moram reči, da ves ta čas pa bolnica čisto lepo posluje: bolnike se zdravijo, strokovno je vse v redu in ta agonija je samo finančnega značaja. Sledi pa seveda podroben pismen odgovor. Hvala lepa.
AURELIO JURI: Hvala, podpredsednik. Govor je bil o izolski bolnišnici. Govorimo o neki drugi obalni ustanovi, o znanstvenoraziskovalnem središču, kjer pravijo, da so zaskrbljeni. Bojijo se namreč težav, ki bi se v prihodnje lahko pojavile, ker vladna komisija za kadrovske in administrativne zadeve kljub večkratnim opozorilom še vedno ni imenovala novih članov upravnega odbora te ustanove.
Povedali so mi na središču, da se zadeva vleče že od prve urgence, ki je bila poslana ministru za znanost in tehnologijo lani decembra, in da so za oblikovanje tega odbora vsi pristojni naslovi že zdavnaj posredovali imena svojih predstavnikov. To so vsa tri ministrstva: za znanost in tehnologijo, za šolstvo in šport ter za zunanje zadeve, nato Slovenska akademija znanosti in umetnosti, središče samo ter vse tri občine ustanoviteljice Koper, Izola, Piran. Ker se je očitno zadeva zataknila pri omenjeni vladni kadrovski komisiji, njenega predsednika in podpredsednika vlade, ki ga žal tu ni, gospoda Marjana Podobnika, sprašujem: Čemu ta zastoj?
Verjamem, da niso sporna imena, ki jih predlagajo vladni resorji. Ni mi znano, da bi bili problematični tudi drugi kandidati. Torej. Kateri so pravi razlogi?
V Primorskih novicah sem prebral neko pojasnilo pristojnih vladnih služb, češ da gre zamudo pripisati, tako so zapisali, množici zadev v zvezi z vključevanjem v Evropsko unijo. Pričakujem, da bo odgovor gospoda podpredsednika vlade malce bolj resen. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Dr. Verica Trstenjak, državna sekretarka.
DR. VERICA TRSTENJAK: Lepo pozdravljeni, predsedstvo, poslanke in poslanci! Če dovolite, gospod poslanec, ker gre za področje, ki sodi v pristojnost ministrstva za znanost in tehnologijo, gre namreč za zadevo javnega raziskovalnega zavoda, če na kratko pojasnim.
Res je, da je mandat upravnemu odboru potekel in resorni minister za znanost in tehnologijo predlaga kadrovski komisiji vlade imena treh članov na predlog pristojnih oziroma drugih dveh ministrstev, to je ministrstvo za zunanje zadeve in ministrstvo za šolstvo in šport. Moram poudariti, da je bilo res nekaj časa usklajevanje tudi zaradi področij, ki naj bi bila zastopana, in pa zato, ker želimo v javnih raziskovalnih zavodih, ki imajo sedež izven Ljubljane, zagotoviti tudi regijsko zastopanost predstavnikov v upravnem odboru.
Rezultat je takšen, da je minister za znanost in tehnologijo včeraj podpisal predlog in v tem predlogu je upoštevan tako predlog ministrstva za zunanje zadeve, kot tudi predlog ministrstva za šolstvo in šport, tako da bo kadrovska komisija, upam da, o tem odločala na prvi seji. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, dr. Trstenjakova. Besedo dajem gospodu Franciju Rokavcu.
FRANCI ROKAVEC: Hvala, gospod podpredsednik. Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani predstavniki vlade! Ministrstvu za promet in zveze naslavljam naslednje poslansko vprašanje.
V letu 1998 se je končno pričelo z izvajanjem rekonstrukcije glavne ceste drugega reda Šentjakob-Litija-Zidani Most na odseku Vernek. Navedena investicija je bila na omenjenem odseku zaključena v letošnjem mesecu juniju, z ureditvijo izredno nevarnega dovoza na novo traso, kar je lahko tudi vzrok za povzročitev hujših prometnih nesreč.
Vsled navedenega Ministrstvo za promet in zveze sprašujem, kdaj bo odpravljen nevaren dovoz in nadomeščen s celovitim zaključkom te fazne izvedbe navedenega cestnega odseka.
Ob tem pa mi dovolite, da ponovno apeliram Ministrstvu za promet in zveze, da se predvidijo ustrezna finančna sredstva za dokončanje vseh navedenih faz rekonstrukcije glavne ceste drugega reda na relaciji Ribče-Jesenje in pridobitev vse potrebne projektno-tehnične dokumentacije za odsek Spodnji Hotič-Zgornji Log v letih 2000 in 2001. Namreč, dejansko stanje cestišča in pa frekventnost nujno zahtevata čim hitrejšo rešitev na navedeni cestni povezavi. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Pregelj, državni sekretar.
ŽARKO PREGELJ: Spoštovani! Dovolite, poskušal bom odgovoriti na postavljeno vprašanje.
Gre seveda za prvi odsek na cesti med Ljubljano in Litijo, ki se je na dokaj nevarnem zoženem delu začel reševati tako, da se je pač trasa pomaknila pravzaprav v samo reko, naredil nov nasip in tudi s tem izgradila obvoznica te vasi. No, konec tega odseka, ki ni dokončen - kajti vemo, da je to zgolj prva etapa - je res nekoliko nenavaden, če lahko tako rečem. Gre pač za rešitev, ki je v tem trenutku bila edina racionalna, kajti naslednji odsek prečka traso gradbene žičnice in je bilo pač tam potrebno urediti ustrezno dokumentacijo, pa tudi zaščitni ukrepi so dodatno breme investicije, ki v tem letu tega ni prinesla.
Tako da že z naslednjim odsekom, ki je predviden za naslednje leto, v kolikor bodo v proračunu Republike Slovenije zagotovljena ustrezna sredstva - gre za nekaj 100 milijonov, približno 250 milijonov je bilo mišljenih - bomo nadaljevali in uredili tako, da bo promet varen. Seveda, ob upoštevanju prometne signalizacij praktično ne sme priti do nezgod, če se pa to ne upošteva, vemo, da pa ni pomoči.
Ta cesta na celotni relaciji od Ljubljane oziroma Šentjakoba do Litije naprej proti Trbovljam ima kar nekaj nevarnih odsekov in na Direkciji za ceste se zavedajo, da jih je potrebno urediti. Gre na nekaterih mestih, sam sem celo osebno interveniral, ko sem opazil, da se na praktično isti stacionaži dogajajo prometne nesreče s smrtnim izidom, uradno vedno zaradi neprilagojene hitrosti, po natančnih preiskavah se je izkazalo, da so tudi asfalti neprimerni. Torej gre za umestno opozorilo in po najboljših močeh poskušamo to upoštevati.
Če še zaključim: ključno odločitev bo pač treba sprejeti v okviru proračuna in temu odseku dati zadostna sredstva. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod državni sekretar. Besedo dajem Branku Jancu. Ga ni. Jože Jerovšek!
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Spoštovani predstavniki vlade! Spoštovane kolegice in kolegi! Svoje vprašanje nastavljam ministru za notranje zadeve, gospodu Šukljetu oziroma Ministrstvu za notranje zadeve. To je moje prvo vprašanje.
V Ljubljani je bilo v poletnem času nekaj streljanja in obračunov s strelnim orožjem, ki so jih mediji in tudi policija pripisali oboroženim obračunom znotraj ljubljanskega podzemlja. Kriminalisti storilcev in okoliščin mafijskih pojav na ljubljanskih ulicah še niso razjasnili, kakor tudi ne nekaterih umorov, povezanih z ljubljanskim podzemljem. Hkrati v časopisu Delo z dne 28.8.1999 v dnevniku izpod peresa sedaj že bivšega pomočnika direktorja kriminalistične službe, gospoda Draga Kosa, beremo, citiram: "Pred nekaj dnevi mi je verjetno novi kralj ljubljanskega podzemlja v obraz povedal: Policija v Ljubljani nikad nije bila slabija. (Konec citata.) Iz tega izhaja, da se šefi podzemlja v Ljubljani počutijo varno in se dobro razumejo s posamezniki v policiji.
V zvezi s tem me tudi zanima, ali je proti kralju ljubljanskega podzemlja, s katerim se je gospod Kos srečal v avgustu, bila podana kakšna kazenska ovadba in po kakšnem kriteriju je gospod Kos določil kralja podzemlja.
Drugo podvprašanje: ker je pod pojmom "kralj podzemlja" povsod po svetu mišljena najbolj iskana oseba v državi, ki pripada kriminalnim združbam, s hudo kriminalno preteklostjo, me zanima identiteta kralja ljubljanskega podzemlja.
Tretjič: Ali je omenjena oseba slovenski državljan?
Četrtič, če ni slovenski državljan: Ali ima veljavno dovoljenje za začasno bivanje v Sloveniji zakaj mu je bilo izdano in zakaj se tolerira bivanje take osebe v Sloveniji? Zanima me tudi mnenje ministrstva za notranje zadeve o očitnem prijateljskem pomenkovanje donedavnih visokih funkcionarjev kriminalistične službe z vodji kriminalnega podzemlja oziroma kakšne so obveznosti bivših kriminalistov.
Drugo vprašanje, ki se mi je porodilo tu v dvorani, ko sem poslušal podpredsednika vlade, gospoda Podobnika. Zato njegova številna vprašanja povzemam kot svoja vprašanja in prosim, zahtevam, da gospod minister za okolje in prostor, na katerega so bila naslovljena - očitno, in ministrica za gospodarske dejavnosti oziroma z ministrstva odgovorijo na številna vprašanja, tu in sedaj: o nepravilnostih, korupcijskih zadevah, provizijah v zvezi z gradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi oziroma s podelitvijo koncesije družbi Sava. Tu imamo ministra in odgovorne ljudi, ki naj odgovarjajo, ne da se bo čakalo na "kamuflažo" in na to, da bo Mladina ali pa kaka Boža Grešovnik prisilila Marjana Podobnika k molku. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolega Jerovšek, sedaj ste povzeli neka vprašanja odgovora podpredsednika vlade. Z ministrstva za notranje zadeve, gospod mag. Debelak bo odgovoril na prvi del vprašanj, potem pa se dr. Pavel Gantar že javlja, minister za okolje in prostor.
MAG. SLAVKO DEBELAK: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Gospod Jožef Jerovšek, dovolite, da vam na vaše vprašanje, ki je večplastno, sestavljeno iz različnih podvprašanj tako glede kriminalnega podzemlja, kraljev podzemlja, streljanja, preiskave, potem tudi, kaj je s tujci, ki so bili vpleteni v ta dejanja oziroma te obračune, odgovorimo pismeno; mislim, da bo potem odgovor tudi celovit.
Kar se pa tiče izjav gospoda Kosa, moram reči, da sem jih jaz tudi samo prebral v časopisih; na koga je tu mislil, ne vem. Z njim bomo opravili tudi razgovor in skušali tudi v tem kontekstu odgovoriti na vaše vprašanje.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Minister dr. Pavel Gantar.
DR. PAVEL GANTAR: Gospod podpredsednik, spoštovani poslanke in poslanci! Spoštovani gospod Jerovšek, jaz sem na nek način hvaležen, da ste postavili to vprašanje tudi meni. Moram reči predvsem to, da vam v tem trenutku ne morem dati celovitega odgovora, predvsem zato ne, ker mislim, da ni dobro, da so si predstavniki vlade nasprotujoči v odgovorih pred državni zborom v zvezi z navedbami, ki jih je izrekel podpredsednik vlade okoli korupcijske afere pri Savi, o kateri ne vem nič in za katero sem tu prvič slišal. Zahteval bom ustrezno razpravo na vladi in potem seveda tudi sporočilo vlade državnemu zboru in vam in ostalim.
Menim, da je enako retorično se vprašati, kdo stoji za tistimi, ki zavirajo ali pa nasprotujejo takšnemu projektu, kot tudi za tistimi, ki podpirajo takšen projekt, ki pa je - po mojem mnenju - za Slovenijo zelo pomemben z vrste vidikov, ki so bili že večkrat obrazloženi. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Jerovšek, dobili boste pismen odgovor iz obeh ministrstev. Takšno je bilo zagotovilo. Imate še dodatno vprašanje?
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Najprej bi gospoda Debelaka vprašal oziroma kako to, da ta razgovor, ker gre za uslužbenca ministrstva - še vedno uslužbenca ministrstva za notranje zadeve - ni bil opravljen, ali se bo zgodilo podobno kot zadeva Labović, ko se kriminalci opozarjajo s strani ministrstva. Mislim, da je en mesec od tega, kar je bila objavljena zadeva - skoraj en mesec.
Drugo pa gospodu Gantarju. Edino s tem se strinjam z vami, da za normalno državo ni dobro, da si predstavniki vlade med seboj nasprotujejo pred javnostjo. Je pa zelo dobro - in ne verjamem vam, da nič ne veste, ker o tem se je ogromno sušljalo in na vaše ministrstvo je moralo priti in na ministrstvo za gospodarske dejavnosti. Naj tu razkrijejo! Ne s takimi odgovori! To je velika afera, ki jo sušljajo po vseh krogih, vi pa prvič to slišite! Prepričan sem, da ste tudi na vladi že imeli in vem, da so bile, ne vem nič drugega, ampak da se je nekoč gospod Podobnik hvalil, da je izboljšal zadeve. In vi pa ne veste čisto nič! Kako je to možno?
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegi in kolegice! Poslanska vprašanja so namenjena vprašanjem. Dodatno je za dve minuti - tudi vprašanje. Komentarji tu seveda niso priporočljivi. Minister vam želi dati odgovor. Mu dajem besedo.
DR. PAVEL GANTAR: Gospod podpredsednik, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani gospod Jerovšek! Jaz bi rekel najprej tole, kot generalno pravilo, da je v družbi, tako v vladi kot v družbi v celoti je pametno oziroma ni pametno najprej odpreti neke afere in potem zahtevati od takšnih in drugačnih akterjev, da jo potem tudi razkrijejo in raziščejo. Torej, da ni treba najprej povzročiti glasove o aferi in potem zahtevati, da se najdejo krivci. To je prva stvar, ki je čisto metodološke narave in velja za vse pore družbe in za vse družbe hkrati. Za to družbo, ki ima neko izkušnjo iz preteklosti, pa še toliko bolj. To je prva stvar.
Druga stvar, ki je pa pomembna, je ta, da so pogoje, ki so jih dajali pogajalci s slovenske strani, tu je tudi eden izmed njih, oblikovali na vladi Republike Slovenije, po pogajanjih med seboj in so jih postavili kot osnovo za pogajanja z nasprotnim partnerjem ob sklepanju pogodbe o koncesiji. Ta pogajanja so zdaj v tem trenutku v zaključni fazi in seveda zelo občutljiva. Ne ve se, ali bosta oba partnerja prišla do dogovora ali ne. Zato seveda kakršnokoli vnaprejšnje kulpiziranje teh zadev seveda že lahko pomeni konec teh pogajanj. Razsežnosti vseh teh vprašanj seveda bodo preučene in seveda državnemu zboru tudi posredovane. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod minister. Nadaljujemo, Davorin Terčon.
DAVORIN TERČON: Hvala, gospod podpredsednik. Moje vprašanje je namenjeno ministrstvu za promet in zveze. V javnosti in tudi v samem državnem zboru sem večkrat zasledil trditve, da so vlaganja na področju urejanja cestne infrastrukture nesorazmerna ter da se v nekaterih predelih Slovenije bistveno več vlaga kot pa v drugih.
Ministrstvo za promet in zveze zato sprašujem za poročilo o vlaganju v cestno infrastrukturo po posameznih regijah oziroma območjih v Sloveniji za leti 1997 in 1998 ter predviden obseg vlaganj v letu 1999. Iz poročila naj bodo razvidni tako stroški vzdrževanja državnih cest kot tudi stroški investicij v državne ceste po posameznih regijah in v odvisnosti od dolžine državnih cest na posameznem območju. Poročilo naj zajame tako državne ceste v upravljanju DRSC, kot tudi Darsa. Pričakujem seveda pisni odgovor, ker ustno na to moje vprašnje sedaj ni možno odgovoriti, torej pisni odgovor v predvidenem poslovniškem roku.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Nadaljujemo, Bojan Kontič.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa. Spoštovani! Ministrstvu za notranje zadeve dajem pobudo, da pripravi predpis, s katerim bodo prevozniki otrok svoja vozila oziroma sedeže v teh vozilih opremili z ustreznimi varnostnimi pasovi. Vse preveč je namreč poškodb in tudi nesreč s smrtnim izidom ravno med našimi najmlajšimi državljani.
Obenem to isto ministrstvo vljudno naprošam za odgovor na vprašanje glede kadrovske zasedbe policijske postaje Velenje, postavljeno na prejšnji seji državnega zbora.
In kot tretje, dajem pobudo ministrstvu za promet in zveze, da odstrani vzroke za cestno oviro na relaciji Velenje-Arja vas. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Kontič. Bili sta dve pobudi. Prehajamo naprej. Jakob Presečnik.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Imam eno kratko pobudo in eno kratko vprašanje.
Ministrstvu za šolstvo in šport dajem pobudo, da skupaj s Planinsko zvezo Slovenje, ob sodelovanju ministrstva za okolje in prostor, uredi vse potrebno za nekoč že zaščiten markacijski znak, tako imenovano knafeljčevo markacijo, ki označuje planinske poti z namenom, da se ta znak ne bi uporabljal za označevanje drugih poti in da zaradi tega ne bi nastajala nepotrebna zmeda in zavajanje uporabnikov planinskih poti.
In pa še eno poslansko vprašanje. Ministrstvo za finance sprašujem, kaj misli storiti za popolni nadzor pri uvozu naftnih derivatov in preprečevanju izmikanja plačila ustrezne trošarine? Po mnogih informacijah se uvažajo ogromne količine neobarvanega goriva kot kurilno olje in nato na črnem trgu prodajajo kot pogonsko gorivo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Simonič, državni sekretar.
ANDREJ SIMONIČ: Spoštovane poslanke in poslanci! Ponovno smo pri vprašanju trošarin. Jaz bom sedaj na konkretno vprašanje, kako se preprečijo zlorabe, rekel, da seveda ne morem odgovoriti, tako da bom vaše vprašanje posredoval pristojnim službam. Sicer pa je sistem pobiranja trošarin ob uvozu naftnih derivatov oziroma nafte sledeč: nafta sama, v kolikor to ni mineralno olje, ni trošarinski izdelek, zato se neposredno transportira v ustrezno rafinerijo, kajti šele po obdelavi v tej rafineriji takšna nafta postane mineralno olje in s tem trenutkom tudi postane trošarinski izdelek. V tistem trenutku, ko se torej v tej rafineriji predela v mineralno olje, tudi za njo začne veljati režim trošarin, kar pomeni takojšnje plačilo trošarin oziroma sistem trošarinskih skladišč, ki odloži plačilo trošarine do predaje tega izdelka v distribucijo.
Kadar pa gre za uvoz nafte kot mineralnega olja, ki je že sposoben brez nadaljnje predelave takojšnje distribucije, takrat je na samem uvozu potrebno, če uvoznik ima trošarinsko skladišče, se v tem trošarinskem skladišču seveda to uvoženo mineralno olje evidentira in se plača trošarina, ko se poda v nadaljnjo distribucijo. Če pa ta uvoznik nima urejenega trošarinskega skladišča, pa je dolžan takoj plačati ustrezno trošarino.
Višina trošarin je različna, različna je glede na namen porab in glede na vrsto mineralnega olja, tako da o tej višini sedaj ne bi govoril.
To je skratka sistem, ki bi sam po sebi moral onemogočati zlorabe. Seveda pa noben sistem ni popoln, tako da bom jaz vaša vprašanja oziroma pobudo predal ustreznim službam v našem ministrstvu in boste tudi dobili bolj natančen pismen odgovor. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Besedo dajem gospodu Francu Jazbecu.
FRANC JAZBEC: Hvala lepa. Spoštovani predstavniki vlade! Spoštovani zbor!
Nuklearna elektrarna v Krškem, ki je javno podjetje v lasti Republike Slovenije, je za nakup novih parageneratorjev za jedrsko elektrarno Krško najela pri konzorciju treh nemških bank kredit v vrednosti 205 milijonov mark oziroma 20 milijard tolarjev.
Nova Ljubljanska banka, delniška družba, je za najeti kredit dala bančno garancijo, za katero ni imela pravne podlage - to je sprejetega zakona na podlagi 149. člena ustave, kjer je določeno, da so krediti v breme države in poroštvo države za kredite dovoljeni le na podlagi zakona.
Vlada sprašujem, na kateri pravni podlagi je Nova Ljubljanska banka odobrila državno poroštvo brez sprejetega zakona v državnem zboru Republike Slovenije in kdo je odgovoren za tako dejanje?
Drugič. Kako lahko vpliva dano poroštvo na privatizacijo Nove Ljubljanske banke v primeru, da nuklearna elektrarna Krško ne bo poravnala najetega kredita in kakšne posledice lahko ima poroštvo za varčevalce Nove Ljubljanske banke in državni proračun?
Odgovor pričakujem ustno in seveda kasneje pismeno. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Simonič, državni sekretar.
ANDREJ SIMONIČ: Spoštovane poslanke in poslanci. Gre za specifično vprašanje, na katerega vam v tem trenutku ne morem podati odgovora. Tudi ne bi bilo korektno, ker bi lahko kaj narobe povedal. Zato bomo v ministrstvu pripravili precizen in natančen odgovor in vam ga posredovali pismeno. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Branko Kelemina je naslednji, prosim. Branko Kelemina. Vse poteka po vrstnem redu. Zamenjave so bile samo v okviru poslanskih skupin, zelo smo pozorni do tega vprašanja. Prosim.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Spoštovani vsi skupaj. Vprašanje bi sicer rad postavil gospodu ministru za finance. Ker ga ni, upam, da bo gospod Simončič odgovoril, sicer na preprosto, ampak mislim, da zelo pomembno vprašanje.
V času sprejemanja zakona o DDV je minister sam, skupaj s sodelavci, večkrat poudaril, da pri uvajanju in izvajanju zakona v letu 1999 davčna uprava namerava s svojimi službami in inšpektorji pomagati vsem subjektom oziroma zavezancem za DDV in ne bo izrekla kazni oziroma najstrožjih kazni, razen v primeru, ko bodo inšpektorji ugotovili, da gre za očitno ignoriranje in kršenje zakona.
Danes pa smo priče izjavam nekaterih birokratov iz davčne uprave, da bodo inšpektorji brez vsake milosti pričeli zaračunavati najstrožje kazni za eventualne napake pri obračunavanju DDV.
Ob tem se vprašam, ali davčni birokrati in tudi gospod minister menijo, da so podjetniki, obrtniki in sploh zavezanci za DDV same "barabe in gangsterji" ali pa so to v večini pošteni, delovni državljani, ki so edini zaslužni, da ta država še sploh obstaja. Zato vas prosim, gospod namestnik oziroma namestnik ministra, gospod Simončič, da mi odgovorite na vprašanje: Ali še držijo izjave in obljube ministra, dane ob sprejemanju zakona o DDV, da boste v letu 1999 do davčnih zavezancev strpni, prijazni in da boste tako s svojimi nasveti pomagali uspešno zaključiti prehodno obdobje? Ali torej te izjave še držijo ali ste si vsi skupaj premislili?
Naj ne izzveni to vprašanje kot potuha za vse očitne in načrtne kršitelje, ampak da se vsem, ki nimajo v svojih poslovalnicah zaposlenih profesionalcev, torej gre predvsem za majhne zavezance, omogoči neko prehodno obdobje nekaznovanja, kajti v nasprotnem primeru - zavedajte se tega - bodo, kaznovani od 5 do 10 milijonov SIT, ti prisiljeni takoj prenehati s svojim poslovanjem. Hvala lepa za odgovor.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Državni sekretar, Andrej Simonič.
ANDREJ SIMONIČ: Hvala lepa. Vse izjave, ki so bile dane, še vedno držijo. Rad bi pa poudaril, da je treba ločiti tiste situacije, ki so posledica prehoda - to so dogodki, do katerih pride zaradi nepoznavanja posameznega davčnega zavezanca glede podrobnosti novega režima, ki je začel veljati, in v tem delu seveda prehodno obdobje velja in bodo te izjave še naprej veljale. Po drugi strani pa je treba tudi upoštevati, da v tem prehodnem obdobju to ne sme pomeniti potuhe tistim, ki vedo, kako je treba plačevati davke, pa bi prišlo do takšnih nepravilnosti. Skratka, odgovor ni enoznačen. Tam, kjer gre za tipično vprašanje prehoda in nejasnosti v zvezi s prehodom, da, tam, kjer pa tega elementa ni, pa mora davčna služba spoštovati veljavne zakone in izterjati davke v skladu z zakonom ter v primeru odkritih nepravilnosti tudi ukrepati. Tako da je to splošno pravilo. Ko pa bo prišlo oziroma če boste postavili konkretno vprašanje, v zvezi s konkretnim primerom, ki se je zgodil, bomo pa takrat lahko tudi pojasnili, kako gledamo in kako je bilo ukrepano v takšnem konkretnem primeru. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Izidor Rejc.
IZIDOR REJC: Spoštovani gospod podpredsednik, gospe in gospodje z vlade! Postavljam vprašanje ministru za finance oziroma v tem primeru bo gotovo državni sekretar poskušal dati odgovor, da bodo pismeno odgovorili.
Gre za primer, ki je bil tu že nekajkrat načet, se pravi primer, ko se oblikuje delniška družba - to so znani primeri - in potem ugotovijo, da je previsok osnovni kapital in ta osnovni kapital spremenijo v obveznice. Te obveznice imajo visok donos, zagotovljen donos - seveda, delnice potem ne morejo imeti donosa, ampak tako se zgodi - kar je pa bistveno, je to, da te obveznice niso obdavčene. To je eno bistvenih vprašanj, ki sem ga že nekajkrat naslovil na ministra oziroma njegove sodelavce, uradno pa tega pojasnila ni bilo. So primeri, ko se na osnovi takih obveznic, ko se kapital zmanjša in se potem spremeni v obveznice, potem so pa te obveznice davčno neobremenjene. To pomeni izjemno velik dohodek.
To sprašujem tudi zaradi tega, ker menim, da je tu veliko davčne mase, ki jo je treba pobrati, ne pa gledati po tistih drobtinah, ki jih je polno na vseh koncih in krajih in za katere takoj zletijo dokumenti, pozivi in tožbe in podobno. Želim pismeni odgovor, zakaj se tu nič ne zgodi oziroma zakaj se to sploh dopušča. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Torej zahtevate pismeni odgovor. Nadaljujemo. Miran Potrč ima besedo. Prosim.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Lep pozdrav predstavnikom vlade! Pred več kot letom dni je bil državni zbor opozorjen, da obstaja sum, da komisija vlade po zakonu o popravi krivic sprejeti zakon uporablja v nasprotju z njegovim namenom. Tudi komisija sama je potrdila, da so pri odločanju določeni problemi, saj ni enotna pri razlagi zakona. Predstavnik vlade pa je na matičnem delovnem telesu izjavil, da vsebina zakona dopušča kontradiktorne situacije, diametralno različne razlage in popolnoma različne rešitve. Nismo obveščeni, da bi se ta vprašanja razrešila, ravno obratno, po nekaterih informacijah se težave pri delu te komisije še povečujejo. Zaradi nekorektnega vodenja komisije naj bi nekaj članov odklonilo nadaljnje sodelovanje, tako da je zakonito in nepristransko delo komisije oteženo. Komisija ima izjemna pooblastila, ker zoper njene odločitve ni mogoč ugovor morebitne zlorabe, tako torej ostajajo lahko brez sankcij.
Zaradi navedenega sprašujem vlado oziroma pristojnega ministra. Prvič - Ali lahko zagotovi, da delo vladne komisije po zakonu o popravi krivic poteka zakonito, korektno in brez problemov? Drugič - Ali dela komisija v polnem sestavu ali pa je res, da je nekaj članov komisije dalo ostavko oziroma na sejah komisije ne sodeluje? Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Ministrstvo za delo, družino? Gospod Marušič, minister za pravosodje.
TOMAŽ MARUŠIČ: Gospod predsednik, hvala za besedo. Spoštovane poslanke! Spoštovani poslanci!
Gre za vladno komisijo za popravo krivic, kateri je dolžno nuditi naše ministrstvo samo določeno administrativno tehnično podporo oziroma naše uslužbence. Vladna komisija za odpravo krivic ima svoj sedež na Tivolski 51, dela in rešuje spise v komisiji, ki jo vodi diplomirani pravnik, gospod Lukač. Komisija se sestaja redno enkrat tedensko. Reši tedensko približno 20 do 30 spisov. Res je, da so nastopile določene težave pri meritornih odločitvah, na katere pa nima vlada niti ministrstvo nobenega vpliva. Komisija je pri svojih odločitvah povsem samostojna in meritorno odloča o posameznih primerih. Kot sem že omenil, ministrstvo za pravosodje nima po zakonu nikakršnih gerenc na delo komisije, razen te, da nudi komisiji vso administrativno-tehnično podporo, kar tudi ministrstvo dela in ji nudi svoje podpore, svojo tehniko in svoje uslužbence.
Glede članov, ki so podali ostavko. O tem je bilo ministrstvo informirano in tudi je bila o tem obveščena vladna kadrovska komisija, kar pa v nobenem primeru ni moteče, da ne bi komisija delala dalje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala.
TOMAŽ MARUŠIČ: Pardon, še to bi povedal. V zakonodajnem postopku je tudi novela zakona o popravi krivic. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Potrč, dodatno vprašanje.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Najbrž ste, ne samo jaz, ampak tudi drugi opazili, da gospod minister ni odgovarjal na vprašanja, ampak je govoril o drugih stvareh. Je pa odgovoril deloma, in sicer v tem smislu, da je res danih nekaj ostavk na članstvo v komisiji.
Jaz bi v zvezi s tem postavil dodatno vprašanje in jaz se ne spuščam v to, kateri od resorjev je pristojen. Gre za vladno komisijo in prav gotovo gre za komisijo, ki izvaja zakon. V tem smislu sem prepričan, da ima vlada svoj del odgovornosti, da ta komisija ustrezno zakonito deluje, ne pa, da ji nudi samo servis. Se pravi, da plača pisarno, v kateri ima svoje seje.
Zato želim odgovor na dodatno vprašanje, kaj bo glede na ostavke, ki so dane, storila vlada ali ustrezna vladna služba za to, da bi lahko zagotovila zakonito korektno delo te zelo pomembne vladne komisije. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod minister Marušič.
TOMAŽ MARUŠIČ: Hvala, predsednik. Odgovarjam na zadnje vprašanje. Ministrstvo je bilo seznanjeno o odstopu posameznih članov. O tem smo uradno obvestili vladno kadrovsko komisijo, ker je treba pač članstvo dopolniti. Komisija sedaj deluje v zmanjšanem sestavu, se pravi brez, verjetno gre za tri člane, ki so odstopili. Hvala.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa in pa dober večer vsem skupaj! Imam troje vprašanj, so pa bolj kratka, daljše je za ministrstvo za finance.
Torej to ministrstvo sprašujem, kako bo rešilo neenakopraven položaj upokojencev, ki so morali glede na zakon o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju plačati poseben prispevek po tem zakonu, vendar pa se jim zaradi premajhnih dohodkov le-to ne more upoštevati pri dohodnini. Name se je obrnilo več upokojencev in so povedali, da so glede na višino pokojnine morali plačati prispevek za Posočje, pri tem pa tisti, ki moramo plačati dohodnino, se nam to sedaj notri upošteva, tem se pa to ne upošteva, pač zaradi premajhnih dohodkov.
Drugo vprašanje, pravzaprav je pobuda ministrstvu za notranje zadeve, da bi ustanovilo, tako kot je bilo včasih, policijsko izpostavo v Žireh. Dobre pol ure je v vsako smer do Idrije, do Logatca ali do Škofje Loke in je nekam samo zase.
Poleg tega pa dajem tudi pobudo, naj okrepijo policijsko postajo v Škofji Loki. Glede na informacije, ki jih imam, se je tam število ljudi, ne bom rekel samo policistov, ampak tudi vseh teh služb, ki so na policijski postaji, se je zelo zmanjšalo v primerjavi pred leti. Pri tem pa ne bom rekel, da smo Ločani toliko bolj mirni, kot smo bili včasih.
Vprašanje ministrstvu za notranje zadeve: Kaj stori v primeru, kot se je zadnjič zgodilo, ko so stopili na stopničko naši zmagovalci in niso zaigrali prave himne? Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Simonič, državni sekretar.
ANDREJ SIMONIČ: Hvala lepa. Na ministrstvu za finance ta problem poznamo. Pobudo gospoda poslanca bomo preučili in glede na ugotovitve pripravili pismeni odgovor. Na tem mestu lahko samo rečem, da je to seveda res, kar je gospod poslanec povedal. Prispevek za Posočnino je bil enkraten prispevek, ki smo ga plačali vsi državljani in je bil iz tega razloga celo bolj pošten in pravičen. Kajti vsi smo ga plačali za razliko od vseh ostalih načinov, kjer nikoli ne bi mogli zajeti celotne populacije.
Po drugi strani je res, da se ta prispevek za obnovo Posočja upošteva pri odmeri dohodnine in v kolikor nekdo ni zavezanec za plačilo dohodnine oziroma je ta osnova prenizka, tega ni možno upoštevati in posredno vrniti. Ta problem obstaja in se ga zavedamo in ga bomo preučili in boste dobili pismen odgovor. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Mag. Debelak, državni sekretar.
MAG. SLAVKO DEBELAK: Hvala lepa. Gospod Demšar, pobudo bomo preučili, kar se tiče policijske enote v Žireh in hkrati tudi predloga, da se okrepi policijska postaja v Škofji Loki.
Kar se tiče uporabe himne, grba, zastave in tako naprej, to je pravna materija, ki jo ureja poseben zakon. Ne vem, kje se ni ta himna igrala in kdo so bili ti zmagovalci. Če bi točno vedel, bi potem seveda lahko rekel, ali gre za prekršek ali gre za kakšno drugo dejanje ali gre za nek protokolarni spodrsljaj. Če mi navedete točno, kje je to bilo, bom seveda lahko odgovoril oziroma preveril, zakaj do tega ni prišlo in tudi ministrstvo za notranje zadeve, ki je v tem kontekstu pristojno in kompetentno, bo povzelo ustrezno ukrepe.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Dodatno vprašanje, gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Se lepo zahvaljujem najprej ministrstvu za finance, da bo upoštevalo, približno neka ocena je, da gre to za okoli 250.000 upokojencev, da bomo ta odgovor dobili in ga lahko posredovali.
Ministru oziroma državnemu sekretarju gospodu Debelaku, sporočil vam bom točno, športniki, mi bodo povedali. Zadnjič sem poslušal poročila in to je bilo tako mimogrede, da si ni niti nisem mogel zapisati, da so nekje naši športniki zmagali in pri tem pravi "edina grenkoba je bila v tem" to je bilo pri poročilih, mora biti kakšen dober teden nazaj, "grenkoba je bila v tem, da niso zaigrali himne", ampak mislim, da so celo neko drugo himno, sploh nekaj drugega takrat zaigrali.
Gospod Debelak! Bom sporočil, točno, kdaj in kje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Franc Čebulj.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa. Spoštovane kolegice, kolegi! Spoštovani predstavniki vlade!
Imam ustno vprašanje, ker bi tudi pričakoval, da bo potem pisno vprašanje, če se ne bo moglo takoj odgovoriti. Vsa tri vprašanja gredo ministru Gantarju in tudi deloma ministru za lokalno samoupravo.
Javni razpisi so bili objavljeni v mesecu februarju za obnovo kanalščine oziroma kanalizacije in vodne infrastrukture. Zanima me, kdo sestavlja to komisijo, kdo jo imenuje in kdo so te osebe ter od kje prihajajo.
Naslednje. Ministrstvo za okolje in prostor je izdalo tudi gradbeno dovoljenje za izgradnjo žičnice na Krvavec. V enem od pogovorov na hodniku ste mi zagotovili, da je to gradbeno dovoljenje izdala stroka. Glede na naš laičen pogled na Krvavec, ne samo občanov občine Cerklje ali mene kot poslanca in župana, me skrbi, da pri teh odločitvah, soglasjih in končni odločitvi gradbenega dovoljenja ni sodelovala stroka, ampak da je bila to verjetno politična odločitev ali kakršnakoli druga. Bojim se, da Krvavec ne bo več Krvavec, tako kot pravijo, ampak imamo danes kamnolom. Mislim, da bi bilo tudi od gospoda ministra spodobno, da si to gradbišče, od Spodnjega Gospinca do Zvoha, tudi ogleda, če meni, da ta trenutek tu pretiravam.
Tretje vprašanje pa je povezano z ministrom Gantarjem in tudi z ministrom za lokalno samoupravo - komunalni prispevek z novimi navodili, ki ste jih, minister Gantar, izdali. S kolegi župani se pogovarjamo, da ne najdemo strokovnjaka, da bi izdelal odlok, ki bi ga morali občinski sveti sprejeti, da bi po sistemu vaše metodologije, ki ste jo z uredbo izdali, tudi potem občine praviloma s postopki obračunavale komunalni prispevek. Moram vam povedati, da glede na ljudi v ministrstvu za okolje in prostor, tudi drugih ministrstev ali ljudi, ki so se že soočali z neko približno tematiko, da niso sposobni, da bi nek tak pravilen odlok izdelali in ga posredovali kot neko matrico za izdelavo samega odloka.
Zato bi vas prosil, gospod minister Gantar ali gospod minister za lokalno samoupravo, da nek odlok, približno v kontekstu vaših navodil in samega zakona, posredujete občina, da bodo občine lahko imele odloke, ki ne bodo upravnosporni in sporni glede na način, na katerega sedaj občine polnezakonito delujejo, odločajo in take odločbe tudi izdajajo.
To so tri vprašanja in bi prosil za takojšen ustni odgovor ter nato tudi pismeni. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Dr. Gantar, minister za okolje in prostor.
DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa, podpredsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Spoštovani poslanec Čebulj, vprašanje, kdo so ti ljudje, ki sestavljajo komisijo, ki odloča o podelitvi subvencij za subvencioniranje izgradnje in investicije v lokalne gospodarske javne službe, od vodovoda do čistilnih naprav - te ljudi imenuje direktor na upravi za varstvo narave. Imena teh ljudi se sedajle ne spomnim, so bila pa objavljena kot komisija v samih javnih razpisih, tako da so ta imena znana in objavljena. Prav tako so znani kriteriji za prijavo in tudi že vnaprej so znani pogoji, pod katerimi se potem ta posojila oziroma subvencije dodeljujejo. Osnovni problem je, da imamo vedno premalo denarja; na področju vodooskrbe, bi lahko rekli, lahko rešimo samo 25% prošenj za subvencioniranje izgradnje vodovodov, pri kanalizaciji in čistilnih napravah je ta odstotek nekoliko višji. Kar zadeva Krvavec sem jaz prav na seji, na svojem kolegiju, ki je moj posvetovalni organ, to vprašanje izpostavil. Ponovno so mi zagotovili, da se dela vseskozi pod inšpekcijskim nadzorom, da se ta inšpekcijski nadzor izvaja in da v tem trenutku nimajo informacij ali pa nimajo indicov, da bi se izvajalo v nasprotju z odločbo o gradbenem dovoljenju.
Kar pa zadeva odlok o izračunu komunalnih taks, res je bilo veliko nejasnosti, res je bilo potrebno veliko posvetovalnega dela, ki smo ga tudi opravili. Občine so odloke objavile, kar nekaj jih je že objavilo. Predlagam občini, ki ji tudi županujete, da v Uradnem listu ali pa se vzame prvi takšen objavljen odlok, se ga ustrezno prilagodi in ga tudi objavi oziroma lahko ga pošlje tudi v neformalno presojo ministrstvu za okolje in prostor. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Dodatno vprašanje, gospod Čebulj.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa za dokaj izčrpen odgovor, toda jaz seveda vsekakor nisem popolnoma zadovoljen s samim odgovorom.
Kar se nanaša na same odloke, znamo tudi narediti, ampak moram povedati, da te odloke, ki so bili objavljeni, smo jih tudi dali določenim pravnikom in tudi strokovnjakom, ki pa zagotavljajo, da ti odloki niso pravilni. Nekaj podobnega smo imeli tudi s statutom in pravilnikom oziroma poslovnikom, ki ga je gospod minister Grafenauer tudi posredoval. Na osnovi takega vzorca smo mi tudi sprejeli tak statut in računsko sodišče je ugotovilo, da odlok o uporabi proračunskih sredstev ni v skladu z ustavo. Mislim, žal, to lahko dokumentiram tudi pismeno.
Kar se nanaša na sam Krvavec, gospod minister Ganter, mislim, da niste od svojih sodelavcev v potankosti obveščeni, kaj se na tem področju dogaja. Vaše ministrstvo oziroma vaši pristojni inšpektorji so že obiskali to področje in sam zapisnik so tudi poslali v vednost občini Cerklje in verjetno tudi vam. Če bi samo prebrali zapisnik inšpektorja za vode, gospoda Strajnarja, potem morate priznati, da se ta poseg in ta gradnja na tem področju ni delala v skladu s stroko in navodili. Voda, ki je za to področje zaščiteno območje, se sploh ne bi smelo izdati dovoljenja. Se sploh ne bi smelo izdati dovoljenja. To je ena zadeva.
Druga zadeva, ker je na tem področju zaščiteno območje, ker imamo vodno zajetje, ki napaja 12 občin, preko 50.000 ljudi, in ta voda je danes trikrat prekomerno klorirana in to jasno tudi v zapisniku piše. Ne pijemo vode, ampak klor. Gospod Gantar, mislim, da bi bilo prav, da se o tem jasno soočite s problemom, ki se dogaja na Krvavcu.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dobro. Gospod minister, prosim.
DR. PAVEL GANTAR: Spoštovani gospod podpredsednik, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani poslanec Čebulj! Jaz bi predvsem glede Krvavca in krvavškega vodnega vira, ki nama je obema seveda dobro poznan, le rekel nekaj besed. Pristojnost inšpektorja je, da predstavlja in nadzira, ali investitor in njegov izvajalec izvaja dela, tako kot je zapisano v odločbi o izdaji gradbenega dovoljenja oziroma v gradbenem dovoljenju. Inšpektorjeva pristojnost ni, da ugotavlja, ali je ali bi smeli izdajati vodnogospodarsko soglasje, ali ne. Vodnogospodarstvo soglasje izda v tem primeru uprava Republike Slovenije za varstvo narave na osnovi strokovnih rezultatov. V tem vodnogospodarskem soglasju tudi določi pogoje, pod katerimi mora z vidika zaščite voda izvajati investitor investicijo in kakšne ukrepe mora izvesti, da je trajno vodni vir varovan ali vsaj, da ni bistveno poslabšan. To mora delati inšpektor pri izvajanju del pa tudi pozneje. Dejansko imate prav. Nekaj napak in pomanjkljivosti je bilo ugotovljenih pri inšpekcijskem pogledu tudi zaradi malomarnosti izvajalca. V teh zadevah je seveda inšpektor ukrepal in zahteval, da se praksa izvajalca na tem področju popravi oziroma izboljša. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Besedo dajem magistru Marijanu Schciffrerju.
MAG. MARIJAN SCHIFFRER: Spoštovani! Poslansko vprašanje, ki ga postavljam, to je mogoče več vprašanj, ministrstvu za pravosodje in ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, je naslednje.
Ob papeževem obisku v Mariboru je bila svetovna javnost ponovno seznanjena, da Slovenija še vedno ni rešila vprašanj v zvezi z ureditvijo grobišč po vojni ubitih nasprotnikov komunističnega režima, kar od nje pričakuje demokratični svet in s čimer bi izpričala svoj pietetni odnos do mrtvih.
Nepietetni odnos, ki ga kaže slovenska država pri urejanju teh vprašanj, se kaže tudi v tem, da te stvari urejamo zgolj naključno, kot se je to zgodilo pri gradnji avtoceste pri Mariboru, ko je bilo odkrito sicer že prej evidentirano množično grobišče po vojni pobitih.
Ministrstvo za pravosodje zato sprašujem, kako poteka izdajanje mrliških listov za po vojni (in tudi med vojno) umorjene nasprotnike tedanjega režima. Koliko mrliških listov je bilo izdanih na podlagi sprememb zakona o matičnih knjigah in s katerimi problemi se srečujejo svojci po vojnih pobitih, ko prosijo za mrliške liste svojih pokojnih sorodnikov.
Sprašujem tudi, kaj je bilo že narejeno za vzpostavitev spiska med vojno, zlasti pa po njej umorjenih oseb oziroma ali je ministrstvo za pravosodje ali katero drugo že kaj naredilo v zvezi s tem.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve sprašujem, kdaj bo država zagotovila ustrezna sredstva, da bo dokončano obeležje in urejeno grobišče na Teharjah ter zakaj se še vedno ni premaknilo nič v zvezi s postavitvijo spominske cerkve v Kočevskem Rogu.
Končno sprašujem tudi, kdaj bo razčiščeno vprašanje tržaških fojb. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Minister gospod Marušič, potem državni sekretar, gospod Debelak.
TOMAŽ MARUŠIČ: Gospod podpredsednik, hvala lepa. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Ministrstvo za pravosodje ne vodi niti ne nadzoruje matične službe. Se pravi, ti seznami, te knjige mrtvih spadajo v resor ministrstva za notranje zadeve. Vendar kljub temu ima ministrstvo za pravosodje tu na tem področju določene pristojnosti. Gre za postopke za dokaz smrti, za katere je pristojno okrajno sodišče. Postopek je zelo kratek in v velikih primerih, ko so se pojavila ta vprašanja, so bili izpeljani postopki za dokaz smrti, ko se je ugotovil dan, se pravi leto dni, dan, ki predstavlja leto dni po končani sovražnosti, kot dan smrti pogrešanca. To ureja ministrstvo za pravosodje. Vse ostalo, glede matičnih služb, glede vodenja evidence umrlih, pa je stvar matične knjige umrlih in tudi za izdajo ustreznih izpiskov so pristojne matične službe pri upravnih enotah.
Glede samih postopkov pri ugotavljanju samih razlogov, razlogov o najdbah teh grobišč se uvajajo kazenski postopki prek krajevno pristojnih državnih tožilstev zoper neznanega storilca. Konkreten primer je bil v Teznem, kjer je bil voden postopek zoper neznanega storilca in seveda tudi ustrezno zaključen. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala gospod minister. Državni sekretar, mag. Debelak.
MAG. SLAVKO DEBELAK: Hvala lepa. Res je, tako kot je povedal gospod minister Marušič, osebni status posameznika, razvidi osebnih stanj, matične knjige, so v domeni ministrstva za notranje zadeve.
Gospod poslanec! Leta 1995 je bila sprejeta novela zakona o matičnih knjigah, v kateri so bili določeni blažji pogoji za evidentiranje in vpise. Od tega leta dalje pa vse do danes je bilo vpisanih v matične knjige na tej osnovi, o kateri ste vi govorili, 800 oseb. Samo ena vloga je bila negativna, in sicer negativna zaradi tega, ker je ta oseba že bila vpisana v matično knjigo. Nobenih problemov v tem kontekstu nimamo in lahko vam samo povem, da postopki, ki jih vodimo, so poenoteni po celi Sloveniji. Inštruktaže so bile temeljite, natančne in upam, da bo zadeva tekla tudi tako v bodoče.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Juri... Pardon, se opravičujem! Čeligoj Vladimir. Kratko vprašanje, saj ne bo dolgo.
VLADIMIR ČELIGOJ: Hvala lepa, za besedo. Svoje poslansko vprašanje oziroma pobudo namenjam ministrstvu za šolstvo.
Prva generacija vajencev se je po dualnem sistemu pričela izobraževati v šolskem letu 1997/98, kar pomeni, da je s šolanjem po dualnem sistemu v šolskem letu 1999/2000 pričela tretja generacija vajencev.
Glede na postopno širjenje poklicev, za katere je možno izobraževati po dualnem sistemu, je število registriranih učnih pogodb manjše, kot je bilo pričakovati. Vzrok vidimo v premajhni finančni podpori države pri uvajanju dualnega sistema poklicnega izobraževanja. Država bi morala promociji dualnega sistema, finančni stimulaciji delodajalcev, štipendiranju defecitarnih poklicev nameniti občutno več finančnih sredstev, kot jih je do sedaj. Ker se je vajeniški sistem v Sloveniji prenehal izvajati v 70-ih letih, bi bila večja finančna podpora države pri uvajanju dualnega sistema poklicnega izobraževanja nujna predvsem zato, ker gre za izobraževanje za potrebe obrti, kjer je dovolj prostora za kasnejšo zaposlitev vajencev. Tudi strokovna posvetovanja ob obrtnem sejmu v Celju pred štirinajstimi dnevi so pokazala, da bi s pravilnim usmerjanjem in motiviranjem mladih v različne poklice zapolnili pomanjkanje določenih poklicev, na drugi strani pa bistveno zmanjšali brezposelnost v Sloveniji.
Moja pobuda je, da ministrstvo za šolstvo nameni v prihodnjem obdobju večjo finančno podporo za razvoj dualnega sistema izobraževanja. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Pobuda je dana. Dr. Strel, želite še vi? Prosim! Državni sekretar dr. Strel!
DR. JANKO STREL: Spoštovani gospod predsednik, gospe poslanke in poslanci!
Problem dualnega sistema šolanja dejansko obstaja in je nekaj razlogov. Med temi bi lahko izdvojil predvsem dva. Prvi, ki velja seveda za dobršen del zlasti srednješolskega sistema, je v tem, da če bi bili boljši normativi za izvajanje tega pouka, bi lahko bil ta tudi seveda uspešnejši, vendarle je vezan na usklajene normative znotraj celotnega sistema in zato je v tem trenutku ovira v finančni podpori in na drugi strani v materialnih pogojih, ki obstajajo za tovrstno šolanje. Medtem ko je na drugi strani odprto vprašanje pri subvencijah, ki bi jih dobili delodajalci, da bi lahko sprejemali večje število tovrstnih kandidatov. Tu pa mislim, da je ta rešitev pravzaprav v pristojnosti drugih ministrstev, predvsem ministrstva za malo gospodarstvo in ministrstva za gospodarstvo in razvoj, ker so subvencije delodajalcem oziroma gospodarskim organizacijam v pristojnosti teh dveh ministrstev. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Jurij Malovrh ima besedo.
JURIJ MALOVRH: Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni! Moje prvo vprašanje se nanaša na ministrstvo za gospodarske dejavnosti in drugo na ministrstvo za notranje zadeve.
Pri ministrstvu za gospodarske dejavnosti so me predstavniki železarne Ineksa Štore obvestili in tudi sprašujejo, zakaj je električna energija za železarno Štore Ineksa, ki je v 40% lasti Slovenije in 60% lasti koncerna Ineksa, dražja, kot je za ostale železarne v Sloveniji in za slovensko gospodarstvo. S tem se širi glas o nekredibilnosti slovenske vlade ter države. Če zadeva ne bo odpravljena, bodo obveščene države Evropske skupnosti, ker se s tem ukrepom uveljavlja nelojalna konkurenca na področju železarstva, zlasti pa se na tak način odbijajo tudi tuji investitorji. Dokumentacija se nahaja na sedežu železarne Ineksa Štore.
Drugo vprašanje se nanaša na ministrstvo za notranje zadeve. V naselju Planinska vas v občini Šentjur je črnogradnja, asfaltna baza, ki se je pričela marca leta 1998. Inšpektorat ministrstva za okolje in prostor je investitorju večkrat izdal odločbo, ki je investitor ni upošteval in je investicijo nadaljeval. Dne 11. julija 1999 je predstavnik inšpektorata ministrstva za okolje in prostor skupaj z delavcem Elektra Krško izklopil električno energijo, kar onemogoča nadaljnjo eksploatacijo in dokončanje gradnje. Pri tem pa mu je asistiralo po uradnih podatkih 38 policistov, po neuradnih pa celo več, v uniformah, z neprebojnimi jopiči, oboroženi z brzostrelkami in okrepljeni s policijskimi psi. Na kraj dogajanja so prispeli s terenskimi vozili, maricami in tremi avtodvigali (o vsem tem obstoja foto dokumentacija). Krajani Planinske vasi in krajevne skupnosti Planina pri Sevnici zahtevajo odgovor, kdo je zahteval in kdo je odobril takšno asistenco policije, saj po njihovem bi bilo dovolj samo inšpektor z delavcem Elektra in če bi ju bilo strah, še dva policista. Takrat se je v asfaltni bazi nahajalo samo 6 delavcev. Dva dni za tem je bil protestni shod, na katerem so krajani krajevne skupnosti Planina pri Sevnici o tem početju zahtevali odgovor, sicer pa so ljudje na tem področju mirni, sedaj pa so prestrašeni in se bojijo tako agresivne države. O vseh teh ukrepih občina Šentjur ni bila obveščena in je o dogodkih izvedela iz sredstev javnega obveščanja. Prosim sedaj za ustni, kasneje pa tudi za pismeni odgovor. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Državni sekretar, dr. Golob.
DR. ROBERT GOLOB: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Glede cene za Ineksa Štore bi dal eno osnovno formulacijo, da bi osvetlil velikost tega problema.
Vlada je na svoji junijski seji sklenila, da se s 1.7. cena za slovenske železarne spusti na raven 5,5 tolarja na kilovatno uro oziroma feninga na kilovatno uro, kar je v skladu s sanacijskeim programom. Uradno tolmačenje službe vlade za zakonodajo je, da ta sklep ne zajema tudi podjetje Ineksa Štore. Kljub temu smo mi pogledali, kakšno ceno dejansko oni plačujejo in prihajamo do tega spoznanja, da je cena, ki jo Ineksa Štore plačuje je 5,8. Torej tukaj ne gre za neke strašne subvencije oziroma strašne razlike v ceni elektrike, kakor se poskuša prikazati. To so nam predstavniki Ineksa Štore že poskušali prikazati, ampak gre za sorazmerno majhne razlike. Kljub temu mislim, da bi bilo, že zaradi tega, da bo mir v hiši, verjetno najboljše, če bi imeli dejansko vsi enake cene, čeprav imajo vse vlade na svetu možnost subvencioniranja nekaterih industrijskih panog oziroma podjetij v panogah. Mislim, da se bo vlada zelo v kratkem do tega vprašanja opredelila in najverjetneje ceno tudi za Ineksa Štore spustila na 5,5 pfeninga na kilovatno uro. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Državni sekretar, mag. Debeljak, intervencije.
MAG. STANKO DEBELJAK: Hvala lepa. Gospod poslanec, policija je dolžna na podlagi zakona o splošnem upravnem postopku in pa zakona o policiji nuditi asistenco, ko gre za upravno izvršbo. To asistenco je seveda naročila pristojna inšpekcija, ker je šlo za črno gradnjo oziroma za vzpostavitev v neko prvotno stanje. Do sem je, bi rekel, pravno zadeva korektna. Potem pa policija na podlagi indikacij in pa na podlagi pričakovanj in varnostne ocene sestavi moštvo, tehniko in vse ostale stvari. Zakaj so se odločili za tako številčno silo? Verjetno zaradi indikacij, ki so jim bile s strani inšpektorja oziroma okoliščin predstavljene. To bomo preverili. Na to vprašanje so zahtevali odgovor tudi prizadeti krajani. Hkrati, ko bomo odgovorili njim, mislim, da se ta odgovor že pripravlja, bomo glede števila, tehnike in zakaj tako obsežna enota, odgovorili tudi vam. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Dr. Jože Zagožen, ga ni. Bogomir Špiletič, ga ni. Pavel Rupar je opravičen. Petan opravičen. Zadnji, ki je vneto čakal in dočakal, Janez Mežan.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Spoštovani! Pred približno dvema mesecema sem poslal troje pisnih poslanskih vprašanj trem ministrstvom. Nisem dobil še nikakršnega odgovora. Zato dovolite, da jih na kratko predstavim in poprosim, da ta odgovor čim prej pride. Zahteva ga namreč ena institucija in ljudje, ki so mi naročili, naj postavim ta vprašanja.
Prvo vprašanje je bilo namenjeno ministrstvu za šolstvo in šport. Na podlagi Waldorfske šole iz Ljubljane, na podlagi tega dopisa, sem postavil vprašanje oziroma v bistvu mnenje ministrstva v zvezi s spremembo 86. člena zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja, ki govori o izpolnjevanju pogojev zasebnih šol za pridobitev financ iz proračuna. Zakon namreč predvideva, da so do proračunskih sredstev upravičene samo tiste zasebne šole, ki imajo med drugim vpisana tudi dva oddelka prvega razreda. Kot edina zasebna šola, osnovna šola v Sloveniji, vemo, tako namreč oni pišejo, da je to mejo ob normalno polnih oddelkih skoraj nemogoče doseči. Brez državnih financ pa se šole, ki ne želijo postati elitne šole, ne morejo vzdrževati.
Izpolnjevanje te zahteve je še posebno problematično za šole s posebnimi pedagoškimi načeli. Saj gre praviloma za šole, ki že v konceptu želijo vzpostaviti bolj oseben odnos do učencev, kar pa je dosti težje ali skoraj nemogoče zagotoviti v velikih šolah. Med šole s posebnimi pedagoškimi načeli spada tudi Waldorfska šola. Waldorfske šole, ki so praviloma enorazrednice, vključuje pa otroke od 3. do 18. leta starosti, torej od vrtca do mature.
Z omejitvami 86. člena zakona se sedaj srečujejo tudi člani iniciative za ustanovitev Waldorfske šole v Mariboru, kjer kljub temu, da bi z delom pričel hkrati en oddelek 1. in en oddelek 2. razreda osnovne šole, niso upravičeni do pridobitev sredstev iz državnega proračuna.
Poprosil sem ministra, da se opredeli do spremembe tega člena zakona. Če ne bom odgovora dobil v krajšem času, dva meseca je že od tega, bom sam vložil spremembo tega člena zakona.
Druga zadeva. Ministrstvu za kulturo sem poslal dopis v zvezi s hišo na Gornjem trgu 13 v Ljubljani, gospe Lidije Bokal, ki je hkrati kulturni spomenik, da se opredeli do tega problema. Tu bi prosil tudi za pisni odgovor (dva meseca že čakam).
Tretja zadeva. Ministrstvu za promet in zveze oziroma Direkciji Republike Slovenije za ceste sem poslal tudi vprašanje, da uredi oziroma da poskuša urediti varnost prometa na državni cesti v Mirni Peči (dva meseca je že od tega, pa nisem dobil odgovora).
Še četrto vprašanje. Ministrstvu za notranje zadeve sem dostavil pred pol leta 171 podpisov krajevne skupnosti Muhaber v občini Novo mesto v zvezi s problematiko Romov. Ministrstvo ni odgovorilo oziroma ni dalo odgovora v zvezi s tem problemom, zato prosim tudi za ta odgovor. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Dr. Strel, državni sekretar.
DR. JANKO STREL: Spoštovani gospod podpredsednik, gospe poslanke in poslanci! Na postavljeno vprašanje bomo pripravili pisni odgovor, sicer pa bi k temu vendarle dal pojasnilo, ki se ga spomnim še devet let nazaj, ko sem sam glasoval za ustanovitev Waldorfske šole v takratnem strokovnem svetu za vzgojo in izobraževanje, kjer je bilo zaprošeno za ustanovitev, vendar ob dejstvu, da bodo zagotovili samofinanciranje. Takrat ni bilo postavljenih nobenih pogojev. Vsekakor bomo pa v ministrstvu zavzeli stališče do spremembe 86. člena zakona. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Še minister Školč.
JOŽEF ŠKOLČ: Hvala lepa. Po mojem vedenju je uprava za kulturno dediščino in inšpektorat Republike Slovenije za dediščino odgovoril na to pobudo, kot sem vam tudi, mislim, da ustno, v nekem trenutku povedal, v čem je približno ta zgodba. Obljubljam, da bomo ta odgovor še enkrat poslali, hkrati z odgovori, ki smo jih na isto temo poslali mestni občini Ljubljana, uradu predsednika republike, uradu varuha človekovih pravic in še vsem drugim instancam, na katere se solastnica hiše, o kateri govorite, pritožuje. Obstoji še ogromno dokumentacije o tem problemu, za katero pa, če vas zanima, bi vas prosil, da se oglasite bodisi na inšpektoratu ali na upravi za dediščino, ker stroški kopiranja teh odgovorov presegajo že, bom rekel, razumne meje. Torej imate vse, kar smo storili do sedaj v tem primeru. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod minister. Še državni sekretar Žare Pregelj.
ŽARKO PREGELJ: Spoštovani! Vprašanje, ki se nanaša na ministrstvo za promet in zveze, točneje ste rekli direkciji za ceste Republike Slovenje, žal ni zavedeno v naši evidenci in bi vas prosil, če dostavite na naš naslov, na naslov ministra Antona Bergauerja.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Kolegice in kolegi, zaključujem to točko dnevnega reda. Zahvaljujem se predstavnikom vlade za njihovo sodelovanje, za njihove odgovore. Zaključujem današnje zasedanje.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 21. SEPTEMBRA OB 18.19 URI.)