Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 14.09 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje. Pričenjam 17. sejo državnega zbora Republike Slovenije, ki sem jo sklical na podlagi 49. člena poslovnika državnega zbora. Prosim, da se dvorana počasi umiri.
Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Bogomir Špiletič, Zmago Jelinčič, Feri Horvat, Miroslav Mozetič, Ivan Božič, Alojz Peterle, Jože Jerovšek, Janez Janša, Eda Okretič-Salmič, Jožef Jagodnik, Bojan Kontič, Jože Možgan, Franc Potočnik. Od 15.00 ure dalje: Leon Gostiša, Polonca Dobrajc, Anton Delak in Rudolf Petan od 17.00 ure dalje.
Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani! (67 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem vabil tudi predsednika vlade Republike Slovenije in ostale člane vlade ter vse prav lepo pozdravljam.
Spoštovane poslanke in poslanci! Spoštovani predstavniki vlade! V petek 12. novembra 1999 smo se v Mariboru prav na dan, ko bi slavil 101. rojstni dan, za vedno poslovili od izjemnega človeka in legendarnega športnika gospoda Leona Štuklja. Ob zadnjem slovesu je bil z nami ves športni svet. Dovolite mi, da se tudi iz tega mesta še enkrat spomnimo vsega dobrega, kar je gospod Leon Štukelj storil za svojo domovino. Načrtovali smo, da bi obiskal tudi državni zbor Republike Slovenije. Srečanja se je srčno veselil, a prehitela ga je smrt. Toda Leon Štukelj ostaja tudi po njej več kot samo športna legenda, skromen, prijazen človek in velik Slovenec. Počastimo spomin na gospoda Leona Štuklja z eno minutnim molkom.
Slava njegovemu spominu!
Kolegice in kolegi, prehajamo na določitev dnevnega reda 17. seje državnega zbora Republike Slovenije. Prejeli ste ga s sklicem 9. novembra 1999. O predlogu bomo odločali v skladu s poslovniškimi določbami.
Najprej prehajamo na predloge za umik. Pismenih predlogov za umik nismo prejeli. Ali želi v zvezi s tem kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na širitve.
Okrožno sodišče v Kranju, kazenski oddelek, in okrajno sodišče v Kranju sta zboru posredovala obvestili v zvezi z vloženima zasebnima tožbama zoper poslanca državnega zbora. O obvestilih je razpravljala mandatno-imunitetna komisija, ki predlaga zboru, da obe zadevi obravnava na 17. seji. Zboru predlagam, da dnevni red razširimo z obravnavo obvestil okrožnega sodišča v Kranju, kazenski oddelek, v zvezi z vloženo zasebno tožbo zoper poslanca državnega zbora Republike Slovenije. Ali želi poročevalec mandatno-imunitetne komisije besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Na glasovanje dajem predlog za razširitev dnevnega reda z navedenim obvestilom okrožnega sodišča v Kranju. Ugotovimo prisotnost! (72 prisotnih.)
Kdo je za navedeno razširitev? (58 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je razširitev sprejeta. Navedeno razširitev bo državni zbor obravnaval jutri ob 10.00 uri.
Zboru nadalje predlagam, da razširi dnevni red z obravnavo obvestila okrajnega sodišča v Kranju v zvezi z vloženo zasebno tožbo zoper poslanca državnega zbora Republike Slovenije. Ali želi poročevalec mandatno-imunitetne komisije besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Ker ni razprave, dajem predlog za razširitev dnevnega reda z navedenim obvestilom okrajnega sodišča v Kranju na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (69 prisotnih.)
Kdo je za predlagano razširitev? (51 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog za razširitev sprejet. Državni zbor bo to točko obravnaval jutri ob 10.00 uri.
Vlada Republike Slovenije predlaga zboru, da dnevni red seje razširi s predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o veterinarstvu. Zboru predlaga, da ga sprejme po skrajšanem postopku. Prosim predstavnika vlade, da obrazloži predlog za razširitev dnevnega reda. Besedo ima gospod minister Ciril Smrkolj.
CIRIL SMRKOLJ: Hvala lepa, gospod predsednik. Gospe poslanke in gospodje poslanci, lep dober dan želim! Prihajamo s predlogom spremembe zakona o veterinarstvu predvsem iz naslova zahteve stalnega veterinarskega odbora, da se v Sloveniji definira veterinarska avtoriteta, da ta avtoriteta v skladu z direktivami Evropske unije ima pravico dajati pooblastila odgovornim veterinarjem in tudi jemati pooblastila za opravljanje nadzora v mesnopredelovalnih in tudi drugih živilskopredelovalnih obratih in da ima ta avtoriteta tudi pravico pooblaščati ustrezne laboratorije za opravljanje nadzora nad živili živalskega izvora in tudi odvzema pooblastila v primeru ne izvajanja določb.
Predlagana sprememba bi vsekakor bila jasen signal, da Slovenija zelo resno predloge stalnega veterinarskega odbora rešuje v okviru ukrepov, ki jih je naše ministrstvo oziroma vlada pripravila za sanacijo nastalega problema. Rok za dokončno ureditev je 1. februar 2000, vendar moramo povedati, da je inšpekcija veterinarska že najavljena in da bo ukrepe, ki jih je Slovenija na tem področju prevzela, pregledovala že v mesecu decembru, in zato tudi predlagamo državnemu zboru, skrajšan postopek spremembe tega zakona. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospod minister. Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Na glasovanje dajem predlog za razširitev dnevnega reda s predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o veterinarstvu. Ugotavljamo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za predlagano razširitev? (58 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog razširitve sprejet.
Državni zbor bo to točko obravnaval kot 2.a točko dnevnega reda.
Na glasovanje dajem tudi predlog, da se navedeni zakon sprejme po skrajšanem postopku. Matično delovno telo s predlogom vlade za sprejem predlaganega zakona po skrajšanem postopku soglaša. Predlog za sprejem po skrajšanem postopku ne bi bil sprejet, če bi mu nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev.
Na glasovanje dajem predlog, da se navedeni zakon sprejeme po skrajšanem postopku. Ugotavljamo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za predlog, da se sprejme po skrajšanem postopku? (51 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog za sprejem predloga po skrajšanem postopku sprejet.
Drugih predlogov za širitev dnevnega reda v pisni obliki nismo prejeli. Ali želi s tem v zvezi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje o skrajšanih oziroma hitrih postopkih. Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o podpori gospodarskim družbam pri razvoju novih tehnologij in vzpostavljanju in delovanju njihovih razvojnih enot v obdobju od 2000 do 2003. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo podpira sprejem predloga zakona po hitrem postopku. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.)
Na glasovanje dajem predlog za sprejem predloga zakona o podpori gospodarskim družbam pri razvoju novih tehnologij, in ga ne berem do konca, naslov, po hitrem postopku. Ugotavljamo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (47 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog za sprejem zakona po hitrem postopku sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo ne podpira sprejema predloga zakona po hitrem postopku. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? Besedo ima predsednica odbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko, gospa Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Pozdravljeni! Naš odbor je ta predlog zakona obravnaval dvakrat in sicer, 5.10. in 7.10. Ker pa je sprejel veliko gradiva in sicer, poleg pripomb in predlogov slovenske veterinarske zveze, zbornice, zavoda, fakultete, društev, tudi mnenje zainteresiranega odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter glede na razpravo, ki je pokazala, da gre za krovni zakon, da je to eden zelo pomembnih zakonov, kajti posebno pozornost moramo posvetiti naraščanju obolenja vezanega na prehrano oziroma živila; dalje, v tem zakonu se tudi celostno obravnavajo zdravstvene ustreznosti živil, skupno s snovmi in izdelki, ki prihajajo v stik z njimi in tudi negativne vplive na živila ter kup drugih pomembnih stvari, je potem odbor z večino glasov sprejel, da ne podpira hitrega postopka in predlagal redni postopek.
Ker na našem delu delo organiziramo racionalno, smo se že takoj na seji odbora lotili dela in smo zopet pripravili poročilo za redni postopek, če bo seveda v državnem zboru izglasovan. Zato predlagam, da podprete mnenje odbora in da potrdite redni postopek. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospa Zbačnikova. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Ali želi predstavnik vlade dodatno obrazložiti svoj predlog? (Ne želi.) Na glasovanje dajem predlog za sprejem navedenega predloga zakona - zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stiku z živili po hitrem postopku. Ugotavljamo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za? (9 poslancev.) Kdo je proti? (45 poslancev.)
Predlog za hitri postopek ni bil sprejet, zato bo državni zbor obravnaval ta zakon kot predlog zakona v prvi obravnavi.
Vlada Republike Slovenije predlaga zbora zakon o zdravilih in medicinskih pripomočkih in ga zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo podpira sprejem predloga zakona po hitrem postopku. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Sekretariat? Poslanske skupine? Na glasovanje dajem predlog za sprejem predloga zakona o zdravih in medicinskih pripomočkih po hitrem postopku. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (46 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o zdravstveni inšpekciji. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo podpira sprejem zakona po hitrem postopku. Ali želi besedo predstavnik vlade? Poročevalec matičnega delovnega telesa želi? (Ne želi.) Sekretariat? Poslanske skupine? Na glasovanje dajem predlog za sprejem predloga zakona o zdravstveni inšpekciji po hitrem postopku. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (37 poslancev.) Kdo je proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog za sprejem zakona po hitrem postopku sprejet.
Vlada Republike Slovenije je zboru predložila predlog zakona o popisu kmetijskih gospodarstev v Republiki Sloveniji v letu 2000. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Delovno telo ga podpira. Ali želi besedo predstavnik vlade? Poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? Poslanske skupine? Na glasovanje dajem predlog za sprejem navedenega predloga zakona, torej zakona o popisu kmetijskih gospodarstev po hitrem postopku. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (43 poslancev.) Kdo je proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Skupina poslancev s prvopodpisanim Francijem Rokavcem je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davčnem postopku. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Ali želi besedo predstavnik predlagateljev zakona? (Ne želi.) Poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? Predstavnik vlade? Predstavniki poslanskih skupin? Ker ni razprave, dajem na glasovanje predlog, da se predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davčnem postopku sprejme po hitrem postopku. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (35 poslancev.) Kdo je proti? (12 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Vlade Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o ureditvi plačilnega prometa na dan 31.12.1999. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? Poslanske skupine? Ker ni razprave, dajem na glasovanje predlog, da se navedeni predlog zakona, to je zakon o listi plačilnega prometa na dan 31.12.1999, sprejme po hitrem postopku. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (34 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogih za sprejem po skrajšanem postopku. Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o družbi za zavarovanje in financiranje izvoza Slovenije. Zboru predlaga, da ga sprejme po skrajšanem postopku. Matično delovno telo s predlogom predlagatelja zakona za sprejem po skrajšanem postopku soglaša. Ali želi besedo predstavnik vlade? Poročevalec matičnega delovnega telesa? Predstavnik sekretariata? Predstavniki poslanskih skupin? Na glasovanje dajem predlog za sprejem predloga zakona po skrajšanem postopku. Predlog ni sprejet, če bi mu nasprotovala najmanj ena tretjina navzočih poslancev. Kdo je torej za to, da se zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o družbi za zavarovanje in financiranje o izvozu Slovenije sprejme po skrajšanem postopku. Ugotavljamo prisotnost! (51 poslancev.)
Kdo je za tak predlog? (43 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Poslanca Janez Janša in Franc Čebulj sta v obravnavo zboru predložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o referendumu in o ljudski iniciativi. Zboru predlagata, da ga ga sprejme po skrajšanem postopku. Matično delovno telo s predlogom predlagatelja zakona za sprejem zakona po skrajšanem postopku soglaša. Ali želi predstavnik predlagatelja predloga zakona besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? Predstavnik vlade? Poslanske skupine? Ker ni razprave, dajem na glasovanje predlog, da se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o referendumu in civilni iniciativi sprejme po skrajšanem postopku. Ugotavljamo prisotnost! (54 poslancev.)
Kdo je za tak predlog? (35 poslancev.) Kdo je proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Zbor bo v zvezi s 43. točko dnevnega reda, to je volitvami in imenovanji obravnaval predloge, ki mu jih bo predložila komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve in tudi zadeve, ki bodo zboru predložene tekom te redne seje.
S sklicem in dopisom z dne 11.11.1999 ste bili tudi obveščeni, da kvalificirani predlagatelji na podlagi razlage komisije za poslovnik k drugemu odstavku 124. člena poslovnika državnega zbora, k 5., 6., 18. in 31. točki dnevnega reda lahko vlagajo amandmaje do začetka obravnave posameznega predloga zakona na seji državnega zbora.
Prehajamo na glasovanje o predlogu dnevnega reda v celoti. Na glasovanje torej dajem predlagani dnevni red, kot ste ga sprejeli s sklicem in dopolnitvami in spremembami, ki so bile sprejete. Ugotavljamo prisotnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za predlagani dnevni red v celoti? (56 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je dnevni red državnega zbora sprejet.
Še nekaj obvestil. Kot ste bili že obveščeni, spoštovane kolegice in kolegi, bomo 17. sejo zbora pričeli z obravnavo vprašanj in pobud poslank in poslancev. Jutri ob 10.00 uri pa bomo nadaljevanje pričeli s splošno razpravo o predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2000. Državni zbor bo ob 10.00 uri najprej se tudi opredelil do dveh imunitet, s katerimi smo danes tudi razširili to redno sejo. Nato bomo sejo obravnavali s predlogi zakonov po vrstnem redu, kot so bili predlagani in prednost imajo tukaj zakoni, kjer gre za uskladitev s pravnim redom Evropske unije. Rad bi vam tudi povedal, da se bomo jutri ob 9.00 uri dobili na delovnem pogovoru vodje poslanskih skupin, kjer se bomo detajlno dogovorili, kako bo potekala seja državnega zbora, da boste lahko poslanke in poslanci redno obveščeni, katere točke bodo na dnevnem redu za kvalitetno pripravo posameznih točk dnevnega reda, tako da predlagam, da danes ne bi z glasovanji eventualno predlagali vrstni red obravnav. Sam se bom maksimalno zavzel, da bom vse smiselne predloge tudi upošteval pri poteku te seje. Danes je tudi naša želja in pričakovanje, da bi državni zbor v nekem razumnem roku, morda nekaj po 18.00 uri dokončal s 1. točko dnevnega reda.
Upamo tudi, da se bo tudi zadeva v celoti kvalitetno izšla z napovedano razstavo, ki je preddverju, tako da le-ta in njena otvoritev v ničemer ne bo motila dela državnega zbora. Ta razstava ima tudi zelo pomenljivo vsebino, jaz sem prepričan, da se jo bomo poslanci in poslanke tudi udeležili.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA IN POBUDE POSLANK IN POSLANCEV. Za to točko so se nekateri ministri opravičili, vsi pa so pooblastili državne sekretarje, da lahko v njihovem imenu kompetentno odgovorijo na poslanska vprašanja, ki se bodo dotikala njihovih posameznih resorjev, dr. Lojze Marinček, gospod Borut Šuklje in pa mag. Mitja Gaspari.
V poslovniškem roku enega dne pred sejo zbora smo prejeli pisne prijave poslanskih vprašanj in pobud. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj in pobud je določeno v skladu z zadnjim odstavkom 23. člena poslovnika, tako da prva tri vprašanja oziroma pobude postavijo poslanci opozicije, nato pa po vrsti poslanci iz različnih poslanskih skupin, po vrstnem redu prijave. Ustno zastavljeno vprašanje pač lahko traja do treh minut. Ne glede na to, da ni bila sprejeta sprememba poslovnika državnega zbora, pa sem prepričan, da bomo v dobro delo državnega zbora in tudi dobrega odnosa v državnem zboru nadaljevali s tradicijo, da bo na prva tri poslanska vprašanja odgovarjal predsednik vlade, dr. Janez Drnovšek, ki je tudi med nami, in torej prva tri vprašanja postavljajo trije poslanci opozicije. Prvi ima besedo kolega Miran Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani gospod predsednik vlade! Državljani Republike Slovenije smo z vašim podpisom sprejeli lastninske certifikate. Uporabili naj bi jih za lastninjenje v svojem podjetju, za nakup delnic ob javni prodaji in za pridobitev delnic pooblaščenih investicijskih družb. Kmalu se je ugotovilo, da predvidena sredstva za pokritje izdanih certifikatov ne zadoščajo. V letu 1995 je tudi vlada priznala privatizacijski primanjkljaj in se obvezala, da ga bo pokrila. Za dokončno pokritje so bili določeni naslednji roki. Najprej 31. december 1997, kasneje 1. februar 1999 in spomladi letos še 13. avgust 1999. Vse te roke je vlada samovoljno prekoračila. Vlada oziroma njeni najodgovornejši predstavniki so vedno znova obljubljali, da bo premoženje določeno in predano pooblaščenim investicijskim družbam, toda vsakokrat so prelomili dano obljubo. Spoštovani gospod predsednik, ravnanje vlade prizadeva milijon 200 tisoč državljanov Slovenije. Gre za primanjkljaj približno 120 milijard, skupaj z uslužbenskimi certifikati in dodatnimi bonitetami pa za približno 170 milijard tolarjev. Zaradi takega ravnanja vlade dosega vrednost delnic pooblaščenih investicijskih družb le dobro polovico nominalne vrednosti certifikatov. Država zaradi svoje neodgovornosti in skrajne ignorance goljufa državljane. Višina zneska, za katerega so prikrajšani, znaša najmanj med 50.000 in 200.000 tolarji na državljana.
Ker vsa prizadevanja, vsi zakonito določeni roki, vsi sklepi in vse obljube vladnih funkcionarjev, dane na podlagi poslanskih vprašanj, doslej niso zalegle ničesar, sprašujem vas, gospod predsednik vlade.
Prvič, ali so bile vse lažne obljube, vse prekoračitve rokov in vsa zavajanja javnosti v zvezi z zapolnitvijo certifikatskega primanjkljaja doslej dane brez vaše vednosti ali pa za tako ravnanje tudi sami kot predsednik vlade prevzemate polno odgovornost. Drugič, ali ste po vseh letih in lažnih obljubah predstavnikov vaše vlade končno vi osebno pripravljeni zagotoviti slovenskim državljankam in državljanom, da jim bo vaša vlada zagotovila potrebna sredstva za pokritje vrednosti njihovih lastninskih certifikatov. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Potrč. Na vprašanje bo odgovoril predsednik vlade dr. Janez Drnovšek.
DR. JANEZ DRNOVŠEK: Gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Lastninjenje v naši državi je precej zapleten proces, tudi dolgotrajen, vendar mislim, da ga uspešno in brez posebnih večjih težav vodimo k zaključku. V primerljivih državah so imeli s tem precej več težav.
V naši državi smo se že na začetku odločili, da bomo del premoženja razdelili neposredno državljanom v obliki certifikatov. Država bi lahko ravnala tudi drugače in se odločila, da bo s premoženjem vseh državljanov upravljala skupno, v celoti, kot z državno lastnino. Mi smo se odločili torej za kombiniran pristop, in del premoženja, nekdanjega družbenega premoženja naj bi razdelili državljanom. Ta proces teče. Znano je, da je pri uvodnih cenitvah vrednosti tega premoženja prišlo do določenih razlik in tudi do tako imenovane certifikatske luknje. Vlada je nekajkrat obravnavala možne načine za razrešitev tega vprašanja. Ob tem je vodila tudi ustrezen dialog, strokoven in političen dialog, da bi prišlo do prave rešitve in tudi do razdelitve, če temu tako rečem, primernega premoženja, ki bi odražalo neko sredino, srednjo kvaliteto premoženja v tej državi. Predlog je v pripravi. Razlog, da še ni dokončan, je v tem, da je vključen tudi predvidoma del premoženja zavarovalnic in bank, kar je predmet tudi zakonskih in drugih odločitev. Pričakujemo, da bo ta postopek kmalu pripeljan do konca. Vsekakor ima vlada namen, da to sicer dokaj zapleteno, strokovno in pravno vprašanje pripelje do konca in korektno opravi to nalogo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod predsednik vlade. Poslansko vprašanje postavlja Peter Lešnik. Dopolnilno vprašanje, gospod Potrč - nisem takoj videl vaše roke.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Jaz bi se najprej gospodu predsedniku zahvalil za njegov odgovor, predvsem pa priznanje, da ima vlada do državljanov Republike Slovenije obveznost, ki jo še mora izpolniti. Jaz se zahvaljujem tudi za njegovo najavo, da bo vlada ta problem rešila do konca, in to v nekem razumnem roku. Moram pa reči, da smo doslej res, ne od predsednika vlade, ampak od ministrov in državnih sekretarjev, dobivali zelo veliko, zelo podobnih odgovorov in obljub, ki doslej niso bile izpolnjene. In naj mi gospod predsednik ne zameri, glede na to, da najbrž nisem bil dovolj precizen v prvem vprašanju, če dopolnilo le vprašam: Kdaj bo vlada to svojo obveznost, ki zamuja že štiri leta in več, na podlagi vaše obljube lahko izpolnila? Tudi zadnji rok, gospod predsednik, ki si ga je vlada sama po svojem predlogu zadala in smo ga spomladi sprejeli, je že več kot tri mesece potekel in vedno znova so samo obvestila, da bo. Prosim, če se lahko da nek konkretnejši rok, da bi vedeli, da na besedo gospoda predsednika vlade lahko računamo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala za dopolnilno vprašanje kolega Potrč. Ali želite besedo gospod Drnovšek? (Ne želi.) Poslansko vprašanjem, Peter Lešnik.
PETER LEŠNIK: Hvala lepa za besedo predsednik. Spoštovane kolegice! Spoštovani kolegi! Predstavniki vlade! Med njimi tudi posebej pozdravljam predsednika vlade Republike Slovenije in za njega imam eno poslansko vprašanje.
Sprašujem predsednika vlade Republike Slovenije dr. Janeza Drnovška, zakaj v okviru svojih pristojnosti ne ukrepa zoper ministra Cirila Smrkolja zaradi njegovega pokola skoraj tretjine populacije medvedov na Slovenskem, kar pomeni iztrebljanje namesto ohranitve te redke živalske vrste.
Sprašujem tudi, zakaj molči na vsa opozorila stroke in javnosti. Ministrovo odločitev o dokončnem obračunu z medvedom so obsodili tako lovci kot biologi, tako da mora biti slepemu in gluhemu jasno, da je nekaj hudo narobe. Odbor LDS iz Žalca je predsednika vlade opozoril, da je soodgovoren za ministrovo nestrokovnost, prav tako je 37 poslancev s poslansko pobudo zahtevalo od ministra, da takoj umakne sporno odločitev.
Pri tem tudi ne gre spregledati sramotnega pobijanja volkov in risov, ki si ga je minister Smrkolj privoščil na začetku leta in zaradi česar so nas obsojali po vsem svetu. Iztrebitev živalske vrste pač ni noben dosežek. Dosežek je njena ohranitev. Od ministra se pričakuje, da bo ravnal strokovno korektno in javnega pooblastila ne bo zlorabljal v škodo nacionalnega interesa, kar je minister Smrkolj storil. Zakaj torej gospod dr. Drnovšek, nič ne ukrepate? Še več. Zakaj molčite? Ali to pomeni, da podpirate zlorabo položaja v osebne namene in v škodo nacionalnega interesa? Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Lešnik za vaše poslansko vprašanje. Prosim predsednika vlade dr. Drnovška za odgovor.
DR. JANEZ DRNOVŠEK: Navedeno vprašanje je v pristojnosti ministra za kmetijstvo in njegova odločba je odločba v upravnem postopku. Predsednik vlade tukaj nima formalne možnosti, da bi vplival na to odločbo. Glede na številna vprašanja v javnosti, tudi v strokovni javnosti v zadnjem času, je očitno, da gre za določen konflikt interesov, ki je v takšnih primerih normalen in znan tudi marsikje po svetu. Glede na vsa ta vprašanja, nameravam priporočiti ministru za kmetijstvo, da ponovno prouči smiselnost te odločbe, ob upoštevanju vseh argumentov, ki so bili do sedaj tudi dani v javnosti in da pač poskuša najti najboljšo rešitev za to vprašanje. Sicer je pa možnost pritožbe na takšno odločitev v upravnem postopku, ne pa v delovanju vlade. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala predsedniku vlade za odgovor. Ko sem slišal vaše nekoliko bolj glasne komentarje, ko je poslanski kolega postavil vprašanje, sem se spomnil na izkušnjo, ki smo jo skupaj s poslanskimi kolegi in kolegico dobili v kanadskem parlamentu. Tam so poslanska vprašanja vsak dan. Ko nekdo postavi poslansko vprašanje, je tak hrup v dvorani na nasprotni strani, da nihče nikogar nič ne sliši. Tako smo mi v tem primeru še kar spodoben parlament. To pa seveda ne pomeni, da bi na takšen način odreagirali, ampak če se kdaj kdo malo oglasi, ni nič narobe. To sem hotel reči. Poslansko vprašanje ima kolega Franc Pukšič. Nisem želel sprožiti take reakcije.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa gospod predsednik, poslanke in poslanci, prav prisrčen pozdrav. Spoštovani gospod predsednik vlade dr. Janez Drnovšek! Ministri s sodelavci!
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o državnem tožilstvu je stopil v veljavo 24. julija letošnjega leta. S tem je seveda določena stvarna pristojnost skupine državnih tožilcev za posebne namene. Nesporno iz zakona izhaja, da je pristojnost obstoječe skupine državnih tožilcev za posebne namene pregon organiziranega kriminala, določen s 24. julijem. Glede na to, da je organizirani kriminal element mednarodnih razsežnosti, sprašujem. Prvič, ali se skupina ukvarja samo s temi deli. Drugič, ali ima mednarodne stike z institucijami tega področja vodja te skupine in ali vodja te skupine obvlada katerega od tujih jezikov.
Drugi sklop vprašanj je naslednji. Kaj se dogaja s tožilko iz posebne skupine, ki zastopa kazenski pregon v heroinski zadevi, ki se vodi pred kranjskim sodiščem? Se nihče ne zaveda, da so mamila aktualen problem med mladimi, in se ne strinjam z načinom, kako ignorantsko se pri tem obnaša ostala tožilska stroka. Zadeva prav tu kaže na skrajno spolitiziranost, ki je nastala s spremembo v tožilstvu, ko očitno ni važna strokovnost in ogroženost družbe, predvsem mladih z mamili, temveč je važno le to, da je tožilko posebne skupine, ki preganja gorenjsko heroinsko navezo, imenoval še gospod Drobnič. Sprašujem predsednika vlade, zakaj dopušča takšno ravnanje.
Zadnji sklop oziroma zadnje vprašanje. Na mesto okrožnega državnega tožilca je kandidiral Drago Kos. Sprašujem, zakaj ta zadeva nerešena stoji na personalni komisiji, katere predsednica je gospa Zdenka Cerar. Kaj menite spoštovani gospod predsednik vlade o tem, da bo bivši visoki policijski funkcionar postal funkcionar pravosodja in bo s tem tožilstvo padlo prav pod vpliv policije.
Iskreno se zahvaljujem za dane odgovore. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Pukšič. Prosim dr. Drnovška za odgovor.
DR. JANEZ DRNOVŠEK: Če po pravici povem, ne znam odgovoriti gospodu Pukšiču na zastavljena vprašanja. Prosil bom prosil ministra za pravosodje, da v nadaljevanju te razprave odgovori na tisti del, ki sodi v njegovo pristojnost, in na tisti del, kjer razpolaga z informacijami. Gospodu Pukšiču lahko samo zatrdim, da tisto, kar je v vladni pristojnosti, skušamo najbolj vestno in korektno izvajati ter da vsi želimo čim bolj učinkovit boj proti organiziranemu kriminalu in tudi proti vsem oblikam razpečevanja in uživanja mamil.
Kar se pa tiče posameznih kadrovskih rešitev in drugih, kar je bilo v bistvu vprašanje, tega pa sam ne morem komentirati. Delno morda lahko komentira minister za pravosodje, še več pa verjetno lahko generalni tožilec oziroma tožilka. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa predsedniku vlade. Dopolnilno vprašanje, kolega Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Predsedniku vlade se zahvaljujem. Vsekakor bi prosil, da bi na postavljena vprašanja dobil pisni odgovor. Bi pa dopolnil oziroma dodatno vprašal predsednika vlade, ali mu je poznano, da je eden izmed kandidatov za vodjo skupine za posebne namene gospod Anton Ribnikar, ki je v javnosti jasno in glasno enkrat zanikal, drugič potrdil in dvakrat povedal ali da je neformalno tisti tožilec, ki ni, je in ni opozoril sodnika Šubica, ko ni napisal sodbe v znani zadevi v zvezi z Elanom. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospodu Pukšiču, za dopolnilno vprašanje. Naslednje poslansko vprašanje bo postavil Jožef Zimšek.
Dovolite mi kratko misel. Sam menim, da je ključen smisel, da na prva tri vprašanja odgovarja predsednik vlade, da so mu postavljena s tistih področjih, za katere je on pristojen. V tem ima smisel ta način komunikacije med poslanci in predsednikom vlade. Nekateri poslanski kolegi ste postavili vprašanja, ki sodijo v pristojnost posameznih ministrov ne pa predsednika vlade.
Besedo ima gospod Jožef Zimšek.
JOŽEF ZIMŠEK: Spoštovani, gospod predsednik! Cenjeni zbor! Najprej bi seveda vlado rad opozoril na zastavljeno vprašanje s 16. seje, ko sem želel zvedeti, kako je vlada odprodala oziroma sklada odprodala dva deleža Kovinotehne Merkatorju, za kakšno ceno in zakaj v začetku avgusta. Odgovor na too vprašanje do danes nisem dobil. Seveda bi želel, da mi na to vprašanje vlada odgovori. Delegatsko oziroma poslansko vprašanje je zabeleženo na 16. seji državnega zbora.
Naslednje moje vprašanje je vprašanje o brezposelnosti oziroma o javnem delu. V Celju smo med prvimi začeli resno v Sloveniji z javnimi deli že pred šestimi, petimi leti. V Celju je tudi ena izmed najvišjih stopenj brezposelnosti v Sloveniji. Sredi leta 1999 je znašala ta brezposelnost več oziroma nekaj manj kot 20 %. Javna dela so nam ta problem nekoliko omilila. Začeli pa smo tudi z nekaterimi sanacijami zgodovinskih objektov in dosegli dobre rezultate. Eden od teh objektov je simbol Celja, stari celjski grad, ki se počasi, s pomočjo javnih del, to je sredstev države in lokalne skupnosti, vztrajno obnavlja.
Vprašanje. Vlado sprašujem, kakšna je usoda javnih del v letu 2000 in ali lahko v bodočnosti računamo še na ta sredstva in na to omilitev brezposelnosti.
Imam pa še poslansko pobudo. Poslanska pobuda za spremembo ustanoviteljstva in financiranja osnovnih šol s prilagojenim programom. Ustanoviteljice osnovnih šol s prilagojenim programom so občine. Šole obiskujejo otroci iz širšega območja, torej iz več občin, zato imajo regijski značaj. Z uveljavitvijo 20.a člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju občin se je spremenil način financiranja občin oziroma so se spremenili elementi za določitev obsega finančnih sredstev primerne porabe. 20.a člen med tremi osnovnimi elementi za izračun primerne porabe navaja tudi število prebivalcev. Posledično to pomeni, da vsaka občina pridobiva sorazmeren delež sredstev primerne porabe tudi za izobraževanje šoloobveznih otrok, ki imajo stalno prebivališče v tej občini. Imam to pisno, zato bom samo poslansko pobudo prebral.
Ker država že danes financira 95% teh stroškov, ostalo lokalne skupnosti, predlagam, da vlada Republike Slovenije pripravi spremembo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s katero bo ustanoviteljstvo in financiranje osnovnih šol s prilagojenim programom prenesla na državo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Zimšek. Če sem vas pravilno razumel, na eno od vprašanj, ki ste ga postavili na 16. seji, niste dobili odgovora. Ali ste vprašanje postavili tukaj na tem mestu? Pred govornico? Prosim predstavnike vlade, da odgovorijo na vprašanje kolega Zimška. Državna sekretarka, mag. Zdenka Kovač.
MAG. ZDENKA KOVAČ: Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani gospod poslanec Zimšek! Hvala za vprašanje. Z veseljem bom odgovorila, kakšna bo usoda javnih del v letu 2000. Nedvomno javna dela predstavljajo enega ključnih instrumentov, s katerim poskušamo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve posegati na področje brezposelnosti, posebej še takrat, ko govorimo o ciljnih skupinah, za katere lahko rečemo, da so težje zaposljive. Pomembnost tega ukrepa, pa tudi obseg sredstev, ki se temu ukrepu namenja, iz leta v leto narašča, posebej še sedaj, ko smo se odločili, da določene pasivne oblike zamenjamo z aktivnimi pristopi. Tudi v letu 2000 pričakujemo oziroma predlagamo parlamentu kot vlada, da sprejme povečan obseg sredstev, ki bodo namenjena izvajanju javnih del v letu 2000. Pričakujemo, da se bo število vključenih še povečalo. Že v letu 1999 se je to število, glede na predhodno leto, povečalo kar za 25%. Tudi za drugo leto pričakujemo enako rast. Še več pozornosti v okviru javnih del želimo posvetiti dodatnim programom usposabljanja, ki bi seveda tudi povečali odliv iz teh začasnih programov zaposlovanja v redne oblike zaposlovanja. Seveda se ne bomo ustavili tukaj. Pravkar v sodelovanju s francosko in nizozemsko vlado preučujemo možnost uvajanja novega modela pospeševanja zaposlovanja za težje zaposljive, posebej še tiste starejše od 45 oziroma 50 let, ki bi se zaposlovali v bodoče na delih, ki so v korist lokalnim skupnostim na področju socialnega varstva, na področju kulturnega razvoja, na področju izobraževalnih storitev in posebej še okoljevarstvenih storitev, v obliki trajno subvencioniranih zaposlitev. Naj samo povem, da je francoska vlada samo s pomočjo takšnega programa kreirala na lokalnem nivoju dodatno prek 150.000 delovnih mest. Seveda je to za nas dovolj velik izziv, da bomo poskušali temu pozitivnemu zgledu slediti tudi pri nas. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospa državna sekretarka. Ali želi ministrstvo odgovoriti tudi glede pobude? Državni sekretar Gaberšček, ali ste se čutili izzvanega? Gospod Zimšek, ste postavili vprašanje tudi gospodu Gaberščku? (Tudi.) Prosim, imate besedo. A, to je stari greh. Prosim, gospod Gaberšček.
SILVESTER GABERŠČEK: Hvala lepa, gospod predsednik. Poskušal bom odgovoriti na vprašanje, povezano z delovanjem obeh skladov pri kupoprodaji deležev Kovinotehne.
Vlada nima direktnega nadzora nad kapitalskim skladom in ima svojega predstavnika v nadzoru odškodninskega sklada. Obstaja sklep vlade o obveznem posvetovanju o kupoprodaji samo večjih sklopov deležev. Kot je meni znano, v tem primeru sta oba sklada ocenila, da v avgustu, ko sta to transakcijo opravila, deleži niso bili tako veliki, da bi se bila dolžna posvetovati z vlado. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Gaberšček. Gospod Zimšek je dal tudi pobudo za spremembo ustanoviteljstva osnovnih šol s prilagojenim programom. Prosim, državni sekretar dr. Medveš.
DR. ZDENKO MEDVED: Hvala lepa, gospod predsednik. Zahvaljujemo se za pobudo poslanca Zimška.
Ministrstvo za šolstvo oziroma vlada bosta proučila to pobudo. Najbrž je tudi ta hip, ko je v postopku sprejemanja zakon o izobraževanju otrok s posebnimi potrebami, že ena od možnosti, da se je to vprašanje začelo urejati in delno tudi uredilo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Dopolnilno vprašanje, gospod Zimšek.
JOŽEF ZIMŠEK: Glede odprodaje se ne morem strinjati, ker gre za večji obseg prodaje. Mislim, da bi o tem vlada po statutu teh dveh skladov morala razpravljati. Mislim, da je celo razpravljala. Vendar, moje vprašanje je bilo, zakaj je bilo to v avgustu, ko so praktično vsi na dopustih, zakaj se je to dogajalo 10. in 12. avgusta. Vprašal sem tudi za ceno in podobno, zato bi želel, da se mi na to s strani skladov pisno odgovori. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Zimšek. Poslansko vprašanje postavlja kolegica Mravljakova.
DARINKA MRAVLJAK: Spoštovani! Postavljam poslansko vprašanje ministrstvu za finance in želim tudi pisni odgovor. Postavljam vprašanje v zvezi z 12. členom zakona o davku od dobička pravnih oseb in sprašujem, ali lahko pojasnite različno ravnanje inšpektorjev pri razmejevanju odhodkov, ki so neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti ali posledica opravljanja dejavnosti. Kdaj gre za tiste odhodke, ki so neposreden pogoj za ustvarjanje prihodkov? Praksa je namreč pokazala zelo različne razmejitve od primera do primera. Ali je ministrstvo za finance v zvezi s tem problemom že pripravilo kakšne ukrepe, da bi odpravilo to nedorečenost in ali pripravlja spremembo in dopolnitev zakona, ki bi odpravila brez dvoma pretiran subjektivizem inšpektorjev pri razmejevanju?
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Prosimo za odgovor! Državni sekretar, gospod Cvikl.
MAG. MILAN MARTIN CVIKL: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Poslanke in poslanci! Ministrstvo za finance bo pripravilo pisni odgovor.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Naslednje vprašanje bo postavil gospod Benjamin Henigman. Se opravičujem, Zoran Lešnik je na vrsti. Se opravičujem. Ga ni? Zoran Lešnik!
ZORAN LEŠNIK: Hvala lepa. Bolj hitro je šlo, kot sem mislil. Dne 23.6.1999 sem ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter ministru gospodu Smrkolju zastavil pisno poslansko vprašanje z enajstimi konkretnimi podvprašanji. Ker do začetka 16. seje državnega zbora nisem dobil odgovora, sem mu na zasedanju te seje dne 21.9.1999 zastavil vprašanje, kdaj lahko pričakujem odgovor. Minister Smrkolj mi je takrat odgovoril, da bom dobil že pripravljeni pisni odgovor še istega dne oziroma naslednji dan, torej 21. ali 22. septembra.
Danes je prvi dan zasedanja 17. seje državnega zbora, smo 16. novembra in od ministrove obljube je minilo že 56 dni, o odgovoru pa ne duha ne sluha. S tem je kršen poslovnik državnega zbora, še več, minister je s tem pokazal svoj skrajni ignorantski odnos do poslanca tega državnega zbora, kar tudi predsedniku - žal, ga ni več tukaj - državnega zbora, ne bi smelo biti vseeno, ne glede, da sta z ministrom strankarska kolega.
Zahtevam, da mi gospod minister na zastavljena vprašanja, 11 jih je, katerega odgovor čakam že skoraj 5 mesecev, odgovori vsaj v tednu dni.
Kolega Lešnik, poslanec Slovenske nacionalne stranke, je sicer vprašal gospoda predsednika vlade, jaz pa sprašujem gospoda ministra.
Zakaj pri odločitvi ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano o odstrelu 71 medvedov ni upoštevalo mnenja stroke? Še več. Stroke ministrstvo sploh ni povabilo k sodelovanju. Zato ga sprašujem naslednje.
Na kakšni osnovi je izdal odločbo o odstrelu 71 medvedov v obdobju od 1.10.1999 do 31.3.2000? Zakaj je pri tem izredno pomembnem, po moji oceni, vprašanju izločil ministrstvo za okolje in prostor ter medresorsko komisijo, ki jo je sam imenoval? Do kdaj bo minister tudi pri takih odločitvah, kot je zadnja odločba o odstrelu rjavih medvedov, ignoriral stroko in pristajal na sintementalne zahteve? Kaj bo naredil minister takrat, ko mu bo stroka dokazala, da je izdana odločba strokovno neutemeljena?
Ker še imam 50 sekund časa, bi rad rekel, da je rastlinstvo in živalstvo bogastvo narave in s tem države. Slovenija se lahko pohvali z obojim. Med to bogastvo sodi tudi rjavi medved, ki je avtohtona divjad. Malo katera dežela in država se lahko tako kot Slovenija pohvali s tako populacijo, kot je naša. Sodim sicer med varstvenike narave, zato soglašam s tistimi, ki pravijo, da mora biti številčnost ali stalež tak, da ne ogroža ljudi in domačih živali. V konkretnem primeru drobnice, govedi in konj. Kdaj je ta številčnost dosežena pa naj pove stroka. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod minister Ciril Smrkolj.
CIRIL SMRKOLJ: Gospe poslanke, gospodje poslanci. Gospodu Lešniku bi se rad opravičil za zamudo, ki je nastala v zvezi s temi 11 vprašanji, čeprav sem razumel, da smo ta vprašanja zelo detajlnjo obdelali v okviru interpelacije. Odgovor je pripravljen in predvsem zaradi izredno velikih obveznosti tudi na mednarodnem nivoju nisem podpisal tega odgovora. Bom pa v skladu z vašim zahtevami v enem tednu to posredoval.
Drugo, kar se tiče populacije medvedov in regulacije te populacije. Seveda je diskusija na tem javnem nivoju, vendar je izredno resno treba tukaj spremljati podatke, ki kažejo, da seveda Slovenci živimo na podeželju, da Slovenci živimo med gozdovi, da smo pravzaprav stalno v stiku z divjadjo in velikokrat tudi v stiku z velikimi zvermi, ki so seveda na eni strani ponos, na drugi strani pa izredno velika obremenitev za tiste ljudi, ki v tem podeželskem prostoru živijo. V zgodovini Slovenije se je ta populacija različno regulirala s strani človeka. Tukaj ne smemo zatiskati oči, tudi v prejšnjem ali v našem mandatu smo letno dovolili odstrel 50 medvedov v preteklih letih, dovolili smo tudi odstrel volkov in risov, in to predvsem zaradi ljudi. Ljudje v tem podeželskem prostoru zelo resno naslavljajo na naše ministrstvo zahteve, da na tem delu kaj storimo, kajti pri podeželskih otrocih, ki se gibljejo dnevno na poti v šolo in iz šole domov in podobno, se pojavlja velik strah predvsem zaradi pojavov napadov medveda tudi na drobnico, konje, krave, tako v prostoru, kjer je medved nekako stalno prisoten in tudi izven tega prostora. Gostota 1,74 medveda na 1.000 hektarjev je izredno velika. V evropskem svetovnem prostoru je ta procent gostote neprimerno manjši.
Veste, žal mi je, da nimam s sabo fotografij pokolov, ki jih te velike zveri opravijo v slovenskem prostoru. Imam shemo, kaj se dogaja na področju, kjer je medved nekako abitiran in kaj se dogaja izven teh območij. Zgornja Savinjska dolina in pa, recimo, Posočje, kjer se izredno v zadnjih letih povečuje to število napadov na drobnico. Poglejte, samo tako na hitro, iz leta 1994 je ministrstvo obravnavalo po medvedu 11 oškodninskih zahtevkov, v letu 1998 124. Ta trend gre v letu 1995 71, 1996 80, leta 1997 109 in, kot sem že rekel, 124 v letu 1998. Že ti napadi jasno kažejo, da je populacija te velike zveri v slovenskem prostoru izredno velika in zato tudi takšna odločitev našega ministrstva pri izdaji odločbe za odstrel v obdobju 1999-2000.
Javnost, veste, je lahko do tega problema kritična, ima vso pravico, vendar če se medvedje pojavljajo preblizu naselij, so ogroženi ljudje in v takšnih primerih je tudi dolžnost vlade Republike Slovenije, resornega ministrstva, da temu ustrezno poskuša zniževati populacijo medvedov in dosegati neko povprečje, ki bo zagotavljalo manj moten odnos med to veliko zverjo in ljudmi v slovenskem prostoru. Ni točno in je nekorektno navajanje strankarskih pritiskov, nekorektno navajanje pritiskov živinorejcev, predvsem se je ta populacija morala regulirati, glede na številno veliko številčnost, zaradi ljudi samih. Tudi gospodu Merlu in vsem poslankam, in poslancem, ki ste se podpisali pod ta številna vprašanja, odgovor je pripravljen in bo v tem tednu posredovan predlagatelju tega vprašanja. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Dopolnilno vprašanje, gospod Lešnik.
ZORAN LEŠNIK: Hvala lepa. Gospod minister mi je pravzaprav odgovoril samo na prvo vprašanje. Jaz sem ga izrecno vprašal, zakaj je ignoriral ministrstvo za okolje in prostor, ki ima pri tej zadevi kaj povedati, zakaj je ignoriral medresorsko komisijo, zakaj ni prisluhnil stroki.
In drugo, midva bi sedaj lahko v nedogled polimizirala, pa bom povedal primer. V mojem rojstnem kraju je velik trop ovc. Velik trop ovc, ki ga minister mogoče celo pozna. Ne duha ne sluha o kakšnih zvereh, ne o volku, ne o risu, ne o medvedu, pa so v staji našli raztrgane ovce. Nisem slišal, da bi bila izdana odločba o odstrelu toliko in toliko psov. Torej, vse naj bo argumentirano, vse naj bo utemeljeno in potem seveda, jaz nimam nič proti, sem rekel, da se odstreli 250 medvedov, če jih imamo toliko, kot pravi "bav bav". Jaz ne moram pristati, ne morem pristati na številko 1,74 - če sem pravilno razumel-, na 1000 hektarjev, če pa podatki tistih, ki so sigurno najbolj verodostojni, pravijo, da je v Sloveniji 300 do 350 medvedov na površini 300 000 hektarjev. Zato pravim, gospod minister, ne me žejnega čez vodo peljati. Želim samo konkretne odgovore na konkretna vprašanja. Ne mi odgovarjati več in prosim, ne še, če bom zdržal do konca mandata, ne mi odgovarjati več pavšalno zato, ker sem Zoran Lešnik in bom pedanten in bom vztrajal do kraja. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod minister.
CIRIL SMRKOLJ: Jaz moram gospodu poslancu pojasniti, da na tisti drugi del nisem odgovarjal predvsem iz naslova, ker je tudi že predsednik vlade jasno povedal, da je pristojnost našega ministrstva, da odloča o tej zadevi in seveda ministrstvo za okolje in prostor, medresorska komisija, je posvetovalni organ, katerega mnenje sem kot minister dolžan ali ne dolžan upoštevati. Seveda bom pa na vaše vprašanje tudi pismeno odgovoril. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Benjamin Henigman ima besedo za poslansko vprašanje.
BENJAMIN HENIGMAN: Hvala za besedo. Dve vprašanji za vlado oziroma predsednika ali podpredsednika vlade.
Kaj že je in bo vlada ukrenila za zaščito ozemlja Republike Slovenije in izpolnitev temeljev ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije v zvezi z ureditvijo vprašanja določitve meje med Slovenijo in Hrvaško, glede na zadnje izjave hrvaškega predsednika o Piranskem zalivu in pred dokončno ratifikacijo sporazuma med Republiko Slovenijo in Hrvaško, ki je na dnevnem redu že te seje državnega zbora.
Obrazložitev oziroma utemeljitev. Ugotavljamo, da je državni zbor Republike Slovenije že leta 1993 v resoluciji o odnosih z Republiko Hrvaško določil in poudaril, da bo Republika Slovenija v procesu urejanja odprtih vprašanj vztrajala pri uresničevanju svojih legitimnih interesov ter hkrati opozoril, da izjave in dejanja hrvaške strani, ki jih je mogoče razumeti kot izraze ozemeljskih zahtev do Slovenije, močno škodujejo iskanju sporazumnih rešitev. Za takšno zahtevo bi lahko šteli tudi nedavno izjavo hrvaškega predsednika. Krščanski demokrati smo 26. oktobra v izjavi za javnost opozorili, da slovenska vlada ni odločno reagirala na presenetljive izjave hrvaškega predsednika. V zvezi z obravnavo točke na 17. seji državnega zbora nas zanima, kaj mislite s tem v zvezi pokreniti.
Drugo vprašanje pa je, zakaj vlada Republike Slovenije na zahtevo poslanske skupine SKD z 21. oktobra letos še do danes ni predložila sprejetih sklepov iz julija 1999 v zvezi s privatizacijo državnih bank.
Sedaj imam pa poslansko vprašanje za ministra za promet in zveze. Kdaj in kako bo odpravil napake nezadostnega in pomanjkljivega označevanja smeri Ljubljana-Ribnica-Kočevje-Reka, kjer je predvsem posledica izgradnje ljubljanske obvoznice. V obrazložitev naj navedem, da je nastala prava prometna zmeda pri izstopanju za južno Slovenijo na tako imenovanem vzhodnem delu ljubljanske obvoznice. O tem je bil minister Bergauer seznanjen že predčasno, tudi direktor Darsa, pa me zanima, kaj ste do danes ukrenili.
Kot zadnje, ker ne moremo brez medvedov, pa imam poslansko pobudo. V premislek vladi oziroma ministrstvu za okolje in prostor oziroma gospodu Gantarju predlagam, da ustrezne službe uresničijo nedavno odločbo ministrstva za kmetijstvo o odstrelu medvedov tako, da v največji možni meri zveri omamijo oziroma uspavajo in jih ob primernem plačilu izvozijo v vse zainteresirane evropske države, kjer je bil "ursus arktos", avtohtona živalska vrsta, na primer, Avstrija, Italija, Nemčija, Švica, Francija, Španija in mogoče še kdo. (Opozorilni znak za konec.) Takoj bom končal. S tem boste na najlepši možen način zavrnili očitke in namige o neciviliziranosti vlade oziroma oblasti doma in v tujini, nam, prebivalcem jugozahodne Slovenije, pa boste pomagali. Hkrati bomo ugotovili tudi iskren interes Evropske unije za sobivanje z medvedom še kje drugje, ne samo v Sloveniji. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prvo vprašanje je bilo v zvezi s Hrvaško. Državni sekretar? Gospod podpredsednik vlade, Marjan Podobnik.
MARJAN PODOBNIK: Spoštovani gospod podpredsednik! Poslanke in poslanci!
Strinjam se, da je vprašanje uveljavljanja temeljne ustavne listine, o kateri je govoril gospod Henigman, pomembno vprašanje, vprašanje načina uveljavljanja te listine, torej vprašanje zaščite tudi nacionalnih interesov pri vprašanjih, kot je določanje še nedoločenih delov meje. To je bilo tudi eno od vprašanj včerajšnje koordinacije predsednikov parlamentarnih strank v povezavi z obravnavo zakona o ratifikaciji sporazuma o obmejnem sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško.
Ocena je bila, da ob tem, ko je pomembno, da se zavedamo dejstva, da je Hrvaška naša sosednja in prijateljska država, da vendarle ne podcenjujemo nekaterih izjav in tudi postopkov s strani sosednje države v zadnjem času oziroma predstavnikov sosednje države in da se je potrebno tudi ob upoštevanju teh izjav in postopkov odločati o konkretnih sklepih, tudi ko govorimo o ratifikaciji maloobmejnega sporazuma.
Gre pa v vsakem primeru za zahtevno vprašanje. Obstajajo tudi nekatere različne interpretacije, tudi pravne in sicer. Zato ocenjujem, da je bilo pomembno in pozitivno, da smo se včeraj dogovorili, da bi še pred odločanjem o ratifikaciji v državnem zboru še enkrat prišlo tudi do srečanja predsednikov koordinacije parlamentarnih strank. Seveda pa se strinjam z večkrat izraženo oceno, da je predvsem pomembno, da je poslankam in poslancem predstavljeno vse, kar država ve, da so jim predočene vse okoliščine in da se na tej osnovi odločajo tudi o ratifikaciji kot tudi o drugih pomembnih vprašanjih, ki na tak ali drugačen način vplivajo na izvajanje temeljne ustavne listine.
Svojo osebno oceno če lahko dam kot pobudnik za sklic koordinacije predsednikov parlamentarnih strank, mislim, da je pri takih stvareh treba delati izjemno premišljeno. Zelo nevarno je soočenje in radikalizacija stališč, ki je lahko napačno interpretirana tako v domači kot tudi tuji javnosti. Prav tako pa bi bilo neustrezno spregledati različna opozorila, ki smo jim bila priča v zadnjem času.
Zato pričakujem, da bomo v pogovorih v naslednjih dneh našli čim več odgovorov na že zastavljena vprašanja in tudi sprejeli optimalne rešitve in da boste tudi poslanke in poslanci z vsem, kar je znano vladi oziroma njenim predstavnikom, seznanjeni pred dokončnim odločanje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Še gospod državni sekretar Franco Juri želi sodelovati v odgovoru.
FRANCO JURI: Spoštovane poslanke in poslanci! Ker je bilo postavljeno konkretno vprašanje o odgovoru naše vlade na nedavne izjave hrvaškega predsednika Tuðmana, sem dolžan dopolniti gospoda podpredsednika in povedati, da je zunanje ministrstvo po tistih izjavah takoj reagiralo. Povabilo je naprej veleposlanika Republike Hrvaške na razgovor. Zahtevali smo takoj pojasnilo o teh izjavah, nato pa smo te zahteve notificirali tudi z verbalno noto, kjer smo še enkrat poudarili, izpostavili, ne le naše poglede, ampak to, kar je tudi državni zbor že ugotovil, in to, kar mi upoštevamo pri nadaljnjih pogajanjih z Republiko Hrvaško glede označitve meddržavne meje. Pri tem pa bi rad poudaril to, kar je bilo na strokovni ravni tudi včeraj na prej navedenem usklajevanju ugotovljeno, da tovrstne izjave seveda nimajo nikakršne pravne povezave z ratifikacijo "Sopsa", kajti v samem sporazumu o maloobmejnem sodelovanju je jasen člen, ki opredeljuje dejstvo, da ta sporazum v ničemer ne prejudicira nadaljnjih pogajanj o meddržavni meji. Zato gre odgovor zunanjega ministrstva hrvaškim izjavam oziroma izjavam predsednika Tuðmana obravnavati v luči naših postopkov pri pogajanjih o določitvi oziroma označitvi meddržavne meje, medtem ko gre ratifikacijo o maloobmejnem sporazumu razumeti v kontekstu, ki izhaja iz členov tega sporazuma in iz nespornega dejstva, da prejudica ni.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Naslednje, drugo vprašanje je bilo, zakaj vlada ni odgovorila poslanski skupini glede privatizacije dveh državnih bank. Gospa generalna sekretarka.
NEVENKA ČREŠNAR-PERGAR: Gospod predsedujoči, gospod Henigman. Ne drži, da vlada ni odgovorila. Kot generalna sekretarka sem poslala odgovor vodji poslanske skupine, v kateri sem navedla razloge, zakaj poslanski skupini ne moremo dostaviti sklepov, ki jih je sprejela vlada ob privatizaciji bank.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Dodatno vprašanje? (Ne.) Pobuda je bila še dana, še glede pobude. Prosim, dr. Pavle Gantar, minister za okolje in prostor.
DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Pobudo spoštovanega poslanca gospoda Henigmana moram žal zavrniti, saj je v tem trenutku stališče mojega spoštovanega kolega, ministra Smrkolja, bolj na strani tega, da se tako imenovane odvečne medvede ponudi z dodano vrednostjo na krožnikih slovenskih gostiln tako tujcem kot domačim. Torej ne z izvozom živega mesa, pač pa rešitev na krožnikih v slovenskih gostilnah. Vendar šalo na stran.
Dejstvo je, da imamo v Sloveniji močno emitalno populacijo rjavega medveda. Dejstvo je, da to populacijo moramo uravnavati tudi z odstrelom. Vprašanje, ki se zastavlja ob tem, pa je, kako in na kakšen način. Naša mnenje je, da vsako povečanje nad 50 medvedov, seveda odstrela nad 50 medvedov, mora temeljiti na načrtu upravljanja v velikimi zvermi. O tem se bomo usklajevali naslednji ponedeljek in računam, da bo vlada v zvezi s tem tudi lahko zavzela enotno stališče. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še glede vprašanja ministru za promet in zveze. Prosim.
NEIDENTIFICIRAN GOVORNIK: Gospod predsedujoči! Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Vprašanje, ki ste naslovili na ministra Bergauerja, gospod poslanec Henigman, vam obljubljamo, da vam bomo poslali na to pismen odgovor.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Prosim, dodatno vprašanje gospod Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Gospa državna sekretarka! Generalna sekretarka, se opravičujem. Mi seveda prosimo sklepe, ne odgovor, zakaj ni sklepov. Na odboru za finance je bilo jasno povedano, da ni nobenih ovir - minister Gaspari je to povedal - da sklepov ne bi dobili. Odgovor je bil, mogoče niste dobro razumeli vprašanja, ampak je bil v to smer.
Kar se tiče odgovora ministra Gantarja. Moja pobuda gre v smer, da se tako imenovana večina slovenske javnosti z novinarji vred, z ekološkimi novinarji, ne bo zgražala nad pomori medvedov. Vendar znana mi je tudi usoda nekaj medvedov, katere je Republika Slovenija izvozila, mislim da, v Pireneje. Prosim, da slovenski javnosti jasno poveste, kakšen je odnos do medveda v drugih evropskih državah. Prosim, da ne izkoriščate za to kvalitete življenja na Kočevskem, Ribniškem, Notranjskem, predvsem tem področju.
To je dobronamerno, da bi poskušali na primeren način urediti to vprašanje.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Pobuda je bila dana vladi. Vlada bo to preučila. Besedo dajem gospe Mariji Pozsonec, poslanski madžarske narodnosti.
MARIA POZSONEC: Hvala lepa gospod podpredsednik. Spoštovani! Tudi jaz imam nekaj vprašanj.
Prvič. Ministrstvo za okolje in prostor. Tu v beli Ljubljani, v ministrskih palačah, z ministrom na čelu, cela vojska strokovnjakov varuje okolje. To so državni sekretarji, direktorji za varstvo okolja, za vode, za zrak in še kaj. Vendar, glej ga zlomka! Z njihovim znanjem in vedenjem se dogajajo čudne stvari. Z njihovim dovoljenjem odpadne vode iz čistilne naprave vodijo v mrtev rokav Mure, tja, kjer je flora in fauna še neokrnjena, tja, kjer so talne vode izredno visoke in od koder dobivajo pitno vodo ljudje iz sosednje vasi. Priznani strokovnjaki mariborske in ljubljanske univerze so dvignili glas proti takšnemu početju. Ta material, kot tudi protest ljudi skozi njihove podpise, je prišel na mize odgovornih na ministrstvu, a je vse zaman. Izigrali so ljudi iz Kapce in Kota - grdo so jih izigrali. Zato zahtevam poročilo o postopkih gradnje čistilne naprave in to pismeno. Pa še eno drobno vprašanje vsem nam v razmislek: Kdo bo varoval naravo pred ministrstvom za okolje in prostor?
Drugič. Sprašujem vlado Republike Slovenije, kdaj in kaj misli ukreniti za rešitev blokade žiro računov kmetov, ki ne morejo plačevati zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja. Pripomnila bi, da njihovo število sega na tisoče, da so oni tudi naši sodržavljani, dostojni človeškega življenja, da so oni tisti, ki so celo življenje nosili sonce na hrbtu - sedaj pa jih to čudo demokracije in blaginje spravlja v najhujšo bedo. Sprašujem, kolikokrat bo še treba postaviti poslansko vprašanje, da bo postalo v tej državi, milo rečeno, nekomu nerodno.
Tretjič. Vprašala bi ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, kdaj namerava rešiti problem zdravstvenega zavarovanja z Nemčijo, kajti naši gostujoči delavci se še danes, po desetletju samostojnosti, ubadajo z birokracijo na tem področju.
Ker tudi sama ne morem brez medvedov, bi dala pobudo in odločno prošnjo gospodu ministru Smrkolju, naj že enkrat umakne odredbo o odstrelu medvedov, da ne bo prišel v našo slavno politično zgodovino kot minister, ki je streljal največjega medveda z nepovratnimi sredstvi ter iztrebil kosmatince, ki bi si jih želela marsikatera država. (Opozorilni znak za konec.) Samo še en stavek. Če meni ne verjame, naj vpraša kateregakoli šolskega otroka, kako je iztrebljanje medvedov nespametno, nespodobno in nehumano početje. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prosim kolege poslance, da se vzdržijo komentarjev, ko poslušamo poslanska vprašanja. To je korektno do kolegov in kolegic, in prosim, vsak naj komentar zadrži zase.
Prvo vprašanje je bilo glede čistilne naprave. Minister, dr. Gantar.
DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovana poslanka! Na vaše vprašanje lahko dam naslednji odgovor. Seveda problematiko poznamo zelo dobro; mimogrede je bila tudi predmet peticije, ki smo jo pri nas dobili od vaščanov Kapce in Kota, zbiranje podpisov in tako naprej.
Glede na čistilno napravo, ki je mehansko-biološka, kapacitete 950 populacijskih enot, in ji, formalno vaščani obeh vasi nasprotujejo, ker je izpust iz čistilne naprave v potok Mala Mura, za katerega trdijo, da je mrtvi rokav Mure, kar pa seveda odgovorni vodni strokovnjaki zanikajo. Torej, gre za potoček oziroma potok, neklasični mrtvi rokav reke Mure. Iz tega potoka naj bi se napajali ribniki, ki so po navedbah vaščanov zgrajeni z gradbenim dovoljenjem. To pa seveda ni res, saj gradbenih dovoljenj za te ribnike ni. Vaščani trdijo, da bi izpust vode iz čistilne naprave, tako kot je bilo rečeno že tu, bi ogrožal podtalnico in še povečal poplavno varnost na tem območju, kar je nemogoče, ker ta voda že sedaj priteka neprečiščena v ta predel in odteka v potok, kot tudi seveda v podtalnico.
Po preverbi postopkov je bilo ugotovljeno, da so bile formalne procedure v pravnem postopku upoštevane. Za izgradnjo čistilne naprave so bila pridobljena vsa dovoljenja in soglasja, tudi vodnogospodarsko dovoljenje. Sklican pa je tudi sestanek predstavnikov občine, krajevne skupnosti. Prav tako so sodelovali predstavniki določenih krajev, vendar ne vseh: s Hotize so bili, z Gabrik, Kopce in Kota pa pravzaprav niso bili prisotni na sestanku. Postopek je potekal legalno, pravilno, vsa soglasja za dovoljenje, gradbeno dovoljenje je legalno in seveda ni nobenega razloga, da bi ministrstvo ukrepalo in bi preprečilo na tak ali drugačen način, recimo z razveljavitvijo, obnovo dovoljenja ali obnovo postopka za dovoljenje. Teh razlogov ni.
Rad bi samo dodal, kar sem vam že osebno povedal enkrat. Gre za to, da je pravzaprav pritožba krajanov Kapce in Kota na nek način neutemeljena tudi v tem, kajti oni nasprotujejo temu, da se očiščene vode iz čistilne naprave izlivajo v potok Mala Mura. Moram pa reči sedaj: Ali to je pa v redu, če se neočiščene vode, komunalne vode, izlivajo v potok Mala Mura? Vsekakor je jasno, da je vodnogospodarsko soglasje bilo izdano, ker gre za očiščenje komunalne vode. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod minister. Naslednja vprašanja so žiro-računi kmetov. Minister Smrkolj, prosim.
CIRIL SMRKOLJ: Gospe poslanke, gospodje poslanci! Gospa Pozsončeva! Meni je kar nerodno, glede medvedov, ampak jaz moram povedati, jaz nisem še nikoli medveda streljal, niti ne streljam, tako da tukaj bom prosil revijo Jano, da mi to fotografijo le dajo in bom mogoče poskušal mojim vnukom dopovedovati, da to ni tako.
Drugič, kar se tiče pa tega tudi izredno pomembnega vprašanja glede odpisov obveznosti iz naslova pokojninsko- invalidskega in zdravstvenega zavarovanja, bi vas, gospa poslanka, rad razveselil, da pravzaprav tisto vašo pobudo je skupina poslancev s prvopodpisanim gospodom Rokavcem povzela in je kot 33. točka v hitrem postopku predloga spremembe zakona in dopolnitve zakona o davčnem postopku, ki bo s spremembo 123.a člena omogočala tudi to, da bo pokojninsko- invalidsko zavarovanje oziroma zdravstveno zavarovanje ob individualnih vlogah lahko obravnavalo in tudi oprostilo zavezanca za plačilo tega prispevka.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še odgovor na vprašanje glede zavarovanja naših delavcev v Nemčiji. Državna sekretarka, gospa Nataša Belopavlovič.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Urejanje zdravstvenega zavarovanja z ostalimi državami seveda sodi bolj v delokrog ministrstva za zdravstvo, ampak ne glede na to, bom poskušala odgovoriti na vprašanje, ker ste ga naslovili na naše ministrstvo. Zadeva je urejena v okviru sporazuma o socialni varnosti med Republiko Slovenijo in pa Zvezno republiko Nemčijo. Ta sporazum je bil objavljen v Uradnem listu 34/99, letošnje leto torej, in je začel veljati 1. septembra. V okviru tega sporazuma je zdravstveno zavarovanje za naše zavarovance urejeno. Urejeno je na tak način, da za tiste, ki se stalno ali pa začasno preselijo, torej tudi tisti, ki so detaširani ali pa začasno delajo v tujini, je potrebno dovoljenje zavoda za zdravstveno zavarovanje, da bo pač nosil in kril vse stroške zdravstvenih storitev, če bodo te storitve opravljene v Nemčiji. Če gre za ljudi, ki se začasno zadržujejo v tujini, bodisi službeno bodisi kot turisti, potem je zadeva urejena na tak način, da se tem ljudi na račun našega zdravstvenega zavarovanja nudi nujna medicinska pomoč, torej tiste storitve, ki jih je potrebno takoj opraviti. Enako velja tudi za vse družinske člane naših zavarovancev. Res pa je seveda, da morajo imeti ljudje, ki zahtevajo te zdravstvene storitve v tujini, torej tudi v Nemčiji, s seboj ustrezna potrdila. To se pravi, morajo imeti potrdilo zdravstvene zavarovalnice, s katerim dokazujejo, da so v Sloveniji zdravstveno zavarovani.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Dodatno vprašanje, gospa Pozsonec.
MARIA POZSONEC: Hvala lepa. Pripomnila bi gospodu ministru Gantarju, da sploh nisem zadovoljna z njegovim odgovorom. Govoril je o formalnosti dokumentov, ne pa vsebinsko. Menda vsebinsko on sam ve, da ni prav, kar ni prav. Gospodu ministru pa toliko, izgleda, da sem jaz namesto medveda oziroma namesto kozla rekla medveda. Mislila sem: "ki je streljal največjega kozla z nepovratnimi sredstvi." Veste, da je to tisti naš kamen spotike.
Glede zakona in sprostitve žiro računov pa bi rada videla že enkrat ta dokument, da bi bilo že enkrat urejeno. Treba je vsak dan kupiti kruh pa mleko, veste.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Odgovor ministra dr. Gantarja.
DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci, spoštovana gospa poslanka! Tu se seveda ne bova strinjala. Ne samo formalno, tudi vsebinsko trdim, da je odločitev za čistilno napravo pravilna. Rezultat tega bo, da se bodo v potok Mala Mura namesto neočiščenih fekalnih in odpadnih voda stekale očiščene odpadne vode, kar je bistveno bolje, in zato se gre v čistilno napravo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod minister. Namesto Cirila Pungartnika bo vprašanje postavil Roman Jakič.
ROMAN JAKIČ: Spoštovani podpredsednik, spoštovane kolegice in spoštovani kolegi ter predstavniki vlade Republike Slovenije! Imam dve poslanski vprašanji za ministrstvo za šolstvo in šport ter ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
V Republiki Sloveniji je po mojih podatkih več kot nekaj 10.000 zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Zaradi specifike dela v vzgojnem in izobraževalnem procesu so delavci in delavke v šolstvu pri koriščenju letnega dopusta vezani na šolski koledar, saj bi bila situacija konfuzna, če bi lahko vsak poleg šolskih počitnic koristil mimo šolskega koledarja dopust med letom. To sicer razumem, ne razumem pa nekaj drugega - in zato sprašujem obe ministrstvi.
Zakaj letnega dopusta ne more izkoristiti pedagoška delavka, mamica, ki zanj zaprosi po izteku porodniškega dopusta in dopusta za nego otrok? V tem primeru mislim, da je položaj žensk v vzgoji in izobraževanju neenakopraven z ostalimi zaposlenimi v Sloveniji, prav tako pa se mi zdi, da takšno stanje ne prispeva k začrtani družinski politiki, ki jo v zadnjih letih izvaja slovenska vlada. Na šolah dejstvo, da učiteljici oziroma profesorici, tudi ko gre za primere materinstva, od pripadajočega dopusta (v narekovajih ali pa brez narekovajev) odbijejo vse šolske počitnice, pojasnjujejo z dejstvom, da gre za, po meni znanih podatkih, nenapisano sugestijo ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije in ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Državni zbor Republike Slovenije - in to smo mi - smo v zakonu dopustili možnost, da se v primerih, ki jih navajam, omogoči materi izkoristiti cel dopust mimo predpisanega šolskega koledarja, za kar govori drugi odstavek 125. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Prav tako naj bi bilo tudi dejstvo, da pristojna služba ministrstva za šolstvo in šport ne izpolnjuje pravice strokovnega delavca oziroma delavke do plačila neporabljenega letnega dopusta, če le-tega zaposleni ne porabi v določenem času zaradi začasne nezmožnosti za delo, v tem primeru seveda, če je bila delavka na porodniškem dopustu.
Zato obe ministrstvi sprašujem, ali lahko delavka v vzgoji in izobraževanju po poteku porodniškega dopusta in dopusta za nego otroka izkoristi vse dni pripadajočega ji letnega dopusta tako kot ostale zaposlene v Republiki Sloveniji. To je prvo vprašanje.
Drugo vprašanje. Zakaj pristojne službe ministrstva za šolstvo in šport ne odobrijo plačila denarnega nadomestila za neizkoriščen letni dopust delavkam v vzgoji in izobraževanju, ki so bile na porodniškem dopusti in dopustu za nego otrok? Se pravi, da so izpolnjevale četrti odstavek 125. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Državni sekretar, dr. Janko Strel bo odgovoril.
DR. JANKO STREL: Gospod podpredsednik! Gospod Roman Jakič! Na vaše vprašanje, za katerega bom sicer dal tudi pisni odgovor, bi v kratkem odgovoril tako, da o tej problematiki odločata dva zakona.
To sta zakon o delovnih razmerjih in zakon o financiranju in organizaciji dela v šoli. Sicer je dopust v šolskem sistemu drugače razporejen, kot je sicer pri drugih delavcih in v tem primeru to odreja minister. Seveda pa v tistih primerih, ko gre za neporabljen dopust v tekočem letu, ga lahko delavka prenese v naslednjem letu in ima možnost, da ga izkoristi do 30. junija.
Le v skrajnih primerih, ko tega ni mogoče izkoristiti, je upravičena do nadomestila. Sicer pa natančnejši odgovor vam dajem tudi pisno.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Prosim, dodatno vprašanje.
ROMAN JAKIČ: Seveda se državnemu sekretarju zahvaljujem za po mojem mnenju delni odgovor in bi rad slišal tudi ministrstvo za delo in družino, glede na to, da je državni sekretar citiral, da sta dva zakona, eden o delovnih razmerjih, ki je v vaši pristojnosti, in seveda zakon o financiranju organizacij in financiranju v vzgoji in izobraževanju, ki je v pristojnosti ministrstva za šolstvo. Popolnoma razumem in to sem tudi v svojem uvodu povedal. Popolnoma razumem, da je za vse zaposlene treba zaradi tega, da ne bo situacija konfuzna, usklajevati s šolskim koledarjem. Moje vprašanje je bilo konkretno. Ali delavka, ženskega spola, ali seveda tudi oče, ker imajo pravico, ampak v tem primeru mamice, delavke v vzgoji in izobraževanju, ali po porodniškem dopusti in dopustu za nego otrok, kar je v resnici, govorim o porodniškem dopustu, se pravi leto dni, ko je doma, ali po tistem ima pravico, tako kot vse ostale zaposlene, izkoristiti svoj kompleten dopust? To se pravi, ne glede na šolski koledar do 30.6. naslednje leto. To je bilo vprašanje.
Ko smo sprejemali to zakonodajo, smo za drugim odstavkom ali tretjim odstavkom 125. člena zakona o vzgoji in izobraževanju ravno zaradi teh primerov oziroma takih primerov zapisali, da se lahko usklajuje s šolskim koladarjem. Razumem, da je za zaposlene v tem primeru seveda se usklajuje s šolskim koledarjem. Ko pa mati pride s porodniškega dopusta, v vseh drugih branžah in panogah lahko izkoristi vseh 32 dni delovnega dopusta, če ima tako individualno odločbo. V tem konkretnem primeru pa na primer delavka dobi samo še 15 dni po odbitkih še 15 dni, ki jih lahko izkoristi.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospa Belopavlovič, državna sekretarka.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Zdaj z vidika delavnopravne zakonodaje je stvar zelo jasna. Delavki seveda ta dopust pripada glede na to, da ga ni mogla koristiti takrat, ko je koristila porodniški dopust oziroma je koristila za nego in varstvo otroka, ima pravico, da ga koristi po tem, ko se ji ta porodniški dopust, da rečem poenostavljeno, izteče. Če iz kakršnihkoli razlogov na strani delodajalca to ne bi bilo mogoče, torej delavka ima pravico zaprositi in če bi delodajalec onemogočil koriščenje tega dopusta, potem ji je dolžan plačati neizkoriščen dopust, ne samo po našem zakonu, ampak tudi po ratificirani konvenciji mednarodne organizacije dela, ki smo jo pač kot država sprejeli in pa tudi ratificirali, torej podpisali.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Borut Pahor bo postavil vprašanje. Prosim.
BORUT PAHOR: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Gospe in gospodje! Rad bi izrazil zaskrbljenost, ko sem danes lahko prebral vsebino sporazuma med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o upravnih vprašanjih. Tukaj predvsem referiram na 10. člen tega osnutka sporazuma. Rad bi vprašal, ali vlada ne ocenjuje, da s četrtim odstavkom tega sporazuma Slovenija dopušča neposredno vmešavanje Svetega sedeža v reševanje odprtih vprašanj vzgoje in izobraževanja. Če prav razumem, je podobnega mnenja ali stališča tudi pristojni minister dr. Pavel Zgaga. Vsekakor je to opozorilo pred tem visokim zborom toliko bolj upravičeno, ker si verjetno nihče ne želi, da bi se pri reševanju odprtih vprašanj s Svetim sedežem zapletlo. Združena lista je dala zeleno luč, je glasovala za to, da se ta vprašanja uredijo, seveda pa, kot smo večkrat poudarili, zelo striktno na ustavnem načelu, na osnovi ustavnega načela delitve cerkve in države. To je prvo vprašanje in bi bil zelo hvaležen, če bi predstavniki vlade morda odpravili te pomisleke.
Drugo vprašanje zadeva skrb za mlade, za najmlajše, za otroke. Najprej bi rad izrazil nezadovoljstvo z vlado, ki v treh mesecih ni našla časa in načina, da bi odgovorila na moje poslansko vprašanje v zvezi s spolno zlorabo otrok. Se to vladi ne zdi pomembno vprašanje? Nima časa? Rad bi, da odgovorite na to vprašanje, hkrati pa dajem pobudo za ustanovitev urada za otroke. Mislim, da bo konec tega tedna minilo 10 let, kar je mednarodna skupnost sprejela konvencijo o otrokovih pravicah. Med drugim je v tej konvenciji zapisala potrebo po tem, da se uvedejo posebni mehanizmi njihovega varovanja, torej varovanja pravic otrok. Otroci so družbeno najšibkejša skupina, najmanj vplivna skupina, zato je toliko bolj pomembno, da institucionalno omogočimo, kako bi rekel, čim bolj odgovorno ravnanje o njihovih interesih, problemih, težavah in priložnostih. Mreža varuha otrokovih pravic je pravkar naslovila apel vsem evropskim ministrskim predsednikom in parlamentom, naj v obdobju obletnice, torej sedaj, oblikujejo akcijske programe za oblikovanje organizacijskih rešitev, v katerih bi sledili zgledom tistih evropskih držav, v katerih je omogočeno učinkovito spremljanje promocij in zaščit otrokovih pravic.
V poslanskem vprašanju, ki sem ga dal v zvezi s spolno zlorabo otrok, sem zapisal, da tudi varuh človekovih pravic v Sloveniji - po moji vednosti - precej kritično ocenjuje ta problem, čeprav ni zelo izpostavljen v njegovem poročilu. To ne pomeni, da teh problemov ni, je samo visok zid molka. Žal, vlada ne prispeva k temu, da bi ta zid vsaj delno porušili, ampak s tem, ko ne odgovori na vprašanja, ohranja to situacijo. Jaz prosim vlado, da na vprašanja odgovori, hkrati pa tudi komentira predlog, da bi končno dobili urad za otroke. Jaz mislim, da je treba videti, da imamo, recimo, urad za ženske, za invalide, potrošnike, za mladino, skratka za morda politično in družbeno bolj organizirane skupine, kot so otroci. Otroci takega urada nimajo in mislim, da bi ga bilo potrebno vzpostaviti. Mislim, da se je pri tem treba zanesti na argumente in izkušnje tistih držav, razvitejših od nas, ki tak institut že poznajo. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Prvo je vprašanje oziroma dve vprašanji in pobuda. Najprej vprašanja okoli cerkve. Kdo bo odgovoril? Bo dobil poslanec pisni odgovor? Državni sekretar, gospod Franco Juri!
FRANCO JURI: Pogajanja o sporazumu s Svetim sedežem so potekala trikrat. V teh pogajanjih so bili upoštevani vsi vidiki, ki izhajajo iz naše pravne ureditve in iz naše ustavne ureditve. Menimo, da je sporazum usklajen z načelom, da upošteva predvsem to, kar je že zagotovljeno Rimsko-katoliški cerkvi v naših pravnih okvirih.
O konkretnem vprašanju, glede problematike šolstva, ki ga obravnava 10. člen - če se ne motim - tega sporazuma in kjer je navedeno, da ima Rimskokatoliška cerkev pravico ustanavljati po kanonskem pravu in v upoštevanju pravnega reda Republike Slovenije svoje lastne šolske ustanove in da bo država te ustanove pač priznala, kot priznava druge zasebne ustanove, bi odgovorili v pisni obliki. Gre dejansko za nekatere vidike, ki jih je, glede na pomisleke pristojnega resorja, potrebno še razčistiti. Ta sporazum ni še niti parafiran niti podpisan, zato lahko pričakujemo, da se bodo ti vidiki tudi ustrezno upoštevali. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Drugo vprašanje je glede zlorabe otrok. Gospa državna sekretarka, Nataša Belopavlovič.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: V zvezi z zlorabo otrok smo mi del odgovorov dali na eni od sej že ustno; približno tri tedne nazaj pa tudi v okviru pristojnosti in koordinacije, ki jih vodi naše ministrstvo, z drugimi resorji, torej s področja zdravstva, šolstva, notranjih zadev, pa tudi pisni odgovor.
Glede tega menim, da bi bilo treba pogledati tudi v vaši hiši, kje se je ta odgovor zataknil. Z vlade je ta odgovor šel.
Glede drugega vprašanja, torej ustanovitve tega urada, pa seveda gre za pobudo, ki jo bo vlada preučila.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Naslednji je gospod Mirko Zamernik s svojim vprašanjem.
BOGOMIR ZAMERNIK: Hvala lepa gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi!
Daljnega julija 1997 je bilo postavljeno moje poslansko vprašanje v zvezi z odprodajo Kompas magistrata, motela Medno, hotela Austrotel. Prav ste slišali. Julija 1997! Mislim, da ni treba spominjati na poslovniški rok 30 dni od postavitve vprašanja in do podanega odgovora. Potem se je vendarle nekdo na ministrstvu za gospodarstvo spomnil in dal odgovor, ki pa to ni bil.
Ta odgovor sem tu povzel. 23.7.1999 in zahteval res odgovor. Vesel sem, ko vidim, da gospa generalna sekretarka vlade vidi, za kaj gre oziroma ve, za kaj gre. Od podpredsednika vlade sem potem dobil kratek, pa žal ne jedrnat odgovor. Citiram: "Najprej moram povedati, da to, kar sem takrat obljubil sem tudi izpolnil. Celovito sem se o zadevi informiral v okviru danih možnosti. Vseh detajljev tega, kar ste povedali, žal, priznam ne poznam. Dali vam bomo odgovor, celovit odgovor. Če to, kar je bilo sedaj prestavljeno, drži, bo brez dvoma to ena od prioritet tudi komisije, ki jo vodim in hvala lepa."
Potem sem ob naslednji priložnosti, ko so bila poslanska vprašanja, da nisem tukaj jemal časa, poslal pisno in ponovno opomnil, da je bila ta obljuba dana. To pismo sem poslal 21. septembra 1999. Tudi ta rok je že precej prek roka, ki smo si ga z dvotretjinsko večino postavili v poslovniku državnega zbora. Sedaj sprašujem tudi vodstvo državnega zbora. Tu me boste sedaj lovili na minuto, ko pa meni vlada ne odgovori dve leti, kaj ste storili? Lahko bi bili tako ekspeditivni, kot je bilo ministrstvo za pravosodje in pa ministrstvo za finance, ki mi je danes z oznako "nujno" po kurirju poslalo odgovor za vprašanje v zvezi s financiranjem sodišč. Lahko bi tako storili. Če lahko na pravosodnem ministrstvu in na ministrstvu za finance tako naredijo, bi lahko to storili tudi tu. Seveda, če v ozadju niso kakšne druge stvari, ki jih ne želite povedati. Ker sem že rekel, če si vlada lahko privošči dveletno zamudo, si bom tudi jaz podaljšal za kakšne pol minute ta čas, ki mi je odmerjen na 3 minute.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve bi vprašal, pa ne pričakujem danes odgovora, kaj se dogaja na Varstveno-delovnem centru Tončke Hočevar v Ljubljani. Do naslednjič bi prosil, da mi podaste odgovor, če pa želite dodatne informacije, vam bom to podal pisno. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Zamernik. Gospod podpredsednik vlade, Marjan Podobnik.
MARJAN PODOBNIK: Hvala lepa. Spoštovani gospod poslanec Zamernik! Res je, pravilno ste citirali oziroma prebrali odgovor na takratni seji državnega zbora, ni pa res, da se v tem času ni nič dogajalo. Sprejeli smo vašo pobudo zaradi ocen, da so nekatere stvari v postopku privatizacije podjetja Kompas Magistrat vprašljive in da tudi odgovori, ki so bili dani, postavljajo nekatera nova vprašanja. Strokovne službe so šle v pripravo gradiva za obravnavo tega vprašanja na komisiji za preprečevanje oškodovanja družbenega in državnega premoženja in zaščito javnega interesa. Tudi meni je seveda žal, da številnih pomembnih vprašanj ta komisija ne more obravnavati tako hitro, kot bi si želeli in bi bilo potrebno. Tudi sami ste lahko spremljali nekatere aktivnosti te komisije v zadnjem času, ko je dobesedno šlo za ure ali dneve, da se niso zamudili določeni roki. Seveda je tudi to eden od razlogov, da obravnava te točke še ni prišla na dnevni red. Po preverjanju podatkov pa nismo v tem času zamudili nobenega roka, kar se tiče delovanja vlade oziroma pristojne komisije. Dejstvo je, da je vlada ustrezne sklepe sprejela, ostajajo pač določena odprta vprašanja, ali je bila vlada kakorkoli zavedena oziroma ali je šlo za kakršenkoli poizkus zlorabe pri posredovanju in pripravi gradiva za takratno sejo vlade. V zvezi s privatizacijo družbe Kompas Magistrat se pojavlja tudi vprašanje glede izvajanja teh sklepov vlade, na kar se nanašajo tudi nekatera od vaših takratnih vprašanj. Celovit odgovor boste prejeli po obravnavi te točke na seji komisije, ki jo vodim. Upam, da bo to čim prej in verjamem, da je s tem tudi vaš cilj, pozitiven cilj v tem smislu bil tudi dosežen. Se pa opravičujem, da vam nismo posredovali odgovora, da se pripravlja točka za sejo komisije, ki jo vodim. To se pa opravičujem. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Prosim, dodatno vprašanje.
BOGOMIR ZAMERNIK: Jaz se opravičujem, gospod podpredsednik. Ampak tako, kot še vedno do sedaj, tudi tokrat nisem izvedel nič. Prosil bi samo, da poveste, na katero sejo vaše komisije boste to uvrstili in kdaj ter v kolikšnem času po tem, ko boste to uvrstili na sejo, mi boste lahko podali odgovor, ki ga čakam dve leti.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prosim, gospod podpredsednik!
MARJAN PODOBNIK: Hvala lepa. Žal vas bom razočaral. Ne morem vam povedati datuma, kdaj bomo to obravnavali. Verjetno se strinjate, da je izjemno pomembno, da so točke dobro pripravljene. Komisija se sooča s temami, ki so praviloma obremenjene z izredno intenzivnim delovanjem različnih lobijev, takih ali drugačnih. Celo ob izjemno dobro pripravljenih tematikah se skuša podobno, celo s pomočjo državnega kapitala, lobirati protidržavnim interesom. Ne govorim o tem konkretnem primeru, ampak o primerih, s katerimi se med drugim sooča tudi naša komisija. Zato lahko samo zagotovim, da bomo v čim krajšem času obravnavali to točko takoj, ko bo pripravljena in bodo seveda tudi stvari, ki so sedaj v postopku, speljane. In takoj po obravnavi točke na sami komisiji boste tudi o sklepih, in sicer o vsebini, tudi celovito obveščeni. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Naslednji ima besedo gospod Vincencij Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Lep pozdrav vsem, ki vztrajate pri teh vprašanjih in poslušanju. Najprej bi pohvalil ministrstvo za notranje zadeve, ki mi je korektno odgovorilo na zadnjič postavljeno vprašanje, kar pa žal, ne morem ugotoviti za ministrstvo za finance, ki je tu obljubilo, da mi bo odgovorilo, odgovora pa nisem dobil.
Imam štiri vprašanja. Prvič. Res, da bomo sedaj obravnavali proračun, vendar me zanima, kaj bo storilo Ministrstvo za notranje in mogoče tudi Ministrstvo za pravosodje, da bo hitreje stekla denacionalizacija. Sami veste, kaj slišite po raznih večjih mestih Evrope, kako pri nas denacionalizacija teče.
Drugič. Zanima me - Ministrstvo za finance ali: danes imam dodatno vprašanje, ampak druge vrste -, če veste, po kakšnem vzdušju delajo nekateri delavci davčnih izpostav v naši državi. Poudarek je bil na vzdušju.
Ministra Smrkolja sprašujem in s tem bi samo želel, da bi njegova odločba ali je to uredba - jaz tega ne vem, kaj ministri v tem primeru izdajajo - sprašujem: v kakšni fazi je, kdaj se bo lahko realizirala. Otroci, ki hodijo v šolo in ki srečujejo medvede - bi rad videl tiste, ki se tako bojite za te medvede, kaj bi bilo z vašimi otroki, če bi srečevali medvede na poti v šolo. Namreč, tudi loški konec ima, žal, to zverino na našem koncu, ki straši otroke in ne samo drobnice.
Ministra Smrkolja tudi nadalje sprašujem, kaj boste storili glede zakona o kmetijskih zemljiščih, po katerem ima lahko status kmeta samo tisti, ki ni končal ustrezne šole in je star nad 30 let. S tem statusom so povezane tudi določene ugodnosti. Imeli ste razpise, recimo, tudi za mlade kmete, in po nekih ocenah na našem koncu ugotavljamo, da je mogoče tam od 6 do 8% kmetov, ki imajo ustrezno izobrazbo, ostali pa ne. Poznamo tudi to, da lahko delajo izpite, ampak vendarle od tistega, ki je na višini 900 metrov - in take primere imamo na našem koncu - pripravljen še kmetovati, sedaj zahtevamo od njega, da ima ustrezno potrdilo. Meni se zdi, da bi bilo tu treba spodbujati tiste, ki so pripravljeni ohranjati kulturno krajino, in jih ne še s takimi stvarmi ovirati. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Kdo bo odgovoril (kmetijstvo in notranje zadeve)? Državni sekretar, dr. Trpin.
PROF. DR. GORAZD TRPIN: Na vprašanje o denacionalizaciji lahko odgovorim zgolj v okviru svojih pristojnosti, to je o koordinaciji upravnih enot, ne pa o materialnih problemih, ki jih pokriva ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
No, kar zadeva pospešitve: prvi korak, ki ga delamo na tem področju, je zopet nadaljevanje izobraževanja in usposabljanja delavcev na tem področju, tako v ministrstvu - sedajle ne vem, ali konec novembra ali pa čisti začetek decembra - predvidevamo veliko posvetovanje in izobraževanje vseh predsednikov komisij za denacionalizacijo in delavcev v upravnih enotah, ki se z denacionalizacijo ukvarjajo. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Mohorič, državni sekretar.
MAKSIMILIJAN MOHORIČ: Spoštovani gospod podpredsednik, spoštovane gospe poslanke in poslanci! V zvezi z vprašanjem gospoda Demšarja bi odgovoril, da bomo to poslansko vprašanje proučili in bomo podali pismeni odgovor. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Besedo dajem gospodu... (Posredovanje poslanca Demšarja iz klopi.) Ja, gospod Andrej Simonič, državni sekretar, še dolguje odgovor.
ANDREJ SIMONIČ: Hvala lepa. Dokaj nedorečeno je bilo vprašanje, če sem ga pravilno razumel, v kakšnem vzdušju delajo nekateri delavci na DURS-u. Sam tudi sicer ne pokrivam tega področja, tako da vam težko odgovorim, pa tudi pismeni odgovor na tako pavšalno postavljeno vprašanje bo težak. Zato predlagam, če lahko nekoliko bolj konkretno poveste. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Demšar, dodatno vprašanje.
VINCENCIJ DEMŠAR: Poslanci že vedo, da običajno kar sprašujem in o čemer govorim, govorim predvsem iz poznavanja problematike v ožjem okolju. Zato bi rekel gospodu državnemu sekretarju, obrnite se proti Gorenjski in proti Škofji Loki. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dobro. Branko Tomažič.
BRANKO TOMAŽIČ: Hvala za besedo. Spoštovani zbor! Tudi sam že eno leto čakam na poslansko vprašanje - mislim, da sem ga trikrat ponovil - kdo poseduje vladna stanovanja. Mislim, da vlada ima to moje poslansko vprašanje napisano, vendar nisem še dobil tega odgovora. Upam, da ga bom do konca mandata dobil. Ali pa so morda problemi, ali morda katera vprašljiva posedovanja stanovanj, zaradi tega ne dobim.
Naslavljam pa Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve poslansko vprašanje. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve sprašujem, ali je sprejelo kakšne ukrepe v zvezi s trgovskim podjetjem Mercator. Iz dela v poslanski pisarni, s številnimi klici v poslansko skupino pa tudi iz medijev so nam poznane težave prodajalcev Mercatorja - delavcev, če lahko tako rečem - ki delajo preko polnega delovnega časa, cele sobote, nedelje in tudi državne praznike. Celo na 1. november so morale nekateri delavci, delavke delati v trgovinah Mercatorja.
Delodajalec pa jim nadur ne izplačuje in jim ne omogoča koriščenje nadur. Za opravljeno delo, inventure so delavci oziroma delavke dobile darilne bone. Po besedah delavcev in delavk se sprašujem, kje je tu sindikat, ki bi moral prvi ščititi delavce. Ali ta sindikat zanima samo njihova plača, ali pa morda plače poslancev in drugih državnih uslužbencev? Kje je tu država, ki nas je učila, kako so bili delavci v trdnem kapitalizmu izkoriščeni, in upam, da se zgodovina izpred 80-ih let ne ponavlja sedaj v Mercatorju. Ali je ob navedenem dejstvu delovna inšpekcija ukrepala, saj ob izdaji darilnih bonov niso bili davki in prispevki iz naslova sklenjenega delovnega razmerja plačani. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Torej sindikatu ne bomo poslali vprašanj, ker ga ni tukaj in ni v naši domeni. Vprašanje še za ministrstvo za delo, družino. Gospa državna sekretarka, Belopavlovičeva bo odgovorila.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Inšpektorat za delo oziroma pristojna inšpekcija je bila poklicana na sestanek, ki je bil pred časom opravljen in na katerem so sodelovali tako predstavniki delodajalca kot tudi predstavniki delavcev, konkretno tudi sindikata, panoženega sindikata za trgovino.
Moram reči, da poročilo inšpekcije, v kolikor ga boste želeli v zvezi s tem, vam ga bomo lahko dostavili. Na to vprašanje sedaj nisem bila pripravljena, zato ga nimam s seboj. Dejstvo pa je, da je bila inšpekcija v tem okviru pozvana in je tudi opravila pregled; tudi povedala, kakšne so možnosti, v kolikor je tak delovni čas oziroma tak poslovalni čas, kot so si ga v Mercatorju zastavili - mislim - je možen, poslovalni čas je možen. Treba je pa seveda v tem okviru upoštevati tudi delovni čas, obremenitve delavcev, torej omejitve delovnega časa, plačilo nadur, ki so ravno tako omejene, kar pomeni pravzaprav s strani delodajalca potrebo po novem zaposlovanju, ali pa omejevanju takega poslovnega časa, ali pa po novem zaposlovanja.
Kot sem pa obljubila, vam bomo poslali poročilo inšpektorata za delo.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Besedo dajem dr. Jožetu Zagožnu.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Imam dve vprašanji. Prvo vprašanje je naslednje.
Sprašujem ministrstvo za finance, koliko so doslej znašali stroški oglaševanja v akciji "Vzemi račun" in kakšni so bili učinki tega oglaševanja. Vtis je namreč, da marsikje računov še vedno ne dajejo oziroma ne zahtevajo. Sprašujem tudi, kaj je s tem v zvezi storila inšpekcija, ali je ugotovila kakšne nepravilnosti na tem področju.
In drugo: zanima me informacija o tem, kako je s sprejetjem lovskega zakona ali zakona o lovu. Na več mestih se kmetje in ostali pritožujejo glede škode, ki jo napravi divjad. In še vrsta drugih vprašanj je odprtih, pa me zanima, kaj načrtuje vlada na tem področju. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, dr. Zagožen. Prvo vprašanje "Vzemi račun", dobiš dogovor oziroma nagrado.
VALTER REŠČIČ: Hvala. Gospodu Zagožnu bomo iz ministrstva za finance pismeno odgovorili glede učinkov in akcije. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Lovski zakon. Prosim, da vlada odgovori pismeno, ker ni nikogar. Prav, gremo naprej. Dr. Zagožen bo dobil... Gospod Pahor, glede odgovora, za katerega je bilo prej slišati, da bi ga dobili.
BORUT PAHOR: V svojem prejšnjem nastopu sem precej ostro pozval vlado, zakaj ni odgovorila na moje poslansko vprašanje. Odgovora nisem dobil doslej, do tega trenutka. Kot razumem generalno sekretarko, je prišel v četrtek - torej vlada je odgovorila na moje poslanske vprašanje, ne da bi jaz za to vedel. V tem smislu se opravičujem vladi in jo prosim za razumevanje, ker pač nisem bil obveščen, da je odgovor prišel, čeprav z zamudo. Je zelo dragocen, diskutira spolno zlorabo otrok in ga bomo temeljito preučili in vodili diskusijo o tem. Hvala lepa za razumevanja.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Besedo dajem Jožetu Avšiču. (Glas iz dvorane.) Naslednji je Janko Veber.
JANKO VEBER: Hvala za besedo in lepo pozdrav vsem. Vprašanje postavljam Ministrstvu za okolje in prostor, in sicer po stanovanjskem zakonu imajo imetniki stanovanjske pravice v kobilarni Lipica pravico do pridobitve lastništva nad stanovanjem, v katerem živijo. Kobilarna Lipica je zavrnila prošnjo stanovalcev z obrazložitvijo, da stavba, v kateri stanujejo, sodi v kompleks kulturnozgodovinskih spomenikov v Lipici in zato so stanovalci zahtevali nadomestna stanovanja. Sledila je tudi tožba in sodišče v Kopru je 8. septembra 1994 ugodilo stanovalcem in naložilo Kobilarni Lipica, naj stanovalcem v treh mesecih dodeli primerno stanovanje. Sodbo je potrdilo tudi Višje sodišče v Kopru. Tudi Urad varuha človekovih pravic je opozoril Kobilarno, da mora izvršiti sodne odločbe. Letos mineva že osem let, odkar se stanovalci borijo za ureditev stanovanjskih razmer, še vedno pa ni jasnega stališča ne Kobilarne ne Vlade, kako in kdaj se bo ta problem rešil.
Zato sprašujem Ministrstvo za okolje in prostor, ki je odgovorno za izvajanje stanovanjskega zakona, zakaj se imetnikom stanovanjske pravice v Lipici ne ugodi, in kdaj bo ta problem dokončno rešen.
V nadaljevanju pa bi opozoril, da sem v skladu s 26. in 27. členom poslovnika Državnega zbora 23. septembra poslal pismeno poslansko vprašanje Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki se je nanašalo na to, ali je seznanjeno z načinom izvajanja usmrtitve romskih psov in ali je normalno in v skladu s prehrambeno-sanitarnimi zahtevami, da se pasje kadavre predeluje za prehrano živali, in ali je s tem seznanjena sanitarna inšpekcija. Sprašujem Ministrstvo za kmetijstvo, kdaj bom ta odgovor dobil.
Kot tretje, Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj sem že dvakrat zastavil vprašanje, kje so certifikati delavcev Tekstilane Kočevje v stečaju. Obljubljen je bil pismeni odgovor, zato sprašujem Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, kdaj bo pismeni odgovor posredovan. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Dr. Pavel Gantar, minister.
DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Spoštovani gospod poslanec Veber, mogoče je bolj pravi naslov za odgovore generalni sekretariat vlade, vendar kljub temu lahko odgovorim v tem smislu, da je Kobilarna Lipica kot javni zavod, ki upravlja s premoženjem, dolžna premoženje opraviti tako, da izpolnjuje svoje obveznosti, seveda ob predhodnem soglasju vlade Republike Slovenije. To pomeni, da je Kobilarni Lipica tudi naloženo, da odgovarja za obveznosti po pravnomočni sodbi. Torej, glede na navedeno lahko rečemo, da mora Kobilarna Lipica svoje obveznosti poravnavati iz sredstev, s katerimi upravlja. Za ta namen lahko uporablja tudi proračunske vire, če je to opredeljeno s sprejetim proračunom in v okviru programa dela Kobilarne Lipica ter v skladu s finančnim načrtom zavoda. Kot javni zavod ima Kobilarna Lipica po 13. členu tega zakona zagotovljene tudi lastne vire za poravnavo svojih obveznosti, izven teh pa ji Republika Slovenija v proračunu ne more zagotavljati dodatnih virov. Torej, Kobilarna Lipica mora svoje obveznosti poravnati in proračun lahko pri tem prispeva samo toliko, kolikor je to določeno v zvezi s finančnim programom tega zavoda. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Grabeljšek, državni sekretar v MEOR-ju (dve vprašanji oziroma ena pobuda in vprašanje, kdaj bo posredovan pismeni odgovor).
ANTON GRABELJŠEK: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Poskrbel bom, da bomo poiskali ta odgovor in ga dostavili v najkrajšem možnem času. Sam pa ne pokrivam področja in ne morem odgovoriti. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Upam, da bo odgovor v kratkem prišel. Gospod Mohorič, državni sekretar iz kmetijstva.
MAKSIMILIJAN MOHORIČ: Spoštovani, gospod predsednik! Spoštovane, gospe poslanke in poslanci! Gospodu Vebru se opravičujem, ker tako dolgo ni prejel odgovora na njegovo poslansko vprašanje. Odgovor na poslansko vprašanje bo posredovan do ponedeljka. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Jože Avšič.
JOŽE AVŠIČ: Gospod podpredsednik! Kolegice in kolegi! Vlada! Imam čisto kratko vprašanje za vlado in želel bi pisni odgovor.
Gre za uresničevanje enega sklepa državnega zbora, ki ga je Državni zbor sprejel ob obravnavi in izdaji soglasja k statutu Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Takrat je na moj predlog bil sprejet sklep, da bo Zpiz vprašanja območnih enot za Posavje, za Ptuj - mislim, da za te dve območji, gre, nisem prepričan, če je tudi Koroška zraven - uredilo v statutu v najkrajšem možnem času. Ker je od takrat že kar dolgo tega in nobenih tovrstnih sprememb v Zpizu ni, želim, da bi vlada: prvič - intervenirala, kaj je z uveljavitvijo tega sklepa, in seveda me tudi pisno obvestila. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Kdo bo odgovoril? Ni potrebno? Torej, vaše opozorilo je, da dobite pisni odgovor. Prav.
NEIDENTIFICIRANA GOVORNICA: Se opravičujem poslancu. Ne znam mu odgovoriti, zato bo dobil v najkrajšem času pisni odgovor.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Alojz Peterle, je odstoten. Franci Rokavec! Pripravi naj se Pavle Rupar.
FRANCI ROKAVEC: Hvala, za besedo, gospod predsedujoči. Spoštovane, poslanke in poslanke! Spoštovani, predstavniki vlade! Ministrstvu za pravosodje dajem v skladu s 107. členom zakona o notariatu pobudo, da v okviru svojih pristojnosti, v skladu tudi s sodelovanjem z Notarsko zbornico Slovenije, preuči višino notarske tarife, ki je določena z vrednostjo točke.
Dejstvo je namreč, da obseg notarskih overovitev za zadeve, ki so nujno potrebne za urejanje zadev državljanov, iz leta v leto neprestano širi. Ob tem pa naj poudarja, da predstavlja notarska overovitev za večino državljanov precejšen strošek. Zaradi navedenega predlagam, da se preučijo možnosti za zmanjšanje višine točke, določene v notarski tarifi, ki bi omogočila tudi socialno šibkejšim dostopnejšo in znosnejše urejanje notarskih zadev.
Prav tako se ugotavlja v praksi, da je potrebno v izogib eventualnim zlorabam in v zaščito potrošnika, le-tega seznaniti z vsebino notarske tarife, še posebno s poglavjem višina točke in pogoji za zviševanje oziroma za znižanje pristojbin, kajti v praksi velikokrat prihaja tudi mogoče tudi to eventualnih zlorab določil notarske tarife. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala za pobudo. Vlada bo to preučila. Še gospod minister želi besedo. Prosim, minister Marušič.
TOMAŽ MARUŠIČ: Podpredsednik, hvala za besedo. Spoštovane gospe poslanke, spoštovani gospodje poslanci.
Državnemu poslancu gospodu Rokavcu se zahvaljujem za pobudo, vendar tu gre v bistvu za novelo zakona, za noveliranje člena 107, kajti potem je v drugem odstavku člena 107. sprejema notarsko tarifo notarska zbornica v soglasju z ministrom za pravosodje. Ta tarifa je bila sprejeta v letu 1995 in je povsem veljavna. V tem primeru, v kolikor bi želeli doseči spremembo tarife, po vsej verjetnosti, bi morali novelirati zakon oziroma sprejeti druge mehanizme, s pomočjo katerih bi lahko vlada oziroma država kontrolirala notarske tarife.
Na to je bil sprožen tudi problem vrednotenja točke. Vrednost točke določa notarska zbornica, brez soglasja ali brez kakršnekoli predhodne odobritve ministrstva za pravosodje. Vrednost notarske točke se spreminja istočasno tudi s točko za odvetniške storitve. Namreč, za obe - glede določanja vrednosti obeh točk - veljajo povsem enaki kriteriji. Ta kriterij je bistveno spremenjen porast oziroma znižanje življenjskih stroškov. Ker so se življenjski stroški bili do sedaj v naraščanju, je tudi ta vrednost točke narasla na vrednost, ki jo ima na današnji dan, 87,40 tolarjev. Tako, da bi v tem primeru bilo nujno potrebno in bi bilo potrebno spremeniti tarifo. Glede spremembe tarife pa sem že omenil, to tarifo lahko spremenimo samo tako, če spremenimo zakon. Konkretno člen 107.
V zadnjem času je prišlo do določenih nesporazumov pa tudi do zvišanja notarske tarife v zvezi z davkom na dodano vrednost. Gre za porast 19%. Po razlagi in tudi po stališčih, ki smo ga sprejeli skupaj s finančnim ministrstvom, je osnova za odmero davka na dodano vrednost notarska oziroma odvetniška storitev. Se pravi, če je ta 100, potem bomo na 100 dodali 19%, tako da je prišlo sedaj do tega občutnega porasta notarskih storitev.
S tem v zvezi pa potekajo ponovno pogovori, da naj bi se vrednost točke znižala. Ministrstvo za finance je tudi naročilo ustrezne študije, kako naj bi se vrednost točke znižala, se pravi od teh 87,40, kolikor je danes, naj bi se ob upoštevanju tudi določenih davčnih odbitkov, če smem tako imenovati, potem na novo formirala vrednost točke, tako da bi se ponovno pocenile notarske odnosno odvetniške storitve. Hvala lepa. Bomo vsekakor po preučitvi vaše pobude, ki je utemeljena, bomo potem dali tudi pismen odgovor. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod minister. Gospod Pavel Rupar.
PAVEL RUPAR: Hvala lepa, gospod predsednik. Vprašanje imam za podpredsednika oziroma predsednika vlade. Na občine in v razne organizacije v okrilju občin dobivamo že vrsto let razne prijavnice na različna predavanja, ki se navadno nanašajo na zakone oziroma uredbe vlade in zakone, ki so sprejeti v tem parlamentu. Na teh predavanjih se največkrat pojavljajo predavatelji ravno iz vaših vrst, torej iz klopi številka 1 to pot oziroma s strani ministrstev oziroma zaposlenih na različnih ministrstvih. Tako imam na primer tu vabilo na posvet o javnih financah, ki bo sredi dopoldneva nekje tukaj v Ljubljani v organizaciji izobraževalnega središča Miklošič, Ljubljana, kjer predavajo gospod Cvikl, Zemljič, Vencelj in Tekavčič, vsi zaposleni na ministrstvu za finance, kotizacija 25.000 tolarjev na eno osebo.
Druga zadeva - ministrstva za delo se tiče tega, novosti s področja zaposlovanja in reforma pokojninsko-invalidske zakonodaje s predavatelji: gospo Skuberjevo, gospodom Antauerjem itn., vsi zaposleni na ministrstvu za delo, dom in družino, kotizacija 27.500 na osebo.
In tema, ki se tiče gospoda Gantarja - prostor in okolje, GEA Collige, Eko management - ne boste verjeli - za 5 dni 194.000 tolarjev na eno osebo, pošiljate to na občine.
Zanima me, ali ne smatrate v vladi, da je vlada in zakonodajno telo tisto, ki je dolžno brezplačno tolmačiti svoje sprejete zakone in uredbe tistim, ki jih, recimo jim, ne razumejo.
Zanima me, koliko honorarja dobite še dodatno v dopoldanskem delovnem času za predavanje na teh različnih privatnih institucijah, in zanima me, kdo ima kontrolo nad porabo letnega dopusta, če ga osebe jemljejo, zato da lahko v popoldanskem času oziroma v dopoldanskem, službenem času predavajo na raznih institucijah.
In druga zadeva je pobuda Ministrstvu za zunanje zadeve in Ministrstvu za malo gospodarstvo in turizem. Načeloma me Avstrija ne briga, ravno toliko me, kolikor je soseda in kolikor imamo političnih stikov z njimi. Ne zanimajo me nič te njihove notranje volitve, niti nič; zanima me pa, zakaj naša omenjena ministrstva ne odreagirata na vabila Koroške za smučanje v Avstriji? Namreč, tam piše tudi: turizem pri prijateljih, sam osebno pa menim, da narod, ki podpre nacistično obsedenega človeka, kot je Joerg Haider, in tisto njihovo svobodnjaško stranko, da tak narod..., torej, da Slovenci bi morali biti opozorjeni, da prihajajo v nevarno območje. V nevarno območje. Morda potenciram to zadevo, vendar pa se mi zdi, da bi lahko Slovenci odreagirali zoper take populiste, kot je Haider, ki temeljijo s svojo politiko, in proti ljudem, ki tako politiko podpirajo, tudi na opozorilen način in način osveščanja ljudi.
Sam osebno dajem pobudo, da se natisnete zloženko in ljudi opozorite na ta zelo hud problem. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Vprašanje je bilo po seminarju. Dr. Gantar.
DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovane poslanke in poslanci.
Spoštovani gospod poslanec Rupar! Vprašanje ste zastavili predsedniku oziroma podpredsedniku vlade. Se opravičujem, nimam se ne za predsednika in podpredsednika, vendar bi vseeno, ker je Ministrstvo za okolje in prostor omenjeno, rad odgovoril, kakšno je stališče Ministrstva za okolje in prostor v zvezi s tem.
Vsi seminarji, posvetovanja, ki jih organizira ministrstvo in so namenjeni delavcem v občinskih upravah ali drugim strokovnim službam, komunalam in tako naprej in jih organizira ministrstvo z namenom, da bi jih seznanilo s predpisi, dokumenti in tako naprej, so brezplačni oziroma kvečjemu so zaračunani ti neposredni materialni stroški, gradiva, pa še to ne.
Kadar pa gre za posvete, seminarje, ki jih organizirajo drugi - to lahko pomeni različna strokovna združenja, kot je pred kratkim, ne vem, združenje komunal, komunalno združenje, Gea Collige in tako naprej, kjer se plačujejo kotizacije. Prvič: ti posveti nimajo in niso nikakršen pogoj, ki bi ga ministrstvo dajalo, da bi s tem kvalificirali občinske uprave sodelovanja z nami. To je prva stvar. Torej so ti seminarji neobvezni in se jih vaši člani niso dolžni udeleževati oziroma v zvezi z odnosom do MOP-a nimajo nikakršnih obveznosti ali pa kakšnih drugih relacij. Delavci Ministrstva za okolje in prostor, ki sodelujejo kot strokovnjaki, predavatelji na takih združenjih, morajo pri tem upoštevati tiste omejitve, ki jih nalaga obstoječa zakonodaja in seveda tudi nezdružljivost funkcij. In za to rabijo tudi ustrezna potrdila oziroma mnenja.
Še enkrat opozarjam: ministrstvo je prav pozorno bilo na to, da ni s svojim pokroviteljstvom takim zadevam dajalo uradnega pečata takim seminarjem, ki sicer imajo pozitiven namen, vendar služijo tudi v pridobitne namene. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Rupar, dodatno vprašanje.
PAVEL RUPAR: Hvala lepa, gospod minister, za odgovor. Morda bi prosil kar vaše ministrstvo, če bi mi lahko v bližnji prihodnosti pismeno podalo, koliko sekretarjev in podsekretarjev je predavalo v letošnjem letu na različnih predavanjih in kolikokrat so to storili v službenem času oziroma v dopoldanskem času, koliko dopusta so za to porabili in koliko dodatnega prihodka so si nabrali iz tega naslova.
Sicer pa menim, da bi za vse te zadeve morali, če jih že nekdo predava, podeljevati koncesije za predavanje - ali pa ne. Ali pa opozoriti občine, da so to nestrokovna predavanja, ki niso obvezna. Namreč, zgodi se, tudi iz tega državnega zbora, da neka uslužbenka, recimo, ji Katarina Žagar, na nekem predavanju trdi, da si občina, recimo ji Tržič, izmišljuje naziv direktor v občinski upravi in da za to nima nobene strokovne podlage. Torej tako nestrokovne predavatelje imamo tudi za - recimo temu, kar sem povedal - strokovni izpit. Zato bi bilo zelo dobro opozoriti tudi te institucije, ki organizirajo in dobesedno jemljejo denar občinam. Ker, poglejte, pri 100 udeležencih je tak seminar s prihodkom 2 milijona in pol, to je zelo velik denar, za moje pojme gre tu za velike denarje. Treba jih je pa opozoriti, da ne izdajajo nobenih certifikatov, kar se tudi dogaja, torej da ljudje dobivajo neka potrdila, da so opravljali neke strokovne zadeve, ki niso v vednosti ministrstev, in da vi, vsi ministri, bedite nad tem, kaj se sploh tam dogaja, in opozarjate občine, da naj take stvari ne jemljejo v zakup. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Naslednji bo postavil vprašanje Samo Bevk; pripravi naj se Davorin Terčon.
SAMO BEVK: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. V razvitem svetu poteka silovit proces transformacij iz industrijske v informacijsko družbo ali družbo tretjega vala, kot jo imenujejo nekateri strokovnjaki. V Združenih državah Amerike so ta proces zaznali že v drugi polovici 50. let. Skandinavske države: Danska, Finska, Švedska so se že pred leti na nacionalnem nivoju zavedale in sprejele dokumente, ki so te procese bistveno pospešili. Znano je Bangemannovo poročilo iz leta 1994 z naslovom "Evropa in globalna informacijska družba".
V naši državi pri razvoju in uporabi informacijske tehnologije, celo v primerjavi z nekaterimi vzhodnoevropskimi državami, že močno zaostajamo. Izjemno prednost, ki smo jo imeli še pred desetimi leti, smo v tem času skoraj v celoti zapravili. Slovenija je slabo izobražena država. V razvitih družbah ima kar četrtina delovne sile dokončano visoko izobrazbo. V Sloveniji pa ima 50% zaposlenih od 9 do 13 let šolanja, 7% zaposlenih ima več kot 13 let šolanja in kar 43% ima samo osem let šolanja ali manj. Med zaposlenimi ima samo dobra polovica zaposlenih strokovno izobrazbo, ki je zahtevana glede na sistemizacijo delovnih mest. Kar 58 % podjetij v Sloveniji nima plana izobraževanja zaposlenih delavcev. Slovensko gospodarstvo ima komaj 160 razvojnih oddelkov s 1400 strokovnjaki. Še pred letom 1990 pa je bilo v gospodarstvu kar 4000 razvojnih inženirjev in raziskovalcev. Osnovne probleme nadaljnjega razvoja Slovenije pač ne moremo več reševati z vzorcem industrijske družbe. Če lahko rečemo, da je eden največjih današnjih problemov v državi izjemno visoka stopnja brezposelnosti, potem je na dlani dejstvo, da danes v svetu samo ali predvsem informacijske in komunikacijske tehnologije ustvarjajo nova delovna mesta. Po Bangemannu je v Evropski uniji 600 000 prostih delovnih mest na področju informacijskih tehnologij, leta 2002 jih bo že milijon 6000. Združene države Amerike danes potrebujejo milijon delavcev na tem področju. Brez informacijske tehnologije si ne moremo predstavljati prestrukturiranja gospodarstva, uvajanja neposredne demokracije, učinkovite administracije, upravnih storitev in podobno. Doživljenjsko učenje, ali učenje ali študij na daljavo je možno samo s pomočjo informacijskih tehnologij. (Znak za konec razprave.) Sicer pa nas bodo svetovni trendi tako ali tako prisili v spremembe ter povečevali pomen informacijskih tehnologij: elektronsko poslovanje, elektronska trgovina itd. (Dovolite, da končam svoj prispevek, gospod podpredsednik.), zato je edina alternativa in rešitev v pospešitvi razvoja informacijske družbe v Sloveniji. Zastaviti in realizirati je potrebno projekt, ki mu lahko damo po vzgledu Danske delovni naslov "Digitalna Slovenija" ali s podnaslovom "Slovenija in humana informacijska družba".
Naj zaključim. Vladi Republike Slovenije dajem poslansko pobudo, da se čim prej in z vso resnostjo sooči z izzivom, ki ga pred nas postavlja proces preoblikovanja industrijske v postindustrijsko oziroma informacijsko družbo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala za pobudo. Gospod Davorin Terčon, potem pa Ivo Hvalica.
DAVORIN TERČON: Hvala, gospod podpredsednik. Imam dve poslanski vprašanji. Prvo naslanjam na Ministrstvo za finance, čeprav mislim, da bi lahko popolnoma na to vprašanje odgovoril tudi gospod podpredsednik vlade.
V avgustu mesecu letošnjega leta je vlada sprejela sklep, s katerim je dodelila 200 milijonov sredstev iz naslova koncesijske dajatve iz Kobilarne Lipica, iz Casinoja igralnice Lipica - se opravičujem -, neposredno Kobilarni Lipica, za program izvrševanja del po programu Kobilarne Lipica oziroma poletnem programu Kobilarne Lipica. Pravni temelj je vlada črpala v 22. členu zakona o lastninjenju igralnic - na kratko povedano, ker je naslov pač daljši - v povezavi s 74. členom zakona o igrah na srečo.
Vlado sprašujem in ministrstvo za finance sprašujem, iz katerega dela koncesijske dajatve; torej ali iz dela občin na zaokroženem turističnem območju in organizacij - torej humanitarnih in športnih organizacij oziroma iz državnega proračuna. Torej iz katerega dela je črpala ta sredstva za Kobilarno Lipica? In seveda sprašujem, iz katerega dela je črpala in koliko občinam - glede na to, da občine teh podatkov še nimajo - koliko je občinam, če je iz občinskega dela trgala ta sredstva, ostalo, ker občine imajo sedaj samo nek razdelilnik, na osnovi katerega naj bi bil samo ostanek koncesijske dajatve.
Vlado sprašujem po točnem pravnem temelju za sprejem takega sklepa. Opozarjam, da so nekatere občine prišle v povezavi z zakonom o davku na posebne igre na srečo v slabši položaj, kot so bile pred sprejemom tega zakona.
Vlado tudi sprašujem, kako je lahko sprejela tak sklep prej, preden ima Kobilarna Lipica tudi s strani vlade potrjen izdelan program varstva in razvoja območja Kobilarne Lipica, ki bi bil lahko edini osnova za sprejem takega sklepa. Seveda naprošam, da se mi odgovori tudi pismeno.
Drugo vprašanje pa postavljam Ministrstvu za kmetijstvo. V zadnjih dneh sem bil presenečen nad informacijami iz sredstev javnega obveščanja, da bo Slovenija z vstopom v Evropsko unijo izgubila znamke oziroma uporabo blagovne znamke za nekatera avtohtona vina. Omenjena so bila vina: teran, tokaj in cviček, ki je nekoliko drugačen in specifičen problem.
Vlado sprašujem za natančno informacijo glede zaščite blagovnih znamk teh in ostalih avtohtonih slovenskih vin, predvsem v luči vključevanja Slovenije v Evropsko unijo. Tudi tu prosim za pismeno informacijo.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Državni sekretar, Andrej Simonič.
ANDREJ SIMONIČ: Hvala lepa. Poskušal bom podati odgovor na prvo vprašanje.
Res je, zakon o lastninskem preoblikovanju igralnic je v 22. členu določil izjemo glede uporabe koncesijske dajatve, podeljene za koncesijo tisti igralnici, ki je locirana teritorialno na območju Kobilarne Lipica. Govorimo torej o eni igralnici, to je igralnica Casino Lipica, ki je sestavni del delniške družbe Casino Portorož. V zakonu jasno piše, da celotna koncesijska dajatev, ki se pobira na tem območju, predstavlja 100%, od katerih se v skladu s sklepom vlade določen del nameni za potrebe in razvoj Kobilarne Lipica, preostali del tega pa je v skladu s 74. členom zakona o igrah na srečo namenjen za delitev med lokalne skupnosti in državo po načelu 48:48, 2:2.
Vlada je res v avgustu sprejela sklep, po katerem se v letošnjem letu štirje obroki po 50 milijonov tolarjev iz naslova te koncesijske dajatve plačajo za potrebe kobilarne Lipica, preostanek je torej samo še 50 milijonov tolarjev - to je ocena - ki se bodo do konca letošnjega leta nabrali, in teh 50 milijonov se potem deli v skladu z razmerjem, kot sem prej povedal.
S tem sem vam seveda odgovoril samo na vaše vprašanje v zvezi z genezo problema. Reševanje tega problema, če nekdo meni, da takšna razmerja niso pravična in da niso v skladu z zakonom, pa je drugo vprašanje, in tu se dotika tudi pristojnosti ministrstva za kmetijstvo, v katerega pristojnost sodi vprašanje kobilarne Lipica. Mislim, da bo v naslednjih dneh treba organizirati reševanje te problematike. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še vprašanje za kmetijsko ministrstvo. Gospod Mohorič, državni sekretar.
MAKSIMILIJAN MOHORIČ: Spoštovani! V zvezi z vprašanjem gospoda Terčona glede zaščite blagovnih znamk na nivoju Evropske skupnosti bomo to vprašanje podrobno preučili ter podali odgovor pisno.
Kar se pa tiče izdelave programa varstva in razvoja kobilarne Lipica, bi se priključil prejšnjemu vprašanju. Ta program varstva in razvoja se intenzivno pripravlja, je pa to zahteven projekt, zaradi tega ne traja malo časa. Torej, omenil bi samo eno dejstvo, da ga sosednji park Škocijanske jame pripravlja že dve leti. Torej, Vlada Republike Slovenije je v dopolnitvi programa varstva, programa dela in razvoja za leto 1999 sprejela tudi terminski plan priprave tega programa varstva in razvoja, tako da je terminsko ta vsebina opredeljena, računamo pa, da bo nekje koncem drugega leta pripravljen osnutek za obravnavo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Rudolf Petan.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Torej moje poslansko vprašanje se nanaša na vlado, bom pa zadovoljen tudi, če mi bodo iz ministrstva za zunanje zadeve lahko odgovorili. Vprašanje sem naslovil sicer na ministra, ampak kolikor mi je znano, mi bo v tem trenutku težko odgovoril, ker verjetno ni dosegljiv, pa kljub vsemu je verjetno koga pooblastil; gre pa za neke vrste obračunavanje med veleposlanikom Slovenije v Združenih državah, gospodom Ruplom in pa zunanjim ministrstvom. To je neke vrste javna polemika. Začuda pa zunanje ministrstvo z ministrom Frlecem na čelu se obnaša nojevsko in v bistvu noče odgovarjati na izrečene - ne vem - kritike, obtožbe ali način razmišljanja in tudi ukrepa ne.
Rekel bi, da če obnašanje res ne spada v medije, potem bi bilo potrebno ukrepati kako drugače; se z veleposlanikom pogovoriti in zadevo, ker je bila v medijih, tudi verjetno medijsko predstaviti na tiskovni konferenci, ali je problem rešen ali ni. Če pa so stvari bolj vsebinske in so trditve gospoda Rupla točne, pa bi bilo potrebno ukrepati v samem ministrstvu ali - ker je ministrstvo del vlade - v Vladi Republike Slovenije. Do sedaj ni bilo ne enega ne drugega, zato seveda bi želel odgovor od ministra, da te zadeve pojasni: za kaj gre, kaj se dogaja. Kajti, navsezadnje je treba vedeti, da veleposlanik v Združenih državah je naš predstavnik v najpomembnejši državi sveta. Navsezadnje, če on izreče kritike, ki letijo v bistvu na vlado - kajti ministrstvo za zunanje zadeve je del vlade - potem je v bistvu to kritika dela vlade na tem segmentu. In kot sem dejal, če gre za predstavnika v najpomembnejši državi na svetu, to ni kar tako in ni se obnašati tako, kot je minister izjavil pred mediji, da o tem ne želi govoriti. Pa še kako bi moral govoriti! Če na tisti tiskovni konferenci, pa na kateri drugi, pred katero bi se verjetno že kaj pogovoril z veleposlanikom ali pa imel stališče vlade. To je nenavadno v urejenih demokratičnih ali kar v urejenih državah - sploh ni potrebno, da so demokratične - je to nenavadno. To je zelo nenavadno in očitno je pri nas verjetno nekaj drugače, da še nismo urejena država - kar sicer jaz vedno trdim - ampak kljub vsemu to je malce prenizek nivo, da bi lahko ušlo kar tako kritiki.
Upam, da je minister koga pooblastil, da bo odgovoril, drugače pa vlagam tudi pismeno in bi želel pismen odgovor ali od vlade ali pa, če kdo od ministrstva odgovori, bom zadovoljen. Seveda bi želel tudi danes tukaj kakšen komentar na to moje vprašanje od predstavnikov ministrstva za zunanje zadeve. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Državni sekretar Franco Juri.
FRANCO JURI: V bistvu se strinjamo z ugotovitvami, da je dokaj neobičajna praksa polemizirati o pomembnih vsebinskih zadevah v javnih medijih, zlasti, ko gre za vsebinsko razpravo med veleposlanikom in zunanjim ministrstvom.
Vendarle, ker je bilo vprašanje naslovljeno osebno tudi na ministra, mu bomo ta vprašanja tudi prenesli in bomo bolj natančno odgovorili v pisni obliki.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Besedo dajem gospe dr. Helene Hren-Vencelj. Pripravi naj se Aurelio Juri.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Lepo pozdravljeni. Moje poslansko vprašanje gre Ministrstvu za zdravstvo. Država mora skrbeti, da uživajo državljani biološko in fizikalno - kemično neoporečno vodo. Zeleni Slovenije, regijski odbor za Gorenjsko je na lastno pobudo izvedel akcijo testiranja embaliranih vod. O tem je pisalo dnevno časopisje, vendar pa iz pisanja ni bilo jasno, kakšno vodo kupujemo in uživamo Slovenci.
Analize vode je pokazala, da je vseboval vzorec vode Izvir, podjetja Radenska, 4-krat večjo količino nitritov, kot je dovoljeno za pitne vode. To je še posebej pomembno zato, ker se ta voda priporoča za pripravo otroške hrane za dojenčke.
Prosim Ministrstvo za zdravstvo, da pojasni, ali je Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije odredil super analizo vode Izvir, s katero bi potrdil ali ovrgel rezultate primarne analize.
Nadalje. Kako nadzoruje zdravstveni inšpektorat kakovost te vode in pa vod iz drugih vrtin drugih proizvajalcev ustekleničenih pitnih vod?
In tretje. Kako bo ministrstvo za zdravstvo zagotovilo nadzor nad kakovostjo takih vod, da bomo imeli potrošniki zaupanje v ponudbo pitnih vod v komercialnih embalažah? Prosim za pisni odgovor.
Ker pa na zadnje vprašanje, postavljeno 28. julija letos, od Ministrstva za zdravstvo še nisem dobila odgovora na mojo pobudo, bom vprašanje oddala tudi pisno.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, dr. Hren-Vencljeva. Torej, pričakuje pisni odgovor. Bo kdo odgovoril iz ministrstva za okolje in prostor? (Nihče.) Zdravstvo? (Ne.) Pisni odgovor. Aurelio Juri!
AURELIO JURI: Hvala, podpredsednik. Ministrstvo za finance sprašujem, kaj je bilo storjeno od sprejema zakona o ekonomskih conah za to, da bi naši dve coni zaživeli.
Žal, samemu zakonu naj bi sledila vrsta podzakonskih potez, vem pa, da še danes seveda ekonomske cone niso zaživele tako, kot je v zakonu zapisano. Sprašujem torej, kdo nosi za to odgovornost. Ali so lokalni faktorji ali so drugi? Kakorkoli že, mislim, da bi morale ekonomske cone že proizvajati seveda tiste rezultate, za kar so nastale. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Vlada bo odgovorila. Dobro, pisni odgovor pričakujemo od vlade. Ampak, nekaj se dogovorimo. Ne tri, štiri mesece nazaj, ampak sproti odgovarjati pismeno. Na ustno vprašanje prosimo ustne odgovore, da se dogovorimo. To velja tudi za nas poslance, če postavljamo željo po ustnem odgovoru ali pa pisnem, velja eno: torej, če je pisno vprašanje, pisni odgovor, če je pa ustno, pa ustni odgovor. Aleksander Merlo! Proceduralno? Nič. Aleksander Merlo.
ALEKSANDER MERLO: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Vprašanja, ki jih zastavljam, so za Ministrstvo za finance, in sicer: v Republiki Sloveniji poteka reforma plačilnega prometa. Prehod iz obstoječega v reformirani plačilni sistem se izvaja po fazah. Prvi del faze projekta sta tako že bili realizirani.
V bližnji prihodnosti bo Državni zbor sprejel tudi nov zakon o plačilnem prometu, s katerim bo plačilni promet opredeljen kot gospodarska dejavnost, ki mora biti podvržena konkurenci ter kot eden izmed osnovnih bančnih poslov. V naslednjih fazah reforme bodo poslovne banke tako postopoma prevzemale plačilni promet lastnih komitentov ter ukinjale račune pri Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, v katerih bodo podružnice brez komitentov ugasnile. Agencija Republike Slovenje za plačilni promet, ki je dosedanji nosilec plačilnega prometa, bo preoblikovana v Agencijo za javno-pravne evidence in storitve ter v Upravo Republike Slovenije za javna plačila, njene podružnice pa bodo ugasnile. Agencija Republike Slovenije za plačilni promet, ki je organizirana kot javni zavod, ima 2.190 zaposlenih, in ta trenutek je že jasno, da bo nekaj 100 zaposlenih izgubilo službo.
Ministrstvo za finance zato sprašujem, kako bo vlada reševala problem presežnih delavcev Agencije Republike Slovenije za plačilni promet.
Zanima me, koliko delavcev sedanje agencije za plačilni promet bosta prevzeli nova Agencija Republike Slovenije za javno-pravne evidence in storitve ter uprava Republike Slovenije za javna plačila; koliko delavcev agencije je že bilo oziroma bo prerazporejenih v upravo za javne prihodke; koliko delavcev agencije bodo predvidoma prevzele poslovne banke in koliko delavcev agencije bo opredeljenih kot tehnološki višek in bodo dejansko ostali brez dela; kakšna bo dinamika njihovega odpuščanja in kako misli vlada zagotavljati ter pokrivati njihove pravice, ki izhajajo iz statusa brezposelne osebe. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Državni sekretar Andrej Simonič bo odgovoril.
ANDREJ SIMONIČ: Hvala lepa. Vzporedno s pripravo novega zakona o plačilnem prometu vlada pripravlja tudi ustrezne rešitve za problem odvečnih delavcev oziroma delavcev, katerih delo v agenciji po njeni transformaciji več ne bo potrebno. Res je tako, kot ste že sami ugotovili, večina problematike v zvezi z delavci bo razrešena s prerazporeditvijo teh delavcev na ustrezne službe v institucijah, ki bodo pravzaprav prevzele funkcijo agencije. S tem mislim predvsem na agencijo za javno-pravne evidence, na upravo za javno-pravne prihodke in še na nekatere druge institucije.
Podroben odgovor z natančnimi številkami vam bomo posredovali pismeno. Na tem mestu pa lahko zagotovim, da je trden namen, da se problem razreši brez nepotrebnih socialnih pretresov, tako da bo za veliko večino sedaj zaposlenih delavcev v agenciji zagotovljena in najdena ustrezna rešitev, in v tej smeri se vlada tudi trudi vzporedno s pripravo zakona o plačilnem prometu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Poslansko vprašanje bo postavil Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Moje poslansko vprašanje je danes namenjeno ministru za promet in zveze, gospodu Bergauerju, ki ga, hvala bogu, tu vidim. Hkrati bi prosil tudi predstavnike vlade, da nimajo svojih konferenc tu v parlamentu, za to imajo posebne prostore.
V proračunu za naslednje leto ima ministrstvo za promet in zveze za obvoznice - tako skopo piše pod postavko 2415 - predvidenih 357 milijonov. V tekstu preberem naslednje: "V letu 2000 bo potrebno pričeti z izgradnjo nekaterih najbolj potrebnih obvoznic večjih krajev, kot na primer Škofje Loke," tako piše, "Solkana, Kanala, Bleda, Krškega, Črnomlja." Solkanska obvoznica ni solkanska obvoznica, to je novogoriška obvoznica, in Nova Gorica ni nek večji kraj, da se razumemo, najprej to. Sedaj pa, kaj je solkanska obvoznica - minuto 38 imam na voljo, zelo na kratko.
Solkanska obvoznica je cesta, ki naj bi povezala magistralno cesto številka 12 in avtocesto oziroma hitro cesto s Soško dolino. Na tej cesti so v Soški dolini trije mejni prehodi: Robič, Učja in Predel. Torej, kot sem rekel, gre v bistvu za novogoriško obvoznico. Sedanja cesta gre mimo Perle, dva metra od rekonstruirane Perle v Solkan, to je ozka cesta po strnjenem naselju, širine 6 do 7 metrov, skoraj kilometer dolžine je take ceste. Na tej cesti so trije semaforji in pet križišč. To je v bistvu koridor, koridor brez pločnikov na neki strani. To je podobno kot Čopova ulica. Predstavljajte si Čopovo ulico, ki mora v dvosmernem prometu prevzeti ves cement, ki se izvozi iz cementarne Anhovo. Poleg tega se gradijo tam še dve hidrocentrali: Doblar in Plave, imamo dodatno še apnenico. Trdim, da take situacije v Sloveniji nikjer ni. Cesta je bila asfaltirana leta 1936 in je bil to takrat edini dostop do mesta Gorice, ki je stala onkraj meje.
Sprašujem. Kako bo mogoče 357 milijonov, ki so predvideni v tem proračunu, razdeliti na vse te obvoznice? Ministra tokrat natančno sprašujem, koliko denarja je namenjeno specifično za solkansko to je novogoriško obvoznico. Prosim za natančen odgovor, nič posplošnega, ker sicer bom prišel še gor. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Minister Bergauer.
MAG. ANTON BERGAUER: Spoštovano predsedstvo! Cenjene poslanke in gospodje poslanci!
Na zastavljeno vprašanje gospoda Hvalice lahko natančno odgovorim, tako kot je tudi bil podan predlog vladi oziroma kot je vlada proračun potrdila in ga posredovala v parlamentarno proceduro.
Od zneska, ki ga je gospod Hvalica navedel, je v predlogu proračuna za leto 2000 za solkansko obvoznico predvidenih 50 milijonov. Teh 50 milijonov je namenjenih za izdelavo dokumentacije, investicijsko-tehnične dokumentacije in za ostalo pripravo te dokumentacije. Se pravi, izgradnja še ni v letu 2000 predvidena. Po naši projekciji za naslednja leta, ki smo jo ravno tako posredovali, kako predvidevamo za naslednja let, je predvidenih bistveno več sredstev v letu 2000, to je 900 milijonov. In v letu 2001 in v letu 2002 je predvideno še naslednjih 200 milijonov; se pravi, skupaj so to sredstva v višini milijardo 150 milijonov, ki so potrebna, ampak za leto 200 je podan predlog samo v višini 50 milijonov, kar zadostuje za pripravo prej navedene investicijske in projektne dokumentacije. Tako, da vse ostalo je stvar razprave v državnem zboru ob priložnosti obravnave proračuna za leto 2000.
Vem, da ta sredstva so daleč izpod tistega, kar je želja in zahteva lokalne skupnosti s tega področja, ampak za nobeno obvoznico, kot vidimo po tej razpredelnici, se ni dalo predvideti večjih sredstev za izgradnjo, razen radeljske obvoznice, ki je že od lanskega oziroma letošnjega leta v proračunu za fizično izvedbo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod minister. Dodatno vprašanje, gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Gospod minister, zelo slabo ste me poslušali, sicer bi si zapomnili tudi to, kar sem jaz citiral iz teksta, to pomeni, da vi zavajate v proračunu. Vi ste napisali tu, predpostavljam, da ste vi napisali oziroma ste vsaj podpisali oziroma je šlo z vašo vednostjo, ker je pod glavo Ministrstvo za promet in zveze, ne pod mojo - eventualno. In piše, ponavljam še enkrat: "V letu 2000 bo potrebno pričeti z izgradnjo nekaterih najbolj potrebnih obvoznic večjih krajev, kot na primer: Škofje Loke, Solkana, Kanala, Bleda, Krškega, Črnomlja." Ja, tu piše: "pričeti izgradnjo." Pa kaj sejete rožice potem? Zavajate slovensko javnost in ne govoriti, kar je drugače od želja lokalne skupnosti! Pa kaj je takšna obvoznica samo želja lokalne skupnosti? Ali ni želja, ali ni potreba, ali ni prioriteta ministrstva za promet in zvez? Seveda, vi rožic ne sadite tam po Štajerskem, jaz sem bil zdaj tri dni gori in moram vam povedati, da ste kar dovolj dobro poskrbeli za obvoznice in za odseke cest, kjer ni niti desetino tistega prometa, ki je na tej obvoznici. Upam si trditi, da je to daleč najbolj obremenjena obvoznica.
Še enkrat povem, predstavljajte si, da gredo po Čopovi ulici noč in dan cisterne s cementom v obe smeri. Jaz ne vem, ali imate vi to predstavo. Sicer pa predlagam, da pridete tja v Sabotin, tri dni vam jaz plačam, boste tam prenočevali, v tisti sobi, ki meji sem na cesto, pa boste videli, koliko boste spali, pa boste mogoče potem drugače mislili.
Jaz ne vem, ne to reducirati na neko lokalno željo! Bodite resni in predvsem potrdite ali prekličite to, kar piše, da boste začeli z izgradnjo. Potrdite ali prekličite, tu in sedaj, ker sicer bom mirno rekel, da lažete. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod minister.
MAG. ANTON BERGAUER: Hvala lepa. Mislim, da ni potrebno uporabljati tako težkih besed, ker namreč izgradnja je zelo širok pojem, ki vključuje tudi pripravo dokumentacije, ki je potrebna, da lahko fizično izgradnjo izvedemo. Zato je v tej dikciji teksta tudi mišljena pod izgradnjo dejansko priprava celotnih postopkov, ki so potrebni, da lahko izvedemo neke Sedaj, če je ta dikcija napačna, potem bo potrebno v učbenikih to spremeniti.
Jaz bi pač, tudi s tega mesta, potrdil bojazen, ki jo gospod poslanec izpostavlja, da je za takšne obremenjene ceste potrebno zagotoviti sredstva. Ampak, v okviru proračuna je bilo možno to, kar smo lahko predlagali - in tudi na vladi uskladili - in potem državnemu zboru predlagali v nadaljnjo proceduro pri sprejemanju proračuna, je bilo največ možno, kar smo lahko, da imamo odprte postopke na vseh teh zelo pomembnih in potrebnih gradnjah obvoznic. K temu zraven je seveda še cel niz drugih širom Slovenije, ki pa niti niso prišle pod ta širok pojem pričetka gradnje teh obvoznic.
In v državnem zboru bo možno ob sprejemanju proračuna seveda še vse te številke povečati, zmanjšati - karkoli, ker to pravico in dolžnost državni zbor vsekakor ima. In mislim, ko bo razprava o posameznih postavkah v državnem zboru, bi tudi na takšni se lahko potem državni zbor kakorkoli drugače odločil, kot pa ta je predlog, ki smo ga tukaj predlagali. Jaz se popolnoma strinjam z gospodom poslancem, da je to premalo denarja, da je bilo potrebno bolj pospešiti, ampak v vreči, iz katere lahko vzamemo, je samo toliko. In vidite, da na nobeni obvoznici, razen na radeljski, ki je že dalj časa v proceduri, ni bilo možnosti dati večjih zneskov. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Ivan Božič opravičen. Ciril Ribičič? Miroslav Luci? Izidor Rejc.Pripravi naj se gospa Majda Kregelj-Zbačnik.
IZIDOR REJC: Spoštovani, gospod podpredsednik! Gospe in gospodje! Predstavniki vlade! V tem primeru naslavljam vprašanje gospe ministrici za gospodarske dejavnosti dr. Tei Petrinovi.
Namreč, delo Slovenske razvojne družbe je - lahko rečem - pod velikim vprašajem. Gre za to, da vsi ugotavljamo, da ni kvalitetno, ni odgovorno, ni na nekem nivoju. Priča smo predvsem številnim stečajem, potem izgubi delovnih mest, oškodovanju - bi rekel - upnikov, umiranju podjetij. So primeri, ki vemo... - od Tama, kako se ta drama dogaja že toliko in toliko let, Metalne, mariborske Tekstilne, Industrije usnje Vrhnika v zadnjem času ali v zadnje pol leta, Konos malo prej, problem s Planiko, Pokom, manjšimi podjetji. Ker je to področje - bom rekel - ki sega, ki ga pokriva gospa ministrica, me zanima, kaj seveda bo ministrica storila.
Namreč, tudi pri pregledu dela nadzornega sveta lahko ugotovimo, da je nadzorni svet sestavljen iz posameznikov, ki so v posameznih firmah, in je ta kontrola in direktna kontrola in sploh delo nadzornega sveta nemogoče. Taka situacija seveda postavlja pod vprašanja vlogo Slovenske razvojne družbe, kakorkoli jo gledamo, vse preveč je - bi rekel - slabih ocen, slabih rezultatov in nikakor - predvsem tudi v smislu ali v poslanstvu, nadaljevanju in končanju lastninskega preoblikovanja, ali pa tudi poročanja, ali zahtevanja, da dajo določeno poročila. Praviloma nikoli ne dobimo do časa in seveda vse to - bi rekel - meče zelo slabo luč, predvsem luč neodgovornosti in nekvalitetnega dela.
Sprašujem gospo ministrico, kaj bo storila - res, da spremlja to razvojno družbo dobrega pol leta - vendar kaj bo storila, da se bo ta situacija bistveno spremenila in da bodo ljudje, ki so odgovorni za ta zelo velik del slovenske ekonomije, to delo opravili, kot se spodobi, in da bo tudi zagotovila, da bo sama sestava nadzornega sveta taka, da bo mogoča kontrola in nadzor dela posameznih družb. Skratka, izziv za ministrico, in želim, da odgovori, kaj bo storila, ker je to področje - kot jaz temu rečem, sicer je to država v državi - ampak področje, ki indirektno ali pa tudi direktno sega na področje ministrstva za gospodarske dejavnosti. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospa ministrica, dr. Tea Petrin.
DR. TEA PETRIN: Hvala lepa za besedo, predsedujoči. Lep pozdrav vsem poslankam in poslancem! Z vprašanjem Slovenske razvojne družbe smo se na našem ministrstvu ukvarjali že julija in smo tudi posredovali nadzornemu svetu dva predloga, kako vidimo razreševanje odnosa med Slovensko razvojno družbo in Ministrstvom za gospodarstvo.
Treba je povedati, da je ministrstvo za gospodarstvo v bistvu neformalno nekako zamišljeno kot resorno ministrstvo, de facto pa nima nobenih vzvodov, da deluje na njih tako, da bi ta razvojna družba delala in izvajala neko politiko, ki jo določa ministrstvo za gospodarstvo. Zaradi tega smo tudi predlagali dva predloga v smislu formaliziranja teh odnosov, na podlagi katerih bi lahko posegali v delovanje te razvojne družbe. Ker pa nadzorni svet teh predlogov ni obravnaval, še vedno čakamo na odgovor, vendar pa v tem času tudi pripravljamo dodatne predloge, s katerimi bi to - kako bi rekla - nezadovoljivo delovanje Slovenske razvojne družbe nekako spremenili v smeri, da bi bili rezultati taki, kot bi si želeli.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Še dodatno vprašanje, gospod Rejc.
IZIDOR REJC: Hvala lepa, gospa ministrica, za odgovor. Vendar v tistem delu, ko obravnavaš problematiko oziroma ko načenjaš problem vzvodov za to slovensko razvojno družbo ... Vsi vemo, da je Slovenska razvojna družba del razvojnega sklada, prenos tistega razvojnega sklada v naslednje obdobje, se pravi obdboje, ko je postala Slovenska razvojna družba delniška družba in je v večinski ali pa absolutni lasti slovenske države, ker vemo, da so bili tudi v lastninskem preoblikovanju tisti, ki niso svojih operacij opravili, so bili nekega datuma prenešeni v Slovensko razvojno družbo, kamor se je potem tudi proces privatizacije prenesel, in vsi ti posli, ki so vezani na lastninsko preoblikovanje.
Torej menim, da mora biti vlada - ali pa v tem primeru seveda vlada, ki bedi nad tem in je skupščina slovenske razvojne družbe - tista, ki daje polno pooblastilo ministrstvu, ker vemo, da se drugi ne morejo ukvarjati s tem. Tako da menim, da je to predvsem odgovor v vladi, da da polno pooblastilo in da se lahko opravijo posli in tudi nadzor nad tem, kaj se dogaja. Ker, konec koncev, kot pravim, je ta Slovenska razvojna družba v lasti slovenske države; od tod so tudi vse te operacije, in menim, da so tu vzvodi. Vzvodi so v vladi, lahko pa razumem, da so morda neke stvari pravno malo neurejene ali pa nekako neprecizno opredeljene in od tod tudi morda lahko tak izgovor, kot je bil s strani ministrstva sedaj dan.
Vendar kot pravim: Vlada ima tu vse vzvode v rokah. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Rejc. Gospa Majda Kregelj-Zbačnik.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Že dober večer.
Prvo vprašanje. Zakaj pristojno niso dovolili trajne uporabe frekvenc neodvisnemu Radiu Ognjišče, s čimer so zmanjšali njegovo slišnost in s tem dodatno omejili že sicer zelo šibko pluralnost v slovenskem medijskem prostoru ob dejstvu, da je Radio Ognjišče tretji najbolj poslušan radio v slovenskem prostoru.
Namreč, spreminjanje javne televizije v državno s spremembo zakona o radioteleviziji in z ukinitvijo soglasja zaposlenih k imenovanju odgovornih urednikov na nacionalnem radiu in televiziji ter z ukinjanjem frekvenc neodvisnemu Radiu Ognjišče nevarno ogroža svobodo javne besede v državi. Prav zato pozivam vlado in predstavnike vladajoče koalicije v državnem zboru ter organe, katerih odločitve vplivajo na pluralnost javnih občil v Sloveniji, da nemudoma spremenijo odločitve, ki so v nasprotju z duhom slovenske ustave in kriterijev Evropske unije.
Drugo. Zbornica fizoterapije Slovenije je Ministrstvu za zdravstvo že od svoje ustanovitve 1993. leta poslala številne pobude za spremembo 85. člena zakona o zdravstveni dejavnosti. Ker ni bilo odziva, je vložila pritožbo na Ustavno sodišče, ki je dne 17.6.1999 izdalo odločbo. Zakon o zdravstveni dejavnosti je v neskladju, v kolikor za zbornice, ustanovljene na podlagi njegovega 87. člena, ne določa postopka in kriterijev za njihovo ustanovitev. Državni zbor je dolžan ugotovljeno neskladnost z ustavo odpraviti v roku enega leta od objave te določbe v Uradnem listu.
Sprašujem Ministrstvo za zdravstvo, kdaj bo to ustavno neskladno odpravilo. Enako velja tudi za sestrsko zbornico.
Tretje vprašanje. Svetovni prvak formule 1, Mika Häkkinen se je pojavil v nedeljo, 14. novembra 1999 v poročilih na TV Slovenija 1, gost je bil na POP TV nedeljskega večera, in sicer oblečen v jakno, na kateri je bil logotip West. Po 10. členu zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov je prepovedano neposredno in posredno reklamiranje tobaka in tobačnih izdelkov, vključno s sponzoriranjem športnih, kulturnih in drugih javnih dogodkov s strani tobačne industrije. Za posredno reklamiranje tobaka in tobačnih izdelkov se šteje prikazovanje logotipov in drugih znakov za označevanje tobaka in tobačnih izdelkov na predmetih, ki po tem zakonu niso tobačni izdelki - v tem primeru njegova obleka.
Zato sprašujem Ministrstvo za zdravstvo oziroma ustrezno inšpekcijsko službo, kaj je ukrenila; ali je bila dana prijava ali bo tudi to eden od primerov, ko se naša zakonodaja ne spoštuje. Prosim za ustni odgovor.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, kolegica Zbačnikova. Dr. Zajc, državni sekretar bo odgovoril na dve vprašanji. Zbornice in tobaku.
JANEZ ZAJEC: Gospod predsedujoči, gospa poslanka. Kar se tiče sklepa ustavnega sodišča glede zakona o zdravstveni dejavnosti moram povedati, da bomo v roku enega leta spremenili ta zakon v tistih določilih, ki določajo, na kakšen način se zbornice ustanavljajo in kakšna pooblastila imajo. Seveda pa to ne velja samo za fizioterapevtsko zbornico, velja še za šest drugih zbornic, ki so bile v tem času ustanovljene in vse to je seveda povezano tudi s financami, tako da bomo natančno preučili in se že pripravlja naša pravna služba, da bomo dali pobudo za spremembo zdravstvene zakonodaje.
Kar se tiče drugega vprašanja, smo danes naročili inšpekcijskim službam, da nam napišejo poročilo, ker o tem, da je bil ta svetovni prvak v Ljubljani na obisku v Tobačni tovarni, ni ministrstva za zdravstvo nihče obvestil, zato smo dali pobudo inšpekcijskim službam, da nam izdelajo poročilo. Seveda pa bomo potem tudi poročali na vladi. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Slišnost Radia Ognjišče - promet in zveze. Minister Bergauer.
MAG. ANTON BERGAUER: Hvala lepa. Uprava za telekomunikacije je razpisala frekvence, ki so bile mednarodno usklajene in ta frekvenca 99,8 na Kalvariji pri Mariboru je bila predmet razpisa. Na razpis se je prijavilo več različnih interesentov za to frekvenco in Svet za radiodifuzijo, ki je organ parlamenta, se je tako odločil, da to frekvenco podeli drugemu radiu ne Radiu Ognjišče in je potrebno Svet za radiofuzijo vprašati, zakaj se je tako odločil. Je pa bilo več enakovrednih zahtevkov, med katerimi se je Svet za radiofuzijo odločal. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dodatno vprašanje, gospa Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Hvala lepa obema za odgovore, ki me niso zadovoljila. Bi prosila bolj natančne pisne odgovore, in sicer pri fizioterapevtski zbornici namreč že v sedanjem zakonu, v zakonu o zdravstveni dejavnosti točno v 86. zakonu piše, da poleg zdravniške in ostalih zbornic lahko tudi druge soustanavljajo, treba je samo dati pač pooblastila. Glede tobačnega zakona tudi jasno piše, da nastopanje in reklamiranje na televiziji, javnih mestih je kaznivo dejanje. In mislim, da tukaj ni potrebno dodati nekih raziskav, ampak je potrebna samo prijava in bi prosila potem tudi pisno, da sem obveščena, kaj je naša inšpekcijska služba ukrenila.
In tretje. Mislim, da je naša vlada dolžna, da zagotovi pluralnost in demokratičnost v slovenskem prostoru. Hvala lepa.
In prosim tudi zato bolj natančen pisni odgovor, kaj bo naša vlada storila, da bo zagotovila to, kar ostalim zagotavlja. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Besedo dajem mag. Marijanu Schiffrerju, da bo postavil vprašanje. Pripravi naj se Branko Kelemina.
MAG. MARIJAN SCHIFFRER: Hvala lepa. Spoštovani! Vlado Republike Slovenije bi rad vprašal naslednje: 5. člen ustave Republike Slovenije določa skrb za slovenske avtohtone manjšine v sosednjih državah. Resolucija o položaju slovenskih avtohtonih manjšin v sosednjih državah in s tem povezanimi nalogami državnih in drugih dejavnikov, ki jo je sprejel Državni zbor Republike Slovenije 27. junija 1996, določa, da območja sosednjih držav, na katerih živijo slovenske manjšine, sestavljajo skupaj s Republiko Slovenijo skupni slovenski kulturni prostor.
Četrto poglavje, točka 5 navaja, da Republika Slovenija poudarja pomen medijev, posebej elektronskih, za obstoj in razvoj nacionalne zavesti pripadnikov slovenskih avtohtonih manjšin v sosednjih državah. Zato je potrebno zagotoviti sprejem televizijskih in radijskih signalov iz Republike Slovenije na območjih, kjer avtohtona manjšina živi. Potrebno je povečati obseg in kakovost obveščanja o avtohtoni manjšini v slovenskem medijskem prostoru.
Zato Vladi Republike Slovenije postavljam naslednje poslansko vprašanje. Ali Radiotelevizija Slovenija pokriva vsa območja v sosednjih državah, kjer živi slovenska avtohtona manjšina; radijski in televizijski signal ter pokritost z dopisniki? V primeru, da ne, sprašujem, katera območja niso pokrita in zakaj ne.
Mimogrede bi povedal, da slovenske televizije ne vidijo ne v Reziji, ne v beneški Sloveniji, ne v Porabju, dobro je pa vidna v Kairu, v severni Afriki, Tuniziji in mogoče še južneje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Bo vlada odgovorila? (Bo.) Minister Bergauer.
MAG. ANTON BERGAUER: Hvala lepa. Kar se tiče vidnosti in slišnosti slovenskega radia in slovenske televizije, smo se tega že v lanskem oziroma predlanskem letu zelo dobro zavedali v ministrstvu za promet in zveze. Zaradi tega smo tudi preko vlade speljali nakup in financiranje satelitskega programa, transponder na tako imenovani "Vroči ptici" in preko tega je možno širom Evrope, ne samo v zamejstvu, slišati in videti slovenske radijske in televizijske programe. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dodatno vprašanje, mag. Schiffrer.
MAG. MARIJAN SCHIFFRER: Gospoda ministra moram popraviti v toliko, da se slovenska televizija vidi v enem majhnem odseku zamejstva, nikakor ne pa v Reziji, kjer bi jo krvavo potrebovali, tudi ne v velikem delu slovenske Benečije in prav tako ne v glavnem v Porabju, razen prav na meji. To se pravi, več kot polovica slovenskega avtohtonega ozemlja s slovensko televizijo ni pokrito. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Branko Kelemina. Boste še odgovoril? Prosim!
MAG. ANTON BERGAUER: Hvala lepa. Dopolnil bi svoj odgovor samo toliko, ker morda se nismo prav razumeli, ker gospod poslanec govori o vidnosti preko pretvornikov.
Odgovor sem dal v smislu satelitskega spremljanja slovenskih televizijskih in radijskih programov, katerega je možno preko satelitov oziroma transponderja na Vroči ptici je možno videti tudi na teh področjih, katere je gospod poslanec omenil, slovenske televizijske in radijske programe, samo mora imeti vsak uporabnik oziroma kdor želi to gledati, mora imeti ustrezen televizor oziroma to opremo za spremljanje satelitskih programov.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Branko Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Predno sem prišel sem, mi je poslanski kolega iz vladne stranke omenil in rekel: "Saj nima smisla, da hodiš gor, je brezupno." Verjetno je res, žal, tako. Vsaj tako izgleda po vseh teh razpravah danes, ki smo jih tukaj imeli. Pa kljub temu; ker imam to pravico, jo bom tudi poskušal izkoristiti.
Tukaj imam dokument, ko je skupina 13 poslancev iz različnih poslanskih skupin dne 23. septembra 1999 poslala vladi oziroma Ministrstvu za finance pisno pobudo za spremembo uredbe uveljavljanja pravic do carinske oprostitve za invalide.
Ta uredba po ukinitvi zakona o davku, kjer so seveda ukinjene te pravice, ker tega davka ni več, je davek na DDV, tam teh pravic seveda ni več. Sedaj je uredba in v tej uredbi ponovno piše, da morajo ob tistih, ki v njihovem imenu vozijo osebna vozila, da morajo invalidi biti prisotni vedno zraven. To med drugim pomeni, z drugimi besedami povedano; če, recimo, mati, ki ima bolnega otroka invalida pelje v šolo, recimo 2, 3 kilometre, mora avto tam pustiti in iti peš domov po svoj drugi avto in se z njim peljati v službo. Tako to pomeni. Potem pa zopet priti nazaj in tako.
Ker mi želimo, da se to ne bi dogajalo in ker smo o tem že govorili v državnem zboru in na odboru za vprašanja invalidov oziroma komisiji in tako naprej, mislim, da ste na vladi imeli dovolj dolgo to pobudo, me danes zanima, kaj ste v zvezi s tem rešili.
Ker če menite, da - glede na besede predstavnikov financ, ki sem jih že dobil take, govorijo, da te pravice niso nič drugega, samo kršenje zakonodaje... Če je tako, potem javno in jasno povejte, da ni nobene pravice in da dejansko ljudje ne bodo poskušali tega izkoriščati; če pa je pravica, potem pa naj bo taka pravica, da jo bodo lahko državljani koristili. Mislim, da je nekorektno od države, da na hrbtih invalidov gradi svojo finančno politiko. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Na vprašanje bo odgovoril gospod Reščič, ministrstvo za finance.
VALTER REŠČIČ: Hvala. Poslancu bomo v najkrajšem možnem času odgovorili na pobudo oziroma poslancem, ki so to poslali, in se opravičujemo, ker odgovor še ni prišel. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Reščič. Ni dodatnega vprašanja. Naslednji je Jurij Malovrh, ki pa ga ni, zato gremo k naslednjemu - besedo ima Janez Mežan, ki ga prav tako ni. Gremo naprej, Vladimir Čeligoj. Izvoli, kolega.
VLADIMIR ČELIGOJ: Hvala lepa za besedo. Svoje poslansko vprašanje namenjam Ministrstvu za finance.
V skladu z zakonom o plačilnem prometu, je predvidena ukinitev Agencije za plačilni promet, katere funkcijo naj bi prevzele in opravljale banke. Prav zaradi tega je nelogično dejstvo, da agencije za plačilni promet obnavljajo stavbe, v katerih se še nahajajo - tak primer je, recimo, v Kopru, kjer se obnavlja fasada - ali pa kupujejo opremo, kot se je to zgodilo v primeru agencije za plačilni promet v Novi Gorici. Sprašujem, zakaj se vodijo investicije za ustanovo, za katero se predvideva ukinitev, kajti takšna poraba denarja je nesmiselna in negospodarna. Prosim za odgovor. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod Simonič, državni sekretar ministrstva za finance, izvolite.
ANDREJ SIMONIČ: Hvala lepa. Ker gre za zelo konkretno vprašanje, ki sodi v delovno področje agencije, vam sam v tem trenutku ne morem podati natančnega odgovora. V zvezi z vašima dvema vprašanjema vam bomo podali pismeni odgovor.
Res pa je, da tudi ob prenehanju delovanja agencije ti prostori ostajajo kot vrednost, kot premoženjska vrednost, in to investicijsko vzdrževanje povečuje vrednost teh prostorov, ki bodo v skladu z zakonom, ki bo uredil prenehanje delovanja agencije, predmet prodaje oziroma verjetno nakupa s strani tistih institucij, ki bodo prevzele plačilni promet, verjetno predvsem bank, ki bodo za te prostore plačale določeno kupnino in - kot sem že prej omenil - v istem paketu tudi prevzele določen del zaposlenih pri agenciji. Tako da bodo ti prostori seveda ostali tam, kjer so, in v pretežnem delu bodo tudi zaposleni ostali v teh prostorih, samo lastnik bo drug, v skladu s prevzemom plačilnega prometa, ki prehaja z agencije v bančno okolje. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Simonič. Ni želje po dodatnem vprašanju, gremo na naslednjega. Gospod Franc Čebulj - ga ni v dvorani. S tem so vprašanja zaključena in s tem zaključujemo to točko dnevnega reda. Zahvaljujem se predstavnikom vlade za podane ustne odgovore in seveda v pričakovanju tudi pismenih odgovorov. Hvala lepa. Lahko noč. Nadaljujemo jutri ob 10.00 uri z dvema imunitetama, potem pa 2. točka, to je proračun. Hvala lepa.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 16. NOVEMBRA 1999 OB 17.45 URI.)