Zbirke Državnega zbora RS - dobesedni zapisi sej

DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE
11. Redna seja
(18. februar 1999)


Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora.
Seja se je začela ob 10.07 uri.


PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam 11. sejo državnega zbora Republike Slovenije, ki sem jo sklical na podlagi 49. člena poslovnika državnega zbora. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci - spisek je kar dolg: Rafael Kužnik, Branko Kelemina, Herman Tomažič za pričetek seje, Branko Janc, Miran Jerič, Janko Veber, Mario Gasparini za pričetek seje, Darinka Mravljak, Aurelio Juri, Pavel Rupar, Franc Potočnik, Ciril Metod Pungartnik, dr. Majda Kregelj-Zbačnik, Andrej Fabjan, mag. Franc Žnidaršič, Peter Hrastelj do 11.00 ure in od 17.00 ure dalje, Jožef Košir za popoldanski del seje, mag. Janez Kopač za pričetek, Stanislav Brenčič za dopoldanski del seje - je prisoten, Leon Gostiša, Samo Bevk za popoldanski del seje, Benjamin Henigman, Jelko Kacin in Aleksander Merlo za pričetek seje - je prisoten. Prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani! (61 poslancev in poslank.) Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na to sejo sem povabil tudi predstavnike vlade Republike Slovenije in jih lepo pozdravljam.

Državni zbor najprej prehaja na SPREJEM ZAPISNIKOV 9. REDNE SEJE IN 24., 25., 26., 27., 28. TER 29. IZREDNE SEJE DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE. Vsi ti zapisniki so na vpogled v računalniški mreži. Ali kdo zahteva spremembo ali dopolnitev oziroma ima kakšno drugo pripombo k zapisnikom omenjenih sej? (Nima.)
Prehajamo na sprejem teh zapisnikov. Ker na zapisnik 9. seje državnega zbora Republike Slovenije ni pripomb, prehajamo na odločanje o sprejemu zapisnika. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za zapisnik 9. seje državnega zbora? (54 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zapisnik 9. seje sprejet.
Ker na zapisnik 24. izredne seje državnega zbora ni pripomb, prehajamo na odločanje o sprejemu zapisnika. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za zapisnik 24. izredne seje? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zapisnik 24. izredne seje sprejet.
Ker na zapisnik 25. izredne seje državnega zbora ni pripomb, prehajamo na odločanje o sprejemu zapisnika. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za zapisnik 25. izredne seje? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je zapisnik 25. izredne seje sprejet.
Ker na zapisnik 26. izredne seje državnega zbora ni pripomb, prehajamo na odločanje o sprejemu zapisnika. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za zapisnik 26. izredne seje? (43 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je zapisnik 26. izredne seje sprejet.
Ker na zapisnik 27. izredne seje državnega zbora ni pripomb, prehajamo na odločanje o sprejemu zapisnika. Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za zapisnik 27. izredne seje? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zapisnik 27. izredne seje sprejet.
Ker na zapisnik 28. izredne seje ni bilo pripomb, prehajamo na odločanje o sprejemu zapisnika. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za zapisnik 28. izredne seje? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je zapisnik 28. izredne seje sprejet.
Na zapisnik 29. izredne seje državnega zbora ni pripomb, prehajamo na odločanje o sprejemu zapisnika. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za zapisnik 29. izredne seje? (50 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je zapisnik 29. izredne seje državnega zbora, sprejet. Hvala lepa.
Prehajamo na določitev dnevnega reda 11. seje državnega zbora. Le-tega ste prejeli s sklicem dne 9. februarja 1999. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena poslovnika. Najprej o predlogih, da se posamezni deli umaknejo, nato o razširitvah in nato o eventuelnih skrajševanjih roka in nazadnje o predlogih za hitri oziroma skrajšani postopek.
Smo pri predlogih za umik. Pisno nismo prejeli noben predlog za umik posamezne točke iz dnevnega reda. Ali želi v zvezi s tem kdo besedo? Prosim, gospod Janša.

JANEZ JANŠA: Gospod predsednik! Spoštovane kolegice in kolegi! V imenu poslanske skupine Socialdemokratske stranke, predlagam umik 2. točke z dnevnega reda.
Obrazložitev je naslednja. Predlog za obnovo postopka o zadevi številka U-I-12/97 - gre za odločbo ustavnega sodišča v zvezi z volilnimi sistemi - je uvrščen na dnevni red brez poslovniške podlage zgolj na podlagi neke ocene, da je ta predlog podpisalo tolikšno število poslancev, da bo izglasovan. Vendar v pravni državi temelj demokratičnosti predstavlja formalna demokracija, ne pa zgolj število glasov. Procedur, ki smo jih sami sprejemali, se je treba držati. Predlog za obnovo postopka, kot je tukaj predviden na dnevnem redu, namreč po našem poslovniku ni akt, ki bi ga lahko sprejemal, državni zbor. V poslovniku ni nobene določbe na podlagi katere bi lahko ta državni zbor to sprejemal. Državni zbor lahko za stvari, ki niso posebej določene, v poslovniku, sprejema sklepe, nikakor pa ne razne predloge. To je prvi razlog.
Drugi razlog je to, da če pozorno pogledate dnevni red, pri vseh točkah piše "Gradivo je objavljeno v Poročevalcu, poročilo odbora je priloženo, mnenje sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve je priloženo". Pri tej točki pa tega ni nič. Gradivo ni objavljeno v Poročevalcu, nimamo stališča matičnega delovnega telesa in nimamo mnenja sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve. Imamo samo strašno željo velike skupine poslancev, da bi očitno bili še naprej izvoljeni na isti način, po katerem so bili do sedaj. Toliko glede proceduralnih razlogov, ki ne omogočajo, da je ta točka na dnevnem redu.
Gre pa tudi za kršitev dogovora, ki je bil dosežen na kolegiju predsednika državnega zbora. Kot veste je 23 poslancev vložilo zahtevo za sklic izredne seje, na kateri naj bi se obravnavala tudi volilna zakonodaja. O taki zahtevi se ne razpravlja, sejo se skliče, dnevni red, kot ga določijo poslanci je fiksen. Vendar je bil potem na kolegiju predsednika državnega zbora dosežen nek kompromis, po katerem volilna zakonodaja ne bo na dnevnem redu izredne seje, bo pa to prva vsebinska točka redne seje. Se pravi seje, ki jo danes začenjamo. Dobili smo dnevni red te seje in v nasprotju z dogovorom, volilna zakonodaja ni prva vsebinska točka. Prva vsebinska točka je sedaj predlog za obnovo postopka, ki se vsebinsko nanaša na volilno zakonodajo.
Prvič gre za kršitev tega dogovora na kolegiju oziroma za izzigranje. Težko izzigranje neke besede in soglasnega dogovora, na podlagi katerega ta točka ni bila že obravnavana, ker če bi bila na izredni seji, bi tam morala biti, ne bi nič odločali o dnevnem redu. Tako pa smo pristali na kompromis in sedaj je nekdo to izkoristil in izigral.
Drugič. Možno je pričakovati, če bo ta točka uvrščena na dnevni red in bo ta zahteva kljub temu, da poslovniško ni utemeljena, sprejeta, da bo nekdo predlagal, da se 3. točka, se pravi obravnava volilne zakonodaje, odloži. Ali se točka prekine, dokler naj ne bi ustavno sodišče odločilo o tej zahtevi, čeprav ni nobene garancije, da bo sploh odločalo. Ali, da se ta točka celo umakne iz dnevnega reda. Manever je zelo prozoren, moram pa reči, da mi je žal in da obžalujem, da temelji na tem, da je bil kršen dogovor, ki je bil sprejet soglasno.
Še enkrat ponavljam. Vsi predstavniki poslanskih skupin, ki sedite tukaj v tem državnem zboru, ste se strinjali, da volilna zakonodaja, če ne bo obravnavana, če predlagatelji pristanemo, da ne bo obravnavana na izredni seji, da bo prva vsebinska točka redne seje. Sedaj smo dobili od predsednika državnega zbora podpisan dnevni red, kjer je ta dogovor izigran.
Gospod predsednik! Mislim, da tudi s svoje strani je to ravnanje izredno nefer. Ob koncu bi rekel še to, da je ta 2. točka, se pravi predlog za obnovo postopka, ki nima poslovniške podlage, nima ustavne podlage, nima zakonske podlage v slovenskem pravnem redu, predvsem nesprejemljiv politični pritisk na ustavno sodišče. To je nesprejemljiv politični pritisk na ustavno sodišče, naj ponovno odloča o stvari, o kateri je že bilo dokončno odločeno. To pa je povratek iz nekega stanja, kjer ustava velja za vse, tudi za zakonodajalca v stanje, kjer tisti, ki ima sicer formalno možnost, da z dvotretjinsko večino ustavo sprejema, misli, da ima pravico da to kadarkoli izigrava. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Janša predlaga, da se iz dnevnega reda 11. redne seje umakne točka, ki je v predlaganem dnevnem redu zapisana pod zaporedno številko 2, in se glasi: "Predlog za obnovo postopka v zadevi številka U-I-12/97, odločba Ustavnega sodišča z dne 8. oktobra 1998 - EPA 705-II." Jaz se seveda ne bom spuščal v nobene vsebinske razprave. Rad bi samo povedal, da je po mojem mnenju, tudi zato sem se odločil za tako rešitev, državni zbor v tem primeru stranka v postopku, predvsem 173. člen poslovnika govori o tem, da s sklepom državni zbor odloča o postopkovnih vprašanjih in zavzema stališča do posameznih vprašanj iz svoje pristojnosti. To točko razumem predvsem v tem smislu, da bomo glasovali o nekem sklepu. Jaz sam menim, da o tem, skozi tako interpretacijo so formalni poslovniški razlogi, da sem pač to točko uvrstil na dnevni red. Seveda pa je, še kratko pojasnilo. Pravilna je bila odločitev na delovnem pogovoru, da se vprašanje volilnega sistema obravnava na redni seji, ne pa na izredni. Če bi pa pogledali vsebino predlaganega sklepa, pa menim, da je korektna interpretacija, da seveda v vsebinskem smislu tak sklep sodi pred obravnavo spremembe zakona o volilni zakonodaji.
Ampak državni zbor bo sedaj z glasovanjem odločil, ali bo to točko tudi obravnaval. Predlagatelj je že dobil besedo. Lahko bi, ne, predstavnik predlagatelja je podal predlog, se opravičujem, gospod Janša predlaga, da se ta točka umakne iz dnevnega reda. Ali želi predstavnik predlagatelja te točke besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik vlade? V tem primeru pravzaprav predstavnik vlade ni neposredno vključen v ta postopek. Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Ali želi predlagatelj umika dodatno obrazložiti svoj predlog? Ni bilo pa nobenega ugovora, gospod Janša. Lahko samo z menoj polemizirate.

JANEZ JANŠA: Torej tudi to, kar se je zdaj zgodilo, ko nihče od tistih, ki bi moral nekaj povedati o utemeljenosti, formalni utemeljenosti tega predloga, ne želi govoriti tukaj, niti sam predlagatelj te točke, niti sekretariat za zakonodajo, niti vlada, seveda je tak nazoren dokaz, da s stvarjo ni vse v redu. In moram reči tudi to, da je, gospod predsednik, vaša obrazložitev, češ, da ta točka smiselno sodi v predvolilno zakonodajo, bosa. Na kolegiju je bilo dogovorjeno, če predlagatelji izredne seje, ki imajo vso pravico, ker so zbrali četrtino podpisov poslancev, ne vztrajajo, da je točka na izredni seji, se vsi strinjamo, da bo to prva vsebinska točka dnevnega reda redne seje. Zdaj pa imamo pred sabo predlog dnevnega reda, kjer temu ni tako. Tako da naslednjič ne sklicujte kolegijev, kjer bi se kaj dogovorili, ker se ti dogovori ne držijo. To je prvič.
Drugič pa, predlog za obnovo postopkov v zadevi številka odločbe ustavnega sodišča ni možno podati z obrazložitvijo, da je državni zbor stranka v postopku, ker tega postopka ni več, postopek je bil zaključen, ko je ustavno sodišče odločilo, pa tudi prej, ko je državni zbor bil stranka v postopku, se tega ni zavedal, ker je bila pred ustavnim sodiščem javno obravnava o zakonu, ni bilo tam ne gospe Beblerjeve, ne predsednika državnega zbora, ne kogarkoli. Klop za predstavnika stranke v postopku, kar je državni zbor v tem primeru bil, je bila prazna. Kljub pozivom in telefonskim klicem med samo razpravo iz ustavnega sodišča v državni zbor, ali bo kdo prišel na obravnavo ali ne, ni bilo tam nikogar. Malo pozno ste se spomnili, da je državni zbor stranka v postopku. Postopek je namreč zaključen, spoštovani kolegi in kolegice. Ga ni več. Odločba je dokončna. V pravni državi se to upošteva. Se vzame na znanje. Lahko smo veseli, žalostni, lahko jokamo, nima pa zakonodajalec pravice, da za nazaj spreminja pravila in da se šest mesecev po tistem, ko je postopek končan spomni, da je stranka v postopku. To je zelo bos argument.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Janši, ki je dodatno obrazložil svoj predlog za umik te točke z dnevnega reda. Če njegov predlog ne bo podprt, torej, da bo točka ostala na dnevnem redu, potem poslovnik tudi omogoča spremenjeni vrstni red obravnavanja posamezne točke in se lahko predlaga drugačna rešitev.
Na glasovanje dajem predlog, da se z dnevnega reda 11. redne seje umakne 2. točka dnevnega reda. Ugotovimo prisotnost! (68 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (26 poslancev.) Je kdo proti? (39 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog, da se umakne 2. točka dnevnega reda s te redne seje, ni dobil večinske podpore in ni bil sprejet.
Ali je še kakšen predlog za umik posamezne točke z dnevnega reda. (Ni.)
Prehajamo na predloge širitev. Vlada predlaga, da se dnevni red 11. seje razširi s točko dnevnega reda, to je ponovno odločanje o zakonu o spremembi zakona o zaključku lastninjenja in privatizacije pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe. Na ta zakon je državni svet izglasoval odložilni veto. Če bi ne bila predlagatelj vlada, bi tudi sam predlagal tako širitev. Ali želi besedo predlagatelj širitve? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.)
Na glasovanje dajem, da se razširi dnevni red 11. redne seje s točko dnevnega reda, ki se glasi - ponovno odločanje o zakonu o spremembi zakona o zaključku lastninjenja in privatizacije pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe. Ugotovimo prisotnost! (68 prisotnih.)
Kdo je za predlagano razširitev? (63 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog za razširitev dnevnega reda s to točko sprejet.
To točko bomo obravnavali pod zaporedno točko 3A. Bomo pa jo obravnavali takoj, ko bo matično delovno telo pripravilo poročilo o tej točki. Seveda boste poslanke in poslanci tudi pravočasno obveščeni, kdaj bomo odločali o tej točki dnevnega reda.
16. februarja je vlada predlagala še nekaj dodatnih točk za dnevni red 11. seje. Predlaga naslednje širitve:
- predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davčni službi - hitri postopek;
- predlog zakona o računovodstvu - tretja obravnava;
- predlog zakona o kemikalijah - druga obravnava.
Preden bi se odločili za postopek eventuelne širitev, bi vam povedal naslednje.
Na zadnjem kolegiju, ko smo se dogovarjali o dnevnem redu 11. redne seje, da sem bil tudi sam kot predsednik dobil podporo, da naj bi bila ta seja sestavljena iz maksimalno 20 vsebinskih točk dnevnega reda. Na tej seji kolegija je bilo sicer omenjeno, ampak samo ustno, da vlada predlaga tudi dopolnitev zakona o davčni službi in tudi nekateri drugi zakoni, ki so povezani z uveljavitvijo zakona o davku na dodano vrednost. Moj predlog je bil, da bi ta paket zakonov bil uvrščen na predhodni sklic 12. redne seje v teh dneh, ta predhodni sklic tudi pripravljamo, in potem ni bilo nobenih dodatnih predlogov in sem razumel, da je tak predlog sprejet. Glede predloga zakona o računovodstvu je v obrazložitvi vlada zapisala, da je državni zbor ob zaključku druge obravnave sklenil, da ga bo obravnaval v skladu z drugim odstavkom 194. člena poslovnika državnega zbora. Mi smo preverili v naših zapisnikih oziroma v naši proceduri in ta predlog sklepa, ki ga je sicer predlagalo delovno telo, potem ni bil obravnavan na seji državnega zbora in ni tega formalnega poslovniškega roka. Zato menim, da ni razlogov in formalnih poslovniških možnosti, da se ta točka uvrsti na to redno sejo. Tudi ta točka bi bila uvrščena na 12. redno sejo v sklop tretjih obravnav.
Kar se tiče predloga zakona o kemikalijah, druga obravnava, vam je najverjetneje poznano, da se je ustrezno delovno telo večkrat že soočilo s tem zakonom. Bilo je zelo veliko amandmajev vloženih na ta zakon - predvsem vlade oziroma predvsem vladnih amandmajev - in delovno telo še ni pripravilo dokončnega poročila o tem zakonu. Če smo dosledni do poslovnika, potem tudi ta zakon nima formalnih pogojev, da se z njim širi 11. redna seja. Bo pa uvrščen na 12. redno sejo.
Gospod Feri Horvat predlaga, da se kot dodatno točko uvrsti na 11. sejo tudi predlog za razrešitev člana računskega sodišča Republike Slovenije. To je tista točka, ki je bila že uvrščena najprej na 9. redno sejo, nato na 10. sejo in je potem vrsto mesecev čakala do začetka obravnave. Na 10. redni seji se je razprava o tej točki pričela in se ni končala. Na delovnem pogovoru so me nekateri člani oziroma vodje poslanskih skupin tudi vprašali, kako to, da sam nisem te točke uvrstil na dnevni red? Jaz takrat še nisem imel v roki dopisa članice računskega sodišča. Prav v tistih dneh pa je ta dopis prišel in zato tudi sam ocenjujem, da bi bilo smotrno, da se danes razširi 11. redna seja s to točko. To je s točko - predlog za razrešitev člana računskega sodišča Republike Slovenije. Sprašujem. Ali eventuelno želi predlagatelj te točke besedo? Prosim, gospod Feri Horvat.

FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Spoštovani predstavniki vlade! Predlagam to iz preprostega razloga, ker nadaljnje odlaganje te točke, pa naj bo odločitev kakršnakoli, je slabo, tako za delovanje računskega sodišča, predvsem za odnose v tem računskem sodišču, kot tudi za samega prizadetega člana računskega sodišča, in zato v interesu ene in druge strani in tudi navsezadnje nadzora nad javnimi financami, da se ta odločitev čimprej sprejme. Mimogrede naj povem, da je eden od razlogov za to, da je še ena članica računskega sodišča najavila oziroma zaprosila za razrešitev, da je tudi v tem, da tudi ta zadeva ni do kraja dorečena oziroma da o njej ni odločeno, ker je to povezano seveda oziroma vpliva na odnose v računskem sodišču. In predlagam, da to točko uvrstimo in odločitev sprejmemo. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Feri Horvat. Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavnik vlade? Za druge širitve? Se opravičujem. Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Na glasovanje dajem torej predlog, da se 11. redna seja razširi s točko - predlog za razrešitev člana računskega sodišča Republike Slovenije. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za predlagano širitev? (48 poslancev.) Je kdo proti? (13 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog za širitev sprejet.
Predlagam, da se to točko obravnava pod 11.a točko dnevnega reda, torej takoj, ko bo državni zbor opravil razpravo o tistih zakonih, ki se tičejo harmonizacije z Evropsko unijo, bi potem obravnavali to točko dnevnega reda.
Predlog za širitev ima minister gospod Bavčar. Prosim.

IGOR BAVČAR: Hvala lepa, gospod predsednik. Rad bi vas obvestil, da vlada vztraja na širitvah dnevnega reda, ki jih je predlagala pisno 16.2.1999. Mi ugotavljamo, da v tem trenutku vlada sledi operativnem koledarju za odpravo zamud pri evropski zakonodaji. Da je v tem trenutku v parlamentarni proceduri s strani vlade predlaganih 10 zakonov, ki čakajo na obravnavo na državnem zboru. Da si na ta način in s tem, da današnja seja oziroma, da na današnjo sejo oziroma na 11. sejo ti trije zakoni, zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davčni službi, predlog zakona o računovodstvu in predlog zakona o kemikalijah, ne bi bili uvrščeni, in da ob tem, da imamo v procedurah v parlamentu še sedem zakonov - zakon o azilu, zakon o tožilstvu, zakon o davku od iger na srečo, zakon o davku od prometa zavarovalnih poslov, zakon o davku na promet nepremičnin, zakon o ohranjanju narave in zakon o varstvu osebnih podatkov - zakone, ki so sestavni del obsežnega paketa operativnega koledarja, ki je sestavljen iz 82 zakonov, da torej s tem dejstvom začenjamo nabirati izgubo, ki je do sredine letošnjega leta ne bomo odpravili. To pa je čas, v katerem bo evropska komisija začela pripravljati drugo poročilo o napredku posameznih držav kandidatk, čas, v katerem mora Slovenija odpraviti zamude, ki jih je povzročila v lanskem letu, in urediti vse potrebno, da bomo lahko sprejeli tudi zakone, ki bi jih potem v operativnem koledarju morali sprejeti letos. Na žalost ugotavljam, da je kljub zagotovilom, da bo državni zbor začenjal prihodnje seje s 3-dnevno obravnavo evropskih zakonov, da se to že na tej prvi, 11. seji ni zgodilo, kajti po predlaganem dnevnem redu temu očitno ne bo tako. Ugotavljam tudi, da bomo z nadaljnjim odlaganje obravnav zakonov prišli v situacijo, ko na rednih sejah tega več ne bo mogoče postoriti. Zato bomo predlagali državnemu zboru, da razmisli o izrednih sejah, na katerih bomo obravnavali samo evropsko zakonodajo. V nasprotnem primeru vlada, ki sicer pripravlja - po mojem mnenju - v tem trenutku dovolj kvalitetno in pravočasno vso zakonodajo s tega področja, preprosto ne bo več uspela reševati rokov, ki si jih je zadala sama in rokov, ki jih ni omenila samo v operativnem koledarju ukrepov v pravkar opravljenem in posodobljenem državnem programu za sprejem evropske zakonodaje, pač pa tudi v temeljnih zavezah, ki jih kot pogajalka v procesu pogajanj daje v pogajalskih izhodiščih.
Zakon o kemikalijah, na kateri obravnavi vztrajamo, je v pogajalskih izhodiščih, ki jih je potrdil parlamentarni odbor za mednarodne odnose v pogajalskih izhodiščih o prostem pretoku blaga, uvrščen med tiste zakone, za katere je Slovenija dala zavezo, da jih bo pripravila in sprejela do konca letošnjega meseca marca. V primeru, da se ta obravnava na tej seji ne bo zgodila, te svoje obveze Slovenija ne bo sprejela, kar utegne imeti zelo slabe, negativne posledice za pripravo poročila o napredku v letošnjem letu.
Hkrati je treba vedeti, da je sprejem te zakonodaje samo eden od pogojev, da to zakonodajo tudi uveljavimo. Čaka nas sprejem podzakonskih aktov, ki so sicer v pripravi, čaka nas na podlagi teh zakonov ustanovitev novih institucij, agencij in podobno. Se pravi čaka nas izjemno pomembno delo pri tem, da Slovenijo pripravimo na spoštovanje tretjega kopenhagenskega kriterija, ki govori o sposobnostih države - kandidatke za sprejem obveznosti in članstva.
Prosim vas, gospod predsednik, da tri zakone, ki jih je vlada predlagala, in ki ste jih omenili, uvrstite na dnevni red današnje seje. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Bavčarju, ki je v imenu vlade ponovno predlagal razširitve teh treh točk dnevnega reda. Sam menim, da ta pot ni pravilna, ki jo je predlagal gospod minister, kajti dva zakona sta po krivdi vlade prišla v težave. Tako zakon o računovodstvu, kot tudi zakon o kemikalijah, žal so bile težave s strani vlade glede postopka in številnih amandmajev. Sam ne morem predlagati nobene širitve, ki bi bila v nasprotju s poslovnikom in tega ne bom predlagal na dnevni red.
Edino vprašanje ostaja glede zakona o davčni službi. To sem pa povedal, da je bil predstavnik vlade na seji kolegija, in se je strinjal, da je to skupaj v paketu še nekaterih zakonov - tudi vi ste jih omenili, gospod Bavčar - in bodo uvrščeni na 12. redno sejo. Zakon o davčni službi, to je hitri postopek, sem prepričan, da bomo ujeli vse roke, kajti tu je rok 1. julij, in do takrat bo tudi ta zakon oziroma že prej, uvrščen in pripravljen, da se bo lahko celoten kompleks zakonodaje glede priprave davka na dodano vrednost tudi do časa sprejel.
O ostalih? zakonih pa, ker niso pripravljeni v skladu s poslovnikom, jih ne morem predlagati kot proceduro za sprejem za širitev na tej seji državnega zbora.
Ali je še kakšen predlog za širitev? Imamo samo predloge za širitev. Ni replik oziroma ni polemike. Ker ni predlogov, prehajamo na ugotovitev skrajšanih oziroma hitrih postopkov.
Na sklic te seje sta pod 4. točko in 9. točko vključena tudi predlog zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji - druga obravnava in predlog zakona o deviznem poslovanju - druga obravnava. Z namenom, da bi omogočili obravnavo obeh zakonov na tej seji, predlagam, da se skrajša rok za predložitev predlogov zakonov ter amandmajev k obema predlogoma zakonov, in sicer so se amandmaji lahko vlagali k predlogu zakona o Slovensko obveščevalno-varnostni agenciji do vključno 13. februarja 1999 in predlogu zakona o deviznem poslovanju do vključno 3. februarja 1999. Ali želi s tem v zvezi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje o posameznih predlogih za skrajšanje rokov.
Na glasovanje dajem predlog za skrajšanje roka za predložitev predloga zakona in za vlaganje amandmajev k predlogu zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji, druga obravnava. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (41 poslancev.) Je kdo proti? (12 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Na glasovanje dajem predlog za skrajšanje roka za predložitev predloga zakona in za vlaganje amandmajev k predlogu zakona o deviznem poslovanju, druga obravnava. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (44 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Drugih zakonov po skrajšanem oziroma hitrem postopku ni bilo, ni predlaganih na to redno sejo. Zbor bo v zvezi z 39. točko, to so volitve in imenovanja, obravnaval naslednje predloge odlokov: o razrešitvi sodnika porotnika delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani; o imenovanju predsednika ter člana upravnega odbora sklada za financiranje razgradnje nuklearne elektrarne Krško in odlaganje radioaktivnih odpadkov iz nuklearne elektrarne Krško; odlok o spremembi odloka o izvolitvi pridružene delegacije državnega zbora v Severno-atlantski skupščini; odlok o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi komisije državnega zbora za narodni skupnosti in odlok o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi odbora državnega zbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko ter ostale predloge, ki jih bo zboru predložila komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve do konca te redne seje.
Tako prehajamo na odločanje o predlogu dnevnega reda v celoti. Predlagam dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem s sprejetimi dopolnitvami.
Na glasovanje dajem... Proceduralno? Prosim, gospod Špiletič.

BOGOMIR ŠPILETIČ: No, jaz ne vem zdaj, ali lahko po poslovniku zahtevam proceduralno pred glasovanjem ali ne. Gospod predsedujoči, v imenu poslanske skupine zahtevam dve uri odmora iz razloga, ker ocenjujemo, da ste pod točko 2 - predlog za obnovo postopka v zadevi številka U-I-12/97, da ste to točko uvrstili na dnevni red brez ustrezne podlage v poslovniku državnega zbora in v nasprotju tudi z drugimi zakoni, ki veljajo v tej državi in tudi iz razloga, ker ocenjujemo, da je uvrstitev te točke na dnevni red zelo močan političen pritisk na delo ustavnega sodišča s strani državnega zbora, kar je v demokratični državi nesprejemljivo, zato prosim oziroma zahtevam za posvet v skladu s poslovnikom dve uri odmora.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Špiletič. Glede dolžine odmora bi prosil za razumnost. Seveda pa boste dobili odmor. Danes je bil naš naslednji namen, da bi ob 14.30 državni pričel s 1. točko dnevnega reda, to so poslanska vprašanja in pobude. Po sprejemu dnevnega reda pa bi se odločali v skladu z vrstnim redom, kot bi bil sprejet. Sedaj je ura 10.45. Ali se lahko dogovorimo, da državni zbor nadaljuje sejo ob 12.00 uri? Veste, gre za razumnost, razumnost vašega predloga.
Sejo prekinjam na predlog poslanske skupine Socialdemokratske stranke. Sejo nadaljujejo ob 12.30 uri. Sejo nadaljujemo ob 12.30 uri, gospod Špiletič.

(Seja je bila prekinjena ob 10.45 uri in se je nadaljevala ob 12.43 uri.)

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Nadaljujemo s sprejemanjem dnevnega reda 11. redne seje. Najprej ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.) Državni zbor je sklepčen in lahko odloča. Predno bomo glasovali o dnevnem redu, sprašujem predstavnike poslanske skupine socialdemokratov, ali želijo podati pojasnilo. Gospod Janša ima besedo.

JANEZ JANŠA: Spoštovani gospod predsednik! Najprej protestiramo proti temu, da vi samovoljno odločate o tem, koliko odmora bo vzela poslanska skupina. Ko vladna poslanska skupina DeSus-a zahteva 2 uri odmora - to se je zgodilo, v urah bi lahko prešteli, koliko časa nazaj, spomin je še svež - DeSuS dobi točno 2 uri. Ko to zahteva največja poslanska skupina iz opozicije, dobi uro in 45 minut. To ne vodi nikamor.
Kar se tiče dnevnega reda, bomo mi glasovali proti takemu dnevnemu redu iz naslednjih razlogov:
1. Ker je na ta dnevni red s preglasovanjem brez tega, da bi kdo navedel kakršenkoli argument, uvrščena točka, ki ne izpolnjuje poslovniških pogojev.
2. Zaradi tega, ker je kršen dogovor, ki je bil dosežen na kolegiju predsednika državnega zbora soglasno, da v zameno za odpoved predlagateljev izredne seje za obravnavo volilne zakonodaje na izredni seji, državni zbor obravnava volilni zakon pod 1. vsebinsko točko na redni seji, ki se je začenja danes. To je bil soglasen dogovor. Predsednik državnega zbora je na to pristal. Bil ves vesel, ker smo dosegli kompromis. Ni se še posušila beseda, je bila že prekršena. Tudi ta manever je jasen.
Proti dnevnemu redu bomo tudi zato, ker je bila na ta način izigrana pravica četrtine sestave državnega zbora, da skliče sejo z dnevnim redom, ki jo samo določi. Mi smo to naredili, poslovniškemu pogoju je bilo zadoščeno. Benevolentno smo se temu odpovedali oziroma pristali na kompromis, ker so nekateri rekli, potrebujemo več časa, da delovno telo o tem razpravlja in tako dalje. Sedaj, ko je izredna seja končana, na kateri te točke ni bilo, se pa manipulira s tem.
Proti dnevnemu redu bomo tudi zato, ker skupina poslancev, ki je vložila to zahtevo, smeši institucijo državnega zbora. Jaz nimam nič proti temu, da tisti, ki misli, da v pravni državi lahko ustavno sodišče še enkrat presoja o tem, kar je že dokončno odločilo, to podpiše in pošlje tja na Beethovnovo. Naj smeši samega sebe. Sem pa proti temu, da se dela norca iz zakonodajne institucije v tej državi. Sedaj se bo cel državni zbor postavil v neko vlogo, ki ne obstaja v našem pravnem redu. Zaradi tega bomo mi glasovali proti temu dnevnemu redu in mislim, da tak način obravnave in te manipulacije, ki smo jih doživeli, tej instituciji niso v čast.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Janši. Na glasovanje torej dajem predlagani dnevni red v celoti. Svoj glas bo obrazložil gospod Božič, za njim gospod Pukšič.

IVAN BOŽIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegice in kolegi, poslanke in poslanci, člani vlade, glasoval bom proti temu dnevnemu redu. Enako bodo storili tudi moji kolegi v naši poslanski skupini. K temu bi pa dodal tudi to. Poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov vidi v predlogu skupine poslancev za obnovo postopkov v zvezi z odločitvijo ustavnega sodišče Republike Slovenije glede referendumskega izida o volilnih sistemih kot napad na ustavni red Republike Slovenije z nepredvidljivimi posledicami. Podpisniki predloga hočejo postaviti državni zbor Republike Slovenije v nezakonito vlogo ocenjevalcev odločitev ustavnega sodišča Republike Slovenije, namesto da bi v državnem zboru pospešeno sprejemali nove zakone z evropskimi standardi. Poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov bo uporabila vsa demokratična sredstva za preprečitev demontaže pravne države s političnimi pritiski. Za poslansko skupino Slovenskih krščanskih demokratov so odločitve ustavnega sodišča dokončne in jih bomo tudi spoštovali. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Božiču. Svoj glas bo razložil gospod Pukšič.

FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Poslanke in poslanci, vsi ostali prisotni, glasoval bom proti dnevnemu redu zaradi 2. točke predloga dnevnega reda, to je predlog za obnovo postopka v zadevi številka U-I 12/97 (odločba Ustavnega sodišča z dne 8.10.1998). Predlagana točka nima podlage v poslovniku za obravnavo na seji državnega zbora. Predlog za obnovo postopka pred ustavnim sodiščem ni v nobeni točki poslovnika predviden kot akt, ki bi ga lahko sprejemal in obravnaval državni zbor. To je razvidno iz naslednjih določb poslovnika in je razvidno iz zakona o ustavnem sodišču. Poslovnik državnega zbora v vsebini pod IV, ko govori o delovnem področju državnega zbora, govori v 48. členu, kaj dela državni zbor. Državni zbor odloča o spremembi ustave in jo razglaša. V tej točki ni podlage za predlog za obnovo postopka v zadevi z ustavnim sodiščem.
V naslednji točki sprejema zakone, državni proračun in zaključni račun državnega proračuna. Tudi v tej točki ni pogojev za predlog 11. redne seje. Pod točko 2 ratificira mednarodne pogodbe. Tudi v tej točki ni izpolnjen ta pogoj. Sprejema poslovnik državnega zbora - če bi seveda spremenili poslovnik državnega zbora in kaj takšnega notri napisali, bi šele potem nastali pogoji za sprejetje 2. točke, to je predlog za obnovo postopka. Tudi to se še ni zgodilo. Sprejema nacionalne programe, deklaracije, resolucije, priporočila, stališča in sklepe. Tudi iz tega ni razvidno, da je vmes predlog za obnovo postopka v zvezi z ustavnim sodiščem. Odreja parlamentarno preiskavo. In mogoče je za razmisliti še o kakšni parlamentarni preiskavi. Razpisuje referendum, odloča o zaupnici in nezaupnici vladi. Odloča o obtožbi predsednika republike, predsednika vlade in ministrov pred ustavnim sodiščem. Odloča o imuniteti poslancev, odloča o imuniteti sodnikov ustavnega sodišča, odloča o imuniteti sodnikov, odloča o razglasitvi vojnega ali izrednega stanja, odloča o uporabi obrambnih sil.
Državni zbor voli, imenuje in razrešuje predsednika vlade, ministre, predsednika in podpredsednika državnega zbora, predsednika, podpredsednika in člane delovnih teles državnega zbora, generalnega sekretarja državnega zbora, sekretarja sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve ter generalnega sekretarja služb državnega zbora; člane stalnih delegacij državnega zbora v mednarodnih parlamentarnih institucijah in mednarodnih organizacijah; sodnike ustavnega sodišča, sodnike, pet članov sodnega senata, guvernerja centralne banke, člane računskega sodišča in druge nosilce javnih funkcij, za katere tako določa zakon.
Državni zbor opravlja tudi druge zadeve iz svoje pristojnosti, ki jih določa ustava, zakoni, poslovnik državnega zbora in odloki, izdani na podlagi tega poslovnika. V celotnem 48. členu delo državnega zbora, ki govori - to delovno področje državnega zbora - ni zaslediti nobene od alinei, kjer bi dala državnemu zboru podlago za predlog za obnovo postopka pred ustavnim sodiščem. Zato bom seveda glasoval proti takemu dnevnemu redu. Proti takemu dnevnemu redu, ki je v nasprotju s poslovnikom in v nasprotju z ustavo Republike Slovenije.
Žal, nekajkrat sem glasoval že proti določenim zakonom, ki so bili v nasprotju z ustavo Republike Slovenije, do sedaj se je izkazalo, žal, še vedno sem imel prav, kljub temu, da nimam veliko pravniškega znanja. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Svoj glas bo obrazložil dr. Jože Zagožen.

DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Gospod predsednik! Glasoval bom proti uvrstitvi te točke na dnevni red in to preprosto iz razloga, ker ta točka ne sodi na sejo državnega zbora, in to iz več razlogov. Neposredni je ta, da ni bila ustrezno pripravljena, ni objavljena v Poročevalcu, ni mnenja sekretariata, mnenja vlade in podobno ter prav tako nihče od predlagateljev ni hotel priti za govornico pojasniti vsebine oziroma razloge za to točko. Prav tako pa je točka sporna tako iz formalno pravnega kot tudi iz vsebinskega vidika. Iz formalno-pravnega vidika se oslanja na dva člena poslovnika, ki ne utemeljujeta tega predloga, in o tem bom morda kasneje pri sami točki, če bo izglasovana, več povedal.
Kar pa se tiče vsebinskega vidika, pa je prav tako res, da vsebinsko zadeva ni utemeljena, in ima celo vrsto zelo resnih strokovnih ugovorov. Iz vseh teh razlogov bom glasoval proti temu, da se ta točka uvrsti na dnevni red. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Hvalica bo obrazložil svoj glas. Gospod Peterle tudi? Vaša poslanska skupina je že povedala stališče. Vsekakor. Prosim gospod Hvalica.

IVO HVALICA: Hvala lepa. Gospod predsednik! Ne samo zaradi formalnih, proceduralnih razlogov. Gre za eminenten vsebinski problem. Če se to zgodi, že samo, če to pride na dnevni red, je to precedens brez primera. Človek se lahko vpraša. Kako naprej? Zuo vadis Slovenija? Sedaj tudi sodbe ustavnega sodišča niso več tisto, kar so bile. Nenazadnje ustavno sodišče se je prenovilo, se je spremenilo in bo verjetno v bodoče v naslednjih letih, sprejelo prenekatero odločitev, ki tudi recimo temu, pogojno rečeno, naši strani ne bo po godu. Ampak vam zagotavljam, da bom jaz zadnji oziroma sploh ne bom nikdar tisti, ki bi ugovarjal sodbi ustavnega sodišča.
Kaj pa je še nad tem? Kaj se bomo zatekali v Evropo? Včasih v prejšnji državi so v Beogradu razsodili take stvari. Kaj pa sedaj? Gre za nepojmljivo zadevo. Ne gre samo za proceduralne razloge, gre za globok, vsebinski poseg v našo mlado državo. Razmislite o tem, jaz sem trdno prepričan, da bo rezultat tega glasovanja, samo tega - ali bo to šlo ali ne bo šlo na dnevni red - nekoč neke vrste manifest, ki bo pokazal, kako je bila razdeljena Slovenija leta 1999. Hvala. Glasoval bom, seveda proti.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Da ne bo nesporazuma, glasujemo o dnevnem redu v celoti. Ali bo ta točka uvrščena na dnevni red, smo že glasovali, kajti bil je predlog, da se jo umakne. Svoj glas bo obrazložil gospod Peterle.

ALOJZ PETERLE: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Glasoval bom proti dnevnemu redu zaradi točke 2, ki na noben način, ne po poslovniku, ne po čem drugem, ne bi smela biti na našem dnevnem redu, kajti hiša, ki je postavila zakone, se jih mora najprej sama držati, to, kar se tukaj dogaja, je izrazit napad na ustavni red in zakonsko ureditev pri nas. In komaj smo se rešili ene spletke, je tukaj pred nami druga, še hujša, kajti tukaj gre za rušenje ustavnega reda, ki smo ga sprejemali v tej hiši - nekateri se spomnite. In ta skupina, ne glede na to, koliko ljudi šteje, bi lahko že zdavnaj naslovila svoje pismo kot združba poslancev na ustavno sodišče, če meni, da ima podlago za to. Ne pa, da se skuša pokriti z državnimi zborom in nas narediti takole rokohitrsko za ocenjevalce - se pravi, kar je povsem nezakonito, ker te vloge si državni zbor ne more naložiti, razen, če zakona ne spremeni - hoče narediti ta skupina za nas ocenjevalce odločitev ustavnega sodišča. Torej tukaj gre po mojem za doslej najtežji poizkus demontaže pravne države pri nas. Jaz pri tem ne želim sodelovati, zato bom v vseh fazah, v katerih bom lahko, odločal oziroma soodločal, nasprotoval temu. In seveda, če bo sprejeta ta zadeva, potem bo ves državni zbor - ker povsod piše državni zbor, mnenje državnega zbora - kriv za zadevo in k temu nam vendar predlagatelji povedo, da je ustavno sodišče v enem primeru že odgovorilo, da obnova postopka pred ustavnim sodiščem v zakonu ni predvidena in sploh ni možna. In vendar hočete meriti moči, gospe in gospodje.
In jaz ne bi rad bil kriv za to, da bi sodeloval pri nekem apriornem stališču, pri sprejemu nekega stališča, da je ustavno sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, da je šlo za procesne kršitve itn. Tisti, ki so šli s podpisi na tak način politično pritiskati, da ne rečem izsiljevati, ustavno sodišče, so se pač oprli tako kot je bilo včasih, ko je neko gasilsko društvo poslalo kakšno pripombo, potem je šlo na SZDL, potem k borcem, potem k mladini, na koncu je CK rekel, poglejte, kaj je ljudstvo reklo, dajmo jih. To gre za isti postopek, gospe in gospodje. In jaz tukaj ne želim sodelovati in zelo sem nesrečen, ker se je tukaj poslovnik obšel. Da ne govorim o tem, kako se je obšel dogovor na kolegiju, o tem je že prej bilo nekaj govora in nezaslišano je, da ima točka, ki je časovno in kakor hočete, za točko, ki smo jo predlagali predlagatelji izredne seje, torej ta je dobila prednost pred točko, ki je stara že nekaj časa. Torej hoteli ste na vsak način iti najprej v obsodbo ustavnega sodišča.
Še nekaj bi rekel. Tukaj je nastopal gospod minister Bavčar. Poglejte, nehajte, spoštovana koalicija, delati vtis, da ni nobene zveze med vlado in parlamentom. Res je, tam ena koalicija, tukaj pa druga, večkrat, in to uničuje verodostojnost te države. In kako se je lahko minister še enkrat pojavil, če je bilo že zmenjeno, da tega, da je zamudil s to zadevo in nam jemlje čas s to zadevo. Dajte se zmeniti, kaj boste dali na dnevni red, imate veliko večino, in kar se boste zmenili, bo šlo gor, ne nas zaposlovati z vašimi dnevnimi prepiri oziroma z nesoglasji.
In kdo bo zdaj kriv za porabo časa, vas vprašam? Kdo bo kriv za porabo časa? Uvrstitev 2. točke dnevnega reda, če bo taka vaša večinska volja. Kajti resnični demokrati bomo govorili, dokler se bo dalo, ker nočemo dopustiti rušenja ustavnega reda. Ne kriviti opozicije. Ali tiste, ki bodo govorili proti rušenju ustavnega reda, da ovira Slovenijo na poti v Evropsko zvezo. Kajti največji udarec naši poti v Evropsko zvezo boste dali k temu, da ne boste upoštevali zakonov, ki smo jih tukaj sami sprejemali.
Še enkrat rečem. Absolutno glasujem proti.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Svoj glas bo obrazložil gospod Bajc.

JOSIP BAJC: Gospod predsednik! Kolegice in kolegi! Predstavniki vlade! Današnji predlog dnevnega reda vsebuje 40 točk dnevnega reda z eno, ki smo jo razširili. Eno od točk dnevnega reda je tudi 2. točka dnevnega reda.
Osebno bom glasoval za predlog dnevnega reda, zato, da bom omogočil, da čimprej pričnemo delo 11. seje državnega zbora in obravnavamo vseh 40 točk dnevnega reda. Pri 2. točki dnevnega reda bom osebno glasoval proti sklepu in predlogu za obnovo postopka za zadeve številka, da ne naštevam, in ne zavlačujem pričetek današnje seje. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ker ni več želja, da bi se obrazložilo svoj glas. Prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem predlagani dnevni red v celoti, s spremembami, kot so bile danes že izglasovane. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za predlagani dnevni red v celoti? (44 poslancev.) Je kdo proti? (22 poslancev.)
Glede na izid glasovanja ugotavljam, da je predlagani dnevni red 11. seje državnega zbora sprejet.
Ker se ura približuje 13.00, bomo lahko v celoti tudi sledili pravkar izglasovanemu dnevnemu redu. Torej ob 14.30 uri se pričnejo vprašanja in pobude poslank in poslancev ter nato bo državni zbor obravnaval točke, kot so predlagane. Po prvih treh točkah, sledijo točke, ki so pripravljene v skladu z našim dogovorom. Torej točke glede uskladitve s pravnimi predpisi Evropske unije. Vedno pred zaključkom seje, pred prekinitvijo, boste točno obveščeni o dnevnem redu, tako da ne bo nobenih nesporazumov.
Gospod Rejc me je že obvestil, da bo sklical sejo komisije za nadzor lastninskega preoblikovanja podjetij prihodnjo sredo ob 9.00 uri - se opravičujem - v torek ob 13.00 uri, to pomeni, da bo državni zbor lahko obravnaval to točko v sredo ob 10.00 uri dopoldne.
Sejo prekinjam do 14.30 ure.

(Seja je bila prekinjena ob 12.58 uri in se je nadaljevala ob 14.39 uri.)

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Nadaljujemo z 11. redno sejo državnega zbora.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA IN POBUDE POSLANK IN POSLANCEV.
Na sejo sem povabil tudi predstavnike vlade in vsi prav prisrčno pozdravljeni. Za današnjo sejo so se opravičili naslednji ministri: minister za šolstvo in šport, dr. Slavko Gaber, minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Anton Rop, minister za finance, mag. Mitja Gaspari; namesto njih so na seji prisotni državni sekretarji teh ministrstev. V poslovniškem roku enega dne pred sejo zbora smo prejeli pisne prijave poslanskih vprašanj in pobud. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj in pobud sem določil v skladu z zadnjim odstavkom 23. člena poslovnika tako, da prva tri vprašanja oziroma pobude postavijo poslanci opozicije, nato pa poslanci iz raznih poslanskih skupin po vrstnem redu prijave.
Poslanke in poslance opozarjam, da mora biti poslansko vprašanje kratko postavljeno, tako da je njegova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru bomo morali poslanca opozoriti in ga pozvati, da vprašanje ustrezno izpopolni. Ustno zastavljeno vprašanje oziroma pobuda ne sme trajati več kot 3 minute. Ministrov odgovor praviloma ne sme trajati več kot 10 minut. Dopolnilno vprašanje poslanca ne sme trajati več kot 2 minuti. Predlagam, da bi bili danes učinkoviti in da bi delo organizirali tako, da bi to točko danes tudi zaključili.
Proceduralno vprašanje. Še prej moramo ugotoviti prisotnost. Ugotavljamo prisotnost! (62 prisotnih.) Državni zbor je sklepčen in lahko odloča. Dodatno so opravičeni za današnjo 11. sejo državnega zbora: Herman Tomažič za popoldanski del seje, Jožef Zimšek za popoldanski del seje, Mario Gasparini za popoldanski del seje, Jožef Košir za popoldanski del seje, mag. Janez Kopač od 15.00 ure dalje, Roman Jakič od 15.00 ure dalje, Maksimiljan Lavrinc za pričetek popoldanskega dela seje, Davorin Terčon za popoldanski del seje. Proceduralno, Ivo Hvalica. Pripravi naj se gospod Potrč.

IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Jaz bi prosil, da vodstvo državnega zbora ugotovi, če so izpolnjeni pogoji 25. člena našega poslovnika. Ta člen pravi: "Pri obravnavi vprašanj in pobud poslancev morajo biti na seji državnega zbora navzoči vsi ministri. Če je minister opravičeno odsoten ali zadržan, ga lahko nadomešča državni sekretar."
Prvič, ali je opravičeno odsoten minister - ker tu so sedeli, asistirali ministru Bandlju trije, štirje ministri, ne vem, kaj so tu počeli, vse dneve, izgubljali čas, očitno, danes jih pa ni. Torej, ali so opravičeno odsotni, kje so? Ko bomo ugotovili, da so izpolnjeni vsi pogoji, in da se to nedvoumno ugotovi, da so izpolnjeni pogoji, lahko začnemo to točko dnevnega reda. Začnimo vendar spoštovati ta institut.
Zdaj bi pa še nekaj prosil. Jaz sem pod zaporedno številko 36, se pa prijavljam namesto odsotnega kolega Mirka Zamernika. Ampak ne glede na to, kljub temu, da je danes prijavljenih samo oziroma samo dva mislim, da sta prijavljena poslanca pozicije, bi predlagal poslancem pozicije, da odstopijo od tega, ker to ni evropska kategorija. Poslanci pozicije namreč ne postavljajo poslanskih vprašanj, to postavlja opozicija in dajmo že se enkrat začeti obnašati evropsko. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Poslovnik seveda ne prepoveduje možnosti, da tudi poslanci pozicije postavljajo vprašanja. To je kot prvo. Drugo pa, danes je kar močna zasedba, opravičeni so trije ministri, trije ministri so opravičeni, zamenjujejo jih državni sekretarji. Pri prvem vprašanju, kjer ministra ne bo, se bomo držali tega, kar ste predlagali.

IVO HVALICA: Spoštovani! Dosti je teh šal! Poslovnik je poslovnik, ta nedvoumno zahteva, da se ugotovi prisotnost. Jaz hočem vedeti za vsak resor, mislim, da jih je 20, kdo je tu, preden začnemo to točko dnevnega reda. Jasno? In vi ste dolžni spoštovati poslovnik. Hvala.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovani kolega Ivo! Ministri morajo odgovarjati na vprašanja, lahko so v dvorani, lahko so v preddverju in mislim, da bomo pri prvem vprašanju, kjer ministra ne bo, upoštevali tvoje mnenje. Prehajamo na prvo poslansko vprašanje. Gospod Miran Potrč, izvoli.

MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani ministri in državni sekretarji! Poslansko vprašanje naslavljam na Vlado Republike Slovenije.
Javnost in poslanci smo bili obveščeni, da naj bi vlada Republike Slovenije z Rimskokatoliško cerkvijo v Sloveniji podpisala sporazum o ureditvi pomembnih vprašanj pravnega položaja Rimskokatoliške cerkve v Sloveniji. Kljub temu, da je od tega obvestila poteklo že nekaj časa, poslanci državnega zbora niti poslanci odbora za mednarodne odnose doslej o vsebini tega sporazuma nismo bili celovito obveščeni. Ne vemo niti, ali naj bi šlo za nek dokončen sporazum ali pa se pripravlja sklenitev mednarodne pogodbe v skladu z zakonom o zunanjih zadevah. V tem primeru bi moral namreč odbor za mednarodne odnose državnega zbora Republike Slovenije potrditi pobudo za sklenitev takšne mednarodne pogodbe. V vsakem primeru pa je nesprejemljivo, da o vsebini sporazuma poslanci in javnost nismo obveščeni, saj sklepanje tajnih sporazumov ni mogoče.
Zato Vlado Republike Slovenije sprašujem:
1. Kje so razlogi, da poslanci in javnost še nismo seznanjeni z vsebino sporazuma med vlado Republike Slovenije in Rimskokatoliško cerkvijo v Sloveniji?
2. Za kakšne vrste sporazum naj bi šlo in na podlagi katere zakonite podlage naj bi bil sklenjen?
3. Če gre za predlog mednarodne pogodbe, ali je bila oziroma kdaj bo pobuda za pogajanja in sklenitev mednarodne pogodbe predložena v obravnavo in potrditev odboru za mednarodne odnose državnega zbora Republike Slovenije? Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Potrču. Vprašanje je postavljeno predstavniku vlade. Izvolite!

MAG. ANDREJ PAGON: Hvala za besedo. Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci! Vlada je sprejela predlog soglasja komisije vlade Republike Slovenije za rešitev odprtih vprašanj Rimskokatoliške cerkve in komisije slovenske škofovske konference za ureditev odnosov z državo.
Komisija vlade je tudi sklenila, da predlog soglasja posreduje v obravnavo in sprejem komisiji slovenske škofovske konference za ureditev odnosov z državo. Tudi na skupnem sestanku je bilo sklenjeno, da ni več odprtih vprašanj.
In tretje, tako soglasje, kot ga je vlada sprejela, služi ministrstvu za zunanje zadeve za izhodišče morebitnih pogajanj po prejemu pobude za sklenitev mednarodnih sporazumov med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem. Se pravi - saj vem, da mi ni potrebno ponovno ponavljati - to je izhodišče za morebitno pogajanje po prejemu pobude za sklenitev mednarodnih sporazumov med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem.
Če bi bila taka pobuda dana, bosta na podlagi prakse in zakonskih določil obravnavala to pobudo vlada in odbor za mednarodne odnose državnega zbora in bo v skladu s proceduro to podano tudi državnemu zboru. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu mag. Andreju Pagonu, namestniku generalnega sekretarja vlade.
Dodatno vprašanje želi postaviti gospod Potrč. Izvoli!

MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Vse spoštovanje gospodu mag. Pagonu, vendar če gre za spoštovanje poslovnika državnega zbora, moram ugotoviti, da ni niti minister niti državni sekretar - hvala lepa pa, da je vsaj on v imenu vlade odgovoril - pričakoval pa bi, da bi odgovoril eden od tistih, ki mora odgovarjati.
Kar pa zadeva vsebino odgovora, moram povedati dve stvari, in bi pri teh dveh stvareh, ali pa treh, prosil za zelo jasen odgovor.
1. Ni mi bilo odgovorjeno, na kakšni podlagi je bil takšen sporazum sklenjen. Prosim, da se mi to pove, če danes ne, pa pisno.
2. Sprašujem, zakaj so bile, po mojem mnenju, nejasne ali pa nedoločne ali pa netočne informacije o vsebini tega sporazuma dajane v javnosti, ker je bilo govora o sklenjenem sporazumu.
3. Vprašam vas, kdaj bomo z vsebino tega sporazuma poslanci in javnost seznanjeni, ker še enkrat poudarjam, tajnih sporazumov v Republiki Sloveniji ni. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Magister Pagon bo podal dodatni odgovor. Vprašanje je bilo naslovljeno Vladi in magister Pagon odgovarja v imenu Vlade.

MAG. ANDREJ PAGON: Hvala lepa. V skladu z zakonom o vladi generalni sekretar vodi vladne službe. Urad za verske zadeve je ena izmed vladnih služb. Ker ni tu generalnega sekretarja, odgovarja moja malenkost. Sem pač namestnik in se opravičujem, če sem, ampak ne vem, kako naj sicer pojasnim zadevo.
Kar pa se tiče sporazuma, sporazum ni bil sklenjen. Sklenjeno je bilo, da med vlado in RKC-jem na točkah, na katerih so komisije dosegle soglasje, ni odprtih vprašanj. To se pravi, vlada trdi, da v skladu z ustavo in že sprejetimi zakoni so to zadeve, o katerih lahko ena in druga stran sklenejo soglasje oziroma je to lahko primerna podlaga za morebitno sklenitev mednarodnih sporazumov. Ker pa predpostavljam, da gospod poslanec Potrč, vodja poslanske skupine, ne bo zadovoljen, bo vlada obširneje lahko odgovorila pisno. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Pagonu. Prehajamo na drugo poslansko vprašanje oziroma pobudo. Namesto Mirka Zamernika gospod Ivo Hvalica.

IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Trideset sekund bom namenil proceduri. Mi ni treba podaljševati časa za moje poslansko vprašanje. Ugotavljam, da kršiš poslovnik. Prvi in edini odstavek 25. člena pravi: "Pri obravnavi vprašanj in pobud poslancev morajo biti na seji državnega zbora navzoči vsi ministri. Če je minister opravičeno odsoten ali zadržan, ga lahko nadomešča državni sekretar." Ob vsem spoštovanju gospoda Andreja Pagona, on nima kaj tu delati, niti ne generalni sekretar vlade. To je proti poslovniku državnega zbora Republike Slovenije. Amen.
Zdaj pa moje poslansko vprašanje neopravičeno odsotnemu ministru za zdravstvo. Zakaj se ni opravičil, naj ugotovi vodstvo državnega zbora.
Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov je stopil v veljavo 18. novembra 1996. Takoj po uveljavitvi zakona je kazalo, da bo imel zakon želene učinke pri omejevanju uporabe tobačnih izdelkov. Dve leti po uveljavitvi zakona pa izgleda, da se zakon v praksi izvaja zelo zelo ohlapno.
Ministrstvo za zdravstvo sprašujem: Kako nadzira izvajanje zakona, koliko nadzorov so opravili inšpektorji in koliko kazni je bilo izrečenih?
Prosim tudi za odgovor na vprašanje, koliko se je dejansko omejila uporaba tobačnih izdelkov v času od uveljavitve zakona. Oprostite, uporabljam terminologijo, ki jo uporablja zakon - uporaba tobačnih izdelkov. Vemo, da je to kajenje.
Želim odgovor tukaj in sedaj. In sicer od državnega sekretarja, ker minister je neopravičeno odsoten oziroma se ni opravičil. Hvala.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Ivu Hvalici. Ministrstvo za zdravstvo, državni sekretar! Ali je kdo prisoten? Niti ministra ni niti državnega sekretarja. Predlagam odmor, 20 minut. V tem času naj vsaj državni sekretar iz ministrstva za zdravstvo dospe v državni zbor, da lahko nadaljujemo z delom. Sejo nadaljujemo ob 15.20 uri.

(Seja je bila prekinjena ob 14.57 uri in se je nadaljevala ob 15.22 uri.)

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovane kolegice in kolegi! Nadaljujemo 11. redno sejo državnega zbora. Smo pri 1. točki dnevnega reda - vprašanja in pobude poslank in poslancev. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.) Državni zbor je sklepčen in lahko nadaljuje delo. Dodatno je opravičen minister za gospodarske dejavnost Metod Dragonja, ki pooblašča Alojza Kovšeta, državnega sekretarja, da ga zastopa oziroma nadomešča pri obravnavi poslanskih vprašanj in pobud. V tem času se nam je pridružila državna sekretarka ministrstva za zdravstvo, Dunja Piškur-Kosmač. Upam, da je seznanjena z vprašanjem, v kolikor ne, bomo dali poslancu možnost, da vprašanje ponovno ponovi. Gospa državna sekretarka, ste seznanjeni z vprašanjem. Kolega Ivo Hvalica, izvoli, ponovno postavi vprašanje.

IVO HVALICA: Hvala lepa. Ne samo ponovno, tudi pisno sem ga pripravil, tako da bo ja jasno. Torej ministra v odsotnosti oziroma državno sekretarko ministrstva za zdravstvo sprašujem, kaj je zakonom o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, ki je stopil v veljavo 18. novembra 1996. Takoj po uveljavitvi zakona je kazalo, da bo imel zakon želene učinke pri omejevanju porabe tobačnih izdelkov. 2 leti po uveljavitvi zakona pa izgleda, da se zakon v praksi izvaja zelo ohlapno, zelo zelo ohlapno bi rekel.
Ministrstvo za zdravstvo sprašujem, kako nadzira izvajanje zakona, koliko nadzora so opravili inšpektorji in koliko kazni je bilo izrečenih.
Prosim tudi za odgovor, koliko se je dejansko omejila uporaba tobačnih izdelkov v času od uveljavitve zakona.
Tu vam puščam tudi pisno vprašanje kot promemorijo in bi vas prosil za odgovor. Hvala.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Po službeni poti bomo predali. Gospa državna sekretarka, želite odgovoriti? Prosim.

DUNJA PIŠKUR-KOSMAČ: Najlepša hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane gospe poslanke in poslanci! Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov je bil sprejet jeseni leta 1996. To je zelo sodoben zakon, usklajen z direktivami Evropske unije v vseh pogledih, razen v enem, ki govori o tem, kako je označeno na posamezni škatlici cigaret opozorilo ministra za zdravstvo, ki je navedeno v 9. členu.
Gospod Hvalica mi je postavil zelo konkretno vprašanje. Mislim, da bom lahko odgovorila na vsa njegova vprašanja, razen številčno, koliko nadzorov je bilo opravljenih. Ravno zaradi tega, ker nadzor opravljajo tri inšpekcije, in sicer delovna inšpekcija, kar se tiče omejevanja kajenja na delovnem mestu, zdravstvena inšpekcija v zvezi s kršitvijo prepovedi kajenja na prepovedanih delovnih mestih in na tistih delovnih mestih, kjer je potrebno imeti ločene prostore za kadilce in nekadilce in končno tudi tržna inšpekcija, ki skrbi za to, ali so izpolnjene vse prepovedi v zvezi z oglaševanjem in opremljanjem cigaret, kar se tiče oznake, da je kajenje nevarno. 20. člen zakona določa, da ministrstvo za zdravstvo opravlja nadzor nad izvajanjem določil tega zakona. Ravno v zvezi s tem se ministrstvo za zdravstvo ob vseh konkretnih problemih, ki v zvezi s tem nastajajo, vedno usklajuje z vsemi tremi inšpekcijami, ki sem jih navedla v uvodu.
Na začetku, tako kot je gospod poslanec Hvalica ugotovil, je kazalo, da bo zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov zelo dosledno spoštovan. Tako kot je pri nas dejansko tudi vedno z nekim novim zakonom. Lahko rečem, da v prostorih, kjer je prepovedano kajenje, se to dovolj striktno izvaja. To so zlasti čakalnice, sejne sobe, kinodvorane, gledališča, zdravstveni, vzgojni, vzgojno-varstveni, izobraževalni zavodi, socialni zavodi, gostinski prostori in trgovine, športne dvorane, javna prometna sredstva, dvigala, kabinske žičnice, javna stranišča in drugi prostori, kjer so nekadilci po svoji volji lahko izpostavljeni cigaretnemu dimu. Seveda je takoj problem v tistem drugem delu, kjer je treba strogo ločiti v prostorih, kjer strežejo s hrano, kjer mora biti strogo ločen kadilski del od nekadilskega dela. Tukaj tisti, ki so lastniki lokalov, izvajajo oziroma upoštevajo ta zakon zelo ohlapno in naloga zdravstvene inšpekcije je, da bo pogledala v vse te lokale. Ker nekateri imajo fizično ločene prostore, nekateri to ločijo samo z rožami, nekateri samo z zavesami, nekateri pa samo z napisi na mizah, kjer je dejansko označen prostor za kadilce in nekadilce. Da ne bom predolga. Mislim, da je tukaj največ kršitev zakona. Zdravstvena inšpekcija sistematično prehaja iz lokala v lokal in nadzoruje, kako je to določilo zakona spoštovano.
Drug problem je oglaševanje. Multinacionalke in tobačna industrija najdejo mnogo različnih poti, kako izigravati določila zakona. Vendar v tem primeru lahko rečem, da so organi inšpekcije dejansko v velikem številu primerov prepovedali oglaševanje in tudi kaznovali tiste, ki so oglaševali.
Tretje je kajenje na delovnem mestu, kjer se pa delodajalci dobro držijo navodila, da morajo biti prostori za kadilce ločeni oziroma morajo biti prostori za kadilce strogo namenjeni in ne smejo kadilci ogrožati tistih, ki ne kadijo. Zadnje vprašanje, torej pisno poročilo o tem, koliko je bilo izvedenih enih, drugih in tretjih nadzorov, bomo posredovali pisno.
Na vprašanje, kako pa zakon vpliva na omejevanje uporabe tobačnih izdelkov, mislim, da na to pa ministrstvo za zdravstvo ne bo moglo odgovoriti tako, kot bi gospod poslanec Ivo Hvalica želel, ker uporaba tobačnih izdelkov, kot vsi veste, še vedno narašča. Torej namen tega zakona ni bil, kot vsi veste, ki ste sodelovali pri sprejemu zakonu, kakršnakoli gonja proti kadilcem, ampak namen zakona je bil, da mladi ne začnejo kaditi in da se zaščitijo interesi nekadilcev na vseh mestih, kjer lahko med seboj pridejo v stik. Hvala lepa, gospod podpredsednik.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa državni sekretarki ministrstva za zdravstvo primariji Piškur-Kosmačevi. Ivo ima dodatno vprašanje. Izvoli, Ivo Hvalica, dopolnilno vprašanje.

IVO HVALICA: Hvala lepa. Gospa državna sekretarka, prišli ste v kontradikcijo sami s sabo s prvim in zadnjim delom. Če ugotavljate, da se ni zmanjšala uporaba tobačnih izdelkov, poenostavljeno kajenja - uporabljam terminologijo, ki je v zakonu - potem zakon ni dosegel svojega namena. Kaj vam pa pomaga najbolj sodoben avtomobil, če ga voznik ne obvlada? To se pravi, ta zakon ni sodoben. Kaj pa je imel za namen? Samo represijo? Ne. Jaz sem trdno prepričan, da je bil namen zakona preventiva. Jaz, ki nisem v življenju pokadil niti ene same cigarete in ki sem maltretiran s strani kadilcev povsod, 24 ur na dan. V torek, ko smo proslavljali, ve se, kaj, sem naredil malo korido po ljubljanskih lokalih. Sem prišel domov ves smrdljiv od tobaka. Dva dni, ampak šele doma v Gorici, sem rabil, da sem prezračil vse skupaj, ker to v tistem "cimru", ki ga tam imam, ni ne balkona ne nobene niše, nimam kam obesiti.
Torej, če ni bilo doseženo to, za kar sem jaz mislil, da gre v tem zakonu, potem je zakon zgrešil svoj namen. Pričakujem pa vsekakor, da me boste o tem pisno obvestili, in tudi ne izključujem tega, da vas ne bi še česa dodatno vprašal. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Torej, dopolnilnega vprašanja ni bilo, zahteva je za pisni odgovor. Tudi gospa mag. Piškur-Kosmačeva tako ne bo dala odgovora in ga bo verjetno dala pisno. Tako smo končali z drugim vprašanjem oziroma pobudo.
Prehajamo na tretje. Zmago Jelinčič, izvoli.

ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Dame in gospodje!
Najprej bi vprašal predstavnike Ministrstva za notranje zadeve, zakaj policija Moste ni navkljub pozivom ničesar storila, da bi v lokalu Cronica, Nove Fužine 49, v Ljubljani, ki ga je imel v najemu Šiptar Bedri, preprečila prodajo mamil mladini, čeprav je bil za opazovanje tega početja in preventivo policiji štirikrat ponujen sosednji lokal, od koder bi vse skupaj lahko snemali. Sprašujem, če bodo v zvezi s tem ustrezne službe zadevo proučile in ukrepale.
Drugo vprašanje je, da pri Bovcu gradijo dva kilometra dolgo obvoznico po južnem robu Bovca. V enem letu bo bovška občina z okoli 300 lastniki zemljišč podpisala pogodbe o odkupu. Uspešno pa se dogovarjajo tudi z zagrebškim Krašem, ki je lastnik večjega zemljišča, po katerem bo potekala obvoznica - tako piše v Primorskih novicah. Ta zemljišča ima v uporabi Mlekarna Planina d.o.o., Kobarid, ki ima na teh površinah farmo s 180 glavami živine, zaposlenih pa je 72 delavcev. Zemljišče je bilo neodplačno preneseno na Kraš leta 1989, se pravi, v neskladju z zakoni, in vendar se zadeva vrti naprej. Zato sprašujem Ministrstvo za zunanje zadeve, ali ne velja nekakšen ustavni zakon oziroma dogovor o nekakšni recipročnosti in vzajemnosti, in kaj se na tem področju dogovarja slovenska delegacija s hrvaško delegacijo.
Kot drugo vprašanje: Kdo se lahko pogovarja in dogovarja s Krašem, ali kar občina, ali ni tukaj posredi zavezana država?
In pa, ali smo to kmetijsko zemljišče, na katerem je tudi letališče, že poklonili Hrvatom? Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Jelinčiču. Prvo vprašanje je bilo zastavljeno Ministrstvu za notranje zadeve. Gospod državni sekretar, mag. Slavko Debelak, izvolite.

MAG. SLAVKO DEBELAK: Gospod podpredsednik, spoštovane poslanke in poslanci, lep pozdrav! Gospod Jelinčič, vprašanje tega lokala, insinuacije o prodaji mamil mladoletnikom, ste postavili že pred časom in ministrstvo za notranje zadeve je nanj že pripravilo odgovor, ga posredovalo vladi, vlada ga seveda mora akceptirati in bo po tisti poti, ki je znana vam, prišlo seveda tudi do vas.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Naslednje vprašanje. Minister za zunanje zadeve, dr. Frlec.

DR. BORIS FRLEC: Gospod predsedujoči, poslanke in poslanci!
Na drugo vprašanje poslanca Jelinčiča žal nisem kvalificiran odgovoriti, ker vem, da tovrstno urejanje poteka na liniji podjetje-občina. Vendar pa lahko na drugi strani povem, da je sporazum s sosednjo Republiko Hrvaško, ki naj bi urejal pravno - premoženjska vprašanja, že dolga časa pripravljen za parafiranje in je zdaj ponovno napravljen zadnji napor, da se eno določilo tega sporazuma še ažurira. Tako da mislim, da bomo tja do srede marca lahko ta sporazum imeli - ampak ta ureja slovensko premoženje v sosednji Hrvaški, ki pa je, kot veste, včasih bilo vredno okrog 3 milijarde dolarjev.
Predlagam, predsedujoči, da na vprašanje okrog Bovca in Kraša da še morda pojasnilo državni sekretar iz ministrstva za urejanje prostora. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, minister za zunanje zadeve. Želi še kdo odgovoriti? Državni sekretar ministrstva za promet in zveze, Žarko Pregelj.

ŽARKO PREGELJ: Spoštovani! Obvoznica Bovca je sicer načrtovana v občinskih planskih dokumentih že vrsto let, se pa po tej trasi, kot je načrtovana, ne bo izvajala, ker gre ta trasa, ki je do sedaj v prostorskih aktih, čez obstoječe letališče, športno letališče Bovec. Po potresu je bilo zelo kmalu vsem jasno, da bo potrebno zaradi temeljite obnove centra Bovca vzpostaviti interventno obvoznico. Kot edina možna obvoznica in ker gre predvsem za namen intervencije, se je pokazala ta trasa, za katero se sedaj pridobivajo v smislu priprave na gradnjo zemljišča. Interventno obvoznico sicer financira v okviru interventne poti direkcija za ceste in jo je že vzpostavila na delu sedaj lokalne ceste Bovec-Čezsoča do sedanjega letališča. Naslednja etapa poteka ob robu letališča, res da po zemljiščih Kraša oziroma mlekarne, in bo v nadaljevanju z objektom čez potok priključena na sedanjo državno regionalno cesto pri vhodu na Kaninsko žičnico. Ta interventni obvoz, ki bo s strani države narejen zgolj do faze, da omogoča obvoz predvsem tovornjakov in dovoz odpadnega materiala po rušitvah, bo kasneje urejen v obvoznico oziroma se ureja že sedaj z ureditvenim načrtom. Šele, ko bo sprejet ureditveni načrt, lahko država podpiše z občino sofinancerski sporazum in vzpostavi obvoznico, seveda po pridobitvi teh zemljišč. Tako da v tem primeru ne gre za nobeno prehitevanje, ampak zgolj za omogočanje sanacije poškodb po potresu. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, državni sekretar. Gospod Jelinčič ima dopolnilno vprašanje.

ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa. Gospod minister Frlec je odgovoril, da se za lastnino, ki jo ima Republika Slovenija na Hrvaškem, pripravlja sporazum. Zakaj se pa potem ne pripravi kakšen sporazum za tako imenovano hrvaško lastnino v Sloveniji in zakaj se to ne uredi? Konec koncev, kot vemo, so Hrvatje slovensko lastnino na Hrvaškem enostavno zaplenili in zdaj ni več v lasti Slovencev. Zakaj se to lahko dogaja pri nas? Navkljub temu, da je šlo za brezplačen prenos in neveljaven, pravno neveljaven prenos v last Kraša, se nič ne naredi.
Sprašujem: Kdaj bo slovenska vlada oziroma ministrstvo za zunanje zadeve poseglo v to zadevo in jo razrešilo v korist Slovenije?

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Dr. Frlec, minister za zunanje zadeve, bo podal dodatni odgovor.

DR. BORIS FRLEC: Gospod predsedujoči! Poslanke in poslanci! Sporazum o pravno - premoženjskih razmerjih s sosednjo Republiko Hrvaško je v bistvu bil parafiran že pred kakšnimi 3 leti. Seveda ga je treba prav zaradi tega, ker ga je treba obnoviti oziroma ažurirati, popraviti, kot sem rekel, v enem določilu. Potem bo zrel za normalno proceduro.
Slovensko premoženje, tako imenovano prejšnje družbeno premoženje na Hrvaškem nikoli ni bilo zaplenjeno, pač pa je blokirano. Na njem je neke vrste moratorij. Ta moratorij podaljšujemo iz leta v leto zato, da ne bi prišlo do nepooblaščenega odtujevanja tega premoženja. Kljub temu se dogaja, da po različnih poteh - to so na koncu koncev objekti v lasti posamičnih slovenskih podjetij - prihaja tudi do prodaje teh objektov. Mi po svojih močeh skrbimo, da bi ta sporazum čimprej uresničili in ga potem preprosto izvedli. Del problema pa je tudi v različnih modelih lastninjenja, ki je bilo v Sloveniji po enem modelu, na Hrvaškem pa po nekoliko drugačnem. To nam povzroča nekaj preglavic. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Naslednji razpravljalec, Maria Pozsonec, izvoli.

MARIA POZSONEC: Vsem prisotnim lep pozdrav! Tudi jaz imam nekaj poslanskih vprašanj in pobud.
1. Opozorila bi na cenzus za pridobitev socialnih štipendij. Ta cenzus je tako nizek, da za socialno štipendijo težko zaprosijo tudi družine z nizkimi dohodki, kmečki otroci in otroci obrtnikov pa sploh do teh štipendij praktično ne pridejo. Razumeti je potrebno, da katastrski dohodek, ki ga določajo birokrati v Ljubljani, na prekmurskih njivah ne velja.
Zato menim, da bi bilo potrebno preveriti pravilnik za pridobivanje socialnih štipendij in prosim Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo ter Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, da problem uredita skupaj.
2. Kot zimzeleno vprašanje ponovno izpostavljam problem v zvezi z nevzdržnim stanjem socialnega in pokojninskega zavarovanja kmetov. Razumnim ljudem je razumljivo dejstvo, da tam kjer ni dohodkov, ni mogoče nič vzeti. Zato je nesmiselna blokada žiro računov ostarelih kmetov, ki ne zmorejo plačevati prispevkov za socialno in pokojninsko zavarovanje. Še bolj pa je neumno dolgovani vsoti prištevati zamudne obresti, kar pridno prištevajo. Zato za rešitev tega problema ponovno pozivam celotno vlado, posebej pa še Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za kmetijstvo ter Ministrstvo za finance, da naredijo nekaj konkretnega, da se ta problem reši. Torej, prosim poštenega najditelja tega problema, da naj mi ga ne vrača, temveč ga reši - torej, kdaj in kako?
3. Cesta, ki vodi skozi Lendavo do mejnega prehoda z Madžarsko, je zaradi težkih kamionov, ki tod vozijo dobesedno v vsaki minuti, v razsulu. V sprejetem proračunu za obnovo omenjene ceste ni namenjenega niti tolarja. Sprašujem Ministrstvo za promet in zveze, kako bodo sanirali to stanje - torej kako, kdaj in iz česa?
Še zadnje, 4. vprašanje. Kljub velikemu številu brezposelnih, ki je trenutno v obsegu nad 126.000, Slovenija še naprej velikodušno izdaja delovna dovoljenja tudi za takšna dela, ki ne zahtevajo velike specifike. Skoraj pravilo je, da v gradbeni industriji in pri gradnji cest v večini delajo tujci. Podjetja kljub temu, da država sofinancira izobraževanje manjkajočih kadrov, ne pošiljajo delavcev na ustrezna strokovna usposabljanja. Kako bi drugače razlagali dejstvo, da... (Opozorilni znak za konec.) V redu, saj sem konačala. Da je tudi v gradbenem podjetju Gradbenik Lendava zaposlenih kar 74 tujih državljanov, kljub temu, da se ta pokrajina utaplja v brezposelnosti, ki je tam okoli 20%. Torej, moje vprašanje se glasi: Koliko delovnih dovoljenj je bilo izdanih v letu 1998, katerim delavcem in s katerim profilom? Pričakujem odgovor Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegici Pozsonec. Socialne štipendije - kdo bo odgovarjal? Gospa Nataša Belopavlovič, ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, sicer državna sekretarka. Izvolite!

NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Hvala lepa. Moram opozoriti, da imamo pravzaprav tri vrste štipendij v Sloveniji, da so eno kadrovske štipendije, ki se, žal, resnično zmanjšujejo z leti, pri katerih socialno stanje družine ni pomembno. Kot drugo moram opozoriti, da imamo Zoisove štipendije za izrazito nadarjene študente in dijake in da tudi tu cenzus ni pomemben. Tretja vrsta, na katero je gospa Pozsončeva izrecno opozarjala, so pa republiške štipendije, ki pa imajo cenzus; ta cenzus, moram reči, se je pravzaprav z leti precej spreminjal.
Podatki kažejo, da na področju štipendiranja kljub vsemu štipendiramo kar veliko dijakov in študentov. Če pogledamo zadnje šolsko oziroma študijsko leto, smo imeli 55.390 in še nekaj štipendistov, od tega 9.950 Zoisovih, 45.000 in toliko pa teh s socialnimi štipendijami, če jih tako imenujem.
Sredstva, ki smo jih za to namenili v preteklem letu, so bila prek 10 milijard, 10 milijard in pol. Letos se sredstva oziroma višina teh sredstev še povišuje ravno zaradi tega, ker se spreminjajo tudi določeni cenzusi oziroma določene postavke in pravilniki, s katerimi se določajo pogoji za pridobitev teh štipendij. Moram povedati to, da smo v preteklosti te cenzuse že nekajkrat spreminjali, da je 1994. leta znašal 80% zajamčene plače, da se je potem zvišal na 100% zajamčene plače za tiste, ki se v svojem kraju izobražujejo, in povišal na 130% za tiste, ki se izobražujejo izven kraja svojega prebivanja. Lansko leto se je s to novelo zakona zadeva spremenila, tako da je pravzaprav zdaj cenzus 130% zajamčene plače tudi za tiste, ki živijo v kraju šolanja. To se pravi, da se te stvari spreminjajo.
Res je, da je ta razmeroma nizek cenzus zagotovo na eni strani enakopravno obravnaval kandidate, vendar pa je res tudi to, da je izločil širši krog kandidatov, predvsem iz družin, kjer sta zaposlena oba starša, oziroma kandidatov iz družin z različnimi viri dohodkov. Pri tem velja omeniti dejansko tudi katastrski dohodek, ki se je trimesečno varoliziral s količnikom na podlagi sprejete metodologije in ob upoštevanju dohodka iz kmetijske dejavnosti za pridobitev pravice do socialnovarstvenih dajatev.
Te stvari se spreminjajo. V pripravi je pravilnik o preračunu katastrskega dohodka kot dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki se bo ugotavljal samo enkrat letno. To se pravi, odpravila bi se ta valorizacija, ki je veliko problemov povzročala, in se bo realneje kot do sedaj odrazil ekonomski položaj kmetov oziroma družine. Računamo, da se s to spremembo en del te problematike lahko uredi oziroma odpravi.
Moram opozoriti tudi na nov instrument, ki ga je prinesla zdaj spreminjajoča se zakonodaja, in na pravilnik, ki je tudi v pripravi, in sicer priprava za uveljavitev posojil za študij. To se pravi, bo nova oblika subvencioniranja, in sicer prek študijskih posojil, ki lahko marsikomu omogoči in olajša študij.
Vsi ti novi instrumenti so pripravljeni in bodo na razpolago v letu 1999/2000, tako da za študijsko leto, ki je pred nami, oziroma za razpis, ki je pred nami zdaj spomladi, bodo te stvari urejene in upam, da bodo realnejše in da bo vsaj del te problematike, na katere je bilo opozorjeno, odpravljen.
V zvezi z drugim vprašanjem, ki se nanaša na problematiko prispevkov kmetov in zapadlosti teh prispevkov, smo se s to problematiko že srečevali. Tudi gospa Pozsončeva je že nekajkrat opozarjala. Z novo zakonodajo stvari urejamo in odpravljamo, ker pač damo možnost izvzema iz zavarovanja v primeru, ko nekdo določenega dohodka ne dosega. Res pa ta problem za nazaj obstaja in iščemo zdaj enostavno tudi neke zakonske možnosti. Mislimo, da enostavno samo z dogovorom med ministrstvi, na primer za finance, kmetijstvo, delo in pa med obema zavodoma, za zdravstveno zavarovanje pa pokojninsko zavarovanje, tega ne moremo rešiti, ampak da bomo verjetno morali imeti nek zakonski mehanizem, ki bi omogočil pravzaprav odpis teh dajatev oziroma teh prispevkov, plačila teh prispevkov za nazaj. Problem pa ni tako enostaven in resnično gre za prispevke, gre za obresti in gre tudi za vprašanje, kaj je potem s pravicami, če prispevki niso plačani, ampak so bili odpisani, s pravicami, pričakujočimi iz tega naslova.
Glede delovnih dovoljenj moram reči, da je res, da se včasih izdajajo delovna dovoljenja za zelo nizko kvalificirane ali pa pravzaprav delavce brez kvalifikacij, ampak enostavno se nam velikokrat zgodi, da ni iskalcev zaposlitve, ki bi bili pripravljeni to delo sprejeti. Ne takih, ki ne bi imeli izobrazbe, na žalost take imamo, ampak včasih se nam dogaja, da v določenih industrijah, določenih podjetjih ne želijo ljudje sprejeti tega dela. V tem primeru seveda potem zavod izda delovno dovoljenje. Zdaj, koliko delovnih dovoljenj je pa bilo izdanih v letu 1998, bomo dali pa pisno.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Še dodatno vprašanje. Kar izvolite, kolegica Pozsonec. Je pa še nekaj odgovorov. Ali boste prej še dodatno ali boste počakali, da dajo še drugi?

MARIA POZSONEC: Bom dodatno dala.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Potem več ne morete. Dobro. Izvolite.

MARIA POZSONEC: Hvala lepa za odgovor, ampak nisem zadovoljena, ker sem že slišala tudi seminarske naloge na to temo, za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ampak iz tega se ne da živeti, te družine morajo kupiti sladkor in kruh, imajo pa zablokiran žiro račun. Torej, če imajo kakšne prihodke, neko malenkost, tudi tega ne morejo dvigniti. Hvala.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. V zvezi s vprašanjem cest. Želi kdo odgovoriti? Državni sekretar, Žarko Pregelj, izvoli.

ŽARKO PREGELJ: Spoštovani! Glede na vprašanje, ki je bilo zastavljeno o hudih poškodbah na cesti, če sem prav razumel, gre za cesto med Lendavo in Dolgo vasjo in na odseku, to je GI ceste 325 skozi Dolgo vas ter z njo povezane tudi ceste proti Pincam, to je od Lendave do Pinc. Gre za cestišča, ki so bila grajena za drugačne namene, kot pa se sedaj po njih odvija promet. V resnici gre za standard regionalnih cest, žal se po njej odvija daljinski promet, težki tovorni promet in zaradi tega nastajajo poškodbe, ki po meritvah, ki jih direkcija za ceste redno opravlja, kažejo na hitro slabšanje stanja. Leta 1997 se je ugotovilo na teh cestah že dokaj slabo stanje, ki se je v lanskem letu dokaj hudo poslabšalo. To pomeni, da te ceste pospešeno propadajo in je na podlagi lanskega stanja že v pripravi program sanacij. Ta program bo zajemal delne rekonstrukcije oziroma delne obnove. Celovita obnova bo opravljena šele takrat, kadar bo zgrajena obvoznica Lendave. Mi se moramo zavedati, da bo težek promet, ki obremenjuje sedaj samo Lendavo, cesto med Lendavo in Dolgo vasjo in skozi Dolgo vas, da bo potem usmerjen na obvoznico in bodo obremenitve v naslednjih letih manjše, kot so sedaj. Zaradi tega bo potrebno natančno preučiti, kakšno stopnjo rekonstrukcije bomo opravili. Kajti od tega je zelo odvisno, koliko denarja potrebujemo.
Gre za to, ali se opravijo zgolj preplastitve in krpanja poškodb ali pa se opravijo korenitejši posegi, zamenjava spodnjih ustrojev, torej kompletna rekonstrukcija, kar pomeni lahko več 100-milijonske vrednosti. V tem letu bomo iz sredstev rednega vzdrževanja s postavke krpanja, kjer imamo približno 450 milijonov na voljo, opravili sanacijo najslabših delov. Tu gre predvsem za tiste odseke, na cesti med Lendavo in Dolgo vasjo, kjer so poškodbe - to se meri s posebnim, modificiranim indeksom - nad 4 ali 5, in tukaj imamo en tak odsek v dolžini kilometra. Potem je en tak odsek skozi Dolgo vas v dolžini 400 metrov, ki je tudi dokaj slab. Še hujše je na odseku med Lendavo in Pincami, kjer je na začetku zelo slabo stanje. Potreben bo nujen poseg takoj, ko bo odjuga opravila svoje. Kasneje še na nekaj odsekih, kjer je stanje celo tako, da bodo potrebni interventni posegi.
V letošnjem letu lahko obljubimo zgolj interventno, ali krpanje ali preplastitve v določenih dolžinah. Korenitejša sanacija pa bo možna šele po izgraditvi obvoznice. Kajti takrat je potrebno promet zapreti in v tem trenutku se to ne da narediti. Toliko bi za enkrat povedal. Bolj detajlno pa lahko še pisno damo. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa državnemu sekretarju. Dodatno vprašanje ni več možno. Prehajamo na naslednjega razpravljalca. Geza Džuban, izvoli.

GEZA DŽUBAN: Hvala lepa, predsedujoči. Imam dve poslanski vprašanji.
Prvo naslavljam Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Na seji odbora državnega zbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo dne 17. novembra poslanci zastavili vprašanje navzočemu ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ministru gospodu Smrkolju v zvezi z nepravilnostmi pri uvozu pšenice iz Madžarske v drugi polovici leta 1998. Gospod minister je na zastavljeno vprašanje med drugim odgovoril, da kmetijska inšpekcija dosledno sledi problemom in da je pri nadzoru odkupa pšenice leta 1998 prišlo do dveh manjših kršitev, ki ju bomo sankcionirali tudi z ovadbami, o čemer bo ministrstvo poslalo odboru tudi poročilo. V pisnem vprašanju navajam terminsko, kdaj in kako so se zadeve peljale.
Potem pa, kar je bistveno, ker niti minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano niti glavni inšpektor inšpektorata do navedenega roka nista poslala zahtevanih podatkov, sprašujem naslednje:
Po veljavnih predpisih o ministrstvih je omenjeni inšpektorat še vedno organ v sestavi ministrstva, torej je glavni inšpektorat za svoje delo odgovoren ministru. Kakšni so torej razlogi, da državnemu zboru niso bila predložena zahtevana poročila in kaj bo storil minister oziroma ministrstvo glede na to, da glavni inšpektor kljub urgenci državnemu zboru ni poslal zahtevanih poročil? Ali je mogoče na podlagi manjkajoči poročil sklepati, da so bile nepravilnosti tako velike, da so se v preiskavo vključili tudi drugi državni organi, in kateri? Ali so bile poleg ugotovljenih manjših kršitev ugotovljene še kakšne druge nepravilnosti?
Drugo poslansko vprašanje se nanaša na mejni prehod na madžarski meji, ki ga nasljavljam Vladi Republike Slovenije.
Državljani, ki živijo ob slovensko-madžarski meji, si že leta prizadevajo, da bi med Čepinci in Verico na Madžarskem odprli mejni prehod. Mejni prehod je pomemben za slovensko narodno skupnost na Madžarskem, ki je danes zelo blizu, hkrati pa zelo oddaljena od dogajanj v Sloveniji. Stalno odprtje mejnega prehoda bi omogočilo vsakodnevne stike slovenske narodne skupnosti na Madžarskem z matičnim narodom. S tem bi se izboljšalo sodelovanje na področjih kulture, turizma, gospodarstva in tako dalje. V nadaljevanju so omenjeni stiki najvišjih državnikov Republike Slovenije in Madžarske, ki so vsi obljubili ta mejni prehod. Glede na interes občine Šalovci ter prebivalcev z obeh strani slovensko-madžarske meje sprašujem Vlado Republike Slovenije, ali še namerava zgraditi in odpreti mejni prehod Čepinci-Verica oziroma kako daleč so potrebni postopki. (Opravičujem se za par sekund prekoračitve.) Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Gezi Džubanu. Prvo vprašanje je s področja kmetijstva, na katerega bo odgovoril minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, gospod Ciril Smrkolj.

CIRIL SMRKOLJ: Hvala lepa. Lep dober dan, spoštovani zbor! Hvala, gospod Džuban, za vprašanje. Rad bi pojasnil dve stvari.
Prvič, moram povedati, da je glavni inšpektor, gospod Šivic, ki je odgovoren za to področje, hudo bolan. Vendar je njegov namestnik v predlaganem roku, ki ga je predlagal odbor, tudi pripravil ustrezno poročilo. S predsednikom odbora sem se, ker gre za gradivo zaupne narave, dogovoril, da mu osebno izročim to poročilo. V okviru preverjanja postopkov je bil res ugotovljen sum kaznivega dejanja in je republiški inšpektorat že - moram poudariti - že 5.11.1998 sprožil kazensko ovadbo pri okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani v tem postopku. Zato ta zamuda. Gospoda predsednika odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v tem tednu ni v Ljubljani niti prejšnji teden nisva mogla vzpostaviti tega stika.
Glede drugega vprašanja. Seveda se je v enem primeru ugotovil sum kaznivega dejanja in inšpektorat temu ustrezno ukrepa. V ostalih primerih pa ni šlo za nepravilnosti, ki bi zahtevale ustrezne ustrezne in ničesar ni po naših informacijah, o čemer ne bi bil tudi odbor lahko seznanjen.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod minister. Minister Frlec želi odgovoriti na drugo vprašanje.

DR. BORIS FRLEC: Gospod predsedujoči, poslanke in poslanci! Drugo vprašanje poslanca Džubana se nanaša na mejni prehod med Republiko Slovenijo in Republiko Madžarsko. Med obema državama je trenutno odprtih šest mejnih prehodov različnih kategorizacij. Skupaj z našimi porabskimi Slovenci se tudi slovenska vlada in njeno zunanje ministrstvo in ostali organi prizadevajo že vrsto let, da bi se odprl tudi za naše manjšine posebej pomemben mejni prehod Verica-Čepinci. Od omenjenih šest mejnih prehodov se jih pet nahaja na poselitvenem področju madžarske manjšine, samo eden na tistem, kjer živijo Slovenci. Tako si v naših pogovorih z madžarskimi sobesedniki prizadevamo v prvi meri za recipročnost. No, pa da ne bom predlog, v letošnjem letu, januarju, razgovorov z zunanjim ministrom Martoniem in v razgovoru februarja s predsednikom madžarske vlade Orbanom smo dosegli, da je Madžarska obljubila, da bo storila vse, da bi se ta prehod Verica-Čepinci odprl še v letu 1999, kar pomeni, da bi se najprej morali sestati predstavniki policije, carine in pristojnih ministrstev, obravnavati problematiko prekategorizacije obstoječih mejnih prehodov in seveda tudi odprtje tega prehoda Verica-Čepinci. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, dr. Frlec. Kolega Geza Džuban ima dopolnilno vprašanje.

GEZA DŽUBAN: Hvala lepa. Dopolnilno vprašanje na prvo vprašanje, kar zadeva promet s pšenico. Pomurje je tisti del Slovenije, ki predstavlja skoraj 50% tržnih viškov pšenice. Vsi tisti, ki to pšenico pridelujejo, so zainteresirani, da posli tečejo korektno.
Vprašanja, ki se naslavljajo na nas poslance so v dveh smereh. Pri uvozu pšenice naj bi se zgodile nepravilnosti zaradi napačnih deklaracij, s čimer je ogrožen državni proračun, ker se prispevki, ki bi se naj plačevali, naj se ne bi plačevali.
Na drugi strani so vprašanja, ki so naslovljena na nas, ali je možno, da se dogajajo tudi postopki, ko se koristijo bonitete za domačo pridelavo, na način, da se uveljavljajo bonitete za količine, ki ne sodijo v tretma pšenice za prehrano ljudi oziroma da se uveljavljajo količine, ki jih ni, kar pomeni dvakratni način ogrožanja državnega proračuna oziroma ali so ta vprašanja, ki jih ljudje naslavljajo na nas, točna in so seveda potem ti odgovori, ki jih odbor želi imeti skozi ta vprašanja iz teh razlogov naslovljeni na ministrstvo. Mislim, da dodatni odgovor tukaj ni potreben, pač pa bi potem prosili pisno na tak način, kot smo zastavili že na odboru, da dobimo primerne odgovore. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Vprašanje je bilo postavljeno ustno. Minister, če želi, lahko odgovori tudi ustno ali pisno. Odgovoril bo pisno. S tem končujemo. Na vrsti je naslednji razpravljavec, doktor Helena Hren-Vencelj, izvoli.

DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala lepa. Rada bi govorila o problemu občanov Mute in pa o grožnji hidroelektrarne Golica ob reki Bistrici, ki pravzaprav občane v dolini v bistriškem jarku in občane Mute spravljajo v negotovo stanje, kaj se bo dogodilo. Glede na to, da so bili v obdobju, ko je bila hidroelektrarna postavljena, že trije lažni alarmi, ki so sprožili paniko, in glede na to, da varnostni ukrepi niso taki, da bi občanom dajali zavest, da lahko varno živijo in da se bo stvar uredila.
Torej dajem pobudo verjetno ministrstvu za okolje in prostor, kajti občani so se obrnili s šestnajstimi dopisi na različne državne institucije, vendar trdijo, da niso dobili odgovora ali pa je bil odgovor nepopoln oziroma preveč splošen.
V tej svoji pobudi menijo, da bi bilo potrebno takoj odstraniti obstoječi alarmni sistem, napraviti strokovno revizijo in določiti lokacijo alarmnega sistema in še dodatne stvari v zvezi s tem. Država oziroma institucija, ki je odgovorna za to, bi morala izdelati načrt evakuacije z navodili za umik glede na stopnje poškodbe v pregradi in te načrte jasno predočiti vsem ljudem, ki tu živijo. To so s 300 podpisi tudi potrdili.
Potem bi morali območje pod poplavnimi tablami proglasiti za degradirano tudi glede bodoče urbanizacije.
Zahtevajo odškodnino za prestajanje množičnega strahu in stresa, kakor tudi neprestane psihične obremenitve, ki so jo doživljali ob lažnih alarmih. Zadnji tak alarm je bil lansko leto 7. junija ob 00.50 ponoči. Šele po eni uri je prišel znak, da je alarm lažen, skratka, da ni nič hudega in šele po nekaj dneh opravičilo odgovornega, zakaj se je ta alarm sprožil.
Končno zahtevajo, da se jih resneje obravnava, da jim odgovorijo na legitimno postavljene zahteve, ki jih je občina naslovila na odgovorne državne institucije v zvezi s problemom hidroelektrarne Golica na meddržavni ravni. Ogorčeni so, ker se ta njihov problem ne obravnava kot enakovreden s problemi drugih državljanov Republike Slovenije.
V smislu tega bi dala pobudo, da ministrstvo za okolje odgovori državljanom in pove, če so že kaj ukrenili. Hvala.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegici. Minister Pavle Gantar, izvolite. Ministrstvo za okolje in prostor.

DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa gospod podpredsednik. Nekatera vprašanja, spoštovana poslanka in spoštovani poslanci in poslanke, spadajo pod resor ministrstva okolja in prostor, druga, kar zadeva samo zaščito in reševanje, pa pod ministrstvo za obrambo.
Ministrstvo za okolje in prostor v okviru svoje dejavnosti veliko dela in nikakor ne zanemarja te problematike. Ta problematika je ena izmed prvih točk reševanja slovensko-avstrijsko mešane komisije za vode, kjer so bili ti problemi že izpostavljeni. Nekatere rešitve so bile že dogovorjene ali pa nakazane. Vendar v tem trenutku je bilo vprašanje zastavljeno ustno in jaz nisem v stanju podati detaljnjega poročila, ker je tega lahko veliko.
Rad bi povedal predvsem to, da ministrstvo pripravlja tudi tožbo zoper Kelak zaradi tega, ker se ne držijo dogovorjenih nivojev pretoka vode in s tem siromašijo vodotoke na naši strani. Prav tako so načeta že vprašanja obstoječega alarmnega sistema, njegovega nadomeščanja.
Kar pa zadeva načrte evakuacije, pa ti po mojem najboljšem vedenju obstajajo in morajo obstajati in morajo biti vsaj lokalne strukture v zvezi s tem seznanjene. Bolj detaljno pisno pojasnilo na to vprašanje bi dali naslednjo. Prav tako vem, da sem sam podpisal več odgovorov prebivalcem, krajanom v zvezi s posameznimi zadevami in bomo tudi te zadeve dodali kot pojasnilo k temu. Vsekakor pa je to ena izmed naših zelo pomembnih in prednostnih nalog pri urejanju vodnogospodarskih vprašanj z Republiko Avstrijo.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu ministru. Dopolnilo vprašanje? Izvolite.

DR. HELENA HREN-VENCELJ: Zahvaljujem se gospodu ministru za odgovor. Prosila bi, da bi odgovorilo tudi ministrstvo za obrambo, ki je tudi ministrstvo, ki je odgovorno za to področje. Da bi odgovor bil bolj natančen ali konkreten, pa bi oddala pisno, kar želijo občani, da bi tudi dobili pisni odgovor. Hvala.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Torej kolegica poslanka želi pisni odgovor od obeh ministrstev.
Prehajamo na naslednjo pobudo oziroma vprašanje, ki ga bo postavil Peter Hrastelj. Izvoli, kolega.

PETER HRASTELJ: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Poslansko vprašanje naslavljam na ministrstvo za gospodarske dejavnosti.
Znano je, da se je proces zapiranja rudnika Huda jama v občini Laško odvijal in tudi formalno zaključil pred sprejetjem zakona o zapiranju rudnikov v Republiki Sloveniji, tako kot se sedaj zapirajo Kanižarica, Senovo in Zagorje. Torej, zapiranje navedenih rudnikov teče po zakoniti poti in se tudi tako financira. Proces zapiranja rudnika Huda jama pa uradno še ni končan. Potrebno je v kraju Sedraž, krajevna skupnost, urediti in zagotoviti tem krajanom pitno vodo in urediti dovozno pot.
Sprašujem, kdaj se bo to zgodilo, kajti moram povedati, da ti krajani pijejo kapnico, danes pa talijo sneg, obogaten s sajami iz trboveljske termoelektrarne. Prosim za konkreten odgovor.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Državni sekretar ministrstva za gospodarske dejavnosti, Alojz Kovše, izvolite.

ALOJZ KOVŠE: Spoštovani! Želimo poudariti, da so bile družbeno-ekonomske okoliščine, v katerih so bile sprejete odločitve o redukciji proizvodnje rjavega premoga v Laškem, bistveno drugačne od poznejših pristopov pri zapiranju drugih rudnikov.
Rudniki rjavega premoga Slovenije so 24.4.1991 na delavskem svetu sprejeli ustrezen sklep ob upoštevanju rudarskega projekta opustitve proizvodnje in zapiranje jame Laško. Projekt je bil financiran s proračunskimi sredstvi v obdobju od 1991. do 1993. leta. Vsa dela na zapiranju jame, površinske aktivnosti in prezaposlitev kadrov so bila izvedena v okviru delujočega družbenega podjetja Rudniki rjavega premoga Slovenije. Tehnična zahtevnost projekta in stroškovni obseg sta dovoljevala opisani prestop brez posebne zakonske podlage. V dopisih, neposredno tudi prek državnega zbora Republike Slovenije, v letu 1997 in v lanskem letu so bila izpostavljena vprašanja oskrbe s pitno vodo na območju Trnovega hriba. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je glede na sorodnost problemov z rudniki, ki se zapirajo v poznejšem času, to so rudniki Zagorje, Kanižarica in Senovo, in predvsem v težnji za celovito rešitev, poskušalo doseči prek še delujočih rudnikov rjavega premoga dokončno sanacijo omenjene vodooskrbe, s tem da smo uspeli takoj zagotoviti za dograditev vodovoda Trdinov hrib 25 milijonov tolarjev.
Zatem so bile z odločbo našega ministrstva za gospodarske dejavnosti rudniku Trbovlje-Hrastnik kot pravnemu in dejanskemu nasledniku rudnika Laško ukinjene vse pravice in obveznosti, izhajajoče iz dovoljenj za raziskovanje in izkoriščanje. Raziskovalni in predelovalni prostor rudnika Laško se tako izbriše iz evidence katastra raziskovalnih in predelovalnih prostorov.
Ne glede na vse to in kljub temu, kar sem povedal, se je minister za gospodarske dejavnosti, upoštevajoč vse okoliščine, ki jih je tudi poslanec Hrastelj danes povedal, in v katerih se je zapiral ta najmanjši rudnik rjavega premoga v Sloveniji, zavezal, da bomo na posebnem razgovoru s predstavniki občine Laško poskušali še razčistiti morebitna odprta vprašanja v zvezi s sanacijo tega vodovoda. Hvala.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Dodatnega vprašanja ni. Potem je na vrsti namesto mag. Franca Žnidaršiča Zoran Lešnik. Izvoli.

ZORAN LEŠNIK: Spoštovani podpredsednik, kolegice in kolegi, člani vlade! Naj poudarim, da ne zaradi tega, ker je gospod poslanec Ivo Hvalica predlagal, da bi poslanci koalicije umaknili svoja poslanska vprašanja, umikam svoje vprašanje. Umikam ga zato, ker mi je gospod minister Smrkolj pred začetkom popoldanske seje posredoval dva pisna odgovora. Vendar pri tem moram poudariti, da ne z enim in ne z drugim odgovorom absolutno nisem zadovoljen, zato sem ministru predlagal, da se sestanemo in skušamo skupaj najti odgovor, ki bo kar najbolj identičen zastavljenim vprašanjem iz preteklosti.
Vprašanje sem postavil na 29. izredni seji dne 27.11.1998 in pa na 31. izredni seji 20.1.1999.
Gospodu poslancu Ivu Hvalici pa le to. Prosim, ne odrekajte mi poslanske pravice, ki mi jo omogoča poslovnik v svojem 26. členu. Hvala.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Replike torej niso mogoče, ampak vseeno, vprašanja pa tudi ni bilo, tako da tudi odgovora verjetno ne pričakuje kolega poslanec, zato prehajamo na naslednje vprašanje oziroma pobudo. Besedo ima kolega Jože Zagožen.

DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Imam dve vprašanji. Prvo se nanaša na ministrstvo za šolstvo in zadeva stavbo, ki jo ministrstvo kupilo za potrebe pravne fakultete. Dela so se pričela na tej stavbi, adaptacijska, vendar so se kmalu ta dela kmalu zaključila oziroma ustavila. Kar je bilo razrušeno, se je pokrilo z deskami. Sprašujem, zakaj se je ta gradnja ustavila in kdaj se bo nadaljevala.
In drugo. Ali je točno, da se namerava nekdanji industrijski objekt tiskarne na dvorišču prodati? V tem primeru bi pravna fakulteta ne imela predavalnic, to pa pomeni, da bi bil nakup te stavbe brezsmiseln, če bi ga kupili samo za administracijo.
Drugo vprašanje naslavljam na vlado. V poročilu o reviziji investicij adaptacij in materialnih stroškov v letu 1995 in 1996 na servisu skupnih služb vlade Republike Slovenije je v mnenju oziroma v obrazložitvi cela vrsta zelo hudih napak, kršitev, nezakonitosti, ki so bile napravljene na tem servisu. Zaradi omejitve časa jih ne bom natančno navajal. Sprašujem pa naslednje. Ali je bila odpravljena ta škoda, ki se navaja v poročilu računskega sodišča? Ali so stvari dane v ustrezno pravno stanje? Ali je bil kdo kaznovan ali kakorkoli drugače klican na odgovornost v zvezi s temi kršitvami? Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolegu Jožetu Zagožnu. Prvi odgovor bo dal državni sekretar, gospod Pluško Alojz, ministrstvo za šolstvo in šport.

ALOJZ PLUŠKO: Gospe poslanke in gospodje poslanci! Kar se tiče prvega vprašanja poslanca, lahko povem samo to, da so se dela začela. V kratkem se bodo nadaljevala, in sicer po sprejetju investicijskega načrta za vse šolske investicije na vladi, ki bo v kratkem, tako da se bodo lahko tudi nadaljevala. Gre za vprašanje finančnih sredstev. Jaz mislim, da bodo normalno tekla naprej.
Glede drugega dela vprašanja, češ, da naj bi se nekaj prodajalo. Kolikor jaz vem v tem trenutku, mislim da ne, sploh pa je bila stavba kupljena in je tudi splanirana za celotno pravno fakulteto.
Obljubim, da bomo v teh točkah podrobnosti, glede te investicije, pripravili pisni odgovor. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Plušku, državnemu sekretarju ministrstva za šolstvo in šport. Naslednji odgovor bo dal gospod Pagon, namestnik generalnega sekretarja vlade.

MAG. ANDREJ PAGON: Hvala za besedo gospod predsedujoči. Dovolite mi, da pojasnim naslednje dr. Zagožnu.
Vlada bo na drugi del odgovora odgovorila pisno, glede na to, da gre za vladno službo, za katero ima, kot sem v uvodu povedal, pristojnosti do nje, generalni sekretar enaka pooblastila kot minister do organov v sestavi, čemur je oporekal gospod poslanec Ivo Hvalica.
Dovolite mi, da ob tem povem, da vlada razume sodelovanje predstavnikov vlade, ne v okviru samo 25. člena poslovnika državnega zbora, kjer gospod Hvalica ugotavlja, da smo gostje v tej hiši, kar ni sporno.
Vendar 25. člen govori izključno o ministru in državnih sekretarjih. Vlada Republike Slovenije se pri pregledu sodelovanja predstavnikov vlade tudi pri vprašanju pobud poslank in poslancev opira tudi na 267. člen, ki pravi v zadnjem odstavku, da na sejah državnega zbora lahko sodelujejo tudi vodilni uslužbenci ministrstva in vladnih služb, ki jih določi vlada.
Vlada je določila pod predzadnjo in zadnjo alineo gospoda generalnega sekretarja in namestnika in vlada je oprla svoj odgovor na 268. člen poslovnika. To se pravi, da če bo praksa in če predsedujoči ne bo dajal besede v odgovorih, ki se tičejo vladnih služb generalnemu sekretarju in njegovemu namestniku, potem boste morali razumeti, da bo vlada na vsa ta vprašanja odgovarjala pisno. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod Pagon, moram vas opozoriti, diskusija je bila med kolegom Hvalico in predsedujočim. Vi ste imeli vedno besedo, besedo ste dobili. Hvala lepa. Kolega Zagožen ima dodatno vprašanje.

DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Zahvaljujem se za odgovore, s tem, da opozarjam, da pričakujem te odgovore v roku, ki je predpisan. Namreč, na nekatera vprašanja še iz lanskega leta nisem dobil odgovorov kljub opozorilu. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Torej zahtevek za pisni odgovor, ki bo podan. Naslednji razpravljavec, ker je Peter Lešnik že razpravljal, pardon, kolega Peter Lešnik se odpoveduje. Torej sem kar ugotovil. Kot enajsti je na vrsti kolega Feri Horvat. Izvoli.

FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovane predstavnice vlade, predstavniki vlade in ostali prisotni! Tudi jaz postavljam eno zimzeleno vprašanje, če si smem sposoditi prispodobo kolegice Marie, namreč počasno reševanje problema skladnega regionalnega razvoja v Sloveniji. Postavljam tri vprašanja vladi.
Prvič. Kdaj bo v drugo branje predložila predlog zakona o skladnejšem regionalnem razvoju?
Drugič. Kdaj in kakšne ukrepe bo sprejela za zagotovitev večjih sredstev za spodbujanje skladnejšega regionalnega razvoja?
Tretjič. Kdaj in kaj bo storila za učinkovitejšo organiziranost za spodbujanje skladnejšega regionalnega razvoja? Obrazložitev sem dal v pisni obliki, zato je tukaj ne bi ponavljal.
Naj povem samo to, da je dejstvo, da kljub temu, da na problem že dolgo opozarjamo v državnem zboru, da na problem opozarjajo same vladne ustanove in resorno ministrstvo, odgovorno za skladnejši regionalni razvoj, da na problem opozarjajo strokovne institucije in inštituti, da na problem opozarja tudi Evropska unija vse pogosteje in njeni strokovnjaki v programu Phare in v drugih oblikah sodelovanja s Slovenijo, v glavnem opozarjajo na enake probleme, na enake vzroke, da vendar se stvari ne premaknejo.
Torej to, da še vedno nimamo zakona, da nimamo ustanov, ki bi skrbele za to, da nimamo regionalne organiziranosti, pokrajin oziroma ustrezne upravne regionalne organiziranosti, da ni dovolj koordinacije med resorji na tem področju med posameznimi instrumenti gospodarskih spodbud in podobno. Kljub vsem tem opozorilom se ne zgodi praktično nič, kljub temu, da to ministrstvo, vem, intenzivno dela na problemu. Vendar je problem tako zahteven, da ga eno samo ministrstvo ne more rešiti.
Zato namenoma naslavljam vprašanje na vlado in prosim za odgovor. Samo to bi še rekel, da poleg vseh opozoril, ki jih dobivamo od Unije, vključno s poročilom, ki je bilo kritično tudi v tem segmentu - tudi nedavni obisk komisarke, pristojne za vprašanja regionalnega razvoja, v katerem je opozorila pravzaprav na isto vprašanje, kot smo lahko razbrali in slišali iz medijskih sporočil.
Drugo vprašanje, ki ga postavljam vladi, je kratko. Iz kakšnih razlogov vlada odlaga oziroma zavlačuje urejanje odprtih vprašanj z evangeličansko cerkvijo na Slovenskem in kdaj bo končno imenovala komisijo in začela dialog o reševanju odprtih vprašanj?

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Vprašanje je bilo končano točno ob uri. Odgovoriti želi dr. Senjur, minister za ekonomske odnose in razvoj. Izvolite, gospod minister.

DR. MARJAN SENJUR: Spoštovani! Najprej bi vprašal, če smem odgovoriti na vprašanje, ker je bilo vprašanje postavljeno vladi ne pa ministrstvu, jaz sem pa minister svojega ministrstva. Ali lahko gospodu Feriju Horvatu odgovorim?

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Seveda, saj minister predstavlja vlado.

DR. MARJAN SENJUR: Hvala lepa. Najprej bi odgovoril na tisto tezo, da se počasi rešuje problem regionalnega razvoja.
Problem regionalnega razvoja ne bo nikdar rešen. To je večna tema, ki jo bomo vedno reševali in se v različnih časih rešuje drugače in različno uspešno. Dejstvo je, da smo v 70. letih imeli dober sistem reševanja regionalne problematike, da smo v 90. letih vzpostavili drugačen sistem, ki se je danes pokazal, da ni več ustrezen. Zaradi tega je potrebno spremeniti regionalno politiko, ker so se spremenili časi in razmere. Ravno zaradi tega, ker je treba stvari spreminjati, gre za to, da se stvari spreminjajo pravočasno in hitro.
Kar se tiče zakona. Zakon je v takem stanju, da smo poslali predlog zakona v medresorsko razpravo po ministrstvih in dobivamo odgovore. Na podlagi teh odgovorov bomo pripravili končni tekst, ki bo šel na vlado in potem naprej v državni zbor. Vprašanje je, v kakšnem času je to možno. Jaz upam, da bo ministrstvo lahko posredovalo vladi gradivo v kratkem času (ne vem, če smem opredeliti ta kratek čas). Gotovo bi bilo pa koristno in nujno potrebno, da bi bil zakon do konca tega leta sprejet, z vsemi rešitvami, ki so v zakonu. Tako bi se lahko potem v začetku prihodnjega leta priključili na predpristopno pomoč Evropske unije. Mi rabimo ta zakon zaradi nas in predvsem zaradi nas, pa tudi zaradi tega, da bi lahko še kako korist dobili zunaj nas.
Vprašanje je tudi bilo, kdaj bo država sprejela ukrepe za povečanje sredstev. Zakon sam posebej ne bo zagotavljal nekih večjih sredstev, ker so to neki drugi zakoni, drugi postopki. Res je pa, da se bo s tem zakonom omogočilo, da bomo lahko za regionalne namene namenili več sredstev. Prvič, ker bo koncept regionalne politike širši, zaradi tega bo možno več projektov sofinancirati s pomočjo regionalne politike, po drugi strani bi nam pa rešitev tega vprašanja tudi omogočala, da bi dobili dodatna sredstva iz Evropske unije. Zakon kot tak sam zase ne zagotavlja več sredstev, omogoča pa, da bi prišli do večjih sredstev.
Tretje vprašanje je bilo, kdaj in kaj bomo storili za učinkovitejšo organiziranost, za spodbujanje skladnejšega regionalnega razvoja. To je predvideno v zakonu in bomo o tem veliko več govorili, ko bo zakon v državnem zboru. Rekel bi samo to, da kar mi potrebujemo, je, da najdemo način, kako bi spodbudili na ravni območij, da bi tam nastali programi in projekti, ki bi potem vszpodbujali gospodarski razvoj v območjih. Se pravi, ne da prihajajo samo iz republike ali pa Ljubljane, ampak pa predvsem spodaj, če smem tak izraz uporabiti, na območjih, občinah, regijah. Nadalje je ideja zakona, da se ustanovijo ustrezne institucije, ki bi nekako omogočale, da bi prišlo do hitrejšega gospodarskega, regionalnega razvoja. Govorimo o regionalnih razvojnih agencijah, ki jih bodo ustanavljale občine za določena območja. Na ravni države kot take bi ustanovili razvojno agencijo, ki bi skrbela za managiranje regionalnih programov in projektov.
To so osnovne ideje, mislim, da ne bi bilo koristno, da bi več o tem govoril, ker bo o tem še veliko razprave v državnem zboru, upam, da kmalu. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod minister. Na drugo vprašanje bo odgovoril gospod mag. Pagon.

MAG. ANDREJ PAGON: Hvala za besedo. Spoštovani! Vlada je ob obravnavi odprtih vprašanj v zvezi z Rimskokatoliško cerkvijo obravnavala tudi problematiko 7. člena ustave, to je enakopravnost verskih skupnosti v Sloveniji. Takrat sta tako minister za pravosodje kot direktorica urada za verske skupnosti izpostavila problem odnosov z evangeličansko cerkvijo v Republiki Sloveniji. Vlada je seveda sprejela sklep, da se tudi to delovno področje uredi. To je bilo obravnavano na 92. seji 14. januarja. Na podlagi teh sklepov je direktorica urada za verske skupnosti posredovala vladi predlog komisije evangeličanske cerkve in predlagala tudi imenovanje vladne komisije. Imenovanje vladne komisije je v proceduri sprejemanja v vladi, tako da ocenjujem, da bo ta komisija lahko začela z delom v roku enega meseca. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Kolega Feri Horvat, si zadovoljen? (Ne.) Še dodatno.

FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo še enkrat. Gospod podpredsednik! Zadovoljen sem z odgovorom na drugo vprašanje in pričakujem, da se bo dejansko to zgodilo, kar je napovedal gospod namestnik generalnega sekretarja vlade.
Kar se prvega vprašanja tiče, sem zadovoljen z odgovorom ministra Senjurja. Seveda pa nisem zadovoljen z aktivnostjo vlade na tem. Če se bo približno uresničilo to, kar je minister napovedal, potem bom mnenje oziroma bo to nezadovoljstvo odpravljeno. Če ne, bom pa prisiljen nasloviti vprašanje na predsednika vlade. Kajti kljub vsem objektivnim težavam, ki jih tudi razumem in deloma poznam, ni opravičila za to, da se dopušča, da se razlike v regionalni razvitosti povečujejo, ker bo to tudi ena od ovir za vključevanje Slovenije v Evropsko unijo. Mi smo prav na tem segmentu gospodarske politike nekompatibilni tudi z Evropsko unijo, čeprav vemo, koliko poudarka Unija temu daje. Dejstvo je, če ne bomo ustrezno organizirani, da tudi ne bomo mogli v dovoljni meri ali taki, kot bi lahko, koristiti sredstva Unije v prihodnjih letih. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Prehajamo na naslednje vprašanje oziroma pobudo. Gospod Alojz Peterle.

ALOJZ PETERLE: Hvala lepa. Prvo vprašanje namenjam, glede na to, kar sem bral v uglednem dnevniku "Frankfurter Allgemeine Zeitung", gospodu predsedniku vlade. V današnjem dnevniku beremo, da pri nas vlada menja ministre kot drugod garderoba. Glede na to, da je to obvezno branje diplomatov v Nemčiji, mislim, da ta naslov ne govori prav dobro o tej državi.
Zanima me, kdaj bo predsednik vlade predložil v proceduro najavljeno zamenjavo 5-ih ministrov in ali še razmišlja kot je slišati iz njemu bližnjih krogov, o potrebnosti vlade narodne rešitve?
Drugič. Sprašujem, če ne bi bilo tukaj predsednika vlada, in mislim, da ga ni, pričakujem odgovor podpredsednika vlade. Drugo vprašanje naslavljam na predstavnika ministrstva za notranje zadeve. Ker donedavni minister, gospod Bandelj, ni odgovoril na to, katere kategorije funkcionarjev MNZ imajo pravico do tako imenovane selekcije, se pravi, da izločajo zadeve, da nekdo ne gre pred sodnika, drugi pa gredo, s tem se dela dve vrsti državljanov. Kdo ima to pravico in na kakšni podlagi? Želim jasen odgovor.
Ministra za evropske zadeve, ki mislim, da ga tudi ni tukaj. Ker ga ni, sprašujem ministra za gospodarstvo. Kako komentira rezultate dunajskega inštituta, ki ugotavlja, o čemer je pisalo tudi naše Delo, presenetljivo nazadovanje Slovenije na področju gospodarskih reform oziroma gospodarskega stanje. Zanima me, kakšen je pogled ministra na to?
Ministra za zunanje zadeve sprašujem, glede na branje v istem prej omenjenem dnevniku, v katerem pravi, da je kulturni sporazum med Avstrijo in Slovenijo zrel za podpis. Kdaj je koalicija dala soglasje za tak podpis oziroma se strinjala, da se sploh gre v podpis?
Ministra za pravosodje sprašujem, glede na to, da skupina poslancev vztraja tukaj, da državni zbor prevzame vlogo presojevalca zakonitosti dela ustavnega sodišča in zahteva obnovo postopka pred ustavnim sodiščem. Vi veste, za kater primer gre in gospod minister prosim ali lahko odgovorite.
Kaj menite, kot minister za pravosodje, o taki zahtevi, ki je po mojem mnenju skregana z našim ustavnim redom.
V včerajšnjem Di Presse, to je proceduralni komentar, beremo, da to pot na poslanska vprašanja kancler avstrijske vlade ni prišel, ker je bil zaradi neke krizne seje nujno odsoten in to piše na prvi strani. Torej ne pomnijo v Avstriji, da predsednika vlade na taki uri ne bi bilo. Pri nas je pač to, žal, praksa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Prosim za odgovore. Minister Senjur, izvolite.

DR. MARJAN SENJUR: Spoštovani, odgovoril bi ali pa komentiral vprašanje, ko je gospod Peterle vprašal, kako komentiramo študijo v avstijskem inštitutu Vifo o rangiranju držav glede reformnih poskusov pri vključevanju v Evropsko unijo. Moram reči, da sem bil osebno, ne bili, ne morem govoriti v množini, ampak sam presenečen nad njihovo razvrstitvijo, posebej ker poznam avtorja študije profesorja Breusa. Inštitut je znan in priznan, o tem ni dvoma. Zdi se mi pa, da so rezultati pristranski v enem smislu. Pravi približno takole. Slovenija je, kar se tiče gospodarske stabilnosti, v redu, kar se pa tiče splošne liberalizacije, predvsem gre tukaj za liberalizacijo kapitala, pa smo relativno slabši in zaradi tega smo tudi slabo uvrščeni.
Res je nekaj. Kadarkoli nas gledajo z vidika Evropske unije, predvsem poudarjajo, koliko smo mi odprti za pretok tujega kapitala. Tukaj mi v primerjavami z nekaterimi državami izpademo nekoliko slabše. Ampak tukaj ni samo neko objektivno stališče in stališče tistih, ki so zainteresirani za to, je tudi indoktrinarno stališče. O tem se da polemizirati. Zaradi tega sem klical na Dunaj in se dogovoril, da bi šel na ta inštitut, ki je dal pripraviti to študijo, da bi imel eno predavanje o Sloveniji. Oni vedo dovolj o Sloveniji, ampak bi to bila neka priložnost, da mogoče tam avstrijskemu širšemu avditoriju povem, kako si jaz predstavljam in kako je Slovenija na poti v Evropsko unijo. To bo odgovor na tisto njihovo študijo. In takrat se bo mogoče tudi kaj več reklo o tej študiji, kot lahko sedaj rečem. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Ministrstvo za zunanje zadeve, gospod minister.

DR. BORIS FRLEC: Gospod predsedujoči, poslanke in poslanci! Poslancu Peterletu odgovarjam na vprašanje, ki se nanaša na tako imenovani sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o kulturnem sodelovanju. Novinar Old je v današnji številki Frankfurter Allgemeine Zeitung točen, ko pravi, da je ta sporazum tehnično pripravljen za podpis. Mišljeno je naslednje. Slovenska vlada je izhodišče za ta sporazum obravnavala dvakrat. Odbor za mednarodne odnose je tudi razpravljal o tem sporazumu, vendar ta sporazum skozi vladno proceduro še ni šel.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, dr. Frlec, ministrstvo za zunanje zadeve. Razprave teče. Ne, odgovori še tečejo, bomo pa kasneje proceduralno. Še želi kdo odgovoriti? Gospod minister Marušič, pa gospod državni sekretar Slavko Debelak. Gospod Marušič, izvolite.

TOMAŽ MARUŠIČ: Predsedujoči, hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci! Odgovarjam na zadnji del poslanske intervencije, ki se nanaša na odgovor ministrstva za pravosodje. Če sem prav razumel, gre za odgovor ministra za pravosodje na relacijo med zakonodajno oblastjo in pa ustavnim sodiščem. To se pravi, kako more ponovno zakonodajna oblast posegati v že odločeno s strani ustavnega sodišča.
Na te stvari kot minister za pravosodje bi težko odgovoril, ker tudi nočem ničesar prejudicirati. Stvar je na nivoju zakonodajne oblasti in pa ustavnega sodišča. S tem v zvezi bi lahko samo to rekel, da je ustavno sodišče samostojen organ in ne sodi v sklop organov pravosodja, se pravi, da bo na to vprašanje morala po vsej verjetnosti odgovoriti zakonodajna oblast. To sodi v področje zakonodajne veje oblasti, zato kot ministrstvo za pravosodje, predstavnik izvršilne oblasti na to stvar ne bi mogel odgovarjati, ker bi presegel svoje pristojnosti. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod državni sekretar, Slavko Debelak.

SLAVKO DEBELAK: Gospod poslanec, Lojze Peterle. Vaše vprašanje, kdo lahko oziroma ima pravico odrediti selekcijo. Nihče. Nihče v Sloveniji po načelu pravne enakosti, enakosti pred zakonom, v kontekstu zakonitosti ne more odrediti oziroma določiti, da se nekomu za storjen prekršek, največkrat gre za prekrške v cestnoprometnem delu oziroma zaradi cestnoprometnih prekrškov ali za kaznivo dejanje, prizna oziroma določi neke vrste odpustek in se ga ne predlaga v postopek, bodisi sodniku za prekrške oziroma sodišču oziroma tožilstvu. Nihče te pravice nima, niti minister, niti šef policije, niti komandir policijske postaje. To je tudi izrecno in zelo natančno opredeljeno v strokovnih navodilih, ki so jih vse policijske enote po Sloveniji dobile. Če do takšne selekcije prihaja, je to težka kršitev, bi rekel, ne samo delovne obveznosti, ampak v nadaljevanju tudi storjeno kaznivo dejanje. Organ, ki je odgovoren za te stvari, mora tudi ustrezno ukrepati. Hvala.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, državni sekretar. Želi še kdo odgovoriti? (Ne želi.) Poslanec, kolega Peterle, izvolite. Dopolnilno vprašanje.

ALOJZ PETERLE: Hvala lepa. Jaz se zahvaljujem vsem za odgovore. Ni mi pa vse jasno oziroma želim na nekatere stvari opozoriti.
Gospod minister za zunanje zadeve dr. Frlec je uporabil besedo, da je sporazum tehnično pripravljen. Jaz sem bral ponovno članek omenjenega gospoda v "Frankfurter Allgemaine", tam besede "tehnično" ni in v tem je pomembna razlika in seveda ostaja odprto vprašanje, kako je s soglasjem strank glede dejstva, da je sporazum prišel do te faze, da je bil, ne vem po čigavi zaslugi, objavljen prejšnji petek, če se ne motim, v istem časopisu. Mislim, da se to še ni zgodilo glede kakšnega našega sporazuma (nekoč se je z oglejskim, ampak potem, ko je bil signiran).
Kar je rekel gospod minister Marušič, bi mu rad zastavil dodatno vprašanje. Ali se vlada ne misli odzvati na to točko dnevnega reda, pri kateri bi bilo njeno mnenje za nas parlamentarce izredno pomembno. Mislim, da se ne da reči tako, "vi ste zakonodajno, oni so sodna oblast, vlada bo pa o tem tiho". Gre za prvi poskus, po mojem mnenju resen poskus rušenja ustavnega reda. Tukaj tudi minister za pravosodje, kaj šele vlada, ne more reči, "v to se ne spuščam".
Kar zadeva profesionalni odgovor gospoda državnega sekretarja Debelaka, bi rad rekel samo to: on je rekel, "če se dogaja", jaz pa pravim, vendar se očitno dogaja - zadnjič minister tega ni zanikal in je, zame, posredno potrdil, da je do teh primerov prišlo; jasno pa, da se strinjam, da jih absolutno ne bi smelo biti.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod dr. Frlec, minister za zunanje zadeve, bo podal dodatni odgovor.

DR. BORIS FRLEC: Gospod predsedujoči, poslanke in poslanci! Gospodu Peterletu se opravičujem za rahlo ohlapno definicijo tistega, kar piše v časopisih. V časopisu res ne piše tehnično, piše pa, da je ta sporazum zrel za podpis. Rekel sem že, da še ni bil sprejet na ravni vlade, kar pomeni, da razprava o vsebini tega sporazuma še teče. Časopis je objavil povzetek tega sporazuma in žal je pri tem prišlo do nekaterih, tudi ohlapnih, formulacij. Naj poslankam in poslancem pojasnim, za kaj v tem sporazumu gre.
Ta sporazum ureja normalno kulturno-prosvetno sodelovanje med obema državama, torej Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Avstrijo. Obenem daje tudi nekatere pravice nemško govorečemu delu prebivalstva v Sloveniji, in sicer po 61. členu slovenske ustave, kar pomeni, da ne gre za kolektivne pravice, ampak za individualne pravice. Na drugi strani prvič v zgodovini našega sporazumevanja s sosednjo državo zelo jasno opredeljuje slovensko manjšino na Koroškem in Štajerskem, obenem pa daje iste pravice, kot naj bi jih imeli nemško govoreči prebivalci Slovenije, tudi vsem tistim Slovencem, ki živijo zunaj gosto poseljenega območja slovenske manjšine na Koroškem oziroma Štajerskem. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Na žalost ni več dopolnilnih vprašanj.
Proceduralno želi besedo gospod Demšar.

VINCENCIJ DEMŠAR: Imam dve prošnji v zvezi z delom v parlamentu.
Prvič, mislim, da tiste, ki bolje slišite, ki ste mlajši od mene, tu nekaj moti - ali je to neko kapljanje vode ali kaj? Če se umirite. Na tej strani se izredno močno to sliši.
Drugič. Izredno suh zrak je v tej dvorani. Ali se da to kaj prezračiti? Tisti, ki bomo na koncu prišli, ne vem, ali bomo ob 18.00 uri ali kdaj, smo pa prisiljeni tu čakati, zato bi bilo korektno, da bi pogoje nam malo zboljšali. To je želja samo za lažje in boljše delo v parlamentu.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolega poslanec. Pristojne službe upam, da to slišijo in bodo poskrbele za to v možnostih, ki so, da ustrežejo vaši želji. Naslednji razpravljavec gospod Čeligoj. Pripravi se Borut Pahor.

VLADIMIR ČELIGOJ: Hvala lepa. Svoje poslansko vprašanje namenjam ministru za zunanje zadeve, gospodu Frlecu.
Nerešena vprašanja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško prihajajo čedalje bolj v ospredje. To je pokazala tudi razprava ob predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma med obema republikama o obmejnem prometu in sodelovanju na 32. izredni seji državnega zbora, konec januarja.
Hrvaški zunanji minister je v včerajšnji izjavi za televizijo Slovenija izjavil, da je začasni dogovor o obojestranskem koriščenju Piranskega zaliva narejen za potrebe oziroma v smislu ribištva, gojenja školjk, turizma in drugih dejavnosti. 27. januarja je ta isti zunanji minister dejal v hrvaškem saboru, da začasna rešitev Piranskega zaliva popolnoma odgovarja Hrvaški.
Gospod minister Frlec! Sprašujem vas, zakaj je do take, za Slovenijo negativne, začasne rešitve sploh prišlo. Zakaj ste bili pri dosedanjih pogajanjih o ohranitvi celovitosti nadzora nad Piranskim zalivom neuspešni? S tem vprašanjem je vsekakor tesno povezana še nedorečenost kopne meje v dolžini 6 kilometrov pri Dragonji ob Kanalu Svetega Odorika. Tudi o tem vprašanju uradni Zagreb vztraja pri izjavah iz Brežanca. Sprašujem vas, gospod minister Frlec, kakšne so vsebinske zahteve Hrvaške do tega dela meje in kakšne so naše zahteve. Kako boste v nadaljnjih pogajanjih branili in zastopali slovenske interese? Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Prosim predstavnika vlade. Besedo dajem ministru za zunanje zadeve, gospodu Frlecu.

DR. BORIS FRLEC: Hvala lepa gospa podpredsednica. Spoštovani poslanke in poslanci!
Včerajšnji razgovori z zunanjim ministrom sosednje države Republike Hrvaške so dali zelo pičel rezultat. Razlog je zelo preprost. Naša slovenska stran vztraja pri tistem, kar ji je naložil državni zbor, celovitost Piranskega zaliva z modelitetami. Hrvaška stran pa poudarja, da ima hrvaška obala Savudrije tudi svoj del morja. Preprosto ne pridemo tako rekoč skupaj. Nobena začasna rešitev glede tega še ni sprejeta.
Kar zadeva mejo južno od Dragonje, je hrvaška pozicija meja na kanalu Svetega Odorika, naša pozicija je katastrska meja, ki leži seveda južneje od kanala Svetega Odorika. Tako pri enem kot pri drugem problemu smo primerjali vse argumente, ki jih je mogoče zbrati iz dokumentacije. Ugotovili smo, da gre pri tem področju južno od kanala Svetega Odorika tudi za dvojno katastrsko registracijo, za delno izvajanje sodne oblasti nad štirimi zaselki, ki jih je izvajala Hrvaška, in za nekatere druge argumente, ki so seveda soočeni z našimi trdnimi argumenti. Slovenska delegacija na tem področju nikjer niti za las ni odstopila od tistih mandatov, ki jih pač ima. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod minister. Naslednji, ki bo postavil poslansko vprašanje je gospod Borut Pahor.

BORUT PAHOR: Hvala lepa. Ker sem predstavnikom vlade pravočasno najavil vprašanje, bi jih samo spomnil in prosil, da mi, kolikor je mogoče, ustno oziroma pisno odgovorijo nanje.
Najprej vprašanje ministrstvu za delo, socialo in družinske zadeve. Gre za vprašanje skrbi invalidov, da bodo zaradi, po njihovem mnenju dostikrat vprašljivi, konkurenčnosti na trgu, utegnili izgubiti delo. O tem so me nazadnje v poslanski pisarni s skrbjo obvestili zaposleni v posebnem programu znotraj koncerna Meblo. Ne vem, koliko lahko državna sekretarka odgovori posebej glede njihove skrbi, ampak morda bi bilo koristno, če v državnem zboru danes izkoristi priložnost in pove, ali pripravlja vlada kakšne posebne ukrepe zakonodajne in druge, ki bi zmanjšale skrbi negotovosti invalidov za zaposlitev, posebej seveda tistih, ki zaposlitve še sploh nimajo.
Drugo vprašanje zadeva ministrstvo za promet in zveze. Gre za vprašanje upravičenih pripomb občanov dela Nove Gorice glede obvoznice za tranzitni promet iz Vipavske v Soško dolino, ki naj bi mesto obšla, dejansko pa gre skozenj. Naj spomnim, da je njihovo skrb podprla tudi pristojna komisija državnega zbora za peticije in tudi varuh človekovih pravic.
Ne nazadnje še vprašanje v zvezi z izvajanjem zakona o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki. Predstavniki vlade vedo za problem. Gre za vprašanje približno 20 delavcev, ki po zakonu niso upravičeni do nadomestil, ki jih ta zakon daje, so pa živeli v delovnem okolju, kjer je vsebnost škodljivih azbestnih delcev v zraku presegla po standardu določeno dopustno mejo. Izpolnjujejo tudi starostni kriterij, ki ga določa omenjeni zakon, vendar se bojijo, da iz formalnih razlogov niso upravičeni do pravic, ki jih podeljuje zakon. Sprašujejo, ali se zdi vladi pravičen zakon v tem smislu in ali lahko vlada lahko predloži kakšne spremembe v njihovo korist. Vladi sem za odgovore hvaležen.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Pahor. Prosim predstavnike vlade. Kot prva bo dala delni odgovor gospa Nataša Belopavlovič, državna sekretarka ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.

NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Jaz bi odgovorila na tisti del, ki se nanaša na pomoč invalidom oziroma skrb za invalide v okviru možnosti zaposlovanja in preprečevanja brezposelnosti. Mislim, da moramo tu razdeliti ukrepe na tiste pravne, teoretične in pa na tiste operativne. V zvezi s prvimi moram omeniti, da zakonodaja pravzaprav ima nekaj takih mehanizmov ali varovalk. Eno so prednostne pravice pri zaposlitvi po zakonu o delovnih razmerjih, drugo je varovanje pred odpuščanjem kot presežki, če opozorim tu na 36.d člen zakona o delovnih razmerjih. Potem mogoče opozorim na poklicno rehabilitacijo, ki jo poznamo praktično za vse vrste invalidov po različnih zakonodajah, za delovne invalide prek zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, za vojne invalide prek zakona o vojnih invalidih in pa za tiste, ki so nastali invalidi pravzaprav že ob rojstvu oziroma še v času otroštva ali mladostnega obdobja po zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb.
V zadnjem času je ministrstvo sprejelo na področju zaposlovanja vrsto ukrepov. Moram reči tudi na podlagi novele zakona, ki ste jo sprejeli lansko leto, in sicer nekaj pravilnikov ministrstva in nekaj aktov samega zavoda za zaposlovanje. V okviru tega je pravzaprav kar nekaj novih ukrepov, kot so subvencioniranje plač invalidom in nekaterim težje zaposljivim osebam v začetnem obdobju zaposlitve, subvencioniranje plač invalidom v invalidskih podjetjih, potem zagotavljanje asistence v času usposabljanja, obravnava v posebnih organizacijah za rehabilitacijo prilagajanja delovnih mest in prevoznih sredstev in velik poudarek v zadnjem času tudi na pomoči pri samozaposlovanju teh oseb.
Ministrstvo je v letu 1997 pripravilo vladni projekt pomoči pri kadrovski prenovi in pri preprečevanju prehoda presežnih delavcev v odkrito brezposelnost. Ta program je pomemben. Poudarjam zato, ker bi se dalo pravzaprav pomagati tudi tem delavcem iz Mebla, na katere ste opozorili. S tem programom celovite pomoči pri prestrukturiranju se je omogočilo vključenim podjetjem tudi reševanje invalidske problematike, in sicer z ukrepi preusposabljanja za nova dela, za nove zaposlitve, s sofinanciranjem prilagajanja opreme in delovnih mest, s financiranjem novih delovnih mest, z zagotavljanjem strukturne pomoči pri ustanovitvi invalidskega podjetja na novih programih ter z usposabljanjem managmenta.
V nekaterih primerih smo vključili v to dejavnost tudi lokalne skupnosti. Na ta način je bilo zagotovljenih približno 1300 produktivnih delovnih mest za invalide, ki bi sicer postali brezposelni, kar moram reči, da je kar uspešna številka za prvo obdobje tega projekta.
Drugi program, ki je pomemben, je program usposabljanja in zaposlovanja invalidov v Republiki Sloveniji do leta 2002. Ta program imam. Tu gre za popolnoma nov dokument in če vas zanima, vam ga lahko tudi dam. V tem dokumentu je vrsta možnosti, ukrepov in na podlagi tega dokumenta se bo tudi vsa spremljajoča zakonodaja spreminjala, vključno z zakonom o usposabljanju in zaposlovanju invalidov, kjer je dosti pomemben ta kvotni sistem, in možnosti novih oblik zaposlovanja in subvencioniranja.
Konkretno v zvezi z Meblom moram reči to. Ministrstvo kot tako pravzaprav nadzira poslovanje invalidskih podjetij; vendar samo v smislu izpolnjevanja pogojev, ki jih določa zakon, in uporabe tistih sredstev, ki izhajajo iz subvencij ali olajšav. To je tisto, kar lahko naredimo. Nikakor pa ne moremo opravljati neke vloge vodenja; se pravi uprave ali vloge lastnika. V takih primerih, kot je Meblo, je ministrstvo - v podobnih primerih - je ministrstvo te stvari vključevalo v ta program, ki sem ga prej omenila. To se pravi, v okviru posebnih programov, ki smo jih pripravljali za prihodnost Maribor - Delta - Ptuj - Tam, tu imamo nekaj izkušenj. Vendar so se ta podjetja na nas posebej obrnila in verjetno bi kazalo opozoriti delavce oziroma tudi to podjetje, da se za konkretno pomoč obrnejo na ministrstvo in potem skupaj pogledamo, kaj se konkretno da narediti.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala gospa Belopavlovič. Na naslednji del vprašanja bo dal odgovor še predstavnik vlade, državni sekretar, gospod Žarko Pregelj, iz ministrstva za promet in zveze.

ŽARKO PREGELJ: Spoštovani! Dovolite, da poskušam odgovoriti na postavljeno vprašanje. Če prav razumemo vprašanje, je tukaj pod nazivom "Obvoznica vzhodnega dela Nove Gorice" v resnici mišljena obvoznica Solkana. Namreč ta obvoznica je tudi v programu dela Direkcije za ceste. Je sicer del proračuna, ki pa v tem letu še nima odprte vrednosti, kajti sam projekt še ni pripravljen do take mere, da bi se lahko pričelo z realno gradnjo, ampak se opravljajo še tako imenovana prehodna dela, priprava dokumentacije in pridobivanje ostalih potrebnih elementov, predvsem zemljišč in ostalih soglasij. Sama cestna povezava poteka po obrobju mesta in bo razbremenila sedanji prometni koridor, ki poteka skozi del mesta Gorica in predvsem skozi Solkan. Ta tranzitni promet poteka sedaj iz smeri Kromberka oziroma Ljubljane in Rožne Doline, deloma Sežane, proti Soči in Goriškim Brdom. Sama obdelava je bila pripravljena v treh variantah. Postopek je vodila mestna občina Nova Gorica. Vsa usklajevanja so bila v isti pristojnosti in na podlagi javnih razprav, torej vseh postopkov, ki jih predpisuje prostorska zakonodaja, je mesto samo izbralo varianto obvoznice Solkan, ki jo je tudi vneslo v ustrezne spremembe in dopolnitve srednjeročnih in dolgoročnih planov. Te plane je pa vlada potrdila že junija 1995.
Ministrstvo za promet in zveze - njegov strokovni organ Direkcija Republike Slovenije za ceste se je s takim potekom strinjala in z vidika vodenja prometa, ureditve prometa in sprejemljivosti trase ni imela bistvenih pripomb. Kasneje, s sprejemom lokacijskega načrta, ki ga je tudi sprejela mestna občina - ta lokacijski načrt naj bi temeljil na idejnem projektu - smo pri pregledu dokumentacije ugotovili, da se sprejeti lokacijski načrt ne ujema z idejnim projektom. Predvsem je v lokacijskem načrtu več dodatnih gradenj in dodatnih rešitev, gre predvsem za peš podhode. Od mestne občine smo zahtevali, da nam te projekte dopolni oziroma pripravi ustrezna pojasnila. Teh pripomb še nismo prejeli; to pa je pomembno zaradi oddaje del pri pripravi projektov za gradnjo oziroma za izvedbo del. Kljub temu pripravljamo razpis za pripravo projektne naloge, ki bo natančno pojasnila, po kakšnem postopku bo potekala priprava te obvoznice.
Sporazum o sofinanciranju, ki ga je treba na podlagi zakona o regionalnih cestah v takem primeru skleniti, bo pripravljen, ko bo izdelana predinvesticijska zasnova in ko bodo obdelane vse dodatne tehnične rešitve, ki so v idejnem projektu oziroma v lokacijskem načrtu.
Trasa obvoznice naj bi potekala po potrjenem koridorju, na območju Nove Gorice naj bi prešla iz podaljška Vojkove ulice na križišču s Kromberško cesto nadalje proti pobočju nad Ščednem in Žabjim kraju, nato bi se trasa odmaknila na desno in prešla v predor, dolžine približno 230 metrov, nadalje na viadukt, kjer se nato naveže na križišče s Soško in Skalniško cesto. Gre za sorazmerno zahteven projekt, ki bo verjetno zahteval več let izgradnje in kar precejšnja sredstva. V prvi fazi naj bi se gradilo približno kilometer 200 metrov dolg odsek. Gradnja naj bi se pričela že prihodnje leto, in sicer v oktobru; podpis pogodbe naj bi tudi bil jeseni, po možnosti do 1. oktobra, gradbeno dovoljenje pa že mora biti pridobljeno do 15. septembra. Zaključek del naj bi se opravil v juniju leta 2002. Sredstva, ki so za to potrebna, so ocenjena na približno milijardo in pol, verjetno bo pa ta vrednost še višja. Drugi odsek je še nekoliko manj pripravljen in tudi ta ima vrednost približno milijardo in pol, tako da bo detajlnejša odločitev prepuščena, očitno, nacionalnemu programu razvoja in vzdrževanja državnih cest, kjer bodo imele obvoznice posebno mesto. Poudarim lahko, mimogrede, da je teh obvoznic oziroma kandidatov za obvoznice že prek 100 in bodo vse obvoznice imele določeno prioriteto. No, solkanska, ker je že sedaj uvrščena v sprejete letne proračune, torej letne programe direkcije, ima pri tem pač prednost, podobno velja za obvoznico Novega mesta, ki se že gradi, za obvoznico Škofje Loke, za obvoznico Radelj in še nekaj podobnih.
Bolj detajlno lahko podano pisni odgovor, toda nedvomno iz tega izhaja, da morajo pritožbe krajanov iti predvsem na mestno občino in šele potem na ministrstvo za promet in zveze oziroma direkcijo, ki zaenkrat postopka v tem smislu še ne vodi, bo pa vodila samo izvedbo; kajti po novem se bo potem kategorizacija državne ceste, ki zdaj poteka skozi Solkan, prenesla na obvoznico. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, državni sekretar. Prosim še naslednji del odgovora, ki ga bo dal predstavnik ministrstva za gospodarstvo, gospod Kovše.

ALOJZ KOVŠE: Odgovoril bi na tretji del vprašanja v zvezi z bivšimi delavkami in delavci Salonita v zvezi z zakonom o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotavljanju sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno. Odgovor na to vprašanje bomo posredovali tudi pisno, v glavnem je pripravljeno, ampak dovolite, da v grobem le povemo nekaj stvari.
Državni zbor je konec leta 1996 sprejel omenjeni zakon, ki zagotavlja ukinitev proizvodnje azbestnih izdelkov in nadomeščanje azbestne proizvodnje v neazbestno in hkrati zagotavlja socialno varnost in potrebna sredstva delavcem, ki so bili do ukinitve proizvodnje izpostavljeni škodljivemu vplivu azbestnega prahu. V mesecu aprilu lanskega leta je državni zbor Republike Slovenije sprejel zakon o spremembah omenjenega zakona in v tej noveli je med drugim črtal časovni okvir, in sicer do ukinitve proizvodnje, in dodal kategoriji delavcev tudi prebivalce; to je dodal pri socialni in zdravstveni varnosti. Osnovni namen osnovnega zakona je bil pomoč tistim podjetjem, ki so bila zaradi določil zakona dolžna opustiti azbest pri proizvodnji in na tej podlagi prestrukturirati azbestno proizvodnjo v neazbestno ter da se v primeru zaradi ukinitve proizvodnje ali drugih operativnih razlogov, nezmožnosti zaposlitve, prerazporeditve in tudi prekvalifikacije v teh podjetjih nudi prizadetim delavcem denarno pomoč z namenom dokupa razlike do polnih pokojninskih let in pa tudi ustrezno odškodnino, če so zboleli za poklicno boleznijo zaradi izpostavljenosti azbestu.
Namen zakona o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno pa vsekakor ni bilo upokojevanje delavcev v tistih podjetih, ki so nekoč uporabljala v svojih proizvodnih procesih azbest in so proizvodnjo uspešno nadomestila z drugimi materiali. Skupina delavcev, ki jo navaja gospod poslanec Pahor, je bila spoznana za trajne tehnološke presežke pred sprejemom osnovnega zakona, po predpisih in domnevamo, da zaradi razlogov, ki so veljali takrat - zato jim ne gre pravica do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji, kot to določa zakon, kar je verjetno vprašanje poslanca gospoda Pahorja, ko sprašuje o veljavnosti zakona. Vsekakor pa tem delavcem gredo pravice iz tretjega odstavka istega člena, prav tako pa lahko zahtevajo odškodnino zaradi poklicne bolezni, kot to določa zakon. Prav tako je omenjena skupina delavcev morala po takratnih predpisih prejeti odpravnino, ki se šteje kot zagotovitev stopnje socialne varnosti.
Na koncu bi povedal, da medresorska delovna skupina, ki pripravlja spremembe zakona, o katerih sem govoril, bo pobudo o spremembi zakona, ki jo predlaga gospod poslanec, vsekako preučila. Hvala.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Dopolnilno vprašanje.

BORUT PAHOR: To zadnjo obljubo, napoved štejem za obveznost. Rad bi spomnil, da so to v glavnem starejši ljudje in da ne bodo dosti časa čakali, da bo vlada odločitev v zvezi s spremembo zakona tudi sprejela.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Naslednji, ki bo postavil poslansko vprašanje in pobudo, je Rudolf Petan.

RUDOLF PETAN: Hvala za besedo. Spoštovani! Vprašanje se nanaša na ministrstvo za promet in zveze, vendar ga naslavljam na vlado, ker gre za sistemsko stvar. To vprašanje sem že večkrat tudi postavil, vendar nisem dobil kvalificiranega odgovora.
Evropska unija po letu 2000 prehaja na zaprt sistem pobiranja cestnine za tovornjake, po letu 2002 za celoten promet, v Sloveniji pa sedaj gradimo in projektiramo avtoceste za odprt sistem. Želimo v Evropsko unijo, torej se bomo morali harmonizirati tudi na tem segmentu. Zakaj še do sedaj ni bilo nič storjeno za tak sistem, kot ga uvaja Evropska unija? To se pravi zaprt sistem.
Ker pa prehod od odprtega na zaprti sistem zahteva tudi velika finančna sredstva, pa to nekako pomeni, da si nekdo že sedaj želi umetno pripraviti delo, ko bo treba od danes na jutri preiti od odprtega na zaprt sistem. Samo argumentiran odgovor me bo prepričal o nasprotnem.
Ta odprt sistem ima določene dobre strani, še več pa slabih in ena od teh slabih, so čelne cestninske postaje. Tudi zaradi zaviranja pred postajo in pospeševanja vozil za postajo po plačilu cestnine je obremenitev okolja zaradi emisije izpušnih plinov zelo velika. Vozniki z območij, kjer so čelne cestninske postaje, pa morajo za prihod in za odhod z avtoceste plačati cestnino, drugi pa ne. Navajam konkretni primer.
Prihajam iz Slovenskih Konjic. Vsak udeleženc v prometu z našega območja, ki želi na avtocesto pa tudi z nje, mora plačati cestnino, ne glede na dolžino vožnje po avtocesti. Naslednji, ki plačajo cestnino, če gremo v smeri proti Ljubljani, pa so na Vranskem. Vožnja med mestnimi priključki pa je zastonj; ti so Dramlje, Žalec, Celje, Šempeter in Šentrupert. Za pet kilometrov vožnje med priključkom Slovenske Konjice in do naslednjega priključka v Dramljah je treba plačati 180 SIT; vožnja od priključka Dramlje pa do Šentruperta v dolžini skoraj 50 kilometrov pa je zastonj, kar je nelogično. Torej, edino Konjičani smo tista "molzna krava", ki mora plačati vse.
Zato je moje vprašanje o zaprtem sistemu pobiranja cestnine prav gotovo argumentirano. Vprašanje bom posredoval tudi pisno. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Petanu. Državni sekretar, Žare Pregelj, ministrstvo za promet in zveze.

ŽARKO PREGELJ: Spoštovani! Glede na to, da je vprašanje naslovljeno na vlado in da je postavljeno tudi pisno, bomo v ministrstvu za promet in zveze skupaj z ostalimi resorji, ki pri tem sodelujejo - tu je predvsem mišljeno ministrstvo za okolje in prostor - pripravili pisni odgovor in ga tudi prek vladne procedure posredovali v parlament.
Pri tem bi poudaril le, da je to problematika, ki jo bo v kratkem obravnaval tudi pristojni matični odbor v parlamentu, odbor za infrastrukturo in okolje, za katerega že kar nekaj časa pripravljamo ustrezna gradiva. Žal imamo pri tem kar celo vrsto težav, ker so v tej državi pogledi na cestninski sistem v resnici zelo vsaksebi.
Na ministrstvu za promet in zveze se zavedamo tega dokaj zahtevnega problema predvsem zato, ker je temelj gradnje novih avtocest v resnici uspešno pobrana cestnina. Cestnina je tudi način financiranja vzdrževanja avtocest v Evropi. Pri tem bi pa poudaril, da Evropa še nima enotno urejenega cestninskega sistema in da šele prihaja na ta sistem; da so imele nekatere države prost cestninski sistem, kot Nemčija, da so zaradi naraščanja stroškov vzdrževanja in gradnje novih avtocest bile primorane uvesti pavšalno cestnino ali vinjeto, ki jo pa evropske direktive ne predpisujejo. Evropske direktive v resnici zahtevajo, da se pri plačevanju cestnine plača toliko, kot se prevozi, torej gre po sistemu tarife za določen prevožen kilometer.
Naš sistem je bil prvotno zaprt. Kasneje je zaradi različnih razmišljanj oziroma različnih načel prišlo do delnega odprtja, kar je povzročilo kar nekaj težav, predvsem na štajerski avtocesti, prišlo je do zaprtja cestninskih postaj na določenih odsekih, izgradnji nove čelne cestninske v Konjicah in s tem do teh problemov, na katere, gospod poslanec, korektno opozarjate.
Na ministrstvu se zavedamo teh težav in vidimo edino rešitev v zaprtem sistemu, toda tokrat elektronsko vodenem, kajti ta edino omogoča tekoče odvijanje prometa, brez ustavljanja, kvečjemu gre za zmanjševanje hitrosti. Tudi edino ta sistem omogoča pošteno cestninjenje - torej po načelu: toliko, kot si prevozil, toliko plačaš. Nedvomno se bo vlada uskladila z evropskimi direktivami in jim pospešeno sledila, kot jim tudi že, tako da bomo to problematiko uredili. Seveda bo pri tem treba najti ustrezen temeljni odgovor v parlamentu. Dokument, ki sedaj ureja pobiranje cestnine, je sicer nacionalni program, ki je do ene mere jasen, žal ga nekateri razlagajo po svoje. Gre predvsem za določene kroge, tudi v Darsu, kajti v tem primeru je seveda Dars tisti, ki pobira cestnino oziroma prek javnega podjetja vzdrževanja avtocest in je nekje dolžan cestnino pobirati in jo tudi na podlagi letnih planov uporabljati, tako za vzdrževanje kot tudi za novogradnjo.
Ocenjujemo, da bomo uspeli te probleme v tem letu rešiti, kajti smo že tako daleč, da bodo gradiva, ki jih pripravljamo, v tem tednu na odboru za infrastrukturo in takrat bo lahko odbor pripravil sejo, na kateri bi te probleme rešili. Ta odgovor bomo pa podali pisno z vsemi spoznanji, ki jih trenutno premoremo. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod državni sekretar. Naslednje vprašanje oziroma pobuda - Jurij Malovrh. Pripravi naj se France Pukšič.

JURIJ MALOVRH: Gospod podpredsednik, hvala lepa za besedo. Moje vprašanje se nanaša tako na ministrstvo za promet kot na ministrstvo za kulturo, in sicer na naslednje.
V letošnjem letu bo kraj Ponikva v občini Šentjur pridobil še posebej na pomembnosti med kraji v Sloveniji, kajti 19. septembra 1999 bo papež razglasil Antona Martina Slomška za blaženega, Ponikva pa je njegov rojstni kraj. Ponikva pa ni pomembna samo zaradi škofa Antona Martina Slomška kot najpomembnejšega Slovenca vseh časov, ampak tudi zaradi svetovno znanega kartografa Avstroogrske, Blaža Kocena in slavista Mihe Zagajška. Na Ponikvi pa je tudi eno redkih in največjih rastišč v Sloveniji cvetlice velikonočnice. Sprašujem, ali bo v letošnjem letu obnovljena regionalna cesta Dole-Ponikva, kjer je dotrajana asfaltna prevleka? Ali bo to iz rednega ali izrednega vzdrževanja? Te ceste je približno 7 kilometrov in je v zelo slabem stanju.
Drugič. Ozko grlo je tudi most pri železniškem prehodu na tej cesti in tudi poškodovan po poplavi novembra 1998 v sami Ponikvi, to je naselje Hotunje.
Tretjič. Odcep od ceste, od regionalne ceste pri omenjenem mostu pa do obnovljene Slomškove rojstne hiše: Ali bi se dalo v tem tudi narediti izogibališča za avtobuse, kajti ta cesta je krajevna cesta in je izredno ozka?
Kot četrtič. Mislim na promocijo Ponikve, kot sem že prej navedel, tam sta bila rojena tudi Kocen in Zagajšek, tam rastejo velikonočnice. Potrebna je obnova kulturnega doma ter druge narodne in kulturne dediščine na Ponikvi. Tu mislim predvsem vlaganja v cerkev Svetega Martina na Ponikvi, ki je eden izmed biserov sakralne gradnje iz tistega obdobja, in Svetega Ožbolta na Slomu ter Lesnikove domačije in kostanjevega drevoreda na Ponikvi.
Petič. Kaj bo ministrstvo za kulturo naredilo ob 200. letnici rojstva škofa Antona Martina Slomška, to je 26. november leta 2000? Občina Šentjur, krajevna skupnost in župnija Ponikva so na tem področju do sedaj že veliko vlagale in tudi ogromno naredila. Pričakuje se pa pomoč tudi širšega slovenskega prostora, saj so kraj in slavni Slovenci še kako pomembni za Slovenijo.
Poleg ustnega prosim tudi za pisni odgovor. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Odgovor bo podal Žare Pregelj, državni sekretar iz ministrstva za promet in zveze.

ŽARKO PREGELJ: Spoštovani, popolnega odgovora ne morem dati, ker gre za kar celo vrsto podatkov. Če sem prav razumel gospoda poslanca, predlagate, da bi ob tem svečanem dogodku, ki se bo letos zgodil v rojstnem kraju gospoda Antona Slomška, opravili določene posege, ki bi nekako ta kraj pripravili na večji obisk. Seveda bi pri tem potrebovali natančen program in bi tukaj pozval, da občina Šentjur pri Celju pripravi nek dopis in ga pošlje na ministrstvo, da ocenimo, kaj lahko naredimo v okviru svojih pristojnosti. Letos v proračunu v ta namen ni nobenih sredstev, vsaj ne na postavkah, ki se nanašajo na sanacijo državnih cest na tem področju. Verjetno bi bilo pa mogoče, po oceni pristojnosti, opraviti določene sanacijske posege. Vse tiste poškodbe, ki se nanašajo na posledice poplav, bodo zajete v programu sanacij na podlagi posebnega zakona o odpravi posledic poplav. Ostalo bo pač treba natančno pogledati in oceniti, čigava pristojnost je. Zato bi predlagal, da damo pisni odgovor in potem nekako uredimo razmerja ob tem problemu.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Odgovor želi dati tudi Silvester Gaberšček, državni sekretar ministrstva za kulturo.

SILVESTER GABERŠČEK: Gospod predsedujoči, poslanke in poslanci, dal bi odgovor na drugi del vprašanja, kaj bo ministrstvo za kulturo napravilo v letu, ko naj bi bil Slomšek razglašen za blaženega.
Povedati moram, da že od leta 1996 ministrstvo za kulturo vodi program oziroma konzervatorsko akcijo pri obnovi prezentacij Slomškove rojstne hiše na Ponikvi. Prav tako, skladno s tem, vodi tudi konservatorske akcije in jih tudi financira pri obnovi župne cerkve Svetega Martina v Ponikvi. Tudi v proračunu za leto 1999 je predvidena postavka za dokončanje restavratorskih akcij. Hkrati naj še povem, da je ministrstvo za kulturo 1996. leta omogočilo odlitje pomembnega kipa akademske kiparke Karle Bulovčove v višini štirih metrov Martina Slomška z blažkom in sedaj stoji pred srednjo šolo, staro gimnazijo, ki jo je nekoč Slomšek obiskoval.
Mislim, da se je s tem ministrstvo za kulturo v precej veliki meri oddolžilo gospodu Slomšku.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa državnemu sekretarju.
Naslednji bo poslansko pobudo oziroma vprašanje postavil Franc Pukšič. Pripravi naj se Ivan Božič.

FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Za prvi del bi prosil, da mi ne odmerjate časa.
Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci, predstavniki vlade! Ker nekatere institucije naše države ne delujejo, bom podal predlog, ki ga bom potem pisno predal tudi predsedniku državnega zbora.
V Slovenskih novicah smo 5. in 12. februarja 1999 prebrali presenetljivo zgodbo petmesečnega Petra Stariča iz Mokronega. Rodil se je z napako na srčku. Komaj enomesečen je prebolel gnojno pljučnico, ki mu je na pljučih pustila brazgotino. Vse od rojstva sta ga starša vozila v bolnišnice, saj zaradi bolezni ni napredoval tako kot njegovi vrstniki. Glede na zdravstveno stanje malega Petra so zdravniki staršem predlagali čimprejšnjo operacijo srca. Darja in Peter Starič sta se o posegu posvetovala s številnimi starši, katerih otroci so imeli podobne težave, in z njihovo pomočjo prišla v stik z dr. Starkom iz Londona, ki takšne operacije opravlja vsakodnevno. Predračun za zahtevano operacijo znaša skoraj 15.000 funtov.
Ker je čimprejšnja operacija za malega Petra nujna, pozivam poslanke in poslance, predstavnike vlade, predsednika države in vse državne uslužbence, ki so plačani iz državnega proračuna, da po svojih močeh prispevajo finančna sredstva na žiro račun dobrodelnega sklada Ivana Krambergarja, ki deluje prek Rdečega križa in kjer se zbirajo sredstva za kritje stroškov operacije. Številka žiro računa - in pod rubriko "namen" zapišite "za operacijo Petra Stariča", sklicna številka...
Spoštovani gospod podpredsednik, vljudno vas prosim, da z vsebino pobude seznanite poslanske skupine, vlado in predsednika države. Že vnaprej pa hvala vsem, ki se bodo odzvali in omogočili malemu Petru, da čimprej zaživi zdravo in srečno življenje.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa za pobudo, vendar to ni poslanska pobuda v smislu poslovnika.

FRANC PUKŠIČ: Zato sem tudi prosil, da mi ne odmerjate časa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Ja, potem ne gre več, je končano. (Opozorilni znak za konec.)

FRANC PUKŠIČ: Ali smem sedaj postaviti še poslansko pobudo in vprašanje?

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala, kolega Pukšič, opravili ste; ne gre drugače, po poslovniku ne gre drugače, to morate razumeti.

FRANC PUKŠIČ: Res, hvala lepa! Neverjetno!

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Naslednje poslansko vprašanje oziroma pobudo bo podal Ivan Božič.

IVAN BOŽIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Kolegice in kolegi! Imam nekaj vprašanj.
Prvo vprašanje je namenjeno ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: kdo bo povrnil stroške rejcev konj lipicancev, ki so bili nabavljeni v Lipici ali v Dobu pri Mirni na Dolenjskem, pa se je zanje izkazalo, da niso rodovniški?
Drugo vprašanje. Kdo je odgovoren za tako malomarno vodenje teh rodovniških knjig?
Tretje vprašanje je ministru za zunanje zadeve. Kako so vključeni župani oziroma lokalne skupnosti v določanje mej z Hrvaško?
Četrto vprašanje pa je namenjeno trem ministrstvom: za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za pravosodje in za zunanje zadeve.
Pod 2. točko je gospod Jelinčič začel vprašanje Kraša Zagreb in njegovega lastništva v Posočju. Kdaj boste končali s problemom Kraš Zagreb in njegovo lastnino v Posočju? Zakoni ne dovoljujejo, da so lastniki, gradi se po njihovem zemljišču in neki ljudje, ki vodijo stečajne postopke firme Kraša Zagreb, ki so nam pustili nezaposlene ljudi, sami pa ne dovoljujejo, da bi delali v njihovih halah, vodijo danes postopke o soglasjih za zemljišča, ki so tako rekoč v lasti Kraša Zagreb, čemur pa vsi oporekamo.
Prav tako bi radi enkrat vedeli v Posočju: Kdaj se bo lastništvo Kraša Zagreb, bivšega Toka Tolmin res rešilo na tak način, da bo preneseno za Zadružno zvezo Slovenije ali na Kmetijsko zadrugo Tolmin? To, kar se sedaj godi, ni ničemur podobno. Kmetijska zadruga, ki uporablja te prostore, naj bi plačevala najemnino, nimajo pa jo skorajda s kom skleniti, ker se pogostokrat Zagreb z njimi noče pogovarjati.
Mogoče tudi vprašanje ministrstvu za delo: Zakaj smo sprejeli Krašove delavce, oni pa nam svojega premoženja nočejo prepustiti? Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Odgovori. Gospod minister Marušič. Minister za pravosodje.

TOMAŽ MARUŠIČ: Predsedujoči, hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Odgovarjam na tisti del vprašanja, ki se nanaša na lastnino Kraša v Kobaridu. Stvar je poznano ministrstvu za pravosodje zgolj skozi nadzorstvene pritožbe nezadovoljnih strank z razsodbami sodišč. O stvari je sodilo Okrožno sodišče v Novi Gorici, v zemljiško-knjižnem postopku v zadnji instanci tudi Višje sodišče v Kopru, vendar podrobnosti glede samih postopkov ministrstvu za pravosodje niso poznane, razumljivo, ker ministrstvo ni tu prvostopenjski ali drugostopenjski organ. Kot sem že prej omenil, imamo samo prek nadzorstvenih pritožb nezadovoljnih strank vpoglede v te postopke brez kakršnekoli možnosti odločanja. No, zaradi postavljenega vprašanja bomo zaprosili pristojno okrožno in okrajno sodišče, okrožno sodišče v Novi Gorici in okrajno sodišče v Tolminu, da nam posredujejo podatke o poteku stvari. Kot mi je znano, je stvar glede rednih sodnih postopkov zaključena. Znano pa mi je, da so bila tudi vložena izredna pravna sredstva. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod minister. Gospod minister Frlec, minister za zunanje zadeve.

DR. BORIS FRLEC: Gospod podpredsednik, poslanke in poslanci! Poslancu gospodu Božiču odgovarjam na tisti del vprašanja, ki se nanaša na vključenost županov in predstavnikov lokalnih skupnosti v določanje meje s sosednjo Hrvaško.
Tehnično delo pri oblikovanju predloga možnega poteka mejne črte poteka na eni strani v takoimenovani mešani diplomatski komisiji, ki ji občasno prisostvujeta tudi zunanja ministra. Taki sestanki so bili doslej trije.
Ker pa je nastalo ob meji razumljivo vznemirjanje, češ, kje naj bi pa tekla ta meja, smo za prihodnji četrtek, to je 25.2.1999, povabili vse župane teh mejnih občin in poslance iz teh občin na pogovor, na posvet, v katerem bi lahko razložili glede na naravo obravnavane tvarine metodo, po kateri teče to delo. Ne gre namreč za odstopanje kakšnih teritorijev ali kaj podobnega, gre samo za to, da se ob vseh mnogih najasnostih, ob meji med obema državama mejna črta potegne tako, da je kar se da smiselna, gladka in da se izogne vsem tistim čudnim ovinkom in krivuljam, ki jo delajo neživljenjsko. Na tem sestanku bi seveda tudi pogledali, ali in kakšne želje imajo ljudje iz teh občin. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod minister. Minister za kmetijstvo, Ciril Smrkolj. Izvolite.

CIRIL SMRKOLJ: Hvala lepa. Glede vprašanja gospoda poslanca Božiča o reji lipicancev in problematiki neustreznih postopkov, ki so bili storjeni pred nekaj leti, še v prejšnjem mandatu. Seveda bom s tem pisnim gradivom, ki ste mi ga pred sejo posredovali, storita, da se postopek pregleda in bomo v okviru postopka ugotovili odgovornost in možne ukrepe sanacije te škode, ki je nastala nekaterim rejcem. Tudi pisno vam bomo odgovorili na ta vprašanja.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Na vrsti je z vprašanjem, Bojan Kontič.

BOJAN KONTIČ: Hvala lepa. Vprašanje bi postavil predstavniku ministrstva za okolje in prostor.
V številnih krajih poslušamo pritožbe glede plačevanja takse za obremenjevanje voda. Marsikje ljudje ne vedo, zakaj takso plačujejo, če imajo samostojne vodovode in tudi lastne sisteme odvodavanjem oziroma kanalizacije, ki so jih zgradili s prostovoljnim delom. Veliko nerazumevanja je tudi v primerih, ko se taksa vrača v občine, za namene izgradnje kanalizacije pa so se občine kasneje delile in se je taksa uporabljala samo v eni od sedanjih novonastalih občin.
Največ pripomb poslušamo o primerih, ko tista podjetja, ki so pridobila koncesijo za pobiranje takse, le-to pobirajo samo od dela občanov posamezne občine. Tako nas opozarjajo iz občine Lovrenc na Pohorju, da pri njih takso plačuje le tretjina gospodinjstev, ker naj bi koncesionar ne imel nadzora nad vsemi lokalnimi vodovodi, ki so si jih zgradili ljudje z lastnimi sredstvi. Ljudje menijo, da se taksa v posamezni občini ne bi smela pobirati, dokler ne bi takse pobirali od vseh gospodinjstev.
Sprašujem predstavnika ministrstva: Ali je mogoče, da bi takso pričeli pobirati šele, ko se bo v posamezni občini takso lahko pobiralo od vseh, ki obremenjujejo vodo? Ali potekajo kakšne aktivnosti, da se uredijo podatki o obveznikih za plačevanje takse za obremenjevanje voda? Ali so dana kakšna obširnejša navodila občinam, kako se lahko taksa vrne v občine, kjer se tudi pobira, in koliko te takse se dejansko vrača v občine? Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Odgovor. Mag. Dušan Blagajne, ministrstvo za okolje in prostor.

MAG. DUŠAN BLAGAJNE: Hvala lepa gospod podpredsednik. Gospe in gospodje! Vprašanje je bilo zelo natančno in seveda na koncu zaključeno z izrecnim pravnim vprašanjem, ki zahteva natančnejšo preučitev, zato bomo dali pisni odgovor.
Uvodoma seveda lahko najavim samo to, da pri tem pisnem odgovoru ne bomo mogli mimo jasnega upoštevanja razmejenih pristojnosti države in lokalnih skupnosti. Kajti vprašanje samo po sebi dejansko ne odpira toliko vprašanja pristojnosti države na območju lokalnih gospodarskih javnih služb, čeprav izhajajo takse iz zakona, ampak odpira vse bolj vprašanje usposobljenosti občin za vodenje komunalnih politik oziroma najpreprosteje za opravljanje gospodarskih javnih služb. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod državni sekretar. Z vprašanjem je na vrsti gospod Jazbec.

FRANC JAZBEC: Hvala lepa. Spoštovani! Vlado Republike Slovenije sprašujem po pravni podlagi za sprejetje uredbe o zaračunavanju stroškov uporabe prostora za predložitev blaga carinskemu organu.
Uredba je bila objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 63/98. Iz uvoda uredbe je razvidno, da ta ne navaja zakonske podlage za izdajo uredbe oziroma pooblastila vladi, da mora ali sme takšno uredbo sploh izdati. Z uredbo je vlada kršila več določb ustave Republike Slovenije in zakona o vladi. 2. člen ustave Republike Slovenije določa, da je Slovenija pravna država, kar pomeni, da je ravnanje vseh subjektov v državi, tudi vlade, v vseh pravnih razmerjih pravno vezano. Nihče, tudi vlada ne, nima pravice odločati o nečem, za kar nima podlage v pravnem redu države. Za izdajo te uredbe vlada nima nikakršne pravne podlage.
87. člen ustave Republike Slovenije govori o tem, da je izključno državni zbor, torej nikakor ne vlada, pristojen za predpisovanje pravic in obveznosti v tej državi, in to z zakonom. Ta člen je s to uredbo kršen dvakrat, ker si je vlada protipravno vzela kompetenco predpisovanja obveznosti, ki je v izključni pristojnosti državnega zbora, in ker je z uredbo predpisala nekaj, kar se izključno predpisuje z zakonom. Predsednik vlade in ministri so z izdajo uredbe kršili prisego, dano pred državnim zborom, da bodo spoštovali ustavni red te države. 153. člen ustave Republike Slovenije v tretjem odstavku govori o tem, da so vsi podzakonski akti v skladu z ustavo in zakoni. Uredba že zaradi kršitve zgoraj navedenih določb ni skladna z ustavo, z zakoni pa ni skladna, saj sploh nima podlage v zakonu.
Prvi odstavek 2. člena zakona o vladi vlado zavezuje, da je pri svojem delu vezana na ustavo in zakone. 3. člen zakona o vladi ne dovoljuje delovanja izven okvira ustave in zakonov. Prvi odstavek 26. člena zakona o vladi govori o tem, da vlada nima orginarne pravice za določanje pravic in obveznosti na podlagi zakona. Drugi odstavek 26. člena zakona o vladi dovoljuje, da sme izdati uredbo le za uresničevanje pravic in obveznosti pravnih subjektov in to izključno na podlagi pooblastil v zakonu.
Vlado torej sprašujem za pravno osnovo za izdajo te uredbe. Odgovor pričakujem ustno in kasneje tudi pisno. Hvala.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Izvolite, predstavnik vlade.

ANDREJ SIMONIČ: Spoštovane poslanke in poslanci! Gre za specifično vprašanje s področja, ki ga sam ne pokrivam, zato bo vlada pripravila pisni odgovor. Seveda je logično, da je vsaka uredba lahko izdana samo na zakonski podlagi. Prepričan sem, da ta zakonska podlaga obstoji. Kot rečeno, bomo pa pripravili pisni odgovor, ker sam na pamet ne znam odgovoriti, to vprašanje pa tudi prej ni bilo najavljeno, tako da odgovora nismo mogli pripraviti.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Dodatno vprašanje oziroma dopolnilno vprašanje.

FRANC JAZBEC: Ta odgovor dejansko pričakujem. Vladi pa očitam to, da je izdaja take uredbe možna v skladu z zakonom in ustavo. V tem primeru pa dokazujem, da to ni. Zato pričakujem odgovor v roku, kot se ga za tako vprašanje da. Hvala.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Naslednje vprašanje oziroma pobudo bo postavil gospod Izidor Rejc. Pripravi naj se Jože Zagožen.

IZIDOR REJC: Spoštovani gospod podpredsednik, gospe in gospodje! Prvo vprašanje izhaja iz sprememb in dopolnitev zakona o zaključku lastninjenja. Namreč, v tej smeri bom vprašal ministra za ekonomske odnose in razvoj in tudi ministra za finance. V zraku je in nekako pričakujemo, da bo tudi 15% državnega kapitala, ki je v saniranih bankah - najmanj 15% - šlo za pokrivanje certifikatske luknje. Zdaj me zanima: Ali v tej smeri razmišljate oziroma razmišljata in ali morda ta procent ne bo celo večji? To je prvo vprašanje.
Drugo. Pred kratkim smo opravili referendum za TET 3, pri katerem se državljani v večini niso izjasnili za podporo načinu financiranja. Zanima me, sprašujem, kaj zdaj pripravlja vlada. To je prvo vprašanje. Drugo pa: Kdaj in na kakšen način bo vlada pripravila en sodoben koncept razvoja Trbovelj in okolice?
Namreč iz screeninga, to se pravi iz predstavitve te branže - energetike, se lepo vidi in dobro vemo, da smo na področju prihajajočega sodobnega in prostega pretoka blaga in storitev. Tam lepo piše, da je treba odpreti tudi meje energentom, kar drugače pomeni, da je na našem obrobju dosti električne energije med štirimi in petimi pfenigi za kilovat. Mene bolj zanima to, kaj vlada pripravlja na osnovi neuspelega referenduma, predvsem pa, kdaj in kakšen bo ta sodoben koncept razvoja tega področja, ker nadomestitev je treba dobiti. Hvala.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala. Gospod Kovše.

ALOJZ KOVŠE: Spoštovani, opravičujem se, prej nisem zasledil pisno tega vprašanja. Ampak ni problema, v grobem bom odgovoril, lahko pa se potem posebej pogovorim z gospodom Rejcem oziroma po potrebi tudi pisno odgovorimo.
Tako bi rekel: odgovarjam na drugi del vprašanj glede aktivnosti po referendumu v zvezi z izgradnjo termoelektrarne Trbovlje. Zdaj nimam s seboj točno sklepa, ki ga je državni zbor tukaj sprejel. Ampak državni zbor je v grobem dal rok treh mesecev, da mora vlada odgovoriti v zvezi z usodo termoelektrarne oziroma tega energetskega objekta oziroma na splošno energetske politike v zvezi z nadaljnjo izgradnjo v tem objektu. To pomeni; zdaj je približno mesec in pol, mi to gradivo intenzivno pripravljamo v skladu s sklepi državnega zbora in mislim, da zdaj ni treba iti v detajle, v katero smer pripravljamo, saj bo gradivo končano. Lahko pa zagotovim, da bo gradivo v skladu s podanim rokom posredovano in pripravljeno.
Na drugi del vprašanja glede screeninga in energetske politike v evropskem trenutku bi pa vas seznanil, da verjetno tudi veste, da se bomo verjetno zdaj v kratkem v naslednjem tednu oziroma zdaj v zelo kratkem srečali; najprej na odboru za gospodarstvo z obravnavo zakona, energetskega zakona - potem pa tudi tukaj v državnem zboru. Takrat se bomo, ob tisti priložnosti pogovorili o teh vprašanjih in imeli dovolj časa, da bomo uredili našo zakonodajo oziroma jo prilagodili evropskim zahtevam.
Mislim, da je to dovolj v grobem, tako da se bomo s temi vprašanji srečevali v naslednjem mesecu oziroma dveh. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Naslednji razpravljavec. Še odgovor. Izvolite.

PREDSTAVNIK VLADE: Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, poslanci! Odgovoril bi na tisti del vprašanja, ki se pač nanaša na izvajanje lastninjenja. Glede na to, da tega področja ne pokrivam, bomo pač poskušali na to dati pisni odgovor. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Naslednji, gospod Jože Jagodnik.

JOŽE JAGODNIK: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi, predstavniki vlade! Glede na to, da se bliža 18.00 ura, jaz bi vprašal, ali naj zlorabim potrpežljivo prijaznost te peščice poslank in poslancev, ki so ostali. Namreč terjal bom tudi neke odgovore, za katere mislim, da bodo vzeli nekaj več časa. Hvala lepa.
Vprašanje, ki ga bom postavil, se nežno že nanaša na dva odgovora zunanjega ministra. Ker pa nisem bil povsem zadovoljen s tema odgovoroma, ga vseeno ponovno postavljam. Dovolite kratke uvod. Urejeni odnosi z Brusljem, posebej pa z Dunajem, Rimom, Zagrebom in Budimpešto so bistven pogoj za približevanje Evropi. Prestolnice sosednjih držav omenjam v posebnem kontekstu, kajti iz njega izhaja tudi moje vprašanje. Rečeno je bilo, da je tehnično pripravljen sporazum med Slovenijo in Avstrijo o sodelovanju na kulturnem, znanstveno tehnološkem in izobraževalnem področju, če sem prav zapisal. S severnimi sosedi imamo seveda zgledne odnose, v mnogih primerih celo nadstandardne. Zasluge temeljijo na dolgoletnem uspešnem sodelovanju med državama in so tudi posledica dobrih odnosov obeh diplomacij. Takšne naj bi bile tudi v prihodnje, to je obveznost, ki sloni tudi na skrbi matice za manjšine, na drugi strani pa je to obveznost avstrijske državne pogodbe. Sporazum med Republiko Avstrijo in Republiko Slovenijo o sodelovanju na kulturnem, izobraževalnem in znanstveno tehnološkem področju pa naj bi - ponavljam, naj bi - prinesel nov element v dvostrankarskih odnosih - namreč, takoimenovano priznanje nemške manjšine v Sloveniji.
Vlado Republike Slovenije oziroma ministrstvo za zunanje zadeve sprašujem: Ali so navedbe v predvidenem sporazumu med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo, ki vsebuje omembo nemške manjšine v Sloveniji, točne?
Drugič. Če so, na kateri zgodovinskih dejstvih temeljijo te ugotovitve? Kje korenini, kje ima sidrišče manjšina?
Tretjič. Ali je morda prišlo do nove dikcije na podlagi kakršnegakoli izsiljevanja ali kakšnih drugih pogojevanj?
In četrtič. Kaj vse to pomeni z ustavnopravnega vidika? Glede na odgovore, ki jih bom dobil, napovedujem, da se bom poslužil poslovniške možnosti o razširitvi te točke z razpravo v državnem zboru. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod minister, dr. Frlec, minister za zunanje zadeve.

DR. BORIS FRLEC: Gospod podpredsednik! Poslanke in poslanci! Poslancu Jagodniku lahko samo zelo kratko odgovorim; da navedbe, ki se pojavljajo v javnosti in so pogosto provokativne, češ da smo priznali v Sloveniji obstoj nemške manjšine v ustavnem smislu 64. člena, niso točne. Mi priznavamo samo obstoj pripadnikov nemško govoreče etične skupine, ki naj bi uživala po tem sporazumu pravice po 61. členu. To se pravi - ne kolektivnih, ampak individualne pravice.
Ko sem danes uporabil v državnem zboru izraz "tehnično pripravljen", sem pri tem mislil na to, da je po diplomatski poti tekst tega sporazuma perfekcioniran. To se pravi, da se ga naprej ne da popravljati in da gre ta sporazum sedaj lahko v običajno vladno proceduro. Ko bo prišel v državni zbor oziroma organe tega državnega zbora, boste mogoče o tem zelo podrobno govorili. Sicer pa je odbor za mednarodne odnose z vsebino tega sporazuma že seznanjen. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu ministru. Gospod Jagodnik ima dopolnilno vprašanje.

JOŽE JAGODNIK: Odgovori so bili točno taki, kot smo jih že slišali pri poslanskem vprašanju gospoda Peterleta, zato z njimi nisem zadovoljen. Zadovoljen sem s prvima dvema stavkoma.
61. člen ustave pravi: "Vsakdo ima pravico da svobodno izraža pripadnost k svojemu narodu ali narodnostni skupnosti, da goji in izraža svoje kulturo in uporablja svoj jezik in pisavo." Po informacijah, ki obstajajo, gre za nekaj več v tem diplomatsko pripravljenem sporazumu. Predlagam zboru, da uporabimo 29. člen poslovnika državnega zbora, ki pravi, "da ima poslanec pravico predlagati razpravo o tem vprašanju. O tem vprašanju odloči državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu." Menim, da gre za izjemno problematiko in da taki odgovori zunanjega ministra za tem govorniškim odrom ne zadovoljujejo vednosti, vedoželjnosti poslancev, kaj šele javnosti in da niso v skladu s tistim, kar v javnosti ta trenutek je.
Torej predlagam, da se zavedamo širine tega vprašanja in da poslujemo v skladu s 26. členom poslovnika. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Slišali smo predlog poslanca, gospoda Jagodnika, da razširimo razpravo o vprašanju nemške manjšine, če sem prav razumel.
Torej, na glasovanje dajem predlog poslanca Jožeta Jagodnika, da zbor na tej seji razpravlja o odgovoru vlade na postavljeno poslansko vprašanje v zvezi z avstrijsko manjšino v Sloveniji. Ugotovimo prisotnost! (36 prisotnih.) Ponovno ugotovimo prisotnost! (37 prisotnih.)
Ugotavljam, da v dvorani ni potrebnega kvoruma, zato današnjo sejo zaključujem, kljub temu da je vlada prisotna v takem številu in bi bilo pravilno, da bi šli z odgovori naprej. Na vrsti je še devet poslanskih vprašanj, zato bomo o predlogu gospoda Jožeta Jagodnika glasovali jutri, ko bomo imeli potrebni kvorum; tudi o drugih poslanskih vprašanjih bomo nadaljevali jutri.
Sejo bomo nadaljevali jutri ob 10.00 uri. Prosim predstavnike vlade, da se seje jutri ob 10.00 uri zanesljivo udeležijo.

(SEJA JE BILA PREKINJENA DNE 18.2.1999 OB 18.09 URI.)

Zadnja sprememba: 02/23/1999
Zbirke Državnega zbora RS - dobesedni zapisi sej